Pofttnl o/od 9021 Celovec — VerUtgspo»tamt 9021 Ktagenfoil lzba)o v Celovcu — Erfctielmmgcort Klagenfurt PoKimoinl Izvod 1,30 1U., mesetna noročnlno 5 tttingov P. b. b. P Letnik XXIII. Celovec, petek, 21. junij 1968 Štev. 24 (1358) Francija pred važno odločitvij o V nedeljo bodo šli francoski državljani na volišče, da izvolijo nov parlament; teden dni nato bo sledil še drugi krog volitev, ko si bosta v vsakem volilnem okrožju stala nasproti le še tista dva kandidata, ki bosta to nedeljo dobila največ glasov. Volilni boj v zadnjih tednih je potekal v senci dogodkov, ki so po mnenju številnih političnih opazovalcev spravili Francijo na rob državljanske vojne. Zato je tudi razumljivo, da je bila sedanja predvolilna kampanja vse več kot navadno merjenje sil med posameznimi političnimi skupinami: po zaslugi ali krivdi predsednika de Gaulla se je tokratni volilni boj, ki je potekal pod geslom »krepitve narodne enotnosti", spremenil v odločilen spopad dveh velikih taborov — desnice in levice. Volilna starost bo znižana Takorekoč za uvod v novo zasedanje parlamenta so se vse tri v parlamentu zastopane stranke — OVP, ŠPO in FPO — načelno sporazumele o potrebni spremembi tistih predpisov v volilnem zakonu, ki se nanašajo na volilno starost; hkrati pa so bile tudi soglasno mnenja, da bi o teh spremembah v parlamentu razpravljali in sklepali šele jeseni. Po doslej veljavnih predpisih ima avstrijski državljan tako imenovano aktivno volilno pravico (da sme voliti) z izpolnitvijo 20. leta starosti, medtem ko tako imenovano pasivno volilno pravico (da je lahko izvoljen) dobi z izpolnjenim 26. letom starosti. V zadnjem času so bile z raznih strani, zlasti tudi iz vrst mladinskih organizacij, iznesene pobude za znižanje volilne starosti. Predlogi se med seboj precej razlikujejo, kakor imajo v tem vprašanju različne poglede tudi zgoraj omenjene politične stranke, ki se zato pri svojem sedanjem načelnem sporazumu tudi še niso hotele dokončno vezati. Načelno se zavzemajo za znižanje volilne starosti tako pri aktivni kakor tudi pri pasivni volilni pravici za eno leto, vendar hočejo pred spremembo tozadevnega zakona dati tudi deželam in občinam možnost, da povedo svoje mnenje in pomagajo najti najbolj zadovoljivo rešitev. Torej je pričakovati, da bo parlament letos jeseni razpravljal in sklepal o potrebni spremembi volilnega zakona. Pri tem pa je nedvomno zanimivo vprašanje, ali bodo pri pogajanjih v tej zvezi načeli tudi razne druge vidike volilne zakonodaje (n. pr. razdelitev mandatov itd.), ki so bili že večkrat povod za polemične obračune med strankami. Seveda je trenutno še veliko vprašanje, kdo bo zmagovalec na letošnjih parlamentarnih volitvah. Vsekakor se je predsednik de Gauile s svojim gibanjem za peto republiko zavedal, da bo moral polagati račune tudi za vse tisto, kar je njegov režim v zadnjem desetletju zamudil rešiti. Nedavne demonstracije in stavke so bile dovolj prepričljivo opozorilo, da danes niso več dovolj visoko doneča narodna gesla. Mladino vsebolj zanima nujno potrebna reforma šolstva, medtem ko delovni človek upravičeno zahteva nanj odpadajoči delež uspešno se razvijajočega državnega gospodarstva. Torej je moral degolizem računati s tem, da se bo velik del francoskega prebivalstva pri volitvah izrekel proti dosedanji politiki, zlasti ker so se napredne stranke odločile, da bodo pri drugem krogu volitev združile svoje sile. Spričo te nevarnosti se je de Gauile odločil za korak, ki je marsikoga presenetil: namesto da bi se oprl na demokratične sile, se je povezal s skrajno desnico. Boj »totalitarnemu komunizmu" je napovedal s pomočjo posebej v ta namen pomiloščenih voditeljev nekdanje teroristične organizacije OAS. Degolistična unija zdaj upa, da bo zaradi sedanje sprave na desnici obudila narodno enotnost. Vendar pri tem pozablja, da je ta krepitev narodne enotnosti v bistvu krepitev samo enega tabora proti drugemu. Seveda je vprašanje, koliko je bila ta odločitev za »širino" sploh prostovoljna. De Gauile se je, ko se je v usodnem trenutku majskih dogodkov obrnil na armado, razgovarjal prav z bivšim padalskim generalom iz Alžirije Massu-jem in ne bi bilo neverjetno, da si Italija še vedno nima nove vlade Mesec dni po parlamentarnih volitvah je bodoči razvoj političnega življenja v Italiji še vedno velika uganka. Državni predsednik Saragat je sicer že večkrat razpravljal s predstavniki posameznih strank, vendar doslej še ni uspelo doseči sporazuma, ki bi zagotovil sklenitev kakšne vladne koalicije in s tem sestavo nove vlade. Vzrok sedanji krizi je dejstvo, da je bila z izidom volitev praktično zapečatena tudi usoda dosedanje koalicije, ki so jo sestavljali krščanski demokrati, socialisti in republikanci. Socialisti, ki so pri volitvah utrpeli občutne izgube, bi bili pripravljeni še naprej sodelovati s krščanskimi demokrati le pod pogojem, da bi nova vlada uresničila določene gospodarske in socialne reforme. je Massu za svoje zagotovilo zvestobe izprosil tudi nekatere usluge. Ni namreč naključje, da so bili v zadnjem času pomiloščeni in izpuščeni na svobodo že številni vodilni predstavniki nacionalistične OAS, ki so jih francoska sodišča po alžirskem uporu obsodila na dosmrtno ječo kot »upornike” in »narodne izdajalce". Kakor je de Gauile leta 1962 s podporo komunistov ukrotil nacionalistične desničarje, tako hoče torej zdaj iskati prispevek k enotnosti zoper komuniste ravno pri tistih ljudeh, ki jih je prej obsodil, zaprl ali izgnal. Mnogi politični opazovalci so mnenja, da taka odločitev lahko postane zelo nevarna, zlasti, če bi de Gauile lepega dne odstopil in s tem prepustil deželo vplivu teh sil, ki danes spet precej ponosno dvigajo glavo. Na drugi strani pa sedanje enosmerno utiranje »širine" nujno vpliva tudi na skrajne levičarske kroge ter jih sili v akcije, ki morda niso ravno najbolj razveseljive, kar ima potem za posledico, da se prepad med enim in drugim taborom le še širi in poglablja, tako da gibanje za »krepitev narodne enotnosti" v resnici prispeva k še hujši narodni razcepljenosti. V nedeljo bo izid prvega dela volitev v glavnem pokazal, kako francosko ljudstvo misli o trenut- Prejšnji teden je sprejela vzhodnonemška vlada sklep o uvedbi potnih listov in vizumov v prometu med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom ter o plačevanju posebnih taks za prevoz blaga po železnici, po cesti in po vodnih poteh. To odločitev je vzhodnonemški parlament obrazložil kot ukrep, ki pomeni zaščito pred revanšističnimi cilji bonske vlade. V zahodnonemških vladnih krogih so ukrepi Vzhodne Nemčije vzbudili veliko razburjenje in izzvali celo vrsto protestnih akcij. Bonska vlada nem položaju svoje domovine in kako bi si želelo njeno nadaljnjo usodo. Toda šele pri drugem delu volitev 30. junija bo padla odločitev, v katero smer bo šel bodoči razvoj Francije. Končno pa bo imel pri tem važno besedo tudi še predsednik de Gauile, ki je že večkrat pokazal, da zna poskrbeti za presenečenja. se je takoj sestala na izredni seji, zaradi katere je tudi zunanji minister Brandt predčasno končal svoj obisk na Dunaju; prav tako se je sestal zahodnoberlinski senat, pa tudi predstavniki treh zahodnih zasedbenih sil so proučili nastali položaj. Na vseh teh forumih so obsodili ukrep Vzhodne Nemčije. Zahodnoberlinski župan je dejal, da je Vzhodna Nemčija s tem ukrepom razširila »hladno vojno", dan, ko je bil sprejet ta sklep, pa je imenoval »črn dan za vse Nemce". Zelo živčno je reagiral tudi zahod- nonemški tisk, ki je v svojih komentarjih menil, da gre za potezo dolgoročne politike Vzhodne Nemčije, naperjene proti zahodnemu delu nemškega glavnega mesta. Hkrati v zahodnonemških listih poudarjajo, da ukrepi Vzhodne Nemčije nasprotujejo dogovoru štirih velesil o svobodnem dostopu k zahodnemu/Be/line; / prav tako pa so v nasprotju z željo, da bi odpravili napetost v Evropi. Da bi »obkoljenemu« mestu pokazal, kako »Zahod stoji za njim", je zahodnonemški kancler Kiesinger osebno odpotoval v zahodni Berlin, kjer je obljubil, da bo Zahodna Nemčija nudila berlinskemu prebivalstvu posebno finančno podporo in mu tako odvzela dodatna bremena, ki mu bodo nastala vsled ukrepov Vzhodne Nemčije. Taki pomoči se nameravajo pridružiti tudi tri zahodne zasedbene sile, če ne bi imele uspeha s svojo »tiho diplomacijo", ki so jo v zadevi Berlina navezale s Sovjetsko zvezo. Medtem pa so v Moskvi — vsaj po pisanju tamkajšnje Komsomolske Pravde — sklepe Vzhodne Nemčije o ureditvi prometa med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom ocenili kot dokaz suverenosti Vzhodne Nemčije, ki je s tem onemogočila, da bi njeno ozemlje izkoriščali za cilje, ki ogrožajo mir. Bonn so razburili ukrepi Vzhodne Nemčije glede Berlina Zaključki delovnega zborovanja o vprašanjih razvoja Kot smo v našem listu že kratko poročali, je bilo v Vrbi delovno zborovanje Dunajskega inštituta za vprašanja razvoja, na katerem je 60 delegatov iz 40 držav razpravljalo o vprašanjih sodelovanja med državami v razvoju in industrijskimi državami. Predsednik Dunajskega inštituta za vprašanja razvoja dr. Bruno Kreisky je na seji kuratorija inštituta poročal o zaključkih, ki so jih sprejeli udeleženci »konfrontacije" na zaključni delovni konferenai na Dunaju. Iz izvarvjanj dr. Kreiskega povzemamo naslednje: Dokument o zaključkih delovnega zborovanja med drugim opozarja države v razvoju na potrebo po izvedbi nadaljnjih strukturnih reform in po vključitvi vseh prebivalcev ter vseh pomožnih sredstev v proces razvoja. Pravi razvoj je možen le v okviru politike samopomoči, samozaupanja in samostojnosti. K posameznim vprašanjem dokument ugotavlja, da se investicijam za razvoj kmetijstva ni posvečalo vedno dovolj pažnje, čeprav je razvoj kmetijstva enakega pomena tako za države, ki proizvajajo premalo kot tudi za države, ki dosegajo presežke kmetijske proizvodnje. Za slednje bo treba poiskofi nova tržišča v vseh delih sveta. Mimo tega pa se ne sme zanemariti razvoj industrije, ker je harmonično ravnotežje med kmetijskim 'in industrijskim razvojem osnovnega pomena za zdrav proces gospodarske rasti. Investicije ne bi smele služiti samo kapitalnim sredstvom: prav tako važno je razvijanje človeških osnov, kajti funkcioniranje moderne človeške družbe v znatni meri zavisi od odnosa in sposobnosti ljudi. Izkušnje iz prvega desetletja razvoja dovoljujejo važne zaključke za drugo desetletje: Drugo desetletje bi moralo predstavljati daljnosežen program koordiniranih mednarodnih akcij, katerih cilj naj bi bil pospeševanje procesa razvoja tako v 'industrijskih državah kot tudi v državah v razvoju. Poglavitni deli takega programa so reforma valutnega sistema, reforma sistema mednarodne trgovine in reforma pomoči za razvoj. Države v razvoju bi morale valutno reformo izvesti tako, da bi s povečano kupno močjo dosegle določene gospodarske prednosti. V tej zvezi program opozarja na regionalne banke za razvoj, ki so v zadnjih letih nastale v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Države v razvoju bodo morale povečati njihov izvoz, in to tako izvoz industrijskih proizvodov kot tudi surovin. Ker mora prihodnje desetletje razvoja potekati v duhu mednarodnega sodelovanja, bo treba poglobiti tudi regionalno sodelovanje med državami v razvoju. Program udeležencev delovnega zborovanja nadalje poudarja, da pripada mladini v vseh deželah zelo važna vloga. Cilje razvoja in mednarodnega sodelovanja bo moč doseči le, če bo v še večjem obsegu uspelo vzbuditi zanimanje mladih ljudi. Zaključno program opozarja, da bo treba takoj pristopiti k podrobnemu načrtovanju razvoja v prihodnjem desetletju in da bo za izvedbo programa treba ustvariti vse pogoje znotraj in izven Združenih narodov. Drugo desetletje razvoja —po izjavi dr. Kreiskega — ne sme ostati stvar samo mednarodnih organizacij, temveč mora postati skrb vseh držav in vseh narodov. Skupen cilj sodelovanja med razvitimi in nerazvitimi državami mora biti vzpostavitev uravnovešenega svetovnega reda, v katerem bo zagotovljena večja stopnja varnosti. Sodelovanje pa mora potekati tudi v duhu solidarnosti z milijoni ljudi, ki jih tare lakota in ki zaradi neznosnih stanovanjskih razmer, zaradi nezadostne zaščite pred boleznimi itd. živijo v nečloveških razmerah. Program udeležencev delovnega zborovanja zaključuje z željo, da bi prihodnje desetletje razvoja postalo desetletje akcije ter tesnejšega sodelovanja med državami in narodi, ne glede na stopnjo razvoja ali politični in gospodarski sistem. V AMERIKI: »Pohod revnih" opozoril na nerešena vprašanja Z veliko demonstracijo, pri kateri je sodelovalo na desettisoče ameriških državljanov ne glede na barvo kože, se je v Washingionu zaključil letošnji »pohod revnih". Iz vseh ameriških dežel so prispeli zastopniki raznih črnskih organizacij, študentov, sindikatov, verskih skupnosti in gibanja za državljanske pravice, da z »dnevom solidarnosti" opozorijo vlado in kongres, naj se končno zavzameta za usodo kakih 20 milijonov Američanov, ki še vedno živijo v pomanjkanju In bedi. Letošnji »pohod revnih" je organiziral še pokojni borec za pravice črncev dr. Martin Luther King. Po zločinskem atentatu na Nobelovega naaralenca za mir je vodstvo prevzel Ralph Abernathy, ki le poudaril, da bo od uspeha te demon-straclie odvisna bodoča usmeritev ameriških črncev. \^mrej na mednarodnem kapitalnem trgu močno zadolžena in če ne bi morala samo za odplačilo teh dolgov porabiti lani 457 milijonov šilingov dodatno k 2101 milijonov šilingov, ki jih je porabila za odplačilo svojih dolgov na domačem kapitalnem trgu. Poseben problem inozemskih kreditov naše države predstavljata na eni strani kratek rok za njihovo vrnitev, na drugi pa razmeroma visoka obrestna mera. Slednja znaša za kredite v višini 1033 milijonov šilingov 7 odstotkov, rok vrnitve pa je določen s poldrugim letom. Pa tudi ostale kredite na mednarodnem kapitalnem trgu mora naša država pri podobni, deloma celo višji obrestni meri vrniti najpozneje tekom štirih let. ski politiki naše države do vrste nepopravljivih pogrešk in napak. Nekateri sicer trdijo, da te napake niso tako hude in se pri tem sklicujejo na Zahodno Nemčijo, kjer so se v zadnjih letih investicije industrije podobno razvijate kot pri nas. Le-tam je delež industrije na celokupnih investicijah od 25,3 odstotka v obdobju 1958—1961 nazadoval na 18,7 odstotka v minulem letu. Ne glede na to, da je sila tvegano primerjati potrebe po industrijskih investicijah pri nas z onimi v Zahodni Nemčiji, je treba vendar ugotoviti, da je bila v Zahodni Nemčiji tudi v zadnjih letih udeležba industrije na celokupnih investicijah večja kot pri nas. Kor pa imata obe državi skupnega, je upadanje investicijske dejavnosti v osnovni industriji, to je v industriji železa in jekla, v rudarstvu in v industriji mineralnih olj, torej na področjih, kjer njuna industrija na mednarodnem trgu podlega konkurenci drugih držav. Panoge osnovne industrije so bile še v prvih šestih letih po sklenitvi državne pogodbe na celokupnih industrijskih investicijah udeležene s 40 odstotki, po letu 1962 so vendar udeležene le še s 30 odstotki. Podobno nazadovanje je opaziti tudi pri investicijah Industrije investicijskega blaga, medtem ko pri drugih industrijah, zlasti pri industriji konzumnega blaga o nazadovanju investicij ni mogoče govoriti. Le-ta je na področju investicij držala korak z razvojem proizvodnje, kar za osnovno industrijo in za industrijo investicijskega blaga nii mogoče trditi. Ob velikih spremembah pogojev industrije in spričo razvoja čedalje ostrejše konkurence na mednarodnem trgu nazadovanje investicij industrije v naši državi ni le nevarno za njo samo, marveč za celokupno gospodarstvo in za zunanjo trgovino. V tem razvoju more avstrijska industrija svoj položaj na mednarodnem trgu držati le, če bo svojo proizvodnjo skrajno Specializirala, racionalizirala in koncentrirala. Prav na tej poti pa še ni bilo dovolj napravljenega in zaradi tega so bile tudi v zadnjih letih potrebne obsežne investicije, kar pa je industrija — kakor kaže poročilo inštituta Za gospodarsko raziskovanje — v precejšnji meri zamudila. Če je nazadovanje teh investicij povzročil inozemski kapital, ki je na naši industriji čedalje močneje udeležen, je seveda drugo vprašanje, ki pa je v danih pogojih nadvse aktualno. Žal o njem poročilo Inštituta za gospodarsko raziskovanje ne govori. Modernizacija jugoslov. žeieznic Pretekli teden je zvezni izvršni svet v Beogradu sprejel ukrepe za uresničitev programa o modernizaciji jugoslovanskih železnic. Za modernizacijo, ki bo opravljena do leta 1970, bodo izdali okrog 4 milijarde novih dinarjev. Pretežen del finančnih sredstev bodo zagotovile Jugoslovanske železnice, modernizacijo pa bo finančno podprla tudi federacija, ki bo v ta namen podvzela potrebne gospodarske ukrepe. Izvedbi projekta pripisujejo velik gospodarski pomen, ker bo dela v vrednosti dveh tretjin finančnih sredstev dobila domača industrija, pa tudi, ker bo po modernizaciji dobilo zaposlitev okrog 2000 pripadnikov z visokošolsko izobrazbo. Močan vzpon industrije v Sloveniji Industrijska proizvodnja v Sloveniji je v zadnjih mesecih dosegla izredno močan vzpon: v aprilu se je dvignila za 8,2 odstotka, v maju pa celo za 9,3 odstotka nad lansko raven v istem razdobju. V maju se je indeks industrijske proizvodnje v Sloveniji povečal na 110,7, kar pomeni, da je bil v tem mesecu fizični obseg proizvodnje za 10,7 odstotka nad lanskim mesečnim povprečjem. Vse kaže, da bo za letos planirano povečanje proizvodnje za 4 do 5 odstotkov do konca leta še preseženo, saj je slovenska industrija kljub skromnejšim uspehom v prvem četrtletju dosegla v petmesečnem obdobju že povečanje za 4,8 odstotka. Pri tem je treba še poudariti, da se je produktivnost dela v industriji v primerjavi z lanskim letom povečala za 5,6 odstotka. Zboljšanje industrijske proizvodnje je bilo Ponos in tragedija Amerike Umor senatorja Roberta Kennedvja je sprožil mučno razpravo med Američani o značaju njihove družbe in o nasilju, Tri je značilno za ameriško življenje. Tudi pred ubojem predsednika Johna Kennedyja pred nekaj leti je bila senca atentatorja stalno v zraku. Predsednik Abraham Lincoln, ki je bil ubit leta 1865, je bil morda najbolj tragična žrtev: atentator je streljal nanj, ko je prisostvoval neki gledališki predstavi; približal se je njegovi loži in ga ustrelil v glavo. Revolverski strel na predsednika Lincolna je začel serijo velikih političnih atentatov v Ameriki. Še danes, sto let po smrti velikega predsednika Amerike, odmevajo streli atentatorjev. V naslednjih 40 letih sta postala še dva predsednika žrtev atentata — James Gar-field in William MacKinley. V življenju naše generacije pa sta predsednik Franklin Roosevelt in predsednik Harry Truman komaj ušla atentatu. Ameriški psihiatri trdijo, da je nasilje značilna poteza ameriškega značaja še iz pionirskih časov. Dr. David Abrahamson z univerze Brandeis pravi: „Mi hočemo to, mi se radi pretepamo. Pionirski časi so storili, da je postal revolver atribut moškosti. V Franciji lahko demonstrirajo tri tedne, pa sta samo dva človeka ubita. Ali si lahko predstavljate, koliko bi bilo mrtvih v Ameriki?" Številni ameriški psihologi menijo, da Američani ne morejo ostati ravnodušni, če jim vsak dan servirajo krvoločne televizijske programe o kavbojih in westernih, poleg tega pa še vesti o prelivanju krvi v Vietnamu. Dr. Kenneth Keniston, psiholog medicinskega centra na univerzi Yale, pa pravi, da televizija in druga sredstva javnega obveščanja sicer ne povzročajo nasilja, pač pa pomagajo pri njegovem širjenju. Večina Američanov se ne zaveda, da je nasilje del njihove pionirske dediščine. Drugi menijo, da je rezultat napetosti modernega življenja in da morajo Američani s tem pač računati. Amerika ne more z zakonom odpraviti nasilja posameznikov, vendar ameriški narod ne sme poveličevati nasilja in neodgovornosti, piše ugledni ameriški list New York Times. Samo en človek je odgovoren za sprožitev petelina na revolverju. Vendar je vsak odgovoren za svoje besede, svoje akcije za in proti atmosferi nasilja. Ameriški film poveličuje nasilje, scene z. revolverjem v roki se ponavljajo skoraj v vsakem filmu. Amerika je dedič pionirske zgodovine, v kateri je igral revolver tako veliko vlogo. Američani menijo, da je revolver najbolj idealno orožje za reševanje osebnih sporov. Žrtve te psihoze so bili že mnogi ameriški predsedniki. Umor Roberta Kennedyja je tragično ilustriral ameriško dramo: predsednik Johnson je prišel na oblast po uboju Johna Kennedyja, iz Bele hiše bo šel po umoru Roberta Kennedyja. doseženo zlasti v najpomembnejši slovenski industrijski panogi, v kovinski industriji, ki je dala v maju za 18 odstotkov večjo proizvodnjo kot lani. V elektroindustriji, ki je bila v prvem četrtletju še pod lansko ravnijo, je bila majska proizvodnja za 13 odstotkov večja kakor lani. Stalno naraščanje zaznamuje tudi kemična industrija, ki je dala v maju za 26 odstotkov večjo proizvodnjo. V živalski industriji se je proizvodnja v prvih petih mesecih dvignila za 8 odstotkov, v industriji gradbenega materiala pa za 7 odstotkov nad lansko raven. Oživljanje kažeta tudi lesna -in papirna industrija, ki sta v prvih petih mesecih povečali proizvodnjo za 5 oziroma 4 odstotke. Železarne so po lanskem zastoju spet dobro zaposlene in so dale v maju za 10 odstotkov več proizvodnje kakor lani. Le skromno napreduje tekstilna industrija, ki izkazuje letos povečanje samo za 1 odstotek. Še vedno pa zaostaja nekovinska ter usnjarsko-obufvena industrija. Proizvodnja v premogovnikih je sicer še na dalje na nizki ravni, vendar je za 7 odstotkov višja kakor lani. Oživljanje proizvodnje vendar ni bistveno oplivalo na zaposlenost. V maju je število zaposlenih v industriji naraslo za 0,7 odstotka. Skupno število vseh zaposlenih v Sloveniji se je v aprilu in maju povečalo za 7600 oseb, medtem ko se je število tistih, ki iščejo zaposlitev zmanjšalo od največjega stanja 21.540 v februarju na 19.777 v aprilu. Porast avstrijskega izvoza v Vzhodno Evropo V prvem četrtletju 1968 se je avstrijski izvoz v države Vzhodne Evrope povečal za 5,5 odstotka na 1836,7 milijona šilingov, kar odgovarja 15,7 odstotkom od celotnega avstrijskega izvoza. V istem obdobju se je dvignil uvoz iz vzhodnoevropskih držav za 8.1 odstotka na 1387,2 milijona šilingov. Izvoz v Madžarsko se je povečal za 35,3 odstotka na 392,3 milijona šilingov, v Sovjetsko zvezo za 17,5 odstotka na 227,1 milijona šilingov, na Poljsko za 21,9 odstotka na 276,6 milijona šilingov, v Češkoslovaško za 18.1 odstotka na 254,4 milijona šilingov, v Romunijo za 0,4 odstotka na 249,8 milijona šilingov in v Albanijo za 44,7 odstotka na 2,3 milijona šilingov. Zmanjšal pa se je Izvoz v Bulgarljo za 40,3 odstotka na 171,9 milijona šilingov ter v Vzhodno Nemčijo za 15.2 odstotka na 161,9 milijona šilingov. o sumečo svecu KAIRO. — Predsednik Združene arabske republike Naser namerava v začetku julija obiskati Sovjetsko zvezo, da bi se s sovjetskimi voditelji pogovoril o položaju na Srednjem vzhodu. To bo od leta 1965 prvi Naserjev obisk v Sovjetski zvezi, medtem ko je predsednik sovjetske vlade Ko-sigin obiskal Združeno arabsko republiko maja 1966, sovjetski državni predsednik Podgorni pa je bil v ZAR lani junija. WASHINGTON. — Komaj se je poleglo prvo razburjenje po zločinskem atentatu na senatorja Roberta Kennedyja, je prejel grožnjo z atentatom tudi senator Eugen McCarthy, ki je imel poleg Roberta Kenne-dyja največ izgledov, da postane kandidat demokratske stranke za predsedniške volitve. Pri tem je vsekakor značilno, da velja McCarthy enako kot Kennedy za odločnega nasprotnika vietnamske vojne in uživa tudi dosledno podporo združenja »Američanov za demokratično akcijo". Nasprotno pa je to združenje opozorilo sedanjega podpredsednika Humphreya, naj opusti Johnsonovo vietnamsko politiko, če želi, da ga bodo podprle liberalne sile kot predsedniškega kandidata demokratske stranke. LJUBLJANA. Ta teden je na obisku v Sloveniji in Hrvatski skupina 46 funkcionarjev in članov avstrijskega odporniškega gibanja in žrtev fašizma. V Ljubljani je avstrijsko delegacijo sprejel tudi predsednik glavnega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Franc Leskošek-Luka. Gostje so med drugim obiskali tudi Maribor, Celje, Velenje, Postojno, Koper, Pulj, Kranjsko goro in druge kraje. LONDON. — Kakor v mnogih drugih državah, so tudi britanski študentje žačeli boj za demokratično soodločanje pri vseh univerzitetnih zadevah. Pod pritiskom borbenega protestnega gibanja so rektorji in direktorji 40 britanskih univerz že izrazili pripravljenost na popuščanje in delne reforme. Pred nedavnim je kakih 500 študentov na konferenci na visoki ekonomski šoli v Londonu ustanovilo revolucionarno socialistično študentovsko federacijo, ki je v svoj program sprejela naslednje točke: demokratično nadzorstvo nad višjim poukom, nasprotovanje rasizmu, podpora protiim-perializmu in gibanjem za narodno osvoboditev. PRAGA. — Češkoslovaška vlada je uradno ukinila cenzuro tiska, ki jo je prej izvajala centralna uprava za informacije; ta uprava je bila s sklepom vlade razpuščena. Po novem zakonu o tisku ni dovoljena cenzura, ki bi na kakršen koli način dopuščala intervencijo državnih organov. V bodoče bo glavni urednik tudi dejansko odgovoren za list. Hkrati je vlada ukinila tudi centralno upravo za založniško dejavnost in je s tem praktično odpravljen direktni način vodenja v založniških podjetjih. BUDIMPEŠTA. — Med obiskom najvišjih voditeljev Češkoslovaške na Madžarskem so podpisali nov sporazum o prijateljstvu in medsebojni pomoči med Češkoslovaško in Madžarsko. Vodja češkoslovaške delegacije Dubček je ob tej priložnosti poudaril pomen sodelovanja s Sovjetsko zvezo in pomen ustanov varšavskega pakta in SEV. Rekel je, da pripadnost socialistični skupnosti in razumevanje na širokih linijah ne nasprotujejo potrebi po tem, da socialistične dežele izmenjujejo mnenja in vodijo lastno politiko v okviru splošnih interesov. Zavzel se je za normalizacijo odnosov z Zahodno Nemčijo, vendar hkrati opozoril tudi na nevarnost revanšizma, militarizma in neonacizma v tej državi. NEW YORK. — Glavni tajnik OZN U Tant je priporočil varnostnemu svetu, naj podaljša mandat mirovnim silam Združenih narodov na Cipru za nadaljnjih šest mesecev. Poudaril je, da bi bilo preuranjeno in nevarno, če bi zdaj odpoklicali sile OZN, kljub mnogim dobrim znamenjem na Cipru. LJUBLJANA. — Predsednik republike Italije je vrsto predstavnikov gospodarskega in javnega življenja Slovenije odlikoval za njihove zasluge pri razvoju jugoslovan-sko-italijanskih odnosov. Red Grand uffi-ciale so prejeli predsednik mestnega sveta Ljubljana inž. Miha Košak, predsednik ju-goslovansko-italijanske trgovinske zbornice Silvo Hrast in načelnik urada za zunanje zadeve pri izvršnem svetu dr. Ivo Murko; z redom Commendatore pa so bili odlikovani glavni direktor ljubljanskega gospodarskega razstavišča Karel Kušar, pomočnik sekretarja izvršnega sveta Boris Trampuž in načelnik urada za narodnosti Albert Zornada. Odlikovanja je izročil novi italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Folco Tra-balza, ki je bil na dvodnevnem uradnem obisku v SR Sloveniji. Jutri spet začetek v Brežah Po večmesečnih temeljitih pripravah, ki so bile za vse člane igralskega ansambla v Brežah v pravem pomenu besede „trda šola", se bo jutri zvečer začela nova sezona poletnih iger na Petrovi gori. Za devetnajsto leto teh danes že daleč preko meja ožje domovine znanih prireditev je vodja skupine profesor arhitekt Hannes Sandler izbral Lessingovo dramo ..Modrec Natan" in Jonsonovo komedijo „Volpone" — dva komada, v katerih bodo vodilni igralci iz Brež lahko pokazali vse svoje sposobnosti in znova navduševali mnoge tisoče obiskovalcev, ki se bodo v prihodnjih tednih povzpeli med stare grajske razvaline na Petrovi gori v Brežah. Jutri zvečer bo v Brežah premiera Lessingovega „Modreca Nata- na", ki ga bodo v režiji arh. Sand-lerja uprizorili kot družbeno dra- Srecanje slov. izseljencev 7. domačimi kraji v stari domovini Slovenska izseljenska matica v sodelovanju z raznimi drugimi ustanovami in organizacijami že več let prireja posebne družabne, kulturne in druge prireditve, namenje rojakom, ki se leto za letom iz vseh krajev sveta vsaj za nekaj dni ali tednov vračajo v staro domovino. Letos bo osrednja tovrstna prireditev v četrtek 4. julija v Škofji Loki, kjer se bodo slovenski izseljenci srečali na 13. tradicionalnem izseljenskem pikniku. Organizatorji so pripravili bogat kulturni spored, pri katerem bodo poleg mladinskega pevskega zbora iz Clevelanda (Amerika) sodelovale tudi številne domače kulturno-prosvetne skupine. Poleg tega se bo tekom poletja zvrstilo v Sloveniji še mnogo drugih izseljenskih prireditev. Tako bo v nedeljo 30. junija izseljensko srečanje v Ribnici na Dolenjskem. Na- Tisoč obiskovalcev Bergove galerije v Pliberku Komaj mesec dni je odprta Ber-gova galerija v Pliberku in že so zabeležili jubilejnega tisočega obiskovalca. Bilo je to na praznik minuli četrtek, ko je bil s 120 obiskovalci dosežen tudi nov dnevni rekord. Kot tisoči obiskovalec je 11-letni dijak Mihael Brandl iz Pliberka prejel lep lesorez, ki ga je prof. Berg prispeval posebej v ta namen. Uspeh prvega meseca je nedvomno lep dokaz, da je bila zamisel o ureditvi Bergove galerije v Pliberku posrečena. S tem je dobil Pliberk tudi posebno turistično privlačnost, saj med obiskovalci galerije niso le domačini, marveč tudi mnogi tujci, ki jih pritegne umetnost prof. Wernerja Berga. to bo sledilo 13. in 14. julija izseljensko srečanje v Mirni na Dolenjskem, kjer bo v soboto zvečer igralska skupina iz Kostanjevice uprizorila Finžgarjevo ljudsko igro „Divji lovec", v nedeljo pa bodo poleg domačih folklornih skupin in zabavnih ansamblov nastopili tudi združeni moški zbori Slovenske prosvetne zveze pod vodstvom Foltija Flartmana. V mesecu juliju so nadalje predvidene še naslednje prireditve: 21. julija družabna prireditev s kulturnim programom na gradu Bogenšperk nad Litijo, 22. julija prireditev v Murski Soboti, 27. julija srečanje primor-skih^izseljencev v Vipavi in prav tako se v juliju družabna prireditev na kamniškem področju. Meseca avgusta bo najprej (namreč 2. avgusta) flosarski bal v Ljubnem v zgornji Savinjski dolini, 10. avgusta bo sledil tradicionalni izseljenski dan v Medijskih toplicah pri Izlakah, končno pa pripravljajo za avgust družabno srečanje izseljencev tudi v Lendavi. mo, v kateri ne gre za nasprotja med različnimi verskimi skupinami, marveč za spor med dvemi družbenimi silami, ki ju vodijo različni gospodarski in politični pogledi. Da bi našel najbolj primerno obliko uprizoritve in s tem interpretacije Lessingove umetnosti, si je arhitekt Sandler ogledal „Natana" na številnih odrih vodilnih gledališč v Avstriji, Nemčiji in Švici. Tako smo lahko prepričani, da bo uprizoritev v Brežah res pravi užitek. Isto velja seveda tudi za komedijo „Valpone", ki je sicer delo Shakespearovega sodobnika Jon-sona, vendar je poskrbel Stefan Zvveig za priredbo, ki je dala komadu moderno obliko, tako da se bomo v Brežah srečali z aktualno družbeno kritiko. Premiera „Volpo-na' bo v soboto 29. junija, potem pa bodo do vključno 24. avgusta sledile tedensko po tri ali štiri predstave, pri katerih bosta izmenoma na sporedu Lessingova drama „Modrec Natan" in Jonsonova komedija „Volpone". Skupno obsega letoš. sezona 35 predstav, katerih izvedba bo seveda v veliki meri odvisna tudi od vremena, čeprav Imajo na Petrovi Drama SNG iz Ljubljane bo gostovala v celovškem gledališču V okviru tradicionalne gledališke izmenjave med Celovcem in Ljubljano bo v ponedeljek 1. julija gostoval v Celovcu ansambel Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki bo v Mestnem gledališču uprizoril Goldoni-Ruplovo komedijo „Primorske zdrahe“. Dolga leta je bila izmenjava med obemi gledališči pravzaprav omejena na glasbena dela ter smo v Celovcu vsako leto občudovali visoko raven ljubljanske Opere. Lani jeseni je prvič gostoval na Koroškem tudi Mali oder ljubljanske Drame, ki se je letos januarja ponovno predstavil v Celovcu, v kratkem pa bo imelo tukajšnje gledališko občinstvo priložnost, da spozna tudi najvišjo ustanovo slovenskega dramskega gledališča — Dramo SNG. Goldonijevo komedijo „Primorske zdrahe“ (ki se po izvirniku dogaja v Benetkah) je znani poznavalec slovenskega jezika prof. Mirko Rupel prevedel v primorsko slovensko narečje. V tej igri se je njen avtor najbolj približal ljudstvu in v njej prikazal resnično življenjskost preprostih ljudi — mornarjev, ribičev in drugih prebivalcev primorskih krajev. Bližnji obisk vodilnega slovenskega gledališča bo pravo doživetje tudi za naše ljudi. Zato posebej opozarjamo na predstavo 1. julija, ko se bodo v celovškem Mestnem gledališču predstavili najboljši slovenski gledališki umetniki. Vstopnice za predstavo se dobijo pri blagajni celovškega gledališča. gori zdaj prekrit oder in so tudi za gledalce pripravili posebne „dežne plašče". Kljub temu brezhiben potek prireditev še vedno zavisi od Problemi družbene ureditve v Evropi Problemi družbene ureditve v Evropi so bili predmet predavanj in diskusij mednarodnega študijskega zborovanja od 8. do 16. junija v Krivi Vrbi in Celovcu. Zborovanje je priredila Evropska hiša v Celovcu skupno s Socialistično izobraževalno skupnostjo v Bochumu (Zahodna Nemčija). Za uvod sta priredili omenjena skupnost in Socialistična stranka Avstrije skupno zborovanje pod geslom »Socialisti za združeno Evropo", na katerem so govorili celovški župan £lllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIII|lll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllIllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllll>= i i Objava Dijaškega doma | Slovenskega šolskega društva | Vse starše, katerih otroci so že doslej stanovali v Dijaškem | | domu Slovenskega šolskega drutšva v Celovcu, kakor tudi nove | | interesente, ki želijo, da bi bili njihovi otroci za prihodnje šolsko | 1 leto sprejeti v dom, opozarjamo, naj prijavijo gojence za pri- | | hodnje šolsko leto upravi Dijaškega doma Slovenskega šolskega | | društva v Celovcu, Tarviser Strafje 16. | Ker je razpoložljivi prostor v domu omejen, opozarjamo vse = = interesente, da bomo mogli upoštevati samo pravočasne prijave. = I 1 i Uprava Dijaškega doma = Slovenskega šolskega društva v Celovcu S rillllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllirillMIIIIIIIIIIIIUIIIISIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllTš Aussenvinkler, član nemškega zveznega parlamenta Karl Liedtke ter deželni glavar Sima. O osrednji temi študijske konference je predaval znani avstrijski publicist dr. Norbert Leser, asistent na Fordovem institutu za višje študije na Dunaju. Pri diskusiji o predavanju dr. Leserja, katero je vodil dr. Josef Maderner iz Celovca, je sodeloval tudi prof. Niko Toš iz Ljubljane, ki je na kratko orisal težišča družbene ureditve v Jugoslaviji. Naslednji dan je poslanec avstrijskega parlamenta Michael Luptowitz predaval o družbenih in političnih razmerah v Avstriji, popoldan pa je Horst Becker od Socialistične izobraževalne skupnosti v Bochumu govoril o družbenih in političnih razmerah v Zahodni Nemčiji. Sprejem pri deželnem glavarju in celovškem županu je zaključil prvi del konference, nato so se udeleženci v ekskurzijah v Slovenijo (Bled, Ljubljana) in Italijo (Videm) seznanili z jugoslovansko in italijansko politično in družbeno ureditvijo. V vseh govorih in diskusijah je bilo poudarjeno, da je naloga prav socialistov, da ob upoštevanju posebnosti posameznih dežel skupno delajo za napredno, miroljubno združeno Evropo. Dr. P. Apovnik TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRA Načelno jasna zmeda Na je Narodni svet koroških Slovencev 30. maja 1968 zaloputnil vrata pred študenti in se a priori postavil na stran Mohorjeve družbe, je prav tako dejstvo, kakor je res, da je 13. junija 1968 obrnil jadra in predlagal „v skupnem interesu sejo odbornikov Narodnega sveta in Mohorjeve družbe z visokošolci" (Naš tednik štev 24). Pred desetimi dnevi se je Narodni svet postavil proti študentom in zagotovil Mohorjevi družbi skupno pot, deset dni pozneje pa je isti Narodni svet predlagal skupno pot s študenti. Čeprav so se odborniki Narodnega sveta na svoji seji dne 11. junija 1968 distancirali od članka »Skupna pot z Mohorjevo" (Naš tednik 30. maja 1968) in 13. junija 1968 to odločitev tudi objavili v Našem tedniku, to ni posebnega pomena, kajti doslej ni bilo dosti čutiti kakšne razlike med dr. Inzkom osebno in Narodnim svetom. Dr. Inzko je bil vselej govornik Narodnega sveta kot celotne organizacije in tako je vsakdo njegove podpisane ali nepodpisane članke tudi razumel. Kar je Narodni svet objavil maja 1968 na uvodnem mestu svojega lista, kjer običajno^ne stoje privatna mnenja posameznikov, temveč uradna stališča organizacije, prav to junija 1968 nien-da ni več njeno stališče. Kako hitro se načela spreminjajo! V usodnem trenutku je pustil Narodni svet 60 slovenskih študentov na cedilu in obljubil vodji njihovega doma »Korotan moralno podporo za vse čase in za vse njegove pravične ali krivične ukrepe. Ne glede na to, da je dokaj slab argument, zaupati človeku samo zato, ker je duhovnik; človeka vendar ne sodimo po njegovem poklicu, temveč po njegovih dejanjih in delih — ali povedano za vroče kristjane: „po njih sadovih jih boste spoznali". Prej tako pribita odpoved celi akademski generaciji, kar naenkrat pa ista organizacija izglasuje predlog, da se bo treba pogajati s študenti. To vendar tudi pomeni pogajati se s »tistimi silami, ki skusajo vnašati razkroj med slovenske katoliške vrste in ki se skušajo polastiti Mohorjeva > kot smo brali v duhovitem Našem tedniku štev. 22. V kakšno nevarnost se Mohorjeva družba vendar podaja, ko bo povabila pod svojo streho prav te nevarne elemente in jih posadila v svoje mehke konferenčne stole! Dr. Inzko osebno se od svojega članka ni distanciral, kar posebej poroča Naš tednik v štev. 24; vztraja torej pri svoji izključitvi slovenskih študentov, v isti sapi pa prav on predlaga skupno sejo z njimi. Kdo se v tej zmedi še spozna? In kaj si bosta ob tem mislila Smrekarjev Tevž in Gosjakova Polona, ki bereta Naš tednik! Kje ostaja tista tolikokrat zarotena »idejna jasnost", o kateri je dr. Inzko tako rad razpravljal? Kako da ni mogel prepričati svojih odbornikov o njej, če je tolikšna pridobitev za koroške Slovence. Če vodim politiko res po jasnih načelih, potem ne more priti do takšne zmede. Da je prišlo do nje, dokazuje, da načela pri Narodnem svetu prav nič niso jasna. Dogodki okoli »Korotana" so po zaslugi slepih ljudi okoli Mohorjeve družbe & Co. postali politična zadeva. S tem pa je stvar le še kočljivejša in nevarnost slepe ulice le še bližja. Doživeli smo in še doživljamo, da Narodni svet ni zmožen znosno reševati narodnostnih vprašanj. Ob diskusiji o »programu" je bilo z raznih strani pogosto izpovedano, da nam je treba širokega narodnega programa. Čemu smo morali vsi koroški Slovenci diskutirati na primer o »idejnih temeljih", ki so mogoče dvema ali trem ljudem okoli Narodnega sveta delali preglavice. Drugega programa nam Narodni svet takrat ni predložil. Diskusija je »program" nekoliko razčistila. Ali ni paradoks in ironija obenem, da je Narodni svet objavil svojo zmedo prav v isti številki, v kateri je izšel njegov predelani »program", ki bi naj bil jasen narodni vodnik. Čemu je bil »program" potreben, komu je koristila vsa diskusija, če se bo vse delalo naprej s starimi napakami, v stari koroški grčavosti, na starem ozkem tiru? Poznejši popravki, flikanje in mašenje lukenj, iz katerih piska, ne pomagajo naprej. Dejstvo, da je stopil Narodni svet brez sprejemljivega narodnega koncepta pred javnost, kaže svoje sadove celo v isti številki, v kateri so bili v obliki sankcioniranega »programa" objavljene smernice za boljše in zrelejše narodno delo. Kar Narodni svet na straneh osem do enajst Našega tednika teoretično zahteva od koroških Slovencev, tega sam ni zmožen praktično uresničiti niti na prvi strani. Četudi je Narodni svet post festum obžaloval, da je 30. maja 1968 tako nestvarno ravnal s 60 slovenskimi študenti, z bodočimi slovenskimi profesorji in doktorji, to ta dan storjenega koraka ne more zbrisati. Kljub pripravljenosti Narodnega sveta, da popravi, bo to vodilo do trenutno nepreglednih posledic. Gotovo bo te posledice omilila dobra volja, ki je pri Narodnem svetu prišla po precejšnjih ovinkih vendarle do izraza. Kako daleč bo od tega prvega koraka do cilja, bodo pokazali prihodnji tedni. Florian Lipusch vremena, kajti resničen užitek je obisk na Petrovi gori šele tedaj, ko se nad romantičnim amfiteatrom sredi grajskih razvalin pne z zvezdami posejano nebo, skozi temo tople poletne noči pa svetlikajo neštete kresnice. Prihodnje leto bodo poletne igre v Brežah obhajale že dvajsetletni jubilej. Torej je letošnja sezona neke vrste generalka — tako glede zmogljivosti ansambla kakor tudi glede obiska. Kdor je videl že več predstav na Petrovi gori, je te prireditve gotovo vzljubil in bo zato iskreno želel, da bi bila letošnja sezona tako v enem kot v drugem oziru popoln uspeh. Vloženi trud vseh sodelujočih to nedvomno zasluži! KULTURNE DROBTINE 40 V Kranju je izšla tretja letošnja številka gorenjske kulturne revije ..Snovanja", ki je posvečena koroškim Slovencem, Urednik revije France Pibernik je predstavil koroške slovenske pisce Valentina Polanška, Bora Kostanka, Nika Dar-leta in Miška Mačka, likovno gradivo pa so prispevali Valentin Oman, Hubert Grei-ner, Zorka Weiss in Gustav Januš. C V bolnišnici v Neaplju je v starosti 67 let umrl italijanski pesnik Salvatore Ouasimodo, Nobelov nagrajenec za književnost. Srečanje slov. izobražencev Društvo slovenskih izobražencev v Trstu nas je naprosilo, da objavimo naslednje sporočilo: Letos bodo že tretje leto študijski dnevi slovenskih izobražencev v Dragi pri Bazovici na Tržaškem. To je srečanje naših intelektualcev, ki živijo na Tržaškem, Goriškem, v Kanalski dolini, Beneški Sloveniji in na Koroškem z rojaki iz Slovenije, s tistimi, ki žive in delujejo po Evropi in izven nje. Srečanje je namenjeno izmenjavi mnenj in pogledov predvsem o aktualnih slovenskih problemih, ki nam morajo biti vsem pri srcu, pa naj živimo kjer koli in naj imamo kakršen koli pogled na svet. Študijski dnevi se prično 31. avgusta popoldne ob 16. uri po italijanskem času. Nadaljujejo se v nedeljo 1. septembra ves dan. V torek 2. septembra je skupni izlet, če bo zadosti zanimanja zanj. Naslove predavanj in predavatelje bomo v kratkem javili. Vabimo Vas, da si slovenski izobraženci rezervirajo čas za te študijske dni in da gotovo pridejo. Dragocena bodo mnenja vsakogar. Srečni bomo, če bomo navezali čimveč novih stikov in spoznanj. Upajmo, da bodo ti dnevi prinesli kak dober sad za našo slovensko skupnost. Veseli bomo, če boste svojo udeležbo že kmalu najavili. Srečanje organizira DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Trst - Trieste, ul. Donizetti 3. Društvo slovenskih izobražencev 1 H •* U A lil B >2 m A>exvcmsu? Naftovod skozi naše kraje Kakor znano namerava družba za gradnjo naftovoda Jadran— Dunaj speljati naftovod od že obstoječega prekoalpskega voda na Dunaj. Cevi za vod hočejo položiti od odcepa od prekoalpskega voda v občini Wurmlach v Zgornji Zilji južno od Zilje skozi Zgornjo in Spodnjo Ziljo, skozi Rož in Podjuno, kjer naj bi ga pri Žvabeku speljali čez Dravo ter pri Ettendorfu čez reko Labot, nakar bi vod stekel preko Korice na Štajersko. Celotna dolžina od Wiirmlacha do Schwechafa pri Dunaju bo znašala približno 418 kilometrov, od tega bi na Koroško odpadlo približno 177 kilometrov. Pristojno ministrstvo je gradnjo naftovoda že dovolilo in sedaj urad koroške deželne vlade po nalogu ministrstva izvaja poizvedbeni postopek. V ta namen sklicujejo v posameznih občinah komisionalne razprave na licu mesta. Prizadeti lastniki zemljišč, skozi katera je predvidena položitev voda, lahko pri tej razpravi zadnjikrat iznesejo svoje pomisleke in zahteve, preden podajo dokončno svoje stališče. Na to možnost vse prizadete lastnike zemljišč opozarjamo, v kolikor niso zastopniku družbe za gradnjo naftovoda že prej podpisali ponudbe, v katerih se strinjajo z odškodnino za odstop služnostne Novice iz selske občine Na seji občinskega odbora prejšnji ponedeljek, katere so se na povabilo udeležili tudi zastopniki gasilcev, je župan Herman Velik obvestil navzoče občinske odbornike, da je uspelo zagotoviti dodelitev deželni sredstev za preostalo financiranje novozgrajene občinske hiše in za gradnjo ceste na Sajdo. Deželni glavar Sima je namreč pismeno obvestil župana, da dobi Selška občina od urada deželne vlade za letošnje proračunsko leto v te svrhe prispevek v znesku 250.000 šilingov. Občinski odbor je vzel to sporočilo z velikim zadovoljstvom na znanje in izrazil deželnemu glavarju, pa tudi deželnima poslancema Guttenbrunnerju in Lubasu priznanje za njuno pomoč v tej zvezi. Tudi poročilo o ukrepih, ki jih je župan samostojno podvzel glede asfaltiranja ceste v krajevnem ob- ŽELEZNA KAPLA je že 700 lef trg Železna Kapla se že mrzlično pripravlja na svečano proslavljanje dneva ko je pred 700 leti dobila podeljene tržne pravice. Proslave se bodo začele v nedeljo, dne 30. junija, ko K>PO<>O<>OO<>0<><><>Cto 000000<>0000000000000 Festival folklore v Celovcu se bo sestal kapelski občinski odbor na slavnostno sejo v tamošnji občinski kinodvorani, ki jo sedaj v to svr-ho temeljito obnavljajo. Kakor povzemamo po časopisnih vesteh, se bo proslave tega dne udeležit tudi zvezni prezident Franz Jonas, ki bo ob tej priložnosti odprl tudi novozgrajeno glavno šolo in pa zgodovinsko razstavo trga, ki jo bodo namestili v prostorih ljudske šole. pravice in za manjvrednost. Družba je namreč sporazumno z deželno vlado in kmetijsko zbornico pripravila osnutek okvirne pogodbe in se pobotala tudi za okvirno odškodnino. Na ta osnutek pa nihče ni vezan in ima sleherni lastnik možnost in pravico, da iznese svoje stališče in predvsem, da se sam pogaja glede odškodnine. Naj se zato nihče ne pusti pregovoriti od zastopnikov družbe, da 'je že vse določeno in da je treba samo podpisati. Vsak lastnik zemljišča mora namreč vedeti, da pomeni priznanje služnostne pravice v bistvu praktično razlastitev, ker s tem zemljiščem praktično ne more močju Sel, so odborniki odobrili. Stroški za to asfaltiranje, ki bodo znašali 93.900 šilingov, bodo pokriti iz lanskoletnega finančnega presežka občine, preostalih 20.000 šilingov tega presežka pa pripade letošnjemu izrednemu proračunu. Dalj časa je trajalo posvetovanje z zastopniki požarne brambe glede zaželjenega nakupa gasilskega avtomobila. Župan in vsi občinski odborniki priznavajo potrebo tega nakupa, pa tudi vsa prizadevanja gašilcev za njegovo uresničitev, vendar so morali opozoriti še na razna druga odprta vprašanja, ki jih bo treba tudi rešiti že v doglednem času. Kljub temu pa so gasilcem zagotovili, da jih bo občina po svojih najboljših močeh skušala podpreti s primernim prispevkom, da bi dosegli zastavljeni si cilj. Občinski svet je tudi soglasno sklenil nasloviti na koroško poštno direkcijo predlog za ureditev poštnega urada v Selah. Ta sklep se naslanja na nešteto izraženih želja in pritožb s strani selskega prebivalstva in drugih pomembnih činiteljev v občini kot so n. pr. orožniška postaja, oddelek carin- ske straže in njena smučarska šola, zvezna vojska pod Košuto, domača tujskoprometna podjetja i. dr. Z lastnim poštnim uradom bi bilo šele možno današnjemu času primerno zboljšati dostavo pošte in vso drugo poštno službo. Pri obravnavanju prometnih vprašanj so na seji z zadovoljstvom ugotovili napredek pri izgradnji več razpolagati po svoji volji, mimo tega, da bo zemljišče utrpelo še nepoznano nadaljnjo škodo in bo s tem bistveno razvrednoteno. Zato naj nihče slepo ne podpiše zastopnikom družbe, pa čeprav vabijo takoj s šilingi, marveč naj temeljito premisli in pri komisional-ni razpravi premišljeno poda svojo dokončno izjavo. To, kar ponujajo zastopniki družbe, bo na vsak način prejel, z utemeljenimi argumenti gospodarske škode in stalne manjvrednosti pa gotovo več. Vsakdo ima iste možnosti za pogajanja kakor n. pr. pri razlastitvah za gradnjo elektrarn ali cest. SLOVENJI PLAJBERK Pred nedavnim smo se na plajber-škem pokopališču poslovili od Ferdinanda Fistra, p. d. Rjavčevega iz Podna, katerega telesne ostanke smo izročili materi zemlji. Pokojnik je po mučni bolezni, ki jo je prenašal z veliko potrpežljivostjo, preminul v 69. letu starosti. Pokojnik je bil zelo delaven in skromen ter je moral že v mladosti okušati grenkobo tujine. Z vso marljivostjo, ki jo zmore delaven človek, si je postavil sam z lastnimi rokami hišico, ki mu je bila zavetišče v hudih kakor tudi v lepih urah njegovega življenja. Od dragega pokojnika se je poslovil domači pevski zbor, župnik Jančar pa je orisal pokojnikovo življenjsko pot. Vsem žalujočim izrekamo naše globoko ter iskreno sožalje. bajtiške deželne ceste, slej ko prej pa predstavlja za vozače veliko oviro „večno" gradbišče pri km 10, dasiravno se cestni mojster osebno zelo trudi, da bi z razpoložljivimi sredstvi najbolje kot mogoče rešil najnujnejše probleme. Kot že v letih 1966 in 1967 so na seji sklenili tudi tokrat, da se občina ponovno obrne na deželnega referenta za gradnjo cest, da bi bilo v doglednem času mogoče podvzeti ukrepe za odpravo prahu na odseku med Selami in Trklom. — Med drugimi dogodki v naši občini bi na tem mestu navedli tokrat bolj žalostno vest, da so nas v zadnjem času za vedno zapustili trije soobčani v Kotu. Najprej je smrt odpoklicala Repovčevo mater Marijo Male, sledil ji je Štefan Mak — Špičjakov, za njim pa je za vedno zatisnil oči 78-letni Matevž Mlečnik. V okviru tradicionalne kulturne in športne izmenjave med občinama Borovlje in Tržič so se nam minuli petek predstavili prijatelji iz Tržiča v boroveljskem mestnem kinu s kulturno prireditvijo. Kulturni referent boroveljske občine je pozdravil goste ter pri tem poudaril pomen dobrih medsebojnih odnosov. Omenil pa je tudi, da bodo jeseni gostovala boroveljska društva v Tržiču. Spored prireditve Tržičanov je bil pester in zanimiv. Obsegal je predvajanje barvnega filma »Tržič — biser med gorami", nastope folklorne plesne skupine »Karavanke", muziciranje godbenega tria bratov Pivk, še posebno pa so poslušalce navdušili s svojim petjem bratje Zupanc pod vodstvom Srečka Zupanca. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je sledilo izvajanjem v veselem razpoloženju ter je nagradilo nastopajoče z na- Za 5. festival folklore, ki bo jutri in pojutrišnjem v Celovcu, je predviden naslednji razpored prireditev: Jutri, 22. t. m. predpoldne bo v Evropa-parku manifestacija za združeno Evropo. Za uvod bo med 9. in 10. uro igrala boroveljska godba »Stahlklang". Ob desetih bo celovški podžupan dr. Romauch pozdravil goste, nato pa bodo govorili župani iz Canteitouryja, Gorice, Ljubljane, Trsta in VViesbadena. Zupan Jakobsen iz Gladsaxe na Danskem bo kot zastopnik Evrop- vdušenim ploskanjem. Vsi pa, ki smo prisostvovali tej prireditvi, smo se vračali na svoje domove z željo v srcu, da bi bile take prireditve še bolj pogosto, kar bi veliko do-prinašalo k še boljšim medsebojnim odnosom. SVEČE Prejšnji ponedeljek je po dolgotrajni težki bolezni v starosti 59 let preminila Marija Sotovia, p. d. Štul-narca v Svečah. Kakor vsa njena družina je bila pokojna, ki zapušča moža Petra in dva sinova, zvesta svojemu narodu, svoji družini skrbna gospodinja ter v obče priljubljena. Na njeni zadnji poti na njivo miru jo je spremljalo veliko žalnih gostov. Domači pevci pod vodstvom prof. dr. Antona Feiniga so ji zapeli za slovo na domu in ob grobu žalostinke, župnik Škorjanc pa se je z ganljivim govorom poslovil od pokojne Mice. Preostalim žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje. skega sveta predal Celovcu evropsko zastavo, nakar bo imel celovški župan Ausservvinkler slavnostni in zahvalni govor. Med posameznimi nagovori bodo nastopali zbori in folkorne skupine iz udeleženih držav, župani vseh omenjenih mesf pa bodo vsadili vsak po eno, za njihovo domovino značilno drevesce. Popoldne istega dne ob 14. uri se bodo sestali v dvorani celovškega magistrata župani in kulturni referenti omenjenih mest k enournemu kulfurno-politionemu razgovoru, katerega se bodo udeležili tudi zastopniki celovške evropske hiše, radia in tiska, diskusijo pri tem razgovoru pa bo vodil programski šef avstrijskega radia dr. Hartner. Ob osmih zvečer končno bo v veliki koncertni dvorani Doma glasbe folklorna prireditev pod geslom »Furlanija-Julijska krajina, Slovenija in Koroška prepevajo, plešejo in muzicirajo". V nedeljo, 23. junija ob 10. uri bo, kot smo že poročali, koncert na dvorišču deželnega dvorca, ob dveh popoldne pa se bodo zunanje delegacije in folklorne skupine udeležile friurne krožne plovbe po Vrbskem jezeru. KOLEDAR Potok, 21. Junij: Alojzij Soboto, 22. junij: Ahaci) Nodolja, 21. junij: Agrlpin Ponedeljek. 24. junij: Kres Torok, 25. junij: Viljem Sreda, 24. junij: 2anez in Pavel Četrtek, 27. junij: Hema Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroikem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; urednlitvo in uprava: 9021 Ktaaenturt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 54-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec • Borovlje. Objava slovenske gimnazije Sprejemni izpili na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto 6. julija 1968 ob 8. url zjutraj. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo; izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Giede vstopa v višje razrede pa je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole. Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundesgymna-siums fur S!owenen, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22. Predložiti je treba naslednje dokumente: 1. rojstni list, 2. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole, 3. dokaz avstrijskega državljanstva. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence. Ravnateljstvo »Tvžiški večer" v 3erevZ/afa DANSKA PRAVLJICA Kraljična v gradu pod zemljo V severni Jutlandiji je živel kralj, ki je imel petero otrok; tri sinove in dve hčeri. Najmlajša ni bila kakor drugi, ker je ves čas mislila samo na to, kako bi komu storila kaj dobrega; razen tega je rada plezala v vrhove dreves in toliko rajši, kolikor višja so bila. Potlej je nekoč oče zbolel in rekel, da bo umrl; sklical je torej otroke k sebi in jih vprašal, ali bi jih kakšna stvar prav posebej veselila, ker jim bo vse izpolnil. Starejši štirje so rekli, da bi radi ostali doma, najmlajša pa je dejala, da bi šla rada malo po svetu in se razgledala. Oče ji je dovolil in stari dvornik naj bi jo odpeljal. Odrinila sta proti jugu v južno Jutlandijo in tam sta nekega dne prišla v velik gozd, kjer je hči želela ostati, ker so bila tu visoka drevesa, da bi lahko plezala nanje. Postavila si je torej čeden dvor in si ga prav lepo uredila. Kar kmalu se je razvedelo o nji daleč naokoli kako je lepa. Ko je za to zvedel nemški kraljevič, se je odpravil k nji na obisk in ker mu je bila všeč, jo je zasnubil; pa ga je zavrnila. Še večkrat jo je zasnubil, pa ga ni marala. Nazadnje je le odšel od nje. Domov grede pa je srečal nekoga in se zapletel z njim v pomenek. Kraljevič mu je potožil o svoji nesreči in ga prosil za nasvet. Popotnik mu je rekel: „Do-brega nasveta ti ne morem dati, zato pa ti lahko dam slabega. Ni ti treba storiti nič drugega kakor seči v torbo, ki jo imam tule, pa bos zadel na pravo." Kraljevič je segel z roko v torbo in otipal kačo. „Kaj pa naj naredim z njo?" je vprašal. »Vrzi jo v glavo svoji ljubici in ji reci: Pavle Kernjak Moji cicibani Hišo polno cicibanov sem želel si od nekdaj, zdaj je polno teh ciganov res rodil mi pozni maj. Dosti naklonila sreče mi usoda je sedaj, truden sem in le boleče mislim na svoj mladi maj. Vsi so moji cicibani, vsi, ki ljubijo svoj rod. Vsi so mamici udani, vse naj čuva dobri Bog. To so moji cicibani, ljubim jih iz duše dna. Dobri, zvesti in udani dedeku so iz srca. Umri in leži mrtva, dokler ne pride kdo, ki spregovori s teboj v jeziku tvoje matere! In potlej izgini." Kraljevič se je res obrnil nazaj in še enkrat zasnubil; in ker ga je spet zavrnila, se je ujezil, ji vrgel kačo v glavo in ji rekel, kakor ga je naučil popotnik. Komaj je to rekel, je kraljična že padla na zofo in obležala kakor mrtva. Kraljevič je hitro izginil, še preden se je začel grad pogrezati. Pogreznil se je namreč v tla in okoli njega se je vzdignil nasip. Na okopih je zrasel tako visok plevel, da je bilo v njem čisto temno. Samo na enem kraju je bilo mogče priti skozi, in sicer pod veliko drevesno korenino, ki je bila že malo trhla; pod njo je bila luknja in v tej je bil skrit ključ od gradu. V gozdu so utehnili ptiči in pot proti gradu se je čisto zarasla, da je ostala samo še ozka stezica. Kjer pa je steza zavijala v gozd, sta stali dve drevesi in se tako prepletali, da se nihče ni upal zriniti mednju. Stari dvorjan se je spremenil v psa, hlapci v vrane in krokarje, dekle pa v race. Tako je preteklo nekaj časa. Tedaj je v severnem Jutlandu živela revna žena, ki je imela mladega sina; ta je nekaj zvedel o gradu. Sklenil je torej rešiti kraljično, zato je odrinil z doma. Ob robu gozda je naletel na psa in jo mahnil za njim proti drevesoma, ki sta bili tako prepleteni med seboj. Ko je stal in premišljeval, kako naj pride skozi, so prišle račke, zagagale »Ga, ga!" in smuknile skozi, ker sta se drevesi lepo razmaknili. »Aha, tule skozi se je torej treba pregagati," je rekel in brž planil, kakor hitro sta se drevesi malo razmaknili. Šlo je, čeprav sta se hitro spet sklenili, in mu priščipnili suknjič, pa se spet razmaknili. Fant jo je brž ubral po stezi, a ta se je kar kmalu tako zožila in zaprla, da sploh ni mogel nikamor več naprej. Potlej so prileteli vrani in krokarji in zakrakali: »Kra, kra!" »Aha, hočete reči, naj tudi jaz zlezem v vrh," je dejal: »tudi prav." In res je splezal enemu od dreves v vrh, da je potlej gladko lahko plezal z drevesa na drevo. Tako je lezel, dokler je bilo kaj dreves, in ko je prišel do konca, se je ustavil pred nasipom. Tukaj spet ni vedel, kako naj pride naprej, dokler ni zagledal odprtine pod drevesno korenino. Najprej je hotel seči v njo samo z roko, ko pa je otipal v nji ključ od gradu, se je s silo ves prerinil skozi; ko je prišel na plan, je grad odklenil; vendar je bilo v njem skoraj čisto temno. Kliub temu si je upal naprej in je nazadnje prišel v prostor, kjer je na zofi ležala kraljična in je bila videti kakor mrtva. »Kako si bleda," je rekel, »ne vem, kdo bi te mogel rešiti!" Kako pa je pogledal, ko je komaj spregovoril te besede. Izrekel jih je namreč v njenem materinem jeziku. Kraljična se je takoj začela gibati in grad se je spet vzdignil na vrh zemlje; ptiči v gozdu so zapeli, pes se je spremenil spet v starega dvorjana, Y vrani in krokarji v hlapce in race v dekle. O Revni fant se je poročil s kraljično in potlej ^ sta se odpeljala domov k njenemu očetu, ki O je bil še živ. Tako se je razveselil, ko je zagle- £ dal svojo hčer in fanta, ki jo je rešil, da je skle- O nil, naj prevzameta kraljestvo za njim. Res sta ^ ga prevzela in po tistem lepo živela. O O oooooooooooooooooooooooooooooo o o Ko boš prišel, zmeraj prinesi mi rože, pa naj bo maj, naj bo sanjavi september, vse jasne dni, vse dolge ure jesenske zmeraj naj bo tvoj šopek rož pred menoj. < m Z ce I— \A OČ o o Ul os O GO >|^>I GO 03 Se veseliš, smejejo tvoje se rože, žalosten si, to mi šepečejo rože, saj treba ni niti besed niti pisem, rože samo, rože mi vse povedo. Ko boš prišel, zmeraj prinesi mi rože, vsako pomlad nosi pomladne mi rože, vsako jesen nosi jesenske mi rože, vse, kar bi rad, rože mi vse povedo. Rože, rože, ko boš prišel, zmeraj prinesi mi šopek rož, rože, rože, tudi tedaj, ko boš prišel po slovo. OOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Nekoč sta živela zelo ubo- ši gorici! Ali boš zares rada »Mož je v peči!" Toda ga baba in ded. Pa je prišla umrla namesto mene?" jo je ,smrt' je že segla -po njej in k njima smrt in jima dala de- še naprej skušal ded. takrat je baba od strahu za- narja, da bosta laže živela. »Rada, rada, saj sam do- kričala: Podpisali so tudi pogodbo, bro veš!" je vzdihnila žena. »Kaj ne čuješ, da je moj da bo eden izmed njiju dal »Če je tako, potem se bom stari v peči? smrti dušo, brž ko bo ta pri- skril v peč, da me smrt ne bo Tedaj pa je ,smrt odgrnila šla k njima. našla. Pa ji ne smeš pove- belo plahto in ji pokazala Ded in baba sta nato lepo dati, kje sem skrit!" svoj pravi obraz. To pa je živela dalje. Žena je možu »Ne bom, ne!” mu je ob- ženo tako hudo ujezilo, da je stalno zatrjevala, da ga ima ljubila vdano in vzdihnila, skočila s postelje k peči, od tako rada, da bi namesto nje- ded pa je zlezel v peč in koder je privlekla svojega ga tudi umrla, pa ne samo zaprl za seboj vratca. moža, vsega sajastega: enkrat, marveč tudi večkrat, Tedaj so se odprla vrata »Tak si torej ti, moj mož! če bi bilo treba. izbe in vstopila je bela smrt, je kričala. »Jaz te imam tako Tedaj pa je žena zbolela rada, bi še umrla namesto in, ker jima je končno zmanjkalo denarja, je vse kazalo, da bo sedaj prišla bela smrt po svoje plačilo. Ded pa si je mislil: »Zdaj bom ženo preskusil, če bi res Baba,ded in smrt tebe, ti pa se iz mene in iz smrti delaš nprcg, in bi povrh še rad, da bi že prej skopr-nela od strahu, preden bi prišla prava smrt?" In baba je naenkrat posta- umrla namesto mene!" S svo- Bil je že mrak, tako da žena la tako zdrava, da sta mora-jim sosedom se je domenil, ni spoznala soseda, zavitega la oba, mož in sosed, kar naj ta pride v hišo oblečen v belo plahto. »Smrt" je pri- ročno pobegniti pred njo iz kot smrt, ženi pa je rekel: stopila k ženi, ta pa ji je za- hiše. »Ti si že tako hudo bolna, šepetala: Od tedaj ni nič več hotela pa sem mislil, da bi bilo naj- »Ne vzemi me! Pusti mi še umreti namesto svojega mo- bolje, da bi smrt, če bo slu- življenje, čeprav sem sedaj žal čajno prišla k nama, vzela te- bolna! Vzemi rajši mojega Ded in baba sta živela še be. Ali ti je prav?" moža, ki je skrit v peči!” precej let. Ko pa sta se že »Prav je, popolnoma prav! ,Smrt' pa ni slišala dobro, naveličala lakote in starosti, Rada umrem namesto tebe!" zato je baba povedala glas- tedaj je v resnici prava smrt »Smrt že gre semle po na- neje: prišla po oba naenkrat. .............Hlinili............................Illllllllllllllllllllll ■IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ..................................................................................................................................................................................................................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIID -n < i— > JJ O 5 O 7. nadaljevanje V glavarjevi delovni sobi je troje glav buljilo v spiske, ki jih je imel glavar na mizi. S prusko natančnostjo je pojasnjeval prijateljem, koliko ljudi je že preselil in koliko jih bodo v nekaj dneh odpeljali z novimi transporti; koliko Pripadnikov osvobodilnega gibanja čaka v okrajnih zaporih na ustrelitev in — pri tem se je potrkal po prsih — kakšne količine zaplenjenega blaga je že odposlal v zbirni center za nemško vojsko na fronti. Vse to je opravil v obdobju, odkar je glavar v tem mestu. Prijatelja, višji sodni svetnik in šef oddelka za preskrbo, ■sta nemo prikimavala. Že okajena, nista mogla dobro slediti glavarjevemu pripovedovanju. Poleg tega ju je stvar henutno prav malo zanimala, saj sta vendar prišla k nje-mu na jedačo in pijačo, ne pa ocenjevati njegovih sposobnosti. Ko so bili vsi zbrani v velikem salonu, kjer je Jula že razdeljevala skodelice prijetno dišeče črne kave, kot je v ''Sem mestu ni bilo več mogoče dobiti, pa se je sodni svetnik le spomnil, da bi bilo treba povedati nekaj besed v slovo glavarju in njegovi ženi. Popravil si je pozlačena očala, vstal lin se zagledal v iskreče vino v kozarcu. Druščina je utihnila in čakala, kaj bo povedal. Govoril je in 9ovoril, poudarjal glavarjeve zasluge, prešel spet na vojno in se hudoval na partizanske borce, iki so povzročili gospodu glavarju toliko skrbi. Gostje so se pričeli zdolgočaseno presedati, odsotno so strmeli v govornika. Ko je v olajšanje vseh končno le usahnil vir govorniških besedi, so ga poplačali z dolgim ploskanjem. Izpili so še kozarec vina in vstali, da se odpravijo nazaj v mesto. V veži je posedal hišnik. Bil je -plečat človek, surovih potez in izrazitih ličic. Brke je imel pristrižene kot Hitler. Pri delu je bil vedno vesten in precej bister. Kot težkega invalida so ga priporočili glavarju, ki ga je vzel v službo. Imel je prestreljena pljuča in je mogel opravljati le lažja dela. Glavar ga je cenil, saj mu je bil zvest in predan. Ni pa maral hrupne družbe, kajti pospravljati je morala njegova žena. »No, vendarle se že odpravljajo," je godrnjal sam pri sebi. »To bo zopet dela. Saj vedno pustijo vse kot v svinjaku, ti pa pospravljaj! Seveda, moja žena sem, moja žena tja, kuharica pa samo pri loncih in še boljšo plačo ima. Pa že mora tako biti.” Končal je svoj samogovor in prisluhnil. Na vrtu sta zalajala psa. S stopnišča je bilo slišati glasno govorjenje in smeh. »Hm, vendar že odhajajo!" V parih je prihajala gospoda po stopnišču. Njihove korake je dušila debela preproga, ki je bila položena po stopnicah. Pred njimi je Hitela sobarica in nosila plašče, da jih položi v avtomobil. Sicer pa dan za hišnika ni bil slab. Z veliko vnemo je dvignil roko in pozdravljal, gostje pa so mu stisnili vsak po nekaj mark. Po šelestu papirja je presodil, koliko je dobil. Kar dobre volje je postal. Capljal je za njimi, govoričil, pritrjeval gospodarju in dopovedoval gostom, kako je vendar škoda, ker bo moral gospod glavar kmalu zapustiti lepo vilo in prav tako skrbno negovan vrt. Ni opazil nejevoljnih pogledov mlade glavarjeve žene, ki ji je presedala njegova gostobesednost. Tako imenitni gostje, kaj si bodo le mislili o njeni služinčadi. Na cesti, nedaleč od Vile, sta jih motorista še pravočasno opazila. Črt je hitro stopil k motorju, pokleknil in nekaj brskal po njem. »Kaj delaš?" ga je začudeno vprašal Srečko. »Nekaj moram početi," je odvrnil Črt. »Kaj pa, če naju opazujejo? Porečeva, da popravljava motor." Tedaj so gostje stopili na cesto. Živahno in razpoloženi so se pogovarjali. Spremljala sta jih glavar in njegova žena. »No, poglej, Črt! To je nujno delo gospoda glavarja. Rrokarija, ha," je komaj slišno dejal Srečko in napenjal oči. Preden je glavarjeva okajena druščina vstopila v limuzino, se je glavar nasmejano z vsakim rokoval in se poslovil z besedami »Auf Wiedersehen, gospoda, jutri zvečer v baru!" Ko mu je limuzina izginila izpred oči, je prijel svojo ženo okoli pasu in se z njo počasi vrnil po beti stezici v vilo. Odpeljal jo je v salon in ji dejal: »Greti, delati moram še, ti pa lezi in se odpočij. Saj veš, nujno delo imam." Odšel je v svojo delovno sobo, odložil kapo in vzel iz pisalne mize spisek Slovencev, predvidenih za izselitev. (Prebiral ga je in zopet prebiral ter gubal čelo. Seznam mora pregledati in potrditi še danes, da bodo naslednje jutro z novim transportom odpeljali nesrečne žrtve v taborišča globoko v Nemčijo. Tako se je zatopil v delo, da mu je postalo vroče in si je moral odpeti suknjič. Črt in Srečko sta po odhodu gostov spravila motor za grmovje ob cesti in se počasi napotila k vrtnim vratom. Vilo je obdajala visoka železna ograja. Dve veliki črni dogi sta se pripodili izza hiše. »O, vraga!" je vzkliknil Črt. »Pasji mrcini izgledata kaj malo prijazni. Kako ju odpraviva?" « — Štev. 24 (1358) :::: 21. junij 1968 ±< potu ui imhIu Kaj je treba jesti po 40. letu ? Poskusite! SOLATE - TOKRAT DRUGAČE Najidealnejše lepotilno sredstvo je voda. Seveda je prav tako tudi zdravilna. Voda pospešuje obtok krvi, pomirja živce, deluje ugodno na notranje organe, posreduje izmenjavo snovi in služi kot sredstvo za utrditev. Ne gre poniževati obvezno tedensko kopel, ki je nujna za najmanj zahtevno čistočo. Toda, kako pa je ostale dni? Morda enkrat do dvakrat na dan poškropite obraz ali se z vlažno krpo obrišete okoli nosu in vratu? Z našo kozo je tako kot z okensko polico — naprašena je in umazana. Prah, saje in drugi majhni delci nečistoče plavajo v ozračju in se vsedajo na našo kožo, zadelajo dohod do kožnih odprtin, por, s katerimi naša koža diha. Tako ne more dihati, pospešuje se izločanje telesnega vonja in tudi samo počutje telesa je precej slabše prav zaradi pomanjkanja kisika (dihamo namreč prav tako kot s pljuči tudi še s kožo). Torej: skočite v kad (seveda, če jo imate). Toda tudi tu morate biti previdni in preudarni. Vroče kopeli naj ne bi imeli ljudje, ki trpijo za nervozo, temperatura vode naj ne bi bila nad 36^ stopinj. Če je voda prevroča, deluje namreč namesto osvežujoče prej tako, da človeka zbije in je zdravju škodljiva. Deset minut naj bi povsem zadostovalo, da se z gobo, krpo in z nežnim milom drgnete. Mnogi ljudje obožujejo dnevno tuširanje; naj bo tudi prha zmerna, ne predolga in ne prevroča. Izmenične prhe — vroče in mrzle — napnejo kozo in jo narede elastično. Seveda pa niso primerne za šibko srce. Tudi tisti, ki trpe z revmo in išiasom, naj se raje odpovedo hladni prhi. Navadno kopel pa lahko spremenite v. zdravilno, če vodi dodate različne snovi, ki delujejo se posebej osvežujoče. Kuhinjska sol, ki jo dodamo kopeli, je sredstvo proti utrujenosti. Prav tako so odlične kopeli, ki jim dodajamo močne zavretke zdravilnih zelišč. Žveplene kopeli (raztopi se 50 gramov kalijevega sulfita) so najboljše sredstvo pri občutljivi vnetljivi koži, zavirajo ekceme. Kol-meževe kopeli pa so pravi mladostni vrelec, tako pomlajujoče delujejo na staro kožo (četrt kilograma korenin kolmeža se razreže na drobne dele, prevre in nato odcedi). Penaste kopeli so za debelejše ljudi. Vsi tisti, ki doma nimajo kopalnice, gotovo premorejo večje kadi, da si kopeli lahko pripravijo. Mlačna topla kopel z dodatkom nekaj dišav namreč Da bi čimdalje ohranili mladost, moramo po 40. letu, ko se dogajajo v našem telesu največje spremembe, posvetiti posebno pozornost dieti. Pri vseh živalih je povprečna življenjska doba sedem do devetkrat daljša od otroštva. Potemtakem bi moral človek živeti najmanj 100 let. Toda tudi v deželah z najvišjo življenjsko ravnijo ljudje le redko učakajo več kot 70 let. Znanost je še daleč od tega, da bi odkrila, zakaj je tako. Toda sedaj vendarle začenja nekaj razumeti. Na splošno se vsi znanstveniki strinjajo, da je odgovor na to vprašanje v prehrani. Če bi uživali ustrezno hrano v ustrezni količini, bi živeli dalje in bi bili mnogo bolj zdravi, kot smo sedaj. Pri večini ljudi se prične proces staranja okoli štiridesetega leta, ko nastanejo v telesu Zdravje v sadju Vsi vemo, da je sadje zdravo. Tudi če ga kuhamo in predelavamo, mu ostane vsaj del njegovih zdravilnih in krepilnih sestavin. Kako pa je s posameznimi sadeži? Kosmulje (kosmato grozdičje) se obnesejo pri obolenjih žlez. Češnje čistijo kri. Jagode tvorijo kri. Robidnice so izvrstne zoper malokrvnost. V njih je zelo mnogo železa in mnogo fosforja. Maline lajšajo vročico, če dajemo njihov sok bolnikom — seveda pomešanega z vodo. Pri zdravih ljudeh pa poživljajo delovanje črevesja. Ribez je treba uporalbjati s premislekom. Obilni odstotek sadne kisline, ki je v njem, pospešuje iztrebljanje, če pa ga uživamo v preveliki meri, nastane v telesu splošno nerazpo-loženje. V zmernih obrokih so ribezove jagode eno izmed najboljših čistil za kri. ne učinkuje le lepotilno; dviga tudi duševno razpoloženje, saj se po njej počutite kot prerojeni. Če ste kdaj v zadregi... Sedite na obisku ali v re- ali zelenjave. Prav tako ne • Ko vam ponudijo pijačo, stavraciji. Ponujajo vam hra- uporabljamo noža pri ribah ne primite kozarca z roko, in testeninah. temveč ga pustite na mizi. • če jeste pri kosilu ali ve- Ce jf vaš kozarec daleč od čerji kruh, ga nikar ne režite 9os,i,el»a' k' vam n°l^a' 9a _ . _ , samo primaknite, nikakor pa • Če vam po obiranju pi- 1 nožem- ,emve* 9a ga ne dvigovati! ancev ponudijo skledo z na* krožnikom. Imejte kruh 9 # K 9 k { „ jed ne roke, ob krožniku, da bi ga ne dro- ^oii.eprtika.^mvečgapu- no in pijačo, vi pa ne veste, kako naj bi se obnašali. Le nekaj nasvetov: • Če vam po c ščancev ponudijo vodo, da bi si umili vtaknite na hitro prste v vodo bili po prtu. in si jih potem obrišite v pr tiček. stite razvitega ob levi strani • Po končani jedi položite krožnika. To pa seveda ne vilice in nož na krožnik. Če pomeni, da se smete igrati s • Nož uporabljamo za re- ste ju prekrižali, pomeni, da prtičkom in ga zvijati v vse zanje mesa — in ne solate še niste končali jesti. mogoče oblike. odločilne spremembe. Menijo, da je največjemu številu teh sprememb vzrok nepravilni potek kemičnih procesov v telesnih celicah, do česar pride zaradi slabe prehranitve celic. Vzrok je torej napačna prehrana. Kadar govorimo o slabi prehrani, laik navadno pomisli — na nezadostno prehrano. Toda gre za napačno prehrano, nepravilno sestavljeno in preobilno prehrano. Ljudje jedo vse preveč. To vodi do prevelike telesne teže. Prevelika telesna teža pa je v neposredni zvezi z raznimi boleznimi srca, visokim krvnim pritiskom in otrditvijo arterij. Starejši ljudje potrebujejo manj kalorij kot mlajši. Nekateri strokovnjaki menijo, da se maksimalna poraba po kalorijah konča okrog 25. leta, zato bi od tedaj dalje morali postopoma jesti manj, pri čemer bi bilo treba upoštevati delo vsakega posameznika in energijo, potrebno za to delo. Starejši ljude bi morali uživati čimveč beljakovinske hrane, kajti beljakovine so osnovna sestavina vseh živalskih tkiv. Beljakovine v nasprotju z drugimi sestavinami niso že v samem telesu, ampak jih mora telo vsak dan sprejemati od zunaj. Starejši ljudje ne uživajo dovolj beljakovinske hrane, predvsem zaradi tega, ker je ta hrana precej draga, poleg tega pa jo je včasih težko žvečiti; to velja predvsem za tiste, ki imajo slabe zobe. Največ beljakovin je v mleku, mesu, perutnini, jajcih, ribah, siru, fižolu in orehih. Največ starejših ljudi ne dobiva dovolj kalcija, ki je neobhodno potreben za trdnost kosti. Kalcija je največ v mleku, siru, fižolu in mandeljnih, nadalje v zelenjavi, n. pr. v ohrovtu. Starejši ljudje bi morali paziti tudi na to, da uživajo dovolj železa, le-to je neobhodno potrebno za ohranitev rdečih krvnih teles. Pomanjkanje železa v telesu povzroča anemijo, naglo utrujenost in zmanjšuje odpornost proti boleznim. Z železom je bogato predvsem meso, jetra, jajčni rumenjaki, žitarice, zelena povrtnina, posušene slive in marelice, suho grozdje in fige. Starejše osebe morajo prav tako paziti na to, da dobi telo dovolj vitaminov. Nekateri zdravniki priporočajo starejšim bolnikom kot dooolnilo naravnim vitaminom po eno do dve tablici multivitamina. Mnogi zdravniki prav tako priporočajo starejšim pacientom, da uživajo čim manj soli. Sol namreč povzroča žejo, ta pa zopet uživanje prevelikih količin vode, ki obremenjuje srce. Otrdelost arterij — tudi ta je posledica napačne prehrane — povzroča mnoge srčne bolezni. V dokaz navajajo znanstveniki, da ljudje v džungli. ki so v večini primerov vegetarijanci, sploh ne poznajo teh bolezni. Razen tega je znano, da je bilo v Evropi takoj po obeh Gotovo veste, da je solata zelo zdrava, ker vsebuje mnogo vitaminov. Poskusite napraviti za spremembo popolnoma novo solato. Nekaj nasvetov: 9 Jabolka narežemo na kocke, pokapamo z limono, dodamo narezano čebulo, nekoliko drobnjaka, potem pa še dobro oprano in osušeno ledenko. Vse skupaj dobro zmešamo. • Potrebujemo prav na drobno zrezano čebulo, jabolka, kisle kumarice, malo oliv, limone, olja, par kapljic vode, sol, poper in ščepec sladkorja. Vse to zmešamo s kislim zeljem tik preden serviramo. 9 Narežemo zeleno, jabolka (na drobno), ter sesekljamo orehe ali lešnike. Potrebujemo tudi nekoliko majoneze. Kuhan gomolj zelene narežemo na koščke. Vse surovine dobro premešamo. Toda solata mora stati dalj časa, zato da se okusi spojijo. • Napravimo majonezo z dodatkom čebule, kislih kumaric in jabolk (vse naj bo drobno sesekljano). Dodamo še mortadelo (ali podobno salamo), bohinjski sir, oboje narezano na kocke, povrh pa še narezane laške orehe. • liste glavnate solate uporabimo kot ladjice. Prej jih moramo dobro oprati in pustiti, da se posu šijo. V te ladjice damo majonezo, nato četrtino trdo kuhanega jajca (narezano po dolžini), nanj spet majonezo, vse skupaj pa potresemo s sesekljanim peteršiljem in po želji z drugimi začimbami, ladjico položimo na podolgovat krožnik eno poleg druge. (I Potrebujemo krompirjevo solato, ki jo napravimo z oljem, limono, čebulo, soljo, poprom in hrenom. Tej solati primešamo solato iz drobno sesekljane cvetače, ki smo jo potresli s soljo in poprom in pustili nekaj časa, da je postala sočna. Serviramo s klobaso. zadnjih vojnah izredno malo takih bolezni, ker je primanjkovalo hrane. Strokovnjak svetuje starejšim ljudem naslednjo prehrano: Okoli 200 gramov mleka dnevno; dvakrat dnevno nekaj suhega mesa ali rib, perutnine in sira; po eno jajce na dan ali vsaj štiri jajca na teden razen v primeru, da zdravnik z ozirom na druge okoliščine ne priporoča jajc; vsaj enkrat dnevno zelenjavo; vsak dan nekaj limoninega ali paradižnikovega soka; vsaj enkrat na dan po en sadež; vsak dan nekaj krompirja in druge povrtnine; čimbolj pogosto posušeno sadje; pri vsakem obroku nekaj stročnic; vsak dan nekoliko masla (če dovoli zdravnik; če zdravnik masla ne dovoli, nekoliko margarine). Zdravniki često opozarjajo na bolezen, znano pod imenom skorbut samcev ali vdovska anemija. Za to boleznijo zbolijo ljudje, ki živijo osamljeno in ki niti ne morejo niti si ne prizadevajo, da bi posvetili dovolj časa izbiri in pripravi hrane. Pri pripravi jedi za starejše ljudi se je treba izogibati praženju jedi. Meso kuhajte; bolje je, da jajce kuhate, kot cvrete. Toda nobene hrane ne smete kuhati predolgo. Svežo povrtnino morate oprati in skuhati v čim manj vode. Te vode ne smete zavreči, ampak jo uporabite za juho; vsebuje namreč mnogo vitaminov. Zmrznjeno zelenjavo je treba kuhati v pokritem loncu oziroma po navodilu na kon-servi. Naj bo pod zdravniškim nadzorstvom ali ne, vsak človek, ki se strogo drži pametne prehrane. bo v doglednem času občutil, da so se okrepile niegove telesne moči in vitalnost, in to v času, ko drugi ljudje istih let že pričenjajo kazati znake starosti. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ......................................................................................................................... Lajež psov je prekinil glavarjevo delo. Nejevoljno je vsfal in zagodrnjal: „Zum Teufel, že spet službeni obisk." Stopil je k ogledalu in si zapel suknjič. Sam sebi je ugajal. Ko je pogledal skozi okno, je opazil Črta in Srečka. »Prav, sprejmem ju," je zamrmral. Črt se je medtem povzpel na podzidek visoke ograje in se pričel dobrikati vohljajočemu psu. S psi je umel dobro ravnati, ker je imel njegov oče, ki je bil svojčas graščinski logar, vedno kakšnega pri hiši. »Srečko, pozvoni, bo kar bo!" je naročil tovarišu. Na zvonenje se je iz vile prikazal hišnik, nekaj časa opazoval tujca, poklical psa in ju odpeljal v ograjen prostor za hišo. Ko se je čez nekaj časa vrnil k vratomin jih odklenil. »Kaj želita, gospoda?" 2e med pozdravljanjem je Črt hitro zdrdral: »Nujno morava govoriti z gospodom glavarjem. Naravnost iz glavnega štaba prihajava, gospod.” Hišnik ju je ostro opazoval. Vzdržala sta njegov bodeči pogled in niti z očesom nista trenila. Le rahlo vroče jima je postajalo in čutila sta, kako jima zoprna rdečica sili v obraz. Še vedno ju hišnik ni spustil na dvorišče. »Ne vem, če vaju bo gospod glavar lahko sprejel. Precej je utrujen in uradni obiski se opravljajo na glavarstvu." »Saj sva ga tudi tam že iskala, pa so noju napotili sem. Ne utegneva predolgo čakati," je poudaril Črt. »Ne utegneta!" je zategnil hišnik in ju skoraj zaničljivo pogledal. Črt je takoj opazil, da bi jo bil skoraj polomil in skušal je to brž popraviti. »Veste, gospod, tako nujno pošto imava in se kar bojiva, da ne bi z zamudnim odgovorom kaj napak storila. Saj veste, mi Hitlerjevi mladinci točno in urno izpolnjujemo ukaze." »Ja, hm, hm," je godel hišnik, »ampak gospod glavar sprejme doma le po predhodnem telefonskem obvestilu." Še vedno ju je nezaupno gledal. Čimbolj Si je hotel vtisniti v spomin njuna obraza. »Tega ne veva, to bi morali vedeti na glavarstvu. Morda so ga pa obvestili, saj sva vendar bila tam." »Ne, nobenega sporočila ni sprejel. Telefon v hiši upravljam jaz; vsak razgovor zabeležim. V vajinem prihodu ni bilo nič sporočenega." Nejevoljen je postajal, najraje bi ju bil kar ni kratko odpravil. »Dobro, kaj naj storiva?" »Imata kaj pismenega? štab vama je gotovo kaj dal." »Seveda imava," se je obregnil Črt. »Nujno pismo imava, kot sem že povedal, izročim pa ga lahko le osebno gospodu glavarju." »Pismo, pismo,” je mrmral hišnik. »Mar naj se vrneva v mesto, na glavarstvo?! Prav, toda vi boste odgovorni za vse, opozoril sem vas," je jezno odgovoril Črt, ki je bil vedno bolj in bolj na trnih. Kdo bi si le mislil, da bosta naletela na tako muhastega in nezaupljivega človeka. »Čujte," se je vmešal Srečko, ki je ves čas molčal in poslušal nevarni razgovor, »dovolite nama, da telefonirava na glavarstvo." Da naju le v vežo spusti, tam že opraviva z njim, si je pri tem mislil. »Bomo videli, bomo videli. Najprej vaju moram prijaviti gospodu, če vaju sploh sprejme." »Saj je že pred nama imel obisk," je pripomnil Črt. »Gotovo bo tudi naju sprejel. Videla sva avtomobil pred vilo." še trenutek oklevonja, potem pa je hišnik odprl vrata na stežaj. Oddahnila sta si — vendarle. Prav počasi sta stopala za hišnikom, ki je koračil proti hiši. Ko sta stopila v vežo, ju je sprejela prijetna toplota. »Ali bova telefonirala?" je povprašal Srečko. »Ne, gospoda, ni potrebno, le nekaj vajinih podatkov bom zabeležil in sporočil gospodu glavarju, da želita z njim govoriti. Ne vem pa, če mu bo prav." »Pa še kako, gospod,” je odvrnil Črt. »Kar prijavite naju!" Hišnik je sedel za mizo, vzel pisalni blok in nalivno-pero, »Od kod sta?" Prežeče ju je gledal. »Iz glavnega štaba Hitlerjugend.” Pero je škrtnilo pod nevajeno roko in se zatikalo. »Kaj sta?" »Člana štaba." Predirljivo ju je pogledal. »Druga grupa, gospod, in ..." Hišnik je zamahnil z roko, odložil pisalo in segel po telefonu. Pogovor je zaključil z „Jawohl!" Črt in Srečko sta se pomenljivo spogledala ter se rahlo in zadovoljno nasmehnila. Po stopnicah je prišla brhka sobarica in ju odpeljala po stopnišču v salon. Mračno tišino hodnika je motilo le drsenje korakov po mehki debeli preprogi. V rdečkastem salonu sta sedla v klubska naslanjača. Črt je imel roko v žepu. Zrla sta drug drugega, nepremičnih obrazov in do skrajnosti napeta. Neprijetno in večnost trajajočo tišino je prekinil Črtov šepetajoči glas. »Srečko, pištolca že čaka." »Slišiš, že prihaja visoki gospod," je odgovoril Srečko in vstal. Ko so se odprla vrata salona, je vstal tudi Črt in se z levico oprl na naslon naslanjača. Vstopil je glavar, Srepo ju je premeril z očmi in odzdravil. »Kaj želita in od kod prihajata? V kakšni zadevi?" Besede so kar letele iz njega. (Se nadaljuje)> JACK CARTER amomor Stala sva pred prizorom, ki nama nikakor ni bil všeč. Zakaj bi si kdo, ki je tako bogat, lep in mlad, kakor je bila Susana lqueen, vzel življenje? Glava ji je bila padla na toaletno mizico. Krogla je zapustila na čelu veliko krvavo luknjo, revolver je ležal ob njeni viseči mrtvi roki. Dekle v naj lepših letih, lepotica 25 let, ki je že dosegla slavo in premoženje najbolje plačane manekenke v Londonu ... S poročnikom sva prihitela v stanovanje na histerični poziv gledališkega igralca Johna VVingalla. Pozneje nama je povedal, da je prišel po Susano, hoteč jo odpeljati na dogovorjeno večerjo, toda namesto nje je našel — njeno truplo. Srečala sva ga v pritličju hiše, v kateri je stanovala Susana. Drhtel je in jecljal: — Prosim, ne zahtevajte od mene, da bi šel z vama v sobo .. ., ---naju je rotil. Policijski zdravnik je po skrbnem pregledu izjavil, da je bila Susana ubita iz oddaljenosti desetih centimetrov, in to samo z eno kroglo. Na čelu in pramenih las so bili še jasno vidni sledovi smodnika. Poslal sem revolver v Scotland Yard na analizo prstnih odtisov in nato zaprosil Jasona, da skupno premakneva truplo. Prenesla sva mrtvo dekle na posteljo. Nato sem na toaletni mizici zagledal listič z beležko. Dotlej ga nisva mogla opaziti, ker je ležal pod žrtvijo. To je bilo tipično samomorilsko sporočilo. Napisala je, da obžaluje, da mora to storiti, toda uvidela je, da ni druge rešitve. Nobenega vzroka ni navedla, nobenega pojasnila! Susana lqueen je stanovala v tem okusno in udobno opremljenem stanovanju že dve leti. Za red v hiši je skrbela njena služkinja Betty. Ko sva z Jasonom prispela na kraj zločina, nisva videla služkinje. Ko je zaslišala glasove, je prišla v sobo. Vprašala sva jo, ali je slišala revolverski strel. Nezaupljivo in presenečeno naju je gledala. Ni dojela, o čem govoriva, a ko sva ji pojasnila, kaj se je zgodilo, in ji pokazala mrtvo Susano, je omedlela. Pričakovala sva, da nama bo Betfy znala pojasniti vzrok samomora svoje gospodarice. Toda z ozirom na živčni pretres, ki ga je doživela, ko je zagledala Susanino truplo, sva sklenila poprej zaslišati Johna VVingalla. Odpravila sva se v pritličje, kjer naju je čakal. Bil je še vedno vznemirjen in preplašen. Se je samo pretvarjal ali je iskreno obžaloval smrt svoje ljubimke? Brez obotavljanja nama je pripovedoval o vseh podrobnostih. Susano je spoznal pred letom dni. Želel se je poročiti z njo, toda nastali so resni zapletljaji. Nikakor ni mogel doseči razveze zakona s svojo prvo ženo. Tega dne se je dogovoril s Susa-noi da bo ob osmih zvečer prišel Ponjo. Imel je ključ od vrat njene spalnice. Zagledal je dekle mrtvo v položaju, kakor sva jo našla midva. Njegova izjava je zvenela verodostojno, vendar mi mož ni uga-jol. Zapisal sem si njegov naslov in Pripomnil, da bom pozneje še enkrat govoril z njim. Nato sva se vrnila v Susanino stanovanje. Betty je sedela na stolu in jokala. Bila je prikupna ženska tridesetih let in prav malo je kazalo, da bi bila služkinja. Pri Susani je bila že dvanajst mesecev in se ni mogla spomniti nobenega vzroka, zaradi katerega bi si bila dekle morala vzeti življenje. Ponovno sva vprašala ali je slišala strele. Njena soba leži nad ulico, okna so bila odprta in promet na ulici je zelo živahen in hrupen. Morda zaradi tega ni ničesar slišala ne videla ... Ali je kdo prihajal v stanovanje? — Ne, Susana se je ves dan mudila v mestu. Navadno se je vrnila domov okoli šeste ure. Betty ji je pomagala pri preoblačenju, nato je odšla iz sobe. Ali je Betty poznala VVingalla? — Samo po imenu! — je odgovorila. Četudi je večkrat prihajal v stanovanje, se je skrbno izogibal, ENVER GJEROEKU Vse me nate spominja Vse me nate spominja: Tudi listje, ko šumi skozi gozd, Tudi veter, kadar je glasnik. Tudi vrbe, ko sanjajo sanje. Vse, vse nate čaka. Tudi zora, da zažari. Tudi mesec, da odpre oči. Tudi sonce, da ogreje. Sleherna reč tebe spreminja: Tudi zahod, ko žalost toči, Tudi zvezde — svetloba za oči, Tudi želja, prepolna slepila. Vse se s tabo poraja: Tudi upanje — cvetek ubran. Tudi sanje, zaklenjene v srcu. Tudi pesem zmagovalska. Vse me nate spominja ... da bi ga služkinja videla. Verjetno je Susana želela tako. Betty ni tega igralca nikoli srečala v stanovanju ... — Ali sta bila srečna? — No, kdaj pa kdaj je slišala, da se prepirata ... Vsekakor zato, ker je bil VViingall že enkrat poročen. Ko sva se z Jasonom vrnila v Scotland Yard, so nama iz laboratorija sporočili, da so na revolverju našli samo prstne odtise mrtvega dekleta. Tudi pisava na poslovilnem pismu je bila Susanina. Naslednjega dne sva preverila žrtvin račun v banki. Imela je več denarja, kakor bi ga potrebovala za nadaljnjih dvajset let. Ni nama preostalo drugega, kakor da se še enkrat porazgovoriva z VVingallom. Kdo so bili še Susanini prijatelji? Ali jih je poznal? Ali je bil morda eden ali drugi od njih ljubosumen nanj? In slednjič: kje je njegova žena? Zopet nama je odgovarjal hitro in iskreno. Ni vedel, kje je njegova žena. Že pred dvema letoma je od njega odšla. Pošiljal ji je denar po banki, a nikdar ni mogel dognati, kje živi. Zato tudi ni moglo priti do razveze njunega zakona. Vrnila sva se v stanovanje. Razglabljal sem, zakaj se je zdrava, bogata in lepa Susana iznenada ustrelila prav v trenutku, ko se je preoblačila, da bi odšla s svojim ljubimcem v mesto na večerjo. Betty naju je odpeljala v salon in nama postregla s čajem. Srebala sva prijetno pijačo in se razgovar-jala z njo. Glasno sem priznal svojo nemoč v tem primeru in dvom, da bi bil to zares samomor. Betty me je presenečeno pogledala. — Toda ali niste našli sporočila, ki ga je zapustila? Brž ko je izgovorila teh nekaj besed, se je zavedela svoje napake... — Nihče razen poročnika Jasona in mene ni vede! za to sporočilo, ker je bilo pod Susaninim truplom! ■— sem nagic irt odločno ugotovil. Betty je prebledela, toda naenkrat so se njene oči zablisnile v sovraštvo: — Prav, priznam. Jaz sem jo ubila. Ubila sem jo, ker nisem hotela, da bi se poročila z Johnom VVingal-lom — MOJIM MOŽEM! Smeh stoletij Victor Hugo ni nič kaj rad videl, če so ga imeli za starega, vse dokler ni že močno ostarel. Ko se je v jeseni življenja vozil v poštni kočiji, je neka dama opazila, da nima sedeža, in je zato rekla hčerki: ..Vstani, ljubi otrok, in prepusti svoje mesto staremu gospodu!" Hugo je ni nič kaj ljubeznivo pogledal in v veliko zabavo sopotnikov in znancev dejal: „Ni potrebno, dragi otrok! Reci svoji ljubeznivi babici, da še nisem tako star da ne bi mogel stati!" ooo George Sandova je poročila svojo hčer s slavnim kiparjem Clesingerjem. Kot tašča je bila precej zahtevna zato se ni razumela c svojim zetom. Zagrozila mu je, da se bo nad njim maščevala tako, da ga bo opisala v svojem romanu. „Ne bom povedala vašega imena, toda vse vaše muhe bom opisala tako točno, da vas bodo vsi prepoznali." Clesinger je odgovoril: j Jaz pa bom naredil vaš kip z nago postavo in zastrtim obrazom, in vendar vas bodo vsi spoznali." OOO Prijatelji so pri književniku Antoninu Rivarolu razpravljali o ženski ljubeznivosti in nežnosti. Nekateri so seveda trdili, da ženska teh lastnosti sploh nima, drugi pa, da jih ima. Rivarol, ki se debate ni udeležil, je prijateljem pokazal svojo mačico, prav tedaj se je drgnila z gobčkom ob njegovo lice. »Vidite to muco! Rekli boste, da me boža, v resnici pa sama sebe boža ob meni." ža dcbro volje „Evica, zdaj pa se že spoznaš na kuho. No, ali veš, kdaj vre mleko?" „Seveda, mamica, to ugotovimo z nosom." • „Saj ste bil pri pretepu. Zakaj torej niste priskočili na pomoč?" „Kako sem pa mogel vedeti, kateri bo pred sodiščem obtoženec in kateri tožilec?" • Sinček v cirkusu, kjer razkazujejo skupino slonov: „Očka, to so tiste živali, ki jih delajo iz muh, kajne?" • „]era, ali si že kdaj ljubila kakšnega moškega?“ „Ne, Tone. Občudovala sem sicer že marsikaterega zaradi korajže, moči, zaradi lepote in duhovitosti, tebe, Janez, pa resnično ljubim." • „Še nikoli nisem videl, da bi na seji odprli usta," je strupeno menil Piškur. „Res?“ je krotko odvrnil Dremuh. „Saj zmerom zeham kadar vas poslušam." Tone pride na obisk. V roki ima velik šopek. „Dovolite, gospa, da vam poklonim tale skromni šopek!" „Oh, tega vam pa res ne bi bilo treba!" Tone: „Vidite, tudi jaz sem to rekel, toda moja žena mi je zatrjevala in zatrjevala češ da se tako spodobi." „Ali ima vaš nečak že kaj pacientov?" „2al še malo. Saj mu sorodniki pomagamo, kolikor le moremo, toda zmeraj človek vendarle ne more biti bolan," • Kmet na živinorejski razstavi: „Na konjerejo se ne razumem kdo-vekaj. Kadar pa gre za vole, sem jaz prvi." • Gost je v neki restavraciji dobil neužitno ribo in se seveda zelo pritožuje. Reče natakarju, naj pokliče upravnika. „Čemu,“ mu odvrne natakar. „Če je riba neužitna, je tudi upravnik ne bo mogel pojesti!" JAROSLAV HASEK Kuham si v mehko kuhano jajce Imam dobro staro teto. To je ženska, ki jo včasih popadejo občutki ljubezni do sorodnikov. Petnajst let ne da o sebi ničesar vedeti, na lepem pa mi prinese pismonoša nekakšno pošiljko, ki mi jo teta pošlje v nekem takem popadku. Pred štirinajstimi leti mi je zadnjič poslala velik kolač, a sedaj, šestnajst let po tem dogodku, mi je dostavila posta veliko košaro, v kateri sem odkril kopico jajc in ganljivo pisemce: »Dragi nečak! Tako vesela sem, da ti lahko pošljem grmado jajc svoje kokošjereje. Imam te, ljubi moj, zelo rada, ker pa domnevam, da ne bom več dolgo med vami, je to najbrže zadnji dokaz naklonjenosti, ki ti ga še lahko dam. Skuhaj si jih sam v mehko in spomni se svoje dobre tete Ane. Teh šestdeset jajc naj bi vzbudilo v tebi spomin na malo dvorišče na severu, kjer veselo kokodakajo putke in se spominjajo nate s tvojo vroče te ljubečo teto Ano.“ Iz spoštovanja do svoje tete sem se odločil skuhati šestdeset jajc v mehko. Ponoči se mi je o tem sanjalo. Sicer se res nikdar nisem ukvarjal z vprašanji, kako se kuhajo jajca v mehko, a sem prišel po daljšem razmišljanju do sklepa, da jih je treba kuhati, če Jih hočem skuhati. To je edino mogoče stališče in rešitev tako perečega vprašanja, kakršno je kuhanje jajc v mehko. Prav rad imam v mehko kuhana jajca. Ker pa šestdeset v mehko kuhanih jajc vendarle ne pospraviš kar tako, sem se začel ukvarjati z mislijo, kako bi jih konzerviral. Dolgo sem razmišljal o tem, kako bi to izpeljal. Na lepem sem se znašel v dokaj zapletenem položaju. Saj vem, kako se v časopisih in ostalih revijah prav pogosto posmehujejo omoženim ženam, ki ne znajo skuhati jajca v mehko, a kako naj star mladenič skuha jajce, o tem do danes še niso pisali. Zato hočem prav resno popisati vse, kako se je to zgodilo. To je preprost napotek, kako naj pravzaprav skuhamo jajca. Predvsem sem se oskrbel z raznimi knjigami o reji perutnine, ker sem predvidel, da bom našel na prvem mestu napotke, kako se kuhajo jajca. Žal nisem našel v nobenih strokovnih spisih o reji perutnine odstavka, ki bi temeljito rešil to vprašanje. Sicer je bilo o jajcu napisanega marsikaj, na primer, kako se iz jajca izvalijo piščanci, in podobni nesmisli. Tudi napotek, kako se jajca ohrani na suhem, je bil tam in še nasvet, kako je mogoče jajce valiti. Toda ker mi je teta poslala jajca z napotkom, da naj jih skuham v mehko, nikakor pa ne, da naj jih valim, sem knjigo vznejevoljen zaprl. Tudi znanih družin nisem hotel nadlegovati s ^PT?,vailJ.eijn> kako se skuha jajce, zaradi tega sem v- Poiskan napotke v čitalnici ter ponovno seči po Priročnem slovarju. -v crk° J sepi našel, da so jajca proizvod iz zi\ s ega sveta in da vse ptičje vrste valijo jajca. Nad tem sem se globoko zamislil. Nič novega nisem odkril s tem, a vsekakor sem seveda videl zapisano črno na belem in temu ponovno verjel. Potemtakem ni to le po ljudskem izročilu, tem- Yc% J® tuc“ znanost vse potrdila in podprla z dokajšnjim člankom. Se naprej sem raziskoval, kako se kuha jajce. Človek ne bi verjel, kako je to zamotano vprašanje med znanstvenimi krogi zanemarjeno. Nikjer ni o tem nič podrobnejšega zapisano. V Priročnem slovarju sem sicer našel, da so jajca na razne načine pripravljena hrana, a kako se ta ^pripravi, mi je še po triurnem listanju po Priročnem slovarju ostala uganka. Našel sem tudi stavke, ki so se le megleno ukvarjali s tem vprašanjem, npr.: na Angleškem sluzi jajce za prehrano pretežno po večini surovo ali skuhano v trdo ali v mehko. V nobenem po-stenem domu ni zajtrka brez mehko kuhanega jajčka. Z njim postrežejo ob vsaki priložnosti. Toda kako se pripravi, da pride tako na mizo, nisem mogel zvedeti. Preostalo mi ni nič drugega, kakor napraviti poskus in priti do dna vsej teoriji kuhanja jajc ter sam narediti pravilen sklep, čeprav bi bil ob nekaj jajc, ki bi jih moral zavreči. Tako sem si nabavil samovar in pet litrov špirita s Papinovim loncem vred (njegovo uporabnost poznam iz fizike se iz mladih let in gimnazijskega študija). Brz sem se lotil dela. V Papinov lonec sem nalil vode in dal vanjo deset jajc ter prižgal samovar. Po četrturnem kuhanju sem vzel jajca iz Papinov6^ lonca. Ko sem olupil prvo, je bilo še trdo; drugo tudi. Prav vsa so bila trda. Olupil sem še druga in jih znova vrgel v Papinov lonec ter jih kuhal še dobro uro. Še vedno so bila trda. Kuhal sem jih tja do zore. Neprestano so bila še trda. Zjutraj so me našli v košu z jajci, kamor sem se zvalil v navalu razburjenosti, ker se mi ni posrečilo skuhati niti enega jajca v mehko. Bila so vseskozi trda in se niso zmehčala. Ameriške nune se borijo za modernizacijo samostanskega življenja Petsto ameriških nun reda „Čisto srce Marijino“ se je odločilo za brezkompromisen boj — „pa četudi bi morale postaviti barikade“ — kakor je izjavila njihova predstavnica. Hočejo, da bi bilo tudi življenje med samostanskimi zidovi sodobnejše. S protestnimi zborovanji v svojem središču v Los Angelesu in z ostrimi protestnimi pismi papežu Pavlu VI. hočejo prisiliti 82-letnega kardinala Jamesa Francisca Mclntiro, da ugodi njihovim zahtevam. F oda skrajno konservativni nadškof mesta Los Angeles za zdaj niti ne pomisli na to, da bi popustil. Nekatere od nun je hotel odpustiti iz služb v katoliških šolah, kar je pripeljalo do nepričakovanih, resnih posledic: nune niso več prihajale na delo in tako so morali zaradi stavke okoli 200 sester zapreti večje število od skupno 36 katoliških osnovnih in visokih šol. Zahteve nun so med drugim naslednje: nočejo več vstajati že ob 5.20 uri zjutraj, kot predpisujejo veljavna samostanska pravila; nočejo več preživeti neštevilnih ur na dan pri skupni molitvi; nočejo, da bi jih vedno nadzirale cerkvene oblasti, ki jim tudi prepovedujejo nositi sodobnejšo modernizirano obleko; zahtevajo celo, da bi jim dovolili — „kadar bi to zahteval položaj" — nositi civilno obleko, kar mnoge od njih sploh že delajo kljub še obstoječim dolžnostim in obvezam. Najognjevitejša borka za modernizacijo samostanskega življenja je sestra Maria Maic, protektorica v katoliškem collegeu Čistega srca Marijinega v Los Angelesu. Maria Marc meni, da je zares smešno, če mora odrasla nuna prositi svojo sestro prednico za posebno dovoljenje, da bi smela v njeni sobi goreti luč po 22. uri zvečer. „Odrasle ženske smo. Ne nasprotujemo religiji, toda zato tembolj nasprotujemo razporedu molitvenih ur. Sodobnemu človeku je vstajati zgodaj zjutraj težko; ne razumem, zakaj bi bil greh moliti po zajtrku namesto ob šestih zjutraj.“ O vseh teh „revolucionarnih idejah“ strogi nadškof noče niti slišati. Uspelo mu je celo ustvariti zunanji pritisk na „uporne“ nune: kongregacija njihovega reda v Rimu se je izrekla proti eksperimentiranju v samostanskem življenju. Toda 500 nun se tem ukazom noče podrediti. Pričakujejo odgovor papeža, češ — kakor je izjavila sestra Maria Marc — „ker je vrhovni poglavar katoliške cerkve sodoben in moderen papež, je gotovo, da ameriškim ,upornicam' ne bo obrnil hrbta". r Avstrijski dogodki v______________________ 0 Dnevno milijon šilingov Kakor smo poročali v zadnji številki našega lista, število obiskovalcev dunajskih državnih gledališč precej nazaduje. Nasprotno pa iz leta v leto naraščajo sredstva, ki jih ta gledališča prejemajo iz državne blagajne. Leta 1962 je morala država prispevati za ta gledališča nekaj več kot 188 milijonov šilingov, lani pa je znašala državna podpora že več kot 323 milijonov šilingov, tako da mora država zdaj vsak dan prispevati skoraj milijon šilingov za vzdrževanje svojih »reprezentativnih" gledališč na Dunaju. ^ Zahteve zobozdravnikov Da bi spravile z dnevnega reda konflikt med združenjem zobozdravnikov in nekaterimi bolniškimi zavarovalnicami, ki je nastal v zvezi z zahtevami zobozdravnikov po 50-odst. povišanju honorarjev so avstr, zavarovalnice pristale na 10-odstotno povišanje honorarjev. Avstrijske zavarovalnice izplačajo zobozdravnikom, s katerimi so v pogodbenem razmerju, letno okroglo 300 milijonov šilingov. Po predlaganem 10-odstotnem povišanju honorarjev bi se prejemki posameznega zobozdravnika od zavarovalnic povišali za približno 30.000 šilingov na leto. Trenutno konflikt še ni končan, ker združenje zobozdravnikov vztraja pri svojih prvotnih zahtevah. GO NOVICE I iz [!_ 0 Izkoriščanje lesnih odpadkov Pri gospodarski zbornici Slovenije se ba-vijo z vprašanjem, kako bi zagotovili koristno izkoriščanje lesnih odpadkov. Ugotovili so, da ostaja v slovenskih gozdovih vsako leto okoli 60.000 kubičnih metrov vejevja iglavcev in listavcev, po drugi strani pa je proizvodnja vlaknin v Sloveniji letno za 50.000 ton manjša od potrošnje. Ljubljanski inštitut za celulozo in papir je zdaj prišel do zaključka, da bi omenjene lesne odpadke lahko po sulfatnem postopku predelali v celulozo, uporabno za izdelavo slabših vrst ovojnega papirja in kartona, srednje plasti pa za valovito lepenko in za druge vrste embalažnega materiala. Sobota, 22. 6.: 16.45 Daktari — 17.35 Knjižni kotiček — 18.00 Od tedna do tedna — 18.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila — 18.30 Dober večer v soboto, pravi Heinz Conrads — 19.00 Družina Feuerstein — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Komentar dr. Portischa — 20.15 Eden bo zmagal — 22.00 športni žurnal — 22.35 čas v sliki — 22.45 Film z divjega zapada. Nedelja, 23. 6.: 17.00 Za mladino: Kontakt — 17.10 Brez nagobčnika — 18.00 Za družino — 18.25 Lahko noč otrokom — 18.30 Veselje z glasbo — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 športni razgled — 20.15 „Črno sonce", film — 21.55 Vroče četrt ure — 22.10 Čas v sliki. Ponedeljek, 24. 6.: 18.00 Francoščina — 18.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila — 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Zaljubljen v čarovnico — 19.45 čas v sliki — 20.15 Z dežnikom, prikupnostjo in melono — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Posebej za vas. Torek, 25. 6.: 18.00 Angleščina — 18.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila — 18.30 človek v vesolju — 19.00 Francoski šansoni in toto — 19.45 čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.00 ..Prijateljica", film — 22.00 Čas v sliki — 22.10 Z našimi najboljšimi priporočili. Sreda, 26. 10.00 šolska oddaja — 11.00 Smeh do- voljen — 11.45 Telešport — 17.00 Pavliha in medvedek — 17.35 Lassie — 18.00 Pri cvetličnem zdravniku — 17.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila — 18.30 Kultura aktualno — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.45 čas v sliki — 20.15 Kriminalna drama — 22.00 X minus 32 — 23.00 čas v sliki. četrtek, 27. 6.: 10.00 Petrokemija — 10.30 šolska oddaja — 11.00 Diplomiran športni učitelj — 11.30 Azijske miniature — 12.00 Obisk razstave: Picasso — 18.00 Italijanščina — 18,.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila — 18.30 športni kaleidoskop — 19.00 Super Max — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Glasbena komedija — 21.50 Jour fixe — 22.50 Čas v sliki. Petek, 28. 6.: 10.00 Napoleonova doba — 11.00 Kriminalna drama — 18.00 Francoščina — 18.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila — 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Tajno naročilo za Johna Drakeja — 19.21 Gotovo vas bo zanimalo — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Bilanca sezone s Karlom Farkasom — 21.35 Prosimo, odložite — 22.35 čas v sliki — 22.45 Glasba pred polnočjo. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00 , 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo — 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 22. 6.: 5.05 Godba na pihala — 5.50 Obvestila za kmetijske delavce — 7.55 Naš hišni vrt — 8.15 Priljubljene melodije — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za filateliste — 14.00 Zabavni koncert — 15.00 Koroški roman — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Vaš konjiček — 18.30 Folklorni festival „Aipe-Adria" ob Vrbskem jezeru — 20.10 Glasba ne pozna meja — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 23. <•: 6.05 Orglska glasba — 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Veselo in zabavno — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Folklorni festival „Alpe-Adria" ob Vrbskem jezeru — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Fanfare iz Brež — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Otroška ura — 16.30 Sto let Sobota, 22. <•: 18.25 Disnejev svet — 19.20 Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.15 Festival zabavnih melodij za ..Zlati ključ" — 21.25 A. S. Puškin: Stotnikova hči — 22.40 Kažipot — 23.05 Poročila. Nedelja, 23. 6.: 9.10 Kmetijska oddaja — 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Maksa Kumra in Lojzeta Slaka — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Disneyev svet — 13 00 športne reportaže — 15.00 Konjeniški turnir — 16.50 Prenos mednarodne nogometne tekme — 18.45 Kažipot — 19.25 Ilegala — 19.50 Filmska burleska — 20.05 Dnevnik — 20.55 Zlati zadetek — 22.00 športni pregled — 22.30 Dnevnik. Ponedeljek, 24. 6.: 16.45 Kulturna panorama — 17.00 Poročila — 17.05 Oddaja za otroke — 18.15 Kuharski nasveti — 18.50 Reportaža — 19.20 Skrita kamera — 19.30 Novosti iz studia 14 — 20.00 Dnevnik — 20.35 Oblike, gibanja, oblike — 20.50 Na križpotjih slovenske poezije — 21.50 Oddaja resne glasbe — 22.05 Poročila. Torek, 25. 5.: 18.30 Nekaj o kačah — 18.50 Risanke — 19.05 Jugoslavija in dežele v razvoju — 20.00 Dnevnik — 20.40 Sram, češki film — 22.30 Poročila. Sreda, 26. 6.: 8.55 Kongres Zveze sindikatov Jugoslavije — 17.05 Madžarski pregled — 17.20 Poročila — 17.25 Trije dnevi iz življenja učenca ponavljalca — 17.45 Kje je, kaj je — 18.00 Po Sloveniji — 18.20 Ne črno, ne belo — 19.05 Glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 21.00 50 let Judenburga — 21.15 Nocoj smo vam pripravili — 21.45 Perry Mason, serijski film — 22.35 Poročila. četrtek, 27. 6.: 15.45 Festival otroka — 17.10 Poročila — 17.15 Tiktak, velika policijska pravljica — 17.30 Oddaja za otroke — 18.00 Po Sloveniji — 18.20 Narodna glasba — 18.45 Reportaža — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 (Ne)znana Italija, ljudska igra — 21.50 Baročna burka o idealnem zakonu — 22.10 Poročila. Petek, 28. 4.: 17.50 Deček iz džungle — 18.20 Glasbeno igračkanje — 19.05 Moj oddih — 19.35 Sladkor in cimet, zabavno glasbena Oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.50 Costa diva, Italijanski celovečerni film — 22.20 Poročila — 22.35 Simfonični koncert. pesmi dela — 17.05 Novi val — 18.00 Pregled koroškega tiska — 18.15 Pisane note — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in pojte — 19.00 šport — 19.30 Poskočno in zabavno — 20.10 Veliki operetni mozaik — 21.30 Andante parodibiie. Ponedeljek, 24. 6.: 5.05 Godba na pihala — 8.30 Roman — 9.00 Zabavni koncert — 9.30 Širni pisani svet — 10.05 Na velikem potovanju — 11.00 Muzikanti, zaigrajte — 13.45 Koncert po kosilu — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Mixed pickles z glasbo — 19.15 In kaj mislite vi? — 20.10 Slušna igra — 21.30 Ljudska glasba sosedov — 22.10 Aktualni pogovor o športu. Torek, 25. 6.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.00 Operetne melodije — 9.30 Ljudske pesmi in plesi iz Vzhodne Prusije — 10.05 Orkester predarlskega radia — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Za mladino — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja za delavce — 19.15 Slišiš pesmico zveneti — 20.10 Orkestralni koncert — 21.30 Glasbeni spomini na Rudolfa Kattnigga. Sreda, 26. 6.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Vesele note — 9.30 Nove knjige koroških založb — 9.45 Ljudske pesmi — 10.05 Pisan venček melodij — 11.00 Ljudska glasba z Dunaja — 15.00 Je Zemlja prenaseljena? — 15.30 Književnost iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine — 17.10 Festival mladinskih pevskih zborov — 18.00 Pogovor o znanstvenih knjigah — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 To je bil komisar Leitner — 21.00 Breda, biser južne Holandske — 21.15 Zveneči filmski magazin. četrtek, 27. 6.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Zabavna glasba — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.05 Veliki in mali orkester avstrijskega radia — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Ura pesmi — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Zabavno in veselo — 20.10 ..Kresnice", radijska igra — 21.00 Veselo petje, veselo igranje. Petek, 28. 6.: 5.05 Z veselim zvokom — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Koncert na trgu — 9.30 Ljudska glasba sveta — 10.05 Glasbene počitniške sanje — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo ob koncu tedna — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneče platno — 21.00 Koroška včeraj in danes — 21.30 Koroški kulturni kritiki — 22.20 Okretnica jugovzhod. 1. PROGRAM Poročila: 4.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23 00. 24.00 Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali. Sobota, 22. 6.: 6.09 Agrarna politika —■ 4.14 Vesele melodije — 8.15 Jutranja glasba — 9.00 Smeh spada k oliki — 13.00 Mali koncert — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Operna pevka Irmgard Seefried — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Dunajski slavnostni tedni — 17.10 Kritično osvetljeno — 18.00 Evropa poje: Avstrija — 18.30 Ljudske viže iz Koroške in štajerske — 20.00 Peter Rosegger — 21.00 Vse poti vodijo na Dunaj — 22.10 Srce sveta — 23.10 Mala nočna glasba. Nedelja, 23. 6.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Včeraj v svetu — 9.10 Satirična oddaja — 9.40 Frederic Chopin — 11.00 Iz dunajskih gledališč — 11.15 Dunajski slavnostni tedni — 13.10 Dobrodošli z novicami — 13.20 Stališče — 13.35 Operni koncert — 15.00 Glasba Rudolfa Kattnigga — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 Magazin znanosti — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.10 „Katerina Ismajlo-va", opera Dimitrija Šostakoviča — 21.40 Sonata Sergeja Prokofjeva — 22.10 Veliki možje avstrijske književnosti: Hermann Broch — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 24. 6.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Vesele melodije — 17.15 Knjiga tedna — 17.30 Mladinska redakcija — 19.45 šansoni — 20.00 O tem lohko go- vorimo — 20.30 Evropski koncert — 21.30 Dunajsko šola — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasba- Torek, 25. 6.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Kratko in jedrnato —• 6.12 Vesele melodije — 17.10 Pripovedka Petra Roseggerja — 18.45 Slavnostne igre v Bregenzu — 19.45 Ljudske pesmi iz vsega sveta — 20.00 Spectrum Austriae — 21.30 Glasbeni feljton — 23.10 Velja za nas vse — 23.20 Eksperimentalna glasba. Sreda, 26. 4.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 17.15 Lirika Kristine Lavant — 17.30 Mladinska redakcija — 19.45 šansoni — 20.00 Dunajski slavnostni tedni — 22.10 Filozofski kongres na Dunaju — 22.30 Spomini Sherlocka Holmesa — 23.10 Sodobna glasba. Četrtek, 27. 6.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 17.15 Avstrijska književnost danes: Max Roden — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.45 Pesmi Johan-nesa Brahmsa — 20.00 Evropske učne knjige za pouk zgodovine 1968 — 20.45 Klavirske sonate Ludvviga van Beethovna — 22.30 Kraljica inštrumentov — 23.10 Lon-don-Pariz-Rim. Petek, 28. 6.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije — 17.15 Ob 100-letnici rojstva Karla Landsteinerja — 17.30 Mladinska redakcija — 19.45 šansoni — 20.00 „Popol-dan v Ostende", radijska igra — 21.15 Komorna glasba — 22.10 Medicinsko mesečno poročilo — 22.30 Spomini Sherlocka Holmesa — 23.10 Glasba z Dunaja.' SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 22. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 23. 6.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 24. 6.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za našo vas — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. Torek, 25. 6.: 14.15 Poročila, objave — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik. Sreda, 26. 6.: 14.15 Poročila, objave — Oh, ta avto. četrtek, 27. 6.: 14.15 Poročila, objave — Mali slovenski ansambli — Malo pomislimo. Petek, 28. 6.: 14.15 Poročila, objave — Planine sončne, ve moj roj — Kulturna panorama. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost! doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19 15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 22. 6.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 Domače viže in napevi — 12.10 Ansambel „17 violin velikega gledališča iz Moskve" — 12.40 Pozdrav iz Dalmacije — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Literarni sprehod — 17.05 Gremo v kino — 17.35 igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Igra pianist Lesjak — 20.00 Sobotni večer z Borutom Mencingerjem — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 23. 6.: 6.00 Dobro jutro — 6.30 Informativna oddaja — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila — 13.15 Iz operetnih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 iz narodno zabavne glasbe — 14.30 Humoreska tedna — 14.45 Z velikimi orkestri v tričetrtinskem taktu — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Glasbeno zabavna oddaja — 22.15 Serenadni večer. Ponedeljek, 24. 6.: 8.08 Glasbena matineja z deli domačih avtorjev — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Operetne uverture — 12.10 Brahmsovi valčki za klavir — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 14.35 Voščila — 15.40 Komorni zbor z Jesenic — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Rafko Irgolič — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.30 Zabavna glasba — 22.10 Radi ste jih poslušali. Torek, 25. 6.: 8.08 Naši solisti v Wagnerjevih operah — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 9.30 Orkester Paul Mauriat — 12.10 Iz opere „Samson in Dallla" — 12.40 Iz krajo v kraj — 14.05 Koncert za oddih in zabavo — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Poje Nino Robič — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Koncert zabavne glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba. Sreda, 26. 6.: 8.08 Vedra glasba iz več stoletij — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Počitniški pozdravi — 12.10 Preludij In concertino — 12.40 Mali vokalni ansambli pojo — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.40 Slovenske narodne ob spremljavi instrumentalnih skupin — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Simfonični orkester iz Indianopolisa — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Večerni preludij v godalih — 20.15 Puccini: „Madame Butterfly", opera — 22.45 Melodije za lahko noč. četrtek, 27. 6.: 8.08 Iz oper starih mojstrov — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Uspehi glasbenih šol — 9.30 Od vasi do vasi — 12.10 Iz Kozinove opere »Ekvinokcij" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Izbrali smo vam — 15.40 Violinist Dejan Bravničar — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Glasba in turizem — 19.15 Poje Stane Mancini — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 21.40 Glasbeni nokturno — 21.10 Ko-morno-glasbeni večer. Potok, 28. 6.: 8.08 Glasbena matineja z VVeberjevo glasbo — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Trikrat deset — 12.10 Promenadna glasba na mehaničnih instrumentih — 12.40 Vesele in poskočne domače viže — 14.05 Vedri zvoki — 14.35 Voščila — 15.20 Turistični napotki — 15.40 Klavir v ritmu — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Poje Lado Leskovar — 20.00 Koncert zbora Moravskih učiteljev — 20.30 Iz filmov in glasbenih revij — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Zaplešite z nami. Podjunski trgovski CENTER bratje RUTAR4Co Dobrla ves-Eberndorf HLADILNIKE pohištvo talne obloge barve Vabljeni tudi v hotel-gostilno RUTAR AVSTRIJA zreče vizija JUGOSLAVIJA