Drevesu      n
jgfeozdravljeuo, drevo cvetefe!          Ginljivi vzdili cvetlieje tvoje
Kako me v srce veseliS,              Iz dušnih vabi globotin:
Ko vtrinjaš se svitlo rudeče;       »0. da lako bi srce moje
Z lepoto žarno vrt krasiž!           2arelo blazih se milia!«
Pri cvetu cvet, pri kroni krona,     Ah. kaj pa če strupena slana
Ti nisi tvor filoveSkih strok,         Že jutri cret ti zamori, —
Ti dar si rajskega Sijona, —       Krasota vsa bo pokopana,
Si delo vsemogočnih rok!            Ki zdaj tako lepo bleati.
A vendar ti boš spet cvetelo. Ko vrne se cvetoči maj; Ge jaz zgubim nedolžnost belo, Nikdar ne bo je ve<5 nazaj!
Rad. Silvester