fcorica* izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na \fi dneva praznik, dan poprej. HrednUtvo se naha|a v „Narodni Tiskarnl", ulica Vetturini 5t. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana piHma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. stokopisi dopisov se ne vračajo GORICA .«juris a** stane na leto 10 K, M pol let« 6 K. za četrt lets 250. OpravnUtro se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini it. 9. /-a ogl&sft se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., u večkratni natis primeren popust. PoMamezne itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriSkih trafikah. Št. 43. V Gorici, v torek dne 30. maja 1911 Leto XIII. Kandidafni govor dr. H. Stepančiča na shodu ,Pri Rebku" v nedeljo 28. maja 1911. Dragi volilci! Z veseljem sem se odzval vabilu slavne kmeške zve/.e za ajdovski okraj ter sem prihitel na da- našnji shod z namenom, da sc Vam predstavim. Znano Vam je vže, da sem po poklicu sodnik. Toda v jeseni ieta 1909 so zan- tevali naši Kraševci, dobro vedoč, da se na tihem interesiram za narodno poli- tiko, naj zapustim mirno sodniSko sobo in naj se podam na razburljivo*in ne- hvaležno politično polje. Medtem ko sem bil Še zamišljen v sodne spise, postavili so me kandi- d a torn za deželni zbor na temelju pro- grama slovenske ljudske stranke, in se predno sem se, takorekoč, zavedel, kaj se prav za prav okoli mene godi, me je kmečko ljudstvo na Krasu izvolilo dež. p os 1 anc em. Da-si ne prav rad, upognil sem se vendar -videčveliko zaupanjcsvojih ro- jakov in videč ono idealno izvolitev - želji ljudstva, s trdnim sklepom, upo rabljati vse svoje moči na korist svojih volilcev. Tega sklepa sem se do sedaj tudi vestno držal, in moje delovanje je bilo tern uspešnejše, ker sem ob enem izvrseval tudi posit* dez. odborntka, za kar me naša tržaška in goriska gospoda okoli Jidinosti" in „Soče" iz same nt- vošljivosti posebno zavida. Za predstoječe volitve zahteval je zopet glas n a rod a, naj se postavim kandidatom za drzavni zbor sežansko- komenskegaajdovskega okraja. Izvrse- valni odbor S. L. S. je posluSal zeljo ljudstva ter je na podladi predlo- gov zaupnikov s Krasa in Vipavske do- line proglasil mojo kandidaturo. Odkritosrčno povem, da tudi te kandidature bi ne bil — kar se moje osebe tiče iz druzinskih ozirov — naj- rajše sprejel, toda glede na obstojeCe razmere v deželi, morali so zopet za- sebni pomisleki odnehati pred javnimi interesi. Dragi volilci. jaz kaj nerad go- vorim sam o sebi. toda danes je moja dolžnost, da seVam predstavim, in za raditega ni drugače mogoče. Vi namreč gotovo niste zadovoljni, da sem se Vam samo lično pokazal, marveč Vi hočete tudi od mene vedeti kakšnega nii- šlenja da sem vverskem in na- rodnem oziru in kako mislim glede Vaših gospodarskih odnošajev. In prav imate dragi volilci, kajti medse- bojno spoznanje je prvi in zadnji pogoj medsebojnega zaupanja, ki je paedini temelj pravega raz- merja med volilci in poslan- ce m. Preidem tedaj k predmetu in do- volite, da se z Vami vprašam, kdo je mož, ki stoji" pred Vami? Odgovor je kratek: On je skromen kraški kmečki sin, kojemu je sicer mila osoda pripo- mogla, da se je uspel po lestvici življe- nja nekoliko navzgor, karga pa nikakor ne ovira, da se čuti med Vami popol- noma domačega, kakor da bi bil sam kmet. Blagopokojna mati mi je vže v prvi mladosti ucepila v dušo v ersko nagnenje, iz katerega se je potem v mladeniških in možkih letih razvilo ne- premagljivo versko prepričanje. Rekel cem nepremagljivo ver- sko prepričanje, da ponavljam nepre- magljivo, kajti reči moram, da sem bil v svetu izpostavljen tozadevno vže mno- gim sovražiiikom vere, ki so mi sku- šali izruvati iz srea ta neprecenljivi za- klad toda, dragi volilci, moji verski na- zori ostali so kljub temu — ne morem si drugaCe misliti, nego s pomočjo mi- losti bozje — nespremenjeni;vsi navali sovražnikov ostali so brezuspešni, in upam, da ostanujo z božjo pomočjo tudi v bodočnosti. Reklo se bode najbrž od gotove strani, to so prazne fraze; toda ne, to niso fraze, marveč to je javno pri- znanje moža, ki ve oceniti leto svojih p r i znan j. Taka priznanja sicer običajno ne spadajo v javnost toda, ker hočejo go tovi slovenski listi z demonično zlob- nostjo izpodkopati moj ugled ravno s tern, da o mem trde, da sem bil nekdaj „I i b e r a I e c", da si vedö, da je to gola izmisljotina. bilo je natančno precizira- nje mojega verskega stališča potrebno. Pod izrazom „libcralcc mislim jaz tu brezverca, kakoršni so večinoma nasi inteligentni liberalci, koji faklično ne verujejo v Boga in kojim je oledenelo sree za vse, kar je božjega. Oni verujejo sicer v neko visje bitje. toda protivijo se imenovati je Hoga v katoliškem po- menu besede. Iz lastne skusnje navedel bi Vam lahko drastične tozadevne slu- čaje. ali načeloma nočem se spuSčati v osebnosti. Vsem sličnim omikanccm, vfctevSi one, koji so sludirali univerzo, lasina je neka karakteristična oholost. v svoji posvetni zaskpljenosti pozabijo na meje dostojnosti in žalijo človeka. ne da bi vedeli kedaj. in večinoma se zaradi tega I njimi ne more niti obče* vati. Jaz odrekam taksnim ljudein po- polno omiko, njim nedostaja namreč srčne omike. to je one milobe. one blagosti srea. ki je lastna resničnemu ver- skemu značaju in kojo posvetna omika sama le redkokrat nadomestuje. Dragi volilci. iz navedenega Vain je menda moje versko sjalisče jasno in preidem zaradi tejja k drugi točki k n a rod n c m u v pr a sanj u. Kakor mi je ucepila blagopokojna mati v sree versko nagnenje. iz kojega se je potem razvilo versko prepričanje. tako sem se nav>. il vže v domači h i si, n a d oma čem og nj i sču lj u- bezni do našega milega slo- venskega naroda. Živel sem med Nemci, med Italijani. a vedno sem ostal vnarodnem m i š 1 e n j u n e s p r e- 111 e n j en, narodno o d 1 o čen, in 1 e tej narodni odločnosti se mora pripisovati, ako sem vstrajal v tužni Istri na nevarni po- stojanki celih devet let v ne- varnem b o j u p r o t i resnemu n a rodn emu sovražniku Mi se pričkamo tu kaj med seboj. I r. Gre- gorin je rekel, da je takšen naroden boj potreben — a tarn se je bil bolj idea- ličen boj s skupnimi močmi, za skupne pravice naroda! Ustrajal sem na svoji izpostavljeni postojanki toliko časa, dokler nisem izposloval bratskemunamhrvat- skemii narodu v jezikovnem oziru one pravice, ki mu po božjem in Človeškem pravu priti č ejo. Značilno za značajnost naših libe- ralcev je, da dokler sem bil v tujini, sta me „Soča" in „Edinost" z očitno navdušenostjo zago- varjali pred opetovanimi napadi la- škecja časopisja in sta z zadovoljstvom konštatovala mojo narodno požr- tovalnost, sedaj pa, ko med njirna živim, mi sicer milostno priznavata, da čutirn narodno v svojem sreu, odrekati bi mi pa hoteli narodno odločnost. Kakšna doslednost je to, in ne iz- vira li takšno pisarenje iz brezverske zaslepljtnosti, ki ne pozna nikakih mej dostojnosti — o tern sudite Vi dragi volilci. Kar se tiče tretje namreč točke o gospodarskem vprašanju, opomnim. da se je v tern oziru v časopisih mnogo pisalo. Ker vem. da nase ljudstvo in tedaj tudi Vi, dragi volilci. radi Citate ter pazljivo sledite dogodkom v deželi. se sklicujem v prvi vrsti na doticna po- jasnila v časopisih. (Konec prih.) Shod pri Rebku. Alinulo nedeljo se je vršil pri Rebku na (iončici volilni shod, kate- rcga je sklicala „Kmečka zveza" za ajdovski okraj in katerega so se udeležili zaupniki cele Vipavske doline. VideSi smo veljake iz Rihenberga. z Brji. iz Črnič. iz Sela. iz Batuj. iz Kamenj. iz Vrtovina, iz Stomaža. iz Lokavca. s Cesie. iz Sv. Križa. iz 5marij. iz (iabnj in celo z daljne Dol-Otlice je bilo par mož. Nadalje so bili zastopniki iz Vel. /abelj, iz MalovSČ itd. Navzočih je bilo tudi več županov in podiupanov ild. Vseh skupaj jih je bilo do 200. Shod, ki se je vrsil na prostem. na senčnatem dvonšču Furlanijevegostilne, je otvoril načelnik kmečRe zveze za ajdovski okraj Ivan Leban ter pozdravil navzoče. ki so se v obil- ntm številu odzvali njegovemu vabilu, da se pogovorimo i našim kandidatom g. svetnikom dr. Minkom Stepanči- t e m. Zborovalci so pozdravili z živio- klici Dr. Hinko Stepančič je nato prevzel besedo in govoril kakor objavljamo na prvem mestu. Navdušeni živio-klici so sledili le- pemu govoru g. kandidata in tudi med govorom so zborovalci glasno vsklikali in dajali duška veselju. da imajo za kandidata resnega krščanskega in na- rodnega moža in pridnega delavca za ljudstvo. Dr. Anton BrecelJ je dobil nato besedo ter rekel pri- bližno: Slišali smo program našega gospoda kandidata, na podlagi katerega je pripravljen delovati. ako bo izvoljen. In da bo izvoljen. tnoramo delovati vsi skupaj. Potrebna in sicer neobhodno potrebna je zato podrobna agitacija. Od hiše do hiSe. od moža do moža moramo agitirati. Dragi moji! Važna je volitev državnih poslancev! Mnogo je odvisno, kaksne poslance pošlje ljudstvo na ce- sarski Uunaj. Zato moramo skrbeti. da pošljemo tudi mi goriški Slovenci dobre poslance v državni zbor. Odkar iniamo Slovenci take državne poslance, ka- koršne smo imeli v minulem državnem zboru, se je naš ugled povzdignil. Nek- daj pozabljeni slovenski državni po- slanci, za katere se ni nihče zmenil, so sedaj upoštevani in vzbujajo pozornost celega cesarstva. (Odobravanje.) In pri vsakem važnem državnem vprašanju se vprašajo visoki gospodje v minister- stvih: wKaj (*a porečejo k temu Slo- venci !* Da JA* se je naš ugled na ce- sarskem Du^^ktt tako povzdignil. se imamo zah\j*Jt\lnažim vrlim državnim poslancem. SlAlo bili zbrani v wSlo- venskem ^mUf v katerem sta bila tudi naša dXw goriška poslanca dr. An- ton Gregorčič in .Josip F:on. Neizprosen boj so vodili proti vladi in jo strmo- glavili s pomočjo drugih slovanskih po- slancev. (Odobravanje.) Liberalizem gre na Slovenskem rakovo pot. Ako pogledamo po širni Sloveniji, vidimo. kako zmagujejo po- vsod načela Slovenske Ljudske Stranke. To vidimo na KoroSkem. na Štajerskem in na Kranjskem, kjer je — posebno na Kranjskem — politična moč taka, da se igra z liberalci kakor otrok z malim peresom. Tako se mora zgoditi tudi na (joriskem. In da se to zgodi, kažejo znamenja. Ljudstvo spoznava liberalno slepilo in slabo gospodarstvo. Preteči liberalni polomi to jasno govore. (Klici: Res ie!) Pred štirimi leti so upili liberalci po Krasu in Vipavski dolini: „Kmet naj voli kmeta ! Kmetepošljemo v državni zbor!" In res so spravili s tern slepil- mm mamilom večino volilcev v to zanjko in volili so „kmeta" in vinorej- skega nadzornika v Dalmaciji Alojzija Streklja iz Komna! To je bilo upitja po deželi. A čujte. kaj se je zgodilo! Ti liberalni možakarji. sedaj ne upijejo več: „Kmet naj voli kmeta", ampak: Kmet voli advokata dr. Gregorina. (Smeh.) Tako delavnega in pridnega poslanca za kakoršnega so Štreklja vedno slikali. pošljejc ravno ti libe- ralci v penzijon! (Smeh.) Dragi moji ! Kdo bo Šel še za temi ljudmi! (Klici: Ali ne!) Zato se moramo združiti v tnočno vrsto, da zrusimo še liberalno krasko trdnjavo, ki je uže sila omajana. Dne 13. junija prav vsi pridite na volišče in oddajte svoje gla- sove kandidaiu S. L. S. dr. Hinku Ste- pančiču. ki vas bo zastopal boljše ka- kor tržaški advokat dr. Gregorin. (Dol- gotrajno odobravanje.) Žnpnlk Joslp Kosec se je oglasil k besedi in rekel med drugim. da so Vipavcem in Kraševcem trije kandidati na razpolago: liberalni, socialdemokraški in kandidat S. L. S. Kakega bomo volili, ni težko izbrati. Menda moža, ki je uže dejanski poka- zal sree za ljudstvo. Dejanja govore zanj. Voli ti pa ga moramo tudi zato, ker nam ga priporoča Slovenska Ljud- ska Stranka, ki ni ne delavska, ne go- sposka, ne duhovska, ne trgovska, ne kmečka, ampak Je ljudska Vse ljudstvo je v njej združeno. Socialnega demo- krata seveda ne bomo volili, kajti Kopač ni in ne bo skopal na Dunaju zlata ne za delavce. ne za kmete, ako bi sei na Dunaj. Gregorina tudi ne bomo volili, ker liberalec nima srea za ljudstvo. Liberalna stranka ga kandi- dira, ona ga vsiljuje, in karjeliberalno, je protiljudsko. \rolili pa bomo dr. Hinka Stepančiča, moža dela za ljud- stvo, ki se je kakor tak uže pokazaL A tudi vsled tega, ker je veren, krščanski mož, ker odgojuje svojo družino v krščanskem duhu, ga bomo volili. Se ne boji javno pokazati da je kristjan, da spolnuje krščanske dolžnosti. Vsedanjih časih moramo imeti odločne može pri delu za vero in narod. In da ne zgre- 5imo, ako bomo volili za državnega posfanca dr. Hinka StepanČiča, za to nam je porok Slovenska Lj. Stranka, ki nam ga predlaga. Zato pa, možje, dne 13. junija bodimo možje in volit poj- dimo našega kandidata dr. Hinka Ste- pančiča prav vsi do zadnjega! (Živio in odobravanje) Lodvlk Lokeilö je povedal, da I. 1907, ko je kandidiral dr. Gregor in v državni zbor, je dobil na Vipavskem cela dva glasova (Veselost!). Kako na) ga sedaj volijo Vipavci od kraja! če ni ugajal Gregorin Vipavcem pred štirimi leti, toliko manj letos, ko se ni v tem času Šezmislil naVipavce! Pa saj bi bili Vipavci tudi neznačajni, ako bi ga letos volili. (Odobravanje!) Nadalje je omenjal govornik go- spodarsko delo Slovenske Ljudske Stran- ke na Ooriškem in kazal na posojilnice, ki so uže marsikaterega reveža iztrgale iz krempljev liberalnih oderuhov, ki so imeii cele mase Ijudstva privezane na verige in jih davili, ako niso tako vo- lile, kakor so ti oderuhi hoteli. (Živahno odobravanje.) A možje, zbrani v Sloven- ski Ljudski Stranki so to strupeno zlo izžgali s tem, da so ustanoviii skoro v vsaki večji županiji posojilnico. — In ravno to peče liberalne magnate in se z vso strastjo zadirajo v može v Slo- venski Ljudski Stranki. Slovenska Ljudska Stranka ima v svojem programu točko: širjenjezadruž- ništva in pospeševanje kmetijstva, kar tudi faktično izvršuje. A tudi liberalna stranka ima v svojem programu točko: pospeševanje zadružništva, živinoreje, Vinogradništva itd. Ali izvršuje to? (Kli- ci: Ne!) Ne, ne izvršujef In še tisto ma- lo zadružništvo, katero jespravila k živ- Ijenju, je pognala na boben! (Klici: Tako je?) Le poglejmo, kaj so napravili s ta- ko hvalisano „Mizarsko zadrugo". Na kant so jo spraviii in pahnili mnogo družin v nesrečo! Koliko nesrečnih dru- žin pa so storiii še drugi liberalni de- narni zavodi v Gorici, o tem vedo naši možje pri „Centralni posojilnici",ko pri- hajajo po liberalnih denarnih zavodih na cesto vrženi posestniki s solzami v očeh prosit pomoči! Ali se imenuje ta- ko delo delo za Ijudstvo? Tako delo se imenuje: spravljanje ijudi na boben! (Odobravanje.) Kdo od Vas bo sei volit kandidata take stranke, ki meče Ijudi na cesto! (Klici: Nihče!) Potem se je govornik dotaknil glav- nih agitatorjev liberalne stranke, libe- ralnega učiteljstva, ki z vso strastjo de- la protz S. L Stranki in njenim kandi- datom. Burno šumenje je sledilo, ko je govornik vprašal navzoče, ali daje naš posestnik težke kronice, svoje krvave žulje za Sole in za plačo liberalnegauči- teljstva zato, da le-lo širi liberalizem, neti sovrašlvo in prepir po občinah ? Liberalno učiteljstvo je glavni steber liberalne stranke in ono dela sedaj na vse kriplje za tržaškega advokata dr. öregorina. S svojimi žulji redi gada na svoiih prsih naš posestnik. Da ne zagospodari na Vipavskem in na Krasu kandidat liberalnega uči- teljstva dr. Gregorin, morate, dragi mož- je, vsi na volišče za našega kandidata- dr. H Stepančiča. (Živio-klici.) Dr. Stepančlč se je v toplih besedah zahvalil govor- nikom ter reke!: Dragi volilci! Zahva- ijMJem Vas za izraze zaupanja. Zavesr,- da uživam Vaše zaupanje, mi bo . krepila moč k nadaljnemu delovanju na korist !epe naše domovine in našega pridnega in zavednega Ijudstva. Vaš do- sedanji nastop dokazuje pa tudi zve- stobo do S. L. S., ki je uže v prvih 4 letih prve zbornice, izvoljene na pod- lagi splošne in enake volilne pravice, dokazala strankam in viadi, da je ne- vpogljiva sila in da morata ž njo računati dunajski parlament in avstrij- ska vlada. Želeč, da bi izšla z VaSimi glasovi zmagonosna iz volilnega boja, kličem Vam: Bog Vas živi in — v slučaju iz- volitve — na svidenje. Nato je predsednik Ivan Leban za- ključil lepi shod, ki bo gotovo rodil za- željeni sad. Shod v Vipolžah. V nedeljo je imela „Zveza sloven- skih fcolortov" svoj občni zbor. Izvolil se je nov odbor. Predsednik je Jožef Mizerit. Poslanec F o n je poročal občnemu zboru o svojem delovanju v prid kolonom. Pojasnil je celo vprašanje, povedal način, kako bi se dalo to vprašanje rešiti. Ministerstvo si resno prizadeva za rešitev tega vprašanja, a žalostne politične razmere zadržujejo tudi to zadevo. Najbrže se predloži za- konski načrt goriškemu dežel- nemu zboru. Na shodu je govoril tmdi preč. g. dr. Pavlica, kijeopozarjal kolone na važnost prihodnjih državnozborskih .volitev. Določili so se agitacijski odberi za* posamezne vasi. Predsednik Jožef Alizerit je priporočal kolonom pogum v boju za pravično stvar. Gospodarji so se sedaj že prepričali, da je naše dru- štvo pošteno, da noče delati nobene krivice, ampak da hoče le kolonom po- magati s tem, da jih izobražuje, da širi mej njimi zavednost in da skuša v go- spodarskem oziru izboljšati bedno stanje kolonskega Ijudstva. Priporoča vsem društvenikom „P r i m o r s k i list", ki je glasilo k rš č a n sko- socialnega gibanja na Gori- š k e m. Čitajmo in širimo svoje glasilo. da bomo kaj znali in se zavedali. Pri- poročal je še posebe varčnost in trez- nost, ker le po tej poti bodo koloni kaj imeli in si bodo potem lahko kaj po- magali. Vzpodbujal je kolone kagitaciji za prihodnje volitve. Vsak kolon naj bo agitator. Zborovanje se je zaključilo z živio-klici na prospeh naše stranke in na zmago našega vrlega kandidata za državni zbor g. Josipa Fon-a, sodnega svetnika v Gorici. Navdušenje je bilo veliko. Pokazalo se je, da so Brda zvesta „Slovenski ljudski stranki". . Dr. Gregorin ",»s».>^ pa Iržaški liberalizem. „Edinost" trapijo volitvene skrbi za vladnega kandidata Gregorina. Takrat se mora očitno puliti za svojega varo- vanca in se izpuščati na tla, po katerih hodimo mi „strankarji", na katere je v doseddnjih volilnih kampanjah gledala s tolike visočine svojega „le-narodnja- štva*. Casi*„ne-miganja z mezincern" so minuli. Nedeljska „Edinost" se trudi v uvodnem članku (torej važna zadeva!) dokazati, da tržaških liberalcev ni, arnpak da je to le fraza, s katero mamita „Slo- venec" in „Gorica" iavnost, osobito se- daj v času volitev. Zdi se, da je med zaprekami, ki se kopičijo kandidatu Gregorinu, tudi njegovo liberalno mišlje- nje. To je pa treba sedaj, bolj kot kedaj, kraškemu in vipavskemu vernemu ljud- stvu prikriti; kajti v njega očeh so go- riški liberalci liberalizem popolnoma diskreditirali. A o se to osleparjeno ljud- stvo zave, da se mu usiljuje nov libe- ralizem iz Trsta, bi utegnilo trilaškega liberalnega rešitelja pognati čez rne|?. To pa bi bilo preveč tragično za Gre- gorina, kateremu bi padec postavil krono vsem blamažam, katere si je stekel svo- jemu že štiriletnemu uhajanju čez trža- ško mejo. Tržaškega liberalizma ni, pravi „Edinost", ampak „Edinjaši" imajo svoje „posebne vodilne ideje, ki se ne pokri- vajo z idejami nobene obeh glavnih po- litičnih strank na Slovenskem/'. — Do- bro! Torej „EdinjaŠev" ne vodijo ideje ne klerikalizma, ne liberalizma. Ali same ideje so fraze, treba jim je dejanj. Naša S. L. S. postavlja svoja politiČna deja- nja na narodno in versko podlago; li- beralna stranka pa le na narodno pod- lago, ona se za vero ne briga. No, kaj pa „tržaška" stranka ? Vse politično delovanje te stranke, kakor se zrcali v tiskani „lidinosti", se pač pokriva z de- janji izvcntržaških liberalnih strank. Vze- m>nio v roke wSlov. Narod", „Sočo", in „Edirtost" in izpustimo iz prvih dveh psovke in napade na duhovščino in vero, potem bode težko najti med njirril raz- Ilke. AH misli morda „Edinost*, da tvo- rijo btetvo liberalnih idej le insulti po vzorcih pouličnih politikov? No, potem bi ne bila liberalna ne „N. Fr. Presse", ne drugi nemški in laški listi, ki se sami nazivajo liberalne. Ali meni „Edi- nost" prikriti svoje „tržaške vodilne ideje" s tem, da se zavzame tu pa tarn za kakega isterskega duhovnika? Preveč prozorno to zavzemanje, ki se zapiše „ad captandam benevolentiam", da bi se še za par let zadržalo v Istri osno- vanje kake „ljudske stranke", dokler ni- majo istrski liberalni elementi dovolj godnih peroti. Ti in enaki obziri za trža- ško ozemlje silijo izvrševalce „tržaških idej", da tiščijo še *,& zdaj liberalizem v svoji notranjosti z milejšimi oblikami, katere imajo tem večjo moČ nevar- nega hinavstva in slepilstva. Ako bi se pa „tržaške" ideje res ne krile z liberalnimi, kako bi bilo mo- goče, da bi vsa dejanja slov. liberalcev uživala največje simpatije tržaške „Edi- nosti"; kar je ugodnega, se obeša v „Edinosti" na veliki zvon, kar je ne- ugodnega, se zamolčuje, ali zvrača na posameznike, n. pr. polom „Glavne po- sojilnice" itd. Nasprotno se postopa v „Edinosti" s S. L S.%Ob dr. Šusteršiča se tržaška gospoda vedno drgne, Hribar in Tavčar sta jim sakrosanktna. Menda si ne bo upala „Edinost" trditi, da je kranjsko prebivalstvo, ki sledi dr. Šu- steršiču toliko tepčev, a mestna fraka- rija pravo zastopstvo slovenstva ?! Naj pribijemo še v pojasnilo, da preži „Edi- nost" na gospodarske in denarne za- vode slovenske, ki niso liberalni z ja- strebovim očesom, da očesom, da bi iz- taknila kaj neugodnega. To prežanje so morali okušati letos koroški Slovenes, in sicer po krivici, ker je „Edinost" lagala. Kaj naj rečemo še le o soglašanju ,tržaških idej" zgoriškimiliberalnimi ?! To že ni več soglašanje, to je pristna združitev in spojitev. Na izobilje je za to dokazov, ki se zrcalijo v pisavi „Edi- nosti" in v umešavanju Gregorinovem v našo politiko. In vendar je napredek goriških Slovencev na kulturnem in go- spodarskem polju delo naše stranke, kar služi le narodnosti in ne klerika- lizmu. Imenujmo le „Šolski dorn" s šti- rimi mogočnimi šolskimi poslopji, ime- nujmo našo cvetočo gospodarsko orga- nizacijo! In kaj imajo pokazati naši liberalci? Nič! Na kulturnem polju par društev, ki služijo luksusu, zabavi in paradi, in na gospodarskem polju velik — polom. In kako nastopa „Edinost" nasproti tem dejstvom ? Skrajno libe- ralnostrankarsko! V nepoštenem libe- ralnem gospodarstvu, ki zahteva toliko nedolžnih žrtev med ljudstvom, ne zine besedice; prireditve našega dela za na- rod ignoruje, ker jih ne more utajiti; neumnostno pa na najmalenkostnejši način brska po neizogibno neugodnih posledicah, katere ne prizanašajo no- beni parlamentarni deželni manjšinj, tudi tržaški in istrski ne. A docinv: ne 'dela za to zadnjih dveh odgovornih, dolži našo manjšino vsega, kar si dp- voljuje laŠka veČina v izkoriščanje svöje pozicije. Izkratka: Tržaško politično vod- stvo postopa v svojem glasilu proti S. L. S. na Goriškem takostrankarsko, kakor bi ne mogla najbolj ortodoksna liberalna stranka. To našo trditev naj skuša najprej „Edinost" z dejstvi ovreči, kakor smo jo mi z dejstvi dokazali. S samimi be- sedami, kakor je pisala v nedeljskem uvodniku, ne doseže ničesar. Naša dej- stva tuli pisatelju onega članka na ušesa: Resnica je, da ste „Edinjaši" zqolj privesek slov. liberalnim strankam, in čla- nek sam — puhla fraza. Slednjič še par besed na naslov Gregorinove kandidature, kateri je bil članek pisan. Trditev, da tržaško vodstvo ni po- stavilo kandidature Gregorirlove na Go- riSkem, je le formalno resnična, stvarno ne. Faktum je, da uporablja tržaško vod- stvo ves svoj aparat (borba v listu „Edi- nost" in sodelovanje Tržačanov na Gre- gorlnovih shodih) v službo kandidature Gregorinove kakor drugih tržaških kan- didatur. Tega bi gotovo ne bilo, če bi namestu Gregorina kandidiral kak trža- ški Križmančič. Primera te kandidature z „poseganjem dr. Šusteršiču v volilno borbo v Dalmaciji" šepa na obeh nogah; saj dr. Šusteršič ne kandidira v Dalma- ciji. Sklicevanje, da ima društvo „Edi- nost" po pravilih oblast tudi na Gori- škem postavljati kandidate, ne opravičuje take kandidature kot je Gregorinova, ki se ne ravna po „tržaških vodilnih idejah", ki naj bi se ne krile z idejami obeh goriških strank. Gregorin ne nastopa kot samostojen kandidat proti klerikal- nemu in liberalnemu, ampak kot libe-r ralni kandidat proti klerikalnemu. Od- prto je pustila „Edinost" še vprašanje „zakaj niso „Edinjaši" tudi v prejšnjih časih usiljevali Kraševcem svojih kan- didatov, zakaj zdaj ne goriškim okoli- čanom in Hribovcem inzakaj ne Istranom, saj imajo pravila njih pol. društva Že lepo starost? Mi jim lahko postrežemo z odgovorom, če hoče. Na vsak način ima zdaj besedo — „Edinost". Nova brambna postava. Na podlagi cesarskega pooblastila. bode vlada predložila poslanski zbor- nici zakonski načrt za novo brambno postavo in nov vojaški kazenski red. Glavna in za vse vojaške obve- zance pomenbna je uvedba dveletne vojaške službe. Ta se bode uvedla, se- veda če se sprejmejo tozadevne po- stavne spremembe v poslanski zbornici, pri vseh orožjih izven poljskega top- ništva in jahajočega topničarstva ter marine. Pri slednjih orožjih ni mogoče skrčiti službene dobe, ker zahteva iz- vežba pri teh vojaSkih vrstah več časa, kar je le v korist dobro izvežbenega vojaštva. Ker so dosedaj dajali vojaški pod- razdelki moštvo za postranske službe, kot so dela po vojaškirj zalogah, za profesijoniste itd. in se je število vež- bajočega se moštva vedno krčilo, se bodo v bodoče ustanoviii za take službe posebni oddelki. Pri domobrancih se bode tudi šte- vilo moštva pri stotnijah povišalo. Naravna posledica skrčenja služ- bene dobe je, da se bode moralo šte- vilo rekrutov povtšati. Kajti pri tri- letnem službovanju se je menjalana leto le ena tretjina moštva, medtem ko se bode pri dveletni službi morala menjati ena polovica moštva. Izven tegase nameravajo ustanoviti posebne formacije oziroma nekatere formacije preosnoviti. Dosedaj je znašala potreba rekru- tov 103.000 na leto. Pri dveletni službi pa bo znašala 159.500 mož od katerih se bode v Avstriji potrebovalo 91.313 mož, ostale može bode dajala Ogrska. Tudi rekrutno število pri domo-j brancih se bode sukcesivno povišalo na 28.000 mož, kar se bo v Sestem letu po uvedbi nove brambene postave izvršilo. Znano je, da se bode moralo moštvo intenzivneje šolati v očigled krajši vežbalni dobi. Zato bode treba tudi bolj skrbeti za šarže, katerih število se bode moralo zvišati, ker bo tudi več rekru- tov. Za moštvo izšolati zadostujete dve leti, a za izšolati šarže, da postanejo tudi dobri inštruktorji je dve leti pre- malo in se bode, moralo odrediti za podčastnike še tretje službeno leto, kar je neobhodno potrebno. Gotovo se bode število onih pudčastnikov temveČ krčilo, čimveč število prostovoljno dalje služ- bujočih podčastnikov narase. Po novi brambni postavi se bode glede uvrstitve v nadomestno rezervo (Daije v prllogl.) 4.*. * » Priloga „Gorici" ši. 43. z dne 30. ma]a 1911. popolnoma drugače postopalo kot doslej. Do sedaj so se uvrščali v nadomestno rezervo oni, ki so potegnili pri žrebanju visoko Število ali pa oni, ki so bili pri naboru označeni kot „manj sposobni" (mindertaugüch). Po novi brambni po- stavi pa se bodo vsi tudi „manj spo- sobni" uvrstili v „linijo", samo da se bode oziralo pri službovanju na telesne pogreške „man] sposobnih". V nadomestno rezervo pridejo oni, ki vzdržujejo kako družino, ki vodijo kako posestvo ali obrt. Tako se bode v veči meri moglo ozirati na družinske in gospodarske razmere potrjenih kot dosedaj. Na ta način torej odpade popol- noma kategorija manj sposobnih ter tudi žrebanje pred haborom. Kdo se bode uvrstil v nadomestno rezervo, bode določevala posebna me- šana komisija, ki bode proučevala v vsakem slučaju družinske, gospodarske in druge uvrstitev v nadomestno rezervo utemeljujoče razmere onih, katerim se ima dovoliti ta ugodnost. Izven goreomenjenih ugodnosti do* ločuje nova brambna postava še ugod- nost, da se enoletnim prostovoljcem do- voli nastopiti vojaško službo tudi po dovršenem 24. letu. Ravnotako se bode odložil nastop vojaške službe do 1. oktobra Onega leta, ko dovršijo 24. leto onim, ki se pripravljajo za kak poklic in kateri bi imeli s prekinjenjem svojih študij oziroma svojega deia ob^utno škodo. Ker bodo nekaten moraii, posebno pa v času, dokier ni večje števiio re- krutov spopolnjeno, služiti tri leta, ta dolžnost ne bode obvezna za one, ki bodo dovršili z dnem nastopa vojaške službe kako državno ali s pravico jav- nosti opremljeno nedržavno strokovno solo za obrtnike, umetnike, tehnikc, trgovce, kmetovalce ali gozdarje in ru- darje. Oprostitev od tretjega službenega Icta nastopi ne le, če je bil dotičnik pri naboru potrjen t. j. v 21. letu, marveč tudi če se kdo prostovoljno javi za izvršitcv vojaške dolžnosti. Ker se morcjo pro- stovoljci zglasiti že s 17. letom za vo- jaščino, končajo torej svojo obveznost z 19. letom in se morejo potem popol- noma posvetiti svojemu poklicu. Glede enoletniti prostovoljcev do- ffočuje nova brambna postava več spre- mcmb. Že določbo, da se preloži termin za ulo2itev dokaza o pravici do eno- letnega prostovoljstva od 1. marca na 1. oktober, bode marsikateri z veseljem pozdravil. Pravica do enoletnega prosto- voljstva se raztegne tudi čez one, ki sicer ne morejo dophnesti izkaza o študijah, ki so se pa na znanstvenem, slovstvenem, tehničnem, umetniškcm, umetnoobrtniškem polju posebno od- likovali. Popolnoma nova določba je do- pustitev k enoletnemu prostovoljstvu onih, ki so dovršili šest razredov kake srednje ali tej enakovredne sole ali pa 2 tečaja učiteljišča, če se podvržejo po- sebnemu izpitu. Obenem se pa popol- noma eliminirajo pri uživanju enoletne prostovoljne ugodnosti oni, ki položijo zmožnostni (inteligenčni) izpit {„Schwin- delkurs"). V zakonskem načrtu za novo brambno postavo je izpuščeno določilo, vsled katerega so moraii enoletni pro- stovoljci doslej napraviti usposoblje- nostni izpit za rezervne častnike. Tudi ne obstoji vefi določilo, na podlagi ka- terega so moraii služiti eno drugo leto oni enoletni prostovoljci, ki niso napra- vili goreomenjenega izpita. Kar se tiče stroškov za enoletne prostovoljce, se principijelno uvede služba enoietnega prostovoljstva na državne stroške. Le na izrecno prošnjo se dovoli izvršitev službe na lastne stroške. Ta določila so veljavna za vsa orožja izven topničarstva, jahajočega topničarstva in trena, kjer morajo vsi enoletni prostovoljci služiti na lastne stroške. Qlede orožnih va,' se bodo uvedla olajšanja. Rezervniki domobranstva, ki sedaj delajo skupno 16 tedr^v orožnih vaj, bodo po novi brambni postavi de- lali le 14 iednov. Rezervniki, ki so dc- sedaj delali orožne vaje po 12 tednov, bodo odslej delali le 11 tednov. Po 9. službenem letu se bodo poklicali le oni na orožne vaje, ki bi bili kako orožno vajo zamudili. To so v glavnih potezah določila novega brambnega zakona. Ta postava vsebuje res nekatera olajšanja, ali znano je, da se pri vojaščini ie težko popolnoma zatrejo stare šege in navade. Zato smo radovedni, kako se bodo iz- vrševala popolnoma nova določila v očigled dejstvu, da je še mnogo starih vojščakov. ki obžalujejo odpfavo nek- danjega „Prasentiertl" Dopisi. S Krasa. Socijalisti na delu! Kar po 2 in 2 gredo od vasi do vasi. (ilavni njih govori so le pruti vojaštvu in proti Cerkvi! Ne omenjajo nobenega stanu, ne glavarjev, ne (&sarskih namestnikov, ne sodnikov, ne učiteljev, ne advokatov, ne dohtarjev, ne drugih. Opraviti imajo sploh proti vojaštvu in duhovstvu. Proti temu se repenčijo in strasnu razsajajo! Vojak in far, to je njih parola. Zakaj?!..ker ravno vojaštvo in duhovstvo — vojaki in Cerkcv, vojasivo in vera - vzdržujcjo svct! Zato vse proti tt'ina dvema. Zakaj pa ravno proti vojaštvu in Cerkvi!? To lahko vsak razumc! Vsak se lahko preprica, kam to meri, zakaj se gr6l Froč z vojaki in proč z duhov- stvom! potem? potem? Veliko ljudi je govornike tako razumelo. „Zdaj vidimo. kaj so socijalisti!" so Ijudje govorili. „Zdaj razumemo, kam menjo!- Zato pa vedno ! ererja omenjajo in v enomer ponavljajo, da rnora piiti kmalu do francoskih in spansksh razmer! Ljudstvo odpira čimdalje bolj oči, ker spoznava, da brez vojastva in vere, brez teh glavnih stebrov drzave, pade in se rusi vse. Co bi ta dva stebra ru- šili, ali bi Ijudje ropali, po2igali, mo- rili, cerkve podirali, duhovnikc odpudili in plenili po iušah !! Ljudstvo! ne daj se prcmotiti! in voli 13. junija blagega gospoda, vrlega katoličana, vestnega sodnika ter svojega domaCina: gospoda dr. II. Stepanciča. Če taki poslanci pridejo v državni zbor, blagor tebi! Liberaiec je nezna- Čajen in nima vcre. Kedor pa vere nima, tudi prav delal ne bo. To je gotovo! Sv. Krlž Oesta. — (K r i Ža ni in dr. Gregor in.) Križani ne bomo vo- lili dr. Gregorina, ker je mečkal pri prvih korakih, storjenihzapremestitevc. kr. uradov iz Ajdov. v Sv. Križ oziroma na Cesto. Sam Medvešček (ali kriški križ, Piro) je rekel, ker ni bilo dolgo časa od Gregorina nobenega odgovora: „Pa res. Kaj rnečka tako dolgo, da še sedaj ne odgovori I" No, danes nam pa ta Piro vsiljuje in ponuja kakor kramar pokvarjeno robo tega tržaškega advo- kata. Stvar glede premestitve uradov je zavlekel in ž njo mečkal. S tern seveda se ni Ajdovcem zameril I Potem pa še pravi v svojem popravku, da ni dobil nobenega nadaljnega odgovora, niti na- loga od strani starešinstva! Ni čuda, da smo Križani izgubili vse zaupanje vanj in da nismo niti več mislili ta- kemu počasnemu advokatu še kaj po- veriti 1 Tudi sam tajnik ga ni več po- tem priporočal za posredovalca. Najbrže je uvidel, da ta ni na naši strani. Zato pa naj gre po plačilo in po glasove v Ajdovščino, a nikdar k nam. Križani in sploh Vipavci, ne dajte niti enega glasu temu počasnemu advokatu, ki bi Vas, ako bi bil izvoljen, tako zastopal, kakor je nas v naši zadevi kot advokat. Vsi kakor en mož volimo g. dr. Stepančiča, ki je Že pokazal v dejanju, da mu je res mar za blagor našega kmečkega ljudstva) Iz ŠmarlJ prl AJdoviölni. Na dopis v št. 60. „Sofie" od dne 27. maja iz Šmarji na Vipavskem ni vredno odgo- varjati in bi ne odgovarjali „Resnico- Ijubti", za katerem se skriva falirani student. Da pa ne bo mislil, da nam je se svojo klobasarijo usta zaprl, mu povemo, da je le v svojih sanjah slišal trobentanje že okoli 3. ure zjutraj, ko so š!i Orii v Log. Trobil je kasneje proti 4. uri zjutraj, to pa klobasarja nič ne briga, in če mu ni prav, pa naj se pritoži. Kar klobasari o Kosmaču iz Tolmina, nas nič ne briga, mi ga ne poznamo; Če ga ima v želodcu in ima ž njim kak račun, naj ž njim obračuna, Nama ni treba svetovati, naj primeva „štrpacu" v roke, ker imava od nje in drugege poljskega orodja zadosti žu- Ijave roke; ti klobasar se primi pa za nos. Zopet potrdimo, da se je izzivalno klicalo iz znane gostilne! Afero s Kantetom ima sodnija v rokah in ona bo sodila. Ker klobasar omenja Sokole, ki so priSli v Šmarje, izjavljamo, da mi nismo hoteli niti blizo njih priti, pač pa so prišli oni k nam in nas pumpali» da naj damo kaj ubogaime. Tudi druge so prosili miloščinezaSokoliče, in kdor jim ni nič dal, so mu očitali, da ni narodnjak. Na Vrtovče jih je prišlo kakih petnajst in tisti. ki je miloSfiino pobiral, je rekel: „Glih na vsakega en sold sem nabral!" Janez Cotov jim je prav povedal, da naj gredo kopat, ne pa fehtetati. L'rsku pa: ,A\i pijemo za svoje — Vj pijte za svoje!" Vendar jim je pa le nekaj vrgel. Tako je, „Resnico Ijub", lažnjive „Soče"! Če imaš korajžo, pa „šnajt", le oglasi se, pa se podpiši. I'ranc Orel, 1 v a n V e r Č, predsednik. načclnik. Politični pregied Cesar Govori se. da opusti cesar vsa vladarska opravila. To da se bo zgodilo v času, ko bode bival v Išlu, kjer bode preživel večji del poletja. Cesarjevo zdravje je dobro. Iz Gö- düllö odpotuje cesar dne I. junija v Sdiönbrunn, kjer ostane več dni. nakar se preseli v Lainz. Banffy umrl. Bivši ogrski ministerski predsed- nik Banffy je v sredo umrl v Bu- dimpešti. Örnagora proti toršklm nasllstvom Črnogorska vlada je poslala vsem evropskim vladam spomenico, v kateri opozarja na vstaje v TurČiji in na na- silstva turških čet. Vsi Črnogorci, ki so sposobni nositi orožje, so preskrbljeni z orožjem. Drobne polltične vestl. Iz Carigrada se poroča, da mobi- lizuje Turčija rezervnike, da bi jih po- slala v Macedonijo in na bolgarsko mejo. — Črnagora je predlagala Turčiji, naj se na turško črnogorski meji določi nevtralno ozemlje. Turčija je ta predlog odklonila, ker bi se morale ustanoviti nove obmejrne stražne postaje. — Sul- tan Mulej Hafid je zahteval francoski Protektorat nad Marokom. Domače in razne vesti Pozor Vlllvcl! Volitve za državni zbor vršile se bodo z urad- nimi glasovnicami. Glasovnica je le tedaj veljavna, ako je na njej pečat okrajnega glavarstva, kate- remu pripada dotična občina. Vsak volilec dobi od svoje občine do- stavljeno glasovnico (volilni listek) in izkaznico (legitimacy o). Na gla- sovnico se napiše ime kandidata tako, da je vsak dvom o osebi nemogoč. Glasovnica se odda pri volitvi skup zganjena, le- gitimacija pa se obdrži za morebitno ožjo volitev. — Tisti, ki ne bi imel lcgitimacije pri ožji volitvi, ne sme voliti. Ko- mur bi se glasovnica ali legitima- cija izgubila pred volitvarai, dobi od okr. glavarstva potom občin- skega urada drugo. Glasovnice je na dan vo'-tve dobiti tudi pri vo- lilnem komisarju, dočim more le- git ima cijo izdati samo okraj. gla- varstvo. Opozarjamo tudi na mo- rebitne pomote v legitimaciji, Kdor ne bi dobil na popolnoma pravo ime se glasečo legitimacijo, naj gre takoj k občinskemu uradu in zahteva, da mu okrajno glavar- stvo izda pravilno legitimacijo. Naši kandidati so: Za tolminski, cerkljanski, ko- bariški, bovški in kanalski sodni okraj : dr. Anton Gregoröiö, deželni podglavar; za goriško okolico: Josip Pon, sodni svetnik; za sežanski, komenski in ajdovski sodni okraj: dr. Hinko Stepanoič^ sodni svetnik. Našim voliicem priporocamo, da zapišejo in sicer vsak za svoj volilni okraj svojega kandidata na- tančno tako, kakor smo jih mi tu označili. Smrtna koia. — V Rihenbergu je umrla v pondeljek zjutraj gospa Fran- čiška Pa vl ica roj. Ličen v 75. letu svoje starosti, soproga g. župana Josipa Pavlica in mati veleč. g. dr. Andreja Pavlica, semeniškega profesorja v Gorici. Botehala je uže doiga časa, do- kler je ni angelj smrti poljubil v pon- deljek predpoludne potem, ko je bila z Bogom spravljena. Pokojnica je bila uzorna in dobra krščanska mati. Pogreb bo jutri. v sredo ob 3. uri pop. — Go- spodu županu, veleč. gospodu profesorju in vsem gg. sinovom in hčeram naše iskreno sožalje! Pokojnici: Večni mirl In flnančne sloibe. — Finančni deželni blagajnični oficijal Milan Pater- noster je imenovan deželnim blagajnt- kom IX. čin. razreda. Blagajničnim oficijalom v X. či- novnem razredu je imenovan blagaj- nični asistent Renat Fonzari. Zemlje- merska eleva Karol Gasser in Ivan« Pauletig sta imenovana evidenčnim zem- Ijemercem drugega razreda v XL činov- nem razredu. Odllkovanja — „Wiener Zeitung» je objavila dekret, s katerim je dalma- tinskemu namestniku Nardelliju in de- želnemu predsedniku bukovinskemu dr. Regner pl. Bleylebenu podeljeno ba- ronstvo. Dr. A. Gregoröiö. kandidat za ka- nalski sodni okraj in za tolminski po- litični, je najbolj trda kost, katero ne morejo in ne morejo zgristi vsi njegovi odkriti in prikriti nasprotniki. Razburkani liberalni politični valovi butajo vanj uže desetletja, a mož dela za ljudstvo z lah- koto, odbžja od sebe vse te napade ne z besedo, ne z orožjem, ampak golo delo za ljudstvo, za slovenski narod, le-to odbija vsak napad, vsako sramotenje njegove osebe. Tudi sedaj ob volitvah skušajo politične ničle streljati nanj z bombami, ki naj bi ga zadele in raz- drobile, a uspeha ni, pa ni! Ni ga z lepa politika, ki ga brani delo za narod samo, kakor se to godi našemu Gregor- čiču. Njegove zasluge za narodno pro- bujo glasno kličejo in sliši se glas: Glejte, to je mož! Preko njega ne more nobena liberalna sila! Nebu se imamo zahvaliti, da nam ga je ohranilo toliko let pri nehvaležnem poiitičnem delu. Preživel je uže razne neprijetne vihre in mož čistih rok, čiste vesti, značaj kame- nit naj bi se sedaj upognil, ko je osivel Karol, öorfca; Forcessin Avgiist, Tržič; Zuccato pi. Anton, Sv. Mihael (Ozeljan); Bratina Jernej, Otlica; Fabris Edvard pok. Josipa, Kormin; Lazzari Qvido, Ajello; Kristančič Ivan, Višnjevik; Sni- der Josip pok. Jos. Lonzano (Dolenje); ToroŠ Leopold, Medana; Hrast Anton, Livek; Grinover Gvido, Gorica; Primas Friderik, Gorica; PincherleJosip, Gorica; Colautti Jakob Viktor, Tržič; Venuti Pe- ter, Gorica; Marzini Franc, Gorica; Pe- rin Henrik, Medana; Bramo Ivan, Go- rica ; Marocco Ivan, pok. Rom., Gradež; Senigaglia Arrigo, Gorica; Podbersig Franc, Gorica; Klanjšček Josip Štefa- nov, Pevma. — Nadomestni porotniki: Drašček Karol, Gorica; Zamparo Anton, Gorica; Dekleva Josip, Gorica; Fiegl Andrej, Gorica; Krainer Aton, Gorica; Lepre Kristjan, Gorica; Velicogna Peter. Gorica; Komel Valentin, Ajševica; Gyra Ivan, Gorica. Nova kapucinska cerkev v Gorici bo bhtgoslovljena na binkoStno nedeljo 4. junija ob 8. uri. Nalo sledi prva sv. maša. Ob 10. uri istega dne pa bo slo- vesna sv. maša. Od imcnovunega dne naprej se bo vrSila služba boijs kakor po navadi v start cerkvi. Zjutraj čez leden prva sv. maSa ob 5 in pol, druga ob 6 in pol. Üb nudeljah zjutraj kakor mej tcdnom in ob 10. urt, kakor jebilo v preteklosti. Popoldan ob nedeijah in praznikih sv. blagoslov ob 4 in pol. Slovesno posvečenje pa se bo vrSilo 18. junija ob 8. uri. Nemcl v Oorlcl postavijo za drf.avno/borske vultve tudi svojega knndidata. Vina je v nekaterih dornbcrSkih kleteh Se. Vino je izvrstno. Oglasiti se je pri zupanstvu. Nov cm klobuk je padel / voza nekomu v nedeljo ponoči med Prvačino in Volčjodrago. Kdor ga je naSel, naj se oglasi v „Narodni Tiskarni". Dobi nagrado. Sestanek absolventov grmske sole — Na željo, izraženo od raznih stranij, se priredi na (irmu teko.ni IctoSnjega leta sestanek nekdanjih učencev tega zavoda. Vse potrebne priprave za ta se- stanek bo vodil poseben odbor scstoječ iz nekdanjih učencev. Da se dobe po- trebni naslovi in da se določi najpri- kladnejši čas za ta sestanek. se vabijo Že sedaj nekdanji absolventi, da prija- vijo svoje naslove in svoje želje glede sestanka naravnost na ravnateljstvo kmetijskc sole na (irrnu. Drogl hrvatskl tabor v Istrl. V proslavo 40-letnice prvega hrvatskega tabora v Istri se je vršil minuli praz- nik, dne 25. t. m. v Kastvu velik na- rodni tabor, katerega se je udeležilo do 10.00s) Ijudi iz cele Kastavščine, Reke, Opatije itd. Vsprejetih je bilo več resolucij. med temi ona, da se stori vse možno, da se ujedinijo v eno politično upravno celoto vse slovenske in hrvaške dežele habsburške monarhije. Slavnost v Postojnski Jami. — Dne 5. junija 1911 (binkoštni ponedeljek) bodo vozili po spodaj navedenem voznem redu posebni vlaki iz Ljubljane (južnega ko- lodvora), Trsta (južnega kolodvora), Kor- mina in Reke v Postojno in nazaj. Za te posebne vlake se bodo izd^jali vozni listki po posebno znižanih cenarr do Postojne in nazaj, v katerih je že vra- čunjena vstopnina v jamo, in sicer: Do Postojne in nazaj z vstopnino v jamo vred iz Ljubljane, juž. kol. I. razred 10 K 80 vin., II. razred 8 K 60 vin., III. razred 6 K 30 vin.; iz Trsta, juž. kol. I. razred 13 K 30 vin., II. razred 10 K 50 vin., III. razred 7 K 50 vin.; iz Reke 1. raz- red 12 K 20 vin., II. razred 0 K 70 vin., III. razred 7 K; iz Kormina I. razred 17 K 10 vin., II. razred 13 K 30 vin., III. razred 9 K 40 vin. Ti povratni listki veljajo za tje in nazaj, in sicer !e pri posebnih vlakih v Postojno dne 5. junija 1911 ter niso veljavni tudi proti dopla- čilu za vporabo drugih vlakov. Spored slavnosti v jami bode obsegal slavno- stno razsvetljavo vseh prostorov v jami, kakor tudi izvajanja godbe in ljudsko veselico na „plesišču". Poseben vlak odhaja iz Gorice ob 8. uri 26 minut dopoldne ter se vrne ob 11. uri 31 minut zvečer. Razglas o prlbodnjem tečajn pod- kovske dole v LJubljanl. ~~ Novi šolski tečaj na podkovski šoli c kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. julija 1911. Poleg podkovstva se učenci podkovske sole uče tudi ogledo- vanja Živine in mesa. Ubožni prusilci murejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski družbi, pri kateri se izvedo vsi pogoji. ProSnje do 15 junija t. I. ravnateljstvu kmet. družbe v Ljubljani. Moydova palačav Trsta prodana magistrate Lloydova palača v Trstu je prodana magistratu. Ravnateljstvo Lloyda se preseli iz Trsta na Dunaj. Novl ftkof v Spljeta. — Ravnatelj bogoslovnega zavoua dr. Anton (ijivoje v Zadru je im eno van za skofa v Spljctu. Biankini snspendlran. — Pretekli tcden jc zadcrski nadskos dr. Pulisic* suspendiral za 8 dni od darovanja svcle mase uredntka „Narodnega Lisia" Biankimjn radi pohujšanja, ki gaje dal svetniii ijudem s tern, da je podpisal skupni narodnjaski naprednjaski proti- katoliski voiilni okltc. Paroplovna drožba Ungaro Groat* jc obvcstila vs>c pomorskc kapitane. da odpusca i/. sluzbe vse maSmiste. Nji- hove place in delavne knjiiice so bile izročcne pomorski oblasti. Z ozirom na to, da so mašmisti ostavili ladje. so bili odpuščcni iz službe tudi kurjači in drugi uslužbenci. V soboto je dospelo v Reku moStvu vojne mornarice, ki je bilo takoj porazdeljeno naladije. L*dije so ze /.apustile pristaniSče. ZnameDita prasgodovlnska rai- krltja na Eraso — V pudzemskih ja- mah pri Danah blizu Skocijana, ki so v predzgodovinski dobi služile Človeku kakor zavetje pred sovražnikom in divjo zvermo, je dal sedaj dunajski naravo- slovno-zgodovinski dvorni muzej na Dunaju zistematično kopati. Vodstvo iz- Uopavanja je poverjeno P. Saviniju iz Trsta. -- V eni sami jami so našli ne- koliko tisoč predmetov in množino ma- terijala za livarje. ki prihaja očividno iz „velike delavnice" in od toplenja brona. Našli so mnogo starinskega orožja, rned tern osti pušic in sulic. Nikjer v vztočnih Alpah niso še nasli tolike množine raznovrstnega orodja in orožja. — Tudi okrasnin ne manjka. Do dandanes je bila ta jama nepri- stopna. Nove hrvaške sole v Pulju. — V Pulju se otvori tretja hrvaška ljudska sola in nov hrvaški otroški vrtec. Prva doktorloa v Trstu. Namesi- ništvo v Trstu je pripoznalo zdravnici dr. Chaja Lea Kukovec rojeni Doktor pravico javnega izvrševanja zdravniške prakse. Na Dunaju je bilo vloženih 43.705 reklamacij proti volilnim imenikom, to je 111i2 od sto vseh volilcev, katerih število znaša 380.122. Zaslužen mož za vinogradarstvo. Dne 12. t. m. umrl je v Badnu pri Du- naju vladni svetnik g. Herman Goethe v 74-letu svoje s'arosti. Ta mož je bll tisti, kateremu gre pred vsem hvala, da se je po nastopu trtne uSi v Avstriji uvedlo sajenje ameriških trt ter cep- Ijenje istih s cepiči naših domačih trt. On je bil tudi izumitelj zelenega cep- Ijenja, kateremu se imamo posebno za- hvaliti, da se pri nas zopet vino pri- deluje. Čast torej spominu velezasluž- nega /noža. Italljanjke demonstraclje na Dc- najn — Dne 26. t. m. ob 11. uri do- pnldne se je zbralo kakih 200 italijan- skih vseučiliških dijakov, ki so pod vodstvom dunajskega urednika rimske „Tribune" dr. Tusana se podali pred naučno ministerstvo, kjer so začeli kli cati „Abbasso" fn razgrajati. Vmes je posegla poücija, ki je demonstrate razkropila in več dijakov tudi aretirala. Dr. Hinkoviö obsojen. Zagovornik zatožencev v „veleizdajniSkem" proce- su v Zagrebu, dr. Minkovič, je bil vče- raj zaradi zločina obrekovanja in zlo- čina inotenja javnega miru obsojen na 6 rnesecev težke ječe. Branitelji so pr:- javili pritožbo ničnosti in vsklic. Drobtinice. Nov oblegovalni top. IzDunaja poročaju. da je Karei Skoda izumil nov oblegovahi top. ki je za (>5 cm Sirji v premeru od prej*njsh oblegovalnih to- pov. Vojno tehmčni strokovnjaki so se i/rckli pohvalno o rnodelu novega ob- legovalnega topa. Otrok padel s Cetrtega nadstropja tn ostal ilv - Iz Sulnugrada poro- čajo: linrik Schmuck, mali otrok, je pa- del s četrtega nadstropja. Padajoci je prikMel na hrbet neke .Marije Schögel, ki jo je precej težko poškodoval. Otrok jc ostai pa popolnoma nepoškodovan izvzemši par malih prask. TroČlDa v Paiiia. — V Panzu je tolik« vročina. da je že umrloveč oseb na solnčarici. Vellka zapničlna v dobrod^ioe namece. — Nedavno v Londonu umrü trgovcc z umetninami Wertheimer je zapustil deset milijonov krön v dobro- delne namene. Matl preresala otrokom vratove I britvUo ~ Iz Asa poročajo, da je žena železniškega čuvaja Adolfa Wag- nerja v bližnjem Brambachu prerezala v blaznosti svojim trem starejšim otro- kom z britvijo vratove. nato pa zmlaj- šima dvema skočila v vodo. Mati in oba otroka so utonili. Od treh ranjenih pa dva bižkone ne bosta okrevala. Gospodarske vesM. Tobak kot iredstrt proti nrčean. Tobačni izvleček, katerega se dela po tobačnih tovarneh v veCjih množirtah, je jako dobro sredstvo proti mrčesu. i kg kakega izvleckä se vzarhe na 100 I. vode. Izvleček se v vodi takoj porazdel! in mešanica se poškropi po rasthnah zjutraj, precej ko se je posušila rosa in predno še solnce pripeka. Ce nastopi precej po Skropitvi mo- kro vreme, tedaj je treba ob primernem času skropljenje ponoviti. Tobakov iz- vleček deluje pogubno zfasti na iistne uši, gosenice, pozemske bolhe in polj- ske slinarje. Tudi krvavo ufi uniči tobačni iz- vleček. le da je treba Skropljenje po- navljati. Sploh se je tobačni izvleček izka- zal kot dobro sredstvo proti vsem ži- valskim skodljivcem na rastlinah. Tudi tobačni dim je hud strnp za živali. Tobačnega dirna se zelo radi na- vzamejo vsi predmeti, ki pridejo z njim v dotiko. Živaiim je ta duh silno zoprn. Na tanke ploščice razrezanega go- vejega mesa, ki se je nahajalo v toba- kovem dimu, pes ne pokusi. če pa je zavito v kruh in psa to premoti, da ga použije. pogine v eni uri. Prav tako po- ginejo podgane. ki so žrle tobakovega dirna navzeto telečje meso. katero se je peklo v peči toliko časa. da je izgubilo svoj sok. Tako meso je zelo dobro in priprosto sredstvo zoper podgane. Dim mora biti tarn, kamor izpo- stavimo predmet. zelo gost. predmet sam pa mora biii vlažen. Proti listnim ušem se je obnesla 2° o raztopina tobakovega ekslrak^a. Brizgalnica pa mora imeti zeio sin konč- nik. da se tekočina razprši v meglo. L'porabljali so brizgalnico Austria. Iz tobačnega izvlečka se naprav- Ijajo tudi razna maziia s tem. da se mu prideva raznih snovi kot mazavega mila, kromp'rjevega špirita, vinskega cveta in vode in ki so potem za enake namene kot tobačui izvieček na prodaj v trdi obüki. Loierijske fttevillte 27. maja. Dunaj......34 58 49 31 16 Oradec......63 85 32 31 5 Potrtim srcem naznanjamo pretužno vest da je umrla po dolgi bolezni včeraj ob 10 in pol predp. gospa Frončiškfl Pavlica »i. v 75. letu svoje starosti, večkrat previdena se sv. sakramenti za umirajoče. Pogreb bo v sredo.dne 31. maja ob 3 pop. Predrago ranjko priporočamo vsem znaucem in prijateljern v molitev. Rihenberg, dne 29. maja 1911. Josip Pavlica) župan, soprog. Pranc, \ Frančiška, t {)r. Andrej, > sinovi Kristina, > hčere. Ulrik, ) Pavima, I flmalija roj. Pipan, novesui. Manfakturna trgovina TEOD. HRIBAR v Gorici, Via Giosue Carducci št. 6. (prej Gosposka ulica) ima v zalogi krasno blago za deklice in decke. VI pri delu v blagcr ljudstva, kojefa glava je venčana z nevenljivimi zaslugami sa dobrobit našega ljudsiva? Nikakor! Glasizmed ljudsiva doni: Naš GregorčiČ k zo^etnemu delu in delu za narod! UŽe wvie njegovo pretrese njegove poii- tične nasprotnike in sapa jim zastane, da mu no morejo do Živegar ker ]e mož zabarikadiran od vseh strani z dobrimi deli in s hvaležnostjo onega ljudstva, kateremu služi uže nad četrt stoletja z duso in s telesom! Da, tako jel In da je'se hvaležno ljudstvo, da šteje naš OregorčiČ Že mnogo in vedno več Ča- sHIcev in hvaležnih src, to bo povedal 13. junij! Njegovo ime, njegova požrtvo- valnost, delo in ljubezen do vernega slovenskega aaroda se visoko vzdiguje nad umaz.inim blatom, katerega mečejo proti njemu nenvaležnl sinovi sloven- skega narodali A osramočeni se toodo dne 13. junija skrivali! Venl, Tldi, vtol. — PriŠel sem. malo pogtedal in'szmagal sem! Tako si je predslavljal «xs* ^x^ knetijsuh prilelkov. *xr •%*• ^v* Zaloga je v nisi „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ST. 32. Dobro krepilo za zelodcno slabosf in za one, ki so se prehladili aii prenajeli ali si pa z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi nakopali neprijetnosti v želodcu, kakor katar. krče, bolečine, napihnjenost itd. ft^ je dr. Elgelnov „B A ID RIA N U M", ~VI .Baldrianurn* se izkaže pri takih neprijetnosvih, dokler niso še razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjune tudi slabe posledice, kakor nervoziteto. nespečnost, omotico, sfisko itd. Vsled njegovih sestavin, ki so sarnoško vino z motovilčninii kapljicami, mali- novec in črešnjevec, vplipa „Baldrtanum" tudi pospešujoče pri zaprtju in za- jedno krepilno na eel človeški Organizern. Dr. Engeinov „BALDRIANUM" ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, če se ga zavžije zjutraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči oo^> „BALDRIANUM" -€>o-€3- II9IIIIIIIII1IH z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dr. Engel-nov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščanske. V Gorici, Korminu, GradiŠču, Romansu, Ajelu, Dolgempolju, Ronkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, Kanalu, Čedadu, Vidrnu, Palmi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nov „B a 1 d r i a n u m" —-------po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogerske.----------- -jii Svarl se pred ponarejanjem I n|^^^ Zahtevajte izrecno Dr. Engel - nov „ J3 a I d r i a n u m". Blagajničarha ss?arÄ TZ 18 let. Zmožna mora biti slovenskega, nemškega in itahjanskega jezika v be- sedi in pisavi. — Plača po dogovoru. Kumar & Saunig, Gone a, Via T r i es t e 6. Dfijolfif Spominjajte se ob vsakl nUJelM . prll!k| ^šoigkega Doma" Svoji k svojiml Svoji k svojimf MIHALJ TURK na Korr\u it. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVHICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejematn naročila za masklranje po primerni ceni. Stoite! VA . ,, Stoite! ____y.____Kdo ne pozna tvrdke ____«* Kerševani & Ouk na Stolnem trgu (Piazza Duomo) v GO RIG I štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker inia na prodaj rigiual Victoria »iyalne strode, ki so naj- oljši, najcenejši, najtrpežnejai, najlažji, ki de- jo še po lO-letni uporabi brezšumno, hitro in >Lno. Original Vieturia ši\alui stroji so se | sem šiviljam. krojačem in drugim močno pri- | ubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- ___----==::- nega Stroja-------------^=r^r: I Original Victoria" šivalne stroje.l vrdka da na razpola^o učiteljico, ki poučuje ezplačno. Z Original Victoria šivalnimi troji se izvr?uje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamorcznice, sti- s. skalnice, drozgalnize fstroje za* ]\ maatenje grozdja), pluge, L==| brane itd. itd. ^^ Ta tvrdka ima na prodaj naj- 1Ü boliša dvokoleso bela. rdečaitd. z znamko KERSEVANI &. C U K, kl jih sama izdeluje. Kadalje, puske, «amokrese, drugo belgijsko orožje, stre- ..aftBfc. liiwo. — Poteni najboljše gramofone. ^ Daje na obroke. ^^ CENIKI ^ se r az pošl j ajo 7? =^ zastonj. ^=^ Prva Prlmorska Tvornlca za lesne Izdßlke — z vodno silo =1====== tvrdke si. KR1ZMČ = ob kolodvoru Podmelec = Sprejema v Izvršbo: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za hise, vile, Sole, boliiišnJee, cerkvä, javna poslopja itd., (kakor: okna, vrata, podove, portale; popolne opreme ljudskih šol, šolske klopi po »Rettig-ovem patentu i. t. d. WtT Proračunl in načrtl brezplačno! ~Wi J*arketna tvornica opremljena z najnovejšimi stroji nudi parketne deščice iz hrastovega in bukovega lesa, postrežba takojšnja za vsaktero množino! === Zahtevajte vzorce in cene! == Strugarski oddelek nudi vse v strugarsko stroko spa- dajoče izdelke. 3ÜMSTV0! lisa dela so solidno in strokounjasho izvedena! 1BMSTVD! Obisk strokovnjeka interesentom brezplačen. Prosiva sahtevati listke! Največja trgovlna z železjem GORICA, Gosposka ulica št. 7 (prej Krojaška zadruga.) Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ftraverze), cevi za stranišča z vso upeijavo, strešna okna, vsakovrstne bkove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade| Pozor! fino krono nagrade!