UČITELJSKI LIST
GLASILO »ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU".
Uhaja L, 10. in 20. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Sežani na Krasu, hrvatski na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Št. 36.
V Trstu, dne 20. decembra 1922.
Leto III.
DVE PESI....
Vse v deželi se spreminja, vse se naglo nanovo oblikuje, vse sili v nekake višje, menda boljše forme, le naš negotovi, labilni pravni položaj noče nikamor. Blagoslov vojne, ki je ponekod iz samega človekoljubja ustavil razpisovanje učiteljskih službenih mest, se še sedaj, ko bomo kmalu praznovali desetletnico začetka svetovnega požarja, ni prav umaknil, gotovo le pravico-ljubnosti na čast. Večkrat smo že pričakovali povratka rednejših, — lahko bi rekli zakonitejših razmer, če se ne bi ta beseda v teku časa tako zelo obrabila —, toda vselej še smo opazili, da prezgodaj. O priliki aneksije smo se odkrito veselili, da bo že enkrat videti kje razpis definitivnih učiteljskih mest, ampak tudi tedaj ni šlo, kakor bi tu in tam kak naivnež pričakoval. Ta-kozvani okrajni šolski sveti so nekaj varili, ali veliko kruha ni bilo iz moke, razni sklepi niso prav držali, tem manj, ker ”je takozvani deželni .šolski svet tudi nekje obtičal, vzlic vsem, ki so se v grenkem potu trudili okrog njega. Kolikor okrajev, toliko drugačnih zgodovin definitivnih učiteljskih nameščenj je doživel naš stan v povojni dobi. Zato menda tudi naš današnji naslov «Due pesiVne odgovarja matematično točno dejanskim razmeram.
Kaj je vzrok, da se to silno težko vprašanje trajnih namestitev učiteljstva ni moglo rešiti? Zakaj se je cincalo na vse mogoče načine, da ponekod še danes ležijo številne nerešene proš-rije in čakajo novega desetletja?
Mislimo, da ne zgrešimo dosti, če trdimo, da je birokratizem vzrok. Tisti birokratizem, ki kakor polip leži na državi in ji sreblje moči. Tisti birokratizem, ki tako rad vlada mimo zakonov, ker je precej lažje in ker tako... vladanje ne zahteva bogve kakšne modrosti. Tisti birokratizem, ki vidi strahove pri belem dnevu in radi podnevnih strahov ne stori potrebnih in državi pravzaprav koristnih korakov. Tisti birokratizem, ki mu je učitelj še posebno napoti, ker ga imenuje s pravim imenom in ga navadno ne mara častiti kakor malika. Tisti birokratizem, ki misli, da je država, pa je le njeno slabo orodje.
Birokratizem je kriv božanskega kaosa, ki ga vidimo vsepovsod in ki je tudi birokratizmu samemu tako zelo nadležen. In zakaj birokratizmu ne diše zakoniti razpisi učiteljskih mest in trajna nameščenja, ki se ponekod že osem let
niso več izvršila? Zato, da bo imelo učiteljstvo močnejšo zavest svoje odvisnosti. Čim močnejša pa je ta zavest, toliko poslušne j še orodje bo učitelj, toliko hujši kruhoborec, toliko strahopetnejši nasproti raznim večinoma dvomljivim veličinam, ki s smešno in malenkostno skrbjo gledajo na naše delo v šoli in nam merijo vsak korak zunaj šole, v javnem življenju.
Nikakor nočemo jadikovati radi tega, da se učiteljstvo ne namešča definitivno. Tudi se ne pritožujemo, če se rabita dve uteži, ena za učitelje slovanske druga za tovariše italijanske narodnosti. «Enake dolžnosti, enake pravice» se sicer lepo sliši, nismo pa tako deviški, da bi verjeli, kako so te priložnostne besede kaj več kakor — akustika. Samo to hočemo povedati, da je vse birokratično prizadevanje v zadevi naših definitivnih službenih mest ravno tako jalovo kakor je nesmiselno in komično.
Kaj na so pravzaprav '(definitivna mesia»? Talca mesta, odkoder te ne morejo drugače premestiti kot s pomočjo «službenih ozirov». To jc že nekaj, ali morda ne? A kaj so «službeni» razlogi? Kakor pride: enkrat premajhen poklon, drugič preglasna beseda, tretjič tiho sumničenje, četrtič anonimna ovadba, petič še kaj klasične j šega! Službenih razlogov je torej na izbiro, zadošča pa že en sam, da «aefinitivno mesto» ne drži več. Človek bi mislil, da se službenim razlogom prav nič ni bati definitivnih mest. In vendar glejte! Birokratizem se definitivnih učiteljskih mest boji in vsi službeni razlogi ga do danes še niso rešili tega strahu! To je eno. Drugo pa je, da raznih razlogov niti treba ni, da se učitelj postavi na cesto, celo z definitivnega mesta na cesto: Take šale smo že videli. Videli smo tudi, da so se podobne stvari zgodile samo radi tega, ker je bil birokratizem do kosti prepričan, da je on država in nihče drugi. Torej? Torej tudi <'definivno mesto» ni še sredstvo, da bi se učitelj ž njim kar intabuliral na službo v tem in tem kraju mimo in proti volji bogov. Če prav pretehtamo, je naše «trajno nameščenje» jako lahko, zato si nismo radi njega nikdar delali kdove kakšnih nad, merili smo po njem le svoj pravni položaj, višino svojih pravic.
Ne vemo, kakšno mnenje imajo o učiteljstvu vladajoči krogi, vemo pa, da časov, v katerih je zrastel D'Amicisov «Romanzo d'un maestro», ni več. Učitelj ni več oni kot je bil pred časom, majhnim v spotiko, velikim v posmeh. Učitelj si
je v trdih živi jenskih preiskušnjah vendarle marsikaj pridobil in če mu tudi ni postlano z rožami, se je vsaj servilnosti znal otresti, tudi ako ima opraviti z domišljavim birokratizmom. Če nas skuša danes birokratizem držati na vajetih s sredstvi iz prejšnjega veka, nam ni najmanj ne imponira, zakaj tudi stan preraste načine, s katerimi so vladali D’Amicisovega učitelja, ki je bil iz druge generacije kot je današnja. Tako se morda res vtepe učiteljstvu zavest odvisnosti v možgane, toda z zavestjo odvisnosti se širi zavest upornosti:	birokratizem bi nas rad
strahoval, pa nas utrja in radi priznamo, da je to njegovo resnično zaslužno delo. Namesto da bi se naši mladi tovariši zazibali v relativno sigurnih službenih krajih v mirno filistersko življenje, boječ se glasne besede in trde stopinje, so predani vetrovom, vedo, da so igrača majhnih razmer in še manjših ljudi, zato se prilagodijo nemirnemu življenju, ki ima mnogo več resnične lepote kot pa vsa trepetajoča zapečkarska sreča. Morda kaj preiskusijo, a s tem ne propadajo, marveč rastejo, razmere niso njim gospodar, oni obvladujejo razmere ter se vzdržijo, kjer zapeč-
IZ ISTRE
Ob početku tekočega šolskega leta smo zapisali, da se je pričelo letošnje šolsko leto v znamenju šolskega kaosa in nepravilnost’ ter preganjanja slo.vanskega učiteljstva. Ta trditev je veljala več ali manj za šolstvo cele Krajine, v prvi vrsti seveda za šolstvo Istre.
Istra je bila že odinekdaj urnkum v vsakem oziru; ta pastorka se je vedno najslabše obnašala v krogu svoje družine- Ko je stari režim razpadel in se je izvedla nova državna razvrstitev, ni Istra na splošno občut la te izpremem-be. Razmere so ostale skorajda iste, le da so se še poslabšale na račun drugorodcev, t. j. nas Slovanov. V Istri je nastalo tedaj žarišče proti-slovanske politike v novi državi: vsak sistem, ki se je imel uveljavljati proti manjšinam te države, se je najprej preiskusil v Istri. Istra je postala z eno besedo preiskuiševališče manjšinjske politike nove države.
Najtežje reforme, s katerimi nas je obdarila nova država so bili udarci, ki nam jih je zadala na šolskem polju. Zakaj ravno tu, je povsem razumljivo. Ni naš namen, da bi danes naštevali vse izgube, ki so nas doletele na tem polju od začetka sem, ker so še vsakemu v živem spominu in ker spadajo že takorekoč v statistični arhiv.
Obelodaniti hočemo le zadnje udarce, ki datirajo iz najnovejšega časa ter so raditega še povsem zveži in najbolj skeleči. Vsaka, tudi najmanjša izprememba vladnega 'sistema ima za posledico izpremembe v vseh panogah javnega življenja; zadnji prevrat, ko je fašizem vzel upravo v svojo pest, pa je še posebno utisnil svoje znake v ves državni organizem ter mu
karje sape pometejo. To življenje je naravnejšc in boljše, ker varuje pred degeneracijo značaj; ter rešuje dobrine, ki so temelj civilizaciji, kva: zdravega razvoja človeške družbe. Po zaslugi bi rokratizma je našim mladim tovarišem res pri krajšana tu pa tam kaka udobnost, a zato s< poplačani s samostojnostjo, ki se razvije v naš notranjosti in ki nas edina napravi resnično svo bodne. Življenje ni praznik, velika resnica je i tem izreku in čim bolj se mlad človek zaveda, d; ni praznik, tem bolj bo usposobljen za življenje za njegove višine in nižine. Če je pa učitelj samo stojna, svobodna osebnost, bo tudi rod, ki ga vz gojuje, močen in zdrav. Ironija usode hoče, d; doseza birokratizem s svojo modrostjo ravno na sprotne uspehe, ki bi jih rad dosegel.
Sicer pa živimo hitro. Res se je odpravila tist; korektura, ki jo je imel birokratizem v oblik okrajnih šolskih svetov, toda upajmo, da so tud topemu birokratizmu ure štete. Od vseh stran nam tako zveni. Kaj pride na njegovo mesto, š( ne vemo. Vemo pa, da bi bil s padcem birokra tizma odvzet velik vzgojni činilelj Zvezi slovan skega učiteljstva Julijske Krajine.
temeljito predrugačil lice. Zdravljenje bolne dr žave se je pričelo na vseh kcnch in krajih, in š( posebej se je morala kur rati najbolj skeleče rana na telesu države:	dosedanja manjšinjsk;
politika. Seveda je bilo treba pri tem vzeti poc operacjski nož pred vsem šulaiko vpiašanie problem, ki so ga krstili z izrazom «scuola allo-glota»- In nož ie zarezal! Preleviti je trebalc takoj nekaj takih šol v čisto italijanske, kakoi šole v Ferencih in Račji vasi. Trebalo je tud hitro otvordi nekaj novih šol, seveda italijanskih, kakor n. pr. oni v Dekanih iri Vrhu, tei zapreti dvorazredno šolo v Pičnu; a vsaka šola je morala dobiti svojega posebnega spec:alista.
In da bo sistem še vidnejši in roka energič-nejša, je trebalo udariti tudi nekaj oseb. Tako so izgnali iz pazinskega okraja tov. Ladavca, tov. Medveščeka iz Dekanov pa so brzojavno suspendirali tieir mu naprt li disciplinarno in sodno preiskavo. Enako postopanje so naperili tudi proti tov.ici Čučat 'z Dekanov ter tov. Ber-netiču in tov.ici Mayer iz Sv- Antona. Te tri so «za enkrat*, kakor se je izrazila kompetentna oseba, še pustTi v službi. Tov- Sirotiča iz Sluma pa so po 19tih letih službe v tem kraju nenadoma in brez navedbe vzroka premestili v Sv. Donat, kraj, kjer ni ne stanovanja ne hrane niti za eno osebo, kaj še pa za številno družino, kakor jc ima tov. S. Danes ali jutri pa doleti kaj sličnega še kopici drugih, katerim se že obljublja talco ali podobno postopanje.
Zločini, ki naj bi j'h zakrivili vsi ti obtoženci 'n obsojenci so politične narave in seveda niso to nikaki zločini. Zahtevaj mrvico pravice zase ali za svojega soplemenjaka, pa si politični zločinec. V vseh teh slučajih se križa duševnost
gospodujočih z duševnostjo zatiranih. Zamenjujeta se pojm dolžnosti in pojm pravice. Nad sledlnjim so proglasili anathema ter ga stavili v leksikon protidržavnosti-
Tako so tov. Medveščeku kot glavnemu krivcu naprtili na rame ljudsko štetje, ki ga je pa izvršil povsem zakonito in brez nikake proti-državne osti. Seveda je M. kot pripadnik manjšine v državi delal tudi ob tej priliki za zaščito manjšinjskih pravic. To so mu šteli v kardinalni delikt. Pripravljen pa imajo proti njemu še drug material, prestopki, ki naj jih je zakrivil kot državljan in kot javen funkcionar. M. je tudi predsednik učitelj, društva, kjer je seveda »teroriziral« učiteljstvo s svojimi protidržavnimi nazori, kar pa je bilo, samoobsebi umevno, le možata bramba stanovskih pravic ter odkrito žigosanje krivic, ki so letale na naš stan od vseh strani. In da bo vsa zadeva povrhu vsega še umazana, se je našel Efialt, ki je šel in je po-šepnil. . • Pošepnil, kar je bilo javno povedano in tudi odposlano tja, kamor je bilo namenjeno.
To pa še ni vse, kar se je dogodilo v tem šol.
letu v koprskem okraju. Prezreti ne smemo tudi več «milejših» premestitev ob početku šol. leta, ki so nosila vsa več ali manj pečat odiozno-sti na sebi ter se niso dala opravičiti v nobenem slučaju z interesom šole. Tudi nova nameščenja so se vršila po jako čudnem in neopravičljivem kriteriju. Izmed teh samovoljnih in neutemeljenih prestavljanj moramo še posebej pribiti odstavitev in nato kazensko premestitev tovarišice Logar, proti kateri ni bila niti uvedena disciplinarna preskava. Vse se pač vrši tako kakor na slabem odru, nobena scenerija in nobena šminka ne more zakriti slabe igre in slabih igralcev . •.
Istrske razmere postajajo zopet kričeče, kakor so bile že toliko in tolikokrat. Mussolinijeva energična pest je zamahnila po Istri in v njej se nam kaže tudi jasno interpretacija njegove devize: enake dolžnosti in enake pravice. Pa to ni iron ja! Mentaliteta gospodarja se zopet enkrat križa z mentaliteto hlapca. — Istrskemu «Hlapcu Jerneju« ne preostaja pač drugega, nego da nadaljuje križevo pot dokazovanja in iskanja svoje pravice.
ŠOLSKE IN DOMAČE NALOGE V DELOVNI ŠOLI
(Ekscerpt članka v «Schulreform»).
Kdor je le površno pregledal one članke v «Učite,ljskem listu«, ki razpravljajo o delovni šoli, je moral na prvi hip spoznati, da so s to šolo popolnoma odpravljene metode «stare« ali bolje «naše» šole, ki jo Nemci po pravici imenujejo «učna šola« (Lernschule). To pa ne-le v didaktičnem oziru, temveč — eno besedo — na splošno.	.	i . 4 iv '
Ni torej čudno, da se tudi naloge drugače presojajo in — ako je še kdo mnenja, da je ta nova šola le nekaka novost-norost, naj mu bodo naslednje vrstice zopetni dokaz, da se jako moti.
Naučni uradi na Dunaju je izdal odlok, s katerim postavljajo gotove smernice, ki se morajo vpoštevati pri presojanju pismenih nalog.
I.	Računstvo:	1. Razumevanje a) stvarnih,
b) računskih razmerij (matematičen zaključek). — 2. Način rešitve računa: ali je otrok uporabljal navadni način, ali je delal po lastni inicija-tivi. —	3. Gotovost pri izdelovanju računskih
operacij. — 4. Čas, ki ga je otrok rabil pri računanju (se vpošteva le pri šolskih nalogah). — 5. Pisava.
II.	Prosto pripovedovanje ali spisovanje zna-
n;h sestavkov:	1. Zmožnost spomina (zvesto
obnavljanje). — 2. Napake proti dejstvu potom zmiselnih in brezmiselnih pristavkov. — 3. Zmožnost, ločiti značilno od stranskega. — 4. Zmožnost v govorjenju- — 5. Pravilnost v izgovorjavi in v pisavi. — 6. Čas dela. — 7. Pisava.
III.	Prosto spisje in opazovanje slik: 1. Zmožnost opazovanja. — 2. Zmožnost mišljenja (logično izpeljevanje, logična razmerja: nadL in podrednost, povod in vpliv, vzrok in posledica
i.	dr.). — 3- Delovanje fantazije. — 4. Zmožnost v govorjenju, — 5. Pravilnost v izgovarjanju in v pisavi. — 6. Čas dela. — 7. Pisava.
Tudi z ozirom na število domačih in šolskih nalog je bistveno drugače. Medtem ko je bilo doslej predpisanih več domačih, se sedaj zahteva več šolskih nalog. Omenjeni odilok zahteva, za računstvo 5 šolskih, 3 domače naloge; za spisje:	5 šolskih, 3 domače naloge. Skupno
torej 16 nalog letno.
O velikem pomenu novega presojanja nalog v delovni šoli pač nihče ne dvomi.
Utegnili bi se le vprašati, zakaj se je izpre-menilo tudi število nalog; zakaj se je izpreme-nilo razmerje števil domačih in šolskih nalog in zakaj se daje šolskim nalogam prednost.
To nam pojasnuje pedagog Fr. Schmidt, ki je pri otrocih 6. in 7, šolskega leta opazoval razmerje napak domačih in šolskih nalog. Opazil pa je naslednje: 1. Pri prepisovanju iz berila je bilo:	a) v domačih nalogah 503, b) v šolskih
nalogah 245 napak. — 2. Pri računskih nalogah: a) 351, b) 268 napak. — 3. Pri prostem spisju: a) 358, b) 293 napak.
Vzroke večjega števila napak v domačih nalogah je Schmidt pokazal v naslednji Statistiki: V petih slučajih je bil otrok od starišev siljen hitreje pisati radi domačega dela, ali ker je bil otrok v napotje i- dr. — V 32 slučajih so stariši prekanili pisanje nalog radi katerihsibodi opravil.
To nam dokazuje, kako vpliva otrokovo raz-
položenje na njegovo delovanje. Ako bi hoteli, bi lahko našteli še mnogo slučajev, ki bi nam jasno pokazali, da je otroku doma mnogo težje
PRIMENA DR. TUMOVE TEORIJE O SLAVENIMA NA ISTRU a. flego
Gorički odvetnik i socijolog Dr. Henrik Tuma priopčuje u trščanskom «Pravnom Vestniku* ras-pravu (Prispevki k slovenski sodni terminologiji), u kojoj se postavlja glede Slavena na sasma drugo stanovište, nego li smo mi do sada u školi učili, i tako ruši temelje svoj našoj do sadašnjoj povesnoj zgradi.
Tu zanimivu raspravu treba da svaki inteligenat pročita i prouči, pogotovo naš hrvatsko-slovenski učitelj.
Dr. Tuma veli, — protivno Germanima (i Roma-nima), koji Slavena nisu nikada priznavali, niti ih danas priznaju, — da nisu Germani, nego Slaveni preteče povesti, da su oni kao mirni pastiri i po-ljodelci od vajkada prebivali u današnjoj svojo) (negda mnogo večoj postojbini), srednjoj južnoj i istočnoj Evropi (dakle da tu nema nikakve seobe Slavena), da su te mirne i poljodelske Sla vene ino-strani narodi na perifiriji potiskavali, da su ih ino-strane bojne čete gdegod i preplavile i tu ili netra-gom nestale, ili više manje poslavenjene osnovale samostalne države, kao Bugari Bugarsku, Hrvati HrVatsku, inštituciju, koje čisti Slaveni uopšte ne poznaju, da je konačno sva kultura od Rimljana i Grka dalje izopačeni oblik slavenskc kulture po grčko-romanskom odnosno germanskom pojmovanju.
I tu možemo dodati: Posve je dakle prirodno, da se sada truli Zapad u svojem posvemašnjem rasapu povrača natrag izvoru svoje kulture na Istok k mirnim i poljodelskim Slavenima (la dolce favella slava), eda ga ovi ponovno nadahnu svojim pojmovanjem. I človečanstvo če biti baš Slavenima zahvalno za veliki preporod, koji če segurno doči pre ili posle, makar i mi ne videli toga! Slavensko srce, slavenska duša, slavenski moral vredni su prouča-vanja!
Povodom te Dr. Tumove rasprave doznali smo takodjer, otkuda nam slovensko i hrvatsko ime, jer dok Dr. Tuma za Hrvate izričito veli, da su uralo-altajskoga poretla (kao Bugari, Madjari i Tatari), urinjeni medju autohtone Slovene i tu poslavenjeni, a da su svoje ime dobili od svoga vodje Chavrata, kao Osmani od Osmana, Madjari od Madjarija itd., tvrdi opet Josip Jurca i dokazuje *u istom «Prav-notn Vestniku* da imena Sloven jednako kao i Hrvat znače Stanovnika gora, višina, hribova, dakle «Gorutanca», Gorenjca, «Hribovca», «Krašovca», Brdjana za opreku prema — recimo — Notracjcu i Dolenjcu. Bilo kako bilo, na svaki način prezani-mive stvari!
Dr. Tuma je uopšte mnenja, da sve ono, što smo u školi učili i što običajne povesne knjige pišu, da to nisu historične činjenice, nego puke konkluzije iz arhiva starih kroničara ili pak jezikovne špekulacije. I te špekulacije da su stvorene samovlasno i Slavenima uvek na štetu od nemačkih historijo-grafa i filologa, za kojima da se jugoslavenski hi-storičari slepo povadjaju. Što manjka našim povesni-čarima da je samostalno naziranje i poznavanje sociologije, antropogeografije i geologije.
priti v pravo razpoloženje, nego v šoli, kjer je popolnoma, ali vsaj skoro popolnoma nemoten.
Mirko.
Do sada smo učili o najstarijoj povesti Istre po prilici ovo:
Da se zemlja na Crnome Moru okolo ušča Du-nava, dakle današnja Dobruča, u staro vreme nazi-vala Istrija od reke Ister, kako se je u ono doba zvao Donji Dunav. U toj Pontskoj (Crnomorskoj) Istriji da su stanovala grčko-tračka plemena Istri, ali da su ih god. 508. pre naše ere prisilili Mi-lečani na ishod iz te zemlje.
Pontski Istri, koji su znali za prelaz Argonauta i njihovih progonitelja Kolka sa Črnoga Mora na Adriju, da su pošli istim putem t. j. po Istru (Do-njem Dunavu) i Savi do Nauporta (Vrhnike) pa pre-šav Julske Alpe da su sašli na obale Jadranskoga Mora i tu zaposeli zemlju od Timave do Raše i Učke u Istri.
Ime svoje pradomovine da su Istri prenesli na svoju novu postojbinu, da su ju tako nazvali Istrija Jadranska za razliku od one Pontske, a da to opravdaju, da su hteli i tu imati reku Ister, koju su našli u onda mnogo kračoj, ali mnogo jačoj reci Mirni,
— I eto puikog li slučaja, da je Jugoslavenska Legija, u kojoj je bio velik broj Istrana-Siavena, u svetskom ratu primda svoje junačko krštenje baš u Dobruči, u toj Pontskoj Istri! —
Ovo pripovedanje kroničara o seobi grčko-tračkih plemena sa obala Črnoga Mora u Istru biče samo priča i jedva če imati koje dublje značenje, možda o prometnim vezama istoka sa zapadom po Dunavu i Savi kopnenim putem, kao po Egeju i Jadranu morskim putem (priče o lutanju Eneje i drugih).
Nu, ako je zaista koje takvo pleme došlo u Istru, onda moramo iz važnih razloga uzeti, da to nije bilo ni grčko, a ni grčko-tračko pleme, nego baš tračko. A pošto Dr. Tuma tvrdi, da su Tračani starih ikoni-čara bili Slaveni, to su onda Slaveni došli u Istru preko 1000 godina pre nego li ih ovde historija spo-minje!
Alii ošini tog zaključivanja imade i drugih stvarnih razloga, zašto moramo uzeti, da su Slaveni u Istri mnogo pre bili, nego li Grči i Rimljani.
Ne smeta ništa, što papa Gregorije I, Veliki piše godine 600. po Kristu nadbiskupu Salone Maksimu: Radi slavenskog puka, koji Vani silno preti, žalostim se jako i živo sam zabrinut. Žalostim se time, pošto več s Vama patim, a zabrinut sam, jer su več Slaveni kroz Istru stali ulaziti u Italiju .... (oontur-bor, quia per Istriae aditum jam Italiam intrare coeperunt). To se može odnašati samo na Hrvate, koji su — po Dru. Tumi — kao poslavenjeni Uralo-Altajci mnogo kasnije došli na Jug u bojnim četama medju tu več od davnine nastanjene prave Slovene, ili pak na običnu koju «calatu dalle montagne*, od kojih «kalata» regbi da i danas trpe talijanski po-vesničari.
Ako se dakle Talijani Istre diče svojom dvatisuč-letnom romanskom kulturom, to se i mi Slaveni Istre možemo podičiti svojom tri-tisučletnom slavenskom kulturom!
Ništa zato, što se ta kultura na oko ne vidi i što je naši nepriajtelji ne priznaju; ne smeta ni to, da je ni mi sami pravo ne poznajemo; ona ipak postoji tiho i nečujno i več tisučleča blagotvorno deluje na sve nas i naše kulturonosce!
IZ ORGANIZACIJE.
Vsem sotrudnikom in sotrudnicam — s prošnjo, da se lista pogosto spomnijo s prispevki tudi v IV. letu obstoja — vesele praznike in srečno novo leto!	_____ Uredništvo.
Iz Istre. Tovariši(-ice) koper, okraja so naprošeni, da v svrho sestave poročila, nemudoma pošljejo tovarišu društvenemu poročevalcu sledeče podatke o svojih šolah:
I.	Število otrok (dečkov-de,klic), razredov, učnih moči?
II.	Stanje šol. poslopja? Stanovanje? Oprema v razredih in učila? Materijalna in moralna skrb za šolstvo se strani ok. š. svetov? Postopanje z učit. osobjem? Krivice; kršenje zakonov?
III.	Je_li šola vsakoletno nadzorovana in kako?
Zvezin zbor.
Skupne vaje Zvezinega zbora se vršijo v Trstu pri Sv. Jakobu (v zasebni šoli) 6. in 7. januarja.
Prva vaja prične v soboto 6. januarja ob 3. popoldne.
Vsakdo naj ponovi vse stare pesmi lanskih programov; pesmi, ki so se letos študirale: «Ples kralja Matjaža», «Zeleni Jurij», «Zimski večera in Mokranjčev «Kozar».
Vsi pevci(ke) Zvezinega zbora, katerih imena objavimo v prihodnji številki našega lista, so dolžni priti točno in dobro pripravljeni k prvi skupni vaji.
Za določene člane pevskega zboru Zveze, se bo preskrbel obed, prenočišče in se bodo povrnili tudi potni stroški.
Ob sklepu leta in v neposnemanje tovarišem in tovarišicam:
Seznam šol, ki v letošnjem letu niso imele nobenega naročnika „Novega Roda" ;
Goriški okraj:
1.	Banjške
2.	Dol (Rubije)
3.	Krtovče
4.	St. Peter pri Gorici
5.	Ravnic.a (Solkan)
6.	Št. Tomaž (Sv. Križ)
7.	Višnjevik
8.	Vrtovin
9.	Zabije - Velike
Batuje n. Sv. Florijan
12.	Sv. Martin
13.	Ravne (Grgar)
14.	Avče
15.	Vedrijan
16.	Vrh (Rubije)
17.	Zapotok
Idrijski okraj :
1.	Godovice	2. Ledine
3. Medvedjebrdo
Koperški okraj:
1.	Sv. Anton (Koper) 2. Krvavi potok (Samo
Leonardis Vida)
2.	Kubed (Cernikal) 4. Tinjan
3.	Truške (Boršt)
Postonjski okraj:
	1. Budanje	6. Dolenja vas
	2. Dolnje Zemno	7. Koritnice
	3. Košana	8. Palčje
	4.	Trnje 5.	Vrbopolje	9. Vreme
	Sežanski	okraj:
I.	Barka	0. Kazlje (Sežana)
2.	Kobjeglava	7. Lipa
3-	Rodik (Kozina)	8. Skotlje (Vreme)
4-	Štjak	9. Štomaž (Sežana)
5.	Štorje (Sežana)	10. Vočjigrad
Tolminski okraj:
1.	Borjana	4.	Breginj
2.	Drežnica	5.	Stržišče
3.	Srpenica
Voloski okraj:
1.	Artviže	4.	Jelšan.e
■>.	Kozjane	3.	Podgrajc
3. Tatre
Premnogo šol ni še poravnalo naročnine !
So vodstva šol, ki še niso odstranila poštnih ovitkov od prejetih „ Novih Rodov"!
Večina šol še ni naznanila približnega števila naročnikov za novi letnik!
Število naročnikov je od januarja do decem- . bra padlo za preko 1000!
In pravijo, da je naša organizacija občudovanja vredna, da zmoremo česar drugi ne zmorejo. Da ne bo več takih nesporazumljenj, bomo stalno obdržali zgornji seznam v listu. — V upanju, da izgine kmalu : Srečno novo leto!, UPRAVA „NOVEGA RODA."
ŠOLSKE VESTI.
Izpiti usposobljenosti. Čital sem v organizačnem glasilu z dne 20. novembra 1922. članek «Naše obzorje*, ki prinaša sklepe organizacije U. M. N. Ob. širneje poročilo sem pa imel priliko citati v pekem tržaškem listu, kjer natančno in širje oriše Sedanji položaj ljudske šole, oziraje se pri tem na šolske zakone starih pokraijn. Na XVI. kongresu organizacije U. M. N. je bila odposlana vladi resolucija, ki zahteva definitivne sistemizacije v novih pokrajinah. Četrta točka resolucije se je glasila približno tako le: «Učitelji — oskrbljeni z maturitetnim izpričevalom, pridobljenim na kateremsikoli učiteljišču novih po-
krajin — se podvržejo praktičnemu izpitu v razredu, odnosno razpravi, da morejo tako dobiti naslov vsposobljenosti.»
Kamorkoli pa greš, boš slišal o teh izpitih, posebno kaj radi diskutiramo o njih mi mladi učitelji. Slišal sem glas, da bo naše, goriško učiteljsko društvo ostalo najbrže pri starem avstr. šol. zakonu in zato sem se namenil napisati nekaj stavkov. Ali je res ali ni res, je pač vseeno, saj mi bo mogel eden ali drugi tovarišev pojasniti situacijo in povedati golo resnico te zadeve. Ako je res mnenje takšno, da naj ostanemo pri starem zakonu, se mi to ne zdi na pravem mestu. Vsi dobro vemo, da tovarišu starih pokrajin ni treba tega izpita, to je:
vsaj v takšni obliki kot smo ga dolžni mi in zato se mi zdi absurdno, da se potegujemo za oni-le stari zakon, ker kljub temu se nam ne bo položaj zboljšal, pač pa lahko pribijem, da bi stali v moralnem oziru na slabšem. Oni, kot znano, postanejo pravi učitelji po prvem, praktičnem izpitu v šoli, medtem ko nas čaka drugi, to je izpit usposobljenosti. Ker sem že prišel do tega, povem še, da nam principi itak nič ne pomagajo, ker sami dobro vemo, da smo izgubili (ne na papirju) avtonomijo in šolske svete. Dokazov ne bom našteval. Marsikateri bo lahko mislil, da pišem to iz političnega stališča; ne, pri tem mojem dopisu se držim le moralnega, ker vidim, da je r.ekaj neprijetnega, nekaj nespametnega, če se za eno in isto inštitucijo vpeljeta oziroma uveljavita dva zakona, ki sta si kolikor toliko nasprotna, zakon starih pokrajin in zakon Avstrije za nove pokrajine. Če pripoznamo druge zakone, pripoznajmo in delajmo «in corpore®, da se vpelje šolski sistem usposobljenih izpitov tudi v naše pokrajine, ker je ta gotovo pametnejši. — Ali pa naj velja še za tovariše starih pokrajin to kar za nas. Sicer pa mislim, da bi se tisoči italijanskih tovarišev ustavili poizkusu, uvesti v Italiji avstrijski zakon, ki je tiranstvo.
Namesto da bi se mlad učitelj predal šoli m vzgoji otrok, mora pri tem izgubljati veliko časa za drugi
izpit, ki praksi, ki je največje važnosti, nič ne pomaga.
Z dopisom, tovariši, še nočem nikomur svojega mnenja diktirati, le želel bi, da se o stvari, ki je posebno za nas, mlade učitelje dovolj aktualna, razpravlja v organizačnem glasilu, tja pridemo tudi v tej zadevi do gole resnice.
Pripomba uredništva; Usposobljenostni izpiti po ex-avstr. zakonu zelo razburjajo italijanske tovariše v naši deželi. Ni pa bistvo stvari izpit kot tak, — tov. Pelegrini tega nič ne omenja, — ampak bistvo je v tem, da učitelji iz starih pokrajin zakonito ne morejo biti definitivno nameščeni v novih pokrajinah. Od tod spori, ki so omejeni predvsem na šole z italijanskim učnim jezikom, kamor kompetirajo tovariši iz starih provinc, ki imajo veliko brezposelnih učiteljev (nadprodukcija!). Zvezino učiteljstvo ni tako prizadeto kakor italijanski tovariši, zato se odslej pri nas o izpitih ni dosti razpravljalo. Ni torej lahko zavzeti stališča, če se tehtajo posledice izpita, ker sta «pro» in «contra» naperjena .v vsakem slučaju proti italijanskim tovarišem. Koliko je vreden usposob. izpit sam po ex-avstr. zakonu, nam je pa dobro znano. Prav tako nam je znano, kako se nameščajo učitelji, če imajo izpite ali če jih nimajo. Lahko bi o tem pisali glose!
SAMOIZOBRAZBA :
O UČITELJEVI NADALJNI IZOBRAZBI.
Pod tem naslovom je priobčil dr. Max Ortner razpravo o učiteljevi nadaljni izobrazbi oziroma kakor mi pravimo — učiteljski samoizobrazbi. Začenja s citati Schillerja, Niletzchea kakor. «Človek je le toliko časa, kolikor časa se spreminja® (Schiller); «Včir mussen die (Jnschuld des Werdens wieder gewinnen» (Nietzche). Pisec onega članka je tudi mnenja, da je na-daljna samoizobrazba učitelja mnogo važnejša od one šolske izobrazbe, ki je šla po navadi skozi eno uho notri, skozi dhugo ven, izobrazba brez vsakega cilja. Povdarja, da je le ona šolska izobrazbe, je to ljudski = mladinski izobraževa-po nadaljni izobrazbi. Če potrebuje kdo nadaljne izobrazbe, je to ljudski = mladinski izobraževa-telj — učitelj. Pravi tudi, da ni žalostnejšega bodisi od učitelja' kateresikoli šolske vrste, ki se zadovolji z zrelostnim spričevalom in pri tem tudi ostane. V prvi vrsti misli na pedagoško-didaktično izobrazbo, potem na ono dobrih zgodovinskih knjig, narodoznanstvo, naturne vede.
Nadalje pravi, da je čisto naravno, da se kdo izpopolnjuje v eni stroki, vendar pravi, da je že Lichtenberg trdil, da tisti, ki samo kemijo razume, tudi tiste popolnoma ne razume.
Posebno veliko važnost polaga v naturne vede. Kar pa je najbolj zadel v razpravi je to, kjer pravi, da kdor je danes v zgodovini in socialni vedi laik, bere tudi časnik kakor slab črev-ljar; kdor hoče delili domoznanski pouk, mora domoznanstvo, z vsem kar spada zraven, tud: obvladati. In zraven spada; geologija, rastlinstvo
in živalstvo, jezikoslovje, zgodovina, kulturna-in literarna zgodovina, produktivna razmerja ožje domovine. Dalje pravi, da je tak učitelj lahko vzor in vodnik vse občine, je tudi zmožen biti politični borite!) n svetovalec svojih sodržavljanov. Kako mora učitelj, ki zanemarja znanstvo in ne obvlada politične orientacije, deliti različne strankarske oglase? Razprave končuje s Kantovim citatom vzgoje otroka za prihodnjo boljšo generacijo.
Tako pišejo Nemci v učiteljski samoizobrazbi. Vprašajmo pa se, kako je z nami!
Pred letom se je ustanovil tečaj za učiteljsko samoizobrazbo. Dva, trije tovariši so bili, ki so se žrtvovali, žrtvovali pravim, ker so videli to luknjo v naših vrstah in čutili vest, da je treba mašiti, da je treba v naših vrstah kulturnih in socialnih boriteljev. Malo je odmeval klic tri-desetorice, ki se je zbrala na prvih sestankih, kajti štiri računske operacije in živio Slovenci je za življenje dovolj. Kaj nam drugo, kaj nam politika, mi smo nadi strankami, kaj nam sociologija, dovolj da znam, da je komunizem utopija, kaj nam mari zgodovina krščanstva, mi smo liberalci in pljunemo na cerkev itd. Te besede se slišijo iz ust učitelja (ne mislim vseh) v tem razdoblju, ko ga kliče družba kakor še nikdar prej, da ji pokaže pravo pot.
V zadnjem letu je bila bilanca boljša in upati je, da tudi v naših vrstah izgine letargija, oportunizem in vse te lepe reči, kajti če pogledamo samo z enim očesom čez drugi zid, bomo videli, koliko nam še manjka.
Karol Pahor.
KNJIŽEVNOST IN UMETNOST
Prose musicali.
V	tej knjigi ki je izšla pri Traniju nam Ario Tribel poda lepo zbirko zanimivih kritik iz muzikalnega življenja, objavljenih 1. 1911. do 1913. v «Piccolo della sera».
V	prvem delu «1 centenari« karakterizira delo A. Thomasa posebno «Mignon» in «Hamleta», govori o vplivu Danteja na Liszta, o razmerju Friderika II. do umetnikov in umetnosti. Zasleduje uspehe Lisztovega tekmeca Thalberga. Pripoveduje, kako Haydnov prijatelj Carpani v knijgi «Le Haydine» napada tedanje moderniste, tako Beethovna. Piše, kako je nastal in proslul Rossinijev Moše, znan po Paganinijevih varijacijah.
II. del: Fra i moderni.
Odklanja mnenje, da bi Italiajni sploh ne bili zmožni za sinfonično glasbo, opozarja na sinfo-nične drame komponista Pizzetti, Respighi, Ala-leona, Smaregha.
Izpopolnjuje Pompeijevo biografijo «Mascagni nella vita e nelParte z zgodovino njegove «Caval-lerie rusticane».
Napada kritika Torrefranca, ki ne pusti na ital. opernih skladateljih dobrega lasu, ker niso obenem poeti ali sinfonisti. Pripominja da tudi Mozart in Weber ne spadata med one izvoljene.
Članek «11 modernismo francese e le sue origini* pripoveduje, kako je od 1.	1902. po 201etnem
Wagnerjanstvu na Francoskem s Cezarom Frančkom in njegovimi učenci zavladal impresijonizem v glasbi. Poseben članek posveti impresionistu Emanuelu Chabrier, prijatolju Paula Vcrlaina, ki je kot pianist slovel kakor Rubinstein in Liszt, kot komponist pa kazal izredno nadarjenost za komične in groteskne snovi, take, da bi bil zmožen uglasbiti Rabelaisa, Don Quixota, ali prav burkastega Fal-staffa. Nadalje obžaluje izgubo 2 mož, ki sta povzdignila muziko v Belgiji. Jan Blockx in Tinel. V razpravi «La crisi musicale italiana» govori o knjigi tega imena, ki jo je spisal Giannotto Bastianelli. Razvija sledeča opazovanja o moderni glasbi. Pojavilo se je na Francoskem, v Rusiji in Nemčiji le deloma v Italiji.
Od 1. 500—1800. je vladalo kromatično-diatonično skladanje v strofični obliki poezije, Danes so skladbe veliko bolj diatonične in v prozaičnem slogu. Romantiki so poudarjali bolj individualnost junaški in dramatični moment, moderni pa poostreno občutljivost, ki paralizira voljo, tako da so moderni sužnji uživali impresije. A ravno v čudoviti podrobnosti tehničnih sredstev s katerimi izražajo drugim svojo občutljivost, leži velik napredek. Bastianelli očita modernim vsebinsko pomanjkljivost, da imajo premalo junaštva, vestnosti in religioznosti, pač pa da vsebujejo bled egoističen skepticizem, n. pr. pri Straussu Debussy-u. Končno hvali lečnike italijanske dekadence v 2 možeh H. Pizzetti in O. Respiglu. In tu napada Donizettija in Verdija, kar mu pa A. Tribel hudo zameri ter mu svetuje, naj bi Verdijevega Falstaffa cenil tako visoko, kakor to res zasluži iz zgodovifisko-estetskega vidika, kakor so pokazali drugi narodi, ki so Falstaffa imenovali vzor za opero prihodnosti.
Nato poroča izreden slučaj o 521etnem ponižnem kopistu Francozu Fanelliju ki ga je nek muzik odkril kot komponista, čigar «Tableaux sinphoniques» je bil sprejet z velikim navdušenjem 1. 1912. On je
pred Debussijem prezirajoč kontrapunkt in melodijo, uveljavljal efekt septime, none, vel. terce, pred Straussom je v orkestralni masi dvignil viharne moči in je bil tako v tehniki za A stoletja že nad tedanjo dobo.	/
Ko so se Francozi naužili Wagnerjevih poetičnih, precej oddaljenih junakov, tudi v Wagnerievih po-snemalcih, je 1. 1900. v Parizu Gustav Charpentier žel veliko slavo s svojo veristično opero Luizo, znan že po svojem sinfaničnem delu.
III.	Verdiana.
Iz pismenega občevanja med Verdijem in Ghis-lanzoniiem je razvidno, da je bil Verdi tudi poet, omenjeni pesnik je pregledal in opilil besedilo. Verdijeva osebnost pridobi po spoznavanju njegove korespondence, kar se ne more trditi o vseh velikih možeh. Dolgo let se je Viktor Hugo jezil nad Verdijem, ki je uporabil za opero Rigoletto Piave. ievo profanacijo njegovega dela «Le roi s'amuse». Šele v svoji starosti se je udal ter šel poslušat opero. Kvartet ga je močr.o ganil.
Verdi je zelo spoštoval Mansonija in je njemu v spomin zložil «Messa da Requiem», ki jo Brahms imenuje delo genija.
IV.	Varie. La Vestale di... Rossini.
Tu opozarja na dejstvo, da mnogokrat 1 komponist jemlje od druzega n. pr. v Rossinijevem «Barbirju» slišimo mnogo Spontinijeve Vestale, v sklepu Tristana je Bellinijeva melodija, a poudarja, da smo za take vrste posnemanj komponistom le lahko hvaležni.
2.	Dissonanze teatrali. Tu pisatelj ostro kara zahtevanje poslušalcev po ponovilu priljubljenih kosov, ki niso niti vedno najlepši. Imenire to tri-noštvo, nedopustno vmešavame profanih v ustvarjeno umetnino.
3.	Arte e virtuosismo. Tu odkriva rano. Z gojenjem gole virtuoznosti postane umetnost pri ljudeh, ki nimajo smisla zanjo, rokodelstvo. Virtuozi se klanjajo masi. Umetniki pa so delali le, kar jim je genij diktiral.
4.	Musicisti e poeti. Iz knjige «Musiciens et Poets Jean Chantavoine zvemo, kako je Goethe črpal muzikalnega razumevanja od Zelterja, kakor je razvidno iz njune korespondence. Zelterjeva čudna ljubosumnost je zakrivila, da se Goethe ni približal Berliozu in Schubertu. Tudi razmerje med Lisztom in Heinejem je tako podano, da za zadnjega ni kaj laskavo, ter da so dramatični stiki med Beethovnom in njegovim nečakom. Dalje pravi, da je ital. muzika veliko močneje vplivala na Chopina nego nemška, pos. Rossini in Bellini. (V tem oziru je Tribel na zgrešeni poti: Chopinova muza je prežeta poljske ljudske pesmi in če se že govori o upli-vih — so to gotovo nemški: Bach, Beethoven in Wagner).
5.	Hoffmann musicista. Uradnik, poet, komponist, slikar, oče moderne glasbene kritike. Beethoven se je ginjen zahvalil Hoffmannu v pismu, ker je bil prvi, ki ga je razumel in z visoko bistroumnostjo ocenil in analiziral njegova dela: Coriolan, 5. sin-fonijo, oratorij, Krist na oljski gori. Egmont, mašo 1 Dur. V «Musikalische Presse* v Lipskem je pisal občudovane recenzije, ki so vzorne kritike. Kot komponist je znan pod imenom Iv. Kreisler. Weber :e hvalil njegovo kompozicijo Undino. Ima originalno inštrumentacijo, močno dramatično izrazitost in plemenito svežo inspiracijo. Ovekovečan je po Schumannovi Kreisleriani.
6.	Un precursore di Charpentier.
Že v 16. stoletju je Clement Jannequin komponiral programno vokalno sinfonijo «cris de Paris» podobno enemu prizoru Charp. Luize. On je takrat dosegel času primeren višek v progr. muziki. Že v 14. stol. najdemo začetek te vrste v kompoziciji «La caccia». Gotove muzikalne »predrznosti* modernih, torej niso popolnoma nove. Organist Merula je sestavil «fugo» dijakov, ki se učijo na pamet deklina-cijo samostalnika. Učinkuje zelo komično. Tudi padre Martini je postregel s tako jako duhovito hrano. Porpora je s fugo «trillati» spravil v smeh Karla VI. in ga tako pridobil za prijatelja.
7.	Ev. Baschenis, dipintore di linti italiani. Bil je fin, nedosežen slikar lesenih inštrumentov. Njegove slike so realistične in se odlikujejo po moči in svetosti barv, po raznolikih, prostih, analitičnih potezah. Znal je vdihniti svojim slikam poezijo, poživljal jih je. Njegova osebna umetnost so bili naipopolnejši eksemplari lutnje. Caravaggio mu je bil predhodnik. Njegovi sodobniki ga niso znali ceniti. Njegove slike vidiš po Bergamascu v privatnih hišah.
8.	Glorie musicali italiane. Povzdiguje deloma pozabljeno vrednost ital. glasbe, ne samo v operi ampak tudi na polifoničnem in sinfoničnem polju.
9.	Sledi še zgodovina himne Viva S. Giusto, 10. biografi:a D, Cimarose z očitkom, da se je le opera «11 matrimonio segreto» ohranila.
11. O D'Annunziu pravi, kako visoke nazore ima o glasbi, kako silno vpliva nanj in kako močno muzikalične so njegove poezije in proze.
Novemberska štev. Schaii. Arbeit. Spisje. Star spis je bil »ponavljanje učiteljevih misli», novi naj bi bil «individualen opis lastnega doživetja otrok».
RAZNE VESTI
«ŠOLSKO DRUŠTVO».
Vsak kulturen narod je v prvi vrsti posvečal vso svojo pažnjo svojemu šolstvu, ker je vedel, da šole pomenjajo njegovo življenje. Čehom, Nemcem, Italijanom in Jugoslovenom ni treba mnogo govoriti o svoji kulturi, o svoji zgodovini, o svojem gospodarstvu, o svoji moči. Dovolj je, da izrečemo imena: Komensky, Schulverein, Lega Nazionale, Ciril in Metod. V teh imenih je za-popadeno vse stremljenje teh narodov, vsi njihovi ideali, vsa njihova moč.
Mi Jugosloveni v Julijski Krajini smo> vsled politične meje postavljeni na svoje lastne noge in stremimo za tem, da tudi mi osredotočimo vse svoje delo v skrbi za našo mladino. Le, če bo naša mladina živela narodno življenje, bo tudi narod živel. In za to smo si ustvarili tudi mi ustanovo, ki bo na znotraj dajala kruh urnike in izobrazbe naši mladini, na zunaj pa pričala o naši narodni samozavesti, o naši volji in odločnosti, da živimo kot narod svoje narodno življenje, ki nam ga je Bog vcepil v kri. «Šolsko društvo» je naša ustanova in vsak Slovan naj ve, da je na sveta dolžnost, da to društvo podpira.
To sta dva ekstrema. V prvem slučaju se ni šlo za stvar, le za obliko od učitelja podane snovi. V drugem pa zahtevamo od učencev, naj samostojno opazujejo, kar jih moramo pa šele naučiti. To bi se najbolje zgodilo ako bi ves pouk po možnosti slonel na skupno z učiteljem opazovanih doživljajih. V slovniški uri bi se rabili zgledi doživelega, tako bi se z govornimi vajami že pripravljal uspešen spisovni pouk.
Kar vidimo v zgodovini beletristike vseh narodov, to se ponavlja pri vsakem človeku: najprej ga veseli mnogo spremembe, (torej hrana fantaziji) pozneje lepota oblike, šele nazadnje polaga važnost na globino in resničnost.
Naša naloga je, da učimo otroke, vse kar je lepo, gledati intenzivno, ne površno, torej ljubiti. Doba dimnikov je to lastnost precej otemnela.
Oktobrska štev. Schaffende Arbeit govori med drugim o psihologu Binetu, ki je prišel pri svojih raziskovanjih do sledečih sklepov:
Otroci sprejemajo zunanje vtise zelo različno in jih tudi različno obdelujejo.
On pozna 5 tipov: 1. opazovalnega, ki se zanima za odnošaje, dejanja. Ta ostane vedno stvaren;
2.	opisovalnega. Tega zastopa preprost, stvaren, suh individuum, ki sam ne doda ničesar;
3.	občutljivega, pri tem je srce v ospredju.
4.	Znanstveni tip kaže več učenosti nego opazovanja.
Zelo podoben tretjemu je
5.	tip bogate domišljije, ki je poetičen in razpolaga s čuvstvenimi predstavami, ki dajo povoda raznim igram domišljije.
Ta dejstva silijo učitelja, da se pri pouku oz.lia na te lastnosti in s sodelovanjem učencev izpolnjuje razne tipe.
s tem društvom bomo pokazali, da smo vredni, da stojimo poleg drugih narodov, da smo narod.
Zlasti je učiteljstvo v prvi vrsti poklicano, da z vsem svojim vplivom in močjo, vsak v svojem kraju, razširja med mladino in narodom pravo razumevanje do «Šolskega društva». Tovariši in tovarišice, oklenite se z ljubeznijo in požrtvovalnostjo «Šolskega društva». Prospeh tega vam bodi pri srcu kakor vaša lastna blaginja! V vseh večjih krajih ustanovite podružnice «Šolskega društva», manjše kraje združite v eno podružnico. Za ustanovitev podružnice naročite pravila in navodila pri «Šolskem društvu» v Trstu, ulica S. Fran-cesco 20, 1. Narod, ki mirno gleda kako mu mladino odtujujejo in potujčujejo, ni vreden, da živi! Zato vsi na delo!!	V.
Tovariši, tovarišice! «Šolsko društvo® priredi po vsej Julijski Krajini 28. decembra zbirko «Za našo deco». Ves dohodek je namenjen vzgoji naše mladine na zasebnih slovenskih šolah. «Šolsko društvo® je založilo v ta namen primerne bloke, ki vsebujejo za 100 L potrdil po 2 L, 1 L in 50 stot. 1 ovariši in tovarišice, pomagajte pri tej zbirki. Skrbite, da se bo v vsaki vasi prodal vsaj en tak blok. Naročite jih pri «Šolskem društvu® S. Francesco 20. I.