Angelj rešitelj
pomladi se v logu sprehaja Bogdan. ^*    Trobentice rmene nabira.
In  veže s  spodleski jih v Sopek krasaa In nanje koračnice svira.
Kar znamenje v senci vejevja zazre, V njem angelja varuha lice.
Molitev mu tiha iz srca privre  — Podobo odene v cvetice.
Tako-le pa moli pobožni Bogdan: »Ti vodi me, angelj(!ek mili,
Da JezuSku svojemu iskreno vdan Ostanem v veselji in sili!«
21
Ko lahkega srca odide naprej
Po mehki neznani mu poti, V goščavo zgubi se mu steza — in glej
Prepad zazija nau naproti.
Dehteča cvetica prepada parčb                  *
Na skali zarasteni diči; S košatimi vejami dici jo dob,
Na vejah prepevajo ptiči.
Ustavi se deček  Kak6 bi pafi rad
Cvetico odtrgal na ruši! — Oprezno se skloni nad temni propad —
A zdajci se skala odkruši. —
Od straha zagrne očesi inu noč,
V neznanem prepadu že gine; Kar liipno na stezo nevidna ga moč
Postavi iz temne globine. —
Ko refenec plažen ozre se okrog,
Med vejami znamenje vidi, S sveifobo napolnjen ofcofi je Iog,
Kot bili od ziata hi zidi.
Krilatee s perotmi srebrnirai sam,                  ^^^B
Z nebeSkim sijajem na lici                         ^^^^
Izgine v podobi — in čarobni hram                      ^
Steraai se v vejevja hladnici.                         ^^J
Režitelja svojega deček spozna,                       ^^^^
Strahii in radosti zaj6če.                              ^^^
Na zemljo poklekne in zroč do  neba — f Zahvali se angelju vroče.
A. Medved