GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVII. KAMNIK, 16. NOVEMBRA 1987 S seje zbora združenega dela Poročila le delno odgovarjajo na zahteve delegatov Delegati so na prvi novembrski (ob koncu meseca nas čaka še ena - resolucijska) seji skupščine med drugim poslušali tudi poročila nosilcev treh dejavnosti, ki so v naši občini večkrat na dnevnih redih sej. Poročila so pripravili Komunalno podjetje, Kočna in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja. Da se za omenjene dejavnosti delegati resnično zanimajo, dokazujejo njihova vprašanja, tako o pestri dejavnosti Komunalnega podjetja, kot o preskrbi v naši občini, in o v zadnjem času zelo aktualnih prostorsko ureditvenih pogojih, s katerimi je kranjski zavod v zadnjem obdobju zelo zamujal. Pred poročili navedenih dejavnosti so delegati poslušali poročilo dr. Daniela Pučka, ki v zveznem zboru skupščine SFRJ kot delegat zastopa med drugimi tudi našo občino. V svoji razpravi je največ pozornosti posvetil predvem stališču naše republike do protiinflacijskega programa, ki ga je predlagal zvezni izvršni svet. Predstavil je tudi stališča delegacij iz drugih republik in pokrajin in ob tem poudaril, da je, čeprav je nekaj ocen delegatov in drugih okolij o omenjenem progamu po mnenju naše republike povsem nekorektnih, tokrat le prevladala enotna ocena, da je predlagani program slab. Takega kot je, ga bo naša republika zavrnila. Prav zaradi nejasnih pogojev gospodarjenja v prihodnjem letu so tudi vse večje investicije v naši občini do konca srednjeročnega obdobja vprašljive (med njimi pa je prav gotovo tudi tako težko pričakovana blagovnica), je dejal Janko Gedrih, predsednik izvršnega sveta. Pri poročilu Komunalnega podjeta o izvajanju sklepov občinske skupščine je direktor, Andrej Skodlar, povedal nekaj o poteku gradnje povezovalne ulice, o finančnih težavah, ki so jih vseskozi spremljale, in o dodatnih delih, ki so gradnjo podražila. Delegati so poleg sklepa, da Komunalno podjetje pripravi program za drugo fazo gradnje ne povezovalni ulici (semafor, brv, protihrupna ograja) zahtevali tudi odgovore na že večkrat postavljeno vprašanje o pokriti tržnici, neurejenem plakatiranju, daljinskem ogrevanju ... Delegacija Titana je zahtevala odgovor na vprašanje o sisu RTC Velika planina. Od kdaj ne obstaja več in zakaj se sedaj denar iz sisa steka naravnost v Komunalno podjetje. Direktorje odgovoril da SIS RTC nikoli ni obstajal, nikoli ni bil registiran, zato je SDK prenesla žiro račun na Komunalno podjetje, ki je izvajalec te dejavnosti. Sicer pa, je še dejal, vsak račun podpiše predsednik sisa RTC (predsednika očitno kljub vsemu imajo), Matija Jenko. Na vprašanje Titanove delegacije o pokriti tržnici in zavlačevanju njene gradnje je Andrej Skodlar povedal, da so projekti zanjo že narejeni, da pa zaenkrat še ni denarja za gradnjo. Svilanitova delegacija je za poročilo o delu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine dejala, da je zelo togo in nevsebinsko. Direktorica zavoda, Olga Zupan se je s tem strinjala, in pojasnila, da je to poročilo le za devet mesecev; letno pa da bo bolj podrobno in bo zajemalo vse posege kranjskega zavoda na območju kamniške občine. Vroče krvi krajanov Komende, Most in Križa pa kljub vsemu ni mogla pomiriti s ponovnim pojasnilom, da prostorskih ureditvenih pogojev za njihovo območje (odlaganje gradnje mrliških vežic) niso mogli narediti prej zato, ker se že nekaj časa ubadajo z velikim pomanjkanjem kadrov. In ker se v tem obdobju delali pupe tudi za ostale gorenjske občine, se je delo zavleklo. Delegacija Titana je ob tem pripomnila, da bi bilo veliko ceneje za družbo, ko bi Zavod zaposlil nekaj novih strokovnjakov in tako hitreje izpolnjeval vse naloge, kot pa da hranimo pri kadrih in s počasnim delom družbi delamo še večjo škodo. Pri poročilu o preskrbi in njenemu glavnemu nosilcu v naši občini - delovni organizaciji Kočna - so delegati iz Svilanita dejali, da bi bilo pri takem poročilu treba nekaj povedati tudi o ostalih dveh - o Mercatorju in Emoni, ki v naši občini po njihovem mnenju dokaj dobro opravljata svoje delo. Sicer pa je predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj, Ivo Pire, dejal, da je tudi Kočna do sedaj svojo nalogo dokaj zadovoljivo opravljala, predvsem če pomislimo na težak ekonomski položaj trgovine, je dodal direktor Kočne. Ob tem je povedal, da v njihovi delovni organizaciji nameravajo povečati kmetijsko dejavnost, veleprodajo in še bolje organizirati kooperacijsko dejavnost. V maloprodaji pa se nameravajo še naprej posvečati predvsem specializaciji in modernizaciji obstoječih trgovin (delegati so torej tudi tokrat ostali brez svoje tako težko pričakovane blagovnice). Direktor je še dejal, da od občine (iz sisa) njihova delovna organizacija doslej še ni dobila niti dinarja, zato tudi nerganje delegatov ni opravičeno. (?) Med pobudami in vprašanji delegatov omenimo predvsem vprašanji delegacije KIK, ki je pripomnila, da je kakovost prejetega skupščinskega gradiva zelo slaba in poleg ostalega tudi to vpliva na nepopolno odločanje delegatov. Sprašujejo tudi, koli-. ko časa v križišču na obvoznici še ne bo semaforja in zakaj ob prometnih konicah v križišču, ki je trajalo tudi že smrtne žrtve, ni vsaj miličnikov, ki bi urejali promet. Delegacija KIK tudi predlaga, da med gradnjo avtobusne postaje zagotovimo krožni promet do severnega dela mesta, saj so sedaj delavci KIK, Donita, Zarje in drugi v precej slabšem položaju, saj morajo do svojih delovnih mest kar precejšen del poti prepešačiti. Delegatom je bilo na seji o tem rečeno, da so se z Integralom že pogovarjali, le da dlje od obljub še niso prišli. Integral namreč obljublja, da bodo v tem času poskrbeli za posebni prevoz (v dogovoru s prizadetimi delovnimi organizacijami), vsaj v času prihoda na delo. ROMANA GRČAR Dan republike, obletnico ustanovitve nove Jugoslavije, bomo v naši občim praznovali s pomembno pridobitvijo, z otvoritvijo asfaltirane ceste čez Kozjak. Poleg tega se bodo tudi letos zvrstile slovesne prireditve v šolah, delovnih organizacijah in drugje. V uredništvu našega glasila pa smo se za 29. november odločili predstaviti nekaj posameznikov, ki jim je delo ena temeljnih vrednot, in za svoja prizadevanja žanjejo tudi priznanja. Slika iz zadnje številke o cvetenju cest je že zastarela, saj je luknje na cesti, iz Kamnika proti Vrhpolju, že prekrila nova asfaltna podlaga. (Foto: M. R.) 6 Praznik republike vam čestitajo občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana Dijaki in študenti podpisali pogodbe o štipendijah V začetku meseca so dijaki in študenti v prostorih občinske skušščine podpisovali pogodbe o Štipendijah. Tako slovesno podelitev štipendij so v naši občini pripravili letos prvič. Odbor za štipendiranje je podelil dve štipendiji Titovega sklada dijakinjama naravoslovnOmatematičnega programa na SENŠRM (za štipendiranje mladih delavcev za študij iz dela in ob delu na žalost ni bilo ustreznih predlogov, tako sta dve štipendiji ostali nepodeljeni). Poleg teh dveh je bilo podeljenih tudi 15 štipendij dijakom in študentom, ki s svojimi izrazito nadpoprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in zunaj šolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Tako kot po vsem svetu, se v zadnjem obdobju tudi pri nas zavedamo pomena nadarjenih posameznikov za splošni družbeni napredek. Zato se je končno povečalo zanimanje za nadarjene. Vse bolj se namreč zavedamo, da so prav kadri osnovni pogoj za kakovostne spremembe v naši državi. Omenjena oblika štipendiranja je spodbuda posameznikom in šolam. Učitelji se namreč čedalje bolj posvečajo dodatnemu delu s sposobnejšimi učenci. Še posebej to velja za Srednjo ekonomsko in naravoslovno šolo v Kamniku, od koder prihaja največ predlogov. Tesnejšo vez bi veljalo najti tudi z našimi delovnimi organizacijami, ki bi s povezavo z nadarjenimi učenci bolj zagotovo dobile dobre strokovnjake. R- G. KULTURNE PRIREDITVE OB PRAZNIKU REPUBLIKE Razstavišče Veronika, Kamnik SREDA, 25. novembra, ob 18. uri Otvoritev razstave LIKOVNO DRUŠTVO KAMNIK OB DESETLETNICI DELOVANJA Kulturni center Kamnik - Muzej ČETRTEK, 26. novembra, ob 18. uri UMETNINE IZ DEPOJEV KAMNIŠKEGA MUZEJA Otvoritev razstave Titov trg, Kamnik PETEK, 27. novembra, ob 16.30 POZDRAV PRAZNIKU Promenadni koncert Pihalnega orkestra DKD Solidarnost Kamnik Dirigent Franc Lipičnik Velika dvorana kina Dom, Kamnik PETEK, 27. novembra, ob 20. uri ŠIVALA JE DEKLICA ZVEZDO Pesmi upora v besedi in glasbi Izvajalci: Simfonični orkester Domžale-Kamnik - dirigent Tomaž Habe Solisti: Nuša Pirnat (alt), Janez Majcenovič (bariton), Rok Lap (bas), Katarina Malinger (kitara), Iris Zaje (harmonika) Mešani študentski pevski zbor Kamnik - zborovodja Janez Klobčar Recitatorji iz SENŠ Rudolfa Maistra Kamnik - mentorica Tina Romšak 2731 S seje izvršnega sveta O Planinki podrobneje v skupščini Na eni zadnjih sej izvršnega sveta so člani obravnavali poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa o izvajanju začasnega družbenega varstva v delovni organizaciji Planinka. Bogo Šest in Dušan Sešok sta članom izvršnega sveta predstavila vsak svoje delo pri začasnem vodstvu Planinke, vendar so na seji ugotovili, da je poročilo nepopolno in ne daje odgovorov na vsa vprašanja, ki se ves čas ukrepa v Planinki zastavljajo tako delegatom na sejah skupščine, kot tudi vsem ostalim občanom, ki spremljajo obnavljanje Planinkinih objektov. Največ vprašanj je o dolgotrajnem obnavljanju kavarne Veronika in neracionalnim, postopnim prenavljanjem Planinke - spomladi fasada in vrt, sedaj streha... Na vsa ta in, ostala vprašanja bosta člana začasnega poslovodnega organa odgovorila delegatom na seji skupščine, ki bo 26. novembra. Do takrat pa morata pripraviti tudi dopolnjeno poročilo, oziroma ga napisati kratko in jedrnato, tako, da delegati skupščine ne bodo postavljali vprašanj, na katera bi lahko dobili odgovor že v poročilu. Poleg omenjenega priporoči- la, da se dopolni poročilo o enoletnem ukrepu v Planinki, so člani izvršnega sveta na seji podprli ustanavljanje odbora sanatorjev, za katerega se bo izvršni svet potrudil, da bi vanj vključili čimveč delovnih orga- Novo v Kočni Iz resolucijskih ciljev za leto 1987 smo v DO KOČNA Kamnik močno presegli planirano vrednost investicijskih in vzdrževalnih del, saj bo ta dosegla vrednost okoli 45 starih milijard. Obnovili smo del sadovnjaka na Zapričah, delno zamenjali dotrajano regalno opremo v centralnem skladišču in razširili pro- nizacij iz naše in tudi ljubljanskih občin. Rečeno je bilo tudi, da bo moral omenjeni odbor imeti čimbolj »čiste račune«, da bodo bodoči upravljalci vedeli, kaj dobivajo v upravljanje, r GRCAR store za kooperacijsko dejavnost. V zadnjih dveh mesecih smo, oziroma bomo do praznika republike, obnovili PE Stahovica, PE Duplica ter preuredili prodajni salon pohištva. Do konca leta pa bomo odprli statično sanirano in prenovljeno PE Železnina. TP »KOČNA« KAMNIK O razobešanju zastav Otroci so očistili okolico šole Učenci osnovne šole Toma Brejca so v začetku novembra dodobra očistili okolico šole. Veselja in zagnanosti pri delu malim »ekologom« ni uničilo niti (sedaj že kritično) pomanjkanje delovnega orodja na šoli - grabelj, lopat, samokolnic... Kako tudi, saj, kot je dejala skupinica mladih »čistilcev«: Radi imamo take akcije, ne samo, ker imamo ta dan prosto, radi imamo čisto pred pragom, ne maramo se zadušiti v lastnih smeteh. Dobro bi bilo, ko bi tudi starejši razmišljali tako in iz našega lepega, nekoč čistega mesta čimprej »pospravili« smrdljive tovarne«. Ni kaj, dobro razmišljajo. Ko bi tudi v naslednjih letih tako delali, se nam morda le ni treba bati ekološke katastrofe. Foto: R. G. Izobešanje zastav v občini Kamnik določa Odlok o javnem redu in miru (objavljen v Ur. listu SRS št. 2/1984) in sicer: Lastniki in uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb oziroma hišni sveti so dolžni na dan državnih praznikov in krajevnih praznikov, pa tudi na splošni poziv DPO ob posebnih priložnostih izobesiti zastave. Zastave se izobešajo na večer pred praznikom oziroma posebno priložnostjo, odstranijo pa najkasneje v 24 urah, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Zastave družbenopolitičnih organizacij in OZD ter prapori društev se izobešajo ali nosijo ob jubilejih in praznikih teh organizacij ali društev ali ob drugih priložnostih, pomembnih za te organizacije in društva. Kdor na dan državnih ali krajevnih praznikov ali na splošen poziv ne izobesi zastave ter kdor ne odstrani zastave najkasneje v 24 urah za tem, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene (27. člen odloka), se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 din. Izobešanje zastav in transpa- rentov na javnih prometnih površinah opravlja za to pooblaščena delovna organizacija. Splošne določbe v zvezi z izobešanjem zastav: - na vsaki stanovanjski ali poslovni zgradbi mora biti izobešena najmanj ena zastava, - za izobešanje zastav je potrebno na zgradbah urediti vtična mesta (konzole), le na stolpnicah in posebno visokih zgradbah z ravno streho se zastave lahko izobesijo na jamborih, - izobešene državne, republiške in društvene zastave ne smejo biti raztrgane, umazane, obledele ali sicer neprimerne. Zastave občani lahko nabavijo v poslovalnici trgovskega podjetja Kočna »Pri Kramarju«, Titov trg 13. ' KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK • Iz naših delovnih organizacij Alpetour se predstavlja Komunalno podjetje Kamnik OBVEŠČA da bo odvoz smeti in odpadkov v ponedeljek, 30. novembra, ■in v torek, 1. decembra nespremenjen. Pri spremljanju dela v kamniških delovnih organizacijah smo morda malo zanemarili manjše delovne enote, katerih sedež (delovna organizacija) je v drugih občinah. Tako smo se tokrat namenili predstaviti škofjeloški »Alpetour«, oziroma njihovo delovno enoto v Kamniku. Višje stanarine S prvim novembrom bodo tudi v naši občini povečane za SS odstotkov stanarine, najemnine, prispevki za gradnjo zaklonišč in prispevki za vzdrževanje kotlov in kotlovnic. Tako odločitev so sprejeli delegati samoupravne stanovanjske skupnosti naše občine, na predlog Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. Omenjena podražitev je že tretja v tem letu, njena podlaga pa je družbeni dogovor o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin v letu 1987. Poleg tega je dinamika prehoda na stanarine, ki zagotavljajo enostavno reprodukcijo, opredeljena v planskih aktih, ekonomsko stanarino pa je na ta način treba doseči do leta 1990. Ob povečanju stanarin bo uveljavljen tudi sistem delnega nadomeščanja stanarin, kar je v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno-varstvenih pravic. R. GRČ AR J »Naša osnovna dejavnost je javni cestni transport tovora. V enoti je zaposlenih 30 delavcev, od tega dva operativca delava v prostorih, ki naj bi bili pisarna, na Tomšičevi 6, ostali naši delavci, vozniki, pa so večinoma na terenu,« je pripovedoval vodja delovne enote »Alpetour« Tone Slanovec in že kar v začetku nakazal, da so v zadnjih letih prostori njihova boleča točka. Ne le, da so njihovi pisarniški prostori zelo slabi, večji problem je pomanjkanje parkirnih prostorov, tako da so njihovi tovornjaki parkirani malodane po vsej občini, kjer je pač prostor. »Alpetour« ima svojo delovno enoto v Kamniku že od leta 1979. Njihova osnovna dejavnost, kot smo že omenili, je organizacija in prevoz tovora, svoje storitve opravljajo v kamniški in domžalski občini. Imajo 30 tovornjakov srednje nosilnosti (od 3 do 7 ton). Vozniki iz njihove delovne enote vozijo le po Jugoslaviji, vendar pa organizirajo tudi prevoz tovora v druge države, ki se s tem ukvarja njihova delovna enota v Škofji Loki. Tone Slanovec, vodja delovne enote »Alpetour« je dejal, da s kamniškimi delovnimi organizacijami dobro sodelujejo, zaupanje pa so si prodobili predvsem s kakovostno opravljenimi storitvami. Želijo si še več takega sodelovanja, vendar pa pažajo količinsko upadanje tovora. Alpetour pri opravljanju svoje dejavnosti vključuje tudi zasebne prevoznike, za katere njihova delovna enota organizira posel. Poleg nemogočih delovnih prosto- rov in neurejenih parkirišč pa imajo veliko težav tudi s preveč obremenjenimi telefonskimi linijami oziroma preobremenjeno kamniško pošto. »Naše delo je namreč zelo odvisno od telefonskih komunikacij. Vsa naročila in njihov sprejem poteka po telefonu, delno se poslužujemo tudi radijske zveze - imamo UKV postajo, v kratkem pa bodo naše delovne enote opremljene s terminali, tako, da bo poenostavljeno komuniciranje z matično organizacijo.« V načrtih imajo tudi opremo tovornjakov z UKV postajami, tako da bi bolj racionalno razporedili dragocene kilometre, da njihova vozila ne bi bila niti trenutek prazna. Sicer pa imajo v Alpetouru vsa vozila prilagojena potrebam poslovnih partnerjev (za prevoz pohištva so na primer potrebna višja vozila...) Dejali pa so, da poleg prevozov za delovne organizacije opravljajo tudi razne prevoze za posameznike, na primer prevoz gradbenega materiala (vendar ne razsutega tovora!) in prevoz ostale opreme, kot je stanovanjska oprema pri selitvah. »V naši kadrovski službi imamo organizirano usposabljanje za bodoče voznike. Torej, pri nas lahko naredijo pripravniški izpit, kar jim v mnogih organizacijah ne omogočijo, vsaka delovna organizacija namreč išče že izkušene šoferje. Pri nas pa imamo strokovnjake za usposabljanje teh kadrov, inštruktorje - mentorje,« je dejal vodja delovne enote v Kamniku. Povedal je še, da so poslovni rezultati njihove delovne organizacije glede na dejavnost dobri, nekaj težav imajo z rezervnimi deli, goriva pa zaenkrat še ne primanjkuje. Slabo je le, ker materialni stroški hitreje naraščajo, kot cene njihovih storitev. Povedali so nam tudi, da ni več zajamčenih povratnih prevozov, predvsem v sosednjih republikah se čuti zaostajanje proizvodnje. Vozila že kakšen dan, dva čakajo, da dobijo tovor - za povratno vožnjo v Slovenijo. ROMANA GRČAR Predsedstvo KK SZDL Moste vabi krajane na programsko volilno konferenco KO SZDL v petek, 20. 11. 1987 ob 19. uri v šoli Moste. Program: • poročilo o delu predsedstva KK SZDL, razprava na poročilo in izvolitev predsedstva KK SZDL • poročilo o uresničevanju piana KS za leto 1987 in obravnava osnutka za leto 1988 Krajane vabimo, da se konference udeležite in se s svojimi predlogi aktivno vključite v oblikovanje programa krajevne skupnosti. Dobra prodaja sadik v drevesnici Drevesnica v Kočni ima te dni veliko prometa. Jesenski dnevi, ki se iztekajo, so zelo primerni za posaditev sadnega drevja. Kamniška drevesnica poskrbi vsako jesen, da ima na voljo dovolj vsakršnih sadik. Sem spadajo hruške in jabolka vseh vrst, zlasti žiahtnejših, ki so se uveljavile zadnja leta. Kupiti je mogoče tudi sadike grmičevja (ribez in podobne), tako da kupec lahko izbira sadike glede na vrsto zemlje in lastni okus. Kupiti je mogoče visoko in nizko rastoče sadike. Pri izbiri posameznih vrst sadik prodajalci tudi svetujejo. Med prodajalci je tudi njihov sadjarski strokovnjak, Ivan Kovač, ki rade volje svetuje in odbere najbolj primerne sadike. Povedal nam je, da je zanimanje zelo veliko, kupci so zadovoljni in prihajajo v Kamnik tudi iz oddaljenejših krajev, iz Kovač Ivan v sadni drevesnici Kranja, okolice Ljubljane, Domžal, iz Savinjske doline, Zasavja in od drugod. V Kamnik se vračajo vsako leto, ker so zadovoljni z izbiro, ponudbo in kakovostjo sadik. Bogata izbira je prav gotovo motiv za kupce-sadjarje, ki si želijo zasaditi svoje vrtove z drevjem, ki po okusu sadežev odgovarjajo njihovim zahtevam. Že v prvih dneh prodaje je bil obisk tako velik, da so poskrbeli za dodatne količine, kar je še popestrilo prodajo. Sadje v sedanjem času postaja vse pomembnejši del naše prehrane, zlasti za otroke, in tudi odrasle. Ceno sadju določajo tudi količine, ki jih družine nabavljajo, zato je vsako doma pridelano sadje dobro predvsem za družinske proračune. Vse večje zanimanje za sadjarstvo je tudi posledica večje prosvetljenosti in seveda gospodarskih možnosti družin. Izdatek za sadje poleg ostale ozimnice pomeni pomemben izdatek v že tako okrnjenih finančnih možnosti. Zadovoljno smo se vračali z obiska v sadni drevesnici Kočne v Kamniku, kupcem sadik pa želimo, da bi te v nekaj letih odrasle in rodile bogat in okusen sadež. STANE SIMČIČ Center za prosti čas pri Občinski konferenci ZSMS Kamnik VABI vse, ki se ukvarjate z glasbo in jo izvajate, na avdicijo za javno glasbeno prireditev »Veselo v Kamniku« (od klasike dojazza). Avdicija bo v petek, 4. novembra 1.1. ob 17. uri v Koncertni dvorani Glasbene šole Kamnik (pri starem Zdravstvenem domu, Kajuhova pot 11). Skupine lahko na avdicijo prinesejo posnetek pesmi na kaseti. Pismene prijave pošljite do 3. decembra 1.1. na naslov: OK ZSMS Kamnik Gregorčičeva 2 61240 Kamnik Dodatne informacije na telefon (061) 831-462 vsak dan od 8. do 13. ure, razen sobote in nedelje! TITAN knmnik Titan Kamnik, Tovarna kovinskih izdelkov in livarna, Kovinarska 28, Kamnik razpisuje javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev izklicna cena, din 1. čistilni stroj za ulitke VP-1B št. 6108 600.000 2. ročna vretenska stiskalnica inv. št. 458 30.000 3. ojačevalec Iskra inv. št. 2280 15.000 4. pisalna miza inv. št. 3314 2.000 5. pisalna miza inv. št. 3836 2.000 6. pisalna miza inv. št. 3864 2.000 Javna licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v torek, 24. 11. 1987, ob 12. uri v sejni sobi DO TITAN. Ogled je možen na dan licitacije, 24. 11. 1987, od 10. do 12. ure. Licitacija je po sistemu »videno-kupljeno«. Licitira se ustno. Prometni davek plača kupec. Udeleženci licitacije morajo vplačati kavcijo v višini 20% od izklicne cene na blagajni DO TITAN. Praznični pomenki • Praznični pomenki • Praznični pomenki Delo je temeljna vrednota Naj pod tem naslovom predstavim Marjana Novaka, enega od vodilnih delavcev v tovarni Svilanit, dolgoletnega pevca in predsednika Prvega slovenskega pevskega društva Lira, vsestranskega športnika in velikega ljubitelja narave. Najin pogovor je potekal sproščeno, kot takega ga tudi predstavljam. Marjan, rojeni ste 1932. leta, torej ste preživeli tudi grozote vojne. Kakšno je bilo vaše otroštvo? »Rojen sem bil v Ljubljani, odraščal pa v Rogaški Slatini, kamor je bil oče, železničar, premeščen. Imel sem lepo mladost in še danes sem zaljubljen v kraje okrog Rogaške Slatine, kjer živi moja mama, 82-letna mladenka.« Kdaj vas je pot zanesla v Kamnik? »Moja generacija je imela smolo; kot mladenič sem mislil, da imam srečo, ker med okupacijo nismo hodili v šolo. Po osvoboditvi sem naredil dva razreda gimnazije in se zaposlil v steklarni v Rogatcu. Že takrat sem spoznal, kaj pomeni trdo delo. Ker sem kot mlad človek hlepel po znanju, sem se šolal naprej na grafični šoli in jo tudi končal, kasneje pa še tekstilno šolo v Kranju. Iz Kranja sem se potem preselil v Kamnik na pobudo direktorja Eksperimentalne tkalnice, ki je potrebovala nove kadre za vzorčno risanje. Kamnik me je takoj pritegnil, saj ima v neposredni bližini toliko mirnih kotičkov, kamor se lahko človek zateče po sprostitev, takrat pa je bil izredno razvit tudi plavalni šport, s katerim sem se ukvarjal.« Plavalni šport je v Kamniku skoraj zamrl, razvila pa se je industrija. Z razvojem je, vsaj na papirju, povezan razvoj dela. Kako je v resnici, se danes dela bolje, drugače, kot takrat? »Drugače res, bolje pa-ne verjamem. Leta 1955 je bil poudarek res na delu, nismo imeli »angleških sobot,« ne odmorov za cigareto niti za pitje kave. Malica je trajala pol ure, pred njo in po njej pa je bilo delo in ustvarjanje. To se je ponavljalo iz dneva v dan, tako da nam je prišlo v kri. Zato me boli, ko vidim, da se danes daje večji poudarek obrobnim stvarem kot delu. Storilnost pada tudi zaradi banalnega vzroka, ki ga bom navedel. Če človeka sredi dela zmoti nujen poziv za sestanek, se niti po vrnitvi z njega ne more takoj zbrati in nadaljevati z njim. Delovni sestanki so sicer potrebni, res pa je tudi, da je ostalih dandanes že preveč.« Udeležba na sestankih torej ne more biti merilo uspešnosti. Kako danes gledate na pot, ki ste jo kot delavec prehodili v našem mestu? Danes ste direktor Svila-nitovega tozda. »Enajst let sem delal v Eksperimentalni tkalnici, potem pa so me povabili v Svilanit, kjer sem že enaindvajseto leto. Najslabše se počutim, če mi kdo reče - kaj boš ti delal, če si pa direktor? Besede direktor v pravem pomenu namreč ne priznavam, saj mora vsak vodstveni delavec poznati proizvodnjo in biti seznanjen z njo. Hiša namreč stoji, le če so tudi temelji trdni, sicer nikoli ne veš, kdaj se bo podrla.« Preidiva še na šport. Slišal sem, da ste bili v mladih letih skakalec v vodo in planinec, da pa rekreacije ne zanemarjate niti v svoji drugi mladosti! »Res sem se in se še vedno ukvarjam s športom, vendar vedno le v povezavi z naravo. S skoki sem se začel ukvarjati povsem spontano. Ta šport je bil takrat v Sloveniji zelo razvit; bolj kot v drugih republikah. Danes ga ni nikjer, saj so zaradi varnosti porušili stolpe in skakalnice skoraj na vseh bazenih. Poleg skakanja so me navduševale še druge športne panoge, kot je nogomet, pa orodna telovadba, kjer sem dosegel nekaj Opaznih rezultatov, atletika, smučanje, hoja v hribe in še bi se kaj našlo. »Lahko torej rečem, da je šport zame eno od vodil skozi življenje.« Kot skakalec v vodo ste morali obvladati marsikaj, med drugim tudi skakanje z dežnikom in pre-oblačanje v smešne kostume? »Ha, ha, vem na kaj mislite. Po raznih plavalnih prireditvah, ki jih včasih v Kamniku ni manjkalo, sem skupaj z Ivanom Si-mončičem in Janezom Mrakom skrbel za vedro vzdušje gledalcev s smešnimi skoki. Gledalci so bili navdušeni, in to je bil dodaten čar prireditve in zagotovilo, da bo prostor okoli bazena tudi pri- hodnjič zaseden do zadnjega kotička.« Stari časi, lepi časi... pa pustiva sentimentalnost, raje stvarno po-glejva, zakaj plavanja v Kamniku ni več, vaterpolski klub pa trenira v obupnih razmerah? »Ko plavanje še ni bilo tako razvito, kot je danes, je stari kamniški bazen zadoščal plavalcem. Dosegali so uspehe in šport je živel, mladih navdušencev je bilo vedno dovolj. Potem pa z razvojem plavanja nismo mogli več v korak, saj Kamnik nima zimskega bazena, v letnem pa se lahko trenira le nekaj mesecev, če je voda ogrevana - v kamniškem ni. Mislim, da so to glavni vzroki.« Kaj pa vam pomenijo hribi, planine, čist zrak, tišina...? »Veliko; če se midva sedaj ne bi pogovarjala, bi bil v naravi; verjetno nekje okrog Kamniške- ga vrha. Vsaj enkrat do dvakrat tedensko grem na Slevo, ki je zame eden od najlepših kotičkov v naši okolici. Ko pridem tja, se ustavim, poslušam tišino, veter, opazujem jesensko prelivanje barv in vsa napetost, ki je v meni - izgine.« Spremeniva temo pogovora z vprašanjem — kako se znajdete v nasprotjih časa? Mislim na menično afero. »Prizadela je naš ekonomski sistem, predvsem s svojo razsežnostjo. Bojim pa se, da Agroko-merc ni edini »počen člen v verigi.« Pri nas zbuja skrb gospodarska disciplina, ljudje smo postali preveliki egoisti, zanima nas le lastno dobro. V nasprotjih časa se pa kar znajdem, saj imam svoj moto, od katerega ne odstopam - brez dela ni nič. Dodal bi pa še, da imajo danes prihodnost majhne tovarne, kjer je mogoč popoln pregled poslovanja in minimalna administracija. Na primer, če boš tkal na milijone metrov nekega platna z istim vzorcem, lahko izhajaš iz tega, da več platna, ko natkeš, ceneje bo. Vendar moderni svet danes daje prednost kakovosti, ne količini, cena je drugotnega pomena; konkurenčna je kakovost.« Da bo tudi predstavitev Marjana Novaka ostala »konkurenčna,« sem predstavil le del najinega pogovora; odnos do dela, športa, narave..., kulturno dejavnost in zanimiv pogovorček o robotizaciji pa kdaj drugič. MATIC ROMŠAK njegova razmišljanja o arhitekturi, oblikovanju. Predvsem ga je zanimalo industrijsko oblikovanje, vendar takrat te smeri na fakulteti še ni bilo. Gimnazijo v Kamniku je obiskoval konec sedemdesetih let. Ni pozabil povedati, da so bili ena zadnjih srečnih generacij. Zakaj? »Ušli« so usmerjenem izobraževanju. Vsa štiri leta so prebili v prijetnem tretjem nadstropju »stare gimnazije«, v prostorih Osnovne šole Frana Albrehta je namreč takrat domova-la kamniška Gimnazija Rudolfa Maistra. Prava, klasična gimnazija, pravi Marjan, in ne pozabi dodati, da so bili tudi profesorji pravi, čeprav včasih strogi (»av-stroogrska šola«, se pošali Marjan), naučili pa so jih vseeno veliko. »Kaj me je v tistih letih veselilo? Veliko reči. Košarka, na primer, pa džez, ki je bil skupini naše generacije kar nekakšen statusni simbol. Nekateri so hodili k Špornu, skupina kamniških gimnazijcev pa na koncerte džeza. Smo pač hoteli biti malo drugačni od ostalih. S skupino sošolcev smo bili tudi začetniki časopisa »Zeleno«, za katerega smo v začetku mislili, da bo le nekakšen mladinski list nekakšne neuvrščene skupine, pa so nekateri potem poskrbeli, da je postal uradno šolsko glasilo. Da je »Zeleno« ugledalo »luč sveta« pa ima vsekakor zasluge profesorica slovenščine Tina Romšak. Nekoč smo se namreč pri njeni uri pogovarjali, kakšne probleme vse imamo, kako je hudo hoditi v šolo ... pa nam je kar rekla, da je govoriti lahko, težje pa bi bilo nekaj narediti, da bi svojo energijo koristneje uporabili. Za izdajanje mladinskega lista, na primer. Prav zato smo se potem s skupino sošolcev zmenili, napisali nekaj »konstruktivnih« in rodilo se je »Zeleno«. Po diplomi na arhitekturi se je Marjan Kocjan zaposlil v Alpre-mu, bil je namreč njihov štipendist. Delal je na področju trgovinske opreme. Vendar pa je bilo S Tatjano Fugger, Utokovo kreatorko, sva bili za pogovor domenjeni v torek, ko imajo v njihovi delovni organizaciji »ta dolgo«. Kljub domenjeni uri sem jo morala čakati še dobre pol ure. Tatjana je namreč nenehno »v akciji«, v nenehni stiski s časom. Komaj pride na dan nova kolekcija, že pripravljajo drugo. Sejmi, potovanja, nove ideje, kreiranje, spremljanje izdelave njenih kreacij v modelarni... »Sedaj lahko sami vidite, da delamo. Kdo pravi, da smo v krizi? Ljudje delajo, veliko delajo. Ko bi le vsak naredil svoje delo, bi bilo vse v redu, tako pa se nemalokrat preveč ljudi na vse spozna. Drugače pa, če le hočeš delati, ti dajo povsod možnost. Za svoje delo vem, da še nisem naredila modela, ki ne bi bil tehnološko izvedljiv tudi za širšo, konfekcijsko izdelavo. Če model lahko naredijo v modelarni, ga lahko naredi tudi konfekcija. Samo kaj, ko je človek vedno primoran na sto kompromisov. Pri industrijskem oblikovanju moramo namreč upoštevati, da bo moda ne le lepa, ampak tudi uporabna, da bo izdelava modela relativno enostavna in cena sprejemljiva. Sicer pa imam sama le ideje, za katere poskrbim, da bodo tudi izvedljive, ostalo pa naj poskrbijo drugi, za to pristojni ljudje. Je že tako v življenju. Vse je od vsega odvisno, vsaka stvar ima dve resnici, nemogoče je iti skozi življenje, ne da bi pri tem upošteval tudi druge.« Osemindvajsetletna kreatorka Tatjana Fugger ima res veliko idej. In, nedvomno, veliko izmed njih je uspešnih. V najinem pogovoru je med drugim večkrat ponovila: »Če si človek resnično nečesa želi, to tudi dobi. Vendar pa mora tudi nekaj narediti za to.« In da so Tatjanine ideje zelo uspešne, dokazuje nemalo priznanj, ki jih je v štiriletnem delu v Utoku dobila za svoje kreacije. Da ne naštevamo vseh, omenimo le zadnjo, ki izmed vseh najbolj izstopa. Na devetem mednarodnem sejmu usnja in obutve, ki je bil septembra v Beogradu, je za usnjeno kolekcijo »tanagra« (v sodelovanju s kreatorko Martino Bregar in skupino modelarjev in šivilj) prejela najvišje priznanje te sejemske prireditve, »zlato ko- to relativno nekreativno delo, zato se je po enoletnem služenju vojaškega roka zaposlil v Stolo-vem Marketingu kot vodja propagande. Njegovo delo je tu precej bolj pestro, pravi sam. Ukvarja se tako z grafičnim oblikovanjem, kot tudi s postavitvijo sejmov in raznih razstav, na katerih sodeluje njihova delovna organizacija. Skrbi pa tudi za notranjo opremo Stolovih proda-, jaln. »Stol mi daje veliko možnosti za kreativno delo v industrijskem oblikovanju. Ker je slednje v tej delovni organizaciji že dolgoletna tradicija, je delo vsekakor lažje, kot če bi začel od temeljev. Veljajo dosti visoka merila, pa tudi politika delovne organizacije je dovolj prožna, da ti omogoči razvoj in napredovanje na tem področju. Sicer pa je samo delo v propagandi zelo obsežno. Tudi sam sem nenehno med dvema poloma, še vedno niham med grafičnim oblikovanjem in svojimi čisto arhitekturnimi nagnjenji. Vsestranski pa ne moreš biti, vsaj ne na teh področjih, ki vsako zase zahtevata celega človeka.« Marjan zase pravi, da še vedno ni dosegel tistega pravega, njegove kreacije dozorevajo iz dneva v dan. In v kaj vse so že dozorele? V Stolov koledar, za katerega je dobil priznanje Društva oblikovalcev Slovenije in Grafoim-pexa iz Zagreba, Letošnji Plečnikov koledar, ki je prav tako njegova zamisel, je uvrščen v selekcijo Media Marketing za nagrado »Zlati MM«. Njegova kolekcija Stolovih prospektov je bila od šuto«. Drugo pomembno priznanje je prejela za usnjen komplet na ocenski izložbi UKIM (udruženje kreatora i modelara Jugoslavije); ocenjujejo potrošniki in posebna strokovna žirija, ki podeljuje nagrado »trend« najboljšemu avtorju kolekcije. Tatjana Fugger je kot najboljši avtor predstavljenega izdelka prejela »zlati prstan«. Tatjana Fugger, sicer doma iz Domžal, je naredila srednjo šolo za oblikovanje in se potem zaposlila kot oblikovalka v Donitu, kjer pa je imela veliko manj kreativno delo kot v Utoku. Povedala je, da za strokovno izpopolnjevanje skrbi predvsem s prebiranjem tuje literature, obiskovanjem tujih sejmov (letos je bila v Milanu in Parizu) in seminarjev, ki jih organizira jugoslovansko združenje kreatorjev in modelarjev in kjer vsako leto predstavijo svetovne modne trende. »Zelo sem zaposlena," veliko na poti, sodelovanje na sejmih zahteva od človeka veliko energi- Društva oblikovalcev Slovenije proglašena za grafično delo meseca ... in še bi lahko naštevali. Tudi notranja oprema dupliškega Interiera, ki so ga, prenovljenega, odprli decembra lani, je njegovo delo. V kontekstu te preureditve so tudi stalne likovne razstave, ki jih samoiniciativno organizira Marjan Kocjan. Damjan Gale, Lado Jakša, Vida Sliv-nikar-Belantič, Dušan Lipovec, Jože Ciuha, Dragan Arrigler in Tone Stojko - vse naštete, priznane umetnike je Kamnik dobil predvsem po njegovi zaslugi in sam je s tem dokazal, da se da z malo denarjtksvendar z osebno zavzetostjo, zelo veliko narediti. Marjan je o svojem delu - propagandi - dejal, da v splošnem na žalost pri nas še vedno prevladuje miselnost, da je to le nujno zlo, in da je škoda denarja za propagandne akcije. Vendar je v Stolu v zadnjem času le malo drugače, čeprav si ljudje še vedno ne predstavljajo, ne znajo vrednotiti tega dela, ne vedo, koliko človek rabi za pripravo ene same propagandne akcije. Lepo je bilo kramljati z Marjanom, pa na koncu le povejmo, kaj ga v tem trenutku med drugim tudi zelo teži. Išče stanovanje, z ženo in devetmesečno hčerko se stiskajo v enosobnem stanovanju v Ljubljani, na povi-jalni mizi se tudi ne da risati, še doda. Veliko mu pomeni urejen bivalni prostor in čeprav je arhitekt, sam sebi še ne more dostojno urediti bivalnih prostorov. ROMANA GRČAR je in živcev. Zaradi takega načina življenja si po vsem skupaj na svojem dopustu in nasploh v prostem času ne želim ničesar bolj kot miru, mir okoli sebe in v sebi, notranje ravnovesje. Ne hodim na morje, je preveč gneče, doma nimam televizije, dnevnih časopisov skoraj ne berem. Rada pa kuham, gojim rože, poslušam dobro glasbo. Tudi doma mi risanje vzame veliko časa. Sicer pa me v življenju zanima še veliko stvari. In če ima človek več stvari, ki ga zadovoljujejo, prej lahko doseže tisto ravnovesje, srečo. Do sebe sem zelo zahtevna, imam tudi visoke ideale, vendarle pa me osrečuje nešteto majhnih stvari.« Tatjana je v pogovoru večkrat poudarila, da verjame v ljudi. Boji pa se nacionalne mržnje, za katero, pravi, so pri nas krivi samo politiki. »Gospodarska politika je pri nas danes zrušila vse osnove, ni več neke zdrave ekonomske logike. Vsi »brcamo v temo« in delamo tako, kot se kdo znajde. Pravim, da ne berem časopisov. Zakaj pa naj jih? Še takrat, ko kaj preberem, mi na prvih straneh »butne« v obraz: »Potrebna je večja odgovornost ...« Same fraze! Kakšna večja in manjša odgovornost? Odgovornost je, ali pa je ni. In če bomo o tem le pisali in razpravljali na sejah, je gotovo ne bo ne manj ne več! Sicer pa o pranju umazanega perila po časopisih, ki ga v zadnjem času ni malo, mislim, da je odveč. Zakaj bi kritizirali in sporočali javnosti nekaj preko časopisov? Če si imaš kaj povedati, si povej v obraz. Vsaka informacija ima svoje mesto. Sicer pa je za mene bistvo življenja diplomacija.« ROMANA GRČAR Nenehno si med dvema poloma Marjan Kocjan je v Stolovem Marketingu vodja propagande. V kratkem času si je v tej delovni organizaciji pridobil že kar nekaj pomembnih priznanj za svoje kreativno delo. Zadnje priznanje, po njegovih besedah najpomembnejše, je dobil na Festivalu jugoslovanskih tržnih komunikacijski je bilo v začetku tega meseca v Portorožu. Dobil je namreč »zlato idejo« v konkurenci tiskanih propagandnih sporočil za sestavljanko Stol inženiring. Priznanje si je diplomirani arhitekt Marjan Kocjan zaslužil za oblikovanje in kreativno zasnovo. Z Marjanom Kocjanom smo se pogovarjali na njegov osemindvajseti rojstni dan. V svoji skromnosti je takoj pripomnil, da mu vsa priznanja veliko pomenijo (njemu in celotni ekipi v Stolovem Marketingu), ker je to eden od načinov potrditve za pravilno usmeritev v njegovem delu, vendar pa, da jc to le ena od stopenj njegovega poklicnega dozorevanja v grafičnem oblikovanju, ki je bilo pri nas dolgo časa zapostavljeno, in še ni reklo zadnje besede. Tudi Marjan še ni povedal vsega. Na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je diplomiral leta 1983. V pogovoru sva segla vse tja do gimnazije, kjer, kot sam pravi, so se začela IščevH žensko za varstvo 17-mesečnega fantka na našem ali vašem domu. Nudiva sobo, hrano in plačilo po dogovoru. Naslov dobite v uredništvu Kamniškega občana. ★ * ★ Poceni prodam pralni stroj zanussi in nov pokrov motorja za P 126. Tel. 832-416. Dvosobno lastniško stanovanje, 60 kv. m. v Kamniku zamenjam za manjše do 30 kv. m. in doplačilo. Tel. 832-870. ★ ★ ★ Pomoč pri čiščenju lokala petkrat tedensko v jutranjih urah iščem.Okrepčevalnica »Račka« Meninska 1, Duplica. • Ob prazniku republike smo doslej običajno predstavljali uspešne delovne kolektive in krajevne skupnosti v naši občini. Tokrat smo pripravili pogovore z nekaj posamezniki, ki so se, zlasti v tem letu, izkazali s svojim delom, prizadevnostjo, požrtvovalnostjo... Rdeča nit pogovorov je delo kot ena temeljnih vrednot naše družbe. V življenju pristajaš na sto kompromisov Praznični pomenki • Praznični pomenki • Praznični pomenki Postavimo prave ljudi na prava mesta Delo od jutra do večera Peter Jovič je doma iz Slavonije - vas Kusunja, občina Pakrac. V Slovenijo je prišel z enotami JLA leta 1945 kot udeleženec NOB. V tej vojni je dal za osvoboditev težak krvni delež. Okupatorji in njihovi sodelavci so mu usmrtili več ožjih družinskih članov, pa je vseeno ostal zvest svojim idealom. Kljub 75 letoln starosti je še vedno čil in razmišljajoč. Zna ocenjevati in presojati težavnost današnjega časa in zna kritično izražati svoje misli tudi javno. V Kamniku si je ustvaril novo družino in se zaposlil v KIK. Opravljal je vrsto nalog, od skladiščnika, gasilca, do upravnika restavracije in se aktivno vključeval v delo vseh organizacij v podjetju in v krajevni skupnosti. Aktiven je ostal tudi po upokojitvi. Zdaj je dejaven zlasti v društvu upokojencev Kamnik. Pero, kakršnega pozna Kamnik, se je zelo dobro vključil v vse oblike aktivnosti in je znan kot človek s priostrenim občutkom za poštenost in vestnost. » Pogovor z njim je bil prijeten in koristen. Kot človek druge narodnosti nima in ne kaže nobenega nezaupanja v okolico. Z njo živi enakovredno življenje. Tudi danes, ko naša družba preživlja težke trenutke, meni, da so temu krive zlasti domače razmere. Delo je postalo drugotnega pomena, cenjeno je le govorjenje, ne upoštevajo se dobri in bogati delovni uspehi. Nikoli ni mislil, da bomo v Jugoslaviji zašli v take težave. Pravi, da je temu kriv predvsem nesmotrno in neučinkovi- to organiziran družbeni mehanizem. Delo smo zapostavili in ga ne cenimo. Vse drugo je bilo več vredno, kot konkretni delovni učinki. Živeli smo na trhlih temeljih in preko možnosti. Meni, da takemu stanju niso botrovali delavci, ampak tisti, ki so odgovorni za naš družbeni razvoj, vsa leta po vojni. Vpra-šaujem se, pravi Pero, zakaj k odločanju o najbolj pomembnih zadevah ne spustimo mladih strokovnih in zavednih ljudi? Zakaj nekateri krčevito, kljub nesposobnosti, držijo vajeti,v svojih rokah? S svojim delom so dokazali nesposobnost in rezultati tega se kažejo v naši družbeni krizi. Vsa leta pravi Pero, sem trdo delal, toda, ko je prišel čas, sem se umaknil in odšel v pokoj. Tako bi morali storiti vsi, do predsedstva SFRJ. Krmilo države naj prevzamejo ustreznejši ljudje. Sedanje stanje že resno ogroža vse tisto, za kar so mnogi dali svoja življenja in za kar smo se borili v NOB. Sploh nisem več prepričan, da je sedanja vodstvena garnitura sposobna rešiti stanje, v katero nas je pripeljala, zato je potrebna dosledna in vsestranska osvežitev. Danes plačujejo davek zlasti ljudje, ki so svoje delo vestno opravljali, pa niso nikoli dobili pošteno poplačanega truda. Že večkrat sem dejal, da bi Jugoslavija morala prenehati materialno podpirati zunanja gibanja, ker smo pomoči najbolj potebni mi sami. Prav tako, nadaljuje Pero, bi morali sredstva za nerazvita področja drugače koristiti. Sedanji način ne pelje nikamor. Sistem kakršen je, podpira predvsem nedelo. Osnova za dobijanje tega denarja bi morali biti konkretni gospodarski učinki, nikakor pa ne neke splošne ocene potreb, ki rastejo vsako leto preko vseh razumnih meja, gospodarski učinki pa so nični oziroma malenkostni. Za vsako družbeno aktivnost mora biti odločujoče konkretno delo, ki mora biti tudi bolj cenjeno, sicer ne bomo prišli iz zagat, ki jim skoraj ni videti izhoda. Prepričan sem, razmišlja Pero naprej, da bomo kos zaostrenim časom samo, če bomo spremenili odnos do dela, in postavili prave ljudi na prava mesta. S to mislijo smo se razšli. Še prej pa je za Dan Republike izrekel željo, da bi uspeli uresničiti zastavljene cilje in s tem pričeli postavljati trdnejšo in solidnejšo osnovo za jutri. To se bo zgodilo samo ob vsestransko uspešnejšem delu. STANE SIMŠIČ Delo naj bo merilo družbenega vrednotenja Zvone Kozjek je star 56 let in je zaposlen v Titanu že 38 let, sedaj kot konstruktor. Živi polno, in vsebinsko bogato življenje. Znan je zlasti kot izredno prizadeven aktivist Rdečega križa in reden krvodajalec. Kri je daroval že več kot štiridese-krat. V podjetju je med drugim predsednik odbora RK, ki deluje pri sindikalni organizaciji. Odbor RK je izredno prizadeven in vsestransko sodeluje v delu te človekoljubne organizacije. Velja povedati, da gre Zvonetu precej zaslug za izredno dobro organizirano krvodajalsko mrežo v podjetju. Titan sodi med delovne organizacije, ki vedno uspešno sodeluje pri krvodajalskih akcijah in se uvršča med najbolj uspešne delovne organizacije na tem področju. Kot človek, ki je v neposrednem stiku z okoljem, zna pravilno ocenjevati dogajanja, pa tudi probleme in tegobe današnjega časa. Prepričan je, da je v proizvodnji delovnih organizacij mogoče dosegati boljše uspehe le na osnovi kakovostnega dela, boljše organizacije in seveda dosledne discipline. Pri nas je podcenjeno domače znanje, kupujemo licence, ki so mnogokrat zastarele. Vrednotenje dela ni zadovoljivo, zato tudi odnos do dela ni dober. Disciplina se po njegovem1 v zadnjem času popravlja, zlasti zaradi resnosti stanja in ker je dobro delo že postalo odlo-čilnejše pri pridobivanje sredstev za preživljanje. Sedanjih razmer je po njegovem mnenju krivo tudi omejevanje gospodarstva, da bi poslovalo po tržnih zakonitostih. Dokler ne bo gospodarstvo delalo v normal-nejših pogojih, dokler ne bo delo dovolj cenjeno, tudi ni mogoče pričakovati bistvenega izboljšanja. V ta okvir sodi tudi delovna discipina .in odnos do dela, ki nista vrlini na vsakem koraku. Le vestno in trdo delo bosta prispevala k temu, da bomo lahko prebrodili našo krizo in izšli bogatejši za spoznanje, da je le delo osnovno merilo napredka. Zvone Kozjek je sicer miren človek. Meni, da bi pri nas v Jugoslaviji morali prenehati samo govoriti, sestankovati in se dogovarjati, da bi morali prenehati tarnati, temveč bi morali govorjenje spremeniti v delo. Vestnost in odgovornost do dela bi morali zahtevati povsod in od vsakogar, tako za ljudi v bazi, pa vse do najvišjih organov v Jugoslaviji. K dobremu in kvalitetnejše- mu delu bo veliko prispevalo znanje, zato je potrebno dodatno izobraževanje vseh zaposlenih. Sedanje razmere, niso nepremagljive. Strniti moramo svoje vrste, odločneje zgrabiti za delo in bolj koristiti znanje. Manjka nam vsaj trohica zagnanosti, kakršna je bila med ljudmi neposredno po vojni, pa bi bili kos še težjim problemom, kot so sedanji. Zvone sam ni malodušen in verjame, da nas bo čas še pravočasno streznil. Če se to ne bo zgodilo, bo treba krivdo iskati še kje drugje, ne le pri neposrednih proizvajalcih. Optimist, kakršen je, verjame, da bomo kos težavam, prepričan pa je, da nas bo rešilo le vztrajno, točno, doslednejše in kakovostnejše delo, ki mora postati osnovna prvina našega bodočega življenja. STANE SIMŠIČ Avto 126 P, letnik 81, z avto-radiom, zaščiten, nove gume, prodam. Matic Romšak, Vrhpotje 215, tel. 831-662 (v sredo). ★ ★ ★ VVallunan Toshiba, mini TV in mini zvočnike (novo), prodam. Matic Romšak, Vrhpo-Ije 215, tel. 831-662 (v sredo). ★ ★ ★ Najamemo garažo preko zime. Informacije po tel. 831-869. Obisk pri kmetovalcu Filipu Žibertu iz Malega Rakitovca št. 2. nam je razkril številne zanimivosti kmečkega življenja in zanimivosti dela na kmetiji. Posestvo je veliko okrog 39 ha, od tega je 13 ha obdelovalnih površin in pašnikov, orne zemlje je 4 ha, ostalo pa so gozdovi, ki dopolnjujejo gospodarjenje na kmetiji. V prijateljskem pogovoru nam je Filip, ki je 57 let star povedal, da je za uspešno kmetovanje potrebno veliko dela in pomoči ostalih družinskih članov. Poleg žene in snahe pomagajo na kmetiji tudi sinovi. Zaradi višinske lege kmetije (900 m višine), se je usmeril na živinorejo. Trenutno redijo 17 glav govedi v sodobno urejenem hlevu, ki so ga zgradili s pomočjo kreditov občinskega sklada za intervencije v kmetijstvu. S tem skladom že dolga leta uspešno sodelujejo. Redijo tudi do 6 prašičev na leto, trenutno pa imajo tudi 13 mladih prašičkov, ki so namenjeni prodaji. Za lažje obdelovanje zemlje imajo kar precej mehanizacije. Največ jim pomaga traktor s priključki, kosilnica, nafcla-dalka in trosilka gnoja ter nekateri drugi stroji, sicer bi bilo delno na neravnem in višinsko manj rodnem zemljišču še težje in manj gospodarno. Večji del dohodka vlagajo nazaj v kmetijo, zlasti za razvoj živinoreje. Tudi silos, ki so ga pred leti zgradili, v mnogočem prispeva k boljši vzreji živine. Za enako proizvodnjo, ki jo dosežejo na kmetiji v dolini, morajo oni vložiti veliko več dela in truda, pa še vedno ne dosežejo enakih rezultatov. Zemlja zahteva svoje. Kolikor kdo vloži vanjo, toliko mu vrača, pravi Filip. Kmet, če hoče gospodarsko pomoči, ne more gledati na čas, ampak se mora razdajati zemlji z ljubeznijo ves dan. Premagovati mora vrsto vsakodnevnih težav, ki danes močno ovirajo razvoj kmetijstva. Cenovna politika ni dobra. Cene kmetijskih pridelkov niso ustrezne cenam industrijskih izdelkov. Za liter mleka npr. so v septembru skupaj s premijami dobili le 170 din, v oktobru pa samo 160. Odkup mleka je kar dobro organizi- ran, upajo, da bo sedanja podražitev mleka le nekoliko popravila tudi odkupne cene pri kmetih, razmišlja naš sogovornik. Tudi meso nima prave cene, letno pa proda živine za okrog 2500 kg mesa. Zadovoljni niso niti s ceno lesa. Škrata, kmetijska proizvodnja, je močno zapostavljena. V pogovoru nam je Filip potožil, da ni zadovoljen s sodelovanjem kmetijske zadruge, ki je skoraj ni čutiti. Kmetijstvo je danes kljub naštetim in drugim težavam vendarle napredovalo. Zaradi podrejenega položaja pa kmet ne more gospodariti po najboljših možnostih. Nekateri odločilni faktorji se bojijo, da bo kmet obogatel, ne zavedajo pa se tega, da je kmet najboljši gospodar in sestavni del naše družbe. Bogat kmet pomeni tudi bogatejšo družbo. Umni kmet, zagotavlja Filip, dohodek ponovno vlaga v širitev proivzodnje, le manjši del pa porabi za osebne potrebe, kar ni vedno primer v ostalih vejah gospodarstva pri nas. Za kmečkega proizvajalca so še vedno odprta vprašanja boleznin, prispevkov za pokojninsko zavarovanje in za davke. Vse te dajatve vzamejo precej dohodka. Žibert Filip ni vajen lahkega življenja. Vojna vihra tudi njemu kot otroku ni prizanesla. Bil je izseljen v Nemčijo - Burchausen in se je vrnil šele po osvoboditvi. V zadnjih letih trdega in vztrajnega dela ni manjkalo. Zgradili so novo gospodarsko poslopje in stano- RAZSTAVA PTIC Društvo za varstvo in vzgojo ptic v Kamniku vabi ob dnevu republike na razstavo ptic, od 28. do 30. novembra, vsak dan od 8. do 18. ure v Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku. Društvo ima te dni polne roke dela. Vsi, od predsednika do članov si prizadevajo, da bi njihova že tradicionalna razstava čim bolje uspela. Organizacija razstave je v današnjem času težka, zato so društvu priskočile na pomoč kamniške delovne organizacije s svojimi izdelki za srečelov in z denarjem. Člani društva se za pomoč toplo zahvaljujejo. V. M. 11 let RGL - 11 ur programa Že 11 let Ljubljančani in okoličani poznajo program Radia Glas Ljubljane. Zadnja leta toliko bolj, letos pa šo zabeležili kar nekaj lepih uspehov. Sredi leta so se končno preselili v nove in sodobno opremljene studijske prostore na Kopitarjevi 2, podaljšali svoj program, ki ga zdaj oddajajo vsak dan razen nedelje od 8. do 19. ure na UKV frekvenci 102,4 MHz v stereo tehniki. Radio Glas Ljubljane je v zadnjih nekaj letih prerastel meje lokalnega radia slovenskega glavnega mesta, saj med drugim ugotavljajo, da se oglaša vse več poslušalcev tudi iz občin ljubljanske regije. Zato so med prednostne naloge - poleg nedeljskega programa - na prvo mesto postavili ureditev oddajniškega sistema, ki bo omogočal boljšo slišnost na širšem območju ljubljanske regije. Želijo si tudi tesnejšega sodelovanja z občinskimi glasili ljubljanskih in regijskih občin, zato bodo veseli vsake zanimive informacije ali obvestila o dogodkih, še posebej pa vabijo k sodelovanju vse tiste, ki znajo sukati novinarsko pero, da postanejo redni sodelavci tega priljubljenega radia. Še naslov in telefonske številke: Radio Glas Ljubljane, Kopitarjeva 2, 61000 Ljubljana (telefon: 325-494, 325-496 in 325-967). Na sliki: z novimi studijskimi prostori in sodobno opremo so se precej izboljšali delovni pogoji sodelavcev Radia Glas Ljubljane. DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK ORGANIZIRA TELOVADBO ZA PREDŠOLSKE OTROKE Vadba bo potekala 2-krat tedensko v telovadnici SENŠRM, Kamnik, Novi trg 41/a. Prijavite lahko otroke od 4 do 7 let starosti. Prijavite se pisno ali po telefonu 831-064. vanjsko hišo, tako, da živijo dostojno življenje. Poleg kmetovanja, ki ga močno angariža, najde Filip tudi čas za delo v krajevni skupnosti. Bil je večkrat njen predsednik. Danes dela v organizaciji SZDL, v ZB in SLO, je delegat pri zemljiški skupnosti in opravlja še vrsto drugih nalog. Pravi, da zna ceniti delo, ker je vanj neposredno vprežen in-misli, da je le v dobrem delu mogoče doseči napredek in blaginjo. S tarnanjem ne prideš nikamor. Pljuniti je treba v roke in trdo delati. Le z vztrajnostjo je mogoče premagati še tako velike ovire, ki jim je danes kmet izpostavljen. Res je, da je nepravilno vrednotenje kmetijstva izpraznilo marsikatero trdno kmetijo. Mladi so odšli v dolino, na kmetijah pa so ostali pretežno starejši ljudje brez pravih naslednikov, ki bi nadaljevali njihovo delo. Pri Žibertu, v stari hiši, se zbirajo na sejah vse organizacije, krajevna skupnost, in ostali. t Pripravljeni so tudi pomagati in pravijo, da pri njih ni problema, ki ga ne bi znali uspešno rešiti. Volja in odločnost vseh Ži-bertovih, vključno s prizadevanjem Filipa, je zagotovilo, da bodo s kmetijsko proizvodnjo napredovali, čeprav je v to potrebno vložiti vsak prosti trenutek. Filip nam je zagotovil, da bo s kmetovanjem nadaljeval in vztrajal. Še kratek stisk roke, in Filip je že hitel na polje, k spravilu zadnjih jesenskih pridelkov. STANE SIMŠIČ Svilanitov praznik Predzadnjo soboto v oktobru smo se delavci Svilanita zbrali v hali Komunalnega centra v Domžalah na praznovanju tovarniškega praznika. Program praznovanja je bil delno spremenjen, saj je bilo prvotno načrtovano srečanje predvideno v Kamniški Bistrici že konec septembra in so bile številne aktivnosti, zlasti športne, zaključene že v prejšnjem mesecu. Pred samim praznovanjem pa je bila v obratu družbene prebrane postavljena razstava slikarja A. Brelca. Na slovesni seji delavskega sveta je njegova predsednica Irena Pire med ostalim poudarila: Ugotovimo lahko, da smo lani dosegli izjemno dobre rezultate in da so se ti nadaljevali tudi v prvi polovici letošnjega leta. Ob sedanji inflaciji postaja navajanje številk skoraj brezsmiselno; te imajo določeno vrednost le trenutno ali primerjalno z drugimi delovnimi organizacijami. Kot vrednost doseženih rezultatov poslovanja pa lahko štejemo, da smo se po dohodku na delavca nja na svetovnih trgih, za tekstil zlasti zahtevnem nemškem in skandinavskem področju, pa smo se kalili v tehnologiji in kvaliteti. Izvoz se je v preteklosti zmanjševal oz. ni sledil trendom rasti proizvodnje, ker smo laže in z večjim dohodkom prodajali na domačem trgu. Vendar velja poudariti, da smo še vedno obdržali takšen obseg izvoza, da lahko pokrivamo lastne potrebe po uvozu. Nenehno pa smo opozarjali, da nerealen tečaj dinarja in nemotiviranost za izvoz ter devizna zakonodaja aktivne izvoznike destimulirajo za boljše izvozne rezultate, čeprav je to naš širši interes oz. celo nuja. Izjemni obseg izvoza v strukturi celotnega prihodka oz. na zaposlenega delavca smo zmanjšali glede na naše lastne potrebe, in da bi dosegli optimalne rezultate poslovanja. Zahteve po kvaliteti izdelkov in konkurenčnosti na tujem trgu pa vplivajo tudi na razvoj tehnologije in primerno strokovnost in organiziranost. V lanskem oz. letošnjem letu nam je uspelo mo- Najboljše športnice in športniki Svilanita, od leve proti desni - zadaj Mojca Korošec, Jože Zver, Andreja Hribovšek, Dragan Mejač, spredaj Jože Goričan in Mari Perčić. in osebnih dohodkih uvrstili v sam vrh slovenskih in s tem tudi jugoslovanskih tekstilnih tovarn. Čeprav je težko našteti vse vzroke za takšne rezultate, mislim, da so predvsem posledica trdega in vztrajnega dela delavcev Svilanita in sposobnosti prilagajanja razmeram v danih pogojih gospodarjenja. Že v preteklosti je bila poslovna usmeritev Svilanita poslovati z lastnimi obratnimi sredstvi in svojo sposobnost preizku-' sati s konkurenco na svetovnem trgu. Ob spremenjeni zakonodaji in povečanju pomena lastnega kapitala se nam to danes obrestuje. Zaradi dolgoletnega nastopa- dernizirati proizvodnjo v tkalnici frotirja z novimi brezčolničnimi statvami, investicija se nadaljuje še v letošnje leto in bomo imeli v tkalnici najsodobnejšo tehnologijo. Zamenjava zastarele strojne opreme pa poteka tudi v ostalih obratih. Tako kot v preteklih letih, se nadaljuje pričakovanje za čim boljši družbeni standard delavcev. Iz sklada skupne porabe je bilo okrog štiri stare milijarde sredstev porabljenih za razširitev počitniških objektov. Kupljeni sta bili garsonjeri v Maredi in brunarica v Moravskih toplicah. Poleg višjega počitniškega stan- darda je s tem omogočeno podaljšanje sezone, saj je zlasti za zdraviliški turizem veliko zanimanja, sezona pa traja preko celega leta. Ob izjemno dobrih rezultatih poslovanja v preteklih letih in ob vrsti napovedanih ukrepov za zmanjševanje inflacije ter razreševanje problemov na področju gospodarstva je pričakovati, da bo delo težje, pogoji in rezultati slabši. Razmere se zaostrujejo v trgovini, ker ta nima dovolj obratnih sredstev in se zmanjšuje povpraševanje. Rešitve bo verjetno potrebno iskati v realno nižjih cenah, zmanjševanju stroškov proizvodnje, vlaganjih v trgovino in odstopanju večjega deleža prihodka trgovini. V zaključni fazi je priprava analitskih ocenitev in to bo preizkus naše zrelosti in realnosti, da bomo medsebojno primerno razdelili dohodek, ki nam ga družbene usmeritve priznavajo za osebne dohodke na osnovi rezultatov poslovanja. Takšne preizkušnje bodo dokazale, kako smo sposobni urejati medsebojna razmerja na najbolj občutljivem področju in ob tem v zaostrenih razmerah obdržati primerne rezultate poslovanja.« Sejo je popestril program, ki so ga pripravili mekinjski šolarji in nastop z ritmičnimi vajami, ki so ga pripravile kamniške mladinke. Na seji so bile podeljene tudi jubilejne nagrade za 10. 20 in 30-letno delo v delovni organizaciji. Kakšen je bil razvoj delovne organizacije v preteklem obdobju govori tudi podatek, da je kar 40 delavcev praznovalo deset letni jubilej, štirje dvajsetletni jubilej, kar štiriindvajset jubilantov pa je praznovalo tridesetletni delovni jubilej. Poleg jubilejnih nagrad so bile podeljene tradicionalne oktobrske nagrade za prizadevnost pri delu in dosežene delovne rezultate. Delavski svet delovne organizacije je podelil tri oktobrske nagrade, in sicer ing. Ireni Pirš, vodji kontrolne službe za dolgoletno strokovno delo, komisiji za družbeni standard za viden uspeh pri razvoju samoupravljanja in prizadevnosti pri razreševanju problematike družbenega standarda ter Francu Novaku za prizadevnost pri delu. Svoj prispevek k prijetnemu 'praznovanju je dal tudi ansambel Krt, saj se je rajanje potegnilo do jutranjih ur. Svilanitove kolesarke so ob zaključku letošnje sezone preskušale svojo kondicijo na nekoliko drugačen način, s strežbo pijače so uspele ovlažiti suha grla, s tem in zlasti uspelih srečo- Trideset let zvestobe Svilanitu. lovom pa prislužiti nekaj denarja za načrtovano pot čez lužo k našim zdomcem v Kanadi. Namen takšnega praznovanja, kot se v delovni organizaciji organizira že od elta 1962, ko je bila dosežena prva stara milijarda prihodka, je predvsem v tem, I da bi se delavci na takšnem srečanju medsebojno zbližali, kar lahko da pomemben prispevek tudi k dobrim delovnim rezultatom. Srečanja se običajno udeleži polovica članov kolektiva, nekoliko moteče pa je, da se srečanja ne udeležijo vsi jubilantje in oktobrski nagrajenci. Čeprav so prisotna razmišljanja, ali so takšna srečanja potrebna ali jih organizirati drugače, naj bi ob vedno hitrejšem ritmu življenja našli čas in pot za medsebojna spoznavanja, saj tovarne ne morejo biti samo stroji in tehnologija, veliko ali celo največ je odvisno od ljudi. le Iskrene čestitke mekinjskih pionirjev, (foto Mejač) Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. ★ ★ ★ Instruiram kemijo za osnovno in srednjo šolo na svojem domu po 15. uri. Tina Ozimek, Bistričica 9, Stahovica. ★ ★ ★ Pomoč v gospodinjstvu enkrat tedensko iščemo. Tel. 831-943 Hribar. ★ ★ ★ Prodam 200 kosov strešne opeke Novo mesto, s posipom, rdeča. Tel. 722-105. Srečanje plesnih skupin Gorenjske Doživetje govorice teles in duha Zveza kulturnih organizacij Kamnik je bila sredi oktobra že drugič letos gostiteljica srečanja ljubiteljskih skupin, ki delujejo v okviru ZKO Gorenjske: po Srečanju folklornih skupin, kije bilo v začetku septembra, so se tokrat na skupni prireditvi v Kamniku srečale še plesne skupine, ki delujejo v gorenjski regiji. Srečanje, sicer načrtovano že za spomladanski termin - takrat je zaradi finančnega šoka, kije prizadel nekatere skupine in občinske Zveze, bilo »za nedoločen čas* prestavljeno - je tokrat le učakalo »svoj dan*. Ob številnih aktualnih ugotavljanjih, raznolikih razmišljanjih, bolj ali manj glasnih besedovanjih, uspešnih in manj uspešnih prizadevanjih, žolčnih in milejših hudovanjih, uspešnih in jalovih argumentiranjih, tihih in glasnejših ugovarjanih, spretnih dokazih in prozornih protidokazih ter mnogih drugih razgibanostih in pestrostih, ki jih prinaša križpotje, pred katerim se je ob bližnjem (ne?)spre-jetju omejitvenih oz. protiinflacijskih ukrepov znašla (tudi kultura, smo vsakega dogodka, ki takšno kulturno resničnost obogati, pravzaprav lahko vsaj dvakrat veseli: ker prinaša temeljno vrednoto, ki nas človeči in plemeniti, in ker znova osmi-šlja vnemo prizadevanj za kulturo, njeno moč, vseobsežnost, nujno prisotnost v našem življenju. Če gre za dogodek, ki sledi dolgoročnim napotilom kulturnega razvoja, ti pa govore o potrebnosti uvajanja novih zvrsti, novih medijev, novih oblik in novih vsebin kulture, zlasti tiste, ki zanima predvsem mlade in jim je s svojo »netradicional-nostjo«, »sodobnostjo« - v korak s časom pač! - nekako bliže od drugih, potem je uvodoma omenjeni slovesni občutek morda le še žlahtnejši. Četudi bi, zaradi objektivnosti pač, razpoloženja organizatorjev pustili vnemar, upoštevali pa le mnenja strokovnih sodelavcev za plesno dejavnost pri ZKO Slovenije (Neje Kos, Gordane Stefanovič, npr.), strokovnih delavcev ZKO Gorenjske, nastopajočih in prisotnih gledalcev, so bila le-ta nedvomno enotna: področno srečanje plesnih skupin gorenjske regije, ki je bilo v petek, 16. oktobra, v veliki dvorani kina DOM v Kamniku, je bila kakovostna in uspela prireditev, kakršnih si lahko le še želimo. Uspela tako po organizacijski (v okviru ZKO Gorenjske je bila izvedba zaupana Odboru za folklorno-plesno dejavnost ZKO Kamnik; njegov predsednik Franc Poljanšek je ob zaključku vsem sodelujočim skupinam izročil spominska priznanja), kot tudi po vsebinski strani. V domala dveurnem programu se je na odru (le-ta je moral biti ekspresno-zasilno obnovljen: organizator je namreč »pet pred dvanajsto« moral priskrbeti gladek pod, saj so dotrajane odrske deske v kinu Dom za plesno gledališče ali izrazni ples popolnoma neprimerne!) zvrstilo devet plesnih skupin iz kranjske, domžalske, jeseniške in kamniške občine. Srečanje je tudi po ugotovitvah sodelujočih na posvetu, ki je spremljal zaključek, pomenilo premik v nizu tovrstnih prireditev. Od lanskoletnega srečanja v Škofji Loki, kjer je bila zastopana zgolj ena zvrst plesa, je bila v letošnjem programu prisotna vrsta raznolikih koreografij, od modernega revijske-ga plesa, jazz baleta, do sodobnega kreativnega plesa. Najštevilnejše so bile skupine, ki so predstavljale prvo omenjeno zvrst, revijski ples, saj ta vsebuje mnogo popularnih disko elementov; to je mladim najdostopnejši plesni slog, ki ga srečujemo tudi po diskotekah in videvamo v zabavnih TV oddajah. Pleše se na aktualno in dinamično disko glasbo in tako je korak od spontanega plesa do organizirane koreografije naraven, preprost in privlačen. Tod dobivajo mladi plesalci in koreografi prvo in pomembno priložnost srečanja s plesom, mikom scene, odra, aplavzom. Skupine, ki so na kamniški prireditvi predstavile revijski ples, so bile: SAM - KUD D. Jenko, Cerklje; Skupina PO K. D. Kajuh, Ihan; ARS - OŠ F. Prešeren, Kranj in SOS iz OŠ Karavanških kurirjev z Jesenic. Z načrtnim delom, to smo opazili tudi na tem plesnem srečanju, se mladi plesalci in koreografi razvijajo. Dinamiko gibčnih bokov in funky gibanja, ki ju je moč najti ponekod že pri revijskem plesu, smo prepoznali kot osnovni prvini jazz baleta, ki se je, podobno kot tovrstna glasba, razvil iz črnske kulture ameriškega kontinenta. Pravi jazz balet je za mlade skupine, razumljivo, zahteven Srednješolske skupine Ars iz Kranja so se predstavile v koreografiji, ki so ji nadele naslov »Evropa* izraz oz. ples, od nastopajočih plesnih skupin pa se v to smer najobetavneje razvijata plesna skupina Helena iz Stražišča pri Kranju in domača skupina Click-Samantha, ki deluje v okviru Šolskega kulturnega društva Srednje ekonomsko-nara-voslovne šole Rudolfa Maistra (slednja je s programom, ki je bil po času najobsežnejši, dodobra ogrela dlani gledalcev,ki so resnično »do zadnjega kotička« napolnili dvorano - nedvomno lep uspeh in spodbuda za nadaljnje delo!). V koreografijah plesnih skupin Nova in Plesni trio ter v avtorskem solu plesalke, sicer strokovne delavke ZKO Kranj za plesno dejavnost, Nataše Bergant-Možina (ki je tudi sicer v strokovnem smislu prispevala velik delež k uspehu prireditve) pa je bil na IV. srečanju plesnih skupin Gorenjske zastopan sodobni kreativni ples: plesni izraz, ki ni omejen z določenim slogom ali tehniko, izraz, ki si prizadeva iskati vedno novih pristopov v odnosih telo--prostor-čas-telo; izraz, ki se usmerja v kreativno doživetje povezave telo-duša-duh. Sporočila gibov, bogato doživetje. Menda jim v novih časih s svojimi ravnanji pripravljamo še kaj prostora? TONE FTIČAR OB PRAZNIKU REPUBLIKE VAM ČESTITAJO -§1 faltarJt izdeluje: — frotir brisače — frotir plašče — modne kravate — rute Rudnik kaolina in kalcita Kamnik /O Gospodarska banka Ljubljana Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg in Bakovnik - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo. ABC POMURKA DO MESO KAMNIK-DOMŽALE Kamnik, Usnjarska 1 MERCATOR ETA Živilska industrija Kamnik, p. o. Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK ZAR, I \ Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - inštalacije, elektronika, konstrukcije, storitve Priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronske signalovamostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila 1JJ} Lončarsko podjetje Komenda, Občanom priporočamo nakup naših izdelkov Kamnik, Ljubljanska 6 Proizvaja vse vrste tekstilij za notranjo opremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, šole, vrtce itd.) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno-prodajnem studiu in inženiringu v Kamniku, Kidričeva 35 prodaja, svetuje in šiva tekstilije za posameznike. Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK čestita vsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim ljudem Živilska industrija FRUCTAL, TOZD ALKO LJUBLJANA, Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI DO Gostjnsko podjetje PLANINKA, p. o., Kamnik, Titov trg 4 s svojimi obrati: HOTEL MALOGRAJSKI DVOR, RESTAVRACIJA PLANINKA IN KAVARNA VERONIKA Cenjenim gostom priporočamo naše storitve Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Gregorčičeva 2, tel. 831-261 nudi premoženjska in osebna zavarovanja. kemijska industrija KAMNIK tvaol.o. izdeluje: - amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča za razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - črni smodnik - prižigala za miniranje - signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane Cvetličarna JANEZ HAJDIČ, Kidričeva 64, Kamnik tel. 831-112 Na zalogi imamo lončnice, rezano cvetje itd. Priporočamo se za obisk. Delovni kolektiv JATA TOZD REJA - OE DUPLICA Priporočamo se za nakup aSprem SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR Sadjarjeva 3, Komenda Finomehanika, orodjarstvo, livarstvo, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov STOL industrija pohištva kamnik Zibelka slovenske lesne industrije Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK DONIT#) Kemična industrija »Donit« TOZD TRIVAL Kamnik in TOZD KEMOSTIK Kamnik TITAN kamnik Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik proizvaja: - fitinge - črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline) - vlitke iz temper litine - navadne in cilindrične ključavnice - navadne in cilindrične obešanke - smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke Utok, tovarna usnja Kamnik Priporočamo naše kvalitetne izdelke MENINA Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK SGP GRADBINEC KRANJ TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK egffrnrmnTiiiraii m m Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode: — izvajanje vseh vrst visokih gradenj - gradnja hidrogradbenih objektov - gradnja prometnih objektov — proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska — proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov - projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov. 2 I v i I k k I komblntt ŽITO I I u b I I • n ■ OBRAT »VESNA« V KAMNIKU priporoča svoje kvalitetne izdelke Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK Jožetu Gerkmanu v spomin Planinski kotiček V deževnem oktobrskem popoldnevu je na radomeljskem pokopališču zadrhtela žalostinka ob grobu Jožeta Gerkmana. Prehitro in nepričakovano je omahnil naš prijatelj in dolgoletni član Pr- vega slovenskega pevskega društva Lira, ki smo ga bolj poznali pod imenom Kosov Jože, po domačiji, ki se je z mnogimi hišami Podgore in Novega trga morala umakniti obvoznici. Mlajši pevci smo vedeli, da je Jože posvetil večino svojega življenja tekstilni stroki. Samo v redkih trenutkih smo izvedeli za posamezne drobce njegove težke mladosti, ki jo je zaznamovalo pomanjkanje in želja po lastnem domu, ki se mu je izpolnila šele po osvoboditvi. Jože Gerkman se je s ponosom spominjal svoje pevske generacije, ki je po letu 1934 prinesla v Liro poleg mladih glasov tudi svežino svojih delovnih sredin. To so bili: orodjar Janez Hrovat, mizarski mojster Božo Repič, tr- govec Mirko Rajh, usnjarja Jakob Molk in Tomaž Gantar, kleparja Srečko Gantar in Jože Gerkman in še drugi. To je bila generacija, kije plačala vojni davek z mladostjo in krvjo. Pred štirimi leti smo Liraši sodelovali na »Koncertu treh dežel« v Eibisv/aldu - Ivniku na avstrijskem Štajercem. Takrat je bil z nami tudi Jože Gerkman in nam posredoval avtentično pričevanje o koncu vojne nekako takole: »Vmaju 1945 je naša brigada zasedla Eibiswald - Ivnik z okolico. Nam, partizanom, je uspelo tisto, za kar sta se borila vsak v svojem času škof Slomšek in general Maister. Takrat, leta 1945, je večina domačinov govorila tudi slovensko. Potem so nas za zeleno mizo ogoljufali in na Binkošti 1945 smo se iz Eibiswal-da morali umakniti. Danes pa slovenščine tukaj ne znajo več^.. Pravzaprav sem imel srečo, da sem ostal živ, ko je toliko vrstnikov med vojno izgubilo'življenje. Boža Repiča so Nemci ustrelili kot talca že avgusta 1941, Jakob Molk-Mohor je padel v Prekmur-ju tik pred osvoboditvijo... dobra pevca sta bila...« Morda je Jože besede postavil drugače, takrat jih nismo zapisali in ne posneli na magnetofonski trak. Njegovo pričevanje smo si vtisnili v spomin! Letos, 24. oktobra, smo spet nastopili na »Koncertu treh dežel« v Eibisv/aldu, ki mu tam nihče več ne reče Ivnik, in se sprehajali po prijazni vasici St. Oswald, ki se je včasih imenovala Šent Ožbolt. Jesensko sonce je preganjalo megle, ki so ovijale zelene štajerske griče na avstrijski strani Radeljskega prelaza, in Kosov Jože je bil z nami! JANEZ MAJCENOVIČ Komunalno< podjetje Kamnik, p. o. Kamnik, Cankarjeva 11 objavlja naslednja prosta dela in naloge: opravljanje traktorskih del (za nedoločen čas) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - osnovna šola - opravljen vozniški izpit kategorije »C« in »F« - 6 mesecev praktičnih izkušenj opravljanje strojniških del na nihalki (za nedoločen čas) Pogoja: - KV delavec kovinske ali elektro usmeritve - 6 mesecev praktičnih izkušenj opravljanje strežniških del na vlečnicah (za določen čas, v času smučarske sezone) Pogoja: - poklicna šola ali končana osnovna šola - 6 mesecev praktičnih izkušenj opravljanje sprevodniških del na sedežnici In nihalki (za nedoločen čas ali določen čas v času smučarske sezone) Pogoja: - poklicna šola ali končana osnovna šola - 6 mesecev delovnih izkušenj Prijave s potrebnimi dokazili pošljite na gornji naslov v roku 8 dni. Dragi ata, ni te več, spomin na tebe jc boleč, eno leto že v grobu spiš. a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 11. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata EDMUND DRZANIC iz Godiča Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Godič, novembra 1987 NOGOMET NA KOROŠICI Vreme je bilo letošnjega oktobra resnično muhasto. Ni in ni se hotelo držati tega, kar so napovedovali vremenoslovci. Ti so za soboto, 24. oktobra napovedovali padavine, za nedeljo, 25. oktobra suho. In, ker so tudi alpinisti in podobni hribolazci raje suhi kot pa mokri od dežja, jih večina ni šla že v soboto na Korošico. Pa so ga polomili! V soboto je bil resnično čudovit jesenski dan: v dolinah megleno morje, nad 1000 m nadmorske višine pa čisto jasno. Zeleno rušje, rdeče bukve in rumeni macesni v okvirju mogočnih belih sten so se kopali v toplem soncu. Resnični užitek! Zato pa je bila nedelja bolj kilava. Iz megle je rahlo rosilo, ko je prišla kamniška nogometna ekipa na korošiški štadion. Žal drugih ni bilo, ker so se očitno zbali moče. Da pa ne bi prekinili večletne tradicije, so vseeno odigrali nogometno tekmo mladi: stari, oziroma člani alpinistične šole AO Kamnik proti funkcionarjem AO Kamnik (načelnik, eden od vodij alpinistične šole, pomočnik, blagajnik). Verjetno je bila to ena od redkih tekem, ki so jo funkcionarji izgubili s 4:0. DAULAGIRI 1987/88 Tretjega novembra letos začenja svoje potovanje v nepalsko Himalajo slovenska alpinistična himalajska odprava, ki ima cilj priti na vrh 8172 m visokega Da-ulagirija, in to pozimi. To bo veliko dejanje, saj imajo namen plezati po jugoslovanski smeri, ki so jo zlezli že prej in enkrat tudi že ponovili, vendar jim je slabo vreme vedno doslej preprečilo, da bi stopili tudi na sam vrh. Tokrat upajo, da jim bo vreme bolj naklonjeno, čeprav bo precej bolj mrzlo, tudi okoli -40° C. In, če bo pihal še močan veter, bo to mraz, ki si ga tu težko predstavljamo. Odpravo vodi Stane Belak-Šrauf, ki stanuje sicer v Kamniku, a je še vedno z dušo in srcem v Ljubljani, v AO Matica. Trikrat je že vodil odpravo na to goro in trikrat je moral odnehati tik pod vrhom. Pri tem je prvič preplezal južno steno te gore po prvenstveni smeri, kar je imelo v celotnem alpinističnem svetu izreden odmev. Tudi v drugo je splezal novo smer; tokrat v vzhodni steni, ki jo je nato naslednje leto ponovil. »Tokrat pa ne odneham prej, dokler ne pridem na vrh,« je izjavil v prijateljskem pogovoru. »Pa tudi spodobilo bi se, saj imam dobro ekipo. Edino z denarjem sem malo na tesnem, vendar upam, da se bo izšlo, posebno zato še, ker smo zaradi denarja morali pustiti enega člana odprave doma. Je pač zmanjkalo denarja.« Iz Kamnika sodeluje v odpravi tudi en pravi Kamničan, član kamniškega alpinističnega odseka, Marjan Kregar. Tudi ta je že izkušen alpinist in Himalajec, saj je to že njegova šesta odprava v Himalajo in četrta z Belakom. Enkrat sta bila skupaj na vrhu Gangapurne, dvakrat sta pa poskušala na Daulagiriju. »V tretje gre rado. Upam, da bomo uspeli. Dali bomo vse od sebe,« je skromno povedal in še dostavil: »Trdo bo. Kljub temu, da se bomo pred vzponom na Daulagiri aklimatizirali na tre-kingu (potepanje po Himalaji), bo težak posel v takem mrazu in snegu priti gor. Toda razvoj alpinizma gre naprej in, če nam ta vzpon uspe, bomo tudi Jugoslovani med tistimi redkimi narodi na svetu, ki imajo zimski vzpon na nad 8000 m visoki vrh v Himalaji.« Našim fantom želimo uspeha, predvsem pa sreče. Držali bomo zanje pesti v najtežjih trenutkih takrat v drugi polovici decembra in v začetku januarja. Vemo, da bodo dali vse od sebe, da bi dosegli cilj. Kljub vsemu pa raje vidimo, da pridejo vsi živi nazaj, kot pa, da bi za osvojitev vrha moral kdo ostati tam. BOJČ Titanovci med počitkom na Konini. (foto Bojan Pollak) S poti na Triglav Kar lepo število, okoli osemdeset Titanovih delavcev, se je zbralo 13. septembra na jubilejnem pohodu na Triglav. Pohod smo začeli iz Kota, najbrž nekoliko prehitro, ker nas je v strminah proti Staničevi koči že kar pošteno zdelovalo. Saj tudi ni čudno, brez kakšnih posebnih kondicij-skih priprav, v nahrbtnikih pa s hrano in obleko za tri dni, smo se zagrizli v hrib. V Staničevi koči smo si nekoliko obnovili pošle moči. Prijazno so nam postregli s čajem, potem pa smo počasi in brez posebnih problemov nadaljevali pot proti Kredarici. Tu smo prenočili. Še dobro, da smo imeli prenočišča rezervirana, ker bi se kaj lahko zgodilo, da bi bilo vse zasedeno, saj je prav v tem času v naših gorah največ obiskovalcev. Navsezgodaj smo se po skupinah podali v steno Triglava. Te poti je za dobro uro. Na vrhu smo opravili obvezni krst za tiste, ki so bili tu prvič, in tudi slikali smo se. Po kratkem počitku smo OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi oče in stari oče PAVLE VIRIJANT iz Buča 28 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in sodelavcem iz Titana, Stola in Integrala za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za oskrbo. Hvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči sinovi Maks, Stane in Palve z družinami Kamnik, oktobra 1987 MU ZAHVALA Ob prerani, tragični smrti našega moža, očeta in brata RAJKA GODCA iz Zg. Stranj se toplo zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz Žito Kamnik, WO Anton Medved in Svilanit za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se iskreno, zahvaljujemo dr. Igorju Ivanetiču za nudeno zdravniško pomoč, predstavniku Žita za tople besede slovesa, pevcem za ganljivo petje in gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Francka, hčerka Bernarda in sestra Dragica z družino Zg. Stranje, Ljubljana, oktobra 1987 SMRTI MATJAN Angela, km. upokojenka iz Raven pri Šmartnem 8, stara 76 let DROLC Matilda, čistilka iz Kamnika, stara 44 let BREJC Marija, osebna upo-. kojenka iz Kamnika, Miklavčiče-va 5, stara 72 let SLABAJNA Jožef, upokojenec iz Kamnika, umrl v ZR Nemčiji, star 57 let KLEINDIENST Fračiška, os. upokojenka iz Kamnika, Župančičeva 2, stara 76 let SMOLNIKAR Julijana, družb, upokojenka iz Gmajnice 5, stara 81 let HIRBAR Jožefa, os. upokojenka iz Zg. Bitenj 83, stara 76 let BERLIC Antonija, upokojenka iz Godiča 78, stara 77 let SLABAJNA Marija, druž. upokojenka iz Kamnika, Tomšičeva 3, st. 80 let LEŠTAROVA Ilinka, druž. upokojenka iz Novega Sela, Strumica, stara 66 let LESKOVEC Ivana, km. upokojenka iz Stare Vrhnike 25, stara 81 let GEREBEC Frančiška, km. upokojenka iz Pšajnovice 8, stara 94 let SUŠNIK Venceslava, gospodinja iz Krivčevega 23, stara 53 let VIRIJANT Pavel, os. upokojenec iz Buča 28, star 80 let ŽIBERT Terezija, druž. upokojenka iz Podgorja 59/A, stara 53 let TONIN Angela, inv. upoojen-ka iz Potoka v Črni št. 3, stara 45 let KORBAR Ana, delavka iz Komende, Glavarjeva 67, stara 48 let OSOLNIK Gregor, km. iz Špi-taliča 21, star 60 let se spustili na Dolič. To je zelo lepa pot. Za nas, ki smo vajeni zelenih gozdov in mehkih trav, je bila posbno doživetje tista vijugasta peščena pot in belo kamenje; kamor si pogledal, vse belo, le nebo je bilo sinje modro in brez oblakov, na njem pa žareče sonce, ki je pripekalo še s polno močjo. Pošteno smo si oddahnili, ko smo zagledali globoko v dolini prvo Triglavsko jezero in tudi že-jalo nas je že. Najprej smo se napili njegove vode, potem pa smo zagazili vanj in se umili. Tu je bil tudi primeren kraj za daljši počitek. Nato smo pot nadaljevali mimo drugega velikega in globokega jezera proti koči pri Sedmerih jezerih. Škoda, da ni bilo veliko časa za ogledovanje, ker se je prej stemnilo. Tu je zares pravljično lepo. Še dolgo v noč se je razlegala naša pesem. Tretje jutro smo pot nadaljevali preko Hribaric, mimo Bogatina in čez Komno do Bohinja. Pot se je precej vlekla, a ker je bila prijetna družba, se skoraj ne zaveš, da si že v dolini, v Bohinju. OBVESTILO: - Ženska rekreacija KS bo potekala ob ČETRTKIH od 20.15 do 22. ure v telovadnici OŠ Toma Brejca v Kamniku. Rekreacijo bo vodila tov. Ana Debeljak. Vabljene vse ženske: »od rane mladosti do pozne starosti«. - Predšolska telesna vzgoja za otroke od 4. do 6. leta starosti. Ta telesna vzgoja bo potekala pod strokovnim vodstvom vsak ČETRTEK od 16. do 17.30 v telovadnici Zdravstveni dom v Kamniku. - Vsak torek od 20. do 22. ure bo v telovadnici SENŠ R. Maistra potekala pod strokovnim vodstvom smučarjev smučarska gimnastika - priprava smučarjev - rekreativcev na novo smučarsko sezono. Vabljeni vsi: moški in ženske! POROKE SAVKOVIĆ Boris, dipl. elektro ing. iz Ljubljane in ŠTUCIN Simona, uslužbenka iz Ljubljane KOMATAR Ivan, elektro-monter iz Kamnika in GRAFOL Katarina, laborant biologije iz Kopra GRĆAR Miran, strojni tehnik iz Jeranovega in NARAT JANA, galanterijski tehnolog iz Mekinj PODJED Boštjan, strojni tehnik iz Sp. Stranj 30 in GOLOB Miranda, medicinska sestra iz Županjih njiv RAK Dušan, delavec iz Duplice in KAKER MARIJA, gostinska delavka iz Luč ob Savinji KLADNIK Andrej, električar iz Kamnika in SUHOVRŠNIK LIDIJA ANICAj prodajalka iz Mekinj PANCUR Janez, električar iz Oševka in ČEBULJ Frančiška, šivilja iz Krašnje BODLAJ Rudi, avtomehanik iz Bistričice in ŽAGAR Marija, trgovka iz Tunjic Jesenski kros Virtus - pol stoletja delavskega športa na Duplici Letos naj bi po nekaterih podatkih preteklo 50 let, odkar so na Duplici ustanovili športno društvo Virtus. Sicer pa so se nekatere športne zvrsti - nogomet, rokoborba na Duplici in v Šmarci začeli razvijati že v začetku tridesetih let. Dejavnost športnega društva Virtus je imela v zgodovini delavskega gibanja na Kamniškem in v Sloveniji izjemen pomen. To se je odrazilo še posebej leta 1941, ko se je osemnajst članov tega društva takoj ob nemški okupaciji odzvalo klicu domovine in se pridružilo prvim borcem za narodno in socialno osvoboditev. Kasneje se je borcem NOV pridružilo še devetnajst klubskih tovarišev. Zgodovina delavskega športa in začetki ljudske vstaje na Kamniškem ne bodo mogli mimo imen, kot so narodni heroj Mirko Jerman, Tone Šturm. Anton Mlakar, Vinko Dobaj in drugi. Vsi so bili aktivni športniki dupliškega Virtusa. Ker je žal še vedno premalo raziskana predvojna zgodovina tega društva, menimo, da bi bilo prav, čc bi ta jubilej izrabili tudi za to, da bi zbrali čimveč gradiva in spominov še živečih predvojnih športnikov v tem društvu. V nekaj naslednjih številkah našega glasila bomo objavili pričevanja teh tovarišev in jih opremili s fotografijami in drugimi dokumenti, ki jih bo moč zbrati. Zato prosimo vse, ki imajo kakršnokoli gradivo, izkaznice, fotografije in podobno v zvezi z delovanjem predvojnega Virtusa, da jih posodijo za objavo uredništvu Kamniškega občana. foto: Nogometaši predvojnega športnega kluba VIRTUS. FRANC SVETELJ Konec septembra je bil jesenski kros občine Kamnik »Pod Skalco«. Prireditelj je bila ZTKO občine Kamnik, izvajalec pa ŠD Jurij Libnik«. Tekmovanje je potekalo po pravilih za atletsko tekmovanje AZJ. Rezultati: pionirji 1. r - tek 200 m: 1. Goriup Darko OŠ TB, 2. Ogrin Žiga OS FA, 3. Drenk Matej OŠ KB; pionirke 1. r - tek 200 m: 1. Sekič Adisa OŠ DU, 2. Virjent Urška OŠ NE, 3. Burja Bernarda OŠŠ KB; pionirji 2. r - tek 300 m: 1. Lavrič Matej OŠŠ TB, 2. Adrovič Rešad OŠ DU, 3. Suhadolčan Jure OŠ DU; pionirke 2. r. - tek 300 m; 1. Močnik Andreja OŠ KB, 2. Cevka Maja OŠ KB, 3. Novak Nataša OŠ DU; pionirji 3. r - tek 400 m: 1. Pajek Grega OŠ FA, 2. Turk Janez OŠ DU, 3. Bizjak Boris OŠ TB; pionirke 3. r - tek 400 m; 1. Kališnik Irena OŠ ME, 2. Ra-stoder Mirsada OŠ FA, 3. Trunk Urška OŠ FA; pionirji 4. r - tek 500 m: L Alilovič Miro OŠ DU, 2. Perne Miha OŠ ME, 3. Česen Rok OŠ TB; pionirke 4. r - tek 500 m: 1. Mali Andreja OŠ DU, 2. Resnik Nina OŠ FA, 3. Kladnik Ana OŠ TB; pionirji 5. r - tek 800 m: 1. Ribič Gašper OS KB, 2. Šare Matej OŠ FA, 3. Zamljen Janez OŠ KB; pionirke 5. r - tek 600 m: L Bukovec Zdenka OŠ DU, 2. Kalčič Blanka OŠ DU, 3. Golob Mojca OŠ FA; pionirji 6. r - tek 800 m: L Škrjanc Igor OŠ FA, 2. Ličen Jaka OŠ FA, 3. Kladnik Tomaž OŠ TB; pionirke 6. r - tek 600 m: L Škorjanc Mira OŠ FA, 2. Zavasnik Martina OŠ TB, 3. Štritof Irma OŠ DU; pionirji 7. r - tek 1000 m: 1. Dacar Roman OŠ FA, 2. Resnik Anže OŠ TB, 3. Žibert Albin OŠ FA; pionirke 7. r - tek 800 m: 1. Sedeljšak Nataša OŠ TB, 2. Škorjanc Nataša OŠ FA, 3. Poljanšek Damjana OŠ TB; pionirji 8. r - tek 1000 m: 1. Matjan Tone OŠ 27. julij, 2. Strohmaier Mark OŠ TB, 3. Vovk Grega OŠ DU; pionirke 8. r - 800 m: 1. Potrato Tina OŠ TB, 2. Novak Darja OŠ FA, 3. Šinkovec Erika OŠ TB. Prvi trije (od 6.-8. r OŠ) v vsaki kategoriji so zastopali občinsko reprezentanco na krosu »Dela« v Titovem Velenju, 17. oktobra. XXII. Kros Dela Kros Dela je bil v Titovem Velenju. Reprezentanco občine Kamnik je zastopalo 30 atletov: od 6. do 8. r OŠ prvi trije iz vsake kategorije ter še člani Atletskega kluba Kamnik za kategorije: - člani, roj. 1967 in prej - članice, roj. 1968 in prej - st. mladinci, roj. 1968-1969 - ml. mladinci, roj. 1970-1971 - ml. mladinke, roj. 1971 Zmagala je ekipa Velenja z 859 točkami, ekipa Kamnika pa je bila 21. s 383. točkami. Sodelovalo je 45 ekip iz vse Slovenije. Najboljša je bila Tina Potrato na 1000 m med starejšimi pionirkami, letnik 1973. Dosegla je namreč 1. mesto. S tem svojim dosežkom se je uvrstila v republiško atletsko reprezentanco, ki je odšla 25. oktobra na »kros Politike« 1987 v Beograd. Ostali rezultati: st. pionirji A - 1973, 1000 m: 50. Vovk Grega, 85. Strohmaier Mark; st. pionirke A - 1973, 1000 m: 1. Potrato Tina; ml. pionirji B - 1974, 1000 m: 66. Dacar Roman, 106. Resnik Anže; ml. pionirke B - 1974, 1000 m: 41. Sedeljšak Nataša, 49. Škorjanc Nataša, 98. Poljanšek Damjana; ml. pionirji A - 1975,1000 m: 17. Škorjanc Igor, 25. Ličen laka, 26. Okorn Tomaž; ml. pionirke A - 1975,1000 m: 32. Škorjanc Mira, 35. Zavasnik Martina; ml. mladinke - 1971,1000 m: 19. Hribar Nataša; ml. mladinci - 1970-71, 2000 m: 10. Ščulija Darko, 17. Uršič Marko, 49. Zdovc Damjan; si. mladinci - 1968-69, 3000 m: 21. Novak Rajko;članice - 1968 in prej, 2000 m: 11. Smolnikar Ksenija; člani - 1967 in prej, 5000 m: 5. Urh Vlado, 13. Škorjanc Janez, 18. Golob Primož. Ekipo Kamnika je vodil Marko Ro-kavec — Atletski klub Kamnik. MIRA RESNIK Črna kronika Kako kršiteljem stopiti na prste? Kar neverjetno je, kako se je naše mesto v zadnjih mesecih razživelo. Na žalost ne v pravo smer, saj si nihče od nas ne želi tolikšnega števila nepravilnosti, kot smo jih zabeležili oktobra. Najbolj drastično se je povečalo število kršitev javnega reda in miru ter hudih prometnih nezgod. Zakaj je vedno več krvavega davka in kako preprečiti pre-objestno voinjo pc naših cestah, je povedal pomočnik komandirja PM, Boris Peterka: »Res je prometna varnost v kamniški občini vedno bolj pereča, saj je bilo samo od petka, 30. 10. do torka, 3. 11., na naših cestah kar trinajst prometnih nezgod, v katerih je ena oseba izgubila življenje. To je že sedma smrtna žrtev letos, kar je v primerjavi z lanskim letom, ko jih je bilo pet, res precejšnje povečanje. Vzrokov za 20 odstotkov povečanje števila PN, glede na lansko leto, je kar precej. Eden glavnih je prav gotovo psihofizična razdraženost in razburjenost voznikov zaradi napete ekonomske in politične situacije, potem nespoštovanje prometnih predpisov in vedno slabša vozniška etika. Opaziti je tudi objestnost na cestah, kot sta prehitra ali prepočasna vožnja. Res je PM dolžna vložiti največ truda za zagotovitev prometne varnosti pri tem nam pomagajo še družbeno politični subjekti, profesionalna in neprofesionalna društva in cestna podjetja, ki skrbijo za vzdrževanje cest. Res pa je tudi, da opažamo pasivnost zadnjih, ki se izgovarjajo, da primanjkuje denarja, čeprav sama prometna signalizacija ni tako draga, da je ne bi bilo moč vzdrževati, dopolnjevati in predvsem pravilno postavljati. Ureditev prometnega režima v občini zahteva pozornost in previdnost, saj je v konicah opaziti velike zgostitve prometa, ki jih je moč razvozljati le s pomočjo miličnikov. Lahko bi jih tudi vozniki sami, le če bi bolj spoštovali predpise. Na zadnji kontroli prometa smo v sedmih urah odvzeli kar 14 vozniških dovoljenj, le zaradi vinjenosti. Ta podatek jasno kaže nespoštovane predpisov, izučil pa ne bo (skoraj) nikogar. Zakonski predpisi so si pri nas precej v nasprotju, saj je preventiva postavljena na prvo mesto, kar je seveda prav, vendar ne BORIS PETERKA vpliva dovolj na izboljšanje prometne varnosti. Represivni ukrepi pa zaradi blage kazenske podlage ne dosegajo pravega učinka, saj so kazni smešno nizke. Naj navedem le en primer; kazen za tehnično pomanjkljivost vozila je le 1500 dinarjev, malce več kot steklenica piva v »oštariji.« Primerjalno - skupaj z razvojem, je na zahodu rasla in se stopnjevala tudi kaznovalna politika. Kazni so drastične in dosegajo svoj učinek, nima pa jih smisla primerjati z našimi. Po vsem, kar sem povedal, lahko le sam sebe vprašani - kaj pri nas pomeni življenje in kakšno ceno ima?« Prometne nezgode - 43 To število je spet rekordno, kar je glede na vremenske razmere, ki so vse prej kot ugodne, (spolzka cesta, megla in z njo slaba vidljivost, dež...) skoraj opravičljivo. Pravim skoraj, saj je tudi obnašanje na cestah in tehnična opremljenost vozil zelo slaba. Povrh vsega se pojavlja še vse več vinjenih voznikov in pa tistih, ki pravijo, da niso vinjeni saj so pili le žganje! - PN s telesnimi poškodbami je povzročil Darko S. iz Rodice, ko je na koncu Šolske ulice zapeljal v križišče s prednostno cesto, kamniško obvoznico, brez zaustavljanja. Za to dejanje ni izbral pravega trenutka, saj se je zaletel v Jureta S. iz Kamnika, ki ga je odbilo skozi križišče. Še preden je »pridrsal« na nasprotno stran, je še enkrat nadrsal, ko je trčil v vozilo Marije H. iz Duplice, ki je peljala iz Kamnika proti Šmarci. Juretovo vozilo se je končno ustavilo,... v vozilu Franca K. iz Tuhinja. Ko se je dim razkadil, so na prizorišče stopili miličniki in reševalci. Slednji so tri poškodovane odpeljali z reševalnim vozilom, miličniki pa povzročitelja, ki je kazal opazne znake vinjenosti. Fanta je pač zeblo, pa ga je dal na zob... - Janez G. iz Domžal je najbrž pozabil, da je tudi Kamnik naseljeno mesto, saj je po me-kinjski Cankarjevi cesti divjal s precej neprimerno hitrostjo. Pri hišni številki 7 se je na pločniku igrala skupina otrok. Eden od njih, Miha, je bil tako zatopljen v igro. da je skočil na cesto ravno takrat, ko je Janez pripeljat mimo in se z glavo zaletel v vrata. Odpeljali so ga v ljubljanski Klinični center. - Pod vplivom nenavadnega dogodka, je PN prijavil Bogomir B. iz Domžal. Miličnikom je povedal, da je iz Duplice peljal proti Kamniku, ko mu je pred avtomobil nenadoma skočil neznan moški. S sprednjim delom ga je zadel, da se je v zraku dvakrat preobrnil in padel nazaj na vozišče, V nasprotju s pričakovanji in zakoni logike ni obležal, ampak se pobral in jo ucvrl neznano kam. Menda ni bil iz gume? - Po Poljčevi poti se je po klancu navzdol peljal kolesar Janez P. in Mekinj. Ko je hotel zavreti, je v trenutku zamenjal prednjo in zadnjo zavoro, pritisnil je na prednjo, po zraku prehitel svoje vozilo in padel po cesti. Ker se je telesno poškodoval, so ga odpeljali na UKC v Ljubljano, kjer so mu zaradi očitne vinjeno- sti odvzeli tudi kri. Upajmo, da mu v primeru pozitivnega izvida niso vzeli potrdila o znanju cestno prometnih predpisov. Kazniva dejanja - 32 Največ KD so zagrešili tatovi, ki so spet postali neverjetno drzni. Zabeležili smo namreč kar precej zelo drznih tatvin avtomobilov, pa tudi kolesa niso varna pred nobenim gostiščem. Ne bi bilo odveč, če bi lastniki večjo pozornost posvetili svojim konjičkom. Lahko se zgodi, da nepridipravu ne bo všeč avtomobil in vam bo ukradel le avtoradio, če boste imeli smolo, bosta z njim odšla oba. - Varnostnik Stolovega Inte-riera je po telefonu prijavil KD, ki pa ga ni storil sam, niti ga ni kdo drug storil njemu. Oškodovana je bila Anka M., saj ji je neznanec s sušilne vrvi odnesel nekaj kosov ženskega perila... spodnjega. - Čeprav naslednja zadeva ni kaznivo dejanje v pravem pomenu besede, sem ga zaradi značilnosti uvrstil v to rubriko. Voznik Integralovega avtobusa je, kot vsako popoldne, pripeljal na postajo ob šolskem centru, z namenom, da približno sto dijakov odpelje v Ljubljano. Le ti so se med vstopanjem vedli skrajno nedisciplinirano, tako da so Vlada K. iz Ljubljane porinili pod avtobus, kjer mu je srednje pogonsko kolo zapeljalo čez stopalo leve noge. Voznik je poškodovanca sam od- Leto varnosti na smučeh Na letošnjem svetovnem prvenstvu je INTERSKI - mednarodna organizacija strokovnih smučarskih kadrov, sprejel sklep, da je sezona 1987/88 leto varnosti na smučeh. V okviru te akcije je organizirano več akcij, katerih namen je zmanjšati število poškodb na smučeh. Tako so se dogovorili s proizvajalci opreme, da bodo še posebno skrbno kontrolirali vse dele smučarske opreme, organizirali brezplačno svetovanje in servisiranje varnostnih delov smučarske opreme. Strokovne smučarske organizacije posameznih držav in smučarske šole pa naj bi organizirale strokovno vadbo za tečajnike in ljubitelje smučanja, da bi ti bolje fizično in psihično pripravljeni stopili na sneg, kar je eden izmed osnovnih pogojev za varno smučanje. Mednarodna komisija je pripravila enoten osnutek te vadbe, ki poleg ogrevanja in sprostilnih vaj obsega še specialno smučarsko gimnastiko in kot novost v primerjavi z običajno vadbo še mentalni trening povezovanja smučarskih gibanj s kombinacijo fizičnih in psihičnih obremenitev. Njen namen je miselno sprožanje reakcije in bujenje podzavestnega gibalnega mehanizma. Zaključek vadbe je namenjen sodobnemu načinu sproščanja in fizične in psihične razbremenitve organizma ob glasbi, ki sojo v prakso uvedli Američani. Ta omogoča povečanje obremenitev in povsem izloča občutek utrujenosti. ing. Marijan Štele ZTKO in Sekcija strokovnih smučarskih kadrov pri SK •Kamnik bo vsak torek od 20. do 22. ure od novembra do marca organizirala brezplačno vadbo za vse občane kamniške občine v telovadnici Srednješolskega centra. Vadbo bodo vodili učitelji smučanja z mednarodno licenco. Pojasnilo Za tokratno številko Kamniškega občana se je nabralo izjemno veliko prispevkov, tako da bi lahko natisnili dvojno številko, če bi nam gmotne možnosti to dopuščale. Ker smo torej morali iziti v običajnem obsegu, bodo prispevki objav-hjem v naslednjih številkah, med njimi tudi nadaljevanje potopisa Ljudje in viharji na Lhotse Sharu. Naslednja številka bo zaradi praznikov izšla šele čez tri tedne. Uredništvo UGANITE KATERE ZNAMKE JE RAZBITINA? peljal v KC, kjer so k sreči ugotovili le sled poškodbe. Kako se bo takšno prerivanje pred avtobusi in vlaki končalo prihodnjič, raje ne bom razmišljal. Nasveti profesorjev in miličnikov namreč vedno znova ostajajo brez odziva. - Lovci iz LD Sela so zalotili občana pri nezakonitem lovu. Med postopkom je bilo ugotovljeno, da je Janez S. v bližini svoje hiše z zračno puško ustrelil veverico, ki je zaščitena divjad in s tem storil KD nezakonitega lova. Zasegli so mu puško in ulov ter ga prijavili. Z golažem ali na-gačeno trofejo torej ne bo nič. - Že drugič v tem mesecu je Janez T. iz Žagorice prijavil isto KD. Sosed Jože K., s katerim imata neprestane spore, ga je spet obmetaval s kamni. Miličnika sta napeto situacijo umirila in ugotovila, da Janeza nobeden od kamnov ni zadel, manj spreten pri umikanju pa je bil njegov avtomobil, saj ga je eden od projek-tilov zadel. Vzrok za spor med sosedoma je precej banalen. Janez gradi betonsko ograjo, za katero ima vso dokumentacijo, Jožetu pa kakor da ni prav, da se mu bo Janez umaknil izpred oči. Morda pa v njegovem srcu le še tli sosedska ljubezen, le pokazati je ne zna. Marsikdo se še spominja, kako je v mladih letih dekletom z lasanjem, nerodno izkazoval naklonjenost. Javni red in mir - 32 Mrzli dnevi in vroče glave so spet povzročile nekaj gostilniške rekreacije, v lokalu na spodnji postaji žičnice, v gostišču Kosir-nikovih v Tunjicah in v Planinki. Ostale kršitve so se v glavnem dogajale v naseljih. Bodisi med sosedi zaradi raznih sporov glede poti, mejnikov, bodisi med sorodniki zaradi žalitev, pretepov ... - Na postajo milice je prišel Ivan E. iz Kamnika in povedal, da ga je pred nekaj minutami v domačem, stanovanjskem bloku pričakal Harun A. in ga fizično napadel. Menda zato, ker so ga zaradi nediscipline odpustili z delovnega mesta. Ne ve se, kaj je hotel Harun s pretepanjem doseči; zaradi podobnih izgredov ga prav gotovo ne bodo sprejeli nazaj na delo. - Neveljska pot v Mekinjah postaja vse bolj podobna petelinjemu bojišču. Tokrat je miličnikom prijavil soseda in sodelavca Abdulah M. Menda ga je Dano K. neprestano žalil in obrekoval, včasih pa hotel celo pretepsti. Može v plavem je zaprosil, da bi soseda opozorili in mu zabičali, naj ne govori več, da je Abdulah kradel zelje, saj to sploh ni res. Niti ni pravično, da so mu miličniki zaradi te izjave naprtili KD, prav tistega dne, ko je moral k zdravniku v Ljubljano. Res škoda, da se letos ni več mogoče vpisati na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo! - Iz Zdravstvenega doma so sporočili, da je bila na svojem domu v Podgorju pretepena in telesno poškodovana Angela C. in da so ji zaradi poškodb po obrazu in zlomljenega rebra morali nuditi takojšnjo zdravniško pomoč. Pretepel naj bi jo njen lastni sin Štefan. Je potrebno še kaj dodati? Najditelji - Najdeno Janez Šuštar iz Lok - mešalec za beton, Franc Sitar iz Komende - ogrodje kolesa z motorjem, Boris Maraž iz Komende - registrirano motorno kolo, Franc Sušnik iz Kališ - žensko denarnico s šeststo dinarji, Aleš Hribar iz Kamnika - žensko ročno uro, Dragica Kuhar iz Kamnika - usnjeno denarnico z 38.350 dinarji, Nazir Husaj iz Mekinj - žensko denarnico s 680 dinarji, Marija Koželj iz Kamnika - denarnico z dokumenti, Klavdij Kodrman iz Kamnika - denarnico z dokumenti, Željko Mikanec iz Domžal - etui z dokumenti. MATIC ROMŠAK !M) Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF-Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.