ISSN 0350-5561 u kon^c tedna V noći na petek irv petek dopoldne se bi dež od zahoda okfBpil in zajel vso Sioveníjo. Vmes bodo tudi nevihte. V soboto bo ddno jasno s spremenljivo oblačnostjo in krajevnimi plohami. Več dima kot ognja Požigalskega gasilca je izdala majica ^ Začela so se volilna opravila V ponedeljek so sc /accla prva volilna opravila pred lokalnimi volitvami» ki hodo 22. oktobra. Od o meni C nega ^^^ laliko volilni upravičenci na upravnih enotah oddaio glasove podpore posame/nim neodvisnim kandidatom za župane in (jbcinske ter mestne svetnike. Kandidature morajo politične stranke in vtîlilci vložiti najpozneje do 27. septembra do 19. ure. Na tokratnih volilvah hodo volilni upravičenci volili 210 županov in 34CG svetnikov. Med novostmi letošnjih volitev je obvezna 20-odsiotna /astopa-nosl obeh spolov na kandidatnih listah ter večje število potrebnih podpisov voUcev za vlaganje kandidatur neodvisnih kandidatov/a ^pana. Posame/ni županski kandidat. ki bo nastopil na volitvah s podporo volilcev, bo moral po novem ?:brati najniauj dva odsiolka podpisov gleJe na átevilo volilcev v volilni enoii, vendar ne več kol 2500. Neodvisne liste bodo lahko kandidirale s podpisi 15 volilcev. Predvolilna kampanja se uradno /ačne 22. septembra. Od ponedeljka dalje delujejo tudi občinske volilne komisije, v političnih strankah pa potekajo uradna kandidacijska opravila. ■ip šteyilka 34 četrtek, 84. avgusta 300G šaleški grad je gorel, ljudje so rajali 300 SIT ■ 1,25 EUR ICAIIIO xíiim. Na pomoči r Bojmrm ŠpmgBt To je znan gasilski pozdrav. Tako kol je. redmo. Srečm! mdarski poziiraw Kontic kofKe\' sla oba zelo domiselna. Gasilce pokiiCmo na pon7oć v ndičnih sintadjaJi, ne te ko zagori, ('^eprav Jih najpo-goKieje f>o\vziçenio prav i' požari. Rudarji, ki si kruh služIjo globoko pod zemljo, kjer ni sončne sveilobe, pa si oh .s vojem leikem delu iskreno wšCijo, da se srečno vrnejo iz globin, /akaj Jak iivcd? Velenje je že dve kU na neslavnem pravni nmlu r državi iM) številu fwdlakn/enili /jožarov. Vpreleklil} dneh so poli-cisli in kriminalisii uiipeli s pomočjo dveh občank ujeli /}oži,^alca. kije leios podiaknil pel požarov Fani je še nojsinik. kot je bil najstnik liidl lisU, ki je lani podtaknil več večjih p(ćarov. Materialna škoda zaradi podtaknjenih požarov Je samo letos presegla 9 milijonov tolarjev, lani še veliko Da o lem. kako hudo je doživeli požar na ivojl lastnini, niti ne govorimo. To pusti posledice ludl na duši, \erjemiie. Moja itara mama, čisla Veletyčanka, mi Je znala /jovedaii, da je moderno mesio Velewe raslo na />ožarih in/au.UJi. /nano Je, da je tudi v začetku sedemdesetih let prejšnjega .sioletja v hflenju velikokrat gi>relo. Čeprav ^o xedni? ugoto vili. da so bili požari podtaknjeni - največJih Je bilo v Stari vasi - požigalca nikoli niso odkrili. .A domačini so močno sumili, kdo Je. Dokazov pa ni bilo. Ker verjeino ludi prave volje, da Jih raiihčejo, ni bilo. ^lo Je le zalo. da se mesto širi in niHte tako. kol so si zamislili vizionarji. Sama .'iem \ ro.snih otroških leiih doživela dva i)ožara. Ne bosie verjeli, a še se mi dogq/a, da ju sanjam. Zelo živo. Pa Je minilo že več kiA lei Kuj pa vodi mulce, ki podtikajo požare v zadnjih leiih? Kdo ve. Vprasa/ye. na katerega vi^rjeino lahko najti odgovor, najdejo le strokcmijaki. Ti.%U, ki se ukvar/^io z našo duševnostjo. Zadnji primer je sploh težak. Ker je bil požigalec ga.silec. In po tem. ko je požar podtakr.il. je l^idi gasil. Tovrstnih primerov Je bilo tako v Sloveniji kot po s <-eiu že veliko. en požar Je zaznamoval leden, ki ga zaokn/žamo v tej številki časopisa. Na slrehi doma kulUire. Tam res nimajo sreče, si^/Je zagorelo že ireljic, odkar teče obnova. Ljudje, ki so opazovali, kaj se je dogajalo na strehi, so ml pripovedovali, da so gasilci poirelmali zelo ivliko časa, da .so zučeh ga.'iiti. Na i)otaríšče so najpre/prišli irije gasilci in ci.'Uerna. lestev so na pcmioc poklicali kasnije. Medtem so delavci skorq/đa že sami /wgas il i jTOžar Pravijo, da Je velika sreća, da Je bil požar obvladljiv. Gasilci pa so tiatu fmredo-vali do minule natančno opi.wno akcip gašenja. In dodali, da vedno polrebiifejo nekaj časa. da prideio do mesta požara in da se na /ilem pripravijo na gašettje. Oh konai pa k nekam ćisio drugam. Na {)okopaUšče Pod kraj. Hudobna mačka, ki tam napada nič krive in dolžne obiskovalce, je menda še vedno na svol)odi. Mačjega alarma tond še ni kmec! Ujeli bf ncpačno muco, kije pač prišla po hratHi r nastavi/cm kletki, zalo ni čudno, da se Je v zavelisài pustila celo božati. Gospa. ki Jo Je napadla nazadnje, Je namreč napadalno rumemrjavo tigrasto mačko pred dnevi spel opazila na pokopališču. V lem času pa naj bi napadla Še enkrat... Želim vam miren in varen teden, ker kaj drugega ob koncu tega pi.svnja ležko zaželim! Gorenje v Švico Siarotriki dan /e Salek povrnit v zgodovino. Zvečer je simbolično zagorel Šaleški gradf zabava pod nJim pa se ie začela že zgodaj popoidne. Na sliki: Vezilje so prikazovale veščino, ki gre iz roda v rod. hš 9770350556014 lokalne novice Izredni visokošolski študij strojništvo v Celju Celje - Fakullcla /a strojništvo Univerze v Ljubljani seje odzvala na ptibudd gospodarstva savinjska rcglie ter Viije strokovne šdic v Celju o organiziranju posebnega študija, tako imenovanega nadaljevalnega visokošolskega strokovnega iludija Strojništvo • smer proizvodno strojništvo. Mo/nosi tovrsinega izobraževanja so predvideli že za študijsko leto 2006/2007, in sicer samo za diplomante višješolskega strokovnega študija strojništva v Celju. Po predvidevanjih bo studii irajal tri leia ter nekaj mcscccv za izdelavo diplomske naloge. Po uspešno končanem študiju bodo udeleženci pridobili naziv diplomirani inženir slmjništva. mtp v v Šentilju so začeli dolgo praznovanje Velenje - Krajevna skupnost Šentilj vsako leto 1. septembra bogato zaznamuje krajevni praznik. Tudi letos se ne bodo iznc/erili tradiciji» kol ponavadi pa bodo prireditve pomagali pripravili tudi v društvih, ki delujejo v kraju. Prireditvcsot^: pravzaprav začoleže v torek, ko je športno društvo liOH pripravilo turnir v ruskem ke^janju. Nadaljevali bodo v sob{)to. ko bo i^to društvo ob 16. uri na igrišču v Šaleku pripravilo turnir v odbojki Na sam praznični dan. I. septembra, bodo pri pt»družnični osnovni šoli pripravili otroški živ žav. 3. septembra bodo v tamkajšnji župniji pripravili farni praznik. Praznovanje se bo nadaljevalo drugi vikend v jieptcmbru. ko bodo pripravili še nogometni ttmir med zaselki. V prvi polovici septembra načrtujejo še srečanje upokojencev in krbiiev, kijili bodo predal) namenu v času praznovanja. Hna takih je cesta l.aze-Pod-koželj. kjer obnova še poteka. Ko jo bodo predaii namenu, bodo praznovanje zaključili s podelitvijo krajevnih priznanj, i etos bodo ta prejeli KîD Šentilj, Maijana Kuhar ter gledališka sekcija Kulturno prosvetnega društva Franc Shreiner. ■ bš Znan tretji uradni kandidat za župana Šoštanj-v občini Šoštanj sta doslej uradtu) svojo kandidaturo za župana na jesenskih lokalnih vf>litvah napovedala Branko Sevcnikar (SD) in Darko Menih (SDS). Pred nedavnim pa seje v ta boj vključil še iretji kandidat, in sicer Maoan Vrtačnik. ki vtem mandatu zaseda enega od sveitiiških mesi v šoštanjskem občinskem svetu. Vrtacnikje kandidat Slovenske nacionalne stranke. Taje njegovo kandidaturo že pt)trdiJa, V jeseni materinski dom Mozirje • Škofijska K a ril as Maribt)r je lelos prvič organizirala delovni tabor za mlade. Z njim želijo obogatili ponudbo za tiste, ki bi radi pomagali nekaterim ljudem v stiski, K sodelovanju so pov^ abili dijake Škofijske klasične gimnazije Antona Martina Slomška i/ Maribora. Odzvalo seje 9 dijakov, ki so prejšnji leden obnavljali hišo in urejali <)kolico Andrejevega doma v Moziiju. Slednjega je /upnija Mozirje oddala v brezplačen najem Škofijski Kariias Maribor za izvajanje programa Pomoč materam in ženam v stiski oziroma za materinski dom. V njem bo prostora za pet mamic z otroki, skupaj K), lakšno enolo naj bi odprii tudi v Žalcu. Vodja projekta v Moziou Polona Sporinje povedala, da je ta oblika koristnega druženja mladili, spoznavanja kulturnih in naravnih z nam en i lost i okolja, uspela. Tabor je dosegel namen, zaradi katerega so ga organizirali. Sploh veseli so bili naklonjenosti tamkajšnje lokalne skupnosti. Mozirske župnije in občine, župnijske Kariias in drugih ljudi dobre volje, med katerimi so nekateri prav tako poprijeli za delo pri urejanju doma, Svoja vrata naj bi doni odprl 23. seplembra leU)S. mtp Oglašujte na Projekt Mlinarjeva zidanica Zanimiv objekt iz začetka 16. stoletja naj bi v občini Šmartno ob Paki preuredili v turistične, kulturne in protokolarne namene - Za izvedbo projekta naj bi pridobili tudi evropska sredstva Tati^nd Podgoréek Svetniki Občine Šmartno ob Paki so na zadnji seji pred poletnimi dopusti dali soglasje za nakup objekta Mlinarjeva zidanica in pripadajočega prihli;^iio 1) tisoč kvadratnih metrov velikega zemJjišča, Denar, 4 milijone l{>la-rjev, bodo pridobili s prerazporeditvijo sredstev in z rebalansom proračuna, potrebnih aktivnosti pa naj bi se Že lotili. Kot sla na seji povedala šniarški župan Alojz Podgoršek in Janez Dvornik, direktor tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center (ta bo nosilcc projekta), je Mli-naijeva zidanica edina od 16 oziroma 17 zidanic na območju občine. ki je naprodaj in je zelo zanimiva. Stoji na dobri lokacyi in ima svojo zgodovinsko vrednost. Po pisnih virih sega v začetek 16. stoletja. Poleg zanimive gradnje so njena posebnost štukature na pročelju, sploh zanimiva pa je iz celega kamna izklesana okenska lina v kleli, kar je - po zagolovilih zgodovinarjev • velika redkost v tem delu države. Jd za k'à] naj bi namenili objekt? /a obogatitev turistične ptmudbe in ^)bčinske protokolarne zadeve. V spodnjih prostorih objekta naj bi uredili klet. v kaieri bodo prikazali proizvodnjo in predelavt^ grozdja v ^no, v zgornjem delu naj bi obnovili peč, kuhinjo, kamro za potrebe etnološkega muz.eja, uredili prostor za izvedbo praktičnih tečajev kuhanja, svoj kotiček bi lahko v objektu našli še čevljarji, soda rji, čebelarii. Tako urejen olv jek: bi laiiko slu/il tudi predstavnikom NJE OBVESTILO O ZAČASNEM ZAPRTJU PARKIRIŠČA OB STANTETOVI CESTI V VELENJU Spoštovani! Obveščamo vas, da zaradi inrediM kanalisacUe in Mfaltiranja v času od 28* 8* do 30.9.2006 no bo mogooo partdrarti na sunanlom paridriifiu ta osobna vosila ob Stantotovl ulfci v Velenju, Prosimo vas, da dosledno upoštevate začasno prometno signalizacijo. Hvala za razumevanje! Investitor; Mestna občina Velenje Izvajalec: MINS NO 1 d.o.o. Turizem na Rogli za telo in dušo Turistični center s cerkvijo - Kdo je ustvaril spor med ministrom Vizjakom in direktorjem Zagožnom - Sodne odločitve tako in drugače - Namesto vinogradov res le gričevnata gola rebra?! Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev. Poklii^iteoa/ 898 17 50 Pravijo, da sť je v nedeljo zgodil m Rogli zgodovinski dogoiiek • tako za W tumnćno-rekreaaj'iki ceniar kot :a síowtKko cerkev. Tu ^o namreč položili in l)laiia<:lovili leifieljni kmen 2a novo ierke\\ ki naj bi pomenila fiov mejnik pri liirisiični ponudbi tega centra, VfuHsUčnetn cenim pravijo, da so sledili teljam gostov, ki si telijo na tem ceniru tudi tak oiyekt. z izgradnjo cerkve bodo turislivno ixvntdho dvignili mi še raven. Pobuda za lak objeki naj hi prišla iz turističnega cefiini Rogla, čepim si del pobude »lastil ludi cerkev. i)eis[vo pa Je, da Je investilor gradnje zreški Unior. Cerkev naj bi zgradili ^e iefo.%. opremili pa prihodnje leui Cerkveni objekt, ki ga bodo zgradili lako. da ix) lepo sa je med nekaterimi vzbudila mipoved na.^egi/ go,'ipo-darskega ministra Andn^a Vizjaka o lusminjenju gosi)odarstva. pri »našem*' Jažeui Zagožnu, zlasii o la<^ff!injenju energeiike. Zagožen naj bi bil sprva zaradi leh napovedi, za katere ni vedel. prec(d zgrožen, zato nekatere zanima, kdo Je t^osegel imes, da so se stvari med ministrom in direktorjem Holdinga Slovenskih elektrarn tako hiirtt zgla^ dile, du že doher dan kasneje ni niti nnilo »dišaiof po kakem sporu. Nekdo je očiino čarobno pomahal z oljčno vejico in vseje bilo le/)o gladko in lako. kol se za dva vidna predstavnika države spodobi. Ni pa ie mint In pomiritve v /^priment Petek'<. Sama žrtev tega firimera in mnogi drugi opozar/^Ja da potrditev o/vostilne .sodbe meče slabo luč na naše sodstvo, optyzarjajo na moć denarja, na pritiske na sodstvo in podobno. So pa ludi laki. ki pruv v takih razstxHiah vidijo odločnost in samostojnost sodstva, ki ne podlega političnim pritiskom, o kakršnih je bilo v času tega procesa nidi usliša ti fr. Ostaja seveda gre- nak priokus zaradi nekaterih slabo wdenih postopkov vse od začetka preiskave. V teh dneh je prišla v javnost še ena razsodba v ludi dokaj rari'piiem prímeru z našega konca. Višje delovno sodišče Je zavrnilo pritožbo Sama Fakina, nekdanjega direktorja adj.ske bolnišnice. Tegc so po ^aferi v celjski bolnišnici* razrešili pred skoraj štirimi leti. z direktorskega stolčka naj bi ga bili spodnesli očitki o neusirez?tem po-slovarju in predvaem nesrečni eritr(>i)oelin. Koi je sUšad, se bo zaradi takšne odločitve yišjega sodišča priložil. V Celju pa so nekateri v ponedeljek ludi z zanimanjem pričakovali vrnilev s porodniškega dopusta direktomv občinske upra\'e Tine Kramer Glede njene zaposlit\'e na to delovno mesto je bilo veliko zapletov, sc^je naj ne bi bili zaposlili pravilno, ker ni imela dovolj delovnih izkašerij. Ustrezna državna služba Je ugotovila, da jç bila njena zaposlitev nezakonita. Celjska oličina se je pritožiia. In čeprav mii bi r primeru, da bi delavka znova zasedla to delovno me.^to. posegla delovna inšpekcija, se to vsaj prvi dan ni zgodilo. Nekateri v Celju z zanimanje čakajo dokouč/ti razplet. Ob vseh teh domačih zapletih pa so tudi taki, ki so povsem drugačne vrste in tudi l)ol/ wdržavnega pomena. Kol na primer usotla vinogradništva in vino.f^radov. Evrofxi se namreč resno spravlja nad vinograde, in če bodo obveljala sedanja i>rlt)oročila, uaj bi padlo veliko trsow Pri nas pri tem .se^Ýda ne gre le za to. da bi bili tako ob fin-cej litrov rujnega vinca, trpela bi tudi j)odoba naše pokrajine. Si lahko zamislite mtše griče brez vinogradov?! Pokazala bi se gola rebra, da bi se čJoveku in bogt/ orosilo oko. Zato ni Čudno, da mnogi, ludi ob kozarčku rdečega aH belega, razglabljajo o evrop.e Vovh (odgovorni urednik), Milena Krs«£>ftanific fpomo^rûo ur^jmhsf Janez Piknik. Tdtjsn^ PodgorMk. Bo|3ro ^pegei (novrarfi), Mira ZaKoiek lurednica lađ^), Janja Kolina-ip»^! (termina uredrica). T)n>až Geršak (oblikova^X Profaganti: Nina Jug (vod^ propa^nde). Sa§o Konefinik. Jure deričnčk (propagandista): mé iffttâtva la ifrnft 33^0 Mama mWi U. p. p. 202. Islslon |0S| m 17».teltfll (0»897 464?4. TRR. Nova LB, Vétenje: 0242S40201S38S4 Eflal: pra$$Sriâscas si mionnle fei ont. prtprwi: Kai ćas Ox).o. TIÉ: Tslorra SETdd. NaHadt: 3.400 (zvMov NKiaroàMlti folograll) Jn rokopBov t» vračírat Po iá(m o OOV je âs* uvràc^ med proM» flfamativrrtga značapsa kaíete se tfaću^ davë< po 6.51)6 sicpnji, Letno izda $2 Stevdk DOGODKI »Delati tako, da bomo vsi zmagovalci« Novo šolsko in študijsko leto na šolah Šolskega centra Velenje brez novih programov, a tudi brez prostorske stiske - V programih za zdaj bhzu 70 dijakov manj v primerjavi s prejšnjim šolskim letom - Na MIC-u pogoji, kakršnih nima nihče na področju izobraževanja v Sloveniji Tatjana fiodgorsak /a već kol 250 zaposlenih na Šolskem ccmru Velenje (iCW) se je novo Salsko lelo /acelo pred lednom dni, Do 1. septembra, dneva /aCelka novega šolskega leia, morajo namreč ^ marsikaj postoriti. Med drugim na popravnih i/pilih dali dijakom« ki niso hlli uspešiii v junijskem roku» ^ eno priložnost. »Trudimo se. da hi uCni lispeh do 1. septembra presegal 95-odî^lolkov,« je povedal direktor ŠCV [vari Kotnik in nadsljevai. »prav lako moramo do lakrat pripraviti urnike. Ti sodijo med naše največje projekte, saj poskrbeli za kar najbolj utečeno deJo vseh udeie/.encev v izobraževanju - 10 je več kot 2?00 dijakov, čez 700 studentov in tudi prccej odraslih - ni enostavno,i> Vse prej kot enostavno - pravi Kotnik - je zagotavljanje cini boljših pobojev za izvajanje vzgojno- Z obiranjem hmelja več nevarnosti na cestah v začetku tedna se je začela sezona obiranja hmelja - Na cestah v bUžini hmeljišč bo potrebna še večja previdnost v pifiiedeijck so pridelovalci hmelja zaceli obirati pridelek. To pa, kot vsako Icio, pomeni, da bo v okolici hmeljišč na cestah več traktorjev in peivcev. /aradi spremenljivih vremenskih ra/.mer pa je možno, da bo na voziščih tudi več umazanije oziroma zemlje. Vozniki mt)tornLh vozil iji drujil udolcženci v prometu bomo morali bili ob vožnji mimo Imieliišč, ki jili je v Savinjski d(»lin: se vedno zelo veliko, bolj pozorni, upoštevati bo treba tudi postavljeno prometno signalizacijo. Ko boste vozili mimo hmeljišč ali za iraktojji, ki prevažajo obrani hmelj, naj vas ne preseneti spolzko vozisCe. ki nastane zaradi umazanije na kolesih traktorjev. Zato svelujelo, naj vozniki vožryo prilagodijo trenutnim prometnim razmeram in so v okolici hmeljišč se posebej pozorni tako na traktoriste kot tudi na peSce. kise v nočnem času pogťíslo spo/.abijo in 'm svojo bt^ljso vidîiost ne storijo nič. Pričakujejo pa. da jih hodo varovali vozniki sami. Na cestah, kjer se bo opravljal prevoz hmelja, posebnih prometnih režimov nc bo. ■ MESTNA OBČINA VELENJE Javni pozhr Varstvo starejših v domačem kraju Ministrstvo zq delo. družino in socialne zadeve je 11. julija 2006 na spletni strani objavilo Javni poziv za Izvajanje oskrbe v dmgl družini. S tem želijo povečati število stdrejših, ki bodo vključeni v oskrbo - ne le v domovih za starejše, temveč tudi pri drugih družinah. Storitev je namenjena vsem tistim, ki potrebujejo pomoč, pa v domu ne dobijo mesta ali se za odhod v dom Iz različnih razlogov ne morejo odločiti. Ministrstvo k Izvajanju te oblike oskrbe vabi vse, ki imajo ustrezne prostorske pogoje in so seveda starejšim m drugim odraslim osebam, ki zaradi zdravstvenih ali drugih težav niso v celoti samostojne, pripravljeni zagotavljati pomoč. S to storitvijo bo po eni strani uporabnikom zagotovljena prijaznejša In cenejša storitev v domačem kraju, na drugI strani pa si bodo tisti, ki zlasti na podeželju razpolagajo s primernimi nastanitvenimi prostori, iahko zagotovili socialno In materialno varnost. Rok za prijave se izteče 29. decembra 2006, Posebna komisija bo prispele prijave redno mesečno pregledovala. S prijavitelji bodo opravili razgovor, na voljo pa jim bodo tudi za vse nasvete In podrobnejše informacije v zvezi z opravljanjem storitve in sklepanjem pogodb. Več Informacij o javnem pozivu za opravljanje storitev institucionalnega varstva v drugI družini lahko zainteresirani dobijo na spletnih straneh Ministrstva za deto, družino In socialne zadeve Ívww.mddsz.gov.si Centru za socialno delo Velenje (telefon 03 8984 504 -mag. Jelka Fužir, 03 8984 522 • Lidija Hartman Koletnik) rn na Uradu za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje (03 8961 881 - Nevenka LempI). Direktor Šoiske^a centra Velenje Ivan Kotnik: "Kakovost na vseh področjih delovanja centra in skrb za udeležence izobraževanja bosta se bolj v ospredju i(ot doslej," izobraževalnega dela. saj so /ah-leve vedno večje, denarja za le namene pa vse manj. Kljuh lemu so v leh poćilniških dneh posodobili Iclovadnico C\ obnovili parkel v preostalih telovadnicah, za posiv dobitev računalniške opreme so namenili hli/u 50 milijonov tolarjev, uredili so 15 dodatnih parkirnih mest. Daleč pred vsemi nalaž-baml pa prednjači izgradnja drugega in ireljega ohjekta na ob- močju Medpodjciniškega izobraževalnega centra (MIC) na Starem jašku v Velenju. / njima boćo pridobili već kot 6QOO kvadratnih metrov površin, oba objekta pa naj bi žc služila svojenm namenu konec prihodnjega meseca oziroma v zaceiku oktobra. Tu bodo uredili predvsem učilnice za praktični pouk in laboratorije. »Na MIC-u bomo imeli tako na voljo vcc kot 30 tisoč kvadratnih meinw upíírabnlh površin, sodobno opremo. Takih možnosti, kot jih h>di) imeli udeleženci izobraževanja na MiC-u. nimajo nikjer v Sloveniji, zato jih moramo s skupnimi moCmi izkoristiti najbolje. Delali bomo morali tako, da bomo vsi zmagtwalci. da bomo dosegli zasiavyene cilje, med katerimi moram še posebej izposiavitl upt^rabno /nanje. To in dobra organiziranost bosta omogočila večji prodor na zunanji ti^, kar bo ludi za cenier, koi je nai ne samo priložnost, ampak tudi potreba. NaSa podjetja odpirajo tovarne tia trgih bivšo Jugoslavije in mj racuuamo. da bomo zaposlenim v teh tovarnah omogočili pridtîbitev potrebnih specialnih znanj v programih naSih M.k Na ug(itoviicv, da bo novo šol-skti leto v zgodovini ŠCV zapisano kot leto. v katerem so rešili večletne prostorske ležave, seje Manj dijakoV; a več študentov Po doslej zbranih vpisnih podatkih bo sedlo violske klopi manj dijakov kol v lanskem šolskem letu. V prvi letnik vseh pelih §()l oziroma v več kot 4(J programs)V so namreč doslej vpisali blizu 70 dijakov manj, kol so jili v lanskem šolskem letu (460 dijakov, lani v lem času 522). V petih pn)gramih Višje strokovne šole (Hlektroiiika, Ruda rs Ivo j n geoleh no logij a, I nfo rmat i ka. Ko mu n a 1 a i n Me ha l ron i ka ) priča-kujejo toliko študentov kol v lanskem studijskem letu (740). Pi»leg Murske .Soboie, kjer so usianovili dislocirano enoio pred dvema letoma, hodo izvajali izobraževanje za izredne studeníc v Lendavi (program Komunala) in v Slovenskih Konjicah (informatika). A' programe poklicnih in srednjih šol centra se vpiše vsako leto manjdijakov. v programe viSje strokovne šoJc pa vsako let već študentov. Le z naštetimi možnostmi števila udeležencev izobraze-VMnja ne bomo mogli povečati, saj 'mešamo' isto populacijo, /aio se žc nekaj časa truditno. da bi 'moskittť programom dodali kakšnega 'ženskega'«. Ocenjujejo» da je to turizem. Kotnik odzval: »Drži. Doslej so nas vedno, kadar smo želeli pripeljati v dolino nov program, vprašali. kam boste pa to dali. Sedaj pričakujemo več težav pri tem. kaj bi ^e pripeljali, da bodo pn)siori pohti. Kajli ne bomo preživeli, če bodo II služili samemu sebi. Poslej se bomo torej lahko prccej več ukvarjali z vsebinami in mnogo manj z zidovi.« V la splet prizadevanj je Kotnik uvrstil Se izvajanje projektov, domačih in mednarodnih, v katere bodo poleg učiteljev vključili tudi dijake, pa aklivnosii pri promociji šol. »V občinah Zgornje Savinjske doline» Žalec. Vitanje Iji Mislinja je zaključilo devetletno Šolanje 753 učenccv. Od leh jih bo nadaljevalo izobraževanje pri nas le 51.« Poleg kako voslnega dela na vseh področjih vzgoje in izobraževanja bodo poskušali pridtîbiti dijake čudi z organiziranjem šolskih prevozov. P(v leg že utečenih avtobusnih prog bodtj v leiL šolskem letu j^rganizi-rali prevoz 'U dijake iz Vranskega. Brasl gram splošne gimnazije, za kar pa - po našem mnenju - nimajo vsi pgrama lu-riz.em. Po zagotovilih pristojnega ministrstva naj bi ga dobili v naslednjem študijskem lem (2007/200X). Zanj imamo vse p(v goje - kadrovske, prosiorskc in mdi potencialne zaposlitve, izboljšujemo infra struktur 5. v sira legij i Saša regije je turizem predviden kot prednostna dejavnost. Se pa zanj potegujeta še Slovenj Ciradec in Šentjur, zato ne ho lahko.« je še dejal direktor Šolskega cen ira Velenje Ivan Kotnik- Pod Pustim gradom Sanadja plazu v Topoisid v občini Šoštanj težav pri plazenju pobočij ne manjka. ?.c večkrat doslej seje pokazalo, da pla-/.ovc pogosto prožijo ljudje z nenadzorovanimi posegi v prostor. v ponedeljek je občina z javnim razpisom male vrednosti začela postopek za izbiro najugodnejša Izvajalca sanacijskih del na plazu, ki ga je sprožilo eno od letošnjih neurij pri stanovanjski hisi 'Ibpol-šica 144 na Lomu. Plaz sta si ogledali občinska In državna h> misija za plazove. Po njunih ug<> lovltvah plazenje zemlje sicer ne ogroža stanovanjskega objekia» je pa potrebna sanacija zaradi ovir na javni poti. ki vodi mimo. Stroške sanacije bo morala v celoti plačati občina I/ sredstev občinskega proračuna. Pripravljajo zloženko o prireditvah v septembru 30. september je praznik Občine Šoštanj. Tako kt)i že nekaj let zapored ga hodo tudi leios med drugim zaznamovali s spletom prireditev, ki jih bodo organizirali občina, društva in druge organizacije. Poleg tradicionalnih napovedujejo tudi nekaj novih dogodkov. Občane bixlo o vseh prireditvah obvestili z zIožcnk(}, ki jo bo prejelo vsako gospodinjstvo. Zalo občinska uprava vabi društva, ki načrtujejo septembra kakšno aktivnost. da ji lo sporočijo, da bo prireditev uvrstila na seznam dogodkov. Priprave na ureditev spominskega parka v okviru prireditve, s katerimi bodo v občini zaznamovali letošnji občinski praznik, načrtujejo tudi otvoritev spominskega patica pred Osnovno šolo Šoštanj. Ta bo v začciku novega šolskega leta od-pria vrata drugi generaciji šošla niskih otrok. V spominskem parku bodo našli svoje mesto številni po-inemboi Šostanjčani, in sicer Karel Desiovnik Kajuh, Ivan Napoi-nik, Peter Musl, Josip in Mihael Vošnjak, Biba Roeck in Igrane Elribernik. Več kol polovico potrebnih sredstev (3 milijone tolarjev) so za ureditev parka primakjiile šoš-lanjske lermoelekirarne (občini 80 jih namenile ob praznovanju 50-ieinice obstoja), preostah denar pa bo zagotovila občin« Iz proračuna. Park naj hi predvidoma odprli konec septembra. mtp Iz obune Šmartno ob Paki Nadaljujejo izgradnjo sportnili garderob Po nekaj zališnih mesecih so se v špt>rinejn društvu Šmarino ob Paki pred nedavnim lolili nadaljevanja ii:grHdnjc športnih garderob v prizidku k tamkajšnji osnovni §oli. Koliko bodi) iahko pt>slorili, bt> v veliki meri odvisno od pripravljenosti donaloijev. saj denarja za naložbo sami ali v kraju nimajo. Pred nedavnim so udarniško p<> ložili izolacijo in zabetonirali tlake. V leh dneh načrtujejo začetek polaganja talnih ploščic. Ra- čunajo. da bodo garderobe nared do 17. oktobra, ko bodo na domačem igrišču gostili mlade nogometaše Rusije in l/raela. Urejanje arhiva Na občinski upravi imajo obsežen arliiv se iz časov, ko sla na območju sedanje občine delovali dve krajevni skupni)sli. Gradivu so dodali ia dokumentacijo sedanje lokalne organiziranosti. Zaradi boljše preglednosti, predvsem pa zahtev zakonodaje, so se že lotili potrebne drugačne ureditve arhiva. Pri lem bo delavcem občinske uprave pomagal stro- kovno usposoblletî izvajalec. Pester Iconec tedna v občini se obeia pester konec ledna. Poleg jubilejnih prireditev, ki jih bo pripravilo tamkajšnje Društvo ljudske tehnike, bodo za to poskrbeli člani Kluba študentov šmari^ke Tare In društva za šport in rekreacijo KJub KI. C'iani Kluba šiudeniov šmarškc fare bodo v soboto, 26. avgusta, pripravili prvi kolesarski vzpo» po mejah občine. Začeli ga bodo ob 9. uri v Rečici ob Paki. Trajal bo približno 7 ur s poslanki na gori Oljki, v Bezgovcu, pri cerkvi sv. Antona v Skornem. cilj pa bo na prostoru pri Mladinskem centru v Smartnem ob Paki. Višinska razlika vzpona je 800 metrov. 26 kilometrov dolga pol pa poteka predvsem po gozdnih poteh. Klubovci pa hodo organizirali že tradicionalno kullurno-za-bavno prireditev Hmeljarski likof v Rečlški noči. Kot običajno jo bodo popestrili z zabavnimi igrami, bogaiim sreče lovom in družabnim srečanjem. Dogajanje sredi Rečice ob Paki bodo začeli ob 19, uri. ■ rp Od srede do torkâ < svet ih do&oTiaâ Sreda^ 16. avgusta Viri v Rmiu so sfHirocilj, da je julijanski predsednik (iiorgjo Napolitano v pismu slovenskemu in hrvaškemu kolegu podprl zamisel o spravi med iremi narodi. Gre /a zamisel o spravnem srečanju treh prcdsednik, da se mačehovski odnos države kaže že pri tem, da jili ta na proslavo sploh ni povabila. Pobudniki relerenduma o noveli zakoua o visc^kem šolstvu so sporočili. da so zbrali 4121 podpisov, kar je nekaj več kot II odstotkov. Oeprav jim je ostalo te se devet dni, so bili v studentski organizaciji prepričani, da bodo do 30. avgusta zbrali potrebniji 40 tisoč Pobudniki referenduma o nove/f zdkona o visokem sofstvu potrebujejo se vefiko podpisov, a v uspe/t ne dvomijo podpisov za sklic referenduma. Statistični urad je objavil podatke o stopnji registrirane brezposelnosti. ki je junija znašala 9.3 odstotka in je bila za 0,3-odstotne točke nižja od majske. Statistični urad ugotavlja, daje bilo junija registriranih 84.X75 ljudi, medtem ko jih je bilo maja 87.11L Stopnja brezposelnosti je pri moških znašala 7,5 odstotka, pri ženskah pa 11,4 odstotka. Petek^ 18. avgusta Na slovesnosti ob obletnici združitve Prekmurja z malico je premier Janša opozoril na neprecenljiv prispevek Prekmurja za vso Slovenijo. Napovedal je. da bo drŽava še naprej zavzeto skrbela za vse narodne manjšine pri nas, pri tem pa ne ho dopustila. da se bo z njihovo usodo Ir-govalo. poslanci SNS so ministra za okolje Janeza Podobnika pozvali, naj dokončno uredi vprašanje zvonjenja cerkvenih zvtmov. Vladaje namreč z uredbo, ki jo je sprejela letos, s seznama povzročiteljev hrupa, ki morajo upoštevati mejne vrednosti, izbrisala cerkvetie zvonove. Po tem, koje veliko občanov že zbiralo pelicye, SNS meni, da je zvonjenje mo teče predvsem v najbolj strnjenih naseljih. Poslance SNS moti zvonjenje cerkva, predvsem v str/ifenji? naseljih J/ urada inlormacijske poobla-ščenke Nataše Pire Musar so sporočili. da nobena od diagnoz, navedenih v članku Tinela Velikiv nje. ni enaka diagnozam v kartotekah I.ojzeia Peterleta in Janeza Drnovška, s tem se je /a inlbrma-cijskt> pooblaščenko taka zadeva glede morebiine odgovornosti pregledanih zdravstvenih institucij za prekršek končala. Dimitrij Rupel se počuti kot žrtev ^robi/? napadov Sobota^ 19. avgusta Zunanji minister Dunitrij Rupel je napisal odprlo pismo predsedniku zunanjepolitičnega odbora državnega zbora Jožefu Jerovšku. V pismu je pojasnil, da so se pojavile iiekatere uaj^ačne iaíi>rniacije. tudi gmbi napadi na njegovo ministrstvo in nanj osebn čili, da so njihove izkušnje z nedavno uvedenimi pu p i lome tri dobre in da so se naprave izkazale za učinkovite. S pupilometri so od junija preverjali zmožnost sledenja določenemu predmetu, odzivnost in velikost zenice ter odstopanja s primerljivim na posebnem kar lončku- Iz urada predsednika države so sporočili, da Dmwšek šc ni prejel pistna italijanskega kolega Giorgia Napolitana o pobudi za spravno srečanje treh predsednikov. Nedelja; 20. avgusta Italijanska vladaje dala soglasje h gradnji uplinjevalnikov v celotni Italiji, gradnja nekaterih pa iabjcï perspektiva O morskem terminalu v Tržaškem zalivu naj bi vlada odločala jes eni se je že začela. Vsa potrebna dovoljenja sta že dobila morski terminal v Jadranskem morju in b> pen s ki terminal pri I.ivornu. Bli/u gradnje so tudi na jugu Italije v Brindisiju in v pristanišču Giogia Tauro v Kalabriji, kjer nameravajo Italijani zgraditi največji plinski terminal v Fvropi. Najglasnejša tema n^edijevje še vedn(î reševanje Kriznarja, pri čemer z vseh strani dežujejo tudi pozivi različnim nnnistrstvom. Ta in drugi neposredni proračunski porabniki pa imajo veliko dela, saj morajo do petka oddali 11-nančne načrte za leti 2007 in 200J<. Miiančno ministrstvo bo prejelo gradivo pregledalo v enem tednu, prvi ponedeljek v septembru pa se bodo začela končna usklajevanja s proračunskimi porabniki- Ponedeljek, 21. avgusta .štirje slovenski vojaški inštruk-loiji so prispeli v Irak. kjer so se nastanilii v centru za usposabljanje Al Rustaniija pri Bagdadu. V prihajajočih šeslih mesecih bodo skupaj z drugimi pripadniki sil zveze Nato sodel<îvali pri urjenju iraških varnostnih sil. Kmetijsko-go/darska zbornica je sporočila, da Agencija za kme- ...... h icújsto ^ozc^orska ibomjca Slovenije Km etijsko^ozdarska zbornica 4^encjjo poziva, naj cfpravicencem povrne preplacane zneske lljske trge nepravilno obračunava akontacijo dcíhodnine od renl za zgodnje upokojevanje. Kljub odločbi i2slavnega stídisča in nav(^di-lom finančnega ministrstva namreč se vedno obračunava 25-od-stotno akontacijo, zato upravičenci državi plačujejo previsoke zjîcske. Ustavno sodisče je državnemu zboru naložilo, da do 31. decembra odpravi lo nepravil' nos t. Prišel je dan, od katerega dalje lahko volilei na upravnih enotah oddajajo glasove podpore posameznim neodvisnim kandidatom župaiie ali občinske in tnestiîe svetnike po občinah. Kandidature za člane občinskili svetov, župana občine, člane svetov krajevnih, vaških in čelrtnih skupnosti morajo politične stranke in volilci vložili najpozneje do 27, septembra do 19. ure, Toreki 22. avgusta v francoskih Pirenejih so uspešno izpustili še zadnjega, pe-lega medveda iz S 1(avenije. Sedemletna medvedka Sarousse je ena izmed štirih samic in samca, s katerimi želi Francija povečali populacijo tjavega medveda v Pire-nejili. Čeprav je podlaga za preselitev medvedov spi)razum med slovenskijn in francoskim ministrstvom za okolje, so nekateri francoski kmeije medvedom na tem območju že večkrat ostro nasprotovali. Državna revizijska komisija je odločila, da lahko ministrstvo za zdravje podpiše pogt)dbo ?. Molli-erom o dobavi iîpreme za Onkološki inštiiut. Do konca oktobra bodo tako v slovenske bolnišnice namesiili operacijske mize. ki jih bo dobavila Soča Oprema, vendar pa s tem ne bo kt)ncc opremljanja Onkološkega inštituta. Razpis za dobavo splošne In pisarniške opreme, serijske in splošne opreme, splošne medicinske opreme ter specialne medicinske opreme je namreč še v teku. v Mariboru je potekalo sojenje Andreju Sišku, Matjažu Jeriču in /niagu Jelinčiču, obtoženim poskusa umora in pomoči pri tem de-jaîîju. Obtožnica Šiška in Jeriča bremeni, da sla II. avgusta 1992 v avtomobil Milana Klementa nastavila eksplozivno napravo, ki naj bi jo naredila z Jelinčičevo pomočjo. Vsi zaslišani so vztrajali, da niso krivi. Osvajaj, zaljubi se prek mreže "O sehi: sploh ne vem kje naj začnem? Po karakterju .%em zelo nmanliœn, šporien, mrusien, priden, poslen, iskren, z^nvren, duhovit 7.eJo rod v kino. veje Cm v hribe, na sprehod, ie íif>ra\'ini na rolarje ali ko/o. Pozimi rad smučam in poleti ohotU' jem morje iii mmantične sončne zahode. Drugače pa tivhn v hiši in imam .\wje s/unovanje oz. Je še v obdelavi. Sem kar priden In ptfčasi nekaj ii.'^fvarjmi. Bi.'^tvo vse^a Je, da nisem maneken, amf>ak sem prepn)si fatu. Po duši iskren, ro-}naniiče}i In nezen. Rad se smejim, Zřiam lju/iiti v pravem pomenu besede, znam prisluhnili in .\e /x)^ovarJati, saj Je po^cnor bistvo ijuijezenske ntcř. To je to, nič fiosehne^a pa vendar vem, kaj Je tivijenje in kaj hočem v življenju! O partner/u : iščem dekle oz. žensko, ki \-e, kaj Je smisel zlv/jeuja. ki ve. kaj hoče v življenju in ki je dovolj zrela za resno zvezo, če hi bih ne lepo In prav - čus-nu, pogovor, razu/uevanj... (pa s tem ne mislim takoj ixmjka). .Sewda mora biti sim/xnična in dobrega srca. Hočem, da Je iskrena, paUena. pridna, z^iovorna in ne sramežljiva, romantična, tteina In strasina... - v glavnem takšen sem Jaz. Da ^reva kdaj pa kdcy skupaj na romantično večerjo, da ima rada sprehode, da nima potrebe po zuran/u brez fan ia vsak vikend oz. da Je rada z mano in dohro počuti v nay i družbi. www.OJ^A-Oi^.wm" .S temi lepimi, sladkimi besedami Je pred dohrim letom plavolasi in modrookiJant iz Kranja »uhvik prikupno Velenjčanko. Re< imo JI Klementina. Poslal ji,le sporočilo, tia katerega je odgovorila, in tako Sla si začela redno dopistrvati. Sčasoma sta se do%ov\)rila ludi za srečanje, po katerem sta kmalu postala /Hir Ona se Je za' ljubila in n/lsiilu, da seje tudi on. Govi>ril Ji je, da Jo ljubi in razmišljal ceh o tem, da bi se preselila k nJemu. .Skratka, oh in splah. Dokler niso stvari po.^tde sumljive. Miro se velikokrat ni oglasil na mobitel. Večkrat je bila njegova .številka nedo.'^egljiva. za kar Je našel vse mogoče izgovore, ki Klementini niso bili všeč. Zalo Je začela raziskovati. Br.ikati po podobnih straneh na Internetu, .s/naše-vati prijateljice^ Po nekem čudnem naključju sije prijateljica njene znanke dopisovala s fantom, kije govoril in pisal zelo podobne stvari kot Klemetinin jutiak. jOnalu .so ugotovile, da ^re za istega tifHj, ki ufKjrablja i.^ie fraze, .'Stavke in firaze kot ,¥iro iz Kranja. Po pregledu internetnih strani podobnimi vsebinami .se Je izka-zalo, da Je tmsoten na večini le-teh. le da se prijavlja z različnimi vzdevki. {\'a vseh /m iioda zgornji opis sebe in oselw, s katero *,v/ želi resno ri'cco«. Skoraj la.stnosti iz njef^ove^a ne.^kronme^a opisa sante^ia sebe .so .ne .Kicer izkazale za resnične. /Mtaknilo se Je le pri poštenosti in iskrenosti. Klemetini .se je končfio /mvetilo, da ni edina, v katero Je azaljubljen». In Je končno prekinila z njim. Po tistem, ko Ji Je za rojstni dan podaril uhane, kijih Je pi>-zneje (na skrivaj) odnesel in pustil samo škalUco. V. iz^ovonm, da nJe%o\\^ darilo ni dovolj dobro zanjo in da ji ho kupil dru^e, draije (ki Jih Je najbrž dobila ena od njegovih številnih punc). Bilo mu Je tako nerodno! Jako nerodno, da Je .sredi noči pobral šila in kopita, kot se reče, in Kle/nentini mimogrede iz denarnice .Kunil .k* par jur/ev. Za primerJaJo tak način kontuniciran/a z brskanjem fHt izložbah. » le da Izbereš sam(a). kaj se bo prikazalo v tvorne^a. To lahko počnemo iz domaC'esa fotelja, zanemarjeni, umazatti okoli ust. smrdljivi in v trenirki Dokler je to samo nedolžno ^fliTtanje, Je srvar zabavna, za kaj resnejšega i)a Je potrebno že .'^oraj najeli zasebnega detektiva, ker nikoli ne veš. kdiy naletiš na kakšnega Mirota. Kakorkoli že, NAJ VAS jJUBEZEN NA.IDE! (Tako vam želijo na \v\vw.st)oznajx'oni j IDI,g mi Francoski kmetje so medvedom nekajkrat v hrano zamešati ceio koščke stekla Radio Velenje OBISKALI SiMO Za TrendNET postaja svet vse manjši Velenjsko podjetje TrendNET se obnaša globalno - Močno zasidrani v Aziji, prodirajo tudi v Južno Ameriko - Predstavniki Evropske komisije na sejmu v Singapuru Bojana Špe^e/ Velenje - Velenjsko podjetje IrendNETje v mesecu avgusiu kljub polelnemu zalisju uspein prid()biii pomembne nove posle v Aziji. Natančneje v Franu, /e nekaj lel imajo v lom delu svela poslovne partnerje, s katerimi odlično sodelujejo, zaio so tudi posli vse boljši. Ob tem ne zanemarjajo domačega tfiia, zavedajo pa sc iudl daje svet velik in da lahko s svojimi produkti uspejo (udi v drugih delih wetii. O vsem tem smo se po^ovaijali z direktorjem podjetja Bojanom Orem uze itt. Je v zadnjem ktu, odkfir se nisnto 4)í(!asHí pri vas, fxfdjeije še ras/o? »Seveda. Odločili smo se. da naso posloviît) usmeritev nadaljujemo, s tem da v zadnjem času krepimo storilvem) dejavnost. malo manj pa se posvečamo distribucijam, ki trajajo dlje - skt«) zgodovino podjetja. Skladm) s tem smo krepili in us-mcijiili tudi naše niošlvt>. Danes nas je v podjetju zaposlenih 30, v povezanili družbah pa Se okoli 15. Pridobivali smo dodatna znanja, dosegali nove cerliDka-cijc pt>djcija, iskali priložnosti na novih trgili...« (hienifi ste vertifikatef ki so dnfíes m zaščitna znamka ka-kuvtfsti podjetij. Katere ste pri' dobiii v zadnjem letu? »Ponosni smo na Oold certified Pariner pri Mikro-soitu, pri katerem smo certi-ficirani z njihovim najvisjiin starusom. Od nas so zahtevali določeno Slevilo ljudi z najvišjo priznano stopnjo znanj, /ahicvali so reference. ki so jih morale i>i>ir-diii tudi naše stranke, Dch seči smo morali določen promel in vse to nam je prineslo ta certifikat. Mislim, da smo bili pri Cisco lansko leto med T2 parlneiji v Sloveniji partner, kije imel največji promel. Na bistvenih ločkali smo se dobro obnesli.« Nič ne ho tian)be. ve obnoviva vase giavne dejavnosti »Na prvem raesiu je sedaj storitvena dejavnost. Pojavljamo se kot sistemski integrator postavljamo povezave med podjetji, strezniskc sisieme in celovita okolja. Varnost je ena od večjih stvari, ki jih »počnemo«, Pred nedavnim smo lahko na sirski televiziji videli, da uporabljajo na§ defender. Sirija jc precej vroča za nas. dobro pa smo se obnesli ludi v drugih državah na azijskem območju.« Oefenderje. dobtv pimajate po svetu, kaj pa doma, v Sloveniji? Dobro jih tržimo ludi v Slove-niji.VKveiu imamo res kar nekaj Bojan Oremuž: ^^S/oi^enski tré jo za nas ie ćol^o premajhen," prestižnih strank. V Nemčiji je ena od njih T-Sysiems, ki jo verjetno mnogi pozniyn. Nas defender uporabljajo s svojem labi)ra-toriju, so pa največji sistemski integrator v Nemčiji, Pred nekaj dnevi smo poslali večjo pošiljko naših defcnderitiv ^ Uin, kjer smo zmagali na prestižnem razpisu iranske vlade. Povezovali bomo mesta po !ranu in zunaj meja, ludi Združene arabske emirate in druge okoliške države. Kako prodirate na tuje tf%v? »Preko sejemskih nastopov, ki jih pripravljamo skupaj s part-nerii, ki jih imamo v arabskem svem. Pomagamo si z dogodki. ki jih pripravljamo pri njih, recimo razhčna računalniška izobraževalca za nase in njihove partnerje. To vedno vzbudi nov interes na trgu. Oe se vrnem v Sirijo (tam imamo že kar nekaj parinericv). nas tamkajšnje stranke, ki že uporabljajo naše računalniške rešitve, znajo pre-setetili z rezultati in malenkostmi, kijih opazijo pri delu z njimi.« Ařr; pa domači trm. Na katerem piidrovjit ste in najmočnejši? «Doma največ delamo na velikih računalniških sistemih, da so ti varni pred izpadi. Poskrbimo za nadzor in varnostne rešitve. Vsega ne razvijamo sami v podjetju, uporabljamo pa največje svetovne rešilve, produkte, ki so res v vrhu in jih prenašanm v določena okolja. To seveda prilagajanji naročnikom in področjem. Lden naših najuspešnejših tržnih produktov, že omenjani defender, je gradnik, ki pa smo ga res razvili pri nas. z lastnini znanjem.« Koliko se v Sloveniji v podjetjih ze zavedajo pomembnosti var-nosii podatkov ia sploh ^'sega, kar lahko z zaščito prepre» čite? A'arnost podaib>v je v Sloveniji na visoki ravni. Najslabše jc za to poskrbljeno v srednjih in manjših podjetjih, /elo zanimivo je videti, kako so stranke navdušene, ko jim naenkrat ni več treba na roke čistili računalnikov in porabiti pol ure na dan, da pridejo do «zdrave elektronske pošte. Tudi vimsi so zelo prisotni in z našimi programi lahko zagotovimo učinkovito zaščito. Zdi se mi, da se v Sli)ve!iiji mnogi tega področja lotevajo bolj stihijsko kot kje drugje po svetu, /ato je na našem tržišču še veliko pn^stora za delo.« .V katerimi podjetji sodelujete doma? V Sloveniji sodelujemo s kar nekaj večjimi panneiji. kot so liP, IBM. Mikrosofl V svetu pa sodelujemo predvsem s podjetji, ki so poslala naša prodajna mreža. Precej smo pritegnili tudi Zahodno livropo, začenjamo prodor v Južno Ameriko. V arabskem delu sveta pa smo že domači. Tam imamo že dolgoletne partnejje, zato si zau-pan\o in tudi posli so temu primerno boljši,« Omenili ste sejettisko dt^avmfst kot eneffa od načinov pntmocije vase pontidhe. l^tos načrtujete udeležbo na kate l'eut od večjih st^f^iov? Ja. Pred nedavnim smo že bili v Singapuru, kjer smo bili izbrani med 11 podjely, ki so bila predstavljena na sejemskem prostoru Hvropske komisije. Na nastop nas je povabila prav Evropska komisija. Za nas je bila to velika čast, saj smo bili izbrani med vsemi evropskimi podjetji, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo kot mi. Predstavljali pa smo evropske tehnologije. Tako pridobivamo tudi veliko boljšo prepoznavnost in reference. V novembru gremo še na Cîitex v Dubaj. Izbiramo večje svetovne sejme, udeležujemo pa se tudi manjših. sploh lam, kjer vodimo iržno priložnost. Letos smo bili tudi v Beogradu, kjer je bil obisk odličen, za nas pa prav dobra priložnost predsiavitve.<^ 'Ze od ustanovitve ima vaše pff-djetje sedet v letenju. Oh pogostem tarnanju, da Šaleška dolina ni najbolj naklonjena podjetništvu, da je prometno odrezana, me zanima, imate s tem kaj težav? Ne. Poskušamo se obnašali globalno. Nočemo gledati ne na meje občine in nc države, ker je ta trg premajhen. Cc bi dclwali le na slovenskem trgu, bi dolgoročno imeh težave. Na tako majhnem trgu namreč ne dosegaš kritične mase, ne moreš vlagali v noben razvoj. Zato je nujno odpiral: nove poti na tujih trgih. Kljub težavam za zdaj dobro Posledice slabše krme se odražajo v kakovosti mleka - Odhod še 10 proizvajalcev nadomestili z novimi - Dogodki v Ljubljanskih mlekarnah lahko vplivajo tudi na stanje v celjski mlekarni - Ponudbo bodo dopolnili z novimi izdelki Tatjana Podgoriak Dokaj obiba spomladansko deževje in julijska vročina nista po vzročila preglavic le kmetom, ampak tudi mJekarnam. V mlekarni v At}\ vasi pravijo, da siccr večjih ne, toda ... «Posledice suše bodt> zanesljivo vidnejše kasneje, saj imajo naši dobavitelji mleka travne površine na bolj liriboviiih predelih. Se pa zjîradi slabše kakovosti krme v tem času srečujemo s slabšo kakovostjo mleka. Padla jc vsebnost maščob in beljakovin,« je povedal direktor celjske mlekarne Maijan Jakob in nadaljeval: i>Sicer pa smo ena redkih mlekarn v Sloveniji, ki je letos odkupila več mleka v primeriaviz enakim lanskim obdobjem. V letošnjih sedmih mesecih smo ga <îdkupili dobrih 52 milijonov litrov ali /a ^ odstotke več kot lani v tem času,« /a zdaj ludi večjega odliva mleka italijanskemu kupcu niso zaznali- V prvem krogu seje odločilo za prodajo čez slovensko mejo 15 proizvajalcev mleka iz Savinjske in Šaleške doline 1er območja Šentjurja, junija letos pa se je tem pridružilo še 10 kmetov iz Slovenskih Konjic. Njih(îve koli- Marjan jakob, direktor cafjska miekarne: »Ne vidimo razlogov za kakène neprijetne spremembe. Večina naših dobaviteljev mleka vidi prihodnost z namif mi pa z njimi." čiue so zlalika nadomestili z novimi dobavitelji s področja Sevnice, ki so - po besedah Mariana Jakoba - tako kol mlekarji na Koroškem bolj zaupali celjski mle- karni kol tujcu. V drugi največji slovenski mlekarni upajo, da bodo do konca leta dosegli načrtovane cilje, kar pomeni, da naj bi poslovno Icio 2006 sklenili s pozitivno ničlo. V novembru pričakujejo nov polnihii stroj, ki bo omogočil dopolnitev ponudbe mlečnih izdelkov predvsem s sadno-mleč-nimi napitki. Še pred tem naj bi na pn)dajnc police vrnili sirotkin napitek. Najkasneje spomladi prihodnje leto pa nameravajo uresničiti pogumno zastavljen in zajeten program naložb v posodobitev ter razširitev proizvodnje. Prodaja lastniških deležev v Ljubljanskih mlekarnah odmeva tudi med tukajšnjimi proizvajalci mleka. Sprašujejo se, ali se lahko zgodi kaj takega ludi v celjski mlekarni in ali bi lahko morebitna prodaja deleža tujemu kupcu vplivala ludi na razmere v tukajšnji mlekarni? »Oislo takšen scenarij kot v Ljub- ljanskih mlekarnah pri nas ni možen. čeprav se lahko /.godi marši-knj. Celjska mlekarna posluje koi družba z omejeno odgovornostjo in ne k(H delniška družba, zato so postopki prodaje deležev malo drugačni. Večinske lastnice cclj- ske mlekarne so z dobrimi 74 od» stoiki zadruge, katerih pripadnost in zavesi sta drugačni kot v primeru Ljubljanskih mlekarn. Glede na to, da mleko redno (Odkupujemo. ga redno plačtijemo, da se mlekarna razvija, ima vizijo, ne vidimo razloga za kakšna neprijetna presenečenja.« Vpliv, ki bi ga imel prevzem ali nakup tiaj-večje slovenske mlekarne na celjsko, pa bo odvisen-meni Marian Jakob • {)d tega, kakšen bo kupec in s kakšnimi nameni je sodeloval pri poslu. Jakob verjame, da bodo pobudniki prodaje deleža Ljubljanskih mlekarn (po nepreverje- nih informacijah naj bi bila med njimi tudi Zg^irnjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje) dobro premislili o posledicah namer. Kajti lasiništvo mlekarn je ključnega pomena za obstoj slovenskega kmetijstva. "Le domače lastništvo zagotavlja obstoj mlečne proizvodnje, ta pa jc temelj slovenske žlvinke. ki ne potrebujejo varstva. V ta program bi povabili otroke, ki ne potrebujejo varstva. Oe 1. septembra bo spet čutiti iiv iav v vseh enotah Vrtca Velenje, saj se začenja novo šotsko leto, Prag enot Vrtca Veienje bo ta dan prestopite kar 930 malčkov. kaj novincev. Tako je sedaj /ase-deniJi še neka.i več prostih mest, kol jih je bilo junija, ko smo po rednem vpisu opravili razpored. Velike razlike pa ni. Oddelki so polni, le tu in lam še imamo kakšno prosto mesto. Ta so šc v Vrtiljaku, nekaj malega v Najdihojci. Najbolj polne so enoie Tinkara Lučka in Ciciban. V drugih em>-tah pa so šc posamezna mesta, a oe več v vseh starostnih skupinah. Tudi okoliški vrtci so zasedeni. l^iemi sla enoii v Cirkov-cah in Plešivcu, kjer je olrok malo. I. septembra pričakujemo v naših enotah kar 930 oirok. Kaj to pomeni za organizacijo dela. Ste oblikovali veČ ski/pin kot lansko leto? Kako je i številom oiivk v posameznih enotah. olrok, letos pa je ponekod tako veliko povpraševanje, da smo v najmlajših oddelkih že na za-čeiku novega šolskega leta vpisali po 14 otrok. Odprli smo dva nova oddelka, enega v Najdihojci. drugega pa v enoti C iciban. V Velenju je znano, da imamo mlade upokojence, zato imajo malčki mlade statv starše, kar pomeni, da sc ponehtd ne odith i'ajo za ipL^ otr*)k v vrtec za po/no oksrbo. AH še ponujate otilike varsti'a cđ krajši čas, da se lahko otroci, ki jih čtivajo doma, pod strokovnim vodstvom drutijo z vrstniki? V zadnjih lelili je za poldncvne programe med starši zelo malo interesa. Vsako leto ob vpisu ponujamo tudi to možnost, vendar v nam ne bn uspelo v letošnjem lelu, bomo tovrstno ponudbo pripravili v prihodnjem štílskem letu.« Kakšne novosti pa še pripravljate v nitvern šofskem fetrt? »Naš program je dovolj pester in bogat, da zadosti otrokovim razvojnim potrebam, hkrati pa daje spodbude na vseh področjih dejavnosti. V okviru rednega pnv grama ponujamo obogtaiitvene dejavnosti. Te so brezplačne. Imamo jih res veliko, od cici vesele šole do bralne značke, šporine značke, pa zelenega nahrbtnika z ekološkimi vsebi-uami, ki ga izvajamo skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine. Pripravljamo dnevno ta-boijenje. pevski zbori delujejo v Vrte< ie za nekatere prepoieni I: ki mom ska ceiîa programov v Vrtcu Velenje znaša SIT za najmlajše otroke. 7K.532 SIT za otrnke od tretjega do četrtega leta starosti, za starejše, ki tvorijo drugo starostno skupino, pa cki> nomska cona znaša 74.5}<0 SFl'. Vendar pa ekonomske cene ne plača prav nobeden od slaršev. Te na osnovi osebnih dohodkov in osialega premoženja družine» ki naj bi ga navedli v vlijgi za zmanjšano plačilo ekonomske cenc vrtca, razvrsiij<3 v osem plačilnih razredov. V najvišjem, osmem razredu, kjer naj bi bili bolje situirani starimi, plačujejo X0 % ektrnomske cene. Večinoma so to verjetno listi, ki p(išleno prikažejo vso svoje premoženje. 'Naj bi bili' sem zapisala zato, ker vsi vemo, da se še vedno dogaja, da vsi starši ne prikazujejo realne sliko fmanči^ega slanja v družini. Tako so šc vedno dogaja. da ljudje, ki vozijo otroke v vrtce v avtomobilih višjega cenovnega razreda in živijo v lepih hišah, plačujejo zelo malo. Sploh ker znajo mnogi poiskati luknje v zakonu, prikazujejo ločeno življenje Slaršev, ki naj bi plačevali nizke preživnine, v resnici pa živijo pt)d isto streho v skupnem gospodinjstvu. Ali pa so prijavljeni na naslovih svojih Slaršev ali sorodnikov, kjer v resnici ne živijo iz istega razloga. Da pač prikrivajo realno finančno stanje družine. So tudi taki. ki imajo svojo imovino, od avtomobilov do sianovanj in vikendov, pisano na starše aíi sorodnike. Vse to se splača, saj kî tako otroci upravičeni iic Ic d<> višjih otroških dokladov. amp^k tudi do močno zjiižanega plačila vrtca. V drugem plačilnem razredu so starši, ki imajo prccej slabe dohodke. Ti plačajo 20 %. v tretjem pa 30 % ekonomske cene. Ru-liko do ekonomske cene za vsakega malčka krije mestni pr(»racuQ, ki lelno zj lo nameni ogromno sredstev. Več kot je otrok v vrtcih, večji je strošek pmračuna. Za otroke pa je dokazano zelo dobro, če obiskujejo vrtec, saj sc tam z njimi v najbolj občutljivem obdobju res ogromno ukvaijajo. Že dolgo vrtec ni več ustanova, kjer bi otroku le pazili. Za izobraževanje iiî njihovih rast namreč vsak» Iclo namenjajo več energije, sredstev in znariia strokovnih delavk. vseh večjih enotah , strokovne delavke pa pripravijo 5 predstav za naše vanmncc in njihi)vc starše. Tovrslna ponudba je pozitivno sprejela lako s strani otrok kot njihovih staršev. V sodelovanju z LAS-om pripravljamo tudi telovadbo za otroke in siarše. Cîre za lo. da starše in otroke spodbujamo predvsem za kvalitetno preživljanje skupnega prostega časa. Od-zJv je dober, zato bomo s tem nadaljevali. Drugi del ponudbe do dodatne dejavnosti, katerih stroški niso vključeni v ceno rednega programa. Zato jih starši plačajo dodatno» izvajamo pa jih i/ven rednega programa, v popoldnaskem času, tako da ni moten vsebinski program dela. 'lo so različne tečajne oblike. Starši sc za tovrstno ponudbo odločajo manj pogosto. Ponujali snuî učenje angleščine v sodelovanju z jezikovno šolo Lingua. nekaj otrok jc izkvo vpisane otroke.« Se bo ekonomska cena v Vrteti i'êlenje povišala? »Stroški poslovanja se povečujejo. zato menim., da se bo morala ekonomska cena z uovim letom povišali za višino rasli ži-vljenjskili stroškov,« Predvidevate, da bo še vedno ve-čina staršev v dntseni ali tretjem plačilnem razredu, kar pomeni, da bodo plačevali 20 ali % ekonomske cene? »Že nekaj let ostaja struktura razporeda v plačilfie razrede nespremenjena. Povečuje se delež listih staršev, ki Imajo otroke v vrtcu povsem brezplačno, Delež staršev, ki so na podlagi mevSeč-nih dohodkov in premožejijskega stanja uvrščeni v najvišji plačilni razred, ostaja nespremenjen, LKIjub večjemu številu vpisanih otrok je takšnih starsev malo.Teh je zelo mak), in lo kljub večjemu številu vpisanih otrok. Predvidevam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Premalo razumevanja za dejavnost v Društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki med najstarejšimi tovrstnimi društvi v Sloveniji - Vse manj denarja za vse dražjo dejavnost - Med prednostnimi nalogami pridobivanje novih, predvsem mlajših članov Tatjana Podgoršek Društvo ljudske tehnike je eno od 27 drušiev, ki delujejo v občini Šmartno ob Paki, in eno listih, za katero je lelo 2006 jubilejno. Praznuje 55-lelmco delovanja. pelo obletnico pa tudi njegovi sekciji - moto veterani in modelarji. Jubileje bodo zaznamovali s prireditvijo v nedeljo, 27, avgusta, v Martinovi vasi ob železniški postaji v Šmartnem ob Paki. Po podatkih predsednika društva Marjana Piliha deluje v Sloveniji vsaj na papirju šest ali sedem tovrstnih društev, njihovo pa já med najstarejšimi, če ne celo najstarejše. Zdru/uje štiri sekcije. Najštevilčnejša je sekcija moto veteranov. ki šteje 63 članov, prihajajo pa iz širše celjske regije. 38 članov deluje v sekciji Avlo molo zveze Slovenije, modelarska, ki deluje toliko časa kot moto veteranska, pa združuje 22 članov. Poleg omenjenih deluje še loto sekcija, katere člani skrbijo m dokumentiranje dejavnosti društva in dogajanj v občini. »Cez 100 nas je združenih v društvu, katerega prednostna naloga so ohranjanje tehnične kulturne dediščine, druženje in izmenjava izkušenj. Se je pa njegovega dejavnost od ustanovitve do danes precej spremenila. Včasih smo organizirali lečaje in vozniške izpite, danes samo skrbimo za redno včlanjevanje v AMZS in sodelujemo v njenih akciiah; v modelarski sekciji, kjer so zelo zahtevni, ne i/dciajo modelov več sami. ampak jih samo sestavljajo in se z njimi udeležujejo modelarskih letalskih mitingov po Sloveniji; še najbolj ostaja dejavnost taka. kot je bila od vsega začetka, v moti> veteranski sekciji, kjer je največ akiivnosti povezanih s pridobivanjem ceniti-kalov za motorje in avtomobile častitljivih siarosii. Sicer pa je tako, če hi imeli voljo ze organiziranje še kakšnih aktivnosti, bi se zadeve ustavile pri denarju. Naša dejavnost je vse dražja, zanjo pa je vse težje pridobiti kaj denarja. Zato si želimo več razumevanja lokalne skupnosti za društvene potrebe in nenazadnje tudi nekaterih njegovih članov.« Marjan Pilih, predsednik Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki: "Dejavnost društva se je od njegove ustanovitve do danes precej spremenita," Med odmevnejšimi aktivnejšimi društva v zadnjili letih velja omeniti prvo ocenjevanje staro dobni kov, ki so ga organizirali letos, ter prizadevanja članov /a obnovo 92 let stare parne lokomotive -tako imenovane italijaJiske gospodične. Več kot ISOO prostiTvoljnih ur so doslej vložili v njeno obnovo, nekaj dela pa jiii še čaka. »V prihodnje bo potrebno pridobiti še kakšnega člana, predvsem pa pomladili naše vrste. Večje ljudi, večje idej in večja je pripravljeno si za delovanje, morda ludi kakšen tolar več za društveno dejavnost, ki je ne nameravamo bistveno spreminjali.« je predstavil prihodnje na-Č rte d ru š tva nj ego v p red scd-nik Marjan Pilih. OBJAVA SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS Infrastrukturni standardi za podeželje, primestje in mesto - pil politično mejo in bi zašel na področje druglli strok. Zalo bom podal ie i/J'K''dišče, na katercni naj bi sc /iisnoval osnovni standard za podeželje. Njegov gospodarski del naj bi le-s meljil na cesiati, vodovodu in kanalizaciji, družbeni pa na pridobitvah 'n društveno in družabno življenje. Poleg ijifrastruktur-nih objcktr>v naj bi opredeljeval tudi infra-slruktunic dejavnosti. Pri nastajanju tega standarda so krajevne skupn vzroča prevelikih llnančnih bremen. Ko bo enkrat lo spoznanje v vt>dilni občiJiski politiki tudi dojelo, bo pol do standarda lahka, njegova realizacija pa bo postala del vsakoletnega občinskega razvojnega načruwanja. Infrastrukturni standard za primestje Kakovost bivalnega r)kolja v prim es tj u je za razJiko od podcždjskega oko lia veliko bolj odvisna od več pridobitev urbanizacije. Zato je ludi najprimernejši infrastrukturni standard srednjega razreda in s lem tudi vmesna stopnja urbanizjîcije med podeželjem in mestom. Izhodišča za gospodarski del standarda so ravno tako ceste, vendar višjega razreda kot na podeželju, opremljene torej s pločniki iii kolesarskimi stezami. Zaradi zgoščenosti poseliive mora prometna intVa-slruktura omogočali veliko bolj urejen promel kot na podeželju. Ta urejenost se nanaša tako na zasebni kot javui promet, kajti šele oba skupaj bi omogočila spodobno mobiliH)st ljudi in onemogočila trajizilni promel, zlasti gospodarski. Poleg pitne vode je izhodišče še sanitarna topla voda in naprave za daljinsko ogrevanje. Kanalizacijski sistemi so dvocevni, posebej za komunalne odplake In posebej za meteorne vode. Zaradi tesne navezave na mesto je družbeni del standarda manj pomemben kol na podeželju, a so vseeno dokičenc pridobitve vendarle potrebne. Tako kol na podeželju so tudi v prl-meslju krajevne skupnosti za nastajanje in kasneje za uresničevanje standarda nepogrešljive. Pravzaprav bo standard, ki bo omogočal višjo kakovosi bivanja na njihovem območju, v največji meri Primestje najbolj ogroža spontana širitev mestar ker tovrstno širitev ne spremlja ustrezna url^nizacija. Zaradi tega sta prizadeti obe bivalni okolji. Primestje je prizadeto zaradi vpliva mestnih dejavnikov, za katere ni pripravljeno, mesto pa izgublja celovitost, brez katere ne more zagotavljati mestne kakovosti bivanja. odvisen od njih sanuh. Občina pa bo ni(v rala skrbeti predvsem uravnoteženost izvajanja vseh treh Infrastrukturnih standardov za cekuno občinskfJ območje in za izvajanje standardov zagoioviii ludi sredstva. Vsega na en mah nc bo mogoče i/vesti, bo pa standard jasna zaveza za občino. ki jo bo morala upoštevati ne glede na vsakokratno vodilno politično opcijo v i\jcj. S tem bo dosežena ra/vojna kontinu-itela pri zagotavljanju kakiwosii bivalnega okolja, kar pa nI nič drugega kol skupni trajnostni cilj nas vseh v mestni občini Velenje. Z obsežno modernizacijo cest se l>o tudi promet uredil. Mnoge že obstoječe ceste bo treba 'povztf/£n/tr' v ceste višjega reda in jih temu primerno opremiti, nek^//fi bo treba tudi na novo zgraditi. Ne na pamet in počez, ampak usklajeno z vsemi dejavniki ce/ovf* tega Infrastrukturnoga standarda. Infrastrukturni standard za mesto Velenje je mcsio, v katerem ni možjio zagotovili kakovosti bivanja brez vistv kega inlVaslruklurnega standarda. Poleg lega se na mesto navc/cujeta prijnesije in podeželje kot uporabnika lega standarda. Zaradi lega bi moraî biti la standard bistveno bolj raz.sežcn kt)t druga dva in poleg infrastrukturnih objektov bi moral javni mestni ppremljenosii že dolgo več ne ustrezajo zahtevnosti prometa in da jih za določene zvrsti prometa sploh se nimamo. In smo spel pri neusklajenosti infrastrukturnih objektov-ccsiah/infra-sîruklurntî dejavnostjo • promelom. Spominjam se napovedi, da bo mesto Velenje zaradi demografske starostne strukture v spremenjenili družtienih razmerah poslalo naravnost idealno okolje za razne oblike devianinosli - (»dklonov od nekoč splošno veljavnih norm v mestu, in da se lo lahko prepreči le z pospešenim razvojem ilevilnih infrastrukturnih dejavnosti in /a to namenjenih objektov. Napovedi slabega so se žal uresničile, kajti pred razsežnostjo drog in vandalizma si ne kaže več zatiskali oči. In te napovedi so se uresničile ravno zaradi tega, ker se infrastrukturne dejavnt>stl z.a družabno življenje, za sprostitev In nenazadnje za prosti čas niso razvijale. To je pomemben del mestnega življenja in kakovosti bivanja. Urbanizacija je mati vseh mest in naseffj. Če njene pridobitve niso med seboj usklajene ali se razvijajo brez koncepta in spontano, urlianizaelja lahko postane zelo hitro ntačefta l»Lilo iiva lutka-. Í 7.30, Bobnarska delavnica z Albinom in koncertom na Cankarjevi ulici 18,00, Oder talentov na Cankarjevi ulid 20.30, koncertni oder pred Kofetarca na Cankarjevi ulici, Munchmeilow Četrtek, 31. 8. 2006 Pr sluh - o c-j ^^ejs 16.00, Mestno otroško Igrišče • Ta veseli dan, Ernine ustvarjalne delavnice 17.00, Ulično gledališče na Cankarjevi ulici, SPRAJT 18.30, Ulično gledališče na Cankarjevi ulici, •»Milena Zupančič v tej predstavi ne igra-. 20.00, Kofetarca, Ulična poezija. Vodi: Klemen Kline Petek, 1. 9. 2006 . api-:. m . ^ lo tO.00, Celodnevna tržnica Mladinskega sveta Velenje 11.00, Regionalni multimedijski center Kunigunda, Seminar Razstavišče 360 16.00, Plesni oder na Cankarjevi ulici, Delavnica sodobnega plesa na ulici 19.00, Mestna galerija Velenje, Otvoritev zaključne razstave Razstavišče 360 >> "Ta dokument je bil pripravljen ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebino tega dokumenta je izključno odgovoren Mladinski center Velenje, kultura fn izobraževanje tn zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališče Evropske unije/* 20,30, Kofetarca, koncertni oder, Ethnodelia Sobota, 2. 9. 2006 s^ m» . < . r^ Ui.: • - ! 10.00, Plesni oder na Cankarjevi ulici, Z odra na ulico, Nina Mavec 17.00, Kofetarca na Cankarjevi ulici, Kunigundini vtisi 20.30, Kofetarca na Cankarjevi ulici, koncertni oder, Joži Šalej ň Janja Majzelj /V primeru dežja bodo: koncerti v Mladinskem centru Velenje, ulično gledališče v podhodu Centra Nova. Musicl, Metamorfoze in plesne delavnice pa v Dvorani centra Nova/ mieitei nas «»^AS JCMioMa C/3 iriltL KDms-^ finoj»dio hummel C3Py Kunigunda prihaja v center mesta 9. festival mladih kultur Kunigunda bo teden dni skrbel za raznoliko dogajanje - Organizator, MC Velenje, pravi: prisluhni, zapleši, poglej... Bojana Veler^e - Naj vam osvíižímo spomin. KunijiUDdajc lep» č^rovno. ki je nekoć ýivcía ua Velcniî^kem gradu. Potem jo je. pred devclimi iell v mesto prvič povabil Mladinski cenier Velenje, Po ujej je namreč poimenoval lesiival mladih kultur, ki vsako leto konec avgusia poskrbi l'A pestro dodajanje v mcsiu. Noja. ce smo cisto iskreni, je zadnjih nobj lei Kunigunda do-movaia pretežno v Mladinskem cenim Velenje In pred njim, Iclos pa spel prihaja v cenier. Letošnji fesiival se bo začel danes in bo irajal vse do 2. seplem-bra. »Poudarek letošnjega lesii-vala je res na dogajanju v samem središču mesla in vključevanje mladih pri sousivarjanju programa. lako s parineijl - Mladinskim centrom Velenje kol ludi s plesnimi, glasbenimi in kullUT-nimi producenti, Cqz dan se bodo vrstile glasbene, plesne, gledališke in ustvaijalne delavnice, večeri pa se hodo zaključili ob prijelni glasbi in druženju v središču mesta na Cankarjevi ulici pred Kofelarcc^ Tu ho postavljen ludi oder. na katerem se ho zvrstila kt>-pica zanimivih dogodkov. Tam bo v petek zvečer tudi otvoritev fesii-vala. Odprl ga bo iiaš župan Srečko Meh,« nam je v imenu organizatorjev po vedaJ a Maja Ilostriik. Kunigunda bo letos obarvana tudi multikulturno. 1. septembra bodo namreč odprli zaključno razstavo v t)kviru projckla Razstavišče 360. ki le dni res vrti zadnji krog. »V Mestni galeriji Velenje se bos svojimi deli predstavilo vseh sedem umetnikov, ki so sodelovali v projektu, pričakujemo pa tudi vse kustose razstav. Poleg lega pa bomo v sklopu festivala gostili muzikál iz Celovca. S tem bomo mdi krepili ćezmejne odnose in sou-stviriah kulturno zavesi pri mladili v čezmejnem prost aru Pf^leg legfi ho letos res velik poudarek na plesni kulturni dejavnosti - v času fesi iva ia bosta namreč potekali dve plesni delavnici. V dogajanje so letos vključili tudi regijski m u II i medij ski center Kunigunda, v katerem videast Mladen Stropnik pripravil svoj^ vrstno razstavo. Id jo bodo opazili tudi mimoidoči. Kunigunda je vsa leta iskala rova prizorišča v mestu. Letos bodo recinjo za eno od predstav uporabili ploščad pod stopnicami centra Nova, torej v kleini etaži, pred nekdanjim Shake klubom. Skupaj so organizatorji našteti kar 30 dogodkov, ki jih bo ponudil letošnji fesiival. Več o njih pa bosle našli v napo-veduiku dogodkov. Kunigunda ttv rej vabi že od danes dalje. Najbolj pester bo prav prihajajoči vikend, zato nikar ne ostajajte doma. Ker se bo tokrat v mestu res dogajalo! MESTNA OBČINA VELENJE Spoštovani občanke in občani« gotovo ste opazili, da je atrij med Centrom Nova in bivšo Kavarno slaščičarno Center (KSCJ prenovljen. Tako smo v središču mesta dobili nov prostor, ki ga bomo lahko s pridom uporabljali kot prizorišče različnih dogodkov in prireditev ali preprosto kot prostor za druženje. Med drugim se bodo v začetku septembra tam začeti petkovi večeri, ki bodo popestrili večerno dogajanje v mestu, ob sobotnih dopoldnevih pa bo tam tržnica z izdelki iz Zgornje Savinjske \n Šaleške doline. Za atrij želimo izbrati primerno ime« zato vabimo vsd/ ki bi želeli izraziti svoja mnenja in predloge, da jih pošljajte na spletni naslov: splet@velen}e,si. Predloge bomo zbirali do ponedeljka« 4. septembra 200S. Povabilo k oddaji predlogov je objavljeno tudi na •plotni strani MO Velenje: www.velenie.si. Prijazr^o vabljeni k sodelovanjuÎ MESTNA OBČINA VELENJE msss^ POVABILO K IZOBRAŽEVANJU ZA PRIDOBFTW NAZIVA TURISTIČNI VODNIK TURISTIČNEGA OBIMOČJA VELENJE - ŠALEŠKA DOUNA TurističftCHnformacijski in promocijiki center Velenja organizira semti^ar zs pridobitev ndziva TURISTIČNI VODNIK TURISilCNEGA OBMOČJA VELENJE • SALfŠKA DOUNA. Pogoji za prijno: Prijavijo se lahko dijaki zaključnih letnikov. Študentje In odrasle osebe z najmanj srednjo stopnjo izobrazbe in znanjeni enega tujega jezika na ravni srednje šole. Trejanit: 40 ur ObUka; Prsd8van)a» praktii^i dal, seminarsb naloga Cena: 3Q.0G0 SIT (udel^eticem 10.000 SFIsubvancsnira MO Velenje, 20.000 SIT |»pla6a udeleženec sdminarja). Rok ta prijavd: 5. september 2006 Umik: Teoretični del • 15,16.. 17,22. in 23.sep1ernber 20D6 Praktični del • po dogovoru (predvidoma v oktobru) Po uspešno zaključenem tzobr^evaniu bodo udeleženci prejeli uradni certifikat n izvajanje vodniške službe v sodelovanju in po prisgramu TK)^ Velenje. informacija: T1C Velenje (Rdeča stvarana), tal: 03/89&>1&^0. E^oSta: tic^valertje.si Pr^svnicd je objavljena ne spletni www.velenje.si (rubrika • v srediiču}. kandidati jo lahko dobijo v prostorih TlOe Velenje ali pa jo naroČijo po tetelenu oziroma elektronski poiti. UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC Zcl^l Je pravi čas za vpis v nase programel ^^SRIDNJE POKLICNO« SRIDNJI STROKOVNO« POKLICMO-TfiHNiftKO IM SMDMJB SPLOÍNO IZOBIIAZEVAWJEs •TRGOVEC • TRGOVEC prekvalifikacija •£KONOMSKJTEHNIK{ssi) • GOSTINSKI TEHNIK (68il « MODEL V STROJNIŠTVU • ElEKTBIiCAReneroetik.elektronik STROJNITEHNIKIpti) • ELEKTROTEHNIK anergetrk, e(ektronik(ptf} • EKONOMSKAGIMNAZIJA . MATURrTETN I TEČAJ SI i še SO prosta mesta u IsrednI studij nas - FAKULTETI ZA UPRAVO -FAKULTETI ZAORGANIZACIJSKE VEDE ^vStudllakem centru UPMJJ Žafec. ^^ Pii odločitvi sa Uolmiov«n|o v»m evotujemoa - v Svetovalnem središču Žalec (e-poila iaioeupj.si; tel.OS 71335 65} - na vstopnih točkah Centra VŽU Savinjske v Žalcu. Caliu in&mariu ori Jalžah f041 699240) ^^Informaclie: -osebnovsak delavnik od 8. do 16. ure; • potelefonuOS 71336 50; - e-Došta lu-zaíeceupi.si: spletr^a stran www.upi.si. Info: 03/713-35-50; www.upl.8l; lu-zalec®upl.sl »Tudi zame je izziv ponudit nekaj, kar drugi ne« Robert Goter od letos dalje na solistični glasbeni poti - Posvetil se bo glasbi s pomočjo znanja iz ekonomije - Na ccljskcm sejmu predstavitev projekta za igranje frajtonarice doma iz naslonjača Tabana pQÓgoriek Robertst Goteija, poslHvne^a miadenià s temnim 13MW. jem, menda pozna staro in mlado. Je odličen muzikám, iskan človek DŠov bi/nisa«, uči» Iclj mladih niu/.ikaniov na dia-Umicno harmoniko in eden lis-lih, ki je praviloma skoraj vedno zaposlen če/ glavo. Prav zaradi slednjega letošnje poletje preživlja doma, v Velenju. So ra/Jog /a gncćo festivali? »Ne.« je odgovoril v počitniškem klepetu n nadaljeval. »Roben (loier sc ni udeleževal les-l iva lov narodnuzabavne i^lasbe. Izjema je bil lesiival na (iraški Gori, kjer sem bil samo takral. ko sem imei ansambel ali kot član ansambla Sredeni^ek in »Sl{)vcnski ekspress. Menim, da so li odlična odskočna deska mlade glasbenike, ki se i:cIijo uveljavili. Tako kot so Zlata harmonika Ijubečne in tekmovanja /unaj meja Slovenije priložnost za uvcljaviiev tistih, ki igrajo na diatonično harmoniko. NenazadJije za pii-prave na festivale ni bilo pravega časa.« Na ostala naša vprašanja pa je takole odgovoril: O Robertu (íoretjtt in njenovem ansa m Mu klos nismo ^iisafi kaj dosti? *To pa zato, ker sem januarja letos stopil na solistično jilasbeno pol. Nastopam na zelo različnih prireditvah in tudi na zabavah za bolj zaključene družbe. Oja, je pa moja harmonika leios že kar pridno vpela« na iriiedenski turneji s Heleno Blai^nc in Vinkom Sime-kom ter skupino Ave v Avstraliji, s ftobert Goter »Po teMonu aH mobitelu me je težje ujeti tiot na spietnS strani: www. rob erigotencont". harmoniko sem bil Že v Parizu, na Škotskem. NcmčUi, v vseh st)scd-njih državah, sedaj načrtuje m turnejo po Ameriki in KanaJi, mogoče me bo pot vodila še vArgen-tiiio. Drugače pa nisem tipičen predslavnik narodnozrfbavne glasbe, saj poskušam združevati različne glasbene siile. D<>kaz 10 je duet s 6pack C^Jkuriem. / bivšim ansamblom pa še vedno dobro sodelujem. Spremenil seje samo način sodelovanja, s Se z filastfo ukvfíijaíe poklicno? »Se. Že l.'^ let poučujem mlade v igranju na diatonično harmoniko, /ačel sem v Avstriji, danes pa imam dve §oli: eno v Radljah oh Dravi, ki jo {Obiskuje precej Avstrijcev. in v Šentilju pri Velenju. kamor se vozijo iz cele Slovenije. Pišem ludi pesmi, pomagam učencem pri aranžmajih. Pripravljam novo zgoščenko. Pred mano jc velik projekt, ki bo imel po mojem velike razsežnosti. Ob tem ne smeni pozabiti omejuti, da sem Študent Kko-nomskivposlovne fakultete v Mariboru, kjer mi do konca študija ekonomije manjka še šest Izpitov. Boste potem glasbenik ali ekonomist? »Oboje. Deloval bom kol ekonomist, v svetu glasbe seveda.« Je poučevanje ni ladili v Ústa nji/ na fniiionanco za vas potn^ba oli,..? »Vseskozi predstavlia prenašanje znanja na mlade zame izaiv. Trudim se. da ga vanj z diati> ničtio harmoniko. Dovolj je hito.tf Omenili ste, da pripravljate projekt, ki bo novost v svetovnem me-rilu. »Res je. Pripravljam računalniški priigram, s katerim se bo dalo naučiti igranja na frajiona-rico tudi doma iz naslonjača. To novost bom predstavil na letos-njem mednarodnem obrlnem sejmu v Ceiju. Kaj več o njem pa takrai,« Slovensko glasbeno sceno dokaj dobro poznate» Kakšna je? »Zelo dobra. Imamo veliko dotv rih ansamblov. Mogoče je le malo preveč kopiranja. Ansambel, tudi s(îlisi. mtíra biti čim bolj prcpo-/jiaven, ponuditi nekaj takega, kar drtgi ne. Predstaviti sebe kot unikatno zgodbak usiwrjenje nekakšnega >*kiča^. to pa Je te presežek. Usivarjah in otilivali so vrtne palčke. D so zaradi svoje domišljijske narave likovnega objekta označeni navadno kot kič, sl)'ariter, ki nima estetske vrednosti in Je zgdj opredmetena z materijo, ki dmgaCe komunicira z opazovalcem. In ne boste verieh. na leto.i,njem srečanju mladih Je nastalo nekaj čudovitih del. miniatur, ki očarajo z dinamiko odlité plastike, ki povedo veliko s sv(ýim minùnalizmom. dríigaČJiim, nekonvencionalnim slogom in so hkrati blizu razmišljanju liko\'-nih množic in tudi posameznikom, k! se zavediyo večplastnosti domišljijske impiikacyejàrme^ Pravza/Jruv .sem se ob tem dodobra zavedal fxmiena pomasovljenja umetnosti in kulture ob pravih rokodelskih itmetninah mladih umetnikov Hkrati sem poskušal tudi kritično razumeti intelektualce. kijimfeuomen vrtnih palčkov ob domovih, ki.so urejeni kot hišice Janka in Metke, predstavljajo osnovo za estetski in .socialni disku rz. Kaj pa Je sploh umetnost, kaj je presetek u.uvarjanja? Kaj je lejH) za oko? Ce lahko govorimo o lepoti /h> ameriško, lahko govorimo tudi o lepoti pfi KsrexlnJeevropsko^ ali "podal/y sko". kJer sem opazoval fenomen vrtnih palčkov kot dekoraiiv-nega. neredko pa tudi k vazi e.'Hetskega objekta - likovne plastike, ie kar nekaj časa. In če Je ta plastika p*tvezana s samosvojo mini-malistično likovno idejo, s konkretno sporočilno vrednostjo, zakaj ne bi mogli o fenomenu palčkov r sulntrhaném vsakdanu slovenskega jxydete^a gown ti drugače. Z atributi edinstvenosti, individualnosti. s celovitostjo okolja, v katerega so postavljeni, in konec koncev z označevanjem in zaznamovanjem nekega prostora. In ali ni sladkoben ameriški film. španska ali mehiška >*soap oiK>ra^ nekuJ zelo ptxiobnega, tki vendar se r različne oblike teh presetkov vsak od nas mnogokrat lýame v iskanju tistega, za eksistenco nujnega, majhnega vsakodnevnega kulturnega ali umetniškega preseika. In nekaj takšnega so odlično in kritično spoznali mladi u^netniki na letošnjem raziskovalnem taboru. In kako Je lahko vse večplastno, nam pow tudi igra besed. Cc $ presežkom besed (o presežkih) t>resetemo be.\ede, če Jih Je toliko preveč, da izgubijo kvaliteto, da ne izostanejo sladkolmo ponavljanje. sletii aniHeza: glejmo tudi drugačna sporočila, imejmo zgolj pogled. Bolje manj besed, a te kvalitetne, drugače besede postanejo le navadni znaki in palčki le kamni na vrtovih. 107,8 MHz R/ï\DUJQKI] IDO C/^S^POSDOI M^Z/^llE Glasbene novičke Veselje pred zaslužkom Milja Cretnik. Marjan Slapnik. Dragan Berke-rgać^vtć. oh lorklh dopoldan Datiii»! N'underl, ob polkih popoldan Jani Drev so lanlje in in ožje. ki na RaJiii Velenje skrbijo /a leiiiUko. Pred časom se je lej ekipi lonskili tehnikov pridružil Gregor Bevc. Naša nova honorarna radijska močjc dijak 5. telnika Poklicne in lehniske rudarske šole Šolskega centra Velenje- Srečanje /. radijsko ichniko zanj, pravi, ni nekaj novega. »Doslej sem že delal na več radijskih postajah. To delo me veseli, ker je ra/.noliko. dinamično. Vleče nic bolj kot zaslužek. bolj me veseli novinarstvo in računalništvo. Bom videl, kako ho z maturo.« je powdal. Na oddajah je hil doslej že /. večini» naših radijskih moderatorjev. tistega, s katerim hi delal najraje, pa si za /daj sc ni izbral. »Vsi so O. K. Tudi samo razpoloženje je odlično. Sploh kadar listi, k: je pred radijskim mikrofonom v studiu. povabi k sodelovanju poslušalce.« Prihodnji teden bo Gregor iikusil, ali je morje še tako slano, kot je bilo. Novih moči za nove izzive v šoiskem letu si bo potrebno nabrati. Upamo, da si jih je na letovat^ju na livaru veliko nabrala modcratorka Karolina Destovnik. Predčasno je z m dovi. Mar (tudi) v tem primeru velja, da zaradi gozdov ne vidijo dreves. Varnost v organizacijskem komi« teju Planice je bilo že večkrat vroče. Pravijo, da ob naslednji prireditvi ne bo. Čeprav je predsedovanje prevzel Drago Bahun iz Gorenja. Ni zaslužnih? v Šoštanju so do danes podaljšali rok za oddajo predlogov za kandidate za letošnja občinska pri-saianja. V predvidenem roku so jih dobili toliko, kot po ljudskem reklu pomeni »nobe-den«. Ne vem, ali res ni takih, ki bi si priznanja zaslužili, ali ni predlagateljev. Zopet po kakem ljudskem reklu. Mesto m vas Bolj ko se Velenje uveljavlja kot mesto, bolj si meščani želijo kmečke tržnice. Pa ne zaradi tega, ker je med njimi veliko kmetov(!?). Ni politiko Šo§tanjski prvak NSN Maijan Vrtačnik zanika, da bi se za rento za domačo občino zavzemal le iz političnih nagibov, saj kandidira za ^pana. A če bi res izdrl ta denar, bi bil po mnenju nekaterih kar primeren za župana. Seveda, ce bi ga izdrl še pred volitvami. REPORTAŽE Šaleški grad je gorel^ ljudje so rajali Starotrški dan je Šalek povrnil v zgodovino -Zvečer je simbolično zagorel Šaleški grad, zabava pod njim pa se je začela že zgodaj popoldne Velenje- Soboino popoldnejc hilo vnimensko nek(^lik(3 aprilskih Pa vendarle scjc malo p» 16. uri zjasnilo in spel je posijalo sonce. Olajšanj C organizatorjev Slaroir-škc^a dne na irgu v Šaleku je bilo veliko, ljudje pa so !4c enega le-pega popoldneva in večera odlno ra/.veselili, kar so pokazali ludi / obiskom. Predsednica Turisiičnega druý [va Salek Aleksandra Verdelj • Ra- ket nam je povedala: «Tokrat smo pripravili /c 7. Siarolrski dan. Potrudili smo se. da smo dodali nove vsebine, predvsem pa je le-los veliko bolj bogal sejem, na katerem prikazujemo stare obrli. Rokodeici so biti izjemno spretni, pa tudi njihove stojnice so biie prava pasa za oČi. Glavni organizatorji 7. Srednjeveškega dne so imeii kar nekaj dela s pripravo dogodka, še več pa skrbif aH bo vreme zdržalo. V sredini predsednica TD Šalek Aleksandra Verdelj - Raket Tudi zabavni program je pester, na odru se ves čas vrsiijo različni nastopaj oči,« tn res je bilo živahno. Dogajanje je uradno odprl župan \I0 Veieiye Srečko \îeh. Se pred tem je dobil daril<î /a rojsini dan, ki ga je praznoval v avgustu. Predsednica sveta KS Salek Vladka Jan mu je podarila ročno izdelano p ručko, /upan se je zahvalil orga-ni/alorjeni za vse. kar delajo v kraju, in priznati je treba, da delajo vse več. Kar se tiče turistič» nega podnîCja, so izjemno marljivi. 7. Siarolrski dan se je začel s sveio mašo na trgu Šaleškem. Sejem je zaživel takoj po ujej. na njem so se predstavljali medičar, zeliSćar, pridelovalec bučnega olja in doniaćib mesnih dobrot, strojar ... Prav zanimiva sta bila rokodelca iz Cîorenjske. ki sta iz-deliivala srednjeveške mošnjičke in malhe, pa ludi kakšen lesen meč sta ponujala na svoji stojnici Vezilje so prikazovale veščino, ki gre i/ roda v rod, Vrnitev v zgt^do-vino so pomagali pričarati vitezi z Bleda, ki so pripravili spektakel z bruhanjem ognja, mečevanjeiíi ... Sledila jea zabava z. ansambloma Spomini in Kaval. že prej sta nastopila Njivski kvartet in harmonikarski orkester Premogovnika Velenje. Prikaz požara vSaleškega gradu je bil seveda lep ngiiiemet. ki je nebo razjasnil in razsvetlil pozno zvečer. Rajanje pa je še kar trajalo. In ljudje so uživali ,„ Mbš Popravek v prejšnji številki smo objavili sestavek o zlali poroki zakoncev Brodnik, v katerem smo zapisali, da so se jima v zakonu rodile štiri ličere. V resnici pa so se jijna rodile tri hčere in en sin. Za napakt> se iskreno opravičujemo. Prebudili so stare brizgalne Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj mesto izpeljalo 23. tekmovanje starih ročnih in motornih brizgaln - Po tekmovanju velika vrtna veselica -Preko 2000 obiskovalcev Vesna Gtinšek Poletne veselice velikokrat namenijo del svojega programa obujanju spominov na stare čase s prikazi raznih kmečkih opravi), šeg in navad. Nekaj podobnega so v soboto priredili v Šoštanju, saj so zbudili stare gasilke ognja, ročne in motorne bri/galne. Prizorišče je bilo že v popoldanskili urah, ko sc je prireditev šele začela, pravi zbor različnih gasilskih desetin, pripravljenih na tekmovanje. Vse skupaj se je pokazalo kot zelo posrečeno, saj so ekipe poskrbele predvsem za RezultotI tekmovanjo: Ročne brizgalne • moški: 1. P60 §maite-Sap.2PGDljti)no(À Savinji, 3.P6DBlanca.4PGD Util 5. PGa Pe^; Ročne b^i^ galne-ženske: 1. PGO Ijii^noob Savinji. 2. PGD Blanca; Motorne brizgalne-moški: 1. PGD Grušovlje. 2. PGD Kaplia vas. 3. PGD Pobrežje ob Savinji, 4. Topolšica, 5. Paska vas. 6. Tmovlje. 7, Gaberke, 8. Šmarje-Sap. pozitivno in sproščeno vzdušje. Tekmovalnega duha skorajda ni bilo zaznati. Tako so skupine do komisije A priromaíc popolnoma nasmejane, oblečene v stare gasilske uniforme, veselo tulile s starimi ročnimi sirenami, piskale na poveljniške piščalke in podobno. Dodatne točke pri ocenjevanju je prinesla namreč tudi izvirnost članov ekip, katerim idej očitno ni manjkalo. Tekmovanje so nadaljevali s pohodom do druge komisije, kjer so se gasilci nekctliko zresnili, saj so morali staro opremo pripraviti ter z iîjt> pogasiti namišljeni požar, seveda v najkraji>em možnem času. Med posameznimi nastopi je bilo tudi veliko zabave in Šoštanjska ženska ekipa pred ocenjevalno komisijo A, smeha, saj jo je nekaterim zagodla stara oprema. Tako je voda brizgala na vse strani in do kože premočila vrle gasilce. Dogajanje je bilo vsekakor vredno ogleda. Tudi cilj uradnega dela prireditve je bil dosežen: ljudem so predstavili delujočo gasilsko opremo ill tehniko, obudili del kulturne in tehnične dediščine ter poskrbeli za družabnost med tekmovalnimi enotami. V večernih jrah pa so se začele odvijati se najbolj težko pričakovane urice prireditve. Na oder so namreč stopili glavni gostje - ansambel Ćuki, ki so zbrane zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Ni kaj. ve-hka veselica je bila pont)či večja, saj je bilo več kot 2000 ljudi, plesišče je bilo ves čas dobesedno natrpano s plesnimi pari, vse klopi so bile zasedene, kamorkoli si pogledal» so bili obiskovalci, ki so se zabavali in se veselili. Tako so si po napornili in izredno delavnih dneh oddahnili tudi organizatorji. REKLI sa Vaja uspešno opravičena/ Marhii Turk, gasilski častnik PGD Sošfanj: »Med gasilce sem stopil že pred 63 leti, med vojno, in od takrat naprej redno sodelujem povsod, kjer se kaj zanimivega na tem področju dogaja. Tako sem danes tudi tukaj. Naša ekipa se je pomerila v tekmovanju z ročno briz-gaino, staro 127 let. Kijub temu. da smo nastopili kot domače društvo zunaj konkurence, smt> pred tekmovanjem nekoliko vadili. Sami nase smo lahko prav ponosni, saj smo se dobro odrezali- Letos smo uvedli tudi novost, kajti zastopala nas je ludi ženska ekipa veterank, kije prav (ako tekmovala zunaj konkurence in vseeno dosegla dober rezultat. Vsekakor sem za d ovo j fen.« » Usodo je mogoče spreminjati « Astrologija je stara veda, ki se s časom spreminja -Kdaj po nasvet k astrologu? - Na klepet smo povabili astrologinjo Doro Bojana Sp9g9\ Velenje • Kol Dora jo poznaja predvsem Lisij, ki jih /aninia iiskal pomoć asirologa in na katerih področjih lahko pomaga. Kje si pHi/ohéťala s področja as- Imtoifije, kije zffh stara ivdiif i/ačela sem / astrološko šolo v Domžalah pri gospodu Rij aveu. Polem sem opravila lečaje pri l\mi Kurent. Ker mi 10 še ni bilo dovolj, sem se vpisala na la-kullelo za astrologijo v Londonu, kjer sem ludi diplomirala,<« Ali se astrohmija spreminja ati je 1o K'rfff, /d ifstaja te stoletja ena/io? »Vsekakor jc to veda. ki ima določene osnove. Vendar se spreminja, predvsem zato. ker imamo ljudic danes drugačne p-1 f1«v SH. 11 «St -8 69 eK ^lociAfC Tr ep IM J 6aee*ň trie Jwl«on Oou • itSSnid ur houM 29L«o99 ith house 6th hauM Ttn r>cun &rti houM 9tti houM 21S0034 Sun • S Q Neoft te6e9>H • á 11' S H«re - Í 9*' D Wêtv SCenAS • I H^' ( rtv-i « 9 S^' ď Jupi ISCondd • 0 IH' ii • 1 J5- Umyt MAqu^B - « tH' v ti^pi • « ▼ Plut S6Sog3GR • te as- t Chir ft • 5 51* f Ctr« - 9 ři- 1 PdM ZTAftuSe 66 & Mno 2HLMIS • 9 59' t Vest HConl? * 9 12' t KeM leevfi'H« • 9 99 h LMt «Vi 40 0 Fort ♦ V®rt JSLMHI If ' aftt f. Seri 11 Air 9. UdTV C«r S Ml , V" 2 ih. VJ- 7 - h H 9. p Tako UgMa natalna karta, ki nastane na osnovi ure, dneva in kraja rojstva. Astrologom Je osnova za vpogled v vse, kar se osebi, za katero Je izdelana^ dogaja v življenju. šni so bili na^i predniki, položaj v primarni družini, vpogled v otroštvo, krize v življenju. Lahko vidimo, kam posameznika vodi pol in kaiera pot je zanj najboljša.« Verjetno zaradi tega. ker se ljudje ne znajo odloČiti, tudi najpogosteje pri ft a' jajo k mm. Ali pa se motim? »Večina se danes ne poslužuje astmUv gije, ko so v težavah. Ti gredo pt) nava d i kar k vedeževalcem, ki si pri napovediv vanju prihodnosti pomagajo s kartami. m/>ćJo astrif/ogije, vračajo? «Ja, vračajo se. Kar 80 odstiHkov tistih. ki so kdaj prišli k meni. sc vrne. P(v navadi ne prihajajo z enakimi vprašanji in enakimi ležavami. [b je zame ust^eh. saj očiino rastejo, bolje živijo in ja/sem s lem zadovoljna. Ne dovolim pa, da bi bil kdo pri vsaki odločitvi odvisen od mene. Ljudje, ki nenehno iščejo iit)ve in nove potrditve /m stara vprašanja, so odvisni. In laki tudi zelo malo naredijo /ato. da hi se jim vživljenju kaj spreme- nilo na bolje. Astrologija vodi. Katero pot bo posameznik izbral, pa je čisto njegova določitev, /a vsako dejanje pi> irebujemo moč in sptjdbudo.« 4li Al se kot asiritfoginja, kije naredila že veli/io natalni/i kan. í^rínjala s pred-postavko, da čhnvka zaznamitjejo tako geni kot okolje, k kateivm odraUa, in to v razmeiju pol-pol. »Bi se, če hi me to vprašali pred dese-limi leti. Danes pa moramo vedeti, daje treba upoštevati tuUi duhovno izobrazbo. Ljudje drugače razmišljamo, se obračamo sami v sebe. Astrologija pa nas lahko le vodi. Ljudje se namreč ne prepuščajo več življenjskim tokovom kar tako. Res pa je tudi, da današnji tempo življenja lerja svoje žrtve. /Mû se včasih za kakšen mesec ustavimo, potem razmišljamo in se šele potem odločimo. Pri tem je r)<)membno, kdo smo, kakšno službo opravljamo, kakšen položaj imamo.« Alije kdo od tistih, ki prihajajo k yvm, razocaivn, ker mu ne poveste kar v nekaj minutah, kaj i^a čaka v tjahzni, na JtnanC» nem področju, pri zdravju. Kot asttvhginja potrebujete več časa za /z-delavo natalne karte, pa tudi odgovori niso črnih heli. »Včasih se vsebina, ki jo predvidevam po na-lalni karti, ne sklada s pričakovanji posameznika. Vendar se žaj na začetku obiska pri meni z vsakim pogovorim in mu povem, da nisem vsevedna, da pa je dobro, če sprejme golo resnico. Na njej lahko gradiš. Tok usode je namreč mí>goče spreminjati. Ne v globalu, vendar če ima človek voljo, ga lahko spremeni. Vsi si v življenju želimo zgodbico. Le malokdaj je la takšna, kolje lahko jaz predstaviin na osnovi natalne karte. Vse, kar si želimo. imamo v podzavesti, in žal se vse ne sklada s tem. kar kot astrologinja lahko razberem o osebi. So pa tako v Sloveniji kot tujini res jasnovidei, ki lahko določene dogodke zelo natančno napovejo. Vendar so to femmieni in do njih ni lahko priii. Klasično vedeževanje ali vpogled v astrologijo pa ponavadi nima veliko skupnega z našimi željanu in potrebami.« Rekli ste, da Je mogtwe tok usode spre-minjati. Po vasem torej usoda obstaja. Maivikdo namivč ne verjame, da je. vse, kar se nam dogaja v življenju, ^zopi-sano** v nasi. »Naključij ni. Usoda je pojem» ki smo ga le definirali z l>esedo. Vse, kar se nam dogaja» nam je dano. To nam p(v vedo poIvnjak za ta področja» dokazujejo, da usoda obstaja. Ljudje, ki so numerološko število so recimo čista karmična bitja. Usoda nas obdaja» mi pa vijugamo med tistim, kar nam prinese na pot. Velikokrat je dobro, da listo, kar se nam dogaja, spref memo tako, kot je. Ker tako lažje upravljamo svoje žJvljeiije. Ce se držimo tega, da žalosii, izgube. porazJ obstajajo v vsakem življenju, nam je lažje.* Torej ni ttx'ha k astndogu le, /iadar imamo težave, Aforda je dohro, da kaj o sebi vemo ze pi'ej? »To drži. Ukvarjam se s lako imeno vano psihološko astn^logijo, njena os-ntwaje horama aslrologija. To je odčitavanje karakteija osobe. Potem naredim progresijo za prihodnosi. Zelo pc>-membna je ludi sinesirija. predvsem na čustvenem in poslovnopartnerskem področju. /. njo odčitamo, ali je partner primeren za nas. ali je oseba, s katero želimo sodelovali poslovno, primerna za nas. Pomembna je tudi elekcija. Pri obisku jc ne izpostavljam, uporabljam pa jo za določanje časa, ali je primeren za pťídpise pogodb» pravne zadeve, kdaj je dobro kupili nepremičnino, vlagati v delnice ...Trenutno vodim tudi zelo močan državni projekt, v kaierega je vpletenih več svetovnih bank. Doslej se je izkazalo, da so bile napovedi tem bankam zelo natančne. Posameznik je na obisku pri meni uro ali uro in pol. V tem času uporabljam številna znatîja. kijih nenehno še dopolnjujem, saj jih nikoli ni dovolj.« M Zavod za gozdove svetuje spoštujmo drevo! Človek je že od vse|ta začetka povezan z drevesi, zato imajo drevesa v naši zavesti in kulturi poseben pomen. Našim prednikom so drevesa nudila hrano, zavetje, orodje in orožje. Te dobrine izkoriščamo še danes, seveda v bolj izpopolnjeni obliki: lesniko je zametijal zlati deliSes. krošnjo les za ostrešje. paQco svmčník in lok puškino kopito. Zelo hhro se je človek zavedal tudi vloge in pomena posameznih dreves, ki so izsio-pala zaradi svojih posebnih dimenzij, starosti in trdoživosli ali ker so bila redka. Taka drevesa so častili in jih spoštovali, pod njimi so postavljali oltaije. Danes slavimo Najevsko lipo. najUehelejšo lipo v Sloveniji, ski^raj ^00 let staro drevo. Zakaj Imajo drevesa med Undmi vseh dob toliko občudovalcev? V primerjavi s kratko ert^ našega življenja je življenje velikega števila drevesnih vrst zelo dolgo. Drevesa so najstarejša, najvišja in največja živa bitja na zelemniiodrem planetu Zemlja. Bori neke vrste v Kaliforniji presegajo starost 4000 leu najstarejši še živ je star 4771 let. Najvišja drevesa presežejo višino 110 metrov in največji (najležji) organizmi na /etnlji so tudi drevesa, saj znaša prostonnna največjega drevesa na svetu, mamutovca, nad 1.55X iii3, kar je enako povprečni lesni zalogi 6 hektarov naših gozdiw. Vse to nas še danes navdaja z občudovanjem, spoštovanjem in zaupanjem. Zalo lako radi ob rojstvu otn)ka zasadimo drevo in umrle pokopavamo v zavetju dreves. Da bi se bolje ptjčuiili, sadimo drevje v naselja in okoli doma. .Seveda bi se moraD večkrat vprašati, ali s tem drevjem ravnamo pravilno! Na žalost pa je tudi veliko dreves, ki niso deležna našega sposto\aT\ja. Velikokrat nas na robu gozda "pozdravijo" table s takimi ali drugačnimi napisi, *'I,ep" primer je bila svoje dni solčavska tisa. "Okrašena ' je bila z različnimi tablami, kažipoti in celo z vpisno skrinjico. Tudi gozdarji nismo bili izjema: na prvo smreko smo nabili opozorilno tablo pred gozdnimi požari, na drevesa smo prilricvaîi lovne pasti za pi>dlubnike in jnorda še kaj. Sedaj smo pred svojim pragom pomelll in takih neumnosti ne počenjamo več. V gozdu pa so na drevju še vedno šievibii smerokazi za planinske in druge poti. Pribili so tako, da zagotovo pošktidujejo drevo. Tudi pri čiščenju teh stez z vejniklem rečemo oblikovanje krošenj. Kn^šuje oblikujemo že mladim drevest^m v nasadih, radi pa sc lotimo tudi častitljivih lip. In da se bo naše delo videlo že od daleč, za reže m o pošteno! Zavedati se moramo, da je drevje zunaj gozda del naše kulturne krajine in da bi bila ta brez i^iega kultiirtta puščava. Drevje v naseljih pa ima posebno urbanotvorno vlogo, zaloga moramo ohranjali, pravilno negovali in pospeševali njegsti". Obe skušala prepričati, kako se bosta Slovenkam in .Slovencem cedila med in mleko. Motiv te nebo vpijoče čvekanje", kot je o takšnem in podobnem znal reči pokojni pn^fesor Lado Vavpetič, je zavajati javnost in jo {id stvarnih problemov preusmeriti k postraji-skim in nepomembnim stvarem. Politiki sc dobro zavedajo, da je navedeno osnovni prijem, ki ga je poirebno vseskozi izvajati, vendar z različno intenziteto, sicer jih na naslednjih volitvah lahko vrag vzame. To početje se vsaj od sla-rega Rima ni nič spremenilo, ko so iznaj^li n:k "divide et Impcra". loje deli in vladaj. Dandanašnji to enako počno, vendar s to razliko, da "divide" ohranjajo zase. "im-pera" pa namenjajo ljudstvu. Govoriti o "blaginji Ijudsiva". pri lem pa nesorazmerno iro^iti denar za manj ali pa nepomembne stvari, ob dejstvu, da je kopica nujno potrebnih naložb, ki kar kričijo po sredstvih, je milo rečeno nehigienično. l^hko bi rekli tudi kako drugače! /a dokaz nekaj dejsiev. /e nekaj časa je znan podatek, da bomo za zgolj nekajmesečno predsednikovanje i'vropski zvezi, samo za obntjvo nekaterih ("ibjek-lov. kot sta vladna palača« listih na Brdu pri Kranju, potrošili oki)Ii 5 milijard .S!T([). .Samo predsednikova nje bo slovensko ijbčestvo stalo nadaljnjih 25. milijonov ev-rov. Pred dnevi pa smo na nacionalni l'y slišali, da se bo za isii namen zgradilo tiskovTU) sredisčc na Brdu pri Kranju, ki bo požrlo nadaljnje 2,4 milijarde Si l. Nekako ob istem času smo ravno tako na nacionalni TV sl> ^li in videli v kakšnem stanju so studentski domovi v MíJrib<'íru. ^ posebej listi, Ll, 4. dom. Rečeno je bilo, da smo ga /gradili pred pel-intridesetinii leti. sedaj pa je p{)tre-ben celovite notranje obnove. Ta bi stala okt)li 600 milijonov S[\\ vendar niinisirstvo. pristojno za visoko šolstvo, nim2 denaija. Niso samo objekti študentskega standarda, ki potrebujejo denar, l.ahko bi nadaljevali z objektom A Onkološkega inStiiuta v Ljubljani. regionalnimi in lokalnimi cestami, post) da bli a nje m železnic, socialo, in še bi lahkih naštevali ! Bodi dovolj. Namesto zaključka prepuščamo bralcem oceno, ali je takšna p. (Miliael in Rinnan Pibernik) sva presenečena nad dogajanjem na i/redni seji mestnega sveta občine Šoštanj 27. julija 2006, ob dejstvu, da nisva člana ni)bcne poli-lične stranke in dejstvu, da sva pred pričetkom spremembe odloka dobila «na znanje««, da lako pozjciiske kot opozicijske stranke v mesinenî svetu nas projekt podpirajo, zakaj sc je vegi del opozicije odločil, da na izredni seji 27 julija, ne bo glastwal in tako pt^kušal zaustavili investicije v mestu Šoštanj, glede na naslednja dejstva: - predlog za spremembo aktov smo pričeli pred enim letom, • o teh spremembah srno večkrat razpravljali, se siroki>vno dogovarjali in popravljali idejne zasnove glede na želje občinske komisije za okolje in pmstor, katem sestavljajo predstavniki vseh strank. • upfjšievali smo vse pripombe opozicije in jih vključili v prostorski akt, - za postopek smo porabili eno lelo kar je za 6 mesecev več kot je praksa za podobne piisitjpke v Šoštanju in v Sltjveniji, - komisija za oktilje in prtîstor se je na zadnji seji strinjala z vsemi doseženimi dogovori med bodočimi investitorji in komisijo kol predstavnic«^ Občine Šoštanj, - nikoli nismo bili in nisint) člani nobene politične stranke, - želimo si le čim hitrejši napredek mesia Šoštanj, z novimi stanovanji, ntîvimi delovnimi mesti in nasmehom na obrazu, ki nc bo skrival nevoščljivosti. - vsi, ki delujenîo in živimo v mestu vemo, da je za Šoštanj nujno, da pritegne čim hilreje in čim več potencialnih inveslitorjev, - da gre za popolnoma nepolitično pobudo, ki bo korisiila mestu Šoštanj in vsem. ki v njem prebivajo. Kljub temu. da je glasovalo le dvanajst svetnikov od enaindvajsetih, dva sta bila odsotna, ostali pa so sejo zapustili, je bil odlok sprejet. Í5Í torej res vsi želimo čim hitrejši razvoj mesta Šoštanj? ■ Mihael Pibernik In Roman Pibernik Noč pod zvezdami Šoštanj - Poletje in s tem počitnice se počasi bližajo koncu, zain jih bomo taborniki rodu Pusti grad Šoštanj zaključili z akcijo NO C POD ZVH/DAMl. Taje namenjena vsem: mladim, starim, tabornikom, ne-tabornikom ... skratka vsem. ki radi preživljale prosti čas v objemu narave. In če vam na podstrešju leži kamp oprema, je že skrajni čas. da jo přivlečete ven. Akcija se bo pričela 16. septembra in bo potekala v bližnji okolici Šoštanja, /brali se bomo pred nekdanjo osnovno šolo Bibe Ročka in se od lam v ekipah podali novim dogodivščinam na pro i i. Preko krajše poti, ki bo vsebovala kontrolne točke, bomo prišli na cilj. kjer sj bo vsaka ekipa posebej poslavila šoior in si pripravila topel obrok na ognjišču. Večer bomo preživeli okrog taborniškega ognja, kjer bo poskrbljeno za družabni program. Druženje se bo zaključilo dopoldan naslednjega dne. Ekipo sestavljaji) najmanj 3 In največ íí udeležencev Pogiîj je, da sta v ekipi vsaj en starš in mladoletni otrok iz iste družine. Opretno (šotor, kotlički) sije možno sposodili v našem skladišču. Več informacij na www.rpg.r utka. net ali na le le fon ski številki 041 .176 446. Priiave so možne do 10. 9. 2006. Število ekip je omejeno, zato le pohitite, da si zagoivite vikend poln zabave! Se vidimo pod zvezdami... ■ M. Čebul AVrOMOBlU (Cifs) lic »hi. 1^30 SO. NE MimiUrtM ISslO sa NE " •tomiftiol 15»M 16:00 nzfftSK ÎÎÎ2 « ssinsr^ lUO nuenSft MstKos«, 20-^ 21:00 nzenSfi 25(00 PL so (kWtolMGfMD •f GAftHEU) 12:00 SO.KE jflHUk ^ itiOO nuH. W ll I ili< I ladkjsilaw«. M (Mr. Kmu IN DKNi: TOKIO DRin iMnhi. (Ill« Fasrand the RirtouKTektodi^ Jtf^UK 1*1» iweeud. le*>s>. »IVTM, U. imof Ob'b« GREVA NARAZEN {ThebiïkeufO IM I I3î30 SO,« 16s90 1S:40 21ilO 23:30 PE.SO ««nttn tbod 'pV* vwtviuih», CBte JHa< I { t t f \ GRATIS KARISOV: MRTVECA SKRINJA nnaiollti«à(fU)Mn: DtM] Uvi'tOitsi} llt9d 50, hi 15đ0 ruenSR ItďO 21đ0 22t30 PÍ.SO iMmiiu LOVSCNA REKORDE: LEGENDA 0 MOTORJU (Til eWorld's fastest )nilUf>) UTali. S2đ« SO, NE - 1700 SR 20tse 23S10PE.SO »MUá«. AiieilW* PREKIETSTVO DRUŽINE BELL (M Aincrfan Hsiintfng) flmtm. Ilisj \ PATAKA Oust my tuck) 109 Bill. rrr??! I tVfi'Wi'Xfr; 20:20 23;S0 PE,S0 SSlMWd. taTMPtm* tnta UMMtUMl^ Ckwn'N. BratTtff*!», fUsOtM, MakMlinR m Ik BEUMASAJKA G)ie Weisse Massai) 191 «ta. ttJifVnt 17:S0 1 ^ Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41 722 Bgi^ II siWrhfaio (Kavtco <|oiBaaemlM vi wwg^.planet-tus.com EnKptui ŮŮŮ.. Cesla v taoAaMiûlC P-E. IttmiCMrrfL FVnaUlS CttaMBtcMB«a S'S. a 3 § iS II a o 5 o. Uj ti O ^ O O ov MESTNA OBČINA VELENJE Urad za okoljo in prostor Lokacijska informacija Ob sprejemu nove zakonodaje s področja urejanja prostora in graditve objdktovv letu 2002 je nekoč poznano potrdilo o namembnosti zemljišč nadomestila širši javnosti povsem nepoznana »lokacijska informacija«. Lokacijska informacija je takoj po uveljavitvi Zakona o urejanju prostora in Zakona o graditvi objektov razburkala strokovno javnost ki se je odzvala z vprašanji o tem Institutu, in sicer predvsem o vsebini, namenu, obličnosť in pomenu v upravnih postopkih pridobivanja dovoljenj (gradbenega dovoljenja), nemalo težav pa so s tem utrpele tudi lokalne skupnosti oziroma občinski upravni organi in njihovi oddelki za urejanje prostora. Ker se je lokacijska informacija navezovala lako na določbe urejanja prostora kot na določbe, ki urejajo graditev objektov, je bilo predvsem začetno obdobje po uveljavitvi tega potrdila zelo turbulentno, v praksi pa se je izkazalo, da so se občine glede na svojo tehnološko opremljenost In kadrovske zmožnosti različno odzvale na ta novi institut. Mestna občina Velenje In njen Urad za okolje in prostor pri uveljavitvi tega instituta nista imela težav in to prav zaradi Izredno dobre baze prostorskih podatkov, ki so jo začeli v uradu razvijati že leta 1998 in je bila takoj vključena v celovit Geo9râfskl informacijski sistem Mestne občine Velenje. Podrobno vsebino lokacijske informacijeje uredil Pravilnik o obliki lokacijske informacije ter o načinu njene izdaje (Ur. list RS. št. 35/2004). ki določa obliko lokacijske Informacije in ureja druga vprašanja, povezana z njeno izdajo in s podatki, ki jih mora vsebovati glede na namen, za katerega se lokacijska informacija potrebuje. Danes je lokacijska informacija že povsem uveljavljena in se je že pojavila tudi v nekaterih sodnih primerih kot odločilen dokaz. Lokacijska informacija ima naravo potrdHa iz uradne evidence in se )o izda v skladu s predpisi o upravnem postopku proti plačilu takse. Z lokacijsko informacijo pristojni urad v občinski upravi (v MO Velenje je to Urad za okolje in prostor) daje investitorju nameravane graditve, kupcu ali tretji osebi oziroma prodajalcu določenega zemljišča, kot lastniku objekta, ki nima določene gradbene parcele, možnost« da ugotovi, kakšna so merila in pogoji za načrtovanje nameravane investicijske namere, kot jih določajo veljavni prostorski ak^. podatke o morebitnih varovanjih, omejitvah in prepovedih iz sprejetih prostorskih ukrepov ter podatke vzvezi s spremembami in dopolnitvami oziroma pripravo novih prostorskih aktov. Pomembno je poudariti, da lokacijska informacija ni odločba ali dovoljenje in zato zoper njeno Izdajo nI možna pritožba. Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, je na podano zahtevo dolžan vsakomur izdati lokacijsko informacijo, pri tem pa upravni organ nima zakonskih pooblastil, da preverja identiteto vlagatelja, njegov p ravni interes ali namen uporabe lokacijske informacije. Glede na namen, za katerega se lokacijska informacija potrebuje, se lahko izdajo naslednje vrste lokacijske informacije: 1. lokacijska informacija za namen gradnje objektov oziroma izvajanja del na zemljiščih ali objektih: 2. lokacijska informacija za namen prometa z nepremičninami; 3. lokacijska informacija za namen določitve gradbene parcele kobstoječim objektom. V praksi se med občani dostikrat zamenjuje nekoč poznana, z novim Zakonom o urejanju prostora pa ukinjena odločba o dovolitvi priglašenih del za gradnjo pomožnih oziroma enostavnih objektov z lokacijsko Informacijo. Ukinjena odločba je bila odločba oziroma dovoljenje, kar pa lokacijska informacija ni, V lokacijski Informaciji so za graditev enostavnih objektov določeni le pogoji in merila za gradnjo enostavnih objektov, ki so določena s posebnim pravilnikom, ki velja za celotno območje Republike Slovenije. S tem so bile odpravljene velike razlike pri merilih In pogojih za gradnjo enostavnih objektov med posameznimi občinami. V Uradu za okolje in prostor MO Velenje je bilo v letu 2004 izdanih 4533 lokacijskih ir^formaclj za posamezne parcele, v letu 2005 je bilo izdanih 6005 lokacijskih informacij in v letu 2006 pa je bilo (do 21. 8. 2006) izdanih 2850 lokacijskih informacij za posamezne parcele. Ob tem je potrebno poudariti, da na Uradu za okolje in prostor MO Velenje pri izdelavi lokacijskih Informacij sodelujejo Štirje upravni delavci (trije z univerzitetno izobrazbo), čas izdelave pa je različen glede na lokacijo obravnavane parcele ter glede na merila in pogoje iz veljavnih prostorskih aktov. Predpisani rok za izdelavo posamezne lokacijske informacije je štirinajst dni, ki ga v veliki večini primerov vedno dosegamo. Vlogo za izdajo lokacijske Informacije občani lahko podajo na obrazca ki ga dobijo v vložišču MO Velenje ali v tajništvu Urada za okolje in prostor MO Velenje, obrazec za vlogo pa je dostopen tudi na spletnih straneh Mestne občine Velenje www.velenje.sl. Ob tem je potrebno poudariti, da je institut lokacijske informacije v naši občini dobro zaživel, občani so se že navadili nanj, kako dolgo pa bo trajal, pa je odvisno od nove prostorske zakonodaje, ki naj bi bila po napovedih Vlade RS sprejeta žedo konca leta 2006. Z odhodom Islandcev letos konec mladinskih izmenjav Prejšnji teden se je zaključila že druga mladinska izmenjava v tem mesecu- Po Nemcih, ki so se borili proti predsodkom, je k nam zeleno barvo prišlo odkrivat deset mladih Islandcev in dve njihovi voditeljici. Pi>iem, koje l«ni naših desei prostovoljcev odpotovalo na landijo. $o Icios Islandci obiskali ludi nas. »N^meu mladinskih izmenjav je, da mladi / manj pril<û-nosil spoznavajo Evropo in %c povezujejo nicd sabo. Pri lej izmenjavi smo primerjali geografske značilnosti in ludi način življenja mladih v Islandiji in Sloveniji.« nam je n mladinski izmenjavi razlozi la Letka Vlarić, odgovorna za delo s prostovoljci v !;kl5elena. vendar na drugačen način koi Slovenija. saj tam rasle poveciiu mah. dreves pa primanjkuje, nam je povedala MariCeva. Med svojim enotedenskem obisku so Islandci skupaj s prt)Sio-voljci mladinskega centra spoznavali gozdove, i-ju bij a no. ogledali so si Postojnsko jamo in Predjain-ski grad. Vseskozi pa so pi^tekale delavnice, na katerih so mladi prostovoljci zapisovali razlike, ki obstajajte med slovensko in islandsko naravo in kuiluro. Kol znak prijateljstva in povezanosti med slovensko in islandsko izmenjavo so prcv stovoljci pred mladinskim cen-inim posadili tudi skupno drevo. Izkušnje Islandcev pri nas so bile pozilivne. »Od Slovenije si bom najbolj zapomnila prijaznost, drevesa in vse te različne barve. Pri nas namreč nimamo veliko dreves in la ludi ne raslejo na hribih tako kot pri vas,« nam je povedala ena od voditeljic islandske ekipe Agusta. Med Islandijo in Slovenijo pa niso samo geografske in podnebne lemveč ludi kullumc razlike. kol nam je povedali Mari-čeva: »Pri nas so mladi dosti boli odprti, dosti b<3lj sprejemajo gosie. V Islandiji je to malce drugače. dosti bolj se držijo za sebe. počutijo se sami sebi zadosini. Ne oziraji) se lako veliko na čas, za razliko oá nas. ki moramo vedno biti do minute točni.« Skoraj celoten čas izmenjave pa je udeležence pestilo slabo vreme, saj je večino časa deževalo in bilo za la letni čas nenavadno hladno. Vendar pa lo Islandcev očiino nI preveč motilo, kol nanije r>ovedaI eden od prostovoljcev. Guđnv: a-/elo vroče je tukaj. Deževalo je več dni. cjdkar smo prišli, h je vseeno dosti topleje kot pri nas.« Sicer pa so se prostovoljci obeh dr/av dobro razumeli med seboj: »Na začetku je bilo malo čudno, saj se nismo videli celo leto in se nisn\o prva dva dni nič pogovarjali. Ampak potem smo se 'ful zaštěkali' in /.daj nam je težko, ker odhajajo,« je o razpoloženju izmenjave povedala slovenska pro siovoljka Tjasa. / odhtïdom Islandcev prejšnji torek se za leios končuje obdobje mednarodnih mladinskih izmenjav. Mladinski čemer pa že načrtuje več novih mladinskih izmenjav prihodnje leto, na eni od teh so bod vali. Uzakonja hora legalis za mlajše od 16. let, ki po polnoči ne smejo več zahajali v lokale in na prireditve, kjer ločijo alkohol, brez spremstva odraslih. Prekršek siori tudi tisti, ki z ob- vestilom o kršitvi javnega reda po tem zakonu povzroči interveniranje policije, občinskih redarjev, reševalcev, gasilcev, čeprav ve. da takšne kršitve ni bilo, Zakon omogoča izključitev energetskih virov kol poseben ukrep za zagotovitev javnega reda in miru. Po določbah lega člena lahko policist za preprečitev nadaljevanja prekrška, s katerim se moli ali vznemirja javnosi, z ustno odredbo ukaže upravljavcu stavbe začasen izklop dobave elektrike, plina ali vode pri kršitelju. Izklop lahko Iraja do V7p<:sta-vilve javnega reda in miru, ver.dar ne več kol šest ur. Po določbah tega člena kršitelj plača si roške izklopa in priklopa ter morebitno nasialo škodo. Preverili smo, kaj o tem menijo ^alečani, in ludi. kaj menijo o členu zakona, ki predvideva ka/£n, če vas bodt^ za-loiili pri ljubljenju na javnem kraju. ■ bs IVI A LA. A INI K. ETA Enostavno do odklopa elektrike Da, če želite malo privarčevati (glede na to, da se je ludi elekiričjia ene^ija fjodra/ilal, laliko preprosto poskrbite za malo hrupa v nočnih urah in policija vam bo brez pn)blenia odklopila elektriko. Ta ukrep ji dovoljuje novi zakon o javnem redu in miru. Kai o lem menijo prebivalci? Jožica Ledinek: »Će odklopa elektrike oziroma kazni za glasnost ne bi bilo potrebno plačati. potem bi se s tem strinjala, drugače ne. Mene sosedje nikoli ne molijo, ludi če bi se lo kdaj zgodilo, ne bi klicala policije, saj verjii-mem. da toga ne bi počeli nalašč, oziroma se bi pač zgodilo enkrat, ne več.« Metka Hostnik: »Mislim, da je prav. da se odklopi elektrika, saj mora bili v nočnih uralî mir. Sama prihajam iz okolice Velenja in tam podob- nih težav nimamo. Tega je v mestih več. Oe bi mene kdo dalj časa motil, bi seveda poklicala policijo. Veijcino bi bil problem s tem rešen, čeprav bi se dalo ukrepati tudi drugače. A kot pravijo, če negre zlepa, gre pa zgrda.« Jože Groznik: »Usti, ki lirup povzročajo, bi se morali zavedali, da s tem molijo osiale prebivalce. Naj stvar ponazorim kar s primerom: Će v spalnem naselju divja po cesii molorist, zbud .^000 ljudi. To je moinjii in poirebna je kazeu. Z divjanjem pa ne pt»-vzroča samo hrupa, ampak ludi sitnosti, glav(>-bole, jez(^ in slabo vo^o velikega števila ljudi. In v lem primeru se absolutno strinjam, da so poirehri drastični posegi. Ljudje naj se na rc<,I navadijo. Saj do enajstih nekateri še potrpijo, do |\)lnoči ludi. kar jc več. nc gre. Ce bi mene kdo motil, bi mu posl?.l ncpt)sreden poziv, da zmaniša hrup in motenje ter sevedi poklical policijo in se sirinjal s tem, da elektriko odklopijo. Jaz nc motim drugih in enako želim ludi ziise.a ■ v^ NiAt_A AISIK Previdno! Od sedaj naprej se vsi, ki se radi pomoči «cr-Idjate« v gozdu ali kje drugje, pazile. Če boste preglasni, se lahko zgodi, da vas zmoti policija in vam naloži kazen. Zanimivo, kajne? Ma sprehodu skozi Velenje sem nalciela na dve nasprotuj tiči si miienji o icm delu zakona o javnem redu in miru. Kdo vas bo prepričal? Amra Kadrič: »Na kratko: Naj se mladi imajo radi! Glede na to. da mladi nimajo pRJSiora. kjer bi bili sami in počeli, kar jih je volja, se pač poslužujejo avtomobilov, kozolcev, gozda in še česa. Jaz jih čisto razumem, saj smo bili vsi kdaj v gozdu, tako da... Oe pa bi sama zalotila kakše o parček v kočljivi situaciji nekje na samem, bi sc najveijetneje prestrašila in šla dalie. Policiie gotovo ne bi klicala, saj mislim, da bi se policija morala ukvarjali z bolj pomembnimi stvarmi koi pa s tem. da mladim grcnij(î prijetne nočne ure. Naj gredo raie v park, kjer so y>úl-lerji« in njih kaznujejo.« Ivo Maglica: »Z zakonom se popolnoma strinjam. saj za kaj takega javna mesta niso pn-merna. Mislim, da sezxi to odločajo predvsem mladi, in sicer zalo, ker nimnjo urejenih odnosov doma. v družini, nekateri so prcpuščeni samim sebi, lahko so LuCi v mamilih ... poiem prihaja do lakih stvari. Sicer imam tudi sam mladino za sabda tudi na nobeni nismo bili nadigrani. Z je Gorenje p boljšega vratarja Dragana Po-čučo {Ifvy), najboliši strelec pa je bil z 19 zadetki Koprčan Denis Buntič (CHmos). malo sreče, z već zbranosti bi bilo lahko I ud: drugače. Ni nam bilo toliko pomembno, kdo zmaga in kdo izgubi, čeprav si zmage želi vsakdo, ampak da slab mesec pred začetkom nove tekmovalne sezone vidimo, kje smo. V zad-njein času smo več pozornosti namenjali telesni pripravljeno si i, manj smo vadili z žogo. Vse gre po načrtu in veriamem, da bomo v novem prvenstvu pravi. Ćasa, da odpravimo opažene napake, je ^e dovolj.* jc povedal po tridnevnem merienju moči. Uvodno tekmo turnirja so Velenjčani odigrali s Koprčani. A tudi ta tekma se je enako kot zadnja z njimi v prejšnjem državnem prvenstvu končala brez zmagr>-valca (za uvrstitev v ligo prvakov Gorenje pravi obraz pokazali^ proti Špancem. A se to ni zgodilo. Začetek tekme je bil dokaj živčen; loje bilo opazno pri izvajanju se-demmetrovk. V 4.1. minuti so imeli peto in Šele prvič zadeh (kapetan Sovtt, pred tem pa je bil od Kavasa, Soviča. Tamšeta iii Řeznická bolj zbran spanski vratar). V nadaljevanju so še enkrat streljali s sedmih metrov, uspešen pa je bil BedekovK. Španci pa so bili vseh trikrat zanesljivi strelci. Tudi na tej tekmi so napravili preveč napak, zlasti so veliko greáUi v napadu. Po prvili trideselih minutah so bili Spanci boljši le za dva zadetka, čeprav so tri minute pred konccm prvega dela vodili že s 13 : 8. Velenjčani pa so le na zaceticu tekme dvakrat povedli zadetek. S tekm« Gorenje : fvry... mive in razburljive zadnje minute tekme. Dobro minuto pred koncem so imeli igralci Valladolida spet prednost dveh golov (27 : 25), kar jc bilo dovolj za njihovo drugo turnirsko zmago. Tako je lekma s Trancozi odločala o drugem mestu. Zaradi številnih napak igralcev Ciorenja je imel Ivry po prveni polčasu kar pet golov prednosti. Dve minuti pred koncem so domači drugič v leni delu igre povedli (28 : 27), vendar so I rancozi izenačili, točka pa jim je bila dovolj za drugo mesto. Tudi na tej tekmi so bili Velenjčani slabi pri l/janju sed-demmetrovk. Zadel le Sovič, neuspešni pa so bili Sirk. Vuković in Kavas (Francozi 4:4). Vse gostujuće moštva so bila Rudarji ob točko v zadnjih minutah Nogometaši Mure, pa tudi Rudarja, največje razočaranje drugega kroga v 2. slovenski nogometni ligi - V soboto z Dravinjo Po porazu z Zagoijem z I : 2 v prvem krogu v gos teh st) nogr)me-taši Mure. najresnejši kandidati za vroilev v prvo ligo. ostali brez točk tudi v prvi domači tekmi. Z Livarjem so izgubili ? enakim izi- dom. Triglav pa je bil v Kranju previsok za Velenjčane. Se minuto pred koncem rednega dela tekme se je gostom nasmihala vsaj točka, kajti do tedaj nobeno moštvo ni zadelo. Očitno pa so rudarji pozabili, da tekma traja do zadnjega sodnikovega piska, saj so domači dvakrat zadeli in imajo skupaj z Bonifiko po dveh krogih poln izkupiček točk. Dravinjo je namučil Šenčur. Konji-čani so zmagoviti zadetek prav tako dosegli ob koncu tekme in zmagali, strelec je bil nekdanji Rudarjev igralec Vidojevič. ki je bil ludi najboljši igralec tekme. Rudaiji so že proti Aluminiju v zadnjili mijiutah zelo popustili m dovolili gostom, da so si pripravili tri velike priložnosti za zadetek. Proti Kranju so bili očitno zadtv voljni z vrabcem v roku. toda tudi ta jim je pobegnil. Ko so najbrž vsi bolj razmišljali o tem, kdaj bo sodnik odpiskal konec tekme, pozabili na zbranost, so jim domači zagrenili minule dneve. / zadet- koma v zadnji minuti rednega dela tekme in v sodnikovem podaljšku je Burger zagotovihrigla-vanom drugo zmago po vrsti. »Seveda vsak poraz boli. tudi ta, še zlasti, ker smo bili ob to-čk(e) na koncu. Zaslužili smo si točko. Nekaj minut pred konccm smo tudi mi imeli stodsloino priložnost za vodstvo, nismo je izkoristili. Žoga je okrogla, gostje so zaradi naše nepazljivosti povedli. Igralci so bili očiino v šoku in nato smo prejeli še drugi zadetek. Prvenstvo je dolgo, možnosti za popravek bo še veliko. Zavedati se je treba, da na vsaki tekmi ni mogoče zmagati, lakšne ekipe ni. Vsekakor pa se želimo pniti vsakemu nasprotniku pokazati v čim boljši luči,« je ocenil gvostovanje v Kranju trener Roman Franges. Igralcem najbrž nihče ne bo zameril izgubljenih točk, če bodo vseh devetdesei minul oziroma do zadnjega sodnikovega piska igrali zavzelo, odgovorno, predvsem pa zbrano. Očitno v Kraiýu ni bilo tako. Odgovorno in za-cveto igro njiht)vi navijači pričakujejo v soboto, ko bodo v derbiju 2. kroga gostili Dravinjo, kije bila v prejšnjem prvenstvu zelo blizu uvrstitve v prvo ligo. •Prvenstvo jc dolgo, po eni tekmi, v kateri je bilo več smole kot kaj drugega, ne smemo bili črnogledi. Verjamem, da smo dobra ekipa, in to želimo dokazali tudi v novem derbiju.« je še dodal Franges. Razočaral tudi v v Šoštanj in Smarčani Nogometni črni konec ledna 11-gašev iz Šaleške doline sta dopolnila tudi Šoštanj in Šmartno 192X, člana Štajerske lige. Sošlanjčani so doma gostili Oplotnico in izgubili z O : 2. .Smarčane pa je prav tako na nji-h ovc m igrišču nadigrala Rogaška. Zmagala je s 3 : 1. polna hvale zaradi zelo dobre organizacije in gostoljubnosti Ve-lenjčanov. CJotovo pa so si vsi skupaj želeli še več gledalcev v dvorani. Največ, približno 500, jih jc bilo na tekmi med Cîore-njem in Valladolidom, najmanj ... Gorenje : Vati&doUd pa. na koncu turnirja (le kakšnih sto) ob podelitvi pokalov. Morda bi bilo drugače, če bi zadnjo tekmo odigrali dt)mači. Rokometaši Gorenja v Švico Diinaj. 22. avgusta - Na sedežu rokometne zveze v avstrijskem glavnem mestu so opravili zrebe v cvn^psldh pokalih. Cîorenje se bo v drugem krogu pokala pokalnih zmagovalcev p tovljah. kjer je neznanec iz objekta odtujil kolo in par smuči v skupni vrednosti 100.000 tolarjev. Smrt traktorista Ravne pri Šoštanju - Na do- vo7ni cesti v Ravnah pri Šoštanju je v petek življenje izgubil 72-leini traktorist, kije med vzvratno vožnjo po makadamski cesti zdrsnil v strugo potoka in se pri tem tako hudo poškodmetni nesreči v Topolšici. V nes'eči Je bilo udeleženo (»sebno vozilo, ki je prebilo za§čitnr> ograjo mo^tu in se uglavilo v potoku, (iasilci so vozilo potegnili iz struge. Povzročil nesrečo in pobegnil Šentrupert- V ponedeljek ob 1K.I5 se je na regionalni cesti zunaj naselja Topovljc zgodila pri>metna nesreča, ki jo Je povzročil ViJZnik osebnega avtomobila renault laguna. Bil je temno modre barve, predzadnji model. Ta podatek smo zapisali zato, ker je voznik po lem. ko je pov/n)čil nesrečo, pobegnil, zato policisti prosijo za pomoč morcbllne očividce in vse ostale, ki bi mrrda lahko pomagali razjasniti nesrečo. Pokličite na 113. In kaj naj bi se /godilo? Voznik lagune je vozil iz smeri Šentru-perta proti Parižljam. V nepreglednem desnem ovinku je v škarje prehiteval pred njim vo«či renault twingo. Zaradi nasproti vozečega vozila pa se je umikal v desno inje z zadnjim desnim delom vozila trčil v prednji levi del tvinga. ki Je zapeljal desno z vozišča. nato pa seje vozilo prevrnilo na streho. Dve osebi v twingu sta bili lažje telesno poškodovani, voznik lagune pa je s kraja odpeljal, ne da bi sploh ustavil. Psi tudi grizejo Velerye - Prejšnji torek popoldan je pes pasme pitbull v Sakiku napadel psa, ki se je sprehajal skupaj z lastnikom. Lastnika pi-tbulla policija še išče, saj ga v času napada ni bilo ob nevarnem psu. Ali pa seje potulmil. Veieri-naiji že nekaj časa opozarjajo, da psi te pasme postanejo napadalni. ko so malo starejši. Se najbolj nevarni pa so, če jih las nik ne vzgaja prav. /al je v mestu vse več psov te pasme. Iz policistove beležke Prejšnjo sredo sta se na vikendu v Bevčah spopadla mejaša. Sosed je pretepel soseda in njegovo ženo. Oba sla poiskala zdravniško pomoč, policisti pa bodo za vzkipljivega in pretepaškega soseda podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo za kaznivo dejanje povzročitve lahkih telesnih poškodb, I ludo. če Imaš takega soseda, a ne? Isti večer so iM)licisti posredovali v stanovanju na Goriški cesti. Pijan mo/Je najprej razgrajal, potem pa Je ženi grozil še s psom pasme rotwei-ler. Policisti so mu takoj napisali krepko kazen in izdali plačilni nalog, dobil pa Je tudi ukrep - prepovedali so mu približevanje ženi. Ker ^c še kar ni umiril, so ga odpeljali s seboj, streznil pa se je v spodnjih prostorih policijske postaje, kjer imajo za tovrstne Junake dva apartmaja. V sredo ponoči je bilo še živahno. Ne vemo sicer. ali Je bila kriva luna. vendar so zaradi glasne glasbe policisti posredovali v kar dve lokalih -najprej Pri Ančki v Saleku, potem pa še v baru Rok na Kidričevi cesti. V soboto zvečer so mirili moža, kije na Foitovi pretepal svojo ženo. Mož bo seveda plačal, ženi pa se do nadaljnjega ne sme več približali. Da niso le možje in fantje listi, ki radi pregloboko piv gledajo v kozarecjc dokazili sobotni primer. V lokalu Winner je namreč razgrajala mlajša ženska, ki se tudi po prihodu policistov ni pomirila, /ato so tudi njej predstavili, kako izgleda policijski apartma. Ko seje streznila, sojo spustili domov. Prave veseiice brez pretepa so redkost. Da Jc bila gasilska veselica v Šoštaiiju res prava, pravila tudi dva mlajša moška, ki sta močno pijana Iji pretepena iskala pomoč v zdravstvenem domu. Policisti še ugotavljajo, kaj se je zgodilo, saj sta mladeniča vedela le, da so ju pretepli. Isii večer so bili v dežurni ambulanti še enkrat. Znani storilec je med pretepom povzročil hude poškodbe moškemu, kije tam Iskal pomoč. No, policisti so ta leden uporabili ludi možnost. ki jim jo daje novi zakon o javnem redu in miru - i/Jilop električne energije. V bloku na Kersnikovi jc nekdo zelo glasno pc^slušal n'LUZiko, ki pa ni šla mehko v ušesa «isedov. Ker policistom sploh ni sedie so lahko mimo spali, razgrajač pa je dobil elektriko nazaj po 6 urah. Tako kot piše v zaktniu. Da ni dobro imeli PIN kode v bližini plačilne kartice, bo sedaj dobesedno vedela oškodovanka. ki ji je nepridiprav v petek na SCV ukradel denarnico, Ni imel prav težkega dela, ko je na bankomatu dvigoval denar s tujo kartico, saj je bila PIN koda na listku ob njej. Odnesel Je 30 tisočakov. Brez denarnice in dokumentov pa je ta dan ostala tudi zaposlena na Vegradu. Izginili so b. njene pisarne, tat pa naj bi bil moški, ki ga še iščejo. Pester teden, n: kaj. Očiino se pozna, da se čas dopustov izteka. P0VRACIL03 STE ^ POŠKODOVALI V PADMETNl NESR£Ćl. NADELOVNEM MESTUJAVNEM PROSTORU? ZHJTI ODŠKODNINO? % RADIO PRODAJA IN DOSTAVA PREMOGA (Ugodno rjavi premog in lignit) Turbo Trans d.o.o. Leveč 2,3301 Petrovce Telefon: 03/ 490 24 34, GSM: 041/ 635 861 E-tnoîh turi>otrans@siol.net MODROlifilLA KRONIKA Več dima kot ognja v soboto dopoldne je zagorelo na novi strehi doma kulture -Požar je povzročila malomarnost pri delu, bil pa je že tretji, odkar poteka obnova fio/arta Velenje - Pri obnavaň siarcj^ih slavb izvajalce vedno kaj prese-neii. Tako se je /godilo tudi pri obnovi velenjskega doaia kulture, kjer je bil prvi rok /a dokončanje vseh del sredi aprila Icios, poieni pa so jza podaljšali na 15. sepicnv ber. Predvsem zalo, ker se Je sredi obnove pokazalo, da bo ircba v celoti zamenjali osiresje nad veliko dvorano in avlt> doma. /a na-mccek pa je v sobnlo dopoldne okoli U. ure na strehi začelo goreti. To je bil ze tretji požar, odkar poteka obnova doma. nobeden pa ni bil podtaknjen. Na prizorišču dogodka je bilo v soboto dopoldne kar malo grozljivo. CJosi dim, ki se je valil s strehe doma, je privabil množico radovednežev. Menda s<3 delavci Vegrada, ki so na strehi doma zaključevali izolacijo ravne strehe, dn prihoda gasilcev požar precej uspeli pogasiti sami. Gasilci so po prihodu dokončah delo na poza-risču- Seveda so na kraj diïgb-raza, prav lako ne direktor KjiJiž- nke Velenje, katerega del Je tudi kulturni dom. Vlado Vrbic. Vendar pa k sreči škoda nc bo prav velika. Vsekakor manjša, kol je bila prva nestrokovna ocena, kije znašala 4 milijone SI T Tudi o tem smo se v ponedeljek» ko so se čustva po n(»vem požaru že pomirila, pogovaijali z Vladom Vrbičcm. Na vprašanje, kakšni so biJi vzroki vseh treh požarov, nam je odgovoril: »Prva dva požara sta bila veliko bolj nepred- 1 ■ S strehe doma kulture se Je valit gost siv dim. K sreči pa požar ni bil tiste vrste, ki bi ogrozil varnost ljudi in naredil večjo škodo na premoženju, (Foto: BigJoco) -V fite strehi polagajo zaključno izolacijo. Zagorel je Ibltoi (po domače katran), ki se je iiiii Iz prevrnjene posode. Ker izolacijo polagajo s pomočjo valjenja, je preskočila iskra, potem pa se je vse odvilo z veliko naglico. (Foto: vos) vidljiva kot zadnji, ker je gorelo v starih jaških ventilacijskega sistema. Tam res nismo mogli kaj dosti vplivati na dogajanje. V siv boto pa je šlo za malomaniosi izvajalca, ki pa Je precej absurdna. Izvajalec namreč že .KJ lel dela izolacije na strehah in prvič se mu je zgladilo, da se mu je prevrnila posoda z ibilolom. pa lega ni opazil. Ker je imel ob njej varil-nik, je preskočila iskra in ibilol se je vžgal. Poškodovana je masa, del sliroporja na fasadi sta uničena, fasada pa je tudi precej črna, zato jo bn treba se enkrat nanesli. Po nestrokovnih ocenah, glede na cene v predračunu, lahko rečem, da škode ne bo več kot za I milijon tolarjev. Dela pri obnovi doma kulture pa zaradi lega dogodka niso ovirana.» Po pogodbi bi morala bili druga faza obnove doma kulture končana do 15. septembra. Zanimalo nas je, ali bo, «Obnova sc je začela 20. oktobra lani, prvi zastavljen cilj za dokončanje je bil 20. april lelos. Če ne hi vmes prišlo do odločitve, da Zitradi varnosti v celoti zamenjamo streho, bi ta cilj Že kmalu je bilo jasno, daje požar povzrocifa napaka ali pa kar malomarnost pri delu. Izvajalcu, ki tovrstna dela opravlja že 30 let, seje kaj takega zgodilo prvič. Požar pa je gasilo kar pet avfocfstern. (foto; vos) Prvi izvoz gasilcev 4 minute po klicu Ker smo slišali kar nekaj pripomb, da so gasilci porabili zelt) veliko časa, preden so prispeli do doma kulture in začeli gasiti, smo preverili, kaj pravi poročilo o gašenju lega požjíra. Ciasilci so klic o požaru prejeli ločno ob 11.37. Ob 11.4) je izvo/ila prva aviocislerna KiD Velenje in z njo trije gasilci operativci. Po prihodu na Ti lov trg so ta» koj poklicali, da poirebujei<ï še lesicv. in začeli priprave na gašenje. Nekaj časa, pa ne prav veliko, namreč traja, da potegnejo cevi in prl-praNijo vse. da lahko začnejo gasiti. Ob I I.4X je iz. garaže velen> skega gasilskega diïnia iiívozil avto zgasilsko ieslvijo. Druga velenjska avtocislerna je pripeljala ven ob 11.49. Na pomoc so odhiteli tudi gasilci iz Pesja, ki so šli ven ob 11.45, i/ PCJDáalekob 11.52 in iz PC J D Vinska C10 ra ob 12.00 uri. Pož.ar so torej krotili s kar petimi avtocislernami, prihodi na mesto požara in samo gašenje pa so bili po besedah gasilcev opravljeni v najkrajšem možnem času. uresničili. To delo pa je bilo veliko, poleg lega izvajalec s terminskim planom ni mtvu nijfna ^db. rtddHi^i Pa&Dijœasroâ.rjlys. ndriâjd 119.20 Poiapan|fl:pQliubl|an;Tkflm bária 3. dal OS.'^b Uldais/a QUnkn lO.lâ l^biBlockborg. nsnkškifilm 17.D0 PodžarnmRifjfii 13.Í)Q Pnroùk Spon, vrufiiB 13.1^ Oru^inskť/go(fl)í{ 14.06 IViklíc: Ame. dik. pcrifsi 15.UÛ PiTR(!ila. příjme L 15.06 Moslovi 1WG Krasisi'japauulja. b/13 16.QD Risanks 16.1b Noi^tići mora. kraiki (cirsni íiíni 17.D(1 Novii;fi, SporLvreniH I/.4D Sídnianiladnsti.prjnnviLí^v DutiQvni uinp: Upan|ií vidino obsuje, l.rlRl. panuviicv lfi.4(l Mřirlifi.iiuílBJnřku/s, risanka 19.nG Dnevnik, vrvne ^ori 70.QQ íiútd tasiro. am, duk. s(?i|a. 7/7 20,lúHina, dok.teljlon.pnncivitev 717(1 Osmi dan 27.00 IMfnBVi.SporivTDmp 27.50 Kiiji^3 m^ne briga 73.Û5 Clasbni vBíer 00.00 S?dmamai^a>amnsvQÍnve IV (talk 74.8.1991 00.70 Dnevnik, vnun&nidi]neL§pQri 01.ífi bulala mlafírj!>ú 07,0b InloM SLOVENIJA 2 06.30 Sappnra:SPvkn§2Tkj. Slovenita Kiiajska, prenos 08.30 Inlokan^l 09.00 /ab3vm inítikaiial ll.bD PihafriiorkdsisrKnriion 173(1 SPvktï^artiUialiia Pyrinnko. posni>iijk 14,40 Raibaii.ain.dok.serija.4/4 15.75 SPvvRslanju.prsrei'^k 1670 SPvkoSflfte.SÍQvamia K\\í\ú4, posne urk 18^0 Moslw 18.55 Bngafla. riís. riari-0/15 20.00 (íivlDvavo|n8flngl.ri8d..8^ 71,'10 lfuby?en premika gois. nsni^H dranta 23.05 Niií{niikai^sl)Rlkí>,lr.iLiilm 00.50 Risana dni§6Mfi,nsaM(i hum. nan. 23/7 01.15 SPvtiogfímRluiNpfnřijs- ArgiîniiriH. (vr^imiek 03.10 Onovnik/antiii^^s IV 03.35 Intoksnal pop 06.45 nr. pnitQViuv 07.45 08.35 Vihar liubsTni. nad. 09.35 Pot usode, nad. 10.30 IVpradaia 11.00 Cista nu(k)l7nosL nad. 11.65 Barva greha. r>ad. 17.50 Pu2iolov5íini?vdiv(ini.rtok. 13.45 IVpmdaja H.15 Riiiiiiak» 15.10 Oarva yreha. nđd. 16J]b Cista narioteL nad. 17.0(1 l'uinSfjdg.irad. 17.55 7^ ur 18,00 Vihar (luhm nad. 19.00 24 ur 70.00 Na&aniaía klinika, naiL 71.DD /dravnikssrcem.am.liini 73.05 PoročenivAniíiíiki,díjk.sf!rija 00.05 Kaijsíerigshui?. am. ilek. oddajosiraMi, Qbviďula 1935 Vabiíímkogludu 70.00 I/nddaie Dobro jiiiro, mí. ra?V!jdriliia tirfdaja 70.55 Regionalne ntivine 21,00 Vhamioniji / naravo. kíKHtiiska oddaia 71,76 VabimoknglBdu 71,30 HITPaLnjA20iJ6.glas.odd, 22.45 KITARad OLIO: Boris Stih m Monika Krainc Šiib, posnetek 7, dp la nasiûpa 73.15 Vabiîitrikoylfidii 73,20 Najspotddsva 73.75 VidoQSlrani, obvt^nla SLOVENUAl 0G,20 Kiiliura 0630 Udmevi 07.00 Pol2vso(ati,lVkab3riii, 12/13 PoiuioCf^krat, poučna uddaia, 13/70 07,60 Sola prvakov, 19/2B 08,15 Scrim. Mn. 37/39 0B,40 }(ra;;iaO|apaini(ia,5/13 09.00 Risanka 09.05 Mof.ria mora, kratki igram lilm D9,?0 lna|Siaio(a:ličifa 09.45 Pavlíha m ^Idpar, lutkovna prsdsiava 10,70 >ndobeSlnvKniift:Hadnfi 10.46 Stranski liuíok, oddaja 11,35 fJnmtk nekega iiarnda, 3/3 17,76 fJsmidan 13,00 iVjnaftla, SpnrL vranití 13,15 Ub/onadijha 13,40 Ouhnvniuirip 13.65 Vfllika imena maÍRgaakrana: i rane Urili IMta 15.00 Pofoùla. prufi)el 15.06 Mosiuvi 15.40 lir man, nsanka, 8/13 16,06 Hf^nka 16,10 I peline icr1)e:Pravl]ti:a 16,30 Hollyiini junaki, ftvstTBl. otm^ka nad. 8/13 l/.OO Nqiviië,vfsinH,Spon 17.35 National QGugraphlc, 6/15 18a30 žrebanje deiel|ii:a 18.40 I ranf.kov I on/»k, nsanka 19.00 Onevnik, vfeme, špcri 20.00 37,Îisiivaldnn)âi'^g(4sbH tPlui 7006« 77.00 OdmBVi, Spori, vrniHC 77.60 Pulnoínikliái (I0,D6 Ssdnia irioi osamosvojitve, iv ilnLH'riik75,8,1991 00,76 Dnevnik, ^mšprm 01,70 National g^tjgraphfc. 5/15 02,15 37.lí5itvaldoniateglasb(^ jiPlui 7006«, pniifivitav 01,10 Iniokanal SLOVENIJA 2 06,30 Iniokanal 09,00 /abcivni intakanal 11,30 Oiro^ki inltal 17.30 Zabavni iniokanal 14,30 Mojenajlsp^b^danlo,nem,film 15.56 ^(dfeia mladosti 16,40 Poganja 17,10 SPvvuslaniM,posnetek 18.15 Mostovi 18,60 Otok srerli voine, angi, nad.. 2/B 20.00 Normani, angi. dok, stnia. 1/3 70,50 Alp^Dunava>ladran:Papeževa voiska 71,15 Čarobne rokavic», arg. ngrn, fr, dim 72,40 Anienškililrfi:/vf!^iia.am, dok, oddaja 23.36 DeseU bral slovanski film 01,00 SPv nogometu: Ilalfia Ukrajina jnsnptak 02.50 Dngvnik^afnsisk? ÎV 03,15 Iníukanai pop 06.45 07,16 0335 0936 1030 10,00 11,55 17.60 13.46 11,15 15.10 16,06 17,00 l/,55 18.00 19.00 70110 71,40 00,76 02.10 03.10 74 ur Ricki lake Vihar Ijubn^ni, nad Pol usodti. nad. IVprniË^ia Cisia inir)n(/nnsi, nad. Barva g rs ha, nari. PustoMinuvdiviini, ikà. SQiija IV prodata llicj;] I ake Rarva greha, nad. ffsia ntidotei nad. Pol usr)dï», nad, 24 ur • vrsma Vtharljibe/ni. nad. 74 ur laraùtiiLlomb Raider, am. Ivana Qrluanska, Iníilm Div(e palma am. nad.. 3/3 74 ur. ponovitev Nočn» panorama © j 09.00 Doku julro, iiifoniialivtm razvednlna oddaja 1 10,00 Vabimo k ogledu 1 10,06 lllfPOmjA?OOG. glasbena oddala, ptjnovilev 1 11,20 Naj spol dneva 1 11,75 Vht^rmorïjiirnarava kmet. odi 1 14.00 Vidcostrani, obvestila i l/,b5 VabmiokngiKdu i 18.00 Mi^ ma§, nlD^ka oddaja i 18.40 Regionalna novice i 18.46 KITARSKI DIJO: Boris Slih m Monika Krajnu Suh, posnetek 2. dela nastopa i iai5 Naj spot dntiva ! 19.70 Vidoosirani, obvestila i 19.56 Vatli m 0 k ogledu i 70,00 1? oddaje Dobmjmro i 70,50 Reuionaliwiiuvice 1 70.55 Naj spol dneva : 2i.no Razgleriovanja, dok, odd. i 2130 Odknio ni skrilo, 3, ÍVmníža 1 22.20 PopoUlitke razglednica potopisna oddaja /elenonski otoki 'Kiinbr>arding' 1 73,15 Vabimo k oglerhi i 23.20 Naj spol dn&va i 23.75 Videosirani, obvesiila H SI OVENUA 1 ! SLOVENUA 1 06,70 Kultura i 0730 2iv?av 06,30 (Jdmfíví i 09.55 ^ngarija 0;,00 /godbe IZ SkoljkK i 10.76 ViivaiskBmvrtii.B/l? 0/35 Poifklobukom i 10,60 Pri^liiiinimo liSirii 06.10 Nočna mora, kraiki igian; film i 11,70 f)zare 03,25 i/prqintnr lorbe: iVavljic^ i 11,76 Obznrja duha 08,45 limko I 17.00 ljudje mzemlja.IVManhor 09,30 KinoKtePor^JnaInda. \ 13.00 Punjćila. âpori, vreme dais^ki film i 13.10 Polj«, kdo bottée l|ubil, l.del. 10.45 PoMiikInh IV Maribor 12.00 niiS)B:7. i 14,15 Mifiialgija z Anionom Martijiim geii:Naiijarc^lujr^aki.si i 15,10 Nai^d krajevna skupnost. 13,00 Poroi^ila. Sport vreme slovenska nan. 13,10 Pesem kamna: Uhriitijaniun ! 16J10 leaier paradižnik vzdrževanje kamna 1 1/J)0 Poroôila. Spori vwng 13.70 Pe5emk3mna:Klickamna 1 17,70 Kor>íninji sloven^k^ lipe: Trst 13,30 Siovnid v Italiji i 1/,15 Konminti slovfinski; lipe: 14i]0 VVilliam m Mary, dfiyl. nad. Tržaška pokrajina 9/17 i 1B30 ^rpbanie iota 14.^ Vsezasroi^o. Ir. him i ÍB.40 Kravica Katka, nsanka 16,75 Alpt; Donava Jadran; Pa pfileva i 10.45 Zakat?. risanka vojska i 1B.55 Vreme I/.IIO Poroi;iia.špoiLvreme Î 19.00 On?i/nik 1/.15 Ozare i 19.25 Zrcalo ledna 17,25 So;iij8.TVManbof i 19.4D Vrtilne 13,10 Pnhaja Modi. risanka i 19.45 Spon 19.00 Pnevnik,vrBmB,špnrt i 2OD0 Skrivnost Natalij Wood, am. 70,00 Umornajgn^t^uzagoll.anql. nad 7/2 h(m 71,45 t« planke: Romunija 1 71.26 Porireidingenta Marka leioitjH 77,55 Pnroi^ila, Spori, vfsirip i 72.70 Pomirila, Spon vrtsne 73,30 3x^5:NflbBsa,3vstn|,nan„ Î ??.45 Druga domovina. 13/13 1/3 i 00.45 Ssdma moC r^sam osvoji tvs. tv 00,20 llislem^ia slepota, am. híni ilnHvmk7/.0.1991 01.55 Sedma moô osamosvojitve, iv i 01,10 Dniivriik. vreme, dngvnfk26,8,1991 i 01,66 iniokanal 07,15 dnevnik, mm. šjmrt 07,65 Cfl/ plSlike: Romunija I SLOVENIJA 2 04J]b Iniukanal i 0B30 iniokaiiHl SLOVENUA 2 ! OOilO i 11,30 Zabavni mlokanal Sko/i Cfc 06.30 iniokanal 1 11,10 Mladi virtuozi: ínoMarakln 09,00 /abavm infrtoal i 17.10 FPvodhujki na mivki. 11.55 Skazi ias mladina, reporta h 12,05 Ameriški film: Zvezda, am. 1 1735 SP vveslaniu, prenos dok., oddaja i 17.00 Cez planke: Romunija 13.00 ^ort I mb Sport all lilm 16.25 Nomadi neba, Ir. dok. Iilm \ 7m Bogovi iri demrms. Ir, dok. 18.00 SRrîja.3/3 20.00 Sazgudi. 13. dul 70.50 tJmeinost glasbe m plesa 20.30 Glasbenopolctje:Veljkano( Mnzsii diinajske glasb? j 71.16 Obsodba, angl. nad., 3/6 22.45 Piimaran^K niso edmo sadje, i 72.45 Spon aii^l.lil.narl,, 1/3 : 00.15 l'Pvodho|ki na mivki. 23,10 Sdíotnanoí mladinci, reponařa 0035 Dnevnik zamsjske TV 1 Oíj35 Dniivriik zamejce TV OirO iniokanal j 01,06 Iniokanal pop 0730 TV pmilaia i 0730 03.00 F^aš mali svet, nsanka j 08.00 08.05 Najlepše pravljice bratov i OH,10 Gnmm:Vodnavila. ns. him 03.30 Moipnjaisii Roki, ns.serija 1 0835 08.10 Mala Kuty, ris. senia I 08.45 03.50 Hi kan an. ris. serija i 08.55 09,15 Malirde^i iraklor. ns. senja 1 0955 09.75 (^injaMvc, ns. serija Î 0935 09,60 V^rlneh okuli sveta, ns,lifm 1 10.00 lUO Preveiieno j 10.76 11.55 Grnzavglobinah.am,dnk. oddaja i 10.60 12.55 lormula 1, prenos kvalilikacij j 11.15 14D5 Rns nični sv(;l. dok, oddaja j 11.16 14.30 Umorjena zvodiiica. am. film j Î7./10 16,05 Geo spoznaitesveinem.dok. orldaja i 13,30 17,10 71 ur, vreme 17.16 Dobrodošli v paradiž am. film I IBilO 19.00 71 ur 1 17.06 20,00 Po lopljpdB sence. am. film j 17.10 22,10 Minj|oća celica, 2. del am. i Í9JJ0 na m z. i 70X10 73,70 PQdmnrTiii;a, nem, lilm j 71.66 01.55 Samo pnljub. am. lilm 0335 21 ur. ponovjt(w ! 22.0(1 0435 NoCna panorama i 73Í35 i 0130 ! 0730 pop Cnnun: Sftiifibrarisi;. ris, film ns.s»n|R 5/6 lonnuli furiije 0230 NnCna pannrama 09.00 Mil ma^, otročka oddaja. ponoviiRV • ka^^ m Skor(ň[oni 09.40 Vabimo k i^ledu 09,15 Naj spot dneva 09,50 Vfiidno fB stopiti noter, dok. oddafa, Čebelarski muzej j 09ÍIO 17,00 Videosuani, obvesula I Í19.40 13.45 Angl»^a nogometna Premier liga. neposredni pranos ! 10.06 ( iverpool : Wi'^^tHam j lO.lO 16,16 Viiipostrani, obvesiiia 17.55 Vabimo k ogledu 1 1036 18.D0 Mo[i:ain]iisdvBri»kJaka. otročka oddaia za najmtajšc kii^ki i 1136 13.40 Naj spol dneva i 12.00 13.15 V harmoniji z naravo, kmeujska ! 17J}5 oddaja, ponovitev j 13.70 19,15 Viifa^flsirani, oglasi i \m 19,66 Vabimo k rujleilii \ igii5 20,00 Novice tega ledna. miomiaiivna odilata j 19.45 20.20 Naj spot dneva 70.75 1. revija pihalnih orkestrov GlnsbenihSol Slovanije • i 2035 posna tek IZ OŠ Velenje 21.45 Parm valjak, posnoiakl.deía koncerta 23.15 Naf i>potdneva 73.20 Viilaosuarii, obvesti ia \ 71.26 © PQNtMIEVOODAJ IEDE;4SKEGA SPOREDA MiS rna$, otroška oddaja, ponovitev ka^a m škorpijoni 1493. VIV ni«gH/in. reyinnalf irifomiaijvm pn3grani mlurmaiivna vldaja ?opan/vami.pngfjvor,iifSL Alo|/ PcdgorSek, 7upan Obf^ino Smarttto nbPaki pedoiiliia PnpotriiŠke razgloririfi;«, potopisna oddaia Zslenoriski utokj "Kilabnariiing'' 1/ arhiva VÎV: 60 mú n otmks. posnetek I. dala pnredirvfi. Nastopal o: Parni valjak, Slavko Ivančič.Oivje ]ayor)n SLOVENIJA 1 06,26 Uinp OB.IO /malo tcrina 07.00 Pol^vsolaii, 13/13 07J?5 í'ouJioiíi§kfaLl1/?D I1?.6fl Sola prvaknv.70/26 ÛB.t5 f3ariin.QBrlm.38/3B 0B.4Û I/popolna torba: IVavljica 0B,6S Risanka 09,06 [Jink^vali,nsaiika. 17/13 09,30 Hullyjini juneki, avilfal, otr, nad,. 7/13 09.66 Moja si^siiï Tina, kratki igram hlm m 10.10 Nosialgiia/Ainononi Mariijcm ll.Db Na^aklajpvnaskupnost.nan. 11,55 Teater Paradižnik 13,00 Poroitila. Spon vreme Î3,16 KorcnineslovBnsk(»lip&;lrst 13.10 Korenine slovenska II pc: Ir^a^a pokrajina M.QQ Slovanska polka m vaM 15.00 PornSila, promet 15,06 Dober dan. Koroška 15,10 lefabajsfu. 16/46 16,00 Risanka 16,06 Vrtela Iv^ica. 10/73 16,25 0lasbB(mprav1jicy,9/1? 16,36 Onbaguba:Pba;i.&/IO )/.00 Novina.Spori,vrenIG Í/.35 Makalii30l(>ipo/ncqR,dok,o, ÎB.76 7rfibanjB3*3plns6 10.36 Paii^e.rdittilisiai^ek.risanka IB,4U Joko!/akamQko1Toio!,nsanka Î9.00 Onrrvnik, vrmne. Sport 20,00 Mnia afriška íamia, dan, dok. ndda|3 71.00 William m Mary, angl. nad. 10/12 27,00 OilniBVi, Sport. vTBine 27,60 Julie, vite^ de Maupiri, Ir, nad,, 7/7 Û0,30 Sedma noi^inosainosvojiive,tv dii«^vnik28,8,1991 00.66 Onavnik.vrBínís.špori 01.50 Makali! rtok. oddaja, pun. 02.10 Iniokanal SLOVEN IM 2 DB-30 Infiianal 05,00 /abavni iniokanal 11.30 OuoSkiinlokíinal 1730 Zabavni inlokî?na( 15,66 SloveiKi v lt;iliji )B.26 Mo/artova rtfinuia 16,30 (Ifrieiniki n Mo/ariu 16.36 NH|ÎE^)^iodlnjnkii;opnr 1/.20 Oogovi m demoni. Ir. dok. S!n|3,3/3 Î0.7D íluyBlas,fr.íi(m 70,10 Jasnnvidka,ani,nari., //16 70,10 Aviobiogralija. fr, dok, film 21,60 Aritmija 27.70 Risana ilr;j§i:ina.V? 22,40 Oranp.Ront'îdiwaoiJra 00,10 SP V nniiomcio: Francija Portugalská, jiosniiuik 07.15 Onuvnik/aincjskelV 02,10 InMtanal pop 06,46 24 ur. ponovitev 07,46 IMiLakH 0B.36 Vihdrljube/ra.nad. 09.36 Poiusoils.nad, 1030 TV prodaja 11.00 Cista nedolžnost, nad, 11,55 OaiYd greha, nad, 17,60 PiiSilolov^ftine v rhvjini, dok. o, 13.16 TVjirodaja 14.15 ItoLake 15,10 parva greha, nad. 16,06 fjisia nedolžnost nad, 1/.00 Poiusoiifi.nad. U.55 24 or vrsms 18.00 Vihar ljubazni, nad. 19.00 74 ur 20,00 Siarnsablje?,aruiiim 71,60 Razočarana gr^p or ji njf) 22,40 Potovanje na Skrivnost ni u oiok, dok. raidaja 73.36 7akoninr8d:l:nota;3 posebna pnm^rë 00,06 Nakra|u/loiina,am,n^n. 00.30 74 or m.30 NoCna panorama © 11,30 OB.Í10 Oobrojolro 10,00 Vabimo k ogledu 10J16 1. revija pihalnih orkestrov (ilasbi^nih^l Sloveniji^ mnň r/ GS Velerqe kaj spol rineva 14.00 Vidsosuaiii, obvi!.^tila 17.55 Vabímokogleái 18.00 l^egionalne novice 1B,06 AngUk^nnytiiiietnaPrvsiBiï ligapnsneiek I ivapnri : Wcs t Hai^ 19.36 Na I spol rineva 19,20 Vidřostrani. obvesula 19,66 Vabimo k ogledu 20.00 I/oddaje Dobro Iuuo 70,60 ItegionaliiD novice 20.66 Naj spol rlriBva 71.00 /iipao z vami, kontaktna oddafa, GosL* Stalan Iisnl, ^upan obleme Sttnijuf 22,00 SpurUD rlw]odt!k tedna, rsjAri 2230 I? arhiva VÏV: 50 zvezd ?a otroko. posn. 6, dola pnrpdilvK. Nastopajo: Oivie jaijnde, Magazin, Vladimir bavi^ič Cobi 23,20 Vabimo k oglťdu 23,26 Najspoidriev» 2330 Videostrani, itv&sula SLOVENUA 1 06,20 Kulujra 06.30 Odnmvi O/.OO Pndi moj mali An^il, nir, nan. 1/5 {\m PoliijQůákraU6/?0 0;.50 Sula prvakov II, 71/70 08,10 Berlin, Bcdin, 39/39 03,35 Radovedni lai^ek: h/arobd svet 08,50 Risanka 09.06 Vs^elaliišicarl^ohulmiikin Biidiiliiick,lutko,10/73 09,26 GlasbanepravliiceMikťMake. 9/17 0936 Bííha guba: Ptitti, 5/10 09,60 /godbinzikmjke 10,75 Fnianu!ili/lvrope,kr?UJdok, [tim 10.45 Sožitja 11,56 Prrije.kdoboiéel|ijhil.2,d8l. íVManbor 13.00 PoroCila, šport vramc 13.25 Ctí2p(ankG:Romijni|d 1430 V/ivalskemvriu,6/17 16.00 PomCila, promat 1b.06 Mostovi 16.40 Novu Napičevc dog odivšCmn, rcsatika, 73/76 1B.06 Risanka 16.16 UbBkv3kvanjiU3/i; 16.70 Ali niti poznal: Jaz sem voda v jUZlKU 16,30 llipBrinLopaka.g/13 17,00 Novice, Spori, vriîiiia 17,40 Naravni parki Slovénie: Caikniško jezeru 7/2 18J]6 PodobtiSlovorejc: lešanovci 18.40 ira klor Tom, nsaidia 19,00 Oncvnik, vreme, ^ort 70,00 fari^ 71,30 Bragmj-SOIeikasnfljíi.dok, fellton 72.00 Odmevi. Jport. mm 22.60 Rabili, avsirai. dok. sen|a 23.16 Sedma nio^ osamosvoiilve. tv dnevnik 29,8.1991 00.10 Onevnik, šport, vrame 01.05 Naravni parki SI ovaiije: Ceikiiifiko jezera 2/7 01a35 PndobRS{oveni|6:iešanovi:i 02.10 Iniokanal SLOVENUA 2 06,30 Iniokanal 09.00 /abavm infnkanal 113Í) Otrr4ki infokanal 1730 /abavm iniokanal 16.40 Animiia 17,10 Avt0bi09rafija.fr,d0k.hlin 18.06 Alpe-OonavaJadran: PapuÂiva voiska 18,30 Mostovi 19.06 Malioi)la!^,siov,TVnan„B.d:H 20,00 Vizum / a prdiodnost, bo!>, liumor. nad,, 0/3Đ 70,60 OcdfSiina Evropfi, 7/7 72,70 Aixurdioinbi}, av:)Uif,film 73,66 SPvnoj}ornoiu:lialija ír3rii;ija, posiicUik 02.60 Unevnikzamejske IV 03.15 Iniokanal pop 06.45 21 ur,ponoviiuv 07.15 RickiLake 0836 Vihar ljubezni 0936 Pot usode, nad. 1030 fVpnidaja 11,00 Cista nedol^ost. nad, 11.55 Rarva greha, nad, 12.50 Pimolo\átevdtviini,dak,s. 13.45 IV prodaja 14,15 RN;kilake 16J0 Rarva grňha, nad. 16.06 Cista nedolinosi nad. 17,00 Poiifiode,n3d. 17,55 21 ur vreme 18.00 ViharliubtiMnad. 19.00 74 ur 70,00 Prevedcfto 70,45 Pomoć z radijskih valov, am, I, 72,30 Mon m rtid: Fnoia za pnsebne \snt\\m. m. na it, 23.20 Na kra;u ^o&na. am, nan. 00.15 21 ur, ponovitev 01.15 Nočna panorama © 11,10 14 09,00 Oobrnjutro 10.00 VabuTio k ogledu 10,05 2upan z vami pogovor v sindiu.Gosi:Wanlis&l. ^upan obtains ^ritjur 11,05 Najspotdntiva lzadtivaVTV:50/VHzdř3 otroke, pnsii,B, dtila pnreditVci, Nastopajo: Djvjs jagoda. Magazin, Vladimir Savi^ič Cobi Vidcostrani. obvestila 17.55 Vabimokopli^du 18,00 Mala poiepanj a, otročka oddaja, 3, TV mre?a 18.40 Naj spol dneva 18.46 Vredno ic stopin noter, dok. oddaja Šolski niir/ej 19,15 Vià os tra ni. obvestila 19.65 Vabmioknglsihi 70.00 î481,VlVinagazni 20,26 Kultura, iníonriativna mkiaia 20,30 Sponni torek. ml. oddaja 20,50 Sporini dogoda ifidna.repotL 21.30 /^ova giban ica. i nf. o ddaja 22,00 IzoïldajRÛobro 72.60 Vabminkogkuiu 22.55 Najspoidncva 73,00 VidGOSirani, obussiila SREDA, 30. avgust SLOVENIJA 1 06.70 Kidujra 06.30 UdmtJvi 0/,00 Pndi moj mali And, oir, naii.. 7/5 0;,25 Potujniiikral 16/20 07.45 Pouiiniito, 1//20 08.10 Šola prvakov, 22/78 08.35 Sola prvakov, 23/78 09.00 ?og'Hnja: Celje finalti 0930 Dbi5kvakv3nju,13/1/ 09.35 Alimi;!pozna^:Jaz^mvnrfav jezern 09.40 HiperinLopaka.9/13 10.06 Risanka 10.15 Iini^ek petehiiC^k, liiikovna jtfcdstava 10.50 National g^ngrapliii; 6/15 11.46 PnJtíovctJzNaulijo 13.00 Poroùla. Spoil vreme 13.25 Ndkaj minui ? dnmai^o g(3sba 1335 l|udti? iM zemlja, rVMafihor 14,25 Sezt)odi.13,dyl 15.00 Pwnùla, promet 15116 Mostovi 15.40 Sola prvakov. 13/76 16,00 Munkiji. ritianka 16.05 Male sivi^ relive, kviz 16,40 ^iiiodko sijperca, nsanka 17,00 Novicí, SpoiL vreme 17.4(1 /aspbno^ivljeniHimRtnini?. angl,dok,s»»rija 1830 /rsbanjaAsiraiiiioia 18.40 7ogii;a. nsanka 19,00 Dnevnik.vreme.Sport 70.00 Solino, nem, liinj 72,05 Udmwvi. šport, vromu 73.00 Omi/jB 00.15 Sedmanotosamoj»vojilv»,iv dnevnik 30,8.1991 00.40 Dnevnik, vreme, šport 0135 ldiou,dan.lilm 03.30 Inlokfinai SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09.30 Spori 113Í1 UiroSki inirjkanal 1230 /abaviII iniokanal 14,40 KmcdflskupineSre^a mladina 1536 Brane Roni^el izza odra 17,00 Vizum za pnhodnost,bf]s. humor, nad., 3/30 17,60 Dobsrrian, Koroška 18.75 Mostovi 19.00 Praks\ am. nan, Zakoninred:ínma za posebno pfimere, am. nan Na kraju zíořina, am. nan. 2^1 ur. punovi{?v Nočne panorama © 09.00 Dobm luirc, ml. razv. oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Sporim tQíEk,šp. ml. nddaju 10,70 SpofiniiiogodekifldnH, reportaža 10.55 Naj spol dn&va 11,00 Vredno je siopiu noter, tlok. oddaja Šolski mu^oj 14,00 Vidi^iis tra m. obvestila 17.56 Vabimokouledu 18.00 Pdfetje mladih, mladinska oddaja, 3, IV mro^a 18.40 Regionalne novir.e 18.45 Asova gibanica, inf.odřj-dja 19,16 Naj spol dntiva 19.70 Videos ira ni, obvestila 19.56 Vabiniokoijledu 20.00 IzodikijeOr^brnjiiirojnl, razvedrilna orklaia 20.60 Retjiona lne novice 20.55 Naj spol dnfiva 71,00 DohsrvBftBrgospurt picdsedoik. Gost: dr. Jo^e /apo^n, generalni direktor Hofrlinga slovernke olekirame 27<00 Parnival[3k,pœnotri;2.dRla konDoria 7330 Vahinic k ogledu 23.35 Naj spol iJnRva 73.40 Videostrani, obvtisiila PRIREDITVE ^.FToroskon Oven od 21« marco do 20* oprilo Ptbc£| nemiini Dosie. 23 kar bo kriv polotai olartetov in malce tudi vi Predvsem aaradi nestrpnosti, ki jo čutite ob ure|3nju nekrh urad-^ CB f nih zadev. Da res ne gre tez not se bo ufia enostavno spr^azniil. Ko V se boste Wno umirili s\ pustili stvan toku. ki je pat normalen, bo što ^ vse laije, Prepiljivosi vas bo mimis šele scedi prihodnjega redr^a. Pa- zite pa. komu boste razlageii svoje osebno livljenje. Ni vse za vsaka iisssa. Ňekaisri vam bodo močno privoščili, ^ vam bo ^ivljer^e kazato kremplje. Bik od 21« pprtla do 21« mala ■ v V naslednji! dn^ se boste najbolje Kiéurili tfoma. Pa teprav bo fe dK V šalo po zgodr^I jeseni, bo po ohladitvi v prefiniih dneh vas na|l|Ubši b-tičekkavč vdomači dnevnisoblTudi zaEo.kBrbosiezačui(li.d8 semo-rare ustaviti, premisliti in ^ele poiem uí^epati. Nikar ne misrite, da boste rešitev našli v enem samem dnevu, saj so se te!ave nabiialke lep čas. Vsekakor vam bodo zvezde nakloniene na materialnem področju, kjer lahko pričako lere velike spram^be na bolje. Tudi zato. ker bo nskdo poravnal svoj dolg do vas. Denar pnčakujte vzačetku nov^a tedna. Dvoiiko od 22» moio do 2K lunifo Zdelo se vam bo. da le svat znorel. Divje bo. koi fe dolgo ne. Vsak dan vas bo presenetil vsaj en dogodek, o katerem niste niti razmi^iaii. Po nekaj dneli boste ugotovili, da je to zelo naporno, zato boste začeli ustavljati konje. Pa ne bo ^0 tako zlahka. Enostavno je v vaše življenju prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reti. Vsekakor bo tako. da bodo dobre strani imele tudi slabe in obratno. Želeli si boste, da bi spet bilo tako kot nekoč. Oa bi življenje ûilo bolj umiř]Bno- Pa ne bo. Vsaj v naslednjih tednih ne. Rok od 22, Ivniia do 22« julMo Spet se vam bo zač^o dogaiati. da boste teiko prenašali večino ljudi, ki vas obkrožajo. V samoti pa vam tudi ne bo najbolie. To bi iďiko po-mendo le to. da bi bilo dobro z neka^rimi popolnoma pretrgati stike m SI poiskati nov krog prijateljev. S sodelavcibo te^e, saj siulbe zaenkrat ne boste zamenjali, pa čeprav boste o tem veliko razmišljali. Boste pa zato več naredili za to. da pridobite manjkajoča znanja, da bi do spremembe službe sploh lahko prišlo. Čas je za to v^ kot ugodai. Lev od 23« julii« do 23. avgusta • v Spet boste delali isto napako kot v preteklosti. Želelisi boste, da bi bilo ©vse po vaše in pn tem tudi glasno vztrajali. Prav nihče ne t® imel moči, da vam zamaje vere v to, ist si boste zapiiili v glavo. Tudi partner na bo prav dolgo vzuaial. čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Zato S8 nikar ne čudite, če twsts opazki, da se vam izmika m da noče več niti slišati« da bi popustil prav pri vseh odločitvah. Mno gre za zelo pomembne, ki bodo krepko zaznamovale iivlfenje cele druline in to še nekaf let. Devica od 24. avgusta do 22. septembra N Kar Č8Z noč se vam bo življenje rahlo postavilo na glavo, saj boste imeli ? krepko več dela 2e po nekaj dneh se boste počutili čudno, kot da ste bili prej nekaj mesecev na dolgem dopustu. Najhuje bo zamenjati ritem fivljenja v spartu in količini dela. h nekaj dneh se boste počutili slabo, ^ kot dastartapraguboiezni.par^botakotiudoleveč^ainzdra* vilnega počitka si boste morali prrvoščitf. Vse slabo vas bo minilo, ko boste dobili plačilo za svoi trud. Misli vam bodo telale k nekomu, ki se vam zdi nedosegljiv. Je res? Tehtnica od 23« septembra do 23« oktobra Četudi vam zvezde v naslednjih dneh ne bodo n^bolj n^onj^e. boste prav ob vsem. k^rse vam bo dogajalo, znali povedati, da bi lahko bilo še huie m da je tako tudi ze bilo.Zato, ker boste težave reševali scroti in u^ timistično, l<^ko računate na to, da bodo težave !e kmalu začala kopr>eti. Kot lan^i sneg. Obrnjeni v pr^odnost se boste začeli odločati za zalo membno nalo^. ki bo rojenje spremenila vam in celi družini. Dela boste imeli vel^o. zato vam bodo misli vse pogosteje belala k počitku. Pa čeprav le za večmo dopust ^ preteklost. ikorpiton od 24« oktobro do 22 novembra v Spremembe v iivljenju včasih pridno prikovano m načrtovano, včasii pa krepko presenedjo. Vam se bo začelo dogajati slednje. Ker bodo ^ ^jp^ zitivne. boste srečni. Vsak dan bolje se boste počutili, ko bodo začele ^JÇ za vaše delo deževati tudi pohvale, pa sploh. Četudi tega ne bosta po-kazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja m navdušenja. Pozabili boste na vse napore m začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če boste znali prav organizirati čas. so prav vsi izvedljivi. Strelec od 23. novembra do 22« decembra s Že nekaj časa se je v vas nabiralo, sedaj bo končno počilo. Če hočete jft^ sli nočete se vam partner močno odti^uje. Predvsem zaradi vas. Vse Jl^ te^e ga boste prenašali, kar mu boste tudi kr^ko pokazali. S[»znali boste, da ni tako potrpefljiv, kot ste milili. Film mu zna počiti ie v ne-^^^^ kaj dneli Šele. ko bo prišlo do tega, pa se boste znašli pred res velikim problemom. Kam zdai in kako naprej? V iivljenju si velikokrat stvari ra^agate povsem po svOje in poenostavlieno. Dejstvo pa je, da toliko kot dajete, tudi dobite nazaj. Vi pa ie dolgo na dajete prav veliko, le zahtevate. Koxorog od 23. novembra do 22« decembra ^ Vse vam bo ao na livce. Qd sodelavcev do vseh domačih. Pa ne bodo om krivi za to. da ^ vam nekaj n^ izšlo t^o kot ste si ielek Še huje bo ^^T to. da ste bili čisto prepričam, da vam bo uspelo. Pa vam ne bo tudi Ip zato. ker ste se nekomu s svojim obnašanjem tako zamerilo, da bo ^^^^ mogel preko tega. 2al pa le to človek, lú je bil v projektu, ki propada, zelo pomemben. Vam se seveda ni zdel. ker ste b'lli Qiepričani. da veste čisto vse, izkazalo se bo. da se je umazana igra odigrala povsem v tajnosti in na njo res msie mogli vplivati. Vodnar od 21« januarja do 18. februarja Odločili sa bos^. da je čas za zabavo in dru^erqe. Zato boste veliko več časa kot sicer pieziveli izven doma. Ksrečivamvnaslednjih dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam bodo in to krepko. Boste pa zato ie kmalu Z3čutili. da tudi takšno življenju ni tisto, ki si ga želite. Golje bo šale. ko si boste na celi črti priznali, kaj si sploh ferite. Pa četudi boste to morali skrivati pred javnostjo. Vseeno bo to. da boste bolj družabni. dobro vlivalo r^ odnose ssodeiavci in dolgoletnimi prijatelji. Ribi od 19« februarja do 20. marca 2iv{jenie se bo končno malo umirilo in s sel»[ pos^eklo kar nekaj te!av. pred katerimi ste si v f^eteklih dneh m tednih zatiskali oči Sedaj boste vsak dan bolj prepričani, da bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umkala. Veliko i^rašanie je. če ss to res želita saj ze dolgo nista srečni v vaši partnerski zvezi. A ker ste Ujemno prilagodljiv človek, vedno popustite. V nekaj dneh se zna zgoditi, da vam bo počil film in boste partnerju povedali, kar SI mislih. Ne zapiraj^ vrat. da vam ne bo krepko zal. le pogovorita se. saj se je nabralo tolikfl nerešenih teiav. da vas ie dušijo. 2ÛJ Četrtek, 24. avgusta 19 30 Glas. Sola Vsienje. orgelska dvor. 18. cítrar$Kí festival »Prešmentane citre« Wílfrífid Scharf, citrarski virtuoz (Avstrija) Petek, 25« avgusta 17.00 Kunidunda - regionalni rnultiriiedijski [tenter. Vele nje 9. festival mladih kultur Kunigunda-Tehnoiogiha, glasbena delavnica Film: Vsi drugačni, vsi enakopravni 18.DD Prostori bivšega KSDja (pri Centru \ova) Turnir v elektronskem pikadu za vse kaUgorije Velenjski gred 9. festival mladih kultur Kunigunda Združeni v glasbi • Predslavílev elektronske glasbe in kulture Sobota^ 26* avgusta 10.00 Titov trg. Velenje 9. festival mladih kultur Kunigunda Nabrusimo kose * Vsesplošno obmetavanje z vodnimi baloni 1Q 00 Središče meste Velenje 18. citrarski festival i>Pres menta ne cifre» Crtre na vsakem koraku 11Q0 Graška Gora Tradicionalno srečanje borcev in planincev na Graški Gori 11.00 Velenjsko jezero Regata v jadranju za državno prvenstvo za Jezerski pokal Slovenije 16 30-19 30 TRCJez6ro(pri restavraciji) Rekraatur - ekipno kolesarjenje po Sloveniji Zaključek 2. etape 17.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma - 2. SNL NK Rudar Velenie : NK Dravinja Duol 20 00 Kofeiarea. Cankarjeva ulica 9. festival mladih kultur Kunigunda Odprtje festivala 20.30 Koteiarcd. Cankarjeva ulica 3. festival mladili kultur Kunigunda Koncert- Horkeškart: Jedem ti malter (I'm eaiíng your plaster) 2 TRC Jezero Velenje 19. VIPCUP teniški turnir Nedelja, 27. avgnsta 10.00 Start: Velenjsko jezero Rekreatur- ekipno kolesarjenje po Sloveniji Stari 3. etape: Velenje - Kranj 11.00 Velenjsko jezero Kdaj - kje - kaj Regata v jadranju za državno prven. za Jezerski pokal Slov. 21.00 Titov trg Velenje Ipri spomeniku Onemele puške) 9. festival mladih kultur Kunigunda Musical iz Celovca: Svat je kakor ringaraja Ponedeljek, 28. avgusta 16.00 Cankarjeva ulioa. Velenje 9. festival mladih kultur Kunigunda Ernine ustvarjalne delavnke 18.30 Hotel Raka, mala dvorana 9. festival mladih kultur Kunigunda Rim: Glasba |e Časovna umetnost I. 20.Q0 Kunigunda - regionalni multimedijski center. Velenje 9. festival mladih kultur Kunigunda Odprtje multimedijske razstave - Video tapeta ^1.00 Titov trg Velenje (pri spomeniku Onemele puške) 9. festival mladih kultur Kunigunda Plesni teater Velenje: Metamorfoze Torek, 29. avgusta 10.30 Ca nkeijeva ulica. Velenje 9. festival mladih kultur Kunigunda Predstavitev Hip hop kulture 11,Çp Podhod Centra Nova. Velenje 9. festival mladih kultur Kunigunda Risanje grafitov 12.00 Cankarjeva ulica, Velenja 9. festival mladih kultur Kunigunda Body painting 16.00 Cankarjeva ulřca. Velenje 9. festival mladih kultur Kunigunda Hip hop plesna delavnica za vse 16.00 Cankarjeva ulice, Velenje 9. festival mladih huliur Kunigunda Ernine ustvarjalne delavnice 18.00 Cankarjeva ulica, Velenje 9. festival mladih kultur Kunigunda Ulično gledališče • Petra Markovrc: Gospodična Petrova (ulični allegro) 19. DD Knjigarna Kulturni ca Literarni vainer Gostja: Ifigenija Simonović, pesnica in lončarka. 21 00 vTeater Centra Nova« {airijKSC) 9. festival mladih kultur Kunigunda Burekteater: K.A.F.K.A. 22 00 MladinskicenterVelenje 9. festival mladih kultur Kunigunda Hip Hop koncert Sreda, 30. avgusta 15.30-19.00, Kopališka 3 (nad bazenom! Poletna šola šaha za osnovnošolce 16.00 Cankarjeva utica, Velenje 9. festival mladih kultur Kunigunda Ernine ustvarjalne delavnice 1700 Cankarjeva ulica, Velenje 9. festival mladih kultur Kunigunda Čarobno gledališče Saltimbanko: lik) - živa lutka 17.30 Cankarjeva ulica. Velenje 9. festival mladih kultur Kunigunda Bobnarska delavnica z Albinom in koncert 18.00 Cankarjeva ulica, Velenje 9 .festival mladih kultur Kunigunda: Oder talentov 20 00 Koletarca. Cankarjeva ulica. 9, festival mladih kultur Kunigunda Koncert: M u ne h me Now v Andražu bodo pele družine V Andraž pod (îoro Oljko je vse narcd /a kulturno prireditev Dnj/ina poje 2006. Ta bo v nedeljo, 27. avgusta» ob 14.30 uri na Igrišču v Andražu, će bo dezevalci. pa ho v lamkajsnjem domu krajanov. Organi/atorji, Kuliumo društvo Andra/ • organizacijski odbor Družina poje. napovedujejo na 23. prireditvi z motom Peli st) jih moja mali nastop dru>in iz vseh pokrajin Slovenije. Po uradnem delu bo ob 17. uri sledilo družabno srečanje, na katerem bodo za vedro razpoloženje poskrbeli Modrijani. Dan prej, v soboto, pa bodo ob 15. uri nad igrišču v Andražu predstavili panoramske plošče severnega dela občine Polzela. mtp Kgledar imen Avgust (veliki srpan) 24 • Četrtek - Jernej, Neca, Patricij 25. petek-Ludvik, Julijdn, Grega 26 • sobota-Ivana, Arni 27. nedelja-Jožef 28 • ponedeljek- Avguštin, Sara 29 • torek'Mojmír, Anîe, Janez, Sabina 30 # sreda-Feliks, Roza Lunine mene J 1 • septrembra, ob 0<56 prvi krajec Pregovori Zrel grozd Jerneja dobiti, dosti bo sladkega mo$ta. Po vremenu Jerneja se vsa jesen nareja. Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi. Slana na Jerneja, gotovo bo zijala vrana. # # • Zgodilo se je (j od 25. do 31. avgusta '25. avgusta leta 1980 seje pri gradnji novega jaška v Prclogah zgodila huda delovna nesreća, pri kateri je /aradi eksplozije metana življenje i/gubil en delavec: • 25. avgusta leta 1986 ie v Robantjvem kotu ira^iCtio umrl Ferdo Kavčnik; - 26. avgiLsta leta 1997 je Šaleško dolino obiskal sila nenavaden gosi; na različnih koncih doline so namreč opazil: sledi rjavega medveda, ki seje očitno na ta predel Slovenije dobro privadil, saj ga v zadnjih letih vse pogosteje opažajo v Šaleški in predvsem v Zgornji Savinjski do» . 26. avgusta leta 2000 se je v Velenju v organizaciji Mladinskega centra in Šaleškega študentskega kluba pričel Tes liva 1 mladih kultur Kunigunda, v okviru katerega se je do 2. septembra zvrstilo već kol 40 prireditev; - 27. avgusta leta 1929 je na Dunaju umrl pionir raketne in vesoljske lehnike Herman Potočnik - Noordung: Potočnikova starša sta izhajala iz naših krajev; njegova mati je bila doma izViianja, oče pa Iz Spodnjega Razboija; leia 1929 je Potočnik v Berlinu izdal knjigo z naslovom »Problem vožnjo po vesolju«, s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike; v knjigi, v kateri je razgrnil načn za prodor v vesoljeje veliko izvirnih zamisli, dosedanji dose/ki vesoljske lehnike pa so v veliki meri poirdili Potočnikove daljnovidne napovedi; - 27. avgusu lela 1962 je Velenje skupaj s številnim spremstvom obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito; • 27. a^ gusla leta 1976 se je pri gradnji 230 metrov visokega dimnika šoštanjske termoelektrarne /godila huda delovna nesreča, pri kaieri so zaradi padca z višine 72 metrov življenje izgubili trije delavci zeniške Vatrostalne; - avgusta leta 1956 je na udarniškem delu pri urejanju otroških igrišč, športnih naprav in poti okoli Turističnega jezera v Velenju sodelovalo 4075 prostovoljcev, ki so skupno opravili 16.054 delovnih ur, povprečno je na dan na udarniških akcijah sodelovalo od 200 do 250 ljudi; '30. avgusla leta 196.1 je Velenje že iieijič obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, tokrat v spremsivu sovjetskega predsednika Nikiic llruš-čova in njegove soproge Nine; - temeljni kamen za novo osnovno v Velenju, ki se danes imenuje Osnovna šola Miha Pintarja Toleda, je 31. avgusta leta 1953 položil predsednik Ljudskega odbora Mesine občine Velenje Franc fltidobreznik. ■ Damijan Hllajlč Orađnja velenjska osnovne šolo (Arhiv Muzeja Velenje) V Nagradna križanka Avto Skorjanec (I) AVTQ èKQRJANEC Zastopnik \n serviser rsEm^ KlA MOTORS onbvlna DAIHATSU C M nVS 1.6 R ff BTflt ftftÍŤ flŤB furult « o(Ibu||u UA iml*U pH^Mfub iHrnif I ituj^ntM rta vb l^ilt («wtw' • «M k^teU «'b I o kiMt} «b I'SIb iTtirboíolk tikOnccrl Ro^Aka «lavêkâ Skuicr HungAïUiibov KatJ in ToiVTro%T Rarcmb) eno summer hnuse pftrty kara* une lu ^uhíamí TUiu It avuir titfar« i«tl»MPIJI POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje VIŠJA STROKOVNA SOLA KOMERCIALIST Informativni dan bo v četrtek, 31. avgusta 2006, ob 17. uri POSLOVNI SEKRETAR Informativni dan bo v četrtek, 31. avgusta 2006, ob 18. uri PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje T«l.: 03/ 428 99 30 in 03/ 428 99 32 i SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOU CEUE Ipavčava 10,3000 CEUE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpis v Šolsko leto 2006/07 Vsolskem letu 2006/2007 bomo vpiso^^ali v naslednje programe za irobraževanje odraslih: 1. Program ycdnjega strokovnega izobraževanja štiriletni program tehnik zdravstvene nege 2. Program srednjega poklicnega fZobrazEwnia triletni program bolniSar • negovaiec 3. Program poklicno tehniškega izobraževanja telinik zdravstvene nege (3 + 2) s predhodno izobrazbo bolničar - negovaiec Programe uvajamo skupinsko ali v oUlklkonzultacijsko izpitnega načina, odvisno od števila vpisanih kandidatov 4. Programa priprave za preverjanje in petrjevanje nacionalne poitlicne kvalifikacije oziroma -tečaj maser/maserka|14Ctur) - tečaj pediker/pedikerka (140 ur) 5. Potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije, rok za potrjevanje objavi Državni izpitni center izvajali ga bomo v jesenskem roku, od 20.11.- 8.12.2006. Prijave za vpis bomo prejemali ob petkih od 10.00 - 15.Q0 ure. JESENSKI INFORMATIVNI DAN BO V PETEK, 25.8. 2006, OB 16. URI, 2. NADSTROPJE. VPISNI ROK BOMO ZAKUUČIU 16.9.2006 107,1 Radio Velenje It A IM O V ÎI L B k\ J R âTRTeK.24. ovgusM 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kuhurni utnp; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.tO Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualr^; 16.30 Poročila; 16.00 Kdaikje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ma srcu Evrope; 17.30 Zdravnici nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, ?S. ovgust: 6.00 Pozdrav in vesek) v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.4B Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.1B Poročilo Avto meto zveze Slovenije; Z3U Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; tO.OO Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdai, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročiia, 19.00 Na svidenje. SOBOTA. 26. ovgust: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in iz srca Evn^pe; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informaciie - poročilo Avto moto zveze Stovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si so&otno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope: 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila tn V srcu Evrope; 15.00 AWuaIno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj: 16.30 V imenu Sove; 17.00 V srce Evrope; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NtDILJA, 27. avgust: 6.00 Dnbrn jutm in v^sek) v nov dan; 6.30 Poročiia in (z srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - (xiročilo Avto moto zveze Skivenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 6.45 Današnji kulturni utrip, 3.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Cesthke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svklenje. PONEDELJEK, 26. ovgusi: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na dar>ašnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Gospodarski utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.0D Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdai Me. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport 18.00 Gla^ena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svklenje. TOREK. 29. ovgusi 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila m Iz srca Evrope: 7.00 Homskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 130 Poročila: 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrmarski nasveti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz ?ca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročiia; 16.00 Kdaj. kje, kaj: 17.00 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. SREDA, 30. ovgu&t: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila in Iz srca Evrape; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila,* 8.30 Poročila: 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila,' 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročiia in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Špon: 15.45 Na srcu Evrope: 16.00 Kdaj, k{e, kaj, 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 14. avgusta 2006 do 20. avgusta 2006 niso povprečne dnevne koncentr^ije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24Hjrne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MBSTNA OBČINA VĚUNJB UfíAD ZA OKOUĚ IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 14. ovgusta 2006 do 20. ovgusta 2006 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejno vrednost: 350 mikro-g $02/m3 zraka I cfi Ajh, jai4.av9 g 18. ŽV9 alg, žvg BlT.av^ BlS.avg gi^, avg g^O.avfl OBVESCEVALEC DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-366. OBVeSTILO Prejšnji četrtek popoldne je k strehe avtomobila, na križišču Kidričeve in Elenkove. psdla iirno-sivd telefonska slušalka siemens. Poštenega najdrtelja prosimo, da pokliče na telefon: 5868-258 ali gsm: 031/366076. ttvala. STIKI-POZNANSTVA 2ENITNA posredovalnica ZAU-PAfUE 2è vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 03 V50W95. GSM: 031/836-378. tel. in faks: 5726-319- DEKLE, če resne zveze si želi§, po zivlfenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. NEPREMIČNINE PARCELO, zasdljivo. v okolici Topo^sice. idealno za vikend, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 040/530-770. 3-SOBNO stanovanje na Tovarniški poti v Šoštanju, v velikosti 78 m2.1. nadstropje, prodam Telefon: 8911-054. gsm: 051/818-028. STAN0VANJEvVeleniu,43m2. prodam. 6sm: 031/646-751. STAREJŠO hišo. 1 km pred Ptujem, dobro vzdrževano, takoj vseljivo. s pomožnimi objekti in 1500 m2 zemlje. Telefon: 02/8853409. gsm: 031/51^69. PARCELO na Straži pri Novi cerkvi, velikosti 3 ha. od tega 7 arov njiva, ostalo so travniki in maio gozda. prD- mofi OGLASI dam. Možna (e tudi gradnja. Telefon: 5773-738. zvečer ODDAM V MARIBORU oddamo v najem 2.5 in 2-sobna študentsita stanovanja za 5 oziroma 4 študente na stanovanje, vsi priključki, ugodno. Gsm: 031/393-524 1'SOBNO opremljeno stanovanje s posebnim vhodom, oddam v najem. Mesečno plačik) z vsemi stroški 160 eura. Gsm: 041/428-566. PODARIM 40 arov otave z možnos^o stfojne košnje podarim. Skladi§Čenje možno v seniku na parceli. Gsm: 041/355416. PRIDELKI ULEŽAN hlevski gnoj, žgane pijače iz medu, borovnic, češpelj, jabolk ali iz medenega, sadnega in borovnice v žganju prodam. Gsm: 041/344^83. VINO: barbera, beli pinot, souvignon (klet-Čehovin Bogdan-Štanjel} prodam. Konovo. Malgajeva 3. Gsm: 031/749-67T RAZNO PROSIM, če mi lahko kdo podari Pony express. Lahko je v okvari ali nevozen, Gsm: 040/145-141. TRAKTORSKO prikolico pnmerno za voziti hmelj in komat ter sedio za konja prodam. Telefon: 5831-520. gsm: 031/539-051. ŽENSKO koki. dobro ohranjeno. pn> dam za 6.000 SIT Tel : 5-874-174. LESENE zaboje za jabolka in krompir prodam. Gsm-031/388-155. POMIVALNI stroj candy inzmr?o-valno skrinjo Gorenje prodam. Gsm: 031/835-661. HIDRAVLIČNO stiskalnico (prešo). 3001 dvobrazdni plug IMT in lesen mlin za grozdje prodam. Telefon: 588&«84a{i 5888-521. kličite po 20. uri. ŠTEDILNIK, hladilnik. skrinjo,4 stole in sedežno prodam. Cena po dogovoru. Možna dostava. Gsm: 041/945-589. VOZILA RENAULT4, neregistriran, v voznem stanju, solidno ohranjen, motor odličen, pnjdam. Gsm: 031/829469. MOTOR KTM SX 520,1.2002, model 2003, odlično ohranjen, redno servisiran, generalno obnovljen motor, vožen rekreativno, ugodno prodam. Gsm: 041/495-957. ŽIVALI NEMŠKE OVČARJE, mladičke, stare 2 meseca, čistokrvne z rodovnikom, cepljeni, razgliščeni. prodam. Telefon: 5869-299, gsm: 041/966-252. ZLATE pnnašalce, čistokrvne, cepljene. stare 8 tednov, brez rodovnika, prodam Telefon: 5885662. ODOJKE, težke 30 kg. prodam. Gsm: 031/685-092. PROOAJA nesnic v nedeljo. 27.8. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. TELICO, črno-belo. v 6 mesecu bre-josti, prtKJam. Telefon: 5895-229 PUJSKE, težke 35 kg, prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA mŽNOSTPLAĚIlA NA VIČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO INSTAUU:iJE RAZGORŠEK, aa Q Rinarniška ul.2,3000 CEUE Razpisujemo prosta delovna mesta za 2 Monterja strojnih instalacij z delovnimi izkušnjami. 2 Kleparja prezračevalnih naprav zdelovnimi izkušnjami, in Delavca za pomožna dela. Ponujamo dobre dskivne pogoje in stimulativen OD. Pisne prijave pošljite ne zgornji nastov. inf. 4931414 ZAHVALA Umrla je naša icia AMALIJA DEBERŠEK II. 7. 1918 - 13. 8. 2006 Zahvaljujemo se vsem. ki sie jo v času njene bolezni obiskovali in nam kakor koli pomagali. Hvala vsem. ki sic jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Nesibno le/i siam mdinH. Roke [iKkrizàr.e nod slavií. Zfikjetie $ube. okfog usi ruismek. Vkiši, pravijo, jeslfifost in kjutjiu pride s/nil Sidra maintí pd je v spanju Cisio mJàd'i. Dmbnîs in majhvu je. Njeni làsje so iar.ki in bell Oh vsakem dihu vTvahjvijtx Qedàm jih in ti^pečem ko( otrok, ki inu ba ja jo o/.đkleii lualjični^ (N Muier) ZAHVALA Na veliki šmaren je v Gospodu zaspala draga mama, Riara mama, prababica, boira in lasča KRISTINA PUSTINEK roj. GUnšek 13. 12. 1920 ' 15. 8. 2006 iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikt^m, sosedom, prijateljem in znanccm, ki ste ji stali ob strani na njeni življenjski poli in ste jo dobrosrčno pospremili tudi na njeno zadnjo pol. IJvaJa za darovane svete mase. cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Hvala domačemu župniku in g. Brankom Brezovniku za opravljeno pogrebno slovesnost Ln svcio maso. Hvala rečiškim gasilcem, govornikoma ge. Veri Policnik in g. Jožetu Cîrudniku, vsem praporščakom, pevkam, izvajalcu Tišine in vsem. ki jo boste ohranili v toplem spominu. Vsi njeni GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Tina Handzić, Štore, Cesta Kozjanskega odreda 6 in Adnan Si-nanovič. Velenje. Kersnikova c. 11; Urška Praprotnik, Radovljica. Ljubno ÍA in Damjan Golč-man. Velenje, Cesta Františka Foita 6; Vesna Novosad. Vel^ nje. Jenkova c. 11 in Boštjan Kmt'é. Šmarje pri Jeišah. Brecljevo 4. 50-letnico skupnega življenja sta praznovala zakonca FRANČIŠKA in ANTON POZVEK iz Velenja, Kersnikova c. 21. SmHl: Viktor Drobež.roj. 1823, Prekopa 54; Marija Rop. roj. 1922. Mozirje. Praprotnikova n111; Janez VreJ. roj. 1934, Tlake 19; Terezija Strmšek, roj. 1934, Velenje. Ka juho va c. 30; Vladimir Golob. roj. 1952, Velenje. Šaleška c. 18 b; Mihaela Goršek, roj. 1943. Velenje. Šalek 64; Angela Grabensek. roj. 1927, Velenje. Šalek 90; ivanica Ko-berski. roj. 1940. Celje. Pohorja ul. 2; Gojko Popadić. roj. 1932. Velenje, Šercerjeva c. 9. DEŽURSTVA Zdravstveni tiom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko lezaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomo5. Pogovore na lej številki snemamo. Za informacije v zvezi 2 reševalno službo kličite na telefonsko Številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995>445. Likoma v V«l0n|u: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, ptedpisane istega dne. Ob ne- deljah in državnih praznikih je organi* ziran odmoi za koslo od 13.00 do 1400, telefon 898-1880. Zob o zd rovni ki: 26. in 27. avgusta - Primož Jevšek. dr. dent med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1. ZD Velenje) Veferinafskf postiji $ošlf ■{; Od 25. do 27. avgusta - Franc Blatnik, dr vet med., gsm: 041/618-117. Od 28. do31.avgusta-TlborStii-par. dr vet med., gsm: 031/671-203. Delovni cas: ponedeljek- petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali In izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13, do 17. ure. m GOZDARSKI VITLI Meka&iko ali elektro-hldnnrflcio ipravHoile o^ 35 kN - 80 kH (ISt* 8r] M(6flml4fl, 3301 m(N(i Tli.: 04/7191410 Vaiřrywc KZSiliaidsnie Vibteo «ts, HI oUiêMt m M. ajsi SonH> Bodg^to od 7h. 8. de 1.9. M nÔMi msNviMi pwíen pfW HAIO A, k 1006. HIDRAVLIČNI CEPILNIKI od 6 do 201 » pogon prelu elebramotarja oil traktorffl v SLOVO Mnogt» pre/^odaj. nepričakovano, brez casa /a besede slovesa, nas je zapustila na^a IVANKA RABIČ II 5. 1935 - 12. 8. 2006 Ni hcsed. ki bi lahko opisale bolečino in pra/.nino ob Tvojem odhodu! Zato Ti sajno sporočamo: hvala Ti /.a vse. kar si nam dala - vso ljubezen, sonce in svojo dobroto! Vedno boš z nami! Zahvala vsem. ki sie jo pospremili na zadnji poii. in vsem. ki sle pomagali pripraviti lepo slovo od nje. Radi Te ifiiajo Tyifji: mož Niko ter hčerka Darja in sin Niko z družinama ZAHVALA 7. bolečino v srcu sporočamo, da je liho odšel od nas dragi oče. siari oče in pradedek JOŽE VIVOD Od njega smo se poslovili v sredo, 16. avgusia. v Podkraju v Velenju. Vsem. ki sie ga pospremili na njegovi zadnji poli. se iskreno zahvaljujemo /a prija/ne besede in pozornosii, ki sie nam jih namenili v leh težkih irenuikih. Xalujoá': vsi /ye^r«« Na lep pofelni dan odšla si da lat dalečsfran... Zdaj jiosrešarno lem. kis tabo rádi smo bili. ZAHVALA Ob boleči i/.gubi drage žene. mame. ome. sestre, lašce in leie MARJANE KOČNIK 23. 10. 1940 - 16. 8. 2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaieljem. sosedom in znancem /a izječeno si^žalje, dariwano cveije in sveče. Zahvaljujemo se tudi sindikatu Premogovnika Velenje, Mercatorju d.d. Ljubljana DC Velenje, g. župniku, pevcem in govorniku g. Kolarju. Xaltíjoa: vsi njeni Zven citer in ljudskih viž privabil množico Na petkovi prireditvi v Šaleku so kuhali tudi Šaleško enolončnico -Srečanje citrarjev, ljudskih godcev in pevcev je bilo uvod v 18. festival Prešmentane citre Bojana Špegef čih, je v pciek zvečer resnično kov. Škodil je le, da ni bila cesta v uspela. SUfi trg v Saleku se je iz- Salck zaprla za ves promei, saj je Veler^e - Najbolj mno^ićna pri- kazal kol odlično prizorišče, ka- la precej molil nastopajoče in redi lev leiosojcga ciirarskega fes- mor ljudje radi prihajajo. Sploh ludi poslusaice. livaia, sploh po sle vilu nastopajo- če je večer lako lep, kol je bil pel- Sicer pa je večer, ki ga je vodil Med nastopajočimi V Šaloku so bife tudi pevkej ki sestavljajo skupino Pušeijc. vsem znani Jože Galic. resnično uspel. Jože je med napovedovanjem bolj in manj znanih citrarjev ljudskih pevcev in godcev raz-drl ludl kakSno šalo, karje ljudem godilo. Sltivllnl n;j}((opajoči í:o se vrstili. Ijudie so u/ivali. Med drugimi 50 sc la večer predstavili tudi Peter Napret. Jaivja Brleč, Duet Nelî in Karmen Zidar Kos 1er Cita skupina Pušeljc ... Na koncu so razglasili ludi naj cilra-rkc. Letos je ta naslov pripadel najstarejši slt)venski citrarki Fani Lapajne iz Gri/, ki kljub ti letom še vedno nastopa. Naj ljudski pevci so postali Prijatelji Iz Šmartnega ob Paki. Naj ljudski godec pa je Vlado Nunčlč iz Šmarja pri JelSah. ki je igral na oprekel in lajno. Oba inštrumenta pa je izdelal sam. Ciirarski festival se bo nadaljeval danes, ko bodo ob 15. uri začeli seminar za citrarje, potekal pa bo v Hotelu Paka. Vodil ga bo VV itfried Schart iz Avstrije, ciirarski virtuoz, ki bo danes ob 19. 30 uri nastopil tudi v orgelski dvorani velenjske glasbene šole. Festival se bo končal v soboto dopoldne. lakrai bodo cilre zveaele ptî vsem centru mesta. Ob 10, uri se bo pričela prireditev Cilre na vsakem koraku, nasiopilo pa bo 10 citrarjev. Srečali jih boste pri Hotelu Paka, na Titovem l'gu. Cankarjevi ulici in na lokacijah do nakupovalnega centra. Najboljša Šaleška župa ima zanimiv recept Šest ekip je v petek zvečer v Šaleku tekmovalo, kdo bo skuhal najboljšo Šaleško župo Velenje - Obiskovalci petkove prireditve Prcšnientane cilre v Sa-ieku so lahko uživali ne le v poslušanju giasbe, ampak ludi v gostinski in turistični ponudbi, ki so jo la večer pripravili s pomočjo članov luriuičnega društva Italek, Ti so lamreč sočasno s srečanjem citrarjev, ljudskih pevcev in godcev organizirali I. tekmovanje v kuhanju 'Šaleške župe'. Ekipe so začele kuhati ob 17. uri, seveda v kotlih na pravem ognju. Ob 19.30 je vse skuhane župe ocenila posebna komisija. Vse ekipe so sestavine prinesle s sabo. komisiji pa so 2e pred začetkom lekmovanja morali oddali svoj recepi za šaleško enolončnico. Kuhale sojo ekipe TD Šalek, Beli dvor iz KS Gorica. Gostí-šće Lipa, HOH iz Šentilja. Vli-lan iz Podkraja in TD Velerye. Zmagala je ekipa Turističnega društva Velenje, ki sia jo sestavljala Simon Gorišek in Dušan Drole. Kuhaija sta hkrati avl Olj a reccpta zmagovalne župe. Komisija, ki sojo sestavljali Anica Oblak. Branko Res-mai), Mira Britovšek in Boris Luzar, poudarja, da so bile razlike v kvaliteti zelo majhne. Drugo mesto je zasedla ekipa Recept za Šaleško župo je povzet po kuhinji naših babic in dedkov Potrebujemo; O.BO dag svinjskega mesa (plećka, mehka rebra) 2 veliki (ebull 0.40 dag korenčka 0.5 dag krompirja 4 sveže paradižnike 1/2 cvdtâèe ali kolerabe, brokoli 0.50 dag moke za žličnike 3 jdicâ Gostišča lipa, tretje pa ekipa Belega dvoraz Ciorice. Tudi sama sem poskusila zmagovalno župii in priznali moram, da je bila nadvse okusna, 'laka, da jo je vredno poskusili skuhali ludi doma. Prilagamo (îriginaleo recept, količine pa so za 10 porcij. Bš Skipa Turi^tičneéa društva Velenje je Štela te dva kuharja, župa pa je navdušila ne le okuševalcof ampak tudi strokovno komisijo. Kuhala sta Simon Gorisek in Dušan Drole. OJOddg masti sol poper celi sladká paprika fovorjev ilst §8traj petetiilj brioove jagode 1 del rdečega vina kisla smetana vegeta ščepec umetnika Priprava: Na vroči masti prepražimo drcbno narezano čebulo, dodamo na majhne kose narezano meso. sol. nekaj sladke paprike, žličko vegete. fíahlo poduèimo, nato dodamo na koščke narezan korer^ek. krompir, paradižnik. Vse to zalijemo z vodo in vinom. Oodamo cvetačD. vse začimbe in dušimo približno 30 minut zalijemo. da vse lepo zavre še 30 minut, zakuhamo žličnike. na koncu dodamo podmet in kislo smetano (po želji). Priprava za Iličnike: 0,40 dag moke, 3 jajca, malo margarine, 1 del vode in 0.1 del mleka v Starem Velenju izbrali Naj godca Zmagal je mladi harmonikaš Nejc Pačnik - Krajevno praznovanje je bilo obiskovalcem prijetno Velenje - 17. avgust je od leta 1991 krajevni praznik v Siarem Velenju. Takrat so namreč slavnostno predali namenu obnovljeno staro irsko jedro, ki pa. žal. danes ne kaže več tako lepe podobe. liidi zaradi kar nekaj stavb, kijih zaradi denacionalizacije se niso mogli odsiranili ali popraviti Zob časa pa je načel tudi lia-kovce ob cesti skiizi ti?, sploh po tem, ko so odstranili znameuile »luicke«. Tudi letos je wel KS Slarf) Velenje, ki mu predseduje Branko Meh, pripravil praznovanje. Tokrat le enodnevno, saj se ubadajo s precejšnjimi tlnančnimi težavami. sponzorji pa menda ludi nis;) več tako darežljivi. Zati) pa Dis:> v celoti prekinili tradicije, ki jo gojijo zadnja leta. odpovedali so le Sejem bilje živ. V petek zvečer so na Starem ir^j pripravili izbor ^Naj godca Starega Velenja.«. Lepo sf> okrasili oder, na katerem so se vrslili harmonikarji vseh starosti. Skupaj jih je bilo 17. Zmagovalce so rd4ilasili v treh kategorijah: med najmlajšimi, starimi od 9 do 15 let, je zmagal .Andrej Javorník, drugo mesto je zasedel Matic Ar-lic. tretje pa Andraž Kerman. V kategoriji od 16 do 20 let je zmagal Nçjc Pačnik, ki mu je pripadel tudi naslov Naj godec 2006. Dr Jiii je bil Toni Pecnik, tretji pa Vili Mravijak. V kategoriji starejših harmonikarjev je slavil Slavko Stingl. drugi je bil Ivan Avberšek, treiji pa Stane Grudnik. Prireditev se je popoldne začela s sveto ma^o na trgu. Vodil jo je župnik Marko Leva. kije kasneje tudi nastopil, saj prav dobro igra Har/no nikar Stane (»rudnik iz Gaberkje na koncu v svoji kategoriji zasedel tretje mesto. Starovelertjski župnik Marko Leva je množico navdušil z nastopom, v pogovoru z voditeljem Vilijem Grabnarjem peje dokazal, da se zna tudi Šaiiti, harmoniko. Pred nastopom je prav simpatično poklepetal z vi> dileljem prireditve Vllyem Grab-nerjem, velikim ljubiteljem na-rodnoziibavne glasbe. Po končanem tekmovanju harmonikarjev je praznovanje trajalo še dolgo v noč. saj je bil večer lep, gostinci pa so se tudi potrudili za dobro počutje vseh na trgu. ■ Ss