glasilo
delavcev
industrije pohištva Stol Kamnik junij—julij 1984, letnik XXXI
Polletni
operativni
plan
Oktobra 1983 smo postavili nekatere usmeritve v poslovni politiki, katerih skupni cilj je bil izboljšati rezultate gospodarjenja. Te usmeritve so bile dogovorjene na naslednjih področjih:
—	dohodek;
—	fizični obseg proizvodnje, produktivnost in zaposlenost;
—	uvoz-izvoz;
—	energetika;
—	odnos proizvodno delo—drugo delo;
—	osebni dohodki.
Postavljene številčne vrednosti na posameznih ekonomskih kategorijah in usmeritve pri drugih so v glavnem zelo uspešno dosežene. Tu ni odveč poudariti, kako delikatni so posegi pri delovnih normah, pa vendar lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je produktivnost porasla v enem letu za 13 odstotkov, fizični obseg pa nekaj manj. To pa so zelo ugodne številke.
Tudi pri dohodku je rezultat še dokaj ugoden, čeprav je neekonomskih vplivov, predvsem zunanjih (cene, tečaji) več kot preveč.
Določeni uspehi so vidni tudi pri boljšem številčnem odnosu proizvodno in drugo delo.
Pri osebnih dohodkih se držimo začrtanih usmeritev.
Seveda je tudi še vrsta področij, ki--s pametnim pristopom lahko še marsikaj uredimo in izboljšamo.
V planu za drugo polovico leta 1984 je glavna usmeritev na področju materialnih stroškov. Tu naj bi z racionalnim delom na področju nabave, vgradnje in porabe materialov relativno zmanjšali materialne stroške. Ali sl predstavljate, da zmanjšanje za 1 odstotek predstavlja 2 do 3 stare milijarde! (manjših) stroškov za eno leto. Za drugo polovico leta načrtujemo obseg proizvodnje na podlagi doseženega v prvih petih mesecih, s tem, da bodo v enotah, ki so slabše dosegale produktivnost pri delu, cilji nekoliko višji.

Našim delavcem želimo prijeten dopust. Želimo, da bi v teh dneh pozabili na težave in težko delo, si nabrali novih moči in po kolektivnem dopustu zopet radi prišli na delo.
PE — TOZD		Na mesec 20 d. dni	3 'E S ^
	Na dan		5-»' . o ec to
PE 4	1.050	21.000	58.800
PE 6	450	9.000	25.200
PE 7	820	16.400	45.920
PE 8	890	17.800	49.840
TOZD 1	3.210	64.200	179.760
TOZD 2	1.200	24.000	67.200
PE 0	300	6.000	16.800
PE 3	340	6.800	19.040
PE 5	900	18.000	50.400
TOZD 3	1.540	30.800	86.240
SKUPAJ	5.950	119.000	333.200
Obseg proizvodnje se bo računalniško nadziral dnevno, tedensko oziroma mesečno.
Plan prodajne realizacije se je zaradi sprememb cen naših izdelkov, ki jih pričakujemo na domačem trgu, spremenil, to je povišal. To povišanje pa gre tudi na račun pričakovane večje proizvodnje (glej obseg proizvodnje), ki je bila, kot že rečeno, v prvih petih mesecih večja za okoli 10 odstotkov.
Tako je dovorjen plan blizu 95 milijard starih din na domačem trgu. Tak obseg bomo zaradi močno povečanih cen na materialih prisiljeni doseči, če pa bo inflacija nabavnih cen še hitrejša, pa niti ta številka ne bo zadoščala za ugoden rezultat.
Srečo Smole
Stol že dolgo časa izdeluje rexe. Nizki spadajo v skupino foteljev, visoki pa med stole. Visoki rex je zelo pripraven In udoben stol, ima pa še to dobro lastnost, da je zložljiv.
K visokemu fotelju se lepo poda okrogla zložljiva mizica. Doslej smo jo delali za izvoz, sedaj pa jo bo mogoče dobiti tudi na domačem trgu.
Okrogla mizica iz letev in visoki rexl so zelo lepa garnitura za na balkon, za na vrt, pa tudi marsikam drugam.
Z delovnega posveta sindikalnih delavcev
Na pobudo občinskega sindikalnega sveta Kamnik je bil v sredini junija v Kulturnem domu na Duplici organiziran delovni posvet sindikalnih predstavnikov v kamniški občini. Navzoči so bili tudi drugi družbenopolitični delavci iz našega kraja.
Ta delovni posvet je bil v glavnem razdeljen v tri ali štiri dele. Prvega je vodil komentator ljubljanske televizije Janez Čuček, ki je obrazložil mednarodno politično stanje ter vojaško-politič-ne in gospodarske razmere. V drugem delu je sodeloval Franc Jeras, predsednik izvršnega sveta občine Kamnik. V vmesnem delu je predsednik občinskega sveta Kamnik Franc Si košek opozoril na najbolj pomembne naloge sindikata v tem trenutku, v zaključnem delu posveta pa je sodeloval predsednik republiškega sveta ZS Slovenije, Marjan Orožen.
Komentar o današnjem dogajanju v svetu je na posvetu podal televizijski novinar Janez Čuček.
Tov. Janez Čuček je že takoj v začetku svojega predavanja o mednarodnem stanju pritegnil veliko pozornost. Z velikim poznavanjem svetovnih razmer in izredno pestrim dogajanjem v tem času, je lahko prisotnim na preprost, izčrpen in konkreten način postregel s podatki o današnjem svetu. Tov. Čuček je osebno prepotoval Sovjetsko zvezo, Severno in Južno Ameriko, Anglijo, Afriko, Bližnji vzhod in Azijo. Srečal se je z neštetimi državniki in drugimi vodilnimi ljudmi socialističnih in kapitalističnih držav in si tako nabral informacije o današnjih pozitivnih in morda še bolj negativnih načrtih in hotenjih.
Tov. Čuček je povedal, da v svetu še vedno obstaja boj za prestiž, trgovina, ki temelji na političnih gledanjih, na osebne koristi in vzporedno z gospodarsko tudi politično odvisnostjo.
V Afriki je močan problem rasizem, ki je dvignjen na raven državne norme. Tudi v drugih državah nekateri voditelji urejajo zadeve s strastjo in velikokrat prav delovni človek nima pravic; skratka, svet se še vedno ubada s kopico neurejenih zadev, ki medsebojne odnose slabšajo in uničujejo.
Tov. Čuček se je posebno dotaknil jugoslovanskega življenja in delovanja po Titovi smrti. Dejal je, da naš ugled ni padel, čeprav je imel predsednik Tito tolikšen ugled in avtoriteto. Se vedno je naš glas v mednarodnih odnosih upoštevanja vreden. Truditi pa se moramo, da bomo bolj uspešno in sproti reševali probleme in s tem kar najmanj dajali povod za razna govorjenja našim zunanjim nasprotnikom.
Ugled nam niža velika zunanja zadolženost. Do tega stanja nas je privedla, poleg našega preslabega odnosa do dela in samoupravljanja, še neurejeno gospodarsko stanje v svetu, svetovna inflacija.
V komentarju tov. Čučka je še posebno sodeloval tov. Sikošek, predsednik občinskega sindikalnega sveta. Na Siko-škovo pobudo se je razvil pogovor o političnih pritiskih z Vzhoda in Zahoda in vprašanjih v zvezi s tem. V mednarodnih odnosih je tudi posebno pomembna gospodarska doslednost in ureditev prodajnih cen. Za te pa je vprašanje že pri našem notranjem poslovanju. S pravilno ceno je pravilno ovrednoteno vloženo delo. Vsi pa vemo, da imamo z ureditvijo cen znotraj Jugoslavije veliko težav.
Neprijetne informacije bi morali prav tako objaviti, ne pa, da nekako prikrite krožijo med ljudmi in se žal nazadnje velikokrat izkaže, da so pravilne.
Pisanje novinarjev o jugoslovanskih dogajanjih mora biti objektivno, prav tako pa tudi o svetovnih.
Televizijski novinar tov. Čuček je na vsa vprašanja rad odgovoril: na kratko, naravnost in pošteno.
Predsednik izvršnega sveta občine Kamnik Franc Jeras se je dotaknil današnjega gospodarskega trenutka v svetu, še posebno pa v Sloveniji in v občini Kamnik. Opozoril je, da stanje ni nor-
Predsednik izvršnega sveta občine Kamnik Franc Jeras je še posebno razložil gospodarsko stanje v naši občini.
malno. Svet je v gospodarski krizi. Onemogočeni so normalni trgovski tokovi. Tudi mi smo dolgo živeli preveč na tuj račun. Veliko izposojenega denarja smo porabili v neracionalne investicije. Npr.: samo v Sloveniji imamo kar tri avtomobilske tovarne, vemo pa, kakšni so pogoji za delo in prodajo.
V	bodoče bomo morali temeljito premisliti, kaj bomo sanirali. Ne sme biti mejnikov med republikami ali celo med občinami. Tudi obveznosti moramo enakopravno reševati.
Odplačevanje dolgov je prestavljeno na daljše obdobje, vendar nam to ne sme biti lažji izhod iz zadrege, temveč moramo tisto, kar smo napisali, dosledno izpolniti. Vemo, da to slabo izpolnjujemo.
Tudi kamniškemu gospodarstvu je potrebna velika zrelost in sposobnost, da bo v prihodnje dobro delalo. Trenutno v naših delovnih organizacijah ni veliko izgub, vendar se novi izgubaši pojavljajo. Kontrolirati moramo zaloge proizvodnih materialov, posebno tisti’ ^ ki so nabavljeni s krediti.
90 odstotkov naše proizvodne opreme je zastarele, uvoza nove opreme pa skoraj ni. V svetu pa tako opremo vsakih pet let zamenjajo.
90 odstotkov kamniškega družbenega proizvoda ustvari industrija. Vprašanje je, kje se bo industrija v Kamniku širila, kje bo prostor za kmetijstvo in kje za stanovanja.
Lanskoletna oskrba naših občanov je bila dobra, ob tem pa bi moralo biti tudi splošno vzdušje boljše. K takemu stanju je pripomoglo naše splošno te " -ko gospodarsko stanje in tudi slabe lastnosti nekaterih ljudi.
V	prihodnje je napeti vse sile v cilju povezovanja višje reprodukcijske celote.
Tov. Sikošek je na delovnem posvetu opozoril na naloge, ki so pred nami.
Zelo pomebna je pravilna obravnava polletnih zaključnih računov v delovnih organizacijah. Pri tem imajo veliko vlo-go sindikalni predstavniki v vsakem tozdu. Vsem mora iti za dosego ciljev. Vsaka delovna sredina mora biti toliko zrela, da posameznike ob vsaki potrebi vpraša, zakaj nalog niso opravili. Kvaliteto in količino dela pa je treba preverjati že med delom, ker je kasneje lahko prepozno. Poletni meseci so tudi časi dopustov in zato niso za omenjeno najbolj primerni, vendar je delo treba opraviti. Kaj bomo imeli od izgovorov, da ni materiala, da so bile Dri delu druge težave, če pravega dohodka ne bo.
V	pogovoru, ki je ostal do srečanja s predsednikom RS ZSS Marjanom Orožnom je bilo izrečenih še veliko vprašanj, v katerih so sodelovali tudi drugi delavci iz naše občine. Vprašanja so bila dobronamerna, pobudniki teh vprašanj pa so na ta način posegli v svoje delovne sredine in hoteli najti odgovore na tisto, kar jih najbolj žuli.
Obravnavana so bila tudi vprašanja o zaposlovanju mladih delavcev in pravilnem razdeljevanju sredstev bodočim delavcem med šolanjem.
V	zaključnem delu posveta je sodeloval tov. Marjan Orožen, predsednik RS ZSS. Predvsem je spodbudil k našemu delu, večji delovni zainteresiranosti in odgovornosti. Povedal je, da je v delovnih organizacijah veliko problemov. Interes vsakega kolektiva je, da jih razrešuje in ustvarja dohodek. To je
dolžnost vsakega delavca. Občinski sveti bodo pri tem pomagali, kar je tudi njihova dolžnost. Bolj na čelo morajo stopiti delavčeve ustavne in zakonske pravice. Zelo pomebno je, da ne bodo neke sredine slabše od drugih in bo v istem vložku manj dohodka.
Zakaj so izgube? Delovni kolektiv se mora vedno primerjati s kolektivom iste stroke in videti, koliko kdo proizvaja in dohodka realno ustvari. Če naredimo tako primerjavo, je včasih nerazumljiva: dohodek enega od drugega je za 100 odstotkov večji.
Podatki nam kažejo, da več delamo, po drugi strani pa spoznavamo, da slabše poslujemo. Kako mora to biti? Mora nas srečati pamet. Analizirati moramo vsako postavko, vsak strošek. Ne moremo dopustiti, da cene divjajo preko vsake logike in pameti.
Zakaj ima veliko delavcev nizke osebne dohodke? To se vprašujejo v delovnih kolektivih. Ne vprašajo pa se, kako delajo, koliko narede, kakšen je
njihov doprinos družbi. Taka delovna organizacija ni koristna. Naj se prekon-struira v bolj koristno.
Čas je, da delavci vzamemo stvari bolj v svoje roke. Tako se bomo rešili neljubih posledic, ki nujno izhajajo iz slabega dela in prevelikega vpliva teh-nokratizma. Priti mora do spopada v odnosu produkcijskih sil do proizvodnih sredstev.
Ukinjati moramo režijo, ne pa razvoj. Vsak tozd ne sme delati po svoje. Neprestano moramo izkazovati nove rešitve za pridobivanje dohodka.
Vsi voditelji delovnega posveta sindikalnih delavcev v kamniški občini so se na srečanje dobro pripravili in na posvetu vložili vse sile v analiziranje današnjega stanja v delovnih organizacijah, občini, republiki, državi in v svetu.
Osnova za naše boljše medsebojne odnose, večje zaupanje, mirnejše delovanje, večjo produktivnost in boljšo urejenost je boljše delo.
O boljšem delu se lahko na vse načine pogovarjamo, vendar od tega ne bo koristi, če ga ne bomo prenesli v vsako osnovno celico življenja. Vemo, da bi lahko več naredili, da bi se med seboj lahko bolje organizirali, da bi lahko dogovore bolj spoštovali in na probleme ne kazali kot na nekaj nerešljivega, temveč zadeve enostavno reševali.
Za boljšo in večjo proizvodnjo je potreben boljši odnos do našega skupnega dela.
Delovni posvet sindikalnih delavcev v Dupliškem domu je opozoril na veliko nalog, za katere smo dolžni in odgovorni, da jih opravimo.
Na posvetu je bila izrečena pripomba, da naj tisti, ki svojega dela do polletja ni dobro opravil, ne gre na dopust. Prav bi bilo, da tudi osebnega dohodka ne bi dobil. Potem bi vsi tisti, ki danes ne delajo dobro, pa bi lahko, na zadeve drugače gledali.
Ciril Sivec
ČE NAM KAKA ZADEVA NE USPE, SMO ZA OPRAVIČILO VEDNO SPOSOBNI NAJTI IZGOVOR. KAK TAK IZGOVOR, KI JE NA VIDEZ VERJETEN. JE PA IZGOVOR ZA SLABO DELO!
ČE BI BILI BOLJ POŠTENI, BI MORALI TAKRAT POBRSKATI PO SVOJI SLABI DELAVNOSTI IN NEODGOVORNOSTI.
SAMOUPRAVNO DOGOVARJANJE O NEKEM DELU ALI NAČINU DELA JE VČASIH ZARADI MIRU IN DOBRIH ODNOSOV TUDI POVSEM DRUGAČNO DOGOVARJANJE, KOT BI TO MORALO BITI.
DELAVCI SE NA TAK NAČIN MED SEBOJ ZELO MIRNO IN VLJUDNO DOGOVORE ZA NEKE NALOGE, ČEPRAV OBOJI VEDO, DA BI SE DALO TO DELO VELIKO BOLJE IN HITREJE OPRAVITI.
ZARADI DOBRIH KASNEJŠIH ODNOSOV!
VEST IZ NEKE RADIJSKE KRONIKE OB POL ŠESTIH ZJUTRAJ:
»DOBREMU DELAVCU, KI VESTNO OPRAVLJA SVOJE NALOGE, MORA BITI ZAGOTOVLJEN ŽIVLJENJSKI STANDARD; ŽIVLJENJSKI POGOJI, S KATERIMI BO ZADOVOLJEN.«
V NEKEM DOLOČENEM OBDOBJU MORAMO NEKE DOLOČENE NALOGE OPRAVITI.
KAJ VSE PA BA VSI SKUPAJ LAHKO ŠE NAPRAVILI, ČE BI HOTELI!
Predsednik RS ZS Slovenije Marjan Orožen in predsednik občinskega sindikalnega svela občine Kamnik Franc Sikošek sta zbranim sindikalnim delavcem preprosto in naravnost povedala, koliko in kakšno delo nas čaka.
Sindikalni predstavniki iz kamniških delovnih organizacij so zares pozorno sledili celodnevnemu predavanju.
Manjkalo ni tudi vprašanj, na katere so predavatelji odgovarjali.
Nova merila za ugotavljanje uspešnosti dela
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
III. MERILA ZA UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZA VODJE DE
TOZD — 9
1.	Doseganje planirane realizacije
delovne enote
Ugotavlja se mesečno na osnovi fakturirane realizacije.
_ Dosežena realizacija DE Planirana realizacija DE
Spodnja meja (lim) je 0,50 ter zgornja meja (lim) 2,20.
Količnik uspešnosti Ku: spodnja meja je 0,91 (lim) in zgornja meja 1,28 (lim). Faktor vplivnosti (Fv) za to merilo je 0,40.
*u	MERILO DOSEGANJE KAMBAL REALIZACIJE M
S' I	Lom s _
2.	FIS I. A stroški/del v DE
Ugotavlja se 3-mesečno na osnovi
OBOL.
DM=	FIS I, A/del, v DE
Povp. FIS I. A/Del. za vse DE
Spodnja meja (lim) DM je 1,60 in zgornja meja (lim) 0,50.
Količnik uspešnosti Ku: spodnja meja je 0,92 (lim) in zgornja meja (lim) je 1,36. Faktor vplivnosti za to merilo je 0,30.
3.	Doseganje planiranega dohodka DO/del.
Ugotavlja se po periodičnih obračunih — 3-mesečno.
__ Doseženi dohodek DO/del. Planirani dohodek DO/del.
Spodnja meja (lim) DM je 0,50 ter zgornja meja (lim) 1,50.
Količnik uspešnosti Ku: spodnja meja je (lim) 0,91 ter zgornja meja (lim) 1,32.
Faktor vplivnosti za to merilo je 0,30.
MFRilO: FIS STROŠKI TA /DPI PO PF
0Ct8) 136
(9,4) V8
(48) 1,16
(3,6) 1,12
I---1---r—-i-
(0) 1,00 -
(■V) 096
(-24) 0.92
090 1£»
140 150 1,60
Možni razpon doseganja količnika delovne uspešnosti z upoštevanjem faktorja vplivnosti Fv:
po 1. merilu: od —3,6 odst. (min) do 11,2 odst. (max),
po 2. merilu: od —2,4 odst. (min) do 10,8 odst. (max),
po 3. merilu: od —2,7 odst. (min) do 9,6 odst. (max).
Vsota količnikov (Kt, K2, K3) od — 8,7 odst. (min) do 31,6 odst. (max).
MERILA DOSEGANJE PLANIRANEGA DOHODKA/PEl DO
(4,8) 116
(1,8) 1,06
(-2,7) Q91
0,50 0,60 0,70 Q80 0,90 1.00 1,10 tfO 130 1,40 1,50
4.	Delež dohodka iz preprodaje in kooperacije
Ugotavlja se mesečno na osnovi fakturirane realizacije.
__ Razlika v ceni/del, v DE
Popr. raz. v ceni v vseh D E/del.
Spodnja meja DM (lim) je 0 ter zgornja meja (lim) 1,10—1,20.
Stimulacija po tem merilu se obračunava posebej in je izven sistema.
DOSEGANJE MERIL IN KOLIČNIKOV UČINKOVITOSTI
MERILO. DELEŽ DOHODKA S PREPRODAJO IN KOOPERACIJO/dEL.
MEFMLA	0,10 0,20 io,30 0,40 0	>0 0,6o|o7o|q8o|o,90 11.00 j 1.10 11,20 11^0 1,4		30 W3;te0 190 200
A	Q5 11.0 j 1,5 120 2	3,0 3,5 ' A0 | 4,5 | 5,0 j 5>5 | Q0 j 6.5 7	7,5	95 90; Q5 1Q0
Stimulacija po novem sistemu se obračunava za vsa zgoraj našteta merila od 1. 4.1984 dalje, razen za tozd 9, kjer se obračunava od 1. 2.1984 dalje. Delovanje meril se preverja v obdobju 6 mesecev. Po preteku tega roka se merila dokončno uveljavijo ali pa jih DS ustrezno korigira. Če se v času uporabe meril pojavijo objektivne okoliščine, ki začasno bistveno vplivajo na delovanje meril, lahko poslovni odbor na predlog pristojnega vodje tozda sklene, da se posamezno merilo ne uporablja in se nadomesti z ustrezno oceno no tistem merilu. Ocena ne sme presegati količnika uspešnosti 1,20, z upoštevanjem faktorja vplivnosti za ocenjeno merilo.
S tem neha veljati mesečna osebna ocena za te delavce.
Faktor vplivnosti meril (Fv)
Ker dosežena obsežnost po posameznih merilih različno vpliva na skupni rezultat oziroma na uspešnost dela, moramo merila razvrstiti po pomembnosti,
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem sodelavcem, ki so spremili mojo mamo na zadnji poti, ji podarili cvetje in mi izrekli sožalje.
Peter Bertoncelj
DELAVCI V DELOVNI ORGANIZACIJI VEČJIH INTERESOV DELOVNE ORGANIZACIJE NE BODO KAR TAKO KRŠILI, KER BODO MORALI ZA DEJANJE ODGOVARJATI. ŠE VEDNO PA JE VELIKO KRŠITEV MANJŠIH TOVARNIŠKIH INTERESOV; TISTIH, KI SO V' PRAVILNIKIH NAPISANI MED VRSTAMI ALI CELO NISO POSEBEJ OPREDELJENI.
DELAVCI VEDO, DA PREKO NJIH ŠE VEDNO LAHKO GREDO.
ČE SEŠTEJEMO VSE TE ZADEVE, SO LAHKO TUDI TOLIKŠNE, KOT VEČJI INTERESI DELOVNE ORGANIZACIJE.
ODNOS MED STAREJŠIMI IN MLADIMI DELAVCI JE V TOVARNI RAD PROBLEMATIČEN. ŽAL!
VENDAR BI BILO EDINO PRAVILNO, DA BI TISTEMU MLADEMU DELAVCU, KI JE POKAZAL PRAVO PRIPRAVLJENOST ZA DELO, OMOGOČILI ENAKOPRAVEN ODNOS S STAREJŠIMI DELAVCI.
SEVEDA PA SO TUDI STAREJŠI DELAVCI, KI DOBRE MLADE DELAVCE UPAŠTEVAJO.
RES JE, DA JE PRECEJ NAŠIH STROJEV ZASTARELIH IN JE DELO NA NJIH TEŽJE, VENDAR SE DA S PRAVO SKRBJO IN DELOVNO PRIPRAVLJENOSTJO ŠE VELIKO IN DOBRO NAREDITI.
NOVE, SODOBNEJŠE STROJE BOMO MORALI SAMI ZASLUŽITI!
NEKURATEN POLIZDELEK PRED STROJEM ALI ZA NJIM NI ODPADNI LIST PAPIRJA, KI GA ENOSTAVNO POMETEMO V ZABOJ ZA SMETI IN SE NANJ NE SPOMNIMO VEČ.
NEUPORABEN POLIZDELEK JE VSAJ NEKAJ DESETAKOV IZ SKUPNE DENARNICE.
DELAVCI V DNEH PRED DOPUSTOM RADI POMISLIJO NA PROSTE DNEVE, NA SPROSTITEV IN NA TO, DA BI SE V DNEH POČITKA KAR NAJBOLJE IMELI.
OBENEM PA MORAMO POMISLITI, KOLIKO SMO V ČASU PRED DOPUSTOM NAREDILI IN KAKO DOBRO SMO PRIPRAVLJENI DELATI PO DOPUSTU.
ŽIVLJENJE BREZ DOBREGA ODNOSA DO DELOVNE ORGANIZACIJE JE KOT SLAB ODNOS MED LJUDMI.
oziroma vplivu na uspešnost opravljanja delovne naloge ali skupine nalog. Kadar ima delavec ali skupina delavcev veliko možnosti, da vpliva, oziroma da vplivajo na rezultat merila, mora biti tudi vplivnost merila na skunni rezultat delovne uspešnosti večji kot v nasprotnem primeru. Vplivnost merila izražamo s faktorjem vplivnosti (Fv). Seštevek vseh meril, izbranih za neko nalogo ali skupino nalog, ne glede na število teh meril, mora biti 1,00 (to je 100 odst.).
1.	primer:
Izbrali smo tri merila za določeno skupino ljudi, in to:
1.	merilo:	doseganje operativnega
plana proizvodnje,
2.	merilo: izkoristek materiala,
3.	merilo: delež normiranih del.
Pri prvem merilu je faktor vplivnosti (Fv) 0,50 (50 odst.),
pri 2. merilu je faktor vplivnosti (Fv) 0,30 (30 odst.),
pri 3. merilu je faktor vplivnosti (Fv) 0,20 (20 odst).
Seštevek vplivnosti za vsa 3 merila mora biti 1,00 (to je 100 odst.).
0.	50.(50 odst.) + 0,30 (30 odst.) + 0,20 (20 odst.) = 1,00 (100 odst.).
2.	primer:
Izbrali smo 4 merila, in to:
1.	merilo: doseganje planirane realizacije DE,
2.	merilo: terjatve pri referentih,
3.	merilo: doseganje planiranega dohodka DO/del.,
4.	merilo: delež dohodka iz predprodaje in kooperacije.
Pri 1. merilu je faktor vplivnosti (Fv) 0,40 (40 odst,),
pri 2. merilu je faktor vplivnosti (Fv) 0,30 (30 odst.),
pri 3. merilu je faktor vplivnosti (Fv) 0,20 (20 odst.),
pri 4. merilu je faktor vplivnosti (Fv) 0,10 (10 odst.).
Seštevek vplivnosti (Fv) za vsa 4 merila mora biti 1,00 (100 odst.).
0.	40.(40 odst.) + 0,30 (30 orst.) + 0,20 (20 odst.) + 0,10 (10 odst.) = 1,00 (100 odst.)
Praktični primeri izračuna delovne uspešnosti za vodje PE
1.	merilo:	doseganje operativnega
plana proizvodnje (Fv = 0,50),
2.	merilo: fizični obseg proizvodnje (Fv = 0,30),
3.	merilo: dohodek na zaposlenega v tozd (Fv = 0,20).
Doseganje merila fDM) se izračunava po zgoraj napisanih formulah za vsako merilo posebej.
Po 1. merilu je DM 0,95 doseganje plana (95 odst.),
po 2. merilu je DM 1,10 (10 odst. večji fizični obseg kot je bil v istem obdobju preteklega leta),
po 3. merilu je DM 1,20 (20 odst. večji doseženi dohodek tozd/del. od planiranega).
Po 1. merilu uporabimo tabelo št. 1. kjer je na abscisni osi vodoravno označeno DM. V našem primeru je DM 0,95. Pri DM 0,95 je količnik uspešnosti Ku 1,15 (15 odst.) ordinatna os (navoič-na). Ker je za to merilo Fv = 0,50, je količnik uspešnosti Ku 15 X 0,50 = 7,5 odst.
Pri 2. merilu uporabimo tabelo št. 2. Doseganje merila DM je 1,10, kjer odčitamo količnik uspešnosti Ku 1.21 (21 odst.). Ker je za to merilo Fv + 0,30, je
količnik uspešnosti Ku po tem merilu 21 odst. X 30 = 6,3 odst.
Pri 3. merilu uporabimo tabelo št. 3. Pri DM 1,20 je Ku 1,26 (26 odst.) in pri upoštevanju Fv -f- 0,20 je 26 odst. X 0,20 = 5,2 odst. stimulacije po tem merilu.
Skupna stimulacija je seštevek uspešnosti vseh treh meril. V našem primeru je to: 7,5 + 6,3 + 5,2 = 19,0 odst.
Sistem tehničnega izračuna za ostala merila je isti, samo da se uporabljajo druge ustrezne tabele za posamezna merila ter različni faktorji vplivnosti Fv in različno število meril.
Da bi bil izračun bolj preprost, so v ta namen izdelane tabele, kjer se na osnovi izračunanega doseganja merila direktno odčitava količnik delovne uspešnosti.
V pripravi je tudi sistem omejitve stimulacije za vsa režijska dela po izračunu, glede na merila, ki veljajo za skupino. Ta stimulacija bi se korigirala 3-mesečno, ob periodičnih obračunih, glede na uspešnost poslovanja DO, oziroma bo postavljen limit glede na uspešnost poslovanja DO.
Alojz Štros
Podelitev priznanj najbolj prizadevnim finančno-računovodskim delavcem v občinah KAMNIK—DOMŽALE
Pred koncem junija so se na rednem letnem srečanju zopet zbrali Stolovi upokojenci.
Čeprav dan ni kazal na lepo vreme, se je v avli upravne stavbe zbrala precej več kot polovica vseh naših upokojencev.
Vzdušje ob sprejemu in skozi celo srečanje je bilo prijetno in domače. Zopet smo se počutili kot ena družina sodelavcev.
Na sprejemu je upokojence pozdravil predsednik delavskega sveta Slavko Bergant, vodja kadrovskega sektorja Peter Jerman in ing. Dušan Štefula.
Ing. Štefula je upokojencem in vsem zbranim povedal, da je stanje v delovni organizaciji dobro, da imamo dela za celo leto in še čez, da imamo v delu večje posodobitve, da so se naši osebni dohodki močno popravili in so pri vrhu lesne stroke; skratka, da se naš delavec bolje počuti in bomo storili vse, da bo jutri lažje delal.
Samoupravna delavska kontrola v Unilesu
V prostorih DO Marles v Mariboru se je 22. julija 1984 sestala Samoupravna delavska kontrola SOZD UNILES. Na dnevnem redu so bile štiri točke in sicer:
— Konstituiranje odbora Samoupravne delavske kontrole
Na predlog družbenopolitičnih organizacij in koordinacijskega sveta SOZD Uniles, je bil za predsednika predlagan tovariš SILIČ Branko iz DO IZTOK — Miren. Za njegovega namestnika pa OGRIN Rado iz DO LIKO Vrhnika. Člani odbora Samoupravne delavske kontrole smo se s predlogi strinjali.
— Rezultati gospodarjenja SOZD Uniles
Pri obravnavi rezultatov gospodarjenja smo člani odbora vsak za svojo organizacijo osvetlili vzroke za takšne rezultate gospodarjenja in se še posebej zadržali na obrazložitvi vzrokov, ki so pripeljali do izgub v nekaterih organizacijah. Bilo je izrečeno dokaj enotno mnenje, da so vzroki za nastale izgube v tesni povezavi z neustrezno politiko cen, pomanjkanjem repromaterialov. oteženem uvozu ustrezne opreme za modernizacijo itd. Člani odbora smo menili, da je potrebno čim prej pristopiti k sanaciji takšnega stanja ter poiskati vse notranje, še razpoložljive rezerve.
— Program dela samoupravne delavske kontrole
Glede programa dela odbora Samoupravne delavske kontrole smo člani odbora menili, da je potrebno čim prej vsem novim članom dostaviti poslovnik o delovanju, da se bomo lahko podrobno seznanili z načinom dela. Glede vsebine dela pa je bilo ugotovljeno, da je težko odrejati vnaprej kaj naj Samoupravna delavska kontrola obravnava. Zato se je Izoblikovalo mnenje, da se naj še vnaprej sestaja pred vsako sejo delavskega sveta SOZD Uniles in ugotovi, ali je potrebno, da posebej obravnava kak problem. Predlagano je tudi bilo, da naj delavska kontrola SOZD spremlja izvajanje sklepov delavskega sveta SOZD. Člani odbora Samoupravne delavske kontrole SOZD Uniles pa naj v svojih organizacijah opozorimo in vplivamo, da se bodo ti sklepi tudi realizirali.
Sklenjeno je bilo, da je potrebno zapisnike sej odbora Samoupravne delavske kontrole in delavskega sveta SOZD Uniles pošiljati tudi predsednikom delavskih kontrol in predsednikom delavskih svetov v združenih organizacijah. Najpomembnejše sklepe pa je potrebno objaviti v Informatorju. Prav tako pa je potrebno zaprositi delavske kontrole v združenih organizacijah, da pošiljajo svoje zapiske delavski kontroli SOZD Uniles,
Pod zadnjo točko ni bilo dodatnih predlogov.
Marta Kuret
Lahko je nekdo v 99 odst. dober, v enem odstotku pa slab, pa ga bodo sodelavci tako obrnili, da ne bo nič vreden.
* * *
»Prekinjen asfalt na cesti je hudič. S polno brzino zapelješ vanj, pa imaš takoj prazno gumo!«
Za precej delavcev je značilno, da drug k drugemu tudi v desetih letih niti enkrat ne grejo!
Lahko je nekaj posploševati, ponavljati In se narejati. Dosti težje je resnično delati in si prizadevati za napredek.
Povprečen človek ne vidi vsak dan večje gradbene armature. Navajeni smo le preprostih vezav betonskega železja pri enodružinskih hišah.
Armatura betonskega železa na novem silosu je nekaj povsem drugega. Slika tega občutka v celoti ne more prikazati.
Na sliki se vidi nadaljevanje gradnje silosa za lesne odpadke.
Delo bi bolje napredovalo, če bi bili poleg izdelavnih pogojev zagotovljeni tudi vsi gradbeni materiali.
Tako pa je graditeljem manjkalo tudi osnovnega gradbenega materiala — cementa.
Delavci furnirne v tozdu 1 bodo priznali, da ni ravno prijetno delati, če tako rekoč poleg delovnega mesta brnijo gradbeni stroji.
Isto bodo sedaj potrdili delavci grobega reza, kjer prav tako potekajo gradbena dela — priprava Jame za montažo lesnega drobilca in drugega, kar jim bo omogočilo lažje delo.
Treba je potrpeti, po dopustu pa bo lažje!
Socialno varstvo v DO Stol
(drugi del sestavka)
2. Stanovanjska problematika
V evidenci imamo 38 prošenj za reševanje stanovanjskega problema z dodelitvijo stanovanja v uporabo in sicer: 15 v TOZD-l, 8 v TOZD-2, 3 v TOZD-4, 1 v TOZD-9, 5 v DSODSP in 2 upokojenki; od tega želi 15 prosilcev zamenjati stanovanje za večje. 13 prosilcev je samskih, 6 je samohranilk, oba zakonca sta zaposlena v Stolu samo v enem primeru: 8 prosilcev ima 1 otroka, 14 ima 2 otroka in 2 prosilca s tremi otroki. Glede na delovno dobo v Stolu ima 22 prosilcev manj kot 5 let, 10 prosilcev do 10 let in 3 prosilci nad 10 let (in 2 upokojenki).
Če bi hoteli rešiti pretežno vse stanovanjske probleme, bi na podlagi zamenjav potrebovali 10 dvosobnih stanovanj, 2 enosobni in 8 samskih sob. Ob pregledu osebnega dohodka prosilcev je bilo ugotovljeno, da razen v dveh primerih, kaže o slabih ekonomskih razmerah prosilcev (podatki za leto 1982 — med 8.000 in 12.000 din).
Ugotavljamo, da 14 naših sodelavcev §radi hišo, oz. kupuje stanovanje, od katerih bo v letih 1984—85 prostih 9 stanovanj, 5 stanovanj pa do leta 1987. Stanovanja, ki bodo prosta, so dvo- in enosobna, tako da računamo, da bo do leta 1987 rešenih večina prošenj prosilcev za dodelitev stanovanja. Iz prošenj prosilcev je razvidno, da želijo stano-yanja v starih blokih, ker so zaradi uvajanja ekonomskih stanarin cenejša in brez centralnega ogrevanja, kar tudi želi večina prosilcev.
_V letu 1983 je stanovanja dobilo 25 naših sodelavcev (selitev v lastno hišo ali stanovanje in s tem izpraznitev Sto-
lovega stanovanja; komisija je pripravila predlog razdelitve stanovanj na » lagi zamenjav in tako z enim dvosobnim stanovanjem rešila npr. 2 ali 3 prosilce).
Glede na znana dejstva iz preteklih let bo tudi v bodoče težnja prosilcev za dodelitev kredita takšna, da čimveč prosilcev dobi kredit, četudi je zato višina posameznikom bistveno nižja. Eden največjih problemov je dodelitev posojil prosilcem, ki zasedajo Stolova stanovanja (v pretežni meri dvosobna ali celo trosobna) in so njihove stanovanjske razmere zelo ugodne, tako da so težko primerljive z razmerami prosilcev, ki stanujejo drugje. Prednost izpraznitve namreč ni kriterij po našem samoupravnem sporazumu, ker dodeljevanje točk za odstopanje stanovanja krši načelo delitve po delu, ker se s tem daje prednost delavcu, ki odstopa stanovanje, v razmerju do delavca, ki te možnosti nima. Izhajajoč iz dejstva, da bi v bodoče razpolagali z oplemenitenimi sredstvi (vezava na banki — 75 odstotkov kredita), bo stanovanjska komisija skušala pripravljati predloge tako, da bo najnižji znesek dodeljenega posojila za adaptacijo 100.000 din, za novogradnjo pa 150.000 din. Višina kredita za nakup stanovanja pa je odvisna od cene kvadratnega metra in od velikosti stanovanja, tako da zneska ni mogoče določiti oz. bo določen na podlagi prispelih vlog. Zaradi problematike reševanja stanovanjskih problemov naših sodelavcev v INTERIERIH si bodo člani stanovanjske komisije ogledali njihove življenj-
(Nadaljevanje na 8. str.)
»Koliko ljudi se danes laže. Človek niti pomisliti ne sme. Še tisti ljudje, ki so bili včeraj pošteni, danes lažejo.
Tako da moraš v pogovoru presneto paziti, da ne nasedeš."
»Celo življenje sem delal in bil pošten. Pa mislite, da sem sedaj kaj vreden. Še ne pogleda me skoraj nihče."
»Boš šel v Komendo na konjske dirke?«
»Ne, dirke imam vsak dan kar doma."
»Dokler sem opravljal le teoretično delo, sem vse stvari gledal bolj teoretično, sedaj ko sem v praksi, pa zadevo že malo drugače gledam."
»Petdeset let si me ,rihtala in sekirala’, sedaj me pa ne boš več!«
»Če sem te sedaj, te bom pa še naprej."
Stolovci so bili na neki ekskurziji v Italiji. Nek njihov vrli sodelavec se je spomnil, da mora kupiti dežnik, malo tudi zaradi tega, ker je pričenjalo deževati.
Toda kaj, ko ni vedel, kako se po italijansko reče dežnik. Ponavljal je: Marela, marela. Potem pa je pokazal v zrak, češ, za zaščito pred dežjem. Tedaj se je italijanskemu prodajalcu posvetilo: »Si, si, ombrelo!"
Saj ni dosti drugače, kot naša popačena »marela«!
»V ponedeljek ga bom vprašal. Po prekrokani noči bo bolj dostopen.«
»Veš kaj, imaš dušo, srce, imaš pa tudi dolg jezik.«
Če bi, če bi, če bi...
da, zares, če bi nam zares šlo za vse tisto, kar govorimo, potem bi bilo marsikaj drugače: Naredili bi več in bolje, ne bi nam manjkalo tistega, kar sami ne moremo kupiti; skratka, bili bi bolj mirni in zadovoljni.
Seveda, če bi...
»Boš šel na morje?«
»Za letos vem, da ne!«
»Rečem lahko marsikaj, ne morem pa tega napisati!«
Ste že opazili, ko ste prišli v kako delavnico, kako so delavci stali in se pogovarjali; ko ste prišli v trgovino, kako so prodajalke stale in se pogovarjale; ko ste se peljali čez polje, kako so delavci sloneli ob strojih, ko ste gledali gradnjo ceste, kjer delavcem ni posebno šlo za delo.
Ste se kdaj vprašali, če tudi sami spadate zraven, le da človek sam sebe ne vidi!
»Noga me boli.«
»Si vstal z levo?«
»Ne, desna me boli!«
»Ti pa še nisi dolgo v pokoju.«
»Res ne. Bom pa v primerjavi z drugimi, ki so že dalj časa v pokoju, malo .potegnil’.«
»Kako si se pomladil, odkar si v pokoju.«
»Seveda, ko nimam skrbi!«
Vsakdo ve, da je moralo debelo drevo zares dolgo časa rasti. Pred desetletji taki hlodi niso bili nobena redkost, danes pa je drugače, ko celo za debeljenje dreves ni več časa.
Občasno pa vendar dobimo v tovarno bukove hlode, ki so izrednih debelin. Upo-rab.jamo jih za doma proizvedeni furnir.

Počivalnik 5045 — Bendi in podnožnik 8045 sta izdelka, ki sta do sedaj najbolj izkoristila lastnosti lameiiranega lesa in zmogljivosti stiskalnice Joos v furnirni, le količine tega ne potrjujejo.
(Nadaljevanje s 7. str.)
ske pogoje na kraju samem, ker do sedaj nismo bili nikjer izven sedeža matične tovarne, razen pred 2 leti v Zagrebu. Prvi pogoj za dodelitev kredita pa je popolna dokumentacija, ki je zahtevana z razpisom, ker v nasprotnem primeru vlog komisija ne bo obravnavala.
3. Problematika alkoholizma
Tudi v naši delovni organizaciji je alkoholizem pereč problem. Znano je, da imamo več kot 100 sodelavcev, ki pogosto ali redno uživajo alkoholne pijače, kar seveda vpliva na kvaliteto opravljenega dela pa tudi na odnose, tako med sodelavci kot tudi z neposrednimi vodji. Vemo, da se alkoholik nikoli ne odloči za zdravljenje prostovoljno, pač pa vedno zaradi stiske, v katero ga spravi reagiranje okolja na njegovo obnašanje. Največ alkoholikov se odloči za zdravljenje zaradi pritiska v družini (nevzdržne razmere z zakoncem) in zaradi pritiska v službi (disciplinski postopek, suspenz ipd.), in okoli 10 odstotkov zaradi zdravstvenih okvar (ki so posledica dolgotrajnega razkroje-valnega učinka alkohola na razne organe človeškega telesa). Zavedati se moramo, da je alkoholik bolnik, ki je potreben zdravljenja, vendar se mora zanj sam odločiti in sodelovati, sicer zdravljenje ne bo uspelo.
Socialna služba lahko začne z obravnavo alkoholika tedaj, ko nanj opozori neposredni vodja ali zakonec, seveda pa morata tako eden kot drugi biti pripravljena na sodelovanje. Nemalokrat se žena oglasi in pove o svojih težavah in nemogočih razmerah z alkoholikom, vendar želi, da možu ne bi nihče omenil, da je bila ona na razgovoru s socialnim delavcem. V tem primeru je potrebno ženo prepričati, da ravna napak, da je dovolj trpela in bila ponižana in da je zdaj njen čas, da bo končno postavila ultimat: zdravljenje ali razveza. Seveda pa takšna prepričevanja zakoncev niso vedno uspešna, ke-se žena boji, da bo mož do nje agresiven, težko pa je tudi tam, kjer možev dohodek bistveno vpliva na družinski proračun. Ko je doseženo soglasje o skupnem delu vodje alkoholika, njegove družine in socialne službe, se začno razgovori z alkoholikom, kjer sodelujejo kadrovska služba, zdravstvena služba, socialna služba in služba varstva pri delu.
Ko se alkoholik odloči, da bo pričel z zdravljenjem, odide v ambulanto po napotnico, ker mora opraviti vse potrebne preglede za začetek zdravljenja, prav tako tudi zakonec. Na podlagi izvidov in razgovorov z alkoholikom se nato strokovnjak — alkoholog odloči, kakšna oblika zdravljenja (hospitalna ali ambulantna) je najprimernejša. Za vsakega alkoholika izdela socialna služba tudi socialno poročilo z anamnezo in poročilo neposrednega vodje o odnosu do dela in sodelavcev.
Druga pot za začetek obravnave alkoholika je sklep komisije za varstvo obvez, kamor pridejo alkoholiki najpogosteje zaradi neopravičenih izostankov z dela, neprimernega odnosa do vo-dija ali sodelavcev ali zaradi vinjenosti med delovnim časom. V tem primeru
pa je dolžna socialna služba sama poiskati stike s svojci, jim posredovati situacijo, v katero je zašel njihov družinski član in jih stimulirati za zdravljenje alkoholika in njihovo pomoč oz. sodelovanje pri zdravljenju.
Tretja pot začetka obravnave alkoholika pa se začne v ambulanti, kjer je le-ta moral zaradi kakršnih koli težav iskati zdravniško pomoč. Nadalj-ni potek je podoben kot v prvem in drugem primeru. Zavedati se moramo, da je alkoholikov veliko, ki se med seboj ščitijo tako, da prikrivajo zamude, izostanke, slabo opravljeno delo, konflikte, prav tako pa lahko nastanejo tudi težave, če je tudi nadrejeni odvisen od alkohola,
V letu 1983 je 5 naših sodelavcev uspešno zaključilo zdravljenje, v dveh primerih pa je disciplinska komisija uporabila najstrožjo kazen in jih izključila iz delovne organizacije.
4. Sinteza ugotovitev
Če vzamemo skupino 22 sodelavcev, katerim smo zaradi težkega ekonomskega položaja v letu 1983 nudili pomoč. lahko ugotovimo korelacijo tako na področju stanovanjskih vprašanj kot tudi alkoholizma in invalidnosti. 7 sodelavcev je invalidov III. in II. kategorije invalidnosti, 10 sodelavcev ima enega ali več težje duševno prizadetih otrok, v dveh primerih smo nudili pomoč otrokom, katerih starši so bili naši sodelavci, pa so umrli; vsem tem sodelavcem je življenje v slabih stanovanjskih pogojih skupen problem. Vsi sodelavci so iz neposredne proizvodnje, razen ene sodelavke, ki je samohranilka in invalid III. kategorije invalidnosti in zaposlena kot čistilka v DSODSP. Alkoholizem se posredno pojavlja kot eden od mnogih družinskih problemov pri zakoncih.
Kot je bilo omenjeno že prej, je potrebno pripraviti po posameznih področjih, ki so bila obravnavana, naslednje prioritetne naloge:
—	čim prejšnje odkrivanje slabšanja zdravstvenega stanja posameznih delavcev, ki še niso kategorizirani kot invalidi in pravočasna prestavitev na druga dela;
—	možnost adaptacije nekaterih lažjih delovnih mest, na katerih bi lahko delali invalidi;
—	večje razumevanje v primerih prestavitev s strani neposrednih vodij tako v okviru tozda kot med tozdi;
— čimprej izvesti razdelitev kreditov za individualno gradnjo in adaptacijo-če bodo sredstva na razpolago;
—	skrbeti za čim racionalnejšo razdelitvijo prostih stanovanj (ob priliki preselitve nekaterih sodelavcev v svoje hiše oz. druga stanovanja);
—	skrbeti za čim prejšnje odkrivanje alkoholizma, zlasti s strani neposrednih vodij;
—	strožje ukrepanje disciplinske komisije v primerih, ko delavec zaradi alkoholizma ali njegovih posledic stori hujšo kršitev delovne obveznosti, Pa noče na zdravljenje (brezpogojna izključitev) ;
—	spremljanje zdravljenih alkoholikov, prav tako pa tudi sodelavcev, ki živijo v težkih življenjskih pogojih in nudenje pomoči v obliki nasvetov, razgovorov, mnenj itd.
Tatjana Koritnik
KOLIKOR GRE POSAMEZNEMU DELAVCH ZA OPRAVLJANJE DELOVNIH NALOG V DELOVNI ORGANIZACIJI, TOLIKO BO NAREDIL IN KOLIKOR GRE VEČJIM SKUPINAM DELAVCEV IN CELEMU KOLEKTIVU ZA DOBRO IN KVALITETNO DELO, TAKŠNO BO NJIHOVO POSLOVANJE IN ODNOS DO DRUŽBE.
Razglednice iz Londona
Torek — 15. maj 1984
Glas stevardese v avionu nas opozori, da moramo ure premakniti za eno uro nazaj, kajti spuščamo se na angleško ozemlje. Menjavajo se pajsaži zlatih preprog oljne repice in mrakobnih sivin industrije. Vse pa naenkrat prereže elegantna kača Temza ...
Spet ista pesem: naša, slovenska dežela je iz zraka neizmerno lepša. Ko smo pred slabima dvema urama leteli nad slovenskimi gorami, so vrhovi Grintovcev ravno pogledali iz oblakov in Triglav je kovinsko žarel nad prostrano Gorenjsko. Še daleč iz Avstrije se ga vidi in ne da se ga zamenjati z drugi-
Grintovci skozi okno boeinga 727. Sredi letošnjega maja so bili še v globokem snegu.
mi. Leteli smo točno nad Grossglock-nerjem in Kaprunskim jezom, potem pa se ni več kaj dosti dol videlo, slabo vreme je bilo skoraj po celi Evropi . . .
In nato Heathrow — največje evropsko letališče. Boeing 727 je zdržal, pa saj je bil napol prazen. Prvi vtis ob prvem koraku na angleških tleh: velik red in disciplina vsepovsod. Velike množice, pa se nihče nikjer ne drenja. Trije smo, poleg Anče in mene je tu še Murnov Marjan, naš bivši sodelavec, ki se je preselil v Utok. Pred leti pa je tu blizu Londona študiral arhitekturo in zdaj ga vsako leto povabijo na ogled razstave notranje ooreme v Olymoiji. Pri okencu na letališču kupimo »The London ExpIorer« karto, s katero se lahko tri dni neomejeno voziš po mestu, stane pa 8 £, kar je približno 160 S-din. Že sedimo v vagonu podzemske železnice, ki se ji kar enostavno v p-» -Vodu reče »underground«. Z Ančo izstopiva v Earl’s Courtu in ko prideva gor na ulico, se ulije dež, midva pa še najmanj pol ure z vso prtljago, dežnikom in stegnjenimi rokami vohava, kje je najin Royal Kensington Hotel. Ko ga imava že zadosti, se prikaže...
Sreda — 16. maj 1984
Zajtrk v Kraljevem hotelu . . . Pravzaprav, tu v Londonu je vse kraljevo: Kraljeva akademija, Kraljeva galerija, Kraljeva opera pa Kraljevi teater in kaj vem, kaj še.
Zajtrk lahko izbiraš. Lahko ješ po angleško, ali po kontinentalno. Jedilnici sta ločeni. Odločila sva se za kontinentalnega, ker so bili tam bolj na meso
udarjeni, bolj stvarno je vse zgledalo. medtem ko so pri angleškem žvečili samo neke kruhke, ki ti padejo med prsti na roki, marmeladke .. . Končno se srečava še s Slovenijalesovci, pravzaprav se tu vsi predstavljamo pod to firmo, tudi na razstavnem prostoru, kjer so naši izdelki. Najprej skočimo v 01ympi-jo. Blizu našega hotela je in škoda bi bilo zamuditi. Tu je na ogled vse za opremo notranjih prostorov — interier-jev. Nekaj modernega, nekaj pa seveda v stilu angleških kraljev. Vendar pa tu ni toliko poudarka na posameznih predmetih, recimo na pohištvu, kot na oblikovanju oziroma ureditvi notranjih prostorov. Razstava pohištva pa je v Earl’s Courtu in tja smo pravzaprav namenjeni. Že drugo leto zapored tudi naša tovarna v sestavi Sloveni j alesove ponudbe razstavlja tu v Londonu. Čeprav je to tržišče v primerjavi z ameriškim trenutno cenovno precej slabše, pa ga nočemo zanemariti. Vsaj stik je treba obdržati za primer, če Amerika odpove, kar se zgodi vsake toliko časa, npr. lansko' prvo polletje.
Že smo na »domačih tleh«, v prvem nadstropju dvorane v Earl’s Courtu. Tu je razstavljena Marlesova kuhinja pa jedilne in klubske garniture nekaterih naših proizvajalcev, tudi en Stolov kolonialni stol je zraven. Vendar pa so Stolovi izdelki v glavnem predstavljeni nekaj metrov stran pri firmi John Long. Kar začudim se, ko zagledam, da so naši vzorčni stoli, fotelji in mize, ki smo jih komajda odposlali, že na prospektu, opremljeni s cenami. Razstavljamo pravzaprav dve garnituri: eno
Prizor z londonske ulice — Oxford Street
klubsko, oziroma bolj kavarniško in drugo jedilno. Bolj po stilnem diši to pohištvo, izdelano iz masivne bukovine, plošče pa so iz iverice in anigre furnirja. Bukov furnir na večjih ploskvah, če je le možno, ponavadi zamenjamo z anigrejevim, ki se posebno pri luženju lepše obnaša. Bukove površine so običajno precej lisaste. Stoli so tapecirani — to so opravili v Angliji. Skratka, kar lepa garnitura za angleški ambient. Edini problem bo najbrž cena, ki je bila na začetku razgovorov dobra, zdaj pa, zaradi povečanja materialnih in izdelavnih stroškov ni razveseljiva. V čudnih razmerah moramo delati; še preden pride do serijske proizvodnje od inozemskega kupca zahtevamo povišanje cen. To na zunaj izgleda neresno in smešno, v resnici pa je to
Straža pred poslopjem kraljeve garde je bolj zaradi tradicije kot pa za varnost. Golob je pravkar priletel z glave kamnitega vojščaka, kjer se je veselo podelal. ..
velika žalost. Nekorektno je do kupca, ki cene na svojem tržišču spreminja največ enkrat letno, in to za nekaj centov. Ima prospekt, ima katalog cen, skratka vse urejeno, potem pa pridemo mi in zahtevamo zvišanje cen ali pa mu ustavimo proizvodnjo. Če bomo v takem stilu nadaljevali, nas kmalu še povohal ne bo nihče. S tem pa ne mislim, da moramo prodajati za slabe cene, nikakor. Mislim na nemogoče in primitivne razmere na jugoslovanskem tržišču. Vrednost dolarja ie še do včeraj glede na naš dinar naraščala približno tako kot naši stroški. Zdaj, ko se je ta rast malo ustavila, pa kar čez noč naše cene za Ameriko niso več tako super. Ta gibanja pri nas so kar 20 ali 30 odstotkov, medtem ko od kupca lahko pričakujemo največ 5 do 10-odstotno povišanje, pa še to z nevarnostjo, da bomo posel iz4gubili. Tako tavamo od kupca do kupca. Iz Amerike v Nemčijo in od tod v Anglijo pa spet nazaj — kakor pač stoji valuta in dobro vemo. da bomo kupca, ki smo mu danes, zaradi nemogočih cen, pokazali vrata, jutri spet prosili. Tako je vse jugoslovansko gospodarstvo, od danes do jutri, eno samo mašenje lukenj ...
Pa se sprehodimo še malo po razstavnem prostoru, ki je precej lepši, kot cenovna politika. Veliko je pohištva za HI-FI in VIDEO. Na eni strani stilno oblikovanega — sem spada tudi masivni hrast, recimo za okvirje na vratih ali na ličnicah predalov. Robovi so profilirani. Na drugi strani so moderne oblike na osnovi iverice ter bukovega in mahagonijevega furnirja, precej pa je tudi belega laka. Skratka, to pohištvo je vsebolj prisotno v stanovanjski kulturi povsod po svetu in tudi v klasično zabetonirani Angliji. Če bomo v prihbd-
Nadaljevanje na 10. str:
nosti še pošiljali razstavne eksponate v London, bi bilo dobro v garnituro vključiti tudi tovrstno pohištvo.
Ne morem mimo angleške firme Ja-de Furnishers. Na njihovem pohištvu (regali in omare za dnevne prostore) skoraj ni opaziti lesa. Vse je v folijah, v ogledalih in pozlačenih medeninastih letvah. Police je potem treba tudi temu primerno urediti. Gor spadajo kristalni kozarci z whiskijem, porcelan, knjige z zlatimi črkami in rože s pozlačenimi prašniki. .. Čisto poseben okus.
Že je tu Old Charm — ena od tradicionalnih firm s tradicionalnim pohištvom, pol stilnim, pol kmečkim. Kredence, postelje z baldahinom, sedežno pohištvo, pisalne mize in spet HI-FI
Lock je naš star kupec. Pri nas v Stolu naroča kolonialne stole in gugalnike.
omarice. Celo sam lastnik firme je prisoten ob svojih eksponatih. Pravi, da pozna Omahna (my good friend, moj dober prijatelj), predstavnika Slovenijalesa v Londonu. Jaz seveda tudi. Pozna tudi dr. Reicherja — jaz tudi, saj je bil moj profesor. Svet ni velik... Rade volje mi prinese prospekt svojih eksponatov, ki se mi zdi od vseh še največ vreden.
Francozi prikazujejo cel repertoar od vrtnih ležalnih stolov in klopi v belem, preko zahtevnih krivljenih foteljev, bogato oblazinjenih sedežnih elementov do kmečno-stilnih ambientov.
Brez Skandinavcev in njihovega bogastva oblik ter brezhibne obdelave lesa seveda ne gre. Spet gledamo svetle lesove: smreko in bor, kombinacije masivnega in furniranega. Pohištvo za otroke, mlade in manj mlade.
Nekaj je tudi pravih stilov iz zgodovine pohištvenih oblik in tu ne gre brez domačega oreha, posebno orehovih korenin, ki dajejo fantazijske slike kot sodobna abstraktna platna na površinah vrat ali miznih plošč.
Posebno poglavje je pisarniško pohištvo. Glavna značilnost tega je: iz čimmanj različnih elementov (plošč, stranic, omaric) sestaviti čimveč različnih in različno uporabnih artiklov in opremiti čimveč različnih ambientov. Tu je angleška firma DRIAD, kjer pravzaprav ne vidiš ostrega robu. V osnovi je ta sistem precej podoben našemu MODULU, le da vsebuje poleg našemu podobnega segmenta še enakostranično trikotno ploščo in kvadratno ploščo, ki jima na vse tri oziroma štiri strani sledijo mize. Robovi in ročaji so v luksi-ranem aluminiju. Zanimiva je omara za fascikle, ki jo je možno popolnoma razstaviti. Letve ter manj ko cm debele ploščate elemente lahko zapakiraš v majhen karton. Nasproti temu modernemu programu je oprema za di-
rektorski kabinet, ogromnih dimenzij, starinskega videza. Vse zaobljeno. Debeli ploščati elementi so furnirani s pa-lisandrom, ki je bil splošno v modi pred desetletjem. Vse v visokem sijaju. Na taki mizi še pisati ne bi upal. . . To pohištvo predstavlja firma DYRLUND.
To je le nekaj pogledov na razstavne eksponate. Sejem si je vredno ogledati, da ne rečem nujno, če hočemo resno računati z izvozom na angleško tržišče, ki je prav gotovo specifično in ga ne moremo popolnoma primerjati z ameriškim, še manj pa s kontinentalnim evropskim.
Zdaj pa ven iz dvorane na Earl’s Courtu in spet na londonske ulice.
Pozno popoldne je že in ljudje vseh narodnosti, zbrani tu v Londonu, hitijo sem in tja, iz trgovine v trgovino, od šanka do Sanka, od znanca do znanca.. . Črni, beli in vseh vmesnih odtenkov — toliko barv na ljudeh še nisem videl v nobenem mestu v Evropi. Da je pestrost še večja, pa poskrbijo nekateri ekstremisti, v glavnem mladi, ki se dobesedno pobarvajo po laseh, obrazu in do zadnjega prsta na nogi v rdečem, zelenem itd. Lasje so ala ježeve bodice ali pa na greben.. . Oxford Street: nadstropni rdeči avtobusi se drenjajo med rolsrojsi in taxiji v podobi ostarelih plehnatih škatel. Zanimivi so ti rdeči mestni avtobusi v dveh etažah. Kot pri nas so označeni s številkami in če imaš karto Londona, se zlahka znajdeš v mestu in hitro prideš, kamor hočeš, saj so na karti tudi na pomembnejših krajih mesta zapisane številke avtobusov, ki peljejo tam mimo. Mirno čakaš na postaji in brez drenjanja vstopiš in se pelješ. Ne zgodi se, da na kak avtobus zaradi gneče ne bi mogel vstopiti. Ko potnik pride na postajo, se lepo postavi v vrsto kot v mesnici. Čisto nekaj drugega kot recimo v Ljubljani pri stadionu, ko pripelje šestka ... To pa še ni nič v primerjavi s tistim v afriškem Sudanu, kot
mi je pravil kolega, ki je bil doli. Tam pripelje avtobusu podobna stara škatla, ki se komaj še skupaj drži, na postaji pa je najmanj trikrat toliko ljudi kot je prostora v avtobusu. Potem potniki po-štartajo in se zaženejo v avtobus. In ker je vozilo ponavadi brez šip v oknih, se črno in belo baše skozi sleherno odprtino noter med glasnimi bojnimi kriki-Ko se šoferju zazdi, da je vozilo dovolj obteženo, spelje, in blagor mu, kdor je v celoti noter... Kako različen je ta svet, pa vsi bi se radi peljali!
No, tudi na londonskih ulicah -ljudje delajo prekrške. Recimo, potniki skačejo iz avtobusa še preden se ta ustavi, na enak način tudi vstopajo. Bobi ji — policaji so bolj za okras, folklora, kot npr. kraljica v političnem življenju. Prisotni so, nihče pa jih nič ne vpraša, razen, če se izgubi.
Zavijeva, peš seveda, da več vidiva, na Carnaby Street, na ulico, kjer kraljuje mladina — sem spadajo tudi tisti, ki se imajo za mlade. Tu vidiš vse: od protagonistov punčka, prodajaln ekstremnega jeansa do čisto normalnih ljudi. Ta ulica je vključno s trgovinami preveč zanemarjena, največ je trgovcev neangleškega porekla, čeprav spada med zanimivosti Londona. Ni pa seveda take veljave kot recimo Muzej voščenih lutk Madame Tussaud’s. V tem muzeju, ki ga na žalost, zaradi pomanjkanja časa, nisva videla, so svetovno znani ljudje, pokojni in še živi, iz sveta umetnosti, politike in športa, upodobljeni v vosku. Za ogled je ogromno zanimanje.
Mrači se že, ko sva na Regent Stree-tu, odkoder je le še korak na Piccadill/ — morda najbolj znan kraj v Londonu. Veliko cest se združi tu, na sredi pu Amorček strelja s puščico. In če spodaj nekaj časa sloniš na ograji, se ti izpolni želja . ..
Blizu našega hotela je dobra italijanska restavracija. Zvečer »mister Omahen« časti. Sedem Sloveni j alesovcev se nas zbere tam na večerji. Same spe-
Strešni nastavek nad krivilnico je bilo treba zgraditi za novo toplotno postajo, ki bo s toplo vodo ogrevala stare in nove sušilnice lesa.
cialitete: šele, ko pol ure ješ, približno ugotoviš, kaj sploh ješ. Brskamo med školjkami, gobami... Polnoč je, pa ni praznega sedeža.
Četrtek — 17. maj 1984
Danes morava v precej kilometrov oddaljeni Mile End k našemu staremu kupcu LOCKU, da mu poneseva »veselo« novico o povišanju cen naših artiklov.
V starem prostornem taxiju se pripeljeva prav na dvorišče firme. Pred vrati naju že pozdravlja lastnik mister Fred Lock in njegovih sedemdeset let. Potem se obrne: this is my brother (brat), ista generacija. In zraven še sin, kaj pa drugega, tudi on je bil že star. Tudi njegova pisarna je bila že stara, prav tako slika na steni, ko se Fredy rokuje z njenim veličanstvom, angleško kraljico — to je bilo takrat, ko sta bila oba še mlada. To pa so tudi edini mladi ljudje v celi tovarni, če izvzamem prikupno črnko, ki je prinesla kavo v starem servisu. Ko na listu papirja Locku pokaževa, koliko odstotkov so njegovi izdelki pri nas preslabo plačani, mož od začudenja postane še 10 let starejši. Potem, ko pride k sebi. nekako pristane na 10-odstotno povišanje cen. Sicer Pa je prijazen kot vedno in po angleško uglajen. Celo nazaj na »under-ground« naju pelje s svojim avtomati-kom.
Popoldne... Vreme je kot vse te dni v glavnem bolj oblačno. Hyde Park — o katerem smo brali v angleških vadnicah, zdaj vidim od blizu — žari v zelenju, grmi in kostanji pravkar cvetijo. Majsko razpoloženje, ptiči se gugajo na vejah. Na ogromnih travnikih so ležalni stoli, leseni z zelenim platnom, in ko je sončno, se ljudje tako-rekoč sredi Londona mirno predajajo darovom narave. Nekaj jih igra nogomet ali med dvema ognjema. Steze pa so polne tekačev in prav nič čudnega ni, da se vsake toliko časa rodi kakšen Sebastjan Goe. Ravno v nedeljo je bil maraton po londonskih ulicah.
Zdaj pa še nekaj za tiste, ki gledajo London z odprtimi očmi: sloviti Big Ben, stolp z uro, ki bije, tokrat ves vklenjen v odre, saj ga obnavljajo. Gledava ga z Westminster Bridge, z mostu prek sorazmerno umazane Temze. Tudi njihova »river« doživlja usodo vseh velemestnih rek, ni več rib, so pa tankerji... In zraven prekrasna gotika: Hou-ses of Parliament, kot spodnji del koln-ske katedrale, v stolpu vihra angleška zastava in na dvorišču velikanski kip: Rihard Levjesrčni. Toliko lepote na kupu. Le nekaj korakov stran je najveličastnejša cerkev v Londonu: Westmin-sterska opatija (Westminster Abbo tisoče kamnitih puščic kipi v nebo, tudi tu gotski stil. Notri se tare ljudi, turisti v skupinah, vodiči jim razlagajo na grobu neznanega vojaka, ki se je boril za Boga, kralja in domovino, zato zasluži, da se ga spominjamo. Čudovito piše na kamniti plošči, okrog gredica z rdečim cvetjem.
Na g':obu angleških kraljev je tiha, kot da so kralji le še preteklost, tudi tu v Angliji. Tu počiva William Shakespeare, pa Isac Newton — beračev ni med njimi, kajti, kdor počiva v tej opatiji, je moral imeti nekaj pod palcem.
Mimo St. James Parka prideva do Buckinghamske palače. Zastava vihra kraljica je doma. Vse en sam park. Za ograjo koraka straža, firbci pa tiščimo glave med kovinske palice mreže v ograji in strmimo v to čudo, hišo od angleške kraljice Elizabete.
Onkraj parka je poslopje kraljeve garde. Duh po konjih je že v tleh, v zidovju, povsod. Kot gledališče, na sredi ploščad za igre. London je zgodovinsko mesto, zgradili so ga kralji in umetniki, ljudje z domišljijo in znanjem.
Petek — 18. maj 1984
Dvignemo se nad Heathrow, nad Anglijo, nad polja oljne repice in nad megle, ki tako rade prinesejo dež.. Na krila naše ptice seva modrina, v da-
ljavi se grmadijo nevihtni oblaki kot baročne kupole ... Spodaj je Rokavski preliv, ladje in jadrnice — morda jim dela konkurenco spet kak plavalec. Sem in tja se najde kdo, ki postavlja rekord v tej vodi, nekdo je Rokavski preliv preplaval celo pod vodo ... Še letalo rabi kar nekaj minut, da pride nad francosko ozemlje.
V letalu se pelje veliko angleških turistov k nam na počitnice in nič čudnega se mi ne zdi, da kar z očmi požirajo griče in vasice, ko se nagibamo nad brniško letališče, Kaj takega tam gori ni... Zato pa so morali potem skoraj eno uro čakati na prtljago. Tudi česa takega tam gori ni.. .
Tekst in fotografije: Franc Stele
Londonski mestni avtobusi so nadstropni in zgoraj se počutiš kot na razgledni terasi, lahko celo z nogo pobrišeš prednjo šipo ...
»Bil je dober govornik, vendar je včasih ustreli! velikega kozla!«
Bilo je enkratno, vendar nič posebnega!
»Zakaj niso v Glasilu samo poslovni in drugi taki sestavki? Sal in podobnega pa res ne bi bilo treba dajati zraven!«
»Jaz pa ravno to najraje pogledam.«
PRAV TAKO KOT PROIZVODNI ODDELKI, KI KAKE STVARI NISO NAREDILI, BI MORALI ODGOVARJATI ZA NEPRAVOČASNO IN NEDOSLEDNO VODENJE DELA TISTI LJUDJE, KI JIM JE TO ZAUPANO, PA ZARADI MALOMARNOSTI SVOJEGA DELA NE OPRAVIJO.
Nove sušilnice lesa ob skladišču žaganega lesa dobivajo dokončno obliko In uporabnost
Srečanje
gasilcev
Srečanje gasilskih enot lesnoindustrijskih OZD: Mebla, Bresta, Novolesa, Marlesa in Stola je postalo že tradicionalno, saj so se prva tekmovanja pričela že pred dvajsetimi leti. Omenjene ekipe sodelujejo že od samega začetka.
Tekmovanje poteka vedno v prijateljskem vzdušju, srečajo se prijatelji in se tako tudi razidejo. Čeprav so nekje napisane številke, kdo je boljši, le-te niso tako pomembne kot samo srečanje. Zaradi praznovanja 80-letnice Stola se je tekmovanje odvijalo na Duplici. Priprave so se začele dovolj zgodaj, tako da ni bilo težav s pripravo tekmovanja. Večje so bile s pripravo ekipe, manjkalo je tekmovalcev, predvsem pa smo pogrešali mlade sodelavce v naših vrstah.
O samem tekmovanju pa tole:
Prvo mesto je osvojila ekipa Marlesa, ki je imela enako število točk kot ekipa Bresta, ki je bila druga. Toda pravila določajo, da zmaga tista ekipa, ki je boljša v težjih disciplinah, to pa je bil Marles. Težko je določiti zmagovalca, če sta dve ekipi tako izenačeni, kot sta bili Marles in Brest, vendar prehodni pokal je samo eden.
Tretje mesto pa je zasedla desetina Stola. Mnogi so pričakovali več, vendar pa na vložena prizadevanja in pa kadrovske težave, ki nas tarejo, je to zadovoljiv uspeh. Četrta je bila desetina Novolesa, lanski zmagovalec. Tudi letos so bili zelo hitri in so dosegli najboljši čas, ki pa ni mogel odtehtati smole, ki so jo imeli pri izvajanju vaj. Zadnje mesto, to je peto mesto, so osvojili Meb-lovci. Prišli so s povsem pomlajeno ekipo, ki je vaje opravljala brez napak, vendar so imeli slabši čas.
Tako je potekalo naše tekmovanje. Glavni direktor je vsem ekipam ob pričetku tekmovanja zaželel dobrodošlico in izrazil zadovoljstvo, da tekmovanje gasilcev tudi pripomore k proslavljanju 80-letnice Stola. Vsi nastooaioči so prejeli spominske značke, plakete in pokale pa so dobile ekipe. Prehodni pokal bo do prihodnjega leta v Marlesu. Leto 1985 bo tudi jubilejno, saj bomo slavili 20-letnico. Predvideno je, da bi se to tekmovanje odvijalo v Mariboru.
Franc Juvan
»Ta stol jaz delam.«
»Kako ti, ti si vendar mojster v delavnici.«
»Kaj pa sem drugega, kot delavec. Če me ne bi bilo treba, pa ne bi bil tukaj.«
Kritizerstvo o vsem, kar je dosegljivega, to je zadeva, ki je nekaterim všeč, samo od nepravilnega kritiziranja ni bilo še nikoli nič.
»Niste bili najboljši za delo, vendar v tej skupini tudi najslabši ne. Drugi so bili še slabši od vas!«
Zavezovanje vozlov je eno od obveznih vaj v gasilskem tekmovanju. Pomemben je čas in spretnost.
Najtežja vaja je trodelnj napad. Tu pride do izraza izurjenost in spretnost vodenja desetine.
Gasilsko vajo so budno spremljali sodniki. Na koncu vsake vaje so povedali, kje in kakšne so bile napake.
Franc Ravnikar, brusilec orodja in nastavljalec strojev v grobem rezu in sodelavec našega Glasila
Tisočpetstočlanski kolektiv niso mačje solze. Vsak od teh delavcev je človek zase, čeprav smo si vsi skupaj sodelavci.
Med Stolovci je veliko delavcev, k' imajo povsem običajne težnje. Redno delo, urejen dom, skrb za družino, pa še veliko drugih skrbi, ki so nam vsem poznane in jih ne kaže posebej omenjati. Tak je povprečen Stolovec, človek, ki je razpet med delovno organizacijo in družino. Čeprav je tak delavec povsem običajen človek, o njem ne moremo kaj posebnega napisati; ker je pač človek, kot vsi drugi.
Če pa naš sodelavec, kakršen je Franc Ravnikar, poleg izredne sposobnosti in iznajdljivosti na delovnem mestu, piše še pesmi in ni več rosno mlad. potem je treba o njem nekaj napisati.
S Francem se tudi osebno dobro poznava, zato mi je za ta zapis pred nekaj tedni povedal le nekaj stavkov, vse drugo pa mi je poznano še od prej.
O človeku, kakršen je Franc, pa je Posebno prijetno pisati: Ker je kot človek izredno miren, natančen, mož-bese-da in še drugo, kar bom skušal v nadaljevanju na kratko opisati.
Franc je bil delavec na žagi, ko ga je dosedanji obratovodja žage Franc Štebe vprašal, če bi bil pripravljen prevzemi mesto brusilca orodij v grobem rezu. Franc Stebe je našega sogovornika že dalj časa opazoval, ker se je za delo in za delovne pripomočke vedno zelo zanimal.
Ko se je Franc Ravnikar znašel v grobem rezu, je bilo zanj veliko novega, predvsem veliko novih zahtev, ki jih je bilo potrebno v kar najkrajšem času obvladati. Franc ni čakal. Z vso vnemo se je lotil dela in ga tudi v kratkem času obvladal.
Delavci grobega reza bodo potrdili, da so njihove krožne žage, poravnalke. debelinke in rezkarji dobro nabrušeni in nastavljeni.
Posebna Franceva specialnost pa je Pravilno napenjanje listov krožnih žag. Vinko Rožič mi je rekel, da je Franc edini delavec v Stolu, ki je vešč tega dela. Gre pa za pravilno notranjo napetost krožnega lista. Za ljudi, ki tega ne poznajo, kratka razlaga:
Obod krožnega lista se ob močnem vrtenju na osi raztegne, zato mora biti hotranjost ploskve nekoliko raztegnjena. Med delom pa se zaradi centrifugalne sile materiala lista tudi zunanjo: raztegne. Novi listi že imajo to napetost.
Če z žagnim listom nepravilno delamo, lahko ta napetost popusti in list P^ed delom opleta. S pravilnimi udarci s kladivom po notranji ploskvi lista je Paogoče zopet spostaviti pravilno napetost. Delo pa ni tako preprosto, kot °i morda kdo mislil.
„ France je za to delo najprej preštudiral literaturo, potem pa poizkusi'
praktično. Na delo je hodil po uro in pol prej, da je lahko tolkel po žagnih listi'1 in ni pri tem preveč motil sodelavcev. Pri delu je uspel. Vsak žagni list, ki je izgubil notranjo napetost, bo Franc zopet spravil v red.
Ta sestavek pa pravzaprav ne pišem zaradi doslej omenjenega, temveč zaradi neke povsem druge zadeve: Franc namreč piše pesmi. In to na res poseben način, ki je gotovo različen od drugih ljudi istega dela.
Kako je Franc začel pisati pesmi? V delavnici je slišal, da je nek delavec zložil o sodelavcu nekaj besed v verzu. Poslušal jih je in kmalu spoznal, da bi mogel to sam bolje opraviti. Poskusil je in šlo je. To pesem smo v Glasilu tudi objavili. Še sedaj so mi v spominu besede: »Saj dela na nihač', samostojen ja garač«, čeprav je od tega minilo že nekaj let.
Odtlej je Franc napisal že veliko pesmi. Bralcem Glasila so dobro poznane. Odlikuje jih skrajna preprostost, čista misel in skoraj vedno presenetljiv konec. Ker Franc Stol zelo dobro pozna, je seveda napisal nekaj pesmi prav o naših ljudeh, z očmi sovrstnika, delavca iz delavnice.
Kako Franc napiše pesem? Najtežje se odloči za temo. O kaki temi sva se včasih tudi skupaj pogovorila. Potem pa si je Franc vzel čas. Tudi po mesec dni, da je prišel do konca pesmi.
Novo pesem prične počasi skladati. Vrstico za vrstico. Nobene besede ne napiše na papir, dokler pesem ni gotova, pa še potem jo nekaj tednov nosi v glavi, če se da še kaj izboljšati.
KMET IN NJEGOVA KRAVA
Ce je pred leti kmet imel kravo za prodat', v sejem moral jo je gnat.
Ce se krave hotel ie znebit', tako moral je storit'.
Kupce zanima, kakšna krava je za mlesti, da pri hiši bo kai jesti.
»Mleko teče kot iz .Šterne', vsi lahko ste duše mirne.«
»Mleka ima, kot plitek vodnjak, take krave vesel bil bi vsak.«
Ko je pesem dozorela, kot bi temu lahko rekli, jo Franc od prve do zadnje besede pove na pamet. Šele potem jo napiše.
Vprašal sem ga, kako je všeč pisanje pesmi članom njegove družine:
Žena nad zadevo nekaj časa ni bila posebno navdušena. Menila je, da je to za mlajše ljudi, potem pa je le rekla, da je njen mož še vedno mlad, kar v resnici tudi je. Francova žena je zelo družabna ženska in se je na račun pesmi že velikokrat od srca nasmejala.
Francove pesmi so všeč njegovi hčerki in tudi sinu.
Kot Franc zelo rad dela na delovnem mestu, tako je tisoč in eden mojster doma. kjer ni dela v stanovanju, ki mu ne bi bil kos. Polaganje tapet, talnih oblog, ploščic in razno barvanje mu je hobi.
Skoraj ob vsakem delu pa nosi v sebi še misel, ki ni neposredno povezana s trenutnim delom, to je misel na neke nove verze, ki bodo morda čez mesec ali dva ali šele čez eno leto zagledali beli dan. Za tako pisanje se nikoli ne mudi. Zadeva mora preživeti lep čas, da je končana. Pretirana naglica ni dobra pri nobenem delu, pri pisanju pesmi pa sploh ne.
Kot smo dolžni Francu pohvalo za njegovo vestno delo v grobem rezu, smo mu tudi dolžni reči hvala za njegove pesmi. Prepričani smo, da bo še velikokrat prišel z belim papirjem in dal prebrati njegovo novo snovanje z željo, da bi na straneh našega Glasila našle pot k svojim sodelavcem.
Ciril Sivec
Novi gospodar nič kai vesel ni bil kupčiie. Prepozno je spoznal, da kmet iz njega norca
brije.
Ves iz sebe do kmeta se ie odpravil, spotoma v gostilni se je ustavil.
Kmet si je s piiačo dajal duška.
Nič kaj vesel ni bil tako hitrega obiska.
»Krava je na tri sesce suha.
Tega iaz nisem vedel, zato sem ti nasedel.
Krava je prišla v roke neprave.
Mesar kupuje take krave.«
Franc Ravnikar
Iz sedanjosti v preteklost
Spet je ena tistih zoprnih sobot, ko delamo samo v računskem centru, ostali so pa doma. Tako imenovana prosta sobota.
Diskete enakomerno ropotajo. Monotono je naše delo, posebno če že nekaj dni delaš enake dokumente, da ni nobene spremembe. Tako je to, utrujajoče. Črke in številke kar plešejo pred očmi. Saj vsak dan sicer ni tako. Kadar so plače, ali kaj drugega, je paleta raznih dokumentov bolj pisana.
Se pač mudi. Pa še sobota je in sonce sije. Čas malice je, ki pa je danes ni, ker v kuhinji ne delajo.
Obsedim na stolu in se zagledam skozi okno. Iz naše kletne pisarne opazujem drevo ob upravni zgradbi in pa dalje, zadaj za grobim rezom in stolar-no visoki tovarniški dimnik, ki velikokrat puha črn in gost dim, da kar zatemni nebo. Spet drugič se iz njega vije drobcen in nežen dim, ki ga komaj razpoznaš.
Danes pa se iz dimnika ne kadi. Tudi on ima danes prosto in počiva. Jaz pa sem z mislimi v preteklosti . . .
Štirinajst let je od tega, kar sem prvič prestopila prag tovarne Stol. Vse mi je bilo novo, saj sem tu dobila svojo prvo zaposlitev. Dobro se še spominjam. V utesnjeni kadrovski službi me je sprejel Mavric, ki se je lani upokojil. Potem je prišel pome mojster Štefan iz neserij-ske in dobro se spomnim, da sva šla mimo dimnika, ki se mi je tedaj zdel veliko večji in mogočnejši kot danes. Neserijska delavnica je bila stara, bV-i. je tam, kjer je danes oddelek strojne mizarne. V prvem nadstropju je bila vzorčna delavnica in lakirnica, na vrhu, v drugem nadstropju, so bile garderobe in tapetniška, na podstrešju pa skladišče raznih polizdelkov.
To je bilo v jeseni 1970. V tem času so dogradili tudi novo neserijsko in tapetniško delavnico. Najprej se je v nove prostore preselila tapetniška, potem skladišče polizdelkov in lakirnica, potem pa še ostala neserijska in kovinska delavnica. Veliko lepše je bilo in bolj prostorno.
Spomnim se še, kako smo od stare do nove neserijske vozili z viličarjem lakirane oranžne plošče za mize. Cesta je bila polna lukenj, komaj skonne':1 sneg je pustil sledove v obliki vode in blata. Viličarja pa je premetavalo sem ter tja in čeprav smo z dveh strani plo šče držali, so se le-te speljale in lene, na novo lakirane, ko končale v blatu. Kdo je bil kriv? Viličarist ali pomočnika, ki sva varovala plošče? Ne, kriva je bila cesta, a ni se dalo priti drugod. No, cesto so pozneje tudi asfaltirali, tako da pozneje takih nezgod ni bilo. Še vedno sedim na stolu in misli mi še vedno hitijo nazaj... Premišljam, kako se je vse spremenilo v našem Stolu. Takrat so se sodelavci iz uprave gnetli v stari upravni zgradbi, ki je bila še najbolj podobna kakšnemu skladišču ali arhivu, saj so bili vsi hodniki zatrpani s starimi dokumenti.
Na malico smo hodili v restavracijo čez cesto in smo večkrat nergali, ker smo iz dneva v dan jedli samo klobase in slanino. Res pa je, da smo imeli ob osmih zjutraj petnajst minut prosto in takrat smo imeli ponavadi prvo malico — četrt kilograma kruga in pet dekagramov salame. Delali smo tudi vse sobote in to do dvanajstih. Ker smo bili navajeni, je kar šlo, saj smo bili veseli, da smo šli dve uri prej domov kot ponavadi.
Spomnim se tudi stare kolesarnice ob tovarni in avtobusne postaje. Ker ja bilo postajališče tik pred vratarjem, se je poleti, ko je bilo suho, kadilo za " tobusi in avtomobili, ki so speljali izpred tovarne, kakor iz dimnika, da si komaj lovil sapo, če si bil v bližini. Toda čas teče naprej. Tudi v Stolu. Veliko se je spremenilo v teh 14 letih, kar sem tu.
Zgradili smo novo tovarno ob Korenovi cesti, prenovili mizarno, stolarno. zgradili novo tapetniško delavnico in oddelek plastike ob novi tovarni. Tud' sama sem iz plastike prišla na novo delovno mesto v računski center, ki je bil tedaj v Kulturnem domu.
Na zunaj najbolj vidno — in tudi drugje je dvignilo veliko hrupa — pa je bila izgradnja upravne zgradbe, boli poznane pod imenom Hilton. Mnogi smo se spraševali, če je ta investicija potrebna, posebno mi, ki smo delali v delavnicah. Nam res ni bila, toda danes, ko tudi sama delam tu. vidim, da je bila. Kako lepo je sprejeti poslovnega partnerja ali kooperanta v lepi, moderni govorilnici ali pisarni, kot pa ga peljati po starih, temačnih stopnicah, ki ob vsakem koraku zaškripljejo, v še bolj temačno pisarno. Tudi to je del uspešnega poslovanja. Predvsem pa je omogočeno nemoteno in urejeno delo vsem sodelavcem.
Dobili smo tudi novo samopostrežno restavracijo. Spomnim se, kako slovesna otvoritev je bila. Toda tudi malce žalostna. Pred restavracijo je pel mladinski zbor, igrala je godba, govori, govorniki, rože. .. Res lepo, slavnostno... Toda samo za izbrance. Za navadne delavce in sodelavce pa ne. Skrivaj smo pogledovali izza oken in sodelavci iz grobega reza so tudi hoteli ujeti vsaj delček te slovesnosti. Pa so jim ukazali, naj ne prodajajo zijal in naj raje delajo. Ne vem, zakaj je bilo tako. toda to ie bilo zelo grenko spoznanje, da se v naši sredini lahko tudi kaj takega zgodi. Sai gradili smo vsi, mar ne? Še veliko je spominov. Lepih, žalostnih, veselih, pa tudi grenkih. V glavnem pa je kar šlo in naš Stol se je širil in rastel. Dočakal je častitljivo starost — 80 let. Zdi se mi. kot bi bilo včeraj, ko smo praznova'1 70-letnico, pa je že 10 let od takrat in veliko je bilo narejenega v tem času. Bili so tudi hudi časi. Predvsem nekai let nazaj, ko je tudi nas stabilizacij,-' prizadela in nam je začelo malo škripati. Ljudje so začeli odhajati. Razlog: predvsem nizki osebni dohodki. Najbolj zvesti pa smo ostali. Nismo razočarani. Ni še vse tako, kot bi moralo biti. Toda pomladili smo vodstvo in pomladile so se nam tudi plače. S tem se je
V dneh pred dopustom smo že večkrat objavili sliko kakega lepega, vendar manj oblečenega dekleta.
Pred desetletji bi bilo to nekaj nenavadnega, da ne uporabimo bolj Qr0' bih besed.
Danes pa vidimo na ducate takih slik za vsakim steklom prodajaln s časopisi in revijami.
Naš namen pa je seveda drugačen:
Iz zaprašenih oblek in vsakodnevnega enoličnega dela, bomo v času dopusta le pomislili na najlepše stvari, kar jih je narava ustvarila.
spet povečalo zaupanje ljudi in Stol ne bo propadel. Kljuboval bo še, kot do sedaj, vsaj še 80 let.
Iz zamišljenosti me predrami glas sodelavke, ki mi pravi, če sanjam z odprtimi očmi, da ni ne pravi čas, ne kra.i za to. Pa se le nasmejem in vzamem svinčnik v roke. Kaj je iz tega nastalo pa presodite sami!
Marinka Mošnik, ERC
»Bila sem mlada in neumna, pa sem se takoj poročila. Veste, kaj sem imela potem: otroke, kuhinjo, pomivanje, pranje, probleme z možem. Ločila sem se in se ne bom nikoli več poročila.
Nisem več tako neumna, da bi bila komu pokorna!«
»Dobro smo se obdelali med seboj, čeprav je bilo na videz videti, da je vsem ravno. Pa smo o tej zadevi še lep čas premišljevali.«
»Nehal sem piti vino.«
»To je pa lepo!«
»Sedaj pijem samo še žganje .. .«
»Kako lepo je biti poročen,« se je hvalil mlad moški prva leta zakona. Po nekaj letih, ko mu je žena prerasla čez glavo, pa je le priznal: »Vendar so tudi problemi.«
Razumljivo je, da tisti, ki v proizvodnji vodi delo in tisti, ki ga neposredno opravljajo, ne smejo biti ločeni. Mojstrova pisarna ne sme biti na odročnem mestu in delavci prepuščeni sami sebi.
Pobuda tozda, da je mojstrova pisarna v turnimi v tozdu 2 v njegovem oddelku, je pohvalna. Vsem bo tako lažje in več bodo naredili.
Letne igre Unilesa — velik uspeh Stolovih športnikov
Organizatorji letošnjih poletnih iger Unilesa so se odločili, da bodo izvedbo tekmovanj tudi tokrat zaupali ŠD Slovan, ki ima idealne pogoje za izvedbo takšnih iger v športnem parku na Kodeljevem. Ugodne ocene lanskoletnih prvih skupnih letnih športnih iger sozda Uniles so bile spodbuda za odločitev, da jih v nespremenjeni obliki pripravijo tudi letos.
Na otvoritvi iger v soboto, 16. junija, se je v športni dvorani na Kodeljevem zbralo več kot 500 športnic in športnikov kolektivov združenih v sozdu.
Stolova ekipa je bila najštevilnejša, saj smo imeli prijavljene tekmovalce prav v vseh panogah. Pričakovali nismo prav veliko, saj predobro poznamo naše tekmece in razmerje moči, tako da smo dobro vedeli, koliko veljamo.
Po končanih tekmovanjih, po proglasitvi rezultatov, kar sami nismo mogli verjeti, da je vrstni red v posameznih disciplinah tako ugoden za nas. Poleg »paradnih« panog, to sta predvsem šah in streljanje, kjer že vrsto let segamo po prvih mestih, so nas nadvse ugodno presenetile predvsem kegljačice. ki so gladko premagale vse svoje nasprotnice.
Tudi za druge panoge lahko rečemo, da so tekmovalci dosegli doslej naj-večji uspeh.
Ker skupnega zmagovalca na letnih Igrah ni več, smo čisto neuradno izračunali, na katerem mestu bi bili, če bi točkovali uvrstitve po posameznih panogah. Rezultat je bil presenetljiv. Stol bi bil premočan zmagovalec — to Pa je podatek, ki pove vse.
Vsem udeležencem čestitke za dosežene uspehe, ki naj bodo spodbuda za resno delo, brez katerega ni rezultatov.
BALINANJE:
Stol : Krasoprema 0 : 13; Stol : Tribuna 13 : 2; Stol : Meblo 8:5; Stol : Javor 7 : 10,
VRSTNI RED:
1,	Krasoprema, 2. Lesnina, 3. Javor,
4. Stol.
KEGLJANJE — ženske ekipno:
1.	Stol (Vidic 202, Graoran 197, Kern 197, Osolin 193) 789; 2. Novoles 771; 3. Lesnina 765.
— Ženske posamezno:
1. Tatjana Soško, Novoles, 228; 2. Jožica Vidic, Stol, 202, 3. Janežič Jožica, Lesnina, 198.
— Moški ekipno:
1. Meblo 1268; 2. Novoles 1223; 3. Marles 1197; 5. Stol 1115.
MALI NOGOMET:
Stol: Marles 3:1; Stol Liko 1:6; Javor : Stol 0:7; Stol : Lesnina 2:0; Stol : Novoles 3 : 5.
VRSTNI RED:
1. Meblo, 2. Liko, 3. Novoles, 4. Stol. NAMIZNI TENIS — ženske:
Marles : Stol 3 : 0, Stol : Liko 0 : 3. VRSTNI RED:
1. Liko, 2. Novoles, 3. Marles, 5. Stol.
— Moški:
Stol : Uniles 3:1; Stol : Javor 1 : 3. VRSTNI RED:
1. Lesnina, 2. Liko, 3. Marles, 5. Stol.
ODBOJKA — ženske:
Meblo : Stol 2 : 0, Stol : Liko 2 : 0, Javor : Stol 0 : 2, Lesnina : Stol 1 : 2. VRSTNI RED:
1. Marles, 2. Meblo, 3. Stol.
— Moški:
Stol : Meblo 2 : 0, Marles : Stol 2 : 0, Stol : Javor 2 : 0, Stol : Liko 2 : 0. VRSTNI RED:
1. Novoles, 2. Marles, 3. Stol.
STRELJANJE — ženske ekipno:
■	1. Marles 446, 2. Krasoprema 437, 3.
Lesnina 370, 4. Stol 319.
STRELJANJE — moški ekipno:
1. Stol (Kerec 169, Zadrgal 166, Bajde 165, Oražem 170, Bertoncelj 176) 846,
2.	Marles 803, 3. Meblo 784.
Moški posamezno:
1. Karlo Baranja, Javor, 179, 2. Peter Bertoncelj, Stol, 176, 3. Gvozdan Žnidaršič, Meblo, 171.
ŠAH:
Stol : Novoles 3:2; Marles : Stol 2 : 2, Liko : Stol 1 : 3, Javor : Stol 0 : 4, Stol : Meblo 3,5 : 3,5; Lesnina : Stol 1:3; Stol : Tribuna 4 : 0.
VRSTNI RED:
1. Stol 21,5, 2. Meblo 18,5, 3. Lesnina 17,5.
Jože Okorn
Letošnji lesni sejem orodij in naprav za predelavo in obdelavo lesa v Ljubljani si je zopet ogledalo veliko lesarjev in tudi drugih obiskovalcev.
Čeprav posebno novih stvari ni bilo videti, je bilo vendar močno prisotno prizadevanje večjih lesnih tovarn, ki so zopet razstavljale svoje, doma proizvedene stroje in naprave. Čeprav so tudi na teh izdelkih vidni začetki in ponekod tudi razdeljenost med lesnimi delovnimi organizacijami, so dosežki vendar opazni.
Tudi zastopniki teh tovarn so se na sejmu bolj zanimali za svoje delo in obiskovalcem na vprašanja raje odgovarjali, kot prejšnja leta.
Poleg naših razstavljalcev so seveda razstavljali tudi tuji, predvsem Avstrijci, Nemci in Italijani.
(Na s iki je primer izredno sodobnega, računalniško vodenega iesnoobdelovalnega stroja, ki ga je mogoče v nekaj minutah nastaviti na povsem nov program.)
Nekatere poenterke v naših tozdih opravljajo to delo že desetletje in več, nekatere pa so šele prišle.
Br.gita Brelih je nekako leto dni na tem delu. Delo dobro obvlada in ga tudi marljivo opravlja.
Za marsikaj smo se že odločali, da bomo naredili. Nihče ne more reči, da nismo marsikaj tega tudi naredili.
Ne moremo pa se odločiti, da bi kai naredili proti prepričanju, da je dobro tako delo, kot ga opravljamo.
V današnjem svetu, ki ni ne posebno dober in ne pošten, se vendar še najde kaj, ob čimer se človek vsaj za trenutek ustavi in pomisli.
Npr. preprost človek je na tovarniškem dvorišču našel petdeset tisočakov. Dolgo je iskal človeka, ki je ta denar izgubil. Našel ga je in mu ta bankovec vrnil.
80 let DO Stol in aktivnosti kamniških osnovnih šol
Povezovanje dela in življenja šole z okoljem je ena izmed bistvenih nalog osnovnih šol In temelj krepitve vloge šole pri razvoju mladega človeka v sa-
moupravljalca — proizvajalca. Poti povezovanja je veliko, toda marsikatera ostane zaprta, žal, največkrat se ustavi pri sredstvih.
Odbor za pripravo prireditve v okviru praznovanja 80-letnice DO je dal pobudo za pisanje spisov na temo »80 let DO STOL«, potem pa je vzniknila še ideja o izdelavi miniaturnega pohištva na temo »Pohištvo malo drugače«. Obe pobudi sta bili v šolah pozitivno sprejeti, kljub temu, da sta v šole prišli nekoliko prepozno (marca), saj šole sprejemajo svoj program dela v začetku šolskega leta.
Na posvetu s predstavniki šol, ki smo ga sklicali dne 22. 3. 1984, smo se dogovorili naslednje:
1.	V natečaj za najboljši spis oziroma izdelavo miniaturnega pohištva se vključijo vse osnovne šole v občini Kamnik.
2.	V okviru teme »80 let DO STOL" učitelji slovenskega jezika lahko določijo ustrezne podteme. Rok za oddajo spisov je 25. maj 1984.
3.	Za izdelavo miniaturnega pohištva DO STOL prispeva ostanke materialov (les, tapetniški material itd.) in s svojimi strokovnjaki pomaga pri izdelavi.
4.	Razstava »Pohištvo malo drugače«, ko jo pripravi občinski aktiv učiteljev tehniškega pouka, bo predvidoma konec oktobra 1984.
5.	Vsi učenci, ki se bodo vključili v navedene aktivnosti, si bodo ogledali delovno organizacijo v mesecu aprilu.
Kot je razvidno iz sklepov posveta, je najprej; stekla akcija v zvezi z natečajem za najboljši spis. Žal je bil odziv osnovnih šol v tej akciji manjši, kot smo pričakovali. Tako smo po zbiranju spisov ugotovili, da so v natečaju sodelovale le naslednje šole: Centralna OS »Fran Albreht« — novinarski krožek podružnica OŠ Duplica in OŠ Stranje. Spise je ocenjevala komisija v sestavi: Ciril Sivec, Helena Kovačič, Franc Pistotnik in Milica Kragelj. Komisija je prispele spise uvrstila v 2 skupini, in sicer glede na starostno stopnjo.
V	skupini učencev 3. razredov so se na prva tri mesta uvrstili: Marija Poljanšek, Maja Hrastovec in Mitja Se-meja. V skupini 7. in 8. razredov so najboljše spise napisali: Miran Škrtič, Stranje, Meta Slabe, Kamnik. Maida Kladnik, Stranje in Mateja Repanšek, Stranje. Komisija je imela pri izboru težko nalogo, saj so bili vsi spisi dobri. Malo nas je motilo le to, da je bilo precej spisov napisanih na isto temo. Zato smo dali prednost spisom, ki na kakršenkoli način prikazujejo razvoj naše delovne organizacije in življenje delavcev.
Zaključek natečaja za najboljši spis je sovpadel s koncem šolskega leta. Tako smo se učencem in učiteljem lahko zahvalili za sodelovanje na zaključni i proslavah. Prvi trije učenci iz vsake skupine so prejeli knjižne nagrade, Pr' vih šest priložnostne obeske, vsi sodelujoči pa značke. Razen tega smo najbolje uvrščene učence iz skupine 7. in_ 8. razredov povabili v DO, kjer smo jih ob krajšem razgovoru tudi fotografirali-
V	tej in naslednjih številkah vam bomo posredovali nekaj izbranih spisov.
Želimo vam prijetno branje!
Milica Kragelj
Kjer je delovni takt vnaprej določen, pa čeprav na videz ni hiter, je delovni učinek dober.
Stol ima precej »karusslov«; vrtečih se plošč, ob katerih so rezkarji.
Delavka pred strojem jemlje s plošče polizdelke, ki so že obdelani in vlaga nove. Delovna plošča pa se stalno vrti in z rezkarji opravlja svoje delo.
Dupliški Stol pripoveduje
Kljub temu, da sta poznala tisti stari pregovor, ki pravi, da se dobro blago samo hvali, sta se med seboj primerjala in se hvalila dva stola, ki sta stala v nekem ljubljanskem pohištvenem razstavnem prostoru. Prvi stol je bil narejen v tovarni STOL v Kamniku, drugi, dokaj podoben prvemu pa je bil narejen v tovarni Meblo v Novi Gorici.
»Kakšen se ti zdim?« vpraša kamniški stol stol iz Nove Gorice. »Nisi slab,« mu ta odvrne. Nato pa še pristavi: »Veš kaj, prosim te, da mi poveš kaj več o vaši tovarni. Slišal sem namreč, da letos praznujete 80. obletnico obstoja.«
Stol iz tovarne STOL začne s pripovedovanjem: »Poglej, kjer danes stoji tovarna, je samevala pred 80 leti domačija Škofič z mlinom in žago. Leta 1902 se je preselil na Duplico pek in gostilničar ... no, kako se je že imenoval, pozabil sem . . . pek in gostilničar, ki je kmalu spoznal, da je možno tako lepo Kamniško Bistrico koristno uporabiti. Tako je ta gostilničar odkupil Škofičevo domačijo in jo spremenil v tovarno lepenke in elektrarno. Leta 1907 je ta tovarna prišla v roke nekemu trgovcu, ki je dal zgraditi še žago in parketarno. Takrat je okrog 1500 delavcev začelo izdelovati tudi stole.
Po prvi svetovni vojni se je tovarna preimenovala v Tovarno upognjenega pohištva (TUP) in lesnih izdelkov, katero je odkupil inženir Remec. Prizadeval se je za modernizacjio tovarne. Parket, stoli in pisarniško pohištvo so si uspešno utirali pot na svetovno tržišče. Ob nastopu svetovne krize se tudi Rem-čevi tovarni ni dobro pisalo. Zaradi dolgov, v katere je lastnik zašel, je hotel delavcem znižati plače, kar pa je privedlo do raznih stavk.
Nastopila je druga svetovna vojna in nekateri delavci so odšli v partizane, drugi pa so pripravili sabotažno akcijo in tovarno zažgali, ker niso hoteli, da bi delala opremo za nemško vojaštvo. Ko se je vojna končala, je bilo v zasilno obnovljeni tovarni zaposlenih le 45 delavcev.
Ko so leta 1946 tovarno dokončno obnovili, so jo tudi preimenovali v Tovarno pohištva Duplica, malo kasneje Pa v Tovarno upognjenega pohištva Duplica (TUPD). Čez nekaj let, leta 1952, Pa je tovarna dobila prvotno ime — ime STOL, saj so bili takrat najpomembnejši izdelki stoli. Danes je v tej tovarni zaposlenih 1500 do 1600 delavcev. Nekaj deset rok teh pridnih delavcev je izdelalo tudi mene. Zaradi tako kvalitetnih izdelkov je moja tovarna znana na vseh kontinentih sveta. No, to bi bila kratka zgodovina moje tovarne. Sedaj pa mi še ti kaj povej o svoji tovarni !«
Stol iz tovarne Meblo je začel: »Tam. kjer so poslopja naše tovarne je ... Pst! Nekdo prihaja, bom pa naslednjič nadaljeval.«
Nato je v razstavnem prostoru nastala groba tišina, v kateri so zamolklo odmevali le težki koraki prišleca.
Miran Skrtič.
7. razred — OŠ Stranje
Njen delovni dan
Driiiin! V spalnici je zvonila budilka. Zunaj je še tema, ura je štiri; zgodnje jutro.
»Je res že štiri? Pohiteti bom morala.«
Maja se je tudi to jutro zgodaj zbudila. Vsako jutro vstaja tako zgoda' Pred odhodom v službo mora opraviti še mnogo dela. Hitro se umije in obleče, spotoma si uredi še lase, za ličenje pa ni časa. Kdo bo v tej naglici mislil še na to! Spotoma pogleda še k sinku. »Malo naj še spi. Kaj bi mu odtegovala spanec,« se je nasmehnila. Pogleda na uro. Komaj uro časa ima do odhoda avtobusa. Pohiteti bo morala, sicer še zamudi.
Hitro si je zasukala okrog štedilnika. Ni si pripravljala zajtrka, pripraviti je morala kosilo. V skledo je vrgla nekaj krompirja, pripravila je meso, očistila solato in vse skupaj postavila na polico. Napisala je še listek z navodili za moža, ki si bo vse to sam skuhal. Zase bo že poskrbela. Saj ni važno, pojedla bo kos kruha in popila skodelico čaja.
Odhitela je v spalnico, kjer je oblekla in nahranila otroka, potem pa je morala teči, saj je morala otroka med potjo oddati v vrtcu in ujeti tovarniški avtobus.
Avtobus je ujela in ravno pravi čas prihitela v tovarno. Oblekla si je delovno haljo in bila je že utrujena, ko je začela z delom. Malce je omahovala, a si je prigovarjala: »Moram, moram se potruditi. Saj je dandanes tako težko. Zaslužek je nizek, cene pa visoke. Moram doseči normo. Morda je celo presežem a to bo težko. Joj, ta smrad je grozen!«
Pred njo je bil že naslednji stol. ki ga je morala polakirati. Delo ni lepo in ne lahko. Zdi se ji, da jo bo težak vonj po laku zadušil. Včasih težko diha. Pogoste odmore je odklonila, saj ima le ob enem večji dohodek. Zazvoni! Malica, končno! Olajšano si je oddahnila. Skupaj z drugimi je odšla v jedilnico. Dobila je svojo porcijo fižola in kos kruha. To je ponavadi njen zajtrk, kosilo in malica. Danes tudi večerja, saj ima po delu še sestanek delavskega sveta.
Z Miranom smo se pogovorili, kako je napisal sestavek o Stolu. Rekel je, da mu ni težko pisati.
Ni se pa nadejal, da bo dobil prvo nagrado!
Spet je na svojem delovnem mestu s stoli in svojimi mislimi. »Dobro. Polovica je že mimo. Joj! Pozabila sem pripraviti še za večerjo. Janez prihaja zadnje dni iz tovarne zelo utrujen, saj dela po dvanajst ur. V podjetju morajo narediti čimveč za izvoz. Kaj naj skuham? Kaj zelenjavnega. Mesa si ob tej draginji skoraj ne moremo privoščiti!«
Meta je že pravo dekle, čeprav je staro šele petnajst let. Resno je povedala, da so ji spisi vedno ležali.
Njen spis, namenjen Stolu, je zelo zanimiv In poln prijateljske domiselnosti.
Tako se je ubadala s svojimi mislimi in lakirala stole. Spet se je oglasil zvonec. Konec dela za danes. Polakirala je štiri stole več. Malce se bo pri plači le poznalo. Potem je šla še na sestanek. Danes so govorili o problemu izvoza. Menda bi lahko izvozili več, a delavci ne naredijo dovolj. To jo je pogrelo. Mar ne dela dovolj ? Se ne peha osem ur na dan? Ona opravi celo dvojno službo — doma in še v službi. Pa mora. Kdo bo namesto nje?
Po sestanku je odhitela na avtobus. Mimogrede se je oglasila še v šoli na govorilnih urah za hčerko, ki hodi v peti razred. Bila je zadovoljna, dekletce je pridno.
Ko je prišla domov, je bila ura že šest. Preoblekla se je, pomila posodo od kosila in malo pospravila. Otroka sta zunaj. Večerja bo morala biti kmalu na mizi, mož se bo lačen vrnil z dela. Medtem si je pripravila šivanje. Čas mora izkoristiti. Krpala je obleke za otroke. Če bo kaj časa, bo že danes začela plesti pulover za moža. 2e dolgo mu ga obljublja, a ni nikoli časa.
Mož je preletel časopis, potem pa je tudi on odšel spat. Maja se je vrnila k šivanju. Potem je začela plesti možev pulover. Kmalu je ura na steni odbila polnoč. Ko je legla v posteljo, je začutila, kako zelo je utrujena.
Prostega časa skoraj ni imela. Mord" takrat, ko je lahko ob delu sedela, ali pa kadar je hčerki pomagala pri domačih nalogah. Morda je njen prosti čas delo na vrtu. Ni vedela, kdaj. Zaspala je.
Driiiiiin!
V spalnici je zvonila budilka. Zunaj je še tema, ura je štiri; zgodnje jutro.
Začenja se nov delovni dan.
Meta Slabe, novinarski krožek, OS Frana Albrehta
n
Odbojkarski turnir v počastitev 80-letnice DO
»Kaj ste vi tudi prišli na srečanje upokojencev ?«
»Seveda, zakaj bi bili pa sicer tukaj ?«
»Tako dobro ste videti, kot bi prišli vprašat za delo!«
»Vsako leto pridem na srečanje upokojencev. Kaj ni ,fajn’. Že pri vhodu v tovarno dobiš aperitiv in sendvič. Potem se s sodelavci marsikaj pomeniš, potem greš pa še na kosilo.«
»Ko grem jaz na morje, je dež.«
»Ko grem pa jaz, je pa sonce!«
»Kako, da se še niste navadili izgovarjat cen v novih dinarjih? Se manj sliši.«
Zadnje čase smo imeli v tovarni kar precej problemov s telefoni. Zavrtel si eno številko, dobil pa si drugo. Na primer takole:
»A je tam tozd 2?«
»Ne, kuhinja.«
»Sai nisem klical kuhinje.«
»Pokličite še nekajkrat, mogoče vam bo uspelo.«
ali pa:
»Prodaja?«
»Ne, stolarna.«
»Ravno prav. A imate stole, ki smo jih zadnjič naročili?«
ali pa:
»Ste vi, vodja tozda?«
»Da«
»Veste kaj, na sestanek ste zamudili.«
»Na katerega, saj sem ravno prišel s sestanka.«
»Aja, niste pravi vodja tozda.«
ali na naslednje:
»Kako pa, da sem vas danes takoj dobil. Vzel sem si pol ure časa, da vas pokličem po telefonu.«
lahko pa tudi takole:
»Od naše do vaše pisarne ni daleč, pa sem se kar osebno oglasil. Kdo pa se bo .zajebaval’ s telefonom.«
»Nekajkrat dvigalo v upravni stavbi ni delalo. Tedaj si na stopnicah srečal cele kupe ljudi. Pa vendar niso tekali po stopnicah zaradi dela, pač pa zaradi kave, s katero strežejo v kleti upravne stavbe.
»Ko je čas za kavo, je treba iti, pa čeprav peš.«
Včasih ni bilo kave, pa smo vseeno živeli. Kava ni drugega kot razvada in zapravljanje denarja.«
Včasih o komu nehote rečemo manj prijazno besedo in ga s tem prizadenemo.
Različna človeka pač različno pojmujeta medsebojni odnos: Prvi ni hotel nič slabega, drugi je vzel za slabo.
»Smo že taki, da bomo o sodelavcu raje rekli slabo besedo, kot dobro.«
Po telefonu se s sodelavcem vedno prijazno pogovarjam. Drugače pa govorim o njem, ko telefonsko slušalko odložim.«
Odbojkaši imajo tradicionalna srečanja z odbojkarji Elana in Lesne in to v ženski in moški konkurenci.
Tako gostujejo eno leto v Begunjah in doma gostijo odbojkarje iz Slovenj Gradca. Ob visokem jubileju pa smo povabili obe ekipi v Kamnik, da z nami proslavijo visok jubilej uspešnega dela naše DO.
V	soboto, 9. junija, smo torej toplo sprejeli naše stare prijatelje iz Lesne in Elana. To srečanje, ki je postalo že tradicionalno, veže odbojkarje treh DO, ki v osnovi obdelujemo vsi enake surovine, samo da so končni izdelki različni.
Sestali smo se v naši DO, kjer jih je glavni direktor, tov. Boris Zakrajšek, toplo pozdravil in jim zaželel dobrodošlico.
Vreme nam to leto ni bilo najbolje naklonjeno, zato smo se odločili, da organiziramo odbojkarsko srečanje v hali v Kamniku. Pripravili smo dve igrišči, prvo za ženske ekipe in drugo za moške.
Prvi tekmi sta bili na programu ob 9.30, in sicer smo se Stolovci pomerili z ekipo Lesne v ženski in moški konkurenci. Ženske so bile proti Lesni uspešne in so premagale nasprotnice. Moški ekipi pa to ni uspelo, saj se je ekipa Lesne izkazala kot zelo močna in uigrana ekipa.
Po krajšem premoru smo se v drugem kolu pomerili z Elanom. Tudi tokrat so slavile naše ženske nad ekino Elana. Moški ekipi pa so pošle moči, da bi v odločilnem setu premagali Elanov-ce. Tako je bil na koncu rezultat 2:1 za Elan.
V	zadnjem kolu pa sta se pomerili gostujoči ekipi Elana in Lesne. V ženski konkurenci so slavile Elančanke, v moški pa Lesna.
Končni vrstni red:
Ženske
1. Stol — 4 točke, 2. Elan — 2 točki.
3.	Lesna 0 točk.
Moški
1. Lesna — 4 točke, 2. Elan — 2 točki, 3. Stol — 0 točk.
Tekmovanje in organizacijo srečanja so dobro pripravile in tudi izpeljale naše odbojkarice, ki so si naložile s tem precej dela. Da pa smo izgubljeno energijo nadoknadili z novimi močmi, so poskrbeli delavci tozda 8.
Jože Zupin
Kako bomo preživeli dopust?
Pred nami je dopust, ko bo večina kolektivno zapustila DO in odšla na letni dopust.
Večina se je že odločila, kako bodo preživeli 14 dni izven DO na zasluženem počitku.
Dopust pa ni namenjen samo počivanju, ampak ima dvojni pomen, in sicer, da se odpočijemo in naberemo novih ustvarjalnih moči za delo.
Zato ne smejo biti to dnevi, ko bomo poležavali v senci ali se sončili na vročem soncu, ampak moramo ta dopust preživeti aktivno.
Vedno več je ljubiteljev rekreacije, ki so spoznali, da se po aktivnem dopustu laže vljučijo v delovno okolje. Čeprav je dopust kratek, ga je potrebno temeljito izkoristiti.
Kjerkoli boste preživljali svoj dopust, bodite aktivni in se ne predajte eno-ličju!
Kamorkoli boste odšli, povsod si boste našli primerno aktivnost. Aktivnost
Rafko Sitar je medfazni kontrolor polizdelkov v tozdu 2. Veliko ima izkušenj z delavci, delom in kvaliteto. Nasploh aktivno spremlja celotno strojno proizvodnjo.
Z Ivanom Osolnikom sta predlagala, pripravila in sprovedla mozničenje ozkih polizdelkov na mozničarki. Uspelo jima je.
Ker je teh izdelkov veliko, je znatna tudi sprememba tehnoloških postopkov In kar je zelo pomembno, tudi skrajšanje izdelavnih časov.
naj bo seveda primerna starosti, telesni pripravljenosti posameznika, počuti' in možnosti. Seveda se mora odvijati na prostem, na svežem zraku. Namen vsake aktivnosti je razgibati telo, spodbuditi srce in zaužiti čim več kisika. Zadnje čase je zelo popularna beseda »aerobika«, kar pa ni nič novega, kot to. da pripravljamo organizem, da sprejme čimveč kisika, ki je nujno potreben za presnovo v celicah. Zato lahko vse aktivnosti na svežem zraku imenujemo aerobiko.
Poletje je letni čas, ki nam nudi veliko možnosti za razne aktivnosti. Zaradi vročine so zelo primerne aktivnosti na vodi in v vodi. Strokovnjaki predvsem priporačajo v tem letnem času plavanje. Plavanje je aktivnost, ki aktivira vse mišične sklepe in se odvijajo v elementu, ki zelo ugodno vpliva na telo. Pri plavanju je telo v vodoravni legi in je ta lega za srce najprimernejša, saj mu ni potrebno s posebnim naporom pošiljati kri v spodnje okončine. Fiziološko je ta položaj najprimernejši, ker med aktivnostjo ne preobremenjuje srčno-žilnega sistema.
Med vodne aktivnosti štejemo poleg plavanja še potapljanje, jadranje, veslanje, smučanje na vodi itd.
Vse naštete aktivnosti so zelo primerne za vse starostne skupine, seveda pa nes memo pretiravati. Vsako pretiravanje je nevarno za naš organizem in lahko pusti hude posledice.
Žal pri nas vse premalo mislimo na aktivne odmore, saj večina ponujamo delavcu samo stanovanje in morje. Drugje, kjer so že spoznali vrednote aktivnega dopusta, so za svoje delavce poskrbeli, da lahko na razne načine preživijo dopust. Pri nas si pač moraš aktivnost izbrati sam. V nekaterih letoviščih, kot je Poreč in drugi, že imajo urejeno tako, da obiskovalec pod strokovnim vodstvom in pod zdravstveno kontrolo izvaja aktivnost.
Naši počitniški domovi so za tako aktivnost neopremljeni. Najbolje je še v Njivicah, kjer imaš na voljo v športnem parku razne rekvizite, in sicer od mini golfa pa do jadranja z desko.
Skandinavci se zadnje leto odločajo, da dopuste precej preživljajo doma, in sicer tako, da potujejo s kanuji in kajaki po rekah. Potujeta po dva v čolnu in s seboj imata opremo za taborjenje in hrano. Seveda pa imajo ob rekah tudi postavljene tabore, kjer se ustavijo in lahko tudi prenočijo in dopolnijo zaloge. To samo v primer, kako si lahko popestrimo dopust. Gre za eno od oblik počitnic. Mi smo navajeni, da gremo na morje in da tam preživimo dneve, ki so namenjeni za dopust.
Ni potrebno, da osvajamo naše vrhove, lahko se zadovoljimo z manjšimi hribi in tako spoznavamo našo ožjo domovino.
Zato priporočam, da poleg morja obiščete tudi naše gozdove in gore, kjer boste našli mir in spoznali naše kraje tudi z druge strani. Zato le korajžno nahrbtnik na rame in pot pod noge!
Poskusite preživeti dopust drugače, kot to počnete že vrsto let in tokrat bodite na dopustu aktivni. Opozarjam pa vas na to, da ne boste hoteli preveč, ampak se vsake aktivnosti lotite sebi primerno in ne pretiravajte.
Vsem želim, da bi dopust lepo preživeli in imeli lepo vreme.
Jože Zupin
TAKO MIMOGREDE (NOVICE SO POBRANE IZ RAZNIH ČASOPISOV, KOMENTAR NANJE PA JE NAPISAL MITJA REDJA)
V Zagrebu so minuli teden končali preiskavo o »tatvini stoletja«, ko je iz skladišča Ikoma na Iliči izginila tona srebrnih palic. Vodilni v podjetju so ob pismenem zahtevku preiskovalnega sodnika, da mu povedo, od kod srebro v skladišču, dobesedno hodili od delavca do delavca in spraševali, če oni kaj vedo.
VEČINA DO JE ŽE IZKORISTILA NOTRANJE REZERVE, V IKOMU PA SPLOH NISO VEDELI ZANJE, POTEM PA SO JIM JIH ŠE UKRADLI.
Zvezni kapetan Todor Veselinovič ki je še nevadno trdil, da mu niti na misel ne pride, da bi odstopil, je obvestil nogometno zvezo Jugoslavije, da ne želi več opravljati naloge zveznega kapetana. Hkrati je podpisal pogodbo z turškim klubom Fenerbahče.
ODSTOP JE EDINA PAMETNA STVAR, KI JO JE VESELINOVIČ NAREDIL V SVOJEM OBDOBJU. MI PA IMAMO PRILOŽNOST, DA SE TURKOM MAŠČUJEMO ZA TISTIH 500 LET, SAMO DA BO VESELINOVIČ TO OPRAVIL MNOGO HITREJE.
Minule dni so se na pšeničnih poljih pri Požarevcu, na skoraj 40 hektarjih prvovrstne zemVe, znašli buldožerji beograjskega Trudbenika. V dveh dneh so polja z bujno rastjo preorali in prekopali, skratka, uničili so kakih 1000 ton pšenice, koruze in drugih poljščin. Nekdo je buldožeristom naročil, naj kopljejo in — kot kaže — se nikomur ni zasmilila pšenica, ki bi jo sicer poželi čez nekaj dni.
ČEPRAV BO NA ZORANEM POLJU ZRASLA NOVA TOVARNA SLADKORJA, JE TO ZA NAS ZELO GRENKA IZKUŠNJA. TISTI »NEKDO« PA BI PAMETNO RAVNAL, CE BI SLEDIL VESELINOVIČU IN BI TUDI ODSTOPIL. A PO MOJEM NE BO, SAJ PRI NAS PREHRANA NI TAKO VAŽNA KOT NOGOMET.
Predstavniki hokejskega kluba Partizan so se na zadnji seji skupščine 'hokejske zveze Jugoslavije na vse kri pij e trudili, da bi v že znani »aferi o neregularnosti lanskega prvenstva« spravili iz prve lige Olimpijo, sami pa se potemtakem v njej obdržali, čeprav so z igrami iz nje izpadli kot sedmouvr-ščeno moštvo.
PO NOGOMETU, ROKOMETU IN KOŠARKI NAS ŽELIJO DOTOLČI SE
V	HOKEJU. PA RES POSTAJAMO V ŠPORTU DRUGOLIGAŠKA REPUBLIKA.
Na glasovanju za evropski parlament je bilo v Neaplju kakih tisoč glasovnic neveljavnih. Volilci niso napisali nanje, za katero stranko volijo, temveč so vpisali ime nogometaša Maradone, ki je za 105 milijard dinarjev oziroma 7,5 milijona dolarjev prestopil v NK Napoli.
PRAV RAD BI VEDEL, KOLIKO GLASOV BI DOBILI NAŠI NOGOMETNI ASI PO »SIJAJNI« PREDVOLILNI PREDSTAVI V FRANCIJI.
Okrožno javno tožilstvo v Zagrebu je vložilo obtožnico proti več osebam, ki so v delovni organizaciji INA Trgovina, oziroma njenem tozdu Naftni derivati ukradli za dobrih 11 milijonov dinarjev gotovinskih bencinskih bonov.
PRIZNATI MORAMO, DA DELAJO
V	ZAGREBU RES NA VELIKO. TONA SREBRA, SEDAJ PA ŠE ZA 11 MILIJONOV BONOV. S TEM DENARJEM
bi si pa Človek že lahko privoščil LETOVANJE NA JADRANU.
Dokler je bil material poceni In se ga je lažje dobilo, so bili razni lesni ostanki veliko manj pomembni. Ob priložnosti smo Jih sicer porabili.
Danes bi morali za vsako desko in vsak drug material vnaprej natančno določiti maksimalno izkoriščanje, prav tako pa tudi za ostanke.
Kadrovske spremembe za meseca maj in junij 1984
Delovno razmerje so sklenili:
V	TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO
—	Sadeta Skrijelj, NK delavka, PE 7
—	Srečo Jug, NK delavec. PE 4, za do-1 o* čas
—	Nevenko Pajič, PK zidar, PE 4
—	Kata Davidovič, NK delavka, PE 6
—	Rajko Godec, NK delavec, PE 4, za določ. čas
—	Ivica Križanac, NK delavec, PE 4, za določ. čas
—	Hasko Zveratič, NK delavec, PE 4, za določ. čas
—	Marko Dolenec, NK delavec, PE 7
—	Zvonko Ravnikar, NK delavec, PE 4. iz JLA
—	Bernarda Zore, NK delavka, PE 4
—	Tima Ristič, NK delavka, PE 7
—	Milomir Mandič, lesni tehnik, PE 8
—	Nada Per, KV natakarica, PE 7
—	Martina Podgoršek, NK delavka,
PE 7
—	Igor Pavrič, NK delavec, odpr. skl., za določ. čas
—	Stanko Žavbi, ekonom, tehnik, PE 8, za določ. čas
—	Olga Celavec, NK delavka, PE 4, za določ. čas
—	Tomaž Komatar, KV poh. mizar, PE 8, iz JLA
—	Majda Ocepek, NK delavka, PE 6
—	Marjan Škodnik, NK delavec, PE 4
—	Peter Vrankar, KV poh. mizar, PE 8, iz JLA
—	Milan Štrljič, NK delavec, PE 4, za
Hnl op poc
—	Olga Žavbi, NK delavka, PE 7
—	Milenko Konculič, NK delavec, PE 4, za določ. čas
V	TOZDU PLOSKOVNO POHIŠTVO
—	Jože Schaffer, KV. poh mizar, iz JLA
—	Mirsad Civič, NK delavec, iz JLA
—	Jože Kuhar, KV. poh. mizar, iz JLA
V	TOZDU KOVINSKO
IN OBLAZINJENO POHIŠTVO
—	Jože Mandekič, NK delavec, PE 3, iz JLA
—	Ljubomir Turjačanin, NK delavec, PE 3, za določ. čas
V	TOZDU SLOGA MOSTE
—	Marta Kociper, NK delavka
—	Jože Jeglič, KV avtoelektrikar
—	Breda Hafner, NK delavka
V	TOZDU TEHNIČNE STORITVE
—	Rajko Balantič, KV zidar
—	Janez Klemen, KV elektroinstalater
—	Peter Osolnik, PO monter elektr. omrež. in instalacij
—	Roman Bavdek, KV ključ., iz JLA
V	TOZDU DRUŽBENA PREHRANA
—	Srečko Per, KV kuhar
—	Ivanka Kos, KV kuharica
Delovno razmerje so prekinili:
V	TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO
—	Marko Grašinar, NK delavec, odpr. skl.
—	Stanislava Pangeršič, PK stroj, miz., PE 8, upokojena
—	Anica Špeh, NK delavka, PE 6, upokojena
—	Šuštar Marija, NK delavka, PE 7
—	Ivana Benda, NK delavka, PE 4, upokojena
—	Ivanka Šubelj, NK delavka, PE 6, upokojena
—	Marija Lapornik, NK delavka, PE 7, upokojena
—	Franc Štebe, lesni tehnik, PE 4, upokojen
—	Marija Bizjak, NK delavka, PE 7, upokojena
—	Zoran Kovačič, NK delavec, PE 6
—	Vida Železnik, KV ženski frizer, PE 8
—	Nežka Vavpetič, PK delavka, PE 6, upokojena
V	TOZDU PLOSKOVNO POHIŠTVO
—	Franc Krznar, VK mizar, upokojen
—	Andrej Poljanšek, PK delavec
V	TOZDU KOVINSKO
IN OBLAZINJENO POHIŠTVO
—	Anton Korošec, PK mizar, skl. 10, upokojen
—	Milan Urh, NK delavec, PE 5
—	Valentin Šarec, VK delovodja, PE 3, upokojen
V	TOZDU TEHNIČNE STORITVE
—	Ibro Miljkovič, NK delavec
V	TOZDU PRODAJA
—	Adam Vargaševič, dipl. oec. Interier Zagreb
Oddelek za delovna razmerja
y	X ^ s
»POCENI JE SLEKEL SVOJO KOŽO.
»Če ti nekaj prija, ti gotovo ne bo škodilo!«
»Danes imamo srečanje upokojencev. Boš šel v oddelek, kjer si delal?«
»Kje pa. Tistih ljudi imam že od prej čez glavo«
Pred nekaj tedni so se kamniški gimnazijci, ki so uspešno končali četrti letnik, pripravljali na maturo. Ve se, da so imeli kup učenja in problemov. Nekateri so se učili tudi ponoči in se temu primerno vedli.
Zato tudi ni bilo čudno njihovo obnašanje navzven: Npr.« Sošolci so se vračali od sošolcev v zgodnjih jutranjih urah, tudi ob štirih ali petih. Ali pa: sošolka je prišla k sošolki na kavo ob enajstih zvečer, ali pa: sošolec in sošolka sta se učila celo soboto in nedeljo in bila potem vsak s svojimi starši zadirčna.
Dobra volja in nasploh pravo obnašanje pa sta nastopila po uspešno opravljeni maturi.
»Na morje ne bom šel, v hribe tudi ne, doma se bom pa imel med dopustom prav dobro.«
»Ko smo se lani pogovarjali o dopustu, se nam je zdelo, da je vse zelo drago, letos pa je še dražje!«
»Kako si pa moreš zamisliti lepši dopust, kot ga imam jaz. Doma uredim vrt in hišo in še k staršem grem na obisk, pa še malo počijem.
Ko je vse urejeno, grem zopet rada na delo.«
Ljubezen je lepa, tudi danes:
»Koga pa čakaš že pol ure?«
»Mojco. Vedno malo zamudi, da jo imam potem rajši.«
»Pojdi malo sem... ja, kaj pa gledaš, a ne veš, koliko stvari je novih... ja. samo ne vem, kje naj začnem ...
»Ja, vidiš, naše delavsko leto je pa res kratko. Komaj je bil lanski dopust, že je letošnji; komaj bo letošnji minil, že bo jesen in zima in zopet bomo pred novim dopustom.«
»Dobro, .domače’ stvari so še vedno najboljše. Poglej, kako debele borovnice sem nabrala včeraj. V suhadolskih gmajnah.«
»Zelenjave in sadja mi nikoli ne manjka. Seveda, delati je pa treba. Vendar je to delo tudi velika sprostitev .. .«
»Komaj čakam, da grem na dopust. Saj veš, vsak dan ista pot od bloka v tovarno, pa po delu potem zopet nazaj.
Treba je tudi malo počiti.«
»Vsak mesec nam v časopisu pišite o istih stvareh, enkrat se nas bo že prijelo.«
»Če smo pošteni, si tega še vsaj nekaj desetletij ne bomo odpustili.«
Izdaja v 2100 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Franc PESTOTNIK in člani uredniškega odbora: Marija GOLOB, Diana RUTAR, Bine KLADNIK, Vinko JAGODIC, Franci ŠTEBE, Danica KOČAR, Sonja ZORN in Boris PLEVEL. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo Stolovi delavci in upokojenci brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.