rwi	Celje - skladišče	
	D-Per	TO m
nra
Cssml
Leto XI.
Št. 22 23. 11. 1967
214/1967
1119670719,22
COBISS

GLASILO DELOVNE SKEPNOSTI EMO CELJE
Uspehov bi se bolj veselili in spodrsljaji bi nas vzpodbudili, saj vemo, brez njih ne gre, če...
Leto gre h koncu, v tovarni kažejo grafikoni navzgor, družbeni plan za prihodnje leto bo v nekaj dneh v razpravi, sklep, da ne bomo mogli izplačati dodatka za letni dopust nas je pri vsem tem malce presenetil — pa smo sredi tega vrvenja poiskali za kratek pogovor Riharda Pompe j a, pomočnika direktorja, ne z željo, da bi konkretno pojasnjeval sedanji položaj, ampak da bi za svoje sodelavce povedal nekaj misli o našem skupnem delu. Takole pravi:
»Da, o tem dodatku za dopust smo precej govorili ... Seveda, saj smo tudi bili malo razočarani kot ljudje. Toda teh 15 tisočakov manj ne sme biti vzrok nikakršnemu malodušju, nasprotno nujnost, da denar vložimo, da bomo kasneje več in bolje naredili, nam mora biti vzpodbuda, da vsi skupaj še bolj zagrabimo. Nujnost, da tovarno obnavljamo je pred nami in se je moramo zavedati. Vsa ta leta tega nismo mogli v tolikšni meri, danes pa je — vsaj'kar zadeva energetske naprave stanje takšno, da jih bomo morali obnovili, da bo potem za nekaj desetletij mir.
Pri nas pa je za boljše delo veliko večja ovira kot teh 15 tisočakov to, da smo med službami, oddelki, da celo med delovnimi mesti postavili zidove, skoraj tako visoke in neprehodne
kot je kitajski. Saj vsak . v svojem krogu in na svojem delovnem mestu naredi vse, kar je potrebno, res pa je, da večidel vsi mi-<■ slimo, da je to že tudi do-volj. Nihče ne naredi niti giba zato, da bi drugemu f,	olajšal delo, da bi svoje
delo posredoval in povezal tl	z drugim in v tovarni je ta-
(6	ko nastalo ogromno osam-
P	Ijenih otočkov, ki so zelo
«	blizu — pa nepovezani. Če
(9	bi pri svojem delu imeli
>2	pred očmi še prizadevanja
S	tistega, ki bo delo prevzel
(9	in nadaljeval in poskrbeli,
>2	da bi šlo tudi tistemu laže
S	od rok, bi marsikdaj kaj
(9	steklo, da bi komaj vedeli
>2	kako. Naše delo ima in poti	zna svoje poti, med seboj
(9	pa jih nismo vedno našli in
>2	to ni prav. Več vedrine bi
bilo pri delu, če bi delali (9	čimbolje in čimhitreje tudi
S	zaradi sodelavcev in ne le
p	zato, da bomo ob koncu
g	lahko rekli, jaz sem svoje
opravil. Ni dvoma, naše delo bi postalo lepše, lažje in uspešnejše. Pregrade pa moramo podreti sami.
Te pregrade so marsikdaj nastale pri pehanju naprej. Strah pred spodri-vanjem je pri nas globoko zakoreninjen. Že dolgo pravijo, da bodo pri nas inženirji druge potisnili; kje pa je potem zaupanje v samoupravne organe? Mi moramo zaupati, da bodo uprav-Ijalci dali prednost tistemu, ki zna. Ni važno, če je mlad ali star, važno je kaj zna. S tem, če sodelavcu svetuješ, ga poučiš, ker si pač pri delu dalj, imaš več izkušenj, s tem mu še ne boš pojedel kruha. Strokovnjaki v tovarni, izkušeni in šolani, mladi in stari, bi morali biti drug druge-
mu v oporo, merilo ugleda, pa naj ne bi bilo delovno mesto, ampak znanje. Skoraj pozabili smo že, da je vljudnost valuta, ki ima vedno vrednost, tako redko plačujemo z njo. Naši odnosi, celo naši delovni uspehi so vse prevečkrat odraz, da smo na vljudnost pozabili že v vseh kotičkih in sobanah te tovarne.
Pri tem se pa pri nas skoraj nihče več ne more zmotiti. No, saj ima res
Darja Jejčič:
Korenine
Rdeči cvet, ki je zrasel iz src junakov in cvetel v tihem gozdu, sem božala nežno in ga utrgala.
Nesmrtni junaki, so vsadili ta cvet v moje srce in njegove korenine, so ljubezen, do domovine.
Junaki počivajo, v ¡nesmrtni slavi, ponosni so na našo mladost, ki jo ogreva sonce svobode v naročju domovine kjer mladi rod poganja nove, junakov korenine.
vsak svoj prav, kot pravi pregovor, prav s temi besedami pa pregovor tudi pove, da je v vsakem mnenju kanček resnice. Pri nas imamo pa samo popolne resnice, če nekdo nekaj trdi, potem je vse do pičice tako, čeprav bo drugi prav tako do pičice trdil nasprotno. Toda, saj pri nas drug drugega skoraj ne poslušamo, uverjeni, da smo vsi skupaj nezmotljivi.
Na videz vse to ni pomembno. Če pa bi ravnali drugače, bi po rezultatih ugotovili, da so to zelo pomembne reči. Da bomo raje hodili na delo, če bomo podrli pregrade, vzpodbujali in pomagali. Uspeli bomo, če bomo dovolili, da nam drugi pomagajo, svetujejo, če bomo verjeli, da lahko tudi drugi nekaj vedo in da ¡se lahko vsi skupaj drug od drugega veliko naučimo.«
Jajce-zgodovinsko in turistično mesto
V centralnem delu Bosne, na bregovih Plive in Vrbasa, leži mestece Jajce, nekoč prestolnica bosenskih vladarjev in mesto, v katerem je bila 1463 leta pretrgana samostojnost bosenske srednjeveške države in hkrati mesto, v katerem so bili 480 let po tem dogodku postavljeni temelji nove socialistične Jugoslavije. Jajce je mesto zgodovinskega drugega zasedanja AVNOJ.
Tako sta si tu podala roke davna in najnovejša zgodovina. Obe imata v njem svoje vidne spomenike: na vrhu hriba mogočna trdnjava bosenskega vladarja Hrvoje Vukčiča, ki je nastala v času turških vpadov, na desnem bregu Plive pa je prav tako mogočno poslopje Muzeja drugega zasedanja AVNOJ. V njem je bila izglasovana federativna ureditev nove Jugoslavije in v njej so predstavniki vseh jugoslovanskih narodov imenovali tovariša Tila za maršala Jugoslavije.
Jajce pa ni samo mesto zgodovinskih spomenikov — trdnjava in muzej sta samo najvidnejša predstavnika starega in novega časa — temveč tudi mesto, ki se zaradi svoje lege in naravnih lepot po vsej pravici uvršča med priznane in priljubljene turistične kraje.
Muzej drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu. Tu je bil zgodovinski sestanek 29. novembra 1943. leta

Ivan Čendak:
Zasnova osnutka družbenega plana za leto 1968
Družbeni plan podjetja za poslovno leto 1968 je sestavljen na osnovi potreb domačega in tujega tržišča, potrebnih sredstev za razširjeno reprodukcijo in modernizacijo zastarelih naprav, na osnovi nujnosti, da obdržimo osebni standard delovnega človeka vsaj na isti višini kot je v letu 1967, na potrebah po znižanju zalog reprodukcijskega materiala, da s tem dosežemo večjo likvidnost obratnih sredstev, ki bodo zavora za normalno poslovanje z dobavitelji in kupci, če jih ne bomo znižali na potrebne optimalne zaloge, na osnovi maksimalnega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti v dveh izmenah na nivoju obstoječe tehnološke organizacije dela ter polno ali delno izkoriščanje tehnoloških zmogljivosti tretje izmene na ozkih grlih.
Proizvodni plan po vrednosti m količini
Plan po količini, po tem os-, nutku, bo porasel v primerjavi z rebalansom iz letošnjega leta za 6" '0 in vrednostno za 10 %.
______________________I
V)
.S
>o _ o °
_____ ________________^ >
“Emajlirana posoda	104
Pocinkana posoda	101
Posoda iz jeklene ploč. 111 Alu posoda	95
Sanitarni izdelki	116
Kovinska embalaža j 107 Odpreski in kolesa	100
Naprave za gretje	123
Frete za prodajo	136
Orodja za prodajo	100
Usluge	50
Investicijsko vzdrž.	100
Razno + »O« serija	100
o
c
c/3
O
C
O o" > >
100
91
107
95
123
104
110
145
163
100
32
100
120
Emajlirani posodi pada proizvodni indeks po vrednosti v primerjavi s količino zaradi tega, ker planiramo več fazonske in malolitražne posode. Pri proizvodnji pocinkane posode je pa predvidena sprememba v strukturi asortimana, zato je indeks po vrednosti nižji kot količinski. Posode iz ¡nerjaveče pločevine bomo v odnosu na letošnji plan izdelali več za 11",;, po vrednosti 7%. Te posode ne bo tako veliko, da bi morali vzbujati posebno pozornost. Saj je te posode le toliko, kolikor je povpraševanje in ni usmerjena preko emajlimice. Proizvodnja alu posode je v skladu s potrebami na tržišču
trenutno v upadanju, zato je osnutek plana tudi nižji po količini in vrednosti. Sanitarnih emajliranih izdelkov pa bo več, če ne bo slabša situacija pri plasmanu kopalnih kadi, po količini 16 %, po vrednosti pa 23 %; Kako bo diskusija okrog tega ¡problema pokazala, še ne vemo. Proizvodnjo kovinske embalaže povečujemo po količini za 7 % in po vrednosti za
4	%•
Pri odpreš kih predvideva osnutek nekoliko spremenjeno; strukturo ('proizvodnih izdelkov, zato se po količini proizvodnja ne bo nič povečala, po vrednosti pa približno za 10 %. Proizvodnja naprav za gretje bo porasla količinsko za 23 % in po vrednosti za 45 %. V tej grupaciji predvidevamo občuten (porast proizvodnje radiatorjev in peči na olje ter delno kotlov za centralno kurjavo. Proizvodnja frit bo višja po količini in vrednosti zaradi povečane proizvodnje z dograditvijo novega obrata. Orodij za prodajo bomo izdelali toliko kot v letu 1967. Proizvodnje uslug za kooperante pa bo manj za več kot 50 %. Investicijsko vzdrževanje pa ostane na istem nivoju kot ja v letu 1967.
Plan izvoza je predviden po količini v višini 8 % na celotni plan podjetja. Potrebe tujega tržišča kažejo za približno 11Q ton več kot smo predvideli za izvoz. Teh količin trenutno ne moremo planirati, zaradi motenj v proizvodnji, ker se za izvoz zahteva večji fazonski asortiman in sortirana kvaliteta ter malolitražna posoda.
Plan prodaje — skupaj
Prodajo izdelkov za leto 1968 smo prvič planirali niže kot proizvodnjo. ’Za razliko predlagamo, da porastejo zaloge fi-nalnih izdelkov za polovico sedanjih (letos planiranih) zalog. Bonifikacije (rabate, skonte Sn vagonske bonifikacije) predvidevamo, da se bodo povečale najmanj za 100 odstotkov. Terjatve do kupcev pa naj bi se v povprečju dvignile za 5 %. Zato bo plačana realizacija za 3 % nižja kot proizvodnja.
Plan poslovnih stroškov in dohodkov
Plan poslovnih stroškov in dohodkov bo po (tem osnutku porasel:
— pri poslovnih stroških za
8%;
— pri dohodku podjetja za
5	%•
Stroški hitreje rastejo kot dohodek podjetja. To pa zato, ker smo uvedli sistem rabatov* in s tem praktično znižali za to razliko prodajno ceno. 3 % dohodka smo usmerili v rabate in v stroške reklame. Poraslo je še nekaj drugih fiksnih stroškov. V strukturi proizvodnje (skupna kalkulacija) se je spremenil tudi asortiman v korist tistih izdelkov, ki imajo stopnjo kritja manjšo, zato ker je njihova prodajna cena nizka — to so tako imenovani nizko akumulativni izdelki. Največ teh izdelkov je pri emajlirani posodi, dokler ne bodo regulirane tržno prodajne cene po zakonu ponudbe in (povpraševanja (zakon vrednosti).
Formiranje sredstev za kritje anuitet in za razširjeno reprodukcijo v letu 196u
Za kritje anuitet (dolgov za investicije v osnovna sredstva) za kredite v preteklih letih, moramo ustvariti v razliki dohodka 12 % več sredstev kot za leto 1968; za kritje anuitet (dolgov) za obratna sredstva pa nekaj manj ‘kot 11%; za formiranje fonda obratnih sredstev, predvidevamo znižanje za približno 7 %; za razširjeno reprodukcijo (modernizacijo in razširitev proizvodnje), predvidevamo povečati kritje za približno 58%; za stanovanjsko gradnjo pa bi naj ostalo v višini 2 % vkalkuliranih osebnih dohodkov, to je za približno 3 % več kot za leto 1968; za sredstva sklada skupne porabe v letu 1969, ki so potrebna za razne druge potrebe, pa predvidevamo povečanje za približno 11 %.
Enostavno reprodukcijo, to je .vzdrževanje obratov, predvidevamo, da bomo v glavnem krili iz vsote, ki je določena za investicijska vzdrževanja in se krije iz tekočih poslovnih stroškov. Torej kritje vseh potreb za anuitete, sredstva poslovnega in rezervnega sklada, sredstva sklada skupne porabe, sredstva za razširjeno reprodukcijo, formirano iz čistega dohodka podjetja, ki ga predvidevamo ustvariti v poslovnem letu 1968 ter amortizacije v letu 1969, eventualne kredite, iz raznih domačih in mednarodnih virov, če jih bomo najeli v poslovnem letu 1968 in še 1969, pa bomo nato vračali v nasled-
njih poslovnih letih, v katerih pa bomo morali za to vračanje ustvariti kritje iz finančnega učinka, ki ga bodo te investicije zagotovile v prihodnosti.
Plan obratnih sredstev
Potrebe po obratnih sredstvih so se za povišan družbeni načrt povečale za približno 12 odstotkov v odnosu na letošnje poslovno leto. Likvidnost bo zato še slabša kot je v letošnjem letu. Sredstev za formiranje več obratnih sredstev iz čistega dohodka ustvarjenega v letu 1967 ne bo. Zato smo predvideli, da bi za ta primanjkljaj zvišali povprečno vezavo zalog materiala (razred 3) ter s tem pospešili obračanje teh zalog. Če bomo pospešili obračanje zalog materiala z 1 na 1,8 bomo sprostili obratnih sredstev za približno '/3 sedanjih zalog in s tem močno izboljšali likvidnost. Del teh sredstev Jta bi tudi usmerili na dvig zalog finalnih izdelkov.
Plan delovne sile
Porast delovne sile bi moral biti po družbenem načrtu v primerjavi z letošnjim povprečjem največ tolikšen, kolikršen bo porast dohodka podjetja — to je do 5 odstotkov, če hočemo, da ne bomo znižali družbenega standarda zaposlenim. To povečanje delovne sile pa predvidevamo pretežno v proizvodnih obratih (90%) in le malo (10 %) v režijskih službah, kjer pa bomo aktivirali v redno delovanje nekaj pripravnikov, morali pa bomo opraviti tudi nekatere premike delavcev, ko bodo izboljšani organizacijski postopki !pri postopnem vključevanju v obračunavanje stroškov preko mehanografskega centra. Za to razliko bo nujno povišati število delavcev pri planiranju in pri zasledovanju stroškov ter za delo na organizaciji dela — zboljševanje delovnih postopkov v tehnologiji in administraciji.
p Dopisujte
v naš list I
S^iheo-----------------------------------------3
Ob konferenci elanov Zfi
(Prispevek sekretarja TK ZKS Franca Berginca)
Naši medosebni odnosi v pogojih samoupravljanja
Tovarišice in tovariši, ne lastim si priznanja, da bom vsestransko in dovolj objektivno prikazal problem, za katerega vemo, da je boleča rana našega delovnega kolektiva. Menim pa, da je dozorel čas ko bomo morali vsi doumeti, da ima izvajanje gospodarske reforme tudi svoje posiedice v družbenih odnosih ali, če poenostavimo, v naših medosebnih odnosih. Te posledice se jasno kažejo v odnosu, da uspešno gospodarjenje v današnjih pogojih zahteva močno povezariost subjektivnih sil ali obrnjeno, da bodo slabi odnosi še kako močno vplivali na nizko produktivnost. Izbire potem takem ni. Naša naloga je, da si ustvarimo takšne subjektivne pogoje dela, da bomo ustvarili začrtane naloge in utrdili naš gospodarski status, ne samo doma, temveč tudi na mednarodnem tržišču.
Ko se lotevamo analize naših medosebnih odnosov si moramo po mojem mnenju razčistiti osnovno vprašanje in to je: »Kaj želimo doseči s samoupravljanjem — na področju socialističnih družbenih odnosov«. Čestokrat se nam v praksi dogaja, da ob raznih sporih in konfliktih zamegljujemo prave cilje. Humanizacija dela kot postopna likvidacija klasične delitve dela med tiste, ki odločajo in na tiste, ki izvršujejo, nosi v sebi najplemenitejša načela socialističnega humanizma, to je: DA JE RESNIČNO ZADOVOLJEVANJE POTREB LAHKO LE V TAKI DRUŽBI, KJER JE SVOBODNI RAZVOJ VSAKEGA POSAMEZNIKA POGOJ ZA RAZVOJ VSEH. Ker daje materialna podlaga in drugi objektivni pogoji okvir reševanju teh humanističnih načel se srečujemo v praksi z različnim pojmovanjem teh načel. Sprovajanje teh načel uvajamo s samoupravnim sistemom. Zaradi tega so samoupravni proizvodni odnosi v ozki zvezi z medosebnimi odnosi. To so cilji socialistične humanizacije, proti katerim se gibljemo, vendar smo trenutno samo na gotovi stopnji razvoja. V praksi se pri reševanju konkretnih problemov medosebnih odnosov srečujemo po mojem mnenju s pojavom, da se posamezniki po gotovi stopnji lastnega razvoja, ko so že poželi dobršen del socialističnega humanizma začno birokratsko delovati. Čestokrat ne vidijo ali ne želijo videti, da so v pogojih samoupravne družbe imeli takšne po-
goje dela, da bi njihovi uspehi morali biti pogoj za razvoj drugih. Dostikrat pa opazimo, da je njihov nadaljnji razvoj usmerjen v birokratske odnose in v zanikanje vrednosti samoupravljanja.
Drugi vzrok iščimo v kadrovski strukturi. Pod pojmom kadrovska struktura si vedno predstavljamo količino splošnega znanja strokovno teoretičnega in strokovno praktičnega znanja, ki nudi pogoje, da lahko uspešno opravljamo zadane naloge in sledimo izrednemu tehnološkemu napredku. Vsekakor je kadrovski potencial najvažnejši člen v proizvodnem procesu. Zaradi tega je še kako važno, da imamo takšen kader, ki je sposoben izvrševati naloge. Pri planiranju kadra moramo težiti k optimalni zasedbi delovnih mest. To se pravi — pravi človek na pravo delovno mesto. Tako razumemo pod besedo optimalno — najprimernejšo zasedbo delovnih mest, katera apriori zahteva najboljšo zasedbo vodilnega delovnega mesta. Če temu kriteriju ni zagotovljeno pride do hudih anomalij, predvsem na področju medosebnih odnosov. Slabo opravljeno strokovno delo pogojuje slabe medosebne odnose. Ne samo, da jih pogojuje, temveč jih tudi nujno izzove. Narušene so medosebne relacije tam, kjer niso na isti strokovni ravni dobro rešeni problemi, še slabše pa je tam kjer je slab stik v vozlišču — to je na vodilnem delovnem mestu. Po modernih, znanstvenih principih vodenja je vodilni delavec organizator, demokrat, ne pa vodja avtokrat. Vedeti mora, da imajo strokovni delavci in vodje največjo stopnjo svobode pri izvajanju svojih delovnih nalog in so tako prepuščeni svojemu znanju in izkušnjam. Če vodilna oseba zaradi premajhnega znanja in nerazumevanja ne pozna funkcij ključnih delovnih mest, ni sposobna kontrolirati dela in še manj spodbujati k razvijanju uspešnih metod dela. V takem kadrovskem okolju potekajo delovne akcije nekoordinirano. Poleg nevsklajenega dela prihaja zaradi nekontrole dostikrat do preobsežnega zasedanja kadra na gotovih delovnih mestih in to je osnovni izvor lahkega dela v administraciji in režijskih dejavnostih. Zato se v praksi še vedno srečujemo z dejstvom, da je mesto uslužbenca lahko in dobro plačano. Nesposobnost vodilnega delavca na katerem koli
nivoju, nima strokovnega pregleda nad delom organizacijske enote, ki jo vodi, rodi znotraj medosebnih odnosov^ mnogo nediscipliniranega individualizma. Za ceno nesposobnosti vodilnega sodelavca se formirajo male grupe, ki postajajo zaradi re-voltiranosti delovno manj sposobne kot pa so sicer lahko.
V zadnjem času smo priča široki družbeni razpravi o neprilagojeni kadrovski strukturi v gospodarstvu. Razpravljali smo o taki študiji v celjski občini, ki na splošno ugotavlja primanjkljaj potrebnega teoretičnega znanja vsega zaposlenega prebivalstva v gospodarstvu. Menim, da je to širši družbeni problem v katerem se kaže zaostajanje šolstva za družbenimi potrebami, vendar nas to v podjetjih naj ne zavaja v napačen sklep. Sigurno bo vsak proizvajalec — samoupravljalec moral skrbeti za svoje izpopolnjevanje in je treba podpirati vsako splošno izobraževanje in pomagati pri organizaciji, je drugo dejstvo ravno tako važno in sicer, da so sedanje generacije mladih ljudi enako sposobne, da posedujejo gotovo zadostno mero prirojenih sposobnosti, katere moramo koristiti pri tako imenovanem funkcionalnem izobraževanju. Izobraževanje za delovno mesto v neposrednem proizvodnem procesu je gotovo posredno največji nosilec humanejših medsebojnih odnosov. Za vsako količino novega delovnega izkustva se človek osvobodi delca golega fizičnega odnosa do dela. Izobraževanje za delovno mesto postaja ob vse večji teh-nizaciji in avtomatizaciji delovnega procesa nujna oblika prilagajanja človeka delovnemu procesu.
Če združimo zgornje ugotovitve v nekaj sklepov ugotovimo, da je strokovna neprilagojenost ali nestrokovnost osnovni vzrok neštetih pojavov nekonstruktivnih oblik sodelovanja med kadri. Tako se pri našem delu srečujemo z nekonstruktivno kritiko, s familijarnimi odnosi s formiranjem namernega netočnega obveščanja o važnih aktih, z zagovarjanjem slabih strokovnih rešitev in z zasledovanjem individualnih interesov, ki so v očitnem nasprotju z širšimi interesi. Zgornja dejstva izgledajo posplošena, imajo pa dokaj dober empirični pokazatelj v tem, da že nekaj let odhaja iz podjetja sorazmerno dober strokov-
ni kader, slabši pa ostaja in da smo trenutno brez glavnega direktorja.
Ko sem razvil tezo, da je osnovni vzrok slabih medsebojnih odnosov nedovoljna strokovnost to isto potrjuje dejstvo, da sposoben sodelavec ob takih pogo-jih izgubi pogoje za delo in si poišče drugo delovno mesto. Zaradi tega moramo postaviti ob zahtevanih kriterijih za vodilne delavce pogoje, velja tudi za delovno mesto glavnega direktorja, da si s svojim strokovnim de-lorn ustvarijo dovolj socialne moči ali z drugimi besedami da s svojimi strokovnimi sodelavci jamčijo izvedbo sprejetih nalog. Vsaka večja strokovna odločitev mora biti rezultat ekonomske, tehnične in kadrovsko socialne analize, . izvedba pa sloneti na demokratičnem dogovoru, ki obvezuje disciplino pri izvajanju delovnih nalog. Zadnje razprave na„ UC* pričenjajo objektivneje reševati poslovno disciplino in le od takega dela si obetajmo uspehov.
Iz gornjega zaključimo, da medosebne odnose vedno najuspešneje rešujemo s prilagajanjem kadrovske strukture zahtevanim potrebam, manj uspešno pa z raznimi pomirjevalnimi akcijami. V kolektivu smo v letošnjem letu sprejeli osnutek kadrovske politike, katerega eden od glavni ciljev je vzpostaviti konstruktivnejše medosebne odnose. Zaradi tega mora postati izvajanje kadrovske politike delo vseh strokovnih in vodstvenih kadrov, pri tem pa preraščati ozke personalne administrativne posege. Le tako bo postala uspešna kadrovska funkcija del samoupravnih odnosov.
Če smo dosedaj delno osvetlili naše medosebne odnose bolj iz vidika posameznika, ozkih medosebnih odnosov, potem si moramo še ogledati, kako izgleda to širše, v socialni organizaciji. Pod besedo socialna organizacija ne mislimo ozkih tehnično organizacijskih oblik ampak moč, da neka organizirana skupina ljudi, recimo podjetje deluje znotraj sebe tako da slabo odstranjuje in kaznuje in da dobro, napredno in koristno za vse udeležence nagrajuje. Vsaka organizirana skupina ljudi ima svoje predpise in obveze, katerih izvrševanje so pogoji za normalni napredek in razvoj. Tako poznamo statut podjetja in druge pravilnike podjetja.
(nadaljevanje na 4. strani)
£ahcfíhe<>
Ob konferenci elanov ZK
(nadaljevanje s 3. strani)
Torej je samoupravna družba še kako organizirana družba, ki izhaja iz svojih lastnih potreb. Tako približno naj bi bilo tudi v našem podjetju, vendar dobro vemo, da čisto tako ni. Naša socialna organizacija ni taka, da bi dovoljevala optimalne proizvodne uspehe. Nemalokrat se približujemo anarhičnemu tipu organizacije, za katerega je značilno, da se nobena radikalna sprememba ne more izpeljati. Ni slučajno, da je eden od naših vodilnih sodelavcev rekel: »V EMO se ne more nebenemu ničesar zgoditi« — jaz dodam, kvečjemu da dobri zapustijo podjetje. Delovna organizacija mora imeti tako moč, da zagotovi delovanje osnovnih dialektičnih zakonitosti. Sprovajanje gospodarske reforme zahteva delovanje ekonomskih zakonitosti, sprovajanje družbene reforme, delovanje družbenih zakonitosti in to so: realnejši odnos do družbene lastnine (podjetja ne smejo propadati ampak rasti), realnejši odnos do kadra — strokovno neprilagojen kader ni sposoben voditi delovne organizacije, zahtevati hitrejše izobraževanje, in vzgajanje in tako postaviti samoupravljanje na višji nivo. Vse te družbene zahteve imajo svoj odraz v samoupravnih odnosih, na medsebojnih odnosih, kažejo pa se v socialni organizaciji tako, da organizacija lahko vpliva na vedenje svojih članov. Dobre napredne člane bi morala nagrajevati, slabše sankcionirati — kaznovati v smislu vzgojnih ukrepov.
Pred nedavnim smo bili priča sprejemanju izrednih sankcij-skih ukrepov (sprejeti disciplinski ukrepi na CDS), ki ponazo-rujejo gornje trditve. Ker ne kaznujemo pravih vzrokov nediscipline, to je nestrokovnosti na vseh nivojih, kaznujemo tako-zvane vzporedne pojave. Slabi medosebni odnosi so lahko vzrok nizki produktivnosti, dostikrat pa so posledica nizke produktivnosti. Na kraju je za nas važna™ ugotovitev, da v anarhičnih raz-B merah imajo preveč socialne™ moči ali oblasti posamezniki ali grupe, ki niso nosilci najnaprednejših idej. Včasih je dovolj za afront na širši ravni že znano splošno stališče strokovnjakov — tehnokratov, ki pri svojem delu sploh ne vidijo družbene vloge svojega dela. Človeški faktor pri delu (to je motivacija za delo, interes za lastni razvoj pri delu in uživanje potrebnega priznanja od okolice kjer dela) so enako važni faktorji, kot so proizvajalna sredstva. Vedeti moramo, da bi birokratsko racionalna organizacija v kateri bi bili vsi delovni postopki, vse situacije
maksimalno sistematizirane absurd, posameznik pa bi bil v takem sistemu samo orodje tehnološkega avtomatizma. Zaradi tega si v delovni organizaciji vedno želimo nosilce najširšega progresa med katere pa vedno ne moremo šteti vse komuniste. Kako je konkretno v našem podjetju z nosilci socialne moči ali oblasti je velik vprašaj in mislim, da se kaže že nekaj let potreba, da se s tem pojavom empirično seznanimo. Nekaj znanih dejstev in sicer; velik delež fizičnega dela v proizvodnem procesu, prekinjena rast strokovnega kadra, zlasti v obratih in mlad kader v strokovnih službah so osnovni pogoji, da si še vedno krhamo lastno orožje znotraj delovnega okolja, manj pa enotno nastopamo na zunanjem polju. Ta misel naj ne bo črno obarvana, saj naša dosedanja orientacija v premagovanju reformnih težav ni najslabša, obenem pa apel, da moramo naše subjektivne sile še osredotočiti in sicer v prvi vrsti preko samoupravnih odnosov.
Že na začetku smo omenili najožjo zvezo med osebnimi odnosi in samoupravnimi odnosi. Takoj moramo povedati, da so po svoji družbeni vlogi samoupravni odnosi močnejši, ker so nosilci vseh činiteljev v proizvodnji — organizacije dela, sredstev za delo, živega faktorja, in ne na kraju nosilci znanstvenih dosežkov pri delu. Torej, to je kompleks odnosov preko katerih želimo zadovoljiti svoje interese. Zaradi tega je samoupravljanje živ odraz objektivnih in subjektivnih pogo-mehanizem deluje. Preko samoupravljanja želimo uvesti kontrolirano socialno moč ali oblast, katera bo osnovni kreator činiteljev proizvodnje in družbenih odnosov. Za naše razmere lahko ugotovimo, da samoupravni odnosi 1 e vmanjišs prdgovrdg nosi le v manjšim zadovoljujejo potrebam naše proizvodnje in družbenih odnosov in da z njimi ne moremo biti zadovoljni. Eden od glavnih vzrokov je še velika povezanost razširjene reprodukcije z fizičnim delom. Naš proizvajalec je ob stroju še vse preveč vezan na golo delo rok in je še tako premalo osvobojen fizičnega in mezdnega odnosa. Ker mu zaradi organizacijskih oblik samoupravljanja in drugih pogojev največkrat onemogočimo pravo samoupravljalsko nalogo, jemljemo s tem tudi njegovo socialno moč. Poleg tega so za neuspešno samoupravljalsko prakso vsekakor važni nedovolj dobro izbrane samoupravne delovne enote. Mi smo v samoupravnih enotah pred delovanjem gospodarske reforme videli več
družbeno politične vloge, ker so se instrumenti gospodarjenja tako hitro menjavali, da smo jim lahko uspešno parirali le kot celota — celo podjetje. Akumula-tivnost posamezne proizvodnje se je menjala iz leta v leto. Cilji gospodarske reforme, predvsem procesi delovanja ekonomskih zakonitosti dajejo tudi nove osnove samoupravljanju. Lažje in točneje se bodo lahko seznanjali proizvajalci z ekonomskimi uspehi svojega dela in realneje vlagali sredstva v razširjeno proizvodnjo. Decentralizacija, kot konstruktivni princip, po katerem je največje število delovnih enot samostojnih, je največkrat osnovni cilj napada na samoupravljanje. Kritiki utemeljujejo svoj odnos do samoupravljanja s tem, kako je gospodarstvo na zapadu doseglo velike uspehe zaradi močnih centralistično vodenih podjetij. Dovolj je, da pogledamo samo nekaj osnovnih učbenikov organizacije poslovanja v zapadnem svetu pa vidimo, da jim je decentralizacija prvi princip organizacije podjetja. Podjetja v zapadnem svetu lahko opredelimo po organizacijskih oblikah v dve grupi: ali so zasnovani na zahtevi federalne decentralizacije (to se pri nas kaže na današnji stopnji razvoja v integracijskih procesih) ali pa v funkcionalni decentralizaciji. Ne želim s tem ustvariti nekritičnega odnosa do principov samoupravne organizacije podjetja, temveč samo opozoriti, da ni samoupravljanje brez svoje znanstvene podlage kot nekateri mislijo.
Izpeljana osnova samoupravljanja bi po mojem uspešno reševala še en zelo važen faktor medosebnih odnosov, še bolje rečeno samoupravnih proizvodnih odnosov — to je problem odgovornosti. V praksi se srečujemo s pojmovanjem dveh odgovornosti. Samoupravljanje naj bi operiralo s kolektivno odgovornostjo, vodenje pa z individualno ali timsko.
To je v bistvu shematična delitev, ki pove malo. Ta dva pojma skrivata v sebi skupen zahtevek, to je uspešno vodenje podjetja. Pri načrtovanju osnovnih smernic razvoja podjetja (razvojni plan, letni družbeni plan, kam usmerjati investicijska sredstva in podobno) so v fazi načrtovanja dogovor strokovnih delavcev, torej individualna ali timska odgovornost. V fazi odobravanja in sprejemanja naj bi nastopila kolektivna odgovornost, v fazi izvajanja in kontrole pa je zopet delo posameznika ali tima. To je pot, v kateri je jasno opredeljena odgovornost. Če je jasno in dobro zastavljena problematika, stro-
kovno utemeljena in ustvari občutek dobre informativnosti pri samoupravljalcih, potem redko doživimo takozvane nelogične sklepe samoupravnih organov. Nemalokrat pa smo priče različnih gledišč po vodstveni in samoupravni poti zaradi nejasnega cilja. Ko na daljši ali krajši rok ni videti uspehov pride še do težjih razpotij, ki v zadnji liniji vodijo do avtolikvidacije samoupravljanja in do avtolikvidacije strokovnega dela.
Če to trditev v praksi preverjamo, ugotovimo, da je nerazvito samoupravljanje vzrok neštetim ne najboljšim rešitvam, ker jih ni znalo zahtevati napram strokovnim službam, to pa ovira vsekakor hitrejši napredek. Zaradi tega je razumljivo, da srečujemo slabše, nerazvitejše samoupravne odnose pri nizki produktivnosti. Če to trditev apliciramo na naše podjetje, potem ugotovimo nasednje: (sorazmerno nizka mehanizacija) (ni rešen problem transporta, kar moderna industrija ne pozna, zastareli strojni park itd.) zahteva ogromen delež fizičnega dela. Nizka akumulativnost naše proizvodnje v pol pretekli dobi je zahtevala in še zahteva veliko zalaganje fizičnih delavcev za skromno reprodukcijo. Tako opažamo ob velikem tempu neprimerno konstruktivne j še odnose med fizičnimi delavci kot strokovnimi in vodstvenimi delavci. V kolikor to izgleda paradoksno, da nizka akumulativnost (poudarjam — ni enako nizki produktivnosti) pogojuje boljše medsebojne odnose v proizvodnji in slabše v strokovnih službah ima svoje pravo tolmačenje v naslednjem:
»■DOBRI MEDSEBOJNI ODNOSI, KI NIMAJO KORENA V ZADOVOLJSTVU NA DOSEŽENIH DELOVNIH MESTIH IN NA SOLIDNIH DELOVNIH ODNOSIH SO V STVARI SLABI, SAJ RODIJO SLABO DELOVNO MORALO«.
Torej: Bistven je delovni učinek. Če sklenemo misli potem ugotovimo, da si razširjeno reprodukcijo lahko zagotovimo ob pogojih delovanja reforme (ko se osnove materialne podlage proizvodnje kristalizirajo) samo ob višjih družbeno samoupravnih proizvodnih odnosih. Le ti so ozki v povezavi z našimi medsebojnimi odnosi. Konstruktivnim medsebojnim odnosom pa je pogoj delovni učinek. Izhod je torej v izboljšanju našega strokovnega delovnega učinka.
Tovarišice in tovariši, da bi delno zaključili nematerialne dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje samoupravnih in medosebnih odnosov, bi se morali (nadaljevanje na 5. strani)
ZA ALI PROTI - ODGOVARJAJO ŠTEVILKE
Sektor financ in računovodstva je dal ob razpravi o umestnosti izplačila dodatka za dopust takšno tolmačenje:
1.	Sredstva, ki jih bo podjetje ustvarilo po planu za leto 1967 in jih bomo skupno s sredstvi amortizacije leta 1968 uporabljali v letu 1968, so z ozirom na že sprejete pogodbene obveznosti in določila našega pravilnika v celoti angažirana. Seveda celo to s predpostavko, da bo plan proizvodnje in realizacije izpolnjen.
Med pogodbenimi obveznostmi so: anuitete za že najeta posojila, ustanoviteljski deleži pri bankah, razna strojna oprema za orodjarno, 380 milij. S-din za novo kotlarno, 318 milij. S-din za stanovanjsko izgradnjo z vsemi prispevki, razne članarine, prispevki za eneregetiko in obratna sredstva itd.
2.	Pripomniti je, da za letošnje leto ni zakonitega določila, ki bi urejevalo vprašanje izplačila nadomestila za K-15, na tak način kot je bil uzakonjen v letu 1966, zato bi bilo potrebno izplačilo v kakršnikoli obliki obravnavati kot OSEBNI DOHODEK Z VSEMI PRISPEVKI, ki jih moramo obračunavati na osebne dohodke. V našem primeru bi za tako izplačilo kot je bilo mišljeno potrebovali 83 milij. S-din.
3.	Ker je bil ob koncu septembra izpolnjen
količinski plan	75 %
vred. plan po PPC	74 %
plan faktur, realiz. 68 % plan dohodka	68	%
plan skladov	77	%
plan OD	73	%
ni osnove za izplačilo.
4.	Denarja ne bo za stroj za rezanje tračne pločevine, za gradnjo skladišča pločevine in za razne drobne nabave nujne opreme.
5.	Gibanje OD moramo brezpogojno uskladiti z doseženimi rezultati gospodarjenja in to v okviru plana in opravljenih planskih nalog, kajti dohodek zavisi predvsem od pogojev tržišča in naših proizvodnih možnosti in realizacije. Tudi plan proizvodnje v mesecu oktobru ni bil izpolnjen, plan realizacije po izdanih fakturah je bil sicer presežen zaradi tega, ker so bile prodane zaloge iz prejšnjih mesecev; devetmesečni izvoz po teži še tudi ni dosegel letnega plana, čeprav je bila izvozna realizacija v mesecu oktobra izredno visoka.
Člani kolektiva se morajo zavedati, da je potrebno v položaju, ko tržišče čedalje bolj pritiska na naše podjetje, predvsem skrbeti za modernizacijo strojev in naprav, uvajati novo tehnologijo, izboljšati organizacijo dela in poslovanja, izboljšati strukturo kadrov in upora-
biti najnovejše znanstvene izsledke pri naši proizvodnji. Zato so potrebna denarna sredstva, ki jih lahko formiramo samo iz našega dohodka in pa bančnih kreditov (za katere pa je čedalje slabše), pametno upo-ribiti.
Na zastarelih strojih, ki jih moramo z visokimi stroški vzdrževati, ne moremo proizvajati po novih tehnoloških postopkih, niti ne dosegamo želene kvalitete. Res imamo vrsto objektivnih težav, še vedno pa tudi precej subjektivnih in to zaradi slabe organizacije dela, popustljivega odnosa vodilnih do tistih delavcev, ki kvarijo disciplino in povzročajo slabo kvaliteto.
6.	Tisti člani kolektiva, ki vršijo pritisk za povečanje OD in za razna izplačila, ki v našem pravilniku o delitvi OD niti niso predvideni, naj obrnejo svoje poglede na izboljšanje ekonomičnosti, realizacije plana, izboljšanje kvalitete, kar bo edino lahko prispevala k povečanju dohodka in možnostim za večja izplačila. Kar poglejmo primere, kje vse denar beži iz podjetja:
Zaradi slabše kvalitete V proizvodnji je moralo podjetje popustiti kupcu pri ceni izdelkov:
— v devetih mesecih leta 1966 pri proizvodnji po PPC 14 milijard S-din pa za 147 milij. S-din ali 1 %.
Razlika je torej 91 milij. S-din, ki bi ravno zadoščali za izplačilo bodisi kakšne premije ob izpolnitvi plana ali v kakšni drugi obliki, ki bi bila v soglasju z našim pravilnikom. .
7.	Pripomniti je, da imamo vložene zahtevke za investicijske kredite tako pri Mednarodni banki za razvoj, kot tudi pri Skladu skupnih rezerv SRS, kjer bo potrebno v primeru ugodne rešitve položiti tudi do-kajšen del lastnih sredstev, katerih pa brez izpolnitve plana za leto 1967 ne bo dovolj.
8.	Še druga zadeva je, ki pa onemogoča izplačila iznad normalnih izplačil in sicer ta, da je potrebno za oktober izplačati ca. 40 milij. S-din (bruto) več kot je bilo izplačil v povprečju prejšnjih mesecev. Težave bodo tudi zaradi praznikov v mesecu novembru, saj v tistih dneh ne bo priliva na žiro računu, zaradi česar se bo blokacija še podaljšala za nekaj dni v december. Poleg gornjega pa moramo kljub blokaciji izplačati pred prazniki še redno akontacijo na OD (26. 11. 1967). V tem času pa zapadejo tudi razne obveznosti nasproti našim dobaviteljem, ki pritiskajo na naše podjetje še bolj zaradi tega, ker so v dosti večjih težavah kot
naše podjetje, saj ne morejo izplačati niti normalnih OD, kaj šele viške.
V našem podjetju je doslej še vedno uspelo izplačevati vse osebne dohodke brez omejitev in posebnih zapletov in smo lahko zaradi tega in razmer, ki sicer vladajo danes na trgu (tudi nezaposlenost), kar zadovoljni. Povprečje naših OD je še vedno v mejah normale. Treba je upoštevati; da bodo v prihodnje možna večja izplačila samo v primeru večje proizvodnosti in ob doseženih boljših rezultatih s prodajo izdelkov.
(nadaljevanje s 4. strani)
zadrževati še na problemih der litve dohodka. Delitveni odnosi, to je eden od najmočnejših motivov za konstruktivne medosebne odnose in za doseganje večje produktivnosti. Problematika je izredno izbirna, saj vsebuje poleg odnosa delitve na sklade in sredstva za OD, še problem najprimernejše delitve med delovnimi mesti in kako poiskati kriterije za merjenje gibljivega dela. Vsi vemo, da moramo preko delitvenih odnosov zagotoviti rast podjetja in primerne o-sebne dohodke vsem zaposle-
nim.	Zaradi tega, ker je problematika preobširna za razpravo v tem referatu, predlagam, da se o teh problemih pogovorimo na enem izmed prihodnjih delovnih sestankov.
Tovarišice in tovariši, kje je naše mesto v okviru obravnavanih problemov? Takoj na začetku moramo ugotoviti, da postajamo kot politična sila del sa-
Smatramo, da je čas, da nehamo polemizirati o upravičenosti izplačila za nadomestila K-15. Podjetje lahko izplača samo to kar je v skladu s pravilniki in doseženimi poslovnimi rezultati, kakršnekoli obljube med letom so varljive in ne-osnovane. Po zakonskih pred«: pisili je rezultat po letnem zaključnem računu edina verna slika, kako smo gospodarili. Zato počakajmo do februarja, medtem pa se lotimo dela in poskušajmo zamujeno čimprej nadoknaditi.
Viktor Pilih
moupravnih odnosov. Reorganizacija ZK izhaja iz širokih družbenih potreb v katerih se zrcalijo velika idejno politična vprašanja izvajanja družbeno gospodarske reforme. Zato bomo morali kot komunisti temeljito osvetliti zahteve gospodarske reforme in se postaviti nasproti njej z lastnimi silami. Delo predvidenih komisij in sekretariata bo moralo s političnim aspektom osvetljevati gospodarske in družbene probleme, kar bo podlaga za konkretno in neposredno angažiranost članov ZK. Uspešno usmerjanje samoupravnih odnosov bo zahtevalo od nas poznavanje notranjih ekonomskih pogojev in na teh graditi zadovoljive delovne u-spehe. Ustvarjati bomo morali kritičen in konstruktiven odnos do anomalij in jih v kali zatreti. Bdeti bomo morali nad našimi medosebnimi odnosi kot bogatim virom še večjih delovnih uspehov.
Potrebni so pomoči
Od leta 1965 deluje v Celju Društvo Za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. To društvo združuje starše, zainteresirane strokovnjake in vse ostale prijatelje duševno nezadostno razvitih oseb, ki so pripravljeni nesebično pomagati, da bi tudi nezadostno razvite osebe postale enakopravni člani naše socialistične skupnosti.
Za vzgojo nezadostno duševno razvitih otrok skrbijo specialni zavodi, ki pa delajo v nemogočih pogojih. S problemom odraslih oseb z motnjami, pa se doslej ni nihče ukvarjal.
To društvo se je obrnilo za pomoč tudi na naše podjetje in upravni odbor kakor tudi družbeno politične organizacije so pokazali veliko razumevanje za delo tega tako humanega društva. Upravni odbor jim je odobril nujno potrebno pomoč v znesku 7.000 N-din. Tako pomoč so nakazala tudi nekatera druga celjska podjetja, na katera se je društvo obrnilo.
Ob konferenci članov Z K
6
E^KCilfiiKeo
OSEBNI DOHODKI-SISTEMSKA VPRAŠANJA
Tone IVANIČ
Vsi člani kolektiva, predvsem pa člani upravnega odbora, vidijo, da je neprestano kaj pomanjkljivo pri naši delitvi. Prihajajo predlogi posameznikov, skupin in delavskih svetov posameznih enot, kako se naj spremeni kateri člen pravilnika o delitvi OD ali cenik pri posamezni enoti.
Posamezniki gredo v skrajnost in predlagajo taka določila, ki jih ne bomo mogli realizirati. Največ predlogov pa je takih, ki hočejo zboljšati obstoječi sistem, da bi se še za en korak bolj približati znanemu načelu: DELITEV PO DELU.
Probleme okrog nagrajevanja v našem podjetju rešuje mnogo ljudi. Če začnemo v proizvodnji, tu so skupinovodje in mojstri, ki razporejajo delo in s tem tudi vplivajo na zaslužek. Vemo, da se pri vsakem delu ne zasluži enako. Prav tako imajo važno vlogo vodje enot, obra-tovodje, priprava proizvodnje, prodaja, kontrola kvalitete. V kadrovski službi se poklicno ukvarja z nagrajevanjem analitik delovnih mest in osebnih dohodkov. V službi programiranja je nezasedeno delovno mesto, kjer naj bi obravnavali sisteme nagrajevanja. Upravni odbor je zato imenoval posebno komisijo, ki se ukvarja s sistemskimi vprašanji v nagrajevanju. Veliko so v tej zadevi angažirani tudi člani upravnega -odbora in delavskega sveta.
Na 16. redni seji upravnega odbora podjetja (dne 26. oktobra 1967) je bil sprejet 21. sklep, ki glasi:
>>Zaradi stalnih vlog ekonomskih enot po korekcijah cenikov in spremembah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, naj komisija za sistem nagrajevanja pregleda in predlaga po-
pravke oziroma dopolnitve navedenega pravilnika, tako da bodo te spremembe začele veljati dne 1. 1. 1968«.
Ker bodo te spremembe veljavne šele, ko jih potrdijo samoupravni organi, predlagam, da jim »Emajlirec« odredi posebno rubriko, da bodo o njih lahko seznanjeni vsi člani kolektiva in da se bodo člani samoupravnih organov lažje odločili za pravilnejše rešitve.
/
VABIMO VSE ZAINTERESIRANE, DA S SVOJIMI PREDLOGI TU SODELUJEJO
Danes navajamo enega od predlogov:
Odmor
V mesečnem obračunu osebnega dohodka imamo plačane ure razbite na več skupin. Redno se pojavljajo delovne ure in ure odmora, pojavi se tudi dopust, plačan praznik, bolezenski izostanki itd.
Zdaj je že marsikomu znano, da so vse te ure plačane po različni višini:
delovne ure po ceniku oziroma po mesečnem povprečju
odmor po četrletnem povprečju
dopust po četrtletnem povprečju
plačan (praznik po četrtletnem povprečju itd.
Tak način obračuna je nekoliko bolj preprost kot pa tisti, ki smo jih imeli prej.
Kljub temu |pa imamo možnost, da obstoječi način obračuna še bolj poenostavimo.
Zdaj se dogaja, da imata dva delavca enako obračunsko osnovo, enako število delovnih ur in enako število ur odmora, a končni obračun OD je različen.
Zakaj?
Ker je odmor plačan po povprečju preteklega četrtletja, to povprečje pa je pri enem višje, pri drugem nižje.
To povzroča nezadovoljstvo nezaupanje ,do sistema, saj je logično, da dva delavca z enako obračunsko osnovo in enakim številom delovnih ur dobita enak osebni dohodek.
To lahko rešimo. Ure odmora moramo plačati drugače, tako da bo to v zadovoljstvo članov kolektiva.
Za vse režijske delavce v obratih in v upravi ne bomo več ločili dnevno ure na 7,5 delovnih in 0,5 odmora, marveč bomo za vse (pisali enotno ur.
Režije s tem nismo niti povišali niti znižali, ker so delovne ure teh delavcev režijske in tudi odmor štejemo kot režijske ure. Na vse te ure dobijo režijski delavci gibljivi del, ki jim pripada.
Za proizvodne delavce pa imamo tudi zelo preprosto rešitev: ure odmora so plačane po obračunski osnovi povišani za 80% ali enostavno po 180 % obračunski osnovi. Tak način ima več prednosti:
—	delavec, ki ves mesec dela, si bo laže izračunal svoj zaslužek;
—	lažje bo delo in lažja kontrola v računovodstvu;
—	laže bo planirati višino OD in režijske stroške.
Glavna pomanjkljivost je v tem, da odstopamo od načela: tisti, ki bolj presega normo, tisti naj ima tudi odmor više plačan in drugi, ki manj presega normo, naj ima tudi odmor slabše plačan. To načelo je teoretično dobro, v praksi pa zahteva:
—	več administrativnega dela;
—	delavci si sami ne morejo izračunati plače;
—	to, da kdo više ali niže presega normo, ni odvisno samo od prizadevnosti, ampak v veliki meri od tega, koliko so norme realne in od tega, na kako delo je kdo razporejen.
Če odločamo, ali naj bo odmor plačan po fiksnem znesku (180% obračunska osnova) ali pa po četrtletnem povprečju kot je to danes praksa, potem je dobro imeti pred očmi vse prednosti enega ali drugega načina.
Po temeljiti analizi vidimo, da je za nas ugodnejša ta varianta, da je odmor plačan fiksno (po 180% obračunski osnovi). To velja za delavce, ki delajo po normi. Režijski delavci pa imajo delovne ure (dnevno
7,5	ur režije) in ure odmora (dnevno 0,5 ure, kar je tudi režija), združeno v okroglo 8 ur dnevno.
Nekdo bo takoj ugovarjal, da to vodi do razlik med proizvodnimi in režijskimi delavci. Proizvodni bodo imeli odmor plačan po 180 % obračunski osnovi, režijski pa samo po obračunski osnovi povišani za približno 60%. To je res. Razlike pa kljub temu ne bodo tako bistvene, ker odmor predstavlja majhen delež v vseh plačanih urah. Praktični izračun kaže, da so .zaradi tega proizvodni delavci, ki delajo po normi, na boljšem za 0,8 %. Druga gtvar, ki jo tu lahko upoštevamo, je to, da imajo proizvodni delavci nižje obračunske osnove, kot režijski in nekoliko višje plačan odmor ne predstavlja takih razlik, ki bi pripeljale do nezadovoljstva.
Prikazan način obračuna odmora terja naslednjo spremembo pravilnika o delitvi OD:
Besedilo dosedanjega 29. člena se spremeni in glasi:
»Pri delavcih, ki delajo po normi, se ure odmora obračunajo po 180 % obračunski osnovi.
Pri režijskih delavcih se ure odmora obračunajo enako, kot da je delavec delal.
Osebni dohodek za odmor se izplača iz delovnega osebnega dohodka ekonomske enote, kjer je odmor vključen v cenik. Kjer pa odmor ni vključen v cenik, se osebni dohodek za odmor izplača iz skupnega sklada OD«.
PRIHODNJIČ NA TEJ STRANI! PLAČAN PRAZNIK IN DOPUST
Pravilnik o delitvi osebnih
__E_____________jj______
dohodkov zopet na rešetu
Ko je bil sprejet zadnji pravilnik o delitvi osebnega dohodka je bilo pričakovati, da bedo njegova merila trajala vsaj nekaj 'časa brez bistvenih sprememb. Pravilnik je bil sprejet na delavskem svetu letos
27.	januarja, nato pa je sledila piva sprememba že v juniju, druga sprememba v septembru, predlagana pa je že tretja sprememba tega pravilnika. Kot vse kaže, dosedanji pravilnik o delitvi osebnega dohodka ni imel trdnih nog, poleg tega pa Se je obračun osebnih dohodkov, namesto, da bi bil poenostavljen, še bolj zapletel, tako da tako zapleten obračun obračunava veliko število ljudi, kar znatno povečuje stroške poslovanja.
Zadnje čase je upravni odbor obravnaval številne pritožbe delovnih enot, ki zadevajo nerealne obračunavanje osebnih dohodkov. Večina teh pritožb je več ali manj utemeljena zaradi
nejasnih kriterijev. , Zlasti v strokovnih službah ugotavljajo sveti delovnih enot, da se pojavlja neskladje delitve osebnih dohodkov, ker je očividno, da če imajo boljši uspeh pri delu so slabše (nagrajeni, nekatere delovne enote, ki pa imajo slabši delovni uspeh, so bolje nagrajene.
Zaradi tega je upravni odbor na eni zadnjih sej sklenil naj člani komisije, ki jo sestavljajo Milan Zupanek, Tone Ivanič, Drago Mravlak in Franc Turki, temeljito pregledajo dosedanji pravilnik o delitvi osebnega dohodka ter sestavijo predlog za spremembo. Popravljeni pravilnik o delitvi osebnega dohodka naj bi bil uveljavljen do 1. januarja 1968.
Opomba uredništva: Nekaj več o tej problematiki berite v sestavku »Osebni dohodki — sistemska vprašanja«.

IZ DELOVNIH ENOT
O delu niso govorili
Na seji sveta delovne enote pocinkovalnica iso razpravljali le o razdelitvi presežka za mesec oktober in o razdelitvi prispevka za kvaliteto. Pri tem so sklenili, da prispevek za kvaliteto ne prejmeta Jakob Zupanc in Ferdo Operčkal zaradi neopravičenih izostankov od dela. Vodja te enote Milanez Evgen je opozoril člane sveta te de-
lovne enote, da bodo v mesecu novembru osebni dohodki nekoliko nižji, ker bo v tem mesecu manj delovnih dni. Predlagal je naj puste nekaj presežka v rezervnem skladu, vendar se z njegovim predlogom člani sveta
niso strinjali.
Tokrat na seji sveta te delovne enote ni bilo vsaj informativnega poročila o gospodarskem stanju delovne enote, čeprav vemo, da je tako pri njih kot pri drugih enotah mnogo problemov, ki jih mora reševati v okviru svoje pristojnosti svet delovne enote. Naj bo ta sestavek v vzpodbudo članom sveta
te delovne enote in vodji enote, da se bodo na prihodnji seji pogovorili tudi o notranjih problemih in načrtnem delu, kajti če bodo to storili, bodo potem laže odločali o delitvi osebnih dohodkov.
Ukrepi za boljšo kvaliteto
Na najrazličnejših sejah pri nas je mnogokrat govora o kvaliteti naših izdelkov. Zlasti pa o tem razpravljajo na sejah člani sveta delovnih enot. Prizadevajo si, da bi bili vsi naši izdelki v našo korist in korist potrošnikov, kar najbolj kvalitetni. Tako so tudi na zadnji seji v obratu kemičnih izdelkov razpravljali med drugim o kvalitetni izdelavi 'naših frit. Na tej seji je bil tudi Jože Jošt, ki je o kvaliteti marsikaj povedal. Člani sveta delovne enote so v razpravi vztrajali na ugotovitvi, da topilci niso povsem krivi za morebitno slabšo kvaliteto frit. Jože Jošt je nanizal različne vzroke, ki vplivajo, da je kvaliteta tega izdelka slabša kot bi morala biti. Na to lahko vpliva slaba kvaliteta goriva, zasmetitev in podobno.
Za dobro kvaliteto frit, je dejal Jože Jošt, je treba zelo paziti na čistočo v obratu, 'uporabljati kvalitetne surovine, kvalitetno kurilno olje ter paziti na vse ostalo kar je v neposredni zvezi z izdelavo frit.
Člani sveta delovne enote so na seji izrazili mišljenje in občutek, da so delavci v tem obratu za svoje delo preslabo plačani, čeprav Iso plan presegli. Plan za mesec oktober so namreč presegli za 26 %, iz analitičnih naročil pa izhaja, da je bila kvaliteta nekoliko slabša kot prej. /
Nevzdržnih razmer, ki so bile v stari topilnici, sedaj v novih prostorih ni več in treba je reči, da glede kvalitete izdelka naših topilcev, Vsaj kar zadeva njihovo neposredno idelo mnogo
pričakujemo. Sami hočejo, da bodo njihovi izdelki dobri, saj se zavedajo, da je od tega odvisna tudi kvaliteta velike večine ostalih naših izdelkov.
Naj še povemo, da ,so dobili v tem obratu novega obrato-vodjo. To je Vladimir Zeleno-vič, dipl. ing. kemije iz Celja. Novemu obratovodji želimo mnogo uspeha pri njegovem delu.
Omeniti je treba tudi to, da je po odhodu Petra Senčarja zelo prizadevno opravljal delo obratovodje Franc Sopar, ki je poleg tega opravljal tudi redno delo na svojem delovnem mestu.
Tečaji tujih jezikov
Proti koncu januarja 1968 bodo spet pričeli intenzivni začetni, .nadaljevalni .konverzacijski in korespondentski tečaji nemščine, italijanščine, angleščine, francoščine, ruščine in španščine.
Vsi tečaji bodo trajali po 4 mesece in sicer 2-krat po 2 uri tedensko v 2 izmenah: izmena, A prične ob 16. uri in konča ob 17.35; izmena B pa prične 17.45 in zaključi ob 19.20.
Šolnina za vse tečaje je ista — S-din 28.000, poravnate jo v 4 obrokih; skripta dobite na centru.
Prijavite se čimprej z dopisnico, na kateri navedite poleg stopnje tečaja in jezika, ki se ga želite učiti, tudi izmeno.
O jpričetku in urniku tečaja bomo potem vsakega kandidata pismeno obvestili.
Center za poučevanje tujih jezikov, Celje, Cankarjeva l/II tel št. 32-24 in 25-34
Izobraževanje pri nas
IZOBRAŽEVANJE KADROV V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
Sistem strokovnega izobraževanja je bil uveljavljen z resolucijo zvezne ljudske skupščine in je pomenil odločen prehod na decentralizacijo strokovnega izobraževanja. To je pomenilo, da je prenehalo planiranje kadrov od strani državnih organov za potrebe gospodarstva, s tem pa tudi določanje karakterja in vrste šol, ki se ukvarjajo z vzgojo tovrstnih kadrov. Pred tem so državni organi namreč planirali, ne samo števila in vrste po-
trebnih kadrov za gospodarstvo, temveč so organizirali tudi šole, v katerih naj bi se ti kadri izobraževali.
Zato so bile gospodarske organizacije pred dejstvom, da namesto njih, nekdo drugi »od zgoraj« rešuje vprašanje kadrov — začenši od navadnih delavcev do visokokvalificiranih strokovnjakov, tehnikov in inženirjev. Takšna orientacija pa je bila in je v ostrem nasprotju z našo družbeno ureditvijo in posebno sistemom delavskega samoupravljanja in ne samo, da je v nasprotju
temveč celo neposredno zavira nadaljnji razvoj proizvodnje in socialističnih družbenih odnosov.
Osnovne karakteristike novega sistema strokovnega izobraževanja se odražajo v dveh smereh. Konkretno planiranje potreb po strokovnih kadrih in njihovo izobraževanje prehaja od državnih organov na delovne kolektive v gospodarskih organizacijah. S konkretnim določevanjem profilov strokovnih kadrov se prav tako ne ukvarjajo več organi državne uprave, temveč delovni kolektivi gospodarskih organizacij.
V pogojih, ko so dane delovnim kolektivom pravice, da sami odločajo o cenah, po katerih bodo na tržišču prodajali svoje
izdelke, ko sami formirajo in razdeljujejo sklade za razvoj podjetja, ki odločajo o delitvi sklada osebnih dohodkov, je naravno, da odločajo tudi o oblikovanju in izobraževanju potrebnih kadrov.
Ni nujno, da to nalogo vsaka delovna organizacija opravlja in rešuje sama, temveč se lahko več podjetij ali komun dogovori ali združi, tako da lahko na ta način čim uspešneje zagotove oblikovanje oziroma izobraževanje takih kadrov, ki bodo sposobni povečati in razviti proizvodnjo.
Torej, skupščinska resolucija je uskladila sistem strokovnega izobraževanja kadrov z osnovnimi principi našega družbene-

IZ DELOVNIH ENOT
IZ OBRATA OPRESKOV IN KOLES dopolnilno izobrA/tvanJE
Tako kot po vseh obratih, so tudi tu problemi včasih težki, vendar se prav ničesar ne ustrašijo. Tako povedo sami. Sicer pa je pri njih že tradicija, da ne jamrajo, temveč delajo in žele si veliko dela. Pri nekaterih artiklih plana sicer niso dosegli, ker so zaradi nujnosti delali nekatere artikle manjših dimenzij in teže. Pri nekaterih
tudi Ivan Bobek in Jože Skaza.
Na seji so glasovali o predlogu komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti za izključitev iz delovne skupnosti Alojza Šekoranja. Predlog za kaznovanje je dalo vodstvo njihovega obrata. Izid glasovanja je bil tak, da ostane Šekoranja še na delu in se sedaj ne
izdelkih pa so v mesecu oktobru plan znatno presegli.
Na zadnji seji sveta delovne enote so sprejeli operativni plan za mesec november ter odločili o delitvi presežka njihove enote. Alojzu Belušiču in Slavku Otorepcu so dali vsakemu po 150,00 N-din nagrade. Po 100,00 N-din nagrade sta prejela
izključi. Če bo pa napravil še kak prekršek, bo svet delovne enote ostreje ukrepal.
Svet delovne enote je tudi sklenil rezervirati manjšo vsoto denarja za odhod tovariša Antona Plevnika v pokoj. Vsekakor je izredno lepo, da skrbijo za svoje stare delavce — veterane dela.
Naši delovni ljudje čutijo potrebo po dopolnilnem strokovnem izobraževanju. Tako potrebo čutijo zlasti mladi delavci. Da bi bilo splošno in strokovno izobraževanje smotrno in načrtno je upravni odbor na eni zadnjih sej sklenil naj kadrovska služba izdela program
splošnega in strokovnega dopolnilnega izobraževanja.
Akcijo dopolnilnega izobraževanja naj bi izvedli pretežno v zimskih mesecih, ko je manj delavcev odsotno zaradi dopustov. Upajmo, da bo program kmalu izdelan in se bo izobraževanje začelo.
Zaupnica Antonu Gajšku
Na zadnji seji sveta delovne enote službe tehnične kontrole so razpravljali in sklepali o obračunu za mesec oktober. Glede delitve osebnih dohodkov po izkazanem uspehu so se zedinili, da se njihov doseženi delež razdeli po določenem odstotku med takoimenovano »čisto« kontrolo in med zavijalke. Obračun so potrdili. Obenem so sklenili, da do te delitve nista upravičeni Milena Kolšek in Marija Ce-rovšek. Prva je šele nastopila delo v podjetju, druga pa je neopravičeno izostala od dela.
Vodja službe tehnične kontrole je na seji predočil problem vedno večje slabe kvalitete emajliranih izdelkov ter poudaril, da zahteva današnje tržišče bolj kot prej dobre izdelke. Glede kvalitete izdelkov je pojasnil svetu delovne enote, da je dosedanji standard zastarel in je pripravljen nov standard, ki ga bodo morali vsi delavci v tej delovni enoti dobro proučiti. Zato bo organiziran kratek seminar.
Predsednik sveta delovne enote Anton Gajšek je pojasnil na seji, da mu je vodja kadrovske službe Alojz Pavlič očital, da je obveščen, da njegovo delo kot predsednika sveta delovne enote v službi tehnične kontrole ni v interesu kolektiva, da je proti inženirjem, strokovnjakom in podobno. Zaradi tega je zahteval, da se svet delovne enote izjasni ali mu da zaupnico ali ne. Svet delovne enote mu je izglasoval na njegovo zahtevo zaupnico s pojasnilom, da je bil izvoljen za predsednika sveta delovne enote in da mu doslej glede njegovega dela nimajo kaj očitati. Poudarili so, da je njihov predsednik za svoje delo odgovoren njim na seji in nikomur drugemu tako, kot določa poslovnik za delo sveta delovne enote.

ga sistema. Postavlja pa se vprašanje: kaj so v delovnih organizacijah naredili, da bi priporočilo resolucije tudi realizirali? Veliko število podjetij je napravilo v smeri izobraževanja zelo veliko. To je ustvarilo široke možnosti, da se še močneje razvije družbena produktivnost dela. Marsikje pa še ne najdejo prave oblike, kako k temu pristopiti; mnogo je še podjetij, kjer še vedno prevladuje staro pojmovanje, katerega zagovorniki še vedno proklamirajo formalne, klasične šolske kvalifikacije.
SPLOŠNA PROBLEMATIKA IZOBRAŽEVANJA PRI NAS
Naše podjetje ima v sestavi kadrovske politike, ki obravnava in uravnava vprašanja kadrov, tudi vprašanje usposabljanja kadrov. Podjetje je
v največji meri glede usposabljanja in izobraževanja kadrov vezano na svoje lastne moči. Večji del kadrov za. potrebe emajlirnice in predelovalnice kovin, podjetje ne more dobiti bodisi iz šol ali drugih podjetij, ves potreben kader si mora v prvi vrsti usposabljati samo. Tudi naš statut s tem v zvezi v določilih (člen 121, 122, 123, 124 in 125) omenja NAČELO IZOBRAŽEVANJA, kot eno od osnovnih pogojev v politiki podjetja in sicer:
»Stalen in neprekinjen razvoj tehnike in znanosti ter družbeno ekonomskih odnosov zahteva, da delavci nenehno izpopolnjujejo svoje strokovno družbeno ekonomsko znanje. Podjetje je dolžno delavcem omogočiti in jim dajati pomoč, da se izobražujejo. Podjetje da-
je zato na razpolago sredstva ter organizira strokovne službe zaradi izobraževanja delavcev v podjetju.«
»Delavci na vodilnih delovnih mestih morajo predvsem stremeti, da si pridobivajo potrebno znanje hkrati z razvojem svoje stroke ter s tem razvojem seznaniti tudi podrejene delavce.«
»Podjetje vodi evidenco o strokovni izobrazbi in družbeno ekonomski izobrazbi vsakega delavca v podjetju, o njegovih zahtevah in željah, da si pridobi strokovno usposobljenost za delo na odgovarjajočem delovnem mestu. Skladno s tem podjetje preko strokovne službe — oddelka za izobraževanje poišče načine in prikladne oblike glede potrebe podjetja za izobrazbo delavcev ter pred-
vsem posveča skrb za izobraževanje za delo na delovnem mestu v proizvodnji. V svrho strokovnega in družbeno ekonomskega izobraževanja organizira podjetje po potrebi predavanja. tečaje, seminarje in druge oblike primerne' za izobraževanje kadrov. To izobraževanja uresničuje s pomočjo svojih kadrov in kadrov iz drugih podjetij in ustanov.
Podjetje lahko napoti delavce na predavanja, tečaje, seminarje in posvetovanja v druga podjetja, ustanove in organizacije. posebno v tiste, ki se ukvarjajo s strokovnim izobraževanjem.
Delavci se morajo udeleževati tečajev, seminarjev, predavanj. ki so organizirani zaradi strokovnega izobraževanja.
(Nadaljevanje sledi)

Nekaj o delu sindikata in kihanju na njegov račun
V 21. številki Emajlirca se je »Spila« neodgovorno spotaknila tudi ob našo sindikalno organizacijo in s svojini mišljenjem o nalogah in delu sindikatu zelo primitivno in diletantsko obravnavala ozimnico, sindikalno članarino in »rihta-nje turizma« s češkimi podjetji, za kar je zainteresirano na celjskem območju kar 5 kolektivov. Da ne bi govorili samo načelno, naj v krateni pojasnimo »tistim« članom kolektiva EMO. predvsem pa uredniškemu odboru in odgovorni urednici, ki dopuščajo — pri tem pa dobro vedo kaj dela sindikalna organizacija — da takšni članki slabijo enotnost članov sindikata. Vsekakor je takšno pisanje vse prej kot dobro namerna kritika, ki pa jo sindikat, da bi izboljšal in povečal svojo homogenost, sicer pozdravlja.
Najprej poglejmo kako odvajamo sindikalno članarino. Tovarniški sindikalni organizaciji ostane 35 % pobrane članarine. Od teh 55 % članarine pa imajo sindikalni odbori po obratih in službah na razpolago 50%. predvsem za dajanje pomoči. Vse to je točno določeno v pravilniku sindikalne organizacije. ki je bil sprejet na občnem zboru sindikalne organizacije 28. 3. 1967. Prav ta pravilnik je bil v razpravi na vseh sindikalnih obratih in službah pred občnim zborom. Datum 1. 2. 1967. bo vsekakor zanimal kihajočo Spilo, saj so na ta dan obravnavali pravilnik sindikalne organizacije na občnem zboru admiuistrativno-upravnili enot. vendar se je od 218 vabljenih članov udeležilo občnega zbora le 54, med katerimi sigurno ni bilo Spile in še vseh tistih, ki ne vedo, kako se odvaja članarina in kar potem povzroča akutne prehlade in kihanje.
V letu 1967. je sindikalna organizacija obravnavala med drugimi tekočimi zadevami tudi:	predlog o organizacijski
obliki vključitve dejavnosti inštituta »EMO« k podjetju »EMO«, izvrševanje mesečnih in letnega plana, vprašanje regresa. izmenjavo letovanj s češkimi podjetji, predlog za najetje srednjeročnega kredita iz republiških gospodarskih rezerv itd. V razpravi pa je razprava o osnutku zakona o otroškem varstvu, ki bo obravnavan na prvi seji sindikalnega odbora. Jasno je menda vsakemu članu kolektiva, da ima naša sindikalna organizacija formirano vzajemno blagajno, ki ima ca. 900 članov, ki dobivajo mesečno posojila iz tega naslova in znašajo v 10 mesecih letošnjega leta 205.500 N-din. Po-
leg te oblike pomoči dobivajo člani kolektiva pomoč v višini 200 N-din ob smrti najožjih svojcev. Prav tako se izplača vsem bolnikom z več kot eno mesečnim bolniškim stažem ob praznikih 1. maj in Novo leto sicer skromna, vendar le pomoč v višini 50 N-din.
Mislimo, da je nepotrebno utemeljevati koristnost izmenjav letovanja z zamejstvom, vendar nam podatki kažejo, da je v letošnjem letu letovalo na Češkem v treh izmenah 120 članov kolektiva v ugodnejših pogojili kot v našem domu v Crikvenici. Od tega pa je letovalo na stroške sindikata 50 članov kolektiva.
Na koncu bi radi, zaradi bolj-
šega razumevanja, prikazali skrajšane rezultate o tistih nalogah sindikata, katere so sindikalne organizacije obravnavale. Podatke nam je posredoval republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva. Med ankentiranimi gospodarskimi organizacijami je tudi naše podjetje. Rezultati so naslednji: dajanje pomoči 60%, ukvarjanje s proizvodnjo 50%, reševanje pritožb 41 %, organiziranje razprav o delitvi OD 55 %, kadrovska vprašanja 26 %, vodenje vzajemne blagajne 26% itd.
Iz navedenih podatkov je verjetno vsaj malo razvidno, kaj je naša sindikalna organizacija delala v letošnjih 10 me-
secih in da ni samo »rihtala« nekaj, da bo lahko nekdo na njen račun »kihal«. Dejstvo je, tla se o delu sindikata vse premalo piše in zaradi tega tudi delno prihaja do takšnih in podobnih spotik, ki potem samo škodujejo organizaciji, zato je zaželeno, da se naša ured-nica tudi sama razpiše o sindikatu in drugih družbeno političnih organizacijah in ne, da objavljajo samo članke, ki jih napiše ta ali oni predsednik naših družbeno političnih organizacij.
Predsedstvo odbora
sindikalne organizacije EMO CELJE

Letovanje poleti — pozimi
Sredi zime na Voglu
Sindikalni podružnici gre za letošnja prizadevanja za organizacijo izmenjave letovanj s Čehi vse priznanje. Mnogi člani našega kolektiva so poleti Češko obiskali, nekateri so se že
odločili za prihodnji na Češkem.
Interes za izmenjavo v še šem obsegu pa je takšen, bodo pri tej izmenjavi letovan prihodnje leto sodelovala še nekatera druga celjska podjetja Češki emajlirci, ki bodo za letovanje na Jadranu odprli vrata svojih' počitniških domov na stežaj, so te dni prišli na obisk in dogovor v Celje.
Pri organizaciji letovanj je torej prišlo do uspešnega sodelovanja, ki pa je bilo v manjši meri vpeljano pozimi že nekaj let z dogovorom med ¡našim oddelkom za družbeni standard in Ingradom, saj so mnogi naši smučarji preživeli dopust v brunarici ingrada na Voglu. Tudi za letošnjo zimo bi kazalo dogovor vsaj obnoviti, če ne razširiti, saj je za smučanje in torej dopust pozimi vedno večji interes.
Pogled z Andraža
NE
POZABITE DA JE
VAS DOPUST NAMENJEN VAŠEMU LETNEMU
ODIMHII!

Občinski zbor sindikatov
V začetku decembra bo redni občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Celju. Priprave na ta pomembni delovni obračun tečejo tako kot pri zadnjem zboru, v komisijah, ki specializirano obravnavajo , določena vprašanja. V teh komisijah pa delajo delegati, ki bodo že na sejali teh skupin sprejeli določene zaključke in jih posredovali celotnemu zboru.
PETA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
ZASEBNA OBRT IN
Črne gradnje
ŽE VEČ KOT LE KAMEN SPOTIKE
Peta redna seja članov obeh, zborov celjske občinske skupščine je bila pomembna predvsem zaradi dveh zadev, ki so jih obravnavali. To velja tako za razpravo o prispevni in davčni obremenitvi občanov1 pa tudi za nekatere probleme urbanizma s posebnim poudarkom na črne gradnje. Če povzamemo glavno misel iz razprave o prispevni in davčni obremenitvi občanov, gre pred-, vsem za ugotovitev, da nekateri zasebni obrtniki zaradi neučinkovite kontrole prekomerno bogatijo in da tudi tako imenovana popoldanska obrt, ki je bila dovoljena samo za usluž-nostna dela, ne izpolnjuje svoje naloge, saj se je v glavnem razvila v močno serijsko in proizvodno dejavnost.
Črne ali nedovoljene gradnje, katerih število se je v celjski občini povzpelo nad 600, so pravcati politični problem. Vzroki za takšno rast črnih gradenj so več ali manj znani, zelo pomemben činitelj za to pa je vsekakor težnja, kako najceneje priti do lastne stanovanjske hišice. Ta težnja pa povzroči potem neštete težave in negodovanja, zlasti pa rast stanovanjskih sosesk brez ustreznih komunalnih ureditev. Tako se takšna gradnja lahko spremeni v zelo drago, zlasti še, če je treba na ta območja — to pa je nujno — napeljati in urediti vsaj primarne komunalne naprave, kot vodo, cesto, elektriko. Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve je predlagal nekaj ukrepov za rešitev oziroma ublažitev tega problema. Med njimi so tudi višje denarne kazni in pa najstrožje sankcije (rušitve) v primerih, kjer takšne hišice rasejo v tako imenovanih zavarovanih pasovi vih Seveda pa je ta problem vezan tudi na ustrezno kreditno politiko za gradnjo stanovanj v delovnih organizacijah.
— m
Klub odbornikov
Odborniki celjske občinske skupščine so ustanovili svoj klub, ki je že začel z delom. Tako so na sestankih obravnavali nekatere aktualne probleme, ki zadevajo občino in posamezna področja. Vodstvo kluba so poverili petčlanskemu sekretariatu, v katerem so Magda Kočar, Slava Faletič, Milan Hohnjec, Vlado Novak in Franc Petaver.
Tokrat se je zgodilo tisto, česar skoraj nismo pričakovali. Gradnja novega mostu čez Ložnico na Ljubljanski cesti (Bu-tejev most) se je končala prej kot je bilo napisano v pogodbi. Ingrad je ta rok skrajšal za mesec dni. Kaj to pomeni, ve vsakdo, zlasti še vozniki motornih vozil, ki so se doslej neštetokrat jezili, ko so čakali na eni ali drugi strani v dolgi koloni.
IMENOVANJE
PRAVOBRANILCEV
Na zadnji seji celjske občinske skupščine so za občinskega javnega pravobranilca ponovno imenovali Draga Gregorina, za njegovega namestnika pa Tatjano Perčič.
Z izgradnjo novega mostu čez Ložnico bo v Celju odstranjena velika ovira za promet in hkrati kraj prepogostih prometnih nesreč. Novi most je dolg 39, širok pa 12 metrov. Poleg dvosteznega cestišča bo imel še kolesarski stezi in pločnika za pešce.
Tako je nov most čez Ložnico lepo darilo za praznik republike.
— m
Za varstvo je
SPREMEMBE PRI OTROŠKEM DODATKU
Velik del slovenske javnosti je te dni razpravljal o predlogu osnutka novega zakona o nekaterih oblikah družbenega varstva otrok in o financiranju te dejavnosti. Gre za začetek organiziranega 'razvijanja področja, ki je bilo vse doslej močno zapostavljeno. Otroško varstvo se je razvijalo stihijsko, odvisno od »odvečnega« denarja v občinskih proračunih in drugih blagajnah. Novi zakon ¡pa bo
uzakonil redni, stalni vir dohodkov za financiranje otroškega varstva, nakazal pa bo tudi nekatere neobvezne vire. Obvezni vir bomo plačevali vsi zaposleni — znašal bo 2 odstotka od bruto osebnih dohodkov) Tak znesek pravzaprav plačujemo že zdaj, zato nas ne bo bistveno obremenil. Poleg tega se bo v sklad za financiranje otroškega varstva stekal tudi del sredstev, ki jih ustvarjajo obrtniki in ljudje svobodnih poklicev. Ta denar, skupaj z neobveznimi viri, ki bi jih naj zagotovile delovne organizacije, družbeno-politične skupnosti in nekateri drugi, se bo razdeljeval po posebnem ključu za neposredno otroško varstvo in za otroški dodatek, ki bo po sprejetju novega zakona /nekoliko drugačen kot je bil doslej.
Treba je povedati, da sredstva, ki jih bomo zbrali na ta način, ne bodo zadoščala za ureditev vseh problemov otroškega varstva. Zlasti v Celju se tega ne bi smeli nadejati. Zato so toliko bolj nevarne domneve, da poslej delovnim organizacijam za otroško varstvo ne bo treba več skrbeti. To, da sodi varstvo otrok k pogojem boljše produktivnosti, je znano dejstvo, zato bi kolektivi morali problemom otroškega varstva, posvetiti več skrbi in denarja. Res je neprimerno, da bi potemtakem delovne organizacije dvojno obremenjevali — najprej naj bi prispevale za varstvo iz osebnega dohodka, potem pa še neobvezno iz drugih skladov. Zato so nekateri predlagali, naj bi predpisali višji obvezni prispevek in potem delovne organizacije pustili na miru. Naj bo rešitev takšna ali drugačna, člani samoupravnih organov l bodo o otroškem varstvu le morali razpravljati. In če bomo takrat upoštevali pogoje, v kakršnih
Zaključna dela pri novem mostu
NOV MOST ČEZ LOŽNICO
DELAVSKA UNIVERZA V CELJU SPOROČA
potreben denar
živijo družine z zaposlenimi starši, potem verjetno oblika financiranja varstva otrok ne bo toliko pomembna, da bi lahko odvrnila od primernega sklepa.
Zanimive pa so tudi predvidene spremembe za obračunavanje otroškega idodatka. Se-stavljalci zakona predlagajo, naj bi otroški dodatek dobivale vse tiste družine, kjer na enega člana ne zaslužijo več kot 55 tisoč starih dinarjev *— doslej je bila meja pri 50 rtisočih. Otroški dodatek bo verjetno nekoliko znižan: od sedanjih 5.250 na 5.000, toda takšen bo za vsakega otroka. Doslej se je otroški dodatek Inamreč zniževal skladno z večjim številom otrok. Tak predpis je bil krivičen, zato ga bodo zdaj popravili.
To so nekatere spremembe iz osnutka novega zakona o varstvu ptrok. Predvidevamo, da ga bo republiška skupščina sprejela v decembru, medtem ko bo začel veljati z novim letom.
I. B.
RAZMIŠLJATE O ŠOLANJU?
V delovnih organizacijah zaseda odgovorna delovna mesta, za katere se zahteva višja ali v-i soka izobrazba, še vedno precejšnje število delavcev, ki imajo sicer dokajšnje delovne izkušnje, vendar njihova splošna in strokovna izobrazba ne presega srednje stopnje. Žal pa je še vedno precejšnje število tudi takih delavcev, ki niso dosegli izobrazbe srednje stopnje in stoje pred dilemo, če naj se vpišejo v večerni oddelek u-strezne srednje šote, ali pa se z intenzivnim študijem pripravijo na posebne ¡sprejemne ¡izpite, ki jih za zaposlene delavce določajo predpisi oziroma pravila za vpis na posamezno višjo oziroma visoko šalo.
Nedvomno je za mnoge delavce, ki so si s praktičnim delom pridobili določeno razgledanost, zelo sprejemljiva odločitev, da se prijavijo k sprejemnemu izpitu in na ta način dokažejo svojo zrelost oziroma sposibnost nadaljevati viisoko-šdlski študij.
Sprejemni izpit na VIŠJI TEHNIŠKI ŠOLI MARIBOR
Pomoč SLG Celje
Finančne težave, v kakršnih je celjsko gledališče v zadnjem času, so spodbudile vodstvo, da je naslovilo svojo prošnjo za pomoč delovnim organizacijam. Odziv sicer ni bil množičen, kaže pa gotovo razumevanje kolektivov, ki so prispevke darovali predvsem iz spoznanja, da nam je takšna kulturna ustanova potrebna. Največje presenečenje je v javnosti vzbudila odločitev ljubljanske tovarne ALKO, ki je gledališču darovala 1 milijon starih dinarjev (svečana podelitev je bila v SLG v petek, 17. novembra). Tovarna se je hotela s tem oddolžiti svojim mnogoštevilnim poslovnim prijateljem na celjskem območju. Sicer pa so SLG darovali — Tkanina galanterija 150, Moda 80, Agropromet 70, kreditna banka 50, Elegant 50, tovarna EMO 50 in kolodvorska restavracija 10 tisoč starih dinarjev. Prav toliko so darovale tudi članice nekega kolektiva v obliki prostovoljnih prispevkov.
Razumljivo je, dti bodo lahko v gledališču s to vsoto rešili marsikateri problem, še zlasti, ker tudi dodaten delež sveta za finance občinske skupščine ne bo zadoščal.
♦
♦
:
♦
♦
x
♦
X
♦
Večer slovenske satire In pesmi
Delavska univerza v Celju bo priredila v četrtek, dne 14. decembra ob 17.00 in 19.30 VEČER SLOVENSKE SATIRE IN PESMI. Na večeru bodo sodelovali znani satiriki Albert Papler, Tone Fornezzi — TOF in Žarko Petan, ansambel Milana Stanteta s pevkama, ki redno nastopata v Radiu Ljubljana in slušatelji Glasbene šole iz Celja. Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni kina DOM v Celju in to od 1. decembra dalje.
obsega splošni in posebni del.
Splošni del sprejemnega izpita obsega pismeno nalogo o .splošni temi ali temi iz stroke, katero želi kandidat študirati. Namen tega izpita je, da nudi možnost presoje o splošni razgledanosti kandidata.
Posebni del sprejemnega izpita obsega snov matematike, kemije in fizike. Kandidati morajo obvladati snov, ki je temelj za uspešen študij na višji šoli.
Splošni del sprejemnega izpita se opravlja pismeno. Posebni del izpita pa se opravlja pismeno iiin ustno.
Sprejemni izpit na VIŠJI EKONOMSKO KOMERCIALNI ŠOLI MARIBOR obsega naslednje predmete:
—	pismeni in ustni izpit iz materinskega jezika,
—	pismeni in ustni .izpit iz matematike,
—	pismeni in ustni izpit iz osnov enega od tujih jezikov, ki se poučujejo na šoli,
—	ustni izpit iz osnov sociologije z družbeno ureditvijo SFRJ,
—	ustni izpit iz gospodarske geografije.
Sprejemni izpit je skupinski in ga kandidat lahko enkrat ponavlja. Če je kandidat .negativ-
no ocenjen iz enega ali več predmetov, se štejie, da izpita v celoti ni opravil.
Sprejemni izpiti na Višji tehniški šoli v Mariboru so vsako leto v mesecu septembru, na Višji ekonomsko komercialni šoli pa v juniju in septembru.
Sprejemne izpite omogočajo tudi ostale višje in visoke šole. V tem sestavku podrobneje opisujemo .izpitne zahteve le za omenjeni višji šoli, ker menimo, da prihaja najbolj v poštev glede na strukturo našega gospodarstva.
Podrobnejše informacije da-jie Delavska univerza v Celju, Cankarjeva ul. št. 1/1, tel. št. 25-34, ki jie tudi organizator din. izvajalec pripravljalnih tečajev za sprejemne izpite na višjih in visokih šolah.
Drsališče v decembru
Dela pri gradnji tribune na umetnem drsališču v celjskem mestnem parku so se zakasnila, zato bo tudi ledena ploskev sprejela svoje drsalce šele konec novemrba oziroma prve dni decembra. To je vsekakor pozno, toda zaradi obsežnih gradbenih del, se tokrat ni dalo napraviti drugače.
Ne glede na to pa so v polnem teku priprave na novo drsalno ,sezono. Tudi letos bo v Celju nekaj zanimivih hokej-
skih in drsalnih prireditev. Čehi bodo tudi tokrat najčešči gosti (v decembru moštva ŠKODA-PLZEN, v januarju pa ekipa iz Brna), razen tega bodo 5. januarja gostovali v Celju Švedi in se pomerili z Jesenicami. V sredini januarja pa bo predvidoma gostovala znana umetna drsalka Regina Heitzetl s svojo ekipo. Vsekakor gre v tem primeru za dogodek, ki ga ne kaže prezreti.
— m
^x-X'XX-:-;v;^&Sxwiivfr.-5x-x'v.s*x-
lili: V* i ^
11 '
Tribuna ob drsališču v Mestnem parku bo za Celje pridobitev, ki odtehta zamujeno letošnjo sezono,,.
12—
Gospodarjenje naše enote
za stanovanjske hiše in težave z živinorejci
Na .zadnji seji sveta delovne enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami so mnogo razpravljali o uspehu dela te naše enote.
Svet delovne enote je ugotovil, da je bilo poslovanje enote doslej zelo uspešno. Obnovljena so bila v glavnem vsa ostrešja tovarniških hiš, tako da so hiše zavarovane pred nadaljnjim propadanjem. Hiše, ki so na območju tovarne in bodo zaradi razširitve tovarne prej ali pozneje odstranjene le nujno vzdržujejo, ker bi bilo negospodarsko in nesmiselno investirati vanje 'večje vsote denarja. To so v glavnem hiše na Krožni poti in nekatere tudi v Kovinarski ulici.
Enota je opravila tudi nekatera velika popravila. Tako je bila popravljena hiša v Opekar-niški ulici zaradi nevarnosti, da se bo podrla. Tudi po nekaterih drugih stanovanjskih hišah so bila izvršena večja popravila, druge pa bodo prišle na vrsto v prihodnjem letu.
Velik problem so tudi pločevinaste strehe. Čeprav so bile pločevinaste površine streh letos pobarvane, bo potrebno misliti na njihovo obnovo.
Problematične so zlasti še nove stavbe, pri katerih je garam-cijski rok, potekel, ugotovljene napake pa niso bile odstranjej ne. To se posebno opaža na stolpnici na Mariborski cesti in pri novi stavbi, kjer je samopostrežna trgovina Merx. Pri novih hišah nastajajo torej precej .visoki stroški popravil.
V. starejših', hišah bo treba nujno zamenjati že zdavnaj dotrajano elektroihštalacijo, obnoviti vodovodno omrežje, urediti sanitarije, kanalizacijo, obnoviti hišne fasade itd.
Tudi hišni sveti bodo morali bolje skrbeti za ureditev okolja hiš. Pri mnogih hišah je prava kurjereja in zajčjereja. Vse kur-nike, barake in podobno nesnago bo treba odstraniti v interesu vseh stanovalcev.
Po teh kurnikih, barakah in podobnem se redi razen nezdrav mrčes, pa tudi same živali žive v nezdravem okolju in lahko okužijo druge z Jraznimi boleznimi. Po nekaterih barakah najdemo celo rejo prašičev. Tu bo treba najbrž prositi za intervencijo sanitarnega in gradbenga inšpektorja, če ne bodo stanovalci sami uvideli, da je tako početje nesmiselno in proti interesom /večine stanovalcev v posameznih stanovanjskih hišah.
Emtafiheo
TEKOČE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE STAN OVANJ S K I H HIŠ
Za uspešno poslovanje s stanovanjskimi hišami in s tem v zvezi za delo, organizacijo in obliko poslovanja tehnične službe Enote za' gospodarjenje s stanovanjskimi hišami EMO Celje, je bistvene važnosti stanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki so pod upravo Enote.
Enota ima v upravljanju zelo različen fond stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov tako po velikosti objektov, vrsti materiala, konstrukcij. kakor tudi po starosti. Več kot 40% stanovanjskih hiš, s katerimi gospodari stanovanjska enota je bilo zgrajenih pred letom 1941.
O uspešnem gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ne moremo govoriti že od leta 1941 dalje. Vzroki so objektivni pa tudi subjektivni. Kot objektivne vzroke lahko smatramo razliko med stanarino in ceno graditve, ekonomiko hiše. pomanjkanje sredstev za vzdrževanje zaradi nizkih najemnin in podobno. Subjektivni pa slabosti dela organov upravljanja, ki so bili prepuščeni sami sebi. brez materialne in moralne podpore. Vse to je nujno vodilo v poslabšanje stanja družbenega sklada stanovanjskih hiš, kar je povzročilo veliko razvrednotenje stavb.
Nov sistem gospodarjenja s stanovanjskimi hišami družbene lastnine daje objektivne možnosti’za. uspešnejše gospodarjenje z obstoječim skladom stanovanjskih hiš ter. postopno obnovo tega pod pogojem, da še organizirano in sistematično pristopi k rešitvi številnih problemov ekonomskega in tehničnega značaja.
Tehnična služba naše enote je torej pred odgovorno nalogo v okviru novih pogojev gospodariti z družbenim skladom stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki jih upravlja. Naloge tehnične službe stanovanjske enote so posebno zahtevne, ker je treba zagotoviti smotrno uspešno vzdrževanja sklada stanovanjskih hiš ob omejenih ekonomskih možnostih, glede na potrebe, ki izhajajo iz razvrednotenja stavb v preteklosti. Z uspešnim poslovanjem (vzdrževanjem) je omogočiti boljše izkoriščanje obstoječega fonda, zagotoviti reprodukcijo stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, pri tem pa upoštevati politiko Občinske skupščine, in organov samoupravljanja.
Temeljni zakon daje osnovo za delo stanovanjske enote,
kjer določa v svojem i. členu:
»Gospodarsko poslovanje (gospodarjenje) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini obsega zlasti uporabo, vzdrževanje stanovanjskih hiš in razširjenje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva za ¡napredek stanovanjskega gospodarstva«.
S tem je podana v bistvu vsa vsebina poslovanja enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
»Stanovanjska enota mora ohraniti nezmanjšano vrednost sredstev sklada stanovanjskih hiš. Vzdrževati mora stanovanjske hiše in stanovanja v takem stanju, da ustrezajo stanarini in pogojem, ki jih določajo obstoječi predpisi in stanovanjske pogodbe. Po temeljnem zakonu občina usmerja in vsklajuje razvoj stanovanjskega gospodarstva in zagotavlja pravice stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš s tem, da predpisuje minimalne tehnične in druge normative za vzdrževanje stanovanjskih hiš in s svojimi ukrepi vsklajuje stanarino z gospodarskimi gibanji.
Stanovanjska enota je odgovorna po temeljnem zakonu za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj. kakor tudi za tekoče vzdrževanje skupnih delovnih naprav v stanovanjskih hišah, s katerimi upravlja. Posebne pravice pri tekočem vzdrževanju skupnih delov in naprav imajo pri upravljanju tudi sami stanovalci. Odnosi, v zvezi z tekočini vzdrževanjem med stanovanjsko enoto in stanovalci hiše, se urejajo v okviru sprejetih predpisov oziroma hišnim svetom. V vsakem primeru pa je stanovanjska enota materialno odgovorna tudi za celotno poslovanje v zvezi s tekočim vzdrževanjem skupnih delov in naprav.
Kot je iz tega razvidno, ima stanovanjska enota odgovorne naloge tako pri organizaciji in izvajanju del tekočega in investicijskega vzdrževanja, kakor tudi pri povečanju sklada stanovanjskih hiš. Dobra organizacija vzdrževanja sklada stanovanjskih hiš lahko veliko pripomore k uspešnemu poslovanju pri reprodukciji sklada stanovanjskih hiš enote. Dosedanja stanovanjska izgradnja premalo upošteva odločujoč faktor v gospodarskem poslovanju hiš, to je stroške eksploatacije, v katerih so zajeti ta-
ko stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja, kakor tudi stroški upravljanja, kar zelo vpliva na uspešno gospodarsko poslovanje enote.
Vzdrževanje stanovanjskega fonda delimo na:
—	tečoke vzdrževanje ali poslovnega prostora;
— tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav hiše;
—	investicijsko vzdrževanje skupnih delov in naprav hiše ter >tanovanj in poslovnih prostorov.
Tekoče vzdrževanje stanovanj oziroma poslovnih prostorov
Tekoče vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov ni zajeto v stanarini stanovanja oziroma v najemnini poslovnega prostora, temveč je to strošek stanovalca, oziroma najemnika poslovnega prostora.
— Stroški, ki bremenijo neposredno stanovalca, odnosno najemnika poslovnega prostora so:
—	beljenje in slikanje
stanovanj;	■
—	čiščenje peči in štedilnikov;
—	popravilo in nadomestilo varovalk, stičnik, električnih zvoncev ter svetilk;
—	čiščenje vseh oken, vrat, vgrajenih omar;
—	oplesk vgrajenih omar, kuhinjskih elementov in keramičnih oblog;
—	popravilo okovja vrat, oken in omar;
—	popravilo oziroma nadomestilo vseh gumijastih tesnil na vodovodni instalaciji in vgrajenih elemen-tih.
—	čiščenje vseh inštaliranih sanitarnih predmetov in pomivalnikov ter odprave evcntuclnih zamašitev odtokov;
—	nadomestilo razbitih stekel na oknih in vratih;
—	čiščenje vseh vrst podov in struženje parketa;
—	prezidava lončenih peči;
—	pregledi in čiščenje električnih in plinskih štedilnikov. bojlerjev in drugih aparatov (vsaj enkrat letno);
—	stroški za namestitev, poteznih vrvic in trakov na zavesah, roletah in podobno;
(nadaljevanje prihodnjič)
£>MG$i>ie4>
Pravijo, da je v Jugoslaviji smučanje ¡predvsem šport Slovencev. Po statističnih podatkih in na osnovi povprečij pa predvidevajo v Sloveniji letos 20 odstotkov več smučarjev in 10 odstotkov več žičnic.
BLIŽA SE ZIMA
Jesen je, prihaja zima, prihaja čas, ko bo snežno bela odeja prekrila naše doline in gore. Prihaja veselje za ljubitelje zimskega športa, ki je eden najlepših in najbolj zdravih športov na sploh. Ali ni lepo pogledati zemljo pokrito z snežno odejo, kjer je polno mladine in starejših ljudi, ki drve v dolino, eni hitreje, drugi bolj oprezno — počasneje?
Ali ni lepo pogledati naš naraščaj, ki se z veseljem smuča, ali pa sanka, ali ni lepo pogledati od sonca ožgan zdrav obraz? Ob misli na skorajšnjo zimo začenjamo misliti na pripravo zimskih pripomočkov od smuči, sank, do prepotrebne opreme, mimo grede poverano zelo drage osebne opreme. Zimski rekreativni šport je pove-van z velikimi finančnimi izdatki, toda vsak kdor ljubi zimsko lepoto si pritrga del finančnih sredstev za nabavo športnih rekvizitov, ta sredstva pa se obrestujejo v obliki užitka na belih snežnih poljanah.
Vsi vemo, da imamo v okviru podjetja strelsko in kegljaško sekcijo, ali ne bi kazalo osnovati v našem podjetju še sekcijo za zimske športe? Zakaj? bo nekdo vprašal, toda odgovor dobimo takoj. V podjetju je preko 3000 zaposlenih, če pa še dodamo, da imajo člani kolektiva približno 1000 otrok vemo, da je verjetno med nami precej ljubiteljev zimskega športa.
Koristnost formiranja sekcije bi bila tudi v tem, da bi člani kolektiva organizirano smučali, imeli bi v svoji sredini vodstvo, ki bi posredovalo informacije in svoje člane napotilo na skupne nedeljske izlete, kjer bi lahko izkušnejši smučarji vadili naše malčke in jih učili smučarskih vrlin.
Velika pridobitev bi bila formiranje sekcije za zimske športe tudi, ker bi se ta sekcija lahko registrirala pri smučarski zvezi Slovenije in s tem postala enakovreden član vseh smučarskih klubov in sekcij v Sloveniji, članom naše sekcije pa bi prihranili tudi nekaj sredstev
ROKOMETAŠI
TRETJI!
V prejšnji številki našega glasila se nam je vrnila (ne po naši krivdi) neljuba napaka, da so naši rokometaši dosegli odlično četrto mesto, toda naj nam rokometaši oprostijo, če smo jih ocenili prenizko, saj so proti vsem pričakovanjem dosegli še večji uspeh, to je tretje mesto, kar je že pravcata senzacija.
BRAVO ROKOMETAŠI!
MALI
NOGOMET
V malem nogometu smo doslej dosegli na j slabši plasma, kajti doseči med dvajsetimi ekipami le skromno deveto mesto pomeni popoln neuspeh in popoln polom naših fantov, ki so — kot izgleda — vzeli to tekmovanje sila neresno in popol-
noma neodgovorno. Fantje, kaj niste pomislili, da hi nas lahko ta polom veljal tudi prvega mesta v generalnem plasmaju? Sreča je le, da smo pri rokometu dosegli proti pričakovanju odličen plasma. Zato nogometaši — bodite ponosni na vaše športne kolege iz rokometne ekipe.
Proti vsem pričakovanjem je v tekmovanju v malem nogometu prvo mesto osvojila ekipa IZLETNIKA, ki je ves čas tekmovanja igrala v popolni postavi, srčno in borbeno ter ji lahko čestitamo k temu velikemu uspehu!
Drugo mesto je dokaj srečno osvojila kipa ŽIČNE.
Tretja je ekipa LIBELE, ki je veljala pred tekmovanjem za glavnega favorita v malem nogometu, toda kot povsod v športu je tudi tukaj odigrala vlogo športna sreča.
Zadnji rezultati:
CINKARNA — ŽIČNA 2:4 ŽELEZNICA — ZLATARNA 2:7 IZLETNIK — KLIMA 2:1 LIBELA — INGRAD 7:6 KLJUČAVNIČAR — CELJSKI TISK 5*0
EMO — TEHNOMERCATOR
3:2
ETOL — IFA 0:3 ŽELEZARNA — TOPER 5:0 ETOL — TOPER 2:0
pri vožnjah z vlečnicami. V potrditev koristnosti in upravičenosti smučarske sekcije naj navedemo samo primer kolektiva RADE KONČAR iz Zagreba, ki ima v svojem okrilju tako imenovani Ski-klub. Ta kolektiv ima svoj počitniški dom blizu Kranja in tu se v zimskem času izživljajo člani kolektiva. Povemo lahko tudi, da smučajo organizirano, razvrščajo še po kvalitetnih skupinah, tako, da so skupaj dobri smučarji, drugi manj kvalitetni pa imajo možnost, da se pod strokovnim vodstvom naučijo smučarskih veščin.
Naj lepše imajo poskrbljeno za otroke zaposlenih v podjetju, kajti v času zimskih počitnic ne more noben odrasel član kolektiva v njihov dom, kajti v tem času je dom in strokovni učitelj proti minimalni odškodnini na razpolago samo otrokom.
Zdaj je čas, da pomislimo tudi na organizirano zimsko rekreacijo naših delovnih ljudi, čas, da formiramo zimskošportno sekcijo, ki bi lahko nosila naziv npr. SMUČARSKA SEKCIJA EMO (SS-EMO). O tem problemu bi bilo vredno, da malo pomislijo naše družbene organizacije ter ugodijo željam smučarskih zanesenjakov ter jih moralno in materialno podprejo v njihovih težnjah in željah.
Zimski čas se hitro približuje, zato bi bilo nujno, da pričnemo čimprej misliti na formiranje sekcije.
Tudi vaš sin in hčerka bosta imela možnost naučiti se smučarskih veščin!
Zato čimprej pri nas SMUČARSKO SEKCIJO EMO!
Mirko Ekselenski
---------— 13
ŽIČNA — ZLATARNA 3:2 IZLETNIK — LIBELA 2:0 CINKARNA — ŽELEZNICA 5:0 TKANINA — AERO 0:3 EMO — IFA 1:0 KLJUČAVNIČAR — EMO 0:4
CINKARNA — INGRAD 3:1 IZLETNIK — ŽIČNA 2:0 ŽELEZARNA — KLJUČAVNIČAR 5:0
LIBELA — ZLATARNA 3:1 Neuradna lestvica:
1.	IZLETNIK
2.	ŽIČNA
3.	LIBELA
4.	ZLATARNA
5.	CINKARNA
6.	INGRAD
7.	KLIMA
8.	ŽELEZNICA
9.	EMO
10.	IFA
11.	ŽELEZARNA
12.	KLJUČAVNIČAR itd.

NAGRAJENCI ZA DOLGOLETNO DELO V TOVARNI
V	EE-0 (10 let)
LUKMAN Ivan, RISMAN
Slavko.
V	EE-1 (10 let)
BOŽNIK Konrad, BRATOV-ŠCAK Mijo, BREČKO Martin, BREZNIK Miroslav, BRODNIK Franc, DROBINC Martin, JEKL Herman, KOSTAJNŠEK Karl, LIPOVSKI Vlado, MUZELJ Jožefa, MUŽAR Branko, PINTER Slavko, PODLINŠEK Jožefa, ROŠKARIČ Pavla, STAROVAS-NIK Frančiška, STOJMANO-VIČ Vojislav, STRAMŠAK Frančiška, Š1BANC Stanislav, TREBOVC Frančiška, ZIMŠEK Marija.
(20 let)
BOŽNIK Jože, BREČKO Ivan, GREGL Franc, HROVATIČ Marija, JAGER Anica, KOPUŠAR Albert, KORES Franc, KOSEC Franc, KRALJ Stanislava, KRŠ-LIN Jože, LAVRINC Jože, OLUP Jože, OVČAR Frančiška, PAN-LMJKOV Kadenka, VAUPOTIČ Angela, PUSTEK Ludvik, PUŠNIK Ivan, RESNIK Franc, REZAR Antonija, SLAPNIK Janko, TANŠEK Leopold, VOGA Ana, VREČKO Milan, ZAVŠEK Miha, ZORKO Bernard, ZUPANC Marija, ČANDER Dragica.
(30 let)
DOLER Avgust.
V	EE-2 (10 let)
AHTIK Silva, BEZENŠEK Jožefa, BREČKO Amalija, BRE-ZOVAČKI Stanko, GOLOB Leo-poldina, GOŠEK Marija, GRO-SEK Evgen, JESENIČNIK Angela, KOLAREC Tomo, KOPITAR Marija, KORES Jože, KOROŠEC Veronika, KOVAČ Viktorija, KRAJNC Anton, KU-MERC Alojz, KUŠER Anton, LANDEKER Martina, LAZNIK Hermina, LEDNIK Matilda, MAHNE Marija, MURGELJ Stanislava, NOVAK Olga, PETEK Antonija, PEVEC Marija, PLANKO Matilda, PODGORŠEK Bogomir, PODVEZANEC Ema, POGELŠEK Elizabeta, POPOVIČ Marija, PRELOŽNIK Ivan, ■ PRIMC Katarina, REBERNAK Valter, SKAZA Edi, SLADOVIČ Leopoldina, STOJKOVIČ Marija, STOPINŠEK Marija, ŠTRUKELJ Janez, ŠUŠTARIČ Fanika, VIDEC Slavica, VIPOTNIK Ana, ZUPANC Ivan, ŽNIDAR Albin.
(20 let)
ARTVIGA Frida, BRATINA Marija, ČEŠNOVAR Rozalija, DEČMAN Marija, GREGL Marija, JAKŠE Terezija, KAJIČ Alojzija, KOŠEC Miha, KRAČUN Zofija, KRITER Ana, KRIŽAN Štefanija, LUBEJ Ciril, LAPORNIK Ivana, LUŽEVIČ Marija, MURŠIČ Ivan, PEN-GAL Neža, PILKO Olga, PRAŠNIKAR Ana, RAJNIŠ Albina, RAMŠAK Fanika, NOVAK Tere-
zija, VENGUST Stanko, VREČAR Marija, ZDOLŠEK Ivan, ŽNIDAR Marija, ŽURAN Marija, KREJAN Neža.
(30 let)
BINCL Franc, GOLOB Fanika, KUNST Jože, BREČKO Ivan.
V	EE-3 (10 let)
BOVHA Fanika, CENTRIH Anton, PANTNER Terezija, VERDEV Ljudmila, MRAZ Eri-
^(20 let)
BREMEC Jožefa, COTIČ Leopoldina, ČUVAN Viktor, ESIH Amalija, KRESNIK Ema, STOJAN Marija, LESJAK Avgusta, GORENJAK Angela.
V	EE-4 (10 let)
BLAZNIK Anton, ČMAJE Jože, JESENIČNIK Pavel, RAV-NJAK Štefan.
(20 let)
MESARIČ Marija, ČMAJNE Marija.
V	EE-5 (10 let)
DEČMAN Franc I, DEČMAN
FRANC II, PESTIVŠEK Stanislav, STRITIH Franc.
(20 let)
AHTIK Anton, BRUNŠEK Marija, REBERŠAK Slavko.
(40 let)
RAMŠAK Alojz.
V	EE-6 (10 let)
ŠMARČAN Jurij.
(20 let)
PRESKAR Martin, BOŽNIK Franc, PUŠNIK Jože.
V	EE-7 (10 let)
GROSEK Jože, KOROŠEC Alfonz, PENEV Marin, PRESKAR Jurij, STROPNIK Mihael, VNU-ČEC Franjo, VODONČNIK Ivan.
(20 let)
KVAS Franc.
(30 let)
ČATER Ignac.
V	EE-8 (10 let)
BEG Dušan, GAJŠEK Stanko, ŠABEC Jože.
(20 let)
JAUŠOVEC Martin, LUBEJ Franc, ŠALEKAR Erih, ZUPANC Karl, GORŠEK Stanka.
(40 let)
KOŠTOMAJ Franc.
V	EE-9 (10 let)
HUDEJ Slavko, KAUČIČ Albert, KOROŠAK Zvone, LESKOVŠEK Ludvik, POTOČNIK Danijel, SKALE Jakob.
(20 let)
AŽMAN Franc, FIDLER Franc, KAČ Karl, MLAKAR Stane, ORLČNIK Slavko, REBERNIK Alojz, ŠKOBERNE Alojz, VRANKAR Franc, KOŠTOMAJ Jože.
(30 let)
ČRETNIK Mirko, KUDER Vinko.
V	EE-10 (10 let)
BLATNIK Vid, KALŠEK
Ivan, SIMONIČ Ivan, ŠLOŠAR
Franc, GREGORC Rafael, JAGER Jože, LEDNIK Drago, MURKO Jože, ŽAGER Erna, ŽGANK Marjan.
(20 let)
MIŠICH Antonija, PRITE-KELJ Ivan, ROBIČ Jože, VAJ-SENBAH Marija, VENGUST Jakob, FELICIJAN Fanika, KREMPUŠ Marija, KRAMAR Anton, PEČNAK Franc, PRESKAR Jurij, GOLOB Štefan.
(30 let)
JAVORNIK Erika.
V	EE-11 (10 let)
DREU Zdenka, GRABAR Marija, JAKLIČ Viktorija, JESENIČNIK Ivica, KRAJŠEK Marija, KRESNIK Stanko.
(20 let)
GAJŠEK Anton, VIDENŠEK Marija, DAVID Valentin, LAMPE Dragica, JAMNIŠEK Fani-ksi
V	EE-12 (10 let)
BELINA Ivan, EMERŠIČ Zora, FRANC Emil, GROBIN Bo-silka, JAZBINŠEK Jože, JUR-GEC Janez, KOBALE Anica, KRUŠIČ Bogomil, LAH Slava, PEPERKO Frančiška, PODGORŠEK Jožica, POPOVIČ Breda, PRATNEKAR Gusti, SMEH
IKcickomke, vedi
Novi člani kolektiva v novembru 1967
Dipl. ing. ZELENOVIČ Vladimir — topilnica, dipl. ing. KO-KLIČ Rudolf — razvojna služba, MAJCEN Ciril — pripravnik komerciala, ŠLANDER Branko — pripravnik-komerciala, MIHELČIČ Ivan — surovinski oddelek, LESKOVŠEK Zoran — emajlirnica, KOVAČ Cvetko — surovinski oddelek, BADALI Adem — emajlirnica, KENDA Silvo — sektor priprave za proizvod., dipl. ing. ZUPANČIČ Bogdan — pripravnik — sek. priprave za proizv., dipl. ing. KOŽELJ Franc — pripravnik —
Ivan, STROPNIK Emerik, ŠPEGLIČ Albin.
(20 let)
KAMPLET Alojzija, COCEJ Ana, ČATER Ivan, HRASTNIK Ferdo, HROPOT Marija, JAMŠEK Marija, JAUŠOVEC Marija, MIRNIK Karl, ŠTANTE Danica, ŠENTJURC Vera, ŠPRAJC Janko, TILINGER Ne-žika, TOMAN Martin, TRSTENJAK Karla, VETRIH Ivanka, ŽGAJNER Frida, MUHOVEC Slavko, SIVKA Albina, KOKA-NOVIČ Amalija.
V EE-13 (10 let)
JANČIČ Štefanija, JUG Viktorija, KODRIN Ivana, KOLARIČ Justina, LESKOVŠEK Kristina, LEŠNIK Anton, MAK Lenka, MUHOVEC Albina, PAULIN Marija, ŠPEGLIČ Marija-Silva, BELEJ Alojzija, BRENČIČ Ivo, LASNIK Anton, VIDENŠEK Peter, ŽOHAR Frančiška.
(20 let)
JANEŽIČ Dragica, SMREČ-NIK Ivanka, COKAN Olga, STOJC Ana, VRANC Ivana, REBEK Anton, LAMPRET Lidija, PAVŠAR Anton.
(30 let)
LESKOVŠEK Adolf.
sektor priprave za proizvodnjo, FIAČKO Edvard — kotlarna, KVAS Janez — emajlirnica, RANČIGAJ Anton — surovinski oddelek, CVIKL Anton — surovinski oddelek, KIKER Rudolf
—	emajlirnica, ZAVPEK Anton
—	emajlirnica, KODRE Jože — skladišče radiator.
V naši sredi vam želimo prijetno počutje in obilo delovnih interesov.
Članom upravnega odbora se iskreno zahvaljujem za naklonjenost in razumevanje ob bolezni mojega štiriletnega sina Danijela Krnica.
Danica Kruleč
Za pozornost, ki jo je vaše podjetje izkazalo ob smrti naše mame, bivše preddelavke v Vašem podjetju, v emajlirnici
BERGLEZ URŠULE roj. Ofevtavšek
in ji poklonili v slovo venec, se v imenu vseh štirih otrok najlepše zahvaljujem.
Celje, 2. novembra 196?
Berglez Ivan
Vse člane kolektiva, ki nimajo otrok prijavljenih v kadrovski evidenci prosimo, da javijo otrokovo ime, priimek in leto rojstva v sobi 16 v upravnem poslopju. Seznam moramo izpopolniti za obdaritev otrok ob praznovanju dedka Mraza.	Kadrovska služba

Za pospešeno delo nov koledar
JAZ, PA TI, PA ŽIDANA MARELA, TAKO SE ZGODBA BO ZAČELA!
Mejdun Spila ti si uganila, vem, da po jabrik si mal’
hodila,
pa na nos si le dobila, kaj pa rečeš ti na to, je direktor bral vse to?
Pa še drugi so, ki jim v nos je šlo!
Ja, ja, greške so pa take, da po vejah derejo se srake, po radiju reklame, razburjajo državljane.
Kaj pa misliš ti na to, kam denar bo šo?,
Al za steklo, al za streho, al
nagrado?
Najbrž kar k vragu!
Kapetnajst po gobe gre, delavec pa jezi se, to noben’ga ne boli, ki na mehkem gor sedi, pa ne misli Spila, da si
zraven ti.
Mene jezik mal srbi, ker pravice v fabrik ni, to ne rečem samo jaz, takih je na kupe nas.
Danes se godi pa taka, da starega BIKA šola čaka, zguba časa, zguba denarja, kako naj se napredek ustvarja? Vsi bili bi radi inženirji, in vsak zase komandirji.
Pa ne gre tako,
kot predstavlja si nekdo.
Če v šolo EMO greš, tam podrobnosti izveš.
Hm Spila, ti si ga pihnila, da v šoli pridno si se učila, da ne užene te nobena sila.
Mi pa reveži smo taki, ker preveliki smo bedaki.
V šolo treba bo hoditi z zaupanjem se nekaj naučiti, tako na boljši stolček priti.
Da o stanovanju ne govorimo, glavno je, da šolanega človeka dobimo
in mu lepo plačo obljubimo. Ko v EMO v službo greš, tam takoj izveš, za pet let tu podpiši se, da o stanovanju črhneš ne.
Če pogledaš mal na okol, razočaran si še bolj, ker krivica se godi, in večni revež si.
Draga Spila ostani še iskrena, saj nas muči že migrena.
Prav lep pozdrav iz ekonomskih enot!
IZ NAŠIH LOGOV
Miha je prišel mimogrede pred vrata sejne dvorane ter začudeno pogledal, ko je na vratih zagledal napis z veliki črkami: KAJENJE PREPOVEDANO! »Ja, kaj pa to tukaj pomeni«, je vprašal vratarja. Ta pa mu je previdno in tiho povedal: »Ta napis so dali gor na tista vrata zato, ker mlatijo noter na' seji prazno slamo in se bojijo, da se bo vžgala«.
1.	To je specialen koledar, ki so ga razvili posebej za hitro opravljanej nujnih in super nujnih del. Vsa nujna dela morajo biti gotova vsaj včeraj. Po tem koledarju klient lahko sedmega dne naroči delo, ki bo opravljeno tretjega.
2.	Vsakdo želi svoje do petka, zato so v vsakem tednu v skladu s potrebami trije petki.
3.	V koledarju je osem novih dni na koncu meseca za vsa tista dela, ki se kot nujna vedno opravljajo na koncu meseca v zadnjih trenutkih (končno le izgledi za rešitev naše odpreme).
4.	V mesecu ni prvega. To je dodatna sigurnost, ki onemogoča zamujanje rokov »do konca meseca« z odpremo — prvega.
5.	Problem »plavih« in »ponedeljkovih zamujanj« je rešen popolnoma, ker je novi koledar izločil ponedeljek.
6.	Ni več dolgočasnih in nadležnih neproduktivnih sobot in nedelj — ni več nedeljskega dela in ni več problemov s kompenzacijami za proste dni, ure in nadure.
7.	V koledarju ni več problematičnih datumov izplačil. Zato ni več izgube delovnega časa za preštevanje denarja, odpade plačevanje računov — in seveda tudi plač ni več zaradi prihranka slabo plačanega truda. Najbolj vpliva na to umirjenost in zadovoljstvo pri delu, ker odpade razburjanje zaradi višine iti primerjave plač.
8.	V tednu je nov dan, imenovan »sestankarsko-pogovorni.«
Ja, tokrat pa res ne vem kako bi kaj začela! No, zadnjič sem menda res vtaknila nos — v nekaj, kar ni v moji »kompetenci« praskanja, pa kaj ... Ženske smo pač take, da rade šno-famo tudi tam, kjer nas nič ne srbi. Ja, baba je baba, najboljša je slaba. No, tokrat bi bila že raje ta boljša. Posebno, ker smo pred prazniki, ker bomo 5 dni doma, ker nam ne bo treba zjutraj tako navsezgodaj vstati in laufati na šiht. Joj, kako bo prijetno se zbuditi po svoji volji in ne pod mus. In, ko bomo skuhali nobel, ne na hitro skuhano kosilo, popili še kak glažek povrhu, bomo šle na sprehod po suhem listju in poslušali šumenje vetra v vejah in ... kako bomo spet vse srečne nič sitne. No, spoznale bomo, kar tako že vemo, da so naši zlati možje že tako zelo bogi od skrbi (!) v fabriki in jih bomo lepo pri miru pustile
Koledar bi bil popolnoma sprejemljiv in dobrodošel .za naše razmere. Le — kako sha-
in ne bomo čisto nič sitne in tečne. H ja, tipam, da bo tako in da nas ne bo čakala doma velika žehta ali pa že kar košare za likanje. Ja, nekaterim je lepo, drugim ne. Vsesorte je na svetu. Pa kaj se bomo jezili in sekirali, saj je ja tako zelo prijetno, ko vidimo, da plan skače navzgor, pa vemo, da bodo tudi plače temu primerno poska-kljale. Pa kmalu bo Novo leto, ko bomo zašpilili klobaso leta
1967.	Bilo je lepih in slabih tre-pi vesel ja, na v ..u vseeno vse pregurali, ane!
No, ko smo ravno pri špilje-nju klobas, bi povedala, da bom tudi jaz mojo dolgo klobaso kritik in opravljanja za letos zašpilila. Zacvilile so mucike in muceki, bilo je nekaj hude in vesele krvi, nobenemu, upam, nisem stopila toliko na rep, da bi se še sedaj poznalo! Ja, kritika je zdrava, samo ko se bojimo kritizirati. Nekateri pravijo, da
jajo po svetn samo z enim »sestankarsko-pogovornim« dnevom v tednu?
zato, ker ima vsak, tudi tisti, ki hoče kritizirati, nekaj »masla« na glavi, pa si zato ne upa. Tako, leto in pol sem pisala, obrekovala, čvekala, vam dajala prijetno (ali neprijetno) branje, sedaj se pa za nekaj časa poslavljam od vas. Ste veseli? Morda žalostni? Hej, koliko je takih bab in dedejov, ki kaj krepkega rečejo, pa povejte še vi kaj. Moja klobasa je pri koncu in vam želim vesele praznike, novo leto in veliko dobrih, vedrih dni pri delu. Plan raste, naj raste še dobra volja!
Vsem, ki so mislili, da pišem za honorar, pa naj povem, da sem pisala iz veselja in ker sem čutila potrebo, da je treba kdaj kaj tudi povedati in ne samo šušljati. Vsem, za dobre in slabe besede, hvala!
Pa zbogom

špila

IG —	---------
--- KRIŽANKA
i rg[			Ml (c	>)		■—■t		DE t PO7		Pripap po~or. iu	OO K	Z t 'Tima	Z£«Ei Pt 'ki	SLOV PPVEL POPf-VK	10D	P66NI- rfv	TUJE moško iMt	fcoivoc • TF		kfRŠC- v/ANI	SLOV RFKA
1	□DDDD D[1[L																muskF rm	►			
	DDDD □ 0 □□		m	a	sten ObLOAA PRtSRAaA										ŽOGA PRI HOKEJU		i		KAZAL. Z.AIME.K r ijAN]C r£6 to		
				=4sJ	L											TAT					
	r-J -LT- ’ *															REk* AVST SIJI					
																					
	Dan v TEDNU	■ “i	X	PL A d' eC '	oc,laU ki KOI PES			UAl NO L- KO	r						PRED PORO t*						
—	HftVjP																				
GRŠKA GRKA			načrt	-i							ŽVEPLO		ki up. : J MADRIDA		VELHČA AlipskA ¡SllAte. STUDi 0						PADAVICA \
			Pk0DA"l ZORAVil								RAZU -CEN										
j i:G»nC 06 |ho«30								MrD^.pT				TER	U				POSOk Teko- čina	VINSKA TRTA liudjKA TiHNUCA			
1;': ¡.NAR JV l TA *4 K.			.		.			SREDN3E. OSRTHiZ CfPUS'		.	T		A Mf Vi 5^1 KQ.-i i v	►						ADUO KAT	
UtAAC IR <1			— . .							--X U.i M "o-3<Wt Ci*-V.						•iič(3F					
loC^OHR					rEKoi Ki Ui**0- ya	 iuittKA			■			. .		»ORVfv <• <<At J						>		
X	/	bOiitOlMG ■	sr			TRPKI v St* &ARvt						j * 1 -			VAlDfTtc lOŽf			SLOV *Di-TO v iTALO «Žal3€V					U.CV ZAtfiKEL ISA 1
JOiNI SADEŽ	—w								— rFPrr»j r-			H		^R MULA PETJA itOVtNj l«f						'I .		
tUkA mA 1AP0N.								IMKfL AoiD, L OC.		C ENTfi . AMfftIS OftU. &IUI&A	t	'			X		OOPKHmi ce vko: VELIK biADiDN				
'!A‘_)AN D [.-'.¡AR					PRlZOwi- ¿¿e 1 J ,-»KA					▼				KRM	K			■		OftGjAsj KJ ?or;=3 Kisik	
nuosk PlES	FOSiOS		60C, KOM.. t					VEZNIK				IV CRKz> AbECEOf		SUH L ES	T						pckcc- S A
	n							NI rit A DA						MAZAT							
♦» e P k a ABECEDI	-ir-			¿0^							sniR, KATRA 	Kj				VEŽA	očt •3.ATIN > ; — NAJO :			i.....			■ 			
ATA			w	 i		sr oj RIMSKI PJZDR								waOLll Nit 5cssr Ll NE				1 1	S K ul ji itNŠKO ••Nt	N A D AV jCs^&OHi;			j 	!
/ o	»									i r			i r__	PREnkA' ¿ENOST				L		ZAlME <k|		
ftlUpsj -														Div Jfc nAČUt		•		L	8AR.O		
											r		urili						DUMK		
											L	g |tlnl ' N i ' ' * ' 1			►				i— 1	L		X
|P	►																				
okviru enote za informacije in tisk vsak drugi četrtek v nakladi 4.200 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno
Pmii	Peter Videnšek, Jože Zidanšek, Marko Breznik m Vili Korošec. Glavni m
86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeja GP »Celjski tisk« Celje.
,+a	Časnik izhaja ______ v
>• jUAJlifjht&Jl	Ureja uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Peter
odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska