Naročnina mesečno	m.	^	MMHMHAi ^^P^v ček. račun: Ljnb«
25	^	M8f	w	#	^^^^^^ ^^r ^ lian»4t
• ivo 40 Din - ne- J«	JBM	HBt 3ŠM	K	^Hfct m	^^m	10.34» za
H	MF	H n	M	M f^HM	^m M	z.Kreb
inozemstvo 120 Din ^^BB JHf	«B	JEST JE?«	#	M	gg	11	Praga-Du naj 24.797
Uredništvo v ^^^■tfP^ odHH&MnP' ^^Bfi^^ BSBKBU^^	™
Kopitarjevi uL6/1II jeva 6. telefon 2U9J Telefoni uredništva: dnevna »Inžba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050	--Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn
GittfiiišMfitttiHnBHHflHflHHHHI
Kreditna politika in naš denarni trg
Že poldrugo leto se naš denarni trg nahaja
v popolnoma razrvanem stanju in uapravlja vtis žalostnega pogorišča, na katerem pa požar še ni prenehal, ampak še vedno izbruhne zdaj na tem, zdaj na drugem koncu z večjo ali manjšo silo. Vsi napori /a omejitev in udušitev tega požara so se izkazali kot brezuspešni in nezadostni, ker so pri tem delu odpovedali najbolj poklicani.
Žrtev požara je naša kreditna organizacija. To poldrugo leto je najhujše, kar je dosedaj doživela. Ves napor denarnih zavodov je moral biti usmerjen na preskrbo za izplačevanje vlog potrebnih sredstev. Podatki, v kolikor so znani, kažejo, da so denarni zavodi tekom tega časa izplačali ogromne vsote, za kar 6o uporabili velik del svojih obratnih sredstev. Njinov poslovni obseg se je vsled tega občutno skrčil. Prav za prav se moramo čuditi, da jioi je bilo mogoče toliko izplačati kot so izplačali kar tudi dokazuje, da njihova likvidnost ni bila najslabša.
Njihovo stališče je bilo in je toliko teža v-nejše, ker manjka prava zaslomba tam, kjer bj na vsak način upravičeno pričakovali največ pomoči. Povsod je naloga emisijske banke, da s svoio kreditno politiko regulira vsakokratnim potrebam in gopodarskim prilikam primerno denarni trg. Videli smo v sosednih državah, kjer so zuvladale podobne razmere kot pri nas, kako so emisijske banke s svojimi ukrepi veliko pripomogle denarnemu trgu preko najhujših težav. Narodna Ivanka pa je smatrala za najbolje, da v tem pregledu nič ne ukrene, v kolikor ni s svojo deflacijsko politiko omejevanja kreditov položaja še poostrila.
Namerno omejevanje kreditov je toliko cnanj bilo na mestu, ker je vsled po krizi povzročenega zastoja v gospodarskem življenju potreba po kreditih že itak sama od sebe imela tendenco znižanja. Seveda so narasle kreditne potrebe denarnih zavodov, ki so iskali pomoči pri Narodni banki. Ta pa je prišla njihovim zahtevam naproti ie z oklevanjem in je le v mali meri krila obstoječe potrebe. Napaka je bila v tem, da se v prvecn trenotkn, ko je potreba nastala in je bila razmeroma majhna, ni npala storiti tega, kar je morala storiti pozneje, ko so bile potrebe mnogo večje. Namesto, da bi z močno dozo prišla takoj, je zdravila dajala le v takih drobcih, da so ostala brez učinka. Precej močna likvidnostna rezerva, ki bi jo pri denarnih zavodih v normalnih časih mogli predstavljati državni papirji; je postala vsled velikega padca tečajev iluzorna toliko boli, ker smatra Narodna banka, da je tudi pri lombard-nih posojilih največja strogost njena dolžnost. Kako malega pomena je lombardiranje pri sedanji kreditni politiki, dokazuje tudi to, da znašajo lombardna posojila pri Narodni banki le Din 348 milijonov.
Naš denarni trg označuje danes pomanjkanje gotovine, ki tudi onemogoča kreditni organizaciji vsako gibanje.
Eden izmed vzrokov tega pomanjkanja je na prvi pogled razviden iz izkazov Narodne banke. Ontok bankovcev ie znašal po izkazu od 22. januarja 4558.1 milj. Din. Tako nizek obtok 6mo tekom zadnjih deset let dosegli je dvakrat, in 6icer na dan zakonske stabilizacije dinarja, 28. junija 1931, in v decembru lanskega leta. Kako se je obtok denarja zmanjšal vidimo, če primerjamo s stanjem obtoka v prejšnih letih. Koncem 1. 1930 je znašal obtok 5396.5 milj. Din, kar je 800 milj. več kot sedaj. Res, da je sedaj na mesto papirnatega obtoka 6topil kovani denar, toda ta ga je le deloma nadomestil in ne za vso množino.
Poleg zmanjšanega obtoka je tudi tezavri-ranja, razen tega pa se nahajajo velike množine denarja sploh ne pridejo v promet, ker jih lastniki hranijo doma prav z namenom tezavri-ranja, razente ga pa se nahajajo velike množine v blagajnah podjetij, ki držijo denar doma v prepričanju, da jim je le tako zasigurano prosto razpolaganje. Ta denar je seveda tre-notno za denarni trg mrtev, ker je vzet iz cirkulacije.
Vsled gospodarske krize je kroženje de--narja postalo počasnejše. Pri velikem in živahnem prometu denar hitro kroži, dočim pri malem prometu zaostaja. Razdobja med posameznimi fazami kroženja postajajo daljša, z istim denarjem se zato izvrši manj poslov.
Vsi tu našteti momenti, ki povzročajo pomanjkanje gotovine na denarnem trgu, so se pojavili ne samo pri nas, ampak tudi v drugih državah v več ali manj ostri obliki. Ponekod se je z dobro kreditno politiko emisijskih bank posrečilo, da so najhujše težave premagali in se denarni trg nahaja v stanju izboljšanja, drugod pa delajo še vedno nove nočrte, kako bi se krizi na denarnem trgu odpomoglo. Kot izgleda, je prednet za razne načrte zelo hva-lpžen in mnogo se jih smatra poklicanih, da ponujajo gospodarstvu svoj kamen modrih, kot so svoj čas alkimisti ponujali svoj kamen modrih, ki naj bi služil za izdelovanje zlata.
Med vsemi načrti naj omenimo najprej tiste, ki hočejo rešiti denarno krizo z inflacijo, to je s povišanjem denarnega obtoka. Marsikdo bo mislil, da je inflacija enostavna zadeva. Temu pa ni tako. Ameriškemu kongresu je tre-notno predloženih kar 75 raznih načrtov, ki so vsi za inflacijo, kar dokazuje, da ima inflacija najmanj toliko varijant. Upamo, da nam bo dano te načrte spoznati tudi v podrobnostih.
Domačega izvora je bil načrt o zamenjavi bankovcev z novimi, dočim bi stari bankovci izgubili po določenem roku svojo veljavo. Na tn način morajo tisti, ki držijo denar doma, priti z nji:n na dan in nekaj časa je denarja v izobilju. Pred letom smo ta poizkus že napravili radi ponarejenih tisočakov, dočim od načrta zakona proti tezavriranju, ki so ga pripravljali, ni ostalo ničesar in tako smo prišli ob brezuspešen poizkus.
Bolj komplicirani in duhoviti so načrti, ki so združeni z imenom socialnega ekonoma Gc-sella, in ki gredo za tem, da bi denar neknko 'v obrokih izgubljal na vrednosti. Mišljeno je to
Anarhisti in komunisti dalje rovarijo v Španiji
Pet tajnih tovarn za bombe
Koln, 10. febr. KVK-5 poroča iz Barcelone: Zadnja vladna kriza v katalonski vladi je zadostno pokazala, kako tesne so zveze, ki obsto-
t'ajo med vlado in med polnnnrhističnim sindi-;alnim pokretom in kako se čisto po načrtu pripravlja »drugi temeljitejši preobrat Španije s pomočjo »Federacion nnnr(|uica lberica,« ki spada k najbolj nevarnim anarhističnim organizacijam v Evropi«. Vsi protidržavni anarhistični elementi lahko danes svobodno razširjajo svojo literaturo. Pridružili so se jim tudi komunisti, tako da jc ravno v Španiji bila stvor-jena prva skupna fronta komunistov in anarhistov, ki pripravlja novo revolucijo in hoče sedanjo meščansko republiko spremeniti v republiko delavcev in kmetov.
Anarhistično-koinunistični pokret, ki svobodno cveti in se razvijn po vsej Kataloniji, je razširjen po vsem polotoku in je zadnje tedne tako narastel, da postaja resna nevarnost tudi za osrednjo špansko vlado, šele pred par dnevi so anarhisti v Madridu izdali proglas, v katerem pozivajo svoje pristaše na velike pokrajinske
tnbore, kj naj pripravljajo držnvni kongres | vsega pokretn. V tem proglasu se lahko bere, 1 »da anarho-komunisti se niso izigrali zadnje karte, ampak da držijo še ogromne količine eksplozivnih sil v rezervi, katere bodo mogoče že v kratkem času morali mobilizirnti, dn uresničijo svoje ideale«. Pretekli teden so se do- i godila revolucionarna pustošenja olivnih nnsa- j dov v Cacernes in v Grnnadi se čuti, da so novi anarhistični nemiri že v zraku. Državna civilna I garda je noč in dan pripravljena nn vstajo, ki I se naznanja s peklenskimi stroji in z bom- I bami, ki eksplodirajo po ulicah Granade.
Najnovejša odkritja bombnih skladišč so dnin vladi dokaze v roke, kolika jc nevarnost nove revolucije v Španiji. Velika jcklnrnn v Igunlnda je celi dve dolgi leti mogln mirno izdelovati izključno eksplozivne bombe pri po-večnnem polnem obrntu. Šele pred 5 dnevi se je policiji posrečilo odkriti to tovarno za bombe.
Dopisnik KVK pristavlja, da ima neovrg-ljive dokaze v rokah, da še danes redno obratuje 5 velikih tajnih tovarn za bombe In druge
eksplozive, ki komaj odgovarjajo na naročila in komnj zadovoljujejo potrebe nnnrhisto-ko-munistov. V Portugalesu, v Ortueli in Durango je pred nekaj dnevi policija aretirala nekaj ve-letrgovcev z municijo. V Častili in Cnstillejaru se valijo s puškami, strojnicami in ročnimi bombami oborožene tolovajske čete brezposelnih po ulirnh in streljnjo slepo v hiše in v posante.
Anarhisti in komunisti si dajo poslednje čase mnogo truda, dn bi si pridobili mladino. Vsa njihova propagandna literatura ima namen vplivati na mlade in jih potegniti v njihove vrste. V takšnem kalnem, revolucionarnem ozračju se skuša današnja španska vlnda uveljaviti. Dobri poznavatelji dežele so mnenja, da je vsnj začasna vludn najbolj divjih ekstre-mistov neizbežna. Koko se hoče španska vlnda rešiti, rešiti sebe, narod in državo? Z državno koncesioniranimi preganjanji katoličanov, katoliške vere in katoliške cerkve? Da, država preganja baš one, ki so edini v stanu zaustaviti nevarni vse uničujoči plaz anarhije in komu-
Trozveza Italija-Nemčiia-Madjarska
Nemčija demantira - Ita!i$a molči
BerHn, 10, febr. Wolfov urad poroča: Nemška vlada se mora nenehoma boriti proti raznim ten-denčnim vestem, ki prikazujejo politične dogodke in položaj v Nemčiji v slabi luči. Del teh vesti ii-haja iz nemških opozicijskih krogov in je odjeknil tudi v tujem časopisju. Celo v francoskem parlamentu je bila laka vest na dnevnem redu. Tu se je govorilo, češ da je bila med Nemčijo, Italijo in Madjarsko sklenjena ofenzivna in defenzivna pogodba. Z merodajne strani demontirajo vse te vesti kar najodločneje in jih označujejo brez podlage. Prav tako je brez podlage vest. dn bo Hindenburg podal ostavko na svoj položaj i" ho svoje me-sio odstopil regentskemu svetu.
In Italija ...?
Pari«, 10. febr. AA. V komen'arjn o obisku, ga je včeraj napravil pariški italijanski poslanik pri predsedniku francoske vlade Daladierju, piše »L'0rdre« to-Ie:
Namen tega obiska italijanskega veleposlanika je bil brez dvoma ta, da demantira vest, ki so jo objavili včerajšnji jutranji francoski listi o tem, da so 7. avgusta I. 1. Italija, Madjarska in Nemčija sklenile tajno ofenzivno in defenzivno pogodbo.
Današnji >Echo de Pariš« trdi iz abaoluino točnega vira to-Ie: Te dni so z italijanske strani dobavili Madjarski 32 letal, od teh 12 od tvrdke »Fiat«, in 20 izvidniških letal iste tvrdke z mo-
torji po 650 konjskih sil in p« 6 mest. Iz Italije so bila vsa ta letala odpremljena s pomožnih letališč in so se pr»T tako spustila na Madžarskem na pomožna letališča, da s tem zakrijejo ve« prenos teh letal na Madjarsko. Nato so letala demontirali in spravili na varna mesta. Italijanski piloti so se vrnili domov po železnici. Madjarska bo zgradila, nadaljuje list, v Sabatelju veliko letališče, ki ho spocijalno za zveze z Italijo. Vse to je dokaz, da med Madjarsko in Italijo ostaja tesen vojaški dogovor.
Radikalni poslanec Fribourg potrjuje danes v časnikarski izjavi, da |e zunanji odbor prepričan, da sta se Nemčija in Italija, če že ne naravnost s tajno zvezo, pa vendar drugače sporazumeli o skupnih ciljih zunanje politike. Dokaz za to je, da je Hitler popolnoma prepustil Italiji južno Tirolsko. »Echo de Pariš« potrjuje danes, da je Italija predkratkim poslala Madjarski 32 vojnih letal, in siicer 12 lahkih lovskih letal z motorji po 450 K« in 20 težkih opazovalnih letal z motorji po 650 Ks, vse iz tovarne »Fiat«. Madjarska pripravlja blizu meje v Szombathelyju posebno letališče za to, da se sodelovanje z Italijo olajša.
Madžarski demanti
Budimpešta, 10. februarja. Madžarski korbira demantira vest pariškega lista »Echo de Pariš« o naročilu italijanskih letal za Madžarsko.
Dramatično zasledovan .e uporne nizozemske križarke
„Po 10minutah -govorijo torpedi
ti
Kakor znano, zasleduje uporno ladjo nizozemske vojne mornarice »De Zeven Provincien< cela eskadra, sestavljena iz križarke »Java«, dveh tor-pedovk »Evertsen« in »Piet Hein« ter drugih ladij, ki so odplula iz Celebesa in so sedaj dospele v vode Surabaje pa uporne križarke še niso dosegle. »De Zeven Provincien« se nahaja sedaj zapadno od Sumatre blizu otoka Sipoera, neposredno pred Sundsko ožino.
Prehin:en ples
Zasledovana ladja je brezžično brzojavila zasledujoči eskadri, da pomorščaki, ki so zaprli svoje častnika, nikakor ne delajo pod vplivom komunistične propagande, ampak da hočejo samo doseči, da bi se razveljavila naredba, s katero se je nizozemskim vojnim pomorščakom znižala mezda. Poveljnik »Jave« pa je odgovoril, da se mora ladja udati brezpogojno, sicer jo bo brez vsakega ozira 10 minut po danem povolju, da se uda, torpediral. Med tem pa so se, kakor smo zvadeli včeraj, tudi na »Javi« uprli pomorščaki, in sicer malajski domačini (kakor je to bilo tudi na »De Zeven Provin-cienc).Upor je bil hitro potlačen in so malajske pomorščake v Surabaji izkrcali, kjer so jih zaprli.
Kar se tiče upora na »De Zeven Prcincien«, se izve, da so častniki s poveljnikom vred bili preteklo soboto na plesu ob zvokih jazza. Naenkrat pa bs je pojavil v dvorani dežurni oficir »De Ze-
ven Provincien«, ki je sporočil, da ao se pomorščaki na ladji uprli in vse častnike in podčastnice zaprli pod krov. Zaprli so pa tudi nizozemske pomorščake, ki se uporu niso pridružili. Dežurni oficir je hitro skočil v morje in priplaval na breg. Ko pa je poveljnik skupaj z drugimi častniki hitel proti pristanišču, je bila »De Zeven Provincien« že dvignila sidra in odplula.
Komunisti, komunisti l
Tako na Nizozemskem kakor v Nizozemski Indiji prirajajo komunisti manifestacije solidarnosti z upornimi pomorščaki. Socialisti se teh manifestacij ne udeležujejo, pač pa protestirajo proti redukciji mezd in proti prepovedi vojnega ministra, da mornarica ne sme brati več socialističnih časopisov. Tudi zahtevajo, da se pomorščaki po-milostijo. Večinske stranke pa podpirajo vlado, da upor malajskih pomorščakov energično potlači.
Uporna križarka u'eta
Amsterdam, 10. februarja, tg. Pri bombardiranju pobegle križarke »Seven Provincien« je bilo ubitih 18 mornarjev, 25 pa ranjenih. Med mrtvimi so trije evropski mornarji. Poročila še ne govore nič o tem, koliko je požar uničil križarko. Uporne mornarje bodo internirali na otoku Onrestu pri Javi.

tako, da bi n. pr. bankovec od Din 1000 bil ( vreden 31. decembra 1933 le še Din 900, 31. de-i cembra 1934 Din 800 itd. Vsakdo bo potem
• gledal, da denarja zlasti ob tistem roku, ko bi i vrednost padla, ne bo imel nakopičenega doma, ! ampak bi ea spravil v promet. Kroženje de-■ narja bi bilo pospešeno in zastoj bi bil izklju-| čen. Vendar ni hotela še nobena država napraviti tega eksperimenta, zato je o njegovi praktični vrednosti še vedno mogoča debata.
Da naša Narodna banka ne riskira nobenega poizkusa, je mogoče vzrok v tem, da izmed množice načrtov, ne more dobiti pravega. Vendar pa to njenega pasivnega zadržanja ne opravičuje, kajti, če že sama ne napravi svojega lastnega načrta, bi morala vsaj svojo politiko nameriti po veljavnih in preizkušenih načelih kreditne politike — emisijskih bank. Glavno načelo te politike pa je, preskrba gospodarstva s potrebnim denarjem v okvirju vsakokratnih gospodarskih razmer. Navedli smo momente, ki povzročajo pomanjkanje denarja. Z ozirom nn to bi bila edina pametna politika le tista, ki bi pustila, če ne drugega, vsaj obtok v isti višini.
Posledica gospodarskih razmer je zamrz-njenje velike večine kreditov, zlasti industrij-
skih. Nemčija, Italija, Čehoslovaška, da imenujemo najbližje države, so podvzele korake z.a likvidacijo zamrznjenih kreditov pri denarnih zavodih in sicer z državno udeležbo na kapitalu oziroma z ustanovitvijo zavodov namenjenih špecijelno financiranju industrije.
Tudi pri nas ne bomo prišli do normalizacije denarnega trga brez likvidacije zamrznjenih kreditov. Narodna banka ima gotovo dolžnost, da s svojo kreditno politiko denarnim zavodom pri tem pomaga. Restrinkcija kreditov in vsaka deflacijska politika, ki itak ni mogla držati vrednosti dinarja, bi morala prenehati, na njih mesto pa stopiti večja široko-grudnost v kreditiranju, zlasti glede lombardi-ranja efektov, državnih in privatnih. Tudi razmerje med državo in Narodno banko bi se moralo spremeniti. Polovico vseh kreditov pri Nar. banki ima država, s čimer je prikrajšano privatno gospodarstvo. To razmerje bi se moralo spremeniti, ker jemlje Nar. banki vso elastičnost, ki bi jo morala imeti kot regulator kredita in denarnega obtoka v državi, če imata država in Narodna banka kak interes na izboljšanju razmer na denarnem trgu in v kreditni organizaciji, in boste hoteli pomagati, preko tega ne bosta mogli.	v. t.

Strašna eksplozija v Saari
M sto Neunhirchen v razvalinah
Saarbrlicken. 10. februarja, tg. V Neunkirchena se je zvečer dogodila strašna eksplozijska katastrofa, katere posledic še ni mogoče preccniti. Iz do sedaj neznanih vzrokov je eksplodiral plinski re-zervar, ki obsega 120.000 kubičnih metrov. Zračni pritisk je bil tolik, da so mesto in okoliški kraji hudo poškodovani. V Neunkirchenu so razbita vsa okna. Uliee so polne razhitega stekla in opeka. Število mrtvih in ranjenih še ni znano. Bolnice so prenapolnjene z ranjenci. Plinski rezervar je bil največji t vsem saarskem ozemlju. Visok je bil 80 m, premer je znašal 45 m, zemeljna ploskev pa več kot 550 m2. Eksplozijo so slišali do Mein-heimma in Karlsruhe. V mestu vlada silno vznemirjenje. Policija in orožništvo sta zaprli ves okraj nesreče. Sanitetne kolone iščejo pod razvalinami ranje"re.
Trier, 10. febr. tg. Katastrofa v Neunkirchenu je bila ogromna. Po poročilih očividcev je nastala katastrola ob 6 zvečer v železni tovarni, ki leži sredi mesta in v kateri je najprej eksplodirala ben; eolska naprava, takoj nato pa se je vnel ogromni gazometer. Učinek je bil strahovit. Skoro vse dolnje mesto je uničeno. Vse hiše pa so poškodovane. Mnogo streh in poslopij se je podrlo. Policija je radi nevarnosti, da ne eksplodira tudi drugi gazometer, cernirala ves snodnji del mesta. Mesto, ki šteje okoli 40.000 prebivalcev, je podobno razvalinam. Najbolj je prizadeta glavna Saarbruckencr-strasse, na kateri so hiše takorekoč razirane. Eksplozija je bila tako močna, da je neslo 10 metrov dolge kose gazometra več kilometrov daleč. Vse mesto je posuto z razbitim steklom. V vsem mestu ni skoro nobene hiše, da ne bi bila poškodovana. Poškodovane so tudi hiše v okoliških vaseh v krogu 6 do 8 km.
O številu mrtvih in ranjenih doslej še ni mo-oče govoriti. Sanitetne kolone in gasilci so pri-iteli na pomoč iz vsega okrožja. Neprestano do-važajo mrtve in ranjence in so vse bolnišnice, pre-napob-'ene. Kakor se more ugotoviti, je nastala katastrofa ob 6.05, ker kaže ta čas ura na pošti. Prvo uradno poročilo navaja, da je bilo do 10 zvečer pobranih 15 smrtnih žrtev, število ranjenih pa znaša na stotine in jih še ni mogoče ugotoviti, ker so se pospravljalna in reševalna dela šele komaj začela in je verjetno, da znaša število žrtev mnogo več.
Novi prelekt za misitone
Rim, 10. febr. tg. Iz dobropoučenih cerkvenih ftrogov poročajo, da je Msgr. Fumasoni-Biondi določen za naslsdnika rajnega kardinala Van Rossu-ma kot prefekt katoliških misijonov (prefekt pro-pagandae fidei). Msgr. Fumasoni je še zelo mlad in je domala vio cerkveno karijero napravil v velikem oddelku, kateremu bo sedaj kot prefekt na-čeloval. Med ostalim je bil tudi apostolski del?gat na Japonskem in v Zedinjenih državah Severne Amerike. Prefekt za misijone ima ogTomna pooblastila od sv. očeta in se v rimskih krogih splošno imenuje »Rdeči papež«. Gotovo je. d?, bo novi prefekt imenovan za kardinala pri prihodnjem kon-sistoriju in da se mu bo takoj nato izročil misijonski odedelek katoliške cerkve.
Nemčim in Balkan
Berlin, 10. febr. Wolfov urad javlja: Povišanje carinskih taks na živino in koruzo ne velja za uvoz iz balkanskih držav. Te takse se bodo pobirale le od živine in koruze iz Zedinjenih držav severne Amerike in iz Danske.
T udi Bavarska pod oruski šboren>
Miinchen. 10. febr. tg. Predsednik bavarske ljudske stranke, državni svetnik Schaiier, demantira govorice, ki so se širile o njegovem razgovoru s podkanclerjem Papenom v zvezi s postopanjem države nasproti Prus:ji in se je govorilo, da ie možno, da dobi tudi Bavarska komisarja. Sch iifer navaja, da je vprašal Papena, ali ima v določene-n primeru tudi Bavarska računati s tem, da dobi državnega komisarja, jm Papen tega vprašanja ni zanikaL
Smuške tekme
Innsbruck, 10. febr. ž. Za smuški tek na progo 18 km se je prijavilo 141 udeležencev, na cilj pa je prišlo 130 udeležencev. Rezultat je sledeči
1. Niels Englund iz Švedske 1.2.19.2: 2. Berg-itrom iz Švedske 1.2.40; 3. Lukkanen iz Finske 1.2.47.6; 4. Saainen iz Finske 1.3.9.8; 5. Utterstrom iz Švedske 1.3.11.
V slalomu za dame so bili rezultati:
1. Wer»im Lantschner iz Avstrije 2.10.4; 2. Boughtoo i* AaOlii« 2.18.1; 3, Zintfj iz &vic« 2.33.2.
Vprašanje medzavezaNMh dolgov
Anglija naj se zopet poniža
Lomloa, 10. febr. Pogajanja a kon&no refctev
vprašanja medzaveami&cih dolgov, ki eo dejansko že v teku med Anglijo in Združenimi državami, se bodo brezdvomno bolj zavlekla, kakor eo prvotno domnevali. Iz Amerike se tu pa tam čujejo ugodni glasovi, a zaenkrat so še preoeamljeni, da bi lahko na njihovi podlagi sklepali, da je Amerika pripravljena na izredno koncesije. Hoover je nedavno povabil vse prizadete države, torej ne samo Anglijo, naj i>ošljejo v Washington svoje delegacije, ki naj bi vodile pogajanja, toda zakulisni razgovori se v tej zadevi vršijo edino med angleško in ameriško diplomacijo. Amerika je sploh vselej kazala posebne simpatije napram Angliji glede končne rešitve tega delikatnega vprašanja in te »o se po odločni odklonitvi Francije, da bi plačala decemberski obrok, še povečale. K on eesije, ki jih b« deleina Anglija, ae torej lahko smatrajo za maksimalne ter bodo merilo tudi »a pogajanja i ostalimi evropskimi državami.
Razgovori med Londonom in Washingtonom so naleteli na ovire, ker stavi Amerika precej trde pogoje za končno ureditev medzavemiških dolgov. Amerika zahteva protiusluge, in sicer trgovinsko-političnega značaja. Predvsem naj se omogoči izvoz ameriškega blaga v Anglijo in kolonije v večji meri, in sicer s posebnimi ugodnostnimi carinami.
Verska »svoboda" v Rusiji
Kaj pripoveduje šftof Sloskan
se nahaja problem, je opozorilo vlade, ki ga je prejel angleški poslanik, naj se vprainnje ne obravnava tako javno in naj bodo angleški ofirielni krogi bolj rezervirani v svojih izjavah, češ da to j angleškim interesom samo škoduje. V narodnem ; predstavništvu iu v vladi sta se pojavili dve struji i giede zahtev, ki jih stavi Amerika. Prva se načelno protivi temu, da bi se angleška delegacija spustila v pogajanja glede koncesij trgovinsko-političnega značaja, druga je bolj popustvljiva in je tudi za to, da bi se v Ameriko podal ministrski predsednik MacDonald. Ni potrebno, da gre na pot takoj, pač pa šele tedaj, ko pogajanja že tako dozorijo, da bo mogoč končni sporazum. MacDonald sam nima nič proti. Verjetno je, da odpotuje angleška delegacija v \Vashington že prihodnji teden.
Tnkajšnji listi so s veseljem ponatisnili komentar ameriške »Herald Tribune«, da bi bilo za Ameriko mnogo bolje, da bi se sprijaznila z enkratno odpravnino in bi sprejela n. pr. eno milijardo dolarjev v ilato, kakor da še nadalje vztraja pri zahtevi, da jih Evropa plača je; saj ta itak ne bo mogla plačevati. S tem denarjem bi se ameriški proračun silno opomogel. Čeprav so v Londonu mnenja, da bi se Amerika lahko zadovoljila s polovico tega zneska, ugotavljajo z začudenjem, da se najdejo ▼ Ameriki publicisti, ld se sploh upajo
Varšava, 8. februarja.
Varšava, 8. fetor. Agencija KAP poroča: Nedavno se jo vrnil iz Rusije škof Boleslav Sloskan ter jo v katoliškem semenišču t Uigi v daljšem govoru obrazložil položaj katoličanov v sovjetski Rusiji. V začetku svojega govora se je sivolasi nad pastir spomnil svojega lastnega duševnega trpljenja v prognanstvu, kamor ga je bila sovjetska { vlada izgnala in internirala in kjer je črpal vos > pogum ii molitev svojih vernikov posebno pa iz j onih od svoje matere. Dn je pozabil na telesno ! trpljenje. V Rusijo ga jo poslal sedanji papež Pij XI. in 011 noč« zapustiti svojih vernih katoli-čamov, čeravno se jo moral trenotoo oddaljiti od njih proti svoji volji. V duhu ostaja pri njih in vedno moli za njihoro nesrečno domovino ter prosi tudi vse narode, naj ne prenehal« moliti »a Rusijo in za Ruse.
Položaj katoliške cerkve v Rusiji je strašen. Kjer obstojajo cerkve, tam ni duhovnikov, kjer so duhovniki, tam ni katoličanov ali pa si n« upajo približati se katoliškemu duhovniku. Redki duhovniki, ki so ostali še na svobodi, ne morejo storiti dejansko nič za duše svojih vernih. In vor-niki sami, is strahu pred preganjanji aH trepe-
--------« . «	l •	.. , |	so uoluriu , zuiicunji I/UUH1401I, XVI - ")"■■<>
Na vsak način j« bi Anglija ne emela izvesti skle- wfJovarwj ta naCin končne rešitve. Podobno izjavo pov gospodarske konference v Ottavvi on se zapreti	- - -- - -•	•
* svetimi kolonijami z novimi carinami. Američanom gre v prvi vrsti za tem, da si ohranijo trg v Kanadi. Toda Amerika zahteva še drugo koncesijo, ki je političnega in prestižnega značaja: V Wash-ington naj bi se prišel pogajat sam MaeDonald. da bi tako pred vsem STetom movič dokumentiral ae samo popolno enakopravnost dveh največjih pomorskih sil, izmed katerih si je Anglija dolira leta
je dal listu »Newyork-Times< senator George, ki pravi, naj bi Amerika resno proučila ta način odplačila. Evropa naj bi poleg tega dala Ameriki koncesije glede ameriškega izvoza v evropske dežele.
Toda iz Amerike prihajajo tudi manj razveseljivi glasovi. Kongres je v glavnem še vedno nasproten občutnemu znižanju dolgov. Tudi demo-
Iz Narodne skupščine
tajoč ca svoje položaje, sa svojo delo in m svoj kruh, se jih ogibljejo. Duhovniki, ki vršijo dušno pastirstvo, morajo stanovati po mrzlih cerkvah ali po zakristijah, ker so jih nihče ne upa sprejeti. 55 velikim gnjevom a brez moči morajo gledati moralno pustošenje okrog sobe, na vsak korak vidijo trpljenje in solze. Škof Sloskan je pokazal majhen miniaturni srebrni kozarček, katerega je skrival v svojem rokavu in ki mu jc sluiil pri sv. maši, ki jo je včasih mogel opravljati skrivaj v svoji celici, sključen aH na kolenih.
Kako ginjen je bil, je pripovedoval, ko je po dolgem skrivanju po sovjetskih katakombah zopet smol čitati sv. mašo r stolnici v Rigi, ob petju orgel in cerkvenih popevov! Pozval jo semina-riste, naj ne pozabijo Rusijo in naj ee tudi oni pripravljajo na misijonsko delo, kadar jih bo poklicala božja previdnost.
Škof Sloskan jo bil sprejet i velikimi častmi od svojih letonskih rojakov, toda tudi Poljska ga hoče sprejeti, saj je bil dolgih 15 let duhovni oče tisocov katoliških Poljakov, ki žirijo raztreseni po sovjetski Rusiji. Sovjetska vlada ntu je baš pred-hacivala, da je vodil med Poljaki iredentietieno propagando. Katoliška cerkev je lahko ponosiia na novega junaka vere in prepričanja.
V v«
lastila supremacijo, temveč tudi finančno odvisnost j krati so nasprotni takšni ureditvi. Tako je n. pr. M. John Bulla od strica Sama!
Angleško vlado so ameriške zahteve spravile v neljubo zadrego. Iz \Vashingtona je prispel angleški poslanik sir Ronald Lindsay, da bi natančno informiral vlado o razpoloženju v Ameriki. Poslanik je neprestano v zvezi z vlado in posebnim parlamentarnim odborom, ki proučuje vprašanje med-zavezniških dolgov. Značilno za položaj, v katerem
H. Rainloy, načelnik demokratskega parlamentarnega kluba, izjavil, da nc bo ameriški narod nikdar privolil v tričetrtinsko znižanje evropskih dolgov!
Nasprotno bi bil načelnik prometnega odbora W. Collier pripravljen sprejeti poravnavo, kakor jo predlaga Evropa, ker je po njegovem mnenju bolje, da Amerika takoj inkasira zlat denar kakor da gradi upe v evropske bankovce.
Problemi našega gospodarstva
Ne zanemarjamo naših luk
Znano je. da se izvozi vsako leto naših poljedelskih proizvodov v inozemstvo mnogo več z našim rečnim brodovjeni kakor pa z železnico. Smeri tega izvoza so v glavnem proti severu po Donavi in pa proti vzhodu spet po Donavi v Črno morje. V glavnem gravitira izvoz žita kolikor ga ne konsumirajo srednjeevropsko države (Avstrija, Nemčija in Češkoslovaška) k severnomorskim pristaniščem: Hamburg, Rotterdam, Marselj, Anvers — količine pa, katere gredo skozi 0:rno morje, so plasirajo deloma v pristaniščih Sredozemskega morja — to pa le malenkostno — a velika večina m gre tudi po tej poti iz Črnega morja zopet v pristanišča Severnega morja.
A Več let ventilirajo že zainteresirani krogi vprašanje, kako bi se dalo preorientirati smer našega izvoza od sedanje poti na ta način, da so izkori-»tijo naša jadranska pristanišča kot izvozne točke.
Pasivnost našega primorja in težki materielni položaj naših pomorskih parobrodnih družb — kar oboje stane državo letno težke milijone — zahtevajo energičnih korakov v tem smislu. Po dolgem kolebanju smo končno prišli do tega, da se izkoriščajo danes naravne krasote našega Primorja v precejšnji meri v turistične svrhe, a daleč smo še od tega. da bi znali izkoristiti naše morje tudi kot gospodarsko komunikacijo v svet, kot nojnaravnej-še izhodišče za izvoz naših naravnih bogastev, katere potrebujejo druge države.
Lani se je vršila na Sušaku tozadevna konferenca vseh zainteresiranih krogov, če je pa rodila kake pozitivne rezultate, so do zdaj pac še ne vidi.
Z dirigiranjem naših izvoznih predmetov — v prvi vrsti poljedelskih — skozi naša morska pristanišča v svet, bi se pomagalo našim primorskim mestom in parobrodnim družbam materielno, dala bi se tem pristaniščem finančna možnost za napredek, za izgraditev in izpopolnjevanje prislaniskili naprav: obale, kejev, skladišč itd. iz lastnih sredstev, siromašno prebivalstvo bi prišlo do zaslnzka in država bi si na ta način prihranila velike vsote, katere mora danes investirati v omenjene svrhe.
Da ne gre pri tem za malenkosti, vidimo iz statističnih podatkov o količinah, katere je izvozilo v zadnjih letih naše rečno brodarstvo deloma iz naše države, deloma pa kot tranzit preko naše države v inostranstvo. (Kajti tudi tranzitni prevoz bi se dal dirigirati v naše morske Inke). Količine so navedene v tonah:
ga izkrcanja blaga t. j. do jadranskih pristanišč, deloma z železnico, deloma z našimi rečnimi ob- i jekti. potem pa z našimi morskimi ladjami.
Znano je tudi, da prihajajo naši dobri poljedelski proizvodi, ki gredo skozi Brailo, v inozemstvo pod tujim imenom in razen tega se redno meša naša dobro pšenica v Braili s slabšo madžarsko in romunsko ter izgubi na ta način v svoji vrednosti. Ako pa bi ostal ves prevoz v naših rokah — t. j. pri prevozu preko Jadrana — bi bilo tipi-ziranje in standardizacija naših žit osigurana in kontrola nad našo robo nam je vedno mogoča.
Razen te velike prednosti bi dosegli 9 tem ne samo konkurenčnosti v ceni prevoza (in to pomčni konkurenčnost v ceni žita samega), nego skrajšali bi za mnogo tudi prevoz. Nadalje, namesto da podpiramo tuja izvozna pristanišča in brodarska podjetja, bi pomagali našim jadranskim lukam in parobrodnim družbam. Pa tudi naše železnice bi prišle na la način do lepih dohodkov.
Kot primer navedemo samo dejstvo, da se je plačalo naši rečni plovbi za prevoz preje navedenih 7000 vagonov žita skozi Braile 8 milijonov Din (po tedaj veljavni tarili 1160 do 100 kg). Ce bi bila izvozila to količino naša železnica preko Jadrana, bi kasirala po današnji tarifi ca 18 milijonov Din. če pa bi železnica znižala svojo tarifo za 30—35% (za kolikor bi bilo znižanje sedanje tarife potrebno če hočemo biti konkurenčni pri celi prevozni relaciji), bi znašala ta vsota še vedno 13,200.000 Din, torej čez 5 milijonov Din več, kakor pri prevozu z rečno plovbo.
Za prevoz omenjenih 7000 vagonov žita skozi Brailo se je plačalo za postranske stroške (prekladanje, zavarovanje, carinjenje itd.) okoli_ 600 Din za vagon, t. j. skupaj 4 milijone Din, je šlo v tuje roke. In to v času največje krize, ko strada naše pristaniško delavstvo brez dela, pa pošiljamo naš denar v inozemstvo za plače inozemskih delavcev.
Vprašanje je sedaj, če moremo že danes, pri današnjem tehničnem, prometnem in finančnem stanju preokreniti smer našega izvoza kar na enkrat v celoti proti Jadranu.
Belgrad, 10. febr. 1. Današnja seja narodne skupščine jc bila otvorjena ob 10 dopoldne. Na seji jc bilo prečitano poročilo verifikacijskega odbora, na podlagi katerega se pokliče na mesto Aleksandra Simoviča v skupščino za poslanca za posavski okraj Dtagotina Pugerskega, posestnika iz Kritinske, namesto Aleksandra Obradoviča, dosedanjega poslanca iz Kragujevca, pa Vladimirja Markoviča iz Desimirovca. Poročilo verifikacijske-ga odbora je bilo soglasno sprejeto.
Nato je bila prečitana interpelacija poslanca Pavliča o maškeradi, ki je bila pred dnevi v prostorih Avto-kluba in na kateri je imela neka maska insigmje škofa, predstavljajoč zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, ostale maske pa njegovo spremstvo. Maska, ki je predstavljala zagrebškega nadškofa, je čitala neki sestavek, ter z njim smo-bila katoliško cerkev, njene ustanove in duhovščino. Policijske oblasti teh mask niso legitimirale.
Nato so prešli na dnevni red. Prvi je govoril dr. Kešeljevič, ki je kritiziral vlado in poslance, ki posvečajo tako malo zanimanja zakonskemu osnutku o spremembah volivnega zakona. Od vlade prisosotvuje temu pretresanju samo .. ... minister, po izjavi nekega poslanca. Govornik se je v nadaljnjem svojem govoru podrobno bavil s predloženim zakonskim osnutkom ter-izjavil, da se
Maribor
Seja občinskega sveta
poslanci, ki bodo izvoljeni na podlagi takega zakona, ne bodo mogli smatrati kot poslanci. Kešeljevič je v svojem govoru napadel tudi katoliški e-piskopat. Ob koncu svojega govora je pozval poslance, da glasujejo proti predloženemu zakonskemu osnutku. Za Kešeljevičem je govoril poslanec Sokič ter izjavil, da bo glasoval za pr odlog. Za njim je govoril dr. Vošnjak, ki je izjavil za predsednika vlade, da ni pravi Jugoslovan. Kritiziral je tudi predloženi volivni zakon, za katerega pravi, da je konfuzen. Glasova! bo za predlog, kakršnega je predložil manjšinski odbor. Kot zadnji govornik na današnji seji je nastopil poslanec Štefan Čirič. V zakonu ie tudi premočno favoriziranje večine. Profesor Čirič je s pomočjo matematičnih formul (sam je profesor matematike) izračunal, koliko poslancev bo dobila večinska 6lranka. Poslanec Čirič je ob koncu svojega govora izjavil, da bo glasoval za zakonski predlog, ker je vendarle nekoliko boljši od starega volivnega zakona. Prihodnja skupščinska seja bo v torek dopoldne ob 9 s sledečim dnevnim redom: 1. nadaljevanje pretresa poročila odbora za proučevanje zakona o spremembah in dopolnitvah volivnega zakona, 2. izvolitev članov v odbor za proučevanje zakonskega predloga o spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi.
Maribor, 10. februarja.
Nocoj je bila druga redna seja mariborskega občinskega sveta. Po otvoritvi je prečital župan udanostno brzojavko na kralja, ki jo je občinski svet odobril. Nato je predlagal, da ostanejo v svoji funkciji disciplinski odseki ter oba reklamacijska odbora, kakor so bili izvoljeni v preteklem letu. V kopališkem odseku je mestni načelnik odložil I predsedstvo ter je bil izvoljen na njegovo mesto občinski svetnik Robič.
Ker prvi in drugi odsek nista imela nobenih točk za dnevni red javne seje, je prišlo na vrsto poročilo tretjega odseka, za katerega je podal referat občinski tajnik Tumpej. Tekstilna tovarna Ze-lenka & Co., Kateri je mestna občina svoječasno odobrila zgradbo tkalnice pod pogojeni, da zgradi obenem stanovanjsko hišo za svoje nameščence, prosi, da se ji zgraditev stanovanjske hiše odgodi. Občinski svet je odobril odgoditev za dobo petih let, če pa med tem časom tovarna ne bo zgradila poslopja, bo pripadlo dotično zemljišče v last mestni občini. Odobrena je bila nadalje sprememba parcelacije na posestvu Terezije Rajzer v Magdalen-skem predmestju, ker je projektirana čez to parcele nova cesta. Daljša debata se je nato razvila o regulaciji Aleksandrove ceste. Za regulacijo te ceste obstojata dva načrta: Prvi načrt predvideva pose-kanje dreves od Prešernove do Cankarjeve ulice, drugi načrt pa, da se posekajo vsa kostanjeva drevesa od Trga svobode do Prešernove ulice. Regulacijska načrta sta izdelala, enega arh. Dev, drugega pa mestni gradbeni urad. Devov načrt je lepši, mo-i dernejši in seveda tudi dražji. V načrtu je preJvl-
Leto
1926
1927
1928
1929
1930
1931
Izvoz 861.515 350.914 327.365 731.973 672.676 583.901
Tranzit
687.608 1,120.993 1,066.286 1,051.600 1,013.689 1,838.186
Tako Je bilo v zadnjih letih. Danes pa je treba upoštevati, da je vplivala posebno v izvoznem letu lOS'' (o katerem žal še nimamo podrobnih podatkov) splošna gospodarska kriza tudi na to. panogo našega gospodarstva porazno, čemur je kriva na eni strani konkurenca tujih poljedelskih pridelkov, na drugi strani pa devizne omejitve. Prav za prav so bile izvožene še prav lepe količine žita letnika 1931 »Privil. izvoznega društva«, toda velik del teli količin je ostal neprodan dolge mesece v češkoslovaških, avstrijskih in romunskih rečnih prfsta-niŠčili
"'^Najboljšo sliko o zapostavljanju naSlh primorskih pristanišč pri gori omenjenem izvozu pa dobimo, če upoštevamo dejstvo, da se je izvozilo v letu 1931 kliub vsem omenjenim oviram še vedno skozi Brailo t. j. po Cmem morju 7000 vagonov našega žita, a preko Jadrana samo 1700 vagonov. Leta 1932 je šlo skozi Brailo 8754 vagonov našega žita!
Konstatacija, da je znatno nazadoval izvoz na-Hh žit tudi v preje omenjenih smereh — čemur je glavni vzrok tuja konkurenca pri ze itak minimalnih cenah — nas sili, da skušamo tolci konkurenco — če je že v ceni ne moremo — vsaj s hitrim in eenenim prevozom. Za dosego tega cilja pa si ne moremo misliti boljšega sredstva, kot da izkoristimo najkrajšo pot, ki vodi do preje omenjenih namembnih pristanišč, kamor gravitirajo naša žita. In ta pot vodi iz naših državnih žitnic — Srema in Podonavja — samo po Jadranu.
Razen kratke poti ima ta smer izvoza tudi še to prednost, da se nahaja popolnoma v naših rokah, to »e pravi, da se vrii prevoz z našimi prevoznimi sredstvi od nakladalne no«*is do knnčna-
-, .f ... _ , . . ,„,■•■ , sl	> dena zamenjava kostanjev na promenadi od Trga
Kapaciteta naših zelezmc in parobrodnih družb,	, ^ dQ Prešernove ulice z javorji ter naprava
naših nakladalnih in drugih pristanišč, kakor tudi	5irokc agfaltirano pr0menadne poti, katere višin-
tehn.cna ureditev v današnjem stanju zadostuje	, ska raz);ka ^ ^tišCem in promenadno potjo bi
da moremo brez nadaljnega dirigirati večji del	bj]a izpolnjena z lepim gtopniščem. Poleg tega bi
našega izvoza - gotovo pa ves naš izvoz ki je	bflo ,reba tud, reti uvoz v poglopje pivovarne
namenjen v razna inozemska morska pristanišča	>Dni na Alekslandrovi cesti.1 Na£rt mestnega
- na nas Jadran. Ni torej treba čakati, da bodo	| db a urada je znatno cenejši, toda ni tako
. ,71 ooV izgrajene razne jadranske železnice, katere so	, *l0deren.b občinski svet se je odločil za izvedbo
fif ! del°,™ .se samo projektirane, deloma pa se ze	Devov naSrta d pogoiem, da se izvede regu-
| gradijo ,z raznih produktivnih centrov naše države	£ ra(,un kFaidr£iUega fonda. Obenem je
! k Jadranu. . . . .	| bilo na predlog svetnika Robiča sklenjeno, da se
Edini vzrok da podpiramo pri sedanjem stanju	, kanalizir£ gostilniški vrt restavracije »Unionc, s
stvari z našim izvozom tujce in Škodujemo sami	j katerega seb ob deževj„ in snegu vliva Voda na-
________1__1__.1_Il_ TTl__.1!	ntvAl llllll
Skupaj 1,549.123
1,686.856 2,422.087
sebi, je naša tarifna politika.
Sestanek dijakov M A
Belgrad, 10. febr. 1. Danes je bil na belgraijski univerzi zaključni sestanek dijaSke male antante, ki je trajal štiri dni. Sestaniku so prisostvovali Živa Daru, predsednik odbora za zunanje zadeve romunske unije, in Horija Stanka, delegat dijaštva iz Cluja, ter Cehoslovak dr. Franc Pamijafc kot delegat češkoslovaške zveze za malo antnnto. Konferenci sta predsedovala izmenoma Živko Joeenov m Ilodža Stankovi«, predsednik belgrajskega »Pobra-timstva«. Na tem sestanku so se pretresala razna vprašanja. Ugotovila se je popolna solidarnost dijaštva male antante za bodoči svetovni dijaški kongres, ki bo v Benetkah. Romunski delegat Živa Daru je med drugim tudi predlagal, da bi države članice male antante v svojih proračunih predvidelo nekoliko štipendij za alkademike, ki bi nadaljevali svoje študije na univerzah prijateljskih in zavezniških držav. Radi boljšega medsebojnega spoznavanja naj bi se medpobojno vršili tudi sestanki raznih dijaških športnih organizacij. Na konferenci je romunski delegat stavil tudi predlog, naj se v vseh univerzitetnih centrih osnujejo pododbori dijaštva male antante. Za zamenjavo dijakov se jo zavzemal tudi delegat češkoslovaško dijaške 7,veze dr. P.i-mijak. Na sestanku so nadaljo sklenili, da bo prihodnji lcoDgres dijaško male antaute v Belgradu od 30. aprila do 9. maja, m katerega bo prišlo okoli 1000 romunskih in češkoslovaških dijakov, ki bodo po končanem kongresu napravili tudi več izletov
ravnost na hodnik. Hkrati je občinski svet tudi odobril predlog svetnika Grčarja, da se bodo vsi kostanjevi nasadi na področju mariborskega mesta polagoma nadomestili z nasadi drugih dreves.
Mestni načelnik je nato poročal o pogajanjih, ki jih je imelo zastopstvo mariborske mestne občine z zastopniki okoliških občin glede priključitve okolice k mestu. Obširno in v vseh podrobnostih je orisal predzgodovino pogajanj ter pogajanj samih, v katerih je mestna občina predočila zastopnikom okoliških občin vse prednosti in naravnost potrebo, ki sili okolico k priključitvi k mestu. Vendar so okoliški zastopniki iz razlogov, ki smo jih v našem listu že navedli, ostali pri tem, da se priključitev ne izvrši. Mestni občinski svet je nato sklenil, da občina želi, da bi se okolica priključila k mestu, obenem pa naj se za prehodno dobo, dokler sc priključitev ne izvrši, ustvari nekak skupen odbor iz zastopnikov okolice in mesta, ki bi reševal nekatera vprašanja, ki tangirajo okolico in mesto.
Poročilo za četrti odsek je podal občinski svetnik Snbothy. Zdravstveni dom je prosil za odpis vodnrinc in kanalščine v višini 1780 Din. Ker pa dnvščine ni mogoče odpisati, je sklenil občinski svet, da se za lo vsoto zviša Zdravstvenemu domu letna podpora, ki jo mestna občina Izplačuje za mlečno akcijo. Nato je bil odobren predlog Avto-kluba, ki predvideva, da se davščina nn avtomobile, ki niso v prometu, nc pobira. Glede podaljšanja Smetanove ulice do Orožnove ulice se je odobrila zamenjava Zidanškove hiše v Strossmayerjevi ulici z občinsko hišo v Židovski ulici ln obenem nakup
hfSa se bo podrla, vendar ne bo začasno še cesta zgrajena, ker ni v proračunu za to predvidene vsote 180.000 Din, pač pa bo občina stopila v^jtjk z raznimi interesenti, katerim bo ta cesta vemio potrebna, da bi prispevali nekaj za zgraditev te ceste. Referent je nato poročal o pogajanjih, ki so se vršila med mestno občino in zastopniki občine Krčevine glede znižanja vodarine. O tem vprašanju smo že ponovno poročali v našem listu. Mestna občina jo popustila od 12% na 8% kosmate najemnine, zastopniki Krčevine pa so zahtevali 6%. Po njihovih zahtevah bi bila voda v Krčevini cenejša kakor pa v mestu samem. Občinski svet je sklenil, da občina vztraja na svoji prvotni zahtevi, to je na 8% pristojbini. Ce pa v doglednem času ne bo prišlo z zastopniki Krčevine do sporazuma, pa naj izvaja mestna občina primerne konsekvence. Go-stilničarska zadruga jc prosila za znižanje koncertnih taks. Dokler proračun ne bo odobren, sc o tem vprašanju ne more razpravljati.
Ker je bil dnevni red javne seje izčrpan, se je pričela tajna seja.
Zveza Sovhtov in Kitara?
Tokio, 10. febr. ž. Po poročilih, ki prihajajo iz zunanjega ministrstva, je izjavil bivši kitajski zunanji minister Sen, da je pripravljeni sodelovati pri pogajanjih v svrho sklenitve ofenzivne in defenzivne zveze med Kitajsko in sovjetsko Rusijo. Pristavlja se, da se preje ni smelo ničesar poročati, da gre za tako zvezo, ker so pričakovali obnovitev diplomatskih odeošajev med sovjetsko Rusijo in Združenimi ameriškimi državami.
Žrtve hripe
London, 10. febr. ž. Prvi teden meseca februarja je umrlo v Angliji za gripo 1911 oseb. Skupno število za gripo uim-Tlili oseb v petih tednih znaša v Angliji 7157 oseb.
Polhovgrafski avtobus v plamenih
Dobrova, 10. febr.
Danes popoldne, ko je bil na poti v Polhov Gradec, je zgorel avtobus, ki je last priljubljenega podjetnika g. Vehovca. Avtobus je vzdržava' osebni promet na progi Ljubljana—Vič—Dobrova—Polhov gradac ter je vozil tudi pošto. Potniki so pravočasno zapazili nesrečo in so se rešili vsi brez vsake najmanjše poškodbe. Vzrok nesreče: Skrajno slaba cesta, ki je avtobus premetavala na vso strani. Tu imamo edino prometno sredstvo bano-vinsko cesto II. reda, a je v tako slabem stanju, da se nam smilijo ljudje in živali, ki morajo hoditi po njej.
Banska uprava se zadnji čas zelo trudi, da bi cesto ziboljšala, a kakor je videti, ni sredstev. Ta cesta bi se morala razširiti in popraviti v temelju. Taka mala redna nasipanja pri tolikem prometu — eo kakor kapljica vode v morje.
Osebne vesti
Belgrad, 10. februarja. 1. Na lilozofski fakulteti v Ljubljani je postavljen za docenta dr. Štelan Hor-vatič, asistent lilozofske fakultete v Zagrebu. — Upokojena je Ana Neubauer, učiteljica v Gaberju pri Dol. Lendavi in Marija Namorš, učiteljica v Ljubljani pri banski upravi. Za primarnega zdravnika ljubljansko ženske bolnišnice je postavljen v 5. pol. skup. dr. Alojz Zalokar, primarni zdravnik iste bolnišnice v 6. pol. skup. Ostavka na državno službo je sprejeta dr. Lei šavnik, asistentki državne ženske bolnišnice v Ljubljani.
Zagrebška vremenska napoved. Počasi se bo bo zoblačilo, prehodno poslabšanje vremena je mož-poireunasa wela za pouaijšanio ccsie. ZidaBekuvano filnfiži T zahodnih krajih.
Prebivalci Bosne in Hercegovine
Prvo kolikor toliko zanesljivo ljudstvo štetje se je v Bosni in Hercegovini nesporno izvršilo šele po okupaciji, in sicer 15. junija 1879. Okupirani deželi sta šteli takrat približno toliko prebivalstva kakor dandanes Slovenija, namreč okr. 1,160.000. (V Dravski banovini so 81. marca 1981 našteli 1,121.000 prebivalcev. Pri tej številki pa bržkone ni všteta Bela krajina pač pa Cabar.) Pravoslavnih je bilo takrat okroglo pol milijona (496.485), muslimanov nekoliko manj (448.613), katolikov pa samo 209.391. V procentih so tvorili pravoslavni relativno večino s svojimi 42.88%, sledili so jim muslimani z 38.73% in katoliki z 18.08%. Židov bi pripadnikov drugih veroizpovedi je bilo neznatno število, ki skupaj n;i znašalo niti pol od stoika. Sarajevska revija »Napredak« je v svoji letošnji prvi številki objavila poučno statistiko, kako se je v starih mejah Bosne in Hercegovine množilo prebivalstvo v poslednjih 52 letih (1897— 1831). V tej dobi se je število prebivalstva skoro natančno podvojilo, od dobrega milijona je naraslo na 2,317.759. Sedaj je samo pravoslavnih 6koraj toliko, kakor je bilo poprej vsega prebivalstva, namreč 1,027.447; muslimanov je sedaj že za ?00 tisoč manj nego pravoslavnih, namreč 716.564, katoliki so pa tako narastli, da že tvorijo dobro polovico števila pravoslavnih: od 200.000 so se popeli na 555.474. Naraščanje katoličanov bi se izrazilo v odstotkih s 160.76; pravoslavni so se v isti dobi pomnožili za 107.36%, muslimani pa samo za 59.73%. Dočim so po okupaciji tvorili muslimani 5e blizu 39% vsega prebivalstva, so padli sedaj na 31 (natančno: na 30.92%), relativno so torej nazadovali za okroglo 8%, dočim so pravoslavni zboljšali svoj odstotek od 42.88 na 44.33, torej za 1.45%, katoliki pa za 5.48%: od 18.08 na 23.56%, Približno za pičel procent se je povečalo tudi število Židov in drugih veroizpovedi.
Obstanimo pri teh zanimivih številkah in se vprašajmo najprej: kaj je povzročilo, da so muslimana od leta 1879. dalje pri vsakem ljudskem štetju nekoliko nazadovali v primeri s kristjani? Vzrokov bo več; na prvem mestu moramo za vzrok navesti dejstvo, da so se od okupacije do svetovne vojne muslimani vedno izseljevali v večjem ali manjšem Merilu v evropsko Turčijo, ker se mnogi v stari domovini niso lahko sprijaznili z novimi razmerami. Drug razlog je to, da so zahteve moderne higiene teže prodirale med muslimanski svet kakor pa med kristjane in da so nalezljive bolezni med muslimani zahtevale več žrtev; n. pr. jetika, ki je je po teh krajih nemalo. Muslimani prebivajo predvsem po mestih: tudi z dežele se v obilnem Številu selijo v mesta. Znano pa je, da se
prebivalstvo po kmetih znatno hitreje množi ko i pri meščanih. In končno naj omenimo še siroma- ' štvo, ki mnogim muslimanom svetuje, naj ostanejo samski. Razlogov torej dovolj, da je bilo relativno napredovanje muslimanov skoro trikrat počasnejše kakor pri katolikih. Danes tvorijo muslimani v Bosni in Hercegovini pičlo polovico vseh muslimanov v Jugoslaviji, katerih je naštela poslednja statistika 1,558.279. Vse te številke sicer niso še definitivne, ker so bili doslej objavljeni samo še »predhodni podatki« o zadnjem ljudskem štetju, a večjih izprememb gotovo tudi končna statistika ne bo prinesla.
Razmišljanje, zakaj so muslimani v Bosni in Hercegovini relativno nazadovali, nam pa obenem kaže tudi vzroke naraščanja katolikov. Ti se niso izseljevali, ampak doseljevali. Številni uradniki, zdravniki, vojaki, obrtniki iz Hrvaške. Češke, iz Galicije pa tudi iz nemških in madžarskih pokrajin so se stalno naselili v leh krajih in seznanjali ljudi z bolj zdravim načinom življenja. Sam stanujem pri takem doseljencu iz sedanje Slovaške, ki je orišel v te kraje kot vojak, nato pa pustil vojaško službo in ostil v Mostarju kot gostilničar; zgradil je v Mostarju prvo javno kopališče, ki je bilo v poletni vročini pravi blagoslov za domačine in doseljence. In dočim muslimani znmiščajo zemljo, je pa n. pr. za hercegovske katoličane posebno značilno to da — zem'io kupujejo, Seveda ie poleg teh ugodnih razmer dobro vplivalo na razmnoževanje prebivastvn tudi zdravo družinsko življenje.
Vse do predlanskega ljudskega štetja so vedno pokazali katoliki največji relativni prirastek. Leta 19(31. so jih pa prvikrat prehiteli pravoslavni. V desetletju od 1921 do 1931 se je pomnožilo število pravoslavnih za 23.99%, katolikov 22 90% in tudi muslimanov za 21.bw. To razliko razlaca >Napre-dak« s tem, da se je v tem desetletju priseli'o razmeroma mnoeo državni1, uslužbencev in trgovcev iz Srbije in Črne gore, dočim se je zlasti Her-cegovcev iz zapadnega dela dežele, ki je čisto katoliški. mnogo izselilo v Francijo in Belgijo. Izseljevanje muslimanov je prenehalo, higienski predpisi postajajo bolj in bolj splošna ljudska last. »Napredak« pravi tudi. da so katoliki deloma nazadovali radi teca, ker so otroci iz mešanih zakonov mnogo češče pravoslavni nego katoliški Zakaj je temu tr';o, to je posebno vprašanje, o katerem bi bilo poučno razpravljati' seveda bi pa mogel tako razpravo napisati le tisti, ki ima posla s temi stvarmi kot dušni pastir.
Zanimivo bi bilo sedaj še eno vprašanje: v čem se bistveno razlikujejo pripadniki gl"v;i, treh veroizpovedi v teh krajih? Nikjer ni ••■
vpliva vere na ljudi laže primerjati ko v pokrajinah, kjer prebivajo verniki različnih ver blizu skupaj. Tukaj že življenje samo sili vsakega človeka, da razmišlja o takih vprašanjih in skuša primerjati vpliv raznih konfesij na človeka. Seveda je pa to zelo kočljiva stvar, o kateri naj ne govori mnogo tisti, ki je preživel par mesecev na mostar-ski srednji šoli med dijaki, nima pa skoraj nika-kega stika s podeželskim prebivalstvom. Ze površen opazovalec pa lahko ugotovi nekaj, kar imajo I vsi Hercegovci skupnega: zelo okretni so, po- ; gunuii, jezik znajo dobro rabiti; skopa narava jih ; sili k uporabi vseh moči, da se prebijejo skozi življenje. Zelo so sposobni za trgovino in mostarskega trgovca najdete ne samo po vsej Bosni, ampak ludi po drugih krajih Jugoslavije. Zidje med njimj ne uspevajo, ker je dežela siromašna, prebivalci pa sami odlični trgovci. V Mostarju so v veliki trgovini najbolje zastopani pravoslavni; velike trgovine v glavni ulici so po večini njihove; muslimani imajo sicer zelo mnogo trgovin, a pretežno malih; katoliki se ne bavijo toliko s trgovino, dasi imajo v svoji sredi tudi več trgovcev, med njimi enega zelo »težkega«, pač pa imajo večino v inteligenčnih poklicih: med zdravniki in odvetniki, kar kaže. da so pravočasno poklonili obilno poroznosti šolanju svojega naraščaja. Že parkrat citirani list »Napredak« je baš glasilo hrvaškega kulturnega društva »Napredak«, ki ima v prvi vrsti nalogo, da skrbi za vzgojo hrvaškega inteligenčnega naraščaja. V Mostarju ima »Napredak« svoj dijaški konvikt, kakor ga ima tudj slično društvo »Prosveta«- za pravoslavne dijake in »Gajret« za muslimane.
En skromeu prispevek za presojo tega vprašanja bi morebiti lahko napisal tudi vsak srednješolski učitelj: napravil bi statistiko o povprečnem uspehu pripadnikov raznih konfesij v šoli. Za dijake, s katerimi sem imel doslej posla, sem nekaj te statistike že |>osku*al napraviti; pa je seveda obdelano gradivo mnogo premalo obširno, da bi se mogel iz njega napraviti kakršenkoli zaključek. Nanaša se samo na 52 pravoslavnih, 49 katolikov, 32 muslimanov in 4 Žide, poleg tega samo na en predmet. Mimogrede rečeno, bi bila važna tudi statistika sodišča, v kakšnem razmerju so kriminalni primeri s konfesijo.
Sicer so pa to vprašanja, pri katerih ne more časopisni člančič »zelenca« iz Hercegovine imeti drugega namena nego tega, da vzbuja zanje zanimanje, tako da človek posluša z odprtimi ušesi takrat, kadar mu o tem govori strokovnjak.
Ivan Dolenec.
Papežev praznik
Jutri, v nedeljo 12. t. m., praznujemo enajst« obletnico, odkar je bil sv. oče Pij XI. kronan s trojno papeško krono. V ljubljanski stolnici se bo ta slavnostni dau praznoval takole: V soboto zvečer bo čelrturno s I o v e * n o z v o n e n j e V nedeljo bo ob pol III slavnostna pridiga, katero bo imel previvišeni gospod knez iu škol dr. G r e g o r i j R o ž in a u . ki bo nato ob 10 daroval slovesno pontilikaluo sv. mašo. Po sv. maši se bo zapela lahvalnica »Te Deum« z molitvijo za papeža in papeška himna.
Verniki se najvljudneje vabite, da se slavnostne zahvalne službe boije v obilnem številu udeležite.
Prijatelja ustrelit, ko je streljat za ztikovcem
Pretresljiva nesreča v Slovenskih goricah
še enkrat pred hišo in tu se je srečal z žalostnim sprevodom. Sosedje in Šujenovi domači so nosili njegovega najboljš?ga prijatelja Janeza Slaniča, ki so ga našli v krvi ležečega s prestreljenim hrbtom in v zadnjih zdihljajih na poti. Slanič je bil namenjen k svojemu prijatelju Šujenu po zabolčnico; ko je prišel v bližino hiše, je počil strel, ki ga je izprožil šujen ter ga zadel v hrbet. Ker je padal strel iz velike bližine, je svinec raztrgal življenj-skovažne organe v pljučih in ranjencu ni bilo več rešitve. Umrl je pol ure po prenosu v hišo.
Šujena je ob pogledu na strašne posledica njegovega strela prevzela žalost in obup. Hotel si je sam končati življenje ob mrtvem prijatelju. Komaj so mu preprečili nakano. Ker ga je razsodnost čisto zapustila ter je bila resna nevarnost,c da izvrši samomor, so ga orožniki prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča, kjer je manj možnosti, da bi izvršil nameravano obupno dejanje.
Beli zobje: Chlorodont
Maribor, 10. februarja.
O tragičnem dogodku, ki je povzročil v vsej solni nemalo razburjenja, nam poročajo od Sv. larfoare v Slov. goricah. Kot žrtev neprevidnosti je padel Janez Slanič in to od strela, ki ga je Izprožil njegov najožji prijatelj. O podrobnostih tega žaloetnaga dogodka doznavamo:
55 letni posestnik Jakob Šujen iz Ciglence je začul zvečer v neposredni bližini hiše močan ropot, kakor da bi se nekaj podiralo. Sumil je takoj, da je morda na delu zlobna roka, da mu škoduje, pa je pograbil dvocevko in planil v noč. Opazil je, da mu je nekdo podrl nalašč stranišče. Ker je čul ieza ruševina korake in šum, je misleč, da se tam »kriva storilec, izprožil v tej smeri strel ter se vrnil nato nazaj v hišo. Misleč, da je storilca dodobra oplašil, je obesil puško nazaj na žebelj. Neka čudna slutnja pa mu ni dala miru, stopil je
Dobrota gospej rešila življenje
Napad na gospo v Mokronogu
Mokronog, 9. februarja.
V ponedeljek popoldne ob 1 sta se priklatila ▼ mokronoško graščino dva tujca srednje starosti.
Lastnica graščine g. Pečanka je bila slučajno sama doma. Slišala je na hodniku stopinja. Misleč, da je to njena služkinja, se ui posebno zanimala. Kasneje je šla le pogledat. Pred njo sta stopila dva inoška. Eden je imel v roki samokres, naperjen proti dami, in rekel: »Denar sem, drugače vas ustrelim! Mi nimamo nič za jesti, povsod nas podijo, dela nimamo!«
Graščakinja je okamenala, vendar ni izgubila prisotnosti duha in mu je odgovorila: »Nimam denarja. Danes ga nihče nima.«
Drugi moški je skočil pred prvega, rekoč: »Stoj! Te gospe ne boš streljal jo poznam! Ona je dala moji ženi čevlje in obleko v Ljubljani.«
To je damo rešilo smrti. Prvi je nato pobegnil. Drugi se je pa pričel oproščati: »Ko bi vadel, da ste vi gospa v tej graščini, ne bi prišel sem.«
Služkinja je našla svojo gospodinjo vso onemoglo. Dva moška je pa srečala pri šoli v hitrem teku.
Obtožena, da je moža zastrupita
Ljubljana. 10. februarja.
V	veliki razpravni dvorani št. 79 se je danes pred senatom petih sodnikov končal zadnji akt na kmetih dostikrat se ponavljajoče rodbinske drame, ko se začenja borba med 6tarim in mladim gospodarjem. Taka drama se je lani poleti dogodila v hribovskem naselju na Berinjeku, občina Dole pri Litiji. Mladi zet Ivan Sevšek je bil na nedeljo 06. junija zavdan z žganjem, v katero je bilo pomešanega precej strihnina.
Žena obtožena zastrupljenja
Dvorana je bila močno zasedena od poslušalcev, ki so prišli celo iz litijskih krajav, in nekaterih Ljubljančanov, ki se ne vedo kam dejati. Mlad jetniški paznik je privedel v dvorano 27 letno vdovo Ivano Sevšek, ki je kazala na prvi pogled, da se bori s težkimi duševnimi mukami. Njena zunanjost je dokaj prikupna, svež obraz pa razodeva negotovost, oblečena pa je v črn plašč.
Državni tožilec dr. Vilko Lavrančak je Ivano Sevšek obtožil, da je dala svojemu možu Ignacu Sevšeku zavžiti arzenik (razprava je dognala strihnin), da je par ur nato umrl, da ga je torej usmrtila s strupom in zakrivila zločinstvo po paragrafu 167—11 kaz. zakona.
V	razlogih obtožnica navaja, kako se je 22 letni Ignacij Sevšek lani januarja priženil h Skalarjevim na Berinjek. Pri notarju so napravili izročilno, že-nitno in dedno pogodbo. Do polovice je postal Ignac Sevšek lastnik posastva, izgovorjenega pa je bilo za starega Skalarja, njegovo ženo in dve sestri nekaj priboljška. Po poroki so kmalu nastale v hiši razprtije. Mlada Ivana Sevškova pa je potegnila s starima.
Ko je bil Sevšjk zastrupljen, so čez nekaj dni orožniki aretirali Ivano Sevšek. Ta ie v Litiji zlo-
čin priznala, zagovarjajoč se, da se je hotala bo-lehnega moža iznebiti. Šele 15. septembra pa je pred preiskovalnim sodnikom v Ljubljani povedala, da je njenega moža prav za prav zastrupil njen oče, ki se je 7. julija obesil na svojem domu. Zatrjevala je, da ni imela pojma, da je oče v žganja, ki ga je dala svojemu možu, pomešal tudi strup.
Kako se je obtoženka zagovarjala
Po prečitani obtožnici je predsednik velikega senata v. s. s. g. Anton Mladič mirno nagovoril obtozenko:
»Sevšek Ivana! Vstanite in povejte: ali se čutite krivo ali pa povejte, kako sa je vse vršilo!« — »Nisem kriva!« je Ivana ihteč ii poltiho odgovorila. Predsednik: »Povejte nam od začetka vse domače razmere!«
Obtoženka: »Z možem sva se dobro razumela. Sprva se nismo nič kregali. Ko pa je prišlo tisto pismo (notarsko) iz Litije, je nastal v hiši prepir. Kregali so se, da ja mož notarja podkupil in da ni zato vse notri zapisano. Mati so bili hudi, ker ni bilo v pismo zapisano eno jajce, ki je bilo zgo-vorjeno materi na dan. To je mene tako grizlo, da je strah.«
Predsednik: »Moža prej niste poznali?« Obtoženka: »Ne. Neki mož je prišel k nam snubit zanj. Potem so bili ogledi. Sem bila prav zadovoljna ž njim. Seveda ja pa bil tri leta mlajši od mene.« Predsednik: »Zakaj je zapustil mož domačijo?« Obtoženka: »Zato, ker so se kregali. Nismo se mogli. Ce sem mu kaj kupila, so me starši kregali. Oba, oče in mati.«
»Zadnjih pet tednov je mož hodil samo ob nedeljah k vam. Potem je zopet odšel. Praznično ob-lako pa je pustil pri vas. Ali -ta spala v skupni «s»Hi?< ie posegel vmee predsednik »Ja!« ie odvr-
nila Ivana. — »Zadnji večer pa ne!« — »On je bil bolan.«
Mati i burklj&mi
Predsednik: »Kako je bilo zadnji večer?«
Obtoženka tiho in obupano; »Ne vem. Prišel je najprej k meni v kamro. Me pozdravil »Dober ve-iar«, jaz pa »Bog daj!« Povedala sem mu, da sem bolna. Jezil se je: »Nesnažna taka žena, ki vedno leži.« Iz kamre je šel v hišo. Mati se je kregala: »Hodi tja, odkoder si prišel I« Šla je nad njega tudi z burkljami. Potem se je še oče vmešal v prepir.«
»Kaj je bilo usodno jutro?« je s poudarkom vprašal predsednik. In obtoženka je dolgo molčala, kakor da bi v notranjosti čutila vse težke duševne borbe. Par minut trajajoči molk je nato, ko se je zbrala, prekinila:
»Oče je prinesel žganje!.. .<
Predsednik: »Kdaj je to bilo?« Obtoženka: »Ne vem. Dejali so mi: »Nesi mu tole, da se bo umirili« Predsadnik: »Kaj ste si mislili?« Obtoženka: »Ja. Kaj sem si mislila? Nič si nisem mislila. Vstala sem, se oblekla, vzela tisti
nesrečni kozarček žganja,
ga nesla možu v kamro in rekla: »Dobro jutro!« On: »Bog daj!« Vzel ga je in popil na dušek. Govorila sem mu: »Spij tole, da bomo prijatelji in da greva drugi dan k zdravniku.« Mislila sem si, da so ata dali žganje iz dobrega namena. Nisem povedala, da so mu ata dali. Odstavil je žganja in rekel: »Se mi zdi, da je grenko.« Šla sem v kuhinjo, vzela sladkor in mu ga spustila v žganje. Nisva se kregala.« Predsednik: »Ko je ostanek izpil, je še kaj rekel?« Obtoženka: »Vzel je suknjič in odšel k maši « Obtoženka je začela jokati. Pojasnila ja nato, da sta ji mati in sestra Pepca po maši povedali, da moj mož umira, da ljudje govore, da sem mu jaz zavdala.« Zopet jok...
Predsednik je nato obtoženki predočil, kako se je zagovarjala pred preiskovalnim sodnikom, da je med drugim povedala, da je prevzala kriv
mu je pozneje povedal, da je brat umrl, se je prestrašil in je bil močno razburjen.«
Priča Janez A v bel j: Povedal je Skalarju, da so uašli euoga na podu. ki mu je slabo. »Tvoj zet!« je pripomnil. Skalar ja odvrnil: »Zganja se je napil, pa bo kniaki dober.« — Ostale priče: Marija Krenižar, Marija Ujšič in Jože Sevšek so potrdile v bistvu izpovedi prejšnjih prič. Sestra Sevškova Frančiška je omenila, da ji je brat usodno soboto, ko je šel douiov, dejal: »Nič se ne zanesem. da mi ue bi kaj dali v jad.«
Vojaški zdravnik dr. Pavel Heranan je bil poklican k pokojniku, pa uiu ni mogel pomagati. Zdravnika dr. Karel Matko iz Radeč in dr. Ukmar iz Litije sta potrdila, da je bil Ignac Sevšek zastrupljen s strihninom. To je pokazala tudi obdukcija. Univ. docent dr. A. Seliškar je na fiziološkem institutu preiskal seč in vsebino želodca. V-seči je ifasel delce arzana. ludi on je potrdil izjavo obeh zdravnikov, da je moral Sevšek umreti radi za-strupljenja s strihninom.
Dopoldanska razprava je bila opoldne prekinjena in se je ob 16 nadaljevala.
Razprava preložena
K popoldanski razpravi je bil v dvorano silen naval, ker se je pač po mestu razne o tem procesu. Mnogi radovedneži niso mogli priti v dvorano. Senatni predsednik je pred vse»- čital izpovedbe nuiogih prič, ki so bile zaslišan pred litijskim preiskovalnim sodnikom. Ta sam je kot priča zaslišau, izjavil, da mu je obtoženka priznala zločin, ne da bi bil na njo kako vplival. Imel je vtis, da govori čisto resnico iu skesano. Druge priče so navajale različne podrobnosli o družinskih razmerah pri Skalarjevih. 1'rečitane so bile dalje izpovedbe tudi nekaterih sojetnic obioženke, ki je v zaporu prišla z njimi v stik. Slavka Mah-ničeva ji je čitala iz Litije začetkom julija došlo dopisnico, ki je kratko javljala: »Oče so umrli! Molite!...< Njene sojetnice so tudi pripovedovale, kako jim je pravila, da je dala niožu žganja in da je pred njim pokleknila, češ: »Spdj žganje, da se pomirimo!« To pa je obtoženka zanikala.
Po zaključenem dokaznem postopanju je branilec dr. Knaflič predlagal, dn se naj zaslišijo še nekatere priče, tako lovski čuvaj Fran Rozman, ki je dal staremu Skalarju strihnin, dalje sestri Pepca in Mirka o družinskih razmerah, zlasti, d» sta se obtoženka in njen mož vedno dobro razumela in da mu je še skrivaj nosila raznotere pri boljške. Državni tožilec se je temu protivil. Pc daljšem posvetovanju je senatni predsednik obja vil kratek sklep: Razprava je preložena, da s<" zasliši še pet prič. Vršila se bo prihodnji pet$K
Ta sklep so mnogi komentirali v prilog obtoženki. Današnja razprava je bila končana ob 17.30. V kratkem je na obzorju stičen zastruplje-valni proces. Toda vloge so nienjane. Tu je mol zastrupil ženo. Gre za zaslrupljevalno afero a Bohinja. Preiskava proti osumljencu je končana in bo sledila obtožba.
Kmeta se godi krivica!
Ljubljana, 10. februarja.
Več je bičev, ki tepejo dandanes našega kmeta in le malo ali skoraj nič ni pomoči. Kriza, davki, predragi industrijski izdelki, smešne cene njegovim pridelkom, malo ali nič kupcev, druge obveznosti, vse to ugonablja kmeta. Kmet je še kolikor-toliko potrpežljiv, vendar eno pa ga more pošteno razjeziti: krivica.
Hudo breme za kmete so mitnice na mestnih ljubljanskih mejah Uvedba užitnine v Ljubljani na prav vse kmetijske pridelke, je kmeta zadela še bolj, kakor konzumenta, zlasti pa je kmet občutil to breme, ko so pričele cene njegovim pridelkom tako naglo padati. Vendar kmet ve: mestna občina je predpisala užitnino, tu se dosti ali nič ne da pomagati. Toda, ko bi bila mestna občina pri pobiranju svoje užitnine vsaj pravična in bi se vestno držala lastnih predpisov! Kolikokrat — vsakdanji pojav je — kmetu zaračunajo užitnino za njegove uvožene pridelke previsoko, oziroma mu slabše pridelke zaračunajo po tarifi za boljše! Kolikokrat mora kmet plačevati užitnino celo za taro! Kolikokrat mora plačevati užitnino za tranzit in niti ne ve, da sme to užitnino zahtevati nazaj!
Pred dvema mesecema smo ugotovili primer, da so ubogi kmetje pripeljali v Ljubljano božične do nase. ko so ji oče povedali, da eo oni dali i smrečice, morali pa so užitnino plačati za lesena
strup v žganje. Predsednik je dalja omenil, da je obtoženka v Litiji skesano priznala, da je ona zavdala možu. Svoje priznanje pa je šele 13. septembra spremenila. Prejela je bila 7. julija dopisnico od litijskega ječarja, da se je stari Skalar 7. julija obesil. Obtoženka je ponovila:
»Nekaj dni potam sva bila z očetom na travniku. Takrat so mi oče priznali, da so pomešali v žganje nekaj strupa. »Nisem mislil,« so dejali, »da bo tako hudo. Samo omamiti sem ga hotel, da bi mu dal klofuto. Preden pa bi šel v zapor, si raje vzamem življenje.« Obtoženka se je v nadaljnjem zagovoru izgovarjala, da je tudi mati moralno vplivala na njo.
Zaslišanje prič
Sledilo je nato zaslišanje prič. Priča Janez Mlakar: »Sevšak je pravil na podu, da mu je žena dala žganje. Ce umrje, naj pride sodna komisija. Ponudila mu je žganje, češ, da ne bo šel tešč k maši. Sevšek je govoril: Zastrupljen sem. Zavdala mi je žena!«
Priča Lovrenc A n ž u r se je na veliki ponedeljek raz^ovarjal s starini Skalarjem v neki gostilni o domačih rflzmarah. Stari Skalar mu je dejal: »Mora tako biti kakor jaz hočem. Ce on neče tako. ga bom s poti spravil. Po mojem gruntu ne bo hodil.« Stari Skalar je bil tih, samosvoj In pohleven.
Antonija Medved je povedala, da je dala pred tremi leti ženi starega Skalarja tri male praške za prašiče.
Priča France Sevšek, brat pokojnikov: »Bil sam pri bratu na Vrtačnikovem podu. Hitel sem po duhovnika. Stari Skalar mi je rekel, da so gL župnik v spovednici, g. kaplan pa na prižnici. dober.«
»Saj ni nič, bo kmaJu
ie omenil stari. K«
stojala po tarifi za smrečice in ne po tarifi za les. Stojala pa so bila najtežja.
Znani so nam primeri, da ljubljanski mesarji naroče pri kmetih prašiče ali drugo živino, kmet mora pa na mitnici plačati tudi tržnino, čeprav živina niti trga ne povoha, ker je že prodana.
Najnovejši nam znani primer pa je posebno značilen:
Ljubljanski podjetnik je naročil pri kmetu v Polhovem gradcu 4 m drv. Naročilo je opremil s svojo štampiljko in s podpisom ter mu obljubil, da mu bo meter drv plačal po 85 Din. Kmet je rei, pripravil 4 m drv in jih s parom konj odpeljal proti Ljubljani. Iz Polhovegn gradca je odpeljal ob 8 zjutraj, v Ljubljano pa je prišel ob pol 2 popoldne. Na mitnici so ga ustavili in moral je plačati užitnino, še več, tudi tržnino. Kmet je rotil gospode na mitnici, naj vendar sprevidijo, da to ne gre. Saj ima tu vendar naročilo in kje bo iskal sedaj popoldne kupca na trgu? Drva bo naravnost zapeljal k podjetniku. Niso ga pustili v mesto tako dolgo, dokler ni plačal še 10 Din tržnine. Ne glede na to, da je tržnina odveč in da mestna občina že prejme užitnino in ne glede na to, da je znesek 10 Din malenkosten — čeprav za kmeta pomeni prnv mnogo — vendar se taki primeri ne bi smeli dogajati. To je proti predpisom in novo obremenjevanje kmeta.
Kmet je dobil za 4 m v Ljubljani 340 Din. Od tega pa je moral odšteti užitnino in tržnino. Plačano pa je imel zato samo vožnjo s parom konj in pa svoje enodnevno delo. Drv samih g tem zneskom zaradi nizke sedaj običajne cene niti računati ne more v ta znesek, niti svojega dela v gozdu. Take obremenitve, kakor je proti predpisom plačana tržnina, kmet zato tem bolj občuti. Gospodje, nehajte ■ teko prakso!
Ljubljanske vesti:
Razvoj obrti v Ljubljani
Ljubljana, 10. februarja.
Obrt v Ljubljani kaže v teh letih krize umevno znatno stagnacijo, čeprav je konkurenca industrije znatno ponehala. Rapidnega padca sicer obrt ne beleži, vsaj, če računamo samo po številu prijavljenih obrti, pač pa moremo z vso zanesljivostjo ugotoviti, da le del obrti v Ljubljani še nekako dela in izhaja, večji del pa životari. Dviganje obrti se je v Ljubljani ustavilo. Na razpolago imamo uradne podatke mestnega magistrata za zadnje tri mesece, ki to v polni meri dokazujejo.
Obrti se dele v tri kategorije: v rokodelske obrti, v proste obrti in v konceeionirane obrti.
Med rokodelskimi obrtmi je narastlo v teh treh mesecih število brivcev za dva. Med brivci je čim-dalje hujša konkurenca, zlasti ker je vedno več moških, ki se zaradi krize brijcjo sami in vedno več žensk, ki opuščajo pogostno urejevanje las pri frizerjih. Tipičen znak pomanjkanja denarja in padanja splošnega življenjskega standarta! Podobno se godi krojaški obrti. Prijavil se je samo en nov krojač, odjavila pa sta svojo obrt kar dva. Poleg krize trpi krojaška obrt pod hudo konkurenco tovarniške konfekcije in pa podeželskih krojačev. Slaščičar se je prijavil eden, enako en elektrotehnik in en pleskarski, napisni in sobno-shkarski obrtnik. Mizar se ie na novo prijavil eden, eden pa odjavil. Za male mizarje, ki delajo skoraj izključno le z roko, so časi že minuli, strojni veliki obrati jih duše s svojimi nizkimi penami. Skoraj edini zaslužek, ki ga mali mizarji še dobe v sedanjih časih, so popravila in pa še kakšna dela na stavbah. Napreduje pa precizno ročno mizarsko delo. Čevljarji so se prijavili trije, kljub slabim izgledom, ki jih ima čevljarska obrt — gotovo najslabša med vsemi obrtmi. Dalje so se priglasili po en nov mesar, sedlar, knjigovez, livar, modist in izdelovalec glasbil. Odjavila pa sta se en kolar — preveč izpodrivajo vozove motorna vozila — in en mehanik, čemur je pač vzrok preveč mehaniških obratov za naše potrebe.
Med prostimi obrtmi je bila prijavljena ena trgovska agentura, dve pa odjavljeni. Trgovin z mešanim blagom se je prijavilo 9, odjavilo pa troje. Naraščanje števila teh trgovin je tudi znak krize, zlasti brezposelnosti med trgovskim osebjem, na drugi strani pa bi moglo znatno povečanje števila trgovin v mestu povzročiti le še hujšo draginjo. Prijavljeni so bili dalje en nov 'prevozniški obrat, ena trgovina s čevlji, ena z usnjem, ena z delikatesami, en najemšček, ena trgovina s konfekcijskim blagom, eno novo knjigotrštvo in ena trgovina z motornimi vozili. Dalje so bile prijavljene tri nove mlekarne, 4 trgovine z galanterijskim blagom, dve z manufakturo, dva obrta strojnega pletenja in dve trgovini s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Odjavljene pa so bile še: ena trgovina z elektrotehničnimi potrebščinami, šest branjevskih obratov (v nasprotju z dvema prijavljenima) ena trgovina z živino, dve trgovini z galanterijskim blagom, ena trgovina 6 konfekcijskim in modnim blagom in tri lesne trgovine, kar je pač najbolj očiten znak hude lesne krize.
Med koncesioniranimi obrtmi so bile prijavljene: 2 buffeta, 2 restavraciji, ena gostilna, ena krčma, ena kavarna, ena informacijska pisarna in en nov avtotaksni izvošček. Odjavljene pa so bile ena javna kuhinja in tri gostilne.
Skupno je bilo torej prijavljenih 19 novih rokodelskih obrti in pet odjavljenih, prijavljenih je bilo 33 prostih obrti, odjavljenih pa 19, prijavljenih je bilo 11 koncesioniranih obrti in odjavljene 4.
Napredek je le navidezen in tudi svojevrsten znak splošne brezposelnosti, ker išče marsikdo med brezposelnimi pač rešitve v tej ali oni obrti. V tej statistiki pa niso upoštevane vse začaszo odjavljene obrti, ki so jih lastniki odjavili pač zato, ker jim ne gredo in čakajo boljših časov, ko jih zopet prično. Med začasno odjavljenimi obrtmi je precej tudi stavbinskih obrti, za katere pozimi ni bilo sezone. Rožnato se torej ljubljanskim obrtnikom nikakor ne godi.
Kai bo danes?
Drama: »Dopust na Francoskem«. Rod B.
Opera: »Baletni večer'. Premijera. Izven.
Dvorana Delavske zbornice ob 8 zv.: »Char-leyeva teta«, veseloigra v 3 dejanjih — vprizori gledališki odsek Grafike«.
Kino Kodeljevo: Ob 8: >Kaj naj rečem možu?« (Renata Miiller).
Nočno slulbo imata lekarni: Mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20.
Včera/ S/amič /e klobase nudi! le za postne čase Danes ima mesnih dosti, pojdimo vsi k njemu v gostil
© Razpis lokalnega ogleda. Ljubljanska gradbena družba, d. z o. v Ljubljani je z vlogo z dne,9. februarja 1933 zaprosila za stavbno dovoljenje, da more izpeljati položitev železniškega lira za odvažanje v Ljubljanični strugi izkopanega materiala v bivšo Ravnihar-njčvo jamo ob Linhartovi cesti. Trasa tira bi šla iz Ljubijunične struge v Lipičevo ul., Smar-•Mihsko cesto, Železniški podvoz, nova Vilharjevu cesta, Robbovu ulica in Ravniharjeva jamn. Na osnovi S§ 2 in S9 gradbenega zakona razpisuje jjodpisauo mestno načelstvo kot gradbeno ob-lastvo 1. stopnje v Ljubljani lokalni ogled iti razpravo na licu mesta za ponedeljek, dne 15. februarja 1933 ob 9 dopoldne. Sestanek komisije ob 9 na št. Peterskein mostu. K lokalnemu ogledu in razpravi sc vabijo vsi interesenti s pozivom, da se osebno ali po svojih pooblaščencih udeleže razprave in prijavijo svoje pomisleke ali ugovore. Po zaključitvi razprave se ti ne bodo več upoštevali, razen ako bi bili podani zgolj v javnem interesu. Načrt trase jc na vpogled v običajnih uradnih urah v soboto, dne II. febr. 1933 pri gradbeno-pravnecn referentu mestnega gradbenega urada (soba št. 9). Tamkaj se podajo tudi evontuelni ustni ugovori na zapisnik. — Mestno načelstvo v Ljubljani.
© Na naslov mestnega magistrata. Ne le domačini, tudi tujci, ki obiskujejo Ljubljano, hodijo občudovat mojstrsko delo arhitekta Plečnika — novo šišensko cerkev. Ponosna stavba je res vredna, da se ž njo pobahamo — ampak prostor pred cerkvijo je pač vse prej kot priporočilo za mestni magistrat! Kolikor vemo, je nameravan po načrtu arh. Plečnika pred cerkvijo lep park, in vemo tudi, da je ta načrt mestni magistrat osvojil. Od leta do leta čakamo, da postane okolica kras-
nega božjega hrama dostojna in lepa — a zaman! Kdor hodi gledat lepo cerkveno stavbo, je neprijetno presenečen, ko vidi pohojene in prevožene travnike z vaškimi kolovozi, kjer otroci bijejo žogo in kamor šišenski smetar vozi odpadke vse širše okolice. Mislimo, da bi bil skrajni čas, da se ta kričeča disharmonija čim prej odstrani, kar ne bo samo v olepšavo ljubljanskega mesta, temveč bo tudi zasluženi znak hvaležnosti napram mojstru Plečniku, ki je vse svoje 'velikopotezne načrte dal na razpolago svojemu rodnemu mestu iz golega idealizma.
© Društvo dri. upokojencev v Ljubljani, vabi
svoje odbornike in člane, da se udeleže pogreba svojega bivšega zaslužnega odbornika g. revidenta Antona Simčiča, v soboto ob pol 3 pop. iz Dalmatinove ulice 7.
© Odbor stnnovanskih najemnikov. V včerajšnjem poročilu smo navedli listo novih odbornikov Društva stanovanjskih najemnikov, kakor smo jo prejeli od društva. Odbor se je pa v resnici izpopolnil še z nekaterimi drughni gospodi. Novi odborniki društva so: ravnatelj gimnazije v p. dr. Lončar, g. Likozar, g. Mllj-nik. g. K obal. V nadzorstvu pa so prof. Lapajje, ključavničar g. Novak, namestnik pa g. Logar. Blagajniško poročilo je na občnem zboru poda 1 g. Joško Badjura.
© Smoknlja v Ljubljanici. Mestni zidar g. Slavko Munda je našel v četrtek popoldne na obzidju Ljubljanice v bližini trimostovia precej dobro razvito eniokuljo, ki jo jc izročil našecttu uredništvu. Smokulja v tem času in na takem kraju je res redek primer v naturi. Po mestu so se razširile vesti o gadji zalegi pri trimo-stovju. Vzrok tem vestem je najbrže nedolžna smokulja. O senokulji piše znani poznavalec kač. univ. prof. dr. A. šerko v letošnjem Mohorjevem koledarju naslednje: »Po pašnikih in travnikih, po ogradah in senožetih živi travniška kača ali smokulja, ki jo naš narod trdovratno zamenjuje z gadom. Res mu je nekoliko podobna. Ima namreč na zatilju temno liso, ki se nadaljuje navzad v dve vrsti sporednih lis, ki spominjata na prvi hip na črni hrbtni trak strupenih kač. Vendar jo je pa lahko ločiti od gada po slokem gibčnem telesu, dolgem repu in . ne tako široki glavici. Z modrasom je pa sploh i ni mogoče zamenjati. Ujeta se hitro privadi člo-I veka in se mimo pusti vzeti v roke. Živi od martinčkov, ki jih lovi na ta način, da se jih ovija s telesom in jih zaduši.«
© Nesreča, Vest, ki smo jo priobčili pod tem naslovom v Slovencu od 9. t. in. popravljamo v toliko, da si 17 letni Jože Perovšek, 6in
O lepotah in zanimivostih hercegovskih jam
Ljubljana, 10. febr.
Slovensko narodno ozemlje obsega tudi prav znaten in zanimiv del Kraško-dinarskega pogorja. Zato je zanimanje za kraške jame ined nami tako med ljudstvom, kakor tudi med inteligenco in znanstveniki že ukoreninjeno in ima lepo, staro tradicijo. V Ljubljani imajo naši jamarji že precej dolgo lastno društvo, ki je doseglo prav zadnja leta lepe in znatne uspehe. V četrtek zvečer je imel un. docent dr. Albin Seliškar, naš priznani jamar, v dvorani Delavske zbornice zanimivo skioptično predavanje o doživetjih in izkustvih, ki jih je eks-pedicija slovenskih jamarjev nedavno pridobila v znamenitih hercegovskiji kraških jamah Vijetrenica in Lipski pečini in za primerjavo je nanizal še vrsto slik iz nekaterih slovenskih jam (Logarček, Križna jama). Z obširnim uvodom je predočil številnim poslušalcem zgodovino jamarskega zanimanja in prizadevanja pri nas. Slovenski jamarji imajo sicer v svoji ožji domovini še dovoli znanstvenega dela, sai je podzemlje slovenskega Krasa znanstveno doslej raziskano le v neznatni meri. Naši raziskovalci
so se napotili v daljni hercegovski svet, da po sledi znanega moravskega učenjaka dr. Absoloma, ki je svoj čas raziskal hercegovske jame, toda svojih odkritij in izsledkov ni maral dati tudi našim znanstvenikom na razpolago, znanstveno preiščejo jame in prodro tudi v predele, ki jih dr. Absolom ni dosegel. V sliki in besedi je predavatelj orisal vse delo ekspedicije, da se je moralo tudi v slehernem lajiku vzbuditi živahno zanimanje za jamarstvo, ki privlači človeka, tako po tvojih znanstvenih posebnostih, kakor tudi po svojem športnem značaju. Dr. Seliškar jc nazorno orisal bogate najdbe izredno zanimive in čudovito lepe jamske faune, ki daleč prekašajo Absolomova odkritja. S toplim pozivom, naj naši jamarji in prirodoslovci z delom svojega duha in svojih rok resnično osvojijo naše kraško podzemlje, za katero se je doslej v veliki meri zanimal predvsem tuj znanstvenik, je g. docent zaključil svoje, v resnici lepo predavanje. Zahvala, ki jo je na koncu izrekel predsednik pri-rodoslovske sekcije g, dr. Pajnič, je prišla vsem iz srca.
Ptuj
Ptujski sejmi. Na živinski sejem dne 7, t. tn. je bilo prignanih 44 glav živino in sicer 175 krav. 49 telic, 100 volov, 14 bikov in 07 konj. Cene so ostale neizpreinenjene in sicer krave Din 2, telice 3.25—4.50, biki 2.S0—3.25, voli 3—4.25 za kg žive teže. Konji po kakovosti 350—3400. Na svinjski sejem dne 8. t. ni. je bilo prignanih 105 svinj, prodanih pa 48. Cene Din T—S.50 za kg žive teže.
Podružnica Vinarskega društva v Ptuju bo imela svoj občni zbor v nedeljo 12. t. ni. ob 10 v prostorih gostilna Brenčič. Na dnevnem redu je med drugim (udi razdelitev diplom.
Nočno lekarniško blužbo od 11 do 18. t. m. ima gornja lekarua »Pri zamorcu« magister Molitor.
Pogreb učiteljice Ane Bezjak jo pokazal, kako je bila pokojnica priljubljena pri šolskih otrocih in občinstvu. Nepregledna množica ljudi, v ospredju šolska mladina, se je pomikala iz Mladike na mestno pokopališče. Pogreba se je udeležil okrajni načelnik dr. Bratina, mestni župan Jerše, poveljnik orožniške čete major Cvetkovič, učiteljstvo ter uradništvo vseh ptujskih oblasti, posebno pa je bilo zastopano ženstvo. Pogreb je vodil g. prost dr. Žagar ob asistenci 6 duhovnikov, mostna godba pa ja svirala Zalostinke. Od pokojuice so se poslovili v Mladiki učitelj Šestan in učenka Runovc, ob odprtem grobu pa z v srce segajočitni besedami g. prošt dr. Žagar in šolski upravitelj Jamšek; Glasbena Matica pa ji je zapela v slovo žalost inko. Naj počiva v miru!
Celje
■& »Trnjulcica«. Jutri bodo Celjani do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Ljudske posojilnice in prisostvovali čarobni operi »Trnjulči-ce«, ki jo vprizore otroci brezposelnih steklarjev iz Hrastnika ob 3 popoldne. Ka. je čisti dobiček namenjen za otroško kuhinjo, zato upamo, da ne bo manjkal noben pravi Celjan, ki čuti z zapuščenimi hrastniškimi otroci. Vstopnice od 10 do 3 Din se dobe še danes v predprodaji v knjigarni Gori-čar in v Slomškovi tiskovni zadrugi, jutri pa od 10 do 12 in od pol 2 do začetka predstave pri dnevni blagajni.
JSr Predavanje g. dr. Antona Brcclja. Predavanje g. dr. A. Braclja o stigmatizaciji ee ne bo vršilo, kakor smo javili v včerajšnji številki v mali dvorani Ljudske posojilnice, temveč v Domu v Samostanski ulici. Ura predavanja ostane, kakor je bilo naznanjeno, t. j. ob 10 dopoldne.
■& Izpuščen iz zapora. Včeraj dopoldne je bil izpuščen iz zaporov tukajšnjega okrožnega sodišča g. Franc Šmon, kaplan iz Nove cerkve.
■& Drž. krajovna zaščita deco in mladine v Celju bo imela redni letni občni zbor dne 21. t. m. ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma.
.©• Podzvezna slalom tekma pri Celjski koči, razpisana za 12. t. in., se vsled slabih snežnih razmer preloži. Da se omogoči prireditev, je treba, da zapade nov sneg. Dan tekme bo pravočasno jav-ljen v listu. — SPD C?lje.
& Šport v nedeljo. Jutri popoldne se vrši ob 2 na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Trbovlje in SSK Celje.
& Iz delovanja krajevne protituberkulozne lige. Na seji tukajšnja krajevne protituberkulozne lige se je konstituiral odbor, izvoljen na zadnjem aBHBaaHHvnaaBHncaBHnngnHBMg
železničarja, ni zlomil noge, marveč si jo je samo izpahnil v kolku.
© Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
občnem zboru, sledeče: predsednik g. učitelj Zdol-šek, prvi podpredsednik g. dr. Goričan, drugi podpredsednik ga. Kalanova, tretji podpredsednik ga. Stermeckljeva. blagajnik g- prof. Gorup iu tajnik g. šmigovec, upravitelj OUZD. Dalja je bilo rešenih več prošenj za podpore. Podeljenih jo bilo 5 podpor mesečno po 100 Din za tri mesece, dalje 3 podpore mesečno po 50 Din tudi za tri mesece, dva prosilca so pošljeta najprej v zdravniško preiskavo, poleni bo odbor o njihovih prošnjah sklepal nadalj?. Glavna točka dnevnega reda je bilo vprašanje o zgradbi zavetišča za jetičnike. Sklenjeno je bilo, da se izdajo najprej tozadevni letaki, potem se napravi seznani vseli hišnih posestnikov glede mesečnih prispevkov za zavetišče. Uredi so tudi kartoteka vseh lubarkuloznih. Načelo se je tudi vprašanje zaščitnih sester, ki jih predvidevajo tozadevni zakoni, katera stvar pa zaradi proračunskih nemožnostl do sedaj še ni izpeljana. Govorilo se je tudi o nebigljensklh razmerah v \Vestnovi tovarni in je bilo sklenjeno, da napravi liga potrebne korake, da se napravijo v Wastnovj tovarni za delavce higijenskiin predpisom odgovarjajoče kopalnice in umivalnice, kakor je to urejeno že v tukajšnji cinkarni.
Mala Nedelja
Toplo vreme nam jc dalo toliko blata, da vso novice obtičijo v njem in no morejo v svet ob pravem času. Neprijetno je zlasti zato, ker srno tako odrezani od sveta. Vozniki se bojijo blatnih cest, peš pa skoraj ua moreš nikamor. Zato tičimo doma. luščimo bučnice iu obiramo ljudi in svinjske reberce. — Tudi ženimo se kakor bi nas vtragalo. Dosedaj smo zvezali samo 9 parov; če jih bo še kaj, bomo poročali. V boljši, drugi svet se jih je tudi že nekaj preselilo, še več pa jih je priromalo na ta svet. — Vinske kupčije pri nas sploh ni no-b?ne, zato pa tudi denarcev ni od nikoder. A če ni denarcev, je zato tem več opominov in čekov: Plačaj, plačaj, kar si dolžan ali drugi mislijo, da si dolžan! — Z gumbi? S smrekovimi storži? Kriza. Kuršenski Ludvik pravi: »Že dolgo sem na %Y£ti, a takega »miserere«, kakor je sedaj, še ne pomnim.« (Ludvik namreč pomaga pri cerkvi, zato sliši večkrat ob najbolj žalostnih prilikah peti »Miserere«.) Zato sa ne čudite, če se vkljub pustnemu času držimo kislo, kakor bi požirali kostanjeve bodice!
Slovenjgradee
Pogreb -}- g. župnika Skerbsa. Preteklo sredo smo pokopali zemeljsko ostanke upokojenega župnika g. Romana Skerbsa. Pogreba se je udeležilo blizu tisoč oseb, med njimi številni njegovi 6obrat-ja in sošolci s pomožnim škofom g. dr. Tomažičem na čelu. Pred mrtvašnico v bolnišnici se je v iskrenih besedah poslovil od rajnega prevzv. g. škof dr. Tomažič, ki je tudi vodil pogreb. Na pokopališču pa je spregovoril v sloVo mestni župnik in dekan g. Alojzij Cižek. Pevski zbor je pod vodstvom pe-vovodje g. Al. Kranjca zapel žalostinko »Blagor mu«. Pokojni g. Skerbs se je rodil 27. februarja 1874 v Rušah. V tnašnika je bil posvačen 25. julija 1898 in je bil sošolec g. pomožnega škofa dr. To-niažiča. Služboval je kot kaplan v Rogatcu, na Ptujski gori in v Poljčanah. V Prevorjali je žuipnlkoval z vso vnemo In požrtvovalnostjo 23 let. Leta 1929 je zaradi bolezni, ki jo je potrpežljivo prenašal že od mladih let. stopil v pokoj in je še istega leta nastopil službo hišnega duhovnika v tukajšnji bolnišnici. Ves ta čas je z veseljem pomagal domačamu župniku, pa tudi drugim župnikom ni nikoli odrekel, če so ga prosili pomoči. Bog naj bo pokojnemu dušnemu pastirju bogat plačniki
Kulturni obzornik
Revija mariborske glasbe
Maribor, 8. febr.
»Poljudna akademija« so nazvali prireditelji sinočnji glasbeni in pevski večer v unionski dvorani; po sporedu in pa po izva janju ga pa lahko štejemo med najuspelejše koncertne prireditve letošnje sezone. Vsikdar nam je tak koncert, ki spravi na oder vse, kar uživa v glasbenem življenju našega mesta ime in ugled, dobrodošla priložnost, da si učvrstimo zaupanje v pozitivnost našega lokalnega glasbeno-kul-turnega dela, obenem pa nudi ugodno priliko za primere med deloin io ustvarjanjem posameznih dirigentov, solistov in pevskih zborov. Najprej o sporedu: nekoliko preveč pester in predolg, zadostoval bi skoro za dva solidna koncertna večera. Radi tega je utrujal in ni dosegel tistega učinka, kakor bi ga bil sicer. Orkester je samostojno nastopil s »Slovansko koračnico« Čajkovskega. Strauissovim »Piciknto« in Gotovčevim »Simfoničnim kolom«. Čajkovskije-va skladba je mogočna himna Slovanstvu; silno dinamično povdorjeno delo, da se kar čuti vso širino in globino slovanske duše. »Picikato« jc lahko, tipično Straussovo delce, prijetno za uho in bežnega vtisa. Gotovčcvo »Simfonično kolo« pa je skladba, kakor jih je v naši glasbeni literaturi malo. Čudovita ritmik« jo preveva, neverjetno pestre motive odkriva skladatelj v pripro-stili melodijah narodnega kola, jih poglobijo, mestoma izlušči iz celote, nato pa zopet potopi v vrtinec besnega tempa; posebno konec z mogočnim |K>rastom do pretresaijočega dinamičnega viška je efekten. — S spreinljevanjem orkestra sta nastopili kot solistki gdč. Lida Ve-dralova z romanco iz »Mignoiia« in »llabanero« iz opere Carmen in naša priljubljena violinistka »Irtimilniii ®v«nn Brandlova v Failstnvi fanta-
ziji, ki jo je priredil Wenia\vski. Fantazija je zelo efektna ter je skupek najlepših biserov iz Gounojeve opere. Mirkovi pesmi; Pravijo ljudje in Kondotir, ki ju je zapel bariton Neralič, oči-tujeta močno samonikel in svojevrsten Mirkov moderni slog. Gotovčeva: »Tuge moje tuge« pa je globoko čuvstvena skladba po narodnem motivu. Avgust živko jc zapel vedno učinkovitega Fleišman-Kozinovega »Metuljčka« in dodal je šc Rudolfovo arijo iz prvega dejanja opere Bo-lieme. Zanimiv je spored, katerim so nastopili pevski zbori. Dočim goji Glasbena Matica izrazito moderno pesem, ostajata zbora Jadrana in Drave v stari preizkušeni smeri, Maribor pa si je izbral nekako srednjo pot. Glasbena Matico je nastopila z učinkovitim ciklom j Pot po domovini« v priredbi Marolta. Brnobiča, Pahorja, Slavenskega, Muhviča in Mjrka, »Drava« z Vil-harjevo >Na Ozlju gradu«, zbor »Jadrana« z Forsterjevo »Razbito čošo« in Vilhnrjevo »Na vrelu Bosne«, »Maribor« pa je zapel dr. Sclnva-bov ljubek valček »Dobro jutro« s spremljavo orkestra. — V izvajanju samem moramo povda-riti pred vsem veselo presenečenje, ki ga je prožil orkester pod taktirko ravnatelja Illadck-Bohinskoga. Mariborski orkester je sploh posebnost: ob takih izvanrednih prilikah se kar som od sebe ustvari v dirigentovi roki, pestro sestavljen iz starih preizkušenih godbenikov, mladih gojencev glasbene Matične šole in članov vojaške godbe. Je treba mnogo energije, da se iz tc pestrosti ustvari enoten instrument, toda ravnatelju Hlndeku se to vsikdar posreči. In prepričani smo. da bi sc mu gotovo posrečilo ustvariti tudi stnlen orkester, ki bi gn Maribor tako nujno potreboval — lc energije in dela bi bilo trel»a vložiti v stvar. Zelo učinkovito je podal »Slovansko koračnico«, še bolj pa je presenetil v Gotovčevem »Simfoničnem kolu«. Od solistov je žela na jveč priznanja gospa Brandlb-va. V Faustovi fantaziji jc podala solistični part z elegantnim povdarkoni ter zlasti v valčku pokazala svojo vrhunsko tehniko. — Zelo je uga-jal« itidi Vedralova. V obeh erijah j« po-
kazala močan dramatičen talent; njen čuvstveno barvan glas je zlasti v višini silno prodoren. Bilo bi gotovo zanimivo čuti pevko v kaki večji odrski partiji. — Enako sta ugajala gg. Neralič in živko. Od nastopajočih zborov 6ta uspela zlasti mešana zbora »Maribora« in »Matice«. Pri Mariboru opažamo stalno napredovanje, ki je dokaz temeljitega in vestnega dela kapelniku Gašpariča. V svojem zboru si je vzgojil kader solidnega pevskega materiala, na katerega se lahko vedno zanese. Zbor Glasbene Matice pod Mirkovim vodstvom še vedno prvači. V ženskem zboru opažamo težnjo po osvežitvi, ki mu je močno v korist. Zboru »Drave«, ki jo votli neumorni Albin Horvat in »Jadrana« pod taktirko J. Laha, gojita, kot že omenjeno solidno starejšo pesem; sta pa oba zelo dobra ter razpolagata z odličnim materialom.	J. G.
Plesalca Mlakarjeva in „Punčha" v naši operi
Kakor znuno sta Pija in Pino Mlakar /o s svojimi prvi:ni nastopi tudi v Ljubljani vzbudila veliko pozornost. Bil je to plesni koncert podan v najmodernejši smeri, ki sta ji utrla pot in priznanje v svetu koreograf R. v. Lnbun na eni in plesalka M. Wiginann na drugi strani. Ker nain jc znano, da je bil Baycrjev balet »Punčka« (Pttppenfee) v stalnem repertoarju znanih plcsalcev ruskega klasičnega baleta Pavlova in Dijagilcva, nas jc zanimalo, zakaj sta si moderna plesalca izbrala tu precej tipični stari balet. Saj sta v Nemčiji z uspehom nastudiraln moderne balete Stravinskega in de Falle.
Ker imata Mlakarjeva polne roke deta za sobotno premijero, jih poiščetn kar v operi. Srečo imam, baš je orkestralna vaja za »Punčko«. G. Pino je na odrti in popravlja zarlnje detajle, ga. Pija Mlakar pa v parterju opazuje od daleč celotni utis. Zu razgovor jo poprosim in ga. Pija mi na vprašanja pripoveduje o delu zadnjih dni, o u&šili cpcrr.il: plesalkah. i»a o
»Punčki«, ki bo gotovo še prav posebno ugajala našim najmlajšim. Saj so v Dcssavi otroci kar vriskali radosti, ko so nastopili mali kositerni vojacki. Da sta označila svoje plese tega večera posebno z ozirom na deco vzporedno s Punčko se boy-bov, lak, hop, tok-tok in ples opernega baleta. Resna zadeva pa tudi vesela in srečna. 1 lesi so s tein označeni preprosto naivno pa vseeno točno. Ja to so veseli plesi, deloma z lahko satirično noto, pa saj se jih lepše pleše kot o njih govori.
Zanima vas, zakaj sva si izbrala stari balet »Punčka« za najino gostovanje v Ljubljani.
Glejte, plesni zbor je organična cnotn, ki pride lc takrat do izraza jakosti, če zajema iz svojega lastnega bistva. Zato sva se morala odločiti za ta stari, a še vedno živi balet, ki se mu koreografska tradicija našega plesnega zbora prilegii, a omogoča v nam danem času ustvariti tudi za moderni okus umetniško celoto. Živa osnova baleta je misel, da proda umetnik svoje najboljše delo za denar tujcem in s tem zgubi svoje največje veselje. Vse pa prepleta pravljično življenje igračk — umetniških stvaritev človeka. Ob lahki, pestri, a namenoma skromni Bayerjevi niuziki upamo, da bomo mogli razveseliti gledalce s svežostjo in veseljem, kot more to nuditi Ie ples.
Med tem priteče še g. Pino z odra, pohvali vstrajnost plesalk pa ljubeznivo požrtvovalnost g. Golovina, ki pleše prodajalca igračk iii že oddirja k šefu garderobe, da si še enkrat zagotovi pravilnost, že tolikokrat prekrojenili kostumov.
Ker vidim, da zadržujem, se poslovim od ljubeznive ge. Pije in v ozadju še nekoliko poslušam prijetno Bayerjevo muziko, ki jo temperamentno dirigira g. dr. švara. V
Pričakujemo, da bo to večer lepega tcater-skega plesa, ki mora biti v nasprotju « koncertnim dostopen tudi širokim plastem glcdalccv.
P. E.
Dnevna kronika
se zastrupili z alkoholom
V odsotnosti staršev izpili liter žganja — Ena žrtev se bori s smrtjo
Novi Sad, 10. februarja.
V hiši tovarniškega delavca Milana Moini-roviča v Novem Sadu se je dogodila huda nesreča, katere žrtev sta postala oba Momirovičeva otroka, 12 letna Dana in 9 letna Vukica. Mom,i-rovič in njegova žena, ki tudi dela izven hiše, popoldne nista bila doma. Sosedje so nenadoma /ačuli iz Momirovičevega stanovanja čuden ropot in stokanje. Vdrli so v stanovanje in našli malo Dunico in Vukico, ki sta nezavestni ležali na tleh in se zvijali v groznih bolečinah. Takoj so poklicali reševalno postajo in policijo. Služ-
bujoči zdravnik je ugotovil, da sta se obe deklici zastrupili z alkoholom. Sosedje so videli, da sta se deklici oddal jili od hiše % litersko steklenico. Očividno slu v neki trgovini kupili žganje in se vrnili doaiov, kjer sta izpili cel liter žganja. Kaj ju ie do tegu privedlo, kje sta dobili denar in v kateri trgovini »ta kupili žganje, se še ne ve, ker deklic še niso mogli zuslišati. Obe deklici so prepeljali v bolnišnico, j | kjer se mlajša Vukica bori s smrtjo, starejša | Dana pa bo morda ostala pri življenju, čeprav I je tudi njeno stanje zelo resno.
Mariborske vesti:
Izhod: skupen „parlament" mesta
in okolice
20. februarja
XV. dražba koi divjadi na iieleseimu
Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana, „Divja koža", Velesejem
mrnmrnmmi^mmm^mmmmmmmimmmmimmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmtmm^mmmmm
Koledar
Sobota, U. februarja: Lurška Mati božja; Adolf,
škof.
Novi grobovi
-f" V Ljubljani je umrla gospa Janja L o k n r , roj. Prijatelj, vdova pisarniškega ravnatelja. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše globoko sožalje!
-f- V Št. Janžu na Dolenjskem je umrl v 80. letu starosti g. Janez R e p o v ž. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim uaše iskreno sožalje!
Osebne vesli
= Diplomirati so na ljubljanski juridični fakulteti sledeči gg. kandidati: Baje Franc, Furlan France in Štular Jože.
Oslole vesti
—	Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju dne 10. februarja 1933, ob 7 zjutraj: barometer 764.5 mm, temperatura — 3"C, vreme jasno, oblači se, veter jugovzhodni, 5—20 cm južnega snega. Smuka ugodna. Izgledi za nedeljo ugodni.
—	Hrvatski zdravniki proti pravicam zobo-tehnikov. Zagrebška zdravniška zbornica kot službena organizacija hrvatskih zdravnikov je na svoji letni skupščini, ki se je vršila te dni, sprejela resolucijo, v kateri ostro nastopa proti novemu zakonu o zdravljenju zob, ki je sedaj pred Narodno skupščino in v katerem so navadni zobotehniki povsem izenačeni z zobozdravniki. Hrvatski zdravniki ugotavljajo to kot socialno krivico in zahtevajo, tiftj se sklene poseben zakon o zobozdravnikih in 'fjbseben zakon o zobotehnikih.
—	Znanilec pomladi. G. Ivan škofic, šofer na Brezjah, je ujel in nam poslal živega citrončka. Toplo vreme ga je pač prezgodaj izvabilo v svet. Sedaj živahno leta po uredniški sobi in se prav rad približa kapljici medu.
—	Pobegnil je. Z Jezice pri Ljubljani nam poročajo: Pretekli teden je pobegnil od svojega delodajalca brivski vajenec Ignacij Hribar, katerega je sprejel g. Karel Doležal, brivski mojster v Stoži-cah, da se izuči brivske obrti. Hribar je bil že pred par leti pri njam in je v teku par tednov pobegnil od mojstra in je že tedaj odnesel mojstrovi služkinji večji znesek denarja. Po dveh letih se je nato zopet vrnil in milo prosil mojstra, da ga naj zopet sprejme, kar mu je mojster ugodil. Je sicer brez svojcev, oziroma njegova mati živi nekje v Panče-vu, kjar je uslužbena kot služkinja. Že se je privadil vseh domačnosti v hiši Doležala in dobrot njegove soproge. Vse to pa je izrabljal. Ker se mu je pa vrnilo zopet hrepenenje, da gre v svet, je izmaknil pomočniku Vrabiču lepo črno suknjo, srajco in še nekatere druge vrednosti ter jo popihal nsznano kam. Hribar je srednje močne postave, rjavih oči, kostanjevih las, govori težko slovensko, ker je bil že od otroka v Gradcu. Takoj na prvi pogled ga lahko vsak spozna po govorjenju. Oblasti ga zasledujejo.
—	Dve krogli v glavo. Žrtev »ofrehta« je postal 20 letni posestnikov sin Franc Zupančič iz vasi Golezen v občini Drtiji. Domači fantje so te dni delali >ofreht« v Spodnjem Slivnem. Pri tem ga je nekdo od fantov obstrelil s pištolo v glavo. Prvi strel je predrl Zupančiču črepinjo v sencu in je krodla izstopila pri ušesu, druga krogla pa je zadaj odletela ob temenu. Fant je imel res srečo v nesreči, da ni prišlo do smrtnonevarnih poškodb. Tako pa je mogel sam priti v bolnišnico in tam začudenemu uradniku povedati, da ima »dve luknji v črepinji«. Kako je prišlo do omenjenih strelov, bo dognala še preiskava. — 40 letni rudar v hrast-niškein premogovniku Martin Zupan je doma pri Sv. Katarini nad Trbovljami žagal na cirkularki drva. Pri delu mu je spodletelo in mu je žaga odrezala nekaj prstov na desni roki. — Železniški progovni delavec Franc Taškar iz Lokavca pri Zidanem mostu je zašel na železniški progi pod mali vagonček, ki mu je zmečkal desno nogo.
—	S Save je zginil led. Iz Siska poročajo, da je mraz popolnoma popustil in da led z rek izginja in je s Save že skoraj povsem izginil. Plovba z Belgradom, ki je bila radi ledu prekinjena, se zopet vrši.
—	Smrt pod tramvajem. V Zagrebu je povozil tramvaj 83 letnega mizarja Dragutina Greguriča. Starec je slabo videl in slišal, in tako ni niti videl niti čul tramvaja, ko je hotel prekoračiti cesto. Tramvaj ga je zagrabil ob strani in ga s tako silo vrgel po tleh, da mu je počila lobanja in je smrt nastopila v trenutku.
—	Morilec svoje {ene obsojen na smrt Pred sodiščem v Ogulinu se je te dni zagovarjal 30 letni mali trgovec z drvmi Ivan Pleše iz Delnic, ki je 7. decembra lanskega leta umoril svojo ženo Marijo, rodom Slovenko. Z Marijo se je leta 1925 spoznal v Sloveniji, kjer je hodil po kupčijah, nakar sta se po nekaj mesecih vzela. Toda v zakonu so sc kmalu začele bridke ure za Marijo. Pleše, ki je vdan pijači, je svojo ženo pretepal in mučil na vse načine. Parkrat je zbežala od njega proč, pa jo je znal s sladkimi obljubami vodno pregovoriti, da se je vrnila k njemu. 7. decembra lanskega leta pa se je napil in Marijo z nožem zabodel v prsa, da je izkrvavela. Sodišče je proglasilo Ivana Plešo za krivega premišljenega umora in ga obsodilo na smrt na veialih.
—	»Suženj narodnih manjšin«. Pred subo-tiškim sodiščem se je vršila zanimiva razprava. Šolski nadzornik Tugomir Cosič je tožil učitelja Dušana Milutinoviča, ker je ta poslal na ministrstvo za prosveto vlogo, v kateri je nadzornika med drugim obdolžil, da je suženj narodnih manjšin, ker na pretiran način izpolnjuje njihove šolske zahteve. Razprava je končala s tem, da je bil Mi-lutinovič obsojen na mesec dni strogega zapora in na objavo sodbe v listih. V utemeljitvi sodbe navaja sodišče, da je šolski nadzornik svojo dolžnost popolnoma vršil in č* je manjšinam napravil kakšno uslugo, ni pri tem nikoli prekoračil mej zakona. Državni toižlec se je pritožil zoper sodbo zaradi premile kazni.
—	Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice Zdravniška poročila iz bolnišnic dokazujejo, da radi jemljejo »Franz-Josei« vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Dva samoumora v Sisku. Predvčerajšnjim so v Sisku pokopali gimnazijca Slavka Pejnoviča, ki se je obesil na podu rodne hiše, in to zaradi slabih ocen v šoli. Pejnovič je bil do pred enim letom odličen dijak, lansko leto pa ga je napadla solnčarica in od tedaj se ni mogel več učiti. Neuspeh v šoli je nanj tako vplival, da si je nesrečno končal mlado življenje. — Izginila ie iz Siska kolodvorska blagajničarka Božena Pleša. Vsi znaki kažejo, da je izvršila samoumor iz obupa, ker ni mogla ozdraviti svoje težke pljučne bolezni. Trupla še niso našli.
—	Slovenske velikonočne razglednice. V krat-| kem bo izdal prof. J. Ravnik, znani mojster v pokrajinski fotografiji in avlor prvega slovenskega kulturnega filma >V kraljestvu Zlatoroga;, zbirko velikonočnih razglednic — fotografij. Vsak, ki bo videl te krasne naravne posnetke in bo imel zadosti estetskega čuta, bo priznal, da so le razglednice doslej najlepši domači uspeh na polju fotografije. Prof. Ravnik se s tem postavlja ob stran dr. Def-nerju, čigar razglednice so postale svetovno znane in katere tudi že pri nas poznamo, čeprav jih: le malo kupujemo, saj so zelo drage. Prepričani smo, da bodo te res uspele razglednice tudi vplivale na javnost, ki se bo sčasoma navadila izbirati le v resnici lepo, zametavati pa kič, s katerim preplavlja večinoma inozemstvo ob praznikih naš trg. Zbirka desetih velikonočnih razglednic nam ne prinaša le košček naše zemlje v fotografiji, ampak je v njej zajeta vsa poezija naših pomladanskih dni in naše zemlje. Razglednice so zelo lepo izdelano in na najfinejšem papirju. Njih cena pa bo za polovico nižja, kakor pri enakovrednih inozemskih razglednicah. Zbirka nam prinaša izbrane pomladanske motive, ki vsak zase ugajajo očesu in srcu. Prepričani smo, da bo naša javnost kaj hitro spoznala vrednost teh razglednic in posegla po njih tako, da bomo v kratkem dobili novo zbirko.
—	Doktorja Prešerna zbrano delo. (Uredila Avgust Pirjevec in Joža Glonar.) Založila Jugoslovanska knjigarna. (Strani XXXI in 290.) — Jugoslovanska knjigarna, ki je dala iniciativo za novega Prešerna, kakor ga je bilo že dolgo treba našemu času, naši kulturni doraslosti in naši narodnostni samozavesti, je s pričujočo izdajo Zbranega Prešernovega dela ustvarila gotovo naš doslej najvidneje veliki tekst, in omogočila eno naših najbolj reprezentativnih kn jig. S tem se je ta založnica za dolga leta nazaj častno rehabilitirala za zamude, ki jih je bilo slov. književno občinstvo navajeno očitati in včasih za kar kulturno inferiornost zapisovati. Prešeren iz Jugoslovanske knjigarne je namreč dogodek, kulturni datum, ki poslej ob letih 1847 in 1866 nikoli več pozabljen ne bo. »Zbrano delo doktorja Franceta Prešerna-: je prvi popolni in strogo kri-tičrii naš Prešeren, torej knjiga, ki jo je ves slovenski prosvetni svet težko pogrešal, naša šola in veda, naša družina in knjižnica, naše knjigotrštvo in tuji in domači bibliofil. Cena za nevezano je 40 Din; platno 55 Din; celo usnje 90 Din.
—	Žrebanje srečk za gradnjo nove cerkve svetega Antona v Tuzi-ju, ki bi se imelo vršiti dne 27. decembra 1932, je bilo preloženo za nedoločen čas. Odbor nam bo sporočil, kdaj bo žrebanje.
—	Dognali so, da more biti angina tudi vzrok notranjim boleznim, zato se moderni medicini posveča posebna pozornost desinfekciji ust in grla, po katerih prihajajo v telo nevarni bacili. Za popolno uničenje je treba pravočasno poskrbeti svetovno znano, zanesljivo sredstvo 1'anflavin - pastilje "•Bayer«. Te vas obvarujejo pred difterijo in hripo.
—	Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franc Jose-fove« grenčice takojšnje poživljenje zastale prebave.
Dijaki Nogo! Mladeniči
NI k tnalo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor
Luč ss grora
»pisal Fr.Wei«®r D. J. poslovenil Jole Jagodic. Cena broiirani Din 15—, polplatno vezani Dja 22'—
Zaloiila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Maribor, 10. febr.
Zdi se, da so zaenkrat načrti popolne spojitve Maribora z okolico padli v vodo. Preveč jasno je izrazila okolica svoje odklonilno stališče in ni verjetno, da se bo spojitev proti volji okoliških občin izvedla. Vzroki, s katerimi utemeljuje okolica svoje stališče, so znani: predvsem jo strašijo dolgovi mariborskega m?sta, dočim imajo njene občine celo znatne prihranke v hranilnicah. In vprašanje mestnih dolgov! Dolgovi so bili izvršeni v svrho produktivnih investicij ter se amortizirajo. Poleg tega se v sedanjih neeigurnih časih ne ve, kaj je bolje: denar investirati ali pa ga braniti. Zgled, ki ga kaže mariborsko mestno gospodarstvo v predvojnih častili, govori v prilog investicij. Mariborsko mesto bi imelo danes drugačen izgled, da so mestni očetje milijone, ki so jih hranili v hranilnici, uforabili za investicijo, mesto da so jih naložili v vojnih posojilih.
Kljub temu, da je okolica odklonila spojitev z mestom, je vendar cela vrsta vprašanj, na katerih je zainteresirano tako mesto kakor okolica in re-
ševati jih bo treba sporazumno. So to predvsem ceste in nove cestne zvezo, stavbena vprašanja, regulacijski načrti, šolstvo, vodovod in kanalizacija, elektrifikacija, socialno skrbstvo in pa policija. Dasi se bodo okoliške občine združile v večje enote, bodo v zadevi navedenih vprašanj še vednn navezan? na sodelovanje z mestno občino. In za to sodelovanje bi Irebalo najti nek morius, da ne bo nepotrebnih in zavlačevalnih vsakokratnih pogajanj in neizbežnega trenja med mestom in okolico. Doznavamo, da se bavijo s tem vprašanjem tudi na odločilnih upravnih mestih pri banski upravi in da je v delu načrt, ki naj bi uredil sožitje me-sla z, okolico. Predvidena je ustvaritev nekakega širšega sosveta, v katerem bi sodelovali delegati iz občinskih svetov mariborskega mesta in okoliških občin. Ta »mariborski parlament« bi bil nekaka vrhovna inštanca za rešitev vseh vprašanj, na i katerih jo interesirana tako mestna kakor okoli-! ške občine. Zdi se, da bi takšna rešitev lega pere-1 čega mestno okoliškega vprašanja še na najspre-jemljivejši način uravnala pereče in važne odnose med mestom in okolico.
D Na III. prosvetnem večeru je predaval tajnik Prosvetne zveze v Ljubljani g. Vinko Zor o potovanju na krasnem parniku »Kraljica Marija« od Sušaka do Aten. Poslušalce je predavatelj v zanimivi in tudi poučni obliki popeljal vzdolž ča-rovite dalmatinske obali in njenih divnih pristanišč ob pomembnih zgodovinskih spomenikih in v zvezi s pristankom ladje pred staroslavnim središčem slarogrštva podal izčrpno sliko o pomenu grške kulture za ves duhovni razvoj. Svoja izvajanja jc ponazorjeval s čelnimi skioptičnimi slikami. Poslušalci so nagradili predavatelja s prisrčnim odobravanjem. Otvoril je večer s primernimi pozdravnimi besedami g. Mirko Geratič, ki se je tudi ob zaključku predavanja vsem udeležencem zahvalil za poset.
□	Smrt ugledne gospe. V sanatoriju v Gradcu je umrla v starosti 70 let soproga uglednega mariborskega vinskega veletrgovca gospa Ana Ross-man. Truplo blage pokojnice prepeljejo danes v Maribor, pogreb pa se vrši v pondeljek, dne 13. t. m., ob 3 popoldne iz kapelice na mestnem pokopališču. Svetila pokojnici večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Drevi predstava Ljudskega odra. Ljudski oder vprizori drevi trodejansko dramo nemškega dramatika Wazflicka: Živa. Režira Standeker, nastopijo pa v vlogi meniha Irnfrida Wurzbacher, pisarja igra Štandeker, Živo gdč. Simčičeva, Bo-zaruno Filipčičeva, lovca Kipa Stare in rablja Skrinjar. Predstava se vrši v Zadružni gospodarski banki ob 20 zvečer.
Sv. zahoa-irelec livlienia
Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20-—
O Dijaki drž. klasične gimnazije v Mariboru vprizorijo v soboto, dne 18. februarja, v dvorani »Zadružne gospodarske banke« Jalenovo dramo »Bratje«. V tej drami se Jalen odlikuje po svojem lapidarnem slogu in krepkem deianju V »Bratih« nam slika delovanje narodnih prvakov tik po svetovni vojni, v času bojev za Koroško. Drama je težka obsodba vojne, ki je povzročila toliko gorja. Začetek ob 20.
□	Zastopniki okoliških občin so imeli včeraj sestanek na okrajnem poglavarstvu. Posvetovali so se o združitvi okoliških občin v večje upravne enote. Kakor smo že svoječasno poročali, pridejo v poštev združitve občin Krčevina—Košaki, Kani-nica—Rošpoh in Jelovec, Radvanje—Razvanje— Pekre—Limbuš, Pobrežje—Zrkovci—Dogoše in Tez-no. Zastopniki omenjenih občin so se izrekli z nekaterimi omejitvami za združitev.
□	Mariborsko gledališče. Pripravlja se židovska drama pisatelja Ascha »Bog maščevanja«, ki pride že v prihodnjih dneh na oder. Dirigent Her-zog pa je zaposlen z vnetimi pripravami za Gou-nodovo krasno opero »Faust«, ki bo prihodnja glasbena novost na gledališkem odru.
□	Jutri živahna nedelja. Kaj živahna bo jutrišnja nedelja: na sporedu sami občni zbori. Ob 10 zbor mariborskih jogrov pri Orlu, ob 14 bodo zborovali državni upokojenci v dvorani Nabavljal-ne zadruge ter si osnovali skupno organizacijo, ob 17 pa bo občni zbor Krščanske ženske zveze v dvorani Zadružne gospodarske banke. Poleg tega še v Studencih ob 9 dopoldne občni zbor tamoš-njega Rdečega križa. — Tudi športniki pridejo jutri na svoj račun. Otvarja se nogometna sezona s tekmo med starima rivaloma ISSK Mariborom in SK Rapidom.
□	Biljardni turnir v kavarni Jadran, ki je držal v napetosti vse številne prijatelje te igre, se bliža svojemu zaključku. Prva in druga kategorija sta že zaključili tekmovanje in prvaki so že določeni. Kot najbojj-ši biljardist se je izkazal Bender, v II. kategoriji pa je zmagal Bertoncelj. Le v tretji in četrti kategoriji se še mora odločiti prvenstvo z nekaj partijami. V prihodnjih dneh sledi slovesen zaključek turnirja z razdelitvijo lepih in dragocenih daril, ki jih je daroval zmagovalcem g. kavarnar Š e r e c.
□	Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od 12. do 18. februarja lekarna »Pri «v. Antonu«, mag. Albaneže na Frankopanski cesti.
□	Za ravne dijake je daroval znesek 100 Din vneti podpornik naše dijaške mladine g. ravnatelj Josip Ajdišek. — Posnemajte!
□	Katolilko izobraževalno društvo r KoSakih ima svoj redni mesečni sestanek jutri v nedeljo ob običajni uri. Na sporedu je poučno predavanje.
□	Lov na ujede ▼ mesta. Mariborski lovci so zaprosili mestno občino, da jim dovoli streljati ujede, vrane in srake v mestnem parku in sploh na področju mesta. Iz javno-varnostnih razlogov pa je mestno načelstvo prošnjo mariborskih -»jogrov« odbilo.
□	Obilen ribji trg. Na včerajšnjem ribjem trgu so imele mariborske gospodinje obilo izbiro, kakor redkokdaj. Dobili so ce dentali po 30 Din. skuše po 26 sardele po 14, listi po 32, igle po 26, palamide po 26, riba 6v. Petra po 26, polenovka po 18, danski dilet po 26 in živi karpi po 10 do 14 Din za kilogram.
□	Mariborska zelena bratovščina bo imela svoj občni zbor jutri v nedeljo ob 10 v loVski sobi hotela »Orel«.
□	Kajn! Prireditev drame »Kajn« bo jutri v nedeljo ob 14 v dvorani Zadružne gospodarske banke.
□	Ptički brez gnezda. Četvorico gojencev tukajšnjega Mladinskega doma je potegnila čudna želja po pustolovščinah v svet. Na poti v šolo so izginili neznanokam učenci Iretjega razrega deške šole: 12 letni Emil Mastnak, 12 in polletni Vidovi-šek Miro, 12 letni Saller Alojz in 12 letni Kari Meznarič. Vsi štirje so oblečeni enako: obleka iz sivega žameta in čepica iz istega blaga. Kdor bi doznal za četvorico ali za posameznega mladega begunca, naj obvesti o tem upravo Mladinskega doma, policijo ali orožniško postajo.
□	Trije udarci z motiko. V Stopnem je bil napaden 64 letni viničar Jakob Roje. Dobil je tri močne udarce z motiko po glavi. Hudo poškodovanega so prepeljali domači v mariborsko bolnišnico.
□	Dece nikar k strojem. Mali komaj dveletni sinko posestnika Klemenčiča v Št. Petru pri Mariboru se je motal okoli slamoreznice, ki je bila v obratu. Naenkrat so noži zgrabili dečkovo ročico ter mu posneli z nje nekaj prstkov. Malega ra-njenčka so prinesli na zdravljenje v mariborsko bolnišnico.
Šoštanj
Pevski kouccrt, ki ga je minulo nedeljo priredil v dvorani Uniona pevski odsek tovarniških gasilcev pod vodstvom <pcvovodje g. Vinka Satlerja, je bil izredno lepo obiskan. Oficielni program je obsegal 12 skladb slovenskih komponistov; občinstvu sta posebno ugajali Prelovčeva »Hišica pri cest' stoji« in Vodopivčeva Ob večerni urk, kateri je moral zbor ponavljati.
Umrli s«: Plambepger Jožef, Navodnik NežJta, Schvvarz Antonija, PeČovnik Ivan. N. v m. p.!
»Kovačev študent.« Pripravlja ga Prosvetno društvo. Na odru ga bomo culi v nedeljo 26. februarja.
Občine v Loški dolini
Starilrg, 9. febr.
Lož je starodavno mesto, ki hrani mnogo tradicij in tudi mnogo zgodovinskih listin, s katerimi so razni vladarji priznali Ložanom gotove privilegije. Lož je bil doslej samostojna občina, ki jo obsegala poleg mesta še samo vas Pod lož. Na drugi strani pa se je občina Starilrg začela živahno razvijati in obsega vse ost/de, prav gosto naseljene vasi. Staritrg ima župnijo in šolo, kamor zahajajo tudi otroci ložkih meščanov.
Zadnji čas pa se je pojavila med Ložani, ki krčevito branijo svoje tradicije, živahna akcija, i da bi se občina Lož ohranila še nadalje, kljub 1 temu, da ae izkazuje zadostnega števila prebivalstva, kot to zahteva sedaj zamišljena združitev malih občin.
Občina Staritrg odgovarja vsem gospodarskim in kulturnim, političnim in komunalnim z-ahle-vam. Je dovolj močna, dobro zaokrožena enota, ki je tudi geografsko in prometno utemeljena. Že več stoletij so vsa naselja združena, vasi dele usodo občine. Poskušali, so nekajkrat cepili občino, a vsi poskusi so bili odločno zavrnjeni. Starolrška občina pa tudi sedaj odgovarja vsem modernim zahtevam. Občini je bilo s svojo trezno komunalno politiko omogočeno, da je zgradila dve novi, moderni šoli, da je bilo zgrajenih 5 km novih občinskih cest. Posrečilo se ji je obnoviti dve po požarih upepeljeni vasi. V socijalnopolitičnem pogledu je občina odpravila nesocljalno preživljanje onemoglih občanov od hiše do 'liše. V načrtih pa je izvedba melioracije doline in nje preskrba z vodo. Zgraditi se ima moderen vodovod, ki bo vsa naselja, sedaj trpeča na pomanjkanju dobre vode, preskrboval z zadostno množino vode, kar je zlasti še nujno potrebno za slučaj kake požarne katastrofe. To se je zlasti pokazalo pri velikem požaru v Nadlesku, ko je primanjkovalo vode in so morali gasilci napeljevati cevi nad 1 km in še več daleč. Zgraditi pa namerava občina Staritrg tudi lep dom za občinske reveže.
Zato jc sedaj pač obsojati agitacijo, da bi se nekatere vasi, spadajoče sedaj pod starotrško občino, morale priključiti občini Lož. Gre v prvi vrsti za vasi Rločice, Lipsenj, Goričice. Bloška potica, Knežja njiva in Markovec. Zlasti zadnji dve vasi bi bili močno udarjeni, kajti prebivalci obeh bi morali hoditi mimo starotrškega župana v Lož. da pridejo potem po svojih uradnih poslih do novega župana.
Vsekakor bi bilo najpametneje, da bi se obe občini združili v eno samo, Seveda pa je trd oreh. kako naj se potem nazivlje nova občinska uprava. Nekateri so za to, da bi se ohranila čast Ložu in da bi se vsi občinski posli prenesli v Lož. Proti takemu načrtu pa je ogromna večina ložkega pr> bivalstva, kajti Staritrg je sedež šole in fare. Dru so mnenja, da bi bil sedež združene občine \ Staremtrgu, pa da bi nosila nova občina nas!e\ ■*Lož—Staritrg«,
Stvar je sedaj postal« aktualna in je potrebne, da se vodilni činiteljl zavzamejo za tako rešitev, ki bo v koris* celotnemu prebivalstvu T,oAke dolina.
Pesem puščavskega peska
Posebne vrste pojav v naravi je vsekakor pesem puščave, kjer se bilijoni in bilijona peščenih zrnc drgnejo med seboj. Seveda ae lo zgodi le tedaj (namreč da se puščava z mogočnimi glasovi dvigne), 6e so peščena tla iz čistega, gladkega in okroglega kremen jakovega zrnja. Kakor hitro zavoje veter in se začno ta zrnca med seboj gne-sti, nastane sprva šum, ki vzbudi v svoji okolici tresljanje zraka. Če se ta peščena zrna trajno in ona komorno med seboj terejo, se prevrže ta šum v sladek ton, radi česar se po pravici imenuje tak pesek »pojoči pesek«.
Na kakšen način poje, zavisi zmerom od šte- I vila tresljajev. V južnoarabski puščavi, v kateri I je Bertram Thomas, ki se je tam pred nedavnim mudil, opazoval prav na poseben način zveneč pesek: pesek je namreč pel v vseh tonih. Od najvišjega tona picooio-flavte s 4608 tresljaji na se-
kundo in s toni soprana z 240 do 1152 tresljaja (ti zvene v samotni puščavi izj-edno skrivnostno) — pa do najnižjega tona, ki je podoben človeškemu ječanju, živalskemu renčanju, v višji stopnji pa struženju insektov Pravzaprav ae čujejo ob taki priliki v puščavi vsi glasovi; večkrat so toni tako silni, da zvene glasneje kakor da tulijo levi in ! bobneča lokomotiva.
V bližini mesta Copiago v severni čili se j dviga gora, katero imenujejo domačini E1 Bra- I mador, kar pomeni »Kričač«, to pa zato, ker kriS ; (kakor se ljudstvo izraža) od jeze. kadarkoli kdo I nanjo stopi. V tem slučaju ne pride do glasov radi j vetra, marveč radi neposrednega dotika. Slehernik, ki stopil na to goro, posebno, ako je močneje podkovan, vzbudi v gori posebne tone, k»t imenuje ljudstvo — kričanje.
Milijonska mesta
Na vsem svetu je danes 28 velemest, ki imajo nad milijon prebivalcev, a še 6 drugih mest je, ki so blizu tega števila. Izmed teh 34 velemest jih je bela ras« zgradila 27, 7 jih pripada rumeni rasi. ostale rase pa nimajo niti enega velemesta
Anglosaška veja bele rase je postavila 9 milijonskih mest (največji izmed teh sta Nevv-vork in London), romanska veja jih je dala 8 (največji Pari«), germanska 3 (največji Berlin), slovanska 3 (Moskva, Leningrad, Varšava), Kelti imajo eno (Glasgow), Indijci dvoje velemest a Egipčani eno.
Mongolska rasa je dala teh 7 milijonskih mest: Šang-hai, Peking. Tientsin in Vukon. Osa-ko, Tokio in Budimpešto.
Največje mesto svete je, kakor znano, New-rork. ki ima s predmestjem okoli 10 milijonov prebivalcev. Ob boku au stoji London s svojimi 8 milijoni prebivalcev. Kako veliki mesti sta to, nam naj pokaže Albanija, ki obsega 28 tisoč kvadratnih kilometrov površine, u nima niti en milijon prebivalcev. Iz pripadnosti svetovnih velemest vidimo, da sta jih največ zgradili anglosaška in romanska veja bele raso in
sicer na obeh straneh atlantskega oceana in njegovega dela. Sredozemskega morja, kjer so pač tekla glavna pota svetovne trgovine. Ta mesta so v glavnem v bogatih in gosto naseljenih industrijskih ozemljih zapadne Evrope in vzhodnega dela Severne in Južne Amerike.
Najstarejša milijonska velemesta so v Evropi, Aziji in Afriki, najmajša pa v Ameriki in Avstraliji. Rim, ki jc biJ milijonsko mesto že v času rimskega cesarstva, dosega po dvatisoč letih zopet to višino, med tem. ko so Newyork. London, Pariz itd. daleč prekoračili to število. Rim je pri svej svoji slavni zgodovini ostal daleč za Londonom. A kar je London dosegel v razvoju mnogih stoletij, to je Newyork ponovil (pred sto leti je bil še navadno selišče!) v enem samem stoletju. London je bil pred 400 leti po številu trikratna Ljubljana. Kdaj Iki Ljubljana za njim? lil kolik bo takrat London? Vendar so meje pri razvoju mest, čez katere mesto več ne raste, marveč umira. Preteklost je nekatera milijonska mesta že ustavila v razvoju in jih vrgla daleč nazaj. Zatorej ni mogoče, da se ne bi tudi sedanja milijonska mesta nekoč zamajal« — sa j ni nič stalnega pod soncem . ..
Non-stop polet: London-Kapstadt: Zgoraj: Karta zračne proge. Zgoraj desno: Vodja letela, po ročnik Gayford (desno). Spodaj: Fairey-Napierov stroj, s katerim se je polet vršil. Letalca Gayford in Nicholetts sta preletela progo 8592 km dolgo s povprečno hitrostjo 150 km nu uro. V zraku je bilo letalo broz presanka 57 ur i n 25 minut. S tem sta postavila imenovana le-«	talca nov rekord v non-stop poletu.
Stara pravila dostojnosti
hi pa so veljala le za dvor
Pri pregledovanju soban poslednje ruske carice Aleksandre v Leningradu je prišel v roke sovjetskih oblasti originalen dokument z naslovom: Pravila o lepem vedenju. Ta pravila je napisala leta 1785 carica Katarina II. Pravila vsebujejo v glavnem deset zapovedi o vedenju ob sprejemih v avdijenco:
I. Pustite klobuk in meč zunaj. 2. Ne pozabite pri vstopu svojega ponosa. 3. Bodite veseli, a me pri tem ne spravljajte v slabo voljo, pa nič ne razbijte. 4. Nikoli se ne ozirajte okrog niti ko hodite, sedite ali vstajate. 5. Govorite oprezno, ne preveč in ne preglasno. Čuvajte glavo in ušesa svojih bližnjih. 6. Razpravljajte brez gneva in razburjenja. 7. Ne vzdihujte, ne zehajte, ne dajte, da bi se prisotni dolgočasili
radi vas. 8. Ne odbijajte sodelovanja pri nedolžnih igrah, katere predlagajo drugi. 9. Jejte. kar vam je všeč, a pijte zmerno, da va6 ne bodo pri odhodu izdajale noge. 10. Ne nosite iz sobe onega, kar ste slišali. Kar gre 6kozi eno uho noter, mora iti skoz drugo ven, prej ko zapustite sobo...
Ako je kdo ta pravila kakorkoli prekršil, je bil kaznovan. Krivec je moral ob pričanju priče za sleherni prestopek izpiti kozarec mrzle vode. Pri tenr niso bile izvzete niti dvorne dame. No, ako je bil kdo le prečestokrat »nedostojen«, se je moral poleg tega še na pamet naučiti stihe tedaj modernega psevdo-klasičnega pesnika Tretjakovskega, kar je bilo pa dokaj težiko.
Izkopan reliei
Pri izkopavanju foruma Julija Cezarja v Rimu, kjer hočejo odkriti znani Venerin tempel. so odkopali pod sedanjo cesto izredno lep mramorni relief, s katerim je bil ta tempelj okrašen po restavraciji v Trajanovi dobi. Skuipture* so izredno dobro ohranjene.
Skrajšana pol v Ameriko
rta
»Irska čezmorska družba« je zasnovala načrt kombiniranega brzega prometa med evropskim in ameriškim kontinentom, ki bi prinesel pomembno skrajšanje poti. Med luko Gahvay na zapadni obali Irske in kanadsko luko Ha-
Dragocena diamanta
lifax naj bi bil postavljen brzoparniški promet, a na otbeh kontinentih naj bi vršila pobirajočo službo letela ter izročala osebe in predmete v obeh omenjenih lukah. Na tak način bi mogla dospeti pošta in ljudje v štirih dneh iz notranjosti evropskih mest do Newyorka, kar pomeni 2—3 dni manj vožnje kot v sedanjem prometu. Letalska služba bi bila izročena slavnemu angleškemu letalcu Albanu Cobhamu, katerega kaže slika.
Anekdota
Marija Frančišek Boron, nekdanji šef pariške varstvene policije, ki je te dni umrl, je rad pripovedoval sledečo zigodbico iz svojega življenja;
Nekega dne pregledujem v uradi >što Prvo pismo vsebuje poročilo enega iznuv. mojih zaupnikov, ki je prisostvoval zborovanju osmih (računajoč tudi sebe) »vodilnih anarhistov«. Nato črtam nadaljnja pisma, ki prav teke poročajo o zborovanju anarhistov. V celoti sem prejel sedem poročil od sedmih svojih ljudi, katerih sleherni je opisoval ostale kot najno varnejše anarhiste. Koliko resničnih anarhistov je bilo na zborovanju? — V najboljšem slučajp en sam.
Obložen naš Jaka od-	Toda jo j! Knj zdaj «r
švedra.	pripeti?
Težka vsaka mu je	Jako skoro v srajci
hlačnica.	tam stoti ...
V mestni zastavljalnici v (Parizu sta bila te dni prodana dva dragocena diamanta, in sicer eden pod imenom »Mi-Regent«, ki je zelo stičen glasoviteinu »Regentu« in tehta 59.6 karatov. Prodaji je bil za 1,275.000 frankov. Drugi diamant z imenom »Princesa Matilda«, ki tehta 16.28 karatov, pa je bal prodan za 325.000 frankov.
Najstarejši svetovni romar
Brez dvoma je to Turek Džibo-aga, ki šteje danes 127 let Ta mož misli sedaj najprej kora-čiti od svojega rojstnega kraja Marko do Ankare, nato pa širom po Aziji. Meni, da ne sme prej umreti, dokler ne bo videl več sveta. Doslej pa se ni niti ganil (razen v svetovni vojni) iz svojega rojstnega kraja.
Novi laboratorij
Poleg »Cavendish Laboratory-ja« je bil v Cambridge-u otvorjen posebni novi fizikalni laboratorij »Royal Society Mond Laboratory«, kjer bo raziskoval dr. L. Mond najnižje temperature, a prof. Kapitza močnejša magnetska polja a 300.000 edinic sile.
Odkod imena mescev
Rimljani so dali imena mesecem po svojih bogovih (Januar, Mart) in po naslovih rednih števil: septem(ber), octo(ber) itd. Razentega so imenovali Rimljani posamezne mesece po imenih svojih znamenitih ljudi. Po smrti Julija Cezarja so dali tedanjemu petemu mesecu (kvintiliju) ime julij,
a šesti je dobil ime avgust, ★
No, kako vam je na zadnjem večeru komorne glasbe ugajalo?
»Nisem mogel priti do pravega užitka; moj sosed jc tako smrčal, da nisem mogel cel večer zatisniti oči...«
Mi .uoovu hčerka, ljubljenka Japoncev. Najstarejša hčerka japonskega cesarja, princezinja Teru, uživa med Japonca, posebno cned ženskim svetom, veliko ljubezen. Ker sc oblači zmerom v staro japonsko nošo. pomeni ta otrok za Japonec nekak simbol »tare kulture njihove otožne domovine, ki w npr™ evropski duhovni kti i ran a iimrim muiiuui>c»ijv
Galsworthy - dohrodelec
Po smrti angleškega književnika Johna Gals-\\orthy-ja je prišla iz Madžarske vest. da je pokojni književnik financiral neko javno budim-(»eštansko ineuzo, v kateri bi se moglo okrog 200 oseb prehranjevati do konca marca. Celo zimo je prejemalo teh 200 oseb sleherni dan brezplačni obed Seveda je Galsvvorthy želel, da ostane to njegovo dobro delo skrito pred široko javnostjo. Po njegov; .smili pa so razglasili ti ljudje pleme-
" » /'Ui (lalflwtf>r4h VIMV
»Ne v škrnicclj z robo. »os txl moj I
V žepu sadje vzamem
•i • ly,i_.
?.opc s sadjem si na-
tlačil je. S srebrom plačal jc
Protifašistična bomba. V hišo uglednega fašista in advokata Johna M. di Silvestro v I'iladel-fiji so vrgli protifašisti bombo, ki je povsem razdejala hišo, ubila ženo in smrtno raniila štiri otroke ter gravemajito. Di Silvestro sam pa je ušel smrti, ker ga tisti trenutek ni bilo V poslopju
Prve posetnice
Posetnice to izum kitajske domislice. V Evropi so uvedene za časa renesanse, a najstarejše evropske posetnice izvirajo iz Benetk (svetovni trgovcil). To so bile umetniško izdelane karte s slikami beneških krajev, a ime so ob lastniki lastnoročno vpisali. Tudi posetnice 18. stoletja so bile še umetniško izdelane.
i
Državljani papeževe države
Prebivalstvo papeževega mesta se je z ozirom na število dveh let nazaj podvojilo. Gostote prebivalstva je večja kakor v katerikoli evropski državi. Skupno število prebivalstva znaša po zadnji statistiki t478. Izmed teh je 735 državljanov z vatikanskim potnim listom; 18 jih je dobilo državljanstvo z rojstvom. Nekateri so dobili državljanstvo leta 1929 po late-ranskecn paktu. Ako vzamemo teh t8 novorojenih državljanov in 117 švicarskih gardistov ter njihove družine, ostaja še 578 oseh. ki so pripadniki italijanske narodnosti. Poleg teh je tu še 22 oseb, med temi je 8 Nemcev, a 14 pripadnikov ostailih evropskih narodnosti.
Življenje v meteoritih
Kalifornijski prof. CJharles Lipman je odkril v meteoritskem kamenju žive bakterije, kakršne žive tudi na zemeljski obli. Ta učenjak jc namreč raziskoval nn koscih aerolitn po različnih ameriških muzejih. Najprej jc uničil z kemikalijami vse mikroorganizme, ki bi se utegnili zadržati na površini. Nato pa je raziskoval notranjost acrolita. V devetih slučajih (izmed 24 kamenov) jc našel Lipman bakterije, a poleg tega v vseh aerolitih organski dušik, od katerega žive te bakterije. Prof. Lipman pravi, da ni mogla imeti temperatura uied padom v sredini aerolit« tolike višine, da bi uničiln vse bakterije.
Za uvoz tuje pšenice
Naša iniciativa za dovolitev uvoza tuje pšenico, ki sino jo začeli zaradi visokih cen žita in moko in kruha v naši državi, da bi dosegli pocenitev kruha, je našla odobravanje tako v strokovnih krogih, kakor tudi v najširših krogin konzumentov. Dovolitev uvoza pšenice za pasivne kraje je najaktualnejša potreba, zakaj e tako bo mogoče takoj pritisniti cene dol, da bodo nizke do nove žetve, potem pa bomo videli, kakšna bo nova žetev.
To bi bil ukrep, ki bi takoj lahko izpre-menil sedanje visoke eene v nizke. Oglasili pa so se tudi drugi, ki imajo pretenzije nu strokovnost že v naslovu, pa pravijo, da je a predlog indiskutabel: fe bi morali kot agrarna država uvažati živila, potem se bankerotu pac ne bi mogli ogniti. Kako smešen je ta argument, vidimo iz dejstva, da smo ze pred leti (19-inorali uvažati pšenico, pa tedaj nismo bili bankerotni. Če ni dovolj blaga clo.ua ga moramo uvažati, ker ne gre. da bi stradali samo zato, ker smo preponosni nu naslov agrarne države, da bi uvažali. Druga stvar je seveda ce kdo reče, da nam ni bilo treba priti tako daleč. Še lani srno namreč v drugi polovici leta izvažali pšenico, katere nam sedaj primanjkuje., odnosno je v čvrstih rokah špekulantov. Konkurenca uvožene pšenice bi prisilila špekulante^
Obrtniška vprašanja
h seje obrtniškega odseka in Zavoda PO Zbornice m TO I v Ljubljani.
V četrtek dne 9. febr. se je vršila pri Zbornici za TOI v Ljubljani redna seja obrtnega odseka ob polnoStevitni udeležbi obrtniških delegatov iz cele banovine. Seji je predsedoval zbornični podpredsednik obrtnega odseka g. Josip Rebek ob navzočnosti glav. tajnika g. Mohori&t, nato pa podal kratelk pregled gospodarskega položaja, v kateri se obrtništvo nahaja. Sledilo je poročilo zborničnega tajnika in obrtnega referenta g. dr. Pretnarja, ln ie omenjal važnejše zbornične akcije, osobito v pogledu šušmarstva in ukrepov, ki jih je treba podreti, da pride do veljave protišušmarska naredba, ki lo je na predlog Zbornice za TOI izdala v mesecu decembru banska uprava. Poročal je o korakih, ki jih je zbornica pod vzela za zaščito mesarjev pred klanjem živine po kmetovalcih rn pred bpe-hareko konkurenco, dalje o borbi pekovskih obrtnikov in zbornice za primerne cene kruhu, o akciji, da se obrtništvo zaščiti pred neupravičeno konkurenco raznih avtonomnih podjetij jetmšmc, mariborske kaznilnice in raznih nabavljalnih in drugih gospodarskih zadrug, dalje za olajšavo davčnih in socialnih bremen. V debato so posegli vsi člani odseka, pri čemer so bile izražene pritožbe radi premrlega postopanja oblastva pri podeljevanju izpre-gledov. Glede neobjektivnega poročanja m razprave o cenah kruhu in moki v nekaterih dnevnikih, nele-galnost in ogromno škodo, ki jo povzroča pekovskim obrtnikom s svojo pekarno mariborska nabav-Ijalna zadruga. Mariborčani so opozarjali na nepregledno škodo, ki jo povzroča kaznilniflko delo obrtnikom, nadalje je blio govora o neznosnosti obrestne mere pri denarnih zavodih, g. Bricelij je kritiziral poslovanje Narodne banke in Poštne hranilnice. . Pomanjkljivost sedanjega ustroja delavskega tfcrarovamja in je bila tudi v razpravi m navedeni so bili nekateri osobito drastični primeri susmar-stva. Glavni tajnik g. Ivan Mohorič je podal na razna vprašanja, tičoča se^ vzrokov sedanje krize in izgleda za bodočnost, pregleden ekspoze, la je pokazal velike pogreške naše finančne politike in njihove težke posledice za naše gospodarstvo.
Po poročilu referenta g. dr. Pretnarja je z nekaterimi nebistvenimi izpremembami obrtni odsek odobril pravila okrožnih odborov obrtniških združenj v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru. Naito je sledila po kratkih pojasnilih podpredsednika g. Itebeka debata glede sestave okrožnih od- , borov. Odeelt je soglasno sklenil, da se volitve v okrožne odbore z ozirom na to, ker reorganizacija j obrtnih zadrug Se ni dokončana, odložijo do na- , daljnega, ter da se na podlagi ministrske uredbe o bkrožnih odborih izvrši imenovanje širših uprav okrožnih odborov. Nato je obrtni odsek imenoval člane in namestnike širše uprave ter člane in na- , mest.ni.ke nadzorstvenega odbora okrožnih odborov j v Ljubljani, Novem mestu in Mariboru, pri čemur , so se v polni meri upoštevali predlogi, ki so jih stavili merodajni obrtniški činitelji dotičnih okolišev.	. . I
Pri točki o vprašanjih obrlno-pravnega značaja i se je sklenilo, da zbornica i/posluje pri nadrejenih I oblastvih, da bodo obrtniška združenja vedno do- | bivala na svoje p red stavke, osobito pa na ovadbe ; šušmarjev, odgovor, kaj se je o stvari ukrenilo. | Obrtni odsek jo zavzel stališče, da je pri mojstrskih j Izpitih postopati čim strožje, ker je število po- j mainjkljivo usposobljenega obrtništva že itak pre- j veliko. Razpravljal je o priročnikih za pripravo kandidatov za mojstrske preizkušnje, sklenil, da se ; zavzamejo odločni koraki pri ministrstvu trgovine in industrije radi nelegalne konkurence raznih ne- ■ obrtniških rokodelskih delavnic raznih zavodov in I kaznilnic, dalje razlage § 137 o. z. tako, da nero- j kodelskim podjetjem ni dovoljeno prevzemali ze ; rabljenih izdelkov, osobito čevljev in obleke v po- [ pravilo. Da se ščfoi delokrog kovaškega obrtništva ] in da prilika boljše zaposlitve te stroke, se ima j sklicati posebna anketa glede popravila kovinar- ; flkih izdelkov, ministrstvu trgovine in industrije . pa se stavijo predlogi pglede ureditve podkovskega ; obrt a s posebnim ozirom na podkovsko šolo.
Končno se soglasno sklene odposlali ministru I trgovine in industrije dr. Šumerikoviču brzojavka, j ki se glasi:
-Avtonomni obrtni odsek skupne Zbornice za | TOI v Ljubljani pozdravlja Vas, g. minister, s svoje , plenarne seje ter Vam izjavlja svoje zaupanje v j delu, ki ga vršite za dobrobit obrtnega stanu. S . posebnim zadovoljstvom ugotavlja, da jc ogromna , Večina obrtniških združenj dravske banovine skup- ' no z obrtnim odsekom kakor v prošlem letu, tako v letošnjem letu izglasovala ohranitev naše skupne Zbornice. To Vaan, g. minister, najbolje dokazuje, kako pravična je bila uredba o zbornicah, ki je pustila našo skupno zbornico nedotaknjeno.«
Pri raznoterostih so stavili še razne važne predlogo gg. Rebek, Bricelj, Volk, Češarek, Lit rop, IIoly. Vrečar, Zadravec, Ambrožič, Vindišer, Osel in (ioičar.
Nato je sledila
seja Uprave Zavoda la pospeševanje ohrta
Zbornice TOI. Iz poročila podpredsednika g. Jos. Robeka in referenta dr. Pretnarja je razvidno, da je Zavod v prošlem poldrugem mesecu priredil lu-žilni tečaj v Metliki, Novem mestu, Zireh in Gorenji vasi, knjigovodski tečaj v Skofji Loki, podprl prireditev takega tečaja na Jesenicah ter priredil poseben čevljarski tečaj v Sebenjah-Krizu. V pripravi je čevljarski tečaj v Gorenji vasi in Tržiču, • Ininski frizerski v Mariboru, damski krojni v Ljubljani, knjigovodski v Kamniku in v Kranju, dalje čevljarski krojili tečaj v Novem mestu in knjigovodski tečaj v Novem mestu. Zavod je dal na razpolago dragoceno gradivo in prijiomočke ter pro-
k prodaji. Kje je iskati krivcev, vemo vsi dobro. Toda ker rekriminacije same ne bodo znižale cen, je najenostavnejše sredstvo, s katerim se da doseči pocenitev kmha, uvoz iz inozemstva.
Zapet druga stvar je z reorganizacijo žitne trgovine in z graditvijo silosov. To so stvari, ki se ne dajo izvesti tako hitro, čez noč, kakor n. pr. dovolitev uvoza, pač pa so tudi potrebne za bodoče. Za izvršitev so potrebna tudi velika sredstva, katerih nam danes primanjkuje, odnosno imamo tudi druge potrebe. Če se kak predlog imenuje mahanje po zraku, potem je v danih razmerah ob tako enostavni rešitvi, kot je pripustitev inozemske pšenice v na"o državo, samo omenjena reorganizacija in graditev itd. mahanje po zraku, če bi imeli tudi dovolj sredstev in volje za izvedbo načrtov o reorganizaciji itd., je vsakomur jasno, da to zahteva mnogo časa za izvedbo. Ali naj bodo cene pšenice še nadalje tako visoke kot so sedaj, dokler se ne izvede ta reorganizacija, zgrade silosi itd., tako dolgo tudi nimamo časa čakati na pocenitev kruha!
Zato le obžalnjmo tako ^strokovnost«, ki hoče poučevati druge, v resnici pa je sama potrebna strokovnega pouka.
store za aranžerski tečaj v Ljubljani. Vršila eo se predavanja v raznih mestih o davkih, dalje za pripravo kandidatov za mojstrske preizkušnje itd.
Zavod bo dal za velesejmski čas na razpolago svoj velesejmski paviljon za razstavo poklicnih fotografov in knjigoveško-kartonažnih umetniških izdelkov. Založil je poleg dosedanjih še nove risarske predloge za nekatere rokodelske stroke za poduk na obrtnih nadaljevalnih šolali in v tečajih, Izdal je razen tega večje število podpor za strokovno izpopolnitev v inozemstvu ter podporo nekaterim obrtniškim organizacijam, ki 6e udejstvujejo na polju obrtnega pospeševanja.
Borza
Dne 10. februarja 1983.
Denar
v današnjem deviznem prometu so ostali ne- j izpremenjeni tečaji Berlina, Curiha in Trsta. Učvrstila sta se le Pariz in London, dočim so devize Amsterdam, Bruselj, Newyork in Praga popustile.
Avstrijski šiling je v zasebnem kliringu na ljubljanski borzi notiral 9.25—9.30, na zagrebški borzi pa 9.025—9.125, zaključenih je bilo 5000 šil. po 9.075. Grški boni so narasli na 34.50—36.
Ljubljana. Amsterdam 2307.90—2319.20, Berlin 1302.91 —i373.71, Bruselj 799.41—803.35. Curih
1108.35—1113.85,	London 196.64-198.24, Newyork
5719.36—5747.62,	Pariz 224.38—225.50, Praga 169.90 —170.76, ■ Trst 293.24—295.64.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.381 Din.
Curih. Pariz 20.2425, London 17.77, Newyork 518.12, Bruselj 72.125, Milan 26.50, Madrid 42.5375. Amsterdam 208.20, Berlin 123.10, Dunaj 73.125 (59.425), Stocliholrci 95.10, Oslo 90.95, Kopenhagen 79.15, Sofija 3.75, Praga 1&34, Varšava 58, Atene 2.975, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Danes je vojna škoda nadalje narasla, dočiin je med dolarskimi papirji bilo nekoliko slabojše 7% Blerovo posojilo. Promet je bil na zagrebški borzi slabejši kot včeraj in je znašal samo: vojna škoda 400 kom. in 7% Blerovo posojilo 1000 dol. Med delnicami je bilo nekaj več prometi v Trboveljski (40 kom.).
Ljubljana. 7% invest. pos. 44 —46, vojna škoda 215—220, 8% Bler. pos. 39—40, 7% Bler. pos. 37-38, Trboveljska 165 bi.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 44—46, agrarji 23.75—24.50, vojna škoda 217—219 (218. 220), 2. 210—214, 3. 206—213, 6% begi. obv. 31— 32, 8% Bler. pos. 39.25—40, 7% Bler. pos. 36.75—38 (37), tobačne srečke 10 den., Srečke Rdečega križa 12 den. — Delnice: Narodna banka 3800 den., Priv. agr. banka 217—222, Nar. šum. 27—35, Guttmann 100 bL, Šečerana Osjek 140—150, Impex 50 den., Trboveljska 145—150 (145, 140).
Belgrad. Narodna banka 4050 bi., Priv. agrar. banka 223-224 (224, 223), agrarji 24-24.50, vojna škoda 216—218 (217, 214), 2. 212—214 (213, 211), 6% begi. obv. 32-32.50 (31.75, 31.50), 7% Bler. pos. 38 bi., 7% pos. DHB 42 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 67.15, Zivno 58, Alpine 12.25, Leykam 1.10.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, srem., gorbač., bač. potiska, gorban., sredbač. 210—215, bač. okol. Sombor, jban, 207.50—212.50, .ječmen bač., sremi. 64-65 kg 110—115, pomladni 06-67 kg 117.50—122.50, koruza bač., srem. gar. 66—68, za marec, april, maj 72.50—75, giban. 65—66. moka bač., ban. Og, (Og 345—360, 2. 325-340, 6. 2SQ— 290, 5. 305-320, 7. 190-200, 8. 90-95. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca vzdržana. Promet: 36 vagonov.
Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor, gbač. 210 —815, srem., slav., ban. 205—210, bač., potiska 215—220, ban., potislka 210—215, gorbč. 68—64 kg 107.50-112.50, 67-68 kg 115-120, koruza bač. žel. prompt 65—67.50, bač.. srem. y.a marec, april, maj 72.50—77, moka bač., ban. Og. Ogg 350—305, 2 3S0 —345, 5. 310—325, 6. 285—295, 7. 195—205, 8. 90 —95, .ječmen bač., srem. 63-64 kg 107.50—112.50, ponil. 67-68 kg 115—120, otrobi bač. žel. prompt 70 —72.50. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpre-meujeina. Promet: 61 vagonov.
Chicago. Pšenica marec 47.875, maj 48.625, julij 49.875, koruza marec 26.125, maj 27.625, julij 29.
Winaipog. Pšenica marec 47.75, maj 48.625, juilj 49.75.
Hmelj
Savinjska dolina: Zanima nje za letnik 1933 v predprodaji po 20—25 Din za kg traja dalje, vendar do zaključkov pride težko, ker hmeljarji računajo z višjimi cenami in niso voljni prodajati vnaprej. Za starejše letnike ni povpraševanja. (Slov. hmeljar.)
DR. MIHAEL OPEKA: Nove pridige za nedelje in praznike:
Raztreseno klasje
34 govorov (do sedaj je izšel f. del — 17 govorov). Cena nevezanemu zvezku je Din 24—, polplatno Din 32.—.
Založila Jugoslovanska tiskarna v Ljnbljani
Spori
Tekmovanje FISe
(0d našega posebnega poročevalca)
Inabruck, 8. febr.
Tekmovanja Fise spremlja — kar se vremena tiče — tudi naprej neverjetna smola. Kljub temu je dotok tujcev v mesto velik, največja gneča pa jo vedno pred glavnim stanom prirediteljev. Dnevno se izdajajo pismena navodila, ki jih dostavljajo posameznim delegaoijam. Največje težave jim pa dela vprašanje skakalnic. Celo one, ki leže 1200 metrov visoko so neuporabne. Za jutri so pripravili skakalnico v Kitzbiichlu, kar je pa zvezano s precejšnjo zamudo časa in velikimi stroški.
Pri ponedeljskem tekmovanju v smuku je startalo od prijavljenih 134 le 94 udeležencev. Na startu na vrhu Glungererja, v višini 2800 m, je bila gosta megla in mraz, tako da so bili tekmovalci popolnoma premraženi. Med tekmovanjem samim je začelo snežili, v viSini 2200 m pa je že deževalo. Zmagovalci — kot je čitateljem že gotovo znano — so bili Avstrijci in Švicarji. Naš Praček se je, z ozirom na to, da je startal prvič v taki hudi konkurenci, še držal dosti dobro. Brez dvoma bi bila Praček in Čarman dosegla boljše rezultate, če bi imela popolnejšo opremo.
Sanitetna služba je funkcijonirala izborno. Priliko sem imel razgovarjati se z ljubeznivim
t. Zeinerjeiu, ki je bil tehnični vodja te tekme, tiri du šestdeset krat je moral v poletju in jeseni na vrh. Cela proga namreč teče po posestvu 71 kmetov, od katerih je bilo potreba izposlovati dovoljenje za izsekanje dreves in ureditev proge. Koliko dela in truda in tudi materijelnih žrtev!
Eno najbolj zanimivih tekmovanj je bilo včerajšnje štafetno tekmovanje. Startalo je skupno 11 državnih štafet. Vsled skrajno neugodnih snežnih razmer so jo izvedli tako, da so eno in isto progo tekli vsi . 'irje tekači. Snega je bilo tako malo, da je mor"V 200 vojakov sproti popravljati progo. Orgauiza ja je bila vkljub težkim prilikam prav dobra. Start in cilj, kjer se je zbralo precej občinstva, je bil pri Lansu, dobro uro hoda iz Ins-brucka. Presenetili so pri štafeti Avstrijci, ki so se porinili pred Nemci na tretje mesto. Sploh je bila najbolj dramatična borba med Čehi, Avstrijci in Nemci. Švedi so vozili dosti izenačeno in imeli s celokupnim časom 8 minut naskoka. Junak dneva je bil brez dvoma naš dobro znani Leupold, ki ima tretji najboljši čas in je potolkel celo dva Šveda. Naši fantje so se pri štafeti držali dobro. (Posebno je presenetil Smolej, ki ima med našimi najboljši čas, in sicer komaj za 20 sekund slabšega od znanega internacionalen Poljaka Čeha. Potolkel je Madjare, Romune in Bolgare ter Poljaka Beriha ,Skupljena in H. D. W. Krausa. V celokupni klasifikaciji smo se plasirali na osmo mesto za prominentnejšimi smučarskimi narodi. Osi a I i naši tekmovalci so dolgoprognšh in ne znajo pri prvih kilometrih razvijati tako velike brzine. V celokupni klasifikaciji na progi 40 km smo 30 minut za zmagovalci Švedi ler 21 minut za drugo-plasiranimi Čehi, ter komaj 5 minut za Poljaki. Če bi ostali naši trije tekmovalci tekli tako sijajno kot Smolej, bi bili prehiteli Poljake za 1 in pol minute. Madjari so za nami za 8, Romuni za 18, Bolgari pa za 25 minut.
Uspeh naše štafete je prav časten in je vodstvo naše delegacije zadovoljno z njim.
Stane Predalič.
REZULTATI F. f. Sc. TEKEM
V slalomu gospodov so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Anton Seelo3 (Avstrija, skupni čas zn oba teka 2:29.9); 2. Guzzi LantSchner (Avstrija) 2:39.8; 3. Fritz Steuri (Švica) 2r40.3; 4. Otto Fur-rer (Švica) 2:41.1: 5. Friedel Diiuber (Nemčija) 2:44.
Moštva so se occnila takole: 1. Avstrija (See-los, Lantschner, Wolfgang, Pfeiffer: skupnj čas 10:50.4); 2. Švica (Steuri, Furrer, Fluez, Zogg 11:03.6); 3. Nemčija 11:58.
Kombinacija (smuk in slalom): 1. Anton See-los (Avstrija, 192.30 točk); 2. Fritz Steuri (Švica, 191.16); 3. Otto Furer (Švica, 180.03); 4. David Zogg (Švica, 185.37); 5. Gustav Lantschner (Avstrija, 184.65 točk).
Prvi Francoz Andre Toumier je dosegel 148.31 točk; prvi Romun Horst Schelcer 139.98 točk; prvi Avstrijec T. W. Mitchell 129.06 točk: prvi Madjar Graf Laszlo Szaparv 128.83 točk; prvi Jugoslovan Ciril Praček pa 122.67 točk.
Smuški tečaj v skokih se bo vršil v dneh od
| 12. do 16. febr. v .IPlanicl, in sicer na skakalnici v Ratečah. Tečaj prične zjulraj ler je namenjen vsem smučarjem, ki so člani zveznih društev in se prijavijo s pismeno prijavo svojega kluba pri vodji tečaja, g. Arne Gultormsnu, v smuškem domu SK Ilirije ali na skakalnici sami. Vabimo vse one, ki se žele izpopolniti v skokih, posebno pa naraščaj, da se po možnosti udeleže tečaja in se izpopolnijo , v tej športni disciplini. Prijavnine ni. — Jugoslo-' vanska zimsko-sportna zveza.
Zimski sprehod po
vrtnarjevem svetu
Rog. Slatina.
»Pozimi pa rožice ne cveto.. .« Nar. pesem
Za poklicnega vrtnarja z velikim, recimo zdraviliškim vrtom, ti narodni verzi ne veljajo. »Ako sem še tako slabe volje, ko stopim v svoj svet, nio nevolja mine. Moje rože me sicer ne rede, pa me vsaj vedre!« nam je dejal vrtnarski mojster Zore. Ni gospodarja, ki bi z enim samim pogledom mogel obseči vso svojo tako mnogo-brojno družino kakor vrtnar. Naš vrtnar goji na Svojem vrtu okrog 36.790 rastlin. Pozimi večinoma spe iu počivajo, nekatere zagrnjene v prostih gredicah, druge so razvrščene in razpostavljene v treh rastlinjakih s petimi oddelki. Rastline v svojih rastlinskih domovih so posebno dobro zavarovane pred mrazom.
Kadar pade temperatura ua 10 stopinj R pod ničlo, se zakuri v rastlinjaku iu gori v njem ves dan. Ako mraz odneha in ostane temperatura le še nekaj stopinj pod ničli, se zakuri samo zvečer in gori do 4 zjutraj. V sredi oktobra že je treba pričeti z ogrevanjem rastlinskih prostorov, ki traja do druge polovice aprila. Ta pozorna skrb prepreči, da zima ne konča lepega rastlinstva. Vendar se zgodi, da ob silnem mrazu kljub ogretim prostorom zamrznejo rastline, ki stoje tik ob oknih. Latinska imena rastlin bomo zapisali, kakor jih izgovarja "rUiar.
Izmed rastlin so najtrpežnejši: oleandri, lovori, evoninii, aralije, dracene in podobne drevesne rasti. Najobčutljivejše so: begonije, klivije, filo-dendroni. Najhvaležnejši cvetovi so: ciklame, cine-rarije, acaleje, tulipani, hiacinte, primule. Najred-kejša, ki smo jo našli v rastlinjaku, je orhideja. Prišla je z Dunaja, z Rotscliildovega vrta. Raste ž oj>ojnim, kačjemu žrelu podobnim cvetom. Najlepši cvet, ki smo ga tačas videli pri našem vrtnarju, je bila kala (Richardia), tropična rastlina. Dva mogočna bela lteliha sta se lahno sklanjala ob krepkem steblu. Z ozke police so zadehtele hiacinte in vijolice, prvi pomladni spomin.
Še neko posebnost in edinstvenost vrtnarskega zaklada moramo pogledati. To je aloa. Ni to aloa, ki cvete na vsakih sto let, vendar je njena daljša sorodnica; nianj sloveča, a nič manj divna: Aloa saponaria. Vzrastla iz semena je šele v svojem sedmem letu zacvetela z rožnimi zvončki, ki bodo neslišno zvonjljali dober mesec dni. Drugo leto morda spet za toliko časa, potem pa bo aloa saponaria za nekaj let počivala s svojim cvetjem.
Vsaka lepotu ima svoje zasledovalce in škodljivce, tudi rastlino niso brez njih. Največ jih pomori zgodnja slana v septembru in pozna slana v aprilu ali tudi maju. Floksom, petunijam, verbe-nom škoduje dež in pregosta rosa. Premočno solnce je za gomoljnate begonije in kalceolarije zelo nevarno. Brmnorji, pa tudi miši (voluharji) izpodjedajo vlakence in korenine zlasti nageljnom. To se razume, da po lepili rastlinah segajo tudi tatinske roke. Včasih je bilo zavoljo tega treba posamezno gredico zasaditi po trikrat.
Vztrajnost cvetlic ni baš velika, večja je vztraj-j nosi cvetličnih grmov, a največjo je stanovitnost l tistih, ki jih pohvalno omenja psalmist: »Pravični : bo cvetel ko palma«. Da, da, palme, oleandri, ma-; gnolije rastejo na mnoga desetletja. Pri vrtnarju , Zorelo smo videli 60-leino palmo, 50-letno magnolijo, 30 letne oleandre. Palma s ponosito krono je visoka 8 metrov. Oleandri in lovori rastejo nekaj let na višino, potem pa na širino, a tedaj izgube svojo >fino linijo«, svojo lepo obliko. S cvetjem pa so najvztrajnejši: nageljni, begonije, primule, oinerarije in nič manj acaleje.
Rastline se množe proti pomladi v rastlinjaku s semeni nli s podtaknjene!, to so krepki vršički rastlin. Tudi presajanje se vrši pred pomladjo. To se mora zgoditi, čc je zemlja v svoiili snoveh izčrpana, nli posoda preplitva in pretesna. Kakor s presajanjem tako se tudi z obrezovanjem cvetličnih grmov prične pred pomladjo. Oplojanje cvetlic se vrši zlasti po metuljih, čebelah, muhah in drugih žuželkah.
Zimski sprehod po vrtnarjevem svetu je bil za nas razvedrilen in zdravilen. Videli smo, vsak je srečen, kdor najde svoj svet in svoje srediSče in živi ter ostane v njem. Svet je celota zanj, ki je i sam cel in je čreplnja zanj, ki je sam razdeljen in j razdrobljen. Kdor živi z naravo kakor vrtnar, zanj cveto rože tudi pozimi. Koliko tihega dela. lepe ljubezni in službe božje je v tem poklicu! Ko bi 1 naš božji Odrešenik po svojem zemeljskem poklicu I ne bi! tesarjev sin, bi primerno mogel biti vrtnarjev sin. Saj se tolikokrat predstavlja kot vrtnar Magdalena je videla Gospoda, pove sveto pismo: »Misleč, da .ie vrnnr...- Nebroj čestitk, voščil in vezil ohranja in pripravlja vrtnar na svojem rož-nem svetu. Vrtnar tudi pozimi ni v zadregi: -Kaj pa za pušeljc bo?- Vsak čas more povili v šopek nekaj cvetov, vsaj nekaj slovenskih nageljnov,' za vse prilike slavja in slovesa.
Vojnik
»Čast komur čast!« tako so se slišali glasovi onih, ki so zadovoljni zapuščali predstavniško dvorano v Vojniku zvečer 5. t. m. Ravnateljstvo meščanske šole je namreč priredilo s svojimi gojenci svečano akademijo z zelo pestrim sporedom, ki je nadvse dobro uspel! — Poleg običajnega slavnostnega nagovora smo slišali ob sviranju treh ci-ter, dveh gosli, kitare potpuri slov. nar. pesmi; gledali več plesnih komadičev; da, celo Japonke so v svojem kroju nastopile, da so nas z elegantnimi plesnimi kretnjami zadivile. — Ah, le pomembne žive slike v skupinah: »Mi vstajamo!« in »Tlaka!« — so nam nepozabne! — V končni predstavi »Kalifova smrt« pa smo gledali divoto orientalske domišljije v kulisah, nošah, gibih! Pristno, kakor »1001« noč. — Občinstvo je res uživalo in tudi priznavalo vzgojni učinek, kot nemanj zabavni. Takih večerov bi želeli še več.
Naznanila
Gledališka predstava v Rokodelskem domu v Ljubljani. Jutri zvečer ob 8 bo Podporno društvo za služkinje uprizorilo v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12, igro »Lurška pastirica«. Igra nas popelje v ono dobo pred 75. leti, ko se je Bernardki prikazala Marija v Lurški votlini. Vsakdo bo gotovo z zanimanjem obiskal to prireditev in /. nje tudi veliko koristi odnesel. Zato upamo, da bo udeležba velika. Vstopnice se bodo dobile v nedeljo dopoldne od 10—12 v pisarni Rokodelskega doma, Ljubljana. Komenskega ulica 15. I. nadstropje.
Programi Haetia-LiMhffana t
Sobota, 11. februarja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 Čas, plošče — 17.30 Salonski kvintet: Po želji poslušalcev — 18.30 Angleščina (ga. Orthaber) _ 19.00 Ustroj, naloga in delo delavskih zbornic ter inšpekcij dela (R. Snier-su) — 19.30 Iz zgodovine filozofije (dr. Fr. Veber) — 20.00 Koncert orkestra »Grafike« — 21.00 Kup-lote s kitaro jioje g. Bajde — 21.30 Salonski kvintet — Vmes časovna napoved in poročila.
Nedelja. \i. februarja: 7.30 Svinjereja (g. M Zupane). — 8.00 Nasveti za kmetovalce. — 8.45 Poročila. — 9.00 Versko predavanje. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10.00 O elektriki (dr. M. Vidmar). — 10.30 Pojem reklame (Trtnlk Ivan). — 11.00 Šraniel kvartet Pilili: Slovenska glasba. — 12.00 čas. poročila, plošče. — : 15.00 Mlekarske zadruge (Fr. Pavlica). — 15.30 | Operetna ura. Sodelujejo gdč. Zupanova, g. Jelačin in orkester Triglav. — 16.30 Ljudska igra: Drzni ! plavač (Šl. Jakobski gled. oder). — 20.00 Slovenska j moderna pesem v rokopisu, poje gdč. Milena Ver-bičeva. pri klavirju dr. Švara. — 20.45 Legende (Dvorak) — štiriročno na klavir, igrata gg. dr. Danilo Švara in Eržen. — 21.30 Salonski kvintet, vmes čas in poročila.
Dragi programi >
Nedelja, 12. februarja:
Zagreb: 20.00 Radio orkester. - Milano: 21.00 Operni prenos. — Barcelona: 22.45 Večerni koncert. - London: 22.05 XIII. nedeljski orkestralni koncert. — Bucarest: 20.45 Vokalni koncert. — Sttisse Komande: 20.50 Radio orkester. - Ilclgrad: 19.30 Celo koncert. 21.00 R. VVagnerjeve kompozi-j cije. — Rim: 20.45 Operetni prenos. — Beromiln-štor: 19.30 Amerikanska črnska glasba — prenos iz Ne\vyorka. 20.00 Vokalni koncert. — Ijingcnbcrg: | 17.00 »Lohengrin«, opera, R. VVagner, I. del. 18.30 1 »Lohengrins: II. del. 21.00 LohengriiK III. del. — Praga: 20.05 Instrumentalni koncert. 22.20 Jazz. —
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; lanltovanjskl oglasi Din t—. Najmanjši znesek n mM oglas Din M*—. Mah oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasfli reklamnega anaCaJa se računa enokolonska S mm visoka patttaa vsMca po Dim J*50. Za pismene odgovor« glede malih oglasov
Ireba priložiti znamka
iluibodobe
Iščem osebo,
M bi me začasno nado-mestovala v mojem dobro idočem buffetu proti garanciji V poštev pridejo osebe, katere se dobro razumejo v delika-tesi b vinotoču. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zakonski par« it
1454.
(b)
Denar*
Vložne knjižice
kupite ali prodaste najbolje pri Komand, družbi M. JANKOLE. Liubliana, Šelenburgova ulica 6, H. Telefon 30-52.	(d)
Družabnik
t 40—50.000 Din kapitala se išče. Ponudbe na Alo-ma Company d. z o. z., Ljubljana pod »Nujna ponudba« št. 1356. (d)
150.000 Din iščem
kot dolgoročno posojilo proti primernim obrestim na prvo hipoteko, ali pa prodam delež na veliki stanovanjski hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Valorizacija« štev.
1406.
(d)
II
Ženitbe
Vdovec
50 let star, trezen, s 30.000 Din gotovine, se želi priženiti na posestvo ali k dobroidoči obrti.
Stanovanja
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam. Gunclje 24, pri Št. Vidu.	(č)
Posestva
Kupim posestvo
do 50 oralov arondira-nega gozda, travnika, sa-donosnika — blizu železnice m šole, v okolišu Maribora. Agbaba, Zagreb, Gortanova 27. (p)
Stanovanje
malo sobo ia kuhinjo — takoj oddam poleg Mladinskega doma, Kodelje-vo 31._(č)
Stanovanje
eno- aH dvosobno, lepo, v novi hiši, se odda mirni stranki za marec blizu mitnice. Zg. Šiška 230 — Jančigajeva pot.	(č)
Opremljeno sobo
s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma aU gospodičnama. Naslov nove uprava »Slov.« t>od »Soba«. Is)
SSSB
Lokal
pripraven za vsako mirno obrt — odda takoj Koutny, Tyrševa 71. (n)
I!
Razno
Brezplačno
pošljemo prospekte o reklamiranju preveč plačane voznine. Biro »Kurir«, Beograd, Kr. Milana 15. Iščemo agente za zbiranje tovornih listov. (r)
Razmnoževanje,
____prevajanje in prepisova-
Starost 30—45 let. Vdo-	nje v razne jezike izvrši
ve niso izključene. Po-	takoj »Uviz«, Tyrševa
tuidbe s sliko na upravo	cesta 15/1, telefon 29.52.
J&ovenca« št. 1450. (ž)	(r)
Večje posestvo,
lepa lega, z dobro zemljo, sposobno tudi za vi-nogradstvo in sadjarstvo, z vsemi odgovarjajočimi stavbnimi in gospodarskimi poslopji, kupim. Obširne ponudbe na upravo Droben oglas v »Slovencu. ' »Slovenca« št. 1461. (p) posestvo ti hitro proda: j	.	. ....
i« že ne x gotovim denarjem *-nostanovanj. hišico pai kupca ti t knjižico da. z večjim vrtom vzamem , , v najem, eventuelno isto Posestvo	kupim na Gorenjskem. —
,	...	Ponudbe na upravo »Slo-
8 oralov zernhe, lepe n|i- venca« pod »Od Kranja ve, travniki, sadonosnik, <j0 Bleda« št. 1444. (p) gozd z debelim lesom, vinograd, hiša, gosp. poslopje, 5 minut do drž. ceste in avtobusne postaje, naprodaj za 46.000 Din. Car Daniel, Globoko št. 8, Studenice pri Polj-čanah.	(p)
r.-E.ITE
SLOVENCA
3 w ....../nuiiiiiillllHII'
Objave
Izjavljam,
da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih na moje ime napravila moja hči Marija. — Franc Vidmar, Črna vas št 65. (o)
EH2E0
Drva, premog, deske
in trame nudi najceneje Prelesnik, Janševa. Telefon 3389.	(1)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneie in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubhana. Židovska ulica in Start trg. (1)
Dve peči
ena Lutzova, ena lončena — naprodaj. — Ivan Kogovšek, Dravlje 109. 1
Polenovko
namočeno, priznano najboljšo — nudi delikatesa-špecerija Kovačič, Miklošičeva cesta 34.	(1)
Črne suknje
najboljši nakup - Anton Presker. Sv Petra o. 14. Ljubljana.	ID
Prst
presejano (humus) za vrtove Vam dobavi gradbeno podjetje A. Mavrič, Ljubljana, Tyrševa 38 — telefon 33-82.	(1)
Obrt
tKenifno moko
nn |bol Ilib mlinov nudi aairennt •eletrna*ina lita in mlevikib udri k o.
A. VOLK LJUBLJANA
Reiima rant M.
kitajte in širite »Slovenca«!
Tragični rezultati
Vsemogočni je poklical našega dragega očeta, deda, pradeda, strica, tasta, gospoda
Janeza Repov ža
previdenega s svetotajstvi, v 80. letu starosti, k Sebi.
Pokopali ga bomo v nedeljo, dne 12. februarja ob 15 na župnem pokopališču v Št. Janžu.
Št. J a n ž na Dolenjskem, dne 10. februarja 1933.
Anton, posestnik in gostilničar, sin, Rezika por. Drenik, Ana por. Majcen, Amalija por. Štirn, hčere in ostali
sorodniki.
čestega pudranja
Ženam ni več potrebno stalno pudranje, da bi polt lepše izgledala ali da bi na ta način maskirale mastno kožo. ki se svetlika in ki je polna nedoetatkov Malokatera žena pa razume, da povzročuje stalno pudranje po gotovi dobi razširienie gnojnic neznosne črne pike m druge znake nezdrave kože. Novo odkritje odpravlja potrebo stalnega pudranja. Zme« čiste smetanove pene in pudra Tokalon po znanstveni metodi ie izvedla preobrat na področiu riževega oudra. Za-dostuie, če se napudrate samo zjutrai tn puder ostane vee dan kliub vetru ali dežju in celo v naiboli razgreti plesni dvorani ni videti noeu. ki bi se svetlikal Pena smetane v pudru Tokalon varuje kožo ter pre-reči voa obolenja in izrastke Puder To-:alon ne suši kože ter ne zamaši znojnic. Uporaba tega pudra daje ono fino. privlačno
C
JP' - •
mladostno lepoto, kateri se moški toliko di-vijo m lepi zunanjosti primerni oo tudi divni občutki
Beli in zdravi zobje po uporabi
Puta t tnbah po rastno miisnfli rtn»>
Generalno zastopstvo
D. Peclunajou & Cie.. Zemun
ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočustvovanja ob izgubi našega nad vse ljubljenega brata, bratranca, svaka in strica, prečastitega gospoda župnika v pokoju
ROMANA SKERBSA
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prevzv. gosp. škofu dr. Ivanu Tomažiču za izredno pozornost, da je blagovolil izvršiti osebno pogrebne onrede dragega pokojnika in ob tej priliki izreči globoko v srce segajoče tola-žilne besede. Enako smo dolžni zahvalo preč. gosp. dekanu Alojziju Čižeku, ki je v prekrasnem nagrobnem govoru izvršil oporoko pokojnega in izročil njegove zadnje pozdrave duhov-nikom-sobratom in težko prizadetim sorodnikom in znancem. Prisrčno zahvalo smo dolžni vsej prečastiti duhovščini, ki je v nadvse častnem številu spremila rajnega na poslednji poti, dalje obč. načelniku mesta Slovenjgradca dr. Bratkoviču in obč. odbornikom, ki so se udeležili pogreba, mest. pevskemu društvu za pretresljivo žalostinko. Toplo zahvalo pa smo dolžni tudi gg. zdravnikom in usmiljenkam za skrbno nego in postrežbo v težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so dragega rajnega spremljali na zadnji poti k večnemu počitku. Bog bodi vsem bogat plačnik!
Slovenjgradcc, dne 9. febr. 1933.
Žalujoči sorodniki.
Veliki poslovni prostori
bivše Narodne kavarne v sredini Ljubljane takoj na razpolago za kavarno ali večje trgovsko podjetje. — Pojasnila daje Društvo posestnikov, Salendrova 6.
Meso zopet cenejše!
Teletina, zadnji del, kg 10 Din; teletina, prednji del, kg 8 Din; svinjsko mesto, kg 12 Din; govedina, zadnji del, kg 10 Din; govedina, prednji del, 8 Din. Prodaja se na stojnici I. Mfiller, pri zmajskem mostu.
+
Zapustila nas je za vedno naša iskreno ljubljena sestra, teta in prijateljica, gospa
Janja Lokar roi. Prijatelj
vdova pis. ravnatelja
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 12. februarja 1933 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. februarja 1933.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani

.»2 a '
*> ajs »O a o o >
o t
"»s5 ~ o 00
s:-S a
•s .2.5
lij ~ g ■ a
jjs«ii
® a-S a S5uW S
>.®Li .. S
• •j .. s ca. "> 2
2 ® t f«
i -•M I fc W_
1
b .2
S - «
b* g.9* «
..s
JO
Tj«
O M
f .9 g g 8 s -»a t >"5 "
J 8 b.9~« E
•S ess>
O jO
t
N ;-d-°.9 ~ 5 - o
» a» S<N t
• S G g
.J « >
8.9
..5
I - 'i
i-O a. o o -) = -o Jr t o. o »J
P. C. Wren:
Lepi Mihael
35
Ali se je Mihael spomnil tega in se nahaja prav sedaj na poti do tistega čudovitega življenja doživljajev in slave, odločen, da si pribori bojevniški sloves pod kakim izmišljenim bojnim imenom? To bi bilo zelo podobno Mihaelu.
In Digby? Ali se mu je porodila ista misel in mu je sledil? To bi bilo zelo podobno Digbyju.
In jaz? Ali naj sledim zgledu bratov ne želeč drugega, kakor da si zaslužim njuno odobravanje?... To bi bilo zelo--podobno meni.
Trije mladi romantični neugnancil Danes se jim moram smehljati. lahkomiselni neugnanci! Vendar pa neugnanci, polni domišljije, ki je, hvala Bogu, najblažja dušna hrana vseh romantikov!
Ko sem sklenil, da se jima pridružim v sramoti in krivdi — da jx)jdem v prvi vrsti k legiji, ako bi ju tam našel — sem jel presojati sredstva in pota moje namere.
Jaz premišljujem lažje v temi, zato sem odložil pipo, sežgal Digbyjevo pismo in šel v posteljo.
Glavno dejstvo, ki mi je najbolj jemalo pogum, pa je bila ločitev od Izabele v času, ko sem jo komaj našel. Na čuden način pa sta mi prav navdušenje in radost radi tega dejstva dala dovolj moči, da sem jo zapustil.
Zapustiti jo, je bila neizrekljiva bridkost — toda kakšna krasna bridkost je bila to za srce romantičnega mladeniča, ako si jo je sam naložil!
Tudi sem se zavedal, da je bilo popolnoma nesmiselno za otroka, kakršna sva bila midva — ona devetnajst in jaz dvajset let — tedaj brez vseh sredstev in nesamostojna, da bi mislila na zaroko in skorajšnjo poroko.
Ljubila sva se torej in ljubezen nama je morala zadoščati, dokler se ne bi povrnil zagorel in odlikovan, poln uspehov in priznanj kot sloveč vojščak, da bi jo prosil za roko.
Ali naj bi ji povedal, kaj nameravam, in imel še eno poslednjo sladko-grenko urico, da bi jo držal v rokah, ali pa bi ji napisal pismo, ki naj bi ga dobila po mojem odhodu?
Z veseljem smem reči, da sem sodil stvar z njenega stališča in se odločil tako, kakor je bilo boljše zanjo. V pismu sem ji vse predstavil tako, ko da gre le za kratko ločitev ia da ji pišem bolj >Na svidenje I« kakor pa »Zbogom!«
Ta zadeva je bila torej rešena.
Druga stvar pa, na katero sem moral misliti, so bila sredstva, ki sem jih rabil. Rabil bi bil dovolj denarja ' za potovanje v Francijo in za vzdrževanje nekaj dni, najbrže v Parizu. Takole približno deset funtov, nekaj perila in zobna krtačica bi bilo nekako vse. Z majhno potno torbico bi lahko shajal.
Moja ura, verižica, zlati gumbi, cigaretna doza in zlati svinčnik, kar sem posedoval, bi zadoščalo mojim potrebam. Imel sem še dovolj gotovine za vožnjo do Londona in tam bi si preskrbel nadaljnje.
Zajtrkoval bi doma z drugimi in neopaženo odšel do vlaka deset štirideset, ki vozi v Exeter in potem bi prispel okoli treh v London. Naslednji dan bi se odpeljal v Francijo, spal v hotelu in čimprej postal francoski vojak.
Karkoli sta storila moja brata, slediti moram vsaj dostojno njunemu zgledu in vzbuditi v drugih resnično prepričanje o prestrašenem in obupanem tatu, ki beži . pred posledicami svojega zločina in sramoto, da bi mora) I še dalje gledati svojim sorodnikom in znancem v obličje-
In ako bi potem Mihael in Digby resnično bila tam, ko bi prispel jaz — ne bi obžaloval ničesar razen ločitve od Izabele — ločitve, med katero bi se lahko usposobil po starosti, činu in imetju za čast, postati njen mož.
Zdi se mi, da sem se bil že dosanjal do glavnega poveljnika Algerije in velikega viteza častne legije, ko sem zaspal...
Zbudil sem se zjutraj v precej drugačnem nastroju, kakor sem bil prejšnji dan. Srce mi je kipelo od ponosa, da me je Izabela ljubila in bila moja. Glava pa mi je bila polna načrtov, da sem ves žarel v občutju bližajočega se življenja.
»Da bi mladina le vedela .. .< Ko mi je David prinesel vročo vodo, sem mu povedal, da mu bom dal po zajtrku pismo, ki ga mora izročiti skrivaj Miss Riversovi ob prvi priliki po enajsti uri. Mislil sem, da je bolje, ako dam sporočile: Davidu in ne kaki služkinji. Kajti dobro je bil izvršil ukaz za v Mihaelovem in Digbyjevem slučaju, in služkinja m bolj verjetno kaj izblebetala.
Razume se, da bi bil pismo lahko poslal s pošto, toda to bi povzročilo en dan zakesnitve in eno skrbipolno no£ za Izabelo. Tudi bi jjomenilo izdatek za znamko.
Ko sem se oblekel, sem napolnil svojo torbico z najpotrebnejšim ter odšel doli v sobo za kadilce, kjer sem po nekoliko nezadovoljivih poskusih spisal pismo za Izabelo:
»Moja ljuba, krasna deklica!
Snoči sem prejel pismo od Digbyja. Ušel je, ker meni, da si je Mihael naprtil krivdo in sramoto tatvine zato, da bi varoval nedolžno in ščitil krivo osebo (ki mora po njegovem mnenju biti Klavdija, Digby ali jaz, ker vidva z Gustom ne štejeta). Digby mi je povedal, da on ni storilec in tudi ne veruje, da bi bil Mihael, in upam. da tudi mene ne sumniči.
Za »Jugoslovansko tiskamoc v Ljubljani: Karal Čei,
izdajatelj: Ivan Kakovea
Urednik: Franc EL;cs:iar.