V sredo in saboto
izhaja in velja:
c.»lo leto .	8 for. 20 kr.
0	pol leta	.	3	„	30	„
g	četert. leta	.	1	„	70	„
1	me«ec .	.	—	„	»0	„
Po pošti:
«elo leto .	7 for. 50 kr.
n pol leta	3 ■ „ 80 „
n	četert leta	.	2	„	_	„
n mesec . . — „ 70
„Živi, živi duh slovenski, hodi živ na veket“	N»r. poumi.
/.a navadno dvestopno versto se plačuj e: 6 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veča pismenke plačujejo po prostoru Za vsak list mora hiti kolek (stempelj) ■/.» 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
St.	V Celovcu v saboto 27. oktobra 1866.	VCČ^J Ml*
Slovenska skupina.
Na Goriškem 7. oktobra I860. *) Razbiti so trdi okovi nemškega „buildup, ki so nas kakor nepreskakljivo zidovje delili od naših zapadniih in izhodnjih bratov. Ali ravno sedaj, ko bi nas imela tota razveza čem bolje v eno poveče tel6 zediniti, prpll nam nevarnost precejšnje število Slo-*V£ncev za vedno večne čase zgubiti. To število so beneški Slovenci. Sedaj se sliši od njih, da jih mislijo pokneženej goriškej grofiji podvreči, sedaj se zopet bere, da italijanska vlada noče nobene vdsice beneškega kraljestva odstopiti, tem več da še celo tir ja, naj bi naša visoka vlada jej nekoliko krajin Goriškega odstopila. Zadnji čas, preimenjtni čas nam trka na duri priteči svojim rojakom v pomoč, ter jih skusiti rešiti pogubne nesreče. Pod talijanskim žezlom so za nas na v»e čase zgubljeni. Med življenjem in smrtjo s® borč morali bi vendar vdati se preraa-gavnej Bili ptujega življa. Sami so preslabi Upirati se ptujej moči; ošaben Lah ne bode mogel, pa tudi ne hotel za-nje se poganjati. Sveta nam bodi torej dolžnost, da vse poskusimo, da se z nami vtelovč. Res je, da vsi nam prijazni časopisi v tem duhu pišejo, in da posebno ti „Slovenec11 to našo zadevo predobro zagovarjaš, — pa kaj, če naši časopisi na Dunaju do najvišib oseb ne dohajajo ter vkljub vsemu našemu kokodakanju po novinah znali bi beneški Slovenci za vselej od nas odcepljeni biti ? Genite se torej slovenski domoljubi po Goriškem, posebno Vi, kterim so naši rojaci podarili svoje hupanje, da se v našem zboru potegujete za njihove pravice; ozrite se z blagim srcem do naših bratov po Beneškem čakajočih reditve. Rotim vas pri milem Bogu, pobrinite
*) Ta sestavek je pisan še pred sklenjenim mirom ; ’•udar še tudi zdaj ni morda rsc zgubljeno , - zatorej ga razglašamo.	Vred.
Besednik.
Govor pervosednika Zupana v seji kupćijske in obertnijske zbornice 13. septembra I860.
Predno gremo k svojim opravilom, *ahvalim naj se najprej vsem častitim udom te zbornice za veliko zaupanje, ki so ga Pokazali s tem, da so me za pervosednika tej zbornici izvolili. Niso mi neznano velike dolžnosti in velike težave, ki sem si jih kot pervosednik naložil.
Dvoje pa me je nagnilo, da sem to častno naeBto prevzel. Pervič ker sem terdno prepričan, da me bote gotovo krepko podpirali, in to tolikanj bolj, ker imamo na eni strani Podpervosednika, verlega moža, ki se je že Pri več društvih pridnega in previdnega delavca skazal, — na drugi strani pa tajnika, hi je navdušen domoljub in dobro znan po svoji bistri glavi, tako da sinemo po pravici pričakovati, da nas bode krepko podpiral; tedaj pa tudi menim, da bomo z združenimi močmi, če ne veliko, — vendar morebiti vsaj nekaj koristnega za našo tako
se, da ne bodo se dalje pod petami gospodo-vavnega ptujca. Združite se se svojimi kranjskimi, ; koroškimi in štajerskimi brati, pa stopite pred pravični stol Njegovega Veličanstva. Položite mu pred visoki sedež svojo pohlevno prošnjo s preprieavno besedo, kolike in kake važnosti je za nas in sploh za celo cesarstvo dobro utrjena narodna granica proti hlepečemu laškemu levu. — Rada bode talijanska vlada mesto njili spravila pod svojo oblAst rojake si po jeziku in krvi prebivajoče v goriških nižavah unkraj Zdobe (doljnje Soče) okoli Ogleja. Ne samo laškej vladi, temuč tudi našej bil bi ta obot v veliko korist. Državna meja proti talijan-skemu kraljestvu bila bi potem naravniša, kakor je sedaj med Goriškim in Benečijo ; kajti tekla bi ob Zdobi do izliva Nadiže, in ob tej do Starega mesta (Ćevdađa), od kte-rega naprej pa bi narodna meja ob enem tudi kot državna služiti imela. Laška vlada dobila bi s tem obsegom k njej hrepeneče rojake po krvi in jeziku in za ono peščico Lahov, kteri bi še ostali pod goriško grofijo, ne bi vredno bilo nikdar več velike vojske začeti. V miru in spravi bi potem lebko živeli sč sosednimi Lahi. Naša vlada znebila bi se od ene plati s totirn obotom v svojo veliko korist zopet; nekaj nepokojnih podložnikov, od druge (plati) dobila bi pa zveste in vdane podložnike, beneške Slo-venece. — Nas Slovencev je malo, zato pa nam je tem bolj skrbeti, da se razkosani deli naše domovine zopet v eno poveče telo zedinijo ; pa da v to telo vse ono spravimo, kar je koli naše krvi, našega jezika. Zguba vsacega kotiča naše zemlje, vsake vsisice nas hudo udarja. Poiščimo svoje raztrgane in odtrgane ude splošne naše domovine, znašajmo jih skup, zedinimo se, da nam bodočnost boljših časov prinese. Kolikor smo tako razcepkani, kakor smo do denešnjega dne, doživeli in prestali, dobro vemo; vemo pa
zelo ubožno deželo doprinesli. To, gospoda moja, bilo je pervo, kar me je nagnilo, da sem to častno mesto prevzel. Smemo pa tudi po pravici pričakovati, da se je po strašni dogodbi ali katastrofi, ki je Avstrijo zarad njene nesrečne in nenaravne politike zadela, vladina sistema v vseh glavnih načelih zares in popolnoma premenila ; smemo upati, tla se bode vendar enkrat v Avstriji svobodna pa narodna politika delati začela in tako s časom materijalno blagostanje zboljšalo. To, gospoda moja, je, da očitno in svobodno rečem, drugo, kar me je nagnilo, da sera to službo prevzel.
Gospoda moja! Po Avstriji vlada splošno uboštvo; to je gotova resnica, ki se ne da utajiti.
Kupčija, obertnija, rokodelstvo in kmetijstvo — največi in najvažnejši faktorji vsake pravne deržave,.— vse to je opešalo in razpadlo v razvaline. Ker pa ima, gospoda moja, vsaka reč svoj vzrok, prala se zdaj, odkod to prihaja, da je naša der-žava, ki leži v sredi Evrope in ki je po štatistiškib dokazih naj bogatejša, kar se tiče nje zemljišča in lege, kako je tolika deržava tako splošno oubožati zamogla? — V Avstriji so se gospodarstvene zadeve preveč po fiškalnih pra vil ih in nemški poli-
tudi, da nam domovje, ako vse tako ostane, kakor je do sedaj, komaj hladno gomilo dati zatnore. Conditio sine qua non : je „Z e-dinjenje Slovenije11. Brez tega ni za nas ni blagostanja, ni sreče, ni boljega upa v prihodnjost Pobrinimo se za zedinjenje Slovenije v eno poveče politiško telo ali skupino Kedar že to dosežemo, kedar se bodo vsi bratje Slovenci iz široke^naše domovine v enem glavnem zboru shajali, takrat bodemo se lebko tudi o drugih imenitnih vprašanjih zastran notranje uprave kraljevine ali vojvodine Slovenije pogovarjali. Takrat bodemo tudi pobarali, s kakim novcem da je graško vseučilišče utemeljeno, — ne bi li mogla biti, ako že ne celo vseučilišče, vsaj pravoslovua akademija v Ljubljani; a tudi o tem se bodemo lehko pogovarjali, ako da bodemo kot „regnum sooium“ ali avtonomna vojvodina stopili v zvezo se svojimi hrvaško-srbskimi brati, in če do te zveze pride, tudi o tem, ali se bodo na bodočem zagrebškem vseučilišču vsi nauki učili v hravaško-srbskemjeziku, pa če bode hrvaško-srbski jezik na naših gimnazijah in realkah obvezaven predmet; tudi o tem, ne bode li mogel biti tudi slovenski jezik obli-gaten predmet na hrvaško-srbskih gimnazijah in realkah. Saj da se Slovenci uče hrovaško-srbskega jezika, in Ilrovato-Srbi slovenskega, to je gotovo najprikladniša pot, nas in Hrvate k porazumljenju vodeča. — Lega slovenskih dežel je tako dobra, kakor nobene druge avstrijske. Ljudi je dosti, vode dosti, in naše reke in potoči so zadosti močni za tvornice. Rud je Slovenija polna, pred seboj ima pa svoje sinje morje. Lega naše dežele je kakor Holandije ali na Belgije, in narod slovenski je tudi kaj priden, posebno tudi za obrtnost sposoben. Da pa taka obrtnija na Slovenskem ne vlada, kakor v Belgiji ali Holandiji, ima se pripisati žalostnim in nemilim okoliščinam, v kterih je
tiki merile, in to, gospoda moja, je bil med drugim tisti červ, ki je materijalno blagostanje Avstrije spodjedal tako dolgo, da je popolnoma razpadlo.
Bilo je 19 februarja 1. 1853, ko sta v Berlinu Oton pl. Manteuffel kot pruski, in Karl pl. Bruck (p» rodu Prus) kot avstrijski zastopnik pervo nemško kupčijsko pogodbo podpisala. Kako težko da je, v kupčijs-ki pogodbi vse prav zadeti, kazal nam je prav živo rajni „reichsrath4*, v kterem so prebrisane glave za, zopet druge pa zoper to pogodbo govorile. Žalostno pa je le to, da so slednjič o tej tako zelo važnej pogodbi določevali taki možje, ki so morebiti vsako drugo reč bolje kakor pa gospodarstvene spreumeli.
Ena pa, gospoda moja, mi pri tem ne gre v glavo, in to je prašanje, kakoje bilo mogoče, da so veliki posestniki za kupčijsko pogodbo glasovali. Moj Bog, ali mar gospodje veliki posestniki niso nič pomislili, da more le cveteča domača obertnija kmetijstvo oživiti in mu večo ceno pridobiti, ker se pridelki hitro in bolje razprodajo! Da je to res, pričajo nam Statistični razkazki tistih dežel, v kterih je obertnija naj večo stopnjo dosegla, kako visoko ceno namreč da imajo tamkaj zemljišča. Da, cveteča domača
narod slovenski tičal do najnovejših časov. Nadjamo se vendar, da bode naša sedanja vlada pozorna na vse strani, pa bode gotovo če dalje bolj znala ceniti važnost lege nase domovine, ter ji v svojo korist na vsaki način pomagati k boljemu razvoju in blagostanju ; saj ona je prežlabten biser za celo avstrijsko cesarstvo. Le s posestvom našega domovja more ono biti mogočno in slavno, kajti le skoz-nj so mu odprta vrata do sinjega morja in ž njim vse blagodati, ki so s tem v zvezi. Slovenske dežele mejč zdaj proti italijanskemu kraljestvu, in naša vlada, ako hoče imeti trden, živ jez proti njemu, mora gledati na vsaki način, da se narod slovenski in ž njim njegovo domovje ojači in ukrepi, to pa inače ni mogoče, nego da se vsi deli splošne naše domovine v eno edino telo zedinijo. Avstrtja ! poslušaj svete svojih zvestih podložnikov, okoristi se ž njimi, ker inače bi znal za kako leto na temelju narodnega prava zopet segati po tvojih in naših zemljah primorskih naš sosed v zapadu ! Rekoh.
Avstrijansko cesarstvo.
; ■' Ufa Dunaju. (Cesarjevo p o tov-a nje. — Zopet Beust. — Poljaci in Madjari. — Sod nje prem e m be.) Že je „Slovenec1* naznanil, da je svitli naš cesar konec pretečenega tedna svoje dolgo obečano in željnov pričakovano potovanje na Marsko, Šlesko, Češko itd. nastopil. Kamor koli je do zdaj prišel, bil je povsod od zvestih pa po vojski in boleznih poškodovanih in nesrečnih prebivalcev sijajno sprejeman, kakor n. pr. v Bernu, Olomucu, Opavi, Tešinu, kjer je več ali manj stotin ubogim podaril, zasluženim možčm svetinje in rede delil, deputacije sprejemal in na vso strani tolažil z besedo in djanjem ter zagotavljal vse, kako da ga veseli, da so mu v dnevih hudega obiskanja vsi zvesti ostali. To je pač kaj lepo in tolaživno za vse in velika velika sreča je res, kedar pridp vladar svoje podložne sam obiskat, tolažit, in kar tukaj največ velja, upanje v boljšo prihodnjost budit! Te dni je prišel v slavno Prago, kjer so se tudi na vso moč sijajne priprave za spodoben sprejem delale. Poklicani so tudi vsi deželni poslanci in odborniki okrajnih zastopništev, da osebno pridejo v Prago in se poklonijo cesarju. Skorej pa bomo kaj več in bolj natanko slišali , kaj se je tam zgodilo, ker pričakujejo se važne reči. Cesar se daje povsod edino le pravici voditi! -^''Kakor pa to cesarjevo potovanje res človeka veseli in z boljšim upanjem navdaja, tolikanj bolj pa smo žalostni, ker se vedno bolj za gotovo terdi, da bode znani
obertnija donaša kmetovalcem čez noč bogastvo v hišo, in knez Jablonovski ježe na pervem colnem shodu rekel: „Polovico svojih posestev dam rad ubogajme, če bi se mi nahajala pri drugi cveteča obertnija11. — Že poprej sem rekel, kako težavno da je, pri kupčijskih in čolnih pogodbah pravo zadeti. Nek veljaven mož, ki je vse težave pri sklepanju kupčijskih pogodb poznal, rekel je, da je dobra kupčijska pogodba razun tega, da je treba pri dogovarjanju posebne spretnosti, pravo mojstersko delo človeškega uma. Gospoda moja, pa saj so tudi veliko mojsterskih del v Avstriji na dan spravili, ali le tacih, po kterih je deržava oubožala! Toda jaz bom molčal, da, molčal bom iz spoštovanja do mertvih o teh mojsterskih delih. Vsakemu avstrijskemu domoljubu stresa se serce, kedar le na ta mojsterska dela pomisli, in jaz naj le še to dostavim : Ako je nesreča res šola za življenje, ljubezen do domovine pa ne prazna sleparija in sanjarija, tedaj pač ne bo lehko kak tujec, najmanj pa še kak Prus, na čelu avstrijske vlade stal. Vladi naši pripada zdaj pred vsem ta dolžnost, da skuša oživiti potlačeno kupčijo, obertnijo, rokodelstvo in kmetijstvo — faktorje, ki so med seboj v harmonični zvezi. Že se je tudi, gospoda moja, očitno pripo-
— 346 —
Beust prihodnji naš minister zunanjih zadev. Mi smo že marsiktero proti njemu rekli, posebno ker ga ne spoznamo za pravega moža (da danes nič v misel ne vzamemo , da je tujec!) in ker si tudi od njegovega delovanja nič dobrega ne obetamo. Razun nepoboljšljivih centralistov, Madjarov in se ne-kterili družili so gotovo vsi teh misli, da bo Beust spet — velika nesreča za Avstrijo, kajti po njem se bo spet stara nemška politika, če tudi v manjši snovi, delati začela; nemški poklic takraj-litavskih dežel, kteremu so pruske iglenice pri Kraljevem Gradcu srečno konec storile, oživel se bo spet ter začel zmede in homatije delati med našo in prusko vlado, ki očitno dela za narodno edinost. Tako pa si bomo gotovo prej ali slej spet Pruse na glavo nakopali, in gorjč nam, če tedaj tudi še na Dunaj privihrajo! Zakaj vendar vlada tega ne sprevidi in po sili v nesrečo sili ? Da bi vendar kdaj prepozno ne bilo! — Pa tudi to se nam kaj čudno in nič prida ne zdi, da mislijo nekteri poljski izselniki z knezom Čartoriskijem na čelu iz Pariza v Levov se podati in tamkaj za neko obnovo poljskega kraljestva delati ter tako Ruse dražiti, ki že zdaj, odkar je Goluhovski gališki dež. namestnik, nimajo iepe in dobre besede do Avstrije. Kaj pa bo še le potem! ? Ce res Beust pride in se spet nemška politika oživi, bodo sicer Madjari in beržkone tudi Poljaci zadovoljni, ali kaj ima deržava naša sploh od tega pričakovati? Ali se bode potem prej in hitrej vse uravnalo in uterdilo, ko bodo Nemci gledali v Nemčijo, Poljaci v polsko kraljestvo, Madjari pa kako da bi „magyar-orszag11 prej veči in neodvisen postal? Mi dvomimo zelo nad tem in z nami vred vsi drugi Slovani in Romani, in ne pričakujemo nič prida od take politike. Zatorej vlada bodi previdna, da enkrat spet prepozno ne bo! Še serčnejši pa jo svarimo in opominjamo, naj previdno postopa zdaj, ko slišimo, da Dečkova stranka čedalje bolj moč in veljavo zgublja, tako imenovani „tigiiu (levičarji) pa da postajajo včdno močnejši, in da se misli zbor sam razpustiti. Kako bo vlada vendar obrav-novala ? Prav lahko spet vse zaBtanp/^- Še to naj h koncu nekoliko omenim, da misli naš minister pravosodja nektere spremembe pri pravosodju izdati in jih kar okt roj ir a ti. Sliši se, da bodo marsikaj dobrega in sedanjim potrebam primernega obsegale, kakor n. pr. napravo mirnih sodnikov itd., ali vendar si ne moremo nič dobrega od njih nad-jati, ker ne stopijo po ustavni poti v življenje in menda tudi od porot in neodvisnosti sodnikov ni besedice v njih rečenega. Ravno to pa ne priporoča nobene na
znalo, da je obertnija naša v primeri s tisto zahodnjih, zlasti porenskih dežel v marsik-terih razdelkih deloma še prav slaba in revna; kar je pa, gospoda moja, slabo in ne more še na lastnih nogah stati, to naravno potrebuje primerno podpore. Zato kličem jaz:	Dajte avstrijskemu delu na
znotraj in na zunaj pametno in avstrijskim našim razmeram primerno varstvo in podporo! Mi preveč tujega dela plačujemo, domačega pa nimamo! Le 8 tem če se domače delo dobro in primerno podpira in varuje, more se še večomu uboštvu v Avstriji v okom priti. Gospoda moja, le pomislite, kam da bi bila naša obertnija že prišla ako bi ne imela že več let toliko in toliko odstotkov nadavka (ažije), ki kakor nenaravna čolna obrana varuje našo obertnijo! Pomislite, gospoda moja, da se ravno naj-veča obertnija notranje Avstrije, t. j. žele-zarija, še pri 25% nadavka vzderžati in s tujo meriti ne more. Da za božjo voljo, ali nam hočejo mar domače obertnike in rokodelce z domačimi izdelki — zadušiti ? Zatorej še enkrat zakličem: Dajte veče varstvoin podporo domačemu delu, sicer smo vsi zgubljeni!
(Konec pride.)
videz še tako dobre spremembe in jej tudi ne obeta dolzega življenja. Saj se je pa tudi pri nas že dosti oktrojiralo! — Piše se tudi, da bode ogerski zbor na 15. novembra, hervaški pa na 19. sklican. Za gotovo pa še ni nič znanega. Res pravo pa je, da se ustavno življenje s pridom začne, če ne bo jojmene!
Dežele notranje-avstrijanske.
■a Celovca. (Naši politikarji; — hiša za zanemarjene otroke; — nevarnost.) To je stara in znana resnica, da so naši tukajšni politikarji svoje oči obračali proti večeru v veliko nemško deržavo. Poslednja nesrečna vojska pa je njih nemško kri vendar malo ohladila. Spoznali so, da je nemška politika za Avstrijo prava nesreča in poguba. Zatorej se zdaj čudom čudijo, da vlada sama ne more znebiti se svoje stare nemške ideje in politike. Ljudem noče do-pasti, kar se piše o Beustu, ki bode menda prevzel ministerstvo naših zunanjih zadev. Po tem potu za Avstrijo ne bode miru in pokoja, in naše znotranje zamotane zadeve se ne bojo mogle v potrebni red spraviti, kar bode velika škoda in zguba našim financam, našej svobodi in našemu občnemu napredku. Bog nas torej obvaruj tistih ptujcev, ki so na našem ministerskem stolu sede našo deržavo in nas vse že tolikrat pahnili v veliko nesrečo in nas postavili v veliko nevarnost! — Kar se je že več kot 20 let motalo, stopilo bode zdaj v življenje. Hiša in šola, za ktero je trgovec Kaufmann kaj bogato ustanovo napravil, bode se skorej odperla, in sicer ne v tistej za to napravo odmenjeni hiši „Sachsezwinger“, in tudi ne za veliko število zanemarjenih otrok. Sperva se bojo vzeli v to hišo in šolo samo
4	otroci, ki bojo v tako imenovanej „Verga* vej11 hiši stanovali. Za njih očeta in učitelja je izvoljen sloveči učitelj v Beljace, g. Franc
5	afro n. Le malo zernce se torej dene v zemljo, pa upamo in serčno želimo, da iz njega zraste veliko drevo, pod kterim bo varno stanovala naša zanemarjena mladina, kterc je kakor listja in trave! — Nekaj časa, posebno kar so planinski in deželni lovci še na nogah stali, bilo je po deželi mirno in varno. Odkar so se pa ta kardela razpustila, gode se spet žalostne reči. Tik mesta Celovca je nekdo mladega črevljarja te dni navelikej cesti ubil in nekega kmeta so za 40 gld. oropali. Kaj bode še le po zimi? Naj bi c. k. oblastnije in tudi občine ali soseščine to reč dobro prevdarile in vse žile napele, da se takim nevarnim nepored-nežem krepko na pete stopa!
' V Pontablu 22. okt. (K a k o j e tukaj? Laške veselice.) V saboto 19. oktobra so prišli poslednji Žolnirji ali vojaki iz Laškega semkaj, za njimi pa, terdo za petami, italijanski v laški Pontabel. Da- y nes se je italijanska finančina straža na meji postavila. Dva stražarja hodita po mostu gori in doli. Ljudem se nič ne brani tje in nazaj hoditi. Za živino in blago pa je že druga. Tako se je oni dan ustavilo 56 konj, ker gonjači niso hotli ali mogli za vsacega po 2 gld. 40 kr. mostnine plačati. Zdaj morajo tu čakati, da pride gospodar sam, ki jih je na Koroškem nakupil. Tudi za železo se mora nekaj plačevati, kar se ve da od začetka na vse strani teži in mudi, tako je vsa kupčija in barantija nekako zastala. <2L-oktobra se je glasovalo o prihodnjem vladarju. Vsa vas je bila tedaj praznično napravljena, kacih 150 belo-rudečin banderic je vihralo z oken tistih hiš, kterih gospodarji še imajo kaj okroglega v žepu. Na mostu stojite dve iramidi iz desk, ki ste z laško krono in
banderi olepšani, kraj vasi pa tudi dve iz brine narejeni. Vse je veselo in vriska, da jih je taka sreča zadela. Bog ve, ali bo pa tudi stanovitna. Mi njihovi mejni so-
sedje jim vse dobro iz serca želimo, pa ne-vošljivi jim nismo in se tudi ne vdeležuje-mo zdanjih veselic.
I* slov. Bistrice 22. oktobra. V moj poslednji dopis vrinili so se nekteri pomot-*i. Naj jih tukaj popravim. Slovenska Bistrica ima ne 1300, ampak čez 1800, ali prav za prav po poslednjem stenji v celi občini 1940 prebivalcev. „Bralno društvo pod Pohorjem11 že ima 130, ne pa 30 knjig in vedno narašča. Tudi v mestu je farnaknjižnica, ktero poskrbljuje zmi-rom farni g. kaplan. Ustanovil jo je g. Vrečko, in zdaj že šteje neki čez 100 raznih slovenskih knjig. Ima tudi precej udov, hi pa še lehko dosti več koristila, ko bi naša čast. duhovščina jo bolj priporočevala ljudstvu. Društva v mestu ni nobenega, niti nemškega, niti slovenskega. Oitavnice napraviti dozdaj še ni bilo mogoče zarad prevelikih stroškov; upajmo pa, da se sča-som dopolni tudi ta želja. Naj se le poskusa !
Iz Borovnice 19. oktobra. K. dobnež. Kmet išče pomoči, pa |e ne najde.) Pred tremi leti je v naši fari nek zanikaren fantalin druzega fanta, ki je ravno les peljal v Borovnico, iz same hudobije s kolčem tako zelo po glavi česnil, da je nesrečnež zdajci zavednost zgubivši na tla se zgrudil. Zdravniška komisija, ki ga je prišla ogledovat, spoznala ga je nevarno ranjenega. Krvava sodba je hudodelnika vsled tega na tri leta v težko ječo obsodila. Mislili smo, da se bo malopridni razppsaje-nec v samotni luknji kaj poboljšal, pa čutiti je, da je še bolj popačen iž nje na dom se vrnil. Nek dan preteklega tedna pride kot od peklenščeka samega obseden pr§d hišo Unega pred tremi leti nevarno ranjenega, ki se Je pa z božjo pomočjo vendar ozdravil bil, ter rujove zunaj: Pridita ti in tvoj starec vun, da bota hudiča videla; eden od vaju mora konec vzeti še danes ter hudiča videti. — Gospodar tiste hiše ter oča svojega Prej poškodovanega fanta pride ves preplašen drugi dan gosp. župnika za svet vprašat, kaj mu je početi. Blagi gospod ga pošljejo s pismeno prošnjo do naše kanton-ske gosposke. Pa komaj jo kmet pokaže predstojniku, hitro zavpije on: A kaj hudima, pojte z vašimi sitnostmi! Kmet razlaga svojo in svojega sina nevarnost in prosi, ®aj blagovoli predstojnik malopridnega raz-posajenca kaznovati. Na to mu pa ta odgovori:	Zvežite in pripeljite mi ga lesem,
potem ga bom že kaznoval. Nato kmet potoži, da si ga ne upa prijeti, pa tudi noben drug ®e,; naj torej predstojnik pošlje žandarja ponj, da ga prime in zveže. — „Žandarje •utam za se in ne za vasu (sic!) , odreže se zopet predstojnik. Nato je šel kmet potrtega srca domu opravil pa ni nič. Potem sta šla oča in sin do sl. deželne vlade pojoči iskat in prosit; ali bota ondi kaj bolj “rečno opravila, bomo kmali zvedeli. — Pribresti kmet je pač pravi revež! Ce si dete sam pravico, kaznujejo ga ; čepa išče pojoči pri gosposki, ne najde je dostikrat in Vendar še ni dolgo, kar smo čitali besede ®ašega svitlega cesarja, ki uradnikom vestjo spolnovanje njihovih dolžnost priporoča. Ba kaj se menijo nekteri mogočni birokrati i® starokopitni uradniki cel6 za cesarjevo besedo! Bo treba drugači strune napeti. V *danjih stiskah in potrebah se nam še tacih predstojnikov manjka! Ta bi bila lepa!
Iz Voli pri Tminu 15. t. m. P. K. (Ogenj. Mila prošnja.) (Konec.) Pri tej strašni nesreči je bilo pa vendar to še velika sreča za nas, da so iz bližnjih krajev naglo prihiteli ljudje nam pomagat in da so gasili ®a »vso moč, kolikor se je dalo. Soseb no So pa vrli Tominci med prvimi bili, ki so ®am na pomoč prihiteli; škoda da niso bili seboj tudi vode pripeljali in da nimajo nobene gasilnice ! Naša vas ima sicer majhino gasilnico, pa koliko se je ž njo moglo opraviti ? Gasili so pa vsi z veliko serčnostjo in
- 347 —
pogumnostjo sosebno pri tacih hišah, pri kterih je bila največa nevarnost, da bi se bil ogenj še dalej razšinal, in so tako vas še veče nesreče oteli. Vsem tem izrekam v imenu vseh vaščanov srčno hvalo, plačilo jim bo pa Bog podelil. Posebna hvala in slava pa gre med drugimi g. dr. Tušarju, aktuarju v Tminu, ki je bil tako rekoč duša in vodja pri gašenji. Ta blagi gospod ■i je se svojim velikim trudom in pogumom posebne zasluge pridobil. Videlo se mu je, kako se je iz čiste ljubezni do nesrečnih pogorelcev celo noč potil in trudil ter se vsacega dela poprijel. Presrčno hvalo mu jaz v imenu vseh Volčanov izrekam, najlepša hvala pa mu je gotovo lastna zavest, ki mu v čast dobro spričevanje daje. Ta dobri gospod si pa tudi zdaj prizadeva na vse mogoče načine, da bi se ubogim pogorelcem, kolikor je le mogoče, naglo pa zdatno pomagalo. Naši sosedje nam tudi kolikor jim
je le mogoče pomagajo, tako verli Tominci, V	ki se jim spet posebno zahvaljujem, " '
( (jj ker je toliko potrebnih! Ko bi bilo
ali kaj
-	.	..	. Pogo'
relo kacih 10 hiš, bi se jim že ložej pomagalo, ali za 45 družin, ki so že poprej večidel vse ubožne bile in zdaj ob vse prišle, je že kaj več treba, če se jim hoče le količkaj pomagati. — Da bi se jim tedaj še zdatniše pomagalo, obračam se jaz v imenu teh nesrečnežev s ponižno prošnjo do vseh usmiljenih Slovencev in Slovenk in druzih blagoserčnih ljudi po vseh krajih cesarstva, kamor koli le „Slovenec11 dohajaja, ter jih srčno in živo prosim: Usmilite se, usmilite ubozih Volčanov, ktere je tako velika nesreča zadela! Takim nesrečnežem, kakor so ti pogorelci, vsak tudi najmanjši dar dobro pride. Obračam se torej do čč. gg. čita-teljov drazega mi „Slovenca11 ter prelepo prosim, naj v vsakem kraji eden ah drugi Slovenčevih naročnikov milodare nabira, ter jih g. Andr. Peternel’u, župniku v Volčeh, blagovoli poslati. S posebnim zaupanjem in preponižno prošnjo se pa še obernem do preč. slovenske duhovščine, ki ima največ upljiva v tacih zadevah pri svojih ovčicah, in jo prelepo prosim, naj blagovoli nesrečne Volčane živo priporočati milosti in radodarnosti svojih vernih ovčic. Kdor koli bo to skerb za uboge pogorelce prevzel, bode si gotovo plačilo pri Bogu zaslužil, jaz se mu pa že naprej v imenu vseh nezrečnežev srčno zahvaljujem. — Naj se nas torej usmili Bog in usmiljeni ljudje!
Od sv. Kri/.a v ipavski dolini 17. oktobra. (Kako so se tiroljski lovci pri nas obnašali?) Citali smo v „Slovenčevem11 82. listu pritožbo iz „Celja11 zoper nespodobno in sirovo obnašanje vojakov polka „Gerštner in „Sachsen-Wajmar.11 To je res žalostno! Toda ne gre misliti od vseh vojakov tako. Še so med njimi dobri, pošteni in pobožni. Došli so k nam 19. avgusta t. 1. junaški zmagovavci pri Kustoci tiroljski lovci 4. batalijona, Lahi in Nemci, ter bili razpostavljeni po našej okolici. Že v nedeljo po dohodu v Križ videlo se je lepo število prostakov pri spovedi in pri sv. obhajilu, kakor tudi druge nedelje in praznike, dokler so bili tukaj. V začetku meseca septembra pride tisočnik (major) v Križ, in kmalo izusti željo, naj bi se opravilo duhovno opravilo za na obeh bojiščih padle njih brate.
Obhajale so se tedaj tu 10. sept. mer-tvašnicein slovesna černa maša. — Vse nedelje in praznike bili so častniki in prostaki zjutraj in popoldne prav pobožno pri službi božji v lep zgled in osramotenje raarsikteremu tukajšnih zijakov in zijavk. Pa tudi ob delavnikih, kolikor so jim njih opravila pripuščala, hodili bo k sv. maši. Tudi njih obnašanje po stanovališčih in zunaj njih bilo je tiho, mirno, spodobno in uljudno. Zapeli so zvečer pred večernim trobentanjem kako vojaško prav mično pesem v laškem in nemškem jeziku, potem pa se podali tiho k počitku. Od nobenega
ni bilo videti ne slišati kakega pohujšanja. Vse to pa pride dosti od njih tukajšnega stotnika, lci je bil sicer oster mož, pa pravi oče stotnije svoje, skerben za dušni in telesni blagor svojih mu izročenih. Zavoljo tega je bilo pa tudi vsakemu pri njih odhodu 11. t. m. težko pri srcu in vsak jim je iz srca voščil srečno potovanje po soški dolini v mesto Trento na južnem Tiroljskem. Živili lovci tiroljski! Bog z vami!
Kriški.
Št. Kupert nn Dolenskem. A
(Opombica zarad županovega pisarja. Naša šola. (Konec.) Vsak narod se je izobrazil po šolah. Kjer imajo veliko dobrih šol, tam je tudi gotovo narodovo stanje dobro. Lep izgled, kako je treba za šole skrbeti, dajejo nam posebno Nemci po nekih kraljevinah, ker v tem so oni celd Francoze in Angleže prekosili. A vse drugači je v našem cesarstvu. Za pravi poduk se je do zdaj le malo skrbelo, ker še ministrstva prosvete nimamo! Še slabše pa je po posameznih deželah to stanje in med drugimi tudi v slovenskih pokrajinah. Nemški živelj se je bil v naše šole preveč vsilil, kterega pa smo Slovenci vendar že močno izpodrinili. Kako krepke korenike pa je bil med nami zasadil, videlo se je pred nekoliko meseci, ko je hotela naša slavna konzistorija na vsak način iz korenin starega debla nove mladike v življenje spraviti. Ali ni se dalo, priletela je barka na ostre skale in vsa se je bila razletela, kajti mornar je bil zgrešil pravo pot!
Kar zadeva našo ljudsko šolo, je ona le nekake srednje vrste, to je v njej se ne po-nemčuje, pa tudi veliko ne nauči; kajti o kakem poduku v kmetijstvu ni sledi, kar se močno pogreša posebno pri nas v Šent-Rupertu, kjer bi se lahko zboljšala kmetija za desetkrat, ker kmet ima pri nas travnike, polje, vinograde, loge, tedaj vse dele kmetijstva. Sreča kmetova naj se išče le v umnem gospodarstvu, kajti to je podlaga vsemu blažnemu razvitku države naše. Tedaj bi pa morala tudi država gledati na take šole, a ne pustiti kmeta v nevednosti tičati. V naši fari obiskuje šolo veliko otrok, tako da je grozno težko enemu samemu učitelju podu-čevati; čeravno je priden delavec, treba mu je vendar še enega pomočnika, kakor je bilo nekoliko časa tekočega leta, ali vojaščina nam je vzela moža pomočnika. Naj se zdaj poskrbi drug, ki naj bi zraven pisanja in branja tudi nekaj v kmetijstvu podučeval. Druga želja je pa ta, naj bi se šola večkrat obiskovala in pregledovala po gospodih duhovnikih, da se bo videlo, kako se podučuje in v kakem stanu je šola, ker le po takej poti se je nadjati kake koristi od nje; ako pa ostane vse pri starem, ni treba misliti o kakem napredku. Bog daj, da ne bi bile te vrstice samo „moj pium desiderium11 (blaga želja), ampak da bi se v resnici kaj na boljšo pot obrnilo ! —
Ptuje dežele.
Angleška. Ni ga dne, da bi se od tod kaj novega ne poročalo, kako si namreč Angleži na vso moč prizadevajo, da bi se volilni red predrugačil in bi tudi niže ljudstvo s plemenitaši in drugimi vred enake pravice zadobilo. John Bright je duša vsega, odkar je slavni Cobden umeri, njegovo ime in slava razlega se po vseh krajinah. Ljudstvo se tudi zbira vedno bolj v javnili shodih, tako da jih je pri nekterih po več tisoč skupaj. Da se povsod živo govori, si lahko mislimo. John Bright je oni dan na takem shodu v mestu Glasgow-u, kjer je bilo 150.000 ljudi zbranih, te le besede rekel:	„Ako v prihodnjost pogledam
vidim zarjo lepših dni vzhajati za tp našo, deželo in ljudstvo, ki ga tako goreče ljubim.u
V neki zaupnici na Brighta se bere to le: „S strahom gledamo v brezno, ki se pred našimi očmi odpira, to je uboštvo ljudstva, to veliko in splošno posvetno rano, ,7 sredi bogastva, — uboštvo pravim, ki šare in obnemogle stiska, mladenče nase pa na pot pregrehe vabi in spravlja. Mi protestujemo očitno zoper tiste, ki pravijo, da pri vladanju za naše ljudstvo skerbe, v resnici pa nič zanj ne storč, da bi se kaj izobrazilo in ne zaostajalo za drugimi narodi itd. — Kaj da vlada početi misli, to pa se ne ve dobro. Nekaj malega je sicer že obljubila prenarediti, ali s tem bo težko ljudstvo zadovoljno, ker hoče za vse enake pravice imeti. — Te borbe in prizadeve so tudi za nas važne. Naj bi se iž njih kaj naučili !
Italija. Te dni je bilo na Beneškem z velikimi svečanostmi glasovanje o prihodnjem vladarju. Veselje je bilo povsod neizmerno. Velika večina prebivalcev je glasovala za Viktorja Emanuela, ki se pa misli vladarstvu odpovedati, da ga prevzame njegov sin kraljevič Humbert. — Persano še ni obsojen, pa obetajo se mu sploh le — vislice.
Rim. Piše se, da papež spet nekaj dni sem boleha, in da se neki res katoliške vlade dogovarjajo, kako bi se mu posvetno posestvo ohranilo. Še predno francoski vojaki Rim zapuste, poskerbelo bi se za to, da ne nastanejo nikakoršne homatije in se mu ohrani to, kar je. — Kmalo se mora res kaj zgoditi, kajti v pogodbi določeni rok bo kmalo pri kraju in Napoleon se je tudi že iz toplic vernil.
Turčija. Turška vlada se zdaj namah, kakor drugikrat pri enačili nesrečah, dobro in lepo dela ter obeta na vse strani prena-redbe in boljšo bodočnost, da bi le spet njeni podložni mirni bili in se skubsti dajali kakor poprej. Tako je neki podelila Oerno-gorcem okrajino, ki se imenuje „Novo selo“, ter jim tudi obljubila, da ne bo terdnjav ob černogorski meji delala. Vendar pa mislimo, da se černogorski sokoli ne bodo dali preslepiti in prepričati, da se je Turk res kaj poboljšal. On ostane, kar je bil, če še toliko reform obeta in napove ! Ravno tako se tudi vse mogoče reči hrabrim Katidijo-tom obetajo. Le-ti so bili dozdaj vljub nasprotnim naznanilom srečni in so Turke večkrat dobro namlatili, in kar je najveselejši, je to, da Turčinu več ne verjamejo in se nočejo ž njim pogajati, ker ga predobro poznajo, da mu za vse še tako terdne obljube nič mar ni. Ali pri vsem tem se bodo še javeljne osvobodili in z drugimi Gerki zedinili, razun če zdatno pomoč dobe in jim gerški kralj, ki neki ves gori za svobodo in je to tudi francoskemu zastopniku de Monstier-u očitno rekel, krepko na strani stoji. Tudi minister Bulgaris je rekel, da bode Gerška še le tedaj srečna, če se vsi Gerki zedinijo, — in če se je to Italijanom, Romanom itd. dopustilo, zakaj bi se Gerkom ne?
Mehiko. Cesar Maks neki še noče v Evropo nazaj. Napoleon ga je zapustil, me-hikanski republikanci mu čedalje bolj pritiskajo, pa tudi Johnson bo beržkone kmalo tje udaril, da se domačim zadregam enmalo odtegne. V tacih okoliščinah bo javeljne Maks kaj opravil, čeravno je viteštvo njegovo res občudovanja vredno!
Razne novice.
*** Iz Ljubljane: Južni Sokolje napravil 18. t. m. svojemu ljubljenemu načelniku, mestnemu županu g. Dr. Etbinu Costi za njegov imendan prav lepo serenado.
— 348 —
***Tretjo svojo obletnico praznoval je Sokol 21. t. ui. zvečer z besedo, ktera je prav izvrstna bila. Kakor so znane in priljubljene Silvestrice Sokolove, ravno tako se je ta prosto 'osnovana beseda jako do-padla. Vilharjeva šaloigra „Slep ni
1	e p“, skozi in skozi prav dobro igrana in s kupleti in ribniškimi pravljicami pomnožena zbudila je mnogo smeha. Za pevski del gre hvala g. Valentu, ki je prav krepko vodil pevski zbor. V g. Heidrichu smo spoznali ne samo nadepolnega skladatelja, te-muč tudi umnega pevca. Sploh se je vršila cela beseda, ktera je bila prav obilo obiskana, prav izvrstno. Koj v začetku pa je pozdravil g. načelnik goste s prijazno besedo ter jih vabil tudi k navadnim tedenskim shodom Sokola, kteri se začnejo 28. t. m. pri Virantu. Pri tej besedi se je sklenilo tudi, da se napravi v nedeljo 28. beseda s prosto vstopnino, ktere dohodek naj bode za nakupovanje blaga, iz kterega bodo izdelovale naše domoljubne gospe in gospodi-čine obleko za uboge šolarje. Prijazno so to obljubile iu zagotovile vse nazoče gospe in gospodičine. Dolgo potem, ko je bil že program izvršen, smo še ostali v veselem kramljanju skupaj.
*** Do 24. t. m. je zbolelo v ljubljanskem mestu 184 oseb, ozdravelo 86, vmrlo 88, bolnih je bilo ta dau še 10. Sploh ta bolezen ponehuje in se ne prikazuje več tako hudo. Bog daj, da bi kmalu popolnoma ugasnila.
j,** Kakor piše „Laib. Ztg'1, misli več trgovcev iz Dunaja prevzeti tukajšnjo fabriko za sladkor. To bi bilo kaj dobro in bi mnogo revnih dobilo vsaj dela, kterega manjka na vse strani.
*	(Kraljeviči — nasledniki na Francoske m.) Dve sto let je že preteklo, kar ni več najstarši sin nasledoval očeta na francoskem prestolu. Tako je imel Ludvik XIII. dva sina (dvojčiča). Sploh menijo, da dozdevno starši ni nikdar vladal. Ludvik XIV. je imel 4 sinove, od kterib tudi najstarši ni kralj postal. Ravno tako tudi najstarši sin Ludvika XV. ni nikdar kraljeval. Ludvik XVI. je imel tudi le
2	sina, izmed kterib je starši (kraljevič-na-slednik = dofen) v ječi umeri. Napoleon I. je imel sanio enega sina, ki pa ni nikdar vladal. Ludvik XVIII. ni imel nič otrok. Karol X. je imel 2 sina, izmed kterih spet pervorojeni (vojvoda angulemski) ni kraljeval. Ludvik Filip je imel 6 sinov, od kterih je spet pervorojeni prej umeri, predno je na prestol se vsedel. Napoleon III. ima le edinorojenega sina. Bog ve, ali bo ta kdaj vladal ?
*	Skorej od vseh krajev sveta, tako piše „G. List11, dohajajo nam žalostna sporočila o slabi letini. Na Angleškem je segnjilo na polju zarad dolzega deževanja veliko veliko žita, a kar ga ni segnijlo, pa ni dosti vredno. Ravno tako je na Francoskem žito slabo obrodilo, ker so tudi velike povodnji mnogo škode napravile. Tudi v Ameriki ni bila dobra letina. — Na Hervaškem bo tudi terda za živež, in le lepi jeseni se imamo zahvaliti, da je turšica dobro dozorela. Na Ogerskem niso v nekterih krajih nič reži pridelali. Na južnem Ruskem so menda pridelali še precej. Izvaža se od outod žito zlasti na Francosko. Na Nemškem je bila tudi le srednja letina.
*	V „Celovčanki11 se naznanja, da bode neka kmetija, ki je na 2000 gld. cenjena, zarad dolžnih 9 gld. 14 kr. na dražbi prodana.
*	Blizo Admonta na zgornjem Štajerskem je bil oni dan nek lovec škopca (past) za volkove nastavil, pa vjel človeka, ki se je po gozdih klatil in drugim škodo pri lovu delal. Tiček je obtičal, strašno na pomoč tulil in še le čez nekaj časa ljudi priklical, da so nesrečneža rešili strašnega že-
leza, — noge pa vendar ne bo nikdar zdrave imel, ker semnju vsa končala. —To je tudi velika kazen!
*	Kakor pri nas in na Laškem, bila je tudi na Farskem sodnijska obravnava, pa le z vrednikom časnika „Volksbothe11, ki je grajal parske vojskovodje, zlasti pa načelnika generalnega štaba, van der Tari«, zvavši ga slabega vodja itd. Porotna sodba pa je vrednika nedolžnega spoznala. — Parci so res tudi kaj čudne in našim podobne poveljnike imeli !
*	Škof S t r o s m a j e r, dilta in ljubimec jugoslovanskega naroda, daroval je o času Zrinjeve slovesnosti 50.000 gld. za napravo jugoslovanskega vseučilišča v Zagrebu. Slava, trikrat slava največemu mecenu!
*	Francosko se bode letos moralo 10 milijonov hektolitrov žita kupiti. Sliši se, da se ga bo nakupilo nekaj na Ogerskem, nekaj pa v Odesi.
*	Po splošnih naznanilih je do zdaj v Avstriji zbolelo za kolero 200.000 ljudi, uraerlo pa blizo 100.000. — Poroča se tudi, da je zadnje dni po več krajih že zelo od-jenjala ali pa celo popolnoma nehala. Bog daj! —
*	Piše se, da je slavni podadmiral T e-gethof po bitvi pri Visu posebno spomenico izdelal, v kterej je za bojno brodovje 12 milijonov zahteval, da bi se v dobrem stanu ohranilo. To pa nekterim možem na ces. dvoru ni bilo po volji in ovajali so ga, češ, -da je preveč svojeglaven itd. Prošnja mu je bila tudi tako rešena, da je za dobro spoznal prositi, naj ga iz službe izpuste, kar se je tudi res koj zgodilo. — Ravno tako je tudi kaj čudno, da Tegethof n i križa. Marije Terezije prejel, ako ravno se je izkaza* takega junaka, da ga občuduje vesoljni svet
*	V K o 1 i n n na Češkem je bila te dni nevavadna poroka. Ženin je star 80 nevesta pa nič več ko 80 let!
koli nsk ° okrajno zastopništvo je dobilo od češkega deželnega odbora nemšk dopis. Le-ta mora urno spet nazaj v Prago, od koder je prišel, z uljudno pa resno' prošnjo, naj deželni odbor zanaprej omenjenemu zastopništvu le češke dopise pošilja,
zato kei v tem okraju le Cehi bivajo. _______
1 o je lepo! Da bi se pač povsod tako verlo obnašati hotli!
Duhovske zadeve.
Kerška škofija: C. g. Wale h er Andr. je dobil faro Prevare (Projern) , č. g. duh. svetovalec in fajm. P u c h e r Ferd. pa taro St. Štefan na Krapfleldu.
P« z i v.
V listu „Slovenčevem11 je razglasil nek dopisnik, da nekteri udje iz Skalske dekanije po pomoti niso tiskani v družb inem Koledarčku. Ker vendar odboru razun treh tiskanih ni znan noben drug ud iz te dekanije, naj torej g. dopisnik naznani, kteri so ti udje in po kteri pomoti niso bili tiskani.
D r u ž b i n odbor.
Odperta listnica.
„S love« ij i“ » Gradcu: Vso bukve za ž. družniko v Gradcu so se poslale g. prof. dr. J.Mur-seču, tam se torej oglasite.
Dunajska borsa 26. oktobra 1866.
5% metalike.................................■ «0.7*
6% nacijonal .	,	.	,	. 67. 5
1860 derž. posoj................................79.50
Bankine akcije ................................ 709.—
Kreditne .......................................149^0
London.........................................138.90
Novi zlati.......................................  09
Srebro .....	, 187.—
Lastnik k. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Bežiš. Za tiskarno F. pl. KI einmajerj a odgovorni vodnik B. Bertsckinger.