—   338   —
Koristnost pevalic.
Tičice, ki pojo, pravi Friderik Cadi v svojih branja vrednih bukvah *'•'*), eo prave namestnice življenja. Brez njih bi bili ^ojzdi žalostni, mertvi. Človek povsod le išče živih in življenje veselo naznanjajočih stvari, — kjer ni življenja, ni za-nj veselja. Mislimo si naše goj-zde in reke, naše senožeti in pašnike, naše verte in polja brez pevalic, kako samoten nam bo sveti — manjkalo nam bo vedno nekaj, kar je tako rekoč sredništvo med nami in nižjo naravo.
Al se nekaj druzega je, kar daje pevkam veliko vrednost; če bi njih ne bilo, bi bile na svetu strašne prekacije, — take namreč, da bi se prekaenil ves lepi red natore. Brez števila bi se namreč pomnožil tisti merčes, kteri nam je toliko škodljiv, ako bi ga ne pokončale tiče, kterim je živež. Od velike merhe, ktero epravijo iz poti, noter doli do komarja in pajka, ktere zobljejo, — vse je njih delo, ohraniti red natore. Peva-lice so po volji modrega Stvarnika tako rekoč pomočnice, da veliko gospodarstvo sveta ne zapade prekucijam nadležnega merčesa.
Žalibog, da te velike koristi še ne spozna vsak človek! in da še je dosto tacih, ki mislijo: tiči so le za to, da nam v tičnici pojo ali da nam pečeni na mizo pridejo!
Ko bi vsi ljudje korist tičev spoznali, bi jih ne lovili in morili tak nespametno in brezvestno!
*)    Thierleben der Alpenwelt.    Leipzig 1853.