List 26. Tečaj XLV. i Izhajajo vsako sredo po eeli poli Veljajo v tiskarnici je mane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 & old 70 kr.. za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold 0 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 29. junija 1887. Obseg: Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske za leto 1886. (Dalje.) — Notranja uprava konjskim hlevom. (Konec.) Zemlje- in narodopisni obrazi. Govor gospoda poslanca Kluna v državnem zboru 10. t. m. (Konec.) Naši dopisi Novičar. Gospodarske stvari. odbor o tem razpravljal in so bile dotične premembe nasvetovane, pokazala pa se je potreba, da se premene pravila času in sedanjim okoliščinam primerno Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v večini paragrafov, za kar pa ceatralni odbor za leto 1886 torej imel od občnega zbora pooblastila. Zato se je v centralnem dne 26. maja 1887. (Dalje.) Gospod notar Janko Krsnik predlaga odboru sklenilo, nasvetovati občnemu zboru, naj pooblasti centralni odbor, da predloži prihodnjemu občnemu zboru sedanjim razmeram primerno prenarejena pra- Zelen in da se voli vila v obravnavo sklepanje Gospoda za predsednika grof Thurn. bravanjem vzklikom dosedanji predsednik gospod Borštnik želita, naj bi se prenarejena pravila priobčila Predlog se sprejme z živahnim odo- poprej v „ Kmetovalci". Cesarski svetnik M u r n i k Gospod deželni odbornik dr odgovarja, da je že v zmislu §. 37. dosedanjih pravil pravil Vošnjak predlaga, treba pri občnem zboru skleneno prenaredbo da se voli za podpredsednika gospod podpredsednik Jos. glavnega odbora uže 25 let. odobravanjem. z vzklikom dosedanji vsaj 14 dni pred novim občnim zborom objaviti Seunig, ki je član se bode seveda i drugo leto zgodilo > kar Sprejme se z živahnim Od 85 oddanih glasov ob volitvi Predsednik grof Thurn izjavlja, da se bode želji gospodov ne le ustreglo po pravilih, nego da se bodo odbornikov do- podružnicam in posamičnim udom prenarejena pravila bili so: loposlala tudi šest tednov in dva meseca prej Želeti W. Goli n ?? dr n ii Lenarčič . Pokluka W i t s c h 1 Jos. Dekleva Oton Detelja ii n Robič dr. M. pi. vv urzuauu <±<± „ torej izvoljeni. Razen teh dobil je gospod P Wurzbach 85 glasov 85 „ 84 84 82 79 47 44 je le, da bi se pravila dobro obravnavala in potem stavili pravi nasveti. Govornik (grof Thurn) je izdelal načrt novih pravil, a ne ve, je li pravo zadel. Mogoče je, da je tu in tam kaka dobra misel, ali treba je. da se zdaj, ko se imajo pravila spremeniti skoz in skoz ? da se vse dobro premisli pretrese, in da posebno in so 42 glasov podružnice v večjih sejah pravila natanko obravnavajo in potem centralnemu odboru stavijo svoje nasvete Potem se sprejme nasvet centralnega odbora gospod Borštnik 41 glasov in nekaj drugih sogla gospodov še posamezne glasove. Za pregledovalca računov izvolita se po nasvetu Društveni tajnik g. Pire potem nasvetuje v imenu centralnega odbora nekatera odlikovanja. Na Kranj Krsnika Karol Žagar in Josip Lavrenčič imenu centralnega odbora poroča potem cesarski svetnik g. Mu mik o prenaredbi društvenih pravil. Ta sklep storil je lansko leto občni zbor, ali samo v tem zmislu, naj se pravila prenarede v onih oddelkih se tičejo pravic in dolžnosti udov, področja podružnic in notranje družbene uredbe. Ko je centralni nedostaje nam faktorja skem kmetovanji najbolj i ki bi po vzglednem deloval za povzdigo in napredek raznih strok kmetijstva, to je veleposestva, ki bi kakor Češkem svoja posestva vzgledno obdelavalo. Faktor šolski so i pa, ki mnogo v Kranjski v tej reči vpliva vrti in o tej zadevi morejo jako mnogo storiti se ve da le, ako nahajajo pri občini, pi zupa X1 ibg v/\ sit' 6 ( ' 202 potrebne podpore. V tej zadevi se zadnji čas s šolskimi tijska družba ne sme deliti bikov po edinim pokrajinam, vrti res odlikujeta, ponašati se smeta Logatec in in sicer zaradi tega ne, ker je kmetijsko ministerstvo Gorje in za to gre zasluga gg. učiteljema Vojtehu odredilo, da se s subvencijo nakupljeni biki stavijo Ribnikarju in Janku Žirovniku in županoma gg. na prodaj za pol kupne cene. Kar se tiče v obče pred- Adolfu Muleju in Jakobu Žumru. Tem štirim go- loga in prošnje podružnice Metliške, nasvetuje, da občni spodom naj prizna občni zbor pohvalne diplome. Tajnik . Pire poroča v imenu centralnega odbora o raznih predlogih podružnic. Podružnica Logaška predlaga, naj bi se kmetijska družba potegovala na merodajnem mestu, da bi dobivali kmetovalci iz osrednje c. kr. gozdne drevesnice sadike zastonj. Predlog utemeljuje zastopnik podružnice g. učitelj Rib ni k ar jako jedrnato, na kar predlog soglasno obvelja. zbor sklene, naj se naprosi deželni odbor, da predloži v prihodnjem letošnjem zborovanji deželnega zbora pre-narejeno postavo o ravnanji z junci za pleme. (Dalje prihodnjič.) Notranja uprava konjskim hlevom. (Dalje.) Predali staj narede se ali trdni ali pa premični to Deželni predsednik baron AVinkler izjavlja na- Najnavadnejša oddelitev je s premičnim drogom J da se le s kmetijskega ministerstva dovoljenjem visi ob stajnem stebru in ob jaslih (glej ki pod. 12.) smejo brezplačno oddajati sadike iz osrednje gozdne drevesnice, da se pa bode potrudil, da ministerstvo tej prošnji kolikor mogoče ustreže. Podružnica Logaška (zastopnik g. Ribnik ar) predlaga, da bi se pri premo-vanji govedi ozirali tudi na Logatec, dosedanji kraji torej 9 kjer se živina premovala, da so preoddaljeni 9 naj bi se uvrstila Postojina z Logatcem. Tajnik Pire opomni, daje ta predlo or 5 ze raz- 9 pravljal centralni odbor in sklenil predlagati, da se za premovanje živine v prihodnje ozira tudi na Logatec in to že prihodnje leto. Logaške podružnice predlog se potem vzprejme. naj bi društveno Podružnica Logaška predlaga 9 glasilo Kmetovalec" izhajalo vsako soboto 9 ter naj glavni odbor prosi v to svrho deželne in državne pomoči. Učitelj Ribnik ar utemeljuje ta predlog naj- ? njemu igre. gorkeje. Kmetskemu ljudstvu treba je berila koristnega, da se odtegne od pijančevanja in tej zadevi bi strokovnjaški list, dohajajoč vsako nedeljo, storil jako mnogo; razširil bi se tudi lahko, ko bi kmetijsko ministerstvo in deželni zbor dala nekaj podpore, kajti list bi se potem lahko ceneje dajal naročnikom. Tajnik Pire opomni, da je tudi centralni odbor tega mnenja, da bi ugajalo večkratno izhajanje društvenega glasila, a žal, za to primanjkuje novcev. Eden goldinar obdrži si podružnica, za drugi goldinar je pa treba dajati list. Gledal in delal pa bode centralni odbor, da tudi glasilo kranjske kmetijske družbe dobi podpore od kmetijskega ministerstva, kakor je dobivajo drugi slovenski in italijanski listi. Potem se predlog vzprejme. Tajnik Pire poroča o predlogu podružnice Metliške, ki želi, da si jej pošlje bika muricodolske pasme ino nasvetu podružnice Rateške, katera želi, da se tudi Rateškemu okraju pomaga glede živinoreje. Zadnja želi, ali naj se da po edinim pokrajinam plemenski bik ali pa posameznim posestnikom, katere določi podružnica vzajemno z občino. teh predlogih poroča centralnega odbora ud g. Povše v jako obširnem in strokovnem govoru 9 ter naposled nasvetuje j naj se kmetijske družbe občni zbor izreče, da kranjska kme- dajo se Take Pod. 12. Premične stene, ki ločijo posamezne staje, tudi na strop obešati z verigami (glej pod. V.), stene, pa nepremične, narediti je, kakor kaže pod. 13. Vsa mesta na lesenih drogih, stenah, jaslih itd., kamor more konj seči z gobcem, obijejo naj se s plo-ščevino, da jih ne more konj oglodati. Stajni stebri so iz Pod. 13. železa, iz macesnovega ali pa iz hrasto- vega lesa. Debeli naj bodo stebri 12 do 20 % in * V 23. številki „Novic". 203 2 visoki. Spodnji konec lesenih stebrov naj bode lego, ki jo je razvideti iz podobe 17. Svisli narede se dobro impregnovan. Steber mora biti trdno in nepre- tudi lehko v obliki koša (glej pod. 21. makljivo v tla pritrjen. Notranja stran stebra naj ima v gorenji tretjini pritrjen železen obroček. 22., 23. in 24 ). novejšem času ne delajo več svisli nad glavo ko- i • . • r j r % * • J f J. ' • £ J • \ t S. \ 0* Pod. 14. Pod. 15. V podobah 12. in 13. videti je kline, na ktere se obeša konjska oprava. Ja s narede se iz lesa in obijejo s ploščevino ali se napravijo iz izsekanega kamenja, iz litega železa ali iz cementa. Lesena so najslabše, ker se pri njih Pod. 16. Pod. 17. konj navadi glodanja in ker se hitro razkroji krma, ki je v njih ostala. Pri vsake vrste jaslih je gledati na to, da je sprednja stran t. j. ona, ki je obrnena h konju, toliko debela, da je konj ne more z gobcem prijeti. Debela naj bode torej 16 do 18 \ i I i Pod. 18. Pod. 19. Pod. 20. njevo, ampak zraven jasli. Pravijo, da je to za konja bolj naravno in da brani senenemu prahu, da ne pada konju v grivo in oči. Svisli, t. j. njih spodnji konec bodi najviše 20 do 30 % nad jaslimi. Priprava za privezovanje konj obstoji iz enega ali dveh železnih obročkov ali iz železnega obročka ki se premiče po železnem klinu (glej pod 15. in 17.) včasi pa tudi iz uteži, ki visi v cevi (glej pod 14.) Taka utež pa ne sme biti pretežka. k— cu —. i t Pod. 21. Pod. 22 Pod. 23. Pod. 24. Privezovanje na železen obroček, ki se premiče po železnem klinu, je manj priporočati, ker konj lahko stopi v vrv ali jermen ter se poškoduje. Na steno, kake 40 do 45 % nad jaslimi, pribije se tudi obroček, na katerega privežeš konja, kadar ga snažiš, da ti tako visoko in na kratko privezan mirno stoji. Omenjati nam je še, da se stene ne smejo namazati z oljnato barvo, ker taka barva naredi stene ne-prodorne zraku. Glede vodnjakov je omenjati, naj bodo globoki in ne blizu gnojišča, ker zdrava pitna voda je neogibno • . potrebna konjem. Gospodarske novice. A * Zanimivo za konjerejce. Starega žebca „Buc-caneer-ja" so v kobilarni v Kisberu na Ogerskem Zgornji rob jasli sme biti od tal 90. največ 110 CL morali ustreliti. Vsled visoke starosti dobil ne- visoko. Visoke jasli slabo vplivajo na konja. Notranje ozdravne bolezni. Žebcu Buccaneerju mora se pripi-svetlobe jaslim bodi 30 do 40%!, globokosti pa 25 sati največi del uspeha, ki ga je imela imenovana kodo 28 bilarna. Tega konja kupil je leta 1865. polkovnik de Svisli narede naj se lesene, v podobi lestve in Butts za avstrijsko vlado na Angleškem za 26.000 gl. pritrjene ob steni (glej pod. 15.), ali premične, če se Ko so se Buccaneerjeva žebeta na dirkah povsod to- izjemoma naredi hodnik za krmljenje (glej pod. 16. in liko odlikovala, hoteli so ga Angleži za 200.000 gold. 17.). Premične svisli se denejo, kadar se deva seno vanje, nazaj kupiti. Ves čas svojega bivanja v Kisberu za- v lego, kakeršno kaže pod. 16., potem se pa denejo v plodil je 500 žrebet 5 ki so deloma tudi uže za pleme * 204 rabila, tako da ima Buccaneer gotovo nad 1000 potomcev. Najslavnejši Buccaneerjev sin je „Kisber", ki je za pleme postavljen v Napajedlu na Moravskem. Žebec „Kisber" je celo pri dirki za Derby-jevo darilo 1. 1876. na Angleškem vse tekmece svoje prehitel. Buccaneer od žlahtnega žebca „Wild Dayreli" in od neke Little Red Rover kobile, bil je vzrejen od lorda Dorchestera 1. 1857., torej je bil letos 30 let star. Kot dvoleten konj udeležil se je šestih dirk, pri katerih je štirikrat zmagal. V poznejših treh letih je še štirinajstkrat enako srečno dirkal. Zemljepisni in narodopisni obrazi. • _ Nabral Fr. J ar o si a v. 59. 'i Črni gozd in njega velikani. ' : (Dalje.) Okolo 1850. leta prišel je v Evropo glas o mnogo večih gorostasib, ki jih je našel angleški potnik Loob v kalifornijski gori Sierra Nevada 1665 *"] nad morjem. Bili so to mamutovci, ki so v sorodstvu s cedrami. Drevo je redko-vejnato, in se nam zato vidi kot ogromen steber. Navadno rasteta po dva ali po trije vkup na vlažnem zemljišču, po katerem se v i j e j o potoki. Visoki so po 80 do 140 pa tudi po več, in v obsegu imajo po 12 do 30 7. Starost teh dreves sodijo na 3000 — 4000 let. Sama skorja je tu pa tam čez pol metra debela. Enemu velikanu so podjetniki odrli kožo do višine 38V2 prepeljali v Evropo in zložili v kristalni palači v Syden-hamu. Od nekega druzega velikana so zložili skorjo v San Franciscu; notranjost so priredili v sobo, ki so jo obložili s sagi, postavili so notri glasovir in stolov za 40 oseb. Sto in štirideset dece našlo je pri neki priliki dovolj prostora v tej sobi. O tem gorostasnem drevesu v Kaliforniji sporočil nam je botanik Miiller to-le: „Ne davno prodrla je v javnost nouca o nekem drevesu, nazivanem mamutovec, o katerem se je uže marsikaj pripovedovalo, ali vsak pot drugače. Časopis „Gardeners chronicle" zatrjuje, da je to drevo našel potnik in prirodoslovec Lobb na Sierri Nevadi v Kaliforniji 5000 čevljev nad morjem. Drevesa ta gredo med šilovje, ter so visoka po 250—320'. Po najnovejših merjenjih imajo nekatera drevesa do 400' višine. V razmerju z višino razvil se je tudi premer debla do ogromne debeline 12—31'. Skorja je debela 12—18 palcev, les je nekaj malega rudečkast, mehek in lahek. Eno povaljeno deblo, če računamo po letnih kolobarjih, staro je dobrih 3000 let. Surovi ljudje so ogulili enemu gorostasu deblo 21' visoko, ter so dolenji kos skorje zložili v San Franciscu. Naredili so sobo, ki so jo s sagi olepšali. Velikost to hočete pojmiti, če vam povem, da se je v sobo moglo razen glasovira postaviti še stolov za 40 oseb, in da je nek pot v njej našlo 140 dece dovolj prostora. Še surovejše delo je naredil v istem času nek drug podjetnik, ki je z debla, imejočega 25' v premeru, odri skorjo do 50' višine, ter je s poje- dinih kosov zgradil cel stolp. Veje temu drevesu stoje vodoravno, le malo so po-vešene. Šilasto perje je zeleno kot trava, ter je zato jako podobno cipresi. Češarki mamutevčevi so zelo drobni, po 2'/2 palca so dolgi, podobni so nekaj onim belega bora (Wheymouthovega), ali v obliki se ne zlagajo točno s češarki nobenega do sedaj poznatega šila-stega drevesa. Radi tega so to drevo vvrstili v posebno vrsto, ter nazvali Wellingtonia gigantea. Znanstveno ime mu je danes: Sequoia gigantea." Okolo 80 /Jod Sakramenta nahaja se v grofovini Calaveras dolina, v kateri rastejo ti gorostasi. Na na-plavljenem tem zemljišču bila so nekdaj glasovita izpi-rališča zlata, in rudarji, ki so tu delali, vedno so čuvali ta drevesa. Okolo teh mamutovcev je gozd, v katerem rastejo borovi, cedre, jele in hrasti. Pa tudi pri samih mamutovcih rastejo borovi in ciprese, ki imajo višine po 70 in v obsegu po 20 w/. Skupino to so nazvali mamutov gaj, leži 1666 mj nad morjem, in ima celo leto jako ugodno podnebje. Rastlinje je tu vedno sveže in zeleno, in vode ima v obilici. Na prostoru 50-^ stoji 92 takih gorostasov, ki jim je deblo više od 100 in v obsegu imajo po 30 inl. Veje se prično še le v višini 40 ; ni jih mnogo, ali so posute s prekrasnimi iglami. (Konec prihodnjič.) Govor gosp. poslanca Kluna v državnem zboru 10. t. m. (Konec.) In da je to mogoče, naj se učiteljske pripravnice tako vrede, da bodo učitelji v resnici zmožni, podučevati slovenske otroke v slovenskem materinem jeziku. (Tako je! na desnici.) Da svoje gotovo skromne prošnje toliko bolj podpremo, prosim visoko zbornico močne podpore in priporočim to-le resolucijo (bere) : Glede na to, da sedanja jezikovna vravnava za slovensko prebivalstvo namenjenih javnih ljudskih šol nasprotuje členu 19. državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867, št. 142 D. Z. se vladi naroča, naj potrebno ukrene, da bode na vseh za Slovence odločenih javnih ljudskih šolah na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem, in sicer uže s pričetkom šolskega leta 1887/88 slovenski jezik edini učni jezik, v kolikor to uže sedaj ne velja. Ako se ima nemški jezik po želji onih, ki šolo vzdržujejo, tudi naprej še obdržati kot učni predmet, mora vlada na to gledati, da se to godi brez vsakatere sile, in le v toliki meri, da ne ovira pravega učnega namena ljudskih šol, toraj nikakor ne pred dovršenim tretjim šolskim letom, in v takem številu šolskih ur, ki je v pravi razmeri z drugimi zaukazanimi učnimi predmeti, in ki se ima natančno določiti v učnem načrtu. Dalje se vladi naroča, učiteljski pripravnici v Ljubljani in v Mariboru in dekliško pripravnico v Ljubljani tako vrediti, da se bodo vsi predmeti podučevali v slo- 205 venskem uČLem jeziku, izvzemši pedagogiko, nemščino, zemljepisje in zgodovino, za katero naj do preklica ostane nemški učni jezik. Na enak način se imajo iz-učevati za ljudske šole na Koroškem namenjeni učitelji. Preden končam, omeniti hočem še neke stvari, o kateri se je včeraj in danes govorilo v visoki zbornici. Gospod poslanec Šuklje je opomnil, da je deželna šolska oblast na Kranjskem izključila iz vseh šolskih knjižnic pesni g. profesorja Edvarda Samhaberja iz domovinskih, verskih in nravnih ozirov. Da je svojo trditev potrdil, prebral je dotični odlok deželnega šolskega sveta na Kranjskem. Kdor se hoče o tem prepričati, ali je bila opravičena razsodba deželnega šolskega sveta, temu so pesni profesorja Edvarda Samhaberja tukaj na razpolaganje. Kaj se je pozneje zgodilo, ne vem; po besedah poslanca Bendela pa moramo soditi, da se je pričela proti prof. Samhaberju preiskava, ki se je za-nj ugodno končala. Preiskava je mogla biti le disciplinarna, toraj ni ovrgla prejšnje prepovedi. Vendar me ni to nagnilo, da sem stvar še enkrat omenil, temveč izjava poslanca Bendel-a. Rekel je, da je danes došlo poročilo (čujte! na desnici), da se je preiskava ugodno končala za profesorja. Vsiljuje se mi vprašanje, kako je zvedel gospod poslanec Bendel, kaj je danes od deželnega šolskega sveta došlo iz Ljubljane naučnemu ministerstvu. (Čujte! čujte! na desnici.) Jaz sicer vem, da je gosp. poslanec c. kr. profesor v Pragi, ki je v svojem govoru tako krepko povdarjal svojo popolno nezaupnico vsemu ministerstvu, kakor tudi posameznim njegovim članom — odrekel je tudi dispozicijski zaklad — iu se je izjavil, da tudi vprihodnje ne bo dovolil nobenega novčiča, vendar ne vem, da je ob enem zapisnikar pri c. kr. naučnem ministerstvu, in da pridejo takoj prvi dan v njegove roke miuisters&e zadeve. Tudi vem, da deželni šolski svet v Ljubljani ni ob enem sporočil gospodu profesorju, Kar je poslal c. kr. naučnemu ministerstvu. (Čujte! čujte! na desnici.) Morda bo nam to zadevo pojasnil gosp. naučni minister, ki je pri nastopu svoje službe živo priporočal svojim uradnikom uradno tajnost, ali morda oni gospod poslanec na levi strani visoke zbornice, ki je včeraj govoril, da se je uže ohladilo politično zanimanje za gospoda naučnega ministra. (Prav dobro! na desnici.) Se eno prošnjo imam do Nj. Vzvišenosti, akoravno odkritosrčno priznam, da nimam veliko upanja. V nekaterih deželah poteče službina doba raznim nadzorni-škim oblastim, in treba jih bo vnovič sestaviti. Morda pride enkrat čas, da bodo v mnogih važnih zastopih, toraj tudi pri šolskih nadzorniških oblastih vpeljali kurije. (Prav res! na desnici.) Tako ne bodo manjšine zatirane in v svojih zadevah bodo same odiočevale. Vendar ne upam, da bi se to kmalu in lahko zgodilo. Zato prosim visoko vlado, da pri novi sestavi šolskih oblasti vsled svoje pravice tako posreduje, da bodo tudi manjšine imele svoje zastopnike v deželnih, okrajnih in kraj-nih zastopih, v katerih do sedaj niso imele nobenih za- stopnikov. Dalje polagam na srce, naj vlada imenuje take šolske nadzornike, ki so za važno službo dovolj izurjeni, pravični, zmerni in previdni možje in popolnoma znajo materin jezik šolskih otrok, kar tirja postava, in da niso politični nasprotniki onega naroda, kjer imajo svojo službo. S tem sem končal svojo nalogo. Že enkrat prosim, visoka zbornica naj vsprejme nasvetovano resolucijo. Visoka vlada pa je naj ne prezre, marveč v resnici izvrši. (Glasna pohvala na desnici. — Govorniku čestitajo od mnogih strani.) Slovensko slovstvo. * »Stritarja zbrani spisi" zagledali so ravnokar beli dan s I. snopičem. Izšlo jih bode pri Kleinmayr-ju v Ljubljani 50—60, vsak bode veljal 25 kr., in vsak teden pride na svitlo jeden snopič. S priporočilom, naročiti si zbrane spise blagega rodoljuba, ne moremo jih primernejši priporočiti, kot to stori pisatelj sam, ki je prvemu snopiču na čelo stavil: Priporočilo. Ko se je človeku nagnil dan, ko se mu bliža noč z velikim jutrom za sabo, tedaj je dolžnost njegova misliti na odhod, ki nima vrnitve; čas mu je oskrbeti hišo • • " " - ■ ' * ,, • J "T * | j. JJ_ t t' ' • . -1 svojo, čas pregledati ter v čisto deti svoje gospodarstvo. Kar je meni v tem ubogem trudu in boji za vsakdanji kruh preostajalo moči, posvetil sem jih skoraj vse slovenskemu pisateljevanju. Tega prizadevanja, da ne rečem: življenje svojega sad in pridelek, spise svoje, sklenil sem zbrati, kakor so raztreseni po raznih knjigah in časopisih, ter tako zbrane in združene podati rojakom svojim, pokloniti dragemu narodu, kateremu so, samemu in edinemu, s prvega početka namenjeni in posvečeni. Kakor redkokakemu pisatelju, bilo je meni občinstvo takoj s konca, o prvem nastopu, dobrohotno in prijazno. Prve moje spise pozdravili so rojaki moji 8 priznanjem, da, z navdušenjem, s kakoršnim bi se ponašal najslavnejši pisatelj. Ali so mi Slovenci ohranili še nekoliko te nekdanje prijaznosti svoje? Ali smem upati, da vzprejmo zdaj spise moje zbrane, če tudi samo s polovico tiste zadovoljnosti, s katero so jih, do malega vse, pozdravljali posamezne, raztresene? Tu ima domovina moja priliko pokazati mi javno in slovesno, kako sodi o meni; priliko ima dati mi tolažbo, da nisem živel zastonj! O vrednosti ali nevrednosti spisov mojih sodba ne pristoji meni; na to stran nobene besede! Ali eno smem reči: Iz spisov mojih v celoti odseva življenje človeka, ki se je pošteno trudil in boril od meglene svoje mladosti do jasne dobe zrelega moštva ; človeka, ki mu ni bila tuja ni radost ni bolečina, kolikor jih pretresa in prešinja srce človeško; življenje človeka, ki je, poln hib in napak, mnogo taval in grešil, a v vseh zmotah svojih in slabostih vedno in povsod hrepeneč iskal svete resnice in pravice. Rodoljubje, globoko v otročjem srci že * » 206 ukoreninjena ljubezen do domovine v zvezi in soglasji z ljubeznijo do vsega človeštva v Šolske _ _ Drobtinice, v petindvajsetletni spomin govori vsakemu, ki ima smrti A. M. SI o m še k a spisal nadučitelj Fr. Jamšek v srce in razum, jasno in krepko iz teb spisov v vezani Reichenburgu, založil R. v Ljubljani ime- in nevezani besedi; usmiljenje govori iz njih in sočutje nuje se knjiga 215 strani obsegajoča, Ki ima blagi na- z vsem, kar trpi na svetu. Vera moja bila je vedno ta, da umetnost ne bodi men slaviti spomin Slomšeka. velikega slovenskega vladike A. M človeku samo v prazno zabavo in kratkočasje kar pi Vsaka slovenska rodbina omisli naj si to knjigo i pesnik govori in poje, izviraj mu iz polnega srca, katero v „Uvoau" pisatelj sledeče znači: sat elj, ki si išče duška v pesmi, v besedi; a namen imej učiti Dne 24. septembra t. 1. preteklo bo 25 let, kar je in svariti, povzdigovati in blažiti narod. Prorok učitelj, umrl preslavni Knez in škof An to u Martin Slomšek, duhovnik voditelj bodi pesnik svojemu času, domovini Da se bo njegov spomin po celi Sloveniji vredno ob- • ♦ SVOJI v w 4 4 m Zvest poslanstvu svojemu govori, čaka ga naj hajal, umevno je pri toli prebujenem in hvaležnem na slava ali kamenjanje rodu, kakor so Slovenci, samo ob sebi; da se bo pa tudi Ne v neveselo preteklost nazaj, naprej v lepšo bo- od strani slovenskega učiteljstva vse storilo prvaka slo- dočnost kazal sem vedno rojakom svojim! Idealista ime- venskih uoval sem se in se imenujem odločno in ponosno; gaslo pedagogov dostojno proslavljati tega sem na moje bilo je vedno: Sursum corda, srca kvišku ta namen izdaue so tudi te „Šolske Od nekdaj sem hvalil iu poveličeval, proti drugim prej prepričan. Drobtinice*4, in sicer učiteljem in odgojiteljem, oziroma učiteljicam in odgojiteljicam, pa tudi narodom, narod slovenski, da tako pridno in zvesto pre- in prijateljicam šole. vsem prijateljem bira 5 a ne samo to i da si s tako, zares ginlj po žrtvovalnostjo omišlja slovstvene izdelke Ko skromno knjižico odpreš, zazre Ti, dragi čitatelj r da se smem jaz tudi sedaj, kakor že tolikrat, zanašati na to lepo narodno-slovensko svojstvo. prepričan sem, mila čitateljica, v oči prijazno-resna podoba imenova nega knezo-vladike, kateri sledi životopis njegov, nadalje Spise podajem rojakom svojim pa Kratek opis njegovega delovanja kot pedagog > različne in mnogo vrstne po vsebini in po obliki; upati smem torej, da si najde v njih sleharni, kar mu bode prijalo in godilo: možki in ženska, mladenič in mož kmet in gospod Govorimo prostodušno: Za otroke niso in morejo biti vsi spisi moji (saj se še sv. pismo ne daje v otročj ročice) dom o- in rodoljub slovenski. Temu sledi nekaj strokovnjaških, več ali manj času primernih sestavkov, konečno pa A) 43 nalog v izobražbo prostih stavkov, B) nad 60 pravopisnih vaj z dotičnimi vodili, pravili in nalogami. Prav lično v osmerki tiskana knjiga stane nevezana ? to pa trdim smelo, da nikj v njih žali poštenje in sramežljivost gold j nikj v plat vezana 1 gold. 20 po pošti sprejeta se ne bije zd in 10 kr. več. nepokvarjeni nravnosti v lice; nobena beseda ne naspro tuje pravemu krščanskemu duhu. Da, ko pričan » da je v teh spisih ne bil pre naukov, kateri mnogo dobrega zrna, mnogo utegnili biti v prid in korist rojakom Narodnogospodarske stvari. mojim sosebno pa mlademu rodu, ki mi bil edno Prememba tako pri srci; ko bi ne bil prepričan, da imajo besede moje neko odgojevalno moč v sebi, nove i .0 jih venske Bog mi je priča, da 0 edaj ne zbiral ter ne pošiljal v pokraj slo- Sedaj ko je prišlo odločilno trenotje, da se, pripo za na kranjskih zemljiških obveznic v 40 letih vračljive obveznice. Sedaj in do leta 1907 zavezana je dežela kranjska zemljiščino-obvezni zaklad plačevati po 20°/0 naklade posrednje in 16% ročivši mu svoje slovenskega občinstva srčna tesnoba me obhaj spise, poslovim, morebiti za elej obhaj me neka boječnost , od neka naklade na neposredne davke. Nasproti pa je država vezana temu zakladu do leta 1895 dokladati po 175.000 gold. na leto ) ostalo vidi se mi ? da vse, kar potrebščino pa pokrivati še deloma z brezobrestnimi i sem pisa in pel kar tu podajem rojakom svojim nedovršeno, tako nedostatno in da nisem povedal ka epopoln , tako Zdi se mi. deloma s 5% se državi vrniti od leta 1896 do 1907. obrestljivimi posojili. Vsa posojila imajo Naravno je, sem hotel in kakor sem hotel živo zdaj čutim, da mi vspeh ne ustreza nameri ne odgovarja mi volji: neka beseda ne izgovorjena moč neka pesem ne peta zveni mi vedno pri srci in kal in greni mi vsako veselje! Toda tolažim se z mislijo: Volj da zemljiško-obveznega zaklada breme, razdeljeno na prihodnih 20 let, našo deželo po eni strani zelo teži, po drugi strani pa jo zadržuje svoje dohodke obračati na povzdigo domačega gospodarskega blagostanja. Čisto naravna je toraj misel, kako koristno bi moja bila je dobra. Rojake pa svoje prosim naj vzemo in in bero, nika moža, naj bo srce. da sklenem to priporočilo z besedo pesmi je bil vedno vzor in voditelj — sodnik Na Dunaji 30. dan marcija 1887. Jos. Stritar (Boris Miran). bilo za našo deželo, ako se ono zemljiško-obvezno breme razdeli na prihodnjih 40 let mesto na sedaj odločenih 20 let. Kako prevstrojiti ta dolg, to je važno strokov-njaško vprašanje. G. dr. Mosche, poročevalec o deželno-zemljiškem zakladu v deželnem zboru, objavil je v tej zadevi vlan- •J o? sko leto brošuro, katerose važno to vprašanje spravila bička pri izdajanji novib dolžnih pisem, kar bi znašalo Mi sodimo, da se v tek in katera ima mnogo zanimivega gradiva. Dalje rešuje se to vprašanje sedaj v nekem pod-odseku pri deželnem odboru, o katerem smo poročali veči zadnjič, in te dni poroča se iz tega odseka, da bode danjih obveznic svojo nalogo kmalu rešil in da se ima v namen konečne ljivih; dalje ni pri našem posojilu 128.100 gold. ta nagrada more prihraniti vsaj zato ker ne dvomimo, da bodo posestniki se prav radi segli po uovih, kasneje vrač povoda, zakaj • v se naše nove obvez rešitve te stvari s e p t e m b m teg let niče ne spečale vsaj za ono ceno, kot Gornjeavstrijske dežel b klicat v d d rh tega pa je pomisliti da ima deželni odbor oskrbo predlogih, katere obravnava omenjeni pododsek, vati dolgo vrsto zakladov, pri katerih sedanje kapitale čujemo toliko, da se namer m v namen konv lahko naloži v novih obveznicah, in to dela tudi v pri- ziie ajeti novo 4° '0 posojilo, kater se 40 letih hodnje i in konečno ne dvomimo, da bode tudi hranilnica računa se, da bi država imela pri deželi terjati iz ljubljanska rada segla po novih domačih obligacijah, naslova tega dolga, pa brez ozira na doneske, ki jih kjer bo brez nevarnosti dobivala večje obresti kot pri ima država donašati temu zakladu — si. januarjem dunajskih bankah. Nikakor pa ni prezreti tudi velikega 1888 oto 682.731 gld. 46 ki kar obresti vred povrnilo tako da bi dr bi se s 5°/ i ne dajala o dobička, ki nastaja iz tega like ne^ razun časov politične ve-arnosti —da je deželnemu odboru oziroma zboru, kakor je sedaj dolžna, vsako leto do 1895 po 238.S27gld.. dano na voljo, izdati toliko novih dolžnih pisem, kolikor temveč samo po 136.427 gld. presežek, namreč letnih zahteva deželno gospodarstvo. 102.400 gld. pa bi si država vsako leto obdržala v povračilo zgoraj omenjenega dolga. brez kraj-obveznic t liko opazek za danes; prilično spregovorimo o tem še kaj, ako nam bo to narekaval korist dežele. Tako rešila bi se razmera z dižavo. i carja denarne zaloge. S posestniki zem se je pa ozirati na to: da se obrck povračila ne sme odložiti za 20 let brez privoljenja vsacega posestnika obveznic, ter da se mora pri predčasnem vračilu katero Naši dopisi. Trstu 12. junija. napravijo vsa siov (Poziv na veliko veselico), društva tržaška na korist vsakemu izplačati 5% premija, katera je zagotovljena družbi ss. Cirila in Metoda v nedeljo 3. julija v prosto-sedaj samo onim, ki bi obveznic ne oglasili za žrebanje, rih slovanske čitalnice (Monte Verde). — Pri veselici Svota, ki bi bila s 1. januvarjem 1888 potrebna svira vojaška godba 61. c. kr. polka pešcev ruskega cara ^L 1 1 — S >3 . 4 za plačanje dolga in omenjenih premij (183,750 gld. Aleksandra III. — Razpored: 1. D. Jenko: Koračnica k. d.) znaša v a. velj. 4,051.687 gld. 50 kr. Ako bi se tedaj novo posojilo oddalo po 94*90%, kakor seje to zgodilo s posredovanjem „Union-Banke" »Naprej", vojaška godba, možki zbor z baritonovim samospevom. 2. A. Le ban: „Mornarska" G. R o s s i n i: > trebalo bi Ouvertura k operi „Wiljem Teli", vojaška godba. najeti posojila 4,270.000 gld. oni. vrednosti. Za 4. F. Kiicken: „Plavaj ladja moja", ženski zbor s spremlje- obrestenje in vračevanje tega dolga potrebovalo bi se vanjem vojaške godbe. 5. Telovadba, izvršuje ,,tržaški na leto 214 872 gld. 66 kr., za kar bi zadostovala Sokol". F r. S o m m e r: Potpourri Sprehod u 5 vojaška 10 % naklada na neposrednje davke z letno svoto godba. t. Šaljivo srečkanje na dobitke v korist slov. . m_1 « * •« 140,000 gld. in pa 20°/0 naklada na posrednje davke otroškemu zabavišču, obavlja „Tržaška ženska podruž- v letni svoti 71.000 gld. skupaj 211.000 gld. 0- nica ss. Cirila in Metoda u 11 8. A. Nedved: „Oblakom" stalili 6°/0 prve naklade v letni svoti 84.000 gld. in in A. Leban: „Slovo od domovine", mešana zbora. pa od leta 1888 do 1895 plačljivi državni doneski A. Thomas: Romanca iz opere „Mignon", vojaška 10. I. pl. Zaje: „Zrinski-Frankopan", možki 136.427 gld. na leto pa bi se moglo porabiti za zdigo narodnega blagostanja. To je približno sedanje stanje tega vprašanja. pov- godba. zbor s spremljevanjem vojaške godbe. 11. „Ena se mora omožiti", vesela igra v 1 dejanji, poslovenil Kalan Dognana še ni ta za našo deželo važna stvar, toraj upamo koristiti deželi, ako naprosimo vse strokovnjake, naj 12. G. Verdi: Finale iz opere 13. .. » Macbet u 1 vojaška godba Gluh mora biti", gluma v 1 dejanji, poslovenil dolga se brigali za to vprašanje. Mi radi prizuamo, da je glavna misel premembe zdrava, za deželno gospo- Nolli. zvečer. 14. Svobodna zabava. Začetek ob uri Vstopnina 50 nov. Radodarnosti ni meje. v aaljetrajni dolg Vse spoštovane rodoljube in čestite domorodke uljudno darstvo potrebna. — Višina koristi za deželo pa je od- pozivajo na to važno veselico visna od kurza, po katerem se novo posojilo speča, Odbori Vprašati se je pri tem: jeli koristno, da se dolg Ljubljane vseh slov. društev tržaških. Vreme med košnjo je največjega spremeni iz 5°/0 obrestnega v 4°; o obrestni, ali pa bilo računanje ložje in obligacije priljubljenejše, ko ostale 5%, pa se ve da v av. velj. pomena za kmetovalca. Ljubljanska okolica, mislimo, da tudi vse slovenske pokrajine smejo po prvem tednu košnje vsklikniti: Hvala Bogu za prelepo vreme. Prejšnji Dalje je pomisliti, jeli potrebno in ali ni pre- torek opoludne in do večera je padlo sicer nekaj dežja drago, posredovanje za konverzijo izročiti banki, tera si je na pr. pri Gornjeavstrijski prislužila 3% ka- do- s hudo uro, pa s tem bilo je zgubljenega samo pol dneva, ves drugi teden bil je gorak in za sušilo mrve 208 - prav kakor so si ga gospodarji želeli. To nedeljo Od Podnarta do Kamne Gorice velja vožnja padlo je nekaj rose, pa ponedeljek nastal je po neko- po 30 kr. za osebo liko oblačnem jutru zopet lep gorak — hvala Bogu! Potrjena deželna postava. Postava, katero je Skupni obed stoji po gold za osebo za obed in godbo. Kdor se hoče udelež»ti obeda, naj to naznani zadnji deželni zbor kranjski sklenil o zagradbi vodo- nadalje do 27. junija t 37 Pisateljskemu društvu Sava in Bistrice pri Mojstrani toča Najvišje potrjenje. zadobila je Ljublj ali slavnostnemu odboru v Kamni Gorici i ' v ker se obed priredi le za toliko oseb, kolikor se jih pravo Nove podzemeljske jame v Planinski dolini našel je gozdni asistent Putik v skrajnem severnem delu doline. Najdenik Putik krstil časno oglasi. Ljubljani sprejema oglasila za obed tudi čitalniški kustos. Skupnega obeda se more udele eno jam baron u Winkler-jev jez" drugo pa „Lorenz Liburnau-ovo jamo, Rimski grob, na tržaški cesti v Ljubljani našli so te dni pri kopanji za zgradbo hiše, katero zida na tržaški cesti pred tovarno za smodke trgovec z moko g. F ajdi g a. Grob bil je ves iz kamena sekan, kam- žiti samo tisti, kdor se izkaže z „vstopnico k obedu". Svirala bode ljubljanska veteranska godba. Pisateljskega podp. društva". Odbor Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Cesarjevič Rudolf, ki je šel v London kot zastopnik našega dvora k svečanostim petdeset nit pokrov tehtal je 25 centov, kosti mrličeve bile so letnega vladanja kraljice Viktorije, ter tje saboj z glino zasute dobro ohranjene. Zanimiv grob je iz vzel razun vošil kot darilo cesarjevo srebrno korbo s četrtega stoletja po Kristusovem rojstvu. Vse najdeno 50 flašami vina tokajca, vrnil se je nedeljo večer nazaj prepeljali oziroma prenesli so v deželni muzej na Dunaj Y> Pedagogiško društvo,, v Krškem je navnokar Politično pomenljiva dogodba pri sedajnih raz izdalo in založilo „Pedagogiški letnik", obsezajoč merah prihod srbskega kralja Mil na Dunaj r n Občno vzgojeslovje" (po dr. Jos. Michu pošlo- kjer ostane do petka venil Fr. Gabršek), „Pouk o čr tež i h" s podobami 5 Kmalu po slovesnem sprejemu kraljevem, ki se je II. del (Jos. Bezlaj) m razne pedagogično- naselil v cesarjevem dvoru, sprejel je v avdijenci na didaktične spise. Cena knjigi je za neude 1 gld. šega ministra unanjih zadev grofa Kalnoky ki je 40 kr. (po pošti 5 kr. več). pi njem ostal dve uri. Cesar dal je njemu na čast Poleg tega so se izdali posebni odtisi »Občnega slovesen obed in akoravno se uradno ugovarja, nikakor Pouka o črte- ni dvomiti, da je prihod njegov na Dunaj v zvezi z Ristič je pri- vzgojeslo v j a" (cena 80 kr.); ž i h* in ' (cena 30 kr.); po pošti 5 kr. več. Ker so te nastopom Ristič-ovega ministerstva. knjige prve v tej stroki, nadejati se je obile naročbe. poznan pristaš ruske politike na Balkanu in kot tak 1 v Krškem Denar naj se pošilja odboru „Pedagogiškega društva" nasprotnik temu, da bi se ohranil ali celo širil vpliv avstrijski na jugu. Gotovo je, da prihod kralja Milana na Dunaj in njegovo dalje bivanje tam, pomenja dobro voljo srbskega kralja dati za to poroštev, da avstrijsko-srbske raz- Za slavnost dr. Tomanovo razpošilja pisateljsko društvo sledeče vabilo k slavnosti, katero priredi »Pisateljsko podporno društvo" dne 3. julija t. 1. v Kamni ■ Gorici v spomin slovenskega pesnika in rodoljuba dr. L. mere ostanejo tudi v prihodnje tako prijateljske kakor Tomana. Spored slavnosti: Ob uri zjutraj po- do sedaj Mi bo to moč združiti z načeli Rističeve zdravi kropenski občinski odbor Tomanove slavitelje pri vlade, je sedaj še negotovo Nove volitve v skup- kropensko - kamnogoriškem mostu. Skupni sprevod ščino bodo uže kazale ono, kar v resnici namerava slaviteljev v Kamno Gorico, kjer jih pozdravi kamnogo- Ni dvomiti, da se bode uže v malo dneh pokazalo 1 riŠKi občinski odbor. 3. Ob 7a 10. uri položi „Pisatelj- sko društvo" venec na grob dr. L. Tomana Ob 10. uri sv. maša, pri kateri bode pel mešani cerkveni pevski zbor kamnogoriški. D. Ob 1 2 12. uri se odkrije spo- minska plošča na rojstveni hiši dr. L. Tomana. Slav- nostni govor pri odkritji bode govoril gosp. P. Gras- v koliko je kralj Milan pomiril dunajske politične kroge. Češka. — Mladočehi še vedno divjajo zoper Riegerja in češki klub, bolj kakor bi jim bilo mogoče^ divjati zoper Knotz-a in njegovo strastno svojat. — Ceski narod pa in tudi mi Slovenci klicali bodemo toliko trd nejšega zaupanja v naše vedno zveste zaveznike: Bog ohrani nam še mnogaja leta bratovski nam češki narod 11 i, župan ljubljanski. Pred govorom iu po govoru m njegove zasluženega odj dr. R bode pel pevski zbor čitalnice ljubljanske. Ob 1 2 Angleška uri skupni obed na vrtu gosp. Adolfa pl. Kapusa- Pichlst einske ga. 7. Ob '/2 4. uri odhod v Kropo Pogodba AnglešKe s Turško zarad "e, da Av- Iz Ljubljane se 2 8. Ob V2 uri odhod v Podnart. udeleženci odpeljo z vlakom ob V2 7. uri zjutraj do Podnarta in se vrnejo z večernim vlakom. Vozni listi iz Ljubljane do Podnarta in nazaj veljajo za III. razred Egipta še ni dobila sultanovega potrjenja je Angleško pri tem pogajanji strijska in Laška, Francoska in Ruska pa nasprotujete , Videti podpiral Bismark Ako bi se to potrdilo zahteva N e m š k baj pro tektorat čez S čez Sveto dež j Francoska zahteva nadvladarstvo Ruska pa zahteva odškodovanja gold. 30 nov., za II. razred gold. pri Erzerumu. Gotovo je tedaj to, da so vse države v enem edine, da naj Turek plača vse stroške zato, ker Egipt prepušča Angleški. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.