AKTUALNO VPRAŠANJE
V kranjskem okraju imamo štiri non-stop trgovine. Tri so v Kranju, ena v Šenčurju; na Bledu pa sta — samo med turistično sezono — dve taki trgovini.
Čedalje bolj pa se kaže potreba, da bi še v nekaterih drugih industrijskih središčih na Gorenjskem uvedli trgovine z živili z neprekinjenim poslovanjem. Zato smo povprašali na Trgovinski zbornici v Kranju, kakšni načrti so že pripravljeni v tem pogledu.
Zvedeli smo tole:
Tudi v Tržiču in Skofji Loki se deloma že pripravljajo na to, da bi odprli non-stop trgovine. Trgovina, ki bi neprekinjeno poslovala, pa bi bila seveda zelo potrebna tudi na Jesenicah. V turistični sezoni ne bi bile odveč take trgovine tudi v nekaterih turističnih krajih, denimo, v Radovljici.
Tako pravijo v Trgovinski zbornici. Upajmo, da bodo ti načrti uresničeni že v prihodnjih mesecih, saj bi bilo s tem mnogo pomagano gospodinjam, tu-
ristom in drugim. Razvoj je že zdavnaj pogazil mnenja tistih, ki so še pred nekaj leti sodili, da so zahteve po takih trgovinah le muhavost posameznikov. Razen non-stop trgovin pa se že kaže potreba po prilagoditvi delovnega časa tudi ostalih trgovin v turističnih krajih željam turistov ter potreba po razširitvi izbire blaga, ki je zanimiva za turiste. Tudi o tem na Trgovinski zbornici že razmišljajo.
Z.
AKTUALNO VPRAŠANJE
r
lil
nagrade odgovore
UREDNIŠTVO JE OB 10-LETNICI IZHAJANJA »GLASU GORENJSKE«
razpisalo nagradno anketo, v kateri naj bi bralci povedali svoje mnenje o listu in predloge za njegovo vsebinsko in oblikovno izpopolnitev. Prejeli smo precej odgovorov, ki dokazujejo, kako zelo so številni bralci navezani na svoje glasilo in njegov razvoj. Med odgovori je bilo mnogo takih, ki vsebujejo res tehtne predloge, ki nam, bodo v dragoceno pomoč pri nadaljevanju vsebinskega in oblikovnega izpopolnjevanja našega glasila. Kar v zadregi smo bili, kako naj med številnimi dobrimi odgovori izberemo najboljše tri. Odločili p "i smo se takole:
1. nagrado 3000 dinarjev prejme Franc Šifkovič, Kranj, Klane 118;
2. nagrado 2000 dinarjev prejme Peter Finžgar, Javorje 6 nad Škofjo Loko;
3. nagrado 1000 dinarjev pa vojak Marko Dežman, VP 1677/1, Užička Požega (Srbija).
Nagrajencem bomo poslali nagrade po pošti takoj v začetku prihodnjega meseca.
UREDNIŠTVO
J
GOREIMZJSkE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO X., ŠT. 91 — CENA DIN 10,—
Kranj, 22. novembra 1957
Prihodnje leto, 12. januarja, bo v Dražgošah proslava 16-letnico največje borbe na Gorenjskem. Organizator in pokrovitelj te velike proslave je Okrajni odbor Zveze borcev Kranj, pokroviteljstvo nad športnimi prireditvami pa je prevzela Gorenjska smučarska  podzveza.  Na  proslavi bodo
OLO je soglasno ponovno izvolil za predsednika Mirana Košmelja, za podpredsednika
pa Ivana Bertoncelj-Johana in Dušana Horjaka
Na prvi seji novega okrajnega zbora in zbora prcilzvajfiOcev v sredo dopoldne smo opazili večino novih obrazov. Novih namreč zato, ker doslej le-ti Se niso bili na sejah OLO, drugaiče pa so že znani, saj smo Jdfh srečavali v raznih organih upravljanja, občinskih ljudskih odborih, svetih in množičnih organizacijah,. V novem OLO pa je od 1,10 članov le 27 takih, ki .so bili že doslej okraijni odborntiikli. Nedvomno že ta sestav zagotavlja svežino v delu Okrajnega ljudskega odbora. Do 30 let je starih v zboru proizvajalcev 9, v okrajnem zboru pa 4. Ženske so v zboru proizvajalcev 4, v okrajnem zboru pa 2, medtem ko so bile prej v celotnem OLO 3. Med odborniki je 35 delavcev, 7 kmetov, 67 uslužbencev in 1 obrtnik.
Na tej prvi seji smo med drugimi opazili tudi zveznega poslanca Borisa Ziherla, republiškega poslanca dr. Miha Potočnika itn predsednika Okrajnega odbora SZDL Franca Popita. Zanimivo je morda tudi to, da sta tako na seji Okrajnega zbora kot tudi na seji zbora proizvajalcev manjkala samo po dva odbornika.  Upajmo, da tudi na
prihodnjih sejah ne bo manjša udeležba,
Sejo okrajnega zbora je vodil Janko Torkar, sejo zbora proizvajalcev pa Justin Rabič; oba sta namreč najstarej. odbornika v zborih. Odborniki so na ločenih sejah obeh zborov zaprisegli, da bodo pri opravljanju svojih nalog ,zve-sto služili koiristim ljudstva. Nato je okrajni zbor izvolil Sveta Kobala, zbor .proizvajalcev ipa Jožeta Hutarja, da bosta za dobo enega leta vodila ločene seje zborov.
Na skupni sejii <v okrašeni zgornji dvorani Sindikalnega doma ije nato OLO izvalil svojega predsednika ter dva podpredsednika. V imenu 10 odbornikov in sekretariata Okrajnega odbora SZDL je tov. Vinko Hafner predlagal za predsednika Mirana Kosmelja, za podpredsednike pa Ivana Bertca-clja-Johana in Dušana Horjaka. Njegov predlog so odborniki s ploskanjem in dviganjem rok soglasno potrdili.
Ko se je tov. Košmelj zahvaljeval, je poudaril, da čaka novi okrajni ljudski odbor v najbližjem času kepica nalog. V začetku decembra bo OLO iz-
volil vse svoje organe, nato pa bo še do kanca leta imel dva ali tri zasedanja. Razpravljial bo o načelih, po katerih naj bi uspešneje začeli razvijati turizem, Obrt in trgovino ter kmetijstvo. To bo hkrati najboljša priprava
za sestavo družbenega plana za prihodnje leto.
Okrajni ljudski odbor je nato izvolil še začasno komioijo za volitve in imenovanja ter personalno komisijo.
M. Z.
(V stiki in ke&eAi
V ponedeljek, 18. novembra so med odmorom delavci »Iskre« za malico dobili topel obrok,  ki  so  ga bili zelo veseli. Ze prvi dan si je nad 200 članov kolektiva naročilo toplo malico, ki posebno  dobro  tekne v lepi restavraciji pri lepo pogrnjenih mizah.
Na hodniku pred sejo OLO so se to pot srečali stari znanci, nekateri novi odborniki pa se še niso poznali. V štirih letih mandatne dobe pa bodo izmenjali med seboj še marsikatero misel, pobudo  in predlog. Želimo jim čimplodnejše delo, saj bo to vsem prebivalcem okraja v korist
sodelovale patrole JLA, Ljudske milice, Partizana, ZVVI, mladine, planincev, strelcev in predvojaške vzgoje. Patrole, sestavljene iz naštetih udeležencev, bodo tekmovale iz Kalinška nad Dražgošami po partizanskih stezah Jelovice. Cilj patrol bo v Dražgošah pred spominsko ploščo. Ko bodo hodile patrole po partizanskih stezah Jelovice, se bodo ustavile pred novo zgrajenimi spomeniki na Mo-šenjski planini, Lipniški in Selški planini ter Martinčku. Na Rovta-rici pa bo vojno streljanje.
LJ.
NA JESENICAH SO IZVOLILI SVETE  IN ODBORNIŠKE KOMISIJE
Na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev ObLO Jesenice, ki sta bili v sredo, 20. novembra, so odborniki med drugim razpravljali tudi o spremembi statuta ObLO Jesenice in izvolili nekaj stalnih od-borniških komisij. Za tem je bila še tretja skup. seja obeh zborov, na kateri so izvolili za podpredsednika Občinskega ljudskega odbora Jesenice tov. Dušana Sta-reta, komisijo za volitve in imenovanja, komisijo za prošnje in pritožbe ter 14 svetov ObLO, v katerih bo sodelovalo okoli 120 volivcev in odbornikov.
PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA LRS TOV. STANE KAVClC NA JESENICAH
V sredo, 20. novembra, zvečer se je na Jesenicah sestal aktiv komunistov, ki je razpravljal o številnih problemih v Železarni in občini. Sestanka sta se udeležila tudi podpredsednik Izvršnega sveta LRS tov. Stane Kavčič ter sekretar Okrajnega komiteja ZKS Kranj tov. Franc Popit.
PRVO SREČANJE NA LEDU
Pretekli torek je bila na umetnem drsališču na Jesenicah odigrana prva tekma v hokeju na ledu v letošnji sezoni. Pomerili sta se domači A in B moštvi. Zmagalo jo I. moštvo z rezultatom 6:0 (3:0, 1:0, 2:0).
naš razgovor
»V Kranju je premalo obrtnih delavnica
Zasebnega kleparskega obrtnika Valentina Pajer-
ja iz Kranja je naš sodelavec obiskal kar v njegovi delavnici. Tovariš Pajer je bil sicer nekoliko presenečen, ker takih strank ni vajen, vendar je kljub temu rade volje pristal na razgovor.
»Kot vidite, mi dela ne manjka, zlasti ne raznih manjših popravil. Temu pušča strešni žleb, onemu kotel za vodo, gospodinje pa mi dan za dnem prinašajo v popravilo lonce in drugo posodo. Take usluge delam rad, saj sem prepričan, da je za to poklican prav zasebni obrtnik.«
»Koliko delavcev je zaposlenih v vaši delavnici?«
»Razen mene samo še pomočnik in vajenec.«
»Ali ob tej obilici dela prav nič ne pomislite ni razširitev svoje obrti?«
»Ne, ker za to nimam interesa.«
»Kakšni pa so razlogi?«
»Obrt želim obdržati na sedanji ravni, ker ne bi rad zaposlil še več tuje delovne sile.« »Kako to mislite?«
»Nimam namreč nobenega namena razviti svoje obrti tako, da bi serijsko izdeloval ta ali oni predmet. Ce bi imel v delavnici n. pr. 4 ali 5 pomoč-
nikov, potem bi moral delo predvsem voditi — organizirati, delu. ki me res veseli, pa bi se moral marsikdaj odpovedati.«
»Kakšno je vaše mnenje o obdavčenju obrtnikov?
»Zdi se mi, da bi bila za manjše obrtnike z enim ali dvema pomočnikoma najbolj primerna pavšalna odmera davka.«
»Kaj mislite nasploh o zmogljivosti obrtnih delavnic v Kranju?«
»Da je le-ta zaradi zastarelih strojev zelo majhna in da bi bilo potrebno ustanoviti še kako novo zasebno ali socialistično delavnico.«
»Ali obrtniki res težko dobijo vajence?«
»To popolnoma drži in povprečna starost obrtnikov je zdaj nekaj nad 50 let. Mislim, da je vzrok za veliko pomanjkanje vajencev v tem, ker imajo mladi ljudje med učno dobo ugodnejše materialne pogoje v Industriji kot pri obrtnikih. Ob konou bi rad pripomnil samo še to, da je vse, kar sem vam pravkar povedal, le moje osebno mnenje in da boste o problemih obrti zvedeli še marsikaj, če boste obiskali tudi nekaj drugih obrtnikov. -ey
8846
80
3869
A Češkoslovaška skupščina j« t torek izvolila prvega sekretarja CK KP Češkoslovaške Antonina Novotnega za novega predsednika republike. No-votnv bo razen šefa države ostal tudi sekretar CK Češkoslovaške. Volitve so bile v Vladislavski dvorani v praškem gradu, kjer so bili izvoljeni tudi dosedanji predsedniki republike. Na slovesnem zasedanju ljudske skupščine so bili navzoči tudi člani tujih delegacij, ki so se udeležile pogreba pokojnega predsednika Zapotockega. Med njimi so bili tudi člani jugoslovanske delegacije.
A Zadnji zdravniški pregledi so pokazali, da je bilo dosedanje zdravljenje predsednika republike Josipa Broza-Tita zaradi akutne lumboishialgije uspešno in da se njegovo zdravstveno stanje postopno izboljšuje. Po mnenju zdravnikov in po značaju bolezni bo potrebno nadaljevati zdravljenje, ki bo trajalo dalj časa in ki bo zahtevalo poleg drugega tudi spremembo klimatskih pogojev.
A Ameriški zunanji minister Dulles je v torek na tiskovni konferenci izjavil, da bodo na sestanku v Parizu razpravljali o vzpostavitvi oporišč za usmerjevanc izstrelke v zahodnoevropskih deželah. ZDA že imajo tak sporazum z Veliko Britanijo, ki so ga sklenili marca na Bermudskih otokih. Dulles je izrazil upanje, da bodo pogajanja privedla do vzpostavitve takih oporišč tudi na evropskem kontinentu.
A Kljub uradni prepovedi je v torek stavkalo v Parizu nad milijon 5CO.0O0 državnih uslužbencev in profesorjev v protest proti vladni politiki cen in mezd. Prva poročila pričajo, da je delo v državni upravi malone povsem zamrlo. Večine uslužbencev v ministrstvih v torek ni bilo na delo. Zaprte so tudi vse srednje in visoke šole. Tudi promet na letališčih Orlv in Bourget počiva. Enotna stavkovna gibanja so zajela že vsa gospodarska področja v Franciji, mezdni spori pa so najbolj srditi, kar jih je doživela dežela v zadnjih treh letih.
A Jugoslovanska partijsko-vladna delegacija pod vodstvom podpredsednikov Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja in Aleksandra Rankoviča je v sredo odpotovala iz Moskve nazaj v Beograd. Fred tem je bila delegacija v Muzeju revolucije, kjer je izročila Centralnemu komiteju KP SZ darili CK ZKJ, kip Vojina Babica »Poziv na vstajo« ter album z grafikami iz narodnoosvobodilnega boja.
A V okviru rednega sporazuma Je v sredo poslala Francija Zahodni Nemčiji dve transportni letali tipa »Nort-2501«. Dvanajst teh letal so dobavili zahodnonemškemu letalstvu že prejšnji mesec, decembra pa jih bodo poslali še enajst.
A Zadnje velike poplave ob ustju Pada so prizadejale ondotnim krajem ogromno škodo. Samo v mestecu Porto Tolle je ostalo brez strehe nad 5009 ljudi.
A V rovu premogovnika blizu Muirkerka (Anglija) je nastala eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 17 rudarjev, več pa je bilo ranjenih.
A Visoki komisar OZN za begunce Avgust Lindt je izjavil, da bodo begunska taborišča v Zahodni Nemčiji in Avstriji prihodnje leto zaprli. V njih je zdaj nad 16.000 beguncev, ki jih bodo pred raz-pustvitvijo taborišč razposlali v razne prekomorske dežele, ali pa jih bodo porazdelili po raznih krajih v teh dveh deželah. V Zahodni Nemčiji je zdaj 43, v Avstriji pa 16 begunskih taborišč.
LJUDJE IN DOGODKI
V slogi j^ moč
nima
i
IZDAJA ČASOPISNO ZAL02NIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600  DINARJEV,  MESEČNA  50 DINARJEV
»V slogi Je moč« — tega prastarega pregovora ni priporočal le slovanski knez Svatopolk svojim sinovom za vodilo v obrambi pred sovražnikom, marveč ga je znal ceniti ves človeški rod od začetka do danes. Podoba Je, da sta se po nJem ravnali te dni tudi dve arabski državi, Sirija in Egipt, ko sta njuni skupščini sprejeli resolucijo o združitvi obeh držav v federalni zvezi.
Sirija in Egipt sta tesneje sodelovali že dlje časa. K temu Jima Je pripomogel politični in gospodarski položaj predvsem zato, ker sta obe zakorakali po naprednejših poteh in si skrbno prizadevali, da bi čim prej zbrisali fevdalne odnose in ostanke kolonialistič-nega razdobja iz notranjega življenja. Pred dvema letoma sta se tako zlahka sporazumeli za vojaško zvezo s skupnim vojaškim poveljstvom in za živahnejše gospodarske stike. V istem času sta že pripravljali temelje za federalno zvezo. Njen vrhovni organ naj bi bil nekak federalni svet, sestavljen iz članov egiptovskega in sirijskega parlamenta. Vsak del federacije bi bil sicer samostojen, toda splošne politične, diplomatske in gospodarske zadeve bi mimo vojaških urejali skupno. Ta zveza bi ob ustreznih pogojih sprejela v svoje okrilje še druge arabske države. Največ možnosti Je imel tedaj Jordan, toda nedavni ameriški manever z Jordanskim kraljem je ta odprta vrata zaprl. Tako sta Sirija in Egipt nadaljevali sami in letos avgusta dosegli načelni sporazum za federalno zvezo. Kaže, da Je dokončno odločitev pospešilo nedavno brezhibno delovanje vojaške zveze, ko so vojaški incidenti na turško-sirijski meji in pritisk z zahoda ogrožali neodvisnost Sirije.
Najnovejši sklep o združitvi Sirije In Egipta pa ni le naravna in nujna posledica njunega doseda-
njega sodelovanja, ampak še nekaj več. Kairski list Je to lepo povedal, ko je zapisal, da je odločitev egiptovske in sirijske skupščine »zgodovinska prekretnica za arabski svet, ker je simbol prihodnosti in pomembna zmaga v boju za arabsko osvoboditev«.
Arabski svet je razsežen — ▼ severnoafriškem pasu od Gibraltarja pa tja do Perzijskega zaliva prebivajo ljudje istega Jezika in podobnega zgodovinskega razvoja. Stoletja pač že vedo, da imajo tudi isto vero, a to jih ni pripeljalo daleč. Sele pred kratkim so se začeli zavedati, da so en sam, velik narod. Narodnostno prebujenje Arabcev Je torej činitelj velikanskega pomena za arabski svet. Toda kako ga združiti, ko pa Je razdrobljen v države in državice pod večjim ali manjšim tujim vplivom ali pa — kakor n. pr. Alžirija — še pod kolonialnim Jarmom? Za čuda veliko nasprotij, vplivov in različnih pogojev ga loči, nasprotij, ki jih ni mogoče premostiti hkrati in tudi čez noč ne.
In vendar, zamisel združevanja arabskega sveta sega v novejši zgodovini precaj daleč nazaj, v čas pred prvo svetovno vojno. Toda v začetku je bila samo vaba in igrača v rokah imperialističnih držav, ki so si na Bližnjem vzhodu skušale zagotoviti čim večje kose tega strateško in gospodarsko važnega področja. Sele po zadnji vojni Je dobilo določnejše oblike pri arabskih ljudstvih in zapisalo lepe uspehe v svojo zgodovino. Posamezne arabske skupine so se osamosvojile in ustvarile svoje bolj ali manj neodvisne države, medtem, ko Je del arabskega sveta v Severni Afriki odločno prijel za orožje, da bi si pridobil osnovne pravice in se iztrgal iz kolonialnega Jarma. Vzporedno s temi pridobitvami je naraščala pri Arabcih želja za združevanje in enotnost ne samo zara-
di narodnega prebujenja in zavesti o pripadnosti k arab. svetu, marveč tudi iz potreb, ki Jih Je narekoval mednarodni položaj. Kajti boj za neodvisnost in samostojnost arabskih držav Je vse prej kakor lahek! Velike zahodne države si še danes na vso moč prizadevajo ohraniti strateške položaje in zase zagotoviti najvažnejšo surovino našega stoletja — petrolej — mimo tega pa si skušajo na novo razdeliti vplivna področja v tem delu sveta. Proti taki politiki, ki si ne pomišlja uporabiti sile, kakor je pokazal napad na Egipt, in najhujše oblike hladne vojne, o čemer priča nedavni pritisk na Sirijo, se Je moč uspešno braniti \e z enotnostjo in s skupnimi akcijami.
Posledic tega spoznanja v arabskem svetu Je več. Med prvimi je združitev devetih arabskih držav Bližnjega vzhoda v Arabski ligi pred dvanajstimi leti. Čeprav ta zveza ni posebno trdna, saj je n. pr. Irak hkrati tudi član blokovskega zahodnega Bagdadskega pakta, je na gospodarskih in političnih področjih vodila uspešne akcije. Tako so načrti za skupno petrolejsko politiko vseh arabskih držav na Bližnjem vzhodu in priprave za gospodarsko zvezo s carinskimi in finančnimi olajšavami za članice Lige že obrodili uspeh, ki se je tudi politično izrazil ob napadu na Egipt. Takrat se je ves arabski Bližnji vzhod ne glede na to, koliko so bile posamezne državice navezane na zahod — odločno obrnil proti napadalcem arabske države ob sueškem prekopu.
Tako bo sedanja parlamentarna potrditev načrtov za združitev Egipta in Sirije nedvomno gospodarsko in vojaško utrdila njun položaj, mimo tega pa spodbudno vplivala na ves arabski svet, še posebej pa na tistega, ki se še bojuje za svoje osnovne pravice.
JELO TURK
kratko, vendar zanimivo
V ŽELEZNIKIH BODO DOBILI VODOVOD IN KANALIZACIJO
V Železnikih so letos speljali vodovod, ki bo oskrbel tudi Studeno in Cešnjico. Sedaj urejujejo priključke iz glavnih vodovodov do hiš oziroma potrošnikov.
Hkrati pa so začeli delati še kanalizacijo. Za 2eleznike imajo že skoraj vse cevi pripravljene. V spodnjem delu Železnikov vsklajujejo sedanja dela tako, da bo hkrati z vodovodom urejena tudi kanalizacija. Tako bo ta kraj kaj kmalu dobil drugačen, lepši izgled. Za prebivalce pa bo to pomenilo znaten korak k izboljšanju higienskih in sanitarnih naprav. K. M.
ZADRUŽNO SKLADIŠČE GRADIJO
Kmetijska zadruga Bled bo do zime zgradila novo veliko zadružno skladišče blizu železniške postaje na Rečici. V kletnih prostorih    bodo vskladiščevali
sadje in krompir, v zgornjih prostorih pa bodo shranjevali umetna gnojila. Poseben prostor je predviden tudi za kmetijske stroje. — Skladišče gradi zadruga največ z lastnimi sredstvi. Člani so za to gradnjo darovali 150 kubičnih metrov lesa.
-jb.
OBNOVLJEN MLADINSKI DOM NA BOHINJSKI BELI
Pred kratkim so na Bohinjski Beli odprli obnovljen Mladinski dom. Pri obnovitvenih delih so sodelovaiM člani KPD Partizan. Največ sredstev za obnovo je prispevalo društvo samo, nekaj pa jih je dal tudi občinski ljudski odbor. — Člani dramske skupine društva se že pripravljajo na drugo letošnjo uprizoritev. Igrali bodo ljudsko igro Ro-kovnjači.
PRIJETEN IZLET MLADIH KULTURNIKOV IZ »ISKRE«
V soboto, 16. novembra je v zgodnjih jutranjih urah odpeljal iz Kranja avtobus mladih fantov
ukinitvi privatne zdravniške prakse
Ze nekaj let razpravljamo o ukinitvi privatnih ordinacij zdravnikov. Poglavitni namen tega ukrepa je v tem, da prilagodimo zdravstveno službo sodobnim potrebami. V našem okraju je zdaj še 10 privatnih zdravniških ordinacij in 13 takih ordinacij v zobozdravstveni službi. Le-te predstavljajo le neznaten del celotne zdravstvene službe na Gorenj sikem.
Povprašali smo, kaj mislijo o tem problemu, o katerem bo razpravljala tudi Ljudska skupščina LRS na bližnjem zasedanju, nekatere posameznike na Gorenjskem. Takole pravijo:
Predsednik Sveta za zdravstvo pri OLO tovariš Lovro Cerar: »V našem okraju to ne predstavlja težav, ker je zdravstvena služba z vsemi splošnimi ambulantami že dovolj razširjena in usposobljena. Seveda, kjer bo potrebno, bomo podaljšali delavni čas v ambulantah. Morda bo ponekod tudi potrebno, da občina skuša sporazumno s privatnim zdravnikom prevzeti njegovo ordinacijo in jo vključiti v splošno zdravstveno službo. Na prihodnji seji našega sveta bomo podrobno govorili o tem.«
Dr. Igor Veter, kranjska porodnišnica: »Mi smo
na to že dokaj pripravljeni. Prepričan sem, da bo to izboljšalo celotno zdravstveno službo. Dana bo možnost kontrole in evidence zdravstvenega stanja prebivalcev in pojavov bolezni, kar je za nas velikega pomena.«
Dr. Ivan Cof, Zdravstveni dom Kranj: »Tu gre ločiti dva sektorja: splošno in specialno zdravstveno službo (zobarstvo itd.). Vsekakor bo z ukinitvijo privatnih ordinacij možna smotrna politika zdravstvene službe. Privatne ordinacije so le preživeli ostandk preteklosti, kar je moderna medicina in tudi naša ureditev že opustila daleč zadaj. Res pa je, da ljudje danes često več zaupajo privatniku, zlasti zato, ker ne razlikujejo službe socialnega zavarovanja od javne zdravstvene službe.«
Dr. Andrej Robič, Tržič: »Vsi pogoji za ukinitev privatne zdravniške prakse obstojajo. Zdravstvena služba je že usposobljena in si je pridobila zaupanje pri ljudeh. Zato privatna služba ni več potrebna.«
K. M.
iz Industrijske kovinarske šole »Iskra« proti Kamniku in naprej v Gornji grad na Štajerskem. To so bili člani kulturne sekcije IKS »Iskra«, ki so v Gornjem gradu gostovali s pestrim programom. Nastopil je moški pevski zbor, pevski oktet, orkester ter dramska skupina. Program so mlali kulturniki pripravljali že od začetka letošnjega leta pod vodstvom tovariša Mršiča. Na omenjenem izletu so si najprej ogledali znamenitosti Gornjega grada, potem pa so se odpeljali naprej po Logarski dolini. Gostovali so tudi v Mozirju, nato pa še v Taboru. Povsod so jih ljudje z navdušenjem sprejeli in fantje iz »Iskre« si tako uspelih gostovanj še želijo. M. M.
IGRATI HOČEJO ZA VSAKO CENO
DPD Svoboda Kranj-center bo za Novoletno jelko razveselila kranjske otroke z Gorinškovo pravljično igro »Rdeča kapica«. Ker bo v igri sodelovalo tudi precejšnje število otrok v starosti od 7. do 12. leta, je vodstvo pionirske dramske sekcije pretekli ponedeljek razpisalo avdicijo in o tem obvestilo kranjske šole. Udeležba na avdiciji je prekosila vsa pričakovanja; zbralo se je namreč 121 otrok. Izbira 30 ustreznih mladih igralcev je bila kljub tolikšnemu številu prijavljenih zelo mučna, kajti navdušenim otrokom so le stežka dopovedali, da vsi ne morejo igrati. Prve pevske vaje so že v teku. S.
DELAVCI IN DIJAKI IZ RIB-NEGA SO DOBILI AVTOBUSNO ZVEZO
2e nekaj dni redno vozi nov avtobus z Jesenic skozi Bled v Ribno. Ta zveza je olajšala prevoz delavcem iz Ribnega in Ble-posebno pa so se je razveselili di-da, ki so zaposleni na Jesenicah, jaki, ki so doslej hodili iz Ribnega peš v šolo na Bled. -Jb
NOV AVTOBUS   — CENEJŠE VOŽNJE
Podjetje Avtopromet v Kamniku je te dni nabavilo nov 38-sedežni avtobus za daljše vožnje in izlete. Do sedaj je imelo podjetje le dva avtobusa znamke TAM, ki sta bila za izlete premajhna in tudi vožnja ;e bila zaradi tega dražja.
kroniMti
SE SE BODO SESTALI
V torek so se sestali v Kranju šefi kadrovskih oddelkov podjetij, ki imajo nad 500 zaposlenih. V razgovoru so si izmenjali organizacijske sheme in dosedanje izkušnje na področju organizacije dela oziroma organizacijskih služb posameznih kadrovskih oddelkov. Izkazalo se je, da je ta oblika izmenjave izkušenj lahko zelo koristna pri nadaljnjem delu. Sklenili so, da se bodo sredi decembra ponovno sestali in obravnavali probleme personalne službe.
RAZPRAVA O NACRTU ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH
V sredo popoldne je v Kranju predaval načelnik sekretariata Izvršnega sveta za delo LRS Rado Miklič. Govoril je o nekaterih značilnostih in novostih načrta zakona o delovnem razmerju.
NAJBOLJ TEŽAVNO JE V GORJAH
Prosvetni delavci blejske občine so imeli preteklo soboto občni ziboir. Predsednik društva tov. Zdenko D dinar je v poročilu nakazal številne probleme, o katerih so člani društva živahno razpravljali. Zlasti zanimiv je bil razgovor o odnosih in sodelovanju med okoliškimi šolami, in blejsko osemletko. Sčasoma se bo razvila v popolno osemletno šolo tudi šola v Gorjah. Za sedaj pa še nima pogojev, ker so prostori pretesni in ne ustrezajo sanitarnim in higienskim zahtevam. Letos so sicer pridobili eno učilnico, vendar je to še vedno premalo. Veliko otrok iz Gori j obiskuje osemletko na Bledu. Za te otroke bo potrebno urediti redni prevoz na Bled, če v Gorjah še ne bo 'kmalu pogojev za samostojno osemletno šolo.
-jb
IZ KRANJSKE KULTURNE KRONIKE
V sredo je kranjska kulturna kronika zabeležila kar dva pomembna dogodka, itn sicer ctočnl zbor muzejskega in zgodovinskega društva ter razstavo akvarelov akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja.
Program občnega zbora MZD je obsegal pregled dosedanjega dela in perspektivni načrt poglobitve in razširitve muzejske dejavnosti v bodoče.
Razstavi risb akademskega slikarja Doreta Klemenčiča »Po sledovih NOB«, ki je zabeležila v 13 dneh rekorden obisk, in sicer 3.600 obiskovalcev, sledi tokrat razstava akvarelov akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja. Nedvomno bo tudi to razstavo, ki je hkrati 4 Ravnikar jeva razstava v Kranju, kranjsko občinstvo z veseljem pozdravilo, saj so specifičnosti Ravnikar j evega likovnega izražanja ljudem zelo blizu. Razstavljeno je 29 akvarelov, ki pa predstavljajo le izbor iz avtorjevega celokupnega epusa. Razstavljena dela, ki govore, da je njih avtor mojster akvarela, so tudi po motiviki zelo pestra. Le-ta se omejuje predvsem na pokrajino - morje, morsko obalo, Srednji vrh nad Martuljkom Itd. — Razstava bo odprta predvidoma 14 dni. S.
ZBOROVANJE SLEPIH
Okoli 30 slepih z območja i i-seniške, radovljiške, blejske in bohinjske občine se je zbralo v nedeljo na rednem letnem ob'-nem zboru na Jesenicah. V razpravi so udeleženci nanizali vrsto problemov, ki jih težij >. Mednje sodi tudi nepravilno zaposlovanje slepih. Na zborovanju so obdarili nekaj aktivnih članov Združenja slepih, socialno šibkim pa so dodelili denarne podpore. U.
GORSKI REŠEVALCI  SO SE SESTALI V DRAGI
V Dragi jc bil pred kratkim sestanek gorskih reševalcev iz Tržiča dn Begunj. Razpravljali so o nalogah gorske reševalne službe pri reševanju ponesrečencev na območju Karavank. Med reševalec so na -sestanku sprejeli 6 novih članov iz Radovljice. Sklenili so, da bo v Begunjah in Radovljici v bodoče sekcija gorske reševalne službe Tržič in da bodo priredili 8. decembra reševalni tečaj v Dragi. Postaja gorske reševalne službe Tržič in sekcija Begunje štejeta 20 članov, ki so za reševalne akcije popolnoma opremljeni. J. S.
72
Proučimo tudi to
Povzetki iz nekaterih razprav o razvijanju trgovine, obrti, gostinstva in turizma na Gorenjskem
Kako zgrabiti bika za roge?
Okrog tega vprašanja se hočeš nočeš sukamo T vseh razpravah o razvijano u teh gospodarskih Tej, ki močno vplivajo na to, kaj delavec dejansko lahko prejme za svoj zaslužek, ki ga dobi v tovarni.
Težnje, da bi te, še močno nebogljene panoge razvili, so bile že v prajšnjeletnih družbenih planih. Konkretni uspehi pa so še bore pičli. Hkrati, ko so naša usta poudarjala, da mora biti razvijanje teh področij odslej naša prvenstvena naloga, so nase roke ša vedno močno božale skoraj samo industrijo. Saj so še lani tudi nekatere gorenjske občine dajale sklade, namenjene za razvoj obrti, trgovine, gostinstva, turizma — industriji. Pod pritiskom problemov z drugih področij in v skrbi za izvore občinskih in okrajnih dohodkov smo odrivali ob stran tnanj donosne veje, ki pa jčh prebivalec v občini, potrošnik, ne more pogrešati. Tako je ostalo marsikatero določilo okrajnih in občinskih družbenih planov o razvijanju teh panog skoraj le prazna deklaracija, s katero si potrošnik ne ve kaj prida pomagati. Problem je čedalje bolj žgoč.
Seveda lahko najdemo v svoje opravičilo tudi objektivne vzroke. Predvsem pa v organih samoupravljanja, pa tudi v merilu okraja še nismo uspeli določiti konkretne (načela so nam jasna, pravimo vsi) politike pri razvijanju trgovine, obrti, gostinstva, turizma. Ne vemo še, kako zgrabiti bika za roge. Zato korak še marsikje stopi v meglo.
INVESTICIJE NE REŠUJEJO VSEGA
Dostikrat zožimo vso problematiko samo na investicije. V jeseniški občini je bilo večkrat slišati: lokalov ni, investicijskih sredstev za te namene nimamo, kako naj potem razširjamo obrt in trgovino. Res je: nimamo ustreznih trgovskih skladišč, tržnic, lokalov, sodobnejše tehnične opreme za trgovino, obrt, gostinstvo, turizem. Toda podjetja iščejo kredite le v občini, kvečjemu še v okraju, na republiških in zveznih natečajih pa ne. Vzrok je res tudi v še vedno zapleteni poti do kredita; pritisk iz podjetij in občin na to, da bi stvari poenostavili, pa je prešibak. Tudi občinski skladi niso izkoriščeni. Od 40 milijonov din letošnjih občinskih skladov za trgovino je bilo do oktobra angažiranih 25, porabljenih pa 15 milijonov. Od kakih 19 milijonov dinarjev občinskih skladov za turizem in gostinstvo pa je bilo do začetka oktobra uporabljeno le kakih — tričetrt milijona.
pise, ker je premalo takih obrtnikov, ki bi delali z obrtnim dovoljenjem. 2e večkrat smo slišali na raznih sejah značilen primer, da v vsej kranjskogorski dolini ni kovača, ki bi imel svojo obrt prijavljeno, vendar so vsi tamkajšnji konji kljub temu podkovani.
RAZLIKUJMO MED DONOSNIMI IN SAMO NUJNIMI PANOGAMI
Tudi davčna politika v obrti v posameznih občinah ni dovolj jasna. Nekateri ljudski odbori so jo prepustili kar aparatu. Podobno velja tudi za davčno politiko v trgovini in gostinstvu. Ta davčna politika ni vedno stimulativna. Zakaj ne bi nekaterim uslužnestnim obrtnim delavnicam predpisali le minimalni, morda celo le simbolični pavšal. Tudi v trgovini kaže razločevati donosne panoge (na pr. trgovino z luksuznimi predme.i) od panog, ki niso kaj prida rentabilne (trgovina s kmetijskimi pridelki, špecerija). Tu je treba določiti iln izbrusiti merila, da ljudski odbori ne bodo po vsej sili iskali vir dohodkov tudi tam, kjer ta ali ona obrtna ali trgovska poslovalnica ne more akumulirati, a je tam eipričo poireb potrošnikov potrebna. Naj ne bo namen samo ta, da zagotavljamo vir proračunskih sredstev (ki pa je v takih primerih tako in tako neznaten), marveč tudi zadovoljitev po-trošnikovih potreb! Morda bo bolje kazalo uveljavili moralno obveznost, naj podjetja, ki bi plačevala le simboličen pavšal, eventuelno prihranjena sredstva investirajo za svoj nadaljnji
2e dalj časa imajo delavci v »Planiki«, Kranj za malico lahko tudi topli obrok
razvoj. Začnimo gledati v slabo donosnih, a nujnih trgovinicah ter uslužnostnih obrtn.h obratih bolj delček komunalne kot pa pridobi tvene dejavnosti. Ne ravnajmo v občinah tako, da bi razvijali samo donosne panoge, pozabljali pa na to, kaj potrebuje potrošnik.
OBRT ALI INDUSTRIJA?
V socialističnem sektorju proizvodne obrti ugotavljamo težnje, da bi se delavnice razvijale v industrijo. Te težnje podpirajo tudi nekateri ljudski odbori. V eni izmed razprav je nekdo dejal, da ga to močno spominja na primerjavo z zagrmi venecijankami na eni ter polno j armenski na drugi sirani. Najbrže je marsikomu ■nejasno, koliko je to preraščanje obrti naraven, koristen in celo potreben razvoj, koliko pa so take težnje škodljive. Morda kaže nekatere obrt. panoge tudi na Gorenjskem že razvijati v industrijo. Tak je primer, denimo, s pekarnami in klavnicami. Po svetu, v razvitejših državah, razvoj sili h koncentraciji malih pekarn in klavnic v velika industrijska podjetja, ki oskrbujejo velika področja. Ali naj tudi pri nas, na Gorenjskem, težimo za takimi industrijskimi pekarnami, klavniškimi, mlekarskimi, industrijskimi podjetji, ali naj hi tako podjetje oskrbovalo celotno Gorenjsko aLi le okoliški bazen, ali pa naj v vsakem kraju gradimo majhen obrat? O teh stvareh posamezniki razmišljajo, slstematičnejše pa jih še nismo začeli proučevati.
Problem teh panog v tem sestavku ni kompleksno prikazan, marveč so to le paberkd iz nekaterih dosedanjih razprav, po novinarski be-ležnici posredovani povzetki pomembnejših teženj, misli, pobud, predlogov, na katerem koncu, kako se lotiti te žgoče problematike, da bi prišli do čim bolj učinkovitih rezultatov. Kakor smo tudi na prvi seji novega OLO slišali, se bodo OLO in njegovi organi kar takoj vrgli na to delo. To kaže, da se nameravajo okrajni oblastveni organi odločneje in preciznejše lotiti te problematike. Stvar vseh občinskih ljudskih odborov, organov samoupravljanja, množičnih organizacij je, da pri tem sodelujejo, saj mora biti ravno v komunah težišče vsega tega dela, če naj bo res uspešno. Množična razprava naj razjasni načela konkretne 'politike v okraju in občinah, da bi lahko v perspektivnih in druigo-letnih družbenih planih natanko določili, kako bomo v mejah realnih možnosti razvijali obrt, trgovino, gostinstvo, tuirdizem, kakor seveda tudi druga področja. M. Z.
Občni zbor sindikalne podružnice v „lsk n
SKREGANO Z GOSPODARSKO PAMETJO
Problemi so številni. Obrtni delavci odhajajo v tovarne. Samo v jeseniški Železarni je kakih 700 obrtnikov zaposlenih večidel pri delu, ld nima zveze z njihovimi poklici. Tu je, med drugim, problem neustreznega nagrajevanja. Mar ni skregano z gospodarsko pametjo to, da tanini pravilnik tega ali onega industrijskega podjetja lahko zagotovi večjo plačo obrtniškemu delavcu kot pa obrtno podjetje, čeravno so potrebne v obrti predvsem visokokvalificirane in kvalificirane moči?
U služnostne obrti je še zlasti premalo, a spoznanje o tem, kako je potrošniku potrebna, kakor da še ni zmagalo niti v vseh ljudskih odborih. Sušmarstvo smo že kar legalizirali s tem, da pobiramo davek od šusmarjev. Legalizirali pa smo ga zato, ker je življenje pogazilo pred-
V novih prostorih večja proizvodnja
Tudi v obrtnem podjetju »Cokla« na Blejski Dobravi bodo lepo proslavili Dan republike, hkrati bodo proslavili tudi novo delovno zmago. Izpolnili so družbeni plan in ga bodo do konca leta znatno presegli. Do 13. novembra so izdelali za 50,760.000 din raznih zaščitnih sredstev, predvsem zaščitno obutev, rokavice in podobno. Po občinskem družbenem planu je bil ta kolektiv dolžan doseči za 46 milijonov din bruto proizvodnje, kot kaže bodo to številko občutno prekoračili.
Pred letom dni se je kolektiv »Cokle« preselil v nove prostore, sodobnejše in večje. Spričo tega, da imajo zdaj ugodnejše pogoje za delo — boljša razmestitev strojev, boljša organizacija dela itd. so povečali tudi proizvodnjo in proizvodnost dela. Letos so dosegli na enega zaposlenega — večina je ženske delovne sile — že 1,363.000 din bruto proizvodnje ali 11,2% več kot lani. Uvedli so tudi vrsto nevih artklov — zaščitnih sredstev in jih danes izdelujejo že 75 vrst. Letos so med drugim začeli izdelovati aru-irane rokavice za potrebe mornarice. To so rokavice, ki so na dlani okovane z zakovicami; izdelali pa so že 12.000 parov takih rokavic. Začeli so izdelovati tudi zaščitne škornje z jeklenimi kapicami. Letno jih bodo izdelali okrog 50 000 parov. Jeklene krp ca za te čevlje pa bodo izdelovali v IKI v Mariboru. Začeli bodo izdelovati tudi platnene in predpasnike iz plastične mase, jutaste obleke, rokavice in še vrsto drugih zaščitnih sredstev. Spričo tega bedo uvedli dve izmeni in zaposli1! okrog 40 novih delavcev, predvsem žensko delovno silo, ki jo je v jeseniški občini še dovolj.
P.
V torek, 19. novembra je bil v tovarni »Iskra« v Kranju redni letni občni, zbor sindikalne podružnice. V dvorani nad tovarniško restavracijo se je zbralo okrog 165 delegatov iz vseh oddelkov tovarne. V poročilu je izvršni odbor sindikalne podružnice navedel nekaj pomembnih ugotovitev o delu sindikalne organizacije in gospodarskih uspehih kolektiva.
Letos so v »Iskri« dosegli izredno hitro povečanje proizvodnje in njena vrednost bo do konca leta znašala predvidoma petkrat več kot v letu 1950. Število zaposlenih se je v tem času pomnožilo le za 53 %. Izvršni odbor sindikalne podružnice meni, da nudi sedanji tarifni pravilnik delavcem precejšnjo stimulacijo za večjo produktivnost. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je ustvarjena vrednost na posameznega člana kolektiva precej povečala. V istem obdobju lanskega leta je ta znašala 1,297.000 dinarjev, letos pa že 1,502.000 dinarjev. Produktivnost je letos v primerjavi s preteklim letom za 15,8 °/o večja.
Pomembna dogodka za kolektiv so bile v tem letu volitve v občinski zbor proizvajalcev in volitve v delavski svet in upravni odbor podjetja. V sedanjem delavskem svetu je 9 žena in 13 mladincev, neposrednih proizvajalcev pa je 61. Vse te številke dokazujejo lep napredek pri uveljavljanju žena in mladine v samoupravnih organih. V raznih organih delavskega in družbenega upravljanja sodeluje 550 članov kolektiva.
V »Iskri« so letos uresničili 'tudi vrsto ukrepov za izboljšanje prehrane delavcev. Število abonentov tovarniške restavracije se je v tem obdobju precej povečalo. Sindikalna organizacija se je vseskozi zavzemala za to, da cen posameznih obrokov hrane niso zvišali. Delavci dobijo zdaj med delovnim časom tudi toplo malico.
V počitniškem domu v Ankaranu je letos poceni letovalo 959 članov kolektiva. Zal dopusti niso bili dovolj smotrno razdeljeni in bodo to vprašanje morali v podjetju bolje urediti.
Prebivalce vasi Sorica je 87. številka »Glasa Gorenjske« posebno razveselila, »aj je bil naš kraj omenjen kar na dveh mestih. 2al nam je le, da se Bod i čar pri naa ni nič oglasil, ker bi mu lahko dali točnejša pojasnila o spomeniku talcev v Davčd kakor tudi o našem skladišču lesa, drv in navlake. Naj bo že tako ali tako, Bodičarju smo vsekakor zelo hvaležni, da je odkril Kmetijsko zadrugo Sorica v Selški dolini. Morda so o tem odkritju brali tudi izdajatelji Škofjeloških razgledov, saj v 3. zvezku, kjer so naštete kmetijske zadruge v Selški dolini, naša zadruga sploh ni omenjena, pač pa zadruga, ki je že od leta 1954 ni več. ,
Čaka nas odprt problem: kako prilagoditi samoupravljcnje v sezonskih gostinskih pod' jetjih specifičnostim te panoge?
V kranjskem okraju so štiri gostinska podjetja, ki zaposlujejo v turistični sezoni več k t 30 ljudi ter zato v teh podjetjih volijo delavske svete. Kakih 20 gostinskih podjetij pa je takih, ki zaposlujejo več kot sest, toda manj kot 30 ljudi; v teh podjetjih je v delavskem svetu celolen kolektiv.
V sezonskih gostinskih podjetjih ostanejo izven sezone v glavnem le vodilni uslužbenci ter obrtniški delavci (vprašanje zase je, ali ne bi bilo morda ceneje, da bi vzdrževalna obrtniška dela ta gostinska podjetja naročala pri obrtnih podjetjih). Le-ti pa niso osnovni gostinski kader ter zato nimajo posebnega zanimanja za razvoj gostinskega podjetja. Prav tako pa nima tega interesa tudi strokovni gostinsko osebje, ki je v podjetju le v sezoni, sicer pa se od leta do leta seli iz podjetja v podjetje. 'I'ako organi samoupravljanja v takih podjetjih nimajo prave materialne vzpodbude za svoje delo, ker niso navezani na podjetje tako ket, denimo, v tovarnah. Tudi praksa kaže, da njihovo delo ni razvito.
Letos pripravljajo v tovarni tretji seminar delavske šole, ker se je ta oblika izobraževanja pokazala za najboljšo. V podjetju je tud* zanimanje za kulturno in športno dejavnost zelo veliko.
V razpravi so udeleženci občnega zbora med drugim govorili o tem, kako bi člane kolektiva še bolje seznanili z delom delavskega sveta, in predlagali, naj bi v prihodnje razdelili gradivo za seje članom sindikalne podružnice. O posameznih problemih bi se potem delavci lahko pogovorili na množičnih sestankih. -ey
Druga razveseljiva novica za prebivalce So-rice je odgovor na vprašanje I. K., v katerem nam pojasnjujete, da bodo elektrificirali tudi Zgornjo Sorico in da je bilo to ime v članku o gospodarski problematiki občine Železniki, dne 25. oktobra pomotoma izpuščeno. Tudi izjave občinskega ljudskega odbora Železniki smo veseli, saj na vsa tozadevna vprašanja doslej nismo prejeli točnega odgovora. Zeumo le, da bi napore vaščanov ( ne »le nekaj gospodarjev«, kakor to pravi I. K.) občina tudi gmotno podprla.
Skupina zadružnikov lz Sorice
G1A S
GORENJSKE
PREUSMERITEV GOSPODARSKE DEJAVNOSTI EKONOMIJE BLED
Blejska ekonomija, ki deluje kot samostojna kmetijska organizacija, je lan! po temeljiti proučitvi gospodarskih in podnebnih pogojev preusmerila svojo dejavnost od gojitve raznih kultur na plantažo jabolk in črnega ribeza. Razen tega se bo posestvo šo bavilo z živinorejo, ker ima dovolj travnikov in pašnikov. Dokler se nasad ribeza in jabolk ne bo razrasel,
bodo vmes še vedno gojil! druge kulture, predvsem krmne rastline in razne vrste zelenjave.
-jb
POTREBNA JE NOVA ZADRUŽNA HLADILNICA
Preskrba industrijskega prebivalstva s kmetijskimi pridelki, zlasti s sadjem in zelenjavo skoraj povsod šepa. Kmetijska zadruga Bled bo sčasoma skušala preusmeriti dovoz sadja in zelenjave na Jesenice. Za to pa bi bila nujno potrebna hladilnica za shranjevanje zelenjave, ker bi bil. šele tedaj možen načrten odkup. Tako hladilnico nameravajo urediti v novem zadružnem skladišču.
POTROŠNIKI BI BILI VESELI
2e lani je kolektiv klavnice »Graničar« v Vršcu pripravil za potrošnike   poseben   »zavoj —
ozimnico«. Ti zavoji, ki jih je več vrst, vsebujejo vse vrste mesnih izdelkov in masti. Zavoj št. 3 vsebuje n.pr. razen 25 kg masti še 20 kg raznega suhega mesa, 11 kg ocvirkov, 10 kg izdelkov tako imenovane mehke predelave (krvavice itd.), 4 kg drobnarij (noge, rep, ušesa itd.) in 8-kg suhih klobas. Skupna teža zavoja znaša 82 kg, stane pa 26.000 dinarjev. Zaradi nizke cone, dobre kvalitete in okusne opreme je povpraševanje po teh zavojih zelo veliko, Lani je klavnica izdelala pravzaprav le poskusno in je prodala že 1500 zavojev. Letos pa je povpraševanje tako veliko, da klavnica zaradi majhne zmogljivosti ne bo mogla zadovoljiti povpraševanja. Zato bo navezala stike z ostalim!   klavnicami   v okolici.
IZ KLUBA
GOSPODARSTVENIKOV
PREDAVANJE PROF. IVANA BERTONCLJA
V torek, 26. novembra, ob 16. uri bo v prostorih Trgovinske zbornice v Kranju predavanje o vodenju ljudi v proizvodnji. Predaval bo član Zavoda za proučevanje organizacijo dela in varnosti pri delu LRS prof. Ivan Bcrtoncelj. Predavanje, ki ga prireja Klub gospodarstvenikov pri Trgovinski zbornici v Kranj«, bo predvsem zanimivo za vodilno osebje ▼ podjetjih in ustanovah.
Zadružniki iz Sorice pišejo uredništvu
Torej gre za vprašanje: ali je moč doseči to, da bo strokovno jedro osebja v teb podjetjih stalnejše vezano na podjetja (s podaljšanjem turistične sezone, s kako sorodno zaposlitvijo tudi izven sezone v kraju podjetja ipd.), ali pa kaže samoupravljanje v teh podjetjih kako drugače prilagoditi specifičnostim?
Nekaj predlogov je bilo že slišati. Odbor za delavsko upravljanje pri Gostinski zbornici za okraj Kranj je predlagal, naj v gostiščih z manj kot 75 zaposlenimi ne bi volili organov upravljanja, marveč naj bi to funkcijo prevzel celoten kolektiv. Nekateri se nagibljejo k predlogu, naj bi povečali pristojnosti direktorjev sezonskih podjetji. Tretji pa sodijo, naj bi se s temi podjetji neposrednejše ukvarjali občinski ljudski odbori in njihovi za ta področja pristojni sveti. T emeljitejše proučitve tega problema pa se pravzaprav še nismo lotili, vendar potrebe zdaj silijo k temu.
Z.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 04.
Privatnikom malih oglasov ne objavljamo  pred   vplačilom. —
Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20 % popusta.
Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 190.
V nedeljo ponoči sem od »In-teksa« do Zlatega polja izgubil rjav balonski plašč. Pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi v oglasni oddelek.
Izgubila sem usnjene rokavice od Kranja do Orehka. Najditelja prosim naj jih proti nagradi vrne v oglasni oddelek.
Nov električni brivski aparat prodam. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam  motorno  kolo DKW
200 cem v zelo dobrem stanju. — Kalan, Poljšica, Podnart.
Prodam nekaj dobro ohranjene moške obleke. — Eržen, Huje 63, Kranj.
Plug filfeg - gerette znamke »VVolf« prodam. Poizve se: Zalog 42, p. Cerklje.
Prodam 2 šivalna stroja z okroglim in dolgim čolničkom za krojača ali šiviljo. Cena nizka. — Vodnik Marjanca, Trboje 80, Smlednik.
Travnik v Tenetišah, velikosti 3,40 ha, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami in nekaj vrta v središču mesta Kranja. Vselitev možna z zamenjavo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek.
Prodam kompletno valovito spalnico v surovem stanju. Ogled pri Cehovinu na Primsko-vem.
Prodam kompletno masivno spalnico iz hrastovega lesa in vetrino zelo dobro ohranjeno po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku.
Zatekel se je mlad črnosiv ovčjak. Lastnik ga lahko dobi na Primskovem 85, najkasneje do 26. 11. 1957.
Prodam emajliran štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam nova sobna vrata z okvirjem. Kljuka in okovje po-niklano. Cena 7.500 din. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam moped TMZ. Informacije dobite v »Tapetništvu«, Kranj.
Prodam rabljen vzidljiv štedilnik desni z bakrenim kotličkom in voz nosilnosti pol ione.
Informacije dobite v župnlšču, Koroška Bela, Javornik.
Prodam šivalni stroj za moška in damska dela za 30.000 din. — Pregant, Javornik, Kidričeva 11.
Poceni prodam cca 700 komadov cementne stare strešne opeke. — Gaz vod a Matevž, Breg pri Preddvoru.
Kupim dinamo močno 4—6 KM in turbina 40—50 cm veliko. Vse naj bo v dobrem stanju. — Per-vanja Rafael, Titov trg 12, Kranj.
V službo sprejmemo 2 nekvalificirana delavca, mlada, vojaščine prosta in zdrava. Plača po dogovoru. — Mestna klavnica, Kranj.
Za  takojšen   nastop iščemo:
trgovskega pomočnika špecerijske stroke in blagovno knjigo-vodkinjo ali knjigovodjo. Plača po tarifnem pravilniku. Grosi-stično trgovsko podjetje »Živila«, Kranj.
Gospodinjsko pomočnico, starejšo, samostojno, išče 3 članska družina. Vprašati vsak dan po 14. uri pri Gričarju, Kranj, Zlato polje.
Za opravljanje poslov v društveni točilnici sprejmemo upokojenca (zakonski par). — Društvo upokojencev, Kranj, Tomšičeva 28.
Zamenjam stanovanje na Primskovem za drugo kjerkoli v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku.
Zamenjam enosobno stanovanje na Gorenji Savi za drugo kjersoli v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku.
Po službi grem pomagati v gospodinjstvo za hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku.
Podpisana Križnar Ivanka preklicujem svojo izjavo zoper Rupar Anico in njenega moža ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. — Križnar Ivanka.
Podpisana Godnov Mana iz Čadovelj št. 6 preklicujem in obžalujem vse kar sem žaljivega in obrekljivega govorila o Zupan Matevžu iz Čadovelj št. 5 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Pozivam tisto osebo, opazovano s pričami, ki je v nedeljo zvečer okradla zajce, pri Štular Heleni, Otoče Podnart. — Ce jih ne vrne v roku 3 dni, prijavim drž. organom LM.
Prodam emajliran štedilnik. — Jenko, P rim s kov o, n. h.
Prodam dobro zaraščen gozd v Udnem borštu. Naslov v ogl. oddelku.
PRODAJA MLEKA
Obveščamo cenjene odjemalce v Kranju,   da  bomo prodajali
RAZGLAS PODALJŠANJE OSEBNIH IZKAZNIC
Pozivamo vse prebivalce, ki stalno bivajo na območju mesta Kranj, da se osebno zglasijo na Matičnem uradu ObLO Kranj, Titov trg 4, z osebno izkaznico, zaradi podaljšanja veljavnosti osebnih izkaznic.
Matični urad bo podaljševal veljavnost osebnih izkaznic od 7. do 15. ure, po abecednem redu priimkov, in sicer;
A — 2. decembra 1957
B — 3., 4. in 5. decembra 1957
C — 6. decembra 1957
C — 7. decembra 1957
D — 9. in 10. decembra 1957
E — 11. decembra 1957
F — 12. decembra 1957
G — 13. in 14. decembra 1957
H — 16. decembra 1957
I, J — 17. in 18. decembra 1957
K — 19., 20. in 21. decembra 1957
L — 23. in 24. decembra 1957
M — 25., 26. in 27. decembra 1957
N — 28. in 30. decembra 1957
O — 31. decembra 1957
P — 3., 4. in 6. januarja 1958
R — 7., 8. in 9. januarja 1953
S — 10., 11. in 13. januarja 1958
S — 14., 15. in 16. januarja 1958
T — 17. in 18. januarja 1958
U — 20. januarja 1958
V — 21., 22. in 23. januarja 1958
Z — 24., 25. in 27. januarja 1958
Z — 28., 29. in 30. januarja 1958
Ob Dnevu republike - 29. novembru čestitamo vsem državljanom in jim želimo še več uspehov na poti socialistične izgradnje
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE KLOBUKOV
» SESIR «
ŠKOFJA LOKA
Jtti^atdiama uase izdelke: maske m dštnske klaluke, latite it* Inke im za\i\e dlaki v vsiU tatvok m kvatiietaU
mleko v četrtek popoldne za petek 29. novembra ter v soboto popoldne za nedeljo 1. decembra.
Prodajalne bodo zaprte v petek in nedeljo. — Zadružna mlekarna, Kranj.
OBJAVE TEČAJ GODBE
Godbena sekcija »Svoboda« — Kranj obvešča vse one, ki imajo veselje do godbe na pihala da prične z rednim poukom. Prijave vsak torek in petek od 18. do 19. ure v godbeni sobi Sindikalnega doma. Pouk brezplačen.
LOVSKA VESELICA
LD »Sorsko polje« vljudno vabi vse na veliko lovsko veselico, ki bo 23. novembra ob 19.30 uri v kino dvorani predilnice Trata-Škofja Loka, kolodvor.
Na sporedu bo kino, ples in lovska kuhinja. — LD »Sorsko polje«.
»STORZlC«, Kranj: 22. novembra ob 16., 18. in 20. uri premiera sovjetskega barvnega cinemaseope filma »PROLOG«.
23. novembra ob 16., 18. In 20. uri sovjetski barvni cinemaseope film »PROLOG« ter ob
22. uri premiera sovjetskega barvnega filma »OTHELO«. —
24. novembra ob 8.30 uri matineja sovjetskega barvnega ci-cenamoseope filma »PROLOG«, ob 10.30., 14., 16., 18. m 20. uri angleški barvni film »LEPO JE BITI MLAD«.
»SVOBODA«, Stražišče: 23. nov. ob 18. in 20. uri premiera sovjetskega filma »OTHELO«, dne 24. nov. ob 15., 17. in 19. uri francoski farvni film »BEL AMI« (Lepi striček).
»TRIGLAV«, Primskovo: 23 .novembra ob 18. in 20. uri angl. barvni film »LEPO JE BITI MLAD«.  24. nov.  ob  16.30 in
19. uri sovjetski barvni oine-. maseope film »PROLOG«.
NAKLO: 23. nov. ob 19. uri francoski barvni film »BEL AMI« (Lepi striček). 24 nov. ob 16. in 19. uri nemški film »LUČ LJUBEZNI«.
»RADIO«, Jesenice: 22. novembra ameriški barvni film »BEAU RRUMMELL«. od 23. do 26. nov. amer. film »ANGEL ALI VRAG«.
»PLAVŽ«, Jesenice: 22. nov. mehiški film »UMIRAM SREČNA«. Od 23. do 26. nov. amer. barvni film »BEAU BRUM-MEL«.
ŽIROVNICA: 23. in 24. novembra mehiški film »UMIRAM SREČNA«.
DOVJE   MOJSTRANA:   23. in
24. nov.  francoski  film »HEROJI SO UTRUJENI«. RADOVLJICA-   od   22.   do 24.
novembra amerški revijski barvni film »POLETNI CAS«.
V petek in soboto ob 20. uri.
V nedeljo   ob  15.30,  17.30 in
20. uri.
BLED: od 22. do 25. nov. amer. barvni film »SIN ALI BABE«.
V petek in ponedeljek ob 20. ur:. V soboto ob 17. in 20. uri.
V nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10. uri matinej.
LJUBNO: 23. in 24. nov. jugo-slov. film »KRVAVA POT«. —
V soboto ob 19.30 uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri.
»SORA«, Škofja Loka: od 22. do 24. novembra ameriški barvni film »LJUBIM MELVINA«.
»KRVAVC«, Cerklje: 23. in 24. novembra amer. barvni film »SIN BLEDOLICNIKA«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri.
Poročila, poslušajte vsak dejavnik ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri; v nedeljo pa ob 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 22.00 in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
PETEK, 22. NOVEMBRA
9.00 Radijski roman — Tara-sov-Rcdinov: Čokolada — XII.
9.20 Slovenske  narodne pesmi (Poje zbor  »France Prešeren« iz Kranja). 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov.
12.30 Kmetijski nasveti — ing. Milko Breznik: Sodobna vinogradniška tehnika.
12.40 Poje baritonist Roman Pe-trovčič, s harmoniko spremlja Avgust Stanko.
13.15 Od arije do arije.
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Lojze Jakopič: Zvesti Cuj.
BREZ TOVARIŠTVA IN POŽRTVOVALNOSTI NE GRE
V četrtek zvečer so imeli jeseniški smučarji svoj redni letni občni zbor. Čeprav so nekateri člani kluba pričakovali majhno udeležbo in takorekoč razpust kluba, o čemer so v zadnjem času tako radi govorili, do tega le ni prišlo. Zbora se je udeležilo precej predvsem mladih smučarjev, toda če vemo, da je na Jesenicah več sto smučarjev, ne moremo biti tudi s tako udeležbo zadovoljni. Pogrešali smo veterane smučanja, ki bi s svojimi izkušnjami lahko pomagali mladim.
Iz poročil in razprave lahko povzamemo, da so jeseniški smučarji, zlasti mladi, precej napredovali in da so se tudi v republiškem in zveznem merilu dobro uveljavili. Potrebni pa so jim izkušeni smučarji, ki bi se, na čelu mladih, znali boriti za napredek in množičnost tega lepega zimskega športa. Dosedanji odbor kluba ni opravičil teh pričakovanj predvsem zaradi nedelavnosti in mlačnosti članov odbora, nekaterih notranjih sporov in podobno, čemur so se spretno izognili z izgovorom, da se s tako malenkostnimi sredstvi kot jih imajo, ne da kaj napraviti. Toda minula sezona je pokazala, da se tudi z minimalnimi sredstvi, dobro voljo in iniciativnostjo da mnogo napraviti. Res je, da je smučarski šport izredno drag. Da je smučarski klub minulo sezono plačal za udeležence državnega prvenstva na Jaihorini 100.000 din, kar je predstavljalo tretjino sredstev, s katerimi je klub razpolagal. Organizirali so še razno tečaje in se udeležili skoraj vseh tekmovanj. Vsekakor pa je uspeh in napredek nekega kluba predvsem odvisen od delavnosti vodstva in ne le od materialnih sredstev. Tudi ostali klubi in društva imajo podobne težave, toda še nihče ni zaradi tega vrgel puške v koruzo, kot pravimo. Iskali so izhoda< in ga našli. V smučarskem klubu na JesenTcah pa tega ni bilo, razen tega pa je manjkalo tudi tovarištva, srčnosti, iniciative in predvsem kot že rečeno — delavnosti. 2e poleti bi klub lahko zbral nekaj sredstev s pomočjo raznih prireditev. Toda odbor je bil nedovzeten in je celo ponujeno priliko, pri kateri bi. lahko zaslužil okrog 50.000 din, odbil. (Hokejski klub, ki je priredil tombolo, je smučarskemu klubu ponudil organizacijo prodaje pijač in jestvin). Mlsliui na razvoj smučanja šele takrat, ko trka na vrata že sneg, je prepozno.
Tudi o množičnosti so mnogo govorili, češ da je ni. Toda kdor gre pozimi z odprtimi očmi po
Jesenicah, bo lahko takoj spoznal, da so skoraj vsi otroci na smučeh, sank ar ali drsalkah. — Sleherni prostor, pokrit s snegom, je poln najmlajših in te je ■treba pripeljati do organiziranega smučanja ali drugega športnega udejstvovanja. Za to pa so potrebni dobri in požrtvovalni smučarski vaditelji. Pa tudi klub je premalo vodil računa o tem. No, nekaj škode so napravile tudi zadnje zime, ker je bilo razmeroma malo snega in pa pomanjkanje smučišč na samih Jesenicah, toda le-teh je v bližnji okolici še vedno dovolj, samo da bo sneg.
Nov odbor kluba, ki so ga izvolili na četrtkovem občnem zboru, bo imel dovolj dela, težavnega dela, predvsem zaradi slabosti dosedanjega odbora. Zavedati pa se mora, da mladina mnogo pričakuje od njega, predvsem požrtvovalnosti in tovarištva, -k
NESREČE
V SORI SE JE UTOPILA
Učiteljica osnovne šole v Bukovici Julijana Strnadova je v torek, 12. novembra dopoldne peljala učence 3. razreda na poučni sprehod v naravo. Pot jih je vodila preko 80 cm široke lesene brvi nad Soro. Otroke je tov. Strnadova pred mostičkom še posebej opozorila, naj hodijo počasi in se držijo ograje. Ivanka Potočnikova iz Praprotnega je kljub temu stekla, na sredini brvi pa ji je zdrsnilo in padla je v naraslo Soro. Deklica se je utopila in kakih 1500 metrov dalje od mostu so njeno truplo potegnili iz vode.
Takih nezavarovanih brvi je na Gorenjskem še precej in otroci hodijo po njih morda tudi dvakrat ali še večkrat na dan, zato naj bo ta nesreča opozorilo vsem krajevnim odborom, da bodo poskrbeli za zavarovanje podobnih lesenih mostičkov. TOVORNJAK GA JE ZBIL, DA JE PADEL POD VOZ
V torek, 12. t. m. ob 18.40 uri je vozil z vprežnim vozom čez kranjski most Anton Kepic z Gorenje Save. Sedel je na levi strani voza in pri prehitevanju ga je tovorni avtomobil S-2834, ki ga je upravljal Miha Berdon iz Drulovke, s tovorom zadel in ga podrl na tla. Čezenj je peljal njegov voz, pri čemer je dclbil hude poškodbe. Nesrečo je zakrivil nepreviden šofer, ki med vožnjo ni nadzoroval tovora.
AVTOMOBIL JE ZGOREL
Šoferju Ivanu Kendi iz tovarne »Planika« v Kranju se je v četrtek, 14. t. m. na križišču ceste za Besnieo nenadoma užgal 1,5-tonski, 18-sedežni avtomobil. Plamen je zajel vse vozilo. Gasilci iso takoj prihiteli na pomoč in požar omejili, tako da je zgorel le prednji del avtomobila. Požar je nastal zaradi tega, ker se je odlomila bakrena cev, po kateri je dotekal bencin v stroj.
15.40 Iz svetovne književnosti — Elisabeth Foright: Starost.
18.00 Iz naših kolektivov.
18.50 Družinski pogovori.
20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 23. NOVEMBRA
6.40 Naš jedilnik. 8.05 Lepe melodije — znani na-pevi.
8.35 Donsiki kozaki pojo . . . 9.00 Radijska   šola    za nižjo stopnjo — Lojze Jakopič: Zvesti ČUj.
10.10 Dopoldanski koncert.
12.00 Opoldanski operni koncert.
11.00 Pionirski tednik.
12.30 Kmečka univerza — ing. Franc Cafhlk: Organizacija odbora za gozdarstvo pri kmetijski zadrugi.
12.40 Vesele citre.
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
15.40 S knjižnega trga.
16.00 Glasbene uganke.
18.00 Okno v svet.
18.15 Medjimur.-lke, hrvaške in bosanske narodne pesmi.
18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori.
20.00 Veseli večer.
22.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 24. NOVEMBRA
7.35 To in ono za vas
8.00 Športna reportaža
8.15 Operetne uverture
8.45 Mladinska radijska  igra -
Grimm: Trnjulčica 10.00 Še pomnite  tovariši... — Peter  Roman.ič:   Oblast v gozdovih 10.30 Kar radi poslušate 12.00 Pogovor s poslušalci 13.30 Za našo vas 16.00 Matija Maležič: Ljudje pod Snežnikom (reportaža)
16.30 Glasbeni tmozaik
17.30 Radijska igra — Leck Fi-soher: Večno breme
18.30 Slovenska pesem od romantike do danes — VII-Skladbe Benjamina Ipavca
V TRŽIČU Poročili so se: Jožef Krevs,
šofer in Angela Zakrajšek, be-lilika blaga; Franc Ostrelio, ključavničar in Marija Praprotnik, tkalka; Jalkob Golja, upokojenec in Angela Torkar, kmečka delavka.
Umrl je Vincenc Tišlar, pre-užitkar.
V KRANJU
Rodile so: Janja Dukič, uslužbenka — deklico; Danica Jug, gosp. pomočnika — dečka.
Poročili so se: Alojzij Bau-man, tov. delavec in Zlata Hre-stak, tov. delavka; Ivan Tepina, čevljarski pomočnik in Emilija Murn, čevljarska prešivalka; Jožo Kern, čevljar in Jožefa Bi-dovec, gosp. pomočnica; Peter Jošt, invalidski upokojenec in Cecilija Rozman, kmečka delavka; Anton Svetelj, mizarski delavec in Alojzij a-Viktorij a Rjaveč, tov. delavka; Franc Koš-njek, kmečki delavec in Apolo-nija Bešter, šivilja; Boris-Josip Eržen, električar in Brigita Pehare, tov. delavka; Vlktor-Miro Štefe, tekstilni delavec in Pavla Benedik, zlatarka; Franc Košnjek, ključavničar in Kristina Jane, tov. delavka; Anton Primožič, komercialist in Justina Jejčič, nameščenka; Jožef Gašperšič, kmečki delavec in Terezija Šenk, tov. delavka.
Lepo, a neprepričljivo
Razmišljanje o romana Mirni MalenSkore »Daj mi roko, pomlad!«
Ljudje, posebno partizani, radi segajo po knijgah, ki opisujejo dogodke iz minule vojne. Ena takih knjig je tudi najnovejši in precej zajeten roman plodovite pisateljice Mirni Ma-lenškove, ki mu je dala naslov »Daj mi roko, pomlad!« Izšel je v Cankarjevi založbi.
Godi se na Gorenjskem pomladi 1944. Kratka vsebina:
Nemci so po zaslugi izdaje in zaradi neprevidnosti komisarja Branka napadli odred in ga skoraj uničiili. Od Sestinsedemsetih borcev jih je ostalo le še dvaindvajset, a še izmed teh je devet ranjencev. Petorico morajo celo nositi, ker so močno poškodovani. Ker na tej strani Save besni ofenziva, je njihova edina rešitev v preboju čez Savo. Toda tja sami ne morejo, ne enajo. Pri tem jim lahko pomaga samo terenec Smeli s svojo skupino, ki pa je silno čuden partizan, iže ves notranje zrahljan. Komisar Branko ga nekako prisiili k sodelovanju, a Smeli, ki je že dalj časa v zvezi z Nemci, jih izda. To je zunanja plat zgodbe, ki se godi v štiriindvajsetih urah.
Dosti zanimivejša, dosti bolj problematična pa je moralna plat romana. Terenec Smeli zaradi gruntarskega porekla začne paktirati z Nemci, kar ga pripelje do izdaje. Pri tem pa obtožuje rdečega komisarja neprevidnosti, iti je povzročila takšno tragedijo. Komisar Branko se zaveda velike krivde, in zaveda se, da ga onkraj Save, kjer je njegovo poveljstvo, čaka huda kazen, verjetno krogla. Kljub temu pa požrtvovalno vodi in spremlja čez most skupino z ranjenci, kjer pa pade. Prav tako doleti smrt tudi izdajalca Smelija.
Zaplet je torej dosti bolj zamotan in napet, da človek knjigo le nerad odloži. Posebno še, ko je knjiga pisana tivo, v njej najdeš gorenjskih besed,
beseda teče, pred človekom se vrsti dogodek za dogodkom, ki f,o opisani v spretni retrospektivi. O vseh važnejših osebah romana je bralec poučen skoraj od njihovega rojstva naprej. Njihovo življenje pred vojno je prepričljivo napisano, a brž ko preide v partizanstvo, tega ni več. Vse obvisi v nekem neprepričljivem, sicer pa lepo napisanem fabuliranju. In prav to mi ne gre v račun. Zakaj?
Ne igre za premočrtnost in šabloni-zlranje v pisanju, naj ima vsak in tudi fantazija svojo (nujno) svobodo. Toda (ta toda!) vsakdo, ne samo nekdanji partizan — še posobej gorenjski, ker se to godi v tej pokrajini — se bo vprašal, če lahko trinajst partizanov, kolikor je po bitki ostalo še calih, more nositi pet močno ranjenih tovarišev. In to iz ofenzive, ki še traja! Ce gre za prikazovanje tovarištva, bi bilo to lahko speljano drugače. Toda — kot je videti, tu ni niti šlo za to, ker se potem pri nevarnem mostu komisar in Stari ob ranjencih filozofsko menita to in ono, za ranjence, za konspiracijo pa jima ni dosti mar. Tudi ni čutiti tistih strašnih naporov, ki bi jih 6 prenosom ranjencev morali imeti. Ne bi se rad spuščal v to, da ne pomnim in tudi drugi ne, da bi kdaj koli med vojno spravljali čez Savo toliko ranjencev (čeprav se je na Savi in ob njej zgodilo toliko čudovitega in napetega), na tak način in v takih okoliščinah — čez most, ki ga je čuval bunker!
Veliko je teh prekrškov zoper partizansko obnašanje, toliko, da se bom dotaknil le nekaterih poglavitnih. Zakaj je potrebno, da dva mladeniča za strah in zabavo mečeta okoli Nemcev pasje bombice? Rad bi vedel za tak primer. Saj Nemci niso bili Italijani, ki so bili bolj plašne krvi! A to je droben primer. Veliko bolj bode v oči
Dore Klemenčič: Maj
Bolnišnica Franja pri Cerknem (risba)
na primer opisovanje, kako so ponoči (in v času ofenzive prižigali luči, kako so kadili, kako so se ranjencem v nemogočih pogojih ob prvi besedi »ženska« porajali erotični občutki, kako je Smeli dosledno »komandant« terencev, kako čudna je terminologija za Štab grupe odredov, zakaj je 1943/44 potrebna zemljanka, zakaj se stari borci in funkcionarji med seboj ne poznajo, čeprav žive in hodijo po približno istih krajih?
Zbir vseh teh drobnih stvari in dogodkov spremeni barvo, duh časa in kraja. A prav to je verjetno hotela avtorica doseči. Saj je Gorenjska tako pisana, tako dinamična in raznolika v partizanski tematiki, da tu res ni treba dosti izmišljati, temveč le dobro in dosti globoko in pazljivo zajemati. Saj drže marsikatere splošne trditve, ki so brez dvoma silno lepo napisane, a v knjigi ni gorenjskega partizanstva, kakršno je verjetno imela avtorica namen opisovati. To se mi zdi škoda toliko bolj, ker je roman napisan spretno, lepo in moderno.
Se najbolj pa motita glavni osebi — komisar Branko in terenec Smeli. Prvi zato, ker je dober človek, proletarskega porekla, komunist in španski borec, ki pa se 1944 počuti tako negotovega, kot bi mu človek v življenju lahko dovolil le še tam do konca 1942. Saj vendar to ni Solohov Grigorij Mele-hov, ki sta ga čas in usoda zanašala sem in tja, kakor je naneslo. Ni imel tiste zgodovine kot komisar Branko. Prosim: napake, slabosti itd. 'mu vsekakor dovolimo, lahko še celo velike. A .kolebanja temu prekaljenemu borcu 1944. leta, ne moremo več dovoliti. Priložnosti za to je imel prej zadosti. A vsekakor prej! Tedaj so iskali zvezo z nami že celo ljudje iz nasprotnega tabora. Pa potem — v stiski pod težo krivde, da so mu razbili odred, utrujen, z ranjenci, v ofenzivi in v hudih skrbeh, kako se prebiti čez Savo, kjer bo verjetno ob glavo, ob bežnem srečanju s Tatjano, s Smelijevim dekletom, ki izžareva vanj »vonj sveže dekliške polti«, takoj zapade njeni lepoti, njenim lepim očem? Res da je prav na erotičnem področju mogoče vse — vendar ne vem, če bi se Branku ali komur koli v okoliščinah, v kakršne ga pripelje pisateljica, moglo zgoditi kaj takega?
In Saneli? — Na Gorenjskem je bilo toliko in tako zapletenih izdajstev, da človek ne ve, katerega bi se lotil pri opisovanju. Je pa že izdajalski frizer Golobic bolj prepričljiv, pravzaprav mu ni kaj dosti reči in je imenitno opisan.
Spet gre za barvo časa in kraja, za partizanski duh. Nenavadnosti je bilo med vojno in prav na Gorenjskem obilo in je zato odveč izmišljati si jih za vsako ceno, čeprav literatura ni zgodovina. Vendar pa tudi po svoje mora slikati zgodovinske podobe in jih okrašene in dvignjene s fantazijo ohranjati zanamcem. Škoda, da je to pot na-ostreno in plodno pero naše pisateljica zajelo sicer lepo, na Široko in globoko, toda zraven posode.
IVAN JAN
'filmi, hiJik cjIl^Umuo
ROB ROT
VValt Dlsnev se ne omejuje zgolj na ustvarjanje risanih filmov, pač pa se od časa do časa ukvarja tudi s proizvodnjo celovečernih igranih filmov, izmed katerih jih je največ posnel v Angliji. Preteklost te dežele je namreč zelo burna, zato tudi motivov za »zgodovinske« filme ne manjka. VValt Disnevev barvni film Rob Rov je romantizirana, na zgodovinske dogodke iz časa nasledstvenih razprtij za prestol med škotskim kraljem Jakobom in nemškim kraljem Jurijem, naslonjena pustolovska zgodba, ki pripoveduje o boju škotskih gorjancev za svobodo in neodvisnost pod vodstvom legendarnega škotskega junaka Roba Rova. Da bi zgodba docela obrnila hrbet zgodovinskim dejstvom, ne smemo trditi, lahko pa rečemo, da je pri rojstvu tega filma odigrala »licentia filmica« pomemb-
no vlogo. — Sicer pa i« kar dober film tega žanra.
OD CARJA DO LENINA Je ameriški dokumentarni film režiserja Axelbanka in sodelavca Rastmana, ki sta potrebovala polnih 13 let, da sta zbrala, uredila in kronološko razvrstila vse dokumentarno gradivo, ali točneje povedano, filmske posnetke najrazličnejših snemalcev iz časa, ko se je v Rusiji začel podirati stari imperialistični svet in je na ruševinah nekdanjega režima vstala nova oblast dotlej zatiranih ljudi. Z odlično montažo teh posnetkov, je dana filmu tudi dobra preglednost in z njo razumljivost. Ves film tvorijo pristni posnetki dogodkov iz dni revolucije, ki so zaradi svoje nepo-tvorjenosti objektivni in pretresljivi. Vsekakor pa je ta film najpopolnejši dokument iz dni oktobrske revolucije. aa
Hatdmki „(fOteu\ike, tevi{e"!
Naprošamo Vas, da pri nakazovanju naročnine označite točen naslov revije ter bančno številko in sicer:
»GORENJSKA REVIJA ZA KULTURO« — KRANJ, št. 61-KB-L-Ž-432
Levo prizor iz »Ba-sticn in Basticnne«, desno iz 2. dejanja »Madame Butter-fly« in v sredi prizor iz opere »Faust«
MAKSIM GORKI: „MATI
Slavnostna predstava v jeseniškem mestnem gledališču
Mestno gledališče na Jesenicah je za .štiri-desetletnico oktobrske revolucije uprizorilo dramatizacijo Gorkijevega romana Mati,. Roman, ki je bil napisan 1. 1906. se pravi eno leto po prvem poskusu socialistične revolucije v Rusiji, spada med najimenitnejša dela
»Mati« v MG na Jesenicah
ruske književnosti, v sklopu sovjetske besedne umetnosti pa zavzema še prav posebno mesto. Gorki, veliki revoluoionar in umetnik, je za to delo uporabil politične dogodke v Nižjem Novgorodu, rojstnemu mestu pisateljevem (danes se mesto imenuje Gorki) ter juh v umetniški obliki posredoval ruskemu ljudstvu. Delo je opremljeno z realističnimi, vendar pa rahlo idealiziranimi postavami iz tedanje ruske družbe in z močno poudarjeno socialistično idejo, kakršna je bila v pred-revoluoijskem času važen činitelj pri oblikovanju zavesti ruskih množic. S tem delom je
Gorki v ruski književnosti odprl pot socialističnemu realizmu, struji, ki je v vsem obdobju revolucije in potem prav do današnjih dni obvladovala rusko umetnost ter rodila velika književna dela (spomnimo se samo na epopejo Mihaila Šokfaova: Tihi Don), v svojem ekstremizmu pa je v marsičem zaviraia svobodni razvoj sovjetske književnosti s tem, da ga je preveč podrejala režimu. Toma romana se nam danes zdi že obrabljena, zaradi idealiziranosti oseb umetniško ne dovolj učinkovita, a kljub temu je delo kot dokument dobe zelo zanimivo. O dramatizaciji romana bi se dalo govoriti, zlasti raztrganost dogajanja precej zmanjšuje odrsko učinkovitost, lepe misli o življenju in ljudeh, izražene prav z gorkijevsko oblikovalno močjo, pa so tudi v dramatizaciji ostale in to daje delu posebno privlačnost.
Z uprizoritvijo »Matere« se je Mestno gledališče na Jesenicah dostojno oddolžilo obletnici revolucije.
Uprizoritev je potekala v redu, brez prevelikega čakanja, kar pomeni pri dramskem delu z enajstimi slikami poseben problem. Zasluga za to gre tehničnemu osebju, seveda pa tudi scenografu Bojanu Cebulju, ki je ustvaril ne preobloženo, vendar pa učinkovito realistično sceno. Kakor v scenu se je Cebulj tudi v režiji omejil na tisto, kar je bistveno in za razumevanje drame potrebno. Ne mislim tu na kako črtanje teksta ali na izpuščanje prizorov (kar morda ne bi škodilo celotnemu učinku uprizoritve), pač pa na dejstvo, da ie režiser posvetil posebno pozornost trem viškom v drami: spopadu delavcev z orožniki, prizoru na sodišču in tragičnemu koncu ma-
tere. Ce je tedaj dejanje na odru potekalo tu in tam brez napetosti — vzrok za to pa je treba iskati zlasti v delu samem — se je v omenjenih treh prizorih dvignilo do takšne prepričljivosti, ki močno prevzame gledalca.
Od vseh številnih vlog je zahtevala največ čustvene prefinjenosti vloga matere Pelageje Nilovne. Marjanca Cebulijeva, ki ji je bila ta kreacija zaupana, se je umaknila v čustveno zadržanost in je v takšni koncepciji svoje vloge popolnoma uspela; vprašanje pa je, če ne bi bila bolj primerna drugačna koncepcija, taka, da bi v nji materin lik bolj izstopal ter določneje izražal antagonizem med strahom za sina v začetku drame in med materino revolucionarnostjo na koncu. Tine Rant je kot Pavel Vlasov, glavni izraževalec socialističnih idej v drami, igral samozavestno, temperamentno, gotovo se je njegov lik zelo skladal z avtorjevo zamislijo. Nekateri igralci so se odlikovali z lepo, čisto dikcijo; to velja predvsem za Marjana Stareta v vlog! delavca Nikolaja Vjesovščikova, za Francija Pogačnika v vlogi delavca Andreja Nahodke ter za Vlada Rotarja v vlogi tiskarja Jegorja Ivanoviča. V ostalih vlogah so z večjo ali manjšo rutiniranostjo nastopili še Franci Štravs, Lado Nikolavč.'č, Teo Lipicer, Anica Kovačeva, Ivica Koroščeva, Nace Smolej, France Cegnar, Rozka Pogačnikova, Jernej Pogačnik, Albin Kobentar, Jaka Jeraša, Andrej Kosem, Miran Lakota, Anica Vistrova, Vinko Zorman, Stane Jagodic, Bojan Cebulj, Luka Pristov, Milan Drčar in drugi.
Uprizoritev »Matere« je bila za jeseniško gledališča precej huda preizkušnja, a jo je uspešno prestalo.
JOŽE ŠIFRER
Operni večer, ki naj bi ga priredila Akademija za glasbo iz Ljubljane v Kranju že lani, je bil zaradi nepredvidenih objektiv, težav preložen na začetek letošnje koncertne sezone. S tem edinstvenim glasbenim dogodkom, ki je bil v četrtek, 14. nov. v Prešernovem gledališču, je kranjska koncertna kronika zabeležila nedvomno enega izmed najpomembnejših glasbenih nastopov, pa tudi koncertna publika, ki si je od tega nastopa mnogo obetala, ni bila razočarana.
Program je tokrat posegel v zakladnico najpopularnejše operne literature. Obsegal je Mozartovo komič. opero v enem dejanju »Bastien in Bastienne«, zaključek 3. dejanja Gounodove opere »Faust« in 2. dejanje iz opere Giacoma Pucoinija »Madame But-terflv«. — Medtem ko operi »Faust« in »Madame Butterflv« ne potrebujeta komentarja, ne bo odveč, če se bežno pomudimo pri Mozartovi komični eno-dejanki »Bastien in Bastienne«. To delo tvorijo solistični nastopi treh duetov in zaključnega ter-ceta. Dvodelne arije — če jih smemo tako imenovat« — so polne prijetne melodike in ritmike in spominjajo na francosko komično opero. Zanimivo utegne biti tudi to, da je bil Mozart, ko je kompo-nlral to opero, star komaj 12 let. Prva izvedba te opere je bila na Dunaju leta 1768.
Operni večer je bil ša posebno mikaven prav zaradi vizuelnega učinka, ki so ga posredovali ko-stumirani in maskirani pevci ter ustrezna scena. Glasbeni vodja je bil Ciril Cvetko, medtem ko Je vse tri glasbene fragmente tega večera zrežirala prof. Cirila Skerljeva.
Operni večer je pomenil za kranjsko koncertno publiko nepozabno doživetje: nepozabno predvsem zato, ker glasbenih prireditev v tej obliki Kranj še mi doživel, če pa se naposled še pomudmio pri pevski in igralski interpretaciji posameznih vlog, tedaj moramo temu večeru v prid zabeležiti, da imajo nastopajoči zelo dober, nekateri kar blesteče kultiviran glasovni material, ki ga bo moč pod smotrno vzgojo glasbenih pedagogov izoblikovati do vzorne popolnosti.
Vtisu' s tega večera pa so zapustili pri kranjskemu koncertnemu občinstvu še nekaj — namreč željo, da ta operni večer ne bi bila zadnja tovrstna glasbena prireditev v tekoči kocertni sezoni. Za to lepo doživetje tudi vse priznanje kranjski koncertni poslovalnici.
S.
6759
mm**:«;.
LJUBEZEN V ZAKONU -DELOVNA POBUDA
V Knjižnici Zveze prijateljev mladine Slovenije je pred dnevi izšla knjiga dr. Leona Zleb-nika »Ljubezenska čustva in odnosi«. Z veseljem jo bodo pozdravili zlasti mladi ljudje, ki se pripravljajo na zakon, pa tudi vsi starši in vzgojitelji. Knjiga, je zaključni del trilogije »Ljudje med seboj« in v njej obravnava avtor problematiko najintimnejših odnosov med fantom in dekletom ter med možem in ženo. Knjigo lahko dobite v vseh knjigarnah.
Priobčujemo nekaj odlomkov iz poglavja »Ljubezen v zakonu — delovna pobuda«.
Kako bomo spletle krilo za hčerko
Matere, ki rade pletejo, že delajo načrte iza 'izpopolnitev zimske gorderobe v družini. Možu bo treba napraviti rokavice, sinčku čepico in pulover, sebi jopico, pa tudi hčerka bi rada imela nekaj pletenega. Za 10 do 12-letno šolarko je zelo praktično plisirano pleteno krilo, ki ga ni treba likati in ga lahko vedno podaljšamo, če postane prekratko. Krilo lahko kombiniramo z bluzico, pletenim brezokavnikom ali puloverjem. Za pletenje izberemo po možnosti tanko volno.
Pletemo v dveh delih. Ce imamo volno, katere 30 pentelj meri 10 cm, nasnujemo za polovico krila 283 pentelj in pletemo tja in nazaj same desne. Prvo vrsto pletemo takole: 57 desnih, 1 leva, 55 desnih, 1 leva, 55 desnih, 1 leva, 55 desnih, 1 leva in 57 desnih. Vrsto nazaj grede pletemo: 29 pentelj desno, 1 leva, 55 desno, 1 leva, 55 desno, 1 leva, 55 desno, 1 leva, 55 des-
no ena leva, 29 desno. Tako pletemo 10 cm. Nato pričnemo s snemanjem. Snemamo na vsake 4 cm, in sicer: pred desno pentljo in za njo popletemo dve desni skupaj. Snemamo najprej tja grede, nato še nazaj grede isto pred desno pentljo in za njo. Snemamo tudi na robu, in sicer vedno spletemo skupaj predzadnji dve pentlji. Ko imamo zaželeno dolžino (50 cm), snemamo v celi vrsti porazgub-ljeno še 10 pentelj, nato pa pletemo rob za pas, in sicer: 2 cm tja desno, nazaj levo, nato eno vrsto levih pentelj na desni strani, nato zopet 2 cm desno tja, levo nazaj. Ta rob upogne-mo ob levih pentljah, da lahko, ko je krilo gotovo, vdenemo elastiko. Drugo polovico krila pletemo prav tako. Ko imamo oba dela gotova, krilo polikamo tako, da likamo gube najprej na desni, potem pa še gube na na-robni strani. Oba dela krila se-šijemo in na levi strani pri vrhu všijemo zadrgo.
LJUBEZEN NE PASIVIZIRA Nič bi ne bilo bolj v nasprotju z dinamičnim značajem ljubezenskega čustva in ljubezenskih odnosov kot naziranje, da je najbolj ustrezno torišče ljubezni romantična zasanjanost, nekak beg iz življenja v skrajno osebno zatišje, kakor da bi bila zakonska sreča le v ljubosumno varovanem družinskem kotičku, daleč od življenjskih tokov, in kakor da hi se ljubezenske energije najbolj pomirjale le v brezdelju ter neki ustvarjalni sterilnosti. Res je, da je prav ustvarjalni značaj ljubezni premnogokrat odvisen od ostalih stvarnih, družbenih pogojev ljubezenskega zakonskega življenja in da so najugodnejši pogoji za ustvarjalno sprostitev ljubezenskih energij dani v družbi takrat, kadar je med zakonskim, družinskim življenjem in življe-, njem družbe relativno velika skladnost, kadar niso potrebe in koristi družinskih skupnosti v navskrižju s koristmi in potrebami širših družbenih delovnih enot, temveč kadar gre za neko medsebojno stvarno podpiranje. Gotovo je, da bodo prav tu odigrale veliko vlogo tudi naše stanovanjske oziroma komunalne skupnosti, ki bodo lahko pomagale prebroditi marsikatero tvarno eksistenčno težavo našim zakonskim oziroma družinskim enotam ter tako dale najbolj konkretno čutiti stvarno pristnost »družbenega« činitelja pri njihovem celotnem življenjskem uspevanju.
DRUŽBENI UČINEK LJUBEZNI
Prav v tem pa, da je ljubezen sposobna vzbuditi v človeku toliko ustvarjalnih pobud in sil, je njena velika družbena vrednost. To vrednost večajo zlasti tiste    zakonske   in družinske
skupnosti, ki si še posebej prizadevajo za naš skupni socialni in kulturni napredek. V srečnih, zadovoljnih zakonih sta mož in žena drug drugemu v spodbudo k še intenzivnejšemu delu za družbeno stvar, pri čemer ne gre niti najmanj podcenjevati vzgojno delo pri njunih otrocih.
MODA
Športna obleka v novem slogu. V njej se bomo dobro počutile ob vsaki priložnosti
RECEPTI
JEDILNIK
Jetrna juha Zeijnate klobasice Jabolčni puding
Jetrna juha: Zmelji na mesnem stroju malo korenja, peteršilja, zelene in čebule ter opraži na masti. Dodaj še 15 dkg zmletih telečjih ali svinjskih jeter, nekoliko opraži, potresi z moko in zalij z vodo. Začini s soljo in poprom ter kuhaj pol ure.
Zeijnate klobasice: zeijnate liste polij z vrelo nekoliko okisano vodo. Velike liste napolni s sledečim nadevom: na masti opražen riž zmešaj z zmleto govedino ali svinino, dodaj sol, česen, poper in muškatni orešček. Liste zvij skupaj, položi jih v pomaščeno kozico, polij s pretlačenim paradižnikom in duši eno uro v pečici.
Puding: 2 jajci žvrkljaj s četrtinko litra mleka, 4 žlicami moke, dodaj noževo konico soli, 4 žlice sladkorja in 10 nakrhljanih jabolk. Zmes kuhaj četrt ure v sopari. Puding postavi na mizo s slad-kanim kuhanim vinom.
PREDNOSTI KISLEGA ZELJA
Na kislo zelje pri sestavljanju jedilnikov ne smemo pozabiti. Vsebuje vitamin C in prav zaradi tega nam v zimskem času lahko pogosto nadomest1 zeleno solato. Kislo zelje pospešuje tudi tek. Mlečna kislina v zelju razkužuje črevesje in uničuje gnilobne procese. Kislo zelje je tudi dobro sredstvo proti zaprtju.
Zeljne glave za kisanje skrbno očistimo, jim izrežemo kocene in zribamo. Zriibamemu zelju dodamo tudi nekaj soli (1,5%), potem ga premešamo in zložimo v čisto kad, ki smo jo prej pomile z vročo vodo in sodo. Zelje stlačimo plast za plastjo z lesenimi bati. Ko je kad polna, položimo na vrh zeljne liste, čist prt in pokrov, ki ga obtežimo s kamni. Sok mora stati 2 do 4 cm nad desko. Če ga je več, ga odstranimo, če pa ga je manj, dolijemo prekuhano vodo. Za kisanje je najbolj primerna temperatura 15 stopinj C. Klet moramo zračiti vsak dan. Pravilno kisanje traja 4 do 5 tednov.
PRAKTIČNI NASVETI
Kadar pridemo domov mokri ali celo blatni, obleko najprej posušimo na obešalniku. Suho skr-tačimo z mehko krtačo, če je potrebno, jo tudi pre-likamo. Mokra obleka naj se ne suši preblizu vroče peči ali štedilnika, ker prevelika vročina škodljivo vpliva na prožnost tkanine, lahko se nam tudi zažge.
Da ogledala na mokri steni ne postanejo lisasta, jih Obvarujemo tako, da jim na hrbtno stran pritrdimo gumasto ali plutovinasto ploščo.
I
Jože Vari:
RAKLJEV SPLAV
([Nadaljevanje  in konec)
Ze ob treh popoldan so se na produ začeli zbirati radovedni otroci. Rakelj je hodil ob splavu kakor našopirjen puran in včasih privlekel iz žepa veliko uro, ki jo je za to svečano priliko izmaknil očetu. Tudi oblečen je bil v najboljšo obleko. Jure pa tudi ni vedel, kako bi bolj visoko dvignil svoj nos. Malih otrok sploh pogledal ni, ko so se drenjali okrog splava.
Točno ob štirih je prišla tudi četvorica bratovščine Belega galeba: Ivo, Jože, Stane in Marjan. Vsedli so se na visoko skalo, odkoder je bil najlepši razgled. Rakelj jih je ošvrknil z zanič-ljivim pogledom, potem pa se je napotil k zadnjemu delu splava. Namignil je Juretu in pričela sta potiskati splav v vodo. Toda ni šlo in ni šlo.
»►Pomagajte, pokovci!« se je obregnil k malim, ki so se drenjali okrog splava.
»Kaj nam boš pa dal za to?« so ga vprašali.
»Peljal vas bom s splavom na oni breg!« jim je obljubil Rakelj. Za tako obljubo pa je bil splav kar brž v vodi. Naša četvorica pa se je mirno smehljala na skali. Jure je zabredel v vodo in potegnil splav k skali nad veliki tolmun. Tedaj je Rakelj svečano prišel na skalo. V roki je držal drog.
Pogledal je okrog sebe in s skale stopil na splav. Voda se je rahlo vzbur-kala in splav se je nagnil. Rakelj je brž stopil na sredino splava. Toda to ni bilo v Rakljevih načrtih: bil je pretežak in splav se je začel ugrezati v vodo.   Rakelj   je  s   presenečenjem v
KRALJEVI KONJ
Kin-Cong, kralj iz Cija, je imel lepega konja, ki ga je posebno ljubil. Po konjarjev! neprevidnosti je konj poginil. Kralj se je nad tem tako ratzhudil,
da je ugrabil sulico in hotel hlapca zabosti.
K sreči pa je bil navzoč Jan-Ce, ki mu je takole povedal: »Princ! Kmalu bi bila tega človeka pobrala smrt, ne da bi se zavedal teže svojega zločina. <
»Prepričaj ga torej,« je velel kralj.
Tedaj je Jan-Ce zgrabil sulico, se obrnil k zločincu in dejal: »Otrok nesreče! Glej, to so tvoji zločini, pazljivo jih poslušaj! iNajprej si kriv smrti konja, ki ti ga je zaupal kralj v oskrbo. Moraš torej umreti. Nadalje si kriv tega, da se je kralj, tvoj gospod, zavoljo poginulega konja tako razjezil, da je sam hotel položiti nate svojo roko. Glej, to je naslednji izločin, hujši od prvega. Končno hi morala vsa dežela in sosednje države zvedeti, da je kralj, moj gospod, zaradi konja usmrtil človeka in s tem izgubil svoje dobro ime. Glej, nesrečnež, to je tvoj najhujši zločin! Si sedaj spoznal svoje pregrehe?«
»O, naj gre!« je vzkliknil kralj. »Zavoljo njega nočem priti ob svoje dobro ime. Oproščeno mu bodi!«
FA
očeh gledal, kako mu splav tone pod nogami. Tedaj se je domislil, da bi bilo morda bolje, če se z drogom odžene od skale. Roka se mu je tresla, ko se je odganjal. A splav se vseeno ni ho-teh obdržati na vodni površini. Rakelj je bil že do kolen v vodi. Na vse načine je poizkušal, da bi ga spravil na površino, a ni šlo in ni šlo.
Tedaj se je na splavu samo malo premaknil, a bilo je dovolj. Prednji konec splava je nenadoma pogledal iz vode, Rakelj pa je na drugem koncu prav počasi zdrknil v vodo. Otepal je z rokami in se drl na vsa usta: »Ujemite splav! Ujemite splav!« Toda kdo bi šel lovit splav, ki ga je že zagrabil rečni tok in odnesel s seboj po vodi navzdol.
Rakelj je bil strašno hud, ko je moker lezel iz vode. Otroci so se mu na vsa usta smejali, Ivo pa mu je zakli-cal s skale:
»Kar vedel sem, da iz tega ne bo nič. Lastna hvala, cena mala!«
Rakelj pa ni rekel nič, ampak je molče odšel proti domu. Za njim pa se je kazala mokra sled . . .
Z25 8MEH
NADOMESTEK
Jurček je šel letos prvič v šolo. Namesto pričakovanega učitelja se je pojavila v razredu učiteljica. Ko pride Jurček domov, ga vpraša mama:
»No, Jurček, kako je bilo v šoli? Kaj je povedal tovariš učitelj?«
»Nič, saj tega sploh ni bilo, poslal je kar svojo ženo.«
PREBRISANEC
»Očka, ali hočeš kos čokolade?« *Ne, hvala sinko!« »No, očka, zdaj pa ti mene vprašaj isto!«
DALEČ JE KITAJSKA
Učitelj: »Kaj je bolj oddaljeno od nas Kitajska ali luna?«
Učenec: »Kitajska.« ,
Učitelj: »Zakaj pa neki?«
Učenec: »Luno vsaj včasih vidim, Kitajske pa še nikoli nisem.«
Macaro-1 Miloš
trna it
bliza
Naj poreče kdo	Hej, gorjanci
kar koli,	Hej, polj a ne i,
kmalu bel bo	kam ste dali
spet naš breg,	vse sani?
kar čez noč	Kaj, če zima
naenkrat tiho	vas zaloti
se razsul bo	in zamede
beli sneg.	vse poti!
Krog in krog	Nimaš moke.
bo burja pela,	nimaš olja —
nanosila	treba bo
v prag snega,	stopiti v vas,
s strehe vsake	brez sani
bo visela	pa to ne zmore
sveča dolga,	niti dobri
kar se da.	dedek Mraz!
ZA BISTRE GLAVICE
IZPOLJEVANKA »GORENJSKI KRAJI«
BLED NAKLO KROPA JESENICE
Iz gornjih imen sestavi nove besede in jih vpiši v lik: 1. geometrijska telesa, ki so omejena s samimi kvadrati, 2. Avar, 3. padajoča voda, 4. gorovje v Južni Ameriki, 5. gozdna žival.
1
2 3 k 5
Na označenih poljih dobiš ime kraja na Gorenjskem.
PREMIKALNICA
POKOPATI
PRIROPOTAM
KROPARJI
OKAMENETI
NAROČJE Premikaj gornje besede drugo nad   drugo,   da   dobiš v treh navpičnih  vrstah  tri naša obmorska mesta.
UGANKE
Metulji rjavi,
vrtoglavi,
V. vetru se love,
se na tla spuste.
(aC^stj o^suasef)
V sobico pokuka, kjer Polonca spi, za nosek jo pocuka in jo prebudi.
Oioouos)
0348
gorenjske
bodice
Ko sem ondan hlačal po glavnem trgu v Železnikih, so se mi oči kar na peceljne postavile. Zagledal sem namreč vabilo za prireditve v Planinskem tednu od 9. do 16. junija letos na Lub-niku in drugod. Tisti plakat se mi je zdel še posebno zanimiv iz diveh razlogov. Prvič zato, ker je tisti plakat hudo bradat, saj pišemo že 22. november, medtem ko je bil planinski teden junija meseca. Drugič pa zato, ker je na tistem vabilu pisalo: Vabimo vas, da nam sporočite število kosil, cena bo zmerna itd. Sment — pa recite, da niso naši gostinci iznajdljivi. Zakaj bi pripravljali prekomerne zaloge hrane, ko pa je obisk gostov tako negotova stvar.
Ko sem tisti krat — zvečer je bilo, tema pa kot v rogu — zapuščal Železnike, sem okoba-lil mopeda in jo jadrno potegnil po glavni cesti ob potoku. Ko sem se prici j azil pod Drčo oz. pod kamnolom, sem nenadoma poskočil z mopedom vred kot kobilica. Se preden sem se dodobra zavedel, sem že visel na nekem grmu kot plakat. — »Prekleto,« sem ibentil in preklinjal tiste mulce (ali pa moje sovražnike, ki mi strežejo po življenju), ki so mi nastavili na cesto velik kamen. Sele v Cešnjicisem zvedel, kako je s tisto stvarjo. Tisti kamen ni bil namenoma postavljen na cesto, da bi jaz zapeljal nanj. Kriv je kamno-^ lom, od koder se kruši kamenje in se kotali na cesto. Co se že tega ne more preprečiti s kakšno pregrado, bi se dalo morda pomagati na drug način, morda bi na glavni cesti ob potoku kazalo urediti cestno razsvetljavo, ki bi odvrnila pre-nekatero nesrečo v večernih urah.
Sploh pa že ves teden padam in treskam, kakor bi bil plačan za takšna dejanja. Nič ne bi nergal, če bi bil sam kriv, pa so žal vedno drugi vuržah. Kar poslušajte. Zadnjič zvečer sem se n. pr. zaletel v zadnji konec voza, ker voznik ni imel luči. Pa boste rekli — saj je ti nisi imel, sicer bi se ne zaletel. 1, kako da ne, jaz sem jo že imel, pa še prav dobro, ampak tisti avtomobilist, ki mi je pripeljal naproti, ni utrnil luči. Čisto slep ko kura, sem seveda brž potipal voz, ki je peljal pred mano. Nič ne bi nasprotoval, če bi prometna milica v bodoče še strožje nadzorovala izpolnjevanje prometnih predpisov, ki narekujejo, da morajo imeti ponoči vsa vozila luči in rdeča odbojna stekla na zadnjem koncu.
Iz zanesljivih virov sem zvedel, da z osnovno šolo na Jesenicah še lep čas ne bo nič. Zdaj, ko je po licitaciji prevzel gradnjo te šole Gradiš, so ugotovili, da je predračunska vsota natanko za 10 milijonov prenizka. Pa to še ni najbolj nerodno. Se bolj špasno bo tisto čakanje, kdaj bodo odgovorni organi v Ljubljani odobrili še 10 milijonov dodatnega kredita. Jaz pravim — kar tako naprej, vse načrtno, pa bodo naši ukaželjni šolarčfci morda čez 5 ali 10 let le dobili šolo, ki jo tako hudo potrebujejo.
In za zaključek še en skok v jarek, ki so ga izkopali za vodovod na Orehku pri Kranju. V ta jarek sem namreč telebn.il, ko sem 'pred nekaj dnevi hitel iz Orehka na Labore. Ker je cesta kljub temu, da kdaj pa kdaj ob jasnih nočeh posveti mesec, zelo zamračena, so seveda taki padci neizogibni. Volivcem iz Orehka za to srčno želim, da bi njihove želje po dobri cestni razsvetljavi, le postale resnica.
Vas pozdravlja Vaš Bodičar!
Tu je pot k »Porentovemu domu«. To smo zvedeli od mimoidočega domačina, kajti nikjer ni nobenega znaka.
Martuljk! Sopotnik je planil k oknu. Ze z Jesenic navzgor je ob vsaki postaji spraševal, kdaj bo Kranjska gora. Niti sprevodniku ni verjel. Povsod je hotel še prečitati, začenši od Jesenic: Hrušica, Mojstrana, Martuljk itd. Sele potem se je umiril,, spet sedel in potegnil cigareto, strmeč v okolico. Da! Tam ob Tisi je čisto drugače — sama ravnina in ravnina.
Vlak je malone prazen sopihal naprej proti zadnji postaji: Rateče-Pla-nica. Nekoliko osamljenih potnikov se je izgubilo v razne smeri med visečimi lesenimi ograjami. Na samotni kranjskogorski postaji je bilo spet vse tiho. Kje je Kranjska gora, vas? Kje so znani domovi, hoteli, gostišča? Kazen malih, nepreglednih, starih, težko čitljivih tablic ,t|U ni nobenega napotila. Nobene reklamne deske s kričečimi barvami, z velikimi črkami. Niti male puščice, kod in kam.
Zakonspirirani turizem. Ne! To je zlobno natolcevanje. Samo besede je treba. Kmetje ,z njiv, mimoidoči potniki, šolarji dajejo prihajajočemu gostu potrebna pojasnila.
SAMO JUHO PROSIM!
Brez večje muje je tako gost iztaknil edini lokal, kjer se lahko naje in okrepča — »Razor«. K sreči mu niso delali težav pri vstopu. Marsikdo namreč ve povedati, da so ga iz tega lokala prijazno odslovili kot nezaželenega gosta, kajti lokal je samo za zavarovance.
»Imate jedilni list,« je vprašal gost natakarico.
»Nimamo. Za kosilo pa imamo menu: juha, peč ...«
»Hvala, hvala! Koliko stane?«
»Dvesto devetdeset dinarjev.«
Gost je začel bobnati s prsti po mizi in natakarica je malobrižno odšla brez besede. Spet jo je komaj doklical.
»Samo juho', prosim!«
V sosednji trgovini in pekarni se je potem založil s salamo, sirom in kosilo je bilo dobro polovico ceneje. <Ce bi imel električni kuhalnik v svoji sobi, bi se bil gotovo odločil za par jajčk na oko, za pečen krompir ali celo za zrezek. Ce bi stanoval pri privatniku, bi ga poprosil za prostor na štedilniku, samo da bi bilo ceneje, da bi kaj prihranil, da bi več dni lahko ostal v tem lepem kraju.
Ali, stoj! To je pregrešna misel, nasprotna z zakoni in tamkajšnjimi predpisi, To pelje v nedopustno konkurenco in je označeno kot škodljiv pojav »črnih kuhinj« in »šušmarstva«. Vsaj tako sodijo v »Razorju« in tudi na občini.
r
v..
V ŽELEZNIKIH SO POTA ZANEMARJENA
Ceste ponoči v Železnikih še vedno niso razsvetljene, čeprav so bila finančna sredstva zagotovljena. Prebivalci Železnikov in okoliških vasi so na zborih volivcev te potrebe že spomladi omenjali, vendar je ostalo le pri cbljufeah. Občinski ljudski odbor njihovih želja, prošenj in pri-"Vožb ni upošteval. Zlasti starejši
ljudje in delavci, ki pozno ponoči in zgodaj zjutraj in ob vsakem vremenu dvakrat premerijo temna pota, po katerih stoji voda, ker so kanali zamašeni, obsojajo malomarnost tistih, ki so odgovorni za komunalna dela v občini. Tudi za tujca zanemarjeni Železniki niso vabljivi.
Novo 'izvoljenemu odboru želim obilo uspeha pri delu, moral pa bo izpolniti strokovni kader pri ObLO, da bo le-ta zmožen finančna sredstva, ki jih skupnost prispeva, raci ona i n> izkoristiti ter se tako izogniti ne le klevetanju, temveč tudi upravičeni kritiki prebivalstva.
Miha Brtoncelj
GOSTOV NI!
Planica je znana od Beograda do Dunaja. Prav tako tudi Mojstrana, Gozd Martuljk in Kranjska gora, rojstni kraj slavnega »Kekca« z bodičastimi vrhovi Martuljkove skupine, z gozdovi, hudourniki in potoki. Težko je reči, kje je lepše: ali tu ob gornji Savi, ali na Bledu, Bohinju, ob Sori ali na Jezerskem. Mnenja in ocene gostov, izletnikov in tujcev si zelo nasprotujejo. Povsod, cela Gorenjska je lepa.
Ljudje iz Gornjesavske ponosno govore o turizmu. Nekoč je bilo tu vse polno gostov. Domačini so poleti spali na senu, da so oddali postelje gostom. Pozimi je bil še hujši naval smučarjev itd. Danes? iNe govore več mnogo o tem. Ni več turistov, pravijo in rajši govore o normah v Železarni, o letini na svojih njivah in... Turizem je na tretjem mestu.
TRGOVINA SLUŽI
Drugače pa menijo trgovci. Poleti, ko je bila največja sezona, so v dveh edinih, malih trgovinah Kranjske gore imeli kar za 2 milijona več prometa mesečno kot navadno. Hkrati je cvetela mesnica. Denar je krožil. In vendar se jim ni bilo treba za to posebno truditi. Bil je celo primer, da so ino-zemei malone celo popoldne iskali in čakali prodajalca pred zaprtimi izložbami, da so si lahko nakupili zaželenih spominkov. Kaj pomeni turizem za trgovino,, so ugotovili tudi na Bledu. Ko so v trgovini s kolonialnimi potreb-
ww
Postaja žičnice na Vitranc je pa kar prikupna
ščinami podaljšali obratovanje na »non-stop«, so povečali mesečni promet za več kot milijon dinarjev mesečno. In primerjava med kranjskim in trboveljskim okrajem lani v avgustu, sredi sezone. V trboveljskem okraju, kjer promet v trgovini ne niha zaradi turizma, je živilska stroka imela slabih 70 milijonov dinarjev prometa (594 dinarjev na prebivalca), a v kranjskem okraju kar 210 milijonov oziroma 1.615 din na osebo. So mar prebivalci Gorenjske toliko premožnejši, na višjem standardu? Ne! To je bil pretežno rezultat turizma. Tako živi od turizma tudi obrt, promet in drugi.
ŠTIRJE USLUŽBENCI NA ENEGA GOSTA
Tako je v hotelu »Razor« v Kranjski gori. Skupno je 16 uslužbencev stalnih, sezonski so odšli. A gostov? Odšli so! V kratkem bode ostali še štirje gostje, so nam povedali. Novi gosti iza sedaj niso napovedani. V Porentovem domu se je reporterju javil oskrbnik. Nimamo nobenega že šest tednov, je dejal malobrižno in mirno. Podobno je v »Eriki«, kjer sedaj zapirajo vrata. Mrtva sezona je nastopila, pravijo. Seveda uslužbenci ne bodo in ne morejo biti brez plače. In zakaj je ne bi zahtevali, če jim to dopušča sedanja ureditev? Plača na uro, mesečno povprečij e, če lokal ne posluje in . . . Kaj ho-
čejo? Cim manj gostov, čim več zaprto — tem bolje. Sklepamo pogodbe, delamo samo za zavarovance, pravijo.
NI VSE DOBRO, KAR JE KOMU TRENUTNO VSEC
Pred dobrimi petimi leti so začela gostinska podjetja sklepati pogodbe z
z velikimi prehodnimi sobami in slabo opremo. Nekateri pa le iščejo izhod;! Opustimo davek na privatne sobe, dopustimo privatno prehrano, dajmo privatnikom kredite, da si opremijo tujske sobe, so predlagali. V občini ti predlogi niso prodrli. Na ta sigr*l o hrani pri privatnikih so celo nasprotno reagirali.   Zahtevali  so  pregled, kdo
Razen občasnih kino predstav in knjižnice nimajo gosti v Kranjski gori nobenega razvedrila. Tudi nekdanje tenis igrišče (slika), edini športni objekt, je že zaraščeno in založeno s hlodi.
zavodi za socialno zavarovanje. Malo je bilo takrat gostov, zato so bile te pogodbe trenutna sreča. Malone vsi gostinski obrati gornjesavske doline so se tako s časom spremenili v okrevališča socialnih zavodov, v zaprte domove posameznih organizacij itd. Konkurenca pri cenah pri kulturni in boljši postrežbi ni bila več potreba. Plakati, prospekti, reklame — vse je postalo odveč. Celo zanimanje za višjo strokovno kvalifikacijo osebja, kot je pokazalo nekaj slabo obiskanih seminarjev, je izplahnelo. Vsa propaganda za gosta in borba za boljše poslovanje se je zožila na sam goli podpis pogodbe in gosti so zagotovljeni. In to namreč gosti, ki nimajo niti posebnih zahtev, ne reklamirajo, ne delajo dosti zgage, kajti vse plačajo oni »zgoraj« — socialno zavarovanje  in organizacije.
To je lepa, trenutna ugodnost za tukajšnje gostince, za gospodarstvo pa — brlljava, slaba perspektiva. Turistično osebje mehanično posluje, brez zanimanja, zamrla je pobuda, zamrlo je delavsko upravljanje v teh podjetjih, kraji so postali dokajšnje mrtvilo, mnoge stavbe so prepuščene propadanju.
DIM IN ZAKAJENA OKNA
Dim jeseniških plavžev se malomarno pomika proti gornji Savi. Včasih je gost in črn, težko se vidi v daljavo. S tem dimom so bila često zakajena tudi okna jeseniškega Občinskega ljudskega odbora. Pomagajte, da uredimo cesto, da popravimo to in ono, so jih prosili iz doline. Nič! Ni denarja, so jim odgovarjali. Letos so sicer dali 70.000 dinarjev za ureditev kopališča »Jasna« v Kranjski gori, in za naslednje leto so predvideli še milijon dinarjev. Tristotisoč so dali za ureditev slapa Peričnik, prav toliko so določili za turistični prospekt (prvi!) gornjesavske doline. Ali, vse to je malo in ne vpliva direktno k izboljšanju stanja.
Gostišča so skoraj vsa zelo zastarela,
daje hrano gostom. Zakaj? To je »borba proti šušmarstvu«, proti privatnim kapitalistom. Gorje privatniku, ki bi se »pregrešil« zoper socializem in bi oddal sobo turistu. Med drugim bi ga doletelo tudi, da bi moral ob koncu
J
>Mikavna« turistična razglednica, kajne? — V središču Kranjske gore
hotelom »Razor«
pred
»Porentov dom« je eden največjih turističnih objektov v Kranjski go-i. Vendar je tu vseh 56 postelj praznih, ker čakajo samo člane »Partizana« iz Ljubljane.
turistične sezone sprejeti podnajemnika. Kajti: če se je lahko utesnil med sezono, zakaj se ne bi tudi po njej.
Tik zraven Kranjske gore končujejo lepo žičnico. Spomladi, če ne že v zimski sezoni bo stekla. Goste bo peljala 2.500 metrov daleč in jih dvignila zq kakih 700 metrov na Vitranc, na lepa smučišča in izletniške točke. Za to pot potrebuje izletnik sedaj celi dve in pol uri hoje. Veliko si obetajo od le žičnice.
Ali borba za to žičnico je bila dolga in težka. Prošnje iz doline za pomoč niso prodrle na občini. Zato so prošnje Šle po Savi navzdol do Kranja in Ljubljane. Šele potem so na občini zaprosili za kredit in dali 22 milijonov za dokončna dela na žičnici, katere skupna vrednost se približuje 50 milijonom dinarjev. Žičnica bo vabila goste, toda — kje bodo spali in jedli?
KAJ  PRAVIJO DOMAČINI?
Upajo, da bo novi občinski odbor bolj razumel turizem v njihovem kraju.
O socialnem zavarovanju, domovih zaprtega tipa? Slišali smo mnenja mnogih ljudi gornjesavske doline. Različno gledajo na to,. V glavnih stvareh pa so si skoraj edini: da spričo sedanjega socialnega turizma spi ves tujski promet. Hoteli in gostišča se borijo za čim nižjo pavšalno obdavčitev. Denarja za obnovo in popravila ni. Kaj bo čez leta, ko bodo začela poslopja propadati? Kdo bo pregnal sedanjo pasivnost? Ali ne bi kazalo, da bi za v i d i za socialno zavarovanje zidali okrevališča iz svojih denarnih sredstev?
Privatniki se otepajo gostov. Ce bi imeli kredit za opremo sob, če bi sob ne obdavčevati, če bi dopustili tudi privatno prehrano, bi lahko še mnogo več ljudi uživalo lepoto teh krajev, domačini pa bi zaslužili, pomagano bi bilo vsemu gospodarstvu v dolini. Da bi se zato pojavili novi »kapitalisti«? Pojdite no že nekam s tem svojim slamnatim strašilom!
K. Makuc
0U
„ Zakaj ne?" je nejevoljno zagodrnjal Dominik. „Ne 'bodi vendar tako pusta!" Zadnje besede je malone vzdihnil in Ana je čutila v njih očitek, da se dolgočasi pni njej.
„Vesele narave nisem bila nikoli, a saj si me dovolj dolgo poznal in si vedel, kakšna sem," je rekla očitajoče.
„Jaz ..." Ani je rdečica sramu zalila upadla lica, „. . . jaz najbrž letošnji predpust ne bom plesala." Pričakujoče ga je gledala.
»Prihodnji teden bo obletnica po tvojem očetu," je spet rekel on. »Potem ne boš več žalovala in če boš hotela, te bom peljal na ples."
„Ali — enkrat se morava vendar pokazati ljudem," je dejal Dominik počasi, stopil bliže k njej in jo gledal. V medli luči umirajočega dneva se mu je zdela postarana in upadla. Lica, ki so bila še 'jeseni zdravo zagorela, so ji obledela, pod očmi so se ji zarisale črne vrečice, videti je bila bolehna in postarana. Zavedel se je, da ga nič ne vleče k njej .— Vraga vendar, — je pomislil, — čemu sem se moral navezati nanjo? Tudi brez nje bi ne bil berač! A če jo zdaj pustim, me bo zasovražila in moral bom iz hiše. — Mimogrede se mu je utrnila misel na Bičkovo Polono. Bilo bi vendar pri jedne j 5e živeti z mladim dekletom kot s to postarano, bolehno žensko!
Ana ni uganila njegovih misli, preveč je bila zatopljena vase. Počasi si je šla z roko čez život, ne, saj je še zmeraj vitka, oelo bolj vitka, kot je bila poprej. Samo prsi so ji bujno brstele, bile so kot vrelec, ki sili na dan, pripravljen, da bo hranil novo življenje.
„Mislim," je rekla zamišljeno, „da bodo ljudje kmalu spoznali, kako je z nama, čeprav se jim ne bova kazala."
Dominik je odstopil za korak, bil je osupel. S pogledom je preletel njeno postavo in hlastno vprašal:
„A si drugačna?"
Vprašanje je zvenelo surovo, da jo je boleče zadelo. Oh, še malo ne sluti čustev, ki jih ona že treitji mesec nosi v sebi! Ne sluti, kako se v njej neprestano menjava potrtost z opojnim veseljem, ker njeno življenje ne bo ostalo prazno, kakor zapuščena njiva, ne ve za njeno željo, da bi mu podarila otroka, dediča, ne za njeno bojazen in sram, ki ju čuti spričo zavesti da le ni ravnala prav, ker se mu je vrgla v naročje. Pogledala mu je v obraz, njegovo lice je bilo tako, kakor bi mu sporočili, da se je v vigencih zgodila majhna nezgoda.
„Mislim, da je tako," je rekla in prsti so ji nemirno grebli po mizi. „Kaj bo zdaj?" je vprašala, ko Je ni odgovoril.
„Hm . . . Pravzaprav sva imela že od vsega začetka namen, da se bova poročila. Samo zdaj, ravno zdaj . .. Nabral je čelo v gube in pogledal proti vigencem. „Rad bi pred poroko opravili s tem velikim naročilom."
,,'Takrat bo že spomlad!" je prestrašeno vzkliknila Ana. „Tako dolgo vendar ne moreva čakati!"
»Nerodno je," je rekel Dominik, „a izdaj pač je, kar je."
Spregovorila sta še nekaj besed, nato se je Dominik odpravil v trg. Ana je ostala sama. Čutila se je užaljeno, prevarano. Nobene prijazne besede ji ni rekel, niti malo mi pokazal da čuti z njo, prav kakor da bi tega ne bil zmožen. Zaslutila je, da v Dominiku nikoli ne bo imela moža, ki bi jo razumel in da se bo morala v svojem zakonu odreči marsičemu, pravzaprav vsemu, o čemer je nekoč sanjarila. Toda bil je oče pričakovanega otroka in še zmeraj ga je imela rada. Sla bo z njim skozi življenje in nikoli ne bo smela nikomur pokazati, če ji bo težko. Ce bi pokazala, bi ji vsi privoščili ali pa bi jo pomilovali, tega pa ne bi mogla prenesti! Ce že ni drugače, naj ji privoščijo, samo pomilujejo naj je ne!
IN NJIH HITROST V TEKU ČASA
Nekaterim ljudem se zdi hitrost nekaj nujno potrebnega, žrtvujejo ji čas, denar in včasih tudi življenje. Le redkim pa prinese slavo.
Pred dobrimi petdesetimi leti, decembra 1898, je bil dosežen prvi hitrostmi rekord z motornim vozilom (vendar bencinskega motorja tedaj še niso poznali). Tedaj je grof Chasellouk-Laubat dosegel hitrost 63,137 km na uro.
Kosanje s hitrostjo je teklo dalje. Septembra 1947 — 49 let kasneje — je Anglež John Cobb vozil s hitrostjo 634,267 km na uro in. tako postavil re-
hitrost 174,015 km na uro.
Oglejmo si osem najvažnejših datumov v zgodovini hitrosti:
Leta 1899 je Francais Camille Je-natzy prvi vozil hitreje od 100 km — 105,856 km na uro. Njegov avtomobil je bil podoben 'kratki, debeli cigareti.
Francais M. Rigollv je pet let kasneje, 21. julija 1904, blizu Ostonda v Belgiji dosegel nov rekord: 166,628 km na uro.
Hitrost 200 km na uro je prvi zmogel Američan Fred Marriotti 27. januarja 1906, ko je v Floridi postavil nov rekord: 205,405 km na uro.
Vs\ ti rekordi so bili doseženi na
Na Mesecu je sila teže mnogo manjša kot pa na Zemlji. Skica prikazuje koliko bi človek lahko skočil na Mesecu
kord, ki ga doslej še nihče ni potolkel.
Z naraščajočo hitrostjo motornih vozil se je spreminjala tudi njihova oblika. Sprva je dirkač čepel na visoki karoseriji, vozači sodobnih dirkalnih avtomobilov pa sede malone na tleh,
Benc'nski motor se je uveljavil šele leta   1902.   Led   je  pravzaprav prebil
avtomobil Ford 999. Bencina pri njem če ni bilo moč menjati.    Dosegel je
ZA RAZVEDRILO
BREZ BESED
ravnih progah, brez ovinkov.
Pette De Paolo pa je 30. maja dosegel na dirkališču hitrost 162,718 km na uro na 500 milj dolgi progi.
Z rekordom H. O. D. Segrava, ki je leta 1929 vozil s hitrostjo 244,9 km na uro, se je pravzaprav končala doba normalnih avtomobilov z običajnimi motorji in bolj' ali manj neaerodina-mičnimi oblikami.
Leta 1926 je namreč Anglež Parrj Thomas potolkel stari rekord v posebej v ta namen izdelanem avtomobilu z vgrajenim letalskim motorjem, ki je bil sedemkrat močnejši od avtomobilskega motorja H. O. D. Segrava.
Leta 1935 pa je stopil na prizorišče Malcolm Camphell s svojo »Sinjo ptico« in v Utahu v Združenih državah Amerike dosegel hitrost 484,515 km na uro. Letalski motor, ki je poganjal »Sinjo ptico«, je Imel 2500 konjskih moči. Ta rekord pa je leta 1947 pobil Anglež John Cobb in postavil nov rekord 634,267 km na uro.
Vendar s tem lov za senzacijo, za še večjim hitrostnim rekordom, še ni zaključen. Se vedno prirejajo različni klubi in tudi avtomobilske tovarne dirke, na katerih sodelujejo drzni vozači športnih vozil in tekmujejo s smrtjo v hitrosti. Pogosto spremljajo velike dirke tudi nesreče, ki zahtevajo svoje žrtve, in vendar to ne omaja stremljenja za hitrostjo in senzacijo. Tak je pač človek.
Zanimivosti
PRAKTIČNO NALIVNO PERO Zadnjih nekaj let je na trga prava poplava vseh mogočih pisalnih pripomočkov, ki več aH manj ustrezajo svojemu namenu. Zelo so se razširili zlasti tako imenovani kemični svinčniki, čeprav imajo precej pomanjkljivosti. Prav te dni pa je tudi tovarna nalivnih peres t Harkovu postregla svojim odjemalcem s praktičnim izdelkom. Gre za nalivno pero, ki ima zalogo črnila kar sa veo let. Ko preneha pisati, je dovolj, da mu dolijejo nekaj kapljic vode. Pisava se skoraj a« razlikuje od pisave z navadnim nalivnim peresom.
ROMAN O UMETNEM SATELITU Danski književnik Ole Junl piše roman z naslovom »Polet prvega človeka z umetnim satelitom«. Pobudo mu j« dal sovjetski »sputnik«.
DVOJEZIČNI TELEPRINTER V Indiji, kjer imajo tako rekoč kar dva uradna jezika, veljavna za vso državo, so sestavili poseben teleprinter, ki lahko hrati piše ter oddaja tekst v obeh jezikih — angleškem i* hindustanskem. Za izum, ki pravijo, da se je dobro obnesel, se zanimajo tudi druge države, zlasti na Srednjem vzhodu, kjer pogostoma uporabljajo po voi jezikov.
TEHNIKA CEZ 50 LET Predsednik ameriške letalsko družbe Eastern Airlines je izjavil, da bodo dosegla potniška letala v 50 letih takšen napredek, da bo trajala vožnja iz Evrope v Ameriko največ dvo ari. Lovska letala bodo dosegla hitrost okrog 5000 km na uro, interkontinentalne rakete pa Najmanj 40.000 km na uro.
KOLIKO  STANE UMETNI SATELIT?
Sovjetski znanstveniki niso doslej objavili ničesar r sveai s tem, kolika finančna sredstva sta zahtevala oba umetna satelita. Zato pa njihovi kolegi na Zahodu ugibajo in skušajo vsaj približno določiti znesek, ki so ga Rusi žrtvovali za svojo tehnično zmago. Neki italijanski učenjak je mnenja, da sta stala oba »sputnika« neverjetno mnogo. To zaključuje po tem, da stane že navaden letalski motor 1000 dolarjev kilogram, medtem ko stanejo reaktivni motorji tudi stokrat toliko. Ena izmed navadnih raket z dirigiranim izstrelkom stane že nič manj kot dvo milijardi dinarjev. Koliko sta stala »sputnika« je pa za sedaj ie skrivnost.
LETALO Z NAVPIČNIM VZLETOM Rusi so pred kratkim napovedali skorajšnjo dograditev letala, ki bo vzletelo in pristajalo navpično. V njem bo prostora za več desetin potnikov. Podobno lovsko letalo so pred ne« davnim izdelali Američani.
r
+ REDAZCIJA
□ Gledal sem kratek film »Filmski zepiski narodnih pesmi«, ki so ga pred dnevi predvajali tudi v Kranju. Sinhronizacija tega filma je zelo slaba. Ce poslušate petje in gledate hkrati igraice, vidite, da le-ti ne pojejo sami ali pa vsaj takrat ne kot bi morali. Brodar je markiran tako kot kje na kakem slabem podeželskem odru, veslo drži kot bi ga imel prvič v rokah. Na sonci v vodi se vidi, da čoln stoji, kar zelo moti. V hišo, na katere balkon spleza fent po lestvi, je napeljana elektrika, ki je v tistih časih ni bilo. To se vidi, čeprav so izolatorje prekrili s cunjami. Sobe deklet so kot neke »ropotarnice«. Dekliške izbe pa so imele včasih nageljne na oknih. V sobah pa okoli postelj niso visele razne vprege, rešeta, rele in podobno Vrsto nr.pak sem še opazil in tudi moji prijatelji jih niso spregledali. Takšne nrrpake g'edalca motijo. Ali med na&i-mi snemalci ni nekaj takih, ki bi tisto, kar imajo namen posneti na filmski trak, prej dobro preštudirali. Ali lahko tak film sploh pošljemo v inozemstvo?
Saj so v njem stari lepi slovenski običaji povsem spačeni.
Vaš bralec
V marsičem se popolnoma strinjamo z vašim pismom. Omenjeni film je res precej slabokrven. V prihodnje pošljite vaše kritike na »Triglav film« v Ljubljano. Morda vam bodo za takšno sodelovanje hvaležni.
□ Vedno slišim po radiu reklamo tovarne miOa »Zlatorog« iz Maribora, kako kvalitetni so njeni pralni praški, pudri itd. Skoraj tudi ni več prireditve, na kateri ne bi sodelovala ta tovarna s svojimi proizvodi, Zdi se mi, da je taka reklama le preveč vsiljiva, zlasti še, ker vemo, da se je treba boriti za kvaliteto in ne kvantiteto. Kaj mislite, ali star pregovor »Dohro blago se samo hvali« ne drži?
V Radiu sem slišal tudi o krompirju, da letos ne bo smel biti dražji kot 12 dinarjev za kg. Štirinajst dni za tem pa sem slišal v kmetijski oddaji, da so svetovali kmetovalcem, da naj čim več krmijo živino s krompirjem. Ali naj potem potrošnik drago plača blago, če je dobra aH pa slaba letina?
V 88. številki »Glasu Gorenjske« obravnavate v članku »Spodbuda ne ust|reza« naSkn nagrajevanja gostinskih uslužbencev. Jaz sem mnenja, da bi morali gostirnike usVažbence plače-čevati po odstotkih od prometa ne pa
z mesečno plačo. S tem bi naše gostince malo raizgibali, saj smo tudi ostali delavci plačani od tega, kar proizvedemo. Ali se vam ne zdi, da smo pri sedanjem sistemu plačevanja gostje v gostilnah lo v nadlego?
V. A., Bled
Takole bomo odgovorili na vaša tri vprašanja:
1. Pregovor, ki ste ga že vi omenili, naj bo tudi naš odgovor. Potrošniki pa bi bili prav gotovo najbolj veseli, če bi dobro blago lahko kupili na račun »večnih« reklam — ceneje.
2. Vsekakor trgovina s kmetijskimi pridelki še ne ustreza. Vzrokov sa to pa ni moč našteti v vrstnem redu v kratkem odgovoru. Strinjamo se, da bi bil krompir v nadrobni prodaji lahko cenejši. Nasveta kmetovalcem p:", verjetno niste dobro razumeli. Bržkone je bil v tem smislu, da kmetovalci odvisen krompir porabijo za krmo živini, da ne bi ostal neizkoriščen.
3. Z vašim mnenjem se povsem strinjamo! Bolj zanimivo pa je, če s tem soglašajo v gostinskih podjetjih.
□   L. A., Jarše pri Domžalah
Vso kar smo lahko prebrali in razumeli, je vaš točen naslov. Zato ne zamerite, če vam ne moremo odgovoriti.
J
Za film »Lepo je biti mlad« so si Angleži izposodili zgodbo iz življenja študentov in vpletli vanjo vse tisto, kar je v življenju mladih ljudi najlepše: veselje, malce romantično, a vendarle tako ljubezen, posrečeno prikazane, včasih nekoliko komične odnose med mladino in profesorji, mimo tega pa ljubezen mladine do glasbe, ki obsega največje mojstre glasbene umetnosti, pa tudi najmodernejšo glasbo. Film je režiral Cyril Frankel, nastopajo pa še naš dobri znanec John Mills, Cecil Parker in mladi mojster na trobenti Jeremv Spenser, ki je navdušil s svojim igranjem na trobenti ves svet. Po pravici lahko trdimo, da bo vnesel film v našo, pogosto dolgočasno sedanjost, kar lepo poživitev in razvedrilo.