gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 13. maja 1863. Gospodarske stvari. mojim poštenim besedám. Ravno ko sem to pismo na- hako govejo kugo na dalje. pisal ? pride bližnji sosed unega nesrečnega člověka in mi pové, da tudi njemu je že ena krava zbolela. Kaj še llluw " bo naprej, sam Bog vé, pa vam bom že pisal. Naše Danes moremo našim gospodarjem saj toliko vese- polje, senožeti, vinske trte in sadne drevesa nam bogato naprej sam Bog pa vam bom pisal. Naše lejšo novico povedati, da v okuženih vaséh metliškega, letino obetajo. Jožef Ambrožič črnomelj skega, kostanjeviškega, bistriškega in senože-škega kantonr je kuga z 1 o p o t i h n i 1 a ; saj naznanila ; župan vi- dotičnih gosposk do 8. dne t. m. so bile dosti tolažljive. Postave se natanko spolnujejo; ljudje di j o, da edino to pomaga. Na novo se je prikazala kuga Laška ali papeževa repica (topinambur). ubogajo, ker Kar so „Novice* že v Petelinah večkrat rekle, potrdilo se je spet letošnjo zimo : suho perje in zrezane stébla pape- kaj rade jedó, pa jim zeve repice goveda, ovce itd. kantona postojnskega, kjer je 5. dne t. m. nekemu go- ta krma tudi kaj dobro tekne. Potrdilo se je letos to spodarju v gojzdu Javorniku poginila krava za govejo čez in čez na gradu častitega predsednika kranjske kugo; gosposka je po postavi (se vé, da proti odškodo- kmetijske družbe, gospoda Terpinca. Gospodarji, naj vanju gospodarja, ki je svojo nesrećo brž naznanil go- vam take skušnje ne bojo prazen glas! Papeževa re- sposki) še ostale njegove 4 goveda pobiti dala bolezen brž zaduši v tej ? da se mEIJvasi; ogledali so tudi tisto uno, ki je poginila, skupaj vprežena bila kravo, ki je z pa našli so tudi že znamenja začete bolezni. ? pica je s slabo zemljo zadovoljna, zlo rodovitna, vsaki živini silno tečna, sadi se brez truda in stroškov stebla m s perjem se Omeniti imamo še sledečo novico. Pred tremi tudi brez truda pořežéjo sred mesca kimovca (septembra). Kaj hočete več? Saj imate kozolce, kjer se perje in stebla sušijo. Ko predsednik, kot častni ud francozkega društva gospo- je nas gosp leti se še ni vedilo, da tudi ovce napada ta kuga; na Ogrskem in Ceskem so to vprvič zvedili; zdaj pa tudi darskega, obrtnijskega in trgovskega, oznanil to kranj- pri nas. sko skušnjo gospodu predsedniku ravno imenovanega Tistemu gospodarju v Dole nj i vasi senožeškega društva grofa Vigneralu, jo je ta z velikim veseljem kantona, ki je po goveji kugi zgubil več glav, so zbo- naznanil vélikemu zboru v Parizu 17. marca *), kjer dni in lele tudi 4 ovce z dvoje jagneti, ki so bile eno noč s kužnima kravama skupaj. Znamenja bolezni na še živi živini, pa tudi v drobu zaklane so bile čisto enake tištim kakor pri goveđih. Ker je v Dolenji že davno dobro znano. se je okoli 2000 udov snidlo, pa tudi zbor je bil vesel slišati, da so se zdaj tudi Kranjci prepričali velike dobrote papeževe repice, kar je francozkim gospodarjem vasi 416 ovác, 171 jagnjet in 2 ovna, Je bilo treba, da gosposka vse to ojstro zaukazala, kar postava zapo- Zato, gospodarji naši j na noge s papeževo repico ! veduje o goveji kugi. Pa Dolenja Vas ima tudi nad Može-tom vrlega župana, ki zvesto skrbi za blagor svojega kraja. Iz Barke sežanskega okraja na Tržaškem maja. — 23. dan preteklega mesca je nek necimern barantač iz Perg^irij okraja novograškega (Castelnuovo) prignal Sletno junico v našo vas in jo tù zamenjal ; brž ko vidim, da je živinče polno kužne bolezni, na-znanim gosposki, ki jo je hitro dala pobiti in zakopati; čez malo dni zboli druga krava, gori omenjenemu go- goveda pobité in v globoko jamo poje moje pero, da bi vam popisal naših. „Novicam" pa pišemo vi Vaznanilo zastran kmetijske sole. Ze pred nekoliko leti so gosp. fajmošter Zalokar svetovali kmetiškim fantom, ki so v kakem pred-mestji ljubljanskem ali pa blizo Ljubljane, naj obisku-jejo šolo za kmetijstvo, ki jim je tako pri rokah in se ) lahko veliko dobrih reci za svoj stan naučijo vabilo ponavljamo zdaj, ker se ta šola na Poljanah na vrtu kmetijske družbe spet začne prihodnjo saboto. Plaćati jim ni nič za nauk, tedaj jim je priložnost lepa, se brez stroškov učiti dokaj koristnega. Oglasijo naj se v saboto v omenjeni šoli. To po- \J\J LÀ 111 Cil1J VI 11 X JLé Ky v A A VAX IVu IA) vv T U/ y ^ V/ JL JL v AXA V/XJ.J i spodarju, in 4. dan t. m. so bile vse druge bolne, pa še tisti dan vse > kopane. Preslabo V strah in trepet soseščanov to iz 3 vzrokov: 1) varite se silne nesreće, in posebno duhovni gospodje, ker do vas ima ljudstvo veliko vere in zaupanja, oznanujte in opominjajte, naj vsak gospodar varuje svoje blago; 2) opominjam novograško gosposko, naj, znuje ako še tega ni storila, nečimernega barantača ka- ibelarstvo. Od Št. Vida pri Zatični. Letošnja spomlad je cbelam prav ugodna. Jože Jurka v Bukovici in France Štepic na Vélkem Kalu sta 19. in 30. preteklega mesca malega travna prav lepe roje ogranila. kakor zasluži, m ne verjemite babarijam, kar prosim vse bližnje in daljne : vasi slišite, ampak od naše *) Bere se to v francozkem časniku „Journal mensuel des travaux de r Akademie nationale agricole u itd Slovstvene stvari. zadevah matice slovenske. Ker so po večletnem žalibog jalovém besedovanj se zacele resne priprave delati, da se po dovoljenji vlade ustanoví za povzdigo slovenskega slovstva neob- Novice" matičnim za- hodno potrebna matika, uuju „íwyí^ mutium devam odprle poseben predalček ter povedale vse boj se godi in delà o nji delovanja noter do prve g kar Da se zgodovinska nitka tega po danjega početk vzame, podamo častitim bravcom, kar nam je gospod dr. Toman izročil v sledečem spisu, živega domoljubja polnem, ki se tako-le glas Da Slovenci nečemo uiuvgii^i izginiti, nas je trdna voljž da moramo napredovati v izobraženji, nam je Božj > aloga Celo telo slovenskega naroda mora se oživeti, okrep čati in vredno stati z drugimi v družini narodov Ijejo Zaveduje se naš mili narod udj avcuujc oc liao mm liai uu j u.vxjv^ njegOVl Se to nam pričaj o mnoge djanja izvrstnih rodoljubov gib y posebno pa marljivih naših čitavnie. Da pa ti udj rodnega telesa dobivajo dostojne hrane, diti telesno srce na- mora se izbu ker v njem se čisti zdrava, redivna in krepivna krv po celem telesu, po vsih njegovih udih To srce v národovém životu naj bode matica, in krv y ktera v njem se ima čistiti po pravilih pravega zdravega izobraženja, je slovstvo. Tako bode matica tudi prava mati svojim hčerkam čitavnicam in mati vseh vernih in delavnih sinov celega naroda. Klicalo je že mnogo rodoljubov matico na dan y Novic" in druzih slovenskih vendar pravo prakt pot kar je toliko bolj y priča tega so mnogi listi Časnikov preteklih časov; so nastopili rodoljubi v Marib pomenljivo in tolaživno za nas , ker to nam je dokaz da na meji naše zemlje veje djansko pravi domorodni duh. Priskočilo je že tudi mnogo drugih rodoljubov z imenitnimi pomočki, da bati se ni več, da bi misel za ustanovljenje matice morala se zopet vleči v spanje smrtno Naj se Vam tedaj dragi rodoljubi, koliko se je do zdaj storilo, da plodi zastavi obilni sad. naznani y m seme ka daj Oznanilo je že po „ Novicah", da dan godu naših slavnih blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda smo ljub ljanski čitavnici očitno si obljubili zagotoviti matico slo vensko, kteri so prvi temelj položili mariborski rodo ljubi. Naj sledi tedaj list, kterega so mi v Ljubljan< poslali vrli Mariborčani in ki se tako glasi: „Blagorodni gospod V • „Mislimo in nabirajmo moci, da vedno bil in vedno je, po svoji sprevidnosti ž njo obraćate Ako na dalje se kaj predložiti smemo. priklenemo željo. da bi Vi y blagorodni gospod, z gospodom dr. Bleivv za nasnovano početje poziv in povabilo na vse Slovence izdelati in poleg podp gosp E i n š p i el e r j y y in za Primorsko gosp. Cernet enake pisma poslali, sprejeti blagovolili. V Mariboru na dan sv. Matija 1863 Vajnih slavnih imen za Koroško za Štirsko gosp. Terstenjaka, kterim smo ob enem Dr. J. Srnec, Jos. Šuman, J. Maje Tako navdušeno, praktič y Em. Chocholoušek. nemudno postopaj bratje v Mariboru, ki so nam tudi poslali t pravil (štatutov) s prevažnim predgovorom, kakor sledi Kdor brez predsodkov na našo literaturo rr leda, bode pripoznal, da se skrbljive matere potřebuje, da posa mezni delavci na polji literarnern potrebujejo svetega za- vetja rodovinske zaveze, da potrebujejo medsobne podpore. ako hočejo živeti in na nogah krepko stati, — ua kratko, slovenski literaturi je treba „matice". V mislih osnovana in kdaj morda tudi dovoljena jugo-slovanska akademija imade postati glavna bitna žila južni betvi slovanskega naroda. Akademija bode, da v pridobi govorimo, velika Donava, slovenska matica le naša Sava, ki naj zbira potoke in vodice, da ne posahnejo na dolgem potovanji, ampak da pritekó tje kot veličastna reka. , mogoena Imamo sicer že drugo vsega spoštovanja vredno društvo, namreč društvo sv. Mohora, ktero ima natanko izrečen, hvale vreden namen, kteremu mora vse svoje mocí posvetiti, ako ga hoće doseći. To društvo je podobno društvu „Dedictvi sv. Ivana" na Českem, ki tudi pole matice češke" stojí in za kršćansko pobožnost naroda bla ar 9 77 govito skrbi, matica pa se pečá z izdavaujem znanstvenih knjig. Tako bodemo tudi v okom prišli večnemu očitanju i • < V II • « y ki ga krativci naših pravic nam Slovanom, posebno nam Slovencom tako radi v oči vtikajo, očitanju namreč, da nimamo učnih sredstev in da tedaj ne moremo tirjati ravnopravne šole in ureda. Ako vsaktero teh društev svoj namen jasno pred očmi ima, lahko drugo poleg drugega obstojí iu deluje nobeno drugemu v kvar, kajti prizadevanje vsakte-rega je izobraženje in požlahnenje milega naroda. — le kajti druge pripomočke poti so razliene in to po pravici, je treba ponuditi priprostemu kmetu, druge izobražencu zopet druge stvarjajočemu preiskatelju. Dru vseh stopinj, štvo, ktero bi vse te naloge resiti hotlo, bi moralo biti tako mnogoudno, da bi postalo neukreten nastroj , in javaljne bi doseglo svoj namen. Pa kaj je treba besed, ker vsakdo sam potrebo živo obeuti? Narisajmo si rajše praktično pot, po kteri svoj cilj doseći menimo. Tu podamo svoj nacrt s prošnjo, naj vsakteri misli svoje o njem razodene in ustanovimo tudi matico slovensko, iz ktere kakor bcele iz nase popravi ulnjaka naj prileté podučivne knjisrc za Te » od naš mili." Nacrtajmo si tedaj najprej osnovo o gospodarenji in besede so našle odmev v srcih naših, so bile nam geslo delovanji matičnem, o dolžnostih in pravicah udov. za nase početje ampak poskusiti so bile nam klic nič več ne odlagati, 5 % • Tù pa hoćemo slediti že živemu izgledu „matici ceski", ki je raz V t oje moci, in, blagorodni gospod y tù V vitek ceske literature v obilni meri in blagovolito izročamo iznesek svojega prizadevanja. Zadovolj smemo vala in še pospešuje pospese- ati na svojo poskušnj Blizo ideset podp med 1. Namen „matice slovenske" je na svitlo dajati T njimi imena veljavnega glasu, stoji na listu. , ki ste željo naših src očitno ki ste nas k djanju spodbodli. Postavili smo si le kratek očamo dobre tako znanstvene kakor občno koristne knjige v slo Vam in iznova ekli y Vam venskem jeziku ali pa njih izdavanje podpirati. 2. Ta namen se doseže, ako se udje zavezejo vsa čas, kakor iz pr mejne pokrajine sprevidite, in vendar se je za naše kteri izmed njih 50 gold. a. v., ali koj enkrat za vselej, precej znamenito število nabralo onih ki nad ne smemo y y ali pa 55 gold. a. v. v peterih letnih obrokih izplačati. S tem dobi utemeljitelj dosmrtno pravico od vsakega delà, ki so Vaš glas poslušali, in brez presmelih pričakovati, da se jih iz naših krajev še znamenito število ga je matica na svoje stroške na svitlo dala, en iztis brez-udeleži, kadar naši voditelji in prvaki s svojim pristopom plačno, od delà pa, ki je le s pomocjo matično na svitlo « ~ t/ ^ %j - _ _ « A —m • V » » • • *m Y I t j • f i i • v • «V se podvzetju na čelo postavi prepričanji, da smo Vaše prisi mogli delo posvetij V trdnem prišlo y en iztis po onih pogojih dobiti, ktere matični odbor delo pospeševati pripo- postaviti za dobro spozna izročamo s tem nabrano tvarino, da V in pa om možje, kterim je blagor našega slovenskega oda pri Tako morejo tudi zavodi, knjižnice, društva utemeljitelji matični postati, samo morajo kakor neumrjoče osebe 141 100 gold. a. v. koj ali pa obrokih odrajtati. 110 gold. a. v. v peterih letnih L e s a r j dokončá Ciglerj Zgodbe sv. cerkve" povest „Detelj pôl) ali Kdor delà v treh letih potem , ko je na svitlo prišlo, treh kranjskih bratov francozkih soldatov" (tudi te dni se vije nje ne vzame, zgubi pravico do njega 3. Tretjina vložnin in darov, ki vsako leto pritekó v dni prihodnjega mesca pa „družbini koledarček « .a « • ■ i V v • fl a 1 • li še ta teden pojde v natis 8. zvezek „Večernic" matico, naj se na obresti hipotekarno gotovo nalozi 5 druge tretjini pa kakor VDII Iiiuvun« jjVV^lja J-iu* V Vj ZJ C n. JC 1 Cl V 1 poprodanih založnin se porabijo vsako leto za matične na- Začenja se v tem zvezku Sofo kl • 9 . 1 • , t It • • • • y v é -i # i tudi dve kapitalne obresti in izneski hodnj leto Cvetj P61)| prve za pri- ? a 12 k je nokar přišel na svitlo mene. Iz tega denarja se tudi poravnajo upravni stroski. 4. Treba je, da se pri matici slovenski ustanovi ljavec) ki jo je iz g Ajant", žaloig Naj prevode ZJtVM. M U 1 U 1 U V „X1JCIIII/ , ZJČI poslovenil Kračmanov Matij 7 ličnih klasik (Va- beró knjižnica, ki bode obsegala vse slovenske knjige v naj- nevedni zaničevavci jezika slovenskega, pa potem, če širjem pomenu, pa tudi druge slovanské in take neslovanske so pošteni, naj rekó: ali je jezik naš res tako otrocè, knjige, ki o slovanstvu sploh ali posebej govorijo 5. Ud biti matici prestane: kdor se prostovoljno odpové, b) kdor umrje ? kdor tri leta podpisan prispe vek dolžan ostane, d) kdor se nevrednega ekaze. Glavni zbor ima pravico to spoznati in izreći. To bi bilo tedaj blizo osnova , na kteri podlagi bi se rodoljubi pozvati mogli, da se izrekó, hočejo li pristopiti ali ne. Ako se 600 udov nabere, kar kapital od 30.000 gold, representuje, ako tudi više prispevke, ktere bi premožni rodoljubi morda darovati blagovolili, je podvzeto delo po naših mislih zagotovljeno. Udje naj se potem pozovejo v slavni zbor, ki ima voliti odbor obstoječ iz 30 odbornikov kterih naloga bode pravila v končni veljavi izdelati 7 in v potrjenje slavni vladi predložiti. S tem bi bila slovenska matica ustanovljena. Ena reč se nam pa še neob-hodno potrebna zdí in sicer ta-le: Kakor hitro dobimo od naših vodij, kterim se celo podvzetje prav za prav izroči, da obljubljeni prispevki ugoden odgovor, se mora gledati ? koj teči začnó, kajti to je bistvena potreba celemu početju, o kterem ni dvomiti, da dobi potrebno število udov in do-volienje na dotičnem mestu. Prvi denar bode tukaj setev, ki obilen pad prinese in tudi po izgledu vabi. Denar je pravo delo, vse drugo le mrtva beseda. Bog pa poslovi naše pocetje da se širi naj bla- prava kršćanska omika in poviša slava našega premilega naroda ! Zvedite dragi Slovenci tudi imena milih rodoljubov, so se prvi zavezali za utemeljitev matice slovenske svoje obilne darove po mariborskem nacrtu j kteri ve da se bo prevdaril in popravil, ako bo treba y se po posvetovanji dotičnem. Ti gospodje iz Stajarskega so: Dr. Vogrin, korar in profesor bogosl. v Mariboru. Dr. J. Ulaga, profesor bogosl. v Mariboru. Dr. Dominkuš j prav dosrednik v Mariboru. Franc Kosar, duhovni vodja v ma riborskem seminišni seminišču. v Mariboru. Mihael Pikl, stolni dekan in vodja zdravnik v Mariboru. ? Dr. Prelog, Jan. Rupnik, trgovec v Mariboru. Dr. Val. Pavlič, prav- dosredni koncip. v Mariboru. Jos. Gorup, denarničar pri podvzetništvu koroške železnice v Mariboru. Jan. Maj- Dr. Srnec, pravdosredn. koncipist. gimn. profesor. Fr. Verlič, kaplan v Lembahu. Eman. Chocholoušek v y in gimn. profesor. profesor bogoslovja Jakob Roj , c. kr. v Mariboru. kaplan i zenir. Josip Šuman, ■ uradnik. Božidar Šinko , Dr. Rađaj, c. k. bilježnik v Mariboru. F.v Jančar pri sv. Benediktu v Slov. goricah. Dom. Colnik, posestnik na Drvanji v Slov. goricah. J. Junkar, inženirski asistent. J. Budau, vodja podvzetništveni pri koroški železnici j za 7 svojega sina: J. Bernarda Budau v Gorici. Juri Tuttek dekan pri sv. Lenartu v Slov. goricah. Franc Šrol, kaplan pri sv. Lenartu v Slov. goricah. Dr. Jan. Petovar, notar, koncipist. Edvard Knez, c. k. notar pri sv. Lenartu v Slov. goricah. (^Konee prih.) Slovensko slovstvo. „Glasnik" naznanuje v posleđnjem svojem listu, da družba s v. Mohora v Celovcu bo izdala še pred da ne more ne šole ne v kancelije? Ozir po domačii. Cerknica in njena okolica. Popisal Andrej Likar. (Dalje.) Zdaj, dragi prijatel, ko sva se ozrla nekoliko po Rake ku, poj diva počasi proti Cerknici, kamor pe-Ijete dve cesti, na desno nova in zložna, na levo pa stara, nekoliko bolj strma in krajša. Peljala bi se tudi lahko, ker voznikov ali fijakerjev je nekaj za silo tudi na Rakeku. Pa ker je lep pomladansk dan in sva spo Vi 1 • • • v v j • j* 1 • i cita oba, pojdi na levo, dober četrtlej ure od Rakeka v o francozki vojski gorka bitva med Fi peš po stari cesti. Glej tam gor grmovj ? je bila in Hrvati gosp. Blaž Kersnik, brat nepozabljivega domoljuba profesorja Janeza Kersnika, ki je tište leta kaplanaril v Raj Cerknici ? mi j stali takrat tam gori Francozi pripovedoval pred nekterimi leti, da so čez Hrvatj ^m èwu x x auWZ.X, v^z; Bloke pa so prišli Cerknico. Oddelek Hrvatov je šel naravnost proti Francozom, drugi odđelek pa je peljal cerkniški šolski učenik skrivej čez Brodec proti Rakeku, kodar je speljana zdaj nova cesta, tako, da so prišli ti Fr cozom za hrb et m boj leži se uname ? u uiiaiuu , drugi bežé Hrvatj Raj jih z unimi nekako jel Hud veliko Francozov ob-gosp. Blaž je skrbel potem, da zmagaj o ? so jame kopali in ubite pokopali dalječ prec od prave domovine, pa ne v mirne ij ili so prihajali ponoći utlj y jih mlj poćivaiišča, ker volkovi se ž Zavolj gre blj evali in mastili Človeška častilakomnost nj îmi. pesti z< veška kri, v najboljših in veselejših letih mora zapustiti se mora velikrat prelivati v potokih čio mládenec v ptuii z< dom, ljublj m mlj lj ubij oče stariše da i , XJ^XJV,XX^ XXX 'JUMIJU^ O LCCA lov , padel kakor žrtev cloveške strasti počiva Pa naj počivaj o v miru umrli spol poj diva naprej še nekoliko do vrha in glej svoj poklic ? tukaj ocem. sva pri kapelici. Krasni prizor se odpira naj nim cerkniška planjava se razprostira z vso svojo lepoto pred nama poraščena Slivn Na levo proti vzhodu visoko kipi do vrha in viharnih coper bivališče nekdanjih točođelavnih pred nama proti jugu prijazno r je nekdaj premišljeval pre-Jožef Bevk, srečo in nesrećo jakov, na desno bolj zadej se oblako v dotika y 7 kralj uje Križna gora zgodaj umrli domoljub 9 ih ? notranjski velikan, visoki Snežnik, in proti zapadu hrani v sebi jezerske zaklade lesoviti Javornik. In tukaj farni trg Cerknica z drugimi po svetu slovečim jezerom nama na pianem pred prijaznimi vasmí in z na ravnini šla dve uri dolgi in široki. Pa namesti da bi po stari cesti od kapelice naravnost v Cerknico, za-krniva jo na desno po zelenih senožetih navzđol v pri- jazno dolino na Loško si boš Ko ogleduješ tukaj staro razpadlo zidovje, mislil ov. X.XUUU! c* v v^xwv^l* xzj devi c4> o^ ^x ^ ox , da so nekdaj clivjale tukaj strašne vojske, ^u.- koncem julija mesca 4 nove knjige: natisnjene so že stivši za seboj pogin in razpad. Ne, ljubi moj, motiš se, pu- 148 glej te razvaline so následek tište nesrečne teorije ? ki pozabljivih mi prijatlov, gospod elej so me ■■■■^■■■■■^■a 11 obhaj ale otožne melanholične misii o mi se je bila začela v preteklem stoletji na Francozkem, vs __ razširila se je- potem po Nemškem in je obrodila tudi milosti in sedanjosti, zato se poslavljam za vselej ^d pri nas svoj strudeni sad s tem , da je stegnila svoje vas, mili mi kraj, dragi mi prijatli, spominjevaje se vas olikane prste po mirnih samostanih in njih premoženji do zadnjega zdihljej a, Bog vé, ali nas bo še kdaj skupaj med Vrlí- po svoji modrii ravnaje cerkvene zadeve. Nekdaj so prebivali v Bistri niko in Borovnico samotarci na Loškem so imeli svoje posestva. Vès svet doli od pripeljala njegova previdnost (Dal. prih.) Kartužij ani. Tukaj Ozir po svetu. kapelice med staro cesto in vrhom nasprotnega hriba in spodej v dolini skorej tjè do nove ceste, je bil njih. V sredi tega posestva, na vzvišenem mestu je bil gradic Loško po imenu, nemški T hum lak. Gradic je imel dvoje nadstropij in vec malih izbic ali celic. Pred gradićem je bilo lepo ravno dvorišče, obzidano in z dvema stolpičema za brambo proti Turkom previđeno. Na južni strani v kotu dvorišča je bil velik vodnjak, obzidan z Hrátek ogled nekđanje Poljske 9 njene zadnje osode in pa osode nj enega zad njega kralja Stanislava. ako (Konec.) Kosinski posluša ga pažljivo. _ _ 77 vam dovolim, kar mi svetujete Pa" mu rece peljaje --------- . ------ -- ------- O 11 VA.V/ ▼ V/lim j „ ivCil 1II1 O V LU4J LiV-/ j ^A j CtJ V Cl rezanim kamnjem. Zunaj dvorišca nekaj korakov prec v Varšavo, kakošen následek bo vse to imelo? m * i mm T • i • _ # vas nazaj Mene Ie bilo drugo poslopje, spodej za družino, zgorej pa so bodo vjeli in djali ob glavo." „Jaz vam obljubim" bile menda žitne shrambe. Prec za tein poslopjem je odgovori na to kralj stal prostoren zidan konjsk hlev s kamnitnimi žlebovi zgodilo. Ako 77 da se vam ne bo • v nic se pa ne zanesete na moje poštenje hudega , po- ka-da ali jasli za 16 konj, spredaj pa je bil spet drug vodnjak. begnite, dokler morete. Jaz bom že našel pot Se en hlev je bil nekoliko bolj spodej za govejo živino kemu varnému kraju, pa tudi za vas bom skrbel, in drobnico. Za streljaj deljec za gradićem proti se- vas bodo vaši preganjavci iskali po poti, ki bo ravno verju pa je bila cerkvica sv. Notburge v sredi med nasprotna tisti, ki si jo izvolite za pobég. košatim hrastjem, kjer so prelati maševali vsaki dan sinski, po teh besedah ves presunjen ljudem, , —j - -- x—----- —----y. T" ----- omotvi, pu ccii ucacuitu ves piesuiijeii , se v kadar so na tlaki ali senožeti kosili ali drugač lena pred kralja, prosi ga odpuščenja za to lelovali. Nad gradićem okrog do vrha so bile ia hil rînr/.rlaî narl -n-iirv» r-v vri n-^nS! I iv» rv-»n v-v vi a se vrže na Ko- ko- vrha bile polje obdelovali. senožeti, pod gradićem na pianem je bil najpopred velik vrt in naprej proti Cerk- je bil dozdaj nad njim pregrešil, m mu 7 cesar se prisega da ga z mnogoterim sadjem zasaien nici same ni ive. bo odslej na vso moč bránil proti vsem njegovim za-rotnikom, pa se popolnoma zanašal za njegovo obljubo • V V isce leti Od gradića proti Cerknici je peljala da ga bo vedno imel v svoji kraljevi brambi. Zdaj mu zavetja za obadva v nekem mlinu, , pa vozna pot, ki se imenuje še dandanašnji „prelatova pot." kralj svetuje, naj Tukaj v gradiću na Loškem so prebivali, zlasti po- blizo kterega sta se pogovarjala. Kosinski uboga bistriški prelati, rekel bi, v najprijaznišem kraji wiouioiY! p, i^i » 4 gre trkat na vrata; al nobeden ne ua ougovora. ivaz- cerkniške okolice. Najimenitniši med vsemi prelati je bivši tedaj eno šipo v oknu skozi luknjo prosi, naj dajo ne dá odgovora. se še bil Gregor Crvič. Njegova slava od ust do ust. Živel je tukaj okoli leta 1660. on prelat v Bistri, fajmošter v Cerknici, apostoljski mi- zc\aj razširja pomoci nekemu žlahnemu gospodu, ki so ga oropali to- Bil lovaji po poti. Mlinar se brani priti iz hiše, pa ju tudi ne pusti noter ; žuga jima celó, da bo vstřelil, ako ne ---j------- • -------7--\J------------/ 1 ť vi «.XV VV1 « Utt^tV J1111W W1V ^ VAM) W V UU1 ViJ sijonar in škof (in partibus). Vse te imena, zedinjene gresta svoje poti; — mislil je, da sta roparja v eni ose bi, pričaj o njegovo imenitnost. Ljudje ga imajo sploh za svetnika. Pokopan leží v cerkniški farni cerkvi v lastnem grobu pred stranskim oltarjem sv. Ane. Tako kakor mislite / saj bi nama bilo ravno tako lahko priti Kralj spleza z velikim trudom gori do okna in za-vpije v mlinarjevo izbo: „Prijatel! ako bi bila tolovaja. je bilo na Loškem nekdaj, in kako je pa sedaj? T ukaj se vidi kako minljivo je vse kar delajo človeške roke. Kjer je bil nekdaj prijeten raj, je zdaj žalostna pustota — Kajnovo znamenje, pritisnjeno na čelo civilizacije preteklega stoletja. Ko se je bil vzdignil v vašo hišo, kakor razbiti to šipo. Ako nećete tedaj da dva vaša bližnja ne pogineta pomanjkanja pomoci naji noter." To obveljá, mlinar jima na odpre cesti, pustite 7 da gresta v hišo. Tukaj piše kralj Sobieskemu nekaj vrstic, ki mu jih je nesel mlinarjev sin. Sobieski privatnim, so bili kupili samostan v Bistri predniki se-danjega blagorodnega gospoda Galeta in kterem so stale te-le be- lirup zoper samostane in jih je bila jela vlada prodajati se raduje, ko přejme listek, v sede: „Po čudovitni moči previdnosti Božje sem ubegnil v z nj nn tudi rokam tolovajskim. Zdaj bivam v mlinu pri Marimontu. Loško. Obdržali so pa bili tukaj le pravice in patron- Pošljite po me brž ko je mogoče. Ranjen sem sicer. stvo cerkniške fare sebi, posestvo drugo pa so bili raz- pa vendar ne nevarno." L A » - ^ A A . _ A -m ^ û m "1 • "1 • ^ fl^L _ • prodali na drobno. Zidišča in nekaj zemlje so bili ku- pili gospod Obrezovi predniki v Cerknici, drugi ostalo. 0d čete konjikov se napoti Sobieski precej stopi v neko kočijo in spremljan Ker pa ni kazalo zidišč v dobrem stanu ohraniti kralju. Pridši do mlina 7 razpada, kar še ni razpadlo. Na zadnjem vrtu štrli najde tam Kosinskiga, ki je, stražec s svojim mečem v roki, ravno stal pri vratih. Ker spozná Sobieskega, ga sèm ter tjè kak strmelj po koncu, hlevi so do tal po- tudi brez vse overe noter pustí. Kralj je ravno spal. drti, hiša za družino je pred kratkim prišla ob streho, leže v nekem kotu na tleh, pokrit z mlinarjevem plaj-od cerkvice se zna komaj, kje je stala ~ i -- -r-r.. .. , , i » . požgal pred mnogo leti nek hudobnež, tako, da zdaj še So tako grdo in sirovo ravnaîi njegovi lastni"podložniki, nekaj zidovja stoji ondi, kjer so nekdaj pobožni samo- se Sobieski čuti, ko da bi mu se srce trgalo. Poklek- in 7 m gradic je bil ? scem. Viditi tukaj najboljega poljskega vladarja, s kterim y tarci v psalmih Boga hvalili. Samo Bogu je še pnza- nivsi na — ^ , ------------—L—U1TOX njegovo stran, ga prime za iuau, m nesla razdiravna roka, to je: sv. razpelu (britki martri), livaje kriči na vès glas: „Zahvaljujem vsegamogočnega roko solze pre- ki še zdaj stoji kmalo pod gradićem pri prelátovi poti Boga da zopet vidim še živega svojega najvišjega ob- proti Cerknici. To razpelo je pa tudi res mojstersko lastnika." Te besede ganijo vso mlinarjevo družino. Vsi delo podobarstva. Izvrstno zrezljana podoba iz trdega hipoma pokleknejo pred kralja, kterega je zbudil So- hrastovega lesa .Ie nad čevlje visoka. Pravijo 7 da bieskov glas. ? Dobri Stanislav, zahvaleč jih za njihovo je rezljal nek Kartuzijan v Bistri. Tako, dragi moj, je blagočutje in dobroto , ukaže zdaj mlinarju, naj pride zdaj na Loškem, nekdaj toliko lepem kraji. Kadarkoli drugi dan v njegovo poslopje, kjer mu želi skazati svojo sem se sprehajal v tem kraji, če tudi v družbi presrčnih hvaležnost. Kmali potem so oficirji in Sobieski poma- 149 gali kralju v kočijo, in s Kosinskim vred so prišli v ura locitve je blizo. Oprosti me, dragi bravec, popisa Varšavo ob šesti uri zjutraj. Kralj stopi s kočije in gré tega trenutka. v svoje poslopje, kjer se je bilo nabralo veliko ljudstva, sinka, ki gré najbolj gotovo v smrt, 1 * * 1 * 1 tt 1 • v é v v • i / / 1 11 • V 1 V • V » 1 # Materna ljubezen in odhod edinega ki je veselo upilo: ,,Kralj naš je še živ!" Od vseh krajev vecno ločenje tedaj najbržeje so vreli ljudje gledat kralja in tikat s prstom njegovo žalostnejših čutil. to nam je zadosti za vpodobljenje naj- obleko, razodevaje mu tako svoje neizmerno veselje. Nesrečnemu in tužnému Člověku prehajajo ure tako Potem je kralj še vladal Poljsko. Ker so se pa počasi, kakor zibale bi se na krilih gavranovih. Al na-puntarije in zarote še vedno ponavljale od strani ple- posled vendar le pretečejo. Srecni človek pa ga skoraj menitnikov, in zraven tega pa tudi razsajali med seboj nima merila, po kterem bi meril blagi čas. Dan za katoličani in drugoverniki, je vse to pripravljalo v strašno zmešnjavo celo poljsko kraljestvo; to peljavalo njegovo žalostno zadnjo osodo, zlasti ko dnevom mu mine tako hitro, kakor bi ga nosile s soln-pa je naravno pri- cem obsijane krila tice lastovke. Enako tako so minuli se je Ivanu tudi tisti trije dnevi, ktere je imel preživeti še v celó Rusija začela potezati za drugovernike in nekako družbi najmilejših mu ljudi na svetu. Ko pa so minule gospodovati Poljsko ali prav za prav njeni državni zbor. nastal je zopet grenki čas locitve. Bilo je zopet joka To je početek dalo neki zavezi ali združbi pleme- in zdihov, ker zdaj je imela žalost materna zvesto to-nitnikov v Baru, ki so bili sklenili opirati se s pomočjo varšico v Ivanki. Tužnega srca iztrga se poslednjič Francozke ruskému vtikanju in pa zagotovljati premož- Ivan iz naroČja ljubljene matere in obupajoče neveste tem je pa tisti nered skoči naglo na voz, ki je urno oddrdral. nost katoličanstva v Poljski. tako rastel in se razprostiral, da so pričele nektere dr- bile so mu poslednje besede. » Bogom ! 7 U žave razdeljevati poljsko zemljo. Kaj tacega se je trikrat zgodilo, namrec: Bogom Ivan ! ivau; . . . Z BogOlTL !" - ^m ju xvau še tako dolgo klicati za saboj, dokler ga ni ovinek prvič leta 1773. Do tadaj je Poljska imela 13.000 ?este skril žalostnému Blagajču ter solzijočim maternim čul je Ivan Po razdelitvi Je ostalo kvadratnih milj zemlje. 9000 milj ; ostanek so si razdelile med sabo Rusija, Pruska in Avstrija; drugic leta 1793. Namreč leta 1791 se je bila zborna kraljevina spremenila v narodno namestovavstvo ali v národni zbor, in po tem vpeljala nova državna uredba ali konštitucija, ki jo je bila pa Rusija zavrgla, oglaseč se za tište nezadovoljne Poljake, ki so se bili r, - . . . . Je Pruska, popustivši poljsko zadevo, dovolila, da se ima in Ivankinim ocem. noma dušnih bolečin. Srce tolklo mu je silno Pa tudi Ivan bil je potrt popol- zdelo se ■HV/me« UUOlllll WJL^V^AJLL» IU11Y1U ili U J V^ O JL J. JLL VJ ^ ^vAV^lV^ OV/ mu je, da razdeljeno je na dvoje. Ena stran vlekla ga • • 1 ♦ . • \ 1 • • 1 1*11* je siloma nazaj 7 tje 7 7 b e zen kjer ga je čakala slava. kamor ga je mikavno vabila Iju- i • i • * • \ druga pa gnala ga je vedno naprej ) tje 7 Potovavši neprenehoma podnevi in v noči združili kot protivniki omenjene vredbe. Po tem deliti kar se je v resnici tudi pnpe- Poljska Še naprej tilo med Rusijo in Prusko. Po ti delitvi je ostalo Poljski še 3861 kvadr. milj, pa le pod ruskim varstvom; tretjič leta 1794. Kmali po drugi delitvi se je naredila v Krakovu pod vodstvom Košciuškega neka zaveza (združba) ktere namen je bil , zopet osvoboditi poljski narod. Koščiuško se je sicer moško in slavno vedel v boji zoper svoje sovražnike, pa vendar po nesreći vse to je bilo prekasno veznikov ali pomagavcov, celó brez orožja se je moral nazadnje udati 10. oktobra 1794. Padši s konja blizo Mačijevic je komaj pregovoril besede: „Finis Poloniae" do spe Ivan kmali k vojskinemu oddelku maršala Ney-a, ki je bil ustanovljen okrog Lipska; s tem oddelkom odrine v malo dnevih na pot proti severju. Preden se zopet snidemo z našim Ivanom na boj nem polji v evropejskem severji, hoćemo ob kratkem na-pomniti historične dogodbe leta 1812, ker so v těsni zvezi z našo pripovedko in zraven tega važne za sled-njega Slovana. Kar pa se teh dogodeb tiče, opomniti jih hočemo kakor so znane in kakor jih pripovedujejo in opisujejo tadanji letopisi. Napoleon 7 pridši v Draždane, zadržal se je tam m ? ■ _ brez trdnjav, brez za- deset dni v društvu mnogih svoji mogočnosti podjarmljenih vladarjev; potem pa vzdignil se je z ogromno vojsko svojo proti severju. Vojska ta obstala je iz raz- ličnih narodov. Bilo je tu čez pol milijona vojakov; do (to je ; 77 Konec je Poljske u Ruski cesar Pavel prvi mu je po tem skazoval veliko čast. Ko mu je pa hotel tisoč topov in okoli dvajset tisoč voz municije (smod- obleke) in še druge voj skine priprave nika, krogel, celó izrociti nazaj ponudbo njegov meč, je , rekoč: „Zdaj mi ni več treba on cesarju odvrnil to ni več domovine." meca, ker mi Levo krilo silne te vojske pod zapovedništvom maršala Macdonalda razprostiralo se je do iztočnega morja (Ost- razdelile v se zdaj zadnji ostanek poljske zemlje med sabo, ki Ruska, Pruska in Avstrija so see) ; desno pod poveljstvom Reynier-a utaborilo se razdeljena ravno kakor še dandanašnji vidimo. Gori omenjenemu zadnjemu kralju Stanislavu so odločile imenovane vlade neko penzijo. je pod reko, Bug imenovano, ravno nasproti južnem oddelku ruske vojske. Glavni srednji oddelek vodil pa je z lastno osebo Napoleon sam 7 ki je ko je mesca junija prebrodil reko Niemen, pio^i ^ svojo v nekdanjo glavno mesto livansko, Vil na ime 7 ^ přišel z z njim vojsko novano. Lepoznansko polje. Slava in ljubezen. Novela. (Dalje.) Se bi bil Blagajč nadalje v zvezde koval Napo- Prihod Napoleonov zbudil je zopet pri Poljakih up, pomočjo francozko, iz razvalin svojih povzdig- tem upu potrdi in če s da niti se vnovic stara Poljska, ohrabri Poljake zlasti oni znani razglas Napoleonov 7 V kterem je on imenoval ta boj proti Rusom 77 drugo 7 ko Je Na- vojsko poljsko." Zato pa je tudi oni dan poleon přišel v Vilno, zbor poljski v Varšavi proglasil: leona, ako bi po nevedoma ne bila zraven prišla gospá „vstajenje poljsko" ter sklenil Kuljaničeva, kteri locitve zamolčati hotel gospod za nocoj še zgodnj ,, V O liX>\ČIJI ) CÎ JJVJlJOJtVU ICI DiVlCllAi. , naj oo » c«j £ zveza ali tako imenovana „general-konfederacija. se osnova uro gon Y JVJCi ou U.U jJUZillt? 11UU1 puillt;iltt.uV prijatelsko, kakor se to nahaja dandanašnj grad so do Vsi so skupaj se zdaj vrnili glavna «■"■^"j * i um ga peresa, i\i ui uuu v otwuw jju^aomuj. «« i uumvujv pomenkovali se tako in veselje živahnih in domoljubnih Poljcev, kteri so imeli Il v • 1 V *t -i r * * 1 • 1 • 1 * 1 Ni ki bi bilo v stanu popisati silno navdušenje pozne se v Napoleona za novega Mesija naroda svojega Da bi bil onih družinah naše mile domovine, v kterih vlada še on le s prstom mignil, vstal in vzdignil bi se bil vès narod nepokvarjeni slavensko-patrijarhal duh in Drago jutro naznani Ivan prežalostni materi ; da prijel za orožje; Napoleon ni bil nikdar velik prijatel občne vstaje in narodskega gibanja; zato odgo- 150 voril je tudi poslancom poljskim y da * 0 on namenov nji- gradske streljarne so bile oni večer tako polne, da ma- li ovih zavoljo Avstrije podpirati in odobriti ne more. lokdaj tako. Bila sta pričujoča tudi ban in grof Juri Pri vsem tem pa so bili vendar Poljaki tako zaslep- Jelačič razun mnogih drugih velikašev. — Omeniti mi ljeni, da se niso le hrabro vojskovali pod Poniatovskim je še, da pod št. 9 v programu naznačeno „Solo" za proti Rusom, ampak celi narod poljski je pri slednji gosle in glasovir je izostalo, ker je gosp. Laub iz na- priliki in na vsaki način podpiral Francoze proti svojim klonostijlo društva godel, in da sojpevci morali pono-slovanskim bratom in šel na roko svojemu „na videz" odrešeniku. viti dr. Be nj. Ipavcevo pesem „Domovini", kar se (Dal. prih.) Rratkocasnica. Omizam. Smešna mrvica. „Omizam" je li slovenska, latinska, grška ali nemška beseda; kaj mislite čitatelji dragih „Novic?" Gotovo ne uganete, in kaj veljá, da še celó rajnci Ade-lung in pa Grim ne? In vendar je ta uganjka že več kot na pol odkrita. Pa čujte, kako da se je vplodila ta beseda. Vprašam nekega dne svojega starega pri-jatla in iskrenega Slovenca*), ki je bil nekdaj duhovnik . da se Lahi ali je res in da posebno črke ,,h< í pri nekem c. kr. laškem polku le težko učé nemškega jezika izgovarjati ne morejo? On mi to potrdi in mi v spričbo tega pové sledečo povestico: Bil je omenjeni polk (regiment) na Dunaji v po-sadki, kar nekega dne eden izmed njegovih desetnikov (koprolov) s svojo vojaško četo sèm ter tjè po mestu pohaja in zdaj tega zdaj unega nekaj poprašuje, — pa ne dobi nobenega odgovora. To se na vse zadnje za malo zdi vojaku, da prav po vojaško zabavljati začne čez Nemce. Na to ga pa obdá v hipu velika množica pa nobeden ne vé ne bev ne mev. K Je sreči tudi ljudstva se prerine skoz množico nek duhovnik, ki bil kdaj duhovni pastir pri nekem drugem laškem polku. Ta vpraša desetnika, kaj da želi? Prav po brešjansko mtm lÉÉÉ^M ^^l^ttlibtttt^MH ■ kde mu odvrne: „Dove ze omizam ?" (to je po naše y j) J o omizam?") in Še pristavi, da mu je ukazano, tje s svojimi ljudmí na stražo iti. Duhovnik si beli glavo, kje da bi bilo to, pa zastonj. Vprašuje na dalje, zakaj da se tje pošilja straža? Desetnik dé, da je tam po-glavitna cesarska denarnica. Gospod se pomuza in reče: „A zdaj ot la^uui^ya, ví aivvviv iv^vi ^xjl(«uu muu amt?" Desetnik vès zadovoljen zaupije: „Appunto omizam, omizam — reverendo!" (da, da se razumeva vi hoćete reči Hauptmunz- omizam xam da ; omizam, duhovni gospod !) Na to se mu pové in pokaže Desetnik se zahvali, ter okoli stojeće ima iti. XXXJL1V X tl» JLy VU V tXlXJLV WV T tVXX y t VX VAXV1X IJIUJWV kukasto pogleda in pristavi: „Čujte gospod! tudi mar-sikterega tih zijalov sem vprašal za omizam, pa mi še kar odgovoril ni; fejte bodi!" — in hitro koraci dalje. Dopisi. Iz Zagreba 10. maja. A. K. da popravim marsikaj y kar Je Treba se mi zdi prinesel v listu 37. ,,Na- prej-a" dopisnik iz Zagreba. Resnica je, da je Nj. Veličanstvo dovolilo napravo jugoslovanske akademije v Zagrebu; al da je „mnogo dobrih rok o tej priliki po- kazalo svojo veliko darežljivost blagej domovini", o tem ni znano, da bi razun tukaj celó nič ne vemo, kajti nikomur bil kdo podařil kaj akademii o tej priložnosti tega, y da je ban Sokčevič daroval zatega del 100 gold. pevskemu društvu Resnica je, da je Kolo (í „^v^w , ker je akademija dozvoljena. pevsko „Kolo" priredilo svojemu pokrovitelju, svečano seda, da „le malo poslušavcov se zato besedo je banu, kakor napak je be-bilo našlo, menda ? ker so bile na Jelačićevem trgu druge večerne veselice (sic) : veliki zverinjak in cirkus." Dvorane * Tudi vec casa Novicam" po «iljal je prav mične sostavke da bi se pac kmali zdramil Molci že Pis. nedeljo pri ostalih ni dogodilo. Iz Teharjev na Stajarskem. maja smo imeli cerkveno slovesnost na Teharjih; napravili so namreč tukaj iz železne fabrike delavci što-rovski nov oltar v čast sv. Florijanu, svojemu patronu; prišli so v lepi procesii od fabrike do farne cerkve z muziko in svojim lepim banderom. Lepa hvala jim, ki da so iz svojega se spominjajo Boga in Božje časti, težkega zaslužka si napravili tukaj lep oltar za Božji dar. Pridigovali so naš častiti gospod Korel Turjašek v prvem delu po nemško, v drugem delu pa po slo- vensko y tako srčno, da so marsikteremu solze v očeh pri- čudil, da zaigrale. Marsikak bravec se bo morebiti diga je bila na polovico slovenska, na polovico pa nemška; al ker je bilo dosti tacih vmes, ki ne razu- mejo slovensko, je treba bilo tudi nemške besede, da smo jih vsi razumeli. Pevci so peli novo slovensko pesem, ki jo je zložil Vaš Anton Grabić, mlinar. Danes smo v tukajšni Či- Iz Maribora maja tavnici v obilno zbranem občnem zboru odločili tisoč-letnico sv. Cirila in Metoda v slovstvenem obziru pra- znovati dne 3. avgusta z veliko besedo. Za osnovo in vredovanje te narodne slovesnosti se je izbralo 20 od-bornikov. Natančni nacrt in povabila se ob pravem času razpošiljajo. Iz Maribora 10. maja Podpisana se v imenu slovenskih dijakov na mariborski gimnazii prečastitima gospodoma prof. J. Macunu v Zagrebu in prof. A. Ja-nežiču v Celovcu ^za poslane knjige javno zahvaljujeta. Jos. Šuman. J. Maj ci g er. Iz Gorice 5. maja. © Sinočni (v 17. listu „Novic" naznanjeni) koncert je bil zraven velikega plesa o pustu najveća veselica, kar je naša čitavnica ustanovljena. Gospa Roza Hagen-ova je pela 6krat, namreč: bra- vour-en napev iz opere „Norma" (po slovenski), „Poziv" (hrvaški), „Srdce ztracene" (češki), „Aj coby bolo- y^lll V CtOXVIJ , „ KJX VAV^O Alil a^iic J , , UUUJ kj\jx\J (slovaški), „Czarne oezi" (poljski) in „Kje dom je moj." Ko bi hotel popisovaje o nje umetnosti praviti, da je slavo svojo popolnoma opravičila, utegnilo bi se zdeti, da hočem umetnici kratiti čast, ki ji jo je poslušavstvo z živim ploskanjem in slava-klici priznavalo. Ponovljene ste bile slovaška in „Kje dom." — Domači naš pevski zbor se je prav dobro obnesel in svoje 3 mične pesmi slov. hrv., 1 srbsko) prav gladko pel. pa sinočno veselico čez vse poveličevalo in med Slovenci največo navdušenost zbudilo, bil je (proti koncu razdela okoli 9. ure) nepričakovani prihod čitavnič- Je imel nega pevskega zbora tržaškega. Ravno zbor v drugič nastopiti, ko se mu pomigne, da naj malo počaka, in ob enem zagrmi pri vratih došli' i ? m „živili"! • ř nas en-„dobro in prej, ko se je po dvorani zvedilo, kaj da je, stojí že osem brhkih v lične surke oblečemh sinov matere Slave na pevskem mestu pred nami. Že prav salonsko njih nastopanje m jim je brž sočutje in spoštovanje pričujočih uglajeno vedenje med kterimi se gotovo kočljivcov ni manjkalo — pridobilo. Kaj pa še le, ko imposantní njih glasovodja gospod T. roko povzdigne in se na zapovedljivi njegov začetni takt krepki pozdrav: „Hej rojaki! opasujmo uma svitle meče!" po dvorani razlije. cigar prsi je sapa se- danjih časov iskrico narodne zavesti zanesla y moral bi se na resni ta poziv iz tako mogočnih ust plehke 151 mlačnosti ođpovedati in marljivo lotiti se narodne omike. državno ministerstvo poklicalo vse ces. namestnike „To so glasovi, to je čveteroglasje !" — smo slišali med poslušavci ponavljati potem, ko se je bilo ploskanje se posvetuje ž njimi o mnogih deželnih zadevah ; da uleglo. j^vuci y ijuua wv1x4, y iav wv j v ksajlvs v Pred sklenitvijo so še eno česko in eno slo- vensko („za Hrvate naše brate") izvrstno zapeli in na t. m Priča zgodnje letošnje spomladi so tudi zgodnj nje, ki so nam jih Vipavke prinesle že v Ljublj c u: „ m po 4 za nov kraj dne prodaj ale to vreže banda (ki je, ker je premoćna bila, v stranski „Novice", ki si zapisujejo te prvence vsako leto skozi 20 ;___---l^i „ x„i—___J »n. x • oi.-x: __ Tr- sobi igrala ) popotnico „x^iajJi vjj , xvx ju jv ^iaov»uuja i,u.- l^i/, 11tí j^uiuiiij\J OC LdlVU ZigUUIlJlll i^coillj. OlISl Stí 1 Zt VI- kajšnega c. k. 19. strel. batalijona g. Scheibelreiter pavskega, pa tudi iz druzih krajev Kranjskega, kakor Naprej ki jo je glasovodja tu- let, ne pomnijo še tako zgodnjih češinj. Sliši se iz Vi menda (v zahvalo za povabilo vojaških častnikov na či- iz Stange itd., da bo letos^sila veliko češinj tavnični véliki ples) Slovencom na čast za strel. bando druzega zgodnjega prepisal. *) Ko se zasliši „Naprej", hitita oba p. zbora « 11 t v j 11 jl 1 1 I f j • 1 • da adj pa tudi in začneta godbo tako krepko spremljati, da je na- kakor mi v Ljublj so na Dunaji naše češnje še en Cista nova novica pa je to, dan pred imeli m da so na vđušenost do vrha prikipela. „Naprej zastava" se je v Trstu ůaotava ou j v JL i o u U. , Zadnji jJCLO.IV JO HJ11U LU1IJ\-U U. ZiČtmVJLll UCSIIIJ ili* Hvala vrlim trža- trgu dunajském, da je cena od 1 gold, za funt padla Dunaj cenejše kot mogel na občno prošnjo ponoviti škim gostom, ki so toliko pripomogli, da je slovensko na 30 krajc. nov. dn petek je bilo toliko tržaških češinj na društvo zopet enkrat goriškemu obcinstvu svojo veljavo pokazalo. Samo to bi se bilo še spodobilo, da bi bili že dolgo željno pričakovali. Godel je v glediš prišli vsi tisti ali vse tište tudi naše pesmi vmiaíu lrfnnî ( r±\ a TMio+n nicsA m r\ rvi i ( naš ,,Na- saboto smo doživeli veseli večer, ki smo ga pod- ^Vi^v J J^IIVMIIVV vu1jl. \ZUUUI J Y y JJUU. piran po gosp. prof. Nedvedu in gospodičnji Eberhar poslušat, kteri(e) o pustu niso mogli(e) čitavnič- dovi s pesmami, slavni umetnik in častni virtuos kralja pruskega, gosp. Ferdinand Laub, kteri po soglasni PreJ _ nega plesů prehvaliti. Iz Kocevja maja u županija gosp. L. Svetec-u, adjunktu tukajšne c. kr. okraj ne gosposke, izročila diplom častnega mes tj ana l^i. wuixv^M ^ JL vi umamu jjcvuiL/, t^i i jju ou^ia; Danes je naša mestna razsodbi vseh zvedencov v prvi vrsti sedanjih goslarj stoj iz VKižtJiiC gUOJJUOJVO, iZil u^na ui^iuiu vjaotuv/ga m t j a u a, X£j Prage. \A UOJJUU. JUčtUU JC ZíC V C11JVU tt Y t/lit UUI1UUH , pi s kterim mu je dokazati hotla, da pred vsem svetom povsod so ga občudovali kot mojstra, kteremu so naj je za nas tolike veče pomembe, ker je Slovan Gospod Laub je že veliko sveta obhodil pa ceni vrednost njegovo. Vrli zastopniki kočevskega mesta so ga enoglasno izvolili za svojega mestjana, in to je težje reci jv xkjvi igrača, zraven pa so glaouvi, xvi JiU i*uuj goslih, tako velikanski in polni, zdaj ogromni in krepk ki jih i zbuj najbolji odgovor tistemuneslanemu dopisniku „Triesterce", zjdaj mehki in nježni, da strmíš nad njegovo umetnosti 1 I t 19 1 W V I # 1 • 1 1 • 1 ê 1 1 .1 "I • • 1 1 w ^ 4 } ga ni bilo sram čenčati, da javalne bi bil Svetec za Ceravno take gl iz mrtvih strun le goreča navdu more, je vendar čez vse njegovo deželnega poslanca izvoljen, ko bi bili ravnozdaj po šenost mojstra izbujati svetu kramarijoci Kočevarji domá bili! Vidilo se je iz delovanje razlita neka posebna duševna mirnostktera poslušavcu dobro dé in po kteri se odlikujejo prvaki umetniki. Navada je prvake na goslih, gla pře- te m e s t n e volitve, d a bi ga bili ravno kočevski bivavci za deželnega poslanca izvolili, če bi tudi Lašča-nov in Ribničanov ne bi bilo. Mestjani kočevski so mu brez obzira na različno narodnost in vkljub vsem pro- deliti na v vrsto; od enih se pravi, da delaj itd bolj m ker vejo da tivnim sapam izkazali toliko čast, poštenega moža morejo zanašati v vseh okoliščinah. se na delaj dvoj poslušavcev, ki ga z občudovanjem napolnujejo, májá MB H| ■ ^hh Mj da se topi da strmijo nad umetnostjo mojstrovo; od druzih pa jjvol^xxv/^c* luvfjm 1uv/1vjv «wuwwwwi t ï wvw vxwngvmwu» hj \J iv 1)0 lj Xi. ci O X. \j XII QCki ZJ^LCLKJIJVJ LdlVVJ y UL& OC LU jJ tem pa, da so volili ravno nemški Kočevarji Slovenca v neznanih občutkih. Po tej razvrstitvi bi smeli gosp Sveteca, — s tem so ravno tudi najboljo kritiko pisali Lauba prištevati uni prvi vrsti. Igral je v sabotném koncertu sledeče reči : Mendelssohnov „koncert za gosle", na srce in ga zgrabij tako tistim ki še niso nehali trobiti po svetu laži, da slovensk lio li 1x1 y xy.x OKj lliou n^iiaii ti v witi w t v>iu im^ij uuj uiu y v^iioiv. JVUUbUI tlí OIUUvžW X CL/1 • ITXUllUCIOOU domoljub vedno le pisano gleda Nemca. Kočevarji bi Ernestovo fantazijo „Airs hong Ci 7 Sveteca gotovo ne bili volili, ako bi ga ne poznali dobro in bi s tem tudi ne bili priznali, da pošten Slovenec je vès drug člověk, kakor ga „ Adag 77 ? Sebast. Bachovo cc 1) naise u malaj o " tisti, kterih edino diti ? ki in ..Fugo", „češke narodne j) 7 77 pesmi" in )) Polo rokodelstvo je spodkopavati ravnopravnost našo. tedaj Kočevarjem — poštenim Nemcem! Slava 7 kaj ju je sam zložil. Težko pač bi bilo razso- bolj dopadlo memo druzeg 7 ne 7 da Iz Kranja. (Povabilo). Prihodnjo nedeljo 17. dne jo mu^ci mujoici uím<»i ^vivc^h, t. m. je beseda v citavnici naši; domaći in unanji preden se je pomirila množica poslušavcev, ktera bi pa nrlia oo nn";p7«a xrokiin CíAUm ^îfotrmvo bila lahko dosti veča bila do tem. kar se ie že nred med igro že se poslušavci niso mogli zdržati ploska in slavaklicov, pa po vsakem predmetu je bila pohvala tako živa. da se je mogel mojster po trikrat pokazati udje se prijazno vabijo. Iz Ljubljane. Odbor čitavnice. petek je došel gosp. deželnemu pred prihodom o Laub-u po časnikih bralo; na parteru je bila lahko dosti veča bila po tem, kar se Je da pre- glavarju baronu Codelli-u iz Dunaj a odgovor svitli césar hočejo sprejeti deputacijo (poslanstvo) kranjsko, ki po sklepu poslednjega zbora bode Njih Veličanstvo prosila za nekak odpustek ali zlajšek zem- so se bila večina občinstva tista zuje s 7) slava"-klici 7 ljisnih davkov revni deželi naši. Danes (v xoreKj so se — o > ^ poslanci po brzovlaku železnice podali na Dunaj ; kteri dece prevdarka vredne torek) ki svojo pohvalo izra-Za danes (torek) večer je drugi koncert oklican; pomagal mu bo pevski kor filharmo-nične družbe. Tovarš" v posleđnjem svojem listu piše sle- besede: „Mestna denarnica Je danjih bodo césar sprejeli, bojo še le ondi zvedili. Pri dobila po blagi oporoki gosp. profesorja Metelko-ta priliki bo deputacija Njih Velič, še drugo prošnjo 46.000 gold, za podporo revnih sirot ali zapušee-izročila, namreč prošnjo za dovoljenje deželnega i z- nih otrok ljubljanskih. To je lepa, lepa pomoč pOSOjila (Zajema) , x^x jv un mux v ug^wuom ^uí u sklenjen; zraven tega bojo zastopniki mesta ljubljan- 1 • 1 • , 1 • 1 1 • • 1 "I • 1 J v I ki bil tudi v deželnem zboru in veselo upanje za marsiktero siroto. .. . . . . « . v// 1 • 1 _j_ _ v • 1 • ___1 1 Ako bi „To- vars" kaj smel o tem reči, bi rekel ? da up a ? da se sKega prosili tudi za dovoljenje, da bi se c. k. deželna bo s temi denarji tudi kaj za uboge učence šentja- generaî-komanda iz Vidma" smeía preseliti v Ljubljano. kopske glavne sole storilo, v kteri so večidel mestni Cesarski gospod namestnik baron Schloissnigg se je Qtroci bolj ubožnih starišev. Kakor je oporoka gospoda že přetekli teden podal na Dunaj, kamor je nek c. kr. Slakarja volila lepi dar učencem in učenkám normalne in nunske šole, tako naj bi oporoka gospod *) Odkar c. kr. voj a Ska banda vdomacen in priljublj „Naprej" igra, da ga celó laski i e tukaj tako v • v pojejo zvizgajo m Tudi pri koncertu v čitavnični dvorani, ki ga je bil z Metelko-ta osrečila šentjakobsko novsko in šentpetrsko šolo." ; pa tudi tr realskimi učenci in nekterimi diletanti učitelj petja gosp. Perko 29. aprila napravil je najpopred „Naprej a pel Pis 152 No vicar iz domaćih in ptujih dežel. Vsi časniki so zdaj polni pretresovanja tistega odgovora ki ga je o p o 1 j s ki h zadevah ruska vlada dala angležki ) > Zdaj je gotovo, da državni zbor na Dunaji se francozki in avstrijanski, pa je tudi res ni zadeve, ki je začne 17. dné prihodnjega mesca. Ces. patent od 8. zdaj važniša memo te kaj se bo v prihodnje z go dil t. m. tako-le ukazuje: „Mi Franc Jožef Prvi po milosti Odgo Božji cesar avstrijanski itd. naznanjamo: Državni zbor janski vladi je najkraj je 17. rožnika (junija) 1863 sklican v naše glavno in francozki, naj obširniši je angležki/ Kakor "se" iz časni- ruske vlade so zlo različni; odgovor avstri- pa goriup, naj prijazniši je _ 1 vl • TT 1 • v • stolno mesto dunajsko. Drugi važni oklic je od 21. kov vidi, ni nobena vlada s temi odg ----J----- — - O. - - - . ------------*---; — kj zadovolji!«, dne p. m., po kterem se skličuje deželni zbor er- čeravno se francozka delà zadovoljna. Ruska vlada je deljski 1. julija v Sibinj (Hermanstadt).^ Bravcem odgovorila le v splošnem obziru, ker tudi le tako splošno našim je znano, koliko se je o tem že govorilo in uga- so se glasile pisma vseh vlad do nje; angležko in fran- njalo na vse strani; zeló važno je tedaj to ? da je zdaj cozko vlado nagovarja ruska v svojem odg ta zbor pozvan. Po njem se bo stan ogerskih zadev nekoliko razjasnil in marsiktere imenitne vprašanja se Poljcom zadovoliti brez žaljenja pravíc ruskih. Iz tega jazno naj pri bolj na drobno poveste, kako bi se dalo bojo rešile ali tako ali tako; sklepalo se bo o volitvah je očitno da dun aj ski, v kterem do- poslancov zadržavnizbor sihmal dežela erdeljska (Siebenblirgen) ni svojih zastop- v/^xmv/ , \A<* je ZiU.aj veo ovci liiuuvcucu , Kčt) U< ruskému odgovoru odgovorile avstrijanska, francozka angležka. Po besedah angležkega ministra Russela bo zahtevala angležka vlada, ki naj ostřejše postopa, daj ves svet radoveden, kaj boj nikov imela. Ta zbor bo tedaj po vsem tem y gledé na splošne zadeve avstrijanskega cesarstva, najimenitnejši da se Poljcem dá ustava že leta 1815 jim zagotovlj vseh deželnih zborov; zato ne bojo samo O gr i, ktere da bi se Poljska odcepila od Rusije, tega nočejo An deloma zadeva ta zbor in kteri od državnega zbora dunajskega nočejo nič vediti, temuč vse druge dežele gle (čeravno take misli nek v srcu skriva cesar Na XXVVVJV XXXV, , ~---- , ----------------O" - - ~ - - - poleon), XVCX L>< avstrijanske bojo pažljivo poslušale, kaj se bo v Sibinji vojsko, Angl ker tako odcepljenje bi se dalo dovršiti z Cesarskemu patentu, kteri erdeljskemu zboru sile pa nočejo j ske če ne bo godilo. predlaga 11 stvari v posvet in sklep, je priložen tudi vlada ; ker bodete avstrijanska in francozka najveće Pravijo , da v tem duhu bo odgovorila angležka ne ve. čisto nov, od prejšne postave od leta 1790 in 1791 raz- ločni in po pravilih ces. diploma od 20. okt. 1860 in dosegli pa niso ne ti ne uni še nič. Vojskovodj ces. patenta od 26. febr. 1861 zloženi ic prav P.oljaki in Rusi se neprenehoma hudo bojujejo; a Lan- zacasnim za ta zbor veljavni red za volitev poslancov v deželni zbor, kterih ima biti 125 voljenih gievic je v trdnjavi Jozefovi zaprt; vladni časnik „Don 40 pa od Ztg u pravi, da je po pogodbi med avstrijansko in rusko , «»vim -— —— • —j - -----j ^ r cesarja imenovanih; (ako bojo vsi okraji volili, utegne biti razmera poslancov taka, vlado od leta 1860 kriv hudodelstva motenja javnega reda da bo v zboru kakih 50 vsled §. 66 avstrijanske kazenske postave; javaL__ bo tedaj dovolila prošnja, da bi^ga izpustiii v Svaj mu poslancov, lď so po rodu Ogri in Sikulci, kakih 75 pa H koncu pa še eno smešnico. Časnik „Buko? po rodu Rumuncev in nemških Saksoncev). Predsednika poveduje iz R in dva podpredsednika deželnega zbora voli cesar iz pri vasi blizo Cernovic, sledečo po vestico: Neki star kmet, udovec, je umri. Eden njegovih poslancov, ki mu jih zbor nasvetuje; pravico deželne sinov, s kterim sta bila že več let skregana, preklinja poslance voliti ima vsak, kdor najmanj 8 gold, davka očeta še po smrti in celó ne pusti svoji ženi, da bi po- ? iiiitA) * y " ^ ~ J------J O----- . .--------U^KJLd OU jJ KJ 01111 ti 111 tuiu 11KJ jJU.0 ti o YU II JLKJlll, \JL