Zmagovito orožje v obliki tiskane besede
Propaganda OF med NOB v Ljubljani je bila vseskozi ilegalna. Bila je »utelešenje dela in moči komuni-stične partije«. Širili so jo ustno, s tiskom in z radiom, Imenovanim »Kričač«. Pri tisku je bilo usklajeno delo nabavnega tn gradbenega sektorja Centralne teh-nlke, ilegalnih in legalnih tiskarn, pristašev OF v upravnih organih in razvejane raznašalske mreže z množico skrlvnih javk, mest, predvsem lokalov in stanovanj, kjer so raznašalcl oddajali ali prejemali tlsk OF.
Partija se je pri organiziranju ilegal-nih tiskarn naslonila najprej na grafič-ne delavce. Prvi sestanek po okupaciji je bil apnla 1941 v palači Grafika na Masarykovi cesti. Jože Moškrič je po-vabil Jožeta Borseta, Staneta Cimper-mana, Ivana Štrektya in Rudija Buriča v Buričevo stanovanje na Pražakovi 11, kjer so ob prisotnosti Zdenke Ki-drič in Toneta Šušteršiča ustanovili prvo celico KPS med grafiki, ki jo je vodil Jože Borse. Člani so postali ome-njeni grafiki.
Cimperman in Burič pa nista dolgo ostala v tej celici, kajti prvi je odšel avgusta 1941 opremljat prvo ilegalno tiskarno z imenom »Podmomica«, drugi pa dva meseca kasneje tja delat. Strekelj in Borse sta po navodilih Zdenke Kidrič prevzela delo v rajon-skem komiteju KPS Trnovo, ob tem, da je Štrekelj še naprej deloval med grafičnimi delavci do maja 1942, ko je
tudi on odšel na delo v ilegalno tiskar-no »Tone Tomšič«.
Moškrič je med mladimi grafičaiji ustanovil SKOJ in najboljše mladince vkjjučil v partijo. Prvič je odšel Moš-krič v partizane 13. julija 1941, vodenje narodnoosvobodHne dejavnosti pa je prepustil Viktorju Ilovarju.
Poleti 1941 sta brata Vlado in Božo Kolman iz tiskarne Slovenija skupaj z Jožetom Prašnikaijem tiskala ilegalno časopisje, po prefotografiranih tipka-nih rokopisih. Tako se je tiskarna za-varovala, ker po črkah ni bilo mogoče spoznati, v kateri tiskami je bilo natis-njeno.
Prva je med legalnimi tiskarnami za-čela delati za dokumentno tehniko ti-skarna bratov Thuma iz Most, od 1941 do konca 1944. V kurilnici litografije Čemažar je šofer in kurjač Stane Poga-tar-Tepka priskrbel prostor za »cen-tralno ciklostilno tehniko«, v kateri je
delal   Adolf  Arigler-Bodin,   Drago Perc in še dva druga.
V tiskarni Merkur so tiskali uradne tiskovine za Visoki komisariat \jub-Ijanske pokrajine, med drugim živil-ske nakaznice, obrazce za osebne iz-kaznice, najmaivj po en izvod tiskovin je dobila centralna tehnika.
KliSeje za osebne izkaznice je izdelo-vala klišarna Jugografika. Po 10 so jih nesli v Merkur, enajstega pa so na po-budo Zlatka Močnika vlili za doku-mentno tehniko KPS, za Cirila Sitaija. On je izdelovaJ tudi dvojnike suhih žigov, ki so jih Italijani naročali pri njem.
Golice za dokurnente je nabavljal tu-di Franc MiheU -Meksi, 1« je bil zapo-slen na visokem komisariatu in Dana Žagar iz Magistrata. V Gradišču 10 je Vidmar Avgust v času od 1943 do 1944 vlival valjčke za razmnoževalne apara* • te, za kar je btia potrebna posebna pri-prava, ki jo je imela samo njihova tvrd-ka, The Rex co. Od februarja 1943 so tiskali ilegalno časopisje v Blasnikovi tiskarni na Bregu, podobno kot prej y tiskarni Slovenija, poleg tega pa še ži-' vilske nakaznice in tiskovine.
Propaganda osvobodilnega gibanja, v kateri so grafični delavci imeli odlič-no mesto, je prevzemala celo okupa-torja, da se je frutil vedno bolj tujega na Slovenskem.
F. Bregar je ocenil, da je bilo sodelo-vanje v propafandi vredno toliko, kot stati v prvih bojnih vrstah. Kdor je dal življenje pri tem delu, je padel kot ju-nak na bojnem pofcu.        
                                                  Lojz Tršan