Poštnina plačana v gotovini
Štev. 9
ZADRUGAR
Glasilo »Nabavlialne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji*1 v Ljubljani VII
Izhaja vsakega prvega v mesecu. == Naročnina letno za nečlane Din 18'—•. *= Posamezna Številka stane Din 1’50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VS.
« __________________________________________________________ :________________________
Strokovne organizacije in zadružništvo
Pri nas imamo celo vrsto železniških strokovnih organizacij vseh kategorij.
Program vseh teh organizacij sloni na temeljni točki: samopomoč in samoobramba potom organizacije in izobrazbe.
Samopomoč in samoobramba sta pa zadružni gesli.
Če hočejo torej te naše strokovne in stanovske organizacije doseči svoj pravi namen za svoje člane, potem morajo ob vsaki priliki in z vsemi sredstvi propagirati med svojimi člani, železničarske konzumne in kreditne zadruge.
Strokovne in stanovske organizacije morajo vse storiti, da pri njihovih članih prodre prepričanje, o edino uspešni samopomoči, potom zadružne skupnosti v konzumnih in kreditnih zadrugah, ki jih imajo železničarji, ter morajo storiti vse, da se razpršijo pomisleki in ugovori, ki jih zlasti nasprotniki konzumnega in kreditnega zadružništva s precejšnjimi uspehom širijo proti zadrugam.
Ta uspeh pa bi bil takoj mnogo manjši, ako bi se strokovne organizacije v tej zadevi, brez tistih takozvanih medsebojnih malenkostnih razlik in prestižnih vprašanj in pomislekov, odločno postavile v službo železničarskega kreditnega in konzumnega zadružništva.
To je tem lažje storiti, ker je zadružništvo splošna nepolitična gospodarska institucija, kjer je za agilno in pošteno sodelovanje vseh zmožnih in sposobnih dovolj dela in mest na razpolago.
Tako pa opazujemo medsebojno konic urenco, ki gre mestoma celo v škodo železničarskega zadružnega pokreta.
So celo take organizacije in taka društva, ki mislijo, da železničarskih zadrug ne morejo jpropagirati, ker bi potem izgubili enega ali dva člana, ki imata slučajno preveč zvez s privatno trgovino.
So tudi take strokovne organizacije, ki trdijo, da konzumne zadruge ne uravnavajo cen in ne uplivajo dovolj na znižanje cen.
Takim organizacijam bi svetovali, da prebrskajo nekoliko zadružno statistiko, da vidijo, kaj se godi tam, kjer konzumnih zadrug ni.
Ako bi se danes obstoječe konzumne zadruge ukinile, kar se sicer ne bo nikdar zgodilo, takoj prvi dan bi privatni trgovci kvitirali to za svoj uspeh in zvišali cene življenjskim potrebščinam.
Mislimo pa, da o tem ni treba izgubljati besed, marveč da ugotovimo samo to, da tista železniška strokovna organizacija ali poedini njeni člani, ki se z raznimi neutemeljenimi pomisleki in z nezaupanjem odvračajo od železniškega zadružništva, prodajajo svoje prvorojenstvo in za groš izdajajo svoje visoke naloge.
Ko so ustanovitelji zadružništva, oni priprosti in ubogi tkalci v Angliji, otvorili svojo prvo trgovino, tedaj so ljudje govorili:	»Ubogi tkalci so vsled bede zblaz-
neli.«
Danes pa je organizirani konzum postal največja in jaka gospodarska sila čez 80 milijonov organiziranih zadrugarjev v 135.000 zadrugah.
Velekapital se združuje v trustih in kartelih in z njih pomočjo narekuje cene.
Konzumenti so dolžni, proti teži organizirane produkcije, položiti na gospodarsko tetnico težo organiziranih konzumov.
V programih naših strokovnih organizacij, se kot temeljna točka navaja »samopomoč«.
Zato je pa naloga in dolžnost vseh organizacij in vseh njenih članov, da brez pomislekov in dvomov pospešujejo razvoj železniškega zadružništva ne samo s besedno propagando, marveč tudi v dejanjih s tem, da bodo vsi železničarji brez razlike vere in političnega prepričanja kupovali v železniških zadrugah vse svoje življenjske potrebščine.
S tem ne bomo pospeševali le lastnega blagostanja, ampak tudi blagostanje naših potomcev.
Zadruga hoče gospodarski mir in slogo med železničarji, ona deluje s tem za blagostanje splošnosti.
Naj torej naše železniške strokovne in stanovske organizacije, pri praktičnem
izvajanju svojih nalog delujejo na to, da se okrepi naše železniško zadružništvo, da vsak njihov član stopi k železničarski zadrugi in da postane res delaven član na zadružnem polju.
Le na ta način se bode tudi v praksi izvajal program strokovnih železniških organizacij in le na ta način bo prišla beseda »samopomoč« iz tiskanih pravil v reelno življenje.
Združimo se v naši zadrugi, ako hočemo da dosežemo na gospodarskem polju one uspehe, ki nas povedejo v socialno svobodo.
Proč s pomisleki, proč z nezaupanjem in dvomljivostjo, zavihajte rokave in na delo za boljšo gospodarsko bodočnost.
Žana šn zadrulništvs
V	svetovnem zadružnem gibanju, ki je objelo celi svet, igra žena v nekaterih državah zelo odlično, če ne celo odločilno vlogo.
Kako bi tudi ne bilo tako.
Zadružna misel je ženskemu značaju in njeni bitnosti prirojena.
Zadružništvo je skupnost in le žena, ki stoji kot čuvarica prazadružništva, ima že po naravi in po svojem čustvovanju več smisla za skupnost, kot moški.
V	pristni in nepokvarjeni ženski duši najdemo ta smisel in nagib v najčistejši obliki.
Sicer je vzpričo materijalističnega pojmovanja današnje dobe pri mnogih ženskah to hotenje ugasnilo, vendar pa vidimo velik del žensk še vedno pri neumornem delu za skupnost, tako v družini, med ljudstvom in v državi.
Ta del žensk dobro ve, da je treba stremeti naprej k napredku, da se okrepi posameznik in se kot tak potem uvrsti v močno in samozavestno občestvo.
Med ženskami najdemo celo četo oseb, ki so takorekoč rojene zadružnice, ne najdemo jih pa v tako močnem številu zastopane v gospodarskih organizacijah, ki jih imenujemo zadruge.
Morda zato, ker je veliki večini žensk zadružna gospodarska oblika še nepozna-
na, ali pa morda zato, ker so zadruge same še premalo storile, da bi zainteresirale ženstvo za smisel in notranjo vrednost zadružnega pokreta.
Bilo že kakor bilo, eno je gotovo, da brez agilnega ženskega sodelovanja ne bo tako hitro prodrla zadružna misel v splošno človeštvo, kakor bi to tako zelo radi.
To so uvideli že Rochdalski pionirji, ustanovitelji današnjega mogočnega zadružništva, ki so izustili ob ustanovitvi prve zadruge preroške besede: Če za zadružništvo ne pridobimo žensk, potem je naš pokret še vedno zelo omejen.
In danes opazujemo velikanski razmah zadružništva na Angleškem le zato, ker se je angleška žena z vso silo vrgla v delo za zadružno gospodarstvo, v delo, ki ji je že prirojeno, kot smo že uvodoma omenili.
Nemčija je zvesto sledila Angležem in tudi tam opazimo velik zadružni razmah, ki je v mnogočem odvisen od agilnosti in sposobnosti nemške žene.
Tudi v ostalih državah opazujemo močno sodelovanje žensk v zadružništvu, osobito v Rusiji, kjer se je z žensko pomočjo zadružno gibanje po preobratu skoro potrojilo.
In pri nas?
Zadruge so v resnici gospodarske ustanove, ki se na zunaj krečejo v navidez okostnelih oblikah.
Če jih opazujemo, vidimo na prvi pogled, da na njih v resnici ni videti tiste privlačnosti, ki bi pritegnila na se žensko dušo.
Današnja praktična žena vidi v zadrugi le podjetje, kjer se dobi blago cenejše; v tem vidi le ugodno kupčijsko zvezo in nič več.
Zato se za njo neha vsaka intimnejša zveza z zadrugo, kakor hitro je nakupila, česar je potrebovala.
To nezanimanje naših žena za notranji in idealen ustroj zadružne misli je treba zlomiti.
Prelomiti je treba s preteklostjo in odpraviti, kar se je v tem pravcu grešilo.
Slediti moramo izkustvom velikih narodov, ki so znali v ženi vzbuditi zavest sposobnosti, oživeti njen prirojen nagon za idejno skupnost za korist zadružništva.
Angleška žena je v obče prednjačila drugim narodom v ženskem gibanju, ker je koncem koncev to gibanje prineslo zadružnemu pokretu oni blagoslov, s katerim danes angleško zadružništvo triumfira.
Ako je enkrat že dokazano, da bo brez popolnega ženskega sodelovanja, brez upoštevanja ženskih prirojenih vrlin, zadružništvo napredovalo le v omejenem obsegu, potem moramo prekiniti s starimi in suhoparnimi predsodki in poklicati ženo
v zadružni krog, da tu razvije one zmožnosti in vrline, ki jih moški ni kos v taki meri nadomestiti.
Pojdimo s to mislijo v ženske vrste in širimo ta smisel za skupnost.
Naše ženstvo še vedno lahko pridobimo za ideale. Vztrajne so naše žene vselej, kadar se v njih zbudi trdna vera, da se z zadružništvom ustvarja nekaj velikega, nekaj mogočnega.
Če se bodo njih srca zavedala velike naloge, ki jo ima zadružni pokret, potem bo za nami prišel nov rod, ki bo še zvesteje stal na braniku zadružne ideje, kakor sedanji.
Navdušenje za zadružno idejo in zadružni pokret naj preveva srce in duh naše žene, potem bomo dostojno sledili, navdušenju angleških žena od takrat, ko se je ustanovila prva zadruga na svetu.
Mož in žena morata delati skupno za zadružno idejo.
Še le takrat bomo mogli reči, da smo se približali času, ko se je nova zadružna gospodarska forma ustalila.
Brez sodelovanja žene in brez njenega zanimanja je pa ta čas še jako jako daleč.
Varčevanje
Lepa prilika za varčevanje se sedaj nudi železniškim delavcem.
Od 1. oktobra dalje, se bodo pričeli namreč nakazovati delavcem pavšali po 30.—- Din mesečno, za službeno obleko.
Jasno je, da si iz borih prispevkov ne bo nihče nabavil službene obleke, ako ne bo pričel štediti in zbirati toliko časa, da zbere potrebno svoto za nabavo.
Železničarji smo si ustanovili lasten »Hranilni in posojilni zavod« v Ljubljani, katerega namen je zbirati male doneske od poedincev.
Ker se z malimi vlagatelji skoro noben drug denarni zavod ne peča, je s tem naš zavod izpopolnil vrzel, ker je organiziral varčevanje potom plačevanja najmanj možnih zneskov na mesec, ki se v svrho štednje odtegujejo pri službenih blagajnah ob priliki izplačil.
Marsikdo je na ta način zbral že precejšnje zneske, ki mu omogočajo nekoliko manjšo skrb za kake momentano nastale neprilike, bolezen, smrt, nesreča itd.
Železniški delavci bi storili najbolje, ako bi se prijavili »Hranilnemu in posojilnemu zavodu« kot vlagatelji z mesečnimi prispevki po Din 30.—, ako več ne zmorejo. V enem letu se zbere 360.— Din, kar že omogoča nabavo raznih potrebščin, ne da bi bilo treba delati dolgove.
Ako bi bili dotičniki še člani Nab. zadruge, bi si lahko nabavili na cen način
potrebno blago za službeno obleko iz denarja, ki bi se nabral v Hranilnem in posojilnem zavodu.
Hudi so v resnici časi, v katerih živimo, da bi bilo skoro obupno govoriti o štednji, a vendar se da z vztrajno varčnostjo in malimi zneski tudi nekaj zbrati.
Delavci, pomnite, da rodi zrn do zrna pogačo, kamen do kamna palačo!
Razpošiljanje živil na progo
Članom podružnice Maribor v vednost in upoštevanje.
Vsled tehničnih težkoč, ki so se pojavile pri razpošiljanju živil na progo članom mariborske podružnice smo primorani razdeliti pošiljanje embalaže na podružnico v Maribor, odnosno odpremo živil na progo sledeče:
PTUJSKA PROGA IN PREKMURSKE EDINICE.
Postaje: Cirkovci-Kotoriba-Ormož-Lju-tomer-Murska Sobota-Hodoš-Cakovec- Do-nja Lendava-Ljutomer-Gornja Radgona naj odpošljejo prazno embalažo s steklenicami, vrečami i. t. d. na podružnico Maribor kor. kol. vsakega 26.tega v mesecu, odnosno če je ta dan nedelja, že 25tega v mesecu. Podružnica bo embalažo pregledala in vse pripravila, da se odpošljejo živila za to progo 4.tega prihodnjega meseca, odnosno, če je 4.tega nedelja, 5.tega v mesecu, po možnosti tudi že 3.tega v mesecu.
JUŽNA PROGA S STRANSKIMI PROGAMI:
Postaje: Račje- Fram-štore-Poljčane-Žreče-Slov. Bistrica mesto-Grobelno-Roga-tec odpošljejo prazno embalažo s steklenicami, vrečami i. t. d. z naročilom vsakega 2.gega v mesecu. Živila na to progo razpošiljamo točno S.mega, odnosno če je ta dan nedelja, 9.tega po možnosti pa že T.mega v mesecu.
KOROŠKA PROGA S STRANSKIMI PROGAMI:
Postaje:	Bistrica-Holmec - Dravograd
eksklusive Velenje naj pošiljajo embalažo s steklenicami, vrečami i. t. d. 6. vsakega meseca odnosno če je ta dan nedelja, S.tega v mesecu. Živila za to progo razpošiljamo točno ll.tega v mesecu, če je ta dan nedelja ali praznik 12.tega v mesecu, po možnosti že lO.tega v mesecu.
Za odpremo živil naj se pošilja močne zaboje, ne potrte, da se prepreči, da se isti 1 med potom ne razbijejo. Enako prosimo 1 člane, da zavijejo steklenice in druge Ion- : čene posode v slamo, da ne pridejo v zadrugo potrte. Nikakor ne vlagajte stekle- 1 niče prosto v zaboj.	t
Kdor nima primerne lastne embalaže, dobi živila v embalaži zadruge, ki smo jo prevzeli od bivšega skladišča živil. Lastni zaboji članov, naj se označijo s članskimi številkami podružnice Maribor. V kolikor tega člani sami ne morejo izvršiti, bo to napravila podružnica Maribor.
Člani, ki nameravajo vzeti del naročenih živil osebno seboj, prosimo, da prinesejo embalažo seboj, ker se čestokrat dogodi slučaj, da še embalaža ni dospela, ko se zglasi član, ki hoče vzeti del živil s seboj.
Slama odnosno lesna volna, ki jo porablja zadruga za izpopolnitev nepolnih zabojev, naj se zopet vrne v embalaži nazaj. Za domače svrhe porabljati to slamo ni dopustno; podružnica utrpi vsled tega precejšnje izdatke.
Vsled tehničnih težkoč, kot zaračunavanje in zaključenje računov, ter predpriprava blaga, naprošamo člane, da naročajo živila samo enkrat v mesecu in to točno v določenih terminih.
Za odpremo embalaže na podružnico, odnosno tudi živil na progo, priporočamo, da se člani poslužijo ugodnosti, ki jih imajo od železnice (proste prevoznice, proprat-nice, uputnice). S tem se zadrugi prihrani veliko nepotrebnih stroškov, kar je samo v dobrobit članov odjemalcev.
Vse člane še končno prosimo, da nam vrnejo vse izpopolnjene in potrjene pri-glasnice.
Lokali
Gospodarske poslovalnice
V zadnji številki »Zadrugarja« smo člane opozorili, da izdamo morda v par dnevih razglas, da se odpre nova prodajalna naše zadruge v prostorih bivše Gosp. poslovalnice.
Minil je že mesec, in še nimamo od Direkcije odgovora, niti ne vemo, kdaj dobimo odgovor ali lokale.
Generalna direkcija je poslala spis, ki jo prišel na direkcijo že 24. VI. 1928, v katerem se dovoljuje, da se preda lokah; naši zadrugi. Najemninsko pogodbo naj bi podpisal g. Min. Saobračaja. Na opomin zadruge dne 1. VIL t. 1. je prišla zadeva šele toliko naprej, da se je na direkciji sploh začela obravnavati. Izdelala se je najemna pogodba, ki smo jo podpisali, in ki je bila odposlana v Beograd začetkom avgusta. Beograd ne dela hitreje od Ljubljane, a vendar upamo, da se bo zadeva do konca leta že rešila.
Podobno je z licitacijo. Našim članom bo še znano, da smo se ponudili dne 23. L t. L, da prevzamemo vso zalogo Gosp. posl.
po nabavni ceni. Prevzeli bi tudi vse osebje z plačo od 31. XII itd., pa nismo sploh dobili odgovora. Dne 27. maja smo ponudili za celo zalogo, cenjeno na 1,508.000.— Din, celih 1,300.000.— Din ter za hitrejšo rešitev primaknili še 100.000 Din.—, skupno 1,400.000 Din.
•Niso ugodili.
Blago je šlo na licitacijo, in ponudili smo samo še 1,070.000 Din. Bili smo najvišji ponudniki.
Do danes pa še nimamo odgovora. Nam je vseeno, če dobimo to zalogo ali ne. Toliko pa smo pričakovali naklonjenosti iz Beograda, da nam kmalu pred določenim rokom 30 dni rečejo, da ali ne.
Radi porazdelitve članov je vse pripravljeno, kadar zvemo, da dobimo lokale, obvestimo takoj članstvo.
Gospodarski nasveti
Da bo kuhano maslo ostalo dolgo okusno in dišeče. Ako hočemo večjo množino masla dalj časa ohraniti, ga nalijmo, dokler je še gorko, v posodo, ter počakajmo, da se strdi. Na to razpustimo v ponvi nekoliko sladkorja in ga vlijmo na vrh masla. Nekoliko masla se radi gorkote staja, to pa povzroči, da se napravi nekaka skorja, katere zrak ne more prodreti. Na to se maslo shrani.
Kadar se začno maslo rabiti, se najprej odlušči skorja, ki je otrokom prava slaščica.
Da se mleko ne prismodi, naj se ne dene nikdar vret v suho posodo, ampak v lonec, v katerem je bila delj časa voda, ali pa se poprej posodo v vodi dobro namoči.
Kako spoznaš, če je mleko zmešano z vodo? Kani kapljico mleka na noht. Če ostane kapljica cela, je mleko pristno, če pa razpade, je mleko mešano. Ali pa vtakni v mleko iglo. Če obvisi mleko na igli, ko jo potegneš iz mleka, je mleko mešano, če pa ne obvisi nič mleka, je pristno.
Žarko olje je zopet uporabno, če mu priliješ par kapljic solitrne kisline, steklenico pretreseš in jo čez 10 minut postaviš v gorko vodo.
Olje ne postane nikdar žarko, če mu prideneš včasih nekaj zrnov soli.
Kako odtegneš sol preveč slanim jedilom? Preveč slanim jedilom odtegneš sol, če pogrneš čez lonec čist prtič in natreseš nanj pest moke. V nekaj minutah bo jed premalo slana. Isto dosežeš, če vržeš v jed čisto omito gobico, jo čez nekaj časa potegneš ven. Ako je potreba, to postopanje ponoviš.
Zadružni vestnik
Razpošiljanje živil na progo.
Te dni izide okrožnica, s katero se ureja razvoz živil na progo. V smislu člena 42 pravilnika o voznih olajšavah, ima vsak aktivni železničar pravico do prevoza 10 kg živil dnevno in embalaže nazaj.
To določilo se da izkoristiti, in se da, kot smo že v zadnji številki omenili, v precejšnji meri prevažati živila brezplačno.
Odpravljali bomo tedaj na progo, čim izide okrožnica, in ko bo vse ostalo urejeno, pošiljke na progo z nekakimi sprem-nicami, podobne pjrejšnjenm režijskemu tovornemu listu. Kjer se ne da kombinirati (ker je premalo članov, ali je naročena teža prevelika) se bo odpravljalo z navadnim tovornim listom kot dosedaj. Gotovo pa bo ta način odpravljanja pomagal pri pošiljanju embalaže, da ne bo treba odpravljati s tovornimi listom.
Pošiljke se bodo naslovile kot dosedaj na postajo. Ravno tako se lahko naslovi ipošiljka direktno na onega, ki faktično razdeli in preda pošiljke našim članom.
Za prost prevoz embalaže pošljemo dotičniku, ki skrbi za špedicijo živil in embalaže, potrebne spremnice. Opozarjamo, da se sme poslati na dan samo toliko teže, kolikor pripada vsem članom, to je 10 kg na člana. Premir; postaja Kranjska gora ima 23 članov, aktivnih železničarjev'. Smemo poslati tedaj dnevno 230 kg živil v Kranjsko goro ali Kranjska gora sme poslati dnevno 230 kg embalaže v Ljubljano. V Ljubljani bomo izstavljali spremnice dnevno za največ 230 kg, ter poslali, ko se nabere več pošiljk, skupno v enem vagonu.
S temi spremnicami se lahko pošilja živila tudi na postajališča, in to z osebnimi vlaki.
Iz trgovine
Jeseni naročimo češplje, bosanske ali prekmurske, kar bo ceneje. Naročila sprejemamo. Prosimo člane, da sporočijo, ako vedo za poceni češplje, jabolka.
Čebule smo dobili večjo množino ter jo prodajamo dokler traja zaloga po Din 2.50 kg.
Ker je letos pridelek na čebuli zelo minimalen bo v ceni gotovo poskočila, zato priporočamo članom, da se poslužijo gornjega nakupa. Čebula se drži po več mesecev, ako je opravljena na suhem in zračnem prostoru. Sezite po njej!
Alpinski sir boljše vrste smo nabavili, cena mu je Din 26.— za kg.
Zimsko blago je došlo v lepi izbiri.
Sukno za uniforme je tudi tu. Oglejte si zalogo.
Medica. Na novo smo upeljali to priljubljeno in izborno pijačo. — Cena Din 8.— za liter.
Krompirja zadruga za člane letos ne bo nabavila. Slaba letina radi suše nam ne daje možnosti, dobaviti prvovrstno blago. Člani naj si torej sami poiščejo kraj za nakup krompirja.
Kdor nima denarja, dobi ugodno posojilo za nakup v našem železničarskem in posojilnem zavodu.
Izgubljeno. Našla se je srednja vsota denarja v trgovini. — Kdor jo je zgubil, naj se zglasi v zadrugi.
Krediti. Radi zaključkov kreditnih računov je vsak mesec od 20. do 24. za nakup ustavljen vsak kredit. Oni, ki se ga poslužujejo, naj vzamejo to v obzir, ker se v nobenem slučaju ne bo delalo izjeme.
Torej upoštevajte!
Da se izognemo nepotrebnem navalu nakupovalcev v začetku meseca, ki zelo otežkoča poslovanje in točno postrežbo ponovno poziv a m o člane, da se drže razglašenih nakupovalnih terminov.
Embalaže naj člani pošiljajo iz ene in iste postaje skupno in ne posamezno, kar precej podražuje poslovanje.
V bodoče bomo primorani, da se posameznikom ne bo takoj postreglo, marveč se bo čakalo, da se iz ene in iste postajo zaboji zberejo, nakar se bo šele postreglo.
Torej, pošiljajte zaboje skupno!
Nakupovalni termini
veljavni od 1. aprila 1928 dalje.
Članom, ki kupujejo robo proti gotovini, se prodaja vsak delavnik.
Za kupovanje proti naknadnemu odplačilu se pa določi sledeče termine:
1.	Za Ljubljano od 25. do 4.
2.	Za Dolenjske proge od 5. do 7..
8. Za progo Zalog-Savski Marof in za proge do Kamnika, Rakeka in Vrhnike, od 7. do 9. vsakega meseca.
4.	Za Gorenjske proge od 10. do 12.
5.	Za vse Štajerske in Prekmurske proge od 13. do 17.
Embalaže in naročila naj se dopošljejo skupno po postajali.
Embalaža mora dospeti v zadrugo pred začetkom določenih terminov.
Nujno poživljamo vse člane, da se točno drže označenih nakupovalnih terminov, ker se mora naval na trgovino začetkom meseca na vsak način omejiti, da se izogne raznim, pri prenagljeni postrežbi neizogibnim nedostatkom in kasnejšim reklamacijam.
Reklamacije upoštevamo le, ako je nedostatek prijavljen v roku enega tedna po prejemu nakupljenega blaga.
Ako se pa član iz kateregakoli vzroka ne drži termina in zahteva, da se mu blago dopošlje izven termina, plača sam stroške prevoza, kakor tudi tovorni list. Drugače pa plača te stroške zadruga. Tudi za dopo-šiljanje zabojev in druge embalaže, ako se jo dopošlje k terminu, plača zadruga tovor-nino, le tovorni list plačajo člani.
Opozarjamo, da naj člani z embalažo dopošljejo posodo za tekočine in tudi za mast, ker v letnih mesecih pošiljanje masti v papirju ni priporočljivo.
Ako novo pristopivši člani še nimajo lastnih zabojev in druge embalaže, jim na željo dopošljemo živež v navadnih zabojih, katere zaračunavamo 5 do 10 Din. Zadruga je pripravljena na željo in po naročilu dobaviti članom strokovno izdelane zaboje, ki bodo stali, po vposlanih nam ofertah mizarjev, 120 do 140 Din. — Lahko si pa člani take zaboje sami pripravijo.
Cenik žrvil
za mesec september 102S
Na reklamacije se ozira le takoj ob prejemu blaga!
Mlevski izdelki.
Moka pecivna, ostra Ogg	kS	4 40
Moka mehka 0	V	4 40
Moka krušna št. 2	>9	4'20
Moka krušna št. 4	99	3-80
Moka krušna št. 6	99	2 80
Moka ajdova II a	n	4*80
Moka ajdova I a	99	6 —
Moka ržena	99	450
Moka koruzna	n	3’50
Moka krmilna	n	2'—
Zdrob pšenični	99	5‘—
Zdrob koruzni	99	4-60
Otrobi pšenični	99	P80
Testenine.		
Makaroni jajčni	kg	10'50
Makaroni domači	99	9 —
Polzi jajčni	n	1050
Polži domači	99	9-—
Rezanci domači široki	91	9 —
Špageti domači	n	9 —
Fidelini domači	99	9 —
Šubiotti in bleki	99	9 —
Zvezdice za juho	11	9 —
Zrnje.		
Riž I. vrste	kg	9 —
Riž II. vrste	»	7 —
Koruza v zrnu	99	350
Kaša prosena	99	5-—
Ješprenj domači	99	5-—*
Ješprenček za juho	99	9 —
Leča domača	99	16 —
Sladkor.
Sladkor v kockah	kg	1540
Sladkor sipa	99	13-60
Sladkorčki (bonboni)	99	24 —
Sladkor v prahu	9)	1560
Kava		
Kava Perl	kg	64 —
Kava Portorico	99	64'—
Kava surova I. vrste	9*	52-—
Kava surova II. vrste	99	44 —
Kava žgana	99	62 —
Kava žgana »Speciak	99	72'—
Kavne primesi.		
Kava Kneipp	kg	14 —
Kava žitna	99	8 —
Kava vidrova	11	13 —
Kava figova	99	22-—
Kava Enrilo	škatla	16 —
Kava Enrilo	kg	22 —
Cikorija Franck	99	18 —
Cikorija kolinska	99	17 —
Drugi predmeti.		
Mast domača	kg	28 —
Mast dom., doze a 50 kg	n	28 —
Mast v dozah po 5 kg	doza	145'—
> v dozah po 10 kg	99	290'—
Ceres mast, bela	99	27’—
Ceres mast, rumena	99	27' —
Čajno maslo la	99	50'—
Čajno maslo Ila	99	44' —
Kuhano maslo	99	36"—
Sol mleta	kg	275
Čaj v dozah	doza	12,24,
Čaj v zavitkih	zavit. 3,5, fi, 7, 11	
Čaj v zavitkih	99	12, 14
Kakao na kg	kg	38'—
Kakao v zavitkih	zavit.	—•—
Paradižniki a V2 kg	doza	12 —
Paradižniki na vago	99	20 —
Marmelada	kg	20-—
Čokolada a %	tabl.	12’—
Čokolada a 1/1o	H	5'—
Čokolada a 1/2o	99	2 50	>
Čokolada z lešniki	99	3 —
Dezert šnite	kom.	250
Rožičeva moka	kg	8 —
Delikatese.		
Slanina krušna	99	24-—
Slanina »Hamburška«	kg	28-—
Slanina prekajena debela	99	28 —
Slanina papricirana	99	28'—
Salame ogerske	99	80'—
Salame krakovske	99	34'—
Salame navadne	99	18'—
Kranjske klobase	kom.	5'—
Reberca	kg	26'- :
Prekajeno meso	kg	28 —
Šunke	99	34"—
Krače	99	16'—
Svinjski parklji,	ft	10 —
Svinjske glave brez kosti	kg	20 —
Sardine velike Va kg	škatla	14'50
Sardine velike % kg	»	11'—
Sardine srednje 1/5	9t	950
Sardine male 1/i0	99	6 —
Sardelni obročki s kaperni	99	7 50
Sardelni obročki s kaperni	99	12'—
Postrvi	99	18'—
Med ajdov	kg	20'—
Sir Chalet	komad	3 50
Sir Edam, zelo pikanten	kg	40'—
Sir pol ementalski I.	99	32 —
Sir »Alpina«	n	26'—
Sir Permazan	99	88' —
Maggi velike	steki.	27'—
Maggi srednje	99	16'—
Maggi na drobno	dkg	175
Juhan velike	steki.	12 —
Juhan male	99	6'—
Juhan na drobno	dkg	1 10
Gorčica (ženf)	kozarec 10'—	
Keksi v zavitkih	zavitek	5. 6,
Guljaž goveji	škatle	8 —
Jetrna pašteta		6 —
Sardelna pašteta	99	7'—
Sadje.		
Češplje suhe bos. 80ice	kg	8'—
Orehi celi	99	8'—
Rožiči celi	99	7 —
Mandelni	99	64'—
Rozine fine	99	35'—
Grozdiči - Vamperli	99	18'—
Čebula	99	2 50
Česen	99	10 —
Limone	komad	2'20
Jabolka namiz.	99	—'—
Tekočine.		
Kis vinski	liter	6'—
Kis dvojno močan	99	4'—
Olje namizno	99	18 —
Olje bučno	99	22'—
Olje olivno	99	20 —
Konjak a 7/io 1	steki.	64’—
Rum fini a % 1 la	99	38'—
Rum Ha	'h 1 steki.	99	22'—
Rum fini a 1 1	liter	67'—
Konjak medicinal 0/35	steki.	38'—
žganje borovničar & V2 1	99	28'—
Žganje hrušovec h V2 1	99	26'—
Tropinovec a V2 1	99	26 —
Brinjevec a V2 1	99	26 —
Slivovka a V2 1	>9	26 —
Vino črno	lit.	12 —
Vino belo	lit.	12 —
Francosko žganje »Brazay«	>»	10, 24
Rum-esenc	steki.	99	8'—
Malinovec a V2 1	99	14 50
Mineralna voda & IV2 1	99	6'—
Grenka voda Fr. Jožefova	99	8'50
Medica	99	8' —
Dišave.
Poper oel in zmlet, veliki	zavitek	3 —
Poper cel in zmlet, mali	99	1'50
Cimet cel in mlet veliki	99	3 —
Cimet cel in mlet mali	99	1'50
Klinčki (žbice)	99	2'50
Dišave cele in mlete vel.	99	2'50
Dišave cele in mlete mal.	99	1'50
Lavorjevo zrnje (lorber)	99	2'50
Janež	99	2'50
Kumna	99	2'50
Muškatov! orehi	komad	070
Vanilija v šibkah	»	2 —
Vaniljni sladkor	za v.	1 —
Žefran	99	0 80
Paprika mleta velik	91	3 —
Paprika mleta, mali	99	150
Pecilni prašek	99	1 —
Limonadni prašek	99	1 —
Muškatov cvet	kg	3 —
Potrebščine za perilo.		
Milo Schicht, terpentin	kg	17'—
Milo Schicht	kg	15'20
Milo Zlatorog	99	14 —
Milo Zlatorog, terpentinov	99	16 —
Milo Gazela	99	14'—
Milo v kockah ala Marseill	99	15 —
Milo toaletno »Apolo«	komad	7-—
Milo toaletno »Elida«	99	8'—
Milo toaletno »Speick«	99	6 —
Milo toaletno »Glycerin«		
Mand.	99	9 —
Milo toaletno viola	99	4'—
Milo toaletno »Marija«	99	10'—
Milo za britje	99	3'—
Soda za pranje	kg	1 80
Plavilo	zavitek	2'50
Boraks	99	2'50
Škrob rižev	škatla	5-i—
Škrob rižev	zav.	1 '50
Pralni prašek	99	250
»Tri« soda	99	3'50
Pralni prašek »Radion«	zavitek	650
Pralni prašek »Persil«	99	650
Pralni prašek »Labod«	99	7 —
Potrebščine za čevlje.		
Schmoll krema	99	7'—
Rujava krema in bela	99	5'—
Krema Jadran	99	5 —
Krema Lux	19	5'—
Krema Fox	99	7 —
Krema bela	99	3'—
Mast vazelina	99	5'50
Krtače za blato	komad	4'—
Krtače za mazati	99	150
Krtače za svetliti	99	12 —
Vrvice za čevlje dolge	par	150
Vrvice za čevlje kratke	99	1'25
Vrvice za čevlje rujave	99	2'—
Ribje olje za mazanje		
podplatov	V2I steki.	steki.	10'—
Druge potrebščine.
Kalodont za zobe	tuba	7'—
Krtače za zobe	kom.	12, 8
Krtače za obleke	99	18 —
Krtače za ribati	99	4'—
Omela za parkete	99	30 —
Omela mala	91	14 —
Metle rižove vel.	kom	11 —
Metle rižove male	99	9 —
Jelka čistilo za parkete	tuba	24'—
Jelka čistilo za parkete	19	13 —
Sidol čistilo za kovine	tuba	550
Svitol čistilo za kovine	99	4 80
Ominol za kovine	zav.	2'50
Vim, (čisti vse)	99	3'50
Smirkovo platno	pola	1'50
Tepači veliki	kom.	18 —
Tepači srednji	99	13'—
Tepači mali	11	8'—
Sveče velike	paket	7'50
Sveče velike	kom.	1 25
Sveče male	paket	7'50
Sveče male	kom.	075
Vžigalice	paket	10 —
Vžigalice	škatl.	1 —
Zobotrebci	zvezek	050
Črnilo	steki.	3 —
Svinčniki	kom.	1'20
Svinčniki tintni	99	3'—
Peresniki	99	2'—
Mera metrska	99	4'—
Slame za predsobe la. Ha	komad	13, 4 —
Muholovci	99	1 —
Prah za čiščenje obleke	99	14'—
Šampon	99	3 —
Drva mehka	kolobar 4'—	
Lepilo »Gigante« za posodo	zavitek	2 —
Manufaktura. Žamet barvasti za dečje obleke	m	58'—
Štruks za hlače	99	65, 125
Rusko platno za moške		
letne obleke	99	43, 46
Sukno in štofi za moške		od 60
obleke	91	do 400
Kamgarn beli	99	190'—
Baržun v vseh barvah	99	60—100
Lister, črn in modri	99	150 —
Hlačevina	99	21—70
Volneni rips za ženske obleke	99	85—138
Cvirnato blago za ženske obleke	19	19, 20
Crepp za ženske obleke	99	27'—
Koton za ženske obleke	11	11—13
Modra tiskovina	11	14—18
Cefir	„ 12-50-59	
Fustian	99	59 —
Svila siva (umetna)	11	32'-
Svila za plesne toalete	99	60 —
Pongis svila	„	45—	Svileni cefir	59—
Rips čm	„	19'50	Surova svila, črtasta	„	41—
Pique	„	2250	Zimske »Haferl« nogavice	par	18"—
Crepdechin v vseh barvah	„	140—	Volna »Gebschihld« štrena	štrena 15"—
Crepp Jourguet	„	150—	Zimske triko srajce moške	kom. 54, 63
Svila surova	„	65—170	Zimske triko sp. hlače	„	53, 63
Rips barvani	m	30'—	Zimske triko reform hlače	
Flanela	„	13—23	ženske	„	32, 55
Flanela	1)	Zimske triko spodnje hla-	
Ruš	m	20’—	če damske	„	55, 85
Klot črni	„	31, 62	Zimske triko turist srajce	„	90, 96
Klot barvani	„	30, 40	Dežniki ženski	„	58—260
Oksfort za srajce	„ 12—	Dežniki moški	„ 60—200
Serg	„	50—	Enobarvni angleški	
Elastik-podloga	m 12—24	barhend	m	28 —
Žima podloga	„ 26—	Otroške spodnje obleke za	
Rokavina	„	19-40	2—12 let	kom. 28, 34
Kanafas	„ 20—	Crepp Marochen svila	mtr. 150"—
Brokat podloga za		Klot odeje	kom. —'—
damske plašče	„ 55—70	Schymy robčki	„ 12, 20
Inlet barvani	„	21—34	Svileni popelin	31'50, 35
Met beli	„	32-50	Damsko perilo »kombine«	„	105-185
Sifon	„	15, 20	Spalne srajce damske	„	125-185
Batist-šifon	„	25—	Damske srajce bele	„	32- 60
Batist za perilo, barvasti	„	17—	Damske hlače	„	58, 60
Etamin beli	„	34-	Damske maje	»
Etamin beli za zastore Kafanas za blazine	„	50— „	15—	Pletenine in galanterija.	
Platno belo	„ 9'50—15'-	Srajce moške bele	kom. 48, 60
Platno domače za rjuhe	„ 28-	Srajce možke Cefir	„	54—110
Platno za kapne	„	43-54	Srajce moške, panama	„ 60 —
Platno Wassertuch za rjuhe	„	30-50	Srajce moške skaut	„	45—50
Kotenina rjava (Molinos)	„ 11, 12	Srajce moške mrežaste	„	20, 24
Kotenina rjava za rjuhe	„	25—	Srajce moške oksfort	„	42—
Platno za nahrbtnike	„	26 50	Spodnje hlače moške	„	26—48
Platno za zastore 100 cm	„	20—32-50	Nogavice moške	par	6—28
Gradi modri	„	18-19	Nogavice ženske	„	13-45
Gradi za spodnje hlače	„	13, 18	Nogavice otroške, dolge	„	9-24
Gradi beli »Raye«	„	18,23	Nogavice otroške, kratke	„	9—23
Gradi za žimnice	„	32,60	Majice moške	kom. 52—67
Platno za obrisače	„ 11-21	Majice sokolske	„	32—
Obrisače Frotir	kom. 56'—	Damske rokavice, letne	par 18—40
Obrisače za kuhinje	kom. 10, 12,	Damske rokavice zimske	„	22, 90
Servijeti	„	15—	Moške rokavice zimske	„	22, 47
Mizni prti barvani	m	42, 53	Kokarde za žel. uniforme	kom. 575, 10'-
Mizni prti damast	„ 60—	Peroti za žel. uniforme	„ 11, 12
Prtički	kom. —"—	Gumbi železničarski	„	085—1
Stenske preproge	kom. 70, 100,195	Porte zlate in srebrne	rn 5,10,13'50
Posteljne garniture	garn. 295, 560, 855	Elastika za naramnice	kom.	1*—
Odeje posteljne (deke)	kom, 165"—	Moške naramnice	„	18—50
Dežni plašči	kom. 190—665	Otročje naramnice ze-	M
Rjuhe flanelaste	„	62, 85	lene z vezenino	„	13—18
Rips svila za damske		Vata	tabl.	5’—
obleke	m	80, 45	Samoveznice (kravate)	kom. 15—70
Volneno blago za obleke		Damske podveze	par 18—32
in kostume (Kacha)	„	80, 145	Moške podveze	„ 6, 10—12
Double za moške suknje	„	194, 400	Elastika za rokava	„	5 —
Palmaston za črne suknje	„	275—	Elastika ozka	m 150, 2, 4
Sukno za železn. uniforme	„	130,146,210	Elastika za podveze	4—9
Barhent za damske obleke	„	15-28	Traki črni in beli	m	0'50
Barhant za spod. per. beli	„	17-23	Pavolca D. M. C. rdeča	štrenca 2’—
Barhant za spod. per. modri	„	18'50, 20 -	in modra	
Silk-saten podloga	„	20, 40	» D. M. C., bela	„	U50
Igle varnostne	duc.	U50
Bucke	99	3 —
Šivanke	19	1-50
Meterska mera za šivilje	kom.	4 —
Sukanec beli in črni 10—16	20—36	40—:
špula Din 5—	3-75	3,—
Pulover	kom. 130—155
Vest je damske	99
n	n Vest je otroške, raz. vel.	n
Reform hlače letne, bar-	
vaste in črne	„	30—110
Namizno platno voščeno,	m 105 —
Spredena žima (Rosshaar) za žimnice, tapetniško	
in sedlarsko stroko	kg 29—100
črna, na zalogi	„	34-—
Obutev.	
Čevlji moški visoki	par ;i86,200,212,410
Čevlji možki kovani	„	210, 230
Čevlji moški nizki Scbim\	„ 186, 213, 220
Čevlji moški visoki Schimy	„	215, 216
Čevlji ženski visoki boks	60—207
Čevlji ženski nizki boks	„ 60-195, 207
Čevlji damski s špango	„ 150—175
Čevlji nizki, beli	„ 60—
Čevlji otročji, črni	,	36—
Sandali veliki, rujavi bok	„ 80—110
Sandali srednji	„	65—80
Sandali mali, rujavi boks	„	50—60
Copate iz filca	„	12—24
Copate z usnjen, podplali	„	24-75
Copate z vrvenimi podplati	„ 37-50—70
Kuhinjska posoda.
Sklede emajlirane, za pomivanje posode Lonci emajlirani in aluminium Kastrole emailir. in aluminium.
Ponve emailir.
Zajemalke emajlirane Pokrivače Zajemalke penovke Umivalniki
Vedrice za vodo, pocinkane Vedrice za vodo, emajlirane Mlinčki za kavo Lonci za kuhanje perila
po velikosti
Razno.
Ribe morske sveže, vsak
četrtek ali petek	po dnevni ceni
Kruh dnevno svež	kg 4—
Izdajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telet. 2641. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik, tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani.