rtMrt,Mrt*t iiukoti ukajk in rrlj. v Kurilom trn p. -iljtsj« na JOI.I 11 t«! Iftu H 1(1. — k, /» pol let« . . 4 ,, — ,. i .'.trt latlt . S .. IV ., <>/.nniilln: navadno drsat*. ?r«t-> plićoj«" Mitm Ikrat. I *r. trn M .kril 4 kr. t*> «o tiaka .lkral -Mli pismruk« « pl.ru j»j» p.) prostoru. J ( >>i m is V Mariboru 18. nov. L)a ima vsaka stvar svoji dve plati, svetlo in temno, veselo in bridko, to je tako stara in obče priznana skušnja, da bi je ne hoteli iz nova tisku izročati, ko bi pri naši tiskovni svobodi: prvič ne bilo najvarneje pisati lo stvari, kterim ne more in ne sme nihče ugovarjati, naj si ima še tako strogo zapovelje in dobro voljo našim vrsticam na prste gledati, in pa ko bi dru-dič ne hoteli pri tej priliki omenjati, da ima to dvoplatno lastnost z vsem svojim dobrim in zlem tudi naša sicer nedotakljiva, ampak vendar vsaj pod naravne zakone spadajoča ,.nova era". Menda tudi ne bomo kalili niti javnega miru niti dražili mirnih narodov, ako izrekamo sicer morebiti prozaično misel, da nam jo tudi „nova era" z vsem, kar je na njej in okolo nje. le svetovna prikazen, torej nosi na sebi madež ali prednost — kakor si to že hoče kdo tolmačiti — spremenljivosti. Prej ali slej si ho morala namreč že spremeniti svoje i m e, in domišljujemo si, da smo si pridobili za njo nekoliko zaslugo, ki bi vtegnila hizopovnti nekoliko naših škrlatnstih pregreh, ako jo — mi prvi — na to okoliščino pozorno činimo, da ne bo v zadregi, kedar bije odločivna ura. „Nova era" ne more.ostati -vedno nova! Bog obvari, da bi hoteli s tem kteremu njenih častilcev, kar jih' še ima, podirati zaupanje do nje, kajti temu mora vsak trezen premišljevalec pritrditi, da postaja tudi ona vsak dnn za 24 ur stareja, da torej pride za njo doha, ko ho „stara". Pri tem pa prav radi priznavamo mogočnost, da se s časom celo okrepča in ojači, da prešine celo srce in obisti slovanske opozicije, in da jej ho še kedaj mogoče, pokazati se vsakoliki ne\šečni opoziciji od ljubozniveje strani, kakor jej jo bilo dozdaj mogoče. Vse to ne more motiti našega prepričanja: „nova era" je spremenljiva, niti ime jej ne more vedno ostati eno in isto! Kdaj bo treba to spremembo zunajno zaznamovati, to skrb radi prepuščamo onim, ki so jej prvokrat kumovali, — če jim bo le tudi ona sama hotela skrb prepuščati in jih drugič v hotre vabiti. Še tako zagriznen konservativec ne ho mogel tajiti, da je imela nova era in sistema v svojih oddelkih že večih ali manjih sprememb. Ne more biti namen teh vrstic na prste preštevati vse, kar je že zdaj drugače kakor je bilo s početka. Zadnji dve veliki postavi državnega zbora nam boste zadostili za naš namen. Izjemna postava, ki določuje, da so smejo ustavne pravice ali vse, ali lo deloma, za več ali inenj časa, tu ali tam deti ob moč, je gotovo velika, tolika spremna, da se zarad nje zna pripetiti ustavi sami, da se jej na lastna vrata trkajoči odgovori: „ Tukaj nihče ne stanuje". Spre memba in razloček ostaja, če tudi priznavamo, da se je bila že v g. 14 osnovnih drž. postav položila kal izjemnim postavam; ostaja še zmerom tolik razloček, kolikoršen je med goršičncm zrncem in med košatim drevesom, na ktero so nebeški ptički vsedajn in počivajo. — Sezimo na dalje po brambovski postavi, ki našim postavodejnim zborom na deset dolgih lot jem ljo velevažno pravico dozvoljevnti novako. Hočemo gg. ministrom verovati, da je vse to zelo potrebno za Avstrijo in evropski mir; gg. ministri pa bodo morali zopet nam pritegniti, da si ustava z brambovsko postavo ravno ni okoristila, ali da je dobila vsaj drugačno lice. Toda vrniti se nam jo k prvemu stavku o dve- ali zaprav večplast nosti nove ere. Ta se posebno pokaže, ako si le površno ogledamo razne avstrijske stranke, ki imajo z „novo ero" opraviti in s kterimi ona. Znano je, s koliko radostjo in s kterim zaupanjem v boljšo prihodnost je stala tako imenovana liberalna nemška stranka pri zibeljki decomherske dobe. Ni pa še toliko obljuhljiva doba doživela svojega rojstnega dne, že je svoje ljudi tako ohladila, da najneodvisneji in najliberalneji dnevnik te stranke „Wand.'; že piše v svojem .'108. štev.: „Obravnavanje poslanske zhornice se suče svoja nevsmiljeno pusta in dolgočasna pota, ktera lo kak majhen domač škandal včasi pretrga. Ministerstvo skuša kolikor mogočo ustrezati tirjatvam mili turizmu , ljudsko zastopništvo pa se jim uklanja kakor neogibljivi potrebi, novemu nasilnemu stanju, na kterega jemati potrebni obzir je modro in pa metno. Nikjer ni najti sledu, da bi se resno poskusilo konečno enkrat izko pati so iz parlamentnrične sile, v ktero nas jo postavila decemborska ustava; mesto krepke politične hrane, ki bi mogla okrepčati bolehovo truplo, ponuja se nam stara oportunitetska kaša, kakoršna so. nam je pod vsemi prejšnjimi niinisterstvi stavila na mizo; za priklado podučljivi privatni razgovori med Skenejem in Schindlerjem na eni, in tem ali onem ministrom na drugi strani, razgovori, iz kterih se oddaljenim druzega ne razvida, nego da morajo molčati, plačati in novake dajati kakor prej ali še več kakor poprej. Kako bi se pač mogli navdušiti za ustavo, ki so nam je toliko časa zaznamovala kot konec osebnega vladanja, dokler se je razkrilo, da je le sredstvo, s kterim se imajo povckšati dačni in vojni doneski". In „Wand." s svojo sodbo ne stoji sam, ž njim vpraša poslanec Figuly v javni zbornici: „Kaj bomo domu prinesli? Večc stroške za vojaštvo; iz teh izvira veči proračun, veči pri manjkljaj; ne bomo pa prinesli porotnih sodnij, ne nove kazenske postave, ne boljšega in krajšega civilnega opravilnika; pač pa prinesemo izjemno postavo, davke na kupone in morebiti še druge veče davke". In če vidimo, da ljudstvo v Gradcu, ktero je poprej v mnogih adresah in v svojem časo-pistvu vedno izrekalo svoje polno zaupanje do m i n isterst va, da ravno isto ljudstvo denes ovacije prinaša dr. Rechbauerju, ker je proti mini-sterstvu govoril in glasoval, ali se nam ne sili misel, da jo „nova era' pokazala ljudstvu drugo, dozdaj še neznano plat? Da ostanemo pravični, mo ramo pa priznati, da jih je mnogo tudi med no no m š k i. ni strankami, kteri te plati nove ere menda še niso videli ! Ako se dalje razgledujemo po strankah in njih vedenji, zanima as posebno tako imenovana kier ikal na a 1 i u 11 ra mo nt an sk a, ktero udje od najvišega do najnižega so še pred nedavnim vsak za so kakor tudi večih družbah glasno in pogumno izrekali, da jo marsikaj v Avstriji ničevo in neveljavno za vselej in na vekomaj. Kakor se nam dozdeva, potihnili so njih glasovi, vleglo se njih gibanje; le sem ter tje še prešine v tem ali onem časniku kak posamezen cakasnen klicaj „mirni" zrak avstrijski. Po dunajskih časnikih gro glas. da se noče Jnudinal Rauscher sprijazniti z .dognanim! stvarmi" in res se čuti njegov organ „Volksfreund" varnega dovolj, da bero prav krepke levite porednim federalistom. Ker se nam zdi ta list preprovi-den, da bi v nevarnih časih sam svetu pravil na vse grlo. da /. njegovo zvezo s federalisti ni nič; ker na dalje no moremo misliti, da bi bila ponehala gorečnost in pogum to stranke ali da bi bila popustila svojo nazore, sodimo, da se je .tudi kterikalni stranki ktera pičica „novo ere" zasvetila, pičioa . i/, ktero si nadeja napraviti torišče in na tega podlagi še triunifirati nad sovražnimi „liberaluhi", Ako smemo soditi iz besedi na prepričanje, dobila jo tudi tako imenovana fevdalna stranka „nove ere" dovolj pod svoje noge, kajti žo je sunila enega svojih /zaveznikov" — rekalo vsaj se je, da je njen zaveznik -~ Slovence od sobo, kar previdna stranka, kakor je fevdalna, nikdar no bo storila, ako se jej ni pokazal drugje bolji zaveznik. V svojem organu „Va-terland" št. 804 piše: „ Naj si bodo Slovenci prepričani, dane moremo ž njimi hoditi, če bodo s svojim jezikom v taki meri malikovali, ktera se ne vjerna niti s sedanjim stanjem njih razvoja niti s pravo ljudsko potrebo". In glasnik graških klerikalkcv „Vlksbl." se jo čutil poklicanega ta „absagolnioT' vzeti v svoje predele. Strogo reakcij onarnu in absolutistična stranka je sicer razkropljena in brez večega javnega organa Vendar je čuti in brati, da se jo že tudi ona privadila luči „nove ere", da zbera svojo moči, da zopet odpira svoje kovčege. Mi ne moremo soditi, koliko je istine na tej govorici; mogoče nemogoče ni; če si ta stranka ogleduje ustavno izjemno postavo, na 10 let dovoljenih miljou vojakov in veljavni kazenski zakonik Bachov, kdo bi se jej mogel čuditi, ako se jej izbuja vesela nada, da bi znala s temi postavnimi sredstvi še po celi Cislajtaniji razširiti pokorno stanje, ktoro ko v Pragi tako izvrstno s kazuje, zlasti pa na daljo usta mašiti svobodnemu tisku, ki je pri Bachovem kazniku nemogoča stvar. 0 ministerski stranki ne more biti govora, kakor je kazalo zadnjo glasovanje. Da so pa ministri našli v „novi eri" nekaj, česar se niso nadejali, to jost laktum. Da so podprli Slovenci in Poljaki, ki so v idiličnih urah za kratek čas tudi federalisti, dunlistično ministerstvo, ktero jo bila lastna stranka v odločivnom trenotkii močno popustila, to jo nova prikazen „novo ere". Dobro jo je bil zadel nemški Bomo rekoč: „ Skrivnost vsako močijo In, da so drugi še bolj bojazni (feige) kakor mi!" In federalisti, Nj. veličustva naj zvostejša opozicija? Če dozdaj še niso našli svetle in vesele plati, naj no obupajo. Era, ki jo za vsako stranko pobarvala poseben pireh, gotovo ne moro nanje pozabiti; pustimo jo naj se vrti, in glejmo, že tudi mi šo najdemo svojo gladko plat, ko bomo veselo vskliknili : Tu je dobro biti. Postavimo si šotore, sebi enega, Kliju enega in še komu kterega — samo omagovalceni nobenega! ("'e za zdaj tudi vsem drugim strankam rožico cveto, lo nam no, ostanemo, kar smo bili -- federalisti! \i\kU) narodnosti in podonavsko knjuževiiie. Londonski „1/ International" prinaša v enoin svojih Badnjih brojev zanimiv članek, kteri se tiče posebno podonavskih razmer. V početku navaja članek zla, na kterih Dolnje evropska politika glede Turčije in podložnih jej narodov krščanskih in pravi, da imajo vse dotične težavo le en razlog, da se vse dajo združititi v edinem vprašanji narodnostnem. Načelo narodnosti je temelj vsem nepriličnostim, kterih jo zdaj toliko po Evropi, posebno pa na istoku. Med drugim piše: Ni trebn imeti proroške zmožnosti, da zanesljivo trdimo, da bo narodnostno načelo konečno zmagalo. Mi popolnoma dobro razumemo, da se umičejo evropske velevlasti vsaki premembi na istoku, da hočejo sladko spati na podlagi svojih pogodeb; ali naj se postavijo na mesto istočnih narodov, ki imajo svojo zgodovino, svoj jezik, svojo vero, svoje ustanove, in imele bodo tudi velevlasti z narodi iste želje, izrekle bodo iste tirjatve po samoupravi; razumele bodo nemirnost in sovraštvo, ktero goje oni narodi proti zvijačnostim, ktere niso druzega nego nasilna prizadevanja podpreti vlado, ki se protivi šegam in značaju narodov sovražnih istočnomu despotizmu in musleminski apatiji. Mi se ne štejemo med one, ki kamenje mečejo na Romunsko, mi podpiramo njeno prizadetje po popolnem osvobod-jenji, ktero ona mora doseči, ako hoče priti do življenja resnično samostalnoga. Navidezna vez, ktera vežo Romunsko s Turčijo, mora se pretrgati; narod, kteri nima toliko moči, da si pridobi in zenači drug narod, ni vreden, da vlada tudi z najmanjim pravom nad drugim narodom, ko bi bilo to pravo tudi nnjsmešneje, kakor je pravo suzerenosti. Ali ni protivno temeljnim načelom, na kterih počivajo sedanje države, da država v zelo rabe svojo moč zapoveduje narodu zvezo, ktere oni narod neče priznati po nobeni ceni. To siljenje in zapovcdovanjo je toliko, kakor na dan klicati nemire, razdraže-nost, zarote, prckucijc naiavnost rečemo punt. Kvropske velevlasti si prizadevajo na vse kriplje, da pokrijejo s svojo moćno desnico in obranijo gojilo steblo turškega cesarstva, a ni dvombe. da one delajo proti svojim namenom; one bi hotelo udušiti vsako gibanje stranke napredka, a ravno s tem ga prav za prav izhujajo; gpodkopovnjo in zani-kovajc povsodi na obalib Donave demokratično načelo, pojmove neodvisnosti in svobode zažigajo gromado, ktera bo prej ali slej 8 plamenom goreti začela na nevoljo neprevidne diplomacije, ktera misli, da je že ogenj pogasilo, a ni pokazala druzega nego svojo nedoslednost, nerazumnost in zvijačnost. .....Kakšen dobiček imajo velevlasti od tega. da branijo med Turčijo in podonavskimi knježevinami navidezno voz, ktera ako se razvozlja, ne bo niti oslabila varnosti otomanskega cesarstva, niti kalila evropskega miru V Nihče ne bo ničesar izgubil, ali mali narod si ho pridobil veliki dobiček, da bo mogel svobodno reči. da je popolnoma neodvisen. Mi se bojimo in zametujeino polovičarsko politiko, a isto tako tudi polovičarska merila. Za nas je popolna neodvisnost podonavskih knježevin neobhodna potreba prihodnosti, ona mora biti ena izmed sedanjih potreb, ker je ona potreba javnega reda in pravice. Ncprenehano vtikanje garantnih velevlasti kaže sicer njih skrb, ali kaže ob enem tudi njih nezaupljivost; njim je narodnostno vprašanje stvar ncprenebljivih nevšečnosti, a narodom stvar neprenehljivih nezgod. Mi zahtevamo konečno, da so dosedanjemu vtikanju konec stori, da so vendar enkrat dopusti, da se morejo svobodno razvijati zemlje, ki so v najboljih okolščinah proscetanja, političnega in socialnega, da bodo srečno po svojo, to je, da postanejo gospodarji svoje sreče! II o p i s i. Maribor 15; nov. (Konec.) Med svojim govorom jo omenjal gosp. Brandstiitter tudi volitev g. dr. Dominkuša. Ravnanje deželnega zbora je imenoval v tem obziru obžalovanja vredno (bedauorlich) priznajo, da se je merilo z dvojno mero, in da bi bil moral deželni zbor zavreči tudi volitev dr. Schmidta in Sesslerja, ko hi bil hotel pravičen biti. Vsakako je bilo vedenje dež. odbora in zbora nedosledno, kajti povsod so se nektere nerodnosti godile, a le pri dr. Dominkuševi volitvi jo zbor svoje preiskovanje tiral celo do prvotnih volitev. Prav na drobno nam je opisal g. poslanec dogodke pri adresni debati. Da je snoval adreso predsednik drž. zbora g. Kaiserfeld, ki jo sam mnogo in v prvi vrsti delal za nove postave, imenuje; Brandstiitter nesrečo, kteri se pa ni dalo izogniti, ker je v zbornici vladala misel: Do Kaiserfeld zna adrese delati. Osnova adresina se mu stilistično ne zdi srečna, ker vsa prekipeva (iiberschvvcngliehkeit) hvale sedanje vlade. V njej so posamezni stavki, kterih človek ne more s prepričanjem podpisati. Tudi gosp. Hrandstiitter ž njo ni bil zadovoljen, on je pritrdil le principu v njej izrečenem, nikakor no vsej adresi; pritrditi pa jej jo moral iz pietete, pritrditi jej moral, ker so slovenski poslanci tako po svoje in zaničljivo govorih o sedanji sistemi in vladi. Ne iz čistega notranjega prepričanja, ampak veliko-več iz opozicije proti Slovencem so je potrdila adresa. Pri tej priliki si g. Brandstiitter ne more kaj, da ne bi g. Hermana nekoliko obrni, kar je tem laže storil, ker je vedel, da ga v tem zboru ne bo nihče zagovarjal. Bolj usmiljeno jo ravnal z dr. Vošnjakom, čegar vedenje se mu v narodnem obziru celo naravno zdi, grajal je le ostrost, s ktero je Vošnjak zagovarjal svoje tirjatve. Kdino vedenje slov. poslancev mu je krivo, da jih dostokrat mnogo nemških poslancev ne podpira. S človekom, ki tirja le „ločiti in združiti se", ne da se glasovati, ko bi bile tudi sicer njegove tirjatve še tako resnične. Ob sebi se umeva, da je po svoje oštel „zedinjenje Slovencev", celo homatije na Jezici in v Pragi je vzel v svoj politični kalkil. Zveza narodnjakov s klerikalci se mu zdi zaničljiva, celo nemoralična, to namreč tedaj, ko bi narodnjaki mislili: hodimo z duhovstvom, dokler ga moremo rabiti, potem pa se ga otresemo pri prvi priliki. S posebnim veseljem je pobijal g. govornik Kaiserfoldov izrek: Kar je primerno (zvveckmiissig) to je liberalno. A tudi sam dejansko zahreda v tako „liberalno" ravnanje. Tako n. pr. priznava, da so tožbe narodnih poslancev glede sestave okrajnih za-stopov popolnoma opravičene, in da dotična postava ne velja, vendar pa je rekel, da jih ne more podpirati) in da mesta ne smejo dati svoje nadvlade iz rok , dokler je težnja Slovencev le zedinjenje v eno celoto. Po pravici je grajal novo sklenjene postave, da smejo okr. zastopi župane kaznovati, da morajo srenje same nositi stroške za šub, da se ni ničesar storilo za odškodovanje pri vojaških ustanovitvah, sploh ono „go-miithlicbkeitspolitik", ki si domišljuje, da je nadačoncu kaj pomagala, če se zniža deželni račun, če se pa povekša zato okrajni ali srenjski, ktera preveč milosti deliti hoče, kjer sme svoboden državljan le pravice tirjati, in še već druzih. Po pravici je nadalje grnjal, da so sedanji zastopniki pripogib-Ijejo vsakemu vladnemu žuganja, kar se posebno zdaj kaže pri posvetovanji o bvambovski postavi, kjer je večina poslancev pozabila na svoje volilce in jih jo le nekaj malega, ki se morejo vzdigniti nad geslo: podpirajmo in zastavimo vlado. Poslanec naj bi nikdar ne pozabil, da ne sme biti le orodje vlade, ampak samo zastopnik svojih volilcev. Sploh se je g. govorniku videlo, da ima še marsiktero grenko na jeziku, da jo pa zamolčuje, da ne bi „koterije" dražil. V takih slučajih je rekel: Ali je deželni zbor s tem pravo zadel ali no, kazala bo še le prihodnost. Poslušalci so pazno sledili gladkemu govoru in mu h koncu s „bravo"-klici pritrdili. Naj le še opomnimo, da je bilo polit, društvo zbor policiji naznanilo, da pa ni dobilo potrdila, jn da se je zborovalo češ: kar ni prepovedano, jo dovoljeno — misel, s ktero se moramo slagati, kteri pa se na Češkem pod ravno tisto ustavo in postavo ravno nasproti godi in kteri še pristavljamo, da so nam zdi, kakor da bi bil g. Brandstiitter nekoliko pre- koračil meje dovoljenega, če je pravil, da bi se utegnilo v Mariborski okolici kaj enacega prigoditi kakor na Jezici, ko bi so v okrajnem zastopu ločila okolica od mesta Zde so nam prekoračene tudi meje resne diskusijo, če so stavi poslanec na proroško stališče in trdi, da zedinjenja Slovencev ne bo nihče doživel ^ Is Iqjubijane, pav, dop.| Tedaj tepež na Jožici, ki je tolikanj hrupa prizadel, kterega so nemški, celo najrazšiineji dunajski listi rabili, da so ves slovenski narod grdili in njegove pravične tirjatve zasmehovali , je te dni končan v ljubljanski sodniji , kakor ste v zadnjem listu poročali, z obsodbo osemnajsterih ljudi. Cela razprava ni ničesa na dan prinesla, kar so perfidni pisači o lanatičnih kaplanih in ljudi šuntajočih Sokolih po svetu trosili. Pa ko bi tudi res bilo, da bi bil kmečke fante kdo uašuntal, nemško turnerje in Ljubljančane, ki na cestah uboge lončarje ustavljajo, iz starih ženic se norce delajo, in za ljudstvo naše nimajo bolje besede, kakor očitanje surovosti in naštevanje koliko zločinov se v naši deželi zgodi: to je grd madež taktike naših „kulturnih" in „inteligentnih" nasprotnikov, da zarad ta-cih, tudi od nas obžalovanib in nikdar opravičevanib pripetljajev črnijo naša narodna in politična prizadevanja, kakor to dela ljubljanska „T. B." Gospodje tega lista, vzlasti duša njegova g. Dežman, poznajo naše ljudstvo. Oni dobro vedo, najbolje pa pravi redaktor Dežman ve, da je onega dogodka na Jezici prvotni in pravi vzrok drugde iskati , nogo v kacom šuntanji, ktero so ni našlo. Oni vedo, da ko hi se ljubljanski uradniki in tistih par Merkurjevib sinov s kakim tnpceiroi jem vred, ki ne zini ni govoriti ni pisati nemški, pa hoče neko kulturo nositi, — ko bi se vsi pohlevno svojega poklica držali, naše poštene prizadeve ne obirali, naše narodne svetinje ne zaničevali, no bi bilo nikdar tal ni vzroka tako na obe strani tragičnim dogodjajem , kakor smo jih žalibog doživeli. In ker poznajo našo ljudstvo, morali bi, pošteno govoru in ravnajo, stvar soditi kakor je, ne pa i/ nje narejati strahovitega političnega, zoper življenje Nemčije obrenega „elei'anta", kakor dela to „T. B." ki je s „kein Ježca mehi" začel pod I. članke, od kterih bo obrekovajo in poveličevaje prežvekoval , blatil in grdil po svoji šegi. — Kdor je našega ljudstva pravi prijatelj, ta ve, da mu ne bo s tem koristil, da ga psuje s surovostjo (posebno če je sam surov) temuč ta ga bo podučeval, ta bo skrbel za razvijanje njegove literature in omike. Knjigo v roke narodu, knjigo, kije njemu umljiva. — Tepeži, ali „zapodenja" so žalibog bili po Slovenskem med kmečkimi lantini vzlasti pri vinu in po noči, tudi še tačas , ko jo Tagblattova koterija sama imela krmilo v rokah, ko je zveličavna nemščina sama kulturovala po nižih in viših učilnicah in — notabeno, o Blatnik, tačas jo bilo tepežev in „podenj" mnogo več, če prav tvoje tabele drugače govore. Znano je vsaceinu, kdor pozna po deželi naše ljudi, in kdor jih jn prej poznal, da je nedovoljeno skazovanje telesne moči med doraščenimi fau-tini ponočnjaki one in druge vasi, v zadnjih lotih jako pojenjalo in upati je, da bodo narodno šole ta madež naše kmečke mladine izbrisale, da ho izginil. Zdaj še ni. In vsa stvar na Jezici je edino pravilno soditi kot tako ponočnjaško neredno delo, kakor nas je preiskava podučila. Nikdarliberalno, nikdar pošteno ni, če ljubljanski Pseudo-nemci v i j o to stvar v bič, s kterim nas in našo reč tepsti menijo. Naj gledajo, da se inacchiavellizetn nad njimi samimi ne bo maščeval! Vse njim je dobro in porabno, kar morejo zviti tako, da obrne, proti slovenstvu. Ali se s tem napredek, ali se mir v deželi pospešuje, to jo vprašanje. Še ni konec vseh dni in rdgovor bo tudi njim prišel. Is Celovea. G. F. [Izv. dop.J (Naše narodne zadevo.) Gotovo je marsikdo pročitavši poziv k bistriškemu taboru že menil, da smo koroški Slovenci otresli od sebe vladarstvo Morfejevo, in da bodemo stopili „v kolo k bratom Slovanom" tirjaje, kar nam gre po naravskih postavah. Kdor jo kaj tacega mislil, - in morda se je tega nadejala cela Slovenija — varal se je. Navdušenje za narodno stvar, za zedinjeno Slovenijo, ki se drugoil tako glasno manilestuje, nas še ni obdalo, še ni spravilo na noge, kajti prenapolnjena je dežela in ljudstvo blagoslovom veleslavljene „nemške kulture", ktera ima pri nas divne učinke in lastnosti. Marsikaj tacega in enacega opazovati in studirati bi se dalo najbolj pri nas, in vendar smo tako pozabljeni, kakor da bi nas no bilo. — Zelo pusto je pri nas v narodnem oziru, tako kakor nikjer na Slovenskem, in tega trdenja ne podere projektirani bistriški tabor, ki je bil menda le pilim desiderium — nekterih posameznih rodoljubov, kterih oklic je imel morda zadačo, biti svedok njihne blage volje; dokler ni vganjena zastavica, zakaj se tabor po končani sesiji deželnega zbora ni sklical, je marsikteri sum o tej reči opravičen. Tudi ne vem, kaj bi bilo s taborom, ko bi se bil res sklical; da bine bil ostalim slovenskim piti podal, na tem ne bode dvomil nihče, komur je znano, kaka mlačnost je vladala pri agitiranji zanj; ineridibile dietu je skoraj, da v nekterih večih, le nektere ure od taborišča oddaljenih vaseh še za tabor vedeli niso, kakor sem iz zanesljivih virov zvedel. Tak taborček bi bil k većemu naši „Klagenfurterici" lepa prilika kazati, pozobavši nektere stotine taboritov, na „praktischen Sinn unserer vvindisehen Bauern". — S ka-košnim vspehom so nas naši kulturonosci doslej obdelovali, Vam je znano; pa mikalo Vas bode gotovo zvedeti, da so nezadovoljni s tacim vspehom skrbeli že tudi za bodočnost in obstnuek svojih reform, ktere bi mogel krep-keji narod podreti. Ako se drugod s ponosem gleda na slovensko mladino, češ: ta jc naša nada, je tukaj vse nasprotno in reči se mora od nje naravnost: evo, truma renegatov, brez da bi bilo mnogo izjem. Strmel bodo nad tem znebiti da marsikdo in prašal po pričini, ktere pa najti ni težko: saj so naše učilnice prav za sistematično potujčevanje napravljene. No morem razjasniti, zakaj tukajšnji slovenski učitelji, med kterimi so znani rodoljubi, no vzamejo te stvari pod svojo varstvo*) in zakaj ne postopajo za njo bolj energično; jaz menim, da bi s svojim vplivom že kaj storiti mogli. Pa dovolje od tega; naj Vam ob kratkem in brez obširne ilustracije naznanim, kaj je s slovenščino na tukajšnjih šolah. Na gimnaziji se preddava slovenščina v štirih kurzih, v vsakem po dve uri na teden; tedaj sta po dva razreda *) Posamezni ne morajo, brez zaslombo, Vred, vkup; lo v prvem razredu, kjer Iti imela materinščina pomagati pri drugili jezikih, se ne uči, in kdor že v prvom razredu poduka iz slovenščine imeti želi, mora za to še le dovoljenja prositi, česar pa pri drugih neobligatoih predmetih ni treba; druga modra naprava jo tudi to, da so slovenščina v prvih dveh kurzih lo nemški razlaga, kar izvira iz tega. da Slovenci in Neslovenci niso ločeni, tomuč imajo poduk iz slovenščine skupaj, kar, to se ve da, prve le ovira v napredku. Na realki so razmere še slabše, kajti tu je slovenščini le na niži realki prostorček odmerjen, na viši si morajo učenci francoščino v glavo vbijati. Kako zelo pomankljivc so take naprave, razvidi vsakdo. Pristujejo samo temu, da od jemljejo mladini ljubezen do materinega jezika. Posebno na gimnaziji gre vse na robe; kedar se je učenec nemščine, brez pomoči s slovenščino popolnoma privadil, pozabil je že skoraj slovenščino, kajti štiri leta mora, še zadržan od peščice Nemcev, ki se z njim vred podučujejo čakati, predno se poduk prav prične. Kako se skrbi za odgojo tistih, kterim bo naloga, delavati med rojaki, kaže na dalje tudi to , da v katalogu sicer prav bogate gimnazijske biblioteke najdeš (kar je zopet ineredibile dietu) le eno samo slovensko knjižico zaznamovano in ta je: „Utopljenci ali potovanje na Ostrovid" med kupi nemških klasikov. Pa naj končam jeremiado; pošljem Vam prihodnjič, ako je Vam ljubo, še nektere ilustracije k famoznemu 19. §., da vidite, kaj se godi pri nas. Dovolite da pri tej priliki izrečem željo, naj bi „Slovenski Narod" bolje kot dozdaj obračal svojo pozornost na Koroške Slovence, kteri so zapuščeni in nemi akopram še niso Nemci. *) Iz Dunaja, 16. nov. H. G. | Iz v. dop.J Popolnoma po mislih tuknjš-nih Slovanov ste sodili v ondanjšnjem članku stališče in govor g, Svotca. In će „Novico" potem brez adrese na Vas polemiziijejo rekoč, da oni govor vsi svodoljubni listi, oelo(l) „Correspondciiz" hvalijo, čudim se jako, kako da jim niste brali i/. ,,('orr." ki pravi, da so bili Čehi vso eno Svetcu hvaležni da si „njegovo postopanje boleha na notranjih konfliktih, v ktere so slovenski poslanci že leto in dan zagazili". To pravi „Corr.", in v tem zmislu je bil pisan, ali smo oni članek vsaj mi umeli tako. To sem hotel lo mimo gredi omeniti , zdaj nekoliko o vedenji slovenskih poslancev zastran glaso vanja o brambovski postavi. Tu zopet vidimo in mislimo, da so se naši poslanci zagovorili potrebam in željam svojega volilstva nikdar ustrezati, kajti glasovali SO z a vlado, za 800.000 vojakov, torej več davkov, in s tem za ohranitev zdanjega ministerstva, zdanje sisteme. Edini g. Denček je z opozicijo manjšino, ktera se je bolj bala zamere pri volilcih kakor pri visocih gospodi , — glasoval. Živio LantokI — Vprašanje nastane, zakaj so naši poslanci tako glasovali? Tukaj je vozal. Zato ker so Poljaki? Znano kaj Poljaki hote Znano je, da so Poljaki samo Poljaki, Slovanjc ne. Zato so njihovi emigrantjo bore za Turčijo proti turškim južnim Slovanom, kar graja celo Ncslovan Mazzini. Poljaki hote staro zgodovinsko Polonijo, hote zatrtje (ne samo ruske vlado temuč) tudi rusovstva. In Avstrija naj bi jim s miljonom svojih vojnikov pomogla do tega. Zato bodo Poljaki za vlado glasovali vselej, če tirja dva ali tri miljone. Ali jo pa nam družini Slovanom do tega, da se militarizem množi? Star pregovor pravi, da so človek od sovražnika uči. Pogledimo Magjare. Očito je, da si prizadevajo vrhovno oblast nad Avstrijo in nad Slovane dohiti. Strah pred Itusijo ni nikjer veči kot v Magjariji, ker je — slovanska. In dasiravno nam ministri trdijo, da Avstrija je miroljubna, da noče nikogar napadati, da nima zaveznikov , Bog ve, če je to ros, če bo to res ostalo. Tukaj se šepeta, da je vlada Poljake, ki so se bili doma tako na uporno postavili, potolažila z razkritjem zunanjih zadev. Mi Slovenci nimamo nobenih zunanjih zadev. V poljskem značaji moramo visoko čislati njih domoljubje, vendar so se dennšnji Poljaki svojim slovanskim bratom nasprotni še vselej preegoi-stični skazali, in sebi kvar delamo in vsem Slovanom, če njih historične težnje podpiramo, ki segajo čez Avstrijo. Če so Slovenci zarad Poljakov glasovali za vlado, so napak ravnali. Morda iz avstrijskega domoljubja? Preverjeni smo, da je manjšina, ki pravi, da se bo zares svobodna, in pomirjena Avstrija branila kot en mož, bolj domoljubna kot vladni molilci. Celo „Zukunlt", ki pod novim vred-ništvom tako pazi, da bi se kteri slovanski stranki ne zamorila, se čudi slovenskim podpirovalcem zdanje sisteme in meni: ,.da so morali viši obziri" pri njih določevati. Da, kaj so pravi viši obziri. Tudi ko so se slov. poslanci dualizmu v naročaj vrgli, slišali smo o viših obzirih in „zreli, praktični politiki" in reklo se je, da so bo dalo odgovor volilcem. Minilo je pa že precej in precej časa, tega pa še nismo slišali, da bi bil kteri slovenskih državnih poslancev, ko je doma bil, volilce sklical, vsaj kolikor je mogoče, in jih vprašal in jim račun dajal. Tako tudi tu. Vlada je hotela, Slovenci so djali: dii, mi smo pripravljeni, naši volilci pa bodo dali veči krvavi davek in več denarja. Bog daj, da bi ne bili zoper nas same orožje kovali. Iz Dunaja 17. nov. H. G. [Izv. dop.j. — Denes Vam imam veselo novico naznaniti, da nameravajo slovenski študentje tukajšnjih šol v zvezi s Hrvati 2. decembra veliko besedo napraviti na spomin našega največega pesnika Preširna, in sicer v Josefstadtu „zum griinen thor". Upati je, da se bodo Slovenci tudi po drugod domislili, vzlasti pa odrasla mladina, Pre-širnovega godu in slavljenja njegovega spomina. Sicer bi bila med našo *) „Slov. Nar." se nikakor ue more očitati, da bi bil koroške Blovenoalsanemar-jal. Radi smo prinašali vse, kar smo izvedeli od njih, grajali smo njih apatijo do javnega dela in jim večkrat klicali, naj se geno.'^Da nismo imeli veselega poročati od tam, ui naša krivda, kakor tudi ne, da se nam je sicer od tam le malo malo sporočalo. Eden naših dopisnikov jim jo dober svet dajal, naj ustanove ilovonsko politično društvo, ki bi bilo središče vsega njihovega delovanja. Ta svet tudi mi tu ponavljamo. „Vsak narod ima tako prihodnost, kakoršne se vrednega stori", za kakorsno sam dela. Za drugo pa izrekamo, da so prostori našega lista željam in težnjam naših koroških bratov vedno odprti,"kakor 10 odprti Slovencem v drugih pokrajinah, naj bi jih Koroški rodoljubi le napolnjevati hoteli, za kar jih tu očitno prosimo. Vtt&n mladino — ktero neveselost moram izreči, čeravno nerad, — več delovanja i u navdušenja /a naroden in svoboden naprodek želeti, kakor ga vidimo, veselo pa je gotovo to, da so se Slovenci zedinili s svojimi južnimi brati Hrvati. Mejasobno oličenje in nagovarjanje važnih vprašanj in vzajemnih interes za našo in naših bratov bodočnost ne bo brez dobrih uastopkov, dasiravno morajo vodno pred očmi imeti, da za zdaj imamo vsak svoje nasprotnike in vsak svoje preiinenitno delo v ožom domačem krogu: t. j. politično in socijalno izobraženje naroda, na podlogi lastne individualnosti. Za ože ledinjenje po jeziku in politiki se bomo imeli boriti, kedar dozorimo doma in si pridobimo tistih lastnosti, brez kterih bi bilo prezgodno zlijanje neorgansko, in nenaraven za oba naroda, zlasti za nas. ki nismo ni zedi-njenji, niti še dovolj vzbujeni, nenaraven skok. Politični razgled, Iz Trsta se piše v „Aug. A. Ztg.": Slovensko gibanje v okolici dobiva z ozirom na tržaško mesto prav rosen značaj. To gibanje ni, kakor se jo .spočetka mislilo in tudi že večkrat prigodilo, samo kmečko kujanje, ampak je resnično, dobro vred jono in dobro vojeno gibanje, kteremu stoji na čelu ti deželnih poslancev in vsi okolični /upani. Glavni namen je, da se loči okolica od mesta. Dotičnjo prošnjo bo v kratkom posebna deputacija na Dunaj nesla. Duša vsej agitacij je Naborgoj, kterega zaničljivo slovenskega Garibaldija imenujejo. Tu so se bili V nekterih krogih tako na to vajeni okoličane kmi-tc, kot heloto imeti, da so zdaj do cela osupnjeni, da bodo imeli opraviti s tako resnim in krepkim korakom, kaj tacega se niso pričakovali, ko so lansko leto razsajanje proti kmetom tako brez overe dopuščali. Sovraštvo proti okolični vojaščini nima prav za prav druzega razloga nego to, da vojaščina ni hotela z italijanskimi težnjami trobiti v en rog, amd.ik je zvesto stala k cesarju in državi. Julija meseca je bila velika napaka, da ni municipij najmanjše stvarčice storil, da bi branil okolično stražo preganjanja italijanisimov, ker je vendar municipij prava auktoriteta v nevojaških zadevali stražinih iu je vsak okolični posestnik tudi tržaški uicščuu. Ali se je čuditi, da se kočejo kmetje znebiti politično zvezo z mestom, ktero je tako sramotno ž njimi ravnalo? Slovensko gibanje v sosednjih pokrajinah bi bilo brže ko ne ostalo brez upliva na okoličane, ko bi so bil municipij zadnjih H let drugače obnašal. Sicer se je pri nekterih kmetih dobil nekakšen protest proti ločitvi od mesta, ali velika večina je na strani onih, ki se hočejo ločiti. Pripoveduje so, da ima finančno ministerstvo cislajtanski proračun za leto ISli!) sicer že dogotovljen, da ga pa no more predložiti zbornici poslancev , dokler niso delegacije potrdile državnega proračuna, dokler se torej ne more preračuniti oddelek, kterega ima Cislajtanija plačati. Ako se proračun v delegacijah tako potrdi, kakor je dozdaj osnovan, imela bo Cislajtanija 15 miljonov primankljeja. Ta denar misli minister Brestcl dobiti iz dačnib reform, kterih osnovo ima neki tudi že gotovo in jo misli državnemu zboru tekoj v prvi seji po dokončanem posvetovanji v delegacijah predložiti. Državnega zbora seje so začasno nehale. Iz besedovanja o brambovski postavi, kteri zarad prostora ne moremo slediti od §. do naznanjamo, da se je grof Barbo potegnil za kmetijstvo. Prambovski odsek jo bil namreč h vladne osnove izpustil vsa olajšanja, ktera so so bila ondi priznala posestnikom podedovanih zemljišč. Barbo ne more unieti, kako je mogel odsek kaj tacega storiti, in vpraša, ali naj ho kmetijstvo vedno le „inisera contribuens plebs" (uboga plnčajoča Bodrga), ktero bi tudi ustavna doba prevzela le kot pastorka. Barbo torej svetuje, naj se sprejme dotični §. po vladni osnovi. Podpira ga tudi dr. Toman in pravi, da bo zbornica novo postavo pri večini avstrijskih državljanov v črt spravila, ako so no vrne k vladni osnovi, kajti kmet jo ves pripravljen storiti svoje brainbovske dolžnosti, a tudi svojega posestva ne more zapustiti, od kterega mora toliko davka v državno blagajnico plačati. Darbotov nasvet obvelja. Pri glasovanji vsa brambovska postava. Gotovo je skoraj, da jo potrdi tudi gosposka zbornica. Pravijo, da jo „srečen" izid baron Peust že po telegrafu naznanil poročnikom na tujih dvorih . iu da pošlje za temi še posebno okrožnico o tej postavi. Dr. (i iskra se je neki pritožil pri drž. kanclerju Beustu, da je papežev poslanec na Dunnji msg. Palčinolli na svojem potovanji po Galiciji precej strastno govoril proti novim verskim postavam, Giskrn je prosil Beusta naj bi se Falcinelliju tako ravnanje proti vladi in postavam prepovedalo. Deust je stregel želji svojega tovariša in prosil papeževega poslanca, naj bi ne segal čez meje svojega diploinatičnegu poklica, ker bi sicer on (P.) ne mogel ubraniti, da bi se o njegovih govorili ne stavila v kakem parlamentu javna interpelacija. Palciuclli neki dozdaj na Beustovo svarilo ni odgovoril. Čisla jtanska vlada se neki bavlja z osnovo postave, po kteri bi so imele upeljati splošne neposredne volitve za državni zbor in se tudi pomnožiti število poslancev. Iz Zagreba se 10. t. m. brzojavlja: Denes se je odprl dež. zbor; cesarjev reskript se je navdušeno pozdravil. Med branjem so vsi poslanci stali: bralo seje mnogo zaupnic (!!) Bogovič je nasvetoval, naj se čestita kraljici, kar se je sklenilo. V drugi seji se je sklenilo, da bo dež. zbor sklenil, kar tirja kraljev reskript. Glasovit član ogerske levice bo v delegaciji interpeloval ministerstvo zarad splotov na Romunskem, in se pozival na to, daje Prusija po diplomatični poti grajala to spletke, iz kterih bi vtegnil nastati evropski razdvoj. V Pešti zdaj zborujeti delegaciji. Cislajtanski predseduje Kaiserfeld. 1 "'• so njeni pravi pjedsednik grof. Ant. Auersperg odteguje posvetova-trdijo, da zarad bolehnosti, drugi pa da zarad političnih razlo- gov. Predsednik in državni kanrlnr Reust na kratico pozdravljala delegate, potem se predloži proračun skupnih ministerstev in razjasilno pismo o organizaciji ministerstva znnajnih zadov. V pretres proračuna se izvoli 24 odbornikov. Translajtanskc delegacije predsednik Somssich pričenja zborovanje s kratkim nagovorom, v kterem povdarja, da so delegacije le začasna ustanova, kteri je potreba izboljšanja, razvoja in primernih prememb; dokler pa so postavne, ni se jim izogibati. Tudi tu se predloži proračun skupnih ministerstev. Na to se razdeli delegacija v 4 odbore in sicer za zunajne zadeve, za armado, za marino in za finance. Kedaj bo prihodnja seja, ni še znano. Kako je ljudsko mnenje, kaže poročilo, da je moralo mestno glavarstvo zatreti baklado, ki je bila namenjena ogerskim levičnjnkom in Hlačnico namenjeno Dcakovcmu shodišču in neki tudi posl. Greuterju — Ob enem se poroča iz Pešte , da je niža in gorenja zbornica naprosila ministra notrajnib zadev, naj naznani Nj. vel. cesarici čestitanje obeh zbornic k njenemu godu. Pod cesarjevem predsedstvom seje zbralo ministersko svetovalstvo, v kterem se je govorilo o dodatku k računu državnega vojnega ministerstva za leto 18C8. O poljskega dež. zbora resolucijah pravi „Gaz. Narodova" časopis, ki je v ozki zvezi s poljskimi poslanci, da pridejo v državnem zboru v razgovor: „Ker so poljski poslanci, pravi dalje, s svojim glasovanjem za brambovsko postavo pokazali, da so za utrdenje in mogočnost Avstrije, smejo zdaj upati, da bode krona in Ogri brez predsodkov preudarili naše tirjatve. In kedar v državnem zboru na vrsto pridejo, sme se upati, da se bo na nje obzir jemalo". Kako hvaležnost bodo Poljaki, če so res le zarad tega glasovali za postavo, v drž. zboru pri ministcrijalcih našli, kaže jim je „N. f. P.", ki je nculjudna dovoij, da jim zaničljivo povo, da bi se bilo raje videlo, ko bi nasprotno glasovali, kakor za tako ceno. — To jo sad oportunitetnosti in kompromisov. Prusko ministerstvo si ne ve v dežel, zboru kam, ker mu manjka njegova glava —• Hismark. Zdaj je povedal finančni minister, da si Hismark obeta, da bo mogel s početka decembra meseca priti v Berolin. O sove mo-šlez viški h poslancih v deželnem zboru pruskem smo zvedeli zdaj nekaj več. Na dnevnem redu so stale obljube ali prisege poslancev. Scverno-slezviška poslanca Krvgor in Ahleman pa sta bila predsedniku poslala pismo, v kterem sta do rešenja šlezviškega vprašanja za se tir-jala izjemno stanje. V pismu zahtevata, naj se ali severni Slezwig odloči iz pruskega ljudskega zastopa, ali pa naj se poslanca brez prisege vanj dopustita. Ona dva sta zastopnika severnega Sležviga, a ne pruskega ljudstva' Med branjem se je čulo mnogo klicev začudovanja in nevolje. Ravno tako sta prosila poslanca, naj bosta izgovorjena, da ju ni k seji. Predsednik na to nasvetuje, naj se pismo izroči opravilniškemu odboru, eden izmed poslancev pa tirja, naj so pismo tako tolmači, kakor da bi poslanca ne hotela obljubiti. Konečno obvelja predsednikov nasvet. Misel ska n d i n a v i z m a, to je narodno zedinjenje Dancov, Švedov in Norvegov v eno politično celoto se je posebno pokazala pri zaro-čenji danskega kraljeviča z prineezinjo švedsko. Deželni zbor danski je pri tej priliki to jasno misel izrekel. „Z radostjo pozdravljamo — pravi zbor — zvezo dveh kraljevih rodovin, ktera jo dokaz, da se dolžnost spoznava skrbeti za zedinjenje, in tako za samostalnost in bodoči razvoj obeh kraljestev". Važen je ta izraz, ker nam jo nov dokaz, da se v denašnjem veku širi povsod ona misel, narodnosti in edinjenja. Kakor pripoveduje „Ind. Belge" je darovala francoska rimski vladi '20.000 pušk, med temi 6000 Cbassepots. Znani italijanski agitator Mazzini je neki zelo nevarno zbolel, tako da zdravniki nimajo nobenega upanja ozdraviti ga. Pariški dopisnik „Indep" veže nekoliko pripovedovati o okrožnici ktero je h. Beust zarad brambovsko postave pisal na zunajne vlade. Pismo je pisano «. t. m. in si prizadeva državni kancelar v njem dokazati, da bram-bovska organizacija v Avstriji nima nikakoršnega vojnega pomena. Ta naredba je bila potrebna, ker se je bila po bitki pri Sadovi sprejela pruska brambovska postava in se odpravilo nadomestovanje. Sedaj je, tako piše državni kancelar le 250—200.000 vojakov pri zastavah, število, ki bi za vojsko nikakor ne zadostovalo. Vojna moč 800.001) mož se ho dosegla še le v nekterih letih. Dopisnik Bruseljskega lista sklepa iz Beustovega pisma, da bi se Francija v vojnem slučaji ne smela zanašati na Avstrijo. Francoska vlada se na vse strani pripravlja in svojim organom zaukazuje, kako scima postopati proti časnikom, ki hi hoteli še nabirati za Ilaudinov spominek. Strogo postopanje vlade proti časnikom jej bo napravilo mnogo neprijateljev, ali začasno bo vendar pokazala, kdo je gospodar v deželi. Francija bo začela menda bolj varčna biti, nekteri časniki pozve-dujejo, da so bo znižal račun vojnega ministerstva. „Presso" pravi, da se bo pri pomorskemu vojaštvu samemu znižal račun za 13 miljonov. V pravdi zarad pobiranja doneskov za Bandi nov spominek je zdaj storjena sodba. Zatoženi vredniki in čnsniški vodje so obsojeni na 150 do 2000 frankov platcža. Kakor se poroča iz Londona, večidel zmagujejo liberalci pri volitvah v parlament. Velik ljudski tabor na Spanj ske m jo izrekel svoje soglasje z mi-nisterskem manifestom in je poslal deputacijo do vlade. Sumljiva znamenja časa se slišijo iz Bukarešte. Sovraštvo med Ogri in Romanci jo nastalo toliko, da pride mnogokrat do krvavih tepežov in posebno niže ljudstvo žuga Ogrom, da si bo Romunija z Rusi v zvezi v kratkem vso Erdeljsko in Ogcrsko pribojevala. Na polvladni list „Persev." je razglasil „klic k orožji, v kterem se Romunci opominjajo, naj bi slišali zdihovanje svojih tlačenih bratov v Erdelji in naj hi pričeli boj proti sovražnikom onkraj Karpatov. Izdatelj in odgovorni vrednik Anion Tomšič V Bukarešta so se te dni godile neke male premembe v mi-nisterstvu. Vojna konferencija v Peteiburgu v odpravo razpokajočih se rastlin je imela 10. nov. svojo tretjo in zadnjo sejo. Vprašanje se je srečno rešilo. Pooblaščenci vlad so podpisali zapisnik, ki ima biti podlaga mednarodni pogodbi o tej zadevi. „Nord. P.u je prinesla zdaj zaukaz ruskega cara o novem uradnem listu. Ukaz so glasi: „Ker se je Nj. veličastvu caru prilično zdelo, da se združi razglaševanje vseh raznili zaukazov, pojasnil in podukov vladnih v časniku, ki bi bil vkupen vsom ministerstvom in upraviteljstvom, je zauka-zalo 27. okt. 1808, da so bo od začetka leta 180!» naprej izdaval pri najvišem tiskovnem vodstvu vsem ministrom vkupen in edini uradni časopis pod naslovom „Pravitelstvenny Vestnik". Zatorej imajo vsi časniki, ki so dozdaj kot organi služili posameznim ministerstvom, izgubiti vsak uraden značaj in spadajo v prihodnje pod splošne tiskovne postave". Ta naredba bo zadela „Nord. Post", potem „rusk. Invalida" in „Journ. de St. Petersbourg". kterega slednjega je dozdaj rabil minister zunajnih zadev. O „ruskem Invalidu" poročajo pisma iz Peterburga: Ta list, kterega je podpiralo dozdaj vojno raini-nisterstvo s 25.000 rubeljni na leto, ustanovil se je bil leta 1814 in je bil žo od početka zastopnik vojaških koristi. Politično vrednost je dobil še le, odkar je prevzel vojno ministerstvo sedanji minister Milutin, ki je ta list mnogokrat rabil, da je razširjal v njem svoje politične naglede. Razne stvari. * (Demonstracija proti zbornici poslancev in proti meščanskemu mi nist erst vn.i Znano je , da se je posebno poslanec dr. Rechbauer pri besedovanji o brambovski postavi upiral proti ogromni armadi in iz nje izvirajočim stroškom. Pri svojih govorih se je zlasti opiral na to, da ljudstvo nikakor ne moro zadovoljno biti z novim krvnim in denarnim davkom. Da je imel pravico opirati se na ljudstvo in mnenje svojih volilcev, pokazalo seje 16. dan t. m. Že opoldne je prišla deputacija demokratičnega društva v njegovo stanovanje zahvalit se mu za krepko njegovo obnašanje v brambovskeni vprašanji. Za njo je sledila deputacija nemškega ljudskega društva, mestno straže, moškega pevskega društva in aka-demičnega pevskega društva. Zvečer se mu je napravila sijajna bakladu, pri kteri sta pela oba pevska društva. Pred hišo je stala velika množica ljudstva, ki je g. poslancu nazdravljala. Rechbauer so je srčno zahvalil. Mi nismo politični prijatelji Rochbauerjevi, to pa moramo reči, da so jo moško poganjal za ljudske pravice, in da zna ljudstvo tudi ceniti njegove prizadeve. Če se bodo mogli drugi poslanci ponašati s prijateljstvom ministerstva, srne se v tej zadevi ponašati dr. Rechbauer s prijateljstvom in zadovoljuostjo svojih volilcev —- najlepšo plačo, ktoro more doseči ljudski zastopnik. * (Graf Diirckheim) je poslal praški „Corresp." nek odgovor na očitanje dr. Palackega, v kterem ga imenuje javnega obrekovalca. Gospod grof je s svojim odgovorom pač: nekaj rekel, povedal pa nič, celo pa se ni opravičil zarad svojega obnašanja v drž. zboru. „Corresp." pravi k njegovemu odgovoru: kakor je grof Diirckheim s tem, da je obsojeval vedenje čeških deželnih poslancev, pokazal, da mu popolnoma manjka vsacoga razuma za politično-narodne razmere na Ceskem, ravno tako se strašansko moti o vspehu svojega odgovora, dokler ne prekliče svojega izreka, kterega je storil v seji (I. t. m. o Palackem. * (Kmetijsko društvo Koroško) jo dobilo iz državne blagajnice .3000 gl. podpore, da se ž njimi nakupijo biki za pleme, ki se imajo na Koroškem razdeliti. Kmetijsko društvo je sklenilo letos kupiti 20 pinčga-verjev, 7 marijnodvorskih iu 3 lavantinske, ter jih razdeliti med one podružnice, ki se letos niso mogle udeleževati nagradevanja. * (Grof C lam - Marti ni o) kije bil že uekterekrat voljen za predsednika okrajnega zastopništva, a ni dobil najvišega potrjenja, izvoljen je zopet za predsednika Unkoškega okrajnega zastopa. Odbor ga je volil soglasno iu s slavaklici na Nj. veličanstvo. * (Op oz ic ijo n al n o časopistvo.) Stov. 110 „Corr." je bila vsa kontiskovana, vzroki se niso naznili, „C'orr." pravi, da si jih sama še misliti ne more. Pri „Koruni" so zdaj že dvakrat zaporedoma stanovanje preiskovali in vrednika klicali pred okrajno sodnijo v Hrudimu. * (česk i taboriti.) Te dni so obsodili 74 meščanov iz Pribislave, Polne in Hotebora, ker so se udeleževali tabora „na Z : ^ve poli". Globa se spreminja med 25—5 gold.; kdor bi ne plačal, odn. iu je razmeren zapor. * (Baron James Rothschild) je tu Jui v Parizu umeri. Premoženje, ktero je zapustil, se ceni na kakih 700 milj frankov. — Tudi smrt komponista Rosinija se poroča iz Pariza. * (KoVO železo.) Nek francoski učeujak je izračunil, da ima kri 22 ljudi dovolje železa v sebi, da bi se iz nje napravil lemež 21 funtov to-žak. Ali bi ne mogla modična državi krvi v vojskah ubitih za to rabiti da bi kovala orožja za nove vojske. * (Brambovska postava) se med ljudstvom skoraj brezizjemno z veliko nevoljo pozdrav • i. Dunaji so je sešel ljudski zbor v kterem je 5000 ljudi večidel delavcev protestovalo proti postavi. H koncu ga je policija razpustila. Dimajsku borza od IS. novembra. •; 58 fl. 20 kr. Kreditna akcija 220 ti. 80 kr. .Kez obresti v maji in nov. 19 fl. — London 11G fl. 80 kr. narod, pofiojilo 08 fl. 60 kr. Srebro 116 8, 50 kr. drž. posojilo 87 11. 90 kr. Cekini 5 fl. 51'/, kr. Aliuije narod, banke 827 fl. — kr. Jože VoAiijak in drugI. Tiskar iiduard Janžlr.