<i J I Ž u I C i
PRImukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p	a »•
Abb. postale I gruppo LiCIlcl 41 HI llF
Leto XXXVII. Št. 139 (10.961)
TRST, sobota, 13. junija 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
PO IZRAZEN! PODPORI SOCIALISTOV IN KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
SPADOLINIJU SE ODPIRAJO MOŽNOSTI SESTAVE PETSTRANKARSKE VLADE KD-PSI-PSDI-PRI-PLI
Republikanski tajnik je že po prvem dnevu posvetovanj izrazil velik optimizem Berlinguer ceni obveze novega mandatarja glede moralizacije javnega življenja
REVI — Krščanska demokracija je sklenila sinoči podpreti poskus poverjenega predsednika Giovannija Spadolinija, tajnika republikanske stranke, da sestavi novo vlado. Tako odločitev je sprejelo zasedanje vsedržavnega vodstva KD, ki se je zavleklo do poznega večera, in je gotovo šlo za v bistvu vsiljeno izbiro, ki je ni niti mogoče vzeti za prav dokončno. Naj bo kakorkoli, demokristjani so se izrekli za «da». Na koncu prvega dne posvetovanj se torej Spadolini znajde pred, vsaj na videz, odličnimi pogoji: podporo demokristjanov in socialistov, pozitivno vrednotenje komunistične stranke, odkrito zadovoljstvo sindikatov.
V političnih krogih se torej že Itovori o petstrankarski vladni koaliciji med KD, PSI, PSDI, PRI in PLI, ki naj bi sestavila novi kabinet že sredi prihodnjega tedna. Največji optimisti celo zagotavljajo, da je v stvari vlada že oblikovana, a
ZARADI VLADNE KRIZE
Odložena davčna razbremenitev plač
RIM — Davčne razbremenitve na julijskih plačah delovnih ljudi ne bo. Zaradi vladne krize se je namreč Revigliov zakonski osnutek za revizijo količnikov davka na osebne dohodke odvisnih delavcev ustavil šele v pristojni komisiji poslanske zbornice, s čimer (vsaj za sedaj) splahni upanje po odpravi najhujših negativnih posledic inflacije na zmanjšanje kupne moči najmanj premožnih družin.
Po obljubi ministra Reviglia bi morali namreč odvisni delavci z ženo in dvema otrokoma z mesečno plačo okrog 600 do 650 tisoč lir dobiti v kuverti približno 50.000 lir več, in sicer 12.000 na račun pjanjšega davčnega odtegljaja in 36.000 kot povračilo za prevelike davčne odbitke od začetka leta. Pri dohodku 900.000 lir na mesec bi ta razlika znašala okrog 100.000 lir (25 000 zaradi manjšega davka in 75.000 kot povračilo).
Sedaj ni še mogoče sklepati, kakšna bo usoda tega zakona, saj je treba čakati na sestavo nove vlade, nato pa na njene odločitve s tem v zvezi. Prejšnja vlada si je namreč zamišljala davčno razbremenitev delovnih dohodkov povezati s 5-od-stotnim »prispevkom* za obnovo Juga po potresu, ki bi prizadel tudi dohodke družb ter lastnikov nepremičnin. Oba zakonska osnutka zdaj stojita in bosta verjetno predmet razprave takoj po rešitvi vladne krize.
da se bo umestila le po upravnih volitvah 21. junija.
Ob zaključku prvega dela svojih posvetovanj Spadolini ni mogel prikrivati optimizma in je govoril o zelo širokih možnosti, ki se ponujajo majhni stranki, kot je republikanska. Prvi so se odločili podpirati do kraja novega mandatarja za sestavo vlade s socialisti. Ko je zapustil sedež senata, palačo Mada-ma, kjer je mandatar vodil posvetovanja, je Craxi naglasil, da je poveritev naloge za sestavo nove vlade republikanskemu senatorju že «razgibala» politično ozračje.
Namestnik tajnika PSI Formica je v svojem nastopu na kongresu sindikata UIL izzval aplavz, ko je zakričal, da «kmalu bomo imeli vlado, ki jo bo prvič po 35 letih vodil zastopnik laičnih strank* in je zatrdil, da je to zasluga kampanje za izmenjavanje na čelu ministrskega sveta, ki jo vodijo socialisti. Po vsej verjetnosti na menijo socialisti, da Spadolinijevi petstrankarski vladi ni usojeno dolgo življenje. Ni mogoče izključevati, da se bodo odločili čez nekaj mesecev. ko bo poletje mimo sprožiti novo vladno krizo, če bi jim to moglo koristiti.
Kar zadeva komunistično stranko, je včeraj njen tajnik Berlinguer zatrdil, da je opaziti zanimive novosti, zlasti v zvezi s kampanjo za moralizacijo javnega življenja, sklicujoč se na vključitev obveze o razčiščenju «afere» skrivne framasonske lože «P2» v programu. ki ga predlaga Spadolini. Ni sicer mogoče pričakovati, da bi se KPI vzdržala pri glasovanju o zaupnici, če bi se vlada zares ' sestavila. Že sedaj .je pa mogoče trditi, da komunistična opozicija ne bo ravno zelo ostra.
V demokrščanskih vrstah pa o-stajajo kljub vsemu zelo nevarne sile, ki se upirajo poskusu republikanskega mandatarja za sestavo vlade. Namestnik tajnika KD Vitto-rino Colombo je še zjutraj na kongresu UIL uporabljal zelo ostre i-zraze «Ne domišljajte si, da si bomo tako lahko pustili odtrgati predsedstvo vlade*). Ne samo, a mnogo vplivnih veljakov dorotejske struje je jasno izražalo zamero in nasprotovanje. Popoldne se je pa vzdušje umirilo. Tudi od Fanfanijeve struje, poleg Zaccagninijeve levice, je prišla odločitev, da je treba poskus republikanskega kandidata podpreti.
Izpostavil se je sam prejšnji predsednik vlade in še zdaj predsednik vsedržavnega sveta KD, For-
lani, s posegom v duhu ekumen-stva in solidarnosti: krščanska demokracija mora upoštevati predvsem interes države, pred strankarskim, je poudaril v svojem govoru. Po drugi strani so pa vsi nastopajoči v razpravi na zasdanju demokr-ščanskega vodstva poudarjali popolno ustrezanje programa, ki ga je predložil Spadolini, ukrepom, ki so jih izvajale ali imele v načrtu zadnje vlade pod vodstvom predsednikov iz vrst KD.
Po vsem videzu nima krščanska demokracija druge izbire kot da izpije grenko čašo. Po drugi strani pa jg zelo verjetno, da bo skušala postaviti na pot novemu poverjenemu predsedniku, republikancu Spadolini ju, kakšno nevarno past. O tem se bomo mogli prepričati v naslednjih dneh, ko se bodo začela pogajanja o programih, še posebej
pa, ko bo treba iskati sporazum o razdelitvi ministrskih resorov.
R. G.
RIM - Sindikati CCIL, CISL in UIL uslužbencev mestnih in primestnih javnih prevoznih podjetij so preklicali enodnevno stavko, ki bi morala biti na sporedu v torek. 16. junija. Na ministrstvu za delo so namreč podpisali sporazum z vsemi zainteresiranimi skupinami o ekonomskih in drugih ukrepih, ki so jih zahtevali.
DUNAJ — Romunski partijski in državniški voditelj Ceausescu je včeraj končal svoj obisk v Avstriji, kjer se je pogovarjal z avstrijskimi voditelji. Pred odhodom je časnikarjem izjavil, da je poljska partija sposobna sama rešiti težak položaj v državi.
Sovjetsko-ameriško prerekanje v Madridu
MADRID — Nove polemike med SZ in ZDA so označevale včerajšnji dan madridske plenarne konference o evropski varnosti in sodelovanju. Tako ameriški delegat Mas Kampelman kot sovjetski zastopnik Leonid Iličev sta odločno zanikala, da njuni državi podpirata in krepita oboroževalno tekmo ter sta napadala drug drugega.
Kampelman je tudi demantiral, da se ZDA in SZ tajno pogajata o geografski razširitvi mednarodnih varnostnih ukrepov in «vojaške zaupnice*, ki jih predvidevajo helsinški sjjorazumi. Kot znano je Sovjetska zveza, v zvezi s francoskim predlogom o evropski konferenci za razorožitev, izrazila pripravljenost, da sprejme tuje nadzorstvo nad svojim teritorijem vse do Uralov. v zameno pa bi morali razširiti nadzorstvo tudi na Zahodu, s čimer se ZDA ne strinjajo.
V svojem posegu je zato Kampelman ostro napadel SZ. Dejal je, da SZ namenja oboroževanju e-najst-dvanajst odstotkov svo.jega narodnega dohodka, vojsko pa sestavlja 4,3 milijone mož, medtem ko ZDA namenja dvem milijonom vojakov okoli šest odstotkov letne državne proizvodnje.
Domenili so se tudi da bodo dela prekinili konec julija in jih kon čali ali pa nadaljevali jeseni.
COVOR MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA JARUZELSKEGA V SEJMU
Zaostrovanje gospodarske krize Nove spremembe v poljski vladi
V maju se je industrijska proizvodnja zmanjšala za kar 18 odstotkov V Moskvi zelo previdne reakcije na rezultate 11. plenuma
VARŠAVA — Potem ko je CK PZDP na 11. plenumu potrdil pravilnost tako imenovane politike obnove, se je včeraj sestal tudi poljski sejem, da bi se seznanil s položajem v državi. Ministrski predsednik VVojciech Jaruzelski je v dramatičnih barvah orisal položaj poljskega gospodarstva, ki je v zadnjih mesecih zašlo v še hujše težave. Poljaki naj bi dostojanstveno prenašali vse žrtve, ki jih prinaša pomanjkanje najrazličnejših dobrin, vendar po besedah ministrskega predsednika kriza še ni dosegla najnižje stopnje. V maju se
je na primer za kar 18 odstotkov zmanjšala industrijska proizvodnja. Prireja mesa pa se je zmanjšala za 500 tisoč ton, zato se bo v naslednjih mesecih še zmanjšala založenost tržišča za približno 6 odstotkov.
Ministrski predsednik je pri razlagi teh podatkov dramatično izjavil, da «kriza uničuje in poplavlja* Poljsko. «Ponovno smo na robu katastrofe*, je nadaljeval Jaruzelski in dodal, da vlada deluje v «izjem-no težkih razmerah, pod številnimi
.................................................
USODA 6-LETNEGA OTROKA JE PRIKOVALA PRED TV EKRANI VSO ITALIJO
PO 54 URAH KONČNO DOSEGU MALEGA ALFREDA VENDAR GA NISO MOGLI PRIVEZATI IN REŠITI
S prvotne globine 36 metrov je otrok počasi zdrsel do globine okrog 60 metrov
mm
Obupana Alfredova mati
RIM — Dramatična pustolovščina, ki je prikovala pred televizijskimi ekrani z zastavljenim dihom milijone Italijanov, se v trenutku, ko zaključjujemo redakcijo, žal še ni iztpkla. Mladi Alfredo Rampi je še vedno ujet v arteškem vrelcu, kamor je padel v sredo zvečer. Ob
23.30	je propadel še nov, skoraj dramatičen poskus, da bi ga 'zvlekli iz vrtenine, da so sedaj možnost, da ga bodo rešili, resnično še manjše, čeprav jfe hjegovo zdravstveno stanje po 53 urah, kljub vsem naporom, še vedno presenetljivo dobro.
Potem, ko je sinoči okoli osme ure zvečer že kazalo, da ga bodo gasilci in speleologi, ki so izvrtali globoko vrtenino vzporedno z vrelcem, uspešno izvlekli, je iz notranjosti zemlje odjeknila presenetljiva in hkrati tragična vest, po kateri so vsi tisti, ki so si prizadevali reševati življenje otroka onemeli: 6-letni Alfredo je zdrknil navzdol še za nadaljnjih trideset metrov in sedaj nahaja v globini kakih 60 metrov. Vsi napori, upanja, prizadevanja in načrti so se na mah razblinili.
Kot znano so reševalci nekaj ur potem, ko so odkrili, da je Alfredo
■■iiMiiiitiiiiiiiiimiiiitiimiMiMiiiiitiiiiiimintiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiimiiiitiiiiiiiinitiiHiimmiiitiiiiiiifiiiiMitiimiiiiiHimniinmiiiiimiiiiiiitiiiiitiiiiHin padel v arteški vrelec, začeli vrtati
novo vrtenino vzporedno z prvo. Sprva so nameravali izkopati globlje od točke, kjer je obtičal otrok, da bi ga nato gasilec od spodaj povlekel v sosednji rov in od tod na površje. Reševalci pa niso računali z izredno trdo zemeljsko plast vulkanskega izvora, ki je o-nemogočila vrtalnim napravam, da si utrejo pot navzdol. Stroji so nemočno obtičali v višini 32 metrov. Zato so se odločili za drugo varianto: izkopali prehodni rov in izvleči otroka od zgoraj s pomočjo posebne vrvi, na kateri je bila pritrjena »stolička* v obliki sidra.
Ob 19.30 so gasilci res prebili še zadnjo pregrado in vstop v arteški vrelec je bil odprt, a žal Alfredino je medtem, verjetno zaradi tresljajev, ki so jih povzročile avtomatske naprave ali pa zato, ker se je zavoljo pomanjkanja vode njegovo telo znatno zreduciralo, zdrknil globlje navzdol.
Kaj sedaj, so pomislili potrti in obupani reševalci. Sodobna tehnologija je bila premagana. Obupani klici na pomoč in jok Alfreda, ki
NA ZAHTEVO ARABSKE LIGE ZARADI IZRAELSKEGA NAPADA
Varnostni svet razpravlja o sankcijah proti Izraelu
Američani nasprotujejo takim pobudam - Diplomatska ofenziva arabskih držav
NEW YORK — V varnostnem svetu OZN se je na zahtevo Arabske lige začela razprava j obsodbi izraelskega letalskega napada na i-raški jedrski center pri Bagdadu in o gospodarsko-političnih senkci-jah proti Izraelu. Že sedaj pa .je jasno, da bodo ZDA z vetom zavrnile resolucijo o sankcijah proti Izraelu, ki so jo soglasno odobrili na predsinočnjem sestanki: Arabske lige v Bagdadu.
Na predhodnih posvetovanjih pred sejo varnostnega sveta je prišlo do izraza predvideno zadržanje Reaganove administracije, ki obsoja «ne-umestnost izraelskega napada*, o-Lenem pa nasprotuje sankcijam, ki jih zahtevajo arabske države. V ameriških političnih krogih prevladuje prepričanje, da je vplivna a-meriška židovska skupnost že pridela protiofenzivo proti predstavnikom Reaganove administracije, «ki «o preveč zagnano obsodili izraelski napad*.
Medtem pa skušajo arabske države prepričati zahodne države, da jih v varnostnem svetu podprejo. Včeraj je v Bonnu sprejel arabske veleposlanike zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher. Ministru so veleposlaniki jioudarili, da pričakujejo od ZRN odločno obsodbo izraelskega napada, obenem Pa «konkretne pobude*, da se ne Di kaj takega ponovilo. Isto zahteva jo od ostalih članic Evropske gospodarske skupnosti.
Podobno srečanje je bilo tudi v Parizu s francoskim zunanjim ministrom Claudom Cheyssonom O tem srečaniu ni podrobnejših agencijskih sporočil. Politični opazovalci poudarjajo predvsem neprijeten jxiložaj za Francijo, saj je iraški jedrski cen-
ter nastal s francosko pomočjo. Le delno omili ves zaplet ugotovitev, da je center nastal na pobudo prejšnjega francoskega predsednika Gi-scarda D’Estainga, medtem ko je Mitterrand nasprotoval izvažanju francoske jedrske tehnologije. Novi predsednik ni skrival svojih simpatij do Izraela, a se sedaj nahaja v izrednih težavah. Prav zato ni še Irak uradno zaprosil, da bi Francija sodelovala pri obnovi porušenega centra. Kaže pa, da je Saudska Arabija že obljubila Iraku, da bo krila stroške za popravilo porušenega jedrskega pentra. Bejrutski dnevnik »Al Safir* trdi, da bi se Saudska Arabija rada oddolžila in oddaljila obtožbe, da so ameriška redarska letala «AWACS» z njenega ozemlja omogočila nemoten potek izraelskega napada.
V vso zadevo je posegel libijski voditelj Gedafi, ki je včeraj odločno zahteval, naj jordanski in saudski suveren odstopita, ker «sta dopustila izraelskim letalom, da so preletela jordansko in saudsko ozemlje*. Gedafi tudi predlaga, da bi arabske države v povračilu napadle izraelski jedrski center pri Di-moni.	,
Medtem je mednarodna atomska i agencija na pobudo Jugoslavije o-svojila resolucijo, ki obsoja izraelski napad in obenem predlaga, da bi na prihodnji konferenci organizacije skrbno preverili posledice napada in proučili možnost, da Izrael izključijo iz te mednarodne organizacije.
Položaj je torej še vedno skrajno napet. Tega se dobro zaveda tudi laburistična opozicija v Izraelu, ki odkrito napada Begina, da je napad »prožil izključno iz predvolilnih
razlogov. Tudi i.. ZDA, kljub novi previdnosti Reaganove administracije ne prihajajo ničkaj spodbudne vesti, saj ZDA odkrito zavračajo Be-ginove trditve, da je Irak ob jedrskem centru zgradil tajni podzemski obrat, kjer je gradil iraško jedrsko bombo. Washington kot tudi druge zahodne prestolnice ne izključujejo, da bi lahko Irak zgradil jedrsko bombo, a ne v sedanji fazi razvoja svoje jedrske tehnologije.
je že več kot 50 ur prebil v vrelcu. so jih ponovno priklicali k zavesti. Reševalci so se odločili za morda poslednji, dramatični in skoraj brezupni poskus.
Odločilno je k temu pripomogla Alfredova mati, katero so neuspehi in številni zapleti sicer strli, vendar pa ne toliko, da ne bi bila sposobna dojeti, da je otrokovo življenje na nitki. Tudi zdravniki so pozvali reševalce, naj pohitijo. Alfredo, ki je v t$lj$ dneva za nekaj ur celo padel v nezajvest ali pa zaspal, je' kljub temu, da je kardio-patik, še vedno odgovarjal na vprašanja gasilca Nanda Broglia. očeta štirih otrok, s katerim je vzpostavil prisrčen, skoraj intimen dialog, ki je trajal neprekinjeno skoraj 48 ur.
V arteški vrelec se je ob 22.30 spustil komaj meter in pol visok poklicni kontorzionist, ki je skušal posnemati kolego, ki je prvi dan neuspešno poskusil prebiti ozke zemeljske stene,vrelca. Tokrat se je kontorzionist Lauro Aprile najprej spustil po »umetnem* rovu, ki so ga izkopali z vrtalnimi napravami, dosegel globino 32 metrov in se nato skozi rov preselil v arteški vrelec. Od tam se je nato obrnjen z
glavo navzdol začel izredno počasi in previdno približevati otroku, pritrjen na vitlju, ki so ga spustili skozi glavno odprtino. Sledile so dolge, neskončne minute pričakovanja. Naenkrat se je pogumnemu A-prileju zataknilo. Oster ovinek mu je onemogočal spust, da je ob 23.30 moral dokončno kloniti.
Nekaj minut po polnoči se je v globine spustil mladi član rimske alpinistične speleološke sekcije, ki je dosegel malega Alfreda in ga skušal privezati z vrvmi, vendar pa sta mu vlaga in spolzko otrokovo telo to onemogočila. Ob 0.50 je moral pognmni speleolog zaradi prevelike utrujenosti zopet za trenutek na površje. Ni izključeno, da se bo ponovno podal v vrtenino. Upanja, da bodo Alfreda rešili pa so se nekoliko povečala, čeprav je vsako predvidevanje o izidu reševalne akcije zelo tvegano.
ŽENEVA — Predstavnik visokega komisarjata OZN za begunce je včeraj v Ženevi izjavil, da se v Pakistanu nahaja že 2.080.000 afganistanskih beguncev. Samo v prejšnjem mesecu je iz Afganistana zbežalo 120 tisoč ljudi.
pritiski in je prisiljena reševati probleme, ki bi jih lahko rešili na krajevni ravni*.
Jaruzelski je med svojim govorom predlagal tudi nekaj sprememb v svoji vladi. Med najpomembnejšimi spremembami je odstranitev pravosodnega ministra Jerzyja Bafia, kar je že nekaj časa vztrajno zahteval neodvisni sindikat »Solidarnost*. Zamenjal ga bo Sylwester Zaivdski. Poleg pravosodnega ministra je Jaruzelski zamenjal še ministrskega podpredsednika Henryka Kisiela, ki je bil odgovoren za načrtovanje, ministra za trgovino Adama Kowalika, ministra za telekomunikacije Zbi-gniewa Rudnickega in predsednika komisije za cene Jerzyja Gawry-siaka.
Za večjo učinkovitost vlade je ministrski predsednik predlagal tudi združitev nekaj gospodarskih ministrstev.
Medtem ko poljski sejem posveča vso pozornost gospodarskim težavam, svetovna javnost z zaskrbljenostjo sledi reakcijam iz Moskve. Sovjetska sredstva množičnega obveščanja so včeraj začela objavljati pismo CK KPŠZ poljski partiji. Nekateri to potezo ocenjujejo kot odraz nezadovoljstva sovjetskih oblasti s potekom dogodkov. Pomanjkanje jasnejših reakcij iz Kremlja se da razumeti tudi kot zadrego. Na zadn.jem plenumu se je namreč centralni komite združil okrog prvega sekretarja Kanie in ministrskega predsednika Jaruzelskega. Prav vloga teh dveh in še posebej Jaruzelski ga, ki je tudi obrambni minister in je uspel zbrati okrog sebe najvišjČ poveljnike poljske vojske, moti sovjetske voditelje. Moskva je namreč računala, da bosta prav ta dva politika uspela zaustaviti sprejemanje radikalnejših sprememb na Poljskem. Ko pa sta odpovedala v tej nalogi in se tudi sama zavzemata za »obnovo*, so ju poskušali odstraniti z napadom Sovjetski zvezi najbolj naklonjenih sil v centralnem komiteju, ki jih vodi Grabski. Tudi ta poskus je klavrno propadel, centralni komite se je namreč še bolj oklenil obeh voditeljev in izoliral Grabskega
Kania bo v naslednjih dneh poJ skušal napraviti vse potrebno, da bi pomiril vzhodne zaveznike Verjetno bo poskušal tudi minimizirati svoj osebni usjseh na zadnjem plenumu CK in bo zahteval od Poljakov še večjo potrpežljivost in
Gen. Wojciech Jaruzelski
zmanjšanje socialnih nemirov. To je delno že prišlo do izraza na včerajšnjem zasedanju sejma.
Politična bitka naj bi se nadaljevala vse do izrednega partijskega kongresa, ki bo po vsej verjetnosti dal še odločnejšo podporo sedanjemu vodstvu. Politični opazovalci se sprašujejo, če bo SZ čakala na ta kongres ali pa bo že prej sprejela nove ukrejDe za zajezitev vala reformizma na Poljskem.
Kitajsko-vietnamski obmejni incident
PEKING - Glasilo KP LR Kitajske «Renmin ribao* je Včeraj objavilo vest, da so kitajske obmejne enote v četrtek odbile napad vietnamske vojske v južni pokrajini Yun-nan. V tem obmejnem incidentu je sedem kitajskih vojakov izgubilo živ-
■milHIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllltllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIlIllIllIlliiillUiiiiiiiillllllIiiiiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIllMII
S SKUPNE SEJE PREDSEDSTVA IN Z1S SFRJ
POTREBNI SO DOPOLNILNI UKREPI
ZA STABILIZACIJO GOSPODARSTVA
■*
S posegi na področju investicijske, kreditne in davčne politike uresničiti rast zaposlenosti in zajeziti naraščanje cen
BEOGRAD - V četrtek je bila v Beogradu pod predsedstvom predsednika predsedstva Jugoslavije Sergeja Kraigherja skupna seja predsedstva Jugoslavije in zveznega izvršnega sveta. Na njej so razpravljali o uresničevanju ciljev in nalog gospodarske politike, kot je določena v letošnji resoluciji.
Uvodno besedo je imel Sergej Kraigher. Dejal je, da je gospo-

;
i
m....m
lili
Alfredov »prijatelj*, gasilec Nando Broglio (desno) in skica arteškega vrelca in jaška, ki so ga izvrtali reševalci	(Telefoto AP)
darski položaj v Jugoslaviji resen in terja odločne in učinkovite ukre pa vseh družbenih sil, še posebej izvršnih organov, da bi spodrezali negativne težnje,
V razpravi je sodelovalo več članov predsedstva in zveznega izvršnega sveta, ki so ojjozorili na poglavitne vzroke in žarišča gospodarske nestabilnosti, nadalje na u-krepe, ki jih izvajajo zvezni izvršni svet in drugi zvezni organi za premostitev sedanjih razmer. Posebej so opozorili na nekatera področja, kjer so potrebni dopolnilni pogoji. Spričo nekaterih problemov v dogovarjanju in težav, ki jih ima zvezni izvršni svet pri izvajanju dogovorjene politike, so poudarili
Prijavljeni odgovorni za smrt 4 miličnikov
BEOGRAD — Zvezni sekretariat za notranje zadeve je sestavil komisijo, v kateri so predstavniki zveznega sekretariata za notranje zadeve, republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Srbije in pokrajinskega sekretariata za notranje zadeve SAP Kosovo. Naloga komisije g' proučiti vsa dejstva in okoliščine, v katerih so 13. maja letos v vasi Donje Prekaze, občina Srbica, -AP Kosovo, SR Srbija izgubili živ-
i j
i	Provckacije prati
i	SFRJ v Belgiji
BRUSELJ — Skupine sovražne albanske emigracije v zadnjih dneh uporabljajo različne grožnje, izsiljevanja in prevare, da bi jugoslovanske državljane in jugoslovanske klube v Belgiji prisilile, da hi se vključili v protijugoslovanjKe demonstracije in akcije, ki jih pripravljajo za danes v Bruslju.
Sovražna emigracija je razpečevala letak s ponarejenim žigom Skupnosti jugoslovanskih društev in klubov v Belgiji in Kulturno športnega združenja jugoslovanskih državljanov albanske narodnosti »Perparimi*, kar je naletelo na najodločnejše javne proteste uprave in članov tega in vseh drugih jugoslovanskih združenj v Belgiji.
V pismu, ki so ga poslali belgijski tiskovni agenciji Belga, č ani uprave združenja »Perpa-rimi* odločno protestirajo zaradi ponaredbe in zlorabe žiga združenja, pismo na koncu poudarja, da je uprava združen-a »Perparimi* na sestanku 7. junija v Bruslju enojno obsodila priprave sovra*nih protijugoslovanski'1 demonstrac'j v Bruslju. (dd)
ijenje 4 miličniki, trije pa so bili prav obveznosti zveznega izvršnega ranjeni, sveta, da bi v skladu s svojimi pri- X1~ ~ stojnostmi uveljavil ukrepe, če oceni, da so nujni, za dosledno izpol-
nitev dogovorjenih ciljev in nalog na gospodarskem področju.
Predsedstvo Jugoslavije je podprlo doslej sprejete ukrepe in hkrati poudarilo potrebo, da jih dopolnijo z ustreznimi akcijami na področju investicijske, kreditno - denarne in davčne politike, da bi uresničili načrtovan porast in strukturo proizvodnje, omejili primankljaj v plačilni bilanci v dogovorjenih okvirih, zagotovili redno preskrbo proizvodnje in trga z osnovnimi potrebščinami ter na teh temeljih uresničili potrebno rast zaposlenosti in zmanjšanje rasti cen. (dd)
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je včeraj sprejel jjrvega namestnika predsednika ministrskega sveta SZ Ivana Vasileviča Arhipova,
Na podlagi dokazov in preiskave je komisija ugotovila, da je oddelek za notranje zadeve iz Srbice po nepotrebnem zahteval nastop posebne enote zveznega sekretariata za notranje zadeve za prijetje Mehaja Tahira, za katerim je bila razpisana tiralica že maja lani. da krajevne sile javnega reda niso sprejele potrebnih ukrepov za blokiranje Tahira v hiši Donjih Prekaz, kjer se je zabarikadiral in da niso dale posebnemu oddelku popolnih podatkov, zaradi česar je zašel pri akciji v križni oeenj Tahirovih sorodnikov.
Sprožili so kazenski postojjek proti osebam, za katere utemeljeno sumijo, da so sodelovale v napadu na pripadnike milice, ki so sodelovali v akciji.
Prav tako so dali kazensko prijavo proti načelniku oddelka za notranje zadeve v Srbici kot tudi komandirja in namestnika komandirja postaje milice v Srbici. (dd)
ijenje. »Renmin ribao* trdi, da so bile vietnamske izgube hujši', vsaj dvajset vojakov Do incidenta je prišlo pred zoro, ko je 200 vietnamskih vojakov po hudem topniškem bombardiranju napad'6 kitajske položaje, g so se morali m'a'rt kasneje umakniti s kitajskega ozemlja.
Zastoj v železniškem prometu zmdi sjav;.c avtonomnih sindi'ialov
RIM — Enodnevna stavka uslužbencev železniških postaj, članov avtonomnega sindikata FISAF3 ie včeraj povzročila nemalo težavo v prometu. Najbolj prizadete so bile krajevne železniške povezave. Katerih se v glavnem poslužujejo študentje in delavci, skoraj uofioln zastoj pa so beležili tudi pri prevozu blaga. Ostali vlaki pa so potovali tudi s 15-urnimi zamudami, kar ie povzročilo precejšnjo gospodarsko izgubo za državno železniško podjetje. Državno tajništvo FISAFS na je že napovedalo še »ostrejše oblike boja*.
V OBČINSKEM SVETU SE NADALJUJE PRORAČUNSKA RAZPRAVA
Vse jasneje se kaže pripravljenost na zavrnitev občinskega proračuna
Komunisti še vedno čakajo na odgovore drugih strank v zvezi s predlaganim skupnim sestankom - Oster poseg svetovalca PSI Benedetiča
RIMSKI STIKI SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V občinskem svetu se je sinoči nadaljevala razprava o proračunu občinskega odbora Liste za Trst za letošnje finančno leto. Nadaljevala se bo tudi na prihodnjih sejah, medtem ko je glasovanje predvideno za torek, 30. junija. Sicer pa je izid tega glasovanja že skoraj in zagotovo določen: občinski svet bo proračun zavrnil, kar pomeni, da ga bo moral listarski odbor v po zakonu določenem roku ponovno predložiti; kot vse kaže in v primeru, da bi se odnosi med strankami v tem obdobju ne spremenili, bo proračun tudi tokrat zavrnjen; občina bo tako prešla pod komisarsko upravo, ki bo morala sklicati tudi nove volitve, ki naj bi bile spomladi prihodnjega leta.
To se bo zgodilo v primeru, da bi ostali odnosi med strankami nespremenjeni; zagotovo pa že lahko trdimo, da bo občinski proračun, tako kot pokrajinski, zavrnjen z večino glasov. Potem ko so negativen glas o obeh proračunih že napovedali demokristjani, je to storila tudi KPI. Načelnik svetovalske skupine KPI v občinskem svetu Mon-falcon je namreč to zelo jasno potrdil na aktivu ene od komunističnih sekcij. S tem v zvezi KPI poudarja, da pričakuje odgovore o stalili strank na njen predlog o skupnem sestanku vseh političnih sil, seveda z izjemo misovcev, na katerem naj bi skušali sestaviti skupen program, ki bi ga v obeh odborih z enakim dostojanstvom izvajale vse politične sile, kar pomeni s sodelovanjem komunistov v obeh izvršnih organih. Komunisti nadalje gledajo z začudenjem na obtožbe socialistov, ki jih obtožujejo dvoumnosti glede tega predloga o skupnem sestanku; s svoje strani p., ugotavljajo, da bi bilo res dvo-
terimi upravljati mesto.
Socialistični svetovalec Benedetič pa je svoj poseg osredotočil predvsem na vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, oziroma na zadržanja in stališča, ki jih do teh vprašanj ima Lista za Trst, oziroma njeno glasilo La voce libera. Ostro je obsodil tudi zadržanje posl. Gruber Bencove glede afere dvojezičnosti transparentov, v zvezi s katero je brez pomisleka podprla ukrep občinskega odbora. Polemiziral je tudi z županom Cecovinijem in z njegovimi izjavami o dolžnostih manjšine, ki morajo spoštovati pravila večine. Podrobneje se je zaustavil ob
resoluciji, ki jo je občinski svet pred nedavnim sprejel in ki narekuje odboru točne obveznosti, o katerih pa ni župan spregovoril niti besedice v svojih proračunskih izjavah. Obsodil je tudi stalno sklicevanje odbora na pristojnosti državne vlade, ki naj bi bila edina odgovorni za rešitev vseh vprašanj, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost. Svetovalec Benedetič je v zvezi s tem podčrtal, da to stalno sklicevanje na vladne pristojnosti pomeni le to, da občinski odbor nima nobenega namena reševati teh vprašanj, niti tistih, ki so v njegovi pristojnosti.
V TEH DNEH VRSTA RAZNIH PRIREDITEV
Zaključena osnovnošolska
Informiranje strank o šolskih V Križu Partizanski praznik prM*ev,v Ma^0,!ah
problemih slovenske manjšine
V četrtek, 11. junija, se je zastopstvo Sindikata slovenske šole sestalo s predstavnikoma šolskih ura dov pri vsedržavnih vodstvih KD in KPI poslancem Giordanom in Sabbatinijem.
Predstavniku Šolskega urada pri vsedržavnem vodstvu KD je zastopstvo SSk obširno obrazložilo nekatera temeljna vprašanja slovenske manjšine na šolskem področju. Najprej je zastopstvo orisalo vprašanje slovenske šole v videmski pokrajini, tudi z ozirom na priprave same KD na izdelavo zakonskega osnutka za globalno zaščito slovenske manjšine. V zvezi s tem je zastopstvo SSŠ opozorilo predstavnika KD tudi na vprašanje natečaja Moja vas. Nadalje je zastopstvo S SŠ orisalo vprašanje avtonomije slovenske šole, in sicer tako vprašanje avtonomne uprave z deželnim in-
V zvezi s fašističnimi provokacijami
Odgovor ministra sen. Jelki Gerbec
Sen. Jelka Gerbec je pred dnevi prejela odgovor na vrsto brzojavk, ki jih je poslala notranjemu ministru v zvezi s položajem javnega reda v Trstu po znanih fašističnih atentatih in provokacijah. Minister Rognoni je v svojem odgovoru izrazil pripravljenost na srečanje s tržaško senatorko «ko bodo okoliščine to dovoljevale*, vsekakor pa tudi dodal, da položaj javnega reda v Trstu ni bolj zaskrbljujoč kot v drugih mestih severne Italije, glede specifičnih kaznivih dejanj pa, da «so v teku preiskave*.
V komentarju k ministrovemu odgovoru tržaška federacija KPI ugotavlja, da minister omalovažuje položaj v našem mestu, namesto da bi pokazal tisto posebno pozornost, ki bi jo delikatni geografski položaj Trsta in njegovi specifični interesi terjali.
tendantom na čelu, kot tudi vpraša-
....""""...........................................
SINOČI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Slovesno podeliti odlikovanja 180 borcem vzhodnokraških vasi
Pred razdelitvijo odlikovanj, je bil na sporedu bogat kulturni program
Sinoči so v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah slovesno podelili odlikovanja 180 vaščanom z Opčin, s Ferlugov, od Banov, iz Trebč, s Padrič, iz Gropade in Bazovice za zasluge v boju za osvoboditev narodov in narodnosti Jugoslavije. Vse odlikovance, prisotne in goste, med katerimi so bili predstavniki civilnih in vojaških oblasti, predstavniki pokrajinskega odbora ter krajevnih sekcij VZPI - ANPI ter Združenja bivših aktivistov OF na Tržaškem o zemlju, predstavniki konzulata SFRJ v Trstu, Zveze borcev iz Slovenije in obalno - kraške regije, je pozdravil predsednik krajevne sekcije VZPI -ANPI Zvonko Malalan.
V svojem krajšem govoru je orisal vehk prispevek, ki so ga dale vasi od Bazovice pa do Opčin v boju proti fašizmu in za svobodo. Med drugim je dejal: «Že sama množična prisotnost nocojšnjih slavljencev jasno priča, kolikšen je bil odziv Bazovice, Gropade, Padrič, Trebč, Banov, Ferlugov in Opčin v osvobodilni torbi, če pa pomislimo, da so te vasi plačale svojo svobodo še s krvnim davkom, ki je pome-
nil nad 100 mladih življenj padlih borcev in umrlih v zloglasnih fašističnih in nacističnih taboriščih, vidimo, kaj vse je naše ljudstvo pre trpelo in koliko je prispevalo k svoji osvoboditvi. Poleg tega sta bili prav Bazovica in Opč ne prizorišči prvih krvavih napadov fašističnega besa*. Govornik je tu omenil Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, pa še Pinka Tomažiča, Bobeka, I-vančiča, Kosa in Vadnala. Tem žrtvam je dodal represalije na Opčinah, obešenje Rozalije Guličeve ter usmrtitev 71 talcev in ustrelitev 5 mladih kurirk iz Prebenega.
Že sama suha naštevanja imen nosi v sebi nekaj grozljivega, a hkrati veličastnega. Iz borb in žrtev je zrastJa zrnata, prišla je svoboda, v onih težkih in junaških Jneh pa so se utrdili ideali člove-čanstva, napredka in demokracije. Prav v tem duhu je Zvonko Malalan v svojem govoru omenil jasno geslo: združeni v borbi, združeni v miru.
Malalanovemu govoru je sledil slovesen in pester program, ki so ga> pripravila, kulturna društva Li-
(•UMtllMIlUiuiililllMililMiiKillMtllMItlltmHlHIIIIIIIIIIIimMHIMIIIliaumilliMUlNIIMlIMMIfMllltMUlllMUn
PRED ENIM LETOM JE UMRL DRAGO PAHOR
umno, ko bi se na pokrajini ohra njala prejšnja koalicija, ki je bila le udobna zavesa za KD, za katero je kontaktirala s Cecovinijem in drugimi melonarskimi predstavniki z namenom, da bi prišlo do razdelitve oblasti med obema stranka ma. Komunisti nadalje poudarjajo, da ni bil predsednik Carbone tisti, ki bi ne bil alternativen Listi za Trst, pač pa je bila KD. ki v glav nem ni spoštovala sporazumov.
KPI se v svojem tiskovnem poročilu obrača tudi na SSk oziroma na njeno stališče glede izvolitve manjšinskega odbora na pokrajini. S tem v zvezi ugotavlja, da je sicer res, da je odborniško mesto izgubil tudi slovenski predstavnik; ravno tako pa je tudi res. da je bila KPI. v kolikor bi odpravili protikomunistično diskriminacijo, pripravljena iz svojih vrst izvoliti dva slovenska predstavnika. Proti komunistična diskriminacija, ki je že stara zadeva, pravi KPI. za vira in preprečuje uveljavitev tudi slovenske narodnostne skupnosti. Zato upa, da bo SSk to tudi upoštevala. tudi v zvezi z vprašanjem devinsko nabrežinske občine, za rešitev katerega se bodo ponovno začela posvetovanja med PSI, SSk in KPI.
Kot rečeno se je sinoči v občinskem svetu nadaljevala razprava o proračunu. Prvi je spregovoril demokristjan Chersi, ki ie kritiziral občinsko upravo zaradi neza dostnih in nenačrtovanih posegov na kulturnem področju in glede posegov v športnem in rekreativnem sektorju. Komunistični svetovalec De Rosa pa se je predvsem zaustavil ob problemu urbanistične in stanovanjske politike odbora in s tehtnimi primeri utemeljil vse po manjkljivosti, ki so med razlogi, da bo KPI glasovala proti proračunu. Večjo pozornost je De Rosa posvetil vprašanju Krasa, oziroma vsem tistim urbanističnim problemom. ki bi jih moral občinski odbor rešiti, ali se vsaj z njimi spoprijeti, v resnici pa ni storil ničesar. Poudaril je predvsem, da je Krasu treba posvetiti vse večjo pozornost. ne pa gledati nanj le kot na področje, ki naj bo v službi mesta.
Svetovalec liste Cusmich je dobršen del svojega posega posvetil vprašanju energetske krize, indipen-dentist Padoa — izvoljen na listi KD — pa je napovedal negativen glas, ker lista noče izbrati svojega zaveznika, ali zaveznikov, s ka
Na današnji dan pred enim letom je umrl Drago Pahor, načelnik Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice in neumorni družbenopolitični delavec na raznih področjih našega zamejskega življenja od mladinskega do šolskega, od prosvetnega do publicističnega. Z Dragom Pahorjem, škedenjskim rojakom, je naša narodnostna skupnost v Italiji izgubila človeka, ki je oral ledino na tolikih njivah, ki jih je v letih fašističnega nasilja zarasel plevel, v izorane lehe pa pridno in globoko sejal seme naše povojne rasti. In prav v tem njegovem sejalstvu je veličina njegovega življenjskega dela, saj so semena krepko pognala v mlado rast in marsikaj, kar danes premoremo kot skupno last vse narodnostne skupnosti, je v veliki meri, na nekaterih področjih celo izključni meri, prav njegova zasluga, če pomislimo samo na taborniško organizacijo, na mladinski tisk, na zbirko dokumentov neprecenljive vrednosti iz našega preteklega političnega in narodnostnega življenja v Trstu in širšem tržaškem območju, na etnografske izsledke iz naše preteklosti, na ohranjanje ledinskih imen zlasti tam, kjer jih je v povojnem gradbenem razvoju prekril cement, pred-
vsem pa na vso bogato dokumentarno arhivistiko in publicistiko o obnavljanju slovenskega šolstva po fašističnem mraku, od partizanskega pa do prvega povojnega in tako rekoč današnjega.
pa, Slovan, Primorec in Tabor. V imenu omenjenih društev je prisotne pozdravila Melita Malalan. Nato so se zvrstili ženski pevski zbor KD Tabor, mešani pevski zbor Primorec iz Trebč ter recitatorji iz Bazovice, s Padrič in z Opčin. Prisotni so lahko tako poslušali vrsto partizanskih petih in recitiranih pesmi, ki govorijo o ponosu in neusahljivi volji borcev za svobodo in za družbo, ki bo resnično pra vična in človeška.
Ob zaključku omenjenega programa je prisotne odlikovance in goste pozdravil predsednik rajonskega sveta za vzhodni Kras Karel Grgič. Najprej se je organizatorjem slovesnosti zahvalil za vabilo, nato pa poudaril pomen nagrad. Dejal je. da so se prebivalci vzhod-nokraškega območja množično odzvali pozivu OF. katere 40 letnico praznujemo prav letos. «Kako je v naših vaseh završalo,* je dejal govornik, «ko je prebivalstvo videlo, da bo le aktiven prispevek prinesel svobodo in vrnil človeku dostojanstvo.* Velike so bile žrtve, a niso bile zaman. Grgič je, obrnjen k bivšim borcem, zaključil svoj govor z naslednjimi besedami: «Tudi brez vas bi danes ne bilo ne take Jugoslavije, ne take Italije in niti Evrope.*
Po predsedniku rajonskega sveta za vzhodni Kras je spregovoril ge neralni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, ki je najprej izrazil veliko hvaležnost Predsedstva SFRJ bivšim aktivistom in borcem. Konzul Cigoj se je nato zahvalil pokrajinskemu vodstvu VZPI - ANPI in krajevnim sekcijam omenjene borčev-
nje posebnega zbornega organa in njegovih pristojnosti. Na tretjem mestu je zastopstvo SSŠ prikazalo potrebo po priznanju v Jugoslaviji doseženih diplom. Kot že pri srečanjih s šolskimi uradi PRI, PSDI in PSI je zastopstvo SSŠ prikazalo to vprašanje kot vprašanje pravice pripadnikov slovenske manjšine do študija v lastnem jeziku, in torej kot vprašanje, ki je rešljivo z notranjim zakonskim ukrepom, negle-de na morebitni mednarodni dogovor. Končno je zastopstvo SSŠ prikazalo probleme, ki izhajajo iz majhnega števila učencev in šol. Predstavnik šolskega urada KD poslanec Giordano je z zanimanjem sledil prikazu zastopstva SSŠ in pokazal občuteno razumevanje za vprašanje slovenske šole v videmski pokrajini in za predlagano rešitev vprašanja jugoslovanskih diplom. Glede natečaja Moja vas je bil mnenja, da bi morale posamezne šole zbrati spise učencev in jih poslati organizatorju natečaja.
Predstavniku šolskega urada pri vsedržavnem vodstvu KPI je zastopstvo SSŠ prav tako prikazalo vprašanje slovenske šole v videmski pokrajini, vprašanje avtonomije slovenske šole, vprašanje priznanja jugoslovanskih diplom, poleg tega pa še vprašanje doklade za drugi jezik in probleme, ki nastopajo zaradi majhnega števila učencev. Tudi predstavnik šolskega u-rada KPI Sergio Sabbatini je zelo pazljivo sledil prikazu zastopstva SSŠ, nato pa je ugotovil, da bi bilo mogoče rešiti nekatere aspekte avtonomije slovenske šole v okviru reforme šolske uprave, za katero je KPI že izdelala zakonski o-snutek. Ta reforma predvideva mo-
V Dolini praznik tiska KPI
V Križu se je včeraj popoldne začel Partizanski praznik, ki ga kol vsako leto prireja krajevna sekcija VZPI - ANPI; odprli so z dobro jedačo in pijačo založene kioske in priredili turnir v briškoli; predstavila se je tudi domača godba na pihala, ki je pred nedavnim ponovno obnovila svojo dejavnost, v večernih urah pa so predvajali diapozitive o odkritju vaškega spomenik ■. ki je bilo 1. maja leta 1975.
Partizanski praznik se bo nada 1 je val tudi danes in jutri; drevi, ob 20. uri, bosta nastopila pevski zbor iz Gribelj na Dolenjskem in folklorna skupina iz Črnomlja, jutri pa — ravno tako v večernih urah — domači moški pevski zbor Vesna pod vodstvom Frančka Žerjava in baletna skupina športnega društva Mladina. Jutri zvečer bosta na sporedu tudi priložnostna govora, ko bosta spregovorila član vodstva VZPI - ANPI Riccardo Giaccuzzo in pokrajinski tajnik Dušan Košuta.
Dolinska sekcija KPI priredi danes, jutri in v ponedeljek v Dolini tradicionalni festival partijskega tiska (Delo in Unita). Na festivalu, ki poteka v kritičnem trenutku afere P2, vladne krize in možnosti skorajšnjega padca tržaških melo-narjev, bosta v nedeljo proti večeru govorila voditelja KPI poslanec Cuffaro in član tajništva tržaške federacije Stojan Spetič.
Kulturno zabavni program bo obsegal danes zvečer, ob 20.30 satirični kabaret (Verč - Kobal - Vodopivec), jutri ob 17.30 bo igrala godba Breg, sledil ji bo Balet mlade partizanke in nastop zbora in folklorne skupine italijanske narodne skupnosti iz Kopra. V ponedeljek ob 20.30 pa bo pel otroški zbor dru-
čno decentralizacijo in prenos pri- štva Rapotec iz Prebenega in moški stojnosti na šolskem področju na | zbor Valentin Vodnik iz Doline.
Zasluga Draga Pahorja je, da ■ ske organizacije ter KD Tabor z =°„	°P^. ki so omogočili sklic vseh
odlikovancev v Prosvetni dvorani na
Do težko pričakovanih poletnih počitnic manjka še nekaj dni, za gojence Slovenskega dijaškega doma v Trstu pa bo konec šolskega leta prinesel tudi slovo od domske skupnosti, vzgojiteljev, prijateljev. Nekak uraden pozdrav šolskemu letu in domskemu življenju je bila včerajšnja zaključna prireditev, ki so jo pripravili gojenci in vzgojitelji, nastopu pa so se pridružili še gostje iz ljubljanskega doma tehničnih šol.
Starše, učitelje, predsednico Di jaške matice Dušo Kosminovo ter ravnatelja Egidija Košuto in Ed-munda Žetka in ostalo občinstvo sta pozdravila ravnatelj doma Edvin Švab ter vzgojitelj šteblaj, ki sta izrazila upanje, da je bilo tudi letošnje bivanje v domskih prostorih prijetno, predvsem pa poudarila pomen pedagoškega dela z mladino, ki vsekakor ni luliko. Mlademu človeku je treba nuditi možnost, da razvija in uresničuje svojo osebnost, zanimanja in lastno ustvarjalnost, obenem pa ga pripraviti na vlogo, ki jo bo moral prevzeti v okviru naše narodnost ne skupnosti ter širše italijanske družbe.
Gojenka Aleksandra Gomišček je nato orisala življenje v domu, izlete, prireditve, športna srečanja in razne pobude, pri katerih so gojenci sodelovali.
Prireditev, še ’ je'1'nUdaljebalh s
NiMiiMiiMiiiiiniMiiMiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinMtiimiliiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiHiMHiiHnnimiHMmitiiiiiitiiiMiimiiitiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiMi
krajevne ustanove. Glede priznanja jugoslovanskih diplom je predstavnik KPI dejal, da je rešitev, ki jo predlaga SSŠ, vsaj na prvi pogled povsem sprejemljiva.
Na koncu sestankov se je zastopstvo SSŠ dogovorilo s predstavnikoma obeh šolskih uradov za nadaljnje vzdrževanje stikov.
V torek seja nabrežinskega občinskega sveta
Prihodnji torek se to sestal de vinsko-nabrežinski občinski svet. Na dnevnem redu seje ki se bo začela ob 18 30 na sedežu leiovi-ščarske ustanove v Sesljanu. je poleg drugih točk tudi proračun za leto 1981. pogodba z gradbeno za drugo «2000» in prodaja zemljišč.
Za otroke, neplesalce in druge bedo po sončnem zahodu vrteli partizanske in politične filme.
Včeraj se je pričel praznik komunističnega tiska tudi pri Sv. Jakobu, in sicer v parku za «Vatikanom». Danes pa to na pobudo ZKMI praznik v Šempolaju.
Deželna skupina KPI za boljše izvajanje zakona štev. 194
Delegacija svetovalske skupine KPI v deželnem svetu, ki so jo sestavljali Miani, Battello, Iskra, Proserpio in Scampolo, je v prejšnjih dneh imela vrsto poizvedovalnih sestankov s predstavniki u-pravnih svetov bolnišnic in klinik.
ki so pogodbeno vezane z deželno upravo. Namen sestankov .je bil v tem, da bi se delegacija KPI podrobneje sezpanila s trenutnim izvajanjem zakona štev 194 o prekinitvi nosečnosti, potem ko ga je italijansko prebivalstvo potrdilo s široko večino na nedavnih referendumih. Delegacija KPI se je sestala s predstavniki upravnih svetov bolnišnic iz Tržiča, S. Vita al Tagliamento, Aviana in Burla Ga-rofola iz Trsta.
Po končanih sestankih — v prihodnjih dneh Se bo komunistična delegacija srečala še z ostalimi upravnimi sveti z deželo konven cioniranih bolnišnic — bo KPI sprožila vrsto pobud v deželnem svetu za boljše izvajanje zakona štev. 194 tudi v luči novosti, ki jih bodo zdravstvene strukture vključile v svoje dejavnosti v okviru zdravstvene reforme.
Otroci otroškega vrtca in osnovne šole iz Mačkolj so včeraj poskrbeli za prijetno in razgibano popoldne. Z zaključno šolsko prireditvijo so razveselili starše, ki so prihiteli pogledat, kaj so njihovi malčki pod vodstvom svojih neutrudnih učiteljic sposobni pokazati ob koncu šolskega leta. Najprej so se predstavili malčki iz otroškega vrtca, ki so peli in igrali na Orff inštrumente. Nato so se v pisanih kostumih in pred barvitimi kulisami, ki so jih sami izdelali, predstavili otroci 5. razreda z igrico Zgubljena stava, otroci 3. in 4. razreda z igro Mucin dom in naimlaiši z igrico pomladno prebujenje. Pestro prireditev je zaključil šolski zborček, ki je pod vodstvom Silvane Dobrila lepo zapel nekaj pesmic, (ris)
Devinsko-nabrežinska Občina sporoča, da bo brezplačno cepljenje psov proti steklini v občinski klavnici v Nabrežini od 10. junija do 8. julija in sicer ob ponedeljkih in ob sredah od 17. do 18. ure.
mitittiiiiiiifimiiiMimiiiiiiitiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiitititiiiiiotiHiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiinmiidittiiiiiiiiu«
Pester pozdrav šolskemu letu v Dijaškem domu «S. Kosovel*
VČERAJ SLOVESNO ODPRTJE
Razstava Zlato Peruja na Gradu sv. Justa
šolstva na Tržaškem zelo natančno in predvsem zgodovinsko objektivno obdelano v nasprotju s težnjami, da se zamegli ali celo potvori resnice o obnovitvi slovenskega šolstva pri nas. Pri tem je znal biti, kadar je bilo treba, v obrambo resnice tudi ostro polemičen in borbeno zagret
V življenju mu ni bilo lahko od prvih učiteljskih korakov preko e-
Opčinah in poskrbeli za res lep program. Generaini konzul je nato spregovoril o velikem deležu, ki so ga imeli ljudje iz naših krajev, Slovenci in Italijani v borbi za osvoboditev. Povedal je, da je vrhovni komandant osvobodilnih čet Jugoslavije maršal Tito visoko ocenil borce drugih narodnosti, ki so se borili ramo ob ramo z borci jugoslovanskih na
migracije v stari Jugoslaviji do rodov, zelo je spoštoval tudi itali-
izgnanstva v Srbijo in vključitve v partizanske vrste najprej v Beli krajini in potem na Primorskem, pa vse do številnih bitk, ki jih je bilo treba izbojevat’ v prvih burnih povojnih letih pri nas, pogosto tudi za ceno prenekaterim odpovedovanjem. Toda Drago Pahor je vse to doživljal kot simo po sebi umevno dolžnost vsakega zavednega in sVo-bodoljubnega Slovenca.
In tudi zato se ga ob prvi obletnici njegove smrti spominjamo z zahvalo in spoštovanjem, (jk)
Janške borce. Prav v tistih težkih in hkrati junaških dnevih pa se je kalilo prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo.
Svoj govor je konzul Cigoj zaključil s pozdravom prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo, med bivšimi jugoslovanskimi in italijanskimi borci proti nacifašizmu in miru med narodi vsega sveta.
Po omenjenih govorih je sledilo razdeljevanje odličij. Slovesnost je zaključil nastop moškega pevskega zbora Tabor z Opčin.
PREDLOG ZA INDUSTRIJSKO CONO PR10REHU IN OSPU
Včeraj ob 18. uri so v gradu pri Sv. Justu otvorili razstavo, ki je posvečena zlatarski umetnosti pred-kolumbijske civilizacije v Peruju. Razstava nosi naslov: Zlato Peruja. Dovoljenje za eno doslej najbogatejših razstav v Trstu je izdal sam predsednik republike Sandro Pertini za italijansko stran, za perujsko pa predsednik Terry. Razstava je neprecenljive vrednosti, saj nam prikaže v vsej lepoti veličino in bogastvo Inkov, ki so izumrli kot narod, a so za seboj pustili eno najbogatejših kultur v zgodovini. Razstavljeni okrasni predmeti i-majo neprecenljivo vrednost in so zaradi varnosti nameščeni v preurejeni kleti gradu. Ob tej priložnosti so izdali tudi katalog vseh razstavljenih del. Ob otvoritvi razstave 310 čuditivih zlatih okraskov, je predsednik avtonomne letoviščarske in turistične ustanove Italo Giorgi dejal, da postaja Grad sv. Justa s to razstavo pomembno prizorišče kulturnega življenja v Trstu, župan Cecovini pa je pobudi zaželel kar največ uspeha. Ob koncu naj povemo, da je to doslej največja razstava perujskega zlata v Evropi sploh.
Kakor smo že poročali v našem | medtem ko bi namestitev težjih in-listu, je deželna uprava pred ča- dustrij zahtevalo predhodno adap-som posredovala posebni komisiji tacijo terena. Na območjih B in C
*MILJ£,
ZASEBNA LAST
DRŽAVNA MEJA <
deželne skupščine za izvajanje o-simskih sporazumov, ki ji predseduje svetovalec PSI Pittoni, predlog za uresničitev skupne industrijske cone v dolini pri Orehu in v Osap-ski dolini namesto na Krasu kakor je predvideno v sporazumih.
Na našem zemljevidu so označena območja, kjer naj bi po predlogu deželne uprave nastala nova industrijska struktura. Strokovnjaki so izbrali tri površinska območja po 50 hektarov, ki so na karti označena s črkami A, B in C.
Območje A se razprostira v dolini pri Orehu, pripada miljski občini in se nahaja v mejah EZIT. Območje B se razprostira v Osap-ski dolini, pripada prav tako miljski občini in je tudi v mejah EZIT. Območje C pa leži v zgornji Osapski dolini, pripada dolinski občini, je izven meja EZIT in meji z Jugoslavijo. Deželna uprava konkretno predlaga, naj bi uresničili industrijsko cono na površini 100 ha, tako da bi se opredelili za varianto A + B ali pa za varianto B+C.
Strokovnjaki deželne uprave pri tem poudarjajo, da bi tako v prvem kakor tudi v drugem primeru, dobili okrog 100 ha ravninske površine. Z geotehničnega vidika i-mata območji A in C določene prednosti pred območjem B. Dolina pri Orehu (A) je praktično že cvselji-va» za navadne industrijske obrate.
bi bilo treba teren nekoliko dvigniti in urediti strugo Ospa. Z, gospodarsko - socialnega vidika bi uporaba območij A in B, ki pripadata kakor rečeno EZIT, ne povzročila posebnih težav, medtem ko bi uporaba območja C (zgornjega dela Osapske doline) odvzela precejšnje obdelovalne površine kmetijstvu. K temu naj dodamo, da pripada dober del zemljišč na območju B zasebnim lastnikom, območje zgornje Osapske doline (C) pa je v celoti privatna last.
Strokovno poročilo deželne uprave nadalje poudarja, da bi bila cona v primeru obeh variant tehnično izvedljiva brez posebnih težav, saj so vprašanja vodovoda, kanalizacije, električne energije, plinovoda, cestnih in železniških zvez ter povezave s pristaniščem lahko rešljiva, kolikor niso že rešena. Tudi urbanistična ureditev je možna brez posebnih zapletov. Le v primeru prve variante, se pravi variante dolina pri Orehu in spodnji del Osapske doline (A4-B), bi morali speljati posebno avtonomno povezovalno cesto in avtonomno železniško progo, saj sta območji A in B medsebojno ločeni, medtem ko bi druga varianta ne postavljala tega problema, saj gre za enovito območje, ki se razprostira od Ul. Fla-via vzdolž Osapske doline do meje z Jugoslavijo.
60 dni zdravljenja zaradi prometne nesreče
Na ortopedskem oddelku tržaške glavne bolnice so sprejeli 21-letne-ga delavca Maurizia Silinija iz Ul. Negri 15 ter 23-letnega Angela A-brama iz Ul. Lorenzetti 56, ki je nezaposlen. Silini se bo zdravil domnevno 10 dni zaradi lažjih poškodb, Abramo pa kar 60 dni zaradi večkratnega zloma desnega stopala.
Poškodovala sta se v prometni nesreči. Vozila sta se z vespo 50, ki jo je upravljal Silini, ko sta na križišču med ulicama Vasari in Pa-rini iz še nepojasnjenih razlogov silovito trčila v taksi fiat 124, za
kulturnim sporedom, pri katerem so sodelovale tako dijakinje slovenskega učiteljišča zAnton Martin Slomšek», gojenci Dijaškega doma samega, članice baletnega odseka pri ŠZ Bor pod vodstvom Olge Pavletič, med katerimi so seveda tudi gojenke Dijaškega doma. na koncu pa so nastopili tudi mladi, ki sicer živijo v Dijaškem domu tehničnih šol v Ljubljani, so pa potom prijateljskih vezi povezane s tržaškim domom. Predstavili so recital *Tito in Jugoslavija». folklorna skupina pa je nastopila * nizom prekmurskih plesov.
-sp-
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 21. t.m., avtobusni izlet na Platak z vzponom na Snježnik. Vpisovanje na ZSŠDI - Ul. sv. Frančiška 20/11. do vključno 17. t.m.
SPDT prireja v dneh 26., 27. in 28 t.m. tridnevni izlet za srednješolce. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11., tel. 040/ 767304) do vključno torka, 16. t.m. Izlet je z avtobusi, stane pa 20.000 lir (vožnja in prenočišče). Izlet poteka po območju Storžiča, po slovenski transverzali od Preddvora do koče na Dobrči.	i
,SPDT obvešča, da je še nekaj prostih mest ža avtobusni izlet v Bardo na srečanje planincev jutri, 14. junija. Odhod avtobusa ob 7. uri izpred sodne palače.
Šolske vesti
Osnovna šola P. Trubar - Bazovica j vabi starše in prijatelje mladine na ogled razstave ročnih in likovnih del, ki bo 14. in 15. junija. Urnik: jutri,
14.	junija, od 9. do 12. in od 17. do 21. ure ter 15. junija, od 9. do 12. ure.
Dijaki srednje šole F. Levstik 1* Sv. Križa vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v ponedeljek, 15. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu Albert Sirk.
Srednja šola «S. Kosovel* na Opčinah vabi na zaključno prireditev in razstavo izdelkov v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah danes, 13. t.m., ob 18. uri.
Ravnateljstvo Državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se bodo zaključni izpiti za slušatelje V. letnika začeli v šolskih prostorih v torek, 16. junija, ob
15.	uri.
Smrt dveh upokojencev v popolni osamelosti
Včeraj so v našem mestu odkrili kar dve osebi, ki sta izdihnili v lastnem stanovanju, in to iz zaenkrat še nepojasnjenih razlogov. Če pa pomislimo, da gre za ostarela človeka in da sta — kot so nam povedali — prebivala čisto sama. potem je širše vzroke njune smrti v osamelosti treba pač iskati v danih družbenih razmerah, torej v docela nezadostni skrbi za stare ljudi.
V Ul. Udine 43 so našli mrtvega upokojenca Claudia Pupisa, rojenega leta 1917, V Ul. Catullo 3 pa upokojenko Mario Godina vd. Mil-lo, ki se je rodila leta 1902.
Agenti kvesture so uvedli preiskavo.
Bomba v podstrešju
V Ul. Conti št. 5 so delavci podjetja, ki mu je bila zaupana naloga, da popravi hišno streho, odkrili ročno bombo tipa SRCM. Skrita
je bila za podstrešnim tramom. A-
katerega'voUnom"*',,)1,! »Mri j *£* ^*Ž^“!£L!2S
Graziano Sincovich iz Ul. Carpine to 8.
Pridržana prognoza za upokojenca
Na nevrokirurški oddelek tržaške glavne bolnice so iz tržiške bolnice prepeljali 68-letnega upokojenca A-lessia Petrettija, stanujočega v Tržiču, Ul. A. Volta 11. Sprejeli so ga s pridržano prognozo, saj je v komi zaradi hudega udarca v glavo, zloma leve stegnenice in domnevnih zlomov na desni strani prsnega koša.
Nesrečnikova žena Nada (61 let) je povedala, da je Alessia v torek zbil avto fiat 126 na nekem trži-škem križišču. Prometna policija je ugotovila, da je vozilo upravljal neki don Ceol. Ponesrečenca so najprej prepeljali, kot rečeno v trži-ško bolnico, ker pa mu tam niso mogli nuditi dovoljšnje oskrbe, ga j« bilo treba pripeljati v Trst,
i sture, ki so jih delavci nemudoma pozvali, so ugotovili, da je bomba dobro ohranjena in da gre po vsej verjetnosti za ostanek iz druge svetovne vojne. Bombo so izročili civilnemu tehničnemu uradu v Ul. Donadoni.
13 6. 1980	13. 6. 1981
Ob prvi obletnici smrti
Draga Pahorja
ki je tako nenadoma odšel sredi dela in načrtov, se ga z ljubeznijo in neizmerno žalostjo spominjajo
vsi njegovi
SEKCIJA VZPI ANPI IZ KRIŽA
. PRIREDI 13. IN 14. JUNIJA
PARTIZANSKI PRAZNIK
SPORED:
DANES, 13. i.m.
ob 10. uri otvoritev kioskov
ob 20. uri nastop pevskega zbora iz Gribelj in folklorne skupine iz Črnomlja
od 21. ure dalje ples. Igra ansambel «Melody» iz Turjaka. Za dobro jedačo in pijačo poskrbljeno.
Vljudno vabljeni!
13. IN 14. JUNIJA 1981
PROSLAVA 40-LETNICE USTANOVITVE OF
DANES, 13. JUNIJA
ob 18.00 odprtje kioskov
ob 20.00 otvoritev razstave društvenega fotokrožka od 20.15 dalje ples z ansamblom T A I M S JUTRI, 14. JUNIJA
ob 14.00 odprtje kioskov
ob 18.30 kulturni program s sodelovanjem učencev osnovne šole P. Trubar iz Bazovice, recitatorjev ter pevskega zbora Lipa. Govornik Milan Pahor, od 20.00 dalje ples z ansamblom. P U F F
SKD TABOR OPČINE KD RDEČA ZVEZDA SALEŽ
pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev
ZAPLEŠIMO. ZAPt)JMO...
4. revija otroških folklornih skupin
Jutri, 14. junija, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
Razna obvestila
Danes, 13., in jutri, 14. junija, bo v Šempolaju praznik ZKMI.
V okviru šagre, ki bo v Boljuncu od 20. do 22. junija, prirejata KD F. Prešeren in vaška mladina otroški in mladinski slikarski ex tem-pore in sicer v nedeljo, 21. junija, ob 9. uri na «Gorici». Vpisovanje uro pred pričetkom.
Danes se poročita
INGRID KRALJ in
GIANCARLO FORAUS Odbornici in pevki ter njenemu izvoljencu čestitamo in želimo veliko sreče v dvoje KD Lipa
Danes se vzameta
INGRID in GIANCARLO
Vso srečo jima želi
TFS «Stu ledi*
Danes se poročita
INGRID KRALJ in
GIANCARLO FORAUS Vso srečo na novi življenjski poti jima želi
Zveza slovenskih kulturnih društev
ANSAMBEL «ANDROMEDA» prrredi
KONCERT
danes, 13. junija, ob 18. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29
Vabljeni!
PODRUŽNICA GLASBENE MATICE V NABREŽINI
Danes, 13. tm., ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini
- SKLEPNI NASTOP I
Vabljeni!.
KASTA
in
DRUŠTVO
ZAMEJSKIH
LIKOVNIKOV
vabita svoje člane in prijatelje, da se udeležijo
slikarskega ex tempore PODOBE NAŠIH DOLIN
Žigosanje platen v Beneški galeriji v Špetru Slovenov od 8. do 12. in od 16. do 20. ure dne 13., 14., 20. in 21. t.m.
GLASBENA
MATICA
TRST
SKLICUJE
v ponedeljek, 15. junija 1981, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju, na sedežu GM v Trstu, Ul. R. Manna 29,
redni občni zbor
Dnevni red: otvoritev; poročila; razprava; razrešnica staremu odboru: volitve novega odbo ra; razno
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 13. junija ANTON PAD.
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.40 — Lu na vzide ob 16.48 in zatone ob 3.15.
Jutri, NEDELJA, 16. junija
METOD
Vreme včeraj: najvišja temperatura 31 stopinj, najnižja 21, ob 18. ari 27,5 stopinje, zračni tlak 1016,3 rahlo pada, brezvetrje, vlaga -odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,8 stoninje.
ROJSTVA IN SMRTI
HODILI SO SE: Elena Cozzi, Mar-Cuscito, Lara Cechet, Manuela Cadenaro, Stefano Bottai.
UMRLI SO: 74 letni Libero Cobau, ‘1-letna Maria Cornioli, 79 letna Ida Gomizel vd. Trampuš, 89-letna Va leria Lisch vd. Mazzi.
dnevna služba lekarn
. (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4, Ul. Commeroiale 26, Trg XXV apri
la 6
<°d 8.30 do 13. In rf 16. do 20.30) Drevored XX septembra 4. Ul Bernini 4
nočnc služba lekarn
^ (od 20.30 dalje)
Drevored XX septembra 4. Ul. Bernini 4
LEKARNE V OKOLICI
oljunec: tel 228 124; Bazovica 226 165; Opčine: tel. 211 «11: «ek:	tel 225 141; Božje polje
nik; tel 225 596; Nabrežina: tel 121; Sesljan: tel 209 197. Žavlje; 213137 Milje; tel 271 124
Gledališča
VERDI
Danes ob 18. uri (red B)‘ponovi-tev simfontoflFga: koncerta orkestra gledališča Verdi, ki ga vodi Dona-to Renzetti. V prvem delu bodo na sporedu Mendelssohnove skladbe, v drugem pa, s sodelovanjem zbora gledališča Verdi, Ravelove skladbe.
TEATRO STABII.E AVDITORIJ
Drevi ob 20.30 Jole Silvani in Witž. Orchestra: «Un baul pien de ricor di» Vstopnice pri osrednji blagajni. Popust 50 odst. za skupine nad 4 ljudi. Zadnji teden.
Kino
Ariston 18.00 (v dvorani) — 21.30 (na prostem) «La saggezza nel sangue*. Režija John Huston.
Eden 18.00 «Soldato Giulia agli or dini*.
Ritz 17.00—22.15 «La settimana al mare*. A. Rizzoli,, E. Cannavale. Prepovedan mladini pod 14. letom,
Grattacielo 16.30—20.15 «Ben Hur*. W. WyUerja.
Fenice 17.00 «Roller bali*. James Caan. Prepovedan mladini pod 14 letom.
Aurnra 17.00 «L’aldilŠ». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «11 marito in vacanza*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 17.30 «Qualcuno. volo sul ni-do del cuculo*. Jack Nicholson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Venet« 16.30 «Due sotto il divano*. Walter Mathau, Glenda Jackson
Moderno 16.30 «Chi tocca il giallo muore*. Jackie Chan.
Lumiere 16 30 «Good bye Bruce I-ee*.
Mignnn 16 30 «1 guerrieri detla not te*. Prepovedan mladini pod 14 letom
Nazionale 15.30—22 15 «La čarne*. Prepovedan mladini pod 18. Iptom
Filndrammatiro 14.30— 22 (M) «L'esta-si e langnscia*. Prepovedan mla dini pod 18. letom.
Radio 16 30 «Exibitinn blue». Prepo vedan mladmi pod 18. letom
Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «A mici e nem>ei».
Valmnura (poletni kino) 21.15 «Inter-ceptor*
Razstave
V	galeriji «Planelario» v Ul. Diaz 1 je odprta razstava del slikanja Giu lia Turcata.
V	galeriji »Teatro romano* razstavlja do 29. junija svoja dela Renato Furlanetto.
V	galeriji «S. Michele alla Roton
da» v Ul. S. Michele 8 — so na o-gled od 13. do 28. t.m. odtisi nea peljske grafike iz 18. stoletja.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 1! do 21. ure in praznična od 1. 4	20
ure. tel 68 441
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Obveščamo kandidate, ki so z uspehom opravili zaključni kolokvij letošnjih tečajev, da lahko dvignejo potrdila v Ul. sv. Frančiška 20/III.
(Uradne ure: od 8. do 13. ure in od 15.30 do 19. ure, razen v soboto)
Danes stopita na skupno življenjsko pot
INGRID KRALJ in
GIANCARLO FORAUS Mnogo sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja jima želita moški in ženski zbor KD Valentin Vodnik
Na dolinskem županstvu se danes poročita
INGRID in GIANCARLO
Srečno na skupni poti jima kličejo člani sekcije KP1 Bazovica - Padriče - Gropada
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
KMETIJSKA zadruga v Trstu sprejme v službo prodajalce/ke in va-jence/ke za svoje trgovine. Uprava in skladišče III. traversale Est (Industrijska čohal telefon 040/ 817-325.
KMETIJSKA zadruga Trst nudi vse pptrebščtna za kmetijstvo, kmetijske stroje, nadomestne dele in popravila. Poslovalnice: Trst - Ul. Ugo Foscolo 1, Ul. Flavia 62; Milje - Trg E. Curie! 2.
.ij IŠČEM vrtnarja za vzdrževanje vrta Božje polje (Gabrovec). Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montečchi 6 pod šifro «Vrtnar».
PRODAM sadike krizantem (goriške bele). Telefon 225-723.
VVINDSUKF z jadrom 4,2 kv. m zad njo razpoložljivo desko lahko takoj dvignete pri Čupi po vplača-nju 550.000 lir pri openski hranilnici.
PRODAM športni motor bepelli 125 k cm letnik 1972. Cena 400.000 lir. Rajko Devetak, telefon 0481/391-082.
JUGOSLOVANSKA sekcija BBC nu di mesto v programskem osebju v Londonu, za katerega naj se s prošnjami javijo kandidati, katerih materin jezik je slovenski in dobro obvladajo angleščino. Kandidati morajo biti sposobni hitro in pravilno prevajati iz angleščine v ' slovenščino in obenem nuditi -dokaz o svoji zmožnosti v pi san ju Časnikarska oziroma radio televizijska izkušnja nadvse zaželena Običajna začetna plača zna ša 8976 funtov na leto. Kandidati naj napišejo prošnje v angleščini še pred 21. junijem 1981 ter natančno navedejo starost, izobrazbo in dosedanje' tožbe na naslov: Recruitment Officer. BBC Bush House, P O Box 76, Strand - London. WC2B 4PH England. V proš nji naj navedejo šifrb 81X5 in dodajo kuverto s svoiim naslovom za odgovor BBC oddaja v slovenščini vsak dan ob 12. uri (ob ne deliah ob 11 30) in ob 17.45 po jugoslovanskem času.
IŠčF.MO delovno moč za proda io v skladišču gradbenega materiala. Ponudbe nasloviti na «Rklad'*ČP» — noštni predal 2043, 34016 Opčine.
NUJNO iščem opremljeno sobo v Trstu ali okolici za dobo nekaj mesecev, Tetotoniratj v večernih urah na št. 040/54421.
PRODAM vikend na Lokvah. 130 kvadratnih metrov uporabne površine. 1200 kvadratnih metrov zemliišča Informacije: Nova Gorica, tel. 22 872 od 19. ure dalje.
OBČINA Devin • Nabrežina išče šoferje. Pogoji; L starost do 35 let razen poviškov, ki jih predvideva zakon: 2. italijansko državljanstvo; 3. diploma nižje srednje šole; 4. vozniško dovoljenje C in D kategorije. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti dostaviti občini Devin - Nabrežina do 30. 6. 1981 uradu za stike z javnostjo in prevajanje - soba št. 20.
VESPO 125 ali močnejšo kupim v gotovini Tei. (040) 52 277 v večernih urah.
DAJEM V NAJEM tri sobe za urade v strogem centru Gorice (o-premi,jene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag eio 1/1). telefon 833-82.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
somia 0 20 0DST0TNI PODRAŽITVI MIŠA
POTROŠNIKI NAJ SODELUJEJO PRI OBLIKOVANJU CENE MESA
Pokrajinski svetovalec Poletto trdi, da je maloštevilna skupina uvoznikov mesa proste cone v poldrugem letu zaslužila 780 milijonov lir
Širijo se govorice, da se bo meso proste cone podražilo za 20 odstotkov. Novica je povzročila nezadovoljstvo med potrošniki. Ceno namreč v skladu z vladnimi odredbami določajo uvozniki, medtem ko kmečke organizacije, združenje rejcev govejih živali in občani na njeno oblikovanje ne morejo vplivati. Tako gredo zaslužki v žep ozke skupine uvoznikov.
Kakor izhaja iz interpelacije pokrajinskega svetovalca KPI Silvina Poletta, ki je v svojstvu pokrajinskega zastopnika v razširjenem odboru trgovinske zbornice zastavil vprašanje pokrajinskemu predsedniku, je ozka skupina uvoznikov mesa proste cone iz Madžarske in Jugoslavije v razdobju 1. julij 1978 - 31. december 1979 z u-vozom živih goved in mesa za sedem milijard lir zaslužila čistih 780 milijonov lir, kar pomeni, da je že plačala delovno silo. bančne interese, pristojbine, najemnino za prostor itd. Poletto pravi, da je potrebno pregledati, kako se oblikujejo cene mesa proste cone, predvsem pa preprečiti, da bi se z uvozom okoriščala ozka skupina ljudi. Svetovalec Poletto predlaga, naj se pregleda politika cen v živinoreji, predvsem pa je potrebno politiko u-voza oblikovati na podlagi predlogov zainteresiranih katr rij, zlasti združenja rejcev, kmečkih organizacij. združenja mesarjev IMGO in potrošnikov. Predlaga nadalje, da bi pokrajina sklicala sestanek predstavnikov krajevnih ustanov v razširjenem odboru trgovinske zbornice (šest svetovalcev iz Gorice, dva iz Sovodenj in en zastopnik dežele), podobno kot so takšen sestanek sklicali ob umestitvi tega odbora, da bi vprašanje podrobneje preučili.
SEiKCIJA VZPI ANPI V PODGORI
vabi na
POLETNI PRAZNIK
na parkirišču pred športno halo pri Madonini.
' Pričetek ob' 16. uri. Za ples bo igral zamejski instrumentalni ansambel. Bogat srečolov. Kioski z odličnimi jedmi na žaru, dobrim vinom in drugimi pijačajpi,„„, fj,( '/
Poletni praznik se bo nadaljeval jutri, nedelja, 14. junija, .. ko, bodo izvolili najlepšo mladenko.
Poleg cene mesa pa se pojavlja še vprašanje njegove kakovosti. V Gorici klana živina daje trdo meso. To pove vsaka kuharica. Zakaj? Mesarji odgovarjajo,-da najprej živina, potem pa tudi meso ne počivata dovolj. Ko živali pripeljejo v klavnico, bi morale pred zakolom ostati v hlevu 5 - 6 dni. Prav toliko dni bi moralo meso ležati v hladilniku po zakolu. Takšen postopek ni mogoč, ker goriška klavnica ne razpolaga z ustreznimi prostori. Na te pomanjkljivosti je opozoril tudi pokrajinski veterinar Almerigo-gna. V klavnici 'imajo v hlevu prostora za 120 glav. Ker je teh prostorov premalo se poslužujejo še prostorov namenjenih za obolele živali. Položaj je kritičen, toda po veterinarjevih besedah ne še toliko,
da ga ne bi bilo mogoče obvladati. Klavnica nadalje nima svojih hladilnikov, ampak se poslužuje nekdanjega obrata za proizvodnjo leda. Njegova kapaciteta znaša 43 zaklanih goved. Zaradi teh razlogov poteče samo nekaj dni od uvoza živali do konsumacije mesa, medtem ko bi moralo poteči vsaj 10 - 12 dni. To je več kot prepričljiv dokaz, zakaj jemo trde zrezke in zakaj so gospodinje pogostoma raje kupovale meso v Jugoslaviji.
Edina in trajna rešitev je v modernizaciji občinske klavnice- V pričakovanje takšne odločitve pa obstaja možnost, da bi uvožena goveda nekaj dni počivala v hlevih, ki so jih zgradili na prostoru mednarodnega mejnega prehoda Štan-drež.
SEJA POKRAJINSKEGA VODSTVA VZPI - ANPI
NA PARADI V VIDMU ALPINCI IN PARTIZANI
14. junija se bo v naši deželi zgodilo prvič, da bodo skupno manifestirali nekdanji borci in pripadniki redne vojske
Prvič bodo v naši deželi skupno nastopili v vojaški paradi alpinci in nekdanji partizani. O povezavi nekdanjih prostovoljnih borcev za osvoboditev in sedanje redne vojske, izraženi na skupni manifestaciji 14. junija v Vidmu, so razpravljali na zadnji seji pokrajinskega vodstva VZPI - ANPI. Izrazili so nadalje zadovoljstvo, ker je jugoslovanska vlada podelila odlikovanja udeležencem v narodnoosvobodilnem boju.
Pokrajinski odbor VZPI - ANPI ie z zadovoljstvom sprejel na znanje odločitev vseh sekcij, da na vojaško parado alpincev v Vidmu pošlje svoje zastopnike.
Na seji so nadalje sprejeli odločno stališče zaradi naraščanja terorističnih dejanj. Izrazili so zaskrbljenost zaradi vladne krize, ki jo je
VČERAJ V PALAČI ATTEMS V GORICI
... 7T ’	11	' ‘
Nagrajevanje udeležencev natečaja o lepotah Soče
Med 28 nagrajenimi avtorji literarnih sestavkov tudi štiri dijaki nižje srednje šole I. Trinko
V Attemsovi palači na Kornu, ki ji trenutno obnavljajo pročelje, je bila včeraj dopoldne prijetna svečanost, na kateri so nagradili avtorje najboljših literarnih prispevkov o Soči. Natečaj je, kakor zna- i no. razpisala goriška pokrajinska I uprava, v sodelovanju z društvom I Italia nostra, bil pa je namenjen dijakom tretjih razredov nižje srednje šole.
Na včerajšnji slovesnosti, ko so 28 dijakom izročili knjižne nagrade ter denarne bone za nakup knjig, je spregovoril predsednik pokrajinske uprave, Silvio Cumpeta. «želi-mo, da bi mladi rod pobliže spoznal tole zemljico, spoznal in pričel ceniti in varovati lepote reke Soče, želimo, da bi s poznavanjem te med-i narodne reke .postajalo vse trdnej-) še tudi prijateljstvo med narodom, ki živita ob njenem toku,* je de-| jal predsednik pokrajinske., uprave, j O pobudi,' ki jo 'bodo po'"vsej>'ve-j rjetnosti nadaljevali tudi ■ v iprihod-njem letu, je nato spregovoril predsednik.. društva-. Italia -nostra-, -grof Guglielmo Coronini Cronberg, za njim pa še predsednik ocenjevalne
NA PRIMORSKEM BO DEIALO OKROG DVA TISOČ MLADIH
V tem tednu so se pričele mladinske delovne akcije
Na Krasu gradnja vodovoda, na Tolminskem pa urejanje planinskih pašnikov - Tečaj slovenščine za mlade iz drugih republik
V nedeljo so se tudi na Primorskem uradno pričele letošnje mla: dinske delovne akcije, pri katerih bo sodelovalo okrog 2000 fantov in deklet, ki bodo s svojim delom pomagali k razvoju pasivnih območij in vasi. Na Primorskem bo letos v okviru mladinskih delovnih akcij republiškega in vsedržavnega' značaja sodelovalo 47 brigad z nad 1880 udeleženci. Brigadirji bodo po večini gradili vodovode in opravljali druga dela. Med akcijo «Kras 81» bodo brigade gradile vodovod na območju od Kostanjevice na Krasu ter do Opatjega sela in Sel na Krasu. Glede na to, da so vojaki že lam zgradili vodovodni odcep do O-patjega sela in. da letos vojska gradi tudi omrežje na območju Brestovice. .je pričakovati, da bo celotni Kras kmalu preskrbljen z vodo.
Pomembna bo nadalje vloga brigad pri raznih delih na Tolminskem. Njihov program obsega posege za urejanje hudournikov ter napeljave elektrike in telefona v nekatere oddaljene kraje, oziroma težje dostopne vasi. Razen tega bodo mladinci urejali tudi staje, hleve in druge objekte na visokogorskih planinskih pašnikih, kjer bi potem čimprej razširili pašo govedi, kasneje pa tudi drobnico. Pri delih bodo sodelovale tudi specializirane, brigade Rdečega križa, Zveze organizacij za tehnično kulturo in Planinske zveze Slovenije. Te bodo izvajale svoj program pri vzgoji v otroških vrtcih, pri nudenju pomoči bolnim in socialno ogroženim prebivalcem, pri označevanju planinskih poti itd. Posebno pa gre pou daniti prispevek pripadnikov vojske, ki grade nov vodovod za Tolmin in bližnjo okolico z Mostom na Soči. Vodo bodo črpali iz potoka Zadla-ščica, vodovod — omrežje bo do Tolmina dolgo 5 kilometrov, do Mosta na Soči pa nadaljnjih 4,5 kilometrov bo zgrajen do leta 1985.
Ob začetku mladinskih delovnih akcij velja opozoriti, da so fantje in dekleta marljivi delavci in s svojim delom veliko prispevajo k
napredku nerazvitih obmečij in tako tudi veliko prispevajo k stabilizaciji gospodarstva.
Seveda življenje v mladinskih delovnih brigadah ne pomeni samo trdega dela ob krampu, ali drugem orodju. Poskrbljeno bo namreč za pester program raznih družbenih in kulturnih prireditev. Na Tolminskem bodo na primer za brigadirje iz drugih republik pripravili tečaj slovenščine, v goste pa bodo pova bili tudi folklorno skupino iz Rezije.
komisije, profesor Silvano Pagura.
Komisija je prejela v oceno 28 spisov (prvo selekcijo so opravili že na šolah) ter jih 8 .uvrstite., ma tretje mesto, 16 na drugo, štiri pa na prvo mesto.
Avtorji so prejelt teijjžne jiagfa-de, tisti iz druge in prve kategorije pa še bon za nakup knjig, oziroma drugih potrebščin v. vrednosti 25, oj ziroma 50 tisoč lir.
V natečaju so sodelovali tudi dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko ter se odlično uvrstili. Damjan Pod-ver.šič, Savina Fabro in Barbara Marassi so prejeli knjižno darilo in bon. Roberto Tabaj pa je eden od četverice najboljših avtorjev.
(Na sliki: Roberto Tabaj preje ma nagrado)
Zaključna prireditev na šoli v Ul. Venelo
Le še nekaj dni je do konca pouka, učenje pa postaja spričo prave poletne pripeke že res pravi napor. Kmalu se bedo torej učenci in dijaki poslovili za dobra dva meseca od šolskih klopi. Počitnice pa so še precej daleč za maturante pa tudi za otroke in vzgojitelje v otroških vrtcih, kjer se bo pouk končal šele ob koncu meseca.
Te dni so po šolah in vrtcih na
'lliaillllllllllllltllllllllllllltlllllllllllllltllllllllll Hilli 1111111111111111111111111111111111111111 Hilli tl ItllllllHIIIIIIIIIf III
Gorelo je v podgorski tovarni
Precejšen preplah je včeraj popoldne nastal v Podgori, ker se je iz tekstilne tovarne dvigal visok steber črnega dima. Sprva je zgle-dalo, da gori tovarna, kmalu pa se je izkazalo, da ni nobene nevarnosti. Te dni namreč v tovarni demontirajo visok dimnik, ki so ga zgradili pred leti, na oddelku «Fioko». Pri žaganju visokega železnega ogrodja pa so iskre padle na kup plastičnih cevi, ki so se vnele ter takoj povzročile ogromen steber dima. Škoda je neznatna
sporedu zaključne prireditve. Tako so lepo prireditev že v četrtek pripravili otroci vrtca v Rupi, danes p® pripravljajo zaključno prireditev na slovenski osnovni šoli , v Ulici, V. Veneto v Gorici. Pričela se bo ob ,1Q.3Q. .nanjo, pa učenci in učitelji va--Mjo'jifedvsem ^tefrše? orate in prijatelje.
povzročilo odkritje- prostozidarske lože P2 in zaradi nevarnosti, ki jih obstoj takšne prikrite organizacije povzroča demokratičnim ustanovam. Pokrajinski odbor je pozval vse sekcije in posamezne člane, naj z okrepitvijo svoje dejavnosti skupno z vsemi demokratičnimi silami in poštenimi državljani, v skladu z ustavo, reši težavna vprašanja delavskih množic, da se izbere takšna vlada, ki bi znala in hotela odstraniti gnilobo, kjerkoli se pojavlja. Pri tem pa se mora zavedati, da ni vsega mogoče metati v en koš.
V GORICI
Jutri mednarodno srečanje kolesarjev
V Gorici bo jutri drugo kolesarsko srečanje, ki se ga bo predvidoma udeležilo nekaj tisoč amaterskih kolesarjev iz naše in drugih dežel, pa tudi precej kolesarjev iz sosednje Slovenije. Na lanski, prvi prireditvi, se je zbralo okrog 4 tisoč kolesarjev, tako množično udeležbo pa pričakujejo tudi letos.
Udeleženci se bodo zbrali v jutranjih urah na Senenem trgu (Piaz-za Julia), od koder bodo krenili na 65 kilometrov dolgo pot po Goriški, oziroma po južnem delu Goriške. Prireditev se bo zaključila popoldne, s podelitvijo nagrad in priznanj.
• Goriški zbor «C. A. Seghizzi« bo
drevi nastopil na pevski reviji 8. Vendeme dal cjant popolar des re-gions v Bui. Na reviji bodo nastopili tudi zbori iz drugih italijanskih dežel.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča udeležence nedeljskega srečanja planincev v Brdu v Terski dolini, da bo avtobus odpeljal iz Gorice: s Travnika ob 8.30, iz Štan-dreža ob 8.35 ter iz Sovodenj ob 8.40. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Društvo obenem obvešča, da bo v Brdu poskrbljeno za jedačo in da torej hrane ni treba nositi s sabo.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 28. junija, izlet v Kranjsko goro z vzponom na Špik v Martuljkovi skupini. Prijave in informacije pri odborniku Ivu Berdonu. 1
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72 340.
tiiiiitiMiVfiiHiiiiimitiiiiiiliiiliiiltiiiniiiiitiiiiiiiiiHMnuiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiutiiiiiimiiMiB
PRVE ŽRTVE TURISTIČNE SEZONE
NEMŠKA DRŽAVLJANA UMRLA V NESREČI PRI GRADIŠČU
Z motorjem sta trčila v avtomobil ter umrla na kraju Huda nesreča tudi v Ogleju
nesreče
Smrtna nesreča, tokrat v pred mestju Gradišča, se je pripetila včeraj, okrog 11.30, na državni cesti štev. 305. Življenje sta izgubila dva zahodnor.emška državljana, 21-letni Willy Niedermeyer ter prav tako 21 let stara Martina Menhorn. Oba sta bila doma v kraju Westheim v Zahodni Nemčiji, po vsej verjetnosti pa sta nameravala preživeti krajši dopust kje na italijanski ali jugoslovanski obali. Nesreča se je pripetila v neposredni bližini bencinske črpalke AGIP, oziroma znane slaščičarne Gorjan. Menda sta Nemca na težkem motorju Yamaha in s precejšnjo hitrostjo prehitevala kolono avtomobilov, v smeri Gradišča. V koloni je vozil tudi ritmo goriške registracije 123986, ki ga je upravljal 34-letni Franco Zubiz iz Gorice. Pri črpalki je Zubiz nameraval zaviti v levo. prav to pa je presenetilo Niedermeyerja, ki se zaradi precejšnje hitrosti ni uspel ogniti -trčenju. Z motorjem je zadel v zadnjo stran avtomobila, to pa je bilo u-sodno. Tako Niedermeyer, kakor Menhomova sta pri nesreči zado-bila hude telesne poškodbe ter sta bila na mestu mrtva. Prepeljali so ju v mrtvašnico pokopališča v Gradišku.
Huda prometna nesreča se je v prvih popoldanskih urah zgodila pri Ogleju, žrtev pa je 78-letni kolesar Ermenest Gildo Manera iz kraja Belvedere. Z avtom ga je povozila 44-letna Ida Tondolo iz Fiumicella.
Manero so sprejeli v bolnišnico t strogo pridržano prognozo.
Kino
Gorivu
VERDI 18.00-22.00 «11 piccolo Lord*. R. Schrober in A. Uinness. Barvni film.
CORSO 18.00—22.00 «L'uomo del con-fine*. C. Bronson in D. Kirdy. Barvni film.
V1TTORIA 17.00-22.00 «Le ragazze super P...1* Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «1 mastini della guerra*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Due sotto il divano*.
/Vonj Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Policijska vojna*. Ameriški film.
22.00 «Melodija ljubezni*. Nemški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Prišel je tiger*. Hongkonški film.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA IEKARNA V GOIMCI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška' 4.
Domska skupnost gojencev Slovenskega dijaškega doma iz Gorice prireja
ZAKLJUČNO SREČANJE
danes, 13. junija, v domskih prostorih. Ob 17. uri bo nastop otroškega zbora, recitacije, slika iz Benečije, glasbena točka in burka o jezičnem doktorju. Ob priložnosti si lahko ogledate fotografsko razstavo in razstavo risb. Ob 19. uri bo zaključno tekmovanje za pokal Mladinskega centra.
, i Vabljeni starši, vzgojitelji in vsi naši prijatelji
V nedeljo, 21. junija v Gorici občni zbor SKGZ
PO ZADNJIH PODATKIH, KI PA SO ŽE NEKOLIKO ZASTARELI
tta svetu je že skoraj pol milijarde telefonov iz leta v leto pa se njihovo število naglo veča
Največ telefonskih aparatov je seveda v Severni Ameriki, najmanj pa v Afriki - Kako je v Italiji in Jugoslaviji - V naši deželi bomo kmalu dosegli pol milijona aparatov
Otroci osnovne šole D. Kette na šolskem izletu v Loški dolini
Ob začetku leta 1979 je bilo v svetu 452.374.000 telefonskih aparatov. V primerjavi z letom prej se je bilo število aparatov povečalo za približno 26 milijonov. Največ aparatov je bilo takrat, torej pred dvema letoma in pol, v Severni Ameriki (184.547 000), takoj za tem je bila na vrsti Evropa s 167.890.000 aparati. Po kontinentih je bila na tretjem mestu Azija s 67 milijoni aparatov, zatem pa so si sledile, geografsko vzeto. Južna Amerika z dvanajstimi milijoni in pol aparatov, Avstralija (Oceanija) s skoro 9 milijoni aparatov. Srednja Amerika s 6.400.000 parati in zadnja je Afrika s 5 milijoni 257.000 telefonskih aparatov.
v sorazmerju s številom prebivalstva smo največjo gostoto zabeležili v Severni Ameriki, in sicer kar 76,7 aparata na sto prebivalcev. V Evropi je bilo 23,7 a-
parata na vsakih sto prebivalcev, na zadnjem mestu pa je bila A-frika s komaj 1,3 aparata na sto prebivalcev.
Tudi pri številu telefonskih aparatov je razvidno na gospodarsko rast posameznih predelov zemeljske oble. V ZDA imajo 88 462.000 telefonskih naročnikov z 169.027.000 aparati, kar pomeni, da prideta povprečno na vsakega naročnika dva aparata. Na vsakih sto prebivalcev je v ZDA 77 aparatov. Po številu naročnikov in aparatov je za ZDA na drugem mestu Japonska (36.403.000 naročnikov in nad 51 milijonov aparatov), kar pa še ne pomeni, da je Japonska na drugem mestu po številu aparatov v razmerju do prebivalcev (komaj 44,2 aparata na vsakih sto prebivalcev). švedska je tista dežela, k;er pride, po ZDA, največ aparatov na sto prebivalcev, in sicer
74,4. V tej lestvici sledijo še Švica (67,7), Kanada (64,8). Danska (56,9), Nova Zelandija (54,5), Nizozemska (45,3), Velika Britanija (44,7), itd. V Italiji je bilo 30,1 aparata na vsakih sto prebivalcev, v Jugoslaviji pa 7,1 na sto prebivalcev. V Sovjetski zvezi pa so v tem letu zabeležili 8 telefonskih aparatov na sto prebivalcev.
Po številu telefonskih aparatov sta na prvih mestih, kot je bilo že prej omenjeno, ZDA in Japonska. Sledijo jima Velika Britanija (24.935.000 aparatov). Zvezna, republika Nemčija (24.744.000), Sovjetska zveza (20.943.000), Francija (19.870.000). Italija (17.081.000), Kanada (15.283.000), Španija (10 milijonov 311.000) in druge. V Jugoslaviji so v letu 1979 imeli 1 milijon 556.000 telefonskih aparatov in 1.081.000 naročnikov.
število telefonskih aparatov se je torej v svetu povečalo v letu dni kar za 26 milijonov. Strokovnjaki računajo, da je vsako leto možen tak porast, še posebej, ker prihajajo na dan naraščajoče potrebe tistih dežel, ki so bile doslej odrezane od gospodarskega razvoja. Znano je n.pr., da imajo v sosedni Jugoslaviji težave finančnega značaja s postavitvijo novih telefonskih central. Če bi PTT uprava tam lahko postavila te centrale, potem bi se lahko število telefonskih naročnikov precej povečalo, saj je povpraševanje veliko. Prav tako je v številnih drugih državah, ki so se gospodarsko razvile šele v zadnjih desetletjih in se še razvijajo.
V	Italiji se je telefonska služba precej razvila in danes je moč. vsaj v naših krajih, dobiti telefonski priključek v nekaj tednih. Seveda so se stroški za postavitev telefona precej podražili v zadnjem času, podražile so se tudi vse telefonske storitve. Prav v zadnjih dneh je prišlo do ponovne podražitve telefonskih naročnin in družba SIP, ki upravlja telefonsko omrežje, trdi. da so poviški potrebni, sicer ne bo zmogla obsežnih novih investicij za posodobitev naprav, o kateri je sedaj veliko govora. Sindikati so se temu povišanju, ki sledi nekaterim drugim povišanjem v zadnjih letih, uprli, češ da zahteve telefonske družbe po podražitvah niso upravičene. Ta pa spet trdi, da so telefonske tarife v drugih evropskih drža-. vah, tako, zahodnih kot vzhodnih,
precej višje od onih v Italiji.
Kljub precejšnji nasičenosti se tudi ,v, Italiji veča..število telefonskih naročnikov in aparatov. V letu 1979 so, v primerjavi s prejšnjim letom, zabeležili 6,25-cdstot-ni porast naročnikov in 5,88-odstot-ni porast aparatov. V odstotkih največji porast naročnikov sta i-meli deželi Molise (11,88 odstotka) in Abruzzo (10,14), najmanj pa Lacij (4,20).
V	Italiji pride največ telefonskih aparatov na vsakih sto prebivalcev v Liguriji (49,87), sledijo Dolina Aosta (42,85), Lombardija (41,17), Lacij (41,08) in Piemont (40,59). V deželi Furlaniji - Julijski krajini so ob koncu leta 1979 našteli 284.628 naročnikov, kar je
V sredo zadnjo uro pouka so učenci osnovne šole Bazoviški junaki <rimeli velik praznik, imeli so namreč ob prisotnosti našega tržaškega pesnika Miroslava Košute podelitev bralnih značk. Pomembna prireditev je bila v največji učilnici šolskega poslopja, kjer so vsi učenci nestrpno pričakovali trenutek, ko bodo prejeli značke. Ko je nekaj pred enajsto uro vstopil v razred Miroslav Košuta, mu je v pozdrav šolski pevski zbor zapel otroško-mladinsko pesem «Lepo je v naši domovini biti mlad». Nata
pomenilo 7,15-odstotni povišek v primerjavi s prejšnjim letcm. Aparatov je bilo v naši deželi 423.921. z 6,9-odstotnim letnim porastom. Na vsakih sto prebivalcev je v deželi Furlaniji - Julijski krajini prišlo 34,05 aparata.
Te številke so danes že zastarele. Če upoštevamo da je tudi v dveh zadnjih letih porast približno sedemodstotni, potem lahko menimo, da bomo v prihodnjem letu dosegli v naši deželi pol milijona telefonskih aparatov.
MARKO VVALTRITSCH
PARIZ — «San Mao. tnali potepuh» je naslov kitajskega 'filma iz leta 1949, ki ga v teh dneh predvajajo v nekaterih pariških kinodvoranah. Film prikazuje razmere v Šanghaju tik pred revolucijo ter predstavlja za Evropo absolutno novost.
Kaže, da se je zanimanje za dolar zaenkrat poleglo in kapitali so se ta teden obrnili tudi proti švicarskemu franku, ni pa bilo posebnega zanimanja za plemenite kovine, katerih cena je 'sicer nizka. Obresti v ZDA so se sicer u-mirile in so pri nekaterih bankah žp padle na 19,5 odst. Na tržiščih je vladala nekaka negotovost, ker se opažajo znaki, da Federalna rezerva ne misli še odnehati s podpiranjem visokih o-bresti. Del kapitalov se je prglil iz dolarjev v švicarske in francoske franke: nalogi o takih operacijah so prihajali predvsem iz arabskih držav. Popustila sta tudi japonski jen in britanski funt, lira pa je zaradi vladne krize še bolj ošibela.
Dolar je veljal ob koncu prejšnjega tedna 1214 lir, 2,43 marke, 2,14 sv. franka in 228 jenov. V sredo je dolar nekoliko padel in je veljal 1183 lir, 2,37 marke in 2,09 šv. franka. Naslednje dni se je dolar obdržal na razmeroma visoki ravni in vse kaže, da ne bo tako hitro popustil. Pri tem bodo igrale veliko vlogo bančne dbrešti onkraj 'oceana, saj prav te v največji meri privabljajo ka-pitale na področje dolarja in evro-dolarja. Da so obresti okrog 20 odst. v dolarjih nerealne, priča najbolj dejstvo, da znaša trenutno inflacija v ZDA le 12 odstotkov in da le-ta teži k zmanjšanju. Predsednik Reagan je povedal francoskemu predsedniku, ki se je pritoževal zaradi visokih obresti, da bodo le-te ostale visoke, dokler se ameriško gospodarstvo ne postavi na trdne noge. Če bo temu res tako, potem lahko pričakujemo trden dolar še najmanj vse tekoče leto.
se je Košuta zahvalil in pokazal več otroških in mladinskih knjig ter razlagal vsebino, nato je še pripovedoval otrokom razne zgodbice in prebral nekaj svojih pesmi, ki so jih rojanski otroci poslušali z velikim zanimanjem. Nato je s pomočjo učiteljskega osebja podelil otrokom Bevkove bralne značke, katerih so bili deležni skoraj vsi učenci. Za zaključek te lepe in prisrčne prireditve je rojanski šolski pevski zbor zapel še nekaj naših slovenskih pesmi.
M. M.
Kot vsako leto je združenje staršev osnovne šole «D. Kette», v Ulici sv. Frančiška v Trstu tudi letos organiziralo šolski izlet z avtobusom. Že pred meseci je bila izvedena anketa, ki je pokazala željo večine staršev, da bi se odpeljali nekam v Slovenijo, ne predaleč, da se otroci ne bi preutrujali zaradi dolge vožnje in na kraj, kjer bi se vsi nekoliko oddahnili v naravi. Zato so izbrali Notranjsko, točneje cerkniško okolico.
V nedeljo, 31. maja, je avtobus čakal pred sodno palačo. Lepo, jasno jutro je obetalo prav tako lep, sončen dan. Otroci so še mežikali od zaspanosti in so se le tiše pogovarjali. So pa starši bili toliko bolj glasni. Zamudnikov ni bilo in odpeljali smo se proti mejnemu prehodu pri Fernetičih. Tu je šlo brez zapletljajev in krenili smo naprej proti Postojni. Prostrani travniki, ki se razprostirajo na obeh straneh ceste, so v svitu zgodnjih jutranjih ur in v času te pozne pomladi, zadobili posebno zeleno barvo. V avtobusu je utihnilo; oči nas vseh, vajene mestnih blokov in vrveža na ulicah, so se umirile ob gledanju naravnih lepot naše zemlje: borovi gozdovi, gmajne, pašniki in njive — vse nas je navdajalo s posebno očar-
V torek so zaustavili nadaljnjo krepitev dolarja tudi govorice o morebitnem posegu nemške Bundesbank v obrambo marke in o-ostalih valut EGS. Do takega posega naj bi prišlo okrog prelomnice 2,5 marke za dolar. Po teh vesteh so se stvari takoj drugače zasukale in popolno zaupanje v ameriško valuto je popustilo.
Ameriškemu dolarju je, popolnoma sledil pri nihanju kanadski dolar, ki je tudi tokrat ohranil 20-odstotno nižjo vrednost. Zanimivo je bilo, da avstralski dolar, ki je že dolgo veljal 10 odstotkov več kot ameriški, tokrat ni mogel vzdržati in velja le malenkost več kot ameriški.
Dobro sta se odrezala švicarski in francoski frank, ki sta pridobila ta teden en odstotek. Za švicarsko valuto je bilo to sicer pričakovati, saj se kapitali kaj radi pomudijo prav v tej srednjeevropski državi v pričakovanju novih naložb. Glede francoskega franka pa je treba priznati, da je nadoknadil to, kar je zgubil pred predsedniškimi volitvami. Bližnje politične volitve niso dosti vplivale na kotacijo franka.
Nemška marka preživlja težavno konjunkturo zaradi pretiranega ovrednotenja dolarja, kateremu velja za najnevarnejšega tekmeca. Da ni- prišlo do posebnega navala na to valuto, je treba pripisati tudi dejstvo, da se marka skriva v evropski valutni skupini. v kateri so tudi šibke valute kot lira in belgijski frank.
Britanski funt je popustil zaradi pocenitve petroleja. Znano je, da se je prav ta valuta najbolj okre-
ljivostjo, ki je učinkovalo kot nenavadno pomirjevalno sredstvo, katerega skorajda nismo več vajeni in vsekakor prepotrebni.
Še prehitro smo prispeli v Postojno, od tu pa smo krenili na desno proti Rakeku in Cerknici.
Cilj izleta je bil grad Snežnik v Loški dolini. Kaj kmalu smo dospeli do prostranega parka, ki se je širil v nedogled okrog gradu. Razpršili smo se po tratah in klopcah. Otroci so veseli ubrali vsak svojo pot: nekateri na gugalnice, drugi na igrišče brcat žogo, tretji pa k vodi ob gradu, kjer je mrgolelo žabjih paglavcev. Čez kako dobro uro smo si ogledali notranjost gradu in lovski muzej. Otroci so z zanimanjem opazovali nagačeno divjad, posebno pa še izredno velikega volka in medveda, lovski plen zadnjih grajskih gospodarjev Schunberg.
Nato kosilo iz nahrbtnika, v senčici, na travi. Prav vsem je dobro teknilo. Mlado in staro se je še pomerilo v igri «Med dvema ognje-ma». Najboljši so seveda bili otroci.
Prišel je čas povratka. Obvozili smo presihajoče Cerkniško jezero, ustavili smo se še v Postojni na sladoled, nato pa domov. Pesem nas je spremljala in veselo vzdušje je trajalo prav do konca izleta.
pila med podražitvijo petroleja, do katere je prišlo med Carterjevo upravo.
Zlato je nihalo ta tfeden med 460 in 475 dolarji za unčo in se je na mah podražilo v ponedeljek, ko so Izraelci uničili iraško jedrsko središče. Naslednje dni je cena zlata spet padla zaradi o-krepitve dolarja. Tudi srebro se je pocenilo in sicer stane zdaj unča te kovine okrog 10 dolarjev.
Lira se je bolj slabo odrezala na tržiščih in je zgubila kakega pol odstotka. Pravijo, da je treba pripisati šibkosti lire vladni'krizi, zmanjšanju naložb in pretirani o-krepitvi dolarja.
(srs)
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE
V TRSTU 12. 6. 1981	
Sovjetski rubelj	280,—
Poljski zlot	4,-
Češka krona	43,-
Madžarski forint	34,-
Romunski lej	30.-
Bolgarski lev	440.—
Turška lira	10,-
DR.AGOCENF KOVINE		
11. 6. 1981 ZLATO	Nakup	Prodaja
Milan (g) ZLATO	17.500	18.100
London (unča)	464 dol. 465	
SREBRO		
Milan (kg) PLATINA	400.700	409.900
Milan (g)	16.500	17.200
•iiMiiiiiiiikifiMiiiiiiiiMiliiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiunHtniiiiiiiiiiiiiinniiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Kulturni dogodki v slikali
V dvorani Umetnostnega krožka je v sredo nastopil mladinski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret
Slovenski klub je zaključil sezono svojih večerov z nastopom igralke SNG v Mariboru Milene Muhičeve z monodramo «Lizika»
Na rojanski osnovni šoli Bazoviški junaki so podelili Bevkove bralne značke, kot poročamo tn zraven
IIIUtlMIIIIIIIIIIIIIlIllIlIlliliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiHlllillUlIlllllIllIlliiiHiiiMIIIIIIMHimillllllllll*
Na rojanski osnovni šoli podelili Bevkove značke
_______ NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ _____I
Zanimanje za dolar se je zaenkrat poleglo
NAKUPNA	CENA	TUJIH	VALUT	
	Trst	Celovec	Ziiricb	Beograd
	12.6.81	11.6.81	11.6.81	12.6.81
Ameriški dolar	1160.—	16,50	2.11	32.62
Kanadski dolar	960,—	13.80	1,75	25,60
Nemška marka	493.-	697,50	88,04	1532,69
Holandski florint	442,-	627,50	79.17	1326,56
Belgijski frank	29,50	41,70	5.38	89,10
Danska krona	155,—	222,—	27,99	470.97
Švedska krona	232,—	325,—	41.46	675,53
Norveška krona	197,—	283,-	35,74	575,76
Francoski frank	206.-	292,50	37,09	641,99
Italijanska lira	—	1,39	1,80	3,11
Angleški funt	2290.-	32,56	4.11	70,73
Irski funt	1750 —	—	—	—
Švicarski frank	560.-	795,50	—	1670,03
Avstrijski šiling	69,50	—	12.45	215,72
Japonski jen	4,-	7,20	0,95	14.42
Avstralski dolar	1235.-	—	—	35.26
Španska peseia	12,25	17.10	2,20	35.89
Portugalski eskudo	18.20	24,-	3.34	—
Jug. dinar: mali	27,-	39,—	5.90	—
veliki	25,-	39,—	5,90	—
Grška drahma	19,50	27,50	" 1	54,52
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Tales of Beatrix Potter -balet
11.30	Velike reke - dok. oddaja
12.30	Check-up - zdravstvena oddaja
13.25	Viemenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Giuseppe Balsamo - 9. del
14.30	Človek tisočerih obrazov -film
16.30	Doctor Who - TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Vesolje 1999 - TV film 17.55 Zakaj prosti - dok. oddaja 18.10 Shirab, deček iz Bagdada -
risani film
18.35	Izžrebanje loterije 18 40 Nabožna oddaja
18.50 Posebna oddaja iz parlamenta
19.20	Zdravniki ponoči, TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40 Pogodba - trodejanka Edoar-da De Filippa Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Prvi sneg - Guy de Mau-passant
11.30	Zasledovanje črnega konjenika
12.20	Capperino - risanke
12.30	Billy, lažnivec - TV film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 2 - Tedenska oddaja na strani potrošnika
14.00	šolska vzgoja:
Odprta šola
14.30	Športna sobota - Boks
17.00	DNEVNIK 2 - Flash Program za mladino
17.05 Mladi in nasilje - dok. oddaja
18.00	Tarzan, gospod džungle - risanka
18.25	Izžrebanje loterije
18.30	DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti
18.50 «1 Bonanza di Altmans - TV film - Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Nicholas Nickleby - po romanu Charlesa Dickensa,
1. del
21.35	13 filmov z Ugom Tognaz-zijem: Komisar Pepe - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanat
17.20	Vabilo v gledališče
19.00	DNEVNIK 3
19.35 Programi tedna
20.05	Vsi na oder
20.40	Prvo leto. Mlad par - 1. del
21.25	Beseda in slika - dok. oddaja
22.10	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.30	Poročila
9.35 Minigodci v glasbeni deželi
9.50 Kapitan Kuk, slovaška pravljica
10.00	ZBIS - K. Grabeljšek: Moje ukcij6
10.10	Deklica, ki ni znala niti kravo pomolsti
10.40	Ko utihne šolski zvonec
11.10	Jezik v javni rabi: Izbira med oblikami
11.20	Kako je v naši domovini biti mlad, dok. oddaja
12.10	J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češka nadalj.
13.05	in 18.00 Poročila
18.05	Yankee na dvoru kralja Arthurja - ameriški mladinski film
19.50 Naš kraj
20.05	Zlata ptica
20.10	Risanka
20.24	TV nocoj
20.26	Zrno do zrna
20.30 TV dnevnik
20.55	Vreme
21.00	Dober večer, zabavno - glas-■ bena oddaja
21.55	Kozmetika za poletje
22.00	Boj na življenje in smrt, nizozemski film
23.55	TV kažipot
21.45	PoročDa
Koper
17.25	Nogomet: Novi Sad: Vojvodina - Željezničar
19.15	Odprta meja
19.45	Vse je rock’n'roll - glasbe na oddaja
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Flipper proti piratom - film
22.05	TV D - Danes
22.15	Prepovedani Dekameron -film
Zagreb
16.25	Otroška oddaja
19.15	Dokumentarna oddaja
19.45 Poezija
20 30 TV dnevnik
21.00	plamteča zvezda, ameriški
film	'
ŠVICA
17.20	Darilo - TV film
18.10	N . .. kot Ne\v Wave
19.05	Risanke
20.40	Potopite ladjo Bismarck • film
TRST A
7.00. 8.00, 10.C0, 13.00, 14.00, 17.00, 19 00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Sto let telesno - kulturnega udejstvovanja med Slovenaii >na Tržaškem, Goriškem in v videtnski pokrajini: 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert ;4)i30 Beležka: 11.35 Paleta orkestrov: 12.00 «Bom naredu sfzdice, čjer so včas' b’le», glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasba po željah in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku: 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž; 16.00 «Up naj vam bo zvest prijatelj, maestro!»; 16.30 Poslušali boste; 17.10 Mi in glasba: Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah: 17 30 Na goriškem valu: 18.00 Rade Pregare: «šagra», veseloigra; 18.45 Veia in naš čas. KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16:30, 17.30, 18 30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 knji-
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKVV - Koper	89,3 MHz
UKW - Nanos	101,0 MHz
ga po radiu; 10.45 Mozaik, glasba 'in nasveti; 11.00 Vsi jih poslu šajo; 11.32 Kim. svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Srečanje z . . .; 16.00 Istrski akvareli; 17.00 Prah zvezd; 17.32 - 19.30 Glasbeni vikend; 17.55 Pismo iz . . . KOPER
(Slovenski program)
7 30, 8.25. 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored;
8.15 Najava sporeda; 14.00 Naja va sporeda - pregled dogodkov; 14.05 Med rojaki v zamejstvu; 14.40 Zapojmo in zaigrajmo : spored domačih viž in napevov; 15.00 Mo ja generacija; 15.37 Glasbeni notes; 16100Dogodki in odmevi; 16.3Q* Glasba po željah; 17.00 Sobotni piknik; 17.15 Jugoton; 17.30 Pri morski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba - objave.
RADIO 1
7.00. 8.00. 10.00. 12.00, 13.00, 14.00.
15.00.	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena kombinacija; 9.00 Vikend; 10.05 Black-out; 10.48 Glasbeni program z Mino; 11.30 Ci-necitta; 12.05 Vrt pozimi; 12.30 Kronika nekega umora; 14.03 Ljud je v časti: srednja programa Vi in „'až: 15.05 Radiotaxi; 16.00 Zgo dovina proti zgodovinam; 16.30 Mi kot vi; 17.05 Dober večer zdrav nik; 17.30 Globetrotter; 18.30 Ob jektiv Evropa: 19.30 Zgodba jazza; 20.45 Kupidova puščica; 21.05 Glas beni program: 22.00 Glasbena za bava.
LJUBLJANA
7 00. 7.30, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00.
15.00,	20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Pionirski tednik; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Pojo a materski zbori: 11.30 Sobotna ma tineja; 12.05 Zapojmo pesem; 12.20 Po republikah in pokrajinah: 12.40 Zapojte z nami; 13.10 Godala v rifmu: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi: 1JO0 Iz naših kraiev - Iz naših sporedov: 14 30 Priporočajo vam..-.; 15.05- Glasbena panorama; 16.00
'Dogodki in odmevi; 16.30 Zabav np glasba: 16.50 Radio danes, ra dio jutri!; 17.00 Vrtiljak: 18.00 Zu nanje .politični magazin; 19.0(1 škatlica z godN); 19.30 Mladi mla dim: 20.35 Mladi mostovi; 20 55 Domovina je ena: 21.00 Sobotni zabavni večer; 22.00 Za prijetno razvedrilo.
MARJAN TOMŠIČ: .
n- OSTRIMA
..... . .
V Vsega tega in £e drugih dogodivščin se je spomnil iffarinič zdaj in se tje na moč trudil, da bi ušel. Luna sanjava, polna in majava, je tekala za .njima in ugibala, kateri bo zmagovalec. Razsipavala je čare svojih dolgih las in je z njimi srebrila kostanjeve krošnje in čudovito okrogle sepožeti. Zapredala je lase v veje borovcev in jih pretakala skozi liste zaspanih hrastov. .
eMarino moj! Ljubljeni moj! Počakaj,' ne beži! Glej, podarjam ti ustnice svoje, sladkost potovanj v moji ladji. Oj, počakaj, počakaj!- ga je vabila in klicala.
Luna je sipala predenj tisočere kristale belega kamna, da bi jasno videl pot pred sabo. To pot, ki ni vodila na varno, temveč v začarane sobane babe Štafure. Luna sanjava in polna je bila nocoj bolj prijateljica Stafurina kot Mariničeva. In tako se je popotnik znašel, pred strmim zidom, ki mu je onemogočit beg.
Baba Stafura je razširila roke in se mu je bližala. Bila je lepa kot še nikoli. Čeprav je Marinič vedel, da vse to ni res, si ni mogel kaj, da ga ne bi privlačevalo z dvojno, trojno močjo. Tako je pozabil na svarila in se j* vrgel v pogubni objem.
«Oh!» je zavzdihnila štriga in ga je tesno prižela na svoje prsi.
-Ljubi me, ljubi...» je šepetala ter razgrinjala pred njim razkošje svoje zlagane pokrajine.
-Tesno me prižemi, globoko se odpirajo moji svetovi...»
«Ah,» si je mislil Marinič že ves omamljen, -pa naj bo! Se bomo pač ljubili s štrigo. Pa kaj potem? Lepa pa je, lepa, oh, in prelepa. Kako dišijo njeni lasje, padajoči preko previsnih skal golih, čudovitih prsi. Pa bradavički, ptički dve, potički dve, ki me kličeta, vabita, da bi zagrizel vanju in pil iz njiju sladkosti neopisljive...»
Pa vse to je	delal	Marinič.	Pil	je	iz štriginih prsi
omamo, da. potem	zares	ni vedel	več,	kaj	se godi z njim.
Luna sanjava, luna polna, razkošna, hihitava, pa se je prevažala nad njima in se ni mogla načuditi,' da Marinič objema posušene kosti in pije iz prsi visečih in praznih.
-Hja, hja,» je modrovala tam visoko na nebu, -takšna je pač njena moč, a Marinič kljub temu ne bo izgubljen. Naj jo poljublja,	naj se	potaplja,	naj	se	tudi on štrigoni
kolikor se hoče,	pa mu vendar	ne	bo	naškodilo, kajti
čudna so njegova pota in zvezde nosi v sebi.-
Trave so ječale pod valečimi se telesi. Ljubila sta se strastno in divje. Baba Stafura to itak zna, Marinič pa je počenjal vse tisto tako zagnano zato, ker mu je ona zavdala z deveterim pogledom ženskih varljivih oči. Stisnila mu je tudi srce s pregretimi dlanmi, namazanimi s svinjsko mastjo, volčjo češnjo, kristavcem in drugimi hudimi zelmi.
Ko je babura dosegla, kar je hotela: ko je Marinič napolnil njene prazne skodele s svojim sokom, se je
hihitaje in divje vzdignila s tal ter odletela proti mlinom krkavškim. Ubogi Marinič je obležal na tleh, popolnoma izžet in še komaj dihajoč. Stokal je in se počasi zbiral.
-Kaj bo zdaj, kaj bo zdaj, oh, joj...» je govoril, ko se je mukoma pobiral na vse štiri. Takrat pa se je nad njim prikazala najsvetlejša zvezda in ga potopila v hlad 'svojih žarkov. Tako se je zgodilo, da je štrigerija kar padala z Mariniča, luščila se je v debelih skorjastih slojih, odpadale pa so tudi gnojne bule, ki so nastale povsod tam, kjer se ga je dotaknila s svojim začaranim telesom Štafurka. In preden bi mignil, je že stal Marinič spet na nogah, čilo in veselo kot mladenič. Bilo ga je precej sram in zvezdi velikanki ni mogel pogledati v oči. Ona pa je rekla:
-Oj Boško moj, nikar se ne sramuj, saj si popotnik in kdor je popotnik, mora skozi stotere svetove. Zdaj pa glej, da te babura ne bo več dobila v svoje stiskalnice. Če te, ti ne bo mogoče pomagati. Pojdi. Pojdi.-
Marinič je jokal od jeze in od sramote. Toda kaj kmalu se je potolažil m prav hitro je začel pozabljati. Srebrnina lunina je padala vanj in ga vedno bolj reševala težnosti. Koraki so postajali daljši, spreminjali so se v skoke in ti so prešli v nizek let. Potem pa je popotnik in berač Marinič zaplaval nad polji.
Letenje ga je opajalo, vendar čisto drugače, kot ga je omamljala baba Stafura. Zdaj ni bilo več more in ne teže. Hitel je nevidnim naproti in preden se je zavedel, že je mehko pristal sredi omizja v Bertokovi oštariji.
-Dio mio!- se je začudil Berto, -kako pa si se ti nenadoma znašel tu? Saj te sploh ni bilo! Pa tudi vstopil
nisi. Kako to, Marinič? Kaj pa se spet dogaja s tabo?--Res je,- so govorili tudi drugi in drug čez drugega: -Padel je izpod neba! Prav s stropa je priletel. Čof, pa je priletel na tale stol.-
Berto se je prvi znašel. Zakrilil je z rokami in je natočil žejnemu kozarec ter rekel:
«Priletel ali ne, zdaj je tu in naj pije z nami.-Trčili so in izpraznili, niti kapljice niso pustili. Marinič je bil srečen in se je tiho smehljal.
* * *
Oglasili so se votli, zamolkli udarci vaškega zvona: don, dooon, dooon... Nihče jih ni štel, če pa bi, bi jih nanizal za strašansko pozno nočno uro.
Mariniču so še dolgo odmevali v kosmatih ušesih, tudi potem, ko so že davno utihnili zadnji tresljaji daleč za hribi. Spet se Marino Boškin ni zavedal ničesar. Kolovratil je skozi vas, hiše so zanj valovile, so meglile, izginjale in se pojavljale. Vaške leščerbe so mu migale, zdaj prijazno zdaj hudobno, da se je jezil nanje, češ zakaj letajo sem pa tja, ko je vendar vsem znano, da ulične luči mirujejo, vsaj kadar ni vetra.
Sicer pa je Marinič bil prav blažen. Nore noge so ga metale sem in tja, mahedrave roke so ga potegnile zdaj v levo zdaj v desno. Pa kaj pbtem! Koga pa to briga! Naj se kar ves svet maje in vijuga, lahko se tudi podre. In sploh: kdo pa pravi, da hiše so? In tale cesta! Kdo pa si upa trditi, da se dš po cesti hoditi? Kaj pa, če cesta hodi po človeku? In kar se mene tiče, lahko grem skozi hišo! Če le hočem, grem skozil
N 090 MET
NA TURNIRJU (ŠPORT SUD
»
Fiamengo zmagal z lahkoto
Avellinu je poslal v mrežo kar pet zadetkov
Sinoči v Trstu občni zbor zamejskih športnikov
NAPOLI — V otvoritvenem sre vanju mednarodnega nogometnega turnirja v Neaplju «Sport sud» je sinoči brazilska enajsterica Fla-Wengo z lahkoto premagala italijansko moštvo Avellino z izidom 5:1 (3:0).
Brazilci so že takoj v začetku uveljavili svojo premoč. Prvi gol za brazilske barve je padel že v 22. minuti in odtlej o zmagovalcu ni bilo več dvoma. Osrednja osebnost tekme je bil Žico, ki je bil režiser svoje ekipe in je s svojimi posegi v igro navduševal 35 tisoč gledalcev.
Potem ko so Brazilci že v prvem Polčasu povedli s tremi goli prednosti, so v drugem delu srečanja bolj štedili svoje sile za prihodnje nastope, ki jih še čakajo. Igra je tako izgubila nekoliko svoje privlačnosti, domačini so izkoristili manjšo pozornost Brazilcev in dosegli svoj častni zadetek, katerega je dal tri minute pred koncem tekme Massa.
KOLESARSTVO
DIRKA PO ŠVICI
De Vlaeminck včeraj prvi v drugi etapi
DOTTINGEN - Belgijec De Vlaeminck je osvojil 2. etapo mednarodne kolesarske dirke po Švici, prvo mesto na skupni lestvici pa ima Belgijec De Rody.
Lestvica včerajšnje 2. etape:
L De Vlaeminck (Bel.), ki je pre vozil 210 km dolgo progo v 5.41T7’'
2.	Trevorrow (Avs.)
3 Gavazzi (It.)
4.	Poslušny (ČSSR)
5.	Vigoroux (Bel.)
Hanegraaf (Niz.)
2 Bazzichi (It.) — vsi v zmagovalčevem času.
■ / .?
ATLETIKA
Na državnem ekipnem prvenstvu
Danes in jutri elita v Vidmu
VIDEM — Skoraj vsi najboljši Italijanski atleti in atletinje bodo danes in jutri nastopili na stadionu «Friuli» v Vidmu, kjer se bodo kosali za državni klubski naslov (skupina A); prisotnih bo osem moških in osem ženskih klubov. Pr-vouvrščeno društvo bo osvojilo- dr-?avni naslov, zadnjeuvrščeno pa bo ,izpadlo v B skupino. V vsaki disciplini bodo podelili osem točk prvemu, sedem drugemu itd.
V moški konkurenci bo praktično prisotna vsa «elita»: državni prvaki Di Giorgio, Zuliani, Scartezzi-
ni, Urlando, Simeon in Piochi, poleg njih pa še cela vrsta drugih (ne.j omenimo le Tržačana Zorna).
V ženski konkurenci bosta gotovo prisotni državni prvakinji Dorio in Petrucci, medtem ko je še negotov nastop Sare Simeoni.
ATLETIKA
MILAN — Riccardo in Cristina Carnovalini, stara 24, oz. 23 let, bosta prehodila Apenine v vsej njihovi dolžini. 15. t.m. bosta startala v Čapu deH’Armi, po 2000 prehojenih kilometrih pa bosta prispela 14. oktobra v Colle di Cadibono.
rodnega vaterpolskega turnirja v Camogliju je Italija osvojila prvo mesto.
V drugem srečanju večera je Nizozemska premagala Italijo B z 10 proti 8.
Končna lestvica: 1. Italija A 6 točk: 2. Nizozemska 4: 3. Španija 2; 4. Italija B brez točk
BOKS
LONDON — Bivši pi vak lahke kategorije John Conteh je izjavil, da bo prenehal z boksom. Zadnjič je nastopil maja lani proti Američanu Dixonu (in je tudi zmagal).
DVIGANJE UTEŽI
LIGNANO — Jutri se bo v Li-gnanu pričelo mladinsko svetovno prvenstvo v dviganju uteži. Na prvenstvu, ki se bo nadaljevalo do prihodnje nedelje, so favoriti za osvojitev medalj predvsem SZ, Bolgarija in Azijci.
NOGOMET
Milan - Slavni angleški nogometaš Woodcock, ki igra za zahodno-nemško ekipo Koln, bo verjetno nastopal v vrstah Interja v tekmah za pokal «Superclub».
VATERPOLO
Italija osvojila turnir v Camogliju
CAMOGLI — Z zmago nad Španijo z 9:5 v zadnji tekmi medna
LONDON — Argentinska nogometaša Osvaldo Ardiles in Ricardo Villa sta še za dve leti podaljšala pogodbo, ki ju veže s Tottenha-mcm. Tako bosta igrala tudi v pokalu pokalnih prvakov v katerem bo nastopal tudi Tottenham, potem
REKREACIJSKI ŠPORT
Nova letošnja pobuda
TUDI V TREBČAH RADI TELOVADIJO
V organizaciji ŠD Primorec in Združenja staršev OŠ Pinko Tomažič je vadilo 40 trebenskih žensk
Sinoči je bil občni zbor ZSŠDI, na katerem so po odobritvi novega statuta, poročilu predsednika Komela pozdravih gostov in diskusiji izvolili novi odbor, ki je tak: predsednik Boris Simoneta, predsedniki teritorialnih odborov Pečar (Trst), Komel (Gorica), Kukovac (Videm), tajniki teritorialnih odborov Peterim (Trst), Berdon (Gorica), Cendou (Videm), blagajnik Kalan, člani češčut, Dolhar, Rupel, Brass in Peloza. Nadzorni odbor: Kraus, Pelicon, Kufersin (suplenta: Blazina in Klanjšček), razsodišče: Dra-sič, Stopar in Udovič (suplenta: Plesničar in Tomšič). O občnem zboru bomo obširneje poročali v
naši jutrišnji številk'
Združenje staršev osnovne šole Pinko Tomažič in športno društvo Primorec iz Trebč sta v letošnji sezoni prvič organizirali rekreacijski telovadni tečaj, ki ga je vodila profesorica Dragica Hrovatin. Obiskovalo ga je kar 40 žensk različne starosti, ki jim doslej ni bila dana možnost, da bi redno razgibavale svoje telo ter se s telovadbo sprostile in vsaj za trenutek pozabile na vsakdanje probleme.
Ker je osnovnošolska telovadnica v Trebčah, kjer je tečaj potekal, majhna in ne omogoča širše in intenzivne dejavnosti, so bile tečajnice razdeljene v dve skupini. Vadile so dvakrat tedensko. Potrudile so se pri izvajanju različnih vaj, v drugem delu telovadne ure pa so večkrat igrale tudi odbojko.
Ravno v tej panogi so se v sredo, ob zaključku telovadnega tečaja, športnice obeh vadbenih skupin pomerile med seboj na odbojkarskem igrišču v Trebčah. Ob koncu srečanja je vsaka igralka dobila v spomin skromno darilo, ki jo bo go-
ko je osvojil angleški pokal.
....................m...........................mi............MMMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiiiiHiiiiilimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiilliiiMiiiuiiiHiiiiiniinmiiniiimiiiiliuiiiiiiiliiiiHi..............................................................................................
KOŠARKA
TURNIR MLADINSKEGA CENTRA
Drevi v finalu MC GO-Skavti
Tekma bo na igrišču Dijaškega doma
V četrtek zvečer so se v Dijaškem domu v Gorici odvijala polfinalna srečanja v košarki. Prvouvrščena iz skupine A, ekipa Skavtov se je pomerila z drugouvrščeno iz skupine B, ekipo štandreža; medtem ko se je peterka Mladinskega krož
iiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiaiiii*iiiiiiiiitii*iiiiiiiiiii
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi ••!•!(
drugi
4.	— prvi
drugi1 i>W
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
1
1
X
»2 ..X
i x
1
1
1
\
2
X
Moška šesterka Sloge (na sliki) je na odbojkarskem «revivalu 81», ki se je končal v nedeljo v Bazovici, z zmago proti Piprjcm zasedla Prvo mesto. Na turnirju je poleg Sloge nastopilo še šest moških ekip, v ženski vrsti, kjer so se prav tako uveljavile slogašice, pa so bile Štiri. Celotno tekmovanje je v glavnem povsem uspelo, saj je bila družabnost, ki je osnovni cilj podobnih tekmovanj, prisotna na vsakem koraku
fciiitiMiiiinuiimuniiiimiiiiiiiiimiiiiiMiMMiiiiitiiiiiHimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiititiiiiiiin
turnir prijateljstva v sovodnjah
Danes polfinalni tekmi
Juventina proti Sovodnjam, Lucinico pa s Piedimontom- Jutri finale za 1. in 3. mesto
. Juventina. Piedimonte, Lucinico ,n Sovodnje so polfinalisti nogomet-?ega turnirja prijateljstva, ki ga letos že četrtič organiziralo športno društvo Sovodnje ob sodelovanju ZSŠDI. V soboto in nedeljo so nam-r®č zgoraj navedene ekipe prema' Kale enajsterice Vodic, Adrije, Mladosti in Caprive. Presenečenje pred stavlja vsekakor izključitev dveh Jugoslovanskih ekip. predvsem pa v°dic, ki so bile lanskoletne zma-tega turnirja.
Delno presenečenje so v kvalifikacijah pripravili tudi Doberdobci, *j so po streljanju 11-metrovk klopi) proti mladi ekipi iz Ločnika. ..i.jetno presenečenje pa so pripra-v>li Štandrežci, ki so premagali lanskega zmagovalca. Resnici na ljubo je treba povedati, da so •Bralci Juventine nastopili z neka-•erimi močnejšimi igralci.
Za današnji polfinalni srečanji vlada veliko zanimanje, še posebno
kar zadeva prve tekme, ko se bosta med seboj v slovenskem derbiju pomerili Juventina ir Sovodnje. Na papirju so Štandrežci zaradi okrepitve, ki so jo opravili, favoriti. Ne smemo pa pozabiti, da igrajo Sovodenjci doma. V drugem sreča nju pa ni favorita.
SPORED
DANES, 13. junija
16.00	Sovodnje - Juventina
18.00	Lucinico - Piedimonte JUTRI. 14. junija
16.00	finale za 3. mesto
18.00	finale za 1. mesto
ka- B, ki je zasedla prvo mesto v skupini B, pomerila z moštvom ZS MS iz Nove Gorice, ki je zasedla drugo mesto v skupini A. V prvi tekmi so slavili Skavti, ki so z boljšo igro v drugem polčasu strli odpor sicer požrtvovalnih Štandrež-cev. Bolj enakovredna je bila igra med Mladinskim krožkom B in ZSM S, tako da do poslednjih minut srečanja, ni bilo mogoče predvideti, kdo bo zmagovalec. V zaključku tekme p i so si igralci Mladinskega krožka priborili nekaj košev prednosti in ta minimalna razlika je bila dovolj za zmago.
Izidi tekem pa so naslednji:
SKAVTI - ŠTANDREŽ 67:49 ( 20:23)
SKAVTI: Malič, Kuštrin 4, Maraž, Craselli 35, sKovic, Cotič 10, Jarc. Vižintin, Petejan 18.
ŠTANDREŽ: Devetak 19, Nanut 14, Cantelli 10, Cingerli 2, Brezza 2, Pesenti, Pavlin 2.
MLADINSKI KROŽEK B - ZSMS
69:62 (30:24)
MLADINSKI KLUB B: Prinčič Prinčič 19, Košuta 4, Sancin, Klanjšček 18, Mermolja, Vižintin 23, Dornik 8, Waltritsch I., Waltritsch A., Komel.
ZSMS: Zavrtanik 24. Relič 2, Kikl 19, Jurkas 5, Blažej 12, Žefran, Slu ga.
V velikem košarkarskem finalu se bosta tako srečali peterki Mladinskega krožka B ter Skavtov. Tek ma bo v Dijaškem domu v Gorici danes s pričetkom ob 21.30. Za 3. in 4. mesto pa se bosta potegovali moštvi Štandreža in ZSMS.
Beneško sodišče je obsodilo Toma Schefflerja. ki je v minulem prvenstvu nastopal v Trevisu pri ekipi Liberti ,na 10 mesecev zapora in 30 milijonov lir globe, ker je ob odhodu iz Italije imel pri sebi 22 milijonov in 600 tisoč lir. Ameriški košarkar je izjavil, da je bil ta denar plačilo za njegovo nastopanje pri ekipi in je tudi plačal vse davke. ki so predvideni za to vsoto, le da ni vedel, da je ta denar treba prijaviti ob odhodu iz
Italije.
Občni zbor ŠD Sovodnje
Člani športnega društva v Sovodnjah so se v sredo zvečer zbrali na rednem občnem zboru, poslušali poročila o delovanju v lanski sezoni ter se pomenili o tem, kako zastaviti delo, predvsem pa kako razširiti delovanje v prihodnje. Čeprav uspehi v lanski sezoni niso bili najboljši, pa so bili storjeni pomembni koraki na področju organizacije, predvsem pa sestave članske nogometne ekipe, je v poročilu poudaril predsednik društva Davorin Pelicon,
(PR)
TENIS
ALŽIR — Španija je dosegla še tretjo točko, ki jo je potrebovala, da se uvrsti v polfinale skupine B evropske cone. Davisovega pokala. Španci vodijo namreč že s 3:0 proti Alžiriji.
OBVESTILA
SZ Bor — sekcija za minibasket
obvešča, da bo v ponedeljek, 15. t.m., ob 20. uri seja vseh staršev. Prisotnost obvezna!
# * •
TPK Sirena
obvešča svoje člane In prijatelje, da bo v soboto, 20. t.m., ob
20.30	v prostorih PD Barkovlje — Ul. Ccrreto 12, Aljoša Žerjal predvajal film «Olimpiada - Moskva 80».
• « •
TEK PO BOLJUNSKIH ULICAH
V okviru šagre, ki bo v Boljun cu od 20. do 22. junija, prirejata KD F. Prešeren in vaška mladina «TEK PO BOLJUNSKIH ULICAH«, ki bo v nedeljo, 21. junija, ob 10. uri. Razdeljena bo na tri starostne skupine in sicer: za otroke, mladince/ke in člane/ice.
Vpisovanje bo uro pred pričetkom na zbornem mestu, ki bo na Gorici.
v Gorici ob 21.30
ki je poudaril tudi, da si bo, bolj kakor v preteklosti, treba še naprej prizadevati za razširitev območja društva v vse vasi občine. Prizadevati pa si bo treba, spričo gradnje pomembnih športnih objektov v občini, tudi za uvajanje drugih športnih panog, predvsem moške in ženske odbojke, za kar se bodo ustvarili, ob dograditvi pomembnih športnih objektov v občini, ustrezni pogoji-
Prav tako nameravajo, kakor izhaja iz tajniškega poročila, več pozornosti in prizadevnosti nameniti razširitvi članstva. Ta cilj so si sicer zastavili že lani, vendar pa je ostal precej, ali skoraj v celoti ne uresničen.
Poročilo o.odigranih tekmah, o so delovanji!' nra; 'turnirjih in podobnih manifestacijah je podal Marjan Mavrič, medtem ko je o stanju blagajne poročal'SčVgi j Ferfolja.
Na občnem zboru so izvobli tudi 40-članski odbor, ki bo vodil društvo do prihodnjega občnega zbora.
KOLESARSTVO
AMATERSK’ «GIRO»
Kadacki osvojil etapo Fedrigo še vedno vodi na skupni lestvici
SANT’EGIDIO ALLA VIBRATA (Teramo) — Sovjet Sergej Kadacki je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke po Italiji za amaterje. Sovjeti so torej končno pobrali sadove njihove izredne aktivnosti v teh prvih etapah. Tudi včeraj so stalno napadali, dokler ni pobegnila deveterica kolesarjev (dva Sovjeta. trije Italijani, trije Francozi '■) en Venezuelec). Kadacki je v končnem sprintu premagal prvo uvrščenega na skupni lestvici Fe driga.
Vrstni red etape Norcia - Sant’An gelo-alla Vihrala (140 km):
1.	Kadacki (SZ)	3.48'35”
2.	Fedrigo (Piemont) z istim časom
3.	Mas (Fr.)
A Simon (Fr.): '	% ■
SKUPNA LESTVICA
1.	Fedrigo (Piemont) 10.13’45”
2.	Verza (Lombardija A) po 18”
3.	Kadacki. (SZ)	55”
4.	Mas (Fr.)	1T3”
5.	Simon (Fr.)	1*13”
KOŠARKA
MED MLADINCI
Borovci v deželnem finalu
Pomerili se bodo s CER (Videm) -VI. diviziji tokrat igrata le Bor A in Kontovel
MLADINCI
Borovci bodo jutri igrali v Gorici v finalu mladinskega prvenstva proti videmski ekipi CER. Okretičevi varovanci so presenetili že s tem, da so se uvrstili v ta finale (v katerem bo nastopala, poleg peterke CER. še druga videmska ekipa, Patriarca); če bodo zaigrali kot znajo in še predvsem, če bodo zadevali zadovoljivo iz razdalje, lahko prelisičijo tudi tega nasprotnika (ki pa je brez dvoma favorit).
1. DIVIZIJA
Tokrat bosta nastopili le dve naši ekipi, kajti Bor B bo igral šele v sredo proti Sabi (jutri so namreč borovci zaposleni v deželnem fina^ mladinskega prvenstva). V' A skupini bo Bor A skušal nekoliko popraviti slab vtis. ki ga je zapustil v zadnjih tekmah. V tekmi s prvouvrščenim Interjem 1904 (ki je še nepremagan) ima le teoretične možnosti za zmago, časten poraz

KOŠARKA
DANES IN JUTRI
TUDI GIBONA NA TURNIRJU V TRSTU
Skupno s Kontovelci in borovci bo igrala na turnirju za kategorijo dečkov (pionirjev)
pa bi vsekakor' že predstavljal u-speh.
V B skupini odhaja Kontovel na gostovanje v Tržič, kjer se bo spoprijel z ekipo POM, ki je na tretjem mestu lestvice. Če bodo Kontovelci nastopili v najboljši postavi je možno, da pripravijo presenečenje.
NOGOMET.
TURNIR PORFIRIO
Krasovi cicibani danes za 7. mesto
Danes bodo Krasovi cicibani i-grali v Trstu, Ul. Catalani (igrišče
Med našimi košarkarskimi delavci vlada veliko pričakovanje za današnji turnir, ki ga prireja ŠZ Bor. Na tepi turnirju, na kate' em bodo nastopali igralci kategorije dečkov (pionirjev), bo poleg dveh zamejskih ekip (Kontovela in Bo ra) prisotna še zagrebška Cibona
Cibona je regijski prvak, /ato je pričakovati, da bo v Trst dospela močna ekipa, ki lahko upravičeno meri na prvo mesto.
Bor in Kontovel sta letos zadovoljivo nastopala v prvenstvu dečkov. Borovci so zasedli končno peto mesto (med enajstimi ekipami), medtem ko so Kontovelci pristali na osmem mestu. Bor je prikazal boljšo skupno igro, pri Kontovelu pa so glavno breme nosili nekateri posamezniki.
DANAŠNJI SPORED
17.30	Kontovel - Cibona
JUTRIŠNJI SPORED
9.30	Bor - Kontovel
11.30	Bor - Cibona
12.30	nagrajevanje
Na mnogoboju v Novi Gorici
Nepričakovan uspeh naših goriških otrok
Kakor smo že poročali so se otroci ŠD Dom in ŠD Sovodnje — stari od 11. do 14. leta udeležili občinskega prvenstva v mnogoboju v Novi Gorici. Tja so jih povabili vrstniki po predhodnem dogovoru med Občinsko zvezo telesnokultur-nih organizacij in Komisijo za STV pri ZSŠDI v Gorici.
Proti vsakemu pričakovanju so bile naše deklice prve z 221,7 točke. Premagale so vrstnice iz TVD Partizan Bilje, Nove Gorice. Dornberka in Prvačine. Fantje so bili četrti z 204,0 točkami. Pred njimi so dečki iz Dornberka. Prvačine in ekipa Nova Gorica I. Za njimi pa Nova Gorica II.. Val Torre iz Barda in TVD Partizan iz Bilj. Skupni seštevek točk nove da so 1. otroci iz Dornberka s 434,2 točke, 2. ZSŠDI Gorica 425-,7, 3. Nova Gorica 408,3, 4. Prvačina 401,7. 5. Bilje 381,9 6. Val Torre 183,9. Skupno je bilo 17 ekip po 7 tekmovalcev. Tekmovali pa so v skupini mlajših pionirjev od 7. do 10. leta in v skupini starejših pionirjev od 11. do 14. leta.
Naj povemo, da je med posameznicami Mojca Terčič od ŠD Dom na drugem mestu. Prav je, da po-
vemo imena vseh članov ekipe: Nadja Beučar, Damijana češčut, Sabina Grahek, Laura Leghissa. Vida Mermolja. Marta Primožič, Mojca Terčič in Darja Makuc.
Od dečkov pa: Vojko Bratina. Marko Gulin, Marko Fajt, Marko Marassi, Mitja Rupel, Ugo Tomšič in Marijan Vogrič.
—MUČ-
KOŠARKA
TURNIR LIBERTAS Ricreatori — Bor 105176 (30:48)
BOR: Žetko, Gruden 1, Smotlak 9, Korošec 25, Krapež 25, Kova čič 16.
Košarkarski klub Libertas pure ja turnir za igralce letnika 1967 in mlajše, katerega sta se poleg organizatorja in Bora udeležila še Ricreatori in Barcolana
V prvi tekmi na sporedu se je Bor spoprijel z Ricreatori jem. pro ti kateremu je doživel visok poraz. V delno opravičilo bi povedali, da so naši fantje nastopili zelo okrnjeni, brez visokih igralcev, medtem ko so bili nasprotniki znatno višji.
Borovci so igrali vse preveč sebično. zdelo se je, da so pozabili na skupno igro, zato so tudi izgubili s tako veliko razliko v koših.
Naši fantje morajo na ta nastop čimprej pozabiti. Upati je le. da so po tem srečanju nekoliko spremenili gledanje na košarko, ki gotovo ni individualen 'šport.
Cancia
KOLESARSTVO
METZ — V tretji etapi kolesarske dirke po Evropi za amaterje je zmagal Belgijec Crabbe. Italijana Busacchini in Accorti sta se uvrstila na drugo oz. deveto mesto
AVTOMOBILIZEM
LE MANS — Danes bo v tem francoskem mestu, startala slavna dirka «24 ur», ki je zadpja preizkušnja za -SP «endurance».
Na lestvici trenutno vodi Lancia s 70 točkami pred Porschejem s 67,5 točke. Med favoriti sta še Ferrari i(i BMW. .	'.-■■■
Kar se tiče pilotov pa vodita na svetovni lestvici Lella Lombardi in Giorgio Francia.
Atalanta - Genoa Catania - Pescara Foggia - Cesena Lazio - Vicenza Lecce - Taranto Milan - Monza Piša - Bari Rimini - Palermo (1. polčas) Rimini - Palermo (končni izid) Sampdoria - Spal (1. polčas) Sampdoria - Spal (končni izid) Verona - Varese (1. polčas) Verona - Varese (končni izid)
X 2
X 1
1 X 2
Kolesarjenj« po Goriški
Jutri zjutraj se bo več kot 3 tisoč jugoslovanskih in italijanskih kolesarjev udeležilo 2. mednarodnega turnističnega kolesarjenja po goriških poteh, ki ga je organiziralo društvo »Pedale Gorlzia*.
Gre za hvalevredno pobudo, ki hoče na tak način utrditi prijateljske vezi med športniki in rekreativci s te in druge strani meje. Kolfesarji bodo jutri točno ob 10. uri (po italijanskem času) startali s Senenega trsa ter bodo prevozili kakih 65 km v goriški okolici ter se bodo ponovno vrnili v Gorico, kjer bo cilj postavljen na Kor-zu Italija.
Prireditelji obveščajo vse, ki bi se radi udeležili manifestacije, da se lahko vpišejo pri vodji organizacijskega odbora Eiviu Ferigu, Ulica 24. maja 1, ali kar pred startom na Senenem trgu.
tovo spominjalo na prijetne telovadne ure. Sledila je družabnost in veselo razpoloženje, kar nedvomno izražajo nasmejani obrazi udeleženk tečaja, ki jih je posnel naš fotoreporter. Še enkrat se torej lahko prepričamo, da je telovadba najboljše zdravilo za dobro telesno počutje, pozitivno pa vpliva tudi na duševno sprostitev, ki je v današnjem ritmu življenja vsakemu človeku potrebna.
T. Kr.
Celodnevni izlet šoie iz Boljunea
Ob zaključku šolskega leta so starši učencev celodnevne osnovne šole Fran Venturini iz Boljunea organizirali v nedeljo piknik na Slavniku. Po malici na travniku pod vrhom so se vsi podali proti Tumovi koči na vrh. Na kraju malice so ostali le kuharji, ki so pripravili kosilo z dobro «paštašuto». Krasno vreme je botrovalo uspehu piknika. sonce pa je pri kosilu nekatere dobro opeklo. Nato se je začel Športni del izleta. V skakanju v vrečah šo se pomerili najprej u-čenci, nato še mamice in očetje. Mala olimpiada se je nadaljevala z vlečenjem vrvi, kjer so se mamice dobro odrezale, premočni o-četje pa so pretrgali vrv. Sledil je še nogomet. Otroci so uspešno zabijali gole, nekatere mamice pa so .se še drugič podale na vrh.
Vnete tekmovalce so nagradili z velikim sladoledom in se vrnili zadovoljni v Boljunec.
Združenje staršev
Fulgor) proti Greti za 7. in 8. me sto turnirja. Kras je namreč osvojil 4. mesto v svoji skupini in bo igral proti četrto uvrščeni ekipi iz skupine B. Tekma se bo pričela ob 16 uri.
Po tekmi, približno ob 18. uri bo na Opčinah nagrajevanje udeležencev turnirja Porfirio. Ob 20. uri bp pri Križmanu v Repnu večerja za nogometaše obeh mladinskih ekip.
Kras bo zaključil sezono v nedeljo z gostovanjem v Sežani. Ob 10. uri (ob 9. po jug. času) bodo proti Taboru igrali cicibani, ob 11. uri pa naraščajniki.
V Pisogneju je na finalnem turnirju za italijanski odbojkarski ženski pokal Nelsen premagal Lions Baby s 3:0.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA. 13. junija 1981
KOŠARKA
BOROV TURNIR
17.30	v Trstu, stadion «1. maj»: Kontovel - Cibona
TURNIR MC GORICA
21.30	v Gorici, Dijaški dom: finale MK GO B - Skavti
NOGOMET
TURNIR PORFIRIO
16.00	v Trstu. Ul. Catalani: nastopajo Krasovi cicibani
ODBOJKA
15. POKAL PRIJATELJSTVA
14.30	na Reki: nastopata tudi Bor in Sokol
PRIJATELJSKO SREČANJE
16.00	v Trstu, stadion «1. maj»: Bor - Lek (rekreativci)
TURNIR MO GORICA - -1S.30 v Gorici, Dijaški dom: Ljubljanska banka - Grojna (ženski finale)
20.30	v Gorici. Dijaški dom: Mladinski krožek - Sovodnje A (moški finale)
FESTIVAL DEIJ\
V Dolini: 16.30 Sloga - Bor; 17.30 Breg - Sloga; 18.30 Breg - Bor
JUTRI
NEDELJA, 14. junija 1981
NOGOMET
PRIJATELJSKI SREČANJI
10 00 v Sežani: Kras - Tabor (cicibani in naraščajniki)
ODBOJKA
15. TURNIR PRIJATELJSTVA
9.00	na Reki: nastopata tudi Bor in Sokol
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
11.30	v Trstu, stadion «1. maj»: Bor A Inter 1904; 11.00 v Tržiču: Pom - Kontovel
MLADINCI
10.30	v Gorici: Bor - CER
BOROV TURNIR
9.30	v Trstu, stadion «1. maj»: Bor - Kontovel, 11.30 Bor - Cibona
Mlade Borove telovadke so v letošnjem letu zabeležile lep napredek in so se dobro uveljavile tudi na mladinskih igrah. Prejele so že več vabil za nastop na nekaterih prireditvah in tako so sinoči pokazale kratko ekshibicijo tudi v tržaškem slovenskem dijaškem domu. Na sliki so mlade telovadke med svth jim zadnjim Masifikacijakim tekmovanjem % Borovem športnem centru
Uredništvo, uprovo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorico, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000	'
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00. letno 800,00 din, zo organizacije in podjetia mesečno 100.00, letno loooioo.
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 6
13. junija 1981
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI,
Član italijanske!: Zveze časopisnih 1 založnikov F1EG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
iZTT I Trst
JUTRI PRVI KROG PARLAMENTARNIH VOLITEV V FRANCIJI
Levica na valu Mitterrandove zmage za desnico pa ugoden volilni sistem
Trden sporazum med socialisti in komunisti za podporo kandidatov ob balotaži v drugem krogu
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
PARIZ — V nedeljo bo nekaj več kot 36 milijonov Francozov v prvem krogu skupščinskih volitev izbralo med 2.760 kandidati, ki se potegujejo za 491 sedežev v amfiteatru Bourbonskg palače. Volilna zavezništva, sklenjena med izjemno kratko kampanjo, bodo glasovanje znova spremenila v klasičen obračun med levico in desnico. Zmagovalec bo sicer znan šele 21. junija, Po drugem krogu, toda zanimiv bo že uvodni spopad, predvsem zaradi nekaterih neznank v taboru »pred-sedniške večine*, se pravi levice.
S 473 kandidati je socialistična stranka pokrila skoraj vsa volilna okrožja, v 13 okrožjih se je vnaprej umaknila kandidatom gibanja levih radikalov, v petih okrožjih pa drugim znanim politikom iz levih formacij. Toda socialistični kandidati, ki tokrat črpajo meč iz nedavne Mitterrandove zmage, ne bodo ogrožali samo predstavnikov desnice: v prenekaterem okrožju, ki je bilo doslej fevd komunistične partije, utegnejo prehiteti kandidata KPF in tako močno oslabiti ko-
ZDA podpirajo Južno Afriko
PARIZ — Ko manjka le nekaj dni do rednega zasedanja Organizacij afriške enotnosti V Nairobiju, se politični položaj na jugu Afrike ponovno zapleta. V Namibijo sta namreč prispela na vljudnostni obisk odgovorna za afriška vprašanja v ameriškem državnem tajništvu William Clark in Chester Crocker. Obisk so afriški diplomatski krogi v Parizu odločno obsodili kot nadaljnji dokaz, da Reaganova administracija vsestransko podpira južnoafriški rasistični režim.
Prvič po dvajsetih letih u-radne politične osamelosti so ZDA ponudile pretorijskemu re-ž.imu roko. Zgovorne so Reaganove besede, ko je dejal: «ZDA so prijateljice Južnoafriške republike in ne bedo nikoli zaoustile države, ki je vedno dokazala zvestobo temu prijateljstvu*. Chester Crocker pa je iziavil, da je za ZDA »sprejemljivejši nekoliko represivni južnoafriški režim*, od totalitarnega, glavni cilj vva-shingtonske politike pa je »po-raz in likvidacija komunistov na jugu Afrike*.
munistično parlamentarno krilo (v razpuščeni skupščini 86 poslancev, zdaj 474 kandidatov).
Na kocki je celo ponovna izvolitev vrste voditeljev KPF z dolgim poslanskim stažem. Značilen primer je eno od pariških okrožij, v katerem je že osem let poslanka Gisele Moreau članica generalnega sekretariata KPF: socialisti so tod kandidirali Nicole Questiaux, novo ministrico za nacionalno solidarnost. Naključje ali podstavljanje noge partnerjem? Socialiste in komuniste
sicer veže trden volilni sporazum, pričakovati je tudi, da bodo socialisti po prvem krogu komunistem kak sedež «podarili» (se nravi, da se bo socialistični kandidat umaknil iz boja, čeprav bo v nedeljo zbral največ glasov), toda sveži omet. s katerim sta vodstvi strank nedavno prekrili dolgoletne prepire, utegne odpasti, če bi kandidati KPF zaradi socialističnih apetitov v prvem krogu plačali preveliko ceno.
V	levem taboru je največ kandidatov postavila še združena socialistična stranka (PSU) in sicer 180. Gibanje levih radikalov bo zastopalo 75 kandidatov, ekologisti Bri-cea Lelonda pa bedo prisotni v 82 okrožjih. Skrajne levičarske stranke, na primer trockisti, imajo manj kandidatov in ni pričakovati, da bi se kak prebil v drugi krog (po zakonu odpade vsak kandidat, ki v prvem krogu ne zbere vsaj 12,5 odstotka glasov).
V	taboru bivše parlamentarne večine je položaj glede medsebojne konkurenčnosti čistejši. Jacoues Chirac, ki se je po Giscardovem porazu uveljavil kot vodja «nove opozicije*, je skoval «Zvezo na novo večino* (UNM), koalicijo, ki utegne biti levici zelo nevarna: golisti in nekdanji giscardovci (pripadniki gibanju UDF), si bodo konkurirali samo v 97 okrožjih. V vseh drugih okrožjih pa je UNM postavila skupnega kandidata, večidel golista (kar 293). Skratka czveza za novo večino* si je s to formulo zagotovila več kandidatov, kot je okrožij — 585. Prišteti pa moramo še razne samostojne kandidate, ki se ne o-pirajo ne na golistično stranko ne na UDF, pa predstavnike skrajnih i desničarskih formacij (skupaj kar 164) in nazadnje kandidate manjših strank — same nasprotnike levice.
Proti levici dela tudi volilni sistem, ki so si ga za časa De Gaulla prikrojili predstavniki vladajoče bur-žoazije. Že okrožja so nepravično oblikovana: po enega poslanca volijo tako v 3. okrožju podeželskega departmaja Essone, ki šteje 179.115 volilcev, kot v okrožju ob pariških Elizejskih poljanah, kjer stanuje komaj 29.681 volilnih upravičencev! Zaradi takega volilnega zemljevida si bo morala levica priboriti najbrž vsaj 53 ali celo 54 odstotkov glasov, da bi si v parlamentu zagotovila večino — desnica pa potrebuje za vrnitev na oblast kak odstotek ali dva manj glasov .. .
V	prid levici gre nasprotno — poleg «Mitterrandovega efekta* — predvsem evolucijsko dejstvo, da je na vseh volitvah zadnjih treh let požela zmago: na kantonalnih 1979, na senatorskih 1980, na nadomestnih občinskih in skupščinskih volitvah 1980 in na predsedniških 1981. Vendar le ne kaže spregledati bridkih izkušenj iz leta 1978: pred marčnimi skupščinskimi volitvami so vse sondaže zmago napovedovale levici, in kljub temu si je desnica gladko priborila parlamentarno večino. Kasnejše analize so pokazale, da si je veliko volilcev «premislilo» vsega dva dni pred glasovanjem, mnogi celo v zadnjih urah — podlegli so pač zastraševalni kampanji.
Podobna ofenziva je divjala tudi zadnje dni. Značilni so stavki, ki jih je Chirac — »rešitelj desnice na
skupščinskih volitvah 1978» — ponavljal od mitinga do mitinga: «Ne spodbijam nekaterih socialnih ukrepov, ki jih je sprejela nova vlada, saj so bili tudi v mojem programu, pač pa spodbijam njihovo finansiranje: danes vam delijo darila, jutri vam bodo poslali račun . . .» ali: «Prepričan sem, da bodo v vladi jutri tudi komunisti, socialisti bi morali biti vsaj toliko pošteni, da bi nam pred volitvami to povedali..
Nevarnosti protiofenzive so se nazadnje zavedli sami socialisti. «Ne dovolite, da bi vam uspeh stopil v glavo!* je na včerajšnji proslavi desetletnice socialistične stranke opozoril somišljenike premier Mauroy. Poleg zastraševalnih parol bosta v nedeljo na tehtnici še dve uteži. Na skupščinskih volitvah pogosto ne odloča splošna politična naravnanost volilca, temveč igra pomembno vlogo osebnost krajevnega kandidata: kandidirajo pa skoraj vsi bivši poslanci in ministri (vštevši Raymon-da Barra). Torej imena, ki so ljudem bolj ali manj znana — in to je pač handikap za levico, saj so bili v razpuščeni skupščini predstavniki desnice v večini. In drugi, le-
vica tokrat ne more računati na '(mladi val», ki. je bil eden cd elementov Mitterrandove zmage: maja je bilo mladih volivcev izjemno veliko, ker so prvič smeli glasovati tudi osemnajstletniki. Tckrat pa bo razlika manjša, kajti starostno mejo so znižali leta 1976, se pravi, da je nova kategorija volivcev na skupščinskih volitvah že nastopila — marca 1978.
In nazadnje, veliko bo odvisno od volilne udeležbe, če bo slaba — kar se utegne zgoditi, saj so mnogi apolitični volivci že «siti» zaporednih pozivov na volišča — bo to vsekakor v škodo levici. Na precejšnjo mlačnost opozarja raziskava, po kateri je 10. maja na izid predsedniških volitev pred televizorji ob 20. uri čakalo samo 62 odstotkov rednih gledalcev, ob 22. uri jih je komentarje poslušalo samo še 34 odstotkov, ob 23. uri pa — 9 odstotkov. V povprečju je bila gledanost tega vendarle izjemnega televizijskega večera natanko takšna kot ob prenosu pomembne nogometne tekme ali dobrega filma . ..
VILKO NOVAK
Brežnjev napadel vojaško politiko ZDA
MOSKVA — Leonid Brežnjev je včeraj izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena na pogovore o o-me.jevanju jedrskega oboroževanja in tudi na nadaljevanje oboroževanja, če bo Zahod še naprej ogrožal zakonite interese Sovjetske zveze. S temi besedami, ki jih je posredovala TASS, je sovjetski voditelj med srečanjem s švedskim socialnodemokratskim voditeljem in predsednikom mednarodne neodvisne komisije za razoroževanje in varnost. Olafom Palmejem, zvrnil vso krivdo za spiralo jedrskega oboroževanja na zahodne države.
Brežnjev je obtožil imperialistične kroge, da poskušalo na vse na čine doseči vojaško premoč in da imajo zato negativen pristop do omejevanja oboroževanja. ZDA na.i bi doslej ne pokazale pravega zanimanja za začetek lesnih pogovorov o namestitvi srednjedomet-nih jedrskih raket v Zahodni Evropi, obenem pa zahtevajo zmanjšanje števila sovjetskih strate.ŠKih raket. Te zahteve so po mnenju sovjetskega voditelja grob odstop od načela enakopravnosti.
Olaf Palme se mudi v Moskvi ob petem zasedanju komisije,' ki ji predseduje. V delu komisije, ki se je začelo včeraj, med. drugimi sodelujeta tudi bivši ameriški državni sekretar Cyrus Vanče in bivši britanski zunanji minister David Owen. Vancea je predvčerajšnjim popoldne sprejel zunanji minister Gromiko in oba sta poudarila pomen prizadevanj za zmanjšanje napetosti v svetu.
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
VISOKA CENA ZA ZMANJŠANJI ENERGETSKE ODVISNOSTI SFRJ
liiiiiiiiiliiiiiiMniiiiiiiniiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAZŠIRJENI MINISTRSKI SESTANEK DESETERICE V LUKSEMBURGU
Francozi za enotno politiko EGS proti naraščanju brezposelnosti
Francoski finančni minister Deiors se je zavzel za 35-urni delovni teden - Evropska skupnost naj bi financirala odpiranje novih delovnih mest
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — V nasprotju z napovedmi, da je sklic »razširjenega* ministrskega sestanka zahodnoevropske deseterice o boju proti brezposelnosti predvsem poravnavanje sta rega dolga — iz lanskega decembra, ko so na luksemburšem »vrhu* privolili v nizozemsko pobudo, ki pa so jo motivirali bolj volilni interesi haaške koalicije kot upanje v skupno akcijo EGS — se je v konferenčnem centru Kirchberg v Luksemburgu razvila ostra debata predstavnikov dveh različnih ekonomskih strategij.
Glavno zaslugo za to »premiero* v evropski skupnosti ima novi francoski gospodarski in finančni minister Jacques Deiors. ki je razpravo o ukrepih za zajezitev naraščajoče brezposelnosti, vključil v kontekst splošnih gospodarskih tokov v svetu. Ponavljajoč svojo tezo, da visoke obrestne mere, ki jih ameriška administracija uvaja v boju proti inflaciji, pomenijo za Zahodno Evropo tretji «naftni šok* — vrednost dolarja se je zaradi trde monetari-stične politike Washingtona povečala za 30 odstotkov, kar pomeni za toliko dražjo nafto, ki jo EGS plačuje v ameriški valuti — se je Deiors zavzel za skupno akcijo deseterice proti ameriškim ukrepom.
Tej tezi so se zoperstavili pred-
IniiiiiiMiiiiniimimiiMiiiiiiiiiiiHMimiiMiiMmiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiHiuiiiiHffiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiaaaMiiiiiiHiiiHiiiiH
PO ZAČASNIH PODATKIH IRANSKEGA RDEČEGA POLMESECA
POTRES V JUGOVZHODNEM IRANU POVZROČIL VSAJ 3000 MRTVIH
Na prizadetem območju je živelo 40 tisoč ljudi
TEHERAN — Katastrofalni potres jakosti 6,8 po Richterjevi lestvici, ki ie v četrtek dopoldne prizadel jugovzhodna območja kanske pokrajine Kerman, je po podatkih iranskega rdečega polmeseca povzročil vsaj 3.000 mrtvih. Iranski funkcionarji pa se bojijo, da bo končni obračun še hujši, saj so reševalci prispeli le v mestece Golbaft, kjer so že po nekaj urah izkopali izpod ruševin 500 trupel, 2.500 ranjencev pa so s helikopterji nemudoma premestili v kertnan-ske bolnišnice.
Mestece, ki je pred potresom štelo približno 5.000 prebivalcev, ie nudilo prvim reševalcem srhljiv prizor Preko 95 odstotkov vseh zgradb je do tal porušenih. V mestu primanjkuje vsega Iz Teherana so že poslali šotore, odeje, hrano in najnujnejše življenjske potrebščine. Vsak čas bodo ob porušenem mestecu postavili poljsko bolnišnico.
Kot rečeno, bi bil lahko v pri hodn.jih urah obračun potresa še težji. Guverner pokrajine Kerman trdi, da .je potres prizadel območ je. na katerem je živelo preko 40 tisoč ljudi, razpršenih v majhnih zaselkih, saj je območje pustinj sko in hribovito. Helikopter je kot kaže edino »prevozno sredstvo*, s katerim reševalci lahko dospejo v odmaknjene zaselke. Zaradi vojne > Irakom pa prav teh primanjku-
je, kot tudi primanjkuje dobršen del mehanizacije.
Iranski rdeči polmesec se medtem na vse kriplje trudi da bi na prizadeto območje poslal čimveč zdravstvenih ekip, sa.j obstaja u-pravičena bojazen, da bi lahko izbruhnile epidemije zaradi pomanjkanja vode in izredne vročine, ki vlada v teh pustinjskih območjih.
čine spala v svojih kajutah in se ni rešila.
TUNIS — V arzenalu »Menzel Burgiba* je v eksploziji na nekem sovjetskem minolovcu izgubil življenje tunizijski delavec: dvajset oseb, Tunizijcev in sovjetskih mornarjev, je bilo težje ranjenih.
vsem Britanci, ki ugotavljajo, da Zahodna Evropa ne sme tolikanj kritično gledati na Reaganove monetarne ukrepe. Visoke obrestne mere so orožje za boj proti inflaciji, je v Luksemburgu zatrdil londonski finančni minister sir Geoffrey Howe in-»brzdanje inflacije je neločljivo povezano z bojem proti inflaciji. Thatcherjevi je sicer resda uspelo znižati inflacijo od nekaj nad dvajset odstotkov na pičlih petnajst, a Britanija se na drugi strani ponaša z neslavnim rekordom države z največ brezposelnimi — dobra 2,5 milijona konec letošnjega aprila.
Francozi so tokrat pripravili še druga presenečenja. Zavzeli so se za zmanjševanje delovnega časa — prav danes se v Parizu pričenjajo prva pogajanja o 35-urnem delovnem tednu — kar je za Francoisa Mitterranda eno od sredstev za zmanjševanje brezposelnosti. Na zahodnoevropskem planu pa pomeni pravcati »tabu*, kajti vpliva združenja podjetnikov, ki že itak tožijo o visokih proizvodnih stroških, ki jim spodjedajo dobiček, nočejo niti slišati o omejevanju delovnega časa. Zamisel o 35-urnem tednu se je pred časom pojavila tudi v Belgiji, a so jo brž dali ad acta. Kljub ostri o-poziciji poslovnih krogov pa je še vedno na vrhu seznama zahtev zahodnoevropskega združenja sindikatov.
A seznam presenečenj iz Pariza s tem še ni zaključen. Francozi so postavili na mizo tudi predlog o preoblikovanju socialnega sklada, ki je bil doslej v glavnem blagajna za subvencionirana posojila posamičnim nacionalnim projektom. Namesto tega naj bi evropska skupnost — u-gotavlja Deiors — iz socialnega sklada, ki bi moral imeti večjo težo v skupnem proračunu EGS. financirala vlaganja v nova delovna mesta, predvsem za ženske, ki jih je recesija še najbolj prizadela, ter za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo mladih delavcev, ki jim grozi odhod med brezposelne.
Nove ideje, ki se namesto za gašenje posamičnih požarov v jeklarstvu, tekstilni in avtomobilski industriji ter ladjedelništvu, zavzemajo za skupno protikrizno politiko zahodnoevropske deseterice, sicer pomenijo novost na ministrskih srečanjih EGS. Bržkone pa bo preteklo še precej časa, preden bodo doživele potrditev v zaključnih komunike-
jih, kajti v kriznih časih ostajajo ukrepi za zdravljenje gospodarstva zahodnoevropskih držav bolj kot kdajkoli nacionalna skrb.
BOŽO MASANOVIC
Na pobudo prebivalstva
Od 8. oktobra Titovo Velenje
8. oktobra, bo Velenje
LJUBLJANA - Od občinskega praznika, se imenovalo Titovo Velenje. Željo Velenjčanov, da bi svoje mesto poimenovali po Josipu Brozu Titu so podprli na posebnem odboru pri predsedstvu republiške konference SZDL. Željo po neimenovan ju so Velenjčani izrazili že leta 1973, ko so tam odkrili spomenik Josipu Brozu Titu, ponovno pa so io spontano in množično obudili lani. Odbor je menil, da je omenjeni predlog glede na zgodovinski razvoj mesta in na njegovo povojno rost na vseh področjih utemeljen, in so ga zato predlagali v nadaljnji postopek. Velenje je v petintridesetih povojnih letih preraslo iz vasi s 1800 prebivalci v moderno industrijsko središče s 24 tisoč prebivalci, in prav toliko delavci iz samega mesta in okolice.
JURE PENGOV
LJUBLJANA — Čimprej nadoknaditi zamujeno pri razvoju energetskega gospodarstva, je nekakšno vodilo jugoslovanske energetske politike za naslednjih pet let. Toda, to vodilo je staro že najmanj pet let, pa se vendar ni veliko storilo, da bi razvoj energetike preusmerili tja, kamor je zaželeno, pa tudi nujno. Nujno pa je: zmanjšati energetsko odvisnost od tujine in bolj izkoriščati domače energetske vire.
Jugoslavija je namreč pred več kot desetimi leti padla popolnoma pod energetski naftni plašč. Ker je bila nafta sorazmerno poceni, je bila to seveda nujna posledica, pa čeprav ima Jugoslavija sama dokaj velike zaloge energije, predvsem tako imenovanega trdega goriva. Zanimivo je, da se je šele nekaj let po naftni krizi (1973) v Jugoslaviji dosledno uveljavilo stališče, da je treba uvoženo energijo hitreje zamenjavati z domačo. Toda stališče je vsaj nekaj let ostalo samo stališče, storjenega pa je bilo zelo malo. V glavnem se je gospodarska politika zatekala k omejevanju uvoza nafte in naftnih derivatov. S tem je hotela doseči, da bi s pomanjkanjem naftnih derivatov, predvsem kurilnega olja in mazuta, prisilila tiste, ki bi namesto tekočega goriva lahko kurili premog, k hitrejši preusmeritvi na domače energetske vire. Tako je leta 1979 in 1980 od vseh naftnih derivatov najbolj primanjkovalo kurilnega olja in mazuta. Predvsem je bilo tega goriva zelo malo v široki prodaji, kar seveda navaja na sklep, da je bilo tako pomanjkanje dokaj natančno preračunano (bencina na primer ni nikoli primanjkovalo v tem času), vendar se računi niso najbolj natančno izšli.
Hitra preusmeritev na premog naj bi namreč oživila in povečala odkup premoga in dala nov življenjski utrip premogovnikom, ki so zaradi energetskih razmer začeli zapirati posamezne rudnike. Toda stara rudarska oprema v premogovnikih in manjše število rudarjev, kot jih je bilo nekoč v rudnikih, nista dopuščala takega hitrejšega življenjskega utripa. Premogovniki so skoroda nemočni pokleknili pod velikim povpraševanjem. Nikakor jim ni uspelo nakopati več kot 50 milijonov ton premoga, kar se je že pred poldrugim desetletjem zdelo kot lahko dosegljiv cilj. Premoga je zaradi tega začelo na jugoslovanskem trgu primanjkovati.
Lahko sicer sklepamo, da so v energetski politiki računali tudi na to neizbežno zakonitost, očitno pa ob tem niso videli še naprej. Predvideli so, da se bosta tista dva gospodarska subjekta, ki ju veže skupen interes, gotovo povezala, skupaj zbrala denar in ga vložila tja, kjer bo treba odpraviti ozko grlo. Od tega bi namreč imela oba korist: eden bi povečal proizvodnjo (rudniki), drugi pa bi si priskrbel zadostne količine goriva (porabniki premoga). Ozko grlo je torej v tem primeru premogovnik, skupni interes pa je večji izkop premoga. Toda prav tu, pa čeprav je tak način sodelovanja tudi politično močno pod; an (pravijo mu lahko tudi dohodkovni odnosi), ni šlo vse po zamišljeni poti.
Premogovniki so stopili nekoliko vstran s te poti. Začeli so močno izkoriščati konjunkturo, pritisnili so s cenami in celo začeli izsiljevati z njimi. Kupcu premoga so navadno zagotovili, da mu bodo dobavili določene količine premoga, če bo premog plačal dražje kot so uradne cene (uradne cene zato, ker cene za premog potrjujejo republiške vlade v soglasju z ostalimi vlada-.mi, predvsem zvezno). S tem so si lahko premogovniki povečali dohodek. Z njim so lahko plačali rudarje, ki so delali več kot prej. Kupili pa so tudi nekaj nove opreme.
Ker pa je bilo treba opremo kupovati tudi v tujini, za tak nakup pa sami rudniki nimajo deviz, • saj skoraj ničesar ne izvažajo, so začeli zahtevati od kupcev, da del plačila poravnajo tudi v devizah.
O vseh teh zahtevah smo sicer pisali v pretekliku, toda sami pojavi so prav zdaj dosegli nekakšno kulminacijo, ki se vidi v tem, da skušajo iz tega nekakšnega nereda narediti nekoliko več reda celo posamezne republiške vlade. Res pa je. da so začeli premogovniki dražiti premog šele, ko so kupci zavrnili njihove zahteve za skupne naložbe. Res pa je tudi, da so
bili ti zahtevki navadno tolikšni, da jih kupci niso zmogli in da bi se dalo te težave odpravljati skorajda samo tako, če bi se posamezne republike hitreje vključile v reševanje teh reči. Tako pa je na primer tudi zvezna vlada komaj kaj storila za pospešitev modernizacije premogovnikov.
Obljubila je sicer denar in ga nekaj res tudi prispevala, obljubila je premogovnikom razne davčne olajšave in ugodnejša posojila (tudi tu je opaziti le rahel premik). Toda vse to ni moglo zagotoviti bistveno večjega izkopa premoga. Najpomembnejša zvezna odločitev se je zdela tista, ki je narekovala republikam, naj ob povečanju tako imenovanega cestnega dinarja (nekakšnega davka, ki se je namensko zbiral od prodanega bencina in plinskega olja za gradnjo in popravilo cest), del tega denarja dajo za razvoj železnice in za modernizacijo premogovnikov. Toda, čeprav je od povečanja tega davka minilo že nekaj mesecev in se je zbralo že precej denarja, se v republikah še niso dogovorili, koliko bodo dali za ceste, železnico in premogovnike.
Tako premalo odločno ukrepanje je seveda pri; peljalo do pomanjkanja premoga. V energetski bilanci za letos so namreč predvideli, da bi morali nakopati skoraj 58 milijonov ton premoga, toda premogovniki trdijo, da bodo lahko le s skrajnimi napori dosegli 54,5 milijona ton.
Velika razlika je torej že med bilanco in možnostmi, še večja pa med možnostmi in potrebami. Tako lahko dobijo kupci na primer v Sloveniji zdaj je lignit, torej slabšo vrsto premoga. Napovedi trgovcev niso razveseljive. Zato, da bi dobili potrebne količine premoga za Slovenijo, so celo nekateri vidnejši republiški vladni ljudje naredili že precej poti v druge republike. Zdi se sicer, da bodo z dobavami iz drugih republik in celo z uvozom (predvsem briketov) le nekako zamašili praznine, toda zalog ne bo nobenih. Podobno kot v Sloveniji pa je tudi v drugih republikah, kjer nimajo dovolj lastnega premoga za svoje potrebe.
Tako stanje pri preskrbi ima seveda več slabih strani. Ljudje se sprašujejo, kako to, da ob tolikšnih zalogah premoga, na trgu ni dovolj tega kuriva. Niso pa zadovoljni niti energetiki, kajti manjša poraba premoga od možne, pritiska na druga goriva, zato je poraba električne energije nesorazmerno velika (in ker je ni dovolj, je letos enkrat že razpadel celoten energetski sistem), večja je poraba tekočih goriv in pri preskrbi s temi gorivi je precej težav.
Energetska politika sicer računa, da bi rudniki do leta 1985 nakopali v Jugoslaviji že 82 milijonov ton premoga. S tem bi energetsko odvisnost države od tujine zmanjšali že na kar ugodno raven. Toda vprašanje je — to vprašanje najbolj glasno postavljajo premogovniki — če je to sploh mogoče. Zvezna vlada je prav zaradi tega pred dnevi skorajda pozvala v nekakšen boj za dosego teh ciljev in pri tem je prvi strel vendarle sprožila sama. Napovedala je. da bo na razne načine skušala priskrbeti 69 milijard dinarjev za odpiranje novih premogovnikov in za modernizacijo starih. Napoveduje, da bo tiri bankah dosegla, da bodo pod ugodnimi pogoji posodile denar za razvoj premogovništva. Predpisala bo. da morajo premogovniki najmanj 5 odstotkov od cene premoga nameniti za lasten razvoj. Obdavčila (a’i pa zdajšnje davke preusmerila) bo naftne derivate in denar uporabila za razvoj premogovništva. Zagotavlja, da bo rudarjem povišala plače (rudarji v jami naj bi imeli najmanj 30 odstotkov večje plače od povprečnih v državi), s čimer želi doseči, da bi odpravila pomanjkanje rudarjev. Ob tem bo skušala doseči, da se bo rudarjem beneficirana delovna doba povečala (eno leto dela v jami se bo štelo toliko kot 18 mesecev dela v tovarni). Obljublja carinske olajšave za uvoz rudarske opreme. Predvideva davčne olajšave za premogovnike ...
Toda vsega tega še ni, vse to so napovedi. Zdi pa se, da bi vsaj delna izpolnitev teh napovedi izjemno pospešila razvoj premogovništva. Cena takega razvoja bo sicer visoka, toda zmanjševanje energetske odvisnosti od drugih tudi drugje po svetu ni poceni.
JOŽE PETROVČIČ
VČERAJ SVEČANA OTVORITEV V PROSTORIH MODERNE GALERIJE V LJUBLJANI
Goričanu Zoranu Mušiču prva nagrada na 14. mednarodnem grafičnem bienalu
Na razstavi so sodelovali tudi tržaški umetniki Černigoj, Kravos, Palčič, Spacal in Perizi
LJUBLJANA — Sinoči so v Ljubljani, v prostorih Moderne galerije na svečan način odprli 14. mednarodni grafični bienale, likovno manifestacijo, ki ni le najstarejša in najpomembnejša tovrstna prireditev v Jugoslaviji, pač pa ena najpomembnejših tovrstnih likovnih manifestacij v svetu.
Generalni tajnik bienala dr. Zoran Kržišnik je občinstvu sprega-

Huda železniška nesreča v NDR
SOLUN — Silovit požar je popolnoma uničil skupino industrijskih obratov solunskih zadružnikov, ki so bili v kraju Gefira. 25 kilo metrov severno od Soluna. Požar je izbruhnil v predilnici bombaža se nato razširil na tovarno konseri in postopoma zajel vse obrate.
Brodolom nemške trgovske ladje
MADRID — Včeraj ob zori se ie sto milj od obale pri Cartageni potopila zahodnonemška tovorna ladja «Sloman - Ranger*. potem kc je zaradi megle trčila v neko ja ponsko ladjo. Japonci so na krov potegnili drugega častnika nemške ladje, o ostalih članih posadke p» ni nobenega sledu. Kaže. da je ve-
BERLIN — V hudi železniški nesreči, ki se .je pripetila včeraj popoldne v bližini Karl-Marx-Stand-ta v Nemški demokratični republiki, je izgubilo življenje najmanj 14 potnikov, 42 pa jih je bilo ranjenih. Potniški vlak, ki je prihajal iz sosednje ZRN, se .je iztiril na kretnici, ki se .je iz še nepojasnjenih vzrokov pokvarila. Strojevodja je poskušal zaman ustaviti »brzea* s pomočjo rezervnih zavor. Ekipam reševalcev se je nekaj ur po nesreči pridružil sam transportni minister Arndt, ki je sam prevzel nalogo, da vodi preiskave. Med žrtvami železniške nesreče, ki je naj-hujša v kratki zgodovini NDR, je tudi precej tujih državljanov Na sliki (telefoto AP): reševalci pregledujejo zadnji vagon iztirjenega vlaka.
voril o manifestaciji kot taki. o njeni odprtosti glede na sloge in tehnike. Z zadovoljstvom je podčrtal tudi dejstvo, da se bo končno uresničila dolgoletna želja, da bo namreč v kratkem začel delovati mednarodni grafični center, katerega namen je zbirati grafična dela, dajati mladim umetnikom možnost izpopolnjevanja in s tem omogočiti nadaljnji razvoj samemu bienalu. Isto temo je v svojem priložnostnem govoru povzel tudi predsednik skupščine občine Ljubljane dr. Marjan Rožič, ki je med drugim podčrtal, da je bila partizanska grafika nekakšna osnova, na kateri se je razvila slovenska grafika, kajti partizanska grafika je bila plod ustvarjalnosti, ki se je še bolj razvil v povojni dobi. S svojim kratkim nagovorom je dr. Rožič proglasil razstavo za odprto.
Že dopoldne okoli 11. ure pa se je zbralo v čelnem pritličnem prostoru Moderne galerije veliko domačih in tujih predstavnikov tiska ter tudi nekaj tujih diplomatskih predstavnikov na predstavitev letošnjega bienala. Generalni tajnik bienala dr. Zoran Kržišnik je v skopih, hkrati pa tudi zelo zgovornih podatkih prilcazal obseg letošnjega bienala, ki se je torej zašel sinoči, ki pa bo trajal do 15. decembra.
Izbirna komisija, je dejal Zoran Kržišnik, je imela veliko dela, da je iz predloženih del izbrala tisto,
kar se ji je zdelo najboljše, saj se je s svojimi deli predstavilo še 694 avtorjev, m bienale pa je bilo sprejetih okoli 1500 listov 574 avtorjev iz 61 dežel.
Seveda je najpopolnejše zastopana Jugoslavija, saj so na bienalu razstavljena dela kakih 50 jugoslovanskih grafikov. Čeprav je za Jugoslavijo najbolje zastopana Japonska, že dolgo let prava velesila na tem področju likovne ustvarjalnosti, je dokaj dobra navzoča tudi Italija, saj so v njej določenem prostoru razobešena dela poldrugega ducata italijanskih likovnikov. Levji delež pri tem ima seveda Trst, ki je posla! v Ljubljano pet svojih znanih grafikov. Poleg naših Palčiča, Kravosa, Černigoja in Spacala je tokrat na bienalu navzoč z dvema svojima listoma tudi znani tržaški mojster Nino Pe rizi.
Predsednik mednarodne žirije bienala, direktor pariškega tMusee national de art moderne — Centre Georges Pompidou* Jean Clait je po že omenjenih uvodnih podatkih generalnega tajnika bienale Zorana Kržišnika, prebral tudi sklepe mednarodne žirije, ki je letos podelila najvišje priznanje — veliko častno nagrado, našemu rojaku Zoranu Mušiču, ki je po rodu iz Gorice. že dolgo let pa živi v Puri-zu in tudi tokrat razstavlja v oddelku ljubljanske Moderne galerije, v katerem razstavljajo franco-
ski umetniki.
Veliko premijo izršnega sveta skupščine SR Slovenije pa so dali češkemu grafiku Jiriju Anderleju. Nadaljnji premiji sla dobila Anglež Alan Green in pa Japonec Shoichi Ida. V kratkem poročilu ne moremo našteti vseh nadaljnjih 22 odkupnih nagrad in nagrajencev, ki jih bomo podrobneje navedli, ko bomo obširneje poročali o razstavi. Za danes bomo dodali, da sO vzporedno z letošnjim 14. bienalom pripravili še tri retrospektivne razstave in sicer razstave treh nagrar jencev iz zadnjega bienala in sicer razstave Američana Roberta Rov-schemberga, Čehinje Adrijane Si-motove ter Jugoslovanke Adrijan* Maraževe. Poleg tega so ob 40-letnici vstaje slovenskega naroda pripravili tudi manjšo razstavo slovenske partizanske grafike, za katero vemo, da je bila seveda v okviru razmer, zelo bogata. Tokrat je izšla tudi razmeroma bogata mapa faksimilov grafičnih listov, nastalih v času NOB.
Ob koncu bomo dodali, da je po bienalu izšel tudi bogat katalog, ki je kol po navadi, že zajetna knjiga in ki prav v zvezi z bienalom predstavlja izreden vir podatkov o tem, kar se v svetu dogaja na področju grafične umetnosti torej tiste likovne zvrsti, ki posebno v zadnjih letih pridobiva vedno več v svoji veljavi.
FRANC UDOVIČ