Hotel „Rožanski dom" Mihi ja Antoniča na Reki pri Št. Jakobu je postal še večji in še lepši: te \ dni je M. Antonič lahko številnim zastopnikom raznih slovenskih 1 institucij pokazal 14 dodatnih 1 L JV-' f | ? IH ' 1||| : j sob z največjim komforjem, na- dalje novo recepcijo, sauno, so- | : larij, kopališče in halo za rekrea- 6 •it 'w - it cijo. Kot vidimo na desni sliki, se 1 direktor predstavništva Ljub- Ijanske banke v Celovcu, Vinko | k' : Golc, v tej hali odlično počuti. I Leva slika: Mihi Antonič in pevci II *r’ vr' MoPZ „Kočna", ki so olepšali 1 predstavitev „Rožanskega do- lE *■ 4wKm. •» ma“ v najnovejši obleki. naš tednik Po hearingih o šolstvu: lo- LETO XXXVII. Številka 22 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 30. maja 1985 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.l Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt cene sole?!? Krščanska kulturna zveza v Celovcu Christlicher Kulturverband in Klagenfurt vabi na/ladt ein zum Srečanje mladinskih zborov Jugendkonzert Nedelja / Sonntag 16.6.85, 14.30 Kulturni dem na Bistrici v Rožu Kulturhaus in Feistritz im Resental Nastop.ijo Mitwirk« nd<- Oiroike in niladimke skupin.- iz Celovca in Roža Kinder- und Jugendgruppcn aus Klagenfurt und aus dem Rusenlal Deželni zbor je pretekli teden nadaljeval svoj krog „hea-ringov“ o šolskem vprašanju. Tudi tokrat, na vrsti so bili brambovci, so o pogovorih izdali le uradno sporočilo deželnega tiskovnega urada. Po uradnih vesteh je nasprotoval vodja koroških brambovcev in podpredsednik Heimatdiensta dr. Valentin Einspieler vsakemu kompromisu, ki ga je menda predlagal za ČVP dobrolski poslanec Leo Uster. Deželni glavar Wagner je menda govoril o rešitvi, ki naj bi bila ustavno neoporečna, predvsem pa po mednarodnih pravilih „zdržna“, karkoli naj bi to pomenilo. Po VVagnerjevih izvajanjih pa bi sprememba obstoječega šolstva pomenila, da bi prišlo vsaj do 11 čisto slovenskih šol. Haider pa je celo govoril o tem, da obstoječe šolstvo menda sili večino, da obiskuje šole manjšine, kot da na južnem Koroškem ne bi bilo avstrijskih šol. Po uradnem sporočilu je razprava z brambovci trajala menda več ur. Teden po nastopu brambovcev v deželnem zboru pa je o šolskem vprašanju razpravljal še kolegij deželne vlade. Tu so se menda zmenili, da bodo na- daljevali še s hearingi — poslušali bi še na vsak način zastopnike katoliške in evangeličanske Cerkve — ter nato začeli s pogajanji strank. Kot že na deželnem kongresu SPČ, Wagner tudi tokrat novinarjem ni povedal ničesar jasnega, govoril pa je o nekem kompromisu, na katerega naj bi se zedinili „za-stopniki večine in manjšine11. Vse torej kaže, da hočejo uvesti, vsaj na papirju tri možne šolske tipe: „nemško“, „slo-vensko" in »skupno" šolo. Odločale pa bodo končno spet tri stranke v koroškem deželnem zboru, čeprav se odpor proti ločevanji otrok tako v Avstriji, kot tudi v Evropi, vedno bolj ja-či. Tednikov komentar PIŠE JANKO KULMESCH STRAN r\ ČETRTEK, C- 30. maja 1985 STRAN q ČETRTEK, v 30. maja 1985 Politika Josef Feldner ledaval v T rstu neofašisti »mu aplavdirali kdž mladina za mladino Piše: Vladimir Smrtnik Pred tridesetimi leti je Avstrija v dunajskem Belvederju s podpisom državne pogodbe obljubila med drugim tudi to, da bo vsem manjšinam, ki živijo v ..novorojeni" Avstriji, nudila vso pomoč in jim dala vse pogoje, ki jih manjšina potrebuje, da se lahko razvija in da sploh lahko živi. Danes, trideset let pozneje, moramo koroški Slovenci ugotoviti, da se Avstrija nikakor ni držala obljub, še več, nekaterim skrajno desničarskim silam je z različnimi ukrepi celo šla na roke, ko le te skušajo asimilirati koroške Slovence. Navedel bi le en primer — ukinitev obveznega dvojezičnega šolstva iz leta 1958. Bili smo torej prisiljeni, da se za vsako drobtinico borimo. Dostikrat so bile naše prošnje preslišane, mnogokrat so se naši zastopniki vrnili z Dunaja praznih rok, včasih pa smo le dosegli to ali ono ..malenkost". Na žalost pa smo prav radi pozabili na nekatere naše pravice. Ena izmed takih, od nas zelo zanemarjenih pravic je, da poziva k naboru, kateremu mora slediti vsak avstrijski državljan, ko izpolni osemnajsto leto, ne zahtevamo v slovenščini. Minuli torek in sredo sem tudi jaz moral slediti temu pozivu. Ko smo se zjutraj zbrali, sem z zadovoljstvom opazil, da je zelo veliko mladine oz. fantov iz moje domače občine Železne Kaple, večinoma pripadnikov slovenske narodne skupnosti. A moj optimizem je kar kmalu prešel v razočaranje: saj sem moral spoznati, da smo le trije, ki smo javno zahtevali poziv k naboru v naši materinščini. Ostali so se le sramežljivo nasmejali, če sem jih vprašal, zakaj niso ravnali tako, kot mi. Po vsej verjetnosti ne vedo, kako važno je, da se moramo pravic, ki jih imamo, posluževati. V obratnem primeru namreč oblasti lahko trdijo, da itak ni koga, ki se bi te možnosti posluževal. In spet se zna zgoditi, da nam pravico, za katero smo se dolgo borili, odvzamejo. Prisiljen sem, da na tem mestu opozorim krajevno združenje ZSM v Železni Kapli na svoje dolžnosti in naloge. Očitno odborniki te organizacije niso v stanju, svojim članom raztolmačiti potrebo in korist uporabe slovenščine na javnih mestih, kjer imamo do tega pravico. Prav slovenska mladina bi z načrtno uporabo slovenščine na vseh javnih uradih lahko zelo veliko doprinesla k uveljavljanju slovenščine kot uradni jezik. Nadaljnja važna naloga ZSM, ki je kot krajevno združenje neposredno povezano s podeželj-sko mladino, bi bila, da med slovensko mladino na podeželju skuša sejati več samozavesti in več ljubezni do slovenskega jezika. Brez dvoma so tudi veselice in različne zabave važen sestavni del vsake mladinske organizacije. Treba pa se je varovati pred pretiranim nagnjenjem organizacije k obrobnim dejavnostim, kar žal pri ZSM že dalj časa opažamo. Skrajni čas je, da se vsi tisti, ki imajo na skrbi delo z mladino, zresnijo in z bolj načrtnim delom dajo organizacijam več zagona in volje pri delu za slovenski narod. Torej še enkrat: bodimo ponosni na naš jezik ter bolj samozavestni! Imam prijatelja, ki ni pripadnik naše narodne skupnosti. Je član koroškega večinskega naroda, hkrati pa tudi velik prijatelj koroških Slovencev. Po naši uradni politični terminologiji torej pristen nemškogovoreči demokrat. Podobno, kot (vedno več) nemškogovorečih demokratov, nas tudi on radevolje podpira: na javnih diskusijah, s svojo udeležbo na demonstracijah za člen 7 — našo pravico in na drugih podobnih manifestacijah, v svojih prijateljskih krogih itd. Podobno, kot mnogi odkriti prijatelji (in razni manj odkriti politiki v svojih nedeljskih govorih), tudi on z globokim prepričanjem zagotavlja: „Čim več jezikov znaš, tem več veljaš.“ Predvsem pa je o tem prepričan, da so narodnostne manjšine velika obogatitev za našo republiko Avstrijo. Pred kratkim sva se spet enkrat pogovarjala o bodočnosti naše slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Razmišljala sva med drugim o rezultatih zadnjih ljudskih štetij! V tej zvezi sva si stavila vprašanje: kako neki lahko ukrepajo Slovenci skupno z nemškogovorečimi demokrati, da bi ustavili vedno večjo asimilacijo naših ljudi? Ali z drugimi besedami: kaj lahko koroški nemškogovoreči demokrati skupno s koroškimi Slovenci prispevajo k temu, da se nekoč ne bi zgodilo nekaj tako paradoksnega, česar si danes tega niti predstavljati ne moremo. In sicer: da bi na koroški in dunajski vladi imeli samo demokrate, le-ti nam bi izpolnili člen 7 — vendar ne bi bilo več Slovencev, ki bi se mogli poslužiti svojih pravic. Ker bi razumeli namreč samo še „Artikel 7 — unser Recht“. Ob razmišljanju o teh vprašanjih sva morala ugotoviti, da smo v naših najbolj osnovnih zadevah pravzaprav zelo površni. Radi uganjamo visoko politiko, mnogo energij investiramo v globoka razmišljanja o „udarniško-učinkoviti ter načelno-jasni liniji", polni odločnosti smo, kadar je treba ploskati raznim narodnim govornikom. Vendar, če na primer želi kak koroški nemškogovoreči demokrat dobiti odgovor na vprašanje „kako in kje se najlažje in najbolj učinkovito naučim slovensko", pa nam dejansko zmanjka besed. Ker v resnici nimamo primernih in atraktivnih ponudb za tiste nemškogovo-reče sodeželane, ki vidijo najbolj dosledno upoštevanje gesla „dvojezično je bolje" v tem, da se hočejo tudi naučiti drugega deželnega jezika. In kar je še bolj žalostno: da naše številne narodne ustanove s številnimi profesionalnimi in nepoklicnimi funkcionarji še sploh niso začele sistematično razmišljati o takih ponudbah. Morda edina izjema je Dom v Tinjah s svojimi počitniškimi seminarji. Ravno ta moj nemškogovoreči prijatelj, s katerim sva se o tem problemu pogovarjala, se čuti kot žrtev te politike: kot mi je povedal, se je pri naših osrednjih ustanovah dvakrat pozanimal, kako, kje in s pomočjo katerih učbenikov se bi lahko naučil slovensko — ali njegova muja je bila zaman. Prepričan sem, da se z dobro voljo dajo te stvari zboljšati. V obratnem primeru se namreč lahko zgodi, da je bila zaman tudi vsa naša tako imenovana „narodna borba “. In to kljub členu 7 in kljub podpori nemškogovorečih demokratov. Že v pozdravnih besedah je predstavnica ženske organizacije Liste za Trst poudarila, da družita Trst in Koroško predvsem skupna zgodovinska usoda in »ogroženost s strani slovenske manjšine, ki zahteva tako v Trstu kot na Koroškem privilegije". Feldner sam Je takoj izrazil svoj kompli- ment prirediteljem s tem, da je poudaril, da je Italija leta 1918—1920 odločilno pomagala Koroški. V svojem referatu (naslov prireditve: »Analogne razmere in problemi v različnih deželah"), ki ga je prebral v italijanščini, je začel z »zgodovinsko analizo". Med drugim je pravil: »Pred 1300 leti so na Koroško vdrli Slovani —- vse do sredi prejšnjega stoletja na Koroškem ni bilo nacionalnih trenj — nacionalna trenja so se začela leta 1850, ko so Slovenci ustanovili svoje nacionalno gibanje — leta 1918 je Jugoslavija hotela priključiti južno Koroško, zato invazija Jugoslovanskih čet — proti temu „Abwehrkampf“, ki se je končal s porazom Korošcev, a služil za senzibilizacijo svetovne javnosti." ~W~n seitenlangen Aussen-m dungen wehrte sich ge-JL stern KHD-Obmann Dr. Feldner gegen den iiber die A ustria-Presse-Agen tur verbreiteten Vorwurf, er sei am Samstag in Triest als boser Bube aufgetreten und babe im Namen der Karnt-nergemeinsam mit den ita-llenischen Nationaiisten und Neofaschisten die alt-čsterrelchische Hafenstadt gegen jedwede Slowenisie-rung verteidigt. Im nationa-listischen SchuMeld - so die APA - babe auch die Politik Belgrads, Wiens und Roms gestanden. (...) Feldner sei in Triest kei-nesfalls bos, sondern sehr brav gewesen und babe sich Nato je Feldner izpustil dobo nacizma in takoj prešel na l0to 1945: omenil je jugoslovanske teritorialne zahteve ter da - so jugoslovanske čete de-Portirale in klale avstrijske rodoljube — Jugoslavija da je leta 1949 v Pariški konvenciji končno priznala meje leta 1938 — §e danes da pa Jugoslavija govori o slovenski Koroški in da je bila Koroška 2ibelka slovenstva". Na vprašanje, koliko je kolkih Slovencev, dr. Feldner: kot dve tretjini južnih Korošcev niso Slovenci, veči-n° imajo samo v eni občini, na Koroškem živi v najboljšem Primeru 10.000 do 15.000 tisoč Slovencev. Pri tem se je Feld-nsr predvsem skliceval na re- zultat ugotavljanja manjšine leta 1976. Feldner je posebno odklanjal »vsakršno vmešavanje Jugoslavije v avstrijske notranje zadeve". Voditeljem koroških Slovencev je očitaval »popolno odvisnost od jugoslovanskega komunističnega režima". Nato je začel citirati »privilegije" koroških Slovencev: — komunistična Jugoslavija da podpihuje »njihove zahteve". V tej zvezi je omenil šolsko vprašanje in dejal, da so nicht n ur von Faschismus und Nazismus distanziert, sondern die Karnther sogar a ls „friedliebende, demo-kratische Osterreicher“ be-zeichnet. PS.: Ich kenne viele Karntner, die gerne nach Triest fahren, weil die Stadt so schon ist, die Menschen freundlich sind und man vorziiglich essen kann. Feldner scheint der erste zu sein, der eigens deshalb nach Triest luhr, um sich vor einem hochdisziplinier-ten Forum vom Faschismus zu distanzieren. Wersolches tut, konnte in den Verdacht gera ten, es no tig zu haben. m. kuscher »nemškogovoreči otroci prisiljeni, obiskovati slovenske šole. Dunaj je za nemške šole gluh!" — Slovenci da vedno pogosteje uporabljajo svoj jezik na javnih uradih in sodiščih in to, čeprav brez izjeme odlično obvladajo nemščino. »Imamo isti problem kot v Trstu, ker zasedajo javna delovna mesta privilegirani Slovenci". — Slovenci da si dovoljujejo uporabo slovenskega jezika v vojski. — Jugoslavija da je kljub hudi notranji gospodarski krizi pripravljena ustanoviti na južnem Koroškem čim več jugoslovanskih podjetij. To da je jugoslovanski manever, da bi Koroško priključili k jugoslo- vanskemu gospodarstvu. — Feldner je izrazil svoje veliko zadovoljstvo, ker ni prišlo do podpisa regionalne pogodbe. Predvsem pa je Feldner poudarjal, da so Korošci sami in da nimajo razumevanja ne na Dunaju ne v tujini. KHD je predstavil kot 50.000-člansko organizacijo, ki je govornik nemške večine na Koroškem. Po Feldnerju je spregovoril odvetnik Giorgio Bevilacgua, član »Odbora za zaščito italijanske identitete Trsta". Govoril je skoraj izključno o italijanski manjšini v Jugoslaviji, p kateri je trdil, da bo še pred letom 2000 izginila. Ko se je začela diskusija, se je takoj oglasil k besedi občinski odbornik Aleš Lokar (nadaljevanje na 9. strani) Študentske volitve Od 21. do 23. maja so avstrijski študentje volili svoje zastopstvo v zvezi visokošolcev (Čsterrelchische Hoch-schulerschaft). Volitve so mimo, in na prvi pogled lahko ugotovimo vseavstrijski uspeh monarhistično usmerjene J ES (Junge europaische Studenteninitiative) daleč pred konservativno listo Aktionsgemeinschaft/Studentenforum, VSStč-jem (= študentska organizacija SPČ) in pa Zvezo komunističnih študentov. Pričakovano slab obisk volitev, (okoli 20%!), priča o žalostnem dejstvu, kako brezbrižno ravnajo avstrijski študentje s svojo pravico lastnega zastopstva v raznih gremijih visokošolskih kolegijev. Na celovški univerzi so bili najbolj uspešni socialistični študentje. Uspelo jim je celo pridobiti dodatni 6. mandat in s tem %-večino pred Aktionsgemeinschaft (2) in ALU/KSV (volilna skupnost alternativcev in komunistov, ki je dobila 1 mandat). Kot se je izkazalo, skupni nastop ALU/KSV s ciljem močne protiutež! konservativcem AG nikakor ni uspel. Posledica je izguba enega mandata v prid socialistom. Volilne pravice se je v Celovcu poslužilo 24% študirajočih, to je celih 669 od 2754 vpisanih volilnih upravičencev. Od teh se je odločilo za VSSTOE/BKS 339 (6), za Aktionsgemeinschaft 132 (2), za ALU/KSV 96 (1), za monarhistično J ES 32 (0) in za Žensko listo 39 (0) visokošolcev. Žrtev naše politike Predsednik KHD Feldner je preteklo soboto »internacionaliziral “ koroško manjšinsko vprašanje na svoj način: na povabilo ženske organizacije izrazito šovinistične Liste za Trst (»Gibanje tržaških žensk za socialne probleme“) je imel nad enourno predavanje v tržaškem Časnikarskem krožku o velikih »privilegijih “ koroških Slovencev ter temu primerni »stiski “ koroškega večinskega naroda. Pri tem se je moral odlično počutiti: saj so mu predvsem tudi navzoči fašisti stoodstotno pritrjevali. Isti fašisti, ki na drugi strani ravno v trenutni situaciji zelo ostro napadajo Južne Tirolce. Ali z drugimi besedami: le kaj bodo sedaj rekli Južni Tirolci (in še posebno njihov deželni svetnik za šolstvo, ki je pred nekaj meseci predaval v Celovcu in to na povabilo Heimat-diensta), ko očitno išče Feldner pomoč in zavezništvo pri izrazito italijansko-šovinističnih silah? •GLOSSE fine dankenswerte Disziplin KTZ o Feldnerjevem nastopu v Trstu Kmetijstvo Sveta nismo podedovali od očetov, ampak je posojen od naših otrok Generacija pred nami je doživela veliko gospodarsko krizo in je zato razumljivo, da so se ti ljudje trudili predvsem za razvoj gospodarstva, pri čemer so imeli brez dvoma tudi uspeh. Slepi od nekdanjega uspeha ljudje še danes mislijo, da je intenziviranje kmetijstva smiselno. V svoji kratkovidnosti pa ne premislijo, da so razmere za kmetovanje danes bistveno drugačne kot so to bile pred kakšnimi 30 leti. Intenziviranje kmetijstva (med drugim s pomočjo umetnih gnojil) pa povzroča vrsto nevarnih učinkov, ki dejansko ogrožajo našo zdravo življenjsko osnovo. Najbolj ogrožen je: • čist zrak • čista voda • rodovitna zemlja in • nezadostne zemeljske surovine. Naše predstave o gospodarstvu močno nasprotujejo današnjim problemom in ne dopuščajo rešitve. Pri porabi in razrušenju življenjskih osnov se človek bogati (npr. samo črpanje olja) — torej je / produktiven vsafc postopek, pri katerem se porabi čim več kapitala, se pravi energije; produktivni niso več postopki, pri katerih se porabi človeška energija. Kmet je kmetu sovražnik Napačno se razvija tudi kmetijstvo in gozdarstvo. Namesto, da bi kmetje bili solidarni, konkurirajo med seboj in intenzivirajo kmetijstvo. Tako producirajo ogromne količine produktov, ki jih nihče ne potrebuje — trg je prenasičen, cene za kmetijske proizvode pa ostajajo nizke. Sledeča statistika prikaže, kaj vse je treba investirati, da ima kmet trikraten pridelek. Pod geslom „RACIONALIZACIJA — Specializacija — INTENZIVIRANJE" • porabi kmet 100 x toliko energije, e naredi 1000 x toliko strupa in • porabi 20 x toliko umetnih gnojil za • 3 x toliko pridelka in • 2 x toliko dohodka. To pa samo še 1/3 kmetov (ostali 2/3 od kmetijstva ne moreta več živeti in zato delata v industrijskih obratih). Zato pa imamo: • neobdelano zemljo v neugodnih legah, • 10 kmetov, ki so prenehali z obratovanjem, ker živi le še en velik kmet od obdelovanja vse te zemlje, • totalno odvisnost od gospodarskih in političnih central. Po bilanci dosedanjih ekoloških škod lahko sklepamo, da se bodo te v bodoče še znatno povečale. Sledeče tendence opažamo že danes: • kmetijska zemlja je zmeraj manj plodna (le še z umetnimi gnojili je možno doseči določeno žetev), • vedno večje erozije, • vedno več je škodljivcev na rastlinah in tudi plevel, katere je zelo težko zatreti, • produkcijska doba goved je vedno krajša, • umiranje gozda, • slabšo kvaliteto pri živilih, e močno obremenitev vode s fosfati in nitrati, • Celovec SREČANJE PISATELJEV Prireditelji: SPZ, DSPA, Koroški Pen-club in Slovenski Pen-center Čas: 14. in 15. junija 1985 V petek, 14. 6. 85, ob 20. uri bo podijska in forumska diskusija na temo ..AVSTRIJSKA NACIJA - S SLOVENCI ALI BREZ SLOVENCEV" e uničenje naravnih biotopov zaradi nastajanja produkcijskih pokrajin (npr. monokulture smrek). Agrarna politika se mora spremeniti__________ Zato je potrebna agrarna politika, ki omogoča in pospešuje okolju primerno kmetovanje. Potrebna pa je tudi taka energetska in prometna politika, ki se ozira na kmetijske in gozdarske površine. Izkoristiti je treba alternativne možnosti kmetovanja Gorski kmetje in kmetje, ki imajo svoj obrat v neugodnem kraju, imajo že po sebi manj možnosti, da bi produkcijo racionalizirali oz. intenzivirali. Obenem pa ti kmetje tudi skoraj nimajo možnosti, da bi znižali izdatke, ker prav tako kot veliki kmetje rabijo vse stroje za obdelovanje zemlje. To se zelo negativno izraža predvsem pri produkciji mleka, žita, mesa itd., ker je kmetijski trg s temi proizvodi že tako prenasičen, da je cena razmeroma nizka. To pa čuti predvsem kmet, ki ima svoj obrat v neugodnem kraju in si mora kljub temu nabaviti vse stroje, da sploh lahko dela. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi odgovorni spremenili agrarno in regionalno politiko, da bi se izboljšale možnosti majhnih kmetov, da bi s svojim delom prav lahko imeli dohodek, od katerega bi lahko živeli, ne da bi morali poleg kmetovanja še hoditi na delo v kakšen obrat. Tako bi bilo nujno potrebno, da bi prišlo do spremembe zakona o tržni ureditvi, predvsem glede možne količine mleka, ki jo lahko odda gorski kmet. Do spremembe pa bo gotovo prišlo le takrat, če bodo kmetje sami začeli izražati svoje nezadovoljstvo. (Konkretne alternativne možnosti kmetovanja v neugodnih legah bomo predstavili v naslednjih številkah NT.) STRAN ČETRTEK, 30. maja 1985 STRAN ČETRTEK, 30. maja 1985 Gost v Našem tedniku I i Naš tednik: V Slovenjem Plajberku ste svojčas imeli močan zbor. Kdo ga je vodil? Podnar: Naš zbor, bil je to moški zbor, so po navadi vodili učitelji. Tako se spomnim učiteljev Mariniča iz Št. Janža, nato poznejšega šolskega nadzornika Mairitscha in tudi sedanji bistriški župan Baurecht jel bil naš pevovodja. Prepeva-! II smo vse vprek, tudi take pesmi, ki jih danes skoraj nihče ne pozna več. Naš tednik: Katere, pojte eno? Podnar: Morda tole: „Od Celovca noj do Dravcei so prešmentan dolge rajde, kol’k sem puebič js trpov, k’ sem dov h tej Dravci ves hodov. Bi mov zjutraj zgodaj vstati konjce futrat noj štrglati, sem pr Dravč’c zaspal, da me je mili den obsjal. Boš ti Dravka zmeraj taka, da ti bo vsaka noč prekratka, urca bije dve al’ tri, ti pa prav’š, da je polnoči. Ti prešmentana Gorjanka pa tvoja rajdičasta janka, ima rajde čist drobne, da meni iz gvale ne gre. Ima rajde čist’ drobne, da sem zapletel se v nje.“ Peli smo pri pogrebih, n3j porokah in pri cerkvenih slovesnostih. NT: Podnarjeva domačij® je ena od tistih, kjer sta do’ ma kar dva občinska politi’ ka, oče in sin. Kako dolg0 ste bili vi občinski odbof’ nik. Podnar: Dve periodi seri" bil slovenski občinski odbornik v nekdanji občin' Slovenji Plajberk. Kot j® znano, je občina Slovenj' Plajberk bila leta 197^ priključena občini Borovlje-Z menoj sta bila v slovenj’ plajberški občinski sobi zastopnika samostojne liste še Feliks VVieser pd. Šoš1 in Pavel Lausegger, pd. BO’ šte. Naš tednik: Kako je bil® delo v občini? Podnar: Vsak je poznal vsakega, pomagali smo Uu' dem, kjer in kolikor sm° mogli, a treba je vedeti, d® smo imeli proračun me° 300.000 in 500.000 šil. let' no. S Z Valentinom VValdhau- serjem, po domače Pod- _ S T Pri drugih strankah smo samo privesek* Rekli ste, da sta pri nas kar dva občinska odbornika doma. Rad bi še dodal, da je moj oče Šiman VValdhau-ser bil med leti 1926 in 1930 slovenski župan v Slovenjem Plajberku, moj brat šiman pa je bil 28 let, od leta 1946 pa do združitve z Borovljami, slovenjplajber-ški župan na socialistični listi. NT: Torej vam je občinska politika skorajda v krvi. Najprej oče, potem vi in vaš brat, sedaj pa vaš sin Peter, ki je zastopnik Volilne skupnosti v boroveljskem občinskem svetu. Po- Pod Vrtačo, v zatrepu plajberške doline, gotovo na enem najlepših kotičkov naše Koroške stoji Podnarjeva kmetija. Svojčas podložna humperški graščini je bila vrsto let v rokah plemičev Silber-nagel-Benaglio. Od njih jo je 16. 4. 1815 odkupil Jožef Kropivnik, Ravnikov iz Slovenjega Plajber-ka. Ta si je s prevažanjem rude, ki so jo v Slovenjem Plajberku dolga leta kopali, prislužil tako lepe denarce, da je kmetijo, ki je tiste dni veljala 4500 rajniš, brez težav odkupil. Od leta 1878 je pri Podnarju tudi gostilna. Vse te stvari in še mnogo drugih mi je povedal Valentin VValdhauser, po domače Podnar v Podnu. Letos, 17. februarja, je dopolnil 70 let in kdor ga pozna, ne verjame, da si je ta trden kmet naložil že osmi križ. Te dni sem ga obiskal in kaj hitro je stekla beseda o tem in drugem. Podnar je obiskoval štiri leta enorazredno ljudsko šolo v Plajberku in štiri leta meščansko šolo v Borovljah. Po končani šolski izobrazbi je prijel za delo doma, ker ga je kmetija že tedaj zelo veselila. Strokovno kmetijsko izobrazbo je v dveh zimah dobil na kmetijski šoli Kucherhof. Leta 1936 je moral k vojakom, kjer je bil njegov oficir bivši avstrijski obrambni minister, sedaj že rajni Liitgen-dorf. Ko je nacistična Nemčija pregazila Avstrijo, je Podnar bil med prvimi, ki je ponovno moral obleči vojaško suknjo, tokrat nemško. Po končani svetovni moriji je Podnar najprej uredil kmetijo, kaj kmalu pa se je vključil v narodno politično življenje koroških Slovencev. Leta 1950 se je poročil s Pepco Maurer iz Brodi. Vse tri otroke sta vzgojila v zavedne in poštene člane naše družbe in vsi so obiskovali Slovensko gimnazijo. Vključili so se vsi v politično in kulturno delo v prid naši narodni skupnosti. Hči Erika vodi loške tamburaše, sinova Polti in Peter pa sta vneta pevca in sta se vpregla tudi v komunalno politiko. leg tega pa ste bili tudi zastopnik kmetov. Podnar: Da, leta 1966 sem na listi „Skupnost juž-nokoroških kmetov" bil izvoljen v okrajno Kmetijsko zbornico za Celovec. Takrat so poleg volitev v deželno Kmetijsko zbornico bile še volitve v okrajno Kmetijsko zbornico. Kandidat za deželno Kmetijsko zbornico je bil Mirko Kumer-Črčej, s katerim sva v predvolilni kampanji imela vrsto volilnih sestankov po Rožu. V Kmetijski zbornici sem zmeraj zastopal — pač po možnostih, ki jih je Skupnost južnokoroških kmetov imela, interese dvojezičnega ozemlja. Predvsem se je SJK zavzemala za izgradnjo cest in poti ter vodovodov in večjo podporo kmetom tega področja. Naš tednik: Iz teh skromnih podatkov o vašem delovanju v občini in Kmetijski zbornici je razvidno, da ste zmeraj podpirali samostojno politično nastopanje koroških Slovencev. Kaj vas je krepilo v tem prepričanju? Podnar: Že tedaj smo bili tega mnenja. Merodajna oseba za nas je bil dr. Joško Tischler, predvsem on je vselej zagovarjal samostojnost. In kako je prav, da kandidiramo sami, pri drugih strankah smo samo privesek. Na poti do Podnarja stoji precej novih hiš, ki jih večinoma niso postavili domačini. Po večini so te hišice obljudene samo konec tedna in v počitnicah. Med tistimi domačini, ki niso prodajali zemlje, je tudi Podnar. „Kar sem podedoval, hočem izročiti tudi mojemu nasledniku," je Valentin VValdhauser dejal, ko sva si segla v roke. Rož, Podjuna, Žila Kotmara vas: 1984 Obračun za leto 1984 — ena izmed točk dnevnega reda občinske seje v sredo, 22. maja 1985 — je med drugim izkazal, da znaša zadolžitev kotmirške občine 3917,— šil. na osebo (za 281,— več kakor v letu 1983). Po končani razpravi je župan Josef Struger dobil soglasno razrešnico. Soglasni so bili vsi sklepi razen sklepa v točki, kdo naj zastopa občino v komisiji za predajo zemljišč. Za predlog, naj zastopa občino Josef Krassnig (SPO), namestnik pa naj bo Valentin Leutscha-cher (OVP), je glasovala SPO. OVP in EL sta glasovili za Leutschacherja kot zastopnika občine in Krassniga kot njegovega namestnika. V komisiji za prodajo zemljišč tujcem bo zastopal občino župan Josef Struger, njegov namestnik bo dipl. inž. Franz Ebner ( OVP). Občinski odbor je med drugim še sklenil, da se podraži ura za občinskega delavca od 151 na 170 šilingov, ura za stroje (z delavcem vred) pa od 354 na 400 šilingov. Letos bo spet treba izvoliti oz. imenovati novi lovski sosvet. Kritični datum za volitev je 3. 6. 1985, datum za volitev pa je 4. 8. 1985. Če pa bo mogoče sestaviti skupni predlog vseh frakcij, volitev ne bo potrebno. Člani komisije za ugovor so Wil-helm LauBegger in Josef Krassnig (namestnika Rai-mund Mikel in Hugo Gotzha-ber, vsi SPO) ter Valentin Leutschacher (nam. Valentin Jakopitsch, oba ČVP). Zastopnik občine v komisiji za lepše okolje v vaseh bo podžupan Josef Schvvarz (SPO), njegov namestnik pa Franz Ebner. Občinsko blagajno bo upravljal vodja občinskega urada Stefan AdlaBnig. Po koncu dnevnega reda je župan še prebral posamezne pismene predloge in se zahvalil šolskemu ravnatelju podžupanu Josefu Schvvarzu za lepo uspelo prireditev ob materinskem dnevu. od nedelje, 16. do srede, 19. junija 1985 za 1430,— šil. naprej Informacije in prijava (0 42 36) 22 19 poštni predal 4 — 9141 Dobrla vas VABILO Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu priredi v četrtek, dne 6. junija 1985, ob 14.30 uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu ŠOLSKO AKADEMIJO 40 let osvoboditve — 30 let Avstrijske državne pogodbe Na sporedu so glasbeni in literarni prispevki. Kot gosta nastopata Mešani zbor Rož iz Št. Jakoba v Rožu in pevski zbor spittalske gimnazije. Za odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence ravn. dr. Reginald Vospernik I. r. Čestitamo! Traudiji Tolmajerjevi in Gabrijelu Lipušu se je rodil sin. Iskreno čestitamo! Anton Rigelnik iz Klopi-nja pri Škocijanu je pred kratkim obhajal svoj 75. rojstni dan. Želimo mu vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova. Willi Krajger iz Metlove je te dni obhajal svoj 50. rojstni dan. Iskreno čestitamo. Sonji Mandl in Mihu Kreutzu se je rodil sin, ki ga bosta krstila na ime Tomaž. Iskreno čestitamo. Jožefa Povoden pd. Bau-težar v Mohličah praznuje te dni svojo 80-letnico. Želimo ji vse najboljše in kličemo še na mnoga leta. Njenemu možu želimo, da bi kmalu v bolnici ozdravel. Rozki in Vinku Strmenik v Encelni vasi se je rodila hčerka. Srečnima staršema ob veselem dogodku iskreno čestitata EL Galicija in uredništvo NT. 24. maja je Marija Kramer iz Nonče vasi obhajala svojo 60-letnico. Slavljenko, ki se je rodila na Kogelski gori nad Suho in ki je že v svoji zgodnji — težki — mladosti morala kot dekla na raznih kmetijah „s trebuhom za kruhom", poznamo kot nadvse prijazno, verno in narodno zavedno ženo. V tem duhu je tudi vzgojila skupno s možem Poldejem (le-ta je pred nekaj leti vse-prezgodaj umrl) svojih osem otrok. Mariji Kramerjev! želimo ob njenem življenjskem prazniku obilo božjega blagoslova, zdravja in zadovoljstva. Na mnoga leta! Angeli Kelichovi iz Sel naše iskrene čestitke ob njenem 75. rojstnem dnevu. Prisrčen materinski dan v pečniški cerkvi Za letošnji materinski dan je vabila farna mladinska skupina vse matere in žene na prav posebno mašno slavje. Po kratkem uvodnem nagovoru župnika Jurija Bucha smo videli nekaj dia-slik in med vsem bogoslužjem je materam na čast pela mladina. Vmes pa so se vrstile pesmi in teksti Rozije Pečnik in Dor-lije Hammerschall, ki sta jih napisale prav za letošnji materinski dan. Naši najmlajši pa so ob koncu maše podarili svojim materam šopke rož, ki so jih dan prej natrgali na domačih travnikih. Pa tudi moški zbor je bil v majniku posebno delaven. Poleg nastopov v okviru društvenega zbora Jepa- Baško jezero, je še pripravil Smojevi materi — zvesti poslušalki domačih pesmi in iger — za njeno 60-letnico prisrčno podoknio-co, ki je trajala dolgo v noč. Pa tudi poročno mašo Vere in Hanzija Rehsmann so lepo sooblikovali. Posebno prijetno pa je bilo zvečer, ko so se med obedom vestile številne pesmi in se je ob tem razvilo pravo domačo ženitovanjsko vzdušje. Še večkrat bi radi bili pri tako lepi maši in prav tako pri prijetnem domačem slavju. Vsem, ki so k temu kaj doprinesli, smo prav iz srca hvaležni za njih trud. Anica Rož, Podjuna, Žila Občni zbor SRD „0bir“ Slovensko prosvetno društvo „Obir“ na Obirskem je v nedeljo, 19. maja 1984, imelo svoj redni letni občni zbor. Predsednik SPD „Obir“, dr. Gustav Brumnik, je v svojem poročilu opisal pestro dejavnost, ki jo je društvo razvilo v minuli poslovni dobi. Med najaktivnejše dejavnike društva sodi Obirski ženski oktet, ki je tudi tokrat izvedel deset nastopov, za priprave le-teh pa je imel dvajset vaj. K temu pride še priprava za snemanje tretje gramofonske plošče in kasete, ki bosta v kratkem izšli. Tudi društveni moški pevski zbor je v minulem letu nastopil štirikrat in imel sedemnajst vaj. Vsa ta dejavnost sloni na marljivem vodji Valentinu Polanšku, ki poleg tega še sam piše besedila in skladbe. Tako je SPD „Obir“ z uspehom zaključilo enoletno kulturno dejavnost, ki je tako, kot občni zbor, potekala v znamenju desetletnice obstoja društva, ki ga to leto slavi. Med prireditvami je predsednik omenil vsakoletni pohod na Obir, dan kolesarjenja, udeležba pohoda po Gašperjevih poteh skupno s SPD „Zarja“ v Železni Kapli. S sosednjim društvom Obirčani dobro sodelujejo in bodo še letos organizirali gostovanje Kapelčanov z igro Dva bregova; oder bodo pripravili na prostem, kar bo za gledalce še posebna privlačnost. Dr. Brumnik pa je naglasil tudi sodelovanje z društvi v matični Sloveniji, zlasti z društvom na Breznici. Na občnem zboru pa je bilo tudi povedano, da Obirčani nimajo možnosti sprejema sporeda ljubljanske televizije, zato so apelirali na pristojne oblasti, da omogočijo sprejem le-te preko posebnega pretvornika. Predsednik Brumnik pa je ob tej priložnosti tudi povedal, da letos slavimo 40-letnico zmage nad fašizmom h kateri smo prispevali tudi koroški Slovenci, ko smo se vključili v boj proti fašizmu. Občni zbor je za predsednika ponovno izvoli dr. Gustava Brumnika, tudi ostali člani odbora so bili potrjeni v svojih funkcijah, le za tajnika je bil namesto Marte izvoljen brat Emanuel Polanšek. Slovensko prosvetno zvezo je zastopal tajnik dr. Janko Malle, ki je društvu obljubil pomoč s strani centralne organizacije, odboru pa zaželel mnogo uspeha pri bodočem delu. Nadvse razveseljivo je, da bo društvo v bodoče šlo okrepljeno na delo, saj so v preteklem letu število članov lahko zvišali na 193 oseb. Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju Viktringer Ring 26 (Vinko Kušej) ® (0 42 22) 51 25 28 Gasometergasse 10/1 (Milka Kokot) ® (0 42 22) 32 5 50 Spoštovani starši! Vljudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJU V SAVUDRIJI letos v eni izmeni in sicer: od 11. julija do 25. julija Koordinacijski odbor nudi: prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj. Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1400,— šil., prevozni stroški 400,— šil. Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih. Zadnji rok prijave je 30. juni. Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave. RAZGLAS V zvezi z letovanjem otrok na morju išče koordinacijski odbor vzgojitelje. Interesenti naj se javijo pismeno na enega zgoraj omenjenih naslove do 15. junija 1985. Pogoj za sprejem: dopolnjeno 18. leto, izkušnje v vodenju skupin (prednosti imajo učiteljice), študentje(ke) pedagoške smeri). Lovska maša Na binkoštni ponedeljek je lovski pevski zbor iz Železne Kaple priredil pri Rieplnu pod Peco že skoraj tradicionalno lovsko mašo. Zelo lepo število lovcev, prijateljev „zelene bratovščine“ in prijateljev narave se je zbralo ob lepi gorski kapelici, da se bi zahvalili stvarniku za srečo pri lovu v minulem letu in za izredno bogato naravo. Sv. mašo je daroval g. župnik Poldej Zunder, ki je v svoji pridigi dejal, da naj ljudje hodimo z odprtimi očmi skozi življenje, da naj občudujemo božje stvarstvo in da se naj učimo spoštovati sočloveka z vsemi njegovimi slabostmi in napakami. „Zelo lepa je narava in skrb nas vseh, predvsem pa lovcev, mora biti, da storimo vse za ohranitev te prekrasne narave", je dejal župnik Zunder. Po sv. maši so lovci „obviseli“ v bližnji gostilni in njihova (lovska) pesem je zvenela še dolgo v noč. Zelo prijetno je bilo pri Rieplnu in vsi, ki smo bili tam, smo radi obljubili, da bomo naslednje leto zopet prišli! Ze dalj časa goji Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu prijateljske stike z gimnazijo iz Špitala. Ta medsebojna povezanost je dosegla svoj višek pretekli četrtek, ko sta se obe šoli v gradu „Porcia“ v Spitalu predstavili sirsi Prireditev je trajala ves dan in vseskozi so številni poslušalci vneto sledili zelo kvalitativnemu sporedu. Dijaki so se predstavili z likovno razstavo, literarnin branjem, s pevskim koncertom in odrskim nastopom. Vsi, ki smo se udeležili tega srečanja, smo z zadovoljstvom opazili, da je odnos dijakov špitalske gimnazije do nas koroških Slovencev zelo pozitiven. Vzdušje v „romantič-nem gradu" je bilo zelo prijetno. Treba je pohvaliti vse nasto- javnosti. pajoče gimnazijce od odra „mladje“ KDZ, preko pop skupine „ŠOK“, do mešanega mladinskega zbora ZG za Slovence, ki so vsi dostojno predstavili razgibano kulturno dejavnost dijakinj in dijakov. Lahko se samo še pridružimo želji ravnatelja dr. Reginal-da Vospernika, ki je na tem srečanju dejal, da naj bi takšne prireditve še izgradili in da naj postane geslo „gemein-sam/skupno“ smernica za vse Korošce, neglede na njih narodno pripadnost. KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA PLIBERK išče kvalificirano prodajalko z znanjem obeh deželnih jezikov Prijave na Zadrugo Pliberk, tel.: 0 42 35 / 20 39 Reportaža Reportaža V soboto, 1. junija 1985, bo v Pavličevi ulici v Celovcu velika veselica! Skupno vabijo nanjo slovenska podjetja CAR-TRANS, DRAVA-NAŠA KNJIGA, gostilna „PRI JOKLNU" in ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG. Zabava se bo začela ob 9. uri. 9.00: otroci imajo priložnost, da po svoji izbiri slikajo in rišejo na stojala z lepaki. Pripomočki so na razpolago, dve vzgojiteljici pa bosta otrokom pomagali in stali ob strani. Vsi, ki so svojo umetnino skonča-li, dobijo slikanico za nagrado. 10.00: sprejem kolesarjev Mladinske knjige, ki so na 1600 km dolgi poti po Sloveniji, Furlaniji-Julijski krajini in Koroški pomagali razširjati slovensko knjigo. Navrh je MLADINSKI KVIZ. Vprašanja so iz področij literature in kulture ter kolesarstva. Za vsak pravilni odgovor dobijo sodelujoči mladinsko knjigo in mala presenečenja. 11.00: Brane Gruber in Heino Fischer bereta iz Levstikovega „Martina Krpana", knjige za mlade in zrelejše letnike. Ob zvokih glasbene skupine „KUNDALINI“, ki igrajo med 10. in 13. uro, se bo razvil program, zanimiv za vsakogar, predvsem za mladino. 20.30: v kulturni taberni „Pri Joklnu" odprtje razstave fotografskih del Igorja Antiča. Tomaž Pengov in Jerko Novak skrbita za glasbeni okvir. Gostilna „Pri Joklnu" bo na prostem postregla z domačimi dobrotami in poslasticami iz drugih kuhinj in dežel. Na poulično veselico je vabljen vsakdo, ki bo ta dan blizu Pavličeve ulice! PoBo - Posojilnica/Bank Vaš partner v vseh denarnih zadevah Pridite v Posojilnico Borovlje! V Gradcu je Klub slovenskih študentov! Pa kaj je v tem Gradcu los? Nič novega na vzhodu? Slabo je menda tam, da slabše sploh biti ne more. Ničesar ni slišati s tega konca sveta, kaj se tu potem lahko dogaja? Nič, nič, absolutno pa še enkrat nič. Mislijo, menijo, se jim zdi. Tistim, ki vedo, ki vedno vse vedo, ki vedno vse in zmeraj še malo več. Nobenih spopadov s Cerkvijo? Aha, klerikalci. Pa s komunisti? Se nič ne dajejo. A nimajo nobene hrbtenice! Najbrž sploh nič ne delajo, da ni čuti prepira. Ja, tako bo, saj to poznamo. Saj vendar niso premagali stare slovenske bolezni, da ni bolj okusnega zakuska kot je ugriz v bratovo (ali sestrino, da smo točni in sodobni!) meso? Manifestacije za pravice manjšin in proti fašistom, meniš, sodelovanje z mirovnim gibanjem in avstrijskimi antifašisti. Podijske diskusije o šolskem vprašanju na univerzi, obveščanje nemškogovorečih avstrijcev, praviš, a res? Kaj, zbor, dramska skupina, fotokrožek! Nehaj! Zbujanje in krepitev narodne zavesti — misliš? Kultura — tradicionalna in sodobna. — A me hočeš prepričati? Družabnost. — No, zdaj me pa kmalu imaš! — Nad štirideset samo v zadnjem študijskem letu? Nič? A res slabše biti ne more? Predstavnik KSŠG, ki želi s temi vrsticami dopolniti naše poročilo o občnem zboru KSŠG (NT, štev. 6, 7. 2. 1985). ,-NAŠI JUBILEJI......N SPOMINU, SpošMi bralci! Z novo rubriko „Naši jub'alnemu napredku, s tem pa leji in spomini se vsak m^veda tudi razširitvi in poseč spominjamo obletnil*obitvi naših obzorji, rojstva in smrti za slovensl Večina znamenitih slo-narod pomembnih mož, panskih mož si je z znanstve-tudi obletnic raznih dogodi podvigi doma ali na tu-kov, ki jih lahko označimo zem pridobila svetovni slo-mejnike v slovenski kulturi^. Z izumi, ki so bili v nji-zgodovini in so zato vredr*ovem času zelo pomembni, našega spomina. Poseb^' z drugačnimi dosežki, so se hočemo spominjati tisti^nesli daleč po svetu glas zasluženih mož in žena, P maloštevilnem, toda bi-so s svojimi leposiovnimMrem slovenskem človeku, znanstvenimi, gospodarski Rubriko „Naši jubileji in mi, tehničnimi, vzgojnimi fPomini" bo pripravljal čas-drugimi deli, prispevali k n^kar Ivan Virnik iz Kranja, šemu duhovnemu in mate Uredništvo Premalo ga poznamo Priznati moramo, da je o. Marko Pohlin eden naših zelo zasluženih mož, kulturnih delavcev iz 18. stoletja, premalo poznan širšemu sloju slovenskega naroda. Bil je zelo prizadeven pisatelj in je z nekaterimi mislimi sprožil naš slovstveni in narodni preporod. Pesnik Valentin Vodnik je Pohlina pravil- OB 250-LETNICI ROSTVA O. MARKA POHLINA no ocenil, ko je poudaril, da je »branje med ljudmi širil in sam dosti knjig med ljudi dal. Tu in tam je tudi očistil knjižni jezik". Marko Pohlin, eden izmed pobudnikov slovenskega književnega preporoda v drugi polovici 18. stoletja, se je rodil 13. aprila 1735 v Ljubljani; njegov oče je bil gostilničar v šem-petrskem predmestju. Po zapisih v Slovenskem biografskem leksikonu (II, 417—425) je študiral v Ljubljani, v Novem mestu in na Dunaju. Pripadal je rodu bosonogih avguštincev. Ko je videl, kako v šole na Kranjskem vedno bolj prodira nemščina, je to v njem zbudilo odpor. Kot prosvetljenec je bil vnet za ljudsko izobrazbo, toda v narodnem, slovenskem jeziku. V letih 1763—75 je bil slovenski pridigar v Ljubljani in vneto pi- sal tudi slovenske knjige. Izdal je Abecediko (1765) in Molituv-ne bukuvce (1767), ki so pozneje doživele še devet izdaj. Izpod Pohlinovega peresa je skupaj izšlo kar 20 knjig, deset del pa je zapustil v rokopisu! Novo je bilo zlasti njegovo delo v slovnici, slovarju in na področju šolskih, poljudno poučnih in zabavnih besedil za kmečke ljudi. Najpomembnejše Pohlinovo delo je „Kraynska Grammati-ka“ (Slovenska slovnica, 1768). V uvodu je zapisal pomembne misli, ki so med bralci zbudile slovensko narodno zavest in ljubezen do slovenskega jezika: „Ne sramujte se svojega materinega jezika, preljubi rojaki! Ni tako slab, kot mislite. Zelo je zgrešeno, če govoriš s Kranjci v nemški kranjščini in te težko razumejo; ali pa bi se morali vsi kmetje zaradi svoje gosposke naučiti nemškega jezika. O da bi se učeča mladina poprijela tudi prave kranjščine, saj bo morala po končanih šolah skrbeti v tem jeziku tako za svojo blaginjo kot drugim v korist." S „Kraynsko Grammatiko" se je na Slovenskem začela doba Preporoda in deloma tudi razsvetljenstva. Prav v tem delu je dal Pohlin narodnostni ideji že izrazitejši, celo bojevit poudarek, s čimer je tudi pripravljal Prehod od narodnostne k narodni zavesti. PISMA BRALCEV »Zivildiener wollen eine gevvaltfreie Verteidigung" AnlaBlich eines Treffens zum AbschluB unserer Zivil-dienstzeit kamen wir u. a. auch auf Moglichkeiten eines Einsatzes im Rahmen des „au-Berordentlichen Zivildienstes" zu sprechen. Zivildiener kon-nen demnach auch nach der 8-monatigen Zivildienstzeit zu Dienstleistungen fur die zivile Landesverteidigung herange-zogen vverden. Laut Zuvveu-sungsbescheid sind Zivildiener der ARGE Kath. Jugend und Jungschar fur die „Be-treuung von Kindern in Kata-strophenfallen" vorgesehen. Konkret hieBe das z. B., Hilfs-dienste bei der Evakuierung von Kindern in sog. „militari- schen Schlusselzonen “ zu ubernehmen, da diese Evakuierung die Vorbedingung fur militarische Kampfhand-lungen darstellt. Fur die Pla-nung und Vorbereitung einer solchen militarischen Verteidi-gung sind Zivildiener ein ein-planbarer Faktor. Dadurch vverden andere vvehrfahige Manner fur den militarischen Einsatz freigesetzt. Wir Zivildiener haben den VVaffendienst aus Gevvissens-grunden abgelehnt und stehen daher einem solchen Verteidi-gungskonzept kritisch gegen-uber. Denn es bedeutet fur uns eine krasse MiBachtung unserer gevvaltfreien Einstel-lung, wenn wir gleichsam durch die Hintertur fur militarische Verteidigung eingeplant vverden. Wir sind nicht bereit, eine auf eine militarische Aus-einandersetzung hinauslaufen-de Verteidigung zu unterstut-zen. Im selben MaBe empfinden w,'r es als hochst unbefriedi-9 en d, daB fur eine Verteidi-9ungsform nach unserer Vor-stellung kein Platz in der Um-fassenden Landesverteidigung (UL V) ist. Wir stellen daher die Forderung nach einer gemein-samen Information und Aus-bildung aller Zivildiener uber den Problemkreis „Gewaltfrei-er Widerstand und Soziale Verteidigung". Seit Beginn dieses Jahres 9ibt es einen vom Bundesmi-nlsterium fur Inneres einge-r'chteten „Grundlehrgang“, den wir in der nunmehr vorlie-9enden Form nicht billigen konnen, da seine Zielsetzun- Feldner govoril v Trstu . . . (nadaljevanje s 3. strani) (Slovenske skupnosti). Publika ga je takoj vprašala, če ima vprašanje. Ker je on dejal, da želi zavrniti nekatere Feld-nerjeve teze, mu sprva ni hotela dati možnosti za diskusijski prispevek. Nato mu jo je le dala, a že po prvih stavkih začela kričati. Lokar je iz protesta zapustil dvorano. Po Lokarju je spregovoril Paolo Parovel. Parovel je tržaški občinski sodelavec, izvoljen na listi Gibanje za Trst. Dejal je, da je KHD šovinistična organizacija. Publika je začela kričati (»Nosiš aktovko komunistov!"), fašistični občinski svetovalec De Polo pa ga je fizično napadel! Parovel je vložil v ponedeljek, 27. maja 1985, svetovalsko vprašanje na tržaškega župana in je v tej zvezi argumentiral, da ima KHD med drugim operativne stike z neofašistično organizacijo v Trstu in Venetu »Grdine nuovo" (»Neue Ordnung"). Feldner je s svojim nastopom v Trstu povzročil veliko razburjanje ne le pri prepriča- Glinje: materinska proslava Otroška skupina „Cingelc“, ki jo vodi učitelj Hanes Schaschl, ter SPD „Borovlje" sta v soboto, 11. maja vabila k Cingelcu na materinsko proslavo. Kljub lepemu vremenu, ki je mnogim omogočilo, da se posvetijo vrtu in kmetijstvu, se je mnogo mater in očetov z otroki udeležilo te nadvse prisrčne proslave. Zbor glinjskih malčkov je prepeval v obeh deželnih jezikih in materam izročil šopek glasbenih pozdravov. Za najmlajšimi so zaigrali in zapeli učenci Glasbene šole in pokazali, da se pridno učijo. Mladinski zbor, ki ga vodi Lidija Oraže in Trio Oraže sta zaključila kulturni spored. Na koncu pa so otroci materam podarili šopke domačih rož. nih antifašistih, temveč tudi pri samem »najbolj pametnem" usmerjevalcu koroške politike, Heinzu Stritzlu. Očitno pač Feldner za vodjo celovške redakcije »Kleine Zeitung" ni postopal preveč spretno in je tako imenovani »koroški domovinski zvestobi" bolj škodoval kot koristil... NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev". Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: »Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. PISMA BRALCEV gen durchvvegs militarischen Gesichtspunkten untervvorfen sind. Es erscheint uns vvichtig und notvvendig, einen von der ULV unabhangigen Grundlehr-gang einzurichten, in dem neben Methoden gevvaltfreier Konfliktlosungen auch Model-le fur soziale Verteidigung er-arbeitet vverden konnen. Einige Facher aus dem be-stehenden Grundlehrgang konnte man auch durchaus ubernehmen („ Politische Bil-dung" und „Staatsburgerkun-de“). SchlieBlich solite es auch vordringliche Aufgabe der zu-standigen Ministerien sein, fur einen solchen Lehrgang die notigen finanziellen Mittel be-reitzustellen sovvie Aktivitaten, die der Verbreitung von Infor-mationen uber soziale Vertei- digung dienen, zu unterstut-zen. Wir mochten ausdrucklich betonen, daB wir sehr wohl bereit sind, Osterreich zu ver-teidigen, allerdings mit gevvaltfreien Mitteln. Zivildiener der ARGE Kath. Jugend und Jungschar, Waag-gasse 18, 9013 Klagenfurt/ Celovec: Anton Pototschnig, Hervvig Rossbacher, Josef Hainzl, Marko Trampusch, Felix Kucher, Heinz Koschutnig, Sigi Ebner, Franz Baumgartinger Zahvala Ob proslavi stoletnice mojega rojstva se prisrčno zahvaljujem za obisk in čestitke dra- gim koroškim rojakom, zlasti delegaciji KPD „Drava" iz mojega rojstnega kraja Žvabeka, predsednikoma obeh kulturnih organizacij KKZ in SPZ v Celovcu, g. prof. dr. Janku Zer-zerju za Listino o priznanju in zahvali za moje kulturno delo in g. Tomu Ogrisu, uredniku NT g. Francu VJakounigu za članek v NT, oktetu Suha z dirigentom g. Berti jem Logarjem in MePZ Rož z dirigentom g. Lajkom Milisavljevičem za lepo petje na domu ter za njegov članek v Koroškem koledarju za I. 1985. Iskrena hvala g. dvornemu svetniku univ. prof. dr. Pavletu Zablatniku za uvodni govor v oddaji na ljubljanski TV in pevskim zborom Edinost, Ra-diškim fantom, Kočni in Rožu, ki so z ubranim petjem popestrili to oddajo. Zdravko Švikaršič Cartrans CARTRANS Počitniški klub SUTIVAN CARTRANSOVO/KOMPASOVO „MALO MESTO“ Dobrodošli v našem počitniškem klubu! Prvič ste povabljeni v Cartransovo/Kompasovo „Malo mesto11. To je Sutivan na otoku Braču, mestece, ki ga oblivata sonce in toplo plavo morje. Med branjem informacij o našem počitniškem klubu boste od vrstice do vrstice spoznavali, zakaj smo našo veliko počitniško akcijo, prvo takšno v Jugoslaviji, imenovali počitniški klub... Saj veste, v klubu se vedno srečujejo le prijatelji... In klubske naj bi bile tudi naše počitnice. Prišli boste morda z nekaj prijatelji, morda celo sami, odšli pa s toliko novimi prijatelji, da si tega sploh ne morete predstavljati. Ljudi, ki žele prav takšne počitnice kot vi, sončne, a pestre na vodi in na obali, boste spoznavali na športnih tekmovanjih, med zabavami, v kavarnicah, morda v disku in še kje ... O samem Sutivanu, njegovem kaštelu in sončni uri ne bomo kaj dosti pripovedovali, saj boste vse to doživeli, ko se boste ob vonju po borovcih sprehajali v tem malem mestecu, ki se je zares srčno pripravilo na veliki dogodek, na to, da je gostitelj Kompasovega počitniškega kluba, in da je proglašeno za prvo pravo Cartransovo/Kompasovo „Malo mesto11! Dobrodošli v prvem jugoslovanskem počitniškem klubu! DOBRODOŠLICA Gostje, ki bodo ob prijavi vplačali tudi prevoz iz posameznega kraja, bodisi letalski ali železniški, bodo potovanje iz Splita do Sutivana nadaljevali s hidrokrilno ladjo. PREHRANA Sredi mesteca, tik ob obali, stoji srednjeveški dvorec „KAVAN JI NOVI DVORI", zdaj preurejen v delno pokrito vrtno restavracijo sredi čudovitega parka. Tu bodo gostom na voljo poln penzion ali polpenzion, pa seveda tudi vse druge jedi in pijače po izbiri. Mimogrede, vsak večer bo tu zabavno pozno v noč ... DEJAVNOSTI POČITNIŠKEGA KLUBA so tiste, ki dajejo takemu dopustovanju pravi pečat. V želji, da bi gostu ponudili nekaj več — da bi torej zadovoljili tiste, ki svojega dopusta nočejo nameniti le poležavanju na plaži in da bi zanikali očitke, da ne znamo ponuditi gostu ničesar, razen čistega morja in toplega sonca, smo pogledali v nekaj znanih svetovnih POČITNIŠKIH KLUBOV in pripravili pester spored, v katerem bo za vsakogar nekaj: OTROŠKI VRTEC Pod geslom „Otroci, odpočijte se od svojih staršev" bo namenjen obojim. Otrokom v toliko, ker bodo našli družbo vrstnikov, z njimi risali, se igrali, se sprehajali, se kopali in tudi učili, staršem pa pač zato, ker bodo našli več časa za svoje konjičke, aktivnosti in pravi počitek. V vrtcu bodo otroci od 3. leta starosti —- in sicer brezplačno!!! Vsem staršem zagotavljamo, da bodo otroci od 5. leta starosti ..postali plovni", če bodo v Kompasovem malem mestu več kot teden dni. Vrtec bo organiziran pod strokovnim vodstvom. ŠPORT lahko razdelimo na dva dela: — organizirane športne aktivnosti, med katere štejemo vnaprej pripravljene turnirje v malem no- gometu, odbojki, košarki, plavanju, namiznem tenisu, jadranju na deski in tenisu. Taka tekmovanja bodo potekala po določenem urniku, prijavili pa se boste lahko v kraju samem; — individualne športne aktivnosti: gostje bodo lahko proti doplačilu uporabljali športne pripomočke in igrišča. Na voljo bodo jadranje na deski, sandolini, pedalini, kolesa, tenis itd. ANIMACIJSKI VEČERI Kompasov vokalno-instrumentalni kvintet bo zabaval goste vsak večer v Kavanjinovih dvorih. Glasba vseh vrst in za vsak okus (največ pa za ples) bo le „rdeča nit", ki bo povezovala najrazličnejše družabne igre (bolj ali manj resne, v vsakem primeru pa zabavne). Vsak teden bomo za goste Kompasovega malega mesta pripravili nagradna šaljiva tekmovanja in malce resnejše kvize, spored pa bodo popestrili tudi posebni gostje, ki jih vsi poznamo (kateri, pa naj za enkrat ostane še skrivnost ...). DISKOTEKA v Sutivanu je znana daleč naokoli in je brez dvoma najbolj priznana na otoku Braču. IZLETI Kompas ima na Braču predstavništva, ki pripravljajo zanimive, poučne in zabavne izlete po otoku in okoli njega. Mislimo na oglede vseh krajev na otoku, peš hojo na Vidovo Goro (najvišji vrh jadranskega otočja), obiske samostanov in drugih zanimivosti, jadralni dan na Bolu, ribje piknike in krožne vožnje, gliserske izlete na Hvar, itd. Izleti niso brezplačni, cene pa bodo za goste KMM precej nižje od cen za ostale goste. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA V mestecu je manjša ambulanta brez stalnega zdravnika. Če bo kdo morebiti potreboval kakšno zdravnikovo pomoč, ga bomo prepeljali do 6 km oddaljenega Supe-tra. V ta namen bo pripravljeno posebno vozilo, ki bo s članom vodniške skupine na voljo ob vsakem času. Brezplačno! CENIK IN OSTALO O ORGANZIRANEM PREVOZU Prevozno sredstvo TERMIN I TERMIN II TERMIN lil ZBIRALIŠČE ODHOD AVTOBUS HIDR0- GLISER POVRATEK (letalo) 7—14-dnevni aranžmaji odrasli 12., 19. junij 28. avgust 4.. 11..18. sept. 2400,- 26. junij 3. julij 14., 21. avgust 2690,- 10., 17., 24., 31. julij 7. avgust 3485,- letališče Brnik — pri Kompasovem okencu ob 9.20 JU 900 ob 10.20, pristanek v Splitu ob 11.10 na progi aerodrom-Split takoj Kompas na progi Split-Sutivan takoj ali najkasneje v 1 uri Kompas čez teden ali 14 dni JU 901 ob 11.45, pristanek v Ljubljani ob 12.35 otroci do 4. leta starosti 390,- 525,- 650,- nimajo svojega sedeža v letalu in avtobusu, imajo pa ga v hidrogliserju, spi s starši in nima naročenih obrokov otroci od 4,—10. leta starosti 1485,- 1625,- 1955,- imajo svoj sedež v letalu, avtobusu in hidrogliserju, spi na tretjem ležišču v 1/2 sobi in ima naročene obroke V ceni so vračunani prevoz z letalom na progi Ljubljana-Split-Ljubljana, letališka pristojbina v Ljubljani in Splitu, avtobusni prevoz letališča Split-luka Split-letališče Split, prevoz s hidrokrilno ladjo na progi luka Split-Sutivan-luka Split, vodstvo in organizacija potovanja. Razno Resolucija KSŠŠD Ob letošnjih obletnicah je Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju sprejel posebno resolucijo, v kateri pravi: Avstrija obhaja letos štirideseto obletnico zmage nad fašizmom in s tem povezane ustanovitve 2. republike kakor tudi trideseto obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Pogoj za dosego samostojnosti nove Avstrije je bil njen lastni prispevek k osvoboditvi izpod nacističnega jarma; to so zahtevale zavezniške sile v Moskovski deklaraciji leta 1943. Koroški Slovenci — v tem najtežjem času izpostavljeni najhujšemu pritisku, ki je dosegel višek v izselitvi nad sto slovenskih družin — so se v partizanskem boju uspešno uprli nacističnemu režimu. Prav na ta protifašistični boj so se avstrijski politiki vedno spet sklicevali pri pogajanjih za državno pogodbo in samostojnost Avstrije. Ravno zato se je Avstrija, da bi dosegla svojo suverenost in neodvisnost, obvezala spoštovati in uresničiti pravice narodnih manjšin, kakor so zajete v 7. členu avstrijske državne pogodbe. Danes, 30 let po podpisu državne pogodbe, avstrijske manjšine ugotavljajo, da bistvena določila 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kmalu po letu 1955, torej takoj po podpisu državne pogodbe, je prišel nemškonacionalni heimatdienst s šovinistično gonjo proti slovenski narodni skupnosti. Skorajda nikoli izvedena dena-cifikacija ter močne politične in ekonomske vezi med nosilci hei-matdiensta in političnimi strankami Koroške so bistveno vplivale na manjšinsko politiko 2. republike. Leta 1958 je bilo na pobudo heimatdiensta ukinjeno obvezno dvojezično šolstvo. Leta 1972 so padle zaradi nemškonacionalne gonje in agitacije KHD kratko pred tem postavljene table z dvojezičnimi krajevnimi napisi. Socialistični deželni glavar Sima se je moral posloviti. Deželna in zvezna vlada sta se nato v svoji nadaljnji manjšinski politiki oddolžili nemškonacionalnemu elementu na Koroškem: 1976 sta izvedli ugotavljanje manjšine v obliki tajnega povpraševanja po občevalnem jeziku, čeprav so Slovenci nekaj takega vedno odklanjali. Kljub uspešnemu bojkotu preštevanja — na primer na Dunaju so našteli več Slovencev kot po vsej južni Koroški — so na podlagi rezultatov tega ..preštevanja posebne vrste" sklenili tako imenovani zakon o narodnih skupinah. Ta restriktivni zakon je bil sklenjen 7. 7. 1976. Slovensko naselitveno ozemlje so s tem zakonom večinoma zbrisali z zemljevida. Koriščenje narodnostnih pravic je postalo — v nasprotju z določili in namenom 7. člena — odvisno od številčne moči pripadnikov manjšine. In danes, po štiridesetih letih 2. republike in tridesetih letih državne pogodbe, hočejo Slovencem vsiliti posebno „darilo“. Razprava o dvojezičnem šolstvu, ki že več kakor dve leti zaposluje avstrijsko javnost, nam po vsej verjetnosti, tako je vsaj videti, ne obeta dosti kaj dobrega. Zastopniki vseh koroških deželno-zborskih strank so nakazali svojo pripravljenost, privoliti v spremembo sedanje dvojezične šole. Taka sprememba bi lahko prizadela tako organizatorične kakor tudi teritorialne razsežnosti dvojezičnega pouka. Oboje bi pomenilo približanje zahtevam koroških nemških nacionalistov — heimatdiensta in svobodnjakov — po ločitvi slovensko in nemško govorečih otrok. To bi bil prvi korak v smer Haiderjeve zahteve po etničnem proporcu; apartheid bi potem postal za Koroško bridka resnica. Vsa ta dogajanja v najjužnejši zvezni deželi Avstrije pomenijo nevarnost za demokracijo v naši državi. Politični dogodki na Koroškem so od leta 1955 do danes povezani s stalnim popuščanjem deželne in zvezne vlade protimanjšinskim zahtevam nemš-konacionalnega in desnoekstremističnega tabora v deželi. Neverjetno stanje — 30 let neizpolnjevanja zakonskih določil o manjšinski zaščiti — hoče uradna Koroška v takih okoliščinah hvaliti kot zgleden model. Koroški deželni glavar VVagner ne zamudi nobene priložnosti, pri kateri ne bi zatrjeval, da je 7. člen državne pogodbe na Koroškem izpolnjen do zadnje pike. Naša vsakodnevna stvarnost pa je drugačna. Dvojezični vrtci in krajevni napisi, uradni jezik na dvojezičnem ozemlju — to so odprta, slej ko prej nerešena vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Sedanja gonja proti slovenskemu jeziku v šoli pa vse do kraja razkrinka VVagnerjeve hvalospeve. Vsa leta po podpisu avstrijske državne pogodbe so bila za koroške Slovence leta razočaranja, polna bridkosti, toda nikdar ne leta resignacije. Tudi po letu teh za Avstrijo pomembnih jubilejev se bomo naprej borili za uresničitev naših narodnostnih pravic — in skupno z nami vsi odkriti avstrijski demokrati in antifašisti. Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju Vaš cerkveni prispevek pomaga izpolnjevati pomembne naloge. Mlad par - bo srečen? Mu bo uspelo ohraniti ljubezen, izpolnitev in srečo? Z ljubeznijo prežete in trdne odnose ima večina ljudi za potrebne za srečno življenje. V njih bi radi našli zavarovanost in dom. Cerkev podpira in krepi to željo. Pri obhajanju poroke se zakon razlaga kot Božja volja: Bog je ustvaril moža in ženo drug za drugega, da v srečnih in nesrečnih dneh ostaneta drug z drugim. Sama poroka še ne zagotavlja trdnih zakonov. Zanesljivost in zvestoba sta v naši družbi ogrožena. Zato Cerkev varuje zakon in družino in se v javnosti zanju zavzema. Da Cerkev lahko dela za dobre zakone in družine, so potrebna tudi finančna sredstva. Ta sredstva pridejo večinoma iz cerkvenega prispevka. Informacija katoliške Cerkve na Koroškem Radio/televizija STRAN .j o ČETRTEK, IV 30. maja 1985 Radio/televizija 1. SPORED Petek, 31. maja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Klic divjih gosi — 12.00 Partnerji v krizi — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Pinocchio — 17.30 Jenifer-jevo pustolovsko potovanje — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.20 To so bili časi — 22.05 Šport — 23.35 Poročila Sobota, 1. junija: 9.00 Poročila — 9.05 Italianšči-na — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Na pomoč! Pride zdravnik! — 12.10 Nočni studio — 13.15 Poročila — 14.20 Ljubezen je brez carine — 15.55 Jakob in Elizabeta — 16.00 No-gavičica — 16.30 VVickie in moč- ni možje — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Bravissimo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Naj zdaj začnemo — 22.05 Šport — 23.15 Solid gold — 0.00 Poročila Nedelja, 2. junija: 9.45 Blagoslovitev zvonov v Klo-sterneuburgu — 10.00 Slavnostno bogoslužje iz Klosterneubur-ga — 11.00 Ura tiska — 12.00 Kompjutrska družina — 12.45 Orientacije — 14.45 Metulji so prosti — 15.30 Pustolovščine Cappuccetta — 16.55 Nadaljevanje ne sledi — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristijan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Ni bila ta peta, temveč ta deveta — 21.45 Šalom — 21.50 Oedi-pus Rex — 22.50 Nočni studio — 23.55 Poročila Ponedeljek, 3. junija: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, I | des — 9.30 Prosim za mizo — 10.00 Šolska TV — 10.30 Julija, ti si očarljiva — 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 VVickie in močni možje — 17.30 George — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.15 Ceste San Frančiška — 22.05 Patentne ideje — 22.50 Poročila Torek, 4. junija: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Italianščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Avstrija II — 12.00 Tedaj — 12.05 Šport — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Nils Holgersson — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Inozemski report — 21.15 Reven in bogat — 22.00 Šport — 22.15 Otok - 23.15 Poročila 2. SPORED Petek, 31. maja: 16.20 Jean Christophe — 17.15 Ekspedicija v svet živali — 18.00 Pan-Optikum — 18.30 Hiša na lepem kraju — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Alpe-Jadran-magazin — 21.15 Čas v sliki — 22.05 Sedma konjenica — 23.20 The Munsters Sobota, 1. junija: 15.30 Tedaj — 15.35 Dvakrat sedem — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Dunajski slavnostni teden — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 čas v sliki — 20.15 Občutljivo ravnotežje — 22.05 Poročila — 22.10 Vprašanja kristijana — 22.15 Ženski morilec Bostona Nedelja, 2. junija: 9.00 Ludvvig van Beethoven — 9.25 Tedaj — 9.30 Apollo in Daphne — opera — 12.00 Južno Afrikanska doživetja — 12.45 Moja najljubša zgodba — 13.00 šport — 17.00 Narodna glasba iz Avstrije — 17.45 Clip — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Stvari življenja — 21.40 Tedaj — 21.45 Poročila — 21.50 Chicago 1930 — 22.50 Šport — 0.05 Poročila Ponedeljek, 2. junija: 17.15 Svet v letu 2000 — 18.00 Indija — čudežni svet živali — 18.30 Hiša na lepem kraju — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Naša najlepša leta — 21.00 Novosti v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.20 Majhni morilci Torek, 4. junija 17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Očarljiva Jeannie — 18.30 Hiša na lepem kraju — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Avstrijski kviz rekordov — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Cafe Central Sreda, 5. junija: 17.00 Naša šola — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Hiša na lepem kraju — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Beg brez konca (1. del) 21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Ustavite smrtno vožnjo podzemeljske železnice 123 Četrtek, 6. junija: 9.00 Ludvvig van Beethoven — 9.30 Temni madež v polni luni — 10.30 Dusty — 11.55 Tedaj — 12.00 Kompjutrska družina — 14.25 turandot — opera — 16.55 Matere — 17.40 Sem z angleškimi puncami — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Josef Meinrad — 20.15 Beg brez konca (2. del) — 21.15 Neudobnež — 22.05 Poročila — 22.10 Vražji stotnik Sreda, 5. junija: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Ljubezen je brez carine — 12.05 Inozemski report — 13.00 Poročila — 16.30 Nenavadni zmaj — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Pinocchio — 17.30 Nenavadne počitnice — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi ] — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Inšpektor Loulou — 21.55 Šport — 22.10 Avstrija II — 23.40 Poročila Četrtek, 6. junija: 15.00 Preprosto srce — 15.20 Perrine — 16.45 Most Adama Rush — 17.30 Jazz — 17.55 Helmi — 18.00 Okensko kukalo — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristijan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Zdravo televizija — 21.45 Panorama — 22.35 „Tosca na trampolinu" — 23.15 Enkrat v Španijo in nazaj — 0.00 Poročila 1. SPORED Nedelja, 2. junija: 8.15 Poročila — 8.20 Živ, žav — .9.15 Grizli Adams — 9.40 Življenje in dogodivščine Nicholasa Nicklebyja — 10.40 625 — 11.00 Mladinski pevski festival — Celje 85 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.05 Poročila — 13.55 Mostovi — 14.25 Kam gredo divje svinje — 15.25 Poročila — 15.30 Francozov zaliv — 17.20 8. Mednarodni festival TV športnih programov — 18.25 Proslava ob 40-letnici osvoboditve Istre in slovenskega Primorja — 18.50 Knjiga — 19.30 TV D — 20.00 Po naše — 20.55 Slovenci v zamejstvu — 21.30 Športni pregled — 22.20 Poročila Ponedeljek, 3. junija: 17.55 Poročila — 18.00 Nihče, kakor jaz — 18.30 Slikajte z nami — 18.45 Vam — 19.30 TV D — 20.05 Lyttonova kronika — 21.05 Aktualno — 21.45 Rapso- dija na paganinijevo temo — 22.15 TVD Torek, 4. junija: 17.45 Poročila — 17.50 Pedenj-žep na izletu — 18.20 Antični miti: Dedal in Ikar — 18.40 Kako je bilo — 19.30 TVD — 20.05 Dan kot vsak dan — 21.40 Omizje — 23.45 Poročila Sreda 5. junija: 17.45 Poročila — 17.50 Slovenske ljudske pravljice — 18.05 Cyrano de Bergerac — 18.40 Računalništvo — 19.30 TVD — 20.05 Mednarodna obzorja — 20.55 Film tedna: Dolga ježa — 2230 TVD Četrtek, 6. junija: 17.45 Poročila — 17.50 40 zelenih slonov — 18.10 Čenčarija II — 18.20 Ljudje s fotografij Stojana Kerblerja —- 18.40 Obramba in samozaščita — 19.30 TVD — 20.05 Tednik — 21.15 Franc Liszt — 22.10 TVD Petek, 7. junija: 17.50 Poročila — 17.55 Naš prijatelj Tito — 18.10 Grizli Adams — 18.40 Na poti v inovacijsko družbo — 19.30 TVD — 20.05 Človekovi možgani — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Naša krajevna skupnost — 22.20 TVD — 22.30 Edithin dnevnik Sobota, 8. junija: 8.00 Poročila — 8.05 Slovenske ljudske pravljice — 8.25 Slikajte z nami — 8.35 Naš prijatelj Tito — 8.50 Nihče kakor jaz — 9.20 Miti in legende — 9.35 Pedenj-žep na izletu —- 10.05 Kako je bilo —- 10.35 Republiška revija MPZ-Zagorje 84 — 11.05 Računalništvo — 11.30 Čudeži narave — 11.50 Ljudje in zemlja — 12.25 Poročila — 16.05 Poročila — 16.10 Človekovi možgani — 17.00 Retrospektiva filmov Franceta Štiglica: Svet na Kajžarju — 18.40 Boj za obstanek —■ 19.30 TVD — 20.00 Pop delavnica — 21.35 Zrcalo tedna — 22.00 Harrovv house 11 — 23.35 Poročila • Železna Kapla PEVSKI KONCERT Z MEŠANIM PEVSKIM ZBOROM „VIKTOR PARMA" Krško in ansamblom ..KORENIKA" Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli Čas: petek, 31. 5. 1985, ob 20.30 uri Kraj: farna dvorana v Železni Kapli • Št. Primož/Sele Uprizoritev misterija „HEMA KRŠKA" po romanu D. Vieser v soboto, 8. 6. 1985, ob 20. uri v Kulturnem domu v Št. Primožu Prireditelj: SPD „Danica" v Št. Vidu v Podjuni v nedeljo, 9. 6. 1985, ob 19. uri v farnem domu v Selah Prireditelj: KPD ..Planina" v Selah Gostujejo gojenke strokovne šole za ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu • Borovlje Redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva Borovlje Čas: petek, 7. 6., ob 19. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Pridite točno, ker je na sporedu tudi ogled dia-pozitivov 80-letnice društva. Odbor • Obirsko KOLESARSKI IZLET Čas: četrtek, 4. 6. 1985 Start: od 14. ure naprej pri Kovaču Proga: Obirsko—Železna Kapla— Obirsko—Korte Piknik pri Markunu O RADlCELOVEC SLOVEČ ODDAJE Petek, 31. 5. Sreda, 5. 6. Literarno-glasbena oddaja. ^vočno pismo iz Ljubljane. Sobota, 1. 6. Duhovni nagovor (kaplan M'1 Četrtak fi fi ko Rakuša), voščila (Marici 'teK’ Hartmann) „®.IOvo, praznik globoko dozi- religioznosti (L. Detela). Morlalio o c klavni tenorist Anton Der- Nedelja, 2. 6. mota 75-letnik (M. Bogataj). Glasbeni forum (Emil Krištofi Ponedeljek, 3. 6. Petek 7 6 Oddaja v živo: „Mladi v Žvab« KoroSL-',^ u I