L,ist izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna MO lir: Uredništvo in uprava: TRST, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. uničijo KNJIŽNICA VIA GEPPA Na TRIESTE »».»oi/ui/tt;, uu s^ v-^vsen^dezelah zaloge atomskega Podpiši Dunajski apel ! OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 24 (350) TRST - SOBOTA, 11. JUNIJA 19SS CENA 20 LIR Pomen deklaracije Sile miru so v popolni 'ofenzivi. To se odraža v čedalje številnejših pobudah Sovjetske tveze in dežel socialističnega sveta. V tem zadnjem easu so *e pobude in dogodki razvili z Vrtoglavo naglico in osupnili Voditelje zahodnega sveta. Avstrija, skorajšnja konferenca «tirih velikih, sovjetsko-jugo-llovansko srečanje in njega za-tljučki obisk Nehruja v Moskvi, sedaj pa sovjetsko vabilo ttiinistrskemu predsedniku Zah. Nemčije Adenauerju, naj se poda v Moskvo za izmenjavo misli glede Nemčije so dogodki Ui' Zgodovinskega značaja, preko katerih ne more in ne sme nihče. Zahodni krogi poudarjajo s kislim obrazom, da ima Sovjetska zveza iniciativo, v svojih rokah in da bombardira s svo j imi predlogi. Kot smo že pi-sali, so zahodni krogi morali priznati, kljub svoji trmoglavo' sli, da Sovjetska zveza konkretno dokazuje svojo miroljubnost in svojo željo po odpravi vseh visečih sporov. Zato je pričakovati, da se zahodni vodilni krogi ne bodo mogli dolgo trdoglavo držati svojih dosedanjih Miačel» odklanjanja vsakršnega niroljubnega predloga Sile miru, torej nevzdržno korakajo naprej in žanjejo Bpeh pehom. Eden izmed največjih uspehov sil miru v Povojnem času pa je sovjetsko-jugoslovansko srečanje. Tem večji je ta uspeh, ker je iz tega ječanja izšel dokument, ki ni 'zredite važnosti le za Jugoslavijo in ZSSR, marveč za ves »vet. Na podlagi tega dokumen-*a se lahko razvijejo odnosi Ule d vsemi deželami na svetu na podlagi tega dokumenta se Ičhko razvije široka akcija za dito to, kar se je zgodilo v preteklosti. Spričo beograjske deklaracije je danes važno — in to še enkrat poudarjamo — gledati na sedanjost in bodočnost. Menimo, da je zelo škodljivo pogrevati preteklost, kar bi doseglo učinek, hi bil diametralno nasproten načelom beograjske deklaracije. Gledajmo torej na sedanjost in bodočnost, prenehajmo z napadi, ki škodujejo skupni stvari, delajmo na terenu normalizacije in izboljšanja odnosov, poglejmo, kaj se da PO SOVJETSKEM VABILU KANCLERJU ZAHODNE NEMČIJE ■M KLADA HE MOIE ODKLOHITI Tov. Longo o rezultatih razgovorov med ZSSR in FLRJ predloga o «zposiamtui normalnih odnosu« Nota ZSSR Zah. Nemčiji je med zahodniki učinkovala kot bomba - Načelni pristanek Adenauerjeve vlade pod pritiskom vseh strank - Moskovčani so priredili Nehruju nepozabno manifestacijo simpatije in prijateljstva MOSKVA — V torek je pa- skupno napraviti na podlagi dli, zahodnikom pod noge no-konkretnih, vsakdanjih proble- va bomba — tako pravijo čarno v, prav posebno na^narod- sopjs, zahodnih dežel. V resni- nem, kulturnem, družbenem, športnem in drugih poljih. Le lako bomo lahko rekli, da izvajamo beograjsko deklaracijo, da nismo sovražniki sovjetsko-jugoslovanskega prijateljstva, da mislimo spoštovati načela, na katerih temelji politika o-beh dežel. Pogrevanje sporov, nasprotij, razlik ter bobnajoči napadi na naše vodstvo, na naše gibanje, pozivi k uporu itd. ne predstavljajo najboljše spričevalo dobre volje ; kajti mislimo, da mora tudi tukaj veljati načelo deklaracije o ne-vmešavanju v notranje zadeve drugih. Torej, naprej, smelo, pogumno, pošteno in lojalno. Na tej poti nas bodo srečali vsi, ki so dobre volje. ci gre tudi tokrat za sovjetsko potezo, ki je popolnoma de-zorientirala in prestrašila voditelje zahodnih velesil. Sovjetska vlada je namreč preko svojega veleposlanika v Parizu poslala vladi Nemške zvezne republike noto, v kateri je rečeno, da koristi miru in evropske varnosti, koristi sovjetskega in nemškega ljudstva zahtevajo normalizacijo odnosov med Nemško zvezno republiko in ZSSR. Nota pravi, da mir v Evropi odvisi predvsem očt normalnih in dobrih odnosov, med obenia deželama. Nota podčrtuje, kaj se je dogodilo v pre- sovjetski narodi utrpeli v zadnji in predzadnji vojni največje izgube. Zato pa se to ne sme ponoviti, ker bi nova vojna pomenila atomsko opustošenje Nemčije, kjer bi se bila glavna bitka. Grozeča nevarnost se lahko odstrani, če se bodo med obema deželama vzpostavili odnosi na podlagi vzajemnega zaupanja in mirnega sodelovanja. Po mnenju sovjetske vlade pravi nota — bi vzpostavitev in razvoj normalnih odnosov med obema deželama olajšala rešitev nerešenih vprašanj Nemčije, posebno pa vprašanja nemške združitve. Za ZSSR je razvoj medsebojnih trgovskih in kulturnih odnosov, ki že obstajajo med ZSSR in Nemško dem. republiko, ve- teklosti, in kako so nemški in like važnosti. Sovjetska vlada pravi, da je ukinitev takozv» nega okupacijskega statuta, ki je omejevaj ž.unanjepolitične odnose Zah. Nemčije, ip/vojnega stanja z Nemčijb/s strani Vrtyjvriega sovjeta ^ustvarila pogoje za obnovitev diplomatskih, trgovinskih in kulturnih odnosov med ZSSR in Nemško zvezna/republiko. Zato Sovjetska 'vlada predlaga obnovitev diplomatskih, trgovinskih iiy kulturnih odnosov med obema deželama. Ker pa bi bilo/Važno vzpostaviti kontakt irled državniki obeh de-želvsi vlada ZSSR želi čimprejšnjega prihoda kanclerja 'Adenauerja in drugih nemških voditeljev v Moskvo. Nota, o kateri si bralci lahko ustvarijo vtis iz objavljenega izvlečka, predstavlja torej pravo bombo za zahodnike, onemogočitev sleherne vojne Pustolovščine, slehernega napihovanja sporov in nasprotij. Kot smo pozdravili normalizacijo odnosov med ZSSR in Jugoslavijo in kot smo pozdravili vest o sovjetsko-jugoslovan-8kem srečanju, tako tudi navdušeno pozdravljamo rezultate tega srečanja. Poudarjamo, da ìe tudi ob tej priliki Sovjetska Zveza dokazala, kako je treba '"sevati spore in nasprotja [Alfred deželami, zlasti še, ker so 7N<1 ti liiim in ta nasprotja • n ■ - Napihnjena na škodo obeh dežel s strani razkrinkanih imperialističnih agentov Berije in Abakumova. Korak, ki ga je Sovjetska zveza napravila, je torej rodil sadove, ki bodo v vsej svoji veličini razvidni s časom, čeprav *e že sedaj razume, kakšne o-toomne važnosti so. Reakcionarji in nasprotniki Uiiru sc sprašujejo, kdo je zrnato! v Beogradu : sovjetski ali IMgoslovanski voditelji? Mi 'Uenimo, da je takšno postavlja-"je zgrešeno in tendenciozno, *er je preveč jasno, da so na •ovjetsko - jugoslovanskih raztovorili zmagale sile miru, Zmagala so načela, ki vodijo de-Juvsko gibanje k reševanju vseh "ajbolj zapletenih vprašanj. Prav gotovo pa ne moremo minio dejstva, da so načela, ki so hila vnesena v beograjsko deklaracijo, vodilo zunanje in "otranje politike Sovjetske zve' v vseh letih njenega obstoja , Udi tega ne more nihče zani' kati. Zato pa smo komunisti in de-"•"kralje ponosni na sovjetsko l'°litiko, ker vidimo, kako je Premočrtna in vztrajna in ka-*° stalno zasleduje koristi mi-f" in delavskega gibanja. Ne homo se souščali v n e homo se spuščali v podrob pujso analizo točk, ki sestavljajo """grajsko deklaracijo. To je ""jboljše storil tov. Longo v >jem govoru na aktivu rim ' 'h komunistov, o’katerem po VRNITEV DELEGACIJE Z-S.S.R. V DOMOVINO Ljudske demokracije odobravajo sovj etsko-j ugoslovanski sporazum Obisk v Sofiji in Bukarešti - Ljudske demokracije si želijo čimprejšnje ureditve odnosov z Jugoslavijo - Razgovori v Beogradu odprli pot k tesnejšemu sc delo vanju in prijateljstvu Po objavi skupne sovjetsko- ,°°amo na drugem mestu. Ven- n o ninrnmn vrl ITT1 n tlClStVB. • r ne moremo mimo dejstva, l,a Ja deklaracija more in mora 8 Užiti tudi pri nas kot vodilo P našem vsakdanjem delu. Nato prebivalstvo je preveč zain-'"tosirano na vprašanju miru, jugoslovanske deklaracije, ki je v vsem svetu napravila o-gromen vtis, ,je sovjetska. .delegacija v petek zjutraj odpotovala v Sofijo, kjer so jo na letališču sprejeli člani Centralnega komiteja bolgarske Komunistične partije, člani republiškega presidiuma, ministrski svet ter diplomatski zbor. Ze dan prej so bolgarskiTa-sopisi najavili obisk tov. Hru-ščeva, Buganina in Mikojana. Zato so jim sofijski prebivalci priredili nadvse prisrčen in navdušen sprejem. Mesto je bilo okrašeno s sovjetskimi in bolgarskimi zastavami, dočim so bile vse ulice od letališča do središča mesta polne ljudi, ki so pozdravljali ljubljene goste in jih obsipali s cvetjem. Na trgu 8. septembra je tov. Cervenkov, predsednik ministrskega sveta, predstavil delegacijo in podal besedo tov. Hruščevu, ki je s svojem pozdravnem nagovoru poudaril prijateljstvo, ki veže sovjetsko in bolgarsko ljudstvo ter opisal uspehe beograjskega srečanja, ki predstavlja velik doprinos k stvari miru in pomiritve v svetu. Beograjska kon-gerenca je odprla pot za še tesnejše prijateljstvo med sovjetskimi in jugoslovanskimi narodi. Narodi Sovjetske zveze in ljudskih demokracij pozdravljajo z upanjem In dobro voljo uspehe beograjske konference, • kajti ustvarila se je nove, zdrava situacija za sodelovanje, ki bo prav gotovo pripomogla k nadaljnjemu popuščanju mednarodne napetosti- Drugi dan so sovjetski tovariši prispeli v Bukarešto, kjer jo bij.i ravno tako navdušeno sprejeti od ogromne množice ljudstva-. Na letališču je goste sprejel sekretar romunske delavske partije Apostolos, predsednik ministrskega sveta Ghe-orghiu Dej in drugi člani partije in vlade. Skoro istočasno s sovjetsko delegacijo so se pripeljali z vlakom v Bukarešto sekretar madžarske delavske partije Matija Rakoši in madžarski prvi minister Hegeduš. Pozneje je prispel tudi tovariš Antonin Novotny, sekretar češkoslovaške Komunistične partije. 'lil hi moglo prezreti bistvo le ^' hlaracije. In bistvo te dekla-i c*je je prav mir. Odnosi, ki se rnvuill nn nnilln «vi ridirlo "Jo razvili na podlagi dekla-tv°'j.e, zaf,ledujejo cilj ohrani-v.e in utrditve miru. Spoštovale suverenosti, neodvisr ■' tojovitosti; enakopravnosti mi- na čast sovjetski delegaciji. Po srečanju s sovjetsko delegacijo in izmenjavi misli, je bila v Bukarešti izdana skupna izjava v kateri je rečeno, da Romunija, Češkoslovaška in Madžarska odobravajo rezultate sovretsko-jugoslovanskih razgovorov ter izražajo upanje in prepričanje, da se bo vzpostavilo prijateljsko sodelovanje med njihovimi deželami in Jugoslavijo v interesu nadaljnjega utrjevanja mirui Podobna izjava je bila objavljena tudi dan prej v Sofiji. Sovjetski voditelji so v nedeljo končno prispeli v Moskvo, kjer so jih na letališču sprejeli člani presidiuma vrhovnega sovjeta s tovarišem Molotovom in člani jugoslovanskega veleposlaništva v Moskvi. Vrnili so se domov z nadvse uspešne poti, saj so v Beogradu podpisali listino izredne mednarodne važnosti, ki predstavlja veliko zmago sil miru in mednarodnega sodelovanja. KLJUB OVIRAM, GONJI IN OMEJITVAM Napredovanje levičarskih sil na sicilskih volitvah i PALERMO — Rezultati de-. na teh volitvah znatno napre-želnih volitev v Siciliji so na- dovale kljub osredotočeni o-slednji: KPI 481.975 (na par-1 fenzivi vseh drugih strank in Zvečer je bolgarski ministrski svet priredil velik sprejem lamentarnih volitvah 1953 496 tisoč 764), PSI 225.944 (1953 168.7189), DC 805,318 (1053 830 tisoč 574), PLI 91.739 (106.924), PSDI in PRI 72.365 ( 93.548), PNM in PM)P 295.091 (265.355), MSI 222.664 ( 268.671)., Levi- čarske sile so skupno prejele 707.919 ali 30,5% glasov, 1951 pa 644,784 ali 30,2%-. Sedeži, ki jih je 90, bodo takole razdeljeni: KPI in PSI 30, DC 37, PLI 3, Monarhisti 9, PSDI in PRI 2, MSI 9. Levičarske sile so torej t.udi kljub šikanam in oviram oblasti. Komunisti so utrdili svoje pozicije, socialisti pa so odločno napredovali. M-ltal. trgovinski zbornica . BEOGRAD — V sredo so predstavniki nad 100 jugoslovanskih podjetij, ki se zanimajo za trgovino z -Italijo, u-stanovili italijansko-jugoslo-va-nsko trgovinsko zbornico katere predsednik je 'Filip Kneževič. Ves tisk ljudskih demokracij je z velikim odobravanjem komentiral uspehe beograjskega srečanja in izrazil pripravljenost sodelovanja in vzpostavljanja čim tesnejših prijateljskih odnosov z Jugoslavijo. Glasilo romunske delavske partije je posebno podčrtalo, da deklaracija izraža enaka gledanja na mnoga odprta mednarodna vprašanja in odobra-zahtevo, naj se vključi- ki si niso pričakovali take poteze in ki se še niso mogli znajti po potezi z Avstrijo, po omogočitvi sestanka štirih in po sovjetsko - jugoslovanskem srečanju. V prvem trenutku niso londonski, pariški in a-meriški voditelji hoteli podati nobenih izjav. Pod pritiskom javnega mnenja, ki zahteva pojasnil, so morali izjaviti, da nimajo nič proti potovanju Adenauerja v Moskvo, da pa je to stvar nemške vlade. Za vsak primer, so podčrtali, se bo Adenauer posvetoval z njimi, ker bo prihodnji teden odšel na obisk v Ameriko in Anglijo. -Nemška vlada pa je zadala prvi udarec svojim zahodnim varuhom, ker je ob prisegi novih ministrov izdala poročilo, v katerem se pozdravlja sovjetski predlog in se pripominja, da bo do sovjetsko noto dobro preučili. Adenauer je bil prisiljen napraviti to potezo, ker so že vse nemške stranke odločile brez njega, da je treba sovjetski predlog sprejeti, kar je bilo še pred vladnim poročilom objavljeno v vseh časopisih. Nemško ljudstvo se zaveda, da ne sme več zamuditi prilike in da je lahko prišel trenutek nemške združitve. Zato bo zelo težko, da bi A-denauer mogel zavlačevati ali pa celo sabotirati ponudbo. Poleg tega dogodka je tudi obisk indijskega ministrskega predsednika Nehruja v ZSSR v središču pozornosti svetovnega javnega mnenja. Nehru je prispel v Moskvo v torek iz Prage, kjer se je zadržal en dan in kjer je imel razgovore s češkoslovaškim ministrskim predsednikom Širokim. Moskva je sprejela velikega indijskega državnika z nepozabno, navdušeno in velikansko manifestacijo, ki je odjeknila v srcu gosta. Zahodni novinarji so povedali, da niso še videli takih manifestacij po 1945. Moskovski časopisi poudarjajo, da je bila ta manifestacija izraz hvaležnosti sovjetskega ljudstva državniku, ki vztrajno deluje za mir v svetu in je že konkretno prispeval skupno s Sovjetsko zvezo rešitvi nekaterih perečih vprašanj kot korejsko in vietnamsko. Zaradi izredne važnosti izjav tovariša Longa, namestnika sekretarja KPI na aktiv-u rimskih komunistov v 'torek 7. junija, povzemamo iz «L’Unità» naslednje: Poudaril je, da se mora zunanja politika "Italije spričo najnovejših dogodkov, kot sta podpis avstrijske mirovne pogodbe in sovjetsko-jugoslovansko srečanje, radikalno spremeniti. Tov. Longo je razkrinkal poskuse atlantskih propa- gandistov , da bi prikazali kot kapitulacijo veliki uspeh sov- jo v OZN dežele, ki imajo do tega pravico. Ema od teh dežel je tudi Romunija, ki bi že morala sedeti kot enakopraven član v Organizaciji združenih narodov. Tudi madžarski tisk pozdravlja nov položaj, ki je nastal ob madžarski meji in izraža željo, da se vedno bolj razvijajo dobri odnosi, ki bodo v korist obeh sosednih na-rodov. I) Mi i Jugoslaviji BEOGRAD — V ponedeljek je prispel v Beograd ministrski predsednik Burme U Nu, ki ga je bil povabil na obisk predsednik Jugoslavije ob svojem potovanju po Indiji in Burmi. U Nuja so Beograjčani prisrčno sprejeli. Po sprejemih in razgovorih z jugoslovanskimi voditelji je U Nu v sredo odpotoval po deželi, katero si bo ogledal. Nehruja so na letališču sprejeli tovariši Hruščev, Bul-ganin, Molotov in drugi vidni sovjetski voditelji. Po poti od letališča do stanovanja, kjer se bo Nehru zadržal, pa je na desettisoče (Moskovčanov navdušeno pozdravljalo indijskega voditelja, žene in otroci pa so mu metali tisoče in tisoče šopov cvetlic. Nehru je v svojih izjavah poudaril', da se čuti srečnega, ker je v Sovjetski zvezi na obisku, kamor ni prišel, da bi se pomenil o kakšnih visečih sovjetsko-indijskih vprašanjih, ki jih ni, ker sta Indija in ZiSSR veliki prijateljici, marveč na prijateljski obisk in na razgovore, v katerih se je dotakniti nekaterih perečih mednarodnih vprašanj. Razgovori med Nehrujem in sovjetskimi voditelji so se začeli v sredo. Ni znano, o čem so se razgovarjali. Pričakovati je, da bo izdano skupno poročilo ob Nehrujevefn odhodu. Gost se bo zadržal v ZSSR do 23. t. m., ko bo odpotoval v Varšavo, nato pa v Jugoslavijo. Obletnica smrti tov. Srebrniča Danes poteka enajst let od tragične smrti tovariša Jožeta Srebrniča, ki je pri svojem partizanskem delovanju za časa osvobodilne borbe utonil v valovih Soče. Tovariša Srebrniča se bodo vedno s hvaležnostjo spominjali vsi, ki so svoje življenje posvetili borbi delavskega razreda, vsi, ki so se od njega učili in spoznali v njem lik velikega voditelja, neutrudnega pobornika slovansko-ltali-Janskega bratstva in proletarskega internacionalizma, ki je bil vedno zvest Sovjetski zvezi in naukom velikih učiteljev Lenina in Stalina. S hvaležnostjo se spominjamo goriškega rojaka tudi mi, ki skušamo hoditi po njegovih stopinjah, kot se ga spominja vse naše slovensko ljudstvo na Primorskem in kot ga hranijo v spominu furlanski in italijanski delovni ljudje. Večna slava tovarišu Jožetu Srebrniču! Spričo stalnih kršitev demokratičnih svoboščin in pravic državljanov s strani tukajšnjih oblasti, ki ne upoštevajo določil Spomenice o sporazumu, Posebnega statuta, Obče deklaracije o človeških pravicah in niti ne same ustave Italijanske republike, kar vzbuja vedno večje nezadovoljstvo in o-gorčenje vsega prebivalstva, sklicuje «Demokratična solidarnost» za jutri, v nedeljo 12. junija ob 10 v Kinu ob morju «Konferenco za obrambo svoboščin in pravic državljana», na kateri bodo javno razgaljene in obsojene vse kršitve na škodo našega prebivalstva. Glavno poročilo bo imel miljski župan tov. GIORDANO PACCO. Udeležili se je bodo številni italijanski parlamentarci in druge osebnosti, med njimi posl. GIAMBATTISTA GIANQUINTO, bivši župan Benetk. Vse prebivalstvo je vabljeno, da prisostvuje tej važni konferenci. MOSKVA — «Pravda» od 7. junija objavlja članek o jugoslovanskem gospodarstvu. V izvlečku ga bomo objavili prihodnjič. . 0njc v notranje zadeve, razvitje sodelovanja na vseh področjih, odstranitev sovražne *'r°Pagande in dezinformacije, h, 8°. a napadalnosti in hege- "'onističnih poskusov, obsodba tojaških blokov so načela, ka-"rili se je treba držati, če ho-(Dn°, ila zmagala stvar Trst bi imel od take politike '"-ansko korist. To pa pome-jj1’. jJ® je treba ta načela raz-» 'V na vse dežele, kar poti-Lk a ll"*' deklaracija, f.e bi se lj. 1 odnosi vzpostavili med Ita- Centralni komite Komunistične partije Tržaškega ozemlja, ki se je sestal 4. junija, izraža globoko zadovoljstvo nad u- spehi sovjetsko-jugoslovanske ga srečanja v Beogradu in po- r"*julmo sožitje, nevmešava- zdravlja zaključke razgovorov ^to >n Jugoslavijo, bi Trat po-15 n° zaživel in ponovno igral Igra, I1"*0’ >! J° -ìe n,"Mai Tv- tega si želimo. i» L komunisti, demokra l„ j''Slovenci pa pozdravlja (D-klaracijo še z večjim n ih.T"-i<>m. Kot komunisti in de- .--.''kralje, ker vemo, da bo slu- rila interesom delavskega gi- kerJ“- Kot Slovenci pa zato, iDel-S,a se prijateljsko sporuzu-v ' dve slovanski deželi. Mi hf„??Vedarao, da j® treba pre-Cl*i. da bi se kdaj koli zgo- Resolucija Centralnega komiteja KP med najvišjimi voditelji obeh dežel, kot važen doprinos k utrditvi miru in k razvoju stvarne mednarodne pomiritve ter poglobitve prijateljskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Centralni komite odobrava intervju, ki ga je. tovariš Vi-dali dal listi «l’Unità», v katerem se pribijajo ta načela, ki sta jih naša Partija in Centralni komite večkrat poudarila že pred srečanjem ter se podčrtuje, da so Tržačani najbolj zainteresirani pri vsakem dejanju, ki prispeva k vzpostavitvi ozračja miru in sodelovanja med državami, ker predstavlja to dragocen doprinos In predpostavko za rešitev težkih vprašanj, ki že leta mučijo mesto in prebivalstvo. Nekateri elementi, očivldno pod vplivom sovražnikov Partije, skušajo izkoristiti zadržanje Partije, oziroma razliko v mišljenju glede nekaterih delov izjave tovariša Hruščeva — razlika, ki bo prav gotovo v kratkem času pojasnjena — za poskuse sejanja zmede in u-stvarjanja dezorientacije med tovariši in med delovnimi ljudmi, s širjenjem obrekljivih vesti ter obtožujoč Centralni komite in še prav posebno tovariša Vidalija, da sta zavzela protisovjetska stališča, proli mednarodnemu komunističnemu gibanju in proti KPI. Centralni komite svari tovariše pred takšnimi elementi, ki bi hoteli zbuditi sum in sovražnost med komunisti V poskusu, da preprečijo okrepitev naše Partije in povečanje njenega vpliva med prebivalstvom. Z ozirom na važnost nedavnega beograjskega srečanja poziva Centralni komite tovariše, naj preučujejo listino, ki sta Jo ob koncu razgovorov sestavili obe delegaciji in naj jim bodo nočela, ki jih vsebuje, podlaga za pospešitev tudi njihove akcije za mir, svobodo in blaginjo prebivalstva. XXX Spričo potrebe uresničevanja nalog, ki jih imajo komunisti v sedanjem položaju Tr- sta, poziva Centralni komite tovariše, naj pospešijo vse delovanje Partije in se med prvimi udeležujejo borb, ki so v teku za gospodarske zahteve delovnih ljudi, akcije za o-brambo svobode na deloviščih, demokratičnih in narodnih pravic vseh državljanov in kampanje za nabiranje podpisov proti pripravam atomske vojne. Komunisti so poklicani, da bolj kot kdaj koli nudijo svojo podporo akciji, ki je v teku v CRDA proti ofenzivi Conf-industrije, zahtevam malih in ki jo za nedeljo napoveduje «Demokratična solidarnost» in kateri morajo dati komunisti svoj velik doprinos, da bo u-spela kot svečan protest proti nedopustnim pogojem kršitve mednarodnih obveznosti in demokratičnih načel, v katerih se Trst še danes nahaja. Največjo podporo je treba nuditi demokratičnim organizacijam, mladine in žena, posebno Kongresu tržaške žene, ki bo moral predstavljati o-snovno etapo za nadaljnji razvoj tržaškega demokratičnega gibanja in za uspeh najobču- srednijh trgovskih, industrij- tenejših ljudskih zahtev, ki skih in obrtniških podjetij, borbi proti grožnji stanovanjskega izgona, ki visi nad tisoči tržaških družin. Posebno važnost imajo v sedanji situaciji manifestacije v počastitev desete obletnice o-svobodilne borbe, ki Jih morajo komunisti podpirati in o-mogočati v duhu antifašistične enotnosti. Centralni komite opozarja vse tovariše na Konferenco za svobodo in pravice državljana, tvorijo enotno podlago tega kongresa. Za obnovo tržaškega gospodarstva, za obrambo svoboščin državljanov, je potrebno, da postanejo tovariši najvztrajnejši zagovorniki enotnosti delovnih ljudi, da postanejo odločilna sila za uspeh vsake borbe, ki Jo je treba vokviriti v splošno akcijo za integralno prosto cono in avtonomijo Ozemlja, kot predpostavke za rešitev posamez- nih tržaških problemov. Centralni komite podčrtuje važnost kampanje za širjenje demokratičnega tiska, da se popularizirajo ti problemi in mobilizirajo okrog njih vedno širši sloji prebivalstva ter poziva tovariše, naj posvetijo posebno pozornost tej kampanji v obrambo resnice, proti obrekovanju in dezinformaciji buržoaznega tiska, opozarjajoč istočasno vse člane Partije na potrebo vztrajne akcije proze-litizma in rekrutacije. Ko nakazuje te naloge ln te cilje tržaškim komunistom, potrjuje Centralni komite, da se bo kongres Partije vršil Jeseni, ker ni nobenega razloga, ki bi narekoval predčasno sklicanje. V zaključku svojega zasedanja je Centralni komite z zadovoljstvom ugotovil politično zrelost tovarišev, njihovo navezanost na Sovjetsko zvezo in njihovo predanost Partiji. Centralni komite toplo poziva vse tovariše, naj vedno bolj krepijo Partijo in naj predvsem utrjujejo bratsko enotnost med Slovenci in Italijani, ki bi jo sovražni elementi hoteli izpodkopati; kajti ta enotnost, v duhu proletarskega internacionalizma, je podlaga za uspeh borbe za dosego boljše bodočnosti našega prebivalstva in gotovo jamstvo za o-brambo narodnih pravic. Tržaški komunisti naj bodo najodločnejši borci te stvari in naj danes kot včeraj, ob podpori slavnega italijanskega demokratičnega gibanja in njegovih velikih avantgardnih partij, delujejo za utrditev slovansko-italijanskega bratstva, za prijateljstvo obeh sosednih narodov, za zmago stvari miru, sledeč nauku Sovjetske zveze in socialističnega sveta. Naj živi Sovjetska zveza in velika Partija Lenina in Stalina! Naj živi KPI in njeno vodstvo! jetske politike. Cilji, ki so si jih zadali sovjetski voditelji s svojim potovanjem, so bili določeni deset dni prej od «Pravde». Ti cilji so bili popolnoma uresničeni, kar se tiče mednarodnega sodelovanja na podlagi enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Toso načela, ki se jih je Sovjetska zveza vedno držala v svojih odnosih z drugimi državami. Zakaj ne bi bili smeli veljati tudi za Jugoslavijo? Sporazumi, ki so bili podpisani v Beogradu, priznavajo nujnost mirnega sožitja, obsojajo vojaške bloke, priporočajo sodelovanje na vseh področjih, zlasti na področju gospodarskih in kulturnih odnosov, o-bsojajo hladno vojno. Ali niso to načela in osnova vse sovjetske zunanje politike? Toda med ZSSR in Jugoslavijo je prišlo do točnih sporazumov ne samo glede normalizacije njunih medsebojnih odnosov na raznih področjih, marveč tud: za sodelovanje na mednarodnem polju za demokratično združitev Nemčije, za zadovoljitev zakonitih pravic Kitajske nad Formozo, za sprejem v OŽIN vseh držav, ki imajo na to pravico, za nedeljivost miru na podlagi kolektivne varnosti, za prepoved atomskega orožja, za zmanjšanje in omejitev oborožitve. In to naj ne bi bilo nič? Hruščev je imel popolnoma prav, ko je dejal: «Doba poslabšanj - naših odnosov je ostala daleč za nami». Atlantski propagandisti so se zagnali proti izjavam Hruščeva: to besno reagiranje nas tolaži. Videli so, da jim -uhaja izpod rok prednost, o kateri so mislili, da so jo dokončno pridobili v Jugoslaviji. Ugled sovjetskih predstavnikov se je izredno povečal zaradi lojalnosti in poštenosti, s katerima so odstranili s poti vsakršno oviro, ki bi bila mogla zadržati ali omejiti sodelovanje med obema deželama. Dejanje Hruščeva ni bilo torej znak slabosti, marveč znak moči, inteligence in političnega poguma. Določeni so bili dalje pravilni kriteriji, ki morajo urejevati odnose med družbenimi in političnimi organizacijami, ki imajo iste miroljubne in napredno družbene cilje. Tov. Lo-ngo je nato omenil vsebino resolucije Informacijskega urada 1948 in 1949. Prekinitev odnosov v letu 1048 je povzročilo sovražno stanje in vzajemne napade z obeh strani. Zaradi tega so sledile vzajemne hude in obrekovalne obtožbe. Mnoge izmed teh obtožb so s sovjetske strani temeljile na podatkih, ki sta jih sfabricirala Berija in Aba-kumov, ki sta bila nato odkrita kot sovražnika ljudstva, m na vesteh o preganjanju, kateremu so bili podvrženi v Jugoslaviji takozvani «kominformisti». Vse to je škodovalo in ni moglo ne škodovati stvari miru in delavskega gibanja. Kdo bi to mogel zanikati? Toda sedaj je vse to daleč za nami. Ali priznanje vsega tega pomeni, kot podtikajo ameriški propagandisti, da so glede političnih in ideoloških vprašanj, ki so leta 1948 delila komuniste od jugoslovanskih voditeljev, imeli slednji prav in komunistični voditelji niso imeli prav? Nikakor ne. Kritike, ki so bile izrečene 1948 glede načelnih vprašanj glede aktivnosti KP Jugoslavije, so bile popolnoma dopustne v odnosih med komunističnimi partijami in so izhajale iz pravilnih marksističnih in leninističnih načel. Tudi danes, n. pr. mi ne delimo stališč nekaterih voditeljev Zveze komunistov Jugoslavije glede vrste važnih političnih in ideoloških vprašanj. Ni naloga komunistične pertije, da se vmešuje v notranje zadeve druge stranke. To načelo je bilo potrjeno s samim aktom o ustanovitvi Informacijskega urada, ki je bfl ustanovljen, da «organizirajo izmenjavo izkušenj in v primeru potrebe koordinacijo delovanja partij na podlagi vzajemnega pristanka». S tega stališča ni bil pravilen poziv proti vodstvu KP Jugoslavije, ki ga vsebuje resolucija 1948. Toda vse to ne pomeni zanikati dolžnosti vsake marksisti čno-leninistične partije, da brani načela marksistične teorije in kritizira odklone onega, ki se oddalji od teh načel. «Izmenjava socialističnih izkušenj in svobodna izmenjava mnenj», o čemer se govori v sovjetsko-jugoslovanskem sporazumu v Beogradu pomeni le priznanje te dolžnosti vsake partije. Naši nasprotniki so dvignili velik hrup glede tistega odstavka beograjskega sporazuma, ki pravi: «Vprašanje notranje organizacije, vprašanje različnih socialnih sistemov in različnih oblik razvoja socializma so vprašanja, ki zadevajo samo prizadete države». Ti nameni morda zgledajo novi, izredni, morda celo heretični samo tistemu, ki ničesar ne ve o naših načelih, samo tistemu, ki misli; da sovjeti nimajo drugega namena, razen da bi vskladili po svoji podobi in sličnosti vsako socialno in revolucionarno gibanje Ze Lenin je pripomnil, da je naloga komunističnih partij «v sposobnosti izvajanja glavnih m osnovnih načel komunizma v tisti svojskosti odnosov med razredi in partijami, v tisti svojskosti objektivnega razvoja v komunizem, ki so lastne vsaki državi in ki jih je treba znati proučevati, najti, pogoditi». Lenin je pripisoval mednarodno važnost nekaterim osnovnim potezam ruske revolucije», toda takoj je opozarjal, da bi «bila zelo huda napaka, če bi se hotelo glede te resnice pretiravati in jo razširiti na več kot samo nekatere osnovne jjoteze»-. Pota, ki jim sledijo države nove demokracije, da dosežejo socializem, čeprav obilno odražajo dragocene sovjetske izkušnje, predstavljajo vendar neko svojo originalnost. Ko so predlagali kitajsko ustavo, je bilo rečeno, da se kitajska revolucija razlikuje od socialistične revolucije v kapitalističnih državah in da se na Kitajskem zaradi različne stopnje razvoja raznih narodnosti «vprašanje časa in oblik uresničenja socialistične preobrazbe ne bo postavljalo povsod (pri raznih' kitajskih narodnostih) na isti način». Ali to pomeni, da mora biti vsako gibanic, ki sii nadene socialističen naslov, samo zaradi tega priznano kot takšno? Prav , gotov o ne. Nihče ni tisti, ki misli, da le in tudi za socialistična gibanja-ni dovolj, da se imenu le to «ocialistična, komunistična, marksistična, leninistična, da bi takšna tudi bila izkustvo vseh služi lahko vsakemu in izkušnja posameznika vsem. Vsaka partija nima pravice vmešavania v notranje zadeve drugih partij, ima na dolžnost braniti marksistično-leninistična načela, izde'ati in prisvojiti si veljavno izkustvo vsakogar ter odkloniti to, k^r ni veljavno. Ni treba še doda lati, da v sedaniem položaju vsako revolucionarno giba n to, vsako korakanje v socia'izem ne more mimo dragocene izkušnje in ve'ike sovjetske stvarnosti, kakor tudi mimo originalnega izkustva ve'ike Kitajske in držav nove demokracije. Tov. Longo je svoje poročilo zaključil, opozarjajoč, da je že Komunistična internacionala ob sklepu svoje razpustitve priznala, da je zastarela «oblika organizacije in združitve delavcev, ki se je vršila od prvega kongresa Komunistične internacionale», da se je moralo pri odločanju o vseh vprašanjih delavskega gibanja «ravnati, upoštevajoč konkretni položaj in specifične pogoje vsake pozamezne države, in da je bila zaradi tega Komunistična internacionala razpuščena. pri čemer ie osvobodila sekcije Internacionale obveznosti, ki so izhajale iz ustanovne listine in obveznosti kongresov Komunistične internacionale». Informacijski urad ni ob svoji ustanovitvi spremenil teh odločitev in njegova ustanovitev je bila upravičena le z nujnostjo izmenjave izkušenj in koordinacije po svobodnem pristanku. Naj živi Komunistična partija Tržaškega ozemlja! Naj živi komunistični internacionalnem! CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Demanti RUM — Prejšnji torek je tov. Mauro Scoccimarro, član tajništva KPI poslal časopisu «II Popolo» pismo, v katerem se pravi, da je ta list 31. maja objavil vest, v kateri se pravi, da je v govoru v Palermu o-značil neodvisno socialistično zvezo (USI, magnacucchijevo gibanje) kot delavsko stranko skupno s KPI ln PSI. Tovariš Scoccimarro pravi v svo- jem pismu, da ni niti v Palermu niti drugje nekaj takega izjavil. Takšna izjava bi predstavljala pomanjkanje vsakršnega zdravega razuma in ne odgovarja konkretni stvarnosti. «V svojih govorih — pravi Scoccimarro — se nisem nikoli dotaknil USI in v Palermu nisen niti omenil vprašanj, ki bi se tudi jiosredno tega dotikala». Tov, Scoccimarro pravi, da tu ne gre niti za pomoto, marveč za pravo izmišljotino. OBSEŽEN DELOVNI NAČRT PARTIJE ZA PRIHODNJE MESECE V prvi fazi kampanje tiska povečajmo širjenje naših listov Kot smo že zadnjič pisal', se bo letos kampanja tiska vršila v dveh fazah: prva, ki se ,e praktično začela s 1. junijem in bo trajala do 31. avgusta, in druga v mesecu septembru, ki se bo razvijala kot običajno pod imenom «iMesec tiska». V prvi fazi bo ves napor tovarišev posvečen utrditvi stalnega širjeftja «Dela», «Unità» in («Lavoratore». Toda ta naloga ne sme zmanjšati ali omejiti obveze sekcijskih komitejev pri širjenju periodičnega tiska, za katerega se bodo uresničevale posebne pobude, kot za širjenje mladinske revije «A>-vanguardia», za «Mesec prijateljstva z ZSSR,» v katerem se bodo popularizirali tisti listi, ki obravnavajo življenje v Deželi socializma, za knjižno kampanjo itd. Sekcije bodo morale torej skušati kolikor je mogoče široko širiti «Unità», «Delo» in «Lavoratore», dogovoriti se z lastniki kioskov v sekciji za razstavljanje našega tiska, razvijati pobude za finančno podpiranje našega tiska ter za poznavanje vsebine publikacij o-menjenih treh listov. Nabiranje prostovoljnih pri- Slo venci! “Delo" je vaš list. Z«*to je potrebno, da ga širite in finančno podpirate. spevkov za demokratični tisk se bo začelo okrog 15. julija. Toda tovariši morajo že sedaj preučevati to vprašanje in pripraviti primeren načrt dela in pobud, ki naj jim da možnost, da dosežejo in po možnosti presežejti postavljeni si sekcij-ski cilj. Da bi naše ljudstvo čim bolj spoznalo demokratični tisk, septembru velik Festival ti-1 ska, ki je postal že tradicionalen in bo imel letos še večji pomen kot prejšnja leta, prav zaradi posebnega napora, na katerega je pozvana vsa partija, da bi se občutno povečalo število bralcev naših časopisov in utrdila razprodaja Prva velika veselica, posvečena otvoritvi kampanje tiska, bo predvidoma organizirana na Opčinah ali v kakšnem drugem kraju v bližini mesta Na sporedu bodo razne tekme, pevski zbori, godbeni koncert in drugi nastopi. V teku te ma-nifestacije bodo med drugim najavljena tekmovanja za širjenje tiska, ki si jih bodo medsebojno napovedale razne lekcije. Druga veselica bo organizirana na sedežu naše Partije v ulici Capitolina in bo posvečena listu «Il Lavoratore». Splošni spored, ki ga je izdelala komisija za tisk in propagando predvideva zanimivo in značilno razstavo velikih bitk, ki jih je Lavoratore vodil (kozi 60 let svojega življenja ler napoved ciljev, ki so si iih posamezne sekcije postavi-'e za širjenje našega časopisja. Veselica se bo zaključila s plesom na novi ploščadi sedeža naše partije in raznimi zabavnimi točkami, ki jih bodo pripravili mladi komunisti. V juliju bo v kraju, ki ga je treba še določiti, velika veselica posvečena «Delu». Tudi na lej manifestaciji je prédvi-dena razstava borb, ki jih je naš borbeni časopis vodil za časa vsega svojega obstoja za pravice slovenskega ljudstva in za osvoboditev vseh delovnih ljudi. Predviden je tudi bo-gat kulturni spored, ki ga bomo skrbno pripravili skupno vsi slovenski tovariši. V istem mesecu bo «udi, po možnosti v 'Miljah, velika veselica posvečena devniku «l’Unità». Podrobnejši spored bo treba še določiti v sporazumu z miljskimi tovariši; na vsak način pa bo prav gotovo Skupina C: Greta, Pečar, Pi-soni, VOM, Sv. Alojz, Lonjer, Barkovlje, Opčine, Nabrežina, Božiči-Hrvatini, Sv. Barbara, Rojan. Pri nagraditvi, ki se bo izvršila v teku centralnega praznika tiska, bo predvsem upoštevan način, na kateri so posamezne sekcije razvile širjenje tiska in število tovarišev, ki so bili za to priliko mobiliranl ter stopnja stabilizacije, ki je bila dosežena v primeri s postavljenim ciljem. V teh izredno važnih trenutkih, ko se bolj in bolj uveljavljajo v svetu načela, za katera smo se vedno borili, to je načela mirnega sožitja in sodelovanja med narodi, da se odstrani nevarnost nove vojne in doseže trajen mir, je kampanja demokratičnega tiska posebno važna. Saj je demokratičen tisk tisti, ki govori vedno resnico, ki pošteno obvešča javnost tudi o onem, kar bi hoteli nekateri krogi in časopisi zamolčati in zato uživa veliko zaupanje vseh, ki ga poznajo in čitajo. Verjamemo, da se tovariši dobro zavedajo vsega tega in da bodo z navdušenjem dali svoj doprinos za uspeh velike kampanje, ki stoji pred nami. Zapomnimo si, da smo z vsakim novim bralcem, ki je spoznal naš tisk in ga vzljubil, pridobili novega partizana miru in privrženca borbe za svobodo delovnega ljudstva. Helikopter na Mont Blanco V ponedeljek 6. junija se je francoskemu pilotu Jeanu Moine posrečilo pristati s helikopterjem na vrhu Mont Blanca. S pilotom je bil tudi francoski gorski vodič André Contamine. Helikopter je a-meriškega izvora tipa «Bell 47-G». Slava lav. Kolariču! Enajst let mineva te dni, ko je tržaško delovno ljudstvo in posebno še slovenski delovni enega svojih človek, izgubil najboljših in najpriljubljenej- Umrla je najstarejša žena na svetu V nekem zavelišču za starčke v Buenos Airesu je te dni u-mrla v starosti 148 let Carmen Navarese, ki je bila najstarejša ženska na svetu. Ro- jena je bila 13. junija 1807. ših voditeljev, tovariša Božidarja Kolariča. Tovariš Kolarič, zvesti sin Miljskih hribov, je bil iz delavske družine in sam delavec. Zato je bil tako pristopen vsakomur, zato so ga tako cenili in spoštovali tovariši in vsi delovni ljudje, ker jim je bil blizu, ker je sam preizkušal njihove lastne težave in ker se je zato tudi nesebično in hrabro boril, da bi osvobodil delovnega človeka vsega zla. Na to svojo borbeno pot je stopil Kolarič še zelo mlad. Spadal je v skupino slavnih voditeljev in borcev, ki so po večini žrtvovali življenje v borbi za svoje ideale, med njimi Luigi Frausin, Alma Vivoda, Tomažič in drugi. S svojim pogumnim delovanjem je koval bratstvo med Slovenci in 'Italijani naših krajev, je vzgajal ljudstvo v ljubezni do Sovjetske zveze, prve dežele socializma, vzgajal ga je v proletarskem internacionalizmu, ki je osnovni pogoj za zmago idej svobode in socializma. Dvanajst let je tovarš Kolarič preživel v fašističnih zaporih. Delovanje požrtvovalnih tovarišev in moglo dolgo o-stati prikrito fašističnim tolovajem. In tako je tudi tov. Bo- židar padel v njihove roke. Toda njegove vere v zmago proletariata ni moglp omajati nobeno trpljenje in ne pritisk. Pred oblastmi in v zaporu se je vedno vzorno obnašal. Izkoristil je vsa leta zapora, da se še bolj izobrazi, da spozna nauke naših učiteljev in poda svoje znanje drugim, ki so delili njegovo težko usodo. Zlom fašistične vladavine je odprl tudi vrata njegovega zapora. Vrnil se je v naše kraje, da z novimi močmi vodi borbo proti fašizmu in nacističnemu okupatorju. V juniju 1944 je bil aretiran. V zaporih so ga nacistične zveri strahovito mučile, da bi od njega izvedele tajnosti ilegalne osvobodilne borbe. Toda tovariš Kolarič je molčal, dokler ni v strašnih mukah izdihnil 13. junija 1944. Slovensko in tržaško ljudstvo ne bo nikoli pozabilo tega svojega junaka, učitelja in voditelja, ki je pokazal kako mora živeti in umreti komunist, ki je svoje življenje posvetil veliki stvari osvoboditve človeštva. Njegova rodna vas, (Sv. Barbara, je svoj ljudski don) in svoje prosvetno društvo imenovala po Božidarju Kolariču, svojemu mučeniku, in mu s tem postavila najlepši spomenik. Večna slava tovarišu Kolariču in vsem mučenikom delavskega razreda! DISKUSIJA ZA KONGRES TRŽAŠKE ŽENE Pravilno pojmovanje vloge žene v življenju Glavna vloga žene je materinstvo in ta vloga zavede marsikoga v zmotno mišljenje, da se mora žena posvečati le vzgoji otrok in skrbeti za družino. Vendar je ta vloga tesno povezana s sodelovanjem žene na mnogih drugih področjih, ki dajo doprinos tej glavni nalogi. Zena ne more postati dobra mati, če si je izbrala družinsko življenje le za to, ker so jo prisilile v to gospodarske razmere, ker ni našla primernega dela, da bi samostojno odločala o izbiri svojega življenjskega tovariša. Največkrat se žene poročijo za to, da niso v breme družini. Cesto je prvo mesto v družini dodeljeno sinu, čeprav je hči razumnejša in ima večjo voljo do študija. Cesto se zaradi gospodarske stiske žena ne more udejstvovati v tistih panogah, za katere bi bila najbolj sposobna in kjer bi bil njen doprinos večji; velikokrat pa je vzrok njenega nesodelovanja tudi v zmotnem mišljenju, ki ga imajo možje, češ da žena ni sposobna kot za kuho in otroke. Izkazalo pa se je prav nasprot-žena je velikokrat sposob- PRISPEVEK NAŠEGA LJUDSTVA K ZLOMU NACIFAŠIZMA Vas Gabrovec je podpisala 9000 lir. za posojilo svobode Leta 1943 so fantje peljali orožje partizanom kar z vozičkom - Kako so žene onemogočile propagando za kralja Petra - Kruto maščevanje Nemcev zaradi drzne partizanske akcije predvsem «Unità», «Delo»hanimiv in pester. V zvezi s . ' Ir-« «men i nn iiornrv "70. dfiiOt/n in «Lavoratore», bo komisija za tisk in propagando v sodelovanju s tovariši iz sekcij pripravila določeno število oblastveno dovoljenih stenskih časopisov, ki bodo nosili naslov enega izmed omenjenih treh časopisov, kar bo določeno po potrebah posameznih okrajev in po etničnem in socialnem sestavu prebivalstva. Na teh .stenčasih bosta vsak teden izložena «Delo» ali «Lavoratore» ter dnevno 1 "«Unità». Postavljeni bodo po možnosti v naslednjih o-krajih: Bariera, Sv. Jakob, Sv. Alojz, Sv. Ivan in v Miljah, na Opčinah, v Nabrežini, Dolini in drugje. V namenu, da čim bolj populariziramo naš tisk in povežemo tesne stike z bralci, se bo vršila tudi vrsta debat o vsebini «Unità», «Dela» in «Lavoratore»; te debate bodo na sedežih partijskih sekcij in v raznih društvih. V sporazumu s tajništvi sekcij bomo skušali oragnizirati predavanja o tem, kako nastane velik časopis Predavatelji, ki bodo izbrani iz vrst novinarjev treh u-redništev, bodo tudi ilustrirali uspelo filmino «Kako nastane «l’Unità». Načrt, ki ga je izdelala komisija za tisk in propagando, predvideva tudi vrsto centralnih manifestacij, ki se bodo vršile v mestu, v Miljah in po ‘vaseh v mesecu juniju, juliju m avgustu, dočim bo v to veselico vem» za gotovo, da bo organizirana široka razprodaja lista po vsem občin-kem ozemlju. Razprodaja se bo vršila ob sodelovanju kolone motoskuteristov, naših vrlih mladincev. Tudi v avgustu se bodo vrstile veselice v raznih vaseh Ozemlja. Na teh se bodo razen pestrega kulturnega sporeda vršile tudi športne tekme, med njimi dirka z motoskuterji za («Pokal Dela», kolesarska dirka za «Pokal Lavoratora», m tekma v peš hoji za «Pokal Unità». V «Mesecu tiska», to je v teku vsega meseca septembra bodo tudi sekcijski prazniki tiska, katerim bo komisija za tisk in propagando nudila vso svojo pomoč. Ob priliki kampanje tiska bo napovedana tekma v širjenju «Unità», «Dela» in «Lavoratora». Ob zaključku tekmo, vanja bodo nagrajeni posamezni raznašaldi, ki so se najbolj izkazali in sekcije, ki so dosegle najboljše espehe. Kot v preteklih letih, bodo sekcije razdeljene v naslednje Iri skupine, upoštevajoč njihovo številčno moč; Skupina A: Sv. Vid. Curiel Tomažič, Sv. Jakob, Milje, Baviera, Sv. Marko, Tovarna strojev Sv. Andreja. Skupina B: Skoljet, Pončana, Magdalena, Skedenj, Sv. (Ana Tudi v Gabrovcu se je začelo ilegalno gibanje že leta 1942. V prvih časih je bilo gibanje nekoliko omejeno, a se je kmalu razširilo na vso vas. Žene so od svojega prvega sestanka leta 1943, ko jih je prišla organizirat tovarišica iz Krajne vasi, delale z vso vnemo. Pomagale so zbirati živila in blago, zdravstveni material in orožje za partizane. Sestajale so se pogostoma in kakor žene s Cola so pošiljale svoje otročiče, da gledajo, če prihajajo Nemci, Kako ponosni so lahko sedaj ti malčki, ki so že postali resni mladeniči in dekleta, da so bili ob strani svojih mater v tako težkih trenutkih, da so zanje stražili! Matere iz Gabrovca, niste si mogle naj.ti boljših straž, kot so bili vaši sinovi v svoji budnosti in ljubezni do vas! Nabrano orožje in strelivo so fantje vozili partizanom. Oktobra meseca 1943 so orožje peljali kar z vozičkom po glavni cesti na Komen, Malo naprej je šla predstraža. Navodilo je bilo, da ako srečajo Nemce, pustijo voziček na cesti in se podajo v gozdove. Prav gotovo je treba prišteti to akcijo,, ki je popolnoma uspela med najbolj junaške prispevke terenskih za svobodo. delavcev Partizanom je poslala vas tu. di vse usnjate jope, aktovke in dežne plašče ter vsa kolesa, razen 6, ki so služila kurirkam. Podpisala je 9.000 lir vojnega posojila. Ko se je to sklepalo, je prišla v vas nemška patrola, a vojaški referent se je dobro izgovoril, češ da de. Sv. Ivan, Kolonkovec, Sv. Križ, lajo obračun vaške zadružne Campnre, Arzenal, Acegat. | gostilne. Ne pozabimo žrtev prvega bombardiranja našega mesta Obveščevalke so znesle mnogo materiala v hribe v košu listja, ki so ga nosile na glavi. V listju so bile pomešene cigarete, zdravila in pisma Potom delavcev zaposslenih pri TGDT je dobival vaški odbor točne podatke o nemški postojanki v vasi, o topovih in gibanju nemških patrol in nemških vojakov ter jih pošiljal partizanom. Zato so akcije v vasi vedno dobro izpadle. * Vpliv ilegalnega dela je bilo občutiti tudi med karabinjerji, ki so imeli postojanko tik pred vasjo. Ko so se nekega dne vaščani prebudili, so zapazili, da so njive vse bele od letakov, ki so poveličevali o-sebo kralja Petra. Vaški odbor je takoj sklenil, da gre skupina žen s koši na polje in da pobere letake, da se tako prepreči širjenje propagande za kraljevino. Žene so se čvrsto odpravile, češ da gredo po zelenjavo. Ko je bila akcija v polnem teku, se je približal komandan karabinjerjev in jih vprašal, kaj da delajo. Žene so odgovorile, da pobirajo zelenjavo. Karabinir-ski oficir se je nasmehnil saj jih je od daleč nevidno opazoval. «Ni res — je rekel. — Sicer sem tudi sam naročil svojim, da gredo pobirat letake; saj se vi ne borite za kralja Petra, temveč od strani Sovjetske zveze!» Neke noči je prišel v vas Stjenka. Predmet razgovora, ki ga je imel z vaškim štabom, je bila mobilizacija ve č,ega števila karabinjerjev za partizane. Podrobni načrt, ki je bil sestavljen sporazumno s komandantom postojanke, se je do pičice izvedel. Nekaj dni pozneje so priši v vas štirje partizani in tem se je prostovoljno pridružilo 17 karabinjerjev. Maščevanje Nemcev je bilo strašno. Kot vedno, so se znesli nad vaščani. Pridrveli so v vas okrog 12. ure, pobrali 17 moških in jih odpeljali z zapor v Nabrežino. Tam so o-stali Gabrovčani do nedelje, ko so nacisti pobrali še drugih 11 vaščanov in vse skupaj od- peljali v Nemčijo. Tem 28 je sledilo v Nemčijo še mnogo drugih, med njimi tudi Marija Furlan, mati partizanskega heroja Draga-Bojana, ki so jo Nemci ujeli pri Gorici, ko je šla obiskat sina. Furlanova mama se ni več vrnila: človeške zverine so jo v Nemčiji sežgale. Tudi Blažina A-lojzij je ostal za vedno v nemškem lagerju. Ta dva junaka sta poleg ostalih 5 padlih vaščanov zapisala s krvavimi črkami zgodovino Gabrovca. Ko so Nemci odpeljali v Nemčijo toliko mož, so ostale doma same žene, otroci in nekaj starih očetov. Mladi možje, ki niso šli v Nemčijo, so shajkali ali so bili mobilizirani v partizanskih edimcah. Skupno jih je bilo v hribih 22. V vasi pa je šlo delovanje naprej. Žene so ga prevzele v svoje roke in delale s še večjim navdušenjem kot prej, da bi maščevale svoje drage in prispevale za osvoboditev. Včeraj je poteklo 11 let, ko je postal Trst prvič žrtev bombardiranja. 10. junija 1944 ie več sto Tržačanov, vseh slojev, otrok, žena, moških in deklet izgubilo življenje pod ruševinami hiš in zaklonišč. Za počastitev spemina žrtev bombardiranja iz okraja Sv. Jakob, se je letos ustanovil v tem okraju poseben odbor žena, ki si je zadal obenem nalogo, da združi v borbi proti nevarnosti nove vojne vse prebivalstvo Sv. Jakoba. «Proslavljajoč žrtve prvega bombardiranja — pravi poziv odbora — združimo se vsi v idealu miru in zahtevajmo, da se taka grozodejstva ne bodo nikoli več ponavljala.» meti, da ne bodo privolile v vzpostavitev miru na Daljnem vzhodu. Človek, ki prevladuje v zunanji politiki Velike Britanije, ne živi v tej deželi. Ta človek biva v Ameriki in je Dulles. Pisani svet NABASCA NEZADO V OLJSTVO V GVATEMALI Dopisnik «New York Timesa.» poroča iz Gvatemale, da vlada med prebivalstvom vedno večje nezadovoljstvo proti režimu, ki ga je postavil Castil-lo Armas. Visokošolci so zahtevali razpust «Odbora za zaščito pred komunizmom» ter izvajanje ukrepov, da se zagotovi socialni in gospodarski napredek v deželi. Vsedržavno združenje pravnikov je posta vilo zahtevo, naj se vlada ne vmešuje v zadeve pravosod-stva. KRITIKE BIVŠEGA ANGLEŠKEGA OBRAMBNEGA MINISTRA PRODIRANJE TUJIH MONOPOLOV V KENIJI Londonski tednik «World News» objavlja precej izdatkov o delovanju tujih monopoli stičnih družb v Keniji, med katerimi so «Unilever», «Ro-yàl Dutch Shell» in «Portland Cement». Tritisoš tujih kolonialistov se je polastilo v Keniji 16.700 kvadratnih milj najbolj rodovitne zemlje, dočim razpolaga pet in pol milijonov črncev s skupno 50.000 kv miljami maj-slabše nerodovitne zemlje. ne.ša in potrpežljivejša v marsikaterem poklicu, posebno v socialnem, uradniškem in vzgojnem udejstvovanju. Pa ne samo tu, tudi na kulturnem in znanstvenem področju najdemo imena mnogih žena, ki so se izkazale, kot slavna dobrotnica človeštva Madame Curie in druge. Žene našega ozemlja so si same pisale zgodovino prav s svojim delom. Udejstvovale so se v najrazličnejših poklicih, Tu najdemo kruharice iz Skednja, ki so znane po svojem poklicu celo v inozemstvu in so morale premostiti nešteto težav dokler se niso uveljavile. Koliko je žena, ki so se morale prilagoditi razmeram in so postale perice, branjevke, ki se bore z vremenskimi neprilikami; udejstvovale so se celo v zidarski stroki kot prenašalke malte. Ko je bil v naši luki velik promet, je delala naša žena kot čistilka ri-že in kave, bila je — kot še danes, čeprav v mnogo manjši meri — v tobačni industriji ter v industriji vžigalic. Nikdar se ni odrekla delu, čeprav je bilo težavno. . Omeniti pa moramo tudi o-studno rano, prostitucijo, ki se je še bolj razširila z okupacijami in revščino. To je mogoče odpraviti le z našo borbo, ki naj ' privede ' žene do' enake pravice do dela in proti vsaki špekulaciji delodajalca za izkoriščanje žena in deklet, ki jih mnogokrat privede do propasti) Ne smemo pozabiti važne vloge, ki jo je imela žena v zadnji svetovni vojni, kjer je dala svoj ogromen doprinos. Udejstovala se je posebno kot bolničarka, kurirka, borka itd. Poglejmo le koliko partizank in mučenic je dalo v tej vojni to naše malo Tržaško ozemlje. Koliko žena in deklet je pomrlo v koncentracijskih taboriščih. Koliko žena, ki je garalo vse svoje življenje, da si napravi skromno ognjišče, je bilo prisiljeno gledati, kako se je ves njihov trud v par urah spremenil v pepel. Koliko domačij je bilo požganih, odpeljani so jim bili možje in otroci ali celo streljani pred njihovimi očmi. Toda vse to je naša žena junaško prenesla. Nikdar ne bo pa pozabila svojih dragih in prav zato je danes vsa njena borba usmerjena v to, da se ne ponove več te strahote, da ne bodo njene oči videle več pogorišč in ne okrvavljenih trupel njenih najdražjih. Vsa ta borba na tako različnih poljih daje ženi pravico lo osamosvojitve, do enakih pravic, kot jih imajo možje, kajti njeno delo je enakovredno in mora biti zato upoštevano, enako plačano, brez omalovaževanja, kot to delajo na žalost še mnogi delodajalci. Da pa se doseže te pravice, se morajo žene še tesneje povezati in združiti za svojo neodvisnost, kajti le v skupnosti je moč in osamosvojitev žene. Na. Kongresu tržaške žene, ki se bo vršil v Trstu 26. junija, se bodo zbrale žene, ki se zavedajo te svoje dolgotrajne borbe, ki je dosegla že velike uspehe. Zbrale se bodo, da določijo bodoče naloge, ki jih čakajo, da premoste številne ovire za dosego popolnih pravic, ki jim pritičejo. T. A. Prej enei | |erja, fovt p flanov latini irired ledno |'i ok( Pro: Karel 9H loče limi I pšnjc P kat le za KRALJ STANKO pok. Alojza m, .... v Trebčah 6. 11. W Pripadal sabotažni skupini. del na RepentaBru 31. 10.I9 rojen Sovjetska razstava v Argentini BUENOS AIRES — V maju se je otvorila v Bueno Airesu sovjetska industrijska razstava. . Na otvoritveni svečanosti so bili navzoči visoki funkcionarji in ministri argentinske vlade, med temi osebni predstavnik predsednika Perona g. Lauglin. Za ZSSR so bili prisotni namestnik ministra za zunanjo trgovino Kuzmin, sovjetski poslanik v Argentini Rjezanov in drugi diplomatski predstavniki. V svojem govoru je sovjetski predstavnik Koz-min dejal, da je ZSSR sprejela z veseljem vabilo argen-tinske vlade, naj organizira industrijsko razstavo v Buenos Airesu, in da je sovjetsko ljud-stvo z .zadoščenjem opazilo, kako so se v zadnjem času izboljšali gospodarski in kulturni odnosi med ZSSR in Argentino. Po socialističnem svetu V nekem volilnem govoru, ki ga je imel bivši obrambni minister, pripadnik laburistične stranke, je dejal med drugim, da igra Velika Britanija vlogo drugorazrednega družabnika Združenih držav. S tem da nočejo ZDA priznati kitajske ljudske vlade, dajo razu- VESTI IZ JUGOSLAVIJE NUJNO POTREBNE VAJENSKE SOLE Iz poročila Obrtne, zbornice Slovenije je razvidifo, da je obrtno dejavnost v lanskem letu oviralo pomanjkanje orodja, pomožnega-materiala, pa tudi nekvalificiranih delavcev. Obrt vzgaja veliko število vajencev. Pri tem ima nemajhne težave zaradi pomanjkanja učnih knjig, učnih pripomočkov ter zaradi pomanjkanja šolskih prostorov. Slabše kaže s šolskimi prostori. Medtem ko je'bilo leta 1950 še 96 šol, jih je sedaj samo še 80. Zaradi tega vajencem -nekaterih gradbenih strok celo po dveh letih učenja še niso mogli omogočiti šolanja. («Ljubljanski dnevnik» 28.5.55.) SLABOSTI V DELU MLADINE Na sestanku Ljudske mladine v Splitu, kjer je bilo glavno vprašanje delovanje ženske mladine, je vidno stalno upadanje delovanja mladink v družbenem življenju-. Poleg drugega, je bilo na sestanku ugotovljeno, da so nekatere vasi — celo v neposredni bližini Splita kjer niti ena mladinka ni včlanjena v organi- zacijo Ljudske mladine. V Splitu pa je v ženski strokovni šoli včlanjeno le 40 odstotkov mladink od skupnega števila učenk. Ugotovljeno je bilo tudi, da je od 6.824 mladink v mestu in okraju Splitu, šele 3.480 včlanjenih v mladinsko organizacijo. («Borba» 30.5.55.) FILM «VIHAR» PREDVAJAN V MOSKVI Ministrstvo za kulturo v Sovjetski zvezi je organiziralo v Moskvi slavnostno premiero jugoslovanskega «Avala- filma» «(Vihar», kateri so prisostvovali tuji predstavniki ter sovjetski kulturni in javni delavci. Režiser Kolatozov je navzoče v kratkem nagovoru spoznal z rezultati jugoslovanske kinematografije in jpouda-ril, da se je v desetih letih ustvaril dober kader igralcev režiserjev in snemalcev; nekateri jugoslovanski filmi pa so bili nagrajeni celo na mednarodnih natečajih. Kolatozov je podčrtal, da se z «Viharjem» začenja tudi sovjetska publika spoznavati z jugoslovanskimi filmi. («Novi list» 18.5.55.) POMOČ KITAJSKE VLADE ZA RAZVOJ KMETIJSTVA PEKING — Pekinški list «Ljudski dnevnika je objavil vest, da je vlada posodila kmetijskim zadrugam, ekipam za vzajemno pomoč in posameznim kmetom znesek 350 milijonov juanov, s katerimi si bodo nakupili živino, umetna gnojila, kmetijske stroje in naprave, semena in drugo. Ta pomoč je omogočila kmetom, da so uspešno zaključili pomladansko setev. ČETRTA OBLETNICA OSVOBODITVE TIBETA PEKING — 23. maja je kitajsko ljudstvo proslavilo 4. obletnico osvoboditve .Tibeta. Proslavne manifestacije so se vršile v Lasi, Sigacuju, Cam-doju in drugih mestih. Radio Lasa je na dan obletnice ix> svetil svoje oddaje zadnjim sklepom kitajske vlade o pripravah za raztegnitev deželne avtonomije Tibetu, o razvoju prevoznih sredstev, gospodarske in kulturne pomoči Tibetancem. Cesti Sikan - Tibet in Cinhaj - Tibet, ki stà bili zgrajeni lani, igrata velikansko vlogo v gospodarskem in kulturnem razvoju Tibeta. ATOMSKA ENERGIJA V SLUŽBI ČLOVEKA JERElVAN — V Armenski SSR so začeli uporabljati a-tomsko energijo v miroljubne namene. V laboratoriju za rastlinsko fiziologijo pri botaničnem inštitutu armenske akademije znanosti so začeli uporabljati radioaktivne izotoi>e za preučevanje rastlin. V stem laboratoriju se preučujejo možnosti za uporabo atomske energije v svrho podaljšanja obstoja nekaterih krm Prav tako so začeli uporabljati izotope za preučevanje nekaterih človeških žlez in bolezni, ki so z njimi v zvezi. PISATELJ SOLOHOV ODLIKOVAN MOSKVA — Prezidij Vrhovnega sovjeta je 23. maja odlikoval z Leninovim redom znanega sovjetskega pisatelja Mi-hajla Solohova. Solohov znan po vsem svetu zaradi svojih del. Predvsem je znan za radi svojega romana v štirih delih «Tihi Don». Drugo njegovo znano delo je «Zorano polje». Ob odlikovanju Solohova se je uradno zvedelo, da so bile knjige Solohova od 1926 dalje tiskane 421 krat v 55 jezikih v skupni tiraži 20.773.000 izvodov. «Tihi Don» je bil objavljen v 1-8 jezikih v 7.755.000 izvodih. Roman «Zorano polje» je bil natisnjen v 132 izdajah in 45 jezikih. V kratkem bodo na čast Solohova izdali njegovo zbrano delo v 7 delih. POLJSKA KEMIČNA INDUSTRIJA NAPREDUJE VARŠAVA — Proizvodnja poljske kemične industrije je petkrat višja od predvojne. Poljska je zgradila nova kemična podjetja, med katerimi so velike tovarne v Wizowu, Kedzierzynu, Tarnowu itd. V zadnjem času sta začeli delovati dve novi kemični tovarni. SKRB ZA DETINSTVO V BOLGARIJI Sesti kongres Komunistične partije Bolgarije je posvetil še posebno pažnjo vzgoji in zaščiti zdravja otrok. Druga petletka predvideva gradnjo velikega števila otroških vrtcev. zabavišč, porodnišnic in pionirskih domov. 'Letos bo posečalo otroške vrtce 273.330 otrok. Za šoloobvezne bodo zgradili nadalj- njih 73 šol, dočim imajo pionirji že danes na razpolago nad 50 pionirskih domov. Lansko leto je imela Bolgarija 6.003 otroških vrtcev, 107 stalnih in 550 sezonskih o-troških jasli. TRGOVSKI SPORAZUM MED POLJSKO IN S VEDSKO V Varšavi je bil pred kratkim podpisan trgovski sporazum med L.R. Poljsko in Švedsko, ki velja od 1. maja 1955 do 30. aprila 1966. «a podlagi podpisanega sporazuma bo Folijska uvaž|ala železo, rudnine, stroje in industrijske naprave, jeklo visoke kakovosti Švedska pa bo uvažala iz Poljske premog kovine, kemične proizvode, tekstile in drugo blago. TRGOVSKI SPORAZUM MED Z.S.S.R. IN NORVEŠKO Zadnje dni maja je bil podpisan v Oslu trgovski sporazum med ZSSR in Norveško, ki velja za tekoče leto. Norveška bo izvažala v Sovjetsko zvezo kitovo olje, polenovke, slanike, aluminij. V zameno bo uvažala žitarice, petrolejske proizvode, rudnine, motorna vozila itd. KRALJ ANGEL pok. rojen v Trebčah, 21. 3. , Partizan II. bat. Južno-pU1,. -.kega odreda. Padel v S* čah 3. 5. 1944. ZA VSAKOGAR NEKAJ. _ -lil Z:: Z" JFZsL r? -- PONESREČENA USPAVANKA Mati poje sinčku, ki na noben način noče zaspati, uspavanko. Toda vse njene pevske-sposobnosti so zaman, sinček ima ie vedno odprte oči in jo hudomušno gleda. «Kaj -ti je vendar Jurček, da nečei zaspati?» — ga vipra&a mali z že obupanim glasom. «Čakam, da končaš prepevati» — jil odgovori Jurček. BREZ BESED * * * VIŠEK POPOLNOSTI STROJA Dunajčan in Berlinčan, vsak s svoje strani na vse pretege hvalita svoj velesejem- In razstavljene predmete. -«Pomisli» — pravi Berlinčan — «da smo na 'zadnjem velesejmu v Leipzigu razstavljali tako popoln stroj, dia si zgoraj vtaknil kos usnja, spodaj pa so prišli ven že sešit« čevlji. «To nt vse nič» — se odreže Dunajčan. — «Na našem velesejmu so razstavljali stroj, v katerega sl vrgel na gornji strani noter igrozdlj-e, -spodaj -pa je metal iz sebe pijance». , * * * . PRIMEREN NAPIS Na nagrobnem kamnu slovitega skopuha in stiskača so dali sorodniki postaviti ta-le 'napis: «Sešteval je, množil .im nikdar odšteval. Hvaležni sorodniki pa delili». KRALJ PAVEL pok. >' rojen v Trebčah, 23. 2-Sel v partizane 6. 12^ Pripadal Gregorčičevi J P0 Padel v borbah na 20. 8. 1944. CUK ALBERT sin rojen v Trebčah, 20. ^ I Sel v partizane g p/ Zajet od! Nemcev na Krnu 15. 8. 1944; pogrešan. Ogromna udeležba na proslavi 160-letnice katinarske šole Prejšnjo nedeljo so bivši i! ičenci katinarske šole iz Lo-'ierja, Ratinare, Roccia in lovt proslavili 160. obletnico u-| 'tanovitve osnovne šole na Salinari s prijetno kulturno Prireditvijo, ki je privabila izteci n o veliko število domačinov e okoličanov. Proslavo je otvoril tovariš Sarei Cok, elan Glavnega sveti SHLiP, ki je pozdravil nav-e z naslednjimi pomemb-Ijlimi besedami: «Otvarjam da-I lašnjo proslavo. 160. obletni-fe katinarske šole. To je za nas ti za vse Slovence na tem ^Zemlju važen dogodek. Suj ljubimo našo šolo, kateri o hvaležni za dobrote, ki m jih je vlila v naša srca zdravljena domovina», in «.Milica», pod vodstvom Justa 'Lovrenčiča pa «Na vročem vzglavju» in «Naše gore». Slavnostni govor je podala učiteljica Kalanova, ki je orisala zgodovino katinarske šole od njenega nastanka leta 1796 do danes. 'Podčrtala je njeno vzgojno poslanstvo med prebivalstvom katinarskega okoliša v dolgi dobi obstoja. Poudarila je, da je za časa fašizma zgledalo, da bo slovenska šola za vedno pokopana, a so jo znova prebudili k življenju požrtovalni ljudje in učitelji. Svoj govor je g. Kalanova zaključila z besedami: «Slovenski stariši, nekdanji u-čenci katinarske šole! Od vas hribih se dela dan», pod vodstvom Viktorja Stoparja pa z «.Dobil sem pisemce». _ Zadnji je nastopil pevski z6or iz Rovt pod vodstvom pevovodje Celestina Vekjeta. Zapel je «Lahko noč», «Primorsko fantovsko», balado («Krešimir I.» in «iSlepec Marko». Izvajanje tega zbora je .bilo res na dostojni umetniški višini; poudariti je treba njegovo veliko napredovanje časih. Prisrčno so nastopili šolski otroci, ki so jih navzoči nagradili z obilnim ploskanjem. Pod.vodstvom učiteljice Kalanove so zapeli Prešernovo «Zdravljico» in «Tam doli za našo Vasjo» ter prikazali prizor s petjem «Mladost», ki je kar navdušil gledalce. Lepo je nastopila tudi folklorna skupina iz Brega, ki je podala ples «Sto l’di» v domačih narodnih nošah ter nekaj jugoslovanskih narodnih plesov (Dje-vojačko kolo, Srba in Bojarka). Sodelovala je tudi godbena skupina. Med prisotnimi je bilo več slovenskih občinskih svetovalcev, med temi tov. Franc Gombač, nadalje predstavniki Slo-svensko hrvatske ljudske prosvete, zastopniki okoliških prosvetnih društev, gen. konzul FLRJ Mitja Vošnjak ter druge osebnosti iz slovenskega kulturnega in političnega življenja. Po končani proslavi je sledilo ljudsko rajanje pozno v zadnjih n0£ Proslava jubileja katinarske šole bo ostala v živem spominu vseh, ki so se je udežili, a ostala bo tudi v zgodovini kot velik in nadvse pomemben trenutek v narodnem in kulturnem življenju tržaških Slovencev, ki so enotno in združeno proslavili ■ ta važen dogodek. Naj bo svetla zgodovina ka-tinarike in vseh slovenskih šol na Tržaškem v vzpodbudo vsem slovenskim staršem, da bodo svoje otroke pošljali v svojo, slovensko šolo in jo tako pomagali razviti in postaviti na čvrste temelje, ki jih nihče ne bo mogel več'uničiti. * KAREL DESTOVNIK-KAJUH $tov€*i*Ua pese*n Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči, en sam milijon, ki ga trpljenje krotoviči in vendar ga nikoli ne uniči! Dlikoli in nikdar! Zalo ker nismo trhle bilke, ki po loči ovene ker mi nismo le številke, smo ljudje! Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo, da hi v uporu vse pobralo... O, če ljudi ne bilo hi pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz. Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo, zdahnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo! LETOS BO ZASTOPANA TUDI L. R. MADŽARSKA Od 19. tržaški junija do 3. julija vzorčni velesejem STALNA SKRB SOVJETSKE VLADE ZA, ZDRAVJE DELAVCEV Zaščita dela - nova znanost prizor iz otroške igre «Mladost» ki so jo lepo podali šolski otroci I materinem jeziku. Pozdravim vas vse, ki ste prišli, da | nami počastite ta slavnostni jan! Pozdravljam enotnost, ki "as je združila za organizirala te proslave in za nadaljnje delovanje. Pozdravljam družitev vseh slovanskih na-Nbv in združitev vseh deli «lokratičnih sil v svetu, ki se fte za mir in mirno sožitje ’ff'tieci vsemi narodi sveta». 1 otvoritvenim govorom tov. 7 JVv-sa množica prisotnih Oglašala, kar je potrdil navdušen aplavz ob njegovem ^ključku. Takoj za tem je la.stopil domači pevski zbor, ki je najprej zapel pod vodstvom mladega v in vrlega pe-| vovodje Karta Cak ml. «Po- je odvisno, kako se bo naša šola nadalje razvijala. Vaša je šola,-v njej ste se vzgajali. V njej naj Se vzgajajo in bistrijo vaši otroci». Sledil je nastop mešanega pevskega zbora iz Bolju-nca, ki je pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje Draga Žerjala ubrano zapel pesmi «Mornar», «Ptici», «Opomin k veselju», Boljunški zbor je prav gotovo izmed navzočih pevskih zborov žel še največji uspeh. Pevski zbor iz Boršta je zapel pod vodstvom Petarosa Draga «Naša pesem», «.Naročilo» in «Gorenjski valček». Pevski zbor iz Bazovice je pa nastopil pod vodstvom Rafaela Grgiča s pesmimi «U boj» in «V Razširjen prostor velesejma - Kaj bodo razstavljali v posameznih paviljonih - Odprto je vprašanje večje udeležbe Češkoslovaške Od 19. junija do 3. julija bo v našem mestu VII. mednarodni vzorčni velesejem, ki bi moral priti letos še posebno do veljave in dati svoj doprinos k večjemu navezanju trgovskih stikov, Do sedaj se je prijavilo za letošnji velesejem osem držav, ki bodo uradno zastopane, bodisi z lastnimi paviljoni ah pa potom trgovskih zastopstev. Kar se tiče našega zaledja bodo prisotne Jugoslavija, Avstrija, Nemčija in Madžarska, ki se vrača na tržaški velesejem po več letih odsotnosti. Prisotne bodo nadalje Sirija, Libanon, Grčija in Jordanija. Velesejmski prostor bo le-,tos vsekakor bolj ustrezal potrebam te vsakoletne in važne trgovske manifestacije. Ustanova tržaškega velesejma je namreč kupila še drugo zemljišče. Na tem zemljišču, ki bo Nastop šolskega zbora pod vodstvom učiteljice g. Kalanove KULTURNE ZANIMIVOSTI Ministrstvo za kulturo SZ je I °brilo načrt za filmsko pro-'fknijo, ki predvideva snemanje preko 200 filmov. Izdelali lQdo velike zgodovinske filme, 8°eialne in psihološke drame, Posnetke iz romanov ter lahke komedije, glasbene, pustolovske !n znanstvene filme. Prcvideno Je tudi snemanje številnih fil-"l°v za otroke. * * * A Bruxellesu se je 28. maja 'okljunil mednarodni natečaj za y'oliniste, na katerem je sode-ovalu 40 umetnikov iz 15' de-sveta. Prvo nagrado je pre-j Amerikanec Senowsky, na ,ru6° mesto je prišel sovjetski 'Minisi Sitkovecki, ki je p re-P “»grado belgijske vlade, tre. j' je Francoz Pierre Ducan. 0-|^j i trije sovjetski violinisti . 80 se udeležili natečaja, so 1 tl8U na 5., 7. in 11. mesto. * * * . jugoslovanskega časopisja I,^mamo, da bosta v prvi po-8kv.l'i junija gostovala na Polj-tp' n k,lritonist beograjske Ope-lil , šun Popovič in zagrebški |1(|il,11#t Darko Lukič. Popovič |ic nas|('pil v naslovni vlogi o-li6 e «Knez Igor» in v «Travia-LuV*-r na solističnem koncertu. lc Pa bo sodeloval 10. in 11 juniju na solističnih koncertih varšavske filharmonije, kjer bo igral skladbe Griega, 17. in 18. junija pa bo nastopil kot solist na simfoničnem koncertu v Stalingradu. V Kijevu se je zaključil osmi kongres sovjetskih fiziologov, biokemikov in farmakologov Kongresu so prisotvovali in posegli tudi v diskusijo znanstveniki iz Kitajske, Romunije, Madžarske, Vel. Britanije, DR Nemčije, Danske, Jugoslavije, Švedske, Indije, Poljske, Češkoslovaške, Mongolije, Avstrije, Japonske in Bolgarije. * * * V Zagrebu so odprli v Umetniškem paviljonu razstavo nemške grafike. Razstavljenih je nad sto del najboljših nemških grafikov. * * * V Leningradu je profesor Matvej Gukovski odkril črtež za marmorni spomenik, ki ga je izdelal Michelangelo Buonarroti. Črtež se nanaša na neki nagrobni spomenik papeža Julija II. in predstavlja zadnji del popolnega črteža, ki je še manjkal. Ostale dele hranijo v Bri-tish Museumu v Londonu. goslavija in Avstrija, letos pa se hoče kot zgleda, na tem področju uveljaviti tudi Nemčija in to posebno s pohištvom. Kar se tiče drugih proizvodov bo zastopanih 23 držav in sicer neposredno ali pa potom svojih krajevnih in inozemskih zastopnikov. Tako bomo imeli priliko videti zadnje vzorce električnih hladilnikov, pralnikov, srkavcev prahu, radijskih sprejemnikov, televizorjev, raznih izdelkov iz kristala, keramike, najrazličnejše potrebščine za gospodinjstvo, fotografske aparate itd. V manjšem paviljonu bo razstavljala Češkoslovaška svoje proizvode, namenjene za izvoz. Verjetno bo tudi letos prisotna neuradno in sicer samo potom svojih zastopnikov v inozemstvu. Od naše strani smo mnenja, da bi morala biti Češkoslovaška, kot važna zaledna država, ki je v preteklosti igrala pri tržaškem tranzitnem prometu veliko vlogo, letos zastopana v večji meri. To bo pa odvisno od prizadevanja, ki ga bodo pokazali organizatorji tržaškega velesejma in večje uvidevnosti in nepristranosti s strani merodajnega ministrstva v Rimu. Češkoslovaška in Madžarska sta bili prejšnja leta s strani bivše ZVU vsestransko ovirani, bodisi kar se tiče udeležbe na velesejmu, kakor tudi glede tranzita skozi našo luko. Obe državi, sta v zadnjem času sklenili celo vrsto trgovskih sporazumov z raznimi prekomorskimi deželami tako, la se uvoz in izvoz ugodno razvija. Zaradi tega ne sme tržaška luka na noben način izgubiti ugodne prilike, da zopet poživi in uveljavi svojo vlogo posrednika. Prav letošnji velesejem bi moral predstavljati ugodno priliko, da se tranzit teh dveh, kakor tudi drugih zalednih držav začne zopet razvijati. Dejstvo, da bo Madžarska zopet prisotna na velesejmu, je za Trst vsekakor pozitiven čini- telj. Ostane pa še odprto vprašanje večje udeležbe Češkoslovaške. Zato je treba odstrani ti vse tiste ovire, birokratskega in političnega značaja, ki jih je 'postavila bivša ZVU. To bo v interesu večje uveljavitve ne samo letošnjega velesejma, marveč tudi v interesu celotnega tržaškega gospodarstva. Uspeh jugoslovanskih pevcev v ZSSR Jugoslovanski pevci Marinkovič, Cangalovič in Vilma Bukovec so dosegli pomemben uspeh na svojem prvem koncertu v Moskvi. Poslušalci, ki so povsem napolnili dvorano moskovskega konzervatorija, so navdušeno pozdravili nastop jugoslovanskih umetnikov. Na zahtevo poslušalcev so trije pevci morali dodati nekaj pesmi izven programa. Jugoslovanske umetnike je pozdravil pred nastopom znar ni ruski pevec Pirogov, ki je poudaril svoje veliko zadovoljstvo glede gostovanja jugoslovanskih umetnikov in izrazil prepričanje, da bodo med. sebojr.i obiski umetnikov obeji držav prispevali k poglobit*! stikov med jugoslovanskimi in sovjetskimi narodi. Romani v ruskem prevodu ■Sovjetske založbe so v načrtu za prihodnje leto objavile tudi prevode v ruščino treh jugoslovanskih romanov Iva Andrica «Most na Cupriji», Branka Čopiča «Prolom» in Dobriče Cosiča «Daleč je sonce». Enciklopedija Jugoslavije Ob koncu tega meseca bo izšel prvi zvezek Enciklopedije Jugoslavije v založbi Leksikografskega zavoda v Zagrebu. Prvi izmed osmih velikih zvezkov, ki bodo obsegali Enciklopedijo Jugoslavije, obdeluje na več kot 700 straneh besedila in približno 100 straneh bakrotiska. Zvezek bo tiskan v 30.000 izvodih. Pri sestavi prvega zvezka je sodelovalo 550 znanstvenih, kulturnih in javnih delavcev iz vseh republik, medtem ko bo pri naslednjem sestavljanju sodelovalo okoli 1500 sodelavcev. Kulturno sodelovanje med CSR in FLRJ Na povabilo kulturnega ministrstva LB Češkoslovaške, sta prisostvovala festivalu «Praška pomlad 1955» glavni tajnik Zveze jugoslovanskih skladateljev M. Vukdragovič in profesor ljubljanske akademije znanosti in umetnosti D. Švara, ki sta vodila pogajanja za razvoj kulturnih stikov med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Na podlagi dogovora bo letos obiskal Jugoslavijo znani kvartet Smetana, dočim se bosta violinist Aleksander Ploček in pianist Jožef Paleniček udeležila festivala v Dubrovniku. Na Češkoslovaško bodo pa šli številni jugoslovanski pevci in umetniki ter balet beograjske Opere. V Sovjetski zvezi je nastala popolnoma nova panoga znanosti za preučevanje problemov izboljšanja zdravstvenih pogojev dela na vseh področjih človeškega delovanja. Reševanju teh problemov se posvečajo številni znanstveni in raziskovalni instituti. Samo v sistemu ministrstva za javno zdravje in centralnega sveta sindikatov deluje 14 institutov, ki znanstveno raziskujejo razna sredstva in načine za zaščito dela in borbo proti poklicnim boleznim. Mnogo poklicnih bolezni je bilo odpravljenih že pred časom tako na primer «malica livarjev», bolezen, na kateri so trpeli delavci v topilnicah bakra. Vedno obširnejša uporaba električnega varjenja je prispevala k odstranitvi gluhosti, razširjene med ladijskimi tolkači in vrezo-valci. Dobre rezultate daje borba proti silikozi; «krčna bolezen», ki je bila tako razširjena v'industriji v razgretih oddelkih, se ne pojavlja več v sovjetskih tovarnah niti v najtoplejših mesecih. Strogo spoštovanje pravil varnostne tehnike, izdelane na znanstveni podlagi, je v zadnjih 2if. V til, K zobozdravnik-kR libili Ustne in zobne bo zobne protez* ^ Sprejema od 9. do 1"' 15. do 20. ure- /ji r. * il Ulica Torrebianca Tb.il (vogal z ul. Cafd tel, 37-118 > dij. V "1, 1» >« s \ s ** «It