v palači Pokojninskega zavoda. — Naročninama nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze" dobivajo list brezplačno.
Štev.
3
MarfDor, dne 20. marca 1029.
Leto Vil.
Andrej Oset:
fiova doba za gostilni-carstvo.'"
Ko se je lansko leto prenesel sedež zveze gostilničarskih zadrug iz njenega rojstnega kraja v Maribor, je — kakor da bi bila hotela usoda naprtiti novemu načelstvu nalašč težko preizkušnjo — začel za gostdničarstvo posebno težak boj za obstanek. Komaj je novo načelstvo vzelo delo v roke, je že prišla oblastna skupščina z novimi ogromnimi j taksami in dokladami, kar je dalo j obilo dela, predstavk, protestov in intervencij, da se je rešilo vsaj to, kar se je ‘rešiti dalo. Nismo pa še odložili orožja, že so nas razne občine »obdarovale« s povišanimi občinskimi dokladami, kar je zbudilo dosti nevolje in protiukrepov.
Dobojevala se je naša »balkanska vojna« s točile! na stoječe goste, vendar se še vedno brusijo meči, ker meja zakona ni dovolj zaščitena. Huda rana se je zasekala gostilničarstvu z ukinitvijo finančnega ravnateljstva v Mariboru.
Po razpustitvi narodne skupščine, oblastne skupščine in občinskih za-stopov pa je nastopila tudi za nas gostilničarje povsem nova doba
Prišla je ob 24. uri. Vedeli smo, da mora priti in pričakovali smo jo kakor svoječasno Judje v suženjstvu svobodo. Vpili smo nad krivicami, toda ni bilo nikogar, da bi nas slišal in uslišal. Sedaj je zlomljeno dolgoletno suženjstvo in zasijala nam je 6. januarja zvezda rešiteljica, manifest na šega vladarja, ki je z modro potezo vzel vajeti v svoje roke in zlomil ono, kar nas je vse tako tiščalo k tlom.
Ni se položaj čez noč spremenil, kakor je sleherni želel in kakor bi bilo potrebno, vendar pa smo prepričani, da se bo spremenil temeljito v našo korist. In da bi se to zgodilo čimprej, smo na razpolago za sodelovanje v vsaki stvari in v vsakem času, naj se le upošteva naša ponudba.
Z novo dobo upravičeno pričakujemo tudi nove zakone; trešarinski zakon, taksni zakon, obrtno zadružni zakon, zakon o zapiralnem in odpiralnem ter delovnem času, gostilničarski zakon odnosno pravilnik o gostilnah, zakon o tujskem prometu in turizmu, avtomobilizmu in zrakoplovstvu. Vsi ti zakoni so v tako ozki zvezi z go-stiiničarstvom, da moramo pri njih sodelovati, če hočemo, da bodo, vsaj v kolikor se neposredno nanašajo na naš gostilničarski stan, prilagođeni našim interesom.
Pojačiti moramo zanimanje za strokovno šolstvo, sodelovati pri ureditvi ir; vodstvu obstoječih nadaljevalnih šol in mnogo razmišljati o primerni vzgoji, osobito hotelirskega naraščaja. Ce s primernim nastopom v postrežbi privabimo tujce v naše kraje, bodemo od tega imeli korist prav vsi brez izjeme. — Nujno potrebujemo v državi srednjo gostilničarsko oziroma hotelirsko šolo. Tujski promet, turizem, avtomobilizem, zrakoplovstvo, zidanje hotelov, ureditev letovišč in zdravilišč in šolstva, vse to moramo imeti v evidenci in z interesom zasledovati vsak gibljaj v tem pogledu. —
Nova doba zahteva od nas velikih žrtev, mnogo dela, potrebuje pa spretnih, uglednih jn uvidevnih mož. Kdo se bo žrtvoval ? Nova doba zahteva velikopoteznih dalekovidnih in izobraženih gostilničarjev. Treba je dobrega sotrudništva, dobrih pomočnikov, prvovrstnega in vestnega natakarskega osobja. Treba bi bilo skupnih poučnih izletov, predvsem v vse dele naše države, da spoznamo domače prilike, ogledati si zdravilišča in letovišča ter današnjim modernim zahtevam urejena podjetja, nato eventuelno
j tudi v inozemstvo, zlasti v Švico, i Poieg drugega si moramo urediti svojo lastno, dobro posredovalnico služb, stalno vinsko razstavo in posredovalnico za nakup vina. Misliti bi bilo na zadružno vinsko klet, poživiti akcijo za lastno pivovarno, ustanoviti gostilničarski denarni zavod, samostojno gostilničarsko zbornico, zavarovalnico za slučaj bolezni ali smrti »Samopomoč« i. dr. Vse to bomo dosegli le, ako gojimo medsebojno solidarnost, stanovsko samozavest in smisel za zadružništvo, in istim potom bodemo tudi naraščaj vzgojili za dobre, brihtne in zavedne gostilničarje. —
Vsak izmed nas prispevaj po svoje. »Gostilničarski list«, ki se čimdalje bolj razvija, potrebuje, dopisnikov. Vsak naj poda nekaj svojih mish, ki j jih bomo priobčili v listu. Vprašani je na tisoče ; naj se sprožijo in vsestransko premotriio, da jih čitajo tovariši, pa tudi drugi merodajni fakrorji, ki naj vidijo, da živimo, da hočemo živeti in da nismo bili nepripravljeni na pravkar započeto novo dobo.
E. P.;
„Še ne izrabljen kapital^.
Pod tern naslovom je kot uvodni članek priobčil »Slovenec« z dne 3 t. m. zanimive ugotovitve glede tujskega prometa in turizma v Sloveniji. Član-kar pravi — v čemur popolnoma soglašamo —, da je Slovenijo povsem upravičeno primerjati s Švico glede njenih prirodnih krasot in zanimivosti. Slovenija kljub svoji mali	r;.
nudi s svojo bogato pestrostjo in prirodno krasoto vse, kar si sploh more poželeti še tako razvajen turist oziroma zimo- ali letoviščar. To je vsekakor predpogoj za procvit tujskega prometa in turizma.
Čbankar izvaja dalje, da je za razvoj tujskega prometa in turizma paziti zlasti na absolutno čistočo, katera mora segati v najzakotnejšo vas ter graditev komfortnih hotelov, za kar naj bi se zavzele država, občina in oblast. 1 eno i drugo je res, vendar naj nam bo dovoljeno, da pridamo svoje mnenje o ovirah razvoja tujskega prometa v Sloveniji in v Jugoslaviji vobče. Slovenčev dopisnik omenja sicer potrebo gradnje hotelov, popolnoma pa izpušča najvažnejši faktor v tujskem prometu, to je gostilničarstvo. Mnogo je gostiln, zlasti na deželi, ki so še zelo v primitivnem stanju in ne zaslužijo imena, ki ga nosijo. In celo v mestih naletiš tu in tam na tako »putiko«, ki se prav malo razlikuje od pravkar omenjenih.
Hotelov imamo mnogo premalo, menimo pa, da bi ne bilo posebno pametno, ako bi se poslužili rimljanske metode in zgradili na vsakem, količkaj primernem prostoru moderen hotel ter čakali na goste. Prej se mora pokazati potreba, to je tujci sami nam morajo takorekoč dati inicijative za gradnjo hotelov s posečanjem naših izletniških in turističnih točk ali postojank.
Po številu gostiln (mišljena je seveda pred vsem Slovenija), bi že v dana šnjem stanju tujec ne mogel pogrešati postrežbe, razen, če gre res za izredni zapadni komfort. Toda temu žal ni tako. Gostilničarstvo životari, ne zmore absolutno nobenega tudi najnotrebnejšega luksuza, niti na znotraj niti na zunaj, niti na sebi, niti v obratu. Prav kakor si gostilničarstvo ne more privoščiti ničesar, kar bi prijalo ocem, enako si ne more oskrbeti naravnost krvavo potrebne strokovne in univerzalne izobrazbe. Kje imamo naš naraščaj? Sinovi in hčere gostilničarjev, če tu in tam posečajo meščansko ali trgovsko šolo (seveda, ne s prihranki iz gostilniških obratov), se ne vračajo več v gostilno in celo njih stariši komaj čakajo, da jih za-
poslijo kjer-koli, češ, za gostilno se študij ne izplača. V gostilni ostajajo često manj nadarjeni, to je oni, ki niso za šolo. Z druge strani najdemo pa med gostilničarstvom tudi razne proGsijoniste, ki so svojo obrt obesili na klin, misleč, da so za gostilničarja še vedno dovolj sposobni itd. To vse radi tega, ker se do sedaj na merodajnih mestih ni hotelo računati z važnostjo gostilničarskega stanu. Kakor rečeno, dobro urejeno gostilničarstvo je pri nas osnovna podlaga za uspešen razvoj tujskega prometa, nasprotno pa slabo in zanemarjeno go-stilničarstvo glavna ovira temu razvoju.
Kakšno skrb pa kažejo merodajni faktorji za gostilničarstvo? — Nikakor-šno ! Ne samo to. Gostilničarstvo si ie moralo, zlasti tekom zadnjih let, pridobiti utis, da se ga hoče naravnost sistematično uničiti. Znano je pa tudi že najširšem slojem naroda, s kakšnimi krivicami in težavami se mora boriti gostilničarstvo za svoj obstoj. Davčni uradi imajo letos lepo priliko vpogleda v res obupni položaj gostilničarstva, toraj onega stanu, ki naj veselih lic in s prijaznimi besedami privablja tu lce v deželo. Merodajni faktorji prav dobro poznajo to borbo in njim veljajo v glavnem te vrstice.
Povdariti je potrebo po absolutni Čistoči, katera naj sega v najzakot-neišo kmečko vasico in prav tako tudi potrebo po gradnji komfortnih hotelov, zlasti na onih točkah, ki prihajajo pred vsem v poštev za turizem, letovanje in kjer so izredne klimatske prilike, vendar pa nikakor ni prezreti krvave potrebe po dvigu naših i mestnih i deželskih gostiln, kajti one so in ostanejo pijonirji tujskega prometa še dolgo, dolgo vrsto let, naj- 1 manj tja do tretje ali četrte generacije.
Konkretni predlog bi bil temeljita reorganizacija fiskalnih odnošajev gostilničarstva, kavavnarstva in hotelirstva napram centralnim kakor tudi samoupravnim korporacijam; preurediti pa je tudi prav tako temeljito gostilničarski zakon odnosno pravilnik, ki naj absolutno prepreči vsako šu-šmarstvo v tej obrti; uzakoniti je obveznost zadružnega članstva v vsej državi in eventuelno spremeniti tudi v tem smislu obrtni red. Pravo in navzgorstremeče gostilničarstvo naj uživa privilegije in zaščito, vse kar je gnilega pa naj izgine.
Pomoč pa rnora priti od zgoraj. Država, oblast, občina s svojimi neprestanimi obremenjevanji so tu glavni neposredni krivci današnjega zastoja in žalostnega položaja gostilničarstva
—	ergo tudi njih glavni reš telji.
—	Uživite se v položaj, uvažujte, razmišljajte ! Dajte nam možnost dviga na potreben nivo, t. j. ono višino, ki jo zahteva moderni tujski promet, in odprli se bodo viri, iz katerih bo črpal i narod i država.
Zahvala N]. Vel. kralja.
Iz 'občnega zbora Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti smo poslali udanastno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru I., nakar smo dobili v slovenskem jeziku pisano sledeče pismo:
Gospod
Andrej Oset.
predsednik Zveze gostilnic, zadrug
Maribor.
Gospod predsednik!
Njegovo Veličanstvo kralj je z zadovoljstvom Sprejel izjavo odanosti, katero ste poslali prilikom občnega zbora Zveze gostilničarjev mariborske oblasti v Murski Soboti in je blagovolil odrediti, da Vam sporočim Njegovo srčno zahvalo.
Beograd. 1. februarja 1929.
Minister dvora: Jeftić s. r.
Davščina na kartanje.
Oblastni odbor je prvotno pavšali-ranje oblastnih davščin na kvartanje preklical in zvezi dostavil na njene predstavke obvestilo sledeče vsebine:
»Glasom okrožnice od 5. februarja 1929 I. A 595/29 se pobira kot letni pavšal oblastne davščine na kvartanje 25 Din od igre kvart.
Za med letom nabavljene kvarte se ta davščina ne plača, ako se dokaže, da so kupljene za nadomestilo kvart, za katere je ta oblastna davščina že plačana.«
Več se torej ni dalo doseči. Oblastni finančni referent kakor tudi oblastni predsednik pa sta zveznemu načelniku izjavila, da postopanje finančnih organov pri iztirjevanjiu te davščine, katero je čas plačati do 1. junija t. 1., nikakor ne bo strogo.
Obdavčenje ..Kegole",
Davčni urad v Mariboru nas obvešča, da jej podvržena namizna igra: Mvegola« taksi po 50 Din po tar. po-staki 236. taksnega zakona in mora vsak gostilničar, ki ima to igro v svojem lokalu isto takoj prijaviti davčni upravi in plačati omenjeno takso, ker bi bil sicer kaznovan.
Pri tej. priliki smo bili tudi opozorjeni s strani finančne kontrole, da odgovarjajo gostilničarji za pravilno koliekovanje vseh reklam v svojih lokalih, katere se ne nanašajo na predmete, ki se dobivajo v lokalu. Izvzete od taksiranja so torej samo reklame za take stvari, ki jih prodaja dotični gostilničar ali kavarnar. razun tega pa še reklame v zvezi s stenskim koledarjem.
Odmera pridobnine — izvedenci.
Davčna ohla.stva morajo, predno skličejo davčne odbore za odmero pridobnine, zbrati vse potrebne podatke glede resničnosti vloženih davčnih prijav, posebno pa glede tistih davčnih zavezancev, ki prijave niso vložili. V to svrha bodo davčna oblastva med drugim tudi zasliševala priče in izvedence..
Važno je za vsakega gostilničarja, da se za izvedence pokličejo le objektivne osebe, katere dobro poznajo obratovanje gostilničarjev in zamore-jo pravočasno presoditi čisti dohodek gostilniških 'obratov. Zaradi tega bo vsaka zadruga dobro storila, ako takoj prijavi davčnemu oblastvu osebe, katere zaslužijo v tem pogledu zaupanje.
Prijava naj se glasi:
1.	G.	—	—	—	—	—	—	—
2.	G.	—	—	—	—	—	—	—
3.	G.	—	—	—	—	—	—	—
4.	G.	—	—	—	—	—	_	—
Zberejo se naj po možnosti osebe iz
različnih krajev.
OpOSOTllO.
Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru resno opozarja vse svoje člane, da redno pošiljajo vse šoloobvezno vajeniško odnosno pomočniško osobje v gostilničarsko nadaljevalno šolo. Revizija, ki se je izvršila pred dnevi, je dognala neke površnosti in malomarnosti. V izogib občutnim kaznim naj se vse osobje točno prijavi in odjavi pri zadrugi, kakor se je že često sporočilo in zahtevalo z raznimi okrožnicami. Andrej Oset, načelnik.
Zveza pa opozarja vse gostilničarje, kavarnarje in hotelirje, da
vse vajence, tudi lastne hčere in sinove, je pod kaznijo prijaviti tekom 8 dni pri pristojni zadruai in bolniški blagajni. To je obvezno in potrebno zaradi vzgoje dobrega naraščaja v naši obrti; zlasti se bo strogo na to gledalo v bodoče, ko bo brez vajeniške dobe nemogoče izposlovati osebno pravico (t. j. izkaz o usposobljenosti).
Tujsko-prometno gibanje.
Šele letos so se začeli naši merodajni faktorji nekoliko intenzivnejše gibati v tujsko-prometnem in turističnem vprašanju pri nas. dasi smo v »Gostilničarskem listu« in tudi ob drugih prilikah često povdlarjali in dokazovali, kako se z nerazumnimi uredbami in navedbami ovira, in celo uničuje komaj porojen tujski promet in turizem, s tem da se ovira razmah gostilničarstva.
Dne 13. t. m. smio se sestali predstavniki najizainteresiraneiših krogov glede tujskega prometa in turizma v svrho razgovora o sredstvih za napredek in razvoj, te panoge pri nas, zlasti v Sloveniji.
Razpravljajo se je med drugim o pogojih, pod katerimi naj se kak kraj imenuje letovišče, ,zdravilišče ali kopališče. Z nazivom kraja bi bil slednji namreč tudi deležen gotovih privilegijev s strani države. Tako se je zahtevalo za letovišče absolutno čist zrak (brez prahu in dima), dobra in obilna voda, ugodne prometne razmere in primeren komfori, t. j. dobra gostilna odnosno hotel, za zdravilišče pa predvsem zdravilni značaj vode, bodisi za pitje ali kopanje, prometna sredstva in komfort, t. j. zopet — go-stilničairstvo in hotelirstvo.
Ne gre namreč reklamirati vsako vasico za letovišče in vsak vrelec za zdravilen, četudi je morda nekaj resnice na tem. Ako ni zadostno preskrbljeno tudi za do- in odpotoranje j gostov kakor tudi za nočevanje in prehrano, se s privabljanjem gostov stvari več škoduje kot koristi. Poskrbeti je tedaj prej za te okolnosti, nakar se naj šele kraj kot tak titulira in reklamira. Torej v glavnem zopet go-stiiničarstvo qz. hotelirstvo.
.Poleg tega naj se pri določevanju letovišč odnosno zdravilišč in klimatskih krajev zasliši tudi zdraviliška komisija, katera naj za vsako oblast fungira pri velikem županu.
Nadalje se je na sestanku grajalo vsako direktno obdaoenje tujcev-go-stov, kar povzroča pri slednjih nevoljo in je za dotični kraj slabo reklamno sredstvo. Računske takse, davek na ponočni obisk, davek na tujske sobe in podobno je treba odpraviti odnosno prevaliti na druge naslove, če se jih že ne da popolnoma odpraviti. Dohodke teh davščin, v kolikor bi ostale, pa je uporabljati izključno v t u j sk d- p r orne t n o- pr o pagandn e svrhe. Samoupravne korporacije naj bi tudi iz drugih panog črpale gotov odstotek za tozadevne fonde, iz katerih naj bi se subvencijonirala predvsem tujsko-prometna in turistovska društva (zveze).
V turistovskem prometu naj se doseže tudi zaščito markacij in zavetišč ter potov, kar bi bilo treba vnesti v zakon.
Tudi avtobus-promet naj se kolikor mogoče stavi na razpolago tujskemu in turistovskemu prometu, zlasti pa se naj prepusti privatnikom, ker se je izkazalo, da mestne avtobusne proge za provincijalni pr odet vsled visokih režij pešajo in ni pričakovati, da bi se razvile.
Potrebna je ureditev enotne tarife avtobusnih voženj po gotovem ključu, kateri naj se sestavi po klasifikaciji cest. — Država pa naj znatno zniža ali opusti trošarino na bencin in pretirane cestne doklade. Tudi naj se pritegnejo obmejni kraji v avtobusno mrežo.
Najvažnejša točka za nas gostilničarje je bila razprava o razvoju in napredku hotelirstva in gostilničarstva ter njih naraščaja, kar je absoluten predpogoj v razvoju tujskega prometa. Ugotovilo se je, da je izboljšanje pričakovati:
1.	ako se uredijo fiskalni odnošaji gostilničarstva, kavarnarstva in hotelirstva slednjemu v korist, t. j., da se zlasti 'občinske doklade, naklade in takse znižajo oz. nekatere popolnoma odpravijo;
2.	če se preuredi gostilničarski zakon odnosno pravilnik v tem pravcu:
a)	redno gostilničarstva. kavarnar-stvo in hotelirstvo naj se zaščiti,
b)	vse nesolidne konkurence (vinotoči, trg. točilci in gostilne v društvih in konzumih, razne menze itd. naj se odpravijo.
c)	vse osebne pravice nai se revidirajo in priznajo samo usposoblje-
nim. Tako se bo odpravilo šušmar-stvo.
3.	Da se vajeništvo ne prizna z višjo starostjo od 18 let, sicer je za šolski obisk neprimerno. Vse vajeništvo pa mora brezpogojno obiskovati nadaljevalno obrtno šolo 3—4 leta. Pouk naj se vrši dalje časa (deset mesecev) po cea. 8 ur tedensko.
4.	Da se ustanovi moderna srednja gostilničarska in hotelirska šola, katero naj subvencij onira država vsaj do polovice, za ostalo pa prispevajo j samoupravne korporacije.
5.	Ako se prirejajo poučni tečaji v vseh mestih in večjih krajih kakor tudi zdraviliščih, kopališčih in letoviščih:
6.	Ako se organizirajo poučni izleti 1 v naprednejše države, zlasti v Švico, C. S. R., Avstrijo in Nemčijo,
Občni zbor gostilničarske zadruge v Šmarju p. Jelšah
kov med raznimi organizacijami v državi. Zavedati se moramo, da je le v skupnosti moč.
Izvajanja g. načelnika. Oseta so bila sprejeta cid zborovalcev s splošnim pritrjevanjem.
Pri slučajnostih so se sprejeli še neki predlogi, kakor da se nai uvede potovalno tajništvo v svrho predavanj o težnjah gostilničarstva in r> možnem izboljšanju razmer; nadalje da se doseže odpravo registra, oddajo drž. trošarine v zakup, odpis 5% pri pijačah za kalo pri plačevanju drž. trošarine, da se odpravi točilna taksa, da se zopet uvede meroizkusni urad z vsemi potrebnimi aparati in drugi.
Ob koncu se g. načelnik Gradt toplo zahvaljuje za udeležbo, priporoča pazilo čitanje »Gostilničarskega lista« kakor tudi drugega čtiva, ki naj go-stilničarstvu pripomore do vsesplošne izobrazbe, bajti doba, v kateri se nahajamo, zahteva vsestransko podkovanega gostilničarstva.
se je vršil dne 18. februarja t. 1. ob 9. uri v gostilniških prostorih zadružnega načelnika gosp. Maksa Gradt-a. Kljub neugodnemu vremenu oziroma skrajno slabim in zamrznjenim cestam se je zbora udeležilo povoljno število članov. Zveza je bila zastopana po svojem načelniku g. Andreju Osetu in adborniku g. R. Starmanu. Zbor je počastil s svojo prisotnostjo tudi srezki poglavar g. A. Svetina.
Po 'običajnih otvoritvenih formalnostih je podal zadružni načelnik izčrpno poročilo o zadružnem delovanju v preteklem letu. Navedel je točno statistiko članstva, poimočništva in vajencev. Spomnil se je pri tej priliki tudi dveh umrlih članov odn. članic, katerim v čast so se navzoči dvignili raz sedežev.
Zadružno načelstvo ie v preteklem letu sklicalo dve odborov! seji in redni 'občni zbor. Manj važne zadeve je rešilo samo radi preoddalienosti odbornikov od zadružnega sedeža. Zadruga se je udeležila zveznega občnega zbora v Ptuju, vseh zveznih sej in sestanka prečanskih gostilničarjev v Zagrebu dne 15. maja 1928.
Blagajna izkazuje preostanka v gotovini iz L 1928 2.919.77 Din, dočim izkazuje proračun za 1. 1929 približno 1.570.— Din primanjkljaja, ki se ho kril iz zgoraj izkazanega preostanka. Radi zvišanja zvezne doklade se je morala letos zvišati tudi zadružna d:0-klada. Način pobiranja te doklade se je sporazumno določil po razredih točilnih taks in sicer: za I. razred 100 dinarjev, II. razred 75 Din. III. razred 50 Din in IV. razred 40 Din.
Nato poroča obširno o delovanju zveze zvezni načelnik g. Oset. Predočuje borbo, ki jo bojuje gostilničar-stvo zlasti v zadnjih letih za. svoj obstanek. Državi in samoupravam čimdalje bolj primanjkuje financ, zato se nalagajo vedno večja in težja davčna bremena, katerih pa baš gostilničar-stvo ne more več zmagovati, ker je tudi konzument, od katerega je gostilničar odvisen, omejil svojo potrošnjo v gostilnah na minimum, Ker Pa je padel promet in s tem dohodki, nasprotno s tem pa so se zvečali izdatki, je jasno, da mora obrtnik propasti, Ne samo to. Da bi bila mena polna, se je zadnja leta začela širiti najrazličnejša konkurenca v trgovskih točilnicah, konzumskih in društvenih gostilnah, točilnicah lastnega pridelka ala Herberstein v Ptuju itd. Zveza se mora proti vsemu temu boriti brez izbiro sredstev, ako naj kaj doseže. Tako se je udeležila dveh deputacij lanskega leta v Beogradu za odpravo točilnic po trgovinah, /Pri teh prilikah je tudi intervenirala za odpravo točilnih taks, za znižanje davkov, zlasti oblastnih in občinskih. Zlasti pri domačih oblastih je zveza neštetokrat ustmeno in pismeno intervenirala in tudi dosegla precejšnje uspehe, kakor preprečen je obl. doklad na toč. takse, znatno znižanje oblastne naklade na vino in vinski mošt, znižanje davka na nočni obisk gostiln in davščine na kvartanje itd,
Dq1o pri zvezi pa se še vedno kupici posebno letos, ko imamo na vidiku razne ankete, zborovanja, deputacije itd. glede novih zakonov, pri katerih mora obrtništvo in gospodarski krogi sodelovati. Potrebno je, da gostilni-čarstvo enotno nastopi po možnosti v celi državi, zato bo treba 'osebnih sti-
i Seja V. 0. S. v Mariboru.
| Dne 16. L m. se je vršila v Maribo-| ru seja načelstva Vrhovnega obrtniš-I kega sveta. Seje so se udeležili pred-I sednik g. Ivan Rebek s tajnikom Slov.
| obrtnega društva v Celju g. Žabkar-; jem, predsednik Zveze obrtnih zadrug ! v Ljubljani g. Josip Rebek s tajnikom ! g. I. Kaiserjem, predsednik in pod-| predsednik Splošne zveze obrtnih za-■ drug v Mariboru g. Bureš in g. Za-S dravec, predsednik Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti gosp. Andrej Oset s podpredsednikom gosp. Holcem in t. č. tajnikom zveze gosp. Prašljem ter predsednik Sodarske obrtne zadruge v Mariboru g. Jernej Godčer iz Celja. Opravičili so se Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani in gg. Gogala. Volk, Senica in Krapež.
Na seji se je razpravljalo o važnih problemih, tičočih se obrtništva vobče.
Poudarjalo se je zlasti, da je edino gospodarske in nepolitične vidike jemati vpoštev pri določevanju oblasteh in občinskih komisarjev odnosno je tern dodeliti sosvete iz gospodarskih krogov. VOS je podvzel topoigledno .akcijo in odpremil gospodarsko deputacijo v Beograd, ki je nastopila v interesu vseh posameznih članic-zvez. Ministrski predsednik in notranji minister general Peter Živkovič je popolnoma razumel zahtevo deputacije, bil je pa. v pomislekih glede financiranja oblastnih in občinskih sosvetov. Tu mu je VOS, kar se tiče Slovenije, priskočil na pomoč s ponudbo prostovoljnega brezplačnega • sodelovanja. Na podlagi tega je g. minister dal zagotovilo, da se bodo želje in zahteve deputacije uvaževaie, obenem pa je deputacija dobila utis, da sedanja vlada hoče in želi čimprej izravnati vse pomanjkljivosti svojih prednic.
VOS je interveniral radi deerariza-cije poštnih uradov, zlasti tam, kjer je s tem 'ogroženo tudi naciionalno stanje. Z doerarizacijo pošt pa je vsekakor pričakovati tudi večjih hib v poštnem prometu, kar gotovo ne bo koristilo razvoju edin. pospeševanju modernizacije prometnih razmer, i Glede davkov in davčnih napovedi j je VOS razposlal temeljne instrukcije j potom okrožnic na vse obrtništvo Slovenije.
Na seji se je razpravljalo tudi o vprašanju skupnih ali ločenih zbornic. Po dolgotrajnem vsestranskem razmotrivanjiu so se udeleženci odločili za ločene zbornice. Torej trgovske posebej,, obrtniške posebei in industrijske posebej., (Tovariši Hrvatje odnosno Srbi hočejo še več: samostojno gostilničarsko zbornico za celo državo.)
Končno se je še razpravljalo o najaktualnejših zadevah, v katerih naj prinesejo zbornični člani na plenarni seji zbornice dne 21. t. m, svoje samm stojne predloge. Seja je trajala nad 4 ure.
KUHO eeirlji
USaritso^ »stoika c. 19
so priznano najboljše kvalitete.
60 vrst vseh velikosti stalno v zalogi. Na željo se izgotovijo čevlji po meri v par dneh
izredni občni zbor gostilničarske zadruge v Žaicu
se j,e vršil dne 23. februarja 1929 ob 9. uri v gostilniških prostorih zadružnega načelnika g. Ivana Viranta r Žalcu.
Na dnevnem redu je bila edina točka: davčne napovedi z ozirom na nove predpise. Zbor je otvori! zadružni načelnik g. Ivan Virant, pozdravil navzoče in v j-edernaitih besedah obrazložil kompliciranost novega davčnega zakona, pri davčni napovedi. Nato je zborovalcem poročal do podrobnosti o novih davčnih predpisih t. č, /.vezni tajnik g. >Frašel:j iz Maribora ter dal predvsem praktična navodila za izpolnitev davčnih napovedi. Zborovanja se je udeležilo lepo število zadružnih članov, ki so tu in tam pridno posegali v debato, katera ie sledila predavanju.
Izredni zbor, ki je potekel prav zanimivo, je zadružni načelnik g. Virant zaključil ob 11. uri, nakar sta zadružni tajnik in zvezni tajnik izpolnila, nekaterim članom davčne napovedi.
Vezirje,
Dne 24, februarja 1929 ob 10. uri se je vršil v gostilniških prostorih tamošnjega zadružnega načelnika g. J. Goltnika posvetovalni sestanek tukajšnjih gostilničarjev glede postopanja pri izpolnjevanju pridobninskih napovedi z ozirom na predpise novega davčnega zakona, Radi slabih prometnih razmer se zborovanja ni udeležilo povoljno število zadružnih članov. T. č. zvezni tajnik, katerega ie zadruga povabila v svrho podrobne obrazložitve postopanja pri napovedih, je navzočim kratko poročal o kompliciranostih teh napovedi, ki bi na, ako M gostilničarji vodili točne zapiske ‘o izdatkih in prejemkih, ta kompliciranost prešla v največjo enostavnost.
/Pri tej priliki je zvezni delegat malone vsem navzočim praktično pomagal pri izpolnitvi napovedi.
Čeravno so novi davčni predpisi napravili obrtništvu veliko preglavic radi natančnosti, ki je bila zato potrebna, vendar so posameznikom kakor tudi celokupnosti in tudi oblastvom mnogo koristili. Iz izvršenih davčnih prijav se prav točno razvidi, da go-stilniearstvo z zelo malo izjemami komaj životari. Gostilničar, ki ni tako srečen, da hi kril večji del svojih živ-Ijenskih potrebščin iz poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, sadjereje ali iz lesne trgovine, pri današnji draginji in pri ogromnih davkih ne more izhajati iz dohodkov gostilne in propada oziroma se od leta do leta bolj zadolžuje.
Gornja Radgona
C. Janko Karhaš, gostilničar in načelnik pripravljalnega odbora samo^-stojne gostilničarske zadruge v Gornji Radgoni, je sklical dne 26. februarja 1929 ob 10. uri v svoje gostilniške prostore posvetovalno zborovanje gostilničarjev, kavama rje v in hotelirjev, da bi se po možnosti našel nekak enoten ključ glede davčnih napovedi v smislu novih predpisov davčnega zakona. Na zborovanje je zveza delegirala t. č. tajnika g. Prašelj-a, ki ie poleg razjasnitve o dosedanji praksi poročal tudi o delovanju zveze v splošnem. Razjasnil je zlasti težko borbo gostilničarjev, kavarnar.iev in hotelirjev proti vsem mogočim državnim, oblastnim in občinskim dajatvam, proti tako bujno razpaseni konkurenci trgovskih točilnic, vinotočev lastnega pridelka, -društvenih in konzumskih točilnic itd. Nadalje je predoči! stanje gostilničarstva v bodoče, ki bo čimdalje žalostnejše, ako bi se ta praksa od oblastev ne spremenila, odnosno Ogromno delo, ki čaka zvezo zlasti v tem letu, ko se pripravljajo važni novi zakoni kot trošarinski, gostilničarski zakon oziroma pravilnik, zadružni zakon, obrtni red itd., ki so v neposredni zvezi z gostilniško obrtjo.
Zborovalci so sledili izvajanjem zveznega delegata z velikim zanimanjem. Pni tej priliki so izražali nevoljo, da še ni rešeno vprašanje njihove samostojne zadruge, čeprav ni nikakih zadržkov, kajti ne marajo, da bi se okoriščali z uspehi zveze, ne da bi mogli vršiti pri tem tudi svoje članske dolžnosti.
Oh povrnitvi na Aiavno točko zho-rovanja, davčne napovedi, se Je po vsestranskem razmišljanju in presoji gostilničarjevega gospodarstva sklenilo, da je maksimalna možnost čistega dobička pri dobro idočili obratih: pri vinu do 50 para od litra, pri pivu do 25 para pri litru, pri sadjevcu isto toliko in pri kuhinji 5% od izkupička.
Zborovanje je končalo s popolnim uspehom ter ga je g. Karbaš zaključil ob 12. uri.
Občni zbor Posojilnice Narodni dom v Mariboru
ki se je vršil dne 18. t. m. je pokazal lep napredek in zaupanje, ki ga gojijo zadružniki do tega zavoda.
^Posojilnica je imela v letu 1928 nad 320 milijonov dinarjev denarnega prometa ter ima nad 4.000 zadružnikov. Vlog je bilo v 1. 1928: 80 milijonov ter je bilo izdanih 5.800 knjižic. Posojilnica je izplačala na posojilih 81 milijonov ter se delijo posojila na hipotečna, menična in na dolžnike v tekočem računu. Rezervnega zaklada ima Posojilnica 4,683.668.14. Zavod ima v Mariboru in okolici 9 hiš in posestev z manifestantno paflaičo Narodni dom.
Pri volitvah v upravni odbor in nadzorstvo so izvoljeni na predlog gg. dr. Černiča in Antona Lipovšeka sledeči gospodje: dr. Viktor Kac, •zdravnik, predsednik, Vilko Berdajs (trgovec), dr. Boštjančič,. Srečko Robič (gost. in posestnik). Anton Stepič, dr. Lasič, Franjo Majer (trgovec), Matej Dolenec (ravnatelj trgovske akademije), dr. Anton Dolar, dr. Ljudevit Pivko, Vilko Weixl (trgovec in phedsed-nik zveze trg. gremije v) in Andrej Oset (hotelir in načelnik zveze .gostilničarskih zadrug).
Posojilnica v Narodnem •domu, ki ima v odboru in nadzorstva po 1 gostilničarja, zasluži, da se je tudi gostilničarji mariborske oblasti v polni meri poslužujemo.
Mozirje.
Z ozirom na dopisa iz Mozirja in Ptuja, ki smo jih objavili všt. l.«Go-stilničarskega lista* od ?xo. jan. 1929, smo prejeli dva popravka. Nismo jih sicer dolžni objaviti po tiskovnem zakonu, storimo pa to vsekakor, ker ni bil naš namen komurkoli delati krivico, pa tudi zaradi tega, da imajo naši dopisniki priliko na licu mesta kontrolirati, v koliko popravka odgovarjata dejstvom. Sledita popravka dobesedno, kakor sta nam bila doposSaua.
I.	«Ni res, da obratuje v Ptuju še vedno točilnica brez okenj; in brez pisoarja. — Res je pa, da obratuje z okni in s pisoarjem. — Res je nadalj e, da je to točilnico in tudi otdgovornos.t prostorov oblast komisijoneino priznala. Ptuj, dne 29. I. 1929. Leopold Orel s. r.»
II.	<(Ni res, da dva trgovca v trgu Mozirje izrabljata kolikor mogoče predpise o točenju aVkoholnih pijač na stoječe goste, ni res, da ge pije dalje v trgovinah, ni res, da se prenaša vino iz trgovin v odprtih steklenicah, natočeno naravnost iz soda. Res pa je,, da se to ne vrši, temveč da se podpisani trgovec od dne 31. 12. 1928 dalje drži točno in natančno zakonitih predpisov. —- s spoštovanjem Josip Kostanjšek s. r.»
Besedo imajo sedaj naši^poročevalcr
J
Slovenska Bistrica. Dva uspela sestanka gostilničarjev sta se vršila dne 21. februarja v Slov. Bistrici in dne 24. februarja v Poljčanah. Na sestankih je poročal “zadružni! načelnik ng. ,van Kos o najnovejših predpisih novega, davčnega zakona zj^ozirom na napoved dohodnine. Udeleženci so sledili govorniku z zanimanjem ter so se zborovalci zedinili na“davčne dohodninske prijave po nasvetu in vzorcu g. zadružnega načelnika Ivan Kosa. Pri tej priliki so zborovalci ogorčeno protestirali proti ukinjenju 3 parov vlakov Slov. Bistrica-Slov. Biistrica mesto, nakar se je sestavila tozadevna resolucija in odposlala na prometno ministrstvo in na Direkcijo drž. železnic v Ljubljani. (Kakor snio čitali v listih/'je: zadeva že deloma reSena s tem, da so ukinjeni vlaki zopet uvedeni. Obenem popravljamo poročilo v zadnji* Številki «Gostilničar^j<eg?x lista», da sep 1
je vršil občni zbor slovenjebistriške gostilničarske, zadruge v gostilniških prostorih zveznega načelnika g. Ivana Kosa v Slovenski Bistrici, ne pa v ho-teiu/«Beograd».fcOp. uredništva).
Vinska razstava v Konjicah.
Podružnica Kmetijsko družbe v Konjicah je priredila dne 19. in 20. januarja 1929 v dvorani okrajne hranilnice v Konjicah vinsko razstavo vin iz konjiškega okraja, ki je kot prva te vrste v konjiškem okraju uspela: prav dobro.
Konjiška vina so že v Medvojnih časih slovela kot prve vrstna in so imela vedno zveste odjemalce no vseh alpskih deželah prejšnje Avstnije. Prišel je čas, da te stare kupciiske stike obnovimo, kar je pa le mogoče, s tem, da kupcem pokažemo kakšno kapljico imamo in kakšne množine vina so na razpolago. Seveda, letnik 1928 nikjer ni bil tak kot bi bilo želeti, vendar je razstava pokazala, da tudi v slabših letih konjiško vino lahko konkurira tudi najboljšim vinskim vrstam v naši državi.
Razstavilo je 32 razstavijalcev iz konjiškega okraja 76 vrst vina, med temi 60 vrst samo sortirano vino, ostalo pa mešano dobro namizno vino. Vino je ocenila strokovna nevtralna komisija, obstoječa iz ,gig. dr. J. Leskovar, oblastni komisar kot častni predsednik komisije,, inž. R. Lah za Kmetijsko družbo v Ljubljani, inž. J. Zupanič, vinski strokovnjak iz Maribora, inž. R. Šturm, upravitelj v Konjicah in J. Novak, ekonom v Vinarjih.
Kvaliteta vina se je ocenila po razredih in je večina vin bila uvrščena med 4. in 9. razredom. Vse vinske vrste Skupaj so dosegle 377 točk, kar odgovarja povprečno računano petemu razredu v kvaliteti vina. kar je za letnik 1928 vsekakor jako časten uspeh. Dobrota konjiške kapljice je razvidna tudi iz tega, da je oba dni razstave kar mrgolelo poskušalcev, ki so popolnoma spraznili vinsko razstavo.
Bil je to prvi poskus te vrste razstave v našem okraju, da vidimo kakšna kvaliteta in tudi kakšna množina vina se pri nas pridela. Upamo, da bomb lahko s temi razstavami redno vsako leto nadaljevali in s primerno reklamo privabili tudi dosti resnih kupcev za izvrstna konjiška vina.
Že po tej vinski razstavi prihajajo vprašanja iz naših krajev kakor tudi iz inozemstva, kakšno vino je bilo razstavljeno in kako je bilo ocenjeno. Zato pozivamo konjiške vinogradnike, da vztrajajo na začrtani poti vinskih razstav tudi zanaprej, ker je to v današnjih časih prometa potrebno reklamno sredstvo.
Mariborske novice.
Gospod Ljudevit Vlahovič, gostilničar v Mariboru, bo postavil v najkrajšem času novo hoteisko dvonadstropno zgradbo ob celem traktu Meljske ceste pred vijaduktom. Obenem se je baje zavezal, da bo v teku 5 let to stavbo povečal tudi v smeri proti Mlinski ulici.
Hotel »Mariborski dvor» se je v zadnjem času povečal za 8 sob, tako da šteje sedaj skupaj 24 tujskih sob z 40 posteljami. S tem se je vsaj nekoliko zopet omilila stalna kriza sob v Mariboru.
V ostalem se bo letos, kakor kaže, mnogo gradilo kot n. pr. novo carinsko poslopje v Einspielerjevi ulici, poslopje za carinsko pošto na glavnem kolodvoru in moderno kopališko poslopje v Frančiškanski ulici.
Hotel «Pri črnem orlu» v Mariboru bo v tej stavbni sezoni znatno razširjen s tem, da se bo gradilo drugo nadstropje, kar smo že svoj čas poročali.
Nova gostilna je bila otvorjena pred dobrim tednom v Mariboru na Bet-navski cesti št. 39 v novi hiši gosp. Klariča. Gostilna je pri krstu prejela ime «Slavček» in to predvsem radi tega, ker je takorekoč na periferiji, kjer se kaj pogosto oglaša ta s petjem najobdarjenejši ptič. Gostilna je v vodstvu gospe Anice Erhartič, znane strokovnjakinje in poštene obrtnice, ki si
bo s svojim prijaznim nastopom v kratkem pridobila vsesplošne simpatije sosednih in tudi oddaljenih prebivalcev. Gospa Anica Erhartič je iz znane in ugledne Vrečko-Oblakove , rodbine iz Ponikve ob J. ž. Imenovana je bila dolgo let voditeljica knežjih kuhinj na Angleškem, v Rumuniji, Italiji in na Danskem, zato bodo »gurmani« gotovo v tej gostilni prišli na svoj račun. Novo gostilno toplo priporočamo.
Gostilna Kirbisch na Aleksandrovi c. 79 je prešla v posest g. M. Medved, novoomoženi podjetni gostilničarki iz Sv. Jurja ob J. ž.
(Obe novi gostilničarki sta prišli z dežele, pa se ne moreta sprijazniti z ogromnimi občinskimi davščinami, ki morata v mestu plačevati kot gostilničarki, Op. uredništva).
Gostilno Stossier v Mlinski ulici v Mariboru je naš agilni odbornik zveze in mariborske zadruge opustil ter jo vodi zopet prejšnja gostilničarka gospa Stossier s svojo hčerko.
Gostilno Prohaska je sedanja najemnica g. Stauber (tudi opustila baje radi pičlega prometa.
Kolodvorska restavracija se bo zopet na licitaciji oddala v najem najvišjemu ponudniku.
Gostilno Ane Resnik «Pri zelenem travniku« so pred kratkim obiskali nepoklicani gostje - dolgoprstneži ter odnesli, ne da bi rekli vsaj «bogIonaj», razne stvari in znatno oškodovali obra-tovalko. Upamo, da bodo zlikovce izsledili.
Slovensko obrtno politično društvo v Mariboru je v smislu novih vladnih naredb razpuščeno.
Razno.
f Mihael/Lesjak/Dne 27. februarja t. I, je preminul posestnik in gostilničar g. Mihael Lesjak v Slivnici pri Mariboru. Pokojnik je bil vzoren gospodar, dober tovariš in večletni zadružni odbornik. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo več njegovih tovarišev in nebroj drugih znancev. Blag spomin pokojniku, a prizadetim naše iskreno sožalje. — Gostilničarska za-diuga za okolico Maribor. Matija Holc, načelnik.
G. Anton Lobnik, naš član, posestnik in gostilničar v Orehovi vasi, je praznoval pred nekaj dnevi svojo 70 letnico. Znan je radi svojega pesniškega talenta in kot pravi poštenjak uživa vsesplošno spoštovanje. Naše prisrčne čestitke !
Novi predsednik Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu. Dosedanji zbornični predsednik g. Vladimir Arko je podal pred kratkim svojo ostevko. V zbornični seji dne 27. februarja je bil izvoljen za predsednika g. Milivoj Crnadak, generalni ravnatelj in podpredsednik Prve Hrvatske Štedionice, ki je zavzemal dosedaj v zbornici mesto načelnika finančnega odseka.
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije v Mariboru se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 26. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Oddaja zakupov mestnih buffetov na postajah Brežice, Grobelno in Velenje se bo vršila potom ofertalnih licitacij dne 27., 28. in 29. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Čakovec se bo vršila potom ofertne licitacije dne 23. marca t. I. pri Direkciji državnih že-
Vrefec „Temper
uporabljajte kot namizno vodo, primešajta jo vinu, ker razkraja zdravju škodljivo vinsko kislino. Uporabljajte jo nadalje s sadnimi šoki, ker Vam daje. z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pijače.
Vrelec „$tyria‘f
Vam z največjim uspehom zdravi želodčne Čire, kakor tudi katar želodca in čreva,
Vrelec „Donat“
je po svoji koncentraciji najmočnejša dosedaj znana zdravilna voda. Z n-ijboljšim uspehom jo predpisujejo zdravniki pri žolčnih kamnih, pri zaprtju, pri sladkorni bolezni, kakor tudi pri gihtu in hemeroidih.
Zahtevajte
rocjašico slatino
po vseh gostilnah in trgovinah v originalnih steklenicah.
leznic v Ljubljani. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije v Rogaški Slatini se bo vršila potom ofertne licitacije dne 30. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Oddaja zakupa kolodvorskega buf-feta na postaji Rakek se bo vršila potom ofertne licitacije dne 5. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Gostiinlčarii preprečili poplavo. Iz Osjeka poročajo, da je tamošnji hidro-tehnični oddelek poslal vsem občinam in glavarstvom poziv, naj takoj javijo, če kraju preti nevarnost poplave. Neka občina je na ta poziv poslala v Osijek tale odgovor : Ker so vsi domači gostilničarji odpeljali led v svoje ledenice, vasi ne preti nevarnost poplave. Tako so gostilničarji rešili brez večjega napora vas poplave in napolnili svoje ledenice z ledom tako, da bodo vaščani pili poleti mrzlo pivo.
Vinski zakon. Osnutek enotnega vinskega zakona za Jugoslavijo je ministrstvo kmetijstva dogotovilo in ga bo sedaj razposlaio kmetijskim organizacijam in strokovnjakom, da ga še enkrat prouče in stavijo svoje končne predloge za morebitne izpopolnitve. Ne dvomimo, da bo ta osnutek spričo pospešenega poslovanja današnje kraljeve vlade že v doglednem času uzakonjen.
Uprava zagrebškega velesejma (Zagrebački Zbor) nam pošilja v objavo, da je prometno ministrstvo dovolilo s svojim odlokom od 25. II. 1929 br, 2045 polovično vožnjo vsem posetni-kom Zagrebškega Zbora od 20. aprila do 2. maja in to za dohod v Zagreb oo 16. do 28. aprila, za vrnitev pa od 20. aprila do 2. maja 1.1. Natančni podatki so itak razvidni iz sejmske legitimacije, ki se dobe v vseh večjih krajih, zlasti pri podružnicah Prve hrv. štedionice odnosno v pisarnah »Putnika«.
«Naše Gorice« prinašajo v zadnji številki izpod peresa g. Klotar Bouvierja jun., G. Radgona, zanimiv članek o čiščenju vina po metodi dr. Mosslingerja. Članek zelo poljudno razjasnjuje postopek procedure, kar bo gotovo marsikaterega gostilničarja zanimalo.
Ostala vsebina »Naših Goric« je sledeča :
r J a v ...k;;:
-	' k:
Veletrgovina z vinom


&


M
Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago.
Maribor, Trg svobode 3.
Leedigmiat
SAMOPRODAJA
rsajtealjšcga pisalnega stroja
mm le^at
apsc'js'iiat
za pisarniške stroje
HlaribcSiS Vetrinjska ul. 30
TeSefan interuri). 434
Uporabljajmo pravilno več umetnih gnojil! — Letošnja zima in trsna rez.
—	Sajenje sadnega drevja. — Sprememba pasme. (Konec). — Dohodek in čisti donos v kmetijskem gospodarstvu. — Pospešitev vinogradništva od strani države. (Konec prih.). — Vrani.
—	Mednarodni vinarski kongres v Co-neglianu (Italija) 1927. -— Preizkušnja samorodnic v Italiji. — Društvene vesti. — Drobiž. — Kmetijsko šolstvo.
—	Vprašanja in odgovori. — Kotiček uredništva in uprave.
Toplo priporočamo to strokovno revijo vsem gostilničarjem, zlasti onim z dežele, ki se več ali manj pečajo tudi s sadje- ali vinorejo. «Naše Gorice» stanejo celo leto Din 30'—, izhajajo mesečno. Naročajo se pri upravi »Naših Goric», Maribor ali pa tudi pri naši zvezi.
Posredovalnica služb.
Zveza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru ustanavlja to prepotrebno agendo pri centrali v Mariboru. Potreba po posredovanju med delodajalci in delojemalci se kaže čimdalje: bolj,, kjer današnji položaj zahteva le res kvalificirano osobje. In predno se tako pogodi, je treba tudi do desetkrat izmenjati. Sčasoma pa, ko bo ta posredovalnica vpeljana, bo vsak" delodajalec samo z dopisnico zahteval pomočniško osehoi, bilo natakarja, sobarico, portirja, kuharico ali deklo itd. in bo lahko gotov, da ni zopet nasedel. Take posredovalnice obstojajo že v Ljubljani in Zagrebu in drugod.
Vse podrobnosti se bo še javilo najprej zadrugam z okrožnico, potem pa tudi v »Gostilničarskem listu«. Vprašanja in ponudbe se že lahko naslovijo na Zvezo gostilničarskih zadrug Maribor. Posamezne zadruge pa naj stavijo v zadevi eventualne predloge.
V mežiški dolini na Koroškem sem v gostilni poslušal kmeta, ki se je tožil, da so mu zajci požrli vso ajdo. Razni gostje mu dajejo nasvete, vsak po svoji pameti. Najbolj mi je ugajal ta-le: Ti idi taj na pa taj, pa reci tak no pa tak, pa povej tolk no pa tolk, boš pa že zvedel, kak no pa kaj'« ’*
Pred sodnikom. Sodnik: Zakaj ste vlomili v zaprto gostilno? — Zakaj? Poskusite pa Vi priti v zaprto gostilno brez ključa!
Na novo preurejena in povečana trgovina
Friderik Vidic, Celje
Unija Petra cesta štev. Z3 in Oodniliova ulica
priporoča svojo bogato izbiro modnega, manufakturnega, konfekcijskega in
galanterijskega blaga.
Cene nizke!	Postrežba točna!
Aerodrom v Mariboru.
Že eno leto obstoji v Mariboru klub, ki si je nadel nalogo ustanoviti leta-liščno postajo na Teznu pri Mariboru. Klub se imenuje 'oblastni mariborski aeroklub »Naša krila«. Klubu je zagotovljena podpora od oblasti, mesta, okrajnega zastopa in države, tako, da se bo v kratkem začelo z realizacijo 'načrta. Tako bo tudi Maribor vključen v redni zračni promet in deležen velikih ugodnosti, ki jih nudi najmodernejše prometno sredstvo — aeroplan. Klub bo tudi otvoril pilotsko šolo in poučeval interesente teoretično in praktično. V nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil občni zbor članov, »Naša krila«. Iz poročil, ki so jih nodali odborniki, je ra.zvidno, da šteje klub 1800 članov in razpolaga z daleč nad 100.000 Din gotovine. Navzoči so bili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti, kakor poveljnik mesta general Spašio, župan dr. Juvan, ing, Dolenc, dr. Veble, Celjski aeroklub je poslal delegate gg. Posavca in Gandini-ja, Wagnarja itd.
Nov odbor je sledeči: -/Predsednik dr. Tominšek, tajnik dr. Šestan, blagajnik gosp. Loos, odborniki gg. mag. svetnik Rodošek, ing. Wolf. ing. Dolenc, ing. Keršič, dr. Suša. hotelir A. Oset, predsednik Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru, novinar Cizelj itd. Več v prihodnji številki.
„Samopomoč'4.
Zadružno življenje zavzema čimdalje večji obseg, tako, da se zadruge že na vseh poljih osamosvojujejo. Konzumi, restavracije, bolniška zavarovanja, denarni zavodi itd. so že vsakdanji pojavi pri močnejšfeh zadružnih organizacijah. Tudi posredovalnice vseh vrst so že tuirnitam vpeljane za posamezne stanove ali obrti.
Na prvi pogled se zdi, da je tako postopanje odobravati, naj se vrši na kakršenkoli način. Vendar pa se je že tudi dokazala, da ne gre v vsakem primeru posegati po obrtih odn. po ustanovah; ki zahtevajo absolutno strokovnjaško usposobljenega os ob ja in vodstva, dočim pa je naravnost priporočati gotove »samopomoči«.
Tako si je ljubljanska zveza že pred leti ustanovila podporno agendo pri zvezi in sicer za naslednike odn. dediče umrlih članov. Takih »podpornih blagajn« obstoja že več in za različne slučaje. Temeljijo pa na plačevanju odn. na zbiranju določenega prispevka vseh članov za enega in za vsak slučaj posebej. — N. pr.: Podporna; blagajna šteje 100 članov. Eden izmed teh umre, zato mora ostalih 99 članov vplačati določeni prispevek za dediče umrlega.
Slično podporno blagajno namerava ustanoviti tudi naša zveza in je prepričana, da bo vsak član znal ceniti zlasti dobrodelno stran te blagajne. Več prihodnjič.
Gostilničarji!
Ako hočete Vaše goste zadovoljiti, uporabljajte za brizgance
Hadensko mineralno vodo.
K novemu rezkemu in kislemu vinu vzemite
Radenski kraljev ali Radenski zdravilni vrelccT
ki mu odvzame kislino in ga napravi prijetno pitnega. Za stara vina pa porabljajte
Radenski Gizela-vrelec,
ki ne počrni nobenega vina.
A 0 . . .
Gost: »Imam idejo, kako bi se v gostilnah znatno povečal promet.«
Gostilničar nestrpno: »Kako?«
Gost: »S poštenimi porcijami in
polnimi mercami pive in vina.«
*
Tujec: Koliko stane soba v vašem hotelu?
Portir (dvorljivo): V prvem nadstropju 50 Din, v drugem 40 Din, v tretjem 30 Din.
Tujec: Dalje!
.-Portir: Hotel ima: samo tri nadt stropja.
Tujec: Hvala. Pridem, ko boste hotel zvišali vsaj cl'o petega nadstropja, *
Brihten gostilničar je napisal na svoji gostilni v vseh glavnih jezikih: »Tu se govori v vseh jezikih«. Neki tujec, ki se ni mogel v gostilni z ni komur dogovoriti, je prišel drugič s tolmačem ter zahteval razjasnitev onega napisa, češ, kdo je tukaj, ki govori v vseh jezikih?
Gostilničar na to dobrodušno: »Gostje«.
*
Žena možu, ki pride pijan domov: »Že zopet si pijan. Sramuj se in se skrij pod zemljo!« — Mož: »Daj mi ključe od kleti.«
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Prejeli smo dopisnico, v kateri se graja dopošiljanje »Gostilničarskega lista«. Dopisnica je brez podpisa, zato je romala v koš. Gostilničarji, ki res zasledite nerednost, oglasite se pošteno s svojim imenom, ker upravi lista ni s podobnimi opazkami ničesar pomagano.
*
Poročilo o poteku občnega zbora v Ptuju je izostalo in bo izšlo v prihodnji številki lista.
ALPAKA
VODILNA
SREBRO
ZNAMKA
pemizle in iiamizni pribor
ZALOGA IN RAZPOŠIUALNICA ZA JUGOSLAVIJO
SREČKO PODGORNIK
MARIBOR, MAISTROVA 3
Albert Vlcel
trgovina z kuhinjsko opremo
hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto, vlito in aluminijevo posodo, porcelanasto, kamenito in stekleno robo
Maribor, Glavni.trg.
Poročne prstane zastonj
ne dobite nikjer, vendar pa po nizkih cenah pri
A. Stumpf
zlatar Maribor, Koroška cesta 8
6 kar. zlate od 40 Din naprej 14. »	»	» 80 »	»
Staro zlato in srebrne krone se vzame v račun.
Novootvorjena gostilna v Mariboru
„Slavček**
na Betnsvski cesti! št.! 39 navi kolonij)) toči pristna domača vina, slivovko, vedno sveže pivo in ima vedno na razpolago topla in mrzla jedila.
Za obilen obisk^se priporoča
Unifsa Er ha tič«
Jffloc/a/ sa/b/i
JK/da/7Č
se priporoča za izdelavo pomladanskih kostumov, plaščev in vsakovrstnih damskih obiek.
Tomaževa

20'5°/o fosfat, je najboljše in najcenejše umetno gnojilo. Vsaka množina na razpolago pri tvrdki
Hug. Zlahiič,
MARIBOR, Grajski trg 1, telet. 66.
Modna trgovina
Union Paš
Maribor, Slovenska ul. 4.
Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C. preo-meti za vezenje, Sifon ter vsa druga drobnarija.
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd.
Strogo solidne cene !
Največja zaloga pristnega
dalmatinskega
vina
Prodajam na debelo kakor tudi v va-gonskih količinah po najnižjih cenah. Na zahtevo vzorci na razpolago. Priporoča se
Jos* Povodnik, Maribor
Vojašniška ulica št. 6.
Posredovalnica
za prodajo in nakup posestev, hiš, vil, trgovin, gostiln, lokalov itd.
H. Troha, i*!
Slavmsha ul. Z|!i!
iliBlisaadgBBa c. IBjll
Sukno
od 20 Din
naprej se dobi dokler traja zaloga pri
J. TRPIN
MARIBOR, GLAVNI TRG 17.
JAKOB PERHAVEC, Maribor, Gosposka 19
—	tovarna za izdelovanje dezertrsih vin in sirupov.
Ha drobno!	Vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. po zmernih cenah.	Na debelo!
P^hišfv©;
posteljnina,
preproge,
linolej,
pohištvene predmete
za gojtiiničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah
Karl Preis
PJiarilsor, Gosposke 2CB.
Ilustrirane cenike brezplačno.
Za hotele, restavracija in gostilne priporočam svojo zalogo vsakovrstnega
sira, salam, rib, konserv, kompota, konjaka in likerjev
po en groš cen!
deSikstssns trgovina
H. SDPiIHČIŠ
Mmmum
GOSPOSKA ULICA 32
IS^EISigii


in Mileta Mrmferaister
modistsfbjss, in
Maribor, Slovenska ul. 4
Zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov.
Popravila točno in solidno !
Brezkonkurenčne cene !
sms
Z L AT O	SREBRO
šampanjec
im* polimer*
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvše Rćservće (rdeča glavica).
fOetarstva: Gornja Radlgosaa.

Zastopstvo za Slovenijo:
Kerne in Favas, Ljubljana.
OrS^Isi^lna
Cenik g ra tis in franko.
v stelclej^tcfati
tvrdke
VeleposesSvo vinogradov
CLOTER BOUVIER
- - * - Gorsija Radgona - - - -
Vrste letnik:	1921	Ljutomerski	rizling,
»	1923	Tigermilch,
»	1923	Ljutomerski	rizling,
»	1924	Murski biser
in mnogo drugih.
Damske pomladanske
klobuke
vseh vrst in barv kupite najceneje pri
ilapiji Jaku
modistinja
Maribor, StJfta ul. št. 2
Sprejme p o p r a v i! a vseli vrst ceno, hitro in solidno.
E5 les p. o im a Rišš£&
iastnik
Albin Pristprnik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, nož!, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornoga vice, srajce itd. po brezkonkurenčnlh cenah.
Na drobno!	Na debelo!
PUl cHI SP	fUl % ^	^ Cenj. občinstvu in tudi p. n. kolegom
\raiSiS a s*, <..,•*>>. MB*	» jn kolegicam si dovoljujeva naznaniti,
da sva te dni prevzela znano Kirbiševo gostilno V MS.RIBORU.
SieMsasidrova cesta 79
jo popolnoma renovirala in nazvala
Krčevinski
Skrbela bova za vsestransko zadovolj stvo svojih cenjenih gostov predvsem z dobro vinsko kapljico, z dobrimi in cenenimi jedili, kakor tudi najizbranejšo svetovno glasbo, potom najmodernejšega RADlO-aparata. Zlasti opozarjava, da se bo vršila na velikonočni pondeljek popoldne velika veselica
s plesom, srečelovom, šaljivo pošto itd. ter se priporočava za obilen obisk
Za pomlad
priporočam svojo velilco zalogo gotovih oblačil, kakor: pomladanske plašče, vseh vrst obleke za gospode In dečke, dežne plašče,
Hubertus plašče in pelerine.
'IfelllssBfc izilbix>£% oti?ošž5ili o lb 1 e *c.
dvor
Union In Ljudmila Medved.
Ant. Lečnik
Celi«, Glavni trg št. ®
liUPUIE STARO ZLATO SREBRO
Sobno in črkoslikanje
Transparent (Lichtreklame)
izvršuje fino, hitro in poceni tudi izven mesta Maribora
FRANC AMBROŽIČ
MARIBOR Graisita ul. g
Prvovrstna sortna vina
raznih vrst
in letnikov v buteljkah in sodih prodaja
Oblastna vinarska in sadjarska šola, Maribor.
Pojasnila in prodajni pogoji pri ravnateljstvu zavoda.
za izdelovanje brezalkoholnih pijač r. i. z o
L
Tovarna:
Volkmajerjeva ul. 3
cenjenim gostilničarjem
Pisarna:
priporoča Koroška cesta 26
svoje proizvode kakor sifon in pokalice v najboljši kakovosti.
SifealKira, ffitaJLogie*, Hc&sieia.slse *sairs.esK»^,iMLC. -vocle
Za naročila po meri priporočam svojo veliko izbiro vsakovrstnega modnega sukna.
Front Cvsrlin, krojastvo in konfekcija, Noršbor, ššosposks ul, 32.
!ZxxieK»ne oem©!	i—i	tročna, post,jt»ežl>Et!
Tiskalna
tr*go»soa s paplpjesn, knjigami Itd.
Hinko Sax, Maribor, Grajski trg 8
'	Rarocažte wa@ eJorsi^če i« inozeemske
Sasopise *es» inee^a«e in tssfeosfšne
Francoska linija = French Line.
Gm* Oie* Transatlanfiqiiea
sevei^aisi Ameriko in Kanado največji in najlepši brzo-parniki. — Hsvre—Kew-¥0rk ssm« SV2 dni črez morje.
M iužss© Asuerikoj Arpentinijo,	llruguay vsak
teden iz Hsvre lS®r*feaaax in iSSarsiiife s
Cie. Chargeurs-Reunis, Sud-Atlantique, Trampsris Maritimes.
izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno.
Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
Š¥an Kreker, Ljubljena
Kolodvorska ulica 35.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
ČEVLJI
im
NOGAVICE
l»AVLA TRAUN
MARIBOR, ALEKSANDROVA 19
MODNO BLAGO
IN
PLETENINE
Sesrisa: Najboljše blago po najnižji ceni.	S T © d! D j 0	09*’ Ugodni plačilni pogoji. '"Iplg
štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z.
w	■aljsk^	10
nudi kot organizacija prodiicesif©« vse vrste garantirano pristnega beiega vina, tako ijoto&gstsrdan-aj haisžatia in pekrčžsiiai po najugodnejših cenah.	Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi.
Veležganjarna
Izdelovanje likerjev in sadnih sokov
Adalbert Gusel
Maribor
ANTON MACOM
AMMRIBOH, Gosposka 10
bogato zalogo vsakovrstnega ži&fa za rstoske m žefflsk© cblekrs ter gslažee« platna?, gradla, laamisfiih prta« iz voščenega in pl&trsa, odej itd.
9se 9rsie miniifairtiifnep blaga 9 najs^ji izbiri in solidni postrežbi.
Vse Mar leze lit© gre
torej mladi in stari, siromašni in bogati
vs®# wm& Mfi v „Lfis^slio ssmopimioč**
za slučaj smrti v Mariboru, v to največje podporno društvo za Slovenijo, ki šteje že danes nad i©v©©0 članov in je izplačalo v I. poslovnem letu nad S!©©.©©© fJiss na podporah.
S prispevki po 5© par, 1, 2S 5 Din za vsak smrtni slučaj si lahko zasigura vsakdo 100© oziroma 2000, 4000, 10.©©© in tudi več podpare svojim ostalim. — Do nadaljnega se sprejemajo še vse zdrave osebe do 50. leta. — Kdor še ni član tega človekoljubnega in prekoristnega društva, naj še danes zahteva pristopno izjavo od
„Ljiidslg »opomoči", Marte, Siataflrosa 95.
TU- PERC
Gosposka iiS. 34
največja zaloga vseh godbenih inštrumentov in potrebnih priborov, strun, gramofonov, plošč, igel itd. Prodaja na obroke. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
Franc Ferk, Maribor, Jugoslovanski trg 3	£,
Prevzamem vsa lakirniška dela za avtomobile, vozove itd. po novem brizgalnem sistemu v najmodernejših email barvah. Po svojem —■ najnovejšem amerikanskem sistemu urejenem brizgalnem načinu lahko zadostim vsem zahtevam te panoge v vsakem oziru ter si dovoljujem opozarjati na to p. t. interesente. Tudi vsa krovska in tapetniška dela se izvršujejo najboljše in po najnižjih cenah.
Hajh€$3jša
ljutomerska vina
proda po	csn!
ANTON SLIK
Gornja Radgone.
EleMehnično podjetje
Fran Safcs
Maribor
se priporoča za inštalacijo vsakovrstnih električnih naprav. — Zaloga materijala in delavnica.
svoji k svojimi Gostilničarji in kavarnarji* pozor! svoji k svojimi
j b o*Y	namizno in sortirano vino
iz 'sarseSi 'vinogppas.cliaili	J0*»i
Franj® Gajulc®
veietrgovissa z	s? SLO¥EISJGiiAOCII.
Lastni vinogradi. Razna odlikovanja. Vzorno kletarstvo.
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst.
Viško črno dalmatinsko vino za zdravila.
ZajamSsKa solidoa 1» šcovsa postrežba, — ©soški na e»azpoi@go. — Zelo ugodji plačilni pogoji.
liapmii liof!
<
L|Mbl1ana^JL|a^^^^^jlaribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno ptvos eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu,
„Porter## in	vsem cen j. gostilničarjem in gostom.
I odličnim spoiteniem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljobijana, Mo In Mantsor.
Izdaja Zve*a gostilnlžarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvaze Drago Bernardi; za redakcije Karol Perc; za Zvezno tiska.no Mila.i Četina.