TEDNIK JLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJDDSTVA PTUJ, 21. januarja 1971 LETO XXIV., št. 3 Cena 0,70 din Program za pomoč in varstvo ostarelih ljudi v ptujski občini v sredo, 13. t. m., je občin- ska konferenca SZDL orga- n'zirala sestanek za določitev akcijskega programa pomoči in varstva ostarelih ljudi v občini. Prisostvovale so vse organizacije, ki so pristojne [n "ostale, ki so se na pobudo Občinske konference obveza- le pomagati. Uvodoma je podpredsednik občinske konference obširno poročal o vsem, kar je v zve- zi s problemi ostarelih in po- dal nekaj statističnih podat- kov, obenem pa tudi pred- loge za nadaljnje delo. V Sloveniji bo že v letošnjem letu nad 10 odst. ljudi v sta- rosti nad 65 let. V ptujski občini jih je 8000 do 10.000, kar je mnogo. Od tega ima center za socialno delo že evidentiranih okoli 1000. Pri- pravljen je tudi vprašalnik, ki nam bo povedal, kako in ob čigavi pomoči živijo vsi t: ljudje. Vprašalnik je pri- pravila republika, ker bo ludi vsa ta akcija v republi- škem merilu. K sodelovanju namerava občinska konferenca SZDL pritegniti vse organizacije, ki bi lahko sodelovale. Tu mislimo poleg občinske kon- ference Rdeči križ. center za socialno delo, gasilska in lov- ska društva, mladino in pi- onirje. Poizkušali naj bi po svojih možnostih pomagati v oblikah, ki so jim omogoče- ne. Kot vemo, so prav stari ljudje zelo osamljeni in pri tej anketi, za katero je naj- prej planiran seminar za ljudi, ki bodo ta popis opra- ^"■ili. ie potrebno ogromno ra- zumevanja in takta za pri- stop k tem ljudem, k: so pretežno sami in jih lahko vsaka napačno izgovorjena beseda prizadene. Ljudje, ki bodo zajeti v anketi, so v "^nog.h primerih še relativ- no kreoki. vendar tudi teh ne sme anketirance prizade- '■• ker VDfašalnik zajema ljudi že od 50 let naprej. Seminar za popisovalce na terenu bo priredil center za socialno varstvo in delo. Pri- čel bi naj takoj in do konca meseca končal in usposobil te ljudi. Do konca meseca bi naj tudi krajevni uradi iz- polnili vprašalnike iz karto- tek, zatem pa še popisovalci ostale, še nikjer evidentira- ne ljudi. V marcu naj bi vsi referenti zbrali in sortirali število anketiranih, v aprilu ugotovili stanje po rajonih in prisodil: primere organi- zacijam na terenih. O težavah starih je mnogo povedal dr. Ciril Korpar. Porast starejših je zelo ve- lik. Pri njih je opaziti mno- go kroničnih bolezni, ki pa niso samo vzrok staranja, ampak se pojavljajo že v rani mladosti in spremljajo ljudi tja do pozne starosti. To so predvsem kmečki lju- dje, ki v vseh letih življenja le redkokdaj vidijo zdravni- ka. Te bolezni se skozi vse živMenje kopičijo, in ko so že tako stari in bolehni, mo- rajo v bolnišnico. Pri takih pacientih je nega posebno zahtevna in dolgotrajna, kar je povezano z visokimi stro- ški. Pristopiti je torej treba človeku v mladih letih in kontrolirati njegovo zdrav- stveno stanje vso njegovo življenjsko pot. S tem bi bil rešen ali vsaj olajšan pro- blem bolnišnic in komunal- nih zavodov za socialno za- varovanje. Opaziti je občuten padec kmečkih zavarovancev, po- rast nezavarovanih je za 13 odst. večji. Zdravstveno za- varovanje naj bi bilo enotno za vse, ker kmet je najbolj prizadet, saj mora zdrav- stveno zavarovanje plačati po katastrskem dohodku 20 odst, poleg tega pa še po družinskem članu 100 din. Primerjajmo delavca s pre- jemki 600 din, s katerimi kri- je potrebe večglave družine in kmeta z majhnim kata- strskim dohodkom in veli- kim številom otrok. Znano je, da so kmečke družine ve- dno številnejše od delavskih. Preusmerjena bi morali biti tudi politika zaposlovanja, ker vse preveč mladine za- pušča kmetije in odhaja v mesta. Vso iDreme kmetova- nja ostane ostarelim, k: ze- mlje ne morejo sami obde- lovati. Velika ovira v zdrav- stveni službi so tesni pro- stori, kar je že akutno in morali bi kaj ukrenit:. Predstavnik krajevne skup- nosti Albin Pišek je poročal, da je KS Ptuj pred leti že opravila tak popis ljudi ven- dar so bili v njem zajeti ljudje nad 70 let in to samo v Ptuju. Že takrat so ugoto- vili, da jih je bilo nad 500. Rešili 30 probleme in jih predali centru za socialno delo. Letos pripravlja kra- jevna skupnost večjo prire- ditev za ostarele, kjer bi se na koncu tudi pogovorili o njihovih problemih. Upamo torej, da bo popis res prinesel jasno sliko sta- nja o ostarelih in da jim bo- do organizacije skušale nu- diti pomoč 'ter jim z drobni- mi pozornostmi popestriti življenje. ak VREME do nedelje 31 ian. 1971 Mlaj bo v torek. 20. Januarja, ob 23.55 Napoved do četrtka. -8. januarja, bo lepo in delno sončno vreme. Na- *o se bo za dan ali dva o^slabšalo. Nočne temperature bo- do še nadalje do 10 sto- pinj C Dod ničlo, dnev pa okroe ničle ol> =!onrnih dneh do plus stopinj Celzija. A. Cestnik Ljudsko štetje bo v aprilu 1971 Od 1. do 15. aprila letos bo v vsej Jugoslaviji popis orebivalstva in stanovanj. Oba popisa sta namreč za- radi maniših stroškov zdru- žena v eno akcijo. Popis or- ganizira Zvezni zavod za sta- tistiko, neposredne priprave oa vodijo renubliški zavodi za statistiko medtem ko DO- Disovalce. inštruktorje in kontrolorje za vsako občino odre^*aio občinske popisne komisije. Priorave za ooois so v pol- nem teku. povsem končana in v tisku ie metodologija, to je predpisani komplet obrazcev in navodil. Domale- ga urejeno je tudi numeri- ranje h'š. imenovanje ulic in katastrsko gradivo, ki je podlaga za natančno zajetje vseh popisnih enot. Občin- ske komisije so oričele z de- lom, 'zsla pa je že 2. števil- ka Dn.?ebnega Informacijske- ga biltena, ki <^a izdaja re- publiški biro za DOpis v Lju- bljani. Popis predv'deva tri ob- razce- gospodinjsk- list, sta- novanisk'' list in '.ndividual- ni vnra.šalnik Podatke bodo vpisovali za tn oosobej in- struiranl popisovalci, v če- mer je razlika v primerjavi s prejšnjim popisom (1. 1960), ko so ljudje bili dolžni sami izpolnjevati dostavljene ob- razce. Po popisu bodo nekateri okoliši in hiše še enkrat kon- trolno popisani, da b: stati- stiki lahko ugotovili, s ko- likšno zanesljivostjo je pr- votni popis opravljen. Ob- delava gradiva bo tokrat centralizirana v Mariboru, ker v Ljubljani ni bilo mo- goče najti ustreznih prosto- rov. Način obdelave zbranih podatkov bo avtomatski, ker se mehanografija poslužuje elektronskih strojev. Predhodni rezultati bi mo- rali biti na voljo javnosti in uradnim koristnikom že v maju, končni pa — kot ve- leva Zakon o popisu — do konca leta 1973. Organizator- ji tega. nedvomno doslej naj- zahtevnejšega po'p:sa. raču- najo s polno podporo celotne javnosti in vsakega prebival- ca, saj bodo podatki uporab- ljeni samo v statistične in znanstvene namene. JARRINGOVO POSLANSTVO V NEVARNOSTI Egiptovski zunanji mini- ster Mahmud Riad ie nedav- no izjavil, da bo Egipt pri- siljen zahtevati sklicanje varnostnega sveta, če priza- devanja Gunnarja Jarringa ne bodo uspešna. Znano je. da Egipčani dokaj skeptično spremljajo Jarringove pogo- vore z Izraelci. Položaj na Srednjem vzhodu se je spet poslabšal zaradi dogodkov v Jordaniji, kjer so pripadniki palestinskega odporniškega gibanja jasno pokazali, da ne odstopajo od svojih načel za priznanje palestinskega ljudstva ter so v nenehnih manjših spopadih z vojaški- mi silami Jordanije in Izra- ela. VELIKI BRITANIJI SE NE OBETA NlC DOBREGA Predstavniki držav članic Commonweltha zasedajo v Singapum. trenutno pa je najbolj aktualna deklaracija, ki jo je predlagala Zambija, s katero hoče pripraviti vse države skupnosti, da ne bo- do rasističnim režimom v Južni Afriki in Rodeziji po- šiljale nobene pomoči. Veli- ka Britanija je tudi v Sin- gapuru deležna precejšnje kritike predvsem držav A- frike. zaradi napovedane p.^odaje orožja rasističnim režimom. Interes Britancev za Drodajo je popolnoma ra- zumljiv, saj'bi njihova vo- jaška industrija »zaslužila« okoli 300 milijonov funtov. Nekateri najbolj ostri kriti- ki britanske politike pa so celo predlagali, da Veliko Britanijo v primeru, če bo orožje prodala, izključijo iz britanske skupnosti narodov. Nadaljnja razprava bo vse- kakor zelo vroča. Britancem pa se ne obeta nič dobrega. Nekateri opazovalci celo me- nijo, da Commonwelth še ni- koli doslej ni bil tako blizu razsulu. kot prav v sedanji politični situaciji. ASUANSKI JEZ JE DOGRAJEN Predsednik ZAR Sadat in predsednik prezidija vrhov- nega sovjeta SZ Nikolaj Pod- gorni sta prerezala vrvico ob dograditvi enega največjih svetovnih projektov — Asu- anskega jezu. Iniciator pro- jekta, preminuli predsednik ZAR Naser, je pred skorajda enajstimi leti otvoril dela. obenem pa je obrnil še en pomemben list v zgodovini EgiDta Ob pričetku gradnje jezu lahko namreč zabeleži- mo odločen prihod SZ v ta zelo Domembni del sveta. Takrat ie bil na čelu SZ Ni- kita Hruščov. ki je spretno izkoristil omahovanje in »iz- siljevanje« Američanov. Oba državnika danes nista več v svetovnem političnem življe- nju, ostalo pa je delo. ki do- voli zgovorno priča o oo- membnosti trenutka, ko sta SZ in ZAR nodpisalj spora- zum o gradnji. Pri uresničitvi projekta je sodelovalo več kot 2000 sov- Nadaljevanje na 2. strani ; KREDITNA BANKA PTUJ IN POSLOVALNICA KIDRIČEVO obveščata svoje vlajjatelje, da bo pričela z vpisovaniem obresti na branilne vloge V ponedeljek, dne 25. januarja 1971. STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 21. januarja Haloze včeraj, danes, jutri ' Vsaka sodobna družba po- sveča razvoiu kmetiistva in odnosom na podeželiu veliko pozornosti. Zato je še toliko boli razumljivo, da dobivalo politična, ekonomska social- na, sociološka m dru^a vpra- fcania s tega področja ustrez- no mesto tudi v argumenti- rani in široki razpravi tudi v Zvezi komunistov, ne samo v Ptuju ampak tudi v repub- liškem središču. V ptujski občini je delež kmečkega prebivalstva še so- razmerno velik, ki pa se sicer počasi a iz leta v leto stalno zmanjšuje. Se leta 1961 je bilo v ptujski občini 56.1 od- stotka kmečkega prebival- stva. V letu 1967 je bilo v ptujski občini 65.583 ljudi; od tega 30.600 kmečkega prebi- valstva oziroma 47 odstotkov Danes ie to število prav go- tovo že nekoliko nižje Točne podatke bomo dobili v aprilu, ko bo štetje prebivalstva. Razumljivo je. da bodo le stvarni, ekonomsko uteme- ljeni družbeni odnosi lahko vplivali na optimalno izko- riščanje proizvodnih pogojev, ki nam jih nudi naš kmetij- ski prostor. Zal pa še to„ zla- sti v naših Halozah ne bo do- seženo čez noč. Zato si mora. mo prizadevati, da bo ostal v kmetijstvu sposoben in na- preden del kmečkega prebi- valstva. Kmečki prebivalec oziroma proizvajalec člove- ških dobrin bo videl svojo perspektivo predvsem v ize- načevanju svojega material- nega in socialnega statusa s položajem proizvajalcev v družbenem delu. To bi bila sicer seveda samo ena plat. Nas pa seveda zanima, kako danes, po 25 letih po osvobo- ditvi, živijo naše Haloze. Delavci in dninarji v Halozah goiijo vinsko tr- to že 2000 let. Haložani sta- nujejo na gričih, med vino- gradi. Njihove domačije so butanje, ponekod »cimprane« in kot je hoja po haloških gričih in bregovih težka, ta- ko je težijo tudi njihovo živ- ljenje. Prav gotovo pa se je Halozam godilo najtežje v času svetovne krize. Povsod so bili zadolženi. Pri vaških trgovcih, mesarjih, gostilni- čarjih in drugod se jemali na posodo denar, živež, oble- ko in celo modro galico. Od- plačevati so morali visoke obresti. Marsikje so sledile tožbe. Vinski mošt je bil že spomladi zarubljen. Šoloob- vezni otroci niso mogli v šolo zlasti pozimi, ker niso imeli kaj obleči in obuti. Kljub že- ljam in stremljenjem si ha- loški mali posestnik zaradi primitivnega obdelovania zemlje ni mogel pomagati iz bede in revščine. Ze pred leti se je sicer lo- til obširnega raziskovalnega j dela o haloških razmerah dr. I Vladimir Bračič. ki je vsvo-j ji knjig-: »Vinorodne Haloze« nnkazf)! tudi rešitev halo- škega problema. Uspelo mu je, da je uresničil svojo že- ljo in misel, da je prikazal širši slovenski in morda ju- goslovanski javnosti pravi obraz Haloz, njihovo etno- grafsko lepoto pa tudi bole- čino, ko naš haloški človek še danes ugotavlja, da se ne bo mogel izkopati iz svoje revščine brez izdatne družbe- ne pomoči. Kot je hoja po haloških strminah težka, tako je tudi njihovo življenje zmeraj tež- ko. Danes je sicer ponekod razmeroma ugodnejše, ven- dar pa bo ostalo še naprej težje kot v ravnini. Haložani imajo v splošnem le majhna posestva — tri četrtine jih ima mani kot dva hektana — obdelujejo zemljo tako kot pred sto in več leti. Njihovo delovno orodje je še vedno kramo, lopata, motika in koš. Na njivo na strmem bregu ne morejo navoziti gnoja in jo zorati. ampak morajo vse to opraviti še vedno ročno. Tudi v vinogradih je obde- lava še vedno ročna. Tako večkrat pravijo o Haložanih. da polovico življenja »vlečejo motiko za rep«. Čeprav je Haložan mali posestnik, pri- deluje vino za trg, vendar vsled nizkih odkupnih cen ni- ma dosti dobička. Mladina zapušča Haloze Čeprav raste na haloških prisojinih legah žlahtna kap- ljica, znana daleč po svetu (dobiva tudi zlate medalje), je nikdar ni toliko nateklo, da bi dostojno preživljala številne proizvajalce in nji- hove družine. Zato še vedno iščejo »dodatni« kruh drug- je. To še zlasti velja za mla- dino, ki takoj po končanem šolanju gre v poklic. Ti se ne vračajo več. Mnoge po- goltne tujina. Razumljiva ie njihova težnja po ugodnejšem življenju koit so ga in ga še imajo njihovi starši. Nekoč tako številne družine upada- jo. Doma so ostali samo .sta- rejši ljudje, ki več ne zmo- rejo obdelovati svojih vino- gradov. Vrh tega je vedno večji problem, kako obnovit: izrojene vinograde, ki jim je iztekla življenjska doba. Po- goji za najetje kreditov so še vedno neugodni. Banka za- hteva previsok lastni delež (takšni so pač bančni pred- pisi), pa tudi obrestna mera je še vedno previsoka. Ne ka- že pa tudi. da bi vinograde obnavljali po stari obliki »s trsom ob kolu«. Znano ie, da je to že preživela oblika, ki ni ugodna za sodobno obde- lovanje vinogradov. Kje je rešitev iz zaostalosti? Menim, da je izhod iz za- ostalosti v nekaterih sistem- skih rešitvah. Predvsem je potrebno ugotoviti, kakšne možnosti gospodarskega raz- voja imajo Haloze. Pot do rešitve je ta. da se tudi v te kraje vpelje neka sistematič- na načrtovana politika. Pri tem mora priti bolj do izra- za pravilna socialna politi- ka z vsem humanizmom in tudi določena materialna so- lidarnost vse družbene skup- nosti, ne samo ptujske, kajti razumljivo je. da ptujska ob- čina sama ne bo mogla dvig- niti svojih Haloz iz zaostalo- sti. Nujno je tudi izboljšati or- ganiziranost kmetijstva v smislu kompleksnega pove- zovanja zasebnih kot družbe- nih proizvodnih celic. Pogoj hitrejšega razvoja je tudi medsebojno prelivanje in združevanje sredstev med za- sebnimi proizvajalci s po- močjo hranilno-kreditne službe. Bistveni element dol- goročne usmeritve proizvod- nje je ureditev tržnih odno- sov, skratka zagotoviti ena- kovredno menjavo tudi za skromne pridelovalce cenje- nih dobrin iz haloškega ob- močja kot sploh iz kmetij- stva. F. Hovnik TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH VOZIL V Ptuju je edino poobla- ščeno podjetje za opravlja- nje tehničnih pregledov mo- tornih vozil »SIGMA«. Boris Gabrun. referent za tehnič- ne preglede, me je seznanil s potekom pregledov in sta- njem vozil, kakršno mora bi- ti, da je vozilo tehnično spo- sobno za promet. Vozila bi najprej morala b-iti čista, da se pregled lahko sploh opra- vi. Mnoga vozila, ki prihaja- jo v tem času na pregled, so zami-znjena in morajo naj- prej na pranje in odmrzova- nje ledu. V zimskem času so tudi težave z ugotavljanjem brezhibnosti zavor, kajti va- lji so zunaj in vedno polni snega. Kljub čiščenju va- ljev vozniki sami z vozili prinašajo sneg. Po izmeri zavor postavijo vozilo na ja- mo zaradi nadaljnjega pre- gleda. Najprej je treba ugo- toviti, če so točne številke motorja in šasije. Krmilni mehanizem mora biti brez zraka, dvignejo namreč pred- nji del vozila, da se točno vidi stanje prednje preme. Obenem sočasno vidijo sta- nje podvozja, blažilcev in vzmeti. Sledi naprava za za- varovanje vozila pred ne- upravičeno uporabo (var- nostna ključavnica), stekla in njih brisalci, pneumatike in dodatna oprema. Ugotoviti morajo tudi stanje in moč vseh svetlobnih teles. Pred- nje luči morajo biti pravilno naravnane in morajo imeti dovolj moči (luksov). Vozilo mora biti tudi v redu laki- rano, odrgnine na karambo- liranih točkah pa ne smejo biti večje od kvadratnega decimetra. To je potrebno zaradi ugotavljanja iilentite- te vozila pri eventualni ne- sreči. Tehnični pregled je dejan- sko ugotovitev stanja vozila, ne pa formalnost kot mar- sikdo misli. So mnogi ljudje, ki pridejo, plačajo in misli- jo, da so s tem že upraviče- ni na žig v kartonu, strankam priporočamo vljanje pregledov v no« ncjših pogojih, kot so" pozimi. Pri pregledih t ša popravila opravijo s? to predvsem za vozila,^ rih servis imajo: zai NSU. škoda, za motorji mos, MZ. Cz in vsa i iz družine TAM pri k: njakih in avtobusih, i tega nudijo storitve \l moč tudi ostalim, če | potrebne dele. j BISTRIŠKE »SNEŽNE« TEŽAVE : Podobnih prizorov kot je na posnetku, je bilo v zad- njih dneh v Slovenski Bi- strici kar precej. Verjetno nihče ni računal, da bo sneg tako bogato obložil mestne ulice, zato nihče lep čas tudi ni prijel za lopato. Kopice snega so seveda ovirale voz- nike, pa tudi pešci niso bili najbolj »varni«. Končno pa je sneg le začel kopneti, bo- lje povedano, pričeli so ga odvažati. Toda. kdo bi j' nal še z nadaljnjimi tež mi? Cez noč je bila Bis' spet odeta s snežno odeje pice snega pa so se spet večale. Pritisnila je od in voda »kraljuje« po i nikih in cestah. Upajmo tisti, ki so enkrat že pi odvažati sneg, niso izgi poguma ter da nas bodo šili snežne godlje«. I jetskih inženirjev in tehni- kov ter 35 tisoč egiptovskih delavcev. Za 110 metrov vi- soko steno se bo kaj kmalu razprostiralo jezero v dol- žini 500 kilometrov. Težko je že danes ocenjevati, ko- likšna je pridobitev Egipta, povsem jasno pa je. da bo- sta jez in jezero popolnoma oreobrazila podobo tisočletne puščave. STANE DOLANC V ZRN IN V BELGIJI stane Dolanc, član izvrš- nima, biroja predsedstva ZKJ, je odpotoval na obisk v Z zno republiko Nemčijo, Belgijo, kjer se bo sesti predstavniki nekaterih stn in državnimi funkcionar) obeh državah se bo pogo' jal tudi o položaju naših lavcev ter o gospodarsl sodelovanju med Jugosl jo in ZRN ter Belgijo. TIT SPRI— etaqks V Jugoslaviji se je mu delegacija poljske zdrvi delavske partije, ki jO vodil sekretar CK J« Tiechma. Poljske goste j< Brionih sprejel tudi P' sednik Tito, pogovarjali so se o nadaljnjih odi* med obema prijateljsk državama. KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV priredi p( ! ; pokroviieljstvom Skupščine občine Ptuj v so- ^ boto, 30. 1. 1971, v veHki dvorani restavracije j v Kidričevem tradicionahii i AKADEMSKI PLES Pričetek ob 20.30. I^ra Ansambel MOJMIRA ŠEPETA. Poje MAJDA SEPE. Program pove- zuje MIRKO BOGATAJ. Posel)ni avtobusi bodo vozili v Kidričevo iz- pred kavarne j>Evropa« ob 10.30 in 20.00 uri. Vsiopnicc bodo v prodaji od 21. I. v recepciji hotela žPetovio«, vsak dan od 17. do 20. ure. Vljudno vabljeni! .p^^jjr^^;;ETRTEK. 21. januarja 1971 STRAN 3 laslov najboljšega športnika in portnice - Francu Kodeli in Ivanki Obran J sredo je bila v Narodnem ,mu konferenca Zveze mla- ne Slovenije, ki je bila po- ečena razvoju telesne vzgo- V občini, problematiki in :Ijučevanju mladine v te ^anizacije. V okolju, ko je bilo prisot- .1 nad 100 delegatov in »dstavniki vieh družbeno- litičnih organizacij, je ob- iska zveza za telesno kul- "o Ptuj proglasila najbolj- ki so v preteklem letu do- jli na raznih tekmovanjih lične rezultate. Komisija, ki je bila v ta men ustanovljena, ni ime- lahkega dela. saj je bilo slanih 2,3 predlogov s stra-. klubov in društev in je lo zelo težko ocenjevati pdnost vsakega posamez- na. inc Kodela V ožji izbor se je uvrstilo športnikov in 5 športnic, ki bili predstavljeni vsem ■isotnim na konferenci. To so: Franc Kodela za do- žke v padalstvu; Tonček anjko, republiški prvak ed mladinci v teku na 400 ; Rene Glavnik, III. me- 0 v državi v cartingu; Ra- )van Ačimovič. republiški •vak med mladinci — II- izred v gimnastiki; Miran ?pin, v partizanskem mno- ►boju III. razred — II. me- o; Stanko Vrbančič, dr- ivni rekorder v preletu brez mesnega pristajanja; Ivanka bran. na zveznem tekmova- li v partizanskem mnogo- >ju II. mesto; Nevenka Po- anšek, republiška prvaki- 3 v partizanskem mnogo- >ju med mladinkami; I. zrcd; Ivanka Kukovec, na eznem tekmovanju v oar- :anskem mnogoboju VII esto; Nežika Vrabl, atleti- U za dosežke v tekih na 0. 600 in 1000 metrov. Letos sta bili proglašen: 'V'č tudi najboljši vrsti - 'Slov ie Dri moških pripa- M mladincem »Partizana« ^"1 v sestavi Tonček Stanj- >• Boris Zohar, Drago Skok. •^^k Mramor, Ljubo Cu- Zlatko Grame in Miki ^stec za naslednje dosežke: mesto na zveznem tekmo- in I. mesto na repu- isKem tekmovanju v par- ^'jnskem mnogoboju III. ^■''cd; mladinci v tekmova- nju na »KROSU DELA« in »po poteh partizanske Ljub- ljane«. Vodnik vrste Oto Me- saric. Za najboljšo žensko ekipo pa članice »Partizan« Mar- kove! v sestavu Ivanka Ob- ran, Ivana Kukovec, Marija Mežnarič, Silva Cestnik. Da- nica Vrabl, Zala Strelec, Majda Bezjak, Marija Zem- Ijarič. za naslednje uspehe: II. mesto na zveznem tekmo- vanju in I. mesto na repu- bliškem tekmovanju v par- tizanskem mnogoboju člani- ce — III. razred: III. mesto na »KROSU DELA«, in V. mesto »Po poteh partizanske Ljubljane«. Vodnica Rozika Kos Imenovane je pozdravil predsednik ObZTK Albin Pi- šek ter jim čestital in zaže- Ivanka Obran lel nadaljnjih uspehov, na- kar jim je podelil darila, ki so jih darovala ptujska pod- jetja: Merkur. Ptuj: Merka- tor. Ptuj; Izbira. Ptuj; Pe- rutnina, Ptuj; Tovarna vol- nenih izdelkov. Majšperk; Alkoholna industrija Petovio, Ptuj; Kmetijski kombinat — obrat Slovenske gorice Ptuj; Kreditna banka.. Ptuj; Skup- ščina občine Ptuj in drugi. Najboljši športnik in šport- nica za leto 1970 sta prejela v tr:djno last lep pokal. Vsem športnikom in šport- nicam je ob koncu čestital v imenu družbenopolitičnih or- ganizacij Franc Tetičkovič, sekretar OkZKS Ptuj. -C NESREČA NE POČIVA Prejšnji teden so se zdra- vili ali se še ::drav:jo v ptuj- ski bolnišnici naslednji po- nes:'ečenci. Antonija Laj, Erjavci 6. lažje poškodbe; Ivan Muhič. Bresnica 44, lažje poškodbe; Janez Šef. Veličane 28, lažje Doškodbe; Angela Purman. Medvedce 14. lažje poškod- be; Slavica Žemljic. Badli- čan 1. lažje poškodbe; Dani- ca Caicas. Trstenjakova. Ptuj. lažje poškodbe; Peter Rep. Zagorje 11, lažje poškodbe; Marjan Petrovič. Gorišnica 66, lažje poškodbe; Slavko Obilčnik. Muretinci 20, lažje poškodbe; Franc Žemljic, Vi- tan 33, težke poškodbe; Jo- že Pavlinič. Draženci 35 a, ze- lo težke poškodbe pri želez- niški nesreči; Terezija Rebrc. Zamušani 37. lažje poškodbe; Mato Vrhovec, Tkalci 55, laž- je poškodbe; Vlado Korotaj, Lackova 8, lažje poškodbe; Konrad Belšak, Podvinci 37, lažje poškodbe; Jože Lah, Moškanjci 54. lažje poškod- be; Miha Zorko, Godeninci 32. lažje poškodbe; Slavica Fras, Lancova vas 46. lažje poškodbe; Marija Kolarič, Rogoznica 57. lažje poškod- be; Peter Gašparič, Jamno 35, lažje poškodbe. PRIZNANJA AMZS V petek so v prostorih AMZS v Ljubljani razglasili rezultate za športne dosežke v lanskem letu Med tistimi, ki so prejeli pokale za naslo- ve republiških prvakov, je bil tudi Ervin Kropf iz Slo- venske Bistrice, ki tekmuje v rallyiu. Sklepna ugotovi- tev je bila, da športniki v avto-moto športu dosegajo lepe rezultate, še bolj pa smo lahko zadovoljni z naj- različnejšimi mednarodnimi prireditvami, ki so ponesle ime Slovenije ih Jugoslavije sirom sveta. Pa še beseda o Ervinu Kropf u. Psvojil je naslov republiškega prvaka v kate- goriji do 1300 ccm, vozi pa avto ford 12 m. ki vsekakor ni najbolj primeren za ko- sanje z najboljšimi. Kropf je z odličnimi vožnjami do- segel enega večjih uspehov bistriškega športa in zaslu- ži vsekakor pohvalo. Pove- dal nam je, da bo tudi leto- šnje leto sodeloval na vseh rallyjih za slovensko prven- stvo, o zveznih pa ne more razmišljati, saj imajo kon- kurenti precej boljše avto- mobile. Kljub temu pa je tudi v zveznem merilu lan- sko poletje dosegel odličen rezultat, saj je bil na naj- večjem jugoslovanskem ral- lyju »Sutjeska« v svoji ka- tegoriji drugi. -d Ervin Kropf (drugi z leve) med nagrajenci AMZS Nad pet kilometrov novih cest v KS Leskovec Kot je znano, si številne krajevne skupnosti, nekatere bolj, druge mogoče nekoliko manj. prizadevajo, da bi z čim manjšimi sredstvi, ki jih sicer imajo na voljo, na- redili čimveč koristnega za svoje vaščane. Med zelo pri- Ivan Medved zadevne krajevne skupnosti prav gotovo lahko prišteva- mo tudi ono v Leskovcu, sredi vinogradov, sedaj sicer z debelo snežno odejo pokri- tih Halozah. Krajevna skupnost v Le- skovcu je samo v preteklem letu povsem na novo zgradi- la nekaj nad pet kilometrov vaških cest, in sicer cesto iz Zgornjega Leskovca v Be- la všek s povezavo z Malo Varnico; cesto Sp. Leskovec —Strmec, ta je sicer bila sa- mo obnovljena; cesto Mala Varnica—Berinjak in zopet cesto iz Male Varnice skozi Ložino v Gruškovje. Vaščani so poleg krajevne- ga samoprispevka, ki ga pla- čujejo, še posebej prispevali za vse te ceste nekaj nad 25.000 dinarjev. Pri tem pa niso všteta dela, ki so jih vaščani, zlasti še interesenti, opravili s prostovoljnim de- lam, vrednost teh del prav tako znaša nekaj nad 20.000 dinarjev. Vendar pa vse to še ni bilo dovolj. Nekaj de- narja je za te ceste primak- nila tudi krajevna skupnost oziroma občinska skupščina Ptuj, in tako so lahko z združenimi sredstvi, zlasti pa še z veliko prizadevnost- jo krajevne skupnosti in va- ščanov uspeli v tako krat- kem času uresničiti oziroma izvršiti vse zastavljene na- loge, ki prav gotovo niso bi- le lahke. Vse to pa še ni dovolj. V letošnjem letu imajo v na- črtu, da bodo zgradili po- vsem novo cesto iz Male Varnice v Veliko Varnico, v dolžini blizu dva kilometra. Trenutno še imajo težave z nekaterimi lastniki zemlje. PO kateri bi naj bila spelja- na nova cesta, vendar je u- pati, da bodo kmetje razu- meli družbene potrebe, zla- sti pa še potrebe tistih, ki sedaj, žal, nimajo prave ce- stne povezave, da bodo od- stopili zemljišče, po katerem bo speljana nova cesta, ki bo njim kot mnogim sovašča- nom odprla okno v svet in ne nazadnje tudi prispevala svoj delež k napredku tega, nekoliko odmaknjenega kra- ja. Morda naj omenimo, da bo s tem. ko bodo zgradili še to cesto, ki je sicer že tra- sirana. dobilo boljšo zvezo z ostalim svetom blizu 200 kmetov, in kot nam je dejal Ivan MEDVED, tajnik kra- jevne skupnosti v Leskovcu, so kmetje zelo ponosni na svoje uspehe ter nobenemu ni žal truda in denarja, ki ga je prispeval za gradnjo ceste, kar vse pomeni, da kmetje vse bolj razumejo, da ne morejo več živeti odmak- njeno od ostalega sveta, da si želijo napredka, zlasti pa še boljših cest. Medved je tudi dejal, da so se nekate- ri kmetje že sami prosto- voljno javili ter obvezali, da bodo te ceste tudi sproti po- pravljali :n vzdrževali, da jim jih poletni hudourniki ne bi preveč uničili. Vsekakor imajo še veliko željo, da bi tudi v Leskovec in naprej proti Trakoščanu položili asfalt na glavno cest- no žilo, ki sicer povezuje med seboj dve bratski repu- bliki. Upajmo, da bo enkrat tudi ta njihova želja uresni- čena, fh Tednik, vaš list STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 21. januarja h Iz preteklosti bistriškega sveta Od naselitve naših slovenskih prednikov konec 6. stoletja ni nobenih pisanih poročil pose- bej za naše ozemlje vse do 12. stoletja. Sele 1142 so se poja- vili plemiči Giomberški, od 1164 so znuni Poiskavski in Crešnjevski, 1165 so si pridobi- li plemiči Konjiški kraja Videz in Malakorno. Številnejše vesti iz 13. sto- letja dovoljujejo boljšo spozna- vo takratnih razmer. Studeni- ški samostan, nastal je 1237, je dosegel 1251, da je konjiški župnik odstopil ozemlje polj- čanske in laporske fare, dobil pa zato tinjsko in venčen Isko. Javljali so se že tudi drugi župniki (Sp. Polskava, Bistri- ca, Šmartno, Crešnjevec) in cerkve (Cadram, Kebelj). Slo- venskobistriška zemlja je bila v 13. stoletju pretežno zajeta v vladarjevo gospostvo, imenova- no Pohorska županija. Med 1220 in 1230 so županijo popisa- li v urbarju, V njej je bilo oko- li inOO ljudi na blizu 2000 kme- tijah, razdeljenih na 18 žup. Isto ozemlje naseljuje sedaj skoro petkrat več prebivalcev. Naši predniki so takrat pridno pridelovali pšenico, še bolj o- ves in vino. 2e so morali zna- ti poiskati denar, zlasti v ži- vinoreji. V naslednjem urbar- ju (1265-1267) se je nekdanja županija že imenovala bistri- ški urad, ki je obsegal 16 imenoma navedenih vasi in na- selij. Tokrat so oddajali pod- ložniki tudi rž, ječmen, lan, med in prašiče. Oba urbarja sta popisala še vladarjeve kra- je ob Dravinji okoli Poljčan. V sosedstvo vladarjevega gospo- stva so se starejšim plemičem pridružili še kebeljski, korit- niški, oplotniški, laporski, v Poljčanah in Statenbergu. O- zemlja si je nabiral tudi ži- čki samostan, med vladarjevo pohorsko županijo in grornber- škiin gospostvom pa so konji- ški zagoppodarili Ritoznoju, Pi- panju, Sentovcu, Devini. sliv- niški pa Klopcam. Večina naistarejših imen bistriške občine, znanih že pred 14. st., označuje kakšno prirodno lastnost kraja. Na prazgodovinske utrdbe opozar- jajo Tinje, Polskava ima pred- hodnika že v ilirski Pultovii, cerkveni patron razodeva viso- ko starost Smartna, bistriško Gradišče spominja na težke ča- se po naselitvi, Straže so imele zaporno nalogo ob ogrskih vdo- rih, Kovača vas in Stopno sta zgornji vir za obrtniško dejav- nost, na Videzu so bili pašniki. Med 1304 in 1310 je že 80 let stari bistriški trg postal me- sto. Leta 1310 so imeli mešča- ni že svoj mestni pečat, ki prikazuje mestno obzidje z vrati in poleg večjega sred- njega stolpa še dva manjša. Na zunanji strani je bilo srednje- veško obzidje zavarovano z vodnim jarkom. Iz leta 1321 je znan prvi mestni stražar, od 1339 je moč zasledovati ptujsko-bistriške napetosti za- radi vinske trgovine. Leta 1342 so Ptujčani začasno po- mirili Bistričane s tem, da so jim dovolili prodajati svoje blago na ptujskih sejmih in da so smeli ob ponedeljkih zamenjavati tu na drobno svo- je usnje. Takrat je bilo v bi- striškem mestu že dosti Židov, saj so imeli tu celo svoje po- kopališče. Leta 1410 so jih iz Bistrice izgnali. Mesto je bilo zelo utrjeno, 1446 je vzdržalo pritisk 15.000 Ogrov. Tudi Turki se ga ob napadih v 15. stoletju niso mogli polastiti. Enkrat po 1472, ko so Turki oropali Spodnjo Polskavo, so pomagali Bistričani tem vašča- nom Turke prepoditi. Proti koncu 15. stoletja je bilo me- sto revno. Vojne, požari, bo- lezni in gospodarske težave so opravljale svoj uničujoč posel. Imelo pa je mesto takrat še svojega šolnika, bolnišnico in obrtniškega zdravnika — pa- darja. Za vladarjevo bistriško po- deželsko gospostvo nudi dobro sliko iz časov okoli 1500. Po- leg kmetij navaja nad 250 vi- nogradov. 9 koč in 6 mlinov. Desetina kmetij je bila opu- stelih. Po grajskih gozdovih, ki jih je nadziral gozdar, se je podilo blizu 2000 svinj, ce- lo mesto je imelo posebnega svinjskega pastirja. Skoraj vse kmetije so imele že priimke, na primer Vezjak, Cigan, Kranjc, Lorber, Korošec, Pli- beršek, Marolt, Zigart, Rep- nik,. Justinek, Kresnik. Creš- nar, Smogavec, Breznik, Greh Med kraji se je pojavil Ugo- vec (Okoška vas), ki je dobil ime po volkovih in so ga ze- lo ponesrečeno nemčili z Au- genbach. Ritoznoj še dolgo ni- so prevajali z Rittersbergom. Sedanja katastrska občina, ki se imenuje po kmetiji Rep, se je v 13. stoletju imenovala po kmetiji Ajd in konec 15. stoletja župa Polane. (Nadaljevanje prihodnjič) £MUČAR.SKt TEČAJ y PTUiU V sredo je bil končan za- četni smučarski tečaj, ki ga je organizirala občinska zve- za za telesno kulturo Ptuj. 53 tečajnikov v starosti od 5 do 12 let se je 10 dni uči- lo osnovnih smučarskih pr- vin, ki so potrebne vsakemu .smučarju, ki želi v zimskem času izkoristiti prosti čas v tej lepi in zdrav: športni pa- nogi. Zaradi vsestranskega zna- čaja te športne zvrsti bi bi- lo odveč posebej naštevati vse najrazličnejše vzgojne in psihofizične učinke. Do- volj ie če poudarimo, da po- meni smučanje za otroka vsestransko fizično krepitev in da je hkrati izvrstno sred- stvo za telesno utrjevanje in tudi sredstvo za spoznavanje zimske prirode. Tečaj je bil prila.gojen o- trokom-učencem in je bil v dopoldanskem in popoldan- skem času glede na šolo. Zal tečaj ni zajel vseh otrok, kljub obveščanju v šolah in v radiu, ki bi bili potrebni in bi bilo prav, da bi jih starši poslali v tečaj, saj je bil prispevek tečajni- ka le 10 din za 10 dni. Zmotno je mišljenje star- šev, ki niso imeli možnosti obiskovati takšen tečaj in so samouki, sedaj pa mislijo, da je za njihove otroke dovolj, če se sami nekaj priučijo. Posledice se vidijo ob nesre- čah, ki bi bile nedvomno blažje, če bi otrok poznal osnove, kakor tudi poznava- nje smučarskega bontona. bi marsikdaj na smuč-ščih bilo manj gneče na progi in v iz- teku. Tečaj je vodil znani mari- borski smučar in smučarski učitelj. Zaključna prireditev ob občinskem, prazniku v Slovenski Bistrici ^ci|li9i|ši so bili ciomočlrii s tekmovanjem za III. me- morial Pohorskega bataljona so judoisti v Slovenski Bistri- ci končali praznovanja občin- skega praznika. V telovadnici Partizana se je zbralo 70 tek- movalcev iz Maribora. Celja, Ljubljane. Ptuja, Velenia, Murske Sobote in Slov. Bi- strice. Okoli 300 gledalcev je torej videlo na blazinah skoraj vse najboljše slovenske tekmo- valce, ki so navdušili z lepi- mi boji. Že tretjič zapored je uspelo judoistom domačega Tmpola zmagati in tako osvoji- ti prehodni pokal v trajno last. S posebnim zanimanjem so gledalci spremljali boje v kategoriji do 70 kg. kjer so po dolgem času skupno na- stopili Impolovi judoisti lah- ke kategorije: Topolčnik. Vidmajer. Rebernak in Sor- šak. Kaj kmalu je bilo pov- sem jasno, da ie treba iskati zmagovalca orav med temi tremi tekmovalci. Vsi štirje so v predtekmovanjih zma- gali izredno lepo in navdušili gledalce. Polfinalna srečanja so bila klubski obračun. Ro- prezentant in večkratni dr- žavni prvak Stanko Topolč- nik je brez posebnih težav odpravil Soršaka. zato pa je bil boli trd boj med drugima poilfinalistoma Rebernakom in Vidmajerjem. Ce smo bolj pri- čakovali uspeh Vidmajerja, pa je Rebernak presenetil in zmagal s tehnično premočjo, tako da se je v finalu po- meril s Topolčnikom, kj ga je v predtekmovanju enkrat že premagal. Najboljši jugo^- slovanski »lahkaš« se tudi drugič ni pustil presenetiti. Kazalo je. da bo Topolčniko- va zmaga hitra, saj je držal Rebernaka že v končnem prj.- jemu. vendar to ni zadosto- valo. Z zadnjimi močmi se je Rebemaku uspelo izviti iz trdega prijema, tako da je Topolčnik zmagal s tehnično premočjo in potrdil, da mu klubski tovariši še vedno ni- so povsem kos V kategoriji do 80 kg so imeli Bistričani man* sreče, zmagal pa je Mariborčan Ra. ner, ki ga je posebna žirija razglasila tud: za naiboljše- ga tekmovalca. Raner je v polfinalu presenetljivo pre- magal veterana sloven?kega juda Blažiča. v odločilnem srečanju, pa je v finalu pre- magal še Mithansa. OhaJ člana Branika. J V kategoriji nad 80 k^ so spet slavili BistričJ Stem je po dolgem času si zatolestel in odpravil vse i sprotnike, tretje mesto Oi pripadlo mlademu Preji izgubil s Šternom, uvrsti; ki se je v polfinale. kjei repesažnih bojih. V skupnem seštevku t je bil najboljši Impol, It zbral 16 točk. drugo mi pa je pripadlo mariborske Braniku z 11. Maribor, ^ lenje in Celje so osvojili eno točko, ostali klubi p^ ostali brez točk. Nagrado najboljšega sodnika je pr( mednarodni sodnik Stane šič iz Maribora, čeprav s imeli občutek, da ne bi { napak, če bi priznanje o« tudi Ljubljančan Božič. Judoisti v Slov. Bisj ci niso razočarali. Posel smo lahko zadovoljni, da Bistričani našli sami se kar bo v odločilnih bojil tekmovanju slovenske 1 velikega pomena, saj se n rajo pomeriti še z Branike ki je to pot precej zaostajj Rezultati: kategorija do kilogramov — polfinale: I polčnik — Soršak 10:0. 11 bernak — Vidmajer 3:0, I nale: Topolčnik — Rebern: 3:0; vrstni red: 1. Topolčni 2. Rebernak. 3. Soršak, Vidmajer (vsi Impol); kategorija do 80 kilogr Blažič 10:0. Mithans — §kt mov — polfinale: Raner ■ pač 7:0. finale: Raner — Mi hans 7:0; vrstni red 1. Rane 2. Mithans (oba Branik), Blažič (Maribor). 4. Škrip (Velenje); kategorija nad 80 kilosrr: Maruša 3:0, Štcrn — Prelf mov — polfinale: Saunrl - 3:0, finale: Štern — Šaupi 7:0; vrstni red: 1. Stern (In pol). 2. Šauprl (Branik), iPrelog (Impol). 4. Marui (Celje). ^ D. Utenkari AD OSEBNA KRONIKA UMRLI SO: Franc Potočnik, Ptujs' 13 a. Ormož, roj. 1898. um 11. L 1971; Simon Nova'' Lendavska 1. Ljutomer, r 1905. umrl 12 I. 1971: Ja:" Krapša. Prerad 3, roj. 21. 1970, umrl 9. I. 1971; Iv. Ravšl. Obrez 67. roj. 19' umrl 13. I. 1971; Franc M^: kovic, Bukovci 77, roj. 19- umrl 15. I. 1971; Jurij Pet: Vič. Orešie 3. roj. 1889, uni' 16. L 1971. * Da bi imeli lepe noge, I dobra naslednja vaja: stop' mo na prste in tako hodirr po sobi. nato pa zopet nor malno. Vajo čim večkrat P«' novimo. Ce sodimo, stegni mo nogo. naslonimo prste ot tla. nato pa pete. Noge vsa* dan okopljimo v mlačni vo; di ter splahn-mo v mrzl' Masira imo jih od prstol navzgor. 1 ^gj^j^jj^ ČETRTEK, 21. januarja 1971 STRAN 5 Nov strojni park ptujskega Agrotransporta Ai,'rotransport je v pretek- lih dneh nabavil nove stro- je. Pri nakupu in uvozu jim je pomagala Kreditna banka Ptuj. Tokratna pošiljka so bili buldožerji FIAT AD 14. 17-tonske stroje poganja mo- tor 150 KM. Nabavna vred- nost posameznega stroja je okoli 600.000 din. Kot vidi- mo, je bila to velika investi- cija, povedati pa moramo, da so tudi v lanskem letu uvozili 5 nakladalcev v pri- bližno isti vrednosti. Agro- Agrotransportova mehanizacija prihaja transport se torej moderni- zira in direktor Vlado Skr- janec mi je povedal nekaj o dejavnosti podjetja. , »Smo podjetje, kise ukvar- ja z raznimi zemeljskimi de- li sirom naše države, delali pa smo že tudi v inozem- stvu. Stranke so z nami za- dovoljne, mi pa se trudimo, da ne izgubimo zaupanja, saj to je pol uspeha. Ugotovil: smo tudi, da za zares kvali- tetno delo potrebujemo so- doben strojni park. kajti e- dino tako bomo lahko kon- kurenčni. Delati z novimi stroji še nismo pričeli, ker je sedaj mrtva sezona za ze- meljska dela. V tem času navadno popravljamo in ob- navljamo strojni park, kar nam v sezon! lahko odvza- me mnogo dragocenega časa. Za prevoz tega težkega stroj- nega parka smo nabavili tu- di nov vlačilec, s katerim bo- mo sami transpovtirali stro- je na delovišča. Poleg že omenjenih del se bavimo tudi s transportom. Sedaj imamo 30 tovornjakov domače proizvodnje TAM in FAP Ti našim zahtevam ne ustrezajo najbolje in misli- mo na modernizacijo. Nismo si še na jasnem, ali se bomo odločili za magiruse ali mer- cedese. Po vsej verjetnosti za slednje, ker FAP že tudi sodeluje s to reformirano fir- mo. Se v letošnjem letu na- meravamo nabaviti 10 Mer- cedesovih tovornjakov tipa III 3 s tonažo 7 ton. Vozila te tonaže našim potrebam najbolj ustrezajo, pa tudi a- nalize potreb tržišča so tak- šne. Za vso našo motorizacijo imamo lastne delavnice, kje"- opravljamo vse remonte in popravila. Poleg tega v tem času odpiramo svojo poslo- valnico v Zagrebu, kar nam bo povečalo promet in olaj- šalo kontaktiranje s poslov- nimi partnerji.« ak Naša pomoč Tovariš urednik, prosim vas za odgovor na naslednja vprašanja: v inozemstvu za- posleni ljudje, ki so se za- poslili mimo zavoda za za'- ooslovanje. so zelo izkorišča- ni, med drugim tudi s tem. da ne dobijo vrnjenega tako imenovanega »lonštajerja«. Vsem delavcem ne dajejo ^•Jdi denarja 7^ dopust, mo- rajo, plačevati visok prispe- vek za zdravstveno zavaro- vanje, v času bolezni pa ie Ireba dolgo čakati na nado- mestilo ter mnogokrat hodi- ti zanj moledovat. Največkrat podjetje ne sklene z delavci delovne po- K^dbe. temveč iih samo pri- javi na uradu za delo. Kako naj se torej zaposlu- jemo? .Je boljše prek našega zavoda za zaposlovanje? Kaj mora ukreniti tisti, ki še ni- ma potnega dovoljenja? U- redi zavod za zaposlovanje to dovoljenje :n vizum? Govori se. da mora dela- vec, če se zaposli v tujini prek našega zavoda, plače- vati določene prispevke na- šim službam. Govori se tu- di, da je zdravstveno zava- rovan tudi doma v času treh mesecev, če se zaposli prek našega zavoda za zaposlova- nje. Prosim za odgovore na gornja vnrašanja v časopisu, ker se mnogo ljudi zanima za te zadeve. Martin Bec. Polenšak ■ DUŠAN KOŽAR, referent ptujskega zavoda za zaposlo- vanje v tujini, nam je po- sredoval celoten postopek zaposlovanja v tujini. Zavod za zaposlovanje do- biva iz Maribora ponudbe za zaposlitve iz tujine. Tuja podjetja pošljejo zavodom svoje potrebe, in če so pogo- ji dobri, zavod poišče ljudi, ki so zainteresirani za delo v tujini. Za zaposlitev v tu- jini so potrebni razni pogo- ji. Delavec mora biti nezapo- slen, ne sme biti kaznovan ali v kazenskem postopku. Za zahtevano delo mora imeti kvalifikacije, ki jih delodajalec zahteva in mora biti zdrav. Kandidati morajo opraviti zdravniški pregled, ki je za skupine brezplačen. Tu mislimo na skupine, ki jih išče eno podjetje. To podjetje vse te stroške povr- ne zavodu. Po tem pregledu pošljejo vse te izvide v Beo- grad, kjer te izvide pregleda .še druga jugoslovanska-nem- ška komisija, ki eliminira neprimerne kandidate, ali pa jim po morebitnem zdrav- ljenju v primeru bolezni svetuje ponoven pregled. Po tej selekciji se izvidi vrnejo v Maribor, kjer je še zadnji pregled. Tu komisija določi kandidate, ki ustrezajo vsem pogojem tujega delodajalca. Sprejeti dobijo takoj v pod- pis pogodbe in s tem tudi dovoljenje za delo v tujini. Vizum za Nemčijo po kon- venciji ni več potreben, de- lavec prejme nosebno legi- timacijo, ki nadomestuje prejšnji vizum. Vsak dela- vec mora imeti samo velja- ven potni list. Le;jit!macija in potni list zadostujeta za zaposlitev v tujini. Za take skupine organizira zavod tu- di skupinsko potovanje na delovno mesto. Skupino ve- dno spremlja predstavnik zavoda, kj skrbi za varen prihod delavcev na delovno mesto. Postopek je s tem končan in še enkrat moramo poudariti, da jo povsem brez- plačen. Zavod za zaposlova- nje uredi tudi vse v zvezi z otroškim dodatkom, izdaja vsa potrdila in le skupine v tujini tudi občasno obiskuje in jim skuša pomagati. Vsi prek zavoda zaposleni uži- vajo vse pravice v socialnem zavarovanju, ki so enake pravicam delavcev, zaposle- nih v Jugoslaviji. Imamo pa še drugo skupi- no ljudi, ki se zaposlujejo individualno, predvsem po posredovanju sorodnikov in znancev. Ti imajo nekoliko drugačen postopek, ki pa se v bistvu ne razlikuje mnogo. Ti mora.)o ob pričetku vpla- čati kavcijo za pregled pri zdravniku. Podjetje, ki na- merava zaposliti tega člove- ka, je dolžno poravnati te stroške, česar pa večinoma ne naredi. Še več, našemu delavcu ob prihodu na delo celo odtegne te stroške, ki jih dejansko niti ni plačalo. To je neupravičeno in dela- vec jih lahko zahteva nazaj. Poleg tega se doga,ia, da de- lavec nima pravic do zavaro- vanja in ostalih pravic, ki mu gredo po zakonu. Tako imenovani »lonšta- jer« je davek, ki ga plaču- jejo vsi, res pa je. da ga vr- nejo. Izjema so samo delav- ci, ki so odšli na delo neor- ganizirano, torej sami. O teh smo že govorili. Zavod za zaposlovanje zato svetuje vsem, ki se želi.jo zaposliti v tujini, naj gredo na delo organizirano prek zavodov. Naj ne mislijo, da je zavod neka vrsta parazit, ki ga oni podpirajo. Zavod je po zako- nu dolžan posredovati delo brezplačno, posredovanja v tujini pa plača delodajalec, ki ne sme od delavca zahte- vati povrnitve teh stroškov in prevoza na delo. Zavod za zaposlovanje nu- di vse ostale podrobne infor- macije v zvezi z zaposlova- njem v tujini. ak VLOM V TRGOVINO V KIDRIČEVEM v noči od nedelje na po- nedeljek je bil izvršen vlom v lani dograjeno samopo- strežno trgovino v Kidriče- vem. Vlomilci so se ob že postavljeni lestvi, ki je tam ostala verjetno po čiščenju snega s strehe, povzpeli na- njo. Zdaj so razbili okensko steklo in se spustili v lokal- Ob prihodu na kraj vloma sem videl samo razbito ste- klo, predstavnik Merkator- ja pa mi v interesu preiska- ve n; mogel dati nobenih izjav. Po pripovedovanju doma- činov je bilo odnesenih ne- kaj tranzistorskih aparatov in ženskih jopic. Opaziti je. da se v zadnjih časih kar vrstijo vlomi v trgovske lo- kale. Mislim, da je potrebno malo več pazljivosti, da se podobne stvari ne bi več do- gajale, ak Puščica kaže, kje so vlomilci skozi razbito šipo pnsii v notranjost trgovine INTERLIGA — PTUJ : HUMANIC II 5:3 v nedeljo se je pričela In- terliga, v kateri sodelujejo sodeluje 5 ekip iz Avstrije in 5 ekip iz Slovenije. Za Slovenijo nastopajo Branik, Kovinar. Celje. Ma- ribor in Ptuj. Tekmovanje ie na 8 de- skah in so Ptujčani v I- kolu zmagali ter so izidi nasled- nji: Podkrajšek — Detter IrO, Bohak — Markula remi, Majcenovič — Draxler 0:1, Fijan — Dobnig 1:0. Rudolf — Peisser remi. Seruga — Bernhard remi. inž. Kneže- vič — Meckel remi. Skarja — Neumeister 1:0 V nedeljo bo v Ptuju II. kolo in to s Humanic I. ob 9. uri v hotelu Poetovio. Lju- bitelje šaha vabimo, da si ogledajo zanimiv mednarod- -Oi dv.ftboL............■ .__________ Kje je zagajički tunf? Pred kratkim smo poslu- šali v radiu reportažo iz Za- gajič. Prvi se je oglasil tov. Žitnik s kroniko vasi. sledil je tov. Zupec o glasbi in pe- tju in tov. Vojsk o gasilstvu, tov. Prelog o gospodarstvu, Gožlova mama o gospodin.i- stvu. Na zagojički »tunf« pa ste vsi pozabili? Kje je da- nes tista mlaka in tisti bar- no. o katerem se je toliko govorilo? Se je tobak res pre- vrnil v mlako, ali jo je med- ved popil, ste jo prodali z barnom vred? Da ga ni več? vprašuje radovednež s Kr- čevine, Matjaž Poljanec. OSNOVNA ŠOLA BORIS KIDRIČ, KIDRIČEVO razpisuje prosto de- lovno mesto SNA- ŽILKE na podružni- čni šoli v Lovrencu na Dr. polju. Poseb- ni pogoj: fizična spo- sobnost za težja dela. Nastop službe: 15 dni po objavljenem raz- pisu. Tednik, vaš list STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK. 21. januarji ^ starih mili j. za zdrav- ljenje članov kolektiva TGA Za občni zbor tovarniške- ga sindikata v TGA Kidriče- vo ie med mnogimi drugimi poročili bilo pripravljeno tu- di poročilo upravnega odbo- ra zdravstvenega sklada za pomoč zdravstveno ogrože- nih članov kolektiva. Iz te- ga ie razvidno, da ie uprav- ni odbor obravnaval pred-