DEMOKRACIJA
j Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-V5 I Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-38 j Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta žt. 18.
• CENA: posamezna številka L 25. Naročnica'
• mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: j mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni ! računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev, 9-18127
!
Leto VIII- - Štev. 13
Trst - Gorica 26. marca 1954
Izhaja vsak pete'«
Naše poslanstvo
Dogodki so zadnje ' tedne pokazali, kako nevrednih sredstev\ in kakšnega zavijanja resnice se po služujejo predstavniki diktatorskega režima samo zato, da bi tufti\ iz-ver meja, med Slovenci, onemogočili vsako samostojno misel in zlomili vsako pokončno hrbtenico.
Na Goriškem dokazujejo potrebo povezave z Magnanijem in Cucchi jem z istimi razlogi, s katerimi so svoječas no prepričevali ljudi o nujnosti	»jratellanze« žalostnega
spomina.
Na koroških volitvah jih je bilo sram za to, kar so dejansko sami skuhali. Zdaj so si hoteli na prevarantski način prisvojiti skoro vse glasove s samostojnih slove n skih list, do katerih je prišlo prot\ njihovi izrecni volji.
Govor tržaškega občinskega svetovalca, izvoljenega na Slovenski narodni listi, in predsednika SDZ dr. Josipa Agneletta, so poročilu v »Primorskem dnevniku« tako popačili, da je to klasičen dokument najbrezobzirnejšega falzificiranja dejstev.
Zakaj delajo vse to? Zato, ker bi radi zatrli med zamejskimi Slovenci vsak svarilen glas, vsako kritiko, da bi potem tudi za meja/mi imeli samo klečeplazenje in ploskanje, ki bi ostalo prav tako burno, tudi če bi gospodarji od danes na jutri popolnoma spremenili svo jo politiko, če bi trdili, da je belo to, kar so do včeraj še proglašali za črno*
Toda položaj zamejskih Slovencev je preveč težak, da bi dopu ščal takšno igračkanje, kakršnega opažamo n. pr. v: jugoslovanski go spcdarski politiki. Zamejski Slovenci že preveč težko občutimo po sledice tistih usodnih napak, ki so jih krajevni zastopniki jugoslovanskega režima med nami zagrešil v preteklih letih, ko niso hoteli u poštevati nobene trezne besede tistih, ki so jih opominjali.
Zgodovinske izkušnje zadnjih desetletij kažejo, da moderne diktature spregledajo šele takrat, ko y prepozno. Vse det padca v prepc.d p a gladu pri' njih popotna «oyi<ts '•nost,- katero potrjujejo 99-cdštotnr volilni rezultati. Narodi, ki žive ni svoji zemlji in v lastnih državah po njihovem zrušenju nato, čeprav* zmuko, vendar na en ali drugi način obnove svoje življenje. Za narodne manjšine, ki žive v zamej stvu pa je vsaka malenkost življenjsko važna. Napake imajo namreč za posledico padanje življenjske močit narodne manjšine, njeno umiranje. Ce je torej že za velike države veliko koristnejše in gospo darnejše, da se izognejo katastre falnim diktatorskim režimom, potem je takšno totalitarstvo v pri meru narodnih manjšin naravnos< zločin.
Naš list si lahko šteje v čast, da se že od vsega začetka bori prroii uveljavljanju takšnih načel, ponosen je, da je bil to najosnovnejši razlog njegove ustanovitve, in v tem vidi svoje poslanstvo. Vemo, da naša kritika ni po volji samo ponižnosti navzgor vajenim oblastnikom. A brez nje vendar ne more in ne sme biti.
Kaj bi bilo n. pr., s slovensko narodno manjšino na Koroškem če ne bi bilo tamkajšnje Krščanske demokratske stranke in njene ga glasila? Danes ne bi bilo na Koroškem več slovenskih glasov vse bi se znašlo in utonilo v obje mu nemško usmerjene Avstrijske socialistične stranke. Nelevičarjem pa ne bi preostalo drugega, kakor da se pridružijo kakšni drugi, a zopet: le avstrijski politični skuoi-ni. Za tuj svet bi Slovenci na Koroškem umrli.
Podobno bi bila na Goriškem in na Tržaškem. Brez Slovenske de nokratske zveze, a še bolj brez njenega glasila, katerega predstavlja naš list, bi totalitarcii imeli v svojih rokah vsa sredstva za obve ščanje javnega mnenja. Vsaka njihova izmišljotina, vsaka njihova potvorba bi veljala za resnico, ker bi enostavno ne bilo nikogar, ki bi pred javnostjo povedal, da je laž laž in resnica, resnica. Danes svet ne bi več vedel, da je večina tv žaških Slovencev proti razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, n< bi vedel, da niso vsi Slovenci komunisti.
To je danes jasno vsem. Žalostno, toda nič manj resnično je, da bomo zamejski Slovenci samo z odločnim samostojnim nastopanjem preprečili, da ne bo sedanji jugoslovanski totalitaristični režim, v svoji zaletavosti in zaverovanosti vase, zavozil našega narodnega premoženja v tujini prav tako, kakor je zavozil gospodarstvo in še mnogo drugega v domovini.
Proračun tržaške občine! jz horoške uolilne Rantpanije
Razprava o proračunu se je vlekla skozi več sej. Proračun predvideva za leto 1954: rednih dohodkov 3 milijarde 286 milijonov in. rednih izdatkov 5 milijard 408 milijonov, s primanjkljajem od 2 milijardi 222 milijonov lir.
Obč. svetovalec dr. Josip Agnc-letto je imel govor, ki je trajal skoro tri četrt ure. Da bodo tržaški Slovenci lahko presodili, kako točno in nepristransko je poročal »Primorski dnevnik« od 17. marca, ko je trdil, da je bil dr. Agneletto nepripravljen, da ni imel njegov govor ne glave, ne repa, da je govoril samo o italijanskem gospodarstvu in da je imel v glavi namen sodelovanja z rimskimi emi-sarji, prinašamo po stenografskem zapisniku govor dr. Agneletta, ki ga Tii prebral kakor kak drugi slovenski obč. svetovalec, ampak prosto govoril:
»Mnogi svetovalci so razpravljali na- dolgo o proračun' so a-nalizirali številke, so dajali nasvete za izboljšanje finančnega stanja tržaške občine; ali temeljit nasvet, kako sanirati našo bilanco in pokazati pot ’o ravnovesja, tak nasvet ni prišel od nikoder. Priznam, da to ni lahko svetovati.
3roračun - zrcalo poraznega gospodarskega stanja
Mi se moramo zavedati in uva-ževati, kot so že rekli nekateri svetovalci y svojih govorih, da ni naš proračun nič drugega kot Z--calo težke gospodarske krize, v kateri živi Trst In vse Področje. Ta gospodarska kriza, ki se odraža y bilanci s primanjkljajem od nad 2 milijardi in kjer stroški za osebje požrejo 65 odstotkov vseh izdatkov in prekoračijo vse občinske redne dohodke za preko 200 milijonov lir, je kriva, da je naša bilanca zares porazna. Vzrok tega stanja ni v upravi ali v načinu u-pravlja-nja občinskih financ, za to ni kriv upravni odbor, ampak vzrok poraznosti tega deficita moramo 4sk#U<-v-	•	Užttške&*i
gospodarstva.
Ker je bilo tržaško gospodarstvo vključeno z dogovori od marca 1948 (med gen. Airy-jem in rimsko vlado, opomba ured.) v gospodarski sistem italijanske republike, mora naše gospodarstvo — hočeš, nočeš — prisilno deliti usodo gospodarstva Republike. Ne samo to, ampak poleg negativnih činiteljev. ki odločajo o gospodarskem življenju v italijanski republiki, so ta Trstu še drugi posebni činitelji, ki negativno vplivajo na gospodarstvo našega Ozemlja in našega mesta.
Danes je naše gospodarstvo privesek italijanskega
Ce hočemo sanirati .bilanco naše občine in izboljšati naše gospodarstvo — ki tvori danes del italijan skega gospodarstva — je treba preiskati, ali je sploh mogoče izboljšati odnosno ozdraviti današnje italijansko gospodarstvo. P-i analizi gospodarskih faktorjev, ki določajo gospodarstvo ital. polotoka, moramo ugotoviti, da je Republika ostala pri svojih gospodarskih reformah na pol poti in da ni bila v stanju osvoboditi italijanskega gospodarstva od spon, ki osta-le še iz dobe fašizma. Vi vsi veste n. pr., da so vrednostni papirji (delnice in dr.) od 1942. leta sem še vedno imenski in da ni i-■mel-a ital. država poguma, da bi odpravila to nominalnost. Samo svobodno gospodarstvo, brez ovir, bi moglo nuditi državljanom ves mogoč razmah, s svobodno zasebno pobudo bi bilo v stanju izboljšali gospodarske pogoje italijanske republike.
Samo svobodno gospodarstvo napreduje
'Dovolj je, da vzamemo za vzgled napredek Zapadne Nemčije od leta 1948 naprej. Iz premagane, revne države, polne gladu se je Zahodna Nemčija povzpela v teh lotih gospodarsko do najtrdnejše države v Evropi, ki si je pred kratkim radi svoje pametne politike lahko dovolila luksuz, da je celo znižala davke in takse. Ali ta nemška politika je vpeljala v svoje gospodarstvo popolno svobodo. Ni -bila to stara liberalna manohester-ska politika, ampak nova politika, ki je puščala zasebni pobudi popoln svoboden razvoj.
To bi bilo potrebno tudi v gospodarstvu Italije. Ali pri nas in v italijanski republiki igra važno vlogo nezaupanje med državljanom in med državno financo, ka-
kor -tudi pretiran birokratizem, k: še pospešuje to nezaupanje. Mnr-ge osebnosti visoke finance in veleindustrije odtegujejo kapitale domačemu gospodarstvu in ga nalagajo v tujino. Dokler se ne odpravijo ti pojavi, ni mogoče misliti na ozdravljenje gospodarske politike v Italiji.
Ali to ni vse. Priznati je -treba, da sta tudi veleindustrija in veletrgovina soodgovorni za te neugodne gospodarske razmere. V trgovini je splošno stremljenje, malo prodati in dosti zaslužiti. So gotove trgovine, posebno z jestvinami, ,z obleko in čevlji, kjer trgo-i vec ne proda, če ne zasluži dvojno ali včasih tudi trojno nabavno ceno. Znan mi je v Trstu primer, da je podjetje, ki je dobavljalo maslo dvema tržaškima trgovcema, odtegnilo dobavo trgovcu, ker je prodajal maslo 15 lir ceneje kot oni drugi trgovec. To je žalosten po-ja’ ali dosti ljudi ne razume, da kdor malo proda in dosti zasluži, izključuje od nakupa široke ljudske sloje in omogoča nakupovanje samo redkim bogatim plastem.
6 tem se krči produkcija in narašča brezposelnost. Ta nezdravi pojav opazujemo v splošnem pri proizvodnji in v trgovini. Priča, smo tudi monopoliziranja cen v zasebnih podjetjih. Obstojajo tihi karteli vkljub zakonski prepovedi. In pri vsem ogromnem številu tr govin, so cene povsod visoke, ker manjka kakor pri nas, tako tudi na italijanskem polotoku, ona zdrava konkurenca, ki bi morala urejati cene in jih držati v meiah normalnosti.
Naše gospodarstvo mora postati neodvisno
IZ V-SEGA TEGA SLEDI. DA BI SAMI SEBE VARALJ, CE BL V DOGLEDNEM CASU PRIČAKOVALI SPREMEMBO TEMELJEV I-TALIJANSKE POLITIKE. ZATO BO MOGOČE MENJATI SISTEM TRŽAŠKE GOSPODARSKE »POLITIKE SAMO TEDA* CB*?D8®af NE NASE GOSPODARSTVO NEODVISNO OD ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA. TO BI BILO MOGOČE SAMO TEDAJ, CE SE ZDRUZITA OBE CONI IN CE SE URESNIČI SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE. DRUGAČE BO NAS K GOSPODARSTVO OSTALO PRIVESEK ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA IN BO DELILO NJEGOVO USODO.
Svobodno gospodarstvo je mogoče le na STO
Smatram za potrebno naglasiti, da bi mogli, če bi imeli v Trstu svobodo za razmah lastnih sil, vpe-
ljati svobodni trg deviz in valut, svobodno trgovino, odpreti vrata za svobodno vlaganje tujih kapi-talov in na ta način bi rasla blaginja mesta in vsega prebivalstva. Ne toliko v industrializaciji, ampak v svobodni trgovini, v izmenjavi in zamenjavi blaga, ki bi prihajalo v Trst in ki bi iz Trsta odhajalo v Srednjo Evropo, na evropski vzhod in v svet, bi bil gospodarski pomen našega emporija.
Govorili so med sedanjo debato, -da so naše gospodarske razmere tako porazne in brezposelnost vedno večja, ker smo že 10 let v prehodni dobi, ko ne vemo kako in kaj bo jutri z nami. Naravno je, da ta politična nestalnost in negotovost ne more privabiti v Trst kapitalov, industrije, trgovine, nasprotno, mogli smo ugotoviti, da ja posebno v zadnjih 6-7 mesecih tranzitni promet padel in da se je usmerjal v druga pristanišča, ki so imela večjo privlačnost kot Trst. Kakor sem dejal, poleg negativnih činiteljev, ki teže italijansko gospodarstvo, so posebni činitelji, ki obremenjujejo tržaško gospodarstvo. In obremenjevali ga bodo vss dotlej, dokler ne bo Trst v stanju, da si kroji sam svojo lastno svo bedno gospodarsko politiko, politiko neodvisnosti, ki bo v stanju, da privlači kapitale, poslovne podjet-(Konec na 4. strani)
Nekoliko ozadja, ki razkrinkuje titovsko uničevalno delo med zamejskimi Slovenci in laži komunistično propagando
V našem- prvem članku o rezultatih koroških volitev smo obljubili, da bomo objavili ne kaj vesti iz koroške volilne propagande, ki naj osvetlijo naša takratna izvajanja. V naslednjem ob javljamo nekaj izvlečkovt ki smo jih posneli iz zadnjih številk glasila zavednih koroških Slovencev, »Koroške kronike«.
Iz teh bo vsakomur, brez komentarja razvidno, kakšne taktike se poslužujejo titovci med zamejskimi Slovenci, kako lažno skušajo v eni pokrajini prikazovati to, kar se dogaja v drugi. Toda laž ima kratke no ge in lažnik ostane vedno osramočen!
Naslednje odstavke naj poseb no pozorno prečitajo gor iški Slovenci, ki se bodo, po sklenitvi pakta titovci - Cucchi-Magnani znašli v približno enaki stiski, v kakršno so svoje koroške pristaše zapeljali celovški agenti sedanjih ljubljanskih oblastv.:-kov. Ne bo odveč, če si jih prečitajo tudi tržaški Slovenci, kaj ti morda bo vztrajno trkanje
Potovanje v Jugoslavijo brez nevarnosti
m
Preteklo soboto je načelnik državnega tajništva FLRJ za zunanje zadeve, Branko Draškovič, na tiskovni konferenci v Beogradu priznal, da je vest, ki že vse od Planiških smučarskih tekem razburja avstrijsko javnost, resnična. Jugi-slov.\nske oblasti so 'namreč aretirale Alojzija Perneta, ki je prispel
"sirijskimi smučarji. Avstrijsko časopisje poudarja, da se je Perne1 podal v Planico kot član avstrijske smučarske reprezentance. Vendar to titovskih c-blasti ni motilo. Draškovič je dobesedno dejal: »Ni, bistveno, ali je Perne bil član avstrijske ekipe ali samo izletnik, temveč je bistveno to, da je Perne jugoslovanski državljan.« Pripomnil je še, da je bil Perne za časa nacistične okupacije visok in odgovoren funkcionar okupatorskega režima1 in v tej luči bodo jprimer Perneta tudi nadalje obravnavali. Draškovič je še dodal, da je Perne že prej večkrat prispel s ponarejenimi dokumenti v Jugoslavijo in
da do sedaj ni dobil izpustnice iz
jugoslovanskega državljanstva, pa da veljajo za njega na jugoslovanskem ozemlju jugoslovanski zakoni.
Ne poznamo Perneta, ne njegovega delovanja, zato ne moremo soditi, kakšni so njegovi morebitni grehi. Primer je za nas zanimiv v toliko, ker jasno kaže,.da Jugoslavija ne priznava morebitnin pridobitev tujega državljanstva v vseh tistih primerih, ko prizade.i ni dobil izpustnice iz jugoslovanskega državljanstva. Poleg tega pa je - obravnavanim postopkom do kazano, da komunisti proti vsakomur uporabijo vse stare očitke čim jim to politično kaže. Ne ozirajo se na morebitne drugačne obljube in izjave! Verjetno bo planiški dogodek podučen primer za nekatere primorske zamejske Slovence, kakor tudi tiste begunce, ki so tu poiskali zatočišče in se danes, po začetnem -nasprotovanju, zopet bratijo -z ljudmi, katerim so svoje-ča-sno odrekali priznanje.
tržaških titovcev na vrata PSVG le nekega, dne rodilo sadove. Pregovor namreč pravi: Kdor je pravočasno opozorjen, je že na pol rešen!
U rediš t v o
Zavezniki borošhiii titovcev
Dr. Jobst, odvetnik in človek, ki se je močno upiral vrnitvi hiše Mohorjeve družbe njenim pravim lastnikom, je tudi -znan socialist. Trenutno vodi veliko tožbo proti družbi, ki je lastnica koroških e-lektraren. Te elektrarne so javna last, a toži jih za 960.000 šilingov (okrog 25 milijonov lir), kot svoje stroške, ki -si- ;ih je zaračunal za sodelovanje pri pogodbah, po katerih so zasebne elektrarne v deželi podržavili. 7 takega socialista se zavzema napredna Demokratična fronta!...
Organ socialistične stranke, »Neue Zeit«, je v zadnjih dneh pred volitvami naglašal nemški značaj strankinega gibanja in se celo ponašal, da so razni »Ri.tter-kreuztraegerji« kandidati na socialistični listi. Za vse to se je navduševala tudi Demokratska fronta in njeno glasilo »Vestnik«....
Do sedaj je bil v Beli župan so cialisi Koštrun, ki so ga vsi visoko cenili. Toda njegovo nepristransko delo ni bilo všeč nacionalistični struji v koroški socialistični stranki in zato so Koštruna lepo spravili z liste. Vzorni in nepristranski mož na socialistični listi ni našel prostora, ker je bil menda preveč Slovene in kristjan....
Stalinova senca d Kremlju
Pod prvim -uradnim zdravniškim poročilom o Stalinovi možganski kapi, ki so ga objavili 4. marca 1953 v sovjetskem tisku, je bil med desetimi zdravniškimi podpisi na prvem mestu podpis takratnega ministra za zdravstvo, Andreja F. Tretjakova. Njegov podpis je bi! tudi na listini, ki so jo izdali dva dni kasneje in ki je potrjevala Stalinovo smrt.
Točno eno leto po teh dogodkih, 3. marca 1954, smo na zadnji strani moskovske »Pravde«, v tako i-menovani »Kroniki« zasledili tri drobne vrstice, ki so sramežljivo naznanjale svetu:	»Prezidij Vr-
hovnega sovjeta ZSSR je tov. A. F. Tretjakova sprostil dolžnosti ministra za zdravstvo ZSSR,« Zgolj slučaj? Morda. Mogoče še več, kdo bi vedel? Zamorec je svojo dolžnost izpolnil m lahko gre....
Andrej Tretjakov je bil v trenutku, ko je podpisoval Stalinovo bolezen in smrt, šele nekaj tednov minister za zdravstvo ZSSR. Postal je minister potem, ko je njegov prednik, Jefim I. Smirnov, v zvezi z znano »morilsko zaroto kremeljskih zdravnikov«, s katero so se tudi uredniki pri »Delu« do gležnjev blamirali, moral nenadoma v zatišje. Do danes ga še niso ponovno pokazali na svetlobo, čeprav so po razkrinkanju »zarote« priznali, da je nedolžen.
Tretjakov je spadal torej med koristnike iznajdljivosti »za-rote'< prav tako kot Ignjatev, -takratn’ minister za državno varnost! Medtem pa, ko so Ignjateva aprila 1953 -kot sokrivca na iznajdbi »zarote« pognali, je Tretjakov užival še nadalje vse časti in privilegije sovjetskega ministra. Ignjateva so pred nekaj -tedni izvlekli iz nafta-
lina in ga postavili za prvega tajnika CK baskiriške KP kot Malen-kovljevega moža ali kot zaščitenca Hr.uščeva? Kdo bi to uganil?
Tako Se razvijajo -dogodki v Sn-vjetiji za kremeljskimi kulisami po Stalinovi smrti: tajinstveno, zarotniško, azijatsk-o. »Zarota kremeljskih zdravnikov« stalno sili na površje in se ponovno pogreza v kalne močvare kremeljskih skrivnosti....
Nekaj drugih zamotanosti pa je leto po Stalinovi smrti le razčistilo. Trojka: Malen-kov, Berja, Hxu-ščev je prečiščena. Berja je prejel za božič strel v tilnik in je izbrisan iz sovjetske zgodovine. Naročniki »Velike sovjetske enciklopedije« -so od založništva prejeli poziv, naj iz enciklopedije izrežejo strani iz življenjskim popisom Ber-je in jih zamenjai-o z novimi stranmi, ki jih je založništvo naročnikom istočasno dostavilo in v katerih ni imena Berie,
Po vsej državi se nadaljujejo premeščanja na odgovornih mestih. Pri tem niso prizadeti zgolj pristaši Berie, pač pa tudi -mnoge druge osebne račune temeljito poravnavalo. Malenk-ov in Hruščev tekmujeta na življenje in smrt. kdo bo z lastnimi pristaši zasedel več ključnih postojank. Ali pa je to dirkalno vozilo še vedno dvo-vprežno ali že enovprežno, tega danes še ni mogoče dognati.
Največjo spremembo letu po Stalinovi smrti zaznamuje vsekakor gospodarsko področje. Pritisk, s katerim poskušata Stalinova dediča dvigniti proizvodnjo potrošne-ga blaga, je nov. V raznih člankih iz -življenja Sovjeti je smo omenjali govor Hruščeva septembra 1953, s katerim je kmečkemu življu spo-
ročil nekaj presenetljivih popuščanj. To je prav tisti Hruščev, ki je pred nekaj leti poskušal uveljaviti načelo tako imenovanih »A gromest«, s katerimi je nameraval sproletarizirati kmečki sloj do zad njih doslednosti. Takrat je pogorel. Najnovejši razvoj pa dokazuje, da Hruščev še vedno vztrva na svoji zamisli. Prav njegova odločna zahteva za okrepitev traktorskih postaj ni nič drugega kot nova pot k uresničenju starega ciij.i »Agromest«.
Najmanj sprememb zaznamuje obdobje po Stalinovi smrti v zunanji politiki. Ton se je sicer u-blažil in je danes manj ošaben in oblastniški, kar je dokazala prav berlinska konferenca, vendar bi .tudi Stalin ne mogel bolj pr-osM-ško in trmoglavo vztrajati na zagrizenosti, da Rdeča armada ostaja še ■ naprej v sovjetskih področjih Nemčije in Avstrije, kakor je to povedal Molotov na konferenci v Berlinu in v svoji zadnji izjavi v Moskvi.
Jegulje tu, jegulje tam
»Apostoli« naprednosti so pač tudi na Koroškem zelo gibčni, ker se ■ narodnim vozilom prevažajo po deželi. To dejstvo je treba o-svetliti. Dr, Franci Z-wiiter in Franjo o-;-is (voditelja koroških 4i--fOvcev) sta bila- leta 1937 oba bogoslovca. Z vso vnemo sta se vnemala zi svoj poklic, na katerega sta se pripravljala. Znanost pa na? ■uči, da se človek vsakih sedem let prenovi. To pot sta dosledno hodila tudi omenjena gospoda. Kakor sta bila leta 1937 kot bogoslovca vneta za vero in krščanstvo, tako sta sedem -let pozneje z isto vnemo bila na delu za komuno Marxa in Lenina ter Stalina, '"o je bilo leta 1945 in kasneje. In zopet sedem let nato, leta 1952, -sta bila z vsemi tehničnimi sredstvi na delu za socialiste, in sicer tiste socialiste, katere sta nekoč označevala kot izrodek reakcije in fašizma..
Ce človek nekoliko trezno presoja 'ta razvoj, se mora vprašati, kaj -bosta ta ista dva »tovariša>< napravila leta 1959, torej zopet v sedmih letih. To so pač mlini i.u veter, ki se temu primerno tudi obračajo. Titovska trobila seveda pravijo da je tako prav....
(Nadaljevanje prihodnjič)
Veliko pozornost je v diplomatskih in časnikarskih krogih zbudila vest o nenadnem odhodu beograjskega sovjetskega veleposlanika v Moskvo. Sovjetski veleposlanik Valikov je prispel v Beograd v lanskem poletju in je to prvič, da po svojem prihodu zapušča Jugoslavijo. Mrzlični odhod veleposlanika tolmačijo na- najbolj senzacionalne načine. Nekateri menijo, da 'e morda padel v nemilost, drugi smatrajo, da bo sodeloval pri pripravah za ženevsko konferenco, tretji, da prinaša nova Titova sporočila itd.
Zopetna izsiljevanja ?
Na tiskovni konferenci je predsednik Scelba glede Tržaškega vprašanja povedal tudi tole: »Vprašanje STO, ki danes zavira stike «■ sosedno Jugoslavijo, s -katero pa bi bili potrebni trajni 'in prijateljski odnosi, ne -bi smeli nositi pečata »problem«. Take so namreč pravne in pravične zahtevke Italije. Zakasnitev rešitve Tržaškega vprašanja je s stališča pravičnosti faktor, ki slabi italijansko demokracijo iA otežkoča- uresničenje evropske obrambne politike in stremljenja za njeno integracijo.« V nediplomatskem jeziku -bi se to reklo: Dragi zavezniki, če nam ne izročite STO, tudi mi ne bomo storiii ničesar za evropsko obrambo.
'Na te izjave Scelbe, ki so presenetile ameriško javnost in jo tudi pošteno razjezile, kar dokazuje sam »Giornale di Trieste« z dne 24. t. m., je že čez 24 ur kasneje odgovoril ameriški zunanji minister Dulles in povedal, da Združene države ne smatrajo, da je hotel Scelba « svojimi besedami stavki pogoj, da -bi bilo treba rešiti najprej Tržaško vprašanje in šele potem pristopiti k ratifikaciji pogodbe o evropski obrambni skupnosti.
Ameriški zunanji minister jp svoj dvom o tolmačenju izjave predsednika italijanske vlade podčrtal zato, ker se dobro zaveda, kako ameriško javno mnenje reagira na podobna izsiljevanja. In prav to je hotel italijanski javno-sf: povedati skozi cvetko, kakor pravijo severnjaki.
VESTI z GORIŠKEGA
Sestanek najenmihoo o Penini
V petek 19. t. m. predpoldne so zoorovali v Pevmi pri Gorici km-> :t;e ki ima.,o v najem zemljo ustanove »Ente Tre Venezie«. Sestanka sta se udeležila tudi občinski .in deželni svetovalec g. K udi Bratuž in dr. Sviligoj. Na sestanku so ooravnavali vprašanje morebitne poravnave z ustanovo »Ente Tr? Venezie«. Prvi je poročal sindikalni zastopnik g. Simčič, ki je povedal, da je goriški župan dr. Ber-nardis izrazil njemu, g. Bratužu in g. Pavlinu predlog, po katerem naj ■bi se zadeva rešila takole: Ker u-s lanova »Ente Tre Venezie« vztraja na svoji odločitvi po radikalni obnovitvi svojega zemljišča v Pev-mi in okolici iter je prav zaradi teg prati najemnikom nastopila s tožbo za razveljavitev pogodb in je sodišče ^ijeni zahtevi ugodilo, bi se zadeva lahko rešila na tak na-ein, da bi vsi kmetje - najemniki od pogodbe odstopili, ustanova pa bi se zavezala obdržati na nanovo postavljenih kmetijah kakih dvajset družin.
Zupan je baje pripomnil tudi, da je tveganje stroškov s pravdanjem preveliko. Najemniki so namreč odločni obrniti se na prizivno sodišče v Benetke. Na drugi sitrani pa menda trosijo vesti, da bodo prizivni stroški znašali kakih 700 tisoč 'lir!
Svetovalca gg. Bnatuž od SDZ in Pavlin od DFS sta na sestanku povedala, da pravzaprav župan ni dal točnega zagotovila niti za tistih dvajset družin, za katere je pravil, da bi jih ustanova obdržala na kmetiji! Iz vseh okoliščin so vsi trije dosedanji govorniki prepustili končno odločitev glede županovega predloga najemnikom samim, ker so svoje sreče sami go-spodairji. So pa zbranim kmetom jasno prikazali svoje dvome v za-<k»voljivost predloga, ki ga je verjetno sama ustanova ponudila.
Z druge strani pa je g. Bratuž opomnil tudi na namen, ki ga gori navedena ponudba lahko skriva, to je; nagnati slovenske kmete drugega proti drugemu, kajti jasno jr:, da so zemlje vsi potrebni. Ce oa bi županovo ponudbo sprejeli, bi nujno nastala med njimi trenja, kar bi vsak izmed njih Tad bil med tistimi dvajsetimi, ki bi jih 'listina na kmetiji obdržala!
Na sestanku so govorili tudi o zadružni mlekarni in kleti, o katerih ustanova trdi, da ju misli u-stanoviti. Taka trditev pa je brez resne podlage, ker ni zadevno zemljišče v Pervmi in okolici tako obširno, da bi hkrati moglo nuditi, kot ustanova prikazuje, obsežne količine povrtnine, pšenice, koruze, krme za živino in povrhu še vina!
Končno se je oglasil k besedi tudi dr. Sfiligoj, ki je zbranim kmetom - naiemnikom pojasnil posebni pravdni postopek v zadevi priziva proti sodbi goriškega sodišča in jih pomiril, kar se tiče morebit nih pravdnih stroškov, ki jih sodišče navadno kompenzira odnosno zelo nizko odmetri. Priziv pa zna trajati tudi dobri dve leti, ker je prizivno sodišče v Benetkah pre-
obloženo z delom, ki ga ne utegne sproti reševati. Kmetje-najemniki pa — je dejal dr. Sfiligoj — se morajo odločiti za pobijanje načrta, ki ga je ustanova »Ente Tre Venezie« predložila in na katerega je beneško kmetijsko nadzomištvo pristalo. Pobijati ga je treba s stvarnega in pravnega stališča, kajti sodišče bi sicer lahko znova padlo v zmoto.
S svoje strani je dr. Sfiligoj obljubil nepristransko in prijazno naklonjenost in pomoč kmetom najemnikom v tej zadevi. Strinjal se je z izvajanji prejšnjih govornikov, da morejo biti kmetje-najemniki zelo oprezni pri odločanju, ali sprejeti županov predlog ali ga odbiti!
Tudi on je podvomil v resnost trditve ustanove »Ente Tre Venezie«, da bi namreč s pevmskimi njivami, ki jih je, kot ustanova sama priznava, kvečjemu za dvajset malih kmetij, preplavila gori-ško deželo in celo tržaški trg z zelenjavo, z mlekom, s pšenico, s koruzo in z vinom!
•Slovenci nismo tako prostodušni, da bi sprejemali za zlato vse, kar se sveti....
Ce pa je ustanovi »Ente Tre Ve-
nezie« res pri srcu obnova zemljišča in povečanje pridelovanja, lahko v.se to izvede, ne da bi ji bilo treba goniti slovenskega kmeta na cesto!
V ostalem pa — je zaključil dr. Sfiligoj — mora tudi vlada nuditi kmetom svojo pomoč v zadev, ki je strogo gospodarskega in socialnega značaja. Pozval je kmete in, sploh vse Slovence v Italiji k vztrajanju na zahtevi po deželni avtonomiji, ‘ki nujno nosi s seboj tudi gospodarske in socialne ugodnosti.
Kmetje-najemniki so sklenili, da morebitnih pogajanj za mirno rešitev spora z ustanovo »Ente Tre Venezie« sicer ne odbijejo, da pa se proti sodbi goriškega sodišča pritožijo v Benetke.
Prijavite dohodke
Samo še do 31. t. m. je čas prijaviti dohodke za odmero davka. Kdor tega roka ne bo spoštoval, zapade globi. Kdor je lani prijavil in letos ne, bo tudi za naprej veljala lanska prijava z deset odstotnim poviškom. Zato velja predpisana lanska prijava, če prijavitelj ni v lanskem letu (1953) imel po zakonu oredvidenih dohodkov!
»Titovski emisarji na delu"
Z ozirom na gornji članek, objavljen v »Demokraciji« 12. t. m. na goriški strani, je poslalo »Planinsko društvo v Trstu«, ki se sedaj imenuje »Slovensko planinsko društvo«, popravek, da Planinsko društvo, odkar je bilo obnovljeno .maja 1946, ni izključilo doslej niti enega svojega člana iz kakršnega koli razloga, in da zato ni res, da bi bil nekdo izključen, ker je predlagal, da se društvo imenuje »sli>-vensko«. Dodaja še, da je društvo sklenilo 25. februarja 1954, da -e od tedaj imenuje »Slovensko planinsko društvo«. To je popravek.
m m m
Opomba »Demokracije«:	Mii pa
ugotavljamo: 1) da je staro društvo še celo pod fašizmom nosilo ime »Slovensko planinsko društvo«; 2) da so »tovariši« leta 1946, ko so pod okriljem komunizma društvo obnavljali, zavrgli ime »slovensko« in ga vzpostavili le kot »Planinsko društvo«; 3) da niso titovci dolgih osem let čutili potrebe, da bi vrnili društvu njegovo slovensko ime; 4) da je značilno, da je »Planinsko društvo« sklenilo, si zopet nadeti slovensko ime prav v času, ko je ostra polemika med •slovenskimi demokrati in titovci dokazala kako pogubonosna je vsa titovska politika za Slovence.
S seje goriškega obč« sveta
Na občinski seji od 17. t. m. so razpravljali o končnem obračunu dejanskih izdatkov in prejemkov v finančnem poslovanj« za leto 1952, o upravi ustanove »M. Voi-lat« katere imovina je še vedno v Egiptu in ki jo cenijo na okoli 4fi milijonov lir (gre namreč za zapuščino, ki je bila prisojena goriški občini z naročilom, da se iz dohodkov pripravljajo mladoletni na razne poklice), o nekaterih spremembah pravilnika za civilno bolnišnico v Gorici in končno o sklepu občinskega sveta, ki predvideva izdatek 7.300.000 lir za izvanredno bi-tumiranje raznih cest v skupni po vršni 39.600 kvadr. metrov.
V razpravljanje je posegel tudi naš svetovalec, dr. Birsa, ki je priporočal, naj se vendar enkrat poskrbi tudi za popravilo ceste, ki vodi do državne meje pri Rdeči hiši in ki je v .najslabšem stanju, kar ni v čast goriški občini. Zupan je zagotovil, da je načrt o si-stemaciji ceste že v delu in da br tudi za to poskrbljeno.
Zanimivo pa je bilo razpravljanje ~ končnem obračunu za finančno delovanje v letu 1952. Med drugimi je zopet povzel besedo g. dr. Birsa, ki je izvajal, da ni treba še enkrat poudarjati vzrokov, ki so dovedli d.o pasivnega stanja občinskih financ; o teh se je že prt* mnogokrat govorilo in pisalo. Via, da je brez dvoma dobrohotno mi-i slil tedaj, ko je v samo ustavo vključila deželno avtonomijo s posebnim statutom. Ko so pa zahtevali, da se ta ustavna določba izvedejo, so se nekateri proti temu
uprli in dosegli, da so izvršitev d-godili.
Vsekakor pa je v poročilu o finančnem poslovanju za leto 1952 rečeno, da se je tedanja občinska uprava odločno potegovala za to, da država nujno pristopi na pomoč pasivnemu stanju goriških občinskih financ. V tem oziru je dr. Birsa navajal, da je vlada s posebnim zakonom od 2. 7. 1952, šiv. 70 določila n. pr. mestu Rimu 3 milijarde lir za sanacijo občinskih financ. Prav tako je predvidena pomoč mestu Neaplju. Zakaj bi ne bilo tako tudi za Gorico, ko je ž.-? sam De Gasperi 4. novembra 19:32 izrecno izjavilv Gorici: »Torta je majhna, itoda kos, ki ga dolgujemo Gorici, mora biti poseben. Ngj?rd-vili smo premalo za to področje.« Dr. Birsa je zato predlagal, naj se občinska uprava z vso silo poteguje, da rimski krogi enkrat za vselej izdajo posebni zakon za Gorico na podlagi katerega bi se deficitarno stanje občinskih financ dokončno odpravilo. Zakaj bi morali vedno in vedno tožiti, ko smo
Proslava Srečka Kosovela na slovenskih šolah v Gorici
V četrtek 18. t. m. so na goriških šolah v ulici Croce proslavili petdeseto obletnico rojstva velikega slovenskega pesnika Srečka Kosovela s Krasa, ki se je rodil 13. marca 1904 v Sežani, umrl pa 27. tnaja 1926 v Tomaju, star komaj 22 let!
Proslavo je otvoril ravnatelj g. prof. Josip Nemec, ki je poudaril, da je bil s pesnikom Kosovelom v dobrih in prijateljskih osebnih stikih ter orisal lik mladega slovenskega pesnika z ganljivimi besedami.
Sledilo je predavanje pesnika in profesorja g. Milana B e k a r j .. : »Srečko Kosovel pesnik slovenskega naroda in bogoiskatelj.«
Pesnik prof. Bekar je v svojem zanimivem predavanju primerjal balado Srečka Kosovela o slovenskem narodu z borbeno pesmijo češkega pesnika Petra Bezruča, ki je spesnil »Sleske pesmi« in ki so izraz predsmrtne groze ob umiranju Cehov v Slezi ji.
Posebno je predavatelj primerjal Kosovelovo balado »Prišel je pevec slovenske dežele« z balado Petra Bezruča »70.000«, Bezručeve-g» »Andraža« pa s Kosovelovo »Pot ob Soči«.
Kakor je bil Peter Bezruč češki Leonida, tako je Kosovel padel kot slovenski Leonida za slovenski narod. Zato niso njegove predsmrtne slutnje samo slutnje njegove smr-
ti, ampak tudi predsmrtne slutnje slovenskega naroda v dobi »strašnih dni« prve svetovne vojne in tik za njo.
Prav zato Simon Gregorčič ni mogel biti Kosovelov vzornik, ker teh »strašnih dni« pesnik Gregorčič ni preživljal.
Vzornik Srečka Kosovela je postal Peter Bezruč, pesnik šleskih »70.000« umirajočih Cehov, keT le s temi je lahko primerjal umiranje Slovencev.
Češki pesnik pozna samo eno snov: trpljenje naroda. In samo e-<no misel: »Poginemo preden nam sine svit.«
V drugem delu svojega predavanja je prof. Bekar analiziral bogo-iskateljski element v poeziji Srečka Kosovela. V predsmrtni grozi, svoji in tudi slovenskega naroda, ter ob propadajoči evropski kulturi (v pesmi »Ekstaza smrti«) je Srečko Kosovel iskal rešitve v Bogu.
Prof. Bekar je svoje predavanje zaključil s pojasnilom, da Srečko Kosovel ni samo narodni bard, kot Peter Bezruč, pač pa je tudi najbolj tipičen slovenski poet bogoiskatelj!
Literarna veda pa mora raziskovati ta element — je poudaril prof. Bekar — v vsem slovenskem slov stvu, ker je. tipičen za vse Slovane. Primerjalna literarna veda ga bo morala prav tako upoštevati, kot nacionalni element sam.
pač v Gorici nekdaj živeli mirno in gospodarsko 'Umerjeno življenje?; Ko je dr. Birsa navajal De Gasperijeve besede z goriškim poudarkom je le malo manjkalo, da ni zašel v napolitansko narečje.
G. župan je nato izjavil, da go-riška občina na vsak način stremi za dosego »posebnega zakona«, čeravno zaenkrat še ne ve, kakšna bo odločitev, ki naj bo podlaga aktivn' finančni upravi.
Klavirski koncert slepega g. Gabrijela Devetaka iz Sentmavra p;i Gorici, ki se je vršil v Gorici v četrtek 18. t. m., je ob splošnem zadovoljstvu udeležencev uspel odlično.
Gospod Devetak je s svojo sposobnostjo in spretnostjo pokazal, kaj zmore trdna volja in ljubezen do glasbe. Udeleženci so navdušeno pozdravljali redki dogodek, ki je Slovencem na Goriškem v ponos.
OOSPODARSTVO |
POMLAD IN KMETOVE SKRBI IN DELO!
Pomlad je tu, in novo življenje se obuja v naravi. Vse začenja brsteti in zopet se povračajo kmet> vi upi na bogato letino. Da pa u-pravičimo te upe, moramo predvsem skrbeti, da tudi pripravimo na njivi in polju ugodne pogoje za bogato letino. In ti pogoji so: temeljita m pravilna obdelava, p.i-gnojitev ter pravočasno škropljenje proti raznim škodljivcem.
NA VRTU bomo sedaj posejali vse vrste povrtnine. Ako nam na vrtu delajo škodo polži, kar se dogaja .zlasti, če so v bližini mlaku-že ali kakorkoli vodena tla, bomo polžem nastavili va.be za njih pokončanje. In sicer raztrosimo okoli gredic »Limanex«, po en ščepec na kupček.
NA POLJU. Mislim, da smo že vse trte obrezali im tudi pripravili potrebne kole za obnovo starih in gnilih. Je pa tudi zadnji čas, da trtam podorjemo di podkopljemo hlevski gnoj, ako hočemo, da, bodo strte še letos imele korist od. tega. Kakor smo že večkrat omenili, je hlevski gnoj popolno gnojil.). Toda gotovih snovi ima manj in drugih več. Zlasti moramo gnoju — za bolj uspešno gnojenje -— dodati superfosfata in deloma, tudi kalijeve soli. Ako gnojimo trtam s kalijevo soljo, nam te bogato povrnejo, ker nam dajo slajše grozdje in s tem mošt 'bogatejši na sladkorju in močnejše vino!
Skra.jni čas je tudi, da poškropimo sadno drevje, kar bi seveda ob tem času že moralo biti opravljeno. Vedeti' moramo namreč, da ne smemo škropiti, z raznimi težkimi olji — kakor so »Miscodrin«, »iNeodendrin« itd. — ko začne po-povje že brsteti, ker bi ga v takem primeru ožgali. Lahko pa še škropimo breskve z modro galico. Pri škropljenju moramo paziti, da poškropimo zlasti vse popovje, ker le tako bomo gotovi, da nam ne bo razvijalo kodrov. Brozgi modre galice je dobro dodati kako lepilno sredstvo, da se brozga bolj prime. Lahko v ta namen uporabimo n. pr. 1/4 1 mleka na 100 1 ali pa po 100 g.r žveplenokislega amonja-ka na 100 litrov.
KAJ PA NJIVE?
Ob .suhem vremenu bomo sadili krompir in sejali deteljišča, O krompirju smo enkrat zadnjič govorili. Poudarjamo, da smemo krompir saditi le v suho zemljo, ker le tedaj bomo lahko računali na obilen pridelek, ko smo drugače zadostili drugim pogojem: glo-
boko oranje in izdatno pognojenje z dobrim gnojem, spopolnjenim s superfosfatom in kalijevo soljo; če je bila pa njiva lansko leto pogrnjena z gnojem, bon)o sedaj pognojili s superfosfatom, žveplenoki-slirn amonjakom in kalijevo soljo v razmerju 60 kg superfosfata, 30 kg amonjaka in 20-30 kg kalijeve soli na 1.000 kvadratnih metrov. Za deteljišča pa zorjemo zemljo in jo z brananjem zdrobimo in pr?-oramo. Deteljo je dobro .sejati skupaj z ovsem, ker daje oves detelji določene hranilne snovi, potrebne za razvoj. Na 1.000 (tisoč) kvadratnih metrov bomo posejali po 8 kg ovsa in 3-4 kg semena detelje. S semenom detelje ne smemo štediti, ker le gosto detelj,išče nam da dobro pico! Oboje semen, oves in deteljo,* potrosimo po vrhu in nato dobro zabranamo. So poprej pa bomo pognojili z umetnimi gnojili, ki jih raztrosimo do vrhu, predno začnemo, po oranju, ■branati. .In sicer bomo raztrosili približno po 60 kg superfosfata it^ 30 kg žveplenokislega amonjaka r’o 1.000 kvadratnih metrov. Ce za deteljišča uporabljamo hlevski gnoj — kar nam da seveda bolj bogate košnje — smemo uporabljati le dobro udelan, preperel gnoj. Se bolje je, če je bila .njiva v prejšnjem letu pognojena z gnojem. V tem primeru bomo sedaj pognojili le s polovico zgoraj navedenih količin umetnih gnojil.
Kdor, pa bo sejal deteljo po pšenici, naj jo poseje, ko bo opravil pomladansko brananje pšenice. Seme se poseje povrhu in zahirana.
TRAVNIKI IN SENOŽETI Predvsem moramo očistiti vse kamenje in grmovje. Pognojili bomo s 50 kg superfosfata, 25 kg..a-monjaka in v pustih, peščenih zemljah tudi po 15 kg kalijeve soli na 1.000 kvadr. metrov. V bolj težkih, močvirnih zemljah je bolje gnojiti namesto z amonjakom z. apnenim cjanamidom v isti količini. Ko smo gnojilo raztrosili, j» koristno dobro pobranati, ker s tem gnojilo .bolje spojimo z zemljo in obenem tudi zemljo zrahljamo.
V KLETI V, tem mesecu in tja do polovice aprila bomo vino pretočili drugič. Pri tem moramo predvsem skrbeti za zdrave sode. Ce je vino čisto, ga ne bomo pri tem pretakanju zračili. C e pa je kaj motno, mu pred pretakanjem dodamo 3-5 gr bisulfita in po pretakanju 5 gr tanina n?. 100. litrov. Taka motna, vina bomo ob pretakanju nekoliko prezračili.
IZ SLOVENITE
Kidričeve načrtne brezglavosti
Ko so pred leti sklenili zgraditi tovarno aluminija v Stražišču pri Ptuju, so mnoigi nerežimski kritiki resno opozarjali na zgrešenost te investicije. Kraj je bil namreč primeren za predelavo madžarskega boksita, kateremu so to podjeij; namenili Nemci ,med vojno, ni p-t prikladen za predelavo dalmatinskega boksita, katerega ležišča so zelo daleč ter bi bilo umestnejše, d<- bi gradili tovarne na vojno varnejšem področju, ob morju ali v Dinarskem pogorju. Toda vsi ugovori so 'bili zaman in po gospodarskem diktatu so nadaljevali z gradnjo tega »ponosa slovenskega gospodarstva«. Vasico so celo prekrstili po vrhovnem slovenskem »gospodarskem strokovnjaku« v »Kidričevo«.
Da bi tega raje ne storili! Kakor žalosten spomin na to ime se vrste zdaj v časopisju članki, ki opominjajo slovenski narod, da še dolgo ne bodo odpravljene posle i dice vseh gospodarskih polomij, ki jih je pokojnik skupno s svojim štabom zagrešil. Zaradi nezadovoljivega stanja v tem podjetju je bil namreč pred gospodarskim odborom zbora proizvajalcev zaslišan član- .upravnega odbora tovarne aluminija v Kidričevem, ki jo po »Slovenskem poročevalcu« izjavil: da bi podjetje moralo letos predelati 20.000 ton glinice in 4.000 ton aluminija, da pa tega ne bo moglo doseči, ker mu elektrosistem zagotavlja samo takšno količino c-lektrične energije, .ki zadostuje za 2000 ton aluminija; da bo zaradi tega od 160 peči obratovalo v ele-trolizi samo 30; da si tovarna Je ni zagotovila zadostnih količin boksita, ker je rudnik v Dernišu (Dalmacija) kar čez noč nesorazmerno povišaj cene; da si ini mogel zagotoviti sode, ker jo tovarna v Lu kavču v celoti izvaža, če bi jo pa hotel uvažati, bi bila predraga; da nima dovolj premoga, ker ga v Sloveniji lahko dobi največ 10.000 ton, ostalega pa bi moral kupiti v
Banovičih (Bosna), od koder je zaradi prevoza predrag; da ima z raznimi slovenskimi tovarnami pogodbe za dobavo raznih strojnih delov, katerih še vedno ni in sploh ne ve, kako naj si pomaga itd. itd. Pri vsem tem pa tovarna aluminija svoji letošnji prošnji za investicijski kredit sploh ni priložila potrebne dokumentacije, ker je bila prepričana, da bo kredit itak don bila.
Pa naj še kdo reče, da ni to kričeč primer »načrtne brezglavosti«, kakor je neki nemški gospodarski strokovnjak označil sedanje jugoslovansko komunistično gospodarstvo.
mogočala letno proizvodnjo 342 milijonov kilovatnih ur, to je skoraj toliko, kolikor je znašala predvojna električna proizvodnja v vsej Sloveniji. Svojevrstno prvenstvo bi, predstavljala za jugoslovanske razmere tudi dolinska pregrada pri Tribuši, saj bi bila 100 metrov visoka in bi ob zgornjem loku merila v dolžino 440 metrov.
Nova elektrarna na Idrijci?
Na zagrebškem zasedanju tehničnega komiteja gospodarske komisije OZN za izvoz električne energije iz Jugoslavije 'so zadovoljivo ocenili jugoslovanske načrte za zgiraditev velikih elektraren na I-drijci, Cetini, Liki, Gacki in na Trebišnjici. V vseh teh primerih gre za izrazite akumulacijske centrale, ki bi lahko dobavljale električni tok takrat, ko bi 'ga drugje, zaradi suše ali izime, zmanjkalo. Načrte bodo zdaj predložili Evroo-ski komisiji OZN, nato pa Mednarodni banki v Washingtonu, katero bodo zaprosili zsl posojilo, ki naj omogoči izgradnjo teh objektov.
Za Primorsko je zanimiva predvsem zajezitev Idriice. Pregrada bi bila zgrajena pri Tribuši. Akumulirali bi 313 milijonov kubičnih metrov vode, kar bi dalo, pri popolni izpraznitvi bazena, 90 milijonov Kw. Strojnica elektrarne ‘ i bila pri Avčeh, nasproti hidroelektrarne Doblar. Voda bi prihajala v hidrocentralo, ki bi bila v kaverni ob Soči., po podzemeljskem rovu, dolgem 11 km. Zaradi velikega padca — 175 m — bi ime’a izredno moč. Instalacije so v prvi stopnji predvidene na 90.000 Kvr, a bi jih kasneje lahko povečali *o zmogljivosti 170.000 Kiw. Akumu lacija vode v Srednji Idrijci bi o-
GRADBENA PODJETJA Tudi v gradbeništvu je storilnost zelo padla. To nizko storilnost o pravičujejo s pomanjkanjem inženirjev i,n kvalificiranih delavcev Ker so gradbeni stroji, ki prihajajo iz tujine, precej dragi, saj sp zanje Titovi gospodarstveniki ž •-tvovali že 20 milijard dinarjev, : } sklenili, da jih bodo kratkomalo sami delali. Ni važno, če bodo ti doma izdelani stroji slabši in, dražji kot tisti, ki prihajajo iz tujine!
Storilnost titovskih gradbenih, podjetij je tako nizka, da jo je nemogoče opravičiti samo z gori navedenimi razlogi. Saj sami priznavajo, da pri vrtanju predora napredujejo povprečno po 1 m na dan, medtem ko je evropsko povprečje 15 m, v Ameriki pa celo 30 m .na dan.
Tu ni samo pomanjkanje mehanizacije in inženirjev, tu bo isti po;av kot smo ga že toliko let o-pažali v kmetijstvu, in katerega so Titovi kmečki strokovnjaki o-značevali s sušo, povodnijo lin podobnimi elementarnimi katastrofami!
Natečaj za dvig pridelka
T.udi za kmetijsko leto 1954-55 je ministrstvo za poljedelstvo razpisalo natečaj za dvig kmetijske proizvodnje v skupnem znesku 855 milijonov lir na vso državo. Natečaj se deli v tri vrste: državni, pokrajinski in krajevni.
Kot so se naši kmetovalci na Goriškem že v preteklem letu odlično izkazali pri takem natečaju, tako upamo in želimo, da tudi za prihodnje leto ne bodo zamudili prilike, da pokažejo svoje sposobnosti!
Naložbe v bankah
Koncem januarja 1.1. so znašale naložbe v raznih denarnih zavodih v Italiji 2.037 milijard 475 milijonov lir. V decembru 1953 pa 16 milijard manj.
LEKCIJE iz italijanščine, latinščine in grščine daje gimnazijcem in licejcem izkušena o-seba v Gorici. — Za pojasnila obrnite se do kavarne Bratuž.
DROGERIJA
flHTOH PB0B0HH1H
Prodaja na debelo
in na drobno
GORICA Trg De Amlcls, 12 na Komu Telefon št. 3009
Vsakovrstno pohiitvo: SPALNICE - JEDILNIC* -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohištva
Tel. 32
Cormom - prov. Gorizia
Zastopniki iredentizma
Alessi je v »Giornalu di Trieste« našel hvaležnega odjemalca svojih člankov. Idejno in vsebinsko taKO reven d is t je hvaležno navezan na dobavitelja vsebinsko močnejšega hraniva. In ker že pri čitalcih mlajšega pokolenja .ne more pričakovati poznavanja nedavne tržaške preteklosti, jim pač Alessi proži svoje prikaze, -ki jih sestavlja točno po Gorcheovem receptu resnice in fantazije.
Tako se je pred kakimi petnajstimi dnevi v stolpcih »Giornala di Trieste<f pojavil kot zastopnik tržaškega iredentizma nihče drugi kot nekdanji glavni urednik »Pic-cola«, Teodor Mayer. Alessi marsi-ka' ve o Mayerju, saj mu je bil gospodar in predhodnik. Toda od vsega tega on marsikaj zamolči m tako, kakor vedno, uspe, da nam prikazuje Teodorja Mayerja v luči, ki se 'bistveno razlikuje od resničnega. Alessijevega Teodorja Mayeria je namreč razumeti kot Italijana, ne samo po prepričanju, ampak tudi po poreklu in tesni povezanosti .z italijansko masone-rijo. Predstaviti ga hoče kot zastopnika italijanske politike. V bistvu pa Teodor Mayer ni bil Italijan ne po očetu, ne po materi, pač na izhaja njegov rod .iz podkarpat-»tik galiških vasic.
K je okoli 1880. leta prišel v 5rst, je pričel prvotno izdajati skromen listič, ki so ga razpečevali brezplačno po tržaških kavarnah in ki je životaril od malih o-Slasov. Sele leta 1881 je začel izdajati »II Piccolo«. Omembe vred-ao je, da so naziv »piccolo« za gostinskega vajenca tedaj uporabljali v notranji Avstriji in Madžarski, ne pa v Trstu in po drugih krajih, kjer je prevladoval italijanski jezik. »Piccolo« ni imel na-»ena nastopati kot političen, arn-j»ak zgolj kot informativno-poslov-mi list, ki je takorekoč le slučajno gričel odvzemait čitatelje avstrijskemu listu »Adria«. Sele polagoma je postal glasnik priseljenega .življa, ki je živel nekako ob boku staromodne težaške trgovine in zaklel pod liberalnim okriljem vse jasnejše zastopati težnje italijanskega iredentizma.
Pri tej svoji preobrazbi iz brezkrvnega obveščevalca do vse i_-strejšega rušitelja klerikalizma in avstrijakantstva je Teodor Mayer pokazal vso gibčnost in vztrajnost srojega porekla in vso zvijačnost vahodnjaka.
Se zanimivejše bi bilo raziskat’, s katere strani je Teodor Maver prejemal naročila •' sredstva za svoje podjetje in kateri -krogi svo
bodnjaške Madžarske in prav tako svobodnjaške Italije so mu staii blizu. Toda, če bi objavili dokumentacije iz neposredne Mayerje-ve okolice, bi storili g. Rinu Ales-siju kapitalno uslugo, ker bi mu omogočiili, da še pred izdajo popravi in izpolni knjigo, ki jo pod njegovim imenom pripravljajo.
Ze iz dosedanjih Alessijevih razlag izhaja nepobitno povsem fiktivna in povsem umetna podlaga tržaškega tako imenovanega iredentizma. Kajti če po vrsti, vzamemo v pretres njegove zastopnike, moremo .brez težav .spoznati, d? niti eden izmed njih ni Tržačan. ■Niso to niti Tridentinci ali Furlani, ki so se naselili v Trstu sredi X1IX. stoletja in se začeli postavljati kot pravi Tržačani in Italijani. Niso niti Istrani, niti balkanski konvertiti, ki so od 1. 1890 zače’i poplavljati Trst in tu lovili svojo srečo. Niso to niti oni Lošinjani s priimki na -ir, ki so prihajali v Trst po letu 1890 in so po svoji zunanjosti kazali vse sledove svojega hrvatskega porekla. Naj zadostuje, če omenimo, da je prvi Cosulichev parnik nosil kot rodbinski znak kozliča.
Najmanj primeren se nam ua kot zastopnik tržaškega iredentizma zdi pomadžarjeni Galicijan Teodor Mayer, ki je .bil po svoji sposobnosti ooažanja najbolj primeren za rušilsko početje, ki mu je bilo odkazano.
V čem je obstojalo njegovo delo? Da je po eni strani gonil Ita-
lijo v politiko pustolovščin, od katere jo je zaman skušal odvrniti uvidevni Giolitti; v politiko, ki je 'Italiji poklonila podvige DAnnun-zi-a in Mussolinija in ki jo je končno privedla do tega, da je izgubila drugo svetovno vojno. Po drugi strani je pa Teodor Mayer poslušal svoje nalogodajalce iz notranjosti, prav posebno svoje brate iz Budimpešte in s tem kar največ doprinesel k zlomu tiste madžarske premoči v Podonavju, ki se je z zlomom Avstrije tako bedno zrušila in na stežaj odprla vrata najprej komunizmu Bele Kuhna, danes pa komunizmu Laszla Rajka in Matije Rakosija.
Ce je Rino Alessi imel hrabrost, da poveličuje takega junaka ter je s poveličevanjem takih junakov mislil doprinesti močnejšo dokumentacijo za neobstoječe italijan-stvo starega Trsta, tistega Trsta, v kateirem se je tudi Alessi sam šeie pojavil kot prišlek, kaže le v kolikšni meri je v tem človeku združena nesposobnost za ocenjevanje samega sebe ter v kolikšni meri mu manjka uvidevnost za kritično sposobnost njegovih čitateljev.
Nacionalizirano premoženje v FLH3
Po podatkih podtajnika za .zunanje zadeve znaša vrednost nacionaliziranega premoženja, ki je bilo last tujih državljanov ali držav, 93 milijonov dolarjev. Do sedaj je Jugoslavija izplačala že 50 milijonov dolarjev. Ostalo bi morala plačati v tem in prihodnjem letu.
I Ob petdesetletnici rojstva Sp&GHa Kosovela
| Grenka bolest preveva smrt mladega človeka, ki je komaj dobro stopil v svet. Se trpkejša pa je I bolečina ob smrti mladih umetnikov, ki so odnesli s seboj upe in izpolnjenja velikih sanj.
Petdeset let bi imel letos naš pesnik Krasa, naš Srečko Kosovel, če ga ne .bi -ugrabila -sredi najlepših] let neizprosna smrt. Zgodilo se je, kakor je sam rekel o bri-njevki: »strel v. tišini, droben curek krvi...«. Ugasnil je nenadoma, s težko zavestjo, da je legel v grob z neizrabljenimi silami, ki bi narodu poklonile toliko zakladov.
Morda ni, razen Gregorčiča, nihče tako res ljudski pesnik, kot je Kosovel. 'Skoro bolestna je njegova ljubezen do Krasa, do te naše prečudne zemlje, prekrite s skalovjem, kjer šume bori, se zvijajo brinjevi grmi in kjer se potika za kraškimi vasmi starka beda. Kras je del samega pesnika; v njem živi in odraža njegovo notranjost: nagnjenost k žalosti in razmišljanju, slutnjo prezgodnje zime in smrti.
Kot nasprotje obupne groze mlade duše pred 'mrtjo in uničenjem pa vstaja v Kosovelovih pesmih zanosen klic po prerojenju. Pred mladimi očmi je vstajala svetla podoba 'boljšega sveta, ki je vsa grozota vojne in pogina ni mogla poteptati. Čeprav je ta ideal še meglen, vendar je dovolj že sama misel nanj. Vera mladega pesnika v prvobitno moč Krasa je -bila dovolj močna in je taka tudi ostala. Zato preberimo še in še katero izmed Kosovelovih prelepih pesmi! Tako 'bomo počastili njegov spomin in si okrepili vero vase.
Ra strmem pobočju
Med mnogimi sestavki, ki so izšli v jugoslovanskem zamejskem tisku ob priliki najnovejših dogodkov v Jugoslaviji, po daja uvodnik zadnje številke »Naše reči« sedanjo stvarnost v naši matični domovini na t i-ko jasen in brezstrasten način, da ga, v koristno informacijo naših bralcev, v prevodu po-natiskujemo. Op. ur.
Kakor če spustite po strmem pobočju žogo ter gledate kako teče v-s hitreje, čim bolj se bliža podnožju, tako se vali tudi Titov režim, ta klobčič poklicnih revolucionarjev, mednarodnih agentov, birokratov in koristolovcev, z vrtoglavo brzino z višin nekdanjih uspehov proti prepadom svojega kon ca. Vse je še, kakor je bilo nekoč, z izjemo nekaterih posameznikov. Toda nekaj se je le menjalo. Nikjer ni več ničesar stalnega, za kar bi se človek prijel, da se u stavi, da se — kakor je to nedavno -dejal maršal — »stabilizira«. -Da, da se »stabilizira« režim, da se »stabilizirajo« pridobitve, da se »stabilizirajo« položaji, da se stabilizira končno tudi on — maršal, predsednik republike, vrhovni komandant armije, predsednik Socialistične zveze, generalni tajnik Zveze komunistov itd., da bi lahko mirno spal in — užival! Maršal b hotel, da ne bi bilo več sprememb, da se naenkrat vse ustavi in ostane tako vsaj do njegove smrti Maršal sanja....
On ne vidi, kako se vozilo nje-
lijema med Stalianshimi gospodarsfpenžki
Ilova zatiranje blovences
Rimski funkcionarji so ob tihi podpori zavezniških oblasti zavrnili drugo prošnjo slovenskih kmetov, obrtnikov in malih trgovcev, da bi se osvobodili gospodarskega pritiska raznih bančnih zavodov ter začeli s poslovanjem prvega slovenskega zadružnega denarnega zavoda po drugi svetovni vojni v Trstu.
Na temelju še vedno veljavnega fašističnega zakona iz leta 1936 so 4. avgusta lani ustanovili »Kmetijsko in obrtno zadrugo«, ki nai bi vsaj delno zamašila -globoko vrzel, katera je nastala med 20-let-nim fašističnim vladanjem v Trstu, z -uničenjem prej cvetočih slovenskih zadružnih denarnih ustanov.
Prejeli so najprej odgovor, da stvar preučuje Finančni oddelek ZVU, a že čez nekaj dni jpopolr.o zavrnitev prošnje.
Tako smo zopet za eno diskriminacijo proti Slovencem bogatejši. Vzrok več, da podvignemo svoje sile za ostvaritev STO!
Tuji opazovalci so v zadnjih letih že nekajkrat očitali italijanskim gospodarstvenikom, da se zanimajo samo za svoj zaslužek, ne pa za gospodarski napredek dežele Dodajali so, da so pri tem tako kratkovidni, da ne ifvidijo, kako s takšnim postopanjem kopljejo sami sebi grob. Toda. še veliko večjo pozornost kakor tuje kritike, s katerimi so lahko obbrusili njihovo ost s pripombo, »da so pristranske«, so vzbudile izjave, ki jih je pred dobrim mesecem dal .znani italijanski industrijalec A-driano Olivetti. Tri številke, ki jih je ob tisti priložnosti navajal, so tako zgovorne, da je postalo nemogoče vsako opravičevanje. Olivetti je namreč povedal, da se je proizvodnja italijanske industrije, v glavnem z ameriško pomočjo, v zadnjih štirih letih dvignila za 45 odstotkov. Italijanski narodni dohodek se je pri tem povečal za 36 odstotkov, toda delavske plače >o se dvignile za manj kot 18 odstotkov. Olivetti je še dodal, da so prišle podpore Združenih držav prav v roke tistih monopolov in tiste birokracije, ki je svoječasno sprejela fašizem, z injim živela ir. tudi zdaj nosi odgovornost za težak položaj v državi. Ti krogi tudi spretno odpravljajo reforme, ki so jih v nekaterih podjetjih uved li pod pritiskom ameriških strokovnjakov. Rezultat je, da je večina delavcev nezadovoljnih. Ker ne vid; nobenih znakov izboljšanja pri tistih, ki bi bili prvi poklicani, da pokažejo dobro volio za nove rešitve se zato usmerja k levičarskim strankam. Po Olivetti-jevem mnenju ni dovolj, da italijanska industrija posnema ameriško tehniko proizvodnje, da uvaja izdelovanje na tekočem traku itd. Se važnejše kot t-o je čut odgovornosti do skupnosti, kakršnega so pokazali ameriški poslovni ljudje, katerega pa zaman iščemo pri večini italijanskih tovarnarjev.
Te izjave uglednega industrija!-
ADRIANO OLIVETTI
ca so seveda dvgnile obilo prahu. Uradni italijanski gospodarski krogi so hiteli s protesti. Med drugim so Olivet-tiju očitali nekakšno samotarstvo, češ da ga poleg velike podobnosti v idejah, druži z grofom Marzottom tudi to, da ne sodeluje v nobeni skupni gospodarski organizaciji in odboru, v katerem -bi lahko poskusil uveljavit; svoje originalne zamisli. Dokler tega ne napravi, ne bi smel, po sodbi kritikov, obsojati drugih italijanskih gospodarstvenikov. Toda Olivetti se najbrž zaveda, da bi za kratkovidneže bile vse pametne besede bob ob steno in prav zato ne zahaja v njihovo družbo. Ves svol prosti čas raje posveča gibanju »Comunita«, katerega velikodušno podpira, ne samo z denarjem, temveč tudi z osebnim sodelovanjem.
To, kar Olivetti govori, namreč tudi praktično dela. Ni farizej, temveč dejanski apostol svojih -dej. Ko je leta 1932 prevzel podjetje iz rok svojega očeta, je imel eno samo tovarno, v Ivreji. V njej je -bilo zaposlenih 1200 oseb. Danes pa vodi iz svoje glavne pisarne, k: je še vedno v Ivreji, veliko industrijsko družbo, ki -zaposluje nad 11.000 uslužbencev, ima šest tovarn, od tega štiri v Italiji in po -eno v Španiji in na Škotskem. Leta 1953 je izvoz Olivettijevih pisalnih in računskih strojev prinesel Italiji okrog 2.400.000 dolarjev, to je več kakor kateri koli drugi izvozni predmet italijanske mehanične industrije, razen Necchije-vih šivalnih strojev.
Vse to pa je dosegel Olivetti na način, ki vzbuja pri ostalih italijanskih industrijalcih začudenje in včasih celo odpor. Poleg tekočega traku, kakršnega imajo tudi mn»>-ge druge italijanske tovarne, je u-vedel namreč tudi nov sistem plač. Dobiček povečane proizvodnje se ne zliva, kakor pri drugih, v nje-
gov osebni žep, pač pa ga deli s svojimi delavci. Znaten del pa ga je uporabil za znižanje cen svojih izdelkov in za inove investicije, tudi take, ki so neproduktivnega in samo socialnegf , značaja. Nje.gova podjetja imajo tovarniške menze, lastne počitniške kolonije, otroške vrtce, lastno zdravniško službo in 15 odstotkov .njegovih delavcev živi v modernih hišicah, ki jih je postavila tovarna po lastnem načrt’ za omiljenje stanovanjske krize. V .zadnjih letih se je povprečna storilnost delavca v Olivettijevih delavnicah povečala za 62 odstotkov in delavske plače so se pri tem povečale za 30 odstotkov ter so tako dosegle okrog 50.000 lir na mesec, s čemer so se uvrstile med najvišje povprečne plače v italijanski industriji.
Pri vsem tem pa se Olivetti o-blači in živi skromno. Po zunanjosti je toolj podoben s težavami se borečemu knjigovodji, kakor pa ravnatelju ene največjih italijanskih industrij. Precejšen dele* njegovih vsakoletnih osebnih dohodkov ‘gre za že omenjeno gibanje »Comunitd«, ki izdaja tudi svojo revijo, razne knjige ter si je postavilo za cilj izboljšanje socialnih in političnih razmer v Italiji. Tudi to gibanje je po mišljenju velike večine italijanskih industrialcev nekaj utopističnega, vendar mu nihče ne more odrekati uspehov in pomena. V mnogih krajih Severne in Srednje Italije že obstojajo njegove podružnice in gibanje je ustanovilo okrog 30 kulturnih središč, katera je oskrbelo s knjigami s področja politike, gospodarstva in umetnosti. Poleg tega se Olivetti -trenutno peča z načrtom za namakanje in izkoriščanje približno 700 hektarjev velikega zemljišča v pokrajini Canavese v Piemontu.
To neposlovno udejstvovanje, ki
Olivettija mnogo stane ter mu jemlje približno polovico njegovega časa, seveda ni po volji njegovi^ ravnateljem, ki pravijo, da 'bi se tovarne še hitreje razvijale, če bi gospodar prebil več časa v svoji pisarni. Toda Olivetti ve, da je bodočnost italijanske družbe odvisna od prilagoditve izpremenjenim o koliščiinam ter ne skuša za vsako ceno braniti starih privilegijev in starih nazorov, ki so se prežveli Zaveda pa se, da bo to zelo težko delo. Zato, po njegovem, za mnoga velika monopolistična podjetja, ni druge rešitve kakor, da jih pretvorijo v delniške družbe, ki naj, bodo mešana i"fit delavsko-name-ščenskih zadrug in krajevnih samouprav. To je edini način, da se prereže življenjska nit korupciji ki v italijanskem političnem in poslovnem življenju črpa svojo glavno silo prav iz izjemnega položaja velikih monopolističnih podjetij.
»Demokracija, liberalizem in socializem morajo najti možnost za novo, življenjsko soglasje. Ce tega ■ne bomo našli, bo italijanska družba v petnajstih letih pasivno sprejela komunistično ali .fašistično to talitarno državo.« S temi besedami je Adriano Olivetti zaključil svojo -uvodoma omenjeno izjavo. Pred tem pa je še podčrtal, »da leži -stvarni problem italijanske krize v dekadenci vodilnega sloja, ki že dolgo ni več sposoben, da bi bil kos položaju, tako v politiki kak ir v gospodarstvu«. Reakcija, s ka'e-ro je italijanski vodilni sloj sprejel Olivettijeve izjave, je doka.7, da se v svoji sodbi ni motil.
Nam pa vse to samo znova potrjuje pravilnost naše trditve, oo kateri trdnost italijanskih vlad in bodočnost italijanske države nista odvisni od preprečevanja svobodnega izživljanja tujih narodnih manjšin v notranjosti države, od priključitve Trsta ali celo Istre iin Dalmacije, temveč od uspešne in pravilne rešitve lastnih italijanskih socialno-političnih vprašanj.
govega režima vali po pobočju in -kak vse škriplje, od vrha do tal. Sopotniki so se vznemirili. Nekateri protestirajo in jih mečejo ven, drugi skačejo sami, medtem ko tretji v svojem strahu žele, da bi nekakšna »močna roka« iz tujine ustavila ta peklenski režimski stroj, ki se je tako zaletel ter je tik pred eksplozijo. Le domišljavi maršal še veruje v svoje zavore in misli, da mu bo tudi tokrat ‘uspelo napraviti nemogoče. S svojega vodilnega sedeža gleda predse — v praznino...; dozdeva se mu, da ne vidi svojega konca, čeprav mu je tako blizu....
Med sopotniki je tudi nekaj lakih, ki so, kakor »djilasovci«, proti uporabi zavor. Le-ti bi želeli, da bi vozili s spremembami, kajti iz njih, kakor je napisal Djilas, »se itak ne moremo in ne bomo izvlekli«. »To borbo lahko zaviramo, toda ustaviti je ne moremo!« Ti so nagonsko zaslutili, da je rešilna samo priključitev k splošnemu gibanju, pa čeprav bi to morda izzvalo padec režima, vsaj takšnega, kakršen je danes. Samo pod tem pogojem lahko čakajo narode Jugoslavije in morda tudi djilasovce ob podnožju strmega pobočja namesto katastrofe novi dvigi, zgrajeni z osvobojenimi narodnimi silami.
Toda v partiji niso vsi idealisti in »djilasovci«. Najzvitejši, najse-bičnejši, kakor tudi najprimitivne.i-ši te verujejo več v maršalove »zavore«, prav taiso kakor ne verujejo njegovim obljubam. Ali jih ni mar prav on pripeljal do današnjega stan^? To so tisti, ki želi »močno roko« iz tujine Ju naj bi jih ustavila v tej nori tekmi k lastnemu koncu. V zapadnjakih vidijo samo neprizadete tuje, prefinjene opazovalce, ki celo nekak, dekadentno uživajo, ko vidijo, kako se tudi to vozilo vali navzdol. Zanje preostaja Vzhod, Sovjetska zveza, »ljudske demokracije«! S sovjetsko pomočjo bi se to drčanje režimskega voza takoj ustavilo; le maršal in nekaj njegovih sodelavcev bi s svojih vodilnih položajev odletelo nekam v brezkončni prostor in izginilo brez sledu.... Njihov’ sopotniki pa bi v glavnem n-stali, nepoškodovani, in mirno bi še enkrat prodali svojo dušo hudiču....
Cas je, da vsi, v partiji in režimu, ki ne mislijo samo na svoje ■osebne koristi • na sebe, na svoje položaje, službe in drugo — ki ne sanjajo o učinkovitosti maršalovih in tujih »zavor«, da taki partije?1 in režimovci zavržejo vse u-tvare in da skupno z narodi Jugoslavije in z vsemi demokratskimi borci, ki so pripravljeni pomagati svojemu narodu in državi, z odločno akcijo izpremene to brezciljno drčanje po strmem pobočju jugoslovanske stvarnosti v revolucionarni dvig nove in demokratične Jugoslavije, osvobojene sedanjega maršalskega režma, ki no:-i v sebi sovjetske klice.
Po vojni je Jugoslavija morala prositi posojila v raznih ev-ropskin in ameriških državah, da 'bi si o-prtmogla od težkega gospodarskega stanja.
Krediti zahodne Evrope 'so bili uporabljeni za gospodarski razvoj in so .kratkoročni, od 1 do 5 -let, o-bresti pa od 5 do 9 odstotkov.
Krediti ZDA so bili uporabljeni za nakup surovin in strojev, '.o dolgoročni (18 let), obresti pa znašajo 3.5 odstotkov.
Krediti Mednarodne banke za obnovo 'in razvoj so dolgoročni (25 let) in s 4.5 odstotnimi obrestmi.
irolflumiHimimiiiniminiiiiiiiiiimmiiiMiilunimiuinmiuliHUMiiiiniMuuiiiiiiiiiiinMninmniuunHiiiiilUiUitiiiniiiiiiniiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiituiiiiiaiiiiiimiiiiiim iiiiiiuiiiiiiiiitiituiHHiuiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiKiiuiiHiiiuiiiiuiHimmimHtiui
iiuimiiiinuuiuinniaiiuuuiHuij!iiiHuuiuuiu!uiiiiimu!iiiii!iiii!!iitiiinumiiutuwHi!iuiiHmiiniiii!i!iu!iiiiiiiimi!iiuiiHiimiiuKr.iiuiiiuu i
iHianmiuuu
VI.
Da je že pokristjanjeno slovensko Zemljo zajel zopetni val poganstva s »prihodom« naših prednikov, moramo pač razumeti tako, (ta so tedanji prebivalci videli v tajrbi proti krščanstvu le upor proti tujcem in njih nadvladi, kakor so storili poslednjikrat še okoli 1. 749 (»Krst pri Savici«). Komu še •i v živem spominu zloraba krščanske vere v politične namene iz dobe fašistične vladavine?
Zadnji odstavek, na katerem se bomo še na kratko zadržali, je oni o naših »prvih« knezih ter o naši kratki samostojnosti.
,Z neverjetno vztrajnostjo ponavljajo knjige, da je bil naš prvi knez ali vladar ta in ta, češ da se kot tak prvič omenja v določeni listini tega in tega leta. Tore'j, tako zaključujejo, pred njim Slovenci niso imeli vladarjev, temveč so živelj, v nekakšni anarhiji.
Zakaj ne bi raje logičneje rekli: Omenjeni vladar je najstarejši, za katerega imamo zgodovinske dokaze; za njegove predhodnike ne vemo, ker so se listine izgubile, 7saložile ali pa so jih skrili ali celo uničili? Potrudili pa se bomo z natančnim in vestnim delom dognati
KDO JE PRVI POSELIL PRIMORSKO
kaj več! — Ne pa: Pred njim ni bilo nikogar, ker o tem nič ne ve-' mo! (Neznano vendar ne moremo zanikati!
Prav tako je napačna, toda zelo priljubljena trditev mnogih -zgodovinarjev: To in .to mesto se prvikrat omenja v tem in tem letu: torej se je tedaj »narodilo« ali pa ga je »postavil« ta in ta vladar. Mesta se namreč ne narodijo kar tako, pa tudi ne postavljajo, pač pa se razvijajo iz že obstoječih naselbin pod prav posebno izvrstnimi prometnimi, trgovinskimi in političnimi pogoji. Vladarji morejo oač takim naselbinam podeliti pravice mesta zaradi njih važnosti, zgraditi jim obzidja in utrdbe; tako vsaj v obljudenih krajih. V zavo-, jevanih in neposeljenih deželah pa bo tako »mesto« v začetku vedno le prav žalostna in pusta vojaška naselbina, katere prvi »civilist« bo najprej le krčmar, potem oderuh i- šele mnogo pozneje nekaj ljudi, ki sp bo vrglo na obdelovanje zemlje mestnega zaledja, brez katerega je vsako mesto mrtev stvor.
Z naravnost bolno doslednostjo
nas učijo, da Slovenci nimamo zgodovine, da smo narod hlapcev ter da nismo niti zreli niti sposobni za samostojnost.
ivZgodovina« v smislu šolskih knjig je zbirka letnic vladanja raznih samodržcev in osvajalnih vojn. Slovenci se res ne moremo ponaša* ‘ niti -z Neroni niti s Hitlerji, kar navsezadnje ni prav nobena škoda. Življenje naših prednikov se zrcali, ravno tako ko‘ danes, v poštenem delu: zato se naše nairod-no ozemlje krči, ne pa narašča, kot je to primer pri drugih narodih. Naše življenje, prav tako kakor fino mnogih drugih, kako bi rekel, »neaktivnih«, »nepolitičnih« ali Da »neimperialis-tičnih« narodov, zgodovino ne zanima.
Kar se hlapčevanja tiče, ne smerno pozabiti, da so tudi drugi narodi doživeli enako usodo; Anglija, Francija, Nemčija ter Spanijq so bile n. pr. dolga leta pod rimskim jarmom, Španija tudi še dolgo časa pod arabskim, kakor je bila Srbija pod turškim. Nekoč je Francija vladala Angliji in ta zopet Franciji. Na Angleškem so vla-
dali tudi Danci, Švicarji v italijanskih obrobnih pokrajinah, Italiji je vladalo čudo tujih narodov; Grki so imeli v svojih rokah južno Italijo, še predno je bilo o Rimu kaj slišati. Takih primerov je vse polno in preveč. Ni naroda, ki ne bi bil izkusil tujo nadoblast, kakor ni naroda, ki ne bi slej ali prej zopet prišel do svoje popolne svobode.
Volja po svobodi in sposobnost našim ljudem ne manjka. Po letu 568 ki velja kot leto »priselitve« naših prednikov, so se Slovenci 200 let upirali vsakršni nadvladi ter se njih delna odvisnost pričenja šele okrog 1. 772 z naraščanjem frankovskega vpliva (Italija je bila tedaj v sklopu nemško-rim-ske.ga cesarstva). Toda še 1. 810-823, za kneza Ljudovita, vidimo Slovence v prostovoljnem sklopu prve (?) južnoslovanske države. Znatno samostojnost uživajo še do smrti slovensko - slovaškega kneza Koclja 1. 876; nekateire slovenske dežele so še 1. 900 povezane s Sve-topolkovo Velikomoravsko državo. Volja po svobodi .in samostojnosti
je še okrog 1. 1250 tako silna, da se povežejo z Cehi in njihovim kraljem Otokarjem v ve.iko državo od Jadrana do Krušnih gor. Žilavi slovenski odpor tujcu poneha pravzaprav šele leta 1414, ko je bil poslednji, čeprav že tuji knez, ustoličen na Gosposvetskem polju po slovenskem obredu. Beneški S’o-venci so si ohranili svojo dežel n > samostojnost še do pred nekaj generacij Svojo »staro pravdo«, staro pravico, so Slovenci iskali a. o-rožjem v .rokah za kmečkih uporov 1. 1478, 1. 1515, 1. 1572 ter tudi še v 16., 17. in 18. stoletju. Leti 1918 in 1945 sta prinesli večini Slovencev krvavo zasluženo svobodo.
• • •
To je bila zgoščena zgodovina Slovencev, taka, kakršno nam hočejo prikazati tujci. Koliko je v njej resničnega, smo z lahkoto presodili. Ta obširnejši uvod nam bo tudi pomagal oceniti, koliko je vredna trditev o priselitvi Slovencev. Smatral sem za potrebno, da opozorim javnost na vso hinavščino takega pisarjenja, ki ni le ne-
znanstveno, temveč nravstven zločin, kakar so zločin laži in potvorbe.
V naslednjem poglavju pa si bomo ogledali, česa nas o naši preteklosti niso učili.
2.
KAJ SO NAM O NASI PRETE-*
KLOSTI ZAMOLČALI
Seveda vse, kar bi količkaj moglo pričati, da se Slovenci niso priselili v naše kraje šele v VI. stoletju, temveč, da so na svoji zemlji doma.
Namen je prozoren: .uničiti vse dokaze o prvotnem slovenskem «-li slovanskem značaju dežel, katerih so se polastili s silo ter jih potujčili.
Toda, kakor ni zločinca, ki ne bi zapustil .za seboj sledu, ki ga bo prej ali slej odkril, -tako tudi »a-čenjaki« niso mogli vsega prikriti ali uničiti, mnogo pa so tudi prezrli. In ravno to jih je izdalo. O avtohtonosti (samoniklosti) Slovencev priča še vedno nešteto dokazov, katere bo treba lepo zbrati in sestaviti, kakor kamenčke razbitega mozaika in zgraditi z njimi dokazilno gradivo in — obtožnico.
(Se nadaljuje)
Leto VIII. - Stev. 13
VESTI s T RtA Š K E G A
Proračun tržaške občine
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne ljudi, industrijo in trgovino, ne le iz Republike, ampak tudi iz bližnjih dežel in iz Srednje Evrope.
Ali kdaj pri$e ta čas? Vsekakor eno je gotovo, in o tem vsi sogl:--šate: samo dokončna rešitev tržaškega vprašanja more prinesti našemu mestu boljši gospodarski razvoj in večjo blaginjo.
Glede proračuna sem že dejal, da so ga mnogi predgovorniki obravnavali v podrobnostih in da so tu4i dokazali, da ni mogoče pričakovati v sedanjih razmerah od u-pravnega odbora uravnoteženje proračuna. Ali pri vsem tem n; morem -mimo nekaterih točk.
Govorili so mnogo o občinskem osebju in naglasili so, da je usluž-benih 500 oseb več, kot jih je potrebnih. Zato ne morem razumeti, zakaj moramo potrošiti letos 93 milijonov lir — 8 milijonov več kot lani — za 'nadurno delo, ko pu je 500 oseb odveč v službi. Prosim, za pojasnilo.
V proračunu je izdatek za nabore, nizek izdatek sicer 307 tisoč, ali ne morem si predstavljati, kako pridemo do tega izdatka, ko nimamo naborov in ne vojaške službe.
Otroški vrtci in zabavišča
Za otroške vrtce je med izdatki postavka 121 milijonov lir za leto 1954; želim vedeti, koliko od teh milijonov je namenjenih za slovenske šolske vrtce. Slovenski o-troški vrtec v ulici sv. Frančiška bi ibil že davno odprt, ako bi bil mestnii odboij dovolil odstop ene učilnice slovenske ljudske šole za ta vrtec, ki ga je bila šolska oblast dovolila. Toda mestni odbor se je uprl. Sedaj še enkrat priporočam odboru, da zadevo ponovno vzame v pretres in da preskrbi za slovenski otroški vrtec potrebne prostore, ali vsaj da da na razpolago e-no učilnico, da se ta vrtec, ki je za slovenske otroke neobhodno potreben, enkrat že odpre.
Vidim preventiviranih 60 milijonov za zabavišča. Vsi dobro veste, da je v Trstu tudi slovenska manjšina -s slovenskimi šolami, ali v vsem mestu in predmestjih nimamo uti enega zabavišča za otrok? iz slovenskih šol. Zato pozivam občinski upravni odbor in župana, da vzamejo v resen pretres ustanovitev slovenskega zabavišča za slovensko mladino pri Sv. Jakobu, da se da tej mladini možnost, da ima svoje zabavišče, ki je nujno potrebno za vzgojo in razvedri'd. Za stanarino in stanovanja du-kovnikov je v bilanci 1 milijon 57 tisoč lir. Prosim pristojnega odbornika, da pove, za katera stanovanja in katere najemnine je določen ta znesek. Vsekakor naj :-.e pri tem vzame v poštev tudi najemnina, ki jo mora -slovenski kaplan na Opčinah plačevati iz svojega žepa za stanovanje.
'Za zgradbo župnišča na Opčinan je " proračunu gospodarskega načrta 30 milijonov lir. Priporočam, da se ta zgradba, ki je tako potrebna ;za opensko duhovščino, čim-prej zgradi.
Za javna kopališča je v proračuni znesek 55 milijonov lir. Ali je v proračunu tudi kopališče na Opčinah?
Podžupan Visintin:	Bo	končano
v kratkem.
Svet. dr. Agneletto:	Se	mi ne
zdi, ali je zapopadeno tudi kopališče v Sv. Križu.
Podžupan Visintin: Bo tudi gotovo v enem mesecu.
Mestna knjižnica in gledališče Verdi
Svet. dr. Agneletto:	O	mestni
knjižnici (Biblioteca civica), o kateri je že nekdo govoril, opažam, da se ne da nikak način ignorirati obstoja slovenske manjšine v Trstu in da ni mogoče uganjati nojeve politike. (Zato je potrebno, da mestna knjižnica nabavlja odslej slovenske revije in časopise, vsaj one, ki se tiskajo v Trstu.
Gledališče Verdi je občinsko gledališče. Mnenja sem, da bi morali biti to gledališče, ki je samo majhen del leta zasedeno od italijanskih umetniških in kulturnih prireditev, vsaj en del leta na razpolago slovenskim umetniškim ir; kulturnim prireditvam. Poznam druge države in druga mesta, kjer žive narodne manjšine, in kjer ni so občinske zgradbe, posebno še. če so namenjene kulturi prebivalstva, prepovedane manjšinam, ampak njim v uporabo. Prepričan sem, da ne bi gledališče Verdi ničesar izgubilo, če bi nudilo gostoljubnost tudi slovenskim’ umetniškim družbam kot jo nudi tako širokogrudno italijanskim družbam. Gre za vprašanje, ki ga je treba prej ali slej vzeti v pretres. Pre-
ganjanje slovenskih kulturnih manifestacij s strani mestnega upravnega odbora ni upravičeno.
Mestno podjetje za odvoz smeti (N&ttezza urbana) izkazuje primanjkljaj 170 milijonov lir. Ta, primanjkljaj je 'tako visok, da si ga ne morem predstavljati pri podjetju, kjer bi morala občina za storjeno delo in usluge dobiti od prebivalstva vsaj toliko, da krije izdatke. Zato mora odbor odpraviti ta primanjkljaj.
To velja tudi za mestno klavni co. Nasproti dohodkom 1 milijoni 237 tisoč lir stoji 8 milijonov izdatkov. Vemo, da skušajo veletrgovci in mesarji zvaliti stroške klanja na potrošnika. Toda če u-važujemo visoke cene, ki jih moramo v Trstu plačevati za. meso v primeri s cenami v Vidmu, Cervi-gnanu in v Furlaniji sploh, smatram, da bi 'morali tržaški mesarji nositi višje stroške za klanje, da se uravnoteži proračun klavnice, ne da bi zvišali cene mesu.
Kakor sem že omenil, ni pričakovati, da bi mogel 2-milijardni primanjkljaj izginiti iz proračuna od danes do jutri. Ali kljub temu bi mestni odbor lahko bolj varčeval vsaj v nekaterih; panogah, da dokaže prebivalstvu, da dela vse, kar je mogoče v korist Tržačanov. Tako sem našel v proračunu, da je bilo od nameravanega posojil:) 3 milijard določenih 300 milijonov
za zidanje novega krila mestne hiše. Ta postavka priča, da je v tem itežkem gospodarskem položi ju tržaška občinska uprava vendar malo preveč drzna. Ne vem, kaj si bo prebivalstvo mislilo pri tem; smatram pa, da bi se moralo 300 milijonov, če se bo posojilo dobilo, uporabiti za kaj nujnejšega- in silnejšega kot je zidanje nove občinske palače.
Od odgovorov, ki jih -bodo na moja vprašanja in predloge dali gospodje odborniki, bo odvisen moj glas.«
Nove. določbe glede prodaje rib
Na seji tržaškega občinskega sveta od 18. t. m. se je razpravljalo o novem pravilniku za ribarnice in prepovedi prodaje ri-b po hišah, ki jo nov pravilnik prepoveduje. K besedi se je oglasil obč. svetovalec dr. J. Agneletto, ki je predlagal, naj se dovoli domačim ribičem prodajati ribe svojim stalnim odjemalcem po hišah. Svetnik Gam-bacci je predlagal, naj se dovoli tržaškim ribičem prodajati ribe v sosednih občinah, kjer ni prepovedana prodaja po -hišah. Po daljši debati je bil sprejet predlog dr. Agneletta, da se razprava prenese zato, da se v pravilnik vnesejo predlagane spremembe v korist di-mačih ribičev.
Umetniška razstava B« Groma
Vse odkar so slovenski tržaški umetniki izgubili svoje oporišče v nekdanji galeriji Skorpjon, so postale njihove razstave v našem mestu tako silno redke, da jih že skoro več ne poznamo. Zato je vse ljubitelje slovenske upodabljajoče umetnosti resnično razveselilo vabilo, s katerim jih je naš rojak, a-kademski slikar Bogdan Grom povabil na otvoritev svoje razstave dne 11. t. m. v galeriji »Rossoni« na korzu.
Akademski slikar Bogdan Grom je dobro znan naši javnosti, saj je bil do nedavnega tudi profesor risanja na slovenski srednji šoli. Vkljub temu pa ne bo odveč, če na kratko orišemo njegovo dosedanjo umetniško pot. Čeprav mlad, rojen je bil leta 1918, ima za seboj že niz razstav in zelo razgibano u-dejstvovanje. Sedanja njegova razstava je že tretja v Trstu, poleg tega pa so v.isela njegova dela na razstavah v Ljubljani, Kopru, Ptuju, v raznih italijanskih mestih, v Avstriji in letos se bo, kot edini Tržačan, ud.eležil tudi znane mednarodne razstave v Cincinatiju, v Združenih državah. Bogdan Grom se je uveljavil tudi kot ilustrator raznih, posebno mladinskih knjig. Kako se zna približati mladinski duši se je videlo pred dvema letoma, ko so prav njegovi učenci dosegli šitevilne nagrade in priznanja pri natečaju za svoje risbe. V lastni založbi je izdal knjigo slovenskih narodnih motivov, s katerimi je uspelo ilustriral tudi nekaj pomembnih publikacij. Kot in-scenator se je udejstvoval pri Slovenskem narodnem gledališču za Tržaško ozemlje. Letos pa je opustil poučevanje na gimnaziji, da bi se tako lahko ves posvetil svojemu umetniškemu delu. Bogdan Grom je tudi eden izmed ustanoviteljev ter seveda vnetih članov »Art kluba«, kateremu predseduje profesor Avgust Černigoj.
Pri vsej svoji razgibanosti, m?d, ostalim ima zadnje čase neke načrte Monakovem, pa je Bogdan Grom ostal ’ zvest sin tukajšnje zemlje, katere dih in problemi prevevajo vsa njegova dela. To smo videli tudi na njegovi pravkar zaključeni razstavi v galeriji »Ros-soni«, na kateri je izobesil 36 svojih del, ki so v glavnem prikazovala motive iz okolice in mesta, iz Nabrežine, s Kontovela, Rdečegi trsa. žene v naših narodnih nošah itd. Izjema je nekaj slik z beneškimi motivi.
Po tehniki razstavljenih del je bila Gromova razstava nekaj svojevrstnega. Vse podobe so bile namreč izdelane v tehniki »batik«, ki jo ie prav Grom a svoj način izpopolnil ter se ji posvetil 7, vsem ognjem. Pri tem načinu upodabljanja je običajna tehnika slikami’) obmiena: slike ne riše barva, pač pa podlaga, katero pusti umetnik odkrito povsod tam, kjer -hoče doseči obrise svojega predmeta. O stale barve nanaša potem drugo na drugo. Priznati ie treba, da ie zna! Grom na ta način doseči zelo velik učinek, na čeprav nekateri pravijo, da sre r>ri vsem samo za originalnost. Toda. ali ni prav originalnost pri umetniškem ustvarjanju važna? Slike, ki smo jih videli
na razstavi, so bile zelo živahne, polne pisanih barv, prijetne in izredno dekorativne. Obiskovalci niso odhajali z obiska Gromove razstave s tistimi mešanimi občutki, s katerimi -sicer zapuščajo mnoge modernistične razstave, katerih ne razumejo in jih v njihovi abstraktnosti ne morejo dojeti. Izredno u-speli so bili listi, na katerih „e Grom upodobil, s črno barvo ni barvastem papirju, razne fantastične figure, kakršne mu je v njegovi domišljiji vzbudilo opazovanje kraških skal, tega najznačilnejšega predmeta našega Krasa.
Tako je Bogdan Grom na svoji razstav' v galeriji »Rossoni« prikazal za Trst novo tehniko in je z doseženim uspehon^ res lahko zadovoljen. Prikaz večjih del ie dopolnjevala zbirka drobnih knjižnih ilustracij, v katerih se je, kakor smo že omenili. Bogdan Grom tudi krepko uveljavil.
| Sb. itirohradi - iPžaahi mma
Kdor se pogosto vozi po tržaškin ! avtoousih, tnoiejin in tramvajih in si je v svojem življenju ogledal že marsikatero mesto po raznih državah sveta, se mu oo čudno zdelo, da sreča goiovo v vsakem teh vozil — vsaj .pri vsaki -drugi vožnji — kontrolorja. Drugod po svetu st ti kontrolorji, odkar so uvedli sadečega sprevodnika ob vhodnih vratih in disciplinirali vstop in izstop v vozila, ostali zgolj še nad ■zorstvena simbolika, ki se potnikom pokaže -morda dvakrat na leto Pri nas pa se kontrolorji prerivajo skozi vozila s posebno na slado prav ob tistih ura-h, ki zgnetejo potnike v vozila kot sardele v škatlicah.
Pravijo, da imamo v Trtu kar štirideset kontiolorjev in spretni računarji so ugotovili, da vse kazni »črnih potnikov« ne znesejo na leto niti -toliko, da bi s temi g-lo-; -bami plačali enega samega kontrolorja za en sam mesec. Gotovo nimamo ničesar proti zaposlitvi kontrolorjev, mislimo pa, da bi jih lahko učinkovitejše zaposlili, saj bi morala biti storilnost tudi pri mestnih podjetjih, ki so pri nas čez vsako mero pasivna, osnovrfo, gospodarsko načelo. Zaenkrat pa( se zdi, da je osnovno načelo sv. Birokracij, ki ;-e v sosedni zahodni republiki nedotakljiv državni patrom
tržaški prepihi
Rde ju krij?
Avstrijska družba »Waldbesitzer« za izvaz lesa vzdržuje na pro-seški postaji tranzitno skladišče lesa, k: je vključeno v sestav prostih skladišč. Družba zaposluje okrog 150 delavcev iz Proseka. Kontoveld, Sv. Križa, Gabrovca, Malega Repna in drugih sosednih vasi. M-.-d družbo in zastopnik; carinskih o-blas-ti pa je prišlo v zadnjem času do nesoglasij. Spor se je tako poostril, da je družba postavila ca-rimskim oblastem uiti matu m in zapretila, da bo skladišče premestila v Reko, če oblasti 'njenim zahtevam ne ugodijo.
Vprašanje je tako splošnega značaja, -da bi ga morali vzeti v pretres vsi, ki jim je blaginja našega rodeželskega prebivalstva pri src.!. SDZ je že storila nekaj korakov pri oblasteh, da preprečijo naraščanje brezposelnosti prav v tistih predelih našega podeželja, ki trpi-j-c pod težo nezaposlenosti. Pričakujemo tudi, da bodo. odgovorne oblasti znale preprečiti odhod družbe iz našega področja.
Otrošhi vrtci
Na intervencijo občinskega svetovalca dr. J. Agneletta je prof. Schiffrer odgovoril, da so vse priprave za otvoritev vrtca na Proseku končane in krediti zagotovljeni.
Radio Trst II
306,1 m ali y80 kc-sek NEDELJA, 28. marca: 8.30 Slovenski motivi. — 8.45 Kmetijska oddaja. — 9.30 Vera in naš čas. —
13.00 Glasba po željah. — 16.00 Malo za šalo - malo zares.
17.00 Koncert zbora »Slovenec« iz Boršta. — 18.00 Rimski Kor-sakov: Šeherezada. — 19.00 Novice iz delavskega sveta. — 20.o>0 Ger,shwin: Američan v Parizu..,
21.00 Puccini; TURANDOT. PONEDELJEK, 29. marca:	18.00
Mozart: Koncert v B Duru. —
19.00 Mamica pripoveduje. - -
20.15 Matetič-Ronjgov: Rozenice.
21.15 Rahmaninov; Koncert št. 2.
22.00 Književnost in umetnosv
22.15 Puccini:	TURANDOT, 3 dejanje.
TOREK, 30. marca: 13.00 Glasba oo željah —	14.00	Liszt-Busoni;
Španska rapsodija. — 18.40 Koncert mezzosopranistke Justine Kralj-Vugove. —	19.00 Sola in
vzgoja. — 21.00 Radijski oder -John W i 1 1 a r d : NEVERJETNA NOC, igra v treh dej. — 22.45 Vieuxtemps: Koncert št. 5. SREDA, 31. marca: 18.00 Čajkovski; Simfonija št. 2.	—	19.00
Zdravniški vedež. — 21.00 Aktualnosti. — 21.15 Klavirski koncert prof. Mirce Sancinove. —
22.15 Beethoven; Koncert za. violino in orkester.
ČETRTEK, 1. aprila: 14.00 Dvorakovi slovanski plesi. — 18.00 Ger-shwin: Koncert za klavir in orkester. — 19.00 Mamicina pravljica. — 21.00 Dramatizirana zgodba. — 23.00 Chopinove balade. PETEK, 2. aprila: 13.00 Glasba po željah. — 18,00 Schumann: Simfonija št. 4. — 21.00 Tržaški kulturni razgledi. — 21.15 Čajkovski: Trnjulčica. — 22.15 Iz angleških koncertnih dvoran.
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
sprejema
na
Reški cesti - Strada di Fiume, številka 20-111. - 2. nadstopje vsak dan od 15. do 17. ure
M i Z 9 F j j ■ Deske smreko-iffllBtOUSlCi J ve, macesnove
podjetniki * in trdih lesov
trame in parket« nudi najugodneje
CALEA
TEL. -------------------
90441 T
R S	T
Vialo Sonnino, 8 *t
Josražniki matične Mave11
Priljubljena psovka titovskih dninarjev je tudi tista- o »sovražnikih matične države«. In vendar smo bili in smo ostali demokratični Slovenci najmanj tako zavedni Jugoslovani kot tisti posamezniki, ki so nosili fašistične uniforme od ba-lil do FNiF in nas danes v vrstah OF poskušajo poučevati patriotizma. Jugoslovanski patriotizem pri teh ljudeh vse preveč diši po mesečnih partijskih plačah, da bi mogel biti v resnici tudi pristen. Navadno je ta patriotizem v nedavni preteklosti skopnel istočasno s službeno odpovedjo. Pri tej vrsti »patriotov« tudi politične zvestobe odmrejo s prenehanjem plače. To so pri nas že vsakdanji pojavi, ki nikogar ne presenečajo. Zato ni prav nobenega razloga dvomili, da -bo današnji jugoslovanski patentirani patriotizem pri poklicnih patriotih skopnel v trenutku, ko bo Titova zvezda utonila v morju. Kajne, da ie tako, gospodje patrioti po naročilu? Zato s patriotizmom kar lepo iz dialektike! Kadar se nam bodo za inštruktorje patriotizma ponudili ljudje, ki za svoj patriotizem ne prejemajo mesečnih plač, sindikalnih prispevkov, kranjskih klobas, terana, izvoznic in uvoznic, vizumov in potnih listov, obiskov in na sto drugih uslug v vseh mogočih oblikah, potem bomo morda tudi o -takih lekcijah razpravljali. Med pristaši OF pa takih ljudi za enkrat verjetno še ni.
Bogu ostalo še toliko reakcionarne razsodnosti, da ne -spravljam v resno nevarnost neobhodno potrebne in koristne navade. Na ,te nevarnosti titovci -seveda, zaradi »ne-klečeplaznih vrlin« niso še nikdar pomislili, saj njim je plača zaenkrat zagotovljena in k-o bodo Trst srečno prodali Italiji, jo bodo pač pobrisali v matično državo. Prepričan pa sem, da se to ne bo zgodilo, -ker se ni zgodilo še ničesar -tistega, kar so komunisti kdajkoli obljubili....
Izostala Jnunn debata
Prejeli smo v objava:
Na praznik sv. Jožefa je ravnateljstvo realne in kla-sične gimnazije sklicalo roditeljski sestanek, ki se ga je Udeležilo tolikšno števil staršev, da so popolnoma napolnili risalnico v ulici Lazzaretto Vecc-hio -štev. 9. Sestanek je potekal v najlepšem redu vse do trenutka, ko so titovci pritaknili svoj strankarsko - politični lonček.
Precej neokusen je bil že san nastop dr. Dekleve, ki tudi na takem strogo nestrankarskem sestanku ni mo|el pozabiti, da je mesi-ni svetovalec Itali'ansko-slovanske ljudske fronte. Pripovedoval je. kako ie obletaval »rimskega- emi-sarja« Faddo — in s* -tem potrdil, da. ga le priznava — zaradi neprimernih prostorov, in vso stvar tako po svoje zasukal, kakor da b; bili titovci edini skrbniki slovenskega šolstva v Trstu. Dokazati jim tega seveda me bi bilo lahko s tako gotovostjo, kakor je -mogoče dokazovati, da so -bili prav oni v letih 1945-46 največji sovražniki slovenskega šolstva. Se prav dobro mi je v spominu, kako so v naši koliški vasi zvonili, kako so kričale in se drle takrat številne rdeče Maričke proti prihodu slovenskega učitelja in kako je s strahom prijokal moi otrok, ki sedaj obiskuje višjo gimnacijo, domov, ker so mu iztrgali iz rok šopek cvetja, ki ga je namenil novi učite! iici.
Seveda sta mu p-o že naprej določenem načrtu stregla gg. Pahor in Pertot. Manjkalo tudi ni običajne resolucije, ki je neobhodna priprava vsakega komunističnega mitinga. Ravnatelj zavodov, prof. Mizerit, je vneto trojko spretno Dorinil zopet na tiste osnove, ki o sklicanje sestanka utemeljevale. Tudi resolucija je padla v vodo.
Ce bi človek predelal komunistično prevzgojo, kakršne so bili deležni titovski trojčki, bi -morala OF svojo strahopetnost pogoltniti pred javno debato, ker bi verjetno zadostovalo, da bi dr. Deklevi in obema pribočnikoma iz sveže številke »Demokracije«, ki sem jo imel v žeou, prečital »Tržaški prepih« o »Tragični -zmoti«. Tega nisem storil, ker je v meni hvala
S halam po glavi...
V organu Osrednjega odbora Zveze komunistov Jugoslavije, v »Komunistu«, čitamo naslednje težave in skrbi jugoslovanskih komunistov, ki bodo gotovo v pouk in zabavo tudi našim tukajšnjim-titovcem.
»Kot tipalke polipa se pritajeno vrivajo v naše družabno življenje razni pojavi, ki so tuji naši socialistični stvarnosti. Postopoma si prisvajajo položaje, dobivajo državljansko pravico in vedno pogosteje jih srečujemo....
... Kot bi te s kolom po glav:, slišiš socialističnega trgovca in celo člana Komunistične -zveze -kako. pozdravlja s ,klanjam se gospod’ ali .poljubljam roko milostljiva gospa’. Kot bi te s kolom po glavi sprejmeš vest, da je socialistično sodišče obsodilo komunista za kleveto zato, ker je na javnem mestu rekel sovražniku, da je sovražnik; kot bi te s kolom po glavi, slišiš v hiši dobrega komunista, da njegova tovarišica dovoljuje, da ji gospodinjska pomočnica, ki je — bodi mimogrede povedano — tudi aktiven član Socialistične zveze in ima pogoje, da bo sprejeta v Zvezo komunistov, govori izvolite gospa’. Kot bi te s kolom po glavi, slišiš recimo v Postojnski jami vodiča, ki pojasnjuje figure, ki so jih napravili stalagmiti in stala g-titi in pove: ,To je papagaj, to je Mati božja z Jezusom Kristusom . Neki otrok vpraša: Ata, kaj pa je to Mati božja in Jezus Kristus?' Tako ta človek v Postojni prejema plačo od socialistične Jugoslavije zato, da razvija religioznost in širi praznoverje. Kot bi te s kolom po glavi, čuješ, kako se otroci razgovarjajo: .Jaz -bom dobil igrače iz inozemstva, te naše so -zanič/ A drugi mu pove: ,Jaz pa bom dobil prave bombone iz Londona.’ Vsi ti pojavi ne bi vzbudili ni-k )-kih skrbi, če bi se komunisti takoj in odločno obrnili naravnost z i -•brazom proti njim. Ce -bi se vodiču v Postojnski jami naglas povedalo, da ne prejema plače od sv. očeta papeža, ampak od delovnih ljudi Jugoslavije; če bi se sodniku povedalo, da je to socialistično in ne buržujsko sodišče in da bo izgubil službo, če bo še dalje sodil po buržujskih merilih in morali.«
Po vsem tem se pač ne sme nihče več čuditi, če sliši iz ust titovskega zaslužkarja trditve, ki bijejo resnici v obraz, saj če tega ne stori, bo izgubil službo.
Vsekakor ne bi bilo napačno, če bi se tisti namišljeni »s kolom p-> glavi« spremenil v trdo kraško hra-stovino, da bi se končno jugoslovanski komunisti in njihovi zvesti služabniki v Trstu končno streznili od revolucionarne pijanosti, ki jim že deset let meša pamet.
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
SLOVENSKA MLADENIČA, stari po 30 let, bivajoča v Belgiji, želita spoznanja s slovenskima dekletoma primerne starosti v svrho ženitve. — Ponudbe s kratkim življenjepisom in sliko poslati na upravo našega lista.
KINO V NABREŽINI
predvaja v soboto 27. t. ,m. ob 20. uri in v nedeljo 28. t. m. ob 16. in 20. uri film:
Po sili soprog
(MARITOPERFORZA)
V sredo 31. t. m. ob 20. url pa film:
Pod dežjem pojoč
(CANTANDO SOTTO LA PIOGGIA)
Tvrdka A. PERTOT
FODRRAMI
je odprla
NOV ODDELEK ze moško blsgo
Oglejte si našo zalogo
o njej bo ose, kar si želite
in dostopno za ose žepe
Se priporočamo
FODERAIHI A. PERTOT
Ul. GINNASTICA, 22 - TEL. 95-998