Leto XII	številka 11	cena 1,46 EUR	24. november 2010
z vsebine
Med najbolj zelenimi občinami leta tudi Vransko in Žalec........str. 8
S polj tudi v podtalnico........................................str. 9
YAMAHA
Drešinja vas 18 Petrovče, tel.:03/ 5707-151
^ProMotor
moto oblačila dod.oprema rezervni deli
www.promotor.si
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
Občinski sveti začeli z delom
V vseh 6 občinah Spodnje Savinjske doline so konec oktobra in v novembru pripravili prve konstitutivne seje novih občinskih svetov, na katerih so potrdili mandate novih občinskih svetnikov in županov ter začeli z delom.
Zadnjo premierno konstu-tivno sejo so imeli v najmanjši občini, v Občini Tabor, in sicer 8. novembra, v Braslovčah in na Vranskem pa so se novembra sestali tudi že drugič. V Žalcu je druga seja občinskega sveta napovedana za jutri. Štirje »stari«
župani z novim mandatom (v Preboldu, Taboru, na Polzeli in Vranskem) ter dva nova župana (v Žalcu in Braslovčah) so tako že zakorakali v nov mandat in v nadaljevanje začetih projektov ter odprtje novih izzivov. Več na str. 2, 3, 4, 5.	L. K.
Jubilejna vrata
Odlična kakovost po neverjetni ceni
HORMANN
garažna in industrijska vrata
foto: T. T.
Zamenjava gum ni dovolj!
motjož
Ustvarjamo pozdrave
■ Slovenska poiiciju ob primerjavi podaikov o prometnih nesrečah za desetletno obdobje ugotavlja, da seje v zadnjih letih zmanjšalo skupno število prometnih nesreč v zimski sezoni, torej med i 15. novembrom in 15. marcem. Število prometnih nesreč seje zmanjšalo za več kot 40 odstotkov, umrlih za skoraj 60 odstotkov, hudo telesno poškodovanih pa celo za 75 odstotkov. To pripisujejo j predvsem temu, da vozila v tem času vozniki večinoma opremijo z zimsko opremo, z zimskimi gumami. Čeprav menjava vseh štirih gum ali vsaj posedovanje pripadajočih snežnih verig za pogonski kolesi, ni čisto zanemarljiv strošek, se predpisa večina voznikov drži.
Ob tem pa policija ugotavlja, da se v zadnjih letih bistveno ne znižuje delež prometnih nesreč, ki jih zakrivijo vinjeni vozniki. Ta še vedno predstavlja kar 12-odstotni delež med vsemi povzročitelji nesreč. Zaskrbljujoče je, da več kot tretjina voznikov, ki povzročijo prometno nesrečo s smrtnim izidom, vozi pod vplivom alkohola. Lahko se malo poenostavljeno vprašamo, ali je slovenskim voznikom lažje zamenjati gume in nabaviti verige, kot hoditi peš, ali ne sesti za volan, ko pijejo?
Pa poglejmo še kazni, čeprav ob tem ne smemo mimo dejstva, daje najhujša kazen tista, kije ne plačate v denarju, torej povzročena smrt. A kljub temu, kazen, če vas ustavi policist in ugotovi, da v zimskem obdobju nimate ustrezne zimske opreme, je 120 evrov ali pa 400 evrov, če z neustrezno opremljenim vozilom obtičite nekje na cesti in ovirate promet. Globa za vožnjo pod vplivom alkohola znaša od 150 do 950 evrov, zraven pa od 3 do 18 kazenskih točk, oboje glede na stopnjo alkoholiziranosti. Ob prepovedi vožnje motornega vozila pa lahko voznika policisti tudi pridržijo za 6 do 12 ur. Lahko ugotovimo, da višina kazni ne vpliva na odločitev o tem, ali v vinjenem stanju sesti za volan. To je zato še vedno najpogostejši razlog, zakaj vsako leto prižigamo svečke za žrtve avtomobilskih nesreč in da na cestah še vedno preštevamo žrtve.
Menjava gum torej ni dovolj. In tako kot v teh težkih kriznih časih ni dovolj, da se znamo (Martinovi dnevi in prihajajoči veseli december so po tem posebej znani) tudi poveseliti in družiti ob glasbi, pozitivni besedi, pa tudi ob dobri jedači in pijači, je potrebno imeti tudi toliko razuma, da se opiti ne vsedemo za volan.
Menjava gum ni dovolj. Tako kot niso dovolj le novi mandati v naših občinskih svetih. Po dneh, opitih od zmagoslavja, seje potrebno usesti trezno za volane svojih odgovornosti in se peljati treznim in kakovostnim odločitvam naproti.
Bliža se obdobje ob koncu leta, ko si bomo lahko nalili vina in nazdravili minulemu letu, pa tudi tistemu, ki prihaja, hrkati pa postavili načrte in jih potem uresničevali trezni in osveščeni.
Čas za menjavo gum je za nami, zdaj prihaja čas za trezno vožnjo v prihodnost.
Lucija Kolar
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680
929 €
www.matjaz.si • info@matjaz.si
Takole soglasnih odločitev, kot je bila tale, na prvi konstitutivni seji največjega občinskega sveta v dolini, si v Žalcu še želijo
Žrtvam prometnih nesreč
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, j v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 X 2125 mm, 2500 X 2000 mm. 2500 X 2125 mm.
V soboto je bil svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Že več let ta dan s prižiganjem svečk v spomin žrtvam obeležujemo tudi v Spodnji Savinjski dolini.
Vodilna organizacija, ki je v Sloveniji največ pripomogla k temu, da se je tudi naša dežela priključila svetovnemu projektu, je Zavod Varna pot, ki pomaga svojcem in žrtvam nesreč. V Sloveniji je od leta 1991 na cestah umrlo 6452 ljudi, poškodovalo pa se je 226.470 oseb. Strokovnjaki ocenjujejo, da na svetovnih cestah na dan umre 3560 oseb,
Pri spominski plošči žrtvam prometnih nesreč na Polzeli
na leto pa približno 1,3 milijona.
Letos so dejavnosti ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč potekale pod sloganom Dobre želje uresničujemo z dejanji. Člani ZŠAM
Savinjska dolina so na sam praznik pripravili krajši slovesnosti in prižgali sveče pri spominski plošči žrtvam prometnih nesreč na polzelskem pokopališču in pri vodnjaku v Žalcu. T. Tavčar
Miklavževanje za najmlajše
s predstavo Pika praznuje rojstni dan
Festival Velenje
5. december ob 17. uri
II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC
DOM
m—m
j ^	-	8
m ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Pražama in kavni butik
Nagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Kristjan Bučar,
Kavče 16a, Velenje
2.	Marija Flego,
Šarhova 7, Žalec
3.	Saša Čepin,
Glinje 11, Braslovče
Odprta dlan
Učenci in kolektiv OŠ Polzela s POŠ v Andražu tiad Polzelo in vrtcem bodo v petek, 3. decembra, ob 17. uri v športni dvorani na Polzeli pripravili dobrodelni koncert Odprta dlan.
V programu bodo sodelovali otroci iz vrtca z glasbeno pravljico, učenci pa z muzikalom Kdo je napravil Vidku srajčico. Nastopila bo glasbena skupina POŠ, osrednji gost pa bo Andrej Šifrer. Ob 16. uri bodo odprli vrata dobrodelnega sejma, zbrani denar pa bodo namenili za šolski sklad Otroci otrokom.	T. T.
Pogodba za šolo končno podpisana Tudi vrtce zavezujejo normativi
Župan Janko Kos in Marjan Vengust ob podpisu pogodbe
Po vseh zapletih glede izbire izvajalca del, ki so jih spremljale pritožba podjetja, ki se sploh ni prijavilo na razpis (ne prvič ne drugič) in še prej poskus financiranja investicije na osnovi javno-zasebnega partnerstva, se je v sredo, 10. novembra, končno le zgodil podpis pogodbe z izbranim izvajalcem Ceste mostovi Celje. Pogodbo sta v prisotnosti vodij oddelkov Občine Žalec, direktorja občinske uprave, ravnatelja OS Griže Francija Žagarja, ravnateljice žalskih vrtcev Mare Mohorko in še nekaterih predstavnikov medijev podpisala novi žalski župan Janko Kos in predsednik upravnega odbora CM Celje, d. d., Marjan Vengust.
Na osnovi pogodbe je glavni izvajalec del CM Celje, glavni projektant pa Savaprojekt Krško. Vrednost pogodbenih del znaša dobrih 5 milijonov in 443 tisoč evrov z vključenim DDV, kar je skoraj milijon evrov manj v primerjavi s prvim razpisom. Kot je povedala vodja Oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti Nataša Gaber Siv-
ka vključuje izgradnja novega objekta prostore za predšolsko vzgojo, prostore za osnovnošolsko izobraževanje, telovadnico, kuhinjo za potrebe vrtca in osnovne šole, otroško in šolsko igrišče, večnamensko športno igrišče, ureditev avtobusnega postajališča za učence ter ureditev 54 parkirnih mest. Notranje površine objekta znašajo skupaj 5.128,10 kvadratnega metra. Od tega je 463,70 m2 prostorov, namenjenih za vrtec s tremi igralnicami, 3.298,45 m2 zaseda osnovna šola v pritličju in nadstropju, telovadnica v pritličju bo velika 1. 066,00 m2, v nadstropju pa 300 m2.
Kot je znano, so šolo sprva nameravali graditi v javno-za-sebnem partnerstvu skupaj s CM Celje, potem so se v občini premislili in se odločili za klasičen razpis, na katerem je bilo izbrano prekmursko podjetje Pomgrad, po pritožbi in razveljavitvi razpisa ter ponovnem razpisu pa je posel dobilo podjetje CM Celje, ki je bilo tudi najugodnejši ponudnik. Zaradi pritožbe Cestnega podjetja Kranj bo razveljavitev prvega razpisa občino veljala
10.000	evrov. Na drugi razpis se je prijavilo 18 ponudnikov, anonimno pa je bila poslana tudi zahteva za podaljšanje roka za odpiranje ponudb. O tem je novi župan Janko Kos dejal, da so se vsi pritožbeni roki iztekli, zato so lahko podpisali pogodbo s CM Celje, ki je ponudil bistveno nižjo ceno, na ta način bodo v občini prihranili polovico denarja, ki ga bodo morali nameniti za opremo šole. Razpis za opremo bo prihodnje leto. Janko Kos je ob podpisu povedal, da zaradi bistveno nižje cene investicije razmišljajo o uvedbi poostrenega ali celo super nadzora nad kakovostjo izvedenih del. Direktor podjetja CM Celje Marjan Vengust pa je dejal, da jih to ne skrbi oziroma je kvečjemu dobrodošlo, saj so zdaj, ko je pogodba podpisana, vsi na istem vozu. »Skupaj moramo izpolniti pogodbo in prepričan sem, da je izbrani nadzor ali super nadzor lahko le dober veter v jadra, da bomo vsi skupaj ta projekt dobro končali.«
Pogodbeni rok za izgradnjo šole je eno leto po podpisu pogodbe. Z deli naj bi začeli že konec tega meseca in ob letu osorej bi morala šola biti zgrajena. Predsednik uprave CM Celje Marjan Vengust je dejal, da je to povsem realen rok za dokončanje del, saj imajo veliko izkušenj z gradnjo tovrstnih in drugih objektov. V njihovem interesu pa je tudi, da z deli končajo v predvidenem roku, saj vsako podaljševanje pomeni zviševanje stroškov in posledično manjši prihodek.
Župan Janko Kos je na vprašanje, kako je z zagotovitvijo denarja za šolo, dejal, da denarja za zdaj še ni. Zagotoviti ga morajo z novim proračunom, dober milijon in pol pa naj bi prispevalo šolsko ministrstvo. »Ker je občina glavni investitor, bomo morali zelo pametno postavljati prioritete v proračunu, žal tudi na račun manjših projektov. Pri tem računam na razumevanja krajevnih skupnosti. Vsekakor pa bomo morali delati tudi na virih sredstev, da bomo lahko izpeljevali tudi druge manjše projekte,« je med drugim še povedal Janko Kos. D. N.
Kako "stoletniki" v Sloveniji razmišljajo o svojem življenju?
Blaž Podpečan bo v četrtek, 9. decembra, 2010
v Begmannovi vili, Ulica Savinjske čete 4, Žalec, predstavil svojo raziskavo, saj je obiskal več kot 80 najstarejših ljudi iz
Slovenije.
»
Društvo za kakovostno starost Zimzelen in Univerza za 3. življenjsko obdobje Žalec. Kontakt Irena Potočnik, 040 833 037.
Začetka gradnje nove šole v Grižah z vrtcem, telovadnico in igrišči se zelo veselijo tudi v JZ Vrtci Občine Žalec, kjer se v večini enot soočajo s prostorsko stisko. Potem ko bodo z novogradnjo v Grižah vsem šolam v občini končno zagotovljeni pogoji, ki jih zahteva devetletna osnovna šola, se bo morala občina izpolnjevanja prostorskih normativov lotiti tudi na področju predšolske vzgoje. Težko je namreč verjeti, da bi država znižala normative.
Ravnateljica JZ Vrtci Občine Žalec Mara Mohorko je ob podpisu pogodbe za gradnjo šole z vrtcem v Grižah poudarila: »Enota vrtca v Grižah bo imela po zaključku gradnje vključene otroke od prvega leta starosti dalje, to je prvo in drugo starostno obdobje. Imela bo tri in ne samo dve skupini otrok kot do zdaj. To bo prva in zaenkrat edina enota vrtca v Občini Žalec, ki bo izpolnjevala sedanje prostorske normative in bo imela dobre tri kvadratne metre igralno-gibalne površine na otroka.«
Vrtci v žalski občini delujejo v okviru enotnega zavoda, ki ima deset enot s 47 oddelki. Obiskuje jih 858 otrok, približno 130 pa je zaposlenih. Za zmanjšanje prostorske stiske so občinske strokovne služ-
V Krajevni skupnosti Vrbje praznujejo svoj krajevni praznik 11. novembra, ko so se leta 1979 na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, ki je bila ustanovljena 1. januarja 1980, ter v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debičevo domačijo.
Na slavnostni seji Sveta Krajevne skupnosti Vrbje je o treh desetletjih dela v krajevni skupnosti spregovoril predsednik Jože Meh in poudaril: »S 1. januarjem se je začelo delo, sledil je prvi občinski praznik Občine Žalec v Vrbju in za njim smo pridobili dom krajanov, dolgo pričakovano trgovino, obnovljen gasilski dom in vrtec, obnovljene ceste in še več drugega. Ob širši družbeni pomoči pa nam je vse to uspelo z izredno
be pripravile projekt obnove -objekta v parku Dvorca Novo Celje in ureditev vrtca v njem. Ta čas čakajo na gradbeno dovoljenje, če ne bo zapletov, pa bi lahko enota v Novem Celju sprejela otroke že konec marca ali aprila prihodnje leto, pravi Mara Mohorko.
Zelo obremenjena enota je v Šempetru, kjer je trenutno kar deset oddelkov. »Lani smo najprej v igralnico spremenili osrednji prostor vrtca, nato pa še pisarno, prostor za pedagoške delavce in izolirnico. Z odprtjem vrtca v Novem Celju bi en oddelek otrok, ki se zdaj vozijo v Šempeter, prestavili v Novo Celje. V Šempetru bo tako en oddelek manj, razen če bodo potrebe po vključitvi to preprečile. Dokler v Žalcu ne bodo zgradili novega vrtca na območju prostorskega načrta Žalec - Zahod, bomo koristili vse prostorske možnosti. Vendar pa ne dlje kot do leta 2012, saj do takrat velja, da se smejo uporabljati igralne površine, manjše od 3 kvadratnih metrov na otroka.« Kdaj se bo občina odločila za gradnjo novega vrtca v Žalcu, ta čas ni mogoče reči.
Po besedah Mare Mohorko je tudi za vrtec v Šempetru že narejen idejni osnutek nadomestne gradnje in osnutek za varčno gradnjo. Težava je seveda v denarju, zato so do zdaj
množičnim prostovoljnim delom in samoprispevkom krajanov. Zdaj, po tridesetih letih našega delovanja, želje, potrebe in pričakovanja niso nič manjši. Vseskozi in vztrajno se prebijamo, obnavljamo, napredujemo. Še vedno radi povemo, da smo bili prva krajevna skupnost v občini z novozgrajeno kanalizacijo, tudi s samoprispevkom občanov. Prav tako pomembni sta bili telefonska in kabelska napeljava. Pomembnejše v zadnjem času pa so še naslednje pridobitve: rekonstrukcija ceste od gri-škega mostu do središča Vrbja s pločnikom in od središča Vrbja do Rizmala z javno razsvetljavo in pločnikom, prenova doma krajanov in gasilskega doma, sanacija brežine Savinje, ki jo je zadnje septembrsko neurje precej poškodovalo in je zato potrebna čimprejšnja sanacija, ureditev parkirnih prostorov pri
Mara Mohorko
iskali improvizirane rešitve, ki pa so vendarle še v okviru dovoljenega. Prav tako je potrebna novogradnja na Ponikvi. »Ta problematika je stara in znana. Moram pa reči, da rešitev do zdaj s strokovnimi službami občine in županom nismo želeli prejudicirati zaradi tega, ker je v nekem nemiru, nestrpnosti in težkem pričakovanju po izboljšanju razmer tudi dnevno težko živeti. Staršem smo dajali informacije, kakšne so razmere, v kakšnih pogojih delamo. In ker se imamo praviloma v vrtcih zelo lepo, sta potem tudi prostorska stiska ali izgled manj pomembna. Potem je tu še neustreznost lokacije centralne kuhinje v Tomšičevi ulici, to je v mirnem, spalnem naselju. Vsekakor se ves čas zavedamo nujnosti izboljšanja razmer.«	K. R.
domu krajanov, novo šeststezno strelišče, skrb za razvoj naravnega območja Ribnika Vrbje, ki postaja vse bolj priljubljeno za obiskovalce. Zavedamo se, da je pred nami še mnogo želja in potreb, a verjamem, da bomo skupaj zmogli.«
Delo v krajevni skupnosti so pohvalili žalski župan Janko Kos in predsedniki sosednjih krajevnih skupnosti, nato pa so v nadaljevanju podelili priznanja in plaketo krajevne skupnosti. Priznanje so prejeli Ljuboslava Hlade, Adolf Mastnak in Tomaž Lešnik, plaketo krajevne skupnosti pa Klemen Herle. Slavnostno sejo so s kulturnim programom popestrili učenci Glasbene šole Rista Savina Žalec in Janez Starina, član ljubljanskega mestnega gledališča.
V tednu praznovanja so pripravili namiznoteniški turnir, domače gasilsko društvo je pripravilo prikaz reševalne vaje ponesrečenca, poskrbeli so za srečanje starejših krajanov, pripravili razstavo ročnih del, na domačem odru pa je s komedijo Vaja zbora Vinka Mödernd-oferja gostovalo KUD Polzela. Poskrbeli so za predstavitev fotomonografije KS Vrbje in slavnostni koncert harmonikarjev. Praznovanje so zadnji dan, v nedeljo, zaključili z odprtjem klubskih prostorov AMK Savinjska dolina.	T. Tavčar
OBČINA ŽALEC ŽUPAN
objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za podelitev
SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2010
Za kulturni praznik v letu 2011 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih.
Savinova odličja so:
-	Savinova plaketa z denarno nagrado,
-	Savinova plaketa,
-	Savinovo priznanje
in se podeljujejo skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec.
Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru.
Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture.
Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini.
Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe.
Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 5. januarja 2011 na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ - SAVINOVA ODLIČJA.
30 let KS Vrbje
Dobitniki priznanja in plakete s predsednikom KS Vrbje Jožetom Mehom
Dobra ekipa več kot nadpovprečen posameznik Triangel bo obogatil
Atovi Občinski svet Občine Žalec sestavljajo Roman Virant, Tanja Razboršek Rehar, Ivan Krašovc, Marko Laznik, Anica Krčmar, Viktor Mitov, Žan Skok (vsi SD), Robert Čehovin, Matjaž Krk, Jasna Seražin, Bogdan Zagoričnik, Ivan Povše, Alenka Lesjak (vsi SDS); Jože Kruleč, Ivan Jelen, Ivan Glušič, Olga Markovič, Stanislav Jerman (vsi DeSUS), Lojze Posedel, Ivan Podpečan, Breda Vizovišek, Silvester Marič (vsi NLROŽ), Gregor Vovk Petrovski, Jože Meh (LDS), Gvido Hribar (ZZP), Jurij Blatnik (SNS), Vojko Zupanc (Zares), Robert Smodej (SM-ZE) in Zdravko Pečarič (NSI); na sliki z novim županom Jankom Kosom
V Žalcu so imeli 3. novembra prvo konstitutivno sejo občinskega sveta v novi sestavi, na kateri so potrdili mandat novega župana in vseh 29 novoizvoljenih svetnikov. Vodenje občine je prevzel novoizvoljeni župan Janko Kos. Trinajst od devetindvajsetih novoizvoljenih občinskih svetnikov je istih kot v prejšnjem sklicu, med svetnike pa se je po dvanajstletnem županovanju preselil tudi Lojze Posedel. Svetniki so bili večinoma izvoljeni na podlagi vrstnega reda na listah, Jože Kruleč z liste stranke DeSUS in Jurij Blatnik iz Slovenske nacionalne stranke pa sta v občinski svet prišla s preferenčnimi glasovi.
Prvo konstitutivno sejo je v skladu s statutom vodil najstarejši svetnik mag. Ivan Glušič, po potrditvi mandatov pa je vodenje prevzel novi župan Janko Kos. Poročilo o rezultatu volitev je podal predsednik občinske volilne komisije Slavko Košenina, ki je povzel rezultate obeh krogov volitev, prvega kroga 10. novembra, ko so bili izvoljeni novi člani občinskega sveta, in drugega kroga volitev 24. novembra, ko so občani Občine Žalec ponovno in dokončno odločili o županu. O rezultatih volitev smo natančneje pisali v oktobrski številki našega časopisa, omenimo le, da občinska volilna komisija ni prejela nobenih pritožb. Na prvi konstitutivni seji so svetniki potrdili mandat za župana in vseh 29 svetnikov. Prav tako so namesto Janka Kosa sprejeli sklep o imenovanju Žana Skoka kot nadomestnega člana občinskega sveta. Potrdili so tudi predlog Tanje Rabor-šek Rehar za člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Člani omenjene komisije so Roman Virant in Marko Laznik (SD), Matjaž Krk in Bogdan Zagoričnik (SDS), Stanislav Jerman (DeSUS), Lojze Posedel (Nadstrankarska lista za
skladen razvoj Občine Žalec), Gregor Vovk Petrovski (LDS), Gvido Hribar (Lista za prihodnost) in Jurij Blatnik (SNS). Za predsednika komisije so imenovali Romana Viranta, za njegovega namestnika pa Bogdana Zagoričnika (SDS).
Prva konstitutivna seja občinskega sveta v Žalcu je minila v znamenju želja po medsebojnem spoštovanju ter korektnem in spoštljivem odnosu, kar je med drugim poudaril že mag. Ivan Glušič in kasneje v svojem prvem nagovoru svetnikom Janko Kos.
Slednji je poudaril boljšo komunikacijo ne le v občinskem svetu, ampak tudi s krajevnimi skupnostmi, občani, podjetniki in drugimi. Poudaril je pomen dobre ekipe, ki lahko tudi kot usklajena skupina morda povprečnih posame-zikov naredi veliko več kot le en nadpovprečen posameznik. Formalnih koalicij Kos ne bo sklepal, računa pa na zavezništvo tistih, ki so ga podprli v drugem krogu volitev. Priča kuje, da bodo z veliko večino sprejemali odločitve na sejah, poudaril pa je še, da ne bo
vztrajal na predlogih in sklepih, ki bodo imeli minimalno večino enega glasu. "Potem je bolje sklep umakniti, ker je očitno z njim nekaj narobe," je ob tem povedal.
Janko Kos in Lojze Posedel sta opravila primopredajo 8. novembra, sicer pa je Kos že v svojem nagovoru po potrditvi mandata na prvi konstitutivni seji občinskega sveta napovedal, da namerava okrepiti ekipo, ki bo intenzivneje delala na razpisih in pri projektih za pridobivanje evropskih finač-nih sredstev. Kot prednostne naloge pa je omenil pripravo proračuna za prihodnje leto in nadaljevanje vseh razvojnih projektov, kot je denimo izgradnja osnovne šole v Grižah. Za čimprejšnje aktivno delovanje je v roku enega meseca napovedal imenovanje treh podžupanov iz vrst največjih strank (po volilnih rezultatih, in sicer SD, SDS in DeSUS), ki bodo imeli že takoj konkretne programe dela in zadolžitve, da bi lahko čim prej opravili čim več dela. »Rad bi se čim prej sestal tudi z novimi vodstvi žalskih krajevnih in mestne skupnosti in z drugimi proračunskimi porabniki,« je povedal Janko Kos in dodal, da nameravajo čim prej oblikovati tudi vse ostale komisije in odbore občinskega sveta, ki bodo lahko obravnavali gradivo za občinski svet in bi tako lahko njegovo delovanje čim prej normalno steklo.
Janko Kos bo začel profesionalno opravljati delo župana Občine Žalec z decembrom (potem ko bo potekel odpovedni rok na prejšnjem delovnem mestu na Zavarovalnici Triglav). Žalski občinski svet bo imel drugo sejo jutri (seje bodo odslej predvidoma zadnji četrtek v mesecu). Na dnevnem redu bo imenovanje odborov in delovnih teles občinskega sveta, med njimi bo imenovanje članov Nadzornega odbora. Prav tako je na dnevnem redu mnenje k imenovanju direktorja Centra za socialno delo Žalec. L. K.
Potem ko so že 17. junija podpisali pismo o nameri, so dva javna zavoda, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Festival Velenje, ter zasebni zavod Hiša kulture Celje v začetku novembra uresničili namero in ustanovili regionalno kulturno povezo z imenom Triangel. Z njo so začeli uresničevati skupni interes na področju razvoja, promocije kulture, kulturne produkcije in postprodukcije ter turističnih produktov v savinjsko-šaleški regiji. Svoje sodelovanje so 9. novembra predstavili na novinarski konferenci v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Partnerji v regionalni navezi Triangel so že določili smernice sodelovanja v sezoni 2010/2011 in v ospredje postavili lastno produkcijo, ki presega lokalne okvire in je edinstvena po vsebinski in organizacijski plati. Zmanjšanje stroškov, ki vključuje tudi skupno promocijo ponudbe, infrastrukturni objekti, kjer sta najmočnejša ZKŠT Žalec in Festival Velenje, ter glasbeno znanje in produkcija, kjer je z lastnimi glasbenimi sestavi, z Zborom Antona Schwaba pod vodstvom Alenke Geršič Ernst, z orkestrom pod vodstvom Simona Dvoršaka ter s Kvintetom Gamma, najmočnejša Hiša kulture Celje, so tisto, kjer bodo združevali moči in vlekli sinergije. Te bodo po besedah Gregorja Deleje iz Hiše kulture, sicer pa zadolženega za Trian-glove odnose z javnostmi, presegli politične omejitve in delovali zgolj v želji po boljšem kulturnem sodelovanju in izmenjavi vsebin.
Kot so na novinarski konferenci med drugim povedali tudi direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek, direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny in direktorica Hiše Kulture Celje Polona Marovt, bo
Žalec tako v kulturno sodelovanje »vložil« tudi svoje znanje in izkušnje pri organizaciji operet, Festival Velenje pri produkciji muzikalov za otroke in mladino, Hiša kulture pa pri produkciji oper in drugih glasbenih vsebin.
Vsi trije direktorji so predstavili tudi zavode, ki jih zastopajo. Direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek vidi v sinergiji pot, ki bo pripeljala do rezultatov. S pomočjo znanja, idej in kadrov vseh treh zavodov nameravajo v Žalcu prihodnje leto na oder postaviti tudi več kot stotisoč evrov vreden projekt -opereto Grofica Marica. Premiera bo predvidoma 2. decembra 2011, priprave pa že potekajo. Na voljo pa imajo tudi vse infrastrukturne kapacitete, ki jih imajo v upravljanju, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Savinova hiša z likovnim salonom, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Ribnik Vrbje in Športni center Žalec.
Gledalci so si lahko prvi rezultat v okviru naveze Triangel ogledali že sredi novembra, ko se je v Domu II. slovenskega tabora Žalec predstavil velenjski muzikal Čarovnik iz Oza. Prvo pravo koprodukcijo, v kateri bodo umetniško in ekonomsko udeleženi vsi trije partnerji, pa napovedujejo za konec decembra, ko bodo organizirali božične koncerte z naslovom Božična pravljica. "V božični pravljici smo združili 100 izvajalcev vseh generacij iz vse regije. Pripravili smo simpatičen program božičnih slovenskih napevov in napevov sveta ter krstno izvedbo posebej za to priložnost nastalega dela celjskega skladatelja Matevža Goršiča," je pojasnil Gregor De-leja.
Januarja prihodnje leto bodo na različnih lokacijah v Celju in Velenju pripravili tolkalistične koncerte, kot najavo tolkalistične-ga festivala Bumfest, ki bo od 10. do 13. januarja že petič potekal v Žalcu. Med poletjem 2011 bo sledila izmenjava koncertov, plesnih in gledaliških predstav v okviru poletnih kulturnih prireditev v Velenju, Celju in Žalcu, konec leta 2011 pa Žalčani v koprodukciji s Hišo kulture Celje, kot že rečeno, pripravljajo premiero operete Grofica Marica madžarskega skladatelja Emmericha Kalmana.
Ker je Velenje vključeno v projekt evropske prestolnice kulture, si od tega odslej kaj obetajo tudi Celjani in Žalčani.
Če povzamemo, se nam po napovedih trojčka Triangel obeta vrsto zanimivih in bogatih kulturnih dogodkov, ki ne bodo oplemetili le Žalca in Spodnje Savinjske doline, Celja in Velenja, ampak bodo zaokrožili kulturno ponudbo v celotni regiji.	Lucija Kolar
Sedanji in nekdanji župan sta si ob predaji dolžnosti takole stisnila roke
Spoštovani občanke in občani!
Ob zaključku mandata župana Občine Žalec se vam iskreno zahvaljujem za dolgoletno in uspešno sodelovanje. Vesel in ponosen sem, da sem lahko bil tri mandate vaš župan. Mnogo dobrih stvari in projektov smo skupaj uresničili ter rešili marsikateri problem, zato sem hvaležen za vse vaše predloge, ideje, zahteve in tudi za dobronamerno kritiko.
S pomočjo sodelavk in sodelavcev občinske uprave, z zaposlenimi v javnih zavodih, podjetjih in razvojni agenciji, smo skupaj z ožjimi deli lokalne skupnosti dokazali, da smo se zavedali pomena in odgovornosti do vseh področij življenja in dela v Občini Žalec in tudi izven nje.
Verjamem, da ste mojo odločitev po prvem krogu županskih volitev pravilno razumeli, saj ni šlo za predajo brez boja, ampak za odgovorno odločitev v dobro Občine Žalec in tudi mene osebno. Zaradi razmerja predstavnikov političnih strank v občinskem svetu ne bi imel pravih možnosti za dobro opravljanje županske funkcije, zato je prav, da funkcijo župana opravlja tisti, ki ima podporo vseh političnih strank. Novemu županu želim uspešno delo v dobro vseh občank in občanov.
Vsem vam želim vse dobro v nadaljnem življenju z željo, da bi se še dolgo in velikokrat srečevali ob različnih priložnostih in prireditvah ter se veselili pridobitev v naši lepi Občini Žalec.
Najlepša hvala in srečno!
Lojze Posedel, univ. dipl. oec.
TRIANGELW
regionalna kulturna naveza celje I Velenje I Žalec v
BOŽIČNA PRAVLJICA,
Trianglovi predpraznični koncerti
-	20.12., 19.30, Dom kulture Velenje
-	21.12., 19.30, Celjski dom
-	22.12., 19.30, Dom II. slovenskega tabora Žalec
Zbor Antona Schwaba, Otroški pevski zbor Glasbene šole F. K. Koželjski Velenje, Orkester Hiše kulture Celje in zasedba Tuned Fish pod vodstvom Alenke Goršič Ernst in Manje Gošnik Vovk
Program: praznične pesmi iz Slovenije in sveta ter krstna izvedba božične kantate celjskega skladatelja Matevža Goršiča
www.hisakulture.si,www.festival-velenje.si,www.zkst-zalec.si
Začeta dela bo treba nadaljevati	Za sodelovanje in spodbudne razprave
Polzelski svetniki z županom Ljubom Žnidarjem
Na Polzeli se je prvič sestal polzelski občinski svet v novi sestavi z novim oziroma starim županom Ljubom Žnidarjem. Po ugotovitvi prisotnosti in krajšem nagovoru župana Ljuba Žnidarja je predsednik občinske volilne komisije Slavko Resnik seznanil svetnike z volitvami župana in občinskih svetnikov ter poudaril, da na poročilo ni bilo pripomb. V nadaljevanju so izvoljeni člani občinskega sveta imenovali tričlansko mandatno komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev o izvotlitvi župana, ki so jo sestavljali svetniki Marjana Šmajs, Marko Slokar in Milena Blagotinšek.
Na konstitutivni seji so na predlog župana imenovali Ko-
misijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kljub nekaterim pripombam so jo svetniki potrdili. Predsednica komisije je Alenka Završnik, člani pa Marjana Šmajs, Matjaž Hribernik, Janez Klanšek in Anton Mešič. Ob koncu se je župan Ljubo Žnidar zahvalil občinski volilni komisiji, ki je svojo nalogo opravila brez napak. Nekaj kritičnih besed je namenil predvolilnemu času v Andražu, koalicijskih dogovorov pa ne bodo sklepali, saj to zadnjih dvanajst let ni bila navada. Prva redna seja polzel-skega občinskega sveta je bila včeraj.
Polzelski občinski svet, v katerem je 16 svetnikov, ima v novem mandatu pet žensk. Največ mest, kar sedem, so zasedli člani Slovenske
demokratske stranke, to so Marjan Brus, Niko Kač, Bojana Kralj Kos, Jože Kužnik, Milena Blagotinšek, Matjaž Hribernik in Alenka Završnik. Tri mesta so zasedli člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije, to so dr. Jožef Korber, Janez Klanšek in Rozalija Jelen, dve mesti sta zasedla Stanislav Blagotinšek in Marko Slokar z Nestrankarske liste za enakomeren razvoj, ki je bila ustanovljena tik pred volitvami, po eno mesto pa imajo v novem občinskem svetu Marjana Šmajs iz stranke Socialnih demokratov, Anton Mešič iz Slovenske ljudske stranke, Simon Ograjenšek iz Liberalne demokracije Slovenije in Robert Rampre iz stranke Zares - nova politika. T. Tavčar
Novi braslovški svetniki in novi župan Branimir Strojan-šek so se sestali na prvi ustanovni seji občinskega sveta, ki jo je vodil najstarejši svetnik Anton Repnik. Seji so prisostvovali tudi številni člani različnih strank in načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar.
Po ugotovitvi o prisotnosti izvoljenih članov novega občinskega sveta so prisluhnili poročilu občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana. Poročilo je podal predsednik komisije Mitja Korent. Sledila je izvolitev tričlanske mandatne komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in župana. Mandatna komisija v sestavi Marko Balant, Danilo Arčan in Branko Ribizel je obravnavala poročilo občinske volilne komisije. Ker nanjo ni bilo pripomb, so potrdili 15 svetnikov, med njimi je le ena svetnica, in novega župana Branimirja Stro-janška, ki je bil izvoljen v drugem krogu volitev. Branimir Strojan-šek je v svojem nagovoru pouda-
ril: »Le sodelovanje, spodbudne razprave in izmenjavanje znanja ter skupno podpiranje projektov vodi k uspešnemu zaključku že začrtanih projektov in postavitvi temeljev tistim projektom, ki jih občanke in občani najbolj pogrešamo. Iz predvolilnih programov političnih strank je bilo razvidno veliko identičnih pogledov in pristopov k posameznim projektom in potrebam občank in občanov, zato upam, da jih bomo s čim širšim soglasjem v občinskem svetu uspešno rešili...«
Svetniki novega občinskega sveta izhajajo iz šestih strank, in sicer Danilo Arčan, Daniel Cokan, Danica Tajnšek, Boštjan Kragl iz stranke Socialni demokrati, Brane Cimperman, dosedanji župan Marko Balant, Drago Turnšek, Filip Beloglavec iz Slovenske demokratske stranke, Vekoslav Mikek, Blaž Ramšak in Vinko Derča iz Slovenske ljudske stranke, Anton Repnik, Branko Ribizel iz Demokratske stranke upokojencev Slovenije, Janez Štusej iz Liberalne demokracije
Braslovški svetniki so se novembra sestali že na 2. redni seji občinskega sveta in poleg formalnih točk dnevnega reda, torej potrditve zapisnika 1. konstitutivne seje in potrditve predlaganega dnevnega reda, potrdili tudi člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Župan Branimir Strojanšek je ob predstavitvi članov komisije dejal, da so člani iz petih od šestih strank glede na volilni rezultat. Člani nove komisije so Dani Arčan, Filip Beloglavec, Branko Cimperman, Vekoslav Mikek, Branko Ribizel, Janez Štusej in Danica Tajnšek. Pod točko pobude in vprašanja je več svetnikov zastavilo vprašanje, kdo je kriv, da so morali občani Občine Braslovč en teden prekuhavati vodo, kdo bo povrnil stroške ter zahtevali, da JKP Žalec do naslednje seje občinskega sveta o tem seznani svetnike. Po končam seji se je prvič sestala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in za predsednico izbrala Danico Tajnšek (SD).
Slovenije in Jure Vasle iz Nove
Slovenije - Krščanske ljudske
stranke.	T. Tavčar
Občina prodala dvorec Novi Kloster
Novi braslovški svetniki in župan Branimir Strojanšek (na posnetku manjka svetnik Vinko Derča)
Strankarska sestava precej drugačna
Graščina Novi Klošter v Založah
Občina Polzela je z Zavodom Tromostovje, zavod za vzgojo, znanost, izobraževanje in kulturo, s sedežem v Ljubljani, sklenila pogodbo o prodaji dvorca Novi Klošter s parkom v Založah.
Občina Polzela je javni razpis za prodajo dvorca objavila
17.	septembra, nanj pa je prispela ena ponudba - ponudba Zavoda Tromostovje, ki je ža nakup odštel 501.000 evrov.
Zavod Tromostovje spodbuja organiziranje kulturnih in akademskih konferenc, seminarjev in srečanj za profesorje, študente in dijake, kakor tudi mednarodno sodelovanje med akademskimi ustanovami, kulturnimi centri, študentskimi domovi, omogoča štipendije ter organizira izobraževalne dejavnosti za širok krog ljudi. Po nekajletnem iskanju v različnih krajih po
Sloveniji je s pomočjo mednarodnih fundacij kupil dvorec Novi klošter na Polzeli in ga namerava preurediti v konferenčni center.
Ta zgodovinski objekt, ki je bil zgrajen leta 1453, pozneje pa večkrat prezidan, bo obnovljen skladno s projektom pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Celje, ki bo, glede na vrsto posega, izdelala konservatorski program. Prva faza obnove bo končana leta 2015 z investicij o v višini okrog 2 milijona evrov. Dejavnosti v konferenčnem centru na Polzeli bodo namenjene ljudem vseh starosti in bodo vključevale seminarje in konference o kulturnih in duhovnih temah, programe za družinski razvoj, športne dejavnosti itd. Ustanovitelji zavoda bodo Prelatu-ri Opus Dei zaupali krščansko
usmeritev dejavnosti. Te bodo odprte za vse ljudi, ne glede na narodnost, vero ali ideologijo. Dolgoročno obstaja tudi možnost za ustanovitev centra za hotelirstvo in gostinstvo.
T. Tavčar
Urica ljudskih melodij in napevov
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo in Vaški godci Andraž bodo 12. decembra ob 15. uri v Domu krajanov Andraž pripravili dvanajsto tradicionalno prireditev Urica ljudskih melodij in napevov. V več kot dveh urah ljudskih melodij se bo predstavilo več pevskih sestavov z vse Slovenije, ki gojijo ljudsko glasbo. Vaški Godci, ki delujejo že od leta 1998, se javnosti večkrat predstavijo in razveseljujejo občinstvo s svojo glasbo tako doma kot tudi v tujini.
V času njihovega delovanja se je zamenjalo kar nekaj članov. Trenutni sestav sestavljajo Franc Borovnik, Franc Dobnik, Milan Ožir, Zora Živkovič, Pavel Bre-zovnik, Zdravko Zabukovnik in njihov vodja Milan Zabukovnik.	T. T.
Na prvi konstitutivni seji v dvorani inovacijskega centra za razvoj alternativnih virov energije so se sestali svetniki Občine Vransko. Seje so se poleg novoizvoljenih svetnikov udeležili tudi člani občinske volilne komisije, predstavniki strank in načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar.
Po ugotovitvi prisotnosti izvoljenih članov 11-članskega občinskega sveta so imenovali mandatno volilno komisijo v sestavi Nataša Urankar, Jože Matko in Ivan Kokovnik. Predsednica občinske volilne komisije Brigita Miklavc je med drugim povedala, da na poročilo o izidu volitev občinskih svetnikov in župana ni
bilo pripomb.
Sledila je potrditev mandatov enajstim svetnikom iz štirih strank in župana. Strankarska sestava je precej drugačna, kot je bila v prejšnjem mandatu, ko je imela Slovenska demokratska stranka kar sedem svetnikov, zdaj pa le enega. Največ svetnikov, pet, je iz Nove Slovenije -Krščanske ljudske stranke, to so Anton Homšak, Anica Bogataj, Ivan Kokovnik, Jože Matko in Aleksander Reberšek. Janez Len-cl, Nataša Juhart, Justin Sedeljšek in Nataša Urankar so iz Slovenske ljudske stranke, Marjan Pečovnik iz Slovenske demokratske stranke ter Vladimir Rančigaj iz stranke Socialnih demokratov. Ob koncu se je župan Franc Su-
šnik zahvalil občinski volilni komisiji in čestital novoizvoljenim svetnikom. Imenovali so tudi svojo stalno delovno telo, Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, ki se je sestala po prvi konstitutivni seji občinskega sveta in za predsednika izbrala Janeza Lencla, člani pa so Anica Bogataj, Aleksander Reberšek, Nataša Juhart in Vladimir Rančigaj. T. Tavčar
Vodovod Prapreče-Merinca javni
Svetniki Občine Vransko so imeli v novembru že prvo izredno sejo, na kateri so obravnavali in potrdili dokument identifikacije projekta za izgradnjo hodnika za pešce in javne razsvetljave ob cesti Vransko-Brode. Dalj časa pa so razpravljali o vodovodu Prapreče-Merinca. Po razpravi so sprejeli sklep, da se vodovod Prapreče-Merinca vključi v javni vodovodni sistem in v upravljanje pooblaščenemu upravljavcu JKP Žalec.	T. T.
Novi člani Občinskega sveta Občine Vransko z županom Francem Sušnikom
Potrjeni svetniki, župan in podžupan
Seja novega občinskega sveta
Novi svetniki OS Občine Tabor s starim in
V Občini Tabor so se 8. novembra zbrali na konstitutivni seji izvoljeni svetniki, župan, delavci občinske uprave in nekateri krajani. Sejo je sklical prejšnji in tudi sedanji župan Vilko Jazbinšek.
Vilko Jazbinšek je uvodoma pozdravil vse navzoče in razložil potek konstitutivne seje, tajnica volilne komisije in tudi direktorica občinske uprave Občine Tabor pa je podala poročilo o prisotnosti na podlagi predloženih potrdil. Na predlog Antona Groblerja je bila imenovana
novim županom Vilkom Jazbinškom
tričlanska komisija za potrditev mandatov novoizvoljenih članov občinskega sveta in izvolitve župana. Komisija je preverila vsa oddana potrdila o izvolitvi in ugotovila, da ni nobenih zadržkov za potrditev mandatov.
V nadaljevanju je predsednica volilne komisije podala obširnejše poročilo o izidu volitev in tudi poimensko predstavila vse izvoljene. Novi Občinski svet Občine Tabor sestavljajo Janez Mak, Ali Khodary, Alen Kovačič, Ivan Lukman, Janko Drča, Marjana Pustoslemšek, mag.
Jože Cestnik in Anton Grobler, ki bo v tem mandatu tudi podžupan Občine Tabor. Župan ostaja Vilko Jazbinšek, ki je v drugem krogu županskih volitev premagal Vido Slakan.
V nadaljevanju seje so v skladu s Statutom Občine Tabor imenovali tudi Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisijo sestavljajo Janko Drča, Marjana Pustoslemšek, Janez Mak, Ivan Lukman in Anton Grobler.
Pod zadnjo točko dnevnega reda je župan občinski svet seznanil o imenovanju podžupana. Povedal je, da je glede na koalicijski sporazum med SDS in SLS, ki imata večino v občinskem svetu, Izvršni odbor SLS Tabor predlagal za podžupana Antona Groblerja. Slednji bo zamenjal Janka Drčo, ki je to funkcijo opravljal zadnja dva mandata. Župan je čestital novoimenovanemu podžupanu Antonu Groblerju, Janku Drči pa se je zahvalil za zavzeto delo v osemletnem skupnem delu.	D. N.
Odšla je Darinka Pavletič Lorenčak
Darinka Pavletič Lorenčak
Na polzelskem pokopališču so se včeraj številni Pol-zelani poslovili od častne občanke Darinke Pavletič Lorenčak. Zapisala se je kot likovna pedagoginja, slikarka, pesnica, pevka in kot kulturna delavka, ki je s svojim senzibilnim umetniškim jezikom mestu in ljudem podarila ljubezen do klasične lepote.
V vseh letih ustvarjanja je pridobila veliko nagrad in priznanj ter imela preko 50 samostojnih in okoli 100 skupinskih razstav. Pri svojih visokih letih življenja je bila še vedno vsestransko dejavna umetnica, njena neusahljiva energija in umetniška ustvarjalnost pa sta se z leti celo stopnjevali in pustili izjemne sledi. Na letošnji slavnostni seji Občine Polzela so jo imenovali za častno občanko, pred leti pa za častno meščanko Mestne občine Celje.
Darinka Pavletič Lorenčak se je rodila leta 1924 v Rečici ob Paki. Po končani osnovni šoli na Polzeli je do začetka vojne obiskovala gimnazijo v Celju, II. svetovno vojno pa je s starši preživela v izgnanstvu v Srbiji, kjer je tudi maturirala. Na ljubljanski Aka-
demiji za likovno umetnost je diplomirala leta 1950. Po končanem študiju je nastopila službo kot profesorica na I. gimnaziji v Celju in kasneje na II. osnovni šoli v Celju.
Darinka Pavletič Lorenčak je pri svojem likvnem ustvarjanju ohranjala svojevrsten socialni in poetični realizem. Tematska rdeča nit njenega upodabljanja sta bili otroška nemoč in osamljena starost z značilnimi otožnimi očmi. Pogosto se je odločala tudi za portrete, upodabljanje človeških obličij je bilo eno njenih osnovnih izraznih sredstev.
V sedemdesetih sta imeli v njenem opusu posebej pomembno mesto grafika in ilustracija. Prav slednja je bila poleg pedagoškega dela tista veja ustvarjalnosti, ki je povezala njeno ime
Nova zasedba preboldskega občinskega sveta z županom Vinkom Debelakom
s številnimi knjižnimi in revijalnimi izdajami. Zanje je 1974. leta prejela Prešernovo nagrado in istega leta tudi najvišje priznanje za to področje na območju nekdanje Jugoslavije "zlatno pero Beograd". O njenem kakovostnem literarnem ustvarjanju priča tudi samostojno izdana pesniška zbirka z naslovom Navadne pesmi, prvenec iz leta 2002. V letu 2004 je bila uvrščena med deset najboljših ustvarjalcev na državnem srečanju seniorskih piscev Slovenije. Leta 1980 je slikarka odkrila novo ljubezen, akvarel. V tej tehniki je otožnost zamenjala z radostjo in očaranostjo nad naravo.
Občina Polzela je ob njeni smrti v prostorih občine včeraj in v ponedeljek odprla žalno knjigo. T. Tavčar
V prostorih sejne sobe občine Prebold so se v četrtek,
27.	oktobra na svoji prvi seji zbrali izvoljeni svetnice in svetniki novega občinskega sveta Občine Prebold, ki bodo skupaj z županom Vinkom Debelakom ustvarjali občinsko politiko v novem štiriletnem mandatnem obdobju 2010-2014.
Na seji so bili prisotni tudi delavci občinske uprave, predsednik in člani občinske volilne komisije, načelnik UE Žalec in še nekateri drugi. Sejo je v skladu s Statutom Občine Prebold pričela in vodila Emilija Črnila. Predsednik občinske volilne komisije Jože Golič je podal poročilo o izidu volitev v občinski svet in volitev županov. Ob tem je povedal, da so bile volitve izpeljane brez zapletov, korektno in za-
konito. Sledilo je imenovanje tričlanske komisije za pregled morebitnih pritožb in potrditev mandatov novoizvoljenih svetnikov. Komisija v sestavi Marjan Golavšek (SDS), Franc Škrabe (LDS) in Matjaž Debelak (SD) je po nekajminutni prekini seje opravila svoje delo in potrdila mandate članom občinskega sveta in županu. Svetniki v novem 15-članskem občinskem svetu so: Emilija Črnila,Matjaž Debelak, Miha Fonda, Marjan Golavšek Henrika Gominšek, Matej Golavšek, Boris Kupec, Karol Lob-nikar, Darko Orožim, Borut Podlinšek, Ana Praprotnik, Viktor Stergar, Franc Škrabe, Branko Verk in Ivan Žličar. Po potrditvi mandatov je predsedujoča prepustila vodenje seje prejšnjemu in tudi sedanjemu županu Vinku Debelaku.
Seja je bila zaključena z izvolitvijo Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavlja po en član vsake politične stranke, ki je zastopana v občinskem svetu. Na podlagi podanega predloga so bili v komisijo imenovani Marjan Golavšek kot predsednik in Franc Škrabe, Matjaž Debelak, Karol Lobnikar ter Emilija Črnila kot člani.
Druga seja občinskega sveta bo jutri, 25. novembra, na njej pa bodo med ostalim predvidoma potrdili profesionalnega podžupana, že dosedanjega Franca Škrabeta iz vrst stranke LDS, pa tudi še dva neprofesionalna župana, ki jih imenuje župan Vinko Debelak. Predvidoma naj bi to bila prav tako že dosedanja podžupana Emilija Črnila iz vrst Desusa in Marjan Golavšek iz SDS-a. D. N.
Gradnja sekundarne kanalizacije
Izvajalec gradbenih del, podjetje CM Celje, te dni intenzivno izvaja zaključna dela pri sekundarni kanalizaciji v Braslovčah - natančneje na odseku od križišča pri kapeli do Terase III, kanal 1 in kanal 2 v Rako-vljah. Projekt izgradnje je delno financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, delno pa iz proračuna Občine Braslovče.
Kanalizacija v dolžini 292 m in 127 m s potrebnimi hišnimi priključki, teh je okrog
60, je končana. Istočasno so ob trasi kanala obnovili dotrajani vodovod in postavili javno razsvetljavo, tlakovali pločnik ter razširili cestišče, kjer je bilo to potrebno. Trenutno zaključujejo dela na pločniku, ki bo povezoval nastajajoče naselje v Bra-
slovčah. Na tem območju načrtujejo spomladi v sklopu OPPN Terase III izgradnjo 38 novih stanovanjskih hiš, tako da je bila širitev ceste s pločnikom in izgradnjo kanalizacije prednostna naloga tudi glede financiranja s strani Občine Braslovče. T. T.
Po infrastrukturi še stanovanjske hiše
Občina Braslovče je za območje naselij Braslovče in Rakovlje sprejela podrobnejši prostorsko ureditveni načrt (OPPN Rakovlje - zahod,
območje zahodno od šole v Braslovčah).
Na tem območju načrtujejo širitev naselja s stanovanjsko gradnjo. Glede na sprejet
Pri urejanju komunalne infrastrukture
OPPN in interes investitorja - lastnika zemljišč so pristopili k izgradnji in ureditvi osnovne komunalne infrastrukture za to območje. Ureditev komunalne infrastrukture (dovozne ceste, kanalizacije, meteorne kanalizacije, elektrike) je prevzel Marko Sternad, stroške za izgradnjo pa s pogodbo o opremljanju občina. Izvajalec gradbenih del je podjetje CM Celje, ki v teh dneh pospešeno končuje z gradnjo osnovne komunalne infrastrukture, z gradnjo 11 stanovanjskih hiš pa bo lahko investitor Marko Strnad začel takoj, ko bodo z deli končali.	T. T.
Izgradnja pločnika
Vranski poletni večeri
Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko je uspešno zaključil že tretjo sezono Vranskih poletnih večerov in drugo s podnaslovom Oživimo kulturno dediščino.
Zadnje letošnje druženje je potekalo v Schwentnerjevi hiši, kjer je obiskovalce nav-
dušil Duo Hudnik. Koncert je začel violinist Milan Hudnik, v nadaljevanju pa se mu je pridružila žena Hermina na klavirju. Poslušalci, ki so napolnili prireditveni prostor, so bili nad njunim programom in izvedbo navdušeni.	T. T.
Zadnji dobrodelni koncert
Nevarni odpadki na varnem
Mariachi la Paloma
Prejšnjo nedeljo sta župnijska sveta župnij Prebold in Marija Reka pod vodstvom župnika Damjana Ratajca izpeljala še zadnji veliki dobrodelni koncert za Anin dom, ki so ga sicer slavnostno predali namenu že za letošnjo Anino nedeljo.
Objekt, ki so ga gradili pet let, je veljal 305.000 evrov, opravili pa so tudi več kot 7000 ur prostovoljnega dela. Veliko denarja so zbrali z vsakoletnim velikim dobrodelnim koncertom, brez katerega najbrž ne
bi bilo mogoče izpeljati te investicije v zastavljenem roku. Tudi s tokratnim zadnjim koncertom in z drugimi sponzorskimi sredstvi so zbrali skupaj kar 14.770 evrov, kot je na koncertu povedal župnik Damjan Ratajc, ki se je ob tej priložnosti kar nekajkrat zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi tega smelega in pogumnega projekta.
Anin dom bo služil pastoralnim potrebam župnije in kraja. V pritličju se nahajajo dve veroučni učilnici, zimska kapela,
prostor za Karitas, družabni prostor in kuhinja, v nadstropju pa so dvorana za 120 ljudi, pevska soba, soba za skavte in mladinski prostor.
Na letošnjem koncertu, ki ga je tudi tokrat vodila povezovalka Andreja Petrovič, so skoraj pred tisočglavo množico brezplačno nastopili Modrijani, Orkester Roberta Goličnika, Mateja Jan, Hmeljarski instrumentalni kvintet, VS Cante-mus, Pogum, Mariachi la Paloma, Robert Kreslin, Slovenski zvoki in Tanja Žagar. D. N.
Spodbuda mladim in nadarjenim
Trio Eroika
Dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec je bila v ponedeljek, 8. novembra, prizorišče že petega dobrodelnega koncerta Rotary Cluba Žalec. Ponovno je nastopil Orkester slovenske policije pod vodstvom glasbenega vodje in dirigenta policijskega orkestra Žarka Prinčiča, obiskovalci pa so bili navdušeni tudi nad nastopom tria Eroika, ki ga sestavljajo vokalisti Matjaž Robavs, Aljaž Farasin in Metod Žunec.
Na začetku koncerta je občinstvo nagovoril predsednik Rotary cluba Žalec Borut Sitar. V svojem govoru je poudaril, da letos praznujejo 80-letnico rota-rijstva na Slovenskem, saj je bil prvi Rotarty Club ustanovljen leta 1930 v Mariboru. Poudaril je, da so se letos osredotočili na dolgoročno pomoč in spodbudo mladim in ne več toliko na pomoč s socialnega vidika. Dejal je, da je njihov namen pomagati zlasti nadarjenim mladostnikom, ki se trudijo uspeti na kulturnem, znanstvenem ali športnem področju. S tokratnim dobrodelnim koncertom to zdaj že uresničujejo, saj izjemni mladi glasbenici Evi Nini Kozmus namenjajo desetmesečno štipendijo v višini 2500 evrov. Preostali del denarja
S tečaja angleščine
V	okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU) sta na različnih koncih naše doline potekala dva zanimiva, brezplačna tečaja.
V	Občinski knjižnici Polzela, ki je ena od točk CVŽU, je potekal brezplačni tečaj popotne angleščine. Kljub temu da je bila skupina raznolika, je bilo vzdušje zelo prijetno in zato učenje popotne angleščine zanimivo in zabavno. Na osmih srečanjih po dve šolski uri so
tečajnice spoznale izraze in fraze, ki pomagajo, da na potovanju pridemo, kamor želimo, dobimo, kar želimo, udobno ter poceni prenočujemo ter si ogledamo, kar smo načrtovali. Tečaj je vodila Tanja Dobravc, učiteljica angleščine in slovenščine.
Na točki CVŽU v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pa je potekal brezplačni tečaj Tai Chi Shibashi, ki ga je vodila Lidija Koceli. Vodja tečaja se je vaj učila pri učitelju oz.
Zanimiva tečaja
bo namenjen ostali humanitarni dejavnosti.
V koncertnem programu je Orkester slovenske policije zaigral deset skladb, v nadaljevanju pa se je orkestru pridružil trio Eroika. Po koncertu je v avli dvorane sledilo prijetno druženje, predsednika Boruta Sitarja pa smo povprašali o vtisih s koncerta in o nadaljnjem delu Rotary Cluba. »Z današnjim večerom smo najbrž vsi zelo zadovoljni. Bilo je enkratno in tudi v prihodnje se bomo trudili nadaljevati s tokratnimi koncerti, prav tako pa izpeljevati tudi druge naloge in akcije, ki so namenjene dobrodelnosti.«	D. Naraglav
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov, ki je potekala v 12 občinah celjske regije, kjer Simbio opravlja javno službo zbiranja in odvoza odpadkov, se je zadnje dni meseca oktobra zaključila v žalski občini. Ker je premični zabojnik s strokovno usposobljeno ekipo stal na vnaprej določenih lokacijah le po dve uri in tudi v dopoldanskem času, so se na Simbiu odločili, da bo prihodnje leto jesenska akcija zbiranja potekala večji del popoldne in dlje časa kot letos. »Če bo potrebno, tudi tri mesece namesto dveh. Poudarili bi še, da lahko občani nevarne odpadke pripeljejo v njihov najbližji zbirni center kadarkoli med letom in jih oddajo brezplačno,« še dodaja Simon Ferlež, vodja zbiranja nevarnih odpadkov.
V vseh 12 občinah so skupaj zbrali nekaj manj kot 39 ton nevarnih odpadkov, največ, 10.567 kilogramov, pa je bilo električne in elektronske opreme. Vseh nevarnih odpadkov so v šestih spodnjesa-vinjskih občinah zbrali nekaj več kot 17 ton, kar je 5 ton več kot lani. V akciji je sodelovalo 864 občanov, kar je 220 občanov več kot lani. Največ, 9.265 kilogramov, so jih zbrali v žalski občini, na Polzeli 3.388, v Braslovčah 1.984, v Preboldu 1.187, na Vranskem 1.003 in v Taboru 255 kilogramov. Med njimi je bilo največ premazov, lepil in smol, ki vsebujejo nevarne snovi, v žalski občini so jih zbrali 2.946 kilogramov, na Polzeli 1.880, v Braslovčah 197, v Preboldu 240, na Vranskem 169 in v Taboru 17 kilogramov. Veliko se je nabralo tudi zavržene električne in
inštruktorju tai chija Richardu Farmerju, ki deluje v angleškem centru Rising Dragon Tai Chi. Tai Chi Shibashi je sklop preprostih vaj, ki predstavljajo most med Tai Chi Chuanom in Chi Gongom. Vaje so varne in preproste, hitro se jih lahko naučimo in blagodejno vplivajo na naše telesno počutje. Zaradi mehkobe so idealne za starejše. Z njimi dosežemo prožnost dojenčka, modrost modreca in mir globokega ribnika. Nosilec projekta CVŽU Savinjska je UPI Ljudska univerza Žalec. Partnerske organizacije, med njimi je tudi Medobčinska splošna knjižnica Žalec, s pomočjo finančnih sredstev Evropskega socialnega sklada zagotavljajo vsem prebivalcem na območju Spodnje Savinjske doline brezplačno kakovostno informiranje in svetovanje za izobraževanje in poklic ter dostop do novih oblik učenja s posebnim poudarkom na neformalnem učenju. T. Tavčar
Pri zbiranju nevarnih odpadkov na Gomilskem
elektronske opreme, in sicer v Žalcu 1.470 kilogramov, na Polzeli 480, v Preboldu 322, v Taboru 50 in v Braslovčah 30 kilogramov. Največ baterij in akumulatorjev so zbrali v žalski občini, kar 519 kilogramov, v Prebold 111, na Vranskem 145, na Polzeli 65 kilogramov itd. Veliko se je nabralo tudi odpadnih olj, in sicer v Žalcu
2.310 kilogramov, v Braslovčah 580, na Vranskem 350, na Polzeli in v Preboldu pa po 200 kilogramov.
Največ nevarnih odpadkov v kilogramih na prebivalca so zbrali na Polzeli, 0,65 kilograma, v Žalcu 0,45, na Vranskem 0,40, v Braslovčah 0,41, v Preboldu 0,26 in v Taboru 0,17 kilograma. T. Tavčar
103 krvodajalci v Žalcu
Območno združenje Rdečega križa Žalec in KO RK sta pripravila letošnjo deseto krvodajalsko akcijo, ki je potekala v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec. Kri so namenili za Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana.
Akcije so se udeležili 103 krvodajalci, kar je po mnenju organizatorjev zadovoljivo. Naslednja, enajsta in tudi zadnja v tem letu, bo 26. novembra, kri pa boste lahko od 7. do 11. ure darovali v prostorih Gasilskega doma Prebold.	T. T.
Univerza v enajsto leto
V novo šolsko leto, že enajsto po vrsti, je septembra vstopila tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec. Najprej so v Žalcu pripravili posvet vodstva društva z animatorji osemindvajsetih študijskih skupin.
Naloge animatorjev so pred-
Lidija Koceli pri Tai Chi Shibashiju
vsem povezovanje skupine z vodstvom društva, medsebojno obveščanje, animiranje članov za udeležbo na prireditvah in podpora mentorjem pri organizaciji študijskega dela.
Program je vsako leto obogaten z novimi vsebinami. Posebna skrb vodstva je namenjena tudi zagotavljanju skupin za začetnike (posebej v jezikovnem in računalniškem izpopolnjevanju), kar nenehno širi krog občanov, ki v društvu najdejo priložnosti za pridobivanje novih znanj in prijetno druženje z vrstniki. Posebna pozornost je posvečena tudi odpiranju univerze v širšo družbeno skupnost tako na ravni občine kot na državni ravni.
Predsednica Marija Masnec je v uvodu programa za to študijsko leto zapisala: »Izkušnje enajstih let delovanja so pokazale, da je izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju ne le pomembno, ampak tudi koristno, saj z učenjem in druženjem bogatimo kakovost življenja.«	L. K.
m 1	Beljenje notranjih površin in fasad DFfllfflll Dekorativni opleski Cl yiUV Izdelava izolacijskih fasad	
1	DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO	1
s	LIK0PLESKARSTV0 ANDREJ TERGLAV, s. F	».
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si		
Kanalizacija in ostala infrastruktura
Dan godbeništva tokrat o mladih
S slovesnosti pri gasilskem domu v Sv. Lovrencu
V petek popoldan je bilo pri gasilskem domu v Sv. Lovrencu zelo slovesno. Namenu so namreč uradno predali vse pridobitve na področju komunalne in cestne infrastrukture, urejene v zadnjih letih. Slovesnosti se je udeležilo veliko krajanov, delavcev, ki so izvajali dela, in drugih go-
stov, med katerimi sta bila tudi župan Vinko Debelak in župnik Damjan Ratajc, ki je opravil tudi blagoslov.
Poleg pločnikov, posodobljenih cest in cestnih odsekov so ta dan uradno predali namenu tudi del kanalizacije, zgrajene v okviru projekta Varovanje povodja v Občini Prebold, ki je v 85 % deležu
Matic nagrajenec
Matic s svojo učiteljico in mentorico Damjano Lukman
Matic Herodež s Podružnične osnovne šole Trnava je postal letošnji nagrajenec slovenske znanstvene fundacije, ki je že maja letos v okviru 16. slovenskega festivala znanosti objavila nagradni natečaj likovnih del na temo žuželke. S to tematiko je slovenska znanstve-
na fundacija proslavila leto 2010 kot mednarodno leto biotske raznovrstnosti.
Najpogostejši motivi pri upodabljanju žuželk so bili metulji, pajki in čebele. Na natečaj je prispelo 775 likovnih del, od tega 699 osnovnošolskih in eno izmed njih je bilo tudi delo Matica Hero-deža, ki je narisal pajka kri-ževca. Njegovo likovno delo, ustvarjeno s flomastrom, je nastalo pod mentorstvom njegove učiteljice Damjane Lukman, med vsemi 699 likovnimi deli pa je z njim osvojil drugo mesto in prejel knjižno nagrado.
Maticu so priznanje in nagrado podelili na festivalu znanosti v Štihovi dvorani Cankarjevega doma konec septembra v Ljubljani. Na slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora RS, je bil povabljen skupaj s svojo mentorico.	D. N.
Indukcijska zanka v knjižnici
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec gredo v korak s časom, redno sledijo tehničnim novostim in si prizadevajo, da bi se čim bolj približali različnim uporabnikom, tudi tistim s posebnimi potrebami.
Zagotavljajo pogoje, ki izenačujejo različne skupine ljudi pri rabi in uporabi knjižnice. Do zdaj so knjižnični fond skrbno in premišljeno dopolnjevali z glasbenimi knjigami, knjigami z večjimi črkami in knjigami, ki so napisane tudi v Braillovi pisavi - žal je teh še veliko premalo na tržišču. Na ta način so knjižnico približali tistim, ki slabše vidijo. Tokrat pa so poskrbeli za tiste, ki imajo težave s sluhom. Odločili so se za nakup indukcijske zanke, ki omogoča naglušnim uporabnikom slušnih aparatov slišati oddaljene zvoke čisteje, saj zmanjša oziroma izključi hrup iz okolja. Indukcijska zanka je žica, ki je v prostoru priključena na vir zvoka, zaradi nje pa uporabniki slušnih aparatov jasno slišijo prireditev. Navadno poteka po tleh ali pod stropom in jo napaja ojačevalnik zvoka, ki dobiva signal iz mikrofona. Sistem indukcijske zanke omogoča, da znotraj površine, ki jo zanka obkroži, lahko posluša večje število naglušnih oseb. Za tehnično izvedbo je poskrbel Tomislav Zupanc, s. p., Žalec. Cilj, ki ga želijo ustvariti s projektom, je postati čim bolj prijazni tudi invalidom in jim omogočiti dostopnost do storitev, ki jih ponujajo v knjižnici. T. T.
Udeleženci dneva godbeništva so si ogledali tudi vajo Mladinskega pihalnega orkestra GŠ Žalec, na začetku jih je pozdravil predsednik ZSG Tone Urbas
sofinanciran z evropskimi sredstvi. Kot nam je povedal vodja tega projekta Franc Škrabe, gre v tem delu vasi za okrog 1000 m zgrajene kanalizacije, poleg tega pa tudi za ostalo cestno infrastrukturo, od javne razsvetljave, pločnikov, zarobničenja cest, do položitve dela nizkonapetostnega kabla in obnove okrog 500 m vodovoda. Vrednost projekta za Sv. Lovrenc znaša pol milijona evrov, za že opravljena dela je bilo porabljenih okrog 300 tisoč evrov, zgraditi pa je potrebno še odsek kanalizacije, ki povezuje zgornji del Prebolda s Sv. Lovrencem, in del kanalizacije v sami vasi.
Na slovesnosti, ki jo je vodila Andreja Kumer, je vsa opravljena dela v vasi povzel predsednik vaškega odbora in od letos dalje tudi občinski svetnik Ivan Žličar. Skupaj z njim sta slavnostni trak novih pridobitev prerezala najstarejša krajanka, 93-letna Milka Marušič, in župan Vinko Debelak. Uradnemu delu je sledilo druženje v dvorani gasilskega doma. D. N.
Zveza slovenskih godb organizira vsako leto v drugem kraju dan godbeništva. Letos so se predstavniki godb zbrali v Žalcu. Tokrat so razglabljali o tekmovanju šolskih in mladinskih orkestrov ter glasbenem razvoju mladih.
Dan godbeništva je eden od vsakoletnih osrednjih dogodkov Zveze slovenskih godb, ki je namenjen predstavitvi posameznih dejavnosti, glasbenim novostim in iskanju novih mo-
žnosti, novih oblik ter poti v slovenskem godbeništvu. Člani zveze, ki ji predseduje Tone Urbas, so se najprej zbrali v večnamenskem prostoru v Domu II. slovenskega tabora Žalec, kjer so obravnavali in sprejeli programe komisij. V nadaljevanju so si v dvorani glasbene šole ogledali vajo Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec, v Domu II. slovenskega tabora Žalec pa je sledila okrogla miza o mladin-
skem godbeništvu. Kot je povedal Tone Urbas, se zavedajo, da morajo skrbeti za mlade godbenike, ki bodo ohranjali tradicijo godbeništva v Sloveniji. Zelo pomembno vlogo pri tem imajo glasbene šole, ki so doslej edine organizirale tekmovanja šolskih oziroma mladinskih pihalnih orkestrov. Prihodnje leto bo tudi Zveza slovenskih godb organizirala prvo takšno tekmovanje, ki bo 9. aprila v Ljubljani.	K. R.
Vse več vrst zasvojenosti	Obnovili zaobljube
Zakonski pari na slovesnosti
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s sedežem v Žalcu je prejšnji četrtek in petek v prostorih Mestne skupnosti Žalec pripravilo izobraževanje in delavnico po projektu Mednarodni dan brez cigaret in zasvojenosti.
Delavnica je bila namenjena odraslim, šolarjem, dijakom pedagoškim, zdravstvenim in svetovalnim delavcem in drugim, ki želijo spoznati problematiko kajenja, alkohola, drog
in drugih zasvojenosti. Kot je povedala predsednica društva Viktorija Rehar, je vse več pogojev za različne zasvojenosti, zato je potrebno neprestano pridobivati nova znanja. V dveh dopoldnevih so številnim udeležencem delavnice na temo vloga zasvojenosti in preprečevanja predavali dr. Nuša Konec, na temo krepitev samokontrole prof. dr. Gordana Pavlekovič in na temo vloga šole na področju preventive drog Fani Čeh z Zavoda za šolstvo RS. T. Tavčar
V polzelski župniji že več let proslavljajo okrogle obletnice zakonskih zvez vsi pari hkrati. Na sobotni slovesnosti se je v župnijski cerkvi zbralo 57 parov. Anica in Stanko Košec sta proslavila biserno poroko, torej 60 let zakonske zveze.
Trije pari so proslavili 55 let zakonske zveze, in sicer Nada in Vinko Derča, Cvetka in Anton Mešič ter Marija in Rudi Pečnik. 50 let zakonske zveze, zlato poroko, pa je praznovalo šest parov, in sicer Jožica in
Alojz Basti, Ljudmila in Vlado Krajnc, Frančiška in Alojz Lomšek, Josipina in Andrej Korber ter Margareta in Franc Šlogar.
Slavje so začeli s sveto mašo, med katero so zakonci obnovili svojo zakonsko zaobljubo in poleg blagoslova prejeli vrtnico in voščilo. Na slovesnosti so sodelovali vsi polzelski cerkveni zbori in skupine, ki so s tem izkazali tudi čast zavetnici cerkvenega petja, zborovodij in organistov, sveti Ceciliji, ki goduje 22. novembra.	T. Tavčar
Del udeležencev predavanja dr. Nuše Konec
Razdelili 45 ton hrane
Območno združenje Rdečega križa Žalec, ki združuje 16 krajevnih organizacij, je na zadnjem letošnjem razdeljevanju hrane iz intervencijskih zalog Evropske skupnosti razdelilo 45 ton osnovnih živil.
Upravičenci te pomoči so prejeli sladkor, moko, testenine, riž in mleko. Hrana seje razdeljevala glede na število oseb, upravičenih do te pomoči, tako da so družine z več člani prejele toliko
kilogramov več hrane. Poleg hrane iz teh intervencijskih zalog pa so na Rdečem križu razdelili še 160 prehrambnih paketov in pralni prašek (3 kg) družinam s šoloobveznimi otroki.
Do konca leta bodo pripravili še eno akcijo razdeljevanja hrane in pralnega praška vsem, ki so potrebni tovrstne pomoči. Ta pomoč bo iz sredstev FIHO, razdelili pa bodo okrog 370 paketov.	D. N.
Naročnik: Brigita Jevnikar s.p.
Med najbolj zelenimi občinami leta tudi Vransko in Žalec
Predstavniki nagrajenih občin na električnih motorjih - skuterjih (od leve proti desni: župan Občine Bled Janez Fajfar, direktorica Občinske uprave Vransko Jadranka Kramer in podžupan Občine Velenje Srečko Meh)
Prejšnjo sredo so na Vranskem razglasili zmagovalce prvega natečaja za najbolj zeleno občino. To je nov projekt Fit medie iz Celja, ki je tudi nosilec blagovne znamke Zelena Slovenija. Pri izvedbi natečaja so sodelovali Ministrstvo za okolje in prostor, Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, med tremi najbolj zelenimi občinami pa je tudi Občina Vransko, ki je zmagala v kategoriji do 5.000 prebivalcev.
Na prireditvi sta zbranim predstavnikom občin in dru-
gim strokovnjakom s področja varstva okolja spregovorila dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja RS, ki je opozoril na problematiko zmanjšanja kmetijskih zemljišč, ohranjanja zelenih površin in sanacije najbolj onesnaženih kotlin v Sloveniji, ter dr. Marko Komac, direktor Geološkega zavoda Slovenije, ki je v luči nedavnih poplav in plazov strokovno osvetlil različne vidike protipoplavne varnosti v Sloveniji, erozije tal in preprečevanje plazov.
Na letošnji, prvi natečaj za najbolj zeleno občino v Slo-
veniji se je prijavilo 47 občin, od tega 8 mestnih, 14 malih in 24 srednjih velikih občin. Strokovna komisija, ki jo je vodil dr. Dušan Plut, ni imela lahkega dela. Sestala se je na Ministrstvu za okolje in prostor ter analizirala vsebino odgovorov občin o njihovih okoljskih prizadevanjih za trajnosti razvoj. Občine so odgovarjale na vprašanja o upravljanju z odpadki in vodami, o energetski varčnosti, prostorskih načrtih, zelenih površinah in aktualnih okoljskih temah v lokalnih skupnostih. Na podlagi odgo-
vorov in drugih podatkov je Komisija za priznanja in nagrade za leto 2010 nominirala: v kategoriji mestnih občin MO Ljubljana, MO Murska Sobota in MO Velenje, v kategoriji občin z več kot 5 tisoč prebivalci Bled, Kranjsko Goro in Žalec ter v kategoriji z manj kot 5 tisoč prebivalci občine Dobrna, Kostanjevica na Krki in Vransko. Nagrade kot najbolj zelene občine pa so prejele Mestna občina Velenje, Občina Bled in Občina Vransko. Te so kot nagrado prejele motorje - skuterje ne električni pogon. T. Tavčar
Razvoja ne bo brez varovanja okolja
Na prvi natečaj za najbolj zeleno občino v Sloveniji sta se prijavili in visoko uvrstili dve spodnjesavinjski občini, ki sta se na podelitvi tudi predstavili. Občina Vransko je med občinami do pet tisoč prebivalcev osvojila prvo mesto, žalska občina pa se je uvrstila med prve tri v kategoriji nad pet tisoč prebivalci.
Predsednik strokovne komisije, ki je ocenjevala občine, dr. Dušan Plut, je o namenu natečaja in kriterijih za izbor najbolj zelenih občin povedal: »Svetovne izkušnje kažejo, da je okoljsko delovanje na lokalni in regionalni ravni najpomembnejše. Prvič zaradi tega, ker se vključujejo prebivalci lokalnih skupnosti, drugič pa zaradi tega, ker je lažje uskladiti okoljske, razvojne in socialne cilje. To je bil tudi razlog, da smo se lotili te akcije. Kriteriji so zelo pestri. Izbrali smo tiste, ki se jih da številčno ovrednotiti in preveriti. Uporabljali smo podatke občin, tudi anketni vprašalnik je bil poslan vsem občinam, podatke Statističnega urada RS, Ministrstva za okolje in prostor RS, Biotehnične fakultete, Filozofske fakultete, torej vse za nas relevantne raziskave. Delo komisije je bilo zelo naporno, ker so bili predvsem nominiranci, torej po tri občine iz posameznih skupin, zelo skupaj in smo morali upo-
rabiti še dodatne kvantitativne kazalce, da smo lahko izluščili zmagovalca. Zame so zmagovalci vsi, ki so sodelovali, kdo je dobil nagrado, pa je odločal fotofiniš.«
In kaj pridobi občina z nazivom najbolj zelena občina leta? Bo natečaj potekal vsako leto? »Predvsem pridobi sloves občine, ki ji ni vseeno, kakšna je kakovost življenja, kajti osebno sodim, da bo kakovost življenja postala pomembnejša kot samo ozki razvojni cilji. Kako bo akcija potekala v prihodnje, se bomo še dogovorili. Vsekakor bomo nadaljevali, vendar mislim, da bo vsako leto težko ponoviti natečaj, kajti v enem letu se na okoljskem polju večji premiki ne dogajajo,« je povedal dr. Plut.
Verjetno pa je res tudi to, da bi občine želele izvesti več ekoloških projektov, a zanje nimajo
denarja. »Smo v obdobju, ko si občine res ne morejo več privoščiti, da bi bile označene kot okoljsko neprijazne. Sodim, da je to tudi z vidika investiranja izredno pomembno. Po mojem prepričanju nas zdaj čaka zelo naporna naloga uskladiti ekonomske in okoljske kriterije. Kar pa seveda pomeni, da bomo morali pri investicijah to okoljsko ceno vgraditi v razvojne projekt#.«
Marko Krajnc, direktor Energetike Vransko, d. o. o., ki
je v stoodstotni občinski lasti, je o zeleni usmeritvi Občine Vransko povedal: »Občina Vransko je na vseh področjih zelo ekološko osveščena, tako kar se tiče prebivalcev in še posebej mladih generacij, saj imamo ekošolo, pa tudi kar zadeva pilotne projekte. Imamo daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso za celoten kraj Vransko, raziskovalno sončno elektrarno in pilotno napravo za termično obdelavo odpadkov, ki je pomanjšana verzija Toplarne Celje, ki jo je izdelalo podjetje KIV Vransko. Razvili smo solarno svetilko, postavili pa bomo tudi nove hibridne polnilne postaje za polnjenje električnih vozil izključno na uporabo alternativnih virov energije. Občina Vransko je vključena v projekt varovanja voda povodja Savinje, celoten kraj Vransko je pokrit s kanalizacijskim sistemom in la-
PTb/ro
M 1 računovodski servis
RS biro, d. o. o., PE, Ul. heroja Staneta 9, 3310 Žalec, tel.: ' J1 »	faks: 73	, e-naslov: info@rs-biro.si
Bliža se čas taključnih računov.
Ne veste, kako optimizirati davčno osnovo?
Predvsem pa ... ali želite hitro in uspešno računovodstvo?
RS Biro je rešitev za vas!
AKTUALNO: Nudimo pomoč pri sestavi projektov za RAZISKAVE in RAZVOJ

|Z>IKf=»
Marko Krajnc, direktor Energetike Vransko
stno čistilno napravo. V drugem letu začenjamo s projektom priključevanja treh novih naselij na kanalizacijsko omrežje in novo čistilno napravo. Nadgradili bomo tudi sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso s sprejemniki sončne energije, ki bodo pokrivali potrebe po sanitarni vodi za celotno Vransko, torej izključno s pomočjo sončne energije. Naj omenim še gradnjo naselja pasivnih hiš. Ljudje so zelo osveščeni tudi glede ravnanja z odpadki, organizirano imamo ločeno zbiranje odpadkov, vključeni pa smo tudi v Regijski center za ravnanje z odpadki.«
V predstavitvenem filmu Občine Žalec o njenih ekoloških prizadevanjih so med drugim poudarili, da je letos v že 17. vsakoletni akciji čiščenja okolja in akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu sodelovalo prek
1000 udeležencev. Občina je vključena v najnaprednejši sistem ravnanja z odpadki v državi, v njej je tudi več kot sto ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov, obratuje zbirni center za odpadke, prvi pa so tudi uvedli financiranje odvoza in odlaganja salonitnih strešnih kritin. Izvaja se projekt razširitve čistilne naprave, gradijo primarne in sekundarne kanalizacijske sisteme, podružnični osnovni šoli Ponikva in Trje pa imata vgrajeni mali čistilni napravi. Za zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo so pred petimi leti pripravili program menjave svetilk in ga izvedli v treh letih. Letos so poskusno postavili tudi dve svetilki na solarne celice. Občanke in občane pozivajo k okoljsko prijaznem ravnanju z raznimi publikacijami. Najmlajšim za zbran papir in izrabljene baterije vsako leto podelijo denarne nagrade. Občina prek javnih razpisov financira dejavnost okoljskih društev, iz proračunskega denarja je uredila več učnih poti. Veliko skrb namenja tudi čistemu urbanemu okolju, za gredice z rožami in zasaditve dreves.
Uvrstitev med prve tri ekološko najbolj osveščene občine v kategoriji nad 5.000 prebivalci, je župan Občine Žalec Janko Kos komentiral: »Uspeh je fantastičen, med 24 nominiranimi občinami smo se uvrstili med
Janko Kos, župan Občine Žalec
prve tri, kar kaže odnos naše občine do okolja. Čestitam vsem, ki so zaslužni za to, to pomeni občanom, podjetjem, vsem javnim zavodom, društvom, občinski upravi, ki skrbijo za to, da bi bila občina ekološko naravnana in ljudem prijazna. Še bolj si bomo prizadevali za to, da bodo vse šole v občini dobile naziv ekošola, da bomo dokončali čistilno napravo in kanalizacijo, načrtujemo postavitev postaje za polnjenje vozil na električni pogon, še več osveščanja mladih po šolah, predvsem pa da bi mlajši, ki po mojem mnenju to naravnanost do okolja bolje razumejo, naučili svoje starše in stare starše, kako biti prijazni do okolja. Vsekakor bomo več delali na tem, kako zmanjšati količine odpadkov. Naša želja pa je tudi, kako bi naredili nov zbirni center ravnanja z odpadki, vendar pa je to povezano z velikimi sredstvi.« K. R., foto: T. T.
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
--	__	KATASTER KOM. NAPRAV,
MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
G PS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si
OB PREDLOŽITVI TEGA OGLASA VAM V MESECU NOVEMBRU IN DECEMBRU 2010 NUDIMO 10% POPUST NA NAŠE STORITVE.
Ar_J
Televizijski signali od zdaj digitalni
Klasične antene bodo le še spomin
Digitalizacija je sinonim za sodobno in kakovostno. Dosegla je tudi televizijske frekvence (radijske bo tudi kmalu) in od 1. decembra letos bodo namesto analognih televizijskih signalov z oddajnikov prihajali le še digitalni. Težave zaradi tega lahko imajo tisti gledalci, ki TV-programe sprejemajo preko sobnih oziroma strešnih anten, če njihovi tele-
vizorji nimajo že vgrajenega digitalnega pretvornika oziroma do sedaj niso kupili zunanji digitalni sprejemnik.
Zaradi spremembe analognih v digitalne televizijske signale ne bodo imeli nobene skrbi gledalci, ki so priključeni na kabelsko televizijo ali televizijske programe sprejemajo preko internetnega protokola. Ob prehodu na
digitalno oddajanje TV-si-gnalov Zakon o digitalni radiodifuziji ministrstvu za visoko šolstvo in tehnologijo nalaga, da socialno šibkejšim sofinancira nakup sprejemnikov za digitalno televizijo, torej digitalnih pretvornikov. Ministrstvo je že konec junija pisno pozvalo socialno šibke, ki so opravičeni plačevanja RTV-prispevka, da izpolnijo vprašalnik, na podlagi katerega jim je ministrstvo omogočilo brezplačen prejem digitalnega pretvornika. Ker se je nato število prejemnikov denarnih socialnih pomoči še povečalo, je ministrstvo poziv ponovilo jeseni (drugi rok se je iztekel 18. novembra). Mimogrede, oktobra je bilo na območju pristojnosti Centra za socialno delo Žalec okrog 1200 prejemnikov denarne socialne pomoči. Ker na ministrstvu za visoko šolstvo in tehnologijo predvidevajo, da obseg nakupljenih digitalnih pretvornikov ne bo zadostoval, bodo tem upravičencem nakup digitalnega pretvornika sofinancirali v višini 50 evrov.
In kaj prinaša digitalizacija? Gledalci pričakujejo kakovostnejšo sliko, kar pa ni nujno. Vsaka pretvorba signala lahko pomeni manjšo kakovost. Zato je pomembno, da ie tudi televizijska produkcija programa v celoti digitalna, da ni kakšnih težav pri prenosu signala preko oddajnikov, prav tako pa je dejstvo, da se pri
Ste že popravili podatke o vaših NEPREMIČNINAH?
Zakaj bi plačevali preveč davka?
Pravočasno odpravite napake v uradnih evidencah!
Nudimo vam svetovanje na področju evidentiranja nepremičnin, geodetske storitve, projektiranje in posredovanje z nepremičninami.
03/710 38 10
Šlandrov trg 11, 3310 Žalec
(med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender)
Kupon za BREZPLAČNO
popravo podatkov za potrebe davka
kupon je veljaven do 25. decembra 2010
OBČINA ŽALEC
objavlja
na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije razpis za podelitev nagrad in priznanj
INOVATOR LETA 2010
v kategorijah: patenti,
izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov.
Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - avtorji, katerih inovacije so razvite na območju Občine Žalec.
Prijave na razpis sprejema do 17. januarja 2011 Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec.
Prijava na razpis mora vsebovati:
-	ime in priimek ter naslov inovatorja,
-	naziv in popolni opis realizirane inovacije z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje,
-	slike, načrte in opis prijavljene inovacije,
-	stopnjo realizacije inovacije.
Prijavitelji oddajo prijavo v obliki kratke pisne vloge s podpisom avtorja in s priloženo elektronsko verzijo kompletne prijave s podrobnim opisom inovacije v pdf formatu oz. formatu, ki ne dopušča spreminjanja vsebine prijave. Vloga mora biti oddana.v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ - RAZPIS INOVATOR LETA«.
Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval župan Občine Žalec, bo vloge obravnavala do najkasneje 31. januarja 2011.
STROZER, KLEPARSTVO INI MONTAŽA, D.O.O.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, CSM: 041 690 023, 041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA.
POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
Z vami že 28 let
večini sedanjih televizorjev digitalni signal v televizorju ponovno spremeni v analognega ... In kaj so prednosti digitalne tehnologije, pri kateri se zvok in slika prenašata
Do zdaj je pomenila ena televizijska frekvenca en televizijski kanal oziroma program, po novem bo na eni frekvenci več kanalov, štiri do celo deset, kar je odvisno od načina
tudi slabšo kakovost). Del frekvenčnega spektra, ki ga bo tako pridobila, bo država namenila mobilnim operaterjem za dostop do širokopasovnega dostopa. K. R.
S polj tudi v podtalnico
Iz vodovodnih pip lahko priteče tudi voda, ki zaudarja po gnojnici. To se je
8.	novembra proti večeru zgodilo na Vranskem, zaradi česar so morali občani Vranskega in dela Braslovč vodo pred uporabo v prehrambne namene prekuhati. Kot kaže, je do onesnaženja prišlo v stiku med javnim in lokalnim oziroma zasebnim vodovodom.
Zaradi onesnaženja vodnega vira Merince pri Vranskem je bila voda oporečna v vodovodnem sistemu Vran-sko-Polzela. Vodo je bilo potrebno prekuhati pred uporabo v prehrani v naseljih Vransko, Brode, Čeplje, Stopnik, Prekopa, Kapla, Šmatevž, Kamenče, Glinje, Sp. Gorče, Podvrh, Rakovlje in Braslovče. Delavci žalskega javnega komunalnega podjetja so onesnaženi vir takoj izločili iz vodne oskrbe, očistili vodovodni sistem ter vzorce vode poslali na analizo.
Po besedah direktorja JKP Žalec Matjaža Zakonjška je prišlo do onesnaženja vo-
dnega vira Merinca 2 zaradi gnojnice, ki jo kmetje v tem času polivajo po travnikih in poljih. Ta vodni vir napaja zasebni, lokalni vodovod, pred časom pa so viške iz tega vira zajemali tudi v javni vodovod, vendar so nato z ventilom zaprli dovod do javnega vodovoda in voda ni prihajala do zbiralnika Vransko. Zakaj je pred dnevi kljub temu prišlo do onesnaženja, ni znano, saj tamkajšnji prebivalci trdijo, da ventila ni nihče odpiral. Delavci Javnega komunalnega podjetja Žalec so fizično odrezali ta lokalni vodovod od javnega omrežja, povečali kloriranje in prečistili vodovodno omrežje, tako da je prišlo do onesnaženja samo na območju Vranskega in dela Braslovč.
Matjaž Zakonjšek ob tem ponovno opozarja, da voda zasebnih oziroma lokalnih vodovodov ni pod zadovoljivim nadzorom, zato bi bilo najbolje tudi omenjeni vodovod priključiti na javno omrežje. S tem pa se krajani do zdaj niso strinjali.
Pa še to: eno je posipanje polj s hlevskim gnojem, drugo pa praznjenje greznic in zlivanje te vsebine na kmetijske površin. Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, med drugim nalaga Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, da mora za stavbe v naseljih brez kanalizacije ali stavbe izven naselij zagotoviti redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi. Tak prevoz lahko opravijo le prevozniki z ustrezno registracijo in sklenjeno pogodbo s komunalnim podjetjem (na spletni strani JKP-zalec.si je navedenih šest prevoznikov). To seveda ni brezplačno, praznjenje greznice in prevoz zaračuna prevoznik, JKP Žalec pa na osnovi cenika komunalnih proizvodov in storitev za čiščenje gošč za gospodinjstva 15,96 evra na kubični meter (brez DDV) in za gospodarstvo 26,27. K. R.
Ko mi je sosed povedal, da že več kot 10 let uporablja toplotno črpalko Termotehnika Kronovšek,
in da si je samo iz prihrankov lahko zamenjal gospodinjske aparate, se nisem mogel upreti misli, da tudi sam kupim toplotno črpalko.
Ko pa mi je povedal, da več kot 500 črpalk letno izvozijo tudi v Avstrijo in Nemčijo in nekaj celo v daljno Novo Zelandijo,
me je prepričal o izvrstni kvaliteti.
Še isti dan sem odšel k njim, kjer so mi prijazno in strokovno svetovali in dogovorili smo se za toplotno črpalko za ogrevanje cele hiše.
Zdaj vem, da bom na ta način, v enakem času kot sosed,
lahko prihranil za spodoben avto.
f
termotehnika
Najvecji proizvajalec toplotnih črpalk z vami že 20 let !
v Sloveniji
KRONOVŠEK
•	Samostojne toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode
različnih izvedb in moči (preko 3000 kosov/leto)
•	Ogrevalne toplotne črpalke za ogrevanje objektov in pripravo
tople sanitarne vode, primerne tako za individualne hiše kot tudi za večje objekte (šole, poslovne stavbe...)
•	Znatni prihranki pri ogrevanju, do 70%
> Zmanjšanja emisij C02 do 60 %
•	Odziven in strokoven servis ter podpora
Izkoristite akcijo v decembru, kjer boste deležni osebnih popustov !
TČ voda /voda: do 2.000 EUR TČ zemlja/voda: do 2.000 EUR
Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke TČ zrak/voda: do 1.500 EUR
.TČ za sanitarno vodo: do 250 EUR,
Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel. 703 16 20, 703 16 26 www.termotehnika.com
Razvojna agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - DECEMBER 2010
JAVNI RAZPISI V TEKU
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 24. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. št.: 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis Garancije za tehnološke projekte (Pl TP) (Ul. RS, št. 113/09). Informacije: Bojana Mikeln 02/234 12 74, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
III. javni razpis za ukrep 142 - Podpora za ustanavljanje in delovanje skupine proizvajalcev na področju ekološke pridelave in predelave ter proizvodnje zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost) za leto 2010 (Ul. RS št. 90/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: ARSKTRP, tel. št.: 01/580 77 92, od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 15.30 in petek od 8.00 do 14.30, ali na e-naslov: aktrp@gov.si.
III. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št.
2 - Izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov (Ul. RS št. 62/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. št. 01/580 77 92.
Javni razpis za ukrep 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (Ul. RS št. 49/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. št. 01/580 77 92.
Javni razpis za ukrep 311 Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. št. 01/580 77 92.
Javni razpis za ukrep 321 Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. št. 01/580 77 92.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Javni razpis za program »zaposli.me/spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb« (Ul. RS, št. 22/10). Roki: 26.
11., 31. 12. 2010 in 28. 1. ter 25. 2. 2011. Informacije: Martina.Stanonik@ess.gov.si.
Ostale informacije
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
CVŽU
SAVINJSKA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN SPORT
- A*
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija
Evropski socialni sklad
Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«.
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti:
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče Žalec
Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja.
Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si.
Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
Navedene dejavnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo RS.
V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi naslednje brezplačne storitve:
•	Osnovno svetovanje, ki je povezano z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij, razvojem poslovnih idej, uporabo različnih podpornih inštrumentov, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov in usmerjanje k državnim vzpodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva, in s tem povezano izvedbo postopkov registracij gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov.
•	Osnovno svetovanje, ki je povezano s poslovanjem in razvojem podjetij, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih instrumentov in usmerjanje k državnim vzpodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva.
•	Izvedbo postopkov statusnih sprememb ali izbrisa gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov.
Za mlade, potencialne podjetnike, delujoča podjetja in ostale zainteresirane organiziramo in izvajamo različne informativno-promocijske in izobraževalne dejavnosti.
Razvojna agencija Savinja sodeluje kot partner znotraj EU-projekta »SURF Nature«, ki se financira v okviru programa Interreg IV C in si prizadeva izboljšati možnosti financiranja projektov s področja ohranjanja narave in biotske pestrosti, v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). V projekt, ki traja med januarjem 2010 in decembrom 2012 in katerega skupna vrednost je 1.584.766 EUR,, se je vključilo 14 partnerjev iz 10 držav EU.
Projekt vodi avstrijska agencija za okolje, upravlja pa WWF iz Nemčije. Poleg osnovnega cilja, izboljšati financiranje projektov s področja ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti s pomočjo sredstev ESRR, se bo v sklopu projekta razvila podporna mreža strokovnjakov, izvedene bodo analize dobrih praks znotraj sodelujočih držav partneric, pripravljene in izvedene bodo številne delavnice, poskrbljeno pa bo tudi za usposabljanja na obravnavanem področju.
Imaš idejo/projekt?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in savinjske regije.
Skladnost vaših projektov/idej z razvojnimi načrti lokalnega in širšega okolja je običajno pogoj za njihovo realizacijo, v dogovoru z vami pa vam bomo svetovali pri iskanju finančnih virov v okviru evropskih in domačih razpisov.
POVABILO V MESECU NOVEMBRU 2010
•	Torek, 30.11. 2010, ob 16. uri v prostorih ZZG Žalec, organizator RA Savinja Žalec, delavnica »ZASLUŽITE S PRODAJO PREKO SPLETA«.
Uvodoma bo podporne storitve podjetništvu, ki jih vsem zainteresiranim nudimo v RA Savinja, predstavila direktorica Danica Jezovšek Korent. V okviru glavne teme delavnice »Povečajte promet za 45 % letno na račun spletne prodaje« pa vam bodo v nadaljevanju predstavljene naslednje vsebine:
-	zakaj je svetovni splet nepogrešljivo orodje vsakega uspešnega podjetja
-	prodaja storitev preko spleta
-	pravni vidiki spletne prodaje
-	oglaševanje na internetu
-	kako zgraditi seznam rednih strank
-	študija primera: Kako do 774 naročil mesečno (primeri iz prakse)
Delavnico bo vodil Sašo Goran Kastelic.
Za vse udeležence je delavnica brezplačna.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel. št.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani: http://www.ra-savinja.si.
40 tisoč sadik jablan
V Sadjarstvu Mirosan, d. d., po končanem spravilu jabolk nadaljujejo z izkopom sadik jablan. Letos so vzgojili okoli 300 tisoč sadnih sadik različnih vrst.
Sadike so namenjene v pretežnem delu domačemu trgu, tako za obnove sadovnjakov kakor tudi za ljubiteljske sadjarje. Prav za te so se še posebej potrudili in pripravili zelo pestro paleto različnih sadnih dreves in grmičevja, tudi malo bolj eksotičnega.
“V izvoz pa gredo predvsem sadike jablan za profesionalne sadjarje, teh bomo letos izvozih okoli 40 tisoč, in to v
Pri pripravi sadik jablan za izvoz
Holandijo, Belgijo, Italijo in Avstrijo, odpirajo pa se tudi tuji trgi za visoko kakovostne sadike pečkarjev in koščičar-
jev za vrtove,” je med drugim povedal tehnični direktor Sadjarstva Mirosan Vlado Korber.	T. Tavčar
Elektrike za 100 gospodinjstev
Nova sončna elektrarna na objektih Sadjarstva Mirosan
Pred časom so na Sadjarstvu Mirosan, d. d., v Kasazah pri Petrovčah priklopili na omrežje sončno elektrarno. Za to dejanje so se odločili zaradi odlične lege objektov in bližine transformatorske postaje. Za naložbo, vredno okoli 650 tisoč evrov, so pridobili del sredstev kot kredit Ekosklada, ostalo pa so pokrili iz lastnih virov. Pogodbo za izvedbo so sklenili s podjetjem Sol Navitas iz Celja, na strehah pa so nameščeni moduli domačega proizvajalca Bisol iz Latkove vasi.
Sončna elektrarna moči 231 kWp proizvede na leto okoli 250 MWh električne energije. To v celoti prodajajo v električno omrežje, energija pa zadostuje za pokritje potreb od 80 do 100 gospodinjstev. Poleg sadovnjakov, ki skrbijo za zmanjšanje količine C02 v zrak, je ta naložba še en prispevek k čistejšemu okolju.	T. Tavčar
Poziv zainteresirani javnosti
POSTANITE TURISTIČNI VODNIK
Savinjska dolina ima mnogo naravnih in zgodovinskih znamenitosti,.ki jih želimo pokazati obiskovalcem iz Slovenije in tudi od drugod.
Prosimo vas, če imate interes za vodenje po Spodnji Savinjski dolini - ste komunikativni, urejeni, imate čas tudi v dopoldanskih urah, govorite kakšen tuji jezik in se zanimate za zgodovino našega kraja, da oddate svojo prijavo.
Ob zadostnem številu prijavljenih kandidatov bomo izvedli tečaj za turistične vodnike, o tem pa vas bomo obvestili naknadno.
Prosimo vas, da se informativno prijavite na spletni strani www.zkst-zalec/turizem.si oziroma v TIC-u Žalec (Savinova hiša), Šlandrov trg 25, Žalec, po telefonu na številko 710 04 34, e-pošti: zkst.tic@siol.net ah osebno v času uradnih ur TlC-a Žalec.
■■■■■
Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. www.sz-atrij.si www.sloveniapropertyatrij.si
Celje I Ljubljanska cesta 20 | 03 426 3110
ŽALEC - center, starejša stanovanjska hiša , tlorisne velikosti cca 100 m2, z zasajenim | vrtom in bližino vse mestne infrastrukture.
Cena: 90.000 €
Info: 031 342 118,
drago.pokleka@sz-atrij.si
TABOR - TABORSKI GAJ. na lepi zeleni lokaciji v Taboru je zgrajeno naselje novih hišk - dvojčkov in trojčkov. Lokacija je izjemno atraktivna, saj je v bližini avtoceste LJ-CE in je od Celja oddaljena samo 22 km, od Ljubljane pa le 45 km. Gre za čudovito mimo okolje, primemo za vsakogar, ki se po napornem delu želi umakniti iz mesta in kvalitetno preživeti čas s svojo družino. V bližini je šola, vrtec, trgovina, pošta, kraj pa je primeren za številne rekreativne dejavnosti ter ima pestra družabna in kulturna dogajanja. Hiške so klasične gradnje do 5. faze, manjkajo jim samo še tla in vrata. Velike so okoli 120 m2. Zunaj je prostor za 2 avtomobila in terasa z vrtom. Imamo tudi konkurenčne ponudnike za fazo Analiziranja objektov, pomagamo pa vam lahko tudi pri ugodnem kreditiranju.
Cene (do S.gr.faze);
od 148.300 € do 165.577 6
(odvisno od lokacije in velikosti zemljišča)
Info:
031 360 072, 041 329 179 in 031 342 118
STÄDTISCHE
FINANČNO SVETOVANJE IZAVAROVANJA! POSLOVNE STORltVE
www.modra-tocka.sl
rOTOČKA
ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA
PLAČILO POLOŽNIC ZAVAROVALNIC:
I
ZAVAROVALNICA
f gr-i
SKLEPAMO
vse vrste zavarovanj, varčevanj in naložb POSREDUJEMO
vse vrste kreditov in ostalih bančnih storitev
STROKOVNO SVETUJEMO
v primeru škod in nezgod
SKRBIMO ZA POPOLN SERVIS
od sklenitve ponudb do poteka polic oz. pogodb
NUDIMO
vam poslovne in finančne storitve
j triglav J&a
BREZ PROVIZIJE!
OD PON. DO PET.: 08.00 - 18.00 OB SOBOTAH:	08.00-12.00
Potrudili se bomo, da boste z izbranimi zavarovanji, storitvami in informacijami kar se da zadovoljni.
SODELUJEMO TUDI Z:
WIENER -9 r*!
j GENERALI l? VZAJEMNA BKS Bank
PISARNA: 03 620 81 52
GSM: 031 381 490 - direktorica Claudija Hočevar E-MAIL: info<S)modra-tocka.si
DOBRODOŠLI PRI MODRI TOČKI! f
PE ŠEMPETER°Rimska c. 98a°SI- 3311 Šempeter v Savinjski dolini
Laznikovi nadgradili svoje kmetovanje Novi letnik napovedala mlada vina
® 03/712 12 80
El zkst.utrip@siol.net
Gregor Vovk Petrovski (skrajno levo) in Edvard Kužner (skrajno desno) na predstavitvi podjetja Vitica
»Vino je plemenit dar narave ter najbolj slavnostna in kulturna pijača za zmernega pivca. Zmerno pitje vina nam ponuja užitke, krepi telo, vedri duha in vliva optimizem.« Tako so med drugim zapisali v vabilu na enajsto predstavitev mladih vin v Vitici in dodali, da so mlada vina prva ljubezenska izkušnja, ki jo ima pivec z vinogradnikovimi strahovi, znojem in končnimi izdelki.
Na Celjskem so se promocije mladih vin, ki napovedujejo letnik, pred enajstimi leti lotili prav v podjetju Vitica, ki ima sedež v Gotovljah. Skupaj s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje, Hotelom Štorman in gostinci so uspeli prepričati ljudi, da so mlada vina pravi obet novega letnika vin, predvsem pa odlična priložnost za druženje. Tudi na enajsto predstavitev mladih vin, ki je bila 3. novembra v zimskem vrtu Hotela Štorman v Celju, je pri-
šlo veliko vinarjev in predvsem ljubiteljev vin. Obiskovalce je v prireditev poleg mladega rose-ja ponovno popeljala skupina Tristan, ki je poskrbela tudi za glasbene užitke.
Pokušnjo mladih vin sta vodila Gregor Vovk Petrovski iz Vitice in Edvard Kužner, profesor na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje ter svetovalec o vinih, obiskovalce pa sta nagovorila tudi direktorica Vitice Tanja Vovk Petrovski in gostitelj Zvone Štorman. Mlada vina z zanimivimi imeni, kot so Ranina, Mladič, Prvenec, Bejlo in Falot, so predstavili vinarji osebno in z njimi zbrane popeljali od Štajerske do Goriških Brd. Za podlago med degustacijo je s siri poskrbela kmetija Podpečan iz Galicije, saj sta vino in sir dobra prijatelja, pravijo poznavalci. Dobrote iz ekološko pridelane teletine je prispevala kmetija Jenšterle iz Rifnika.
Večer je bil namenjen pred-
vsem mladim vinom, za dijake Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje pa je bila to tudi odlična praktična izkušnja. Takšno sodelovanje med srednjo šolo in gospodarstvom je zelo pomembno, je poudaril ravnatelj šole Iztok Leskovar. Predstavitev mladih vin v Celju je pohvalil tudi direktor Slovenskega festivala vin Rado Stojanovič.
Ko govorimo o vinih, ne smemo mimo kulinarike. Tudi mlada vina so zelo primerna popestritev jedilnikov. Na predstavitvi v Celju so kuharji Hotela Štorman skupaj z dijaki ter učiteljem kuhanja Andrejem Vohom pripravili novembrsko kulinariko, katere rdeča nit je bilo zelje, seveda z domačimi kolinami. Pred vrati je namreč zima. Čeprav se ljudem zdi, da je leto vsakič krajše, trte obrodijo kljub muhastemu vremenu in vsako leto sklenejo krog truda, dela, plodov in prijateljstva.	K. R.
Dvočlanska uprava v Juteksu
Družina Laznik
V vznožju miklavškega hribovja, nedaleč od središča Tabora, na lepem ravninskem delu stoji kmetija družine Laznik, ki je usmerjena v živinorejsko proizvodnjo in predstavlja tudi osnovno dejavnost kmetije. Poleg reje krav dojilj in telet redijo tudi pitance za odkup. Letos pa so se odločili svojo dejavnost še razširiti, nadgraditi s predelavo in prodajo mesa na kmetiji. V ta namen so uredili novo predelovalnico s hladilnico, prodajni prostor s hladilno vitrino in prodajnim pultom, kar zahtevajo standardi Veterinarske uprave RS, ki redno izvaja nadzor dobre higienske prakse.
programa ( KOP), ki vključujejo integrirano pridelavo poljščin, kolobarjenje njivskih površin in sonaravno rejo domačih živali.
Ti ukrepi in izvajanje le-teh so redno vsakoletno nadzorovani s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Nadzor izvaja Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru. Na kmetiji vse poljščine, pridelane po tem okoljskem programu, pokrmijo živalim na kmetiji. Krave dojilje s teleti preživijo večino leta na prostem, pitanci pa v prosti reji v zračnih hlevih. Živali so tako zdrave, odporne proti boleznim, se dobro počutijo, kar
Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, smer metalurgija, Luka 1. letnik Fakultete za gradbeništvo v Mariboru, smer arhitektura, najmanjši Žan pa je dijak 1. letnika Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, smer tesar. Vsi sinovi so zelo pridni v šoli in tudi pri delu na kmetiji ter na področju društvenih dejavnostih, česar sta Adi in njegova žena še toliko bolj vesela. Upata pa, da bo kdo od sinov, ko bo čas za to, prevzel kmetijo.
Kot je povedal gospodar Adi Laznik, so se za dopolnilno dejavnost na kmetiji odločili zaradi vse težjih pogojev in razmer v kmetijstvu. Registrirana dejavnost predelava mesa in suhome-snih izdelkov je tako velik korak k dodatnemu zaslužku, hkrati pa tudi njihov prispevek h kakovostnejši in bolj zdravi prehrani. To je na slovesnosti ob odprtju poudarila tudi direktorica Kmetijske zadruge Savinjska dolina Darinka Piki, ki je zakoncema ob tej priložnosti izročila darilo in jima čestitala za njuno odločitev.
Laznikovi so ob tej priložnosti poskrbeli za bogato postrežbo mesnih in suhome-snih izdelkov, peciva sladkega jabolčnika in vina ter drugih pijač. Že ta dan je bilo mogoče kupiti v njihovi mesnici sveže svinjsko in goveje meso, pečenice, krvavice, domače klobase ... v prihodnje pa bodo na razpolago tudi paštete, ocvirki, mast in suhomesnati proizvodi. Vse to boste lahko kupili vsako 1. soboto v mesecu, po dogovoru oziroma predhodnem naročilu pa tudi kakšne drug dan.
Ker v Občini Tabor nimajo svoje mesnice, je dopolnilna dejavnost Laznikovih še toliko bolj dobrodošla. Župan Vilko Jazbinšek je izrazil upanje, da so Laznikovi s tem spodbudili morda še kakšno kmetijo, ki si želi povečati svoj proračun z dopolnilno dejavnostjo, občina pa bo tudi na ta način postala turistično še bolj prepoznavna in zanimiva. D. Naraglav
Najmlajši Žan
Slovesen začetek svoje dodatne dejavnosti so pripravili prvo novembrsko soboto, ko se je na kmetiji zbralo veliko njihovih sosedov, prijateljev, znancev in tudi drugih, ki želijo svojo prehrano obogatiti z mesom in mesnimi izdelki živali iz Laznikovih hlevov. Tu namreč kmetujejo po smernicah kmetijsko okoljskega
se odraža tudi na kakovosti njihovega mesa.
Začetki kmetije po ustnem izročilo segajo 200 let nazaj. Zdaj na kmetiji gospodari Adi Laznik z ženo Viktorijo, sinovi Žigom, Lukom, Žanom in mamo Beti. Žena Viktorija je zaposlena, sinova Žiga in Luka sta študenta, Žan pa dijak. Žiga obiskuje 3. letnik
Podjetje Juteks, d. d., z Ložnice pri Žalcu upravlja od 12. novembra dvočlanska uprava. Tako se je odločil
Nadzorni svel družbe Juteks na svoji seji 11. novembra, ko je poleg Milivoja Dolarja kot predsednika uprave za drugega člana uprave imenoval Dušana Štiherla, sicer dolgo-letnetnega vodjo komerciale in enega izmed Dolarjevih najtesnejših sodelavcev.
Nadzorni svet družbe Juteks je na omenjeni seji obravnaval tudi rezultate poslovanja Skupine Juteks v prvih desetih mesecih, ko sta skupaj slovenska in ruska tovarna prodali dobre 12,2 milijona talnih oblog ali nekaj več kot 27 odstotkov več kot lani. Vrednostno to znaša skoraj 34,5 milijona evrov ali 29 odstokov več kot v enakem obdobju lani. Medtem ko rezultati skupine, ki sicer še
vedno zaostajajo za načrtovano količinsko prodajo talnih oblog za dobrih 11 odstotkov, kažejo spodbudne trende, pa prodaja v Juteksu, d. d., v Žalcu v prvih desetih mesecev zaostaja za približno 20 odsotkov po vrednosti in prodanih količinah v primerjavi z lanskim letom.
Kot so sporočili iz družbe, je razlog za manjši obseg prodaje v domači družbi v tem, da je prodajo na rusko tržišče prevzela Juteksova družba v Rusiji, pa tudi v tem, da si ostali trgi
še vedno niso opomogli od gospodarske krize. Velike padce prodaje so zabeležili v Ukrajini in na Slovaškem ter tudi v Italiji. »Kljub skoraj 30-odstotni rasti prodaje v Skupini Juteks, ki smo jo dosegli v preteklih desetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem leta 2009, le-ta še vedno ne prinaša zadostne razlike v ceni. Razlog za to je visoka raven cen surovin in materiala, ki predstavljajo v deležu lastne cene naših produktov preko 70 odstotkov,« so še sporočili iz Juteksa. L. K.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
Milil
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže
Tel.: 031 786 975
Še zadnji letošnji ekofest
Naš kraj lep in urejen
novembra, o čemer so govorili predstavniki društva Ajda. Zanimivo je bilo tudi na delavnici in predstavitvi divjih čajev Gregorja Blažiča. V Gotovljah je bila v soboto dobro obiskana tudi kmečka tržnica s sejmom, v soboto, 13. novembra, tudi domača kmečka tržnica v Grižah, pod Obrezovim kozolcem na Zaloški Gorici in
20.	novembra v Žalcu.
T. Tavčar
Z delavnice in predstavitve divjih čajev Gregorja Blažiča
Prvi konec tedna v novembru je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravil še zadnji letošnji Ekofest, radostno doživetje narave, človeka in energije v zeleni dolini.
Tokrat so v prostorih eko-muzeja pripravili ekotržnico in bio boljšji sejem, predavanja Iztoka Šajtegelja na temo Efektivni mikroorganizmi,
Ane Miletič Vpliv čustev na
telesno zdravje in Čari vrta Kmečka tržnica s sejmom v Gotovljah
Iskanje zaklada peklenščka Petra
Otroci so iskali peklenščka, on pa njih
V času letošnjih jesenskih počitnic so v Turističnem društvu Šempeter pripravili jesen- ‘ sko druženje pred Rimsko nekropolo, ustvarjalne delavnice ročnih spretnosti v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Žalec in iskanje zaklada peklenščka Petra v družbi s preboldskimi jamarji v in pred Jamo Pekel.
Glavni pobudnici tega druženja sta bili Nina Zagoričnik iz Šempetra in Vesna Dobrišek,
ki sta v društvu zaposleni preko javnih del. Pred Rimsko nekropolo so pripravili otroško delavnico, v kateri so ustvarjali z bučami. Na delavnici so uživali tako otroci kot njihovi starši in s spretnim ravnanjem z nožem upodabljali svoje umetnine. Zvečer so pripravili razstavo teh in tudi tistih buč, ki so jih ustvarili doma, pekli pa so tudi kostanj, pili mošt, glasba pa je marsikoga pripravila tudi do plesa.
Prijetno, skrivnostno, zanimi-
vo in nevsakdanje pa je bilo naslednji dan pred in v Jami Pekel. Nina in Vesna sta namreč mlade obiskovalce in tudi njihove starše popeljali po jami iskat zaklad peklenščka Petra. Ta čas so preboldski jamarji namestili vrvi na steno pred jamo in demonstrirali vrvno tehniko spuščanja in plezanja po vrvi. Z Nino in Vesno je bilo iskanje zaklada zelo zanimivo. Vsi so prejeli zemljevid poti z označenimi zanimivosti, ki so predstavljale zaklad. Med potjo se je ves čas iz globine podzemlja oglašal glas peklenščka Petra, ki se je po izstopu iz jame tudi prikazal in vsak od otrok je iz njegove košare lahko vzel svoj zaklad. Ob peki jabolk in krompirja je bilo druženje še prijetnejše. S temi dejavnostmi so zaokrožili letošnjo turistično sezono v Rimski nekropoli in v Jami Pekel, v kateri pa bo letos še veselo, saj bodo v času božiča pripravili Božično skrivnost, ki v jamo vsako leto privabi okrog 3000 obiskovalcev.	D. Naraglav
Letošnji dobitniki priznanj z županom Vinkom Debelakom
Prejšnji petek se je s podelitvijo priznanj v Dvorani Prebold končala letošnja akcija za najlepše urejeno hišo, kmetijo, podjetje, gostilno in gasilski dom v Občini Prebold. Akcijo vodi posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh vasi v preboldski občini.
O poteku letošnje akcije je občinstvo seznanila predstavnica komisije za ocenjevanje Fanika Felicijan, ki je med drugim povedala, da je ocenjevanje potekalo junija in septembra. Najprej so poskrbeli za čistilne akcije po vaseh in pripravili cvetlično tržnico, na kateri je bilo mogoče unovčiti bon za nakup cvetja, ki jih je občina poslala v vsa gospodinjstva. V okviru akcije so po posameznih vaseh
poiskali najlepše urejeno hišo z vrtom, kmetijo, zaselek, gasilski dom, podjetje, gostinski lokal in trgovino. Priznanje za najlepše urejeno hišo z vrtom so prejeli: Milena in Vladimir Klaužar iz Prebolda, Avguština Kosem iz Latkove vasi, Andrej in Jerica Gojznikar iz Kaplje vasi, Marija in Zoran Farčnik iz Dolenje vasi, Karmen in Alojz Žohar iz Sv. Lovrenca, Tatjana in Zvonko Romih iz Matk, Romana in Marjan Potočnik iz Šešč ter Karmen in Stanislav Tratnik iz Marije Reke.
Za najbolj urejeno kmetijo so priznanje prejeli: Marija in Alojzij Zmrzlak iz Latkove vasi, Terezija in Vladimir Svet iz Kaplje vasi, Irena in Franc Natek iz Sv. Lovrenca, Ana in Alojz Ramšak iz Matk, Jasna in Peter Kač iz
Šešč ter Danijela in Peter Zmrzlak iz Marije Reke.
Priznanje za najlepše urejen gasilski dom je prejelo PGD Pre-bold-Dolenja vas-Marija Reka. Priznanje za najlepše urejen gostinski lokal so tokrat podelili Lovskemu domu na Colavi, za katerega skrbijo Matilda, Jožica in Rafko Novak. Za najlepše urejeno podjetje pa je priznanje prejela trgovina Veronika iz Sv. Lovrenca.
Letošnja zaključna prireditev je bila nekoliko drugačna kot ostale prireditve prejšnja leta. Udeleženci so namreč lahko uživali v izvrstni predstavi -muzikalu avtorice Svetlane Makarovič Čuk na palici, ki so ga uprizorili učenci in učitelji OŠ Prebold.	D. Naraglav
Buča open Griže 2010
Del udeležencev tekmovanja
Takšen je bil uradni naslov prireditve, ki jo je v soboto,
30.	oktobra, organiziralo Turi-
Kmečke tržnice pod kozolcem so se prijele
Drugo novembrsko soboto so pod Obrezovim kozolcem pripravili še zadnjo redno letošnjo kmečko tržnico in z njo sklenili drugo leto prirejanja kmečkih tržnic pod Ob-
rezovim kozolcem na Zaloški Gorici.
Letos so v spomladanskem delu od februarja do junija tržnice pripravljali zadnjo soboto v mesecu, v jesenskem delu pa
Domače dobrote in druženje pod kozolcem navdušujejo
so se organizatorji iz TD Petrovče na željo prodajalcev in glede na odziv obiskovalcev odločili, da bodo tržnice prirejali vsako drugo soboto v mesecu. Na tržnici je letos različne domače dobrote ponujalo od 10 do 12 ponudnikov, poleg tega pa je na stojnicah svoje dobrote občasno ponujalo tudi sedem domačink. Ponudba je bila pestra, od domačih pekarskih dobrot, peciva, rezancev, mesnih dobrot, mlečnih proizvodov, pridelkov z vrta in domačih njiv. Redni gost je bil tudi dolenjski vinogradnik s cvičkom. Dobra ponudba domačih dobrot, lepa razgledna točka, sprehod v naravo in prijetno
druženje je vsak mesec privabilo več kupcev in v Turističnem društvu Petrovče ugotavljajo, da se je kmečka tržnica dobro prijela. Predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler: »Turistično društvo, ponudniki in domačini • s pozornostmi poskrbimo, da je obisk tržnice tudi družaben dogodek, kraj, kjer se srečujejo ljudje in spoznavajo krajani.« To pa daje kmečki tržnici nekaj več. Če bodo primerne temperature, bodo na željo prodajalcev tržnico izjemoma pripravili tudi drugo decembrsko soboto, v vsakem primeru pa bodo redno sezono kmečkih tržnic ponovno odprli drugo marčevsko soboto. L. K.
stično društvo Griže. Ob vseh dejavnostih, vključno z organizacijo vsakomesečne kmečke tržnice, so se letos lotili tekmovanja v izrezovanju buč, ki so nato krasile domove na noč čarovnic.
Buče so udeleženci izrezovali na športnem igrišču pri Domu Svobode Griže, vsak pa je poskušal narediti čim bolj izvirno in zanimivo glavo z velikimi ali majhnimi očmi, nosom, prijaznim ali grdim nasmehom, zastrašujočimi zobmi ... Izrezljali so tudi bučo z
imenom Griže, ki je našla svoje mesto ob čarovnici pri glavnem križišču.
Ob vsem tem zanimivem in veselem opravilu, ki je postregel z obilo smeha, je bilo to popoldne in zvečer poskrbljeno tudi za dobrote in pijačo. Še posebej sta se prilegla sveže pečen kostanj in mošt. Komisija je izbrala tri najlepše buče. Kot je ob koncu povedal vodja organizacijskega odbora Božo Trnovšek, naj bi prireditev postala tradicionalna.	D. N.
"F1 P
Z vami že 18 let
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30! Četrtek, 9. in 23. 12. 2010.
SE VEDNO 10-50 % POPUSTA NA VSA OČALA DO KONCA LETA 2010!
Vabi vas prijazna Optika Simona
Vedno na voljo in v pomoč
Občinski svetnik Občine Vransko Aleksander Reberšek, ki je bil v novi občinski svet izvoljen na listi Nove Slovenije, je konec oktobra pripravil srečanje za vse krajanke in krajane Čepelj, od koder tudi prihaja. Krajanom se je zahvalil za podporo na lokalnih volitvah in dejal, da bo v občinskem svetu delal v dobrobit ljudi, vseh občank in občanov.
Aleksander Reberšek je na srečanju dejal, da občina kljub težki finančni situaciji ne sme pozabiti na razvoj in na ljudi, ki jih je finančna in gospodarska kriza zelo prizadela. Tudi v Občini Vransko. Prav pomoč ljudem bo njegovo poslanstvo v tem mandatu. V ta namen se je Aleksander Reberšek kot svetnik odpovedal mesečnim občinskim sejninam. Denar od sejnin bo namenil prav kraju, v
katerem je bil izvoljen, to so Če-plje. Del denarja 100 evrov na leto pa bo namenil Prostovoljnemu gasilskemu društvu Pre-kopa-Čeplje-Stopnik. Ob tem je dejal: »Zakaj sem se tako odločil? Zato, ker sem prepričan, da ni moje poslanstvo sedenje na sejah občinskega sveta in prejemanje sejnin. Moje poslanstvo je, da delam v korist prebivalcev občine.« In napovedal, da bodo tovrstna srečanja krajanov Čepelj postala stalnica, saj si želi slišati vsa vprašanja krajanov, pobude, predloge in želje ter jih seveda tudi uresničiti, če je le mogoče. Dodal je še, da bo kot občinski svetnik vedno na voljo in v pomoč. Že na prvem srečanju so krajani podali mnogo vprašanj in pobud, prav tako pa zahtevajo odgovore na nekatera vprašanja, ki jih bo Aleksander Reberšek predstavil na sejah občinskega sveta.	L. K.
Aleksander Reberšek je tudi na uredništvo našega časopisa posredoval pobudo, da bi iz sredstev sejnin, ki jih dobiva kot svetnik Občinskega sveta Občine Vransko, plačeval izvode Utripa za krajane Čepelj, od koder izvira. Občina Vransko je namreč že nekaj let edina izmed občin Spodnje Savinjske doline, ki ne odkupuje izvodov Utripa Savinjske doline za gospodinjstva svoje občine. Torej jih njeni občani ne dobivajo brezplačno kot občani preostalih petih občin SSD. Izdajatelj Utripa Savinjske doline Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec oz. direktor Matjaž Juteršek, ki že vrsto let spremlja in si prizadeva za odkup Utripa tudi na Vranskem, je njegovo pobudo podprl in bo dal namesto proti plačilu iz sredstev sejnine za začetek nekaj izvodov časopisa na voljo krajanom Čepelj brezplačno na lastne stroške. Še naprej pa si bo ZKŠT Žalec prizadeval za dogovor z Občino Vransko o odkupu časopisa, da bi brezplačno prejemali Utrip Savinjske doline tudi vsi ostali občani Občine Vransko.
Vabljeni na prireditev ob zaključku projekta
“Najlepši kraj, hiša in kmetija 2010”
s podelitvijo priznanj in nagrad, ki bo
v četrtek, 25. novembra 2010, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec..
Vstop prost.
Zveza turističnih društev Občine Žalec in ZKŠT Žalec pod pokroviteljstvom Občine Žalec
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
muzej
doživetje zelenega zlata
Prijazno vas vabimo na praznovanje prve obletnice Ekomuzeja
hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, edinega tovrstnega muzeja pri nas,
v soboto, 27. novembra 2010, med 9. in 13. uro.
Ne pričakujte običajne muzejske izkušnje, temveč poučno povabilo na živečo pot resničnih občutkov hmeljarstva in pivovarstva.
Vzemite si čas in nas obiščite!
Podroben program dogajanja je na voljo v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25, tel. 710 04 34, v Ekomuzeju in na www.zkst-zalec.si.
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec
Vaščani in PGD Drešinja vas ter Turistično društvo Petrovče vabijo na
RAZSTAVO JASLIC SAVINJSKE DOLINE
Razstava bo od 19. decembra do 2. januarja na ogled v Gasilskem domu Drešinja vas.
Odprtje in blagoslov razstavljenih jaslic bo 19. decembra ob 15. uri.
Razstavo si boste lahko ogledali 19., 25. in 26. decembra ter 1. in 2. januarja od 9. do 19. ure.
Med tednom je možen ogled po posebnem dogovoru na tel. št. 031 230 021.
Prisrčno vabljeni!
VABLJENI V EKOMUZEJ
hmeljarstva in pivovarstva Slovenije!
Dan odprtih vrat
Petek, 3. december, 9. do 18. ure
Veseli dan kulture. Ogledi brezplačni Med 16. in 18. uro
otroška delavnica "Zasnežena zimska slikarska pravljica'
'ekofest
radostno doživetje narave, človeka in energije
v /ninni dolini
Eko tržnica in bio bolšji sejem
Nedelja, 5. december, od 9. do 13. ure
Delavnice in predavanja
Sobota, 4. december
9.00	- 11.00 - Glineni Miklavževi piškoti,
otroška delavnica
10.00	-12.00 - Eko gradnja, predavanje, Mirko Žitko Nedelja, 5. december
9.00	-10.00 - Ekološki način reševanja problemov na vrtu
predavanje, društvo Ajda, Fanči Perditi
10.00	- 11.30 - Ali nas prazniki veselijo ali žalostijo?,
predavanje, Rajko Škarič
11.30	- Čustva v poslovnem svetu,
predavanje, Ana Miletič (udeležba 5 EUR)
11.30	- Priprava zeliščnih čajnih mešanic,
delavnica, Monika in Tomaž Mulej z Zelične kmetije Hanuman (udeležba 8 EUR)
? - Informacije: TIC Žalec, tel.: 710 04 34	/ T :J
www.zkst-zalec.si ■■■«■■■■
Privoščite Si SKOK V NOVO LETO
31.12.-2.1.
mmjEvo
*	3 dni
*	bus
*	hotel 4*
*	Rebeka Dremelj trubači
DUBROVNIK
29./30.12.-2.1.
!..
*	4 dni
*	bus
*	hotel 3*
*	dalmatinske klape
30.12.-1.1.
mum
*	3 dni
*	bus
*	hotel 4*
*	izlet v Male Karpate
Ob vsakem nakupu vam podarimo 7% v obliki darilnega bona
a
9.-10. april 2011
2 dni odklopa, zabave, smeha in drobnih pozornosti Popust za prijavo do 15.12.
TURISTIČNA,
msssmi
03 703 1330 031790 083 info@ojla.si www.ojla.si facebook.com/OjlaTravel
Kviz GZ Žalec
Skupno druženje gasilk
Najboljše ekipe iz vsake kategorije z mentorji
Mladinska komisija Gasilske zveze Žalec, Gasilsko poveljstvo Občine Polzela in PGD Polzela so v telovadnici OŠ Polzela pripravili letošnji kviz Gasilske zveze Žalec. Na tekmovanju je nastopilo 27 ekip v
treh starostnih skupinah, ki so se pomerile v teoretičnem in praktičnem delu. Prve tri ekipe v vsaki kategoriji so prejele medalje in se uvrstile na kviz savinjsko-šaleške regije.
Vrstni red mlajši pionirji: 1.
PGD Kapla - Pondor I., 2. Velika Pirešica, 3. Kapla - Pondor II.; starejši pionirji: 1. Kapla - Pondor 1,2. Velika Pirešica, 3. Polzela; mladinci: 1. Vransko, 2. Ponikva pri Žalcu, 3. Kapla - Pondor itd.	T. Tavčar
Preboldska dvorana je bila predzadnjo oktobrsko soboto prizorišče tradicionalnega srečanja gasilk Gasilske zveze Žalec in Gasilske zveze Prebold. Letošnje srečanje je pripravila Komisija za članice pri Gasilski zvezi Prebold, ki jo vodi Tatjana Plaskan. Uradni del programa je vodila članica PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka Manca Ocvirk.
Poleg članic so se srečanja udeležili gostje, med njimi župan Občine Prebold Vinko Debelak, gasilski poveljnik savinjsko-šaleške regije Nikolaj Viher, predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler, poveljnik Gasilske zveze Prebold Branko Verk in član poveljstva GZ Žalec Jani Lupše.
Na srečanju sta gasilski zvezi
podali poročila o delovanju obeh komisij za članice v preteklem obdobju. Poročili sta pripravili predsednica komisije za članice GZ Žalec Natalija Dernač in Tatjana Plaskan iz GZ Prebold. V GZ Žalec je vključenih več kot 900 članic ali skoraj 30 % vseh gasilcev, ki so vključeni v žalsko gasilsko zvezo oziroma v občinska gasilska poveljstva občin Vransko, Tabor, Braslovče, Polzela in Žalec. V GZ Prebold pa je dejavnih 300 članic, kar je približno 27 % vsega članstva preboldske gasilske zveze. V obeh zvezah delo komisij poteka usklajeno s stalnimi nalogami komisije in v sodelovanju z vodstvom gasilskih zvez, drugimi komisijami in tudi medregijsko in na državni ravni s komisijo GZ Slovenije. Sicer pa so se v
preteklem letu udeležili vrsto najrazličnejših izobraževanj, predavanj, pripravili kar nekaj gasilskih vaj s pripravami na tekmovanja, se udeležili tekmovanj, delavnic in drugih oblik delovanja. Precej pozornosti so namenili tudi druženju članic obeh gasilskih zvez. Med drugim so se podale na pohod na Čreto, se udeležile piknika z družabnimi igrami za žene savinjsko-šaleške regije v Radmirju, se udeleževale raznih slovesnosti in skrbele za dobro počutje.
Nekaj od tega, kar so počele, so na humorističen način predstavile tudi v skeču amaterske humoristične skupine GZ Prebold. Veselja in prijetnega vzdušja ni manjkalo v nadaljevanju večera, ki ga je popestril Ansambel Bojana Finka. D. Naraglav
Osrednja vaja na Dobrovljah
Predstavili opremo in delo
GPO Braslovče je eno izmed bolj dejavnih gasilskih poveljstev. Letos so člani društva v okviru meseca požarne varnosti izvedli veliko osrednjo gasilsko vajo na Dobrovljah, in sicer na kmetiji Marjana Forštnerja.
V vaji so sodelovale gasilske enote vseh sedmih gasilskih društev braslovške občine in PGD Nazarje. Gasilska vaja je prikazala gašenje požara velikega gospodarskega poslopja in varovanje ostalih objektov in notranje napade z iskanjem morebitnih ponesrečencev. Glede na oddaljenost od vodnih virov so izvedli
tudi gasilsko verigo za dobavo vode iz 700 metrov oddaljenega rezervoarja. Vodja vaje je bil poveljnik GPO Milan Šoštarič, vodja intervencije pa poveljnik domačega društva Franjo Vratnik. V vaji je sodelovalo 90 gasilcev s petimi težjimi vozili GVC in sedmimi orodnimi vozili GVM. Pri posredovanju je sodelovala tudi žalska policijska enota, ki je poskrbela za varovanje na cestah.
Po končani vaji so se vsi sodelujoči zbrali pred gasilskim domom na Dobrovljah, kjer je poveljnik GPO Milan Šoštarič podal kratko analizo vaje, se
Požar v Novinah?
Polzelski gasilci s prvošolčki
zahvalil lastniku kmetije Marjanu Forštnerju, ki je dovolil, da so lahko na njegovih objektih izvedli vajo, Policijski postaji Žalec in vsem gasilcem za dobro sodelovanje. Vse prisotne je pozdravil tudi dotedanji župan Marko Balant, ki je poudaril pomembnost izvajanja takšnih vaj za stalno pripravljenost gasilcev ter odlično dosedanje sodelovanje gasilcev z občino. Predsednik društva Marko Završnik je ob koncu v imenu društva vse gasilce in prisotne povabil v prostore gasilskega doma na toplo malico.	T. Tavčar
Oktober je mesec v letu, ko so dejavnosti gasilcev še posebej usmerjene v preventivno delovanje. Tako lahko ta mesec na cesti srečujemo večje število gasilskih vozil, ki opravljajo bodisi preventivne preglede objektov in hidrantnega omrežja, ali pa so na »nujni
Športno društvo Latko-va vas je prejšnji mesec 9. oktobra v Športnem parku Latkova vas organiziralo kostanjev piknik za vaščane Latkove vasi in kolesarjenje
vožnji«, vendar gre k sreči večinoma le za operativno taktične vaje, ki jih izvajajo gasilci na različnih nivojih.
Vsako leto se predstavijo tudi krajanom, še posebej prijetno pa je druženje z najmlajšimi iz vrtcev ali osnovnih šol. Člani PGD Polzela so v ta namen obiskali osnovno
po dolini. Temu je sledilo še več neformalnih športnih druženj, med drugim so se 24. oktobra znova podali na tradicionalni ljubljanski maraton.
šolo na Polzeli, kjer so jih že nestrpno čakali učenci L, 2. in 3. razreda. Predstavili so jim svoje delo in opremo, največje veselje pa jim je bilo, da so opremo in orodje lahko tudi sami preizkusili in se tako vsaj za kratek čas postavili v vlogo gasilcev.
T. Tavčar
V okviru piknika so organizirali kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini, ki ga je vodil Ivan Lipičnik. »Ker se lepo število članov ukvarja s tekom, se je porodila ideja o sodelovanju na masovnem tekaškem maratonu. Prvotno se je za maraton prijavilo enajst članic in članov društva, vendar pa se štirje iz zdravstvenih ali službenih razlogov teka niso mogli udeležiti. Ker smo bili na teku prvič, smo se odločili le za rekreativni tek na deset kilometrov. Trasa je bila zanimiva in nezahtevna, tako da smo progo vsi uspešno pretekli,« je povedal Miha Fonda.	D. N.
V	nedeljo, 31. oktobra, je zagorelo v novem blokovskem naselju Novine v Latkovi vasi. Zaradi električne okvare je zagorelo v skladiščnem prostoru ob južnem izvozu tretjega bloka. Požar je zajel več shramb, ob razširitvi požara pa je obstajala nevarnost, da ta zajame tudi parkirana vozila v podzemnem parkirišču. Na srečo je bil to le namišljen požar v sklopu letošnje osrednje vaje Gasilske zveze Prebold v mesecu požarne varnosti. Vajo je tokrat pripravilo PGD Groblja.
Najprej sta bili obveščeni PGD Groblja, ki sproži tudi krovno sireno, in osrednje gasilsko društvo PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Po prihodu na kraj požara 10 minut po alarmu vodja PGD Groblja Franci Debelak obvesti še ostala društva Gasilske zveze Prebold.
Na osnovi predpostavk, da naj ne bi delovalo instalirano hidrantno omrežje, da sta v neposredni bližini stanovanjskih blokov uporabna samo en nadzemni hidrant in vodnjak, dodatni možni vir preskrbe s požarno vodo pa je reka Savinja, oddaljena 300 m, je bil izdelan načrt vaje.
V	vaji je sodelovalo 72 gasilcev in reševalna skupina z bol-
Osrednja vaja GZ Prebold v Novinah
ničarjem ter 11 gasilskih vozil. Prvič pa je v vaji sodelovala tudi ženska desetina GZ Prebold. Z vajo, ki si jo je ogledal tudi župan Vinko Debelak, so želeli predstaviti opremljenost GZ Prebold in vključiti tako veliko število gasilcev oziroma gasilskih desetin v operativno taktično vajo. Ta je po mnenju opazovalcev GZ Prebold dobro
uspela, opaznih pa je bilo tudi nekaj manjših pomanjkljivosti. Med drugim je potrebno izboljšati povezavo preko radijskih zvez, predvsem organiziranost podajanja informacij, za nosilce izolirnih dihalnih aparatov pa je potrebno zagotoviti dodatna izobraževanja, na katerih se bodo lahko testirali tudi pod polno telesno obremenitvijo. D. N.
Preboldski športniki na ljubljanskem maratonu
Maraton in kostanjev piknik
Vesela jesen na Gomilskem	Srečanje veteranskih družin
Utrinek s kmečke tržnice pred Domom krajanov Gomilsko
Na Gomilskem so s prireditvijo Vesela jesen na Gomilskem sklenili teden praznovanja v čast tega s stališča barv najlepšega letnega časa.
V kulturnem programu so nastopili Sekstet Gomilsko, učenci POŠ Gomilsko, ki so pod mentorstvom svojih
učiteljic s predstavo o Muci Copatarici prijetno presenetili občinstvo, zapela je Nika Brišnik, o prijateljstvu je spregovorila Barbara Tro-gar, program pa je povezovala Nina Markovič Korent. Medse so povabili starejše krajane in jih ob koncu prireditve pogostili z večerjo.
Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorila predsednica TD Gomilsko Božena Kosu in predsednik Krajevnega odbora Gomilsko Ivan Strožer. V nadaljevanju so podelili tudi priznanja najlepše urejenim kmetijam v letošnjem letu. Priznanja so tokrat podelili kmetiji Grah, po domače Nacelnovim, iz Šmatevža, kmetiji Vasle, po domače Hrovatovim, iz Zakla, kmetiji Rančigaj, po domače Lončičevim, z Go-milskega, in kmetiji Kunst, po domače Gregurjevim, iz Grajske vasi.
V okviru Vesele jeseni na Gomilskem so pripravili tudi kmečko tržnico, odbojkarski turnir ženskih ekip in predavanje Magde Šalamon na temo spoznavanje slovenskih gora v sliki in besedi. T. Tavčar
Izdelava orgonitov v Bio praku Nivo
V sklopu projekta Eko-fest pod geslom Radostno doživetje narave, človeka in energije v zeleni dolini, kjer potekajo različna izobraževanja in druženja vsak prvi vikend v mesecu, so pod mentorstvom Aleksandra Šance v Bio parku Nivo pripravili delavnico izdelave orgonitov.
Delavnica je bila organizirana pod okriljem Civilne inciative Globoko, kjer Pol-zelan Marjan Kogelnik uspešno združuje somišljenike iz vse Slovenije, ki se trudijo obuditi že pozabljena znanja in nova uporabiti v praksi.
Orgonski top (po izumitelju Wilhelm Reichu) privlači kozmično energijo, trans-
formira negativno energijo v prostoru in v okolici in jo spremeni v pozitivno energijo, ki pozitivno vpliva na naravo, ljudi in živali. Praktična uporaba je bila že večkrat dokazana, večji orgonski topovi pa so uspešno uporabljeni predvsem pri preprečevanju toče, pri nas tako npr. projekt v Prekmurju, kjer menda po postavitvi teh topov ni bilo več nobenega omembe vrednega neurja s točo.
Na tem področju je postavljenih že precej orgonskih topov, vendar je potrebno za polno pokritost predvsem na širšem območju Velenja, Slovenj Gradca in Žalca mrežo orgonskih topov še dopolniti, pravijo v Civilni inciativi Globoko.
Naslednja izdelava manjših orgonitov za osebno rabo bo v okviru Ekofesta prvi decembrski vikend.	T. T.
Z delavnice
Gasilski veterani v Preboldu
Prejšnji četrtek so se v Dvorani Prebold na tradicionalnem srečanju zbrali starejši gasilke in gasilci Gasilske zveze Prebold. V osmih gasilskih društvih je trenutno več kot 140 gasilskih veterank in veteranov, ki so še vedno zelo dejavni v svojih gasilskih društev, nekateri pa so uspešni tudi na tekmovalnem področju.
Udeleženci srečanja, med katerimi so bili tudi predstavniki Gasilske zveze Prebold in župan Vinko Debelak, so najprej prisluhnili kulturnemu programu mladih gasilcev gostiteljev. Zbranim je dobrodošlico zaželel predsednik PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka Milan Kupec. O delovanju gasilskih veteranov v prete-
klem obdobju je več spregovoril predsednik komisije za veterane pri GZ Prebold Ivi Lebar in izpostavil tekmovalne dosežke veteranskih ekip iz PGD Matke in PGD Sv. Lovrenc, ki v pokalnem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije uspešno zastopata GZ Prebold. Povedal pa je tudi, da se tekmovanj na občinski in medobčinski ravni udeležuje pet moških in ena ženska ekipa. Izrazil je veselje nad pridobitvijo veteranskega prapora, ki so ga razvili ob letošnjem praznovanju dneva gasilca v Kaplji vasi. Za prapor bo vsako leto skrbelo drugo društvo, predajo pa bodo opravili na vsakoletnem srečanju. Veterani PGD Latkova vas, organizatorji lanskoletnega
srečanja, so prapor izročili v hrambo in uporabo letošnjim gostiteljem, veteranom preboldskega društva. Tajnik GZ Prebold Zvone Romih je v nadaljevanju prebral pozdravno pismo predsednika GZ Prebold Jožeta Vebra, ki je bil poslovno zadržan, in darovalce za nakup prapora. Zbranim sta spregovorila tudi poveljnik GZ Prebold Branko Verk in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Ob koncu uradnega dela so podelili plaketo gasilskega veterana GZ Prebold, ki jo je prejel Prane Drča iz PGD Šešče, ter zastavice - miniaturno podobo veteranskega prapora, ki jo je prejelo vsako društvo. Imenovali pa so tudi gostitelja naslednjega srečanja, to je PGD Groblja.	D. N.
S srečanja veteranskih družin na Vranskem
V restavraciji Centra varne vožnje na Vranskem je v petek, 22. oktobra, potekalo tradicionalno srečanje veteranskih družin, ki so v času osamosvajanja Slovenije skrivoma hranile orožje Teritorialne obrambe. Orožje je namreč hotela v svoja skladišča odpeljati jugoslovanska armada. Na tokratnem srečanju, ki je bilo posvečeno tudi 20-letnici neoddaje orožja, pa so se prvič srečali z družinami Veteranskega društva Sever za celjsko območje - Odbora Žalec, ki so skrivala orožje takratne Postaje milice Žalec.
Gostiteljica letošnjega srečanja je bila Občina Vransko, na
tem območju je orožje skrivale družina Damjana Kosa iz Pra-proč, ki je zaposlen v Slovenski vojski. Srečanja družin so vsako leto v drugi občini, ki poskrbi tudi za krajši kulturni program v uradnem delu srečanja. Na Vranskem so ga zapolnili Moški pevski zbor Vransko in Sekstet sv. Mihaela, oba sestava vodi Franci Lesjak. Njegova hči Katjuša Lesnik pa je srečanje obogatila z igranjem na kitaro.
Poleg veteranskih družin, članov predsedstva Veteranskega društva Sever, članov predsedstva ZWS Spodnje Savinjske doline in nekaterih drugih gostov so se srečanja udeležili tudi trije
savinjski župani Lojze Posedel (takrat še župan Občine Žalec), Vinko Debelak in Franc Sušnik kot gostitelj ter podžupan Občine Braslovče Jože Kužnik. Župan Sušnik je vsem zaželel dobrodošlico in prijetno počutje v njihovi občini.
Zbranim sta spregovorila tudi predsednika obeh veteranskih organizacij Adi Vidmajer in Rado Gašparič, ki sta ob tej priložnosti podelila nekaj priznanj svojih veteranskih organizacij. Priznanja manevrske strukture so iz rok predstavnika Zdenka Terpina prejeli tudi vsi predstavniki družin in vozniki, ki so takrat razvažali orožje.D. Naraglav
Požar v šoli - vaja
Za požarno varnost je potrebno dobro skrbeti, tega se zavedajo tudi na Osnovni šoli Braslovče. Za boljši pregled stanja so izvedli gasilsko vajo, ki je zajemala evakuacijo otrok, učiteljev in drugih zaposlenih, prikaz gašenja notranjih prostorov ter iskanje pogrešanih oseb.
Sodelovali so tudi predstav-
niki Policijske postaje Žalec in zaposleni na Občini Braslovče, ki so dejavni tudi v domačem društvu. Vodja vaje poveljnik GPO Milan Šoštarič je podal kratko analizo vaje in se obenem zahvalil vsem sodelujočim, ravnateljici Andreji Zupan, učiteljem, ostalim delavcem šole in predstavnikom policije za odlič-
no posredovanje v vaji. Vodja intervencije je bil Damijan Sorčan, ki opravlja delo hišnika na šoli in dodatno skrbi za požarno preventivo šolskih otrok. Ob evakuaciji so se tako učitelji kot otroci dobro izkazali, saj so se glede na nenapovedano vajo prilagodili razmeram in brez poškodb hitro izpraznili šolo.	T. Tavčar
Učenci in zaposleni zapuščajo objekt
Dim iz nekdanjega zadružnega doma
Poveljstvo PGD Ločica ob Savinji se je v mesecu požarne varnosti letos odločilo organizirati osrednjo gasilsko nenapovedano vajo Občine Polzela, v kateri so sodelovali gasilci iz PGD Andraž nad Polzelo, PGD Ločica ob Savinji in PGD Polzela.
Vaja je imela predpostavko, da je zagorelo v kletnih prostorih objekta v lasti Kmetijske zadruge Polzela, v prvem nadstropju pa se je nahajala tudi oseba, ki so jo morali gasilci rešiti iz objekta.
Vaje se je udeležilo 31 gasilcev s šestimi vozili. Na ta način so želeli preveriti odzivnost in usposobljenost operativnih enot
ter predvsem utrditi sodelovanje med gasilskimi enotami polzelske občine in dodatno izboljšati zagotavljanje požarne varnosti. T. T.
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV,
- NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.
Praznik ob potomki naj starejše trte
Martinov pohod po Sv. Jederti
"Prisegam in obljubljam, da bom rezal, kopal, vezal...
Tudi letos sta Društvo savinjskih vinogradnikov in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec organizirala veselo martinovanje pri »Keudru«, in sicer ob osemletni potomki najstarejše vinske trte na svetu, ki raste na mariborskem Lentu in ima častitljivo starost okrog 450 let.
Praznovanje je bilo pestro, predvsem pa veselo, za kar so bili poleg dobrega mladega vina, ki so ga na stojnicah ponujali savinjski vinogradniki, zaslužni predvsem članice in člani ansambla Jožkova banda, pa tudi drugi nastopajoči. Mogočno je zazvenela tudi pesem En starček je živel Danija Šlogarja in Pre-
šernova Zdravljica. Nastopila je tudi Folklorna skupina Ponikva. Z zanimanjem pa je občinstvo prisluhnilo tudi nagovoru novega župana Občine Žalec Janka Kosa, ki je izrazil veselje in zadovoljstvo, da lahko skupaj z njimi nazdravi temu prazniku, volilni zmagi in vsemu, kar naj bi dajalo prepoznavnost in razvojni polet Občini Žalec v prihodnjih letih. Številno občinstvo, ki je ta čas veselo nazdravljalo ob stojnicah, sta nagovorila tudi predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič in vinska kraljica Suzana Čakš. Na odru se je v škofovski opravi pojavil sv. Martin s svojim spremljevalcem, že rahlo
V "Keudru "je vedno prijetno
okajenim botrom Moštekom.
»Spet je leto naokoli in Bog oče me je spet poslal med vas grešnike. Rekel mi je: Pošiljam te po čudoviti slovenski deželi in oglej si tudi lep košček Savinjske doline. Tam poskusi, kaj so pridelali kot dober mošt, če je kisel, mu dodaj nekaj sladkorja, da bo dober za pitje. Ali si zares želite, da krstimo ta mošt v odlično vino, ki je rezultat pametnega kletarjenja savinjskih vinogradnikov in ki ga bomo tukaj pametno pili?« Prireditev je vodila Saška Pukl, za njen potek pa je skrbela Ilona Stanko z ZKŠT Žalec.
Po opravljenem obredu je sv. Martin prebral še mašo zahvalnico, nato pa so se morali zaobljubiti predsednik društva Silvo Marič, vinska kraljica Suzana Čakš in župan Janko Kos, ki je moral zaobljubo ponavljati za sv. Martinom. Ta se je glasila: » Prisegam in obljubljam, da bom rezal, kopal, vezal in umno škropil, da ne bom ptičkov, narave in sebe zastrupljal, da se bom na trgatev temeljito pripravil in vse znance in prijatelje povabil, da bom umno kletaril in s pridobljenim znanjem iz vinarske šole ne bom skoparil, da bom ostal zvest tej kapljici, kije ne bom nikoli sam poskušal, ampak bom z njo nazdravljal s prijatelji in po lepi stari tradiciji z njo odžejal vsakega mimoidočega popotnika. Spoštoval in cenil bom vsako zlato kapljico, ki je dar narave in sad pridnega in umnega dela vinogradnika, kletarja.«
Po prisegi so nazdravili z blagoslovljenim vinom, folklora pa je zaplesala še nekaj plesov. Množica se je usmerila k stojnicam, na katerih ni manjkalo vinske kapljice letnika 2010 najrazličnejših sort, poskrbeli pa so tudi za kostanj, pecivo in druge dobrote.	D. Naraglav
Na odru ponovno TV Griže
V soboto zvečer je bila v dvorani kulturnega doma DPD Svoboda Griže premiera nove predstave domače gledališke skupine. Pred nabito polno dvorano je potekal program TV Griže 8 v živo in do solz nasmejal občinstvo.
Izpod peresa in v režiji Olge Markovič je nastala že osma, nadvse duhovita in zanimiva gledališka predstava, ki je v slogu tudi vseh prejšnjih predstav TV Griže postregla z aktual-
nimi temami našega časa. Po znanem avizu in napovedniku je oder postal učilnica nadebudnih šolarjev, ki s težavo čakajo novo griško šolo, čeprav so nekateri od njih hodili že v tisto izpred 40 let. Potem je bila na vrsti oddaja Nedeljsko oko, ogromno smeha je požela Psihiatrična bolnišnica Griže, manjkalo pa tudi ni priljubljenega tekmovanja Slovenija ima talent, na katerem je nastopil tudi gost Ležeči policist.
V oddaji je znana vedeževalka Citandra odgovarjala na klice gledalcev. S politiko je postregla oddaja Polemična polemika, v kateri so bile prisotne vse politične stranke. Vrhunec večera pa je bila »gostujoča« dalmatinska klapa Prijava arbitraža, ki je s tamburicami in petjem pričarala lepoto dalmatinske glasbe.
Tokratno 8. oddajo TV Griže so v igralski zasedbi postavili na oder igralci: Cita Pospeh, Petra Župevc, Suzana Jazbec, Tanja Kastelic, Tanja Turnšek, Trezi Žuža, Vanja Volk, Božo Trnovšek, David Sopotnik, Igor Kastelic, Jože Gabršek, Marko Lorenčak, Martin Goršek ml., Mito Kot, Rihard Virant in Olga Markovič. Sceno je izdelal Aco Markovič, za luč in glasbo pa je skrbel Adriano Trnovšek.
Predstavo TV Griže si bo mogoče ogledati tudi v Domu II. slovenskega tabora Žalec v nedeljo, 12. decembra, ob 19. uri in na gostovanjih, ki bodo sledila.	D. N.
V Psihiatrični bolnišnici Griže
Pri zidanici Turistične kmetije Rotovnik
Društvo savinjskih vinogradnikov je prvo novembrsko soboto pripravilo četrti Martinov pohod po vinskih poteh Svete Jederti nad Gotovljami. Pohodniki so se zbrali na parkirnem prostoru lovskega doma Lovske družine Žalec na Rinki in se odpravili do zidanic Turistične kmetije Rotovnik, Rudija Tro-biša, Žalike Štorman, Jožeta Bosnarja in kleti Aleksandra
Žolnirja (tu so poskusili vina Ivana Žuže). Pohod so zaključili po štirih urah z domačo kislo juho na Lovskem domu Rinka.
Vsi vinogradniki - gostitelji so ponudili letošnje mlado vino, povsod pa je bilo tudi veliko za pod zob. Vreme je bilo kakim šestdesetim udeležencem pohoda naklonjeno, saj so vinogradi, obsijani s soncem, žareli v zlatih jesenskih barvah. Kot je povedal
predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, so v preteklih letih že organizirali podobne pohode po Brnici, šem-petrskem Zalogu in Andražu nad Polzelo in vsi so bili dobro obiskani in odlično izvedeni. Na ta način želi društvo predstaviti, kje njihovi vinogradniki pridelujejo vina, ki na vsakoletnih društvenih in drugih ocenjevanjih dosegajo zelo dobre rezultate. T. T.
Utrinek s pohoda
Veselo z Martinom
Polzelsko turistično društvo pripravlja martinovanje že tradicionalno
Martinovo tudi letos
TD Občine Polzela in krajevna odbora center in zgornja Polzela so v petek popoldan poskrbeli za veselo Martinovo popoldne. Ideja o martinovanju se je porodila v odboru turističnega društva že pred petimi leti in od takrat martinovanje organizirajo vsako leto v drugem zaselku občine.
Letos so svoje vino na pokušnjo ponudili vinogradniki Slavko Lipičnik, Rudi Divjak, Alojz Poteko, Bojan Jelen, Dani Pfeifer, Borut Sivec in Igor Zupan. Za dobrote so poskrbele gospodinje s Polzele, članice turističnega društva.
V kulturnem programu so prisluhnili legendi o sv. Martinu, napitnicam Mešanega pevskega zbora Polzela in si ogledali krst mošta v vino, ki sta ga uprizorila člana dramske skupine KUD Polzela Franci Uratnik in Igor Pungartnik, številni obiskovalci pa so se zabavali tudi ob zvokih domače glasbe, za katero je poskrbel Bojan Pustinek s prijatelji. Kljub temu da to pot organizatorji martinovanja niso povezali s pohodom od zidanice do zidanice, je bila prireditev zelo zanimiva.
T. Tavčar
Društvo upokojencev Občine Tabor poskrbi vsako leto na Martinovo soboto za srečanje svojih članov in občanov, starih 80 in več let. Pri organizaciji jim pomaga tudi Občina Tabor, ki poleg finančne podpore poskrbi tudi za obdaritev najstarejših občanov. Tiste, ki se srečanja ne morejo udeležiti, pa ob novem letu na domu obišče župan s predstavniki občine in upokojencev.
Organizatorji poskrbijo
tudi za prijeten in humorni program. Za smeh je tokrat s skeči poskrbel narodnozabavni trio Odmev. Z veseljem so udeleženci prisluhnili tudi pesmim vokalnega kvarteta Žarek. Ob tej priložnosti so na ogled postavili zanimivo razstavo starih ročnih del. Zbrane sta nagovorila predsednik DU Milan Blatnik in novi podžupan Občine Tabor Anton Grobler ter udeležencem zaželela prijetno druženje in veselo martinovanje. D. Naraglav

OBČINA ŽALEC
Četrtek, 2. december, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Mihe Štruklja; Savinov likovni salon Žalec; razstava bo na ogled do 31. decembra 2010 (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 3. december, med 9. in 18. uro
dan odprtih vrat v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 3. december, med 16. in 18. uro
iz fotografske in filmske dokumentacije o hmeljarstvu Pokrajinskega muzeja Celje; predavanje mag. Vesne Mie Ipavec;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 3. december, ob 19. uri
38. kavarniški večer s pesnico Teo Oršanič; razstavno-prireditveni prostor Doma Svobode Griže
(GLD Aletheia, 040 260 030).
Petek, 3. december, med 16. in 18. uro
otroška delavnica:
»Zasnežena zimska slikarska pravljica«;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 3. december, ob 19.30
»Ta veseli dan kulture«: večer filmske glasbe;
Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 031 370 959).
Petek, 3. december, ob 20. uri
Baletne sanje, gala baletni večer;
Dom II. slov. tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 4. december, ob 8. uri
izlet v neznano;
odhodi iz Zabukovice (Sipex) ob 8. uri,
8.10 AP v Migojnicah, 8.20 AP v Žalcu (PD Zabukovica, 041 338 494).
Sobota, 4. december, ves dan
med 11. in 13. uro - predstavitev orogonske energije ob čajanki
med 12. in 17. uro - vegetarianski piknik
med 13. in 15. uro - delavnica izdelave orgonitov
med 15. in 16. uro - samozdravljenje z uporabo
zvoka himalajskih posod
med 16. in 17. uro - predstavitev samooskrbne in
samozadostne farme z Madžarske
med 17. in 18. uro - predavanje Čista zavest ob
meditativni glasbi
Bio park NIVO
(Bio park NIVO in Civilna iniciativa Globoko,
031 848 686).
Sobota, 4. december, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami;
ob 10. uri krajša slovesnost in kulturni program
ob 5. obletnici tržnice s prihodom Miklavža;
Got ovij e
(Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 4. december, med 9. in 11. uro
otroška delavnica:
»Glineni Miklavževi piškoti in palica za parkeljne«; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 4. december, ob 10. uri
mladinsko državno prvenstvo za posameznike do 21 let - kate in športne borbe; telovadnica I. OŠ Žalec (Karate klub Nestor, 040 750 800).
Sobota, 4. december, od 10. do 12. ure
»EKOGRADNJA« - kako zgraditi ekološko hišo; predava Mirko Žitko;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 4. december, ob 16. uri
delavnica: Peka parkljev in ostalega pekovskega peciva;
domačija Smrečnik v Lokah
(Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Sobota, 4. december, ob 16. uri
Miklavžev pohod;
odhod izpred pisarne PD Žalec
(Planinsko društvo Žalec, 031 320 242).
Sobota, 4. december, ob 18. uri
predstavitev filma »Dan ob jašku« in proslavitev goda sv. Barbare;
Dom Svobode Griže
(Etnološko društvo Srečno, 051 253 015).
Sobota, 4. december, ob 19. uri
3-je dedi.smo, komedija;
Reporter Milan;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 5. december, med 9. in 13. uro
ekotržnica in bio bolšji sejem;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 5. december, od 9. do 10. ure
Reševanje problemov na domačem vrtu na ekološki način;
predavanje društva Ajda - Fanči Perdih;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 5. december, od 10. do 11.30
Ali nas prazniki veselijo ali žalostijo? predavanje Rajka Škariča;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 5. december 2010, od 10. do 16. ure
adventni sejem;
Dvorec Novo Celje; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 5. december, ob 11.30
Čustva v poslovnem svetu; predava Ana Miletič (cena 5,00 €/osebo);
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 5. december, ob 11.30
delavnica: PRIPRAVA ZELIŠČNIH ČAJNIH MEŠANIC;
izvajata Monika in Tomaž Mulej z Zeliščne kmetije Hanuman (cena delavnice 8,00 €/osebo);
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 5. december 2010, ob 17. uri
adventni koncert; nastopa PHD Big Bang Band;
Dvorec Novo Celje; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 5. december, ob 17. uri
miklavževanje za najmlajše s predstavo Pika praznuje rojstni dan;
Festival Velenje;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 5. december, od 17. ure dalje
miklavževanje po Vrbju;
Vrbje
(Turistično društvo Vrbje, 041 507 546).
Torek, 7. decembra, ob 18. uri
šahovski memorial SKOK-ŠTORMAN;
Šahovski klub Šempeter; klubski prostori.
Četrtek, 9. december, ob 15.30
II. tekma za pokal Sprintko 2010/2011 z naslovom »Veseli december«; telovadnica I. OŠ Žalec (Atletski klub Žalec, 070 856 903).
Četrtek, 9. december, ob 20. uri
ansambel Zupan, Vesele Štajerke,
gost Mešani pevski zbor Tabor;
koncert za narodno-zabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 10. december, ob 19.30
La Boheme, opera, SNG Maribor; za potujoči abonma in izven.
Odhod iz Žalca ob 18.00 (TIC Žalec 710 04 34).
Petek, 10. december, ob 20. uri
Težave s hrbtenico, komedija;
KUD Prebold;
Dom II. slov. tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 11. december, ob 6. uri
planinski izlet: Dragonja in zaključek pohodov; odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Galicija, 041 662 883).
Sobota, 11. december, ob 8. uri
Menina planina;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 11. december, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah;
parkirišče v Migojnicah
(Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Sobota, 11. december, ob 17. uri
turnir v badmintonu; telovadnica Trje
(Športno društvo Hofrein, 051 338 795).
Nedelja, 12. december, ob 9. uri
pohod na Kamnik;
start s parkirišča pri Sandi v Zahomu
(Planinsko društvo Zabukovica, 041 740 753).
Nedelja, 12. december 2010, od 10. do 16. ure
adventni sejem;
Dvorec Novo Celje; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 12. december 2010, ob 17. uri
adventni koncert;
nastopa citrarski duet Neli in Karmen Kos Zidar; Dvorec Novo Celje; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 12. december, ob 19. uri
TV Griže 8, komedija;
KUD Griže, režija Olga Markovič;
Dom II. slov. tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 16. december, ob 17. uri
Hrestač, baletna predstava,
Baletna šola Stevens, za Ciciabonma in izven,
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 349).
Petek, 17. december, ob 10. uri
odprtje razstave članov likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Polzela;
Dom Svobode Griže;
razstava bo odprta do 26. decembra
vsak dan od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure,
ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure
(KUD Griže).
Petek, 17. december, ob 19. uri
predstavitev 11. številke književne revije Vpogled; .
Savinova hiša
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 18. december, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica v Žalcu;
Mestni trg
(Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Sobota, 18. december, ob 16. uri
predpraznični OTROŠKI ŽIVŽAV s klovneso Evo Škofič;
Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 031 370 959).
Nedelja, 19. december, ob 17. uri
turnir trojk v košarki; telovadnica Trje
(Športno društvo Hofrein, 041 857 170).
Nedelja, 19. december 2010, od 10. do 16. ure
adventni sejem;
Dvorec Novo Celje; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 19. december, ob 15. uri
odprtje razstave in blagoslov razstavljenih jaslic;
Gasilski dom Drešinja vas
(Turistično društvo Petrovče, 031 230 021).
Nedelja, 19. december 2010, ob 17. uri
adventni koncert;
nastopa pevec in kitarist Rok Šošter;
Dvorec Novo Celje; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 21. december, ob 20. uri
Ženske&moški.com; komedija, Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Od torka, 21. decembra, do sobote, 25. decembra, ob 17. uri
Decembrska razvajanja:
večeri z razstavo Aca Markoviča in velikim
nagradnim žrebanjem;
Stil caffe in galerija M caffe Žalec (Marjan Starič, 040 750 820).
Sreda, 22. december, ob 19.30
Božična pravljica;
božično-novoletni koncert v izvedbi pevskega zbora Antona Schvvaba, otroškega pevskega zbora Glasbene šole F. K. Koželjski Velenje, orkestra Hiše kulture Celje in Tuned Fish pod vodstvom Alenke Goršič Ernst in Manje Gošnik Vovk;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 24. december, ob 18. uri
božični pohod z baklami na Šmohor; zbirno mesto: kmetija Tratnik (Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Petek, 24. december, ob 23. uri
pohod z baklami k polnočnici v cerkev v Galiciji; zbirno mesto Gasilski dom v Zavrhu (Turistično društvo Galicija, 041 660 157).
Sobota, 25. december, od 9. do 19. ure
razstava jaslic;
Gasilski dom Drešinja vas
(Turistično društvo Petrovče, 031 230 021).
Sobota, 25. december, ob 15. uri
jaslice pri Gasilskem domu v Zavrhu pri Galiciji; jaslice bodo na ogled do 2. februarja 2011 (Turistično društvo Galicija, 041 660 157).
Sobota, 25. december, od 15. do 18. ure
Božična skrivnost v Jami Pekel;
Jama Pekel;
zadnji vstop v jamo ob 17.30
(Turistično društvo Šempeter, 03 700 20 56).
Nedelja, 26. december, ob 8. uri
planinski pohod po Savinjski planinski poti; start pred trgovino Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 031 627 923).
Nedelja, 26. december, ob 10. uri
žegnanje konj; cerkev v Galiciji
(Turistično društvo Galicija, 041 660 157).
Nedelja, 26. december, od 9. do 19. ure
razstava jaslic;
Gasilski dom Drešinja vas
(Turistično društvo Petrovče, 031 230 021).
Nedelja, 26. december, od 15. do 18. ure
Božična skrivnost v Jami Pekel;
Jama Pekel;
zadnji vstop v jamo ob 17.30 (Turistično društvo Šempeter, 03 700 20 56).
Nedelja, 26. december, ob 18. uri
Sezona naročenih umorov; komedija, Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 27. december, ob 17. uri
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE:
Kako je Nejc prevzgojil babico;
TIP Teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost;
po predstavi obisk Božička in pravljičnih bitij; pred Domom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 28. december, ob 17. uri
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE:
Coppelia, plesni nastopi;
Baletna šola Stevens;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost;
po predstavi plesni nastop Plesne šole Superstar; pred Domom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 29. december, ob 17. uri
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE:
Prava princeska, kulturni zavod Kult, Ljubljana; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost;
po predstavi nastop čarodeja;
pred Domom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 30. december, ob 17. uri
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE:
Snežinka in Rožica, lutkovna predstava;
Festival Velenje;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost;
po predstavi poslikava obraza in igre s pravljičnimi bitji;
pred Domom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Med 27. in 30. decembrom med 16. in 18.30
božično-novoletni sejem;
pred Domom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 31. december, med 11. in 12.30
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: silvestrovanje za najmlajše; pred Domom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 31. december, ob 23. uri
silvestrovanje na prostem z ansamblom Vagabundi; Avtobusna postaja Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 4. december, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 4. december,
Ta veseli dan kulture;
Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 4. december,
19. Miklavžev pohod na Mrzlico;
PD Trbovlje
(Tonči Cestnik, 041 691 290).
Nedelja, 5. december, ob. 17. uri
prihod SV. MIKLAVŽA;
Župnijski urad sv. Pavel Prebold (Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Ponedeljek, 13. december, ob 18. uri
predavanje: In kaj počne Bog v nebesih, ko je na Zemlji toliko trpečih?
Predaval bo dr. Karel Gržan;
Župnija Prebold, Anin dom (Župnijski urad Prebold, 572 41 83)
Četrtek, 16. december, ob 18. uri
večer za starše na temo v družini živimo skupaj;
OŠ Prebold;
družinski center Prebold (Ana Miletič, 041 454 415).
Sobota, 18. december, od 8. do 11. ure
božična tržnica;
Prebold center;
Društvo podeželskih žena Občine Prebold
in Občina Prebold
(Danica Uplaznik, 572 42 85).
Sobota, 18. december,
Čez goro k očetu;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Sobota, 18. december, ob 19. uri
veseli december v Mariji Reki;
Dom pod Reško planino;
KD Marija Reka
(Monika Lobnikar, 041 241 203).
Sobota, 18. december, ob 17. uri
prihod luči miru iz Betlehema v Župnijo sv. Pavel Prebold;
Župnijska cerkev sv. Pavla;
Župnijski urad sv. Pavel Prebold (572 41 83).
Nedelja, 19. december, delitev plamena betlehemske luči pri vseh mašah in po vaseh:
15.00-	15.45 Matke gasilski dom,
15.00-	15.45 Kaplja vas kapela,
16.00-	16.45 Šešče pri Sopotnikovih,
16.00-	16.45 Latkova vas pred gasilskim domom,
17.00-	17.45 Sv. Lovrenc cerkev;
Župnijski urad sv. Pavel Prebold (572 41 83).
Petek, 24. december, ob 19. uri
pohod z baklami do Doma pod Reško planino; zbirališče na športnem igrišču v Mariji Reki;
PD Prebold in Športno društvo Marija Reka (Tonči Cestnik, 041 691 290).
Petek, 24. december, ob 23. uri
božična radost;
Anin dom;
Župnijski urad sv. Pavel Prebold (572 41 83).
Petek, 24. december, ob 24. uri
polnočna sv. maša;
Župnijski urad sv. Pavel Prebold (572 41 83).
Sobota, 25. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Prebold;
Dvorana Prebold (Branko Verk, 041 783 207).
Nedelja, 26. december, ob 8. uri
zimski pohod na vrh Golave; športna sekcija PGD Šešče (Marjan Siter, 031 663 947).
Nedelja, 26. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert ljudskih pevcev Prijatelji 6 ŠE;
Društvo ljudskih pevcev Prijatelji 6 ŠE in PGD Šešče; dvorana PGD Šešče (Zvone Babič, 031 631 781).
OBČINA POLZELA
Ponedeljek, 29. november, ob 18. uri
pravljična urica s poustvarjanje;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Sobota, 4. december, ob 14. uri
srečanje rudarjev Občine Polzela ob dnevu zavetnice Sv. Barbare;
Dom krajanov Andraž (Anton Mešič, 041 602 974).
Ponedeljek, 6. december, ob 15. uri
10. Miklavžev pohod na Vimperk; zbirališče pri Domu upokojencev Polzela (Erna Drofenik, 041 855 358).
Ponedeljek, 6. december, ob 16. uri
Miklavžev pohod na Mrzlico;
zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo
(Zoran Štok, 041 754 778).
Petek, 10. december, ob 17. uri
izdelovanje voščilnic;
mala dvorana Kulturnega doma Andraž
(Ida Jevšnik, 031 624 679).
Nedelja, 12. december, ob 15. uri
urica ljudskih melodij in napevov;
Kulturni dom Andraž
(Milna Zabukovnik, 040 215 545).
Sreda, 15. december, ob 16. uri
prireditev ob Dedku Mrazu;
Dom krajanov Andraž (Martina Ograjenšek, 041 278 328).
Četrtek, 16. december, ob 18. uri
medgeneracijsko srečanje občanov; mala dvorana Kulturnega doma Polzela; Občinska knjižnica Polzela v sodelovanju z Občinsko organizacijo RK (Renata Novak, 705 03 18).
Ponedeljek, 20. december, ob 18. uri
pravljična urica s poustvarjanjem;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Torek, 21. december, ob 16. uri
152. lunohod na Goro Oljko; zbirališče pri Domu DU Polzela;
(Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 18. december, ob 8. uri
izlet v neznano;
zbirališče Športno igrišče Andraž;
(ŠD Andraž, 031 393 499,
Vili Pižorn, 041 783 734).
Sobota, 18. december, ob 9. uri
božični sejem na parkirišču pred občinsko stavbo;
TD Občine Polzela;
(Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 25. december, ob 18. uri
slavnostni božično-novoletni koncert; cerkev sv. Marjete;
Občina Polzela (703 32 00).
Četrtek, 30. december, ob 8. uri
božično-novoletni pohod kolednikov; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Mirko Jegrišnik, 041 902 183,
Ferdo Glavnik, 031 323 353).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 4. december
Miklavžev pohod na Mrzlico (1122 m); PD Dobrovlje Braslovče (Petra Kumer, 031 834 878).
Nedelja, 12. december
Božično novoletni koncert pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja;
Športna dvorana Braslovče;
Občina Braslovče (Renata Marolt, 703 84 12).
Petek, 24. december
k polnočnicam k Sv. Janezu in Pavlu (862 m); PD Dobrovlje Braslovče (Joži Marovt, 041 570 151).
Ponedeljek, 27. december, ob 17. uri
memorial Draga Stanka v taroku;
ŠC Šmatevž;
ŠD Gomilsko (Toni Ramšak).
OBČINA TABOR
Nedelja, 5. december, ob 16. uri
prihod sv. Miklavža in pravljična igra;
Dom krajanov Tabor
(Turistično društvo Tabor, 041 515 988).
Četrtek, 9. december 2010, ob 19. uri
potopisno predavanje Maje Drča - Turčija,
Sirija in Libanon;
društveni prostor v Domu krajanov Tabor (Renata Novak, 03 703 20 92).
Od torka, 21. decembra, do petka, 7. januarja,
ogled likovne razstave KUD Ivan Cankar Tabor,
Likovne sekcije Mavrica;
ogled v času uradnih ur občine;
sejna soba Občine Tabor
(KUD IC Tabor,
Likovna sekcija Mavrica, 051 357 214).
Torek, 21. december , ob 18. uri
pravljična urica s poustvarjanjem;
Občinska knjižnica Tabor (Renata Novak, 03 703 20 92).
Petek, 24. december,
obisk Božička za vse otroke;
Vrtec Tabor ob 9. uri, POŠ Tabor ob 10. uri; v telovadnici Doma krajanov Tabor (Občina Tabor, 03 705 70 80)
Sobota, 25. december, ob 16. uri
božični nočni pohod na Krvavico in Zajčevo kočo; odhod izpred stare šole v Lokah (Planinsko društvo Tabor, 03 572 72 14).
Nedelja, 26. december, ob 19. uri
božično-novoletni koncert;
Dom krajanov Tabor
(Pevsko društvo Tabor, 041 298 585).
Nedelja, 26. december, ob 8. uri kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Torek, 28. december, ob 19. uri
tradicionalni decembrski turnir trojk v košarki;
Dom krajanov Tabor (Športno društvo Partizan Tabor,
Miha Bergant, 031 895 542).
MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC
PRIREDITVE V DECEMBRU 2010
Ne spreglejte: ves december Snežno branje za otroke in odrasle - ne spreglejte naših panojev s ponudbo
TA VESELI DAN KULTURE
četrtek, 2. december 2010, v Medobčinski splošni knjižnici Žalec ob 16.30 srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir;
ob 18. uri Od Urške do Urške;
literarni večer z žalskimi knjižničarji - od Slomška in Prešerna do danes: ob 210-letnici rojstva Antona Martina Slomška in Franceta Prešerna.
Petek, 3.12. 2010, v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Knjige menjajo lastnike - bukvama.
Četrtek, 9.12. 2010, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Pisane buče - knjigo bo predstavila avtorica Tatjana Krejan Košan.
Četrtek, 9.12. 2010, ob 17. uri v Krajevni knjižnici Liboje potopisno predavanje Žive Justinek: Filipini in Borneo.
Četrtek, 16. 12. 2010, ob 10. uri v knjigarni Mladinske knjige v Žalcu S čajem in knjigo - čajanko bo vodila Irena Štusej.
Sobota, 18. 12. 2010, ob 9. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec brezplačni tečaj, ki ga bo vodil Bojan Uranjek: Kako poiskati gradivo v elektronskem katalogu Cobiss/Opac.
RAZPORED PRAVLJIČNIH UR DECEMBRA
Torek, 7. december 2010, ob 17. uri v Krajevni knjižnici Ponikva NOVOLETNA USTVARJALNICA - VOŠČILNICE.
Ponedeljek, 13. december 2010, ob 17. uri v Krajevni knjižnici Liboje PRAVLJIČNA URA Z USTVARJALNICO.
Torek, 14. december 2010, ob 18. uri v Občinski knjižnici Vransko PRAVLJIČNA URA Z USTVARJALNICO.
Torek, 28. december 2010, ob 18. uri v Občinski knjižnici Braslovče PRAVLJIČNA URA Z USTVARJALNICO.
Torek, 28. 12. 2010, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura in ustvarjalnica z Ireno Verbič.
Sreda, 29. december 2010, ob 18. uri Krajevna knjižnica Griže PRAVLJIČNA URA Z USTVARJALNICO._____________________________
Zastrupili Slovenijo
Od Celja do Koroške
V Domu II. slovenskega tabora Žalec je v soboto potekala tekmovalna zborovska revija Sozvočenja, ki jo je organiziral Javni sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Žalec, ki ga vodi Marko Repnik. Na reviji se je predstavilo sedem izbranih zborov od Celja do Koroške, Območno izpostavo Žalec pa je zastopal Mešani pevski
zbor Tabor pod vodstvom Špele Kasesnik.
Nastopili so tudi Mešani pevski zbor Gorenje Velenje, Vokalni kvintet Ajda s Prevalj, Mešani pevski zbor Koral Laško, Moški pevski zbor Vitanje, Študentski mešani pevski zbor Mohorjan s Prevalj in Moški pevski zbor "Šempetr-ski pavri" z Otiškega Vrha.
Revijo sta spremljala in
ocenjevala nastope zborovska strokovnjaka Matej Penko in Andraž Hauptman. Najvišjo oceno si je prislužil Študentski mešani pevski zbor "Mohorjan" s Prevalj, Mešani pevski zbor Gorenje Velenje je prejel nagrado za izvirni program, nagrado pa sta prejela tudi Mešani pevski zbor Koral Laško in Mešani pevski zbor Tabor.	T. Tavčar
Izraznost in tehnična skladnost
VS Cantemus z vsemi sedanjimi in nekdanjimi pevci, ki so uspeli priti in zapeti na jubilejnem koncertu
Vokalna skupina Cantemus, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Žalec, je s koncertom v polni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec proslavila desetletnico svojega uspešnega delovanja. Sedmim članom sedanje zasedbe so se na jubilejnem koncertu pridružili skoraj vsi, ki so kdaj peli v skupini, v novo desetletje pa bodo stopili v spremenjeni zasedbi.
Kot smo slišali na koncertu, so začetki Vokalne skupine Cantemus na skupnem dopustu na Korčuli, kjer so uradno nastopili kot skupina iz Slovenije. Oktobra leta 2000 pa je Matjaž Kač poklical še nekaj pevk in pevcev, ki so se navduševali nad vokalnim popom. Njihov repertoar z izvirnimi aranžmaji je bil takrat nekaj novega in je navduševal občinstvo. V prvih petih letih so zabeležili kar 110 nastopov in že osvojili nekaj pomembnih nagrad, tako uspešnih je bilo tudi naslednjih pet let. Vsako leto so se vrača-
li v Dalmacijo in še vedno so redni gost na festivalu Večeri dalmatinske pisme. Skupina Cantemus je tudi pobudnica in glavna organizatorica festivala vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd v Žalcu, ki je letos doživel že osmo izvedbo. Leta 2007 je VS Cantemus postala absolutna zmagovalka tega festivala, leto pozneje pa je prejela prvo nagrado žirije. Nagrade so pevci prejeli tudi v Dalmaciji, bronasto plaketo pa so osvojili na enem najpomembnejših mednarodnih festivalov vokalnega popa Vokal.total v Gradcu. Poleg tega je VS Cantemus nosilka zlatega žiga Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije, prav tako pa sodeluje na Vokalnih igrah v Celju.
V desetih letih se je v Vokalni skupini Cantemus izmenjalo preko 30 pevk in pevcev, večina jih je zapela tudi na jubilejnem koncertu. Prav ob tej priložnosti pa sta še zadnjič kot člana skupine nastopila Vesna Kač in Dino Cestnik. Vesna je bila
članica skupine vse od začetka, Dino pa šest let. Kljub temu z optimizmom stopajo naprej.
Kot je na jubilejnem koncertu povedal Tomaž Kozlevčar, so člani skupine Cantemus pred desetimi leti prepoznali svoje poslanstvo in s to glasbo začeli zastrupljati Slovenijo. Prav gotovo tudi zdaj verjamejo, da sledi novih deset let strme rasti, je bil prepričan Tomaž Kozlevčar, ki je novi zasedbi podaril snemalni dan v svojem studiu SOS. Pevkam in pevcem je čestital tudi Lojze Posedel (takrat še v vlogi župana) in poudaril, da so prav ljudje največje bogastvo občine, med katerimi je zagotovo biser Vokalna skupina Cantemus, saj je poskrbela za veliko lepih prireditev in koncertov, pa tudi za festival. V imenu občine je skupini podaril avtobusni izlet po Sloveniji. Ob 10-letnici je skupini čestitala tudi predsednica KUD Žalec Jožica Ocvirk in izrekla najboljše želje za naslednjih deset let.	K. R.
Hmeljarskega doma Petrovče predstavili vsi trije zbori, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Petrovče, in sicer Moški pevski zbor Petrovče, ki ga vodi Metka Berk, Vokalna skupina Candela pod vodstvom Marjete Rak Jezernik ter Mešani pevsk zbor A Cappela, ki ga vodi zborovodja Blaž Rojko. Letos se jim je pridružil tudi Cerkveni mešani pevski zbor Petrovče, ki ga vodi Marta Strahovnik.
Predsednica KD Petrovče Jasna Seražin, ki se zaradi nepredvidljivih okoliščin prireditve ni mogla udeležiti, je o prireditvi zapisala: »Hvala vsem, tako zborom kot številnim poslušalcem v dvorani. Naj se dober glas sliši daleč naokoli, pevski glas Petrovčanov pa še dlje. In z dobrimi glasovi in energijsko nabitostjo vam bo drugo leto zopet lažje stopiti pred domače občinstvo. Vem pa, saj vas poznam, da ste danes napolnili srca in ušesa z radostjo in blagostanjem.« T. Tavčar
Mešani pevski zbor Tabor, ki ga vodi Špela Kasesnik
Petrovčam Petrovčanom
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 29. novembra odprta razstava likovnih del Franca Ferranta. Kot je zapisal umetnostni zgodovinar Matija Plevnik, se avtor razstave po petih letih ponovno predstavlja. Njegovo življenjsko pot je zaznamovala ustvarjalnost. Odločil se je za poklic, ki združuje izraznost, po drugi strani pa tehnično stvarnost. Prav tako zlitje likovne izraznosti in stvarnosti predstavlja tudi avtorjev slikarski opus. Avtor v svojih likovnih delih ne skriva prehojene arhitekturne-projek-tantske poti, niti je ne zanika. Bogate izkušnje, ki jih je
pridobil med študijem in na poklici poti, je Ferrant prelil v slikarski medij, ki se kljub številnim estetsko-formal-nim skupnim zakonitostim navidezno razlikuje od arhitekture.
Franc Ferrant seje rodil leta 1926 v Žalcu, kjer je preživel svoje otroštvo in mladost. Gimnazijo in tehnično fakulteto je končal v Zagrebu. Z delom je začel v projektivnem biroju v Celju. V tem času je projektiral šolo na Polulah, novo tovarno Peko, delavsko naselje v Tržiču ... Od leta 1958 do 1960 je ustvarjal na Dunaju in v Kolnu, nato pa je začel delati v lastnem ateljeju v Miinchnu in projektiral
Francu Ferrantu so ob odprtju razstave podelili monografijo Žalca
Razstava Maše Gros
V žalskem lokalu Stil caffe so v petek, 5. novembra, odprli razstavo likovnih del Maše Gros, ki ta čas razstavlja tudi v Cannesu v Franciji, razstavo v Žalcu pa so na ogled postavili njeni starši.
Maša Gros se je leta 1977 rodila v Celju. Njena ustvarjalna umetniška pot je do danes nanizala več kot 60 predstavitev umetniških del in razstav pri nas in v tujini. Večinoma se predaja slikarskemu izzivu, občasno pa se posveti tudi drugim oblikam kreativnosti, ilustraciji, poslikavi na steno, steklo, les, pohištvo, kreacijam - dizajnu, oblikovanju, krajši prozi, poeziji ter pisanju programov s profilom kulturno-umetni-ških idej. Leta 2006 je na gradu Štatenberg v sodelovanju z dr. Janezom Drnovškom in Gibanjem za pravičnost in razvoj predstavila v likovnem
stanovanjske hiše, upravne stavbe in industrijske objekte. Ob odprtju je v kulturnem programu nastopila Vokalna skupina Stil.	T. T.
Med nastopom Moškega pevskega zbora Petrovče, ki ga vodi Metka Berk
V Petrovčah je bila druga njena petju domačih zborov, novembrska sobota name- Že tretjič so se v dvorani
pogledu tudi svojo največjo mojstrovino Zlata doba. Danes to slikarsko delo predstavlja francoski in mednarodni publiki, da odnese sporočilo dalje in ga razširi med ljudmi. V filmskem in mondenem Cannesu se predstavlja z okoli 50 slikarskimi deli iz zadnje dekade in tematiko ženske figure, ki jo spremlja ves čas ustvarjanja.
Maša je v zadnjih desetih letih veliko potovala in ustvarjala. Čustva, misli in ideje so se skozi čas izlivale na platno in druge materiale. Njena izpoved je nabita z energijo, poziva k pozitivnosti in hkrati postavlja vprašanje gledalcu. Maša bo po Cannesu razstavljala v Antibe-su, nato ponovno v Cannesu in še kje.	D. Naraglav
Zlate citre z rekordom
Koncert leta v duhu prijateljstva
Vrečič, svoje pa je dodal trio Ubrane strune, ki v različnih sestavih deluje že več kot 25 let in ohranja predvsem ljudsko glasbo.
Vrh tokratnih Zlatih citer je nedvomno predstavljal že omenjeni nastop Slovenskega citrarskega orkestra, kije igral posamezne skladbe pod vodstvom Doroteje Dolšak, Irene Zdolšek, Teje Ličar Močnik, Anite Veršec, Irene Glušič in Zlate citre v Grižah	Petra Napreta. D. Naraglav
Sobota, 6. novembra, je bila v Grižah v znamenju citer. Dvorana Doma Svobode Griže je gostila okrog 80 citrarjev Citrarskega društva Slovenije. Kar 144 rok pa je zvečer na Zlatih citrah 2010 poskrbelo za izjemen koncert in tudi rekord, saj do zdaj v Sloveniji še nikoli ni hkrati igralo na enem mestu toliko citrarjev.
Tokratno prireditev Zlate citre, ki jo je vodil David Sopotnik, je začela najmlajša od citrark domačinka Brina Gabrovec, ki se lahko pohvali s kar nekaj priznanji z državnih tekmovanj. Nastop je nadaljevala najstarejša slovenska citrarka, domačinka iz Griž in nečakinja citrarja Roberta Cimermana, Fani Lapajne. Na odru so nato zazvenele citre v duetu dveh izjemnih mladih citrark in sester Neli in Karmen Kos Zidar, večkratnih nagrajenk državnih in mednarodnih citrarskih tekmovanj. Večer je obogatila tudi mlada in uspešna citrarka Venesa
Igranje na različnih oblikah in uglasitvah citer je na Slovenskem že dolgo doma, nov polet pa je dobilo po letu 1986, koje Kulturno društvo Griže z Jožetom Janom na čelu organiziralo prve Zlate citre. Tega je bil zelo vesel starosta griških citrarjev Robert Cimerman, stari oče Boža Trnovška, ki z ansamblom Ubrane strune nadaljuje to družinsko tradicijo, hkrati pa je med najzaslužnejšimi za vsakoletno prireditev Zlate citre. Kasneje so ob pomoči Zveze kulturnih organizacij oz. Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Slovenije ob vsakoletnem srečanju v Grižah pripravili tudi seminarje in posvete ter področna in državna citrarska tekmovanja. V Grižah je nekaj let deloval tudi aktiv učiteljev citer, na njegovo pobudo pa je bilo 4. julija leta 1999 ustanovljeno novo stanovsko društvo slovenskih citrark in citrarjev, ki nadaljuje dotedanja pri-
zadevanja. Društvo združuje vse, ki jih zanimajo citre: dejavne citrarje, učence, učitelje, izdelovalce in zbiratelje citer, ljudske godce, organizatorje citrarskih prireditev pa tudi tiste, ki ta instrument radi poslušajo. Kot je povedal predsednik društva Peter Napret, je članov že blizu 300, njihova želja pa je, da bi jih bilo še več, da bi tako resnično predstavljali vse slovenske citrarje. Povedal je tudi, da si prizadevajo za reden pouk citer na vseh stopnjah slovenskih glasbenih šol, pomagajo pa tudi pri organizaciji citrarskih prireditev, seminarjev in tekmovanj. Radi bi pomagali mladim pri študiju citer, spodbujali slovenske skladatelje za ustvarjanje novih citrarskih skladb, izdajali note in podobno. V Sloveniji deluje trenutno 16 glasbenih šol, na katerih poučujejo citre. Društvo pa ima tudi dobre stike s citrarji po svetu.
10 let harmonikarjev DU Vrbje
Vrbenski harmonikarji na jubilejnem koncertu
Tanja Petelinek v Grižah
Z jubilejnim koncertom v okviru praznovanja krajevnega praznika so harmonikarji Društva upokojencev Vrbje počastili svojo desetletnico. Skupina, ki jo sestavljajo Alfonz Lesjak, Leon Perdan, Milan Žolnir in Stanko Brete-lovič, je nastala na pobudo takratne predsednice DU Vrbje Pavline Glušič.
Najprej je bilo to druženje, igranje za dušo in lastno veselje, potem pa je bilo vse več nastopov, toliko več dela in vaj. So nepogrešljivi na prireditvah v krajevni skupnosti, nastopajo pa tudi po Savinjski dolini in drugod. Koncert so popestrili Pevke treh vasi iz Gotovelj, pevci Savinjskega okteta iz Žalca, Prijatelji 6 Še iz Šešč, Duo Jani in Franci Pirš, Ajmarčki iz Vrbja, Saša Golavšek z igranjem na harmoniko, s kratkim skečem pa so se predstavile Vrben-ske perice. Pester in zanimiv progam je vodila Lea Meh.
Ob jubileju so harmonikarjem izrekli čestitke predsednik KS Vrbje Jože Meh, predsednik KD Vrbje Milan Vogrinc, predsednik Zveze kulturnih društev Občine Žalec Ivo Lindič in žalski župan Janko Kos. T. Tavčar
Glasbeno-literarno društvo Ale-theia iz Žalca in Literarno društvo Livra z Vranskega sta 5. novembra v razstavno-prireditvenem prostoru KUD Svoboda Griže pripravili že 37. kavarniški večer. Gostja tega večera je bila mlada pesnica Tanja Petelinek, ki živi pod obronki Pohorja v bližini Slovenskih Konjic.
Na kavarniškem večeru nam je zaupala, da je med knjigami njen nemirni duh iskal zavezništvo, od kar se spominja. S poezijo pa seje začela ukvarjati v zadnjih nekaj letih. Leta 2005 je zmagala na natečaju mlade literature Urška, ki ga prireja literarna revija Mentor. Za nagrado so
ji omogočili izdati svoj prvenec, pesniško zbirko V ostrem kotu. Tanja je članica Celjskega literarnega društva. S poezijo pa nastopa na raznih prireditvah. Svoja pesniška dela objavlja v raznih literarnih revijah, kot so Vpogled, Vsesledje, Mentor, Apoko-lipsa, Revija 2000, Poetikon, ter na portalu Lirik.si in v poljski reviji za poezijo Pobocza. Nekaj njenih pesmi je prevedenih v poljščino, slovaščino in srbščino.
Na tokratnem večeru je predstavila del svoje ustvarjalnosti. Pogovor z njo je vodil Tomaž Mahkovic, večer pa je z glasbo na kitari bogatil Bori Zupančič.	D. N.
Folkloristi iz Laćisleda
Prva novembrska nedelja je bila v KS Galicija prežeta z glasbo, plesom, humorjem, predvsem pa s prijateljstvom dveh narodov, slovenskega in srbskega. Zahvala za to gre Folklorni skupini Galicija in njenim gostom -Folklorni skupini KUD Miloš Obilic iz Laćisleda - Ale-ksandrovca v Srbiji. Slednji so vrnili obisk Galičanom, ki so se udeležili tradicionalne, že 47. Župske berbe v Aleksandrovcu.
Dvorana Doma krajanov Galicija je bila ta popoldan nabito polna in premajhna za vse. Koncert leta, ki ga je vodila Andreja Petrovič, so najprej začeli članice in člani domače folklorne skupine. V nadaljevanju sta oder »okupirala« duet Zvezdam pojemo, ki ga sestavljata Jože Krajnc in Marjan Uljan. Uvodoma sta postregla z glasbo in s petjem iz jugoslovanskega filma Ko to tamo pjeva in navdušila občinstvo. Prijetno sta presenetila srbske goste, med katerimi so bili tudi predsednik Občine Aleksandrovac mag. Jugoslav Stojkovac, njegov pomočnik Negovan Ivanovič,
predsednik Občine Ražanj Dobriča Stojkovič, predsednik KUD Miloš Obilič iz Laćisleda, Goran Erčevič in predsednik festivala v Aleksandrovcu Miča Cvetkovič.
V nadaljevanju je oder oživel v ritmu plesa in glasbe gostujočih folkloristov iz Laćisleda. Dvorana je valovala z njimi, marsikomu od občinstva je zastal dih, zdelo se je, da bodo plesalci vsak hip poleteli z odra v dvorano. Svoje sta k temu prispevala tudi gosta napovedanega presenečenja, strašna Jožeta - Jože Krajnc in Jože Robida. Za njima je oder znova zaživel v plesu in glasbi srbskih folklo-
ristov, koncert pa so sklenili Velenjski trubači Fešta band, ki so vzdušje v dvorani pripeljali skoraj do vrelišča.
Med druženjem, ki sta ga organizirala KS Galicija in KD Galicija, sta občinstvo nagovorila tudi predsednik KS Galicija Jože Kruleč in predsednik KD Galicija Peter Vipave, ki sta gostom izročila spominsko darilo. S pozdravi in čestitkami se jima je pridružil tudi župan Občine Žalec Janko Kos. V dvorani Gasilskega doma Pernovo je sledil družabni večer, na katerem so si bili enotni, da bodo to prijateljstvo negovali tudi v prihodnje.	D. N.
Koncert Grifona in Linde
V	Domu II. slovenskega tabora Žalec je nastopila Folklorna skupina Grifon iz Šempetra, ki je v goste povabila Folklorno skupino Linda iz Dubrovnika. Domača skupina se je predstavila z belokranjskimi in primorskimi plesi, medtem ko so gostje odplesali plese različnih hrvaških pokrajin. Ker so to temperamentni plesi, plesalci pa mladi in polni energije, so spravili dvorano na noge, tako da so morali najatraktivnejše plese večkrat ponoviti. Gledalci so lahko opazovali pisane folklorne kostume.
V	okviru Folklorne skupine
Med nastopom šempetrskih folkloristov
Linda deluje tudi dalmatinska klapa. V dveh delih so ob spremljavi tamburic zapeli več znanih dalmatinskih pesmi in pri-
čarali sproščeno vzdušje ter spomin na poletje, kar seveda prija v teh, včasih kar turobnih novembrskih dneh. T. Tavčar
Vrbje v sliki in besedi
Ob praznovanju 30-letnice KS Vrbje so na krajši slovesnosti predstavili knjigo Vrbje v sliki in besedi oziroma Fotomonografija KS Vrbje. Kot sta na slovesnosti povedala predsednik Sveta KS Vrbje Jože Meh in predsednik uredniškega odbora Anton Holobar, nanizane fotografije v knjigi Vrbje v sliki in besedi prikazujejo podobe Vrbja v predvojnem obdobju, raznolikost dejavnosti v letu 1980, ko je bila ustanovljena krajevna skupnost, vse do današnjih dni, ko je Vrbje poleg razvitega kraja z bogatim družabnim življenjem tudi območje varovanega krajinskega parka v zaledju Žalca.
Objektiv številnih avtorjev je ujel tako podobo vsakdanjika
kakor tudi prelomne dogodke v življenju kraja. Zbirka fotografij prispeva k ohranitvi kulturne dediščine in zavesti o kolektivnem spominu.
Knjigo bodo brezplačno prejela vsa gospodinjstva v krajev-
ni skupnosti, financirala pa jo je Občina Žalec. Prestavitev so popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopili z igranjem na citre Venesa Vrečič in Irena Glušič ter dramski igralec Janez Stariha. T. T.
Člani uredniškega odbora (od leve proti desni Milan Žolnir, Anton Holobar, Milan Vogrinc, Andrej Čehovin in Jože Meh, na fotografiji manjka Lea Meh)
SIP Šempeter na vrhu
Mitja Potočnik evropski prvak
Prve tri ekipe PD Žalec s predsednikom Vladom Rojnikom in mentorji
Odbojkarji odbojkarskega kluba SIP Šempeter so uspešno začeli letošnjo sezono v drugi državni ligi, saj so po 4. krogu še vedno, brez poraženega izida, na prvem mestu državne lestvice. Že na uvodnih tekmah so se v ekipi zelo izkazali mlajši igralci, zato se za prihodnost dobre šempetrske odbojke ni potrebno bati. V 4. krogu so doma s 3 : 2 premagali ekipo Fužinar Metal Ravne. Naslednja tekma v
V	športni dvorani v Braslovčah je potekal četrtfinalni odbojkarski turnir skupine C, v šempetrski telovadnici pa četrtfinalni turnir skupine D za mladinke. Obe spodje-savinjski ekipi, braslovška iz skupine C in- šempetrska iz skupine D, sta se uvrstili v polfinale državnega prvenstva.
V	Braslovčah so nastopile ekipe Formis beli, KBM Branik, DŠR Murska Sobota in domača ekipa. Na prvi tekmi so se Braslovčanke pomerile z odlično ekipo Nove KBM Branik in srečanje izgubile z rezultatom 2 : 0 v setih, na drugi in tretji tekmi pa so z 2 : 0 v setih premagale ekipo Formis Bella in ekipo DŠR Murska Sobota ter
domači telovadnici pa bo 4. decembra, ko bodo gostili ekipo Kekooprema Žužemberk, 18. decembra pa se bodo pomerili z ekipo Črna na Koroškem.
Ves ta čas so bile zelo uspešne tudi mlajše selekcije. Mladincem se je namreč uspelo uvrstiti v polfinale državnega prvenstva, kjer imajo veliko možnosti, za uvrstitev med štiri najboljše ekipe v Sloveniji in se tako potegovati za naziv državnih prvakov.
z dvema zmagama in porazom osvojile drugo mesto. Braslovčanke so dosegle najboljši rezultat v kategoriji mladink do zdaj. Dobri rezultati so pokazatelj dobrega in vztrajnega dela z domačimi igralkami in kakovostnega dela trenerjev.
V šempetrski telovadnici pa je potekal četrtfinalni turnir skupine D za mladinke, kjer so nastopile štiri ekipe. Poleg domače še ŽOK Mislinja, ŽOK Prevalje in ŽOK Vuzenica. Ekipa OK Aliansa Šempeter je z 2 : 1 najprej premagala ekipo ŽOK Mislinja, nato pa 2 : 0 v setih tudi ekipo s Prevalj in se kot zmagovalka turnirja uvrstila v polfinale državnega prvenstva.	T. T.
Kadetski ekipi pa se je uspelo uvrstiti v A-ligo in s tem so dokazali, da mislijo resno in da bodo naskakovali naslov državnih prvakov. Konec meseca novembra začnejo s kvalifikacijami tudi starejši dečki. Tudi ti so dobro pripravljeni in že nestrpno pričakujejo svojo prvo tekmo.
Članska ekipa ZM Braslovče, ki prav tako tekmuje v drugi državni ligi, pa je v 4. krogu gostovala v Črni in po več kot dvournem srečanju zabeležila prvo zmago. Koroško ekipo so premagali s 3 : 2 v setih.	T. T.
Veterani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline so na področju športa med najuspešnejšimi veteranskimi društvi v celjski regiji in tudi v Sloveniji.
Tudi na zadnjih dveh letošnjih tekmovanjih v streljanju in tenisu dvojic so posegli po najvišjih mestih. Na ekipnem strelskem tekmovanju, ki ga v spomin na komandanta 87. območnega štaba Teritorialne obrambe Velenje Jožeta Ervina Prislana organizira Območno združenje slovenskih častnikov Velenje, so zmagali že tre-
Mitja Potočnik iz Tabora je na evropskem prvenstvu v kickboksu v Bakuju v Azerbajdžanu osvojil naslov evropskega prvaka in s tem dosegel še en velik uspeh v svoji dolgoletni športni karieri. Ta je povezana z braslovškim taekwondo klubom Sun ustanovitelja in trenerja Simona Jana, dobro leto pa s sedanjim trenerjem Tomažem Barado iz Maribora, ki je petkratni evropski, dvakrat svetovni in petkratni svetovni profesionalni prvak.
Mitja si želi iti po njegovi
tje leto zapored in tako osvojili prehodni pokal v trajno last. Na drugo mesto so se uvrstili veterani Mislinjske doline in na tretje veterani iz Celja. Ekipo so na 8. spominskem tekmovanju letos sestavljali Mladen Melanšek (95 točk), Alojz Zagoričnik (92 točk) in Matjaž Turnšek (87 točk). Melanšek in Zagoričnik sta bila najuspešnejša tudi med posamezniki, medtem ko je Turnšek med 53 tekmovalci zasedel 6. mesto. Tekmovanje so tokrat pripravili v Doliču pri Mislinji.
poti in nekaj korakov v tej smeri je že narejenih, saj je bil med drugim lani 3. na
Na že desetem tradicionalnem tekmovanju ZVVS v tenisu dvojic, ki je v organizaciji Območne zveze ZVVS Zasavje potekalo v Hrastniku, pa sta bila najuspešnejša Zdravko Korotaj in Bojan Račnik. Ko-rotaj je skupaj s soigralcem Izidorjem Siršetom iz OZ Zasavje osvojil prvo, Račnik pa s sotekmovalcem Romanom Temetom iz OZ Ptuj drugo mesto. Tretja je bila dvojica Ljubo Roglevski iz OZ Zasavje in Franci Šmit iz OZ Zg. Gorenjska.	D. N.
svetovnem prvenstvu v ta-ekwondoju v Mar del Plati v Argentini. Naslov evropskega prvaka v kickboksu pa je v Azerbajdžanu, kjer je nastopilo blizu 500 tekmovalcev iz 32 držav, osvojil v kategoriji do +94 kg. Na poti do evropskega naslova je moral najprej premagati Italijana, nato domačina, v polfinalu Ukrajinca, v finalu pa Hrvata.
Mitja čaka tudi v nadaljevanju naporna tekmovalna sezona, saj bo nastopil tako na domačih tekmah kot tudi mednarodnih, kjer bo zastopal slovenski taekwondo in kickboks reprezentanci. Marca prihodnje leto bo odpotoval tudi na svetovno prvenstvo v taekwondoju v Novo Zelandijo. D. N.
Na orientaciji 152 udeležencev
Učijo se igrati tenis
ŽOK Braslovče in Aliansa
Uspešni na športnem področju
Udeleženci druge tekme orientacijske lige
V teniškem klubu Polzela skrbijo za podmladek. Pripravili so šolo mini tenisa, ki je potekala dvakrat tedensko. Otroci začnejo spoznavati osnove teniških udarcev, gibanje, splošna pravila tenisa in teniške igre. Najprej razvijajo motorične sposobnosti, dobivajo občutek za žogo, pripadnost skupini, navajajo se na pravilen odnos do tenisa, okolice in teniške opreme.
Program temelji na različnih igrah, ki so v povezavi z motoriko in teniško tehniko. Pri tem uporabljamo prirejene rekvizite, manjši lopar, mreža je
Vaditelj tenisa Ivi Kapitler s skupino mladih
nekoliko nižja, igrišče je manjše, žoge mehkejše... V obdobju od 4. do 9. leta je cilj programa
otroke naučiti osnove teniških udarcev, igre in se pri tem tudi zabavati.	T. T.
Drugi in pete
Planinsko društvo Žalec je organiziralo drugo tekmo savinjske orientacijske lige v sezoni 2010/2011. Tekmova-
Deset ekip
Športno košarkarsko društvo Koš Polzela bo tudi letos pripravilo tekmovanje v Savinjski košarkarski ligi Brglez.com 2010. S tekmovanji so začeli prejšnjo nedeljo in bodo potekala vse do sredine februarja prihodnje leto.
Nastopile bodo naslednje ekipe: BSB Otok Celje, Brglez.com Polzela, Gradia Celje, Domžale,
nje je potekalo na območju KS Ponikva. Vsi tekmovalci so na startu in na poti odgovarjali na teoretična in prak-
Frizerstvo Anita Ločica, KK Veterani Zlatorog Laško, Študentski klub Žalec, KK Arkes Velenje, Mladi Polzela in Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje. Vse tekme bodo ob nedeljah dopoldne igrali v polzelski športni dvorani, sistem tekmovanja pa bo enokro-žen. V končnici po rednem delu se bodo ekipe pomerile za 1. do 4. ter od 5. do 8. mesto. T. T.
tična vprašanja s področja planinstva.
Nastopilo je 35 ekip iz 6 planinskih društev, skupaj 152 udeležencev. Na cilju so vsi tekmovalci prejeli malico in topel napitek. Prve ekipe v kategorijah so prejele pokale, ostale pa priznanja. V kategoriji mladi planinci do vključno
6.	razreda in od 7. do 9. razreda osnovne šole so zmagali mladi planinci PD Žalec, v kategoriji do 26. leta starosti ekipa iz Za-bukovice, v kategoriji članov do 39 let Polzela in nad 40 let ekipa iz Žalca ter v kategoriji družine družina Sadnik (Jože, Tanja, Anže in Anej) iz PD Polzela.	T. Tavčar
V Kočevju je potekalo državno tekmovanje v električnem pikadu za upokojence. Prvi dan tekmovanja so se pome-
rile upokojenke - zmagovalke predhodnih tekmovanj pokrajinskih zvez iz vse Slovenije, drugi dan pa moške ekipe.
Ker sta ekipi DU Andraž nad Polzelo zmagali na predhodnih pokrajinskih tekmovanjih, sta se udeležili tudi državnega. Moška ekipa v sestavi Drago Jamnikar, Jože Jelenko, Jože Krk in Jaka Satler je osvojila odlično drugo mesto, ženska ekipa, v kateri so tekmovale Marjana Jelenko, Irena Krk, Jožica Melanšek in Cveta Aristovnik, pa je osvojila peto mesto.
Za DU Andraž nad Polzelo sta dosežka med najboljšimi na športnorekreacijskem področju vse od svoje ustanovitve.	T. T.
Moška in ženska ekipa DU Andraž nad Polzelo
Uspehi savinjskih karateistov
Odbojkarice še vedno brez poraza
S tekmovanja
Na letošnji zadnji pokalni tekmi 14. novembra v športni dvorani OŠ Kanal ob Soči, ki so se je udeležili kar trije savinjski karate klubi, je bil najuspešnejši Karate klub Nestor iz Žalca, ki je osvojil kar 5 medalj. Tekmovanja v organizaciji Karate zveze Slovenije in tehničnega organizatorja ŠD Gorica se
je udeležilo več kot 320 tekmovalcev iz dvainštiridesetih klubov.
Med Nestorjevci je v kategoriji mlajših dečkov -45 kg Tilen Kajtna prepričljivo premagal vse nasprotnike in osvojil 1. mesto. Jernej Blatnik je v kategoriji kadetov +70 kg klonil v finalni borbi in osvojil 2. mesto. S srebrno medaljo se
Hopsi tretji
Hopsi s trenerjem Tončijem Mašino
Po 5. krogu lige Telemach so Hopsi s Polzele na prvenstveni lestvici na odličnem tretjem mestu. Od petih odigranih prvenstvenih tekmah so tri zmagali in dve izgubili, zadnjo na gostovanju pri ekipi Slovan z rezultatom 80: 70.
Na tekmovanju za pokal Spar so bili Hopsi v 5. krogu obakrat uspešnejši od ekipe Piama Pur. Na prvi tekmi na Polzeli so Hopsi zmagali kar z rezultatom 103 : 66, na gostovanju v Ilirski Bistrici pa 99 : 72 in se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. T. T.
Uspešni balinarji
Balinarji s Polzele
Sekcija Baline Polzela, ki deluje v okviru Društva upokojencev Polzela že šesto leto, je bila letos na tekmovalnem področju najuspešnejša.
Kot je povedal predsednik sekcije Karli Korber, si za največji uspeh štejejo osvojitev prvega mesta v pravkar končani šaleško-savinjski balinarski ligi, v kateri je nastopilo osem ekip, polzelski balinarji pa so desetkrat zmagali in štirikrat igrali
neodločeno. Tudi za letošnji pokal štajersko-savinjske regije, ki se je končal prve dni oktobra, so v finalu s 7 : 4 premagali ekipo Slovenskih Konjic in osvojili prvo mesto. Ob prazniku Občine Polzela so na dveh balinarskih igriščih v Športnem parku Polzela pripravili odprti balinarski turnir, na katerem je sodelovalo šest ekip. Zmagala je ekipa BK Žalec pred AMD Trbovlje in prvo ekipo Baline Polzela. T. T.
petek 26. 11.
od 16. do 19. ure
sobota 27.11.
od 9. do 19. ure
nedelja 28.11.
od 9. do 16. ure
v telovadnici UPI Ljudske univerze v Žalcu
je okitil tudi Matjaž Metelko v kategoriji mladincev +76 kg. Z bronom pa je domov odšel Nel Lončar, ki je nastopil v kategoriji starejših dečkov -55 kg. Edina predstavnica nežnejšega spola med tekmovalci karate kluba Nestor Neja Rom Zupanc pa je v kategoriji starejših deklic +50kg po napeti finalni borbi žal izgubila in osvojila 2. mesto.
Iz polzelskega kluba je bil najuspešnejši Luka Deberšek, ki je zmagal v kategoriji kadeti +70 kg, medaljo za drugo mesto sta osvojila Luka Petrovič v kategoriji mlajši dečki -40 kg in Jan Mogu v kategoriji mlajši dečki -45 kg. Bronasto medaljo pa si je priboril Juš Jagari-nec v kategoriji starejši dečki -45 kg.
Žalskemu karate klubu sta medalji priborili Urška Krajnc, ki je osvojila drugo mesto v kategoriji kadetinj -54 kg, in Lina Pušnik, ki je osvojila 3. mesto v kategoriji mladinke +59 kg.
Karate klub Nestor bo 4. decembra v športni dvorani OŠ Žalec v sodelovanju s Karate zvezo Slovenije organiziral državno prvenstvo za mlajše do 21 let.	D. N.
Ekipa do zdaj nepremagljivih Šempetrank po zmagi nad Hitom Novo Gorico na tekmi Nihče ni pričakoval, da bodo 25 : 22,28 : 26).
igralke Odbojkarskega kluba Aliansa v tej sezoni tako uspešne, saj je prišlo tako pri igralkah kot vodstvu do precejšne menjave. Po 7. krogu so še brez poraza in tako na 1. mestu 1. DOL. V soboto, 13. novembra, pa so svojo dobro pripravljenost in zmagovalni polet potrdile tudi v domači dvorani OŠ Šempeter. Pred 450 gledalci so namreč premagale prav tako še neporaženo ekipo Luka Koper. Savinjčanke so zmagale z rezultatom 3 : 1 (25 : 16, 23 : 25,
Natrpan urnik
Najmlajši člani kluba s trenerjem Simonom Janom
Tekmovalci TKD kluba drugih Sun Braslovče uspešno nastopajo že vse od začetka tekmovalne sezone septembra 2010.
Udeležili so se tekmovanj v Jazsberenyu na Madžarskem, v Cazinu v Bosni in Hercegovini, v Novem Sadu v Srbiji, odprtega prvenstva v kickboxingu v Zagorju ter državnega prvenstva v taek-wondoju, ki je potekalo v soboto, 13. novembra, v Tržiču na Gorenjskem.
Na zadnjem tekmovanju so osvojili veliko število tretjih in
mest, z naslovom državnega prvaka pa so se letos okronali Patrik Ravnak in Nejc Zupančič v borbah med pionirji, Blanka Strmšek, Rok Kokovnik, Nejc Preložnjak, David Katalenič in Miha Kos v formah med člani in Sabina Bec, Luka Zgojznik, Nejc Preložnjak ter Miha Kos v borbah med člani.
Do konca leta jih čakajo še tekmovanja v Zrečah, na Jesenicah, v Doboju v Bosni ter kot zaključek letošnje sezone ekipno državno prvenstvo 2010 11. decembra verjetno v Ljubljani. D. N.
Tako so na najlepši način potrdile svoj zmagovalni pohod v domači dvorani in tudi na gostovanjih. V 4. kolu je klonil Slovin vital, v 5. Prevalje in v 6. kolu Jesenice-Bled. Na lestvici vodijo z 21 točkami, druga je ekipa Luka Koper s 17 točkami, sledi Slovin Vital s 14, Hit Nova Gorica s 13 in Prevalje z 9 točkami. Po štiri točke imata Jesenice-Bled in Formis Bell, lestvico pa z dvema točkama zaključuje TPV Novo mesto.
Odličen uspeh so Šempe-tranke dosegle tudi na tekmovanju za pokal Slovenije. Po minimalni zmagi 3 :2 v prvi tekmi četrtfinala v domači dvorani proti ekipi HIT Nova Gorica so na povratni tekmi 10. novembra v Novi Gorici prikazale odlično igro in rezultat je bil 1 : 3 za OK Aliansa (22 : 25,21: 25, 25: 14, 12:25).
S to zmago so se Šempetran-ke poleg ekip Sloving Vital, Calcit volleybai Kamnik in Nova KBM Branik Maribor uvrstile na zaključni turnir, ki bo 29. in 30. novembra v Športni dvorani Lukna v Mariboru. V polfinalu se bodo pomerile z ekipo Calcit volleyball.
Z dobrimi rezultati v letošnji sezoni razveseljujejo tudi mladinke. Na četrtfinalnem turnirju 24. oktobra v Mislinji so z zmagama proti Mislinji in Prevaljam zasedle 1. mesto in
za pokal Slovenije
se uvrstile v polfinale državnega prvenstva, ki bo 12. decembra v Šempetru, kjer se bodo pomerile ekipe Aliansa in Braslovče ter Nova KBM Branik in Prevalje.	D. N.
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
Sobotni ligaški izidi: odbojka: I. DOL članice
8.	kolo: TPV Novo mesto : Aliansa 0 : 3, II. DOL člani
5.	krog: TAB Mežica : SIP Šempeter 2 : 3, ZM Braslovče : Lubnik 0 : 3;
rokomet: I. DOL članice
9.	krog: Žalec : Olimpija 24 : 38;
košarka: Liga Telemach - 6. kolo: Hopsi : LTH Škofja Loka 87 : 45, II. SKL člani - vzhod 7. kolo: Radenska Creativ : Vrani Vransko 88 : 75.
V 1. krogu Savinjske košarkarske lige Brglez.com
so se vsa srečanja končala z zmago gostujočih ekip. Izidi: Brglez.com : Mladi Polzela 55 : 65, Gradia Celje : Arkes Velenje 59 : 64, Domžale : ŠK Žalec 41 : 75, Frizerstvo Anita : Veterani Zlatorog Laško 62 : 76. Srečanje BSB Otok Celje : Kamnoseštvo Vogrinec bo odigrano naknadno.
Zbral: T. T.
9C.
SMUČARSKI
KLUB
GOZDNIK
ŽALEC
Pisma bralcev
Marljivi pireški gasilci
Ves čas je bila velika želja članov Prostovoljnega gasilskega društva Velika Pire-šica, še posebej operativnih članov, pridobiti zemljišče, na katerem se bomo lahko izobraževali, tako na področju operativne dejavnosti kot gasilsko športnih disciplin, še posebej mladina, na katero smo zelo ponosni. Minilo je natanko leto dni, odkar smo se začeli pogovarjati z vodstvom KS Galicija o zemljišču, na katerem smo danes. Dogovor je stekel tako hitro, da smo člani društva 24. 9. 2009 začeli čistiti, mulčiti parcelo, količiti in v naslednjih dneh že z izkopom ter s poravnavo terena. Ves čas je bilo vzdušje pri sami izgradnji gasilsko izobraževalnega centra pozitivno, saj smo vedeli, kaj hočemo in kaj moramo imeti. Pri delu je bilo opravljenih 2037 ur prostovoljnega dela; moram povedati, da niti ena delovna ura ni bila plačljiva. To dokazuje, da živijo v tem kraju res delovni ljudje, tako gasilci kot tudi ostali krajani, in ljudje iz sosednih krajev, ki so nam priskočili na pomoč pri izgradnji samega centra, zato se vsem, ki ste si odtrgali svoj prosti čas, iskreno zahvaljujemo. Vsi pa vemo, da takšen projekt ni mogoče izpeljati brez strojev, kamionov, traktorjev in, kar je najpomembneje, brez gradbenega materiala. Na tem gradbišču je bilo opravljenih 293 strojnih ur in kar 81 kamionskih prevozov. Glede na to, da so to res velike številke, se moramo vsem, ki ste nam pomagali, iskreno zahvaliti. Ne nazadnje je bilo za izgradnjo tega centra porabljenega veliko gradbenega materiala. Zato se v mojem imenu in v imenu prostovoljnega gasilskega društva najlepše zahvaljujem vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izpeljavi tega projekta.
Peter Vipavec, PGD Velika Pirešica
Kožuhanje v Galiciji
FS Galicija, ki deluje v okviru KD Galicija, je v soboto, 23.
10.	2010, pripravila letni koncert. Vsako leto folkloristke in folkloristi poleg plesov in petja obudijo en ljudski običaj. Letos so se odločili, da krajanom približajo kožuhanje. Mladim so se zdele določene stvari zanimive, saj so zanje slišali prvič, starejši pa so se našli v kakšnem trenutku in podoživljali svoje otroštvo. Za FS Galicija je namreč značilno, da vsak običaj raziščejo pri starejših krajanih, tako da je predstavitev na odru čim bolj avtohtona in izvirna. Na odru so Galičani najprej prikazali kožuhanje pod kozolcem in
Prodajali na tržnici
izvedeli smo tudi za kratko zgodovino Galicije. Sledili so trije spleti in številne igre, ki so bile značilne za kožuhanje pod Kunigundo. Med igrami smo lahko gledalci videli Rihtarja bit, cimper in par, dvigovanje stolov in še bi lahko našteva-
li.	Ker jim gospodar Jože med ličkanjem ni dovolil, da bi se igrali Encarje cvajerje s stoli, so izvrstni plesalci prikazali splet na koncu. Na odru pa ni manjkalo ljudskega petja. Ličkanje koruze so popestrili štirje mladi harmonikarji, ki so s svojimi spretnimi prsti poskrbeli za še prijetnejše vzdušje v dvorani. Letošnji koncert je bil toliko bolj zanimiv, saj so ga v celoti pripravili v lastni režiji, in to zelo odgovorno. Tako smo na odru videli več kot trideset ličkarjev, osem harmonikarjev, violinistko, klarinetista, soliste, plesalce v srbskih kostumih in še bi lahko naštevali. Za kakovostno petje na odru je poskrbel Jan Grobelnik, za harmonikarski orkester Darja Brežnik, za celotno postavitev koncerta z vsemi podrobnostmi, ki smo jih lahko opazili, pa je poskrbela Helena Turnšek, njihov umetniški vodja. Bučno ploskanje gledalcev v dvorani je potrdilo, da so folkloristi pripravili zanimiv in nepozaben večer. Vzdušje je bilo nepozabno. Za vse obiskovalce so ta dan v dvorani pripravili tudi likof. Gledalci so si lahko postregli z različnimi vrstami koruznega kruha, bogatimi poticami, orehi ... tudi za pijačo je bilo poskrbljeno v tem duhu kot pred mnogimi leti.
Bil je lep jesenski večer za vse, ki smo jih gledali v dvorani.
Helena Turnšek, Galicija
Zima prihaja, poskrbimo za naše živali
Odnos mnogih lastnikov živali je zelo krut in malomaren, o tem pričajo številne prijave na društva proti mučenju živali. Tako smo člani društev dolžni opozarjati lastnike, da morajo kot lastniki obvezno skrbeti zanje! Tudi živali imajo pravico živeti brez trpljenja, bolečin in strahu, ki jim ga mnogokrat povzroča človek.
Megla in prvi mraz opozarjata, da zima ni več daleč. Prosimo, poskrbite za živali, za njihovo zdravje in dobro počutje v okolju, kjer živijo. To je vaša dolžnost in živali si to vsekakor zaslužijo. Ne bo odveč, če ponovno opozorimo, da so v tem zimskem času najbolj ogroženi psi čuvaji na podeželju, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetje, zlasti na kmetijah, kjer so dan in noč priklenjeni na verigo.
Poudarjamo, da je pravilna oskrba psa čuvaja sledeča: suho in toplo zavetje pred mrazom, uta naj bo dobro opažena, s primerno izolacijo, nepremočljivo streho in dvignjena 10 cm od tal. Vete-
rinarji za pravo zaščito pred mrazom svetujejo, naj ima uta predprostor in prostor za ležišče. Kadar uta nima predprostora, pred njo položite veliko leseno, gladko desko, da pes ne bo ležal na mokrih in hladnih površinah ali na cementni podlagi. Na vhodni odprtini naj visi debelejša zavesa za preprečitev vdora hladnega zraka v notranjost. V uti naj bo nameščen otep suhe slame ali druge vrste zaščita. Ne imejte psa na prepihu, saj bo tako hitro zbolel.
V teh dneh so še posebej občutljivi mladi psički, starejši in kratkodlaki psi, zato vam svetujemo, da so pozimi v hiši. Pomembno je, da pes dobi dovolj kakovostne, tople hrane, z več maščobe in ogljikovih hidratov in to dvakrat dnevno. Poskrbite tudi za dovolj tekočine - voda v posodi rada zamrzne, zato bodite previdni. Mlade psičke hranite večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga lahka in dolga štiri do pet metrov, s široko, usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati in drgniti. Psa, mlajšega od deset mesecev, je prepovedano prikleniti za čuvaja. Pesje socialno, družabno bitje, ki si želi in potrebuje bližino svojih ljudi, ne pustite ga osamljenega. Verjemite, osamljen pes trpi, počuti se zavrženega, postane plašen
in nezaupljiv. Nikoli ga ne imejte neprestano zavezanega, izpustite ga, naj se dvakrat dnevno sprosti. To velja tudi za pse, ki so v pesjaku.
Če žival zboli, ji pravočasno priskrbite veterinarsko pomoč.
Prav gotovo ste že srečali v mestih ali na podeželju begajoče, prestrašene, lačne, žejne in premražene mačke, ki so jih brezvestni ljudje zavrgli, dobro zavedajoč se, kakšna kruta usoda jih čaka. Veliko ljudi hodi mimo neprizadeto, marsikdo jih preganja, le malo je tistih, ki jim ni vseeno in poskrbijo zanje.
Opozarjamo vas, da stokrat premislite, preden si nabavite kakršno koli žival, ali ste sposobni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo samičk in kastracijo samcev. Žival je odvisna od gospodarja, dobrega in razumnega skrbnika ali brezvestnega, malomarnega in krutega, ki mu je malo mar, da žival trpi in ravno za trpeče živali imamo Zakon o zaščiti živali.
Spomnimo se tudi na ptice, ki pozimi s težavo najdejo dovolj hrane za preživetje. Pomagajmo in poskrbimo tudi zanje.
Štefka Kurent, Društvo proti mučenju živali Celje
V soboto, 13. novembra, je bila v Grižah kmečka tržnica. Šestošolci OŠ Griže so se na pobudo razredničark odločili, da sodelujejo s prodajo doma narejenih izdelkov.
Letošnjo zimo bodo odšli v šolo v naravi na Kope, kar pa za starše predstavlja precejšnji finančni zalogaj. Razredničarki, starši in učenci so stopili skupaj in pripomogli k zmanjšanju omenjenih stroškov. Odločili so se, da zasluženi denar porazdelijo med vse učence, ki bodo za teden dni odšli na smučanje.
Ponudba je bila pestra, kar dve stojnici so potrebovali, da
Svetovni dan
V petek, 15. 10., to je na svetovni dan hoje, se je 44 planincev POŠ Tabor pod vodstvom Darje, Manje, Martine in Maje odpravilo na pohod s tradicionalnim piknikom na priljubljeno Zajčevo kočo nad Taborom v zahodnem delu celjske kotline. Po pouku nas je pri šoli čakal kombi, ki nas je zapeljal do mostu pri Bokalovih. Skozi jesenski gozd smo se začeli vzpenjati proti koči. Med potjo so nekateri pobirali kostanj. Pohod je potekal mimo nove žage, kjer je bila nekoč Šekovarjeva domačija. Po dolgi hoji smo končno prispeli na Zajčevo kočo.
Najprej smo popili vroč čaj, ki nam ga je pripravil Peter Lukman, in se vpisali v planinski dnevnik. Po petnajstih minutah smo slastno jedli pečenega piščanca in hrenovke ter pomfrit, kruh in priloge po želji. Vse te dobrote sta spekla Ivi Hrastnik in Alojz Mihevc. Nato smo šli na igrala, se skrivat v gozd, pomerili smo se tudi v
so lahko razstavili vse, kar so doma napekli ali kako drugače pripravili starši.
Z dogodkom in izkupičkom so bili tako zadovoljni, da so se odločili, da prodajo ponovimo tudi v mesecu decembru. Tako bodo 4. 12. prodajali na kmečki tržnici v Gotovljah, 11. 12. pa ponovno v Grižah. Svojo ponudbo bodo popestrili, pri njih boste lahko kupili izdelke, značilne za božično-novoletni čas. Tudi ta izkupiček bo šel za pomoč staršem pri poplačilu stroškov šole v naravi.
Polona Čmer in Vesna Družinec Pilko, razredničarki, OŠ Griže
hoje
vlečenju vrvi in se za nagrado posladkali z bomboni.
Na hrbte smo si oprtali nahrbtnike in se zahvalili za postrežbo tudi predsednici PD Tabor Mileni Lenko. Poslovili smo se in pomahali v slovo. Odšli smo skozi gozd, mimo kozolca ter kamnoloma do kmetije Zabrložnik, nato pa smo prečkali travnik. Med dolgo hojo po gozdu smo se pogovarjali, si pripovedovali šale in se smejali. Pri Šekova-ri smo malo popili in se odpravili naprej po gozdni poti. Naleteli smo na podrto drevo. Všeč mi je bilo, ko smo plezali čez njega. V gozdu se je začelo mračiti, zato smo vključili žepne svetilke in si svetili. Ko smo stopili iz gozda, smo počakali počasnejše pohodnike, da smo strnjeno nadaljevali pot po dolini. Pri stari šoli v Lokah so nas pričakali starši in nas zadovoljne odpeljali domov.
Mladi planinci -literati POŠ Tabor: Miha Drolc, Tibor Zupan, Urh Kovče, vsi 6. c
MALI OGLASI
MIRAN ŠKAFAR, s. p., Zabukovica 85 h, GRIŽE - avtoli-čarstvo, avtokleparstvo, vulkanizerstvo, barvanje vseh vrst kovinskih in plastičnih izdelkov. UGODNO!
Info.: 041 369 470
MLAJŠA UPOKOJENKA, PO POKLICU KUHARICA, IŠČE DELO. Čiščenje stanovanj ali oskrba starejših oseb, v okolici POLZELE, ŠEMPETRA ali ŽALCA.
Info.: 040 83 11 78.
PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info: 031 786 975.
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info: 041 645 555.
Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu 11. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Marija Cilenšek; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Naj mlajši v Taboru z ekozastavo
Veselo popoldne v domu
V projektu Ekošole so vključeni tudi najmlajši
Projekt Ekošola kot način življenja, ki so ga pred dvema letoma za svojega vzeli tudi v Vrtcu Tabor, je prejšnji mesec doživel svoj vrhunec z dvigom ekozastave in s prireditvijo v dvorani Doma krajanov Tabor.
Poleg voditeljev, ki sta bila tudi tokrat oblečena v posebna oblačila, so prireditvi dali svojo težo tudi gostje na čelu z županom Vilkom Jazbinškom, ki je izrazil veliko veselje in zadovoljstvo nad tem, da so tudi najmlajši vključeni v ekoprogram in da to svojo zavzetost zdaj kronajo z osvojitvijo ekozastave.
Ekokoordinatorica v Vrtcu Tabor Renata Košiča je ob tem
dejala: »Pred dvema letoma smo s kratkimi in malimi koraki stopili na to pot, vedoč, da če želimo vzgajati za jutri, moramo začeti že danes. Pravila, ki jih postavimo danes, bodo spremenila naš jutrišnji dan in našo prihodnost. Zato smo v prizadevanjih za čim boljšo kakovost otrokovega življenja in dela odprli vrata v ožje in širše okolje, da bi lahko pridobili na lastni identiteti. Naše izhodišče je bilo, če želimo vzgajati za jutrišnji dan, je potrebno spremeniti naš pogled na svet, na odnose v njem in na odnose do vrednot, ki so pogosto gonilna sila našega življenja. Predvsem pa je nuj-
no, da že pri otrocih razvijamo pozitiven odnos do naravnega in družbenega okolja, saj otroci že zelo zgodaj potrebujejo stik z naravo. Omogočiti jim moramo, da aktivno posegajo v ohranjanje in urejanje prijaznega, lepšega in bolj zdravega okolja. Zato smo v našem vrtcu otrokom ponudili roko in se z njimi podali v naravo, jo opazovali, odkrivali, raziskovali, predvsem pa jo spoštovali in varovali. S pomočjo programa Ekošola kot način življenja, skozi vzgojno-izobraževalni proces gradimo različne načine varovanja okolja in vzgajamo naše otroke v odgovorne prebivalce naše dežele in našega planeta. Vrednote in razmišljanja, ki jih bodo pridobili v ekovrtcu in naprej v ekošoli, bodo nosili s seboj vse življenje. Zavedamo se, da je vključevanje vrtcev in šol v okoljske dejavnosti ključnega pomena za uresničevanje sonaravnega razvoja naše države.«
O vsem tem in še čem pa je na najbolj izrazit, duhovit in zanimiv način govorila tudi gledališka predstava gledališča KU KUC iz Lendave. D. Naraglav
Obisk gasilcev v Vrtcu Prebold
Oktobra, v mesecu požarne varnosti, smo si v Vrtcu Prebold zadali, da se bomo poglobljeno seznanili in spoznali gasilce ter njihovo odgovorno in plemenito delo. Z otroki smo izvedli veliko zanimivih in poučnih iger ter dejavnosti na to temo.
V tednu od 18. do 22. oktobra smo spoznavali in si ogledali: prikaz gašenja z vodo in s peno; slednja nas je popeljala v zimski čas, saj se nam je zdelo, kot bi bil del travnika zasnežen. Vendar so gasilci to spremembo zelo dobro pojasnili otrokom. Ogledali smo
si tudi gasilsko postajo PGD Pre-bold-Dolenja vas-Marija Reka. Gasilec, gospod Darko Kranjec, nam je pokazal in opisal vse zanimive gasilske predmete in odgovarjal na vprašanja otrok. Ogled je bil zelo zanimiv in poučen. V vrtcu smo gostili tudi gospo Manico Ocvirk, ki nam je predstavila prostovoljno delo gasilcev in nudenje prve pomoči ponesrečencem. Otroci so z velikim zanimanjem opazovali in spraševali tudi o pripomočkih prve pomoči. Veliko otrok je dejalo, da bodo postali gasilci in pomagali ljudem v nesrečah.
Hvala, spoštovani gasilci, da ste nam omogočili toliko zanimivih in poučnih ogledov.
In hvala, da ste gasilci!
Mateja Matko, Vrtec Prebold
Lepa beseda za prijetno popoldne
V mesecu vinotoka so se ekofrajerji OŠ Polzela odpravili v Dom upokojencev Polzela. Njihov medgeneracijski most je vedno močnejši, zato se z veseljem odpravljajo k starejšim občanom in jim z glasbo ter lepo besedo naredijo prijetno in veselo dopoldne. Vedno jih pričakajo z nasmehom na obrazu, njihova pričakovanja so skromna in toplo jih sprejmejo v svoj dom.
Z zvoki harmonik so jih popeljali v svet otroštva, mladih dni in veselic. Spomnili so se občutka pordelih lic po plesu, hitrih, nagajivih korakov ob glasbi, skuštranih las zaradi vetra in slik škrlatnega neba. Ob tem se sprašujejo, le kam hiti jesensko listje, ujeli, ustavili bi ga radi.
Otroci imajo radi svoj mladi čas, pesmi glas in očkov bas,
pa še sonce in oktober in svoj lep rojstni kraj. Zato je pomembno, da se oktobra spomnijo na dneve, kot sta teden otroka in dan starejših. Zelo cenijo, kar imajo, in so veseli, če lahko delijo otroški veseli glas, topel nasmeh in trden stisk rok.
V veselem in zabavnem pro-
gramu so sodelovali učenci OPZ pod mentorstvom Mije Novak, nadobudni harmonikarji Rok Novak, Jaka Blagotinšek, Žiga Meklav, Miha Plevčak in Blaž Jelen. Na klarinet je zaigral Jaka Malus, nežne zvoke flavte pa je izzvabila Janja Teržan. Kulturni program sta povezovali Janja Teržan in Manca Strah. T. T.
Petošolci pomagali na kmetiji
Zjutraj ob osmih smo odšli na malico. Nato smo se odpravili na kmetijo Cokan v Vrbje. Tam smo se preoblekli, si nadeli škornje in rokavice.
Odpravili smo se na njivo, kjer naj bi spravljali buče. Pa smo šli na delo. Traktor je zmečkal travo in različne rastline. Med njimi je bilo polno buč. Cele buče smo dajali v vrsto eno zraven druge. Brez rokavic mi ne bi šlo tako dobro. Vsi skupaj smo si pomagali. Naredili smo nekakšno veri-
go in šlo nam je zelo dobro. Vseh buč skupaj sem nabrala sto deset. Učiteljice so nas na koncu pohvalile za dobro delo. Ampak to še ni bilo vse! Potem smo šli še obrat koruzo. Nato smo z nje obrali ličje in jo dali v vedro. Močni fantje so polna vedra znosili za posebno ograjo. Po lička-
nju smo dobili sendviče, ki jih obožujem. Odpravili smo se proti šoli.
Meni je bil ta dan nekaj posebnega, ker sem lahko videla in počela stvari, ki so jih delali kmetje v starih časih. Nekateri jih počnejo še danes.
Nia Rozman, 5. c, L OŠ Žalec
Pravljice z ustvarjalnicami
Jaz - učiteljica
Danes je lep dan. Učenci petih razredov malicajo v razredu, ker je glavni odmor. Vstopim v razred in jih vprašam, če je vse v redu, a oni me sploh niso opazili. Ni bilo odgovora, ampak samo vpitje in kričanje. Samo ena učenka je bila na svojem mestu in pridno malicala. Naslednja ura je likovna vzgoja, zato bi si vsak učenec moral pripraviti potrebne stvari. Na prste ene roke sem lahko preštela, koliko jih je imelo vse pripravljeno. Nato stopim korak nazaj, zaprem vrata in grem.
Po zvonjenju spet vstopim v razred in spet vidim učence, ki tekajo in se lovijo. Zaderem se, naj nehajo. Oni pa še kar naprej kričijo. Še enkrat se zaderem, tokrat tako močno, da se vsi ustavijo in utihnejo. Jaz pa stojim pri vratih in čakam, da sedejo na svoja mesta. Počasi, drug za drugim se odpravijo in opazim, da reditelji niso odnesli malice in da tabla še ni zbrisana. Sedem za svojo mizo in povabim pred tablo vse tiste učence, ki niso bili na svojih mestih. Pred tablo pride skoraj cel razred. Jaz pa sem tiho, ostala sem brez besed. Po minuti molka jim naložim dodatno nalogo, ki je precej težka. Pošljem jih na svoja mesta. Vsi so s sklonjenimi glavami, ki so gledale
naravnost v copate, kot da so copate največje čudo sveta, odkorakali na svoja mesta.
Katja Grobelnik, 5. b, OŠ Petrovče
Jaz - učiteljica
Končno. Sobota. Lahko si oddahnem. In zakaj? Zaradi šole. Vedno. Pa ne, da bi se med učitelji prepirali, ne. Ampak 5. b-razred je pobesnel.
Začelo se je takole. Zazvonilo je in kakor vedno sem stopila v razred. In kaj vidim? NITI EDEN NI NA SVOJEM MESTU! Samo par učencev me vidi in zbeži na svoja mesta. Zdaj popenim. Zakričim: »Vsi, ki niste na svojih mestih, takoj pred tablo!« Večina uboga. Ostali zbežijo za klopi. Takoj jih poženem pred tablo. Vprašam, zakaj niso bili na svojih mestih. Za odgovor dobim same izgovore, kot so: nisem slišal zvonca, roke sem si šel umit, gledal sem urnik, nos sem si obrisal, v predal sem šel po zvezke ... In še in še. »Vsi si takoj napišite v beležke, da niste bili na svojih mestih.« Ampak zdi se ml, da to ne bo zaleglo. Zato jim dam dodatno nalogo. Ampak mislim, da kljub temu ne bo bolje.
Ker začetek dneva ni uspel, je bil tak ves dan. Vsi so bili čemerni, pa čeprav je zunaj sijalo krasno sonce. Ker je bil
ravno torek, so bili sledeči dnevi ravno takšni. Zato sem se tako razveselila sobote, ko se bom lahko sprostila z jahanjem. Pa ne samo to. Mislila sem, da bo naslednji teden boljši. A kako sem se motila! Potem pa sem se odločila za novo metodo. Med uro slovenščine sem rekla: »Vsak naj dela, kar želi, in naj nikogar ne uboga, pa naj bo čim glasnejši!« Potem sem še rekla Maši: »Ti si učiteljica in jih moraš umiriti. Prav?«
Po tem dogodku je vse v najlepšem redu. Zdaj vem, da moraš včasih seči še po drugem, po drugi metodi.
Maja Ciglar, 5. b (OŠ Petrovče)
Prijateljstvo v mestu sonca
Nal in Limonka sta počivala na vročem soncu. Limonko je prešinila krasna zamisel. Nalu je predlagala, da bi v Mestu sonca priredili športni dan. Po zvočniku so obvestili prebivalce o izvedbi športnega dneva. Ob prijavi so izvedeli, da bo tekmovanje potekalo v različnih disciplinah. Na tekmovanje sta se prijavila tudi lumpa Peter Štumf in Marko Neroda. Prva disciplina je bila tek čez ovire. Marko Neroda je padel že pri prvi oviri in si zlomil nos. Peter Štumf se mu je privoščljivo smejal in se norčeval iz njegove nesreče. Za Marka je bilo
tekmovanje končano. Peter Štumf se je postavljal pred gledalci in bučno proslavljal svojo zmago. Na svojega poškodovanega prijatelja je v trenutku pozabil. Tekmovalci so se začeli pripravljati za start v naslednji disciplini. Na vrsti je bilo plavanje. Peter je onemel od groze, ko je spoznal, kaj ga čaka. Ves prepoten od strahu se je previdno postavil ob rob bazena in si v trenutku zaželel, da bi se zgodilo nekaj nemogočega (da bi nastala močna nevihta, da bi se voda v bazenu spremenila v zrak ...), kajti Peter Štumf ni znal plavati. A bil je preponosen in preveč domišljav, da bi to priznal. Z ostalimi tekmovalci se je pognal v vodo in začel kriliti z rokami in nogami. Voda ga je zalivala z vseh strani in neka črna sila ga je vlekla na dno bazena. Marko Neroda je napeto opazoval dogajanje v bazenu. V trenutku mu je bilo jasno, da Peter ne zna plavati. Pognal se je v bazen in pomagal prijatelju na površje. Odvlekel ga je ob rob bazena. Vsem prisotnim je pojasnil, da ga nos boli tako močno, da je nujno potreboval prijatelja, da ga pospremi domov. Marko Neroda je s tem dejanjem Petru pokazal, da pravo prijateljstvo temelji na odpuščanju, spoštovanju in zaupanju.
Anže Tominšek, 4. b, OŠ Petrovče
Utrinek s pravljične ure v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
Tudi letos je Medobčinska splošna knjižnica Žalec na noč čarovnic pripravila pravljične ure z ustvarjalnicami. Knjižničarke so s pravljicami o čarovnicah in duhovih obiskale otroke v Žalcu, Grižah, Libojah, Taboru, Petrovčah in na Ponikvi ter na Polzeli.
Otroci in njihovi starši so uživali v zgodbicah o čarovnici Vilmi in duhcu Čopku. Nekateri otroci so se delavnic udeležili
preoblečeni v čarovnice, s seboj so imeli tudi metle.
Največ udeležencev je bilo v Žalcu. Vsako leto je udeležba na pravljičnih urah za noč čarovnic večja, kar dokazuje, da so pravljice o duhovih in čarovnicah med mladimi bralci vse bolj priljubljene. Zakaj pa ne, saj nam pobeg v svet domišljije obogati vsakdan in nas popelje v čarobni svet knjig, ki predstavljajo te vsebine. T. Tavčar
Mladi v akciji 72 ur brez kompromisa
Ji i«««				
ig~ .	ar- ■			
				
			\ J^vlr	
Del udeležencev iz šestih evropskih držav v akciji 72 ur brez kompromisa
V	Lokah v Občini Tabor v Savinjski dolini je pred dnevi potekala do zdaj najdaljša delovna akcija projekta Recikel bicikel z naslovom »72 ur brez kompromisa«. Akcija je bila del evropskega projekta Mladi v akciji, v katerega se je že pred nekaj meseci z izvirnim projektom Recikel bicikel vključila skupina ljubljanskih študentov. Od takrat dalje so izpeljali že več akcij, delavnic za mlade in drugih aktivnosti, povezanih s tem projektom. Vanj je bilo do zdaj vključenih že več kot 200 mladih, ta številka pa se nenehno povečuje.
V	tokratni akciji 72 ur brez kompromisa so tri dni popravljali, prenavljali, varili in preurejali zbrana stara kolesa, ki so jih prispevali občani iz vseh koncev Slovenije, še zlasti pa iz njihovega delovnega okolja v Savinjski dolini. Na domačiji Lenkovih, po domače Ropretovih, v Lokah imajo namreč svoj prostor za popravilo in prenavljanje koles. Za popravilo in prenavljanje koles prav v tem delu Slovenije so zaslužni član skupine Dejan Lenko in njegovi starši, ki so mladim odstopili prostor na svoji domačiji.
Pobudnikom akcije so na pomoč priskočili mladi prosto-
voljci iz Celja in petih evropskih držav, ki delujejo v projektu EVS (Evropske prostovoljne službe) na Slovaškem. Akciji pa sta se pridružila tudi dva izkušena popravljavca koles iz ljubljanskega Roga. Kot so povedali udeleženci z Nizozemske, s Slovaške, Portugalske, Hrvaške, z Madžarske in iz Slovenije, je bilo zelo prijetno. Vladalo je sproščeno vzdušje z veliko pozitivne energije, delavnosti, inovativnosti in kreativnosti ... Prijetno je bilo spoznavati svoje sovrstnike iz drugih dežel, njihove kulturne in druge raznolikosti, izmenjati izkušnje in se veseliti ob kulinaričnih dobrotah. V treh dneh dela so uspeli popraviti in prenoviti 15 koles. Ob obisku v Lokah smo povprašali koordinatorja projekta Recikel - bicikel Franca Bačarja o tem, kako je sploh prišlo do njihovega organiziranega delovanja oziroma izvirnega projekta Recikel bicikel. »V Sloveniji kar 45 odstotkov ljudi živi na območjih, kjer je prekomerno onesnažen zrak s prašnimi delci. Povprečje za Evropsko unijo je 28 odstotkov. Predvsem v urbanih središčih velik del prašnih delcev prispeva promet. Slovenija je zato že prejela opozorilo Evropske unije. V urbanih sre-
diščih se soočamo s slabo urejenim prometom in dnevno gnečo. Še vedno se v večini avtomobilov vozi samo voznik. Vedno več ljudi je prekomerno težkih in debelih. Trenutno smo v eko-nomsko-gospodarski krizi, zato narašča brezposelnost. Namesto da bi popravili kakšno staro še uporabno stvar, to stvar raje zavržemo in kupimo novo. Tipičen primer takega ravnanja so kolesa. Prav kolesa pa so postala predmet našega projekta. Zbralo se nas je nekaj študentov in začeli smo razmišljati, kako lahko pomagamo mladi. Odločili smo se za projekt Recikel bicikel in se pod okriljem Socialne akademije prijavili na evropski razpis Mladi v akciji. Naš namen je zbirati zavržena in obrabljena kolesa, jih predelati in stilsko urediti. Prenovljena kolesa smo in bomo podelili nekaterim študentom iz tujine, nekaj znanim Slovencem, za večino koles pa bomo na dražbi zbirali prostovoljne prispevke. Te bomo namenili socialno ogroženim mladim v Sloveniji. Poleg tega organiziramo delavnice za otroke, jim popravljamo kolesa in jih učimo, da si bodo znali sami pomagati, ko se jim bo pokvarilo kolo. S tem skušamo spodbuditi državljane k
60 biserov ljubezni in zvestobe
Tine in Ivica Marovt iz Kamenč sta v krogu svojih najdražjih in domačega župnika Milana Gosaka, ki je opravil obred častitljivega jubileja, praznovala 60-le-tnico poroke. Tine se je rodil v kmečki družini Tinčevih v Zgornjih Gorčah kot naj-mlajši od osmih otrok, Ivica pa je bila rojena v Dolenji
vasi kot drugi otrok Ivane in Alojza Mašila.
Poznala sta se od rane mladosti. Ko je poznanstvo preraslo v ljubezen, sta si po poroki leta 1950 na Ivičinem domu v Rakovljah ustvarila družino. Tine je v svojem življenju opravljal več poklicev. Sprva je bil trgovec, nato se je izučil za sodarja, največ let pa sta sku-
paj z žena Ivico opravljala delo zavarovalniškega zastopnika in takrat, v šestdesetih letih orala ledino na tem področju. Kot pravita, jima ni bilo vedno lahko. Z veliko ljubezni, nesebičnosti, obzirnosti in z delavnostjo sta z roko v roki premagala vse. Potrpežljivo prenašata težo svojih let in se veselita življenja in drug drugega ... in svojih treh sinov Martina, Janeza in Tomaža ter štirih vnukinj, dveh vnukov in dveh pravnukov. Iskrena ljubezen, medsebojno spoštovanje in razumevanje so zaznamovali vsa leta njunega skupnega življenja. Domači pa pravijo, da so jima hvaležni, saj so se ob njiju naučili, da se vse težave v življenju premaga z veliko ljubezni in vere.
Pred desetimi leti sta si z družino najmlajšega sina ustvarila nov dom v Kamen-čah, kjer zadovoljna preživljata jesen življenja. T. Tavčar
Ivica in Tine Marovt z vnukinjami Barbaro, Veroniko, Ano in Majo, vnukoma Maticem in Martinom ter pravnukoma Mihom in Janom
Moški so se izkazali predvsem kot mehaniki
zdravemu načinu življenja, trajnostni rabi dobrin in k zavedanju o pomembnosti čistega okolja. Radi bi spodbudili ostale, da pristopijo k reševanju problemov. S projektom želimo vključiti mlade z manj priložnostmi v našo družbo in spodbuditi kreativnost mladih. S sodelovanjem s tujimi študenti skušamo našo idejo širiti tudi izven meja Slovenije,« poudari Bačar, študent agronomije.
Domačin - Savinjčan Dejan Lenko, ki študira gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, pa je k temu še dodal: »Prihajamo iz različnih okolij in predstavljamo širok spekter različnih znanj in kompetenc. Vse pa nas družijo podobni interesi - skrb za okolje, veselje do dela z mladimi in prebujanje aktivnega državljanstva. V preteklosti smo že delovali v raznih prostovoljnih društvih ali organizacijah, vendar še nikoli skupaj. Zdaj smo dober tim, pričakujemo pa tudi okrepitve, saj je še veliko mladih, ki bodo v tem delu našli svoj interes.«
Skupino trenutno sestavljajo
Dejan Lenko, študent gozdarstva, član DOPPS (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije) in prostovoljni gasilec, Gregor Bačar, študent ekonomije, Domen Žagar, študent strojništva in alpinist, Rok Panjan, študent družboslovne informatike, Ana Grahor, študentka medicine in skavtinja, Tajda Logar, študentka prava, sodelavka TOM-a (telefon za otroke in mladostnike), Franci Bačar, študent agronomije in trener MSS (Mladinskega sveta Slovenije).«
Pri izpeljavi njihovega projekta jim lahko pomaga prav vsak. Če imate kakšno staro, rabljeno kolo, ki sameva v kleti in se na njem nabira prah, jim ga lahko podarite. Zbiralne akcije potekajo po vsej Sloveniji. O njih sproti obveščajo tudi na svoji spletni strani www.recikel-bi-cikel ali preko Facebooka. Kot pravijo, pa jim bomo najbolj pomagali, če bomo tudi sami kdaj pa kdaj zamenjali avto za kolo in k temu spodbudili tudi svoje bližnje.	D. Naraglav
Skupaj petdeset let
Marija in Ludvik Ramšak iz Zabukovice sta slavila zlato poroko. Obred sta opravila matičar Henrik Krajnc in matičarka Marija Korošec, obred pa so s številnimi domislicami popestrili domači.
Ludvik se je leta 1935 rodil v rudarski družini v Zabuko-vici kot prvi od štirih bratov. Po končani osnovni šoli se je
zaposlil v Rudniku Zabukovi-ca. Leta 1959 je spoznal Marijo Germ, rojeno leta 1940, in po letu poznanstva sta se poročila. Naslednje leto se jima je rodila hčerka Lučka, štiri leta kasneje pa sin Sergej. Leta 1964 se je mlada družina preselila v Velenje, Ludvik se je zaposlil v Rudniku Velenje, kjer je delal vse do upokojitve leta 1985, žena
Marija pa kot kuharica v hotelu Kajuh v Šoštanju. V tem času sta si v Zabukovici na domači zemlji zgradila skromno hišo, v katero so se vselili ob Ludvikovi upokojitvi, Marija pa je bila do upokojitve leta 1992 zaposlena v Minervi v Zabukovici. Jesen življenja jima ob dobrem zdravju zdaj lepšajo vnukinja in dva vnuka.	T. Tavčar
Zlatoporočenca Marija in Ludvik ter svatje
v
Šopek vrtnic in topla odeja za jubilej
V začetku novembra je dopolnila 90. leto starosti Dorica Herodež, roj. Kuder, iz Trnave. Nepokretna, a bistra in praznično opravljena je v naslonjaču sprejela članice KO RK Trnava. Te so ji ob visokem jubileju podarile velik šopek svežih vrtnic in toplo odejo.
Gospa Dorica se je rodila v Selcah pri Rimskih Toplicah, a je v devetem letu starosti izgubila starše, tako da jo je k sebi vzel stric Filip iz Založ. S štirinajstimi leti se je zaposlila v Tovarni nogavic Polzela, kjer je delala vse do upokojitve, nazadnje kot mojstrica šivanja nogavic, v tovarni pa je vodila tudi center za izobraževanje.
Življenje sta ji izpolnjevala hči Elčka in sin Dragi, še posebej po letu 1986, ko je postala
vdova. Gospodinjila je, pazila vnuke in delala na kmetiji. Po nesrečnem padcu pred sedmimi leti, ko si je zlomila kolk, pa si ni več opomogla. Od takrat zanjo lepo skrbita in jo negujeta sin Dragi in njegova žena.
Štirje vnuki in šest pravnukov je lep šopek mladih ljudi, kadar se zberejo in jo obiščejo. Prav gotovo ji to prinese iskrice veselja v oči, kot jih je imela tudi ob obisku članic Rdečega križa.	T. T.
P * Četrtek, 9. 12. 2010, ob 20. uri Dom II. slov.tabora Žalec
ANSAMBEL ZUPAN in VESELE ŠTAJERKE
Gost MEŠANI PEVSKI ZBOR TABOR
""irssia.
Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. -% VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
/2>r	. ufigf	.
" ZKST ŽALEC,Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si cSjftidl
Petek, 3. december, ob 20. uri DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC
BALETNE SANJE
GALA BALETNI VEČER
Društvo baletnih umetnikov Slovenije
•gMkf Vstopnice: TIC Žalec. 710. 04 34
‘TT- 7T 7 ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
Dobrodelna akcija Prijatelji za Cola
Nov DVD uvod v praznovanje
kot 80 pesmi. Posneli so štiri CD-plošče z naslovi Predicam, Spomini, Podhomski graben ter Micika in šajtrga, poleg tega pa tudi šest kompilacij-skih plošč Eno pesem peti.
Ob tej prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali tudi priložnostno razstavo, na kateri so predstavili vse doslej posnete CD-plošče, bogat slikovni material, priznanja in druge predmete, povezani z njihovim desetletnim delovanjem. D. N.
Kulturno društvo Svoboda Griže je konec prejšnjega meseca v razstavno-prireditve-nem prostoru svojega kulturnega doma postavilo na ogled razstavo kipcev Frančiške Petelinšek in ikeban Ksenije Grabusin. Vsaka na svoj način sta bili povezani z Grižami in Savinjsko dolino, čeprav sta obe živeli in ustvarjali na Hrvaškem. Grabusinova, ki živi na Reki, se je odprtja razstave tudi udeležila.
Razstavo je odprl akademski kipar Rudi Španzel, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen obeh avtoric za kraj.
O Kseniji Grabusin, ki se je rodila v Črnomlju, živela v Žalcu in poučevala na osnovni šoli v Petrovčah in Libojah, je spregovorila umetnostna zgodovinarka Milena Moškon, ki je predstavila avtoričino povezanost z naravo in Savinjsko dolino ter orisala pomen ikeban. Povedala je tudi, da je Ksenija spoznavala japonsko umetnost razporejanja rož na Reki, pri profesorju znane šole OHARA Mariu Černetu, nekaj časa je bila tudi njegova asistentka. Kasneje je nadaljevala študij na eni najbolj znanih japonskih šol, na akademiji So-getsu v Tokiu, na oddelku Klare
F. Kos. Postala je mojstrica, diplomirana ikebanistka in članica akademije s pravico o ustanovitvi svoje šole.
O Frančiški Petelinšek, ki je bila rojena v rudarski družini Petek v Pongracu, pa je spregovoril David Sopotnik, ki je povezal življenjepis in delo Frančiške Petelinšek ter njeno prijateljstvo s Ksenijo Grabusin, s katero sta sodelovali na likovnih kolonijah.
Frančiška Petelinšek je komaj šestletna ostala brez mame, pri dvanajstih pa je izgubila tudi očeta. Tako je morala še kot otrok služiti pri kmetih. Še pred
18.	letom se je zaposlila v tekstilni tovarni v Preboldu, nato pa v tekstilni tovarni v Dugi Resi na Hrvaškem, kjer je ostala vse svoje življenje. Umrla je med zadnjo hrvaško vojno, vendar se ne ve, kdaj in kako. Čeprav je že kot otrok rada risala, se je z ustvarjanjem kipcev iz vrbovega lesa začela ukvarjati po upokojitvi. Iz poplavljenega in razrezanega drevesa je nastalo več kot sto kipcev različnih velikosti. Njena dela so kmalu prišla v javnost. Prvič je svoja dela razstavila na razstavi naivnih kiparjev v Kostanjevici, sodelovati pa je začela tudi na taboru likovnih samora-
Razstavo je odprl Rudi Španzel (ob njem Ksenija Grabusin)
stnikov v Trebnjem, kjer so znali ceniti njeno delo in so ohranili večino njenih kipcev, ki smo si jih lahko ogledali tudi v Grižah. KUD Svoboda Griže bo od zdaj skrbela za njeno zapuščino, ki bo dobila poseben prostor v kulturnem domu.
Razstavo je z donatorstvom omogočila Občina Žalec, večino razstavljenih kipcev Frančiške Petelinšek pa je posodila Galerija likovnih samorastnikov Trebnje. Odprtje so z odličnim programom popestrile dijakinje Gimnazije Celje - Center flavtistka Ana Jazbec, citrarka Alenka Močnik in vokalistka Anamarija Klavžar pod mentorstvom prof. Darje Poglajen. D. N.
Cole: "Hvala prijatelji!"
Življenje je nenehna preizkušnja, ki nas vsak dan posebej opozarja na napake in hkrati bogati, če se znamo iz tega kaj naučiti. Je tudi izziv za doseganje boljših življenjskih pogojev, lepšega pogleda na svojo okolico in svet, za nove odločitve in priložnost za ustvarjalno in preudarno potovanje skozi čas, ki nam je odmerjen. Nekateri zaradi takšnih ali drugačnih razlogov na tem potovanju tudi zaidejo. Če jih ob tem doleti še kakšna druga nesreča, je vse še toliko težje. Eden takšnih, ki se mu je to zgodilo, je tudi Jože Kovač iz Žalca, ki je po padcu s strehe pristal na invalidskem vozičku in je zdaj že dva meseca na rehabilitaciji v Soči.
Upanje, da bo še kdaj hodil, menda še ostaja, kakšno bo njegovo življenje v prihodnosti, pa bo predvsem odvisno od njega samega. Da bi lažje preživljal te mesece negotovosti, so mu moralno in materialno priskočili na pomoč njegovi dolgoletni prijatelji, s katerimi je sodeloval v Smučarskem klubu Gozdnik Žalec, igral tenis v žalskem športnem parku ali se kako drugače družil z nji-
mi. Pogled z invalidskega vozička je drugačen, kot je drugačno morda tudi razmišljanje. Biti zdrav in ustvarjalen je največja vrednota. Tega se zagotovo zaveda tudi Cole, ki si želi, da bi znova zasijalo tisto pravo sonce. Njegovi žarki so z vso prodornostjo zasijali prejšnji petek v gostišču Čas, kjer so Jožetovi - Colovi prijatelji pripravili poseben dobrodelni večer z avkcijo podarjenih slik savinjskih slikarskih umetnikov: Daneta Klinca, Petra Kru-šiča, Dareta Zavška, Vlada Novaka, Aca Markoviča, Staneta Jakšeta in Rudija Španzla, ki jih je prispeval Borut Dolinar iz Turistične agencije Potepuh. Slikarska dela je bilo mogoče kupiti po ceni od 30 (miniaturne) do 50 (srednje) in 100 evrov (velike). Udeleženci so ta večer lahko prispevali denar v denarni sklad za Cola tudi z nakupom spominskih glasbenih CD-jev, izdelanih prav za to priložnost, prispeval pa jih je Stane Jakše, ter z nakupom spominskih obeskov, ki jih je podaril Roman Virant. Denar od prodaje slik, dražbe in priložnostnih spominkov se je zbiral pri blagajničarki Tanji Kovač, ki bo skupaj s še dve-
ma članoma posebne komisije skrbela za upravljanje s Colo-vim denarnim skladom, ki bo deponiran in se bo dodeljeval Colu glede na trenutne potrebe. Če bo moral ostati na vozičku dlje časa ali za vedno, mu bodo s tem denarjem pomagali pri nakupu električnega invalidskega vozička. Prireditev je vodila Lucija Udovč, za kulinariko pa sta poskrbela zakonca Živanka in Mijo Dačkovič.
Življenje se obrača in obrne
Jože Kovač je po poklicu klepar, tako kot je bil tudi njegov oče in kot je tudi njegov brat. Bil je samostojni podjetnik, oženjen in je oče hčerke. Pozneje se je ločil, izgubil obrt in nazadnje pristal na Zavodu za zaposlovanje. Že nekaj časa je bilo njegovo življenje bolj bedno, k temu je svoje prispeval tudi alkohol, nazadnje pa nesreča - padec s strehe oziroma lestve v Šempetru, kjer je nekaj popravljal. Ob padcu se mu je »sesedla« hrbtenica. Z operacijo v celjski bolnišnici so mu rešili zgornji del, spodnji pa je ostal paraliziran. V bolnici je bil skordj mesec dni, v Soči pa je zdaj že dva meseca in bo najverjetneje še nekaj mesecev, saj ostaja upanje, da bo ponovno shodil.
Organizatorji in Colovi prijatelji na čelu s Stanetom Ja-kšetom, ki je bil glavni pobudnik akcije, skupaj z Jožetom Cerovškom in Miranom Vovkom, so se na avkciji s posebnim priznanjem zahvalili vsem darovalcem za podarjene slike in pomoč. Cola in zbrane pa je nagovoril tudi žalski župan Janko Kos, ki je kupil kar nekaj slik. V svojem nagovoru je
sobotni večer v Dvorani Prebold, ki je bil hkrati tudi uvod v praznovanje 10-letnice delovanja njihove skupine. Ta je več let delovala v okviru KD Šešče, že nekaj časa pa deluje kot samostojno društvo.
Prireditev je povezovala Nuša Dvoršek. Ob ogledu videospotov, ki jih je posnel in zmontiral Ivan Leber, so se udeleženci večera lahko pošteno nasmejali.
Prijatelji 6 Še so v svojem 10-letnem delovanju uspeli zbrati, ustvariti in posneti več
Ljudski pevci Prijatelji 6 Še
Ljudski pevci Prijatelji 6 Še bodo januarja 2011 praznovali desetletnico svojega delovanja. Svoj jubilej bodo slovesno počastili v okviru vsakoletnega koncerta z Ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto in simpozija o ljudskem petju. Na svoj jubilej se pridno pripravljajo že kar nekaj mesecev, posneli pa so tudi DVD, na katerem so utrinki 10-letnega delovanja in izbor videospotov.
Prav DVD z videospoti je bil razlog za prijeten novembrski
izrekel zahvalo organizatorjem za to humanitarno dejanje in poudaril, da je čut do sočloveka, do njegovih težav najbolj plemenita lastnost.
Ta večer so pripravili tudi dražbo slike Aca Markoviča z začetno ceno 150 evrov in dražbo vrča Oskarja Kogoja v enaki začetni vrednosti, vrč pa je prispevala Turistična agencija Potepuh. Dobrodelna akcija zbiranja denarja za Cola, na kateri so zbrali 2300 evrov, še ni končana, saj bodo podarjene slike in oba spominka na voljo v tem gostišču še nekaj časa. Tako bodo lahko vsi, ki se ta večer niso mogli udeležiti dogodka, najmanj do konca tega meseca pomagali Colu z nakupom slik. Prijatelji pa so Colu, ki so ga posebej za ta dobrodelni večer pripeljali iz rehabilitacijskega centra Soča, podarili še nov glasbeni IFON za poslušanje glasbe in nov mobitel, ki ga je podarila Videoteka Hugo. Vsem, ki so pripravili dobrodelni večer, prispevali in kupili slike ter se udeležili dogodka, se je zahvalil tudi Cole in z vidno ganjenostjo rekel: »Hvala, prijatelji!«	D. Naraglav
Kipci in ikebane dveh prijateljic
V spomin Vili Vybihal
Na polzelskem pokopališču so se v petek sorodniki, številni Polzelani, nekdanji sodelavci in prijatelji ter novinarski kolegi poslovili od Vilija Vybihala, ki je v 83. letu klonil pod bremenom težke bolezni.
Rodil se je leta 1927 v Novem Sadu, brezskrbno otroštvo je preživljal pri starih starših na Polzeli, šolska leta pa v Vojvodini. Štirinajstleten je spoznal vojne grozote, njegovega očeta pa so skupaj z devetimi Polzelani Nemci ustrelili kot talca. Vilije bil, rosno mlad, mobiliziran v nemško vojsko in se je po koncu vojne iz nemške mornarice z Danske vrnil na Polzelo. Bil je dijak I. celjske gimnazije, kasneje pa je opravil dveletni učiteljski tečaj v Ljubljani. Po odsluženju vojaškega roka je poučeval v Paki pri Velenju, Topolšici ter v Belih Vodah nad Šoštanjem. Leta 1958 je zapustil prosvetno službo in se zaposlil v Kmetijski zadrugi Polzela kot vodja kooperacije. Ob deluje študiral in končal Višjo agronomsko šolo v Mariboru in sprejemal čedalje odgovornejše delovne zadolžitve in obveznosti v okviru Kmetijskega kombinata Hmezad Žalec. Postal je vodja sadjarsko-drevesničarskega obrata Mirosan, nato upravnik Kmetijske zadruge Prebold, vse od leta 1965 pa do upokojitve (24 let) je bil urednik Hmeljarja, pobudnik in urednik šestih obsežnih krajevnih monografij, dveh zajetnih zvezkov Savinjskega zbornika ter številnih priložnostnih in strokovnih publikacij. Sodeloval je z Enciklopedijo Slovenije, bilje dejaven član Društva novinarjev Slovenije in 20 let predsednik Planinskega društva Polzela, katerega je bil tudi soustanovitelj. V zelo pestri življenjski in poklicni poti ga je gotovo najbolj zaznamovalo uredniško in novinarsko delo, saj je pri Hmeljarju poleg dela glavnega in odgovornega urednika opravljal še delo fotografa, lektorja, dopisnika in novinarja. Kot je večkrat dejal, je bil rad v stiku s preprostimi ljudmi, s kmeti, z delavci v hmeljiščih in kooperanti. Ker je bilo njegovo delo odmevno in cenjeno tudi v javnosti, je zanj prejel vrsto priznanj in odlikovanj, med drugim tudi red zaslug za narod s srebrno zvezo, Voljčevo priznanje za časnikarsko delo leta 1986, Savinovo priznanje in še vrsto drugih. Seveda sije ustvaril družino, z ženo Zinko imata tri otroke, hčerko in dva sinova, zdaj pa tudi že štiri vnuke, ki so bili njegova velika ljubezen, imenoval jih je moji sončki. Še eno veliko ljubezen je imel Vili. To so bile planine. Vse življenje jih je obiskoval, na Gori Oljki je bil kar štiritisočkrat. Prehodil je številne naše vezne planinske poti. V mlajših letih je bil tudi dober športnik, in sicer tekač na srednje proge, po zimi pa turni smučar. Na teh poteh ga je pogosto spremljala tudi žena, ki mu je bila vse življenje zvesta sopotnica in trdna opora v njegovem poklicem in zasebnem življenju.
Poleg družine se ga bodo zagotovo spominjali tudi mnogi Savinjčani.
K. Rozman, T. Tavčar.
NLB Kartice z EnKo so spet zmagale!
Pri plačilu z NLB Kartico z EnKo dobite popust takoj! Poiščite partnerje EnKe Enkratne po vsej Sloveniji in plačujte manj!
NLB®
www.enkaenkratna.si
Kontaktni center: 01 477 20 00
Nagradna križanka
Rešitev križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa: SREBRNI-JUBILEJ-ANSAMBLA-MIRA-KLINCA-BRGLEZOVA-TORTA-MIROV-ABRAHAM-KLOBASEKOV-BIK-BEND.
Izžrebani nagrajenci: 1. Majda Drev, Gavce 57, Šmartno ob Paki; 2. Manja Dobrilovič, Šešče 81, Prebold; 3. Karin Pungartnik, Polzela 142 c, Polzela. Nagrajenci prejmete vstopnice za koncert po pošti. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je Brglez, d. o. o. in ZKTŠ Vransko. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 30. 11. 2010. Izžrebanci prejmete vstopnice za koncert Vinka Coceja s spremljevalno skupino, Sekstet Sv. Mihaela, Popseslish in Cantemus, ki bo v četrtek, 23. decembra, v Športni dvorani Vrana na Vranskem.
Prvi izžrebani prejme 5 vstopnic, drugi 3 in tretji 2 vstopnici za koncert. Nagrajenci prejmete obvestilo in vstopnice po pošti.
Deseta razstava malih živali
Planinske koline na Zajčevi koči
Z razstave malih živali
Savinjsko društvo gojiteljev malih živali Občine Žalec je prvi novembrski vikend organiziralo že 10. društveno razstavo malih živali in 4. razstavo za slovenski super pokal perutnine.
Razstave za slovenski su-perpokal perutnine se je udeležilo 28 razstavljavcev iz različnih društev gojiteljev malih živali. Prišli so iz Velenja, Kranja, Laškega, Dravinjske doline in Novega mesta. Tri najlepše živali na slovenskem super pokalu so bile: velsumška pritlikava kokoš (jerebičasta) rejca Milana Ojsterška (Laško), antwerp-ska bradata pritlikava kokoš (črna) rejke Sanje Stropnik iz Savinjskega DGMŽ Ob-
čine Žalec in svilnata kokoš (bela) rejca Branka Korošca iz DGMŽ Dravinjska dolina.
V skupnem seštevku so bili letos najboljši rejci iz DGMŽ Velenje, ki so skupno osvojili 922 točk, na drugo mesto so se z osvojenimi 847 točkami uvrstili rejci iz DGMŽ Kranj, na tretje pa le s točko manj gostitelji razstave, ki so bili vse do letos tudi nosilci velikega prehodnega pokala. Ta bo eno leto v velenjskem društvu, če ga bodo osvojili še dvakrat zaporedoma, pa bo ostal v njihovi trajni lasti.
Na jubilejni, 10. društveni razstavi je sodelovalo 13 društvenih razstavljavcev, med njimi tudi junior Miha Stropnik. V kategoriji kuncev
je sodelovalo devet domačih razstavljavcev, pokale za prvaka pasme pa so osvojili: Andrej Pader za belega orjaka in črnega reksa, Dušan Stropnik za orjaškega lisca, rdečega novozelandca in angleškega lisca, Miran Pader za belega novozelandca, burg-dunca rumeno rdeče barve in kunca tiringerja, Sanja Stropnik za pritlikavega ovnača modro sive barve in David Zorko za malega srebreča, ki je postal tudi prvak razstave.
Na razstavi golobov je sodelovalo šest rejcev, ki so . skupaj predstavili 40 golobov različnih pasem. Po dva pokala za prvaka pasme sta osvojila Miha Stropnik (junior) in Mihaela Stropnik, ki je osvojila tudi pokal za prvaka pasme. S pokalom za prvaka pasme pa sta se okitila tudi David Zorko in Branko Funda.
Pri perutnini, kjer se je predstavilo osem rejcev z 52 živalmi, je Vinko Uršič za pasmo apencelska koničasto čopasta kokoš prejel pokal za prvaka pasme in prvaka razstave. Mihaela Stropnik pa je za pasmo korejski fazan prejela pokal za prvaka pasme.
D. Naraglav
Prašiča je izbrala komisija, glavni mesar Janko Kobale paga je označil
Planinsko društvo Občine Tabor že od leta 2000 dalje vsako leto poskrbi za zanimivo prireditev Domače koline na Zajčevi koči. S tem ohranjajo običaj, ki je včasih veljal kar za družinski praznik. Prašiča za zakol izberejo vsako leto v hlevu Milana Blatnika v Ojstriški vasi. Letošnji ogled prašiča so opravili v torek, 9. novembra.
V hlevu se je zbralo več ocenjevalcev, med njimi tudi župan Vilko Jazbinšek. Prašiče je pregledal član ocenjevalne komisije, živinozdravnik, pevec, glasbenik in humorist Marko Semprimožnik, imenovan tudi
dr. Slapar. Vsem štirim prašičem, ki so bili na izbiro planincem, je dal visoko oceno. Prašiča je v imenu komisije označil glavni mesar Janko Kobal, na kolinah pa mu pomagajo še Ivan Bergant, Peter Marko in Dani Topovšek. Slednji je zadolžen za delikatesno predelavo - za izdelavo krvavic in pečenic.
Izbor prašiča je vesel družabni dogodek, ki ga v društvu negujejo že od vsega začetka, ko so organizirali prve domače koline na svoji planinski postojanki pod Krvavico.
Tudi letošnja pogajanja za ceno so se po ogledu in izboru
prašiča nadaljevala v kuhinji pri bogato obloženi mizi z dobrotami in pijačo. In tudi tokrat je spekel zelo dober kruh, janeževi upognjenci pa so tako ali tako njegova specialiteta. Ob tej priložnosti pripravijo tudi stavo, kolikšna je teža prašiča, za kar je potrebno odšteti 5 evrov. Tisti, ki ugane težo oziroma je čim bližje dejanski teži, prejme po zakolu na Zajčevi koči zadnjo kračo, najbolj zmotljivi pa dobi rep z delom trtice. Zbrani denar od stav, ki se sprejemajo vse do tehtanja prašiča, namenijo v sklad za brezplačno pijačo na kolinah.	D. Naraglav
Vpliv prehrane na kakovost prašičjega mesa
V	prehrani ljudi ima meso posebno mesto. Ni samo hrana, je tudi poživilo, koline pri nas in tudi marsikje v svetu pomenijo kar družinski praznik.
V	Sloveniji je povprečna letna poraba mesa na prebivalca 80 kg, od tega predstavlja največji delež prašičje meso, in sicer 30 kg na prebivalca letno.
Iz prašičjega mesa izdelamo največ mesnih izdelkov, namenjenih široki potrošnji: sveže meso, mast, uporablja se za predelavo v najrazličnejša predelana
&
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
FARMA, d. O. o.,
Podlog v Savinjski dolini 55, 3311 Šempeter v Savinjski dolini
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	10.00
17.00-	18.00 sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
živila. Prašičje meso je primerno za predelavo v bolj ali manj trajne suhomesnate izdelke. Vsekakor pa je danes prvi in glavni cilj reje prašičev meso, maščobno tkivo pa ni zaželeno.
Pri pitanju prašičev ločimo zlasti dva načina: industrijski način pitanja na velikih obratih in kmečko rejo prašičev. V prispevku govorim o reji prašičev na kmetijah, kjer za prehrano prašičev uporabljajo zelo različne vrste krme, ki pomembno vplivajo tudi na kakovost mesa.
Kakovost mesa je skupek številnih lastnosti: masa klavnih polovic, delež različnih tkiv, razmerje med mesom in slanino, struktura in konsistenca mesa in maščobnega tkiva, druge senzorične lastnosti. Na te lastnosti vlivajo številni dejavniki: od genetskih (zlasti pasma in spol)
do vplivov okolja (starost in teža živali ob zakolu, prehrana živali, klima, sposobnost prilagoditve, ravnanje z živalmi pred, med in po zakolu ...).
Prehrana prašičev bistveno vpliva na kakovost maščobe, manj na kakovost mišičnine. Pri maščobi ločimo podkožno in medmišično ali intramuskularno maščobo. Prisotna maščoba je tista, ki bistveno vpliva na okus mesa. Vedeti moramo tudi to, da za prirast enote maščobe porabimo do 4-krat več energije kot za prirast mišičnine, zato je pomembno, s kakšno vrsto krme in na kakšen način pitamo prašiče.
Prašič je vsejed in zato lahko za krmljenje prašičev uporabimo zelo različne vrste krmil, na kmetiji lahko prašičem pokr-mimo tudi najrazličnejše ostanke. Za krmljenje prašičev lahko
HOULCi

Prevozi vozil, kmetiiske niellanti: lovnih stroievSl» Hi
uporabimo različne vrste žit, koruzo, zrnje stročnic, okopavine (krompir, peso), stranske proizvode živilske industrije (različne tropine, otrobe, krmilne moke, ostanke pri pridelavi sladkorja, ostanke v mlekarski industriji), uporabimo lahko voluminozno krmo s travinja, ostanke v pekarstvu, tovarniške krmne mešanice, krmilo je tudi voda ...
Različne vrste krmil imajo različen vpliv na kakovost mesa in vseh ne smemo krmiti neomejeno.
Preveč pivskih tropin v obroku pomeni mehkejšo slanino, meso takšnih prašičev je manj primerno za predelavo v suhomesnate izdelke.
Sirotka je primerna za krmljenje prašičev, vsebuje visoko vredne beljakovine, vendar je meso prašičev, krmljenih s sirotko, bledo in vodeno, slanina je mehka, zato je priporočljivo, da približno 4 do 6 tednov pred zakolom pra-
šiče ne krmimo s sirotko oziroma omejimo količino sirotke.
Velik delež koruze v obrokih za prašiče pomeni mehkejšo slanino, meso takšnih prašičev je manj primerno za predelavo v trajne izdelke. Zato ob koncu pitanja delež koruze v obroku zmanjšamo. Nasprotno pa lahko v zadnjem delu pitanja v obroku povečamo delež rži in tritikala, ki ugodneje delujeta na čvrstost slanine.
Ekstremno visoka intenzivnost pitanja pomeni manj kompaktno meso.
Okopavine so primerno krmilo za krmljenje prašičev. Krompir, ki ga pred krmljenjem kuhamo ali parimo, zagotavlja čvrsto meso in slanino, ki sta primerna za predelavo. Pesa je primernejša za krmljenje plemenskih svinj, lahko pa jo kombiniramo z drugimi vrstami krmil.
Za razmerje med prirastom mesa in masti je primerna tudi sama sestava obroka. Če v obroku bistveno primanjkuje beljakovin, je lahko pri klavnih prašičih tudi do 8 % manj mesa in enako
več masti.
Omenim naj še krmo s travinja in deteljo ali lucerno. To je krma, ki vsebuje veliko vlaknine in manj hranil v suhi snovi, zato podaljšuje čas pitanja. Čas pitanja prašičev, ki dobijo del obroka s krmo s travinja ali detelje, je nekoliko podaljšan, od klavnih lastnosti pa je pomembna ta, da imajo takšni prašiči manj slanine oz. večji delež mesa.
Za kakovost mesa, ki je namenjeno za predelavo v trajne suhomesnate izdelke, je priporočljivo klati živali z višjo težo, ki so tudi nekoliko starejše, meso takšnih živali je bolj dozorelo (s staranjem se zmanjšuje delež vode v sestavi telesa!). Izkoristek krme pri pitanju na višjo težo pa je slabši, pitanje na višjo težo je dražje in zato primerno za posebne namene: na kmetijah za predelavo v suhomesnate izdelke, v Sloveniji pa se namensko pita na višjo težo prašiče, katerih meso se bo porabilo za predelavo v pršut.
Helena Pepadnik, univ. dipl. inž. zoot.
+
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC ■
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786	.
24 UR HH	NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:	
	OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.	
■1	AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI, tel.: 03/713 20 57	H
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
DELOVNI CAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
Morala si umreti, da si zaradi bolezni nehala trpeti, vendar ti nisi umrla kakor vsi, ti boi umrla, ko bomo vsi.
ZAHVALA
V globoki žalosti smo se poslovili od naše ljube mame, tašče, orne, sestre in tete
VERONIKE VODOVNIK - ČEPINOVE VERICE
iz Prebolda
(23. 12. 1928-15. 10. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem svojcem, posebno Sonji Hribernik, Ireni Lubej, Petru Tovorniku, ki so bili z nami v najtežjih trenutkih, hvala tudi Slavici in Gustiju Jelenu.
Zahvaljujemo se tudi sosedom, prijateljem in znancem ter Gobarskemu društvu Polzela za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje, za svete maše, za darovana sredstva ter vsem, ki ste imeli mamo radi.
Iskrena hvala patru Robertu Podgoršku za molitev in darovane svete maše, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen cerkveni obred s sveto mašo.
Hvala molitveni skupini, cerkvenemu pevskemu zboru in pevskemu zboru iz Prebolda.
Hvala Stanki in Janezu Leberju za ganljive besede slovesa in za vizitke.
Zahvala tudi prijatelju Viliju Krajncu iz Švice in izseljenskemu župniku gospodu Davidu Taljatu za sveto mašo v Švici.
Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljen poslovilni obred.
Mama, pogrešamo te!
Žalujoči: vsi njeni
Bj
LšJ
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in ata
MILANA RIBICA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in vsa izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje ter sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za besede ob slovesu. Hvala Savinjskemu oktetu za odpeto pesem in trobentaču za odigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
V temi brezčasnega prehoda droben žarek sveti; ne zazna ga vet zavest, le duha globoki spleti.
(Newton)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, tašče in babice
MARIJE IVANC
(7. 12. 1931-15. 10. 2010)
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh žalostnih trenutkih, sočustvovali z nami in našo ljubljeno »babi« pospremili na njeni zadnji poti.
Ohranite jo v lepem spominu.
Bogdan, Maja, Nina in Blaž
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav v naših srcih sonca ni, čeprav besede dah nam peša in solze brišejo oči, čeprav tvoj glas se več ne sliši, tvoja beseda še živi, povsod te čutimo mi vsi...
... med nami si!
ZAHVALA
FRANC KOVČE
(12. 8. 1948-18.9. 2010)
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podporo, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Še posebej bi se radi zahvalili lovcem Lovske družine Tabor in ostalim lovskim tovarišem, gasilcem, pevcem, rogistom, trobentaču in govornikoma za besede - vse so globoko segle v srce. Hvala tudi vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Močnejša kakor smrt je ljubezen!
Žalujoči: žena Majda, hči Ksenija, sin Gregor s Katjo in vnukinjo Emo
Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdno voljo boš premagal, a odšle so ti moči in odšel si za vedno ti...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, brata in dedija
JOŽEFA VIHERJA
iz Podvina 11, Žalec (6. 4. 1934-17.10. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v oporo in tolažbo, za darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Tončka, sinova Dušan in Tomi z družinama, sestra Milica, Marija in Terezija
Vsako človeško življenje je dar, četudi je kratko in krhko.
Vsako življenje je dar, ki bo za vedno živelo v naših srcih.
(Elmar Simma)
ZAHVALA
ob izgubi drage tete
MILENE NOVAK
(13. 11.1923-28.10. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji bili v življenju v pomoč, zlasti v zadnjih treh letih, gospe Miciki, osebju Zavoda sv. Rafaela in osebju Doma starejših Zimzelen v Topolšici. Prav tako se vsem zahvaljujemo za cvetje, sveče in darovane svete maše.
Posebej hvala tudi pevcem, pogrebni službi Morana in gospodu župniku za obred.
Nečakinja Majda Turnšek in nečak Matija Miklavžina z družinama
Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 12. decembra 2010 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p.
-	pogrebne storitve
-	čiščenje in dezinfekcija prostorov
Pongrac 60, 3302 Griže PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže
GSM: 070/826-323 040/721-827
V SPOMIN
Minilo bo leto, odkar je od nas odšla naša stara mama
ELIZABETA ROM
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji v spomin prižigate svečke ob njenem grobu.
Vsi njeni
ZAHVALA
ŠTEFKA KOČEVAR
Migojnice
(22.12.1926-24.10. 2010)
Ob izgubi žene, sestre in tete se zahvaljujem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter za darovane svete maše.
Posebna zahvala zdravnici dr. Artičkovi za dolgoletno zdravljenje in
patronažnima sestrama Cvetki Sitar in Cvetki Grm ter
Domu ob Savinji Celje.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Palnincu za lepo opravljen cerkveni obred.
Zahvala Godbi Zabukovica, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Morana.
Mož Franc
Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš ugnal, a pošle so ti moči in zatisnil si oči.
V SPOMIN
Minilo je leto dni od boleče izgube dragega moža
ANTONA PESJAKA
s Polzele
(4. 6. 1929-3. 11.2009)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila
MARIJA DVORŠEK
iz Trnave
(3. 1. 1921-21.9. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, za svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen cerkveni obred s sveto mašo, pevcem Lastovka za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
ANE KOPRIVA
iz Drešinje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter sodelavcem Mlekarne Celeia in Upravne enote Žalec za darovano cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebna hvala dr. Sagadinovi in nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje.
Hvala patru Jožetu, pevcem, pogrebni službi Ropotar za lepo opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
V SPOMIN
10. oktobra 2010 je minilo peto leto, odkar nas je zapustil dragi in naj dražji
MILORAD MILADIĆ
iz Žalca
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICfTRNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
Ko boš prišel, zmeraj prinesi mi rože, vsako jesen nosi jesenske mi rože.
Tudi takrat, ko boš prišel po slovo ...
ZAHVALA
S šopkom rož spomina smo se poslovili od našega dragega moža, atija, brata, sina in dedija
IVANA CVITKOVIČA
iz Šempetra
(30.1.1944-20. 9. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, cvetje, sveče in za sv. maše.
Hvala kolektivu patronažne službe Žalec, še posebno sestri Poloni, prav tako hematološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje in dr. Mateji Grat za vso pozornost, vzpodbudne besede in nego v času bolezni.
Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen cerkveni obred, pevcem Idila, gospe Ivanki Ropotar za ganljive besede ob slovesu in pogrebni službi Ropotar za organizacijo in vso pomoč pri pripravi žalne slovesnosti.
Hvala tudi vsem, ki ste ga v velikem število pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi ga bomo zelo pogrešali.
Žalujoči: žena Magda, hčerka Magdi in sin Jani z družinama, mama in sestra Ivica
Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela, skozi vse življenje boriti si se znala, a v tem jesenskem dnevu si zaspala.
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, babica in prababica
JOŽEFA RAMŠAK
iz Pongraca 123 (28. 4. 1919-1. 10. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter darovana sredstva.
Iskrena hvala tudi gospodu župniku, pevcem, govorniku, hvala za odigrano žalostinko in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter pogrebni službi Ropotar.
Pogrešali jo bomo.
Žalujoči: vsi njeni
Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 12. decembra 2010 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
S tvojo pomočjo smo spoznali, kako čudovito je lahko življenje, kako so v življenju v resnici najpomembnejše preproste stvari in daje bistvenega pomena to, kako ravnaš z drugimi ljudmi. (Lisa Selby - O’Grady).
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče in sestre
VERE GOROPEVŠEK
iz Prebolda
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Cinkarne Celje, PE Grafika, in Modiane Celje za izkazano sočutje in pomoč.
Hvala za darovane svete maše, darove za Anin dom, cvetje, sveče in za vsa pisna ter ustna sožalja.
Žalujoči: hčeri Zdenka in Tinca z družinama
Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila.
V SPOMIN
30. novembra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga mami in stara mama
IVA DERNAČ
iz Pariželj
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 96. letu je tiho odšla moja ljuba mama in stara mama
FRANČIŠKA
SLIMŠEK
iz Zgornjih Grušovelj (9. 10. 1914-23. 9. 2010)
V globoki žalosti smo se od nje poslovili 26. septembra na pokopališču v Šempetru.
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti do groba.
Žalujoča: hči Majda in vnuk Zlatko Mlinarič
Dneve in noči v srcih z nami si. Hvaležnost za vse tvoje vedno bo živela.
V SPOMIN
27. novembra bo minilo dve leti, odkar ni več med nami ljube nam
MARIJE MARINC
iz Sv. Lovrenca
Iskrena hvala vsem, ki prižigate svečke, postojite ob njenem grobu ali se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Mož Ernest in hčerka Erna z družino
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo; po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (Tone Pavček)
V SPOMIN
31. oktobra je minilo dve leti, odkar se je poslovil naš dragi
JOŽE ZUPANC
iz Migojnic
(14. 1. 1937-31. 10. 2008)
Hvala vsem, ki pomislite nanj in ga ohranjate v lepem spominu.
Žena Vida, sinova Iztok in Sergej z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
V -v
FRANČIŠKE JELEN
s Polzele
(14. 11. 1921-16. 10. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče. Hvala za izraze sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti.
V SPOMIN
Mineva pa tudi 11 let, odkar nas je za vedno zapustil dragi oče
AVGUST JELEN
s Polzele
Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: njuni najdražji
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo sijih zapomnili.
ZAHVALA
GABRIJELA ŽGAJNER
(27. 2. 1924-18. 10. 2010)
Za vsa izrečena sožalja, topel stisk roke, spremljajoč korak na poti k zadnjemu počitku drage mame - naše STARIKE, se iskreno zahvaljujemo vsem.
Posebna zahvala Dragici Drobne in njeni družini, družini Cestnik iz Matk, Lidiji Koceli ter zaposlenim Doma Nine Pokorn in podjetju Conteiner.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, atija, strica in tasta
ŠTEFANA GAJŠKA
iz Zabukovice (8. 8. 1954-16. 10. 2010)
se'iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem podjetja Mirosan, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala družini Pinter iz Zabukovice in Lovski družini Gozdnik-Griže.
Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Rozika, hči Dušanka, sin Marjan ter ostalo sorodstvo
A
Na voljo smo vam ob katerikoli uri
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK
Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93
IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče!
Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
18. novembra bo minilo tri leta, odkar te ni več med nami,
IVAN HRŽENJAK
iz Latkove vasi pri Preboldu (20. 8. 1935-18. 11.2007)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Žena Hilda, sin Ivan in hčerka Vesna z družinama
Ugasne sveča v vetru in ledena slana vzame droben cvet.
Le tvoj nasmeh, dragi Tini, ne bo nikoli ugasnil, zavedno bo ostal v srcu ujet...
V SPOMIN
TINIJU CULKU
iz Zabukovice
4. novembra je minilo pet let, ko je mnogo prezgodaj odšel od nas. Ko zaželimo njegove si bližine, gremo tja, na tisti kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da od tam, kjer si, dragi Tini, ti vrnitve ni.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Žalujoči: žena Romana, sin Sergej ter hčeri Mateja in Sabina z družinami
Od Celja do Žalca, v Kanadi in še v veliko drugih državah ... prepeval si z vsem srcem in tvoj glas je zvenel najlepše.
Sedaj si se pridružil angelskemu zboru in poješ naprej, tvoj glas zveni.
Nepozabljen si kot pevec, dragi mož, oče, opa, stric, bratranec in prijatelj ...
ZAHVALA
V	66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož,
oče, dedek in brat
FRANJO PUKMEISTER
iz Podvina pri Žalcu
V	najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato najlepša hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti ali
pa se od njega poslovili v mislih in srcu. Pogrešamo ga.
Žalujoči: vsi njegovi
03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko povsod te išče!
Minilo je leto žalosti, odkar nas je zapustila
MILENA RIZMAL
iz Žalca
(11.2. 1950-27. 10. 2009)
Pogrešamo te.
Vsi tvoji
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, pošle so zadnje ti moči in zaprl trudne si oči.
Zdaj spokojno, mirno spiš, a v srcih naših še naprej živiš.
ZAHVALA
Zapustil nas je ljubljeni mož in oče
MARJAN BELE
iz Žalca
(11.3. 1948-23.10. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovane sveče, za svete maše in denarno pomoč.
Posebna zahvala pogrebni službi Morana za strokovno in brezhibno opravljeno žalno slovesnost, pevcem Savinjskega okteta za lepo in sočutno odpete pesmi.
Lepa hvala tudi gospodu Dušanu Pungartniku za tople poslovilne besede.
Iskrena hvala tudi gospodu župniku Viktorju Arhu za lepo opravljen obred in hvala tudi gospodu trobentaču za odigrano Tišino.
Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Zdenka, sin Matej ter ostalo sorodstvo
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
ZAHVALA
V SPOMIN
MARIJA
JOŽEF
KONČNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, ki ste z nami žalovali, izrekli sožalje, podarili sveče.
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in obiskujete njun grob.
Iskrena hvala gospodu župniku Viktorju Arhu in patru Vančiju za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilni govor. Hvala tudi pevcem in pogrebni službi Morana.
Vsi njeni in njegovi
Žalec, november 2010
Fižol
namesto
hmelja
Savinjski hmeljarji sadijo v žičnicah tudi fižol, v glavnem sivčka. Tudi letos so ga posadili na več deset hektarjih, žal pa jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno.
Najprej so ga pri rasti ovirale nizke temperature, pozneje, ko je bil čas cvetenja, pa suša. Obilne padavine so nato spodbudile rast in cvetenje, tako da je strokov v zgornji polovici veliko, zaradi dežja pa marsikje ne bodo dozoreli. Pridelovalci pravijo, da bo pridelek suhega zrnja letos slabši od lani. T. T.
Marovtovi iz Pariželj pri spravilu fižola
Med za zajtrk za savinjske otroke
Obisk čebelarjev v žalskih vrtcih (zgoraj) in v preboldskem vrtcu in nekaj oddelkih nižje stopnje osnovne šole (spodaj)
v Novem Celju
v
ADVENTNI SEJEM
28. novembra,
5., 12. in 19. decembra 2010 od 10. do 16. ure
ADVENTNI KONCERTI OB 17. URI:
28. november - MEŠANI PEVSKI ZBOR	3
ŠMARTNO OB PAKI	-S
5. december - PHD BIG BANG BAND
12. december - CITRARSKI DUET	g
NELI IN KARMEN KOS ZIDAR	g
19. december - PEVEC IN KITARIST ROK ŠOŠTER
.	'in
***	<
Vstop prost, vabljeni!	g
Čebelarska zveza Slovenije je tudi letos, tokrat že četrtič zapored, podala pobudo za vseslovensko čebelarsko akcijo En dan za zajtrk - med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih. V Spodnji Savinjski dolini se je akcije lotila Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec, ki združuje osem čebelarskih društev. Čebelarji so prejšnji četrtek obiskali otroke v vrtcih, jim prinesli med ter jim predstavili čebele in delo čebelarjev.
V	žalskih vrtcih, kjer je v varstvu več kot 800 otrok v desetih oddelkih, so med za otroke prispevala čebelarska društva Go-tovlje, Griže, Šempeter in Tabor, izročili pa so jim ga predstavniki društev in zveze.
V	preboldskem vrtcu so člani tamkajšnjega čebelarskega društva pripravili medeni zajtrk z izobraževanjem. Obiskali so oddelke otrok od dveh let dalje, pa tudi nekaj razredov učencev nižje stopnje, jim pokazali satovje z medom pa tudi žive čebele. Otroci so lahko pokušali med in ugotavljali, da ima enak okus kot tisti, ki so ga imeli za zajtrk. T. Tavčar, D. Naraglav
® 03/712 12 80 ISI zkst.utrip@siol.net
Presenečeni nad muzejem motociklov
Na povabilo Petje Groma, lastnika Muzeja motociklov Vransko, je delegacija najvišjih predstavnikov FIVA - Federation Internationale Vehicules Anciens s sedežem v Bruslju, ki je najvišji svetovni organ na področju ohranjanja premič-
ne tehniške dediščine, obiskala Muzej motociklov Vransko.
Delegacija je Slovenijo obiskala prvič, konec oktobra pa je v Ljubljani potekala letna skupščina organizacije. Petja Grom je delegat Slovenije v določenih delovnih komisijah FIVA, z ogledom
muzeja na Vranskem pa so želeli potrditi pomembnost te ustanove, ki presega domače okvire. Muzej motociklov na Vranskem je obiskovalce prijetno presenetil, omeniti pa velja, da je med največjimi tovrstnimi zasebnimi muzeji v Evropi. T. Tavčar
Med ogledom muzeja
Dvodnevni konjeniški potep
Konjeniško društvo Mustang Gomilsko je tudi letos organiziralo dvodnevni tradicionalni potep. 35 konjenikov iz spodnjesavinjskih, pa tudi iz drugih konjeniških klubov, se je podalo po mejah Občine Prebold.
Zbrali so se na ranču v
Grajski vasi, od koder so se podali proti Šmiglovi zidanici, do domačij Lobnikar, Kisovar in Čeren do Podme-je, kjer so imeli kosilo. Pot so nadaljevali po Veliki Reki proti Matkam, na turistični domačiji Uplaznik, kjer so tudi prenočili, pa so jim po-
stregli z večerjo. .Naslednji dan so prečkali Savinjo in se preko Latkove in Kaplje vasi vrnili na start. Kot sta povedala predsednik društva KK Mustang Milan Košenina in stotnik Silvo Lenko so hvaležni vsem domačijam, na katerih so jih lepo sprejeli. D. N.
Sončni potep po mejah preboldske občine
Dobra volja v Veseli ulici
Stanovalci novega naselja Savinjski log na Bregu pri Polzeli so se odločili, da bodo sami poskrbeli za izgled svojega naselja, ki so ga poimenovali Vesela ulica.
Pobudo za to je dal Darko Hlupič. Ob prvi akciji so nasadili manjkajoče smrečice ob glavni cesti, sklenili pa so, da bodo tudi v prihodnje urejevali svojo ulico. V duhu imena svoje Vesele
ulice bodo najbrž poskrbeli še za kakšno, morda družabno akcijo. Vsekakor želimo, da bi pozitiven naboj iz prve skupne akcije učinkoval tudi prihodnje in tudi v drugih ulicah. T. Tavčar
Sajenje smrečic je spremljalo obilo dobre volje
1 		__	T	rnmm a	•»	%*
U '1 „	SHB——■	rf	lir jm