> Cd Vodenje pouka z uporabo podatkov o napredku učencev ^ Saša Cadež a Uvod Učitelji zbiramo in uporabljamo celo vrsto podatkov. Glede na vsebino jih lahko razdelimo v tri večje skupine: administrativne, statistične in za poučevanje najpomembnejše podatke o učenju in poučevanju. Podatki o učenju in poučevanju so med vsemi omenjenimi tudi najkompleksnejši in za poklič spečifični; gre za podatke - informa-čije o napredku in dosežkih učenčev. Podatki o učenju v sodobni šoli niso samo številčne oz. opisne očene, ampak je teh podatkov mnogo več. Kadar učitelj formativno spremlja napredek učenčev, zbira in uporablja za pročes učenja pomembne informačije o dosežkih posameznih učenčev in skupine. Pomembna razlika je v kakovosti in ne v količini podatkov. Formativno, torej sprotno spremljanje učenčevega napredka postaja pogonska sila učnega pročesa sodobne pedagoške prakse, pri čemer učitelj podatke v vseh fazah učnega pročesa sistematično zbira. Zbira, ureja in uporablja informačije o učenčevem delu, njegovem napredku in dosežkih, ob tem pa upošteva njegovo predznanje ter močna in šibka področja. Na podlagi tako zbranih podatkov uravnava svoj pouk, ga individualizira ter prilagaja posamezniku in skupini učenčev. Zbrani podatki so učitelju v pomoč, da učenčem nudi kakovostno in takojšnjo povratno informačijo. Ta je usmerjena k posameznemu učenču, prilagojena njegovemu znanju in zmožnostim. Tak način vodenja pouka od učitelja, prav tako pa tudi od učenčev in njihovih staršev, zahteva nova znanja in spretnosti. Učitelj in administrativni podatki Učitelj se z administrativnimi podatki prvič sreča takrat, ko mu je dodeljena skupina učenčev. Z njihovo pomočjo se najprej, lahko bi rekli splošno, seznani z učenči, ki jih bo vodil in poučeval v šolskem letu. Iz teh splošnih informačij o posameznih učenčih in skupini lahko razbere: • koliko učenčev ima v oddelku, vodenje 2I2012: 93-113 • koliko je deckov in koliko deklic, • od kod ucenci prihajajo (naslove), • rojstne podatke, • kdo je skrbnik teh učencev, • kontaktne podatke. Število učencev ter razmerje med dečki in deklicami je pomembno predvsem za organizacijo prostora, tj. pripravo ucilnice, da se zagotovi zadostno število prostorov in po potrebi prilagodi postavitev pohištva. Glede na kraj bivališca ucitelj ugotovi, kako bodo ucenci prihajali v šolo - ali k pouku prihajajo peš ali so vezani na šolski prevoz. Organizacijo šolskih in obšolskih dejavnosti moramo vcasih prilagoditi temu, da so naši ucenci vezani na prevoz. Iz rojstnih podatkov je razvidno, kakšna je kronološka starost ucencev oz. ce kateri od njih odstopa. Na tiste, ki odstopajo, moramo biti ucitelji še posebej pozorni in smiselno je, da ugotovimo, kaj je razlog odstopanja. Ce je kateri od ucencev starejši, to lahko pomeni, da ponavlja razred ali pa je bilo šolanje odloženo zaradi nam (še) neznanih razlogov, mlajši ucenec pa se je všolal prej, kar lahko pomeni, da bo v primerjavi z drugimi socialno manj zrel. O razlogih odstopanja se lahko pogovorimo z ucitelji, ki so ga pouce-vali pred nami, šolsko svetovalno delavko oz. drugimi strokovnimi delavci, ne smemo pa dovoliti, da se zgodi halo efekt - pozanimamo se zgolj o dejstvih. Pri podatkih o starših oz. skrbnikih vsaj v grobem ugotovimo, ali ucenci živijo v istem gospodinjstvu z obema ali le enim staršem oz. ce ne živijo s starši in imajo skrbnika. Previdnost pri teh podatkih je na mestu, saj moramo ucitelji vedeti, kdo je tisti, s katerim bomo komunicirali v zvezi z napredkom, ob morebitnih nezgodah in težavah, kdo zanj skrbi in tudi, kdo ga pravzaprav sme odpeljati iz šole in kdo naj bi se zanimal za njegovo delo. Ni odvec omeniti, da iz teh podatkov ucitelj, še preden se prvic v živo sreca s svojimi ucenci, ugotovi, ce katerega od njih že pozna in se tako na prvo srecanje lahko pripravi, da ni zadrege takrat, ko se z njimi prvic sreca v ucilnici. Ucitelj, v prvi vrsti je to razrednik, administrativne podatke potrebuje za izpolnjevanje šolske dokumentacije. Vpisuje jih v dnevnik, maticne liste, maticno knjigo, redovalnico oddelka, dnevnik ucne skupine in drugo (seznami, evidence, kolesarske in druge izkaznice). Pred vpisovanjem podatkov v predpisano dokumentacijo je treba preveriti pravilnost obstoječih podatkov. Največ sprememb je po navadi pri telefonskih številkah in naslovih bivališč, saj starši sprememb pogosto ne sporočajo v šolo, čeprav jih zakonodaja k temu zavezuje. V prvih dneh novega šolskega leta zato učitelj ponovno zbere oz. preveri in posodobi podatke. V osnovni šoli preverjanje in urejanje administrativnih podatkov po navadi poteka na prvih roditeljskih sestankih, na katerih razredniki starše prosimo, da preverijo ustreznost podatkov in jih popravijo, če je prišlo do sprememb. Posodobljene podatke vnesemo v pedagoško dokumentačijo in starše prosimo, da nas o morebitnih novostih obvestijo. Administrativne podatke potrebujemo tudi za pripravo različnih poročil, npr. ob očenjevalnih konferenčah, za pripravo različnih individualnih programov (nadarjeni učenči, učenči s posebnimi potrebami) in na zahtevo zunanjih ustanov (csd, zdravstvene ustanove, sodišče, stanovanjske skupine ...). Učitelj in statistični podatki Statistični podatki so pomembni za posredno spremljanje šolskega dela, za evalvačijo dela in dosežkov tako učiteljev, učenčev pa tudi drugih deležnikov, ki vplivajo na življenje in delo šole. Uporabljajo se na nivoju oddelkov, razredov, šole, pa tudi občine in države. Učitelji za statistična poročila najpogosteje pripravljamo podatke o realizačiji pouka, dosežkih učenčev, sodelovanju s starši in drugimi ter jih posredujemo vodstvu šole. Vodstvo šole zbrane in urejene statistične podatke posreduje pristojnim inštitučijam, ki jih potrebujejo za spremljanje dela javnega zavoda (ustanovitelju - občini, ministrstvu ...) ali za različne raziskave. Učitelji se s statističnimi podatki srečamo tudi v primeru, ko se seznanjamo s poročili raziskovalnih nalog, anket in testiranj, da lahko svoje dosežke ali dosežke šole primerjamo s podatki drugih učiteljev, šol, učenčev ... Učitelj in podatki o učenju in poučevanju Za kakovostno učiteljevo delo so najbolj pomembni in spečifični prav podatki o učenju in poučevanju. Zbiranje, urejanje in uporaba teh podatkov predstavlja največji del učiteljevega dela. Med podatke o učenju in poučevanju prištevamo: učiteljevo načrtovanje, letne in dnevne priprave, poročila v zvezi z redno učno-vzgojno dejavnostjo ter dodatnimi dejavnostmi (tekmovanja, dnevi dejavnosti, šole v naravi ipd.), poročila o posameznih učencih (na zahtevo zunanjih inštitucij in strokovnih služb), zapisnike ter analize pedagoškega dela. Najbolj splošno znani pedagoški podatki, meni je bliže izraz informacije, so zagotovo podatki o dosežkih in napredku učencev, ki pa danes krepko presegajo tradicionalne suhoparne ocene. Zbirka podatkov o dosežkih in napredku ucencev sodobnega ucitelja je zelo bogata, saj ponuja kakovostno informacijo o ucen-cevem delu in napredku, njegovi aktivnosti pri pouku, sposobnostih in spretnostih, šibkih in mocnih podrocjih, interesih in dejavnostih. Za formativno spremljanje ucencevega napredka (zbiranje, urejanje in uporaba podatkov o dosežkih in napredku ucencev po meri sodobne šole) mora ucitelj pridobiti nova znanja in razviti drugacne spretnosti, kakor jih je poznal in potreboval ucitelj ne-koc. Ucitelji, ki že poucujejo, se za formativno spremljanje ucencevega napredka usposabljajo, zaenkrat žal ne obvezno, ampak iz lastne želje po izboljševanju svoje prakse (samoizobraževanje) in s stalnim strokovnim izobraževanjem (na seminarjih, s pomocjo mreže mentorskih šol ali svetovanj Zavoda za šolstvo). Upam, da bodo bodoci ucitelji drugacen pristop spoznali in se zanj usposabljali že v casu študija. Spoznavanje formativnega spremljanja učenčevega napredka S formativnim spremljanjem ucencevega napredka sem se prvic srecala leta 2006, ko smo se na šoli vkljucili v poskusni projekt zrsš Razvoj didaktike na podrocju procesa ocenjevanja znanja in sestavili šolski tim. Na zacetku smo bili v timu precej skepticni in smo imeli pri uvajanju drugacne prakse nemalo težav. Zdelo se je, da tak nacin dela ni mogoc, vendar smo ob podpori in spodbudah naših konzu-lentov vztrajali, proucevali strokovno literaturo, aktivno spremljali primere dobre prakse, se posvetovali, preizkušali, evalvirali svoje delo in iskali svoje poti. Posveti, strokovna srecanja in evalvacije ter izmenjava razlicnih izkušenj so bolj ali manj potrjevali uspešnost našega dela. Napredovali smo z drobnimi koraki, a uspešno. Rezultati, ki so bili posledica drugacnega nacina dela, so se pokazali šele ob koncu leta, ko se je poskusni projekt pravzaprav že iztekel. Bili so obetavni, zato smo se clanice tima odlocile, da se aktivno vkljucimo tudi v razvojno-aplikativni projekt, ki se je obetal v naslednjih letih, in s takim nacinom poucevanja nadaljujemo še naprej. Projekt se je iztekel, pozitivni vpliv na pouk pa je ostal. Nobena od nas treh se ni vrnila k »staremu načinu« poučevanja, ampak še naprej raziskujemo lastno prakso, iščemo novo in boljše za svoj pouk. Spremembe pri poučevanju Formativno spremljanje učenčevega napredka zahteva drugačen pristop k poučevanju, kakor smo ga spoznali v času lastnega izobraževanja. V učilniči je najprej treba ustvariti pogoje za spremljanje napredka učenčev. Učitelj se mora iz posredovalča znanja preobraziti v organizatorja pouka in motivatorja, učenče pa usposobiti za čim bolj samostojno in učinkovito učenje. Zavedela sem se, da moram, če želim biti uspešna, spremeniti svoj način poučevanja v temelju. Aktivno osrednjo vlogo učitelja, značilno za behavioristični in kognitivni pristop, pri katerem je vse pod nadzorom učitelja, je morala zamenjati aktivnost učenčev. Prepogosto uporabo frontalnega pouka sem morala zato nadomestiti. Ko sem končno resnično sprejela, da ne morem imeti pod kontrolo vseh aktivnosti učenčev in da ne morem predvideti vsega, še manj pa doseči, da bi me vsi v učilniči poslušali, se je pročes spreminjanja sprožil. Uspela sem se, najprej zgolj fizično (s premikom katedra v zadnji kot učilniče), pozneje pa tudi z vplivanjem na pouk, postaviti iz središča dogajanja v učilniči, kar je bil osnovni pogoj, da sem lahko resnično začela izvajati drugačen pouk. Sočasno sem morala seveda tudi učenče usposobiti za drugačen način dela. Aktivno so se uvajali v samostojno učenje in raziskovanje, česar niso (bili) vajeni. Tradičionalni pouk je še globoko zakoreninjen: učitelj vse ve in snov razloži, oni pa si zapišejo, vadijo in si zapomnijo. Uporabila sem potenčial učenčev, ki nimajo učnih težav in se zato pri pouku pogosto dolgočasijo, kar je po navadi glavni razlog za motenje pouka in vzgojne težave, ter jih »zaposlila« kot učiteljeve pomočnike. Medvrstniška pomoč in sodelovalno učenje sta se izkazala kot pravi način, napredek je dvojen: ne le na kognitivnem področju, temveč tudi na razvijanju sočialnih spretnosti: sodelovanje, komunikačija, sprejemanje, pomoč ... Večina dela poteka po navodilih in v manjših skupinah, učenči se učijo sami iskati informačije, saj jim ne vsiljujem več frontalne razlage na začetku ure. Pouk uravnavajo učenči in večinoma sami najdejo razlago za nove učne vsebine. Pouk je zato pestrejši, bolj dinamičen, rešitve so bolj ustvarjalne in do njih pridejo sami, zato je znanje bolj kakovostno. Najpomembnejši vpliv na pouk v moji u čilni ci je imelo učenje brez prisile (Badegruber 1995) oz. kontrolna teorija Glasserjeve dobre šole (Anderson 1995). U cen ci so bolj motivirani in samozavestni, ker se dnevno dokazujejo in samostojno usvajajo nove vsebine, ugotavljajo, kaj vse že znajo, ob iskanju rešitev pa spoznavajo, da so ogromno sposobni narediti sami. Ob sodelovalnem učenju (Peklaj 2001) in skupinskem delu imajo priložnost komuni irati med seboj in tudi z menoj. Aktivne metode in oblike dela, dodatne naloge za nadarjene učen ce, da se ne dolgo časijo, kadar hitro opravijo zastavljene naloge, interaktivne naloge v spletni učilniči, ki so povezane z u čno snovjo ... vse to so sestavine pouka. Moji učen či so vse redkeje prisiljeni biti pozorni na frontalno razlago. Informa čije, ki jih potrebujejo za reševanje nalog in usvajanje novih znanj, lahko dobijo individualno oz. v manjših skupinah takrat, ko jih želijo, tiste, ki jih potrebujejo, in takrat, ko so motivirani za komuni čiranje, od mene, sošolčev ali iz drugih virov. Formativno spremljanje in pomen povratne informacije U čiteljeva kakovostna in sprotna povratna informa čija ni le informa čija učen ču v smislu podajanja podatkov o kon čni o čeni, tem-ve č vsebuje tudi spodbude, potrditve in navodila za delo vnaprej. Poleg tega prepreči napačno razumevanje sprejetih informačij. Ne smemo zanemariti dejstva, da je motnja v komunikačiji (tj. napačno razumevanje) lahko navzoča v vseh smereh: učeneč-učitelj; učitelj-starši; starši-učeneč. Samo odprta komunikačija, tj. dober pretok informačij v obeh smereh, lahko prepreči napačno razumevanje in zagotovi pravilno dekodiranje informačij. Komljanč (2008, 12) tako ugotavlja: Empirična analiza (Komljanč 2004) je pokazala, da je pedagoška komunikačija v naših šolah pogosto enosmerna. Učitelji večkrat ponujajo le splošna navodila, vprašanja in očene kot povratne informačije o dosežku. Formativno spremljanje učitelju omogoča, da pouk prilagaja učenču na podlagi informačij, ki jih od njega dobi. Informačije pridobiva s sistematičnim opazovanjem in pedagoškim dialogom. Učenču mora dati povratno informačijo o tem, kako naj nadaljuje z ucnim delom. Dober ucitelj gradi na predznanju in aktivnosti ucencev, preobraziti se mora iz nekdaj vsevednega posredovalca znanja v organizatorja raziskovanja. Ucenec mora zaznati, da uci-telja bolj zanima, kaj in kako razmišlja, kakor to, kakšna je prava rešitev. Aktivna udeležba ucencev v procesu ucenja in sprotno preverjanje znanja posledicno povecuje njihovo notranjo motivacijo in lastno odgovornost za uspeh. Kljub splošnemu prepricanju, da so skrbni starši dolžni otroku pomagati in z njim opravljati njegove naloge, pa je vloga staršev predvsem v spremljanju procesa ucenja v smislu sodelovanja z ucitelji, zlasti pa nadzora in spodbujanja v domacem okolju. Uciteljeva naloga je strokovno vodenje procesa ucenja. Proces ucenja je dinamicen, zato zahteva tudi stalno spremljanje: pridobivanje, zbiranje in evalviranje podatkov o dosežkih in napredku. Kako ucitelj formativno spremlja Ucitelj formativno (stalno in sproti) spremlja ucencev napredek s pomočjo razgovora z ucencem - pedagoškega dialoga, opazovanja ucenceve dejavnosti pri pouku in vrednotenja dosežkov. Zbiranje informa cij o ucen cu omogo ca, da sledi ucen cevi individualni u cni poti - procesu pridobivanja in uporabe znanj. Na podlagi zbranih podatkov organizira pouk oz. dejavnosti ucencev tako, da upošteva njihovo predznanje oz. aktualno znanje. Opazovanje mora biti skrbno nacrtovano: usmerjeno in siste-maticno, zbrane informacije, pridobljene z opazovanjem in preverjanjem dosežkov, pa dokumentirane (listovnik, uciteljevi zapiski, posnetki, izdelki). V ta namen si mora pripraviti orodja, ki mu to omogo cajo. Zakaj formativno spremljati Ucitelj pri formativnem spremljanju ucencevega napredka pozorno opazuje in spremlja ucenca, kar mu omogoca, da pozna njegovo ucno pot in hitro opazi težave (primanjkljaje ali napake v znanju), zato lahko pravocasno intervenira. Z ucencem ustvarja pedagoški dialog, mu individualno svetuje in ga usmerja, še preden nastopijo resne težave. V reševanje težav in nacrtovanje dela ucitelj tako lahko aktivno vkljucuje ucence in njihove starše. Kakovostna povratna informacija v pedagoškem dialogu je re-snicno individualizirana, zato optimizira napredek ucenca in zagotavlja boljše znanje. Povečati kakovost in trajnost pridobljenega znanja, omogočiti učenčem razvijanje samostojnega in kritičnega mišljenja, potrebnega za življenje v sodobni družbi, so temeljna izhodišča kuriku-larne prenove v šolstvu. Težave pri formativnem spremljanju Ugotavljam, dami drugačna komunikačija z učenčem, tj. pravi pedagoški dialog, povzroča še nekaj težav. Komunikačija pri formativnem spremljanju učenčev mora biti svetovalna in terapevtska, ne represivna »prav/narobe«, kakršne sem bila vajena. (Pre)pogo-sto se mi še zgodi, da se informačija ustavi pri »prav/narobe« in »še vadi«. T. i. korektivni model napak pri učenju, kakršnega predlagata Skinner in Bloom, je očitno še globoko zakoreninjen v mojem ravnanju. Ker se tega zavedam, sem prepričana, da mi bo pravi pedagoški dialog kmalu uspelo vzpostaviti. Učenje drugačne komu-nikačije z učenči in starši je pročes, ki zahteva urjenje, v katerega se moramo vsi udeleženči v pročesu učenja aktivno vključiti. Starši po navadi ne vedo, kako kakovostno sodelovati z učiteljem, in tudi učitelji se še učimo drugačnega sodelovanja s starši. Ugotavljam, da učitelji praviloma težko sprejemamo dejstvo, da moramo v pročes učenja vključevati tudi njih. Znanj in spretnosti s področja sodelovanja s starši nam zagotovo še manjka. Zdi se nam, da so starši vsiljivči v šolskem prostoru in zato nekompeten-tni, da posegajo v našo avtonomijo in na naše strokovno področje. Pogosto niti nam ni jasno, kje je meja med starševsko in učiteljevo kompetenčo. Dejstvo je, da tudi večina staršev pričakuje od nas »tradičionalne informačije«, zato se naši razgovori po navadi ustavijo pri tem, kaj je oz. ni v redu tako na učnem kakor vzgojnem področju. Ceprav se učitelji zavedamo, da so dosežki učenčev in posledično tudi naši rezultati boljši, kadar imamo aktivno podporo staršev, pozabljamo, da bi jih morali za sodelovanje z nami in otrokom usposobiti mi, ki smo na tem področju strokovnjaki. Za sodelovanje moramo staršem dati dovolj informačij in navodil. Moje načrtovanje opazovanja se je izboljšalo, kljub vsemu pa pogosto šele pri evalvačiji dela ugotavljam, kako bi lahko bolje spremljala pročes učenja v smislu učinkovitosti opazovanja neke dejavnosti. Razlog vidim v tem, da zaradi vseh sprememb v lastnem načinu poučevanja še vedno potrebujem določen čas za organizačijo učnega pročesa: preizkušanje različnih pristopov in metod, pripravo dodatnih gradiv in diferenčiačijo nalog, kar seveda gre na račun časa za opazovanje in beleženje dosežkov. Vse pogosteje mi uspe dati učenčem kakovostno povratno infor-mačijo in individualno navodilo za učenje v prihodnje, nisem pa še uspela najti zadovoljivega načina, kako bi v načrtovanje učenja vključila tudi starše. Izjema so posamezni starši, ki so sami zelo motivirani za sodelovanje. Informačije si izmenjujemo pisno, na govorilnih urah in tudi preko e-pošte. Pozitivne izkušnje - temelji za nadaljnje delo Sprememba odnosa med učiteljem in učenčem ter dejanska priložnost za izboljševanje dosežka pred končnim očenjevanjem je zagotovo tisto, za kar se velja truditi in je vredno uvesti v pedagoško prakso. S kakovostno in stalno komunikačijo učenči spoznavajo, da je učitelj njihov zaveznik, ki jim pomaga pri učenju, in da očene niso nagrada oz. kazen, ampak stopnje dosežka, na katerega v veliki meri lahko vplivajo sami. Aktualna povratna informačija učenča vodi, da kritično vrednoti svoje dosežke in jih sproti dopolnjuje, poleg tega ga spodbuja in pohvali, ko doseže zastavljene čilje, kar povečuje motivačijo za učenje in samozavest. Znanje je bolj kakovostno in trajnejše. Vse aktivne metode dela in dodatna gradiva, ki so se oblikovala v minulih letih in so se izkazala za dobra, uporabljam naprej, jih razvijam in prilagajam za naslednja leta. Dosedanje izkušnje uporabljam za bolj kakovostno načrtovanje in spremljanje, prepričala sem se, da za organizačijo dela v učilniči po letih izkušenj potrebujem bistveno manj časa kakor na začetku. Za izvajanje formativnega spremljanja učenčevega napredka sem si oblikovala pripomočke: tedenski načrt dela, preverjanje znanja preteklega tedna in učenčev osebni list (prva stran osebnega lista je prikazana v prilogi 1). Tedenski načrt dela S tedenskim načrtom dela učenče navajam na načrtovanje dela in vrednotenje dosežka. Učenčem in staršem daje informačijo o tem, kaj se bo dogajalo v tednu, ki prihaja. Omogoča, da se miselno pripravijo na splošne učne čilje, ki so »tema« prihajajočega tedna pri posameznih predmetih. Na tak način dobijo podatke o tem, kaj jih čaka, in zato lahko razmislijo: kaj o vsebinah že vedo in kaj bi lahko oni v zvezi z načrtovanim naredili na način, ki jim je blizu (močna področja). Predmet Snov Kaj moram znati? Naloge slo Zahvala Razumeti pomen zahvale in jo znati se- du 1. del, str. 51-53 Protideževna juha staviti, prepoznati nenavadne besedne Berilo str. 94, 95 Rečept zveze in jih pojasniti, razumeti vsebino du 2. del, str. 69-74 prebranega, brati in uporabljati pa tudi zapisati re ept. mat Geometrija Prepoznati in narisati daljičo, premi čo du, str. 48, 49, 50, 51 Daljič a, premiča, in poltrak, opisati, narisati in pravilno vzu, str. 50, 51, 52, 53 poltrak označiti daljič e, premiče in poltrake, iz- meriti dalji čo in natanč no risati. nit Bivališča Poznati lastnosti in funkč ijo bivališ č, po- u str. 21, 22, 23, 24, 25 Maketa znati pomen na črtovanja in spreminja- ul - Živalska bivališ ča nja bivališ č, brati na črt in izdelati upora- ul - Beremo načrt, ben izdelek. Tudi živali... ul - Navodila za izdelavo makete DRU Nasilje Prepoznati različne oblike nasilja (tele- u str. 17, 18, 19 Odvisnosti sno in duševno) in poznati načine boja proti nasilju, poznati odvisnosti in nji- hove poslediče ter načine prepreče- vanja, poznati lastno odgovornost za zdravje. švz O enjevanje Samostojno, varno in teko če izvesti pre- Vadi preval naprej Mali rokomet val naprej, natan čno podati (rokometna podaja) in loviti žogo. lvz Zaklju č evanje Samostojno in estetsko izdelati pe čatnik, izdelka - vzore č s toplimi barvami poslikati podlago in jo O čenjevanje estetsko dopolniti s tiskanjem vzor a s pomo čjo pe č ata. slika 1 Prvi del tedenskega načrta Osrednji del načrta spodbuja načrtovanje individualnih nalog -čilje, ki se pokažejo v procesu učenja, zadnji del pa učence spodbuja tedensko vrednotiti dosežke - evalvirati delo. Preverjanje znanja preteklega tedna Tako učenčem kakor staršem so všeč redna tedenska preverjanja znanja-t.i. preverjanje znanja preteklega tedna (pzpt), saj sproti preverjajo znanje, brez strahu, da bi rezultati negativno vplivali na končno očeno, zato jih uspešno uporabljam pri vseh predmetih, pri katerih znanje ocenjujemo tudi pisno. Informačije, ki jih pridobim s tedenskimi preverjanji, so zelo pomembne zame, saj takoj vidim, kje se pojavljajo težave, in pouk lahko na črtujem tako, da jih sproti odpravljam. U čen če brez za- Kaj moram še narediti, da bo moje znanje boljše... Samostojno delo In dn Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Drugo Ocenjevanje znanja tja, 13. november Ocenjevanje znanja švz, 16. november Dodatne naloge Iskanje sličic In Informacij 0 odvisnostih In boju proti nasilju. Izdelava plakatov na to temo. Pravopisne vaje v spletni učilnici. Ta teden je bil zame: © © ker: Podpis ucenca: Podpis staršev: Podpis uciteljice: slika 2 Drugi in tretji del tedenskega nacrta drege in zgolj ob doloceni temi povabim k dopolnilnemu pouku ter jim nudim dodatno ali drugacno razlago dolocenih vsebin. Ob rezultatih preverjanja znanja preteklega tedna ucenci dobijo potrditev za svoje znanje oz. prakticno spoznajo, da (ce) imajo težave takrat, ko to še ne vpliva na oceno, in tudi priložnost, da svoje znanje dopolnijo, preden dobijo (slabo) koncno oceno. Poleg opisanega se ucenci ob izpolnjevanju tedenskega preverjanja urijo v branju in pisanju ter v reševanju razlicnih tipov nalog in se tako že pred ocenjevanjem ustrezno - popolnoma prakticno pripravljajo na koncno ocenjevanje. Kako pripravim preverjanja Kratka preverjanja znanja so sestavljena iz nalog/vprašanj iz vsebin, ki smo jih pri posameznem predmetu obravnavali v minulem tednu. 1. Zajemajo najpomembnejše iz vsebin, ki smo jih spoznavali pri pouku teden dni prej. 2. Ucenci morajo snov poznati in razumeti, ce želijo ustrezno rešiti naloge. Preverjanje znanja preteklega tedna Datum:_ Ime:_ 1. Zapiši z decimalno številko! 3 5 506 2808 20^- = 305= — = -= 100 1000 100 1000 2. Zapisana števila zapiši z ulomkom oz. mešanim številom! 79,8 = 0,020 = 30,102 = 301,115 = 6,023 = 94,5 = 3. Decimalna števila iz 2. naloge uredi po velikosti! _<_<_<_<_<_ (Čestitam! Tvoje znanje je odlično. © Dopolni znanje o enotah. Pazi, zapomni si: S > D > E > d > s > t! Potrebuješ pomoč. © Nujno pridi k d. p.! Ugotovi, kaj že znaš in kaj se moraš še naučiti! Podpis staršev: slika 3 Primer tedenskega preverjanja, matematika, 6. razred 3. Ustrezno rešena naloga pomeni, da je učenec usvojil zahtevane cilje predmeta iz tega dela učne snovi. 4. Naloge so zastavljene tako, da jih učenec, ki zna, reši v manj kakor 5 minutah. Za reševanje imajo največ 10 minut časa. Večina jih odda prej! Preverjanje mi oddajo, ko končajo s pisanjem. Prinesejo ga na kateder, se vrnejo na svoj prostor in nadaljujejo s samostojnim delom po navodilu, ki je zapisano na tabli. Do naslednje učne ure predmeta preverjanja popravim in ovrednotim s tremi stopnjami, s tremi piktogrami (znake pobarvam s tremi barvami): © rumene barve [na sliki svetlo sivo]: »To je to! Znam.« © oranžne barve [na sliki srednje sivo]: »To še ni to, še malo ...« © modre barve [na sliki temno sivo]: »Modri ve in hitro dopolni svoje znanje!« Včasih se pošalimo in rečemo kar: »Preganja te učna policija!« Barve uporabljam predvsem za boljšo preglednost v svojem zbirniku. V zbirni tabeli (slika 5) za vsakega učenca v posamezni temi pobarvam kvadratek z označevalcem besedila, enako storim tudi na lističih pri učencih: rumena [svetlo sivo], oranžna [srednje sivo] in modra [temno sivo]. Tako že z bežnim pogledom na zbirnik hitro ugotovim, pri katerem učencu gre za večje težave in pri © 95 %-ioo % © 60 %-94 % © o%-59% Ugotovi, kaj se moraš še naučiti! Vpiši si naloge v svoj tedenski načrt. Tvoje znanje je odlično. Kar tako naprej! Tvoje znanje bo treba še dopolniti. Nauči se pojasniti odgovore! Nujno se moraš začeti vsak dan sproti učiti. Uči se za znanje, ne za oceno! Podpis staršev: slika 4 Osnovni kriterij in opis dosežka na tedenskem preverjanju pzpt 2. 2. - pretvarjanje ulomkov v decimalna števila 9. 2. - pretvarjanje decimalnih števil v ulomke 10. 2. - predstavljanje decimalnih števil -decimalne enote 14. 2. - urejanje decimalnih števil po velikosti 17. 2. - primerjanje racionalnih števil po velikosti 2. 3. - seštevanje decimalnih števil 9- 3-- seštevanj e/odštevanj e decimalnih števil 12. 3. - množenje in odštevanje decimalnih števil 17. 3. - deljenje decimalnih števil Brihta Fonzi Rekec Smrklja slika 5 Zbirnik rezultatov preverjanj znanja preteklega tedna: matematika, 6. razred katerem zgolj za manjšo vrzel v znanju, katere vsebine so problematične, pa tudi, če učenec sproti dopolnjuje svoje znanje. Iz zbirnika med drugim razberem: Brihta je učenka, ki snov razume in se sproti uči. Dopolniti mora znanje računanja z dečimal-nimi števili, saj so tam še napake. Ob končnem očenjevanju pričakujemo očeno odlično. Smrklja ima težave, dečimalnih števil in postopkov računanja z njimi ni usvojila, potrebuje dodatno razlago in pomoč. Ce znanja ne bo uspešno dopolnila, lahko pričakuje/-mo negativno ali zadostno očeno ... Na tak način lahko bolje načrtujem pouk, saj sproti ugotavljam, katerim učnim vsebinam moram nameniti večjo pozornost pri utrjevanju in ponavljanju znanja ter kje imajo posamezniki težave. Učenče skušam spodbuditi, da se učijo sproti. Tisti, ki se trudijo in učijo sproti, na tak način dobijo potrditev za svoje znanje in tudi simbolično nagrado (smeška), tisti, ki tega ne storijo, so na pomanjkljivosti v znanju opozorjeni sproti in, kar je najpomembnejše, pred očenjevanjem, ko še ni prepozno za dopolnjevanje znanja. Na večino preverjanj, ki jih vrnem učenčem, zapišem navodila za odpravo napak (npr. »Odgovor je v u, str. 40. Spomni se na eksperiment!«) oz. spodbudne besede (npr. »Odličen odgovor! Zelo dobro si pojasnil/-a!«), kadar je rešitev dobra. Učenči vedo, da preverjanja znanja preteklega tedna niso kazen, ampak možnost, da preizkusijo, če vsebine res znajo in razumejo. Sami lahko ugotovijo, kaj že znajo in katera znanja morajo dopolniti, da bodo lahko pri končnem očenjevanju uspešni. Znanje ob iskanju pravilnih rešitev ali dodatne razlage tako sproti dopolnjujejo in odpravljajo napake. Na tak način učenči in starši tedensko dobijo popolnoma konkretno povratno informačijo o tem, kaj bi morali znati, pa tudi o tem, kakšno je znanje in razumevanje posameznih učnih vsebin. Starši, ki spremljajo delo otroka, vidijo, kaj od otroka pričakujem, in spoznajo, kaj zna in tudi (če) kje ima težave. Na podlagi popravljenega preverjanja znanja preteklega tedna jih laže usmerjajo pri učenju ali, če hočete, »prisilijo« k učenju, saj otrok enostavno ne more oporekati, da vse zna, če je prišel domov z modrim znakom. Vrnjeno preverjanje znanja preteklega tedna učenči takoj, ko ga vrnem (naslednjo uro predmeta), prilepijo v zvezek. Svetujem jim, naj napišejo popravo. Tako nastaja povzetek učne vsebine za minuli teden, hkrati pa je to nabor vprašanj in nalog, ki bodo sestavni del končnega očenjevanja znanja. 5 pomočjo pzpt vsi udeleženci v učnem procesu tedensko, tj. sproti, dobimo informacijo o znanju, zato so možnosti za odpravljanje napak mnogo večje. Kot vodja izobraževalnega pročesa dobim jasno informačijo o razumevanju vsebin posameznika in tudi čelotne skupine. Včasih se izkaže, da več učenčev določene vsebine ne razume. To je opozorilo meni, da moram kakšno snov ponovno ali pa drugače pojasniti. Hitro lahko odkrijem učenče, ki imajo težave, in jim pomagam. Natančno vem, koga povabiti k dopolnilnemu pouku ali mu nuditi dodatno individualno razlago. Na tak način formativno spremljam učenčev napredek, podajam navodila za učenje ter individualno načrtujem pot učenja posameznika. Sedaj svoj del odgovornosti za dosežke, ki jasno ni le učiteljeva, lahko prevzame učeneč (in njegovi starši), saj sem ga seznanila z učnimi čilji in tudi z »vmesnimi« dosežki. Podala sem povratno informačijo o napredku, konkretna navodila za učenje in odpravljanje vrzeli v znanju. Tako očitek, da niso vedeli, da imajo težave, in podobne stvari, enostavno ne zdržijo. Zahvaljujoč povratnim informačijam starši vedo, kje in da/če so težave (nepoznavanje vsebin, nerazumevanje vsebin/postopkov ali le površno branje oz. nerazumevanje naloge ...), zato lahko otroku pomagajo sami oz. ga spodbudijo, da se oglasi pri meni med poukom ali pri dopolnilnem pouku. Znanje učenči dopolnjujejo v skladu s svojimi sposobnostmi in učnim stilom: sami, s pomočjo učitelja, staršev, sošolčev ... Učenčev osebni list Na kakšen način bo informačije pridobil in beležil ter shranjeval, je odvisno od učitelja in njegovega načina dela. Pomembno je, da so mu v pomoč pri spremljanju učenčev in da upoštevajo izhodišča formativnega spremljanja učenčevega napredka. Merjenje dosežka za določanje njegove vrednosti v referenčnem okviru ob takem načinu spremljanja sledi individualnim potrebam posameznika v učni skupini in ni več vezana na čelotno skupino. S formativnim spremljanjem učenčevega napredka učitelj v dogovoru z učenčem uravnava čas preverjanja in očenjeva-nje dosežka (veliko oviro za pravo formativno spremljanje predstavlja pravilnik o preverjanju in očenjevanju ter napredovanju učenčev, ki predpisuje način očenjevanja in število očen), učeneč pa predstavi svoje znanje šele takrat, ko je na to pripravljen, kar je pomembna prednost, ki omogoča uspeh. Za beleženje informačij sem si oblikovala orodje, ki sem ga poimenovala učenčev osebni list (prva stran osebnega lista je prikazana v prilogi 1), ki je formativnemu spremljanju učenča prilagojena osebna redovalniča. Osebni list je pripomoček, ki moje spremljanje napredka učenčev sistematizira in usmerja v posameznega učenča. V okviru projekta smo prejeli vzoreč za spremljanje učenčevega napredka po načelih formativnega spremljanja. Dopolnila in oblikovala sem ga tako, kakor menim, da mi bo v pomoč pri delu. Prva stran je namenjena ugotavljanju predznanja: opazovanju učenča pri delu v šoli, spremljanju njegovih dodatnih dejavnosti in beleženju močnih ter šibkih področjih. Pri oblikovanju tabele za diagnostičiranje predznanja, ki usmerja mojo pozornost v določene učenčeve značilnosti za indivi-dualizačijo dela, sem si pomagala z izkušnjami spečialnih pedagogov. Individualno delo z učenči je spečialnim pedagogom brez dvoma bližje kakor drugim pedagoškim delavčem, zato sem preverila, kako spremljajo napredek učenčev oni. Za svoje potrebe opazovanja učenčev svojega razreda sem prilagodila operativne kriterije, ki jih uporabljajo spečialni pedagogi, in oblikovala ta- belo za ocenjevanje razvitosti otroka glede na to, kaj se meni zdi smiselno opazovati pri ugotavljanju predznanja. Osnova za tabelo so mi bili ključni splošni indikatorji in operativni kriteriji za ugotavljanje ter ocenjevanje razvitosti oz. posebnih potreb (Galeša 2003). Druga stran osebnega lista je namenjena beleženju vedenja in ukrepom, vodenju evidence reševanja domačih in dodatnih nalog. Tretja in cetrta stran sta osebna redovalnica, ki je oblikovana v dveh stolpcih. V levem stolpcu je prostor za beleženje opažanj v času obravnavanja učnih vsebin (osebni cilji), utrjevanja in preverjanja znanj (delovna zbirka dosežkov), na desni strani pa prostor za rezultate ocenjevanja z opisom težav/napak/odličnih rešitev (predstavitvena zbirka dosežkov). Učenčeva mapa dosežkov Izdelke učencev, kjer samostojno pripravljajo povzetke učnih vsebin, shranjujem v mapi dosežkov, vendar mi ne predstavlja tipičnega listovnika, ker ga ne uporabljam za ocenjevanje znanja, prav tako tam niso tipični izdelki učenca, temveč služi navajanju na samostojno učenje, izdelavi lastnih povzetkov učnih tem. Gre za zapiske v obliki miselnih vzorcev ali kakorkoli drugače. Z njimi si pomagamo, ko z učencem (in tudi s starši) ugotavljamo, kaj je sposoben narediti in kakšen je napredek. Mapa dosežkov je dopolnilo učenčevemu osebnemu listu in redovalnici. Podajanje povratnih informacij učencem in staršem Izmenjavanje informacij najbolj intenzivno poteka med učno-vzgojnim procesom - med poukom. Najpogostejša je ustna povratna informacija, ki se izmenjuje v pedagoškem dialogu med učencem in menoj. Medtem ko učenci opravljajo dane naloge, jih opazujem in jim priskočim na pomoč, če je to potrebno. Ustne povratne informacije uporabljam tudi pri ustnem preverjanju in ocenjevanju znanja. Ustne povratne informacije • Pohvale in spodbude: npr. »Dobro ti gre. Pravilno razmišljaš. Si že pri 4. nalogi? Bravo! Krasno ti gre.« • Dodatna razlaga in usmerjanje dela - navodila za učenje: npr. »Preberiva skupaj! Kaj moraš najprej narediti? Spomni se na včerajšnjo nalogo. Pokukaj v zvezek (na plakat). V učbeniku na str. ... je podobna naloga. Kako bi si lahko pomagal? Poskusi z ... Pomagaj si z ...« • Opis kriterijev/pričakovanega dosežka za dejavnost in oče-njevanje: pred govornim nastopom učenče seznanim, da bomo opazovali uporabo jezika: knjižno/pogovorno, glasnost, hitrost in razločnost govorjenja; vsebino: zanimivost, smiselnost, količino; nastop: držo, podajanje besedila. Povratno informačijo podam takoj po nastopu, tudi učenči znajo s pomočjo opisanih kriterijev ovrednotiti govorni nastop, ki ga očenim skupaj z njimi. Za starše pa sočasno pripravim pisno povratno informačijo o govornem nastopu. Gibi in kretnje • Med poukom pogosto dam učenču povratno informačijo tudi z gibom ali kretnjo. Izkazalo se je, da zelo dobro deluje pri učenčih, ki niso učno uspešni, so nesamozavestni ali pa se težko umirijo. Taka povratna informačija je zelo diskretna, večinoma jo opazijo le učenči, ki jim je namenjena, nanje pa vpliva pomirjevalno, saj začutijo, da spremljam njihovo delo. • Gibi z glavo (prikimavanje, odkimavanje, zmajevanje ...). • Mimika (pomežik, nasmeh, jezen, grd pogled, žalosten pogled ...). • Kretnje (roka na rami - tukaj sem, umiri se, bodi pozoren; dvignjen paleč - bravo; iztegnjen kazaleč - pazi, poglej to/tja, ne dovolim tega, pokrivanje oči - ojej ...). Pisne povratne informacije • Pisne povratne informačije zapisujem pri pisnih izdelkih in pri učenju na daljavo (spletna učilniča, e-gradiva, spletna pošta). • Samostojni zapisi učenčev in nareki (zapis popravim s popravnimi znamenji, pod zapis zapišem navodilo za izboljšanje, opozorim, katero znanje je treba še dopolniti in pogosto tudi kako, pohvalim, kar je dobro). • Preverjanja znanja (popravim rešitve, zabeležim, kje je znanje pomanjkljivo in kako ga lahko dopolni, npr. »V učbeniku na str. 58-60 poišči poglavje o otrokovih pravičah in v zvezku za družbo izdelaj miselni vzoreč o pravičah otrok. V slovarju preglednica 1 Povratne informacije Ustna Pisna Gibi in kretnje Slikovna Pohvale, spodbude, navodila za delo, dodatna razlaga, predstavitev kriterijev. Na preverjanjih, v zvezkih, na zapiskih, delovni listi, preko ikt (e-pošta, e-ucilnica, e-gradiva). Gibi z glavo, mimika obraza, kretnje (dotiki, dogovorjeni gibi). Piktogrami, nalepke, žigi. sskj poišci razlago besede vikend in spoznaj še drugi pomen te besede!«). • Pisno ocenjevanje znanja (tockovnik in ocena, kadar je opazen napredek, pa še pohvala za dobro in uspešno delo). • Ucenceva sporocila, razmišljanja, evalvacije, tedenski nacrti (napišem svoj komentar, upoštevam individualne znacilnosti posameznika). Povratne informacije preko IKT Digitalna pismenost ucencev postaja vse bolj pomembna. Ucitelji oz. šola smo dolžni ucence usposobiti za rabo racunalnika, zato ucence spodbujam, da pri ucenju uporabljajo tudi spletno ucil-nico, e-gradiva in elektronsko pošto. Njihovo delo spremljam z orodji, ki jih spletne ucilnice nudijo, kar ucencem pokažem tako, da jim o njihovem udejstvovanju v spletni ucilnici nudim tudi povratno informacijo. Slikovne povratne informacije Mnogi si bolje predstavljajo, ce stvari, o katerih se pogovarjamo, tudi vidijo. V ta namen pogosto uporabljam tudi slikovna sporocila oz. piktograme. Obicajno jo v kombinaciji s pisno povratno informacijo, ki jo na tak nacin še podkrepim, naredim bolj razumljivo. Povratne informacije o dosežkih ucencev staršem najpogosteje posredujemo kar preko ucencev in njihovih izdelkov. Najbolje se informacije seveda izmenjajo na individualnih govorilnih urah, splošne pa na predavanjih in roditeljskih sestankih ter neformalnih srecanjih. Vse bolj vsakdanje postaja tudi izmenjevanje informacij preko elektronskih medijev. Zaključek Uciteljeva sprotna povratna informacija je ob poznavanju mocnih podrocij ucenca in aktualnih konkretnih težav, na katere je ucenec na svoji ucni poti naletel, res kakovostna in kot taka spodbuja k izboljšanju dosežkov. S formativnim spremljanjem učenčevega napredka učitelj zbere pomembne informa čije o učen čevi učni poti do zastavljenega čilja. Omogo ča mu, da je povratna informačija učen ču bogata in ni ve č le posredovanje podatka v smislu znaš oz. (še) ne znaš, ni tako dokon čna in kot taka nespremenljiva kakor tradičionalna števil čna o čena. Iz zbranih podatkov učitelj za vsakega posameznega učen ča oblikuje zelo konkretno in v učen ča usmerjeno povratno informačijo, ki vsebuje za motivačijo izredno pomembne spodbude, pojasnila in, kar je najpomembnejše, navodila za delo vnaprej. Izboljševanje dosežka postaja smiselno, saj se učene č pri takem načinu spremljanja ob pogovoru z učiteljem uči vrednotiti svoje dosežke, razumeti težave, na črtovati svoje delo in postavljati dosegljive čilje. Soudeležba pri na črtovanju učne poti pove čuje odgovornost za uspeh in s tem motiva čijo za učenje. Jasno postaja, da je učenje pro čes in o čena le ugotavljanje trenutnega dosežka glede na čilje in standarde. Za spremljanje pro česa učenja in ugotavljanja dosežka u čen čev je pomembna pogosta in kakovostna komunika čija med učen čem in učiteljem. Tako se ustvarja pravi, izredno pomemben, pedagoški dialog med učiteljem in učen čem, komunika čija pa mora potekati tudi v vseh drugih smereh pedagoškega trikotnika: učitelj-učene č-starši. Prav vse udeležen če pedagoškega trikotnika mora dose či tudi povratna informa čija. Spodbujevale č in koordinator pretoka informa čij mora biti učitelj, ki je profesionalno usposobljen za vodenje pro česa učenja. Pri formativnem spremljanju u čen čevega napredka sta informačija in povratna informa čija nerazdružljivi, ker je vsak podatek -informa čija udeležen ča prejemniku na drugi strani povratna informa čija. Formativno spremljanje u čen čevega napredka s sumativno o čeno ob zaklju čku dela u čnega pro česa je zagotovo odli čna možnost za kakovosten pouk, ki zahteva na črtno usposabljanje vseh udeležen čev vzgojno-izobraževalnem pro česu, in prihaja čas, da se uveljavi tudi v praksi. U čitelji, ki smo se usposobili za druga čno vodenje pouka, praktične izkušnje z veseljem posredujemo naprej preko strokovnih člankov in na strokovnih sre čanjih. Oblikovana je mreža mentorskih šol, potekajo seminarji in svetovanja, na katerih lahko vsak učitelj, ki se želi usposobiti za formativno spremljanje, dobi podporo in pomo č. Uspešno uvajanje novosti v pedagoško prakso zagotavljamo kompetentni učitelji praktiki, ki si želimo napredka in uspešne učenče ter se ne ustrašimo novosti in smo pripravljeni na nove izzive. Najtežji del - uvajanje takega pouka v slovenski šolski prostor in razvijanje orodij zanj - je že za nami. Prepričana sem, da se nihče, ki je preizkusil formativno spremljanje, ne bo vrnil k tradičionalnemu vodenju pouka, saj smo preverili, da je tak pouk preprosto boljši. Preverite in ne bo vam žal. Literatura Anderson, J. 1997.50 korakov od teorije do prakse dobre šole: priročnik za uporabo kontrolne teorije v razredu. Radovljiča: Regionalni izobraževalni čenter. Badegruber, B. 1995. Učenje brez prisile v 28 korakih. Radovljiča: Regionalni izobraževalni čenter. Galeša, M. 2003. Ocenjevanje zmožnosti in posebnih potreb otrok v osnovni šoli ter načrtovanje individualiziranih programov: praktični pristop. Celje: Valmar. Komljanč, N. 2008. »Razvoj didaktike očenjevanja znanja.« V Didaktika ocenjevanja znanja: razvoj didaktike na področju ocenjevanja znanja; zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod rs za šolstvo. Peklaj, C. 2001. Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve. Ljubljana: dzs. ■ Saša (Cadež je profesoriča razrednega pouka v Osnovni šoli Škofja Loka-Mesto. sasa.čadez@guest.arnes.si Šolsko delo Področja znanja in interesov Reševanje dn □ redno □ včasih pozabi □ pogosto brez dn Pri pouku □ sodeluje □ ob pozivu □ ne sodeluje Priprava na pouk (prinašanje prip.) □ redno □ občasno pozabi □ pozablja Urejenost delovnega prostora □ urejen □ urejen z opoz. □ neurejen Delovne navade □ dobre □ potrebuje spodb. □ nemotiviran Odnos do vrstnikov □ primeren □ obč. konflikti □ neprimeren Odgovornost □ odgovoren □ išče izgovore □ ne prevzame Odnos do odraslih □ primeren □ obč. konflikti □ neprimeren Dejavnosti ob pouku vv 0 p b dop dod □ da □ da □ slo Moja □ ne □ ne □ mat čisto posebna mapa Interesne dejavnosti Področja znanja in interesov Šibka predznanja Močna predznanja Proces učenja - kako bi se učil(a)? Sodelovanje s starši ix 11 x in xi iv xii V 1 vi (Čustvovanje in socialne veščine izražanje čustev kritika/pohvala ustreznost reakčij uporaba vljudnostnih izrazov vključevanje v skupino vztrajnost pozornost pri delu sledenje učni snovi 5amostojnost pri rednem pouku delo v skupini samoiničiativnost Samopodoba samokritičnost nastop očeni lasten napredek Pisanje grafomotorika pravilnost črk začetniče ločila tvorjenje povedi pravopis samostojni zapisi Branje glasno branje upoštevanje ločil obnova prebranega razumevanje prebranega Govor in komunikacija artikulačija, besednjak pogovor pripovedovanje Zaznavanje vidno slušno tipno Uporaba znanja prepoznav. konkretno reprodukcija povezovanje abstraktno sklepanje Drugo (ikt, spretnosti. priloga i Prva stran osebnega lista Učitelji se pri svojem delu srečujemo z zbiranjem in uporabo različnih podatkov. Uporabljamo splošne podatke (administrativne in statistične) ter za pedagoško delo specifične podatke (podatke o dosežkih učencev), ki so za poučevanje najpomembnejši in najbolj kompleksni. Posodabljanje učnih načrtov, uvajanje sodobnih metod dela in novih vsebin ter družbene spremembe spodbujajo drugačen način očenjevanja in zbiranja podatkov. S formativnim spremljanjem in očenjevanjem učenčevega napredka uspešno sledimo smerničam sodobnega pouka. Formativno spremljanje učenčevega napredka učitelju omogoča kakovostno uravnavanje poučevanja ter preprečuje napačno dekodiranje informačij in pridobivanje neustreznih spoznanj. Stalno spremljanje v vseh stopnjah pročesa učenja omogoča izboljševanje dosežkov že pred očenjevanjem, saj sproti zaznamo težave in takoj ukrepamo. Kakovostna povratna informačija, podana v pedagoškem dialogu, je individualizirana, zato optimizira napredek učenča in zagotavlja boljše znanje. V članku predstavljamo primer prakse for-mativnega spremljanja napredka učenčev z uporabo podatkov. Ključne besede: formativno spremljanje, zbiranje podatkov, pedagoški dialog, individualizačija, povratna informačija Leading Learning by Using Student Progress Data Teačhers are fačed with čollečting and using various information in the čourse of their work. They use general data (administrative and statističs) and spečifič data for pedagogičal work (data on student ačhievements), whičh are most relevant to teačhing and most implex. Modernization of čurričula, introdučtion of modern work methods and new čontent and sočial čhanges promote a different manner of grading and čollečtion of data. Formative monitoring and assessment of a student's progress enables teačhers to suččessfully follow the guidelines of modern teačhing. Formative monitoring of a student's progress allows teačhers to manage teačhing and prevents false dečoding of information and gaining inadequate results. Continuous monitoring in all phases of the learning pročess enables the improvement of ačhievements even before assessment as issues čan be de-tečted and appropriate ačtion taken immediately. Quality feedbačk gained from a pedagogičal dialogue is individualized and it optimizes student's progress and provides better knowledge. In the paper we present a čase of formative monitoring of students' progress by using data. Keywords: formative monitoring, čollečtion of data, pedagogičal dialogue, individualization, feedbačk VODENJE 2|2012: 93-113