Gospodarski razvoj ZSSR
Gosjpodarstvo caristi&ne Ru&ije je imelo pretežno značilmosti polfevdalnega gospo-darstva. Velika naravna bogaetva države so ostajala preinalo ali popolnoma neiz-koriščeiia. V taiko zaostali Riusijj so se prepletali iateresi imperialističnih sil, niedteiu ko je indastrijski razvoj pogaujal predvsem tuji kapital. Glavjia gospodar-ska paaioga je bilo kmetijstvo, <xl kate-lega je zivelo nad SO % prebivalcev. V razjnerah uerazvite industrije fi} prometa pa je bilo kinetijstvo na primitirni ravni, inedtem ko je nje-gova proizvodnja v znatni raeri imela natunalni značaj. Na ogromneni prostrantstvu car.istične Ru-sije (k.i ie bila za približno 90 krat yeeja k&kor ozemlje današnie Jugoelavije) so proizvedli leta 1913 le nekaj nad 4 mili-jone ton jekla, 29 niilijonov ton premoga, 9 milijonov ton nafte in mani kakor 2 mi-lijardi k^h  elekfrične enr&ije.
Po zmagi Oktobrske revolucije so bile v taikih razmerah pred sovjetsko oblastjo zelo zapLetenc naloge. Lenin je bil mne-nja, da je razvoj proizvajalnih sil države kot materialne osnove nove obiasti prvo-razredna naloga. V tem ie videl oenovo Tprašanja graditve soeialistične druibe, ker Likvidacija stare oblasti in vzposiav-Ijaoje 6ocialističnih oduosov ua osuovi zaostalega goepodaivstva nista inogla ostati staiilna. Mednarodni položaj, v katerem je bila v tistem času sovjetska repufalika, je prav tako terjal naglo (fraditev države, posebno njeno industrializacijo.
Prakiičnega izvajainja industrieJizaoij-skegra in elektrifijcacijske^a plaoa so se lahiko lotili šele od leta 1925 naprej. ko je biia po državljanski vojni in tuii fo jašfci iaterve«ciji kcmčana gospodarska obnova ia ko so ibili reali.ziiiani dpttpi nutj-ni pogoji. Sistem planiranja, ki so ga tedaj sprejelii. je imel mnoge zaačilmosti začefnih korakov, ve^ndar je nudil po-memibne Tnožnosti za mobiliziranje sred-stev zaradi pospešene induetrializaci je. Od tedaj pa do danalnjih d-ni so v indn-strijo vlo/j.li približno 70 % skupnih in-Testiciij. S tem je bilo omofrooeino, da so se osnovna sredstva indnstrije doslej pf>-Teoala v primeriavi z letom 191*5 za vd kakor "50 krat. E)clež industrije in ?rad-beni^tva se Jp v prLmerjavi s sikn.Dni-m itevilom zaposlenoeti povežal od pribli/no 9% y let-u  1913 na nad 30 % y ktu  1956.
Pospešen napredek bazične industrije
lnduetrializacijsiki   plaai  ZSSR so  oine-
f.li graditev več novih industrajskih vej. reden vzpon so razen v vojrui industriji dose^li posebno v stroje.srradnjj, keruični industriji, industriji traktorjev in avto-mobilov. Največ TazpoložljivJh sredstev pa so neprestano vlasali v proizvodnjo proizvodnili sredstev. Drujre ^ospodarske ˇeje so znaf^uo zaoetajale za bazičnimi ve-;ami. Proizrodnfa proizvodnili sreds^ev se je do leta 19% v primerjavj z letom 1926 povečala za 42 krat. V tem letu je proizvodnja proizvodnih sredslev znašala 70.8 % skupne industrijske proizTodnje, medtem ko je delež proizvodnie potrošnih srpdstev  znašal  le približno 29.2 %.
Imeli so torei veliiko razlogov. da so v Jadnph letih začeli posvečati večjo pozor-nost odpravi nastalih disproporcev. po-sebno v razmerju med težko i"ndustrijo, fci se je zelo naglo razvijala. in lahko in-dnstrijo  ter   kmetijstvom.   pri   katerih   ie
btl ta razvoj znatno bolf požasen. Med-tem ,ko je Sovjetska zreza po ravui. pro-izvodnje bazionih industrijskih izdelikov na drugem mestu na svetu — za ZDA, je v proizvocinri potrošne#a blaga v razmer-ju do mnosih industrijskih držav sveta v inferiornem položaj.u,
Težnje k euakomernejšemu rfu&voju    . in  decentralizaciji
Težtnjo k enakomernejšemu gospodar-skemu razvoju opažamo od leta 1953. Ce-prav še naprej posvežajo posebno pozor-nost Tazvojiu ležke industrije, so od tedaj storili vrsto ukrepov. da fci pospešili tako razvoj ikmetijstva kakor drusih vej. ki so bile dooler sorazmerno zaposta-vljene. V tem smislu posvečajo pozoruost materi-alni zainteresiranosti kmetijskih prx>izja-jalcev. Z zmanjšainjem odkupa iu povi-šanjem cen kmefijskjh pridelkov <so precej odpravili nji.h prfjšti je destimu-lativno učinkovanje. Na XX. konjrresu KP SZ, ki je bil v zečetku leta 19^5. je nova Koispodarska politika dobila ne samo potrdilo. femvpf tu<Ii nacialinjo spodbudo. Storjeni agrotehnični ukrepi so znatno prispevali k pospešenju razvoja kmetij-stva.  V  zadnjih  letih   posve^ajo  posebno
pozornost poTeianju kmetij&kih površin. VeJike neobdelaue površiae, posebao v Kazahstanu, so omogočile, da «o se v zad-njih trek letih setvene ipovržine povečale ze približno 58 milijonov ha. Oh koncu leta 19% je sorjeteko kanetijtstvo raz.po-lag-alo z več kakor 1,5 milijona traktorjev (ali 6 traktorjev s poT.prečno raočjo 19 konjskili moči na 1000 ha obdelovalne povfeine),  prLbližno 385.000 kombajni itd.
Na XX. ikonfrresu so kritizirali mnoge strani sedanje^a sisteina upravljauja ffo-epodarstva in opozorili ina potrebo, da se odpravijo ugotovlijene slabosli. Nekateri poprav.ki v upravljanju Roepodarstva so bili izrršeni že po smrti Stalina. Spre-merobe so se t začetku omejevale oa od-pravljanje najbolj negativnih pojavov. Tako so se lotili zmanjšeTanja eentrali-ziranega planiranja na podračju kmetij-stva, likvidiranja nekaterih nepotrebnili orprainov in zmianjšeTanja upravuega apa-Tata.
NajnovejSi odloko reorganizaciji uprav-ljanja ifidustri.je in ^radbeništva. ki so ga spreieli maja letos, pa im-a širši po-men. Ukinitev skoraj vseh prejšn.jiih po-spnda'rski,h ministrstev, ustvaritev sovnar-hozov (sveta za narodno gcspodarstro) kot leritorialnali organov za upravljan.je gospodarstva, Tazširitev pravic republik ia lokalnih or^anov kaže. da so se lotili reševanja vprašanja upravljan ja mnogo bolij kompleksno. Vsi ti ukrepi kažejo. da se j?os.podarski mehanizmi prilagajajo in DriibliŽTijeio človeku, ¦njeffOTi iniciativi in kontroli.                             Lj. Marković