Posloveni l 

P. Hugolin Sattner. 
V ATOVOMESTtT 1883 . 
Tiskal in založil J. Krajee, 


ilo je poleti. Solnce je cel dan hudó 
pripekalo . Na večer je sedela Mara, revna 
vdova , pri odpertem oknu svoje tesne 

izbice, in zerla tje po sadnem verzu, ki je 

obdajal njeno kočico. Trava, v jutro pokošena, 
se je v enem dnevu popolnem posušila; že je 
spravljena v kopice , ter daje prijetno in krepiln o 
vonjavo (duh) od sebe. Sobice je že davno zatonilo 
; tudi večerna zarja je zginola . Zato je pa 
mesec priplaval na jasno nebo, in razsvetlil okolic o 
se svojo čarobno lučjo. Poleg vdove je stal njen 
sinček, šestleten deček — Tinček. Videlo se je, 
da je vdova trudna od dolgotrajnega dela in d a 
želi počiti. Ali njo je težila še ena bolest, ki j e 
bila huje od telesne onemoglosti. Na mizi je stala 
večerja, polna skleda mleka, in v mleko je bil 
zdrobljen kruh. Mara je zavžila par žlic, več ni 
mogla. Tudi Tinče, videti mater žalostno, ni dost i 
jedel. Ko je ta še jokati jela, položi kar žlico na 

mizo, in tiho stoji poleg okna . 

Mara je postala vdova, koj ko je sneg skopnel 
in jo nastopila prijazna pomlad . Njen nož ie 


bil gotovo najbolj marljivi hišni oče, kar jih j e 
bilo v vasi. 8 pridnostjo in varčnostjo si je toliko 
prihranil, da si je mogel kupiti omenjeno kočo z 
lepim sadnim vertom. okoli. Ali na hišci je bilo 
nekaj dolga . Rajni je na veri-a zasadil obilo mladih 
drevesc, ki so prinašala že mnogo lepega sadja . 
V zakon je vzel Maro, vbogo vaško siroto, ki n i 
imela dote, pač pa je bila dobro izrejena in v celi 
vasi je slovela za pošteno, pobožno in pridno deklč. 
Njun zakon je bil prav srečen, Prišla je vročinska 
bolezen in mož je moral tudi umreti. Mara mu je 
stregla z vso ljubeznjivostjo, ali kmalu po njegov i 

smerti je tudi ona zbolela, in malo da ne umerla. 
Se vé, da bolezen stane denar, in Mara je 
tudi ubožala. Pa še nekaj hujega je iraelo priti. 

Márin mož je preje služil pri Kerčán-u, najbogatejšemu 
posestniku v vasi ; in ker se j c vedno dobro 
obnašal, posodil mu je Kerčan tri sto goldinarjev 
za nakup hiše, s to pogoj o, da bo vsak o 
leto petindvajset goldinarjev v denarji povernii, 
ravno toliko pa z delom odslužil. Mož je vsako 
leto svojo dolžnost vestno opravil, in vse poplačal , 
le za to leto je ostalo še petdeset goldinarjev dolga . 

Zgodi se, da tudi Kerčan. umrč za vročinsk o 
beleznijo. Njegov zet, ki je vse podedoval, najde 
med zapuščino dolžno pismo za tri sto goldinarjev . 
Ker rajni Kerčan ni nikoli govoril o tem dolgu, 

mislil je dedič , da je še vse plačati, zatoraj 
tirja vdovo za ta denar . Prestrašena Mara zaterjuje, 
da je rajni mož" razen petdesetih goldinarje v 
že vse poplačal pa to ni nič pomagalo. Mladi gospodar 
jo je imenoval lažnjivko in jo tožil pri 


sodniji. Spričati ni mogla, da bi bil dolg res že 
skoro poplačan, zatoraj je sodnija sklicala dolžn o 
pismo za veljavno . Dedič bi bil rad imel denar, 
a ker Mara ničesa ni imela, sklenila je sodnij a 
prodati koco in saden vert. Mara je klečé prosila 
odloga in Tinče je klečal zraven nje ; pa zastonj. 
Pred eno uro tedaj je zvedla, da se ima 
koča že nasledni dan prodati. To je vzrok, d a 
sedi danes nema pri oknu, in milo pogleduje zdaj 
proti jasnernu nebu, zdaj zopet na malega sinčka . 
To je uzrok, da toči grenke solzé. 

„Ljubi Bog”, misli si, „tedaj sem danes po


slednjikrat sušila travo na vertu ! In Tinče je danes 
zadnjikrat pobiral slive pod drevjem, ki ga je oč e 
za njega zasadil ! Morda danes slednjikrat prenočujeva 
v tej preljubljenej izbi ! Vedi Bog, čigav a 
bo hiša jutri osorej . Morda naju precej odpodé iz 
nje. Bog zna, kje bova jutri prenočila ; morda 
eeló pod milim nebom!” Tako je premišljevala 
in glasno ihtela . 

V tem se ji približa Tinče, ki se doslej ni 
ganil z mesta, in pravi tudi jokaje : „Ljuba mati, 
ne jokajte tolikanj, sicer mi težkó dé z vami govoriti. 
Ne veste, kaj so oče djali, predenj so taml e 
umerli : „Ne jokajte”, djali so ; „Bog je oče vdov 
in sirot ; prosite ga v on vam bo pomagal . ” 
Kaj ne, da so tako djali? " 

„Dobro si zapomnilo, ljubo dete ; ravno tako 

so djali dobri oče.” 

,,Zakaj pa tolikanj jokate? Prosite Boga, pa 

vara bo pomagal. Ko sva bila z očetom v gojzdu, 

sena se v vsaki sili k njim zatekel . Sem bil lačen, 

3

Kritof mid Iv. 


34 

ali se mi je tern zaderl v nogo, šel sem k njim ; 
dali so mi kruha, ali so mi tern izdrli. Jaz mi-
slim, da tudi Bog rad pomaga ; saj ni tako terdega 
serca, kakor oni bogati mož, pred kterim sva ob a 

klečala in milosti prosila, pa bi naju bil kmali 
čez prag pahnil. Ali morda mislite, da Bog ni 
bogat? Bogatejši je od Merčana. Glejte mesec in 
vse zvezde so njegove. Oče so pogostokrat pravili, 
da je cel svet Božji . Čemu bi toraj jokali in 
skerbeli. Prosiva Boga, gotovo nama pomaga. Vi 
začnite, jaz bom pa pomagal . " 

„Prav imaš, blago dete”, reče Mara, in že je 
bolj potolažena. Oba skleneta roké k molitvi in 
upreta oči v nebó. Mara moli glasno, deček pa 
govori za njo . 

„Nebeški Oče ! Glej tú ubogo mater z detetom 
! V veliki sili sva, na svetu ne najdeva pomoči. 
Pa ti imaš usmiljeno sercé ! Saj si sam dj al : 
Kličite me v nadlogah, in vam. bom pomagal. 
Glej k tebi pribežimo ! Ne daj nas pahniti iz te 
koče ! Če pa po svoji neskončni modrosti pripustiš , 
da nas preženejo z očetove dedovine, o tedaj nam 
odkaži drug kotiček na prostorni zemlji, in tolaž i 
naše scrcé, ko bo žalovalo slovó jemaje od priljubljene 
hiše! ” 

Dalje govoriti ni mogla, jok ji je zaperl glas . 

Tinček je še imel sklenjene roké, pa naenkrat jih 
razklene in kaže tje proti oknu, rekoč : „Oj mati, 
poglejte ! Kaj pa je to? mala lučiea je, zvezdica 
je! Sedaj plava skozi okno. Oj, kako lepo se 
sveti ; nekako zeleno se sveti, še lepše, kot večernica . 
Zdaj plava tje pod stropom ! Kaj je to?” 


35 

„To je kresnica, ljubi Tinče ; po dnevi se 
nam vidi le majhen, neznaten hrošč, po noči p a 
tako lepo sveti.” 

„Jaz bi ga rad vjel. Ali nič ne peče tista 
luč?” 

„Le vjemi ga, nič ti ne stori žalega . Vidiš, 
božja vsegamogočnost se ti pokaže tudi na te m 
neznatnem hrošču .” 

Tinče je pozabil zdaj na žalost ; skakal je za 
kresnico zdaj pod mizo, zdaj pod stol . Ravno je 
roko stegnil, da bi jo vlovil, oj — v tem hipu se 
skrije živaliea za veliko omaro, ki je stala ob steni. 
Zerl je za omaro in dj al : „Vidim jo dobro, kresničico, 
tam le se derži na steni, pa roka mi je prekratka, 
da bi jo zamogel prijeti,. Zdi se, kakor bi mesec 
sijal za omaro, tako zelo se sveti . ” 

,,Le poterpi ", pravi vdova, y, bode že spet 
prilezla izza omare . 

Tinče čaka — čaka ; ker pa le nič ni, pros i 
mater prav lepo : „Mati ! Posezite vi za omaro, ali 
jo pa malo odmaknite, da kresnico vj amem !” 

Mara ustane in odmakne omaro, deček p a 

vzame kresnico od zidú in jo ogleduje v roki. Go


tovo je imel večji veselje s kresnico, kakor boga


tinec z naj goršixn biserom. 

Mara je pa nekaj druzega opazila. Ko je 

namreč omaro odmaknila, padlo je na tla, kar je 
bilo obtičalo med njo in med zidom. Pobere 

in z veselim glasom zaupije : ,,0 Bog ! Zdaj smo 

pa rešeni nadloge ! Tinče ! To je lanski koledar, 
kterega že dolgo, dolgo iščem. Ko sem bila bolna, 
stregli so mi tuji ljudje, in mislila sena, da so m i 

8* 


S6 

ga ti zapravili. Zdaj se bo pokazalo, da je dol g 

do tega leta poravnan, zakaj oče so v ta koleda r 
vse natanko zapisavali. Kdo bi bil pač mislil, da 
tiči za omaro, ktere Bog vé kako dolgo nismo ve č 
premaknili! " 

Govori in prižiga luč. Potem pregleda liste, 
in najde, kar je rajni konec minolega leta zapisal, 
da od tri sto ostane dolga le še petdeset goldinarjev. 
Bilo je tudi zaznamovano, koliko in kedaj 
je to leto odslužil, kar je bilo zgovorj enega. K 
sklepu pa je bil še rajni Kerčan z lastno rokó zapisal 
: „Na praznik Matere božje v adventu sva z 
Matijo Rožičem sklenila račune; on mi ostane 
dolžan le še 50 gl . (reci petdeset goldinarjev) . ” 

Mara je od veselja stisnila Tinčeta na serc e 
in zaklicala : „Oj Tinče ! Bodi hvaležen Bogi ! Zakaj 
ostala bova v rajni hišici, nobeden naju ne 
bo podil iz nje!” 

„Kaj ne”, pobaha se Tinče, „to sem jaz na redil 
; ko bi vas ne bil prosil, da omaro odmaknete , 
ne bi bili našli koledarja ; tičal bi še dalje za njo . 

Mara je za trenutek obmolknila, potem p a 

reče : „Tinče, to je Bog naredil ! On je posla l 
kresničico v izbo, in mi tako rekoč luč prižgal, d a 
sem našla te listine. Bog vse vodi in prav stori. 
Božja previdnost očitno vlada nad nami. Nobena 
reč se ne primeri, ampak vse se zgodi po božj i 
naredbi, ali dopustljivosti. Niti las ne pade z naše 
glave, da bi Bog ne vedel. Pomni to, dokler bodeš 
živel, in zaupaj v Bogá, posebno, kadar te 
nadloga tare. Bog nam lahko pomaga, kakor nam 
je to pot pomagal po tem bornem červičku.” 


37 

`inče se je podal k nočitktt ; Mara pa to noč 
od veselja ni spala. Komaj je dan nopočil, že j o 
vidimo na cesti, šla je v mesto k sodniku . Sodnik 
je poklical dediča, ki je kmalu pripel. Mož je pritP_
rdil, da je to res pisal jegov rajni tast, tod a 
mamo se je sramoval svojega i rej kl ega vedenja . 
Sodnik je odločil, da ima dedič vdovo odškodovati , 
ker ji je tolika sramote tu žalosti prizadjal. Ta 
se tudi ni branil. 

Ko pa je vdova povedeta o kresnici in o d 
znanega matu ptigadka, djal je sodnik :. „To je roka 
božja ; Bog vam je vidno pomagal. ” 

Mladi Kerčan je ginjen poslušal ; solza mu 
stopi v oči in on reče : „Res je tako. Bog je Oče 
vdov in sirot. Odpustite, da sem terdo z vami 
ravnal, bila je pomota. Za odRkodnino vam podi 
riYn ornih petdeset goldinarjev, ki bi lili imeli ftl 
plačati ; in če vam bo kedaj kaj nlaji,kalo, oglasit e 
se pri meni. Zakaj, kdor v Roge zaupa, ta ima 
najboljšo zaslombo. Ko bi se kedaj zgodilo, da 
bi jaz uhnžal, ali da bi moja žena vdova postal a 
iTj otroci siroto, o tedaj naj tudi nam Bog pomaga, 
kakor je vam pomagal! ” 

Na to reče sodnik : „Zaupajte terdno vánj, 
in bodite vedno pošteni, kakor ta vdova, potem 
bo božja pomoč vsikdar pri vas!”