Le,°x,x I SC? stev,,ka 17' Naročnina za Jugoslavijo: H|| BBfajffBr S& ŽeI §|3 gEa Rp|l Uredništvo in upravnižtvo celoletno 180 Din, za'/. leta ■■ ■F^HT 'mjtiBK S| g9 |M___________________________________________g«! EU je v Ljubljani v Gregorčl- >/< leta Din, BP BP BP Bgpp jfp Bp — Rokopisov mesečno 18 Din; za lno- ne vračamo. — Račun pri zemstvo: 210 Din. — Pia- * m . •_■-•- m m m m -v. pošt hranilnici v Ljubljani 6a ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Izhaia 5££t*£ e Ljubljana, sobota 8. februarja 1936 Cena SH «0 Neiskreni zagovorniki priviiegiiev Kot odgovor na izjavo zbornic o novem osnutku zadružnega zakona ier o škodljivosti privilegijev, ki jih ta zakonski načrt kar siplje brez izjeme na vse zadruge, je objavil g. Pazman v »Jugosloven-skem Lloy.dll« članek, ki skuša biti odgovor na to izjavo. V svojem članku gospod Pazman sicer ni povedal absolutno nič novega, temveč pogreva le one stare sentimentalne fraze, ki smo jih slišali že neštetokrat in ki vse izvirajo iz one nedokazane sanjarije, da se bo po vsej zemlji cedilo mleko in med, kakor hitro bo ustvarjen zadružni raj na zemlji. Nič novega tudi ni, da se z delom za gospodarstvo koristnih produkcijskih zadrug skuša lomiti kopje za nabavljalne zadruge. To mešanje pojmov je že železna navada vseh slaviteljev nabavljalnega zadružništva. Prav tako nismo prav nič presenečeni, če je v članku polno neobjektivnih navajanj vzgledov iz tujih držav, da bi mogel nepoučen bralec misliti, kakor da so vse velike in moderne države zgrajene na kolektivističnem zadružnem principu, kar pa spada le v sfero pobožnih želj in sentimentalnih fantazij. V članku g. Pazmana pa je še pela vrsta drugih netočnosti, na l-večal, kakor se vidi iz teh številk: V primeri z 1. 1934. je nara-stel nemški izvoz premoga od 4-84 na 7*41 milijona ton, koksa ocj 0‘43 na 0-53 milijona ton, celuloze od 14.676 ha 19.653 ton, rudninskih maž od 1092 na 3442, strojev za obdelavo kovin od 4148 na 7741, strojev za obdelovanje lesa od 300 na 838 ton, tovornih avtomobilov od 17 na 311 kosov, zdravil od 205 na 236 ton in kozjih kož od 241.100 na 298.134 kosov. V zadnjem času pa se je izvoz iz Nemčije v Italijo silno zmanjšal. Nemčija je bila sredi 1. 1935. še dolžna Italiji za razno blago okoli 50 milijonov, proti koncu Pa ie dolgovala Nem- čiji že okoli 300 milijonov lir. Nemčija je zato začela ustavljati izvoz v Italijo. Ker je bila Italija zaradi tega zelo prizadeta, je bil te dni dosežen med Italijo in Nemčijo nov dogovor, po katerem se nemškemu izvozniku ni treba več bati, da bi izgubil zaradi razvrednotenja italijanske lire. Italijanski dolžnik je namreč po tem dogovoru prost svojih obveznosti šele takrat, kadar je dobil njegov n niški upnik povrnjeno polno vrednost svoje terjatve po tečaju nemške valute na dan izplačila, n?,-, še usnjarska industrija v krizi Tvornici za usnje Knaflič v Šmartnem pri Litiji in Verbič na Vrhniki sla že pred tedni ustavili delo. Sedaj namerava odpustiti večje število delavstva še tvornica Woschnagg v Šoštanju. Vzrok: Izvoz surovih kož v Nemčijo se forsira tako, da našim domačim tvornicam primanjkuje su-lovin. Nemčija pa dovoljuje svojim tvornicam usnja tako velike izvozne premije, čeprav indirektne, da so s svojimi izdelki cenejše od naših. Tako nastaja za domače tvornice dvakratna izguba in delo se ustavlja tudi v usnjar-nah. Po lesni in premogovni industriji prihaja sedaj še usnjarska! Ali se naj res vse ustavi v Sloveniji? Službo zveznega tajnika razpisuje Zveza trgovskih združenj za Dravsko banovino. Pogoji za sprejem se zvedo v zvezni pisarni v Ljubljani, Trgovski dom. Prošnjo je vložiti do 15. februarja t. 1. Pravila Trgovske bolniške blagajne v U ubija ni ii. § 8. Dohodki blagajne. Dohodki blagajno sestoje iz: a) pristopnine, b) zavarovalnih pris-pevkov, c) eventualnih naklonil in drugih slučajnih prejemkov. § 9. Pristopnin;.. zna«a 7- člana ?0 Din, za vsako sozavarovano osebo 10 Din. V svrho odmer > zavarovanih prispevkov se deli članstvo la posamezne kategorije, jm> katerih tudi variirajo bolezenske dajatve in ki znašajo: v I. kategoriji: za člana 65 Din mesečno. 50 Din za vsako sozavarovano osebo; v II. kategorij'- člana 50 Din mesečno. 35 Din za vsako sozavarovano osebo; v III. kategoriji: za elana 30 Din mesečno, 15 Din za vsako sozavarovano osebo. Prispevki se plačujejo mesečno naprej in tudi za čas bolezni. Član jamči za redno plačil prispevkov zase in za sozavarovance. III. odnosno v pogodbeni sanatorij. Za operacije, izvršene izven javne bolnišnice ali pogodbenega sanatorija, nudi blagajna le prispevek po določeni tarifi. Porodnice se napotujejo v bolnišnico le v nuijnih primerih, v katerih prevoz v bolnišnico ni bil več mogoč, nosi Blagajna tudi stroške potrebne zdravniške pomoči na domu. Zavarovanke-porodnice imajo pravico do potrebne zdravniške pomoči, do zdravil in oskrbe v bolnišnici po neprekinjenem lOmesečnem članstvu. V primeru zdravljenja zavarovancev v raznih zasebnih sanatorijih povrača blagajna stroške le v višini, ki bi nastala zanjo v primeru zdravljenja zavarovanca v onem razredu bolnišnice, klinike ali pogodbenega sanatorija, ki mu pripada z ozirom na kategorijo, v katero se je priglasil. Blagajna nudi svojim zavarovancem zdravljenje le pri tuzemskih zdravnikih, odnosno v tuzemskih javnih bolnišnicah ali klinikah ali pogodbenih sanatorijih. Za primer zdravljenja v inozemstvu pa more nuditi upravni odbor blagajne prispevek le v višini zneska, ki bi obremenil blagajno za primer zdravljenja v tuzemstvu. Izdalki za nabavo raznih orto-pedičnih pripomočkov, za kozmetične operacije in negovanja, za zdravljenja kroničnih bolezni, ki so obstojale pri sprejemu v zavarovanje, za dietična in hranilna sredstva ne morejo obremeniti blagajne. V izrednih primerih more upravni odbor podaljšati pravico do uži- vanja bolezenskih dajatev čez označene roke, toda največ za dobo enega leta. Zavarovanci, ki so v zaostanku s plačilom prispevkov za tri mesece, izgube pravico do dajatev. Po plačilu vsega zaostanka zadobe ponovno pravico do njih, vendar načeloma le za naprej, za nazaj pa samo po posebni odobritvi upravnega sveta. Prestop iz višje v nižjo kategorijo je vsak čas mogoč, iz nižje v višjo pa po karenčni dobi' treh mesecev. V pogledu načina nudenja posameznih dajatev ureditve zdravniške službe, predlaganja in izplačevanja zdravniških računov in drugih stroškov, velja pravilnik, ki ga izdela upravni odbor. ! (Dalje.) Težnje naših hmeljar jev Zborovanje Združenja w trgovcev za srez Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah § 10. Dajatve blagajne. Člani blagajne in njih sozavaro-vani svojci si pridobe po preteku 6mesečne karenčne dobe, v kolikor ni v pravilih določeno drugače, pravico do naslednjih dajatev: a) do zdravniške pomoči za razdobje 3 mesecev. Zavarovanci I. kategorije morejo svobodno izbirati med zdravniki za splošno prakso in specialisti, zavarovanci n. in III. kategorije pa so vezani na pogodbene blagajniške zdravnike za splošno prakso in specialiste: b) do potrebnih zdravil, predpisanih po zdravečih zdravnikih; c) do zdravljenja v javnih bolnišnicah, odnosno klinikah ali pogodbenih sanatorijih po indikaciji zdravečih zdravnikov, s katerim ima blagajna pogodbo, in to: Zavarovanci 1. kategorije do zdravljenja v II. razredu bolnišnice, klinike ali sanatorija, s katerim ima blagajna pogodbo, za dobo treh mesecev. Zavarovanci II. kategorije v II. razredu bolnišnice, klinike ali sanatorija, s katerim ima blagajna pogodbo, za dobo dveh mesecev ali v III. razredu za dobo štirih mesecev. Zavarovanci III. kategorije v III. razredu bolnišnice ali klinike, za dobo dveh mesecev. i č) do zdravljenja v zdraviliščih in kopališčih na predlog blagajniškega šef-zdravnika in odobritvi upravnega odbora. Do te dajatve imajo pravico le zavarovanci I. in II. kategorije, in sicer po enoletnem nepretrganem članstvu. d) do zdravljenja zob, odnosno Čeljusti. Razna zobotehnična dela pa ne gredo v breme blagajne. Zavarovancem, ki imajo pravico le do zdravljenja p-' pogodbenih blagajniških zdravnikih, se povrnejo stroški zdravljenja pri zasebnem zdravniku le v dokazanih nujnih primerih in načeloma le za prvo nujno pomoč, nadaljnje zdravljenje pa se mora vršiti pri enem izmed pogodbenih blag. zdravnikov. V svrho izvršitve raznih operacij, indiciranih po zdravečih zdravnikih, se napotujejo zavarovani člani in njih svojci v bolnišnico, V petek, dne 31. pr. m. je bila v gostilniških prostorih g. Pikla v Žalcu konferenca, ki jo je sklicalo Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju in ki je bila v glavnem posvečena vprašanju izvoza našega hmelja. Zato so se konference udeležili vsi pomembnejši izvozniki hmelja in hmeljarski strokovnjaki. Konferenco je otvoril predsednik združenja Viktor Pilih, ki je pozdravil vse navzočne, zlasti sre-skega podnačelnika Svetino, zastopnika banovinskega sveta Ku-dra, zastopnika denarstva Matka Šmida in predsednika Hmeljarskega društva Rudolfa Lorberja. Nato je g. Pilih pojasnil, da je bila konferenca sklicana na pobudo g. Stanka Oseta z namenom, da se razpravlja in sklepa o akcijah, ki jih je nujno napraviti da se nekatera določila do”iznega pravilnika prilagodijo potrebam 11 meljskega izvoza. Poleg tega naj bi konferenca razpravlj;' \ še o hrnelj-skem razsodišču in o osnutku zakona za omejitev hmeljskih nasadov po načrtu, ki ga je izdelal g. Lorber na osnovi češkoslovaškega zakona. Nato je g. Stanko Oset v daljših in izčrpnih izvajanjih poročal o deviznih predpisih in o težavah, ki so radi nejasnih, odnosno nezadostnih določb deviznih predpisov nastale za trgovce-komisijo-narje s hmeljem. Devizni predpisi ne vsebujejo nikakih določil glede komisijskih kupčij ter predpostavljajo izključno le proper-posle, dasi je znano, da se največji del hmeljskih kupčij vrši po trgovcih komisijonarjih. G. Oset pojasnjuje, kako je prišel prav radi tega v velike težave, ki mu bodo povzročile znatno materialno škodo. Ni dvoma, da bodo prišli v iste težave tudi drugi komisionarji. Predpisi glede zavarovanja valuto sc morajo zato nujno prilagoditi potrebam našega hmeljskoga izvoza. K izvajanjem g. Oseta je podal še nekaj pojasnil podravnatelj Matko Šmid, ki je podrobno navedel vse veljavne devizne predpise, opozoril na njih strogost ter dokazal, zakaj tuje tvrdke ne morejo sprejeti predpisanega deviznega poslovanja. Ce bi to storile, bi morale plasirati po 2—Škrat več denarja, kakor ga pa dejansko potrebujejo. Posledica sedanjih deviznih predpisov bi zato mogla biti, da bi tuji kupci nehali kupovati naš hmelj in odšli na druge trge. Po z živahnim odobravanjem sprejetem referatu g. Šmida se je razvila živahna diskusija. Vsi na-vzočni so bili soglasni s tem, da je treba izposlovati izpremenibo deviznega pravilnika v tem smislu, da se dopolni z določbami, ki bodo našim hmeljskim eksporterjem-ko-misionarjem dale pravico za nemoteno nabavljanje uverenj za zavarovanje valute. Ko je g. Oset ob koncu diskusije prečital koncept pritožbe, ki jo namerava napraviti v tej zadevi na državni svet, je g. Maršič še predlagal, naj bi se poslala v Beograd posebna deputacija, ki naj bi pri odločujočih faktorjih intervenirala za korekturo deviznega pravilnika, ki je v interesu izvoza hmelja nujno potrebna. K akciji naj bi se pritegnilo tudi hmeljske interesente iz Bačke in Banata. Predlogu se je priključil v imenu Hmeljarskega društva It. Lorber. Za zadevo naj bi se zainteresiralo tudi narodne poslance, zlasti iz hmeljskih krajev ter tudi banovinske svetnike. Po debati, katere so se udeležili gg. Vook, Cvenkel, Cukala, sreski podnafel-nik Svetina, Kuder i. dr., se je določil redakcijski odbor za sestavo spomenice, ki naj bi se poslala vsem odločujočim faktorjem, obla-stvom in organizacijam. Spomenico naj bi predala posebna deputacija, v katero se izvolijo gg. Cukala in Marčič, kot zastopnika Združenja trgovcev, g. Lorber pa kot zastopnik Hmeljarskega društva. Imenovanje članov razsodišča Ker je potekla funkcijska doba razsodnikom, ki so bili imenovani 21. junija 1933, je predsednik gospod Pilih naprosil zborovalce, da stavijo predloge za imenovanje-novih razsodnikov. Po kratki debati je bilo sklenj no, da ostanejo stari razsodniki v svojih funkcijah. Člani razsodišča so gg.: Vilko Senica, Žalec; Josip Vook, Žalec; Josip Steiner, .Žalec; Josip Tiršek, Polzel-; Maks Cukala, Sv. Jurij ..b Taboru; za namestnike gg.: Riko Maršič, Braslovče; Anton • Ulaga, Žalec in Stanko Oset, Sv. Peter v Savinjski dolini. Sreski podnačelnik g. Svetina je nato poročal, da je dobil za časa pretekle hmeljske s-zije od sre-skega kmetijskega referenta ponovne pritožbe, postavljeno hmeljsko razsodišče ne funkcijo-nira, oziroma, da se ga interesenti ne morejo poslužiti v tisti meri kakor bi bilo potrebno v interesu hitrega in eksaktnega poslovanja. Zalo je mnenja, da bi se poslovanje razsodišča reorganiziralo. Obrtni zakon urejuje razsodišče samo za spore med delodajalci in nameščenci, medtem ko ne vsebuje norme za taka poslovna razsodišča; zato bi bilo po njegovem mnenju težko ustvariti razsodišče po zamisli sreskega kmetijskega referenta, ki je izrazil potrebo, da se ustvari razsodišče z uradnim značajem. Debata bo pa pokazala, kakšnega mišljenja so prizadeli. O vprašanju se je razvila zelo obširna in stvarna debata, tekom katere so govorniki poudarili, da je obstoj razsodišča nujno potreben. Ce razsodišče ne posluje bolj uspešno, je vzrok samo v tem, ker še mnogi branijo stroškov za kritje postopka, zlasti še, da bi plačali te stroške v naprej. Razsodišče pa je bilo ustanovljeno s tako težkim trudom, da njegova reorganizacija ne prihaja v poštev, zlasti še, ker je ustanovljeno čisto po predpisih civilno-pravnega postopka. Nato se je razpravljalo po predlogu g. Lorberja o načrtu zakona za omejitev hmeljskih nasadov. Načrt v obliki, kakor ga je sestavilo Hmeljarsko društvo, se je po kratki debati v načelu sprejel. Med slučajnostmi je g. Cukala predlagal, da sc pri banovinskem svetu ustanovi pododsek za hmeljarstvo. O zadevi je svoječasno že razpravljal z načelnikom kr. banske uprave Podgornikom, ki je obljubil v tej zadevi vso svojo pomoč. Banovinski svetnik g. Kuder je k temu predlogu pripomnil, da se bo za zadevo zanimal ter se potrudil, da pride pri banski upravi do predlaganega posebnega odseka za hmeljarstvo. Ker ni bilo drugih predlogov, je predsednik Pilih zaključil konferenco z zahvalo vsem, zlasti predstavnikom oblastva in strokovnih ustanov. Zveza narodov proti avtarkiji Zveza narodov bo v bližnjih dneh objavila svoj apel na javnost, v katerem bo nastopila 1 ‘i avtarkiji ter priporočala sklepanje dvostranih pogodb ter sklicanje nove svetovne gospodarske konference. Oklic Zveze narodov poudarja, da sicer ni nikakega dvoma, da so se gospodarske razmere v zadnjih dveh letih zboljšale ter je indeks industrijske proizvodnje (zadnje konjunkturno leto vzeto kot 100) narastel leta 1935. na 96, toda ti posamezni znaki zboljšanja ne pomenijo velik \ Samo mednarodno sodelovanje more utrd:‘i to, kar je prinesel novi gospodarski dvig. Dokler se ovira med-narodiu- zamenjav" blaga, ni ,r-?-a premagana. Predvsem mora na mesto kliringov stopiti v veljavo drug način plačilne ureditve. Kli-ring je zavira izvozu. V zve?: s tem se obrača Zve"- narodov proti velikim upniš im žavam, ki bi mogle, če bi ir de resno voljo, odpraviti sistem deviznih kontrol. Blagu iz dolžniških držav bi morale te države 'tovoljevati olajšave. Treba se je vrniti k bolj libe-" lni’ . go°podarskim todam. Tudi velike države so bodo morale sprijazniti s tem, da ni uogoče uživati hkrati pr- ’ -osti zboljšanega svetovneg' kega položaja in obenem onih , rednosti, ki so jih dali omejevalni predpisi za časa krize. Naj je riziko preureditve gospodarstva še tako velik, tako velik vendar ni, kakor je v vzdrževanju sedanjega stanja. Politične vesti iviinisKisku piuuseuiiia ui, uuu^a pride v kratkem zaradi svojih srednjeevropskih načrtov tudi v Beograd in Bukarešto. V Pragi so se začela pogajanja med vlado in zastopniki Siovasnc ljudske stranke, ki jo zastopajo predsednik stranke Hlinka, podpredsednik dr. Tiso in gl. tajnik dr. Sokol. Glavna težkoča je giede zahtev S. L. S., da se ustanovi siova-ško ministrstvo ali pa v vseh ministrstvih slovaški oddelek in da ima deželni zbor Slovaške tudi zakonodajne pravice. Misli se, da bo na podlagi § 56. upravnega zakona mogoče doseči kompromis med avtonomističnim slovašKim in centralističnim vladnim stališčem. Agrarizem, socializem in katolicizem so najboljše jamstvo za ohranitev demokratizma na Češkoslovaškem, je izjavil pravosodni minister dr. Derer. V Grčiji se še vedno vodijo pogajanja za sestavo koncentracijske vlade, ce se ta pogajanja ne bi posrečila, potem bi seoanji ministrski predsednik Demerdzis zopet dobil volilni mandat in bi se razpisale nove volitve. Te pa se ne bi več vršile po strogem proporcu, temveč bi dobila stranka z relativno večino tudi večino poslanskih mandatov. Eden glavnih namenov sedanjih pariških pogajanj je tudi ta, da se zopet utrdi prijateljstvo med Francijo ter državami Male antante in Balkanske zveze, ker je bilo to zaradi nejasne Lavalove politike precej omajano. Pariška pogajanja niso rodila še teh rezultatov, kakor se je prvotno poročalo. Določen je bil le program za bodoča pogajanja in ta program se mora sele izvesti. V zadnjem času so se opazile tudi močne intrige, ki so se naslonile na separatno stalisce Madjarske, ki izjavlja, da je vsaka rešitev podonavskega vprašanja brez sodelovanja Nemčije in Italije nemogoča. Tudi nenadni prihod nadvojvode Otona v Pariz je precej otežkočil situacijo. Nadvojvoda Oton se je takoj po prihodu v Pariz odpeljal k podkancelarju Starhembergu, ki je takoj nato zapustil Pariz, čeprav bi moral po programu še ostati v Parizu. Obenem je avstrijsko poslaništvo objavilo demanti, da bi avstrijski podkancelar Sta-rheihberg izjavil komurkoli, da bo Avstrija načela vprašanje povratka Habsburžanov le v sporazumu z Malo antanto. Starhemberg je torej svoj interview gladko zatajil. Istočasno pa je izjavil spremljevalce nadvojvode Otona legitimist baron VViesner, da ni dal Starhemberg v pariških listih objavljene izjave, da pa seveda ne bo delala Avstrija nič brez vednosti velesil. Malo antanto je Wiesner v svoji izjavi izpustil. Prvi uspeh pariških pogajanj je podpis rusko-romunskega pakta, ki je bil podpisan v Parizu. Vprašanje Besarabije sicer še ni rešeno, vendar pa to vprašanje ni bilo nobena resna ovira. Oglasil pa se je tudi Rim iz strahu, da bi bil pri končni ureditvi srednje-evropskega vprašanja potisnjen čisto ob stran. Zato je italijanski veleposlanik v Parizu Ce-rutti izjavil, da je Italija zopet dirigirala na Brenner vojaške oddelke, katere je preje odpoklicala. Iver je bila Makala že skoraj čisto odrezana, da so mogli Italijani pošiljati posadki v mestu živila le z letali, so se italijanske čete pod močno zaščito topovskega in letalskega ognja umaknile iz mesta in ga prepustile Etiopcem. Ti so ves čas italijanskega umika uspešno napadali italijanske čete, da se je umik izpremenil v pravi beg. Etiop-ci so mnenja, da se ne bodo mogli Italijani ustaviti prej ko na črti Adua-Adigrat. Na severni fronti bi torej bili Italijani po 4 mesecih krvavih in težkih bojev približno tam, kjer so bili v začetku vojne. Italijani demantirajo, da bi Makala padla. — V Adis Abebo je dospelo 500 težkih in lahkih topov. Na južni fronti se je razvila ostra guerilska vojna, ki prizadeva Italijanom težke izgube, zlasti, ker napadajo Etiopci predvsem razne kolone z živili in municijo, da trpi oskrbovanje italijanske vojske. Italijanska vlada bo mobilizirala še deset letnikov, kakor poročajo »Matinu« iz Rima. če bi se zunanjepolitični položaj poostril, bo poklican maršal Badoglio iz Afrike, da organizira nacionalno obrambo v Italiji. Mussolini je sklical k sebi na ra-port vse armadne poveljnike, da bo italijanska vojska pripravljena ne samo za primer poostritve zunanjega položaja, temveč tudi za primer notranjih nemirov. Nova bombna letala so privedli Italijani v mesto Negeli in sedaj upajo, da bodo mogli bombardirati Adis Abebo. Denarstvo Odlog plačil je dovoljen Mestni hranilnici v Kamniku za dobo « let. Obrestna mera za stare vloge 3 odstotke, od 4. novembra 1935 dalje. Ljudski posojilnici v Kočevju za dol>o « let od 14. decembra 1935 dalje. Obrestna mera za stare vloge po 2 in pol odstotka. Prekmurski posojilnici v Murski Soboti za dobo 5 let za dolgove, nastale do 24 avgusta 1934. — Obrestna mera za stare vlogo |M> 2 in pol odstotka. Hranilnici in posojilnici v Spodnjem Logu pri Kočevju za dobo 4 let za dolgove, nastale do 5. septembra 1935. Obrestna mera za stare vloge po 2 odstotka. Posojilnici v Trebnjem za dobo 0 let za dolgove, nastale do 30. junija 1934. Obrestna mera za stare vloge po 2 in pol odstotka bruto. Posojilnici v Vitanju za dobo (i let za dolgove, nastale do 20. avgusta 1935. Obrestna mera za stare vloge po 2 odstotka bruto. * Hranilne vloge v bankah in hranilnicah so po podatkih Narodne banke znašale 1. decembra 1935 10.120 milijonov Din, za 23 milijonov Din več ko v novembru. 10. februarja se začno v Beogradu pogajanja med češkoslovaškimi upniki in zastopniki naše vlade glede honoriranja kuponov jugoslovanskih in starih srbskih posojil. Po zadnjem izkazu Avstrijske narodne banke se je njena devizna podloga zmanjšala od 111'65 na 73‘60, obtok bankovcev pa za 37'5 milijona šilingov. Kritje je padlo od 38'16 na 35'5%. Zmanjšanje deviz je posledica vračila dolga angleškim upnikom Creditanstalta v višini 60 milijonov šilingov. Francoska banica je znižala obrestno mero od 4 na 3‘5%, kar je posledica dotoka zlata iz Amerike. Zaradi govoric, da namerava urashlngtonska vlada ponovno znižati vrednost dolarja, je oslabel tečaj dolarja. Obenem se je tudi ze .^čel beg zlata iz Amerike. Več pošiljk zlata je že na poti v Francijo in Nizozemsko. Ameriški far-merji so odločno za devalvacijo, ker upajo, da bi potem dosegli boljše cene. X Nemčijo se sme zopet pošiljati denar po nakaznicah, toda mesečno na eno osebo največ 1000 Din. Nizozemska banka je znižala obrestno mero od 3 na 2'5%. To je letos že drugo znižanje obrestne mere. Okoli novega zakona Odgovor zbornic na iziavo pravosodnega ministrstva Lutkovni oder Obrtniškega vajeniškega doma (Lipičeva 2, za cerkvijo sv. Petra) vprizori v nedeljo 9. februarja ob 15. uri KRSTNO PREDSTAVO Damjan-a Vahen-a lutkovne drame v 4. dejanjih »DVORNI NORČEK«. Na znano izjavo gospodarskih zbornic o novem načrtu trgovinskega zakona, ki jo je objavil v celoti tudi »Trgovski list«, je odgovorilo pravosodno ministrstvo z izjavo, v kateri navaja naslednje: Kakor vse druge zakonske načrte, tako je poslalo pravosodno ministrstvo tudi zakonski osnutek o novem trgovinskem zakonu v izjavo sodiščem, gospodarskim zbornicam in denarnim zavodom ter drugim korporacijam. Od gospodarskih organizacij pa so samo tri podale svoje mnenje o vseli poglavjih novega zakonskega načrta, nekatere samo o nekaterih poglavjih, dočim se nekatere sploh niso izjavile. Na podlagi teli izjav je bilo izvršeno tretje čitanje zakonskega načrta ter bilo nato izdelano definitivno besedilo načrta. Zbornice niso temu načrtu skoraj nič ugovarjale, nekatere so se izrazile celo o njem zelo pohvalno in samo tri so izrazile bojazen, da bo novi zakon za naše razmere premoderen. Pravosodno ministrstvo pravi nadalje, di. se iz načrta vidi, da tuja podjetja ne dobe po novem načrtu nikakega pooblaščenega položaja in da je poslovanje tujih podjetij večinoma že določeno po raznih mednarodnih konvencijah, ki jih zakon ne more menjati. Vprašanje kartelov pa se nikdar ne rešuje s trgovinskim zakonom. Na to izjavo pravosodnega ministrstva so odgovorile zbornice s posebno izjavo, ki je bila sprejeta na seji zbornic dne 4. t. m. v Beogradu. V tej izjavi pravijo zbornice med drugim: V resoluciji, ki je bila sklenjena na sestanku zastopnikov zbornic dne 17. januarja v Beogradu, je bila sprejeta resolucija, s katero se vlada poziva, da osnutek novega trgovinskega zakona umakne, kar je bilo v resoluciji tudi. i>o-drobno utemeljeno. Ker gre za zakonski načrt, ki ima velikanski pomen za vse naše gospodarsko življenje in ker je diskusija o tem načrtu še vedno odprta, smatrajo zbornice za potrebno, da navedejo k izjavi pravosodnega ministrstva nekaj svojih pripomb. 1. Od takrat, ko so bila predložena zbornicam posamezna poglavja novega zakonskega osnutka v izjavo, so se razmere temeljito izpremeuilc. Gospodarska depresija se je izpremenila v težko gospodarsko krizo. Že samo s tem se je tudi izpremenilo naziranje gospodarskih zbornic o novem trgovinskem zakonu. Poleg tega je bil predlagan novi zakonski načrt le v poglavjih. Drugačno sliko pa se dobi o zakonskem načrtu, kadar je ta predložen v celoti in drugačno, kadar je predložen v odlomkih. Nadalje je treba poudariti, da so bila nekatera določila po zaslišanju zbornic bistveno izpreinenje-na. Zasliševanje zbornic pa tudi ni neki procesni postopek, ki bi se moral izvršiti v določenem roku. Zato imajo zbornice še vedno pravico, da tudi naknadno revidirajo ali izpopolnc svoje naziranje. 2. Uvodni načrt zakona za novi trgovinski zakon je bil dostavljen zbornicam šele v letu 1935., nekatera njegova določila, ko zlasti ona, ki govore o uveljavljenju novega zakona, pa so v najtesnejši zvezi s presojo samih predpisov novega zakona. Ker načrt uvodnega zakona še ni bil gotov, ko so bile zaslišane zbornice, pač pa je bil že gotov, ko je bil osnutek trgovinskega zakona predložen skupščini, je že samo to dovolj velik razlog, da se znova razpravlja o nekaterih določilih novega osnutka. 3. Res je, da nekatere zbornice niso podale svojega mnenja o predloženem osnutku in res je tudi, da nekatere niso obdelale vse materije zakonskega osnutka. Toda to je razumljivo, če se pomisli, da se je baš tedaj pripravljal novi obrtni zakon in so bile zbornico zaradi tega zakona takrat silno zaposlene. Poleg lega je treba omeniti, da je pravosodno ministrstvo v letu 1931. do 1933. obenem z novim zakonskim osnutkom poslalo zbornicam tudi vprašalne pole z določenim številom načelnih vprašanj. Naravno je, da so se zbornice bavile predvsem s temi vprašanji in da so mnogo manj važnosti polagale na vprašanja, ki niso bila navedehp na teh vprašalnih polah. 4. Zbornice nikakor ne morejo pritrditi mnenju, da je vse to, kar je bilo prevzeto iz tujih zakonov, tudi dobro. Po tej trditvi bi bila sploh vsaka kritika o tet# predmetu odveč. Nasprotno so morale zbornice ugotoviti, da marsikatera določila, prevzeta iz tujih zakonov, niso v skladu z našimi razmerami ter v mnogih primerih tudi ugotovile, da nekatera prevzeta določila po svojem smislu ne odgovurjajo besedilu originala. (Primer § 445. zak. načrta v zvezi s § 78. avstrijskega zakona o družbah z omejenim jamstvom.) 5. Načela, po katerem so izde-f lana določila o tujih podjetjih, so v resnici preveč liberalna. Kot primer navajamo, da je v 2. in 4. odst. § 500 novega načrta predvidena možnost delnega uporabljanja tujih zakonov v naši državi. Prav tako ni bilo v zakonskem načrtu predvideno nalaganje premijskih rezerv tujih zavarovalnic na ime njih poslovanja v naši državi ter je tu šele skupščinski odbor vnesel |>otrebno določilo (§ 508, odst. 10.). Izkušnja pri izvajanju sklenjenih mednarodnih konvencij je dokazala, da donaša načelo reciprocitete samo koristi tujini podjetjem, ker pri današnji strukturi našega narodnega gospodarstva gotovo ni primera, da bi katero naše podjetje ustanovilo v tujini svoje podružnice ali zastopstva. Že s tem je dokazano, da je sedanje stanje škodljivo za naše gospodarstvo. Zato je potrebno, da se z novim trgovinskim zakonom ustvari nova zakonska podlaga za poslovanje tujih podjetij v naši državi, ki bo veljavna tudi pri sklepanju mednarodnih konvencij, (>. Konzorciji in podobne ustanove so dejansko urejene v posameznih zakonih (n. pr. poglavje o družbah za začetne špekulacije v srbskem predlogu trgovinskega zakona). Zato smatramo, da se ne more trditi, da ta snov ne spada v trgovinsko pravo. Glede kartelov se treba zavedati, da se zelo pogosto pojavljajo v obliki delniških družb. Mislimo, da je izven vse debate, da takšna družba nima istega značaja ko druge delniške družbe. Še manj pa se more zagovarjati stališče, da se morajo ustanavljati karteli kot tipična ustanova v borbi za ohranjevanje in pridobivanje določenih gospodarskih interesov izključno samo po predpisih zakona o združenjih, zborih in posvetih. Zahteva zbornic, da vlada osnutek novega trgovinskega zakona umakne, je torej bil;; upravičena. Trgovinsko ministrstvo o pospeševanju Trgovinsko ministrstvo je izdalo kot odgovor na resolucije, ki so bile sprejete na konferencah za dvig tujskega prometa v Ljubljani, Mariboru in Splitu, daljše pojasnilo, iz katerega posnemamo: 1. Trgovinsko ministrstvo posveča po odseku za turistiko posebno pažnjo turisiiriiA-deviznim omejitvam, ki bi mogle ovirati prihod tujih turistov v naša letovališča in zdravilišča. V ta namen so bili luni sklenjeni dogovori z Nemčijo, Madjarsko in Avstrijo in ti dogovori so še danes v veljavi. Ti dogovori se morejo sicer obojestransko od|K>vedati, toda do danes se to še ni zgodilo. Z Grčijo so podaljšana hkrati s trgovinsko pogodbo določila, ki se nanašajo na turistiko. Turistični sirorazum s Češkoslovaško je sicer že potekel, toda storjeno je vse potrebno, da se pogajanja čim prej obnove. 2. Glede teškoč, ki so nastale v tujskem prometu z Nemčijo, je treba jKiudariti, da so te težkoče neodvisne od tujskega prometa, kar tudi dokazuje prizadevanje tako nemških ko jugoslovanskih faktorjev, da se te težkoče odpravijo. V istem cilju je tudi sedaj predlagala naša Narodna banka, da se nabavljajo dinarji skladno z novim režimom klirinških čekov. Sedaj se čaka na odgovor nemške Reichsbanke. Sicer pa je treba pripomniti, da so turistični dogovori dvostranski dogovori, za katere je potrebna soglasnost obeli strani. 3. Na zasedanju Gospodarskega sveta Balkanskega sporazuma v Bukarešti v letošnjem januarju je bil ustanovljen turistični odbor, ki naj omogoči večje turistične stike med državami Balkanskega sporazuma. Izdelan je bil tudi načrt, po katerem se naj ta cilj doseže. 4. Ministrstvo za trgovino in industrijo si tudi prizadeva, da s pomočjo odseka za turistiko poveča našo turistično-propagandno službo v tujini. V ta namen so bili ustanovljeni na iniciativo trgovinskega ministra posebni oficialni turistični uradi na Dunaju, Pragi in Londonu, storjeni pa so |K>~ trebili koraki, da se po možnosti ustanove podobni uradi tudi v Berlinu, Parizu in Budapešti. Poleg tega so bili v sporazumu s >■ Putnikom« postavljeni posebni propagandno-iiiformacijski uradniki v Celovcu, Salzburgu, Berlinu in Bukarešti, v Solunu, Sofiji, Plovdivu iu Ituščuku pa so ustanovljeni pri tamošnjih turističnih pisarnah s pomočjo »Putnika« posebni oddelki, ki delajo za okrepitev turističnih vezi s temi kraji. Poleg tega propagira »Putnik« obisk naših krajev tudi s pomočjo 33 potniških central v tujini, ki prodajajo v 861 uradih vozne k a rje za Jugoslavijo. Širite »Trgovski list«! Dr. Egon Starč: Naši gospodarski odno-šaii s Češkoslo (Nadaljevanje.) Rečna paroplovba — maloantantni pool V najnovejšem času se je med rečno paroplovbo Male antante stvoril poseben maloantantni pool, ki izvaja rečno paroplovbo s skupno bazo po Donavi. Proti paroplovbi Avstrije, Madjarske in Nemčije je Mala antanta tako postavila nasproti celo svojo rečno mornarico, ki je tako močna, da obsega polovico vseh ladij, ki vozijo po Donavi. Posebno CSR favorizira svojo rečno mornarico s tem, da pospešuje z vso silo gradnjo novega rečnega ladijskega parka, in to ne samo svoje paroplovbe po Donavi, temveč tudi svojo odersko in labsko paroplovbo, ki spaja CSR s Hamburgom in s Severnim morjem. Posebno so se izkazale pri tem praktične nove motorne ladje po 1.000 bruto registrskih ton. Na Donavi ima danes češkoslovaška republika 20 modernih parnikov in motornih tovornih ladij, ki imajo skupno 11.970 konjskih sil in 130 čolnov s 76.000 bruto registrskimi tonami. Skupno torej znaša ta paroplovni park okrog 100.000 bruto registrskih ton. Prilično enako močna je tudi romunska mornarica, medtem ko je naša rečna mornarica najbolj močna, ker ima 221 remorkerjev, 65 potniških, ladij, mešanih ladij 44, ostalih motornih vlačilcev (šlepov), čolnov itd. 2.126, torej vsega 2.456 s skupno nosnostjo 429.982 bruto reg. ton. Od tega odpade samo na državno Riječno plovidbo 472 objektov z 266.871 bruto reg. tonami. Vsa rečna plovba Male antante znaša torej okrog 650.000 bruto reg. ton. V konkurenčni boj Hamburg-Trst-Gdinja, Sušak-Split je kot četrti nepričakovani konkurent pristopila z uvedbo direktne železniške tarife Jugoslavija-CSR-Romunija zdaj še Konstanca. Izdelana je bila posebna tarifa, kombinirana z železniško tarifo jugoslovanskih, češkoslovaških in romunskih železnic v spoju z našimi društvi rečne paroplovbe Male antante. Na ta način je postala Konstanca nov In nevaren konkurent vsem imenovanim lukam Severnega in Jadranskega morja, saj je prevoz po Donavi zelo cenen. Ta, tako imenovani donavski promet pa se je še dopolnil v najnovejši dobi z organizacijo pomorske plovbe proti vzhodu, posebno v Turčijo. Romunska vlada je namreč s pomočjo romunskega državnega paroplovnega društva (S. M. R.) priključila k temu donavskemu prometu še osem mesečnih rednih parniškili linij, ki vozijo redno 8krat mesečno iz Istambula in 4krat iz Izmire ter je obenem sklenila posebno prometno konvencijo s turško vlado, da se tako olajša izvoz sezonskega turškega blaga v Srednjo in Zapadno Evropo. Na ta način nastopajo sedaj romunska parna plovba in romunske železnice zelo posrečeno kot tranzitni posredniki med Turčijo in centralno Evropo. Tudi o tej novi konkurenci bo treba voditi računa našim jugoslovanskim lukam in naši jugoslovanski mornarici. V tej zvezi naj končno opozorim na interesanten projekt direktne zveze med našo pomorsko luko Sušakom in rečnim pristaniščem Siskom ob Donavi. Na mnogih krajih torej opažamo neko novo energično delo in stremljenja tako z naše, kakor tudi posebno s češkoslovaške strani, da bi se dvignila vzajemna izmenjava dobrin in tudi tranzitni uvoz in izvoz preko naišh luk. Tujski promet in Češkoslovaško hotelirstvo Pozabiti pa ne smemo na še eden izredno važen faktor pri naših vzajemnih gospodarskih stikih, t. j. na tujski promet med CSR in Jugoslavijo in na naše hotelirstvo, posebno na Jadranu in pa v naši ožji domovini Sloveniji. Ta tujski promet je v izdatni meri bil v korist jugoslovanskemu gospodarstvu. Tujski promet se v najnovejšem času v Jugoslaviji izredno razvija in je edina svetla točka v gospodarski krizi, ki jo doživljamo. Toda ves naš promet, če ga vzporejamo s prometom v drugih državah, posebno v Italiji in Franciji, je še prav za prav v prvih povojih. Saj celotno število inozemcev 200 do 250.000, ki je v zadnjih letih posetilo naša kopališča, ne pomeni tako mnogo ter bi se to število moralo še prav izdatno pomnožiti, da bi se mogel naš tu.iskt promet z uspehom vzporejati s tujskim prometom v drugih državah, ki imajo v tem oziru že dolgoletno tradicijo. (Ker še nimamo točnih statistik, upoštevam tu samo statistike našega »Putnika«.) V letu 1934. je dobila Jugoslavija iz turističnega prometa v devizah gotovo 300 do 400 mil. Din, in smelo lahko trdim, da je delež CSR pri tem gotovo 200 mil. Din, kajti edinole Celioslovaki so bili oni, ki so efektivno povzročili, da ni naš tujski promet v zadnjih letih padel, temveč da se je povečal. Od okroglo 250.000 inozemcev, ki so v letu 1934. posetili našo državo, je bilo Nemcev in Avstrijcev okroglo 91.000, medtem ko je bilo Cehoslovakov okroglo 60.000 in Poljakov okroglo 9.000. Število Nemcev in Avstrijcev je v zadnjih štirih letih ostalo pri- Obseg obrtnih pravit trgovcev s surovimi kožami Na vprašanje glede prepariranja surovih kož je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo naslednje pojasnilo: Na vprašanje, katere posle pri predelovanju surovih kož sinejo opravljati trgovci s surovimi kožami, je izdalo trgovinsko ministrstvo po zaslišanju gospodarskih zbornic naslednje pojasnilo: Trgovec s surovimi kožami je v lastnem interesu dolžan skrbeti, da svoje kože konservira in da jih obvaruje pred razpadanjem in kvarjenjem. V smislu predpisa § 141, odst. 1 zakona o obrtih more lastnik trgovinskega obrata, ki nima pravice za opravljanje obrta, izvršiti na blagu, ki ga prodaja, manjše iz-preinembe, da blago prilagodi potrebam kupca. Na podlagi tega zakonitega pooblastila more trgovec s surovimi kožami najprej na koži odsekati rogove, parklje in podobne sestavne dele, da bi dal koži ono obliko, v kateri prihaja ona v promet. Za konzerviranje te kože more kožo našo'iti, surovo kožo posušiti ter spravit' s kože meso in drugo odvisno tkivo, v kolikor more to izvršiti z roko, kar vse obsega običajno postopanje za konzerviranje surovih ko~ in s čemer se niti najin-oje ■ - izpreminja zunanje lice surove kože. Vsako nadaljnje prepariranje surove kože, kakor na pr. odpravljanje dlake, odstranjevanje mesa in drugega odvisnega tkiva s surove, kože, v kolikor se mora p”i tem uporabljati nož ali kakšno drugo melr :čno pomožno sredstvo, iz-premeni njeno zunanje lice ter preneha biti koža to, kar se v trgovskem prometu razume pod surovo kožo. Za takšen posel je potrebna posebna spretnost, ki jo more imeti samo tisti, ki se s tem poslom bavi kot s samostojnim in stalnim poklicem in ki kot posel proizvajalne narave ne more spadati v obseg trgovskega obrata. Razen tega pa se mora zahtevati v interesu narodnega gospodarstva, da se surovine predelujejo s čim večjo spretnostjo, da bi na ta način prinesle gospodarstvu tudi čim večji dobiček. Jamstvo za to pa morejo dati samo oni, ki imajo za takšne posle potrebno naobrazbo in strokovno znanje. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 8. februarja objavlja: Izpremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in obrazcih za nabave bolničnega inventarja pri vseh državnih in banovinskih bolnicah in soc. zdravstvenih ustanovah in o ravnanju s tem inventarjem — Pravilnik o dopolnitvi pra- vilnika o opravljanju izpita za vozača motornih vozil in o izdajanju vozaških listin — Odločbo o taksah za pregled pri uvozu čebuloka — Določbo glede oprostitve izredne- ga cestnega prispevka — Odločbo o sejmskih in tržnih pravicah — Razne razglase sodišč in uradov. Številki je priloženo kazalo za II. polletje 1935. Inserat, Ne bom definiral, kaj je oglas, saj ga vsi poznamo in vemo, čemu služi. Znano nam je vsem, da je časopisni oglas eno izmed najboljših, če že ne najboljše reklamno sredstvo. 0 tem so si tudi vsi reklamni strokovnjaki edini. — Vsak izmed nas je gotovo že kdaj z manjšim ali večjim uspehom oglaševal. Kako veliko moč ima beseda, pa naj bo izgovorjena, pisana ali tiskana, o tem nas prepričuje vsakdanje življenje. (Litera seripta manet, so rekli Latinci.) Oglas pride s časopisom v vsako še tako zaklenjeno hišo, dela za nas neprestano, noč in dan, tudi takrat, ko na fevoje posle prav nič ne mislimo, ko počivamo ali se zabavamo. Z vseobčo ljudsko napako, s pozabljivostjo, pa tudi neubogljivostjo moramo računiti tudi pri reklami. Zato moramo večkrat povedati, kaj želimo od svojih soljudi, prav tako ko svojeglavnim otrokom, če hočemo, da pridemo na zeleno vejico. En sam oglas ali pa morda dva ostaneta navadno brez vsakega uspeha in basni. Reklamni strokovnjak dr. Guggen-biihl pravi v svoji knjižici: »Reklama pri nas in v Ameriki«: Prvega oglasa ne opazimo, drugega vidimo, tretjega čitamo, pri četrtem si mislimo, da bi ponujeno blago kupili, pri petem sc odločimo za nakup in šesti nas šele pripravi, da res kupimo, — če so vsi drugi pogoji za uspešnost reklame podani.« Mnoge izmed tvrdk, ki so v dobi krize zmanjšale oglaševanje ali pa so ga sploh opustile, so morale v svojo škodo ugotoviti, da je njihov promet močno padel in da so jih opustili tudi oni stalni odjemalci, ki še imajo za nakup potrebna sredstva. Ko sem pred nedavnim o tem razgovarjal z nekim našim trgovcem, mi je dejal, da reklama nima tistega pomena kakor se ji pripisuje in da je ves trgovski posel podvržen zakonom o povpraševanju in ponudbi, ter da pri tem gre iniciativnost vedno povpraševanju. Odvrnil sem mu, da bi bila vsa reklama nepotrebna stvar, če bi bilo njegovo mnenje pravilno. Kajti res je le, da tako ponudba vstvarja povpraševanja, kakor tudi časih povpraševanjem slede ponudbe! (Dokaz za moj prav: Batino uspešno oglaševanje v času največje krize.) Raziskovanja, kakšen oglas je kakšen nai bi bil in kakšen ie pri nas bil v preteklem letu najuspešnejši, so v Nemčiji in v Švici ugotovila, da je vodil k uspehom največ oni, ki je resno pa preprosto, toda tudi resnično govoril o ponujanem blagu. Prav tako se je ugotovilo, da ljudje ne streme več za nizko in nižjo ceno, ker so uvideli, da takim cenam odgovarja tudi slaba in slabša kvaliteta. Ljudje so torej pričeli polagoma spoznavati, da se bolj splača kupovati kvalitetno blago. Dvoje razveseljivih dejstev se je torej lansko leto opazilo: povratek k zdravi osnovi trgovine ter obrat od pretiranih trditev in rafiniranih reklamnih trikov, pa povrat k solidnejšemu blagu! Kakšen naj bo oglas? Pred vsem moramo gledati na to, da je besedilo kratko, pa naj gre za tekstni, kliširani ali pa za kolektivni inserat. Pravi oglas se da najlaže primerjati s skico umetnika: v kratkih črtali je treba vso snov zajeti., grafično pa ga tako opremili, da pnvabi naše oko. To seve ni lahko. Sestava in-serata, notranja in zunanja, torej po obliki in po vsebini, naj bo taka, kakor jo najlaže dojame oni del družbe, ki ji je namenjen. Gospodinji j c treba drugače govoriti kot možu in temu zopet drugače kot samcu, samostojni gospe, znanstveniku ali moškemu spolu v splošnem itd. Reklamni strokovnjak mora poznati, če hoče pri svojem delu imeti uspeh, šege in navade pa tudi dušo onih ljudi, ki jih namerava s svojo propagando doseči. Nikdar pa ne smemo pozabiti na ličnost tiska in opreme. Inserat naj učinkuje na oči. posluh, okus, razum, pa tudi (žal) na slabe lastnosti ljudi: ugodje, domišljavost, zavist brezdelje itd. Na čim več teh lastnosti se inserat zajedno obrača, tem boljši je. — Idealen bi bil seve oglas, ki bi zajel vso kompliciranost človeške duše Tiaenkrat. Takega oglasa pa n! in ga ne bo. (Zajetje vsega človeka bi zahtevalo cel članek, ki ni oglas!) Če pa bi bil, bi učinkoval kot trnek na ribo, ki hočeš — nočeš mora slediti ribičevemu potegu: vse bi drlo za priporočanim blagom. Izogibati se moramo tudi superlativov pri svojih priporočilih. Kajti tretja stopnja je človekov ideal, njegovo delo pa je zadostno ocenjeno s prvo stopnjo. Na tej resnici razglabljajoč so pričeli neka- teri reklamarji celo priporočati, naj pri hvali blaga gremo celo pod pozitiv, da naj pričnemo z grajo. Toda to je stvar bodočnosti. Za sedaj je za inserat glavno pravilo: resnica v reklami! Priporočljivo je, da navdahnemo besedilo s finim humorjem, kajti med smehom se laže kupuje. Pri tem pa je treba paziti, da čitatelj ne more smeha zaobrniti v zasmeh priporočanega blaga. In še nekaj: Vsak narod se po svoje smeji. Posnemanje tujih oglasov ne prinese prave koristi. Prav tako ne smemo biti nikdar sentimentalni, ne smemo prosjačiti, pa tudi ne biti vsiljiv i. Vse to troje vodi v reklamno zablodo. Inserat naj bo prava slika ponujanega blaga, kajti resnica v reklami mora biti etično pravilo za vsakega resnega trgovca. Zoprne samohvale nekaterih nesolidnežev greše proti dobrim šegam in navadam v trgovini, in jim pametni ljudje ne nasedajo. Splošno pravilo, naj bo oglas velik ali majhen, se ne da napraviti, kajti pri oglasu je odločilnega pomena njegova oprema, njegova notranja vrednost in pa učinek, ki iz celote izhaja. Svojo misijo bo izpolnil le oni oglas, čigar korenine zajemajo svojo hrano ▼ duši, v poštev prihajajočih interesentov. Tak oglas bo izlival iz sebe veliko sugestivno silo in če se bo ponavljal, bo odjemalca ali pa tudi kandidata za odjem končno prisilil, da ne bo mogel več misliti in razglabljati v okviru raznih izdelkov, temveč samo še v tiru priporočane znamke. Ponavljanje ene in iste slike, ali vsaj podobne risbe ali rečenice, ki jih vidimo sko-ro vedno na enem in istem prostoru v listih, nam morda začetkom izvablja smeh, pozneje se morda nad njimi celo jezimo. Mogoče smo kar sklenili, da na dotični prostor ne bomo nikdar več pogledali, — toda kakor bi bilo začarano, čim dobimo drugič list v roke, zopet pogledamo na ono prokleto mesto. Uspeh je dosežen! — Posebno veliko vrednost ima pri oglasu kli-šejeva slika. Ali naj se poslužimo samo klišeja ali pa kombiniranega oglasa: klišeja in besedila, je odvisno od tega, v kakem stadiju se izvedba celotnega oglaševanja nahaja in pa tudi od okoliščin. Za svojo osebo pripisujem sliki pri inseratu velik pomen, saj, kakor pravijo: Slika več pove, kakor pa tisoč besed. (Dalje.) Nima časa Mnogo je takih trgovcev, ki pravijo. da nimajo časa, pa radi pomanjkanja časa marsikaj prezrejo, pozabijo in zamudijo. Posebno pa jim primanjkuje časa za trgovskega potnika ali zastopnika, da bi poslušali njegovo ponudbo ali pogledali vzorce. Vsi vemo, da trgovski potnik ali zastopnik ne potuje radi zabave, ampak radi zaslužka in kupčije. Vsak resen in poklicni trgovski potnik se trudi, da prinaša dobro blago in ugodne cene in pogoje in da bi koristil svojemu odjemalcu. Poklicni trgovski potnik prav dobro ve, da si le z dobro postrežbo omogoči zopetni obisk in si pridobi stalne in zadovoljne odjemalce. Zato pa škoduje trgovec, ki nima časa za potnika ali zastopnika, ne samo temu, ampak tudi sebi. Večkrat bi dobil pri potniku ali zastopniku kako praktično novost, ki bi jo' trgovec lahko in z dobrim dobičkom prodajal, večkrat bi napravil kako priložnostno kupčijo po ugodni ceni. Vemo, da marsikaterikrat ima prodajalec v rokah kako partijo ali vrsto blaga po ugodni ceni in jo skuša tudi kot tako prodati. Ako pa trgovec nima časa za take ponudbe, seveda ugodno ne kupi! Nima časa, da bi si naročil svoj stanovski list in da bi ga prečital in pogledal. Nima časa in ne zdi se mu vredno, da bi pregledal oglase ali došle cenike in prospekte, ampak vrže kar v koš. Nima časa, da bi s preudarkom in natančno napisal naročbo. Nima časa, da bi si ogledal izložbe konkurence, nima časa, da bi si v nedeljo privoščil zraka in sonca, pač pa ima časa, da se vsede v kavarni h kartam in »i ubija živce in zdravje. Trgovec ne sme nikdar reči, da ni«ia časa. Nasprptno, vedno mora imeti čas, ako ga obišče potnik solidne firme, vedno mora imeti čas. ako mu more takšen potnik nuditi blago ali praktične novosti po ugodni ceni. Vedno mora imeti čas, ko sestavlja naročbo. Ta naj bo vedno pismena. Nedelje in praznike naj ima čas, da privošči sebi in družini izlet v prosto naravo in da se navžije svežega zraka in zlatega sonca, ter »i okrepi živce in glavo za delo v prihodnjem tednu. Kdor neprestano tiči za pudlom ali v svoji zatohli pisarni, ubija samega sebe, zmanjšuje svojo storilno sposobnost in zmanjšuje količino dela. Šest dni posveti trgovini, sedmi dan, nedeljo pa sebi in svoji družini! Trgovec mora biti človek in oče svoji družini. bližno konstantno. Pač pa se je povišalo število Ceho-slovakov od okroglo 30.000 v letu 1932., oziroma od približno 40.000 v letu 1933. na 60.000 v letu 1934., ter na okroglo 66.000 v letu 1935. Od teh čehoslovakov je obiskalo naše morje in naše pomorske kraje 80%, t. j. okroglo 55.000 in samo 20%, t. j. 11.000 pa jih le prišlo tudi v druge kraje Jugoslavije, posebno y naša slovenska gorenjska letovišča. Od leta 1931. dalje je tudi v CSR nastopila denarna kriza, ki je volumen zunanje trgovine znižala najmanj za 50%. Od tedaj je mnogo terjatev privatnikov Čehoslovakov ostalo zamrznjenih v Jugoslaviji na račun tako imenovanih vezanih dinarjev itd., ki je v letu 1932. še izkazoval znaten znesek 3615 milijona Din, ki se je pa do leta 1934. znižal že na 167-4 mil. Din in še pada. Edinole i’ačun internih dinarjev iz kuponov naših inozemskih posojil je zra-stel lansko leto od 10-8 mil. Din na 168 mil. Din. Očividno se vse te terjatve na račun vezanih dinarjev in druge zamrznjene inozemske terjatve, posebno pa terjatve Čehoslovakov. ki so še pred nekoliko leti znašale več sto milijonov dinarjev, stalno znižujejo. Zahvaliti se moramo predvsem češkoslovaškim turistom in pa tudi okolnosti, da žrtvujejo Cehi mnogo za hotelirstvo v Jugoslaviji, da se ti za nas tako neugodni računi vsako leto bolj znižujejo, kajti v nasprotnem primeru bi moral nastati že ogromen saldo pri naši Narodni banki v korist češkoslovaški republiki. Češkoslovaški turist pa ni samo turist, temveč s tem, da Cehoslovaki prihajajo vsako leto v tako velikem in še rastočem številu v naše kraje, se pospešuje tudi medsebojna izmenjava naših gospodarskih dobrin, kajti marsikateri Cehoslovak se tako zainteresira za razna naša podjetja, posebno hotelirska podjetja, industrije itd. Da se je tujski promet posebno v naših obmorskih krajih tako dvignil, se moramo v prvi vrsti zahvaliti onim Cehoslovakom, ki so že pred vojno, in to že od leta 1889. — prvi med njimi je bil češki plemič grof Jan Harrach — pričeli sistematično gradnjo lastnih hotelov, posebno na Rabu, Baški, Krku, v Kraljeviči, Selci, Crikvenici, Hvaru, Kuparih, Dubrovniku, na Visu in v vseh ostalih večjih mestih naše jadranske riviere. Cehoslovaki so torej danes tudi finančno izdatno udeleženi pri našem hotelirstvu na Jadranu ter se njihova udeležba pri tem računa na nekoliko sto milijonov dinarjev. Da so Cehoslovaki pri našem tujskem prometu finančno tudi sami z mnogo milijoni angažirani, je z našega stališča samo pozdraviti, kajti na ta način nam je dana najboljša garancija, da bodo Cehoslovaki sami tudi podpirali naša prizadevanja, da bi tudi v bodočnosti še večje število posebno Cehoslo-vakov in drugih Slovanov privabili na naše morje. Pri tem naj mi bo dovoljenih nekoliko odkritosrčno mišljenih opazk glede slovanskih turistov, ki prihajajo v naše slovenske kraje. V tem oziru naša bilanca ni razveseljiva! In da je tako, za to je, kar je treba izrečno poudariti, vzrok v veliki meri dejstvo, da se naši hotelirji na Gorenjskem in tudi naša javnost posebno na Bledu veliko premalo ozira na potrebe in upravičene zahteve naših in pa inozemskih slovanskih gostov. Češkoslovaški turisti so v predvojni dobi igrali prav znamenito propagandno vlogo v naših letoviščih, posebno na Jezerskem, Kranjski gori in Bledu, kjer so s svojo navzočnostjo pomagali naši tedaj pičli inteligenci, da so imeli ti naši kraji vsaj kolikor toliko slovenski značaj. Njih zasluga je v prvi vrsti, da je lepo Jezersko brez plebiscita pripadlo Jugoslaviji. Naj mi bo na tem mestu dovoljena odkrita, dobro mišljena beseda! Ce hočemo mi Jugoslovani, da se bo ona velika reka slovanskih turistov, ki se vsako leto izliva proti našemu sinjemu Jadranskemu morju, tudi v izdatnejši meri izlivala v naše prelepe planinske kraje v Sloveniji, potem je nujno potrebno, da naša letovišča skrbe, da bodo varovala tudi na zunaj v vsakem oziru svoj slovanski značaj ter da bodo bolj ko dosedaj upoštevala zahteve, ki jih stavljajo v tem oziru naši slovanski gostje. Pri nacionalno tako razvitem čutu, kot ga imajo bratje Cehoslovaki in Poljaki, se ne smemo čuditi, če se žele sporazumeti z nami v svojem lastnem jeziku. Potreba je, da se mentaliteta naših odločujočih činiteljev v tem oziru spremeni ter da se v vsakem oziru skuša tudi ta velika reka slovanskih turistov z raznimi primernimi ukrepi pritegniti v naše slovenske alpske kraje, posebno še s tem, da se tam, kjer je to potrebno, napravijo tudi javni napisi, oklici, vabila in slično v njihovem jeziku. S tem se ne bodo odbijali drugi tujci, ki simpatizirajo z nami Jugoslovani, pač pa bodo pridobila naša letovišča v izdatni meri nove številne slovanske turiste. Saj tudi mi, če pridemo v Italijo ali Nemčijo v razna letovišča, dobimo takoj vtis, da smo med Nemci in Italijani. Verjemite mi, da je turizem vedno le moda, ter se po modi obrača, zbog česar smemo zanesljivo računati predvsem samo na naše turiste iz Jugoslavije in pa na slovanske brate, medtem ko se glede ostalih turistov iz Nemčije, Avstrije ali Madjarslce kar z dneva v dan lahko zgodi, da ta velika reka tujih turistov opusti naš Jadran in se — sledeč novi modni paroli — usmeri drugam (Dalje prihodnjič) Naroiaite „Tr Uspešno delo Mar. galeriie Iz poročila tajnika univ. prof. dr. Izidorja Cankarja Da izpopolnimo svoje poročilo o pomenu in delu ter občnem zboru Narodne galerije, ki je za našo narodno kulturo tako velikega pomena in ki zasluži največjo podporo premožnih gospodarskih ljudi, objavljamo še kratek posnetek iz poročila tajnika dr. Cankarja. Kot ustanovnih je na novo pristopil k Narodni galeriji industrialec Viljem Bizjak v Zagrebu. Za ■velika darila slik pa je bil vpisan med uslanovnike Narodne galerije tudi dr. Fran Windischer. Narodna galerija se je s posebno deputacijo udeležila proslave 50letnice Strossmayerjeve galerije v Zagrebu in ji ob tej priliki darovala Strnenovo sliko »Zena v rožnatem krilu*. Ameriški Slovenci pa so darovali Narodni galeriji Peruškovo sliko »Simfonija ameriškega zahoda«. Obisk v Narodni galeriji, ki je bila vse leto brezplačno odprta ob nedeljah in praznikih, je bil zelo ugoden. Skupno je obiskalo Narodno galerija 5540 oseb, vstopnino pa je plačalo 345 obiskovalcev. Med drugimi so obiskali Narodno galerijo: skupine Poljakov, Čeho-slovakov, Cehoslovakinj in Bolgarov, francoski časnikarji, bolgarski dijaki, trgovski akademiki iz Splita, skupina rotariancev, agrarni akademiki iz Brna, koroški dijaki itd. Teh skupinskih obiskov se je udeležilo 1780 oseb. Narodna galerija je priredila v preteklem letu tudi več predavanj in so predavali gospodje: mons. Steska, M. Marolt, dr. Ložar in dr. Stele. Nadalje je priredila Narodna galerija naslednje razstave: raz- stavo grafike slovenskih impresionistov, razstavo Kavčičevih risb ter. razstavo mariborskega umetniškega društva »Brazde«. Pripravljala se je razstava slik slikarstva XVII. stoletja v Sloveniji, toda zaradi velikih stroškov ta razstava še ne bo kmalu mogoča. Pač pa se bo priredila razstava Šubicev. Razstavljene umetnine so se dopolnjevale in preurejale in izdeluje se znanstveni katalog zbirk Narodne galerije. Izvršile so se tudi nekatere restavracije, ki jih je izvršil akad. slikar Sternen. — Zaradi pomanjkanja sredstev so se nekatere morale odložiti. Skupno je danes v Narodni galeriji razstavljenih 258 slik, 70 originalnih skulptur, 118 grafičnih listov in 50 odlitkov po antični plastiki. Zbirka Narodne galerije se je v preteklem letu prav znatno povečala. Banska uprava je izročila Narodni galeriji 16 umetnin, mesto Ljubljana 12. Dr. Windischcr je podaril Narodni galeriji 85 Kavčičevih risb, gotski leseni kip sv. Petra, 8 slik ter eno skulpturo. S pridržkom lastnine pa so prepustili Narodni galeriji več slik in kipov župnišče v Šmarju, dr. Win-discher, duhovsko semenišče v Ljubljani, župnišče v Mokronogu, župnišče v Novem mestu, 12 del pa je nakupila Narodna galerija sama. Med drugimi deli, ki so na programu Narodne galerije v prihodnjem letu je zlasti dokončna ureditev gotske dvorane. Da bo pregled g,otske umetnosti med Slovenci čim popolnejši, se bo zbirka izpopolnila tudi z nekaterimi fotografijami gotske arhitekture, skulpture in slikarstva. barva, plcsira in tfi v 24 urfln kemifn° 8n»ž' obleke, klobuke itd. Skrobj in svetlolik« srajco, ovratnike in manšete. Pero suši, munga in lika doniafe perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3. Telefon št. 22 72. Zelo pereče pa je postalo vprašanje razstavnega paviljona. Sedanji Jakopičev paviljon nikakor ne zadostuje več, ker je prestar in zaradi vzdrževalnih stroškov predrag. Poleg tega pa so postali tudi prostori Narodne galerije same pretesni, tako zlasti soba tujcev, gotska soba in dvorana sodobne umetnosti. Potrebno bo zato zgraditi nov razstavni paviljon, ki bi se združil z galerijo sodobne umetnosti, s tem pa bi se nudila umetnikom tudi možnost da stopijo v neposredni stik s kupujočim občinstvom. Seveda pa more prevzeti Narodna galerija samo iniciativo, izv edba tega načrta pa je stvar naših javnih zastopov in premožnih ljubiteljev umetnosti. SLOVENIA - TRANSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19 carinska pimna 24-19 po uradnih arah. Mednarodni transporti Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reekspedieijc na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno ko 1. 1934. Uvozila- pa je blaga za 3010 milijonov levov, za 35% več ko pred enim letom. Njena trgovinska bilanca je torej bila lani aktivna za 243'5 milijona levov. Nova romunsko-francoska 'trgovinska pogodba bo sklenjena še ta teden. Med nemško in sovjetsko vlado so se začela pogajanja za dovolitev novega kredita v višini 500 milijonov mark, s katerimi bi se v prihodnjih 10 letih finansirala ruska naročila v Nemčiji. Ker računajo s tem, da bo sedanji kredit v višini 200 milijonov mark v kratkem izčrpan, se misli, da bodo pogajanja v kratkem in ugodno zaključena. Sovjetska Rusija je izvozila v letu 1935. 343.000 ton surovega železa in s tem postala drugi največji izvoznik surovega železa na svetu. Kruppovi zavodi so dosegli lani 10,3 milijona mark čistega dobička, a kljub temu ne bodo izplačali nobene dividende. 5 milijonov se bo uporabilo za tehniško izpopolnitev zavodov, 3,3 za stanovanja in 2 milijona za pokojninski fond. Poljska bo nakupila na Holandskem več podmornic, ki jih bo plačala z žitom. Avstrija namerava vpeljati 40-urni tednik, če se o tem sporazumejo delodajalci in delojemalci. Dohodki šestih največjih francoskih železnic so padli od 10'8. milijard v 1. 1934. na 9'7 milijard frankov v 1. 1935. Dobave • licitacije Banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za Podpečki most čez Ljubljanico I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. februarja ob 11. v sobi št. 216 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica. Ponudbe v odstotkih popusta na znesek odobrenega uradnega proračuna. Din 1,055.251, Predpisana kavcija za naše državljane 103.000, za tuje pa 203.000 Din. Banska uprava razpisuje za oddajo gradbenih del za leseni most čez Radovino v Krnici I, javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. februarja ob 11. v sobi 218 tehničnega oddelka. Ponudbe v obliki popusta na znesek 208.093 Din. Kavcija za naše državljane 21.000, za tuje 42.000 Din. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 13. februarja ponudbe o dobavi 1000 kg solne kisline in 2000 kg karbida; do 20. februarja o dobavi manesmanovih cevi in jermenov za pogon. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 19. februarja ponudbe za dobavo tračnikov in brodarskih žebljev ter raznega orodja (merila, vijaki, klešče, svedri, pile itd.). Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 21. februarja ponudbe za dobavo raznega materiala (železo, bronca, bela kovina, vijaki, kabel, jelove deske). Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 20. februarja ponudbe za dobavo 1.000 kg kvadratnega železa, 70.000 strojnih opek in 10.000 opek (temeljnotrdne); do 13. februarja pa za dobavo 30.000 kilogramov bencina. Licitacije : V štabu granične trupe v Skop-lju bo 18. februarja ofertna licitacija za zgradbo poslopja za potrebe štaba. V upravi Dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani se bo sklepala II. februarja javna pogodba za oddajo dobave telečjega mesa in kravjega mleka. V Intendanturi štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklepala 13. februarja druga direktna pogodba za dobavo alkoholnega kvasca, dalje kave, paprike, čaja, kakava in limon. Pri Upravi državnih monopolov v Beogradu bo dne 22. februarja ofertna licitacija za nabavo žebljev za potrebe tobačnih tovarn. V ekonomskem odelenju Komande mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu bo dne 24. februarja ofertna licitacija za dobavo 200.000 mesnih in 90.000 jetrnih konzerv. NA UUBUANSKI BORZI POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA" Devizno tržišče Tendenca mlačna; promet Din 9,128.569-24 V tekočem tednu je bila zlasti na sredinem borznem sestanku izredno velika kupČijska živahnost, saj se je samo na ta dan zaključilo za Din 86.000 več deviznega blaga kot pa je znašal celokupni devizni promet minulega borznega tedna (Din 5,502.000'—). Znaten, več ko milijonski devizni promet izkazujeta tudi borzna sestanka v dneh 6. in 7. t. m., kot je razvidno iz spodnje razpredelnice: 3. II. Din 796.23C52 Berlin-Din 4. II. „ 010.382'88 London-Berlin 5 II. „ 5.587.856'44 I.onclon-New York 6. IT. „ 1,096.681'03 London-Berlin 7 II. „ 1,037.418'37 London-Berlin Narodna banka je kot običajno posredovala na vseh borznih sestankih v Curihu, Amsterdamu in Parizu, poleg tega pa je intervenirala v dneh 4., 6. in 7. t. m. tudi v Londonu, in sicer polom privatnega kliringa v skunnem znesku ca. Din 567,000'—. Š' tem je dosegla, da je bil angleški funt stalno trgovan na dosedanji neizpre-menjeni bazi Din 256'20—257-80. Poleg intervencijskih funtov je bi-tokrat zelo veiika tudi privatna ponudba, ki je krila znat-e potrebe v tej devizi v višini nad Din 3,300.000'—. V primeri s prejšnjim tednom je bil promet v tej devizi skoraj še enkrat veČii. sl Devize Minuti Tekoči teden (v teden tisočih dinarjev) Amsterdam 85 86 Berlin 621 1502 priv. kliring Bruselj — 74 Curih 42 93 Din-dev. V 2089 ,358 avstr. priv. ki. Dunaj 3t6 734 priv. kliring London 2015 3902 inkl. priv. ki. Madrid 40 7 priv. kliring Nevv York 219 1216 Pariz 122 1013 Solun 3 120 bom' Trst — 10 Stockholm — 4 Varšava — 10 Zelo velik porast deviznega prometa pokazujc že tudi nemški privatni kliring, le deloma pa avstrijski (šilingi!), medtem ko je promet v dinarski devizi (potom avstrijskega privatnega kliringa) cLcutno nazadoval, in sicer za nad poldrugi milijon dinarjev. Pri tem je omeniti, da so bile nemške komp. marke trgovano najvišje dne 3. t. m., in sicer na bazi Din 14'50—14'70, za Din 0-25 nižje 6. t. m., a 5. in 7. t. m. pa na bazi Din 14'20—14'40. Nasprotno pa je avstrijski šiling beležil v privatnem kliringu najnižje Din 9'27 do 9'37 dne 3., 4. in 5. t. m., najvišje včeraj (Din 9'30—9'40), v četrtek pa na bazi Din 9-28—9'?8. S primo Narodne banke Devize: Povpr. Pon. Din Din Amsterdam 3. II. 297029 2984 88 7. II. 296C30 2974'90 Berlin 3. II. 175608 1769-95 7. II. 1752 05 1705'93 Bruselj 3. II. 736'69 741'75 7. II. 733'82 738'88 Curih 3. II. 1424'22 14.31'29 7. II. 1424*22 1431-29 London 3. II. 215-77 217'83 7. II. 215‘41 21747 New York 3. II. 4281'47 4317'79 7. II. 4268'97 4305'28 Pariz 3. II. 288'89 290 33 7. II. 288'10 289'54 Praga 3. II. 181 -26 182'36 7. II. 18076 18186 Od ponedeljka 3. t. m. 'o včeraj so bile dosežene naslednje tečajne razlike (vse izražene v točkah): Amsterdam — 9'99, B 'lin — 4-03, Bruselj — 2'87, Londo- — 0'36, Pariz — 0'79, Nevv York — 12'50, Praga — 0'50. Curih je ostal ne-izpr --jen. Efektno tržišče Tcnden, neizprfemenjcno stalna Položaj a tukajšnjem efektnem tržišču je ostal povsem brez izpre-memb. Bančni in industrijski papirji sploh niso,,beležili — nalik prejšnji,n tednom, dočim so bile v državnih vrednostnih papirjih dosežene nasledi ‘-> denarne, oziroma blagovne notice: 3. II. 7. II. Din 7% inv. pos., 75 78 76 78 8% Blair ' "'82 84 81 83 7% Blair 73 74 71 73 7% Seligm. 77 79 79 80 4% agrar ob v. 46 48 45 47 6% begi. ob v. , 62 64 60 62 2'5% voj. škoda 357 359 353 356 Ostali državni efekti na tukajšnji borzi niso beležili. Žitno tržišče Tendenca še vedno čvrsta Prometa ni bilo niti v žitu, niti v inlevskih izdelkih in tudi cene so ostale povsem neizprmnenjene. Le čezmerno sušena, prekmurska koruza je na včerajšnjem borznem sestanku nekoliko popustila, in sicer za Din 2'50 pri 100 kg. V petek, dne 7. t. m. so bile dosežene le cene: * Žito: Din Din Koruza: času primerno suha, letine 1935. s IcVkli-tetno garancijo, frau-ko vagon nakladalna postaja . .. . m ... -120*50 122'50 prekomerno suha,. fco vagon prekipur. postaja, plačljivo proti duplikatu . .■ v . 127'— 129'— Pšenica: Vit bačka, 78 kg, 2oreme-njeno. Značilno ije, da so se cene skoraj vseh agrarnih proizvodov znatno povišale, zaradi slabše žetve j a se zato ni povečala kupna moč prebivalstva. Izvajanje sankcij ni na področju zbornice imelo posebnih posledic. Tekstilna industrij io sicer morala mesto v Italiji \ drugih državah dobavljati surovine, a nekoliko dražje. Notranja trgovina ni pokazala običajnega sezonskega napredka, predvsem zbog zmanjšane kupne moči mestnega prebivalstva. Vendar pa se je opažala skozi vse leto večja stabilnost in normalizacija poslovanja. Kot posebno značilnost je treba omeniti vedno močnejše prodiranje tujo industrije na naš trg. To velja zlasti za Nemčijo, ki podpira svoj izvoz z vsemi mogočimi sredstvi. Znatno se je povečalo število malih podjetij za predelavo konoplje. Nato je prešel predsednik v svojem poročilu na izvoz in uvoz z zborničnega področja. Živa perutnina se je v zadnjem tromesečju pošiljala samo v Nemčijo, zaklana pa v Nemčijo, Anglijo in Avstrijo. Cene za perutnino so se gibale med 5,75 (piške) do 8,25 Din (za race). Jajca so se izvažala v Nemčijo, Avstrijo in Švico. Njih cena se je dvignila od 12,50 v oktobru na 14,05 v novembru in na 17,43 Din za kg v decembru. Izvoz čebule in česna je bil slab, tudi izvoz paprike je bil relativno slab, predvsem, ker je španska paprika za skoraj 40% cenejša od naše. Hmelja se je izvozilo 6500 metrskih stotov, neprodanega je ostalo še okoli 1000 stotov. Hmelj se je plačeval od 1000—1200 do 1300 do 1500 in najboljše blago tudi do 1600—2000 Din. Glavni kupci so bili iz Amerike, Češkoslovaške, Nemčije (tranzit), Belgije in nekaj tudi iz Francije. V mlinski industriji se opaža zaradi višjih cen znaten zastoj. Preostaja zlasti bela moka in zbornica se je trudila, da omogoči izvoz te moke, a žal dosedaj brez uspeha. Zlasti ovira prodajo visoka stopnja skupnega davka. Ko je bila ta stopnja znižana od 6 do 4%, se je znatno dvignil promet in pričakovati je, da bi po|K>lno črtanje tega davka omogočilo sanacijo mlinskega obrta. Zlasti pa so bili mlini prizadeti zaradi prepovedi izvoza otrobov. Najtežje je to, da je naša mlinska industrija zaradi te prepovedi izgubila nekatera tuja tržišča, ki jih bo pozneje le težko zopet pridobila. Sladkorna industrija je znatno povečala oddajo sladkorja, kar pa se smatra le za prehoden uspeh. Zaradi prepovedi izvoza rezancev sladkorne repe je ostala skoraj vsa zaloga neprodana. Tudi prodaja špirita se je poslabšala. Industrija alkohola je še vedno v stagnaciji. Zlasti velika ovira prodaje so previsoke davščine in posebno previsoka trošarina. V industriji konzerv se opaža povečanje poslovanja, dočim je ostalo stanje v industriji mesa in bonbonov neizpremenjeno. Tudi industrija olj ne pokazuje nikake iz-prernembe. Poročilo predsednika je bilo soglasno odobreno, nakar se je razvila daljša debata, po kateri pa so bile sprejete resolucije, v katerih se zahteva: Ovire zunanji trgovini naj se od- Les in lesni izdelki: 104 — Rotterdam; tvornica stolov išče les raznih dimenzij; 105 — Dunaj: hrastova skorja za strojenje; 106 — Tel-Aviv: les za furnirje. Deželni pridelki: 107 — Tel-Aviv: redkvica; 108 — Hamilton Ontario (Kanada): konoplja, hmelj; 109 — Dunaj: ponuja se zastopnik za konzerve iz povrtnine, fižol in druge deželne pridelke; 110 — Barcelona: predivo od konoplje, tulje in drugi odpadki konoplje. Proizvodi sadjarstva: 111 — Dunaj: ponuja se zastopnik za suho sadje in sadne konzerve. Proizvodi sadjarstva, perutninarstva in ribarstva: 112 — Berlin: konzervir. jajca; 113 — Bruselj: trapistovski sir; 114 — Amsterdam: razne vrste volne. Rudarski proizvodi: 115 — Bukarešta: ponuja se zastopnik za feromangan, ferosilicij, kromovo rudo in kalcirani magnezij. Industrijski izdelki: 116 — Tel-Aviv: papir in karton; 117 — Karahi (Indija): verige za ladje in živino; 118 — Carigrad: naftalin. pravijo. Zato se morajo takoj likvidirati zainrzle terjatve in to po tečaju, po katerem so bile sklenjene kupčije. Kvota deviz, ki ijih mora dali izvoznik Narodni banki po prisilnem tečaju, naj se zniža od 5(1 na 20%. Odpravi naj se tudi nakup šilingov po Narodni banki po prisilnem tečaju. Plenarna seja se popolnoma strinja z resolucijami konference gospodarskih zbornic tako glede trgovinskega ko zadružnega zakona. Privilegiji zadrug se morajo nehati! Zbornica zahteva nove volitve v okrožni urad, ker se niso imenovali v urad oni, ki jih je predlagala zbornica. Zbornica poziva poštnega ministra, da se čim preij postavi posebni kabel Beograd—Zagreb— Maribor in s tem omogoči boljši telefonski promet med Vojvodino in zapadnimi kraji. Ponovno zahteva zbornica, da se znižajo blagovne tarife na železnici. Zbornica konstatira, da z zadnjo uredbo kmečke zaščite ni bil« rešeno to vprašanje ter prosi, da se uredi to vprašanje na način, kakor so ga predlagale gospodarske zbornice. Razno: 119 — Dunaj: filigranski nakit; 120 — Carigrad; umetno perje, cvetje in plodi, razne agrafe za okraske na ženskih klobukih; 121 — Hamilton Ontario: ponuja se zastopnik za vse predmete, ki bi jih bili pripravljeni naši izvozniki izvažati v Kanado; 122 — Karahi: ponuja se zastopnik za razne proizvode; 123 — Dunaj: neka dunajska tvrdka hoče iz Jugoslavije izvoziti v čezmorske kraje naslednje proizvode: narodne vezenine, čipke, ženske domače čevlje v narodnem slogu, otroške igrače, okraske za božična drevesca, kovinske izdelke, izdelke iz marmorja, brona, alabastra, rokavice, tekstil, blago; 124 — Bruselj: droge, zdravila, sejmarski predmeti in novosti. Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje, zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. £a boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Konkurzi • poravnave ■■hhbbhhmmhohhbmhhhhb zadevi Z czne tiskarne v Ljubljani se uradoma sklicuje zbor upnikov na dan 21. februarja ob pol devetih pri sodišču v Ljubljani. Na dnevnem redu je volitev pniškega odbora. Otvorjeoe 's por"',r,,,’’’>o postopanje o premoženju posestnika :n neprotokoliranega trgovca Emila Schaucrja v Čri-.ošnjicah. Poravnalni sodnik starešina sodišča Karel Turk, poravnalni upravnik odvetnik Weble. Narok za sklepanje o poravnavi dne 12. marca ob pol enajstih. Oglasitveni rok do une 7. marca. Dolžnik ponuja 40odstot-no kvoto, plačljivo v 12 enakih mesečnih obrokih. Naroiajte m Sirite .Trgovski list**! Boma in po svain Seje narodne skupščine so bile zaradi obstrukcije opozicije zopet odgodene, in sicer do 10. februarja. Na seji finančnega odbora je bil novi proračun odklonjen s 16 proti 15 glasovom. V finančnem odboru ima, kakor znano, opozicija večino. Sedanji bolgarski poslanik na našein dvoru Dimo Kazasov je odpoklican in bo imenovan na drugo odgovorno mesto. Za častnega poljskega konzula v Ljubljani je imenoval predsednik poljske republike konservatorja dr. Steleta. Marsejski proces se nadaljuje in vsa prizadevanja obtožencev, da bi po znanih Desbonsovih metodah zavlačevali proces, so zaman. Dosedaj so bili zaslišani že vsi trije obtoženci, ki pa zanikajo vse in tudi to, kar so pri prejšnjih zaslišanjih že priznali. Sedaj se je začelo zasliševanje prič. Poljski turisti so pustili lani v naši državi, kakor poroča Poljsko-jugoslovanski gospodarski odbor. 9’8 milijona Din. Zimsko-sportne olimpijske tekme v Garmisch-Partenkirchnu so bile v četrtek slovesno otvorjene. 70 milijonov dolarjev bodo izdale Združene države Sev. Amerike za okrepitev svojega bojnega letalstva. Vsako leto se bo zgradilo 500 novih vojnih letal. Sovjetski maršal Tuhačevski je naročil pri angleških tvrdkah raznega vojnega materiala za 30 milijonov funtov. Pri nadomestnih volitvah škotskih univerz je bil izvoljen za poslanca MacDonald, ki je dobil nad 16.000 glasov, njegov delavski protikandidat samo 3597, kandidat škotskih nacionalistov pa nekaj nad 9000 glasov. MacDonald je torej dobil absolutno večino. Angleška vlada je ustanovila di-rektorij za obrambo angleškega imperija. V novem direktoriju, ki bi bil avtonomen, bodo zastopani tudi vsi dominioni in zastopniki vseh obrambnih organizacij Vel. Britanije. Avstrijski minister brez listnice dr. Buresch bo imenovan za predsednika avstrijske Poštne hranilnice in zato izstopi iz vlade. Predsednik ženevske svetovne organizacije proti suženjstvu dr. Hefti je izjavil, da se je na lastne oči prepričal, da ni suženjstva le v Etiopiji, temveč tudi v drugih deželah, tako tudi v Libiji, ki je italijanska kolonija. Tu se javno prodajajo v suženjstvo lepe žene po 2000 Din, odrasli moški po 700 do 3000 Din, otroci nad 3 leta po 300 do 700 Din. Večina teh ljudi je bila rojena v suženjstvu. Le kakih 20% sužnjev nalove lovci na sužnje, ki pa so večinoma belo-kožci. O sedanjem etiopskem cesarju pa je dejal dr. Hefti, da bi se mu moglo reči, da je afriški Jožef II., tako zelo se bori proti suženjstvu. Zakoni, ki jih je v ta namen izdal, so naravnost vzgledni. Zelo pomaga pri odpravi suženjstva tudi gospodarska stiska, ki sili velikaše, da vedno bolj omeje število sužnjev. Sicer pa žive sužnji v Etiopiji približno tako, ko v nekaterih evropskih državah hlapci in dekle. Glavni tajnik fašistične stranke Starace mora odpotovati v Afriko, ker zahteva Mussolini, da voditelji stranke osebno dokažejo, kako je vsa stranka za vojno. Skozi Sueški prekop je šel te dni v Afriko italijanski parnik s 3000 vojaki, iz Afrike pa se je vračal drug italijanski parnik, ki je imel na krovu 900 ranjencev in bolnikov. Sicer pa gre vsak dan v Afriko nov transport vojakov, vsak dan pa se tudi vrača iz Afrike ransport bolnikov in ranjencev._ Iz Italije prihajajo vse mogoče vesti o boju prebivalstva proti sankcijam. Rekord pa je potolkel italijanski list, ki je resno poročal, da neka 61etna deklica ni hotela več poljubiti svoje mamice, rojene Francozinje, ker so sedaj sankcije. Včasih bi na kaj takega dejali: 25 po ... ! Število brezposelnih je na Češkoslovaškem v januarju naraslo za 51.993, kar je sezonski pojav. Lani se je število brezposelnih povečalo v večjem obsegu. Zaradi atentata na švicarskega voditelja narodnih socialistov je odredila nemška vlada že prve represalije proti Zidom v Nemčiji. Tudi na zasebnih stanovanjih ne smejo imeti Židje nikakih proslav. Roosevelt je izjavil, da upa, da bodo Amerikanci dali iz Nemčije pobeglim Židom novo domačijo. Dunajski komponist Lehar mora dokazati nemškim oblastem, da je arijskega porekla, ker drugače ne bo dovoljeno proizvajanje njegovih del v Nemčiji. Nad Monakovom sta trčila dva športna aeroplana. Oba pilota sta se s skokom s padalom rešila. En aeroplan je padel na ulico ter ubil tri ljudi. Zaradi močnega deževja so bile v južni Srbiji zopet velike povodnji. Nekatere ulice v Skoplju so pod vodo. Tudi iz drugih držav prihajajo vesti o povodnjali. Dcntist Bevc je bil obsojen na 14 mesecev strogega zapora. Radio Ljubljana Nedelja, dne 9. febr. 8.00: Telovadba (vodi Ciril šoukal) — 8.30: čas, poročila — 8.45: Klavir m harmonij (Melita Gnjezda in Dimitrije Kaškarov) — 9.45: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice — 11.00: Jugoslovanska glasba (radijski orkester) — 11.40: Otroci pred mikrofonom (vodi gdč. Sl. Vencajz) — 12.00: Reportaža z olimpijskih smučarskih tekem v Garmisch-Partenkirchnu — 12.45: Čas, objava sporeda — 15.00: Ravnanje z vinom (ing. Flego) — 15.20: Plošče — 16.00: Meso in tolšče v kmetijskem gospodinjstvu, III. del (Anica Lazarjeva) — 16.15: Ura lahke glasbe (viški Šramel) —17.00: Razvoj slov. drame: VIII. ura 1. Uvodno predavanje. 2. Dr. Josip Voš-njak: Lepa Vida — 19.30: Nac. ura — 20.00: čas, poročila — 20.15: Večer zdravic — prenos iz Maribora (izvaja pevsko društvo »Maribor«) — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski jazz. Ponedeljek, dne 10. febr. 12.00: Valček za valčkom (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava sporeda — 13.15: Veseli domači napevi (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: O za-strupljenju krvi (dr. Bogomir Magajna) — 18.20: Citraški orkester (plošče) — 18.40: Ob 751etnici dr. Matije Murka (prof. Tine Debeljak) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Koncert godalnega kvarteta iz Draždan (prenos iz Filharmonije) — 21.30: Operni spevi (plošče) — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski orkester. Torek, dne 11. febr. 11.00: šolska ura (Vojko Jagodič) — 12.00: Razni pevski zbori (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava sporeda — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Leharjeve operete (radijski orkester) — 18.40: Filozofsko zadružno gospodarstvo (dr. Veber) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Prenos opere iz Zagreba. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (Vilko Ukmar) — v II. odmoru: čas, vremenska napoved, poročila. Štev. 1017/11. Nabava. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo Zabukovca na dan 19. februarja 1936 pismeno pogodbo za dobavo 2400 kilogramov čistega bencina. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 4. februarja 1936. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe cluian Jelačin Ejubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! LOVRO ROZMAN Teicion 2s-o7 Specijalna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril LJUBLJANA f»rett prulami S UPSKI POMLADNI SEJEM 1936. se žalne 1. marša 60°/o popusta na nemških državnih železnicah Obvestila daje: Častni zastopnik Ing. G. Tonnies, Ljubljana TyrSeva c. 33 Telefon 27-62 ali Zvaniini biro lajpciSkog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33 Povpraševanje po našem blagu v tujini Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihaiek, vsi v Ljubljani.