267 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023), 267–285
JanuŠka Gostenčnik
Fonološki opis govora kraja kapele (SLA T349)
Cobiss : 1.01
https ://doi .org /10.3986/Jz.29.2.11
V prispevku je prikazan govor kraja Kapele (SLA T349), ki spada v bizeljski govor koz-
jansko-bizeljskega narečja štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in 
naglasoslovne značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega 
gradiva, ki ga je Andreja Radetič za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) 
zbrala leta 2002.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, kozjansko-bizeljsko narečje, fonološki opis, 
Slovenski lingvistični atlas (SLA), slovenščina
A Phonological Description of the Local Dialect of Kapele  
(SLA Data Point 349)
This article presents the local dialect of Kapele (SLA data point 349), which is part of 
the Bizeljsko subdialect of the Kozje–Bizeljsko dialect in the Styrian dialect group. It de-
scribes its basic phonetic and accentual characteristics. A phonological description of the 
local dialect is presented using dialect material collected by Andreja Radetič for Slovenian 
Linguistic Atlas (SLA) in 1981.
Keywords: Styrian dialect group, Kozje–Bizeljsko dialect, phonological description, Slo-
venian Linguistic Atlas (SLA), Slovenian
 1  uvod
Govor kraja Kapele je v Slovenskem lingvističnem atlasu označen s točko 346. 
Spada v bizeljski govor kozjansko-bizeljskega narečja štajerske narečne skupine. 
Diahrono ga uvrščamo v južnoštajersko narečno ploskev južne slovenščine (po 
Šekli 2018: 340–341 in Rigler 1963).
Januška Gostenčnik  ZRC SAZU, Inštitut	za	slovenski	jezik	Frana	Ramovša,	Ljubljana	  
januska.gostencnik@zrc-sazu.si   https://orcid.org/0000-0001-5967-0920
	 Prispevek	 je	 nastal	 v	 okviru	 projekta	 Raziskave	 ogroženih	 narečij	 v	 slovenskem	 jezikovnem	
prostoru	 (Radgonski	 kot,	 Gradiščanska,	 Hum	 na	 Sutli	 z	 okolico,	 Dubravica	 z	 okolico)	 (V6-
2109,	 1.	 10.	 2021	 –	 31.	 8.	 2024),	 ki	 ga	 sofinancirata	 Javna	 agencija	 za	 raziskovalno	 dejavnost	
Republike	 Slovenije	 in	 Urad	 Vlade	 Republike	 Slovenije	 za	 Slovence	 v	 zamejstvu	 in	 po	 svetu	
( https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/raziskave-ogrozenih-narecij-v-slovenskem-
-jezikovnem-prostoru-radgonski-kot ),	 projekta	 i-SLA	 –	 Interaktivni	 atlas	 slovenskih	 narečij	
(L6-2628,	 1.	 9.	 2020–31.	 8.	 2024,	 ARIS	 in	 SAZU,	 https://isjfr.zrc-sazu.si/ sl/programi-in-pro-
jekti/i-sla-interaktivni-atlas-slovenskih-narecij )	 in	 programa	 Slovenski	 jezik	 v	 sinhronem	 in	 di-
ahronem	razvoju	(P6-0038).

268 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349)
Prispevek prikazuje osnovne (na)glasoslovne značilnosti govora in fonološki opis.
Prispevek je nastal v sklopu tematskega bloka Slovenski govori na vzhodnem 
robu (2), ki prinaša dva fonološka opisa govorov krajev štajerske in panonske 
narečne skupine (glej tudi: Gostenčnik – Kenda-Jež 2023: 287–316). Za uvodni 
prispevek v prvi tematski blok Slovenski govori na vzhodnem robu (1) glej Gos-
tenčnik, Kenda-Jež, Kumin Horvat 2022 ter znotraj tematskega bloka narejene 
fonološke opise (Gostenčnik 2022a; Jakop 2022; Gostenčnik 2022b; Kumin Hor-
vat 2022).
 2  osnovne (na)glasoslovne značilnosti
Kozjansko-bizeljsko narečje ima kot del jugovzhodnih narečij in južnoštajerske 
narečne ploskve naslednje lastnosti: 1) issln. */*ō > JV sln. *e/*o > J štaj. 
*e₁/*o > kozjan.-bizelj. */*; 2) issln. *- > Z in J sln. *- > J štaj. *é₁- > koz-
jan.-bizelj. *; 3) issln. *ē > J štaj. *e₂  > kozjan.-bizelj. *ē; 4) issln. *è-/*ò- > Z 
in J sln. *é-/*ó- > J štaj. *-/*- > kozjan.-bizelj. *é-/*-; 5) issln. */*ǭ > JV sln. 
*/* > J štaj. *ē/*ō; 6) issln. *-/*- > JV sln. *-/*- > J sln. *-/*- > J štaj. 
*ē/*ō; 7) issln. * > bizelj., J srednjesav. *ā, kozjan., S srednjesav., srednještaj. 
* > bizelj. *ā, kozjan. *; 8) *- > Z in J sln. *- > JZ J štaj. *á-, SV J štaj. *- > 
bizelj. *ā, kozjan. * (Šekli 2018: 340–341).
Govor pozna zgodnje daljšanje issln. kratkih naglašenih zložnikov v nezad-
njem besednem zlogu in mlajšo interno podaljšavo večine issln. kratkih naglašenih 
zložnikov v zadnjem besednem zlogu. 
 2.1  Odrazi naglašenih zložnikov v govoru Kapel
Podajam odraze issln. naglašenih dolgih in kratkih samoglasnikov v nezadnjih in 
zadnjih zlogih za govor Kapel (dalje Ka).
Odrazi znotraj izhodiščno dolgega vokalizma so: 1) issln. */*ē/* > Ka ẹː;
1 
2) issln. *ō > Ka uː in ọː; 3) issln. * > Ka uː; 4) issln. *ǭ > Ka ọː in uː; 5) issln. 
* > Ka åː; 6) issln. *ī > Ka iː; 7) issln. *ā > Ka åː (in aː); 8) issln. *ū > Ka üː; 9) 
issln. * > Ka əːr. 
1 Narečno gradivo v tem prispevku je izpisano iz diplomskega dela Andreje Radetič, ki je nastalo 
pod mentorstvom prof. Zinke Zorko. V diplomskem delu se za odraze issln. *ě in *è- (poleg v 
tem prispevku upoštevanega odraza ẹː) pojavlja tudi diftonški odraz iːe, vendar brez jasne distri-
bucije. Avtorica diplomskega dela (narečna govorka tega govora) mi je zagotovila, da tega dif-
tonškega odraza sama na terenu ni zabeležila, pač pa ga je mentorica naknadno zapisovala med 
pregledom dela, s čimer se sama avtorica sicer ni strinjala, vendar je kljub temu njene popravke 
sprejela. Prav zato ta odraz tudi ni upoštevan v tem fonološkem opisu, kjer navajamo gradivo v 
njegovi izvorni obliki, torej pred omenjenim mentorskim posegom. Za podkrepitev te odločitve 
je služilo tudi nekaj na novo zbranega narečnega gradiva, ki tu ni posebej predstavljeno.

269 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
Odrazi znotraj izhodiščno kratkega vokalizma v nezadnjih besednih zlogih 
so: 1) issln. *-/*è-/*- > Ka ẹː; 2) issln. *ò- > Ka uː in ọː; 3) issln. *- > Ka uː; 4) 
issln. *- > Ka ọː; 5) issln. *- > Ka åː in äː, tudi ẹː; 6) issln. *ì- > Ka iː; 7) issln. 
*à- > Ka åː (in aː); 8) issln. *ù- > Ka üː; 9) issln. *- > Ka əːr.
Odrazi znotraj izhodiščno kratkega vokalizma v zadnjih besednih zlogih so: 
1) issln. *-è/*-/*- > Ka äː; 2) issln. *-ò > Ka ọː; 3) issln. *- > Ka ọː; 4) issln. 
*-ì/*-/*-ù > Ka äː; 5) issln. *-à > Ka åː in aː; 6) issln. *- > Ka u.
Odraz za umično naglašeni e je äː. Odraz za umično naglašeni o je ọː. Odraz 
za umično naglašeni ə je äː.
 3  Fonološki opis
 3.1  Inventar
 3.1.1  Vokalizem
 3.1.1.1  Dolgi naglašeni samoglasniki
iː üː uː
ẹː ọː
äː åː
aː əː (+ r)
 3.1.1.2  Kratki naglašeni samoglasniki
u
 3.1.1.3  Nenaglašeni samoglasniki
i u
e o ə (+ r)
a [] []
 3.1.2  Konzonantizem 
 3.1.2.1  Zvočniki
m
v 
n ł r
j
 

270 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349)
 3.1.2.2  Nezvočniki
p b
f
t d c s z
č š ž
k g x
 3.1.3  Prozodija
Fonološko je relevantno mesto naglasa. Govor v naglašenih zlogih praviloma 
ne pozna ne kolikostnih ne kakovostnih nasprotij. Inventar prozodemov vsebuje 
naglašene (ˈVː in ˈV) in nenaglašene zložnike (V).
 3.2  Distribucija
 3.2.1  Vokalizem
Fonetično dolgi samoglasniki nastopajo samo pod naglasom. /ü/ ne more stati v 
vzglasju zaradi protetičnega /v/, ki nastopa pred njim (ˈvüːxo).
 3.2.2  Konzonantizem
 3.2.2.1  Zvočniki
Zvočnik /v/ ne more stati v izglasju in pred nezvenečimi nezvočniki, saj se tam 
premenjuje s /f/ (bezˈgåːfka, ˈčəːrf).
 3.2.2.2  Nezvočniki
Zveneči nezvočniki se pred nezvenečimi nezvočniki in v izglasju premenjujejo z 
nezvenečimi nezvočniki (ˈrọːpček, ˈmẹːt, sˈtọːrš, pogˈrẹːp). 
 3.2.3  Prozodija
Naglašeni samoglasniki so fonetično dolgi in kratki, nenaglašeni pa kratki. Pona-
glasnih dolžin ni. Naglašen je lahko katerikoli zlog v besedi. V večzložnicah sta 
lahko naglašena dva zloga (v primerih: ˈpẹːšˈpuːt, ˈxọːztˈrẹːgerji ‘naramnice’).

271 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
 3.3  Izvor
 3.3.1  Vokalizem
 3.3.1.1  Dolgi naglašeni samoglasniki
2
issln. Gradivo
iː < *ī ˈziːt, ˈsiːn (Imn ˈsiːni), ˈžiːr, ˈłiːst, kˈriː, Red: dłaˈniː, peˈčiː, 
kosˈtiː, vaˈsiː, noˈčiː, kərˈviː, Imn: oˈčiː, viˈšiː, oˈbiːst ‘ledvice’, 
Omn: łasˈmiː, zobˈmiː, očˈmiː, nočˈmiː, kostˈmiː, łidˈmiː, 
raˈkiːtna; pasˈtiːr, stˈriːc, prid m ˈsiːv, 3ed: žiˈviː, vaˈłiː, łoˈviː, 
zvoˈniː, koˈsiː, łeˈtiː, siˈšiː, tərˈpiː, kleˈčiː, tiˈšiː, gərˈmiː, roˈsiː; 
ˈviːno, ˈłiːce, ˈziːma, gˈłiːsta, sˈviːja, płaˈniːna, bˈliːzi = blizi 
‘blizu’; ˈšiːška, bˈriːje, ˈšiːbje ‘butara’, bˈriːtva, meˈziːnc, 
kˈłiːnček ‘nagelj’, 1ed: ˈviːd, ˈpiːšem; 
< *ì- Imn pˈtiːči, młaˈtiːči, koˈpiːto, ˈžiːto, ˈšiːło, Red: praˈšiːča, 
ˈmiːša, peˈłiːna, ˈłiːpa, ˈjiːva, ˈžiːła, ˈsiːła, ˈpiːra, ˈžiːma, gˈriːva, 
ˈriːba, sˈłiːva, maˈłiːna, łiˈpiːna, koˈriːto, seˈkiːra, soˈłiːka, 
žˈłiːca, pšeˈniːca, spovedˈniːca, bradaˈviːca, roˈčiːca, ərdeˈčiːca, 
pržeˈjiːca
3
 = priženjica ‘snaha’, łiˈsiːca, nusˈniːca, koˈšiːca = 
koščica ‘gleženj, peška’, łeˈviːca, płeˈniːca, resˈniːca, łeˈdiːna 
‘senožet’, raˈniːna, oziˈmiːna ‘žito’, glaˈviːna ‘pesto’, 
ogˈniːše, čreˈpiːja, pˈłiːtef, ˈviːdati, škroˈpiːt ‘kropiti’, noˈsiːti, 
łoˈviːti, muˈłiːti, xˈmiːti, vˈbiːti, 3ed bˈłiːska se;
< *-ì ˈniːt, pˈtiːč, praˈšiːč;
< * pod terc. 
naglasom
del -l m ˈžiːva = živel;
po umiku naglasa  
z zadnjega 
kratkega  
zaprtega zloga
ˈciːgan;
< *- položaju pred r ˈmiːra;
v izposojenkah ˈciːgo = cigel ‘opeka’, ˈpiːsker ‘lonec’, žˈniːder ‘krojač’, 
žˈniːdərca ‘šivilja’, bˈriːtof, ˈiːberˈciːger = iberciger ‘suknjič’, 
šˈtiːfti ‘škornji’, ˈkiːkła, štˈriːkanec ‘ogrinjalo’, ˈdiːla = dilja 
‘podstrešje’, ˈfiːŋkošti = binkošti, pˈriːdiga, pˈriːdežnica 
‘prižnica’, remaˈtiːz, šˈpiːca ‘vrh gore’, kˈšiːr (Red kˈšiːra) = 
kšir ‘igo’, ˈxiːša ‘hiša, dnevna soba’, ˈxiːšca = hišica ‘spalnica, 
kamra’, kˈriːš, faˈmiːłija, tołˈmiːn = tolmin ‘tolmun’;
2 Gradivo za issln. stalno dolge zložnike je (relativnokronološko) razvrščeno glede na (po)psl. 
tonem in splošnoslovenski naglasni premik ter medsebojno ločeno s podpičji.
3 pri-žen-j-ic-a ← *pri-žen-j-a ← *pri-žen-i-ti (Metka Furlan, ustno)

272 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349)
ẹː < * gˈrẹːx, ˈmẹːx, sˈmẹːx, sˈnẹːk (gˈrẹː), ˈjẹːs, Red sˈmẹːxa, ˈlẹːs, 
sˈrẹːda, ˈrẹːsje, prid m: ˈlẹːp, sˈlẹːp, bˈrẹːk; ˈpẹːsik, ˈvẹːnec, 
ˈłẹːšjek = lešnjak ‘lešnik’, ˈrẹːs, prid m ˈbẹː, prid ž ˈrẹːtka, 
otpˈrẹːti; ˈdẹːte, gˈnẹːzdo, mˈłẹːko, povˈrẹːsło, dˈłẹːto, sˈvẹːča, 
zˈvẹːzda, sˈtẹːna, prid ž ˈbẹːła, xmˈrẹːti; beˈsẹːda, xˈłẹːbec, 
ˈmẹːsec, ponˈdẹːłik, žˈrẹːbec, Imn: ˈlẹːta, ˈmẹːsta, preˈsẹːka, prid 
m stˈrẹːšni, 1ed ˈsẹːkam; vˈrẹːme;
< *- Red oˈrẹːxa, bˈrẹːza, ˈcẹːsta, smˈrẹːka, neˈvẹːsta, stˈrẹːxa, 
ˈpẹːna, ˈrẹːpa, pˈłẹːša, ˈłẹːsa, ˈdẹːkła, neˈdẹːła, ˈvẹːja, čˈrẹːšja, 
bˈrẹːskva, ˈvẹːvərca, ˈłẹːto, ˈmẹːsto, ˈdẹːło, koˈłẹːno, poˈłẹːno, 
žeˈłẹːzo, pˈłẹːva, ˈsẹːme, ˈvẹːter, ˈsẹːver ‘severni veter’, sˈvẹːder, 
ˈmẹːti, ˈrẹːzati, ˈdẹːłati, žiˈvẹːti, seˈdẹːti, ˈsẹːkati, poˈvẹːdati, 
mˈłẹːti, žˈrẹːti, tərˈpẹːti, smərˈdẹːti, ˈjẹːsti, fˈtẹːti = hteti;
< *- ˈsẹːm = sèm;
< * pod terc. 
naglasom 
ˈsẹːno, ˈtẹːsto, ˈtẹːło, dˈrẹːvo (Red dˈrẹːva), ˈłẹːpo;
4
< *ē ˈłẹːt, ˈmẹːt, ˈpẹːč, peˈpẹː, Red iˈmẹːna, čˈłẹːŋk, Imn: zobˈjẹː, 
łasˈjẹː, žˈbẹːła ‘čebela’, prid m: łeˈsẹːn, sneˈžẹːn, prid ž 
veˈsẹːła, ˈšẹːst;
< *è- ˈžẹːnix = ženih ‘ženin’, ˈžẹːnska, sˈtẹːła, ˈmẹːła = melja ‘moka’, 
ˈzẹːle ~ ˈzẹːłe, neˈbẹːsa, Red: pogˈrẹːba,
5
 kˈmẹːta, ˈsẹːd, tˈrẹːtji, 
ˈpẹːka, 1ed: ˈmẹːłem, ˈmẹːčem, 3ed kˈłẹːpłe, del -l m ed: ˈrẹːko, 
ˈpẹːko = pekel, ˈnẹːso; po analogiji na stranske sklone: oˈmẹːt;
< * pod terc. 
naglasom
ˈnẹːbo, ˈvẹːčer, xˈvẹːčer = v večer ‘zvečer’, ˈjẹːsan = jesén;
< * iˈmẹː, ˈpẹːst, Red ž: sestˈrẹː,
6
 roˈkẹː, głaˈvẹː, breˈdẹː = brade, 
noˈgẹː, ˈpẹːt, prid s sˈvẹːto, deˈvẹːt, deˈsẹːt, sˈpẹːt; ˈpẹːtik, ˈrẹːp,
7
 
prid sr sˈvẹːto, ˈvẹːčji, vˈzẹːti, 1ed: ˈvẹːžem, pˈrẹːdem, pˈłẹːšem, 
3ed ˈzẹːbe, del -l ž ed vˈzẹːła; kˈłẹːti = kleti, del -l ž kˈłẹːła; 1ed 
gˈłẹːdam;
< *- sˈrẹːča, ˈdẹːtna = deteljina ‘detelja’, Red: teˈłẹːta, žreˈbẹːta, 
ˈjẹːtra, ˈmẹːča, pˈrẹːsti, ˈžẹːti; 
< * pod terc. 
naglasom
ˈmẹːso;
< *- v položaju 
pred r
ˈmẹːr;
< *- ˈmẹːłn = malin ‘mlin’, 3ed preˈmẹːkne;
< umično 
naglašenega ə
v primeru ˈsẹːnce = sence;
< * v položaju pred *ń del -l sr zˈmẹːŋkało;
v izposojenkah dˈrẹːta, ˈrẹːkc = rekeljc ‘suknjič’, fuˈzẹːtni ‘nogavice’, 
šˈtẹːparca = šteparica ‘šivilja’, ˈlẹːder ‘usnje’, ˈcẹːner ‘vrsta 
žeblja dolžine 10 cm’, gˈrẹːs, ˈkẹːłder = kelder ‘klet’, sekˈrẹːt 
‘stranišče’, ˈžẹːgnaje = žegnanje, ˈmẹːžnar, kˈrẹːmp = 
krempelj, Imn teˈłẹːge ‘jarem za dva vola’, ˈjẹːtika, koˈłẹːga, 
ˈpẹːča, bˈrẹːnta;
4 Tudi łiˈpuː.
5 Po analogiji na stranske sklone tudi Ied pogˈrẹːp.
6 Tudi ˈsäːstre.
7 Red ˈrẹːpa.

273 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
äː < umično naglašenega e ˈčäːło, ˈdäːblo, ˈsäːdło, ˈbäːdro, ˈžäːna, ˈzäːmła, ˈtäːtka, ˈsäːstra, 
Red ˈmäːkłe, Med ˈpäːči, ˈtäːłe, ˈmäːja, ˈčäːs, ˈjäːsen, ˈžäːłot, 
ˈtäːme, ˈpäːłin, stuˈdäːnc, oˈmäːło, prid m ˈdäːba, prid s: 
potkaˈjäːno (ˈmẹːso) = podkajeno, zeˈłäːno, prid ž płeˈtäːna, 
prid m mn podˈräːni = podreni ‘podrt’, Red ˈäːjŋga, odˈnäːsti, 
1ed: ˈnäːsem, ˈräːčem, 3ed: ˈpäːče, ˈtäːče, ˈnäːse, del -l ž ed: 
sˈpäːkła, ˈräːkła, pˈłäːła = pletla, ˈnäːsła, 3mn ˈräːčejo, ˈnäːsti, 
Ded: ˈmäːni, ˈtäːbi; 
< *ē v položaju pred r veˈčäːrja;
< *- ˈzäːt = zet, ˈväːč, del -l m kˈłäː = klel, nam. ˈžäːt ‘žeti’;
< ę po umiku naglasa ˈjäːčmen, ˈjäːzik, žˈräːło, gˈräːda, ˈpäːta, prid ž: ˈmäːxka, 
ˈtäːška;
< *ě- po umiku naglasa  
z zadnjega 
kratkega zloga
ˈcäːpič = cepič ‘cep’, ˈdäːkłe = dekle;
< *- xˈräːn, nam. mˈłäːt = mlet;
< * v položaju pred r ˈväːra, ˈzväːr;
< *-è kˈmäːt, ˈšäːjn
8
 ‘šen’, prid m mˈłäːn ‘mleti’, 1ed: žˈräːm, 
xmˈräːm, ˈnäːst, pˈłäːst;
< *è- v položaju pred r ˈpäːrje, I/Ted ˈčäːr ‘hči’, fˈčäːrej;
< *-ì ˈmäːš, ˈsäːr, prid m ˈsäːt;
< *i- po umiku naglasa  
z zadnjega 
kratkega zaprtega 
zloga
prid m: ˈväːsok, ˈšäːrok;
< * ˈmäːxn = mahen ‘mah’;
< *- sˈnäːxa, naˈtäːše, ˈsäːjem, prid m ˈpäːjsji;
< *- ˈdäːš, ˈpäːs, ˈväːs, ˈbäːt, ˈväːn;
< umično naglašenega ə sˈtäːbər, ˈčäːbər, ˈmäːgła, ˈdäːska, ˈpäːko, sˈtäːkło, prid ž 
cˈväːtna, prid m ˈtäːm = temen; ˈkäːsno;
< *-ù ˈkäːp = kup, kˈräːx,
9
 ˈtäː;
< * v položaju pred j ˈjäːjce, ˈzäːjc, ˈzäːjkła, oˈpäːjk, ˈsäːjŋke, sˈräːjca, dˈväːjst, ˈnäːjti, 
1ed ˈnäːjdem;
v položaju za r bˈräːda, pˈräːf;
pod terc. naglasom in 
predhodnem preglasu 
za > ze
ˈzäːkej = zakaj;
v izposojenkah šˈpäːx, pˈläːxek = plehek ‘podkev pri čevlju’, ˈäːjmer ‘vedro’, 
žˈłäːjf ‘zavora’, zažˈłäːjfati ‘zavreti’, ˈläːjbič, ˈväːjkuš = 
vanjkuš ‘blazina’, ˈpäːjk = pajtelj (Gostenčnik v SLA 3.2: 
146) ‘velnica’, šˈtäːjŋga = štanga ‘oje’, Imn šˈtäːjŋge = štenge 
‘stopnice’, ˈšäːjba = šajba ‘šipa’, ˈäːjnšˈpåːnik = ajnšpanik 
(Šekli, Pahor v SLA 3.2: 325) ‘jarem za enega vola’, ˈbäːjtar 
(redk.), šˈpäːjza, ˈbäːjta, komˈpäːr, šˈtäːrn = štern ‘vodnjak’, 
ˈfäːrma ‘birma’;
8 Poknjiženo kot šen (prim. npr. Horvat 1.2: 201), čeprav j pred n ni jasnega izvora. 
9 Po analogiji na stranske sklone tudi Ied kˈrüːx.

274 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349)
aː < *ā xˈraːm ‘klet za shranjevanje vina’, ˈłaːkit ‘komolec’, dˈlaːn; 
natiˈkaːč, sˈvaːk; ˈpaːc, oˈtaːvič ‘vnuka (druga otava)’, prid m 
mˈłaːjši;
< *à- bratˈraːnc, mˈraːła, ˈraːłka ‘črtalo (nož pri plugu)’, ˈmaːma;
< *-à gˈraːx, prid m zdˈraːf, ˈtaːm, Rmn ˈnaːs;
< *- ˈmaːša, prid m ˈłaːxki;
< *i po umiku naglasa z 
zadnjega kratkega 
zaprtega zloga
mˈłaːtič;
v izposojenkah ˈraːjtˈxọːzne ‘hlače’, ˈkaːra ‘ročni voziček z dvema kolesoma 
(za konje)’, ˈgaːzda, ˈtaːžt = tavžent ‘tisoč’, ˈvaːmp ‘trebuh’, 
Imn šˈmaːrce;
åː < *ā vˈråːt, ˈpåːs, pˈråːx, gˈråːt, sˈłåːp, ˈmåːst, pˈłåːst ‘kopica sena za 
čez noč’, obˈłåːčno, doˈmåː, dˈvåː, doˈpåːsejŋka = dopasanka 
‘krilo’, možˈgåːni, prid m: mˈłåːt, ˈjåːki; meˈsåːr, ogərˈjåːč 
= ogrinjač ‘enojni plug, ralo’ (Zuljan Kumar v SLA 3.2: 
105), mˈłåːj, xˈråːst, kˈråːł, koˈvåːč, oteˈråːč = oterač ‘brisača’, 
kłüˈčåːr, ziˈdåːr, koˈmåːr, gospoˈdåːr, koˈłåːč ‘potica’, čebeˈjåːk 
= čebelnjak, sviˈjåːk = svinjak, severˈjåːk = severnjak ‘severni 
veter’, čuˈdåːk, sadovˈjåːk, dreveˈjåːk = drevenjak ‘lojtrnik’, 
ˈåːpno, ołˈtåːr; tˈråːva, bˈråːda, gˈłåːva, vˈråːta; ˈpåːzduxa, 
xˈłåːpec, pˈlåːxta ‘rjuha’, oˈtåːva, Imn: bˈråːtje, sˈvåːtje, prid m: 
pˈråːvi, sˈtåːri;
< *à- ˈsåːło, kˈråːva, ˈžåːba, ˈbåːba, ˈkåːča, ˈråːna, ˈjåːma, ˈkåːša 
‘proso, ješprenj’, mˈłåːka, kˈråːča, sˈkåːła, sˈłåːma, ˈmåːti ~ 
ˈmåːt, ˈjåːgoda, ˈråːma, ˈxåːła = halja ‘mašni plašč’, dˈłåːka, 
kˈnåːla = tnala, ˈpåːmet, ˈšåːka ‘pest’, ˈmåːčexa, ˈjåːbuka, 
łoˈbåːja, ˈpåːłca, ˈgåːrje, sˈtåːtve, Red bˈråːta, ˈkåːmen, ˈgåːber, 
ˈjåːvor, pˈråːprot, Red močeˈråːda, ˈpåːrk = parkelj ‘kopito, 
parkelj’, ˈkåːš, ˈpåːstork, zˈnåːmeje, pobˈråːti, pokoˈpåːti, 
potkoˈvåːti, kłeˈpåːti, łaˈgåːti, tˈkåːti, teˈsåːti, smeˈjåːti (se), 
pliˈvåːti = pljuvati, peˈłåːti, płaˈčåːti, meˈšåːti, ˈdåːti, sˈpåːti, 
oˈråːti, skaˈkåːti;
< *-à ˈgåːt, ˈłåːs = laz, sˈvåːt, potpˈlåːt, žuˈpåːn, močeˈråːt, prexˈłåːt;
< *a pod terciarnim 
naglasom 
Ted bˈłåːgo ‘živina’;
< * ˈłåːn, ˈdåːn, våːs, ˈłåːš, ˈmåːša, ˈčåːst, ˈtåːst, ˈsåːtje, prid m 
boˈlåːn;
10
< *- ˈsåːje = sanje, ˈtåːšča, prid m ˈvåːški, 1ed vˈzåːmem, 3ed: 
ˈpåːxne, fˈsåːxne, ˈgåːne;
v izposojenkah ˈfåːr = far ‘župnik’, xˈlåːče, ˈråːca, komeˈråːt ‘prijatelj’, 
musˈtåːče ‘brki’, ˈpåːre ‘mrtvaški oder’, kˈråːnc = krancelj 
‘venec’, ˈłåːta, šˈtåːła, Imn šˈłåːpe ‘nizki čevlji’, pejkˈłåːti 
= pajtljati ‘vejati’, ˈmåːnt ‘ženski plašč’, prid m ˈvåːmpast, 
ˈfåːšjek = fašnjak ‘pust’, ˈčåːb ‘žebelj’, tˈråːxter ‘podstrešna 
soba’, ˈtọːtŋˈkåːmbra ‘mrtvašnica’, ˈkåːmbra ‘soba, v katero je 
vhod iz dnevne sobe’, ˈråːxł = rahelj ‘stranska deska na vozu’, 
ˈvåːkca = vagica ‘vaga na ojesu’, ˈäːjnšˈpåːnik = ajnšpanik 
(Šekli, Pahor v SLA 3.2: 325) ‘jarem za enega vola’, Imn 
ˈråːnte ‘deske ograje’, płeŋˈkåːča = plenkača ‘tesarska sekira’, 
ˈfåːter = fater ‘oče’, žˈłåːxta, šˈpåːmpet ‘postelja’;
10 Po analogiji tudi prid ž boˈlåːna.

275 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
ọː < *ǭ
11
xˈłọːt, ˈrọːp, ˈzọːp, kˈrọːk, ˈsọːt, kˈłọːp, ˈvọːgo = vogel, 
poˈrọːka, Ted: roˈkọː, noˈgọː, voˈdọː, Oed: ž žeˈnọːj, pečˈjọːj, 
nočˈjọːj, s kostˈjọːj, vasˈjọːj, z breˈdọːj ‘brada’, z roˈkọːj, 
noˈgọːj; ˈrọːpček ‘robec’, prim m: gˈłọːbji,
12
 ˈgọːša = gošča; 
ˈrọːka;
< *- ˈgọːba ‘goba na drevesu’, ˈkọːča, ˈọːgłe ‘oglje’;
< *- stˈrọːk;
< *ǫ po umiku naglasa ˈsọːset;
< umično naglašenega o ˈọːrix, ˈọːkno, ˈọːca, ˈkọːza, ˈrọːsa, ˈkọːsa, ˈnọːga, ˈgọːra, 
ˈvọːda, ˈọːsa, vˈdọːva, łeˈnọːba, ˈọːgi = ogenj, ˈtọːrik, ˈbọːžič, 
ˈọːn = oven, ˈpọːtkva, ˈkọːnc, ˈkọːsec, ˈlọːvec, ˈkọːžux, ˈpọːtok, 
čˈłọːvek, ˈkọːto = kotel, ˈọːna, prid m ˈbọːžji, prid ž: viˈsọːka, 
šiˈrọːka, del -l m ed ˈnọːso;
< *ò- ˈxọːja, ˈnọːša, ˈdọːta, sˈkọːrja, ˈọːčix = očih ‘očim’, ˈọːpčina;
< *-ò gˈrọːp, stˈrọːp, ˈkọːj = konj, ˈnọːš, ˈkọːš, ˈvọː, kˈrọːp, ˈpọːt = 
pod ‘skedenj’ in ‘pòd’, błagosˈłọːf, prid m: głoˈbọːk, viˈsọːk, 
ˈbọːł = bolj, pˈrọːč, dˈnọː, zˈłọː;
< * po umiku naglasa 
z zadnjega 
kratkega zaprtega 
zloga
ˈkọːpič = kopič ‘kopica sena za čez zimo’, ˈmọːdras, prid m 
ˈbọːgat, 1ed ˈọːtprem;
< *ō v primerih ˈnọːxt, tˈvọːr, ˈmọːrje, miˈzọːł = m?zolj
13
 ‘mozolj’, ˈvọːsik, 
sˈvọːra = svora ‘sora’, kˈvọːčka, ˈvọːzek ‘ročni voziček s štirimi 
kolesi’, noˈcọːj, ˈxọːsta ‘gozd’;
< * v položaju pred  ˈdọːč = daleč;
< * v položaju pred 
j in 
Ded: ˈjọːj = njej, ˈtọːj = tej, del -l m: ˈjọː = jedel, fˈtọː = htel;
v izposojenkah ˈfọːs ‘debela deska’, ˈłọːjpa ‘veža’, šˈvọːger ‘svak’, ˈkọːrba 
‘jerbas’, ˈłọːjtərjek = lojtrnjak, ˈmọːšt, Imn: šˈtọːmfi, ˈzọːkni, 
šˈpọːrxet, fˈrọːštik = froštek ‘zajtrk’, prid m: nerˈvọːz, 
bˈłọːnt, Imn ˈgọːjzerj ‘visoki čevlji’, kˈnọːf, šˈtọːk, šˈkọːf 
‘leseni okvir pri vratih’, žˈbọː ‘čebula’, faˈžọː, ˈpọːst, 
ˈkọːstaj = kostanj, ˈcọːkła, ˈrọːmar, ˈọːrgłe, ˈxọːstja, ˈkọːruš 
= koruš
14
 ‘kor’;
11 Znotraj gradiva je najti zgolj en primer (ˈpoːpek) z odrazom oː za issln. *ǭ.
12 Tudi gˈłuːbji.
13 Poknjižitev narečnih primerov z odrazom i v osnovi leksema (in njegovih tvorjenk) izhodišč-
nega *mȍzoĺь je problematična na celotnem slovenskem jezikovnem območju (prim. Horvat v 
SLA 1.2: 190), saj regularni razvoj nenaglašenega vokalizma tega ne dopušča, tudi za morebitni 
položajni razvoj ob m ni primerljivih primerov. Za govor Kapel (in za SLA gradivo za točke 
znotraj kostelskega narečja) bi torej bila mogoča poknjižitev primera miˈzọːł le kot *mizolj (< 
**miz-) ali kot *muzolj (< **muz-), česar pa širše slovansko gradivo (zaenkrat) ne potrjuje.
14 Prevzeto	iz	m adž.	kórus 	‘kor’.

276 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349)
uː < *ǭ
15
ˈmuːš, dˈruːk, goˈłuːp, utˈruːbi, ˈguːska, ˈnuːter; ˈkuːt, ˈpuːt (ž),
16
 
ˈruːbec ‘ruta’, prid m ˈvuːzik, prim m: gˈłuːbji,
17
 ˈvuːžji = ožji; 
ˈguːbec;
< *- v primeru ˈtuːča;
< *ǫ po umiku novega 
cirkumfleksa 
(Furlan 2005: 
407, op. 3)
ˈguːsanca = gosenica;
18
< *ō ˈbuːk, gˈnuːj (Red gˈnuːja), ˈłuːj, ˈvuːs, zˈvuːn, ˈruːk, ˈnuːs, ˈmuːst, 
bˈruːt, pˈłuːt ‘ograja’, ˈpuːłe, ˈkuːst, ˈuːs, koˈkuːš, koˈkuːt = kokot 
‘petelin’, ˈnuːč, ˈmuːč, koˈłuːvrat, siˈruːta, Rmn dˈruːš ‘droži’, 
sˈnuːči, zˈguːdej, sˈtuː, łiˈpuː, oˈduːma = od doma; po asmilaciji 
-o: (< -ol-) fˈpuːdne = vpoldne ‘opoldne’, ˈpuːbrat = polbrat, 
(< -ov) daˈmuː = domov;
< *ò- ˈvuːła, ˈkuːža, šˈkuːda, ˈpuːjstela, soˈbuːta ~ saˈbuːta, ˈduːber, 
ˈčuːba ‘ustnica’, gˈruːjzdje, ˈuːjder ‘oder’, ˈuːs ‘8’, prid m 
ˈnuːšen, 1ed: ˈnuːs ~ ˈnuːsim, ˈxuːd, pˈruːs ~ pˈruːsim, del -l 
m ed: zˈmuːgo = zmogel ‘moči’, ˈmuːgo = mogel ‘morati’;
19
< * pod terciarnim 
naglasom v 
primerih
ˈuːko, ˈkuːło, sˈpuːmłat ‘pomlad’, del -l m poˈkuːso = pokosil;
< * ˈvuːk, ˈčuːn, ˈduːk, ˈžuːna, prid m ˈduːž, ˈguːt = golt ‘grlo’, 
sˈtuːp ‘steber’, ˈbuːxa, ˈkuːk, ˈpuːza ‘zadnji del voza’, prid mn 
m ˈžuːt, 1ed: ˈtuːčem, ˈkuːnem, ˈduːbem, ˈpuːnim;
< *- Red ˈpuːxa, Imn ˈpuːxi, ˈvuːna, ˈsuːnce, prid ž: ˈduːga, ˈpuːna;
< *ù- v primeru ˈkuːšar = kuščar;
v izposojenkah ˈbuːter, ˈbuːtra, kˈruːta = krota, ˈšuːla, ˈšuːł = šolen ‘čevelj’, 
ˈšuːšter, ˈłuːster, ˈuːntəršca ‘spodnje krilo’, Rmn ˈruːš ‘roža’, 
ˈžuːpnik, patˈruːn, ˈšuːŋka, ˈpuːba ‘fant’;
üː < *ū ˈvüːš, Red ˈpüːxa, ˈküːkec ‘zanohtnica’, odˈjüːga, prid m ˈtüːj; 
ˈłüːč, gˈlüːx, ˈsüːx, bˈrüːs ‘osla’, kosˈtüːra = kostura ‘žepni nož’; 
kˈłüːč, meˈxüːr, kłaˈbüːk, pˈłüːča, ˈsüːša, ˈdüːša, 1ed ˈłüːpim; 
ˈvüːsta ‘usta’; oˈłüːpik, pˈłüːk, ˈłüːkja, ˈküːčma, xˈrüːška; 
< *ù- Red: kˈrüːxa, ˈküːpa, ˈmüːxa, kˈłüːka, ˈbüːkva, ˈsüːkja, ˈjüːžna = 
južina, vˈjüːtro ‘zjutraj’, 1ed ˈžüːłim ‘meti’;
< * pod terciarnim 
naglasom 
ˈvüːxo, kˈłüːčanca = ključanica,
20
 Imn ˈłüːdi, ˈsüːxo, del -l m 
poˈsüːšo;
v izposojenkah ˈbüːča, ˈküːga, Ted (za) ˈžüːpo ‘juha’, del -l m mn ˈnüːcałi 
‘potrebovati’, štərˈcüːna ‘trgovina’, prid m ˈpüːkłast, tˈrüːga 
‘krsta’, ˈküːxja = kuhinja, ˈbüːrkłe, gˈrüːnt, koˈrüːza, ˈfüːreš 
‘koline’;
15 Gl. op. 11.
16 Prim. Red ˈpẹːšˈpuːti ‘steza’.
17 Tudi gˈłọːbji.
18 Tako tudi v prekmurskih govorih krajev Večeslavci (SLA T397) ˈgoːsanca (prim. Gostenčnik 
2022: 134), Grad (SLA T398) ˈgosenca (kot tudi goˈlop, kˈrok), Gornji Perovci (SLA T399) 
ˈgosenca (kot tudi goˈlop, kˈrok), Križevci (SLA T400) ˈgosanca (kot tudi ˈzof = zob,  
ˈpopak), Žetinci (SLA T414) ˈgọsanca (kot tudi goˈlọp, prim. Kumin-Horvat 2022: 156), kot 
tudi v ostalih govorih prekmurskega narečja. Za koroške govore prim. tudi Pronk 2007.
19 Prim. 1ed: ˈmọːrem ‘morati’ in zˈmọːrem ‘moči’.
20 Morda = ključavnica (po asimilaciji -n- > -n-).

277 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
əː + r < * in * ˈčəːrf, ˈpəːrst, sˈtəːrn ‘rž’, sˈməːrt, ˈbəːrf, oˈbəːrf, ˈžəːrt, ˈpəːrsa, 
ˈpəːrstanc, ˈkəːrst, čˈməːrł, ˈžəːrmłe = žrmlje ‘mlin’, Imn ˈdəːrva, 
ˈkəːrpa, ˈsəːrna, posˈtəːrf, ˈgəːrm, ˈvəːrba, ˈtəːrs ‘trta’, ˈxəːrga ‘grča’, 
ˈməːrzca, čeˈtəːrtik, prid m ˈtəːrt, prid mn m ˈčəːrn, 2ed vel ˈtəːrpi;
pod 
terciarnim 
naglasom  
v primerih
ˈsəːrce, ˈsəːršan;
po umiku 
naglasa z 
zadnjega 
kratkega 
zaprtega zloga
ˈməːrłič, del -l m ed ˈtəːrpa;
< *-l del -l m ed: ˈdəːr = drl, cˈvəːr = cvrl, xˈməːr = umrl, ˈžəːr 
= žrl, otˈpəːr = odprl;
v izposojenkah ˈvəːrłec = vrlec ‘bramor’, ˈfəːrtuf ‘predpasnik’.
 3.3.1.2  Kratki naglašeni samoglasniki
issln. Gradivo
i < *-ì v primeru ˈrit;
a < *-à v primeru bˈrat;
u < *- ˈpux, prid m: ˈpun, ˈduk.
 3.3.1.3 Nenaglašeni samoglasniki
issln. Gradivo
i < *iK ziˈdåːr, Imn viˈsọːki;
< *KiK oˈtaːvič ‘vnuka (druga otava)’, ˈsuːšica ‘jetika’, 
ˈtiːłnik, ˈžẹːnix = ženih ‘ženin’, tˈråːnik = travnik, 
Mmn: ˈsiːnix, fˈkuːtix, goˈłuːbix, na ˈniːtix, o ˈmiːšix, 
1ed mˈłåːtim, 2ed ˈviːdiš;
< *-i Imn: noˈsiːłci ‘stebri kozolca’, žˈgåːnci, možˈgåːni, 
ˈpiːskri, ˈkọːtłi, Omn: dˈnẹːvi, ˈdäːcami ‘otrok’, prid 
m: neˈbẹːški, vsˈxọːdni, čłoˈvẹːški, mrtˈvåːški, ˈšiːvati, 
młaˈtiːti, koˈsiːti, gˈriːsti, stroˈjiːti, ožeˈniːti se, gˈłuːdati, 
paxˈniːti, kˈłẹːŋkati ‘zvoniti’, sˈrẹːčati;
< *uK łiˈpiːna, Red viˈšiː ‘uš’, Dmn łiˈdẹːm, žiˈłiːti = žuliti 
‘meti’, łiˈpiːti ‘ličkati’, pliˈvåːti = pljuvati, riˈžiːti, 
siˈšiːti, diˈšiːti, viˈčiːti = učiti, 1ed kiˈpüːjem, 3ed pisˈtiː;
< *-u ˈłäːti = le-tu;
po terc. premiku  
v končaju *-je
Imn ˈłüːdi;
< *ěK v primeru łiˈpuː;
< *KěK v primeru ˈọːrix;
< *KəK ziˈsiːrti se = zesiriti ‘sesiriti se’;
< *ə v priponi *-ək dˈrẹːnik ‘dren’, ˈłaːkit ‘komolec’, ˈpẹːsik, ˈcuːcik = 
cucek, oˈłüːpik, ponˈdẹːłik, ˈtọːrik, čeˈtəːrtik, ˈpẹːtik, 
ˈvọːsik, prid m: ˈłaːxik, ˈvuːzik = ozek, ˈniːzik;

278 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349)
e < *ęK preˈdiːvo, łeˈdiːna ‘senožet’, petˈnaːjst, kłeˈčåːti, 
pokłekˈniːti;
< *KęK ˈpåːmet, ˈjåːstrep;
< *-ę ˈsẹːme, ˈpiːše = pišče, ˈdẹːte, žˈrẹːbe, ˈtäːłe, vˈrẹːme, 
Red ž: ˈžåːbe, kˈråːve, ˈziːme, koˈšiːce, ˈmåːtere, 
ˈžẹːnske, Imn ž: ˈmiːze, ˈžẹːnske, ˈbåːbe, ˈråːme, ˈdüːše, 
ˈbuːxe, ˈsuːze, sˈmüːče Tmn sˈtåːrše;
< *eK eˈnaːjst, deˈvẹːt, deˈsẹːt, sestˈriːčna, koreˈniːna, 
beˈsẹːda; Red peˈčiː, kmeˈtiːja;
< *KeK prid m mˈłåːten, 1ed ˈnäːsem, 2ed vˈzåːmeš;
< *-e ˈłiːce, ˈzẹːle, zˈnåːmeje, živˈłẹːje, 3ed ˈnäːse, 2mn vel 
ˈnäːsete, ˈšiːbje ‘butara’, ˈiːvje, Imn bˈråːtje;
< *ěK łeˈviːca, płeˈniːca, resˈniːca, meˈxüːr, seˈdẹːtẹ, łesˈniːka, 
čreˈpiːja, łeˈnọːba, ceˈdiːti, zgreˈšiːti, łeˈsẹːn, sneˈžẹːn, 
sreˈdiːnc, seˈkiːra, čresłoˈviːna ‘čreslo’; vendar tudi 
łiˈpu, Red: diˈteːta;
< *KěK ˈsọːset, čˈłọːvek;
< *ə v priponah *-əc, *-ək xˈłåːpec, xˈłẹːbec, žˈrẹːbec, ˈtüːjec, ˈküːkec 
‘zanohtnica’, kˈlåːdovec ‘kladivo’, merˈjåːsec, 
ˈsåːdjevec, ˈkọːsec, ˈruːbec ‘ruta’, ˈguːbec, ˈmẹːsec,
21
 
marˈtiːnček, ˈkọːšček, kˈłiːnček ‘nagelj’, ˈrọːpček 
‘robec’, ˈvọːzek ‘ročni voziček s štirimi kolesi’, 
ˈpoːpek, ˈlọːrek = lovrek ‘žepni nož’;
<  * a v položaju za r v primerih: Ted preˈšiːčka, Red breˈdẹː = brade;
v položaju za j < *ń žvaˈdiːjek = živadinjak ‘kurnjak’, pretˈjüːžjek = 
predjužinjak ‘dopoldanska malica’, kˈłẹːcovjek = 
klecovnjak ‘vrsta lojtrnika’, ˈłọːjtərjek = lojtrnjak;
v položaju 
pred j 
pejkˈłåːti = pajtljati ‘vejati’; ˈzäːkej = zakaj, fˈčäːrej, 
zˈguːdej, ˈnẹːkej;
< ń < *n v 
skupini nk/ng
ˈšiːvejŋka = šivanka, Imn ˈpiːsejŋke = pisanke ‘pirh’, 
doˈpåːsejŋka = dopasanka ‘krilo’;
v predponi naj- v primeru nepˈrẹː;
<  * o v položaju ob r v primeru sreboˈtiːna = srobotina ‘srobot’;
a < *aK plaˈniːka;
< *KaK Mmn: na ˈjiːvax, ˈvüːstax, ˈpəːrsax, ˈrọːkax, ˈjẹːtrax, 
ˈrẹːbrax, ˈžåːgati, 1ed ˈłẹːtam;
< *-a bˈrüːna ‘debela deska’, ˈjọːša ‘jelša’, Imn gˈnẹːzda;
< *oK        v primerih kłaˈbüːk, saˈbuːta ~ (soˈbuːta), daˈmuː = domov;
< *KěK v položaju pred n,  ˈguːsanca = gosenica, del -l m: ˈžiːva = živel, ˈvẹːda 
= vedel, ˈtəːrpa = trpel, ˈviːda = videl;
< *KeK ˈsəːršan, ˈjẹːsan = jesén,
22
 Red ˈtäːpaža = tepeža, prid 
m ˈdäːba;
21 Tudi ˈmẹːsic.
22 Prim. z ˈjäːsen = jêsen.

279 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
o < *oK
23
ogˈråːja, obˈråːčati, opxaˈjiːło, gospoˈdiːja, koˈpiːto, 
stoˈpåːło, vodeˈniːca, spovedˈniːca, koreˈniːna, 
sreboˈtiːna = srobotina ‘srobot’, doˈpuːdne, poˈpuːdne, 
koˈniːca ‘stranska deska na vozu’, Red: kosˈtiː, 
boˈžiːča, Rmn koˈšiːc = koščic, Oed voˈdọːj, gosˈtiːłna, 
zvoˈniːti, łoˈviːti;
< *KoK ˈjåːgoda, ˈpuːnoč, šˈtåːkor ‘podgana’, Oed kˈlüːčom;
< *-o koˈpiːto, kaˈdiːło, ˈšiːło, ˈsäːdlo, čˈrẹːvo, 1mn: tˈkäːmo, 
ku = ko, ˈpäːro = pero; 
< *ǫK Omn zobˈmiː, koˈpiːšanc = kopiščanec ‘robidnica’, 
skoˈpüːx, prid m głoˈbọːk;
< *KǫK ˈžäːłot;
< *-ǫ Ted: žˈłiːco, ˈmiːzo, ˈłiːpo, ˈmẹːło = meljo ‘moka’;
< *-əl ˈkọːto, ˈpäːko, ˈvọːgo, ˈciːgo = cigel ‘opeka’
< *-eĺ prˈjåːto = prijatelj;
< *-il
24
/*-əl v del -l m ed mˈłåːto, ˈnọːso, ˈłuːvo ‘loviti’, ˈpåːxno, poˈkuːso = 
pokosil, naˈrẹːdo = naredil, fˈtäːkno = vtaknil, ˈküːpo = 
kupil, goˈvọːro, zˈmiːsło = izmislil, poˈsüːšo, zapˈråːvo 
= zapravil, ˈriːno = rinil, oˈžäːno = oženil, ˈrẹːšo = 
rešil, ˈnẹːso, ˈrẹːko, ˈpẹːko = pekel, ˈnåːšo, zˈmuːgo;
u < *uK čuˈdåːk, stuˈdäːnc;
< *KuK ˈkọːžux, ˈpåːzduxa;
< *oK
25
nusˈniːca, muˈłiːti, del -l sr muˈtiːło, del -l m mn: 
zjuˈkåːłi, nuˈsiːłi;
< *K ˈjåːbuka;
ü < *uK v primeru kłüˈčåːr;
 < *-i
26
oˈbiːst ‘ledvice’, Imn ˈgọːjzerj ‘visoki čevlji’, 
Omn vˈråːtam, prid mn m: ˈžuːt, ərˈjåːv, škroˈpiːt 
‘kropiti’;
[ oz. ] < *li po onemitvi ponaglasnega i 
v položaju *KliK
ˈməːrzca, ˈkiːsca, ˈdẹːtna = deteljina ‘detelja’;
< *ĺə v položaju *-Kəĺ ˈkaːš, ˈpåːrk = parkelj ‘kopito, parkelj’;
v izposojenkah *-Kəĺ < nem. -el/-əl kˈråːnc = krancelj ‘venec’, ˈrẹːkc = rekeljc ‘suknjič’, 
kˈrẹːmp = krempelj, ˈpäːjk = pajtelj (Gostenčnik v 
SLA 3.2: 146) ‘velnica’, ˈmåːnt ‘ženski plašč’, ˈčåːb 
‘žebelj’;
23 Kot pogostejša različica k u.
24 Če je naglas na osnovi.
25 Kot redkejša različica (morda položajna ob n, m in j) k o.
26 Kot redkejša različica k -i.

280 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349)
[] < *ən po onemitvi ponaglasnega 
ə v položaju Kən
ˈkẹːd = teden, ˈčäːs, ˈkaːz, Rmn ˈọːk, prid m: 
ˈtäːm = temen, ˈkaːl, ˈsiːt, moˈguːč, ˈduːž;
< *ni po onemitvi ponaglasnega i 
v položaju KniK
podˈruːžca, sˈvẹːčca, xˈmẹːtca = vmetnica 
(Jakop v SLA 3.2: 497) ‘pinja’, ˈpuːdca = podnica 
‘spodnja deska na vozu’, mrtˈvåːšca, ˈpuːnočca = 
polnočnica, Imn šˈmaːrce, Ted koˈrüːzco, ˈbüːčca 
= bučnica ‘bučno seme’, vzˈdiːgti, del -l ž ˈpåːxła; 
< *ń v položaju *-əń ˈpẹːd = pedenj;
< *m po onemitvi ponaglasnega 
ə (< *-əm)
ˈsẹːd, ˈuːs, 1ed: ˈniːs, s,
27
 remaˈtiːz;
po onemitvi ponaglasnega i 
(< *-əm < *im) v primerih
1ed: ˈnuːs (~ ˈnuːsim), ˈviːd, ˈxuːd, pˈruːs  
(~ pˈruːsim);
v izposojenkah *-Kən < nem. -ən ˈšuːł = šolen ‘čevelj’, ˈfọːs ‘debela deska’, ˈtaːžt = 
tavžent ‘tisoč’, prid m nerˈvọːz;
ə + r < * ərdeˈčiːca, prid mn m ərˈjåːv, Red kərˈviː, Imn 
ˈdọːbərce = dobrce ‘ošpice’, sˈtäːbər, ˈčäːbər, 3ed 
gərˈmiː, smərˈdẹːti, tərˈpẹːti;
v izposojenkah štərˈcüːna ‘trgovina’, ˈłọːjtərjek = lojtrnjak;
ə sekundarno po onemitvi vokala  
v položaju KrV(K)
ˈvẹːvərca, dərˈgåːč, Rmn: ˈsäːstər, ˈjẹːtər, ogərˈjåːč = 
ogrinjač ‘enojni plug, ralo’ (Zuljan Kumar v SLA 
3.2: 105), kərˈčåːti = kričati, pər = pri.
 3.3.2  Konzonantizem
Soglasniki so nastali iz enakih izhodiščnih splošnoslovenskih soglasnikov, poleg 
tega pa še:
Izvor Gradivo
n < *ń ogˈniːše;
ł < *l mˈłåːtva, pˈłåːst ‘kopica sena za čez noč’, kłeˈpåːti, 
prid s sˈłaːtko, prid ž ˈmåːła, 3ed kˈłẹːŋka ‘zvoniti’, 
del -l ž: tˈkåːła, žiˈvẹːła, ˈmẹːła ‘meti’, ˈdọːł = dol, 
Rmn žˈbẹːł ‘čebela’;
< *ĺ ˈọːłka = oljka, kˈłüːka, kˈłüːč, kłüˈčåːr, ˈzäːjkła, 
pˈłüːča, mraˈłiːše = mravljišče, mˈraːła, ˈzäːmła, 
ˈvuːła, sˈtẹːła, ˈmẹːła = melja ‘moka’, ˈuːłe = 
olje, neˈdẹːła, ˈpuːłe, Red kˈråːła; kˈråːł, miˈzọːł = 
m?zolj,
28
 čˈməːrł;
< *-ĺ- < *-lьj-/*-lъj- ˈzẹːłe, Red veˈsäːła = veselja;
< *lV < primarna 
skupina *dl/*tl
ˈviːłe, del -l ž ed: pˈräːła = predla, ˈpåːła = padla, 
ˈjẹːła = jedla, del -l ž mn fˈsẹːłi = usedli, del -l sr ed 
zaˈpåːło, del -l ž ed: cˈväːła = cvetla, pˈłäːła = pletla;
27 Tudi sẹm.
28 Gl. op. 13.

281 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
v < kot proteza pred *u- ˈvüːš, ˈvüːxo, ˈvüːsta, viˈčiːti = učiti;
< kot proteza pred *o- v primeru ˈvuːzik = ozek, ˈvuːžji = ožji;
< *- < *ub- vˈbiːtẹ;
j < *ń ˈjiːva, Oed zˈjiːm, ˈjẹːna = njena, Ded ˈjäːmi, Ted 
ˈjäːjŋga = njega ‘on’; čreˈpiːja, sˈviːja, ˈsüːkja, ˈcüːja 
= cunja, łoˈbåːja, gospoˈdiːja, Red: ˈkọːja in Oed s 
ˈkọːjom ‘konj’, kosˈtåːja, čˈrẹːšja, ˈłüːkja, sviˈjåːk = 
svinjak, čebeˈjåːk = čebelnjak, sadovˈjåːk, dreveˈjåːk 
= drevenjak ‘lojtrnik’, severˈjåːk = severnjak 
‘severni veter’, žvaˈdiːjek = živadinjak ‘kurnica’, 
kˈłẹːcovjek = klecovnjak ‘vrsta lojtrnika’, ogərˈjåːč 
= ogrinjač ‘enojni plug, ralo’ (Zuljan Kumar v SLA 
3.2: 105), ˈłọːjtərjek = lojtrnjak, ˈfåːšjek = fašnjak 
‘pust’, ˈłẹːšjek = lešnjak ‘lešnik’, prid m ˈzåːdji, 3ed 
naˈpẹːja = napenja; ˈkọːj = konj;
< *ń < *-nьj-/*-nъj- koˈrẹːje, kaˈmẹːje, bˈriːje, seˈmẹːje, zˈnåːmeje, 
živˈłẹːje, Red: (łoˈtiːłi) ˈłüːpłeja = lupljenja, 
poˈpẹːvaja, vˈriːskaja; ˈžẹːgnaje = žegnanje;
< *j v zaporedju *jə- iz 
*ji-
ˈjäːti = iti, ˈjäːskat, 1ed ˈjiːšem = iščem, del -l m 
ˈjäːma = imel;
< *-jь (poudarjalna 
členica)
v Oed ž kˈråːvoj, pot ˈmiːzoj, z ˈvuːłoj, koˈkuːšjoj, ˈmåːterjoj, 
roˈkọːj, čerˈjọːj, kərvˈjọːj, ˈłaːxkoj;
< kot prehodni j včasih pred 
d, s, z
ˈuːjder = oder, prid m ˈpäːjsji, ˈpuːjstela, gˈruːjzdje;
v položaju 
pred nk/ng
Imn ˈpiːsejŋke = pisanke ‘pirh’, doˈpåːsejŋka = 
dopasanka ‘krilo’, ˈšiːvejŋka = šivanka, Red ˈäːjŋga, 
Ted ˈjäːjŋga = njega ‘on’, Imn šˈtäːjŋge = štenge 
‘stopnice’, šˈtäːjŋga = štanga ‘oje’;
 < *lK in *-l ˈpaːc, peˈpẹː, prid m: ˈbẹː, ˈdäːba;
v del -l m ed
29
kˈłẹːča, ˈdẹːła, ˈpiːka, ˈpọːzna, ˈłåːga, ˈdaː, 
poˈdiːra, kˈłäːpa, ˈbuːža = božal, tˈkaː, cˈviːła 
‘cviliti’, ˈtəːrpa = trpel, ˈvẹːda = vedel, ˈviːda = 
videl, ˈžiːva = živel, ˈpaː = padel, mˈläː = mlel, 
fˈtọː = htel, vˈzäː, kˈłäː = klel, pˈräː, ˈjọː = jedel, 
cˈväː = cvetel, ˈpiː, koˈsiː, siˈšiː;
b < *v v položaju 
pred *l
čˈrẹːbłi ‘škornji’;
k < *t v skupini tn kˈnåːla = tnala;
v skupini tl Red ˈmäːkłe, ˈnaːkłix = na tleh, prid mn sˈväːkł = 
svetli, ˈpọːkłe, za ˈSọːkłoj, del -l mn nakˈłåːčłi = 
natlačili, ˈpäːjk = pajtelj (Gostenčnik v SLA 3.2: 
146) ‘velnica’, pejkˈłåːti = pajtljati ‘vejati’; 
< * v primeru ˈkẹːd = teden;
29 Pri glagolih z deležniki na *-al/*-ěl/*-ęl/*-il (če je naglašen zadnji zlog).

282 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349)
g < *d v skupini dn v primeru: gˈnåːr = denar;
< *k v položaju 
pred 
zvenečim 
nezvočnikom
gˈduː = kdo, ˈniːgdar ‘nikoli’, gˈdäːj;
x < *vv xˈvẹːčer = v večer ‘zvečer’;
< *- < *um- xˈmẹːtca = vmetnica (Jakop v SLA 3.2: 497) 
‘pinja’, xˈmẹːs = vmes, xmˈrẹːti, xˈmiːti;
č < *kč I/Ted ˈčäːr = hčer;
f < *v pred 
nezvenečimi 
nezvočniki  
in v izglasju
Med fˈkuːtix, fˈkäːp = vkup ‘skupaj’, fˈxọːdne 
(vˈråːta), fpˈrẹːk, fˈsäː, fˈsäːäno = vseeno, fˈsåːk, 
fˈčäːrej, bezˈgåːfka, 2mn vel ˈžiːfte! ‘živeti’; ˈčəːrf, 
ˈbəːrf, oˈbəːrf, posˈtəːrf, Rmn: ˈmiːšof, bˈråːtof, 
sˈtåːršof, ˈsiːnof, soˈsẹːdof, dˈnẹːvof, ˈpọːdof ‘tla’, 
dˈnọːf ‘dan’, ˈdəːrf, ˈpäːsof ‘pes’, čˈrẹːf, kˈråːf, prid m: 
zdˈraːf, ˈšẹːpaf, pˈłiːtef, kˈriːžef (ˈpuːt), pˈłåːf ‘moder’; 
vendar ˈọːca;
< *x pred t fˈtẹːti = hteti;
š < *šč kˈłẹːše, ˈkuːšar = kuščar, ogˈniːše, ˈpiːše = pišče, 
mraˈłiːše = mravljišče, župˈniːše, topoˈriːše, 
ˈgọːša, ˈpiːšala = piščala ‘piščal’, koˈšiːca = koščica 
‘gleženj, peška’, naˈtäːše = na tešče, prˈgiːše, Med 
na dvoˈriːši, 1ed ˈjiːšem, del -l s ˈtiːšało, ˈnåːłeš = 
nalašč;
< *xč ˈnẹːše ‘nihče’;
< *s pred š Oed š ˈšiːłom.
 3.3.3  Prozodija
Fonetično dolgi naglašeni zložniki so odrazi naglašenih issln. *, sekundarno tudi 
naglašenih issln. *- in issln. *-. Govor pozna vse splošnoslovenske naglasne 
spremembe (pomik cirkumfleksa na naslednji zlog, umik na prednaglasno dolži-
no, nastanek novega cirkumfleksa), od nesplošnoslovenskih pa naslednje: umik 
na prednaglasno kračino (ˈvọːda, ˈžäːna) in nadkračino (ˈmäːgła) ter mlajši umik 
naglasa z zadnjega kratkega odprtega in zaprtega zloga (ˈciːgan), kjer so vsi novo-
naglašeni samoglasniki dolgi. 

283 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
 3.3.4  Izguba glasov
 < *i v položaju KiK žvaˈdiːjek = živadinjak ‘kurnica’, ˈpäːjčovna, 
ˈjüːžna, ˈdẹːtna = deteljina ‘detelja’, pər = pri, 
ziˈsiːrti se = zesiriti ‘sesiriti se’, naˈrẹːtti = narediti, 
vzˈdiːgti, kərˈčåːti = kričati, ogərˈjåːč = ogrinjač 
‘enojni plug, ralo’ (Zuljan Kumar v SLA 3.2: 
105), vel 2mn: mˈłaːtte, ˈtəːrpte, 1mn ˈnuːsmo 
= nosimo, 2mn: mˈłåːtte, ˈviːtte = vidite in 1dv: 
mˈłåːtma, ˈviːdma in 3mn: mˈłåːtjo, ˈviːdjo, ˈvuːzjo = 
vozijo, vel 1mn: ˈžiːmo, mˈłaːtmo, ˈžüːłmo ‘meti’, 
ˈpọːjdmo, del -l sr ˈduːbło = dobilo, del -l ž: ˈxuːdła, 
mˈłåːtla, ˈtüːłła = tulila, ˈküːpła, ˈnuːsła = nosila, 
ˈvuːzła = vozila, naˈvaːdła, del -l mn ž zˈluːžłe = 
zložile, del -l m mn; zagˈråːdłi, poˈruːčłi = poročili, 
fsˈtåːłi = vstavili, gˈråːpti = grabiti; proˈcẹːsja = 
procesija;
v priponi -ica v *K-ica podˈruːžca, sˈvẹːčca, xˈmẹːtca = vmetnica 
(Jakop v SLA 3.2: 497) ‘pinja’, ˈpuːdca = 
podnica ‘spodnja deska na vozu’, mrtˈvåːšca, 
kˈłüːčanca = ključanica, ˈpuːnočca = polnočnica, 
Imn šˈmaːrce, Ted koˈrüːzco, ˈpåːłca, ˈbüːčca = 
bučnica ‘bučno seme’, ˈkiːsca, ˈvẹːvərca, ˈguːsanca 
= gosenica, ˈviːłce; žˈniːdərca ‘šivilja’, šˈtẹːparca = 
šteparica ‘šivilja’;
< *e v položaju KeK ponˈdẹːlek;
< *ě v položaju KěK sˈjåːti = sejati, del -l ž ˈviːdła;
< *a v položaju KaK del -l ž: gˈłẹːdła, poˈvẹːdła;
< *u v položaju KuK dərˈgåːč;
< *ə v položaju Kən/əń/əm/im/
əĺ/əc/ək
ˈkẹːd = teden, ˈčäːs, ˈkaːz, Rmn ˈọːk, prid m: 
ˈtäːm = temen, ˈkaːl, ˈsiːt, moˈguːč, ˈduːž; 
ˈpẹːd = pedenj; ˈsẹːd, ˈuːs = osem, 1ed: ˈniːs, 
s,
30
 ˈnuːs, ˈviːd, ˈxuːd; ˈkaːš, ˈpåːrk = parkelj 
‘kopito, parkelj’; ˈpaːc, sreˈdiːnc, ˈpəːrstanc, 
kaˈzaːc, koˈzọːc, toˈbọːc = tobolec ‘oselnik’, 
meˈziːnc, stuˈdäːnc, bratˈraːnc, ˈkọːnc; ˈpåːstork;
< *ę v priponah *-ęc, *-ęk ˈzäːjc, oˈpäːjk;
s- < stn- prid m ˈkəːrsni;
s- < vs- ˈsẹːsveti = vsi sveti.
 4  sklep
Govor kraja Kapele (SLA T349) izkazuje definicijske lastnosti južnoštajerske na-
rečne ploskve južne slovenščine. Zanj je značilna sekundarna podaljšava večine 
issln. kratkih naglašenih zložnikov v zadnjem besednem zlogu (izjeme so kratki 
odrazi za issln. *- in posamični kratki odrazi za issln. *-ì in *-à). Govor v naglaše-
nih zlogih ne pozna (z redkimi izjemami) ne kolikostnih ne kakovostnih nasprotij. 
30 Tudi sẹm.

284 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349)
Odraz za * je åː oz. dvojnični za *-, in sicer åː and äː. Leksem gosenica izkazuje 
Ivšićevo retrakcijo (Ka ˈguːsanca < *gǫsnьnica < *gǫsnьnica (Furlan 2005: 407, 
op. 3). 
  krajša ve in kratice
Ka = Kapele; bizelj. = bizeljsko; D = dajalnik; del = deležnik; ed = ednina; I = imenovalnik; issln. = 
izhodiščni splošnoslovenski; JV = jugovzhodni; kozjan. = kozjansko; kozjan.-bizelj. = kozjansko-
-bizeljsko; M = mestnik; m = moški; mlaj. = mlajše; mn = množina; nem. = nemško; O = orodnik; 
prid = pridevnik; R = rodilnik; s = srednji; SLA = Slovenski lingvistični atlas; sln. = slovensko; 
srednjesav. = srednjesavinjsko; srednještaj. = srednještajersko; star. = starejše; štaj. = štajersko;  
T = tožilnik; vel = velelnik; Z = zahodni; ž = ženski
  l iteratura iN viri Furlan 2005 = Metka Furlan, Iz primorske leksike, Annales 15.2 (2005), 405–410.
Gostenčnik 2022a = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345), 
Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 107–123.
Gostenčnik 2022b = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Večeslavci (SLA T397), Jezi-
koslovni zapiski 28.2 (2022), 125–149.
Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022 = Januška Gostenčnik – Karmen Kenda-Jež – Moj-
ca Kumin Horvat, Ogrožena narečja v slovenskem jezikovnem prostoru, Jezikoslovni zapiski 
28.2 (2022), 75–87.
Gostenčnik – Kenda-Jež 2023 = Januška Gostenčnik – Karmen Kenda-Jež, Fonološki opis govora 
kraja Gomilica (SLA T392, OLA 21), Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023), 287–316.
Jakop 2022 = Tjaša Jakop, Fonološki opis govora Slivnice pri Celju (SLA T331), Jezikoslovni zapiski 
28.2 (2022), 89–106.
Kumin Horvat 2022 = Mojca Kumin Horvat, Fonološki opis govora kraja Žetinci – Sicheldorf (SLA 
T414), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 151–168.
Pronk 2007 = Tijmen Pronk, The retraction of the neocircumflex in the Carinthian dialects of Slovene 
(on Ivšić’s retraction), v: Tones and Theories: Proceedings of the International Workshop on 
Balto-Slavic Accentology, ur. Mate Kapović – Ranko Matasović, Zagreb: Institut za hrvatski 
jezik i jezikoslovlje, 2007, 171–183.
Rigler 1963 = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, Slavistična 
revija 14.1–4 (1963), 25–78.
SLA 1.2 = Jožica Škofic – Januška Gostenčnik – Mojca Horvat – Tjaša Jakop – Karmen Kenda-Jež 
– Petra Kostelec – Vlado Nartnik – Urška Petek – Vera Smole – Matej Šekli – Danila Zuljan 
Kumar, Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, ur. Jožica 
Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi).
SLA 3.2 = Jožica Škofic – Januška Gostenčnik – Vito Hazler – Tjaša Jakop – Karmen Kenda-Jež – 
Mojca Kumin Horvat – Vlado Nartnik – Nina Pahor – Vera Smole – Matej Šekli – Danila Zuljan 
Kumar, Slovenski lingvistični atlas 3: kmetovanje 2: komentarji, ur. Jožica Škofic – Matej Šekli 
– Nina Pahor, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2023 (Jezikovni atlasi).
Šekli 2018 = Matej Šekli, Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC 
SAZU, 2018.

285 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
  s ummary 
A Phonological Description of the Local Dialect of Kapele  
(SLA Data Point 349)
This article presents the basic phonetic and accentological characteristics of the local dia-
lect of Kapele (SLA data point 349). The phonological description of this local dialect 
is based on dialect material by Andreja Radetič from 2002. The local dialect shows the 
defining characteristics of the southern Styrian dialect base of southern Slovenian. Syn-
chronically, it is part of the Bizeljsko subdialect of the Kozje–Bizeljsko dialect in the 
Styrian dialect group. The reflex of CSln. * is åː and the reflex of CSln. *- varies: åː 
and äː. It does not exhibit quantitative or qualitative oppositions in stressed syllables for 
this local dialect is characterized by secondary lengthening of stressed syllabic nuclei in 
final syllables that were originally short in the vowel system (with rare exceptions for 
reflexes of CSln. *- and CSln. *-ì and *-à). The lexeme gosenica ‘caterpillar’ shows 
Ivšić’s retraction.