8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P * P»126 66001 KOPER PRiMUrtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ., - Abb. postale I gruppo (ieiia 5(M) ITT Leto \XXVIU. Št. 218 (11.346) TRST, petek, 8. oktobra 1982 PFUMOKSKI DNF.VNIK je začel izhaiati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa ‘M. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi KONGRES KPl BO KONEC FEBRUARJA V MILANI7 Polemičen poseg senatorja Cossutte na zasedanju CK italijanske partije Na seji vodstva PSI tajnik Craxi pomiril razgrete duhove RIM — Zaključni poseg tajnika Craxi.ja na zasedanju socialističnega vodstva je nekoliko pomiril lazgrete duhove. Socialisti ne bodo 7avi nili vladne gospodarske politike, kot je včeraj nekoliko zaskrbljeno po'očal del italijanskega tiska. PSI bo v parlamentu podprl tako zakonske odloke kot finančni zakon, čeprav ostajajo nekateri pomi-s'eki, ki jib je odgovorili /a gospodarska vprašanja v okviru PSI Francisco Forte izrekel na račun gospodarske politike ministra La Malfe. Potem ko je namestnik tajnika Martelli zavrnil centiistični sporazum s KD in Fo>le vladno politiko za- staja v gospodarskem razvoju, je taj ik Cravi vče aj močno poudaril po'rebo po politiki varčevanja, ki je edini izhod iz gospoda ske krize. 1' a\i je tudi zagovarjal De Miche-T a ter dejal, da je zmanjšanje za-po?leeosti zaradi krize v jeklarstvu v Ita iji mrogo manjše kot v ZR Nemčiji. Franclji in Veliki Brita-ni i1. Dejal je tudi, da je proti demagogiji v gospodarstvu, vendar turi mo I retoriki «solza in kivi*. Socialistični tajnik se je torej izo-g"il oceni De Mitovega predloga o volTnem s ;orazuimi meti petimi v'adnrmi strankami, ki ga je že za-vnil njegov namestnik Martelli. Ni izk’ 'učeno, da bo o tem vprašanju govoril na zasedanju ‘ centralnega kemHe.ia PSI. ki se bo sestal konec tega meseca. Še prej. 16. okto- bra, bo seminar o vprašanju, ki je PSI najbolj pri srcu: o reformi inštitucij. Centralni komite KPI, ki se je zaključil pozno sinoči s posegom tajnika Berlinguerja, je sprejel z navdušenjem njegov predlog o svobodnejši debati glede vprašanja kratkoročne in srednjeročne komunistične alternative. Razprava je bila polna kritičnih tonov (tudi glede načina, kako se je KPI spoprijela z avgustovsko vladno krizo ter glede njenega predloga o «različ.ni vladi*) in tudi polemičnih nastopov (kot je bil na primer Cossuttov, ki se je predstavil kot notranja globalna opozicija). Največ pozornosti pa je bilo vsekakor posvečene politike demokratične alternative, njenih splošnih obrisov, značaja in mo- ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI CONFINDUSTRIE Odloženo pogajanja sindikat ■ delodajalci Spor o sestavi delegacij - Z novim Spadolinijevim posredovanjem naj bi se začela prihodnji teden RIM — Pogajanja med sindikati pripravljeni nadaljevati pogajanja in delodajalci o vzporednih temah brez odloga z vsemi organizacija-obnovitve delovnih pogodb in opne mi delodajalcev. Zamerili so pa za jitve stroškov za delovno silo se ni s topni kom. Spadolini je začel že so mogla sploh začeti. Okrog 150 ■ rebitnih zaveznikov. S tem vprašanjem se je še zlasti ukvarjal nekdanji predsednik poslanske zbornice Pietro lngrao. Prav zaradi razsežnosti, ki jih je zadobila kriza v Italiji je treba zagovarjati korenite spremembe. Po njegovem mnenju pa bi kazalo podčrtati, da je demokratična alternativa v bistvu alternativa demokri-stjanskemu sistemu oblasti, torej krščanski demokraciji. Zagovarjati to stališče bi imelo po Ingraovem mnenju velik politični pomen. Še zlasti zanimiv je bil poseg senatorja Cossutte. Kdor je pričakoval, da bo njegov polemični poseg osredotočen na zagovarjanju »neza-menljive vloge SZ in socialističnih držav* je bil delno razočaran, Cos-sutta je pravzaprav predlagal politično, «protiplatformo», ki temelji na vprašanju notranje politike, glede katere, je rekel, obstajajo številne razlike v gledanju in glede katere je vrh komunistične partije globoko razklan. Cossutta je omenil nekatere krajevne uprave, ki so jih sestavili na podlagi sporazuma med krščansko demokracijo in ko munistično partijo ter je zelo ostro napadel sindikat, češ da se o vprašanjih stroškov za delovno silo sploh ne bi smel pogajati. Obtožil je Berlinguerja, da si še vedno prizadeva uresničiti politiko nacionalne enotnosti in doseči zbližanje s krščansko demokracijo. Po njegovem mnenju je enotnost znotraj partije trenutno ogrožena ali pa vsaj zelo šibka. Cossutta je že napovedal, da bo ta svoja stališča zagovarjal na prihodnjem kongresu. Včeraj so tudi sklenili, da bo kongres od 23. do 27. februarja v Milanu. Imeno vali so dve komisiji, ki bosta sestavili prvi osnutek kongresne resolucije in pa predlagali nekatere spremembe statuta, R. G. zastopnikov obeh strani, ki naj bi vodili pogajanja, je zaman taborilo več kot 4 ure na «nevtralnem» sedežu Vsedržavnega sveta za gospodarstvo in delo, ker je takoj nastal prejudicialni spor o sestavi pogajalskih delegacij. Kot je bilo napovedano, je Confindustria vztrajala, da hoče imeti kot pribočnike v trdem merjenju sil z enotno sindikalno zvezo samo še zastopnike državnih podjetij Intersind in ASAP. v pričakovanju, da jih bo pritegnila k svojim stališčem in s tem ojačila svoje pozicije. Sindikati pa so zagovarjali mnogo bolj razumljivo in logično stališče in so predlagali tri možnosti: pogajanja z vsemi delodajalskimi združenji skupaj ali po gospodarskih panogah (industrija, kmetijstvo, trgovina) ali pa ločeni sestanki z vsako delodajalsko organizacijo posebej. Toda Confindustria ni hotela popustiti, tako da so bila zaman tudi prizadevanja Spadolinijevega šefa kabineta Manzelle, ki ga je predsednik vlade poslal za posrednika, kot tudi poskus v skrajni sili sindikatov, ki so ponujali pripravljenost na iskanje kompromisa. Delodajalci so nasprotno celo zaostrili vzdušje s tiskovnim sporočilom. ki so ga izdali še pred neuspešnim zaključkom posredovalnih pioskusov, v katerem krivijo sindikate, da se pogajanja niso mogla začeti. Spet so torej prevladali «jastrebi*. kot dokazuje ohola izjava podpredsednika Confindustrie Man-dellija, da je zveza z Intersindom in ASAP «karta, ki jo nameravamo igrati do kraja». Tajnik CGIL Lama pa mu je posredno odgovoril, da sindikati «ne morejo sprejeti diskriminacije med delodajalskimi združenji, ki jo hoče vsiliti Confindustria, ker zadeva vprašanje stroškov za delovno silo vse», torej tudi male industrijce (Confapi). trgovce, obrtnike in veleposestnike. Sindikalisti so po neuspelem srečanju, na katerem naj bi se vsaj dogovorili o postopku in rokih za vzporedna pogajanja, izražali veliko zaskrbljenost. Takoj so zahtevali novo posredovanje predsednika vlade, obenem pa povedali, da so sinoči z vrsto telefonskih pogovorov pripravljati pogoje za novo srečanje med sindikati in delodajalci, ki naj bi bilo prihodnji teden. Že danes pa se bodo zastopniki zveze CGIL -CISL - UIL srečali z ministrom za finance Formico in za preračun La Malfo, da začnejo pogajanja o vprašanjih davkov in zaposlitve. MOSKVA — Sovjetski zunanji minister Gromiko se je včeraj iz New Yorka, kjer je vodil sovjetsko delegacijo na zasedanju generalne skupščine OZN, vrnil v Moskvo. TABOR BO LETOS V GLOBASNICI Oktobrski tabor proti strategiji «konine irte» V kulturnem programu bo nastopila cela vrsta izvajalcev CELOVEC — Letošnji oktobrski tabor, dvojezična prireditev slovenskih in nemških demokratičnih Korošcev, ki bo jutri, 9. oktobra, v Globasnici, se tokrat postavlja proti strategiji «komčne črte* v manjšinski politiki. To politiko je leta 1970 proglasil koroški Heimatdienst, ko je zapisal, da zgodovina potegne »konč no črto* pod dva naroda samo, ko eden od obeh n obstaja več. Od teh izjav se do danes ni distanciral noben koroški politik. Po mnenju organizatorjev oktobrskega tabora je koroška politika nasprotno začela z izvajanjem te politike, trpela je pogrom na dvojezične napise pred de setimi leti, sklenila je preštevanje manjšin, sklenila je protimanjšinski pakt in protimanjšinski zakon in na tihem, brez spektakularnih akcij, pač s sredstvi in mehanizmi pravne države in s pomočjo sedmojulijske zakonodaje. Zato se oktobrski tabor zavzema za to, da bi pod to politiko potegnili »končno črto*, sploh ker se v zadnjem času koroška politika v smislu nemškonaciomalnih zahtev po sloven- skih geto-šolali loteva »dokončnega* urejanja manjšinskega šolskega vprašanja. V tem smislu bo v soboto potekala prireditev. Osrednja točka sporeda bo brez dvoma razprava o temi »tvoje prve izkušnje z diskriminacijo*, kjer naj bi občinstvo v majhnih skupinah razpravljalo o svojih izkušnjah v koroškem vsakdanu kot pripadniki slovenske narodne skupnosti. V kulturnem sporedu, ki se bo začel ob 14.30 uri z otroškim gledališčem, bo nastopila cela vrsta izvajalcev, od slovenskih zborov in pevskih skupin preko koroških sodobnih glasbenih skupin do južno-tirolske skupine ZOT in ljubljanskih «Otrok socializma*. Že v petek zvečer pa bo na celovški univerzi koncert s sodobno rock in jazz glasbo. (Sindok) MOSKVA — Časnik Krasnaja zviezda je priobčil osmrtnico, iz katere izhaja, da je pri opravljanju svoje dolžnosti umrl 60-letni sovjetski general Nikolaj Šapova-lenko. Vzrok smrti ni naveden. PALERMSKI SODNIKI VZTRAJNO NADALJUJEJO PREISKAVO Mafijski boss Santapaola vpleten v umor Dalla Chiese Vzporedno pojasnjujejo pokol na palermski obvoznici junija letos * V OKVIRU AKCIJE ZA «OČIŽČENJE» BEJRUTA VSEH TUJIH ELEMENTOV VČERAJ LIBANONSKA VLADNA VOJSKA ZAČELA RUŠITI BEGUNSKE NASELBINE PRI LETALIŠČU Prve ostre reakcije palestinskih in nekaterih drugih arabskih krogov - Tudi italijanski mirovni kontingent pod udarom obtožb - Zgovorna Šaronova izjava OD PONEDELJKA DALJE Plinsko olje dražje za 17 lir RIM — Od ponedeljki, se bo plinsko olje za avtomobilski pogon podražilo za 17 lir pri litru, podobno pa tudi drugi naftni derivati (razen plinskega olja za ogrevanje, ki je od ponedeljka dražje za 16 lir). Nove cene bodo naslednje: plinsko olje za avtomobile 559 lir liter, za kmetijstvo 442. za ribolov 410, petrolej za kmetijstvo 432, za ribolov 400 lir liter, kurilno o'ja »ATZ* 300 lir kg, kurilno olje «BTZ» 330 lir kilogram. BEJRUT — Libanonska vojska je začela včeraj z rineži in drugo mehanizacijo rušiti begunsko nav Ije. ki je zraslo v zadnjih sedmih le-, lih okrog bejrutskega letališča. Ta predel libanonske prestolnice stražijo italijanski vojaki bataljona San Marco. V tem naselju ne stanujejo Palestinci, pač pa libanonski šiiti, ki so se zaradi stalnih izraelsko -palestinskih spopadov z juga države preselili v prestolnico. Tisočem dosedanjih brezdomcev se bodo tako pridružili še novi. Medtem se tudi nadaljujejo racije in včeraj je libanonska vojska obkolila velik del južnih predmestij, med lgnliščem in obalo. Po poročilih, ki so prišla, pa vojaki niso vstopili v taborišči Sabra in Šati-la. O tem, koliko oseb je bilo doslej aretiranih, krožijo zelo nasprotujoči si poda! ki. Medtem, ko uradna libanonska poročila govore o številkah od ISO do 700 aretiranih, pa so italijanski vojaki, ki stražijo vho- de v ta predel mesta, poročali svojim nadrejenim, da so prisostvovali 44 aretacijam, niso pa zasledili nobene večje najdbe orožja. Kakšna bo usoda aretiranih je trenutno še težko napovedali, vsekakor pa so vladne oblasti izjavile, da jih bodo izgnali iz države. Proti taki usodi aretiranih in sploh proti racijam se že čujejo prvi protesti iz palestinskih in drugih arabskih virov. Palestinska agencija WAFA je včeraj v Tunisu označila PO ŠESTIH DNEH LOVA NA NEZNANO OBISKOVALKO Švedska mornarica vzpostavila stik s podmornico STOCKHOLM — Uradni glasnik 1 zultatu srečanja z ministrom za drža švedske mornarice, kapilari Sven vne udeležbe De Michelisom, ki Carisson je včeraj oznanil, da so vztraia na postavitvi v dopolnilno njene enote, vprežene iskanje dom blagajno vseh delavcev. Minister nevne neznane podmornice blizu o- zatrjuje, da je ta tetina pametna re-porišča Muskoe, uspele dobiti stik šitev, da se zadosti navodilu EGS z njo. Dodal je, da so ga z napravo . o zmanjšanju proizvodnjo in opravi «sonar» vzpostavili v večjih neenako i lik, ati preureditev podjetja, mernih presledkih, nato pa so proti | s tem ne oglašaio niti tovarniški neznanemu plovilu izstrelili šLn'svet kl je ok]k.a! zu danes triurno lahke globinske bombe, da bi ga, stavko in protestno manifestacijo, prisili i k dvigu na površino. P° njy vst državni sindikat kovinarjev; kapitanovem mnenju bo za neznano , FLM k, , napoVtdal vsedržavni) podmornico izjemno težko, uiti nad- |stavko za i3 tra. niti enotna sindi zorstvu sil. Li jo lovijo, ni pa hotel . k ( zveza CGIL-C.SL UiL. ki pojasniti, ce imajo vtis da pedmor K zahtevala preklic dopolnilne b'a mca skusa zbezati proti odprtemu,^ u, nuJ£ Kestanek z viado o nlAj1U' ... . , , J krizi livarstva, niti prizadete dežele Mornarisk, giasmk prav tako m!in oMina. katerih zastopniki se bo is :Ji§§ •MiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmimHiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiuiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiniiiiiu Do L 1985 bodo avtocesto Karnija-Trbiž dogradili (Od našega poročevalca) TRBIŽ — Vodstvo podjetja IRI Autostvade je včeraj predstavilo novinarjem avtocestni odsek Karnija - Trbiž, ki bo leta 1985, ko bo dograjen, ena najsodobnejših cestnih vezi. Ta odsek bo potekal le delno po zemlji, saj gradijo 18 predorov in 12 viaduktov, torej izredno veliko število infrastruktur za sorazmeroma kratek avtocestni odsek, ki bo v celoti meril 57 km. Za izgradnjo teh struktur so uporabili najsodobnejšo protipotresno tehnologijo, deloma italijanskega in deloma tujega izvora. Na 22 gradbiščih dela približno 5.1)00 delavcev, torej šte vilna delovna sila. ki verjetno jamči, da bo cesta dograjena v predvidenem roku. Mimo dejstva, da je avtocesta aiiičila skorajda »•o ravninsko - kmetijsko zemljišča v Kanalski da lini, je treba poudariti, da bo nova avtocesta znatno približala Trst Avstriji in srednji Evropi na sploh, poleg tega pa bo povezala italijanski avto cestni sistem z avstrijskim; oba sistema sta sedaj povezana samo z bavarsko avtocesto, ki pa zaradi izredne gostote prometa ne more več zadostiti potrebam. Investicija za gradnjo tega odseka znaša skup no približno 600 milijard lir, od katerih bo 95 mi lijard krila dežela Furlanija .Julijska krajina. 95 milijard družba ANAS preko zakona za obnovo po tresnega področja, ostala sredstva pa je zagotovila družba IRI Autostrade. delno tudi preko posojil ita lijanskih bank in evropske investicijske banke. BOJAN BREZIGAR hotel komentirati vesti, objavljene v stockol.lmskern dnevniku Svenska dagbladet, po kateri naj bi švedski m, rnarici uspelo pritrditi na pod mamico aparat, ki oddaja radijske signale in torej omogoča slediti njenim premikom. Aparat, imenovan »malin*, naj bi .spominjal na stekle nico s plosko stranico, ki se ma gnetsko prilepi na kovino in nai bi bil eden od najnovejših švedskih pogruntavščin, namenjen prav o brambi pred tujimi vohunskimi pod mornicami, ki občasno kršijo njene teritorialne vode. Po vsem tem seveda ni mogoče z gotovostjo vedeti, kaj se v Šved skem morju dejansko dogaja, saj sodi vsa zadeva na občuti'ivo po dročje vojaških skrivnosti. Švedi pa jih prav gotovo ne nameravajo obe sati na veliki zvon. Na sliki (telefoto AP); Vojaki švedske mornarice pri u»o avllaniii poioža'a neznane podmornice, ki že cel teden vznemiria duhove in kali vode okoli pomorskega oporišča Muskoe. Prinesli proti zapori livarne pri Neaplju do sestanili z De Michelisom prav 13. t.m STOCKHOLM — švedski parla ment je včeraj uradno ustoličil še fa tamkajšnje socialdemokratske stranke Olofa Palmeja v vloei mi nistrskega predsednika. Palme bo v parlamentu razpolagal z večino 186 glasov, medtem ko jih ima oi>o ziciia le 163. akcijo libanonske vojske »katero podpirajo ameriške, francoske in i lalijanske čete, najmileje 'rečeno za provokacijo, katere edini namen je izgnati vse Palestince iz Libanona*. Preiskave so označili kot široko raz preden komplot. katerega edini namen je teroriziranje Palestincev, da bi ti zapustili Libanon. Odločno so se postavili proti temu preganjanju tudi v arabskih emiratih, kjer so pozvali ostale arabske države, naj posredujejo in preprečijo nasilje. Tamkajšnji časnik Ittihad je zapisal, da Palestinci niso prišli v Libanon kot napadalci, ampak kot be gunei, ki so iskali zatočišče. Prav zato problem teh beguncev ni izključno notranje libanonsko vpraša nje. Vesti, da libanonska vojska oprav tja svoje policijske racije tudi pod zaščito italijanskih mirovnih čet, je italijanski ob-amlini minister I-ago-rio včeraj odločno zavrnil in ponovno zatrdil, da je naloga italijanskih vojakov izključno v tem. da ščitijo tamkajšnje civilno p-ebivalstvo in pomaga io utrjevati libanonsko dr žavno oblast. Iz Bejruta poročajo, da je vladna vojska doslej v prestolnici že razorožila tudi vso zasebne milice, katerih ni bilo malo. z izjemo fa langistov. Ti so trdno odločeni odlo žiti orož.je šele tedaj, ko bodo vsi Širci in Palestinci zunaj Libanona. Falangisti so tako obdržali tudi svo je tanke, topov*' in ostalo težko o-rožje. V mestu samem francoski in li banonski izvedenci nadaljujejo z razminiranjem ulic. kjer je še ved no na kupe razstreliva. Včeraj sta postala v :: >d’šču Bejruta žrtvi min tudi dva očnika: eT je umrl, dru genui pa je odtrgalo roko. Sicer pa v ostalem Libanonu ni bilo omembe vrednih incidentov. 1-zraelei so unaknili svoje tri tanke s križišča pri bejrutskem letališču, kjer so bili le 200 metrov oddaljeni od ameriških marincev Toda umak nili se niso daleč, saj so pustili nekaj svojih klopnih avtomobilov ob robu ceste, ki vodi od letališča. V diplomatskih krogih, ki se u kvarjajo s krizo na Bližnjem vzho du, so poslali pozorni na včerajš njo Šaronovo izjavo, da ne bo fzra el nikomur poveril nadzorovanja 45 kilometrskega varnostnega pas. v Južnem Libanonu, dokler ne bo o tem podpisana pogodba med Izraelom in Libanonom. Iz izjave jas no izhaja težnja, da se telavivska vlada ne namerava odreči normalizaciji odnosov med obema drža vama. čeprav sedanje stališče po litičnih voditeljev v Bejrutu ne ka že, da so ;x>sebno naklonjeni takemu razvoju dogodkov. NEW YORK — Ameriški zuna nji minister Shultz se ;e na sede žu OZN sestal s princem Sihsmikom in je po sestanku izjavil, da bodo ZDA še nanrej nudiie demokratični Kampučiji vso moralno in Doli t.ično podporo. PALERMO — V Palermu so vče raj potrdili, da je za umor Dalla Chiese obtožen, poleg že aretiranega Aivara. tudi mafijski boss iz Catanie Benedetto Santapaola. Mafijski kolovodja je na begu od junija letos, potem ko so njegovi privrženci ubili na palermski obvoznici vodjo mafijskega klana Ferlita, tri karabinjerje in šoferja. V tem pokolu so rabili enega od kaiašni-kovov, s katerim so nekaj mesecev kasneje ubili palermskega prefekta. S tem v zvezi je treba omeniti aretacijo treh domnevnih udeležencev pokola na palermski obvoznici, ki pripadajo mafijskemu klanu Ber.e-deita Santapaole Za ta zločin je trenutno v zaporu že šest oseb. Preiskovalci so vedno bolj prepričani, da obstajajo tesne povezave med umorom Da lla Chiese in Ferlita, med mafijo iz Caianie in Palerma ter ro'drangiieto* iz Kalabrije. Ključna oseba je po v, etn sodeč prav Santapaola, ki si je na Bližnjem vzhodu za svojo zločino dejavnost poleg mr.mil priskrbel pravo zalogo kalašnikovov. Pred šestimi meseci so med Sirakuzami in Catanio aretirali Santopaoloveka brata Antonia, ki je ime) pri sebi tako orožje, Kalašnikov so navsezadnje mafijci že dalj časa uporabljali v svojih obračunavanjih. S tako sovjetsko brzostrelko so v Palermu ubili mafijca Bon trta in In-zerilla, v Catanii pa 6 pripadnikov Ferlitcvega klana. Vojno med obema mafijskima »družinama* je po mnenju preiskovalcev sprožil boj za prevzem nadzorstva. ki ga je imel v Catanii e-den od najtesnejših oprod Luciana Liggia Giuseppe Calderone. Dalia Seveda so s tem preiskovalci le izsledili prve materialne storilce, a z njihovo pomočjo upajo, da bodo kos tudi zahtevni nalogi, razkrinkanja ljudi, ki so ukazali umor palermskega prefekta. Povsem razumljivo so to le drobci v palermski preiskavi. Sodniki skušajo namreč zagotoviti najstrožjo preiskovalno tajnost, še vedno odločno molčijo, kdo jim je pokazal sedanjo uspešno sled. Po govoricah o «skesaneni mafijcu* se vedno bolj utrjuje prepričanje, da so preiskovalcem pokazali pravo pot nasprotniki Santa-paolovega klana. Bolj redko so namreč pripeti, da bi imeli preiskovalci otipljive dokaze o kakem mafijskem umoru, te pa so jim lahko priskrbeli le drugi mafijci. Palermsko sodstvo seveda dosledno molči, saj se zaveda, da ne smo razkriti svojih informatorjev. Na sliki: Benedetto Santapaola iiiiMiiiiiMtiiitiiiHHiMMHiMiiiiittitMiiiiiiiimmitnMinmiHiMHiiitiimiiittiiirmiitiiittMmiiiiMmimiiluMI IZJAVE MILKE PLANINC TUJIM NOVINARJEM Prednost odplačevanju dolgov SFRJ v tujini BEOGRAD — Predsednica jugoslovanske vlade Milka Planinc je včeraj opoldne v palači federacije sprejela skupino urednikov, komentatorjev in reporterjev ameriških časnikov ter radijskih in televizijskih postaj. Po uvodu, v katerem je goste seznanila s sedanjim razvojnem družbenopolitičnega sistema in gospodarskimi razmerami v državi. je Milka Planinc odgovarjala na vpia.šanja novinarjev, ki so prosili za podrobnejše razlage in sedanje stanje dolgov, ki jih ima Jugoslavija v tujini. O tem je obširneje govoril član ZIS Janko Smole. Na pogovoru je tekla beseda tudi o sedanji dejavnosti Jugoslavije v mednarodnem življenju. Novinarje so seznanili s sedanjo dejavnostjo Jugoslavije in njenimi prizadevanji za ohranitev izvirnih načel neuvrščenosti ter v pripravah na sedmo konferenco na vrhu. Nekateri ameriški komentatorji so se posebej zanimali za načrte, ki naj bi jugoslovanskemu gospodar- MED PREVOZOM IZ CAMPOBASSA V AVELLINO Karabinjer z življenjem plačal osvoboditev zaprtega zločiaca AVELUNO — V predmestju A vellina so oboroženi neznanci vče raj pozno popoldne osvobodili jet nika in pri tem smrtno ranili ene ga od treh karabinjerjev, ki so ga spremljali Osvobojeni zapornik je 22-letni Mario Cuomo. član kamo NEAPELJ — Na protestni skup | ristične bande RalTaela Cutola in ščini v livarni «Italsider» v Bagnoli obtožen večkratnega uboja Trije ju so župan Valenzi, predsednik de žele Kampanja De Feo in zastopniki drugih krajevnih uprav in političnih strank poročali • nezadovoljivem re- karabinjerji so ga z blindiranim vo zilopi znamke peugeot in z lisicami na rokah spremljali iz zapora v Campobasso v avellinski sodni za- por, kjei bi moral v naslednjih dneh steči proces proti morilcu. Avtomo bilu karabinjerjev so se nenadoma približala tri vozila, iz, katerih je izstopilo sest do sečem oboroženih oseb. ki so presenečenim spremlje valeem iztrgale Cuoma in zbežale z njim. Po prvi rekonstrukciji dogodka je eden od karabinjerjev. 30-letni Elio Di Mella hotel reagirati, kar ga 'e tale življenje, saj so zlo-čirtci nemudoma streljali nanj. Smrtno ranjen je Di Meila izdihnil na poti v avellmsku bolnišnico. Krvavemu dogodku je takoj sledila obsežna policijska akcija v vsej Kampaniji in sosednjih deže lab. s cestnimi blok' in mrzličnim iskanjem dveh avtomobilov, katerih registrske tablice so znane. Za zlo činca Maria Cuonr; j** to že drugo nezakonito slovo od jetniške celice, sgj .je že enkrat »izginil* med pre stajanjsm prve zaporne kazni žara di uboja, med svojo »ilegalo* pa je zagrešil nov uboj stvu omogočili večji nastop na svetovnem tržišču ob vsestranskem sodelovanju tujih partnerjev. V sveži s tem so posebej govorili o vprašanju zaupanja, kot tudi o obveznosti, ki jih ima Jugoslavija do tujine. Jugoslovanski predstavniki se poudarili, da bo SFRJ izpolnila vse obveznosti, ki dospevajo v tam in prihodnjem letu. Ocenili so. da je ves svet v gospodarskih in tudi denarnih težavah ter da si zato Jugoslavija želi ohraniti finančno disciplino, oziroma izpolniti vse obveznosti. Prav zato bo dala Jugoslavija prednost odplačilu tujih dolgov. Ameriški novinarji so se zanimali tudi za dvostransko sodelovanje ter za razvoj razmer na Kosovu in odnose Jugoslavije s tujimi državami. (dd) SFRJ proti terorizmu BEOGRAD — Jugoslavija se, kot je znano, dosledno bojuje tudi na mednarodnem prizorišču proti terorizmu in terorističnim dejanjem, ki so uperjeni proti zakonitim ureditvam in ozemeljski enotnosti suverenih držav, je izjavil uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetoslav Vujovič diplomatskemu uredniku Tanjuga v zvezi z uradnim albanskim sporočilom o vdoru teroristične skupine na albansko ozemlje, ki je povzročilo pozornost in komentarje svetovnega ga tiska. Uradni predstavnik je rekel, da l-ma Jugoslavija svoje izkušnje prav s terorističnim delovanjem emigrantskih krogov, kot tudi z drugimi terorističnimi dejanji proti u-stavni ureditvi in družbenopolitični ureditvi SFRJ. V skladu s temi izkušnjami in načelnimi stališči v Jugoslaviji ocenjujejo tudi vdor teroristične skupine na ozemlje sosednje Albanije. Taka agresivna dejanja in teroristično nasilje je usmerjeno proti politiki miru. stabilnosti in sodelovanja na tem območju, (dd) r S SEJE UPRAVNEGA ODBORA KONZORCIJA «NAŠA ZEMLJA> Spremeniti je treba dosedanjo prakso v odnosu do naših življenjskih vprašanj Upravni odbor pripravlja dokument s stališči in zahtevami * V konzorcij se lahko včlani vsakdo, ki se strinja z njegovimi cilji in nameni V prostorih športnega društva A-dria v Lonjerju se je sinoči na svoji prvi seji sestal upravni odbor novoustanovljenega konzorcija raz laščencev «Naša zemlja*. Pod predsedstvom predsednika Stepančiča in cb aktivnem sodelovanju ostalih članov odbora je proučil vrsto vprašanj organizacijskega, tehničnega in političnega značaja. Podrobneje je razpravljal o javnem sestanku s političnimi strankami, ki ea name rava prirediti v najkrajšem času, n vsebini dokumenta, ki ga bo izročil političnim silam, o včlanjevanju v konvorcij ter o srečanjih z osta limi organizacijami in ustanovami. Na seji je bila velika važnost vložena v priprave javnega sestanka s političnimi silami, ki naj bi bil predvidoma na Opčinah; zato je treba pripraviti dokument, ki mora izhajati iz slike, v kateri se trenutno nahajamo in v njem navesti probleme, oziroma zahteve, ki jih konzorcij postavlja v zvezi r. izgradnjo nove ceste. Ti problemi so tehnične in birokratske narave, poleg tega je treba zahtevati uresničitev nekaterih variant k sedanje mu načrtu in se zavzeti za zaščito tako zasebnih interesov, kot interesov posameznih krajevnih skupnosti in končno tudi za zaščito interesov celotne slovenske narodnostne skupnosti. Predvsem pa je bilo na sestanku poudarjeno, da se mora spremeniti dosedanja praksa v odnosu do na ših življenjskih vprašanj, tudi sami hočemo odločati o raznih izbirah, zaradi česar nas nihče ne more sedaj obtoževati, če se upiramo takim posegom, ki nam izpodkopavajo naš življenjski prostor, to je našo zemljo. Nadalje je bil na sestanku govor o včlanjevanju- poudarjeno je bilo, da član konzorcija lahko po stane vsakdo, (tudi društva in organizacije) ki se strinja s cilji in nameni statuta in ne samo tisti, ki mu bodo zaradi gradnje avtoceste odvzeli del ali vso zemljo, s katero razpolaga. Že sedaj se je mogoče včlaniti v konzorcij na njegovem sedežu v Ul. Cicerone 8, kjer ima svoj sedež Kmečka zveza. Člane sprejemajo tudi koordinacijski odbori posameznih predelov Konzorcij ima tudi v programu vrsto srečanj z društvi in organiza cijami; v torek se bo sestal z dele gacijo Slovenske - kulturno gospodarske zveze, ki .je že zaprosila za sestanek, že v naslednjih dneh pa bodo predvidoma na sporedu, tudi drugi sestanki. Delo novoustanovljenega konzorcija je torej steklo s polno paro. Medtem pa še vedno pričakuje od govor, kakor tudi koordinacijski odbor razlaščencev iz Lonjer.ja, s Katinare in od S. M. M. Spodnje ter Kmečka zveza, na zahtevo po skli canju nujnega sestanka s pristoj nimi oblastmi, to .je s tržaško občino in deželno upravo, za proučitev celotnega vprašanja, ki ga je odprla izgradnja nove prometnice v tržaški pokrajini. • Statistični urad tržaške občine bo tudi v tem mesecu opravil običajno anketo o obsegu in strukturi zaposlenosti v občini. Kakor že v januarju, aprilu in juliju, bodo tudi tokrat uradniki omenjenega u-rada »pregledali* položaj 1.712 tržaških družin. Občinska uprava v tej zvezi vabi anketirane družine, naj aktivno prispevajo k pozitivnemu uspehu ankete. • Na pobudo deželne uprave i-otekajo te dni izpopolnjevalni tečaji za poklicno usposabljanje knjižničarskega osebja. Tečaj poteka na raznih ravneh. Obiskujejo ga tako začetniki, ki se želijo seznaniti s prvinami knjižničarskega poklica, kot že usposobljeni knjižničarji. Župan Cecovini sprejel Jen. konzula Mirošiča Na tržaškem županstvu je včeraj župan Cecovini sprejel na predstavitvenem obisku novega jugoslovanskega generalnega konzula Draga Mirošiča. s katerim se je zadržal v prisrčnem in poglobljenem razgovoru o glavnih temah skupnega interesa. «še posebno sta izmenjala mnenja — .je rečeno v tiskovnem poročilu tržaške občine — o gospodarskih ter o specifičnih vprašanjih slovenske manjšine, glede katere sta obe strani soglašali o nujnosti hitre in ustrezne rešitve, ki naj uredi celotno problematiko. Župan Cecovini je izrazil novemu jugoslovanskemu predstavniku pozdrav in voščilo mesta za uspešno delo v interesu izboljšanja medsebojnih odnosov.* S Cecovinrjevim sklepnim posegom o programu Drevi bo spet zasedal tržaški občinski svet Jutri se bodo srečali pokrajinski voditelji laično-socialističnega pola in LpT Župan Cecovini bo na drevišnjem zasedanju tržaškega občinskega sveta repliciral na posege svetovalcev in tudi nekaterih odbornikov glede «kratkoročnega» upravno - političnega programa koalicije Liste za Trst in laično - socialističnega bloka. V krajevnih političnih krogih vlada precejšnje zanimanje za nocojšnji županov poseg, čeprav je malo verjetno, da bo Cecovinijev govor prispeval k morebitnemu razčiščenju političnega položaja. Ni izključeno pa. da bo župan posredoval občinski skupščini zadnja stališča liste do »tržaških strankarskih zdrah*. Bodočnost tržaških koalicij se kuje izven občinskega in pokrajinskega sveta, na strankinih sedežih v Trstu in tudi v Rimu. Prav od tukaj prihajajo v teh dneh signali, da stranke zelo pozorno ocenjujejo tako imenovani »paket za Trst*, ki ga je sestavila LpT in katerega sprejem s strani rimske vlade predstavlja pogoj za razširitev tržaških večin oziroma za vstop KD v koalicijo. Na torkovi seji občinskega sveta so se vsi prizadeti (LpT, laiko -socialisti in KD), razen socialdemokrata, previdno izognili vsakršnemu komentarju o paketu ter tako prepustili tajništvom strank, da se iz- niiMiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiMuiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiMiniitiiiimifiiiiiiiHiiiiiimiiiniiiiiiiiiiHiiiMiiMimiMiiimiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiia Mesto tudi včeraj pod vodo rečejo o tem. Razen komunistov, ki so v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vprašanji Trsta predstavili v občinskem svetu posebno resolucijo, pa se ostale stranke opirajo le na razne izjave in intervjuje posameznih vodilnih zastopnikov. Tako je na primer pokrajinski tajnik PSI Pittoni izjpvil, da krajevni socialisti ne gledajo s prevelikim zadovoljstvom na vsebino paketa, isto velja tudi za demokristjane, čeprav je prav v sredo minister za industrijo Marcora obljubil tržaškemu parlamentarcu Tombesiju, da bo o »paketu za Trst* v kratkem razpravljal tudi ministrski svet. Položaj je kot vidimo vse prej kot jasen ter izključuje vsakršne napovedi, ali bo KD sploh vstopila v koaliciji pred deželnimi volitvami, ki so na sporedu prihodnjo pomlad. V tem primeru bodo demokristjani pripravljeni «počakati» ali pa bodo izključitev iz tržaških večin spet prenesli na deželno raven? Za novo oceno tržaških političnih vozlov pa se bodo jutri zjutraj na občini spet sestali pokrajinski voditelji PSI, PSDI, PRI in PLI ter LpT. Predsednik pokrajine na obisku v Zgoniku Predsednik tržaške pokrajine Clarki in odbornik Čok sta bila včeraj na prvem uradnem obisku na županstvu v Zgoniku, kjer sta se srečala z upravitelji zgoniške in re-pentabrske občine. Gosta sta izrazila pripravljenost pokrajinske u-prave, da s takojšnjimi ukrepi reši najnujnejše probleme okoliških občin, seveda v mejah svojih pristojnosti in finančnih razpoložljivosti. Tako so že nakazali najnujnejše posege na področju javnih del in kmetijstva. Na koncu so se dogovorili, da bodo negovali tesne stike in periodično preverjali opravljeno delo. V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Več premoga manj petroleja V prvih osmih mesecih letošnjega leta so v tržaškem pristanišču raztovorili 1,088.000 ton premoga, to je trikrat toliko kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. Večino pre moga so odpremili v Tržič za potrebe tamkajšnje termične centrale ENEL. V nasprotju s tem pa se ie dovoz surovega petroleja do konca avgusta letos občutno zmanjšal, in sicer z lanskih 18,600.000 na 15,500.000 ton. V primerjavi z lanskim letom Manj novih avtomobilov v tržaški pokrajini Število vpisanih avtomobilov v tržaški pokrajini v prvih šestih me secih letošnjega leta se ,je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povišalo za 3,1 od sto; po statističnih podatkih, ki jih navaja krajevna zveza industrijcev, .je število avtomobilov, ki redno vozijo poskočilo od 142.180 na 146.651 enot Zmanjšalo pa se je število na novo vpisanih avtomobilov: v orviti šestih mesecih lanskega leta jih je bilo 6.598, v istem obdobju letos pa 5.883. • Šolski sindikati CGIL, CISL in UIL bodo organizirali v ponedeljek, 11. oktobra, cb 16. uri na sedežu CGIL v Ul. Pondares 8 srečanje vseh poverjenih nehabilitiranih šolnikov s Tržaškega. NA POŠTNI UPRAVI ŽE SPET DISKRIMINIRALI SLOVENŠČINO UFFICIO TELEGRAFICO N...24.0.11» VUficio di ...TS.!.?ATS...?.P.?J?S_ informa ehe il Iclegramma JV. 7 2000 de, S/10/»8,_ indirizzo .*!^.JMSP0D..........' ZUPAN OBČINE 34100 TRIESTE.N0N C0NSEGNAT0.............. (B) INDIRIZZO INSUFFICIENTE«............................ •SUnform* »ko-im uffieie i gioemi* k* »»»■■»• b potni« teempiimve per'......— • 4degm indirimmt* niiri■ GrV. Veglim di iiwi’m i .MIL. IL CAPO cm CIO Nekaterim funkcionarjem ali u-radnikom tržaške poštne uprave o-čitno ne gre v račun, da se slovenski prebivalci tega območja poslužujejo materinega jezika pri dopisovanju. In tako moramo žal nenehno beležiti primere zavrnitev dopisov z raznimi pretvezami, ker so bili napisani v slovenskem jeziku. Zadnji tak primer se je pripetil v sredo. Dan prej so Kmečka zveza, novoustanovljeni konzorcij «Naša zemlja* in koordinacijski odbor razlaščencev iz Lonjerja, s Katinare in Vloga F-JK na konferenci obmorskih dežel v Oportu Na nedavni konferenci periferič-nih obmorskih dežel Evropske gospodarske skupnosti, je bila v portugalskem Oportu, je bil govor tudi o dveh vprašanjih, ki sta posebno važni za deželo F-JK: pre vozi po Sredozemlju in valorizacija tržaškega pristanišč^, ter šftljijifA te v koristi, ki jih predvideva evropski sklad za razvoj dežel, tudi na tista območja, ki jihliše -ne ŠžlMJIjAjl O teh vprašanjih je govoril deželni odbornik Solimbergo, ki je pred vsem podčrtal važnost prometnih povezav med severom in zahodom ter med jugom in vzhodom lIlliiiiiimimiiiiiiiiiMiliiiiiMiiiilMiniliiiiiiiiiiiiiiniKMMiminiiiiiMmiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiotiiiiiiiiiiiiiiiii PR0CCS ZARADI SMRTI UMSKI BOLNICE Salomonska razsodba osem let po dogodku Zaradi zapadlosti kaznivega dejanja ustavljen sodni postopek proti psihiatroma, bolničarki pa sta bili oproščeni S precej dvoumno razsodbo se je včeraj končal pred prvostopenjskim sodiščem sodni postopek proti psihiatroma Luciu Damianiju in Gio-vanniju Giovanniniju ter bolničarkama Dilvi Perentin in Evelini Bu-bola, ki so bili obtoženi nenamernega umora 16-letne umske bolnice Or-nelle Maraston. Dogodek se je pripetil že pred osmimi leti, točneje 17. decembra 1974. Ornella, ki je bila hudo umsko prizadeta, je tistega dne po napadu božjasti umrla. Psihiatri so sami zahtevali obdukcijski izvid, ki je nato sprožil sodni postopek: v grlu pokojne so namreč našli dva 'fteVoja gaze, ki jih je Ornella pogoltnila. i Sodni postopek je- bil-•skrajno dolgotrajen: šele oktobra 1979 je prišlo do prve sodne obravnave, na kateri pa so ugotovili vrsto nepravilnosti in obnovili preiskavo. Julija letos so se sodniki, javni to- ■ilitnOMiiifiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiaiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiliiiiiiiilliikiiiillilliMUiiiiiiiiiiiiii DANES V TRŽAŠKI KNJIGARNI Predstavitev štirih izdaj Založništva tržaškega tiska Odlomke iz svojih del bodo brali Irena Žerjal, Ace Mermolja, Miroslav Košuta in Vladimir Kavčič V Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 bodo danes ob 18. uri predstavili tržaški javnosti štiri leposlovna dela. ki so v letošnji sezoni izšla pri Založbi tržaškega tiska. To so leposlovne knjige treh zamejskih ustvarjalcev in enega iz matične domovine. Knjige bodo u-deležencem današnjega večera predstavili avtorji sami. To so Irena Žerjal, ki bo predstavila svojo no- 16 let čakanja na pozdrave iz Zilske doline Razglednice sorodnikov ali prijatelje« iz oddaljenih krajev nas na-iadno razveselijo. Včasih so pravo rrese.nečenje. Če pa za presenečenje ne poskrbijo sorodniki ali znan-•i, rada zanj poskrbi nepredvidljiva italijanska pošta. Uveljavlja se nnenje, da ni ravno hitrost ukrepa tja njena najboljša lastnost. Včasih ;e vrnemo s kakšnega večtedenske /a potovanja veliko pred razgled-tico, ki smo jo bili odposlali že prvi ian svojega potovanja. Lahko pa se : italvansko pošto pripeti še veliko zanimivejšega. Zamude gredo lahko > leta. in v redkih primerih, celo ) desetletja. Lahko na primer prej-neš razglednico kraja, ki je že ■davnaj menjal svoje lice in jo iporabiš kot zgodovinski dokument, ahko pa prejmeš tudi pozdrave prijatelja, ki je že zdavnaj mrtev. Natanko to se je pripetilo družni Bucik z Grete, ki ji je poštar predvčerajšnjim prinesel kar tri azglednice — eno iz Zilske doline i Avstriji, eno iz Lousanne in eno z Lugana v Švici. Sprva so Buci-:ovi radovedno gledali, kdo jim rravzaprav piše. Bili so pozdravi tekih sorodnikov, na razglednici z Lugana pa pozdravi prijatelja, 'i je pred nekaj leti umrl. Tedaj o pogledali na žig švicarske in ivstrijske pošte in obstrmeli. Na mi je bila letnica 1969, na drugi 968, na tretji pa 1966. Pozdravi iz Avstrije in Švice so orej potovali od 13 do 16 let, kar ti malo v današnjih časih nadvse azvitih komunikacijskih sistemov, >a pravijo, da je bilo treba vča-ih dolgo čakati na poštne kočije! vo zbirko »Gladež*, iz katere prevevata pričakovanje iti želja po drugačnih, boljših medčloveški odno sih, Ace Mermolja z zbirko poezij «Z zvezdami v žepu*, ki odpirajo vprašanja o odnosih med razumom in skrivnostjo in Miroslav Košuta s knjigo »Tri igre za glas*, ki obsega radijske igre z narodnoosvobodilno vsebino. Iz Slovenije pa se nam bo predstavil Vladimir Kavčič, ki je izdal roman «živalski krog*. Današnja predstavitev je prav gotovo pomemben kulturni dogodek in nov razveseljiv dokaz književne ustvarjalnosti pri nas. Letošnjo dokaj bogato knjižno proizvodnjo Za ložništva tržaškega tiska so pred kratkim v širšem obsegu že predstavili v Gorici, tokrat pa se bo z delom te proizvodnje in njeno vsebino lahko pobliže seznanila tudi tržaška javnost. Srečanje bo skratka priložnost, da pobliže spoznamo nova leposlovna dela in njihove avtorje, ki bodo brali odlomke iz svojih knjig in odgovarjali na razna vprašanja poslušalcev. Včeraj se je skoraj za las ponovil vremenski pojav, ki je predvčerajšnjim povzročil zlasti v mestu nemalo težav. Hudi nalivi so v dopoldanskih urah preplavili ulice in povzročili občutne zastoje v prometu. Tudi morje je narastlo in voda je dobesedno Dreplavila na brežje in sosednje ulice, marsikje pa je vdrla tudi v pritlične in kletne prostore. Hude preglavice so imeli tudi včeraj zlasti v prostorih luškega poveljstva in v gledališču Verdi, kjer je voda napol nila prostor za orkester. Vožnja z avtomobilom .je bila v nekaterih predelih in ob urah, ko .je najbolj lilo, pravi podvig in kot običajno so vse te nevšečnosti najbolj čutili mestni redarji in gasilci. V popoldanskih urah pa se je, Kot tudi predvčerajšnjim, tu pa tam nebo delno zjasnilo. Med včerajšnjo vre mensko kroniko velja omeniti tudi točo, ki se .je ponekod na Krasu, pa tudi v mestu, nekajkrat silovito usula v dopoldanskih urah. Tokrat, kaže, brez hujših posledic za kmetovalce, ki so v glavnem že pospravili svoj vinski pridelek na varno in predvsem, kot poročajo od vsepovsod, z velikim zadoščenjem. «Enkrat toliko ni zmanjkalo grozdja, temveč sodov*, nam je veselega razpoloženja odgovoril vi nogradnik s Krasa, ko smo ga povpraševali po vremenu in letini. • V nedeljo, 10. t.m., bo v našem mestu redni letni vsedržavni občni zbor združenja posinoviteljskih družin ANFAA. Ob tej priliki bo tudi javna debata, odprta komurkoli. Mala črna kronika Pridržana prognoza za Tržačanko Na avtocesti Trst - _ Benetke v bližini izhoda za Vileš se je sinoči pripetila prometna nesreča, v kateri je bila hudo ranjena Tržačanka Liliana Pascolat por Gorani (Ul. Commerciale 99). Dinamika nesreče ni bila še pojasnjena, zvedeli smo le. da se je Gorani.jeva peljala v avtomobilu, ki ga je u pravljal mož Romano. Ženska je utrpela hude udarce po celem telesu in so jo z rešilcem RK iz Tržiča takoj pripeljali v tržaško bolnišnico in sicer na oddelek za oživljenje, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. V nesreč: .je bil laže ranjen tudi Romano Gorani. Zažig iz maščevanja ali iz neuravnovešenosti? Neznan zažigalec je prejšnjo noč pritaknil ogenj dvema motornima kolesoma, ki sta bili parkirani v Ul. sv. Frančiška in v Ul. Giusti-niano. Kljub hitremu posegu gasilcev sta tako java 350 kot motobi utrpeli veliko škodo. Policija domneva, da gre za kriminalno de.ja nje ene same osebe, ker je bila metoda požiga vedno enaka: nekdo je odklopil cevko, ki dovaja bencin, in pritaknil gorivu ogenj. Jugoslovanski avto podrl vespista in zbežal Zaradi zloma rame so včeraj ob 13.30 sprejeli na ortopedskem od delku 27-letnega delavca Libera Lis-siacha iz Milj. Kot je povedal poli ciji, ga je na Cesti za Lazaret podrl avto jugoslovanske registracije, ki je vozil dalje. Preiskavo za iugotovi tev gusarskega voznika vodijo ka rabinjerji iz Milj, ki so prvi prišli na kraj nesreče. S SINDIKALNEGA SHODA V OBRATU Čistilnica «Aquila» pomeni za Trst 1000 delovnih mest Družba Totul mora objasniti svoje namene - Za redno delovanje nove bolnišnice na Katinari so predvidene namestitve nezadostne V zvezi s sindikalnim shodom, ki je bil te dni v menzi žaveljske petrolejske čistilnice «Aquila», je tovarniški svet obrata izdal daljše poročilo, v katerem izraža zadovoljstvo ob uspehu shoda, katerega so se udeležili, poleg ogromne večine prizadetih delavcev, tudi številni predstavniki sindikalnih organizacij in zunanjih podjetij, ki dobavljajo čistilnici razne materiale in polizdelke. Delavci Aquile — pravi nadalje poročilo — odločno zavračajo, skupaj s tovarniškim svetom in sindikalnimi organizacijami, zloglasni načrt, ki ga je izdelala družba AGIP po naročilu ministrstva za industrijo, in po katerem naj bi se petrolejska industrija v ItaLjji v prihodnjih letih občutno skrčila, pri čemer naj bi tržaška čistilnica do leta 1985 praktično izginila. Delavstvo hkrati odločno obsoja pasivnost družbe Total in na-glaša, da je treba v tukajšnji čistilnici zagotoviti stalno zaposlitev okrog 1000 notranjih in zunanjih delavcev. Med razpravo na sindikalnem shodu — pravi nadalje poročilo tovarniškega sveta — je prišla na dan enotna volja delavcev in sindikalnih organizacij, da se sprejmejo vsi ukrepi, ki so potrebni za to, da se razčistijo gledišča in namere družbe Total kar zadeva nadaljnje o-bratovanje čistilnice, ter da se angažirajo pristojni gospodarski in politični organi, da ne prideta Trst in dežela Furlanija - Julijska krajina ob industrijski obrat, ki mora nasprotno prevzeti vodilno vlogo v sklopu bodočega deželnega energetskega načrta. Kot prvi ukrep — se zaključuje poročilo — se v obratu proglaša začetek sindikalnega boja z odpovedjo vsakega nadurnega dela. V zvezi s srečanjem s predstavniki tukajšnje industrijske zveze pa je enotna sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL izdala poročilo, v katerem ponovno poudarja odločno nasprotovanje vsaki okrnitvi žaveljske čistilnice in naglaša, da se strinja z zahtevo industrijcev, naj se Trstu po znanem zakonskem osnutku «Marcori» ponovno priznajo o-lajšave, ki so bile v veljavi za industrijske dejavnosti do leta 1975, pod pogojem, da gre za pomoč, ki naj predstavlja dopolnilo, in ne zamenjavo, ukrepom, ki jih mora na tem področju prevzeti dežela. Prav tako se med tem časom ne smejo okrniti tukajšnje tovarne z državno soudeležbo in zasebni obrati, kakršen je prav obrat Aquila v Žavljah. Enotna sindikalna zveza je zavzela stališče tudi do vprašanja nove bolnišnice na Katinari ter naglasila, da nosi glavno krivdo za zamudo, s katero se odpira ta nova zdravstvena struktura, deželno odborništvo za zdravstvo. Nesprejemljivo je tudi stališče odborništva glede števila osebja, ki naj se na novo zaposli v okviru bolnišnice: deželna uprava predvideva namreč namestitev 277 ljudi, medtem ko so dejanske potrebe nove strukture znatno večje. Sindikalna zveza ne sprejema očitkov, češ da je produktivnost sedanjega osebja zdravstvenih struktur na Tržaškem nizka ter je nasprotno mnenja, da mora postati nova bolnišnica na Katinari sredstvo za splošno izboljšanje zdravstvenih storitev na našem območju v korist vsega prebivalstva, še zlasti pa številnih priletnih občanov. žilec, obtoženci in zagovorniki spet zbrali pred sodiščem, taikrat pa je predsednik sodišča Brenči ugotovil, da je treba poglobiti strokovno o-ceno dogodka. Šlo je predvsem za mnenje izvedenca, če je Ornella u-mrla zaradi zadušitve z gazo ali zaradi epileptičnega napada. Včeraj so tako prebrali mnenje strokovnega izvedenca v sodni medicini dr. Giustija, ki pa se je v bistvu opredelil za dvom. Javni tožilec Coassin je zato utemeljil svojo zahtevo po dveletni zaporni kazni za zdravnika (za bolničarki je predlagal oprostitev), rekoč, da nista dovolj poskrbela-za nadzorstvo Or-nelle Maraston Odvetnik Battello je dokazal popolnoma nasprotno, saj sta psihiatra, sporazumno z njenima staršema, zavzeto skrbela za družbeno vključevanje dekleta, kljub temu, da je bila težko prizadeta in jo je bilo težko odvajati od navade, da požira gazo. Na o-snovi ocene treh uglednih izvedencev v psihiatriji je tudi trdil, da je dekle umrlo zaradi epileptičnega napada, med katerim se je gaza povrnila v grlo. Sodni zbor z dr. Brencijem na čelu je po kratkem posvetovanju nato sklenil, da zdravnikom praktično ne sodi in da se sodni postopek proti njima ustavi, ker je kaznivo dejanje zapadlo, medtem ko je bolničarki popolnoma oprostil. Obvestilo Sindikata slovenske šole Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča zainteresirane vrtnarice in učitelje, ki se nameravajo udeležiti natečaja za stalna mesta v državnih otroških vrtcih in osnovnih šolah, da pripravlja Sindikat izpopolnjevalni tečaj kot pripravo na pismen in ustmen izpit natečaja. Zainteresirani se lahko vpišejo na vseh didaktičnih ravnateljstvih in vsako sredo od 16. do 18. ure tudi na sedežu Sindikata. Sindikat nadalje obvešča, da zapade rok za vlaganje prošenj za udeležbo na natečaju 30. oktobra; zainteresirani dobijo obrazce prošenj v slovenščini na vseh didaktičnih ravnateljstvih. ■immiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiilMiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitihiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin TISKOVNO POROČILO STRANKINEGA TAJNIŠTVA SSk o političnem položaju na Tržaškem V sredo je zasedal pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu. Kot pravi poročilo tajništva SSk, je bilo najprej na dnevnem redu informativno poročilo tajnika Ha-reja o sedanjem nejasnem položaju na Tržaškem, kakršen se je ustvaril po sestavi manjšinskih odborov na tržaški občini in provinci in občutno poslabšal odnose med demokratičnimi strankami, tako da trenutno ni stvarnih možnosti za drugačno razporeditev političnih sil v omenjenih krajevnih ustanovah. Vzporedno temu se tudi položaj Slovencev ni izboljšal, oziroma se je celo poslabšal, kar med drugim zgovorno dokazujejo zadnja razsodba deželnega upravnega sodišča o uporabi slovenščine v javnopravnih izvoljenih telesih in poskusi po zaseganju zemljišč za gradnjo hitre ceste brez predhodnega dogovora s prizadetimi razlaščenci. Pri vsem svojem delovanju v zadnjih mesecih — je poudaril tajnik Harej — je Slovenska skupnost zasledovala tako kratkoročne kot dolgoročne koristi celotne manjšine. Tako je z velikanskimi napori uspela uveljaviti prisotnost svojih predstavnikov v vodstvenih organih krajevnih sosvetov tržaške občine, iz katerih so jo drugi hoteli izključiti, pa četudi z različno taktiko in razlogi. Ob koncu pravi še tiskovno poročilo, je tajnik poudaril pomembnost Naših praznikov, ki so znak žive strankine prisotnosti na terenu in se zahvalil vsem sekcijam, ki so jih organizirale in uspešno izpeljale. V razpravi, ki je nato sledila, so bili osvetljeni nekateri vidiki v zvezi s političnim položajem in še posebno glede razsodbe deželnega u-pravnega sodišča, ki je potrdilo prepoved rabe slovenščine v tržaškem pokrajinskem svetu, kakor da se v zadnjih letih ni nič zgodilo na tem področju manjšinskih pravic. Zadnja odločitev pravosodnega organa na področju javne uprave pomeni zanikanje možnosti, da se slovenski izvoljeni predstavniki smejo izražati v materinem jeziku pri izvajanju svojega upravno -političnega mandata, kar je lahko dejansko oviranje učinkovitega izvrševanja njihove javne funkcije. V zvezi s protestnimi akcijami številnih razlaščencev in celotnih krajevnih skupnosti proti obstoječemu načrtu hitre ceste čez Kras do pristanišča — pravi dalje poro- čilo — pokrajinski svet SSk meni, da so razlogi za takšno nastopanje povsem utemeljeni in spadajo končno med zakonita obrambna sredstva. Zato ta njihov boj razume in ga podpira v skladu s svojo tradicijo in programom, ki vključuje o-brambo ozemlja narodne manjšine kot eno temeljnih točk. Hkrati Slovenska skupnost pričakuje, da bodo ta boj krajevnih skupnosti, in razlaščencev podprle vse resnično demokratične politične sile. V drugem delu seje je pokrajinski svet SSk obravnaval razna notranja organizacijska vprašanja. V Boljuncu aktiv slovenskih komunistov V občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu je bil sinoči pokrajinski aktiv slovenskih komunistov. Uvodno poročilo je podal član vodstva tržaške federacije Stojan Spetič, zaključke živahne in razvejane razprave pa je povzel pokrajinski tajnik Tonel Podrobneje o sinočnjem srečanju bomo poročali jutri. od Sv. M. Magdalene Spodnje poslali tržaškemu županu in predsedniku deželnega odbora brzojavki, v katerih pozivajo oba predstavnika o-blasti na nujen sestanek za rešitev nekaterih perečih vprašanj v zvezi z razlaščanjem slovenske zemlje zaradi gradnje hitrih cest. Predsednik Comelli je telegram redno prejel, na občino pa ni brzojavka enake vsebine in prav tako z naslovom v slovenščini nikoli dospela, saj so naslednjega dne omenjene organizacije prejele od poštne uprave obvestilo, ki ga objavljamo tu zgoraj. V njem piše, da brzojavka ni bila dostavljena, ker je naslov »nepopoln*. Ko je šel predstavnik Kmečke zveze vprašat zakaj brzojavke niso dostavili naslovljencu, mu je pod-direktor dejal, da naslova niso razumeli, ker je bil napisan v slovenščini in da v Trstu še ni dvojezičnosti, ki bi dovoljevala slovenske naslove. Predstavnik Kmečke zveze je poddirektorju izrazil mnenje, da je bil naslov dovolj jasen in da je vsekakor naloga pošte, da brzojavke v vsakem primeru dostavi na naznačeni naslov. Poddirektor je nato dejal, da bo vprašal še direktorja, kako naj se ravna in ko se ie čez nekaj trenutkov vrnil je dejal, da bo brzojavka odposlana, če bo k naslovu v slovenščini dodan še naslov v italijanščini, za kar da bo treba le nekaj malega doplačati. Predstavnik KZ je to seveda odklonil nakar je KZ odposlala novo brzojavko v slovenščini, na kateri je samo še natančneje navedla naslov z navedbo trga in številke poslopja. Do zdaj še ni znano, če je brzojavka prišla na označeni naslov, vsekakor pa si pošta ne bi smela dovoliti tako samovoljnega ravnanja. Dve novosti v sporedih radia Trst A POGOVORI O KULTURI Danes ob 12. uri se pričenja niz šestih oddaj z naslovom POGOVORI O KULTURI, ki je namenjen obravnavanju nekaterih temeljnih problemov kulturnega delovanja v zamejstvu od vprašanja odnosov z italijansko in matično kulturo, problema občutljivosti in odprtosti naše kulture do novih sredstev ‘n prijemov, pa do problema soočanja različnih idejnih in političnih nazorov, ki se odražajo tudi v kulturnem delu. Tema današnje prve oddaje ie uvodni razgovor o kulturni stvarnosti v zamejstvu. Niz oddai pripravlja Vojmir Tavčar, v današnji na sodelujejo. Marko Kravos, Pavel Stranj, Miroslav Košuta. Boris Kobal m Sergij Verč. NAŠA GRUDA Ob 13.20 pa bo na sporedu vrva oddaja iz novega nizu z naslovom NAŠA GRUDA, oddaja o kmetijstvu in o življenju z naravo. Namen tek oddaj, ki bodo na sporedu vsak petek ob istem času, je spregovoriti o vsej obsežni m razčlenjeni problematiki kmetijstva na naših tleh. se pravi na Tržaškem. Goriškem in v Beneški Sloveniji. Tema posameznih oddai pa se ne bo omejevala le na strokovne ir, praktične aspekte kmetnslva, vrtnarstva in živinoreje, ampak bo v raznih oddajah stekel pogovor tudi o važnosti ohranjevanja zdraveoa okolja, o zdravi prehrani, o zdravilnih zeliščih in he nazadnie o lepotah naše pokrajine. Oddale bo pripravljal Igor Tuta v sodelovanju s s trakovnimi organizacijami in raznimi izvedenci. Današnja, prva oddaja bo v celoti posvečena Dnem kmetijstva, kr ie bil pred kratkim v dolinski občim m bodo pri njej sodelovali iiinav Edvin Švab. podžupan Marino Pečenih in odbornik Boris Mihalič. • Zaradi c.dnrtla gradh’Ača v Ulici Vignola, je občina uved'a prepoved parkiranja pred noslnniem s hišno številko 7 za dolžino 40 metrov. Slovensko deželno gospodarsko združenje - obrtniška sekcija Trst - Gorica obvešča, da bo odhod NA IZLET V SLOVENJ GRADEC jutri, 9. oktobra, ob 8. uri izpred sodnijske palače v Trstu ŠD BREG obvešča vse, ki so sodelovali na II. DNEVU KMETIJSTVA da je zakuska prenešena zaradi tehničnih ovir na soboto, 16. oktobra ob 20.30 v občinski hiši v Mačkoljah »n** SLOVENSKO >,STALNO,,. GLEDALIŠČE V TRSTU razpisnje ABONMA ZA SEZONO 1982 83 Vpisovanje abonentov ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 -tel. 734265 - 734269. BALETNA SOLA V šolo se sprejemajo dosedanje učenke ter kandidati in kandidatke, starejši od 6 let. Vpisovanje in podrobne informacije ob delavnikih od 9. do 13. ure do 12. oktobra v upravi SSG, Ul. Petronio 4 PREDSTAVITEV SEZONE 1982 83 Danes, 8. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Jutri, 9. oktobra, ob 20.30 v gledališču, «F. Prešeren* v Boljuncu. V nedeljo, 10. oktobra, ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. V ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. V torek, 12. oktobra, ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih. V četrtek, 14. oktobra, ob 20.30 v prosv. društvu «Rdeča zvezda* v Saležu. Gledališča VERDI Z Rossinijevo opero «Semiramide» bodo slovesno odprli letošnjo operno sezono gledališča Verdi. Orkester bo vodil znani dirigent Daniel Oren ki je že začel z intenzivnim delom Med glavnimi izvajalci naj omeni mo Lello Cuberlijevo, Lucio Valen tini - Terrani, Borisa Martinovi cha. Raimunda Mettreja, Luigija Ronija. CANKARJEV DOM (Ljubljana) I. preddverje Še danes, 8. t.m., — Razstava: Slovenski kiparji. II. preddverje Od 20. do 31. t.m. — Razstava: Oblikovalec Matjaž Vipotnik. Sprejemna dvorana Od 18. do 31. t.m. — Razstava: Sodobni tržaški umetniki — v sodelovanju z Moderno galerijo. Velika dvorana Danes, 8. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester slovenske filharmonije - rumeni abonma in izven. Srednja dvorana Danes, 8. t.m., ob 16. in ob' 20. uri — Ponovitev Hamleta v. Spodnjem Grabonošu, Gostuje Drama SSG Maribor. Valvasorjeva pasaža Jutri, 9. t.m., ob 10. uri: Otro-Ska matineja - Veliki kikiriki - ročne lutke. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan, razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave. Razstave v Cankarjevem domu so odprte od ponedeljka do petka, od 9. do 13. in od 15. do 18. ure, ob sobotah in t edeljah pa od 9 do 13 ure. Vstop prost. Koncerti Glasbena m..tiča razpisuje koncertni abonma 1982-83. Vpisovanje abon majev v pisarni GM. Ul. R. Manna 29. od 15. do 17. ure od 11. oktobra dalje. Lanski abonenti naj potrdijo svoj sedež še danes, 8. oktobra. Včeraj r danes Danes, PETEK, 8. oktobra SIMEON Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 17.33 — Dolžina dneva 11.21 — Luna vzide ob 21.17 in zatone ob 12.14. Jutri, SOBOTA, 9. oktobra ABRAHAM Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.8 stopinje, najnižja 13,1, ob 18. uri 15,5 stopinje, zračni tlak 1005,8 mb rahlo raste, veter 7 km na uro zahodnik, vlaga 76-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Eva Sancin, Gabriele Perossa, Ilaria Pizziga, Rie-cardo Pizziga. Paolo Maria Valente. UMRLI SO: 75-letna Anna Verso-latti vd. Pecorari, 82-lctna Argia Me-nigutti vd. Colla, 811etni Bruno Da-miani, 83-letna Benjamina Giovan-nini por. Redolfi - Bristol, 73-letna Olga Wojto\vicz vd. Krečič, 90-letna Irene Perletti, 81 letna Caterina Sciolis vd. Duranti, 55-letni Edoardo Cossutta, 54 letni Enrico Pacor. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4. Trg Liberth 6, Erta S. Anna 10, Strada per Lon gera 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Na brežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina tel 200 121; Seslja n: tel. 209 197; ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8 ure, tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do ure, tel. 68-441. Kino Razstave Ariston 16.00—22.00 »Obiettivo mor-tale*. S. Conery. Eden 17.00—22.15 «Africa dolce e sel-vaggia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.30 »Giochi bagnati*. Prepovedan mladini pod 18. lotom. Rltz 15.30 «Porca vacca*. R. Pozzet-to, L. Antonelli, A. Maccione. Grattacielo 17.00 «Porky’s — questi pazzi, pazzi porcelloni*. Prepovedan mladini pod 18. 'etom. Fenice 17.00 »La spada a tre lame*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00 »Scomparso (missingj*. Za vsakogar. Filodrammatico 15.00 «Super sexual fantasy». Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.15 «Conan il barbaro*. Capital 17.00 «Herbie sbarca in Mes-sieo*. Walt Disneyev film. Crlstallo 17.00 «Rocky III.*. Sylve-ster Stallone. Moderno 15.00 «L’arancia meceani-ca». Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 «L’estasi e 1’angoscia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Vencto 16.30 «Sesso perver-so, mondo violento*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «Quadrophenia*. Glasbeni film z ansamblom The Who. OBVESTILO \ KMEČKE ZVEZE Kot smo že poročali je občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo (ACEGA) vračunalo vsem uporabnikom vode dajatev (60 lr na kubični meter u-porabljene vode), ki je predvidena samo za tiste uporabnike, ki imajo svoje odtoke priključene na občinsko kanalizacijo. Kot je znano, pa vse okoliške vasi tržaške občine nimajo kanalizacije, razen nekaterih, ki pa jo imajo samo za odtok de ževnice. Zato so lahko vsi tisti, ki niso priključeni na javno kanalizacijo in tisti, ki u-porabljajo vodo za namakanje, oproščeni te dajatve. Kmečka zveza bo v teh dneh izpolnjevala po vaseh prošnje za omenjeno oprostitev in sicer: 8. 10., od 16.30 do 19. ure v prostorih Gozdarske zadruge na Pa-dričah. V ponedeljek, 11. 10., od 17. do 19. ure v prostorih Ljudskega doma v Trebčah, v torek, 12. 10., od 17. do 19. ure v domu Bazoviških junakov v Bazovici, v sredo, 13. 10., od 17. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah, v četrtek. 14. oktobra, od 17. do 19. ure v Kulturnem domu Albert Sirk v Križu, v petek, 15. 10., od 17. do 19. ure v Kulturnem domu na Proseku I. nadstropje. ■" Opozarjamo vse*1 'zainteresirane. naj s seboj prineseio zadnjo fakturo (boletta ACEGA), ki še nanaša na Uporabljeno vodo. Tajništvo Kmečke zveze Izleti Slovensko kulturno društvo Bar-kovlje organizira v nedeljo, 10. t.m., izlet na Slavnik. Hoje bo približno uro in pol. malica iz nahrbtnika. Koča je odprta. Izlet je primeren za mlade in starejše. Zbirališče ob 9. uri na Opčinah pred tramvajsko postajo. Odhod ob 9.30 z osebnimi avtomobili. Za informacije telefonirati na štev. 43-819 (Gregori) in 69 297 (Jagodic). KD Slavec Ricmanje - Log v sodelovanju z KUD Franc Žiberna -Povir priredi v nedeljo, 17. t.m. izlet po Istri in na otok Krk. Cena izleta je 21.000 lir. Vpisovanje na sedežu društva od danes do ponedeljka, 11. 10. (razen nedelje) od 20. do 21. ure. V priredbi KASTA je v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 odprta še jutri, 9. oktobra razstava slik z ex tempore z Repentabra. V Kraški galeriji v Kepnu bo do 17. oktobra razstavljal svoja dela tržaški slovenski slikar Deziderij Švara. V galeriji «11 Mandracchio* v Mi Ijah bo odprta razstava slikarja Ti-beria Carlinija do 10. oktobra. TK Galerija - Ul. sv. Frančiška 20. Češki umetnik Jirži Anderle razstav lja svojo novejšo grafično produk cijo. V občinski galeriji - Trg Unitš -razstavlja slikarka Elettra Metalli-no. Razstava bo odprta do 13. t.m. V razstavni dvorani tržaške pokrajine - Trg Vittorio Veneto 4 bo danes, 8. t.m., ob 18.30 otvoritev fotografske razstave Luigija Žita. Razstava bo odprta do 16. t.m. in sicer od 18. do 20. ure. Jutri, 9. t.m., ob 18. uri bo v palači Costanzi otvoritev XV. deželne razstave grafike, ki jo prireja Avtonomni deželni sindikat slikarjev in kiparjev. Razstava bo odprta do 31. t.m., po sledečem urniku: ob delavnikih, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. ob praznikih, od 10 do 13. ure. Jutri, 9. t.m., ob 18. uri bo v galeriji «Cartesius» otvoritev razstave Grazielle Petracco. Razstava bo trajala do 21. t.m. V galeriji «La Sfera* - Ul. Pa scoli 42/A bo od jutri, 9. t.m., do 18. t.m., razstavlja! svoja dela slikar Carlo Furlan. Umik razstave: ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. f Čestitke Danes p.aznuje rojstni dan MIL-j KA GRILANC. Spominja se je mož j Karlo in ji želi mnogo zdravja in veselja ter, da bi bila vedno tako čvrsta. | Včeraj je slavil rojstni dan naš | MAURO. Vse najboljše mu vošči | KD Vesna. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 1 SLtzoA V Uliti tj. Ktjiuut i znanjem jezikov za hotelsko recepcijo sprejmemo v službo. Ponudbe na naslov: Hotel Bled, Ul. S. C. Jeru-saleme 40, 00185 Rim - telefon I 06/777102. PRODAM mladiča, nemškega ovčarja, čistokrvne pasme s pedi-grijem po ugodni ceni. Telefon 040/208373. ZA PRVI letnik trgovskega tehničnega zavoda kupim algebro - prvi del, slovensko slovnico in slovenski knjižni jezik prvi in drugi del. Telefonirati po 15, uri na št. 040/200878. PRODAM ford tranzit v zelo dobrem staffju1'Opremljen za štiri vb-sebe. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/751243. DRUŽINA v Grljanu išče hišno pomočnico. Telefon 040/224407. PRODAM popolnoma obnovljeno stanovanje v Ul. Crispi s tremi sobami. kuhinjo, kopalnico, shrambo in balkonom. Tel. 226216. PRODAM 140 basno harmoniko vic-toria. Telefon 040/54363 ali 228171. PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI Aurum ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve. TRSti UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980 j SPDT priredi ob priliki 6. množičnega pohoda na Slavnik, ki bo v nedeljo, 10. oktobra, planinski izlet. Zbirališče ob 8. uri pred spomenikom v Bazovici. Izlet bo z o-sebnimi avtomobili. Vabljeni. mm BANCA Dl CBEDITO Ql TRIESTE, ’ TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. P, A. ; ■ Tf-r 3 T~ UI.ICAF, FlLZMO.-. lHZ 61*443' 7. 10. 1982 Ameriški dolar 1.420,- Kanadski dular 1.100.— Švicarski frank 653.— Danska krona 159.— Norveška krona 200,— Švedska krona 211.- Holandski florint 508.— Francoski frank 197.— Belgijski frank 24,50 Funt šterling 2.400,- Irski šterling 1.900.- Nemška marka 560.- Avstrijski šiling 79,40 Portugalski escudo 15,50 Pezeta 11,75 Jen 5,- Avstralski dolar 1.260,— Drahma 18,- Debeli dinar 21.25 Srednji dinar 20,75 MENJALNICA vseh tujih valut NUDIM pomoč v gospodinjstvu trikrat tedensko. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, po' šifro «Gospodinjstvo». DNE 29. septembra sem na avtobusu iz Trsta na Prosek pozabil šol sko torbo črne barve. Poštenega ! najditelja prosim, da telefonira na i št n40/:wi4Q IZREDNA PRILIKA: cirkularka za hobbiste, mali kompresor 25 1, kombinirka za obdelavo lesa s 4 operacijami - Ul. Conti 9/1 Trst. Telefon 640/793071. MOTOR honda 750 ecour v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481/34220. DOKTOR komercialist organizira tečaj o davčni amnistiji (condono fiscale). Telefon 040/763965. PRODAM merilec za vino in lijak iz medenine. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/741670. PRODAM fiat 850 special v odličnem stanju - generalno popravljen v avgustu 1982. Telefonirati po 14 uri na št. 040/910148. KUPIM rabljeno žensko kolo klasičnega modela. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/567876. GROZDJE za vino prodaja Kmetijska zadruga v Trstu vsak dan v skladišču v industrijski coni - III. Traversale Est — telefon 81 73-25. PEDIATER dr. Oskar Volpi sporo-ča. da deluje v okviru zdravstvenega zavarovanja SAUB v ambulanti v Ul. S. Caterina 1. Informacije od 9. do 12. ure na št. 040/ 68114. ZAL02NISTV0 r V* TRŽAŠKEGA TISKA vas prisrčno vabi na srečanje in pogovor s pisatelji, katerih knjige so v teh dneh izšle pri nas v zbirki Leposlovje: IRENA ŽERJAL, zbirka GLADEŽ ACE MERMOLJA, zbirka Z ZVEZDAMI V ŽEPU MIROSLAV KOŠUTA, TRI IGRE ZA GLAS VLADIMIR KAVČIČ, roman ŽIVALSKI KROG Predstavitveno srečanje bo danes, 8. oktobra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. NEPRIČAKOVANA ODLOČITEV VODSTVA PODJETJA Odpusti v podgorski tekstilni tovarni Zahteva po sklicu občinskega sveta Pismeno zahtevo so včeraj goričkemu županu naslovili člani svetovalske skupine KPI ■ Odpustili naj bi 768 delavcev (od 836) la 13. oktober je bilo napovedano srečanje med sindikati, deželno vlado in goričkimi upravitelji * Zdaj ni časa za zavlačevanja PREVEČ SMRTNIH PROMETNIH NESREČ Križišče pri Štandrežu pod javno obtožbo Pred desetimi leti so za pokrajinsko cesto načrtovali nadvoz V sredo, 13. oktobra, naj bi prišlo do odločilnega sestanka med sindikati, deželno vlado in predstavniki goriške občine glede razreševanja skoraj pet let trajajoče krize v podgorski tekstilni tovarni. Iz-gleda pa, da napovedani sestanek, do katerega bi sicer moralo priti že v začetku septembra, a je bila vmes kriza deželne vlade, ne bo več tako odločujoč in pomemben, kajti dogodki so tokrat prehiteli že znano politiko zavlačevanja deželnih organov. Nepričakovano se je včeraj namreč razširila vest, da je uprava podjetja v Podgori sprožila postopek za odpust 768 od skpnih 836 delavcev. Znano je sicer bilo, da položaj v podjetju ni rožnat in da je pravzaprav na robu stečaja, vendarle si kaj takega nihče ni pričakoval. Toliko bolj, ker je bil prav pred kratkim določen nov datum (13. oktober namreč) ko naj bi rekli zadnjo besedo o usodi največjega industrijskega podjetja v goriški občini. Prav ta nova okoliščina terja nujnih ukrepov, če obstajajo resnični nameni pomagati iz krize podjetju v Podgori, ugotavljajo komunistični svetovalci v goriškem občinskem svetu, ki so že včeraj pismeno zahtevali od župana, da nujno skliče izredno sejo občinskega sveta (prihodnje zasedanje je napovedano šele za 18. oktober) in pozvali na splošno mobilizacijo vseh političnih in družbenih sil s ciljem preklica odločitve o odpustu delavcev. Komunisti zahtevajo obenem, da se takoj obnovi proizvodnja v nekaterih obratih tovarne, kot prvi korak v pričakovanju globalne rešitve. Ob tem naj povemo še, da je bilo o podgorski tekstilni tovarni ter o možnosti posega goriškega sklada, veliko besedi na predzadnji seji razširjenega odbora goriške trgovinske zbornice. Nastali položaj terja, danes bolj kakor kdajkoli poprej, nujnih in predvsem uspešnih ukrepov! Te dni na občini v Doberdoba Avtomatizacija anagrafske službe - Omejitve umika za stranke i Na županstvu v Doberdobu prehajajo na sodobnejšo organizacijo dela, zlasti kar zadeva izdajanje različnih anagrafskih potrdil. V kratkem bodo namreč pričeli v ta namen uporabljati terminal deželnega centra Ascot. Zadeva pa ni eno- Goriško letališče .je zamenjalo lastnika. Vojaško letalstvo ga je prepustilo civilnemu letalstvu, odnosno ministrstvu za prevoze. Prenos lastništva pa ni tako enostavno dejanje, zakaj vojaška oblast hoče nad goriškim letališčem, kot tudi nad nekaterimi drugimi itali janskimi letališči, obdržati svoje služnosti. S tem vprašanjem se ukvarja vodstvo letalskega kluba, ki ima svoj sedež prav na letališču ob Tržaški cesti. Želelo bi namreč, da bi vojaških služnosti na tem letališču ne bilo, če pa bi že morale biti, naj bi bile čimbolj omejene in naj ne bi v nobenem primeru okrnile vzletne in pristajalne steze. »Naš, leta 1935 rojeni klub razvija izredno živahne dejavnost * nam je povedal predsednik kluba Angelo Zottar, edini Goričan ki je v svoji dolgoletni karieri pred upokojitvijo pilotiral tudi največia pot niška letala, denimo, jumbo na progi Italija ZDA. «Letno opravijo naša motorna letala okoli 3.000 ur poletov, je na daljeval, za motorno in jadralno letalstvo pa imamo letno tudi do 60 tečajnikov. Ob tem je potrebno povedati, da se na našem letali šču vadijo padalci in modelarji. Vsa ta dejavnost potrebuje celo letališče in vsekakor celo vzletnr stezo. Zaradi svoje lege in tudi za radi tega, ker v Trstu nimajo več letalskega kluba, se goriškega kluba, ki je postal deželnega značaja, poslužujejo Tržačani in tudi kakšen Videmčan.* Na vprašanje, če so morda po mislili na to. da bi se povezali s kakšnim sosednjim jugoslovanskim letališčem, morda z Ajdovščino, ki je najbližja, je Zottar odgovoril, da je zaradi vojaških razlogov kaj takšnega nemogoče. Pač na so žc vzpostavili stike, da bi se pobratili z letališčem Portorož. Proga med tema dvema letališčema ne bi bila speljana čez vojaška obmo čja, ampak po morju. Če bi uspeli vzpostaviti tesne dnose med tema dvema letališče-’a (sprva so se nameravali no-atiti še v tem letu, sedaj na ka-.e, da bodo morali namero pre- stavna, kar zadeva prehod z dosedanjega (tradicionalnega) načina poslovanja anagrafskega in matičnega urada na nov način in zahteva, zlasti v začetnem obdobju precej dodatnega dela s strani uslužbencev. Da bi bil prehod čim hitrejši in da bi uradniki lahko nemoteno opravljali delo, bodo v prihodnjih tednih nekoliko omejili urnik za sprejemanje strank na občini. Ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah bodo občinski uradi odprti za stranke po običajnem urniku, ob torkih in četrtkih pa bodo občinski uradi zaprti. Nekaj omejitev bo tudi glede urnika občinske knjižnice, ki bo odslej (od 11. oktobra dalje) odprta Največ pozornosti so na torkovi seji občinskega sveta v Sovodnjah namenili obravnavi vprašanj v zvezi z dograditvijo občinske telovadnice. Tako so o tem vprašanju razpravljali že v zvezi z odobritvijo obračuna poslovania v letu 1981, ki izkazuje nekaj nad 50 milijonov lir pribitka, govor o telovadnici je bil tudi v nadaljevanju seje. ko so svetovalci odobrili predlog sprememb letošnjega proračuna, odobrili va rianto načrta telovadnice ter nov ekonomski izračun ter poverili podjetju Protto tudi nekatera dodatna dela na objektu. Obračun poslovanja v letu 1981 Izkazuje nekaj nad 5 u-porabili za preureditev Ur posodobitev uradavma županstvu. N^tor-kovi seji m M&SlF-'mpravljali o predlogu občinskega odbora za odkup stanovanjske biše in vrta v Sovodnjah, kjer naj bi v prihodnjih letih uredili socialni center. Prva stopnja načrta predvideva zaenkrat samo odkup omenjenih dveh nepremičnin. Občinska uprava si bo sredstva zagotovila s posojilom. Nasploh so bila javna dela v o-spredju torkove seje. Tako so svetovalci soglasno odobrili sklep, da se začne postopek za razlastitev zemljišča na Štradalti, kjer bodo zgradili železniški podvoz. Pretežni del stroškov za ta prepotreben objekt bo nosila uprava državne železnice, medtem ko bo občinska uprava iz svojega proračuna krila le izvedbo manjših del. Predvidoma naj bi z deli začeli prihodnje leto. Svetovalci so soglasno odobrili tudi predlog o prilagoditvi prispevkov za urbanizacijo novim določilom. Občinski odbor je pri izdelavi predloga upošteval najnižjo možno prispevno stopnjo, v okviru mož nosti. ki jih predvideva deželni zakon. Govor je bil nadalje o urejevanju pokopališč. Trenutno so v teku dela za ureditev pokopališča v Ga-brjah in Rupi, prihodnje leto naj bi uredili pokopališča na Peči in v Sovodnjah, ostaja pa odprto vprašanje, kaj s pokopališčem na Vrhu. V urbanističnem načrtu je namreč predvidena ureditev novega pokopališča, izven naselja. Sicer pa bodo o tem vprašanju razpravljali, tudi na podlagi točnih demografskih podatkov, na prihodnjem vaškem posvetu. Župan Primožič je ob koncu seje O težavah v zvezi s preskrbo bencina ter o najbolj primernih ukrepih za racionalnejšo porazde litev goriva, so razpravljali na včerajšnji seji izvršnega sveta skupščine občina Nova Gorica ter izdelali tudi nekaj predlogov, ki jih bodo čimprej posredovali pristojnim organom. Tako naj bi prepovedali prodajo bencina za dinarje tujim avtomo bilistom. Enak ukrep naj bi veljal tudi za tiste jugoslovanske dr žavljane, ki so zaposleni na ob mejnem področju v Italiji in ki imajo torej možnost nakupa dinar jev po ugodni menjavi. Taki ukrepi naj bi bili začasnega značaja, dokler razdeljevanje goriva ne bodo uredili drugače, Ponovna in zadnja smrtna nesre ča na sedaj že zloglasnem križišču na cesti med Štandrežem in Sovodnjami je odjeknila tudi na seji pokrajinskega sveta. Na dOr godek je opozoril pokrajinski s ve tovalec Agati, ob tem pa opisal, kaj vse je bilo storjenega v fazi načrtovanja tega križišča in kaj vse so v fazi n.jegovega izvajanja pozabili, odnosno spremenili. Giuseppe Agati je bil v letih 1972-1973, ko so načrtovali varianto nove ceste med štandrežem in Sovodnjami, odbornik za javna dela in je bil v tem svojstvu na glavnem ravnateljstvu državnega podjetja za ceste AN AS v Rimu. kjer je opozoril ustanovo na potrebo. da se tako važni cesti ne moreta križati v nivoju, ampak da je nujno potreben nadvoz. Do tolikšne mere je takrat občina .uspela prepričati glavno ravnateljstvo, da je tržaški podružnici na ročilo. naj ta predlog upošteva Svetovalec se .je vprašal, kako je bilo mogoče, da so že dogovo- poročal o nedavnem obisku v ob čini Medicina ter o nekaterih dru gih vprašanjih ter v odgovoru na vprašanje svetovalca Tomšiča dejal, da bodo v kratkem začeli izvajati sklep o poimenovanju, oziroma pre imenovanju ulic. Zastopnik sejma v Pordenonu na obisku v Novi Gorici Stiki, ki jih vodstvo sejma v Pordenonu vzdržuje z gospodarskimi telesi y nagi deželi in tudi na celotnem Italijanskem območju (prav te dni je sodelovalo pri u stavljanju enotnega' sejemskega organizma, ki naj usklajuje sejemsko delovanje največjih italijanskih mest), so prerasli italijanske dr žavne meje in se, med drueim. razširili tudi v Jugoslavijo. Prav pred dnevi se .je generalni tajnik sejma dr. Zuiiani v Novi Gorici se stal s predsednikom medobčinske gospodarske zbornice Benjaminom Besednjakom in se z njim pogova rja! o možnosti skupinskega nastopa jugoslovanskih obrtnikov s svo jo stojnico na osmem obrtniškem sejmu, ki bo od 4. do 8. decem bra. Sestanek so izkoristili za iz menjavo podatkov gospodarskega značaja in še zlasti o možnosti medsebojnega sodelovanja. Pogo vori se bodo nadaljevali v Porde nonu. kamor so že povabili iugo slovansko delegacijo. Ogledala si bo sejemske naprave in se dokončno dogovorila o obliki nastopa za int.eresiranih gospodarskih organi zacij na bližnjem seimu. kakor tudi na drugih specializiranih sei mih. ki jih z velikim uspehom pri rejajo v Pordenonu, Na nogometnem igrišču v Straži-cah bo danes ob 15. uri prijateljska nogometna tekma med ekipama, ki ju sestavljajo delavci policije, carine in drugih obmejnih organov Gorice in Nove Gorice. Po tekmi bo v neki goriški gostilni še prijateljsko srečanje. Gre za tradicionalno prireditev, ki jo prirejajo izmenično na eni in drugi strani meje. Lani je bilo srečanje v Novi Gorici, v tekmi pa je zmagala italijanska ekipa in sicer z 2:1. Nobenih sprememb pa ne bo glede nakupa goriva za devize, bodi si. da tuji avtomobilisti nabavijo bencinske bone. bodisi da na črpalki neposredno plačajo v tuji valuti. Med razpravo o energetski stiski, so med drugim ugotovili, da kar 35 odstotkov goriva na obmej nem področju prodajo tujim državljanom. Od teh jih kakih 70 odstotkov plača v devizah, oziroma z boni. okrog 30 odstotkov oa kuouie bencin z dinarji, ki so jih kupili po zelo ugodni menjavi. Liter super bencina, za plačilo v valuti, oziroma v turističnih bonih. stane še zmeraj 771 lir. 374 lir manj. kakor na črpalkah v Italiji. rjen sklep o pravilni tehnični rešitvi križišča dveh tako pomembnih cest na vsem lepem spremenili in zgradili takšno križišče. Ki je zaradi objektivnih razlogov skrajno nevarno in je na njem bilo že neskončno veliko število prometnih nesreč z velikim številom mrtvih, še večjem številom ranjenih. da ne govorimo o nesrečah, kjer ni ne ranjenih in ne mrtvih, pač pa velika materialna škoda. Omenili smo ob.iektivne okoliščine za nastajanje nrometnih nesreč. Pri tem ne mislimo izvzeti tudi osebne odgovornosti udeležencev v nesrečah. Že res, da je križišč« slabo zaznamovano in da ni ustreznih prometnih znakov, v zadnjem času .je bilo slabo razsvetljeno, toda vozniki avtomobilov, motociklov in tudi koles vsakdo po svoje prispevajo k nastajanju pogojev z* prometne nesreče. Kot vozniki jih lahko tudi razumemo, da postajajo nestrpni, kadar se jim mudi (in tudi če se jim ne mudi), pa izkoristijo priložnost, ko je »luknja* v koloni, da «skočijo» čez cesto. Tak skok .je ponavadi usoden In tudi krivda .je bolj kot jasna. Tolikim izsiljevanje prednosti uspe, potem pa pride na vrsti tisti ki mu to ne uspe. In nesreča .ie tu. Ob verigi ponavljajočih se nesreč (lahko pričakujemo, da bo v teh deževnih dneh spet kakšna), je Agati predlagal pokrajinskemu odboru, naj imenuje komisijo, ki bo preučila to križišče in poiskala tudi način, kako bi na njem zagotovila večjo prometno varnost. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU ABONMA ZA SEZONO 1982-83 V GORICI Sezono organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kul turnih društev. Vpisovanje abonentov pri bla gajni Kulturnega doma. Ul. Brass tel. 33288, vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 14. in od 17. do 19. ure. R^zna obvestila Jutri, s pričetkom ob 20. uri, bo v stranskem prostoru cerkve sv. Lovrenca v Ronkah predvajanje krat-kometražfiih filmov, ki jih je na popotovanjih po evropskih deželah in v Egiptu, posnel dr. Marijan Jev-nikar. Na občnem zboru se bodo drevi zbrali člani sekcije VZPI - ANPI za Peč, Rupo in Gabrje. Skupščina bo ob 20. uri (ob prvem sklicu) o-ziroma ob 20.30 v prostorih zveze borcev v Ronku. N; dnevnem redu poročilo o dosedanji dejavnosti, poročilo predsednika pripravljalnega odbora za postavitev spomenika padlim v NOB, razprava o poročilih ter izvolitev novega odbora. Mladinski krožek Gorica in KD O-ton Župančič Štandrež bosta organizirala za mladino začetni in nadaljevalni plesni tečaj v Gorici v Kulturnem domu in v Štandrežu v domu A. Budala. Informacije in vpis za Gorico na sedežu ZSKD v Ul. Croce 3. tel. 84-495 vsak dan od 17. do 19. ure. Informacije in vpis za štandrež v domu Andreja Budala vsak dan od 19 do 20. ure. Vpisovanje se zaključi v ponedeljek. 11. oktobra, ko bo že prvo srebanje s plesnim učiteljem. Pohitite s vpisom. Izleti Društvo slovenskih upokojencev m sekcija VZPI - ANPI Gorica naprošata udeležence izleta v Istro, ki še niso poravnali obveznosti, naj to storijo danes in jutri od 10. do 12. ure na sedežu v Ulici Malta 2. Obenem obveščata, da je za omenjeni izlet, 14. t.m. na razpolago še nekaj prostih mest. Gledališča Primorsko dramski, gledališče v Novi Gorici, danes ob 20. uri — M. Držič: Skopuh. Predstava za abonma red S petek in izven, v gledališki dvorani v Soik.mu Kino (j ur Ivu CORSO 18.00—22.00 «Sul lago dora* to*. Henry Fonda in Katrin Hepburn. VERDI 18.00—22.00 »Bianco, rosso e nero*. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 «Le pomo confidenze di Sandra*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS1()R 18.00-22.00 »La cotle- giale svedese*. PRINCIPE 18.00 - 22.00 »Apocalips« now». !\nrn duri ca in ukolicu SOČA 18.00— 20.00 »Vroče postelje*. Italijanski film. SVOBODA 18.00 - 20.30 »Caligula*. Ameriška drama. 22.00 »Zgodb« navadne norosti*. Ljubezenska drama. DESKLE 19.30 »Lulu*. Italijanska drama. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AUa salute, Ul. Cosulich, telefon 72-480. iiiiniiiiiiiiimiiiiiMiiiHiiiHUliiuiiiiiiMiiiiiitiiiMiniiiiiiHnmiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiimiMi LETALIŠČE JE PRIŠLO POD CIVILNO UPRAVO Goriškemu letališču grozi nevarnost vojaških služnosti Če že morajo biti, naj bodo najmanjše in naj ne ovirajo klubske dejavnosti, sodi komandant Zottar - Pripravljajo pobratenje z letališčem Portorož PRIZADEVANJA UPRAVITELJEV V SOVODNJAH Celoten upravni ostanek (50 milijonov) namenili v sklad za dograditev telovadnice Zadnji finančni načrt, ki so ga odobrili na torkovi seji občinskega sveta, predvideva celotni strošek 712 milijonov lir - Posodobitev uradov in nekaterih služb - Urejevanje pokopališč v Cabrjah in Rupi ŠE0 ENERCETSKI KRM PRI SOSEDIH GORIVO ZA TUJE AVTOMOBILISTE SAMO ZA PLAČILO V VALUTI Tak predlog je izdelal IS skupščine občine Nova Gorica na včerajšnji seji ■ Podoben ukrep naj bi uveljavili tudi do jugoslovanskih državljanov, ki so zaposleni na obmejnem področju v Italiji OB RAZPRAVI 0 REFORMI VIŠJE S.^DNJE ŠOLE V ITALIJI Sindikat slovenske šole zahteva prehod zavoda 1 Stefan in GM v novo višjo srednjo šolo Zahteva po ustanovitvi deželnega šolskega urada in sveta za delovanje šol s slovenskim učnim jezikom - Vprašanja na Goriškem Nekatere zahteve skupne za vse tri narodne manjšine v Italiji Osnutek zakona o reformi višje srednje šole, ki je bii odobren julija v poslanski zbornici in ki je te dni prišel v razpravo v sedmi stalni senatni komisiji, ie osnovan m osnutku, ki je ie bil odobren v zbornici pred štirimi leti. Takrat kot danes ta osnutek ne upošteva izjemnega položaja slovenskih šol. Da bo ta zakon uspešno deloval tudi za naše šole in našo skupnost, ga je treba v marsičem prilagoditi našim raz- ItlŠTOVl. Nova višjo srednjo šola bo petletna. dajala bo kulturno osnovo, ne katero naj se na vsaki stop nji vključvo poklicni tečaji, štiri glavna področja šolanja bodo: u-metniško. jezilcovno-hterarno, naturalistično. matematično in tehnološko ter področje socialnih ved. Prvi dve leti bosta pretežno epldfrteaa značaia. preverjali bosta izbiro smeri in vsebovali bosta predmete vseh štirih področij. Z obiskovanjem dodatnega te STUDIJSKE SMERI — 5. ČLEN ZAKONSKEGA OSNUTKA O REFORMI A) Umetniška smer 1) Glasbena 2) Likovne in oi hiiektonske umetnosti (delic arti visi-ve e ambieniali) B) Je/ikiivno-ineiarna smer 1) Klasična . 2) Moderna C) Smer socialnih ved 1) Pravno-admimstrativna 2) Ekonomska 3) 't uristična 41 Humanističnih, psihopeda-go&kih in sociainin ved Č) Naturalistična, lua omamna in tehnološka smer L) Kmetijska 2) Biološka A), Kemična 41 Iruormatika 31 Mehanska b) Kiektronska 7) Elektrotehnična 8) Graubena .9') Prevoznin sredstev bo v ta namen podržavljena, kot to določa 29. člen za občinske in pokrajinske tudi umetniške šole To ie sicer vprivatna* šola, ki pa živi in uspeva z veliko požrtvovalnostjo svojih članov in vee naše skupnosti. Za Gorico je problem strokovnega šolstva bolj kočljiv. Že nekaj let deluje v Gorici trgovski tehnični zavod Ž. Zois. upamo, da bo v najkrajšem času rešen tudi problem odprtja slovenske sekcije na italijanskem tehničnem zavodu G. Galilei. V prnteru. da določene smeri ne dobimo, mora biti dana na Šim dijakom možnost obiskovanja te šole v Sloveniji in pridobljeni diplomi, naj bo seveda priznana veljavnost 'v Italiji. Poklicni zavod J. Stefan orna nizira že vrsto let poletno delovno prakso za svoje dijake v Sloveniji. To možnost si moramo v okviru 3. člena zakonskena osnutka o reformi tudi uradno zagotoviti. Po 18. členu bodo za poučevanje tujih jezikov občasno lahko zaposleni na šolah tu H državi ja ni. Stanje na naših šolah jasno kaše, da ie treba to možnost za nas odločno razširiti Tudi strokovnjake. ki jih reformni zakon predvideva na novi šoli in s ka- terimi mi večkrat ne bomo razpolagali. bomo morali črpati iz Slovenije Poleg tega je važno, da naše šolsko osebje lahko obiskuje izpopolnjevalne tečaje v Sloveniji, kar se demo ie dogaja v okviru mednarodnih sporazumov. Za uresničevanje ciljev nove višje srednje šole in za upravljanje učnega osebja na tej šoli bodo po 24. členu ustanovljeni de ielni šolski uradi in deželni šolski sveti Nujno zahtevamo, da dobimo v tem okvira svoj lastni deželni svet in urad. z intendantom na čelu. Ta organ naj bo soudeležen piri prilagajanju učnih programov našim razmeram, vri dolgoročnem načrtu za izpopolnjevanje šolskega osebja in vri odločanju o odprtju oz. ukinitvi naših šol. Ustanovitev deželnega šolskeaa urada in sveta za delovanje šol s slovenskim učnim jezikom ie pogoj, da bo naša šola lahko de ionsko sledila in uresničevala duh reforme. Marsikatere zgora j naštetih zaklet’ so skupne tudi manjšinam v dolini Aoste in v bocenski pokrajini. Zato upamo, da bodo s skupnimi močmi in ob njihovi nod-pori nakazani problemi vnn-tno rešeni. Z. M. Patronat KZ-INAC svetuje Preko INPS vložiti prošnjo za pokojnino po konvenciji Novost na knjižni polici V pr.: iTe dni sem zelo razočaran in vam bom takoj povedal zakaj. Kot bivši borec sem dobil od Jugoslavije dvojno priznana tista leta. Od INPS prejemam minimalno invalidsko obrtnišlM pokojnino in ko sem pred nekaj meseci imel 60 let. sem poslal v Ljubljano prošnjo za pokojnino. Pred nekaj dnevi sem dobil domov odgovor in sem mislil, da je že vse rešeno, pa so mi pisali. da prošnje ne morejo rešiti in da jo moram vložiti v Italiji. Tj mi ie povsem nerazumljivo. Kalco lahko ravnajo tako z bivšim borcem, kot sem jaz. Prav gotovo are za pomoto, zato bi rad dobil vaš nasvet, kaj naj storim ir na koga naj se obrnem.» V.J. Vaša jeza oziroma razočaranje ni upravičeno, saj se vam ne godi nikakršna krivica, are le za formalno plat upravnega Dostopita pri uveljavljanju pokojninskih pravic. Konvencija med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1957 namreč predvideva, da morajo italijanski državljani vložiti prošnjo za sorazmerni del jueoslo-vanske pokojnine preko italDan-skega nosilca zavarovanca INPS, Praviloma treba torej vložiti prošnjo na teritorialno pristojni sedež, zavarovalnega zavoda, v vašem primeru na INPS v Trstu. Od tod morajo pratiko s celotno pokojninsko dobo poslati na deželni center za mednarodne odnose zavoda INPS v Vidmu, le ta pa je pooblaščen, da pošlje zahtevek na SPIZ v Ljubljano. Taka procedura je nujna, ker .jo pred- videva zakon in niso možne izjeme, vsaj ko gre za uveljavljanje sorazmernega dela pokojnine. Edinole tisti italijanski državljani, ki imajo dovolj pokojninske dobe za uveljavitev samostojne pokojnine v Jugoslaviji, lahko vložijo prošnjo neposredno na jugoslovanskega nosilca zavarovanja. Samostojno pokojnino v Jugoslaviji pa lahko dobi zavarovanec, ki ima 20 let pokojninske dobe oziroma izjemoma 15-letno pokojninsko dobo. vendar mora v tem primeru zadoščati nekaterim drugim pogojem. V vašem primeru očitno ni pogojev za uveljavitev samostojne pokojnine, saj .je iz vaših besed razumeti, da imate priznano le partizanščino, kar .je odločne prema 'o. Zadevno prošnjo morate vložiti preko INPS v Trstu in v približno dveh letih boste dobili odgovor. Da si ne bi delal' prevelikih iluzij naj vas kar takoj opozorimo, da se vam ne bo oo vsej verjetnosti splačalo sprejeti jugoslovanskega dela no konven-ci n. To je namreč vezano na italijansko pokojnino, katere osnova je tako nizka, da bi vam to pokojnino na osnovi razsodbe u-stavnega sodišča štev. 34/81 znižali za tolikšen znesek, kolikor bi znašal sorazmerni del jugoslovanske pokojnine. To so seveda le okvirne napovedi, točne račune pa morata napraviti INPS in SPTZ. Zato vam svetu lemo, da vložite prošnjo preko INPS. nato pa boste uveljavili opcijo le v primeru, ugodno. da bi to bilo za vas PRED SKORAJŠNJIM MNOŽIČNIM SREČANJEM^ ŽENSK V RIMU Zveza žensk Italije se pripravlja na pomembne statutarne reforme Ob preustroju organizacije je treba vendarle upoštevati potrebo po organizirani vsedržavni strukturi čaja bo iz vsakega razretM *Wd-žen Pi eh od v razred aruge smeri. Naslednja tri leta bodo razčlenjena v nadaljmh 17 smeri, prehod med temi bo možen z do-oatHi/ni tečaji in izpiti. Zadnji dve leti bosta vključevali praktično delo v laboratoriju in tudi delovno prakso izven šole. Deželni sindiluit slovenske šole je, po posvetovanju s šolskim odborom. izoblikoval vrsto predlogov, ki so ob vstopu v reformo potrebni za razvoj slovenske šole. Predvsem mora bili zagotovljena tudi našim dijakom možnost višjega srednjega izobraževanja v vseh smereh. V Trstu imamo tri strokovne šole: trgovski tehnični zavod, tehnični zavod za geometre in poklicni zavod z elektronsko, kemično m mehanično smerjo. Slednji bi nam zagotovil vrsto tehničnih smeri. Po 30. člena zalconskega osnutka o reformi bo vlada izdala dekret, po kate rem bodo poklicni zavodi prešit delno v območje poklicnih deželnih tečajev, delno oa bodo spremenjeni v novo višio srednjo šo lo. Slednja možnost je verjetnejša za petletne tečaje na teh za vodih. Vsekakor ie SSS med svoje zah teve v zvezi z reformo višje sred nje šole vključil prehod poklic nega zavoda J. Stefan kot tudi šole Glasbene matice v novo viša srednjo šolo. Naša alasbena šola. ki ima dolgo tradicijo in na stotine gojencev vsako leto. nai Zveza žensk Italije je sredi tega meseca pred novo prelomnico: na majskem kongresu so se namreč udeleženke dogovorile, da bo prvo ^samooklicano*-množično srečanje 16. in 17. oktobra v Rimu, na dnevnem redu pa bo razprava o statutu. Vprašanje sploh ni zgolj formalnega značaja. Kot vse organizacije ima tudi Z2I- statut, ki seveda opredeljuje značaj in namen organizacije. Zadnji, enajsti kongres Zveze, pa je pomenil tudi nekakšen konec Zžl, kakršna je nastopala vse do letošnjega maja, kajti Zvezo je pretvoril v bolj spontaneistično združenje žensk. Statut bi torej moral upoštevati novo realnost, predvsem pa hotenja in želja žensk, ki se bo do zbirale v njegovem okviru; okviri sami pa so poštah veliko širši in ohlapnejši obenem Pravzaprav bi se na sestanku morale najprej dogovoriti, kaj je v tem trenutku ZŽI, koga vse združuje, katere ženske se lahko prepoznajo v namenih organizacije Zato je bila predhodna razpra va veliko širša od tiste, ki bi bi la potrebna za navadno spremembo ali posodobitev starega statuta. Na raznih krajevnih srečanjih so izšle različne težnje, predvsem pa so prišle do izraza drugačne stvarnosti. Po sklepih 11. kongresa ZŽI nima več vsedržavnega vodstva, pravzaprav nobene tunkcicnarke več: na krajevni ravni pa so prepustile odločitev članicam sekcij posameznih pokrajin. Takoj so se pojavile prve razlike: v Rimu so Ina primer članice pokrajinskega odbora odstopile, v deželi Emiliji - Romagni o, funkcij; «vo-diteljic* še " razpravljajo, medtem pa so v Lombardiji, predvsem pa v Milanu, uvedle celo nekakšno menežersko službo in se preusmerile k vodenju manj ših hotelskih obratov in restavracij. Težko je zato sestaviti nekakšno «list in o namenov in načel*, ki naj bi odražala tako različna hotenja. Ob tem pa je bila izra žena tudi nuja. da bi Zžl poleg načelno usmerjene listine, vsekakor morala imeti tudi statut v klasičnem pomenu besede, s katerim bi nastopala v odnosu do javnih ustanov in raznih državnih institucij. Takšno zahtevo so na primer zagovarjale pravnice iz Emilije ■ Romagne, ki se že ne kaj mesecev zavzemajo, da bi sodniki ZŽI priznali pravico, da v procesu zaradi posilstva nastopi kot civilna stranka. In za take pravno-formalne zahteve, so ugotavljafe' pravnice, ki so zahtevo prignale že do kasaci.iskega sodišča, je_pač .treba imeti v rokah tudi pravno-formalno sestav-' ljcn statut. Možna .je torej tudi rešitev, da bi imela Zžl odslej kar dva u radna dokumenta: bolj formalni statut ;n načelno listino. Za en krat seveda velja star statut, v katerem med drugim piše, da je «Zveza žensk Italije združenje žensk, ki hočejo ustvariti samostojno. bojevito in organizirano gibanje, ki sloni na individualnem osveščanju in na kolektivni emancipaciji in osvobajanju: namen združenja pa .je vzpostavljanje drugačnega političnega soočanja, ki naj bi z odpravo delitve vlog glede na spol, zatiranja in podrejenosti žensk, privedlo do premostitve mashili.stične družbe in do izgradnje nove družbe, ki naj bi bolj odgovarjala potrebam sodobnega človeka*. Do te formulacije so prišle udeleženke Zveze, ki Jože OKO Udovič: IN SENCA To je tretja, šele tretja, pesni ška zbirka Jožeta Udoviča, ki jo je uredil Tone Pavček in posebej poudaril to dejstvo, čeprav je pesem tega pesnika že peto desetletje med nami. In vendar si prav nihče ne prizadeva, da bi opozorila nase, ker 'je pač pristno, občutljivo pričevanje o vznemirljivih vzgibih v človekovi duši. Zbirko Jožeta Udoviča preveva svetloba, v kateri je prostor za lastno in tujo senco, ne torej samo za življenje posameznika, temveč tudi za življenje družbe in naroda. Tudi to odseva v Udovičevih pesmih. Vendar pesnik poje predvsem o obračunu s svojim življenjem, čeprav njegov pogled sega tudi v preteklost, da oživlja zgodovino. Vseskozi pa Udoviče-ve pesmi razodevajo pristno, občutljivo pesniško naravo. Ogleda lu sanj (iz leta 1961) in zbirki Darovi (1975) se zdaj pridružuje še drobna knjiga pesmi z naslovom Oko in senca. Ervin Fritz: MINEVANJE Prejšnja zbirka Fritzove poezije je nosila naslov Okruški sveta. Svet se je takrat krušil in drobil in iz njega je pesnik sestavljal svoj mozaik. Zdaj se je svet zamajal v temeljih. Bolečina smrti, odhajanja je porodila nove Fritzove pesmi. Ob smrti ljubljene žene, ki ji je posvečena nova zbirka, pesnik razmišlja o smrti in o minljivosti, čutenje in zavedanje minljivosti narekujeta pesmi, ki so rojene iz pesnikovega srca, namenjene pa so živim. Vsa bridkost rojeva odpornost in voljo do življenja in prav to izraža bistvo pesnikove narave. Tako' se nam tudi v tej zbirki, ki pa je vendarle nekoliko drugačna od drugih Fritzovih zbirk, pesnik kaže kot pesnik življenja, vitalnosti, njegova poezija pa kot to, kar v bistvu mora biti: kot potrjevanje življenja. Pesmi je avtor razdelil na šest ciklov, za katere so značilni prvi naslovi: Pesnikova žena, Pustota. Minevanje, pa nato nasledili Kronist, Črni dežniki, do poslednjega poglavja Pravzaprav. Trpka žalost podaja roko kljubovalnosti, življenjskosti, ironiji in odkrivanju časa v ljudeh in družbi. Tako se nam kaže razpet lok najnovejše poezije Ervina Fritza v prikupni, pristno pesniški knjigi, ki je vsem prrateliem moderne, a vendar v verz okovane poe-• J-~- Cankarjeva za- zijc, posreduje ložba. desetega kongresa bil januarja 1978. S vsebino odlomka se- ne danes strinja večina žensk.yvendar »e?* pripominja, da nikakor ne odraža v celoti zaključkov razprav zadnjih štirih let. Že od desetega kongresa dalje namreč ženske govorijo in vedno bolj vneto zagovarjajo boleg iz-nešenih načel še separatizem, avtonomijo, samofinan sirarne. Saj so tudi v imenu teh novih načel udeleženke zadnjega kongresa izvedle korenito reorganizacijo Zveze, ki so jo s formalnega vidika pravzaprav razfor-mirale. Kljub spontaneistični usmeritvi pa .je rtreba nekaj načel le zapisati črno na belo, da se bomo imele okoli česa zbirati*, so na primer ugotovile članice v Modeni pred oktobrskim shodom. Tudi valovanje mora imeti svoio os. Kot je torej izšlo iz vrste do- (Nadaljevanje na zadnji sirarn) Alenka Goljevšček: MIT IN SLOVENSKA LJUDSKA PESEM i ««•» Gre za razširjeno disertacijo, ki jo je Slovenska matica izdala v zbirki Razprave in eseji. Knjiga se ukvarja s slovenskim pesništvom in Vsebuje avtoričino raz-riiišljanje o mitoloških študijah in mitoloških teorijah, ki so v sve tu v središču pozornosti, avtorica pa te izsledke prenaša na slovensko gradivo, na našo ljudsko pesem. Njena razprava je interdisciplinarna, saj se ljudsko pesništvo prepleta s socialnimi, zgodovinskimi in ekonomskimi dejstvi. Ker pa je ljudska pesem naravno okolje skoraj domala izgubila in obstoja predvsem kot književno dejstvo, jo posegla tudi na področje estetike. Delo je pomembno. ker vnaša v slovenski prostor prvič razmišliania o mitoloških črvinah v našem ljudskem pesništvu. Sl. Ru. JADRANSKI KOLEDAR almanah • zbornik 1983 Igo Gruden IZBRANE PESMI Ivan Pregelj TOLMINCI, Mario Magajne TRST V CRNOBELEU fotokronika, 1945-81 STENSKI KOLEDAR a slikami R. Hlavatyja CENA ZBIRKE 19.000 lir NAROČILA IN PREDPLAČILA DO 31. OKTOBRA 1982 Oatbno na sadažu ZTT, Ul. Montacehi f, Tr«t V Trzalkl knjigarni, Ul. »v. Frančiška 20, Tral Na uradnlatvu Prlmorakaga dnavnika. Ul. 24. maja 1. Gorica N« uradnlštvu Novaga Matajurja. Ul. Da Rubila 20, Čedad Fraka raznašileav Primorskega dnavnika BON za POPUST 8.000 lir, ki ga lahko takoj izrabite za nakup drugih izdaj ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiMaaiiiMiiiMiiiiiaiMiMiiiiiiiiitiiBiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiuMitiiiittMiiiaiiitiiiiiiiiniiiiaiiiniiaiiiintiiiiiiftiiitifiiiiiiaiiaiiiiiiiiMtiiiiiaiimiiiiaiiKiiiiniiiiniiMiHiiiiuiiMiiMMMMmiunHmmHiMmimummi 0B ODKRITJU SPOMINSKE PLOŠČE DRUŽIM MANFREDA V HUMU PRI LJUBINJU (2) Sedem Manfredovih je bilo v partizanih mater in hčer pa so Nemci internirali Kmalu so v partizane odšli še naslednji Manfredovi: 19-letni Toni in 18-letni Valdi novembra 1942, decembra 1942 pa je v partizane odšel še 22-letni Matija, k1 je takrat domov prišel na dopust kot italijanski vojak iz Grčije, januarja 1943 komaj lG-letni Viktor, a februarja 1943 še sestra Danica, ki so jo italijanski fašisti že iskali zaradi njenega dela na terenu in zaradi bratov partizanov. Italijanski fašisti so bili besni na družino, ki je dala toliko partizanov in so zato 25. februarja 1943 nenadoma obkolili Manfre-dovo hišo, iz nje izgnali in kasneje internirali mater in 13-lelno hčerko Marijo, na o-samelo hišo pa napisali z velikimi črkami «Casa dei ribelli* (hiša upornikov). Očeta Jožefa niso dobili doma, ker je k sreči takrat odnesel hrano partizanom na javko in je s hriba nad vasjo opazoval, kako so fašisti grdo ravnali z njegovo ženo in najmlajšo hčerko. Tako je tega dne tudi oče Jožef postal partizan. Zaradi starosti so ga dodelili partizanskim kurir,tem na bližnjo karavlo P - 24, kjer je kuliai in stražaril. Tako se je zgodilo, da je bilo že februarja 1943 v partizanih kar sedem Manfredovih iz Huma pri Podmelcu na Tolminskem! Manfredovi pa so plačali tudi velik krvni davek za svobodo Primorske in za njeno priključitev k matični domovini. Po kapitulaciji fašistične Italije septembra 1943 so očeta Jožefa poslali na teren, kjer je uspešno deloval vse do septembra 1944, ko je ob petih zjutraj padel v nemško zasedo. Odpeljali so ga najprej v proslule tržaške zapore in nato poslali v taborišče smrti — Dachau, odkoder se ni več vrnil. Tam je umrl tik pred osvoboditvijo aprila 1945. Viktorja, najm’a'šega izmed Manfredovih fantov, so Nemci ujeli septembra 1944 kot kurirja komande mesta Tolmin, toda pred zajetjem se mu je še posrečilo uničiti vso pošto. Kljub mučenju v tržaških zaporih ni ničesar izdal, zato so ga tam septembra 1944 ustrelili. Toni je bil že junija 1943 hudo ranjen v spopadu z italijansko zasedo na šentviški planoti, kjer ga je našla vsega v krvi terenska aktivistka Gabrijela Makuc iz Logaršč. Ta je o težko ranjenem partizanu obvestila kurirje, ki so (to) vest prenesli bolničarju Karlu Čufarju, ki je vodil sanitetno postajo št. 5, ki je bila pod Liscem v globoki grapi pod Nemškim Rutom (danes Rut). Tudi to sanitetno postajo, ki je delovala od aprila 1943 do razpada Italije in v kateri je bilo prostora za dvajset ranjencev, je ustanovil dr. Aleksander Gala - Peter, znani organizator primorske partizanske sanitete. Požrtvovalni bolničar Karel Čufar se je odpravil na nevarno pot proti šentviški planoti in našel ranjenca, ki se ni mogel več premikati. Vajen težkega koša. brez katerega si ni mogoče zamisliti življenja v strmih tolminskih hribih, si je Karel Čufar oprtal na hrbet koš z ranjencem in ga po dveh dneh nošnje spravil po kozjih stezah v Baško grapo in nato pni Kobilje glave (1478 m) v še bolj strmo grapo pod Lisec. Toni se je po petih mesecih zdravljenja vrnil v partizansko enoto. Končal je podoficirsko šolo-in partijski tečaj ter postal komandir udarne čete zaščitnega bataljona IX. korpusa NOV Jugoslavije. Padel je v zadnji sovražnikovi ofenzivi 1. aprila 1945 na Voj ščici na Vojskarski planoti nad Idrijo, ko je sovražnik z veliko premočjo hotel za vsako ceno uničiti glavnino primorske partizanske vojske. Jako je zaradi bogatih partizanskih izkušeni in dobrega poveljevanja, štab Alpske operativne cone 2. februarja 1943 imenoval za pove'mika I. bataljona Severnoprimorskega odreda in kasnem tudi I. bataljona no voustancvljene Gradnikove brigade. Jaka se ,ie udeležil številnih borb navedenih enot, februarja 19'4 pa je bil spet hu'e ramen. Po ozdravitvi ie opravlial več odgovornih funkcij in bil eden redkih primorskih partizanov, ki so že med narodnoosvobodilno borbo prejeli -Snomenico 1941*. Jaki pa je sreča, ki ga je spremljala ves čas borbe od 1941 dalje, obrnila hrbet kmalu po osvoboditvi domovine izpod nacifaši-sličnega jarma. Umrl je namreč za posle dicami prometne nesreče 15, junija 1945 kot poveljnik Oblastnega komiteja KPS za Slovensko primorje in Trst. Jakovo ''Spomenico 1941», ki jo je prejel oktobra 1944, hrani njegova sestra Danica. Danica, v partizanih so jo imenovali Sava, je bila v Gradnikovi brigadi in je vztrajno prenašala vse tegobe in težave, s katerimi je bilo povezano življenje v bojni partizanski enoti. Naj navedem samo eno izmed mno gih: Gradnikova brigada se je junija 1943 premaknila s šentviške planote in v neposredni bližini italijanske posadke v vasi Slap ob Idrijci prešla dolino in se povzpela na področje Vrš nad Čepovansko dolino. Ob pre hodu čez deročo Idrijco bi brigada kmalu izgubila borko Savo, ki jo je deroči vodni tok zgrabil in jo začel že odnašati. Rešili so jo v zadnjem hipu. Sava je bila v Gradnikom brigadi do de cembra 1943, ko so jo poslali v Baško grapo kot terensko aktivistko SKOJ (zveza komunistične mladine Jugoslavije). Kasneje je bi la sekretarka SKOJ Vojskarske planete nad Idrijo, a od oktobra 1944 do osvoboditve se kretarka SKOJ za okraj Čepovan - Grgar -Kanal. Ta zgodba o sedmih Manfredovih parti zrnih iz Huma pri Poljubinu na Tolminskem je bila zapisana zato. da bi oteli to in podobne zgodbe pozabi in pa v zgled mla dim rodovom, kako .je treba ljubiti rodno zemljo in svobodo. Tem ciljem pa bo zagotovo služila tudi spominska p’ošča domoljubni partizanski družini. ki so jo svečano odkrili v nedeljo, 26. septembra, na njihovi hiši. Za konec oa lahko mirno zapišem, da če bi Manfredovi živeli nekje v bratski Črni geri, bi o niih že prepevali guslarji narodno pesem, sestavljeno v junaškem desetercu JOŽE OBLAK ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Po sledeh prednikov - Tednik o arheologiji 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 MASH Pismonoša pozvoni dvakrat, TV film 14.30 Danes v parlamentu 15.00 Šolska vzgoja 15.30 Craddockova dolina 16.20 Jackson Five, risanka 16.45 Dick Barton, posebni agent, TV film 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Risanke 17.20 Trije nečaki in • en major-dom, TV film 17.45 Risanka 18.10 Un ciak per te 18.30 Programi pristopanja 18.50 Koga se vidi Glasbena oda ja,’ katero vodita Sandra Mondaini in Raimondr Vianello: «Tante seuse* 19.45 Almanah - Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Ping - pong, aktualni problemi 21.30 Ivanovo otroštvo, film 23.00 Velike razstave: Gotski slog v Sieni 23.30 Dnevnik - Danes v parlamentu - Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Opoldanska 13.00 Dnevnik 2 - ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja 14.00 Program za mladino Risanke: Bia, Mister Magoo Soba št. 13. TV film «Con la Fetiiee stil tappeto magico*, TV film 16.00 šolska vzgoja 17.30 Dnevnik 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Sereno variabile Tednik, ki je posvečen turizmu in prostemu času 18.40 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.50 I professionals, TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.40 R diavolo al Pontelungo Po romanu Ricearda Bac-chellija, ze TV priredil Tul-lio Pinelli. IV. epizoda: Mrzlica po dinamitu 21.45 Dnevnik 2 - Dossjer 22.35 Visite a domicilio, TV film 23.05 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 18.05 Studs Loningan. Po zgodbi J. T. Farrel - 2. nadaljevanje 19.00 Dnevnik 3 19.35 II teatro del fuoco, 1. del 20.05 Šolska vzgoja 20.40 Miro. 1’Uccello Luče. balet. Glasba Sjvlvana,, Kusscttija 22.10 Igra zidov - deželna oddaja 22.40 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 8.55 - 10.35 TV v šoli 17.25 Poročila 17.30 Begunec, nad. 18.00 Srečanje s Tončko Maroltovo 18.30 Obzornik 18.45 Otrok in promet 19.05 Ekonomska terminologija U-krepi v ekonomskih odnosih s tujino 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Fantje s Hill streeta, nad. 20.50 Modni utrinki 21.15 Zgodbe iz delavnice, humoristična serija 22.00 Spremljajmo - sodelujmo 22.10 Nočni kino: Ljubezen popoldne, film Erič Rohmei- sodi med pobudnike francoskega novega vala, zaslovel pa je pred vsem s svojim filmom «Noč pri gospe Maud». Kasneje je vzbudil pozornost še s svojimi filmi V znamenju leva, Ckairino koleno in Markiza O, vsi skupaj pa predstavljajo nekakšen cikel moral nih zgodb in zato režiserju večkrat očitajo, da je prej «filozofski» kot « filmski*. Kakorkoli že, s svojimi deli je vzbudil odobravanje pri publiki, ki prav njegove zgovorne in težke dialoge sprejema povsem resno. V Ljube zni ponoldne prikazu;e zgodbo o Fredericu in Cbloe, ki poskušata najti bistvo njune ljubezni. Za Frederica je to svoboda, čeprav se končno vrne k svoji ženi. Chloe je pravi pariški nomad, a jo ta ljubezen vendarle pripelje na pot. da lahko zaživi v skladu s svojimi idejami... 23.45 Poročila Koper 13.30 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednje vesti: GORICA — Razprava o razvojnem načrtu GORICA — Doprsni kip za o-s n oni o šolo, ki bo poimenovana po Otonu Župančiču TRST — Intervju z Robertom Stepančičem - predsednikom konzorcija razlaščencev Športna napoved 16.30 Odprta meja (ponovitev) 17.00 TV šola 17.30 Z nami pred kamero 18.00 Celovečerni film 19.30 Z nami pred kamero 20.15 F kot Fairbanks, film 22.00 Baletni večer Zagreb 16.30 Videostrani 16.40 TV v šoli 17.40 Poročila 17.45 Plavita 18.25 Kronika občine Reka 18.45 Beseda mladih 19.30 TV dnevnik 20.00 Jean Cliristoplier, nad. 21.00 Večer s Tomažem Ucmicc ljem 21.40 TV dnevnik 21.55 Ob 150 letnici rojstva Djure Jakšiča 23.15 Poročila TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14 00, 17.00, 19.01) Poročila, 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 četrtkova srečanja; 8.40 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.30 Poidnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Pogovori o kulturi: 13.20 Naša gruda. 14 10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Drago Jančar- «Ga !jot»; 14.30 Glasbene skice, 14.55 Naš jezik: 15.00 Od ekrana do ekrana: 16.(t) Almanah: Prehodi po tržaških predmestjih; 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Kako ti je ime? KOPER (Slovenski pmqram) 6.00, 6.30, 7.25, 13.00, 14.00 in 16.55 Poročila; 6.00 Glasba /a dobro jutro; 6.15 Obvestila in EP; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radij- Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 Mllz UKW — Nanos 88,6 MHz ski, televizijski in filmski spored; 13.00 Glasba, objave' 13.15 Kinospored: 13.30 Zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj, "lasbe-ne želje poslušalcev po telefonu, glasba: 14.30 Pesmi in plesi naših narodov 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba' po željah: 16.00 Primorski dnevnik. 16.15 Aktualna tema: 16.30 Glasbena medigra; 16.40 Piknik ob koncu tedna. KOPER (Italijanski programi 6.30 7.30. 12.30. 15.30 in 19 30 Dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30. 14.30, 16.30. 17.30 Poročila: 6.00 9.30 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lu-' ianovi dopisniki; 10 00 Glasba in besedilo. 10.32 Glasbeni trenutek: 10.40 Mozaik; 11.00 Kim svet mladih: 11.32 Pesmi: 11.36 Audio rock; 12.05 Glasba po želiah: Srednji val 277,3 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKVV - Beli križ 97.7 MHz UKW — Koper 89.3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz 14.33 Lahka glasba: 15.00 Pesmi in plesi vsega sveta' 15.45 Tl leg aio; 16.00 Kultura in družba: 16.15 La Vera Romagna: 10.31 Crash; 16.55 Izletnik, 17.00 Rock glasba; 17.32 Petkov koncert RADIO 1 6.00, 7 00 8.00. 9.00. 10.00, L’.Ut 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Pl ročila: 6.00 - 8.45 Glasbena mati neja; 9.02 Radio anch/io; 10.31 Pesmi v času; 11.iO Glasba in besedilo; 11.34 Irving Berlin Clieek to cheek; 12.03 Iz Milana Takoj se vrem: 14.28 šo ska vzgu ia: 16 00 1] paginone; 18.Oti Ret nardu De Muro, la voce fenome no: 18.30 Globetrotter. 19.11 Mm; do moiori; 19.25 Prisluhni veter, se: 20.00 Danes in vedno; 21 OS Simfonična glasba; 23.17 Telefon sld klic. RADIO 2 7.30. 8.30. 9.30, 10.30. 12 30 13.30, 13.30, 16.00. 17.30, 18.30 in 19 30 Poročila; 6.00 8 09 Dnevi: 8 49 Izmišljen človek, radiiski oder: 9.32 Ifaria che tira; 10.30 Radio 2 «3131»; 12.52 Hit parade; 13.41 Sound Track: 15.00 Zdravnik Antonio, radiiski oder: 15.42 Na tečaj za radi iške drame: 10 32 Festival; 17.32 Glasbene ure; 18.32 Sončni krog: 19.5? Vsa ti sta pretekla let a: 20.57 Nobeden naj ne spi: 21.30 Glasba. 22.50 Radio 2 «3131» - nočni program LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10 00 11.00, 12,00. 14.00, 19,00 Poročila, 6.10 Prometne informacije; 6:50 Dobro jutro, otroci; 7 25 Iz naših sporedov: 7.30 Z radiom na poti' 8.05 Radijska šola za nižjo stop njo; 8.33 Glasbena pravljica, 8.45 Naši umetniki mladim poslu šalcem; 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za...; 11.03 Alj poznate...: 11.35 S pesmijo oo Ju goslaviji; 12.10 Iz glasbene tra dicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijsk- na sveti: 12.40 Pihalne godbe v rit mu polke in valčka: 13.00 Dane' do 13.00: Iz naših kra.iev - Iz. na ših sporedov; 13.20 Zabavna glas. ba: 13.30 Priporočajo vara. ; 13.50 Človek in zdravje; 14 05 S poti po domovini...; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja jo: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.V> Ra dio danes, radio jutri; 16.00 Vrti liak: 17.00 Studio ob 17,00. 18.01. Pojemo in godemo; 18 30 S knjižnega trga; 19 25 Zabavna glasba, 19.35 Lahko noč. otroci: 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo. 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22 15 Informativna oddaja v nem ščini in angleščini; 22.25 lz na ših sporedov: 22.30 Radi ste jih poslušali: 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Petkov glasbeni mozaik. PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 8. oktobra 1982 KOŠARKA POKAL PRVAKOV Bil§y se nima bati povratnega srečanja proti peterki Eczacibasi iz Istambula Milančani so sinoči sicer le s 4 točkami premagali Turke, vendar so bili večji del tekme odločno boljši - Meneghin in Boselli najuspešnejša KOŠARKA ^TROFEJA MESTA TRST> Bic za koš boljši od Jadrana Mladi jadranovci izgubili predvsem zaradi slabega prvega polčasa Eczacibasi — Billy 82:86 (36:48) ECZACIBASI: Behcet 19, Melih, Nejati, Tillman 14, Hakan 10, Tur-han 14. Birol, Haigler 25. BILLY: Dino Boselli 8, Franco Boselli 19, D’Antoni 8, Ferracini 6, Premier 6, Meneghin 18, Gallinari 4, Gianelli 17, PM: Eczacibasi 14:20, Billv pa 14:17. P ON: D’Antoni (v 32. min.), Bechet (v 37. min.) ISTAMBUL — Minilo je deset let, PON: D'Antoni (v 32. min.), zadnji nastop v pokalu prvakov. Svoj povratek je včeraj začel z zmago proti turški peterki Eczacibasi katero je sicer odpravil le s štirimi točkami razlike, kar pa ne odraža povsem dogajanja na igrišču. Billy je bil namreč tri četrt srečanja odločno boljši od domačinov (v 7. min. drugega polčasa je celo vodil s šestnajstimi točkami 68:52), zatem pa se je od 11. do 15. minute popolnoma zmedel ter dopustil Eczacibasiju, da ga je skoraj dohitel (76:74). Proti koncu pa je presing domače peterke s katerim je spravila v hude težave Peterso-novo moštvo, ki je poleg tega zaradi petih osebnih napak ostalo brez D’Antonija — nekoliko popustil. kar so Milančani takoj izkoristili. Billy lahko tako mirne duše čaka na povratno srečanje (prihodnji četrtek), čeprav je trener Peterson dejal, da ga je domača peterka presenetila z moderno igro, ki jo je pokazala. Milančani so izredno drbro pričeli in niso imeli nobenih težav ne proti conski obrambi ne proti igri mož moža. Zlasti sta se izkazala Meneghin (6:6 v prvih dvajsetih minutah) in Boselli (6:8), ki nista dajala veliko upanja Turkom. Kazalo je že, da bo gostovanje za Milančane le prijeten izlet, ko so nenadoma zašli v krizo. Domačini so se opogumili in pod vodstvom Becheta in Haiglerja nizali kcš za košem. Kot smo dejali, pa je ta pritisk le popustil (Bechet je pcdobno kot D'Antoni moral predčasno na klop) in za Milančane ni bilo več nevarnosti. OSTALI IZIDI Ammerud Oslo (Nor.) -Groninguen (Niz.) 46:106 AB Stockholm (Šve.) • Real Madrid (Šp.) 93:99 Skovlunde (Dan) -CSKA Moskva (SZ) 67:114 Union Recreation (Egipt) -Cibona (Jug.) 56:65 Crystal Palače (Ang.) -Koln (ZRN) 75:74 Panathinaikos (Gr.) • Le Mans (Fr.) 58:55 M. Ints. Metals (Škotska) -Friborg (Švi.) 74:78 POKAL PRVAKINJ Lisbona (Port.) -Southgare (Ang.) 46:78 Elizur (Izrael) -UBV Dunaj (Avs.) 81:70 KORAČEV POKAL Monaco (Fr.) -El Ferrol (Šp.) 89:98 Orthez (Fr.) - Steinsel (Luks.) 98:50 TENIS Italija proti Irski PARIZ — V francoskem glavnem mestu so izžrebali pare dvobojev za Davisov pokal 1983. Italija bo igrala na domačem igrišču proti Irski. Ostali pari: SZ - Francija; Paragvaj - Velika Britanija; Romunija -Čile; Švedska - Indonezija; Nova Zelandija - Danska; Argentina - ZDA. Na igrah Commcnvvealtha v Brisbaneu je v teku na 200 metrov Škot Allan Wells za las prehitel Angleža Michaela McFarlanea. Med atletskimi tekmovanji .je pripravil veliko presenečenje Stephen Wray (Bahamski otoki), ki je skočil v višino 231 cm ali kar 8 centimetrov več kot je znašal njegov prejšnji osebni rekord. Wray je skušal nato izenačiti svetovni rekord Gerda Wessinga (NDR) na višini 236 cm, a mu je poskus za las spodletel. Jadran — Bic 83:85 (35:49) JADRAN: Hrovatin 2, Pertot, Vremec 16, Gulič 14 (4:10), Emili 4, Vassallo 12 (6:7), Pupis 2, Raubar 30 (2:3), Kralj, Kojanec 3 (1:3). V tekmi za «Trofejo mesta Trst* so sinoči jadranovi mladinci izgubi li z mladinsko peterko tržaškega prvoligaša Bic, ki pa jo sestavlja tudi več igralcev, ki so že nastopili s člansko ekipo. Tekmo je 17 sekund pred koncem odločil sodnik Alegret-to, ko je pri rezultatu 85:83 za Bic onemogočil protinapad Guliča, tako da je slovenskemu igralcu piskal o-sebno napako. Sicer so jadranovci zapravili sami tekmo že v prvem polčasu, ko jim met ni in ni šel od rok (v tem delu so imeli katastrofalen odstotek v metih — 13:40). V nadaljevanju so mladi jadranov-ci zaigrali normalno, kot znajo. Prednost bicovcev je tako začela kopneti, dokler niso naši fantje pet minut pred koncem dohiteli nasprotnike. Nekaj zaporedno izgubljenih žog in končna odločitev sodnika sta nato botrovali zmagi Tržačanov. Najboljši mož na igrišču je bil vsekakor Sandi Raubar, ne samo zaradi 30 doseženih točk. temveč predvsem :.aradi požrtvovalne igre pod obema košema in številnih u-jetih odbitih žog. V vrstah Bic so zaigrali vsi dobro, še posebno »prvoligaši* Bobic-chio, Agostinis, Renato Tonut in Cenderelli, ob njih pa je presenetil še mali Bortolot. Po prikazani igri so jadranovci dokazali, da ne zaostajajo mnogo za »profesionalci* tržaškega prvoligaša. Srečanje je bilo predvsem v zadnjih desetih minutah dopadljivo in razburljivo ter je prav gotovo zadovoljilo številne navijače. Jadranovci se bodo spet srečali z ekipo Bic čez nekaj mesecev v sklopu i-talijaskega mladinskega prvenstva. Takrat bo šlo zares... (Niko) 1. - 2. - 3. - 4. - 5. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 X X 2 X X 1 2 X 1 X Na Radiu Trst A oddaja o rekreaciji Jutri se začne na Radiu Trst A ciklus oddaj o športni rekreaciji, ki bo trajal vse do decembra, z naslovom »Trim in rekreacija*. Oddaja, ki jo pripravlja Mario Šušteršič, bo na sporedu ob sobotah od 9. do 9.30. Po prvi uvodni oddaji bodo v naslednjih sobotah sodelovali razni gostje iz športno - rekreacijskega življenja. BOKS Drevi Ardita — Holgado FIRENZE — Danes zvečer bo na sporedu dvoboj med italijanskim prvakom srednje kategorije Gaetanom Arditom in bivšim španskim prvakom v isti kategoriji, Juanom Hol-gadom. Trebenski Primorec je začel v nedeljo z nastopi v prvenstvu 3 amaterske tekmi z Roianesejem je potegnil krajši konec. Mu bo šlo pojutrišnjem bolje? niiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuHtimiintffiitiiiiiiuiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiHiiHimniiiiiiiiiiiniiiiimmiiiiiiimiiMiiiiiMiHMfMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiina mBmssmmi pred jutrišnjim pričetkom prvenstva v a lici Precejšen optimizem v Kr asovih vrstah Letos se je Kras še okrepil s prihodom Cergolove in ima realne izglede, da vendarle poseže po državnem naslovu - Novi sistem tekmovanja je bolj primeren od dosedanjega Jutri oziroma v nedeljo bo na sporedu otvoritveno kolo ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige. V primerjavi z zadnjimi izvedbami prinaša letošnje prvenstvo bistveno novost, ki so jo ljubitelji namiznega tenisa že vrsto let zaman predlagali in zahtevali. Prvenstvene tekme ne bodo več potekale po Davisovem sistemu, ko sta prišli v poštev le po dve igralki, ki sta igrali tudi srečanje dvojic, temveč bodo za vsako e-kipo stopile za zeleno mizo po tri igralke, ki bodo odigrale kar 9 srečanj. Ta poteza b;> verjetno že v bližnji bodočnosti rodila pozitivne učinke glede razvoja ženskega namiznega tenisa, saj bedo tako tudi mlajše igralke imele priložnost, da nastopajo in pridobijo izkušnje. Število prvoligašev je ostalo nespremenjeno, le namesto Recoara iz Bočna in Cagliarija, ki sta nazadoval, bosta letos nastopali ekipi iz Neaplja in Lecca. Državni prvak Fiat Bari je okrepil svoje vrste s Tržačanko Ursich, ki daje kot tretja igralka dokajšnje jamstvf), Sestava INTERVJU S PREDSEDNIKOM KRIŠKEGA DRUŠTVA BORISOM KOŠUTO P'' ’ * V • Danes igra za vas i !I :: .. r,.u.ej i\usuia;jiei (letnik 1964) je mlad, perspektiven napadalec k iške Vesne. Svojo nogometno ka-rieio je začel p ed petimi leti in je vedro nastopal pri Vesni, najprej v ekipi «najinlajših», nato z naraščajniki in z ekipo «under 20». V letošnjem p.venstvu pa so ga vključili v člansko moštvo. Nekajkrat je nastopal s pok ajinsko reprezentanco in ig;al tudi za izbrano moštvo ZišDI. V zvezi s trenutnimi slabimi u- m spehi svoje ekipe nam je dejal, da je Vesna po njegovem mnenju kljub vsemu solidna enajsterica, ki bi morala kmalu preboleti krizo, ki je nastala predvsem zaradi istočasne odsotnosti petih standardnih 1-gralcev, ki so poškodovani ali so bili kaznovani. Poleg tega pa je opazna neuigranost. Križani pa bi morali kmalu pokazati svojo pravo vrednost in se boriti za mesto na sredini lestvice, saj je ekipa letos znatno boljša od tiste, ki se je lansko leto za las rešila pred izpadom. Ascoii - Udinese 2 Cagliari - Piša 1 Cesena - Gcnoa X Fiorentina - Juventns 1 Napoii - Roma X Sampdoria - Catanzaro X Torino - Inter 2 Verona - Aveilino 2 Milan - Bari 1 Perugia - Bologna 2 Reggiana - Como X Padova - Vicenza 1 Siracusa - Bancoroma X ŠD Mladina z zanosom v novo sezono Pestro delovanje na podroiju smučanja, baleta, namiznega tenisa in telovadbe Številna naša športna društva so v tem času s svojim delovanjem že zaorala v novo sezono, druga pa skrbno pripravljajo svoje programe, da bi bilo tudi letos njihovo udejstvovanje razvejano in na kvalitetni višini. Med društva, ki so v zadnjih letih dokaj razgibala krog lastnega delovanja, spada gotovo tudi ŠD Mladina iz Križa: društvo goji številne športne in rekreacijske panoge, od smučanja do namiznega tenisa, od baleta do telovadbe. O letošnjih programih in o novostih v udejstvovanju ŠD Mladina smo se pogovorili s predsednikom Borisom Košuto. Med vašim udejstvovanjem je gotovo najbolj razgibano delo smučarskega odseka... «Delovanje smučarskega odseka ;e med vsemi še najbolj privlačno, zato mu tudi sledi največ ljudi. Letošnje udejstvovanje tega odseka pa bo, zaradi hude krize, nekoliko bolj omejeno od delovanja v zadnjih letih. Tako bomo na primer omejili naše športne nastope na Pokal 3 dežel, na zimske športne igre, na Pokal Skdanc (ki ga bomo tudi spet sami organizirali), in na zaključni pokal ZSŠD1. Poleg tega bomo nastopili še na tekmovanju za pokal Tomasini in za pokal 'Lui e lei’.» Imate morda še kake druge programe, kar se tiče smučarstva? »Tudi letos bomo priredili ob Novem letu zimovanje. Lani smo zi-movali v Kranjski gori; bilo ms je kar 120. Kraj letošnjega zimova-nja bo znan šele čez nekaj časa. Nadalje bomo priredili novembra že tradicionalni se-em smučarske opreme, nove in rabljene, ki je za-beležil že v prejšnjih letih dokaj-šen uspeh. Novembra bomo organizirali tudi predsmučarsko telovadbo in sicer za rekreativce in za tekmovalce. Le ta bosta trenirala dva trenerja iz Nove Gorice.» Kakšni pa so programi za baletno sekcijo? *Balet goji v našem društvu od 40 do 45 mladih, ki jih vadi gospa Anka Kocjančič, Balet vadijo po ostalih ekip zaenkrat še ni znana, iz neuradnih virov pa smo zvedeli, da se bo Livorno skoraj gotovo odpovedal nastopanju v A ligi, ker nima zadostnega igralskega kadra. Od lanskoletnih igralk v vrstah Livorna je namreč Cergolova prestopila h Krasu, Eccardijeva je komaj postala mamica, mlade igralke pa niso dovolj kakovostne, da bi lahko uspešno nastopale. V vrstah Krasa vlada precejšen optimizem in komaj čakajo na začetek prvenstvenih nastopov. Trenerka Sonja Milič je dokaj zadovolj- -M KRASNODAR RO RA ZA NAŠE Č1TATEUE iVKHv ItlvUn KwH A« .. » V Strelci so se tokrat res izkazali Todor Veselinovič, novi jugoslovanski zvezni trener, je že v ponedeljek, torej dva dni pred 10. prvenstvenim kolom 1. zvezne lige, objavil seznam reprezentantov, ki se bodo 13. t.m. pomerili z Norvežani v prvi kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo. Imena so nam že znam, zato jih ne bomo pomvljali. Že pred časom, takoj ob svojem imenovanju, je Veselinovič povedal, kakšnih načel se bo držal pri svojem delu. Obljubljal je: «Spremenil bom vse, kar doslej ni šlo. Igrali bodo prvi povedli že v 8. minuti. No, Ti tograjčani niso zdržali pred zagrebškim mvalom, ki so ga vodili Kranjčar, Deverič, Bogdan. Derbi kola je bil tokrat za Bežigradom, kjer pa Ljubljančani brez Amerška in Elsnerja niso mogli iznemditi vse boljše Cr-vene zvezde, ki počasi a zanesljivo koraka proti vrhu. Srečanje so le najboljši, ne glede, iz katerega kluba prihajajo 0^i0gin mojstrsko izvedeni prosti in ne glede, ali igrajo doma ali v tujini. Izbiral —■■ ~ »— bom na podlagi kvalitete, čeprav tudi trenutna forma ne bo nepo-membna.it Že po prvem Tozinem koraku pa ne moremo biti zadovoljni, saj začetek ni nič kaj obetaven. Toza je obljubljal, vendar se obljube ni držal in ni šel daleč od «mundialskih» tem in dilem. S tem, da je Veselinovič objavil imem reprezentantov pred 10. kolom, ki je bilo m sporedu v sredo, je svojim izbrancem ponudil priložnost, da upravičijo njegove izbire še predno se sestanejo na skupnih pripravah v Vinkovcih. Večim jih je bila uspešna: Petrovič, Pašič in D. Savič so se izkazali kot strelci, Zajec, Gudelj, Stojkovič pa s svojo zanesljivostjo ko. Qledalci so tako res prišli m svoj račun, čeprav so zaradi slabega vremena tekme gledali izpod dežnikov, manj pa so bili zadovoljni trenerji; obrambe se niso proslavile, zlasti osiješka v Beogradu in titograjska v Za-grebu. Vodeči Dinamo (Zagreb) ima ponovno tri točke prednosti. S v igri. Strelci pa so le bili v pred- šampionsko igro v drugem polča-nosti, saj so v osmih srečanjih su je prisilil na predajo na trenut-dosegli kar 28 golov, kar je za ke odlične Titograjčane, ki so pre-jugoslovanske razmere res veli- ko Batroviča, dvakratnega strelca, streli D. Saviča in Petroviča. Zmagi gostov pa je botroval tudi slab sodnik Zekan iz Splita. Srečanji v Vinkovcih med domačim Dinamom in Hajdukom ter v Sarajevu med Željezničarjem in Partizanom sta se odločili v vsega skupaj osmih minutah, v Vinkovcih že na začetku, v Sarajevu pa na koncu tekme, rezultat pa je bil enak, 1:1. V Nišu sicer ni deževalo, zato pa je proti koncu tekme prišlo do prave toče golov: v zadnjih desetih minutah so padli štirje zadetki. V Beogradu je domači OFK nasul Osiječanom kar pet golov, dva več kot v vseh doseda njih devetih kolih. Sarajevo je razočaralo proti Ga- leniki, čeprav je s Pasičem prvo povedlo, Skopljancem pa se je znova splačal *catenaccio», s katerim so zaustavili Slobodo in Tu-zle. IZIDI 10. KOLA Dinamo (Z) - Budučnost 4:2 Dinamo (V) - Hajduk 1:1 Željezničar - Partizan 1:1 Sloboda - Vardar . 0:0 Galenika - Sarajevo 3:1 OFK Beograd - Osijek 5:1 Radnički - Velež 3:2 Olimpija - C. zvezda 1:2 Vojvodina - Rijeka 4:2 LESTVICA Dinamo (Zagreb) 17, Partizan 14, Hajduk 12, Sarajevo 11, Željezničar, Sloboda, Crvena zvezda. Vojvodina, Osijek. Radnički, Bu dučnost 10, Olimpija, Vardar, Ve lež 9, Rijeka. Dinamo (Vinkovci) 8, Galenika 7, OFK Beograd 6. PRIHODNJE KOLO (17. 10.) Vardar - Vojvodina (16. 10. — TV), Budučnost - Sloboda, C. zve zda - Dinamo (Z) (16. 10.), Parti zan - Olimpija, Hajduk - Željezni čar, Velež - Dinamo (V). Osijek Radnički, Sarajevo - OFK Beograd. Rijeka - Galenika. 10 ur tedensko in sicer v prostorih otroškega vrtca. Letos bomo posvetili večjo pozornost folklornemu delu, poskušali pa bomo tudi povečati število nastopov.» Ob ustanovitvi je naletel namizni tenis na lep odziv mladih. Kakšno je sedanje stanje namiznega tenisa v vašem društvu? «Namizhi tenis je malo v krizi. Predvsem gre za težave s prostorom. Doslej smo imeli prek konvencije s federacijo na razpolago prostore v rikreatoriju. Sedaj je prišlo v tej zvezi do zapletljajev, tako da moramo plačevati najemnino za treninge, kar predstavlja seveda veliko finančno breme. Imamo pa tudi težave s trenerji, zaradi vojaščine ali potovanj, tako da nimamo enega pravega trenerja. Kljub vsemu in kljub lanskemu izpadu v nižjo ligo pa moram podčrtati, da volja do namiznega tenisa med mladimi ni upadla, kar je seveda zelo pozitivno dejstvo.» Vaše društvo se je bavilo tudi s telovadbo. Kako bo s to panogo v novi sezoni? «Rekreativno telovadbo za odrasle bomo vkliučili med predsmučarsko telovadbo medtem ko bo potekala otroška telovadba v šoli. Tudi v tem primeru moram ponovno poudariti pomanjkanje ustreznih prostorov za telovadbo in rekreacijo.» Kaj pa udejstvovanje v še drugih panogah? Imate mogoče kaj na vidiku? «Delovanje v novih panogah je precej odvisno od dograditve igri šča za odbojko in minibasket pred Domom Albert Sirk. Dela se v tem smislu vlečejo že precej časa in u-pati je, da jih bomo, če že ne v najkrajšem času, pa vsaj do prihodnje sezone tudi dokončali. To bi pomenilo pridobitev za društvo, s čemer bi se lahko tudi dosedanje udejstvovanje še bolj razširilo.» (šč) i Na seji teritorialnega odbora ZSŠDI za Goriško UlrdUi delo komisij V torek se je v Gorici sestal teritorialni odbor ZSŠDI za Goriško ter obravnaval zastavljen delovni program za novo sezono. Pri tem pa so odborniki ocenili športno delovanje na, Goriškem v polfctttih frl^Sčcih ter ugotovili pomembne premi-, ke, posebno “ha področju posameznih izvedenih tečajev in e-kipnih priprav. Naj tu omenimo tečaj v Mozirju (otroška telovadba), priprave odbojkarjev na Bledu, tečaj namiznega tenisa v goriškem Kulturnem domu (skupno z Novogoričani), itd. Poleg tega pa bil na sestanku podčrtan nov dosežek glede goriške telesnokultume dejavnosti, in sicer dokončna ureditev nogometnega igrišča ŠD Mladost v Doberdobu. Glede letošnjega programa bo največja pozornost posvečena posameznim strokovnim komisijam. v katerih naj bi bila go-riška športna društva neposredno vključena. V minuli sezoni so nekatere komisije zadovoljivo opravile zastavljene naloge, druge pa tega niso u-spele izvršiti. Na sestanku so nato razpravljali še o programu manifestacije za prvo obletnico otvoritve Kulturnega do-v Gorici, ki bo konec meseca, ter o nadaljnjih stikih med športnimi organizacijami in društvi z novogoriškega in tolminskega področja. V tej zvezi so omenili tudi kolesarsko rekreacijsko dirko »Kolesarjenje prijateljstva*, pri kateri je sodeloval tudi goriški odbor ZSŠDI ter ŠD Vipava s Peči z lastno postajo. na s potekom dosedanjih priprav: «Treningi so bili resni in intenzivni, najprej smo imeli zelo dobre kondicijske priprave, nato pa smo utrjevali elemente igre, v zadnjem obdobju pa je prišla na vrsto tudi taktika. Vse tri igralke, Sonja Doljak, Damjana Sedmak in Marina Cergol, so se vestno pripravljale in so že v zelo dobri formi, saj so trenirale vsak dan.* «S prihodom Cergolove se je e-kipa precej okrepila...* «Marina jc tako kakovostna in eksplozivna igralka, da bi jo vsak trener rad imel v svoji ekipi, na treningih je zelo disciplinirana in se je odlično vključila v naš ambient, tako da poteka res vse v najboljšem redu,* je dejala Miličeva. «Vse druge ekipe imajo težave s sestavo moštva zaradi pomanjkanja igralk. Kras pa ima kar 4 igralke in torej težavo glede izbire.* »Teh problemov ne bo, ker se mse z igralkami že domenila, da bo iz tekme v tekmo prišlo do rotacije, tako da pridemo vse na vrsto brez diskriminacij.* »Glede ambicij letos bi ne smeta biti dvomov: naskakujete državni naslov?* »Že petkrat smo osvojile drugo mesto in zato li logično vsaj enkrat rade postale državne prvakinje. Novi sistem nam daje nekaj več možnosti in kdo ve, morda letos le pride na vrsto Kras. Ne delamo si nobenih iluzij, da bo naša naloga lahka. vendar pa bomo storile vse, da dosežemo čimboljši rezultat. Upajmo, da bo tudi sreča na naši strani in da se ne bodo ponovili nejasni dogodki. do katerih je prišlo ob koncu lanskega leta.* Kras v gosteh v Semedeli V sredo je Krasova namiznoteniška ekipa gostovala v Semedeli in se pomerila z domačini. V moški konkurenci je Kras premagal Semedelo z 12:4; v ženski konkurenci pa je slavila zmago Semedela s 7:5, vendar pa je Kras igral z okrenje-no postavo (Milič, Purič in Ukmar), B. S. os izmu muovAiNC sam pri šz čaja Velik poudarek tudi naporom za razvoj tenisa v zamejstvu Na sporedu imajo še društveni turnir in gostovanje Slovanu Teniška sezona ŠZ Gaja se bliža koncu. Bila je zelo uspešna, saj je združenje sodelovalo na turnirju za italijanski pokal, nastopilo je na številnih prijateljskih srečanjih s Koprom. ljubljanskim Slovanom in Novo Gorico ter organiziralo več sa mostojnih prireditev. Vrhunec sezone pa je bil medna rodni turnir, ki ga je teniški odsek priredil ob 15-letnici Gaje. Poleg tekmovalne dejavnosti pa je treba poudariti predvsem napor za širjenje tenisa med zamejskimi ljubitelji športa. Na Padričah sta poleti potekal dva tečaja za mladino ter prav tako dva za odrasle. Tečajnikov je bilo skupaj okoli 35. Ob zaključku sezone je še na sporedu društveni turnir, ki bo od 9. do 16. oktobra. Posebno pričakovanje pa vlada za gostovanje ljubljanskega Slovana, ki je predvideno za NOGOMET Albanci nočejo igrati z ekipo iz SZ BERN — Evropska nogometna zveza je sporočila, da se je alban ska ekipa Nentori iz Tirane odpo vedala nadaljnjemu nastopanju v tekmovanju za pokal UEFA. Zveza je zato naložila društvu za 2.000 dolarjev globe (približno 3 milijone lir). Vodstvo albanske enaj- I sterice se je odločilo, da izstopi iz i tekmovanja, ker se noče srečati z ekipo Dinama iz Kijeva zaradi političnih razlogov. Albanija in Sov jetska zveza sta namreč že leta 1961 pretrgali vse diplomatske stike; zamrznitev odnosov med o-bema državama velja odtlej tudi ,na športnem področju. Med nedavnim odbojkarskim turnirjem na Kontoveiu so se domačinke srečale z Borom nedeljo, 17. oktobra. Med gosti bo namreč nastopil tudi Vehovec, eden najperspektivnejših jugoslovanskih igralcev zadnje teniške generacije. AVTOMOBILIZEM B!omquist v vodstvu SANREMO — Pred zadnjo etapo 24. rallyja Sanremo. ki je veljaven za svetovno prvenstvo, je na prvem mestu začasne lestvice švedski tekmovalec Stig Blomquist, ki ima 5 minut in 37 sekund prednosti pred Fincem Mikkolo in 5’52" pred tre-tjeuvrščeno Francozinjo Moutonovo. Vsi trije tekmujejo na avtomobilih znamke audi. PESARO — Italijanski prvak v Petelinji kategoriji Walter Giorget-ti bo cLnes zvečer branil svoj naslov. Njegov izzivalec bo Giancarlo Ravaioli. OBVESTILA SPDT vabi vse tiste, ki bi radi sodelovali v smučarskem odseku, na sejo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.30 na društvenem sedežu. * • * ŠD Breg obvešča starše, da se bo otroška telovadba začela v sredo, 13. t.m., ob 17. uri. Na ta dan bomo določili skupine in urnik. • • • ZSŠDI obvešča, da bo danes, ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja tržaškega teritorialnega odbora. • * * ŠD Sokol - Odbojka sporoča, ure treningov v nabre-žinski telovadnici za začetnice: v torek in četrtek od 14.30 do 16. ure. Igralke se lahko vpišejo neposredno pred treningom. • • * SPDT obvešča, da bo ob petkih ob 20.30 na stadionu «1. maj* predsmučar-ska rekreacijska telovadba za o-drasle pod vodstvom prof. Furla-niča. • * ŠK Kras — Odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v kratkem pričela v telovadnici v Repno rekreacijska telovadba za odrasle. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Lilijani Kralj - Budin, Salei, tel. 229-375 do 10. oktobra. Uredništvo. uprava, ogiosni eddalak T#5T. Ul Montecchi C. PP 559 Tal. (040) 79 4« 72 (4 linl|a) TIX 400270 Podružnico Gorica Oravorod 24 maggio 1 tal. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeliah 6 00 din, za zasebnike mesečno 90 00, letno 900.00 din, za organizacij in podietio mesečno 120,00, letno 1200.00. PRIMORSKI DNEVNIK Oglas) Peetnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškego tiska. Trst 11-5374 Stran 6 Zo 3 F Ril 2)ro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 LiUbl|«no Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. ^ založnikov 8. oktobra 1982 Odgovorni urednik Gorozd Vesel •n tiska I \ I SPOR 0 IZVOZU JEKLA V ZDRUŽENE DRŽAVE TIČI ŠE NA MRTVI TOČKI Do polovice meseca bo treba najti kompromis za izvoz jekla iz Evropske skupnosti v ZDA Ameriški jeklarji vztrajajo pri zahtevi po zmanjšanju deleža EGS na približno 5% ameriškega trga - V Evropi so že drastično zmanjšali jeklarsko proizvodnjo (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — Vročica med zahod neevropskimi jeloarji, ki v čeda je hujši časovni stiski nestrpno čakajo na epilog spora z ameriko, se b.iža kritični točki. Prihoanji petek ho potekel skrajni rok a koir,,ro mis, ki bi preprečil plačevanje vizo kin kompenzacijskih carin, s kate rimi je ameriška administracija le tos poleči obremeni'a zah.rdnoav ropski izvoz jekla, češ da čez Atlan tik prihaja »podmazan* s krepkimi subvenci.iami. V krogih pa'a če Berlavmont je slišati, da naj bi sporazum dosegli vsaj do konca tedna, kar bi omogočilo finalizaci.it. «gen-tlemenskega* dogovora do 15. ok tobra. larski kompromis že prepozno, kaj ti potrebno ga je skleniti vsaj do prihodnjega petka, ko poteče skra.j ni rok. < BOŽO MAŠANOVIČ Calvijeva vdova in Vatikan •RIM Intervju vdove tragično umrlega bankirja Roberta Calvija, ki' ga je objavil zelo razširjen dnevnik «La Štampar, je vzbudil veliko vznemirjenje v širši javnosti, nejevoljo, osuplost in jezne reakcije pa v krogih .Vatikana. Iz svojega pribežališča v ZDA je Clara Calvi namreč izjavila, da je bil njen Predsednik bruseljske komisije mož ubit. ker mu je spodletela Ua st on Tliom, ki se je ob koncu tedna podal v ZDA, očitno ni ime' srečne roke, kajti spor še vedno tiči na mrtva točki. Jeklarski odno si med evropsko skupnostjo In A meriko so bili napeti ze zadnjih nekaj let, zaostrili pa so se ko je skupina naivečjih proizvajalcev jekla iz ZDA zahtevala uvedbe kompenzacijskih carin, češ da čla niče skupnega trga svoje izdelke proda ja jo pod proizvodno e »no, iz gubo pa pokrivajo s subveivcParm. Poleti jg Washingtonska admini »tračija dala prav tožečim jeklar jem in je naložila plačilo carin, ki pa so bile manjše od napovedi, kar so v ameriških krogih ocen.je vali kot poskus pomiritve med at lantskimi zavezniki, ki se dajejo še zavoljo transsibirskega plinovo da. tekstilne trgovine in izvoza kmetijskih pridelkov. Ker bi subvencije prehudo uda rile zahodnoevropski izvoz, pred vsem pa naredile umetno razliko med jeklarji -r- kajti carine niso enake za vse, gibl.je.jc sc od manj kot dva do 26 odstotkov - je komisija EGS v začetku avgusta predlagala samoomejitveni spora zum. kakršnega sicer zahteva od držav v razvoju, po katerem bi do leta 1985 znižala prodajo jekla na 5,75 odstotka ameriškega trga (kar .je za desetino zmanjšani izvoz >z leta 1981). Na seznamu izdelkov je 11 kategorij, ne pa tudi jeklene cevi. k.jer ima EGS 14,4 odstotni deiež na ameriškem trgu. Jeklarji iz. ZDA — dobro zaveda joč se, da je jeklo treba kovat’ ko je še vroče — so sporazum hladno zavrnili, ugotavljajoč, da je delež F/J S potrebno zmanjšati na 4.9 de 5.0 odstotka ameriškega trga, vštev-ši cevi. Takšno stališče .je spravilo v bes ne le zahodnoevropske .jeklarje, temveč tudi podpredsednika bruseljske komisije Etienna Davigno na. ki se dobro spominja, kolikšne težave je imel. ko je pred dvema letoma ob razglasitvi »očitne krize* v .jeklarstvu skušal izposlovati zmanjšanje proizvodnje in vzposta vitev kvot. da na skupnem trgu ne bi prišlo do vojne cen in zaostrene medsebojne konkurence. Privoliti v ameriško zahtevo bi torej pomenilo znova sklicati nejevoljne jeklarje in jih postaviti pred dejstvom da morajo še nadalje skrčiti proiz vodnjo jekla. Namesto tega se je Davignon :> dlečil za dogovarjanje z ameriški mi sogovorniki, hkrati pa za oste>' pritisk na javno mnenje, češ da v IVashingtonu hočejo več kot imajo pravico zahtevali. Tožba ameriških jeklarjev ni utemeljena z dokazi je zatrdil Davignon. pač pa oosle rilca strukturne krize v tamkajšnjem jeklarstvu ki dela z 42-odstotnimi zmogljivostmi in želi probleme od riniti Zahodni Evropi. Ta je v zač n.iih sedmih letih odpustila 241.000 jeklarskih delavcev, obeta pa se še 70.000 manj do leta 1985. kar ka že. da v EGS zmanjšujejo proiz vodnjo v skladu s padanjem povpraševanja. Letos bo skupna proizvodnja jekla pod sto milijonov ton, kar se še ni zgodilo od leta 195° dalje, kapacitete pa presegajo 200 milijonov ton. Šele v naslednjih letih naj bi se proizvodnja postopoma povečevala, hkrati s oovpra sevanjem, in leta 19oi> dosegla 120 milijonov ton, kar bo kljub zapira nju jeklarn še vedno 58 mili.,onov ton pod zmogljivostmi. Zunanji ministri, ki so v zadnji tretjini septembra razpravljali o nič kaj rožnatem položaju, so odločitev o sporazumu z Ameriko kun eno preložili na 15. oktober skraj ni datum, ko se bo še mogoče izogniti kompenzacijskim carinam. Intenzivna pogajanja ki se jih je lo tila bruseljska komisija, pa očitno niso pripeljala do $oghrija. Ameriški jeklarji vztrajajo pri omeje vanju zahodnoevropskega izvoza na pet odstotkov tržnega povpraševa n.ja, kar v EGS odklanjajo kljub ne varnosti, da se soočijo s carinami. Te bi povzročile pravcato notranjo vojno med .jeklarji iz deseterice, ki bi se nenadoma znašli pred dilemo. kam s približno šestimi milijoni ton jekla, ta problem pa bi o-budil protekcionistične ležr.ie ne katerih zahodnoevropskih vlad. Spor se torej razgreva in v Brus lju ne izključujejo možnosti, da bi naslednji teden sklicali nujno srečanje zunanjih ministrov, ki se sicer sestajajo 25. in 26. oktobra v Luksemburgu. A tedaj bo za jek [»slednja »zelo nevarna politična in gospodarska operacija*, po ka teri naj bi civilna verska bratov- ščina »Opus Dei» (ki imajo svojo trdnjavo v Španiji, a je razpredena po vsem svetu) poravnala dolgove vatikanske banke lOIi do Calvija, s pogojem, da bi Vatikan podprl njene načrte za utrjevanje konservativnih sil v komunističnih državah in v deželah tako imenovanega Tretjega sveta*. Vdova bankirja, hi so ga našli obešenega pod londonskim mostom »črnili bratov*, je tudi zatrdila, da ni nikoli mislil na samomor, ni pa znala povedati, kdo bi ga mogel ubiti. Glasnik Vatikana jc označil te izjave za »gorostanosti*. skliceval se je na demantije »Opus Dei* (ki je pa začuda prav pred kratkim dobil od papeža posebno priznanje in pristojnosti. Iti odvezujejo bratovščino pokorščine škofom), zanikal je, da bi Janez Pavel II., sprejel Calvija in v bistvu demantiral vse trditve vdove. Ostaja pa kljub te- mu še vedno odprto vprašanje odgovornosti IOR pri bankrotu Calvi-jeve banke (v kateri je imel vatikanski finančni zavod baje precejšen delež) in vračanja dolgov. Po razpoložljivih podatkih naj bi bil IOR neposredno dolžan vsaj 200 milijonov dolarjev, ne glede na odgovornost, ki jili je njegov predsednik, ameriški škof Marcinkus, prevzel z »pokroviteljskimi pismi* v podporo nečednim Calvijevim poslom, ki so povzročili zavodu »Bončo Ambrosiano* izgubo skoraj 2X00 milijard lir. MONROVIA —- Reševalne ekipe še vedno preiskujejo ruševine liberijskega ribiškega mesteca Ne Nye. v katerem je zaradi zemeljskega usada izgubilo življenje 200 oseb. Možnosti, da bi našli preživele prak tično ni. ker je blato povsem za polnilo vse odprtine v ruševinah. PO POLDRUGEM LETU STRPNEGA IN SOLIDARNEGA SODELOVANJA Med francoskimi komunisti in socialisti razhajanja pri vodenju gospodarske politike Za KPF je Mitterrand na cesti reform vse preveč pritisnil na zavore - Marchais pa ni odrekel podpore socialistom (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) PARIZ — Ali je med socialisti in komunisti, glavnimi partnerji vladne koalicije, po poldrugem letu strpnega in solidarnega sodelovanja znova prišlo do trenja? Koalicijski motor se sicer še ne pregreva, teda ž€ dober teden se pod pokrovom francoske levice močno iskri. Za trzanje je seveda kriv težavni gospodarski položaj, v katerem je Mitterand na cesti reform močno pritisnil na zavoro. V začetku tedna se je na dvodnevnem zasedanju sestal centralni komite KPF in Andre Lajoinie, član sekretaritata in po kuloarskih govoricah skorajšnji Marchaisov naslednik, je v poročilu, posvečenem «akciji za razvoj nacionalnega gospodarstva, družbenega napredka in pravic delavcev*, vladi brez dlake na jeziku očital, da popušča »pritisku desnice in delodajalcev*. Tudi •iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiilUfiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiilUiitiiHiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimtiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii V VZDUŠJU VELIKE ZMEDE IN NEGOTOVOSTI V DRŽAVI Poljski parlament bo jutri odločal o novopredloženem sindikalnem zakonu Odločilno obdobje za nadaljnjo usodo Poljske - Varšavske ulice zasute s propagandnim materialom - Voditelji sindikata Solidarnost pozivajo k manifestacijam VARŠAVA — Pred jutrijšnjo razpravo v poljskem parlamentu ki bo brez dvoma sprejel nov zakon o sindikalnem združevanju, je v Varšava čutiti veliko negotovost in zmedo. Predvsem še ni popolnoma jasno, kaj bo zakon pravzaprav Dri-nesel in česa vsega ne bo dovoljeval, saj so dosedanje informacije o njegova vsebini dokaj skope in ne jasne. Nič čudnega torej, da se je tako med poljskimi množicami, kot v mednarodni javnosti razširilo pre pričanje, da gre v bistvu za en sam ukrep: protiustavno ukinitev Solidarnosti in z njim vseli upov. ki jih je ta sindikat vzbudil prt Poljakih. Varšavski trgi in ulice so v zad njih dneh prekriti s propagandnim gradivom, s katerim ilegalno vod stvo Solidarnosti poziva Po’jake k manifestacijam proti sprejemu novega zakona. »Formalna ukinitev ne bo zatrla Solidarnosti* piše na letakih »poljski narod .je vanio položil vse svoje upe. Vsi bomo stopili v ilegalo in se naprej borili za neodvisnost, demokracijo, resnico in pravico.* Vodstvo Solidar nosti, čeprav zdesetkano zaradi aretacij in umika v podtalno delovanje, je prepričano, da je na počil trenutek, ko bo lahko znova strnilo okoli sebe delavske in ljud ske množice: nov zakon bo do njegovem mnenju dvignil nepremostljiv zid med ljudstvom in državno obla st;,o„ medtem ko bo huda gospodarska stiska prispevala svoje k mobilizaciji delavcev v tovarnah. Da je poljski trenutek resnično odločilen za njeno nadaljnjo usodo, potrjuje tudi nepričakovana o d'očitev primasa Gh-mpa, da se odpove obiskom v Vatikanu ZDA in Kanadi. To je po mnenju opa zovalcev storil pod pritiskom kle ra. ki mu oči!a preveliko urevid nost pri političnem opredeljevanju in premalo odločno podporo Soli darnosti. Namesto njega bo dele gacijo poljskih škofov v Rimu vodil krakovski kardinal Macharski. Udeležila se bo svečanosti, na kateri bodo razglasili za svetnika Kamorist za zapahi V Porticiju pri Neaplju so agenti aretirali bossa neapeljske kamere Vincenza Scognamiglia, ki ga dolžijo umora pripadnika Cutolove tolpe Stefana Raia. Za zapahi je zaradi tega zločina že Gennaro Can-cellieri, medtem ko je še vedno na begu Vincenzov brat Luciano. Seognamiglia so aretirali, ko se je z ženo nahaja) v neki šoli, ki so jo zasedli brezdomci (Telefoto .AP) Maksimilijana Kolbeja. poljskega duhovnika, ki je v nacističnem taborišču v Auschivitzu, žrtvoval svoje, v zameno na življenje nekega rojaka', družinskega očeta. Papež Wojtyla, ki je primasu izrazil svo jo solidarnost, se .je v zadnjih javnih nastopih le posredno dotakr.u napetega položaja v svoji domovi ni. ko je izrazil hudo zaskrbljenost in bolečino ter upanje, da se bo na Poljsko vrnilo obdobje »dogovarjanja* med različnimi družbeni mi silami Z zaostrovanjem položaja na Poljskem pa raste tudi zaskrbljenost v mednarodni javnosti, ki si od novega zakona očitno ne obeta nič dobrega. Francija jo je izrazi’a po diplomatski poti, medtem ko ie do litični urad zveze evropskih demo krščanskih strank izdal izjavo, v kateri ostro obsoja odločitev poljske vojaške vlade o orinravi svobodnih sindikatov in jo ocenjuje kot novo kršitev helsinških sporazumov. Izredno živahne- pa so reak cije v vrstah italijanskih .sindikatov. Zelo odtočno še ie offlasil generalni tajnik UEL Benvenuto. ki pravi, da gre za »sramoto za poljski narod* in p »zgodovinski nesmisel*. Generalni tajnik CISL. Pierre Carniti pa je poslal predsedniku vlade Sparloliniju zahtevo, naj italijanska vlada skuša na vse načine vplivati na poljske oblasti. Včeraj je Spadolini Carnitiju odgovoril s pismom, v katerem deti njegovo zaskrbljenost za razvoj poljske situacije in v polni meri potrjuje namen svoje vlade, da se bo še aktivneje zavzela za splo? tovanje civilnih in človeških pravic na Poljskem. Južnotirolski «paket» v zaključnem obdobju RIM — Predsednik vlade Spadolini je včeraj začel z vrsto sestankov z delegacijami strank, s katerimi je razpravljal o vladnem o-snutku južnotirolskega »paketa*. Včeraj so bile pri njem delegacije KD. KPI, PSI, PSDI in PRI, v prihodnjih dneh pa se bo srečal še s PL1 in SVP. Doslej so se predstavniki vseh interpeliranih strank o predlogu o- snutka izrekli pozitivno, samo predsedstvo vlade pa je izjavilo, da je na sestankih prišla do izraza »soglasna želja, po čimprejšnji od pravi preostalih nerešenih vprašanj, da bi zagotovili uravnovešene pravice obeh etničnih skupin. Ekologisli obtožujejo Kalijo PARIZ — Ekološka organizacija «Greepe;ice* je zahtevala poseg francoskega in danskega ministra za varstvo okolja zaradi italijan ske namere, da bi v Atlantiku potopili 70 kubičnih metrov raznih materialov, ki jih je v Sevesu prepojil strupeni dioksin. Italija je namreč ena od držav, ki še ni pod pisa’a mednarodne konvencije proti onesnaževanju morja. BRUSELJ — Angola in Mozambik sta izrazila željo, da bi pristopila h konvenciji iz Lomeja. sicer se v besednjaku voditelj KPF in komentatorjev njenega glasila »LTIumanite* znova pojavljajo izrazi iz časov predvolilnega pričkanja, n.pr. termin »lažna levica*, kar je nekdaj preprosto pomenilo Mitterrandove socialiste. Delavci so zaskrbljeni in nezadovoljni, je dejal referent, toda zaradi ofenzive desnice in zmotnega tolmačenja »lažne levice*, da na razburkanih valovih mednarodne krize ni mogoče hitreje pluti, so množice preveč pasivne. Tudi prokomunistična sindikalna centrala CGT člane spodbuja k večji mobilizaciji, in v nekaterih velikih podjetjih, recimo Peugeotovih tovarnah, občasne stavke že hromijo proizvodnjo. KPF se je namrščila že ob mar- jev oproščeni prispevka Ministra Beregovoy in Ralitte sta se celo javno spopadla, kar je bil prvi primer, da je kak komunistični minister razhajanja prenesel iz zaprtih vladnih sej na ulico Vodstvo KPF ni spregledalo, da skoraj vsa preverjanja javnega mnenja že lep čas kažejo postopno slabitev vodilnih osebnost’ režima, vštevši predsednika države in premiera. Socialistična stranka doživ lja tudi osip na občasni!) krajevnih volitvah. Zato je šibkejši partner nemara ocenil, da si more privoščiti prvi resen opomin, in si s takšnim pravočasnim opozorilom vnaprej zagotoviti opravičilo za morebiten neuspeh levice na bližajočih se občinskih volitvah. Tudi pozivi k «zaostritvi razrednega boja*, za’dnje pKJ