itin« ▼ goto ri rti ^ Leto XI,, št. 297 CjDravoiŠtvu UjuOuaOa N-iintljcv« ulica 5 - reletoD it 3122 3123. 3124 1123 3126 Iawra • n »ddeiek Ljubljana Selca* burgov« ul - Tel 3492 m 2492. Podružnica Maribor. Aleksandrova eesta 4t 13 - leletun it 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica it 2 — Teletoo it 190 Račun nr po«t če* tavodih: L)ub* liana it 11 842 Praha čtslo 7« l««i \V fr 5i 10* ?41 Ljubljana, sreda 24* decembra VfJH Cena l Din Naročnina tnn4« mesečne 25— Dio. m in»zein«tvo *).— Din_ Uredništvo: fcNblpaa. K.n«tl|cv« ulic« 5 letcfoa it 3122 3123 3124 3125 m 312». Maribor Aleksandrova cesta 13 lefon it 2440 (ponoči 258Jj Cel ie Koceno\a ul 3 Teleton it 190 Rokopisi te oe vračajo — Oelar p* tarilu Božična izjava g* Živkoviča Za mir in delo — Vse za narod — Na poti k pravi in koristni demokraciji Zagreb: 23. decembra, t. Za božično številko zagrebških »Novosti« je podal predsednik vlade general g. Peter Živkovič daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim: »Težko Je narodu, zelo težko. Delamo in delali bomo z nadčloveškim naporom, da uredimo in izboljšamo sedanje težko stanje, v kolikor je to mogoče in v človeških močeh, da bo narod lažje prebolel krizo, ki je splošna In po vse msvetu, v mnogih državah še hujša kakor pri nas. Prebrodil Io bo naš narod lažje od drugih, to pa zaradi naše gospodarske strukture, zaradi svoje herojske požrtvovalnosti, zaradi Iskrenosti in skromnosti, zaradi svoje veličine. Potreben nam je samo mir. Mir bo. Dovolj smo močni, da v zvezi z našhni zavezniki očuvamo mir in srečno Jugoslavijo,.« V razgovoru je bila omenjena diktatura. Predsednik vlade se je tega izraza takoj oprijel in dejal: »Pri nas za to besedo ni ae-sta. Kakšna diktatura? Izvršene so bile res gotove odredbe in izveden: so bili razni ukrepi, toda vse to je popolnoma orirodno. Razumljivo le, da stva. je s tem seveda znsigu« rana vVidnim strankam večina. Izmed opo« ziiijikih strank imaio soc;a!isti 38. demo« krati 16 l:bera!c: 14. krSčansko.socialna opozicija 10 in frontaši 5 mandatov Iz« med v'ndn b strank pa so. d<->MJ'' l--**tn de. je -zuai oduelek za državne >lg jve •n vojno škodo tole pojasnilo: Ker sod šča za vojno škodo nwo mogla dokončati dela v obmejnih krajih v roku, kakor ga zakon predpisuje, zato »ikodova. ne osebe niso mogle pravočasno oredložiti v izpačilo izvršne razsodbe. Po drugi stra» ni pa je treba v najkrajšem času končati delo glede izdaje obveznic 2 tn p>l jist rente za vojno škodo Zato je i novm ta-. konom olijšano delo pri presoji teh pred» metov, določeni oo novi roki. izdani novi predpisi ter je vse delo proglašeno za nuj« Bolgarija pred vojaško diktaturo? Borba za oblast — Kombinacije o novi vladi — Maftnov bodoči predsednik vlade al1 diktatura Sofija, 23. decembra, t. V vrstah demo« kratičeskega zgovora so mnenja, da je ključ bodlega položaja v rokah Malino« va, voditelja demokratske stranke, v ko« likor bi pristal na skupno delo z Zgovo« rom. V bistvu hoče Zgovor ponovno ob« držati vodstvo v svojih rokah, ker raču« na, di bi bil na čelu take kombinacije zo» net sedani' predsednik vlade Ljapčcv. Predstavniki demokratske stranke so :z» javi1-' novinarjem, da pristajajo v načelu na kombinacijo z Zgovorom, ne pa na komhin~ciio, v kateri bi zopet načeloval Ljapčev. V tako vlado bi ne vstopMi pod nobenim pogojem. Demokrati so mnenja, da morajo biti oni sredršče bodoče vlade in da sc mora mandat za osnovanje rove vlade poveriti Malinovu. Sestavila naj bi se vlada, ki b se predvsem naslanjala na zaupanje naroda in ki naj bi tudi izvedla volitve v novi parlament. Sofija, 23 decembra, r. Kakor zatrjuje« jo, je kralj Boris zelo v skrbeh zaradi no« litičnih trenj, ki so nastala v vrstah vseh frakcij, z'asti zaradi z"htev opozicijskih strank, naj se D?mokr»t:č.:ski zgovor. t. j. Liaoč°v. odstrani z oblasti, ker ie s svojo politiko do vedel Polgarijo do robo nrona« sti. Opoziciia zahteva n"j se na č°lo š:ro« k koalicijske vlade nnst^vi človek, ki bi zunanjo in notran'o nolit:ko vodil po T»oti, TV-> l-ie hrvpl noVomi StamSoMski. V listih se friovatno n«>T»av!;ain »itr. dila, da bo vlada ▼ kratkem izročena Mali« novu, ki je edini zmožen dovesti državo ▼ boljšo bodočnost. Kakor se doznava, se skup na okoli prosvetnega ministra Can» kova odločno upira načrtu, po katerem naj bi na čelo vi'die prišel Malinov. V vrstah opozicije se v zadnjih dneh go» vori tudi o tem. da bo kralj Boris prisiljen zaradi pomir jen ja duhov prevzeti oblast ▼ «voje roke. Skupina poslancev okoli Ljap. čeva je temu seveda nasprotna in se pri. zadeva z vsemi silami, da bi ustvari'a ši> roko koalicijsko vlado m tako preprečila »ojaško diktaturo To vhdo naj hi tvorili demokrati. pr>taSi Zgovora ritkah" »n socialisti brez zemI'oradn?kov. B'*žni' pri« iateli' Ljapčeva de'ajo na to. di bi se ublažili napeti odnošaji med Malinovim io L'*nč<»vim. Sofi'a, 23 decembra, r. V pos'edniem času se je kamp-nja proti vo'nemu mini« stru feneralu Bak~rdžijevu zelo povečala Nezadovoljstvo proti niemu se ie noja« vi!o tudi med poslanci Domokrafč^skcja z<»ovora. Vendar pi ne veruje-o, dn bi do« šlo do nie«ove ost»vke. ker ji nasnrotuie zlasti nredsednik ministrskega sv+i L čev Ako b> sc to v^fflšm ie snrožilo v Fo braniu. se bo prizadeva!, d' na vsak način notlači, ker smatra da bi bi-ia ostsvlra vomet?'' nvn:stra r»on'fevn1na 71 vso vla^o (iT^ee o ostavk' vo:r>«"t!» mi m*tr«i 90 v zvezi t taxo zvano vohunsko afera Kraljeve čestitke vojski Beograd, 23. decembra, p. Današnji »Vojni list« objavlja naslednjo kraljevo božično čestitko vojski: »Nastopajoče svete praznike Kristusovega rojstva čestitam vsem oiicir-jem, vojnim uradnikom, podoficirjem, kapiarjem in redovom drage mi vojske in mornarice z željo, da jih vidim vedno čile in udane pri vrševju svojih dolžnosti do svojega vrhovnega komandanta In do domovine za njen napredek in srečno bodočnost. S takimi željami naj bodo vsakomur srečni prazniki. — Aleksander.« Zopet neosnovani napadi na Jugoslavijo Beograd, 23 decembra M. Nedavno Je bil aretiran v Celju tamošnji odvetnik dr. VValter Riebel. Povodom njegove aretacije so objavili nekateri inozemski, zlasti nemški in italijanski listi tendenclozne vesti in napadali našo državo. Te dni je bil dr. Riebel sodno oproščen ln Izpuščen na svobodo. Graška »TagesposU objavlja sedaj pismo dr Riebla, v katerem naglaša, da smatra za svojo častno dolžnost, izraziti vsem organom, s katerimi je imel tekom preiskave opravka, svojo zahvalo za takten način e katero so vodili preiskavo. Dr. Riebel navaja nadalje, zakaj je bil aretiran, omenja peticijo nemške narodne manjšine na Društvo narodov, zveze s hrvatskimi emigranti, sestanke v ženevi in končuje: »lz vsega navedenega lahko javnost razvidi, da sem postal žrtev razmer in da sem zašel v te mreže proti svoji volji in vednosti.« Iz te izjave dr. Riebla se vidi, da so bili vsi napadi nemškega in italijanskega tiska v zvezi z njegovo aretacijo docela neosnovani. Nov železniški most čez Savo pri Zagrebu Zagreb, 23. decembra, č. V ministrstva za gradnje so dovršeni načrti za gradnjo novega železniškega mostu čez Savo prt Zagrebu. Most bo urejen za dvotirno progo in bo naročen na račun nemških reparacij. Stari železniški most bo uporabljen ali za tovorni promet, ali pa bo preurejen za promet z vozovi in za pešce. Podaljšan rok za proučevanje novega zakona o socialnem zavarovanju Beograd, 23. decembra AA. Na prošnjo gospodarskih organizacij je minister za socialno politiko in narodno zdravje podaljšal rok o predložitvi izjav glede novega zakona o socialnem zavarovanju do 15. februarja prihodnjega leta. Uredba o planinskih pašnikih Beograd, 23. dec. AA. V ministrstvu za Sume in rudnike so izgotovili uredbo o vodstvu knjig o planinskih pašnikih. Uredba prinaša navodila zi varstvo planinskih pašnikov. Ker je uredba definitivno sestavljena, je bila predložena pristojnim mioW strstvom v izjavo. Trgovinska pogajanja s Turčijo Beograd. 23. decembra, č Tekom meseca januarja se bodo pričela v Carigradu poea-ianja med Jugoslavijo m Turčijo za sklo-nitev trgovinske pogodbe. V zndnjem 5a*u se razvijajo med našo državo ir. Tm^jo zelo živahni trgovski stiki in se zato vedno bolj čuti pomanjkanje trgovinske i»osoe. Klub zdravnikov abstinentov v Zagrebu Zagreb. 23. decembra, m V Z=»pr«»hu fe bil danes osnovan klub zdravnikov ab-^j-n en tov. Iniciiativo 1* ustanovitev jc. Jaio osrednje vodstvo protialkoholnpga ijVtr««. Vsak član kluba se mora p^meno obvetir ti, da ne bo nikdar užival a^.uhoin-h ptjaft. Božični pozdrav Ljubljana, 24. decembra. Evropa letos nima prijetnih božičnih praznikov. Svetovna gospodarska kriza jo je hudo pritisnila. Široke mase ljudstva so v bedi. Število brezposelnih naravnost grozno narašča, industrijska Nemčija jih Šteje nad štiri milijone, v mali Avstriji ie okrog 400.000 delavcev brez dela in zaslužka. Na Angleškem stoji na stotine tovarn, v Italiji 'e finančna kriza s težko pestjo pritisnila na uradnika, delavca in kmeta. Francijo pretresajo katastrofe bančnih zavodov Kmet je v vsej Evropi silno udarjen: proizvodi zemlje so izgubili na ceni. cene industrijskih produktov in javne dajatve pa so ostale nespremenjene. Med državami in narodi se odnošaji kar nič nočejo izboljšati Vsak dan prinaša nove konfUkte. Poskusi izvesti vsaj delno razorožitev evropskih vojsk. ik obetajo mnogo sadu. gospodarsko premirje je ostalo na papirju, da. na-sprotstva so se še pomnožila: med Češkoslovaško in Madžarsko je izbruhnila carinska vojna, ki znatno vpliva tudi na druge države Evrope. Prav nič veselo se letos ne glasi božična pesem. Tudi v Jugoslaviji ne živimo v rožnatih časih Tudi pri nas se povsod opažajo gospodarske in socijalne rež-koče. Tako težko že dolgo m bilo našemu kmetu, naš delavec bridko stoka. obrtnik in trgovec tožita, nameščenec ne ve. kam bi moral preje šteti svoj bori dinar. Val gospodarske in socijalne depresije težko oliuska tudi preko naše C movine. In vendar: Kdor se neko'iko ozre po sosednih državah, kdor opazu-življenje drugod. bo takoj videl, da je pn nas razmeroma še najboljše. Res je naš narod skromen, z manjšim zadovoljen nego drugi. A res je tudi. da se pri nas polagoma — s težkočami še. a vendar vidno — ustvarja ono notranje izravnoteženje interesov, ki ias sicer ne more popolnoma obvarovati pritiska občili gospodarskih in socijal-nih kriz, a jih. opiraioč se na jilo narodne solidarnosti, oblažuie in jim odvzema njihov katastrofalni značaj Skromen je naš ju goslo venski dom. ali dvakrat nam ie mil m drag. ko izpod njegovega varnega krova gledamo v burje po svetu. Pod težino gospodarskih in socijal-nih skrbi znatno trpijo politični živci narodov. Skoraj ni države brez hudih notranjih konfliktov tn bojev, ki ne le otežujejo notranje življenje, temveč ustvarjajo tudi zunanie onasnosti Revolucija v Španiji, hitlerovščina v Nemčiji, pripravljajoči se knnfhkti na Angleškem, še celo oohtično tako žrela Franciia ne more priti do ustaljenejše-ga režima. V našem neposrednem sosedstvu se povsod pora'aio težke krize ir- nezadovoljstvo z obsto^čim. prilikami pograja od dne do one očitnejše. nasprotstva vedno ost«-e;Sa. AH ni res. da smo tudi v tem pogledu Jugosloveci srečnejši? Odkar je močna rona vrhovnega voditelja naroda prekinila pogubne borbe vseh proti vsem. ki so bile našo domovino privedle na rob »ro-pada. odkar je naš kralj vse naše aaci-jonalno in državno življenie zasidral ua nerazrušen temelj narodnega in državnega edinstva, odkar njegov režim dosledno izvaja idejo konstruktivne jago-slovenske politike, so se v naši domovini polegli strasti viharji. Vedno glob-Ije pronica spoznanje, da je narod sposoben si ustvariti srečo in blagostanje, ako likvidira svoje stare notranje konflikte ter iih nadomesti s plemenito tekmo svojih zdravih sil v pozitivnem delu na gospodarskem, socijalnem in kulturnem polju, in te zdrave sile so udi že povsod na poslu. Učimo se spoštovati tudi bivše nasprotnike, priznavamo si drug drugemu pošteno voljo, nismo si več sovražniki, še predno se srečamo. Notranji mir blagodejno vpliva na narod in jača med nami čut solidarnosti in vnemo za konstruktivno delo. S sistematično izgraditvijo državne organizacije in njene uprave, z iniciativnostjo pri obravnavanju velikih in maHh problemov našega naroda se otvarjajo novi vidiki našemu napredku Sistematično delo rodi uspehe, povsod ie opažati znake ozdravljenja in konso-lidiranja. Optimizem se vrača v dušo naroda. Oni zdravi optimizem, ki zna oceniti meje realnosti, a je baš zbog tega ploden tn trajen. še posebej v naš. ožji domovini je z novim banom, kakor vse kaže. nastopila doba splošnega pomirienja Njegov program je. združiti vse pozitivne sile k sodelovanju Vsi. ki jim je interes ne le Jugoslavije, temveč še posebno tudi korist in napredek naših slovenskih kra-iev, našega ljudstva pri srcu. se bodo ne le v besedah, temveč tud? v dejanjih radi odzvali pozivu na skupno delo. oredvsem tudi za dobrobit in napredek naše vasi. našega malega človeka. Problemi in nalosre noveea časa zahtevajo novih delovnih načrtov, velikih skupnih naporov. Zavihajmo rokave vsi. ki hočemo biti delavci v iugoslovenski fronti. tvorci Drerojene. srečnejše domovine Jugoslavije! Glas božičnih zvonov oznania ljubezen in mir. V medsebojni ljubezni in pod božičnim drevesom, pred božičnimi jaslicami im Domnimo. da nam je o^i. !*> ona žMfenie. ^ro^rf« lin 7o/J'wntwi(» prazni želimo vsem našim čvtateljem in prijaMiem. nezdrav miru in ljubezni nošiljamo vsem izbranim Jugoslovenom! Francosko-iugoslovenske manifestacije Počastitev naše letalske misije v Parizu ~ Zanimivo predavanje na Sorbonnl — Zasluženo priznanje Jugoslaviji pariš, 24 decembra. AA. Društvo prijateljev Jugoslavije je priredilo snoči velik banket v »Cafč de la Paix< na čast Šefu naše letalske misije generalu Petroviču in članom te misije Banketa so se udeležili francoski general De ia Rocbe, poslanih kraljevine Jugoslavije dr. Spalajkovič. osobje poslaništva in večje Število naših francoskih pri|ateljev General de la Rocbe je izrekel zdravico Xj Vel. kralju, poslanik dr Spalajkovič pa je napil viteškemu geniju Francije, sijajnemu napredku francoskega letalstva m končal z zdravico predsedniku republike Doumergueu ter francoskemu - jugosloven-skemu prijateljstvu Pariz. 23 decembra. A A. G. Jaeques Hencelles. profesor in publicist, jako dober poznavalec Ralkana. je včeraj branil na Sorbonni doktorsko tezo »Makedonija, študija o sodobni civilizaciji« in stransko manjšo tezo »O državah in narodih balkanskih« Svečanosti je prisostvoval prof Ma-6one. ki je bil nedavno v naši državi kot šef ekskurzije francoskih eeosrrafov in je na glasu odličnega poznavalca in prijatelja našega naroda. Nadalje so bili navzoči še poslanik kraljevine Jugoslavije in pooblaščeni minister dr Spalajkovič; gosp. Poli-tis: šef prosvetnega oddelka jugoslovenske-ga poslaništva gosp Arnautovič in mnogo drugih oseb Dva profesorja Sorbonne, kt sta proučila obe tezi, sta se jako pohvalno izrazila o druei študiji in poudarila točnost Hencellesovega naziranja o narodnostnih vprašanjih Gosp Manceau je poudarjal točnost nasprotij, bi jih je Hencelles do-jnal med posameznimi deli Makedonije. Dri Čemer je posebno podčrtal vzorno kolo-nizaeijsko delo Jugoslavije ki ga omenja v svojem delu »Več Makedorij« ln ki bi lahko služilo kol vzor tudi Franciji Nada Ije poudaria. da je Henrelles proučil gospodarski položaj posameznih balkanskih držav, zlasti silni gospodarski napredek Jugoslavije. Eden izmed govornikov je izrazil dvom o uradnih -fokumentih. kf jih je omenit nakar je Hencelles zelo živo odgovoril, da te svoja raziskovanja končal prej. kakor je dobil v roke te uradne dokumente, pri čemer se je izkazalo, da so točni in pravilni Na koncu je jury proglasila dr. Hencel lesa za doktorja Sorbonne z oznako odlično. Vintila Bratianu umrl Bukarešta, 23. dec. Snoči ob 23.15 je nenadoma umrl na svojem posestvu v Mi-baestiju, šef liberalne stranke Vintila Bra-tianu, zadet od srčne kapi Prvi srčni napad je imel že včeraj popoldne, ko se je sprehajal v parku svojega posestva, drugi napad po 23. uri pa je postal zanj usode-poln. Njegovo truplo bodo prepeljali v Bukarešto. kjer se bo vršil pogreb z vsemi svečanostmi. Pokojni Vintila Bratlanu je bil star 62 let ter je bil sin znanega rumunskega državnika, večkratnega ministra in ustanovitelja liberalne stranke Jona Bratiana. S starejšim bratom se je skupaj posvetil politiki in je prevzel nasledstvo po očetu. Po smrti brata Jona l. 1927. je prevzel vodstvo liberalne stranke Vintila. ki je bil že med svetovno vojno župan v Bukarešti, po vojni pa ponovno finančni minister. Izvedel je važne finančne in gospodarske reforme. Do svojega odstopa l. 1928., ko je prišel na krmilo sedanji režim Maniua, je bil tudi ministrski predsednik. Od tedaj je bil na čelu liberalne stranke v najstrožji opoziciji ter Je nasprotoval tudi povratku kralja Karola. kar je povzročilo razkol v njegovi stranki Liberalna stranka Je izgubila z njim enega najvplivnejših in najsposobnejših voditeljev. Bukarešta, 23 deC. AA. O smrti Vintila Bratiana. je bil kralj Karo! obveščen še ponoči. V poučenih krogib prevladuje na-ziranje. da bo prešlo vodstvo liberalne stranke v roke bivšega ministra za zunanje zadeve Duce. Listi soglasno ugotavljajo, da bo imela smrt Bratiana velike posledice za politiko Rumunija. Bukarešta, 23. dec. AA. Danes popoldne se ie vršila seja senata, na kateri je bilo izraženo globoko spoštovanje umrlemu Vintili Bratianu. Senator Bratu, predstavniki vlade, cerkve te- ^ 'ie vseh str njega ministra dr. Curtiuea Na dnevnem r Ju mnogo važnih vprašanj, kakor do« ločitev roka za splošno razorožitveno kon« farenco. dve nemški nritOžbi proti terorju pri volitvah na Poljskem, več pritožb na« rodnih manjšin, vprašanje mandata nad vzhodno Afriko in mnogo drugih vprašanj. Minister Jura] Demetrovič s Eden in nedelpv jugoslovenski narod Kulturni zgodovinarji preiskujejo in razpravljajo o tem, kdaj in na kakšen način vse se je v narodni zgodovini južnih Slovanov pojavljala in uveljavljala misel narodnega edinstva. Moramo jim biti hvaležni za to, kajti s tem dokumentirajo zgodovinsko dejstvo, da je bila težnja za edinstvom, kakor tudi sama misel edinstva južnih Slovanov vedno živa gonilna sila v njihovem narodnem življenju, kljub vsem mejam, kljub različnim vplivom in kljub razcepljenosti po veri. imenu in pisavi, ter često celo po raznih političnih težnjah To delo kulturnih zgodovinarjev ima neprecenljivo vrednost kot pouk novia. pokolenjem o zgodovinskem stremljenju prošlih stoletij k najvišjemu idea'u vsakega naroda: postati v resnici eden in nedeljiv narod v svoji lastni državi. Čeprav zveni kot paradoks, ima vendar Jugoslavija, ki obstoji tako rekoč šele od včeiaj, že svoje veliko in bogato prošlost v današnjih dokumentih o pozitivnem delu in še več o ustvarjanju ideologije edinstva. ki jo danes nazivamo jugoslovenstvo Ti dokumenti so črpani na vsem prostran stvu jugosiovenskega ozemlja in izvirajo od pripadnikov vseh elementov, na katere se je jugoslovenska narodna celota prej delila Jugoslovenska ideja je tedaj že davno ideja enotnega naroda, ki je stremel po uedinjenju; današnje stanje je prav za prav samo sodobna formulacija narodnostne ideologije, dolgo grajene za ceno neštetih moralnih, fizičnih, gmotnih naporov, žrtev in borb vseh de lov jugoslnvenstva. To pomeni: čeprav je Jugoslavija šele od včeraj. jugoslovenstvo nikakor ni šele od vče raj. Jugoslovenstvo je vodilna ideja, odkar se je v narodu, ki je bil zaradi neugodnih prilik razdeljen in razcepljen, prebudila narodna zavest Da ni bilo tega, bi našega uedinienja nikoli ne bilo Ako pa bi bilo prišlo do uedi njenja kljub temu in bi hilo to ustvarjeno s silo. bi se nikakor ne dalo obvarovati in obdržati. Nezadovoljneži z današnjim stanjem stvari v Evropi pravijo, da so mirovne pogodbe, sklenjene po svetovni vojni, nevzdržno nasilje in da je v interesu pravice in miru potrebna njihova revizija. Med revizionisti so tudi taki. ki pravijo, da bi bila revizija potrebna tudi glede Jugoslavije, češ. da j,e to država, ki obstoja šele od včeraj in ki je le tvorba svetovne vojne V resnici je stvar seveda bistveno drugačna Ako za katerokoli državo velia, da je nje nastanek le uresničenje velike ideje samoodločbe narodov, velja to za Jugoslavijo v polnem pomenu besede. Nasilje je za Jugoslovene bila razcepljenost, ki je obstojala pred svetovno vojno, današnje njihovo uedinjenje v Jugoslaviji pa pomeni za nje zmago pravice do svobodnega narodnega življenja in razvoja. Prva leta skupnega življenja v naši državi z onimi nesrečnimi borbami in tendencami v pravcu ponovuega razedinjevanja. so res lahko izzvala za naše edinstvo škodljivo mišljenje Oni, ki Jugoslovenom niso naklonjeni in jim naše uedinjenje ne gre v račun, so bili že polni zmagoslavja v nadi, da bo neuspeh jugosiovenskega uedinje nja povlekel v propast vso zgradbo mirovnih pogodb Tako je problem Jugoslavije postal problem ureditve Ev rope. Vsi nezadovoljneži z današnjo evropsko konstelacijo, predvsem ruski boljševiki, ki so prvi poskušali podpirati separatistične pokrete in jih izkoristiti za 6voje namene, so se /-našli v enem taboru proti nam, smatrajoči Jugoslavijo za najslabšo točko odpo ra Naš neuspeh naj bi bil njihov uspeh Vzpostava starega stanja bi se bila morala začeti na Balkanu, kjer toli-čil je pravico in enakost, prebudil je zavest ln čut edinstva, konsolidirai je državo Po njegovi zaslugi je Jugoslavija danes močnejša, nego je bila kdaj-koli, in bo v bodoče vse močnejša, ker je očividno. da postaja stvarnost ono, kar je bilo doslej ideal: homogeni jugoslovenskl narod, ena in nedeljiva jugoslovenska nacija. Jugoslavija je danes že Izven krize in vrši svoje evropsko poslanstvo kot čvrsta barijera proti vzpostavi stare Evrope in kot čuvar miru v novi Evropi Jugoslavija je api*vičila samo sebe kot dete velike svetovne vojne in njenega revolucijonariicga značaj*, za-popadenega v ideji osvobojenja in uedinjenja zatiranih narodov Jugoslavija je dokazala, da je bila potrebna Ju goslovenom, kot afirmr^ija pozitivne ga in stvariteljskega jugosloveiukega duha, a ravno tako potrebna tudi Evropi kot činitelj napredka in civilizacije Pot je odprta, jugoslovenstvo je na pohodu. Iz državne službe (Za točnost imen ne moremo jamčiti.) Beograd, 23. dec. p. »Službene Novine« obiavljajo ukaz o učiteljskih imenovanjih Med drugimi so imenovani v Staro Loko pri Kranju Hermina Dic, v Skrljevec pri Črnomlju Albin Rastotnik in za upravitelja meščanske šole v Vojniku Ivan Lapajne. Beograd, 23. dec. p V poS** službi so med drugimi premeščeni? v Dobrno Ivan Kranjc iz Ljubljane !• v Kranj Marija Kolar iz Ljubljane VII, v Liubljano 1 Poza Sinerd iz Tržiča in Fran Žnidsri? z Jesenic. K tretji terenski sekciji v Ljubljani so premeščeni Alojzij Furlan. Ivo Kavčič. Miroslav Cerkvemk ln V Mari- bor I. ie premeščen Josip Ferjančič iz Mežice. v pri Rakeku pa Mara uril iz Škofje Loke. Beograd« 23. dec. p. S kraljevim ukazom so napredovali v 3. skupino I. kategor.je dr. Ivan Jančič, starešina državnega tožilstva v Mariboru. Gustav Barle. držnvn tožilec pri okrožnem sodišču v Novem mestu, in dr Ivan H-Mn* namestnik državnega tožilca v Mariboru. Beograd, 23. dec. p. Z odtokom ministra za šume in rude je postavljen za pogodbenega uradnika pri rudarskem glavarstvu v Liubliani z mesečno plačo 3000 D-n dosedanji pogodbeni nrofesor rudarske šole v Celju inž Rudolf Dušan Upokojeni so pn direkciji državnih *e'eznic v Ljubljani Josip Dolenc. Josip Merhar Anton Klun, Josip S'č in Mina Sf'«er nradnitf '""l. Beograd 23. decembra Upravnik državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani Boža Račič je pomaknjen iz 2-II v 1-IL Konferenca ravnateljev meščanskih sol Ljubljana. 23 decembra. Za dan«« Je »kMcal prosvetni oddelek vse rairnatelje meščanskih šol v Dravski banovini k uradni konferenci, ki Je bila polno številno obiskana. Na dnevnem redu so bile to&ke o vpisu v mesč šolo. o vstopnih pobojih o prestopanju dijakov me&č šol na srednje šole tn obratno, o nadaljevanju Študija na srednjih učiteljiščih to strok Šolah, o razmer}« meščanske šole do vi Sle narod-n® Sole, o vzdrževanju meščanskih šol ln o rasnih dru*1b predloelb Na podlagi določb banovlnakeea Solskeea «vee arprejmelo očeti o), trt so dovrftlll četrti razred ln dobili v io»sklh Iskazlb opombo, da »o sa nanredo*an1e v naslednji razred sposobni DHakom meSčanaklh Sol. nosebno onim i dežele se ne sme vzeti pravica, da prestopijo t»o dokončanj meščanski SoM v naslednji vdšjl razred srednje šole, potem ko so se podvrgli diferencialnemu izpitu te predmetov, ki se ne uče na meščanski šoli. odnosno na srednja šoli. Dijaki meščanskih šol naj imajo pri sprejemu na učiteljske strokovne tn vojaške šole iste pravice, kaor dijaki srednjih šol Absolventi meščanskih šol naj polagajo aa učiteljišču prav talce Izpite, kakor dijaki srednjih šol. Stvarne šolske potrebščine meščanskih sod prevzemi v svoj proračun banovina, ker pohajajo meščansko šolo dnjakl lz vseh krajev banovine Zemljišča m opremljene sitav-be za meščanske šole pa oaj pa/dejo v breme občine, odnosno krajevnih vzdrževalnih činiteljev Pri slučajnostih se Je sprejelo veliko podrobnih predlogov, ki se tičejo uspešnega napredka slovenskih meščanskih šol Med temi Je bila najvažnejša zahteva po Izdanju zakona za meščanske šole, katere edine še nimajo svojega zakona. Po železniški nesrea pri Laikovcu Beograd, 23 dec. AA. Zapreka prometa med Jabučjem in Laikovcem. ki jo je vče» raj povzročilo iztirjenje vlaka, je odstra« njena In promet je bil davi ob 4J0 zopet v redu. šele. ko bodo zapreke popolnoma od« stran jene in proga docela očiščena, bo mo« Soče napraviti si točno sodbo o vzrokih nesreče. Smrtna nesreča pri nasioanju ceste Gorenja vas, 23. decembra. Velike poplave, ki so prizadele pred par leti žiri ln vso Poljansko dolino prav do škofje Loke ln naprej do Medvod, so na mnogih krajib razrušile glavno cesto, ki vodi po Poljanski dolini do obmejnih naselij. Vsi činitelji se trudijo, da se slaba cesta dobro opomore * vsakoletnimi deli, ki se vrše v pokvarjenih predelih cestne proge Te dni so delavci zaposleni z ureditvijo cestišča pri Gorenji vasi. Za izpeljavo ceste v normalni tir in za dovo2 gramoznega materijala so si pripravili graditelji posebno ogrodje, preko katerega so brez opas-nosti vozili in pohajali. Vprav na tem prostoru pa se je zgodila v petek popoldne huda nesreča, ki je zahtevala za žrtev skrbnega družinskega očeta Derlinga. NiC hudega sluteč je Derling obšel kraj. ko je iznenada odpovedalo tramovje ln se je prod. grušč in kamenje sesulo navzdol in je pokopalo pod seboj Derlinga. ki je med skalinam! obležal t zlomljenim tilnikom Smrt je nastopila takoj ter Je bila vsaka zdravniška pomoč izključena. Truplo nesrečnega delavca so prenesli na dom, kjer Je sprejela očeta žena s 4 nepreskrbljenimi otroci, življenje v družini Že doslej ni bilo rožnato: ob strahoviti vesti je prevzel otro-čiče in soprogo obupen plač. Pri tragičnem dogodku je značilno, da se nekemu drugemu delavcu, ki je bil pravtako v metežu kamenja, nI zgodilo ničesar. Smrt odličnega znanstvenika Ljubljana, 23 decembra. Ljubljansko univerzo je danes zadela velika izguba. Ob 16 je v bolnici umrl uvaže-ni znanstvenik vseučiliški profesor inž. Ignacij Majdel. čigar zasluge so osobito za tehnično fakulteto in posebno še za njen rudarski oddelek neoporečno velike in častne. Pokojnik se je rodil leta 1874. v Cark- skem selu pri Petrogradu kot potomec ugledne ruske plemiške rodbine. Starši so ga namenili oficirskemu pokLicu. Absolviral je Mihajiovsko visoko artiljerijsko akademijo v Petrogradu in istočasno tudi visoko artiljerijsko tehnično akademijo. Kot topniškemu strokovnjaku se mu je začela v ruski armadi odpirati visoka karijera. Ze pred vojno je predaval v raznih ruskih vojaških visokih šolah, ob pričetku svetovne vojne pa je odšel na fronto kot gardni kapetan I. stopnje Razmeroma zelo hitro je dosegel čin generalnega majorja ter je bil inšpektor artiljerije 24 korpusa, v avgustu 1911 pa je bil imenovan za inšpektorja artiljerije zapadne fronte ruskih ar-:nij 8 pravicami komandanta armade. V novembru 1918 je bil v Bukarešti v komisljii pri komandantu francoskih čet. generalu Berthelotu. Po preselitvi v Ljubljano je leta 1922. nastopil na naši univerzi službo kot asistent na tehnični fakulteti, nakar je bil imenovan za docenta in kmalu tudi za tz-rednega profesorja za stolico kemične teii-nologije. Bil je vodja kemično - tehničnega laboratorija. Ko je bil 1927 osnovan institut za rudar« stvo, so mu bila poverjena predavanja o me'Togi ji in metalografiji ter organizacija zadevnega laboratorija. V teku dveh let je prof. Majdel izvrstno izvršil svojo nalogo m tako ima sedaj rudarski institut popol« nO urejen laboratorij, kjer so se že z uspe» hom nričela znanstvena raziskavanja. Kot znanstveni pisatelj je g. Majdel le v Rusiji objav,1 nad 1000 tiskanih strani razprav, tičočih se večji del artilerijsko« tehničnih problemov V Jugoslaviji pa je poleg predavanj intenzivno obravnaval ▼ svojih spisih kemijo in metalografljo ter je za časa svojega udejstvovania na ljub« Ijanski univerzi objavil nad 20 del v jugo« sloven '.ih in nemških revijah, zaradi česar je posebno tudi med nemškimi strokovnja* uživa! zelo velik ugled. Smr ga je ugrabila sredi najmtenzivnej« Segj dela. Ljubljanska univerza ga bo v ve» liki meri pogrešala. Zelo bridko pa je z njstovo smrtjo nrizadeta tudi vsa ruska kolonija v Ljubljani. Pokojnik zanušča vdovo in dva sina. k: j:m izražamo naj« globlje sožalje. Pogreb se bo vršil 26. t. m. ob 14. izpre^ bolniške mrtvašnice. Na i bo odličnemu znanstveniku ohranjen č_«ten spomin. Njegovo ime bo zoodovi« n c n ,se mlade univerze vedno beležila « hvaležnostjo in priznanjem. Ponesrečen atentat na nemškega ministra Berlin, 23. dec. d. Včeraj popoldne je bil na državnega min stra za deio Steger« walda poizkušen atentat, ki pa ni uspeL 361etni slikar Kristijan Schafer si je hotel izsiliti razgovor z ministrom. Na pragu ms« nistrove sobe je potegn 1 revolver, vesidar pa ga je uradnik, ki je prihitel za njim, obvladal Pri sebi je imel tudi gumijevo palico Schafer je že več let brez posla ter je zdelal več predlogov za rešitev proble« ma brezposelnosti, ki jih je ponovno pred« ležil min strstvu. Njegovi predlogi so stre« meli za tem, da bi sc odpustile osebe, ki imajo po več zaslužkov, ter se njihovo de« lo razdelilo med brezposelne. Pri aretaciji je popolnoma podivjal. Vsekakor gre za duševno prenapetega, drugače pa normal« nega človeka. Velike poplave v Romuniji Bukarešta, 23. decembra r. Nad bes-arabskim mestom Cetatea Alba in okolico se je utrgal oblak. Reke so hitro na-rastle ter je nastala poplava, ki je povzročila veliko škodo. Neko kopališče ob Črnem morju je popolnoma uničeno. V nekaterih krajih so morali ljudje splezati na drevje, da so se rešili pred vodo. Okoli 300 ljudi je ostalo brez strehe. V mestu Cetatea Alba je voda porušila 40 hiš. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ia danes: Oblačno z začasnimi padavinami (snegi, zmerno hladno. — Situaeija včerajšnjega dne: Severno in južno Evropo. Sredozemsko morje in Jadran pokriva depresija, dočim leži nad centralno Evropo barometer-ski maksimum. Barometerski minimum na Jadranu se je znatno ojaČil v zadnjih 24 urah ter izziva po vsem Primorju in v višjih krajih močne severne vetrove in burja Tlak je narasel povsem neznatno samo v Sloveniji, dočim fa v ostalih krajih padel za 0.1 do 9 mm Temperature 60 padle v gornjem Primorju. drugače pa ostale nespremenjene V južnem Primorju in na otokih so narasle za 3 stopinje. Morje je biio nemirno in razburkano, poleg obale pa valovito. Dunajska vremenska napoved sa sredo: Vedno bolj oElačno, v višinah menjajoča se možnost padavin, temperatura blizu ničle. Profesorski zbor tehnične fakultete univerze kralja Aleksandra L naznanja tužno vest, da je član profesorskega kolegija, gospod inž. Ignatij Majdel dne 23. t. m. sredi svojčga neumornega znanstvenega dela, prerano preminul. Pogreb blagega nokojnika se vrši v petek dne 26. decembra ob 2. uri pop. izpred mrtvaške veže splošne bolnice. LJubljana, 23. dec. 1930. twur<+T)« za Občina Ljnbljaoa aši kra|i in ljudje Ljubka slika naše kraljevske rodbine Francoska delegacija, ki ae Je udeležila nedavnih beograjskih svečanosti ob odkritju »Spomenika hvaležnosti Franciji«, je prinesla naSemu prestolonasledniku kraljeviču Petru visoko francosko odlikovanje. Odlikovanje so izročili prestolonasledniku v posebni avdijenci, na kateri je bila posneta gornja slika. Od desne na levo stoje Nj. Vel. kralj Aleksander, francoski viceadmiral Robert, prestolonaslednik Peter, vodja francoske delegacije minister Champetier de Ribes, Nj. VeL kraljica Marija, francoski poslanik Dard. Zanimiva geološka razkritja na Kozjaku Nekdanji rudniki — Strokovnjaki naj bi preiskali pogorje Marcu berg, v decembra. Enolična, skoro dolgočasna je Dravska dolina. Po njej si je izbrala pot temotna tn deroča Drava. Od Dravograda do Ruš je dolina tako ozka. da je ponekod jedva prostora za cesto in železnico ob obeh bregovih Drave. Nižje Ruš se dolina znatneje razširi. Od detjie strani jo obdaja gozdnato, turistom Ln smučarjem dobro znano Pohorje, z lepimi izletnimi partijami. Z leve strani pa jo obdaja zapuščeni, redko naseljeni, turistom malo znani Kozjak s svojimi mogočnimi skladi. Dočim se Pohorje odlikuje po svojih slikovitih gorskih partijah, je Kozjak geološ-ko ranimivejši. V svojem zemeljskem skla-dovju skriva bogate zaklade najrazličnejših rud. ki so jib začeli v zadnjem času eksplo-atirati. Mnogo se je ie govorilo med narodom e teh podzemeljskih zakladih. Med prebivalstvom je ohranjenih vse polno pravljic in pripovedk, ki se nanašajo na te po njihovi verziji bajne zaklade, gotovo ne brez vzroka. Ze pred več sto teti so v tem pogorju Izsledili srebrno rudo ali bolje rečeno srebrni sijajnik, pomešan z drugimi manj ▼rednimi rudami Iz te dobe izvirajo tudi prva rudarska dela na Kozjaku. Takrat je delalo v rovih, ki se nahajajo severno Brezna pod Reinšnikom. okoli 300 delavcev, ki so kopali srebrno rudo. Nato se je delo za nekaj časa opustilo. Toda že L 1894. vidimo, da so na tem mestu zopet začeli kopati. PodjeUiikom se je to delo gotovo izplačalo, saj so pozidali celo topilnico pri Sv Ožbaldu nižje Brezna. Zidovje topilnice je deloma ohranjeno še sedaj. V okolici rudnika pa se še dane« vidijo barake, ki Jih je ie razjedel čas. in nam pričajo, Oa Je v tem samotnem, težko dostopnem tn romantičnem predelu Kozjaka nekoč cvetelo življenje. Takrat ni bil Kozjak tako zapuščen. kakor danes. Oni stari rovi, ki datirajo Iz časov prvega in drugega kopa. so ohranjeni Se danes. Najdaljši rov je dolg okoli 500 m. Spomladi so zopel začeli kopati v teb rovih in na različnih mestih v bližnjem teranu. Na več mestih so zasledili srebrno rudo v zvezi t bakrom in raznimi drugimi rudninskimi primesmi. Povečini delajo ua dnevnem kopu, le v najglobokejšem rovu se delo nadaljuje Na dnevnih kopih in v rovi dela okoli 30 delavcev, med njimi nekaj tesarjev, ki delajo »šutec ali drče. po katerih spuščajo rudo do ceste. Podjetnik je ing. Roder, radosledna pravica pa se nahaja v rokah ge. Eber. Kozjak je že davno znan po svoji srebrni rudi. Ze šinirenberški ali ilemberški grajščaki, čijih razvaline gradu se nahajajo oa vznožju Kozjaka, so imeli na svojih posestvih srebrne rudnike v I. 1619. Te rud-nike so tudi izkoriščalL Približno 100 let potem pa so kopali isti srebrno rudo v bližini Sv. Križa. Okoli L 1643. pa je kopal na Kozjaku zlato rudo Mariborčan Gmei-ner. Geološko zanimivi Kozjak se omenja v starih listinah že v drugi polovici 14. stoletja. Gotovo pa je, da so rudniki tu gori še starejši. Že v starih {asih »o zasledili na Kozjaku tudi zlato. Geološke plasti Kozjaka vsebujejo največ škriljevca. kristalastega apna in filita. V takih geoloških plasteh se nahaja tudi zlata ruda. Da ta trditev drži. je dokaz, da so še pred par stoletji pobirali zlata srnca v Dravi, ki jih je voda odplavi jala s Kozjaka V novejšem času pa so Kašii v pogorju Kozjaka črni premog, kaolin ali Čisto glino. Znano je tudi, da se nahaja na Kozjaku ležišče grafita. Na Kozjaku se nahajajo tudi ležišča beri lj a,- ki se razprostira od Drave do Kol-lacha v Avstriji, Vsekakor bi bilo potrebno, da se preišče po strokovnjakih vse pogorje Kozjaka. Sedemdesetletnica Nestorja novomeških lovcev Da redno gibanje v prosti naravi, ki ga nudi lovstvo in ki ga nekaterniki posme-hovalno Imenujejo samo nedeljski šport, zares krepi zdravje in daljša življenje, nam lepo spričuje sedemdesetletnica, ki jo je 12. t. m. v izredni čilostl ln svežosti obhajal sirom vse Dolenjske znam in priljubljeni g. Rudolf Smole, kavarnar r Novem mestu. Rojen 12. decembra 1860. 1. kot sto gm-ščaka Antona Smoleta na gradu Grm pri Novem mestu, je že v zgodnji mladosti kazal od očeta podedovano lovsko zanimanje, veselje do lovskega poklica ln pravo lovsko srce, in v tem pravcu se je razvi- Slovensko izobraževalno in pevsko društvo »Prešeren« v Broda na Savi dasiravno je šele letos v spomladi ustanovljeno, deluje med brodsko slovensko ko* krnijo, k: je zelo številna, prav živahno in povzdiguje med svojim članstvom sk» vensko zavednost in p ros ve to. Od leve nt desno sede gg. blagajnik Sešek podpred* sednik prof. Košir, predsednik Ermenc Ivo, tajnik Rabič, odbornik Kolar, zadaj pa »toje gg. Verzak, Kos, Viktor Pok.vla, Ferfila, Ermenc Franc, Kozamernik in Regafiy Jato tudi «m njegovo naslednje življenje. V zakupu Je imel, kakor že njegov oče, več desetletij lovišča občin Smihel • Stopiče in Kresnice. Ni ga kota v loviščih Terdinovih bajnih Gorjancev do mejnika temnih kočevskih gozdov, ki ne bi bil v njem doma kakor v svoji sobi. Njegovo rodbinsko življenj« jt potekalo mirno tn srečno. Poročil se je s Eleonoro Guštinovo, hčerko pokojnega trgovca to posestnika v Novem mestu. Svojih troje otrok Je vzgojil nad vse skrbno; hčerka Lori Je poročena z g. dr. Gregorinom, vladnim svetnikom v Brežicah, Mija mu pridno gospodinji doma, sin Rudi pa ima svoje mesto v Rakeku. Naravno kot dolenjska korenina Je bfl Jubilant tudi marljiv in požrtvovalen narodni delavec. Novomeški Sokol ga spoštuje in ceni kot enega izmed najagilnejših svojih ustanoviteljev; bil Je njega dolgoletni član to zastavonoša. Načeloval je dolgo vrsto let novomeškim gasilcem to je bil kot načelnik za svoje zasluge tudi odlikovan. Vzorno je skozi dolga leta deloval kot blagajnik novomeške podružnice SPD; pa tudi kot vodja gospodarstva novomeške čitalnice si je stekel zaslug. Danes seveda hodi redkeje na lov; zanimanje zanj pa mu je ostalo ▼ vsakem oziru. Veselo mu bliskajo oči, ko ves raz-vnet pripoveduje dogodbe iz svoje mladosti: Kako je na stališču v Ragovem logu v dveh urah mimo nJega »pasiralo« štirinajst zajcev to jih je v dvig vzpnete razen dveh samic »pobral« vse, koliko lovcev je že »izštudiral« in »inštaliral« po starodavnem običaju Itd. itd. V vsakem oziru je jubilant markantna osebnost, mož kremeni tega značaja to plemenitega srca. Vsakdo, ki se je udeleževal njegovih lovov ali drugače bil njegov gost, se rad spominja veselih to zabavnih uric v njegovi družbi. Daj Bog jubilantu sve-žost in čilost ter zadovoljno in srečno življenje v krogu njegovih dragih še mnoga leta! Težak položaj učiteljstva Prejeli smo: Javnost je mnenja, da je bil z zakonom o narodnih šolah položaj uči« teljstva zboljšn in se opira to mnenje zlasti na stanarino in kurivo za učiteljstvo, ki ga je država prenesla na občine. Temu pa ni tako m javnosti tudi rti znano, da je oila s prenosom stanarine na občine uči« teljstvu ukinjena državna stanarina. Po za« komi o narodnih šolah so se delile stana, rine za učiteljstvo po naslednjem ključu: za Beograd in Zagreb po 500 Din, za me« sta z nad 50.000 prebivalci po 400 Din, za mesta nad 30 000 prebivalci po 350 Din, za druga mesta po 300 Din, za trge 200 Din in za vasi po 150 Din. Za vasi je predvideno po dosedanjih dispozicijah še mesečno 1.5 kubičnih metrov drv, kar znaša po lo« kalnih razmerah okrog 150 Din mesečno. Javnost je mislila, da so učiteljske pl '.če s tem zvišana za mesta od 300 do 500, za trge za 200 in vasi z kurivom vred za 300 dinarjev. I Še predno Je učitel jstvo prejelo stanarine občin, 'e bila ukinjena državna stanaris na in je bila j>ostavka Ž9 milij. v te svrhe iz državnega proračuna črtana. Poviški so torej faiktično padli ter znašali za Beogr d in Zagreb 350 Din, za druga največja mesta 250 Din, za srednja mesta 200 Din, za naj. m niša mesta 150. za trge. kjer ni kuriva, 50 Din, za vasi, kjer je kurivo, 150 Din. Potem pridejo še odtegljaji na davke do 25 Din mesečno in tako je padla faktično stanarina, oziroma najvišji predvideni po« višek v Dravski banovini od 400 na 250 dinarjev. Šolski upravitelji na deželi so imeli še po starih zakonih pravico tV> naturalnega stanovanja, po čl. 39 uradniškega zakona pa pravico do razlike med ocenjenim sta« novanjem in državno stanarino, kar je zna« šalo povprečno do 100 Din mesečno. Sed ij jim je bila odtegnjena celotna državna sta. narina v znesku 150 Din in so s tem zni. žani preiemki. ker od občine ne dobe raz« like. Edini plus, ki ga imajo, je kurivo v kolikor tudi istega niso že poprej preje« mali, ker so ga prostovoljno d ijale občine. To vprašanje pa še ni urejeno, ker je za učiteljstvo določeno kurivo le na deželi, dasi ga ima tudi drugo uradništvo. kakor vojaštvo, sreski poglavarji itd. Tudi osta« lo učiteljstvo ima danes maniše prejemke zaradi ukinitve državne stanarine ter pre. jemajo v splošnem mesečno po 100 do 150 Din manj kakor poprej. Nerazpolo. ženie, ki ie nastalo med občinami in na« rodom do šole in učiteljstva, je stvari sil« no škodovalo. Zagotavljalo se je, da se bo izvršila re. gulacija tičifejskih prejemkov z novim uradniškim zakonom. Občine so clobile v zadnjem času dosti novih dolžnosti, naj« večji odpor pa je proti učiteljskim stana« rinam in kurivom. Po raznih predlogih je izšel ukrep v razbremenitev občin na ta način, da se zniža občinska stanarina za učitelje ni 150 do 400 Din od dosedanjih 200 do 500 Din mesečno in da dobe obči« ne. ki nimajo svojih gozdov, za kurivo šol in šolskih upraviteljev les po reži i »ki h ce« nah iz državnih gozdov, ali pa da lahko izdajo namesto drv premog. Učiteljstvo je samo želelo, da se raz« bremenijo občine s prenosom učiteljskih stanarin na državo. Tudi odtegljaje za na« turalna stanovanja, ki jih učiteljstvu daje« jo občrne, naj bi sprejemale občine, da bi lahko amortizirale zidavo učiteljskih sta« novanj. Javnost tudi ne sme pozabiti, da so naloge učiteljstva zvišane. Podal iŠana ie doba študija in povišale so se tudi služ« bene dolžnosti učite!istva v šoli. noleg tega p« so naložene učiteljstvu obsežne naloge v izvenšo'skem času. Iz vsega tega je raz. vidno, da je povsem upravičena zahteva učitelistva, da bi bilo do izida novega uradjniškega zakona izenačeno glede do« klad z ostalimi uradniki II. in III. katego« rije. Odpomoč učiteljstvu ie nujna, ker učiteljstvo ne toži in ne kliče brez po« trebe. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Fran« Josefove« grenfice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napor«. Mnogoštevilna poročila zdrsvnikov-strokov-njakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolu-jejo na ledvicah protinu, revmatizmu. kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Frani Jn«efove< vode. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zivljenski jubilej vrlega Gorenjca Javormk, 23. decembra. Včeraj Je praznoval 80 letnico svojega rojstva, na praznik sv. Štefana pa ima svoj god g. Štefan Urh, bivši dolgoletni lovec ln gozdar pri upravi KID na Javorniku. Jubilant je bil rojen 22. decembra 1850 v prijazni vasici Kupljenik pri Bledu, kjer je preživel mladostna leta. L. 1881. je dobil sluzuo kot lovec pri KID in je to službo vršil v splošno zadovoljstvo polnih 45 let, dokler ni bil leta 19-!6. upokojen. Z ženo Brigito sta v srečnem zakonu, ki traja že blizu pol stoletja, vzgojila kopico otrok, ki so vsi v uglednih življenjskih pozicijah ter vzgojeni v narodnem duhu. Kljub visoki starosti ni bil g. Urh še nikdar bolan in ima še danes popolnoma ohran. *no zobovje. Naj ga usoda ohrani živega 'a zdravega še mnogo let Novice iz hrastmske kotline Hrastnik, 23. decembra. Govori se, da bo banska uprava sklicala anketo zaradi hrastniške šole. Na dnevnem redu je še vedno centralizacija ali decentralizacija našega šolstva. O priliki zadnje komisije se je sicer doznalo, da decentralizacija nima pomena, nekateri pa še vedno menijo, da bi se pri rudniku lahko zgradila manjša šola, kakor je v sedanjem stavbnem programu. To pa ne drži, kajti za 500 šoloobveznih otrok pri rudniku bo treba ravno tako zgraditi 12 razredno šo-šo, oskrbeti pa bo treba tudi prostor za otroški vrtec in za stanovanja 12 učiteljev In dveh vrtnaric. Električna napeljava Se vedno ni v redu. Tako tudi v nedeljo nismo imeli toka od 3. zjutraj do 2. popoldne in je bil potem ob 4. zopet prekinjen. Motnjam so baje kriva popravila v električni centrali v Trbovljah, čudno pa je, da o tem nismo bili obveščeni in da se taka popravila ne izvrše v letnem času. Državni uslužbenci imajo slab božič. Od rudnilca so dobili obvestilo, da se Jim z novim letom ustavi deputatni premog ln TO JE ORTOrVAT/VA ..FARINA GEGENuBER" KI JI rKIDOBILA SVETOVNI SLOVES KOLONJSKI VODI TER JO POZNAVALCI ŽE VEČ <\OT **0 LET CENIJO IN RADI IMAJO._ PAZITE NA BDEOO ZAŠČITNO ZNAMKO Dobi se r vseh lekarnah, drogerijah to pai* fumerijah. Glavni depo za Jugoslavijoi LUXOL, VELIKI BEČKEREK vse drugo, kar so dobivali od rudnika. Odpade tudi običajna renumeracija za božič. Običajne ugodnosti ostanejo le še občinskim uslužbencem to duhovščini. S tem so državni uslužbenci hudo prizadeti, ker Je v rudniških krajih hrana dražja, kakor pa v mestih. Zaradi znižanja cen mesu in kruhu so se vršile konference pretekli teden pri sreskem načelstvu v Laškem, rezultati pa še niso znani. Društvo Svoboda L priredi za uboge na Štefanovo božičnico v dvorani konzumne-ga društva. Za božič bodo rudarski otroci obdarovani tudi z darili, ki so nakupljeni lz cerkvenega fonda, ki znaša za Hrastnik 10.000 Din. Za bedne rudarske otroke je je pobiralo po cerkvah že od poletja in se je nabralo v Dravski banovini okrog 50.000 Din. Za našo novo cerkev bodo šle v nedeljo na tepežni dan »tepeškat« tri skupine v Ljubljano, Maribor in Celje. V vsaki skupini bo po šest uniformiranih rudarjev od Delavskega podpornega društva in nekaj otrok. Rudarji dobe za prehrano in vožnjo 40 Din dnevno. Vse tri skupine bodo vodili naš duSni pastir g. Zalag, trboveljski kaplan g. Medvešek in celjski profesor g. Pavlič. Veliko zanimanje vlada za običajno božičnico, ki jo priredi gasilno društvo na Štefanovo ob 5. popoldne v Narodnem domu. Za uvod se bo vprizoril lgrokaz »Pri božičnem drevesu«, ki ga je za to slavnost spisal dolski kaplan g. Vr-banjšek. Kino Narodni dom predvaja za božične praznike film »Jahač brez prem-ca«, v soboto 27. in v nedeljo 28. t. m. pa film »Vražja maska«. šRichard %auber v krasni Leharjevi filmski opereti ZEMLJA S O !LNC A Poleg tega najnovejši Paramountov »Zvočni tednik". Predstave oba božična praznika ob 3f 5.» 7« in 9* uri zvečer! Predprodaja vstopnic danes od 11. do pol IS. in oba praznika vsakokrat od 10. do pol 13. ure. ELITNI KINO MATICA Telef. 2124 Samopomoč živinorejcev ▼ Laškem V nedeljo 14. t m. se je ustanovilo tu z ustanovnim občnim zborom društvo Samopomoči živinorejcem za primer nezgod pri domačih živalih za srez Laško. Občnemu zboru je prisostvovalo okrog 100 zastopnikov občin, kmetijskih podružnic in drugih interesentov iz celega sreza. Za zborovanje, ki ie trajalo čez 3 ure, je vladalo izredno zanimanje. V glavnem se ie obravnaval pravilnik, ki ie bil z malimi izjemami odobren. Sklenilo se ie, da bodo vplačali za leto 1931: za 1 odraslo goved 15 dinarjev; za mlado (izpod 2 let) goved 10 Din; za 1 svinjo (brez razlike starosti) 5 dinarjev. Za nabiranje članov je določenih 40 zaupnikov, ki obenem fungirajo tudi kot cenilci za poginjeno živino (skupno z živi-nozdravnikom). Nabiranje članov traja do vključno 28 februarja 1931. po tem terminu je pristop k Samopomoči za poslovno leto 1931 izključen. Upravni odbor (tudi taj- nik) vrSi svoje delo za leto 1931 brezplačno. Ker so se radi velike kmečke in delavske krize v srezu Laško določila nizka vplačila, tako da bi bilo nemogoče kriti samo z vplačili po pravilniku določeno dve-tretjinsko škodo, nastalo radi pogina oziroma zasilnega zakola goved ali «vinj, se sklene zaprositi vse pridobitne ustanove v srezu, kakor tudi občine itd. ter bansko upravo za podpore, ker se predvideva, da prijavi k Samopomoči večina rejcev vso svojo živino. Izvolil se je 9-članskl odbor in 7 namestnikov in sicer iz po enega iastopnika sedmih kmetijskih podružnic * srezu .n iz po enega namestnika ter dveh v srezu službujočih živinozd avnikov. Za načelnika je izvoljen g. Al. Snrd, poscs.nK v Jurki-štru, za nj'^cvtga namestnika u Anton Vrečko, posestnik v Jurkioštru; za pcdtia-čelnika g. Ludvik Jančič. gost. be, ki bodo pod vodstvom Maksa Schillingsa opravna veliko turnejo po vsej Severni Ameriki V nasled« njem njegovo prvo popotno pismo. V LJubljani na perona. Tržaški vlak prisopiha. Se enkrat sem svojim ljubim stisnil reko. vlak je zažvižgal in šlo je proti severu. Na meji gre vse že nekam obzirneje, ni več tistega prenapetega, strogega preiskovanja Po kovčegih, kakor smo ga doživljali leto za letom po vojni. Vidi se, da so se duhovi tudi tu že pomirili. Le časih zanese usoda kakega posebno vestnega carinika v kupe in potem joj sopotovalkam! mož prebrska neusmiljeno vsak kotiček in obrne tudi vsako najmanjšo stvarco, celo v ročni torbici... V kupeju mi sedi nasproti mlad trgovec iz Trsta. Počasi se seznaniva in mu narahlo potipam na zob. Kmalu sva v pogovoru. Brezposelnost, kriza v industriji, vseobča nezadovoljnost Povprašujem, koliko je resnice v vesteh, ki jih tu in tam čitamo v no-vinah o razmerah v Italiji. Pa sem Iz ust Italijana slišal, da so razmere zelo, zelo hude. Tudi nekdanji vroči pripadniki fašizma se danes odmikajo... Začuden vprašam sopotnika, kako si upa tujcu odkriti svoje srce. »Sem na varnem, kakor hitro je meja za menoj! Doma pa seveda ne zaupamo drug drugemu... — Vožnja je prijetna. Malo potnikov. V kupeju sva sama in tako si hitro urediva vsak svoje udobno ležišče in spiva preko Linza do Prage. V Pragi izstopim, da obiščem svoje znance in prijatelje. Med drugimi tudi predstavnika Slovencev doktorja Josipa Mandiča, odvetnika, ki si utira v zadnjem Času pot v svet kot komponist Neumoren kakor mravlja vrši svoje odvetniške posle tn obenem nosi v žepu vedno papir, ki ga polni z notami. Tako se rodi baš druga simfonija ki jo bo v Amsterdamu dirigiral ruski dirigent Malko (Malko ie dirigiral preteklo sezijo z velikim uspehom v Pragi. Berlinu, na Dunaju). Dr. Mandič, čil in navdahnjen z mla-deniškim duhom kakor vedno, mi razkazuje v spremstvu svoje dražestne bistrooke soproge (tudi Tržačanke in svoje vitke hčerke Vere, ki sem jo bil prekrstil v »Sulejko« že za časa svojega bivanja v Pragi zaradi izrazite fiziognomije turških krasotic — torej dr. Mandič mi razkazuje svojo novo urejeno vilo, ki me je res očarala. Kako krasen dom si je uredil ta steber jugoslovenskega življa v Pragi, dobričina, ki je že marsikomu pomagal na noge! Kar zavidal sem ga in najraje bi bil ostal kar tam pri Mandičevih, tako lepo imajo na Hradečin« »ki ulici... Toda čas hiti in moram se posloviti. Gospa Pepina me je hotela pri izborni turški kavi malo poplašiti, češ: potovanje po morju sedaj oo7:mi zaradi viharjev m baš najlepše. In me narahlo vprašala, sem li vide! film »Atlanticc... Bržčas je menila gospa Pepina, da jo bom takoj odkuril nazaj v Ljubljano. Pa je ljubeznivi gospej očivid-bo močno imponiralo, ko sem povedal, da ine baš razburkano morje zanima takore-koč: zelo zanima... Vaclavsko namesti me le mogočno zadi-vilo. Od leta do ieta je krasnejše, pravo velikomesfno življenje vrvi tod in po Pfi-kopih. Krasna je ta naša Praga. Bil sem dve leti tam, pa se je ne morem dovolj nasedati. In te brhke Pražanke! Skoro bi tr-! potreben vodovod, pa tudi stanovanjske hiše, saj je morala družba vedeti, da bo morala nastopiti sta* novanjska kriza in da bo treba preskrbeti stanovanja onim upokojencem, ki jih druž* ba pri upokojitvi deložira Klavnica je bi> la potrebna že pred 20 leti in tudi šolska vprašanja ne postoje od včeraj Vse to bi se bilo lahko napravilo že pred in med vojno, takrat, ko je delala družba s kolo« salnimi dobički Ker se je takrat vse to prezrlo, je morala občini zaiti v položaj, v kakršnem se nahaja danes Da je prišlo občinsko gospodarstvo v tako zagato, je krivo to, ker so postale ne* kaitere stvari tako pereče, da jih ni bilo mogoče več odlašati, predvsem stanovanj« ske hiše. hladilnica in klavnica in pa razna šolska vprašmja. Prejšnjemu občinskemu odboru bi se morda lahko očitalo samo to, da si ni na« pravil potrebnega načrta, ki bi bil v 6kla* du z občinskimi financami ter je zidil in gradil kakor je nanesla potreba, ni pa pri tem pomislil, na kak način se hodo lahko krili izdatki, da ne bi vrgli celega občinske« ga gospodarstva iz ravnovesja. Kakor že preje omenjeno, pa tudi prejšnji odbor ni mogel predvidevati, da bo nastopila kriza. Nerodna je pač bila stvar s posojilom za hrastniško šolo, pri katerem bi imela ob« čina veliko nepotrebno škodo, ako se ne bi bila zadeva anulirala in rešila na drug način. Sedanji občinski odbor se trudi na vso moč, da uravnovesi občinsko gospodarstvo, da pa bi se izvršila kljub temu vsa projek« tirana dela. Predsednik gospodarskega od-, seka g. Pavlin je napravil več načrtov, ki pokazujejo. da je v občinskem gospodar; stvu dobro podkovan in da ga je proučil do podrobnosti Predvsem ie napravil na« črt financiranja zgradbe hrastniške šo'e in hrastniškega vodovoda Po tem načrtu si bo občina prihranila na obrestih najmanj 4 milijone dinarjev, oboie pa bo dograje« no v približno istem času. kot bi bilo zgra* jeno z najetim posojilom Občinski odbor se je postavil s-trogo na stališče, da se morajo vsa občinska podjetja rentirati Do sedaj so bila rentabilna samo naslednja podjetja: tržni prostor, kamenolom >n po* grebni zavod. Rentabilnost teh podjetij sicer ni bila bogve kako visoka, vendar se bo s smotrenim gospodarstvom lahko zvi« šala. V pretečenem letu je znaša! čisti tfo« biček tržnega prostora 14.500 Din, kame« noloma 13.797 Dm in pogrebnega zavoda pa 64.646 Din. Ostala podjetja, hladilnica, vodovod m kopalnica niso bila rentabil« na. Za pretečeno leto izkazuje hladilnica 109.485 Din primanjkljaja, ki se je moral kriti iz rednega proračuna, ravno tako so se morali kriti iz rednega proračuna tudi vsi stroški za vodovod, ki ni imel sploh nikakih dohodkov, ker se ni pobirala mka« ka vodarina. S 1. marcem se vpelje voda« rina in mu je rentabiliteta zasigurana, g čimer bo ▼ bodoče razbremenjen redni občinski proračun. Tretje podjetje, ki je pasivno, je občinsko kopališče, letno in zimsko. To podjetje je bilo deležno naj« večje kritike. Podjetje je pasivno za 180 tisoč dinarjev, to je ravno toliko, kol:kor znašajo letne anuitete od investiranega ka« pitala. Ali je bilo to kopališče potrebno? Za kraj, kot so Trbovlje, ki ne razpo'.aga* SMUČARJI! Kvalitetni nemški vosek „DUNZINGER" Je najcenejši! Zaradi vpeljave — reklamne cene! Zahtevajte izrecno: Dunzinger znamko! Nad 300.000 prodanih doz je Jasen dokaz odlični k val i te U! Nad 60% nemfikih smučarjev vozi z >DUNZINGER« voski. Voski: »Unlversal« ln »Papp« & Din 12.—, »Grundwachs« A Din 21.—; dalje Firnwachs, Parafin, Sonnenschutzkrema, plutovinasti gladil ci etc. Inipregnirajte VaSe deske s DUNZINGER terom! Velika doza: Din 15.—, »DUNZINGER« mast za Čevlje vzdrži tople in suhe noge! Velika doza: Din 17.—. Ali poznate smučI znamke „BJEKA"$PORT" f ZaM«v»Jte Jih na ogled ▼ nih trgovinah! 17418 /^fe Jk • po izredno znižanih cenah pri I Razpredal« £}ub1}ana I zimske zaloge damske in moške konfekcije Prešernova 7-9 o z nikako tekočo vodo, v kateri bi se lahko v vročih letnih dneh prebivalstvo ohladilo in okopalo, je bilo letno kopališče absolutna potreba in to iz zdravstvenih ozirov. Ali je bilo potrebno tudi zimsko kopališče, o tem bi se dalo tudi debati« rati. Upamo pa, da se bo sčasoma navadilo tudi naše prebivalstvo in čutilo potrebo uporabljati to napravo Sicer pa tega pod« jetja ne smemo smatrat' kot strogo pri« dobitno, ampak ga moramo prištevati med zdravstvene naprave, ki so nujno potreb* ne, pa vendar ne vedno rentabilne. V novem proračunu občinskih podjetij za. leto 1931 pa se računa tudi v teh, do sedaj pasivnih podjetjih z izboljšanjem. V najbližnji bodočnosti bo pričela z obrato* vanjem nova klavnica, s katero bo v naj* ožji zvezi hladilnica Obe te podjetji bo* sta že v prihodnjem letu aktivni. Vsa občinska podjetja so sedaj postav* ljena na solidno r>odla>go Sedanji občinski odbor dela po dobro prenršljenem načrtu. Z dobrim in premiš'.jenim gospodarstvom se bo dalo popraviti tudi sedanje težko stanje, ostale pa bodo vendarle javne na. prave, s katerimi se je uvrstila naša obči* na v vrsto drugih modernih občin. Kino Ljubljanski Dvor Telefon 2730. Naša božična premiera! v najnovejšem svojem zvočnem ▼elefilmu (poCjutt Krasna, ganljiva tragedija žene, ki Je preveč ljubila! Kot partner C0NRAD NAGEL Predstave oba božična praznika ob pol 6, pol 8. in 9. uri. Še o prireditvi Rdečega križa Na naSe poročilo o prireditvi Rdečega križa Je poslala gdč. Marija Grošljeva naslednje v objavo: Vnetemu zagovorniku Maničine dramatične umetnosti odgovarjam: Le nerada, šele na ponovno ustno in pismeno prošnjo R. k., sem se lotila nehvaležnega dela, režije Maničine preproste otroške igrice, trodejanke Sestrin varuh, vedoč, da v taki obliki na ljubljanskem odru ne more povsem uspeti. Pojasnila sem predsednici prireditvenega odseka R. k., g. Kroftovi, svoje tozadevne pomisleke in jo prosila Maničinega privoljenja, da igrico preuredim. Manica pa bistvenih sprememb ni dopustila in tako sem se omejila — izven konca — le na drobnarije, okmitve in korekturo jezika. Da medle prizorčke malo poživim, sem natrosila mednje drobne svoje stihe in šaljive opazke: Pavel ziblje sestrico, ajčka-tutajčka, nič ne nagajčka, pozneje poje medvedku, misleč, da je v zibki sestrica materino uspavanko, moj verzek: spavaj, spavaj, hčerka mlada, majka čuje nad teboj, ti moj up si, moja nada, spavaj, spavaj, srček moj. V izvirniku polaga Mihec medvedka nemo v zibko, pripisala sem: cop, cop, cop, hop, hop, kop v zibko, zdaj je medved punčka, mirno spančkaj ko-smatinček in ne smrči, in med tem, ko po Maničinem originalu Pavel samo pravi: »Ej, tisto pesmico bi se bilo treba naučiti«, je Pavel deklamiral del Župančičeve pesmi Zlata ptička. Okrnila sem več tipkanih strani dolgi, nepretrgani Milenin zdravstveni govor za dobro tretino. prestavila nemožno skontru-irane stavke z abstraktnimi definicijami in latinskem! izrazi (spisal zdravnik) v razumljivo slovenščino, ugladila marsikatero stilistično okornost in napako: prelomil sem obljubo »moje« matere, rmen, Itd. in strnila v zadnjem dejanju dolgovezno Pavlovo samoobtožbo od 27 na 14 stavkov. — Da bi r enolično dolgočasje prinesla malo barvite vedrosti. sem oblekla deklico, ki hoče postati učiteljica, civilno, ono, ki bi bila rada branjevka, v dečvo s »flg-co«, dečka, ki stremi po Častniškem stanu, v vojaka in bodočega pevovodjo — ▼ frak. Otroci se radi našemijo. Da pustt oder poživim, sem odločila celo za dosti riskanten poizkus, postaviti na pozorišče mesto Maničine »pupe« — živo dete. » V t rode Janko razpredeli Manica sama svojo igrico in ni bila to moja režijska po-greška. — In zdaj še konec. V izvirniku govori oče: »Namesto, da bi šel v nedeljo na izprehod, boš ostal doma in boš v zvezek 50 krat prav lepo zapisal: otrok mora biti resnicoljuben in ubogljiv. Profesorji-pedagogi so nas naučili, da so take kazni najbolj glupe in neprimerne, ker niso S pregreho prav v nikaki notranji zvezi in torej brez vsakršnega vzgojnega pomena; zato me je ta konec naravnost odbijaL Zamislila sem si drug, humoren in dosti efekten zaključek. Vse do konca je igralec očeta, Maničin nečak, g. Koman. igral pri skušnjah ta konec, na dan vprizoritve pa mi je prinesel na oder Maničino — prepoved. In tako sem v nemali zadregi tik pred vprizorit-vijo učila dete vzklika: »ALek, nikar!« Da se mi to ni posrečilo, priznam, da krivda ni moja vem in da sem s svojimi korekturami igrico kvečjemu zboljšala, tega se zavedam. Božične podpore revežem Ljubljana, 23. decembra. Božičnice za revne malčke v Unionu, na Tehniški srednji šoli, v Mestnem domu in drugod so mislile, zdaj pa prihajajo na vrsto odrasli. Božičnice iščejo na mestnem socijalnem uradu, kjer se gnetejo na hodnikih drugega nadstropja, stari in mladi, revni in pa tudi taki, ki samo špekulirajo, mnogokrat ne iz prave potrebe. »Ja na današnji dan je huda!« pravijo gospodje, ki imajo vse leto posla in brige za ljubljanske reveže. »Pomislite«, razlagajo poročevalcu, »davi so se kar organizirali in skušali z brahijalno silo vdreti v pisarniške prostore ... Pripravljala se neke vrste demonstracija! Zdaj se pa razumi in ugibaj, kdo je potreben. Med njimi najdeš prav vse — od strastnega pijanska, ki nese vsak dinar v najbližjo žganjar-no, take, ki delajo, pa prihajajo moledovat za družino, (ki je včasi sploh ni) in pa seveda tudi resnične reveže, Id bi jim dali, če bi imeli na razpolago več sredstev.« Med pogovorom stopi v sobo mlad dečko in jame pripovedovati, da ga pošilja mama. »Vsaj kakih 20 Din nam dajte, pravi mama, imela bo za moko«. »Ni denarja zaenkrat, ampak 2 kg konjskega mesa. bi vam nakazal. Vzamete? —c. »O, seveda!« pritrdi fantek in je vesel tudi take nakaznice. Gospod ravnatelj in drugi prijazni gospod pojasni, da je odstopila Marinškova mesarija 200 kg konjskega mesa, ki ga reveži prav radi jemljejo. Delavci, čakajoči pred pisarniškimi vrati, gledajo nato v pričakovanju na dva velika zaboja, kista jih prinesla na mestni socijalni urad dva Pollak^va uslužbenca. Kmalu zvedo, da se nahaja notri 30 parov čevljev, ki jih je poklonila mestnim revežem tvrdka »Standard«. Marsikdo se Ako Vam deca noče Jemati ribjega olja, dajte $ ki ima zelo prijeten okus in vonj, a ga jemlje deca kot kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din za veliko in 25 Din za malo škatlico. PB3HSBJBEBBH Po božiču tcoiuhovina, damh&l pCaiei po znatno znižanih cenah. Odplačila tudi na obroke. £. Met, krzDarstro Ljubljana Mestni trg St. 9. Manufaktura iLv^-t-r^ Liubliana. Aleksandrova eesta l ozre na svoj strgani par pošvedranih čevljev in že je čuti prošnje, češ: >Jaz sem najbolj potreben ...« Ravnateljstvo državnega konzervatorija je naklonilo znesek 837 Din. čisti dobiček od akademije, ki so jo priredili gojenci. Enako se je spomnila mestnih revežev o Božiču tudi pivovarna »Union«, ki je nakazala 1500 Din Prihajajo zopet drugi, mlajši moški in prosijo za denar, narveč za jestvine, ki bi jih radi dali doma malim otrokom. Tu in tam pride spet kdo. ki je skromnejši in hoče samo nakaznico za ogrevslnico v Kosovski ulici. Tam bo jutri na sveti večer božičnica in bodo obdarovani tudi ti brez-poselneži. V turobo in skrbi bo tako zanesen vsaj žarek sreče, ki naj bi na ta dan odnosno večer objemala ves svet. VsakovrutB* are. elat-■loi is srebrnraa pe [greda« nizki eent ori L. Vllhar, nrar Liubliana. Sv. Petra c. It 887 o m o ■ ca ■ c5 ■ o m o ■ cd a cd ■ cd ■ cd Rabite za lice Benkovo pomado in Vera Violetta - ereme. Lokama »pri sv. Trojici« — Benfc* Z E M U N 17773 3ioioioioioioioioio KLOBUKE diakaste, gladke, trde (polcilindre), športne v najrazličnejših, najnovejših barvah in oblikah ter razne športne in zimske čepice nudi bogato založena specijalna trgovina klobukov in čepic M. BOGATAJ prej Pok LJUBLJANA, Stari trg; 14 Sprejemajo se popravila. Cene zmerne. Solidna postrežba. motitmi LJUtLJflNA KMIVIItSKa ULICA HI* PLAHlfiKHal-BAfM S TO ZNAMKO Dobi se t lekarnah 961 Vzemite samo plombirani zavitek! Zares je preizkušeno dobro sredstvo za čiščenje želodca, črevesa in krvi. NAPREDEK V MEDICINI Pri bolečinah v sklepih in udih kakor pri prehladu jemljejo mnogi ljudje Togal-tablete. Togal odgovarja modernemu mišljenju in predstavlja novost ln napredek v zdravljenju. Togal je preizkušen na mnogoterih klinikah in bolnicah in se potrjuje njegovo odlično učinkovanje celo v zastarelih slučajih, v katerih druga sredstva niso pomagala. Togal učinkuje naglo in sigurno proti revma-tizmu, protinu, ishijasu, hripi, živčnih bolečinah in glavobolu. Togal učinkuje takoj in je popolnoma neškodljiv za želodec, srce in ostale organe. En poizkus je v Vašem lastnem interesu. Vsaka lekarna Ima Togal-tablete v zalogi in Vam jih more najhitreje dobaviti. 17130 Praznike vesele, srečne in lepe Vam Selijo oprava, uradniki, potniki. WpNE POZABITJE! Srečke knplte ali naročite za L razred, žrebanje drž. razredne loterile dne 3. januarja. Dovolj je, ako naročite z navadno dopisnico. Naš naslov je: Glavni pooblaščeni prodajalec „BRISTOL" — Novisad. Željeznlčka ul. 27. Srečke plačate po prejemu, z našim čekom, ki ga brezplačno pošljemo z načrtom. Cena srečk: % Din 25, h Din 50, V, Din 100, dvojna cela 200 Din. L^cideriua - preparati m^s^vl&fk Izdelujejo se pod nadzorom zdravnikov in kemičar- JgBg jev in vsebujejo lecitin. glavno sestavino kožne tka-flr*^H nine. živčevja in krvnih ziL P . /^ffii LECIOERMA - KREMA (za dan In n no«) f jfgP/^S^a LECIDERMA - PUDER za masni in suhi leint LECIDERMA KREMA za masažo pr» »^lilLBlS^ LECIDERMA SHAMPOO LECIDERMA MILO So na sdravniško kozmetični in znanstveni podlagi elite sredstva sa nego obraza in prs. Dobivajo se v vseh lekarnah, drogerijah in p&rfumerijah. Glavna zaloga za Jugoslavijo: Zagreb, Ilica 114. 393 Za božič daruj peč Darilo, M nič ne stane, ker se facpte- čuje samo od sebe. BOŽIČNA PRODAJA samo od 6. XII. do 6. L proti y >Urffari z 10% božič, popustom aH oa ugodna obročna odplačila« »ZEPHIR« d. d. — SUBOTIOA tvornica peči bi emajla. 8aaraproda|a: M LNMJaa«. BREZNIK * nmO| ia Cel]«: 0. RAKUSCH; ■a Maribor; PINTER * LSNAKO. t Dunav« šičeve in Masarjrkove ceste. Prej so vsako večjo hišo gradili dve polni stavbni sezoni, z železobetonom pa gre vse hitreje. Palače, ki so jih pričeli graditi sredi jeseni, so že pod streho, tako, da lahko v notranjosti dokončavajo dela, ki jib mraz ne ovira. Pričakovati smemo, da bodo prihodnje poletje vse te nove železobetonske zgradbe dovršene in bo mesto ž njimi na svoji zu- Palača »Viktorija« kmahi dobimo Ze nov, moderen tramvaj, treba je še, da se sredi mesta podre par starih hiS, ki ovirajo razvoj in regulacijo, pa si bomo v nekaj letih lahko domišljali, (ia smo prebivalci velemesta Tramvaj čez železnico Odlikovanje narodne in požrtvovalne Zagorčanke Zagorje, 20. decembra. T sredo, na god ovni dan našega vladarja, se je popoldne zbrala v občinski sejni dvorani pestra družba: celokupni odbor KJ5, predstavniki oblasti in korporacij, ki so si pridobili zasluge za prospeh dela KJS. Na drugem koncu dvorane je čakalo 35 najbe-težnejših sirot na razdelitev božičnih darov, ki so bili v zajetnih zavojih naloženi ob steni. Tresoče se roke so stiskale že stokrat prečitana, skrbno hranjena vabila k obdaritvi. Večina je žensk: stare mamice v rutah, z v naročju prekrižanimi rokami. Nekateri imajo očala. Drobni Iti jih ni treba. Je slepa. Naša dolina skriva preveč gorja, da bi mogli biti obdarovani vsi potrebni. Za letos so prejeli samo ti zavitke z jedili za Božič, da bo nekaj lepše, kakor so se nadejali. Ko je s toplo zahvalo na ustneh odšel zadnji obdarovanec, je podpredsednica ga. Korbarjeva otvorila svečano sejo. Uvodoma je izrekla godovne častitke vladarju, želeč, da jih navzoči zastopnik kraljeve vlade, sreski glavar gosp. Podboj izroči na pristojno mesto. Pozdravila je navzoče, med njimi šolska upravitelja topliške in zagorske šole gosp. Pelka in Levstika, dalje župana zagorskega Sokola gosp. Poljšaka, kot prijatelje in podpornike. Tajnica gdč. Vrščajeva se je spomnila deset let nazaj, ko je ga. dr. Tavčarjeva ustanovila KJS. Doslej je vzklilo Čez 30 takih društev, ki združujejo v svojem okrilju na tisoče žena in deklet. Zagorska podružnica obstoja pet let S pomočjo milodarne javnosti Je utrnila marsikako solzo potrebnemu bližnjiku, ga toplo oblekla ift ea dvignila. Vso to bogato dobo dela je predsedovala društvu ga. Marija Birolova, ki je z njej lastno milino in nesebičnostjo bila prava mati obteženih. Zato je našlo njeno delo priznanje na najvišjem mestu. Vladar jo je odlikoval z redom Sv. Save. To pa tudi priča, da vrši KJS svojo nalogo prav in spodbuja k nadaljnjemu delu. Nato je spregovoril gosp. glavar. Omenil je, da je to prvi red, ki ga pripenja v za- gorski kotlinL Z njim Je odlikovano obenem tudi društvo zvestih in nesebičnih sodelavk. Po besedah: »Gospa Birola, pripenjam Vam red Sv. Save petega razreda ter Vam k tej podelitvi iskreno čestitam« — se je odliko-vanka zahvalila na najvišje mesto. Vsa ganjena je odklanjala iskrene čestitke navzočih z besedami: »To ni moja zasluga!« Vse navzoče je prosila za sodelovanje tudi v bo- Kaj je vojnica? Vojnlca je denarna obveznost za vse nafte državljane, ki ne služijo pri vojski ln mornarici osebno, pa jim ni služba pri vojski ln mornarici odložena po odredbah zakona o ustrojstvu vojske. Vojnico morajo plačevati: 1) stalno in začasno nesposobni; 2) zadruge. Imovine, obrti ali dohodki onih, ki se kakorkoli odtegnejo služenju svojega obveznega roka pri vojski in mornarici, to 3) zadruge, Imovine, obrti ali dohodki onih, ki ne morejo osebno slutiti pri vojski ln mornarici zaradi tega, ker prestajajo sodno obsodbo, ali zaradi tega, ker ne uživajo državljanske časti. Vojnica znaša: za one pod 1) 50 % letnega neposrednega davka na del Imovine, obrta ali dohodka, ki odpade na njih del. Za one pod 2) in 3) 100 % letnega neposrednega davka na del Imovine, obrta ali dohodka, ki Jim pripada. Za one, o katerih se ugotovi, da so namerno pohabili sami sebe ter so postali zaradi tega stalno ali začasno nesposobni za službo pri vojski in mornarici, se odreja vojnica po stopnji kakor za one pod 2) ln 3). Vojnica se plačuje od dovršenega dvajsetega do dovršenega petdesetega leta starosti Plačevanj« vojnlce m oproščeni: 1) oni, ki uživajo Invalidsko podporo; 2) oni, ki so postali nenamerno nesposobni v vojaški službi; 3) umobolni, gluhonemi, slepi in pohabljeni tako, da so nesposobni za kakršnokoli delo ta pridobivanje, ter plačujejo 120 Din ta manj neposrednega davka (vštevši dopolnilni davek) na zemljišča, zgradbe, obrt, poklic In na glavnico. Roditelji, odnosno starešine zadruge so odgovorni za plačevanje vojnlce za neod-deljene sadrugarje. Kdor je torej dobil predpis davčne uprave za plačilo vojnice, pa smatra, da je po gornjem oproščen plačevanja vojnlce. se proti predpisu lahko pritoži, obenem pa vloži na pristojnega komandanta vojnega okru ga prošnjo, da ga črta is seznana » vojni čarjev«. Domač kljunač z dvema brzinama W«A bufcl se gotovo ie dobre spovstnjs-jo čudes, ki Jih je narava izobličila v prave karikatur* svoje vrste in smo jih v »Jutra« d oče, kajti bre* take pomoči, kakršno jn našla v krogu svojih sodelavk, bi tudi njej ne bilo mogoče ničesar napraviti. — S trikratnim »Ziviol« je podpredsednica zaključila slavnostno sejo in povabila navzoče na malo zakusko v malo dvorano Sokolskega doma. Med zakusko, ki jo je aranžirala ga. Korbarjeva ln ao Jo dale članice odbor« svoji predsednici v počasi, je nastopila gd& Kneizel s pevskimi solotočkami, pri klavir-ju gdč. Olhofer. Izrečenih je bito več priložnostnih govorov, šolski upravitelj Pelk® se je v imenu dece obeh šol zahvalil za prejete darove in prosil za nadaljnjo naklonjenost Gosp. župan je zagotovil pomoč občine, ki je hvaležna društvu, ki ji na ta načla pomaga nositi težka socijalna bremena. pokazal! ■ sliko hi beeedn. Vsi ■ suiutod spački pa so bili Iz rastlinstva. Dane« pa prinašamo racmana, ki ga je narava proti stari navadi postavila med štirinožce. SIcer zdrav in krepak racman, prav ponosen zastopnik svoje sorte, se ponaša poleg svojih običajnih nog še s parom drugih, ki jih ima zadaj skupaj zraščeni. Drugi par ga prav nič ne moti in je kar zadovoljen t njima. Včasi jih vlači za seboj ali se pa kar na vse štiri postavt Če uporablja tudi Na mi&i je livbro videti pravi uugi m j>ri-vzdignjeni drugi par, ki ga drii gospodična ■ roko. v vodi Itlrl vesla in vozi i drog« biilu% se pa nismo mogli prepričati. Vemo le, da mu je spočetka težko šlo, pa ga je gospodinja ga. Martinčič z Mrtvic na Krškem polju kljub temu krepko vzgojila. Svoji posebnosti pa se ima racman zahvaliti, da je brez strahu preživel Martinovo nedeljo, ko je tisti čas tako neusmiljen za njegov rod. Spominjajte se slepih! sa p i i t i, P I i P R -/T'' w 1 I m m M I m Palača Ljubljanske . M kreditne banke Telefon SO—06 Vesele božične praznike! A. OOKEC d. Z O. L Gosposvetska cesta Stevs 14 Telefon 26—62 Dober in vesel snrak! .4? v % J Lm .0 S v ti M O M o X X % rft 'o X Se. »I > yf & P i-, IS- m- m i-> i-Sl' I 2^5-1 % Si M Kolesa, kolesno blago, avtomobilno blago in oprema, avtopnevmatlka, šiv. stroji, zimskosportno blago. g|g L&S St x>> f I J Ši I « I ].#: J-?** liilr Domače vesti Današnja božična številka „Jutra" obsega 32 str&ni. — Prihodnja številka izide v soboto zjutraj. Vesele božične praznike vsem sotrudnikom, čitateljem, naročnikom in inserentom „Jutrau! • Končna satisfakcija »Jutru«. Kakor Je vsem uašim prijateljem še v spominu je evoj čas ljubljanski oblastni odbor v svoji strankarski zagrizenosti in zaslepljenosti proglasil nekako Križarsko vojno proti »Jutru«. Odstranil je naš list iz vseh oblastnemu odboru podrejenih uradov in zavodov, preganjal je nameščence, ki so bili »Ju-trovi« naročniki, prepovedal je objave in razglase v našem dnevniku. Učinka ta vojna proti »Jutru« seveda ni imeia uoDe-nega bila pa je z moraličnega stališča žalosten pojav in predstavljala je očito zlorabo uradne oblasti. Bojkotna naredba oblastnega odbora je že zdavnaj postala obsoletna, sedaj io je kr. banska uprava tudi formalno razveljavila. Dne 20. decembra je kr. banska uprava vsem banovin-skim zavodom in ustanovam in vsem okr. cestnim zastopom poslala sledečo odredbo: »Okrožnico bivšega ljubljanskega oblastnega odbora z dne 10. iulija 1928, štev 2504 pr, s katero je bila odrejena odstranitev dnevnika »Jutro« in izrečena prepoved prejemanja tega lista in prepoved pri-občevanja objav in razglasov v tem listu, s tem razveljavljam. — Za bana, pomočnik: dr. Pirkmajer, L r.«. ♦ Odlikovanje slovenskih zdravnikov. Predsednik češkoslovaške republike je odlikoval uiuverzitenega profesorja g dr Eda Slaimerja v Ljubljani z redom belega leva tretje stopnje predsednika zdravniške zbornice v Ljubljani mestnega fizika £ dr Mavriciia Rusa pa z redom belega leva četrte stopnje Za Božič se morate veselo zabavati, zato Va« vabi pr?r««h?ieni krai? humorja k svoji premieri veselega smeha (Pazi iM ur old j Predstave oba božična praznika ob S., pol fi., 6., po! 8. in 9. url v KINU IDEAL Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v I iuhlianl Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas. opazovanja 2 stanie barometra. 3. temperaturo. 4 relativno vlago v %. 5. smer m brzino vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin 8 padavine v mm. 23. decembra 1930. LJubljana: 7, 7693, 0.0. 92, S2. 10, sneg, 0.5. Maribor: 7, 768.7 0.0, 94, —, 10. Mo* star: 7, 759.7. 8, 62, N10 10. Zagreb: 7, 769.8, 0.0. 85. ESE6. 10. dež. 0.1 Beograd: 7. 769.3. —1, 95. — 10. sneg, 10 Sarajevo: 7 767.6, —1. 93. —. 10 Skoplje: ni depeše Kumbor: 7 756 5 15, 56, ENEIO. 10 Split: 7, 758.1. 10 57. NE14, 10. R.ih 7. 761.0. 9. 48, \rE8 7 V is: 7 756.5 7 75 NE. 10 Solnce vzhaja ob 7.36. zahaja ob 16.23. luna vzhaja ob 10.58. vzhaja ob 20.28 Najvišja temperatura d ines v Ljubljani: 2 najnižja —06 Najnižja temperatura: v Mariboru 0. v Zagrebu 0, v Beogradu —2, Sarajevo —L • Odlikovanje. Z jugoslovensko krono V. stopnje je bil odlikovan g. Aleksander Glišič. rezervni pehotni podporočnik iz Ljubljane. ♦ Vojaške vesti. Prideljeiii so na službovanje: inženjerski podporočnik Ivan Kavčič kot vodnik 1. bataljonu telegrafskega polka, inženjerski podporočnik Alojz Ra/-hekar kot vodnik I. tehničnemu bataljonu železniške komande; inženjerski podporočnik Alojz Kranjc 1. bataljonu 2. pijonirsk-s-ga polka. Vodja 2. razreda Metod Baoč, na služb: v brodarski podoficirski šoli, je trajno upokojen. ♦ Napredovanje. V 8-1. je napredoval g. Rihard Aplenc. suplent na 111. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. * Diplomirali so gg. Žuljevič Pero iz Splita Grm Pran iz Ljubljane in Utkin Sergij iz Birskega za rudarske inženjerje. Na juridični fskuiteti ljubljanske univerze pa so diplomirali gg. Andrej Grasselli, Ivo Horvat in Tone Mišič Čestitamo! ♦ Božični pozdrav divizijskega generala g. Save Tripkuviča Iz Beograda. Vsem dragim prijateljem sn poznancem želi srečen božič in novo leto general Tripkovič. ♦ Himen. Na Štefanovo popoldne se bosta poročila v tarui cerkvi Sv Petra g. Avgust Berian. gostilničar in gdč. Emica Sapačeva, posestnikova hčerka v Podgradu pri Gornji Radgoni Bilo srečno! * Zgodovinar dr. Jovan Jovanovič t, V Beogradu je predvčerajšnjim po kratkem trpljenju umri proiesor vojne akademije dr Jovan Jovanovič, znan zgodovinar, ».i le zlasti temeljito orisal zgodovino Napoleonove dobe Udejstvova! se ie tudi kot novinar in je napisal mnogo razprav o zunanjepolitičnih vprašanjih. ♦ 70 letnica ugledne učiteljice. Iz Poljčan nam pišejo: Te dni je obhajala 70 letnico rojstva upok učiteljica priljubljena gdč. Marija Negovetičeva. Svet je zagledala v sosednji Slovenski Bistrici, jubilej pa jo le zatekel pri nas, kjer uživa zasluženi počitek. Kjerkoli je službovala, je bila poznana Kot izvrstna vzgojiteljica in so jo radi imeli ne samo otroci, ampak so Io cenili in spoštovali tudi odrasli, kajti s svojo neprisiljeno prijaznostjo se je namah priljubila vsakomur Povsod je bila pridna sodelavka pri raznih društvih, predvsem v narodnih tei >vojega prepričanja tudi v burnih predvojnih časih ni nikoli in nikjer zatajila. C'la >veža tn ljubezniva družabnica ter mladostnega temperamenta je jubilantka še danes, da jo marsikateri mlajši lahko zavida. Ko -e je pri nas nedavno ustanovil Sokol, ie bila prva med članicami. Seveda ie tudi zvesta naročnica »Jutra«. Naj živi naša častitljiva jubilantka še mnogo, mnogo let! * 25 letnico poroke bosta obhajala 26. t m. znani tvorničar čokolade v Lescah g. Adolf Zavrtanik in njegova soproga. Jubilantoma želimo, da bi v krogu vesele družine obhajala zdrava in vesela še več zakonskih jubilejev. * Znatno povečanje elektrarn v Dravski banovini. V teku prihodnjega leta bosta znatno povečani elektrarni Fala in Velenje. Elektrarna Fala, ki je največja v Dravski banovini, postavi nov generator z učinkom 8700 kw s pripadajočo vodno turbino in stikalno napravo. Državna elektrarna v Velenju ima sedaj dva turbo-generatorja po 125u kw Do konca prihodnjega leta se postavi na račun reparacij nov turbo-agregit z učinkom 5400 kw s pripadajočimi kotli in celotno stikalno napravo. S tem postane elektrarna Velenje največja parna centrala v Dravski banovini in bo pri elektrifikaciji igrala veliko vlogo. Obe naipravi je izvršila svetovno znana tvrdka Brown Boveri, ki je dobila tudi naročuo za povečanje obeh elektrarn. • Elektrifikacija Dalmacije. Elektrifikacija dalmatinskih kopališč in letovišč lepo napreduje. To polletje sta bila dovršena centrala in omrežje v Mjkarski, tako, da nudi to lepo kopališče sedaj ves komfort. Pred kratkim sta se odločili za elektrifikacijo tudi občini Kaštel Lukšič in Kaštel Kambelovac pri Splitu. Ko bo izvršena ta naprava, bo imela vsa kaštelska obala od Splita do Trogira električno razsetljavo. Obe napravi je izvršila, oziroma še izvršuje tvrdka Browt» Boveri. podružnica Ljubljana. * Razpis zdravniške službe. Glavna bra- tovska sl ladnica v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega zdravnika pri bratovsk' Sredstev za čiščenje imamo ~inogo. Sigurno. milo. norm 11ni izpraznenie omogočajo ARTTN-dražeje. Dobivajo se v vseh leka. nah. Vsebina škatlice za 8 Din zadostuje za 4- do 5krat. Viieli eCeganee i EuMW iUUHMUuMMUiMtMUl tu in Cep stas napravijo popoldanske ln večerne obleke, kupljene pri znani tvrdki (P. Magdi6 £j ubij ana Na zalogi tudi obleke za neveste ln močne dame, dobavi se tudi po poštL K*«« skiadnici v Velenju s sedežem v Velenju aii bližnji okolici. V zdravnikov okoliš spadajo vasi bevče, Cirkovce, Konovo. Kauče. Ložnica, Pesje, Plešivec, Podkraj, Zabrdo. Preloge, Paka, Stara vas, Seio, Št. Ilj, St. Bric, Št. Janž, Št. Andraž, Šalek, Skale in Velenje, po katerih prebiva točasno H0 zavarovanih skladničnih članov ter 1181 upravičenih rodbinskih svojcev. Prejemki zdravnika so pavšalirani s 30u0 Din mesečno in trinajsto plačo brez vseh drugih dajatev. Natančnejše informacije se dobe brezplačno pri krajevni bratovski skiadnici v Velenju, kamor je poslati lastnoročno pisane ponudbe do 20. januarja. ♦ Novi grobovi. V torek je umrl ugledni posestnik in gostilničar v Gradiških Lazih pri Litiji g. Valentin K o b a 1, po rodu iz Zg. Kašlja pri Ljubljani. V mladosti se je izučil za usnjarja in je pred vojno odšel v Ameriko, kjer je postal hotelir. S pridnostjo si je prislužil čedno vsoto, nakar se je vrnil domov in v Gradiških Lazih kupil Tome to vo gostilno,^kj^jo ie z dobro postrežbo spravil na" najboljši glas. Pogrib bo 24. t m. ob pol 12. v Gradiških Laz.h, v grob ga pa polože ob 15. na pokopališču pri Devici Mariji v Polju. Kako priljubljen je bil te dni tragično preminili gosp. Josip W i r t h, posestnik in gostilničar v Studencih pri Poljčanah, le dokazal veličasten pogreb. Med številnimi pogrebci Je spremljala pokojnika tudi šolska mladina z učiteljskim zborom, dalje poljčanfki gasilci v krojili iti pevci poljčanske čitalnice. Do solz je ganilo vse navzoče, ko je domači župnik po končanem opravilu izpregovo-ril z gmjenim glasom: »Molimo za našega soseda in dobrega prijatelja!« — Kakor smo že poročali, je umrl v Gradcu znani človekoljubni zdravnik, bivši primarij bolnice v Brežicah g. dr. Ivan Hbller. Pokojnika, ki )e bil v Brežicah in zlasti okolici izredno priljubljen in spoštovan, so položili v seboto v rodbinsko grobnico v Gradcu. — V Rožni dolini je preminil g Ignacij Burni k. nadzornik mestnega dohoda rstvenega urada v p. Pogreb bo danes ob 16 na viško pokopališče. — V Celovcu je umrla ga Lucija R a u b e ri e v a, rojena Pernetova. Pokopali io bodo danes na celovškem pokopališču V 70 letu starosti ie umrl v Mariboru g. Henrik S V u š e k trpoko ienec rn občinskf tajnik v Radvanju. P> greb bo v petek bb 15. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! _ Zmožen, agilen VSAK POSNETEK — DOBRA SLIKA Zato ne rabite temnice! Plošče ln filme razvije tn kopira dovršeno druženja K1KC LJUBLJANA MARIBOR 17780 komerciialec 28 let star, s splošno višjo strokovno Izobrazbo, že par let disponent filijalke berlinske velefirme, popolnoma samoetalen. največjim zahtevam dorasel, uspešen orga nizator. rutiniran blilancaet, dober stilist, perfekten slovenščine, srbohrvaščine, francoščine ln nemščine. Išče primerno nameščanje Cenjene ponudbe se proei poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod Šifro-»Diplomiran komeroljaleč 1931«. • Vzgled požrtvovalnosti za 5olo v Račni. Prijatelj lista nam piše: Ko sem potoval pred 3 lez«led vsem onim, kd pošiljajo svooe otroke še v stare zatohle, nehigljenidne šole. Z močno voljo in pridno roko se naredi vse! ♦ Knjigarna Tiskovne zadruge ▼ Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, ima v zalogi novost iz francoske književnosti, povesti, primerne za mladino od 12. do 17. leta in slikanice za otroke. Sprejema naročila na »Ilustraton« »Jardin des Modes« in vse druge inozemske časopise in revije. Na prodaj ima tudi Cankarjevo »Moje življenje« v italijanskem prevodu. ♦ Nova zgodba Josipa Fr. Knafllča »Tri rože« je izšla pravkar v lični knjigi, ki ;'o dobite v upravi »Jutra« ln v vseh knjigarnah. * Smučarski tečaj pri hotelu Sv. Janez ob Bolrnjskem Jezeru se prične 25. t in. pod vodstvom g. Janeza Kvedra. V dopoldanskih urah se bodo učih začetniki, popoldne pa se bodo prirejali krajši izleti tn va-,e s smučarji, ki so že deloma izvežb in Prijavnina za tečaj 100 Din je položiti pri oskrbnici hotela. Celodnevna prehrana in prenočnina v kurjenih sobah 75 Din za osebo. • OUZD ni oproščen poštarine. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani in njegove ekspoziture niso oproščeni po« štartne za poštne pošiljke v krajevnem pro» metu Vse delodajalce, delojemalce in dru» ge interesente, ki stanujejo na sedežu ura» da ali ekspozitur, vabi OUZD. da oddajo vse prijave, objave in druge dopise osebno v pisarnah urada, odnosno ekspozitur Ako pa hočejo te pošiljke dostaviti po pošti, naj jih pravilno frankirajo kakor druga zasebna pisma. Pisma, ki v krajevnem pro« metu ne bodo opremljena s predpisanimi znamkami, bo moral urad neodprte zavra« čati, da se izogne plačilu kazenskega porta. • Poverjenicam Belosmodre knjižnice javljamo, da so knjige za lanske članice že med potjo. Obenem jih pros mo. da pri« dobivajo še novih članov. Knjige so vzbu« dile splošno pozornost. * Smuški tečaj v Novi vasi na Blokah, ki ga,,, bo vodil g. R. Badjura, se bo vršil od Božiča do Novega leta. Snežne razmere so ugodne. Za udeležence tečaja je preskrbljenih 40 čednih postelj v zakurjenih sobah. Vsa prehrana s stanovanjem vred znaša 40 do 45 Din za osebo na dan. Ob božičnih praznikih bo odhajal iz Ljubljane ob 8. zjutraj od češnovarja Pečnikarjev direktni avtobus skozi Velike Lašče in dospe v Novo vas ob 12. Ob 13.30 odhaja od češnovarja drugi avto, ki dospe v Novo vas ob 19.15. Ob delavnikih pa odhaja Pečnikarjev direktni avtobus ob 12.15 in dospe v Novo vas ob 15. Z Rakeka vozita tudi dva avtobusa ob 8. zjutraj (po dohodu vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.30) in dospe na Bloško polico ob pol 12.; iz Bloške police je v Novo vas še štiri km peš. Drugi avtobus z Rakeka odhaja ob 20. in pride na Bloško polico ob 21.15. Vzemite seboj odejo! Udeleženci naj se javijo v Novi vasi v gostilni pri Pakižku, kjer sprejema vodja tečaja g. Badjura prijave tudi še med tečajem. * Smučarski tečaj na Sv. Planini bo trajal od 25. do vštetega 28. t. m. in ne, kakor je bilo dosedaj javljeno, od 28. t. m. do l. Januarja, izprememba je nastala, ker ima g. Bitenc kot strokovni voditelj samo med božičnimi prazniki čas. Vse drugo ostane, kakor je bilo javljeno. * Sreski kmetijski referent za dravograjski srez uraduje vsako sredo in petek za stranke, ki želijo razna pojasnila in nasvete v kmetijskih zadevah. ♦ Božični izlet ameriških rojakov. V nedeljo 21. L m. popoldne it prispelo iz Amerike po Francoski liniji 78 Jugosloveuov, od katerih je skupina 30 izletnikov izstopila v Ljubljani, da preživi božične praznike med svojci v stari domovini. Vozili so se z največjim luksuznim francoskim brzoparnikoni »Iie de France«, katerega hitre tn prijetie vožnje niso mogli prehvaliti Izletnikom želimo v krogu njihovih dragih vesele božične praznike m srečno novo leto. * Delovni jubilej služkinje. Prejeli smo: 25 let v nepretrgani služb: kot služkinja je marljiva Micika Vambergerjeva. Danes ie 25 let, ko je stopila v službo k trgovcu in posestniku g. Josipu Kandušerju v Mengšu. Kandušerjeva hiša slovi kot dobra hiša za posle. Ce se posel ne pojoči, ostane tkI pri hiši v visoko starost in posel m gospodar sta zadovoljna. Tudi Micikin brat je pri isti hiši ž; 23. ieto in sta oba postala že kot prava rodbinska člana Miciki in dobremu gospodarju vesel skupni petindvajseti božič! • Slovenska dijaška zadruga v Pragi želi vsem svojim dobrotnikom prav cesele božične praznike hi srečno novo leto. * Opozorilo čitateljem naših romanov. Roman »Pohorska vigred« ta detektivska zgodba »Skrivnostni preganjalec starega gospoda Žulaja« izhaja le v nedeljskih oziroma prazniSkih številkah »Jutra«, na kar se čitateHi posebno opozarjajo. Kaj pravi dr. Dobroled o naših danaS-njih rekordih? Živimo v času višinskih hitrostnih, vstrajnostnih, gladovnih m drugih rekordov, nihče pa ni zapazil, da je nedavno pri jedači dosegel rekord oni, ki si je med jedjo pustil servirati tudi priznane testenine »PEKATETE«. Samo ta je vztrajal v jedi, a vsi ostali so odnehali :n končno oboleli, ker so uživali pretežke iecH. Le eden je zamogel vztrajati, ker se je pridno zalagal s testeninami »PEKATETE«. Zopet očividen dokaz, da so jajčne testenine »PEKATETE. tečna, okusna in lahKO prebavljiva ljudska hrana. Kaj vse izve naš dr. Dobrojed! In mi mu verujemo. ♦ Prvi avto v St. Andražu. Iz Braslovč nam pišejo: Tudi v Savinjski in Šaleški dolini še imarno vasi, do katerih šc ni prišel avto, a to zaradi slabih cest. Tako tudi do prijazne vasice Št. Andraža pri Velenju, do-siej ni bilo pravega duvoza. Lani pa so začeli graditi novo cesto iz Velenja skozi Sv. Andraž na Polzelo. Ravno te dni izvršulejo zadnja dela na tej banovinski cesti. Pretekli petek okrog 10. dopoidne le Po njej zabrnel prvi avto, last g Rojnika. trgovca na Polzeli. Sentandraški prebivalci pa tudi delavci kar jih ie še na cesti, so s tako pozornostjo in častjo sprejeli prvi avto. da so pozabili na običajno »šranganje«. Nova cesta bo s 1. januarjem izročena v promet ♦ Citronček v snegu. V uredništvo nam je prinesel dijak I. razreda državne realne gimnazije Edvard Trelc Iz Domžal metulja citrončka, ki ie pač redek gost v takem mrazu in snegu. Obenem z metuljem nam je pokazal trobentice, ki Jih Je potrgal iz snega. • Samomor župnika. Iz Osijeka poročajo, da je pred poldrugim mesecem izvršil samomor Karlo Vsreš, župnik tz Luča v Ba-ranji. Skočil je v Dravo in utonil, šele sedaj so našli njegovo truplo pri Borovo, kjer je bilo tudi pokopano. • O zločinih v Kosezah. Uprava polici" je v Ljubljan je glede zločina v Kosezah, kjer je bilo 2S novembra letos v vodnjaku najdeno truplo umorjenega Sinajla Vojni« kovica, prekupčevalca s staro obleko, po rodu iz Bosanske Dubice. nadaljevala po* izvedbe in je dosedaj nabrala mnogo po« datkov o načinu m času izvršenega umo» ra. Proti aretiranemu Josipu L se je na« bralo toliko dokazilnega materijala, da ni dvoma, da je aretiranec stor lec omenje« nega zločina. Aretiranec je bil izročen de» želnemu sodišču. Podrobnosti o poteku do« sedanje preiskave se v interesu nadaljnje kazenske preiskave ne morejo objaviti. AA ZMISKE OBLEKE raglane, suknje, trene rituale m us-njate suknjiče kupite najceneje prt konfekcijski industriji 10811» IVANC1C, Ljubljana, Dunajska 1 326 ♦ Državoznanstvo. To knjigo z Dopolnilom, ki obravnava gospodarsko in kulturno strukturo naše države ter obsega glavne določbe zakonov, potrebuje vsak. Stane broširana 26. vezana 56 D.n. Dopolnilo samo pa 12 Din. Dobi se v knjigarnah in pri piscu dr. Franu Ogrinu (Kamnik.) * Našim ženam in gospodinjam svetujemo, da si nabavijo »Gospodinjski koledarc za leto 1931, ker vsebuje obilo raznoterosti, važnih in pomembnih za vsak dom. za vsako gospodinjstvo. Koledar je naprodaj po vseh podružnicah Jugoslovenske Matice, po vseh knjigarnah in pri upravi »Gospodinjskega koledarja« v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-11. Je tudi primerno darilo za nove leto. Cena 20 Din, za člane 16 Din, s poštnino 1.75 Din več._ T A 17.L1931 B O R ♦ XI. dražba kož divjadi sc bo vršila 26. Januarja na velesejmu v Ljubljani. Kdor hoče svoj lovski plen ugodno prodati, naj pošlje kože čim prej na »Divjo kožoc, Ljubljana-velesejem, kjer se dobe tudi vsa pojasnila brezplačno. * Dr. Dragaš: »Pomoč novorojenčku In dojenčku«, knjiga o negi» prehrani hi vzgoji otrok, se dobi v vseh knjigarnah. davka prosto, 8% dolarsko posojilo SHS franko Ljubljana po bančni poslovalnici dr. Thausing & Schlesšnger, Wien I, TegetthofS-strasse 4* Prospekti gratis. (Telefon B 23—2—88, B »S » 02) Vsakovrstno manuSakfurno blago W nUkl Izberi !■ po izredno nizkih cen&a prodaja i*3 Tekstilbazar Krekov tre * Sokolsko društvo v Radovljici priredi JI. t m. ob po! 21 Silvestrov večer z raznimi nastopi, pevskimi točkami in novo enodeianko »Vrag jih je vzel«, katere dejanje sc vrši pri g. Satanu v pekiensk; sprcjemnici. Po polnočnem govoru pa se bo razvila prosta zabava<- pr: kateri bo sodeloval priznani jazz - band. * Zdravilišče »Radio • Therma« ▼ La-Skem se je na splošno željo adaptiralo m preuredilo tudi za zimsko obratovanje in je odprto skozi celo leto. Uspešno lečenje revmatizma, ishiasa, bolezni sklepov, ženskih bolezni itd Oskrbnina znižana. Podrobna pojasnila daje uprava zdravilišča * Davčne prijave (tiskovine) za pravilno prijavljanje vsakovrstnih reklam dobite pri Aloma Company, Aleksandrova cesta 2, L nadstr. * Za desiniekcijo šolskih prostorov potrebna sredstva se dobe pri tvrdki Chemo-fechna, Ljubljana, Mestni trg 10. * Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Reich. * Pri prehladu, inOuenci, hripi> sploh pri vseh nerazpoloženjih z malo zvišano temperaturo si masirajte zvečer telo z ALGO. ALGA blaži vročico, ALGA vas osvežuje ia spanec vaš je miren in zdrav. Starejšim osebam ravmatične bolečine najbolj grenijo stare dni. Masirajte vsai enkrat na teden svoje izmučene ude z ALGO in jb-Čutili boste takoj svežost In veselje do živ-Denja. Ena steklenica ALGE stane 16 Din. * Božična prodaja. Znane odlične peči »Zephir« se dobivajo sedaj pred božičem tudi na ugodno odplačevanje v obrokih .n pri nakupu v gotovini s popustom. Opozarjamo na oglas v današnji številki našega lista. * Primerna božična darila dobite v trgovini z juveli, urami in zlatnino. F. Čuden, Prešernova ulica 1. Ljubljana. * Božiček dobi največjo izbiro modernih anefk, čevljev, luksuznih in športnih, pri tvrdki A 2IBERT. Prešernova ulica. ITO — zobna pasta najboljša! * SamoprodaJa izbornih gramofonskih plošč »Odeon« ima tvrdka Rasberger, Ljubljana. Glej današnji oglas! * Sneg in mraz. Hitite z nabavo potrebnih vam snežnih čevljev! Mirno izbirajte obleko in barvo! Dobri in ceneni čevlji V/impassing so ob slabem vremenu hitro razprodam. Zahtevajte čevlje Wimpass;ng z rdečo znamko zvezde. Rdeča znamka zvezde je znak prvovrstnega blaga. * Ratifikacija svetovnega rekorda velikega Fordovega avijona. Mednarodna aeronavtična federacija v Parizu je potrdila rekord, ki ga je postavil trimotorn; avijon Ford, ki je izdelan ves iz kovine. Gre za polet na progi 100 km z bremenom 2°00 kilogramov. Ta avijon, katerega ie vodil Sef-pilot FORD MOTOR COMPANYJE ie dosegel brzino 264.627 km na uro. Dosedanji rekord, ki je s tem potolčen, je imel W. J. Fleming, ki je pod podobnimi pogoji dosegel hitrost 229.588 km na uro s trimotor-nim transportnim avijonom Bach. * Al| ste že kdaj razmišljali o tem, kako U pripravili svojim dragim resnično božično veselje in za mai denar nabavili darilo, kio srečuje in ustvarja rravo praznično razpoloženje? Ne, gotovo ne. Tedaj si poiščite hitro dober nasvet v brezplačnem posebnem ilustriranem ceniku velegojišča kanarčkov Heydenrech, Bad Suderode. Harz. Ali si morete misliti lepšega božičnega presenečenja, kakor je ma! kanarček, ki pod božičnim drevesom v mrzlih zimsKih dneh pričara s svojim petjem pomlad v hi-io. Poslužite se posebnega cenika! Že za 5.5 nemške marke lahko dobite čednega pevca. Zimske suknje Obleke Perilo čepice v nizkih cenah, ▼ vseh oblačilnih potrebščinah je dosegla tvrdka Pletenine Trikotažo Sv. Petra c. 14 Klobuke 1.1, d. Iz Uubljane o— Starši, ne pozabite na otroško matinejo v kinu Matici! Ako hočete svoji ded pripraviti za božič lepo zabavo, jo prrvedi-te k zvočno filmski otroški matineji ZKD v kino Matico Na sporedu bodo izbrane, mladim primerne burke in veseloigre, v katerih nastopajo govoreči psički, potem najnovejši zvočni tednik in naposled zvočna humoreska z neizogibno, priljubljeno miško Miki. Program: 1.) Metroton tedni«; 2.) »Rantaplanov cirkus«; 3.) »Rantaplanov-ci gredo v šolo« (2 šaloigri v katerih nastopa otroški Rantaplan klub s svojimi komedijami in burkami); 4.) »V pasjem baru« (komedija, v kateri nastopajo samo kot judje se ponašajoči psički); 5. »Miška Miki aa ledu«. Predstave oba božočna praznika ob 10. in II. dopoldne« v soboto 27. t m. ob pol 3. popoldne v nedeljo 28. t m. zadnjikrat ob 10. in 11. dopoldne vselej v el!t-nem kinu Matici. Vstopnice se dobe v prsd-prodaji eno uro pred dotično predstavo pri blagajni kina Matice Cene nizke. u— Novi Tauberjev film »Dežela soln« ca je pač najlepša in najuspešnejša pri« dobitev Elitnega kina Matice za božične praznike Kako željno je bil ta film priča« kovan tudi od strani ljubljanske publike, so pač najbolje dokazale že včerajšnje pr« ve predstave Zarad pomanjkanja prosto« ra ne moremo podrobneje opisati vsebin« skih tehničnih, 'asbenih in pevskih vrlin, zato pa vsakomur priporočamo ogled. u— Iz gledališča. Na sveti dan ob 15. se uprizori v drami komedija »Serija A-000001» zvečer ob 20. pa Nušičeva komedija »Gospa ministrica«. Na Štefanovo popoldne bo ponovitev Golijeve mladinske igre »Peter-čkove poslednje sanje« z mladim Mitjo Gor-cem v naslovni vlogi, zvečer ob 20. pa iz-borna Nestroyeva burka »Utopljenca«. Za vse predstave znižane dramske cene. V soboto bo drama zaprta. — V operi se bo v četrtek pela Lortzingova opera »Car m tesar«, ob 15. z Grbo. Križajem, Ribičevo, Go-stičem, Kovačem. Rumplom, Jankom in drugimi. Dirigent Stritof. Zvečer se bo izvajala »La Mascotte« s Poličevo. Španovo, Drenovcem. Jankom. Pečkon* Povhetom in drugimi. Dirigent Stritof V petek na Štefanovo se bo pela popoldne »Grofica Marica« V vlogi Lize nastopi prvič v opereti mlada dramska igralka Kukčeva Zvečer se bo pela »Carmen« s Thierrv.ievo v naslovni partiji. Sodelovali bodo Ribičeva. Ramšakova. Španova Marčec Primožič Zupan Janko, Grba, Simončič in drugi. Dirigent Štritoi Vse imenovane predstave pri znižanih cenah. V soboto se bo pela »Boheme« za red B. u— Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola ponovi v nedeljo 28. t. m. v Narod* nem domu ob 16 »Favsta«, fantastično igro v 5 dejanjih s predigro. u— Poroka. Dne 24 t. m. se poroči v trnovski cerkv g Oton Oman, strokovni učitelj m znani ljubljanski nogometaš, z gdč. Vero Grudnovo, uradnico čekovnega urada in iz znane narodne napredne rodbine. Obilo sreče! n— Rdeči križ obdaroval malčke. Včeraj popoldne se je vršila v dvorani Mestnega doma lepo uspela božičnica krajevnega odbora Rdečega križa V prostorni dvorani se je zbralo lepo število otrok večmomi v spremstvu staršev in sorodnikov. Otroci so pod vodstvom učiteljice gdč. Aloine Svetkove najprej zapeli narodno himno, nakar jih je nagovoril predsednik krajevnega odbora Rdečega križa g. dr. Fettich z lepim nagovorom Sledile so tri lepe pevske točke, deklamacije in zahvala ene šolskih učenk Rdečemu križu. Obdarovanih je bilo 77 otrok z 'epimi praktičnimi darili in slaščicami Prireditve so se udeležili poleg drugih tudi predsednik oblastnega odbora Rdečega križa g dr Krejči, podpredsednik inšpektor g. VVester in požrtvovalne dame: Minka Kroftova. Marija Grassellije-va. Jelka Naglasova, Aida Lebarjeva, Anča Baeblerjeva, Tkačeva-Vidmarjerieva, Iva Žerjavova Nušakova in Jožica Likozarje-va, ki so vse pokazale veliko požrtvovalnost pri zbiranju darov h— Obdarovani ubožci. V mestni obojni ci v Bohoričevi ulici so imeli v ponedeljek praznik. Popoldne sta se zglasila tamkaj župan g dr Dinko Puc in njegova gospa soproga, ki sta prinesla s seboj najraz-r.ovrstnejša darila, s katerimi sta rezvese-lila reveže, ki so se jima hvaležno zahvaljevali u— Božičnica društva Skrb za mladino v Ljubljani bo v petek 26. L m. ob pol 3. popoldne v Sokolskem domu na Taboru. Društvu se je posrečilo zbrati primerne prispevke, da bo moglo obdarovati 60—SO otrok najrevnejših staršev s toplo obleko in deloma tudi s čevlji. Društvo se najtoplejše zahvaljuje vsem darovalcem. n— Merkurjev ples. Naiodličnejša prireditev letošnje plesne sezone bo brez-dvomno zopet tradicijonalni Merkurjev ples. Vršil se bo tokrat v soboto 10. januarja, in sicer prvič v krasni plesni dvorani in v vseh prostorih Trgovskega doma, opremljenih za postrežbo s toplimi in mrzlimi jedrni. Prireditveni odbor je s pripravami neumorno na delu, tako da bodo poset-niki vsekakor najprijetneje iznenadeni. Opozarjamo na to elitno prireditev že sedaj. u— Naročnice Belo-modre knjižnice pozivamo, da dvignejo v pisarni Atene Dunajska 1 a-in, novoizišie knjige za L 1930.: Marija Jezernik: »Princesa Iza«, mladinska knjiga s krasnimi slikami. Marjana Kokalj-Željeznova: »Brezdomci« roman lz življenja ruskih beguncev, Ljudmila Slfbar: »Le-podržn- vaje za mladino in ženo. primerne za dom in šolo«, in Ženski almanah s koledarjem in bakrotiski Članice pozivamo da Vesele božične praznike in srečno Novo leto Vam ieli KAVARNA LEOK in FANI POGAČNIK Točijo se pristna štajerska ln dolenjska vina. Mrzla tn topla jedila vsak čaa od 4. tire zjutraj naprej. — Se priporočata s posebnim spoštovanjem ^b sprejemi knjig poravnajo tndi Sc ■ino za nove štiri broširane knjige ia L 1931. v znesku 30 Din. u— Društvo »Soča* v Ljubljani ieli vsem prijateljem vesel bo"ič. Obenem naznanja, da pr.redi lep Silvestrov večer v vseh pro« štorih Kazine. u— Viški Sokol priredi na Štefanovo ob 16. svoji deci bo žičnico. Vprizori ae mladinska igra »Na betlehemskih poljana«. Po igri pogostitev dece. Starši sokolske dece vabljeni! Vstop prost. u— Vodstvo kuharskih tečajev v Preč» ni ulici 2, pritličje, otvori v svojih prosto« rih shajališče za služkinje v božičnih praznikih. Odprto bo na božič m dalje I vsako nedeljo in praznik od pol 4. do pol 1 7. zvečer Pridite v obilnem številu! Vstop ! prost. Topli prostori. u— Podružnica Sadjarskega ln vrtnar« skega društva na Viču bo imela svoj letni občni zbor v nedeljo 28. t m. ob 10. do« poldne v risalnici osnovne šole. Vljudno vabljeni vsi občani, ki imajo zanimanje za vrtnarstvo. u— Dramski odsek viškega Sokola vpri« zori v nedeljo 28. t. m ob 17. mladdnsko igro s petjem »Pebta«. Mladina in starši vabljeni! Cene znižane. Podrobnosti na letakih. u— Nad trnovsko cerkvijo bo drerl za« sijala zvezda repatica. Stolpa bosta bajno razsvetljena, u— Konjsko meso, darovano za reveže. G. Marinšek, konjski mesar v Prečni ulici, je podari! za božič rn novo leto za ljubljanske reveže 100 kg konjskega mesa brezplačno. Nakaznice za meso se dobe med uradnimi urami v mestnem sorijalno-poli-tičnem uradu, soba 42. o— Prijava psov. Po razglasa mestnega načelstva morajo lastniki in rejnfki psw prijaviti mestnemu načelstvu brez izjeme vse pse, na ozemlju mestne občine ljubljanske v naslednjem redu (po začetnicah rodbinskih imen); L) A. B, C, C, D. E, F, in G 2., 3., 5., 7. m 8. januarja: 2) H, I, J, K in L 9.. 10.. 12. in 13. januarja: 3.) M, N O. P in R 14., 15., 16., 17. in 19. januarja: 4) S, Š, T. U, V in W 20., 21., 22. in 23. januarja; 5) Z in 2 ter eventualni zamudniki 24., 26., 27., 28., 29., 30. in 31. januarja Prijave psov je izvršiti ustno od 9. do 13. pri mestnem načelstvu (Mestni trg 2-11, soba 41), kjer je plačati tudi takso za leto 1931. v znesku 100 Din za vsakega psa Vsakemu zamudniku se bo zaračunala pričenši s 1. februarjem pasja taksa v dvojnem znesku. Takse oproščeni so le psi čuvaji: ali je smatrati psa za čuvaja odloča mestno načelstvo. Kdor ne bo pravočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan z zaporom do 30 dni, oziroma z globo do 900 Din Podrobnejše je razvidno z lepakov nabitih po mestu. ITrlglavanski I ples m 17815 1931 Silvestrov večer »Ljubljanskega Sokola« v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) Bogati spored Ples. Začetek ob 20.30, konec ob 3. uri. Vstopnina Din 10 —. Leon in Fani Pogačnik u— Ogenj v stanovanju. V stanovanju bančnega uradnika Otona Matjašiča na Vi-dovdanski cesti 1 je včeraj okrog 3.15 ponoči nastal požar. Vnela sta se dva tram.>-va, vzidana v zid poleg dimnika. Matiašič je ogenj javil gasilcem, ki so takoj prihiteli in ogenj zadušili. Lastnica hiše Ana Krečičeva trpi malenkostno škodo, ki pa je krita z zavarovalnino. u— Razne nesreče V Korytkovi ulici s« je pripetila v ponedeljek na večer hujša nesreča. Pri Vojetov h so imeli žehto m so postavili škaf s kropom v vežo. Temu škafu pa se je približal 2 m polletni sin* ček Marjan in padel v krop. Dobil je hude opekline po vsem telesu m so ga morali takoj odnesti v splošno bolnico. — V to« varni Saturnus zaposlena delavka Amalija Gašperšičeva iz Sostrega se je sukala okrog stroja, ki jo je nenadoma pograbil za levo roko in jo hudo Doškodoval Gašperšičeva je morala v bolnico — Dnmarica Marija Zup nčeva iz Šmartnega je v ponedeljek zvečer zaradi nastajajoče poledice tako ne« srečno padla, da si je zlomila levo roko. Tudi Zupančeva se zdravi v bolnici. u— Brezobzirnost nekaterih šoferjev presega že vse meje Včeraj okrog 14.30 se je vozi! 121etni s nček dr. Meglerja Jožek s kolesom pravilno po desni strani poleg Zmajskega mostu. Naenkrat pa je pridr* vel za njim avt j, ki ga je šofiral baje uče* ne«. neke šoferske šole, in podrl dečka na hodni' Pri tem je deček padel in je prav malo i..Jijkalo, da mu ni šel avto čez obe nogi. Otrok se je precej potolkel po nogah in rokah, si raztrgal obleko in prestal ne* malo strahu. Poškodovano je b lo tudi nje« govo kolo. Primeri brezobzirnega voza rje* nja po mestu so vedno pogostejši in bo ; treba uvesti tudi tu red, ki bi se dal do* I seči s poostritvijo kazni in v ponavljajo* čih se ;rih z odvzemom dovoljenja za Vv "njo. Tako 'elajo v Zagrebu rn tudi v Mariboru. u— Vendar eden, ki se je v jel. Trgovsiki potnik Fran talar iz Rožne doline je i imel v ponedeljek zvečer opravka na Sv. Petra cesti v hiši št 53, kjer je prislonil svoje kolo k zidu. Špitalar pa je bil tako previden da je ves čas pogovora v lokalu stal tako, da je imel kolo pred očmi. Na« enkrat pa je opazil, da se je kolesu pri« bližal neznan mlad moški, ki je že hotel kolo zasesti. Špitalar je takoj odhiteJ za njim in ga ujel v Usnjarski ulici. Tatu mu je iomaeaI loviti tudi neki. slučajno mi« moidoči finančni stražnik, nakar sta ga predala policistu Bi! je to 291etn^ Albin H., doma iz Hrušice pri Ljubljani H. ima na vesti najbrže še več takih tatvin. n— Vlom v barako. Delavec Peter Spa-capan, stanujoč v Dukičevi baraki za glavnim kolodvorom, je prišedši včeraj opoldne domov, opazil, da je posetit barako v njegovi odsotnosti neznan, tat Zlikovec. ki !e . odtrgal ključavnico na vratih barake, nra I if(NW Prinašamo na trg zelo praktične in izredno poceni WIMPASS!NG ženske snežne čevlje popolnoma Iz gume, kateri nas najbolj varujejo proti mrazu, mokroti in biatu, ker so tesno zaprti m se dajo lahko prati. Zapirajo se z zaponko na gumb, ter so obrobljeni z žametom, a volnena podloga je lešnikove barve. Dobe se v črni, rjavi, lešnikovi in orehovi barvL Zares dobri in poceni snežni čevlji za dnevno porabo. WIMPASSING Vat VVTMPASSING gumijasti čevlji nosijo na podplatu gornjo znamko zvezde. Prodaja na veliko: PALMA kaa-čuk dd., Zagreb, Pošt. pred. 226. je odnesel vse dobrote, ki si jih Je Špaca- pan pripravil za praznike. 2 njim je šlo nekaj sveže pečenega kruha, sladkorja m drugih jestvin. Okradenec je vlom seveda prijavil policiji. u— Okraden krojač. V delavnici kroja« škca mojstra Pavla Vrtačnika na Dunaj« ski cesti 47 se je v ponedeljek ponoči ne* znan tat "rav imenitno oblekel Vdrl je v delavnico s pomočjo ponarejenega kiju* č. in odnesel sivo suknjo s kožuhovina* stim ovratnikom in črno podlogo, dalje nov železničarski plašč in še nekaj druge oble* ke. Vrtačnik ie opazil tatvino šele okrog polnoči, ko se je vrnil domov. u— Neroden nočni izlet. Bosanska trgov« ska potnika brata Sulja in Osman M. sta predsinočnjim hodila od gostilne do gost.l* ne in se ustavila malo pred polnočjo v ne« kem lokalu v Židovski ulici. Bila sta ta» krat že prav vesela in sta naposled pova« bila natakar co Rozo P., naj napravi z nji« ma kratek nočni izlet v avtu. Roza je va« bilo sprejela m avto s tremi izletniki je drvel proti Rudniku Našli so še odprto neko gostilno, v kateri pa so pili le nekaj malega. Oba brata sta postajala napram Rozi vedno podjetnejša, a se je ta bra* nila. kar pa je Šuljo tako razjez lo, da ji je prisolil več zaušnic. Roza je pobegnila nato pa ponoči izsledila nasilnika v nekem nočnem lokalu, kjer ga je dala po stražni« ku aretirati. u— Plesna vaja privatnih nameščencev bo v soboto 27. t. m ob 20. v veliki dvo* rani hotela »Un-on«. u— Ples starešinske organizacije »Preporoda« bo kakor običajno v soboto pod vodstvom plesnega mojstra Jenka. Vsem plesalkam in plesalcem želi odbor vesd božič. n— Elitni plesni tečaj bo Imel tndi ▼ petek 26 t. m. svoj plesni večer v Kazini. Vodstvo: Jenko. n— Plesni tečaj Jenkove šole se bo zopet vršil v soboto ob 20. v Kazini ln naj se ga udeleže vsi četrtkovi obiskovalci. V nedeljo popoldanska vaja ob 15. Študenti In študentinle imajo znižano članarino. n— Popoldanski ples na »Štefanovo« v petek ob pol 16. do 19. priredi Jenkova šola v Kazinski dvorani. Vabljeni ljubitelji plesa. a— Dentlst Palovec. Kongresni trg 14, ne ordinira od 27. t. m. do 7. januarja 1931. n— Sokol L na Tabora proslavi Silvestrov večer v vseh prostorih Sokolskega doma. Letošnja prireditev bo v umetniškem in zabavnem oziru presegala silvestrovanja preišnjih let in ponovno obdržala prvenstvo med prireditvami te vrste v Ljubljani. n— Darujte Podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Pod trančo 2, zlasti ob božiču in novem letu! jonlra parna kurjava, popraviti, da ne bi občinstvo Izpostavljalo pri drago plačani voznini svojega zdravja nevarnosti prehlada. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi ADOLF LESJAK parna pekarna CELJE • BREG 17767 Vesel Božiči Srečno ruvo leto! ff D tmarjeve petrol. plinske sveiiljke Generalno zasiopstvo za Jugoslavijo: KosianiSek, Celje, Ljubljanska 21. Iz Celja e— Nova brv čez Koprivnico. Mestna občina gradi pri cerkvi sv Duha na Dolgo polje leseno brv, ki je v prvi vrsti name njena šolski mladini lz Gaberja. Zavodnje in drugih tamošnjih okoliških krajev. Omenjena brv bo »krajšala pot. o— Na naslov železniške oprave. 2e ponovno smo prejeli lz vrst naših naročnikov ostre pritožbe proti razmeram, ki vladajo na večernih osebnih vlakih med LJubljano in Mariborom. Skoro redno se pripeti potnikom zadnjih 3 ali 4 vagonov, da morajo v vlaku dobesedno zmrzovati. Naj bi železniška uprava dala vagone, če niso uporabni oziroma v njih ne funkci- Prav vesel in prijeten Božič že H vsem UPRAVA Mestnega kina Celje 17777 I W> —MM MIH. MM s i 8 NOGAVICE svilene — volnene f 1 samoprodaja 17244 « i L. PUTAN — Celfe § isamgits Manufakturna in modna trgovina pri ANTONU" CELJE, Gosposvetska ulica t želi vesel Božič in srečno novo leto! ter se za nadaljno naklonjenost p. t. občinstva priporoča: 17779 ANTON BRUMEC Vsem cenjenim odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto 3van Reicher CELJE — Glavni trg. 17565 Prav vesele in srečne božične praznike želi tvrdka Ivan 8 Bogomir Naraks aodavtSarJa Celje — Ložnica pri Žalcu 17778 ■HMMHuniiiimii Radijska oddajna postaja Ljnbljana Vsakomur je mogoč© praznovati ob radio-aparatu božične praznike! ~ Cene naših izboraih aparatov so tako nizke In plačilni pogoji tako ugodni, da si more radio vsakdo nabaviti. Naša REKLAMNA PRODAJA, ki traja do 31. decembra 193©., obsega sledeče radijske sprejemne naprave: detektorskih aparatov, kompletnih, z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje potrebne, za naplačilo .... Din 80.— ter petkratno mesečno plačilo po.........Din 45.— Enoelektronskih aparatov, kompletnih, z elektronko, baterijami, antenskim materialom ter eno slušalko, za naplačilo . . . Din i 00.—-ter osemkratno mesečno plačilo po....... Din 75.— Troelektronskih aparatov »Reinartz«, kompletnih, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom ter an- D' tenskim materialom, za naplačilo.......Din 240.— ter desetkratno mesečno plačilo po.......Din 180.— tirielektronskih aparatov »Reinartz« z visokofrekvenčno elektronko s ^ zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materialom, za naplačilo 380 Din ter dvanajstkratno mesečno plačilo po. .............Din 280.— (Pcsluiite me ugodne priti (ce ter mi naročite taiccf (Vas aparat• l^lrjl Radio Ljubljana 9lari bor Aiek>androVM 44 CD B CD ■ CD ■ on CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C Prav vesele m srečne božične praznike lell vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem Koza Zamparutti delikatesna trgovina CELJE, Aleksandrova 7. 17562 CDBCDBCDBCDBCDBOBCDBCDBOBC VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM k! morda Se ne vedo, da obstoji v Kapucinski ulici v Celju popolnoma renovirana gostilna, 8 prvovrstnimi vini ln vedno svežimi Jedili, ae pnlpročata i Franc in Albin Berger ' 17775 Vesele božične praznike želi tvrdka ERNEST M A R I N C nakup žlahtnega kostanjevega lesa CELJE — Telefon št. 136 17814 e— Božičnlca skavtov. Steg skavtov v Celju Je priredil v nedeljo v realni gimnaziji božičnico, ki se je je udeležilo nad 700 oseb. med njimi zastopniki najvišjih lokalnih oblastev Božičnica je bila namenjena revnim dijakom in siromašni šolski mladini Obdarovanih je bilo z obleko, obutvijo in živili naa 150 -evnib učencev in znaša vrednost razdeljenih daril nad 10 000 Din Vsi trgovci v Celju so brez izjeme mnogo darovali, zlasti veletrgovci Stermecki. Ra-kuscha. Stiger, Zangger, veletrgovec Ivo Cater za 1000 Din mila Ljubljanska kred. banka in drugi Steg skavtov se vsem darovalcem v imenu obdarovanih najiskre-nejše zahvaljuje. e— Lepa karljera Celjanke. Te dni sc mudi v Celju pri svijl bolni materi v Gaberju 21-letna plesalka Sonja Gorjančeva. ki je že 6 let angažirana v enem najelitnejših lokalov Kaira v Egiptu v Kit-Kat klubu. Plesalka je priredila nedavno veliko turnejo po Grčiji. Turčiji, Avstriji ln češkoslovaški. kjer je žela polno priznanje e— Strelski večer v Celju. Zaradi praznika bo strelski večer v soboto 27. t. m. na kegljišču v Celjskem domu e— Idealen sneg za smučarje. Na Kumu Je zapadlo 60 cm snega, pri Celjski koči pa meri sneg 35 cm. V nedeljo ponoči Je zapadlo na stari sneg še 10 cm suhega novega in je smuka idealna. tjrizers&i salon dame CIRIL VASEL specialno striženje bnbifrlznr In friziranje ter za vsa v to stroko spadajoča dela se cenjenim damam za obisk priporoča. 415 LJUBLJANA TarjaAki trg. Novi trg. e— Velikodušno darilo. Cinkarna d. d. V Celju je darovi, la za reveže v celjski mestni in okoliški občini 50.000 kg premoga, ki se bo razdelil 23. in 24. t. m. na posebne izkaznice omenjenih občlnskin na-čelstev v cinkarni v Gaberju. Obe načel-stvi se cinkarni za veliki dar najiskreneje zahvaljujeta Naj bi ta čin posnemale tudi ostale tvrdke in tovarne! e— Čajanko z orkestrom »Merkur« iz Ljubljane priredi plesna šola trgovskih na« meščencev 5. januarja v mali dvorani Celjskega doma, 31. januarja pa zaključni venček. e—- Mestni kino. Na božič ln na Štefanovo zvočni velefilm »Poročnik carske garde«. Predstave ob 14., 16., 18., 20. in 22. V soboto, nedeljo, ponedeljek in torek krasni zvočni film »Hajduška pesem«, izdelan po opereti »Ciganska ljubezen«. Predstave ob delavnikih ob 20.30 v nedeljo pa ob 14., 16., 18.. 20. in 22. Občinstvo se opozarja na točnost, ker se 5 minut po začetku predstave ne bo nihče več pustil v dvorano in so vstopnice neveljavne. Na Silvestrovo bo kino zaprt. Iz Maribora a— Gospodarsko=prosvetni tečaj mari« borske ZKD v Konjicah se je vršil v ne. deljo 21 t m., v tamošnji deški šoli pod vodstvom zvezinega predsednika V. Spin« dlerja Udeležnci so napolnili največji raz« red šole in vztrajali nepretrgoma od 9. do 14. ure Prisostvovali so tudi zastopniki trške inteligence, med njimi gg. sreski na« čelnik dr Trstenjak in trški župan notar Jereb Predavali so gg strok učitelji Rob« nik iz Maribora o potreb: 6plošne in stre* kovne izobrazbe, šol upr. Klemenčič iz Pobrežja o važnosti umnega sadjarstva za narodno gospodarstvo in inž. Šiftar z Vi» narske in sadjarske šole v Mariboru o po« menu gnojenja z umetnimi gnojili za uspešno poljedelstvo Nato se je še pred« vajal film »Gospodarski film Jugoslavije«, ki ga je dala nanovo izdelati ruška tvorni« ca za dušik Udelženci so s hvaležnostjo in velikim razumevanjem sledili predava« njem in gledali film — Po tečaiu se je v svrho poglobitve prosvetnega dela ZKD v okraju ustanovil pododlbor Zveze pod vod« stvom vrlega sokolskega in prosvetnega delavca g. dr E Mejika a— Božič v gledališču. V četrtek ob 15. se bo uprizorila otroška predstava čarob« ne pravljice »Aladin«, ob 20. bo premijera priljubljene operete »Grof Luksemburški« v režiji g. Djuke Trbuhoviča. Kožuh, ki ga nosi gdč Barbičeva, je dala iz prijaz« nosti na razpolago tukajšnja ugledna tvrdka »Trgovski dom« (Pregrad). — Na Štefanovo bo ob 15 moderna in zelo za« bavna opereta »Aleksandra«, zvečer ob 20. pa opereta »Lutka« V soboto se bo pela priljubljena »Prodana nevesta«. a— Zgodovinsko društvo v Mariboru se obrača na svoje člane z vljudno prošnjo, da mu pošljejo oni člani, ki tega ne potrebujejo, celotni letnik I, XI, XII ter Kovači-čevo knjigo »Trg Središče«. Maribor 1910 Društvo plača imenovane publikacije po običajni ceni, oziroma vračuna vrednoit poslanega v članarino. Naši javnosti so pri društvu na razpolago za 10 Din grbi Maribora, ki jih je izdelal g. Josip Mravljak iz Vuzenice. Tisk prvega snopiča 16. letnika •Časopisa za zgodovino in narodopisje« so bliža koncu; prosimo vse naše članstvo, zlasti Se gg. poverjenike, da opozorijo svoje znance na CZN in da pridobivajo novih članov. Pošiliatve zaprošenih publikacij, naročila za grbe Maribora in prijave novih članov (letna članarina 50 Din) naj se pošiljajo na naslov. Zgodovinsko društvo v Mariboru. a— Lepo človekoljubno delo DruStvo po« licijsk h nameščencev in upokojencev je 19 t. m. najpotrebnejšim vdovam in sirotam svojih umrlih članov po potrebi poklonilo za božičnico denarne podpore. V tekočem poslovnem letu je navešdeno društvo svojim članom, vdovam in sirotam izplačalo nad 11.00 Din na pokojninah in za tri smrtne primere na nosmrtnini 6000 Din. a— Ruski zbor v Mariboru. Znameniti dirigent donskih kozakov, Sergej Jarov, ki je že lani nastopa v Mariboru z izrednim uspe hom, se je s svojim zborom pravkar vrnil iz Severne Amerike. Samo v Newyorku je dal zbor sedem razprodanih koncertov, poslovilnega celo v največji operi sveta, Metropolitan Operahouse. Med redkimi mesti, ki jih obišče ta slavni zbor v Evropi, je tudi Maribor. Koncert bo v sredo, 7. januarja. a— Božični naval v Ljudski knjižntet. Mi» nulo soboto zvečer in v nedeljo dopoldne je bil v Ljudski knjižnici v Narodnem do» mu tak naval, da je bilo včasih komaj pro> štora v prostorni čakalnici, kjer so se gnetli izposojevalci najrazličnejših stanov, mladi in stari, največ pa mladine, kar je še poseb« no razveseljivo. Mladina se vrača k lepi knjigi V obeh dneh se je vpisalo samo novih članov in članic 32 več kakor poprej ves mesec. Ljudska knjižnica je prejela v soboto 55 novih knjig, večinoma jugoslo« venskih novih romanov tn pa nemških pre» vodov svetovne literature, za katere pa so se v nedeljo dopoldne izposojevalci narav« nost trgali Knjižn ca posluje pred prazniki še v torek, dne 23 dec od 18. do 20. ure, dočim bo v četrtek, kot smo že poročali, za» prta. Himen. Poročil se je železniški uradnik g. E. Lipovšek z učiteljico gdč. Drago Klun. Obilo sreče! a— Zadruga za rejo perutnine v Mari« boru priredi izlet v Wagno pri Lipnici v svrho ogleda državnega kokošjega vzreja. lišča. Vabijo se vsi, ki se za stvar zanima« jo, da se prijavijo najpozneje do 27. t. m. na naslov: St. Šnuderi, Studenci pri Ma« riboru, Slomškova ul. št. 17. Obenem se naj vpošlje potni list v svrho oskrbe av« strijskega vizuma, ki -stane za udeležence 10 Din. Izlet se bo vršil 6. jan. Odhod z glavnega kolodvora v Mariboru zjutraj ob 6.40, pervratek popoldne oz. zvečer. a— Društvo sadnih trgovcev za Dravsko banovino v Mariboru sklicuje za nedeljo 28. t. m. ob 10 dopoldne v restavraciji g. Nekrepa v Mariboru, Vetrinjska ulica 4, svoj redni občni zbor. Za člane udeležba obvezna pod globo 200 Din. — Nečlani se vljudno vabijo. a— Krajevni odbor »Rdečega križa« na Pobrežju priredi v petek, na Štefanovo, hotelu 17790 »(faeCCevue* Vsako soboto In nedeljo DOMAČE KOLINE jeterne ln krvave Klobase a Din 6.—. Izbo rna vina od Din 12.—. 7» praznike vsa vina čez ulico Din t— ceneje. Na željo gostov RADIO-KONCER1 Prvovrsten nen^rni ftei zimo Din SO.—. Spodnja dvorana gostom zopet na razpolago dramatičen večer v dvorani Rojko. Vpri. zorila se bo igra tridejanka »Tat v mlinu«. Začetek ob 19. Cisti dobiček gre v dobro« delne namene. a— Iz mestnega kopališča. Parna kopel bo danes za moške odprta, čez praznike bo kopališče zaprto. a— S kolesom in 5712 Din je izginil mi« nulo soboto uslužbenec tovarne Braun, 23« letni Kari Ferk Poslali so ga na pošto z nakaznicami, vozil se je na kolesu tovar« ne, vrednem 1000 Din pa do včeraj ni bi« lo nazaj ne Ferka, ne kolesa, ne potrdil. Policija zadevo zasleduje Domnevajo, da je fant izginil preko meje. a— Plesna šola trgovskih nameščencev naznanja, da bo redna plesna va-ja v so« boto 27. t. m. TRENCHOATI površniki, nuhertuspla&či, usnjeni Jopiči, kože, pliši snežni čevlji, snežni škornji, galoše. Kakor tudi .az.no iiiatiutaMumo blago na obroke. ČRNIH., Maribor, Koroška cest- 9. 17044 _ Grajski kino. Od 25. decembra dalje kolosalni planinski velefilm v nemškem' jeziku »Sin belih planin«. Izborna vsebina in krasne slike Švice, posebno smuških tekem. a— Union kino. Na Božič do vključno nedelje 28. t. m. bo krasna drama »Lju-bav preko groba« po gledališkem komadu »Rosenmontag«. govoreči film v nemškem jeziku posebno lepe vsebine. ar— Apolo kino. Za praznike 25. ln 26. t m »Hiša grozot« Film velikih senzacij ln misterij skrajno napete vsebine. Nizke cene. a— Tvrdka Jullo Meinl"— Maribor javlja cenjenemu občinstvu, da odpre z današnjim dnem zopet trgovino v Gosposki ulici št 7. — 106-n Z Bleda bl— Telovadba moške dece blejskega Sokola. ki jo poučuje učitelj gosp. Rudolf Br*-tok. bo zaradi inraza prekinjena do novega leta, enako tudi mladinsko petje. Po novem letu se bo že lahko telovadilo v telovadnici novega Sokolskega doma. bl— Smreka padla na eleklrovod. Matija Pežman, tesarski pomočnik v Ribnem, je dne 18. L m. sekal v Smrečju smreke za novo hišo, ki jo namerava pomladi graditi. Zaradi neprevidnosti je padla neka smreka na mimo napeljani eleklrovod ter je več drogov močno razmajala in potrgala žice. K sreči se ni pripetilo hujšega, razen, da je bil ves dan električni tok prekinjen, dokler niso popravili in zopet uredili elek-trovoda. V teku enega meseca je to že tretji primer, da jc zaradi neprevidnosti padajoče drevo poškodovalo elektrovod. Z Jesenic ■_ Slavnostna otvoritev občinskega vodovoda se je vršila v nedeljo popoldne. Vsa prireditev se je vršila na trgu pred osnovno šolo, kjer se je nabralo veliko ljudi. Navzoč Je bil župan z občinskimi odborniki, dalje gasilsko društvo z Jesenic, tovarniški gasilci in zastopniki nekaterih korporacij. Obred blagoslovitve je izvršil g. župnik duh. sv. Kastelic s primernim nagovorom, nakar je poročal o delu in pripravah za zgraditev vodovoda predsednik vodovodnega odseka g. Božič, Gasilci obeh društev pa so imeli nato gasilsko vajo. s— Znamenje časa. V nedeljo Je bilo mlado in staro visoko gori na Pustovi planini, kjer je najlepša prilika za smučanje. Največ pa je bilo na tej planini članov SK Bratstvo, za katerega je vodil smuški tečaj g. ing. Janko Janša. Na povratku Je drčalo vse z dilicami navzdol proti Sv. Križu in Jesenicam, le en prijatelj zimskega športa se je vozil navzdol s sankami. Pa se Je brž začuden oglasil neki dečko napram svoji mami: »Glej ga, glej ga, ta se pa vozi Se s sankami!« Priporoča se na novo preurejeni FOTO OTEME VIIMAN JESEN1CE-SAVA 8 Moderne slike, povečane — in slike za legitimacije ter vsa amaterska dela po najnižjih cenah. 17458 Vesele praznike in srečno novo leto! Ne več Inksns, temveč potreba za vsakogar je danes radiiski aparat ki Vam prinese vse iz celega sveta, kar Vas zanima. Izbrati pa morate najbo'jše. Brezdvoma so danes na višku popolnosti radijski aparati -.Philipps" in ..Telefunken" s katerim* posluša polovica sveta, kajti njihov sprejem .je popoln. Niti ure ne odlašajte, zahtevajte ponudbe m predvajanja od 17309 MILAN SESSLER-ia veletrgovina. Ljutomer s— Pomladek Rdečega križa meščanske šole je priredij 22. t. m. svojim članom božičnico. Gojenci in gojenke so se obdarovali deloma medsebojno; pripomoglo pa je k uspehu z denarno podporo tudi ravnateljstvo KID. Žrtvovale so se zlasti tudi matere nekaterih učencev in učenk, ki so radevolje prevzele pripravo peciva za božičnico. Vsem, ki so pomagali na ta ali oni način, najlepša hvala! — Ravnateljstvo. s— Huda nesreča na cesti. Neznan kolesar je v ponedeljek okrog poldne povozil Marjeto Krekovo, ženo tovarniškega upokojenca na Savi. Krekova je šla po opravkih na Javornik Nasproti ji je privozil kolesar v najhujšem diru, se zaletel v njo in jo podrl, da je oblegala v nezavesti. Prenesli so jo v bolnico bratovske skladnice. Prebito ima menda lobanjo in strto nosno kost, tako da obstoja nevarnost za njeno življenje. s— Zvočni kino »Radio« bo predvajal ob božičnih praznikih sijajno zvočno filmsko opereto »Valček ljubezni«. Predstave oba dneva ob 15., 17. in 20. Iz Tržiča 6— Obrat tovarne Peko j? b:l. kakor smo poročali v nedeljo, ustavljen za dva dni. pri tem pa je treba še dostaviti, da delavci niso ogroženi glede zaslužka, ker se je obrat ustavil za ta kratek čas sedaj zaradi pomanjkanja naročil za bodočo se« z< no, da ne bi bilo treba pozneje dalje ča» sa praznovati Prava kolinska cikorija Iz Novega mesta n— Prosvetni odsek Sokola je v soboto priredil tretje kulturno predavnaje »Spre« hod po Parizu« s skioptičnimi slikami. Predaval je br. proi. Kovač pred nabito polno dvorano Želimo, da bi nas g. pre« davatclj še večkrat razvedril s svojimi le« pirni predavanji. Iz Zagorja ti— Občni zbor čebelarjev bo 28. tm. ob 16. v gostilni g. Ašiča na Lokah. Med drugim je na dnevnim redu važna točka, ukinitev glasila »Čebelarja« in ustanovitev skupnega gospodarsko - kmetijskega lista. Sledilo bo predavanje strokovnjaka, banskega referata g. Okorna. Legitimacije prinesite vsi. z— Dva shoda. V nedeljo Je sklicala splošna gospodarska zadruga »Delavski dom« shod v dvorani ge. Brvarjeve v Toplicah. Razpravljalo se Je o zadružništvu, pred vsem glede mesarije, ki Je v soboto pričela poslovati. Zveza rudarjev Je imela ravno tam svoj shod in se Je razpravljalo o razdelitvi podpore, ki Jo Je naklonila TPD rudarjem ln so Jo v soboto že prejeiL Iz Trbovelj t— Pomladek RK na meščanski Soli v Trbovljah je priredil v petek 19. t m. božiS-nico, združeno s čajanko za učence in njU hove starše. Ob tej priliki je bilo tudi obdarovanih 50 najrevnejših učencev, kar so nam omogočili skromni prispevki vseh ob* čanov, kakor tudi nekatere tukajšnje trgovine, ki so nam nudile nabavo pod zelo ugodnimi pogoji. Vsem skupaj najlepša hvala I Iz Hrastnika h— Šolska proslav« deške šole na kra° Ijev rojstni dan je bila v Narodnem domu prav prisrčna. Učenci posameznih razredov so se spominjali kralja z raznimi deklamacijami in rodoljubnimi pesmimi. Prav posrečen je bil prizor Ustoličenje koroškega vojvode, ki ga je uprizoril 3 a razred pod vodstvom razrednika g. Mabkote. Strumno so izvajala Sokoliči »Mlade vojake«. Upravitelj g. Lebar je v lepih besedah pojasnil učencem pomen državnega praznika. Proslave so se udeležili tudi nekateri starši. Iz Braslovč br— Prekinjena brzojavna zvez«. Prej* šnjo nedeljo jc sneg na dveh mestih raz« trgal brzojavni vod ,z Braslovč proti Polže« li, a še po enem tednu vod ni popravljen. Želimo, da se takšni nedostatki hitro po« pravijo, da strankam ne bo treba ves te« den pošiljati brzojavke na Polzelo. br— Sprememba posesti. V Gomilskem je kupil od ge. dr Kunstove gostilno »Pri mostu« g. Anton Br šnik za 125.000 Dm. V najem od ge. Segove bo prevzel z novim letom Kunstovo gostilno in mesarijo g An« ton Turk iz Trnavc. Trgovka M. Cilenško« va v Kamenicah je preselila svojo trgovmo v hišo g. Cilenška. čevljarja v Kamenčah. br— Silvestrove prireditve. Sokol na Pol« zeli priredi na Silvestrov večer v dvorani restavracije »Jelen« tridejanko »Anarhist«. Sokol Šmartno ob Paki pa v Steblovnikori dvorani prireditev s snoredom raznih kon« certnih in komičnih pevsk h točk. br— Prva plesna vaja braslovškega Soko» ta bo v nedeljo 28. t m. ob 15. v dvorani »Stare pošte«. Iz Gornjega grada gg_ v počastitev Kocbekovega spomina je daroval inž Fran Fischer 100 Din v prid šolske kuhinje Lepa hvala! gg_ Povest »Prvič v Kocbekovem krat Ijestvu«, ki jo je objavljala nedavno »Nova Doba«, je izšla v ponat su kot knjižica v založbi ge Marije Šarbove v Gornjern gra» du m v tisku Zvezne tiskarne v Celju. Knjižica stane samo 12 Din in jo vsako« mur toplo priporočamo. gg_ Uradni dan sreskega gremtja trgov cev v Celju za trgovce v gornjegrajskem srezu bo 24. decembra od 9. do 11 v Gor« njem gradu v posebni sobi Sarbove go* stilne. Nadaljevanje domačih vesti na 14« strani MED. UNIV. 17669 dr. Lojze Kramarič specijalist za kirurgijo ordinira od Vt 2. do fc 4. Miklošičeva c. 18/IL Tel. S158. Primarij 1778» DR. POGAČNIK specljallst ordinira zopet redno Zdravljenje tudi s radijem Zvtdfta 3%d. HfleittC d. d.. Ltubijana naznatra vsem svoiim c»nj. odiemal-cem da >e nodružn ca v Šelenburgovi ■lic šl. 3. topel odprta Zago1av|jamo Vas, oa bodete točno oostrtženi kakor doslej, ter se V, m pripotočamo_17812 im u-M % rt&jA Pšm mM im ff lj ihš šfa mm* b—vi.-.--« ' *>.•» sa. v i r0\ S EjSi. i £:":'•» M? kn hil V. rst . : s?«; V / va sfera noč, noc... If^l - *? A bfe fcffei tv I i^p: S?' \ V:' s«*-?;? »I iN i&il ft® 'mmmmm^^ .v . / ..>;, ..... .; . v,.-.- ' .....r / 0- ijpllllll £M I S S^® MM! \ ■ Zgoraj levo: Božični zvonovi v veHkomestnem stolpu. — V krogu: F ra Ftlippo Lippi: Rojstvo Gdrešenikovo, — Spodaj: Prepevanje božičnih pesmi na Angleškem* Spodaj levo: Ogromna razstava božične perut' nine in divjačine v pariški tržnici. — V sredi: Na ladjo nesejo smrekot i Zgoraj desno: BetlehemskI pastlrcl pri svojih čredah. — Spodaj: V Neiv Yorku igra na božični večer vojaški orkester pod ogromno razsvetljeno smreko med nebotičniki Spodaj desno: Božični večer samotnih v domu za starce in brezposelne. Tudi njih so se spomnila usmiljena srca* m^M v mi rm.4 ijCiu i-r.rf? j. vži ril ti 1 'ti t-— A Kt: i i^m f ': ttSSA "IM f- n S.V3 >0 /m 'grli M - AH V s"* •* \ ►.JH! k B CO V/,-1 > > Pfii F® III »lj y s^ Si fesSS-v 0? jlš; i/ im : A sftij <» v: v^? t.;.-. V Klic domače grude V mrazico, dim in večer tone otožna pokrajina. Ren gre v srež in se pogre* za v vedno globljo lenost Zdaj in zdaj bo popolnoma otrpnU in bo umolknil klepet edinega motornega čolna, ki še «daj bije to gluho samoto. Slepa strme ▼ mrak okna tovarn, ki so sicer vsa leta mežikala v pozdrav domačinu n tujca Od saj očrneli sneg visi s plo* tov, hiš in dreves in leži po kotih ka« kor umazane cape. Kakor redke grmade kriče redka okna v lesku božičnih dreves med mirnimi okni delavskih hišic v pred* mestju. Tri milijone brezposelnih v dr* javi! Kjf bi vzeli denar za drevca, kje 2a darila! Troje šihtov na teden je ko* maj za mleko, kruh in obutev. Tak je Walsum ob Renu na sveti večer devet« najststotridesetega. V tesni kuhinji sedi Johann Wo< chinz z ženo, osemletnim sinkom in desetletno hčerko Pravkar so popili ta večerjo črno kavo s kislim kruhom iz tovarne za hlebce. V kotu na mizi stoji za komolec visoko smrekovo drevce s tremi piškoti in nekaj konci svečnih ostankov od lani. Janez Bo» hinc, še ime si moral prodati ea boljšJ kos kruha ženi in deci Dobra je '»iia kupčija m poln želodec vseh tridesetb let odkar si zadnjič zavriskal na V> zovniškem griču, ko si se vračal od zadnjega šihta pri Sonnenbergu do< mov v šešče Vsa ta leta se ni johann spominjal domačih krajev Pozabil je pri ženi Nemki celo svoj mate,m je* zik, otroka sta se kar norčevala i z svo* jih vrstnikov, da lajajo, ko so se med seboj menili v slovenskem rodnem je« ziku. Pri napol mrzli pečki sedi Johann in st glavo podpira z obema rokama Ka« kor reke na slepem zemljevidu se vi« jejo del. '.- modre žile na njih Kje so tvoje misli, Johann? Žena krpe pre* pleznjeno krilo — na sam sveti večer za božični praznik. Le radovedne oči Otrok so zamaknjene v migljajočo svetlobo božičnega drevesa v vis -kero oknu oddaljene vile. Vroča lica in ble« de roke se tiščijo šip. »Zakaj pa je letos naše drevce tako revno, mama?« zaskrbi hčerko. »Dela ni. otročiča,« pojasnjuje mati in kar ne odvrne oči od šivanja »A tek, kakšno božično drevce si Imel pa ti, ko si bil še otrok?« poizve« duje kodrolasi sinko in poboža očeta po osivelih laseh. Kakor iz globokega sna je dvignil Johann VVochinz glavo. Čuden blesk se je vžgal v njegovih dobrih rjavih očeh Posadil si je na vsako koleno enega otroka in je pričel pripovedo* vati v mehkem porenskem narečju. Vsa puščoba je izginila iz hladne ku» hinje Ženi so omahnile trudne roke na krilo »Tam v mojem rojstnem kraju sredi rodovitne doline pod zeleno goro Mrz» iico ne poznajo božičnega drevca Tam so tovarne tako redke kakor tu* kaj gozdovi Polno pa je tamkaj vit« kih smrek in košatih borovcev, kdo bi potem postavljal v sobo pritlikave smrekce! Žitna polja so tam in sočni travniki in mnogo živine: kravic, vo» ličkov in poskočnih konjičev Verni ljudje so tam. zato počastijo Izveličar* jevo rojstvo na poseben način. Čula sta, otročička. da ni nihče hotel spre« jeti tam v judovskem Jeruzalemu sve* te družine pod streho in je zato prišel naš Zveličar na svet v ovčjem hlevu Da pokažejo svoje dobro srce, ki je siromaku vedno odprto, postavijo pri nas doma v vsaki hiši jaslice. Vesta, kaj so jaslice? Seveda ne moreta ve« deti, saj se še jaz komaj spomnim na* nje. Jaslice napravijo takole: V kot v sobi pritrdijo triogeino desko, za ko« moleč dolgo. Na njo se naioži lep hribček iz maha Ej, kako smo se iz* kušali, kdo bo iztaknil lepši mah. Naj* lepši je bi! na starih hrastih, kakor ze* lene drobne blazinice, mimo katerih je šel srebrni dih. Nekateri mahki so imeli še koničaste rjave čepice na doj* gih vratovih. V našem hrastju je bil vedno najlepši mah. Na vrh griča smo postavili hlevek. Papirnati se kupijo pri nas v trgovi* nah. Samo raztegneš ga, pa že kleči v njem poleg Božička sivobradi Jožef in sklepa roke Marija, zadaj pa gledata začudeno na veseli dogodek sivi, dol* gouhi oslič in rdečepisani volek. Cele tedne sem delal nekoč, da sem napra* vil pravi leseni hlevec, Božjt dete. Ma* rijo, Jožefa in obe živalci pa sem izde* lal iz voska. Vsi so hodili gledat ta ču* dež. Po pobočju hriba je treba postaviti palme, vsakovrstno živinico in pa* stirčke. Velike pole naslikanih dreves, ovčic in ljudi smo kupili že cel teden pred božičem m jih izrezali Za oporo smo jim prilepili na hrbet priostrene treske Koliko je bilo smeha pri tem! Vse popoldne smo postavljali po irahoviti rebri v koti" palme, kravice tel čke. ovce in oslice in preudar jali, kako bi bilo lepše Prav nad hlevek smo obesili na nitko zbor prepevajo* čib angelčkov, tja pod hribček k steni pa smo postavili «vett tri kralje. Saj smo vedeli: v enem tednu že pridejo na vrh griča. Pa je vzel ob mraku oče v eno roko molek. v drugo pa posodo blagoslov* ljene vode in smo mali po sobah in hlevih t molitvijo in blag^ lovom.. Vsa hiš? je dišala oo kadilo in sveže umitem podu. Večer je bi! poln tajin* stve-!' zgodb in potic s sla ' ' 1 rezinami prav do enai-te ure, ko smo jo mahnili k polnočnici. Vesta kaj je polnočnica Na sveti večer je maša ob polnoči — polnočni* ca. Cele tedne smo sanjali otroci: »H Dolnočnici pojdem !« V mraz smo sto= pili in glejta: vsa pota migljajo od lučk polnočnih vernikov, ki hitijo po ozkih ?azeh Moški zaviti v debele burmuse, ženske čez glavo odete v tople volnene rute Z vrha oC M uri i e Magdalene na Homu sveti homski mežnar Jurij Petek in utrija pot prid« ni ženici in zastavnim otrokom Do= ma je ostal le stari oče, ki moli in dremlje v zapečku, in kodrasti sultan, varuh imetja v samoti Nižje se pri« družijo mežnarjevi luči še druge: Laj« nar z desne in vsa Brda Po grapi ob Kolji poskakujejo rudarske svetiljkt Matenčanov Prav izpod Mrzlice sopi= ht» z lučko nadušljivi Gregur in Ko= čar, poln ivja na orjaških brkih. Po reški soteski romajo goste luči: Kranjc, SmreKar, Vrhar in Ahac Vse ceste in pota se vedno bolj polnijo z migljajočimi lučmi, čim se bližajo farni cerkvi svetega Pavla. Veselo zagoreli obrazi se zbirajo v cerkvi Orgle zabučijo v svetli cerkvi, ko pri« stopi k oltarju Miha Plešnik, božji pa« Peen: Božič samotnega Svetli žarnic so sijaji. Niso zame. In ljudi, ki srečam jih, smehljaji niso zame. Tople lučke za zastori niso tam*. Zro ob poti topli dvori slepo vame. Le spomin, ki edin sme nazaj tja v davne, nepovratne dni, gre z menoj in o otroku govori... Gleda. V sobi je svetld. V kotu, ve, stoji drevo. Zdaj tam morje je luči, v sin je očke ga ščemi... Komaj vidi belo rdko —■ belo roko Jezuščka — ki prepleta srebrne tančice, razobeša vsepovsod slaščice... Drevje ie tako visoko/ Dobra roka Jezuščka... Dr. Iv. Lah: ■tir, in zapoje t raskavim grlom: »Gloria in excelsis Deo . . .« Pritrkavanje je objelo vso dolino, kakor da je napočil večni praznik in je konec vseh težav in bolesti. Kako poje veliki zvon svetega Pavla? Po* slušajta! Kaj ne sliŠita? Do*mov . . . do«mov . . . do«mov . . .« Glavo in ves život je nagnil na* prej Johann Wochinz in posluša nape« to glas šentpavelskega velikega zvo* na. Žena globoko zavzdihne in otrese solzo, ki je kanila na njeno praznično krilo. Otroka se držita krčevito očeto* vih ram in poslušata v noč . . . Pri sosedu zahrešči opotekaje star gramofon: »Heili*0e Nacht . . . rsk . . . Nacht . . .« Ni več dobrotljive roke. Daljne, lepe ni laži. Bela roka je umrla. Laž Je — nova. Lepa — ni. Svetonočni gost Vedel sem, da bo prišel na ta večer. Skoraj videl sem ga v duhu, kako je narahlo odprl vrata svoje sobe, kako je počasi stopal preko hodnika in se bli* žal mojim vratom. Drugače ga je bilo malokdaj videti Stanoval je na drugi strani hodnika in le včasih se je zgodi« lo, da sva se slučajno srečala in po« zdravila. Zadnje čase se je vedno bolj pojavljal na hodniku in pogosto sem slišal njegove poltihe korake, ko je prenašal vodo za rože, ki so bile nje« gova najdražja last in skrb. Stale so nagrmadene na lesenih podstavkih pred njegovo sobo na hodniku in je imel vse leto z njimi mnogo opravka Zdaj so bile skoraj vse pdcvetele in zdelo se je, da so odmrle življenju prav tako kakor tihi samotar ki so mu krasile njegove samotne poletne dni. Zato sem tembolj čutil, da ne hodi zaradi rož po hodniku, da išče samo prilike, da bi govoril s Človekom, ki ga je usoda zanesla v njegovo bližino in se mu je zdel vreden zaupanja. Čakal sem, kdaj pride. Toda te vrste ljudje imajo čudno boječnost, ki je ne more* jo premagati, dokler si niso popolno- Johann Wochinz se strežne, pogleda okrog sebe. Mrzlični blesk mu izghu iz oči K sebi privije svoja jtročiča. »Joj, kako lepa je bila tvoja po* vest!« se :zvije deklici vzklik. »Zakaj pa ne gremo tja iz teh ža» lostnih krajev?« ga poboža z mrzlo i o sinko. »Prav imaš, sinko! Tja pojdemo, ko tukaj ni kruha. Starega očeta in mater imam doma, ki jima pešajo mo* či Doma nas čaka ravna zemlja in nas kliče Mi pa stradamo tukaj in ni* hče n. ve, kako dolgo še ne bo dela Zemlja nikoli ne praznuje, ona da vedno šihte, ker da kruha Se ta me* sec pojdemo, ko smo čuli veliki zvon svetega Pavla. Po potico stopi v go* «tilno. Mirni, in "aja skuhaj, da praz* pujemo dostojno zadnji sveti večer v tujini.« Zaplapolal je veselo ogenj v peči. Be* H zobie so slastno drobili krhko poti* cc in jo zalivali s sladkim čajem. V kotu na so umirale hčke na božičnem drevcu. Z njim je umirala tujina v srcu Janeza Bohinca, ki je zaslišal to sveto noč od daleč klic domače gru* de . • Janko Kač. Božične preročbe Zgodovina beleži od L 1564. do 1. 1849. več zanimivih preročb jasno-vidnih oseb, prčročb. ki so jih napovedali jasnovidi znamenitim ljudem glede njihovega življenja. Z božičem imajo preročbe to skupnost, da so bile izrečene na badnjak. Nastradamus, sloviti astrolog francoske kraljice Katarine Medici, je l. 1564. stopil k posteljici princa Bearnskega in Novarskega. Razgalil ga je do golega ter izjavil, da bo princ, čim odrase. iz-klican za francoskega kralja. Njegovim besedam so se vsi čudili in jim niso hoteli verjeti, tembolj Še, ker ni bilo glede deteta nobenih izgledov, da bi mogel otrok kdaj postati francoski kralj. In vendar so se besede Nostra-damusa izpolnile! Prinček je postal francoski kraij Henrik IV. Ta preročba. ki se je uresničila, dasi je bila neverjetna do skrajnosti, je silno povzdignila ugled velikega astrologa kraljice Katarine. Podoben slučaj se je primeril na otoku Martinique, I. 1770 na badnjak. Neka stara zamorka je prišla v hišo oficirja Taschnerja de la Pagerie in je uzrla malo deklico Josephino. ki ji je bilo jedva sedem let. Zamorka je dejala: »Vidim njeno prihodnost — postala bo žena najmočnejšega cesarja pod solncem, moža. ki bo po letih mlajši od nje, a jo bo strastno ljubil. Dokler bo ona z njim. mu bo sreča mila. ko pa se bo težkega srca ločil od nje zaradi ne-rodovitnosti. bo tudi konec njegove cesarske slave«. Ta preročba se je na las izpolnila. Josephina Taschner de la Paeerie se je kot vdova omožila z Napoleonom Bonapgrtoin. Veliki cesar jo je silno ljubil, čeprav je ona s svojo ljubeznijo obsipali tudi drage, kar je ftdpuieoua navuajaio z uuoosuuuem. fravijo, da se je Josephina v svojem pregnanstvu v Maiiiiaisuuu bridko spo-muijdia svojih srecmu um — ui zamur-Ke z iviaruniquii, ki ji je tako točno napovedan, Kanina usoaa jo čaka v življenju. L. 18H). se je mudil prestolonaslednik rrieunoi wnuc»iii na oauuji večer v bodenski gronji. Vračal se je t uau-šenc v»uije piou domu. oaaujak ga je iatoul v vasici rieseuoerg. oiucajiio je pnsia mimo hiše ciganka, ki so ju siiiio obrajiali zaradi iijene jasmma-riusti. Presioionasieunik >u ustavi in vpraša: »Katero leto bo najzuameni-£eji>e v mojem življenju t"« cigaima vzaipe v roKo svinčnik ra napise letnico 1849 ter podpiše številke 1, pa 8, pa 4, pa 9. t^otem je rekla: »L. io7i. x>ste kralj vseh Nemcev«. — »Kako cor« se je začudil princ. »Nemčija se bo združila«, je odvrnila ciganKa. — i\ato princ: »In katero leto bom umrl?« Ciganka je zopet vzela v roKe kos papirja, svinčnik tn napisala: 18/1 plus 1, plus 8, plus 7, plus l. Kekla je: »To da sikupaj 1888.« Princ, ki seveda ni verjel preročbi, je iz gole rodovednosti po-basai papirje in jih vtaknil v žep. A napoved se natančno izpolnila. Pred nekaj leti je prišla na badnjak neznanka k ravnatelju Bayieju, vodji laboratorija za sodne zadeve v Parizu. Mož je bil znan kot velik čudak. Občeval ni skoro z nikomur. Ko je neznanka vstopila, je imel Bayle pri sebi zbrano družbo. Prijatelji so jo vprašali, kakšna usoda čaka njih gostitelja. »Bayle ne bo doživel prihodnjega bad-n.iaka«, je dejala. »Umrl bo grozne smrti, pokončan od zločinske roke.« Prijatelji so smatrali, da se je ženski zmešalo. Toda ko je ravnatelj Bayle leto dni pozneje preiskoval neke dokazne pripomočke ter je dal negativno izjavo o priliki tožbe nekega zasebnika, se je ta človek tako razjaril, da je planil besen v laboratorij ter ustrelil Bayleja s kroglo iz samokresa. Božične preročbe torej uiso od muh. Raka lahko preprečimo Rak, spet rak, povsod rak... Nepregledno se kopičijo izsledki raziskovalcev iz vsega sveta, vsi za sebe važni, čeprav jih je. mnogo, so vendarle mali. Mar bo ostalo vse veke nepojasnjeno, kaj je pravzaprav rak, kako nastane in kako se ga čuvamo! Tem razveseljivejše je nepričakovano poročilo, da more danes znanost učinkovito tabra-niti raka. Dunajski profesor za kožne bolezni dr. Scherber nam razkriva v pravkar izišli knjigi »Prispevki • k reSitvi rakovega problema« pota k preprečitvi raka in ukrepe, kako se zoperstaviti učinkovito že samemu nastanku raka. Da si ravno ni nobenega povzročitelja raka in ni rak nikaka nalezljiva bolezen, vendar kažejo različna opazovanja, da je vendar mogoče raka >nalesti<. Rakove celice skupaj z dosedaj še nepoznano X-snovjo morejo povzročiti raka, če se prenesejo od ene osebe na drugo. Za obrambo proti raku je torej v prvi vrsti treba zahtevati, da se z izločki in izmečki na raku bolnih prav previdno ravna in jib napravi neškodljive; posebno pa je treba odprte rakovine primer no oskrbeti. Veliko važnejše v praktičnem oziru kakor zabranjenje »nalezenja«, je preprečitev glavnega faktorja za nastanek raka: škodljivih trajnih dražljajev, Za celo vrsto kemičnih in mehaničnih dražljajev je nepobitno do kazano. da povzročajo nastanek raka; pov zročajo nastanek raka, posebno takrat, če več dražljajev skupaj deluje in se njihovi učinki tako seštejejo. Za zgled, kako povzroča več dražljajev skupaj raka. navaja proi Scherber lastna opazovanja raka, ki se je razvil iz hermetične ran na ustni sluznici pri prekomernem kajenju in pri draženju sluznice i vročimi iedmi Pravočasno zdravljenje ta kih zastarelih vnetij, omejitev kajenja, opu stitev prevročih jedi. stoje torej na prvem mestu v boju zoper raka. Seveda ie treba mzrsikedaj mnogoletnega stalnega dražlja-la. da nastane rak. 20 do 22 let pri ranah sluznice. 6 do 8 let dela v rudniku, kjer pridobivajo radijeve rude. da se razvije pljučni rak, 5 let za premogarskega raka. 12 do 15 let sa raka zaradi parafina. 18 do 24 let za raka po rOntgenu in 30 let, -ia se spremene tuberkulozne rane na koži v raka Ni pa treba, da nas»ane rak prav na mestu, na katerega dražljaj deluje. Tudi na daljavo lahko vpliva tak dražljaj, ua nastane tako n. pr. pri kadilcih rak jewr in mehurja in kostni rak pri delavcih, ki imajo opravka z radijem. Leta In 'eta deluje ta raka povzročujoči dražljaj po «em neopazen in brez vseh znakov, ko pa pride do veljave, je že tudi prepozno in gre ran svojo osodno pot, pn Jetanfl odstranimo to- daj U dražljaj. In to ravno je, kar aais piav zgovorno govori o potrebi varovanja pied rakom. Najnovejša raziskavanja so doznala, da more telo samo v svoji notranjščini izzvati stalne dražljaje za nastanek raka. Kol najvažnejši notranji činitelj za nastanek raka je osirouiaienje telesa tia kislini. Zdravo telo varuje prav uporno ravnovesje med kislinami in bazami (.nekisle osnove) osiromašenje telesa. Kisline nudijo prikladno okolico, v kateri rak najboljše uspeva. Ko že uporabljajo to spoznanje pri zdravljenju raka s prav doDrim uspehom, moramo to upoštevati tudi pri preprečitvi ia-ka. Osiromašenje na kislini moramo, kakor hitro smo ga dognali, pričeti pobijati, da odtegnemo tako rakovini ugodno okolico. To najlažje dosežemo s kislo dijeto. lo aa ni mišljeno tako, da je že sama prav kis-ia hrana prava obrambna hrana proti raku. Ne gre zato, če občutimo hrano na jeziku za kislo, temveč zato. če se pri prebavi ta kislina izioči in jo telo v*rka. Moderno raziskavanje prehrane je izdelalo celo vi^ sto dijelnib predpisov, ki delujejo Jčinki>-vito proti osiromašenju na kislinah in obo-gačujejo telo z bazami. 2e sama prirojena nagnjenost za raka se kaže pogostoma v kem presežku na bazah in bi takšna kisla dijeta mogla tudi prirojenemu raku izpoi-rezati korenine. Dunajski raziskovalci so nažli pri bolnik na raku in za k tej bolezni nagibajočih neko črevesno kislino, ki pa je tudi z zunanjimi dražljaji, ki povzročajo raka, nekam sorodna in jo spravljajo v vzročno zvezo % nastankom raka. Mogoče je to nastajanjo rt.kove kisline v črevesu omejiti tako, da zatremo bakterije, ki jo izločajo. Pred vsem je treba izločiti iz hrane vsako živalsko mast (mleko, surovo maslo, mast), črevesne bakterije pa t klistiri in mentolovinil krogljicami. Preobilno prehranjevanje s beljakovinami, posebno v višji starosti, in prevelika množina na vitaminih bogate hrane jJOsšpe-šuiejo nastanek raka. Zato moramo tudi lo napake v prehrani izločiti, da se s pridom varujemo pred rakom. Že nekaj let preiskuje profesor Scberbor način prebrane in življenja vseh ljudi čes 7') let starih, ki so prosti raka. Kdo pa ne dobi raka? Vsi tisti ljudje so varni prepram kvarnim vremenskim vplivom. Zlasti po mestih, ker je zrak vedno do ne!i' mere nasičen z jedkimi kislinami, je treba izbrati za antenske žice vedno le najboljši materijal. Lahko se zgodi, da je več dni obtežen« z gmotami snega, ki ga prenesejo !e najtrdnejše žice. Antena se po navadi ne bo strgala kakega mirnega jesenskega dne, marvČ najrajši kake viharne tesenske noči. Ob slabem vremenu, posebno kadar močno sneži, so pa reparature po strehah razpršenih anten iako nerodne ali pa celo nemogoče. Zaradi tega naj se vsak naročnik za časa pobriga za svojo napravo, ako noče pozimi ostati brez radia. Anteno je treba v vseh delih skrbno pregledati in preizkusiti trdnosl žic. Sprejem je po zimi znatr.o boljši, glasnejši in bolj nemoten kakor poleti — ugodnosti, ki iin je vsekako vredno izkoristiti. Ugodno vre-me pa. nam seve nič ne koristi, ako je v pr varovalka zoper strelo zarjavela in ni« ma antena zadostne izolacije. Ko stno^ so prepričali, da bo atenska vrvica še zdržala čez zimo, bomo zamenjali jajčne izolatorio z novimi ali pa vsaj stare temeljito očistili. Umazanost. ki se je bila med letom nabrala aa njih namreč močno poslabša izolaci jo. tako da postane sprejem tišji. Zlasti varovalo zoper strelo in stikalo za vzemlji-tev se tako oksidirata, da o čisti kovinski barvi ni niti sledu več. S pilo in i»m:rkov-cem je treba vse te dele temeljito očistiti, da se svetijo kakor novi. Odvod v zemljo je pri vsaki sprejemni napravi mnogo važnejši., kakor se običajno misli Zaradi tega se mora še posebno skrbno pregledati in popraviti kar ni v redu Snažnost vseb kontaktov in stikališč je prvi pogoj za dober in nemoten sprejem. Kdor se bo resno pobrigal zanjo bo s užitkom prebil dolge zimske večere ob sv» jem radiu. ma na jasnem, da je človek, ki se mu bližajo, dober človek. Tako se je bližal božič. Od dne do dne je postajalo bolj temačno po hod* niku, dnevi so bili kratki in zvečer so se dolgo čule njegove stopinje, ko je prenašal vrče z vodo in zalival rože pred svojo sobo. če sem ob tem času stopil na hodnik, me je pozdravil z ljubeznivim nasmehom in zdelo se je, kot da hoče začeti razgovor. A vselej se je zgodilo, da sva se pozdravila kot tiha znanca in zaprla vsak svoja vra« ta. Tako se je bližal sveti večer. Pred mojo sobo je stala pripravljena smre* čica, kot da čaka avetotajne roke. ki jo bo okrasila in razsvetlila, da bo njen svit obžaril mojo sobo v sveti noči. In zgodilo se je tako. Na predvečer praz* nika se je svetila vsa lepa in okrašena na mizi sredi moje sobe. Ko se Je zmračilo in je vse hodnike napolnil duh po kadilu, sem stopil k oknu ln se zagledal v tihe razsvetljene ulice, kjer so hiteli ljudje kot temne sence s trgov in prodajaln na svoje domove. Iz daljne cerkve se je oglasil zamolk* lo veliki zvon. Nad zemljo, mimo pla* vajočo in sanjajočo v vesoljnem vse* miru, blestečo se v žarkih zvezd in sne* žink, je vstajala noč z visokimi brez« mejnimi prostranstvi. »Majhna si, o žemljica, v tem svetovnem krogu, a danes si kakor izvoljena, da te obseva žar vesoljstva in zvezde se klanjajo tvojemu prazniku...« Začul sem na hodniku tihe stopinje, kot da stopa senca pred durmL Zdelo se mi je, da je nekdo potrkal. »Naprej!« Vrata so se na Široko odprla in vsto* pil je počasi, boječe, s poltihim pozdra« vom. »Ali motim?«... »Ne.« »Pričakujete gostov?« »Ne... Pričakoval sem vas.« »Mene? Kako...« »Zdelo se mi je...« »Ali smem?« Svetonočni gost — nai najdražji gost.« »Tu pri vas se boljše vidi« »Da, lepo se vidi.« Bližal se je oknu. •In vaše rože?« »Spe.« »In drevesce?« »Saj zato Hotel sem pogledati, ka* ko je pri vas... Pri meni ga nL...!« »Zakaj?« »Ni ga. Ne pride.« »Ali mora priti samo?« Pogledal me je z vprašujočim? očmi, skoraj otroškimi očmi. Kot da je ne» kaj globokega zažarelo v njih. »Da___Samo —« In čuden smehljaj mu je razžari! obraz. »Kako to mislite: s&mo? Kakor verujejo otroci?« »Da, tako.« »Hm ,to je težko...« »In kako je prišlo k vam? »Tudi tako.« »Vidite, vidite!« Nekaka otroška radost je odsevala iz njegovih besedi. V veliki hiši na voglu ulice se je zasvetilo za zavesami, zalesketalo se je v bajni luči in za oknom se je pokaza« lo veliko zeleno drevo, prepleteno z ža* rečimi nitkami, napolnjeno s svetlimi darovi in blestečimi lučicami. V sobo so prihiteli otroci in odrastli... In tik na to se je zažarelo okno v drugem nadstropju in po vrsti no vseh hišah ob visoki razsvetljeni ulici. »Vidite, vidite, kako lepo,« je govo» ril sam s seboj. »In ko bi vse to ne pri« šlo samo, — kaj bi bilo?« Pogledal me je, kakor da mi je za» stavil veliko vprašanje. »Nikjer ne pride samo...« »Vem, vem. ampak višja vrednost je v tem, da pride —• kakor bi prišlo.,« Razumete?« »Razumem.« »Kakor jc prišlo k vam.« »Da, tako da je nekaj skrivnostne« ga.« »Ali pa, da pride od nekod...« »Od kod?« »Tako — recimo — neznano, od kod.« »To je potrebno za otroke.« »Ne, tudi za nas.« »Prestari smo ..« Molčal je nekaj časa in gledal skozi okno, kakor da vživa nad radostjo, ki je polnila one bogato razsvetljene sobe fo hišah, kjer so se blestela božična revesa. »Mi vsi smo otroci,« je rekel — »si« fcer bi vsega tega ne bilo...« »Tako si krasimo življenje...« »Da.. . sami... drug drugemu... ali če hočete...« Temna misel je preletela njegov obraz. »Rekel bi, da človek potrebuje tako — samoprevare,« sem rekel. »Samoprevare« — je ponovil počasi. »Čudna beseda, res. Samoprevare. hm .« Obrnil se je proti mizi. kjer se je lesketalo moje božično drevesce. »Ali je to samoprevara?« »NU »Vi veste, od kod je.« »Slutim.« •No. tn vi verujete, da je...« »Verujem.« »Ali je ta vera samoprevara?...« Umolknil sem Približal sem se dre« vescu in se zagledal vanj. Bilo je lepo posejano z belimi snežinkami, preple* teno s srebrnimi nitkami in prepreženo z zlatimi žarki, obdano z lesketajočimi se okraski in trepetajočimi lučkami »Ni. Resnica je. Tu stoji pred menoj, kakor da je prineslo pozdrav iz da* Ijav.« »In dovolite, da sveti tudi vašemu svetonočnemu gostu?« »Prosim. Skoraj se mi zdi, da je pri« šlo zato...« »Kako zato?« ... »Nikoli ne sveti enemu samemu. V njem je vedno ljubezen, ki se raz« liva na vse ...« »Imate prav... Ali vsaj na dvoje...« »Na vse ...« »Tn verujete, da pride vsako leto?« »Pride — ne pride. Božič pride — drevesce morda ne.« »In potem?« »Potem je treba samoprevare.« »Aaa?« ie obstal s čudnim glasom. »Tudi vi?«... »Hotel sem reči, da zaradi tega ni katerega poženejo številni poganjki Le te odrežem, ko so dosegli višino 4—6 cm tako, da ima še vsak nekaj starega lesa in jih posadimo v pesek, da se okoreninijo. Na obronku materi« ne rastline poženejo spet novi poganj« ki, ki jih spet porežemo, kakor prve. To se lahko večkrat ponovi in se po« sreči dostikrat dobiti desetkrat po« ganjke od iste rastline. Pri pripravnih sortah se najde med njimi vedno ne« kaj orjaških. Jorgensen je dobil pri pa« radižnikovi sorti »Danski eksport« 278 poganjkov od katerih je bilo 16 takih, ki so imeli početvorjeno število hro* mosomov in zaradi tega tudi neobi« čajno velike plodove. Pa ne le z dražljaji potom ranitve, temveč tudi z visoko toploto in z ne« kimi kemikalijami je mogoče prisiliti starše, da rode orjaške potomce. Wettstein je dosegel to pri nekem ma« hn z vbrizganjem kloralovih in kalije« vih snovi. De Mol je 1928 dosegel pri neki sorti tulp z menjavanjem toplote in mraza M orjaških potomcev. Uspeh zavisi pač v veliki meri od dedne osnove staršev. Kakšne spremembe pa nastanejo po pomnoiitvi hromosomov? Prvo je po* večanje velikosti celic. Celica in njena vsebina (živ) se znatno povečajo. S povečavo celice se pa povečajo tudi niene sestavine, predvsem klorofil in škrobna telesca. Že na zunaj opazimo treba, da postanemo sentimentalni Življenje včasih čudno deli svoje da* rove. Če jih nam ne da, ne mislimo, da nismo vredni. Morebiti je boljše ta« ko...« »Prav, prav,« je ponavljal, »stotisoče jih je, ki niso deležni Prav In vi pra« vite, da je sreča mogoča tudi tako.« »Ne pravim Ampak, če mora biti... Majhna je zemlja v svetu, in kaj smo mi?... In če ne čutimo ljubezni v bli* žini —, velik je svet!... Ljubimo ga! Njega in vse!« »Prav, prav. Tudi rože ljubimo.« »Tudi.« »In rože ljubijo nas.« »Tudi«. »Prav, prav. In vse, kar je bilo?«... »... kar je in bo, je last življenja, ono daje in jemlje...« »Daje in jemlje, prav. In mi bi ne smeli verovati, da je nekaj našega?« »Samoprevara, sanje, če hočete, ilu« zije...« »Potem ne veste, kaj je ljubezen.« »Vem...« »In to drevesce je dar ljubezni?« »Da « Pomislil je nekoliko, potem je začel z zamišljenim glasom, kakor da pripo« veduie vse to nekomu drugemu. »Vidite, tako je prišlo tudi k meni pri takih orjaških rastlinah spremem« be. Stebla in dlakavost postanejo krep* kejša, medčlenki (interhodiji) daljši, listi krajši, širši in debelejši, cvet in °ad (če so sploh plodni) in seme znat* no večji in gredo radi v spučke. Barva poganjkov in cvetov postane temnejša in silne j šr (izrazitejša). Pomen tako nastalih rastlin za vzgo* jo novih sort je jasen in ga kar ne mo* remo preccniti. Poleg večjih cvetov in več zelenja pri cveticah, nam nov na* čin orinese tudi zboljšanje kakovosti. Spomnimo le, koliko prispevajo k po* večanju odpornosti (imunitete) odebe* Ijene stanične stene. Tudi tehnično vporabljivost moremo tako zboljšati, na pr. pri pridobivanju škroba iz krompirja, kjer igra baš velikost celic veliko vlogo za izrabljanje gomoljev za škrob. Pri današnj tehniki oddajo le narezane celice svoj škrob. Meha« nično drobljenje gomoljev ima pa ne* ko spodnjo mejo in je malo verjetno* sti, da se narežejo tudi male celice. Če se z načinu ki smo jih doslej opisali, povečajo celice, se poveča s tem tudi pridelek škroba. Še mnogo drugih go* spodarskih dobičkov nam nudi umet« no povišanje hromosomov. Teoretično kar ni skoraj rastline, ki bi je ne mogli tako popraviti in čaka rastlinogojstvo še važna naloga pripraviti naše kultur* ne rastline do takih oriaških oblik in jih preizkusiti na uporabnost. nekoč. Prav na fa večer. Ona je bila lepa deklica, še skoraj otrok. Strmela sva v drevesce kakor v čudežen svet. Praznovala sva ta večer v najlepših sa« njah - bodočnosti. Prišla je k meni. ko je legel mrak, in odšla, ko so glasovi zvonov doneli *ez sveto polnoč. In ta* krat s-"a - -isegla: tudi če bi naju raz* družil svet. na *a večer se snideva. Vsa* ko leto . . Od takrat je že mnogo let. In jaz čakam. Vse življenje čakam.. Ir se mi zdi: nekoč se bo zgodilo ta« ko... Glejte tako. .« Njegove oči so žarele. Vstal je kakor zasanjan v svojo lastno povest, kakor da so ga obvlada* le neznane sil.' Bližal se je vratom Obstal in posluša! .. Skrivnostna tiši* na je polnila sobo. Sta! je pred vrati, kot da tekoga p-ičakuje. »Glejte, tako.. Vsako leto od ta* krat. od kar je odšla...« »In e ni vrnil??« »Psst! Ona se vrne. Tako...« Stopil je k vratom in potrkal. Ta' o sem se za»>.-' roko in jo peljal na stol. kjer se jo zgrudil na kolena... Gledal sem začu* den to živo igro, ki me je tako omam* iala. da sem imel občutek, kako je v sobi še tretja oseba — lepa dama z izredno lepim obrazom, v krasni obleki, z nežnimi potezami, z opojnim glasom. Bilo je kot da ji sloni moj sve* tonočr; gost z glavo na kolenih, ona mr je položila roko na glavo in šepe* tala ljubeznive besede... Čez čas se je vzbudi! iz svoje zasanjanosti: Ozrl se je, kakor da ie izdal veliko skrivnost. Na njegovem licu se je trenutno poja* vila zmedenost »Vidite, tako...« je rekel z negoto* vim člasom. »Verujete?« »Verujem«... >;ekaka blaženost je zasijala v nje* govi1 očeh. »Vi niste nevernik?« »Ne, samo dvomljivec.« »Pesimist?«... »Ne. ontimist.« »In verni-te v božič?« »Veruirm« »Vidite, to ni samoprevara, to je res* r * i.« »Vse ie tako, kakor kdo misli... Vse je lozdevno Tudi božič. Vse je odvis* no od nas. Kakor ee zdi« Od pritlikavih staršev do orjaških otrok Kako se izdelujejo nove oblike rastlin in njihov pomen za vrtnarstvo in kmetijstvo Pogostoma čitamo v vrtnarskih ce« Bikih. Z velikim trudom se nam je po« srečilo vzgojiti to in to novo sorto ki prekaša po bujnosti in velikosti cve* tov vse, kar so dosedaj vzgojili. Vem, da je že marsikdo premišljeval o tem in želel vedeti, kako se dela to delo, ki je še danes skrbno čuvana skriv« nost posameznih vrtnarjev. Znanost, ki je izšla iz takih poskusov in je gra« dila dalje pa ne pozna nobene sebične Jedro se počasi zadrguje v sredini, do« kier se ne odločita obe polovici in po* staneta samostojni jedri okrog njih pa se stvorita samostojni celici. Podobno se vrši proces pri združitvi dveh celic v svrho množitve samo, da je baš obra« ten. Ti trakasti stvori v jedru so no« silci lastnosti vsake živine in jim pra« vimo hromosomi. Po naše bi prevedli to čudno grško besedo: barvita telesa, ker zelo vpijajo razna barvila. Hromo* Leve: celica; a celična stena, b živ, e jedro, d hromosomi. Desno: skupek hromosomov ozkosrčnosH, temveč odpre z vese» Ijem na stežaj vrata v svojo delavnico. Vsakomur bo pač znano, da sestoji vsako živo telo (rastlina ali žival) iz posameznih gradnikov, ki jim pravimo ceiicc ali stanice. Če prerežemo list in fia damo pod mikroskop (drobnogled) ki poveča sliko tega lista 300krat, vidi* mo, da je tak list v prerezu prav po* doben čebelnemu satju, ki je polno medu. Vsaka živa celica ima poleg sten še živo tekočo vsebino, ki ji pra« vimo živ. Kakor ima človek glavo z možgani, ki vodijo celo telo, tako ima tudi vsaka poedina celica svojo cen« tralo, ki ji pravimo jedro, ter je graje« ca iz žlahtnejše snovi kakor ostala somi so nosilci dednih lastnosti. Ste* vilo teh hromosomov je za vsako vr* sto živin stalno. Pri rastlinah na pri* mer: rž ima 7, rosika (drosera) 20, pše» niča 21, neke alge celo 100 hromoso« mov. Dognali so, da imajo celo različ* ne sorte iste rastline različno število hromosomov. Bolj, ko gredo rastline v orjaško rast glede n^ prvotne predni* ke, večje najdemo število hromoso* mov in sicer dvojno, trojno, četv^rno itd. prvotno število. Ko so to dognali, je bilo treba iskati načinov, kako pomnožiti število teh čudovitih hromosomov Mnogo so do« segli s križanjem raznih sort in celo vrst, ki si niso v bližnjem sorodstvu. lNavaclna in orjaška oblika brazilske okrasne rastline cleome gigantee. živ. Ceiicc in torej tudi vse živine (ta* ko imenujem živo stvar sploh) se množijo na dva načina: da se razdelijo v dva ali več delov ali pa se dve celici spojita in združita v eno novo. Pri de* Iitvi, kakor tudi pri spojitvi celic pa igra baš jedro odločno vlogo. Pod ve* liko povečavo (lOOOkrat) vidimo nam* reč. da nastanejo ko nastopi čas mno* žitve v jedru neke trakaste nitke, ki j se delijo in odbijajo kakor kovinski oblanci na magnetu k polom jedra. Da ima znana Jesenkova pšenica skoraj stozrni klas je vzrok baš v zvi« šanju 'tevila hromosomov Oprt na razne prejšnje poskuse je dobil J o r« g e n s e n pri paradižniku orjaške sor» t. na sledeči način: Mladim, krepi im rastlinam s 4—6 listi se odrežejc vrho* vi in se odstranijo vsi popki v pazdu* hah listov ker tvoritev! poganjkov iz pazduh moramo na vsak način prepre« čiti Po 12—14 dneh nastane okrog prerezne ploskve obronek (kalus) iz Levo in desno: Dihalne odprtine na listih eleome navadne In orjaške oblike. Proletarec v boljševiškem raju Resnica nasproti bajkam o življenju ruskega delavca Prišedši v tvornico, sem se najprej napotil v širok prostor, odkoder sem prišel naravnost v oddelek za gradnjo Moral sem preskakovati cele kupe desk in železja. Kamorkoli sem pogle* dal — povsod sam nered. Ne najdem besede za primerjavo s tem kaosom. Ko sem uzrl odprta vrata in sem ho« tel skozi nje dalje, me je prestregel krasnoarmijec. Vprašal me je po do« volj en ju za vstop v oddelek za grad« njo. •Nimam ga,« sem rekel »Torej si ga morate preskrbeti« šel sem v urad, kjer so mi dodelili tolmača. V njegovi družbi sem si jel ogledovati podjetje, ki so mi ga po« nujali za torišče mojega prihodnjega delovanja. V vseh kotib so stili kras« noarmijci z rdečimi čepicami in na pu* škah so imeli nasajene dolge ruske ba« jonete. •Čemu toliko vojaštva?« sem vpra* šal. »Hm, to Je tako pri nas. Povsod, kjer se zida in v vseh tvornicah je mi« lica. Potrebna je zaradi dclavcev.« V veliki dvorani sem srečal nenava« den prizor Prišla sta dva krasnoarmij« ca z nasajenimi bodali, za njima pa je stopal mož z belo čepico na glavi. So« deč po njegovi obleki, je bil sovjetski uradnik ali vsaj zaupnik. Za njim je šel zopet krasnoarmijec. Bil je oboro« žen z dvema pištolama. »Kaj pomeni to? Aretacija?« sem vprašal. »Ne! Za izplačevanje gre. Takoj bo« ste videli!« Uradnik je sčdel na mizo. krasno« armijca sta vstopila ob njegovo desno in levo stran, tretji spremljevalec pa je napel petelina n obeh pištolah m je zel ti' tor poleg uradnika. Kakor bi ustrelil, so se zbrali delav« c: in se postavili v dolgo vrsto. Vsakdo je moral potem, ko so izklicali njego« vo številko, predložiti knjižico. Brez nje ni nihče dobil mezde. Med delavci so bili tudi taki, ki so godrnjali in majali z rameni Eden je celo postal energičen Skušal je nekaj povedati uradniku, ta pa ga je odšlo« vil s tem. da je stresel z glavo in za« mahnil z roko. Čim je dal uradnik znamenje, da je zadeva s pritožnikom končana, ie sto« pil krasnoarmijec iz vrste in sunil pn« tožnika pod rebra Mož je očivijno imel namen še nekaj reči Krasnoarmi« jec pa, ne bodi len, zabrlizga na oiščal* ko Žvižg je zadostoval, da so pritekli štirje krasnoarmijci iz stražnice. Vzeli so nezadovoljneža v sredo in ga od* vedli »Kako je mogoče, da se takšne reči dogajajo v republiki delavcev in kme« tov!« sem ogorčeno vzkliknil »Ta je lahko vesel, če mu ne bo tre« ba sedeti več nego dva meseca. Za takšne primere veljajo posebne kazni ker se takšno ravnanje smatra za upor.« Epizoda je minila Izplačevanje se je vršilo v redu dalje. Delavci so spreje* mali mezdo brez ugovora in nihče si ni drznil niti črhniti. Le tu pa tam je kateri zmajal z glavo. A to je storil le tedaj, če je videl, da ga nihče ne opazuje. Pobaral sem tolmača, ki me je spremljal: »Koliko prav za prav zaslužijo Ijud* je?« »Na dan dobe povprečno 1 rubelj 22 kopejk, vsakih petnajst dni torej 14 rubljev.« »Saj to vendar ni točno!« sem rekel. »Kakoo?« »Če imajo delavci po 1 rubelj 22 ko* pejk dnevno. Se jim vendar mora iz« plačati vsakih štirinajst dni nekaj čez 18 rubljev. »Da, toda pozabili ste, da se delav« cem odtegne v petnajstih dneh plača za tri praznike. Potem takem šteje ta doba samo dvanajst delovnih dni Kak« šnih petdeset kopejk jim še odtegnejo za druge dajatve. Vsak delavec nain« reč mora poleg drugega prispevati ne« kaj za industrijske obveznosti za rde« čo armado na kitajski meji in pa za rdeči klub. ki ga imamo tukaj. Vse to skupaj znaša nekaj nad petdeset ko« pejk Kakor torej vidite, sem imel či* sto prav, ko sem dejal, da se izplača delavcem za štirinajst dni dela 14 rub« ljev in nekaj kopejk.« Presenečen po pičlem "zaslužku rti« skih delavcev sem se jel zanimati za način življenja ruskih proletarcev. Še pred dvema dnevoma sem jedel v ho* telu »Kontinental« v Kijevu, ki je se« veda tudi v rokah komunistov. Naročil sem juho, kos svinjske pečenke, krom« pirjevo solato in četrt vina. Plačal sem štiri rublje dvajset kopejk. Kako more izhajati delavec z enim rubljem in dvajsetimi kopejkami dnevno? Vprašal sem, kaj ljudje jedo ta so mi povedali da so delavci na hrani v najbližnji »stoiovni«, nekakšni skupni kuhinji. Kmalu se mi je ponudila prili* ka, da sem se podrobneje seznanil s to ustanovo. Takšna stolovna ima več razredov Prvi razred je za Nemce in nosi ime »nemška kuhinja«, čeprav ie« do v njej gostje vseh narodnosti. Drugi razred je kuhinja za nnke uradnike in tehnike. Tretji razred je £ TJOTfco« IL J0f Josfp Fr. KnafUii Skrivnostni preganjalec starega gospoda Žulaja To «o /e čudne, a »everfa vsCkoz resnttne zgodba nesreč* OnttetJt prv« /» cnanf detektiv, drugi )e znani novinar, tretji Je znani risar Peen. A zakaj nesrečni? Ker je, po pravici povedano, stvar vtem trem zrasla Ce* gia> vo in končala čisto drugače, kot so si predstavljati. Pa je vedno filozofski Peen dejal avtorju: »Vidil, kar Ja neumno, treba postiti na miru. Tako bi bil prihranil detektivu Klopu srčne muke, sebi pisanje, meni ris» nje, čitateljem pa razočaranje.* Pa je vzrojil avtor: »Kaj, neumno. Potlej Je pa sploh vse neumno. Potlej pa iidaiajmo novine na praznih stranehU Dobrodušni in izkušeni urednik pa Je dejal: >Sa) Je vse eno. Papir je potrpei. Ijiv, še bolj potrpežljiv pa je čitatelj.* ln tako te začenja zgodba. Zagrinjalo gorf — Tu bi imel pa spet nekaj za. va«, mi je dejal tisti dan prijatelj dr. Pan« kracij Klop, privatni detektiv, in odprl mapo na svoji pisalni mizi. — Ce uteg« nete in če vas veseli, lahko vi to pre* vzamete. Prav zanimiva zadeva... — Kar je zanimivo, me zmeraj vese* IL dragi doktor. Le brž povejte, za kaj gre. , . , . _ Je to neki gospod Zulaj, — tu imate njegov naslov, — dober star go* spod. Da, prav prijeten in zabaven star gospod... Detektiv je smehljal svoj tenki smehljaj. — Zadeva pa je ta=le: Ta aospod Zulaj, ki se je pred kratkim usedel k počitku, kakor se ta* ko reče, da bi lepo v miru s svetom preživel večer svojega življenja, uživa* je sadove dolgoletnega truda in dela, saj mnoao jih itak ni teh sadov — sa* mo kakih deset do dvanajst milijonov dinarčkov, kakor cenijo v bančnih kro* gih... __Ubogi gospod Žulaj! sem zdihnil. — Zares ubogi gospod Zulaj. Le po* slušajte, kaj je hudega prišlo nadenj: Da se ne more veseliti tega, kar ima, da mu je vzet mir in zadovoljnost in da je resno ogroženo njegovo zdravje, ker se vidi in čuti preganjanega. Da, neki skrivnosten neznanec je gospodu Žulaju noč in dan za petami... Vam bo že vse povedal. Mislim, da vam mo* je informacije zadostujejo. Je končal detektiv in se tudi dvignil, ker sem jaz že segal po palici in klobuku. — Če sem prav razumel, želi gospod Zulaj, da aa rešimo njegovega zalezo* valca. Storil bom, kar je v mojih mo* ceh. Ker moje srce je prevzeto sočut* ja. Če pomislim, na milijonih sedeti pa biti preganjan... Grozno! Jaz oi go* tovo zblaznel. Stisnil sem detektivu roko in se mu zahvalil, da je to zanimivo zadevo, ki je obenem prilika za človekoljubno de* lo, prepustil meni. — Zahvalo dolgujem le jaz vam. Je odvrnil. — Saj mi storite uslugo, ker sem zdaj tako obložen z drugimi nujni, mi oosli, da bi se ne mogel posvetiti zadevi gospoda Žulaja s potrebno skrb* nostjo in eneržijo. Sicer sem bil pa ta* ko siguren, da boste prevzeli to stvar, da sem gospodu Žulaju že najavil za danes vaš obisk. Pričakoval vas bo. — Še eno vprašanje: Ali pripada go* spod Zulaj vaši bratovščini »V zname* nju srca«? — Ne. To je pri njem tudi nemogo« če. Zakaj nemogoče, to boste že sami dognali. Obrnil pa se je na mene po nasvetu neke svoje sorodnice. S to do* bro staro damo se boste gotovo tudi seznanili v njegovi hiši: Poslovil sem se od detektiva, a pri vratih me je ustavil: — Še nekaj. Malo posvarila vam mo« ram vseeno dati s seboj na pot: Ne Zamislil se je in gledal pred se, kot da se nečesa spominja. »Oprostite, da sem vas motil... Ali verujete v neodoljive sile, ki so — recimo — silnejše od nas? »Verujem.« »Vidite, to so one, ki obvladajo nas in svet. Ko bi ne bile resnične, kako bi nas obvladale?« »Samoprevara. Privid...« Zakril si je obraz z obema rokama in je dolgo slonel tako. »In vendar bi brez tega ne mogli živeti.« je šepetal sam s seboj. »Mogoče? Človek mora biti mo» čan...« sem -rioomnil. »In brez vsega . . . Brez teh lepih sanj, brez pričakovanja . . .« »Imate prav: težko je. In vendar re» mo, da je vsa naša sreča navidezna. Kakor n. pr. vaš poset.« »In ko bi ne verjel? . . .« »Sreča verujočih ni večja od »reče zanikujočih. Vprašanje je, kateri so silne j ši . . .« „, »Mi, mi, mi,« je Šepetal zamišljeno. In zdelo se je, da se v njem dogaja vsa tista neskončna povest, ki se je tako čudno razodela pred menoj ta večer Sedaj sem razumel njegovo sa* motarstvo. Od samih sanj je zamudil življenje in sedaj »e boji resnice. Če usedite se gospodu Žulaju preblizu. Je, kakor rečeno, zelo prijazen go« spod, samo malce preveč temperamen* ten in temu primerno tudi krepak. Presenetljivo krepak. Ko sem bu zad« njič pri njem, me je v živahnem po* govoru parkrat prijel za komolec. Pa poglejte (detektiv si je bil potegnil gor rokav): Še zdaj imam polno črnih lis. — Pa koliko je star, pravite, ta go* spod Zulaj? — Tako okoli 77 menda. Fijuji! sem pisnil skoz zobe in sem Sel Vrata ▼ stanovanje gospoda 2^ilaj<< so bila samo priprta. Vseeno sem po* zvonil. In še enkrat. Krepko. Potlej sem pa kar vstopil, ker me je prestra« šila misel: Kaj pa, če je skrivnostni zasledovalec že... A ko sem stal v temotnem hodniku, — bil je sploh pust, deževen dan, — je zarjovelo nekje v sobah: »Marina!« Odpro se vrata — kopalnica je, vo* da šumi, — in venkaj prisluhne slu« žabnica (bel predpasnik in bela a vb i* ca), ki na drugo rjovenje »Marina!« pohiti tja noter. Mene ni niti opazila Nato sem slišal ta«le pogovor med levom in ovčico, recimo: — Zvonim, primojduš, pa ne slišiš, kličem, primojduš, že pol ure, pa tudi ne slišiš; primojduš, ali sediš na uše« sih, preklela tantara? Kakšnega hudiča si si pa spet nacifrala na glavo, da iz« gledaš kakor kaka pobeljena smrdo* kavra! Beži no, prekleta norša, saj ni predpust — Prosim gospod, to je zdaj tako moderno. To nosijo zdaj dekleta v vseh gosposkih hišah. Tudi v kinu se to vidi. Jaz moram biti napravljena, kakor se spodobi, če pride v hišo tako imeniten gost kot je gospod doktor Klop, ah ... Slišim leva nekaj rentačiti, potem pa znova zarjoveti: — Primojduš, saj bo že kmalu pol petih. Za ob štirih je pa naročen. Jaz ga ne bom čakal prekletega škrica. Če hudiča plačam, hočem tudi... — Oh, gospod, saj mora vsak čas priti. Saj je naša ura veliko naprej... — Naprej?? Včeraj je bila pa na* zaj! Kaj se pa to pravi, primojduš. Ali jo je tako popravil ta prekleti slepar? V glavo mu jo bom treščil hudiču. Ti mi pa že enkrat najdi tisto našo dobro staro uro gori na podstrešju. Marina, ali pa, primojduš... — Gospod, jaz sem že stokrat vse preiskala Jaz ne vem, kam so jo spra* vili gospa hčerka Pišite jim vendar! je milo tarnala ovčica Nakar je lev le še huje rjovel. Naštel sem še dober tucat primoj* dušov s pripadki vred, potlej sem pa odločno rekel: Zapik! V tej hiši vlada krepek ton, treba torej krepko nasto* piti Krepko! Če je tam lev, je tukaj tiger. Naključje pa je hotelo, da se je «* vršil moj nastop še veliko krepkeje ne« go sem nameraval: spotaknil sem se ob prag in sem telebnil v sobo z veli* kim truščem. S takim truščem, da je Marina prestrašena zavpila, gospod Zulaj pa kar okamenel tam v svojem naslanjaču. A jaz sem vljuden tiger. In ko sem se pobral, sem lepo pozdravil: — Bog daj dober dan, srečo in mir tej blago« rodni hiši! Oprostite, gospoda moja, da sem priletel kakor bomba takore« koč... Vrata so bila odprta, slišal sem žensko javkanje in nekaj kakor težko hropenje človeka, ki ga morijo, pa sem pritekei na pomoč. Oprostite, jaz sli« šim včasih tudi travo rasti!... A zakaj ni hiša zaprta? sem rekel, metaje okoli prestrašene poglede. — Čuvajte in zaklepajte vrata, zagrnite okna! Povsod preži nevarnost, zarota, zločin... Ustopil sem se pred gospoda Zulaj a, ki je rdeč in višnjev v obraz pozijaval kakor puran, ki se davi, in sem se predstavil s patetično kretnjo: — Jaz sem odposlanec znamenitega detektiva... Ugriznil sem se v ustnice in se ozrl po služabnici, ki je še vedno stala v sobi, tiščeč na usta predpasnik. — Gospodična! sem ji velel. — Pro* sim, pustite naju z gospodom sama. Zelo važna in tajna zadeva... E, po« čakajte, gospodična! pa sem jo spet ustavil. — Kaj je s tisto staro uro na podstrešju? Ta ura tukaj je za skoro pol ure naprej. To ne sme biti. V hiši mora biti točna ura. Da smrt ne za* m hne s koso prezgodaj. Vsaka sekun* da življenja je dragocena. Stari ljudje, ki sedijo na milijonih, zelo neradi slišijo kaj o smrti. Zato se je tudi gospod Zulaj, ki je že horel vstati, takoj spet sesedel nazaj. — Takoj treba poiskati tisto dobro staro uro, ki morda že sto let ni zgre* šila ne ene minute! sem z dvignjeno roko zaklical služabnici. — Takoj, pravim In jaz sam jo grem poiskat, jaz jo gotovo najdem. Gospo* dična, dajte ključ od podstrešja! Stopil sem za Marino, ki jo je kar vrglo iz sobe. — Vi... stojte! pa je zdaj zarjul gospod Zulaj in izkušal spraviti po* koncu ogromno težo svojega života, pa je z bolestnim stokom spet padel v svoj naslanjač. — Gospod Žulaj! sem rekel hladno* krvno. — Potrpite in se ne razburjajte. Samo nikar se ne razburjajte! Ko sem bil jaz v vaših letih, se nisem nikoli nič razburil, zato sem danes tako mlad, zdrav in močan. Da, močan, go* spod Zulaj! Zaprl sem vrata. Po mostovžu pa se je lovila služab* niča Marina Kar metalo jo je od sme* ha, malo da se ni valjala po tleh. — Mir, ženska lahkomiselna! sem jo pokaral s pridigarskim glasom. — Brž* daj svojo objest, ker časi so hudL.. Kje je ključ od podstrešja? — Ah, saj je odprto, ah, ah... ie stokala Marina, držeč se za želodec, in je hihitaje šla za menoj. Podstrešje je bilo nabasano z vso mogočo staro šaro. Tu bi mogel iskati uro sedem let Pa saj je tudi uisem upal najti Mene je samo zanimalo podstrešje gospoda Žulaja. Na po 1« strešju med staro zavrženo šaro naj« bolj bereš zgodovino hiše. Pa sem z globoko nagubanim čelom in z očmi ostro švigaje po kotih, pri* čel brskati... Dokler se mi ni pribii* žala Marina ki me dregnila z ramo — Bežite no. saj ni res, da ste detek* tiv! se je zasmejala in me pogledala koketno. — Kdo pa pravi, da sem detektiv? Jaz sem.... Od veliko pripogibanja menda me j 3 pričelo zbadati pri srcu. Vzravnal sem se, globoko dihnil in se z levico prijel za srce. Pri tem sem od bolečine menda tudi milo pogledal, recimo. Služabnico Marino pa je kar sprete* telo. V hipu ji je padla na obraz ne-' kaka blaga, pobožna resnoba, in poio« žila je roko na srce in sklonila glavo Potem je sedla na tram in roke skle= njene v naročju, oči polne hrepenenja, je govorila: — V znamenju srca, ah... Slišala sem že o tem; tudi gospa Brežanova, sestra našega gospoda, mi je lekaj pravila; pa zadnjič je bil pti gospod Pankracij Klop... Pankracij. ah... Kako mi je všeč, kako zal človek je to! Kakor Valentino... — No, no. Marina! Marina pa je fantazirala dalje: In tako skrivnosten kakor je! V nje* govih očeh je čisto drugačen svet Iep» ši, boljši... Ah, da, v znamenju srcaj Kaj bi jaz dala, ko bi hoteli tudi mene sprejeti medse, tako bi bila srečna ... — Dobro, Marina, sestra v zname* nju srca. sem rekel. — Priporočil te bom gospodu doktorju Klopu. Ampak to ne gre tako brž. Tu je treba velikih in strogih preizkušenj... Posiušaj, Ma« rina! Usedel sem se k njej. In potem sva imela z Marino, slu* žabnico gospoda Žulaja, tih in zelo zaupen pogovor tam na podstrešju. Po strehi ie rahlo bobnal dež. Naenkrat pa sva se oba zdrznila: za najinim hrbtom je nekaj zaropotalo. Tam je stal velik kovčeg m na njem je ležal nizek, podolgovat zaboj. Ta za« boj sem bil prej nekaj premaknil, zdaj pa je po lastni teži zdrknil dol in se pokoncu postavil ob kovčeg. In zaslišalo se je iz zaboja rahlo* prijazno: tiktak — tiktak — — Ura! je kriknila Marina. Odprla sva zaboj. Bila je starinska ura na podstavku iz alabastra. kjer ota se objemala Amor in Psiha z odbitima glavama. Navil sem jo, naravnal kazal* ca in jo v triumfu ponesel dol. Na sre* čo pa seir še zgoraj na stopnicah po* gledal preko ograje in sem tam spodaj v zakotju videl prežati gospoda Zuia» ja s palico v roki. Ha. kakor razboj* nik iz zasede, tako me je hotel na* pasti stari gospod Zulaj! Pa sem zato že po stopnicah veselo vpil: Ura je najdena, ura! — Vi ste pa res od hudiča, primoj* duš, da! je moral priznati gospod Žu» laj, ko sem mu pokazal uro. Jaz pa sem rekel slovesno: — Gospod Žulaj. čudovita ura je to! Le poglejte, točno štiri in 55 minut. Naj vam ta blagoslovljena ura tiktaka še trideset let v zdravju in veselju! Te besede so bile staremu Žulaju močno všeč. Močno so mu bile všeč, to se je videlo, ko je krotko spet švs* dral nazaj k svojemu naslanjača A glej, zdaj se je pa hotel lotiti Ma* rine, ker da ni znala najti ure. Tu pa sem nastopil z vso odločnostjo. — Gospod Žulaj! sem rekel. — Vi ste zahtevali od gospodične nekaj ne* mogočega Morali bi ji dati vsaj dva atleta ali rokoborca za pomoč. Saj sem moral prestaviti celo goro neznansko težkih zabojev, da sem se dokopal do ure. Menda imate v zabojih samo tla* to in srebro, haha! Bogme, ko bi ne bil jaz tako strašansko močan... Kaj, vi tega ne verjamete, gospod Zulaj? Ker sem sloke in šibke postave? To je od športa. Ampak jaz sem kakor i2 jekla. Evo — In treščil sem pest z vso silo gospo* du Žulaju v koleno. V kolenih so rev« matiki posebno občutljivi (To je oila revanša za hudobni naklep s palico.) Gospod Žulaj je zarjul od bolečine in sunil nazaj. A sem že bil v zadostni distanci. Zakaj če bi bila takrat pest gospoda Žulaja zadela v moj želodec, bi jaz gotovo še danes lovil sapo in bi ~ 123 I Za vsako polt primerna nlansa ^ »Cendre de roses" „Roujje mandarine" tn Se 12 nadaljnjih rdečih nians sa lice imate vedno na izbiro. Zahtevajte od svoie parfumerlje. da Vam pokaže prekrasno zbirko teb nenadkriljivib Pastell-Rouges berv. Samo res pravo kvalitetno blago doseže svetovni sloves! Parfamerie Bourjois Pariš Edino zastopstvo: Mr. plt Bela Vary Zagreb SmlMkl asova ul. 2S. TeUefon 49-98. vam, dragi čitatelji vsega tega ne mo gel pripovedovati Tako je bil lev zaenkrat fizično ustrahovan, po mojem mnenju vsaj, in zdaj ga je bilo treba ugnati še moril« no. Takorekoč. Pa sem, ko si je gospod Zulaj nehal drgniti koleno in se spet naslonil na* zaj, pogumno pomaknil svoj stol tako blizu, da me ni mogla doseči njegova roka, in sem takole povzel besedo: — Gospod Zulaj! Vi ste mož od po* sla Opraviva najprej poslovno stran. Dr. Klop je poveril vašo zadevo meui, in če vam je prav: jaz sem priprav* Ijen vam pomagati in vas bom tudi rešil tiste... hm, nadloge. Zato vam jamčim že danes A da si bova takoj popolnoma na čistem: jaz storim to edinole. ker me stvar zanima. In ne maram nikake nagrade. Če ste se kaj pogodili z dr Klopom, to meni rtič mar. Jaz nočem niti pare. Tega meni ni treba. Prvič sem sam dovolj bogat, »mam pa tudi še tri strice, enega v Ev* roni. dva pa v Ameriki, ki so vsi sto* kratni milijonarji. In sploh imam še to* liko bogate žlahte, da me že zdaj skrbi, kaj bo-1 napravil s tolikim denarjem. Torej zdaj to razumete, gospod Žulaj? Bogatašu nič bolj ne imponira kakor tisti, ki je še večji bogataš Zato me je tudi gospod Zulaj pogledal z očit* nim rešpektom. Kar sapo mu je zaprlo. A ker je nobel mož. je odvrnil: — Ne, ne. To pa ne gre. Če boste res, kakor pravite, tisto naredili, se vam bom že izkazal hvaležnega — Dobro, gospod Žulaj, sem dejal nato. — Takole kako majčkeno daril« ce za spomin, to bom rad sprejel, av« tomobil. recimo, ali aeroplan ali oa kakšno graščino. Graščino bi imel še najrajši V trgovinah z otroškimi igra* čami se dobijo take reči dobro in po« ceni — Hahaha, hahaha! se je smejal go« spod Zulaj in me hotel tlesniti po ko« lena A sem bil ▼ varni distanci (Nadaljevanje v novoletni Številki.) To *o: stari gospod Žulaj, njegova služabnica Marina ln pa tisti skrtvnortni preganjalec, kakor ga Je avtorju pokazal gospod Zulaj. Čitatelji naj si te obraze dobro ogledajo tn zapomnijo, da ne bo kakih srn menjav . . . OPATIJA (ABBAZIA) HOTEL REGINA STEFANIE, carine prosti pas. toplo bivanje pozimi. — Uščna godba. — Citalniška dvorana. — Čajanke s plesom. — Radio tonfilm v nisi.— Penzija od 45 lir. — Lastnik: E. KUNZ. obenem vodja Palače hotela. 404 mu bi ga motil v njegovi veri? Ali ni* smo vsi svetonočni gostje, ki iščemo lepote, bajk in sanj, da ni življenje pusto in prazno. Visoko so zadoneli polnočni zvono* vi preko belih zasneženih streh. Le tu in tam je še švignila po ulicah senca poznega potnika Okna po hišah so ugašala. Moj gost se je poslovil; še dolgo je bilo čuti njegove stopinje; kot da hodi senca po hodniku. Ostala sva z drevescem sama. »Kaj si? Resnica ali samoprevara?« Kakor lepe sanje se je lesketalo sko* zi noč . . . --------i--—mmmmm Ljuba Prenner: Božična »Ja — zakaj pa — glih o polnoči, ko vse najslajše spi, rodilo se je dete .. .< je vpil mali davčni adjunkt, vlekel in zavijal glasove in iz vodeno svetlih oči milo gledal proti stropu. >Malo pijančkani bomo spet, pa bo — sveti večer!« je zazdehal dobrovolj-ni Joža Kane. prileten samec, že ves plesniv od zanemarjenosti in malome-stnega dolgočasja. »Kaj pa vendar hočete, ljudje? Ali ni ta večer prav tak kakor — recimo —» vsaka običajna sobota?« Nihče ni glasno ugovarjal rohneče-mu gospodu sodniku: še mladi Bučar, veliki prepiri ji vec in upornik, je molče kadil svojo cigareto. »He — lepo prosim — molčite vendar gospod Maček, kdo vas bo poslušal? Nazadnje začnete še s cerkvenimi popevkami ad maiorem gloriam Dei... Ne vem, kako morejo biti odrasli ljudje tako mevžasto otročji.. .< Tudi to pot mu ni nihče ugovarjal. Zavrnjeni pevec je globoko vzdihnil in se ozrl od smehljajočega Kanca k mlademu Bučarju, ki je nekaj ri3al po namiznem prtu. Gospod sodnik, razgret in nejevoljen, se je iznova zagnal: »jfcaj neki pričakujete? »Kriskindla« s božičnim dreveščkoin in »sveto nočjo«? A? Dvajset let sem oženjen, otroke imam, božično drevesce, petje, kla vir, ganjenost, solze, potice, nov mehur za tobak in polno stanovanje sentimentalnega smradu Prva leta sem potrpei in prenašal, zdaj pa že dolgo ne več — po prvi »žmahtni« pesmici poberem svoje darilo- se lepo zahvalim — in evo me. — Saj ni nič lepšega, nič bolj kratkočasnega v tem oštarijskem brlogu, a človek ima vsaj svoj mir — in konec. To se pa držite, kakor Kristusi na križa, samo malo še manjka, pa bi jokali Eden pije, poje in se v mislih že joče, drugi nič ne pije, nič ne govori — ja — in tretji tudi ne zine besede. Ali bom sam govoril? A?< Gospod sodnik je skoraj ležal na mizi in izzivalno iskal po obrazih, ki so se bili nocoj tako čudno zaklenili vase. >Eh,c je zamrmral, se pogladil po pleši in izpil kozarec. Potem se je pa naslonil na mizo in molčal. »Maček je osel,« je pomislil in ga ošvrknil z zaničljivim pogledom; na potice misli in se samemu sebi smili, ker je tako »sam in zapuščene na sveti večer. Kane? Bog si ga vedi, zakaj nocoj ne pije? Ali je tudi on tako otročji, da obuja kaj vem kakšne spomine — takle star zajec? Mladega Bučarja pa ima — o tega pa ima nocoj. Doma, staršev, dekleta — vse zemeljske revščine se hor-e otresti — noče biti me- hak — pravi, da ne veruje — pa mu menda roji tudi to po glavi — eh, zakaj neki? Kakor da ni ta večer prav tak ko vsi drugi — recimo — sobotni — večeri... Domov bom šel — malo še počakam — pa pojdem ...« Pa je še obsedel in počasi pil; Kano je čital časopis, Maček se je pa izgubil v pripovedovanju zgodbe iz svojih otroških let. Nihče ni prav opazil, kdaj je stopil mladi Bučar od mize. Vsi začudeni so se mahoma znašli v temi. »Kristus se je rodil!« je dejal mladi Bučar in njegov glas je zvene! čudno majavo, kakor pri doraščajočih dečkih, ki mutirajo. Spet je zasvetila luč in gospod sodnik je prisluhnil. Temno ^o brneli ob šipe glasovi božičnih zvonov ... v «> w ..•' SMTM \ Postno volane e« v \m cl^cto d evetstopetnajstega €)b petnajstletnici tuniŠea sieoz« »Pihanijo September Končale so d« vojne počitnice, katere smo uživali po krvavih izpitih na Rudni ku m Ceru. Strašen zmaj uničevanja je prespal dolgo noč ter nam privoščil pai trenutkov oddiha, toliko, da smo si umi! okrvavljeni obraz in roke, pokopali mrtve ce, pa pomolili na grobovih Zdaj se je zopet prebudil ter dvignil svojo grozeče glavo; njegovo telo, nabreklo od strast' io počitka, vse trese, iz razpaljenih nosnic bruhajo rdeči plameni, pekoči, vse po-žigajoči. Iz krvavih oblakov, ki že skozi štiri stoletja vi3e nad uažo domovino, so siknile tam na severu strele in v bobne-čem grmenju se je preklalo nebo. Bregovi Save in Dunava so vztrepetaL pred to nevihto; gosti oblaki dima so zastrli prostrane banatske in sremske ravnine; iz doma je bruhnil ogenj težkih topovskih cevi ter zasul kakor plameneča toča mesta in vasi, gore in polja, vinograde in njive, ki se ponižujejo na obalah teh mogočnih rek. Krepko je zamahnila smrt s koso, katero je brusila nekaj mesecev sem; goste redi padajo za njo. Materino drobovje, ki je rodilo, je zadrhtelo, v težke gube se je nabralo skrbno očetovo čelo; a tam na krvavih obalah se je njih deca. od mladostnega ognja prevzeta, pričela strastno poljubljati s smrtjo in to svojo prvo ljubico strastno pritiskati na grudi, kajti njih srca še niso okusila druge ljubezni kot materinske. Rdeča kri se je pomešala z motnimi valovi Save in Dunava; nekdaj cvetoče in plodne poljane so rodile čudne jesenske plodove — mrliče. Krokarji, pobirajoči na Ovčjem polju, Kosovem, na Moravi in Kolubari, zrna po oožetih njivah, so začutili že od daleč vonj krvi in zanesli so ae v gostih jatah aa severne obale; med potjo pa so golčall ln si pripovedovali strašne zgodbe, kako so kljuvali oči junakom pri Kumanovem in Oblakovem, na Bregalnici in Ceru. Daleč spodaj v predmestju je že zaplakala mati; na ubožni kočici za mestom je za vihrala črna zastava, a v moji bližini je zaječal pes pred hišo, tz katere je pred kratkem stopil re-krut. Zla usoda hodi od vrat do vrat. po-seča nekdaj mirne in srečne domove, z bolestjo so zaznamovani koraki njenih stopinj. Nekaj težkega, soparnega, dušečega kakor omotica se vlači po zraku, ga rdeči ter nam jemlje sapo. Baš kakor bi nizko letale ptice, kakor bi se dim vlačil tik nad strehami, tako se naše zaupanje vse bolj pripogiba in klone k tlom. Sovražnik je že prebrodil Savo in Du-nav. Tu, na naših obalah se 1e prvič srečal iz oči v oči, prša ob prša, borilec z mazu rakih jezer, od Namurja, Ltltticha, Antwerpna, z junakom od Kumanova in Oblakova, z Bregalnice in Cera. Srečali so se in premerili. Pa glej — čudno! Iz tega srečanja je našim vzrastel pogum. Moj sin. ki je padel v nekem takem krvavem napadu štiri dni pozneje, zapisuje 26. septembra v svoj dnevnik, ki so mi ga ohranjenega prinesli: »Doživeli smo zgodovinsko čast; odkar živimo kot narod, smo se prvič srečali na bojišču s prusko vojsko, ki je prišla, ovenčana z zmagami iz daljnjih front To svidenje je škodilo Viljemovi zmagoviti armadi. Dokler nam Jo je zakrivaj strašni artilerijski ogenj, smo ves čas trepetali, da nastopi takoj nato baš tako grozna armada Toda ti, ki smo Jih srečali niso tisti, o katerih pripovedujejo nemške časopisne legende, ki so Hindenburgu pridobili maršalsko palico ter svojemu imperatorju ustvarili glas prvega vojaka novega časa Slabotni, komaj dorastli otroci so, izmučeni m krmežljavi ljudje. Koliko uglednejša ln pogumnejša Je bila Potiorekova vojska! Zmagali bomo!« »Ladja se potaplfaM Padla je na zemljo temna in mračna noč. Gosti, deževni oblaki so pripravljeni, da izlijejo cele plohe. Vodna planina, v lepih nočeh tako jasne, se dvigujoča nad Skopljem, gleda nocoj kakor temna, nejasna prikazen. Mesto je zastrto pod temnim pokrovom, kakor sence se dvigujejo vrhovi minaretov m jablan, onih jablan, ki v poletju kakor perjanice ponosnih vitezov dičijo carsko Skoplje. Kavarne so prazne, ulice mrtve, le Var-darjev šum se pretaka v nočni tišini V njegove struge se vale, šume vode z Dr-vena in Zedna, kakor bi se daleč nekje tekaj rušilo in krhalo. Na železniški postaji zapiska lokomotiva, treščijo vozovi, premikajoči se po tračnicah. V mestu le redkokje še razsvetljeno okno. Začuje se samotni glas, nato zopet noč in gluha tišina. Ko se je prelomila noč med tretjim to četrtim oktobrom in je pomirjeno prebivalstvo že ziba? globok in brezbrižen sen, se je na desni strani Vardarja ^dogajalo nekaj, kar je hotela noč zaviti v svoj ta-jinstveni plašč. Na tej strani Vardarja, ki se po osvobojen ju Skopija Imenuje kej Vojvode Put-nika, so rahlo vlekli voli prostran vojaški voz. Počasi so se kretali, da bi škripanje ne vznemirjalo zaspanih me?* nov. Volarji so molče cokljali poleg volov, brez običajnih klicev in priganjanja; vodeč jih za uzde. so sledili vozniku, stopajočemu daleč pred vozom Kakih pet vojakov je spremljalo istotako tiho in molče voz, ki se je ustavil prad dvonadstropno hišo. Vodnik je tiho udaril s kladivom na vrata. Zgoraj v drugem nadstropju je nekdo odgrnii zastor. pomolil svojo glavo na ulico, pa se je takoj zopet skril in zagrnil zastore. Kmalu so se v vsem nadstropju razsvetlile sobe, skozi zastore je lila luč na cesto v tenkih vzporednih črtah. Spodaj so se odprla velika vrata, rahlo, tiho, brez škripanja in loputanja. Vojaki ao odšli ▼ hišo, od koder ao Jeli prinašati iovčeke, zaboje in skrinje. Vse to se Je /ršilo tiho, oprezno, šepetaje, brez običaj-lega šuma v enakih prilikah, kar je toli-co težje, ker morajo nositi stvari po tako strmih stopnicah kot so običajne v teh irijentalskib hišah. Komaj so natovorili snežene stvari na voz, se vodnik pazno izre, če ni prebudil prebivalstva v oko-icL V tej hiši je prebival general, poveljnik čet, ki branijo vzhodno mejo od Kozjaka do Valandova, od katerih zavisi usoda Skopija. čeprav so vojaki pazno in skrbno vršili svoj posel, vseeno niso mogli preprečiti, da bi v tej tišini nihče ne čutil, da se nekaj dogaja. V okolici generalove niše so se pričeli prebivalci, veseleči se še prejšnji večer, kako bodo spali do jutra, prebujati iz -na. Pokaže se lučka na enem, na drugem okencu, odgrnejo se zavese, počasi odpirajo ljudje oknice, hišna vrata in zaspane glave gledajo na cesto. Niti besede ni nihče izpregovoril. Vsak je tiho prestrašeno gledal, kako se tam spodaj polni voz. Trdovratno je čakal na vratih, kdaj bo konec. Ko se je natovor-jeni voz premaknil izpred generalove hiše, se zopet zaprla hišna vrata ln so ugasnile svetle črte na zavesah so se pojavili vsi, ki so izza malih "rat spremljali ta prizor na ulici, se le napol oblečeni zgrinjali v gruče in zaupno šepetali: »General beži,« vprašuje nekdo prestrašeno. »E, on ne beži, poveljnik teh čet ne beži. On spravlja svojo rodbino in svoje pohištvo.« »In prvi on?« »Kaj še. poslednji Je.« »Pa vendar še ni zapovedal Izprazniti bolnice in skladišča,« pristavlja eden izmed tistih, ki so bili včeraj pri »Zrinj-skem«, tf.r se je vrnil od tam s tako svetim prepričanjem, da je izpraznenje bolnic in skladišč prvo poglavje v slučaju nevarnosti.« »Počakaj, da merodajni gospodje sebe in svoje spravijo na varno.« »Kadar daje general znamenje za požar, gori pač že vsa hiša.« »Ladja se potaplja, ladja se potaplja« zateguje iz polodprtega okna nripav glas, verjetno oni ki je že danes popoldne na kolodvoru izprožil to besedo Glas presu-ne nočno tišino, kakor sovino skovikanje. Medtem, ko ta gruča prestrašeno še-peče v globoki temi pod široko streho majhne hiše, se ji pridruži polno novih postav. Skozi vrata, ki vežejc vrtove, preko nizkih plotov in zidov ki jih razdru-žujejo, se je pričela širit; vest po vsem predmestju, vstajali so že ljudje, ki so Se trdno spali, in niso do sedaj ničesar slišali. Okna zažare. ljudje se oblačijo, nič več ne morejo zaspati, vznemirjeni od te nove skrbi. Ko je napočila zora. je že vsa soseščina vedela to novico in razburjenje, iznova naraslo vsled tega, je objelo vse Skoplje. Stari kralj »Kralj je tu, kralj je tu,* gre glas od ust do ust, od gruče do gruče, od proda jalnt. do prodajalne, od praga do praga, od hiše do biše. Izpred načelstva, kjer se res dan zbirajo množice, se razlije hudournik po ulicah. Beseda, s katero pozdravljajo danes Pri- štenci svojega kralja, ne razodeva radosti Pred tremi leti so vzklikali veselja i»olnJ glasovi. Tedaj so zvonili z vsemi zvonovi, da je odmevalo daleč po Kosovem. Na hišah so vihrale zastave, narod se je zbiral v gručah, vesel, praznično oblečen je nosil pckoncu glavo. Iz gazimestanske višine so grmeli topovi, pozdravljajoči prihod prvega srbskega kralja v Miljutinovi prestolnici, po dolgih petsto letih. Danes ne zvone zvonovi, V zvoniku pripravljajo bele zastave in ljudstvo pričakuje izmučeno, zamazano, sklonjene glave; topovi grme, toda tam na Kačaniku in Gi-lanu. odkoder prihaja sovražnik, da še enkrat prelije kri naKosovem. Postaran m bolan je stari, sedemdesetletni kralj prepustil vso skrb za domovino svojemu sinu, toda ljubezen je obdržal zase, S to ljubeznijo se je umaknil v času bojev na severni fronti v miren količek domovine, kjer je živela tradicija Karagjor-gjevičev, kjer jo je on obnovil ter ji zgradil dragoceno svetišče. Dinastiji je postavil panteon mož, ki je poklical narod na revo lucijo in ki v tretjem kolenu sprejema na svoja ramena velikansko nalogo, ustvariti skupno državo vseh južnih Slovanov. V skromni svečeniški hišici poleg oplenske cerkve, grobov svojega očeta in deda, je kralj preživel skrbi polne dneve, spremljajoč potek dogodkov, vsako premembo, vsak uspeh in neuspeh na fronti. Tukaj na grobovih je molil, da reši Bog njegovo mu-čeniško ljudstvo, ki se bori za svobodo in človeške pravice. Iz teh molitev je nekega dne predramilo kralja zamolklo bobnenje, prihajajoče od severa, ko so Kosmaj že zavijali gosli obla ki dima. Tedaj se je pričelo oglašati grmenje tudi od Mladenovca, od Kraljeva in njegova okolica, zavedajoča se težkega položaja, je morala izreči besedo, zastajajočo v grlu. »Treba je, gospodar.« »Zakaj?« Zasijal je kraljev pogled pod sivimi obrvi, kakor zaleskeče žerjavica pod belim pepelom. »Topola ni več varna.« Kralj noče niti poslušati, ponovno se nagne čez mizo, drži v drhteči levici poročilo vrhovnega poveljstva in zasleduje položaje čet v Moravski dolini. Naši so po njegovih mislih še držali Vodice, severovzhodno od Boljevca, potem Malo Črnuče, Vra-novac, Lipar, Diljačko brdo in Vrbovae, kar je pomenilo, da so se umaknili že na desni breg Ralje. Kralj je dobro vedel, da se bori na tej fronti 44 naših bataljonov proti 81 nemškim in tudi to je sprevidel, da je Topola izgubljena. »Sovražnik Je bliža in prodira, gospodar.« »Torej le hitro na pot, otroci,« odgovarja kralj. Vsi se prestrašijo, prično se spogledovati. Mar kralj še vedno ničesar ne vidi? Ali skriva morda v svoji dušj zaostale aade, se vara z vero, ki je ni nikdar izgubil tn ki mu je na Rudniku 1914. tako sijajno po; magala? Toda vsi so občutili dolžnost da ne smejo dovoliti kralju, zidati na tako sumljivi podlagi in prepuščati svoje usode na milost in nemilost dogodkom. Da reši nosilca krone in ugled kraljevine, sklene adjutant Todorovič, lotiti se sam posla. Pristopi h kralju. »Gospodar! Mi ne moremo brez kralja, tudi ne moremo nositi odgovornosti pred narodom in zgodovino, da sovražnik ujame kralja.« »Zakaj ujeti?« ga prekine kralj. »Zato, ker sovražnik jako hitro napreduje v Moravski dolini in od Sopota sem, mi pa nimamo nikake možnosti, da se ustavimo pred Bagrdanom. Zajetje kralja bi popolnoma porazilo vojsko, ki mora baš sedaj zadrževati sovražnika. Pomenilo bi vdajo.« Kralj malo pomisli in adjutant hitro nadaljuje: »Veličanstvo, vi se gotovo ne mislite vdati v tem trenutku, ko se vaša armada tako sijajno bori proti premoči.« Kralj še enkrat pogleda adjutanta, a njegove oči niso razodevale prepričanja. Nasprotno. Po dolgem premišljanju odgovori trdovratno in odločno: »Jaz ne mislim kapitulirati! Tudi vjeti se ne dam.« »Zaklinjam vas. Veličanstvo, odločite se, da odidemo čim prej.« »Tukaj ostanem,« doda kralj še trdo-vratnejše. Vsi se preplašeno spogledajo, ker ne morejo razumeti starca. Se enkrat poskušajo. vsak po svoje, a on ostane pri svojem. »Pustite me pri grobu mojega očeta hi deda, da umrem pred cerkvenimi vrati! Ko pride sovražnik, naj najde opustošeno zemljo in kosti starega kralja.« Kralj ni izpregovoril teh besedi tja v en dan. temuč zelo odločno. Njegova okolica je dobro vedela, da sedaj ne more govoriti z njim in ga vsa prestrašena zapusti. Adjutant poišče takoj telefon, se zveže z vrhovnim poveljstvom v Kragujevcu ter prosi, da sporoče prestolonasledniku kraljev namen. Naposled prosi prestolonaslednik po telefonu, da želi videti starega kralja v Kragujevcu. »Dobro, kam odidemo,« vpraša končno starec adjutanta, poražen od razlogov ter pristane, da zapusti Topolo. i, »Kamor želi Veličanstvo, tja, kjer se nahaja kraljevska vlada.« »Nočem tja, peljite me k vojski.« »Njegovo Veličanstvo prestolonaslednik je sporočil iz Kragujevca, da vas želi videti pri sebi, kjer se nahaja vrhovno po-voljstvo.« »Dobro, pojdimo ▼ Kragujevae.« kralja Petra V maiem "tarem avtomobilu, ki Je zmogel vse razotane in razdejane ceste v Srbiji tet obiskal vsa bojišča, se je peljal kralj Peter proti Prizrenu, poslednji točki, do koder so se lahko kretali vozovi V globokem blatu razoranih cest je ostajalo drugo za drugim tudi poslednje bogastvo že skoro osvojene Sr* bije Na kraljevem avtomobilu, zaje* denem v blatu, se je užgala os in onemogočila nadaljnjo vožnjo Kralj Peter je izstopil iz avtomobila s svojim pribočnikom polkovnikom Berislavom Todorovičem in peš nadaljeval pot. Globoko blato, po kate rem je težavno stopal, opirajoč se ob palico, je izčrpavalo poslednje moči sivolasega vladar ja Po tej poti sredi rekrutov, ki so šele pred nekaj dnevi zapustili svoje domo* ve, sredi beguncev in ranjencev, se je pomikala tudi dolga artiljerijska mu* nicijska kolona Vozove so vlekli vo* lovi, ker je konjev bilo vedno manj Nihče izmed onih. ki so šli to pot, ni niti slutil, da je stari častnik, ki je težko meril korake po globokem bla* tu, bil vladar države, ki je ves svet zadivila s svojim herojstvom. Ko je polkovnik Todorovič videl, da se je kralj Peter utrudil po dolgem koračenju na razdejani cesti, je pred* ložil: — Veličanstvo, mar ne bi sedli na municijski vozZ Vozovi z volovsko vprego tn ovirant zaradi blata so se pomikali prav počasi dalje Kralj Peter je pristopil k bližnjemu vozu in se vsedel na srča-nico, na široki del, ki spaja prednjak z vozom samim Toda to mesto ni bilo niti najmanj ugodno za sedenje, ker so bili tresljaji zaradi razorane ceste preveč nagli in sunkoviti Pribočnik je tedaj pomagal kralju, da se je vsedel na prednji del voza. na katerem ni bilo nikogar, ker so vojniki koračili ob strani in p riga: njali volove Videč, da stari častnik hoče sesti na goli železni sedež voznega pred* njaka, je neki vojnik, ki je imel pre* ko ramena vrženo raztrgano odejo, pristonil in dejal: — Hladno je to želez Je. nikar ne «e» di nanj! Nš tu mojo odejo! . . Med temi besedami je vojnik le tudi pristopil, Drepanil raztrgano ode* /o in jo razprostrl po kovinskem se* de*u Krati se je vsedel in se zahvalil. Polkovnik Todorovič se je nato vzpel zadaj na voz, kjer je bil sve* žen j sena. in se vsedei, nanj Voli so počasi vlekli voz. vozniki so molče ko* račili po blatu in nihre izmed njih ni niti slutil, da je svedok ene najveli* častnejših legend. Nenadno se je kralj, ki Je dotlej molčal naslonjen ob svojo palico, okrenil k svojemu pribočniku: — Ali se tt spominjaš on« Napote* onove slike pred Moskvo? Kralj je mislil na znamenito Vere* ščaginovo sliko, ki predočuje Napo* leona, sedečega prekrižanih rok in mračnega pogleda pred gorečo Mos* kvo. - Ta moment — Je nadaljeval kralj — je ena najstrašnejših kat a* stroj v zgodovini To tukaj — 'in po* kazal je sivolasi kralj na voz, na ka* terem je sedel — pa bo slika druge največje katastrofe . . Baš v trenutku, ko Je kralj izgo* varjal te besede, je iz prikrajka ob cesti, kjer je dotlej sedel, priskočil slikar Becič, tedanji dopisnik velike pariške tedenske revije »lllustration S fotografskim aparatom v roki je br* zo posnel kralja na vozu. Fotografija starega vladarja, ki mu Je od vsega kraljestva ostal en sam voz s štirimi vpreženimi volovi in na katerem se je peljal v izgnanstvo, ker je do kraja ostal zvest svoji besedi, je objavljena v »Illust rat ionu« dirnila ves svet Trikrat so morali številko pona* tisniti in Rostand je pred to sliko spesnil svoj sloviti poem: •Kralj Peter in njegovi štirje volovi.« »Najbolj tragična in najbolj vzviše* na oseba svetovne vojne« — je takrat zapisal francoski zgodovinar, govoreč o velikem kralju Petru Osvoboditelju. S. £. Kralj Je prosil, naj ga vodijo v IfiA, Aa bližje vzhodni fronti Komaj je dospel tja, že je zahteval oa fronto Ugodili ao mu in krenil je proti Knjaževcu. kjer so se vršili srditi boji Toda m ga dosegel. Povzpel so je na Tresibabo in z vrha je videl Bolgare v Knjaževcu ter divjajočo bitko v mestu. Še večja bolest je prevzela njegovo dušo in takoj se je podal proti Vranji, ki se je nahajala v nevarnosti. Dospel je z av<-tomobilom do Vlad iči nega bana, zajahal konja in odjahal proti Vranji. Mesto je že padlo in sovražnik je prodira) proti Le-skovcu, kjer so še vedno vihrale zastave » pozdrav zavezniške vojske. Obogačen z n«»-vo bolestjo, je zaprosil, naj ga opremijo t R i barsko banjo, kjer bo ▼ miru prebolel nadaljna razočaranja. Toda nikjer več ni našel miru ta ga tndi ni hoteL Od bojišča do bojišča je begal, kjerkoli so se vršili boji in je obstojala nevarnost. V Ribarski banji je zvedel da je avstrijsko • nemška kolona izmanevrirala bagrdansko sotesko ter da se nahaja na cesti od Požarevca proti Čupriji. Takoj zapusti Banjo in krene preko Djuprije in Ja-godine proti Bagrdanu. V bojih pred Dju-prijo in Jagodino je stal v bojni vrsti, prenočeval na kolodvoru v železniških vozovih. ki so jih obsipali sovražniki z bombami. Naposled se je moral umakniti v Pa-račin in od tod v Kruševac. Slika tedanjega Kruševca je morala porušiti poslednje ostanke njegove vere. Semkaj se je zgnetla gotovo vsa Srbija in prvič je opazil na skrbnih obličjih izgubljeno vero v držav® in njeno moč. Tu so se že pojavili prvi znaki razpada in nereda. Če iz velike stavbe izbiješ temeljni kamen, se zamaje vse. Jasno mu je postalo v Kruševcu, da je naša država izgubila temeljni kamen, vero podanikov v njeno moč Zamajala se je tn vse pričakuje s strahom v duši trenutka, ko se poruši in pokoplje vse pod seboj. »Tukaj ne ostanem.« je vzklikal start ' kralj. »Preveč so preplašeni vsi. Peljite me k vojski, tam je še vera doma.« Morali so na pot. Potovali so po kolove. zu, skozi Jankovo sotesko, končujočo pri Prepolcu. Cesta je bila polna beguncev in kralj je s sočustvom spremljal pobegle meščane, ki so zapustili svoj imetek in se podali v planine Kralju je bilo skoraj težko, voziti se z avtomobilom, ko gazi narod po globokem blatu. Kako rad bi vzel vse k sebi na vos. Zadovoljstvo ga je prevzelo, ko je zastal avtomobil v blatu ter se je po-, kvaril motor. Takoj je sklenil, podati se peš naprej. »Peš, peš po j demo, 5e zmorejo otroci ia žene, grem tudi jaz.« Toda starec se je preveč zanašal na svojo moč; ni mogel slediti narodu, zašibila so se mu kolena in dušil ga je težek kašelj. Vse je zaskrbelo, kako dalje. Toda trajalo je le malo časa. »Veličanstvo, tukajle na voz.« Po cesti se je valila vrsta vojaških vozov, sanitetnih, municijskih in provijantskih, katere so s težavo vlekli po globokih zajedah pokvarjene ceste. Adjutant ustavi municijski voz, katerega so vlekli štirje majhni, mršavi voli. Voz so spremljali tretje-pozivniki, mahajoči s palicami. »Vojaki, počakajte trenutek,« pravi adjutant. »Popeljete starega kralja.« »Kralja?« se preplašijo in snamejo iaj-kače. Začudeno pogledujejo utrujenega starca, ki se opira kraj ceste na palieo. »Da, da, kralja,« jim odgovori kronani starec, kakor bi hotel potrditi adjutantov« besede. »Gospodar, ne bo prijetno, trdo Je na zu,« se opravičuje vodnik volov. »In tebi ni neprijetno, ne trdo, kadar ae-deš na voz?< ga vpraša kralj. »Zame, hm, to je nekaj drugega.« »Isto je, kaj bi, če moreš ti, morem tod! jaz. Pomagaj mi, da sedem.« »Čakaj, da ti kaj podložim,« pravi tretja pozivnik, zvije dvakrat, trihrat plahto, a katero se je ogrnil in podloži kralju. Adjutant vzdigne s svojimi močnimi r^ kami kralja na voz in voli krenejo zopet naprej med množico, ki je pregrnila "»sto. Stari vojaki so poznali svojega kralja, se mu umaknili, toda množica mladih rekrutov, noseča municijo iz Kruševca, je hodila mimo, ne da bi vedela zanj. »Kako otroci, ali gre?« jih vpraša kralj. »Gre, čiča, gre,« odgovarjajo rekruti, katerih mladost še ni potrla in zrušila. Tretjepozivnika, vodeča vole, sta se kar namah spremenila. Izbočenih prsi sta prav junaško in vojaško korakala poleg voza, kakor bi hotela reči: »Vidiš, kaj nama Je Bog dodelil v tej nezgodi — to, da čuvava in voziva kralja.« Zdaj se smatrata ožjim kraljevim spremljevalcem, ki se morajo brigati zanj. Spotoma mu po domače sprožita: »Kako sediš, gospodar?« »Pazi gospodar! Tukaj je izvožena emta.« Enako odzdravi jata vsem, ki snemajo pred kraljem svoja pokrivala in posebno nežno se obnašata napram živini. »No, daj, voliček. daj! Bomo malo potegnili. Klanec je. Dobro nam.« »Ti, levo živinče je slabo,« pripomni kralj. »Kaj hočeš. Vidii, gospodar trpi kakor mi.« Poi je dolga, utrudljiva, bolje rečeno, leze se, ne pa bodi. Pešci se še nekako prerivajo, toda dolga vrsta voz se neprestano ustavlja, stoji dolgo časa. dokler se spredaj zopet ne pomaknejo dalje. Pri neki priliki se pojavi vojaški fotograf in naravna na kralja. Starec pokliče adjutanta ter se mu bolno nasmehne. »Se spominjaš slike Napoleonovega vračanja iz Moskve?« »Veličanstvo, dobro se spominjam.« »Vidiš, sedaj se dogaja v zgodovini zopet sličen prizor,« pokaže kralj na fotografa, ki je dovršil svoje delo. NoBfc DOMAČE VESTI Nadaljevanje iz Škofje Loke „,_ Otvoritev lou>giaskega ateljeja. V fikotji Loki Novo predmestje, pod Kameni trnkom otvcn ob božičnih praznikih svoj moderno urejeni totogiasKi atelje domačin Janko Seihavs tz Železnikov. lo< < Iz Poljčan po— Zahvala. Vsem, k. s^ spremili pokojnega g. J. Wirtha na zadnji poti. predvsem gasilcem in pevcem tz Poljcan se najtop-leje zahvaljuje rodbina Wirth. Iz Ptuja j— Društvo jugoslovenskih akademikov v Ptuju priredi J januarja v vseli prosto--rih Društvenega doma v Ptuju pod po. krovrteljstvom ge. Senčarjeve akademski ples. Pri plesu bo igral jonny.jazz iz LjuD. liane Vstop samo proti vabilu Družine imajo popust. Ako bi kdo pomotoma ne dobi! vabi.ii .naj to reklamira na drustve, nega tajnika Zaiška - Dne 2o. t. m. bo ob 15. članski sestanek v Narodnem do. mu. Udeležba za člane DJA strogo ob. vezna. . „ . Od Sv. Jurlla ob taz. zel. šj_ Sokolsko društvo razvija vedno živahnejše delovanje Vrše se redna preda, vanja članom telovadcem, k jih oskrDe deloma telovadci sami. Telovadnica je dan za dnem zasedena. Število domaČih članov telovadcev je doseglo 42, iz kmetijske šole prihaja 30 članov k telovadbi, poukovski odsek pa šteje 15 članov telovadcev .Na Ponikvi se pripravlja ustanovitev novega sokolskega društva Pripravljalna dela ki jih vod br. Obersnel. so v polnem tekiu šj— Razsvetljav* železniške postaje. V Sv Juriju že skoraj ni več najti hiše, kjer ne bi svetila elektrika Le na kolodvoru se vedno svetijo s petrolejkam, Skrajni čas bi že bil, da bi žel uprava uvedla na ko. lodvoru električno razsvetljavo. Ali ni iro« nija če vidiš 100 m od postaje elektr eno luč, na postaji pa brlijo petrolejke Izgo« vor. da je petrolejska luč cenejša pač ne more veljati, ker menda to ni n ti res in ker se petrolejska razsvetljava ne da niti ne sme primerjati z električno Za urad. nike. ki imajo vsak drugi dan nočno sluz. bo, pa tudi ni zdravo, da morajo vsrkavati petrolejski smrad Nova ura na šoli. Sv. Juriju se obe. ta moderna novost Na lepi šolski zgradbi se bo montirala velika električna ura. ki bo ponoči razsvetljena Ura bo v okras šoli in vsemu trgu G šo! upravitelj Franjo Žagar je zanočel energično akciio za nabi. ranje prispevkov Delo se je poverilo go. spodu Motnikarju. urarju v Zagorju ob Savi šj Pomiadek Rdečega Križa je priredil v nedeljo lepo uspelo božičnico Obdarova« nih je bile 94 najrevnejših otrok z razno« vrstnimi oblekcami m perilom. šj—f Drami juh se je otvori 10. t. m. trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga vodi ga Sittigova. kot pomočnica pa ji )e pri. deljena gdč Mikuševa Pouk se vrši dnev. no od 8. do 16. Tečaj obiskuje 17 kmetskih deklet. Iz Gu«tania g— Občinska cesta Guštanj - Kotle le v tako zanemarjenem stanju, da ni kmalu primere. Ob deževnem vremenu so kotanje polne mlak m blata, da si popotnik, ki boš hodil tod. le zavihaj hlače do kolen, najbolje pa napraviš, da obesiš čevlje preko ramena. Pozimi je pač naravna posledica, da je cesta polna robov in grud, ia lahko tvegaš življenje ali si polomiš ude Pa še to! Za posipavanje z okroglim kamenjem je najboljši čas po pametnih nasvetih samo rana zima, da se kamenje lahko vali in kota po kolovozu v zabavo kot zimski šport g_ Žalosten primer. V vasi Kotle so sc po dolgem preudarjanju šolski možje krajevnega odbora le zedinili glede šolskega proračuna. V primeri z drugimi kraji, je proračun zelo nizek. Ako odbijemo honorar za veroučitelja in znesek stanarine, znaša celotna vsota nekaj nad 20.000 Din za trirazredno šolo. A isti ljudje, ki so proračun sestavili in odobrili, so kasneje vložili pri sreskem načelstvu priziv — proti preveliki Odmeri proračuna. Iz Ljutomera H— Ubožni proračun mestne občine predvideva 12.032 Din izdatkov in dohodkov v enaki višini Iz splošnega občinskega proračuna dobi ubožni sklad 4 prihodnje leto kanaliziral banovinsko cesto od Zitkove hiše dalje proti pokopališču do z 8 strani odcepa Hanžanke. Tam, kjer je sedaj Jarek, se bo uredila pešpot, s čimer se bo cesta primemo razširila. Delo se bo izvršilo. ako bo banovina prispevala dve tretjini stroškov. lj— Zahvala. Kolo jugoslovenskih sester se zahvaljuje za sodelovanje pri njegovi čajanki vsem, ki so se potrudili za lepi uspeh prireditve osobito pa gospema Dromi-hovi in Kukovčevi, gdč. Minki Zacherlovl ter gospodom Nadaiu iz Murske Sobote. Seršenu Ivu. Jj.mšeku in Nemcu. |j_ Silvestrov večer. Sokolsko društvo pripravlja običajni Silvestrov večer, ki obeta raznovrstne zabave kakor vsako leto Sodeloval bo društveni orkester, za plesno godbo pa bo skrbela domača godba. Društvo priča^"'e oh-lnega nočeta. Iz Marenberga rab— Kmetijsko - nadaljevalno Solo so letos ustanovil' tudi pri nas. Vpisovanje traja do 26. t. m v državni osnovni šoli. Tečaj priporočamo vsem mladeničem in kmetom iz trga ln okolice. Pouk bo tako urejen, da bo obisk šole vsakomur omogočen. mb— Elektrika Trška elektrarna odpre tok šele ob 16. ali še kasneje. Želeli bi, da bi v zimskin mesecih tok pošiljala vsaj ob pol 16., če že ne preje. Iz Gornje Radgone gr— Tički kovačevi pili, nič plačali. Pred nedavnim časom sta prišla v hotel Koler v Uor. Radgoni 19 letni Ludvik F. ter 28. letni Peter J. iz Lastomerec ter v njuni družbi .19 letna Micika V. iz Polic. Ker je bilo že pozno zvečer, so si privoščili dvojno večerjo, na kar je vsakemu dobro dišal literček rujnega vinca; vse je pridno naročeval Ludvik in je znašal ves ceh ekrog 110 Din. V »oddaljene« Lastomer-ce, kjer ni tako imenitnega življenja in ve-seljačenja, se jim seveda ni ljubilo ter so sklenili, da prenočijo gosposko v hotelu in da odrinejo šele drugi dan Zahtevali so skupno ie eno sobo češ, da so bratje in sestra. Natakarici gostje seveda niso bili znani ter jim je izročila pismeno prijavnico v svrho izpopolnitve potrebnih podatkov o prenočevanju v hotelu. To prijavnico so izpolnili pod imenom »Šiškovi« iz Ivanjc. Ravno v tem času pa se ie v gostilni nahajal tudi njim neznani gost doma iz Iva-njec. Ker se je le temu nekam čudno zdelo kako da ostalih Ivanječanov ne pozna, je seveda vprašal okorajženega Ludvika, kako da se ne poznata, če sta res oba iz enega in istega kraja. Z odgovorom na to vprašanje s« je Ludvik znašel v neljubi zadregi ter jo takoj brez poravnave računa popihal, med tem ko sta se Peter in Micka • kot brat in sestrica« spravila k počitku v najeto hotelsko sobico. Ker jo je njun spremljevalec Ludvik, ki je naročeval dobro večerjo in tudi prenočišče, popihal proti domu že zvečer brez poravnave računa, a ta dva najbrž tudi nista imela denarja, sta se odločila zapustiti hotel v rani uri zjutraj ob času 'io domačini še ne bodo po koncu. In res — odšla sta brez poravnave dolga še preden so domači vstali. Po njunem odhodu pa ne samo, da je ostala sobica prazna in račun neporavnan, temveč sta zmanjkali tudi 2 posteljni rjuhi, katere si ie bratec Peterček vtaknil v nedre ter jih odnesel najbrž v nameri, da jih proda ter z izkupičkom poravna svoj dolg. Za zadevo je končno zvedelo tudi orožništvo ter bo z nepridipravi obračunilo sodišče. Iz Dolnje Lendave dl— Rojstni dan Nj. Vel. kralja smo letos prav slovesno obhajali. Na predvečer se je vrš:' oficirski ples letidavsse •srarnizije v lepo okrašeni dvorani hotela •Vrone«. V sredo je bila ob 9. slavnostna ni3a- pr« so peli učenci osnovne Šole božji so prisostvovali vsi predstavniki oblastev. Prav tako so se udeležili otroci okoliških šol; s svojim učitelj-■štvorT1 nekateri so prišli za zastavami. Po opravilu je vsa cerkev zapela himno. Cerkvena opravila so se nato vršila še v evan--piiov: ?;rfnvski molilnici. Šole pa so priredile domače slavnosti s primernim pro- Naročajte „Našo dobo"' SOKOLSTVO B. Borko Tihožitje Za hip je zavladala v sobi napeta tišina, kakor da bi kdo prisluškoval in štel odhajajoče, daljne stopinje. Ljud. je so odšli, nastala je tema in pred. meti so se zlili v mrtvo, brezlično gmoto Počasi se je napetost olajšala v blagodejno občutje samote. Tema je materinsko objela vse nežive reči. — Ah — je dihnilo iz njih vesoljno. skri= to življenje — zopet smo same in svet* lobe ni več! Lahko sanjamo in se po* menkujemo med seboj! Ko izginejo luči in odidejo ljudje, ki dajejo rečem svoje zmotne pojme, se začenjajo nji= hovi poinenki v prajeziku narave — tej njeni poslednji, najtemnejši skriv. nosti Vse je bilo pripravljeno, kakor so hoteli ljudje: oni pa, ki so čakali raz. odetja. so še bili zunaj Smrekovo dre= vesce ie stalo na mizi. Z vej so mu viseli pozlačeni orehi in vmes so rdela jabolka kakor stilizirana lica lutk Tu in tam sc bile pritriene voščene sve. čice Tudi dva zvončka sta bila zašla v to družbo A največje čudo je bilo spodaj- starinske laslice iz lesa z Ma= riio in .Jožefom in ležuščkom v nleni= cah. s pastirji in ovricami. zakrivlje. no streho betlehemskega hleva in z veliko repatico. ki je siiala nad hle* v*>m n oznanjala nebeško blagovest. Kdor Sokol, ta smučar! Sokolstvo stremi za tem, da pritegne v svoj sestav vse panoge telesne vzgoje in sodobnega športa v kolikor so za okrepitev fizičnih in moralnih sil ter narodnega zdravja koristne. Privabiti hoče v svoj krog najširše plasti naroda ter ga dvigniti v vrsto onih kulturnih narodov, ki gojijo telovadbo in šport v najširšem obsegu že dolga leta. Na inicijativo sokolske mladine so se zadnja leta osnovali v sokolskih društvih in župah smuški odseki, ki so po dogovoru med vodstvom SKJ in predstavniki Jugoslovenskega zimsko-sportnega saveza lahko vsi včlanjeni v JZSS. Najvažnejše določbe sporazuma med SKJ in JZSS so: Savez SKJ dovoljuje vsem svojim društvom, katera imajo svoje smuške odseke in ki gojijo smučarstvo med svojim članstvom, naraščajem in deco, da se lahko včlanijo v JZSS. JZSS se obvezuje sprejeti v članstvo tudi vsa ona društva, ki imajo v svojih smuških odsekih manj ko 20 smučarjev. Savez SKJ bo v upravnem ln tehničnam odboru JZSS primerno zastopan, zaenkrat pa odrejuje po enega člana v upravni in tehnični odbor JZSS. Društva SKJ odnosno njega člani ne morajo vršiti onih dolžnosti, ki so protivna sokolskim načelom. Smuške tekme, katerih se udeležujejo samo smučarji Sokoli, niso podvržene odobrenju JZSS. Tozadevni sokolski pravilnik pa pravi: Gojiti smučarstvo in širiti misel za istega med članstvom in sokolsko mladino; poučevati v smučanju začetnike kakor tudi že izvežbanp smučarje; prirejati društvene smuške tekme in izlete, predavanja o smučanju ter smuške tečaje; pomagati članstvu pri nabavi smuških potrebščin, skrbeti za skupna prenočišča pri izletih, prijavljati vsako poškodbo, ki bi se pripetila pri vadbi ali tekmi, skrbeti da se tekmovalci pred tekmo zdravniško pregledajo itd.; izvrševati vse predpise in navodila s strani župnega smuškega odseka; javljati župnemu smuškemu odseku vse izlete oziroma tekme, ki bi se vršile v društvu kakor tudi statistične podatke o udeležbi prismučanju ter funkcionarje društvenega smuškega odseka; smuški odsek spada pod skupno vodstvo prednjačkega zbora društva (pri sejah istega ga zastopa njegov načelnik); vsakokratni načelnik smuškega odseka mora biti član društvenega prednjačkega zbora; dolžnost odseka je, da si nabavi ročno lekarno, ki naj se nosi pri vadbi oziroma tekmah vedno s seboj. Iz dogovora sledi, da so lahko vsi sokolski smuški odseki včlanjeni pri JZSS Ako so Sokoli-smučarji člani teh odsekov poleg tega tudi člani kakega kluba, ki goji zimski šport, se lahko udeležujejo tekem svojega kluba v okviru JZSS. Kadar pa so tekme, ki jih prireja Sokolstvo v svojem delokrogu, tedaj je vsakega Soko-la-smučarja dolžnost, da se udeleži sokolskih tekem, kar ni v nobenem nasprotju z določbami JZSS. Na nesokolskih smuških tekmah bo lahko vsak Sokol-smučar zastopal barve kluba, za katerega je verificiran ter od njega deležen raznih ugodnosti. Po sklepu župnega smuškega odseka le za zimsko sezono 1930/31 določen naslednji program: Vsak društveni smuški odsek naj Izvrši točno evidenco vsega članstva in naraščaja, ki goji zimski šport v okviru Sokola, kakor tudi v okviru drugih klubov, kar naj se takoj Javi župnemu smuškemu odseku, ki ima svoj sedež na Jesenicah. Vsako društvo naj po možnosti priredi tekom zime svojo društveno smuško tekmo, ako pa je to nemogoče, naj Jo priredi s pomočjo bližnjih sokolskih društev. Vse prireditve pa naj se pravočasno javijo župnemu smuškemu odseku. Sredi januarja 1931 se bo vršil za vse člane-smučarje dvadnevni župni izlet od postaje Podhom na Mrzli studenec, kjer bo prenočišče. Naslednji dan se nadaljuje preko Rudnega polja, Uskovnice v Srednjo vas, od tam pa v Bohinjsko Bistrico, od koder bo povratek z večernim vlakom. Izleta naj se udeležijo vsi smučarji. Društvenim odsekom se priporoča, da v svojem delokrogu prirejajo izlete članstva ln naraščaja v bližnjo okolico. župni smuški odsek bo priredil v prvi polovici januarja 1931 smuški tečaj pod vodstvom inž Janka Janše. Dolžnost vseh odsekov Je, da pošljejo vsaj po enega člana in eno članico v ta tečaj. 15. februarja 1931 bo župna smuška tekma v Kranju-Stražišču ali v Mojstrani, in sicer za člane, članice, moški ln ženski naraščaj. Clam patrulno tekmovanje, članice, moški ln ženski naraščaj pa v smu-škem teku. Poleg tega bo tekma članov v skokih. Predvidena je smuška tekma žup dravske banovine. Sokoli-smučarji ne kalite nočnega mi- Vsa pobožna, v vekovih pričakovanja in neutešenega hrepenenja porojena legenda, je oživela v teh drobčkanih. s čudnimi, sajastimi barvami zazna, movanih likih iz mehkega lesa Iz njih je sijala topla naivnost slovenskega alpskega božiča. Tako v majhnih baj« tah, ki jih je na pol zametel sneg, sa» njajo o palestinskih nočeh, kjer se pod oljkami pase čreda drobnice in nad strehami dobrodušno mežikajo debele, po človeško zvedave zvezde .. In oredmeti, ki so se v onem hipu zlili drug v drugega ter se razumeli v prajeziku vesoljstva, v katerem pojo atomi na svojem večnem plesu, so jeli oripovedovati svoje prigode. — Ah, — je reklo smrekovo drevesce — ali ie bilo to življenje — ona opojna rast na podnožju gore, potreba, da se širiš, vzpenjaš kvišku in venomer hreneniš k solncu in višnjevemu nebesu? Ali je to življenje? Spajaš se s tli, srkaš iz njih; združuješ se z zrakom in ga spre* iemaš vase Solnce ti daje čudovito sladkost; voda pronica v tebe in ko zapiha veter, zašumiš. zajokaš, smre« kovo dete — lahno, komaj slišno, sko* roda smešno zajokaš in vendar jokaš - starimi višiimi. polnejšimi smreka, mi Kdai se ie to končalo? Prišel ie star. holehav mož in me ie odžagal Mno"n takih.le smrečic, drobne gor' ske dece. si ie bi! naprtil in ie odše! ž niimi med druge liudi In ko nas je prodajal, so se mu tresle roke. Zakaj? ru v planinskih kočah, bodite trezni in dostojni, pazite na red in snago v svoji okolici ter ne delajte posestnikom zemljišč, na katerih smučate, škode. Pazite na ogenj, nasilno in brez dovoljenja koč ne odpirajte! Z eno besedo, bodite vedno in povsod Sokoli.. Nosite kot viden dokaz tega svoj sokolski znak. Smučajte predvsem zato, da se utrjujete, da se gibljete v prosti naravi, da uživate planinski zrak, mir in solnce sebi v okrepitev, narodu v ponos. Smuški odsek sokolske župe Kranj. Sokolski sestanek v Ribnici Zupua uprava sokois^e župe v Ljubljani je sklenila, prirediti večkrat v župnein območju sokolske sestanke župn:h tunkci- i jonarjev z činiteiji krajevnih sokolskih dru- j štev, kar je vsekakor velike važnosti za uspešno delo, ker se v medsebojnem razgovoru uredi lahko ogromno število raznih za razmah organizacije važnih vprašanj. V nedeljo se je podalo lepo število župnih funkcijonarjev, na čelu z br. župnim starostom dr. Pipenbacherjem v Ribnico, da stopi tamkaj v stike z zastopniki vseh društev ribniškega okrožja. Odprava pa ]e imela v sveji sredi tudi I. namestnika staroste saveza SKJ br. Gangla. Po prisrčnem sprejemu na kolodvoru so se podali vsi delegati v trg, kjer so si najprej ogledali tvorn co telovadnega orodja brata Jakoba Oražma, ki je pokazala svojo veliko gibčnost baš na vsesoitolskem zletu v Beogradu. Lastnik br. Oražem je razkazal vsem prisotnim vse tvorniške prostore, ki so zelo lepo in smo-treno urejeni. Popoldne pa se je vršil sestanek v dvorani pri »Cenetu«, ki so se ga udeležili zastopniki sokolskih društev in čet iz Ribnice, Dolenje vasi, Velikih Lašč, So-dražice, Kočevja ter pripravljalnega odbora iz Strug. Prisoten je bil ves čas tudi br. Placer, srezki poglavar iz Kočevja. Po pozdravnem govoru br. dr. Plpenbacherja in društvenega staroste iz Ribnice br. An-čika je imel kratek nagovor na zbrane br. Placer, nakar so se pričeli podrobni interni razgovori. Ko je pozneje napolnilo članstvo ribniškega društva prostrano dvorano, je povzel besedo br. Gangl, ki je v krasnem govoru orisa! sokolsko delo za preporod naroda in že! za svoja izvajanja burno odobravanje. Potem pa se je vrši! bratski sestanek, pri katerem je sodeloval tudi orkester na !ok domačega sokolskega društvai Zal. le kmalu prišel čas odhoda. Slovo od vseh udeležencev sestanka ie bilo izredno prisrčno in bratsko. Uspeh. ki ga ie dosege! sestanek. !e prav odličen in le želimo, da bi se s!;čne prireditve nadaljevale tudi po drugih okrožjih. Nastop sokolskega društva v Argent!« ni. V s»ptembru ie priredilo češko sokol, sko društvo v P. R. Saenz Pena v Argentini svoj prvi javni nastop ob veliki udeležbi tamošnjih Cehoslovakov. Jugosloveno-v ter ostalih Slovanov Ob tej priliki je društvo priredilo tud' krasno povorko. ki so jo do. maeimi pozdravljali z navdušenimi klici: »Viva Ceko«. Nastop je bi! od strani do. mačvnov izredno dobro obiskan, ker me. ščani. ki se baviio izk*'učno !e s kopalnim športom, prave telovadbe nikdar videli ni. 90. Domači časopisi so bili o prireditvi po!ni hvale ter so prikazali neslovanskim narodom v Argentini Sokolstvo kot vzgled telesnovzgoine in narodne organizacije. SnVo'sVe organiracre v Zedinienih državah Sev. Amerike. Najjačra sokolska organizme5ia v Ameriki je polisko Sokol, stvo. ki šteje 26.000 članov. Na drugem mestu je Sokol s 22100 člani, na tretjem rusk: Sokol s 19.000 člani, na četrtem pa ameriška (češka) Obec Sokolska s 16 006 člani. Češkemu Soko'stvu s'edi iu. gos!r>vensko s ^000 člani in temu še neke manjše sokolske organizacije. Sisaška mineralna voda Uspehi, ki jih ima takorekoč dnevno ta voda,, so zelo izraziti, tembolj, ker njena uporaba še ni dolgotrajna. Sele od letošnje pomladi, po predhodnem vsestranskem ke» mičnem in zdravniškem proučevanju, je b la izročena javnosti. Zato se lahko pri« čakuje, da bo ta voda v kratkem času do« segla še večje uspehe zaradi vedno večje praktične uporabe. V tej kratki dobi se je pokazalo po velikem številu primerov iz zdravniške prakse, da je uporaba te vode za mnoga obolenja zelo široka. Po takem je torej ta voda tudi zdravilo, o katerem bo skorajšnja bodočnost prinesla nove do« kaze. Zaradi joda m broma je to izrazita jod« no«bromna voda, a šele nato pr dejo do veljave hidrokarbonati, kloridi In ostal* sestavine. Par citatov tz zdravniških atestov po« trjuje vse omenjeno: »Za časa uporabe te vode kot pijače nt« so bile opažene nikake motnje bodi v obli« ki ntoksikacije ali v kaki drugi obliki.« »Obolenja dihalnih organov, osob.to pri« meri akutne in kronične bronhitide ter astine se s to vodo zdravijo odlično.« »Nekateri primeri kostne tuberkuloze so se ugodno zboljšali. Tuberkuloza pljuč pa se ne more in ne sme zdrav ti s to vodo.« »Obolenja na poapnenju krvnih stanic (arterioskleroza), združena s povečanjem krvnega pritiska, so se ozdravila prav ugodno. Največji uspehi so bili doseženi pr: onih obolenjih, ki jih je povzroč la ka« ka infekcija. Opazilo se je tudi, da zniža« nje krvnega pritiska ni imelo nikakih sla« b:h posled c za srce.« »Primeri golše, posebno tako imenovane a!"c.ke golše, so se uspešno zdravili: treba je samo brezpogojno pravočasno spoznati pravi tip bolezni, ker so drugače lahko iz« zovejo tkzv. basedovski simptoni.« »I'snelo je s to vodo odstraniti pojave slabosti pri bodočih materah, samo da se ta voda ne sme uživati za časa ustvarjanja materinega mleka. Ti primeri se še nada« lje proučujejo na ginekološki kliniki go« snoda prof. Dursta.« »Voda draži žolčne organe ter lahkotno odbija in odstranja eventualno kainenitev.« »Fosfatni kamenčki jeter se enostavno razkrajajo z uporabo te vode u popolno« ma izginejo.« »Onazil se je dober učinek pri nekaterih kroničn.h motnjah črevesja in želodca, kar se zooet pr pisuje hidrokarbonatom.« »Pojavi morske bolezni so se izlečili te« redno dobro. Prvi poskusi so bili izvršeni na ladijskih linijah Holandska.Kanada, S voda se uvaja tud na naših ladjah.« Samo teh par praktičnih primerov rz po* vsem različnih področij, ki pa so vsi po« trjeni z zdravniškimi atesti, svedoči, da vo« da vsebuje odlična svojstva in da njeno uživanje v zdravstvene svrhe narašča s vsakim dnem. To najbolje dokazujejo tudi dosedanje neštevilne spontane zahvale po« sameznikov iz raznih indikacij skih pod« ročij. Toda to niso edini uspehi, čeprav ao ss zdravje najvažnejši. Število konsumentov raste nenavadno naglo, tako da je bilo tro» ba pristopiti k otvarjanju novih vrelcev za eksploatacijo vode. Baš te dni »o bila dela dovršena. Z novim virom se pridobi« va 8000 litrov na uro, a vse kaže da tudi ta količina ne bo zadostovala, da se za« dostijo vsa naročila. Zato se že sedaj zo« pet otvarjajo novi viri, da bi se celotna količina v pridob vanju vode še bolj pove« čala. Tako obsežna uporaba te mineralne vo« de je vzbudila lastnika izvirov, da pripravi vse za ureditev zdravilnega kopališča. Co bo vse šlo brez motenj, bo v enem letu že mogoče uživad vse blagodejnosti te zdrav lne vode. Želeti je. da se najde še več pristašev in uživalcev ahaške mineralne vode, saj ona to po svoji odlični kakovosti zasluži v polni meri. 1673 Dopisi JEZICA. Na Stef 'nov dan priredi So» kol zabavno veseloigro »Lumpacij vaga« bund«. Začetek ob 20 Na Silvestro^o ve« čer bo ob 20. uri v Sokolskem domu trn* bava in ples. Giiizi.. Uramski odsek gasilnega društva Griže bo vprizoril na Štefanovo ob 4. popoldne v Piklnovi dvorani igro s petjem v 3 dejanjih »Pri kapelici«. Vljudno vabljeni! BOHINJSKO DOLINO ln širšo Javnost bo presesnedl smuški klub Bohinj na Stefano« vo 26. t m. ob 15. s svojo akademijo, kate« ro bo prenašal tudi radio v š rn; svet. Na programu je petje, godba, tamburajije, go« vor. S to akademijo stopa smuški klub v prvo fazo priprav za mednarodne pri« reditve, ki se bodo letošnjo zimo vršilo v Bohinju. Upamo, da bo prenos v radiju všeč vsem cenjen m poslušalcem, ker bodo vse točke obsegale samo domače m žo splošno znane komade. Marsikateri pa bo presenečen, ko bo slišal alt solo »Neza« konsika mati«, pristno bohinjsko himno, »Na planincah luštno biti« z mukanjem in cinglanjem kravj h zvoncev, kakor tud. šra« me! godba, tamburaši in cifre. Pri akade« miji sodelujejo vsi. katerim je dobrobit Bohinja pri srcu. Smuški klub skrbi rudi za izobrazbo in propagando za »muški šport. V nedeljo 21. L m. je bilo že četrto predavanje o smuškem športu ki to pot v šoli v Boh. Srednji vaša. Zgornja dolina so je odzvala v obilnem štev lu predavanju, ter so nrednvatelj želi tudi zelo zaslužen aplavz. Sneg je začel po inalem nsiletavati, da se bo smuški tečaj za začetnike iahiko vršil nemoteno. Mar ne bi bilo lepše, če bi bil tudi on tako neskrbno rasel in se vzpenjal k solncu in višnjevemu nebesu? Zakaj se ljudem tresejo roke? Ali je nemara to njihov jok? Morda tudi njim završi V vejah kak zlohoten, oster veter? — Moje življenje je minilo; zdaj bom zopet zemlja, zrak, voda. In kaj bodo ljudje, ki so me postavili na ta pro« stor? — To, kar me stvari — je odgovori« la voščena sveča. — Sanjam o cvetnih poljih. Tam je svoboda. V belih ča« škah cvetlic sem sladak med Cvetli« ce me imajo zavoljo ljubezni. Ali ve* ste, kakšna moč je ljubezen? Na po« Ijani se je naučiš: kar je živega, vse drhti od nje. Pa pridejo čebele in bren« če o skrbi Nabero me in v topli temi njihovih panjev izpremenim svojo snov. Postanem neživo. Ljudje izloča« jo sladkost iz mene Kaj ostane? Ru« mena mast — zadnji odsev solnca s poljane. In me zgnetejo v svečo. Moj namen je: goreti Iz mene gori ljube« zen na poljani; vonjajo sladke svatov« ske pojedine: čebele, ki jih zdavnaj ni več, brenče od drobnih skrbi skupne« ga življenja Zakai hočeio ljudie. da gorim in se vsa izročim zraku? Čakaj« te. zopet se vrnem na poljane in zno« va zaživim! — Vsi sanjamo o življenju. — ie dejal oreh na smrekovi veji — toda čemu so me oblekli v zlat papir? Kaj sploh počenjajo ti ljudje? Ali jim je res treba takihde drobnih olepšav in slepil, da postanejo zadovoljni in sreč. ni? Čemu naj se gizdalinsko šopirim na tej veji, preden izpolnim svoj na= men in se vrnem v življenje? — Ljudem je treba drobnih radosti — je dejalo rdečelično jabolko. Da. ono pozna človeško srečo — kdo ve. zakaj; nemara zato, ker je vedno v bližini ljudi in ker ima videz dekli, ških ličk, ki so zardela od mraza. — Sreča je samo v drobnih rečeh. Kar je velikega, ne osrečuje. Sreča je: zoreti in dajati se. Zvončka sta izpregovorila v svojem žvenkljajočem, kovinskem snu. Nič ne vesta o prerajajočih silah in vratolom. nih tajnah življenja. Zakovana v svoj metalni sen. sanjata o kraljestvu so« zvočja in ubranosti, o velikih ognjih, o strastnih dotikih gorkote, o skriv« nostih oblikovanja. — Cin, cin — zveni venomer v nju« nem snu in le medlo poslušata govor drugih reči. ki so prišle iz sveta živih. Sreča kovine ni v tem, da se izpreme* ni v življenjske snovi: nje sreča je v stalni udanosti zakonom podzemnega sveta in nje zvok govori o pradobah. ko je življenje še spalo v teminah begov Tedaici so se oglasile lesene figure iz betlebemskega hleva - Nie ne ve. ste o ljudeh. — so pravile v prajezi« ku narave — to vemo me, ki smo na* stale iz človeških rok Kaj smo bile, preden nas je izoblikovala in poduho« vila človeška misel? Les, truplo minu« lega življenja. Ali veste, kaj je nrav za prav sreča? Človek, ki nas je obli« koval, bi mogel o tem povedati. Sre» ča je: ustvarjati, delati, živeti ven iz sebe. Sreča ni v topi pokornosti zako* nom, ki gibljejo svet — sreča je dan« samo bogovom, ki dajejo te zakone. Glejte, s kakšno ljubeznijo nas jo ustvaril naš mojster! Vsaka roteza r.a nas je vpodobljen izraz te stvar j a joče ljubezni. Res so mu kapljale solze iz oči in roke so se mu tresle od izm iče« nosti in bede Toda njegove oči so rfle« dale betlehemsko noč in njejjovo srce je jokalo od božične sreče. Evangclj« ski človek je bil naš mojster, in če zdaj pogledate ljudi; boste videle, da jih ni več. — In kje je vaš mojster? — je vpra* šalo jabolko. — Ga že zdavnaj ni na svetu. Vrnil se je v stvarstvo in se je pomešal z vami. A me oblike njegovega sna smo ostale, da razodevamo živim ljudem čudo božične noči. Stvari so umolknile ln se zamislile. Nepojmljivo je življenje izven živi je« nja Tihožitje božičnega večera se je ■=trni'o v nemo pričakovanje Skozi ve* soljnost prostora v sobi ie tiho po* zvanial metalni sen zvonikov in je go« voril o pradobah, ko ni bilo življenja.. Jutrova nagradna vprašanja »Jutro« je ▼ prvem desetletja svojega obstoja večkrat razpisalo kakšno nagradno nalogo, ki je bila bistrim glavam v ponos in je prinesla srečnemu rešitelja v zahvalo za dobro porabljeni trnd priznanje v obliki lepega darila. Naročniški in čitateljski krog našega lista se je zadnja leta tako raz-Biril in pomnožil, da smo se letos zopet odločili razpisati BOŽIČNO NAGRADNO NALOGO Z njo hočemo nnditi zvestim »Jutroveem« malo razvedrila za praznike, po praznikih pa bomo razdelili srečnim rešiteljem krasne nagrade. Naša naloga obsega pet vprašanj: Ali čutite v sebi kaj detektivske žilice? Na cesti stojita dva potepuha in se o nečem živo pogovarjata. Mimo pride stražnik in sliši zadnje besede Jožeta, znanega nzmoviča: »...pri Crlinu? Pri moji veri, dvajset tisoč je že lep denar! Manj m ae izplača!« Stražnik pa, ne bodi len, pristopi k možakarjema ln odpelje branega M osumljenca na stražnico. O čem sta se potepuha pogovarjala In kaj sta na stražnici izpovedala? 2. Kako se boš odrezal! Za teboj priteče človek, ki se smatra v znanju do tebe za napol prijatelja. Ustavi te in hiti pripovedovati: »...in tako mi je zdaj nujno potrebno tisoč dinarjev. Kje naj jih dobim?« Kako mu boš odgovoril, da ga ne odbiješ in da ti ne bo treba »posoditi« 1000 Din? 3. Šifrirana brzojavk«.. Dunaj, 26. m. 1917. Poveljništvn 2. brigade! Jutri, ob g. uri zjutraj, napadejo naši aeroplani mesto s strupenimi plini! Vse moštvo naj bo v strogi pripravljenosti in preskrbljeno z maskami proti strupenim plinom! Topništvo naj še nadalje obstreljuje sovražnikove postojanke. Šef generala štaba: S. Mier. Opomba: Kakor je razvidno, previdni šef ni imenoval nesrečnega mesta. Morebiti je koma izmed udeležencev svetovne vojne znano? Odgovorite, katero mesto je tukaj mišljeno! 4. Otok. Gospod Janez stanuje na otoku, h kateremu ne drži ne most, niti je mogoče priti do njega s čolnom; plavati pa ne zna. Pač pa ležita na bregu Narišite rešitev] 5* Pismo. Ljubljana, 24. decembra 1930. PISAL BI TI KAR ODPRTO KARTO, A VENDAR IZ PREVIDNOSTI NE MOREM, KER PONEKOD IMAJO GRDO NAVADO, VTIKATI SVOJ NOS V TUJA, NJIM NE NAMENJENA PISMA IN NATO RADODARNO POSTRECl ZNOVICAMI ČLOVEKU, KI ME NE MORE VIDETI, TVOJEMU GROBEMU OČETU. KO BI LE VEDEL, KAKO JE PUST! RAZUME SE, DA PO MENI ŽE HREPENIŠ IN PRAV TEŽKO ČAKAŠ NA HIP RADOSTNEGA SVIDENJA. PRIDI TOČNO! LE DOBRO SI ZAPOMNI CAS IN KRAJ! KLOP REZERVIRANA! KO BO TO BRAL TVOJ OCE, ŠE SANJALO SE MU NE BO, KJE SESTANEK JEJ RADOVEDNO BO BRAL TO PISMO. NISEM LEN, O NE, KADAR GA JE TREBA NAVLECl! PRAV SODIJO LJUDJE O NJEM. PAZI, PETA KLOP! ODPRI DOBRO OCI IN NE POZABI NA DATUM! EJ, TVOJ OCE GA ŽE NE BO POGRUNTAL! DAN IN URO IN KRAJ SJEM NAPISAL. NAJ REŠI TRIK! Pozdrave, Tvoj Maček. Kdaj In kje se bo vršil sestanek? Kako se glasi poziv? Na ta vprašanja naj odgovorijo bistre glave. Pravilna rešitev vsakega vprašanja bo štela za eno točko in po teh točkah bomo rešitelje klasificirali za žrebanje nagrad. Nagrade so sledeče: 1. Lep, fin gramofon od tvrdke Rasberger s 4 ploščami. 2. Kompleten fotografski aparat z vsemi potrebščinami za temnico la pritiklinami. 3. Letošnja serija izdan j Tiskovne zadruge v Ljubljani: 4 zvezki zbirk« »Sodobni roman«, 2 knjigi zbirke mojstrov, 2 knjigi slovenskih pisateljev -klasikov in slovenskih pisateijev-sodobnikov ter »Ljubljanski Zvon« 1931. Vse knjige, razen revije, so vezane v platno. 4. Par smuči za odrasle. 5. Komplet (7) vseb do sedaj izišlih knjig popularne tedenske revi]« »življenje in svet«. 6. Sienkievvicz: Z ognjem ln mečem. Potop. Tri ilustrirane, v platno vezane knjige. 7. Osem utešnih nagrad. Vsaka po eno knjigo tedenske revije »Življenje in svet«. JCupctt £«• 297 Čitateljem in naročnikom, ki morajo priložiti rešitvi knponski izrez Iz tega razpisa, želimo vesel Božič! Na zalepko z rešitvijo napišite značko »Pet vprašanj«. Ustnice Ustnic« Slovanke Navzdol obrnjeni konci astnlc dajejo še posebno živo rdečim astom Slovanke nekakšno melanholično potezo. S svojo zavestno počasnostjo te vede poljnb teh usten lahko do zločina, do norosti aH do — ponovitve. ... Partfairtte. Rob teh ustnic Je fino zarisan In njlb elegantni lok daje ustom Izraz dnševnostL Njih poljnb je neverjetno mnogovrsten, a njegov učinek, ki se da naravnost matematično Izračunati, nezaslišan. ...Nemke. Ustnice Nemke so rajši široke, ustni koti žametni in zelo gibčni. Značilnost njihovega poljuba: toplota In koncentrični dotik v pravilnem ritmu (metronom 80). ....Dunajčanke. Brazda pod nosom Je koma| nakazana. Spodnja hi zgornja ustnica sta s| po obliki skoraj enaki. Poljub učinkuje mehko In spravlja ljubljeno bitje v zamaknjenost brez prekomernega pritiska aH celo brutalnega dotika. ... Angležinje. Ustnic« *o ta podobne trem Hstlčem cvetlice h mesa, ki naj varujejo krasotnl lok zobov. Poljub, Id Je le navidezno bežen, a raflniran v svoji brezbrižnosti, vzcvete po nenadnem, a tem silnejšem stopnjevanja nežnosti. ... Italijanke. Mišice teh ustnic so trdne In njih oblika ■streza klasičnim pravilom. Poljub Ima redko lastnost, da Je zaporedoma nežno drhteč, potem na moč trepetav, končno z vsemi sredstvi raiiniranostl viharno ognjevit. »...Američanke. »Amorjev lok« — so podobne zapeljivi, krogu podobni elipsi, U sega v svoji svojeglavi vzbočenostl včasih skoraj do nosa. Poljub, ki se prekinja v kratkih presledkih, zadobi svojo značilnost po nekem sunkovitem pritisku In odnehanjn ustnic ter ti ostavlja nekakšen občutek Tantalovih muk. ... Skandlnavke Zgornja ostnlca Je ozka, a koža spodnje ustnice izredno mehka. Poljub nI osvaja-len. a zelo nežen in ga spremlja lahno koncentrično ali podolžno božanje ustnic. Mož mora slediti v nstrezajočem ritma. ... Španka so aa zunaj snhe In ua znotraj vlažne ter zelo gibčne. Poljub Je nasilen, divji, trlno-škl In nagnjen k ugrizom. Poželenje tira do paroksizma la partnerja d« najbolj norih domlslekov. .. Madžarke Sredina ostnlc Je upognjena navzdoL To daje ustom nekakšno zasmehljivo potezo. Prostovoljno dani poljub Je gospodovalen In učinkuje s koma) zaznatnim valovanjem ustnic, ki prestavlja partnerja v tretja nebesa radosti. • Tal Maje. Premer močno aapreg »ločene, rdeče elipse ustnic Je Srok. Poljub ima nekaj omamljivo eksotičnega na sebi zaradi svilene mehkobe ustnic. Še prav pozno obuja lahko strasti, ki so že ugašale. Smučarji — na plan? Smučarjev je pri nas od zime do zime več, snega pa od zime do zime manj. Posebno mačehovsko so nas obdarili nebeški vremenarji s snegom lani, ko smo se hoteli s svojim snežnim bogastvom pokazati inozemstvu. Pripravili smo potrebno, povabili zastopnike vse srednje Evrope in celo nekaj severnjakov ter določili vse, kje in kako bomo številnim gostom nudili našo gorenjsko Švico v najlepši zimski krasoti. Dnevi so tekli, snega ni bilo in po svetu je morala žalostna vest, da Gorenjska ni dobila zimskega blagoslova. Z našim oficijelnim smučarskim vodstvom je žalovala mnogobrojna smučarska družina po mestih in deželi, ki je morala shraniti smuči za letos. V trdni zavesti seveda, da je še pravica na svetu in da bomo leto oso-rej oškodovani za razočaranja in pomanjkanja minule >sezone<. Letos je slika nekoliko bolj razveseljiva. Nekoliko, pravimo, ker sneg. ki smo ga videli dosedaj, očividno ni bil namenjen za šport Prvo pošiljko smo dobili v višje lege. kjer je bil dostopen le nekaterim srečnim, ki ga utegnejo poiskati z večjimi žrtvami. Množica je seveda samo cula o njem Pozneje je dež opravil svoje in zopet smo čakali. Malo pred božičem so nam poslali drugo izdajo, nekoliko izdatnejšo in bolj splošno. Žal pa tudi ta ni bila najboljše kakovosti in tako je prišlo, da tudi za božič nismo bili zadovoljni z belim elementom. Če se seveda spomnimo na lanske tegobe ob tem času, smo z veseljem uživali vsaj to, kar smo imeli. Čeprav torej v starem letu nismo bili deležni zimskih darov v naravi kakor drugje, živimo še v trdni nadi, da bomo slej ali prej lahko preživeli še najlepše dni na smučeh. Takrat bomo zopet otresli raz sebe prah in dim zaprtih prostorov, v katerih si sicer krajšamo življenje. Uradnik in delavec, staro in mlado, vse mora med tednom skrbeti za zaslužek. Ko pa pride nedelja, dan odmora, mu nudi zima s solncem in snegom svojo bogato zalogo zdravja in novih sil Le poglejte, kakšni se vračajo turisti in smučarji z izletov! Lica jim žare veselja in razigrani se vračajo na delo. Med prijatelji prelestne zimske narave in mrač-nežev, ni obupancev ali nezadovoljne-žev. Sneg in solnce izžarevata življensko sile, ki jih človek zopet najde med njima. Zato za smučarstvo ni treba propagande! Smučarski šport, ki je pri nas v nekaterih krajih zgodovinskega izvora, se razvija sam po svoji privlačnosti Kdor je le enkrat užil krasote lepega zimskega dneva v gorah, v gozdu, na polju ali drugod v prostrani naravi, temu ni treba več praviti o njegovih čarih. Sam se bo z veseljem zopet in zopet vračal med množico onih, ki so že njegovi oboževalci. Tako je razumljiv ogromen razmah smu-čarstva v naših krajih, kjer pred leti zanj ni bilo pravega razumevanja. Nadomeščali so ga s sankanjem in drsanjem, kar pa je vendarle vezano na določene kraje in zahteva precejšnje izvežbanosti. Smučar je lahko vsak in povsod, brez razlike stanu in kraja! vscfc erst nudt najugednef® u M u M i m m » m IIIIII a n lana kuverte! □ □ □ □ □ □ H □ □ □ □ □ □ □ □ o □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n n n D KUVERTA« L1U BL1ANA mmmvimmu Seveda tudi smučarstvo, kakor vse ostale športne panoge, ni brez nevarnosti. Število poškodb je s številom smučarjev vedno večje. Naraščajoče navdušenje za beli šport pa dokazuje, da te senčnate strani smučanja nikakor ne morejo škodovati razvoju. Krivde za poškodbe so različne. Morda najodločilnejša je okolnost, da se naši smučarji posvečajo laliko smučem samo ob nedeljah in praznikih. Takrat pa ne utegnejo iskati najidealnejših tal in zato se rado dogaja, da jih zaradi nevarnih in nepokritih delov zadenejo nezgode. Za smučarja so v največji nevarnosti noge; običajne smučarske nezgode so izpahnjenja v kolenu ali stopalu. Razmeroma velik je odstotek zlomov, kar izvira odtod, ker smučar — kadar je na terenu — ne brzda hitrosti in se po mili volji izroči gladkim deskam. Rane na glavi in obrazu so bolj nevarne; povzročajo jih nepričakovana »srečanja« z drevesi aH drugačnimi ovirami na prostem. Cesto se poškoduje nespreten smučar tudi s konicami smuči ali palico. Pri večjem trčenju trpijo včasih tudi rebra; najmanj zaželjena in zelo neprijetna so nasilja nad koncem telesa, Ce primerja smučar užitek na belili poljanah z možnostjo nezgod, ki ga morda čakajo tamkaj, se bo seveda lahko odločil za izbiro. Ko se je vrnil s par izletov, pozna teren in ve, kje bi ga lahko doletela nezgoda, če se ji ne zna izogibati. Zato naj vsakdo izbere v žimi zimski naravi prostor, ki ne skriva pasti za njegovo zdravje. Čim bolj je izurjen, tem lažje se bo ognil nevarnosti. Ker pa po starem reku nesreča nikoli ne počiva, svetujemo se onim, ki morda mislijo, da jih sploh ne more doseči, naj v opojnem objemu snega, solnca in zraka ne pozabijo hoditi, voziti odprtih oči! zavedaš, da ima že malenkostni prehlad lahko resna obolenja za posledico? Telo ne more vedno sam po sebi premagati provzročitelje bolezni, ki so vstopili v telo. Ravna) se po tem in vzemi pravočasno Aspiri tablete. Pazi pa na to: vsak zavoj fn vsaka tableta nosi Bayer-}ev križ. Arkadi) Averčenko — P. Karlin: Prebrisani deček (Božična zgodba.) Ta drobna povest vsebuje vse, kar Je treba za pravo božično zgodbico: dečka, mater, božično drevo. In vendar je zgodba popolnoma drugačna kakor navadne božične pravljice, zakaj ni cempera romantike tri v njej. Resna, hladna, skoro kruta zgodba Je to, hladna ko severna zima, kruta kakor življenje samo... Dva ali trt dni pred božičem sta se Volodja in njegova mati prvikrat pogovorila o božičnem drevesu. »Ali bom dobil jaz tudi božično drevo?« je vprašal deček in glasno srebnil čaj. »Kaj si pa prav za prav mfshš? Božično drevo? Se Jesti skoro ni kaj. In niti rokavic nimam!« »Drugi otroci imajo vendar drevo, jaz pa nobenega? Mar nisem tudi človek?« »Sam si ga poskusi napraviti.« »Dobro! Si pa preskrbim eno, saj to ni tako težko. In še lepše bo kakor tvoje. Kje pa je moja čepica?« »2e spet na cesto! Kakšna nadloga je s tem otrokom...! Ce bi tvoj oče še živel, on bi ti že...« Toda Volodja ni dalje izvedel, kaj bi bil njegov oče storil z njim, zakaj ko je mati dospela do druge polovice stavka, je deček že z dolgimi koraki skakal po stopnicah in si tu pa tam še krajšal pot s tem, da se je kar podrčnil po ograji. Na cesti se je zravnal in našoperil, kakor da je milijonar. Stvar je bila namreč tale: Volodja je posedoval bri-ljant, ne dosti manjši od oreha; včeraj ga je bil našel na ulici. Na ta briljant je zidal Volodja vse svoje nade; prepričan je bil, da ne bo zanj kupil samo — božičnega drevesa, ampak da bo tudi njegova mama poslej lahko brezskrbno živela. »Koliko karatov neki ima?« Je premišljal, da mu je prevehka čepica zlezla preko čela kar na nos. Majhen je bil pa tako, da bi se skoro lahko zmuznil odraslim med nogami. Volodjeva glava je bila pravcati panj najrazličnejših misli, neurejenih rekel in besed. V i z vestnem oziru je bil popolnoma neizobražen: vedel je na primer, da briljante računajo po karatih ni pa vedel. koliko delov sveta ima zemlja ali koliko je tridesetosem. deljeno z dvanajst. Njegova praktična življenska modrost je mejila na tri pregovore, ki jih je rabil, kakršen je bil pač položaj: Siromaška ohcet je kratka. Naj se zgodi karsibodi, videti jo moram in Ni glavno zabela, ampak življenje. Zadnjega pregovora se je naučil od matere, oba prva je bil ujel na ulici, pa sam ni vedel, kdaj, kje in kako. Vstopil je torej v neko trgovino z dragulji, vtaknil roki v hlačna žepa in vprašal: »Ali kupujete briljante?« »Da, mar imaš katerega?« »Tegale stehtajte! Koliko karatov pa ima stvarca?« »Saj je prav navadno steklo!« se je nasmehnil zlatar. »Tako pravite menda vsakomur,« je resno menil deček. »Kaj?! Glej, da se ml takoj pobereš! Marš!« Dragoceni kamen je sramotno zletel na tla. »Ah,« Je stokal Volodja. ko je pobira! svoj razkrinkani zaklad, »to so lopovi. Ali niso mogli izgubiti pravega kamna?! — Pa kaj zato... Poskusil bom z gledališčem...« S tako mislijo se je ukvarjal že dolgo. Zakaj nekoč je bil slišal, da morejo tudi dečki sodelovati v gledališču, vedel pa ni. kako naj bi to dosesrei. Toda dolgo premišljanje ni bilo po njegovem značaju. Ko je dospel do gledališča, je za trenutek postal, potem se je Božič v polarnem svitu Božična radost v najsevernejši naselbini sveta ' Od novembra do konca januarja ne Vidijo prebivalci severnega Gronlanda, čijih naselja so najsevernejša na svetu, nobenega solnca. Seveda ni označka »tema« za božične dneve v teh oddaljenih ozemljih prav nič točna. Čeprav ce sije solnce, sveti Gr&nlandcu druga, še čudovitejša nebesna luč. Sneg se blešči v sijaju zvedzda in severnega sija ko roma mesec smehljajoč se in navidezno dobro razpoložen preko vsega obzorja. Celo o poldnevnem času sije mesec tako svetlo, da so njegovi žarki kakor lesketajoč se most nad za-mrzhm morjem. Saino nekoliko minut za »dne« ti ni treba svetiljke. Nepopisno lepa pa je za to barvna krasota nočne dobe. kar se zdi sicer neverjetno, a je vendar resnično, Soln-ce ki se osebno noče prikazati, pošilja za' to svoje pribočnike, močne, sijajne trume žarkov, ki se od njih oblaki le-skečejo in od katerih se zdi sneg dvakrat bolj bel. dočim se nebo pobarva icvnomodro. . . .... baš božični čas v teh najsevernejših Obljudenih koncih naše zemlje razpolaga z barvno simfonijo, v kateri se izražajo vsi mogoči odtenki spajajoči se v nepopisno harmonijo V svečani krasoti pričakuje severni Gronland sveti božični čas. Žareči venec severnega sija venča nebo, na katerem je zagorela božična zvezda. Nizke hiše nasehj so se pokrile z visokim snegom. Skozi okna pa odseva po več tednov zaporedoma dan in noč svetla luč. V hišah se vrši veliko delo. Ze več tednov pred božičem si začenja Gronlandec pripravljati pražnjo obleko. Možje, žene in Otroci, vsi se udeležujejo tega dela. kajti vsi naj bodo deležni prazničnih oblačil Zaloga kožuhovine od poletnega in jesenskega lova rabi za ta oblačila. I o je lepa kožuhovina, ki jo poznajo ženske vsega sveta pod imenom seal. Iz teh svileno mehkih kož si kroje mladi Gronlandci svoje hlače! Tu so tudi gro-bejše kože, ki so najbolj pripravne za moška oblačila. Iz belih kož. ki so včasih sila dragocene, si urezujejo zavoj-ke A vse je okrašeno z bogatimi čipkami. Tako nastajajo prava čudesa narodnih noš, ki se leskečejo v vseh mogočih barvah. Umetni biseri, ki Jih uvažajo iz Danske, krasijo oblačila v vseh mavričnih barvah. Velik, z biseri vezen ovratnik je prava krona gr°nland-ske božične noše. Ta dela, ki jih izvršijo z največjo marljivostjo in s pravcatim umetniškim znanjem, zahtevajo mnogo časa. Za spanje ni časa. »Vso noč nisem zatisnil očesa,« slove stavek, ki ga čuješ na vsak korak pred božičnimi prazniki — to je že skoraj pozdrav, s katerim se srečujejo Gronlandci in Groniandke. Izmenoma ležejo pridne Groniandke za eno ali kvečjemu dve urici na leso. Potem se nadaljuje delo s šivanko in sukancem. Ce je že potrebno, da dobi vsak družinski član pražnjo obleko, tem po-trebnejše je, da se spravi hiša v dostojen red. Stanovanjska oprema v gron-landski hiši obstoji iz malo predmetov. Veliko peč, mizo in več zabojev, vse to vidiš v hiši. Tla odrgnejo še posebno krepko, okna očedijo. Ker pa je grftnlandski dom običajno zelo Čeden, fxyr~ni veliko čiščenje pred praznikom v glavnem to, da spravijo vsakovrstno ropotijo kamor koli v stran. Nazadnje okrasijo stene, ki so često umetniško poslikane, s pestrimi slikami — običajno so to izrezki iz ilustriranih časopisov. Cim so oblačila In dom v redu, pride vrsta na božično drevo. Tudi to je težko delo. V deblo izvrtajo majhne luknje in vtaknejo vanje veje. Tako nastane iz okostnjaka lepo božično drevo. Veje okrasijo $ dišečimi gorskimi zelišči, ki so jih nabrali nekoliko dni pred božičem v visokih gorah. Potem opremijo drevo kakor pri nas z lučkami in bliščem. Nikjer na svetu ni gostoljubnost o božičnih praznikih tako velika kakor v tej daljni deželi zemlje, ki ne pozna niti radia. Tu se na ta največji letni praznik obiskujejo vsi vprek. Pogostijo te s kavo, sealovim mesom in kašo. Ze v brž ojunačil tn mimo in hladnokrvno stopil v vežo. Šel je naravnost k prodajalcu vstopnic in ga resno poprašal: »Ali rabite tu pri vas kakšnega dečka? Igral bi rad.« »Pojdi, pojdi! Tu n>maš ničesar iskati.« V trenutku pa, ko se je biljeter ozlo-voljen okretni, se je pomešal Volodja med prihajajoče občinstvo in se znašel kmalu pred nekimi vrati, za katerimi je slišal godbo. »Vstopnico, mladi gospod?« ga je smejoč se vprašal preglednik. »Slišite! Tu v gledališču secfl neki gospod z dolgo, črno brado. Pri njein doma se je zgodila nesreča — njegova žena je nenadoma umrla Poslali so me ponj. Pokličite ga. prosim!« »Saj ne utegnem zdaj iskati tvojega bradača! Sam pojdi noter in si ga poišči!« Volodja je vtaknil roki v hlačna žepa, stopil, svest si zmage, v veliko dvorano ugledal prazno ložo in sedel vanjo. Ko je baš s kritičnim pogledom opazoval oder, ga je nekdo potrepljal po rami. Volodja se je okrenii in ugledal nekega častnika z neko damo. »Loža je zasedena.« je dejal hladno. »Od ko?a?!« »Od mene. Mar ne vidite tega?« Častnik je hote! poklicati biljeterja, toda njegova dama je menila smehljaje se: »Naj sedi poleg naju. Tako majhen adventu se pričnejo vaje za božično službo božjo in prepevanje psalmov. K tem prireditvam se zberejo vsi prebivalci naselja. Polarni lovci s svojimi ženami, ki nosijo male otroke v naročju, mlada dekleta in fantje, pa tudi starci in pohabljenci, ki se komaj premikajo. Najprvo naštudirajo petje v mali kapeli, ki služi za cerkev, potem se nadaljujejo vaje na prostem. Najvestnejši dirigent kakšnega evropskega simfon-skega orkestra si ne da toliko muje kakor vodja kakšnega gronlandskega zbo-ra. Neprestano ponavljajo isti stavek, globoko v severno noč odmevajo božični spevi. . Gronlandci Imajo bogat zaklad izviT-nih božičnih pesmi. Besedila kakor mu-zika izvirata od domačih avtorjev. Ti proizvodi prave narodne umetnosti nudijo neizčrpno gradivo za etnografe, ki jim niti od daleč še niso naklonili potrebne pozornosti. Prastare gronland-ske bajke se prepletajo s krščanskimi motivi. Iz teh spevov veje globok verski čut in resnično občutena pobožnost. Gronlandci so zares najvernejši kristjani našega časa Najmarljivejša je mladina, ki ostaja po cele noči na nogah, da doseže dovršenost v podajanju božičnih himen. Tudi otroci se vežbajo. Ce jih je mnogo skupaj, se ne boje niti gorcev. Gorci so nepokojneži, ki so jih iz kakršnega koli razloga, zločina ali žalitve izgnali iz naselbine. Živijo kakor v prastarih časih nepokojneži islandskih bajk v polni samoti. V večni polarni noči se približajo človeškim se-liščem, da kradejo in strašijo dobre ljudi. Čim se dnevi podaljšajo in solnce prijazno zašije, se neha ta strah pred nepokojneži in nič več ne slišiš o njih. Na sveti večer je mala kapela v naselbini do vrha polna. Zasvetila se je v praznični krasoti. Božično drevo iz Dayske žari ob oltarju, ki je okrašen s starimi bakrorezi Duhovnik govori o »Onem, ki prihaja z Jutrovega«. Težko je dihati v malem, prepolnem prostoru. Vendar pa zvenijo božični psalmi glasno in blagodoneče. Na po-vratku iz cerkve vidiš, kako gorijo za vsemi okni božične lučke. Prekrasen je njih odsev na snegu Tedaj hodijo ljudje od vrat do vrat. od hiše do hiše in si voščijo vesele božične praznike. Tujca, ki ga je zaneslo ta čas v naselbino, se spomnijo ljubeče z darovi, krasnimi gronlandskimi izdelki, ki bi pomenili v evropskem stanovanju še prav poseben okras. Nihče ne spi tu v božični noči. Cim se je končal obisk, odkorakajo trurne mladih Gr&nlandcev z veselim oznani-lom skozi noč. Po cele ure stoje v snegu in prepevajo. Pred vsako hišo se mora oglasiti svečani spev. Pokojno se bleščijo zvezde, belo se leskeče sneg. narava daje dostojen okvir božičnemu prazniku najpobožnejših in najdobro-dušnejših ljudi med prebivalci naše zemlje. Kdor je kdaj doživel božični večer v gr&nlandski naselbini, ne bo njegovega silnega vtisa pozabi! nikoli več. Za naše gospodinje Kupovanje na obroke Zadnjih par let se tudi pil uas opaža, da trgovci ponujajo blago na odplačevanje v obrokih. V koliko je to konzuinentu v prid ali škodo, je odvisno od njega samega. Za gotove predmete v gospodinjstvu in gospodarstvu se pač težko izda vso svoto aaen-kraL Tako n. pr. za pohištvo, glasovir, stro je, nabavo posteljnega perila, zaves, preprog in nabavo kuriva za zimo, pač ta vse tiste predmete, ki jih današnji kulturni človek potrebuje v svojem domu. Zato je odplačevanje na obroke dobrodošlo. Seveda pa uiora vsakdo, kdor se lega posluži. dobro premisliti koliko bo treba mesečno odplačevati in da-li bo zmogel lo, in si glede nato nabavi najprej lo, kar najbolj neob hodno potrebuje. Predmeta, ki trajajo po več let, človek lažje odplačuje na obroke, nego one, ki so prej izrabljeni nego plačani. Kajti pač težko je odrivati vsak .neeec denar za predmet, ki ga ni več ali ki je že odslužil. Zato nikoli ne kupuj na obroke čevijev, navadne obleke, telesnega perila, najmanj pa živeža. Pri kupovanju na tb- je in dovtipen. Ali bi rad ostal tu, fantek?« »Kar tja sedita,« je milostno dovolil Volodja. »Kaj pa imata tu? Aha, spored? Ah mi dovolita?« Tako so sedeli vsi trije do zaključka predstave. »Kaj je že konec?« Je žalostno m začudeno vprašal Volodja. ko je padel za-stor. »Siromaška ohcet je kratka.« »Povejte mi no, ali spored še rabite?« »iNe, lahko si ga obdržiš za spomin na naše prijetno znanstvo. Prizadevno je vprašal dalje: »Koliko ste pa plačali zanj?« »Pet rabljev.« (Bilo Je to v začetku denarne inflacije v Rusiji.) »Prodal ga bom za naslednjo predstavo,« si je mislil Volodja, vzel iz sosedne lože še en spored in hitel s to prodajno robo proti izhodu, kjer je počakal nove predstave. Ko se je vrnil domov, je bil truden ta lačen, toda srečen, zakaj namesto ponarejenega dragulja sta počivali v njegovem žepu dve pravi novčanici po pet rubljev. Naslednje Jutro Je Volodja dolgo taval po mestu Svoj obratni kapital je držal v drobni pesti in z veščim očesom pravega trgovca iskal najboljše priložnosti, da bi s pridom naložil svoj i denar. roko neprevdarni človek kaj lahko lahkomiselno nabavi marsikaj, kar uiu ni potrebno in česar oe bi nikoli kupil, če bi denar imel v žepu in bi iahko takoj, plačal. Trgovci sli še bolj potniki, ki pridejo na doni, silijo v človeka s poiiujanjem, da je dostikrat res treba energičnega samozataje-vaiija, da človek ne zabrede v nepotreben dolg, ki ga težko ali splob ne more odpla čevati. Gospodinja mora vedno izračunati vsak mesec v naprej svoj »imeti in dati« in se po tem ravnati. Vsak mesec je treba takoj prvi dan odšteti in odpraviti vse obveznosti; kajti ako le par dni odlašaš se že pojavijo težave. Denar izmuzne izpod palca, da sama ne veš kako. Kupovanje na obioke bo gospodinji le tedaj v prid, če bo ravnala prevdarno, pri solidnem trgovcu in s« odplačevanja strogo in redno držala in ne bo nabavljala več, kakor ji dovoli njen me sečni budžet in le kar resnično potrebuje. Na Angleškem imenujejo kupovanje na obročno odplačevanje »imeniten nakup*. Tam je v zadujih letib lo zelo napredovalo V Zedinjenih državah pa je kupovanje na obroke, odkar so avtomobili, naraslo na ravnost v fantastične zneske. Na stotisoče potnikov trka na vrata ameriških domov ter skuša pregovoriti in pridobiti predvsem gospodinje sa nakup nepotrebnih predmetov Njih trud podpira pri tem razsipen sistem reklamo. Pred 2 ali 8 leti Je bilo 80% avtomobilov nabavljenih od privatnikov na obročno odplačevanje. Za avtomobili prihaja v poštev pohištvo, glasovirji in fonografi. Mnogo manj pride na vrsto zlatnina in dragulji Pač pa zavzemajo znatne vsote obročna odplačevanja gospodarskih io gospodinjskih predmetov: sesalni aparati za prah, električne hladilne omare, peči in pralni stroji in drugi gospodinjski stroji. Kajti v teh predmetih najde ameriška gospodinja idealne nadomestke za služinčad. Možu prijo ta sistem, ker pride t njegovo pomočjo do avtomobila in garaže, do lonograla ia ra-dio-uparata. Ameiikanski larmerji mmjt na podlagi obročnega odplačevanja f svojem gospodarstvu vse poljedelske stroje m potrebščine. S tem plačilnim sistemom se Je v Ameriki omogočilo ljudem s skromnimi prejem ki in dohodki, da so svojo gospodarstvo opremili s prvovrstnimi produkti moderne tehnike, ki bi lu«li našim poljedelcem mnogo koristili. Usoda človeka koristne živali Dsods človeku koristnih živali J« žalostna in strašna. O tem priča grofica B. »• Montgelas v monakovskem mesečniku: »Poglavje o trpinčenju živali u kuhinjsko potrebo je silno žalostno. Kokoši, piščance, race, gosi puščajo počasi izkrvaveli. Na Bavarskem ubijajo gosi na »a način, jih zadavijo. Vrat ji ovijejo okrog kuhalni-ce. Pitanje goai jo odvratno nasilno. Ker žival sama od sebe ne požre toliko brano, da bi čim prej dosegla zaželjeno težo, jo pitajo nasilno. S silo tlačijo živali hrano v kljun, da Ji drsi nevsmiljeno po goitancu v golšo. Farmerji imajo živali zaprto v tako tesnih kurnikih, da ne morejo niti razprostreti kriL Tam čepe in se redijo. Trpinčenje živali gre celo tako daleč, da jim pribijajo plavalno kožico oa nogah na pod kurnika, da bolj mirujejo in so vsled tega hitreje rede. V takem položaju životarijo živali, dokler ne dosežejo one tolščo in teže, i jim prinese smrt in oknoc muk. Za dosego čimvečje velikosti Jeter, ki pomenja-jo delikateso ia človeški goltanoe, krmijo živali s tako pičo, ki žeja. Golobe nevešče »nežne« ročico zmečkajo. Ubogo živalico prsti stiskajo pod perutmi do smrti ali Jo utope v vodi. Preplašeno očešce drgetajočega trupelca r smrtnem boju ne gane morilke. Rajčice in druge ptice, ki Jih zasledujejo zaradi njihovega perja, streljajo ob času. ko jim je obleka svatovska, tedaj najlepša. In nikomur ni mar, kdo bo skrbel za mladi zarod v gnezdu, kdo bo siročad pitaL Pri lovu na lisice zaradi krzna, se gode okrutne stvari. Dragocena krzna posebnih pasem lisic, živali ne usmrte s strelom, da se no pokvari kožuh, nego jih zastrupijo s strihninom, kar pomeni najmučnejšo smrt. Krzno perzijanskega jagnjeta (Breit-schwantz) se pridobiva na najokrutnejši način. To dragoceno krzno daje nerojeno jagnje perzijanske ovce. Ker je to krzno mnogo dragocenejše nego krzno matere-ovce. se ta dosego istega vrše največje okrut- nosti. Lastniki črede skrbe zato, da žival vrže zarodek pred časom. Izračunali so, da jim bolj nese žival, jo tako trpinčiti nego jo zakiati, ker nekaj odstotkov živali vendar ostane kljub mukam pri življenju. V zadnjem stadiju breje ovce trpinčijo, zato da vržejo prezgodaj. Katero damo, ki se greje s tako pridobljenim dragocenim krznom, ne bi stresel mraz, če bi vedela, kakšne nečloveške nasilnosti so ji ga pridobile. Lov na mačke za izdelovanje cenejšega krzna je postal dandanes tak, da lastnik lepe mačke reši svojo žival s tem, da ji po hrbtu vzdolž ostriže dlako«. Tako E. v. M. Glede vsebine o perzijan-ski ovci ji sicer odgovarja pozneje v istein mesečniku krznar T. T iz Lipskega in profesor dr. Henseler, ki trdi, da so navedena izvajanja stara bajka, ki je kdovekdaj .n odkod zašla v literaturo. On trdi, da je v interesu lastnikov perzijanskih ovc, da se samice ne mučijo v ta namen, da bi pred časom »vrgle«, ker je s tem riskiranu življenje prekoristne samice. Obenem pa trdi. da je komaj polovica kožuščkov prerano vr ženih jagnjel takih, ki bi imeli oni Irago ceni moire-vzorec, ki dviga njegovo vrednost. Trdi, da je dokazano, da mora živalica priti živa na svet, ker sicer njeno krzno ne dobi pri barvanju onega leska, ki je bistven del njegove lepote. Iz članka g. M. in popravka obeh strokovnjakov. pa si človek lahko sam ustvari svo^ jo sodbo. Zal ima marsikdo in marsikdaj priliko videti, kako se tudi pri nas ravna s »koristnimi« živalmi. Neke poletne nede- NAHOD oup,a. NOSAL-pra6ek tU Je popolnoma neškodljiv. ker ae ne už) va temveč vdihava (Snofai. Nosal vas obvaruje dnpe Kupite takoj Nosal! Proizvaja le: »pvlrki dr. A HOV EC LJubljana. Ije so se gostje neke podeželske gostilne v bližini Ljubljane imeli priliko zgražati nad mesarskim hlapcem, ki je pripeljal na vozu na dvorišče gostilne zvezano tele. Med preklinjanjem ga je brutalno vrgel na tla, da je živalca obležala na tleh. nato jo je z, bicaini in s pomočjo orjaškega psa spravil pokonci in vlekel v klavnico. — Če se pred očmi gostov godijo take surovosti, kaj se šele godi za stenami, ko je bedna živil izročena podivjanemu človeku. Se danes se s trpkostjo spominjam često slučaja, ki sem ga videla v otroških letih iz šole grede na mesarjevem dvorišču v malem mestecu na Dolenjskem. Med surovim smehom so mesarski pomočniki odirali na pol živega kozlička. Pot iz šole je peljala preko tega dvorišča precej otrok. Deloma z grozo, deloma s kruto radovednostjo so zrli otroci ta prizor. Gotovo so r tem pogledu po mestih v i klavnicah ne gode take okrutnosti, kakor j tu pa ta m po deželi, kjer ni nikakega nad-zoistva. Mriazalffea »iSoztcito dreoo \li ste že naročeni na A1VLJEN.TF IN SVET4*? Ko Je stal pred ogromno zrcalno Sipo neke kavarne, se je domislil. Z geslom»Naj se zgodi karsibodi, videti jo moram,« je s povzdignjeno glavo stopil v lokal. »Kaj pa želiš, mali?« ga Je vprašala natakarica. »Povejte mi, prosim, aH nI bila tu neka dama v Sivem kožuhu in z zlato torbico?« *Ne.« . « . »Aha, tako, bom moral pa počakati,« je dejal in sedel za neko mizo. »Glavno Je,« je premišljal, »da sem notri! Naj me le poskusijo ven vreči! Tako bom tulil...« Iz svojega kota si Je z drobnimi, črnimi očmi ogledal vso kavarno. Dve mizi pred nJim je sedel star gospod, ki je bil pravkar odložil časopis in je zdaj pil kavo. Volodja je stopil k nJemu ta zašepe-tal: »Gospod, koliko pa stane časopis?« »Pet rabljev.« »Odstopite mi ga za dva. Saj ste ga že prebrali!« »Kaj pa hočeš z njim?« »Prodal ga bom. nekaj bi rad zaslužil.« »Oho, ti si pa poslovni človek Na še tri rablje. Ali hoče« kos pogače?« »Nisem berač!« je oholo odgovoril Vo- Vodoravno: S. mesto na Finskem, 5. reka na Poljskem, 7. tatinski predlog. 9. uradni spis, 11. Jezero v srednji Italiji, 13. znamenit zvezdosiovec, 16. plin, 17. ljubljanski kino, 18. kratica za dolžinsko mero, 19. nauk o .ravnotežju (tukaj) 21. nekaj, kar vodi električni tok, 23. francoska členi ca, 25. moško ime, 26. trdnjava znana iz »2 mesenske vojne«, 28 švicarski kanton, 30. ime prvega islandskega parlamenta, 33. oznaka prostora, 34. del dnevnega času, 37. gora na Grškem, 38. vodopad, 39. prislov kraja. 40. nota, 42. predlog, 44. nevaren človek, 46. veznik. lodja. »Samo nekaj si hočem prislužiti za božič, da si kupim božično drevesce — drugega nič Ni glavno zabela, ampak življenje.« Pol ure pozneje je imel že pet časopisov. Bili so sicer malce zmečkani, toda še vseeno porabni. Dame v sivem kožuhu in z zlato torbico ni bilo. Prav zdi se mi in mislim, da se ne motim, da je živela samo v dečkovi domišljiji. Z velik™ naporom je izčrkoval, ne da bi ga sploh kaj razumel, napis razburljivega uvodnika: Novi položaj Lloyda Georgesa Nato je poskočil, ko da ga je pičil gad, in zdirjal po ulici, kri-čcč * »Zadnje vesti! Novi položaj Lloyda Georgesa! Za pet rubljev. Novi poiožaj samo pet rubljev!« Ko je bil tako verižniško spravil v denar več izvodov tega dnevnika, se je pojavi) na ulicah z majhno škatljo slad-ščic v roki. Cepiča mu je bila spet zlezla prav na nos. Na neki klopi je sedel gospod in kadil. , , . »Gospod!« je deček pristopi) k njemu, »ali vas smem nekaj prašati?« »Kar zini! Kaj pa je?« »Ce ima pol funta sladčic dvajset m sedem kosov in velja petdeset in pet rubliev. po čem je nosamezna s'adčica »To ni tako lahko izračunati. Ampak -j _ —. Navpično: 1. gorovje ▼ Bolgariji, 2. slavni angleški pisatelj (fonetično). 4. del parnega stroja 5. božični pozdrav, 6. reka v Bosni, 7. svetopisemska oseba, 8. drevo, 10. zidak, 12. latinski veznik, 13. instrument, 14. moško Ime, 15. vstavi »laa«, 18. tatarski poglavar, 20. veznik, 22. žensko ime, 24. število, 27. glaa. 28. vzklik, 29. pritok Dunava, 31. časovna kratica, 32. važno pri nogometu, 35. orožje za lov na kite, 36. avtomobilska znamka, 37. hebrejsko žensko ime, 41. kuhinjski pripomoček, 43. ploSčinska mera, 45. grška črka. približno dva rablja. Zakaj pa hočeš to vedeti?« »Torej, če prodajam kos po pet rabljev, je to ugodno, kaj ne? Morda jih vzamete tudi vi nekaj?« »Zakaj pa ne, toda ti sam jih moraš pojesti!« »Ne, n'sem berač! Jaz samo kupču-jem z njimi... No kupite /th vendar! Saj jih lahko podarite kakšnemu znanemu dečku.« _ »No, pa naj bo! Daj celo škatljo sem!« Volodjina mati. ki je nekje šivala perilo. se je tistikrat pozno zvečer vsa trudna vrnila domov ... Na mizi. ob kateri je spal Volodja, naslanjajoč svojo glavico v drobne roke. je stalo malo božično drevo, okrašeno z nekaterimi jabolki, dvema sve-čicama in tremi, štirimi zvezdicami. Pod drevesom pa so bila darila. In da bi ne bilo nesporazumljenja. komu da je namenjeno to ta ono. je ležal ob škatliici pisanih svinčnikov listek: Za Volodjo. Pod dvojico toplih rokavic pa listek: Za mamico. Prebrisani deček ie trdno spal Bog ve. v katerih kraiih je plaval tedaj njegov podjetni duh? t Srečko Kosovel: Jezušček Tista bela pot zasnežena — tja zablodi duša zapuščena. Tiho je nocoj, ves svet je svetal. V beli srajčki pride Kralj med uas. Pride i na Kras in ue bo mu mraz, če brez čeveljčkov, brez koš.iščka bo? Ah, prinesel bo SLuelia tn uas vse, da uaui bo topl6, da naui bo lepo- Vladimir Levstik: Stekleno srce Božična pravica Mlada jelka, ki je segala prav pod Strop, je bila tolikanj lepa, da se je otroci niso mogli nagledati. Srebrne štrene so visele od veje do veje, iskrili so se zlati orehi m krtstalčasti slad-korčki, pisane zrcalne kroglice so se bleščale v luči svečk in tu pa tam so bingljali drobceni zvončki, ki so zvonili: »Cm. cm! Cin. cin, cin!« »Nobenkrat še ni bila tako krasna!« $o vzklikali otroci. Sprijemali so se za roke in rajali okoli drevesca; očka ji mamica sta Imela od sreče mokre oči. »Sveta noč. blažena noč!« so peli vsi skupaj. In angel. k; se je zibal zgoraj na jeiki, jim je odpeval: »Slava Bogu na višavi!« Slišal ga ni nihče, a videti Je bilo tako m vsi so vedeli, da poje. »Cin, cin. cin! Cin. cin!« so zvonili zvončki. Vse je praznično sijalo, le stekleno srce. ki je viselo tik pod vrhom, je bilo žalostno. Vejice so ga skoro zakrivale ln nihče ga ni opazil; rado bi se bilo lesketalo kakor zrcalne kroglice in zlati orehi, pa se ni moglo, zakaj svečico. ta je stala blizu njega, je bil Božiček pozabil prižgati. In tako je srce zapuščeno drhtelo na svoji pisani nitki. To ni bilo navadno stekleno srce. bilo je nekaj posebnega. Cujte njegovo zgodbo! m Dobri, zamišljeni mož, ki je v podstrešni sobici zlagal pesmi, je bil umrl. Ko se že tretji dan ni pokazai. so vlomili vrata in ga našli mrzlega kakor led. Njegova poslednja pesem je ležala pred njim, zraven nje je stala prazna čaša, iz katere se je bil napil miru. m pod čašo je bila na listku spisana oporoka. Zastran te ni bilo dosti sitnosti, ker mrtvi ni imel česa zapustiti. Sele pri zadnjem odstavku so jeli gosposka majati z glavami. »Pokopljite me čisto v kotu. tam. ka-inor nihče ne pride.« je prosi) rajnik »A prej mi vzemite srce iz prs. sežgite ga in pepel razsujte v veter, da ga ponese na štiri strani sveta. Ves božji svet sem ljubil, njegove gore in doline, jezera in puščave, domači kraj in daljne dežele: zato b' rad oovsod počival. vso širno zemljo objemal v svojem večnem snu.« Majali so in odkima vali, da se to ne spodobi. Ali mrtvi mož je tako čudno gledal s svojimi ugaslimi očmi, kakor da bi jih prosil: »Nikar, nikar ne zaprite mojega srca v tesni grob!« In tako so se nazadnje spomnili, da je bil rajnik velik pesnik in ponos vsega naroda »Stvar bo tako rekoč v proslavo njegovega spomina,« so dejali. »Uslišimo ga. ko nič ne stane.« Poklicali so profesorja anatomije in ta je z ostrim nožem odpri mrtvemu prsi. Ko je pa vzet srce iz njih. se je mahoma ustrašil: srce je bilo še toplo, kakor vroč ogenj ga je peklo v dlan. »Brž dajte srebrno skledico,« je za-klica! učeni mož. »Hitro, peče me! Roke mi bodo zgorele od tega neumnega srca!« A v tem. ko se je ozrl po srebrni skledici. da bi položil vanjo pesnikovo srce. se je zgodil nov čudež: srce je zdajci izginilo . Povsod so ga iskali, vse kote pretaknili; ne duha ne sluha ni bilo o njem. kakor da bi bilo zletelo skozi odprto okno! In tako je tudi bilo. Srce je bilo še vroče od lakote, vse žejno in željno ljubezni. ki je svoje žive dn! prosilo zanjo pa mu je niso bili dali: saj prav zato je bil rajnk: mož tako zamišljen, zaradi tega je zlagal pesmi, kar delajo zmerom samo nesrečni ljudje ln ko je profesor vzel srce iz njegove tesne kamrice. ni hotelo ne zgoreti v ognju, ne strohneti v zemlji Z močjo svojih želja je bilo zletelo skozi okno v širni svet. Letelo je srce skozi bele zimske dni tn zvezdnate noči. Vse kraje je obletelo. na vsa okna je trkalo Prihajalo je sam Bog si ga vedi odkod in klicalo -cnance mrtveea pesnika, tovariše, ki so z njim hodili, prijatelje, ki so se z njim veselili: »Ali ni nikogar, da bi me pogre!? Nikogar. ki bi me imel vsaj malo, majčkeno rad?« Pa. glejte si, ne znanci, ne tovariši, ne prijatelji niso spoznali glasu blode-čega srca In srce je letelo dalje in klicalo oue. ki so pisali dolge članke in debele knjige o rajnkem pesniku in peli njegovo slavo. Trkalo je na zamrzla 3kna. trepetalo ob ledenih steklih in vpraševalo: »Ali ni nikogar, da bi me pogrel? Nikogar. ki bi me imel vsaj malo, majčkeno rad?« Nihče se mu nI oglasil. Letelo, letelo je srce svojo lačno pot in moledovalo pri njih, ki so s solzami v očeh prebirali pesmi mrtvega in se jih učili na pamet: »Ali ni nikogar, da bi me pogrel? Nikogar, ki bi me Imel vsaj malo, uiajčKeno rad?« Nihče ga ni čul, nihče mu ni odgovoril. Tedaj je srce omagalo In obležalo sredi mrzle svete noči, sredi bele snežne gazi. In ko je prišel po gazi Božiček. ga je našel in pobral. Komaj ga je bil vzel v drobne roke in vzdignil k sebi, je že zastokalo in zaprosilo: »Ali ni nikogar, da bi me pogrel? Nikogar, ki bi me iimel vsaj malo, majčkeno rad?« Božiček se je nasmehnil. Kakopak, on je slišal prošnjo srca, on jo je razumel! »Rad te imam,« je dejal, »rad te imam. ti vroče, ti lačno! A kaj, ko niti sveti Božič ne premore toliko ljubezni, da bi nasitila pesnikovo srce!« Da bi mu pa vendar pomagal, ga je tiho, nežno poljubil, ln ko je dihnil nanj svoj nebeški poliub. je postalo srce hladno in trdo kakor kristal. Izpreme-nilo se je bilo v prelepo stekleno srce in Božiček ga je položil med svoje zaklade. Zdaj je viselo srce na božični jelki. Na pisani nitki se je obračalo in vrtilo, nihalo sem in nihalo tja kakor pravo živo srce. in če mislite, da je bilo zadovoljno se jako motite Bilo je hladno in trdo, vročine ni imelo več in ni moglo zleteti kakor prej, ko je bilo še toplo in rdeče; a lakota in želja in hrepenenje v njem, vse to je bilo še tisto kakor nekdaj. »Ali ni nikogar, da bi me pogrel?« je tožilo. »Nikogar, ki bi me imel vsaj malo, majčkeno rad?« Stekleno srce je bilo od sile žalostno m ubogo, nič glasu ni imelo več in kaj Čuda bi bilo. če ga nihče ne bi bil čul. A glejte, mamico je kar sredi božičnega veselja obšlo, da se je morala ozreti v tisti kraj. »Tamle je svečka, ki še ne gori!« je vzkliknila. »Takoj jo prižgemo.« In že je zagorela vitka svečka iz rožnatega voska tik blizu stekleneea srca. Svetlo se je razsija! njen plamenček, toplo je šlo iz njega na srce. In ubogo pozabljeno srce je tisto minuto nehalo prositi; vsa grenka lakota se je izpre-menila v blažen mir in bilo mu je. kakor da ne potrebuje ničesar več. Nekaj sladkega se je dramilo v njem. se širilo kakor od prevelikega bogastva in demantno žarelo iz njegovih brušenih robov. »Ulej. glej, kako se iskri in sveti!« je mislila rožnata svečka. »Leskeče se kakor najlepši briljant.« Tako misleč se je nagibala in nagibala. da bi gorela še bliže ob srcu in bi mu bilo še bolj toplo. »Grej se, grej.« je prasketala. »Ljubo. liubo stekleno srčece moje!« Tisti mah. ko je tako pomislila, se je steklenemu srcu zazdelo, kakor da je ves svet premajhen zanj. »Pink!« je zapelo od same velike sreče in se razletelo na kose. »Cin. cin!« so zvonili drobni zvcračkL »Cin. oin. cin!« Nu, tukaj vidite Janka in Metko In čarovničino hišo. A razen tega je na sliki Se petnajst živih bitij, namreč: čarovnica, velikan, palček, vila, mačka, gozdar, pes. konj, lovec, lisica, zajec, jelen, veverica, žolna in sova. Navedena bitja so v sliki skrita; treba jih je poiskati in z rdečim ali višnjevim svinčnikom obrisati. Le potrudite se, dragi „Jutrovčki", zakaj vaš trud ne bo zaman! Za tiste, ki bodo uganko pravilno rešili, smo pripravili vse polno lepih nagrad: 1. Fina, normalna Lubasova harmonika v vrednosti 2400 Dm; 2. krasen gramofon s štirimi ploščami vrednosti lsoo Din (daruje ga si. tvrdka »Gramofon" — A. Rasberger); 3. lepe sanke; 4. drsalke; 5. tri nagrade po en par kompletnih smučk. Razen teh nagrad imamo še polno manj jih daril, med temi dvajset nagrad po šest knjig „Jutrove" mladinske knjižnice. Ugankarji, hitro na delo! Sliko „Začarani gozd" izrežite in jo pošljite na naslov: Uprava „Jutra" v Ljubljani. Se prej pa napišite na ovoj v levem kotu spodaj značko „Začarani gozd". Rešitve uganke sprejemajo tudi podružnice uprave „Jutra" v Mariboru, Celju, na Jesenicah in v Trbovljah. Rešitve sprejemamo do najkasneje 6. januarja 1931. Razdelitev nagrad objavimo v nedeljo dne 18. januarja 1931« Pridno čitajte „Jutro", hitro pošljite rešitev uganke in dobro se imejte za praznike! Oerhard Rudolf: Pravi iica o peku Leku Najmanj 600 let je že tega. odkar je živel v lepem malem mestecu pek Lek. pobožen in dober mož Vsako leto ie daroval, ko se je bližal božični čas. za uboue sirote koš sladkega, maslenega kruhka Jezušček je njegov dar razdelil med pridno deco. Neko leto. pred Božičem, je postal pek Lek potrt Ln žalosten. Mislil je sam pri sebi: »Res neumno, da neznam drugače peči. kot samo kruh Praviti sem slišal o drugih sladkih rečeh, ki se peko po svetu Pogledam, da se tudi jaz naučim kaj takega.« Poveznil si je svojo pekovsko čepico na glavo predpasal svež bel pred-pasn;k in haid: do svetu! Temni nepro-dirn' gozdov: so se razprostirali že ta-kra* okol' mesteca. Skozi tak gozd se ie napotil naš mož Hrabro io je mahni' po zaraščenem 'e-soviu ko je sredi velikanskih gabrov na mali iasi. zagleda! lično hišico. Pred hišico pa je stala stara grda čarovnica in mu prijazno pokimala: »Hi-hi,« se je hihetala, »jaz sem čaro- dejka Kleka-Muka. Kaj pa iščeš v mo-letn kraljestvu?« Pek Lek se je hudo prestrašil. Toda domislil se je, da Kleka-Meka ni hudobna. če jo človek ne razdraži. Opogumil se je in jo zaprosil: »Truden sem in lačen, rad bi se odpočil.« »Hi-hi! Le vstopi! V gozdu bi te gotovo požrli volkovi,« ga je povabila čarodejka. Kmalu je sedel pek Lek v prijazni izbi ob peči. Vzel si je iz malhe kos maslenega kruha, ki ga je imel za na pot. krepko vgriznil vanj tn z veliko slastjo hlastal božji dar. Kleka-Muka priskače k peku: »Kaj pa imaš tu? Hi-hi! Ali je to za jesti?« Čarovnice so vse zelo požrešne! »Kajpak ljuba Kleka-Muka! To je vendar sladek maslen kruhek; kaj ga ne Doznaš?« »Hi-hi! Ljub' mož. daj mi malo kruha in dam ti v zameno srček iz lecta.« »Srček iz lecta? Je-li mogoče? O tem sem do danes slišal samo v pravljicah.« si je mislil pek Lek in brž dal Kleki-Muki velik kos kruha, da se ne bi skesala ht mu ne dala srčka. Čarovnica je vgriznila s svojimi ime- ni mi zobmi v kruhek, dvakrat — petkrat — in ni ga bilo več! Aj. kako dobro ji je teknil Obhznila se je, pogla-dila po trebuhu, poškilila na peka Leka m hrešče dejala: »Ako mi brž ne poveš, '-*ko se peče Kleka-Muka »Ne samo naučim, še napišem ti vse prav natančno, da nikdar ne boš pozabil.« Privlekla je izza zaprašene police debelo knjigo, si nataknila velika očala na nos m z vnemo brskala po listih. tak kruh, te začaram takoj v martinčka!« Peku Leku je šinila dobra misel v glavo: »Dobro, jaz te naučim peči maslen kruh, ti pa mene srčke iz lecta.« »To pa žel« je zadovoljno odvrnila Napisala je razen navodila za peko srčka iz lecta. še nebroj drugih dobr.h receptov za preste in piškote. Zadovoljno je spravi! pek Lek recepte. ki mu jih je Kleka-Muka pomolila pod nos in se nato odpravil ž njo k ve- liki peči, da jo nauči napraviti masleni kruh. Drugo jutro se je napotil dobri mož domov. Kleke-Muke ni več videl; stala je v svoji pekarni in pekla maslen kruh. Pek Lek pa je doma napekel vsak večer zvrhan koš srčkov, prest in piškotov iz lecta. Angeljčki so hodili po nje, Jezušček pa je obdaroval pridne sirotice z dobrotami peka Leka. Toda prihodnje leto pred božičnimi prazniki je zbolel dobri mož in še pred prazniki umrl. Vse sirote so plakale: »Zdaj je konec sladkih dobrot!« Neskončno pa so se peka L^ka razveselili nebeški prebivalci: »Dobro da prideš! Zdaj ne bo več treba hoditi po tvoje srčke na zerrrtjo. peke! nam ;ih boš kar tu v nebesih in angeljčki ti bo-, do pomagali.« ; Pek Lek si je hitro predpasal svež i nred^nasnik in se spravil z nebeškimi krilatci vred na delo. Od tistih dob na-peč<* dobri mož vsako leto na tisoče sladk;h srčkov iz lecta. ki jih potem Jezušček razdeli med pridne osirotele otroke. MDe Klopčlč: Dete ne mara spati Dete, zapri oči, da zazibljem te v spanje, glej, skozi okno prihaja noč in ž njo sanje. Mati, naj lučka gori, da ti Vidim v obraz, ne bi rad spal, saj še ni čas. Dete, ne bodi no, vidiš, da noč je prišla, da mesec skoz okno te gleda z jeba. Mati, daj. rajši povej — da bo krajši čas, zakaj vsak večer gre oče od nas? Lej ga, on hodi na delo noč na nočjo, on mora na delo noč za nočjo. Mati, zakaj pa ne dela, kadar je dan, takole ponoči je vendar zaspan. Dete, vidiš to luč, ki na mizi gori, vidiš luči, ki v njih mesto žari? Same gorijo in kažejo pot na levo in desno, tu in povsod. Nekje je fabrika, v njej oče trpi, da lahko gorijo luči vse noči. Mati, potem pa v tej luči. ki z nama bedi, samo trpljenje očeta gori? Dete, na svetu je tisoč in tisoč luči, v njih tisoč in tisoč trpljenj gori. O mati, ugasni brž iuč in zaziblh me v spanje! Težko je bedeti, vse lepše so sanje. Križaljka »Božično drevo« Pomen besed. Vodoravno: 2. barva snega, 3. protivni veznik, 5. drevo, 6. del strehe, 10. nagrada. Navpično: L kraj Jezusovega rojstva, S. ploskovna mera. 4. predlog, 6. kratica pod podpisom, 7. protivni veznik, 8. osebni zaimek, 9. vzklik. Novec, ki skače in težka dopisnica Dobili bomo novec iz kozarca, ki je zaprt z drugim novcem, ne da bi se ga dotaknili ali obrnili kozarec Kdo to zna? Za svojo umetnijo potrebujemo stožčast kozarec z nogo. kak prav te-nek novčič in velik, težak novec, kakršni so bili n. pr stari tolarji Mali novčič damo na dno kozarca, veliki novec pa vzamemo za pokrov Zdaj je samo še treba, da krepko pihnemo na veliki novec Vrtii se bo okoli svoje osi, se za kratek hip postavil na rob ic dal tako prostora malemu novčiču, -—o <1 ga bo g pihanjem zgoščeni zrak vrgel iz kozarca Namestu novcev seveda tudi lahko porabimo dva primerno obrezana kosa pločevine. Ko smo tako prepričali gledalce o moči svojega pihalnika, si zadamo Zaspana miška in poredni škrat Božično drevce, čarno m blesteče — komu ob tebi srček ne vztrepeče!... Prikradla se je Miška sladkosneda, in kar doseže, pridno vse objeda. Moj Bože, to se Miška je najela, na škatljico s trebuščkom polnim sela, • nap6sled trudna v škatljico se vleže in sladek spanec ji oči zaveže ... V polnočni uri — kdo so drobni svatje? I, k drevcu priskakljajo mah škratje! Na drevce plezajo razposajeni posladkat se na vejici zeleni. Hr-hr... hoho, a kai je to? Preteto! Poglejte: v škatlji Miška vleče dreto, Z mustači miga, a ne trene glave — Nocoj bo nekaj šale in zabave! Le čakaj. Miška, mala ti neugnanka, nocoj si preobjedena zaspanka — za maščevanje ti poredni škrati pregnali bodo hitro spanec zlati!... Pri škatlji tanko najdejo žveplenko, jo drgnejo ob raskavo lepenko: smrdeče je žveplenka zagorela, a z njo se je božična svečka vnela ..« » » * * ____„ "h - - _. . . I1' , v' -vV"-'--\ Resk — tresk! In bliski na vse kraje — božična svečka straši prasketaje... Kaj se zgodilo je, vam slika pravi — pri grozi tej se mi per6 ustavi drugo nalogo Naša pomočka sta to pot kratka, ravna pipica in dopisnica. Dopisnico položimo vodoravno na luknjo pipice in vprašamo-, ali jo moremo, če pihuemo v cev, spraviti s tega mesta ali ne? Seveda bodo vsi gledalci potrdili naše vprašanje. A mi jim doka-žemo, da ni mogoče. Biti moramo le toliko previdni, da vtaknemo skozi sredo dopisnice iglo, tako da ne bo mogla po strani vzdrkniti s pipice. Dejstvo, da dopisnice ne more vzdigniti s tem, da pihamo v cev, je v zvezi z zračnim pritiskom Množina zraka, ki od spodaj pritiska na dopisnico, če pihamo v cev. je določena po prerezu glavice, med tem, ko je površina dopisnice, katero je treba vzdigniti, znatno večja. Zato je moč zraka, ki pritiska nanjo, veliko večja od pritiska, ki prihaja od spodaj. Kakor hitro se dopisnica zaradi pihanja nekoliko vzdigne, se pritisk od zgoraj tako uveljavi, da zrak, ki prihaja od spodaj, uide v stranski smeri. Zrak, ki odteka ob robovih dopisnice, vleče zgornji zrak s seboj in tako nastane zračni tok od zgoraj navzdol, ki drži dopisnico na njenem mestu Le 8 tem, da nenadoma na vso moč pihnemo v cev, se včasi posreči vreči dopisnico s pipice. Zato je treba zahtevati počasno, stalno pihanje. Dragi „Jutrovčki" Nagrade za zadnji natečaa »Mladega Jutra« smo dodelili: Darinki Žigonovi, učenki V. razreda v Brežicah; Milošu Oprešniku, učencu IV. razr. v Kapeli, p. Siatina-Radenci; Jožici Ivančičevi iz Ljubljane, Cesta na Rožnik 43; Tugomiru Kuntariču, očencu IV. razredu v Beogradu, Banjalučka ulica 10; Mariji Rajevi, učenki IV. razreda v Srednji Bistrici, pošta CrensovcL Vsak nagrajenec je prejel lepo, pravkar izišio, mladinsko knjigo »Bratec Branko in sestrica Mica«, ki je opremljena z lepimi slikami. Tisti, ki zdaj niso prišli na vrsto, naj se udeležijo tekme za pravilno rešitev današnje uganke, morda jim bo sreča mila! Uredništvo »Mladega Jutra« 'J. O. Curwood: Medved Tir je požrl, da je kar dišal po njih! Na to je bil potem zelo ponosen, ker vonj po zlatopikastih postrvih je moral njegovi gospe vsekako izredno ugajati. In trdno kakor skaia je bil prepričan, da ga ima zaradi tega dvakrat rajši. Mali Muskva se je moral neprestano čuditi. Kako čudna pokrajina je bila to! Nikjer ni videl nobene snežne jerebice, nikjer nobenega svizca, nikjer ni bilo slišati žuborenia vode. Poleg tega ta črna. tiha jezera sredi molčečih, temnih gozdov. Skalovja tukaj menda sploh ni bilo in to malemu črnemu medvedku ni bilo ravno nevšečno! Tako mu vsaj ni bilo treba plezati. K večjemu včasih čez kako podrto drevo in to ni bilo ravno težko Tu m tam sta šla mimo podrtine potem zopet sta si morala utirat' r>o' skozi skoro nenrodirno goščavo Nobeden vetrič ni pihal in solnč-na svetloba ie le «'bko prodirala skozi goste vrhove drevja. Muskva se ie b-ž privadil temu zelenemu polmraku Gozdna tla so pokrivale debele maho-vite preproge, koder sta neslišno be- žala medveda. Povsod je dišalo po preperelem listju. Mali medvedek je veselo tekel za svojim vodnikom. Šla sta razmeroma počasi in pot ga zaradi tega ni posebno utrujala Ali se mar veliki medved boji nevarnosti? Vsekakor je večkrat obstal in oprezal po zraku. Potem je zopet ovohal vsako korenino ob tihih jezercih. Pri vsakem šumu se je zdrznil, iztegnil vrat in napel ušesa. Čedalje bolj se je mračilo. Naš mali prijatelj je postajal truden. Hu — iz teme je priplavala proti njemu temna senca in čez nekaj časa še ena. Ali so to morda one velike sive sove. o katerih mu je pravila mati? Strah in groza, s strani se plazi k njemu velika žival z žarečimi očmi — žalostno iavkaje ie bežal Muskvo za Tirom Še dobro, da je imel tako velikanskega zaščitnika Cri/li ie nkrenil clavo ter grozeče za-renčal in ris je mislil, da je najboljše, če se hitro izgubi v goščavo. Da ga je moral stari ooaziti! Mali tolsti medvedek bi bil izhoren grižljaj. Ko sta prišla naša neenaka prijatelja do iasp. se je bilo že popolnoma stemnilo Tir se je pazljivo ozrl na okoli. Tam na oni strani je tekel potok, ki sa je iskal. Nekaj dalje se je razprostiralo veliko jezerce. Muskva je prisluhnil; tukaj pa ni bilo tiho, ampak še celo zelo živahno. Vsepovsod je šumelo m pljuskalo; zdelo se mu je, da prihajajo ti glasovi iz vode. Mali se je postavil poleg Tira, ki je obstal. Radovedno je gleda! po vodi. Kaj pa je bilo tam toli posebnega? Kakšni čudni stvori pa se gibljejo tam sredi jezerca? Kaj takega še ni bil videl, kar je pomnil. Iz vode so se dvigali majhni poviški, kakor z blatom obloženi kupi grmičja. In povsod po vodi so snrukale srebrno bleščeče se proge sem ter tja. Kmalu je spoznal, da spada k vsaki taki progi majhna, temna glavica. »Bobri,« je za-godmial Tir Vedno kadar je nrišel v to dolino, je obiskal tudi naselbino bobrov. Sicer pa tudi nikakor ni zameta-val mladega rejenega bobra za zajtrk ali večerjo. Danes pa ni bil lačen in mudilo se mu je. Vendar pa je nekaj časa opazoval početje teh živali Mali stavbeniki so bili zelo pridni, odkar jih je bil zadnjič obiskal. Dolgi jez Tiru še ni bi! znan in drugega so pravkar gradili. Tir se je čudil, kako zelo so bili njegovi tehnični prijatelji razširili svojo naselbino. Na enem bregu sta se dva delavca trudila, da bi spravila dolgo deblo v vodo. Kako sta se pri tem napenjala! Medveda sta sledila nadaljnemu početju z napeto pazljivostjo. In res! Deblo je z glasnim pljuskom padlo v vodo in eden izmed bobrov ga je plavaje spravil k stavbišču, med tem ko se je drugi lotil drugega debla. Oglušujoč tresk. Muskva se je prestrašen zdrznil. Na nasprotnem bregu se je bobru posrečilo podreti drevo. Sedaj je Tir odrinil dalje. Hotel si je naselbino bobrov ogledati malo bolj od blizu. Morda bi lahko služila za prehod na nasprotni breg. Buden bober je zdaj zapazil orjaškega medveda in razburjen je s svojim debelim, širokim repom pričel tolči po vodni gladini. Udarci so se kakor streli razlegali po vod' in namah je j povsod po jezercu gomazelo urnih po- i strvi Vs? delavci so zapustili delo "m se vrgli brez obotavljanja v rešilno vodo. Muskva je opazoval njihovo živahno početje tako naoeto. da bi bil kmalu pozabil slediti Tiru. j Tja gor da bi se drznil? A Tir ga • sploh ni vprašal za njegovo mnenje, marveč je previdno napravil nekaj korakov po jezu. Dosedaj ga je prav dobro držal — torej dalje! In že je dosegel sredo, ne da bi se mu kaj pripetilo. Tir je pohvalno zagod-rnjal. Pridne vodne živalce so bile tu v resnici dobro opravile svoj posel. Muskva je zdaj brez skrbi sledil svojemu vodniku, dasi mu je bilo še vedno nekoliko neugodno pri srčku. Olajšan se je oddahnil, ko sta dospela zopet na breg in s tem na konec jezu. Muskva se je zmotil, če je mislil da meni Tir sedaj končno vendarle počivati. Pot ju je sedaj vodila zopet navkreber, potem je šel Tir kake pol ure po stezi, ki so jo bili napravili severni jeleni in povrh vsega sta prišla sedaj zopet do močvirnega travnika. Seveda. Tir je mora! iti naravnost čez ta travnik. Oh — trava je bila tako ostra in je malemu Muskvi skoro razrezala smrček In kako so ga boleli podplati! Komaj se je še premikal — vsaka stopinja ga je bolela Ali si je bil Tir morda vbil v glavo, da bo potoval vso noč?. ŠPORT 0 glavni skupščini JNS Ozadje borb aa skupščini — Potek skupščine - Zadržanje slovenske delegacije Za glavne Skupščine jugusiuvensKega nogometnega saveza je v zadnjih letih vladalo veliko zanimanje. Dokler je bil sedež saveza še v Zagrebu, je bila oa dnevnem redu stereotipna točka: pienos saveza v Beograd Lani, odnosno letošnjo pomlad, se je Bt.ogiajčanom posrečilo izvesti svoj načrt in preložiti savez v Beograd. S tem je nastopila nova faza v razvoju te naše največje športne organizacije. Čeprav letos prenos saveza ni figuriral med točkami dnevnega reda, je bilo vendar od vsesja začetka jasno, da tudi letošnja glavna skupščina ne bo potekla v harmonični slo/.nosti številnih delegatov, ki so se zbrali Od vseli strani naše prostrane domovine. Kar v začetku je treba ugotoviti bistveno razliko med situacijami na nekdanjih glavnih skupščinah v Zagrebu in letošnjo glavno skupščino v Beogradu. Dočim so se v Zagrebu tretirala bolj ali manj teoretična vprašanja akademskega značaja in se je vsa strategija skupščinske tehnike izčrpavala v rešitvi problema, kako se bo preprečil prenos sa veznega sedeža iz Zagreba, odnosno. i druge strani, kako se br ta cilj najlažje dosegel, se |e letos nenadoma pojavil nov moment, svež objekt za žolčne debate, :ea-lou povod za taktično manevriranje: pare. Ko gre za denar, so ljudje bolj dovzetni za argumente, kot če jih pitaš s sivimi teoretičnimi vprašanji, stvar postane mahoma ni nogo bolj vidna, otipljiva, j.oedini interesi se mnogo bolj |asno podčrtajo. Skratka. Beograjčanom je uS|jelo - bilo po njihovi lastni uslugi, bilo s sodelovanjem srečnih okolnosti - da so nudili skupščinarjeiu solidno realno bazo za njihove ukrepe na sami skupščini. Beogradu je treba priznati, da je svojo Obljubo ob priliki prenosa saveza povsem ii|H>lnil. V Zagrebu se zastopniki Beograda niso mogli dovolj nagovoriti o praznoti v ■avezni blagajni, m re« ni Zagreb nikoli prišel na skujiščino s cvenkom v golovim. Beograjsko blagajniško poročilo pa izkazu je saldo 04ti.4ii0.22 Din v gotovem novcu, lo xz začetek, po preteku dobrega polletnega poslovanja. Poleg denarja sta igrala še dva momenta svojo važno vlogo na letošnji glavni skup-»č.ni. vprašanje reorganizacije tekmovanj »a državno prvenstvo in vprašanje, komu bo pripadla oblast v bodoči savezni upravi Tudi za te dve vprašanji so se interesi poedinih skupin razdelili z ostro potegnjeno V vprašanju državnega tekmovanja je ze v zagrebški en pripadala skoro vsa inici-Jativa Beogiadu Inž Boško Simonovič se ima zahvaliti za svojo popularnost v krogih naših uogometnikov v znatni meri svojim projektom o reorganizaciji tekmovanj za dr lavno prvenstvo Za vsako skupščino skuje nov načrt, vedno napravi korak naprej b končnemu cilju. t. j. kolikor toliko idealnemu načinu izvedbe tega tekmovanja Samo tekmovanje za državno prvenstvo je že idavnaj izgubilo svoj izključno sportno-teb nični pomen. Odkar se je to tekmovanje postavilo v stremljenju, da se aplicira čim naj boli pravičen način izvedbe, na širšo osnovo, je [»ostalo za klube, ki se ga udeležuje jo. bolj ali manj lukrativen posel, ki bi se ga prav rado udeležilo čimveč kompetenlov. Ne da se tajiti, da bi bila vstvaritev najnovejšega Simonovičevega projekta povsem v skladu z gmotnimi interesi gotovega dela klubov, v prvi vrsti onih. ki se nahajajo v mestih kandidatov za pritegnitev v nameravane lige. Ta moment so ti klubi spretno izkoristili, ga primemo napihnili in s par glasovi večine preprečili Simonovičevo nakano. Vprašanje državnega prvenstva je poslej odprto, zlasti ker se je z ustanovitvijo dveh novih podsavezov še bolj komplici-ralo. Kar se tiče vprašanja oblasti t bodoči savezni upravi, je treba povdariti, da ie imela skupščina BSK mnogo več upravičenosti, da reklamira oblast zase, kot skupina. ki se zbira okoli Jugoslavije. To predvsem iz razloga, ker je sedanji gmotni in moralni nivo nogometnega saveza v glavnem rezultat prizadevanj in naporov te grupe. Bskovci so bili tisti, ki so forsirah pohod v Montevideo. in čim je ta ekspedicija gmotno in moralno uspela, je Jasno, da pripada avtorjem tega podjetja vsaj za nekaj časa vsa moralna upravičenost. da dobijo vodstvo uprave v svoje rofce To so torej bila gibala letošnje glavne skupščine, v njihovem znamenju so se vršile vse priprave, ona so stisnila samemu poteku skupščine svoj pečat. Nekako uverturo v dvojke je tvorila konferenca vseh predsednikov podsavezov. ki se je vršila sacetku novembra v Beogradu in ki je svoj namen, sondirati teren v poedinih podsave-zih glede omenjenih treh karrtinalnib vprašanj. povsem izjKilnila. Sledila so lokalna posvetovanja. neizbežna so bila stremljenja, da bi se mali interesi spravili v sklad teh velikih vprašanj (n. pr prenos LNP v Maribor), prišlo je do kontakta med Ljubljano in Zagrebom Generalne probe so se vršile seveda na predvečer same skupščine. Kristalizacijski točki sta bili BSK in Jugoslavija, v obeh glavnih stanih se je tudi izvršila zadnja revija moči, storjeni so bili zadnji zaključki v pogledu taktike. Volitve so bile na skupščinah vedno formalen zaključek prejšnjih posvetovanj, tako sta se tudi letos sestavili obe kandidatni listi že na predvečer skupščine Lista BSK, ki je prodrla, se je glasila:1 preds Zarja Markovič. I. podpr. dr Hadži (Zagreb), II. podpr. Božidar Todorovič, III podpr. Joža Golma-jer. I. tajnik dr. Mihajlo Andrejevič, II. Dušan Spasovič, I blag. Rajko Krstič. II. blag Miolrag Živkovič (vsi Beograd), odborniki Mluden Josipovič, Miodra« Pavliče-vič. Karlo Brener, šemza šiierčič, Dušan Milkovič, Vilko Bizjak. Boško Simonovič (vsi Beograd), dr. Kosta Hadži (Novi Sad), Miloš Hibaf (Ljubljana), inž. Dobrič (Split), dr Najšul (Sarajevo) Trifunac (Skoplje), Teisl (Osijek). Jovan Gjorgjevič (Subotica), Josip Podgrajski (Vel. Bečkerek) — Skupina Jugoslavije pa je postavila naslednjo kandidatno listo: preds. inž. Mutimir Kod-žič, I. podpr inž. Milan Miodragovič, II. podpr. Vladimir Zakič, (vsi iz Beograda), III. podpr. Vatroslav Hojanič (Zagreb). I. tajnik Milan ZivanoviČ. II. tajnik Ljufc^ur Zivojinovič. I blag Milenko JovanoviČ, II. blag Slobodan Stotanovič; odborniki: Zarja M.irkovič. dr Milan Stefanovič. dr Milu-t.in Roškovič. Radomir Stojilovič. Rom JovanoviČ. JaSa L jot i č. Jovan Rakič Joža Gol-maier fvsi Beograda), dr. Milan Painif (Zagreb). Meto Kujič (Saraievo). Marij Ku-ret (Ljubljana). ;nž. Milivoje Oobrič (Split). Jovan Giorgjevič (Subotica), Teisl (Osijekj, Kosta Kmajski (Skoplje). Opaža se na prvi pogled, da Je skupina BSK postavila homogeno listo brez pristašev skupine Jugoslavije, dočim je skupina Jugoslavije vzela na svojo listo tudi nekaj Bskovcev. Obe skupini pa sta se pri sestav ljanju list ozirali na položaje v podsavezin in pritegnili na listo zastopnike večin v poedinih podsavezih Zmagala je lista BSK t dvotretjinsko večino. Čim so bili še sešteti glasovi poedinib skupin in je bila situacija kolikor toliko jasna, je bil potek skupščine že v naprej fiksiran. Skupščina je potekala po udomačeni šabloni. V verifikacijski odbor so šli predstavniki poedinih podsavezov (za LNP inž. Debelak). Tukaj se je pripetila prva nepredvidena kalamiteta. ki je v naprej izdelan načrt o jjoieku skupščine deloma postavila na glavo. Segedinski — enfant terrible vsake skupščine — je predložil kopico sumlji vih poverilnic, ki mu jih verifikacijski odbor ni mogel potrditi. Poleg tega je še ple-num odbil par njegovih poverilnic, nekaj jih je pa sam umaknil. Tako so torej Sege-dinskega na vse strani oskubili, s čimer je bilo razmerje glasov bistveno spremenjeno. K vsemu je še prišel Maler s Hojanovičevi-mi glasovi. Gospodu predsedniku LNP so šli na roko in mu storili uslugo, da so spr«» jeli v članstvo njegove nebogljenčke. toda po: I pod izrecnim pogojem, da s temi glasovi ne bo vmešaval v tok dogodkov. Naknadno se je ugotovilo, da glasovnice niso bile izstavljene na Hojaniča vsaj večina ne, torej je bil vezan Hojanič samo s par glasovnicami, dočim so ostali strumno glasovali proti sku pini BSK. Tako je prišlo do poloma v vprašanju lig. Slovenski glasovi so bili edino pri tem vprašanju deljeni. Za lige so glasovali skupina Ilirije in večina glasov, ki jih je imel podsavez, dočim je osem glasov, s katerimi je razpolagal podsavez, šlo v smislu instrukcij klubov proti ligam. S tem je ostalo vprašanje izvedbe državnega prvenstva nerešeno, ker je bil letošnji način izrazit provizorij, za naprej pa se z negativnim izidom glasovanja ni nič pozitivnega sklenilo Upravnemu odboru saveza je torej pripadla malo simpatična naloga, da razmišlja o tem problemu in da ga srečno in zadovoljivo na vse straue privede do pametnega zaključka. Za vprašanje B-skovega deleža na izkupičku iz Montevidea se je dobila po programu zadostna večina. Tudi volitve aove savezne uprave so izpadle po določenem pravcu. Slučajnosti, najbolj dolgočasen del vsake skupščine, v katere se natrpajo vse mogoče zadeve in zadevice, so tudi letos okupirali znaten del razpoložljivega časa. Gotovi sklepi so bili storjeni pod očividnim dojmum izida bojnih glasovanj (n. pr. Ribolijev predlog o delitvi izkupičkov iz prvenstvenih tekmovanj). Razpravljalo se je o nekatenn stvareh, ki zanimajo naše področje. Ugodno sta bili rešeni prošnji Hermesa in Ilirije za črtanje kazni, ki jih je izrekel LNP, in sicer sporazumno in z izrecnim pristankom oflci-jelnega delegata inž. Debelaka, ki je predlog o znižanju kazni razširil v tem smislu, da se kazni povsem črtata. Pravtako je bila črtana denarna globa SK Reki. — V življe-ajr sta oili poklicana dva nova p-Kisi/ezi1 zetski in niški. prvi iz teritorialnih razlogov. ker je veza Črne gore » Splitom, kamor je sedaj spadala, dokaj neugodna, drugi pa zaradi nepnlik v Skopskem NP. ki je ■'»bse-gal teritorij dosedanje niške župe. — Sproženo je bilo tudi vprašanje prenosa poclaa-veznega sedeža iz Ljubljane v Maribor. Baje je imel iznesti ta predlog sam specielni delegat ISSK Maribor, pa se je še med potom v Zagrebu premislil m poveril to nalogo svojemu zaupniku, sam pa se Je povrnil v okrilje domačih penatov. Zaupnik je svojo nalogo skuša! izvesti, ker pa je skupščina smatrala njegov nastop za posrečen dovtip in ga tudi temu primerno ko-stirala. Do resnega razmotrivanja predlog ni prišel, še manj do sklepanja. — Večno sodniško vprašanje je dalo zopet snov za debato. Stvar je letos zavzela resnejše konture, ker je znano da se je v ZNS zasidrala Jugoslavija. Tako je prišlo do načelnega sklepa, da se revidira vprašanje delegiranja sodnikov. Podrobna izvedba n realizacija organizacije ie poverjena savez nemu upravnemu odboru, direktive se glasijo: ustvarijo naj se odbori za delegiranje sodnikov tako. da bosta v teh odborih sedela po dva zastopnika sekcij nogometnih sodnikov in po dva delegata podsavezov. predsednik odbora pa naj bo vsakokratn podsavezni predsednik. — Načelno je bilo tudi rešeno vprašanje podpor za izgradbo igrišč Ker je denarja na razpolago, se je stvar rešila v pozitivnem smislu, podrobna realizacija pa je prepuščena saveznemu u. odboru. Končno da omenimo še malo pikantnost. G. Hojanič se je — hote ali nehote — izneveril svoji obljubi v pogledu glasovanja tistih 12 klubov s teritorija ZNP Za to mi? je skuhal z dr. Riboli kot maščevanje gor-ko kašo v obliki predloga, naj se izkupičo iz prvenstvenih tekmovanj razdelijo po vsej državi enako, t. i. med udeležene klube. S tem je naitežie prizadel prav predsednika ZNP g. Hojaniča, ki je predstavnik zagrebških manjših klubov in kot ta.k izrazit pristaš skupne blagajne in razdelitve izkupička med vse prizadete v enakih deležih. Predlog Je bil sprejet; g. Hojanič le že prijavil svojo demisijo kol predsednik ZNP. Slovenski ddegatf so na skupščini na-stopf složno, kar le napram dosedanjim običajem vsekakor korak naprej. Prepira mo se lahko doma in ni treba, da bi svoie razmere prenašali še drugam. M. D. Pomembna manifestacija zimskega športa v Bohinju Smuški klub Bohinj bo priredil na Ste« fanovo ob 15 v dvorani Prosvetnega do« ma v Bohinjski Bistrici akademijo pod po« kroviteljstvom gg kapetana M Maksimoviča in župana Mavriča Spored, ki bo zelo zanimiv bo prenašala tudi ljubljanska ra« dijska oostaja Po pozdravnem govoru predsedn:ka T Godca bo moški zbor za« pel »Bohinjsko himno« in »Triglav moj dom« sled:lo bo izvajanje šramcl»kvinteta mešani zbor bo zapel »V Gorenjsko ozi» ram « in »Pojdem v rute« O zimskem športu v Boh nju bo govoril inž J S Preželj bo zapel »Nezakonsko mater«, na citre bosta igrala Ravnik in Torkar, sledi nastop tamburašev, mešani zbor zapoje »Jaz bi rad rudečih rož« tn državno htm« no Akademijo bo zaključilo skioptično predavanje g p rut Janka Ravn k« Klub želi s to akademijo pokazati, da dela. da je s svojim delom zainteresiral širšo jav« nost že s svojim idealnim stremljenjem zasluži! vso pozornost vkademija naj pokaže, da je v svojem idealnem delu združ-la vse Bohinjce, da kot možje kot lozoreli državljani delamo skupno da sm ra us >do skupnosti sood» govorni, da ustvarjamo bodočnost enotno, boljšo in v prid Veliki Jugoslaviji JZSS želi vsem zimskim športnikom srečen in vesel božič ter dober smuk! (Pro« gram mednarodnih tekem v Boh nju - i« občimo prihodnjič Op ur.) Božični smučarski tečaj na Sv. Planini nad Zagorjem o S Prijavite se takoj v smučarski tečaj na Sv Planini, kateri se vrši pod vodstvom strokovnjaka g. Janeza B tenca, člana smuškotehničnega odbora JZSS v Ljubljani. Celodnevna prehrana in prenočnina v zakurjeni sobi bo dnevno 35 D:n. Prijavite se takoj na naslov Lavoslav Mrnuh, Zarorje o. S. Priiavnino 20 Din je ->lačati na isti naslov. Tečaj se prične XII. - 28 XII Si-.uka na Sv Planini je zelo ugodna, sneg je nad ool metra visok ter je včeraj za*>a^': sneg položaj Soljšal v idealno smuko. Smučarj imajo za božične prazni« ke zelo ugodno in ceneno razvedrilo. Zimskosportni odsek SPD Maribor sporoča. dia je skupni odhod za udeležen* ce začefniškega tečaja oh 8. izprde Veli« ke kavarne z avtobusom do Reke. Zbira« lišče za otroški tečaj pa ob 9. pri godbe« nem paviljonu. ORIGINALNE FINSKE SMUČI kaJcur Midi dickorj, jesen in »kaoij*. turne, dirkalni-ia iiaialne. palice, rezi in vse ostal« »premo raz poSilja najceneje Ivan Savnik, Kranj 91 SfHicUbioi -unularakl cenik M tahtevo tantonjl 1774S lz JLAS (službeno) Na X. redni glavni skupščini JLAS v Zagrebu dne 13 t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik: g. Veljko Ugrinič, podpredsednik L: g ge« ne, ..1 Stevan Kneževič, podpredsednik 11.: g. Zdenko Grund. tajnik L: g Zdravko Franc č, tajnik 11.: g -Zlacko Mubvič. bla« gajnik: g Alko Kohn, tehnični reierent: g. M:roslav Dobrin, odborniki: gg H Ma« canovič, B Boranič, W Kratky, M Novak. L Kovačič, Ž. Petričič, Miinz, prof K. Ambrozy (vsi Zagreb), prof Ančik. 1. Bal« tesar, S. Sonc:n, geom. Černe (vsi Ljublja« na), Bergant ^Maribor), Dj Lucijanič (Kar« lovacj, B Petrovič, L. JovanoviČ, D Stefa« novic, Lj. Siinič (vsi Beograd), G. Telesko, Marer (Pančevo). Nadzorni odbor: U. Uroševič (Beograd), Ivan Javor (Zagreb). Novo izvoljeni odborniki se naprošajo, da pošljejo svojo adreso na tajnika: Zdravko Frančič, Zagreb, Jurišičeva ul. 8. Tajn k: Frančič. Iz SK Ilirije. Razpisani smučarski tečaj za tekmovalce pod -vodstvom g. Joška Janše se vrši v Ljubljani ud 27. t m. do 2. januarja 1931 Zbirališče 27 ob 9. do« poldne pred kavarno Evropo. Prosimo toč« nol Vremensko poročilo JZSS po stanju z dne 2. t m. Sv. Križ nad Jesenicami: oblačno, suh pršič »muka dobra, izgledi za praznike dobri. Dovje*Mojstrana: no« vega snega pršiča 8 cm, jasno, smuka ugod« aa povsod, zelo prijjoročljivi izleti v tri« gl - sko pogorje in Karavanke. Jesenice: temperatura —1 C, sneg suh, smuka v oko« lici idealna. Rateče, temperatura —6 C, suhega pršiča 30 cm, smuka ugMna Boh. Bistrica: temperatura —3 C. novega p-š ča 10 cm. smuka dobra. Sodražica: tempera« tura —4 C, burja, sneg pršič. smuka prav dobra. Travna gora: temperatura —8 C, sneg oršič, smuka prav dobra Pohorje: temperatura —7 C. suh sneg 40 cm. oblač« no. izgledi za praznike dobri. — Naknadna vremenska poročila jutri na tel. 3006. Repertoar)! LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 24.: Zaprto. Četrtek. 25. ob 15.: Serija A-00000L Ljudska predstava po znižanib cenah. Izven. — Ob 20 Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanib cenah. Petek, 26. ob 15.: Peterčkove poslednje sanje. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Sobota, 27.: zaprto LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sreda, 24.: Zaprto. Četrtek. 25 ob 15.: Car in tesar. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: La Mascotte. Ljudska predata va f>o znižanih cenah Izven. Petek, 26. 15.: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanib cenah. Izven. — Ob 20.: Carmen. Ljudska predstava po znižanib cenah. Izven. Sobota, 27.: Boheme. B. MARIBORSKO GLEDALISCS Začetek ob 20. Sreda, 24.: Zaprto. Četrtek. 25.: Ob 15. Aladin. Otroška pred stava. — Ob 20. Grof LukseniburŠki. Prvič v sezoni. Petek, 26.: Ob 15. Aleksandra. KuponL — Ob 20 Lutka Kunoni. z>ac=>a<=>aoa<=>aoaoaoaoao Vesele božične praznike In srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom GOSTILNA PRI FIGOVCU, Ljubljana oioaoioioioiotoaoic (T«c«i heiict Kamnoseška lndnstri|a Alofzif Vodnik liiubliana 1/808 Poleg glavnega Kolodvora Ustanovljeno 1860 Vesele božične praznike žeO franc S as g vi c tapetnik in dekorater Ljubljana, Stari trs i ter se za nadaljna naročila priporoča. Ako želiš imeti (epe kniiere, Ir V»A r»*1rPekatete« v Ljubljani. Istotam se proda centrifugalni ventilator zmožnosti 250 m3 v min. 17511 Pozor! Pozor! Preprog perzijskih, piratskih, pliSastih hi vseh drugih vrst, se nahaja največja zaloga pri tvrdki JEHERAN" Sv. Petra cesta 44, Vsaki dan so na ogled brezobvezno. Cena istim se je znižala za 30 odstotkov Se najtopieje priporoča. Samo prvovrstno moč. Provizijskega zastopnika išče najbolj« renomirana dunajska engros tvrdka za čip* ke. vezenine in blago za perilo za Jugosla« vi jo za takjjšen nastop. Oferte pod »Tiichtig W. 0 2148« našlo* viti na Rudoli Mosse, Wien L, Seilei« s ta t te Z 17801 IO GRANDS PR® Dobiva ae v vseh boljših apedjatalh trgovinah. m c c žensko ali mlajSo moško- popolnoma veščo strojepisja in kolikortoliko tzvežbano t poslih podeželskega notarijata, sprejmem takoi. 17793 NOTAR, VlSnla gora. (Desfee UL rn vsako količino, trame 8/9, WlO kakor tudi ostale vrste tesanega lesa, late v. staral KUflAL Bordoo&ie od 25/25 — 50/50, va« proti gotovini. — Ponudbe poslati na: V, Salzer, Zagreb, AoMteva olkm X. m. ka*. 17409 Koneesioniran« elektrotehnično podjetje ALEKSANDER KOZIČ, LJUBLJANA Cesta v Roino doline Mer. 44 i sia> 17731 Jaki in iibki tok, instalacijski elefc. GRADI: Električne centrale, daljnovode, instalacije za moč tn hiC, telefonske tn nalne naprave itd. DOBAVLJA: Vse vrste strojev ln aparatov n tro materiaL žarnice, akumulatorje itd. POPRAVLJA: Vse zgoraj navedene naprave ia stroja. Cene solidne Strokovnjalko I »vrše vanje oioioioioioioioioio Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim c. odjemalcem tvrdka 3. Hne$, ŽjtMjana —i m t—) o <—) ■ <—>«»>—>"'—*m'—' * <~> * * CD Vsa pleHkartka. ftčar- tka in 4lik»r*K» -ženega popilnega in depozitnega denana 17.8 milj. Din. Na drugi strani pa je podružnica na našem področju doslej plasirala za 22.8 milij. Din posojil. Gornje podatke navaja podružnica, da pokaže, da je tukajšnja fiiijala v svojem okolišu naložila v posojila več denarja, kakor ga pa je na pupilih in depozitih prejela. Pri tej priliki bi izrazili željo, da bi podružnice Državne hipotekarne banke vsaj ob koncu vsakega leta objavile svoje stanje. = Navodila davčnim oblastvom glede prijav za pridobnino. Finančno ministrstvo (oddelek za davke) je te dni poslalo vsem davčnim oblastvom v državi razpis glede prijav za pridobnino. Vse davčne uprave so dobile nalog, da takoj po prejemu razpisa javno pozovejo davčne obvezance, da predložijo davčne prijave za pridobnino in davek na poslovni promet v času od 5. Januarja do 5. februarja prih. leta. Davčni obvezanci, ki plačujejo davek na poslovni promet po knjigi izvršenega prometa, so dolžni prijavo o poslovnem prometu v letu 1930. predložiti do 31. januarja prih. leta. One davčne obvezance, ki v predpisanem rednem, odnosno za 15 dni podaljšanem roku ne bi predložili prijave, morajo davčne uprave individualno pozvati, da to storijo v času od 20.—28. februarja prih. leta Glede na novi zakon o davku na samce morajo davčni obvezanci za pridobnino v svoji prijavi navesti tudi, aii so •iamei„ vdovci brez otrok aii ločenci in koliko so gtari. Družabniki posameznih podjetij morajo, če so samci, vdovci ali ločenci, navesti tudi. v kakšnem razmerju so udeleženi na pod jet ju. Razpis vsebuje tudi točna navodila glede popisa davčnih obvezancev in njihovega rodbinskega stanja. Razpis tudi opozarja, da spadajo maloprodajalci monopol-skih predmetov v II. skupino (z osnovnim davkom 8 %), prav tako davčni obvezanci, ki so prej bili v prvi skupini, točka 8. m 9. (lovska, ribiška in komisijska podjetja) ter mesarji in peki (z omejitvami). Davčne uprave bodo morale izvršiti razpored tn izdelati predloge do 15. marca (v večjih upravah do 15. maja), tako da bodo seje davčnih odborov pričele že 1. aprila (odnosno 1. maja). = Javna plenarna seja Zbornice za TOI. Zbornica za TOI v Ljubljani sklicuje za torek 30. t m. ob pol 9. uri dopoldne v zbornični dvorani javno plenarno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo zborničnega predsednika. 2. Zbornični pro«' račun za leto 1931. 3. Aktualna davčna vprašanja. 4. Načrt novega zakona o so« cijalnem zavarovanju. 5. Poslovanje zbor« ničnega zavoda za pospeševanje obrti in program za leto 1931. 6. Priprave za nov obrtni zakon. 7 Informativna služba za po« speševanje zunanje trgovine. 8. Predlogi zborničnih članov. = Zopet znižanje kartelne cene «a baker. Mednarodni kartel za baker je predvčerajšnjim zopet znižal ceno od 10.80 na 10.30 dolarskega centa cif evropska luka (kartel je v zadnjih tednih že dvakrat znižal ceno. in sicer od 12.30 na 11.30 in na 10.80). V prostem prometu pa je cena padla že na 9.75 — 10 centov. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30 t. m. ponudbe glede dobave okroglega mehkega lesa, cinkovih trakov, pločevine, žice in jeklenih vrvi. (Pogoji so na vpogled ori istem oddelku.) Delavnica državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave naprave za polnjenje plina. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 31. t m. ponudbe glede dobave 800 metrov trofaznega kabla, 10.000 kg karbida, 40.000 kg portlandskega cementa. 2000 kg kristalne sode, raznega pisarniškega materijala, barv, žvepla, smirkovega praška itd. Direkcija državne železarne Va-reš sprejema do 31. t m. ponudbe glede dobave 1500 kg bencina, azbestnega materijala, firneža. terpentina. sikativa in barv. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. januarja ponudbe glede dobave svedrov. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) BORZE 23. decembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik. Tečaji deviz so deloma za malenkost popustili, v ostalem pa so nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda za kaso in za december trgovala po 424.5 — 425 in za februar po 417.5. 7% Blair je bil zaključen po 79. Med bančnimi papirji so bili običajni zaključki, med industrijskimi delnicami pa je orišlo do prometa v Dravi po 235 in v Dubrovački do 370. Devize tn valute. Ljubljana. Amsterdam 22.78, Berlin 13.4325 - 13.4625 (13.4475) Bruselj 7.8828. Budimpešta 9.8822. Curih 109-14 - 1097.4 (1095.9). London 27359 - 274.39 (273.99) Dunaj 793.1« - 796.03 (794.53). Ne\vyork 56.21 - 56.41 (56.31), Pariz 221.68. Praga 167.06 _ 167.86 (167.46), Trst 294.25 do «>6 25 (295.25). Zagreb. Amsterdam 22.70 — 22.7«, Du naj 793.03 - 796.03. Berlin 13.4325 do 13.4625, Bruselj 788.28. Budimpešta 786.5 do 789.5. London 273.59 - 274.39, Milan 294.3 do 296.3, Newyork ček 56.21 - 56.41. Praga 167.06 - i67.86. Pariz 220.68 - 222.68. Curih. Zagreb 9.1260, Pariz 20.23, London 25.—, Newyork 514^0, Bruselj 71.9125, Mflan 26.9550, Madrid 54.90, Amsterdam 207.35, Berlin 122.70, Dunaj 72.50, Sofija 3.73, Praga 15.2775. Varšava 57.75, Budimpešta 90.1750. Bukarešta 3.06. Efekti. Ljubljana 8% Blair 92 bl„ 7% Blair 80.5 bi., Celjska 160 den.. Ljublianska kreditna 124 den., Praštediona 940 den.. Kreditni zavod 170 — 180, Vevče 126 den.. Ruše 235 do 255. Zajrrcb Državne vrednote: Vojna ikoita aranžma 425 den., kasa 424.5 — 425.5. za december 424.5 — 425. za februar 417 do 417.5. 8% Blair 91 - 92.5. 1% Blair 79 do 79.5. 7% Drž hipotek, banka 77 — 80. <591o begluške 67.5 — 69; bančne vrednote: Praštediona 940 den.. Union 189.5 - 190. Jugo 77.5 - 78. Kreditna 100 - 104. Ljubljanska kreditna 124 den.. Srpska 189.5 do 191.5, Zemaljska 128 - 129; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den.. Našič-ka 975 bi.. Gutmann 130 — 137. Slavoniia '200 den., Drava 235 - 236. Sečerana 295 do 300. Vevče 126 den., Dubrovačka 3«) do 365. Jadranska 530 — 5G0. Trbovlje 353 do 364. Beograd. Vojna škoda 425.5 zaklj., za december 425.5 zaklj.. 7% Blair 79.75 zaklj„ investicijsko 87.5 zaklj., Narodna banka 8150 zaklj. Blagovna tržišča LES 4- Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona drv. Povpraševanje je za 4 vagone kratke robe (smreka, jelka, 18 mm, širina od 9 cm navzgor, media 17/18 cm, dolžina 1.50 in 2 metra). ŽITO + Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice in 1 vagon koruze. Nudi se {franco slovenska postaja, po mlevski voznini, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska. 80/81 kg po 205—207.5, srbo-branska, 79,80 kg m gornjebaška. 79/80 kg po 200—202.5. baranjska, 79/80 kg po 185 do 187.5, baška. okolica Sombor, 79 ka po 177.5—180; jefrneu: baški, ozimni, 65/66 kg (X) 155—157.5; oves: baranjsk" (pri navadni voznini) po 195—197.5: koruza: baška. stara po 150—152.5. baška. nova. umetno sušena po 142.5—145, pri navadni voznini po 147.5 do 152.5, času primerno suha. pri navadni voznini po 140—142.5; moka: banaška >0« po 340-345. Novosadska blagovna borz« (23. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 13 vagonov pšenice, 12 vagonov koruze, 1 vagon moke in 6 vagonov otrobov Pšenica; baška, 78/80 kg, okolica Novi Sad 145 — 150; baška, potiska, šlep, 79/80 kg 150 — 155; gornjebanaška, 79/80 kg 145 — 147.5, juž-nobanaška. 79/80 140 — 142.5: sremska, 78 kg 132.5 - 135; slavonska. 78 kg 130 do 135. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.5 — 112.5. Oves: baški in sremski 132.5 do 137.5. Koruza: baška in sremska stara 95 — 100; nova 72.5 - 77.5: za januar 77.5 do 80; za marc april 90 _ 92.5; sremska, umetno sušena 90 — 92.5 Moka: baška >0g< in >0gg< 235 - 250; >2< 2U5 - 220; »5< 180 — i90: *6< 155 - 160. >7< 107 do 115; »8< 82.5 — 87.5 Otrohi- baški 77-5 do 82.5; sremski in banaški 75-80 + Somborska blagovna borza (23. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 168 vagonov. Pšeniea: baška potiska. 80 kg 150 do 156; okolica Sombor. 78 ke 137.5 do 142.5; gornjebaška. 79/80 kg 150 - 155; sremska, 78 79 kg 132.-5 — 137.5; banaška Bega, 79 kg 145 — 150. Jefnien: baški, 63/64 kg 107.5 — 112.5. Koruza: baška, nova 72.5 — 77.5; za januar 75 — 80; umetno sušena 90 — 95 Oves; baški in sremski 135—140 Moka: baška »0g< m >0gg< 235—240; >2< >05—215 >5< 175 do 185; »6< 150—160; »7< 100—110. + Budimpeštanska lerminska borxa (23. t. m.) Tendenca za koruzo prijazna, v ostalem slsba; promet majhen Pšenica; za marc 14.90 - 14.91, za maj 15.10 - 15.11; rž: za marc 9.87 — 9.88; koruza: za marc 12.58 — 12.60, tranzitna za maj 10.30 do 10.35. Na cili pride, kdor je »pozna/, da more z znanjem reklame od« straniti ovire, preko katerih večkrat tudi kapital ne more. Naša reklamna šola rai» vija Vaše zanimanje n dia« pozicijo pismenim potom v dovršeno znanje ter Vam nudi toliko prakse, kolikor bi »i je pridobili komaj v dolgih letih ali pa »ploh nikoli. Zahtevajte še danea naš prospekt m navedite svoj poki c! »Labor«, Zagreb VL 17730 Zobje 3671 beli nasmejani Da boste Imel! zobe zdrave, bele. bleščeč«, ki se smejejo, kadar odprete usta. uporabljajte KOLYNOS. V treh dneh boste opazili razliko. KOLYNOS Cisti zobe ln dlesna tako kot zahteva higijena, da so očiščeni Njena antiseptična pena, prijetnega okusa prodre v vsako zobno razpoklino iD odstrani ž nje ono zoprno prevlako kakor tudi koščke hrane, ki zastanejo v zobeh Ona uničuje nevarne klice ln nevtralizira kislino na ustnah. Ako hočete Imeti zobe bele ln nasmejane, nepokvarjene od madežev in gnilobe, začnite uporabljati KOL,VNOS. En centimeter zadostuje, da jo razmažete po suhi ščetki, FORD tovorni omobil 1. Neprekosljiva kakovost 2. lepa zunanjost 3. Dve dolžini SasiJ 4. Največja itedljivost Novi Fordov tovorni automobil si je pridobil na celem svetu sloves zanesljivega in močnega delavca. Neprekosljiv materijal in tehnično pravilna dograditev sta glavni vzrok njegovih odličnih zmožnosti. Preko 40 različnih vrst jekla uporabljajo pri njegovi izdelavi. Z uporabo znanega modela „A" stroja v zvezi z menjalnikom štirih brzin Fordovega tovornega automobila nima njegova uporaba nobenih meja Poleg omenjenih novosti sledi sedaj še izboljšana zunanja linija Fordovega tovornega voza, z vpeljavo tekočih linij, novega hladilnika, nove linije kabine, kakor tudi platišča s stranicami in nerjavečega jekla za okovje. Dve dolžini Fordovih tovornih voz Nadaljnja prednost, ki Vam jo sedaj nudi, obstoji v podaljšani Fordovi tovorni šasiji, ki se posebno obnese pri izdelavi rešilnih voz, omnibusov ter pri prevozu velikih količin blaga. Medosje normalne tovorne šasije 334 cm, medosje podaljšane šasije 399 cm. Ford tovorni vozovi * zaprto kabino za vozača, plateau-karoserijo in stranicami na normalni šasiji z dvojnimi zadnjimi kolesi . . . . . Din. 68.330"- Edinstvena Ford garandia Mi jamčimo ne glede na dobo za vse od nas izdelano blago, z ozirom na konstrukcijske napake, katere se pokažejo pri normalni uporabi in normalnih zahtevah. Nadomestitev ali popravilo od nas kod defektno spoznanih delov, se izvrši brezplačno pri Ford zastopnikih. LINCOLN FORD MOTOR COMPANY Kar pa najbolj diči Fordov tovorni voz pred drugimi, je njegova zanesljivost in ekonomija v prometu. Njegova uporaba je zrevolucijonirala mnogo podjetij: z njim so zadobila zdravo in dobie-kanosno podlago. Tudi Vi morate, posebno še z ozirom na današnje čase, izpremeniti Vaš transportni način. Obrnite se ob tej priliki na Vašega Fordovega zastopnika. On Vas bo številično in praktično seznanil s Fordovim tovornim vozom. Ford cene: Normalna Ford tovorna šasija z enotnimi zadnjimi kolesi.......... Normalna Ford tovorna šasija z dvojnimi zadnjimi kolesi.......... Podaljšana Ford tovorna šasija z enotnimi zadnjimi kolesi Podaljšana Ford tovorna šasija z dvojnimi zadnjimi kolesi..........Din. 56.500'— Vse tu navedene cene se razumeio za plačilo v gotovini, izprememba cen pridržana, za tovorne vozove s 4 oziroma s 6 kompletnimi kolesi in enim rezervnim kolesom brez pnevmatike in zračnice, franko skladišče vsakega Ford zastopnika v Jugoslaviji. Din. 52.500*— Din. 53.500*— Din. 55.100-— Popolnoma zaprti tovorni voz iz jekla, na normalni Ford tovorni šasiji z enotnimi zadnjimi kolesi • •••••••■••*,»••• Dm« 00"; Božične in novoletne pozdrave pan z Bleda, Ignac Dvornik in Anton Puk* majster iz Šoštanja. Franc Klobučar. Jo« sip Rešek in Zakotn k Stanko iz Škofje Loke, Stanko Golobič iz Semiča. Milan Po» nikvar iz Kamn:ka. Miro Kamenšek iz Za» gorja, Anton Dormiš iz Borovnice. Josip Selan iz Šmarja pri Ljubljani, M rko Skra> be iz Motnika, Josip Oven iz Št Lovren* ca na Dolenjskem. Josip Pogelšek iz D M ▼ Polju. Anton Berg iz Rogaške Slatine ;n Miloš Pire iz Žužemberka Niš od pionirskega polka: Slavko Luz> nik, Janko Brezovšek. Ivan Pajk. Franc Ku* žar z Hrastnika, Kolenc Martin. Vranič Ludvik, kaplara Jerman Ivan in Jagei Jo» sip, Milan Grum. Zupane Hinko iz Trbo* velj, Boris Savper iz Zagorja Franc Sp tal iz Velenja. Franc Sinter in Alojz Jazbin« gek iz Rimskih toplic. Mirko Lazn k, Ru« dolf Vidmar in Ferdo Laznik iz Dola pn Hrastniku, M.ha Zidar in Janez Simončič iz Mokronoga, Jože Pišensk; iz Brežic, Ru« dolf Cizmek in Josip Božič iz Rajhenbur« ga, Jože Bah iz Ribnice. Josip Češnovar iz Rakovnika pri Medvodah. Hinko Škorjanc. Simon Erjavec in Franc Divjak iz M ari« bora in Janko Šteger iz Rus. RAJLOVAC, Bosna, zrakoplovni polk: Kršima Nikolaj od Sv Katarine, Alfonz Normali iz Zaloga. Franjo Mohorič iz Vo« dic, Stanko Mahor iz Dolenje vasi. Ivan Štrukelj iz St. Vida nad Ljubljano. Janez Hren z Tacna, Franc Lampe iz Cernuč, Jo« že Dimnik iz Sp. Zadobove pri Ljubljani Florjan Nastran iz Škofje Loke Stanko Podgornik, Gabrijelčič Anton, Rudi Boh Franjo in Karel Petrin iz Ljubljane Anton Magd.č in Franjo Tolmajer z Viča. Feliks Cerar iz Domžal, Ivan Kontnik iz D M v Polju, Anton Kosec iz Dol pn Ljubljani. Rudi Cerovšek iz Vidma. Ivan Kraij iz Tr« zina. Anton Magdič iz Ljubljane. Ivan Me» den iz Most, Janez Kos iz Sore MOSTAR, od zrakoplovnega polka: Ru« dolf Babnik iz Ljubljane. Franc Tolmajer iz Vevč, Avgust Primožič iz Tržiča. Viktor Pogačar iz Radomelj. Peter Klemen iz Je« žice. Rudolf Zdešar iz Zaklanca Matevž Lrh z Vrhnike, Anton Poljanec z Bleda. Rudolf Čabaj iz Celja. Lovro Benedik iz Kranja, Anton Skof iz Metlike. Karel Zor« ko iz Maribora, Franc Ribič iz Mar bora. Franc Pok iz Maribora, Ignac Kavčič iz Ljutomera. Vinko Kapfer in Alojz Mino« draš iz Maribora. PLEVLJE. od mitraljeske čete: Adoli Po» žtajner. Avgust Zaje. Peter Rek, Ferdinand Plevnik, Franc Jamn kar, Vinko Brinovc. Alujz Vitr h, Anton Pavlič. Avgust Remic. Karol Jevšnik, Matija Nadvišnik Franc Oder, Franc Jager, Ignac Rotovnik Anton Žerdoner, Miha Polak in Ivan Kokalj. SARAJEVO, od minerske čete tehnične« ga polka: Jože Česen, Jože Kobe, Adolf Ebrgo, Viktor Pavlič. Vinko Cebašek, Vik« tor Pire. Gabrijel Bobnik. Amadej Junše« vič, Franc Novak in Peter Jehovec iz ljub« Ijanskega, podporučnik Gomzi Josip, na« rednik Vladimir Poščic, Lovro Zelan Franc Gašper, Alfred B zjak. Kramberger Franc. Filip Pirih, Zagovec Rudolf, Krol Henrik, Golob Ignac in Drofenik Dragotin iz ma« riborskega okrožja. Anton Duferotinšek. Anton Lavsrk Anton Kromajer. Franc Jur« jevec, Kazimir Diminič, Anton Lanberger, Kr stjan Gostenčnik, Jos p Tratnik. Jože Mandei m Jože Pfajmund KAMENICE, gojenci orožniške podčast« niške šole: Anton Kristan, Kranj. Praprot« nik Josip. Stična. Konrad Aleš, Sv Ana. Zupančič Anton, Trebnje«Planina Kačič« nik Martin, Sv. Jurij. Pavlin Jože Novo mesto. Ogr nc Josip, R mske toplice Želez« ni'k Jože. Sevnica. Gorenjšek Franc Begu« nje. Skalič Ivan. Greaorinčič Matija. Ko« stanjevica. Jeminšek Rudi. Kogoj Pavel. Mokronog, Jereb Franc. Fabjan Anton Ra« dovijica. Mere Franc, Sodražica. Roter Vin« ko, Rjgelj Anton. Stična. KI MBOR gojenci strojne tehnične mor« narške šole: Kopač Stanko, Kroselj Lado. Strnad Viljem. Labč Ludvik iz Ljubljane. Kramar Rudi iz Radohove vasi. l'ktnar Srečko, Pliberšek Ivo Vizovišek Joško in Ribnik Franc iz Maribora, šah Ivo iz No« vega mesta. Klavčič Silvo z Kamnika. Pesi Franc in Kogej Jože iz Ptuja. Maček Franc iz Tržiča. Šavli Albin iz Jesenic, Trček Franc iz Vrhnike. Pasek Franc iz Krškega, Mašek Vinko iz Konjic. Zabavnik Jakob in Hočevar Avgust iz Ormoža Cernjač Egon iz Čateža, Fajdga Ludvik iz Zapuž. Potočnik Edo iz Vidma in Slana Janez iz Brezovice. ŠIBEN1K, mornariški podnarednik Hor« vat Štefan, pil. mornar l. ki Debelak Geza, Kos Julij, Fliser Fran. Bencig Vlad slav, Popel Ljudevit, vsi iz Murske Sobote in D. Lendave. CAČAK od inženjerske tehnične čete: Janez Mlakar, Stari trg. Ivan Seljak, Pla» Dina pri Rakeku. Andrej Sedevčič Ivanje* selo, Tomaž Podobnik, Logatec, Franc Otrin, Zin, Igo Pogačar, M ro Japelj. Ljub« Ijana, Ignac Osvald. Franc Rajh. Brusnice, Jože Marin«. Kočevska Reka. Franc Kosi« Ija Novo mesto, Martin Derganc, Zalog, Valentin Dobravec. Bohinj. Franc Besal, Trbovlje, Mihael Zaje. Lukovica, Karel Pe« terka. Moravče. Smon Mizori, Rakitovec, Jože Sterle, Ig, Ivan Turk. Zvirče, Simon Sevšek. Dobrepolje, Franc Plan nšek. Do« brunje. ,. , , „ HERCEGNOV1. artilienjski kaplar Bu« kovec Leopold. Semič. Pezd rc Karel. Cr« nomeb Rneataj Jsnko. Koroška vas Reg» vat Ridko. Rajhenburg. Pečni1' Leopold. Mozirie Kolar Janez. Krška vas Abuf Jo« fef Dol nri Hrastn:ku. Pojte" R idolf Gor« nji erad Florianc Martin. Braslovče. Ko« vir Karel. Ihan. Kukec Martin. Mavretinci, Žabo ta Jože. Križevci. Levčnik Ivan. Kranj PeSek Matija. Kamna gorica. Kovač Mir« ko. Hrastnik. Kržič Viktor, Logatec. Zori« Franc. Kralj Alojz, Cverlin Jurij, Sauer Alojz, Pajer Valentin in Založnik ivan. TlVAT. mornarji: Stanko Kosmač iz Ljubljane, Jože Prešeren iz Javora ka. Ru« di Kotnik iz 4urske Sobote, Henrik Jago« d č iz Maribora, podčastniki. SIN J. od mitralješke čete: Ferjan Milan. Pire Franc, Burgar Franc. Kralj Janez, B.ib« nik Jože, Ložar Stanko, Janrap Anton. Sr« nel Adolf, Pogržaj Franc, Skrjanc Franc. Viršek Franc. Hafnar Franc. Lavtar Franc. Mravlje Jakob, Guštin Ivan in Kalaš La« do z Salatendorfa. KRAGL JEVAC, gojenci tehnične šole: Josip Palma. Tone Fluks, Joško Pavlič Alojz Golob. Karlo Rostober. Vinko Er« javec in Tone Pogorelec. BEOGRAD, gojenci tehnične šole: Rudi Pavletič iz Trsta, Josip Sever iz Št. Vida nad Ljubljano. Ernest Kap in Vinko Žic Od avtokomande Ivan Mart nc Viktor Ste« fe. Martin Bijželi. Ivan Jama, Matija Skr= lane. Anton Levičnik. Albin Čeh in Gabri« lel Dereani. KI MBOR. mornariški podčastniki ma« šinske šole: Franjo in Joško Rupnik, Pav« lič Hinko. Ventur ni Sergij Miloš Mehora Kraševec Anton. Smončič Stanko. Žerjav Miks. Pirjavec Milan. Starv B-»gdan. Pirnat Aleš. Gala Dušan (vsi iz Ljubljane): Stefin Obreht. Andrej Marinič. Kline Josip. Mi« lič Josip (iz Mar bora); Edi Rudolf. Stane Zabkar, Krušič Franjo (iz Celja)- Pešl Av« gust. We!gl Ivan. Meglič Ferdo (Ptuj) Be« lina Ivan, Holešek Oton. Grosar Manko (Trbovlje); Kapler Alojz (Krško); Vahtar Alojz (Zagorje); Blaževič Ervin (Brežice): Pekoli Slavko (Novo mesto); Kop:nič Jo« že (Metlika); Levjak Vladimir (Kočevje); Gorianc Franc Šebek Joža (Jesenice); Le« skovar V k tor (Rogaška Slatina); Bizjak Renato (Prevalje) Prelc Teodor (Poličane) Kožar Karol Veržej pn Ljutomeru; Sko« čir Anton, Ribnica na Pohorju. „ARGUS" agencija ra promet nepremičnin, G17STAV ILIC, Žairreb, Bregovlta 3, telefon 67—84, kupuje, prodaja, posreduje pri vseh vrstah nakupa in prodaje hiš. vil. stavbišč. posesti, trgovin, hotelov, industrijskih tovarn, tudi izven Zagreba po najugodnejših pogojih KRASEN HOTEL Z RESTAVRACIJO v Hrv. Prln orju ra sami morski obali b vrtom oopolnlm lnvpntar'em naprodaj za cca. 2.c00 000 Oln aH ga zamenlam za nlSo v Zagrebu. »ARGUS« Zagreb. Brf povita 3. TRGOVSKA hisa v Zagrebu (Illca) z ve« ul. lokali ln stanovanji po 2. 3 ln S sob s pritiklinami vhod za vozove, vrt. naprodaj za 5.000 000, v jotovtnl potrebno samo 2.500.000. ostalo na 2 'etl s 8% obrestmi. »ARGTJS« Bregovlti 3 TRGOVSKO HTSO V ZAGREBU (JelaMiev trg) z na 1 bol I p Idočo restavracijo v Zagrebu, več lokalo" ln stanovanl, ki nese listih 13%. prodam za cca 5.950.000. »ARGTJS«. Brego-vlta 3. INDUSTRIJSKO STAVBO v sredl^Cu Zagreba (senai lesna Industrija) s 8e eno stavbno parcelo 25 m ulične rronte s popolnoma novimi zgradbami prodam za 1,800.000 Din. »AROUS« Br°-*ov1ta 3 DOBRO TD0*0 TOVARNO v Zagrebu v potnem obratu, brez konkurence, z poslopit strotl ln ostalim lnventnr'em. cca 2000 e. hv. zeml!13*a. prodam za cca. 6,700.000 D. »AROUS«. Bre^cvlta 1 KINO V ZAGREBU zelo dobro tdoč. t> soposestvljo nepremičnin, e najemninsko pogodbo še za 9 let, najemnina plačana v napret za ve* čas. kino nese letnih čistih 500.000 Din. prodam za 2.500.000 ali zamenjam za hl5o v Zagrebu. Pobllžla pojasnila daje »ARGUS« agencija Zagreb. Bregovlta 3. KAVARNO V ZAGREBU dobro Idočo. z Inventarjem, radi starosti lastnika zelo ugodno prodam. »ARGUS«. Bregovlta ulica 3. RESTAVRACIJO V ZAGREBU z vso opremo ln nalemntnsko pogodbo v centru mesta zelo ugodno prodam -adl bolezni lastnika. »ARGUS. Bregovlta Ul. 3. TRGOVINO športnih potrebščin ln gramofonov v Zagrebu, dolgo let uvedeno pr>dam z zalogo ln Inventarjem po ugodni ceni ali zamenjam za hišo v Zagrebu. »ARGUS«. Bregovlta ulica 3. POSESTVO okrog 40 juter v Zagrebu cca. 14 Juter prvovrstnega vinograda park sadovnjak, polja ln gozd, vila 5 sob ln vsa gospodarska in ostala poslopja, prodam za ceno 1.350.000 Din. »ARGUS« Bregovlta 3. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem Mlin Nastran pošta Radomlje 17784 T kemičnih hdetfrft in v stroki kemikalij pri veletrgovcih tu industriji dokazljivo zelo dobro vpeljan zastopnik za Ljubljano in okoli ležeče indo striiske kraje, marljiv in podjeten, dobi službo proti proviziji in povrnitvi stroškov Pismene ponudbe z refereneami na J P Deutpch & C«.. Wien. IX. /2 Wi«lerliofer P-*«,, 3 17737 V IN A Restavracija „pod Skalco" Dospela so pristna Štajerska, dolenjska in dalmatinska vina ter se priporoča LJUBLJANA, Mestni trg 11 17514 HHHBSBSSgSga&ggg? OBLAČILA za gospode tzvrSule po zelo solidni ceni ir v najmodernejši fazoni modni atelie. Gosposvetska cesta 13 O. nadstropje, vrata 67 (Kolizej). Velika izbira najmodernejših štofov. Sprejemajo se tudi popravila. 280 tfO*NICAKin.t» eiT8AIKUK0V.flftMtiAMmKA. ow UŽB A roz.o UBIJAM A - X.L .L.ra - ->DVnVOCTKll K*-rrn-iAi -ki'7i/r rcNt1 SPREJMEMO Izučene čevljarje tel tanajo voljo, da se Izpopolnijo na stroju ali v prodaji Prednost Imajo 1obro pismeni s kavcijo Ponudbe s fotografijo in opisom seitanje p rak se, zaposlenja. družinskega In Imo vlnskeg-a stanja postati pod »Doma či« na Publlcftas d. d., oglasni za vod. Zagreb, Iliea 9. 17783 I Največja zaloga kovinastih krst V DRAVSKI BANOVINI Kovmaste krste za deco: 80 do 160 cm dolge, 650.— do 1100,— Din. Kovinaste krste sa odrasle: 200 cm dolge, 1500.— do 2300.— Din z zaloge v Mariboru. 405 Izbira v vseh velikostih. Najmanj 40 % prihranka potom nakupa pri izdelovalcu. MAKS USSAR. Maribor. Gregorčičeva ul. 17. Za hotel alt PCflZIOffflt Prikladna velika hiša z velikim dvoriščem, cisternami, pralnico, kletjo itd., vse v izvrstnem stanju, tik ob morski obali, na najbolj obljudenem otoku, v neposredni bližini Šibenika, ki se vedno bolj razvija, ker je nadvse ugodno in frekventirano letovišče Na otoku se pravkar napeljava vodovod. a elektrifikacija je že dovršena Zaradi divneea položaja, blaae klime in najboljše komunikacije s Šibenikoin morejo interesenti računati na siguren in kotosa-len uspeh. Informacije daie Z. Trnta. Za rreb. DeJeličev« nlira 17 III kat 17734 i DLlUUULJlXJUULJLOJLIJLOJU^^ Borove pilote 7 m dolžine, v premeru 22—30 cm, 700 kom., odprema v roku 2 mesecev, plačam proti gotovini. Bordoaale v vseh dolžinah. Ponudbe poslati na V. Salzer. Zagreb- Si-blčeva 3. III. kat. 17409 Vsled »reseiitve trgovine nrodafam vse Wa»o *»o znatno znižanih cenah 16089 A. FUCHS LJUBLJANA. Selenburgova aH ca St 6. trgovina s, urami, zlatnino in srebrn ino. ............................. desete p\a$Hi^e želi Jivtopodletje rtius v • v I* 2 f C 17761 □ □ □ remo ¥ Korotan. □ Čitanka o Koroški za mladino g § Mladina naj ne pozabi svojih P Bratov na KoroSkem, zato naj čita □ Sto knjigo ki tzide te dni. Dobi be u Q v vseb knjigarnah! 17681 H mblhjuuuljuuuuliuljijlijlilj^ bž Vesele praznike in srečno nov« letu želi vsem cenj. odjemalcem Kosec Alojzij L« MIKUŠ Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — ni'ic — — milo >SVILA< popolnoma belo, člst( sa svilo, volno in fine tkanine 17126 izborno v toaletne svrhe in shampooing tvornica olja in trgovina MEDVODR 1772^ Siničica 7 PERJE kokošje, gosje, purje naravno ln čiSčeno nudi najceneje: 17484 IVAN SAVNIK, Kranj ■š^^^mrnmmmmm^m Prodam pod lastno ceno en dirkalni voz za konjski šport, en plato voz z gumijevimi koie«i. 6 kom tovornih avtomobilov In sicer 3 kom. 5 tonske Pra ge, 1 3 tonski Saurer, 1 2 tonski Chevro 'et. 1 3 tonski Lauring Klement, zamenjam tu (Vi za en dobri oeebnt avto Sukneni kolobarji za poliranje. čistilna volna. cunje za čiščenje strojev vedno v vsaki množini na zalogi. Veletrgovina « »»lovinami m p et«ctovora IVAN SLUGA MARIBOR, Tržaška cesta štev. 5 Telefon št. 2272. 17764 ir n-mr ii" irtr ir inr r r n" 1 Srečni bo C ln novo leto teli svojim cenjenim odjemalcem ln prijateljem franjo Jureš urar, zlatnlnar ln optik MARIBOR Vetrlnjska nL 26, 17332 ^E3I3GIQI3QE3C3C3GIQEiI /iabvan nemških modelov, speciialni trebušni pasovi za pred in po poroda. Velika izbira vseh priprav za britje in v to svrho sp3dajočih predmetov. 17720 Brušenje vseh vrst rezil, po-nikljanje. pop"avila II DRIICii Mnbliana, Prešernov« ulica 5 Telefon «i«v. «43» Kmetijski vestnlk Ozrimo se nazaj in poglejmo naprej! Pred letom se v našem časopisju še al »liko pisalo o velikili pieohieiui v kmetij stvu, kakor se piše danes. Opozarjali «mo na velika s^emljenja napiednega kmetijstva za čini večjo racionalizacijo, za lipi-ziranje blaga, za obdržanjem starih trgov ui osvojitev novih. Glavni cilj je bil dosega cenejše hi kakovostno bol;še proizvodnje, ustvarjanje ttako »vanega blaga i znamko v okusa, obliki nuder.ega kupcu, odnosno porabniku, da bi se zato blago lažje in kolikor mogoče dobro vnovčevalo. Boj za trge se je tako zaostril, da za blago neznanega izvora in negarantirane kakovosti ni dobiti kupca tudi za nizko ceno ne, kajti svet se ie tudi začel prehranjevati racionalno in dobro plačuje le to, od česar gotovo dobi iskano korist Propaganda tn direktna reklama sta tudi ▼ kmetijstvu začela dobivati tako veljavo, kakor jo imata pri vnovčevanju industrijskih dobrin. Čimbolj si je začelo kmetijstvo aaprednejših narodov osvajati pogled in postopek trgovca Pri vnovčevanju in ameriški princip resnične zadovoljitve odjemalca, toliko bolj si je okrepilo svoje stališče aa mednarodnem trgu. S tem je pridobilo nova tržišča, dočim zaostalejši narodi po-Jagoma izgubljajo svoje trge. Tudi v naši državi se je od strani vlade mnogo storilo za boljše vnovčevanje kmetijskih pridelkov; če tega ne bi bilo, bi o izvozu le malo govorili. Zasebne vzpodbude v kmetijstvu pa skoro ni bilo, odnosno kolikor je je bilo, se ni znala in mogla prav uveljaviti. Zato smo danes vendarle Se vedno v vnovčevalnih težavah, pn čemer se posebno pogosto toži, da posredna-stvo m promet sploh odneseta prevelik delež končne prodajne cene, zaradi česar je vnovčevalni efekt pridelovalca kar stalno negativen, tako da mora ta minus pride! lovaiec izravnati z vsestranskim podkon-sumom. To dejstvo po drugi strani gospodarsko bije na vse druge stanove v državi »n je glavni vzrok zadušljivega stanja Za bodoče je pričakovati mnogo tesnej-lega sodelovanja z vlado in lastnega sarno-pomočnega stremljenja, sa! bo kmetijstvo kmalu dobilo tudi svojo zbornico. Ta bo snogia tudi izredno ugodno vplivati na zavest in spoznanje kmetovalca, da naj ne čaka vedno samo na to, kdaj bo kdorkoli kaj storil zanj. To spoznanje bo v nJem šele razvilo pravi jmisel za samopomoč in ga bo nverilo v njegovi samovoljnosti. Vso pažnjo pa bo moral jugosiovenski kmetovalec posvečati tudi vedno bolj uve-"jajoči se mehanizaciji kmetijskega obrata, ki zavzema vedno sihiejši razmah, s čimer pa naše kmetijstvo še ne računa resno. Mehanizacija v kmetijstvu vedno bolj uveljavlja velestroje m zmanjšuje človeško in živalsko delo. S tem se obenem uveljavlja veleobrat ki mu uspeva, po razmeroma nizki ceni proizvajati razne agrarne dobrine. Slutimo pač že lahko, kaj bo to pomenite za kmeta kadar začne resna konkurenca mehaniziranih veleobratov. Ne zakrilimo si oči! A. .!. Radio Izvleček iz programov Sreda, 24. decembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio-orkestra — 19.30: Božično zvonenje. — 19.30: Samospe. ▼i baritonista Marjana Rusa. — 20.10: O božični slovenski literaturi — 20.45: Kom cert radio-orkestra — 21.30: Božič v slo« venski narodni pesmi. — 22: Citraški kro. iek »Vesna«. — 22.45: Božična meditacija. — 23: Plošče — 24: Prenos polnočnice iz frančiškanske cerkve. Četrtek, 25. decembra LJUBLJANA 11* Koncert radio-orkestra. — 12: Napoved časa in poročila — 15: Dekliška ura — 15 30: Opera na ploščah — 16.30: Božični przor — 17: Plošče. — 17.30 Prenos petja kanarčkov — 20: Kon. eerl trnovskega cerkvenega zbora. — 21: Koncert radio^kvarteta. — Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.25: Prenos iz frančiškan, skega samostana v Subotici. — 13: Koncert radio, orkestra. — 16: Plošče — 17: Orke. stralen koncert. — 1 Br Koncert na citre — 19 30" Plošče. — 20 30: Prenos progra-ma iz Ljubjane. — 22.30- Poročila. — ZAGREB 10: Prenos iz cerkve — 17: Koncert orkestra halalajk — 20 30: Prenos progn. ma iz Ljubljane. — 22.30: Poročila — ZA« glasba — PRAGA 14.30: Prenos opere »Prodana nevesta« iz narodnega gledališča — 18: Spevoigra. — 19- Dramski večer — 20: Bendl: »Sveti večer«. — 21.30: Plošče — 22.20: Koncert l».hke glasbe. — BRNO 14.30: Prenos opere iz Prage. — 18: Arije in pesmi. — 19: Prenos vsega progTama 'z Prage. — 22.20: Lahka glasba. — VARŠA. VA 17: Godba za ples — 20.30: Prenos koncerta iz Poznanja. — 21: Preno« kon-. certa iz Katovic. — 23: Plošče — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle - 13 05: Wagner. jeva opera »Tristan in Isolda« na ploščah (prvo deianje) — 15.05: Koncert orkestra — 17.30: Koncert komorna glasbe — 1940: Offenbacho^a opera »Orfej v podzemlju«. — 22.40: KonceTt orkestra — BERLIN 18 30- Plošče — 19: Verdijeva opera »Aida«. — 23: Koncert lahke glasbe — LANGENBERG 16.30: Poljuden koncert božične glasbe — 18 30: Mojstri operete — 19 45: Koncert orkestra in pevskega zbora: Božične skl-dbe — Nočni koncert m ples. — MUEHLACKER 15: Zborovski koncert. — 15.45: Koncert orkestra — 18: Božični program — 20: Koncert filharmo-ničnega orkestra — 21.30: Vesele enode.* janke. — 22.25: Koncert godbe na nihala — 23.15: Lahka glasba - BUDIMPEŠTA 12: Orkestralen koncert. — 17.10: Kon-. eert voiaške godbe. — 18.20- Spevoigra. — 19: Dramski večer. — 21: Mešan glas« benl program. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.40: Lahka glasba. — 23: Godba za ples. Petek, 26. decembra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glas. be. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Pomenek s prijateljico vrta. — 10.45: šah. — 11: Koncert radio*orkestra. — 12: Na, p^ved časa in poročila. — 15: Prenos iz Bohinjske Bistrice: Akademija smuškesa kluba »Bohinj« — 20: Samospevi g Mirka Jelačma — 20.30: Koncert pevskega kvar. teta »Deržaj«. — 21.15: Koncert radio.or. kestra. — Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.45: Koncert radio.orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Slovenske narodne pesmi. — 18: Klavirski koncert. — 20: Koncert radio-orkestra. — 20.30: Prenos koncerta iz Novega Sada — 21.30: Poročil la. - 22.50: Plošče — ZAGREB 11.30: Do, poldansk- koncert. — 17: Koncert lahke glasbe — 20.30: Prenos koncerta iz Novega Sada — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 16: Prenos koncerta iz Brna — 18: Mešan program. — 19: Igra — 19.30: Moravske božične pesmi — 20: Prenos koncerta če. ške filharmonije. — 22 20: Plošče - BRNO 16: Popoldanski koncert. - 18: Prenos pro. grama iz Prage — 19: Koncert vojaške godbe. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22 20: Plošče — VARŠAVA 17 40: Orke. stralen koncert. — 19: Mešan program. — 19.30: Sluhoigra. — 2015: Prenos koncer. ta iz filharmonije — 23: Godba za ples — DUNAJ 10.30- Koncert pevskega zbora: Latinski in nemški božični spevi — 1105: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra: baletna ni plesna godba — 13 05: Wagrier« jeva opera: »Tristan in Isolde« na ploščah (II m III deianje) - 15 05: Koncert oper-nega orkestra — 17 30- Koncert komorne glasbe. — 19.40: Pevsk; koncert. — 20.05: Tirolska božična igra — 21.25: Lahka god: ba orkestra. — BERLIN 16: Koncert Idi' ke gltsbe. — 19: Koncert na čelo. — 20: Orkestralen koncert — Godiba za ples — LANGENBERG 16.30- Koncert vojaške godbe. — 20: Prenos operete »Onemi ples« k Hamburga — 22 40- Božični nles iz Hamburga. - MUEHLACKER 16: Prenod 15 do 16. v imenovanem občinskem uradu. Od 29 t m do 11 janu« a bo istotam razgrnjen na vpogled na> črt o nadrobni razdelbi oz uredbi už tnih nravic skupnega sveta, vpisanega nod vi. št. 317 k. o. Dule in v sem i mu XLV vpi« sanih parcel št. 2184 in 2759 k o Stara vas Načrt bodo pojasnjevali dne 30. t r" n^ 14. do 15 v imenovanem uradu. — Od 30. t. m. do 12. januaria bo v občin« skem uradu Sv Peter pri Novem mestu razgrnjen na vpogled načrt o nadrobni raz. delbi skupnih zemljišč vpisanih pod vi št 27 k. o. Leš-nica, sodni okraj Novo mesto Načrt bodo pojasnjevali 31 t m. od 9 do 10 v imenovanem uradu. Banska unrav» ie dovolila spremembo pravil družbi »Metra*, združene tvorn'ce trakv in pramenov d. d. v Ljubljani Fir> r družbe se iTroremeni v »M>riborska :n« dustrija svile« d. d., preje »Metra« v Ljub« liani. 1019. ZA priporoča bogato zalogo raznega zimskega perila kakor p!ascevf obfek, kravat, sra c, nogavic vseh vrst itd. po priznano nizkih cenah. Ljubljana, it^lES Ia SoHogeasko jekleno orodje, ALPACA PRIBOR kakor tudi vse vrste kuhinjske posode in opreme kupite najugodneje pri ,JEKLO' Stari trg, Ljubljana Prodam ugodno radi preselitve dvonadstropno lepo hišo v najboljšem stanju, z velikim, koSatim vrtom ev. stavbiščem, na najprometnejši cesti v LJUBLJANI v največji bližini tramvajske in avtobusne črte ter Tivolskega parka. Hiša ima 8 stanovanj (vštevši 3 manzardna stanovanja), 3 balkone. Lega solnčna vzhodna, razgled na cesto in planine. Vodovod, elektrika, plin vpeljani. Petsobno komfortno stanovanje po dogovoru na razpolago. Ponudbe sprejema in pojasnila daje pisarna advokata Dr. M. PIRCA v Ljubljani Cigaletova ul. 1, pritličje. 17521 TAJE JABOLKA nmi šanska" orodi ja. Gospodarska zveza v Lvtblicni mo« Božična in novoletna darila dobite najprimernejša ln najcenejša v cvetličarni KORSIKA na Miklošičevi cesti, kjer dobite krasne azaleje, camellje, sveže cvetje in druge sobne rastline. Ako ne morete posetiti cvetličarne osebno, pokličite telefonsko št. 2841. 17753 P'INI II IL ii P S RADIO 53 let pomade Ana Csillag (5Jaz Ana Csillag4) Milijoni (gospe, možj6 ln otroci) so s Caillag-pomado rešili svoje las«. Kar se je v 53 letih po vsem svetu izkazalo kot najboljše, bo pomagalo tudi vam Toda ne čakajte, da vam začno lasje rapidno izpadati ali da izgube svojo naravno lepoto, temveč naročite še danes garnituro (pomado) tn pribor) za Din 85.—. 125.— ali 200.—. Ta te 53 let svetovno znana Csillag-pomada odpravi nadležen prhljaj hmmsumo v 48 urah, prepreči nadaljne izpadanje las tn krepi novo rast las povsod tam, kjer so še lasne koreninice zmožne življenja, daje lasem naravni blesk, svilnato mehkobo tn jih obvaruje predčasnega osivenja. Naročite še danes in adresirajte natančno- »AlTRORA« Sekt. 16, Novisad, Železniška 38. 384 oaosuauioioioaoaoic SUROVO MASLO (Tafelbutter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30 Din kg proti povzetju 409 Franc KoUeritseh Apače pri Gornji Radgoni oio»o«oioioio«o»o»o Srečne božične praznike želi cenjenim odjemalcem in znancem dnton (puntat trgovina vina ln žganja LOGATEC I734S pustna dalmatin&fta vina in jganje. Lastno prefiana v Zatonskem Krasu pri Sibeniku. -Samo za Božične praznike in novo leto nudimo preko ulice po sledečih cenah* Opolo belo , Opolo ružica . Opolo vi&ko črno namizno Prošek, fino Vermut franc. Bermet . . Tropinovec . Figovo žganje Vinski kis . Obono ulje & Din 11.— & Dm 10.— a Din 12.— & Din 10.— & Din 30.— & Din 30.— & Din 20.— k Din 35.— & Din 35.— & Din 6.— k Din 20.— V lokalih: gostilna Dalmacija ▼ Spodnji RSU (pri Anžoku); gostilna v Krsnikovl ulici Bt. 5; gostilna pri Kovaču, Kolodvorska 23 ln delikateee, Cankarjevo nabrežje 5 želimo vsem cenjenim odjemalcem vesele praznike ln srečno novo leto. Dostavljamo tndi na dom. Vinska veletrgovina BRAČA LASAN, Ljubljana VII telefon Z753 1772« Najlepše darilo za Božič ]e fe^f A COLUMBIA GRAMOFON IN PLOŠČE »Tehnik" JOSIP BANJAI LJUBLJANA, Miklošičeva cesta it 20 T palači Okrožnega urada (nasproti aodlMn). Iz življenja in sveta Zanimivi izleti v severno Afriko Pred Ba^čeo sa ulici velikega mesta Dete ae n« da odtrgati cc! '-loženih krasot; vsak? posameznost znova vzbuja njegovo pozornost ln navduši Na žalost se morajo mnogi otroci zadovoljiti samo s takimi hrepenečimi pogledi. žarki iz vesoljnosti Njihova moč Je tolikšna, da učinkuje skozi 220 m debelo vodno plast Avstrijskemu učenjaku prof. Hessu se je posrečilo, kakor znano, pred ne* dolgim odkritje skrivnostnih žarkov iz vesoljnosti, ki so jim dali ime po ame= riškem fiziku Millicanu in ki so radi svojih fantastičnih lastnosti deležni velikega zanimanja tudi v najširših krogih. Ti žarki so nosilci silovite ener* gije, kakršne ne kaže v tolikšni meri noben drugi vir na svetu. Na Jung* fraujochu, preko 4000 m nad morsko gladino, so se jim približali učenjaki s svojim merilnim orodjem najprej in so v svoje začudenje ugotovili, da pre* kaša probojna sila teh tajinstvenih va« lovanj v globinah vesoljnosti celo pro« bojnost Rontgenovih in radijevih žar« kov. 2 m debel svinčeni čok so predrli z lahkoto, dočim se upira zmagovito vsaki ataki Rontgenovih žarkov že 12 mm debela plošča iz istega materiala. Na dnu Bo* denskega jezera, ki je vendar 220 m globoko, so bili še tako močni, da so javili svojo prisotnost elektroskopom, ki so jih bili raziskovalci pogreznili v globočino! Če hočemo vedeti, od kod ta never« jetna probojnost, si moramo predsta* viti vso neznatno izmero valov, ki so priromali iz neskončnosti na našo zem* ]jo. Kot enota za mere v svetovju naj* manjšega velja, kakor znano, tako ime* novani »angstrom« (po fiziku Angstro* mu). 1 angstrom predstavlja desetmili* jotinko milimetra. In vendar je ta malenkost še vedno velika v primeri z »dolžino« kozmičnih valov, kajti tak* šen val meri komaj nekoliko tisočink angstroma. Val vidne svetlobe je za več mijonkrat daljši od vala Millicanovih oz. Hessovih žar* kov. V primeri z njegovo majhnostjo predstavlja potem seveda vsaka, še ta* ko gosta snov na zemlji pravo rešeto proti posameznim praškom moke. In tako je razumljivo, da si krčijo svojo pot med presledke atomov in sežejo globlje v vsako snov nego kateri koli drugi žarki. Vsa ta dejstva so ugotovljena in strokovnjakom dobro znana. Znan pa še ni pravi izvor Hessovih žarkov, ki danes praktično sicer še ne igrajo no* bene uloge, a bodo utegnili biti nekoč tudi v vsakdanjem življenju ogromne« ga pomena. Neka določena zveza med zvezdnim časom in nastopanjem teh žarkov je prvotno podpirala domnevo, da izvirajo iz kozmičnih pramegel v nastanku ali razpadu. V teh prameglah se razkrajajo atomi in izžarevajo pri tem ogromne množine energije To domnevo izpodrinja v najnovejšem ča* su teza, da skrivnostni kozmični žarki nastajajo s spreminjanjem energije v maso, kar bi tedaj bil nov dokaz za pravil* nost naukov slovitega fizika prof. Al* berta Einsteina. Seveda pa bo morala znanost to tezo šele potrditi. Izumirajoč poklic Klakerji, poklicni gledališki ploskači in ropotači, si še vedno služijo kruh po velikih mestih in so za primerno plačo vedno na razpolago: ogrevajo občinstvo pri nastopu novih in nepoznanih ali manj priljubljenih igralcev, včasih pa pomagajo zatonu obledele, a vztrajne oderske zvezde. Pariški listi poročajo, da je sklenil znani dramaturg Henry Bernstein, ravnatelj gledališča »Gym-nase«, odpraviti klakerje in občinstvu prepustiti prostost pri ploskanju ali žvižganju. Toda podjetnik, ki vzdržuje klakerje. ni maral izgubiti zaslužka in je po sodnem potu zahteval od Bern-steina odškodnino za »trgovsko šolo in preprečeno izvrševanje poklica«. Razprava je seveda zbrala nabito polno dvorano gledališkega občinstva. Bern-steinov odvetnik je izjavil, da nima to-žitelj nobene pravice do odškodnine, kajti ni zabeležen med gledališkimi delavci in nastavljene}. Tožitelj je odgovoril. da ni rokodelec, temveč umetnik kakor vsak kritik, pisatelj ali skladatelj, ki si pride ogledat predstavo. Odvetnik je označil to trditev kol izraz nepopisne domišljije. »Kdo pa sem jaz po vašem mnenju?« je razburjeno vprašal tožitelj. »Vi ste poklicni dobavitelj plačanega navdušenja, ki kvari pravo razmerje med umetnikom in občinstvom,« ga je zavrnil advokat. Sodnija je oprostila Bernsteina in priznala, da ima gledališki ravnatelj pravico skrbeti za ozdravljenje razmer. Tožitelj se je obrnil na trgovsko sodišče, a to je odgovorilo. da ni pristojno za sporno zadevo. Klakerji so namreč zastopniki staroko-pitnega, izumiraiočega poklica, ostanek neblage gledališke preteklosti. Ne morejo biti včlanjeni pri nobeni organizaciji trgovskih ah strokovnih nastavljen-cev im torej nimajo tudi pravice zahtevati zaščite pri trgovskem sodišču. Nemci demonstrirajo proti filmom Kakor pri uprizoritvi Remarqueovega filma Je tudi pri predvajanju filma »Fridericus« prišlo do bučnih nemirov. Levo: Prizor z glavno junakinjo pred sliko kralja Friderika; desno: Oton Gebiihr v vlogi kralja. Prvi abesinski spomenik Pred kratkim so v obesmski prestoli-ci Adis-Abebi svečano odkrili prvi javni spomenik. Novi negus je ž njim počastil spomin svojega slavnega predhodnika Menelika, ki je odbil italijanske napade in je s tem črnemu kraljestvu zagotovil svobodno državno bodočnost. Abesinska duhovščina je zelo dolgo nasprotovala misli o spomeniku, ker je koptska cerkev načelna sovražnica kipov, ki jih smatra za malike. Naposled je negus vendarle zmagal z dokazom, da ni mogoče kipa branilca prave vere smatrati za malika. Spomenik stoji sredi mesta na trgu pred stolnico sv. Jurija in kaže Menelika v naravni velikosti na iskrem arabskem žrebcu, z dvignjeno sulico v roki. Kipar Hardy, ki je izvršil naročilo, je moral zelo točno oblikovati bogato negusovo vojno opremo m je za kip porabil razen brona tudi dosti zlata. Spomenik ima latinski napis: Menelik, imperator res Ethlopiae 1843.-1913. Na drugi strani podstavka je isti napis v etiopski pisavi in se glasi: Dagrmaui Menelik negus negesti zeaitiopia. Ljudstvo je kazalo pri svečanosti nepopisno navdušenie in je oddalo v zrak stotine strelov. Pri slavnosti je igrala vojaška godba, ki jo je pripeljal o priliki neguso-vega kronanja bntski princ Gloucester-ski. Ob tej priliki so prvič izvajali abe-sinsko himno, ki jo je zložil v pristnem afriškem slogu dvorski skladatelj, netci armenski begunec. 40 milijard za lepoto Da izdado ameriške ženske vsako leto okroglo 40 milijard dinarjev za svojo lepoto, so izračunali na nekem s Stanku lepotnih doktorjev v New Yorku. Ta ogromna vsota bazira pred vsem na ugotovitvi, da obiskuje lepot* ne salone redno 30 odstotkov ameri* škega ženskega sveta, vsaka ženska pa izda povprečno nekaj čez 8000 Din na leto. Vsekakor ni skrb Američank za lastno nanjost v sedanjem kritičnem gospodarskem ooložaju orav nič popu* stila. Specialisti za lepoto so morali ce* lo ugotoviti, da niihovi dohodki še na* raščajo. Moda je še vedno njih zavez* niča. Lasje ostajajo nadalje kratki, a sedanje pričeske s kodri zahtevajo še večjo ckrb nego preproste dečje priče* ske. Črtalo za ustnice uporablja 60 od« stotkov ameriških žensk, celih 70 od* stotkov pa si daje redno odstranjevati obrvi, namreč delno. Še večie zaslužke bodo imeli specialisti v bodočnosti, ker pričaku5=»o, da bodo začeli moški v naslednjem desetletju nositi brade in da se bodo ženske vniile k dolgih la* sem. Da bi to ugodno konjunkturo čim bolj izkoristili, so si na omenjenem se* st->ni-- izvolili '»osebnega »carja« ame* riške lepotne industriie. ki bo imel ve« liko besedo v lepotnih zadevah in bo organiziral velikopotezno propagandno akcijo za lepotne (reete dobičkarske) ideale ameriških lepotnih strokovnja* kov. Planet Eros se bliža zemlji Državni zvezdami v Pragi in v On* drejovu že delata priprave za opazova* nje malega planeta Erosa, ki so ga zvezdoslovci odkrili 1. 1899. Konec ja* nuaria se bo Eros nribližal naši zemlji na daljavo 21.700.000 kilometrov in bo s tem — razen meseca — najbližji pla* net. Mesec sam je oddaljen od zemlje 3P5.000 kilometrov in je Erosova odda* Ijenost še vedno šestdesetkrat večja. Planet Eros, ki se bo zemlji približal, je eden izmed najmanjših planetov. Zvezdarne se nadejajo jasnega vreme* na, da bodo lahko izračunale oddaljc* nost Erosa do najbližjih nebesnih teles ter proučile njegovo lego. Ločitev zakona pri Egipčanih Angleški pesnik Robert Graves je nedavno izdal knjigo, ki je nad vse originalen životopis. Med drugim pripoveduje pesnik, kako enostavna je ločitev zakona v današnjem Egiptu. Tam zadostuje, ako nezadovoljni mo-ž pred eno pričo ženi trikrat zakliče: »Ločim se od tebe l« Kakor je ta način udoben, vendar postane včasih lahko tudi usoden za moža. Pesnik Graves pripoveduje o nekem nervoznem Egipčanu, ki je zavoljo pripaljenega kosila zabrusil ženi trikrat omenjeno frazo. Zena se je ozrla po sobi in glej, kakor nalašč je bila navzoča neka priča. »Ujel si se, dragi mo-žiček; zdaj sva ločena. K očetu grem, ti pa pošlji za menoj onih 10.000 funtov (okoli 2,800.000 Din) m 60 veJblodov, ki si jih dobil za doto.« Mož se je ustrašil ter je predlagal ženi naj se takoj zopet poročita. Boljša polovica ga je pa poučila: Po naših postavah, ki so ti najbrž nekoliko znane, se smem znova s teboj poročiti le, ako sem bila med tem že s kom drugim v zakonski zajednici.« Mož je tedaj stopil k oknu in požvižgal na vrt starcu-vrtnarju naj pride gor. Obenem je dal poklicati hodžo in ta je takoj sklenil zakon vrtnarja z ločeno ženo. Po poroki je vrtnar odšel k svojim čebulam in motikam, ločenca pa sta hotela počakati par dni. nakar bi moral vrtnar izpregovoriti čarobne besede ločitve in bi se mož zopet lahko oženil s svojo ženo. Nenadoma pa je žena zbolela in je drugi dan umrla. Vrtnar je podedoval nje doto in jezavi mož mu je moral izplačati 10.000 funtov in oddati 60 velblodov. Poslužite se skupnih izletov v severno Afriko, kateri se vršijo iz Marseilia čez Sredozemsko morje s francoskimi luksuznimi parniki. Izleti se vršijo vsak mesec do konca aprila in trajajo 14 dni. Romantična in zanimiva dežela zlatega solnca Vam bo nudila mnogo razvedrila in zabave. Izleti se vršijo po železnici in z udobnimi avtobusi preko Tunisa, Constantine, Biskre ob puščavi Sahare, Algera k reki opic in nazaj v Marseille. Cena izredno nizka. _.,„ . r,xrT> Vsa pojasnila in prospekte daje brezplačno zastopnik Iv AN UKAlltm, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Na poti k večnemu mini Na Angleškem so izkoristili nov nemški izum. ki omogoča uporabo lah* kih in srednjetežkih topov na letalih Napierove delavnice so dobile tajno naročilo, naj izdelajo celo vrsto tako opremljenih letal Iz teh letal bodo lah* ko streljali s topovi v zraku Najtežje je bilo montirati topove tako, da bi se povratni sunek pri izstrelu ne prene* sel na letalo. To se je posrečilo s po* močjo že omenjenega, a v podrobno* stih še neznanega nemškega izuma. Angleška vojaška zrakoplovna komisi* ja preizkuša v ostalem še en nov izum, s pomočjo katerega letijo letala čisto neslišno. Tihotapci alkohola za -prohibicijo V Chicagu se je vršil te dni svoje* vrsten kongres: zbrali so se tihotapci alkohola iz države Michigana. da bi sklenili primerne ukrepe proti rastoče* mu nezadovoljstvu s prohibicijo, s pre* povedjo točenja alkoholnih pijač v Združenih državah. Sklenili so soglas* no, da bodo razvili najkrepkejšo pro* pagando za prohibicijo. Sklep je zelo nenavaden, a vendar razumljiv. Če bi ameriški kongres odpravil prohibicij* ske zakone, potem bi morali »bootle* gerji«, tihotapci alkohola prodati pod ceno svoje zaloge in bi si morali izbra* ti kakšen drug, gotovo manj dobička* nosen poklic. Zato ni v njihovem inte* resu, da bi se prohibicija odpravila. Ta» ko bodo gospodje, ki so si zaslužili skupaj, kakor pravi neki ameriški pravnik, že 2000 let ječe, ustanovili društvo prepričanih abstinentov, ki bo pridigovalo z oglasi in proglasi nujnost prohibicije. Uživanje alkohola je treba grajati in zavračati na vse mogoče na» čine, potem bodo tihotapcem alkohola cveteli posli — ali si niso izbrali ti najboljšo taktiko? Pivo po vojni Pred vojno so v Združenih državah ameriških producirali med vsemi državami na svetu največ piva. Menili bi. da se v povojnem času radi odpada tega največjega producenta zvari znatno manj piva nego prej. L. 1913. je znašla splošna svetovna produkcija piva 295 milijonov hektolitrov, 1. 1929. brez Amerike pa preko 185 milijonov hektolitrov. Razlika je tedaj okrogk) 100 milijonov hektov. Ker ta čas konsum piva v Ameriki in Rusiji ne pride v poštev, je čisto upravičena trditev, da popijejo ljudje po vojni več piva nego pred vojno. Prebivalstvo Japonske Po zadnjem ljudskem štetju živi na Japonskem, vštevši Korejo, Formozo in Sahalin, 90,-104.000 ljudi. Od leta 1925 se je število prebivalstva dvignilo za 6.947.000 oseb. Maliaviisi prilika ipF* ®a Božič Radi zmanjšanja obrata nudimo ▼ nakup PO LASTNIH CENAH vsakovrstno manufak-turno blago, žensko, moško in deško konfekcijo, modne predmete itd. Moško obleko dobite že.....od Din 500.— naprej Moško suknjo dobite že ..... od Din 460.— naprej Ženski plašč dobite že......od Din 400.— naprej Angleško blago m že......od Din 200.— naprej Zlasti opozarjamo gg. trgovce na veliko vsakovrstno izbiro in poseben popust pri večjih nabavah. Drago Schwab. Liubliana. Dvorni trg 1. Poroka v ameriški fetnišnici V Detroitu se Je neka deklica poročila z ujetnikom, ki je obsojen na 10 let ječe. Ženin Je za°rešil roparski napad in nevesta bo svojega moža čakala deset let, da pride na svobodo. Slika rf™ kaže poročni obred v ječi, ki ga je izvršil sodnik Groath. HERAKLITH 15%') je izvanredna izolacijska, ognja varna, lahka gradbena plošča izolira vročino, mraz, HeraKutn u««go in zvok Heraklith Heraklith Heraklith Heraklith Heraklith Heraklith Je elastičen, zavzema malo prostora, ie vedno suh in se 1 ahho pribije, pili, brusi kot les in drži omet idealno ima najmanjšo pro-stominsko težo 350— 400 kg na 1 kubični meter zmanjšuje znatno gradbene stroške vsled prihranka pri transportu, lahke hn~*trtikctie in obdelave se porablja za gradbo celih hiš, nadzidava• nja na m-*hr zid*> zn izumtlhn na*«+.**> šil. za « zMimj, j« Hrope, hladilnice itd. f« Idealen gradbeni material za stanovanjske hiše, industrijska in gospodarska poslopja Tiskovine, konstrukcijske liste In pojasnila pri poobL zastopnikih MATERIAL D. Z O. Z. ' Ljubljana, Dunajska cesta 36 D. Rakusch, Celje — Vinc. Kuhar, Maribor — Čeh in Gašpar, Murska Sobota — VUj. Dengg, Ptuj Največja odpremna tvrdka glasbil v Jugoslaviji Meinel & Herold O U50£ C707TI tvornlca glasbil, gramofonov in harmonik prod. podružnica MARIBOR št. 101 daje Vam lepo doma TEMELJIT POUK v igranju Kakega instrumenta potom pismenega tečaja. Zahtevajte takoj naš veliki j8q BREZPLAČNI KATALOG, ki Vam da vsa pojasnila. IVAN NOVAK strojno mizarstvo ln zaloga pohištva VI2MARJE — ST. VID NAD LJUBLJANO se priporoča za izvršitev stavbnih in pohištvenih del. — Zaloga spalnic, jedilnic in pisarniških oprav. 17741 Delo solidno. Postrežba točna. Cene zmerne. Polnojarmenik v velikosti 60 — 70 cm razprtlne (Rahmen-weite), malo rabljen, moderne konstrukcije — KUPIM. 17464 Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobro ohranjen«. NajlepSe božično-novcletno darilo perzijske oreoroa stare, od strokovnjakov najugodnejše ocenjene, različne velikosti, ugodno na prodaj! Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17721 PftOnEMl ZAHOD ZA PREMOG d. d. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah m samo na debelo PREIOO m—m domaČi ln Inozemski, za domačo kurjavo m Industrijske svrhe. K o vaš li i premog; vseb vrst Wj[ A WI UvarntSki, plavžarsk) Mm. AJDk in plinski. t. BKIUETE Prometni zavod za premog, d. • žlahtne ka«»a«,'!'ke t Istfni fine pevc« jnamrnite haršk. mojstrske S ile Jlark 8 u. »ižje Prt-d (»ovce part 13 plrnae. kletke. krmu .»ličja tdrav.la Vcieianimiv cenik drajj>weu;w. aalili pv&lj* breiplafri SrosRZuchl HevdeDrelch. Bad Suderodr 150 Hari 41 s I UL" e s> M § S n B e* O F »REOENTOLc je najpopolnejše sredstvo tel popolnoma varuje steklo pred dežjem snegom ledom tn meglo. Trgovci restavraterji. gospodinje, avto-mobilisti očistite svoja stekla (izložbe šo rerske šipe. očala itd. > z »REGENTOLOM< rudi za časa najhujšega dežja snega le ia in megle ostane steklo vedno čisto ir prozorno. I škatlica »REUENTOLA« 30 Din. Poš nemo po povzetju z navodilom uporabe. »OASOKSIT« uvozno in Izvozno idjelje Beograd, Kralja Milana 46. Tel. 30- 6. 400a Zastopnikom-prodajalcem 30 I Pokojninski zavod za nameščence v Ljubjani razpisuje oddajo mizarski za novo gradnjo stanovanjske hiše v Celju. Vsi potrebni oripomočki. kot ororačun in načrti se dobe za Din so.— od ZI. t. m. dalie med uradnimi urami pri f»od«*i«anem uradu v Ljubliani. Gledališka ulica 8« Zapečatene in v smislu razoisa onremljene oferte je vložiti do 7. januarja 1931 do nol 12. ure doooldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI. 17683 USTANOVLJENA 1834 TELEFON - 1NTERURBAN 2045 in 3329 J.C.MAYER MANUFA URA 17751 EN GROS EN DETAIL -M?- I Brezmejne 2alosti potrti javljamo, da je Vsemogočni po daljšem trpljenju v 68. letu poklical k sebi našega blagega brata, oziroma svaka, bratranca, nečaka in strica, gospoda Dr. Ivana Ho!!er-ja bivšega primarija deželne bolnice v Brežicah Umrl je v Gradcu 18. decembra ob uri popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, ter bil položen v soboto 20. decembra ob % 3. uri popoldne v rodbinsko grobnico v Gradcu. Sv. maše zadušnice so ae darovale 22. decembra ob 8. uri v župni cerkvi Sv. Lenarta v Gradcu. Gradec, 23. decembra 1930. PATER ALFONS HOLLER C. Ss R.. brat Lfuba Prennerjeva t Pohorska vigred i. »Križani les! Tepež! Tepež!< je vpila Katra, vila roke in zvijala dolgi, suhi vrat Ruta ji je bila zdrknila v tilnik, kuštrava in zaripla je drla po vaški cesti navzgor in obupno vekala. »Oh — aj — Naca bodo ubili! — Pomagajte, ljudje božji - Pomagajte!« »No — kaj pa je spet?« je dejal stari mlinar 6inu Janezu, ko sta zavila b travnika na cesto, ki je zapuščena mecilela v dolgočasju nedeljskega popoldneva Ko ju je Katra zagledala, je postala. si popravila lase in ruto in jela brž iznova vpiti »Oh, pomagajte, oče — Naca bodo ubili! Ni človeka, da bi branil — oj!« Dolgo in zategio je vlekla svoj »oj« in prosila 8 povzdignjenimi rokami in razširjenimi očmi Mlinar je velel sinu: »Pojdi in po-glej!< — in z očmi dodal: »Vmešavati se ti pa ni treba!« Urno je Janez korakal po klančku, Katra pa je cepetala pol koraka za njim in venomer javkala: »Oj — oj!« * Katre ni vezala z Nacom duhovnikova stola, živela sta »in concubinum co-ruzinum«. kakor je dejal Kajžarjev Luka, ki je bil svoje dni po šolah posedal in se pozneje v lemenatu izpridil Nac je imel Katro pri sebi, da mu je kuhala in praia, rodila otroke in gospodinjila v nizki, smradljivi bajti ob vodi V njegove mešetarske posle ee ni smela vtikati in če je bil ravno pri volji, jo je tudi pošteno nabil, kakor da mu je prava zakonska žena. In Nac se je kaj rad in pogosto pretepal Pod klancem ob gozdu je stala Pe- tričeva gostilni. Divji hrušč je butal ob okna in ko je Janez odprl vrata, je planilo vanj vpitje, ropot, žvenketanje, vsi kričeči zublji človeške pobesnelo-eti, da ie takoj še sam vztrepetal Zagnal s«j je mimo klobčiča teles, ki ee je bil in suval in hropč valjal po tleh, do kuhinjskih vrat, ob katerih je zadavljen dedec dvigal nož nad dekletom. ki ie z zbeganimi, od groze odprtimi očmi strmelo vanj. Močna Jane-Eova roka je naglo zgrabila onega okrog zapestja — nož je padel na tla. Marička je še videla, kako je Janez zavrtel možaka, da je telebnil ob okroglo mizo in se z njo vred podr! na tla med pretepače, ki so osuplo prenehali jn zazijali Še Katra je nehala cviliti; Janez pa je mirno pobral nož, ga zaprl in spravil To je še videla Marička, potem je krčevito zajokala in omahnila na vrata. »Marička! Marička!« Jo je klical mehak moški glas. Nerodna, težka roka jo je boječe gladila po laseh in ko je še vsa zmedena izpregledaia, je zrla naravnost v Janezovo vroče lice, ki se je v čudni zadregi skrbno in skoraj ljubeče sklanjalo nad njo. »Marička, kako ti je? Ali ti je slabo?« Ni sa je upal izpustiti iz naroč- ja, ko je tako bleda in vsa v solzah slonela ob njem Vogal omare, ob katero se je bil sam naslonil, ga je tiščal; radi bi se bil premaknil in od-križal bremena, čeravno je bila Marička zares lepo dekle Le kdaj se je bila razvila iz otroka v tako čedno punco? On. Janez, je že imel dekle, Potoško Uršo, in Urša ga je imela rada, zelo rada, in on, Janez, ji je bil obijubil, da se vzameta — saj, moj Bog . Ze spet je Marička zamežala; kratko, odsekano hlipanje se je izgubljalo v neutešljiv, bolesten jok. Na srečo se je prav tedaj vrnila iz sosednje vasi mati Petrička in odrešila Janeza, ki so mu neprestane Ma-ričkine solze že mravljince poganjale po hrbtu. »No — kaj pa je? Ali so se spet ete-pli? Ali te je kdo po glavi? Bežala bi — zakaj nisi bežala?« Marička se je zdrznila in tudi Janezu je roka omahnila nizdol »Bo že bolje,« je dejal nerodno, kratko pozdravil in odšel. Težko je Janez pretezal otrple ude na svojem trdem ležišču v zatohlem hlevu Živina je počivala; teža dela je kakor nevidno breme viselo pod niz kim, umazanim stropom, puhtela iz spečih teles in se proti jutru zgošče-vala v vroč, ostei puh. ki se je kadil v svežem jutranjem zraku, ko so se debela, rosna vrata odprla. Janez se je valjal po slamnjači, odeja rnu je uhajala na tla, glava mu je gorela, po vsem telesu je še čutil ne- prijetne sanja, Is katerih n je bil pravkar zbudil. Brat Miha je smrčal za leseno plan- ko, neusmiljeno je hrlil in vlekel dreto, zdaj na dolgo, zdaj na kratko, zdaj spet tiše in koj nato široko in glasno kakor rog Janez je zaril glavo v blazino. Rad bi bil spet zaspal, da bi pozabil, da ne bi več mislil, da se ne bi moral vračati tja, odkoder je prihajal iz sanj. Urša! Marička! Prav za prav neumnost! Kaj bi si belil glavo"! Ko se vrne od vojakov, vzame Uršo, pa konec Maričko pa naj ima. kdor hoče! In vendar. . . ah, vsega so krive te neumne sanie Zakaj neki ni šel snoči Urške poklicat, gotovo ga je čakala. Prav treba mu je bilo obsedeti do pozne noči pri Petriču in poslušati pijane čenče zanikarnega Naca In ona se mu je še smejala po vrhu — ta Marička črnolasa, maričkasta! In Urša? Kaj bo rekla Urša, ko ga ni bilo že dva večera Saj je vendar ne more kar tako pustiti, ko je pa aj, ti vrag tega jima je bilo res treba! Še teden dni, pa bo povezal culo in odšel k vojakom A staremu bo treba vendarle prej povedati — hm, to bo še vrag; eh. kaj — on poide — pa konec — kaj more za to Sicer pa — saj jo vzame. Uršo, ko se vrne Zakaj pa ne? In sploh — kaj je to komu mar Ko le ne bi bilo te Maričke Zares — prav vrag ga je moral zanesti v nedeljo k Petriču — nikoli ni bil zahajal tja doli... Zdaj pa — o, ti vrag. ti!« Sunkoma se je vzdignil in skočil na noge Bos in razoglav je stopil na prag in tiho zaprl vrata za seboj Sklonil se je nad korito pod vodnjakom in si nekajkrat krepko pljusnil mrzle vode po obrazu in glavi. Vse Je 8« spalo, hiAa in mlin, hlev in dvorišče Tenka, prozorna megla se Je kadila iz pomladanskih tal, se belila po dolini in se izgubljala ob temnih robovih gozdnatih gričev na okoli. Janez je zavil po rosni trati za mlin »Še teden dni — potem pa za lolsih devet mesecev Bog ve kam — nič domače zemlje, nič prostosti in nič — Maričke .« Ej. vražja Marička. Je spet si tu. kjer te treba ni! Dolg, zategnjen žvižg je prerezal tišino. »Aha, Miha je vstal — dan se začenja!« Janez se je s praznim vozom vračal iz mesta, kamor je bil zapeljal :eka.i lesa k trgovcu in svoj kovčeg k znan cu. da mu ga spravi do jutri Jutri bo treba oditi V mestu je bil našel nekaj tovariši je, pa se ga je malo navlekel, na vk> žalost in zmedo slovesa v svojem dvajsetletnem srcu. Zdaj, pod večer, se vrača domov, konja stopata pokorno in umerjeno;-Janez pa se je zamislil in polgiasno požvižgava. Lepo dekle je Marička ln dosti fan tov se suče okoli nje Hej — preveč jih je — snubcev! Pa kakšnih! Tudi njega ji ne bi branila Petrička Zakaj neki? Grd ni, pijanec in kvartavec tudi ne, mlin bo njegov in če se Miha. ki je doučen krojač, odženi. mu ostane za dober kup še grunt Saj se oče ne bo do smrti držal gospodarstva in on. Janez, tudi ne bo za hlapca vse svoje življenje Sicer pa, če mu stari prepusti le mlin, bo dovolj za devet Ma-ričk ... Tako je mislil Janez, ko se je zad- njikrat vozil domov — Marička ga j« bila zmešala, popolnoma zmešala. Davi, ko je s polnim vozom peljal v mesto, sta se bila srečala. Pa ne z Maričko. On in Urša! Uboga Urša! Seveda — uboga Urša, Uršika! Moj Bog, saj se mu smili, zares se mu smilil Kako zaverovana ga je pogledala. >Janez, saj prideš drevi? Ali prideš?« Saj res! Obljubil je bil, da pride Jej, jej, to bo spet nekaj! Silno neroden je bil, da si je moral kar takoj navle-či to Uršo na vrat — zdaj pa ima vraga! To bo stari klel! Nič mu še ni zinil — nocoj bo pa moral Saj res — Urša! Tepec, Kaj bi hodil za Maričko. Urško bo vzel, Uršo. ki ga ima tako rada . ko se le ne bi toliko jokala in javkala: »Ah. Janez — ta sramota! Kaj bodo rekli oče!« Urša ni bila revna; trden kmet je bil njen stari in brat, ki se je bolj po gospodsko nosil, je bil nekje v kmetijski šoli Tudi grda ni bila Uršika, čedno, prav čedno dekle bi bila, framo če ne bi ta Marička . »Tak daj že mir, hudič!« Sam svojega glasu se je ustražll; ali je bil res na glas zavpil?! Hvala Bogu — nikogar ni blizu, nihče ga ni slišal Nocoj, takoj, ko pride lomov, se preobleče, pov£ staremu, kako in kaj, potem pa pojde v vas po pušeljc in slovo — k Urši! Lahko mu je postalo sred. vedelo Je počil z bičem in pognal konje ▼ hitrejši korak. Janez se je bil umil in očedil pri koritu, zdaj se je v hlevu preoblačil Ne bo jemal s seboj najboljše obleke, ona, ki je bila lani o veliki noči nova, je še prelepa za k vojakom, čeravno je že na vseh koncih tesna in oguljena. V vas še pojde nocoj, obljubil je Urši. Počasi si je obuval nogavice ia tuhta! in premišljeval, kako bi dopovedal staremu, da je Urša ... Do nocoj je bil odlašal in zavlačeval... nocoj bo moral povedati. Sestra Mina je stopila na prag. Močna je bila in velika, zdrava in okorna Kamški Matija, njen ženin, je i»-gubljal ob njej vso svojo postavnost in bahavost, videti je bilo, da se je ka* boji. »Janez — k večerji!« »Mm . ..« Mina ga je merila od nog do gtar% ko si je obuval čevlje in zapenjal ovratnik. »Ti, Janezi« »A?« »Jutri zarana boS Sel?« »Šel bom — pa kaj? »No, le glej, da nam ne pustil kake sitnobe!« Osupel je fant pobesil saknjič, ki ga je hotel obleči, in jezno zavrnil sestro, ki je uporna in zaničljiva elonela ob vratih. »Kaj ti Je mar — nase glej!« »Nič mi ni mar, le to ti povem, da ne bomo umazanij prali za teboj, — kaj me gledaš ko zaboden bik — nemara imaš slabo vest? Saj sem ves čas v zid govorila, ko sem dopovedovala starima, naj te držita, žabo zeleno!« »Mina — glej, da se spraviš — pa hitro .. ,TRETORN* galoše lis snežne čevlje kupuje danea vsakdo ker je ta znamka s svoje odlično kakovostjo ln elegantno fazono posta la mšljenec vsega sveth Z&htevaltp samo vrhnjf to snežne čevlje »TKE TORIV«, kajti U so naj boljši. I. O * 53 fi ¥ FR. ŠEVČIK, LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA 8. — TELEFON 33—78. Orožje ln municija za lov, šport in obrambo v vseh svetovnih znamkah po najnižjih cenah. — Za ilustrovani cenik 1930 poslati 6 Din V poštnih znamkah. 3 3 13 n 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 U 3 3 3 1 ^□□□□□□□□EBEIOL1X1 BCJVAV" Zavarovalna delniSka drnftba t Zagrebu Podružnica t Ljubljani Šelenbargova nI. 3. Šelenbnrgova al. 3. Telefon «t- «4-05 ZAVARUJE po najugodnejših pogojih proti Škodam: vsled požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod ln zakonitega jamstva. Prevzema tudi zavarovanja autokaska, auto-jamstva ter sklepa življenska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške preiskave za slučaj doživetja ln smrti, otroška in štedilna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah ln cenlh tarifih. Police naše družbe sprejema ministrstvo vojne ln mornarice kot kavcijo pri ženltvi gg. oficirjev. Vsa potrebna po?a«nl>a so na rnspolag« pri rseh na* iih glavnih in krajevnih zastopstvih. B B E3 B □ □ □ B E 13 □ B E B E E E Mali oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh9 0obby Clsli v »c po popolnoma novem načinu .OBOBOT- HOBBY ta domačijo (gospodinlstvo).nOBBY h„0'f,le- restavracije. sanatoriume In bolnice. HOBBY ia «ante mehanične in tnonterske delavnice HOBBY (a čiščenje parnih kotlov, honeiatonev in predgrajačev HOBBV ca tiskarska podjetja. HOBBY za tekstilno industrijo. HOBBY neikoduje niti enem predmetu kateremu navadna voda lahko i kodi HOBBY ne vsebuje niti sode nih peska in MIKLJAVA Kongresni trg 7 Največja zaloga predtiskanih, pričetih in gotovih ročnih del ter pripadajočega materiala. Entlanje, ažuriranje, plisiranje. Montiranje blazin itd. — Vezenje na roke in stroj. t Globoko potrte žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da nas je za vedno zapustila naža nepozabna in predobra mati, stara mati, sestra, teta in taSča, gospa Luzie Rauber roj. Perne po daljSi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice ae vrti v sredo, dne 24. decembra v Celovcu na tamkajšnje pokopališče. Sv. maSe zadušnice m bodo bral« v cerkvah v Celovcu. LJubljani ln Tržiču. Blago pokojni co priporočamo v molitev. V LjubiJani-TrtiCn-Klagenrurtu, dne 22. decembra 1930. Globoko žalujoči ostali Pofcro Kvaliteta - pc c*tti blago t Prodamo po reklnmnih cenali: 6 komadov rjuh (plaht) ca posteljo, sarobijenflt, Brina 150 cm, dolžina 220 cm, b dobrega češkega bomba-tastega platna št 36 Din 400.—, boljša vrata it. 40 Diu 440.—, ia pravega lanenega platna Din 575»,— aa 6 kosov! Ostanke (Reste) izključno češkega tekstilnega blaga bi to: 20 m raznega pravega češkega Sifona, platna za perilo in posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m. vse za 260.— Din. 90 m raznega pravega češkega eeflrJa, kanafaaa, druka Itd. za perilo bi posteljnino, dobre barve, širina eea 75 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse aa Din 250.—s, Zahtevajte posebne ponudbe. Prepričajte a. • soHdnoatl našega podjetja. Prodajamo samo zajamčeno CESKO BLAGO. Po poštnem povzetju pošilja ČeSki trgovački maže) t Ronbiček 1 drag Sarajevo. 17731 Priložnostni nakup za Božič Rokavice Nogavice zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE* naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO. JOSIP PETELINC, Ljubljana za vodo, blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloee znižane cene! Oblastveno koncesijonirana ŠOFERSKA ŠOLA I. GABERSCIK, bivSi komisar za SoSerske izpite, BLEIWEISOVA CESTA 52. 15927 Dvohotesa. motorji, Šivalni rtroll. strufflu (d tgraem vozički puevuia- cika. posamezni deli. — Velika Izbira. najnižje cene — Prodaja na obroka. cenilo franka 4 TRIBUNA P. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkom LJUBLJANA, Karlovška cesta »k 4. CENE M A UM 00 LASO Mi Za oglase, ki služilo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni od~ delek »Jutra*, ie plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa ie oglas priobčen pod šifro )e plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številket 2492. 3492 tUM J f V da mm mu pe«/;« &w%aor hoče p„ „««/»• aR GaGo drugo Informacijo ticoco mm maRh eglamov naj priloži v »namGaU a /yV* mtmmr nm bo prmjmi odgovora t « ZJr B M M CENE MAUM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojlrjia za šifro S Din Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, ticer se oglasi ne priob-čuieio. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Jla&Covi maCift ogiasop bi druge tn formacije tttoče ae oglasov, M dobijo tudi r podružnicah »JUTRAc r flovem mestu Ljubljanska cesta št. 42 tn na pri kolodvoru it. 100 Male oglase tn tnserate naročajte v malth podružnicah. v Prodajalko ■gbu »trote, popolajms aauesljivo, t najma-nj ivt leti pomočniške dol* »prej ■sem. Cenjene ponudbe po motnosti s sliko na »gUs oddelek »Jutra« pod šifro ►Zdrava ln poštena«. 53556-1 Snaž!lca pribora (Bbateokputier) — pridn-ga finta sprejme takoj hotel »—54244-1 Štrukelj. Trg. potnika sprejmem u prodajo nt-niifakture privatnim rtran-kam Prednost imajo samo trgovsko naobraieni. Po na Jbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Spreten ma,n ufak turist« 53770-1 G. Th. Rotman: Osel gospoda Kozamurnika f IS. Ko se je hotel potlej nekega jntra peljati V doma. je rekla njegova žena: »Ti, Aleš. prinest mi spotoma od Martinčkovih košarico jajec, pri vrtnarju pa kupi nekaj peter Silja in zelene, in .. .< Z eno besedo, gospodu Kozamurniku so naprtili celo vrsto naročil. 14. če« dve nri se je gospod Kozamurnik vrača! domov. Zadaj na voza se je košatil jerbas z jajci, okoli njega pa je bila aako pičena najlepša zelenjava. Tudi velika vreča peciva je bila na vozu. A tedaici so se pričele neprilike: osel mahoma ni hotel dalje. 15. »I>aj, moj sladki mišek, daj, sivček moj dragi!< se je laskal in prilizoval gospod Kozamurnik. ali osel se ni premaknil. Tedaj je obšla Kozamurnika imenitna miset: ▼zel je veliko ohrcntovo glavo in jo zalučil predse na pot, kakor daleč je mogel... Pek. pomočnika poltenega In treznega. t osebno pravico, sprejmem takoj kot delovodjo. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 64108-1 Trg. poslovodjo išče večje podjetje v 81" veniji. ta takojšen nastop. — Samo prvovrstne moči. spretne tn samostojne, po sebno v špecerijskodeliks tetini la mlekarski stroki, naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo zahtevkov do 31. t. m. m oglasni »dde lek »Jutra« pod »Milijon ski obrat«. 54121 i Natakarico a bma wiebno pravico ts ^ostalniSk« >brt. aH trtlet to prakso pridno lo po Steno sprejmem takoj v manjšem mestu oa deželi Ponndbe na oglas oddelek •Jutra« pod šifro »Osebna oraviea«. 54186-1 Iščem moškega »v en t. vpokojenegs >rož •vika) ki V nadziral ofcrat v najbližji ofc oiioi Ljnblja ne. Biti mora dober raču nar natančen tn tapopad l.iiv. Stanovanje na razpo lago Tozadevne ponudb-s podrobno navedbo dose lanish služb !ti zahtev je poslat! na oglasni oddelek »Jntra« pod »Energičen Iti vesten«. 54229 1 Obratovodio zanesljivega Iti enereičnegs spreimem is podjetje pri Ljubljani. — V rv>i udb' je navesti predizobrazbo. tr> sedanje službovanje ln ta htevke. katero je poslat.' na oglasni oddelek .Jutra, pod »Samostojen O«. 54230 1 Gospodinja dobra kuharic«, ki oprav lj« tndi vsa druga dela v gospodinjstvu dobi tako* mesto pri »amen fl oseb*V Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »500. 54243-1 Kroja člco ta Hvanjp gumastih »tet t ikov lil Princes korzetov iščemo ta takojšen nastop proti plači pn do?ovoni Event. tndi stanovanje in hrana v hiši. Nameščeni« stalno. Ponndbe na naslov M Borovečki Zagreb Pn la« Djure Deželida 79TT1 53996 ' Vajenke za strojno pletenje sprejmem pod ugodnimi pogoji. Izuči se popolnoma ;seh v to obrt spadajo-ilh del. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 54353-1 Samostolna gospa sprejme gospo »M gospodično. s katero bi skupno Šivali in gospodinjili Pn nudbe prosi na podružnic" »Jntra« v Celju pod Šifro »Šivilja«. 54264-1 Služkinjo zanesljivo in zm»žno vseh hišnih del ter kuhe. »prejme učiteliski pai v Celin vila »Rozatija«. 54263-1 Hišnico ki M opravljala deloma tndi hišna dela. sprejmem - majhno vilo Dopise pod »Snaga in poštenost« na oglasni oddelek »Jutra« 54321-1 Siužklnlo za Mina opravila vajer.o P mesecev starega otroka, pridno in poSteno. v starosti 18—2? let. sprejme trgovec r Mariboru NasJov pove podružnica »Jutra, v Mariboru 54257 1 1«. Uspeh J« M sijajen. OsH Je takoj abral proti lapelji rernn ohrovtu. Gospod Kozamurnik je mirno počakal, da jo osliček pojedel vso glavo; nato je vzel evetačo in ta ivijafa je spet dosegla svoj namen, čakaj tndi to pot sta prišla nekoliko delj. Za evetačo je prišla na vrsto ičlena, solata, korenček — in tako dalje. I41etneca fanta zdravega in lepega obnašanja. revnih staršev, sprejmem v službo Dopise na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod »Cela osV'bi«. 54256-1 Pek. vajenca t tm> oskrbo in pod telo narodnimi pogoji sprejmem. Xa4ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54241-1 Flektromonterla popolnoma samostohiega v •prosti gradnji vodov, hii-ni instalaciji. previjanju motor'ev itd., iščemo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Popolnoma samostojen«. 54358-1 Hotelsko kuharico prvovrstno ter perf^ktne ^ervirke-soharlce išče za seziio večie pod jetje_ na Bledu Ponudbo s prepisi spričeval in referencami na oglasni oddelek »Jutra« pod šifrn ».Tuni— soptembsrc. 54193-1 Knflrovodlnla v knjigovodstvn popolnoma i®urjema. hitra korespondein tinja. popolnoma zmo^ra si-ov. In nemške?* jezika v in pi«avf ki pa mora tudi v ?o«.podinistvn nekoliko pomagati, dob' na-mejSČ enje. Nact.moi lahko tako i _ Ponudbe s preoisi spričevai in zahtevo plače na osiasni oddelek ..Tntra« pod Šifro »K R. 90«. 53768-1 Kuharico starejis. vaieoo VnfmjiJ« tud) ta drnSino. ličen n vHfiposeetro hlim Celit. — One. ki so *e službovale r takih «Jn*bah. naj pojfliei« svoie ponudbe na osriasM oddelek ».Tntra« v Linhlja t.4 pod šifro »Kuharic* v Ljubljano«. M1S8-1 Natakarico poiteno Id tanesi.nvo, store 22 let. sprejmem t novim letom. — Pomdbe na i_fg!»9. oddelek »Jutra« i>od »Na Gorenjsko«. 543S2-1 Gospodinjo sprejmem k samskemu gospodu Prednost Ima starejša z 12000 Din kavcije. Cenjene ponud-oe pod šifro »Gospodinja« na ogl. odd. Jutra 54267-1 Učenke sprejmem za »trojno pletenje za dobo 6 tednov proti plačilu ln Jih v vseh delih popolnoma izučim ln preskrblm tudi službo. Naslov v ogl oddelku Jutra. 54269-1 Klnooperaterja mlajšega sprejmem Ce-ajene ponudbe poslati s prepisi spričeval in s prepisom sposobnostne--a spričevala na oglasni odd. Jutra pod šifro »o-nerater-24«. 54275-1 Učenko za gornje dele sprejmem lz poštene rodbine. One ki so se 4e kje učile itnajo prednost Nastop r.j»koJ. Hrana ln stanovanje pri Viko Tabor evliarstvo, Radeče pri zidanem mostu. 54276-1 Boljše dekle ljubi tel Uro otrok, zmotno nekoliko šivanja pre j mem takoj Ponud-oe na Tllka Hobel. <"rna prt Prevaljah. 54277-1 Absolvent (inla) s 6 ali vef razredi gimna ?ije dobi «lužbo ? pisarni Ponudb^ na »glasni >ide 'ek »Jutra« pod »Zane^lri va tn dobra moč«. 53993 1 PoJlr za vteoke zgradbe, Sobi takoj slnibo Refiektanti. samo i večletno praks« naj poiljejo svoie ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod značko »Vesten in točen 1931«. 54S48-1 Mlado kuharico pridno in mnesljivo, v» eno dobre kuhe. iščem s 1 januarjem is gostilno. Ravbar. gost., Beiigrad. 54321-1 Krojaškega vaj. sprejmem takoj. Hrana In stanovanje v hiši. — Ostalo po domovom Anton Sorn. kroiač. K ran' Sov. pred. 57. 54285-1 Strojnika •zučeneea kltučavnl^ar-ia s st.rotnlšklm iapltom in prakso. neoSenlene-rra. spre'mem na pumo žaeo na samoti v hribih 7 lamiarlem. Oferte z zahtevo pla*e pod »Absolutno trezen« na podružnico Jutra«, Ce!jira ^tmpi>dinj», t dol goletnimi spričevali, išče mesto pri boljši lniiirvt ali pri simo^oinem gospodu — tudi ns de?eli. Govori slovensko. nemško in madjsr sko. KasMic Frančiška. Pragersk« 38. 5-1260-2 Uradnik venlrM ▼ vseb pisarniških poslih — samostojen slovenski. srbohrvaški in r emški korespondent 'er knjigovodja, i večletno prakso, išče slnžbo Po nudbe ns oglasni oddelek »Jutrs« pod mačko .Absolvent Mahrove &ole«. 54360-2 Kuharica vajena samostojne kube tn opravljanja vseb gospodinjskih del. kakor tndi ročnega ženskega dela. Išče »lužbo h gospodu vdovcu, ki ima otroke. »H pri finančni kontroli Ponndbe na oelaa. oddelek »Jntra« pod šifro »Vajena dobre knhe«. 54200-2 Inteligentna gdč. srednjih let. želi mesto gospodinje pri boljšem gospodu. Ponndbe na oglas, nd de.Iefc »Jutra« pod značko »Rahločutnost«. 54198-2 Trg. sotrudnfk veirira.il v vseh panogah meš. stroke, tmožem knjigovodstva ln korespondence, prost vojaščine, želi pri-mertega nameščenja. ali mesto poslovodie v podruž-niči. Cen j. ponndbe na t«l. oddelek »Jutra« pod šifro »Rimostojen, kavcije mvo-žan«. 54192-2 Prodajalka , mešate stroke, ie« preme-niK fHCJStO. ITaiaioT v o^ia«.-oddelku »Jutra«. 58S02-2 Avto vožnje e težkim tovornim artiomo- biiom prmntame Fran Kristan, LmbljaJis, Dnnaiska cesta 54. 53890-2 Saldokontlstinja perfektna v rtov., nemškem im srbohrvatskem jeziku, dobro vertirana v dvostav-nem ia amerikantkem knji govodstvu, z večletno prakso. želi primeru) službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Verarins«. 53014-2 Mlad trg. pomočnik jjalaffterij. lo modne stro k«, re8č slorenakega, srbo hrvatskega hi nemškega je®ika. išče nameščenje. — Cemjeme ponudbe na po družnioo »Jutra« v Mariboru pod »Dob« prodn jalec«. 54415-2 Čevlje renomlnne tnamke 4oW v komisijsko prodaj« kavcije zmožen lastnik lepega lo kala » oajprometnejših ulicab Ljubljana Ponudbe na nglasU oddelek »Ju trs« pod »Tovarna čev Ijev«, 53978—3 Deklica 14 leta stara velika In zdrava, bi se Sla učit v trgovino s mešanim blagom. Najraje na deželo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Iz dobre hiše«. 54338-2 Ključavničarski pomočnik zna neko novost lz tno zemstva. ki bi uspevala tudi v Jugoslaviji, želi službe. Naslov v o<»las. oddelku Jutra. 54268-2 Kontoristlnja kavcije zmožna vešča slovenskega ln nemškega Jezika, knjigovodstva in strojepisja želi službe. Naslov v oglas odd Jutra. 54274_2 Prodajalka spretna ln poštena ter zanesljiva, mlajša, želi mesta Verz!rana Je v vseh trgovskih poslih. — Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Zanesl'lva moč 303«. 54303-2 Tre. poslovodla r večletno prakso zmoten vodstva večjega podiet.ja. star SO let., veš? siovem skega srbohrv.. nemškega m deloma italijanskega je zika. iznčpir v mešani stro ki. želi me*to poslovsdie ali «kl»diWnika v m»«tu. evetA tndi na deželi Potrebna kavcii* na razpols go — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Trgovski poslovodja« 53744-2 Natakarica |iMni te pofcten« račetmi r» išče merte » MkVoi. !T»«!ov v oglsfinem oddelkn »Jutrs« 5421S-? Absolvent trg. tečai*. t enoletno praik«o Išče sVn*Ho. Ceni-ponndbe n* podrnž. IntTS t Mariiboru pod šifro »Ve •ton 13«. SC8S-S Prodajalka zmožna vseh trgovskih poslov da 300 Din nagrade onemu, ki JI preskrbi v LJubljani ali okolici službo bodisi katerekoli branže ali v slaščičarni. Nastopi lahko takoj ali nekoliko poznele. Ponudbe ie poslati na o?l. odd. Jutra. Ljubi'ana pod »nagrado«. 54304-2 Risar išče pi laierno npMtter. Cenjen« ponndbe aa oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Risar«. M346-2 čevljarski potn. mlad ln pošten se želi Izučiti v šivanju zgornjih delov C. ponudbe na ogl. oddelek Jutra. 54294-2 Črtalec koles In avtomobilov iš6e službo. Cenjene pe-nudbe aa oglasni oddelek »Jntrm« pod »Ortake«. 64947-! Dekle snsfno, zdravo in pridno išče slutbe. Naslov v ogl. oddelki »Jvtra«. 54392-2 Hotelska sobarica zeu slvžbe Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek Jutra pod šifro »čimprej nastope. 54297-2 Zdravo dekle pridno ln pošteno, vajeno vseh del. staro 17 let ell službe kjerkoli. Gre tudi kot pomlvalka v hotel ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Karkoli«. 54295-2 Trgovski pomočnik mešane stroke. Id prime ta vsako lelo. išče služb.; za takoj al| potnej«. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutrs« pod »Ster. 16« 51371-2 KnJIgovodJa- bllancist t dobrini (pričevali ter večletno prakso, želi primerno mesto r !e«ni sli poljubni dragi stroki — Cenjene ponndbe as ogla« ■ iddelek »Jutrs« pod šifro »Bilancist«. 54378-2 Pletilja izurjeas entlarica In pri krojevaiks bi rada preme nila slnžbo. Ponudbe na offlaa. oddelek »Jutra« pod šifro »Samo v Ljubljani«. 54386-2 Pekovski pomočnik star 96 let, trenen io (*>• šte«) išče službo kot me šač. »li v manjši pe-karni za tikuprega delavca Va stopj lahko takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pek«. 54384 2 Kot radio prodajalec ali skladiščnik pri kakem večjem podjetju iščem slnibo. — Vešč sem popolnoma v tehn. materi jalu vn samostojnem vod stvu. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutrs« pod šifro Prodajalec«. 54399-2 Šofer ve<č popravil in ssmosto jem elektrikar. Išče slnžbo za takoj. Naslon t oglas, oddelku »Jutra«. 54414-2 Mladi natakarici t 10.000 Din kapitala se nudi sodelovanj« v gostil ni Daje »e ji prilika da knpuje vse pijače na svoj račun prota majhni odšk»d nirvi. jeeitvine dobi na ra čun vse po dogovoru. Po nudbe pod lifro »Mlada« r.s podružnico »Jutra« v Celja. 54161-3 Krajevne zastopnike » vseb večjib meetib širim cele driave ta oronir ranje prodajf dri obve, nic as plačilns obr->ke iščemo. Ponudbe «a Pu blicitas. Zagreb. tlica 9 pod »Br 25166« 50364-R Fotogral. pomočnik s triletno pomočniško dobo in stalno službo se naproša za naslov pod šifro »Več letni postranski zaslužek« ma oglasni oddelek »Jntra« 54217-3 Gospodično itveflbamo v pisarniških poslih/ iščem za 1—2unvo pomoč dnevno, event. proti nagradi prostega stanova nja In zajtrka Lastnoročno pisane ponudbe pod »Zanesljiva 12« na oglas, oddelek »Jntra«. 54363-3 Zastopstvo dobro idofega predmeta prevzamem. Nastov v igl oddelkn »Jutra«. 53961-3 Fina šivilja ■a perilo, rauriem« tudi v veeemio gre šivat na lom — tndi na deseto. Ponudbe ns oglasni oddelek »Jntra« pod »Lepo delo«. 54196-3 Šivilja dela plašče, obleke hi perilo po žeto nitki ceni. — Naslor v oglatnem oddelku »Jutra«. 54328-3 Strojepisko po <*ktwtB. tapo.lim oo uradnih urah. Naslov v oglasnea oddelku »Jutra« 54894-S Zastopnike prot! & — lt"? orovttiji. poštene ln dobr« uve-lene pri čevljarjih in trgovcih z usnjem, 'ščem za Slove nijo Hrvatsko. Botino in Šlavoniju. PoLudbe t 'ia vedbe 'eferemc oa og!a«ni oddelek »Jutra« pod l:f-o »Patenti«. M393-3 Dobra pletilja Izdelujem vsa pleten'a tn po naročilu točno ln hitro, velika ln mala naročila pismeno Dogovore na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pletilja«. 54351-3 Zastopnik ki oblskute manufaktur-ne ln galanterllske trgovce v Dalmartil In Liki. 15Ae še en predmet za poleg. Ponudb e poi ■>Vrvi ian« na ogl odd. »Jutra«. 54349-3 Oblastvene koncesl]onlraoa šoferska šola Oojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvelsks 12 Zahtevajte informacije. 53113-4 čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jugo Auto) Prva oblast, koncesicniians. — Prospekt zastonj. Pišite ponjl 251 Pozor! Redni pouk » krojtem ribanju in prikrojevanju dam skih oblek ta dom in poklic, se vrši pri utrokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja ta izdelovanje damskib oblek Rozi Medved v Ljubljani. Mestni n-g št. 84/IU — nasfirott magistrata. Ospeb tajamčeo. Kroji po meri. 53069-4 Klavir Sprejmem še dva ta£e«mka nd 7. let« naprej. Peričeva št. 28 — ta topničarsko vojašnico. 54310-4 Gosli pouCnl« prvovrsten učitelj. Ponudbe pod šifro »Temeljit pouk« na ogl. oddelek »Jutra«. 54318-4 Pouk stenografije slovenske »1« nemške sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrs« pod šifro »Stenografija«. 54402-4 Natakaril (ice) hi trcovskl sotmdnlk' Nudi »e Vam Izdaten stranski zaslužek. PoSiite naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Traien uuJrtck«. 51337-3 Potnika išče mano fakturna trgovina. V poštev pridejo mlajši agilni gospodje, ki so v bivši ljubljanski oblasti do bro vpeljani. Ponudbe ;«od »Agilen potnik« na oglas, oddelek »Jutra«. 54255-5 Potnika starš, renomirana firma ta kuhanje žganja, sadnih sokov, tvomica likerjev itd. — Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »V stro&i zmožen in vpeljan«. 54214-5 Potnika provirijskega — solidnega. poštenega in igilnesa. za spirituoze. ta Dravsko ha novino sprejmemo s 1. jan. NafJov pove oglas. odd»l'k »Jutra«. 54400-5 Prov. potnika za dober galar.terijski predmet sprejmem. Ponudbe na ^•rlas oddelek Jutra« pod »Galanterija«. 54406-5 Ratprodajsla se bodo livr stns bela vina oo Din 3.50 in Din 1 ta liter as lebeto. rsleit opustitve veletrgovine dok ler traja zaloga »Vtnea« veletrgovina i vinom Rud nik pri Ljubljani 53373 6 Voz zapravljlvček fins koniska oprema ct kobila naprodaj Vo* je rablje«) samo 6 mesecev konjska »prema pa same 2 mesec« Kobila je male rujsve barve h) starš 8 let. Ponudbe ns oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zs noro loto«. 53863-6 Kočije, avtomobili bencinski barell vreče pa pirnat-e vrečice. jermeni. tran-.misij.k1 deli. razno vrstni telefoni w» v dobrem stanju ugodne oa prodaj Ponudbe na »glas. oddelek .Jutrs« pod šifro »Celje«. 53881-« Več pisarn, oprave dobro ohranjene regintrir. omare kartoteke, pisalne mize klopi, stole, obešalnike. svetiljke etc.. opreme ter steklenice. per«niee (madrace) stare vreče ste. prodam na Dunajski ee«ti it. »/n. uua« Zbirko kaktej i mičn< -borfi stekleno hišico •»vent tudi posamezne k'«nade prods Snuvsn v Beethovnovi ulici 16'II Ogledala med 11. in 1 uro 54051-6 Nove, težke sani na poke, proda kovač Zotte!. Zslee pri Cel;u. 54162-6 Bučno olje najfinejše štajersko. IHot po 13 Dit. predaja tvrdka Iran v^imončift. Ljubljana Šiška, Celovška eesta 62 54252-6 Premog, drva, koks pr«la)» Vinko Podobnik Irtaška <-e»ta Itev. 16. — reletoi S3 18 Puhasto perfe :i«to ftohanr. kg pc 4« >>n. Iruga vr«ta pc Din 38 kg Msto Oel» gosje kg pc- 18f' [lin >n tl«tf puh kg po Di: 250 Rat;«šiijam po »ošt •iem povzetjo L. Brozovir /.agreh Ilici 82 kem čistilnica perja 862 Premog ln drva prodaja Jezeršek. Vodmst 200 Peči na žagovino še noksj komadov v zalogi katere po zeio nizki eeni proda R. Jakelj, Slovwnj-gradeo. 53828-6 Dežne plahte točilo ta med, čebelarsko orodje, vrvi. konj«iko opremo in štedilnik prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54175-6 Bukova drva Ia in premog 4oe**viJs ns lom po oa) nižjih cenah Frsnc Friti skladišče ns Sv Petrs e št. 85 Naro&ils se »preje majo tudi v gostilni » Tavčsrjevi uHel štev 4 53972-6 Peč ddhro ohranjeno ln eevi poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 54345-6 Koles-sani eoovpre-žme ugodno proda Luka Htko. kolar, Vrhnika. 54331-6 50 kg mešanih bonbonov po 13 Din kg ln 40 kg čokolade za kuhanle po 30 Din kg Ponudbe na o?laanl oddelek »»Jutra« pod »Bomboni«. 54286-6 Vina L 1929. belega prvovrstne kakovosti ca 15 hI na prodaj. Ceni. ponudbe na podr. »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Tz slovitih dolenjskih goric«. 54283-6 Voz za kučlranle kupe ln faerton. v telo do btem stanju poceni prodam Ponudbe na podružnico »Jutra« r Mariboru pod Šifro »L. F. 64« 54417-6 Težko zlato doro za cigarete, izvanreden ke mad prod* Kornič. Ljnb-Ijana, Prečna ulica St. 8. 54407-6 SHricevnl radio s prikliuč.kom La električni tok f920 ali 150 V) ter zvočnikom poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54236-0 Radlo-aparat norveške firme »Baltlc-Snper« 5 elektronk, okvirna antena za navadne ln dolge valove malo rabllen (nov Din 5S001 za Din 3S00. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Balt'c«. 54311-9 Potujoči kino kompleten, in dobro obra njen, kupim. — Ponudbe i nata-n&iim .rjAsom aparaturi-in uave«ibo najnižje cene je poslati na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Kinoboks 400<>«. 54191-7 Bufet v centrumu Zagreba, na iako prometnem mestu radi osamljenosti prodam Mesečni promet '6000 Din Oprava ln prostori fini. cena 25.000 dlnarlev. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 54308-7 Damske smučI dobro ohranjene kupim Naslov pove oglasni 'd delek »Jutra«. 54401-7 Elektr. lestenec fln«ter) za nizko «"bo kupi Weber, Preč-a ulica st. 8. 54409-7 »Strah na Sokolskem gradu« roman, v platno vezan, pe zelo ugodni eeni prodnm. ali zamenjam ta nem'ko slovenski hi slov.-nemški Slebingerjev slovar. Poizve se v trafiki na Mari;!nem trgu. 53916-8 Dunajski Zvon komplet«), prodam. Naslov v oglasnem oddelko Jutrs. 5422S-S Kompletno Paustia-novo metodo n italijanski jezik pro dam za 50 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jtitra pod »Paurtian«. 54336-8 Športni avto 4sedežnl znamke Talbot- Surrebearn 36 PH. krasen poceni prodam Povp-a-ša se pri Jutru. Maribor. 53365-10 Ford Umusina model !930. malo volem, v brezhibnem stanja pro dam. Vprašal.ja na ^glas. oddelek »Jirtra« pod šifro »Ugodno 1931«. 54113-10 Fiat avto 514 poceni n« prodaj Naslov v ogla*netn oddelku »Ju trs«. 53031—10 Chevrolet avto dobro ohranjen, s ftest.imi kompletnimi kolesi. pet«<-. dežem. s štarterjem. v dobrem stanju po telo ugodni ceni prodam, »li zamenjam za poltovorni avto. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 54189-10 Stare avtomobile knipuie Im proda'«, ter '.ma v zalogi posamezne iele ratnih znamk Fran Kris-an v L'ubljaai, Dunajska cesta št. 54. 53889-10 Stndebaker- Commander 8 cmndrska sport-llmuzl-na (Brougham). krasen 12 000 km vožen, v stanju kakor nov. zaradi preselitve v Inozemstvo po polovični ceni naprodaj. Ponudbe pod »Dobro kuplteno« na o?l odd. »Jutra«. 54284-10 Auto Renault 7anrt 4sede^nl. malhen poceni prodam ali tudi zamenlam za poltovor-ne<»a Gostilna So*a 7 o-gatec. 54306-10 Valilnik zs knrjs jajca na petrolejke kupim Velikost d 100—500 jaje Ponudbe s popisom in ceno poslati ca oglasni oddelek »Jutra« pod »Valilnik«. 54015—7 Ročni voziček ns dveh ali štirih kolesih za prevažanje po5tn'h pa ketov kupim Ponndbe na I Razboršek ovarn.a *er ljev » Tržiču 53992—7 Klno-anarat l nemi pritfklinami ben eir mo«« t lin a me agr» rst kapi Fran Kristan Ljubljsna. Dunajska e. 54 53888 7 Okna In vrata stara ali nova kupim. C. ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Okna«. SOTO-T Dfxl, BMW kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod !1T*-o »Auto 222«. 54289-10 Avto blatnike In bladn^Vp izdeJuje In popravlja «trn kovno in hit-e Oustav Pnc. oddelek av+ok!enar«*.7r> _ Liiihl!«na. Tržaška r«»Ta. nasproti tobačne toTrarte. 54381-10 Pnltnvomi avto Chevrolet. 50n ke rešilno sii v dobrem c'tan;u z dobrimi pnevmatikami za IR.nnn f>im p-ed^m Ogle dati v garaži Kopač na Bieivreieovi cesti štev 52. 54404 10 Ženinom in nevestam! Prodne m nabavite hištvo, ne poza Kite, da je najceneje It najbolj« pri tvrdki Oolmajer strojno mizarstvo, Ljubno sko. 53868 12 Pozor! Pohištvo! ' epe spalnic« 2900 omare KO oostelje 260 kuhinjske kredence 580 Sprejmem naročila ln popravila po konkurenčnih cenah. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. 64325-12 J Čeden damski plašč in 2 zimska klobuka ,e4» lg-Kino naprodaj na Poljanski cesti 13/11. levo. 54156- It Dva itpa kožuha ta voz al: >d(>rt »vt« naprodaj Naslov » oglasnem oddelku »Jutra« 54247 18 Usnlate suknilče globoko pod ceno prodajam tudi na obroke. Prijave prosim u ogla* -d-delek »Jutra« pod tna^ko ►Nizka cena«. 54086-18 Lep damski plašč džemper in snežne čevlja prodam Na^icv v og'as-oddelku »Jutrs«. 54333-18 Polnojarmenik malo rabljen, odprtin« BR cm. « brezhibnem obratnem stanju prn.iamo — VpraSanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »Izredna prilika«. 54118 15 Licitacija Gozdni urad K Anerspetg v Soteski »dda u Dosek r zimi 19:W'1931 » revir}« Brezovarebe: oddeiok 4 ca 600 m« iddelek t2 ea 3500 m' bukovega porabnega lesa na panju potom ofertalne licitacija po svojih p'webnih prodajnih pogoiih Cenjene pismene ponudbr je vio^it4 do S. januarja 1931 Natančnejša pojasnila daj« ?o,dn' urad v S^rteskt. p. Straža pri Sovam me«ri, ali revfrni gozdar na Bre-zovirebri. 53830-UI Jesenov les za k o 1 » r i t. že poscic«*, p-odam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 59794-18 Les V a g o a javorje^flS raMk desk. od 30—100 mm In jelenovih dec-k flat) za izdelavo smuč. od 3n—100 mm 100 x 100 mm prodam Naslov pove oglasni ' o-dd^i cfc »Jrtrs«. 54178-1i Bukova drva, oglle (bukovo) prodam r.a vagone. Ant. Stertrar Kamnit. 54290-15 Suh hrastov les in 55 mm debeline, nr«-dam 10 m" Naslov ptv« oglasni oddelek »Jutra«. 54389-1« 50.000 Din posoRla išči-m za odkup posestva s mliiHMD. otiruma iružabnika ali osebo z dosmrtno oskrbo. Ponudbe na ogl. odde. iek »Jutra« pod »Vknjiže-no«. 51201-1« 2000 Din posojila prosi samostojna obrtnic« do a.pri'.a. Ponudbe na 'gl. oddelek »Jutra« pod šifr« »Revanž«. 54197-1« Uradnlka(co) s kapitalom 150.000 dO 200.000 dinarjev sprejm« dobi^kanosno podtetja, — Polg pla-e m primernega obrestovan J a glavnice tudi delež na dobičku. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik s soudeležbo«. 54307-1« Družabnika z 50.000—100.000 Din k dobro vpellanl trgovini, če moeo*p s sodelovanjem prodaje želim Ponudbe na o?l odd Jutra DOd »Sam lnkasant«. 54312-1« Za ?dea!en \mm past ta ščurke, miši ta podgane -- za prei7rodnj« is»ega iWem kani tal. Naslov v ogl. odde'ku Jutrs. 54403-1« Družabnika dobrejra sedel* vc» sorej- niem v dehrr 'do^o pekarno Ponudbe n* pndrn?pic^ »Jirra« v CeMn pod 5ifra »Agilen sodelavec«. 54410-1« Družabnika fco) s ea 100.000 Dm kapi-tala sprejm-m k teio dobičks-nosneimu industrij. podjetju. Dopise na pod-nžni-co »Jntra« v Mariboru no« Šifro »Ugodna potici'« 41« 54411-1« Vodno kovačijo vzamem t naiem Ponudbe pod šifro »F'-fina s na podružnico Jutra v Trbovljah. 53930-17 Gostilno vinotoč delikateso zamem na račun event. tudi v naiem. ali nastopim temu primerno slnžbo —■ tudi oa deželi Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Cifro »Kavcij««. 54102-14 prodajamo izgotovljene kožuhovinaste ogrtace po znatno znižanih cenah, Icatcor tudi vsa ostala krzna za obš>v. « * -a » . . t „ kožuhovinastlh podlo« za 1 •*-» * f V ell Vt fl lZll*rtt moške plašče p^čenil od 9 mm Ceae izven vsake konkureno«! — SISCIA d.d. GunduMčeva 3 Tel.,66-57 Požurite se, dokler traja zaloga - ln Izkoristite priliko. j Več lokalov v pmiičja u >brt ia veliko ivoraoo obsegajoče 341) m' » prvem nadstrvjju. seio »vetfo ■ zračno. t oentru ne»u Kranj« vi dam • 1 januarjem i9Sl. Dvorana je pripravna ia tovarno perila al: trik"ta ie spodnji proeton pa id forarjajo u ključavničar oko kleparsko ali tej pri »fra* >brt. Stavba :m ta di kis« in poleg velik« Jvo riščs _ Vsi prostori »® opremljeni i efektriko. vodovodom m ka.naIitar.ijo. Informacij« ja Jadransko posavska čevljama v Krt ■ja Ml 80-17 Gostilno ln trgovino aaeianfga blaga. dam t •ovia leto«) 1931 v najem. Prev»«B blaga in kavcija Crebna Dopisi na Ivo i. Slor. BiMrica. 53991—17 Gostilno • tajskimi sobami ha aarijo, aa prometni točki v več jezo industrij, krajo •Mas ta več let v najem — Interesenti naj pošljejo (f«jr naslove t referent-a ■i na ogi. oddelek Jutra MMt W»o »Gostilna«. 53738 17 Pekarno Močo, v prometnem feaj« viamem takoj v na jem. Naslov pri podružnici ^tttra* v Celju. 54ili5-17 Vodno turbino toacfe, rabljeno, 1.30 pad as, ea 750 litrov, ali rab Ijeae vodno železno kolo ta, kupi P. Pintscher. mlin in žaga, Ptuj. Si-o-driji Breg. 51181-17 Pekarijo v prometnem kraju mman takoj v najem. Na9k>v v ■plašnem oddelku »Jutra« 54177-17 Čevljar, delavnico « inventarjem, sredi me •ta oddam takoj v najem Ha; lov v oglasnem oddelku •Jutra«. 54327 17 Trgovino g asefenim blagom, dobro Moče. v lelc prometnem kraju od-da.ni v najem. — jetotuB oddam dobro i&o&c gostilno a» rmčirn. Oba obrata »kn pij »H vsakega posebej — v*e pod ugoditi™ pogoji. druidnskih razmer. — Pormdbe pod šifro »Slo venska Bistrica« na po-trvSvioo »Jutra« v Miri-tari. 544.6-17 Pristna dalmatinska vina aa pra®ir'ke po znižani ceni v lokalih Brača L a s a n, »oetiilnah pri Aaioku, v uiici. Pri Kovaču (se daj Viški otok) v Kolo dvorski ttlioi št. Ž7 in na Camkarjeveim nabrežju it.. 5 54202-18 Gostilna pri Krofu na Sv. Petra c. 46 ja popolnoma novoronovi vana. Točim Izborno kap Ijlee, kakor Siivanca. Sa Jonski rizling Bnrgundca. Ifotlerja 'm dalmatinsko čr mno. Za obilor. obisk se priporoča gosialničarka. 54227-18 V Paturievi gostilni pod Boireikora se toč! pole* drugih izbornih vin todi fine T 11 r s k o vino. Cene nizke. &4330-IS Restavracija Bavarski dvor M Dunajski cesti «ev. 31 taS zajamčeno pristno vi-Iko vino čez ulico po 10 Dta. 54322-18 Restavracija Roža to#f od »©daj vsa vina po •ledečJb znižanih cen.)h-Dangač ... po 14 Din •akmsU cviček »14 » Ml« itaiersko » 16 » bele dalmatinsko » H » Srno dalma tinsko » 10 » r— Be priporoča A. Smrd. 54379-13 Trgovski loka! • saši MS ? Pra Jakovi ■Ud (sedaj knjigarna Hro vat} oddamo takoj v najeta. Podrobni poboji r,a razpolage pr) pokojn'n-*ken» javod-i xa nameSčcn-Ljubljana, Gledališka 8. 54128-19 Lokal s skladiščem ia trgovin« al) obrt oddam v Rožni dolini, cesta V11/12 53772-19 Brivci, pozor l Lokal na prometr.Lna kraju ljubljanske periferije Hi dam. Naslov v oglasnen oddelku »Jutra«. 53773-19 Lokal za trgovino in 1 za obrt s stanovanjem v največjem industrijskem kiajn na Gorenjskem r.d-dam. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jetenicah pod šifro »Lokal za rrgo viuo in obrU. 54179-19 Lokal Ugodna prilika za podjetnega mesarja se nudi tistemu, ki bi imai veselje do samostojne obrti. Lokal prometen. Takoj na razpolago. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 54329-9 Sanatorium primerne prostore v novi stavbi ia sanatorium. od-nosn« mesto sa idravnika oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54292-19 Klepar, delavnico lobro vpeljano 48 let b-s.toječo, i orodjem vred vsled starosti prodam. — Pojasnila daje lastnik Ele fand David v Dolnji Len davi. 54181-19 Lokal na prometni cesti oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 54271-IS Lokal na zelo prometnem kraju v Laškem, primeren za kakšno mirno obrt s t. lanuarjem oddam. — Naslov v oglasnem odd Jutra. 54301-19 Vinsko trgovino i vsem inventarjem '>d dam ia 500 "Din mesečno Naslov oove oglas, odde lek »Jutra«. 54355-19 Lokal na dvoriš-u ca 60 m! oddam takoj. Informacije Drl RenčelJ, Vožarskl pot Št. 1. 54319-19 Hiša novorenovirana lrooadi«. i i kuhinjama 14 tobsuii kopalnico lastnim vodivo d<«n slektr razsvetljavi tn tngleikiiD tloset«m -pripravna im sdravmka aivi>kuta tli tobutehn ka z 'elikim vrtom » ka'»»em je Se? KKi sadtih lreves-zidano trvarnico in dar«k'm p- slopjem prefi. itd. » Savinjski lolin" [.»prodaj Doj>is» oa >gl,-oddelek .Jutra« pod lifr-»Hiža v Savinjski lolin . 54187 2»' Nova vila enonadstro;>oa. tristanovanj Jka. >b Dunajski sesti ia prodaj Naslov ? »glasnem oddelku »Jutra«. 54Ž42-2«' Štiri lokale oddam, po potrebi s stanovanji. v novi hiši. v Industrijski obmejni po-stail. — Prednost imajo 'pererl*a manufaktura konfekcija elektromeba nl-na pekarska ln brivska obrt. V Isti hiši s' •■Kida vef stanovanl. Na-i'ov v oglasnem o^^elki' »Jutra«. 54291-1P Čevljarsko delavtifco s stanovanjem želim ns irometnem t-^-alu Briino Ooiak Cvetkovl St. Pl Vel. Nedelja. 54299-1P Lokal t ononobnim »tanovanjem oddam taVoi Naslov ;,ove oglasni oddelek »Jutra« 5437V1P Leo lokal na prometnem kralo. s stanovanjem poceni oddrim VtsTov v ogla-snem odd.-lkn »Jutra«. 543901P Lepe loka'e na zelo prometu« točki, v TI ; K'--' ?n rlavnesra Vo*odvora od dn m za fftbrn^"ki termin Pomene ponndh- na >rl odd»!eV »Jutra« pod Šifro -Leipi lokali« 54419-19 Lepo hišo LOTOzidano, primerno ta obrtnika ali rpokojenea. r dvema sobama. kuhinjo, shrambo, delavnico, drvarnic«. lepim vrtom in tri četrt orale zemlje prodam ?toji na lepem kraju. minut od želewi>i&ke posta je. Natančna pojasnili da Katarina K obala. Brezova, ooita Račje. 51258-20 Stavbno parcelo v izmeri 10.000 m', ob glavni cesti blizu Sevnice 15 miwut od postaje pro dam po Din 3.50 Na rnrceli stoji večja ^hramba ki »e »kimno proda. Inte re««nti 1-obi:o poiasnila nri M. Divjale. Blanca. 54340-20 Posestvo prvovrstno, v lepefm krain okolice trsra Konjice, »d daljenc četrt ure od že lezniške postaje obstoječe i» 30 iralov prvovrMneea '.♦'mliiiča M ie travnikov niiv. eo7da vinogradov in ^dnn-osnika. kateri da v dnhrem letn 2 vsjona »a >«)lk Poslopja sn- 9 zi ia n* hi5i it. ijo.pndarsks rioslnpja Prodam t vsem ?ivim in mrtvim 'nventar iem ra 350.000 Din rad1 i-ii?in«tih rs7mer Po?a« n'la daje V'hnv|ek drli »rgove« Konjice. 5«64-?o Posestvo vbstoječe i? s gozdmih par cel. mirrifkov posetve. kier tudi zra«te 4—5000 ktr 'ena. z vodno močjo Ir mlinom za izdelavo 'an olia. ali :» kako dnigr "brt pripravno. po zelo •isrndm! ceni proda AM«i<* Ti-ampu?. (Tolo brdn ?8 _ poŠta Medvode. 54176-20 v Skofn r 0vf Karlovec 54. stanovanjsko « 3 «»»hami. knhinln in uri '»Minami ter sadnim t tom hi fiovozsrrajetH' de Isvnjeo nrimerno ca vsake obrt. *rv*dai kloM I« hlev vse v dobrem •♦anin. t ro-d" vodom in »lektriko po zel« i^odni een' prodam radi preselitve. Naslov v oglasnem oddelkn ,Jn*ra« 5387R?o Fnonadstropna V predme«t'u par minut ->d tramvaia nsproda* °et sob sobici vse pr(-tikllrie parket zanrte -reran^a vodovod p'ln ■»lefrtriva vrt pralnica Ir ■^evarnlo« n^^t^novarii-'ka prireditev hre» Olo-I««- in o^nl"»*Ho Ponud^" "O odd. »Jute«' "(Vt »Oplen«. 54323-2" Lokal • inventarjem. na prornet-tem krain v T.iiihljani prodam otfr. oddam v najem radi bolezni. Ponudbe na •(ras. oddelek »Jutra« pod ■Ir o »Prometen krai 13«. 54132-19 Saho skladišče •wt1o l$*em v okolici Frančiškanske cerkve v Wolfovl ulici ali v okolici Zvezde. N»slov v ogl. •ddelku »Jutra«. M314-U InrlnstrilsH ob'ekt maniHi. i vodno močj-o. tredi SJlo^enije zelo ugid no prodam. Po.nudhe pr-d Sifto »Objekt« na oe'»«ni oddelek »Jatra«. 58829 20 Vila v Zagreba blizu Mak-imira dvodrižin ska. moderna « prost'm st,snovanjem in velikim vr tom lavka prosta ped ueodmm! plačilnim' posroj: naprodaj Ponndbe na Mrl oddelek »Jutra« pod lifro »Mi k "5mir« 54183 ?0 Mlin v ie4o prometnem kra'ti In v naipriiamejSi okolici -kjer je v»dno velike mlet ve nrodam Dopise ns »p' odd»lek »Jutra« pod Šifre »Mlin«. 54190 20 Hišo « (l !i«4>»mi In vetflrfm tt- t/vm odd^m v na'"m. ali pa na oh.nke neod;.n. _ Po. nudhe na o^Nvi1 oddeVV »Jutra« pod »Prilik* 1030. neoB-to Loterijo ne kdor kupi na Dol eri skem lepe ln dobičku no«no. 13 oralov veliko posestvo na prometni točki. 10 mirmt od farne cerkve. — Dehre fn«]^tl na oo-iasnl odd. »Jutra« pod š'Cr<-> »Posestvo«. 54315-20 Pozor, zdravniki! Stanovanje za 350 dinarjev, 2 veliki sobi, 1 mala, 1 kuhinja, prltlkllne, klet, park. nekaj vrta za zelenjavo. Blektrlfcna razsvetljava, voda. avtobus 4 krat dnevno v LJubljano ln nazaj. Odda se v ved Jem trgu, kjer še nI nobenega zdravnika. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 54354-21 Stanovanje svetlo i-n solnčno. z eno sobo in pritiklinami od dam. Naslov pove oglasni •>ddele,k »Jutra« 54387-31 'J »1 Sobo s separlranlm vhodom oddam s 1. januarjem solidnemu gospodu. — Poizve se v ogl. odd. J. 5C920-23 Sobo lepo opremljeno. ■ eIHctr razsvetljavo in posebnim vhodom o d d s m mirt emu gospodu ali gospodični » J. januarjem 1931 na Tria ški eesti 43 — pritličje. 54312 23 Hišnik oženjon. brei otrok, dobi sobo - štedilnikom Naslov v »glasnem oddelku Ju'ra. 54318-23 Opremljeno sobo e poaebmm vhodom »dd^m Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54219-23 Di!ak?n?o sprejmem na stanovante » vso oskrbo vls-a-vls XI. drž. real. glmnasiie. Naslov v ogl. odd. J"tra. — 53942-22 n«ak8 al! dltekinto ■sprejme boliKa rodbina na dobro hrano stanovanle in vestno oskrbo Pomoč pr; ijčenin ter nemška sli fran coska konverz»ei'a Naslov v oglasnem oddelku Jutra 53138-32 Starov?n'e 2 sob. za februar iSče S» tnobor. Vodmat. ZaloBka e. St. 11. 54087-21 Pvosob. stanovanje i elektriko hi vsemi pri tiklinami oddam s 1. jan Na razpolago tud' vrt Od pošte oddal ieno pol tre. Pniasnija daje hišnik poŠt«. 53704-31 Prltl^no hl?o % vrtom, ob prometni cesti nrndam. Prlpeovna z« '»b-HnlVa aH unoko^nc« <* Trbivl'ah. Cena 80.000 mri. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54288-20 Enons«*«tropno h?«o na VlnlcJ ob Kulpi. s 3 kletmi, podom, kolarnl-co. hlevom, sposobno za "sako obrt. prodam. F1-*a v dobrem stanlu na tr*n». Pilvrvedbe prt Peter Walkc«vee. ». o. Vinica St. 58 pri Cm omllu. »4773-20 ?'odcrno stanovanje 4 sob vseh pritiklin. v bližini sodišča oddani i t. maiem 1931 — VpraJatl » druStvB hišnih posestnikov. Salendrova «. 54210-31 Stanovanje i—8 gl. ■*ide>iek »Jutra«. 54368-28 Starejši gospod želi dobiti pri starejši go-e;>e stanovanje, hrano in v*o oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. M306-23 Vsem gdč. in go-spera v Ljubljani 7 Pravi damskl česalni salon se nahaja na Medvedovi cesti (Zornova niša). Trajna ondulatfia m asa "a. barvanje las. Damskl čeealnl salon »Olga«. 54309-24 'i/l« V svrho ženltve iščem znanja za svojega brata, samca, nad 40 let starega, s premoženjem, vajenega trgovine ln gostilne. Priženi te v ni Izključena. dame t dežele Imajo prednost. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Fortuna« 53896-25 Veliko božič, darilo tvori grafološka aaalizs. — Pošljite rokopis i navedbo rojottkib podalkov darovalca. Honorar 5ozrat"! simpa tič.ga gus[K>da v drtavni službi. Slika taželjena Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Crnolasec«. 5iiM-34 Mlad Intellg. gospod ki ima na račun svoj do- i tel se teli poročiti 1 go j spoUčno neomsdetevane | preteklosti pridno ia t : premoženjem Le resne po- : nudbe na osrlasm rvldej»k : »Jutra« pod šifre »Sr-ča j * novem letu«. 53990-25 Vdovec brez otrok še mlad. se ž"H takoj po roč.iti t 20—30 let staro šiviljo. Stroj za Šivanje v hiSi Na.slov pri podrnž niči »Juua« v Mariboru. 54202-35 Radi ženltve v letu 1991. želi spoznati bridko razočarani in 5 let trpe&i »prog gospodično, ki naj bi posedovala v glavni« edino plemenit značaj, pošteno dužo ter dobro srce, v starosti do 30 let. Ista se mora čutiti vredno lepega ravnanja ter zmožna ostati dn penke zvesta družica. Star sem 39 let, t viiii. sigurni po-ziciji. i 10.000 Din mesenih prejemkov ter Ustnim domom. Ločenka f enim otročkom ter istim doživ-1'ajem razočaranja ni iz ključ ona. Ponudbe > sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bodem ostala zvesta do groba«. 541.14-25 Gospodična ♦ntell-entna. starejša. ž=-11 znanja z boljšim po-spodom. kateri bl Imel smisla za lepo žlvljen*e. 40 do 50 let, s stalno eksistenco, po možnosti z nekaj prihranka, v svrho ustanovitve udobnega doma. Oglasi na osi. odd. »Jutra« pod šifro »Zadovoljstvo«. 54326-2r Vesel Božič! Vse najboljše za Novo leto, zlasti zdravja no--ranje; a zadovoljstva ln duševnega ravnovesja Nepozabni iskreno želi • »Ništa dalje«. 54281-24 Izobražen trgovec ln gostilničar srednjih let, inteligenten, slmpa-tren, visoke postave, mirnega značals z večjim premoženjem v gotovini. želi spoznanja v svrho ženltve s sebi primemo gosno-11'no do 30 let staro. Prednost lma-io posestnl"e z upehano obrti o. Dopise s sliko pros'm pod zna"ko »agl-'en trc?o'.'»c« na ogl. odd Jutra. Tajnost č»s»na nadeva. 54298-2' Vdova - ho^elirka se |el: seznaniti f starejšim vdovcem enakega pr klina. Dopise na »gln«ni oddelek »jutra« pod Šifro •Srečna možitev«. 54380-25 Veliko sobo lepo opremljeno oddan samo solidnemu boljšemu gospodu. Naslon v oglas, oddelku »Jntra«. 54304-23 Opremljeno kuhinjo svetlo, z »loktričtM razsvetljavo i« eno posteljo oddam gospodični za 300 Din v Želeti jami. Val. Vodnikova 8. 54884-23 Sobo % n osebnim vhodom, elektriko takoj oddam. Janšev« 10, Sp. SUka. 54313-23 OtveniMfno sobo * poaeb. vhodom Iz električno ratsvefl ;avo oddam Vprašati v Idrijtki »liei 8 — Stan (a dom. 54370-23 Prazno sobo podstrešne. * elekti. rat-svntljavo oddam ■ 1. februarjem goopodIM. Naslov pove oglasni oddelek ■Jutra«. 54867-93 Sobo oddaš v Roloi olj d K. 8. •4891-S3 'jI Anica Vesele praznike — v sa njah vedno pri Tebi. Prdi Poljublja Ivaa. 5419914 Vegetarijanci, odrešeniki krire! H tele Jugoslavije! Zdru ž:te te v največje gospodarsko, živ'i*nsko-reformno [odjet.ie »Vegetarijs«! — »Marstan«. Mari'>or. Koroška 10. Za odgovor 3 In z« navodila 10 znamk. 54061-54 Tri kralHčne Iz zelene Nilove oaze. se želi'o seznaniti f- trenil Inteligentnimi. «!okim! kra lji. ki bi znali voditi vitke kraljifne v »rečen pristan. Ponndbe na og!a«nl oddelek »Jutra« pod šifro »Tri kraljične«. MS57-24 Vpokolenec tt le« star. t meeečn« pokojnino 1SO0 Dit. Seli zna-nja z gos-oodič-no ali vdovo, ka.tfrra Ima Istotako pokojnino hi lastno irtainovanle. v »vrh« »kupnoga po»t»o-darstva Dopise na oglasni oddele* »Jotra« pod šifro »Znanje«. 54195-24 Vegetaritand odre-šenlVI krire! Tz eele Jng"»!»vi1e. zdru- fte se v na'v«č.ie gospo darsko t« »i vijem.* o re fnrmmo oo.l ietje «Ve»«t»- rf'a«. »Mar*tae«. Maribor. Ko-o«ka tO. f7.» odgovor priložit« 2 Din znamko). 5*538-54 Dama M J« plaa'« pod 8IT0 »*vent"»lno« na podružnico »Jutra«. CeHe. nal dvigne pod ista «fro pismo t Ljubljani. 54343-34 Mlada ločenka ne po svoji krivdi želi znanja z boljšim gospodom. Zenitev ni izključena. Ponudbe pod Klz-met na ogL odd. Jutra. 54280-24 »Jovo« Dvignite pismo. 54390-24 1826 Pridem t ponedeljek ter prenočujem. Sre"en Božič. Poljub. Tvoj pob. 54316-24 Fortuna Sem v velikih skrbeh za Tebe. aH prideš zvečer domov? 54293-24 Premožna gdč. želi znanja t viš.iim urad nikom, velike postave, sta rim nad 45 let. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« i»ed značko »Božična poezija«. 54S74-24 3141 V »boto odpotoval na jug u 2 tedna. Poiiub. 54383-24 Pove! kaj da bom vedel natančno kdo je. Jožko pr.....k 5*412-24 Ločen gostilničar trgovec to posestnik. 37 let star. iiče pridno ia zanesljivo gospodinjo. z neka i kapitala fceirilev ni izk!;nčena. Po-ood šifre »Dobra bodočnost« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 54418-84 Črn planino poceni naprodaj Naslov » '»glasnem oddelku »Jutra« 51253-26 Najlepše božično darilo Amerikaoski harmonij, kra &on komad, znamke Karn & Oo Voodstok. Kanada. 4. 8, 16 pedal kontrabas. 11 registrov, sesalni sist-m. izvrstno doneč, priklad«! za salon tli koncerte, kakor tudi za eerkve. Vpra-šan-a na taslov- F. Sch.. Maribor. Krekova št. 14/111 54185-96 Čelo »vodam. Rožna doTlna IV-2. 54352-26 Staro v>ol'no prodam. Naslov v o-l oddelku Jutra. 54272-28 Violino zelo dobro, ngedn« prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 54335-26 Psa volčlaka dobrega čuvaja na verigi. • '4 let! star»ea. za 300 D!n proda Jakob vas Rnznotje, potta V.J"« pri Litiji. 53884-27 Mls»da nslca pol volčje pasme, se Je zstekia. Dobi se pri MS-":Vn Nerodne galeriie — Narodni dom. 54366-28 Kunci — kn^o*! Paroma pmdsm boberr.ks-konce. fl"VsreV» knnee. svitle. člnč.iiareks k-ooce. »emnnMve. dev**!m^iečne. Vator tndi letoSn 'e»» pli-nief-peMlna « ke-V.^mi --Dr. Jenko, »t 54169-27 PRVI VTIS JE ODLOČILEN. EMINEN-TNO VLOGO PRI TEM IMA OBLEKA-ZATO SE DENAR — IZDAN ZA OBLEKO — OBRESTUJE Z 100% ZA PLESNE IN DRUŽABNE PRIREJ- DITVE NUDI NAJFINEJŠE BLAGO ZA OBLAČILA PO PRIZNANO SOLIDNIH CENAH Tvrdka KOT a K lilnbliana Kongresni trg 15 — nasproti nunske cerkva Rujavo denarnico a 60 Din ln uhani, ki so sporr.ln ranjke mame — sem Izgubila od Prešernove kavarne do hotela Tratnik. Poten na(dltelj naj jo odda: Vldlc Komp.. Prešernova 3. 54266 Akumulat baterijo o5 V. ali posamezne elemente. Bencin motor. 3 HP. Lokomcblla Wolf. 15-18 HP. Disselmotor, 20 in 30 HP. Elektromotorje, dlname, nove ln rabljene prodamo. Volti ovič ln Cle., Lj ubije na-Vlč. 54270-29 Na obroke! Na obroke! Mizarji! Izgledi zs velika dela »pomladi so tu! Pripravite se na to ter naročite »i pra vočafno kombiniran »tr-oj s 6 stroji, svetovne tvrdke TEICHERT & SOHN pri zastopstvu v Ljubljani. Stari trg 26/m. 54033-59 operacije. — Vsem 66. »o-stram, ki »o me v tretjem razredu bolnice skrbno negovale iz človek o4jubco€t3 hvala. Ernes-t Sark, skladiščnik pri veletvrdki Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg 26. 54204-40 Pismeno naj javi svoj naslov oni. ki je voljan sprejeti kako stalno domače delo. Priložiti je znamko za odgovor. — Zadruga jugoslovenskih ,'le-tača. Osijek. 50Ž48-31 Poziv! Priče, ki »o videl« aesreč« med Magi Hro vira avtobusom ln vozom Ivane Kušar iz Kozarl5 dne 31. novembra 1930 med 12. in 13. uro na ovinku Bleiwe»iM>ve in Gosposvrtske ceste, »e pro-si 'O. da se zglase v pisarni dr. M Pi'ca, odvetnika v L;u-bl'an5. Cigaletova nI. št. 1 ali pn T. Kušar. Kožarje »t. 25. 542-15-31 PREPRIČAJTE SE da tako Izborilo hlasro. solidne cene ln hitro postrežbo dobite le v specerij trgovini M. MA RINSIC, Resljeva cesta 2 podružnica Cesta v Rožno dolino 36. 15929 Pokraj. razglednice po Vaši sliki ali negativu, v pristni fotografiji izgo tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Srn ne. Ljubljana VT1. Aleievčeva št 26 Zahtevajte poin i Ibe in ceniki 242 PrekHc Jaz, poap sani Podrep-šek Ivan, stanujoč barake Kodeljevo. Izjavljam, da nisem plačnik ?a svojo ženo Angelo Podrepšek. 54344-37 V) a! iS C Za 10 Din 50 različnih mami Grčije, Turčije. Bulgarije. Švedske, Svieo. Kizozemske Finske ali Daatie Zoranka Čuček Ljubljana, Rožna ulica ti. Telefon 205? Premog suha drva ^oiiačnlk Boho^Se^a - IZVAVREDNA PRILIKA! 2eUzoa tluiincka patent liostelja zložljiva, s ta-peciranom madiacom. zelo praktičea ta vsaka hišo, hoti-le, nočnt »lui. fc«^ in potuiuče »soba sune samo Dia 390.—» lUzpoSiliam po poita«* noro povzeti«. raxo •mroa hjožm tcaaaa palm« poetelia. zložljiva, s lap«e.r«ni» nadraeom. ««»• «>»»•>* tjina. stana »*mo D »B. Damske klobuke v žametu in kloJiučevini od 50 Din naprej dobite v salonu La femme Chie — Anica Pihric, Selenbnr?ova ulica 6/1. 54003-30 Elektro-mehanlčna delavnica se priporoma za prevlja-n'e elektro-motorjev. av-todlnam, ventilatorjev kuhalnikov, llkalnlko-ln sploh vseh e!ektrlxnlb apamtov. Delo strokovno. Cene solidne. Pranlo Per*lnllč. elektro mehanično podietle Ljubljana. Gocposvet^ka c. 16 reatavraclja pri Levu. 54300-30 , - i Potrta haaaa »eliko ta« togo ei"B •o( fl«rta fc< P« O 48.-, druga vrst k« po D »-—» čisto belo 852 Vesele božične praznike Majeoia odjemaleeN leli J. KURIL J« modni salon za gospod«, Ljubljana, Tsrjafkl trg t Kupim rabljen parni kotel od 55 do «5 m« kuril, ne ploskve. 10 do U atmosfer, ia stružil-nico z vrtalnim strojem tn celotno orodja. Ponudbe na: »Slavija« parni mlin, Vukovar. 17439 sfrEČf aov* «■ rabljena vseh vrst ter loto za embalaž« tau vedno * zalogi Mirko Mlakar Ljnbljana. Siomfrova alica ti Športne §»nke dvosodefaM. jako tope m t r p « t a „ po 140 D:b. « Preprodajalci dobijo pop Ml M. Pajfar, kolarstvo Ljahtjaaa, Traovaka al. S. retefoo S4-1& 17481 Živi karoi in lini ae dobijo dnevno pri tvrdki FERD. GREINER. Maribor« Gosposka ulica 2. 1771S Sedlarski stroj znamke »Adler«, d« bro ohranjen, napro daj. Poizve se v trge vini Metod žižka. Glavni trg, Celje. 17461 / 4,000.000 i« v rabi pisalnih strojev UiDERWOOD 17703 ker je neprekosljiv v trpežnosti, zato tndi najcenejši Zastopstvo: LVB. BARAGA, ielenbnr^oia nlica ste v. 6 - Telefon štev. 29-SO ODEON ELECTRIC - PLOŠČE lahko danes Štejemo med najpriljubljenejše ploSče. Za to znamko igrajo najboljši orkestri in pojejo najboljši pevci B. Tauberjevi posnetki se dobe izključno le na »ODEON«. „Odeon" plošče Igrajo brez šuma ter so vsled tega svojstva Izredno prikladne za elektroprenos. Samoprodaja za Slovenijo: GRAMOFON — A. RASBERGER LJUBLJANA, Miklošičeva c. 84. Poleg tega dobite pri nas gramofone in vse novitete »Columbia«, »Elektra«. »His Master's Voice«, »Poly-dor«, »Brunswick etiphon« itd. 17794 BARVAMO .vsakovrstno blago, zlasti pavolo v štrenah L v vseh barvah V Indauthren in Naphtol barvah. Kemična čistilnica in barvarna A. Koliaš, Kranj. »77^ TRGOVCI! ako hočete, da bode Vaša izložba privlačna in Vaša trgovina obiskana nabavite si takoj naS »OČARLJIVI VABLJIVEC« Sugestiven prh pomoček, frapanten uspeh Nikomur ni žal. kdor naroči Vsakdo ki vidi, je navdušen! — Pošilja po povzetju 250 Din. A KNEZ _ Poštni predal 28_1776/ ENGRO TRGOVINA, dobro vpeljana, z dobro staro trgovsko »vezo in starim, zelo velikim in zelo zdravim krogom odjemalcev, lepim donosom, malo režijo, IŠČE DRUŽABNIKA. Biti Vam ni treba strokovnjak, ker zadevni predmeti (einschia-gige Artikel) in boste vodili trgovino doma, dočim bom sam potoval in obiskoval stranke. — Ponudbe pod »Zelo iskren« na podružnico »Jutra« Maribor. 1781« Priporoča se modna trgovina T. EGER, L ub lana Sv. Petra cesta 55. 1775 oaoaoBoaoaoacaaoaoaoaoaoaoaoacD CBoaoioioioioioioaoioioioioao Vese e boAtčne praznike C teli * prva domača tovarna koles CIMGL A. SIN AOVI S\D 17813 Pod m žnica L|t;Bi J4N4, Aleksandrova c. 7 Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da Je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod Henrik Sktišek upokojenec in občlnsld tajnik v Rad vanju po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 9.15, v 70. letu svoje starosti, v Bogu za vedno zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek dne 26 decembra ob 15. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Maribor, dne 23. decembra 1930. Žalujoči ostali. Posebna smrtna oznanila se ne bodo razpošiljala. h sobosliliarska 425 pleskarska tn erkosHkar- ska dela se priporoča TONE MAMnAJ družba ~ o. z.. Kolodvorska ulica 6. Zastave • afl (trn grm. Cisto volnene, {Hnuillniiir har ve. v lepi izdelavi. tsrieluic tu razpošilja: IOSIP IVIN KI.K K StthnttaH. (njAUh predat 48/d. Qustrova.ni cenik orezplacno, 82 Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem cenjenim obiskovalcem in odjemalcem želi Mehanika A—M—V avtogenično varenje 17768 M. Marušič, Logatec Antiseptično preparirana Ali »OLLA« je mnogo boljša. Dokazano najbolj dovršena. 5 V globoki žalosti naznanjamo, da ie naš srčnoljubljeni soprog in oče. gospod in?, knatii Majde I univerzitetni profesor dne 23. t m po kratki m muč> ni bolezni, mirno v Gospodu zaspal Pogreb nepozabnega pokojni« ka se vrš v petek, dne 26 de* cembra ob 2. uri popoldne iz> pred mrtvaške veže splošne bob nišnice. na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana. 23 dec. 1930. L A RIS A MAJDEL. soproga in otroci. Mt»«»nt Doerctmt aro« JU T Udruženje ruskih učenjakov *-ra« ijevine Jugoslavije naznanja pre-. ružno vest, da ie njen dragi član n kolega gospod ing. Ignatij Mai del profesor univerze kralja Aleksandra L dne 23 t. m. prerano in nepriča« kovano preminul. K večnemu počitku ga spremi, mo v petek, dne 26 decembra ob 2 uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bonice na pokopali« šče k Sv Križu. Ljubi iana 23 decembra 1930. Kosmi pogrttbm uvod OMin» Ljnbi)«u» ooooooor jocnc joocxjuouuuuuuoooooonr>rr xxxXKXxxxxxxxxxxKjOQOcc. Agentje! Ali vam smemo le enkrat povedati? Danes ni mkakth iluzij več temveč sa« mo živa dejstva Kar povemo, povemo 60 milijonom ljudi na zemeljski obli Gre za prodajo velepoteznega naravnost revolu« cijo vzbujajočega »množinskegu predme ta« (»Massenartikel«), ki je neobhodno po« treben. kakor davki državi Vemo da je še mnogo podjetnih in prebrisanih agentov v deželi, ki žalibog še niso imeli šans. da b' se seznanili z našo hišo Dajemo naj« večjo provizijo, ki si jo morete misliti, m ki jo more dati kaka tvrdka. Oferirajte pod »Lebensprinzip« na oglas« ni oddelek »Jutra«. 17.806 B_ _ la a B a 2 3 a a B| Bj a a 2-Zi Z: 1 t: "S. 3L 2 aj a a 2 ar* 7 i V £ S B a £3 a tk r. B i m 23 a S b a PERJE kokošje, purje, gosje, naravno in s strojem čiščeno, dobavljam v vsaki množini &C up njem vsakovrstno divjačino po najvišji dnevni ceni in predajam za razplod sposobne azane in zajce po najnižjih dnevnih cenah f .VAJDA, Cakovec Telefon št. 59, 4, 3, 60. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem "m znancem, ki so ob smrti našega dragega soproga, očeta in tasta, gospoda Mihaela Cerovška z nami sočustvovali, njegovo krsto ,>osuli s cvetjem ter ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo s tem najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžm za izkazana tolažila prečastiti duhovščini gosp. dr. Medicu za skrb ob bolezni, sokolskim pevcem za ganljive žalostin-ke ter bratu starosti sokolskega društva v Šoštanju za poslovilne besede. Vsem. prav vsem naša prisrčna zahvala! V Šoštanju, dne 20. decembra 1930. 17807 Žalujoči ostal! Oglasi v »JUTRU" imajo siguren uspeh f I Češka industrifalna banka I Podružnica v Ljubljani, Marijin trg 5 Centrala v Pragi, €SK. i Vplačam delniška glavirca in rezervn« fond' Kč 30tt.000.000*— 17786 a ia 2 •a '2 ■a a a •a Ina ;a a a a •a B a B m i3 k fa ia ia !G9 a ia ia a ia ia •a ia ja a sa ia iB IB iB iB JB ;a 17X11 60 podružnic in ekspoznur. Izvršuje bančne posle vseh vrst in sprejema vloge nu kmižce in tekoče račune Telegrami- Indosbanka Telelon interurb i!04 , »JUTRO« BL 297 > Zase Orejr Ho zadnjega moža Romao Cuy Isbel je zdajci obstal, puška mu je padla te rok, vzmahnti Je ln telebnil na tla, kakor je bil dolg in širok. Jacobs se je vedei, kakor da ga je mahoma zadel neviden udarec. Bil je ranjen. Obrnil se je, se Spustil v tek in naglo pretekel nekaj korakov. Spet so druga za drugo so počile puške. Izpustil je svojo risamco in nehal teči Opotekaje se je taval dalje. Hripav krik se mu je iztrgal iz ust. Nato je počil osamljen strel. Jacobs se je zgrudil na kolena m padel nato na obraz. ., , Jean Isbel je otrpnil, kakor da bi se tepremenil v kamen, .,'enad-nost te tragedije ga je ohromela. Kakor prikovan mu je visel pogled na o-beh zileknjenih postavah. Nekaj ga je prijelo za komolec — drhteča ženska roka, šibka, a vendar trda in toga. . , »Bili je mrtev U je zašepetal usihajoč glas. »Gledala setn... oba sta mrtva!« Jacobsovka in žena Guya Isbela sta se bili splazili Juanu za hrbet in preko njegovih ramen opazovali tragedijo. »Prosila sem Billa, naj ne hodi,« je zajeoljala Jacobsova žena; nato se je udarila z rokami po obrazu in se tipaje vrnila v kot koče, kjer so jo prestregle ostale ženske, takisto blede in drhteče kakor ona sama. 2ena Guya Isbela je ostala pri oknu in oprezala izza Jeana. Bila je pogumna kakor pravi mož. Saj ni bilo danes prvič, da je gledala košnjo smrti. »Da, mrtva sta,« je grenko dejala. »In kako naj dobimo njuni trupli?« Te besede so zdramite Gastona Isbela te mrzle odrevenelosti, ki se ga je bila polastila. »Moj Bog, to je pekel za naše ženske,« je zavpil s hripavim glasom. »Moj sin, moj sin!... Umorjen po Jorthovcih!« Strahotna kletvica mu je planila iz ust. Jean je videl, kako so ostali jezdeci razjahali: nato so vsi skupaj zavili na levo, vodeč konje s seboj. »Ovinek delajo,« je rekel Jean. »To mora biti kaka ukana,« je men3 BUI. »Napravi luknjo v zadnjo steno, Bili,« je ukazal oče, »tako nekako v petem hlodu. Treba je, da imamo prost razgled.« Starejši sta je prijel za orodje, razgnal otroke, ki so se igrali okoli naijzadnjega kota, in se na določenem kraju lotil dela. Malčki so se z začudenimi, nekam resnimi očmi umaknili. Ženske so se stisnile bliže druga k drugi ter čakale in vlekle na uho. Jean je opazoval razbojnike, dokler mu niso izginili izpred oči. Oddaljili so se bili proti gosto zaraščeni strmini na severozahodni strani hiš. »Kadar bo ljuknja v zadnji steni napravljena, mi povej,« je rekel Jean. Previdno je krenil skozi kuhinjo, stopil skozi druga vrata in se splazil v nizek kot prostorne kladare. Ta mali prostor so rabili sa drvarnico. Razpoke med debli niso bile zamazane z ilovico in Jean se je lahko razgledal na tri strani. Razbojniki so krenili v bri-njevo hosto. Izginili so in se kmalu nato vrnili brez svojih konj. Jeanu se je zdelo, da nameravajo napasti koče. Nato so obstali na robu hoste in se dolgo posvetovali. Jean jih je razločno videl, čeprav je bila razdalja prevelika, da bi bi3 mogel spoznati posamezne ljudi. Cez nekaj mhrut je Bili tiho zaklical: »Jean, luknja je naprav-8ena, a videti ni ničesar.« »Jaz jih vidim. Zdi se mi, da mora biti eden pijan, Jorth ali paggs, če ne oba. Mislim, da nas hočejo napasti... Steči noter in teci vsem, naj pazijo. Kakor hitro se zganejo, vam povem.« 31 - Jorthovcem se očhrHno ni mudilo, da bi razkr« svoj vojni načrt. Gruča se je počasi nekoliko razkropila; nekateri so sedli, drugi so hodili sem ter tja. Kmalu nato sta dva izmed njih odšla v hosto in se čez nekaj časa vrnila z zavojem. Ta zavoj so položili na tla fn vsi živinski tatovi so posedli okoli njega. Prinesli so si bili jedi in pijače. Jean se je srdito nasmejal tej hladnokrvnosti; spominjala ga je mnogih vratolomnih dejanj, ki jih je bila sekaška tolpa že storila. Prav za prav je bil tega odloga vesel. Delj, ko so razbojnik, odlašali napad, več časa Je ostalo zaveznikom Isbeloviih, da prispejo na ranč. A vsak tak poizkus bi bil zdaj o belem dnevu dokaj nevaren; noč je bila za to bolj ugodna. Dvakrat je prišel Bili Isbel v kuhinjo in šepnil Jeanu nekaj na uho. Napetost v velikem prostoru, iz katerega banditov ni bilo videti, je morala bili zelo mučna. Jean je poročal, kar je bil videl, in kaj je mislil o tem. »Jesti in prti!« je vzkliknil Bili, »ho, da bi jih —! Staremu to ne bo po godu. On bi rad, da bi bila stvar prej ko mogoče opravljena.« »Reci mu, da bo stvar še prehitro opravljena — sa nas — če ne bomo vražje previdni,« je ostro odvrnil Jean. Bili je nekaj zamrmral m odšel. Začel se je dolg premor, poln neznosne napetosti. Jean je gledal razbojnike, kako so se gostili. Dan je bil vroč in tih. Nenaravni molk v koči je le zdaj pa zdaj prekinil veseli smeh otrok. Ti glasovi so presunjali Jeana in ga mučili. Otroci so se igrali! Razen tega je čul še neki glas — tako tih, da je moral napenjati sluh, da ga je prestregel: očetovo počasno korakanje po Izbi, sem in tja, neprestano sem in tja... Nazadnje so živinski tatovi vstali in s puškami v rokah vsi kakor eden krenili po bregu nizdol. Približali so se za nekaj sto metrov; Jean je že srdito napel petelina svoje puške, da bi upihnil življenje prvemu, ki bi stopil v njegov doseg. A oni so dobro vedeli, kako daleč nese risanica, in spet pravokotno zavili v stran. Ko so prišli v isto vrsto s stajami, so se potuhnili in Jean jih je izgubil izpred oči. Ta okolnost ga je vznemirila, zakaj sodil je, da se seveda plazijo proti koči. Tam, kjer se je nehavala vrsta staj, je bil jarek z vodo in njegovi visoki breg jim je obetal zaslon. Razen tega je vodil komaj sto metrov mimo koč in je bil obraščen s travo in grmičjem, tako da so mogli razbojniki streljati v okna hi skozi razpoke med hlodi, ne da bi se sami izpostavljali kdo ve kakšni nevarnosti Jean je še malce počakal, dokler ni zagleda! nad skrajnim koncem jarka majhnih oblačkov prahu; nato pa je mahoma planil v veliko izbo, kjer je s svojim nenadnim pojavljenjem preplašil može »Proč od oken in vrat!« je velel z ostrim glasom ter skočil k vratom in jih zapahnil. »Za bregom so, tam zunaj pri stajah. Priplaziti se hočejo po jarku... Slaba kaže. Prekleto oprezni moramo biti, kadar kateri pogleda venkaj.« »A, lepo,« je odvrnil oče. »Ženske bi otroci ostanejo v kotu. Ležite vsi plosko na tla.« Blaisdell, Bili Isbel in starec so počenili pred veliko okno ter jeli oprezati skozi razpoke med surovo obtesanimi hlodi. Jean se je postavil k malemu oknu in njegove črne oči so drhtele kakor igla magnetnica. Nobena travica se ni mogla zamajati, nobena kobilica skočiti, ne da bi jo bilo opazilo njegovo vešče oko. »Pozor!« je zaklical ostalim možem. »Prah vidim... Po Jarka se plazijo, prišli so skoro že do onegale golega mesta na bregu.. Videl sem cev in črn klobuk ... Še več prahu! Tam so, za bregom.« Razločni glasovi in gosti, rumeni oblaki prahu, ki so se vzdignili izza najvišjega in najbolj obraščenega roba brežime, so potrdili Jeanove besede, obenem pa pričali o drznem preziranju vsake nevarnosti. Zdajci pa je Jean (A resastem robu grmovja zagleda! pisano liso, ki je naglo šinila mimo. Njegovi živci so se mahoma naoe1' Mož visoke rasti brez ki >buka ie suknjiča je stopil na plan, da ga je vsak lahko videl. Solnce mu je obsevalo kuštrave plave lase. Di-ggs. ** ..... i.i ■ Breda, 24. XSL 1830 smmhmmmmmm .tlet, rl--IsbdOTdk Ja u rjovel z dvnbu posmehom. »Pokažite se in borite se!« Naglo kakor blisk je Jean vrgel puško k ramenu in ustreli Videl je, kako so plavi kuštri odleteli od Daggsove žiave. V de' je brizg rdeče krvi. Nato so drug za drugim počili streh njegovih fo-varišev. Vsi so zadeli v opotekajoče se razbojnikovo telo, a Jean je s strašno radostjo vedel, da je njegova svinčenka ubila Daggsa, preden so ga pogodili ostali. Daggs je padel na obraz, roke in pol telesa mu je obvtselo preko brega. Tedaj so ga banditje potegnili nazaj v jarek. Hripavo kričanje se je vzdignilo iz zaslona. »Daggs!« se je iztrgalo Gastonu Isbelu. »Lobanju si mu odpihnil Jean. Dobro je bilo videti, ko sem sprožil. Mi ostali smo zavrgil svoj smodnik.« Ob pamet je moral biti aH pa ptfan, da nam je pritekel pred puške Ul nas tako izzval!« je težko dihaje rekel Blaisdell. »Arizonska tla niso prida za Texance,« je posmehljivo dejal Isbel. »Dosti preveč miroljubna so. Živinski tatovi se tu odvadijo borbe. In zdi se mi, da se je bil Daggs odvadil vseh pametnih reči.« »Daggs je bil prav tako neumen kakor Quy in Jacobs,« je rekel Jean. »Onadva sta bila preveč drzna, on je bil pa pijan. Njih usoda naj nam bo nauk.« Jean je bil zaduha! whisky, ko Je stopil v kočo. BiH je bil hud pivec in tudi oče se alkohola ni branil. Jean je sam pri sebi sklenil, da za nobeno ceno ne dovoli, da bi pijača spravljala zmago v nevarnost. Puške so jele pokat! m kakih sto metrov daleč so ob vsem bregu puhali oblački dima. Svinčenke so žvižgale skozi surovo stesane okvirje oken in udarjale v težka vrata; ena je t£k pred Jeanom usekala v ilovico med dvema hlodoma in za las je manjkalo, da ga ni zadela. Za prvo salvo je prišla druga, za drugo tretja Razbojniki so imeli repetirke in so praznili svoje magazine. Jean se je prestavljal s kraja v kraj. Ostali so posnemali njegovo opreznost. Salve so se stapliale v nepretrgano tresketanje. Nato so streli mahoma umolknili in nastopila je tolažilna tišina. Kladara je bila polna prahu, med katerega se je mešal dim smodnika iz pušek branilcev. Jean je slišal napol pridušeno sopenje otrok. Očividno so bili vsi prestrašeni, a jokah niso. Ženske se niso oglasile. Izza brega se je vzdignil gromek glas. »Pridite venkaj in borite se! Kakšni ljudje ste IsbeR, da se hočete dati pobiti kakor ovce?« Na ta porogljivi izziv ni nih Se odgovoril. Jean se Je vrnil aa svoje mesto ob oknu m tovariši so storili po njegovem zgledu. Kadar je kateri pogledal iz koče, so bili skrajno previdni. »Ne streljajte dečki, dokler nikogar ne vidite,« je rekel Gaston Isbel. »Morda postanejo čez nekaj časa manj oprezni. Seveda, Jorth se ne bo pokazal.« Živinski tatovi niso več streljali ▼ strnjenih salvah. Drug za drugim so jeli streljati iz raznih smeri m merili niso kar tja v en dan. Nekaj svinčenk je priletelo naravnost skozi okna in udarilo v stene; nekaj jih je razklalo robove okenskih okvirjev; in večina jih je prihajala skozi ilovico v razpokah med hlodi. Jean je počasi opa- ; zil, da ti nevarni streli niso bili slučajni. Zviti banditi so imeli med seboj nekaj dobrih strelcev, ki so si Izbirali na vsej sprednji strani hiše najbolj ranljiva mesta. Da Jean ni ležal plosko na tleh, bi ga bili dvakrat zadeli. Tedaj mu je prišlo na um, da bi zabil nekoliko--od tal kline med hlode; med tem, ko je klečal na teh klinih, se mu je posrečilo, da je ob vrhnjem roku okna gledal po okolici. A ta položaj je bil tako naporen, da ni mogel dolgo vztrajati v njem. Slišal je, kako je nekoga izmed tovarišev zadela svinčenka. Zadeti, kdorkoli je bil, ni niti črhnil. Jean se je ozrl. Bili Isbel se je držal za ramo; na njegovi srajci so se pokazovale rdeče lise. Pogledal je Jeana in zmajal z glavo; očividno se mu rana m zdela pomembna. Ženske in. otroci so ležali z obrazi pa tleh in niso mogli videti, kaj se je godilo. Vseikako BiH ni hotel, da bi kaj opazili. BlaisdeU mu je z ovravno ruto obvezal krvavo ramo. @ C) o <1 o C) S © $ C) 0» s © čcafttevajic vbafcl ttgovini nalo bvito »Sne, -:.vo«- «. DAGMARrA^ILE J U inbljana KOLODVORSKA ULICA 6TEV. 85. M KRZNO "»a T vseh modnih kreacijah ima na zalogi m Izvršuje po meri 353 IVAN KNECHTL LJTTBi-I * N A. Sv. Petra cesta »tev. 4 Postrežba hitra! Cene najnižje! Božična in novoletna darila Od dobrega najboljše je le GRITZNER — ADLER šivalni stroj In kolo Elegantna izvedba — najboljši materijal! URANIA pisalni stroj v 3 v elikostih Novost! Šivalni strof kot damska pisalna miza Le pri J. PETELINC - LJUBLJANA TELEFON INTERURBAN 2913 ZMERNE CENE. Na obroke 10% popusta, prt takojšnjem plačilu 15% popusta incl do 10. januarja 1931. Urejuje Uavora Kartico. Ltoaja za konzorcij »Jutra« AdoU KUnuKai. Za Narodno tiskarno dL