Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke. 57 kjer se je pod nadzorstvom slovečega portretista Alojzija Erdtelta vež-bala v svoji stroki štiri leta. Zdaj je že tri leta samostojna slikarica. Želimo od vsega srca izborni Ljubljančanki mnogo uspeha in — blagohotnih ji naročnikov. V. Holz. Odgovor na J. Lendovšekove opazke o moji izdaji Janezičeve slovnice. Spisal dr. Jakob Sket. S prva se mi ni zdelo potrebno, odgovoriti na sodbo in opazke, ktere je g. Lendovšek izpregovoril o moji izdaji Janežičeve slovnice v »Slovenskem Narodu« dne 4. maja 1889 in v »Ljubljanskem Zvonu« 1889, zv. 6 — 11. Pripisujem namreč toliko kritičnega duha slovenskim p. n. čitate-ljem, da vedo tudi brez mojega odgovora razsoditi, kje ima g. L. v svoji oceni prav, kje ne. Tudi se mi ni videlo potrebno, da bi jaz zagovarjal Janežičevo slovnico pred slovenskim občinstvom, ker gre o njej itak že dobra sodba in jo vsi starejši in mlajši pisatelji dobro poznavajo. Da bi bil moj ocenjevatelj vse pomote in nedostatke, ki so še ostali v moji izdaji te knjige, vestno naštel ter svoje »skromne opazke« omejil na iste, ki so upravičeni, molčal bi bil. Toda g L. je navedel toliko dvomljivih, nedognanih stvarij, izrekel tolikrat krivo sodbo ne le o moji izdaji Janežičeve knjige, temveč o raznih jezikovnih prikaznih, da mi je težko molčati, videčemu, kako se širijo krivi nazori o našem jeziku in pisavi naši. Svojih trditev pa ni skušal g. L. vselej znanstveno dokazati, da so prave in jedino upravičene, temveč on je svoje nazore večinoma le brez daljših dokazov izrekel, meneč, vse kar trdi, bodo čitatelji tudi brez dokazovanja verjeli Res je, da pravi v začetku g. presojevatelj, čitatelji naj od njega »znanstvene ocene« ne pričakujejo, toda vsak vestni kritik mora svoje trditve znanstveno dokazati, predno pisatelju pomote predbaciva. V tem šepa tedaj ocena Len-dovšekova, da je presubjektivna. Ker pa še vrh tega g. L. slovenske jezikoslovce in pisatelje pozivlje, naj misli svoje o njegovih opazkah izrazijo, češ: qui tacet, consentire vi-detur, odločil sem se, če tudi ne rad, v sledečih vrsticah svoje pomisleke objaviti ter tu pa tam njegovo mnenje zavrniti. Upam, da ne bodo moje opazke in dokazi brez koristi za našo pisavo sploh in za slovensko slovnico posebej. Glasoslovje. , 1. Z naslovom »A. Janežičeva Slovenska slovnica« ni g. h. zadovoljen. On sicer sam trdi, da je tako pisati »dandanes sicer navada«, 5& Dr. Jakob Sket: Odgovor na J, Lendovšekove opazke. ali čudno, meni šteje to v greh brez vsakega razloga: kajti na str. 696. svoje ocene prekliče to, kar je pisjal na str. 372. Tukaj poudarja namreč odločno, da je pisava: »Anton Janežičeva slovnica« germanizem, nekaj mesecev pozneje po že piše: »Nemški svojilni pridevniki: Auerspergsche, Liech-tensteinscher itd. so bržkone slavi z m i«. Ob jednem že trdi, »da se nisem držal pravila, ki ga sam navajam v § 558. a) pišoč: Pesni Simona Jenka (ne Simon Jenkove).« Na to mi je omeniti, da ni dandanes navadna pisava: Valentin Orožnovi spisi, temveč le okrajšano : »V. O r o ž -novi« spisi, in po ti pisavi sem se ravnal. Tako je pisal A. Janežič sam v »Slov. Glasniku«, na pr. A. Praprotnikov Kaledarček, P. Ladislavova latinska slovnica (Glas. 1897. str. 368, 285.), in te pisave se je držal tudi »Ljublj. Zvon« do sedaj: na pr. Po Fr. Frischevi povesti (Zvon 1885. 626), M. Valjavčev spis (tb. 701); iz Vuk Vrčevičevih knjig (Zvon 1886. 114), A. Briicknerjeva izvrstna knjiga (ib. 305); graja se pisava: »Blaž Potočnikova pesenca« (ib. 431); do dr. Kosove „Spomenice", T. Zupanov proizvod, J. K. Kalčičeva pesen (ib. 443, 447); nazori dr. Bleiweisovi (1887, 633), dr. Lampetovo Dušeslovje (1889, 762), Jurčič - Krsnikov, Stritar-Jurčičev (1887, 56, 57) itd. itd. Po vseh naših knjigah nahajamo mnogo in mnogo vzgledov za pisavo: „dr. Bleiweisova zasluga", prav redka izjema pa je pisava: „dr. Bleiweisa zasluga". Glej tudi Lj. Zvon V. 377. Iz § 258. in iz naslova moje izdaje Janežičeve slovnice bi bil g. L. lahko posnel, da zametujem pisavo: „Simon Jenkove pesni", odobravam pa pridevnikovo obliko v taistih zvezah, kjer je prvo ime skrajšano, kakor se sedaj v obče piše : „S. Jenkove pesni". Našemu očesu ne ugaja pisava: „S. Jenka pesni", in Slovenci bi bili brez dvombe čudno gledali naslov v moji izdaji glaseč se: „A. Janežiča Slovenska slovnica". Sicer pa moram odkrito povedati, da se duhu našega jezika nikakor ne ustavlja, ako govorimo in pišemo: Justus Perthesov zavod, Ciril - Metodovo društvo (Zvon 1886. 482, 443) itd. Ta pisava je jako kratka in praktična; zatorej se razširja tem bolj in se bode najbrže tudi utrdila; saj že beremo v Lj. Zv. 1889, 700: „V Wolf Cigaletu", in kar se mene tiče, ne štejem pisatelju tega v greh, ker se na ta način lahko točno in kratko izražamo. Očito pa se upiram pisavi: „Doktorvalentinzarnikovi spisi", kakor bi morali po Lendovšekovih mislih pisati, ker je to za naše oči nestvor, ki se ne daje primerjati zloženim pridevnikom: novomeški, črnogorski itd 2. G. L. zahteva, naj se v § 4. a-f (ne a-b) in v § 5. doda latinska terminologija zraven slovenske. V § 4. so latinska imena popolnoma neumestna za učenca na učiteljišču in na realki, za gimnazijca pa nepotrebna Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke. 59 in bi ga povrh še motila, ker se poznamenovanja popolnoma ne strinjajo,1) prim. Ij. nj. V § 5. pa sta itak dva latinska izraza: temtes in mediae, ker sta potrebna v razlago besed nem in zveneč'; za izraze mehek in trd, hipen in trpežen soglasnik pa niso v navadi latinska poznamenovanja. Sploh pa sem proti temu, da bi se povsod slovenskim terminom latinski dodajali, ker se gimnazijski učenec itak teh terminov v latinski in nemški slovnici uči. učenca na učiteljišču in na realki pa tako nakopičenje raznih terminov le ostraši in moti pri uku. 3. V §. 8. d) zahteva g. L. po vzgledu Končnikove Slov. slovnice (str. 5.), naj se vse besede navedejo, v kterih se piše er. To je popolnoma odveč, ker se v besedah pri Končniku navedenih er med ljudstvom razločno izgovarja in se nikakor s samoglasniškim r ne zamenjuje. Ni se tedaj bati, da bi pisali slovenski učenci vetrna nam. večerna, ali vrria nam. verna, ker govorijo vLČSr, vera. V Končnikovi slovnici za ljudske šole ima ta opombica nekaj smisla, ali v slovnici za srednje šole je nepotrebna. Da se pa naj piše: ministrski, og^rski itd., to pa učim na str. 133. pri pridevnikih na -ski, in tako piše tudi A. Bartel v Jan. rečniku str. 442 in 838. 4. Ad § 12. b). Ker želim da bi se sporazumeli, kako se naj po šolah / izgovarja, dostavil sem tudi svoje mnenje v opombi, pišoč, da se naj / povsod t. j. na vsakem mestu v besedi kot / čisto in razločno izrekuje; tedaj, do/govi, pa ne: dogovi ali dugovi; dela/, ne: delav (delan), loti/, ne: lotiv (lotu). Kakor v olikanem govoru ne kaže govoriti: Kobiva je šva in je piva, tako se tudi naj v šoli gleda na to, da se / pred soglasniki in na koncu besed vseskoz kot / izgovarja. Glej tudi Dom in Svet I. str. 10 si. in II. 193 si. ter „Ljublj. Zvon" V. 568. 5. Pri § 19. zahteva g. L., naj se omeni, da se je stsl. 1 (b) ojačil deloma v e, deloma v a. Tega nisem omenjal, kakor se samo ob sebi razumeva, zaradi tega, ker učenci v nižjih razredih o stsl. 1 (b) niti pojma nimajo. Kdor pa na tem mestu stsl. 1 (b) omenja, mora omeniti tudi drugi stsl. polglasnik, t. j. 'b, kterega v slovenščini tudi e in a nadomeščata; prim. meh, mah, stsl. mblvb; sneha, snaha, stsl. sniaha. Vse to pa bi motilo tičenca, ker ne poznava stsl. polglasnikov. Zatorej sem tudi navlašc vse opazke o starostovenščini iz slovnice odstranil, ker nimajo pravega smisla za učenca, predno se ni staroslovenščine učil. 6. Nepremišljeno je, da terja g. L. pri § 20. 1., da se mora omeniti: o se ne izpreminja v e pri samostalnikih na -ost. V navedenem § se le x) S tem nazorom se ne moremo ujemati. Slovniška terminologija je po vseh naših srednjih šolah latinska in realec se ji mora zaradi nemškega, francoskega in italijanskega jezika priučiti že v I. razredu. Učiteljišnik je moral pa tako poprej že biti ali na gimnaziji ali na realki. Ured. 6 o Listek. omenja (sub a, b, c,), kdaj se o v e izpreminja, ne pa kdaj o neizpremenjen ostane. Ako bi zadnji slučaj navajal, moral bi več primerljejev negoli končnico -ost omeniti; tako na pr. ženski tožilnik in orodnik: rudeč). Brez dvoma so slovenske besede, kakor Marko, Janko, Miško, Nedelko, sivko itd. nastale po uplivu hrvatsko-srbskega jezika. Toda ne samo pri Jugoslovanih nahajamo taka imena, temveč tudi v ruskih narodnih pesnih in v staropolj- *) Nisem izpregledal dotičnih pravil v § 18.; izrekel sem le željo, naj bi slovnica svarila pisati pridevnike ljubljanski itd. z veliko začetnico. 2) Dosedaj še ni dognano, ali naj pišemo Novo mesto ali Novo Mesto; ako obvelja poslednja pisava, treba bo dosledno pisati tudi Dunajska Cesta. (Levstik je zadnja leta svojega življenja vsako lastno ime, sestavljeno od dveh imen, pisal dosledno pri obeh besedah z veliko začetnico: Novo Mesto, Rimske Toplice, Slovenj Gradec itd., ravno tako Zjubljanski, iVovomeški itd., in po tej pisavi se je na Levstikovo ustno priporočilo nekaj časa ravnal tudi naš list. Zdaj pa sem to pisavo opustil, držeč se pravila: kadar je drugi del lastnega imena appellativum, piši je z malo začetnico, tedaj: Črno morje, Gorenja vas, Smarijina gora, Dunajska cesta, Nove ulice. — Kadar se je pa ta appellativum izprevrgel v lastno ime, tako da ima tudi drugi del sam zase že svojstvo lastnega imena, pisati je oba dela z veliko začetnico: Novo Mesto, Skorja Loka, Rimske Toplice, Slovenj Gradec, Velike Lašče, Zgornji Tuhinj, Laški Videm, Laška Gorica, Dolenji Logatec itd., kajti narod vse take kraje, izpustivši pridevnik, imenuje večkrat samo: Mesto, Loka. Toplice, Gradec, Lašče, Tuhinj, Videm, Gorica, Logatec itd. Ravno tako piše naš list: ljubljanski, novomeški, veliko-laški itd. Uredn.l 120 Dr. Jakob Sket: Odgovor na J Lendovšekove opazke skih tekstih. Staropoljska imena na o, kakor Bolko, Przemko itd., razlaga Brlickner tako, da so nastala, po uplivu latinskih imen na -o, kar pa še seveda ni dognana rssnica (gl. Jagič, Archiv XII. 275). ') 11. Na koncu svoje ocene piše g. L. med popravki, naj se prečrta ves stavek: V § 69. b) naj se še dostavite besedi: sir in dar.* — Ker pa ni uzroka povedal, zakaj, naj ga povem jaz, da se ne moti čitatelj. Navedena opazka Lendovšekova je bila namreč celo nepotrebna, ker se v slovnici uči, da le dvo- in večzložni samostalniki na r vstavljajo j. To je bil ocenjevatelj izpregledal, toda na koncu popravil, a ne pristavil zakaj. — Ako bi si bil g. L. v svesti naloge, katero ima vestni ocenjevatelj izvrševati, bil bi pri § 69. lahko svet poučil o neki drugi semkaj pripadajoči prikazni, katere niti Janežič niti druge slovnire ne omenjajo. Nahaja se namreč še cela vrsta samostalnikov na r, ki ne privzemajo /, in to so sestavljeni samostalniki, n. pr. izvir, požir, ozir, požar, nemir, vesmir ali vsemir, milodar, blagodar, samovar, pivovar, navadno tudi: sopar; licemer, Vladimir, (Vladimirovič), Tugomer (Tugomerovič, gl. Jurčič). Kaj takega je seveda težje omeniti, nego sir in dar iz Levstikove* slovnice str. 10. prepisati.2) 12. G presojevatelju ne prija, da govorim v § 78—80. o prirastkih ¦es, en„ et, ker to ne odgovarja dandanašnjim znanstvenim nazorom. To vse dobro vem, in sem tudi v prvih treh izdajah svoje slovnice za Nemce učil, da so to debla na n, s, t, Toda po večletni izkušnji sem se prepričal, da je bolj primerno, nauk o teh samostalnikih praktično uravnati. V višjih razredih bode itak pri stsl. pouku imel učenec dovolj prilike, natančneje o teh samostalnikih poučiti se, in tudi pri grškem pouku v 3. razredu lahko slovenski učitelj iz lastne volje na slična soglasniška debla v slovenščini opozori. G. L. nasvetuje, kako se naj dotično pravilo glasi; ali na to mu moram marsikaj odvrniti. Prvič je njegovo pravilo še enkrat tako dolgo, kakor v moji izdaji, in to ni dobro za učno knjigo, kjer naj bodo pravila kratka. Drugič je primerjanje z grškim vsvo? iz ^z^tc, cel6 odveč, ker *) Starosta slovenskih slovničarjev, č. g dr. Jožef Muršec, ki je izvrsten pozua-vatelj jezika slovenskega, poslal mi je dne" 16. I 89. med drugimi jezikoslovnimi opazkami tudi nastopno: ,,Nazivnik ali vokativ na -ko še se rabi, postavim: bratko, sinko, Janko, Jožko, Jurko, Marko, Rojko, Nedeljko. Pri konjih se kliče sivec : sivko, rjavi: rjavko, rudeči: rudečko i t. d. Krave so sivka, dimka." — Recimo, da so besede kakor Marko, Janko itd. res ,,brez dvoma ' nastale po vplivu hrvatsko-srbskega jezika; ali ni mogoče, da so te besede tudi v hrvatsko-srbskem jeziku prvotni zvalniki? Macun vsaj uči (Theor.-prakt. Gr d. il. Sprache p. 39.): ,,Sin, Sohn hat neben sine auch sinko (als ob nom sinak ware)" in ,, Die eigeuen Namen auf o, wie Marko, Janko, Stanko, haben den Vocativ mit dem Nominativ gleich« Da so besede na -o res stari zvalniki, dalo bi se tudi sklepati iz njih sličnosti z zvalniki na -e, ki so že večinoma tudi postali imenovalniki, kakor oče, Tone, Jože, Lipe itd. (Prim. Metelko, Lehrg. p 169.). — a) \ sa ta točka je nepotrebna, ker sem dotično opazko sam prečrtal. Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke 121 učenci v i. in 2. razredu gimnazijskem kakor tudi na učiteljišču in realki v grščini niti pojma nimajo. Tretjič je krivo učiti, da se je e ojačil v o, kajti to je proti »dandanašnjim znanstvenim nazorom«, tudi ne glede na to, da še učenjaki, kakor so Schleicher, Miklošiš in Leskien, niso jedini v tem, kako se ima o v besedi slov), kakor sem bil že to spredaj pri točki 5. omenil. s) x) Nisem še sicer štel, kolikokrat se nahajata v latinskem in grškem slovstvu imeni Minos in Sappho; a toliko pa lahko trdim, da vedo o teh dveh in še o drugih jednakih imenih (n. pr. Athos, Keos, Teos, Leto, Gorgo, Kalvpso) že drugo- in tretje-šolci marsikaj pripovedovati, kajti znana so jim deloma iz zgodovine, deloma iz latinskih in grških stavkov, ki se nahajajo v slovnici in v dotičnih vajah. Mislim torej, da bi ne bilo odveč, da se omenijo v slovnici, v kateri se omenja n. pr. Adranon, tudi Minos, Sappho ali Leto. — Jaz nisem pisal slovnice, in torej tudi nisem bil dolždn povedati, kako se naj sloveni beseda Minos. Sicer pa mislim, da Janežič ni imel oblike Minois za nominativ, ampak za gerjitiv in da je to obliko pristavil, da se vidi deblo: Mino Tudi mi ugaja Janežičev nominativ Minoj bolj nego Sketov Mino, ker odgovarja oblikam : Ahilej Achill^s, Acbile-i , Menelaj (Menela-os), Ovidij (Ovidi-us). Da v Rožekovem lat.. slovenskem slovniku ni najti slovenske oblike pri tem imenu, temu se ni čuditi, ker navajajo pisatelji omenjenega slovnika pri lastnih imenih dosledno le tujo obliko. 2) Tukaj je res ostala pomota, katero si pa popravi lahko vsak čitatelj iz navedenih primerov : gvmnasium = gimnazij, museum = muzej, polvtechnicum = politehnik. — A tudi pravilo, ki je navaja gosp. dr. S , je krivo, kajti j se pristavlja le, ako stoji pred končnico -um samoglasnik, sicer ne, n pr.: subjectum = subjekt, objectum = objekt, panopticum = panoptik, documentum = dokument i. t. d. — Da se pa v novejšem času res splošno govori in malo da ne tudi piše gimnazija, bi si ne upal trditi. Obliko gimnazij navaja tudi g. Bartel v slovarji p 293 3) Da se glasoslovje utrdi, treba je, da se pri vsaki priliki nanje opozori. In ne bilo bi torej neumestno, ako bi se bilo to storilo tudi pri priponki -en. — Ako se ne sme razlagati priponka -an, »ker še učenci nimajo pojma o stsl. I (&)«, zakaj se pa omenja priponka u (la) v § 210. ? Listek 251 38. Priponka -njiv se ne more zraven -iv posebej imenovati, ker je sploh ni; kajti plesniv, prijazniv, ljubezniv se izvajajo iz plesen, prijazen, ljubezen (Miklošič, II. 224.); lažniv, [laznjiv) pa je iz lažen, stsl. lisžbn-b, (lažnik), po njih analogiji napravljen zraven prvotnega laznjiv. x) Preveč pa zopet g. L. zahteva od šolske slovnice, češ v njej se naj razloži, zakaj se naj piše ljubezniv, ne: ljubeznjiv. V tem omahujejo namreč pisatelji in slovničarji. Janežič ima v 3. izdaji svoje slovnice (1864) ljubezniv, v nemško-slovenskem rečniku (1867) pa ljubeznjiv na prvem mestu; Wolf- Cigale: ljubeznjiv, Skrabec v Cvetju 1887, zv. 3: ljubeznjiv, a v Cvetju 1889, str. 27: ljubezniv. Vsled tega vpraša tudi ocenjevatelj moje knjige v listu „Dom in Svet" II. str. 241., ali je oboje prav? *) Dobro; a kako si naj to tolmači učenec iz slovnice, kjer piše gosp. dr. S. »laž — laznjiv« ? (Dalje prihodnjič.) LISTEK. Pesnik Gorazd je narodu svojemu za Veliko noč podaril prekrasne piruhe. Knjigarna Ig. pl. Kleinmavr in Fed. Bamberg v Ljubljani razpošilja namreč sledeče naznanilo: V naši založbi je izšla in se začne dne" 3. malega travna razpošiljati knjiga : Balade in romance Napisal Anton Aškerc. Pesnik GORAZD (Anton Aškerc) je vzbudil zadnja leta s prekrasnimi svojimi pesniškimi proizvodi v Slovencih obče zanimanje. Plastično izrazovanje, lepa dikcija, blagoglasni stiki, zdrav realizem in poseben epični talent dičijo vse njegove, iz narodnega življenja in slovenske zgodovine zajete pripovedne poezije, o katerih se je že večkrat izrekla zelja, da bi jih pesnik v knjigo zbrane dal na svetlo. Ustrezajoči tej splošni želji, podajemo zdaj Slovencem nad deset in pol tiskovnih pol obsezajočo zbirko njegovih balad in romanc ter za-jedno vabimo na prijazno naročbo. — Cena broširani knjigi 1 gld. jo kr., v izvirne platnice elegantno vezani pa 2 gld. Bralcem »Ljubljanskega Zvona« pač ni treba še posebej priporočati zgoraj omenjenih »Balad in romanc« ; saj je dični Gorazd vsem star in drag znanec, ki je z izbor-nimi proizvodi svojimi krasil list naš od njega prvega početka. Za danes zabeležujemo samo, da je že tolikrat zaželjena zbirka njegovih pripovednih poezij ugledala beli dan, prihodnjič izpregovorimo kaj več o nji. Muzejsko društvo je imelo dne" 2. prosinca t. 1. shod, pri katerem sta predavala gospoda prof. A. Paulin in S. Rutar. Prvi je govoril o žužkojedih rastlinah v obče in s posebnim ozirom na tiste, ki rasejo na Kranjskem. V uvodu je predaval g. profesor, kako Se sploh hranijo rastline. Nekatere je priroda s posebnimi napravami usposobila, pridobivati za hrano potrebnega dušika neposredno od mrline raznih žužkov. Takdve Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke. 303 dokazi. Tukaj ni mesta, govoriti o razpravah teh učenjakov, nego opo-zorujem one, ki bi se hoteli o tem bolj na tanko poučiti, na izvestja zadnjega arheološkega kongresa v Moskvi. Prof. dr. T. Maretič ni imel prav da je tako jednostavno to važno vprašanje prepustil na razsodbo svojim čitateljem, ki žele" biti o tem vprašanji korenito poučeni biti. Knjiga se čita ugodno, kajti Maretičev jezik je lep in zlog jasen, da ga more vsakdo razumeti. J. St—a. Odgovor na J. Lendovšekove opazke o moji izdaji Janezičeve slovnice. Spisal dr. Jakob Sket. (Dalje.) Tu je kratek odgovor. Kdor piše ljubezniv brez j, izraža s tem, da n ni omehčan v našem govoru, kakor stsl. bojaznivb; kdor pa piše Iju-beznjiv z nj ta pa hoče označiti, da je n omehčan. Ker pa naše ljudstvo, kolikor je meni znano, n v ljubeznjiv, plesnjiv, laznjiv tako izgovarja, kakor nj v njiva, knjiga, njih itd., tedaj pišejo zadnji fonetično nj, prvi pa historično n oziraje se na stsl. pisavo. Dočim smo v priponki -Ijiv dosledni ter pišemo fonetično: bodljiv, svarljiv itd., akoravno se ta pritiklina v stsl. divh glasi: bodlivh, svarblivb, vendar se hoče v ljubeznjiv itd. historična pisava utrditi, kakor kažejo novejše naše knjige, med njimi tudi Bartlov rečnik. Za pisavo brez j sem se odločil tudi jaz, in sicer zaradi-tega, ker opuščamo j dosledno tudi v drugih besedah, kakor gnil, gniloba, gnus, gnev, gnezdo, gneča itd., ne pa: gnjil, gnjus, gnjev, gnjezdo, gnječa, kakor se je pisalo poprej; prim. Wolf-Cigale in Janežič. Tu gre tedaj za načelo, pa ne za kako jezikovno pravilo, s kterim bi naj šolska slovnica na kratko razložila, zakaj se naj piše ljubezniv, ne: ljubeznjiv. Prim. tudi točko 34. x) 39. Da bi morali i mi po nemškem vzgledu tuje besede v ,,Lehn-"vvorter" in „Fremdenw6rter" ločiti, ne zdi se mi potrebno, ker v naši pisavi „tujih besed" — Fremdworter — v nemškem smislu le prav pičlo nahajamo. Primernejše se mi zdi, da ločimo nove ali novejše tujke od sta- ') Baš zategadelj, ker omahujejo pisatelji in slovničarji glede" na mehčanje soglas-nikov / in », bila bi dolžnost dobre slovnice, da nas pouči, v katerih slučajih se nam je držati historičnega, v katerih fonetičnega načela 20 306 Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke. rejših, udomačenih, kakor sem na to opozoril v slovnici. Tudi Miklošič je dal znani svoji razpravi naslov: „Die Fremdworter, ne: die Lehnworter in den slavischen Sprachen". Jaz sem dal dotičnemu poglavju naslov: „B e -sede tujega izvira", in to mislim da tudi vsebini najbolj odgovarja. 40. G. L. bi rad videl v moji izdaji posebno poglavje o najdebelejših germanizmih. Na germanizme sem se v knjigi oziral, kjer je le bilo mogoče in posebno potrebno. Na mnogih mestih sem namreč dostavljal, da se ta ali ona pisava upira duhu slovenskega jezika, ali da je krivo tako ali tako pisati, ali da se ogibljimo teh ali sličnih zvez v pisnem jeziku itd. itd. Vidi se mi tedaj cel6 odveč, da bi vse tiste opazke, ki se nahajajo v knjigi pri pridevnikih, zaimkih, predlogih, deležnikih, nedoločniku, namenilniku, pri trpni dobi itd., še v posebnem poglavju ponavljal. Najuspešnejše pa delujemo proti germanizmom, ako učence pri slovniškem pouku in zlasti pri pisnih nalogah vselej na krivo, slovenskemu duhu nasprotujočo pisavo opominjamo ter jih kolikor mogoče napeljavamo, da skušajo slabe izreke (fraze) s pravimi domačimi nadomestiti. Kar se pa tiče raznih v tujem duhu sko-vanih besed in izrazov, na take germanizme pa se ima v prvi vrsti rečnik ozirati, kajti v šolski slovnici ni prostora za nje. x) S k) a d n j a. 41. G. L. trdi. da sem na str. 171. po nepotrebnem prenaredil odstavek d), postavivši Janežičevo točko (i) na prvo mesto. To očitanje je sicer prav malenkostno, toda kar sem prenaredil, storil sem s preudarkom. To, kar je v našem jeziku in v pisavi bolj navadno, dobilo je prvo mesto, ono pa, kar je manj rabljivo, postavil sem, kakor naravno, na drugo mesto; kajti dandanes se prav redkoma v naši pisavi gospoda, družina in zlahta vežejo z množinskim dopovedkom. 2) 42. G. L. zahteva, da se v § 266. d) opomni, da se veže glagol »ttUti seK z dajalnikom. Ta zveza je pač v našem jeziku tako redka, da ji ni treba v šolski slovnici mesta odmeriti; saj je še celo Miklošič v veliki *) S posebnim poglavjem o najdebelejših germanizmih ustregel bi bil gosp. dr. S. v prvi vrsti pisateljem slovenskim, ker bi jim bil dal priložnost poučiti se o njih. In to bi bilo jako potrebno, saj vidimo, da se nas nekteri germanizmi drže" kakor klošči. A tudi učencem bi koristil tak pregled germanizmov z dotičnimi slovenskimi izrazi. — 2) Trdil sem, da je množina pri posebno spoštovanih osebah ostanek »onikanja«, kojega smo se, hvala Bogu, večinoma že iznebili, in da se ta množina v pismenem jeziku ne rabi več izvzemši nekatere knjige in liste priprostemu ljudstvu namenjene (ter slučaje, v katerih hoče pisatelj posnemati govor priprostega ljudstva). Te moje trditve gosp. dr. Sk. ni skusil opovreči. Kar se pa dostaje množinskega dopovedka pri skupnih imenih, sodi č. gosp. prof. Krek (1 c) tako-le : »Naturlich haben beide genannten Substantiva (namreč deca in gospoda) als Collect iva das Praedicat im Plur bei sich.« Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke. 307 svoji primerj. skladnji str. 604. z nobenim primerom iz slovenščine podkrepil ni. x) 43. G. L. terja, naj se v § 274. b) razloži prislov letos. Toda to se je že pri zaimku § 137. 3. b) zgodilo, kolikor je treba. Tako se je tudi že v § 196. povedalo, da se piše na vprašanje kam: gor, dol, noter, a na vprašanje kje: gori, doli, notri. Nadalje pogreša moj ocenjevatelj to-žilnik od prilogov, kakor dobro, lepo; toda tudi to se je že povedalo v § 198. na str. 112., da so ti načinov ni prislovi jedninski tozilnik srednjega spola. 2) 44.. G. L. je zadovoljen, da sem predlog razpravljal v posebnem poglavju, toda tabelarnega pregleda pogreša. Tukaj ga le opozorim na str. 114.—116. svoje izdaje, kjer sem predlog pregledno sestavil in ga dal navlašč debelo tiskati ter še vsakemu po jeden vzgled dodal, na kar svoje tovariše posebej opozorim. 3) 45. G. L. me graja, da sem v § 278. pri predlogu od točko e), kjer se govori o predmetu (n. pr. od vojske govoriti), pustil v izdaji svoji. To sem storil navlašč zato, da imam priložnost, učencu povedati, da se naj te zveze izogiblje in piše namesto nje predlog o z mestnikom, kakor uči § 287. b.) 4) Zatorej pristavljam: »V pisni slovenščini rabi nam namesto od predlog o z mestnikom.* Sicer pa se ta zveza (od z rod.) čita čestokrat v starejših in tudi še v novejših spisih in pesnih (prim Ravnikarja, ki rabi le od, Preščrna in druge) ter se tolikokrat govori, da mora šolska slovnica *) Nisem si sicer zapisoval, kje in kolikokrat sem čital glagol »učiti se« z dajal-nikom. Toliko pa smelo trdim, da ta zveza v našem jeziku ni tako redka, kakor meni gosp dr. Sk ; saj jo rabi tudi »Ljublj. Zvon«; n. pr. VIII. p. 581.: »mladič, ki se je lotil n pr učiti se petim, šestim, sedmim — desetim jezikom.« Vsekako bilo bi torej poučno za učenca, ako bi našel v kratki opombici svoje slovnice pojasnila o tej zvezi. 2) Res je, da se pri zaimku navaja prislov letos; a omenil bi se naj tudi v § 274.. kajti sicer učenec ne izve', da je to tozilnik. ¦— Res je tudi, da se v § 196. pove", da odgovarjajo na vprašanje: kam? prislovi: gor, dol, noter, a na vprašanje: kje? gori, doli, notri, a iz § 274 bi učenec tudi lehko izvedel vzrok za to, in to bi gotovo mnogo pripomoglo, da bi se ne rabile tako pogosto krive oblike. — Dasi se omenja v§ 198., da nam služijo za načinovne prislove pridevniki v jedninskem tožilniku srednjega spola, moralo bi se to tudi omeniti v skladnji pri »tožilniku pri slov nega določila,« kjer se pa le omenja, da nam ta tozilnik služi : a) o času, b) o meri, teži in ceni. 8) Ako se predlog razpravlja na treli polnih straneh (114—116). pač to ne odgovarja moji želji o tabelarnem pregledu vseh predlogov, ki bi zavzemal četrt ali polovico jedne strani. Tak pregled ima na konci poglavja o predlogih tudi Hartel v grški slovnici p. 155. — • 4) Tako priložnost daje tudi kaka opomba. Neumestno pa je navajati to zvezo ob jednem z drugimi točkami, kajti lahko se zgodi, da si učenec zapomni le glavne točke, kratek dostavek pa pozabi. 20* 308 Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke. opozoriti na to tujo jezikovno prikazen in svariti pred njo. To sem jaz namerjaval s svojim dostavkom; ali g. L. zakliče emfatično: »Kaj pa bode sedaj, ko se bode učenec učil po Sketovi slovnici?* češ dostavek moj »ne bode veliko pomagal!* — G. L. naj bo v tem oziru brez skrbi. Ja-nežičeva slovnica je imela od leta 1863. brez vsakega dostavka obe" točki e) in f), in vsi mlajši pisatelji so se po njej kot šolski knjigi učili, a vendar smo se v tem času »večinoma že iznebili* germanizma: od koga ah od česa govoriti, kakor to g. L. na str. 688. op. 2. sam pripoznava. Da bi morali pisavo, kakor ( od vročine pregnan (Preš.), zadržana od moči neznane (Preš.), od solnca, ljub'ga svoj ga zapuščena (Preš.), srna od /ovcev ostre/jena (Preš.), itd. itd. smatrati za germanizem, tega g. L. ni dokazal. Miklošič najbrže ni tega mnenja, sicer bi bil on to omenil, kakor je storil pri zvezi: od česa govoriti. Ne le staroklasiški, temveč tudi skoro vsi slovanski jeziki poznavajo to izraževanje; in jaz ne vem, zakaj bi bil germanizem srbski izraz: »pa mi ne bi od Boga sudjeno; poštovan od svega naroda; — ali mal oru ski : pravo, danoje jim ot nas; — ali ruski: poterjan« ot« techg ot« bojars (ubit od teh boljarov) itd.; gl. Miki. IV. 555 si. x) Ako pa Miklošič (in za njim tudi Suman) nima za slovenski jezik nobenega takega vzgleda, na to se pa ni sklicevati ali povzemati iz tega, da je kak izraz germanizem; kajti tudi pri drugih točkah iščeš včasih zaman slovenskega vzgleda, n. pr. Miki. IV. na str. 552. c), ali na str. 554. i), ali na str. 558. n), a vendar zahteva g. L. po Strekeljevem vzgledu (Ljublj. Zvon, V. 379), naj se dotične točke vzprejmo v šolsko slovnico slovensko. G. L. terja, naj se povč, zakaj so prejšnji pisatelji rabili od v pomenu : od česa govoriti. Ta terjatev presega meje šolski slovnici določene. To vprašanje ima razložiti slovstvena zgodovina; sicer pa ni učitelju za-branjeno, da učencu pri dotičnem pouku ustmeno take pojave v našem jeziku razloži! 46. Iz Strekeljeve ocene Sumanove slovnice je prepisal g. L. vso opazko o predlogu proti (prim. Ljublj. Zv. V. 379 in IX. 689), zahtevajoč, naj se omeni v opombi, da se predlog proti veže s predlogom na in z združenima predlegoma na -f v%z%; a) naproti, entgegen ; b) nasproti, gegeniiber. — *) Tudi meni je znano, da poznavnjo nekteri slovanski jeziki to rabo predloga od. A glede" na slovenski jezik se ne morem sprijazniti z zvezami, kakor so n. pr,: »nam od naših domačih storjena krivica,« »kamen je od fanta vržen,« »kruh je od matere spečen.« »pismo se od brata piše,« »mlini se od vode gonijo,« i t. d. Po mojem mnenji je v tem slučaji vplival na slovenščino latinski ali pa nemški jezik. Mogoče, da je to izraževanje v tem ali onem slučaji, n. pr. v zvezi s trpnim deležnikom v skrajšanih stavkih dovoljeno; tako splošno pravilo pa, kakor je navaja gosp. dr. Sk.: »Od stopi v trpni dobi pred osebo ali reč, ki je bila v tvorni osebek,« po mojem mnenji nikakor ne odgovarja duhu slovenskega jezika. Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke 3°9 Na to mi je opomniti, da naproti in nasproti nista predloga, kakor tudi nemški entgegen in gegeniiber (vis-a-vis) ne. To bi že bil g. L. lahko iz tega spoznal, ker se morate obe" besedi stavljati za dajalnikom. Ta zveza pač ni pri-stnoslovenska ter se da primerjati nemškovalnemu izrazu: Meni zoper (mir zu-\vider) delaš, žena možu zoper govori. Miklošič IV. 633) tudi ne navaja predloga naproti in nasproti, in prav je storil i Suman, da ga je posnemal v tem; kajti taka opazka pri predlogu proti je pač cel6 nepotrebna. — Na dalje ni nasproti = na + v\^z'h -f- proti, temveč po stsl. oblikah: saprotivo, ss-protivb (contra) sodeč je nasproti = na + si> + firotivb. x) 47. Moj ocenjevatelj zahteva, da se pri predlogu na v § 289. (II. odstavek) omenijo izrazi: zahvaljati se na ceni, Čestitati na čem itd. Takih slovenskih fraz ne poznajo niti Miklošič IV. 667, niti Suman v slovnici str. 184, niti Cigale v VVolfovem rečniku (str. 186, 321), temveč to je hrvatsko-srbska posebnost, ktero hočejo nekteri uvesti v knjigo našo. Mogoče je sicer, da priprosti narod blizu meje hrvatske ali kajkavske res tako govori, toda predno niso take fraze v naši pisni slovenščini obče v navadi, ne more se šolska slovnica ozirati na nje; kajti sicer ona ne uči, kakošen jezik se zdaj govori in piše, temveč, kakšen se bode menda v nekterih desetletjih pisal. Pri tem, kar g. L. zahteva, moral bi se pač jezik ravnati po slovnici, a ne slovnica po jeziku! 2) 48. G. L. misli, da bi se predlog o naj ob jednem s predlogom ob razpravljal. Ta uvrstitev v ti knjigi ne sodi, ker se o le z mestnikom, ob pa z mestnikom in tožilnikom veže. Nepotrebno se mi dozdeva, da bi se sličnost in različnost med o in ob morali še posebič naglašati. Saj vidi itak vsak takoj njuno sličnost in razliko, kdor ob z o primerja; in jaz upam, da bode vsak učitelj učenca na to opozoril. *) (Gl. 1. op. na 310. str.) *) Po naključji je izostal pri tej opazki vir. Da se nisem hotel šopiriti s tujim perjem, verjeli mi bodo pač čestiti čitatelji, saj sem sicer vestno navajal vire, med njimi tudi Strekljevo oceno Šumanove slovnice in to celo na isti strani 6 vrst pred in 11 vrst za to opazko. Prepuščam gospodu dr. Štreklju, da sam zagovarja svoje mnenje, le toliko hočem omeniti, da navajajo nemški slovničarji besedi entgegen in gegeniiber med predlogi. Glej Kummer § 165 Bauer, § 79. 2. Willomitzer, § 55.: »Ihr steigt hinauf, dem Strom der Reuss entgegen. Bald erschien Gustav Adolf am Ufer, den bairischen Ver-schanzungen gegeniiber.« — Ne vem, zakaj bi n. pr. v stavkih: »teci materi naproti,* »naši hiši nasproti stoji košata lipa,« besed ,naproti' in ,nasproti' ne smeli zmatrati za predloga, od kojih sta odvisna dajalnika ,materi' in ,hiši'. -— 2) Istina je, da se začenjajo fraze »čestitati na čem«, »zahvaljevati se na čem« i. t. d. vedno pogošče rabiti v jeziku slovenskem; umestno bi torej bilo, da se omenijo v slovnici. Tudi Miklošič (IV.2 p. 667. k.) uči: »Der loc. mit na bezeichnet den Grand oder die Ursache einer Handlung«, ne da bi dostavljal, da je to »hrvatsko-srbska posebnost« Zvezo ,zahvaliti na čem' odobrava tudi gosp. Lekše, dostavlja le, da se mora pisati ,zahvaliti komu' — brez se. (»Dom in Svet« III. p. 27.). —* 3io Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke. 49. Pri predlogu z pogreša g. L. obliko z, ki bi se naj po mnenju njegovem »dosledno rabila pred besedami z nj se začenjajočimi.* Po tem pravilu bi morali pisati: z njivo, z njegovo, z njih, z njuno\ in dosledno tudi: iz njegove, iz njiju, brez njive, brez njega; a po tem takem ni uzroka, zakaj bi tudi ne pisali: črež [čez), raz, skoz pred besedami z nj se začenjajočimi. Toda tukaj zopet vprašam, kdo piše dandanes pri nas tak6. V »Pobratimih* čitamo res: iž njega, ž njegovimi, iž nje, brez njega, brez njegovega (gl. str. 2>Zi 49> Ix4> x42> 22Q)> a^ t0 Je zg°lj novotarija, ki bode težko da našla posnemovalcev. Do zdaj so taki pojavi jako redki pri nas. — V § 293. (ne 283.) sem navlašč izpustil obliko z, ker je to pač celo nepotrebna razvada in vidna nedoslednost, da pišemo pred za-imenskim orodnikom: njim, njo, njima, njimi obliko z, pred drugimi besedami s početnim nj pa ne. Kakor pišemo tedaj: z njega, iz nje itd., tako pišimo tudi z njo, z njim itd., kar bi bilo dosledno. Stritar je pisal v »Zvonu* (1876—1880), kolikor morem jaz videti: z njo, z njim; tudi Suman piše: z njimi (slovnica, str. 188), in Kermavner v lat. slov. 40., in za to pisavo sem se odločil i jaz (gl. str. 56, 57). 2) 50. Pravilo v § 305., kdaj se rabi pridevnik za samostalnik, imenuje g. L. nedostatno in trdi, da se je ohranilo v slovnici mnogo vzgledov, v kterih je pridevnik rabljen samostalno. * —¦ Teh vzgledov pa g. L. ni naštel ter dokazal, da so krivi. Mi namreč ne moremo vsakega pridevnika v samostalnik preobraziti; temveč le tam, kjer nahajamo zraven pridevnika istopojmovni samostalnik, rabi nam samostalnik, sicer pa se poslužujemo v današnji pisavi pridevnika; zatorej govorimo in pišemo: Zdravi ne potrebuje zdravila; Lenega čaka strgan rokav (Vodnik); Zadovoljni ima brž dosti; Za pridnega za vsakim grmom kos kruha; Poslednji krvave pete odnese; Pobožen v življenju ubožen, v Bogu bogat (nar. pregovori) itd. Tako tudi stari, mladi, moški, zakofiski, mlajši, itd. 3) *) Glede" na uvrstitev predloga o (ob) sodi č. g. prof. Krek (1. c.): »Beim Lo, cativ ist die Praeposition o (ob) zu streichen und in der Rubrik »Praepositionen mit zwei Casus« zu behandeln.« Kar se pa dostaje sličnosti in različnosti, želel bi, da se v slovnici omeni, kedaj nam je rabiti o, kedaj ob, kedaj lahko stojite obe obliki. (Prim. Levstik, D. si. Spr. p. 134'). In to bi gotovo bilo umestno, kajti slovnica je sicer res pisana v prvi vrsti za učence, koje učitelj lahko na to in ono opozori, a potrebovali bi dobre slovnice tudi pisatelji naši, da bi se v dvomljivih slučajih ravnali po njej. 2) Zakon prilikovanja se še ni popolnoma razvil v jeziku slovenskem. A v mnogih slučajih so se prilikovane oblike vendar že udomačile, in tem slučajem pripisujem tudi pisavo ž pred besedami z ,nj' se začenjajočimi. Ne odobravam pa prilikovanja pri predlogih brez, iz, črez, raz, skoz, vz-, med, pred, pod, od, pri katerih še zakon prilikovanja ni obveljal, kakor v mnogih drugih oblikah ne; n. pr. sladki, ubožcu (a uboštvo) golobčku i.t.d. 3) V slovnici ima gosp. dr. to-le pravilo: »pridevnik prevzame sam samostalni-kovo opravilo in stoji: a) v moškem spolu, če mu moremo v mislih dodati človek — Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke. 311 51. G. L. pogreša, da se nikjer ne pove" razloček med velika cesta, in velika cesta itd. Tega nisem zaradi tega omenil, ker v pisavi naši sploh tega razločka ne poznavamo in ga tudi ne delamo. x) Miklošič (IV. 129) omenja sicer teh vzgledov, kjer loči naglas določno od nedoločne oblike, toda on dostavlja, da se godi to »nach bisher nicht bestimmt formulierten Gesetzen.* — Pri izrazu: obraz mladeniča (das Gesicht eines Jiinglings), kar tudi hoče moj ocenjevatelj v slovnico postaviti, pa omenim, da Levstik (Glas. II. 172) trdi, da bi se moralo tukaj reči: obraz nekega mladenča, in le pesniki, za katere je to opombo Levstik naredil, smeli bi pisati: obraz mladenča. 52. G. L. piše: »Ni mi jasno, zakaj se zamolči, da se je ohranila imenska sklanja pridevnika v izrazih: zdavna, do dobra itd.* — Tukaj g. L. zopet v skladnji nekaj išče, kar v njeno področje ne spada. Ako bi ljudje" ali kak drug moški samostalnik.« (§ 305. b). Na moje vprašanje: »zakaj bi morali vedno le reči : slepec, glušec, bebec itd. namesto mutasti itd. (§ 305. a), ker vendar pridevnikom mutasti, slepi, gluhi itd ravno tako lahko v mislih dodamo človek, kakor pridevnikom : pošteni, grešni, pravični itd. (§ 305. b. 1.), gospod doktor ni račil odgovoriti. Tu se nam podaje pravilo »o istopojmovnem samostalniku« ; a niti gospod doktor sam se ne drži tega pravila' kajti v § 304. I a. navaja Ravnikarjev stavek: •»Hudobni beži, ko ga nihče ne podi, pravični pa je neprestrašen«. dočim rabi v § 305. a. istopojmovni samostalnik. -»Hudobnež (nam. hudobni) se boji lastne sence«. Navesti hočem še nekatere druge stavke, v kojih bi bil gosp dr. lahko rabil istopojmovni samostalnik : -»Pošteni se poštenemu druži, grešni grešnemu služi« ¦ p. 299 (poštenjak — grešnik). »Pravičnega zločin podleže«. »Slehern pravičen se boji, da ne bi tičal kak skrit greh v njem« ; p. 209. —• [pravičnik . »Dan je beli, vstani leni« ; p. 208. (— lenuh). »Premislek, um in svet najdemo pri starih«; p. 208. (starec, starček). »Drage so zlato in jagode, pa dražji so še modrih izreki«; p. 172. (modrijan, modrec). »Hoja pravičnih je zarjini luči jednaka« ; p. 174. (pravičnik). »Prevzetnim se Bog ustavlja«; p. 181. (prevzetnik, prevzetnez). »Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike«; p. 183. (pravičnik). »Bogu posojuje, kdor ubogemu kaj podeli«; p. 185. (ubožec). »Mladi starega spoštuj« ; p. 229. (mladič, starec, starček) Po mojem mnenji se nam je ravnati glede* na vprašanje, ali se more rabiti pridevnik kot samostalnik, po pravilu Miklošičevem (IV.2 6.): »wahrend man im deutschen sagt: der weise ist gliicklich, im franzosischen; le sage est heureux, heisst es im altsl.: madrfecfo blaženih jesffo, nicht madrt blaženi jestfc. Der Unterschied beruht auf dem vorha.ndensein eines selbstandigen artikels, durch den adjective substantiviert \verden, vvahrend in den eines artikels entbehrenden slavischen sprachen zu dem adjectiv entweder das entsprechende substantiv hinzugefiigt, oder das adjectiv, das eine p e rs on bezeichnen soli, durch ein suffix: ik%, 6, ežb; ka, ika etc. substantiviert wird.« Namesto zdravi moramo reči: zdravi človek, namesto prevzetni prevzetnik ali prevzetnež, ali pa prevzetni človek (mož). *) Sumanova slovnica (p. 129.) poznava ta razloček, in ,,Ljublj. Zvon" ga dela dosledno. Po njiju vzgledu se nam je ravnati, ako nam je do tega, da se jasno in točno izražamo. 312 Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke. si bil on naloge vestnega ocenjevatelja v svesti, ne bil bi izpregledal, da je vse to v § 105. op. jasno < razloženo. x) 53. G. L. zahteva, da bi se kot primerjalna členica za primerjalnikom v pisnem jeziku rabi le nego. Ta terjatev zopet ne odgovarja današnji pisavi, ker rabimo kakor zraven nego, in sicer prvo členico češče mimo druge. Tukaj opozorim na J. Navratilovo in P. Ladislavovo razpravo o teh členicah. Navratil piše v Glasniku 1864, str. 188, da rabi Slovencem ob hrvatski meji členica nego, in želi, da bi se je ne branil noben pisatelj slovenski ter jo rabil vsaj »navmes« zraven kakor. P. Ladislav razpravlja o njih v Glasniku 1866. str. 183. si., ter pride do sledečega zaključka, da sta si nego in kakor pri komparativu popolnoma jednaka v rabi, ter na-svetuje, »da bi se nego vpeljal v stavkih: nič druzega, nego; nič več, nego; ne drugače, nego; — in sploh kedar je prednji oddelek stavka nikalen, je nego kaj prijetna beseda.* In na istem stališču, kakor tedaj J. Navratil in P. Ladislav, stojimo skoro še dandaaes, in slov-ničar nima pravice kreniti samovoljno od vsakdanje pisave. 2) *) Suman razlaga tudi v § 38. imensko sklanjo pridevnikovo, a vendar se mu je zdelo potrebno, omeniti isto tudi v skladnji. (Glej § 128. in 129. 4.). Mislim, da ni storil tega brez razloga. Sicer bi se dotična moja opazka bolje glasila: .,Ni mi jasno, zakaj se zamolči, da se je ohranila nedoločna oblika pridevnikova v izrazih itd." — namesto ,,imenska sklanja". 3j O členici „kakor" trdil sem, da jo moremo le rabiti, ako se nanaša na členico ,,takou, ki stoji v glavnem stavku izrecno, ali si jo vsaj lahko mislimo: v tem slučaji pripisujemo dvema stvarema kako svojstvo v isti meri; 11. pir lepa kakor rožica. Tudi g. p. Ladislav piše v ,,Glasniku" 1. 1866. p. 184.: ,,Bistveni pomen besede kakor je primerja ven in nanašaven ob enem. Kedar primerjamo enakost dveh stvari ali dveh djanj, izražamo ali vsaj mislimo si zraven še besedo „tako^ in na to besedo se nanaša una, oni ste si korelativni. Npr.: ,,Kakor umeš, tako govoriš." ,,Gleda, kakor miš iz moke." — O besedi „negoa pa piše g. pater Ladislav (1. c. p. 185.): ,,Nego je v svojem temelji zanikaven, in rabijo ga drugi Slovani v pomenu našega ,,ampak", primeri: Pružimo si roku, ne po strogom pravu, nego i političkoj modrosti. To zahtieva ne samo korist naroda, nego i korist tvoja. In ta nego so porabili tudi za komparativ, da kažejo inakost, primeri: Bolje danas jaje, nego sutra kokoš. — Beseda nego je res lepa beseda, in rekel bi, za komparativ bolj primerna od našega kakor.'1 Iz navedenega je t.orej razvidno, da trdi gosp. p. Ladislav isto, kakor jaz; naj nam namreč rabi kakor za jednakost, nego pa za inakost in to zlasti za kompa-rativom. — Da se je pa g p. Ladislavu 1. 1866. ,,škoda zdelo, čisto izpodriniti" besedo kakor in da je skusil dokazati pravilnost te besede tudi za komparativom, temu se ne bomo čudili, ako pomislimo, da se je beseda jiego' začela rabiti jedva kaki dve leti poprej, ,,Naprej" jo je vcepil v našo pisavo, uči g. p. Ladislav. Prisiljena se mi vidi razlaga g. p, Ladislava: ,Jaka bolje piše kakor bere je tako, kakor bi rekel: Jaka ne piše tako dobro, kakor bere, ampak bolje." Zategadelj sodim z Levstikom (Die slov. Spr. p. 139.), da je beseda ,,kakor" za komparativom germa. nizem; in s tem mojim nazorom strinja se tudi Navratil. O tem bi se bil lahko pre- Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke. 3*3 54. Da se durativni in iterativni glagoli odlikujejo po tehtnejših samoglasnikih, omenil sem že dovoljno pri vrstnem stopnjevanju glagolov v § 185. in 186 ; zatorej ni treba v skladnji tega ponavljati, kakor to g. L. zahteva (str. 691). x) 55. Ne bodem preiskaval, ali je rčs sedanjik v stavku: »Volk se je zarekel, da ne kolje več jagnjet*, germanizem, in da je dotično pravilo v § 33°- 0 krivo; toliko pa vem, da se med ljudstvom cesto govori, kakor: On se je zaklel, da ne dela več pri nas (= da ne bode delal) ; Hlapec je rekel, da ne nese več k sosedu v mlin (= da ne bode nesel). Toda tudi pri dobrih pisateljih imamo mnogo takih vzgledov in na nje se je izvestno Janežič opiral postavivši dotično pravilo v knjigo svojo. Na pr. Kdor nocoj . . . vzame prsti iz novega še praznega groba in to prst nosi na srci svojem, temu se izpolni vsaka želja.----Julija je pričakovala, da jo pozdravi kakšen ogerski grof in da jej pomaga iz kočije. — Ali upamo vsaj, da se kmalu vidimo (Erjavec, Izbrani spisi I. 234, 224, 208, 177). Takih vzgledov nahajamo več ali manj pri vseh pisateljih, in po mojem mnenju jih ni treba za germanizme razglašati, ker se tudi lahko drugače tolmačijo. 2) (Konec prihodnjič.) pričal g. doktor, ko bi bil do konca prečital omenjeni članek. V ,,Glasniku" 1. 1864. p. 190. piše namreč Navratil: ,,Ce primerjamo rabo primerjavnih stavkov v primerih za enakost, vidimo, da služi staroslovenščini in vsem drugim jezikom slovanskim (pa do malega tudi tujim) drugačen veznik nego za inakost; — za enakost namreč: starosl. jako, slov kakor, serb. kao, (kako, kao, sto) itd., za inakost pa starosl. negi? ali neže[li], serb. nego. — Samo v slovenskih primerih za inakost (neenakost) vidimo zmešnjavo: zdaj kakor, zdaj ko = „kot". Naše zmešnjave pa je kriva posebno nemščina. Res da loči sedanja knjižna nemščina v takih izrekih ,,als" od „wie", toda „po domače" zamenjuje Nemec, posebno naš sosed, pogostoma ,,als" za ,,wie": ,,Er ist grosser wie mein Bruder" (als wie mein B ) namesto : als mein B Ravno tako pogostoma pravijo in pišejo še dan današnji ,,als auch" namesto „wie auch". — Te zmešnjave se je navzela nekdaj naša gospoda (posvetna in duhovna) ter jo zatrosila v pi-sarnici pa v cerkvi, kakor marsikaj drugega, tudi med narod." Na str, 191. pa dostavlja: ,,Težko in pretežko je popravljati in popraviti živim jezikom zastarele pregrehe. posebno pa spakedrane veznike; vendar mislimo, da bi se dal starosl. negin (nego, neg') — po lahko uvesti v knjižno slovenščino." — *) To simbolično znamenje pomena durativnih in iterativnih glagolov vidi se mi jako poučno; ne bilo bi torej odveč, nanje opozoriti ne le tam, kjer se govori ob obliki, ampak tudi tam, kjer se razpravlja pomen glagolov. 2) Gosp. dr. Sk. ni dokazal, da bi bilo to, kar uči g. p. Skrabec (Cvetje VII.) , krivo. In na trditev g. p. Skrabca se naslanja dotična opazka moja. Govori in piše pa se mnogo, kar ni pravilno. 372 Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke. Odgovor na J. Lendovšekove opazke o moji izdaji Janezičeve slovnice. Spisal dr. Jakob Sket. (Dalje.) 56. Krivo trdi g. L, da se more predpretekli čas le od dovršnih glagolov tvoriti, in da bi se moralo torej pravilo v § 333. prenarediti. Tu ga le opozorim na točko 25. svojega odgovora in na Cvetje 1888. zv. 5. 1). 57. G. L se jako moti, ako misli, da bi prišlo nekoliko več jasnosti v nauk o slovenskih naklonih, ako bi se razpravljali bolj nalik latinski in grški slovnici. To je pač narobe svet, da bi mi naš kratki in celo umljivi nauk o slov. pogojniku in želevniku uravnali po zelo zapletenem in težkem nauku o lat. in grškem konjunktivu in optativu. Čudim se le, zakaj še niso nemške slovnice pri pouku o naklonih po latinskih in grških slovnicah krenile ; temveč narobe, dandanes so se začele slovnice klasiških jezikov v večji meri že ozirati na slovnice živih jezikov (prim. Scheindler, Lat. Schulgramm., str. IX. in X.). Na dalje še opozorim na to, da se v Jane-žičevi slovnici pri podredju tudi na kratko označi, kteri nakloni nam rabijo v raznih odvisnikih. 2) 58. Če tudi Šolar piše, da je: Ali mu dam (= soli ich ihm geben) deliberativen konjunktiv, vendar munista niti Janežič niti Kermavner (Lat. slov. str. 1 74) sledila. Latinski: „Quid faciamus" tolmačimo navadno tako-le: „Kaj naj počnemo, kaj hočemo početi, kaj bi naj počeli," a zelo redko bi rekli: Kaj počnemo (gl. tudi Miklošič IV. 774). Zatorej nisem dodal in tudi ni treba dodati, da nam rabi določni naklon za lat. deliberativni konjunktiv. 3) 1) Tudi jaz si dovoljujem opozoriti gosp. doktorja na dotično opazko svojega protiodgovora. — 2) Na podlagi Huemerjevega predavanja v dunajskem društvu »Mittelschule« : »tiber Concentration des grammatischen Unterrichtes an den osterr. Gvmnasien, Wien 1882« trdi Scheindler, da mora biti slovniški pouk jednoten ter nadaljuje: »daher diirfen dieselben Erscheinungen der drei (mi bi rekli: vier) Sprachen, die an unseren Gymna-sieu neben einander gelehrt werden, nicht nacli verschiedenen Gesichtspunkten aufgefasst werden, solle nicht hiedurch geradezu Verwirrung statt Klarheit in den jungeu Kopfen hervorgerufeu werden.< Ali ni iz tega jasno, da se mora tudi slovenska slovnica kolikor toliko ozirati na latinsko in grško in naopak? To pa je le mogoče, ako je v vseh šolskih slovnicah tvarina kolikor mogoče jednako razvrščena. Tudi opazke gosp. p. Ladislava, priobčene v »Ljublj. Zvonu« IX p. 697. sqq. pričajo, da je želja moja upravičena. — 3) Miklošič (IV2, p. 774.) navaja pri stavku: ali mu dam? Šolarjevo prestavo: soli ich ihm geben? ter prelaga Šolarjev stavek: kako naredim? wie soli ich es machen? —¦ Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke 373 59. Da bi morali v § 342. (ne 352.) v stavku: ,,Namenilnik nam služi namesto nedoločnika," zadnji dve besedi prečrtati, ni bas potrebno, o čemur se vsakdo prepriča, kdor prebere opazke Skrabčeve v Cvetju IV. zv. 9. si. J) 60. Da naj členica ,,zakaja ne rabi v pisnem jeziku namesto „kajtili, to je pa zopet nekaj novega, o čqmur drugi inače kakor g. L. sodijo. Opozorim le na Ravnikarjeve Zgodbe in zlasti na Skrabčeve opazke v Cvetju VII. 9., kjer se bas nasprotno dokazuje. Ali tudi Murko, Cigale, Janežič in Bartel dajejo v svojih rečnikih členici „zakaju prednost pred »kajti". 2) — Tudi tedaj ima zraven torej svoje opravičeno mesto v našem jeziku; tedaj = also, demnach, somit. V zadnjem pomenu navaja tudi Levstik to členico (slov. str. 138). 61. V stavku: ,,Ni vse zlato, kar sije" (tako stoji v Janežičevi slovnici § 363-, pa ne: kar se sveti), ni stavek: kar sije, osebkov stavek, kakor g. L. trdi, temveč pridevkov: = vse, kar sije ni zlato = nicht alles Glan-zende (was glanzt) ist Gold; gl. Kummer Deutsche Schulgrammatik, 2. izd. str. 176. 3). 62. R<§s je, da je oblika suvši v primeru: „A1' te huda je razrila burja, suvši točo iz nebes širokih" (str. 254), kriva, toda ne kaže, da bi se moralo namesto nje postaviti suje ali sujoč, kakor g. L. misli, temveč v suvsi je prav. Levstik sam je pisal v prevodu ,,Zelenogorskega rokopisa" suvsi v pomenu vsuvsi (== sesuvsi), in to obliko je sprejel Janežič v Cvetnik slov. slovesnosti (str. 201), kar nam je do cela odobravati. Staro-češki se ta stih glasi: »Sesvpavši tučiu sira nebia", gl. Jireček, Antho-logie, str. 2. 4) x) Kolikor povzemam jaz iz omenjenih opazek, uči g. p. Škrabec le, da ima slovenski nedoločnik dve obliki »z i in brez njega«, ne pa, da nam služi namenilnik namesto nedoločnika. 2) O členici ,zakaj' sodi č. g. prof. Krek (1. c.) tako-le: »Statt /zakaj', welches ja zunachst eine Fragepartikel ist, solite in relativer und consecutiver Fuiiction lieber ,kajti' gebraucht werden.« — s) Po tem, kar uči Kummer (1. c), bil bi stavek: »kar sije« res pridevkov stavek. A drugi slovničarji in med njimi tudi Willomitzer niso tega mnenja. Odvisne stavke imenujemo po stavkovih členih, koje nadomeščajo. V stavku : »nicht alles Glanzende (was glanzt) ist Gold«, je pa vendar ,Glanzende' osebek in ,alles' pridevek, kajti ta stavek pomenja toliko, kakor: »nicht jeder Glanz riibrt von Gold her«, ne pa: »das glanzende AH ist nicht Gold«, kar nima zmisla. — Mej primeri za dopovedkove stavke ima Wil-lomitzer (D. Gr. p. 135.) tudi stavek: »Brot und Wein ist alles, was ich zu Hause habe.« Ako je pa stavek: »was ich zu Hause habe« dopovedkov, moramo omenjeni stavek: »kar sije« zmatrati za osebkov stavek. (Prim. tudi Bauer N. Gram. § 138. A.). 4) Z obliko »vsuvši« strinjam se tudi jaz; od nedovršnika ,sutil pa, kojega ne moremo rabiti namesto dovršnika ,sesutil ali ,vsuti\ bil bi pravilen le sedanjikov deležnik suje, sujoč. 374 Dr. Jakob Slcet: Odgovor na J. Leudovšekove opazke. 63. Na koncu knjige pogreša g. L „zapisnik vseh bodi si glede" na pravopis, bodi si glede" na oblike dvojbenih besed, nalik slovarčku", ki ga nahajamo v nemških šolskih slovnicah. — Na to mi je opomniti, da so novejše nemške slovnice, kakor "VVillomitzerjeva in Kummerjeva ponatisnile le isti „pravopisni slovarček", kterega je naučno minis ters t vo za ljudske in srednje šole izdalo ukazujoč, da se mora pravopisje v šolah uravnati po njem. Prejšnje nemške slovnice takega zapisnika, kolikor meni znano, nimajo, in tudi v slovenski slovnici ne more tak slovarček najti mesta, predno ni naš pravopis vseskoz na tanko dognan, vsestranski določen in za šole uradnim potem pripoznan. Posebne potrebe pa tudi v tem smislu ne občutimo, ker imamo zdaj dobro podlago v Janežič-Bartlovem rečniku, še večjo pripomoč pa dobimo v slovensko-nemškem delu Wolfovega in Janežičevega slovarja, ki se baš izdelujeta in prideta v kakih dveh letih na svetlo. Glede" pravopisa se mi Slovenci pač ne smemo pritoževati, in na škodo bi bilo razvoju našega jezika, ako bi dali njegov pravopis vkovati v spone uradne. Mi ne potrebujemo posebnega »šolskega* pravopisa, ^ kakor ga imajo sedaj Nemci v Avstriji (ne govoreč o sedmerih drugih nemških pravopisih izven Avstrije, gl. Oesterr. gymn. Z. 1889. str. 884 si.), temveč naš pravopis bodi povsod jednak, tako v političnih dnevnikih kakor v leposlovnih časopisih, tako v društvenih kakor v šolskih knjigah. V knjigah družbe sv. Mohorja se ravnamo glede" na pravopis in oblike kolikor mogoče po šolski slovnici in po Janežič-Bartlovem rečniku, in ako to storijo tudi druga društva in časopisi, bodemo brez dvombe kmalu imeli zaželeno doslednost v naši pisavi, ne da bi klicali višje oblasti na pomoč. »Pravopisni slovarček« bi bil tedaj v naši slovnici zdaj pravi »nonsens*, brez vsake avtoritete in brez uspeha, ker izdajatelj ne vč, ali ga tovariši njegovi pripoznavajo. 2) Sploh pa ne smemo šolskega pravopisa ločiti od vsakdanjega, ki se v časopisih in v nešolskih knjigah nahaja. 64. Moj ocenjevatelj pogreša tudi zapisnik stvarni in besedni nalik »Sach- in "VVortregister* v grški in latinski slovnici. - Jaz pa vprašam, zakaj pa nimajo nemške slovnice takega zapisnikar Zato" ker je nepotreben! 3) Mi vendar ne bodemo na koncu knjige v posebnem zapisniku iskali besede: ljudje, dan, itd., da zvemo, kako se sklanjajo; ali razne predloge in členice, kako se rabijo; ali sklone, deležja itd. itd. *) Potrebo pravopisnega slovarčka čutijo menda vsi pisatelji slovenski, in v€m, da si z menoj vred žele tudi drugi učitelji jednotnega šolskega pravopisa. a) Zategadelj bi bilo dobro, ko bi se bil gosp. doktor ponižal in povabil tovariše svoje, naj kumujejo njegovemu izdauju Janežičeve slovnice. a) Bauer, Gnmdziige der Neuhochd Gr., pa vendar ima tak zapisnik, Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke 37 j Vsak učenec mora, knjigo le nekaj časa rabeč, slovensko slovnico glede" na razvrstitev jezikovnega gradiva v kratkem na toliko poznavati, da more na podlagi pridejanega %kazala* najti to, česar potrebuje. x) —- Na dalje pa je tudi opomniti, da bi pravopisni in besedni zapisnik skupaj potrebovala najmanj dve ali tri pole prostora in da bi se na ta način knjiga po nepotrebnem podražila, kar bi mnogim bas ne ugajalo. 65. Končujoč svoje opazke izjavlja g. L., »da si je v svesti, da se jezikoslovci ne bodo ujemali z njim v marsikateri reči.« —¦ Jaz se res v mnogih točkah ne morem sprijazniti z njegovimi nazori, in kakor mislim, na kratko sem tudi dokazal, da so nekteri popolnoma krivi. 2) O marsikterih drugih opazkah njegovih sem izrazil svoje prepričanje, da ne morejo najti prostora v slovenski šolski slovnici, 3) in jaz bi se ne mogel ravnati po njih, tudi če bi imel zopet novo izdajo Janežičeve slovnice za šolo prirejati. Resnično je načelo, slovnica se ima ravnati po jeziku in ne jezik po slovnici; toda tega načela se ni držal v svojih nasvetih g. L., 4) tem bolj pa zaslužni naš Anton Janežič, ki nam je stvaril pred več nego 25 leti slovnico, ki nam z nekterimi izpremembami lahko še dandanes prav dobro služi. Celo krivo je namreč mnenje, da bi se bil jezik slovenski v »zadnjih desetih letih* tako izpremenil, da bi ne zadostovala več Janežičeva slovnica. 6) Le poglejte, kako lep in pravilen jezik je pisal »Slovenski Glasnik« ali dunajski »Zvon*; ni ga skoro razločka med tedanjo in sedanjo pisavo! Tedaj ne jezik, temveč naučni način ali metoda se je malo izpremenila, ki zahteva nekaj izprememb in dodatkov v Janežičevi slovnici. Ti zahtevi sem skušal ustreči prirejajoč novo izdajo. Omenim le, . da sem gradivo v Janežičevi J) Te želje nisem toliko izrazil glede" na učence, kakor glede" na pisatelje, ki so izvestno včasih v zadregi — temu se ni čuditi pri dandenašnji zmešnjavi — in bi se radi hitro poučili o tej in dni obliki, o tej in oni zvezi, o rabi tega ali dnega sklona itd. 2) Kot krive nazore je označil gosp. dr. Sk trditve moje: 1) da se besedam slovo, pero itd. končuje deblo na -es, 2) da glagol biti nima druge pogojnikove oblike: bil bi bil, 3) da se predpretekli čas ne more tvoriti od durativnih glagolov, 4) da se slovenijo appellativa na -um, ako se izpreminja um v /, 5) da nam naj besedica zakaj v pisnem jeziku ne rabi namesto ,kajti'. 3) O vprašanji, kaj more najti prostora v šolski slovnici in kaj ne, velja pač pri-slovica: Quot capita, tot sententiae. Jaz sem objavil svoje želje. — 4) V mislih sem imel vedno le jezik, kakor se mora pravilno govoriti in pisati. Kajti le po pravilnem jeziku se mora ravnati šolska slovnica. Kak 6 so pisali in kak d še pišejo razni pisatelji, kako se v tem ali onem kraji govori, to učiti je naloga zgodovinske slovnice ter večjih slovarjev. — 6) Kdor piše dandanes: rasten (rasen, raščen), pogore"n, usahnjen, pisaje, pisajoč, kupovaje, od česa govoriti, pošteni (namesto poštenjak) itd., ter se ustavlja mnogim lepim izrazom in zvezam, s kojimi se nadomeščajo neukretni germanizmi in spakudrane besede prejšnjih pisateljev — zdnj se res ni mnogo izpremenil jezik v zadnjih desetih letih. — 3 7^) Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Leudovšekove opazke. slovnici skrčil na celih 38 stranij ter dodal oddelek o » besedah tujega izvira* in o stihotvorstvu na 22 strančh. Na dalje sem predelal oblikoslovje in popravil v besedoskladju in v skladnji, kar se mi je najbolj zdelo poprave potrebno. Vendar pa še nisem vseh nedostatkov iz Janežičeve knjige odstranil, kar odkritosrčno rad pripoznavam. Tudi jaz si ne pripisujem »ne-zmotnosti*, in sem hvaležen vsakemu, kdor me prav pouči. Zatorej nikar ne tajim, da je g. L. tu pa tam v Janežičevi slovnici še kako pomoto iz-taknil, ktere ni moje oko zapazilo; toda one niso pouku na škodo ter ne bijejo slovenskemu jeziku v obraz. 66. Očite pomote v knjigi so zlasti sledeče: V § 102. op. naj v stavku: »ter si kroji tožilnik vedno pozivih*, namesto vedno stoji: »skoro vedno*. — V § 193. str. 107. naj se prečrta stavek: »Sel naj vsak sam bo skoz življenja zmede*. — Razun tega ni moj ocenjevatelj v glasoslovju, oblikoslovju in v besedoskladju nobene druge pomote dokazal, ktera bi bila kriva in pouku na kvar; temveč on je le tu pa tam kak majhen nedo-statek omenil, ki bi se naj po njegovem mnenju odstranil. Tako se naj v § 211. pri priponki -aj točke b., c. in d. v opombo postavijo ter se naj posebej opomni, da pritiklina -aj še razun oseb tudi ločila v slovnici, daljavo med dvema ali več stvarmi in tudi druge reči moškega spola pomenja. Isto tako se naj pri priponki -dk točki b. in c. v opombo postavite. Povrh še g. L. večkrat želi, da se omehčanje soglasnikov v raznih izpeljavah razlaga, ali da se naj pouk o tvorbi glagolskih oblik drugače uravna itd. Vsem tem in sličnim željam, ki so količkaj opravičene, lahko v novi izdaji brez vsake težkoče ustreženi. Več pomot in nedostatkov je zasledil g. L. v skladnji. Popravi se naj sledeče: V § 237. I. c) naj se stavek: »Dobrega ovčarja je ovce striči, ne pa dreti* postavi pod točko b). — V drugem odstavku istega § je pravilo o skrčenem stavku nepopolno; naj se po § 374. dopolni. V. § 374. samem pa se naj dodene še točka e), da služi jednemu glagolu ali pridevniku več jednakih prislovov. — V § 239. 4. naj se besedi »ali velevnik« prečrtate, in stavek: »Boljše drži ga, ko lovi ga« naj se postavi v točko 5. —¦ V § 279. naj se pri predlogu blizti točka b) prečrta, in pri predlogu okoli izpusti stavek: »Bilo je vojakov okoli dvadeset tisoč pod njegovim poveljstvom* ; kajti v teh primerih ste imenovani besedi le prislova. — V S 340. 2. b) naj se prečrta stavek: »Lepa je kalina gledati, žarka zocati*, ker rad priznavam, da v tem stavku ne služi nedoločnik za predmet pridevniku, akoravno Miklošič IV. 856 v istem smislu srbsko prislovico: »Kalina je lijepa gledati« navaja. —¦ V § 352. naj namesto: »uzročni ali sklepalni* stoji: »uzročni in sklepalni*, kakor na str. 242. — V § 353. do 358., kjer se razpravlja priredje in priredni vezniki, pustil sem po pomoti Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke 377 tudi skrčene stavke kot vzglede, kterim gre mesto stoprav v § 374. Ta nedostatek pa se pri pouku lahko odpravi s tem, da se učencem najprej priredje razloži in takoj potčm na vzgledih po § 374. pokaže, kako iz priredja skrčeni stavki nastajajo. x) — V § 365. 2. naj se stavek: sBlažena naj bodo tla, koder teče bistra Sava*, prečrta, ker je zavisnik: »koder teče bistra Sava« pride ven, pa ne krajeven stavek. — V § 375. naj se pravilo tako-le dopolni: »Kedar služi glavnemu in odvisnemu stavku taisti osebek ali kedar se odvisnikov osebek nanaša na kako drugo besedo v glavnem stavku, spoji se lahko itd.* Navedene pomote naj blagovoli čitatelj v knjigi popraviti, predno jo rabi. Hvaležen sem g. ocenjevatelju, da me je opozoril na nje. Ali vprašati moram, kako se strinja s temi maloštevilnimi pomotami smela trditev njegova, da je še v skladnji »mnogo* ostalo, »kar ne odgovarja jeziku, kakor ga pišemo dandanes in se tudi ne strinja z drugimi šolskimi slovnicami.* Sodbo o opravičenosti teh besed prepuščam mirne vesti slovenskemu občinstvu! 2) 67. Razun tega je g. L. v skladnji še marsikaj nasvetoval, na kar se hočem kolikor mogoče v novi izdaji ozirati. Toda marsikteri, če tudi opravičeni želji ne bodem mogel ustreči, zat6 ker presegajo večkrat okvir majhne šolske slovnice. Šolska slovnica ne more namreč omenjati vsake jezikovne prikazni, temveč ona se le ima ozirati na glavne nauke, a ne na malenkosti in redke jezikovne posebnosti. Vsakdo naj pomisli, da je knjiga namenjena učencem v prvih šestih razredih srednjih šol, ne pa pisateljem!3) 68. Ne morem svojega odgovora končati, da ne bi čitateljev še opozoril na to, kako je g. L. pozdravil mojo izdajo Janežičeve slovnice. Dnč 4. maja 1889. je pisal v podlistku „Slovenskega Naroda«: »Z veseljem sem si naročil to knjigo, nadejajoč se, da dobim vendar jedenkrat dobro slovnico v roke. — A žalibog našel sem poleg marsikterih dobrih *) S tem ne bo odstranjena zmešnjava, ki se nahaja v tem poglavji; in dvojim, da bo dobil učenec jasen pojem o priredji, ako bo mej primeri čital skoro same skrčene stavke. — Tudi se slovnica nikakor ne more imenovati dobra, ako se mora v njej popravljati in prečrtavati. Resnično je, kar trdi K. Schmidt (»Bemerk. zu Scheiudlers Lat. Schulgr.« Wien, 1890, p. 45.) : »Der Schiiler muss zu seiuem Lehrbuch das vollste Vertrauen haben und, was er zu lernen hat, als durchaus unanfechtbar, tiber jeden Zweifel erhaben, als Dogma ansehen.« 2) V opazkah svojih navedel sem 188 nedostatkov in sicer: 12 v glasoslovji, 48 v oblikoslovji, 45 v skladji in 83 v sklanji. Ne trdim sicer, da so vse moje želje upravičene, reči pa tudi ne morem, da sem navedel vse nedostatke, ki se nahajajo v knjigi. Gosp. dr. Sk. je skusil upravičiti 73 nedostatkov ; recimo, da trdi g. doktor v svojem odgovoru povsod pravo, ostalo bi še vendar v knjigi nad 100 večjih ali manjših nedostatkov, 8) Ako hočemo doseči soglasje v pisavi naši, moramo skrbeti, da dobimo normalno slovnico, ki bo ustrezala šoli, a služila v ravnilo tudi pisateljem našim. 37$ Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke. stvarij toliko nedostatkov, da bi sine upal p r ipor oča ti, n a j se uvede ta slovnica v naše srednje šole, ali misliti, da se bodo po njej ravnali pisatelji naši.* — Konečno pa še pravi: »Ni moj namen tukaj govoriti o Sketovi izdaji Janežičeve slovnice, — — omeniti sem le hotel, da se tudi najnovejša slovnica ne more imenovati »dobra slovnica*.« Odkrito izpovem, da me je taka neprijazna sodba *) dirnila, zlasti ker vem, da so Janežičevo slovnico vsi starejši pisatelji visoko cenili, in tudi ta izdaja se je na posebno željo nekterih izkušenih učiteljev priredila ter izdala v obliki za šolo primerni. Slovensko občinstvo je bržkone po ti Lendovšekovi izjavi sodilo, da sem jaz Janežičevo slovnico pokvaril; ali na podlagi mojega odgovora se lahko vsak sam prepriča, da temu ni tako; da tudi g. L. ni v svoji oceni nikjer niti skušal dokazati, da sem jaz kaj v Janežičevi knjigi pokazil, temveč on me je na več mestih še le pohvalil, da sem to ali ono prenaredil ali izpustil. Navzlic ti hudi, da ne rečem, zlohotni obsodbi v »Slovenskem Narodu«, pri kteri se g. ocenjevatelj ni ravnal po Tacitovem pravilu »sine ira et studio*, 2) izrekli so strokovnjaki drugo, boljšo sodbo o moji izdaji te slovnice, in visoko naučno ministerstvo je to knjigo z odlokom dne" 20. junija 1889, br. 11988 potrdilo kot učno knjigo. Upam, da ne bode moja izdaja Janežičeve slovnice učencem slabše služila kakor poprejšnje; vsekako pa je treba, da se vsi nedostatki iz nje odpravijo, in v to svrho prosim vse č. svoje tovariše, naj mi s svojimi nasveti pripomagajo, da bode ta knjiga že v naslednji izdaji kolikor mogoče vsestranskim, opravičenim željam ustregla. 3) ____________ Dr. J. Sket. J) Z ozirom na veliko število nedostatkov, koje sem na svojo žalost zasledil v knjigi, nisem mogel o njej izreči pohvalne sodbe. 2J Zlohotnosti nisem imel pri svojih opazkah nobene; zato sem tudi pohvalno omenil, kar sem našel v knjigi dobrega in pohvale vrednega Priznavam pa, da me je prijela neka upravičena jeza, videčega, da tudi najnovejša slovnica ne bo naredila konca »babilonski zmešnjavi v knjižni naši slovenščini.« (Ljublj. Zv. IX. p. 381.). — 8) Da bi ustregel pisatelj prihodnje slovnice tem lože vsestranskim potrebam, nasvetoval sem v »Slov. Nar.«, naj bi se ob Vodnikovi slavnosti dne" 29. in 30. junija sešli slovenski slovničarji in učitelji v Ljubljani ter se dogovorili o dvojbeuih slovniških stvareh. Iz istega namena sem priobčil v »Ljublj. Zv.« opazke svoje in prosil, da izvolijo jezikoslovci in pisatelji slovenski objaviti misli svoje. Veseli me, da sem dosegel kolikor toliko namen svoj. Priobčil je »nekoliko opazk k Janežič-Sketovi slovnici« čestit.i in zaslužni naš starosta, gosp. p. Ladislav; odgovoril je na moje opazke g. dr. Sket, dodal je mojim opazkam g. urednik »Ljublj. Zv. marsikatero dobro opomnjo, začel je objavljati gosp. Lekše v listu »Dom in Svet« »«ekaj porabnih mislij o slovenščini v govoru in pismu« in, kar je glavna reč, odločil se je odbor »Matice Slovenske« izda vati časopis »Slovenska Beseda«. Se bolj me pa bo veselilo, ako bo prihodnje izdanje Janežičeve slovnice res »ustrezalo vsestranskim opravičenim željam« J os. Lendovšek