Štajerski
Ptuj, četrtek, 30. decembra 2004
letnik LVII . št. 52 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
- „O
Srečno 2005!
Soustvarjalci Štajerskega tednika in Radia Ptuj
Perutnina Ptuj
Markovci
Ob koncu leta z dobičkom! Eko les z dobrimi nameni? ... v sliki v letu 2004
Stran 5
Stran 9
Stran 15
Ptuj . Darilo malčkom ob praznikih
Osmo veselje za male in velike
V ponedeljek, 27. decembra, smo sodelavci Družbe Radio-Tednik Ptuj pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj za vse naše male bralce in poslušalce pripravili že 8. prireditev Za male in velike.
V dvorani Center je bilo tudi tokrat živahno in veselo kot že dolgo ne. Letošnjo prireditev je vodil voditelj Radia Ptuj Peter Kiric, mali in veliki obiskovalci pa so se tudi letos lahko zabavali na ustvarjalnih delavnicah, na katerih so ob pomoči prostovoljcev iz Društev prijateljev mladine Ptuja in Vidma pri Ptuju izdeloval novoletne čestitke, okraske in darilca.
Poseben zabavno-ustvarjalni kotiček sta za najmlajše pripravila prodajalna Pikapolonica in Perutnina Ptuj, ki je poskrbela še za otroške koledarje in slastna praznična darilca.
Sicer pa so se malčkom in njihovim spremljevalcem predstavili še mladi plesalci iz plesnega centra Mambo, pevska družina Nina, Anja in Miran Pu-šej iz Maribora, najstniški duet
Just Pink & Majuška, s čaro-vniškimi in balonarskimi triki je jemal dih čarovnik Avgus-tino, gostja veselega prazničnega popoldneva pa sta bila tokrat pevka Damjana Golav-sek in seveda dedek Mraz s spremstvom.
Da je bilo za vse razigrane obrazke dovolj bonbonov in drugih sladkarij, pa so poskrbeli v ptujskem Mercatorju, Era centru Ptuj in trgovskem podjetju Engrotuš.
Pa še to: če je med malčki ostal kakšen zajokan obrazek brez sladkega darila ali koledarčka, so temu krive tiste mamice in očki, ki so sladkarije, koledarje in darila grabili in basali v svoje vrečke in žepe. Za-tožili jih bomo dedku Mrazu, naj jih bo sram!
M. Ozmec
Sedaj do 600.000 SIT zimskega popusta!
* Zato je skoraj razumljivo, da se Volkswagen Polo užaljen kuja v kotu, saj je prepričan, da je večvreden.
Večvredni
inico d.o.o.. Zadružni trg S, 2251 Ptui
02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
Računalniki po odličnih cenah
Foto: M. Ozmec
Mal~ki so ustvarjali v ve~ kreativnih delavnicah.
Foto: M. Ozmec
Polne roke dela je imel tudi ~arovnik Avgustino.
Gostja večera, v snežinko odeta Damjana Golavsek, je z dedkom Mrazom nadusila otroke.
Jursinci . Lovska vojna s sosednjo lovsko družino
RADIOPTUJ
89,8»98,M04,3
mm	■■■■	■	■■ hVV
Ne strinjajo se z mejami lovišča
V ponedeljek sta juršinski župan Alojz Kaučič in starešina Lovske družine Juršinci Alojz Herga sklicala tiskovno konferenco glede novega odloka o določitvi lovišč v Republiki Sloveniji. Konference so se udeležili številni lovci te družine ter predstavniki vaških odborov Zagorcev in Gerlincev.
V novembru je vlada RS določila nove meje lovišč na osnovi novega zakona o divjadi in o lovstvu. Juršinski lovci se z določitvijo novih lovišč ne strinjajo, saj se je njihovo lovno območje zmanjšalo za več kot 2000 hektarjev. Od lovske družine so se namreč odcepili lovci iz Vitomar-cev, ki so ustanovili svojo lovsko družino. Spor med lovci pa ni v odcepitvi, temveč v določitvi lovišč, ki jih je potrdila vlada na predlog Zavoda za gozdove Maribor. Juršinski lovci se strinjajo, da bi sosednji lovci pridobili 1600 hektarjev od bivšega skupnega lovišča, ne pa še dodatnih 499 hektarjev, ki so del juršinske občine; gre za vasi Zagorce in Gerlinci.
Za nastalo situacijo najbolj krivijo Martina Krajnca z Zavoda za gozdove Maribor, ki naj ne bi pri načrtovanju novih lovišč upošteval naravnih meja, kot so potoki, ceste in podobno, temveč naj bi
meje zarisal kar po karti. Juršin-ski lovci očitajo Zavodu za gozdove oziroma Martinu Krajncu nestrokovni pristop pri določitvi lovišč. Del krivde pa je tudi v dokaj neživljenjskem zakonu o divjadi in lovstvu, ki določa, da mora imeti lovska družina najmanj 2000 hektarjev lovišč, saj bi zgolj besedica "praviloma" olajšala zadevo pri določitvi lovišč.
Sicer pa so na tiskovni konferenci povedali tudi, da je bilo v Lovski družini Juršinci že dvajset let trenje med nekaterimi posamezniki iz Vitomarcev in Juršin-cev in da je prihajalo tudi do neprijetnih situacij ter dogajanj. Kot so uničevanje in odstranjevanje lovskih objektov, groženj in celo nepojasnjenih okoliščin pri poškodovanju enega od članov lovske družine Juršinci.
"Ne želimo postavljati ograj okrog občine, ne želimo spodbujati sovraštva, toda lovci so oboroženi, Zavod za gozdove bo
soodgovoren za nadaljnje spore. Gre za malo lovsko vojno.
Da bi se dogovorili o meji lovišča, sva s starešino obiskala Martina Krajnca na Zavodu za gozdove, da bi nama pojasnil strokovno podlago s strani Zavoda za določitev lovišča. Dejal je, da lovske meje nimajo nobene zveze z občinskimi mejami, ampak se bodo držali naravnih meja.
V Juršincih se trudimo, da stvari rešimo na miren način in se s strpnim pogovorom potrudimo, da bomo eni in drugi imeli nekaj od radosti lova, saj že dolgo več ne gre za koristi od lova, divjadi je vedno manj, skrb zanjo pa je velik strošek. Lovsko dejavnost bomo opravljali. Če nas bo zakonodajalec upošteval in enakopravno obravnaval," je povedal juršinski župan in član Lovske družine Juršinci Alojz Ka-učič.
Na tiskovni konferenci je bilo
govora tudi o tem, da Lovska zveza Ptju—Ormož pri načrtovanju novih lovišč ni dovolj tvorno sodelovala, oziroma so bili navrženi sumi, da gre v tem primeru tudi za osebna nasprotovanja med posamezniki Zavoda za gozdove in Gozdnega gospodarstva.
Konference so se udeležili tudi predstavniki vaških odborov Za-gorcev in Gerlincev, ki se ne strinjajo, da bi vitomarški lovci lovili na njihovem terenu ter da bodo začeli zbirati podpise v zvezi s tem. Po njihovem mnenju bi morali lovno mejo postaviti med Pesnico in Brnco.
V vsakem primeru se bodo juršinski lovci na odlok o določitvi lovišča pritožili.
Bo žrtev nadaljnjih lovov v juršinsko-andraškem lovišču zgolj divjad ali tudi kakšen član zelene bratovščine?
•elja dci odprodaj edalogza c
i število
modelov
sije CQ
278
9770040197060
Razpršena gradnja • Kaj in kje se bo lahko še gradilo
Vikend na samem? Pozabite!
Nekoč zelo priljubljena razpršena gradnja stanovanjskih objektov danes ni več dovoljena, vsaj ne v taksni meri kot včasih. To sicer ne pomeni, da je sploh ni več, ampak sanje o tem, da bi si postavili hiško ali vikend kar nekje, kot se reče, daleč od podivjanega sveta, lahko kar pospravimo v album spominov.
Kot je znano, je namreč ministrstvo za okolje in prostor — Urad republike Slovenije za prostorsko planiranje — izdal usmeritve in pogoje za urejanje ali širjenje stavbnih zemljis~. Pri urejanju naselij je tako potrebno izkoristiti stavbna zemljišča v obstoječih naseljih, pa najsi gre za nadomestne gradnje, adaptacije ali novogradnje v okviru tovrstnega naselja, nenadzorovana gradnja po želji posameznikov pa ni več možna. To velja tako za gradnje hiš kot t. i. vikendov. In če je pri izgradnji stanovanjskih hiš takšna državna regulativa, ki jo pri pripravi prostorskega reda morajo upoštevati vse občine in ki vodi v zgoščevanje poseljeva-nja razumljiva in sprejemljiva, se človeku kar malo zatakne "kost v grlu", ko pomisli na počitniško hišico, ki bi jo rad postavil nekje na samem.
Konec samosvoje gradnje po lastnih željah
"Državna strategija prostorskega razvoja je v svoji prvotni fazi najprej celo nameravala povsem izločiti razpršeno gradnjo, potem
pa jo je vendarle v nekih mejah uvrstila kot možen način pozidave določenih območij v naši državi," pravi Stane Napast s skupne občinske uprave. Zlasti za naše Haloze in Slovenske gorice velja, da v njih prevladuje način razpršene gradnje: "Po novi strategiji je tako zdaj še vedno možno izpopolnjevanje razpršene gradnje, širjenje te oblike pozidave pa ne bo več možno. Najbolj enostavno povedano to pomeni, da si lastniki parcel ne bodo mogli več postavljati hiš pač kjerkoli, kjer so zemljišče dobili, dedovali ali kupili oziroma po znanem načelu, da tam, 'kjer sem lastnik, bi rad imel gradbeno parcelo'."
Razširjanje razpršene gradnje je po mnenju Napasta nesmiselno tudi ali predvsem zaradi ostalih visokih stroškov, ki so povezani z urejanjem vse potrebne infrastrukture, od ceste preko vodovoda do kanalizacije: "Če gre za gradnjo objekta, ki je povezan z izrabo kmetijskih zemljišč, ni večjih omejitev. Prav tako se bodo še vedno lahko gradile hiše na območjih, kjer sicer ni goste poselitve, če bo takšna novograd-
Novogradnje vikendov (ali hiš) nekje na samotnem hribčku so po novi zakonodaji le še stvar sanj in ne realnosti.
Razpršena gradnja pomeni takšno razmestitev objektov, da med njimi ostajajo nepozidana ali kmetijska zemljišča, to je gradnjo z nizko gostoto naselitve ter s stihijsko ali parcialno ureditvijo naselij. Nastaja v mestih, obmestjih in na podeželju; povečini gre za posamezne objekte ob strnjenih naseljih ali na novih lokacijah sredi kmetijskih zemljišč. Pogoste so tudi skupine objektov ob naseljih ali na ločenih lokacijah na samem.
Razpršena gradnja je sporna predvsem zaradi nizke gostote poselitve. Ob večji gostoti stanovanjskih zgradb, kot jo npr. omogočajo vrstne hiše, bi lahko na enaki površini stanovanjskih območij živelo približno 35 % več prebivalcev oziroma bi bila stanovanjska območja ob istem številu prebivalcev za dobro tretjino manjša. Povprečna velikost parcele znaša na območjih ločenih enodružinskih hiš v mestih 800 m2 in v obmestnih naseljih okoli 1000 m2, na podeželju pa tudi do 1300 ali 1500 m2. V evropskih razvitih državah merijo stavbne parcele hiš med 500 in 600 m2 in v obmestjih do 700 m2.
nja pomenila izpopolnitev linije razpršene gradnje. Recimo, če na nekem hribu že stojita dve ali tri hiše, ni razloga, da se vmes ne bi mogla postaviti še ena. Nikakor pa ne bo možno več kar postaviti objekta nekje izven vsakega poselitvenega območja.
Haloze in Slovenske gorice niso za počitnikovanje!
Glede vikendov pa je zadeva precej manj rožnata in za marsikoga tudi težje sprejemljiva. Vikend namreč pojmujemo kot počitniško hišico, kamor se človek lahko umakne, poišče svoj mir, si "napolni baterije" in če mu je v veselje ali razvedrilo, tudi kaj postori okrog njega. Ampak, kot pojasnjuje Napast, o vikendih in vikendaštvu v Halozah in Slovenskih goricah sploh ne moremo govoriti, ker bolj ali manj ljubke in bolj ali manj velike hišice po gričevjih, obdane z vinogradi, sploh niso vikendi!
"Pojmovanje vikendaštva v Sloveniji je zelo različno. O vikend hišicah lahko govorimo v slovenskem Primorju, kjer prostorska strategija prav tako določa in zahteva gradnjo počitniških kapacitet v strnjenih naseljih. Podobno velja za hribovska in gorska počitniška naselja, pa tudi tista ob jezerih ali smučiščih. V Halozah in Slovenskih goricah pa o vikendih ne moremo govoriti, saj v terciarnih goricah ne gre za počitniške ali turistične interese, ampak v bistvu za izgradnjo vinskih kleti z izrabo kmetijskih površin — vinogradov. Če bi se tu uveljavljal pojem klasičnega vikendaš-tva, potem bi to pomenilo, da morajo biti tudi ti, t. i. vikendi, postavljeni v gručah, v strnjenih naseljih, recimo, na enem hribu, vinogradi pa naokoli. Seveda to ne gre in zato tudi o vikendaštvu v smislu počitnikovanja na teh območjih ne moremo govoriti!"
Pa smo tam! Torej, vsi tisti, ki razmišljate, da bi kupili kakšno manjšo parcelo nekje v po svoji
deviški lepoti opevanih Halozah ali Slovenskih goricah in si tam postavili majčkeno hiško za počitek, pozabite! Počitnikovanja v lastni režiji se v naših Halozah in Slovenskih goricah ne moremo iti, ker nam država tega ne dovoljuje! Lahko pa se gremo kmetov oziroma vinogradnikov in to po možnosti, vsaj teoretično, da bo zadovoljeno državnim predpisom, čimvečjih!
Previdno pri nakupih vikendov
Na vso srečo je sicer možno v obeh omenjenih področjih kupiti že postavljene vikende — pardon, vinske kleti s kakšnim bivalnim prostorom zraven — novogradnja takšne zadeve pa bo hudimano težko izvedljiva. Pri nakupu že obstoječe vinske kleti z bivalnim prostorom pa je treba biti pazljiv predvsem na legalnost objekta. Čeprav glede velikosti bivalnega prostora ob (na) vinski kleti sicer ni zakonskih omejitev, je lepo število tovrstnih "vikendov" postavljenih na osnovi t. i. priglasitvenih del, kjer pa je bila velikost bivalnih prostorov omejena na 24 kvadratnih metrov! Če ima takšen "vikend" danes mnogo večjo stanovanjsko kapaciteto, potem je njegova legitimnost pod velikim vprašajem.
"Načelno pa velja, da če nekdo kupi dovolj velik vinograd oz. kmetijsko površino za namene kmetijske proizvodnje, ima mo-
žnost, da tam zgradi tudi ustrezen objekt — se pravi vinsko klet z bivalnim prostorom. Seveda je pogoj, da je to zemljišče v okviru občinskega PUP-a opredeljeno kot stavbno zemljišče. Sicer možnosti za novogradnjo sploh ni." Teoretično bi po tej varianti bilo možno kupiti tudi manjše zemljišče za izgradnjo, če bi občina takšno parcelo uvrstila v svoj prostorski red kot stavbno zemljišče in bi ga kot takšno potrdila tudi država. Vendar v tem primeru ne bi več šlo za postavitev "vikenda" (vinske kleti z bivalnim prostorom), ampak za novogradnjo stanovanjske hiše.
Vijuganje med zakonskimi predpisi bo v prihodnje očitno zelo težko, ne pa čisto nemogoče. Za opravičljivo novogradnjo vikenda-vinske kleti bo potrebno kupiti še dovolj veliko kmetijsko zemljišče — vinograd, za postavitev hiše pa velikost zemljišča ne bo eden od pogojev. Tako ena kot druga novogradnja pa bo morala biti zajeta v občinskem PUP-u.
Vikendaši, zlasti tisti bolj ljubiteljske sorte, so v novi strategiji prostorskega razvoja torej bolj nezaželjeni kot zaželjeni. Poglavitni interes države je pač v združevanju kmetijskih površin, ne pa v razparceliranju le-teh na majhne enote. Ker pa se v nekaterih ha-loških (in tudi drugih) občinah že na veliko srečujejo z opuščanjem površin in zaraslostjo vinogradov, državni uradniki vendarle niso striktno prepovedali razpršene gradnje, čeprav ljubiteljsko vinogradništvo proizvodno ni zanimivo. Vseeno je bolje videti lepo obdelane manjše vinograde kot pa cele hektarje posušenega in zaraslega grmičevja. O tem, da bi hodili v bližnje Haloze ali Slovenske gorice na oddih brez dela, kot smo navajeni lenariti na plažah, pa, kot kaže, po zakonu ne smemo razmišljati ...
SM
Posledica razpršene gradnje je pretirana poraba kmetijskih zemljišč ter s tem povezano zmanjševanje naravnega značaja prostora. Po nekaterih podatkih se kmetijstvu s pozidavo vsako leto odvzame med 400 do 600 ha tal. Obstoječa razpršena gradnja se lahko izpopolnjuje in zaokrožuje, nova razpršena gradnja pa ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti. Pri tem je potrebno zagotoviti ohranjanje kulturne krajine in poselitve podeželja.
Evropska unija in mi • Širitev povezave
Turčijo do vstopa v EU loči še veliko
Voditelji Evropske unije in Turčija so konec prejšnjega tedna le dosegli dogovor o začetku pristopnih pogajanj 3. oktobra prihodnje leto, potem ko sta strani v po ocenah opazovalcev zelo dramatičnih dvostranskih usklajevanjih uspeli rešiti občutljivo vprašanje priznanja Cipra. Turška stran je napovedala, da bo še pred dejanskim začetkom pogajanj podpisala protokol o širitvi pridružitvenega sporazuma iz Ankare na deset novih članic Unije, ki so v povezavo vstopile 1. maja letos. Med njimi je tudi Ciper, ki bi ga Ankara tako de facto priznala.
Vb V
III
vede turško priznanje genocida nad Armenci v začetku 20. stoletja.
Po turških podatkih naj bi v pokolih in deportacijah Armencev v Otomanskem imperiju med leti 1915 in 1917 umrlo med 250.000 in 500.000 ljudi, medtem ko ar-
menska stran trdi, da je bilo žrtev poldrugi milijon. V 25 članicah EU ter Romuniji in Bolgariji, ki se bosta povezavi pridružili predvidoma leta 2007, ta čas živi okoli milijon ljudi armenskega rodu, največ, 400.000, v Franciji.
Anemari Kekec
Trd oreh naj bi bila za Turčijo že sama pogajanja. EU naj bi si namreč zagotovila daljša prehodna obdobja, izjeme, posebne ureditve in t. i. stalne varovalke, še posebej na področjih prostega pretoka delavcev, kmetijstva in regionalne politike, pridržala pa si bo tudi pravico kadarkoli ustaviti pogajanja, če bo ocenila, da Turčija ne izpolnjuje več političnih meril za članstvo. EU napoveduje, da bo pogajalska strategija v primeru Turčije zahtevnejša kot v preteklih širitvenih krogih. Usklajevanja o posameznih pogajalskih poglavjih se bodo končala le, če bo prevzeta zakonodaja ter uresničene posamezne zaveze.
Prav tako EU že pred začetkom napoveduje dolga pogajanja, ki zagotovo ne bodo sklenjena pred letom 2014, ko bo v EU stekla nova finančna perspektiva, s katero povezava začrta skupno porabo za večletno proračunsko obdobje, in ko bodo izvedene potrebne finančne reforme, povezane z vstopom države v Unijo, ki bo imel velike finančne posledice za EU.
Če Turčija ne bo v položaju polno in v celoti uresničiti vseh s članstvom povezanih zavez, je treba zagotoviti, da bo v evropske strukture vpeta na najmočnejši možen način, so blago "alternativo" že predvideli vodite-
lji petindvajseterice.
Evropska unija Turčijo tudi poziva, da nadaljuje z začete reforme in od nje pričakuje spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer še posebej omenja boj proti mučenju in zlorabam. Evropa od Turčije pričakuje tudi, da bo spore s sosedami — Grčija sicer ni posebej omenjena — reševala po mirni poti, če to ne bo šlo, pa se mora obrniti na Mednarodno sodišče za poravnave.
Turški premier Recep Tayyip Erdogan je dogovor o začetku pristopnih pogajanj med EU in Turčijo označil za zgodovinski. 41 let prizadevanj in naporov se
je Turčiji končno izplačalo, je dejal Erdogan, ki je prepričan, da se bo Turčija v prihodnjih letih zagotovo približala svojemu cilju. Turški premier z izkupičkom sicer ni bil 100-odstotno zadovoljen, kljub temu pa je menil, da je Ankari v Bruslju "uspelo".
Manj so z odločitvijo o pri-četku pogajanj med EU in Turčijo zadovoljni Armenci. Več tisoč predstavnikov armenske skupnosti, ki živijo v državah članicah Evropske unije, je namreč ob robu vrhunskega zasedanja povezave demonstriralo proti vstopu Turčije v EU ter od EU zahtevalo, da kot enega od pogojev za začetek pristopnih pogajanj z Ankaro na-
Začetki povezovanja blizu 65-milijonske, pretežno muslimanske, Turčije z EU segajo v leto 1963, ko je država podpisala pridružitveni sporazum leta 1963. V sporazumu so bile določene tri faze, v katerih bo vzpostavljena carinska unija. Ta je že v veljavi od leta 1996, ko je nastopila zadnja faza. Leta 1987je Turčija vložila prošnjo za članstvo. Komisija je leta 1990 izdala mnenje, v katerem je ocenila, da Turčija ne izpolnjuje meril za članstvo. Vendar pa ni bila izključena možnost za članstvo v prihodnosti, kar je leta 1997 potrdil tudi Pridružitveni svet EGS — Turčija. Leta 1998je cardiffski evropski svet pozdravil sporočilo Komisije iz marca 1998, v katerem je ta napovedala pripravo strategije za priprave Turčije na članstvo v EU. Vendar je Komisija v svojem poročilu leta 1999 ugotovila resne pomanjkljivosti, predvsem v zvezi s kopen-hagenskimi političnimi merili, pa tudi v zvezi z makroekonomsko stabilnostjo in potrebo Turčije, da nadaljuje z reformami pravosodja in strukturnimi reformami. Partnerstvo za pristop je bilo vzpostavljeno leta 2001 in od takrat je Komisija sprejela že nekaj odločitev, s katerimi je povečala finančno podporo Turčiji.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafl~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralni^Sradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: wwwradio-tednik.si, www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročeni^ fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Videm • Srečanje obrtnikov in podjetnikov
Srečno novo - tudi za podjetnike?!
Hm, težko bi se reklo, vsaj po tistem, kar je bilo slišati na sicer novoletno obarvanem drugem srečanju obrtnikov in podjetnikov v Vidmu. Pa tudi po obrazih sodeč ni bil le ponedeljkov večer in kiselkasto vino tisto, ki je zbranim bolj ali manj skremžilo obraze.
V Vidmu je sicer te dni registriranih kar blizu 150 podjetnikov in obrtnikov, kot je uvodoma povedal gostitelj, videmski župan Friderik Bračič, ki se je tudi sam do prestopa v profesionalno funkcijo župa-novanja štel v njihove vrste. Od vseh teh jih je v občinsko dvorano prišlo le kakih 20 odstotkov, za vse ostale manjkajoče pa človek ne ve, ali bi jih uvrstil med tiste, ki že vse vedo, ali pa med one, ki raje ne vedo nič. Vsekakor blagor slednjim, kajti ti bodo nasmešek lahko obdržali vsaj do prvega januarja. Pa tudi sicer menda velja, da manj kot veš, bolj si srečen. Dokler te ne obišče kakšna inšpekcija seveda — in to po možnosti davčna _
Evropski denar le do 12 odstotkov
Sicer je bil prvi del delovno--slavnostnega srečanja namenjen poslušanju informacij o možnosti pridobivanja sredstev iz evropskih skladov. Kot sta povedala Andreja Gojkošek z Info točke in Jernej Golc iz LPC Haloze, je tovrstnih razpisov za podjetnike, ki so že v teku ali pa bodo objavljeni v naslednjem letu, precej. Ampak brez lastnega kapitala noben podjetnik nima niti najmanjše možnosti za pridobitev kakršnekoli oblike sofinanciranja ali kreditiranja. Golc je ob tem še posebej poudaril, da je pred začetkom naložbe potrebno hudičevo dobro premisliti, ali je res rentabilna ali pa je bolje morebiti že pripravljen lastni investicijski delež kar vezati na banki in uživati ob obrestih (seveda,če niso previsoke in s tem že obdavčene). Sicer je Golc kot eno najugodnejših variant kreditiranja izpostavil kar občinske oblike sofinanciranja oz. subvencioniranja obrestnih mer najetih kre-
ditov. Glede pridobivanja evropskih sredstev pa je dejal: ^"V LPC Haloze lahko pomagamo pri iskanju različnih oblik sofinanciranja na osnovi evropskih ali nacionalnih razpisov ali subvencij. Možnosti je več. Bistvo pa je v tem, da mora podjetnik najprej imeti svojo idejo, naša naloga pa je najti finančne vire za njeno realizacijo. Povsem napačen pa je postopek čakanja na razpise in potem iz njih iskati tisto, kar bi bilo možno sofinancirati. To se ne izide!"
Žal pa je kot neizpodbitna izpadla ugotovitev — nanjo se namreč ni pritožil nihče — da podjetniki enostavno nimajo nobenih (ali vsaj ne pravih) idej.
Golc pa je opozoril še na dve stvari: prva je ta, da je pred samim začetkom investicije potreben izjemno dober načrt, pri katerem odločilno vlogo igra naložbena dokumentacija z vsemi preračuni stroškov in ekonomičnosti, ki mora vsebovati več variant, in drugič, da pri sofinanciranju iz evropskih skladov ne gre računati več kot na 12 odstotkov sredstev glede na vrednost celotne investicije.
Cvetke iz novega davčnega paketa
če je za precej resne poglede prisotnih, vsaj tistih, ki so ga poslušali (pri tem je treba omeniti, da se je srečanja udeležil tudi poslanec Branko Marinič, ki pa je nekje med izvajanjem Golca in Gojkoš-kove poniknil v decembrsko noč) poskrbel že Golc, pa je krivdo za ostrejše gube treba pripisati strokovnemu sodelavcu ptujske območne obrtne zbornice Borisu Repiču. Resnici na ljubo je treba priznati, da gospod Repič nikakor ni kriv za paket nove davčne zakonodaje,
Anželj o vožnji službenih avtomobilov:
Saj ne, da bi hoteli delati reklamo alkoholni opojnosti, ampak pravilo, da je za volan službenega vozila po zakonu treba sesti popolnoma trezen, torej z 0,0 promila alkohola v krvi, velja le za poklicne šoferje na delovnem mestu. Z drugimi besedami to pomeni, da službeni avto lahko nekaznovano vozi z do 0,5 promila alkohola kdorkoli, ki v podjetju ni zaposlen kot poklicni voznik. Ali, še bolj enostavno: te ste recimo zaposleni kot direktor, tajnica, vodja oddelka, zidar ipd., lahko sedete za volan službenega vozila, tudi te ste morda ob kosilu popili kakšen deci vina ali pivo. Te možnosti pa nikakor ne veljajo za tistega, ki za volanom službenega vozila opravlja svoj poklic voznika, oziroma mu šoferski sedež predstavlja delovno mesto. Tako je namret pojasnil šef policije Darko Anželj.
Foto:SM
Boris Repic s ptujske OOZ: "Novi davcni paket bo za podjetnike in obrtnike vse prej kot prijetno novoletno darilo
ki kljub številnim nedorečenostim stopa v veljavo takoj po najdaljši noči, saj je predstavil le nekaj najzanimivejših "unikatov" davčne politike, ki se obeta, pa če jo bodo odgovorni znali pravilno tolmačiti in izvajati ali pa ne. Glede na to, da manjka še cel kup podzakonskih aktov in pravilnikov, ki naj bi bili sprejeti in predelani celo do novega leta, v kar pa nihče več resno ne verjame, je pričakovati, da bo v prihodnjem letu prihajalo do številnih trkov in kratkih stikov, pri katerih pa bodo verjetno bolj "osmojeni" izvajalci (torej podjetniki) kot pa nadzorni organ (beri: inšpekcija). Bistvenih sprememb Zakona o dohodnini, kljub napovedi nove vlade, po Repičevem mnenju nikakor ne gre pričakovati, saj bi začasna zamrznitev tega zakona (ki ga je ustoličila bivša vlada) pomenila kar 35-milijardni izpad v državni blagajni! Tako bodo po tem Zakonu, sicer sprejetem kar po hitrem postopku, delodajalci morali plačati prispevke in akontacijo dohodnine na osebne dohodke takoj ob obračunu in ne več nekaj dni kasneje, kot je bilo to možno doslej. Država pač hoče svoj del takoj in nanj ne bo več čakala. Izjema je le davek na dohodek, ki je tako slovenska posebnost, sicer nekoč sprejeta le za določeno obdobje, vendar se je kar "udomačila". Ta davek se bo namreč lahko še vedno plačeval v roku šestih dni po obračunu dohodkov.
Harlekinske maske le za podjetnike
Med "vrtnicami" (te so vsaj tako znane po trnju kot lepem cvetu, če se ne motimo) novega davčnega paketa je Repič izpostavil še nekaj najbolj splošnih in najbolj uporabljanih, ki znajo dobro napikati denarnice podjetnikov: "Donacije ne bodo več odhodki, stroški reprezentance bodo priznani do višine 50 odstotkov, vendar le ob pogoju, da bo na računu točno napisano, kateri poslovni partner in zakaj je bil pogoščen. Prevoz na delo naj bi bil le delno priznan odhodek, po novem tudi za zasebnika in ne le za zaposlene, strošek kilometrine pa naj bi bil fiksen, in sicer 50 tolarjev po kilometru ne glede na ceno goriva. Stroški cestnin in parkirnin naj se ne bi več upoštevali. Višina dnevnice naj bi se dvignila s sedanjih 3500 na kar celih 3600 tolarjev, vendar se bodo od nje odštevali morebitni stroški prehrane." Hudo se bodo (sicer postopoma) zmanjševale tudi olajšave, povezane z investiranjem, zlasti v opredmetena poslovna sredstva, iz katerih naj bi po novem osnutku izpadla notranja oprema (npr. mize in stoli). Kaj to pomeni, recimo za gostince, je bolje niti ne napovedovati.
Tudi nakup nepremičnin se bo za gospodarske družbe štel kot olajšava le še naslednje leto, za samostojne podjetnike pa naj bi vlaganje
Uvodnik
Noge narazen!
Nekdo pač mora napisati zadnji uvodnik v tem letu in tokrat je to doletelo mene.
Biti zadnji sicer sploh ni najslabša stvar, čeprav vsak tezi k temu, da bi bil prvi. Nasprotno, lahko je celo najboljša zadeva, če jo pogledaš s pravega zornega kota. Recimo, vsi veliki zaljubljenci v času najbolj vročega osvajanja in rožnatih romanc kar naprej govorijo o tem, kako si prvi v njegovem/njenem srcu in življenju. Lepo, kaj lepo, to je čudovito! Ampak, če kdo vpraša mene, je pravi tisti, ki bo rekel, da si zadnja (ljubezen)! Ker, logično, če si prvi, se predvideva, da jih je ali bo za teboj še cel kup, če si zadnji, pa ne bo nikogar več! No, kaj se vam zdi bolje?!
Približno tako kot s tem je z novoletnimi željami in voščilnicami. Čisto prav je, da si voščimo vse najlepše in najbolje, z bolj ali manj globokimi mislimi, verzi in (prepisanimi) izreki. Ampak, če si vso stvar pogledamo malo pobližje (in z malo drugačnega zornega kota), potem se mi zdi še najboljše in najbolj odkrito voščilo naslednje: dajte noge narazen! Veste zakaj? Zato, ker je vaše ravnotežje s stisnjenimi nogami mnogo bolj negotovo kot v razkoraku. Zato, ker s trdno sklenjenimi nogami lahko samo krepko telebnete že ob najmanjšem vetrcu, pa pri tem sploh ni važno, ali na hrbet ali na nos. Zato, ker se v razkoračeni stoji lahko veliko lažje in močneje branite, če je potrebno. Zato, ker z nogami narazen veliko lažje naredite korak naprej ali nazaj, kar se vam pač zdi bolj pametno. Zato, ker se je mogoče vzpenjati (in sestopati brez bolečega padca) samo z nogami narazen. In nenazadnje, če ste že na tleh, se je veliko lažje pobrati z nogami narazen, kot pa če tiščite kolena in gležnje skupaj.
Če mi ne verjamete, da vam želim le najbolje, poglejte tiste, ki so najbolj uspe^šni in tiste, ki so najbolj srečni. Ne eni ne drugi nimajo prekrižanih nog _
SM
v nepremičnine ostala olajšava tudi vnaprej. Prav tako se bodo znižale olajšave za vse novozaposlene delavce. Tudi uporaba službenih telefonov za zasebne namene naj bi bila v prihodnje poračunana kot boniteta, le da še nihče ne ve, kako naj bi se to izvedlo ...
Takšnih in podobnih nonsenzov nove palete davčne zakonodaje je Boris Repič naštel še veliko. Žalostno pri vsem skupaj je le to, da
bodo razčiščevanja med inšpektorji in podjetniki največkrat, po pričakovanjih in izkušnjah, rezultirala v plačilu kazni, pritožbah in dolgotrajnih sodnih postopkih. Tudi če se bo davčna zakonodaja v naslednjega pol leta nekoliko spremenila, kot napoveduje sedanja vlada, pa je zelo težko pričakovati, da si bodo masko Harlekina nadeli državni uslužbenci namesto podjetnikov.
SM
Volicina • Z novim letom pouk v šolski stavbi
Otvoritev mansarde
V OŠ Voličina imajo že kar nekaj let prostorsko stisko. Zaradi tega je pouk potekal na več lokacijah. Letos septembra so pričeli z urejanjem mansarde. V teh dneh so z ureditvijo zaključili in tako pridobili 400 kvadratnih metrov novih uporabnih površin.
V	teh prostorih je učilnica, zbornica, prostor za razgovore in več kabinetov za delo učiteljev. Kljub urejeni mansardi se v OŠ Voličina še vedno ubadajo s prostorsko stisko, zato so do izgradnje prizidka zbornico in prostor za razgovore namenili za učilnici. Tako jim je uspelo prostorsko urediti zadeve tako, da bodo po počitnicah, 3. januarja, spet vsi učenci OŠ obiskovali pouk v šolski stavbi na eni lokaciji.
Ravnatelj Anton Goznik upa, da bodo prizidek dobili čimprej. "Leta 2007 bomo v Voličini praznovali 250-letnico šolstva in bilo bi prav, da bi takrat svojemu namenu predali tudi prepotreben prizidek", pravi ravnatelj Goznik in dodaja, da so v Voličini upravičeni do prizidka, saj podatki o številu rojstev kažejo, da bo tudi v naslednjih letih OŠ Voličina obiskovalo okrog 230 otrok.
Investicija je bila ocenjena na 70 milijonov tolarjev. V to ceno so všteta vsa gradbena dela in pa pohištvena oprema. Dejansko je investicija stala manj, tako po izvedenih delih skupna vrednost investicije znaša okrog 58 milijonov tolarjev. Investicijo je s 60 odstotki financirala občina Lenart, 40 odstotkov sredstev pa je primaknilo Ministrstvo za šolstvo in šport.
V	sredo, 22. decembra, so prenovljene prostore mansarde predali svojemu namenu. Slovesnosti
so se zraven številnih krajanov, učiteljev in učencev, bivših učencev udeležili še župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, občinski svetniki, predstojnica Zavoda za šolstvo in šport mag. Vera Bevc in pa Sabina čamernik iz urada za investicije pri Ministrstvu za šolstvo in šport ter mnogi drugi.
Osrednja slovesnost je potekala ob bogatem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci in učitelji, v kulturnem domu v Voličini. Zbrane sta pozdravila ravnatelj Anton Goznik in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, ki je bil
učenec te šole in je poudaril, da je to bila in je ena najboljših šol v Sloveniji z odličnim vodstvom in odličnim kadrom. Po končani proslavi je sledila slovesna otvoritev prostorov v mansardi. Vrvico sta prerezala ravnatelj OŠ Voličina Anton Goznik in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin ob prisotnosti predstojnice Zavoda za šolstvo mag. Vere Bevc in Sabine čamernik iz Urada za investicije pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Novo pridobitev v osnovni šoli je blagoslovil tudi farni župnik Tonček Fras. Ob tej priložnosti pa so učenci OŠ razstavili svoje izdelke. V šoli pa so razstavljali tudi čebelarji ČD Lenart—Sv. Trojica, ki letos praznujejo 100-letnico delovanja. V vitrinah šole pa je ob učencih razstavljal fotografije amaterski fotograf Venčeslav Zrim, ki je razstavo poimenoval S fotoaparatom po Voličini.
Zmago Šalamun
Vrvico v urejeno mansardo sta prerezala ravnatelj OŠ Voličina Anton Goznik in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin ob prisotnosti predstojnice Zavoda za šolstvo mag. Vere Bevc in Sabine Čamernik iz Urada za investicije pri Ministrstvu za šolstvo in šport.
Ptuj • Prednovoletna tiskovna konferenca državnih sekretarjev in poslanca
Na Destrniku ne bodo volili novega župana
Letošnje državnozborske volitve so bile za stranko SDS na Ptujskem izredno uspešne. Vsi njeni trije^ kandidati v 9., 10. in 11. volilnem okraju 8. volilne enote, Branko Marinič, Franc Pukšič in Miroslav Luci, so bili uspešni in se uvrstili v državni zbor. Že kmalu po razglasitvi pa so v javnost pricurljale informacije, da se kar dvema od treh poslancev nasmihajo stolčki v kabinetu predsednika vlade.
Potrdile so se hitro, 3. decembra je državni sekretar za Slovence v zamejstvu in v tujini postal Franc Pukšič, 9. decembra pa je vlada potrdila Miroslava Lucija za državnega sekretarja za koordinacijo dela med vlado in parlamentom. Tudi zato je Branko Marinič, ki je edini zadržal poslanski sedež, postal član kar štirih pomembnih odborov oziroma komisije državnega zbora: za promet, za kulturo, šolstvo in šport, za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter ustavne komisije. Zaradi tega bo tudi razpet med poslanskimi pisarnami Vidma, Ptuja in Kidričevega, da bi čim bolj uresničili volilni program, pravi.
Najmanj enkrat mesečno bo v ptujski poslanski pisarni delal tudi Miroslav Luci. Za dežurstva v njej so se uspeli dogovoriti tudi s člani Mestnega odbora SDS Ptuj in mestnega sveta stranke, je povedal Rajko Fajt, ki bodo prav tako od občanov in občank sprejemali pobude in predloge za reševanje konkretne problematike. S tem bodo skupaj z državnima sekretarjema in poslancem skušali približali delo državnega zbora in vlade občankam in občanom s Ptujskega. Konkretno delo bodo odbori in komisije začeli v začetku januarja 2005. V poslanskih pisarnah oziroma v pisarni državnih sekretarjev bo mogoče Mariniča, Lucija in Pukšiča najti ob ponedeljkih oziroma petkih, odvisno od tega, kako bo zasedala vlada. Branko Marinič, ki je že na začetku man-
data poslanca presenetil s svojo doslednostjo, je poudaril, da so še vedno vsi trije skupaj, da skupaj delajo in je prepričan, da volivci ne bodo izgubili stika z njimi. V preteklosti je bilo premalo narejenega na področju enakomernega skladnejšega regionalnega razvoja, zato bo potrebno v tem mandatu to nadoknaditi. Budno spremljajo dogajanje na kadrovskem področju in v gospodarstvu ter v občinah v razvojnem pogledu. Franc Pukšič je prepričan, da lahko kot državni sekretar za Slovence v zamejstvu in v tujini v kabinetu predsednika vlade, njemu osebno tudi odgovarja za opravljeno delo, naredi izredno veliko. Da zainteresira Slovence po svetu, gre za okrog 350 do 700 tisoč ljudi, za vlaganja v slovensko gospodarstvo. Prvi pogoj pa je garancija in varnost naložb, z vključitvijo v EU in NATO je to že doseženo, premagati pa bo potrebno še marsikatero birokratsko oviro. V Kanadi na primer je mogoče dovoljenje za delo v podjetju dobiti že v štirih dneh.
Državni sekretar je še vedno lahko tudi župan
Franc Pukšič je poskušal odgovoriti tudi na dilemo, ali je dobro ali slabo, da je prevzel sekretarsko mesto v kabinetu predsednika vlade. Prepričan je, da je to dobro, da je cilj vsake politične stranke na državnozborskih volitvah, da zmaga in soustvarja v vladi. Dva
Foto: Črtomir C
(od leve) Branko Marinič, Miroslav Luci in Franc Pukšič na pre-dnovoletni tiskovni konferenci na Ptuju
mandata je kot poslanec v opoziciji opozarjal na nepravilnosti, neskladen regionalni razvoj, potrebe po izboljšanju financiranja občin, vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, sedaj imamo kot pozicija priložnost, da se vse to, na kar smo opozarjali v opoziciji, udejanji, poudarja. Čez noč to sicer ne bo šlo, ob tem velja opozoriti tudi na to, da je proračun za leto 2005 že razdeljen, pri pro-
računu za leto 2006 pa bodo že lahko imeli odločilno besedo. Poslansko pisarno v 9. volilnem okraju bo obdržal, s to razliko, da bodo ljudje poslej hodili v pisarno državnega sekretarja in ne več v poslansko, kot v prejšnjih dveh mandatih. Na Destrniku ne bo nadomestnih volitev, Franc Pukšič bo tudi v vlogi državnega sekretarja, ker kot tak ni član vlade, po zakonu še naprej lahko opravljal
Kje stanujejo naši politiki v Ljubljani? Vsi trije (Marinič, Luci, Pukšič) so zaprosili za manjša stanovanja. Franc Pukšič stanuje na 19 m2 na Igriški 6, mesečni stroški znašajo okrog 35 tisoč tolarjev, Miroslav Luci, ki prav tako stanuje na Igriški 6, ima za spoznanje večje stanovanje, meri 25 m2, mesečni stroški zanj pa znašajo okrog 50 tisoč tolarjev. Na Streliški 4 so stanovanje dodelili Branku Mariniču, ki je tudi želel manjše stanovanje, a je dobil malo večje na površini 41,25 m2, za katerega bo mesečno z vsemi stroški vred plačeval 70 tisoč tolarjev.
županske posle in to lahko še bolj kvalitetno, je prepričan.
Miroslav Luci je po tehtnem premisleku in po pogovoru s člani MO SDS Ptuj prevzel dela koordinatorja med vlado in parlamentom. Gre za položaj, ki je pri nas novost, v nekaterih državah, kot na primer v Italiji, pa se te naloge opravljajo v okviru samostojnega ministrstva. Prepričan je, da bo s tem za volivce s Ptujskega lahko naredil več, kot če bi ostal v parlamentu, ker pomeni ta položaj v vladi RS boljšo rešitev za izvedbo volilnega programa. Upa, da bo tej zelo odgovorni vlogi kos. Zdaj bo vsak dan v nenehnem stiku z ministri in predsednikom vlade, koalicijskimi partnerji, vodji poslanskih skupin pozicije in opozicije. Sodeloval bo že pri sami pripravi zakonov in proračuna. Sodelovanje z opozicijo se postavlja v kvalitetnejše okvire, skladno z volilnimi rezultati bo dobila določene funkcije v nadzornih svetih javnih podjetij in svetih javnih zavodov.
Horuk zamenjav ne bo
Vstopu v denarno unijo bo posvečena večina aktivnosti do leta 2006. Pri kadrovskih zamenjavah ne bodo hiteli, delovali bodo preudarno, stroka bo glavno merilo. Sicer pa bodo počakali do iztekov mandatov in se nato odločili, poudarja Miroslav Luci, ki tudi kritično ugotavlja, da Ptuj v preteklosti ni bil pripravljen na hitro izgradnjo cest, da Puhov most ni ob-
voznica, da pa upa, da bo Ptuj dobil obvoznico do konca njihovega mandata. Z odgovornimi za izgradnjo cest so sedaj tako daleč, da se bodo aktivnosti čim bolj približale rokom, določenim v nacionalnem programu o izgradnji avtocest v Sloveniji. Če bo kaj odločalo pri gradnji cest v tem mandatu, bodo to številke. Štetje prometa na ptujskem mestu v prejšnjem mesecu je pokazalo, da ga dnevno prečka več kot 37 tisoč vozil. Na Pragerskem jih je bilo le 17 tisoč, pa so dobili obvoznico, ki sedaj še dodatno prometno obremenjuje Ptuj. Prizadevati pa si bo potrebno, da je ne bi preveč oddaljili od mesta, ker Ptuj sam ni zmožen financirati dovoznih poti. Kar pa zadeva zamrznitve davčne reforme, se bosta o tem morala izreči vlada in parlament, v tej fazi gre le za priporočilo strateškega sveta za gospodarski razvoj, vendar je bila zaradi nekompetentnosti davčne reforme prejšnje vlade že storjena velika napaka. Milijoni evrov so medtem že izpuhteli v tujino.
Branko Marinič, Miroslav Luci in Franc Pukšič so prepričani, da bodo v vlogah, ki so jim dodeljene, lahko kar največ naredili za območje, ki jim je zaupalo mandat.
Z urnikom dela poslanskih pisarn in njihovimi številkami bodo javnost seznanili že kmalu po novem letu.
MG
Dr. Ivan Žagar • Šestnajsti minister v Janševi vladi
Dovolj izkušenj za dobrega ministra
Tudi Bistričani imajo (končno) svojega ministra. To je Ivan Žagar, doktor tehniških znanosti, dosedanji desetletni župan ene največjih nemestnih občin v Sloveniji. Odločitev, ali naj prevzame mesto ministra brez listnice, pristojnega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, brez dvoma ni bila lahka.
Sam pravi, da je nekaj časa tehtal o tej odločitvi. Posvetoval se je z marsikom in glede na njegove desetletne izkušnje, še posebej pa, ker stanje na področju, ki ga pokriva njegov resor, ni najbolj rožnato in tudi zato, ker se koalicija te problematike zaveda in jo je v svoji koalicijski pogodbi postavila kot prioriteto, se je odločil sprejeti izziv. Po svojih močeh bo poskušal pomagati, da premaknejo razvoj lokalne samouprave, regionalizacijo Slovenije in s tem seveda tudi decentralizacijo države v pozitivno smer.
Dr. Ivan Žagar se je s to odločitvijo sklenil zagristi v ne preveč sladko jabolko. Sam pravi, da mu to področje ni novo. Kot bistriški župan na področju lokalne samouprave dela že deset let in tako to problematiko pozna dovolj od blizu. Po drugi strani pa ugotavlja, da prepočasi potekajo vse zadeve okoli regionalnega razvoja države in tako se razkorak med razvitimi in tistimi manj razvitimi še poglablja.
Res je, da je delo obsežno in naporno, pri reševanju te problematike bo brez dvoma potrebna precejšnja mera potrpežljivosti, vendar tako meni in upa, če bodo stvari tekle tako, kot so zastavljene, potem na tem področju ne pričakuje večjih težav.
Na matičnem odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, lahko bi rekli, je z odliko opravil triurno zaslišanje. Imenovali so ga "angel varuh lokalne samouprave".
"Največji poudarek na tem zaslišanju sem dal ureditvi stanja občin, kjer je nujno potrebno izboljšati financiranje z dolgoročnimi in kratkoročnimi ukrepi, to je ta del centralizacije, ki ga vidim na tem področju." Resnica pa je, da je država v zadnjih štirih, petih letih prenesla na občine številne nove naloge brez potrebnega finančnega pokritja.
Kako vse to izpeljati v "boljše vode"? Dr. Žagar meni, da je najprej potrebna temeljita analiza finančnega stanja občin. Pri proračunu občine bi bilo potrebno ločiti investicijski del od tekoče porabe in pregledati, katere naloge, seveda s finančnim pokritjem, je potrebno še preseliti na lokalno raven. Tu je potem še regionalni razvoj, kjer se razlike med najrazvitejšimi in manj razvitimi območji še poglabljajo, zato bo potrebno razvojna sredstva preusmeriti v tista območja, ki so najbolj potrebna in za programe, ki bodo v teh okoljih prinesli največji učinek.
"Kaj pa nastajanje novih občin", sprašujemo naprej. Pove, da
so nove občine brez dvoma nosilke določenega razvoja v lokalnem okolju. Vendar preden nova občina nastane, morajo biti ljudje seznanjeni z vsemi prednostmi in slabostmi njenega nastanka, kajti občine ne pomenijo samo pravic, temveč tudi dolžnosti. ^"Vsekakor pa se je pri nastajanju novih občin potrebno držati zakonskih okvirov, mimo tega ne moremo," še pove.
"Kaj pa pokrajine," vrtamo dalje. Meni, da je pri tem potrebno najprej določiti, kaj bodo pokrajine opravljale, podprte z ustreznimi finančnimi viri. Število pri tej zadevi je še najmanj pomembno, meni dr. Žagar, pomembno je, da se skozi nastajanje pokrajin izpelje proces decentralizacije države.
Že na začetku smo omenili, da je Ivan Žagar — novi minister brez listnice, pristojen za lokalno samoupravo in regionalni razvoj doktor tehniških znanosti. Doktoriral je na tehniški fakulteti Maribor, kjer je delal tudi kot mladi raziskovalec, asistent in docent. Strokovno se je izpopolnjeval na Paul Scherer Institutu v Švici in na Wessex Institute of Tehnology v Veliki Britaniji. Leta 1990 je prejel republiško priznanje za mladega raziskovalca, poleg tega je avtor številnih strokovnih del in
člankov v slovenskih in tujih publikacijah. Leta 1994 je bil izvoljen za župana občine Slovenska Bistrica, ki jo je vodil vse do 16. decembra letos, ko je bil imenovan za šestnajstega ministra v Janševi vladi. Dr. Ivan Žagar si je v zadnjem času "nakopal" še številne druge naloge, pomembne za Slovenijo in občino Slovenska Bistrica. Tako je delal na mednarodnem področju, kjer si je pridobil dodatne izkušnje. Od polnopravnega članstva Slovenije v EU je nadomestni član v odboru regij EU.
Ko smo ga še vprašali, kaj pa družina, ki bo brez dvoma odslej nekoliko prikrajšana, kljub temu da je tudi prej moral opravljati veliko nalog, je povedal, da so se o tem, kako bodo usklajevali obveznosti doma, veliko pogovarjali. Kljub temu pa bo tu in tam le manjkal svojim najbližjim, ženi Herti in otrokom Nejcu, Tini in mali Emi.
Ko smo mu čisto ob koncu pogovora zaželeli veliko uspeha na "novem delovnem mestu", se je zahvalil in dodal, da se bo po svojih najboljših močeh potrudil, da bo kar najbolje opravljal ministrsko delo. Vsi, ki smo ga v minulih desetih letih spoznali, v to ne dvomimo.
Ptuj • Dr. Roman Glaser optimistično o prihodnosti
Perutnina ob koncu leta z dobičkom!
"Brez najmanjšega dvoma lahko napovem, da PP kot delniška družba letošnje leto zaključuje pozitivno, torej z dobičkom, in prav tako velja za Skupino PP! Ne glede na to, da bosta v koncernski povezavi Čakovec in prašičereja še zabeležila negativno bilanco, realno ocenjujemo, da bo čisti dobiček na nivoju koncerna med 250 in 300 milijoni tolarjev, na nivoju družbe pa bo še za približno 200 milijonov tolarjev višji," napoveduje vodilni mož slovenskega perutninskega giganta, ki se je ob polletju še otepal z rdečimi številkami (uradno naj bi izguba pred meseci znašala 100 milijonov tolarjev), dr. Roman Glaser.
"Ni destabilizacije in niti približno tako črnega scenarija, kot ga ho~ejo pisati nekateri. Dokazali smo, da smo sposobni obvladati stroške in cenovno pozicijo proizvoda. Res pa je bilo letošnje leto za vso slovensko živilsko industrijo izjemno težko," priznava Glaser, saj so se z vstopom Slovenije v EU domačim proizvajalcem povečale ovire vstopa na južni trg (prelevmani, carine), hkrati pa je prvi maj pomenil tudi vstop številnih konkurenčnih proizvajalcev na slovensko tržišče: "Če govorimo o EU kot o 450 milijonskem trgu, se gibljemo na hudo akademski ravni. Dejstvo je, da v tej veliki Evropi nihče ni posebej pričakoval niti ne pričakuje slovenskih proizvajalcev in nihče nima želje, da bi kar takoj zasedli vidne položaje na trgu. Kritika, ki jo je zadnje čase pogosto slišati, češ da se živilska industrija ni dobro pripravila na nove pogoje dela, je v veliko primerih neupravičena. V PP smo se na te nove razmere pripravljali več let, tako s tehnološkega kot kadrovskega in tehničnega vidika, vedeli smo, kaj se bo zgodilo, vendar pa je treba tudi vedeti, da je težko na novem trgu kar najti trgovce, kupce, tržne pogoje, kjer bi normalno prodajali blago, kot smo ga prej na prostoru bivše Jugoslavije, kjer so bile blagovne znamke znane."
Trije veliki dejavniki (nižje) uspešnosti
Poleg razvpitega vstopa v EU, ki je slovenskemu trgu zaenkrat prinesel predvsem izjemno močno koncentracijo trgovcev in posledično temu nižanje (odkupnih) cen proizvajalcev, se je PP morala spopasti še z drugimi težavami: "Najprej smo v perutni-narstvu doživeli velik udar pri cenah surovin, kar konkretno pomeni, da smo za enako količino kupljene soje in koruze kot v prejšnjem letu porabili kar 1,4 milijarde tolarjev več. Dodatni
udarec je bila Poli afera v Hrvaški, ki je silno obremenila naše poslovanje v tej državi. Ogromno energije, časa in naporov smo vložili v to, da smo Hrvaško sanirali in jo od avgusta letos pripeljali v poslovanje brez rdečih številk. Res bo sicer konec leta Hrvaška še imela izgubo, ampak ta bo bistveno nižja, kot bi bila sicer, če ne bi sanacije začeli izvajati takoj in v takem obsegu. Naslednji dogodek, ki je prav tako vplival na poslovanje PP je tudi dejstvo, da smo v novi Tovarni pripravljenih jedi porabili precej časa, preden smo lahko začeli s proizvodnjo novih, tehnološko izjemno zahtevnih proizvodov Izkoriščenost kapacitet je bila tako vse do letošnjega decembra res zelo slaba." V Perutnini so v letošnjem letu tudi uspešno zaključili s celovito obnovo Zaloga (bivše Jate), kjer so modernizirali klavnico in predelovalno linijo, kar je prav tako zahtevalo ogromna vlaganja.
"Če povzamemo vse našteto, ob obnovi vseh naših proizvodnih obratov na najvišjo tehnološko raven, je jasno, kaj vse je vplivalo na letošnji rezultat poslovanja. Vsa dogajanja letos so seveda rezultirala tudi v veliko različnih informacijah in dezinformacijah, tako znotraj kot izven podjetja in v širšem okolju ter povzročala slab občutek, negotovost, bojazen in seveda privoščljivost, če smo odkriti," še pravi Glaser in hkrati tudi že napoveduje nove cilje v letu 2005, ki bodo usmerjeni predvsem na doseganje čim višjega tržnega deleža v evropskih državah
Aduti 2005:
PP s surovino za pršut
in z McDonaldsom
"Evropske trge smo začeli osvajati že pred več leti. Pred 12 leti smo za McDonalds začeli proizvajati določen segment produktov. Letos novembra pa smo začeli s povsem novim proizvodom za McDonalds in s tem do-
Cilji PP v letu 2005:
Letna proizvodnja Skupine PP znaša približno 50.000 ton izdelkov letno, od tega je okoli 20.000 ton gotovih izdelkov. "Tako velikega proizvajalca v Sloveniji ni, pa tudi sicer smo v Evropi med zelo velikimi; na enoto prebivalca smo celo največji proizvajalec v Evropi. Konkretno so cilji našega poslovanja v naslednjem letu usmerjeni na to, da bo Tovarna gotovih jedi dosegla 16 milijonov evrov dohodka (letos okrog 3,5 milijona), v Čakovcu pa načrtujemo preko 31 milijonov evrov letne realizacije (letos 27 milijonov). Med cilji je seveda se nadaljnje aktivno osvajanje evropskega trga, zlasti s proizvodi z dodano vrednostjo!"
Sicer bo po oceni dr. Romana Glaserja letošnji bruto prihodek iz poslovanja dosegel okoli 37 milijard tolarjev, v letu 2005 pa naj bi presegel 40 milijard tolarjev na vseh segmentih proizvodnje. V naslednjem letu načrtujejo tudi manj naložbenega vlaganja, ki je letos krepko preseglo 6 milijard tolarjev, drugo leto pa naj bi se ta cifra ustavila pri dveh milijardah.
V letošnjem letu ima PP po besedah Glaserja 7,5 milijarde tolarjev kredita: "Pri podjetju, ki je vredno več kot 25 milijard tolarjev, ob upoštevanju, da smo letos investirali 7 milijard tolarjev, imamo torej le 30 odstotkov angažiranih sredstev, kar ni veliko, oziroma ni preveč!^
Foto: SM
Predsednik uprave in generalni direktor PP dr. Roman Glaser je nad letošnjo bilanco poslovanja podjetja in skupine vidno zadovoljen.
bili status četrtega proizvajalca v Evropi za to novo generacijo proizvodov. Z njimi smo dobili dobrih 20 % evropskega trga, jasno pa je, da smo zaradi izjemne zahtevnosti potrebovali več časa za doseganje višje stopnje izkoriščenosti Tovarne gotovih jedi, kjer pa od decembra že delamo v dveh izmenah. Izkoriščenost njenih kapacitet pa se bo še povečevala, saj smo osvojili dva oz. tri velike evropske kupce pripravljenih jedi. Pomembno je tudi, da bodo naši izdelki na tujem trgu pod blagovno znamko PP! Drugo leto bomo v tovarni delali v dveh, v zadnji tretjini leta pa celo v treh izmenah! To pa že pomeni maksimalni izkoristek tovarne, ki je v letošnjem letu gotovo še povzročal 'handi-kap' oziroma strošek." Boljše poslovanje brez rdečih številk pa se po Glaserjevih besedah napoveduje tudi na področju prašičereje, saj se koncern PP kot prvi v Sloveniji že ukvarja s prirejo ustrezne surovine za pršute, ki naj bi jih že v naslednjem letu začeli prodajati v MIP-u. Doslej so šunke predpisanih dimenzij dobavljali iz Madžarske in Danske.
Za stabilnejše in uspešnejše poslovanje v prihodnjem letu pa je pomembno tudi dejstvo, da so se cene surovin vrnile v sprejemljive okvirje. Sicer PP na tuje trge v tem obdobju že izvaža okoli 40 odstotkov svoje proizvodnje v deset evropskih držav, cilj v naslednjem letu pa je doseči 50-odstotni izvoz: "Pri strukturi izvoza je pomembno, da ne izvažamo le mesa, ampak tudi klobasne in druge gotove izdelke, v velikem delu pod lastno blagovno znamko!"
V diskontni prodaji PP izdelkov ne bo!
V PP pa so sprejeli še eno pomembno odločitev, in sicer da se
s svojimi izdelki ne bodo vključevali v ponudbo diskontov: "Gre za to, da so naši produkti visoko kvalitetni, odlikuje jih visok nivo kakovosti vhodnih surovin in tehnologije, zato ne bodo in ne morejo biti prodajani po dumping cenah! Tega si ne moremo privoščiti in zato se ne bomo pojavljali v diskontnih trgovinah z nekimi silno nizkimi cenami. Prav iz tega razloga je toliko pomembneje, da svoje proizvode v čim večji količini plasiramo na tujih trgih, tam, kjer bomo našli ekonomiko in volumen. Res je, da se bo v Slovenijo uvažala tudi zelo poceni perutnina; temu ne moremo uiti, saj imajo trgovci željo tudi po nizkocenovnem blagu, čeprav je blago po zelo nizki ceni vedno vprašljivo, zlasti z vidika parametrov zanesljivosti in kakovosti. Osebno sem prepričan, da vsem tem merilom takšno blago nikakor ne more ustrezati. Ali, povedano drugače: nekdo s takšno tehnologijo kot je naša, ne more prodajati po nižjih cenah, možna so le malenkostna odstopanja. Če pa so cene dosti nižje, je vprašanje, ali je kakovost takšnega izdelka sploh še sprejemljiva."
Roman Glaser je tudi prepričan, kot pravi, da bo določen segment potrošnikov vztrajal na kvaliteti in da je, gledano dolgoročno, ohranjanje kvalitete izdelkov pravilna usmeritev: "Če bi začeli zaradi pritiska cenovne politike delati drugače, z uporabo dvomljivih surovin, potem bi bila tudi naša cena lahko nižja, ampak kaj takega se v PP ne bo zgodilo, vsaj dokler bom jaz na čelu tega koncerna!"
Po drugi strani pa Glaser priznava, da bo segmentacija tržišča vedno večja, nanjo pa se bodo poleg proizvajalcev morali pripraviti tudi trgovci in nenazadnje potrošniki: "Noben trgovec
ne bo mogel pokrivati vseh tržnih niš od enega do drugega ekstrema. Seveda pa je opredelitev stvar vsakega trgovca zase!"
Kako dolgo še vzdržati strošek delovne sile
Na končno ceno izdelkov pa nikakor ne vpliva samo kakovost surovin in tehnologije, ampak tudi ali celopredvsem strošek zaposlenih: "Če primerjamo samo strošek dela v Perutnini Ptuj in Perutnini Pipo, bi bil strošek dela v PP nižji za 2,4 milijarde letno, če bi bil enak kot na Hrvaškem. Vsem je znano, da je strošek dela v Sloveniji med najvišjimi. In če smo odkriti ter si pogledamo v obraz: glede stroška delovne sile je jasno, da bomo na dolgi rok težko zdržali ta pritisk, bomo pa se borili do konca, da ne bi strukture delovne sile spreminjali v korist najete delovne sile. Pač pa bomo poskušali dvigovati produktivnost in obvladovati stroške. In dokler bomo lahko dosegali to dvoje, bomo izkoriščali te svoje potenciale. Ampak v kontekstu napada na slovensko živilsko industrijo, češ da se nismo znali pripraviti in da nismo sposobni v tem smislu videti vnaprej, moram povedati, da smo že dolgo govorili o nujnosti vzpostavitve krovne blagovne znamke slovenske prehrane in podobni organizaciji kot je v drugih državah. Ostali smo brez prave marketinške podpore v smislu izpostavljanja slovenske kakovosti, vrednosti, razpoznavnosti. S tem bi se zagotavljala tudi domača delovna mesta. Čisti primer je slovenska tekstilna industrija, ki izginja, kar je posledica visokega stroška dela, ki se ga ne da več vračunati v proizvod, da bi bil ta še konkurenčen proizvodu iz nekega dela sveta, kjer je strošek dela praktično nikakršen. Po drugi strani pa si dovolimo, da tretji svet, ki ne spoštuje ne ekologije, ne socialno pravnih normativov, ne plačne politike, ruši nek segment proizvodnje tako v Sloveniji kot navsezadnje v Evropi. Kaj bomo pa s tem dosegli? Povzročili izgubo tisoč delovnih mest, ljudje pa bodo postali breme sociale, države, podjetij. S takim načinom in takim tempom bomo rušili vse proizvodne dejavnosti V tej zgodbi silne globalizacije nikakor ni prav, da si dovolimo, da se branže kar množično selijo preko morja, kjer delajo vsi od otrok do starcev po 24 ur na dan! Ne vem, zakaj v Sloveniji ne znamo, ne zmoremo ali nočemo pristopiti k sinhronemu reševanju teh težav, pri čemer mislim tako na gospodarstvo kot na politiko?! Kot da se še vedno bojimo reči: kupujte slovenske proizvode, ker s tem zagotavljate slovenska delovna mesta in izvoz. To ni noben nacionalizem, temu smo priča v vseh ostalih evropskih državah."
SM
Na borzi
Ob bližajočih se praznikih rastejo tudi tečaji vseh pomembnejših delnic na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je do četrtka pridobil malo več kot 1 %, četrtkovo trgovanje pa zaključil pri 4925,59 SIT. Največ dogajanja je bilo v minulem tednu okoli Mercatorjevih delnic (MELR), s katerimi je bilo opravljenih za 2,2 milijarde SIT poslov, od tega 2 milijardi v četrtek. Količina Mercatorjevih delnic, ki so v četrtek zamenjale lastnika, je skoraj enaka lastniškemu deležu predsednika uprave Zorana Janko-viča, ki pa jih je prodal družbi Electa, ki je v lastništvu njegovih sinov. Razlog, ki je Jankoviča in mnoge druge vodilne mana-gerje slovenskih družb prignal k prodaji lastniških deležev, je sprememba zakona o dohodnini, ki po novem letu predvideva visoke obdavčitve kapitalskih dobičkov. Uradni tečaj Merca-torja je do četrtka zrasel za 2 %, četrtkovo trgovanje pa zaključil pri vrednosti 40.648,49 SIT
Med prometnejšimi delnicami so bile tudi delnice novomeškega farmacevta Krka (KRKG), ki so ob prometu 720 mio SIT pridobile 1 % vrednosti in bile v četrtek vredne 85.163,76 SIT Trgovanje je zaznamovala predvsem tiskovna konferenca po-slavljajočega se dolgoletnega predsednika uprave Miloša Ko-vačiča, ki ga bo prvega januarja 2005 zamenjal Jože Colarič. Colarič je sicer zanikal možnost prevzema Krke v bližnji prihodnosti, kaj se bo zgodilo na dolgi rok, pa je težko napovedovati.
Opaznejše trgovanje je bilo v minulem tednu z delnicami Žita (ZTOG) in Petrola (PETG). S slednjimi je bilo opravljenih za 329 mio SIT poslov, tečaj pa je do četrtka zrasel za 1 %. Delnice Žita so na drugi strani ob prometu 350 mio SIT izgubile 2,1 %.
Najbolj trgovane delnice na prostem trgu so bile minuli teden delnice Maksime Holding (MAHR), katerih vrednost je ob prometu 908 mio SIT padla za malo manj kot odstotek. Med prometnejšimi delnicami prostega trga so bile minuli teden delnice DZS, katere vrednost je ob koncu trgovanja padla za 0,7 %.
Ameriško podjetje United-GlobalCom (UGC) je postal novi lastnik največjega slovenskega kabelskega operaterja Te-lemach. Telemach je v zadnjih štirih letih povečal število svojih kabelskih naročnikov z 8.000 na 105.000, poplačali pa so tudi izgubo iz prejšnjih let. Novi lastnik tudi ne načrtuje zamenjave vodstva podjetja.
Zavod za zaposlovanje je objavil podatke o brezposelnosti v Sloveniji. V Sloveniji je po zadnjih podatkih brezposelnih 90.500 oseb, od tega ženske predstavljajo 53 %, 26 % je iskalcev prve zaposlitve, 21 % brezposelnih je starejših od 50 let, 40 odstotkov pa je takih, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe ali pa je nimajo.
Matija Lipar, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana
matija.lipar@ilirika.si
Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Ptuj • 14. Orfejckova parada
Skoraj tri ure zabave in smeha
potekala pod pokroviteljstvom restavracije Gastro in generalnim pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj, je pred skoraj polno dvorano občinstva v dvorani Center tokrat nastopilo kar 120 pevk in pevcev ter članov narodnih in zabavnih ansamblov iz vse Slovenije.
Poleg mesečnih zmagovalcev "Poskočnih 7" in "Veličastnih 7" priljubljene oddaje Orfejček na Radiu Ptuj, ki jo vsak četrtkov večer pripravlja in vodi Luka Huzjan, so tudi letos nastopili številni glasbeni gostje, pevke, pevci ter ansambli domače in zabavne glasbe.
Navdušeno občinstvo v dvorani center, med katerim je bilo tokrat tudi rekordno število povabljenih županov s ptujskim na čelu, so zabavali in veselili: Boštjan Ko-nečnik, duet Adijo živci, Ptujskih pet, Vandrovci, Drago Jošar, Rok Kosmač, ansambel Petovio, Duo
Platin, pa Brendi, Vitezi celjski, Pop'n'dekl, Zlatko Dobrič in Fata, ansambel Dinamika, Vili Resnik, Nova Legija in Andreja, Vagabundi, Marjan Zgonc, ansambel Strk, Korl, Slapovi, Stirje Kovači, Navi-hanke, Spela, Zreška pomlad, Fantje treh vasi, Frajkinclari, ansambel Ekart, Mili, Modrijani, ter Rudi Santl.
Z vmesnimi skeči sta občinstvo spravljala v smeh nepogrešljiva Luka in Pepi, parado sta tudi letos vodila Danica Godec in Luka Huzjan (ki obljublja, da bo 15. še boljša), za sceno je poskrbel Jože Napotnik, za zvok in luč Ivo Rep za tonske posnetke pa Zvonko rat in Tone Topolovec. Celotno prireditev je posnela tudi ekipa Vi-deoprodukcije Veselič, oddaja pa bo na sporedu kabelske televizije kmalu po novoletnih praznikih.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Na 14. paradi je nastopil tudi najstarejši delujoč ansambel Štirje kova~i, saj godejo in pojo že pol stoletja.
V zaodrju, Vili Resnik tik pred nastopom v simpatičnem pogovoru z Navihankami.
Ptuj • Začetek povezovanja zavodov
Zavodi so duša mesta
Na miklavževo so se prvič sestali direktorji javnih zavodov mestne občine Ptuj. Ob druženju so želeli izpostaviti konkretne predloge in mnenja o medsebojnem sodelovanju ter uskladiti cilje zavodov.
Sodelovali so predstavniki Zgodovinskega arhiva Ptuj, LTO Ptuj, Športnega zavoda Ptuj, Revisisa Ptuj, OlJDKD in ZKD Ptuj, Ljudske univerze Ptuj in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Javni zavodi v mestni občini Ptuj že dlje zaznavajo potrebo po medsebojnem povezovanju, usklajevanju skupnih interesov in celostni predstavitvi okolju. Čeprav se v svoji osnovni dejavnosti medsebojno zelo razlikujejo, ugotavljajo, da obstajajo možnosti dopolnjevanja dejavnosti in sodelovanja na različnih ravneh. S skupno vizijo in uglašenimi nastopi v javnosti želijo ljudem ponuditi zanimive in vsebinsko bogate prireditve, programe, dogodke, izobraževanja, dati mestu in prebivalcem tisto pomembno noto življenja, ki jo vsi pogrešamo in si jo želimo, je v
imenu udeležencev srečanja povedala Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj, ki bo tudi koordinatorica povezovanja med javnimi zavodi v mestni občini Ptuj.
Sprejeli so nekaj pomembnih sklepov, ki bodo obenem iztočnica njihovega bodočega sodelovanja oziroma delovanja. Podpirajo zapolnitev objektov nekdanje vojašnice s kulturno in izobraževalno dejavnostjo oziroma t. i. humanističnim centrom. V njem je potrebno nujno urediti osrednji prireditveni prostor, ki bo na voljo vsem. Selitev javnih zavodov na območje nekdanje vojašnice je potrebno izvesti v najkrajšem možnem času, pri čemer naj to ne bo dodatni strošek Mestne občine Ptuj, temveč pridobitev in edinstvena priložnost. Vsebinsko in terminsko pa je potrebno us-
kladiti tudi prireditve v mestni občini Ptuj. Za začetek naj bi pripravili okvirni program prireditev v letu 2005. Javni zavodi mestne občine Ptuj podpirajo tudi skupne prijave na aktualne razpise. Če se bodo nanje prijavljali kot partnerji, bodo imeli tudi več možnosti, da bodo uspeli.
Po prvem skupnem kolegiju so se direktorji javnih zavodov mestne občine Ptuj razšli zadovoljni, dosegli so glavni namen srečanja. Sprejeli so smernice bodočega delovanja in povezovanja, skupnega nastopanja, v prostoru, kjer živijo in delajo, pa si zaslužijo posebno mesto, so prepričani. Brez njih bi mesto ne imelo duše.
Na drugem kolegiju se bodo direktorji javnih zavodov sestali 22. decembra.
MG
Ptuj • Božično-novoletna torta
Namesto pravljičnega mesta torta
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je 24. decembra na Mestnem trgu na Ptuju prvič zarezal tudi v božično-novoletno torto v stilu drugačnega župana.
Tudi prednovoletni sprejem za vse, ki v mestu nekaj pomenijo in ga razvijajo, je bil letos nekaj posebnega, s čarodejem Wladimirjem. Resnici na ljubo bosta mesto in župan potrebova-
la precej čudežev, da bodo meso postali vsaj nekateri vitalni projekti. Eno pa je čarati in manipulirati na odru, drugo v življenju, ki je vse prej kot predvidljivo. S tem se "drugačni" župan srečuje vsa-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan želi Ptujčankam in Ptujčanom čim bolj sladko leto 2005. Za začetek jim je namenil sladko torto.
kodnevno. S torto so se v petek lahko sladkali vsi pridni Ptujčani, tisti, ki o mestu pozitivno razmišljajo in mu tudi želijo dobro.
Posebej se je zahvalil učencem OS Olge Meglič za čudovite domislice, s katerimi so okrasili novoletno jelko na Mestnem trgu, kjer bo v prihodnjem letu zagotovo zraslo tudi pravljično mesto po vzoru drugih slovenskih mest. Letos se je ptujskim mestnim svetnikom zdelo že preveč, da se je za decembrsko praznično okrasitev porabilo pet milijonov tolarjev. V drugih slovenskih mestih je bila samo ta postavka štirikrat oziroma petkrat višja, za druge praznične domislice pa za zdaj na Ptuju še ni niti načrtov, kaj šele denarja. Ptujski župan je vsem Ptujčankam in Ptujčanom zaželel vesele božične in novoletne praznike ter čim bolj sladko leto 2005. Za prijetno vzdušje je na božični dan na Mestnem trgu poskrbel Ptujski kvartet.
V prazničnem prednovo-letnem ~asu sta družba Radio-Tednik Ptuj in Mega Marketing tudi letos pripravila tradicionalno, letos že 14. Or-fejčkovo parado. Tudi tokrat se je dogajala na dan samostojnosti, na Štefanovo, v nedeljo, 26. decembra, v dvorani Center na Ptuju.
Na največji tovrstni prireditvi v severovzhodni Sloveniji, ki je letos
Vse skupaj sta obrnila na smeh Luka in Pepi.
Foto: M. Ozmec
Ptuj • Zaplet pri razpisu za stadion in OŠ Ljudski vrt
Je gradnja ogrožena?
Kot je znano, so se v mestni občini Ptuj odločili, da bodo del nujno potrebnih osnovnošolskih prostorov in vadbenih površin na Mestnem stadionu zgradili s pomočjo finančnega najema s postopnim odkupom leasing objekta.
V tej fazi gre za izgradnjo vadbenih površin pod tribunami na Mestnem stadionu na Ptuju — prva faza in novogradnjo učilni-škega dela OS Ljudski vrt — prva faza. Javno naročilo po zakonu o javnih naročilih je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije 15. oktobra, rok se je iztekel 16. novembra, ponudbe so odprli dan kasneje, 17. novembra.
Na javni razpis so ponudbe oddali: KBM leasing, d. o. o., Maribor, Raiffeisen leasing trgovina in leasing, d. o. o., Ljubljana, Probanka, d. d., Maribor, Hypo leasinga, d. o. o., Ljubljana, in Gradbenega podjetja Grosuplje, d. d., Ljubljana. Najugodnejši je bil Raiffeisen leasing — trgovina in leasing, d. o. o., Ljubljana, ki je bil od ostalih udeležencev razpisa cenejši za slabih 200 milijonov tolarjev. Najdražja ponudba pa je bila celo za 700 milijonov višja od projektantske ocene. To pa ni bila ovira, da eden izmed nezadovoljnih oziroma neizbra-nih ne bi napisal pritožbo oziroma zahtevek za revizijo. KBM leasing, d. o. o., Maribor, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič iz Ljubljane, je 21. decembra 2004 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji j avnega naročila mestne občine Ptuj, kar pomeni, da postopek dokončne izbire izvajalca še teče. O tem smo se pogovarjali s ptujskim županom dr. Stefanom Čelanom.
"Žal se dogajajo podobne stvari kot na mnogih projektih, kjer pravzaprav želimo v tem mestu nekaj spremeniti, nekaj narediti. Dokler načelno govorimo o tem, smo vsi za, ko pa pride do konkretne realizacije, se v tem mestu naredi vse, da se noben projekt ne bi izvedel. Ne razumem početja
nekaterih posameznikov, predvsem NKB Maribor in podizvajal-cev, ki poskušajo na vsak način, takšen ali drugačen, izpodbijati veljavnost razpisa. Po našem prepričanju je z razpisom vse urejeno, razpis je bil voden skladno z zahtevami zakonodajalca. V zadnjem času pa sem postal skeptik tudi na tem področju, ker si vsak v tej državi določila zakona razlaga po svoje. Kolikor je v tej državi pravnikov, toliko je tudi mnenj. Po zagotovilih mojih strokovnih sodelavcev, pravne službe mestne občine Ptuj, je bil razpis opravljen skladno z zakonodajo, pritožbe, ki pa so, so neutemeljene. Pred dnevi smo dobili zahtevek za revizijo s strani KBM leasinga Maribor. Ko smo komisijsko odpirali vlogo za revizijo, smo ugotovili, da vloga za revizijo ni bila podana skladno z zakonodajo. Ni je vložila NKB Maribor oziroma KBM leasing, temveč odvetniška pisarna, ki pa se priložila ustreznega pooblastila, da zastopa KBM leasing. V zakonu o revizijskem postopku, v njegovem 13. členu jasno piše, da če ni priloženega pooblastila, se vloga avtomatsko zavrne. Sedaj ima KBM leasing tri dni časa, da vloži pritožbo na državno revizijsko komisijo. Ta pa ima 15 dni časa, da odgovori na morebitno njihovo pritožbo. Osebno ocenjujem, da zahtevka na državno revizijsko komisijo ne bodo vložili in da bomo končno lahko pričeli s prepotrebnimi investicijami in zagonom projekta. Če do 1. septembra 2005 ne bo končana gradnja prizidka k OS Ljudski vrt, bomo imeli hude težave z organizacijo in izvedbo pouka. Kar pa zadeva investicije na stadionu, če je ne bo, bodo prikrajšani vsi ljubitelji nogometa,
še posebej pa klub, ki tekmuje v l. nogometni ligi, saj ne verjamem, da bo licenčna komisija dovolila še eno leto igranja v l. nogometni ligi v tako neurejenih infrastrukturnih pogojih. Nenazadnje bodo prikrajšani tudi ostali uporabniki tega objekta, ker se pod tribunami načrtuje ureditev velikih vadbenih površin."
Racionalna poraba denarja na prvem mestu
Ptujski župan poudarja, da bodo naredili vse, da bo ponudba, ki je za mestno občino Ptuj resnično ugodna, zelo ugoden leasing aranžma, na športnih objektih ponuja skoraj identično ceno kot naši projektanti, na drugem celo nižjo, tudi realizirana. Osebno ocenjuje, da so celo projektantske cene previsoke, kaj šele ponujene cene. Najnižja ponudba za izgradnjo vadbenih površin pod tribunami na Mestnem stadionu na Ptuju — prva faza in novogradnje učilniškega dela OS Ljudski vrt — prva faza, je skupaj 1,2 milijarde tolarjev, najvišja pa 1,9 milijarde tolarjev.
V mestni občini Ptuj ocenjujejo, da gre v primeru te pritožbe za varovanje določenih monopolov v tem prostoru. "Tako kot smo vsi ostali podvrženi neki konkurenci in preverjanju, bo tudi v tem okolju potrebno dojeti, da če nisi dovolj kakovosten in če ne znaš z relativno nizko ceno dosegati visoke kakovosti pri svojem delu, pač ne moreš opravljati dejavnosti. Kot župan moram biti tudi prvi, ki zagovarja racionalno porabo javnega denarja," je še povedal ptujski župan dr. Stefan Čelan.
Afera Hotel Crni les
Nove kazenske ovadbe
Devet mesecev potem, ko so inšpekcijske službe zapečatile vrata hotela Črni les, starostnike pa preselile v različne domove po Sloveniji, so kriminalisti sredi septembra letos na mariborsko okrožno državno tožilstvo podali dve kazenski ovadbi zoper Lajhovo in zdravnika, ki je brez dovoljenja ptujskega zdravstvenega doma opravljal delo zdravnika v hotelu. Ovadbi sta bili podani zaradi treh kaznivih dejanj zlorabe zaupanja.
Minuli teden pa so kriminalisti PU Maribor na pristojno okrožno državno tožilstvo podali kazenske ovadbe zoper odgovorno osebo pravne osebe z območja PU Maribor zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj dajanja podkupnine ter zoper več uradnih oseb zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in ura-
dnih pravic, nezakonitega posredovanja in jemanja podkupnine. Po neuradnih podatkih so kriminalisti zraven nekdanje najemnice hotela za starostnike Črni les ovadili še zdravnike, ki so delali v hotelu.
Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Ivo Usar, je odgovorna oseba pra-
vne osebe za izvedbo določenega opravila, ki bi ga sicer tudi lahko opravili, uradnim osebam izplačala denarna sredstva, medtem ko so ti navedena denarna sredstva tudi prejeli. V enem primeru je uradna oseba osumljena, da je z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi prestopila meje svojih pravic in izrabila
uradni položaj ter izvajala uradna opravila v nasprotju z veljavno zakonodajo in predpisi. Pridobila si je tudi premoženjsko korist v višini najmanj okoli 1,5 milijona tolarjev.
Kriminalistična preiskava se je začela že septembra lani in je preverjala sume kaznivih dejanj povzročitve smrti iz malomarnosti, zanemarjanja slabotne osebe in izdajanja lažnega zdravniškega spričevala. Vanjo je bilo poleg PU Maribor vključenih še nekaj drugih policijskih uprav, predka-zenski postopek pa je usmerjalo mariborsko okrožno državno tožilstvo. V aferi hotel Črni les pa je bilo podanih več tožb, kdaj bo zadeva dobila sodni epilog, lahko samo ugibamo, nekateri pravijo, da naj bi se razprave na sodišču pričele v prvi polovici prihodnjega leta.
Zmago Šalamun
Ormož • Ob jubileju kluba zdravljenih alkoholikov
Vsi lahko mirno zrejo v prihodnost
Ko se je pred tridesetimi leti ustanovil Klub zdravljenih alkoholikov pri Zdravstvenem domu v Ormožu, si marsikdo ni mislil, da bi lahko skupina ljudi, ki ne sme več uživati alkohola, sredi vinorodnih gričev delovala. Pa se je seveda zmotil, saj KZA deluje uspešno še danes.
Razlog za bolezen odvisnost od alkohola ni v alkoholu, temveč v ljudeh, njihovi osebnosti, medsebojnih odnosih tako v družini kot okolju, izvrševanju razvojnih nalog, zadovoljstvu ob uspehu in podobnem in ravno to je najpomembnejše torišče delovanja ormoškega kluba.
Člani, torej ljudje, ki so zdravili svoje obolenje, sodelujejo skupaj s svojimi družinami, intenzivno s svojimi partnerkami in partnerji v socioterapevtskem procesu, ki ga zadnjih petnajst let usmerja terapevtka Anka Sinko, med. sestra in socialna delavka, otroci in mladostniki pa so skupaj s svo-
jimi starši vključeni tudi v vse občasne družabne dejavnosti kluba.
Vsako leto prihajajo novi člani in odhajajo stari, tisti, ki so končali petletno zdravljenje pri klubu in tisti, pri katerih pride do ponovitve bolezni, predvsem zato, ker se v sebi niso odločili za spremembe, temveč še naprej živijo v oblakih samoprevare.
V tridesetih letih je prišlo mnogo ljudi in večina njih je naredila pri sebi spremembe, družine so spremenile medsebojne odnose, došolali so se, postali uspešni pri delu, verjamejo vase in znajo na pozitiven način reševati vse di-
leme, ki jih imajo. In zanimivo, naša alkoholna kultura jih pri ničemer ne ovira. Živijo zdrav način življenja, gibajo se mnogo bolj kot prej, znajo se pogovarjati, znajo biti strpni in počakati, njihovi otroci in žene ali možje hodijo z nasmehom na obrazu.
Člani ormoškega kluba zdravljenih alkoholikov so letos proslavili tridesetletnico skromno navzven, a bogato za njih v njihovi notranjosti. Organizirali so družabno srečanje pri Lovskem domu v Placerovcih, s harmoniko in pesmijo ter s sproščenim pogovorom dolgo v noč. Bila je seveda tudi jedača in brezalko-
Ptuj • Povezovanje invalidskih organizacij
Skupaj lahko naredijo več
Na pobudo predsednice Medobčinskega društva invalidov Ptuj Zdenke Or-nik so se 3. decembra ob mednarodnem dnevu invalidov sestali predstavniki nekaterih ptujskih invalidski organizacij.
Vabilu so se odzvali predstavniki Sožitja in Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ni pa bilo predstavnikov Sončka in sekcije paraplegikov Ptuj. Pokazalo se je, da so imeli v mislih takšna srečanja oziroma povezovanja tudi v drugih društvih.
Po kratki predstavitvi dela posameznih udeležencev srečanja so hitro ugotovili, da je potrebno povezovanje invalidskih društev na Ptujskem, saj je skupni
nastop veliko bolj odmeven od posamičnega, boljši so lahko tudi finančni učinki. Problematika zaposlovanja je še zlasti prisotna v Medobčinskem društvu invalidov Ptuj, ki ima zelo veliko članov med delovnimi invalidi. Gre za pojave diskriminacije, odpuščanja invalidov, kvotni sistem naj bi ta problem v bodoče sicer nekoliko omilil. Ta zavezuje podjetja, da bodo v določenem deležu zaposlovala invalide, od 2 do 6
odstotkov naj bi bilo v bodoče v podjetjih zaposlenih invalidov, sicer bodo morala plačevati v poseben sklad, sklad za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, ki je že ustanovljen, vprašanje pa je, kdaj bo kvotni sistem zaživel v praksi. Dotaknili so se tudi na nek način tabu teme, ki se je vsi izogibajo — nasilja nad invalidi, ki se kaže v različnih oblikah, med te sodi tudi spolno nasilje, o katerem ženske prav tako nočejo
Trbovlje • 6. državno tekmovanje slikopleskarjev
Humanost, ki navdušuje
šesto državno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije je letos potekalo v trboveljski bolnišnici, kjer so udeleženci v okviru tekmovalnega in humanitarnega dela pre-pleskali prostore internega oddelka in otroške kirurgije. Sodelovalo je več kot 70 tekmovalcev, obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem so se pridružili tudi dijaki slovenskih gradbenih šol.
holna pijača, tako da so vsi lahko brez skrbi vozili svoje avtomobile domov, drugače kot včasih. Srečni in zadovoljni so, da so se odločili za drugačno življenje, z zanimanjem so poslušali besede veteranov kluba, ki vedno pridejo na taka družabna srečanja in dokazujejo, da se da abstinirati tudi desetletja in se da srečno in polno živeti brez alkohola. Vsi lahko sedaj mirno zrejo v prihodnost, ki je lahko samo lepa in srečna za njihove družine.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih., psihoterapevt, dolgoletni terapevt KZA Ormož
govoriti. V Sloveniji tudi še ni nobene varne hiše, kamor bi se lahko zatekla težko gibljiva ženska. Januarja se bodo predstavniki invalidskih organizacij s Ptujskega ponovno srečali, tokrat naj bi jih povezala tema "Občina po meri invalida".
Odkar ima Medobčinsko društvo invalidov Ptuj, ki ima okrog 765 članov v vseh občinah na Ptujskem, nove prostore na Potrčevi 15 na Ptuju, je tudi delovanje lažje, čeprav jim prostora za različne družabne dejavnosti na nek način že primanjkuje. V tem primeru jim stalno priskočijo na pomoč pri ptujskih Svobodnih sindikatih. Prihodnje leto bo Medobčinsko društvo invalidov Ptuj staro 30 let. Praznične aktivnosti načrtujejo v aprilu 2005.
MG
ričnika iz Celja.
Letošnje tekmovanje v Trbovljah bodo tekmovalci še dolgo pomnili, tudi zaradi izrednega sprejema in prisrčnega zaključka s spremljajočim kulturnim programom. Trboveljčani so pokazali, da nadvse cenijo srčnost in humanost slovenskih slikoples-karjev, ki so že v mislih na to, koga bodo osrečili v letu 2005.
MG
Letošnji prispevek je skupaj s sponzorskim delom (barve in orodja) ocenjen na 8 milijonov tolarjev. Tekmovanje je organizirala Območna obrtna zbornica Ptuj oziroma njena gradbena sekcija. Državno tekmovanje sli-kopleskarjev se je začelo pred šestimi leti na pobudo predsed-
nika gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj Branka Goričana. Prvo tekmovanje so izvedli v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju, drugo je bilo v Pediatrični kliniki v Ljubljani, tretje v Porodnišnici Maribor, četrto v Vrtcu Ptuj in peto v Splošni bolnišnici Celje.
Vsem sodelujočim so podelili priznanja, najboljše tri ekipe so nagradili s pokali, zmagovalna ekipa pa še veliki prehodni pokal. Letos je najboljše ocene pri delu zbrala ekipa obrtnika Boruta Ajsterja iz Ljubljane, druga je bila ekipa Sama Grabušnika iz Maribora, tretja pa Martina Zago-
Od tod in tam
Lenart • Beli cvet v novih prostorih
V	soboto, 18. decembra, je bila v Lenartu v stavbi novega trgovskega centra Spar otvoritev cvetliiarne Beli cvet, ki jo je v novih prostorih odprla Andreja Pukšić. Zaíetki cvetliiarne Beli cvet in poslovne poti podjetnice Andreje Pukšii iz Trnovske vasi segajo v leto 1996, ko je v Lenartu na Ptujski cesti odprla lastno cvetličarno. Pridobila si je prve stranke, ki so ji ostale zveste do danes in Andreja pravi, da ji prav stranke vedno dajejo voljo, moč in energijo za delo, ki je vse prej kot lahko. Na otvoritvi se je zahvalila vsem strankam in vsem, ki so ji kakorkoli pomagali. Prostori nove cvetličarne obsegajo 40 kvadratnih metrov. Vrednost investicije je znašala dobrih 12 milijonov tolarjev, veliko dela pa sta z možem Danilom opravila sama. V novi cvetličarni bo zaposlitev tudi za eno cvetliiarko. Slovesnosti so se zraven sorodnikov, strank in prijateljev udeležili še svetnika občine Trnovska vas in podžupan občine Lenart Karl Vogrinčič, ki je podjetnici Andreji zaželel veliko poslovnih uspehov. (ZŠ)
Križevci pri Ljutomeru • Končno dobili podžupana
Občina Križevci pri Ljutomeru je v minulih šestih letih delovanja, odkar seje odcepila od občine Ljutomer, delovala brez podžupana. Župan FeliksMavrič, ki občino vodi že drugi mandat zapored, je bil namreč prepričan, da kot profesionalni župan za vodenje občine ne potrebuje pomoči. Na minuli seji občinskega sveta je Mavrič člane sveta seznanil, da se bo konec tega leta upokojil ter da je sedaj čas, da izberejo podžupana. Zadnji dve leti drugega mandata bo namreč Mavrič delo župana opravljal nepoklicno, zato rabi pomoč. Članom sveta je predlagal upokojenega nekdanjega ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer prof. Ozvalda Tučiča, po daljšem razpravljanju pa so z javnim glasovanjem z osmimi glasovi za ter petimi proti izglasovali Tučiča za podžupana.
V	razpravi pred glasovanjem, ki je bilo javno, so se za govorniškim pultom zvrstili številni nasprotniki imenovanja Tu-čiča za podžupana, ki izhaja iz iste stranke kot župan, SLS. Tučič, ki v občinskem svetu opravlja delo predsednika za družbene dejavnosti, bo kot podžupan med drugim skrbel za posodobitev infrastrukture v šoli in vrtcu. (MŠ)
Ljutomer • Podjetje Cleangrad
Foto: Niko Soštarič
Jernej Zupančič, Boris Barač in Anton Krajnc (od leve) so predstavili rezultate podjetja Cleangrad.
V prostorih nekdanjega Mizarstva v Ljutomeru že dve leti in pol deluje podjetje Cleangrad, kije v 52-odstotni lasti ljubljanskega podjetja Metronik, direktor podjetja Boris Barač ter družbenika Jernej Zupančič in Anton Krajnc pa imajo vsak po 16 odstotkov. V letu 2004 so zaposleni v Cleangra-du, kjer izdelujejo in montirajo stenske in stropne sisteme, vrata, okna, luči ter razne dodatke, ustvarili 620 milijonov tolarjev skupnih prihodkov, kar je 119 odstotkov več kot leto poprej. Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 50 milijonov tolarjev. V letošnjem letu so veliko denarja namenili za posodobitev, 22 milijonov tolarjev so namenili za tehnološko opremo, 12 milijonov tolarjev pa za investicijska vlaganja. Podjetje Cleangrad ima trenutno 27 zaposlenih — od tega 10 monterjev na terenu, predvsem v Belgiji in državah nekdanjeJugoslavije. Povprečna bruto plača v ljutomerskem podjetju Cleangrad znaša 360.000 tolarjev, predvsem dobro so v tem podjetju plačani monterji na terenu v tujini. V letu 2005pričakujejo skupni prihodek okrog 750 milijonov tolarjev, povečali pa bodo tudi število zaposlenih. V prihodnje si predvsem veliko obetajo od trga na vzhodu, saj bodo pričeli svoje proizvode prodajati in montirati v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji, kamor prodirajo skupaj s srbskim podjetjem He-mofarm Inženiring. (NŠ)
Ormož • Višja števnina za vodo
Konec povišanj stevnine?
V občini Ormož krijejo stroške prve nabave in namestitve ter stroške kontrole popravila in zamenjave vodomerov uporabniki vode iz javnega vodovodnega omrežja. Leta 2000 je občina Ormož uvedla števnino za pokrivanje stroškov kontrole, popravil in zamenjave obračunskih vodomerov za uporabnike vode iz javnega vodovodnega omrežja. Glede na velikost priključka je ta znašal od 150 do 2.692 SIT. Letno se je tako zbralo približno 12 milijonov SIT, kar pa ni zadoščalo za pokrivanje stroškov redne zamenjave vodomerov.
V skladu z Zakonom o meroslovju je bilo ob uvedbi stevnine predvideno, da se bo zamenjava vodomera vršila v okviru zbranih sredstev skozi petletno obdobje. Težava je v tem, da je prvi dve leti izvajalec javne gospodarske službe oskrbe z vodo — Komunalno podjetje Ormož — izvajal zamenjavo vodomerov v višini zbranih sredstev, ne pa v skladu z zakonom in tako je nastal zaostanek. V tem času so bili opravljeni trije meroslovni nadzori, ki so pokazali, da so v uporabi neustrezni vodomeri. Pri tretjem pregledu julija 2002 je bilo ugotovljeno, da je od 5.600 vodomerov kar okrog 3000 neustreznih. Urad za meroslovje je komunali naložil, da zamenja vse neustrezne vodomere do konca leta 2003. Komunala jih je zamenjala, zbrana sredstva pa niso pokrivala stroškov zamenjave. Zato je ostalo za 13 milijonov nepokri-
Zanimivo je, da imajo omenjeno problematiko občine različno urejeno. Na Ptuju so začeli vzdrževalnino vodovoda, ki je vir za zamenjavo števcev, prvič zaračunavati sele novembra 2004. V povprečju znaša okrog 300 SIT. V Ljutomeru pa števnino uporabniki plačujejo že leta in znaša 250 SIT.
tih obveznosti, ki so bile predvidene za pokrivanje iz prihodkov števnine za leto 2005. V minulem letu je bilo potrebno zamenjati 383 vodomere, ki jim je potekel petletni rok, kar je dodatnih 5 milijonov tolarjev. Po zagotovilih iz občinskega urada je bilo povišanje števnine neizogibno. Za zagotovitev zadostnega rednega priliva sredstev so izdelali letno povprečje zamenjav, ki znaša 1376 števcev letno. Po novem bo števnina znašala, glede na velikost priključka, od 241,80 do 3.705,52 SIT na vodomer.
To pa je konec povišanj štev-
nine le za kratek čas. V skladu z razvojem tehnike bo potrebno kmalu preiti na elektronsko odčitavanje vodomerov, kar pa bo dodatno povišalo števnino. Po zdajšnjih kalkulacijah za manjše priključke za 116 SIT, za večje pa za 200 SIT na vodomer.
viki klemenčič ivanuša
Pri elektriki je zgodba drugačna. Janez Seruga, vodja prodajne službe OE Elektro Ptuj, je povedal, da mora uporabnik ob prvi priključitvi elektrike namestiti svojo merilno napravo. Glede na velikost priključne moči stane ta od 30.000 do 300.000 SIT. Glede na tip merila so določene periode menjave oziroma žigosanja le-teh. Za gospodinjstva je periodika menjave vsakih 12 let, za večje uporabnike pa tudi na 6 ali 3 leta. Vse stroške, ki izhajajo iz tega, pa krije upravljavec omrežja.
Janez Seruga, vodja prodajne službe OE Elektro Ptuj
Ormož • Podeljena občinska priznanja
Za dobrobit domačega okolja
Občina Ormož je tako kot vsako leto tudi letos podelitev občinskih priznanj pripravila na praznični 26. december v prostorih ormoškega gradu.
župan Vili Trofenik je zlato plaketo občine Ormož za leto 2004 podelil Anici Pevec s Koga, in sicer za njeno delo na področju osnovnega šolstva, kulture in turizma — ob delu razredne učiteljice je namreč na šoli vodila otroški pevski zbor in folklorno skupino, poleg tega pa v domačem kraju še gledališko skupino, tri folklorne skupine in mešani pevski zbor.
Srebrno plaketo za leto 2004 je za svoje aktivno delovanje v domačem okolju prejela Otilija Kolarič iz Obreža, ki je bila pred-
sednica domačega prostovoljnega gasilskega društva, vodila je prosvetno društvo, ustanovila sekcijo folklore ter pomagala pri ohranjanju kulturne dediščine.
Bronasto plaketo občine Ormož je za aktivno delovanje v domačem kraju prejel Franc Gorjak iz Stanovna. Deloval je v Delavsko-prosvetnem društvu, dramski sekciji, prispeval svoj delež k ohranjanju kulturne dediščine ter bil kot član in tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti vpet v številne aktivnosti v domačem okolju.
Foto:nšk
Dobitniki občinskih priznanj — z leve — Otilija Kolaric, Franc Gorjak in Anica Pevec.
Dobitnica zlate plakete Anica Pevec je po slovesnosti poudarila, da je to njeno najvišje priznanje doslej, ki predstavlja nagrado za delo v kulturi in šolstvu, vendar pa tudi obvezo za vnaprej. Tako se namerava še naprej vključevati v razne aktivnosti, le področja dela se bodo menjala: ^"Veliko pozornosti želim nameniti turizmu na Kogu. S tem želim, da bi bil kraj še bolj izpostavljen, tako Kog kot celotna krajevna skupnost pa upam, da bosta zaživela kot turistična vas", je pojasnila. Za eno najpomembnejših nalog si je zadala ohranjanje kulturne dediščine, vsega kar je lepo in avtohtono, tudi hrane in jezika, zato se domačega narečja ne sramuje: "Kamorkoli pridem, vedno pozdravim po prleško — dober den", razlaga. Njeno aktivno delovanje sicer še zmeraj opažajo tako doma kot tudi v sosednjih krajih, saj dobiva ponudbe za vodenje raznih skupin tudi s ptujske občine.
župan Vili Trofenik je sicer ob podelitvi priznanj poudaril, da podeljena priznanja predstavljajo zahvalo za vse, kar so nagrajeni občani storili za dobrobit domačega okolja, ker je takih ljudi vedno manj, pa priznanja predstavljajo tudi vzpodbudo mladim, da se lotijo podobnih aktivnosti.
Natalija Škrlec
Slov. Bistrica • 15. seja občinskega sveta
Sprejeli osnutek proračuna
Dnevni red petnajste, zadnje seje občinskega sveta v letu 2004 je imel spočetka le dvanajst točk. Na seji so dodali še tri - ugotovitveni sklep o prenehanju funkcije župana občine Slovenska Bistrica ter dopolnitev sklepa o imenovanju podžupana in tretjo, kjer naj bi beseda tekla o obeleževanju osmega januarja - spominskega dne občine Slovenska Bistrica. Prvi dve dodatni točki so svetniki soglasno potrdili, pri tretji pa je 20 svetnikov glasovalo o njenem umiku, saj so menili, da morajo o tej problematiki razpravljati širše.
Po uvodni razlagi osnutka proračuna za leto 2005 se je začela živahna razprava. Res, da je proračun za leto 2005 za 600 milijonov tolarjev večji od rebalansa za leto 2004 in je prekoračil magično mejo 5 milijard tolarjev, pa tako ugotavljalo razpravljavci, ki so nekaj več kot dve uri govorili o potrebah občine na raznih področjih, le ne bo dovolj za vse želje in tudi potrebe.
Svetniki iz vrst LDS so govorili o tem, da občina namenja premalo denarja za razvoj obrti in podjetništva, skopa je pri vlaganjih v turizem, obnovo cest, kulturo, so-cialo, Rdeči križ in nezadovoljni so tudi s promocijo občine, saj se po mnenju Boža Juharta (LDS) ne pojavlja na turističnih zemljevidih in sejmih. Kot že tolikokrat doslej sta tudi tokrat svetnika stranke DeSus govorila o tem, da se pozablja na starejše občane in na kvaliteto njihovega življenja, še posebej, ker ti že nekaj let opozarjajo na gradnjo doma za starejše v občinskem središču, v mestu Slovenska Bistrica. Tanja Hrastnik, vodja oddelka za družbene dejavnosti, je odgovorila, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ravno zaradi tega, ker je v občini že en takšen dom, postavilo Bistričane v drugo prioritetno listo, tako da priho-
Ker je bil dosedanji župan dr. Ivan Žagar 16. decembra 2004 imenovan za ministra brez listnice, pristojnega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, mu je s tem prenehala tudi županska funkcija. Svetniki so soglasno sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju funkcije župana občine Slovenska Bistrica. Prav tako so soglasno sprejeli še sklep, da bo do izvolitve novega župana opravljal župansko funkcijo podžupan Alojz Vezjak. Svojo funkcijo je nastopil z dnem imenovanja, opravljal pa jo bo nepoklicno.
dnje leto doma v Slovenski Bistrici zagotovo ne bo. Bodo pa na oddelku za družbene dejavnosti pripravili vso potrebno dokumentacijo za gradnjo doma.
Gabriel Cintaver, vodja gospodarskega oddelka, je na očitke, češ, da občina ne daje dovolj denarja za razvoj obrt, turizma in še česa, odgovoril, da pa bodo v obrtno cono Bistrica letos vložili znatna sredstva. Prav tako pripravljajo za področje turizma analizo razvoja te panoge, kar pa bo svetnikom predstavljeno prihodnje leto. Seveda pa Božo Juhart nad to analizo, pri kateri ne bo sodeloval občinski svet, ni pretirano navdušen, kajti po njegovem zunanji sodelavci pač ne poznajo bistriškega turističnega utripa. Edvard Lepoša (ZLSD) je govoril o problematiki gasilcev, ki kljub vsej vrhunski opremi po krajevnih skupnostih ni-
Potem ko se je v Slovenski Bistrici v teh dneh sestala občinska volilna komisija, se volilna opravila za nadomestne volitve župana začnejo 5. januarja 2005. Volitve za župana občine Slovenska Bistrica bodo predvidoma 6. marca 2005.
majo na voljo hidrantov.
Na ceste in poseljenost pohorskega območja je kot že tolikokrat doslej opozarjal Jože Jurič. Svetniki so se dotaknili še bistriškega kopališča in vsakoletnih izgub, ki jih ta pridela. Bili so kritični pri zadolževanju občine, to znaša 260 milijonov tolarjev. Direktor občinske uprave Milan Ozimič jim je odgovoril, da je zadolževanje v mejah normale, kajti drugače ne bi dobili zelene luči od ministrstva za finance, vsa sredstva pa so v glavnem namenjena za financiranje komunalne infrastrukture.
V nadaljevanju so sprejeli novo vrednost točke pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Slovenska Bistrica, v drugi obravnavi pa pravilnik o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma v občini ter še o dodeljevanju socialno varstvenih pomoči. Sprejeli so še poročilo sklada štipendij za nadarjene in uspešne študente občine Slovenska Bistrica za študijsko leto 2004—2005.
Vida Topolovec
Ormož • Zbornik OZ veteranov vojne za Slovenijo
Kako smo se osamosvojili
člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so v nedeljo v Ormožu predstavili svoj prvi zbornik.
Kot je pojasnil urednik Miran Fišer, so nastajanju zbornika posvetili precej pozornosti, saj so želeli v njem zajeti vse aktivnosti, ki potekajo v okviru Združenja, poleg tega pa zabeležiti tudi dogodke iz let 1990 in 1991, ter dodaja, da je zbornik odgovor na očitke, da se v Ormožu na tem področju nič ne dogaja; kot je bilo slišati, je o dogajanju med osamosvojitvijo potrebno pisati: "Če se o tem ne bo pisalo, bodo zanamci mislili, da se je Slovenija osamosvajala povsod drugje, samo v Prlekiji ne," je poudaril Bojan Rajh. Finančno so projekt podprli iz naslova plačila članarine članov Združenja, svoj delež je primaknila tudi občina
Ormož, s katero imajo letos prvič podpisano pogodbo o financiranju — za delovanje Združenja prispeva pol milijona, nekaj pa so prispevali tudi sponzorji in donatorji.
Miran Fišer ocenjuje, da je v dneh osamosvajanja Slovenije v raznih aktivnostih sodelovalo okoli 400 pripadnikov oborožene teritorialne obrambe, prav toliko pa je bilo ostalih sodelujočih — iz vrst upravnih organov, enot za zaščito in reševanje ter gasilci, ki imajo prav tako pravico do članstva v združenju, imajo pa več težav pri priznavanju statusa vojnega veterana. Pri tem je izpostavil dogodke na območju Koga, Jastrebcev in Gomile, ko so pripadniki jugoslo-
Urednik zbornika Miran Fiser
Foto:Natalija Skrlec
vanske vojske streljali na gasilce, zato meni, da so ljudje upravičeno razočarani. Območno združenje se za priznanje tega statusa bori v okviru Zveze veteranov vojne za Slovenijo, poleg tega pa ljudi skušajo prepričati, da zadev ni mogoče reševati z zamero, pač pa je treba aktivno pristopiti k cilju, da se bo zakonodaja prilagodila njihovim zahtevam: "Pred časom je bilo zelo moderno nevključevanje v določeno ocenjevanje in analize vojne, ker smo bili prepričani, da bomo s tem pokazali, da so nas prezrli, potem pa so se ocene vseeno zgodile. Odlikovanja so razdeljena, ali so odlikovani pravi junaki, pa nismo čisto prepričani,"je pojasnil Fišer. Kot enega največjih problemov ormoškega združenja je izpostavil včlanjevanje, saj bi želeli, da se v združenje vključijo vsi, ki imajo pravico do veteranstva.
V Združenju računajo, da bo zbornik izhajal vsaj dvakrat letno, s tem, da bi v prvem zborniku pozornost namenili zapisom iz časa vojne, v izdaji pred zaključkom leta pa aktivnostim skozi leto. Na nedeljski slovesnosti pa so poleg predstavitve zbornika Tomažu Bolcarju podelili še Znak manevrske strukture narodne zaščite leta 90 za zasluge pri organiziranju bojne sile slovenskega naroda in države 1990.
Natalija Škrlec
Markovci • Nameravana gradnja skladišča odpadkov buri duhove
Prihaja EKO LES z dobrimi nameni?
V občini Markovci je predpraznično vzdušje vznemirila vest, da naj bi v sicer vzorno urejeni Obrtni coni Novi Jork ptujski EKO LES pričel graditi center za predelavo in skladiščenje nevarnih odpadkov.
Od tod in tam
čeprav vodstvo EKO LES-a zagotavlja, da naj bi šlo le za gradnjo začasnega skladišča posebnih odpadkov, ki naj bi jih po obdelavi pripravili za nadaljnjo predelavo v tujini, se je v občini Markovci pojavila civilna iniciativa občanov, domnevno iz območja Nove vasi in Prvencev, ki temu ne verjame in gradnji ekolesove-ga objekta v obrtni coni Novi Jork odločno nasprotuje.
Duhove je razburilo tudi anonimno pismo, v katerem se ""nekdo" zavzema za takojšnjo prekinitev vseh postopkov za gradnjo ""spornega" ekolesovega objekta, ker naj bi bil zaradi "negativnih vplivov na okolje" ekološko vprašljiv. Kljub anonimki so vsebino tega pisma obravnavali tudi na novembrski seji sveta občine Marko-vci, na kateri so sklenili, da bodo naročili izdelavo neodvisne presoje vplivov na okolje, na podlagi katere se bodo o tej zadevi lahko o tem dokončno odločili.
Našo redakcijo pa je obiskal tudi občan markovske občine Dušan Meznaric, ki poučuje v srednji kmetijski šoli v Ptuju in nas seznanil s pismom, ki ga je osebno poslal županu Francu Kek-cu, svetnikom in občinski upravi. Med drugim piše takole:
"Ali nimamo v naši občini že dovolj objektov, ki so hudo posegli v naše nekdaj neokrnjeno okolje? Ni potrebno imeti posebno visoke izobrazbe, da lahko ugotoviš, da nevarni odpadki nimajo kaj iskati v naši okolici, tu pri nas, sredi Ptujskega polja, sredi njiv s kvalitetno kmetijsko zemljo, ki jo imamo tako radi in je primerna za intenzivno pridelavo vrtnin ali ekološko kmetovanje, prostor, v katerem smo si ustvarili svoje domove, misleč da bomo tu mirno in predvsem zdravo živeli.
Projekt, za katerega dajete soglasje, se bo širil, ne verjemite torej lepim obljubam izvajalca. Projekt odlagališča v Gajkah se ne more niti najmanj primerjati s tem projektom, saj bo ta čez deset, dvajset let imel na okolje bistveno večje negativne vplive.
Ali obrtna cona ni namenjena manjšim obrtnikom, namenjena torej obrti in turizmu naših ljudi. Kje je pa turizem, pa naš tako opevan korant in fašenk. Ali vidi-
Foto: M. Ozmec
Dušan Meznaric: "Pricetek investicije je treba preprečiti z vsemi sredstvi."
te samo denar? Tistega v občinski blagajni, ali morda še kje drugje? Ali v svojih mislih nimate vsaj pomislekov proti. Mislim, da tudi ni potrebno več nobenih gospodov iz Ekolesa in iz inštitucij, ki predvidevajo vpliv na okolje. Kaj pa njim pomeni naše okolje. Vplivi na okolje bodo, in to še kako veliki, seveda so tu tudi pomisleki o ekološki katastrofi, pa o lepi tarči v primeru vojne in še kaj, Ptujsko polje lahko v tem primeru umre za vekomaj. Zapomnite si: dejavnost se bo širila, škodljivi vplivi in nevarnosti se bodo povečevali, nobenega župana in njegovih sodelavcev pa takrat ne bo več nihče nič vprašal. Razvrednotena bodo naša domovanja, imetje, zemljišča, pojavile se bodo zdravstvene težave, prostor, v katerem sedaj še dokaj normalno živimo, bo uničen. Ali se bomo preselili kam drugam. Večina nas verjetno tega ne bo zmogla. Ali si bomo za plačilo rente kupovali zdravje? Kje se pa dobi zdravje za denar, to me pa res zanima.
Zato vas še enkrat prosim, odločite se proti najmanjšim poskusom začetka te dejavnosti v našem okolju, z vsemi sredstvi preprečite začetek investicije — sedaj boste sprejeli odločitev, s katero lahko za večno uničimo ali ohranimo našo že deloma načeto bivalno in kmetijsko okolje. Uprite se tej grdi in umazani dejavnosti, ki nas bo za večno zaznamovala."
Ob takih besedah županu Francu Kekcu zagotovo ni lahko, vendar je njegova ocena jasna in predvsem pomirjajoča:
"Trudim se, da bi se o tej zade-
Foto: M. Ozmec
Zupan občine Markovci Franc Kekec
vi umirjeno in poglobljeno dogovorili, saj še vedno ni prepozno, da določene zadeve spremenimo tako, da ekološko ne bodo sporne. Določeni pomisleki, ki so nastali v Civilni iniciativi, so resnično aktualni, zato bo potrebno zagotoviti strokovne odgovore in zagotovila s strani pripravljavca ekološke študije in tudi s strani investitorja, torej podjetja EKO LES.
Moja osebna želja, želja občine in želja vseh občanov je predvsem, da bo vse urejeno tako, da ne bo negativnih vplivov na naše okolje. Če pa se zadeve ne bodo uredile, če ne bo dovolj argumentiranih zagotovil za to, pa sem seveda tudi jaz proti gradnji ekološko spornega obrata!""
Direktor EKO LES-a Vilko Pešec poudarja, da prihajajo v občino Markovci s čistimi nameni:
"Mi absolutno zagovarjamo strokovne rešitve in se strinjamo z županovimi ugotovitvami, saj prihajamo v Markovce odkrito in z jasnimi nameni, zato kompletno investicijo vodimo po postopkih in v skladu z zakonodajo. To pa pomeni, da smo izdelali tudi vse študije, ki so potrebne, da bi ugotovili, ali je investicija za okolje sporna ali ne.
Glede na to, da je industrijska cona v Markovcih že postavljena in da so pogoji gradnje v njej znani, smo najprej presodili, ali lahko ugodimo vsem zahtevam. In šele ko smo ugotovili, da to zmoremo, smo šli v nakup zemljišča. Predstavnikom občine in odbora za okolje smo pokazali primer podobnega skladišča, kot ga nameravamo zgraditi tudi v Marko-
Prvenci • Iniciativni odbor vztraja
Za dimom prišel ogenj
V začetku decembra so se krajani Prvencev in Novega Jorka sestali na zboru krajanov, na katerem so obravnavali problematiko izgradnje kompleksa farm v bližnji okolici vasi.
Prisotni na zboru so sklenili, da izgradnjo farmskega kompleksa, tega namerava graditi kmetovalec Alojz Prelog iz Zagojičev, preprečijo. Za dosego svojega cilja so imenovali petčlanski iniciativni odbor, ki ga sestavljajo Janez Golc (predsednik vaškega odbora), Mirko Slana, Peter Kovačič, Franc Strelec in Vlado Galun. Naknadno se je odboru pridružil tudi domačin Franc Visenjak.
Po tem, ko so krajani Prvencev sklenili, da farme v njihovi bližini ne bo in da k temu ne bodo dali nobenega soglasja, pa Prelog po
zagotavljanju iniciativnega odbora nadaljuje z deli. Prvenčani so prepričani, da je Prelog s spretnimi manevri in prevarami poskušal prevarati krajane, s katerimi bi v nadaljevanju morali živeti v sožitju. S tem naj bi Prelog izgubil tudi zaupanje ljudi. "Ne bomo Vam dovolili vznika nobenega farmskega kompleksa, tudi tistega ne, za katerega imate že določene zakonske podlage od občinskih uradnikov. Ne bomo nasedli na sistem rezanja salame po rezinah (op. a. Prvenčani so namreč prepričani, če bodo dovolili izgradnjo
enega objekta, jih bo sčasoma v bližini tega zraslo še več)," navaja iniciativni odbor krajanov Prvencev.
Sicer pa je iniciativni odbor na skupni občinski upravi MO Ptuj in občini Markovci že sprožil postopke in zahtevke za ustavitev izdaje dokumentacije za izgradnjo farmskih objektov na parcelni številki 183/1, ki leži na KO Prvenci in je last Alojza Preloga. Pisnega odgovora v zvezi z ustavitvijo postopka za pridobivanje dokumentacije iniciativni odbor še ni dobil. 22. decembra je iniciativni odbor
vcih.
O naši nameri so bili prek medijev obveščeni tudi občani, na kabelski televiziji pa smo imeli tudi posebno oddajo, v kateri smo predstavili mnenja izdelovalcev študije in podrobnejše opisali vsebino ter obliko ravnanja z odpadki na predvideni lokaciji v Markovcih. V skladu s postopkom za pridobitev lokacijskega dovoljenja pa smo imeli tudi 1-mesečno razgrnitev vseh dokumentov, ki je bila v prostorih občine Markovci. Na razgrnitvi smo prejeli nekaj vprašanj in pripomb, na katere bomo odgovorili in odgovore poslali tudi na občino Markovci.
Vsekakor pa želimo, da bi se s predstavniki civilne iniciative še dobili, saj želimo še dodatno predstaviti celoten projekt in odgovoriti na vsa odprta vprašanja. če bo želja, smo pripravljeni organizirati še kakšen ogled takih skladišč v tujini.
Še enkrat poudarjam, da prihajamo v občino Markovci z dobrimi nameni, saj gre za izgradnjo vmesnega skladišča nevarnih in nenevarnih odpadkov, ki jih bomo tu le obdelali ali pripravili za nadaljnjo predelavo v tujini. O naših dobrih namenih priča tudi dejstvo, da želimo v Markov-ce prenesti tudi sedež naše firme in odpreti tudi nova delovna mesta, pri čemer bodo imeli prednost zaposlitve domačini. Želimo torej skupaj prispevati k razvoju kraja in vsem občanom dokazati, da bo naša dejavnost prispevala k ureditvi okoljske problematike tudi v občini Markovci."
Prejeli smo še dve dopolnilni, nepodpisani izjavi z vsebino, ki je proti izgradnji Ekolesovega objekta, zaradi domnevno škodljivih vplivov na okolje in opozarja na nevarne kupčije z ekološko škodljivimi snovmi pa tudi na morebitne posledice v primeru požara, naravnih ali drugih nesreč. Med drugim je izražena predvsem želja, da o tej dejavnosti v občini odločajo občani sami, morda tudi na referendumu. Sicer pa naj bi o tem v kratkem razpravljali na zborih občanov, ki naj bi jih sklicali kmalu po novem letu.
M. Ozmec
ustreznim inšpekcijskim službam podal prijavo zoper Preloga, saj slednji nemoteno nadaljuje s pripravljalnimi deli. Po mnenju iniciativnega odbora gre za resen poseg v okolje, po njihovem prepričanju najverjetneje na črno.
Iniciativni odbor krajanov Prvencev se je sestal tudi z markov-skim županom Francem Kekcem. Župan je na sestanku povedal, da je bil s strani investitorja zaveden, saj je ta pridobival dokumentacijo za enkrat manjši objekt, kot ga dejansko namerava graditi. Župan je na sestanku dejal, da je prav, da so Prvenčani povzdignili svoj glas in jih v celoti podpira.
V teh dneh pa se je iniciativni odbor ponovno sestal in sklenil, da na naslov potencialnega investitorja Alojza Preloga, občine Mar-kovci, skupne občinske uprave in stranke Zelenih Slovenije pošlje odprto pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj se ne strinja z izgradnjo Prelogovih farm.
Mojca Zemljari~
Gorišnica • Iz dekanijske Karitas Ptuj Zavrl
V	torek, 14. decembra, so se pri sv. Marjeti v Gorišnici zbrali predstavniki župnijskih Karitas Ptujske in Završke dekanije.
Srečanje je vodila ga. Irena Luci. Po uradnem pozdravu in duhovni misli domačega duhovnika g. Ivana Holobarja so bila na vrsti poročila posameznih župnijskih Karitas, iz katerih je bilo razvidno, da so vse namenile pred prazniki posebno pozornost starejšim in bolnim, ki so jih pred prazniki obiskali in priložnostno obdarili.
V	tednu Karitas se je v košarah po trgovinah nabralo precej prehrambenih artiklov, zato se zahvaljujejo vsem, ki tudi na tak način pomagajo in podpirajo njihovo delo.
Z dobrodelnim koncertom dekanijske Karitas se je zbralo 1.252.500,00 SIT. Del sredstev, 600.000,00 SIT, so prispevali družini Sagadin za nakup zdravstvenega pripomočka — mišičnega spodbujevalca — za štirinajstletno hčerko Mojco. Preostala sredstva se bodo razdelila najbolj potrebnim župnijskim Karitas. Nekatere Karitas potrebujejo posteljnino in odeje.
Ob božičnih praznikih se sodelavci dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč iskreno zahvaljujemo vsem, ki podpirate naše delo in nam pomagate skozi vse leto. V prihajajočem letu Vam želimo veliko dobrega, miru in božjega blagoslova ter sreče, tiste prave, ki prihaja globoko iz srca.
Ljubezen ni le beseda, je nekaj, kar je v nas vseh, je nekaj, kar lahko dajemo, je nekaj, s čimer lahko osrečujemo, je nekaj, česar imamo na pretek ... (AT)
Ormož • Namesto voščilnic
V	Občini Ormož so se letos odločili, da v duhu obdarovanja, lepih besed in iskrenih želja obdarijo tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo. Namesto novoletnih voščilnic bodo sredstva namenili Varstveno delovnemu centru Ormož, je zapisal župan Vili Trofe-nik, ki občanom v prihajajočih praznikih želi veliko prijetnih trenutkov z njihovimi najdražjimi, v novem letu 2005pa izpolnitev vseh skritih želja, zdravje in uspešno sodelovanje tudi v letu, ki prihaja!
Ormožani bodo kot prejšnja leta lahko silvestrovali tudi na prostem, na Kerenčičevem trgu, kjer bo od 22. ure naprej igral narodno-zabavni ansambel Ekart. Ob polnoči bo zbranim spregovoril župan Vili Trofenik, v novo leto pa bodo stopili z veličastnim ognjemetom. (vki)
Ormož • Praznični december pri koncu
Veseli december, ki je ormoške otroke letos bogato obdaril z najrazličnejšimi delavnicami, lutkovnimi predstavami in zabavami, se je počasi prevesil h koncu.
Minuli teden je čez 820 otrok v občini Ormož obiskal dedek Mraz. V krajevnih središčih so vrtci in šole z različnimi priložnostnimi programi popestrili njegov prihod. Darila v vrednosti 1900 SIT so prejeli predšolski otroci od drugega leta starosti naprej. Občina Ormož je za različne decembrske aktivnosti, vključno z obdarovanjem, namenila 3 milijone SIT.Ormoške otroke je dedek Mraz obiskal v športni dvorani na Hardeku. Šolarji in učitelji OŠ Ormož so pripravili spremljajoči glasbeni program in lutkovno predstavo o piščančku, ki je iskal mamo.
Veseli december se bo zaključil danes ob 17. uri na Kerenčičevem trgu z otroškim silvestrovanjem s skupino Bepop. (vki)
Sv. Ana • Za razvoj 111 milijonov
Konec decembra so se na 14. in zadnji letošnji seji sestali svetniki občine Sv. Ana. Po polemični razpravi so svetniki predložen proračun sprejeli. V njem prihodki znašajo 287 milijonov, odhodkov pa je za deset milijonov več. Za investicije namenjajo 111 milijonov tolarjev. To pa je po mnenju nekaterih svetnikov premalo, saj so menili, da bi se občina morala hitreje razvijati, pripraviti pa bi morali tudi več projektov, pri katerih je možno financiranje s strani državnega proračuna. V občini bi morali tudi pristopiti k izdelavi dolgoročnega razvojnega načrta občine. S povedanim se ni strinjal župan Bogomir Ruhitelj, kije svetnike opozoril, da so v zadnjih šestih letih, odkar občina obstoja, veliko naredili in tako že v veliki meri nadoknadili razvojne zaostanke. Tako so letos zaključili z adaptacijo šolske stavbe in tudi gradnja vodovodnega omrežja napreduje. Tako so letos tudi rekonstruirali vodovodni vod od Sp. Žerjavcev do Sv. Ane, kjer so se pojavljale velike izgube vode, obstoječe cevi pa so bile tudi premajhnega premera. V šestih letih so v obnovo šole vložili 100 milijonov in enako tudi v gradnjo vodovodnega omrežja. V naprej pa bodo v okviru zmožnosti sledili potrebam in interesom občanov, je še dodal župan Ruhitelj. Svetniki so ob proračunu v nadaljevanju seje sprejeli še triodstotno povečanje vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in za enak odstotek so povišali cene za vzdrževanje pokopališča. Sprejeli pa so tudi spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, iz katerega so kot zavezanca za plačilo nadomestila izvzeli podjetji Elektro in Telekom. (ZŠ)
Foto: vki
Prometna varnost • Se o novem zakonu
Ostreje do alkoholiziranih in omamljenih v prometu
Kot smo poročali, bodo 1. januarja 2005 pričeli z izvajanjem določil novega Zakona o varnosti v cestnem prometu, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 83 že 29. julija letos.
Že v prejšnjih številkah Štajerskega tednika smo v sodelovanju z Borisom Kozenburgerjem,
pomočnikom komandirja Policijske postaje Ptuj, opozarjali na posamezne novosti, ki jih prinaša novi zakon. Ker je že nastopila tudi koledarska zima, tokrat nadaljujemo z uredbami s tega področja, opozarjamo pa tudi na neupoštevanje prometnih znakov, na ostrejše sankcioniranje alkoholiziranih in omamljenih voznikov ter na kršitve v prometnih nesrečah.
Za neuporabo zimske opreme v zimskem času ali v času zimskih voznih razmer predvideva novi zakon globo 30.000 tolarjev, če pa bo zaradi neuporabe zimske opreme prišlo do oviranja ali onemogočanja prometa, bomo oglobljeni kar s 100.000 tolarji.
Če ne bomo upoštevali postavljenih prometnih znakov in nas pri tem zasači policija, nas čaka globa 10.000 tolarjev, razen v primerih, če ne bomo upoštevali prometnih znakov za omejitev hitrosti, prometnih znakov, s katerimi je urejena prednost vozil, prometnih znakov za obvezno uporabo snežnih verig ali prometnih znakov za omejitev skupne mase, osnovne obremenitve ali dimenzij.
Zapisali smo že, da novi zakon na semaforjih ne predvideva več zelene utripajoče luči, odslej bodo torej le rdeča, rumena in zelena, njihove funkcije pa ostajajo iste, le neupoštevanje je odslej huje sankcionirano. Če recimo ne bomo upoštevali rdeče luči, če jo bomo enostavno prevozili, nas čaka globa 60.000 tolarjev.
Ostrejše bodo tudi globe za neupoštevanje znakov, ukazov in uredb, ki jih dajejo policisti. Če voznik motornega vozila ne bo upošteval ustavljanja s policijskim avtomobilom s prižganimi modrimi lučmi in kratkimi intervali sirene, bo oglobljen z najmanj 120.000 tolarji in najmanj 6 kazenskimi točkami. V primeru neupoštevanja znakov in ukazov policistov pa nas čaka globa 60.000 tolarjev.
Novost novega zakona je gotovo bistveno ostrejša kaznovalna politika za tiste voznike, ki bodo vozili pod vplivom alkohola. Tako po novem ne bodo smeli imeti v organizmu niti grama alkohola vsi vozniki in spremljevalci v vozilih, ki prevažajo skupino otrok, vozniki, ki so brez veljavnega vozniškega dovoljenja, kandidati za voznike, učitelji inštruktorji, poklicni vozniki, vozniki vozil, ki prevažajo nevarno blago, ter vozniki motornih vozil
Sedem (ne)pomembnih dni
Se enkrat
Prometne nesreče se vrstijo v nekakšnem cikličnem zaporedju. In nekako cikli~no smo se navadili že tudi na nove prometne zakone — največkrat v prepričanju (in utvari), da bo poslej vse drugače. Tudi zdaj smo na pragu začetka veljavnosti nove (strožje) prometne zakonodaje in spet si eni obetajo "čudeže", drugi (in teh je žal največ) pa na vse mogoče in nemogoče načine dokazujejo, da gre za napačno početje in (vnaprejšnji) zadetek v prazno. Vsekakor pa je spet res, da so slovenski vozniki ponovno vznemirjeni (in preplašeni) in da je prav zdaj spet enkratna (in ne tako kmalu ponovljiva) priložnost za združene napore, ki bi imeli za cilj zmanjšanje prometnih nesreč, zmanjšanje tragedij in žalosti v preštevilnih slovenskih domovih zaradi žrtev na cestah. To je izziv za prizadevanje za prijaznejšo (in varnejšo) podobo Slovenije v Evropi in po svetu. Varnost cestnega prometa je namreč prvorazredno kulturno vprašanje, pa socialni in tudi politični problem. Tista država, ki zna poskrbeti za vzorno prometno ureditev in dokazati, da je prometni red sestavni del njene identitete, vsakokrat lahko računa na priznanja in zavist z vseh strani. Majhna (in kar naprej s kompleksi obtežena) Slovenija ima tudi na tem področju enkratno možnost, da se v "veliki" Evropi pokaže kot nekaj posebnega, vzornega. Toda _
Po številu prometnih nesreč (in številu mrtvih v prometu) — žal — še vedno sodimo med neslavne, negativne rekorderje v Evropi. Kljub temu se še vedno obnašamo, kot da ne gre za enega izmed najhujših nacionalnih problemov, ki bi, dokler
Foto: M. Ozmec
Boris Kozenburger, pomočnik komandirja na PP Ptuj, zadolžen za prometno varnost
se njegove razsežnosti ne zmanjšajo na kolikor toliko razumne meje, zaslužil stalno bitje plati zvona. Politiki vpijejo zaradi zmanjšanje natalitete, nihče izmed njih pa javno ne objokuje (pre)številnih žrtev (predvsem med mladimi) prometnih nesreč. Še nikomur izmed njih ni padlo na misel, da bi se z vsemi razpoložljivimi močmi in sredstvi vključil v akcije za večjo prometno varnost. Še nihče se ni javno hvalil s strogim spoštovanjem cestno-prometnih pravil, že velikokrat pa smo slišali in videli, kako se naše javne osebnosti nasploh hvalijo s (pre)hitro vožnjo in kako uživajo v različnem dokazovanju svojih cestno-prometnih "sposobnosti", ki so na meji ali preko roba zakonsko dopustnega. Vsekakor bi bilo zanimivo videti, koliko javnih osebnosti bi bilo (razen športnikov, ki to že počenjajo) pripravljenih določneje identificirati svoja vozila in z njimi vsak dan demonstrirati, koliko jim je v resnici do varne vožnje in do (doslednega) spoštovanja cestno-prometnih predpisov.
V Sloveniji bi zdaj lahko že na različne načine dokazali, da uvajanje novosti v cestno-prometni zakonodajo spremlja dvoje izrazitih obdobij in pojavov. Čas pričakovanja in čas izvajanja. Medtem ko je čas pričakovanja povezan z izrazitimi strahovi (ki jih ne zmanjšujejo in odpravljajo niti številni ugovori), je čas izvajanja največkrat čas zamujenih priložnosti. Ali drugače povedano — v bistvu ugodno ozračje (strah namreč pomeni tudi doslednejše spoštovanje predpisov) se hitro izniči predvsem zaradi nedoslednega (in premalo zaznavnega) ravnanja vseh tistih, predvsem tudi represivnih organov, ki so
ali skupine vozil kategorij C, D1, B+E, C+E, D1+E in D + E.
Globe za kršitev tega določila so različne glede na ugotovljeno stopnjo oziroma prekoračitev. Če bo kateri od zgoraj navedenih voznikov imel v krvi do 0,50 g alkohola na kg krvi, ga čaka 30.000 tolarjev globe in 3 kazenske točke. Za več kot 0,50 do vključno 0,80 g alkohola na kg krvi bo globa 40.000 SIT in 4 kazenske točke, za več kot 0,80 do vključno 1,10 g alkohola na kg krvi bo globa 60.000 SIT in 5 kazenskih točk.
Do slednje kršitve bo določbe
zadolženi za nadziranje spoštovanja pravnega reda. Ob zadnji veliki zakonodajni reformi v prometu leta 1998 se je v nekaj prvih mesecih veljavnosti novosti radikalno spremenila prometna podoba slovenskih cest in še posebej glavnih mestnih prometnic. Tako rekoč vsi so spoštovali omejitve hitrosti, promet je dobil red, ki ga pred tem in po tem nismo nikoli zaznali. Vendar pa se je že po nekaj mesecih vse skupaj sesulo v star sistem voženj in (ne)reda. Policija in drugi prometni organi niso nikoli prepričljivo pojasnili, zakaj se je to zgodilo, pa tudi nihče drug ni nikoli ugotavljal, kolikšen je delež posameznih (odgovornih) akterjev pri rušenju nove, strožje prometne zakonodaje. Zdaj smo v približno istem položaju. Ljudje znova na veliko govorijo o strožjih kaznih, o strožjem nadzoru v prometu in temu bodo v začetku veljavnosti nove zakonodaje prilagajali način svoje vožnje. Če pa bodo ugotovili, da je v bistvu vse po starem, bodo mnogi izmed njih spet pritiskali na plin in veselo kršili preveč hitrostnih in drugih omejitev, po nekakšnem načelu, ki zdaj na veliko — kot glavni argument proti strožji zakonodaji — kroži po Sloveniji, da bi morali biti policaji pač "fleksibilni" pri ocenjevanju, kdaj kdo vozi prehitro in kdaj ne. Seveda vsi takšni "teoretiki" nočejo upoštevati, da zakon pač spoštuješ ali pa ga kršiš in da pravni red pomeni tudi to, da upoštevaš tudi zakonsko določilo, ki je v marsičem nelogično vse dotlej, dokler ga večinsko ne spremenijo.
Strah, da z našim prometom ne bo (bistveno) drugače, vzbujajo tudi nekatere medle izjave posameznih policijskih odličnikov, češ da bo imel "novi zakon močan vpliv predvsem v prvih treh mesecih, saj bodo ljudje zaradi strahu pred strožjimi kaznimi vozili previdneje" (Ljubo Zajc, vodja sektorja slovenske prometne policije). Kaj pa potem?!
Jak Koprive
izdajal le policijski inšpektor, če pa bo v krvi zgoraj omenjenih voznikov več kot 1,10 g alkohola na kilogram krvi, pa bo kršitelj oglobljen z najmanj 120.000 SIT, z najmanj 10 kazenskimi točkami ter prepovedjo vožnje motornega vozila, kar bo izreklo sodišče za prekrške.
Vsi ostali vozniki bodo lahko imeli med vožnjo do največ 0,50 g alkohola na kg krvi, ob upoštevanju dejstva, da ne bodo kazali znakov nezanesljivega ravnanja v prometu, kar pa bodo lahko ugotavljali le s strokovnim pregledom pri pristojnih zdravstve-
nih delavcih. Če bo s pregledom ugotovljeno nezanesljivo ravnanje, bo za takega voznika globa 30.000 SIT ter izrek 3 kazenskih točk.
Vsi ostali vozniki bodo za ugotovljeno stopnjo od 0,50 do vključno 0,80 g alkohola na kilogram krvi oglobljeni s 40.000 SIT in 4 kazenskimi točkami. Za več kot 0,80 do 1,10 g alkohola na kg krvi bo globa 60.000 SIT in 5 kazenskih točk, za več kot 1,10 g alkohola na kg krvi pa bo globa najmanj 120.000 SIT, najmanj 10 kazenskih točk ter prepoved vožnje motornega vozila.
Vsem voznikom, ki bodo imeli v krvi več kot 1,5 g alkohola na kilogram krvi bo poleg globe izrečeno tudi 18 kazenskih točk, kar pa pomeni tudi, da bo sodišče izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Po novem bodo oglobljeni tudi vozniki, ki bodo vozili pod vplivom mamil, psihoaktiv-nih zdravil in prepovedanih snovi, in sicer z najmanj 120.000 SIT globe, najmanj 10 kazenskimi točkami ter prepovedjo vožnje motornega vozila. Drago nas bo stal tudi odklon preizkusa alkoholi-ziranosti ali strokovnega pregleda, saj je za to kršitev predvidena globa 120.000 SIT in 18 kazenskih točk.
Ostreje bodo oglobljeni vsi povzročitelji prometnih nesreč, ki bodo pobegnili, oziroma zapustili kraj prometne nesreče, saj jih čaka najmanj 120.000 SIT globe. Oglobljen bo tudi pobeg s kraja lažjih prometnih nesreč 1. kategorije z najmanj 40.000 SIT. Uživanje alkoholnih pijač po prometni nesreči, oziroma dokler ni opravljen ogled kraja prometne nesreče, bo kršitelja veljalo 60.000 SIT globe. Če bo imel več kot 1,10 g alkohola na kg krvi pa bo poleg globe dobil tudi 18 kazenskih točk, kar vemo, kaj pomeni.
Tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja se po novem letu ne bo izplačalo voziti, kajti za ta prekršek je predpisana globa 120.000 SIT, medtem ko bomo za vožnjo po preteku veljavnosti vozniškega dovoljenja oglobljeni z 20.000 SIT. S 120.000 SIT bo oglobljena tudi vožnja neregistriranega motornega vozila ali priklopnega vozila, če pa nas bodo ujeli po poteku veljavne prometne nalepke, bomo za manj kot 30 dni prekoračitve plačali 20.000
SIT globe.
Še to: novi prometni zakon je možno kupiti na skoraj vseh bencinskih servisih in centrih AMZS, njegovo ceno pa pove že njegov naslov "Zakon za jura".
-OM
Lenart • Seja občinskega sveta
Ustanovili bodo komunalno podjetje
V sredo, 22. decembra, so se na 17. zadnji letošnji seji sestali lenarški svetniki. Po potrditvi sklepov prejšnje seje so se v drugi obravnavi lotili sprejemanja proračuna za leti 2005 in 2006. V predlogu proračuna je pri investicijah prioriteta dokončanje gradnje vodovodnega omrežja v krajevni skupnosti Voličina.
Za to investicijo namenjajo okrog 360 milijonov tolarjev. Velika postavka, skoraj 500 milijonov tolarjev, pa je namenjena asfaltiranju cest. Naslednja investicija je gradnja šole s prilagojenim programom, gradnja vrtca v Ju-rovskem Dolu in dograditev osnovnih šol za potrebe devetletke. Za investicije pa sta v prihodnjih dveh letih namenjeni skoraj dve milijardi tolarjev ali vsako leto okrog 52 odstotkov vseh sredstev. V predlogu obeh proračunov je predvideno tudi zadolževanje, in sicer za prihodnje leto v višini 219 milijonov, v letu 2006 pa 254 milijonov tolarjev.
Najprej je direktor občinske uprave Bojan Mažgon pojasnil spremembe, ki jih je proračun doživel od prve obravnave. Poja-
Prejeii smo
snil je, da so se prihodki v proračunu za prihodnje povišali za 65 milijonov tolarjev in 100 milijonov v letu 2006. Dvig omenjenih prihodkov pa je posledica odločitve občine Lenart, da bo občina pričela samostojno izstavljati račune za ravnanje z odpadki. V nadaljevanju je župan mag. Ivan Vogrin povedal, da razmišljajo o ustanovitvi lastnega komunalnega podjetje, saj so prepričani, da je treba javne komunalne storitve tržno usmeriti, potem bodo te storitve cenejše in kvalitetnejše. Župan Vogrin je zavrnil amandma svetnika Saša Tomažiča, ki je predlagal dodatna sredstva za javni sklad, matično knjižnico in vrtec. Omenjeni svetnik je predlagal dodatno zadolžitev proračuna, zato je župan amandma
zavrnil. Amandmaja skupine svetnikov LDS, ki so predlagali, da se za delovanje Območne izpostave JSKD RS zagotovi 3,4 milijona tolarjev za delovanje, svetniki niso potrdili. Po razpravi so svetniki proračuna za leto 2005 in leto 2006 z 18 glasovi za in dvema proti sprejeli.
V nadaljevanju seje so svetniki določili še vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lenart, ki za leto 2005 znaša 0,48 tolarja. Spremenili pa so statut občine, da bodo po novem letu predpise občine objavljali v Medobčinskem uradnem vestniku in ne več v Uradnem listu, ker je le-ta bistveno dražji.
Zmago Šalamun
Kaj prinašajo licence?
(Odmev na sestavek St. tednik, 23. 12. 2004, str. 14)
Spoštovani, ker ste kljub našemu opozorilu v Štajerskem tedniku dne 23.12. 2004 objavili članek "Kajprinašajo licence'?', ki vsebuje neresnično navedbe in s tem postavili v slabo luč vse nepremičninske agencije v Ptuju, vključno z našo Sirius nep, d.d., pričakujemo, da na istem mestu in v enaki velikosti objavite popravek besedila članka in opravičilo.
Na navedeni povezavi je evidenca, iz katere je razvidno, da je vpisanih posrednikov z opravljenim strokovnim izpitom 7 od tega 6 trajnih... http://Www.sigov.si/mop/podrocja/uradzaptostor_sektorgospodatBtvo/ programi/nepremicninsko_posredovanje/imenik/index.php
Evidenca je kljub navedenemu datumu zas-
tarela, zato vam po pošti pošiljamo fotokopije potrdil naših agentov, ki so že opravili izpit in nekateri že nekaj mesecev čakajo na vpis v evidenco. Kopije dobite z redno pošto.
Zagotovo pa vemo, da so na Ptuju še najmanj 3 posamezniki, ki imajo opravljene izpite in čakajo na vpis. Če želite, vam jih navedem z imenom in priimkom.
Mislim, da bi novinarji hiše s takim stažem lahko preverili določene informacije, preden jih posredujejo javnosti. Dejstvo je tudi, da je rok za pridobitev licenc 14. 02. 2005, zato so tovrstne navedbe neprimerne in po nepotrebnem vznemirjajo javnost, ki je zaradi afer v preteklosti že tako nezaupljiva.
Lep dan želim.
Simona Krajnc Pavlica, direktorica, SIRIUS NEP posredniška družba, d.d.
Ptuj / Videm • Lovska zgodba z mariborskega stališča
Ptujski lovci molčijo
O tem, kako zelo so prizadeti in ogorčeni člani lovske družine (LD) Leskovec v Halozah zaradi izgube 10 hektarjev lovišča v videmski občini (pod t. i. varejskim hribom), ki je po novih razmejitvah pripadlo LD Ptuj, smo v prejšnji številki našega časopisa že obširno poročali.
Kot je zatrdil starešina LD Leskovec v Halozah Ivo Rajh, so že pred objavo meja lovišč v Uradnem listu RS poskušali z več pobudami doseči pameten dogovor o zanje sporni meji, pa jim to zaradi neodzivanja vodstva LD Ptuj nikakor ni uspelo.
Kako na vso zadevo gledajo v LD Ptuj, smo poskušali izvedeti tudi mi ter tako predstaviti obe plati zgodbe. Po prvotnem dogovoru naj bi predstavnik LD Ptuj svojo izjavo podal prejšnji četrtek, po seji upravnega odbora ptujske lovske družine. Vendar pa so na seji, kot so nam sporočili, sprejeli sklep, da uradnih izjav za medije v zvezi z določitvijo novih meja med obema loviščema ne bodo dajali, da pa LD Ptuj nikakor ni nikomur odvzela nobenega kosa lovišča.
Za pojasnila smo zato zaprosili odgovorno osebo za pripravo strokovnih podlag za vris meja, dipl. inženirja Martina Krajnca iz mariborske območne enote Za-
voda za gozdove (ZGS). Krajnc nam je v zvezi z vso zadevo povedal naslednje: "Po Zakonu o divjadi in lovstvu ima lovsko pravico Republika Slovenija, ki jo lahko prenese na usposobljeno pravno osebo. Isti zakon govori tudi o tem, da lovišča ustanovi Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministra. Torej iz tega izhaja, da je lovišče LD Ptuj in LD Leskovec v Halozah ustanovila Vlada. Na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, smo pripravili strokovne podlage za ustanovitev lovišč LD Ptuj in LD Leskovec v Halozah, sodelovale so naravovarstvene in lovske organizacije. Te strokovne podlage smo nato posredovali pristojnemu ministrstvu. V poslanih strokovnih podlagah je bilo jasno zapisano, da je del meje na reki Dravinji sporen in da lovski družini nista dosegli soglasja!"
"Iz dokumentov, ki so nam bili
Vitomarci • Ponovno imajo LD
V	Juršincih se ne strinjajo z lovišči
V	Vitomarcih korenine lovstva segajo v čas Kraljevine Jugoslavije, ko so pridobili lovsko pravico za lov na območju takratne občine. Leta 1945 so ustanovili Lovsko družino Sv. Andraž v Slovenskih goricah, le-ta pa se je leta 1952 združila z Lovsko družino Juršinci. Po dva-inpetdesetih letih so v Vitomarcih ponovno ustanovili lovsko družino in na miklavževo letos so dobili odločbo od Upravne enote Ptuj o vpisu družine v register.
O ustanovitvi družine smo se pogovarjali s predsednikom Karlom Veršičem, ki nam je povedal, da so bili postopki za ponovno ustanovitev družine zelo dolgotrajni, saj so morali opraviti precej razgovorov s sosednjo LD Juršin-ci, ki je do sedaj upravljala z loviščem. Ta postopek je tekel kar dvajset let. Šele letos je bila sprejeta nova lovska zakonodaja. Zakon o divjadi in lovstvu določa, da si mora vsaka lovska družina z naslednjim letom pridobiti koncesijo od lovišča. Lovišča so se na novo formirala kot tudi lovsko upravljavska območja. V Vitomarcih so preko Zavoda za gozdove Maribor, ki je izdelal strokovne podlage, uspeli pridobiti lovišče,
Foto: Fl
Karl Versic, predsednik Lovske družine Vitomarci
ki ga je potrdila tudi Vlada Republike Slovenije. S pridobitvijo lovišča se je društvo preimenovalo v Lovsko družino Vitomarci.
V	LD Vitomarci je trenutno 28 članov, želijo pa v svoje vrste pritegniti tudi lovce, ki so včlanjeni v drugih lovskih družinah, takih je z območja občine kar 24.
Vitomarška lovska družina ima 2312 hektarjev lovne površine, od katere je 127 hektarjev nelov-ne površine, tako jim ostaja 2185 ha.
V	Vitomarcih so pričeli tudi z gradnjo lovskega doma in z gradnjo strelišča na glinaste golobe v Mužah, za kar imajo vso potrebno gradbeno dokumentacijo. Postavili so vse temelje, zaprli klet z vgraditvijo oken in vrat, uredili odvodnjavanje ter kanalizacijo z greznico, nabavili pa so že tudi ves gradbeni material. Spomladi naslednjega leta naj bi dom že stal.
Predsednika Karla Veršiča smo ob pogovoru tudi opozorili na govorice, da se juršinski lovci ne strinjajo z razdelitvijo lovnih površin in da bodo na to temo sklicali tudi tiskovno konferenco. Predsednik LD Vitomarci želi, da bi se z juršinskimi lovci dobro razumeli in da bi v tistem delu lovišča, ki je teritorialno sicer v občini Juršinci, spada pa k LD Vi-tomarci, organizirali več skupnih lovov in bi si lovske užitke delili.
Franc Lačen
na razpolago, posredovali pa sta jih obe lovski družini, in s stališča lovske stroke smo predlagali, da celotna meja med obema loviščema poteka po reki Dravin-ji," nadalje pojasnjuje Krajnc ter dodaja: "Razlogi za takšen predlog so bili naslednji: takšna meja je jasno in nedvoumno določena, poleg tega pa lov na race ne more biti razlog za nenaravno mejo. Lovci LD Leskovec v Halozah so do "spornega" dela lovišča hodili po tujem lovišču in nenazadnje je treba še povedati, da je podobno rešitev kot mi že pred leti predlagalo pristojno ministrstvo!"
Če spora nista rešili LD, ga je pač ministrstvo!
Martin Krajnc pa še pravi: "Dejstvo je, da sta imeli LD Ptuj in LD Leskovec v Halozah spor, v katerem sta nastopali vsaka s svojimi argumenti in vsaka s svojimi željami in ga nista znali rešiti sami. Zato tudi ni primerno
nikomur očitati, da je poskušal spor rešiti na osnovi tehtnih argumentov!"
Hm, tale zadnji stavek, če si ga pravilno razlagamo, torej pomeni, da ne ena ne druga stran v lovskem sporu ni imela dovolj pametnega razloga oz. dokaza, s katerim bi lahko "premagala" drugo in tako rešila nesoglasje. (?!) Koliko se s takšno ugotovitvijo strinja LD Ptuj, zaradi njihovega medijskega molka ni možno preveriti, LD Leskovec pa je trdno prepričana v tehtnost svojih argumentov, ki so jih že navedli in smo jih povzeli v prejšnjem sestavku.
Ministrstvo pa se je odločilo, kot se je in težko je verjeti, da bi koga v Ljubljani zaradi 10 hektarjev v enem ali drugem lovišču kaj posebno bolela glava.
Sicer pa, kot je slišati, so tovrstni spori okoli določitve meja posameznih lovišč LD začeli rasti kot gobe po dežju.
SM
Radomerje • Sestanek zadružnikov
Zadruge 6,6 milijarde tolarjev prometa
V gostišču Stari hrast v Radomerju v občini Ljutomer je Zadružna zveza Slovenije pripravila drugega od dvanajstih regijskih izobraževalnih dogodkov, in sicer za zadruge pomurske regije.
Srečanja so se udeležili predsedniki, direktorji, člani upravnih in nadzornih odborov devetih pomurskih zadrug, prisotna pa sta bila tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk ter direktor omenjene zveze Martin Nose. V Pomurju devet zadrug združuje 966 članov, s prašičerejo, žitom, odkupom govedi, poljščinami in mlekom pa ustvarijo 6,6 milijard tolarjev prometa letno. Zadruge v regiji imajo tudi 20 trgovskih poslovalnic, pretežno z repromaterialom, več kot polovica zadrug v regiji pa ustvari do 500 milijonov tolarjev prihodkov letno.
Osrednje teme tokratnega srečanja so bile poslovno in kapitalsko povezovanje zadrug v regiji, sodelovanje s podjetji živilsko-predelovalne industrije in organizacije proizvajalcev, promocija kmetijskih pridelkov in živil, prihodnje sodelovanje zadrug v zadružnem bančnem in
finančnem sistemu, predstavitev dela v regiji ter aktualna dogajanja v kmetijstvu. "Zadruge v regiji so majhne, zato ne morejo izkoriščati prednosti, ki jih imajo večje zadruge: boljši pogajalski položaj na trgu, optimalno izkoriščanje zmogljivosti, racionalizacijo stroškov in poenotenje informacijske tehnologije," je na srečanju poudaril Peter Vrisk, ki med drugim opravlja delo predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Vrisk je zadružnikom še omenil, da bi s povezovanjem zadruge postale učinkovitejše in bi svojim članom lahko bolj koristile. V prihodnje bo potrebno veliko narediti tudi na promociji kmetijskih pridelkov in živil. Predstavljena so bila zakonska izhodišča za izvajanje promocije v Sloveniji in Evropski uniji, kaj promocija zajema in kako lahko pridobimo sredstva za njeno izvajanje.
Miha Šoštarič
Kmetijstvo • Pomoči kmetom pri prevzemih kmetij
Pogoji razpisov marsikdaj nedosegljivi
Z javnim razpisom je kmetijsko ministrstvo zagotovilo 100 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev mladim prevzemnikom kmetij, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje. Tudi tokrat pa se je izkazalo, da je prosilcev precej več, kot so predvidevali na pristojnem ministrstvu, zato je nepovratno pomoč na koncu prejelo le 10 odstotkov vseh vlagateljev.
"Zanimanje za razpis je bilo izjemno veliko. Agencija je prejela 235 vlog. Popolnih vlog je bilo 122, nepopolnih pa 113. Od teh je bilo ustrezno dopolnjenih 98, tako da je bilo popolnih vlog po dopolnitvah skupno 220. Komisija je pri vsebinskem pregledu popolnih in pravočasnih vlog ocenila 203 vloge kot vsebinsko ustrezne. Vloge so se ocenjevale in točkovale na podlagi meril, podanih v javnem razpisu; vrednost posamezne točke pa je znašala 25.000 tolarjev. Zaradi velikega zanimanja vlagateljev in omejene višine razpoložljivih sredstev je pozitivne odločbe prejelo 23 vlagateljev, skupna višina odobrenih sredstev pa znaša 97.825.000 tolarjev. Dodeljena sredstva bodo predvidoma izplačana do konca letošnjega leta," so po koncu razpisa sporočili iz ARSKTRP.
Spodnjepodravski mladi kmetje neuspešni
Felicita Domiter s ptujske svetovalne službe je pojasnila, da gre za ukrep v obliki finančne pomoči, namenjen izključno mlajšim prevzemnikom kmetij, ki ga financira država in ne evropski skladi: "Poanta te pomoči je spodbujanje prestrukturacije kmetijstva oziroma konkretno gre za to, da bi čimveč kmetij dobilo mladega gospodarja. Zahtevani pogoji za prijavo na razpis so bili strogi, saj je prevzemnik moral biti star do 40 let, imeti ustrezno izobrazbo ali dovolj delovnih izkušenj, prevzeta pa je morala biti celotna kmetija z najmanj 3 hektarji primerljivih kmetijskih zemljišč."
Vloge za ta ukrep so se lahko poslale do konca avgusta: " Z ob-
močja UE Ptuj je bilo oddanih pet ali šest vlog, odobrena pa ni bila niti ena, saj so bile vse vloge točkovane z manj kot 165 točkami, kar je bil spodnji prag za odobritev sredstev. Moram reči, da je bil kriterij 165 točk postavljen precej oz. zelo visoko. Kar polovico, torej 100 točk, je kmetija lahko dobila na podlagi dokazanih stroškov, ki jih je imela s prenosom. Med te stroške spadajo stroški notarja, izročilnih pogodb in stroški izplačila nujnih deležev dedičem. Seveda so se upoštevali le dejansko izplačani stroški dednih deležev, in to le v zadnjem letu! Če so slednji znašali vsaj 5 milijonov tolarjev, je bilo možno dobiti vseh sto točk, sicer pa pro-porcialno manj, pač glede na to-čkovnik. Z ostalimi 100 točkami pa se je ocenjevala kmetija, ki se je predajala mlademu kmetu, pri čemer je na število pridobljenih točk vplivala velikost kmetije, njena ekonomska zanimivost oz. upravičenost, na kakšnem območju leži, pomembna je bila tudi starost prevzemnika, zelo pomemben kriterij pa je bilo tudi kmečko zavarovanje. Iz naštetega je bilo možno dobiti še dodatnih, največ 100 točk."
Maksimalno je lahko torej na osnovi tega razpisa prevzemnik kmetije pridobil 5 milijonov tolarjev, če je zbral vseh 200 točk, sicer pa pač toliko manj. "Težko je zlasti za takšne kmetije, kot je tudi ena izmed naših, kjer so uspeli zbrati kar 161 točk po tem strogem pravilniku, ampak je bilo vseeno premalo, da bi iz tega razpisa prejeli vsaj nekaj sredstev."
Neuradno naj bi se sicer ta razpis ponovil naslednje leto, vendar konkretnega zagotovila za to
ni. Če se bo vlada, kjer je sicer slišati, da naj bi se razpoložljiva sredstva za ta ukrep celo povečala na 300 do 400 milijonov tolarjev, odločila za ponoven razpis, potem se njegova objava pričakuje spomladi 2005. "Odvisno od pogojev razpisa, če bo do njega res prišlo, pa se bodo morda kmetije, ki so letos izpadle, lahko prijavile ponovno. Ampak na to bo treba počakati," še pravi Domitrova.
Vloge za pridobitev rent se lahko še oddajo
Drugi podoben ukrep, povezan s prestrukturacijo kmetijstva, se veže na zgodnje upokojevanje. Ta je sofinanciran z evropskimi sredstvi, izvaja pa se v sklopu Programa za razvoj podeželja. ^"Vlo-ge za pridobitev pomoči iz tega ukrepa se lahko še oddajajo do konca leta, sredstva pa niso namenjena mladim prevzemnikom, ampak prenosnikom, se pravi starejšim kmetom, ki so pripravljeni predati kmetijo mladim. Za takšno odločitev, seveda ob upoštevanju vseh ostalih pogojev, lahko dobijo desetletno rento v najnižji vrednosti dobrega milijona tolarjev neto letno. Pogoj za ta razpis pa je starost prenosnika; pri ženskah velja, da mora biti prenosni-ca stara do 61 let, moški pa do 63 let, zadnjih pet let morajo biti neprekinjeno pokojninsko zavarovani kot kmetje. Tu je tudi naj-
večji problem, saj precej kmetov z našega področja tega pogoja ne izpolnjuje. Veliko jih je to zavarovanje prekinilo zaradi finančne stiske, povezane s sušo in drugimi težavami. Poleg tega je pogoj, da mora biti predana znanemu prevzemniku celotna kmetija z najmanjšo velikostjo treh hektarjev primerljivih kmetijskih zemljišč."
Zanimanja za ta ukrep, kot pravi Felicita Domiter, je med domačimi kmeti veliko, precej manj pa jih izpolnjuje zahtevane pogoje: "Mislim, da bomo vseeno poslali nekaj vlog z našega področja. Posebnost tega ukrepa pa je, da kmet, ki izpolnjuje vse naštete pogoje, brez dvoma dobi rento, in sicer en milijon neto za eno leto pri najmanjši predvideni velikosti kmetije (3 ha primerljivih kmet. zemljišč, op. a.). Ta milijon je t. i. fiksni del rente, če je primerljivih kmetijskih zemljišč v sklopu predane kmetije več, pa se lahko pridobi še dodatni variabilni del rente v višini 85.000 tolarjev neto letno za vsak dodatni hektar primerljivih zemljišč."
Rento lahko prenosnik, kot rečeno, dobiva 10 let, nato pa se mu začne izplačevati pokojnina, pri kateri pa je upravičen še do razlike med višino dodeljene pokojnine in rente, ki jo je prejemal. Rezultati tega razpisa in ali bo res držalo vse zagotovljeno, bo znano v naslednjem letu.
SM
Agencija RS za km^^ijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) je 4. junija 2004 v Uradnem listu RS št. objavila javni razpis Pomoč mladim kmetom za prevzem kmetij v letu 2004. Namenjen je bil delnemu pokrivanju stroškov, ki izhajajo iz naslova generacijskega prevzema kmetije s strani mladega kmeta.
Lenart • Obujanje spominov
Literarna zibelka
V Gradišču (danes Sv. Trojica) so od leta 1973 potekala Srečanja pesnikov in pisateljev za~etnikov. Po 15 letih so se ta srečanja iz Gradišča pričela seliti po Sloveniji. Pri Sv. Trojici pa so tudi v spomin na srečanja pripravili stalno razstavo.
V petek, 10. decembra, so člani kulturnega društva Ernest Golob —Peter od Sv. Trojice, območna izpostava JSKD Lenart, Matična knjižnica Lenart in Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkve-njak, Lenart in Sv. Ana pripravili Literarno zibelko, na kateri so obujali spomine na literarna srečanja. Potekala je v večnamenskem prostoru Matične knjižnice v Lenartu. Nekaj o zgodovini srečanj je povedal predsednik KD Ernest Golob — Peter Drago Lipič. Petkovega literarnega večera pa se je udeležila
tudi svobodna umetnica Maja Vidmar iz Ljubljane, ki je bila leta 1980 izbrana na osmem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov. Do sedaj je izdala tri pesniške zbirke, izbor iz njene poezije je izšel tudi v Avstriji in na Hrvaškem. Maja je prebrala nekaj pesmi iz izdanih pesniških zbirk, nekaj pa tudi iz zbirke, ki bo luč sveta zagledala prihodnje leto. Ob prebiranju pesmi pa je beseda tekla tudi o obujanju literarnega življenja in o literarnem gibanju danes. Na Literarni zibelki pa je svoj pesniški pr-
Po končani literarni zibelki (od leve): vodja območne izpostave JSKD Lenart Breda Rakusa Slavinec, pesnik Emil Duh, svobodna umetnica Maja Vidmar, predsednik KD Ernest Golob Peter Drago Lipič in povezovalka Darinka Čobec
venec Prepletanja predstavil tudi domačin Emil Duh. Udeleženci Literarne zibelke so si lahko v okviru razstave o kulturni dediščini v Slo-
venskih goricah ogledali tudi del stalne razstave Srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov.
Zmago Šalamun
Ptuj • Na Ekonomski šoli
Branka Regvat postala svetnica
Branka Kampl Regvat, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj, je dobila naziv svetnice. Od leta 1977 je zaposlena na Šolskem centru Ptuj, na Ekonomski šoli kot učiteljica strokovno teoretičnih predmetov. Leta 1992 je napredovala v naziv svetovalka. Za ravnateljico Ekonomske šole Ptuj je bjla prvič imenovana 1. 7. 1993 in nadvse uspešno opravlja to funkcijo vse do danes. Za pomočnico direktorja Šolskega centra Ptuj je bila imenovana v šolskem letu 1998/99. Sedaj je vodja aktivna ravnateljev Podravja in Pomurja.
Na Ekonomski šoli Ptuj poučuje ekonomijo v programu ekonomski tehnik. Bila je predsednica, iz-praševalka in članica komisij na zaključnih izpitih, poklicni maturi in maturi.
Kot ravnateljica Ekonomske šole koordinira in razporeja dela in naloge članov kolektiva ter vzpodbuja inovativnost in kreativnost v vzgojno-izobraževalnem delu z dijaki. Uporablja učinkovite učne metode in uvaja nove oblike dela. Razvija sposobnosti dijakov za samostojno in kreativno delo. Vsebino pouka aktualizira in povezuje z vsakdanjim življenjem in vključuje korelacijo z drugimi predmeti.
Dijake usmerja v raziskovalno delo in sodeluje z ZRS Bistra Ptuj. Bila je mentorica številnim raziskovalnim nalogam, ki so dobile zlato, srebrno ali bronasto priznanje in se uvrstile na državno tekmovanje. Med drugim je bila mentorica dijakom v raziskovalni nalogi Joj, kam bi del? Analiza varčevanja prebivalstva na območju Ptuja z okolico in v Sloveniji, ki je prejela posebno priznanje po
sklepu Komisije Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo v letu 2000. Z dijaki, starši in profesorji je uspešno sodelovala v projektih Odprte šole. Z dijaki pripravlja projektne tedne in pedagoške delavnice z aktualno problematiko. Bila je vodja številnih inovacijskih projektov Ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS, Zavoda za šolstvo in šport RS, Centra za poklicno izobraževanje RS _
Zavzema se za pristno in korektno sodelovanje s starši. S starši redno komunicira na govorilnih urah, roditeljskih sestankih, svetu staršev in individualnih razgovorih. Prizadeva si za sprotno obveščanje in informiranje staršev o napredovanju njihovih otrok.
Sodeluje v aktivu ekonomistov in koordinira delo ostalih strokovnih aktivov pri oblikovanju učnih načrtov in kriterijev ocenjevanja znanj.
Od leta 1995 sodeluje pri pripravi šolske publikacije, ki je namenjena dijakom in staršem. V publikaciji predstavlja življenje in delo šole, objavlja svoje prispevke in prispevke sodelavcev o
Arhiv
Branka Kampl Regvat
različnih projektih, tekmovanjih, dosežkih. Bila je tudi urednica Zbornika Ekonomske šole Ptuj (marec 2000) ob 40. obletnici šole. V njem je zbrala članke dijakov, sodelavcev in objavila svoje prispevke. Prav tako je bila urednica zbornika Ekonomske šole Ptuj z naslovom Vsaka pomlad po svoje zadehti (maj 2001), kjer je predstavila svoje članke, članke sodelavcev in dijakov. Sodelovala je tudi pri izdaji zbornika Raziskovalno delo na Ekonomski šoli Ptuj in v njem objavila članek. Prav tako je objavila članke v glasilih Za manj nasilen in bolj prijazen jutri, 26. državno tekmovanje v tehniki prodaje na Ptuju in sodelovala pri izdaji le-teh _
Pridobila je certifikat zunanje ocenjevalke za maturo iz predmeta ekonomija. Sodelovala je v kurikularni prenovi predmeta ekonomija in pri pripravi predlogov za oblikovanje programa Ekonomske gimnazije. Bila je vodja številnih projektov: Podjetniška delavnica za mlade, Moje podjetje — moja trgovina, vodja mednarodnega sodelovanja v okviru Alpe Adria in EU _ Sodelovala je pri pripravi izobraževalnega programa Ekonomski tehnik — pti v letu 2002/03. Bila je vodja številnih inovacijskih projektov.
Sodelovala je na Dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani od 17. do 20. marca 1998 pri predstavi inovacijskega projekta Ekonomske šole Ptuj z naslovom Multimedia pri pouku naravoslovja in interaktivnega programa iz kemije Aciklične ogljikove spojine. S projektom Odprte šole je sodelovala na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju. Bila je organizacijski vodja 26. Državnega tekmovanja v tehniki prodaje na Ptuju.
Fl
Tednikova knjigarnica
Novo leto
Staro leto šlo je spat, spat v svoj daljni orni grad, novo leto gre čez plan. Novo leto — dober dan! Si prineslo sreče nam?
Novo leto odgovarja: — Z mano gre nebeška zarja, sonce, majnik, nagelj rdeč — kaj pa hočete še več?
Hojej, srca mlada
bi še mnogo rada:
voljo zidano vse dni,
pravljične gradove tri,
meh za smeh in takšne mlinčke,
ki bi mleli nam cekinčke...
Škrat, ki nazdravlja, je eden od stirih novoletnih simbolov, ki prinašajo srečo. Iz knjige Damjan J. Ovsec: Trije dobri možje. Ljubljana: Kmečki glas, 2000.
Iz knjige: Marko Kunčič: Pisani vrtiljak in Cmokec Po-skokec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992. (Zbirka Sončnica).
Srečno 2005 in veliko dobrega branja želi Liljana Klemenčič s sodelavci.
Ptuj • Univerza za tretje življenjsko obdobje
Do novih znanj in spoznanj
Univerza za tretje življenjsko obdobje na Ptuju deluje že od leta 1996 v sklopu Ljudske univerze Ptuj. Ustanoviteljice društva so Marija Svetelšek, Marta Krivec in Ro-zika Ojsteršek.
sredstva namenja tudi za neformalne oblike izobraževanja, kot vseživljenjsko učenje je. Ptujčani se dobro odzivajo na te oblike izobraževanja, saj ne gre samo za izo-
braževanje in druženje, gre tudi za zabavo in spoznavanje novih ljudi, za nova doživetja, spoznanja, s katerimi na koncu pridobijo vsi, ker se naučijo nekaj novega.
Radovednost je pozitivna, še posebej v tretjem življenjskem obdobju, sicer se ne bi naučili nič novega.
MG
Po evidenčnih listinah ima trenutno več kot 110 članov. Predsednica Rozika Ojsteršek je povedala, da je temeljni cilj delovanja že od vsega začetka druženje. Na podeželju aktivno delujejo že od nekdaj aktivi kmečkih žensk, mesto pa se je v tovrstni organiziranosti pojavljajo kot bela lisa. Vseživljenj-sko učenje pa je prav tako vedno bolj v čislih. Prihodnost je v druženju in izobraževanju, pomembno je, da ljudje počnejo vse tisto, česar niso mogli, ko so bili še v službi. Neformalne oblike izobraževanja izvajajo v okviru študijskih krožkov.
V zdravstvenem je moto "Šola
za zdravo življenje", ptujski intelektualci so se našli v sekciji umetnostne zgodovine, ki jo vodi Marija Svetelšek. Dvakrat tedensko se dobivajo tudi na rekreativni telovadbi, sicer pa delujejo kar tri skupine rekreativne telovadbe. V okviru dveh študijskih krožkov pletejo, vezejo, poslikavajo različne materiale, izdelujejo drobne izdelke. Kot alternativa poteka krožek tai chi. Letos delujejo v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje tudi štiri skupine angleškega jezika, nekateri pa obiskujejo tudi središče za samostojno življenje. Zaradi pomanjkanja denarja pa se še ne izobražujejo v
računalništvu. Zelo dobro pa se člani odzivajo tudi na družabne oblike, ki jih izvajajo. Nekaj denarja za svoje delovanje dobijo vsako leto iz proračuna Mestne občine Ptuj, ostalo pa prek razpisov. Študijski krožki so dejavni od oktobra do konca maja, potekajo v prostorih Ljudske univerze na Ptuju. Stike pa člani vzdržujejo tudi s srečevanjem ob kavici. Te so še posebej aktualne, ko krožki poleti za nekaj mesecev prenehajo z delovanjem.
Sledimo moto "učeče se države" po zgledu Evrope, poudarja Rozika Ojsteršek, ki v okviru svojih strukturnih skladov precejšnja
Foto:MG
V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje na Ptuju potekata dva študijska krožka ročnih del.
Ptuj • Proslava Dneva samostojnosti
Ptuj Čim prej med razvojne regije
V kulturni dvorani ptujske gimnazije je bila 26. decembra osrednja proslava ob dnevu samostojnosti v mestni ob~ini Ptuj. Slavnostni govornik je bil župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. V kulturnem programu je nastopil Pihalni orkester Ptuj in pevka Totega Big Banda iz Maribora Dragica Kladnik — Dada. S svojim nastopom so navdušili.
"Naših kratkih trinajst let popolne samostojnosti se je v letošnjem letu izteklo. Ponovno smo vstopili v veliko družino narodov in s tem v drugačno razmerje odločanja o svoji prihodnosti. Kljub nekaterim slabostim smo v teh letih slovenske samostojnosti storili veliko dobrega. Nenazadnje smo v Evropsko skupnost vstopili kot najboljši med vsemi predpristopnimi članicami. Tudi znotraj nove družine držav članic EU smo po razvitosti prehiteli nekatere stare članice. Zavedati pa se moramo, da bo potrebno v prihodnje dvig kakovosti življenja slehernega državljana in državljanke zagotavljati pod drugačnimi pogoji, kot so vladali do sedaj. Dosedanje izkušnje majhnih držav kažejo, da se je v teh velikih integracijah in globaliza-cijskih procesih najlaže razvijati preko predhodnih regionalnih povezav. Zato je naša naloga, da naše mesto čim prej umestimo na zemljevid bodočih regij, in to ne zgolj upravno administrativnih, temveč razvojnih. To nam bo v bodoče zanesljivo omogočalo lažji dostop do globalnih produkcijskih sistemov, svetovne trgovine in svetovnih finančnih virov. S tem pa do dviga kakovo-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski Pihalni orkester je tudi tokrat Ptujcane spravil dobesedno na noge. Prihodnje leto bo star 150 let.
sti življenja slehernega posameznika, kar nam mora biti osnovni cilj in smoter življenja," je med drugim povedal ptujski župan
dr. Štefan Čelan na osrednji slovesnosti ob Dnevu samostojnosti v mestni občini Ptuj. Občankam in občanom je zaželel, naj jim
leto 2005 prinese veliko osebne sreče in mnogo lastno izborjene samostojnosti.
MG
Dirigent Pihalnega orkestra „Ptuj Štefan Petek in župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Dan samostojnosti je tudi Štefanovo in njun praznik.
oto: Črtomir Goznik
Pevka Totega Big Banda Maribor Dragica Kladnik — Dada je navdušila ptujsko občinstvo.
Skorba • Nova premiera gledališke skupine
Ljubezen premaga vse ....
Z veseloigro v treh dejanjih Zadrega za zadrego so se minuli konec tedna v domu krajanov v Skorbi predstavili člani tamkajšnje ljubiteljske gledališke skupine.
V treh mesecih in pol jim je uspelo pripraviti odrsko uprizoritev pod režiserskim vodstvom Marije Černila, nova predstava je le še ena v nizu, ki so jih v društvu pripravili v 20 letih ustvarjanja. Lahkoten tekst, pristno narečje, spretni igralci, ves čas pestro dogajanje na odru in veliko smeha, vse to je bilo občinstvu všeč.
V Skorbi so letos jeseni slavili 20-letnico gledališkega ustvarjanja, takrat so pripravili več odlomkov iz že odigranih predstav in se spomnili prav vseh, ki so dodali kaj k uspehu gledališke skupine, v lanski sezoni pa se je odrasli gledališki skupini pridružila še otroška, ki se uspešno predstavlja z igrico Izgubljena
V Zadregi za zadrego igrajo: Uros Krajnc, Anita Pola-nec, Gorazd Zagoranski, Janko Turnšek, Spela Horvat, Aleksandra Kamensek, Tanja Furek, Nada Golob, Damjan in Emil Ogrizek. Režiserka je Marija Černila, sepetalec Mitja Furek, organizacija je v rokah Ivana Ogrinca, za razsvetljavo skrbita Andrej Horvat in Marjan Zelenko, pri kulisah je pomagal Andrej Gabrovec, ostali sodelavci pa so se Jani Polanec, Dragica Kozel in Danilo Leljak.
veverica. Danes gledališko skupino sestavljajo pretežno mladi, nadarjeni amaterski igralci, ki pa jim po besedah predsednika KD Ivana Ogrinca volje in zagnanosti do igranja na odru sploh ne zmanjka. Tudi v letošnji sezoni so se odločili za premierno predstavo že v decembru, kar jim je pred dnevi tudi uspelo, na premieri pa poželi glasen aplavz številnih obiskovalcev, ki jim je bila komedija všeč. Odločili so se za še eno veseloigro, ki jo je v domačo skorbljanščino priredil Ivan Ogrinc.
Režiserka Marija Černila pa je po premierni uprizoritvi dejala: "Naš namen je bil s tem, ko so se obiskovalci nasmejali, do-
sežen. Predstava je na odru nastajala že od začetka septembra, delo v gledališki skupini v Skor-bi pa mi je bilo letos že nekoliko lažje, saj sem se z igralci poznala, lahko bi dejala, da smo postali že pravi prijatelji. Mislim pa, da smo zdaj po dveh ljudskih igrah že čisto zreli za to, da se lotimo ene čisto prave igre. Na tekst, moram priznati, ne mislim veliko, bolj gledam na te mlade ljudi, ki igrajo na odru. Zdi se mi, da mi ta tekst ne pove veliko, a če je ljudem všeč, če se smejejo dve uri, potem je to tisto pravo in v sebi ima neko posebno sporočilo. Ponovitve nas čakajo takoj po novem letu."
Pa brez zamere
Iz decembra v januar
Demistifikacija mistične noči
Pravzaprav nikoli nisem popolnoma razumel, zakaj ljudje zganjamo tak hrup okoli novega leta. Kar ne pomeni, da bi bil ne vem kakšen nasprotnik praznovanja pri prehodu iz31. decembra na 1. januar. Sploh ne. Ko pravim, da nikoli nisem prav dobro razumel vsega hrupa okoli novega leta, hočem reči to, da se takrat, gledano objektivno, ne zgodi pravzaprav nič. Ta zadnji stavek si zapomnite, kajti čez odstavek ali dva se bomo k njemu vrnili. Zdaj pa najprej poglejmo, kaj ljudje ponavadi počnejo pri tem prehodu decembra v januar.
Ponavadi že dan ali dva pred zadnjim decembrskim dnem v trgovinah, predvsem špecerijah, zavlada totalna panika. Seveda, treba je napolniti hladilnike, potem vso to robo prestaviti najprej na mizo, od tam pa v želodec, potem pa _ no, saj veste, kam in kako ponavadi potem gre vsa hrana. Čeprav je res treba priznati, da na novoletno noč marsikomu hrana zapusti telo po isti poti, kot je prišla noter.
Zraven tega, da se za novo leto večinoma veliko je in ogromno pije, se temu primerno tudi zabava. In ob dvanajstih ponoči je seveda obvezno treba vse prisotne pocmokati in potrepljati po hrbtu ter jim zaželeti vse dobro v novem letu. Večina ljudi pa v tej noči tudi intenzivno premišljuje (če je še sploh zmožna intenzivnega premišljevanja), kaj vse se je zgodilo v tem letu in kaj bodo v tem novem bolje naredili in popravili. In to je to. To je vse, kar se ponavadi zgodi na prehodu iz decembra v januar. Morda smo pozabili zgolj eno stvar, in to je precejšnjega mačka, ki ga povzroči vsa ta mešanica, zaužita v tej, kakor pravijo, najdaljši noči.
In zdaj se vrnimo k prvemu odstavku. Vprašajmo se, kaj razen tega, da je to nekakšen splošen konsenz v teh krajih, je sploh vzrok temu, da se na to noč in par dni prej dogajajo opisane stvari. Odgovor: nič. Določeno je pač, da se na ta dan začne novo leto in da se to praznuje kot priložnost za nove začetke, za popravo starih grehov in tako dalje. Se pravi, da ta noč sama po sebi (pozor, sama po sebi!) ni nič bolj mistična, kakor recimo noč iz 13. na 14. april. Je le še ena noč, le da smo se ljudje odločili, da bomo pač to noč praznovali kot konec nečesa in začetek nečesa drugega. Se pravi, ljudje smo ji dolgo nazaj dali nek mističen pomen, zdaj pa že skoraj vsi verjamejo, da ima ta nekoč popolnoma navadna noč (in resnici na ljubo, taka je tudi še sedaj) v sebi nekaj magičnega, mističnega, da ozdravlja, da dela čudeže. Kot da se v katerikoli drugi noči (ali dnevu) ne bi mogli odločiti, da bomo določene stvari iz preteklosti popravili, da bomo v prihodnosti kaj naredili bolje. Res je, vedno pride prav, da si človek določi neke roke, a za to, da bi spremenil, kar mu na sebi ali na tem, kar dela, ni všeč, ni treba čakati na enaintrideseti december. Je pa res, da se zdi, da je na novoletno noč dosti bolj učinkovito sprejemati dobre sklepe, saj je v glavi ljudi zgoraj omenjena domnevna magičnost že tako prisotna, da nekje v podzavesti mislijo, da se bo sklepe, ki jih sklenejo na to noč, iz ne vem kakega razloga dalo lažje uresničiti. Kar je seveda popoln nonsens. Kajti na katero koli noč ali dan naredimo kakšen sklep, smo vedno mi tisti, ki ga moramo tudi uresničiti, stvar izpeljati. Nihče drug. Lahko nam kdo tu in tam pomaga, a levji delež nosimo sami. Novoletna noč tukaj ničesar ne da in ničesar ne vzame. Je le še ena noč, ki smo jo ljudje (ki se držimo gregorijanskega koledarja) določili za nekaj posebnega, tako kot so to pred nami na tisoče let z drugimi nočmi počeli drugi ljudje in druge civilizacije.
Če pa že govorimo o drugih civilizacijah — zakaj ne bi novega leta praznovali 21. decembra, ob zimskem solsticiju? Ko se začne noč krajšati? Ne samo, da bi imeli tudi objektivni razlog, imeli bi se tudi česa veseliti — daljšega dneva, kar posledično pomeni manj prižganih luči, kar nadalje pomeni manjši račun za elektriko. To pa je res nekaj, česar se človek lahko izredno veseli. Mar ne?
Srečnega. Veselega. Zdravega. Debelega.
Gregor Alič
Ustvarjalci veseloigre na gledališkem odru v Skorbi.
Foto: TM
Ptuj • Obiskali smo Ljudsko univerzo
V letu 2005 tudi visoka šola za upravljanje in poslovanje
Od ustanovitve Ljudske univerze Ptuj (začela je kot Delavska univerza za organizacijo predavanj, koncertov, jezikovnih tečajev in drugih obliko izobraževanja) je letos minilo 67 let. V javni zavod Ljudska univerza se je preoblikovala leta 1991. Kot JZ z vrsto verificiranih šol, izobraževalnih programov, je danes enakovredni partner ostalim izobraževalnim organizacijam in ima jasno začrtano uspešno prihodnost, poudarja direktorica Klavdija Markež, ki je to funkcijo prevzela maja letos. Do takrat ga je vodil Oto Jurgec.
Po letih je nova direktorica JZ Ljudska univerza Ptuj Klavdija Markež, šteje 28 let, najmlajša direktorica JZ v mestni občini Ptuj in tudi širše. Po rodu je Ptujčan-ka, končuje magistrski študij, na področju izobraževanja odraslih pa ima že deset let izkušenj. ""Stanje v kolektivu in želja v kolektivu me je tudi napeljala k temu oziroma odločilno vplivala na to, da sem se prijavila na delovno mesto direktorice LU Ptuj. Reči pa moram, da usklajevanje interesov naših izobraževancev, v glavnem gre za odrasle osebe, kolektiva in okolja, v katerem delujemo, zmeraj ni tako preprosto."
Čeprav je Ljudska univerza Ptuj javni zavod, se mora popolnoma tržno obnašati, saj se v 70 odstotkih financira iz prispevkov šolnin, le majhen delež predstavlja prispevek lokalne skupnosti, ki jim plačuje najemnino, preostanek pa je zakonska obveznost za plačevanje osnovne šole za odrasle, za programske in nep-rogramske materialne stroške. V času zadnjega pol leta si intenzivno prizadevajo tudi za pridobitev sredstev evropskega socialnega sklada, kjer so bili s svojimi vlogami doslej nadvse uspešni, z malo sreče, več pa z znanjem in izkušnjami, poudarja Klavdija Mar-kež. Ljudska univerza deluje kot gospodarska družba, ki prodaja svoje izdelke, v tem primeru izobraževanje. Programe izvajajo s šestimi redno zaposlenimi, trije so zaposleni preko javnih del, več kot 30 pa je zunanjih predavateljev.
V lanskem šolskem letu več kot 55 izobraževalnih oblik
V okviru Ljudske univerze Ptuj izvajajo tri velika področja izobraževanja odraslih: izobraževanje za pridobitev izobrazbe (osnovna šola za odrasle, ekonomski tehnik, gostinska dela — kuhar, natakar, gostinski tehnik, strojni tehnik in Visoka poslovna šola — študij ekonomije), poklicno
usposabljanje (računovodska--knjigovodska dela, viličarist, voznik težke gradbene mehanizacije) in splošno izobraževanje (tečaji tujih jezikov, računalniški tečaji, varnost in zdravje pri delu. V šolskem letu 2003/2004 so izvedli preko 55 izobraževalnih oblik, vpisali 1418 udeležencev. Vsako leto izvedejo najmanj dva oddelka osnovne šole za odrasle. V sodelovanju z ministrstvom za znanost, šolstvo in šport se pospešeno pripravljajo na prehod v devetletko v septembru 2005, da bi vsakomur omogočili pridobitev osnovnošolske izobrazbe, ki predstavlja prvo zelo pomembno stopničko na poti do poklica. Na območju petnajstih občin na Ptujskem je po zadnjih podatkih več kot 3800 takih, ki so brez osnovne izobrazbe. Odrasli in mladostniki se lahko do konca januarja še zadnjič vpišejo v 8. razred osnovne šole, pouk bo trajal pet mesecev, v jeseni 2006 bodo vpisovali samo še v de-vetletko. Šolanje je brezplačno, program pa prilagojen odraslim, dokončana osnovna šola je tudi osnovni pogoj za pridobitev kmetijskih subvencij iz strukturnih skladov EU.
10 let visokošolskega študija ekonomije
V LU Ptuj so posebej ponosni na že 10-letno tradicijo izvajanja visokošolskega študija ekonomije z Ekonomsko fakulteto Ljubljana, ki poteka v obliki študija na daljavo. Poudarjajo pa tudi pomen infrastrukturnih dejavnosti, pri katerih gre za programe, ki so financirani s strani Evropskega socialnega sklada in ministrstva za šolstvo. Med najpomembnejšimi so središče za samostojno učenje, učna pomoč za odrasle in mladostnike, univerza za tretje življenjsko obdobje. To so dejavnosti, ki se jih ljudje udeležujejo brezplačno. Zavedajo se pomena prenašanja znanj iz teorije v prakso in obratno, tudi zato se povezujejo s podjetji, občinami,
Območno obrtno zbornico Ptuj in Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje.
Prostori, ki jih ima Ljudska univerza na Mestnem trgu 2, so ena njenih šibkih točk. Za realizacijo programov redno najemajo še 10 prostorov v OŠ Mladika in drugje. Resno si prizadevajo, da bi se preselili v prostore nekdanje vojašnice na Ptuju. ""Naši udeleženci si zaslužijo boljše prostore, boljše pogoje za izobraževanja. Pričakujemo, da bomo prostore dobili v upravljanje, sposobni smo jih vzdrževati, tudi investirati vanje, najemnina prve cone pa bi bila za nas težak, če že ne pretežak zalogaj," poudarja direktorica Ljudske univerze Ptuj.
Na Ptujskem je več kot 3800 ljudi brez osnovne izobrazbe. Podatek je šokanten, z njim je presenetila tudi župane občin na Ptujskem na decembrskem kolegiju županov Spodnjega Podra-vja. Tudi sama je presenečena, prepričana je bila, da je na celem tem območju takih brez osnovne šole okrog tisoč. Da gre za resničen problem, pove podatek, da jih je kar 750 prijavljenih na ptujskem zavodu za zaposlovanje. Gre dejansko za ljudi, ki tudi prejemajo pomoči, ki se imajo tudi možnost vključiti v osnovnošolsko izobraževanje odraslih. Ne gre torej samo za starejše ljudi, temveč za mlade, mladostnike, ki jim ni uspelo dokončati osnovnega šolanja v okviru rednega osnovnošolskega izobraževanja. "Glede na to, da je osnovna šola zakonsko določena, bi morali predstavniki občin res stopiti skupaj, da bi ljudem pomagali, da bi uspešno končali osnovnošolsko izobraževanje za odrasle. S tem si bodo izboljšali življenjske možnosti. Tudi pridobitev kmetijskih subvencij je ob delovnih izkušnjah vezana na končano osnovno šolo. Pomembno je, da so župani zaznali problem tega okolja, da si ne bomo več zatiskali oči pred tem. Imajo pa tudi zakonsko obvezo v financiranju, za posameznika znaša ta prispevek
Foto: Črtomir Goznik
Klavdija Markež, direktorica JZ Ljudska univerza Ptuj: "Naš cilj ni samo doseči večjo pismenost ljudi na Ptujskem, naš cilj je v to okolje pripeljati tudi nove visokošolske programe."
med 20 in 30 tisoč tolarjev. Pričakujemo, da nam bodo kdaj pa kdaj prikimali, ko bo beseda nanesla na to, da je potrebno podpirati osnovno šolo za odrasle.""
Izobraževanje odraslih in vse-življenjsko učenje sta prednostni nalogi tudi v EU. Pripravljajo se tudi na skupni projekt Pomen vseživljenjskega učenja v evrore-giji, kjer bodo skupaj sodelovali z Andragoškim zavodom Maribor, z Ljudskimi univerzami iz Slovenske Bistrice, Raven na Koroškem in Radelj ob Dravi. Z drugimi ljudskimi univerzami v slovenskem prostoru se prijavljajo skupaj na projekte. V Ljudski univerzi Ptuj se zavedajo, da z izobraževanjem odraslih in z vseživljenjskim učenjem prispevajo k razvoju mestne občine Ptuj in širše. Povezujejo se tudi z zavodi v mestni občini Ptuj, kjer so naredili že prve skupne korake.
Udeleženci v izobraževanju, ki ga izvaja Ljudska univerza Ptuj, se ponašajo z zelo dobrimi učnimi rezultati. Najpomembnejši pokazatelj je v bistvu poklicna matura, kjer dosegajo njeni udeleženci uspeh med 95 in 100 odstotki. "To kaže, da res delamo za njimi, da jih poskušamo spodbujati, čeprav osebno nismo prisotni pri predavanjih. To, da verjamemo in zaupamo v njih, veliko pomeni," je s ponosom povedala direktorica LU Ptuj.
V prvi vrsti želijo v Ljudski univerzi Ptuj ponuditi brezplačno opismenjevanje ljudi, od izpolnjevanja različnih obrazcev do klasične pismenosti. Trudili pa se bodo, da bi ponudili še več brezplačnih programov, ki se financirajo iz sredstev evropskega socialnega sklada in tudi mednarodnega povezovanja.
Na Regijsko višje- in visokošolsko središče Ptuj v LU Ptuj ne gledajo kot na konkurenta, temveč kot partnerja.
Dvig pismenosti pa ni edini cilj, ki ga zasledujejo v LU Ptuj, v to okolje želijo pripeljati nove programe, tiste, za katere se ljudje v resnici zanimajo in za katere se zaznavajo potrebe v okolju. Gre za nove visokošolske programe. V jeseni 2005 bodo tako na Ptuj pripeljali novo visoko šolo, po desetih oziroma enajstih letih, visoko šolo za upravljanje in poslovanje iz Novega mesta. Vsi dogovori so že izpeljani, habilitirali so že tudi prve profesorje. Ljudem, ki imajo končane višje šole, bodo omogočili, da se vključijo v drugi letnik tega programa. Sredi marca 2005 bo pričelo delati lokalno svetovalno središče za odrasle, v okviru katerega bodo lahko zainteresirani dobili vse podatke o možnostih izobraževanja. Glede na to, da so svetovalna središča zajeta v nacionalni program, za dve leti je tudi že zagotovljeno njihovo financiranje, je garancija, da bodo po preteku teh dveh let živela naprej. Že v jeseni prihodnje leto naj bi dislocirane enote tega središča ustanovili tudi v drugih občinah razvojne regije Ptuj.
Od tod in tam
Ptuj • Razstava Damjana Voglarja
Foto: Črtomir Goznik
V	Lekarni Ptuj, kjer so letos v sklopu celovite ureditve centralnega lekarniškega prostora uredili tudi galerijo, so 20. decembra odprli razstavo črno-belih fotografij Damjana Voglarja, enega mlajših ptujskih fotografov (na fotografiji v družbi kustosa galerije Lekarne Ptuj mojstra fotografije Stoja-na Kerblerja). Pod naslovom Ohranimo mladost bo na ogled do 26. januarja. Kustos nove ptujske galerije je mojster fotografije Stojan Kerbler. V njej bodo vsak mesec pripravili novo razstavo, na koncu leta pa izdali koledar s fotografijami mesečnih razstavljavcev.
MG
Ormož • 22 ton papirja - rekord
V	petek, 10. decembra, se je natanko ob pol štirih končala 14-dnevna akcija zbiranja starega papirja, ki je potekala v Gimnaziji Ormož. Pobudo zanjo so dali dijaki sami, da bi zbrali dovolj denarja za najem, oziroma nakup aparata za vodo. Kot se je izkazalo, je bila želja po njem zelo velika, saj se je akcija prelevila v pravo tekmo med oddelki. Zmagovalnemu je bil obljubljen tudi prosti dan po lastni izbiri, kar je pomenila dodatno spodbudo in podžgalo zagnanost dijakov. Končna številka je presegla vsa pričakovanja — 22.450 kg, kar je rekord na Surovini, delovni organizaciji (DO) za zbiranje in predelavo odpadkov. Zmagovalni oddelek ni bil znan vse do konca, saj sta oba "favorita", 2. b in 4. b, vsak dan presenetila z vedno novimi zalogami. Na koncu so s prepričljivo prednostjo za slabo tono zmagali 4. b — zbrali so 7 345 kg papirja, prosti dan pa so se odločili izkoristiti 3. januarja kot podaljšek počitnicam.
Ogromna številka dokazuje, da znajo mladi z zagnanostjo, iznajdljivostjo in entuziazmom doseči marsikaj!
Mateja Munda
Ptuj • Drevo želja
Pred OS Dr. Ljudevita Pivka Ptuj na Raičevi 2 stoji drevo želja. V skrinjico na drevesu lahko oddate svoje želje (v pisni obliki) in morda se Vam bo katera celo uresničila. Akcija je namenjena zbiranju želja ne samo učencev in učiteljev šole L. Pivka, temveč vseh občanov mestne občine Ptuj in mimoidočih, ki bodo v času božično-novoletnih praznikov obiskali naše mesto. Želje so lahko osebne (kajželite imeti ali doseči v novem letu 2005), povezane s šolo L. Pivka (boljši učni pogoji), Ptujem (kaj potrebuje naše mesto) in splošne (mir v svetu, odprava lakote, vojn). Namen akcije, ki je stekla v okviru projekta "Praznično vzdušje", je začutiti utrip želja in misli, ki nas obdajajo v prednovoletnem času. V skrinjici se bodo želje nabirale do 15. januarja 2005, nakar bodo analizirane, objavljene v medijih in posredovane županu dr. Stefanu Čela-
nu.
Silvester Vogrinec
Ljutomer • Oktet pred obletnico
Foto: Niko Šoštarič
Leta 1965 je bil ustanovljen Ljutomerski oktet, ki ga sedaj sestavljajo Branko Fifnja, Miro Steržaj, Boris Filipič, Harry Steržaj, Anton Marinič (organizacijski vodja), Franc Jureš, Mirko Prelog (umetniški vodja) in Jože Dunaj. Poleg omenjenih so doslej za oktet iz Ljutomera, ki deluje v okviru kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer, nastopali še bratje Blaž, Ciril in Marjan Zajnkovič, Božo Mlinarič, Oton Žunec, Ljubo Oražen, Ivan Vrbančič, Franček Osterc, Slavko Janc ter Stanko Sever. Sedanja generacija je že pričela s pripravami na veliki koncert, s katerim bodo obeležili 40-letnico delovanja. Koncert bo v petek, 8. aprila, prihodnje leto. Oktet, ki se bo v prihodnje pomladil, se sestaja na vajah dvakrat tedensko, nastopajo pa tudi na številnih koncertih po celotni Sloveniji.
NŠ
Mojca Dercar
»Biti moramo med prvimi petimi«
Stran 16 Sašo Prapotnik
»Ostajamo na realnih tleh«
Stran 16
Odbojka
»Edini cilj je obstanek«
Stran 17
Nogomet
Ustanovljena Nogometna šola Drava Ptuj
Stran 17
Rokomet
Robi Bezjak odslej za Trimo Trebnje
Stran 18 Športne novičke, šolski šport in planinski kotiček
Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krsti~,_ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštari~, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
Sport leta
tednik
športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
v sliki
Foto: Simona Meznarič
Tatjana Majcen - na parao-limpijskih igrah v Atenah je osvojila dve medalji - srebrno in bronasto.
Foto: Uroš Gramc
KK Perutnina Ptuj - odlične uvrstitve na dirkah po Evro- ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - končno 5. mesto v 1. OK Benedik - v lanski sezoni so osvojile končno 3. pi in zmagoslavje Mitje Mahoriča na dirki Po Sloveniji slovenski rokometni ligi v sezoni 2003/04	mesto.
Piše: Jože Mohorič
Naj se še ponovi ...
Olimpijsko leto 2004 se bliža koncu in tudi na športnem področju lahko potegnemo črto pod dogajanje minulega leta. Poleg olimpijskih iger v Atenah so jo najbolj zaznamovali še EP v nogometu na Portugalskem in EP v rokometu na domačih tleh.
Na največjem zboru športnikov iz celega sveta v Atenah smo tudi Slovenci dobili svoje nove (stare) junake. Štiri osvojene medalje so se nekako skladale s pričakovanji in željami. Čeprav med njimi ni bilo zlate, so imele nekatere zlati sijaj, še posebej bronasta atletinje Jolande Čeplak, ko je kot ptič Feniks v zadnjih metrih teka na 800 m vstala iz pepela in si pritekla medaljo. Bron sta osvojila še judoistka Urška Žolnir in jadralec Vasilij Žbogar, srebrno medaljo pa sta si priveslala Iztok Čop in Luka Špik.
Nekaj dni zatem je na paraolimpijskih igrah dve medalji osvojila Tatjana Majcen iz Pacinja: srebrno medaljo je osvojila v metu kopja in bronasto v metu krogle.
Rokometno pravljico smo letos začeli doživljati na EP, ko so izbranci selektorja Tislja klonili šele v finalu turnirja in sicer proti Nemcem. Na krilih reprezentančnega srebra so v nadaljevanju sezone leteli tudi celjski rokometaši, ki se niso ustavili niti v finalu evropske lige prvakov; po vrsti so »padli« Ademar Leon, Lemgo, Ciudad Real in v finalu še Flensburg. Eno glavnih vlog v celjski zasedbi je imel tudi Renato Vugrinec, ki se je po koncu sezone preselil v nemški Magdeburg.
Dve najbolj cenjeni evropski lovoriki v nogometu sta letos osvojila dva outsiderja: evropsko reprezentančno krono so si nadeli nogometaši Grčije pod taktirko Nemca Otta Rehagla, najbolj cenjeno klubsko lovoriko - zmago v Ligi prvakov - pa so na Portugalsko odnesli igralci Porta.
Slovenski nogometaši niso zaigrali na EP, so pa zato zelo uspešno začeli naslednji ciklus kvalifikacij za SP leta 2006 v Nemčiji. Zmaga v Celju proti Italiji je močno odmevala po nogometni Evropi in pomeni eno največjih presenečenj dosedanjega dela kvalifikacij. V prenovljeni zasedbi je pod taktirko Braneta Oblaka eden nosilcev igre tudi Ptujčan Nastja Čeh, zaenkrat še član belgijskega FC Bruggea.
Med posamezniki iz našega ožjega okolja ne moremo mimo uspehov boksarja Dejana Zavca, ki je še naprej nepremagan na svoji profesionalni boksarski karieri.
Tudi v letošnjem letu smo podrobno spremljali domače športno dogajanje s poudarkom na športnikih iz Spodnjega Podra-vja: od nogometa in rokometa do kolesarstva, strelstva, odbojke, košarke, juda, kikboksa ... Med posamezniki je najodmevnejši rezultat dosegel kolesar KK Perutnina Ptuj Mitja Mahorič, kije že drugič zapored postal zmagovalec dirke Po Sloveniji. Že tradicionalno odlični so bili tudi kikboksarji, ki so na EP v Mariboru posegali po najvišjih uvrstitvah: Nadja Šibila je postala dvakratna prvakinja Evrope. Judoistka Ptujske Drave Lea Murko je bila 5. na EP za mlajše članice in kadetska prvakinja Evrope.
V	ekipnih športih najvišje v državi posegajo judoisti bistriškega Impola (državniprvaki, Ptujčani so osvojili 4. mesto), strelci SD Kidričevo (najboljši v državi med strelci s pištolo), odbojka-rice Benedikta (lani so končale na 3. mestu v 1. DOL), rokometa-šice ŽRK MT Ptuj (končno 5. mesto v sezoni 2003/04), rokometaši Jeruzalema Ormoža (7. mesto), namiznoteniški igralci in igralke NTK Ptuja in nogometaši NK Drave so se uspeli obdržati v najelitnejših tekmovanjih ...
V	slovenskih reprezentančnih selekcijah je tekmovalo kar nekaj naših tekmovalcev, predvsem v mlajših kategorijah (roko-metaš Marko Bezjak, rokometašica Sanja Potočnjak, košarkarji Bilič, Sajko in Marčič, mladi kolesarji KK PP in lenarškega TBP-ja ...). Ker svet stoji na mladih, je to lepa napoved tudi za prihodnja leta spodnjepodravskega športa. Srečno 2005!
Pogovor z Mojco Dercar, slovensko rokometno reprezentantko
«
»Biti moramo med prvimi petimi
Letošnje žensko evropsko prvenstvo v rokometu, ki je potekalo na Madžarskem, slovenski izbrani vrsti ni prineslo nič dobrega, ampak samo deveto mesto, čeprav so bila pričakovanja športne javnosti in tudi rokometašic verjetno precej višja.
Nekateri največji optimisti pa so bili prepričani v medaljo. Po uspešnem startu in dveh zmagah je prišla tekma s Hrvaško, kjer se je naša ladjica pričela potapljati. Sicer bodo o uspehu ali neuspehu na tem tekmovanju verjetno še govorili predvsem slovenski rokometni strokovnjaki.
O vsem tem smo se pogovarjali z Mojco Derčar - slovensko reprezentantko in igralko ekipe Mer-cator Tenzor Ptuj. Sicer pa Mojca že dolgo ni več novinka v slovenski izbrani vrsti. Zbrala je namreč 70 nastopov in dosegla 164 zadetkov; na Madžarskem pa je v šestih nastopih dosegla 8 zadetkov. Če pa zapišemo še podatek, da je prva strelka ptujske ekipe, ne bi zapisali nič novega. V sedmih krogih 1. SRL je dosegla 66 zadetkov in je trenutno na drugem mestu. Nastop na EP je verjetno že romal v pozabo in sedaj bodo vse misli usmerjene na domače tekmovanje, kjer želijo Ptujčanke med prvih pet. Ravno tu pa bodo še kako potrebni njeni zadetki.
Kako bi ocenila osvojeno deveto mesto slovenske reprezentance na minulem EP?
"Osvojeno deveto mesto je res ena najboljših uvrstitev naše reprezentance, vendar je bila naša želja precej višja"
Start na EP je bil odličen, saj ste dosegli dve zmagi, ki sta Slovenijo popeljali v naslednji krog tekmovanja. Potem pa je pri{la tista tekma s Hrva{ko, ki je bila skorajda prelomna za na-
Foto: DK
Mojca Derčar, igralka MT Ptuj, v dresu slovenske reprezentance
daljnji potek.
"Ne vem, če je bila ravno tekma s hrvaško izbrano vrsto prelomnica. Na tem srečanju je naš selektor želel spočiti nosilke igre in dal priložnost nam igralkam s klopi. Izgubile smo za en zadetek. Kaj pa je šlo narobe v naslednjem tednu, enostavno ne bi znala povedati. Verjetno bodo drugi iz vodstva in strokovnega štaba povedali kaj več o tem.
Kak{no pa je bilo nasploh vzdu{je v slovenski reprezentanci na pripravah in potem na EP, {e posebej ko ni bilo nekako rezultatov, ki jih je pričakovala slovenska {portna javnost?
"Reči moram, da je bilo vzdušje v reprezentanci zelo dobro od za-
četka do konca. Tudi takrat, ko so se izgubljale kritične oziroma pomembne tekme. Ni bilo nobenega prepiranja. V bistvu smo bodrile ena drugo, hotele smo doseči kar največ. Mislim, da to ni bil razlog za neuspehe, še posebej zato, ker nesoglasij ni bilo."
Si zadovoljna z minutažo, ki si jo dobila na EP?
"Za igranje smo zadolžene igralke, vendar je selektor tisti, ki sestavlja ekipo in daje igralke v igro. Jaz sem bila vesela, da sem bila zraven. Razumljivo pa je, da sem si želela več igrati. Kolikor pa je bilo, sem poizkušala dati vse od sebe."
EP prvenstvo je mimo, sedaj pa je na vrsti ponovno slovensko klubsko prvenstvo, oziro-
ma prvo ligo?
"Če izvzamem Krim, so ekipe dokaj izenačene, o kvaliteti prve slovenske ženske rokometne lige pa naj ocenjujejo tisti, ki so za to poklicani. Po moje je sicer to neko povprečje. Letošnje prvenstvo pa se mi zdi bolj zanimivo, saj so ekipe bolj skupaj. Nekaj časa je bil samo Krim, prej Olimpija pa mogoče še kdo, sedaj pa je kar nekaj ekip, ki se borijo za uvrstitev v končnico, to je za uvrstitev od 2. do 5. mesta."
Prihod Mojce Derčar k ekipi Mercator Tenzor Ptuj je bilo majhno presenečenje. Kakšen je bil razlog za prihod?
"Če bi še RK Piran naprej obstajal, bi ostala tam. Prišla je ponudba iz Ptuja. To je bila vsekakor ponudba izziva po eni strani, po drugi pa me ni vleklo igranje v tujini. Ni bilo tistega, da bi presekala in rekla, sedaj pa grem v tujino."
Ali si zadovoljna s svojimi igrami na Ptuju in kako preživljaš prosti čas?
"Nikoli ne smeš biti zadovoljen z obstoječim, ampak moraš težiti k še boljšemu. Manjkata nam dve točki, za kateri pa upam, da se nam bosta vrnili. Na koncu še vedno upam, da bomo prišle med prvih pet. Enega izmed ciljev pa smo že dosegle, ko smo se uvrstile med štiri v pokalnem tekmovanju. Kar se tiče samega kluba, nimam kaj reči, saj redno izpolnjuje svoje obveznosti, je ambiciozen, kar je najpomembneje."
Danilo Klajnsek
Pogovor s Sašom Prapotnikom, trenerjem RK J. Ormož
»
Ostajamo na realnih tleh
«
Iztekajoče se leto 2004 je najuspešnejše v novejši zgodovini rokometnega kluba Ormož. V sezoni 2003/04 so ormoški rokometaši kot novinci v ligi osvojili končno osmo mesto. "Prva sezona v 1. A-ligi mi bo za zmeraj ostala v spominu in zelo pri srcu, saj smo si že dva kroga pred koncem rednega dela prvenstva zagotovili obstanek v ligi in tako izpolnili edini zadani cilj pred sezono. Storili smo še korak več in se uvrstili v končnico," je bil kratek le 31-letni trener jeruza-lemčkov Saša Prapotnik.
Pred letošnjo sezono 2004/2005 je marsikateri rokometni strokovnjak ormoške vinarje videl med kandidati za izpad. Toda Ormoža-ni so po jesenskem delu prvenstva končali na visokem četrtem mestu s petnajstimi osvojenimi točkami. "V tej sezoni smo zelo popravili igro v obrambi. Veliko smo pridobili s prihodom dvojca Grizolt-Potočnjak, ki poleg Ivanuše in Belšaka predstavlja enega najtrdnejših obrambnih zidov v Sloveniji. Se vedno je naš glavni adut hitra igra s protinapadi. V igri na postavljeno obrambo pa imamo še veliko rezerv. Pohvalil bi svoje fante, ki marljivo in trdno trenirajo. Upam tudi, da bo uprava lahko sledila rezultatom moštva. Zahvalil bi se tudi našim navijačem, ki so prav tako prispevali pomemben delež k našim uspehom," je še dodal Prapotnik.
Ker se ne živi od preteklosti in na časih stare slave, smo z ormoškim trenerjem pogledali v prihodnost: "Trenutno so fantje na zasluženem odmoru, pred nami pa je zelo hitro začetek priprav na drugi del prvenstva (3. januar) in odhod na petdnevne priprave v staro bazo v Trogirju (25. januar), kjer nameravamo od-delati sedem treningov in odigrati tri tekme. Igralski kader do konca sezone ostaja popolnoma isti, po po{kodbi se k treningom vra~a kapetan Gra-bovac. @al ne bo vrnitve Hrnaj-dovi~a, ki je do konca sezone posojen 1. B-liga{u Gori{nici."
Ormožane poleg prvenstva čaka še četrtfinale pokala Slovenije pro-
ti Gorenju iz Velenja: "Na{ prvi cilj v nadaljevanju je ohraniti ~etrto mesto v prvenstvu, zadovoljni bi bili tudi s kon~nim {estim mestom. V pokalu so Ve-lenj~ani absolutni favoriti, a ~e se nam bo mogo~e ponudila le mala priložnost, jo bomo po-sku{ali s pridom izkoristiti in presenetiti," je optimistično napovedal eden najmlajših trenerjev v Sloveniji.
Ob tako visokem mestu na lestvici se številnim privržencem rokometa v Ormožu poraja misel o uvrstitvi v Evropo: "Res je, da nam v~asih misli uidejo prek slovenskih meja v Evropo, ampak ostajamo na realnih tleh in pri tekmovanju v najelitnej-
{i slovenski rokometni ligi, kjer nam je tudi trenutno mesto in kjer se moramo {e naprej iz kroga v krog dokazovati," je realno stanje ocenil Prapotnik.
Ormožani so na zelo zanimiv način končali leto 2004: "Na{ glavni sponzor z direktorjem Silvom Žižkom je celotno mo{tvo in upravo kluba ob zadovoljstvu glede na ~etrto mesto v prvenstvu povabil na ogled ormo{ke kleti, na strokovno degustacijo in ob koncu {e na ve~erjo. Druženje pa je minilo v pravem spro{~enem vzdu{ju," je zaključil mlad in uspešen ormoški trener Saša Prapotnik.
Uros Kratic
Ormoški rokometaši na sre~anju s svojimi sponzorji
Foto: Host
Nogomet • NK Drava Ptuj
Ustanovili smo društvo »Nogometna šola Drava
Ptuj
«
(O vzrokih za ustanovitev novega društva "NŠ Drava Ptuj")
Nogomet je najbolj priljubljen šport v svetu in pri nas. V NK Drava smo z vstopom v 1. slovensko ligo močno povečali interes populacije za nogomet, kar se odraža v povečanju vpisa otrok in mladine v nogometno šolo. Šola, ki v tem letu praznuje deseto obletnico delovanja v državi Sloveniji, je velik ponos kluba ter je v zadnjem času dosegla zavidljive rezultate in rast. V šolo je vpisanih med 175 in 200 članov, za katere je potrebno zagotoviti vse potrebno, da bodo ostali privrženci nogometnega športa ter nadaljevali dolgoletno nogometno tradicijo Ptuja.
V šoli je do nedavnega potekal trenažni proces, ki je bil voden amatersko, vendar je bil tudi v taki obliki uspešen. Ker se dobro zavedamo, da je za kvalitetno delo z mladimi potrebna dobro izobražena stroka, in da je nogomet ter z njim vsak član podvržen neizprosni selekciji, smo v klubu začeli razmišljati o delni profesionalizaciji šole in ustanovitvi nove samostojne organizacije, ki bo zmogla zadostiti strokovnim, finančnim in pedagoškim kriterijem za razvijanje in vzgojo vrhunskih nogometašev. Upamo, da bodo le-ti v ponos kluba ter vsega Spodnjega Podra-vja. Eden izmed vzrokov za to je že prej omenjen prehod in povečanje obsega dela v 1. SNL, zaradi česar je bila v nekaterih pogledih šoli posvečena premala pozornost. Posebej poudarjamo, da želimo naše mladinske in kadetske selekcije
pripeljati v 1. SML in nadaljevati z uspešnim nastopanjem vseh selekcij na medobčinskem nivoju. Ker pa si predvsem pri delu z mladino ne smemo dovoliti napak, če želimo doseči visoko zastavljene cilje, smo hitro odreagirali.
V sredo, 17. decembra, je bila na pobudo staršev učencev nogometa sklicana ustanovna skupščina Nogometne šole Drava Ptuj. Na skupščini, katere rezultat je nova pravna oseba oziroma društvo, so bili izpostavljeni jasno začrtani cilji staršev in kluba:
-	zagotoviti javno in transparen-tno delovanje nogometne šole, ki bo povsem ločena od NK Drava ter bo imela svojo davčno številko in transakcijski račun ter bo sama črpala in razporejala sredstva Mestne občine za namene izobraževanja mladih nogometašev ter njihovih trenerjev,
-	nogometna šola in klub morata imeti sklenjeno pogodbo o sodelovanju zaradi zagotavljanja vrhunskega nogometnega kadra za NK Drava,
-	šola se bo takoj lotila posodabljanja učno-vadbenega procesa in odpravljanja pomanjkljivosti -predvsem slabe izobrazbene strukture trenerjev ter začela s selekcioniranjem, med drugim pa mora zagotavljati primerne in enake pogoje za delo vseh selekcij ter primerno število terminov treningov,
Za predsednika Nogometne šole je bil soglasno potrjen Marijan Pongrac, oec., ki je predstavnik in direktor dolgoletnega sponzorja kluba. Povedal je, da se bo zav-
Predsednik NS Drava Ptuj Marijan Pongrac
zemal za vzpostavitev kvalitetne in otrokom prijazne športne sredine, ki bo v prvi meri vzgajala vrhunske nogometaše. Za vse, ki imajo nogomet radi le kot hobi, pa se bo zavzemal za zdravo športno okolje ter možnost za aktivno preživljanje prostega časa.
Starše predšolskih in šoloobveznih otrok ob tej priložnosti vabimo, da lahko vse mlade ljubitelje nogometa vključijo v novoustanovljeno šolo od tega trenutka naprej. Šola vpisuje otroke in mladino od 6. do 18. leta starosti. Prav tako vabimo vse, ki imajo dovolj volje, znanja in izkušenj na našem področju, da se nam pridružijo v naših prizadevanjih za napredek nogometnega športa ter za zdrav način življenja otrok in mladostnikov.
Vsem prebivalcem širše okolice Ptuja in bralcem Štajerskega tednika želimo veliko uspehov na področju športa ter obilico zdravja v letu 2005.
Jože Lenart, sekretar NK Drave
Odbojka • ZOK Ptuj
»
Edini cilj je obstanek
«
Po slabem začetku sezone, ko so v desetih krogih ptujske odboj-karice uspele zmagati le niz, se je v zadnjem krogu prvega dela prvenstva v tekmi proti ekipi Savinjske Šempeter zgodil popoln preobrat. Ptujčanke so tekmo presenetljivo gladko dobile z rezultatom 3:0.
Upanje na spremembo na boljše je v klubu trajalo že nekaj časa, saj je prišlo do nekaterih zamenjav, tako na klopi kot tudi na parketu. Igralsko zasedbo je okrepila ena najboljših slovenskih odbojka-ric vseh časov Sergeja Lorber, ki je po končani igralski karieri leta 2001 v tem športu ostala kot trenerka. Ujeli smo jo na klubski zabavi ob zaključku leta: "Na Ptuju so me za pomoč prosili kot igralko, vendar sem bila na treningu izzvana (op.a., kot trenerka), saj sem opazila dobre igralke, ki pa potrebujejo še dosti treninga." Tako bo v prihodnje opravljala dvojno delo, dokler "se ne pojavi igralka, ki bo sposobna v ključnih trenutkih prevzeti vajeti igre v svoje roke. Na mojem igralnem mestu trenutno nimamo zamenjave. Potrebnih je nekaj mesecev sistemskega dela, da dosežemo stabilnost v igri, do takrat pa bom tudi sama na parketu." Lorberjeva je s ptujskim klubom popisala dveletno pogodbo, s pogojem, da ostanejo v drugi ligi: "Naš edini cilj je, da ostanemo v tej ligi. Izpad nižje ne pride v poštev, saj so možnosti napredovanja, izpopolnjevanja v igri zelo majhne. Tretja liga je rekreativna liga, igra pa se precej manj kvalitetna odbojka kot v našem rangu
Sergeja Lorber
tekmovanja."
Trenutno je v ligaškem tekmovanju premor, ki bo trajal do 22. januarja, na Ptuju pa bodo to izkoristili za uigravanje še dveh novih igralk, ki sta v preteklih dneh zapustili vrste mariborskega odbojkarskega kluba - Nova KBM Branik. Iz prvoligaške konkurence prihaja 20-letna Anja Cvirn, ki bo igrala na mestu napadalke, dve leti mlajša Polona Versec, ki je nastopala v drugi ekipi, pa bo igrala na mestu podajalke. Da bi izkušenejše igralke popolnoma nadomestile mladi prihajajoči rod Ptujčank, Lorberjeva pravi, da ni bojazni: "Po prihodu na Ptuj sem se pogovorila z vsako igralko posebej ter jih seznanila z mojim načinom dela. Vsa dekleta, ki še razen ene niso polnoletna, potrebujejo še vsaj dve leti trdih treningov. S prihodom boljših igralk se je
dvignila motivacija celotne ekipe, zmaga pa nam je dala potrebno samozavest za dobro nadaljevanje sezone. Vsaka igralka, ki bo pokazala dobro pripravljenost na treningih, bo zaigrala tudi na tekmi. Za dvig kvalitete ekipe je nujno potrebna konkurenca na vseh igralnih položajih."
V zadnjem letu in pol je bilo v ŽOK Ptuj že mnogo poskusov, mnogo kombinacij za izboljšanje kvalitete ekipe. Menjali so se tako trenerji kot igralke, nič pa do sedaj ni "rodilo" edinega pokazatelja, ki nedvomno prinaša napredek - zmage. Sergeji Lorbek in sedaj njeni ekipi je uspelo prav to, kar je dober znak pred novimi tekmami. Brez poškodb in s kančkom sreče jim nemara uspe res tisto, česar si vsi želimo - zmage, zmage ter obstanek v 2. DOL.
UG
Zoran Kolednik, bivši trener OK Benedikt:
»
Zamenjali so me nekorektno
«
Kot smo že poročali v Štajerskem tedniku, so v OK Benedikt sredi novembra zamenjali trenerja prve ekipe Zorana Kolednika. Novi trener je postal Peter Možič. V klubu pravijo, da so se s trenerjem razšli sporazumno. Odstavljeni trener Kolednik z 20-letnimi izkušnjami pa pravi drugače in dodaja: »Dejstvo je, da me je UO OK Benedikt 15. novembra po šestih letih razrešil na zelo nekorekten in neprofesionalen ter moralno zelo sporen način. Trenersko delo je lahko zelo nestabilno, še posebej v klubih, kjer vodstvo nima jasnega in profesionalnega odnosa do tovrstnega trenerskega dela in jih enostavno »odnese« v nerazumna dejanja in neadekvatne primerjave z ostalimi profesionalnimi klubi, sprejemajo in verjamejo nepreverjenim govoricam neusposobljenih in škodoželjnih ljudi. Moja odstavitev, čeprav legitimna, je zame skrajno nepremišljeno in nemoralno dejanje.«
Upravni odbor je med vzroki za razrešitev navedel nesoglasja med trenerjem in igralkami, nesoglasja z upravo kluba in namigovanja, da bo trener sam dal odpoved. Zadnja navedba se zdi Koledniku prav smešna in pravi, da si ne more predstavljati, da bi trener, ki je hotel delati celo zastonj v dobrobit odbojke, dal sam odpoved in dodaja: "Moralno ne bi mogel zapustiti ekipe, ki sem si jo sam izbral in ji zaupal. Glavni motiv za mojo odstavitev je bili slab rezultat in ne vem, zakaj tega vodstvo kluba ni navedlo v obrazložitvi. Vzrok za slabši začetek je povsem drugje. Ni v načinu dela, kot so govorili "strokovnjaki", saj sem delal podobno kot lani, predlani in leta nazaj in vzrok ni v količini treninga, saj je enaka kot prejšnja leta in je vedno zadostovala za dober rezultat, in to z malo poškodb."
"Letos sem opozoril, da moramo več pozornosti posvečati podmladku in da je čas, v katerem bi ob optimalni generaciji vzgojili svoje igralke za prvo ligo, minimalno pet let. Vodstvo kluba se
Foto: ZS
Zoran Kolednik (skrajno desno) z ekipo Benedikta po osvojitvi 3. mesta v lanskem državnem prvenstvu.
ni in se še verjetno danes ne zaveda, kako relativno poceni smo dobili okrepitve. Tega pa so se začele zavedati igralke in zahtevale višje plačilo za sezono 2003/2004. Uprava se je odločila, da ostanejo, ker druge primerne rešitve ni bilo. Izgubili smo nekaj igralk, toda na osnovi mojega dela in velike homogenosti ekipe ter sreče, da ni bilo poškodb, smo osvojili fantastično tretje mesto v državi - kolajno. Ni bilo obljubljenih nagrad in ekipa je sama proslavila uspeh, ki bo težko ponovljiv. Tujki sta razmislili, da je bilo za tako majhen kraj veliko storjenega, toda ni pravega zadovoljstva. Postavili sta skoraj dvojno ceno za igranje, kar je bilo po mojem mnenju povsem realno. Začele so se težave. Razumel sem upravo, da je vreča denarja taka, kot je in da je ne moremo povečati. Trudili smo se poiskati še kakšnega sponzorja, saj bi le tako obdržali enako kvaliteto. Vedel sem, da bo sezona izredno težka. Večina igralk iz sezone 2003/2004 ni pokazala interesa za nadaljevanje kariere. Prepričan sem, da če bi klub imel do igralk, ki so imele največ zaslug za uspeh, boljši odnos, bi ostale. Vendar so spoznale, da so še drugi klubi in druge stvari
v življenju."
Kolednik nadaljuje: "Slab teden pred mojo odpovedjo sem imel naključno kratek pogovor s predsednikom kluba Stankom Bernja-kom. Očital mi je, da sem glavni krivec za nastalo situacijo tako finančne kot rezultatske narave. Bil sem šokiran, saj nisem mogel verjeti, da so se ti ljudje, za katere bi dal roko v ogenj, brez argumentov obrnili na tak način proti meni. Rekel sem mu, če meni, da sem glavni krivec za slabe rezultate, lahko takoj odstopim. Sploh, če bo moje "linčanje" pomagalo k razvoju odbojke v Benediktu. Vendar želim prej podati tudi svoje mnenje." Kolednik pravi, da svojega mnenja ni mogel podati, saj je bil dan pred dogovorjenim sestankom razrešen in dodaja: in to ravno v trenutku, ko že vidim napredek in imam vizijo, kako izkoristiti prednosti ekipe. Prepričan sem, da bi lahko premagali vsakogar in da imamo še veliko rezerve. Vendar potreben je bil čas in malo potrpljenja. Slednjega očitno niso imeli in so naredili veliko napako pri oceni "krivca". Žal se zgodba še ne bo končala."
Zmago [alamun
Košarka • Liga PARKL
Prvak in »de~ki« nepremagljivi
Končan je prvi del razigravanja po skupinah. Po napovedih sta na prvem mestu v obeh skupinah aktualni prvak ekipa Starš in Good guys, saj sta prvi del tekmovanja opravila z »odliko«. Za drugo mesto, ki še vodi v play off za prvaka, je v obeh skupinah prava zmeda. V skupini A so v igri štiri ekipe, čeprav sta v rahli prednosti ekipi Majšperka in Rač. V nadaljevanju jima bosta poskušali zmešati štrene ekipi Kidričevega in Nemana. Ne gre tudi odpisati Oračev, ki so začeli res slabo, vendar lahko kateri izmed ekip zagrenijo nadaljnji potek zbiranja točk za vzpon po lestvici.
Prav tako v skupini B ne gre vse po načrtih nekaterim ekipam. Tri ekipe so tik pod vrhom in drugi del tekmovanja bo precej zanimiv. Nobena izmed ekip Veteranov, Cir-kovc in Ljudskega vrta si ne bo smela privoščiti spodrsljaja, saj bo vsaka izgubljena točka pomenila slovo od tako želenega drugega mesta, ki vodi v finalno razigravanje. Odločale bodo tudi nianse med temi tremi ekipami, v začaranem krogu ima majhno prednost ekipa Ljudskega vrta, saj je visoko premagala ekipo Cirkovc, a izgu-
bila z Veterani, ti pa so izgubili s Cirkovcami. Ostale tri ekipe bodo odločale o svoji usodi za zadnja mesta in malo verjetno je, da lahko koga presenetijo, razen v srečanjih med seboj je vse odprto. Skupina A
Rezultati: KK Orači - Bar Holliday Neman 49:77 (13:19, 11:20, 12:26, 13:12); KK Rače -ŠD Kidričevo 58:75 (17:18, 22:15, 10:25, 9:17); Good guys - ŠD De-strnik 91:34 (23:9, 21:11, 17:6, 30:8).
1.	GOOD GUYS 6 6 0 +125 12
2.	ŠD MAJŠPERK 6 4 2 + 55 10
3.	KK RA~E 6 4 2 + 22 10
4.	[D KIDRI~EVO 6 3 3 + 7 9
5.	BAR H. NEMAN 6 3 3 + 6 9
6.	KK ORAČI 6 1 5 - 40 7
7.	ŠD DESTRNIK 6 0 6 - 175 6 Skupina B
Rezultati: ŠD Dornava - ŠD Ptujska Gora 50:58 (10:15, 15:13, 15:17, 10:13); Veterani - KK Starše 54:57 (6:14, 13:11, 20:14, 15:18); Tiskarna Ekart design - KK Ljudski vrt 70:85 (24:18, 20:23, 17:23, 9:21).
1.	KK STARŠE 6 6 0 +136 12
2.	VETERANI 6 4 2 + 60 10
3.	KK LJUDSKI VRT 6 4 2 + 48 10
4.	TISKAR. EKART 6 4 2 + 7 10
5.	PRAGERSKO VET. 6 1 5 - 45 7
6.	PTUJSKA GORA 6 1 5 - 89 7
7.	[D DORNAVA 6 15- 117 7 Lestvica najboljših strelcev
po sedmem krogu: 1. Davor Ba-uman (Rače) 123 košev, 2. Uroš Goričan (Cirkovce) 116 košev, 3. Aljoša Hodnik (Good guys) 113 košev, 4. Boštjan Kostanjevec (Veterani) 108 košev, 5. Peter Pesek (Starše) 104 koše.
Tekmovanje se nadaljuje 10. januarja 2005. Pari: ŠD Majšperk
-	Orači, ŠD Destrnik - KK Rače, Good guys - ŠD Kidričevo, Neman
-	prosti, Pragersko veterani - KK Starše, Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovce - ŠD Ptujska Gora, KK Ljudski vrt - ŠD Dornava, Veterani
-	prosti.
Radko Hojak
Rokomet
Robi Bezjak v Trebnje
V decembrskem prestopnem roku rokometni klubi niso čakali križem rok in so posegali za okrepitvami, predvsem tistimi na po-sojo. [e najodmevnejši je prestop prvega strelca 1. slovenske mo{ke rokometne lige v sezoni 2002/2003 Robija Bezjaka iz Velike Nedelje v Trimo Trebnje.
Na zelo lahek način so se v Veliki Nedelji po četrtem krogu 1. SRL v sezoni 2003/2004 odpove-
dali temu rokometnemu velemojstru (Bezjak je zadnje srečanje odigral na gostovanju v Trebnjem, kjer je dosegel dva zadetka) in tudi zaradi pomanjkanja njegovih zadetkov izpadli iz prvo-liga{ke dru{čine. Spor s klubom je bil prevelik in do pomiritve in sporazuma ni pri{lo. Ob plačilu visoke od{kodnine pa je vseeno Robi Bezjak na{el novega delodajalca - Trimo Trebnje. Rokometni
virtuouz se tako po več kot letu dni neigranja vrača na prvoliga-{ko rokometno sceno, kjer zagotovo ni rekel zadnje besede.
V ponedeljek, takoj po vrnitvi iz Trebnjega, je Robi Bezjak za [ta-jerski tednik izjavil: ^"Vesel sem, da je končno prišlo do tega, da sem dobil priložnost zaigrati v slovenskem prvoligašu. Sedaj je vse na meni, da pokažem vse svoje kvalitete. Zavedam se, da ne bo lahko, saj je to moj novi začetek. Sicer pa bi na koncu dejal, da sem službo res izgubil, rokomet pa bom še igral. To sem povedal že v svojem prvem intervjuju."
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček

Foto: DK
Robi Bezjak - spet nasmejan
Solski šport
»Rad igram nogomet« -U-10
Skupina Poljcane (vodja tekmovanja: Tone Korošec)
OŠ Poljcane A - NŠ Mladen Da-banovic Sl. Bistrica A 1:5, OŠ Poljcane B - NŠ Mladen Dabanovic Sl. Bistrica B 0:6, NŠ Mladen Dabanovic Sl. Bistrica A - Aluminij A 8:1, NŠ Mladen Dabanovic Bistrica B - Aluminij B 1:1, Aluminij A -OŠ Poljcane A 3:1, Aluminij B - OŠ Poljcane B 4:1.
V	drugo stopnjo tekmovanja se uvrsti prvak skupine (NŠ Mladen Dabanovic Sl. Bistrica)!
Skupina Ormož (vodja tekmovanja: Zlatko Klemencic)
NK Središče - NK Ormož A 0:6, NK Drava B - NK Ormož B 0:0, NK Drava A - NK Središče 8:0, NK Drava B - NK Središče 0:1, NK Drava A - NK Ormož A 2:0, NK Ormož B - NK Središče 3:1.
V	drugo stopnjo tekmovanja se uvrsti prvak skupine NK Drava.
Športni zavod Ptuj
Medobčinsko prvenstvo v nogometu za učenke
OŠ Destrnik je pod okriljem športnega zavoda Ptuj in organizacijskim vodenjem mentorja eki-
pe Gorazda Voglarja organizirala finale medobčinskega prvenstva v nogometu za starejše učenke. V finale so se izmed devetih prijavljenih šol uvrstile 4 najboljše ekipe iz predtekmovanja, ki je potekalo na širšem območju ptujske regije.
Videli smo veliko zanimivih in uspešnih potez mladih deklet kakor tudi številne lepe zadetke. Po znanju in rezultatih je izstopala domača šola, saj se pozna strokovna in redna vadba, dekleta OŠ Destrnik pa se uvrščajo tudi na državni rang tekmovanja. Presenečenje so pripravile učenke iz OŠ Juršinci, ki jih je njihov športni učitelj letos prvič pripeljal na tekmovanje, uvrstile pa so se tik pod vrh.
Organizator je pripravil poleg pokalov in medalj, ki sta jih podelila ravnatelj šole Drago Skurjeni in Marjan Lenartič iz športnega zavoda Ptuj, tudi praktično nagrado za najboljšo strelko turnirja, to pa je bila Katica Muršec iz OŠ Destr-nik z 8 zadetki.
Rezultati finalnih tekem:OŠ Destrnik - OŠ Cirkovce 5:3; O[ Jur{inci - O[ Gori{nica 2:2; O[ Cirkovce - O[ Jur{inci 1:2; O[ Gori{nica - O[ Destrnik 0:3; O[ Cirkovce - O[ Gori{nica 2:2, O[
Destrnik - O[ Jur{inci 6:0.
Vrtni red: 1. O[ Destrnik, 2. O[ Jur{inci, 3. O[ Gori{nica, 4. O[ Cirkovce.
Barve zmagovite {ole so zastopale naslednje učenke:
OS Destrnik: Martina Potrč,
Dortoteja Topolovec, Katja Než-mah, Katica Mur{ec, Ines [varc, Karmen Čeh, Laura Arnu{, Ur{ka Arnu{, Sanja Puk{ič, Du{anka [ka-mlec, trener: Gorazd Voglar.
Klemen Vrsi~, šolski novinar
Zmagovalna ekipa OŠ Destrnik
foto: SP
Sportni napovednik
Silvestrski tek v Kidričevem
športno društvo Kidričevo vabi vse ljubitelje teka na Silvestrski tek, ki bo 31. 12. 2004 s pri~etkom ob 17. uri v otro{kem parku pri vrtcu. Tek bo potekal v treh kategorijah, in sicer za otroke, ženske in moške. Prijaviti se je možno pol ure pred startom. Prvi trije udeleženci bodo prejeli pokale.
Vabljeni
Sportne novičke
Rokomet • Uspela revanša
Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj 33:34 (13:18)
Mercator Tenzor Ptuj: Lakič 1, Potočnjak 7, Prapotnik 1, [ijanec 5, Pučko 3, Hameršak, Der-čar 11, [incek, Ramšak 1, Kelenc, Savič5. Trener: Vlado Hebar.
V	okviru priprav na pričetek tekmovanja v 1. slovenski ženski rokometni ligi so ptujske roko-metašice gostovale v Žalcu, kjer so vrnile obisk. Samo srečanje je bilo po svoje zanimivo, čeprav gostje niso nastopile z vsemi svojimi najboljšimi rokometašicami. V ekipo pa se je vrnila njihova prva strelka Mojca Derčar, po nastopu za slovensko reprezentanco na EP na Madžarskem. Žal-čanke so v prvem polčasu povedle, nato pa so Ptujčanke odigrale dober prvi polčas, ki so ga dobile s petimi zadetki razlike.
V	drugem polčasu so domače rokometašice počasi, vendar vztrajno nižale prednost ter minuto pred koncem uspele rezultat izenačiti na 33:33. Mojca Derčar, ki je bila tokrat strelsko izredno razpoložena, pa je s svojim enajstim zadetkom na tej tekmi zagotovila zmago za svojo ekipo in tako so se rokometašice ekipe Mercator Tenzor Ptuj domačinkam oddolžile za poraz na Ptuju. (Danilo Klajnšek)
in posameznico. Med posamezniki sije prvo mesto priboril Milan Podgoršek, v ženski konkurenci pa je prvo mesto pripadlo Nadi Fridl. V ptujskem KK Drava so tako uspešno zaključili še eno tekmovanje. Vse skupaj pa je bilo še bolj veselo zaradi prvega mesta kegljačev Drave v 3. SKL - vzhod, saj imajo velike možnosti, da tam tudi ostanejo.
REZULTATI EKIPNO:
1. Gostišče pri Tonetu 1930, 2. Avanturisti 1873,3. Dravca 1.1855podrtih kegljev
Kegljanje
Uspešno letošnjo sezono so kegljači in keg-Ijavke KK Drave in drugih zaključili s tradicionalnim ekipnim in posamičnim prvenstvom za naslove MO Ptuj. Tekmovanja se je na kegljišču pod tribuno na mestnem ptujskem stadionu udeležilo petnajst ekip, trinajst moških in dve ženski. Tekmovanja so bila zelo zanimiva in po svoje razburljiva, saj se je kegljalo na vso moč in vsak je hotel pokazati kar največ. V ekipnem deluje prvo mesto premočno osvojila ekipa Gostišče pri Tonetu. Omeniti in pohvaliti pa gre tudi žensko ekipo Dravca I., kije v skupnem seštevku osvojila tretje mesto. Seveda je na finalu v posamični konkurenci bilo zelo živahno kot vedno. Navijalo se je za vsakega posameznika
POSAMIČNO - MOŠKI: 1. Milan Podgoršek (Gostišče pri Tonetu) 502, 2. Janez Seruga (Elek-tro) 496), 3. Dani Kozoderc (Avanturisti) 481 podrtih kegljev.
POSAMIČNO - ŽENSKE: 1. Nada Fridl (Dravca I.) 480, 2. Marina Kramberger (Dravca I.) 466, 3. Metka Krušič (Dravca) 449 podrtih kegljev. (Tekst in foto: Danilo Klajnšek)
Strelstvo • Rekreativna liga s serijsko zračno puško
1. kolo:
Začela se je druga sezona streljanja v rekreativni ligi s serijsko zračno puško. V 1. krogu se je med posamezniki najbolje odrezal Albert Fr-čec s 178 krogi (SD Kidričevo), drugi je bil Ludvik Pšajd z istim številom krogov, vendar slabšo
zadnjo serijo (SK Ptuj) ter tretji Bruno Sincek s 177 krogi (SD Dornava). Med prvih šest so se uvrstili še Bogdan Zelenko 175 krogov (SD Dornava), Marjan Gril 172 krogov (SK Ptuj) ter Zvonko Stopfer 172 krogov (SD Kidričevo).
V	ekipnem delu je bila najboljša ekipa SD Kidričevo I s 511 krogi, druga je bila ekipa SD Dor-nave s 511 krogi ter tretja ekipa SK Ptuj I s 502 krogoma. Četrta, peta in šesta je bila ekipa SD Kidričevo II 495 krogov, SD Trnovska vas I 495 krogov ter SD Trnovska vas II391 krogov
2. kolo:
V	drugem krogu je med posamezniki zmagal Bogdan Zelenko s 181 krogi (SD Dornava), drugi je bil Danilo Janžekovič s 178 krogi (SD Kidričevo) ter tretji Ludvik Pšajd s 175 krogi (SK Ptuj). Med prvih šest so se uvrstili še Bruno Sincek 175 krogov (SD Dornava), Zvonko Mlakar 174 krogov (SD Kidričevo) ter Marjan Gril 172 krogov (SK Ptuj).
V	ekipnem delu je bila tokrat najboljša ekipa Dornave s 527 krogi, druga je bila ekipa SD Kidričevo I s 519 krogi ter tretja ekipa SK Ptuj I s 501 krogom. Med najboljše ekipe so se uvrstile še ekipa SD Trnovska vas1498 krogov, SD Kidričevo II483 krogov ter SK Ptuj II458 krogov. Naslednje kolo omenjenega tekmovanja bo 16.1. 2005. (Simeon Gonc)
Mali nogomet • DMN Lenart
Rezultati tekem prvega turnirja, ki je potekal 19. decembra: Gostišče pri Antonu - San-dberg 2:7, Orfej - Legija 1:7, Gostišče pri Antonu
-	Sv. A^a (ml) 5:2, Orfej - Mitmao 4:2, Sandberg
-	Sv Ana (ml) 3:3, Red Bat - Troya 9:1, Legija -Mitmao 5:4, Red Bat - Sv. Trojica (ml) 7:2, Sv. Trojica - M-trgovina 7:2, Troya - Sv. Trojica (ml) 4:4, Bar Čuk - Remos 2:1, Sv Trojica - Žerjavci 4:1, M-trgovina - Žerjavci 1:2, Bar Čuk - Remos 4:1.
Polfinale: Sandberg - Legija 3:2, Red Bat - Sv Trojica 4:3 (2:2).
FINALE: Bar Čuk - Sandberg 2:5, Bar Čuk -Red Bat 1:4, Sandberg - Red Bat 2:4.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Red Bat (30 točk), 2. Sandberg (20 točk), 3. Bar Čuk (15 točk), 4. Sv Trojica (10 točk), 5. Legija (5 točk).
15. januarja pa se prične zimska liga. (Zmago Šalamun)
Pohod po poteh Pohorskega bataljona
Mineva 62 let od poslednjega boja Pohorskega bataljona. Tragične bitke se bomo ptujski planinci spomnili 8. januarja 2004, ko prireja Planinsko društvo Zreče že tradicionalni, 27. pohod od Rogle do Osankarice mimo prizorišča poslednjega boja Pohorskega bataljona pri Treh žebljih, kjer bo krajša svečanost v spomin na padle borce. Pričetek pohoda bo na Rogli ob 9. uri, zaključek pa v kraju Kot pod Osankarico, kjer bo za vse udeležence zagotovljen topel napitek. Hoje bo skupno 4 do 5 ur. Zaključna prireditev pohoda z bogatim srečelovom in zabavo ob živi glasbi bo v športni dvorani pri OŠ Zreče. Tam bodo udeleženci pohoda lahko odtisnili žig v dnevnik pohodov po poteh Pohorskega bataljona, kupili topel obrok hrane in se zavrteli ob zvokih ansambla Zreških 6.
Planinci Planinskega društva Ptuj se bomo udeležili pohoda in se podali na pot z mini busom (17 prostih mest) ob 7. uri izpred Železniške postaje Ptuj. Potrebna je planinska oprema za zimske razmere. Prijave s plačilom 2.500 SIT sprejemajo v društveni pisarni na Prešernovi 27 do 4. januarja 2005 oziroma do zasedbe prostih mest na avtobusu. V ceno je vključen prevoz, startnina in organizacija izleta. V primeru slabe udeležbe izlet odpade oziroma se izvede z lastnim prevozom do Zreč, od koder bodo avtobusi organizatorja vozili pohodnike na Roglo in nato z Osanka-rice nazaj do Zreč. Izlet vodi Tone Purg s sovodnikom.
Tone Purg
Pohod po Potrčevi in Murkovi poti
Društvo Zreli vedež iz Ptuja pripravlja v nedeljo, 2. januarja 2005, skupaj s planinskim društvom in Knjižnico Ivana Potrča že 5. Pohod po Potrčevi in Murkovi poti.
Pohodniki se bodo zbrali ob 9. uri na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča, od koder bodo po krajšem kulturnem programu krenili po poti spominov pisatelja Ivana Potrča in priznanega slavista dr. Matija Murka.
Ustavili se bodo na Štukih pri rojstni hiši Ivana Potrča, si med potjo ogledali še kakšno etnološko zanimivost ter obiskali Murkovo rojstno vas Drstelja, ki ji je naš veliki rojak posvetil nekaj zanimivih spominov na svojo mladost na vasi.
Pohodnike vabijo, da si z branjem Potrčevih del in Murkovih Spominov prikličejo v spomin pisatelje, ki so zrasli na naših tleh in niso nikoli pozabili na svojo slovensko besedo in domači kraj.
Srečali se boste z ljudmi dobre volje, si voščili novo leto s prijatelji in storili kaj zase in svoje dobro počutje.
Vabljeni!
Uspešno leto ptujskih markacistov
Markacisti na delovni akciji - pot čez Komarčo
V letošnjem vremensko precej muhastem letu so se pojavile številne poškodbe na planinskih poteh. V visokogorju je k temu dodatno prispeval letošnji potres v Posočju. Njegove posledice so vidne predvsem v različnih podorih in odlomih večjih skalnih blokov in velikih količinah nanesenega materiala, ki ga ob večjih nalivih spira deževnica. Omenjene razmere so močno povečale delo markacistov, ki vzdržujejo planinske poti po državi. V Sloveniji je namreč več kot 7000 kilometrov označenih planinskih poti.
Med planinska društva, ki delujejo v okviru Planinske zveze Slovenije in vzdržujejo številne poti, sodi tudi ptujsko. V okviru Planinskega društva Ptuj deluje kar 18 markacistov z ustrezno licenco potrjeno na nivoju države. Poti, ki jih vzdržujejo ptujski markacisti, se vijejo po haloških gričih, na območju Donačke gore in od leta 1994 tudi v Triglavskem pogorju. Delo v visokogorju zahteva posebne veščine, ki jih potrebujejo markacisti, člani tehnične skupine. Ta deluje v okviru Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije in opravlja vzdrževalna dela na vseh zavarovanih poteh v Sloveniji. Iz Ptuja, ki sicer ne leži med alpskimi vršaci, je vključenih v tehnično skupino 6 markacistov. V letošnjem letu so sodelovali na delovni akciji obnove poti čez Komarčo. Pot se vzpenja čez strmo skalno stopnjo od Koče pri Savici do Črnega jezera in naprej proti Koči pri Triglavskih jezerih. Zaradi lanskega požara je bila pot zaprta. Pot je zelo priljubljena med planinci in turisti, ki prihajajo v Slovenijo iz številnih držav sveta. Zato je bila nujna takojšnja obnova. Akcija je trajala kar 12 dni, vgrajenih pa je bilo več kot 300 metrov lesenih varoval, zabitih čez 100 klinov in napete 90 metrov jeklenice. Markacisti so pot očistili zapadlega kamenja in obnovili markacije. Za nameček pa so na začetku poti postavili lesene klopi in mize, ki bodo obiskovalcem služile za počitek med hojo. Iz Ptuja so na akciji sodelovali markacisti Boštjan Hedl, Daniel Henghelman, Uroš Vidovič, Ante Mlinarevič in Peter Šilak. Z obnovo planinskih poti bodo markacisti nadaljevali tudi v prihodnjem letu, obiskovalce gora pa naprošamo, da morebitne poškodbe in pomanjkljivosti na poteh sporočite na Planinsko zvezo Slovenije v Ljubljano.
U. V.
Ptuj • Bogat praznični december
Pestra paleta prireditev
V najbolj veselem in prazničnem mesecu so na ptujskem pripravili številne kulturne, zabavne in druge prireditve, namenjene otrokom in vsem mladim po srcu, ki jih bodo sklenili s tradicionalnim silvestrovanjem na prostem.
Lokalna turistična agencija, Društvo prijateljev mladine so v Center interesnih dejavnosti in sodelovanju s ptujskimi kulturni-
Foto: M. Ozmec
Ptujske malčke sta ob večerih obiskovala dedek Mraz in teta Zima s spremstvom.
Veselili so se tudi s snežinkami, zajčki, medvedki in drugimi pravljičnimi živalmi.
mi ustanovami v decembru pripravili pestro paleto najrazličnejših prazničnih prireditev.
V	Miheličevi galeriji ter galerij ah Magistrat, Florijan, Tenzor in Paleta na Ptujski Gori so postavili na ogled likovna dela Sama Vrabi-ča, Andreja Božiča, Martina Bizjaka in Albina Lugariča, fotografije Stojana Kerblerj a in Bogomirj a Lu-gariča ter izdelke umetne obrti Karmen Menoni. V Knjižnici Ivana Potrča pa so pripravili praznične delavnice ter razstavo stolov Janeza Suhadolca.
Razstave, koncerti, prireditve in literarni večeri so se vrstili v Pokrajinskem muzeju, na ptujskem gradu, v Znanstveno raziskovalnem središču Bistra, v prostorih Glasbene šole, v Kolnkišti, Stari steklarski delavnici, v Mladinskem hotelu ter v prostorih Centra interesnih dejavnosti.
V	ptujskih cerkvah so za otroke pripravili miklavževanje, posebej bogat in praznično obarvan pa je bil decembrski repertoar Mestnega gledališča Ptuj, kjer so poleg predstav v okviru 5. festivala Monodrame za šolarje in mlade obiskovalce pripravili predstave norway.today, Trije prašički, Valpone ali lisjak ter Gregorjevo čudežno zdravilo.
V	okviru Veselega decembra so za najmlajše od 18. do 22. decembra pripravili lutkovno predstavo Lutkovnega gledališča Maribor Rdeča Kapica, skupaj z Društvom Prijateljev mladine, CID-om in Me-
stnim gledališčem pa so pripravili popoldanske prihode dedka Mraza in njegovega spremstva s plesno predstavo V pravljici, plesne šole Mambo.
Od sredine decembra poteka v ptujskem starem mestnem jedru božično-novoletni sejem, številne praznične, zabavne, športne in druge prireditve pa se vrstijo tudi v okoliških krajih in vaseh. V najdaljši noči pa se bodo tudi letos številni Ptujčani in okoličani zbrali na Mestnem trgu na tradicionalnem silvestrovanju na prostem, kjer jih bo takoj po polnoči nagovoril župan mestne občine dr. Štefan Čelan, nato pa bo bogat
ognjemet.	M. Ozmec
Folo: M. Ozmec
V praznično podobo in luči je odeta tudi ptujska Mestna hiša.
Ljutomer • Ustvarjalen Matej Pušenjak
Zaljubljen v božični dekor
V Kuršincih pri Mali Nedelji v občini Ljutomer je 15-letni Matej Pušenjak lastnoročno izdelal božične jasli (na fotografiji), ki so vredne ogleda.
Matej obiskuje prvi letnik Srednje elektrotehniške šole na Ptuju, jasli pa je postavil v hiši svoje babice Frančiške. "Potrebno je bilo
nabaviti veliko materialov, predvsem drevesne skorje, bele krede, belega lepila, maha, lesa ipd. Najprej sem poskrbel za hiško in
15-letni Matej pred božičnimi jaslimi, ki jih je sam izdelal.
studenec ter vse ostale večje elemente, nakar sem vse sestavil in zložil, kot je bilo potrebno. Prav vse sem naredil sam (med drugim je porabil več kot 10 kilogramov bele krede), le figurice ovčk in drugih živali, pastircev ter kipce svetnikov in angelov smo kupili. Potrebno je bilo približno mesec dni časa, da se nekatere zadeve čimbolj posušijo, saj se takrat vse lažje oblikuje in barva, toliko pa je tudi trajalo celotno delo, samo zlaganje pa približno en dan," je povedal mladi Matej in dodal, da bodo jasli babičino dnevno sobo krasile vse do sve-čnice. Sicer pa je Matej skupaj z očetom v teh prazničnih dneh poskrbel tudi za okrasitev cerkve v Mali Nedelji.
MŠ
Piu]
tWP^IÍ yij'JïiJi, Lbsiíiň £;OLJD, DduvûTÙ
Ormož • Območno združenje Rdečega križa
Letos kar štirje bilteni
Rdeči križ Ormož je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj, enoto Ormož in LAS Ormož letos izdal kar štiri biltene. Vsak po svoje je zanimiv in nudi uporabne informacije.
Kam v prostem času? je zbornik dejavnosti, v katere se lahko vključujejo mladi. Zbrani so naslovi {tevilnih dru{tev, klubov, aktivov in ustanov, ki bodo mladim nudili možnosti vključevanja v kvalitetne in dolgoročne aktivnosti. Prispevke je zbrala in uredila Maja Botolin Vaupotič, ki je prepričana, da postaja ravno vprašanje, kako zdravo preživeti prosti čas, vse pogostejše vprašanje nas vseh. Pri zbiranju informacij o ponudnikih vsebin se je povabilu RK, da predstavijo svojo dejavnost, odzvalo preko 50 društev in klubov Tudi tistim, ki povabila očitno niso vzeli resno, so kljub temu po izidu poslali izvod knjižice, ki so jo izdali v nakladi 500 izvodov in jo je mogoče dobiti tudi v knjižnicah, čakalnicah in na podobnih frekventnih mestih.
Zdravstvene razmere na ormoškem območju v drugi polovici 20. stoletja (po letu 1960) je bilten, ki je nastal po mladinskem raziskovalnem taboru. Udeležilo se ga je osem mladih, ki so z mentorico Zdenko Kre-snik iz pokrajinskega muzeja ra-
Letos so v okviru Rdečega križa, Območnega združenja Ormož, izšle štiri knjižice.
ziskovali omenjeno tematiko. V ta namen so opravili veliko terenskega dela, ogledali so si različne zdravstvene ustanove in se pogovorili s številnimi sedaj že upokojenimi zdravstvenimi delavci. Obiskali so tudi zgodovinski arhiv na Ptuju in si ogledali ohranjene zapise. V biltenu so pripravili prerez zdravstvenih razmer druge polovice minulega stoletja.
S tematiko ormoškega parka pa se ukvarjata kar dve knjižici:
Skozi park po poti spominov in Sprehod po parku — od gradu do vinske kleti. Prva je nastala v poletnem mladinskem taboru in vsebuje nekaj zgodovinskih podatkov o parku in rezultate ankete, ki so jo udeleženci tabora naredili med Ormožani. Ugotovili so, da večina anketiranih zahaja v ormoški park poredko, v glavnem zaradi rekreacije, le slaba četrtina, 75 vprašanih, pa hodi v park zaradi botaničnih znamenitosti. Prav vsi anketiran-
Bresnica • 96 let Marije Zemljič
Najstarejša krajanka
v Bresnici 2 je imela pred dnevi svoj 96. rojstni dan Marija Zemljič, najstarejša krajanka Podgorcev.
ci imajo pripombe na urejenost parka oziroma imajo predloge, kaj bi bilo treba postoriti. Med zanimivimi predlogi velja omeniti, da naj se odmrla in odstranjena drevesa nadomeščajo z vrstami, ki so tam rasle, tako bi ohranjali raznolikost parka, ureditev razgledne točke nad Dravo ter ureditev ribnika. Moteči pa so spuščeni psi in neurejena kanalizacija, ki teče skozi park. Med starejšimi anketiranci je še živa zgodba o zadnji ormoški grofici, ljubiteljici kač, ki še danes živijo v parku. Da ima park zgodovinsko in turistično vrednost za Ormož, ni dvoma, anketirani menijo da predvsem zaradi gradu, grobnice, starih in redkih dreves. Ker turiste, ki obiščejo grad in vinsko klet, pogosto zanima tudi park, ki leži med obema znamenitostma, je Maja Botolin Vaupotič pred dobrim mesecem dni izdala še drugo knjižico, ki v uvodu poda zgodovinsko ozadje, ustna in pisna pričevanja o preteklosti parka. Drugi del pa je opis poti in zanimivih drevesnih vrst in živali, ki jih najdemo v parku. Biltenu je dodana tudi karta, na kateri so zarisana najzanimivejša drevesa. Da je ormoški park zares poseben, dokazuje tudi pismo zadnje grofice Irme Georgevits iz leta 1947, naslovljeno Odseku za gozdarstvo Okrajnega ljudskega odbora Ptuj, v katerem protestira proti nenadzorovani sečnji, ki je takrat razdejala park.
viki kiemenčič ivanuša
bela za otroke s katerimi je ostala sama. Njeno življenje je bilo težko, s težavo se je prebijala skozi življenje. V družini je 8 vnukov, 7 pravnukov in tudi 2 prapravnuka.
vki
Ob tej priložnosti so jo s šopkom in darilom obiskali predstavniki krajevnih organizacij — predsednik krajevne skupnosti Janko Meško, Rdečega križa Stanko Škrlec in Društva upokojencev Viktor Ozmec.
Zdravstveno stanje slavljenke je žal takšno, da več ne more komunicirati z obiskovalci, vendar dobro sliši in razume vse, kar se dogaja okrog nje. Že tri leta je nepokretna in zato prepuščena skrbi svojih bližnjih, ki zanjo lepo skrbijo. Na domačiji živi hčerka Slava z možem Petrom, na katerega odpade tudi največ
dela, saj je hči že 40 let sladkorni bolnik in zato skoraj popolnoma slepa. Z veliko težavo si sama trikrat na dan izmeri sladkor, saj praktično ne vidi. Poškodovan pa ima tudi živec in zato težave z ravnotežjem. Kljub temu da je sama bolj slabega zdravja, pa skrbi za mamo koliko pač more. Pravi, da ji vsako jutro zapoje, zvečer pa zmoli molitev
Marija Zemljič, rojena Pešec, se je rodila 17. decembra 1908 v Stojincih. Poročila se je v Bresni-co, kjer so se rodili Slava, Stanko in Marija. V mladosti je delala pri bližnjih kmetih, da je poskr-
Ob 96. rojstnem dnevu je imela Marija Zemljič precej obiskov.
Ormož • Končal se je prvi Festival šiponov
Sipona letnika 2003 najboljša
Klub šipon Ormož, ki praznuje šestletnico delovanja, je letos pripravil prvi Festival šiponov.
Ocenjevanje 38 vzorcev je potekalo v degustacijski dvorani vinske kleti Jeruzalem Ormož VVS, 12 suhih in 26 vzorcev z ostankom nepovretega sladkorja, ki jih je prispevalo 22 pridelovalcev, je ocenila komisija v sestavi Drago Medved (publicist), Jože Rozman (sommelier 11. stopnje, urednik revije Vino), Majda De-bevc (vodja prodaja nabave vin pri Mercatorju, sommelier 11. stopnje, poznavalka), Borut Žerjal (Provin, vinski trgovec), Robert Gorjak (pisec o vinu) in Primož Lavrenčič (Kmetijski inštitut Slovenije, vinar).
Franc Lah (levo) je prejel priznanje iz rok predsednika Kluba šipon Ormož Boža Grabovca.
Prizorišče prve razglasitve zmagovalcev Festivala šiponov je bil hotel v Ormožu, gostitelji pa so ob izbrani hrani in kulturnem programu postregli z najboljšimi šiponi, ki so sodelovali na Festivalu. Med suhimi šiponi so bili najvišje ocenjeni šipon 2003 Janka Magdiča iz Ljutomera, šipon 2002 Franca Laha iz Podgorcev in šipon Ho-lermuos 2002 družbe Jeruzalem Ormož VVS — zmagovalni pa je postal šipon 2002 Franca Laha. Med šiponi z ostankom nepovretega sladkorja so najvišje ocene dobili šipon pozna trgatev 2000 družbe Jeruzalem Ormož VVS, šipon suhi jagodni izbor 2002 Bojana Lubaja iz Kidričevega ter šipon jagodni izbor 2003 Ptujske kleti — slednji je tudi postal zmagovalec v tej kategoriji.
Od tod in tam
Ptuj • Mladi za mlade v veselem decembru
Foto: Črtomir Goznik
Matevž, Sara, Denis, Suzana, Karmen in Vanja iz akcije Ekonomske šole na Ptuju Mladi za mlade
December je tudi veseli december, zlasti še za tiste, ki ne živijo v pomanjkanju. Tistim pa, ki živijo v revščini, pomanjkanju, so praznične dneve olepšali dijaki EŠ na Ptuju, predvsem iz 4. č, 3- c/E, 1. b/PTI, 1. c/PTI, 2. a/A in 2. b/A.
Izvedli so zelo odmevno akcijo Mladi za mlade, ki naj bi trajala samo en dan, a so jo zaradi odzivnosti podaljšali na 14 dni. V teh dneh so zbrali veliko oblačil in igrač, s katerimi so napolnili 60 osebnih vozil. Namenili so jih za Materinski dom in Varno hišo Maribor, Center za socialno delo Ptuj, Rdeči križ in vrstnike. Koordinatorici akcije sta bili profesorici Barbara Bezjak in Lea Arsič. Akcija Mladi za mlade bo poslej celoletna akcija, saj ljudje živijo v revščini in pomanjkanju vse dni v letu, ne samo v prazničnih dneh, ki so pa že zaradi same narave veliko bolj občutljivi. Skozi to in še druge akcije, ki jih izvajajo mladi pod vodstvom Barbare Bezjak, se le-ti učijo življenjske modrosti in resnice, predvsem pa biti človek v odnosu do drugega človeka, otroka, mladega, starejšega, tudi do živali. V mladih živita dobrota in srčnost, le aktivirati jo je potrebno.
MG
Ptuj • Lionsi v prazničnih dneh
Foto: Črtomir Goznik
Decembrske dneve so člani ptujskega Lions cluba posvetili humanitarnim dejavnostim. Pakete za božično-novoletne dobrodelne dejavnosti so pripravili v sodelovanju s ptujskim Mercatorjem. Z njimi so obdarili več ljudi potrebnih pomoči. Danes pa bodo podelili tudi štipendijo harmonikarju Borutu Zagoranskemu kot pomoč pri njegovem podiplomskem študiju na Royal Academie of Music v Londonu.
MG
Ptuj • Božiček Mladega foruma
Foto: Črtomir Goznik
Med tistimi, ki so postavili svoje darilne stojnice na Novem trgu na Ptuju, so bili 24. decembra tudi člani Mladega foruma Ptuj. Pridružil se jim je Božiček, mimoidoče so razveseljevali z drobnimi pozornostmi, ki jih človek v današnjem času še kako potrebuje.
MG
Tiiburg • Na Hype festivalu
Polka na Nizozemskem
V zadnjem tednu novembra smo se člani društva za miselno rekreacijo Povod in nekaj članov Mladinskega sveta iz Ptuja udeležili enotedenske mladinske izmenjave v nizozemskem mestu Tilburg.
Izmenjava, katere vodja je bil Robert Križanič, je nastala na podlagi opravljanja evropske prostovoljne službe, ki jo je pred tremi leti opravljal Robert Svi-kart v mladinskem centru Attak v omenjenem mestu.
Prvi del izmenjave je potekal v okviru letošnjega festivala Ptuj — odprto mesto. Večina prebivalcev Ptuja, posebej pa nežnejšega spola, ki še niso prestopili praga osemnajstega leta, se najverjetneje spomni zaključnega hip-hop kon-
certa pred Mestno hišo. Namen našega obiska je bil udeležba na HYPE festivalu, največjem hip-hop festivalu na Nizozemskem.
Po petnajsturni vožnji z avtobusom smo v ponedeljek zjutraj na hitro razto-vorili prtljago in se odpravili v mladinski center v samem središču mesta, kjer so potekale priprave na festival in v katerem smo tudi preživeli večino časa.
V petek, dva dni pred festivalom, smo organizirali slovenski večer in tako ra-
dovednim Nizozemcem predstavili del naše kulture, od polke do plesa z metlo
Ptuj • Prednovoletna zabava v OŠ dr. Ljudevita Pivka
Sončkovo božičkovanje
Sredi decembra so varovanci Sončka v OŠ dr. Ljudevita Pivka pripravili tradicionalno Sončkovo božičkovanje. Pod vodstvom Tamare Kolarič, ki v Sončku (društvu za cerebralno paralizo) skrbi za izvedbo tovrstnih prireditev, so pripravili pestro enourno zabavo.
Ob varovancih iz Sončka so se predstavili tudi člani folklorne skupine iz Sožitja, ki so navdušili s svojimi
plesno-pevskimi točkami. Med domačini iz OS dr. Ljudevita Pivka pa je ob nastopajočih otrocih, ki so se predstavili
Na koncu programa je se sledilo slikanje z Božičkom.
Kot je v poročilu za minulo obdobje navedla predsednica društva Slavica Vin-cek, so članice društva podeželskih žena v letošnjem letu ponovno pripravile ocenjevanje pustnih krofov in organizirale več izobraževalnih tečajev: tečaj vezenja, tečaj kuhanja in peke peciva, računalniško izobraževanje ter tečaj izdelovanja velikonočnih pisanic, ki so jih nato tudi razstavile. Članice društva so med drugim sodelovale na razstavi Dobrote slovenskih kmetij in na več prireditvah v domači občini.
V programu dela za prihodnje leto pa so si markovske podeželske žene poleg vseh utečenih aktivnosti zadale, da pripravijo krompirjado, v okviru katere bi zbrale recepte o krompirjevih jedeh, ki bi jih nato tudi skuhale in razstavile. V okviru krompirjade nameravajo mar-kovske podeželske žene organizirati še predavanja o pridelavi krompirja s poudarkom na novih sortah krompirja in
v plesno-glasbeni točki, zablestel tudi Nejc Grobeljšek, ki je na kitaro zaigral in zapel božično pesem. Nejc se je preizkusil tudi v vlogi napovedovalca prireditve, kar mu je odlično uspelo. Posebej pohvalno je to, da si je Nejc za napovedovanje prireditve celotno besedilo napisal sam. Kot nam je povedala organizatorica prireditve Tamara Kolarič, je namen tovrstnih srečanj druženje otrok. " Otrokom želimo pričarati Božička, hkrati pa tudi delamo na tem, da otroci sami pripravijo program in si z nastopi gradijo svojo samozavest," je še dodala Kolaričeva. Nad programom, ki so ga otroci pripravili, je bil navdušen tudi sam direktor društva Sonček Vili-bald Tomašič, ki je izrazil željo po čim več prireditvah. "Na takšnih prireditvah se ljudje prepričajo, da gre denar, ki ga prispevajo za pomoč našemu društvu, v prave roke," je še poudaril Tomašič.
Seveda pa božičkovanje ne bi bilo popolno, če otrok ne bi obiskal Božiček, ki je ob koncu programa poskrbel še za to, da je vsak dobil božično darilo.
Dženana Beéirovié
Foto Dženana Becirovic
Markovci • Društvo podeželskih žena
Sladki vonj po pecivu
članice društva podeželskih žena občine Markovci so se v začetku decembra sestale na 5. rednem občnem zboru društva. Zbora so se poleg domačih članic društva udeležile tudi gospodinje sorodnih društev iz Gorišnice, Dražencev, Dornave, Vidma in ptujske primestne četrti Jezero.
predavanja o pomenu krompirja v prehrani. Kot je povedala predsednica Vin-cekova, bi ob tej priložnosti izdale tudi brošuro s krompirjevimi jedmi, ki bi jih same pripravile in razstavile. "Na razstavi bo krompir mogoče tudi poskusiti. Tako bomo obiskovalcem pokazale, da so med sortami krompirja velike razlike in da krompir ni krompir." V sodelovanju z Društvom mladih občine Markovci imajo markovske gospodinje v bodoče v načrtu organizacijo predavanja na temo Mladostnik — najstnik v naši družini — kaj pa sedaj.
Po uspešno izvedenem prvem tečaju računalništva namerava društvo razpisati še en začetniški in en nadaljevalni tečaj. V okviru celoletnega projekta o krompirju pa se bodo markovske podeželske žene v poletnem času odpravile na poučno-zabavni izlet na Gorenjsko, kjer je pridelava krompirja v Sloveniji največja.
MZ
OPATIJA
3*/5* hoteli, do 6 let brezplačno, hoteli z bazenom
po2.iy2D/POL od 10.980 UMAG
3* Sipar, kopanje, 50% popusta do 12 let
P0 2.172D/POL 11.380 Son£kov klub v ROGAŠKI
4* Sava/Zagreb, izleti, kopanje, savna... brezplačno do 12 let
14., 21.iy2D/POL od 13.980
TERME OLIMIA
4* hotel Breza/aparthotel Rosa, kopanje v Termaliji
po 2.172D/POL 15.980
Opatijska riviera, novo leto
3* Marina - Molčenička Draga, polpenzion, sik. večerja v ceni
29.12./3D/POL 35.970 Radoživa turSka riviera
8-dnevno potovanje: Side-Manav-gat-Pamukkale-Perge-Aspendos
i2.2y8D/P0L 45.900
SMUKA, Passo Tonale
7D app/os. + 6D smuč. vozovnica, bus doplačilo 9.900 SIT
15.iy7D/N od 49.900 TUNIZIJA, Monastir
4* Thalassa Beach Mahdia, polet iz Avstrije (14D samo 103.000 SIT)
22.iy7D/P0L 85.990
SONČEK I
V* TUI potovalni center i
Ptuj 02/749 32 82	j
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.sondiek.com
in tistim, kar poteka vmes. Večer se je zaključil z nastopom rockerske skupine, sestavljene iz ptujskih gimnazijcev in gimnazijk.
Med pripravami smo se seznanili z nizozemskim načinom življenja (kolesarjenjem in sendviči za zajtrk in kosilo, večerja pa je bila bolj okusna in topla) ter se tudi sprehodili po arhitekturno zanimivem Rotterdamu in rdeče obarvanem Amsterdamu. Udeležili smo se tudi dveh različnih glasbenih delavnic igranja na afriške instrumente.
Kaj več o načrtih društva povod pa nam je povedal Robert Križanič:
"Leto 2005 bo za nas zelo delovno, kar nas pa razveseljuje, saj se ukvarjamo s stvarmi, ki so zelo zanimive in jih
z veseljem počnemo. Seveda že tečejo priprave za izvedbo festivala Ptuj — odprto mesto. Ta se bo letos navezal na še en dogodek, ki ga soorganiziramo. To pa je največje svetovno srečanje žon-glerjev, ki bo od 14. do 21. avgusta na Ptuju. Zraven vsega tega bomo pripravljali projekte mladinskih izmenjav za skupine in posameznike in tudi svetovali mladim in jim pomagali pri mednarodnih projektih. Seveda pa se neprestano tudi sami izobražujemo in udeležujemo različnih seminarjev, predvsem tam, kjer lahko aktivno sodelujemo s svojim znanjem predvsem na kulturno izobraževalnih področjih in delu z mladimi" Tekst in foto:
Ozren Bianu{a
Nagradno turistično vprašanje
Ptujski Evropark, ki naj bi simbolično spominjal na prvi maj, ko je Slovenija tudi uradno vstopila v EU, bo zimo in še malo pomladi preživel brez zastav držav članic EU. Na njihovo mesto bodo v vmesnem času med eno in drugo turistično sezono izobesili zastave ptujskih podjetij, ustanov in drugih, ki se bodo za to odločili.
S tem bodo tudi prispevali denar za nakup zastav evropskih držav oziroma ohranjanje evroparka pri življenju. Turistično društvo Ptuj, kije bilo pobudnik za njegovo ureditev inje zbralo precej sponzorskih sredstev, je tudi za praznično preobleko pritegnilo sponzorje, ker mu 700 ali 800 tisočakov, kolikor dobi iz proračuna mestne občine Ptuj, iz katerega se delno napaja čez 160 društev, ne zadostuje niti za redno dejavnost, med katere sodi vsakoletno ocvetličenje mesta z več tisoč sadikami rož. Dejstvo pa je, da ptujski Evropark tudi v praznični podobi nekaterim ni povšeči; bojda ima preveč tajvansko (pisano) podobo.
V Termah Ptuj so pričeli uresničevati že "napisano zgodbo", ki so jo poimenovali "Vino se predstavi'. V grajski kavarni od začetka decembra ob petkih pripravljajo predstavitve določenih vin. Za kozarec vrhunskega vina s prigrizkom je potrebno plačati 250 tolarjev.

I
t I
I I • *
t J	' r, ■ I ' I ' 'I i ».».,'
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski Evropark tudi v praznični podobi nekaterim ni povseči.
Božično-novoletni sejem na Ptuju se je letos strnil na območje Novega trga, medtem ko novoletno drevo na Mestnem trgu, kjer bi Ptuj lahko praznično 'živel' v okviru pravljičnega mesta, žal sameva.
Avtor študije Dediščina kurenta v kulturi Evrope je dr. Aleš Gačnik, je pravilni odgovor na naše zadnje turistično vprašanje. Nagrado bo prejel Mitja Vinkler, Slape 12, Ptujska Gora. Današnje vprašanje je vezano na okraševanje božičnih dreves. Zanima nas, kdo so bili začetniki krašenja dreves. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah. Odgovore sprejemamo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 31. decembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdo so bili začetniki krasenja božičnih dreves?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Kuharski nasveti
Jagnjetina
Jagnjetina je pri nas se vedno manj pogosto meso, čeprav je meso tako nežno, da lahko skoraj vse kose pe~emo, tudi pri popolnoma razviti živali. Jagnje je manjse od teleta in tudi od večine vrst svinjine, razen odojka. Jagnje pečemo velikokrat celo ali razkosano na večje kose. Največ jagnječjega mesa je na tržišču od dojenih jagnjet, zaklanih v starosti treh do šestih mesecev.
Okus mesa je odvisen od krme, zato je meso jagnjet iz gorskih pašnikov še posebej okusno. Izrazitejši okus imajo tudi starejše živali. Pečene jag-njetine ne pogrevamo, saj s tem zgubi tipičen okus ali celo dobi grenak okus. Tak okus ima jag-njetina tudi, če zunanje kože ne odstranimo popolnoma. Po barvi je meso jagnjetine podobno teletini, vendar je nekoliko bolj vlažno in kosi so tanjši.
Jagnjetino lahko razdelimo na osem uporabnih delov, od katerih ima vsak posebne lastnosti pri kuhanju in ostali toplotni obdelavi. Med zelo uporabne in kvalitetne dele jagnjetine spada ledvični kos, ki ga velikokrat razrežemo na zarebrnice in vsebuje v zadnji četrtini tudi file. Ledvični kos lahko pečemo s kostmi ali brez. V Nemčiji včasih razrežejo hrbet na dvojne zarebrnice in tako pripravijo tradicionalno praznično pečenko, ki zajema še obe stegni.
Visoko cenjene jedi so tudi jag-nječji oreški, ki jih zrežemo iz ledvičnega kosa ali hrbta brez kosti. Iz enega dobimo 6 do 8 oreškov. Povežemo jih z vrvico, da ostanejo okrogle oblike, jih po potrebi mariniramo v olju, tako kot goveji file in rostbief, in nato spečemo v ponvi, na žaru, ter ponudimo z različnimi svetlimi in temnimi omakami. Jagnječje prsi pogosto nadevamo tako kot teletino. V tem primeru prav tako odstranimo kosti. Okusen kos jagnjetine je tudi pleče. Meso je marmori-rano in aromatično. Pleče brez kosti lahko nadevamo, zavijemo
v rulado in spečemo. Vratnik uporabljamo za pripravo okusnih enolončnic, ragujev in juh.
Posebej priljubljen kos jagnje-tine je stegno, ki ga pogosto pečemo kar s kostjo vred. Od začimb se jagnjetina ujema z rožmarinom, timijanom, majaronom, poprom, vinom, čebulo, česnom, porom, korenjem, peteršiljem in krešo. Pri pripravi meso daje veliko svojega polnega okusa in sko-
Polnjena jagnjetina (pleče ali stegno)
Potrebujemo: 1 pleče, vejico rožmarina, vejico timijana, 6 dag slanine, 1 čebulo, peteršilj, {čep semen koromača ali mleti koromač, belo olje, 20-30 dag mletega mešanega mesa, 2 drobni jajci, 2—3 žlice drobtin, sol, poper, govejo juho.
Slanino narežemo na kocke in jo na hitro popražimo na olju, dodamo sesekljano čebulo, ko porumeni, odstavimo. Ohlajeno dodamo k mletemu mesu, dodamo še koromač, sesekljan pet-eršilj, jajce, drobtine, solimo in popramo. Nadev oblikujemo v debelejši svaljek in ga položimo na pleče, ki smo ga oblikovali v velik zrezek in začinili s soljo in poprom. Zavijemo v rulado, povežemo s kuhinjsko nitko. Na čisto rahlo vlažno krpo potrese-mo rožmarin, timijan in koromač. Meso povaljamo v mešanici pripravljenih začimb in ga damo peč ali ga skuhamo v 2 litrih goveje juhe.
Avtorica: Valerija Meglic
brez kosti lahko oblikujemo v večji zrezek in ga nadevamo s poljubno kuhano zelenjavo, zavijemo v rulado, povežemo s kuhinjsko vrvico in pečemo na zelenjavni podlagi ali na narezani čebuli in tako dobimo tudi omako. Zraven tako pripravljenih jedi je jagnje-tina primerna tudi za cvrenje.
raj nikoli ni pusto. V svetu je znane jedi iz jagnjetine jagnječje stegno, ki ga pripravljajo z lu-ščenim belim fižolom, tako da najprej meso rahlo opečejo in ga nato skupaj s čebulo in fižolom dušijo do mehkega. V Angliji pripravljajo jagnjetino pogosto z meto, tako stegno zraven soli in rožmarina natrejo še z meto in ga nato spečejo ali metino omako pripravijo in ponudijo zraven.
Pleče lahko dušimo z veliko količino zelenjave, ki jo ob koncu zgostimo s kislo smetano in moko ali sladko smetano. Pleče
Mokri smrček
Vprašanje bralke Amalije: Ob praznikih se ponovno poka, posamezniki nekritično prižigajo petarde in podobna sredstva, s tem pa ne vznemirjajo samo ljudi, temveč tudi nemočne živali. Kako jih lahko obvarujemo pred temi brezvestneži?
Odgovor: Skok v novo leto že tradicionalno spremlja množična uporaba pirotehničnih sredstev, s katerimi se "opremi" veliko ljudi. Najpopularnejše petarde in rakete spremlja še obilica drugih, kot so: razne zažigalne in dimne bombice, rimske svečke, pasje bombice, pokajoče vžigalice ter najrazličnejši okraski, ki oddajajo različne zvoke, melodije ipd. Seveda si praznovanja in
prehoda v novo leto marsikdo ne more predstavljati brez metanja petard, spuščanja raket in obešanja	najrazličnejših
svetlobnih in zvočnih efektov na božično-novoletne jelke v naših stanovanjih. To, kar večini ljudi predstavlja zabavo, smeh, občudovanje in obliko praznovanja, je za naše hišne ljubljence (pse, muce, okrasne ptice _) lahko prava "nočna mora", ki je ne morejo
Meso poljubno paniramo in ga na hitro ocvremo.
Nadevano pleče ali stegno pripravimo tako, da olupimo eno čebulo in jo drobno narežemo ter prepražimo na olju, da rahlo porumeni, nato dodamo na kocke narezano papriko in olupljen paradižnik, rahlo solimo, popramo in dodamo malo bazilike. Posebej zmešamo 20 dekagramov mletega mesa, dodamo 10 dag narezane slanine ali prekajene svinjine, 1 žličko parmezana, eno jajce, narezan peteršilj in dobro premešamo. Začinimo s soljo in
hitro pozabiti. Živali so po naravi boječe. Velika večina živali ne prenese pokanja (izjema so lovski psi, službeni psi vojske in policije, ki se streljanja ne bojijo). Pokanje in močni svetlobni efekti imajo pri veliki večini hišnih živali za posledico stres. Nekatere živali so tako preplašene, da se skrivajo celo pred svojimi lastniki, se tresejo, izgubijo apetit, pohitre-no dihajo, imajo plah pogled, nasršeno dlako, perje in prebavne motnje (driske, bruhanja) — vse to so lahko posledice stresa, ki ga živali doživljajo ob bobnenju petard in raket. V določenih primerih se lahko srečujemo tudi z agresijo , ki jo nemočna živali kaže v samoobrambi pred stresor-ji. Zlasti velika blokovska naselja in mestna središča se spremenijo v prava bojišča.
V strnjenih naseljih, kjer se šipe tresejo ob bobnenju petard, v bližini bolnišnic, šol, vrtcev, cerkva, domov za ostarele občane, živalskih zavetišč imejmo v mislih, koliko neprijetnega smo s takim početjem povzročili našim hišnim prijateljem. O "herojih", ki na pse in muce namenoma mečejo petarde in se na ta način postavljajo pred drugimi vrstniki, ne bi izgubljali besed, saj njihovo početje kaže veliko nezrelosti in skromno poznavanje življenja.
poprom. Nadev premažemo po plečih, ki jih oblikujemo v večji zrezek, zavijemo, povežemo s kuhinjsko nitko in na vroči maščobi z vseh strani opečemo. Meso damo v pekač, prelijemo s čebulo, papriko in paradižnikom in v pečici pečemo pri 180 °C, 45 minut do eno uro.
Lahko si v tem času pripravite tudi obaro z gobami. Približno tri ali štiri gobe operemo, narežemo in jih na maslu rahlo spražimo. Posebej na maščobi spražimo eno čebulo, dodamo pol kilograma jagnječjega mesa, ki smo ga narezali na kocke, in pražimo tako dolgo, da meso spusti sok in sok izpari. Nato meso pomokamo, moko svetlo prepražimo in zalijemo s poljubno mesno juho ali vodo. Dodamo majaron, peter-šiljevo korenino, korenje, ki ga narežemo na kocke in solimo, popramo ter dodamo še rožmarin. Ko je meso mehko, dodamo posebej pražene gobe in izboljšamo okus s peteršiljem.
Ragu iz jagnjetine pripravimo tako, da jagnjetino narežemo na nekoliko večje kose, tako da posamezni kosi tehtajo 3 do 4 dekagrame, meso začinimo s soljo in rahlo pokapljamo s temno sojino omako. Nato ga na vroči maščobi spečemo. Ko je do polovice pečeno, rahlo pomokamo in zalijemo z juho ali vodo. Dušimo do mehkega. Preden ponudimo omako, izboljšamo s sojino omako, zraven pa ponudimo hladno omako iz kisle smetane in drobnjaka.
Nada Pignar profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Za tiste pa, ki s svojimi živalcami že v strahu pričakujejo "srečno novo" in želijo, da bodo njihove muce in psi lažje prenesli bučni prehod v novo leto, nasvet — obiščite svojega veterinarja, ki ima zagotovo rešitev, s katero se bo prehod v novo leto dočakal mirneje.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Ko zacveto ledene rože
Vrtna narava je s prihodom zime legla h globokemu zimskemu poiitku. Vrt v suhi zimski zmrzali, da se čimprej odene s snežno odejo za varno in ugodno prezimitev vrtnega rastja, vrtna tla pa, da se dobro napoje s snežnico. V SADNEM VRTU je še do srede zime, dokler ne zapade sneg, čas za dognojevanje s počasi topnimi rudninskimi gnojili. Sadno drevje venomer gnojimo toliko, koliko je v minuli vegetacijski dobi odvzelo iz tal in porabilo hranil za svojo rast, razvoj in pridelek. V jeseni po obiranju pridelka gnojimo z organskimi gnojili, hlevskim gnojem, kom-postovko, zelenim podorom ali zastirkami, ki smo jih z večine morali zakopati, da bodo v tleh do pomladi strohnela in se spremenila v humus. V zimi, preden zapade sneg, po tanki snežni odeji posipljemo počasi topno mešano rudninsko gnojilo nitrofoskal z veliko vsebnostjo kalija, fosforja, s primesjo bora in magnezija ter malo dušika. Sadjarski nitrofoskal vsebuje počasi topna gnojila, ki bodo do začetka vegetacije, ko jih bo sadno drevo potrebovalo za hrano, že topna pri koreninah. Dušična gnojila, ki so izdelana v lahkotopni obliki, uporabljamo v vegetacijski dobi, z njimi pa uravnavamo in po potrebi pospešujemo rast. Koliko in kakšna gnojila bomo uporabili, je odvisno od več dejavnikov, predvsem pa od stanja sadnih
V rastlinjakih že raste solatka
dreves. Za rast je potreben dušik, za rodovitnost pa sadno drevo potrebuje fosfor, za boljšo kakovost sadja kalij, za večjo odpornost in trpežnost sadja bor, magnezij in druge mikroelemente. Vse navedene hranilne snovi bo sadno drevo koristno porabilo, če bodo v tla dane pravočasno in če je v tleh dovolj humusa. Pri namenu uporabe in odmerkih rudninskih gnojil ni napak, če se ravnamo po navodilih zapisanih na vreči.
OKRASNI VRT je ves v zimskem snu, očarljiv je pogled nanj skozi okno, obloženo z ledenimi rožami, ko je vrtno rastje obdano z belim ivjem, morebiti pa za praznične dni že odeto v snežno odejo.
Vrtna trata in gredice so zelo občutljive za hojo, naj bo zmrznjena ali zasnežena. Pod snežno gazjo ali če smo tod odložili kakšno navlako, se trata zniči, nato pa jo uniči snežna plesen, vrtna zemlja pa je zbita in nerodovitna.
Rododendroni, lovorikovci, pušpani, iglavci in druge zimzelene rastline na prostem tudi pozimi presnavljamo, zakar potrebujejo talno vlago. V suhih zimskih dneh ob zmrzali že čutijo sušo, zato jih, čim se bo zemlja nekoliko odtalila, zalijemo z mlačno vodo.
V	ZELENJAVNEM VRTU na prostem, v času, ko je zemlja in rastje zmrznjeno, ni kaj početi. Vrtno naravo takrat pustimo pri miru. Prezimne vrtnine se v zmrzlem stanju že ob dotiku poškodujejo, hranimo pa jih le, ko so naravno odtajene.
V	januarju, ko prične svežih zelišč in zelenjavnih začimb primanjkovati, v okenska korita sejemo vrtno krešo, v steklenih kozarcih pa se lotimo pridelovanja kalčkov iz semen. Kalčke iz semen soje, leče, lucerne, fižola, ovsa, gorčice, redkve, graha in drugih stročnic pridelamo tako, da odmerek, ki ga bomo potrebovali za enkratno porabo, preberemo in operemo in čez noč namakamo. Naslednje jutro semena oplaknemo in vložimo v kozarec za vlaganje zelenjave in pokrijemo z gazo, da se iz obrnjenega kozarca odcedi voda. Izplakovanje in od-cejanje vode ponavljamo štiri do pet dni, dokler se ob vlagi, sobni toploti in svetlobi ne razvijejo kalčki za pripravo in uporabo raznih solat ali dodatka k drugim jedem. Kalčki iz semen so izredno bogati z vitamini, rudninskimi in beljakovinskimi snovmi v sveži rastlinski hrani.
Ljubiteljem zelenega okolja želim, da se pri urejanju vrtov v novem letu srečujemo v zdravju, z veliko mero užitkov in zadovoljstva.
Miran Glu{ič, ing. agr.
.Í1-3.1
30-četrtek è	31-Petek ě	1-Sobota #	2-Nedelja
3-Ponedeljek j>	4-Torek	5-Sreda	
Amerika, vodilna ekonomska sila
Vse oči so bik uprte v ameriške volitve. Ponovno se je potrdilo znano dejstvo, da je Amerika vodilna ekonomska sila, kar smo lahko videli po odzivu dolarja in Dow Jonesa.
Bush je napovedal reformo sistema socialnega varstva, volivce je opozoril, da sistemu pokojninskega in zdravstvenega varstva grozi polom. V prihodnjih {tirih letih se bo za~ela upokojevati generacija, rojena med letomq 1946 in 1964 (generacija baby boomerjev). Posledi~no bo to pomenilo večji odliv kapitala iz kapitalskega trga (predvsem iz skladov). Za poznavalce tega efekta lahko to pomeni le eno -čas je, da se pripravijo na prihajajoče spremembe. Povprečna ameriška družina je zadolžena 111.567$, kar je razvidno iz deficita, ki ga ustvarjajo ameriške države.
To je le nekaj podatkov, ki bi se jih morali zavedati tudi sami. Zakaj? Predvsem zato, ker se tudi v Evropi odvija pokojninska reforma in kdor ne bo poskrbel zase, bo po domače rečeno v prihodnosti - "težka". Danes je že kar nekaj naših državljanov pričelo graditi svojo lastno pokojninsko blagajno. Vendar, kaj je potrebno vedeti? Najprej je potrebno poiskati takšne naložbe, ki bodo ob vsakem času premagovale inflacijo. Vsi, ki danes nalagate v življenjska naložbena zavarovanja, bodite na te naložbe skrajno pozorni! V svetu je takšnih naložb okrog 86.000. Vse pa bolj ali manj nalagajo v ista podjetja po celem svetu, ki temeljijo le na industriji. V tem trenutku je v vseh teh naložbah za cca 12.000 bilijonov dolarjev.
Kdor si želi v prihodnosti zgraditi pravo premoženje, ima po mnenju analitikov časa le še okrog 8 let.
Primer: za vse tiste, ki ste danes stari več kot 45 let, priporočam naslednje:
300 evrov vsak mesec naslednjih 8 let bi vam ob dobrih odločitvah prineslo cca 82.000 eur kapitala. Vaša renta bi v takem primeru znašala 1.640 eur. Skrajni čas je, da se naučimo biti "INVESTITOR — VARČEVALEC in ne le biti "varčevalec" v naložbah, ki prinašajo le 4% donosnost letno! Inflacija je 5%!!! Želim vam obilico dobrega investiranja v 2005. letu! Poznavalci pravijo, da je leto 2005 dobro leto za naložbe! Izkoristite ga!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec info@protttkiub.net, www.protttkiub.net GSM: 041 753 321
POSLIJSMIE MS m INTERNETU!
RADIOPTUJ OH-Cûte
32k Î^Tunelnl www.radio-ptuj .si
Numerolog svetuje
P
Upanje in pogum
Šifra: Upanje
Rojeni ste 1. v mesecu z naslednjim življenjskim poslanstvom: 24 + 17 = 41
V življenju ni naključij, ne smole, ne sreče in ne čudežev. To so samo izrazi, s katerimi označujemo določena stanja takrat, kadar jih ne znamo pojasniti. Uporabljamo jih navadno v obeh primerih: tako v dobrem kot v slabem. Vendar pa ima vse v življenju svoj vzrok in posledico. Tako je tudi v Vašem primeru.
Rojeni ste 1. v mesecu. Vaš rojstni datum ni samo lepa in stabilna energija ali vibracija, ampak vam prinaša tudi moč ustvarjalnosti in realizacije vaših načrtov in idej v materijo oziroma v prakso. V zibelko vam je položena tudi vodstvena vloga, ki se pozna
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo va{e osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), po{ljite svoje podatke na naslov: [tajerski tednik, Rai~eva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napi{ite, pod katero {ifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s {ifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredni{tvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Prejeli smo
Tudi vi lahko pomagate živalim
V zimskih mesecih živali še bolj iščejo človekovo pomoč, zato lahko vsak, ki ima vsaj malo sočutja do živih bitij, pomaga, če hoče. Nekaj koristnih nasvetov:
1.	Odpovejte se zastraševanju s petardami, tudi takrat, ko je ta razuzdana surovost zakonsko dovoljena. Starši, vzgojitelji, pretaknite žepe otrok, odstranite petarde in eksplozivna sredstva.
2.	Kupovanje daril, zlasti kozmetike: kupujte le tiste izdelke, ki niso preizkušeni na živalih. To naj bo označeno na embalaži z besedami: ni testirano, preizkušeno na živalih. Zavajajoč je napis: laboratorijsko preizkušeno.
3.	Ne kupujte otrokom živih živali, še najmanj drobnih ali eksotičnih. Žival ni igrača za otroka. Prav ob novoletnih praznikih se najbolj polnijo azili.
4.	Priklenjeni psi čuvaji morajo imeti osnovne življenjske pogoje: dobro izolirano nepremočlji-vo pasjo uto z nastiljem, najmanj 6 m dolgo verigo, usnjeno ovratnico, vsaj enkrat na dan dovolj zdrave tople hrane in vedno čisto pitno vodo. Bolnega, ostarelega psa naj po potrebi oskrbi veterinar.
5.	Izobesite krmilnico na mačkam nedostopna mesta in jo redno polnite z zrnjem, ne pa s kuhinjskimi odpadki. Šole naj bi pri tehničnem pouku organizi-
tudi po tem, da imate mnogo energije, tako fizične kot emocionalne in duhovne. Ker posedujete močne energije, je za vas zelo pomembno, da se izogibate egoizmu in trmi. Glede na rojstni datum vam je namenjena vodstvena vloga, česarkoli se lotite. Človek s takšno energijo se težko prilagaja; bolj verjetno je, da se ostali prilagajajo njemu. Problem v bistvu nastane takrat, ko dva takšna ali podobna trčita skupaj, kajti dva gospodarja v eni hiši težko dobro gospodarita.
Tudi vaše ime (24) je samo po sebi ena izmed najlepših energij numerologije, ki obljublja in prinaša človeku praktično vse, kar potrebuje za življenje; tako za dušo kot za telo; predvsem pa ljubezen, finančno varnost in kreativnost. Izžareva magnetizem in privlačnost do nasprotnega spola. To je sploh energija privlačnosti, umetnosti, ljubezni in predvsem romantike. To je energija, ki prinaša mnogo dobrega s strani drugih. Izogibati pa se je potrebno prevzetnosti, sebičnosti, samovšečnosti in pretirane trme. Pomembno za to energijo pa je tudi to, da si najdemo pravega partnerja v življenju.
Vendar pa to ni tista vibracija, ki bi vam osebno omogočala, da bi lahko odkrili vse svoje sposobnosti, darove in talente, ki so Vam bili položeni v zibelko. Bolje povedano, to ni energija, ki bi bila skladna z vašim datumom rojstva; to pa prinaša blokade, zmedo in težave pri pravilnih odločitvah v življenju.
Tudi v priimku (17) je ena izmed tistih energij, ki človeku ne prinašajo preveč zadovoljstva, miru in harmonije. To je energi-
rale izdelavo krmilnic in lojenih pogač za zunanje ptice.
6.	Doma na okrašeno smrečico obesite še dišavno vrečko, katere vonja pes ali mačka ne preneseta; s tem boste obvarovali ali preprečili igranje z okraski (ali pa celo ogenj!).
7.	Mačkam se v zimskem času zgosti dlaka, zato jih zlikovci najraje lovijo od decembra do januarja zaradi goste dlake. Če mačko puščate na prosto, ji na več mestih na hrbtu odstrizite majhne šope dlake, da ji s tem "pokvarite" kožuh. Spomladi bo zrasla nova dlaka, žival pa boste obvarovali krutega pobijanja zaradi kožuha.
8.	Ne kupujte krzna! Pridobljen je s trpljenjem živali, pa naj gre za gozdne ali farmske živali gojene v ta namen.
9.	Dolžnost vsakega ozaveščenega je, da opozarja imetnike živali, če z njimi ravnajo nehumano. Sklicujte se na zakon o zaščiti živali Slovenije (kazni so visoke!). Pošiljam ponatis zakona v brošuri brezplačno, kdor to sporoči po pošti.
10.	Vpisujte se v Društva proti mučenju živali, redno poravnavajte članarino in darujte (hrano, denar, povodce, ovratnice, odeje itd.) zavetiščem za zavržene živali.
Seveda je še niz problemov, ki bi jih posamezniki lahko reševali, vendar če boste uresničili vsaj enega od navedenih, bo to že Vaš prvi korak na poti do ozaveščenosti.
Lea Eva Muller
ja, ki lahko prinaša marsikaj v materialni sferi življenja, vključno z vztrajnostjo, delavnostjo in disciplino, ne prinaša pa dovolj ljubezni, da bi lahko bil človek miren in zadovoljen. To je energija poslovnosti, financ in politike, manj pa duhovnosti, samozavesti in ljubezni. Čeprav je človek, ki je rojen s takšno energijo, lahko zelo ljubeč in čuteč, pa na okolico mnogokrat ne deluje tako.
Iz vaše analize je razvidno, da posedujete močno in pozitivno energijo imena ter ime in priimek, ki pa nista skladna z njim. Torej vaš fizični svet nima dobrega stika z vašim duševnim svetom, kar pa vedno prinaša težave s pravilnimi presojami in odločitvami. Do ljubezni, zadovoljstva in uspeha v življenju se pride le preko urejenega čustvenega (duševnega sveta) dela osebnosti. Večkrat smo že rekli, da je napačna energija imena blokada ali ovira na človekovi duši (ravno to pa sta ime in priimek!), zato je potrebno pač oviro odpraviti tam, kjer je — torej na imenu ali priimku.
Mnogo ljudi je tako blokiranih kot vi in mnogo ljudi zaman išče srečo, ljubezen in zadovoljstvo v stvareh in dogodkih — kjer je ni. Ljubezen in srečo lahko najdemo le v sebi, kar pa pomeni, da moramo pri sebi marsikaj spremeniti — če jo želimo najti in užiti. Sreča ni dana, ampak je potrebno za njo trdo delati — vedeti pa je potrebno tudi — kje.
Vaši šifri ste dali zelo lep naslov, vendar samo od sebe ne pride nič. Vedno je potrebno tudi nekaj narediti, spremeniti. Predlagam, da spremenite nekaj črk tako v imenu kot v priimku in našli boste tisto, za kar ste prišli na ta svet. In verjemite — presenečeni boste — tega ne bo malo. Vaše upanje se skriva v energijah: 19 + 23 = 42 ali 23 + 19 = 42 ali pa tudi v 23 + 23 = 46. In ne pozabite — upanje je premalo. Potreben je tudi — pogum.
Zelim vam vsem skupaj
mirne in prijazne praznike, Dan.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Duševno zdravje
Zasebno in javno
Janjo iz okolice Ptuja zanima, kje je meja med zasebnim in javnim, ko gre za osebe iz javnega življenja.
Vprašanje je sicer zanimivo in posega na področje ustavno zagotovljenih človekovih pravic. Vsakdo, ki pa se poda v javno življenje kot pevec, glasbenik, igralec, novinar, politik ipd., seveda tvega, da ga bo budno oko javnosti spremljalo na vsakem koraku, tudi v zasebnem življenju.
Pričakovanej množic je, da mora vsakdo, ki želi biti v ospredju, nekako biti tudi vzor v svojem vedenju vsem, ki mu sledijo ali ga obožujejo. Toda le redki lahko dosledno in dobesedno izpolnijo ta pričakovanja, saj je to skorajda nemogoče.
Vedenje človeka je odvisno tako od njegovih osebnostnih lastnosti v širšem smislu kot tudi od njegove osebne zgodovinsko razvojne poti in od družbenih vrednot, v času v katerem živi ali je živel. V določenem razvojnem obdobju je lahko bilo njegovo vedenje na trenutke neprilagojeno, a ustrezno tistemu razvojnemu trenutku, času in prostoru ter družbenemu dogajanju, toda danes za njegovo javno vlogo popolnoma nesprejemljivo in ga lahko to tudi onemogoči pri javnem delovanju.
Zdi se, da je zelo trhla meja med tem, kaj je javno in kaj je zasebno, pri javnih osebah, menim pa, da je čisto zasebno tudi pri javnih osebah tisto, kar ne okrnjuje njihovega ugleda, ko njihovo vedenje ne krši zakonov in vrednot, veljavnih v naši družbi.
mag. Bojan [inko, spec. klin. psih.
V spomin Urošu Tomaniču
Mladost, norost. Lahko bi rekli, da je iz tebe izžareval ta moto, ki nam je bil za zgled vsem. Ko se enostavno ne zavedaš, kaj hudega te lahko doleti. Vsi, ki smo s teboj preživeli srednješolska leta, se strinjamo v en glas, da smo za tvojo bolezen vedeli, a nismo upali pomisliti nanjo, ker tudi ti nisi dopustil, da bi lahko, saj si bil človek, ki je zmeraj znal spodbuditi pozitivizem. Ampak žal te je bolezen premagala. Veseli smo, da smo s teboj lahko preživeli vse zabave ob rojstnih dnevih, izlete, zaključke šolskega leta, učenje za teste ...
Trudil si se po svojih najboljših močeh in to smo pri tebi vzpodbujali in spoštovali vsi. Nikoli nisi dopustil, da bi te karkoli omejevalo pri tvojem početju. Z veseljem si razlagal o svojih najnovejših izumih, novih modelih letal, o računalniških programih. Prav gotovo bomo ob obletnicah mature
pogrešali nekoga, ki bi ti ob razlaganju svojih problemov odmahnil z roko in ti pojasnil, da se ne smeš v življenju obremenjevat in skrbeti, saj je potrebno življenje sprejemati takšno, kot je in ga izživeti. Nikoli ne boš pozabljen, Uroš, saj boš zmeraj živel v naših srcih in spominih. Pogrešali te bomo!
Generacija 1997/2001, razred a Gimnazije Ptuj z razredničarko Miro Janžekovič
Krvodajalci
15. november - Marija Škrinjar, Breg 39, Središče ob Dravi; Ljudmila Lukman, Partizanska 9/a, Središče ob Dravi; Dušan Šavora, Partizanska 7/a, Središče ob Dravi; Boris Bezjak, Šalovci 32; Marjan Muršec, Medri-bnik 12, Cirkulane; Mark Močička, Podlehnik 3; Andrej Vugrinec, Mar-kovci 33/a; Viktor Srečec, Prešernova 21, Ptuj; Milan šoštarič, Sakušak 64/b; Franc Križnjak, Brezgovec 22; Stanislav Glavica, Medribnik 15; Vida Muršec, Ločki Vrh 52/a; Franc Krajnc, Dornava 13/a; Nada Kozar, Gorenjski Vrh 45/a, Zavrč.
18. november - Milica Korpar, Podgorci 87/a; Rudolf Kosajnč, Veliki Brebrovnik 33; Zlatko Kosec, Moška-njci 118; Miran Cvilak, Slovenja vas 27; Marjan Meglič, Spuhlja 65; Štefan _urkin, Vurberg 40/a; Ludvik Ko-kol, Zamušani 87/a; Andrej Belšak, Podlehnik 2/d; Ivan Kukovič, Suha veja 7; Boris Čuš, Hlaponci 5; Ivan Dukarič, Cvetlinska jazbina 90; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Franc Fras, Kraigherjeva 23, Ptuj; Stanko Krajnc, Hajdoše 29/a; Angela Mlakar, Slovenja vas 58; Anton Bukšek, Žeta-
le 51; Janez Goričan, Placar 11/a; Mateja Feguš, Mejna cesta 4, Ptuj ; Oskar šturm, Raičeva 11, Ptuj; Franc Težak, Proletarska 12, Kidričevo; Brigita Ko-kol, Volkmerjeva 24, Ptuj; Franc Vau-potič, Keleminova 7, Maribor; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/a; Robert Ovčar, Cankarjeva 9, Ptuj.
22. november - Ivan Voršič, Ptujska c. 2/a, Ormož; Boris Železnik, Nadole 4; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202/a; Mirko Sambolec, Župečja vas 2/a; Slavko Strelec, Granitna ul. 8, Oplotnica; Marjan Cajnko, Nova vas pri Ptuju 100/b; Anja Anžel, Placar 43; Aleksander Krajnc, Zg. Hajdina 7/e; Jože Muzek, Muretinci 57; Marija Kolednik, Pacinje 5/a; Leon Turk, Gerečja vas 32; Romana Jurič, Dor-nava 115.
25. november - Anita Cvetko, So-dinci 24; Marija Venta, Mihovci 69/b; Miran Plajnšek, Rucmanci 30; Tanja Mesarec, Senešci 20; Franc Bombek, Cvetkovci 108; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Kidričevo; Kristijan Mlakar, Tržec 43/b; Leon Kau-čevič, Apače 177/a; Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Bojan Ornik, Grajena 58/a; Vekoslav Cestnik, Zg. Hajdina 98; Damjan Kaučevič, Apače 177;
Matevž Mohorko, Apače 3; Anton Vi-dovič, Lovrenc na Dravskem polju 7; Srečko Kosec, Draženci 22; Miran Soršak, Gerečja vas 77; Damir Sajič, Kajuhova 1, Kidričevo; Zvone Bohinc, Juršinci 34/a; Marko Bricelj, Cankarjeva 6, Ptuj; Marijan Pernek, Ul. B. Kraigherja 1, Kidričevo; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Andrej Golob, Dornava 136; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Marinka Pučko, Vitomarci 69; Silvo Kokol, Majšperk 13; Viktor Jus, Žetale 74; Stanko Fr-čec, Apače 175; Zlatko Intiher, Vlaho-vičeva 7, Kidričevo; Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/č; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Natalija Bauman, Potrčeva 28, Ptuj; Jože Levak, Trubarjeva 2, Ptuj; Vojislav Veličkovic, Potrčeva 48, Ptuj; Franc Kump, Senčak 11; Klavdija štuhec, Gabrnik 2/a; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/a; Jože Bezjak, Mestni Vrh 88/g; Aleksandra Kolednik, Pod Pohorjem 6, Maribor; Aleš Meglič, Spuhlja 61; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Janko Moravec, Vi-čanci 87/a; Franc Milošič, Lancova vas 50; Borut Šalamun, Nova vas pri Ptuju 101; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d; Miran Koser, Vintarovci 29/b; Jože Galun, Stogovci 14.
Info
TOP 100 hitov za leto 2004
1.	YEAH — Usher & Lil Jon & Ludacris
2.	FUCK IT — Eamon
3.	TOXIC — Britney Spears
4.	BURN — Usher
5.	HEY YA — Outkast
6.	LEFT OUTSIDE ALONE — Anastacia
7.	CALL ON ME — Eric Prydz
8.	I DONT WANNA KNOW— Mario Winanas & Enya & P. Diddy
9.	THESE WORDS — Natasha Bedingfield
10.	DRAGOSTEA DIN TEA — O — Zone / Haiducii
11.	EVERYTIME — Britney Spears, 12. SICK & TIRED — Anastacia, 13. THIS LOVE—Maroon 514. LADIES NIGHT— Atomic Kitten, 15. LOSE MY BREATH — Destinyj Child 16. NOT IN LOVE — Enrique Iglesias, 17. OBSESION—Aventura / 3rd Wish & Baby Bash, 18. TAKE ME TO THE CLOUDS ABOVE — LMC & U2, 19. DONT TELL ME — Avril Lavigne, 20. MY PLACE / FLAG YOUR WINGS — Nelly & Jaheim, 21. LEAVE — JoJo, 22. SUPERSTAR — Jamelia, 23. SHE WILL BE LOVED — Maroon 5, 24. MILKSHAKE — Kelis, 25. THE WAY YOU MOVE — Outkast, 26. AMAZING — George Michael, 27. I HOPE YOU DANCE — Ronan Keating, 28. MOVE YOUR BODY — Nina Sky, 29. SUMMER SUNSHINE — Corrs, 30. JUST LOSE IT — Eminem, 31. SUNRISE — Norah Jones, 32. THE REASON — Hoobastank, 33. MY BOO / CONFESSIONS Part II. — Usher & Alicia Keys, 34. JUMP — Girls Aloud, 35. RADIO — Robbie Williams, 36. MY PREROGATIVE — Britney Spears, 37. SHUT UP — Black Eyed Peas, 38. VERTIGO — U2, 39. NAUGHTY GIRL — Beyonce Knowles, 40. LOLAJ THEME — Shapeshifters, 41. MAD WORLD — Michael Andrews & Gary Jules, 42. BUBBLIN_ - Blue, 43. THE CLOSET THING TO CRAZY — Katie Melua, 44. TRY — Nelly Furtado, 45. TURN ME ON — Kevin Lyttle, 46. CHANGES
—	Kelly Osbourne & Ozzy Osbourne, 47. PARTY FOR TWO
—	Shania Twain & Mark McGarth, 48. TRICK ME — Kelis, 49. PIECES OF ME — Ashlee Simpson, 50. WE ARE — Ana Johnsson, 51. CAR WASH — Christina Aguilera & Missy Elliott, 52. SOMEWHERE ONLY WE KNOW — Keane, 53. BREATHE EASY — Blue, 54. DRY YOUR EYES — Streets, 55. DO THEY KNOW IT_S CHRISTMAS—Band Aid 20, 56. YOU HAD ME —Joss Stone, 57. ME MYSELF AND I — Beyonce Knowles, 58. REAL TO ME — Brian McFadden, 59. IF I AIN_T GOT YOU — Alicia Keys, 60. IN THE MIDDLE — Sugababes, 61. MY IMMORTAL — Evanescence, 62. SUNRISE — Duran Du-ran, 63. LIFE FOR RENT — Dido, 64. HOTEL — Cassidy & R.Kelly, 65. AMERICAN IDIOT — Green Day, 66. SHE BELIEVES IN ME — Ronan Keating, 67. IT_S MY LIFE — No Doubt, 68. I BELIEVE IN YOU—Kylie Minogue, 69. THE VOICE WITHIN_- Christina Aguilera, 70. SIGNED SEALED DELIVERED I_M YOURS — Blue & Stevie Wonder & Angie Stone, 71. MY HAPPY ENDING — Avril Lavigne, 72. OPEN ARMS
—	Tina Turner, 73. MANDY — Westlife, 74. DIP IT LOW — Christina Milian, 75. BEHIND BLUE EYES — Limp Bizkit, 76. ANGEL — The Corrs, 77. CURTAIN FALLS — Blue, 78. EL BACALAO — Julio Iglesias, 79. LOVES DIVINE — Seal, 80. JUSTFOR YOU—Lionel Richie, 81. IM STILL IN LOVE WITH YOU — Sean Paul & Sasha, 82. I_LL STAND BY YOU — Girls Aloud, 83. 5 COLOURS IN HER HAIR — McFly, 84. LEAVING NEW YORK — REM, 85. RED BLOODED WOMAN
—	Kylie Minogue, 86. FORCA — Nelly Furtado, 87. LAST THING ON MY MIND — Ronan Keating & LeAnn Rimes, 88. MUSICOLOGY — Prince, 89. EVERYBODY_S CHANGING — Keane, 90. OPEN ROAD — Bryan Adams, 91. BABY I LOVE YOU — Jennifer Lopez, 92. STOP / DJ — Jamelia, 93. BABY CAKES — 3 OF The Kind, 94. ALL THIS TIME — Michelle McManus, 95. FURB (FUCK YOU RIGHT BACK) — Frankee, 96. CHA CHA SLIDE — DJ Casper, 97. LIVING TO LOVE YOU
—	Sarah Connor, 98. GOODIES — Ciara & Petey Pablo 99. YOU SHOULD REALLY KNOW — Pirates & Enya & Shola Ama, 100. WILD DANCES — Ruslana
David Breznik
Kateri film je v letu 2004 dobil največ oskarjev? Odgovor:_

NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:
Nagrajenec prejšnjega tedna je Anita Cvetko, Sodinci 24,2274 V. Nedelja. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici] izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
OdgovoK pošljite do toria, 4. januarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (a Info).
Turbo folk veselica!
Slovenske glasbene iskrice leta 2004 - 1. del
Domača glasbena scena je dala zavidljivo število hitov z letnico 2004. Vi ste izbrali svoje favorite, ki vam bodo ostali v spominu {e nekaj ~asA? V pomo~ in v spomin se bom sprehodil skozi iztekajoče se leto in vam predstavil, kaj so nam ponudili slovenski glasbeniki v prvih {estih mesecih!
Januar kot uvodni mesec leta je minil v glavnem v zati{ju. Po napornih zabavah ob koncu leta so glasbeniki večinoma počivali. Vendar so izjeme zmeraj prisotne. Pop idol televizije Net TV Peter Janu{ je bil trendovski heroj z Mežkovim evergreenom Julija. Produkcijo sta podpisala člana skupine Platin, ki sta bila glavna aduta najkraj{ega meseca v letu. Glavni dogodek zimske sezone v mesecu februarju je bil izbor za popevko Evrovizije. Štirje pred izbori so prinesli pester glasbeni spekter in veliki finale je bila ponovno mala kuhinja. Nič se ni smodilo, le ljudska zmagovalka Natalija Verboten, ki je sicer prepevala v angle{kem jeziku pesem Cry On My Shoulder, ni prišla med prve tri. Tam so se znašle tri popolnoma raznolike pesmi, in sicer Stay Forever skupine Platin, Fluid (največji rock hit leta) pevke Alye in Kliše skupine Rožma-rinke. Mnenja so zmeraj različna
Skupina Kingston
in zmagala je »plastična ali celuid-na« evro pesem Simona in Diane! V množici povprečnih skladb je zagotovo izstopala mlada, simpatična srednješolka Maja Slatinšek s čudovito ljubezensko skladbo Slovo brez meja. Posebej pa se je izkazala tudi lanskoletna zmagovalka 'roza barbika' Karmen Stavec, ki je zares vžgala z rockersko priredbo njene »zlajnane« uspešnice Lep poletni dan. Ko nas zebe zagotovo rabimo živahno muziko in ravno pravo dozo regija in popa so ponovno zmešali skupaj King-stoni v hitro nalezljivi dvopomen-ski pesmi Luna nad obalo. Potem, ko so že zaspali, so svojo kvaliteto izkazali tudi Rok N Band. Meni je bila všeč njihova pesem, pa vam? Kif Kif je rockersko usmerjena založba, kl je pod svoje okrilje vzela tudi dolenjske pubece iz banda Dan D., ki so ponudili presežek v komadu Plešem. Marec je prinesel glasbo za vse generacije. Za
malo starejše in zrelejše poslušalce je bil najbolj privlačen duet med skupino Slapovi in Nušo De-rendo v osladni priredbi Ko mi rečeš, da me ljubiš. Najstnikom je prijala trojka BBT s popevko 5 minut. Skoraj takšna je tudi minu-taža krutega, vendar umirjenega rap hita Na senčni strani mesta, ki ga je predstavil Kosta. Svoj pravi rockerski obraz so pokazali Big Foot Mama, saj so totalno zažgali z mojstrovino Lajf se v pravo smer vrti. Mesec april je bil glasbeno tako tako, saj ni bilo kakšnega izrazitega super hita. Slovenija se je bližala vstopu v Evropsko unijo, kar je glasbeno najbolj izkoristil Andrej Šifrer. Zbral je nekaj svojih prijateljev, jih poimenoval kot Zvezde in skupaj so posneli pozitivno skladbo Nove zvezde nad Evropo. Ostale glasbene zvezde četrtega meseca so bili še Alya z istoimensko življenjsko izpovedjo, Naio Ssaion z nu metalnim komadom N SS, Trkaj z rapersko odo Dihi z mano, Čuki s pravljično balado Liter vode in en poljub in VIP, ki so neuspešno oponašali Game Over s plesnim pop komadom Zakaj igraš z menoj se ti? Victory so takoj izkoristili mesec ljubezni oziroma mesec maj z zares prijetno, sproščujočo pop vižo Ljubezen niso metri. Večni žurerji tria
Mambo Kings so ostali v prepoznavnih zabavni pop melodijah v hitu Acapulco. Velik met pa je uspel uveljavljeni skupini Avia Band. Dare Kavčič iz skupine Kingston je dal idejo za priredbo večno zelenega komada Sava šumi skupine Dekameroni, v kateri je svoj delež dodala izzivalna mladenka jasmina Cafnik. Pomladi je sonce že prav prijetno žgalo in slovenska popstar atrakcija Bepop je ujela pravi čas za lansiranje hitro nalezljive in dvoumne popevke Komaj čakam, da na morje grem _ Nekateri pa so bolj kot skok na morje čakali na povratek skupine Tabu. Meseca junija je na radijski valovih zavladal rock šus z naslovom Greh, v katerem je glavno vlogo ponovno prevzela karizma-tična Nina Vodopivec. Oster rock na meji metala je prezentiral novi band Anavrin, ki je udaril s polno močjo z iskrenim komadom Mi laže v obraz. Konec televizijske serije oddaj Spet doma je prinesel tudi zborovsko pesmico Vsi za enega, pod katero so se podpisali člani skupine Bitka talentov.
To je bilo le nekaj hitov prve polovice leta 2004. Kdo so glasbeni zmagovalci drugega dela leta, pa vam bom predstavil v naslednji številki.
David Breznik
Filmski koti~ek
Filmska inventura 2004
Ker je film na žalost vedno bolj industrija in vedno manj umetnost, vsaj kar se tiče glavnega toka filmske industrije, začenjamo pregled leta 2004 s komercialno najuspešnejšimi filmi doma in po svetu. Zaradi strukturnih sprememb na slovenskem trgu distribucije in prikazovanja filmov (skorajšnji monopol glavnega slovenskega disributerja in prikazo-valca) lahko nemočno ugotovimo, da sta tako slovenska kot svetovna filmska lestvica praktično identični. V kinematografih doma in po svetu kraljuje drugi del Shreka, sledi Harry Potter in jetnik iz .Az-
milijonov vreden projekt je navrgel tri milijarde dolarjev. Kipca za glavno in stransko moško vlogo sta prejela Sean Penn in Tim Rob-bins, ki sta tragično obračunala v Eastwoodovi Skrivnostni reki. V ženski konkurenci je po mnenju članov Akademije najboljšo vlogo odigrala Charlize Theron, s stransko vlogo pa je prepričala Renee Zellweger v epskem Hladnem vrhu. Omeniti velj a še hčerko "kralja" Hollywooda Sofio Coppola, ki je snela kipec za najboljši scenarij (Zgubljeno s prevodom), in Reševanje malega Nema, ki je opravil s konkurenco v kategoriji
kabana, nato Spiderman, Kritusov pasijon, Dan po jutrišnjem itn., ki so bili v Štajerskem tedniku že obširno predstavljeni, zato preletimo še ostale dogodke, ki so zaznamovali iztekajoče se filmsko leto.
Nesporni kralj šestinsedemde-sete podelitve oskarjev je zadnji del trilogije Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev. Nominiran je bil v enajstih kategorijah in v vsaki je pobral prestižni zlati kipec, kar ga uvršča na vrh najuspešnejših filmov v zgodovini podeljevanja oskarjev. Zraven kritiške hvale je trilogija bogato žela tudi po svetovnih filmskih blagajnah: tristo
animiranih filmov. Blizu smo bili tudi Slovenci, saj je (A)torzija Stefana Arsenijevica dolgo veljala za favorita med nominiranci za najboljši kratki film.
Pregled dogajanja na najpomembnejših svetovnih filmskih festivalih (Berlin, Cannes, Benetke) začenjamo v nemški prestolnici, kjer se je z zlatim medvedom oki-til za mnoge kontroverzni turški priseljenec Fatih Akin. Film Z glavo skozi zid, ki je sprožil ostre in deljene kritike predvsem v luči aktualne evropske dileme glede turškega članstva v EU, je konec leta
postal tudi najboljši evropski film po izboru Evropske filmske akademije. V Cannesu se je žirija pod vodstvom Quentina Tarantina nekoliko nepričakovano odločila, da zlato palmo podeli dokumentarcu Fahrenheit 9/11 razvpitega demokratskega aktivista Michaela Moora. Tržno najuspešnejši dokumentarni film do sedaj je kritiško srenjo pustil hladno, po drugi stani pa je uspešno podžigal strasti v ameriški predvolilni tekmi. Vendar je Mooru treba pripisati zasluge za splošen dvig zanimanja za dokumentarni filmski žanr, saj se vedno več dokumentarcev prebije na redni spored kinematografov. Kot velik presežek v dokumentarnem žanru je treba posebej izpostaviti Bing Wangovo epopejo Zahodno od tirov. Zlati lev beneškega festivala je letos pripadel izkušenemu britanskemu filmarju Miku Leighu za biografski portret Vere Drake.
V letošnjem letu smo bili priča tudi bogatemu festivalskemu dogajanju v Sloveniji. Poleg osrednjih ustaljenih, Ljubljanskega filmskega festivala in Festivala slovenskega filma, velja posebej izpostavili novonastali festival Kino Otok v Izoli, ki se programsko osredoto-ča na neevropske kinematografije. Na 15. LIFFu, ki je postregel z zadovoljivim pregledom svetovne festivalske ponudbe, je žirija podelila vodomca za najboljši prvenec Cate Shortland za Popolni preobrat. Nagrado FIPRESCI mednarodnega združenja filmskih kritikov je prejel češki dokumentani film Češke sanje, ki na duhovit način analizira češko obsedenost s potrošnjo, zlati kolut pa je občinstvo prisodilo švicarskim Zbo-ristom. Glavni značilnosti neuspelega 7. festivala slovenskega filma sta (pod)povprečna letna filmska bera in spornost organizacije festivala v izvedbi Filmskega sklada Slovenije, ki je tudi glavni
financer večine slovenskih filmov. V danih okoliščinah je "triumfiral" janez Burger s filmom Ruševine, ki je prejel nagrado vesna za najboljši film in nagrado za najboljši film po izboru publike. Nagrado Društva slovenskih kritikov je prejel Vinko Moderndorfer za film Predmestje, ki so ga kritiki ob premieri pol leta prej — paradoksalno — raztrgali. Vsaj omembo pa si zasluži gverilska no-budget produkcija Norega se metek ogne režiserja Mitje Novljana. Festival Kino Otok, ki se je letos osredotočil na indijsko produkcijo, je gostil veliko odkritje svetovnega avtorskega filma, Apichatponga Weerasethakula, letošnjega cann-skega nagrajenca.
Uro{ Esih
FILMSKI LESTVICI 2004 Kolosej
1.	Troja
2.	Garfield
3.	Harry Potter in jetnik iz Azkabana
4.	Poslednji samuraj
5.	Dan po jutri{njem
6.	Bridget Jones: Na robu pameti
7.	Kristusov pasijon
8.	Fahrenheit 9/11
9.	Shrek 2
10.	Kraljestvo morskega psa
ZDA
1.	Shrek 2
2.	Spider Man 2
3.	The Passion Of The Criest
4.	Harry Potter And The Pisoner Of Azkaban
5.	The Incredibles
6.	The Day After Tommorow
7.	The Bourne Supremacy
8.	Shark Tale
9.	I Robot
10.	National Treasure
kanadska sopra-nistka (teresa)
kos govejega mesa za pečenje
naš pisateu (marjan)
hrvaški pisateu velika-novič
goba čopasta tintnica (uudsko)
ounata snov
švedska zgodovinska pokrajina
tatjana antič
indijski bog ognja
hrvaški ženski tednik
ober
sokratov tožilec
hrvaško gledališče
sorta krompirja
vinogradnik
mesto v s. romuniji
naša pevka rupel
pasja uta
živec za pospeš. srca
zlato
hrvaški pevec dedič
"kaCjT gus
star slovan
italu. avtomobil. dirkač (tazlo)
odložena stvar
vulkan na islandiji
jesenska hruška
trapa, neumnica
A
iz
besede tau
ameriški popevkar (frankje)
jeznost, razdra-ženost
del vodovoda
pasje ogušanje
emil smasek
državna blagajna
selen
vohalni organ
močno razstrelivo
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Krško, rapir, Akron, kura, ŽK, AK, Bajkalsk, analognost, Ariane, aspidosperma, Linnett, Arnavt, Ero, KS, star, Lea, nepent, atek, ritem, Airolo, Naryn, Nurock, Levar, Krn, sikinnis, ~inela, A ha, SO, otva, Aracki. Ugankarski slovarček: AKCELERANT = živec, ki pospešuje delovanje srca, ASKJA = vulkan na Islandiji, visok 1510 m, ATAR = indijski bog ognja, EBA = tuja pozna sorta krompirja, HEBRA = avstrijski dermatolog (Ferdinand, 1816-1880), SKANIJA = zgodovinska pokrajina na skrajnem jugu Švedske, SKOCIK = avstrijski nogometaš (Walter, 1940-), TEACA = mesto v severni Romuniji, TENA = hrvaški ženski tednik.
Zanimivosti
Minellijeva se je poškodovala pri padcu s postelje
New York (STA/dpa) - Glasbeno divo Lizo Minel-li so morali prepeljati v bolni{nico, potem ko je padla s svoje postelje in se udarila v glavo. Po pisanju rumenega tiska naj bi Minellijeva padla v nezavest, policijo oziroma reševalce pa naj bi poklical njen telesni stražar, ki je ni mogel prebuditi. Incident naj bi zaznamoval konec napornega leta za legendo zabavne industrije, ki se ločuje od svojega moža Davida Gesta. Poleg ločitvenega postopka vrednega sto milijonov dolarjev, kolikor zahteva Gest, je tožbo vložil tudi njen nekdanji telesni stražar, ki jo obtožuje, da ga je Minellijeva pretepala in silila, naj spi z njo.
Za nesrečo krive "nesrečne" premierove zvezde
Bankok (STA/dpa) - Tajski astrolog je za uničenje, ki so ga deželi prinesli popotresni valovi tsuna-miji, okrivil "nesrečne" zvezde tajskega premiera Thaksina Shinawatre. Napovedovalec prihodnosti Pinyo Pongcharoen je dejal, da so premierove zvezde v nasprotju s Tajskimi in da gre za zahrbtno postavitev že tako krhkega položaja zvezd Tajske. Pinyo je dejal, da položaj Tajski kvarijo štiri "slabe" zvezde, položaj pa še poslabšuje vpliv premierovih astrolo{kih znakov. Po mnenju vede-ževalca bi se katastrofi lahko izognili le, če bi Thaksin razpustil parlament in že oktobra razpisal predčasne volitve.
Začeli prodajati kontracepcijske tablete za pse
Sydney (STA/dpa) - V Avstraliji je na prodaj tabletka, za katero trdijo, da je prva kontracepcijska tableta za pse. Zdravilo, ki ga vstavijo pod kožo psa, deluje podobno kot mikročip za razpoznavanje, proizvodnjo moških hormonov pa zaustavi za šest mesecev. Še vedno bi sicer bila cenejša kastracija, vendar nekateri lastniki po prepričanju razvijalcev tablete {e vedno želijo, da se moda njihovih psov vidijo. "S to tableto moda ostanejo na svojem mestu," še dodajajo.
V Beogradu najtoplejši 27. december v zgodovini meritev - od leta 1877
Beograd (STA/Tanjug) - V Beogradu so v ponedeljek namerili 17,2 stopinj Celzija, kar je najvišja temperatura, izmerjena v tem mestu na 27. december po letu 1877, ko je tam začela delovati meteorološka postaja. V Hidrometeorološkem zavodu Srbije so povedali, da je doslej ta rekord držal 27. december 1901, ko so v Beogradu zabeležili temperaturo 15,6 stopinj Celzija. Nasploh najvišja decembrska temperatura pa je bila doslej 22,6 stopinj Celzija, izmerili so jo 16. decembra leta 1989, najnižjo -14,5 stopinj - pa leta 1953. Na območju Beograda in v drugih krajih osrednje in jugovzhodne Srbije je bilo v ponedeljek nasploh nadpovprečno toplo, v Nišu in Leskovcu pa je bilo slišati celo grmenje. Vzrok je bil po besedah meteorologov v tako imenovanih naravnih temperaturnih kontrastih.
sta
Lujzek • Dober den vsoki den
Lepo bodite podavljeni še zodjič v totem leti,
ki nam hrbet kože, z repom opleta, droži žene in dekleta, može in fante obloči v debele gvante, bolene zdrave, revežom pa darila deli ... Glih tak kak meč-katorovJanko (nema nič), ki je svojima sinčkoma žmetne mil-june (pro)dal v obliki delnic in razpredelnic, jegove prodajalke pa v štacunah rintajo kumer za ene kopalke. Pofu-čkam se jaz na tokšne kapitaliste in druge iste. Hteli ste jih imeti, zaj pa se vam vun s televizije in cajtng smejejo, si žmetne milijune grejejo, ki so jih na naš račun zaslužli in so boj malo na delovnih njivah plužili ...
Pa pustimo tote žmetne teme, rajši poglejmo kokšno je vreme, kokšno bo drugo leto, ki je že spočeto in se bo rodilo na silvestrovo obpul-noči, ko grem jaz običajno na minus dvo deci, dvo pa fcoj
dotankam oziroma dolijem, da lehko tudi vjutro veselo ščijem. To se pač tak malo prostaško čuje in sliši, če pa se to dela vsoki den pri vsoki hiši. Mati narova nas je pač tak naredla, da bi močka na toplem predla, da bi pes loja in z repom moha, da bi se lehko človik po hrbti čoha, da ženske tam srbi, kak vete sami ...
Toto pismo sem spočeja na sam božič v topli hiši, ko se niti moje Mice ne sliši, ko v kuhinji proznično kosilo kuha in neje, kak običajno, sitna muha.
Zaj pa še moje želje in zelje za drugo leto: Boleni naj ozdravijo, reveži naj obogatijo, tisti, ki jočejo, naj se smejijo, lačni naj si privošijo meso in kruh od pet do vuh, stori naj se pomladijo, mlodi naj ne ostarijo, vse tisto kaj doj visi naj gor stoji...
Vse to in še marsikaj drugega, dobrega, veselega in zdravega vam Lujzek v novem leti z Mico želi. Enako želi tudi sosid Joža, ki bi vas rad vse poboža!
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 30. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PETEK, 31. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15
Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.^5 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 Evropa v enem tednu (BBC). 20.00 SILVE-STRSKI PROGRAM NA RADIU PTUJ (Tatjana Mohorko in David Breznik) - do 2.00. Nočni novoletni program - do 8.00. SOBOTA, 1. januarja: 8.00 Uvod. ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 8.30 NOVICE (še 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 8.45 Na današnji dan. 9.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE.
17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). NEDELJA, 2. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Alpski val Kobarid).
PONEDELJEK, 3. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Podjetniški utrip. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Alpski val Kobarid). TOREK, 4. januarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec).
22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Studio D). SREDA, 5. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Studio D).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V	službi se določeni l<oličini stresa na žalost ne boste mogli izogniti, povezan pa bo Z nel<om iz poslovno prijateljskega kroga ali pa z
najožjim sodelavcem. Pazite se poškodb v naslednjih dneh.
BIK
Pri poslovnih komunikacijah bodite zelo diplomatski. Raje recite besedo manj kot besedo preveč, saj se lahko zgodi, da vas ljudje napačno razumejo. Med prijatelji vas v teh dneh čakajo prijetna doživetja.
DVOJČKA
V	tem tednu bodite pozomi na možnost napake pri pos-
jp j lovnih zadevah predvsem y zaradi kršenja pravil, zaradi katerih bi lahko, čeprav nekoč pozneje, zašli v težave. Zanimiv dan bo petek, torek pa bo romantičen.
RAK
Pred vami je odličen teden predvsem za energično delo v samoti, saj boste ta čas izrazito podjetni in močni, kar se bo pokazalo tudi na poslovnem polju, kjer boste pokazali tudi voditeljske sposobnosti.
LEV
Zelo poslovno pomemben teden, kjer bo možen ključni premik. Pri tem vas bo nekdo zaščitil ali vam kako drugače pomagal. To bo predvsem oseba moškega spola. Najboljši dan za realizacijo bo sreda.
DEVICA
Pred vami je prijeten teden, saj boste bolj vitalni in samozavestni, kot ste bili prej. Pokazali boste tudi več srčnosti, poguma in optimizma. Nekaj težav boste imeli v domačem okolju predvsem v petek.
TEHTNICA
Napetosti na žalost še ne bodo minile, ampak se bodo še stopnjevale. Imate preveč dela in vas hitenje izčrpava. Vzemite si odmor in počivajte, sicer boste pogoreli. V ljubezni in družabnih srečanjih bo več sreče.
ŠKORPIJON
Vaše življenje bo tudi ta teden vznemirljivo in zabavno. Ugotovili boste, da se radi zabavate in vam tega pravzaprav nihče ne more in niti noče preprečiti. Lep dan boste imeli v četrtek, tudi ponedeljek bo zelo zanimiv.
STRELEC
Pred vami je finančno zelo dober teden. Več boste zaslužili ali pa prejeli že dolgo pričakovan honorar, lahko pa se tudi zgodi, da boste slišali zanimivo novico. Naleteli boste tudi na možnost ugodnega nakupa.
KOZOROG
V	tem tednu boste imeli veliko energije in veselja do življenja, da boste s tem "okužili" tudi vse okoli sebe. Vaš ritem življenja bo
hiter in dinamičen, na poslovnih poteh se boste veliko dogovarjali in pregovarjali.
VODNAR
Vtem tednu pričakujte zanimive novice ali celo obisk. Podpisali boste pomembno pogodbo in neki dogovor, ki že dolgo čaka na realizacijo, boste končali in odleglo vam bo. Zelo prijetno in romantično bo v soboto.
RIBI
V	tem tednu boste zelo ustvarjalni. Vaša povečana komunikativnost vam bo pomagala pri poslovnih poteh in ravno s tem bo
rasla tudi vaša kariera. Najbolj uspešni pri pregovarjanjih boste v četrtek in petek.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Mlada Sonja se po prihodu iz bolnice pohvali prijateljici, kaj vse je doživela:
''Naredili so mi vse preiskave in opravili vse, kar je bilo v njihovi moči: mamografijo, te-
rografijo, pornografijo ..."
***
Pacient ve, da mu je do konca življenja preostalo se zelo malo časa. Doktor mu tudi ne more več pomagati, kljub temu pa ga tolaži:
''Hm ... Pulz je v redu, pritisk tudi, temperatura pada, pljuča in srce delata tip-top." Pacient ga žalostno pogleda in reče:
"Hočete povedati, da bom umrl v najboljsem zdravstvenem stanju?"
***
Otroci so v soli dobili domačo nalogo: "Opisi v sto besedah, kako si preživel vikend." Mali Jožek je napisal: "Ta vikend smo se nameravali odpeljati z družino k teti v Novo mesto. Naložili smo se v avto in ta nikakor ni hotel vžgati. Žalostno smo sli iz avta, razen očeta, ki je ostal pri avtomobilu in izrekel ostalih 60 besed, ki pa niso primerne za mojo nalogo."
***
Mali Mihec razmišlja:
"Da štorklja prinese otroka,
bi človek še razumel, ampak
kako pajek odnese avto!?'
***
"Zakaj si pobegnil iz operacijske dvorane?'
"Slišal sem sestro, ki je rekla: 'Brez skrbi, ta operacija je čisto enostavna!" "No, in^'
'To je rekla kirurgu!'
***
Anja pride domov in reče mami: "Noseča sem." Mati: "In kdo je srečnež?' Anja: "A ti misliš, da jaz nazaj
gledam, ko stopnice čistim!?'
***
Policijski predstojnik sedi v pisarni pri enem od policajev, ko pozvoni telefon. Policaj dvigne slušalko, nekaj časa posluša, nato pa vrže telefon na vilice in začne na ves glas jokati.
"Ja kaj pa je bilo ?" ga vpraša predstojnik.
"Mama mi je umrla," joče policaj.
Predstojnik mu izreče sožalje, takrat pa spet pozvoni. Policaj dvigne in potem začne še bolj
"Ja kdo pa je spet zdaj umrl ?" vpraša predstojnik. "Brat mi je rekel, da je tudi njemu mama umrla ... '
Ljutomer • Otroški parlament
Mladi in EU
V organizaciji občinskega društva prijateljev mladine Ljutomer je v županatu Mestne hiše v Ljutomeru potekal otroški parlament, ki ga je kot predsednik vodil učenec osnovne šole Stročja vas Robi Sovič.
Fntn- Miha fínítariň
Osnovnošolci so imeli v Ljutomeru parlament.
Tema tokratnega parlamenta, na katerem so sodelovali učenci iz osnovnih sol Ivan Cankar Ljutomer, Mala Nedelja, Cezanjevci, Stročja vas, Razkrižje, Križevci in Veržej je bila Mladi in Evropska unija, po večurnem delu pa so mladi parlamentarci sprejeli nekatere zaključke oziroma sklepe. Ti so: mladim omogočiti studij s sredstvi iz različnih skladov; odpraviti poklicno diskriminacijo; v Pomurju izrabiti možnosti, ki jih ta del Slovenije ponuja; v nase kraje privabiti čimveč turistov; slovenski jezik naj bo uradni jezik tudi na studiju v tujini; ustanovitev dvojezičnih razredov v solah ostalih članic Evropske unije; omogočiti učenje slovenskega jezika tudi ostalim prebivalcem Evropske unije; ter starse prepričati, da postanejo vzgled svojim otrokom. Poleg sklepov so delegati na tokratnem otroškem parlamentu potrdili Sama Fijavža iz OŠ Stročja vas in Katjo Heric iz OŠ Cezanjevci kot predstavnika, ki bosta februarja prihodnje leto ljutomersko območje zastopala na nacionalnem otroskem parlamentu v Ljubljani.
Miha Šoštarič
Ptuj • Animacija podpira mlade
Videopredstavitev pripravil osnovnošolec
Matjaž Škerget, učenec 5. razreda OŠ Breg v Ptuju, je pripravil projekt na temo Razvoj, pošta, znamke in razglednice skozi čas. Projekt je predstavil na videoplatnu s programom PowerPoint, dodal je svoje komentarje in razmišljanja ter prikazano podprl z dokazi.
Nad prikazanimi projektom so bili navdušeni vsi obiskovalci konference, ki so bili presene-~eni nad kvaliteto prikazanega programa. Matjaž se je razveselil prisotnosti njegove ravnateljice gospe Darje Radi~evi~, ob tej priložnosti pa se želi zahvaliti prof. Vitomirju Horvatu za vzpodbudne besede.
Podjetje Animacija, d. o. o., si prizadeva slediti sodobnim trendom u~enja in kreativnega izrabljanja prostega ~asa, vseh starostnih generacij, zato smo se odlo~ili dati podporo u~encu, ki je trikratni dobitnik bronastega Vegovega priznanja, prejel je še tri zlata priznanja iz znanja matematike — ra~unanje je igra, zlato priznanje iz ra~unalništva,
diplomo za tretje mesto na drža-
Matiaž [kerget v vlogi nredavatelia
vnem tekmovanju ra~unalništvo — LOGO, pohvalo za sodelovanje na tekmovanju knjižni molj —
^ Riltrrk 1>oHi5nir*So1r	
Draâoiiia vas 23. 2326 Cirkovce	
- v -y- \ X ikmin.sk T.sio^siir*	
Turški Vrh 106/a. 2283 Zavrč	
nom an PolaîS^^r	- ^
d. d. — Center Oxford in še ve~.
f ř^
Mladi dopisniki
Božiček v nevarnosti
živel je Božiček. Vsako leto je pridno raznašal darila, to leto pa je zbolel. Premišljeval je, kako bi raz-nosil darila. O tem je premišljeval tudi njegov sin Matej. Naenkrat pa se je prav Matej spomnil, da bi lahko pomagal očetu.
Tako se je na božični večer odpravil na pot. Na poti je srečal hudobnega škrata Navihančka, ki ga je hotel oropati. Vendar mu ni uspelo, saj so ga rešili njegovi pomočniki škratje. Navihanček je hotel doseči, da nihče ne bi verjel v Božička. Vsem ljudem po svetu je govoril, da so si Božička izmislili ljudje in da v resnici sploh ne obstaja. Prav zaradi tega je Božiček zbolel.
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAICEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALCKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 4. januarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanec ustvarjalčkov iz 51. številke Štajerskega tednika je:
Žan Cvetko, Sodinci 24, 2274 Velika Nedelja.
Matej je močno upal, da bo vrnil vero v Božička in s tem pomagal očetu. Tistim, ki so najmanj verjeli v njega, je osebno prinesel darila, nekaterim je pripovedoval pravljice, vsem pa se je pokazal z letečimi sanmi v zraku. Tako je vedno več ljudi spet verjelo v Božička, in to mu je pomagalo, da je počasi ozdravel. Matej je bil z obdarovanjem že skoraj pri koncu, ostali sta mu samo še dve hiši, ko je zagledal očeta in škrate. Škratje so Božička odnesli v leteče sani in zadnji dve hiši je obdaril on sam. Vsi so bili zelo veseli, da je Božiček spet zdrav. Nazadnje sta se Božiček in Matej skupaj vrnila domov.
Kristijan Potočnik, 5. a/9 OŠ Borisa Kidriča, Kidričevo
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAIiOŽBA KAJIAJ^TTAUIJA
^BLm ZA^mtm
LtnBLJADTA: BTC, HALA A ISrOVO MESTO: BTC ISTOVO MESTO NOVA GORICA: DELFINOVA IS
D <- N D o l_r o
Samo do dveh živalic lahko pride de~ek. Do katerih dveh?
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	nn^tna Hn<itava na Hnm
NaroČite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju
Z breznlačno nriloao
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti 17 sveta zabave in ďlasbe!
■M	Anr»» T»
V
Staierski
Ime in priimek: Naslov:_
Davčna številka:
Datum naročila: PnHniQ*
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0 Raičeva 6
litin P+ni
AER0BIKE
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja
C PrlpVîin fpr nrpcrlprl HncTQÎQnîii \r ^ImT^pniiî in nn ^AAPfn
v
Štajerski
TEDNIK
Sn
mmm
AERéRTKE
To fA/lAti ni*AÍfi(%AÍA Acam hrAvnlorníli AhîcbAii CňW^tr^ OArAhil^A*
Silvo Podgoršek
Dragoni a U-rs	Cirkou-cť


_X_
A -M4 AftQ T.oivfiv»
Turški Vrh 106/a. 228S Zavrč
Roman Polaižer

St.airiAnlra irais IR/a. SRSS IWfaî.QiriA'rlr
Darko Rit oni a
Vinski Vrh 68,8875 Miklavž pri Ormožu
četrtek • 30. decembra 2004
Velika novoletna nagradna križanka
ŠtajerskiTEDUlK 27
3 H
a

< s
SESTAVIL:
EDI KLASINC
MAVEC. GIPS
ŽENSKA
NA STRAŽI
PISANA TROPSKA PAPIGA
PRAVNO ZASTOPSTVO
ČRTA SOREDNICA
BRAZ. AVT. DIRKAČ
POMOŽNI POMNILNIK V RAČUNALNIKU
ODMOR
ZADNJI DEL LETALA
AMERIŠKI PESNIK (EDGAR ALLAN)
NAPLAČILO, NADAV
ANTON OCVIRK
ČISTA TEŽA BLAGA
ZBIRKA STARIH MITOLOŠKIH SPISOV
ZDRAVNIŠKI IZRAZ ZA PAZDUHO
PREBIVALEC ROVT
ELEKTROTEHNIČNI POSREDNIK
NASEUEV SREMU JUŽNO OD ILOKA
VZVIŠENA LIRSKA PESEM
STANE MANCINI
F IGRALKA BERGER
TEKOČINA V ŽILAH
ZGORNJI
DEL STOPALA
VRSTA RAZTEZNE TKANINE
Si
z
<
>N

DELOVNI NALOG
SLOV TISK. AGENCIJA
LUKAV JEMENU
CVETKO VERNIK
SARAJEVSKI PESNIK
14
ANG. ROCK SKUPINA
RADKO POLIČ
NATAŠA DOLENC
ANTON SOVRE
VZKLIK PRI BIKOBORBI
10
LOJZE ROZMAN
I NASPROTJE TEMNOSTI
NOG. KLUB IZ MILANA
SAMOZA-DOVOUE-VANJE
DELEŽ VZEMUl, PARCELA
11
SVINJSKO MESO
ČEBELJI MED
13
MOŠKO IME
NAJVIŠJA IGRALNA KARTA
LUKA V
IZRAELU

DEL NOGOMETNIH VRAT
EVA TUŠAR
KRAJ PRI OPATIJI
TELUR
ŠVICARSKA
ALPSKA SMUČARKA (ARIANE)
DOMIŠLJAV PUHO-GLAVEC, GIZDALIN
TEKOČINA IZ LIMFE
IGLAVCI
SLOVENSKA SLIKARKA PLESTENJAK
TONE ČUFAR
ANGLEŠKI GLEDALIŠKI IGRALEC (EDMUND)
VODNA PREGRADA IZ KOLOV
ribje jajčece
OBRAT ZA
LAKIRANJE
OLGA REMS
ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA
KRAJ PRI KOČEVJU
SREDIŠČA VRTENJ
ALENKA TRATNIK
RASTLINSKA BODICA
NEMŠKI TV REŽISER (ALEXANDER)
// V
Termalni Park
Terme Ptuj
TANJA LOGVIN
KRAJ PRI PTUJU
OVČJA STAJA
NEIMENOVANA OSEBA, ANONIM
MESTO V
SRBIJI
DELAVEC
NA TERENU
HROŠČ GOVNAČ
ŽARKOST, VROČOST
BAJKALSKO JEZERO
O >
O
z
Si
SOL TANINSKE KISLINE
SOL TANINSKE KISLINE
BARIJ
IRENA NOVOTNÁ
VELIK TOVORNI ČOLN
OLGA ENGL
KONJSKO BRCANJE
ANTON DERMOTA
NIZOZEMSKI FIZIK
KOS RAZBITE POSODE
KAJAKAŠICA (KARMEN)
NEON
PADEC
KAMAZOV AVTO
ALKALOID
DRAGO OCVIRK
NAJDEN OTROK
PESNIK MERMOLJA
ALUMINIJ
VODJA MENIHOV

IZ
BESEDE POTA
DAVEK V STARI AVSTRIJI
VELIKA NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA -TERMALNI PARK TERME PTUJ
1.	nagrada: bon v vrednosti 15.000 SIT Termalni Park
2.	nagrada: bon v vrednosti 10.000 SIT
3.	nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT
Nagrade prispeva Termalni park Terme Ptuj. Nagrade niso prenosljive na druge osebe in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številke od 1 do 14). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj, do petka 7. januarja 2005. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide 13. januarja 2005. Nagrade lahko dvignete v tajništvu Radio-Tednika Ptuj.
KUPON NAGRADNE KRIŽANKE
1		2		3		4		5	6
		7		8		9		10	
11		12		13		14		Termami Park	
Koper • Boštjan Renko - bodybuilder
Ptujcanu naslov najboljšega
Tudi letos se je 20-letni PtujCan Boštjan Renko udeležil svetovnega tekmovanja v bodybuildingu, ki je potekalo 13. novembra v Kopru.
Boštjan, ki je lani dosegel zavidljivo drugo mesto, je letos svoj rezultat {e izbolj{al in dosegel prvo mesto v juniorski kategoriji.
Z bodybuildingom se je za~el ukvarjati pri 14 letih, že pri 18 pa je svoje telo tako izoblikoval, da je na državnem tekmovanju dosegel zmago v juniorski kategoriji. Boštjan zase pravi, da je perfekci-onist in da svoje idealne postave še zdaleč ni dosegel.
Koliko časa in denarja si vložil v to, da si tako izoblikoval svoje telo?
"Trenirati sem začel pri 14 letih in od takrat naprej treniram vsaj dve do tri ure dnevno. Ko se pripravljam na kakšno tekmo, se treningi še stopnjujejo, tako da treniram še več. Bodybuilding je šport, ki zahteva veliko časa in ogromno denarja. Samo za zadnjo tekmo sem porabil približno 800 000 SIT. Prej sem imel veliko težav pri tem, kje dobiti potreben denar, sedaj pa imam srečo, da mi pomagajo Agencija Tok Tok, Plotec, d. o. o., Kapital — M in Sport studio Popay."
Bodybuilderji ne prejemate nikakr{nih finan~nih nagrad. Se ti nikoli ne zazdi, da trati{ svojo energijo in čas?
"Res je sicer, da je veliko odrekanja, kljub temu pa pozitivne stvari odtehtajo negativne. Bodybuilding je namre~ tisto, kar me resni~no veseli. To je ve~ kot le
Foto: Dženana Becirovic
Boštjan na tekmovanju v Kopru
moj konji~ek, je prakti~no moje življenje. Tako da se mi nikoli ne zazdi, da tratim svoj čas, saj ga porabim za tisto, kar rad počnem."
Si morda že dosegel svojo idealno postavo?
"Do neke mere sem s svojo postavo zadovoljen, a vseeno mislim, da bo potrebno vložiti še veliko truda, da dosežem postavo, kakršno želim imeti. Imam namreč zastavljene visoke cilje."
Veliko ljudi je mnenja, da takšnega telesa, kot ga imate bodybuilderji, ni mogo~e dose~i brez substanc. Si kdaj uporab-
ljal kakšne nedovoljene substance?
^"V vsakem športu se najdejo športniki, ki uporabljajo različne substance. Tudi jaz jih seveda uporabljam, ampak le takšne, ki so dovoljene. Pijem različne beljakovinske napitke ipd. Sicer pa sem mnenja, da se da tudi brez nedovoljenih substanc lepo izoblikovati telo. Nisem sicer proti nedovoljenim substancam, a zaenkrat ne razmišljam o tem, da bi jih uporabljal."
Ali meniš, da je bodybuilding zdrav? Kakšno bo tvoje telo, ko boš nehal trenirati?
"Mislim, da je vsak šport zdrav, in tako tudi bodybuilding. Vsekakor je dobro, če skrbiš za svoje telo, kar počnemo vsi, ki se s tem športom ukvarjamo. Stereotipi, ki krožijo okoli, da body-builderji, ko se postarajo, dobijo mlahavo in grdo telo, nikakor ne držijo. Na zadnjem tekmovanju v Kopru je bil tekmovalec, ki je bil star 68 let in je imel fenomenalno postavo."
So ti vše~ miši~asta dekleta?
"Niso mi všeč dekleta, ki so zelo mišičasta, saj mislim, da izgubijo svojo ženskost. Všeč so mi postave, kot jih imajo dekleta, ki tekmujejo na tekmovanjih za miss figure, ki imajo poudarjeno in čvrsto postavo, a ne pretiravajo z bodybuildingom."
Dženana Becirovic
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. Cankarjeva ulica 3,2507 Maribor Poslovna enoto Moribor - PREDSTAVNIŠTVO PTUJ, Trstenjakovo ulica 7,2250 PTUJ
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo srečno in zdravo novo leto 2005!
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
OBČINA ORMOŽ
v duhu obdarovanja, lepih besed in Iskrenih želja smo se v Občini Ormož odločili, da obdarimo tíste, kl našo pomoč najbolj potrebujejo. Namesto novoletnih voščilnic bomo sredstva namenili Varstveno delovnemu centru Ormož, saj želimo tudi njim pričarati praznično vzdušje, nasmeh na obrazu in iskrico v očeh.
V prihajajočih praznikih vam želimo veliko prijetnih trenutkov z vašimi najdražjimi, v novem letu 2005 pa izpolnitev vseh skritih želja, zdravje in uspešno sodelovanje tudi v letu, ki prihaja!
vm Trofenlk, župan Občine Ormož
Kidričevo - Elektroinstalaterstvo Zdravko Jernejšek, s. p.
"Beležimo dobro poslovno leto!"
Zdravko Jernejšek kot samostojni podjetnik dejavnost elektroinstalaterstvo - elektromehanika opravlja že 14 let. Leta 1995 je Jernejšek obstoječi dejavnosti priključil še gradbeniško dejavnost. Pravi namreč, da je potreben, če želiš v poslu kaj več zaslužiti, kompleksen prevzem dela.
"Prve korake kot samostojni oziroma samostojnih obrtnikov, ki več ali manj še dandanes uspešno poslujemo," se za~etkov samostojne obrtniške poti spominja Jernejšek.
Sicer pa je Jernejškova dejavnost odvisna od trga, oziroma povpraševanja po uslugah njegove stroke. Kot je pojasnil, delajo največ na visoko- in sred-njenapetostnih napravah, kar pomeni, da sodelujejo pri raznih novogradnjah in obnovitvenih
delih - servisiranje javnih vodov in podobno. Poleg omenjenega so sodelovali tudi pri izgradnji dveh plinskih elektrarn, izvajajo pa tudi manjša dela, kot so vzdrževanje javne razsvetljave, obnovitve elektroinstalacij na industrijskih objektih, obnova daljnovodov, polaganje optičnih kablov _
"Trenutno je naš največji poslovni partner Elektrogospodarstvo, s katerim odlično poslujemo. Sicer pa so naši poslovni partnerji tudi kidričevski Talum in Silkem ter nekatere bližnje občine. To so občine Kidričevo, Dornava in Videm. Poslovanje z omenjenimi poslovnimi partnerji je zelo dobro, celo vzorno. Sodelujemo pa tudi z nekaterimi drugimi občinami, ki nam zaupajo izgradnjo kakšnega odseka javne razsvetljave,"
poudarja samostojni podjetnik Zdravko Jernejšek, ki trenutno zaposluje 24 delavcev. "Število zaposlenih mi narekuje trg. V kolikor prevzamemo večji posel, je potrebno zaposliti dodatno delovno silo. Pri tem dobro sodelujem z Zavodom za zaposlovanje Ptuj, sicer pa se nekateri delavci takrat, ko jih potrebujemo, vrnejo kar sami."
Zaradi dotrajanosti zgradbe na Kopališki ulici 3 a v Kidričevem, kjer imajo podnajemniške poslovne prostore, pa se je samostojni podjetnik Zdravko Jernejšek odločil za gradnjo novega poslovnega objekta, ki ga gradi v Trnovcu v občini Videm (naselje med Apačami in Se-lami). Nov poslovni objekt bo namenjen upravni dejavnosti, poleg pisarn pa bo nudil tudi manjše skladišče in garažo.
Dokončanje objekta podjetnik Jernejšek pričakuje ob koncu prihodnjega leta.
Glede evropskega trga pa Jernejšek pojasnjuje, da so v fazi raziskovanja tujega trga. Glede na parametre, ki se kažejo, meni, da je usposobljen konkurirati na evropskem trgu, a števila zaposlenih zaenkrat ne namerava povečevati. "Moji delavci prihajajo iz okoliških krajev, največ jih je iz občine Podlehnik, nekaj pa tudi iz Kidričevega in Vidma. Te ljudi nameravam obdržati na njihovih delovnih mestih, saj so pridni in vestni delavci. Po drugi strani pa menim, da je vsak najbolj vesel, če lahko dela v bližini svojega doma in prav to je eden izmed razlogov, da o evropskem trgu intenzivno še ne razmišljamo. Svojih delavcev, ki so si tukaj ustvarili dru-
Samostojni podjetnik Zdravko Jernejšek. Foto: MZ
žine, ne nameravam pošiljati v tujino, saj bi bili potem po cele mesece odsotni od svojih družin. In prav tukaj se kaže oblika dobrega sodelovanja med menoj in delavci. Sicer pa sem prepričan, da so poslovni uspehi odvisni tako od mene, ki pridobivam posle, kot tudi od mojih delavcev, ki delo uspešno izvedejo."
Glede poslovnih rezultatov v letu 2004 Jernejšek pojasnjuje, da je za njim dobro poslovno leto. "Letos se nam je žal pri delu ponesrečil eden izmed delavcev. Neposredne krivde za nesrečo ne moremo pripisovati
nobenemu, saj je do nesreče pripeljal splet okoliščin, predvsem pa požrtvovalnost delavca, ki se je ob delu žal ponesrečil."
Kakšne so želje ob prihajajočem novem letu?
"Za leto 2005 bi želel, da je takšno, kot je bilo letošnje. Svojim poslovnim partnerjem bi zaželel dobro gospodarjenje, saj tako posredno ostane kakšna drobtinica tudi zame kot samostojnega podjetnika. Vsem svojim poslovnim partnerjem in bralcem Štajerskega tednika pa želim prijetne praznike in srečno v 2005."

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.sil
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radlo-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Ralčeva ulica 6, ali telefonsl<o, v torel< do 10. ure.
I^ale oglase iahl«o oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.iah@radio-tednik.si.
»S
oglasi, označeni s to ikono, ^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike In daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571._
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677-507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279-187._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, lesžsiol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{čenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Tea Stefanovič, s. p., Ptuj, Jadranska ul. 9, tel. 031 371-187
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskar-stvo-bezjak.si. Vsem strankam želim srečno novo leto 2005.
KMETIJSTVO

IZVAJAMO NOTRANJE strojne omete. Vinko Kokot, s. p., Ul. Paherjevi 4, Miklavž, tel. 02/68716-51, GSM 041 726-398.
^'{ast^
IZVAJAMO vsa krovsko-kleparska dela z vsemi kritinami. Akcija opečne kritine Jungmmeier, Pfle iderer, Tondach, Creaton, betonske kritine Benders, Bramac, pločevinaste kritine Gerard ... Priporočamo se s konkurenčnimi cenami: Janez Lah, s. p., LAST-KROVSTVO, Mezgovci 70 c, 2252
nornaVa Tel 041 375-838
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in društva. Tel. 02/771 -10-86, 041 -647-196. Lidija Vurcer, s. p., Orešle 21, Ptui.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61,
WO OO CH
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18,
2250 Ptul tel 041 726-406
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Sketa, s. p., Irje 3 d, Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 006.
PRODAMO: poslovno-stan. objekt v Zabovcih, zgrajen 1975 in 1992 leta, v skupni izmeri 445 m2 za 70,024.520 SIT; GRADBENE PARCELE na lokacijah:Rabelčja vas- 3 gr. parcele v izmeri 3x po 1420 m2 za 35 EUR/m2; Podvin-ci- 3 gr. parcele v izmeri cca 800 m2 za 20 EUR/m2; Zg. Hajdina-gr. parcela z vso dokumentacijo v izmeri 1907 m2 za 40EUR/m2 ali dogovor; Gerečja vas- 2 gr. parceli v izmeri 1249 m2 in 994 m2 za 25 EUR/m2; Grajenščak-delno gr. parcela v izmeri 2916 m2 za 10EUR/m2; Trnovski vrh - 2 gr. parceli za 15 EUR/m2. Vse inf. dobite na Agenciji VIKEND, Ptuj, Trstenjakova ul. 5 - DOMINO C. I. nadstropje 02/ 748-1013, GSM 041-955-402, fax 02/ 748-1014. VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN STRANKAM ŽELIMO SREČNO, ZDRAVO TER USPEŠ-
M/-\ M/-\\//-\ I	onnci
ODKUPUJEMO hlodovino bukev, javor, češnja, oreh, hrast. Možen odkup lesa na panju oz. po dogovoru. Plačilo takoj oz. tudi po dogovoru. Telefon 02 769 15 91 ali GSM 041 610-210. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale._
UGODNA PREDSEZONSKA PONUDBA umetnih gnojil v kmetijskih prodajalnah POLJE-DOM, d. o. o. Ne prezrite akcijske ponudbe pšeničnih otrobov 40/1 po 798 SIT. Kidričevo, Turnišče in Podlehnik, tel. 799-00-80.
KUPIM BIKCE simentalce in kravo za zakol. Tel. 031 438-587._
KUPIM bikce simentalce 120 kg. Tel. 758-10-61_
KUPIM BUČNICE ročno čiščene. 041 961-821._
SENO v balah in okrogle silažne bale prodam, možna dostava. Tel. 041 533 792._
PRODAM bukova in mešana drva. Tel. 041 617 574._
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 250 kg. Tel. 051 251 644.
NEPREMIČNINE
PARADA
Srečno 2005!
Prireditvenik
vabimo @radio-tednik.s'
sirius
Trstenjakova ulica 5, Ruj
^ 02 7777 777
info@sirius-neD.si
Top 3: starejša hiša v Tibolcih ID199, cca 40 m2 (L n.p.), 5,9 mio; hiša-trojček Cerovec, ID111, 93 m2 (L n.p.), 4,5 mio; parcela na Turniščah ID142, 12 arov, 6 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trste-njakova 5, Ptuj
NA PTUJSKEM področju kupimo manjšo kmetijo ali gradbeno parcelo z nekaj zemlje. Tel. 041 680-000.
PTUJ, Ulica Jožefe Lackove, prodam gradbeno parcelo z urejeno cesto, elektriko in vodo. GSM 031 676 339, 02 746 74 21.
PRODAM HIŠO, gospodarsko poslopje in 3 ha zemlje. Informacije na GSM 031 855-948.
GARAŽO PRI BOLNICI oddam ali prodam. Tel. 031 723-149._
PRODAM stanovanjsko hišo, 200 m2, lokacija Destrnik. Cena pri ogledu. Tel. 753 09 11._
NA PTUJU v Kraigherjevi prodamo dvosobno, lepo ohranjeno in vzdrževano stanovanje, drugo nadstropje, 64 m2, vseljivo takoj. Tel. 041 287 541.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
DOM - STANOVANJE
V NAJEM oddamo delno opremljeno dvosobno stanovanje v Arbaj-terjevi ulici na Ptuju. Tel. 041 502-966.
JANUARJA oddamo manjšo opremljeno sobo zaposlenim osebam, nekadilcem, zaželjena manjša pomoč. Tel. 031 424 952.
MOTORNA VOZILA
PRODAMO VW pasat 1.9 TDI, letnik 99, model 2000, limuzina, bele barve, z vso opremo in golf 4, 1.0 TDI 5 vrat, letnik 99, z vso opremo. Tel. 031 318 328
BELA TEHNIKA
*AKCIJA* AKCIJA*AKCIJA*AK-CIJA* TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER Vida PERNARČIČ s.p., CANKARJEVA UL. 5 (enosmerna ulica mimo restavracije »Ribič« proti Kinu Ptuj), Ptuj, telefon: 02/779-40-51 vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov (GORENJE, CANDY, ELEKTROLUX, ZANUSSI, BOSCH, MIELE, SIEMENS, ARISTON, INDESIT, BLANCO, FOSTER, KONČAR,
NARDI, LIEBHERR.........) in
akustike (MATRIX, SONY, PRE-STIGIO) NA 3, 6,12 in 18 OBROKOV (na trajnik) preko GA d.d., Ljubljana. AKCIJA OD 06.12. DO 12.01.2005 oz. do razprodaje zalog. Na gotovino še dodatni popusti. Vse formalnosti uredite samo pri nas na Cankarjevi 5! Nudimo tudi kvalittno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 SIT, obojestransko A 4 -12,00 SIT, vezava - 170,00 SIT.
rtDIQriTP MAQI
RAZNO
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30, 031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obloge
-	laminati, lesene stopnice
www.tednik.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
31. 12. 2004 dr. Darinka Ranfl, Zobna ambulanta na Tratah na Ptuju.
1. in 2. januar - dežurstvo v Mariboru

Prodaja
rabljenih
vozil:
na kredit do 7 let leasing (samo z osebno Izkaznico).
Janez Sel, s.p.. Spodnja Hajdina 26,2250 Ptuj Tel.: 02/788 55 70. GSM: 070 600 303
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
PRODAM hrastov regal, 4 m, za dnevno sobo, usnjen trosed, dvosed, fotelj in mizo. Tel. 787-21-32._
BELO VINO menjam za prašiča. Tel. 041 917-102._
IŠČEMO varstvo za 10-mesečno punčko v okolici Podlehnika. Tel. 768-27-31._
DNE 20. decembra, v ponedeljek, sem pozabila v Termah Ptuj očala v garderobni omarici. Ker je kamera posnela najditelja, prosim, da mi jih vrne. V nasprotnem primeru bom na podlagi posnetka s pomočjo lokalne televizije prosila za pomoč občane. Najditelja naj jih vrneta v poštni nabiralnik Zarič, Volkmerjeva cesta
29 Ptul
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci Tal: 02/ 7B6-90-91. GSM: 041/ 226-204
Želite mali oglasi tUdI na spletnem portalu?
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% DODUSt!
Četrtek, 30. december
17.00 Ormož, Kerenčičev trg, Silvestrovanje za otroke s skupino Be-
pop in prihodom dedka Mraza 19.00 SNG MB, Trnuljčica, VelDvo, za izven 19.30 Mestno gledališče Ptuj, Pavlek, za izven
Petek, 31. december
17.00 SNG MB, Trnuljčica, silvestrska predstava, VelDvo, za izven 17.30 SNG MB, Plešasta pevka, Silvestrska predstava, StaDvo, za izven
22.00
23.00
Ormož, Kerenčičev trg, Silvestrovanje na prostem z narodno
zabavnim ansamblom Ekart
Podgorci, Silvestrsko srečanje na prostem
Terme Ptuj, Silvestrovanje v kopalnih plaščih
Pred gasilskim domom Destrnik, Silvestrovanje
Mestni trg na Ptuju, Silvestrovanje
Sobota, 1. januar
8.00 pred gradom v Ormožu, Tradicionalni novoletni pohod po
ormoški planinski poti 15.00 cerkev Sv. Duha, Grabe v Ormožu, Božični koncert v izvedbi pevskega zbora Okarina in fantovske vokalne skupine Mladi veseljaki
18.00 Razkrižje, pri Ivanovem izviru, predstava Božična noč
Nedelja, 2. januar
9.00 dvorišče Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, 5. Pohod po Potrčevi in Murkovi poti
Sreda, 5. januar
19.00 SNG MB, Plesna predstava 8 Shorts, VelDvo, za izven
Četrtek, 6. januar
19.00 SNG MB, Koncert pihalnega orkestra KUD Pošta, VelDvo, za izven
Kino Ptuj
30.	december, 20.00, Nebeški kapitan in svet prihodnosti.
1. in 2. december, 20.00, Nebeški kapitan in svet prihodnosti
31.	decembra ni predstav
TV Ptuj
Sobota, 1. januar, 19.00, Novoletni Videomeh.
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Osrednja slovesnost ob Dnevu samostojnosti Republike Slovenije. 135 let Gimnazije Ptuj. Otvoritev Unesco središča Gimnazije Ptuj. Prednovoletni sprejem pri županu MO Ptuj. Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi. Predstavitev druge knjige profesorja Vladimirja Sitarja. Razstava slik Branka Gorjupa. Kaj si Ptujčani želijo ob vstopu v novo leto. Otroški zborček Vrtca Ptuj nam bo zapel. Malčki vrtcev so pisali dedku Mrazu. S pesmijo stopimo v novo leto.
vabimoQradio-tednik.si
PRODAJA KURILNEGA OU A
Telefon; 02 7S4 00 66
GSM: 04III7SS3

PETROVIČ STANISLAV, s. p.
PARKETARSTVO PODEKS
Ob Rogoznici 12, 2250 Ptuj
tel.: 02/ 748 16 00
fax.: 02/ 748 16 01
GSM.: 041 656-155
e-mail: Detrovic.stanislav@slol.net
Vsaira pot se neige začne in zaidjuči. izteira se leto 2004, začenja 2005. Nove poti naj bodo mirne in varne, tlakovane z uspehom in osvetiiene s srečo.	Aiik
Leto 2005 naj vsaicemu izmed vas nrinese 365 zadovolinih dni.
/V»
Cenjene stranice, dosedanje in bodoče, in poslovne partnerje seznanjam, da so bila sredstva, predvidena	\a/
za čestitice in poslovna darila, naicazana v humanitarne namene. Hvala za dosedanje zaupanje!
T..#J: m, h^^^Ji^ rS «AlSm -w ..».M:

Í7IIRPÍRÍ
Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej ialnl<o na spletu oddate svoj mali oglas za sedem siovensl<lli časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrsl<ate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši l(adrovsl(i ogiasi.
Brckania nn malih «nlaeih ia niknii ni hiln tairn „Hnknn
SODELUJEJO:
nrro
I M^l/f/<c-|l unui TFnMIK
^S^SS^ VĚSTNÍK

Ll-Afi'
Avrtû Prsteí Ú.Q.O. Ob Dravi Ptuj (02) 7SZ 30 01
Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
CITROEN C3 1.4 5V	2003	2.250.000	- Brezplačen
RCLIO 1.2/16VBILLA BONG R CLIO 1.2/16VBILLA BONG	2003 2003	1.850.000 1.890.000	preizkus -105 toi k kontrole
R CLIO DINAMIQUE 1.2/16V	2002	1.850.000	na vozilu
R CLIO MW 1.2	2000	1.270.000	- Tehnična
DAEWOO NUBIRAWAG.1.6	1998	890.000	kontrola
R LAGUNA 1.8 DEDL	1998	1.560.000	po 2000 prevoženih kilometrih
R LAGUNA GT 1.9 DC1100 EXP 2002		3.450.000	
R LAGUNA INITIALE 3.0 AVT.	2001	3.580.000	- Pomoč na cesti,
R LAGUNA PRIV. 1.9 DCI	2001	3.960.000	vleka ali
R MEGANE EXPR. 1.6/16V R SAFRANE 2.0	2003 1999	2.950.000 1.930.000	popravilo - 3 mesečna tehnična garancija
VOLKSWAGEN PASSAT 2.0	1994	840.000	
RKANG001.4	1999	1.190.000	(za določena vozila)
RKANG001.2 RL	1999	1.050.000	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo V>||v/ Tel.: 02/7990430 KILX Faks: 02/799 04 31
[ř®5)DgW(2®[íaM
©caiBa m "m/M m
DBflMLQi [p®®[^DJ@W
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	
CrtROEN SAXO 1,1	2001	1.220.000	KOV MODRA
ÏORDÏOCUSM	1999	1.395.000	KOV SREBRNA
DAEWOO NUBIRA 1,6	1999	960.000	KOV MODRA
RENAIII SAFRANE 2,5	1998	1.390.000	KOV SIVI
PEUGEOT 1061,1	1998	765.000	KOVVÉN[A
RENAUII LAGUNA 2,0 8XE	1998	1.490.000	KOV SIVA
RENAUIICII01,4l6VRT	2000	1,250.000	BELA
SEArœRDOBASIGNO 1,9 SDI	2003	2.480.000	KOV MODRA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1997	635.000	KOVVÉN[A
SEAT IBEA 1,4	1999	990.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 T	1997	1.650.000	KOV SREBRNA
SEAT œRDOBA 1,4 VARIO	2002	1.770.000	RDEČA
ŠKODA FELIOA œMBI 1,6 LH	1997	470.000	RDEČA
RENAUU MEGANE 1,6 ERN	1997	1.020.000	KOV ZET,ENA
SEAT IBEA 1,0	2000	1,230.000	KOVVÈNTA
ROVER 416 SI	1998	1.060.000	KOV SREBRNA
AUDI A41,9 TDI	2001	3,980.000	KOV MODRA
RENAUU QUO 1,416V DYNAMIC	2001	1.590.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,416VGENERACP 1999		1.855.000	BELA
PEUGEOT 4061,81	1998	1.440.000	KOV SIVA
AUDI A41,8 COOL	1998	1.990.000	KOV SREBRNA
AUDI A41,6 COOL	1998	1.850.000	MODRA
PEUGEOT 2061,616VXS	2001	1.650.000	BELA
VOLKSWAGEN POLO 1,2	2002	1.735.000	KOV ZELENA
KIACLARUS WAGON 1,8	1999	1.090.000	KOVVÉNfA
DAEWOO TACUMA 1,8	2001	1.860.000	KOV SREBRNA
IORD-DMONDE01,8TD	2000	1.490.000	BELA
TOYOTA RAVGX 4 2,0	1997	1.990.000	KOV MODRA
CITR0ENXSARA1.4ÍSX	1998	1.140.000	KOV MODRA
AUDI 801,6	1995	840.000	RDEČA
SUZUKI BALENO 1,3 GL	1996	640.000	KOV MODRA
nArBARCHEmi,8l6V	2000	2.390.000	KOV SREBRNA
Nova Rina že v prodaji!
življenje in kilogram
v družbi z Natalijo Verboten:
Tudi Natalija ločuje hrano
Okrogle zgodbe
Med 90-dnevno ločevalno dieto nisem bila nikoli lačna
čeprav tvoj glas se več ne sliši, povsod te slišimo mi vsi, beseda tvoja v nas živi, saj med nami si.
4. januarja minevajo štiri leta od smrti naše drage in spoštovane
Frančiške Slodnjak
IZ DORNAVE 82
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, obiskujete njen grob, ji prina{ate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
KM^estrih
IZBERITE KAKOVOST! 031/34»343
Ë Miran KCHAEK: s.p. Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huh: ,i
POHIŠTVA
OBLIKOVANJE - NAPISI - TISK - INTERNET
Q
www.alinea-dz.si 02/ 743 02 10; 041 553 307
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
vedeževanje, mnenja, realnost rwert 090 44 33
astrologija, regresija, bloteraplja, odprava blokad 041404935
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
1 KURILNO	
	
-M NA VEČ	
OBROKOV	
Dovolite, da Vas 1	
prijetno ogrejemo	
041 643 890	
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
âlâ o
ARNUS
Proizvodnja In storitve: PVC OKN^ VRATA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMIARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrsi
IvanAmiišs.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsn: 041/390-576
g
ii^iiiiirijiHiPii^j
C 02/2280110 Raz,»aH.r
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
Tam, kjer si ti, ni ve~ skrbi, bole~ine hude ni, le nas boli.
Zakaj tako nenadoma od{el od nas si ti?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, svaka, strica in botra
Jožefa Zagorška
IZ MEZGOVCEV 32
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu dr. Marijana Borštnarja, Livarni Donaj, OŠ Dornava, DU Dornava, KZ Ptuj, gasilskim društvom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala ge. Anici Vrabl in g. Ivanu Petku za poslovilne besede, p. Jožetu za opravljen obred, ge. Mariji za molitev, cerkvenemu zboru in oktetu iz Dornave za odpete pesmi.
Hvala ge. dr. Darji Pribožič za večletno medicinsko oskrbo. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Mir za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: njegovi najdražji
Kogar ima{ rad, nikoli ne umre, le dale~, dale~je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Ane Plohl
IZ PARADIŽA 1
9. 7. 1923 - 16. 12. 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k njenemu večnemu počitku, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrazili sožalje in nam stali ob strani.
Njeni najdražji
10 let na grobu t-vojem
s^eče ie gorijo,
v ialostnih očeh
pa solze se skelijo,
v nasih srcih bolečina je skeleča,
saj v grob s teboj
odšla je naSa sreča!
V SPOMIN
1. januarja mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica
Štefanija Hanželj
IZ SVETINCEV 12
Tiha žalost spremlja spomin na 1. januar, odkar smo te za vedno izgubili iz svoje bližine.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji podarite cvet ali prižgete svečko.
Tvoji najdražji
T-voje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš
in drag spomin na te. Tvoja podoba v naših srcih živi vse do izteka tudi naših dni.
SPOMIN
3. januarja minevajo 3 leta, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče in dedek
Martin Ojstersek
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 113
Ob preranem grobu stojimo brez besed, trpka bolečina kot solza kane iz oči.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Zelo te pogrešamo tvoji najdražji
Ni besed, ki zapolnile bi nam praznino, ni sonca, ki dalo od tebe bi večjo toplino, ni ga na sveti, ki dal bi nam to, kar si nam ti.
Ostale so le solze in krik bolečine, da te več ni.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 31. december, ko je pred enim letom za vedno odšel od nas naš zlati sin, brat in stric
Bernardi Volkner - Bambi
IZ AŠKERČEVE UL. 4, 2250 PTUJ
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklanjate cvetje in prižigate svečke v njegov spomin.
Tvoji najdražji
Kdo pozabil bi gomilo, kjer tvoje zlato spi srce, ki nas ljubilo je in imelo rado do zadnjega je dne?
V SPOMIN
Minilo je leto bolečine, odkar je odšla od nas draga mama, omica, tašča in sestra
Barbara Merc
IZ DRAVINJSKEGA VRHA 61
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče ter jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji sinovi in hčerka z družinami
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar njeno ni, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makar^^ič)
SPOMINI
V hladnih decembrskih dneh ste drug za drugim za vedno odhajali od nas
Anton - Zvonko Topolovec, Cecilija Korže, Jakob Topolovec in Angela Topolovec - Gaži.
Kljub temu da je od vašega odhoda minilo že lepo število let, je spomin na vas še vedno živ.
Postojimo ob vašem grobu, prižgemo svečo in se potopimo v spomine na naš skupni srečno preživeti čas.
ZAHVALA
Na hajdinskem pokopališču smo se v ponedeljek, 20. decembra 2004, za vedno poslovili od ljubega moža, atija, sina in brata
Vlada Zupanica
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegovo slovo, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala ge. Silvi Brodnjak in g. Ivanu Vogrincu za poslovilne besede ter g. župnikoma Marjanu in Pavlu za opravljen obred.
Žalujoči: njegovi najdražji
Ni besed, ki zapolnile bi nam praznino in sonca, ki dalo od tebe bi večjo toplino. Ni ga na svetu, ki dal bi nam to, kar si zmogel samo ti! Ostale so le velike solze in krik bolečine, da te več med nami ni.
Skozi krošnje dreves mrzel veter širi vest -ATIJA NI VEČ. Ostala je bolečina, ki je ne moreš deliti, in praznina -
ker si ne znamo odgovoriti, ZAKAJ, ATI? S tabo umrl je del nas, a ti živel boš z nami ves čas. ZBOGOM, ATI!
ZAHVALA
Ob mnogo preranem slovesu našega cenjenega in ljubljenega moža in atija
Jožeta Bezjaka
IZ MALE VASI 34 A, GORIŠNICA
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu - od blizu in daleč, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom na Kukavi in sosedom v Mali vasi, sovaščanom - Kukava, Mala vas, občanom občine Juršinci, vsem znancem in prijateljem, GD Mala vas za svečano spremstvo, vsem članom sosednjih gasilskih društev, društvu Rojaka Janeza Puha Juršinci, sodelavkam in sodelavcem Gradbenega podjetja Ptuj, d. o. o., Osojnikova 9, Zavodu dr. Marijana Borštnarja iz Dornave, Kaass-avto Ptuj, KGZS-zavod Ptuj, Dornavskemu oktetu za odpete žalostinke, govornikoma g. Zvonku, Občina Juršinci, in g. Slavku Vogrincu, GD Mala vas.
Posebna zahvala gre Cestnemu podjetju Maribor, d. d., za besede tolažbe, pomoč in sočutje, našima bratoma in botroma Frančku in Vladu z družinama, stricu Mirku z ženo Kristino. Hvala g. farnemu dekanu g. Casarju za opravljen cerkveni obred, Podjetju MIR za žalne storitve, Kristijanu s prijateljem za odigrano Tišino in zastavonošu. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala!
Žalujoča družina: žena Katica, hčerka Melita z Andrejem, hčerka Katja z Borisom
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe, mama, več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Ivane Veselic
roj. Klemenčič
IZ ZAMUŠANOV 49
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalje in nam stali ob strani.
Še posebej se zahvaljujemo gospe Petri Žiher-Sok za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo slovesa, zastavonošem ter pogrebnemu podjetju AURA za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
Ormož • Trčila potniški vlak in tovornjak
K sreči brez žrtev
Minuli petek, ko smo vsi že hiteli praznikom naproti, se je ob 10.23 uri na z Andrejevim križem zavarovanem prehodu ceste ~ez železni{ko progo izven naselja Ormož ob Tovarni sladkorja Ormož zgodila prometna nesreča.
Tudi 47-letni voznik tovornega avtomobila s polpriklopni-kom Albin Ozmec je bil z mislimi najbrž že doma, saj je na zadnji vožnji, ki jo je v minulih mesecih opravljal vsakodnevno, najverjetneje spregledal prihajajoči potniški vlak. Ozmec je pogodbeno sodeloval s TSO pri prevozu zelenih odpadkov pri predelavi pese. Dan poprej so v tovarni končali predelavo letošnjega pridelka in sodelavci iz tovarne so povedali, da je voznik že končal z delom, umil svoj tovornjak in je bi v tovarno namenjen prazen.
Strojevodska kabina je bila ob trku zelo na udaru.
Tovornjak je ob trku obrnilo za 180 stopinj in pristal je na travi med cesto in tiri.
Maribor • Ovaden profesor PF
Govorice študentov in zaposlenih so sled vodile do mariborske Pedagoške fakultete, kjer je bil pred približno dvema mesecema suspendiran izredni profesor, ki naj bi nekatere študentke večkrat klical v svoj kabinet zaradi pisanja seminarskih nalog in jih pri tem otipaval in poljubljal. To naj bi se dogajalo letos, kar naj bi potrdilo okrog dvajset študentk.
Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi ovadeni profesor sedaj
služboval na osnovni šoli v Kidričevem kot socialni delavec. Poklicali smo ravnatelja šole Braneta Tonejca, ki nam je dejal, da so 23. oktobra letos zaposlili svetovalnega delavca psihologa, ki se je prijavil na razpis, izpolnjeval je vse razpisne pogoje, prej pa je bil zaposlen kot profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Malo čudno se jim je na šoli že zdelo, da se za svetovalca psihologa na osnovno šolo prijavlja doktor teoloških, psihološ-
Napoved vremena za Slovenijo
Grudna mraz in snes, žita dosti prei< in prei<.
Po navedbah policije se je v nesreči voznik tovornega avtomobila hudo telesno poškodoval, lažje telesne poškodbe pa je poleg strojevodje zadobilo še 13 potnikov na vlaku. V času nesreče je bilo na vlaku okrog 30 potnikov, večinoma srednješolcev na poti v šolo.
V prometni nesreči so bile potrgane tudi telefonske in druge komunikacijske naprave, tako da skupna materialna škoda po nestrokovni oceni znaša 47 milijonov SIT. Proga je bila zaradi nesreče več ur zaprta in so jo odprli šele pozno popoldne. Zaradi tega je bilo v železniškem prometu precej zamud.
vki
Osebna kronika
Rodile so: Vlasta Nedelko, Trnovska vas 13 - Lea; Brigita Nahberger, Župe-cja vas 20, Lovrenc - Nelo; Adelajda Šuler, Zg. Hajdina 1581a - deklico; Darja Kokol, Drbetinci 27, Sv. Andraž - deklico; Silvija Rojnik, Užiška ul. 15, Ljutomer - Hano; Natalija Brenholc, Dornava 33 - Evo; Darinka Babšek, Se-strže 96, Majšperk - Tamaro; Dunja Idoska, Galušak 33, Sv. Jurij ob Šcavnici - Vaneso, Valerija Vrečko, Šmartno na Pohorju 5 - Tjašo; Martina Vogrinec, Hajdoše 25 - Vivieno; Petra Bedrač, Pobrežje 146/a, Videm - Tejo; Vesna Fajt, Osojnikova c. 26, Ptuj - Dominika; Anita Kek Ljubec, K jezeru 5lc, Ptuj -Jaka; Marjeta Butolen, Žetale 80 - deklico; Gabi Kokol, Kovača vas 65, Slovenska Bistrica - Lana; Silva Lorenčič, Pavlovci 15la, Ormož - Vala; Vesna Šeliga, Breg 78la, Majšperk - Denisa.
Umrli so: Cvetka Podpečan, Stogovci 45, umrla 11. decembra 2004; Marjeta Završnik, Cesta 8. avgusta 22, Ptuj, umrla 16. decembra 2004; Franc Golob, Spuhlja 119, umrl 16. decembra 2004; Jožef Zagoršek, Mezgovci ob Pesnici 32, umrl 20. decembra 2004; Katarina Toplak, Kicar 134, umrla 17. decembra 2004; Jožef Toš, Novinci 30, umrl 21. decembra 2004; Marija Zajc, Apače 282, umrla 16. decembra 2004; Stanko Pauko, Stražgonjca 49, umrl 17. decembra 2004; Janez Milošič, Trajanova ul. 2, Ptuj, umrl 17. decembra 2004; Štefanija Žunec, Opekarniška c. 17, Ormož, umrla 16. decembra 2004; Ivan Humek, Dobrava 15la, umrl 17. decembra 2004; Janez Gerečnik, Zgornja Hajdina 132, umrl 18. decembra 2004; Ana Plohl, Paradiž 1, umrla 16. decembra 2004; Bogomir Muršec, Lovrenc na Dr. polju 85lc, umrl 18. decembra 2004; Franc Juršek, Gorenjski Vrh 37, umrl 20. decembra 2004; Leonida Masten, Frankovci 34la, umrla 23. decembra 2004.
Slovensko okno prihodnosti
Na tem delu proge, kjer dnevno prepelje 32 vlakov, je vidljivost dokaj dobra in na srečo je strojevodja vlaka, ki je vozil iz Murske Sobote v Maribor, prav tako domačin, Ciril Meško, opazil, da tovornjak pred prehodom ne bo ustavil. Vključil je zasilno zavoro, se umaknil v prostor za potnike in jih opozoril na trk. Kljub njegovi prisebnosti pa je potniški vlak s prednjim delom trčil v desni bočni del polpriklo-pnika. Po trčenju je potniški vlak s prednjim delom prvega vagona iztiril in se ustavil, tovorni avto s polpriklopnikom pa je zdrsnil z
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjal< nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

^rawiTirof
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -đaljinsid pogoni
-	kljačavničarslia dela
-	manjša gradbena dela
Svetovalec na {oli v Kidričevem
V ponedeljek so policisti PU Maribor na tiskovni konferenci obvestili javnost, da so ovadili izrednega profesorja na eni izmed mariborskih fakultet zaradi suma, da je storil kaznivo dejanje kr{itve spolne nedotakljivosti v zvezi z zlorabo položaja. Po besedah predstavnika policije naj bi {lo za {estdeset let starega mo{kega doma iz okolice Maribora.
kih in socioloških znanosti, sicer pa se marsikdo v svojem delovnem okolju nekoliko spre in gre pač drugam, tudi na nižje delovno mesto.
Sicer pa bo policijska raziskava najverjetneje odgovorila na vprašanje, ali gre v tem primeru res za kršenje spolne nedotakljivost, za kar je zagrožena petletna zaporna kazen, ali gre za kakršnokoli maščevanje prestrogemu profesorju.
Fl
Danes bo pretežno jasno. Na Primorskem bo pihala zmerna do močna burja, v notranjosti Slovenije pa ponekod severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -2, v krajih s snežno odejo do -13, na Primorskem od -1 do 3, najvišje dnevne pa od -2 do 3, na Primorskem od 4 do 8 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo suho vreme, le v noči na soboto bo ob prehodu oslabljene vremenske fronte lahko prehodno rahlo deževalo ponekod na severovzhodu. Veter bo že v petek oslabel.
ROLETARSTVOABA
Stuki26a Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
STE BILI POŠKODOVANI
^ ^ NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, vodnikova 2 teT'Ite';^^^* 080 1 3 14
Ugodni nakupi, varna in donosna prihodnost
z nakupi s Tuš klub kartico v trgovinah Tuš do podarjene 1/12 prve letne premije življenjskega zavarovanja. Več: 08019 20, na www.zav-mb.si,www.tus.si.
TUâUKLUB
líJ
ZAVAROVANJA
d.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR