RECICA LJUBNO LUČKI DAN TEDEN ŠPORTA 92 ŠE O ZAGOVARJANJU SORTNI POSKUS KROMPIRJA V KATERO ŠOLO NAJ GREM ? TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU ■■■■■v Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. V času Kmetijskega sejma v Gornji Radgoni in Obrtnega sejma v Celju - od 24. avgusta do 20. septembra 1992 - POSEBNA PONUDBA ■ strešnih oken in podstrešnih stopnic v proizvodnji Gorenje Glin Nazarje in v prodajalni M - ZKZ Mozirje - KPC Ljubija strešno okno PORIK 54 x 80 cm................................ 15.084,00 SIT strešno okno E-13 65 x 112 cm.......................................17.699,00 SIT strešno okno E-14 74 x 112 cm.......................................18.840,00 SIT strešno okno E-16 85 x 112 cm.......................................19.616,00 SIT itd.... podstrešne stopnice 120 x 60 cm....................................14.451,00 SIT podstrešne stopnice 140 x 70 cm....................................15.938,00 SIT itd.... ;! Navedene cene so znižane za 20% in maloprodajne z vračunanim prometnim davkom. J; Kupci, ki so upravičeni do nabave brez p.d., predložijo ustrezno izjavo! ■ ' i' :j Omogočamo plačilo - s čeki 1 + 3 ■i - na potrošniški kredit 1 + 4 Nudimo tudi vezana - termo zastekljena okna po izjemno ugodnih cenah. Informacije lahko dobite na telefon (063) 831-040 ali fax 832-140 vsak delovni dan od 7.00 do 18.00, ob sobotah od 7.00 do 12.00. EPSI PODJETJE ZA TURIZEM PROPAGANDO IN FOTOGRAFIJO d.o.o. Tourism, Advertising and Photography Enterprise ltd Savinjska cesta 4 63 331 NAZARJE tel. & lax: 063 832 363 KOMPAS KOMPAS KOMPAS KOMPAS Počitnice na slovenski obali, hrvaškem primorju in v tujini POSEZONSKE NIŽJE CENE apartmaji KANEGRA - SAVUDRIJA - UMAG: plačate 7 (10) dni, bivate 9(13) dni POREČ, hotel ALBATROS polpension 7 dni:..........8.090 SIT ROVINJ - MONSENA: polpension 7 dni:................137 DEM KRK - OMIŠALJ: polpension 7 dni:....................94 DEM TURČIJA nočitev, zajtrk 7 dni:.....................515 DEM IBIZA polpension 7 dni:............................600 DEM LLORET DE MAR polpension 7 dni:....................500 DEM TUNIZIJA polpension:...............................550 DEM GRČIJA - SANTORIN nočitev, zajtrk:.................460 DEM BLATNO JEZERO polpension:..........................270 DEM ŠPANIJA 4.9.10 dni:................................360 DEM Z GLISERJEM V BENETKE 19.9.:........................65 DEM OKTOBERFESTMUENCHEN 1 dan:..........................56 DEM TULLN - RAZSTAVA CVETJA 29.8.:......................60 DEM KOMPAS KOMPAS KOMPAS KOMPAS lxl«=tnil« Celje Srednješolci pozor! "Izletnik" Celje se je odločil nagraditi vašo zvestobo in vam v šolskem letu 1992/93 pripravlja vrsto prijetnih presenečenj. 1. Med kupci dijaških vozovnic za mesec september 1992 bomo izžrebali 40 srečnežev in jih dne 26. 09. 1992 popeljali na brezplačen izlet v Gardaland. 2. Vsak mesec bomo med kupci dijaških mesečnih vozovnic izžrebali 4 nagrajence, ki jih bomo dne 03. 07. 1993 prav tako brezplačno popeljali na Izlet v Gardaland. 3. Vsak mesec bomo izžrebali 2 brezplačni dijaški mesečni vozovnici za naslednji mesec. 4. Rezultati žrebanj, ki bodo opravljena na podlagi pravilnika bodo objavljeni na Radiu Celje in na vseh prodajnih mestih "lzletnika"-Celje. Izžrebance pa bomo o nagradi obvestili tudi pisno. Na zaključni izlet v Gardaland bodo potovali samo izžrebanci, ki bodo v šolskem letu 1992/93 kupili .dijaške mesečne vozovnice za vseh 10 mesecev šolskega leta. Želimo vam uspehov polno šolsko leto 1992/93 in nasvidenje na izletu v Gardaland. OSREDNJA j NASLOVNICA Tudi na dopustu ne gre brez Savinjskih novic foto: Ciril Sem KAZALO STR. NADOMESTIL0:ZAČAS JlA,*-BOLNIŠKEGASTALEŽAZA KMETE.........4 tud! mi se Pridružimo VSESLOVENSKI AKCIJI'TEDEN ŠPORTA92".. ........... ...4 SORTNI POSKUS KROMPIRJA........ ......5 PR EDSTA VLJAMO VAM. TRGOVINO PERLA..... ........... ...5 PONUDBA DEVIZNIH KREDITOV ZA MALO GOSPODAR STVO.............6 LUČKI DAN................Č............6 MEDNARODNA RAZSTAVA CVETJA "ŽIVETI S CVETJEM". . .. .... „7 NOVA PREGLEDNA KARTA ; MOZIRSKE OBČIISIE................ 7 POSEBNOSTI RADMIRSKE FARE .....C,.8 SVEŽA VODA ZA ZAHODNI DELOKONINE................ ....8 TRINAJSTICA .................. .9 TEKMOVANJE MLADIH RIBIČEV...........9 YU3ND - JEVTO ORLOVIČ - SPODNJA REČICA...;.:.. .............. 9 MOČ OPTIMIZMA PREMAGUJE REALNOST.................... ...10 ŠE O ZAGOVARJANJU ......................... .10 SAVINJA Z DRETO - NEKOČ IN DANES?.................. ..........11 PORTOROŽ OJ PORTOROŽ.......... 11 KJE PRODAJAJO NAJBOLJŠI SLADOLED? .. . 12 OBISK V KAMPU MENINA ............ .12 V KATERO ŠOLO NAJ GREM? . .. .. 13 KRONIKA......... ...............13 SAVINJSKE NOVICE NEKOČ...........14 LETNA LIGA V: KOŠARKI MOZIRJE 92 ..14 ANDREJ MAROVT HELEŠIČ- DRŽAVNI REPREZENTANT ................... 14 SUPER MARATON CELJE - LOGARSKA DOLINA..... „ . . ... ... .. .. ..15 SETVEN! KOLEDAR ZA SEPTEMBER - : KIMAVEC..;..,................. 16 PISMA BRALCEV ..... .. 16 GASILCI ZA VAS ... ........ .. ..18 NAGRADNA KRIŽANKA .......... „ ...18 V času, ko pripravljamo in pišemo prispevke za to številko, še vedno žge. Polja in travniki se počasi spreminjajo v požganišča, vode v potokih in rekah je le še za vzorec, pitne vode pa je zaenkrat še dovolj - seveda ob pametni porabi. Hmeljni nasadi so oživeli, obiranje je v polnem razmahu. Pa tudi tu ne gre vse po načrtih. Prednost pri obiranju imajo pred dosedanjimi sezonci tisti, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. To pomeni, da porabijo nekaj več časa za uvajanje. Druga nadloga hmeljarjev je pa tudi prevelika vročina, kije tudi že delno načela hmeljišča. V tej številki nadaljujemo s poletnimi temami. V imenu izdajateljske ekipe bi se zahvalil vsem, ki ste že poravnali naročnino. Vse, ki pa tega še niste uspeli storiti pa prosim, da to storite čimprej. V eni od naslednjih številk bomo tudi predstavili, kako se pridobi gradbeno dovoljenje - vrstni red aktivnosti in kam se vložijo zahtevane vloge za soglasja. Vse obrtnike oz. podjetja, ki prodajajo gradbeni material pa vabimo, da ob tem sodelujejo s svojo ponudbo v okviru oglaševanja. Lep pozdrav! Marko Lenarčič Zasebno gostinstvo ima v turistični ponudbi vsake pokrajine, pa tudi kraja, pomembno vlogo. Prav v gostilnah so se (gotovo je tudi danes tako) sklepale največje kupčije in ustvarjala politika. Po podatkih iz poletne številke slovenske turistične revije Lipov list imamo v Sloveniji trenutno 2.500 zasebnih gostiln, kar predstavlja kar 65% vseh gostinskih objektov v državi. Dokaj enotno je tudi že mnenje, kakšna naj bo prava slovenska gostilna: urejena, z urejenim a ne "načičkanim" osebjem, s kombinacijo domače in udomačene hrane, po možnosti z dodatno, predvsem rekreativno ponudbo. Obrtna zbornica Slovenije je pred nedavnim izdala priročno brošuro z naslovom "500 dobrih zasebnih gostišč", kjer je zajeta torej približno petina (20%) vseh. Med njimi najdemo tudi 6 gostiln z območja Zgornje Savinjske doline. To je upoštevajoč 48 registriranih zasebnih gostiln v občini le dobrih 12% vseh, kar pa je skoraj enkrat manj od slovenskega povprečja. Tudi tu, pri tako pomembnem segmentu turistične ponudbe, torej opazno zaostajamo. Je to dovolj resno opozorilo pred letom turizma 1993? Ali pa v bodoče ob pričakovanem povečanju turističnega priliva računamo predvsem na goste s hladnim cvrtjem in mlačno mineralno vodo iz prtljažnika? Franci Kotnik Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPS! d.o.o, Nazarje 22, telefon 063 831 957. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Marko Lenarčič, uredniški odbor; Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kolnik; tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro : račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do 1. in 15, V mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 Z dne ; 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev” niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom m naslovom m naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedi! Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. aktualno Nadomestilo za čas bolniškega staleža za kmete S 1. 3. 1992 je pričel veljati nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je tudi za kmete prinesel nekatere novosti glede plačila prispevkov za zdravstveno varstvo kot tudi pravico do nadomestila za čas zadržanosti od dela nad 30 delovnih dni. Do uveljavitve novega zakona so imeli pravico do nadomestila za čas zadržanosti od dela nad 30 delovnih dni le tisti kmetje, ki so plačevali prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od najnižje osnove za polno pokojninsko dobo (4. razred), poleg tega pa še poseben prispevek za razširjeno socialno varnost. Od 1.3. 1992 dalje pa imajo pravico do tega nadomestila vsi kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani, če njihova zadržanost z dela zaradi bolezni traja nad 30 delovnih dni, kar izkažejo z bolniškim listom, ki ga morajo dostaviti na Republiško upravo za javne prihodke - Izpostava Mozirje (davčno upravo). Nova zdravstvena zakonodaja tudi določa, da morajo kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani poleg prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se obračunava po stopnji 22% od katastrskega dohodka plačevati še dva prispevka in sicer: - Za nadomestilo, pogrebnino in posmrtnino v višini 1.43% od izbrane osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0.77% od izbrane osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Oba prispevka morata biti poravnana do 15. v mesecu za pretekli mesec, za kar boste mesečno prejemali položnice. Zaradi nejasnosti nove zakonodaje smo navodila o izvajanju Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prejeli šele v mesecu juliju, tako, da bo pri obračunu teh dveh prispevkov za mesec avgust zajet tudi poračun za čas od 1.3. 1992 dalje. Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Mozirje v skladu z dogovorom z Republiško upravo za javne prihodke z dne 4. 8. 1992 obvešča vse kmete, ki so v teh dneh prejeli skupaj z odločbo o odmeri davka iz kmetijske dejavnosti položnico za tretjo akontacijo davka iz kmetijstva, da se je rok plačila podaljša za 1 mesec in sicer do 15. septembra. Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Mozirje Tudi mi se pridružimo vseslovenski akciji "TEDEN ŠPORTA 92" Šport, še posebej področje športa za vse, potrebuje kot prostočasna in prostovoljna dejavnost permanentne vzpodbude,propagando, akcije, svežino in aktivnost, da lahko uspešno konkurira drugim negativnim in vse bolj agresivnim ponudbam preživljanja prostega časa. Med te negativne spremljajoče dejavnike našega vsakdanjega življenja sodijo alkohol in mamila. Družba je zainteresirana za razvoj vseh oblik športnega rekreiranja: športne vzgoje, selektivnega in vrhunskega športa in športne rekreacije ozroma športa za vse. Vse s ciljem aktivnega in zdravega načina življenja. Ena od zakonitosti razvoja športne rekreacije, ki se je v svetu že porodila je, da je potrebno v razmeroma kratkih časovnih presledkih ali obnavljati ali pa uvajati nove akcije in programe v prakso. Poznamo akcije, ki so v ta namen (privabiti k športno-rekreativnemu udejstvovanju čimveč ljudi, neglede na starost, spol in sposobnosti) v našem prostoru že bile organizirane in vodene v preteklosti: TRIM akcije, "športna značka" za najmlajše, akcija 'Razgibajmo življenje" in še kaj. Nedvomno je, da področju množičnega športa - ŠPORTA ZA VSAKOGAR - še vedno ne posvečamo tiste mere pozornosti, ki si jo kot res prava oblika ŠPORTA LJUDI in ne "športa za ljudi" zasluži. Z namenom spremeniti in preseči tako stanje, so na Ministrstvu za šolstvo in šport tudi v okviru akcije "Razgibajmo življenje" dali pobudo za organizacijo vseslovenske spodbujevalno-animacijske akcije na področju športa za vse, poimenovano TEDEN ŠPORTA. Izhodišča za pripravo te akcije so bila: organizacijska enostavnost, velika odmevnost, dostopnost najširšemu krogu uporabnikov, pozitiven zgled iz tujine in možnost prilagoditve ter možnost motiviranja vsakega posameznika za športno-rekreativno udejstvovanje tudi sicer. Kot sestavni del mlade države Slovenije se bomo v akcijo, ki bo potekala od 7. do 13. septembra, vključili tudi nosilci športnih dejavnosti vseh krajevnih skupnosti v naši občini, čeprav smo športne aktivnosti pod istim imenom izvajali že v septembrih minulih osmih let. Letos so bile aktivnosti združene v praznovanje 110 letnice telesne kulture v Mozirju v mesecu juniju. Kot veste so potekala tekmovanja v malem nogometu, rokometu, namiznem tenisu, izveden je bil pohod krajanov ob mejah KS Mozirje, zaradi slabega vremena pa je odpadel množičen nastop šolske mladine in mednarodni odbojkarski turnir. Slednje dvoje bomo tako izvedli v okviru vseslovenske akcije, centralni zaključek aktivnosti v občini pa bo 13. septembra z množičnim pohodom občanov občine Mozirje na Raduho in v Snežno jamo na Raduhi. Ta dan bo tudi dan za najbolj množično aktivnost v vsej slovenski zgodovini. Imenovan je "dan pohodništva", bo krona vseh aktivnosti, izvedenih v tednu športa, kar največ Slovencev pa naj bi se povzpelo nad tisoč metrov. Poleg tega pa v vseh krajevnih skupnostih pripravljajo aktivnosti, kjer bo vsak našel tudi kaj zase (igre z žogo, kolesarjenje, pohodništvo, planinarjenje, jogging, družabne športno-zabavne igre itd.). Temu primerna bo med vami tudi propagandna dejavnost, zato so ozrite okrog sebe. Pridružite se nam torej vsi. Tudi tisti, ki morda v svojem življenju za svoje življenje preko športa in rekreacije niste še ničesar postorili. Morda vam bodo spoznanja, pridobljena v dneh tedna športa, vlila zagon, da preko športa vsak dan nekaj storite le zase. Darko Repenšek, prof. r jfl/ gospodarstvo Sortni poskus krompirja V sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije smo letos nastavili sortna poskusa krompirja v Novi Štifti (kmetija Rihter, Tirosek 58) in v Šmartnem (kmetija Bric, Šmartno 17). Sajcnih je bilo 6 sort krompirja in sicer: Sorta barva mesa barva pokožice rodovitnost opomba tone svetlo rumena desiree svetlo rumena kennebec bela KR 75-7-18 bela sante svetlo rumena pentland deli bela svetlo rjava velika rana sorta za krajše skladiščenje rdeča zelo velika primeren za ozimnico svetlo rumena velika občutljiv na plesen svetlo rjava velika okusen, primeren za ozimnico svetlo rumena zelo velika za ozimnico svetlo rjava zelo velika za ozimnico Jeseni je bil podoran hlevski gnoj, (do 30 t/ha preležanega hlevskega gnoja), oh setvi je bilo potrošenega še 900 kg/ha NPK 15-15-15. Setev je bila opravljena od 21. do 27. aprila 1992 (4 gomolji/m2). Krompir je bil okopan, obsut in poškropljen s sencorjem (do 0,75 kg/ha). Vso rastno dobo sta najbolj bujno rastri sorti sante in kennebec, nekoliko sta zaostajali sorti desiree in pentland deli, še nekoliko slabši sta bili sorti tone in KR 75-7-18. Krompirje treba obvarovati pred krompirjevo plesnijo, daje konec julija in v začetku avgusta še zelen. Prvo škropljenje je bilo opravljeno 19. 6., ko je fitoftorna vrednost dosegla prag 150 (podatek o tem dobite na avtomatskem telefonskem odzivniku št. 9823). Ker so bile v tem času pogoste padavine, je bil že 22. 6. uporabljen sistemični fungicid ridomii MZ, nato še 4. 7. enkrat ridomii MZ, 15. 7. je bil uporabljen zopet kontaktni fungicid cuprablau, 24. 7. je bilo opravljeno še zadnje škropljenje s cuprablau-om. Tako smo ohranili zelene liste krompirja še v prvem tednu avgusta, ko je bil organiziran ogled teh poskusov za pridelovalce krompirja. Rezultati pridelave so bili naslednji: Nova Štitta pridelek Šmartno t/ha tone 40 50 desiree 30 23 kennebec 60 48 KR 75-7-18 32 32 sante 88 55 pentland deli 32 36 Nepričakovano je bil nekoliko slabši pridelek pri sorti desiree, ki v povprečju ne zaostaja dosti za sortama sante in kennebec. Rezultati poskusov so pokazali, da je pri pridelavi krompirja pomembno, da sadimo potrjeno seme in da krompir obvarujemo pred krompirjevo plesnijo. Ko primerjamo med sabo pridelek krompirja, je daleč na prvem mestu sorta sante, ki je najmanj občutljiva za pridelovanje, nekoliko občutljivejša je za skladiščenje (skladiščiti ga moramo pri 4 stopinjah C), tržno zelo zanimivi pa sta tudi sorti pentland deli in kennebec. Od zgodnjih sort pa priporočamo sorti ulster sceptre (belo meso) in jaerla (svetlo rumeno meso), ki jih v našem poskusu nismo imeli, sta se pa drugod izkazali kot zelo dobri. Po izjavah predstavnika KIS-a bo potrjen semenski krompir možno dobiti že od oktobra dalje bodisi v semenarnah, bodisi na Kmetijskem inštitutu v Komendi (tel. 061-841-465). Na razpolago bodo vse sorte, ki smo jih imeli v poskusu, pa seveda tudi vse ostale, ki so v naši sortni listi. Tudi trgovina KPC Ljubija bo imela določene količine potrjenega semenskega krompirja s Kmetijskega inštituta že v oktobru (poskusili bomo dohiti tudi sorto cvetnik). Cena se bo gibala okrog 1 DEM. Kmetijsko svetovalna služba Mozirje Predstavljamo vam: . trgovino Perla Kot smo ugotavljali že v eni izmed prejšnjih številk Savinjskih novic, je privatna iniciativa v polnem razmahu tudi v Lučah. Ni torej naključje, da smo bili tokrat na obisku v trgovini Perla, katere lastnica je Slavka Plankl. SLAVKA PLANKL: Prišli ste ravno v času, ko sem zaradi dopustov v glavnem sama za vse. Zato je časa še manj kot sicer. SN: Vam je torej žal, da ste se lotili privatne trgovine? SLAVKA PLANKL: Kje pa! Petnajst let sem bila zaposlena v M - ZKZ Luče, vedno pa sem si želela imeti svojo trgovino. Zelo rada delam z ljudmi. Iz tega razloga sem se tudi odrekla delu v pisarni, za katerega sem v prejšnji službi izpolnjevala pogoje. Zdaj sem že leto in pol privatna trgovka. SN: Lokala nimate v lastni hiši? SLAVKA PLANKL: Ne. Trgovski lokal imam v prostorih, kjer je bilo nekoč ključavničarstvo. Po podpisu najemniške pogodbe je bilo treba lokal temeljito adaptirati. SN: Tudi ime vaše trgovine je nekoliko nenavadno. Nam ga lahko pojasnite? SLAVKA PLANKL: Sprva sem želela imeti drugačno ime, pa so mi na sodišču povedali, da je že zasedeno. Skupaj z mamo sva se nato odločili za ime Perla, to pa je ime neke zdravilne rastline. SN: In kaj nudi Perla svojim strankam? SLAVKA PLANKL: Ponudba trgovine zajema predvsem živila, krmila, nekaj malega konfekcije, po naročilu pa tudi druge vrste blaga. Vsak teden imamo akcijsko prodajo določenih proizvodov, cene pijač so vseskozi diskontne. Naročila večjih količin blaga sprejemamo po telefonu na številko 844-039, po želji kupca blago dostavimo na dom. Trenutno imam na zalogi tudi več zvezkov, saj se novo šolsko leto hitro bliža. S ponudbo in tudi cenovno se poskušam približati željam in potrebam strank, za katere lahko z veseljem povem, da jih ni malo. SN: Vaš delovni čas? SLAVKA PLANKL: Ob delavnikih od 7.15 do 19.15, ob sobotah od 7.15 do 15.15, ob nedeljah od 8.30 do 12.00. Poudariti moram, da imam ob nedeljah svež kruh. SN: S poslovanjem ste očitno zadovoljni? SLAVKA PLANKL: Na to vprašanje moram odgovoriti pritrdilno, čeprav si vsi zmeraj želimo še več kot že imamo. To je pač gonilna sila človeškega napredka. Glede gospodarstvo na obseg poslovanja bi bila potrebna širitev trgovine, kar pa žal ni mogoče. Prostorsko bo torej treba ostati kar v obstoječem obsegu. SN: Vaše sporočilo kupcem? SLAVKA PLANKL: Hvala za zaupanje vsem dosedanjim stalnim in naključnim kupcem. Upam, da bomo vse tri zaposlene v trgovini Perla tudi v bodoče znale ustreči njihovim željam in da se bo njihovo število še povečalo. Realne želje - bi lahko rekli. In gledano objektivno, upoštevajoč tudi idealno lokacijo, jim lahko samo pokimamo. Torej - srečno, Slavka Plankl! Tekst in toto: KF Ponudba deviznih kreditov za malo gospodarstvo LHB Banka iz Frankfurta /Nemčija/ nudi devizne kredite za malo gospodarstvo pri nabavi opreme v tujini. Pogoji: -12% obrestna mera - 3-5 letni rok odplačevanja -1 % za stroške poslovanja banke Potrebna dokumentacija za prijavo: - kratka predstavitev interesenta (na eni strani) - podatki o poslovanju v letu 1991 - opis projekta (1/2 strani) - specifikacija opreme ali know-howa (licence) - znesek kredita - predvideni učinek investicije Pismene prijave sprejema . do konca avgusta Ministrstvo za malo gospodarstvo, Dvoržakova 5, Ljubljana, (kontaktni osebi Maja Šubic ali Primož Pohleven). politika | turizem Lučki dan Čas vročih, pasjih dni je, to pa pomeni, da je tudi čas domačih veselic, ki jih v naši dolini res ne manjka, čas zabav, takšnih in drugačnih turističnih prireditev. V kolikor ste uspešno preživeli rajanje na Flosarskem balu, potem ste verjetno obiskali tudi turistično prireditev nekaj kilometrov dalje od Ljubnega - v Lučah: Lučki dan. Plače še res niso prišle, toda... Če pa iz kakršnihkoli razlogov niste obiskali Luč, vam bom strnila dogajanje, ki se je od petka 7. 8. pa do nedelje 9. 8. odvijalo v vsem tako dobro poznanem kraju v zgornjem delu Savinjske doline. Preberite. Vreme je bilo čudovito. S soncem obsijane planine in hribi so se prikazali v svoji najlepši luči. Kolone avtomobilov so se vile po luknjasti cesti proti Lučam, proti Logarski dolini. Ker Lučanov osebno ne poznam veliko, sem si "pomagala” z gospo Valerijo Robnik, ki mi je postregla z zgovornimi podatki. Letošnjo prireditev je organizacijsko prevzelo Turistično društvo, Prosvetno društvo pa je pripravilo kulturni prigram. Sodeloval je tudi aktiv kmečkih žena, ki je gostom ponudil izvrstno domačo hrano in pijačo. Rdeča nit letošnje prireditve se je pletla na temo Lučki olearji nekoč. Parada harmonikarjev: Brez skrbi za mladi rod turizem Prikaz življenja olcarjev Otvoritev letošnjega rajanja je zaznamoval petek z izvajanjem koncerta mladih pianistov v OŠ in z otvoritvijo razstave Lučke domačije v sodelovanju s slikarko Ido Voler, ročna dela, razstava Milana Matka in Kmečki kot. Razstave so privabile veliko število obiskovalcev, prikazale pa so nam takratno življenje, ko ni bilo..., ko se je tako lepo živelo. Vsak obiskovalec si je lahko ogledal dragocenosti v kmečki hiši, jedi, ki so jih jedli ob kolinah, žegnanju, košnji. Soboto je zaznamoval rokometni dvoboj med ekipo Luč in Ormoža. Tudi na šport so se spomnili! Zvečer so se mali in veliki harmonikarji predstavili s svojo mero znanja in veselja ter zaigrali po vasi. Možnosti za zaspance so bile tako zelo majhne. Moški in dekliški pevski zbor pa iz tehničnih razlogov nista nastopila. Škoda, saj so Luče poznane prav po ubranem domačem petju. Olcarji so nastopili tudi v pristni olcarski igri, opremljeni s popolno olcarsko opremo, hrano in obleko. Smeha ni manjkalo. Seveda brez veselice ni šlo. Hočevarjev vrt je napolnil svoj zabaviščni prostor, zavrteli pa ste se lahko ob zvokih ansambla Doreta Kogovška. V nedeljo je bilo menda zunaj najbolj vroče, zato je bilo žejo potrebno gasiti ob vrčku piva, otroci pa so se najraje sladkali ob sladoledu, ki so jim ga postregli pri Selišnikovih. Za vse radovedneže so dobrovoljni Lučani prikazali stare običaje, kot so : cepljenje šiklnov, rižo za spravljanje lesa, svoje delo pa so prikazali kovači, predice, perice in citraši. Nekoliko z zamudo so uspešno spravili pod streho tudi olcarski kviz, kjer so se domačini izkazali v znanju iz olcarskih časov in tudi iz slovenskega knjižnega jezika. Za trud so bili poplačani s praktičnimi nagradami, toda prepričana sem, da so tekmovalci sodelovali po vsem dobro znanem pregovoru, da je važno sodelovati in ne zmagati. Večer se je spremenil v novo plesno rajanje, tokrat z ansamblom Veseli Zasavci. Letošnji Lučki dan je končan. Domačini se lahko pohvalijo z izvirnostjo progama, lahko se pohvalijo s tem, da so jih ponovno obiskali televizijci, ponosni so lahko na svoj kraj, na svojo domačnost, preprostost, gostoljubje in dobro voljo. Vsakemu človeku po napornemu delu prija počitek in Lučani si ga nedvomno zalužijo. Toda, saj jih poznate -nikoli ne počivajo. Pravi Lučani že ne. Takšnih pa ni malo. Tekst: Petra Slatinšek. Foto: Ciril Sem Mednarodna razstava v cvetja "Živeti s cvetjem" V Savinjskem gaju v Mozirju bo v dneh od 11. do 14. septembra spet velika mednarodna razstava cvetja z naslovom "Živeti s cvetjem". Program prireditev bo izjemno pester in bogat. Svečana otvoritev bo v petek, 11. septembra ob 17. uri. Povezovalec programa ob tej priložnosti bo Mito Trefalt, gostje pa bodo: Vera Perova, Toni Sotošek, Jani Jašovec, Damjana Golavšek, MPZ Enakost Mozirje, Godba na pihala občine Mozirje, slavnostni govornik bo Rade Rakun, predsednik KS Mozirje. Ob 19. uri se bo pričela zabava z ansamblom Gaj. V soboto, 12. septembra bo ob 8. uri odprtje razstave cvetja in etnografske razstave v gaju, v dopoldanskem času bo potekal promenadni koncert Godbe na pihala, ob 17. uri bodo v gaju nastopili pevski zbori, ob 19. uri pa se bo začela zabava z ansamblom Slovenskih pet. Posebna atrakcija bo velik cvetni ognjemet ob 22. uri, za katerega organizatorji zagotavljajo, da bo nekaj fantastičnega, temu primerno visok naj bi bil tudi strošek zanj. V nedeljo, 13. septembra bo tako kot v soboto odprtje razstave ob 8. uri, ob 11. uri bo modna revija pri ribiškem domu v gaju, od 16. ure dalje bo za vedro razpoloženje skrbel ansambel Vesna s pevko Ireno Vrčkovnik. Ogled razstave bo v ponedeljek, 14. septembra omogočen brezplačno tudi šolski mladini. Organizacija prireditve, na kateri ob lepem vremenu pričakujejo rekordno število obiskovalcev, terja od organizatoijev izredne napore. Največji problem bi se znal pojaviti glede prometne ureditve, kjer lahko pride do infarkta. Temu se bodo skušali izogniti z zaprtjem obvoznice v namen parkiranja, promet pa naj bi tekel skozi trg. Želijo si tudi lepega vremena, ki je pogoj za uspešno izvedbo prireditve. KF Nova pregledna karta mozirske občine Pred kratkim je izšla izletniška pregledna karta Zgornje Savinjske doline z okolico v merilu 1; : 50 000. Karto je izdelal Geodetski zavod Slovenije. Karta je izšla v okviru planinsko - izletniških kart, ki jih Geodetski zavod izdeluje za celotno področje Slovenije, Tako v karti žal niso predstavljene druge turistične možnosti v teh predetih kajakaštvo, gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, konjen ištvo,.. Karto lahko naročite pri podjetju EPSI d.o.o Savinjska cesta 4, Nazarje ali po telefonu (063) 832-363. Cena izvoda je 400,00 SIT. Posebnosti radmirske fare Stara upodobitev radmirske farne cerkve; grafika je iz obdobja okoli 1.1840 Kdo ne pozna slovite zbirke mašnih plaščev v cerkvi sv. Frančiška Ksaverja na Stražah (Radmirje)? Sloves te kulturno-zgodovinske posebnosti sega daleč preko naših meja. Redko potuje skupina turistov mimo radmirske zakladnice. Sploh pa je zanimivo, da ta fara premore veliko kulturno in zgodovinsko zanimivega. Gre za cerkev sv. Mihaela, ki so jo prenovili, dalje je prenovljena cerkev sv. Jakoba v Okonini, ne nazadnjje pa se prenavlja tudi farna cerkev. Dela potekajo v prvem delu na zvoniku, ki bo dobil po letu 1860 spet bakreno prevleko. Zgodovina radmirske cerkve je dokaj znana, zato bi tu omenili le to, da je na njenem mestu nekoč stala cerkev, posvečena sv. Barbari, ta pa je zaščitnica rudarjev. Zato ni naključje, da so idrijski rudarji še pred prvo svetovno vojno imelu tu celo svoj romarski dom. Ta je bil že leta 1911 porušen. Kip sv. Barbare je sedaj še ohranjen in je v desni niši ob zvoniku. V levi pa je kip Angela varuha, ki so ga rudarji prav tako zelo častili. Kot je povedal župnik, gospod Vratanar, so se prvega dela prenove zunanjosti cerkve lotili zaradi potrebe. Začeli so pri zvoniku, postopno pa bodo dela nadaljevali, pač skladno z možnostmi.Stroški za takšna dela so ogromni, saj gre za zahtevna opravila in to največkrat na višini. Tudi material je zelo drag, posebno baker. Vendar pa bodo poskrbeli,da bo tudi zunanjost cerkve urejena, kot je notranjost po pred nekaj leti opravljeni prenovi. Naključje je, da so kar trije pomembni zgodovinsko-kulturni spomeniki v eni fari... To zavezuje in povzroča posebne skrbi, saj je vzdrževanje zgradb zahtevna naloga in dejansko nenehna skrb. Sočasno poteka urejanje pokopališča, ki je postalo že zdavnaj pretesno. Dela je omogočila krajevna skupnost Ljubno, ki jih financira iz samoprispevka. Seveda je potrebno sodelovanje župnika in cerkvenega sveta, saj gre tudi za nekatera zemljišča,ki so pripadala cerkvi. Družno so se lotili del. Sedaj potekajo zemeljska dela, vse skupaj pa vodijo: Franc Terbovšek, Stanko Brglez in Jože Podbrežnik. Novi del pokopališča bo tesno povezan s starim in bo lepo zaokrožil zapadni del okolice cerkve. Nova mrliška vežica bo nekako na sredi bodoče začrtanega pokopališkega prostora. Tako bo vse ’ skupaj lepa celota in funkcionalno ustrezno zaključeno. Predvidevajo, da bodo s temi posegi pridobili skupaj 130 novih grobišč, tako žarnih, kot klasičnih, posebej pa še prostor za raztros pepela. Stara mrliška vežica bo obnovljena in ne porušena, ker bo tako lahko služila za shrambo orodja in drugih potrebščin. Kot so zatrdili odgovorni možje, ki dela vodijo, bodo že letos pokopavali na novem delu pokopališča. Kljub nekaterim oviram delo poteka v skladu z načrti in tudi časovno bodo uresničena predvidevanja. Ob tem velja poudariti, da so v Radmirju poskrbeli za zelo posrečeno rešitev razširitve pokopališča, ki v ničemer ne bo pokvarila zunanje podobe cerkve in njenega okolja. A. Videčnik Sveža voda za zahodni del Okonine Vaščani zahodnega dela Okonine so se vrsto let ubadali s problemom zagotavljanja kvalitetne pitne vode. Leta 1988 so zato začeli razmišljati o novem vodovodu. Ker v samem centru Okonine ni bilo interesa za takšno akcijo, so se je lotili sami. Našli so izvir ob cesti proti kamnolomu Burja in ga dve leti intenzivno opazovali. V tem času so bile opravljene bakteriološke analize, ki so dokazale neoporečnost vode. Odločitev "za" je hitro padla, idejni projekt vodovoda je izdelala Marjeta Gradišnik iz Žalca. Vaščani so sami zgradili ogrodje 20 m3 rezervoarja, v jeseni leta 1991 pa so izvedbo del predali v roke JP Komunala Mozirje. V tem času so uspeli zagotoviti nekaj sredstev iz mednarodnega kredita, delno je objekt sofinancirala tudi Komunala. Spomladi letošnjega leta so dela pospešeno stekla. Zgrajeno je bilo zajetje, ki se nahaja približno 800 m od glavne ceste Mozirje - Radmirje. Izredno zahtevno je bilo polaganje primarnega voda po skalnem terenu do rezervoarja, saj je bilo potrebno kar 1.400 vrtin in 400 kg eksploziva. Ta dela je solidno opravil Ignac Burja. Dokončan je bil večji rezervoar in zgrajen še en manjši ( 1 m3 ), ki je omogoča pitno vodo trem hišam, ki je prej sploh niso imele. V sekundarno omrežje so montirali dva hidranta. Odveč je poudarjati, da so vaščani opravili veliko število prostovoljnih delovnih ur. Tudi pri tej akciji se je pokazalo, koliko velja sposoben gradbeni odbor. Izvajalec del JP Komunala Mozirje je delo opravil v roku in kvalitetno. Priklop omrežja je bil izvršen 9. julija, slovesna otvoritev pa 15. julija. Priključeno je bilo 17 novih porabnikov, kapacitete pa zagotavljajo še nekaj rezerve. Vaščani se zahvaljujejo vodstvu KS Ljubno ob Savinji za izkazano pomoč in seveda izvajalcu za odlično opravljeno delo. Konec dober - vse dobro. Tekst in foto: KF kultura 111111 illllll društva in organizacije § Trinajstica Bedna, neizprosna sedanjost. Se hujša misel na prihodnost. Pa vendar nekaj lepega, ... najlepšega. Trinajstica mi je tokrat prinesla srečo. Tistih nekaj pogledov me je osrečilo. Verjetno se sploh ne zaveda koliko mi pomeni. Moje čudne želje... Sreča me danes ni pustila na cedilu. ..a jaz hočem več, vedno znova.. Misel, da ljubi drugo me ubija. Sanje... Storila bom vse, da bi želje postale resničnost. Realna slika. B. Mogoče obstaja možnost...(?) Anita Atelšek Dopisujte v Savinjske novice Tekmovanje mladih ribičev Pri ribiški družini deluje pionirsko mladinska sekcija, ki šteje 52 članov. Za popestritev je bilo v petek, 31.7. 1992 organizirano ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem v ribniku Mozirje. Mladi ribiči so se zbrali v ribiškem domu ob 7 .00 uri - kar 30 jih je bilo in po pripravah ter seznanjanju s pravili tekmovanja na dani znak vrgli trnke z vabo v vodo. Sonce je pripekalo, ribiči so se potili, vendar so plovčki na površini vode mirovali. Po dveh urah ribolova je komisija s tehtnico stehtala ulov in ujete ribe zopet spustila v vodo. Rezultati so bili sledeči: X. mesto: Marolt Matjaž z ujetim krapom 1000 gramov 2. mesto: Miklavžič Gregor z ujetim krapom 350 gramov 3. mesto: nihče, ker ni bilo več ujetih rib, pa zato niso krivi mladi ribiči ampak ribe, ki nikakor niso hotele prijemati. Za dosežena mesta sta prva dva dobila praktične nagrade. Janez Kolar Obvestilo Medobčinska organizacija slušno prizadetih Velenje obvešča člane, da od 1. julija dalje ponovno posluje tudi v Mozirju. Uradne ure so vsak prvi torek v mesecu od 13.00 do 16.00 ure v pisarni organizacije Rdečega križa, Na trgu št. 20 (I. nadstropje). ljudj e in dogodki YU3ND - Jevto Orlovič -Spodnja Rečica Ponedeljek, 10. avgusta ob 11.40 url. Zazvoni telefon (že spet!). "Halo? Tukaj Jevto Orlovič. Vas kaj zanima moja udeležba na olimpijadi v Barceloni?" Seveda me je. Dogovoriva se za srečanje pri njem. Sprejme me v manjši sobici, katere stene so popolnoma polepljene s QSL karticami, s katerimi si radioamaterji potrjujejo vzpostavljene zveze. Napeto čakam, da prične pripovedovati. Radioamater - olimpijske igre? Zanimivo. "V glasilu slovenskih radioamaterjev je bil objavljen razpis za tekmovanje radioamaterjev celega sveta v sklopu olimpijade v Barceloni, katerega propozicije je podal MOK. Sam način tekmovanja bi lahko primerjali s peterobojem v atletiki, gre pa seveda za tekmovanje v vzpostavljanju zvez. Za zvezo, vzpostavljeno z državo, oddaljeno manj kot 3.000 km, prejmeš 1 točko, za tiste dlje pa 3 točke. Po teh kriterijih sem zbral 11.700 točk. Ali bo to medalja ali zgolj priznanje - ne vem. Vsekakor pa bo Spodnja Rečica ostala neizbrisno zapisana kot udeleženec olimpijskih iger v Barceloni. Konec koncev je olimpijsko načelo sodelovanje in ne zmagovanje." Jevto Orlovič je neumoren radioamater. Od leta 1983, odkar ima KV postajo doma, je vzpostavil preko 10.000 zvez z vsemi celinami, z vsemi večjimi kraji na zemeljski obli. Na ta način je ponesel ime Slovenije in Spodnje Rečice po vsem svetu. Ni torej brez pomena vzdevek radioamaterjev, da so ambasadorji miru. V njihovih pogovorih namreč ni prostora za politiko, zaslužek, vero ampak le splošni podatki o sebi, svoji družini, vremenu, tehnični podatki o opremi. Še kako pomembna pa je njihova vloga pri elementarnih nesrečah. Takrat so tako rekoč nepogrešljivi. Jevto Orlovič se ukvarja izključno s telegrafijo, mikrofon uporablja le izjemoma. Sistem sporazumevanja, sestavljen iz pik in črtic, ki je enak na vseh koncih sveta, je torej njegov vsakodnevni spremljevalec. Vseh številnih zvez seveda ne bi mogel vzpostaviti brez kvalitetne opreme. "Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti kolegom iz Radiokluba Mozirje, brez katerih se ne bi mogel ukvarjati s tem hobijem. Največ so mi pomagali Jože Grudnik, Stanko Kotnik in Zlatko Vitanc. Moji rezultati so tudi rezultati matičnega kluba." Neobičajna antena na strehi njegove hiše, ki jo mnogi z začudenjem opazujejo, mu omogoča vzpostavljanje zvez v dnevnem času, za nočne ure pa ima posebno anteno. Ko takole sproščeno kramljava, mi pogled uhaja na stene, kjer je množica živobarvnih kartic in priznanj. Izmed slednjih mu je najdražje priznanje mednarodne radioamaterske organizacije iz leta 1987 in priznanje - srebrna značka - Zveze radioamaterjev Slovenije. Zelo se veseli priznanja State departmenta iz VVashingtona, ki ga bo dobil v kratkem. Pokaže mi nekaj najbolj atraktivnih kartic z vsega sveta. Ob tem pomislim, kako majhen je pravzaprav svet za radioamaterje. Ne more jih zadržati nobena meja, nobena carina, noben embargo. Pozdravi in dobre želje potujejo na vse celine k vsem ljudem ne glede na njihovo raso, vero, spol, poklic. Jevto Orlovič jih pošilja s hitrostjo 120 signalov na minuto. "Radioamaterji so ljudje vseh vrst: od najbolj preprostih do najvišjih državnikov, kakršen je na primer španski kralj Carlos. Vse povezuje isti duh, isti hobi." Malce nejevoljno pove, da slovenskim radioamaterjem mednarodna organizacija še ni dodelila novih pozivnih znakov, zato delajo še vedno s tistimi, ki imajo na začetku YU. Ti znaki so njihove registrske številke, ki jih nihče ne more prevzeti ali podedovati. Zanimivo je tudi to, da je zanje merodajen čas po Greenwichu, ki za srednjeevropskim zaostaja za dve uri. Za Jevta so največja poslastica zveze s eksotičnimi področji kot so: Južni tečaj, Havaji, Nova Zelandija, Aljaska, Tanzanija, s katero je imel zvezo ravno v trenutku, ko sem pozvonil pri vhodu. Ko ga opazujem pri delu, spoznam, da je zanj radioamaterstvo veliko več kot zgolj hobi. Prej bi rekel strast, prevzetost, kateri podreja ves svoj prosti čas. Pri slovesu mu zaželim še veliko novih zvez in seveda čimboljšo uvrstitev na olimpijadi. Vem, da si natančno to najbolj želi tudi sam. Tekst in foto: KF Moč optimizma premaguje realnost Mešanica usod in nepredvidljivosti prepleta slehernemu izmed nas prgišče majhnih hotenj in radosti, katerih ritem želimo ohraniti neskaljen. Nekje globoko v podzavesti se pa vendarle zavedamo, da harmonija sprememb slej ko prej poseže s svojo roko in odčrta novo stran življenja, pred katero se negotovo poveselimo, še večkrat pa kruto igro človeške majhnosti pospremimo z nemočnim zakaj. In vendar z usodo se kaže zagrizeno in pokončno spopasti, tako kot se ji je postavil po robu Gustl Fale iz Gornjega Grada. Prholinski Gustl, po domače, je bil zaposlen kot gozdni delavec razpet med delom v planini in družino, dokler ga ni tistega tragičnega dne leta 1978 nesreča obsodila na stalnost invalidskega vozička. Za marsikoga bi kruta realnost, pred katero je bil postavljen Gustl, pomenila obup in samopomilovanje, on pa seje z neverjetno voljo ob pomoči domačih vživel v novo stvarnost, iz katere kot kaže črpa neustavljive vire optimizma, s katerimi razbremenjuje ne samo sebe ampak tudi tiste, ki jim že majhna sapica zamaje samozavest. Sicer pa je Gustl optimist in veseljak že po naravi. Sam pravi, da slabe volje pač ne kaže klicati, ker itak pride sama, zato je vesel, ker ga imajo ljudje radi in ga spoštujejo. In tudi Gustl ima svoje sokrajane rad, ker so kljub drobnim tegobam dobri ljudje. Najbolj pa so ga veseli otroci, kako tudi ne, saj se v žepu strica Gustla vedno najde bombon ali pa košček čokolade. Kar ganjen pa postane, ko z iskreno hvaležnostjo pripoveduje, kako mu je podjetje TORI podarilo invalidsko vozilo MOBIL, s katerim mu je omogočena lažja in hitrejša vožnja. "Nikoli si nisem, še v sanjah ne, mislil, da bom tudi jaz prišel do tako dragocenega vozila. Neskončno sem hvaležen podjetju TORI in še posebej konstruktorju Rifelj Toniju, ki je s svojim izumom nam paraplegikom oljšal tegobe, s katerimi se spopadamo. Sedaj se bom lahko sam peljal na Ljubno ali do Mozirja, če bo treba, kar mi je bilo do sedaj seveda onemogočeno." Gustl Fale se vsako leto udeležuje letovanja na morju, ki ga organizira Zveza paraplegikov Slovenije. Pravi, daje v redu, da se paraplegiki srečujejo in tako na neposreden način prisluhnejo težavam, ki jih tarejo. In da Gustl ne more iz svoje kože tudi na morju, priča diploma, katero je dobil za veder in vesel nastop, poln optimizma pri vzdrževanju piknikov in veselega razpoloženja. Diploma s podpisom in pečatom, kot se spodobi. Klub nesreči, ki mu je v celoti spremenila življenje, je ostal Gustl zvest samemu sebi in ni dopustil, da bi mu bolezen krojila počutje in odnos do ljudi. Vsekakor je lahko in mora biti vzgled vsemjd mislijo, da se bliža kataklizma, če rahla meglica prekrije sonce. Tekst: Edi Mavrič Foto: Gustl Fale ml. narodopisje Še o zagovarjanju V zadnjem članku smo pričeli z opisovanjem zagovarjanja in zagovarjalcev v naši dolini. Vedeti moramo, da gre pri tem za dragoceno izročilo, ki ga je treba ohraniti, to pa je danes vse težje, ker je pričevalcev vedno manj. Pa vendar, s pomočjo številnih starejših prebivalcev iz naših krajev je uspelo zbrati vsaj nekaj o domačih zdravilcih in njihovem zdravljenju. Zaenkrat bomo še malo pobrskali po raznih zagovorih. V Lučah je bila znana zagovarjalka Marija Kladnik-Tehant, doma iz Podvolovljeka. Za njo vedo ljudje povedati, daje bila pri svojem poslu zelo uspešna, skratka, ljudje so ji zaupali. Zdravila je tako ljudi, kot živali. Kot primer opišimo, kako je zdravila govedo proti "urku".V bistvu je zagovarjala z besedami "Urkov je devet", sama si je odgovorila "urka ni, jaz pa pravim , da ga ni", tako je potem štela vse do ene, ko je nato glasno dejala "jaz pa pravim, da ni nič" in pri tem i®1 10 zamahnila proti kotu hleva. Ves čas njenega zagovora je gladila žival z roko od glave do repa. Terezija Kladnik je zagovarjala celo proti "pogledu". To je nadvse zanimiva ugotovitev, namreč, ljudje so radi verjeli, da ima kdo tako oster pogled, da je potem otroke strah in ne zaspijo. V tem primeru je potekalo vse skupaj brez zagovora, ni "modlila", pač pa je z rokami krilila okoli otroka in okoli določenih delov telesa Znana je bila tudi po tem, da je "modlila v firtah" (predpasnik). Tudi tu je šlo za zagovor proti nespečnosti otrok. V sobi, kjer je ležal otrok, je obšla tri kote prostora in v njih delala, kot da bi strgala omet s stene in to v dvignjen predpasnik. Ko je prispela v katerega izmed treh kotov, je moral prisotni oče (ali mati) glasno vprašati "kaj delaš", ona pa je vsakič odgovorila "spanje iščem". Ko je prispela do četrtega kota ni bilo treba nič vprašati, le ona je predpasnik "izpraznila" v ta kot. S tem je bil obred končan. Vedo povedati, da je Kladnikova za šen zagovarjala na papir, ta je moral biti modre barve. Pripovedujejo, da so šen v tem primeru imenovali oteklino zaradi zobobola. Na papir je s kredo risala diagonalne črte, enkrat z leve na desno in nato z desne na levo. Ta papirje potem položila na lice, tam kjer je bila oteklina oziroma boleči zob. Veliko je bilo zagovarjalcev, ki so "ogenj ven jemali", le malo pa takih, ki so ogenj "panali". Za tak primer vedo v Lučah. Baje je to znal orodni kovač "Strmčki kovač", Ivan Žager. Ko so Nemci med vojno zažgali gospodarsko poslopje na Jeročki kmetiji, je gasilcem dejal, da ni treba skrbeti za hišo, ki je stala v bližini, ker daje on ogenj panal in hiša ne bo zagorela, pa tudi ni... Pri Nadlučnikih je znan zagovor za razne bolezni živine. Redko je bilo, da zagovarjalci niso zahtevali molitve med obredom. Tu je šlo torej brez nje. Pač pa so preko bolne živali delali znamenja križa, vendar pa se najprej zagovarjalec sam prekriža. Baje je veljalo pravilo, da ni nihče smel reči besede "Amen" prej ko je bil obred končan... Pa še nekaj je značilno za opisani primer, zagovarjali so glasno in razumljivo. Besedilo pa seje glasilo: " V imenu sv. Antona, sv. Martina, sv. Lukeža, štirih evangelistov, dvanajstih apostolov, ko je Jezus mednje prišel in je rekel, mir vam bodi, mir naj bo tudi tej živali. Amen!" Pripovedujejo, da je bilo ta zagovor mogoče opraviti tudi tako, da so križe delali na koščku kruha in ga potem dali užiti bolni živali. V okolici Brezja nad Mozirjem so zagovarjali zoper zastrupljenje tako, da so najprej zmolili očenaš in češčeno Marijo, nato pa je zagovarjalec povzel besedo: "Jaz ti zapovem v imenu sv. Marjete, v imenu sv. Urha, v imenu sv. Pavla, jaz ti ukazujem vsa strupena žvad, v imenu Boga očeta, sina in svetega Duha, v imenu sv. Marjete, sv. Urha, in sv. Pavla." Za tem so košček kruha na spodnji strani na dveh mestih narezali in z narobe obrnjenim nožem trikrat piknili v kruh, tega so nato ponudili zastrupljeni živali. A. Videčnik nadaljevanje iz prejšnje številke Savinja z Dreto - nekoč in danes ? - potok Ljubija: Muzgov jez z mlinom in žago, Ropejev jez z mlinom in žago, Usarekov jez z žago, Pezdelov jez z žago, Vrabcev jez z mlinom, Fužirjev jez z žago in malo elektrarno, Spodnji Johanov jez z mlinom, Zgornji Johanov jez z mlinom in žago, Mlinarjev jez z mlinom in žago, Mlačnikov jez z žago in mlinom, Plesnikov jez z mlinom, Pergovski jez z mlinom in žago, Ojstrski jez z mlinom in žago, Kukčeva žaga, Stoparjeva žaga, Spolovinski mlin in žaga, Klobasnekova žaga, Kranjčeva žaga, Bučetova žaga, kovačnica (Kovačeva), Hriberski jez z mlinom in žago, ob njem je bil še Ferberjev mlin, malo nižje pa Ovčjakov, Vrtački in Punčuhov mlin. Sledili so še Zlebski jez z mlinom in Žgankovim mlinom, Potočki jez z mlinom in Naraločkim mlinom, Ružmanov jez z elektrarno, Leskovškova žaga z mlinom in Zaločanova žaga. - Potok Kramarca je pritok Ljubije s savinjskim jezom in mlinom, Lukov jez z mlinom, Pleški jez z mlinom in Solnovrški jez z mlinom. - Potok Trnava z mnogimi mlini in jezovi: Razbergerjev jez, Osrednikov jez, Sumanov jez z žago, Koputnikov jez z žago, Jekšetov jez, Brkov jez, Pleški jez, Brusov jez, Kranjčev jez, Orlov jez, Golički jez, Brezovnikov jez z žago. Vsi ti jezovi so imeli tudi mline. Nadalje sta bila še Čohov jez in Prnosov jez z žago (imenovan tudi Drežov). V Trnavo se pri Žnidarju izliva manjši potok Golobnica, na katerem so bili jezovi z mlini: Vodički, Navodski, in Gomjevodički. V Golobnico se izlivata dva večja grabna: Reberšakov graben, kateri je imel številna zajetja vode za pogon kmečkih mlinov: Spodnje Golički, Germadski, Jesenikov, Ramšakov, Reberšakov, Rastočki, Bajdlnov in Napački. Drugi pa je Sumečki graben z zajetji in mlini: Šumečki, Gornjegovčki (ta je imel tudi elektrarno), Kebrov, Segonički, Srebočki, Zagradiški, Spodnje Vodički, Jugov, Kuglerjev, Zgornje Vodički, Medvedov, Navodski, Planinski, Povhov in Gostečki. - Na potoku Mozirnica je bil le manjši Delejev jez, ob katerem je bila lava, na kateri so v zimskem času napravljali led in ga polnili v lesene ledenice za potrebe trških gostilničarjev in mesarjev. Drugih objektov ta potok ni imel. - Potok Rečica je imel Slatinski jez z mlinom, Hmetov jez z mlinom, Klasničev jez z mlinom, Bankov jez za napajanje pogona strojev v usnjami. Sledili so še Pagrosov jez, Bognarjev jez, Puški jez, Kovačev jez in Mrtnakov jez, vsi z mlini. V potok Rečica se izliva manjši potočič Lučnik z dvema jezovoma in mlinoma: Cangarjev in Rebernakov. (se nadaljuje) Franc Pogelšek mladi dopisniki Portorož, oj Portorož Šolskega leta še zdaleč ni bilo konec, jaz pa sem že razmišljala o počitnicah. Pred mano je bilo dolgo, vroče poletje, polno brezskrbnosti, veselja in prostega časa, porajalo pa se mi je večno vprašanje: kako ga preživeti. Najbolje tako, da bom združila prijetno s koristnim, da bo volk sit in koza cela: torej tako, da se bom imela lepo, bankrotirala pa tudi ne bom. S sošolko Uršo sva načrtovali počitnice ob morju, zato sva obhodili vse agencije, ki so že poznale takšne ljudi, ki bi radi malo jedli in veliko spali - poceni seveda. Pregovor pravi: kdor išče, ta najde. Res. Čudovita ponudba v Portorožu, apartma za pet oseb, s kuhinjo, kopalnico, teraso. Cena ugodna, termin tudi. Pa kaj še čakam? Brez težav se je nabralo skupaj pet ljudi željnih Portoroža, morja in njegovega čara. V nahrbtnike smo zmetali nekaj obleke, dekleta nepogrešljivo kozmetiko in veliko hrane. Portorož je drag, zato si bomo kar sami kuhali. Jedli bomo krompir, špagete, solate, meso... Z zajtrkom Wf^jjCi 11 mladi dopisniki si nismo delali problemov, saj smo vedeli, da ga bomo zamudili -prespali. Po zaspani vožnji do Kopra z vlakom smo se natovorjeni z nabitimi nahrbtniki odpravili proti Portorožu. Kako? Jaz že ne bom štopala v tej vročini s tovorom na hrbtu. Z avtobusom seveda, ki je bil poln nam podobnih kolegov. Sledilo je razpakiranje in kratek počitek. Kolegialno, upoštevajoč naše zmogljivosti in gospodinjsko znanje smo si razdelili delo. Jaz bom kuhal, ti boš pomival posodo, ti boš hodil v trgovino .... Bili smo pravi vzor našim starejšim kolegom v skupščini, ki si dela ne znajo razporediti. Po okusnem kosilu smo se čez ograjo poraslo z vrtnicami /bodečimi/ in čez debele vrvi spravili na plažo mimo skrbnih oči moža v belem. Res je, smo že v Evropi, saj je potrebno za poležavanje na soncu odšteti 250 SIT. Za naše pojme seveda preveč. Dodobra smo se nakopali v ne preveč bistri vodi. Tudi limone so plavale. Zvečer je bila kopalnica nabita od stropa do tal, ogledalo je postalo premajhno, vonjave so se širile do sosedov. Potem pa... Mi lahko posodiš kavbojke, ima kdo veliko majico, se ujemajo uhani z bluzo...? Fantje so se direndaja kmalu upravičeno naveličali, zato so se hladili na terasi, dekleta pa smo še vedno imela težave z videzom. Po moledovanju in prošnjah smo šli. Ven, na lepše. Med ljudi. Privoščili smo si lahko obiske v disku, brezplačne sprehode ob obali, festival MMS pa smo si ogledali izza zaprtih vrat. Spet predrago. Kdaj smo se vračali? Ni pomembno. Najbolj zanimiva so bila jutra, ko je vsa posadka spala do dvanajste. Potem pa kosilo, plaža, lepotičenje in odhod ven. Vsak dan. Pet dni. Zadnji dan smo vse pospravili, spakirali in adijo Portorož. Do naslednjič. Bankrotirali nismo, imeli pa smo se lepo. Še nekaj posentkov pred Metropolom, še nekaj vejic lovorjevega lista, potem pa resnično zbogom. Pot domov je bila polna smeha in veselja. Obljubili smo si, da gremo drugo leto spet. V Portorož, v naš apartma. Mogoče pizza ne bo 380 SIT, pivo pa ne 160. Upajmo, da bo bolje, da limuzine ne bodo imeli le italijanskih in nemških oznak. Upajmo. Saj je tudi upanje polovica življenja, mar ne? Petra Slatinšek Kje prodajajo najboljši sladoled? Zunaj peklensko sije sonce, vaš hladilnik je nenehno na udaru, ko segate vanj po najrazličnejše dobrote (sokovi, pivo, sladoled). Lakota v teh pasjih dneh res ni prevelika, zato lahko izgubite kakšen odvečen kilogram. Če imate radi shujševalne kure-zakaj pa ne? Toda vsi ljudje pač ne spadamo v en lonec. Nekateri obožujejo palačinke, drugi torte, tretji sladoled v najrazličnejših variantah. Kako hladna in mamljiva beseda je to! Dandanes so nam na voljo številni okusi in oblike. Jaz še vedno prisegam na čokolado in vanili, ki napolnita kornet. In če mi ga prodajo v Sp. Rečici pri poznanem Stojanu oz. gostišču Markelj, je moje zadovoljstvo popolno. Kje, zakaj in kakšen sladoled pa radi ližete vi? Sonja: Najraje jem sladoled v Mozirju v restavraciji Gaj, najboljša pa je čokolada in pistacija. Jerica, Verica: Najboljši sladoled imajo na Rečici pri Čuježu in v Gornjem Gradu pri Jošku, najraje pa jeva čokolado. Barbara: Prisegam na čokolado, najokusnejši pa je v Lučah pri Selišnikovih. Nina: Najboljša je čokolada, kupljena na Ljubnem pri Petrinu. Peter: Rad imam okus rum punča, ki ga kupim pri Trobeju v Gornjem Gradu. Blanka, Jasmina: Čokolada, kupljena pri Stojanu v Spodnji Rečici nima nobene konkurence. Bogdan: Najboljša okusa sta rum punč, vanili in čokolada, najboljši pa je v Lučah pri Selišniku. Mojca: Najbolj okusen sladoled je čokoladni, všeč mi je na Ljubnem pri Pevcu. Pavla: Prisegam na čokolado, ki mi jo prodajo v Sp. Rečici pri gostišču Markelj. Vida: Najboljši je v Lučah pri Selišnikovih, najraje pa imam čokolado in vanili. Petra Slatinšek, Anita Atelšek Utrinek z Menine: Med prijatelji nam je lepo! Foto: Edi Mavrič Obisk v kampu Menina V teh vročih počitniških dneh, ko človek že komaj diha, sva se odločili, da obiščeva kamp Menina in povprašava turiste, kako se počutijo in kako jim je tukaj všeč. Leta 1983 sta v Varpolje (to je naselje 6 km oddaljeno od Mozirja) prišla sposobna mlada zakonca Borštnar iz Ljubljane z idejo o kampu. Od začetka so bili domačini malce nezaupljivi, toda sčasoma jim je kamp postal nekaj vsakdanjega. Kamp zavzema 5 ha, od tega so trije* hektarji namenjeni za prikolice. Največji razcvet je doživel med leti 1987/88, ko je sprejel tudi do 550 ljudi naenkrat, od tega večinoma tujce. Kaj pa letos? Gospod in gospa de Vaan iz Eindhovena na Nizozemskem: "Sem sva prispela danes. V Sloveniji nama je všeč, toda na splošno je bilo v Jugoslaviji bolje. Tu v kampu nama je všeč, bila sva tu že pred leti, takrat je bilo vedno zelo polno. Potem sva nekaj let kampirala na Madžarskem, kjer so, kakor tudi pri vas, ljudje zelo prijazni, cene pa ne pretirano visoke. Prepotovala sva že veliko, po Evropi in po Sloveniji ter nekdanji Jugoslaviji. Sva člana kluba ANWB, katerega člani si med seboj izmenjujemo svoje potovalne izkušnje. Tudi midva bova v knjigo, ki jo društvo vodi že 20 let, zapisala svoje prijetne vtise o Sloveniji. Tudi najina hčerka je že bila tukaj in bilo ji je všeč. Zdaj je v Turčiji, vsekakor pa tudi ona misli še priti v Slovenijo." Gospod in gospa Herman iz Ljubijane ''Sem prihajava že pet let. Rada sva tukaj, ker je zelo mirno. Letos je pa kar preveč mirno. Včasih je bilo več ljudi, skoraj sami tujci. Spominjava se časov, ko so nekateri morali prespati kar pred kampom, ker ni bilo prostora. Takrat je bilo tudi veliko raznih zabavnih prireditev za goste. Letos mladi dopisniki pa... za koga? Bilo je tudi majhno umetno narejeno jezero za kopanje, pa ga je Savinja odnesla. A kaj naju moti tukaj? Vaše trgovine so zanič, ceste pa so tudi zelo slabe. Kopa pa se samo najin pes, ker sva slišala, da je Savinja zelo onesnažena" Družba iz Velenja: "Prikolico imamo tukaj stalno, sem pa prihajamo vsak večer (to in vse naslednje trditve lahko vzamete za za rezervo), tukaj se imamo fajn. Kopamo se ne, ker je Savinja tukaj prenizka. Sploh ste pa Savinjo premalo uredili. Le kam je šel denar od poplave? Pa lahko bi škropili z avijona dol proti komarjem, jih je preveč (smeh). To so bili vsi gostje v kampu. Kot lani tudi letos kamp pretežno sameva. Saj vemo zakaj. Upajmo, do bo drugo leto bolje in bo v našo dolino prišlo več turistov. Za to pa bo treba tudi kaj storiti. tekst in foto: V.A.in A.M.V. V katero šolo naj grem? Kako hitro vaš otrok ni več majhen otrok, potreben nenehnih skrbi in pozornosti. Iz leta v leto v šoli napreduje v višji razred. Ko obiskuje zadnji, osmi razred, začnete razmišljati o njegovi prihodnosti. Poskušate ga osredotočiti in pripraviti na nadaljnje življenje, ki ga še čaka z vsemi svojimi dobrimi in slabimi stranmi. Porajajo se vam vprašanja o nadaljevanju šolanja. Kaj bi bilo najbolje zbrati, kje so sploh še možnosti, kaj je še perspektivnega? Zgodi se, da se mora otrok kljub nezainteresiranosti za določeno šolo pač odločiti, ker je še nekaj prostih mest, ker ni sprejemnih izpitov, ker takšne delovne sile primankuje. Drugim se uspe vpisati na željeno srednjo šolo in uspešno opraviti izpite zadovoljni so. Toda postavi se vprašanje: Je to prava šola, kako bo čez nekoliko let, je to tisto kar si želim? Kaj pa vem, pri 16-tih pa res še nisem dovolj zrel in realen do svojih želja in zmogljivosti. Brezposelnost je vsak dan večja, stroški šolanja tudi. Naj grem na trgovsko, ko pa je trgovcev že zdaj preveč? Naj grem na gimnazijo, ko pa po štirih letih šolanja ne bom dosegel (skoraj) nič. Izobrazbo za vnaprej že. Toda, kako bo čez štiri leta v tem trenutku ne ve nihče. Z vprašanjem kam in zakaj sem se odpraivla med bodoče srednješolce. Anja Pukart, Ljubno Odločila sem se, da bom šolanje nadaljevala na gimnaziji v Velenju. Sprejemnih izpitov nismo opravljali, sprejeli pa so okrog 180 dijakov. Nekaj časa sem oklevala med medicinsko in gimnazijo, toda odločila sem se za slednjo, saj mi nudi široke množnosti izobraževanja za naprej. Seveda bi želela nadaljevati šolanje na ustrezni fakulteti, katera bo, pa ne vem, saj ni mogoče nič načrtovati. Odločila sem se prostovoljno, starši me niso ovirali. Vem, da me čaka trdo delo, sprotno učenje, pridnost in volja, toda pregovor pravi: več znaš, več veljaš. Tadeja Mlinar, Ljubno Prav izrazite želje kam po osnovni šoli nisem imela, zato sem se odločila za šolanje na gimnazji Center v Celju. Uspešno sem opravila sprejemne izpite iz slovenščine in matematike. Izbira šole je bila moja svobodna odločitev, saj jo bom obiskovala jaz sama in ne moji starši. Upam in želim, da jo bom uspešno končala, pričakujem pa izobrazbo, ki mi bo služila za nadaljnji študij. Zavedam pa se, da bo potrebno veliko več učenja in samostojnosti, kot pa smo to uporabljali v osnovni šoli. Polde Brglez, Radmirje Šolanje bom nadaljeval na štiriletni Srednji tehnični šoli Velenje, smer strojni tehnik. Sprejemnih izpitov ni bilo, je pa še okrog 20 prostih mest od 60 razpisanih. Za to šolo sem se odločil sam, starši me niso ovirali. Glavni moto je gotovo veselje do dela, ki ga bom, vsaj upam tako, nekega dne tudi opravljal. Od šole pričakujem izobrazbo, ki jo bom lahko izkoristil v praksi, pričakujem pa tudi, da bom lahko izkoristil svoje sposobnosti. Čaka me trdo vestno delo, saj vem, da je srednja šola zahtevnejša v primerjavi z osnovno šolo. Malo se bojim tehničnega risanja, drugače pa upam na najbojše. Marko Govek, Okonina Moje nadaljnje izobraževanje bo potekalo na Centru srednjih šol Velenje, smer računalniški tehnik. Sprejemnih izpitov nisem opravljal. Starši so mi glede odločitve za nadaljnje šolanje veliko pomagali in mi svetovali, skupaj smo poiskali nekaj perspektivnega, nikakor pa me niso ovirali. To je bila moja želja in moja odločitev. Za to izobrazbo sem se odločil zaradi veselja do dela z računalnikom, ki ga nameravam kupiti, rad pa imam vse predmete, ki bodo prevladovali na mojem novem urniku: matematika, fizika, računalništvo, kemija, sistemi... Prav gotovo bo potrebno vložiti precej truda in napora, toda z voljo in delom se vse zmore. Petra Slatinšek kronika 8.8.92 ob 13.10 uri so na policijski postaji v Mozirju sprejeli obvestilo o gozdnem požaru nad Šentjanžem. Tam se je vnelo suho listje, požar pa so gasilci hitro pogasili in preprečili večjo škodo. 11.8.92 se je zgodila prometna nezgoda v kraju Brezje na križišču s cesto za Žekovec. Trčila sta voznik osebnega avtomobila Anton K. in voznik avtobusa Janez M. Vzrok trčenja je bilo nepravilno ustavljanje in spregledan prometni znak. Zoper oba udeleženca bodo podali predlog sodniku za prekrške. 11.8.92 je prišel v stanovanje svoje bivše žene Marije Janez P. in kršil javni red in mir. Zaradi nedovoljenega vstopa in kršitve JRM bodo zoper njega podali ovadbo na temeljno javno tožilstvo. 12.8.92 je zagorelo na Veliki planini. Vnela se je brunarica, last Alojza P. Požar jo je popolnoma uničil. Preiskava je pokazala, da je požar povzročila iskra iz dimnika, ki je padla na streho. 15.8.92 se je zgodila prometna nezgoda v kraju Tirosek. Voznik osebnega avtomobila Jože R. je vozil vinjen po levi strani cestišča v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Vinko K. Prišlo je do čelnega trčenja, pri katerem je nastala materialna škoda. Zoper Jožeta R. sledi predlog sodniku za prekrške. I kronika ' 16.8.92 se je ob 10.00 uri zgodila prometna nezgoda pri bencinski črpalki v Nazarjah, kjer so bila v trčenju udeležena kar tri vozila.Vozniki Mitja J., Zdravko S. in Jože K. niso upoštevali varnostne razdalje, zato bodo odgovarjali sodniku za prekrške. * * * 17.8.92 se je ob 8.10 uri zgodila prometna nezgoda v Spodnji Rečici. Magdalena L. je z osebnim avtomobilom zaradi premajhne varnostne razdalje trčila v osebni avto, ki ga je vozil Janez P. in nepravilno prehiteval. Udeležen je bil tudi tretji osebni avto. Zoper Magdaleno L. in Janeza P. bodo predlagali obisk pri sodniku za prekrške. •. sn nekoč SN so pisale pred 20-timi leti: Karavana bratstva in prijateljstva V naši občini smo bili v dneh od 6. do 9. junija gostitelji "Karavane bratstva in prijateljstva 72". Poleg nekdanjih gostiteljev bivših pregnancev, ki so nudili zatočišče izgnanim slovenskim družinam, je našo občino obiskala tudi 10 - članska delegacija družbeno-političnih organizacij in skupščine iz Kruševca. Gostiteljem naših izseljencev in delegaciji družbeno-političnih organizacij so občani pripravili nadvse prisrčen sprejem. Osnovni namen "Karavane bratstva in prijateljstva" so srečanja starih znancev in prijateljev, ki so se seznanili s težkimi trenutki življenja. Namen Karavane pa je tudi v tem, da se mladi ljudje širom domovine med seboj seznanijo, kajti človek tudi v miru potrebuje prijatelja. SN so pisale pred 10-timi leti: Predsedstvo O K SZDL o zaposlovanju Predsedstvo Občinske konference SZDL je na zadnji seji obravnavalo problematiko zaposlovanja v naši občini. Enotna je bila ugotovitev, da bodo morale družbenopolitične organizacije prevzeti aktivnejšo vlogo pri uresničevanju planskih in družbeno dogovorjenih ciljev sn nekoč| na področju zaposlovanja in kadrovske politike. Ob spremenjenih pogojih gospodarjenja se bodo bistveno spremenile tudi možnosti zaposlovanja. Trenutno je v občini evidentiranih 51 iskalcev zaposlitve, kateri iščejo zaposlitev že dalj časa, v letošnjem letu pa je končalo šolanje na srednjih šolah še 37 učencev, kar pomeni, da se bo število iskalcev zaposlitve bistveno povečalo. Odločno bomo morali ukrepati za zmanjšanje nadurnega in pogodbenega dela, saj le-to narašča v primerjavi z lanskim letom. V celoti ga ne bo mogoče odpraviti zaradi narave dela, nadomeščanje delavcev zaradi bolezni, porodniških in letnih dopustov itd., vendar je iz analize razvidno, da se z nadurnim ali pogodbenim delom opravljajo naloge, za katero bi bilo v največjih primerih možno skleniti redno delovno razmerje. Veliko število nadur v nekaterih sredinah kaže tudi na stremljenja posameznikov po zaslužkarstvu in neracionalno organizacijo dela. šport Letna liga v košarki Mozirje 92 TVD PARTIZAN MOZIRJE je v poletnih mesecih letošnjega leta na s v o j e m prenovljenem košarkarskem igrišču v Lokah organiziral ligo v košarki. V ligi je sodelovalo deset ekip, od tega osem iz Zgornje Savinjske doline ter še ekipi iz Šoštanja in Prebolda. Liga je lepo popestrila poletno dogajanje v Mozirju. Potekala je ob sobotah med 17. in 22. uro in lahko se pohvalimo z lepim obiskom gledalcev. Tekmovalo se je po sistemu 1x vsak z vsakim in potem so se prve štiri ekipe uvrstile v sklepni del -končnico, kjer je bil znan končni zmagovalec po sistemu na izpadanje. Potem, ko se je v soboto 25. 7. 92 končalo 9. kolo letne lige in s tem predtekmovanje, smo dobili štiri polfinaliste tako imenovanega PLAY OFF- a, ki so se že naslednjo soboto 1. 8. 92 pomerili med sabo.Drugouvrščena ekipa TVD PARTIZAN MOZIRJE je premagala tretjeuvrščeno ekipo NAZARJE z rezultatom 72:51, prvouvrščena ekipa REKREACIJA ŠOŠTANJ pa je premagala četrtouvrščeno ekipo TVD GORNJI GRAD z rezultatom 84:60. Že naslednjo soboto 8. 8. 92 pa smo videli finale končnice. šport Najprej je v tekmi za 3. mesto ekipa NAZARJE premagala GORNJI GRAD z rezultatom 48:45, nato pa je v tekmi za 1. mesto ekipa REKREACIJA premagala MOZIRJE z rezultatom 86:66. Po končani finalni tekmi je bila podelitev priznanj. Vse ekipe so prejele priznanja, prve tri pa tudi medalje in pokal za prvo mesto. Prav tako je prejel priznanje tudi najboljši strelec predtekmovanja Mlinšek Nejc iz ekipe REKREACIJA ŠOŠTANJ. Vrstni red po predtekmovanju: točk 1. REKREACIJA ŠOŠTANJ....18 2. TVD PARTIZAN MOZIRJE...14 3. NAZARJE...............12 4. TVD GORNJI GRAD.......10 5. BOČNA............... 10 6. EGOISTI GORNJI GRAD....8 7. PREBOLD................6 8. MOZIRJE MLADI..........6 9. REČICA.................2 10. TVD PARTIZAN LJUBNO...2 Sicer je tekmovanje potekalo brez večjih zapletov. Bilo je sicer nekaj pritožb, ki jih je tekmovalna komisija razrešila, po prepričanju večine pravično. Nekajkrat se je igralo tudi v dežju, kar pa košarke željnih igralcev ni preveč motilo. Tudi sojenje je bilo korektno in nanj večina ekip ni imela pripomb. Na zaključku lige smo si prijateljsko segli v roke, zgladili vse spore, ki so nastali med tekmovanjem in se dogovorili, da bomo ligo organizirali tudi naslednje leto. Janez Janko Andrej Marovt Helešič - državni reprezentant Vesela novica je pred nekaj dnevi prišla z Ljubnega ob Savinji. Andrej Marovt Helešič, odličen tekmovalec v gorskem kolesarjenju, je izbran v državno reprezentanco, ki bo zastopala barve Slovenije na evropskem prvenstvu v gorskem kolesarstvu. Prvenstvo' bo od 24. do 30. avgusta v Mollbrucku pri Spittalu v sosednji Avstriji. Andreju želimo obilo uspeha! KF šport in rekreacija Super maraton CELJE - LOGARSKA DOLINA Zanimanje za hojo in tek v svetu hitro narašča in tako dobiva nas slovenski maraton Celje -Logarska dolina vse večje razsežnosti, zato pričakujemo, da se bo poleg domačih udeležencev povečala udeležba tudi iz tujine. V maratonu Celje - Logarska dolina so leta 1985, ko je bil Izveden prvič, sodelovali štirje pohodniki. Od tedaj je zanimanje za hojo začelo naraščati, povprečno se je udeležba stopnjevala za 140% letno in tako letos pričakujemo okrog 600 udeležencev. V maratonu lahko sodelujejo udeleženci obeh spolov v starosti od 15 let naprej in militerci, to je uniformirane skupine trojk, ki nastopajo pod enotno številko s skupnim startom in skupnim prihodom na cilj. Start bo v soboto, 5. septembra 1992 ob 01.00 uri pred Magistratom v Celju, na Trgu V. kongresa. Trasa maratona je speljana iz Celja skozi Levec, Petrovče, Žalec, Vrbje, Šempeter, KONTROLNE POSTAJE: Letuš, Struge OKREPČEVALNICE: Žalec, Šempeter, Polzela, Rečica ob Paki, Letuš, Mozirje, Pobrežje, Ljubno, Luče, Solčava POTRJEVANJE KARTONOV Polzela, Mozirje, Ljubno, Luče, Solčava, Logarska dolina NOVI TEDNIK In RADIO CELJE da se bo vaš glas slišal dlje Oglase in male oglase lahko za NT in RC z 10 % popustom naročite v uredništvu Savinjskih novic Polzelo, Rečico ob Paki, Letuš, Podgorje pri Letušu, Mozirje - gaj, Nazarje, Trnovec, Pobrežje, Meliše, Radmirje, Ljubno, Luče, Solčavo v Logarsko dolino. Dolžina celotne trase je 75 km. Na trasi sta dve izstopni postaji: v Savinjskem gaju v Mozirju na 35 km in v Lučah na 60 km. Na poti trase maratona bo organizirano spremstvo: vodstvo maratona z redarji, policijo in zdravniškimi ekipami. Organiziran bo tudi prevoz prtljage v Logarsko dolino in udeležencev maratona, ki bodo pred ciljem omagali. Za vse udeležence maratona bo organiziran tudi avtobusni prevoz iz Logarske doline v Celje. Maratonsko prireditev bodo spremljali gledalci ob trasi proge, ki bodo maratonce bodrili s folklornimi poživitvami, odprtimi lokali in drugimi ponudbami, ki prireditvi dajejo mik in čar, zato organizator pričakuje, da vsak po svoje naredi vse, da bo slovenski maraton v zadovoljstvo vseh - uspel. MARATON - C E L J E - LOGARSKA DOLINA PRIJAVNICA - Priimek............................................ -Ime................................................ -Spol.................................................. -Datum rojstva....................................... -Naslov............................................. Prijavljam se za maraton CELJE - LOGARSKA DOLINA. Maraton bo 5.9.1992 s startom ob 01,00 uri zjutraj Startnino 500,00 SIT nakažite na žiro račun št. 50700-678-45265/01012 PD Celje - Maraton. nasveti SETVENI KOLEDAR ZA SEPTEMBER - KIMAVEC TOREK 1 TILEN Sejemo ozimino. Zalivamo, sejemo listnate vrtnine. SOBOTA 12 GVIDO Ne sejemo in ne sadimo, zalivamo SREDA 23 MARTA Škropimo, pobiramo pridelke, kosimo. SREDA 2 MAKSIMA Sejemo ozimino, listnate vrtnine in rastline za zeleno gnojenje, presajamo, zalivamo. NEDELJA 13 JANEZ Kopljemo krompir. ČETRTEK 24 GOJMIR Škropimo, pobiramo pridelke, kosimo. ČETRTEK 3 GREGOR Sejemo ozimino, listnate vrtnine in rastline za zeleno gnojenje, presajamo, zalivamo. PONEDELJEI 14 VIŠESLAV v Kopljemo krompir in kosimo. PETEK 25 UROŠ Škropimo, pobiramo pridelke. PETEK 4 ROZALIJA Porežmo dišavnice, nabiramo zdravilne rastline. TOREK 15 MELITA SOBOTA 26 DAMIJAN Ne sejemo in ne sadimo. SOBOTA 5 VIKTORIN Porefemo dišavnice, nabiramo zdravilne rastline. SREDA 16 LJUDMILA Sadimo zimski česen. NEDELJA 27 ADOLF Porežemo suhe malinove veje, kopljemo krompir, gnojimo in škropimo. NEDELJA 6 LJUBA Kosimo, če želimo, da trava spet hitro zraste. ČETRTEK 17 ROBERT Sadimo zimski česen. PONEDELJE 28 VENČESLAV ( Porežemo suhe malinove veje, kopljemo krompir, gnojimo in škropimo. PONEDELJEI 7 REGINA [ Kosimo, če želimo, da trava spet hitro zraste. PETEK 18 METOD Pobiramo plodovne vrtnine. TOREK 29 MIHAEL Zalivamo. TOREK 8 MARIJA Nabiramo zdravilne rastline. SOBOTA 19 EMILIJA Pobiramo plodovne vrtnine, škropimo, kopljemo krompir. SREDA 30 GREGOR Zalivamo. SREDA 9 PETER Nabiramo zdravilne rastline. NEDELJA 20 SVETLANA Pobiramo plodovne vrtnine, škropimo, kopljemo krompir. ČETRTEK 10 NIKOLAJ Nabiramo zdravilne rastline. PONEDELJEI 21 MATEVŽ Sadimo iglavce, grmičevje in čebulnice, zalivamo. - Kakršno vreme prvi dan kane, rado ves mesec tako ostane. - Grom In tresk o Miheli hude vetrove pomeni. Vir: koledar biološkega vrtnarjenja 92 PETEK 11 HELGA Zalivamo, presajamo, kosimo, če želimo, da trava hitro zraste. TOREK 22 FLORENCIJ Sadimo iglavce, grmičevje in čebulnice, zalivamo. J pisma bralcev "Mi smo vojska Titova!" To parolo, ki je bila še v nedavni preteklosti vojakom pogosto sugerirana, se spomnim vselej, kadar zagledam Titovo sliko na steni kakšnega urada. Res je bil on njen dosmrtni poveljnik,prisvojil pa si je tudi vse vzvode civilne in sodne oblasti. Vladal je, kakor so vladali vsi diktatorji, -tako, da je dal preliti potoke nedolžne krvi. Glede okrutnosti se zdi, da je prekašal celo svojega učitelja Stalina. Kdo je bil v resnici Tito, to sedaj najbolj nazorno izpričujejo dejanja in barbarska početja vojske, ki se po njem imenuje. Plodovi se pač ne obirajo istočasno ko se seje. čeprav je Tito že zdavnaj odšel, še rušilna in uničujoča moč njegove vojske vedno silovito deluje. To kar je diktator in absolutist s svojo najožjo kliko desetletja sejal, to mi sedaj žanjemo, vključno z barbarskim uničevanjem ljudi in dobrin. Tudi sorazmerno visok življenjski standard, ki so ga uživali priviligirani sloji, (le-ti imajo nostalgijo po Titu in njegovi vladavini) je bil zagotovljen na račun poštenih in delovnih "kapitalistov", ki jih je njegova boljševiško komunistična vladavina popolnoma izropala in delno na račun zadolževanja v tujini. Za njegovo razmetavanje denarja za neuvrščene, za njegovo razkazovanje vojaške moči in iskanje časti pri državnikih, potratno razkošne slavnostne gostije in potovanja, za njegovo na silo skovano in na prevari temelječe "bratstvo", katerega posledica je sedanji holokavst na Hrvaškem in v BIH, predvsem pa zaradi njegove zmotne in zgrešene gospodarske in nacionalne politike bomo Slovenci imeli še dolgo vrsto let nižji življenjski standard v primerjavi z drugimi zahodno evropskimi državami, čeprav imamo enake naravne danosti. Nekdaj slavna, do zob oborožena ta ista Titova vojska je tudi našo domovino Slovenijo barbarsko napadla, da bi naš narod podjarmila in uničila, zato je nam vsem v veliko sramoto in v posmeh, da še "krasijo" javne prostore Titove slike. Ali pa morda nekateri kolaboralisti želijo, da bi nas nekdanja Titova vojska še vnovič napadla? Ivan Glušič oglasi Ljubno ob Savinji URARSTVO prodaja ur, izdelkov za bobi, igrač Marija Serbela - Rupnik Tel. (063) 841-084 Ne samo, da vam bomo popravili, pri nas boste lahko kupili kakršnokoli uro priznanih svetovnih znamk. Prodajamo tudi najkvalitetnejše baterije za vse vrste aparatov, tudi za nagrobne lučke. Naša dodatna ponudba pa je: - za filateliste: znamke, albumi, pincete, itd. - za maketarje: sestavljive plastične makete letal, helikopterjev in ladij - za male in velike otroke: najčudovitejše igrače na svetu -LEGO kocke in še marsikaj drugega ! MAJHNE STVARI SO LEPE IN VIDELI BOSTE, KAKO MALO JE POTREBNO, DA OSREČITE TISTE, KI JIH IMATA RADI! oglasi zahvale ________ p9M ipss rSOiPül H EE5 \ MOZIRJE TRG 23 TEL FAX OG3/B3 VD 96 ■ Exprès foto za dokumente ( 2 minuti ) ■ Fotokopiranje ■ Frizerski salon ■ COM-CUT (Računalniški napisi za avtomobile) ■ Sitotisk ■ Reprofoto (priprava za tisk) Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o. OBRTNIKI! Olajšajte si pot do kupcev, sodelujte z OBRTNO KOOPERACIJO pri Mercator - ZKZ Mozirje tel:n.c.831-018, dir.832-282 MERX "SAVINJA" p.o. Mozirje Na trgu 14 Tel. 063/ 831-023, 831-960 OBJAVLJA PRODAJO DVOSOBNEGA STANOVANJA V MOZIRJU, Na trgu 30, stanovanje je v prvem nadstropju, skupna stanovanjska površina znaša 56,00 m2. Cena stanovanja znaša cca. 1.300.000,00 SIT. Stanovanje sl je mogoče ogledati po predhodnem dogovoru s KUŽNIK Janezom. Vaše pismene ponudbe pričakujemo na naslov: MERX "SAVINJA" p.o. Mozirje, Na trgu 14, v roku 15 dni od objave. Po poteku roka bo sklenjena prodajna pogodba z najboljšim ponudnikom. Zahvala Zahvaljujemo se za pomoč in reševanje naše hčerkice iz objema Savinje: Sadiku, Albinu Krebsu, Francu Lipovtu, Janezu Grudniku. Hvala zdravnici dr. Maji Natek in bolniški sestri ter vozniku reševalnega avtomobila za hitro pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Kosmačevi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite-spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. V spomin KOLENC FRANC fotograf iz Ljubnega ob Savinji 1982 Ljubno ob Savinji, 3.9.1992 Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči, prerani izgubi ljubega, edinega sina C,.. • BREZOVNIK MIRANA iz Rečice ob Savinji, roj. 1965 se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in delili z mano nedopovedljivo bolečino. Hvala za vse vence, sveče In svete maše, Brankotu in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem, pevcem, govornikom za poslovilne besede, planincem za lepo planinsko cvetje. Posebna zahvala podjetju Vegrad Ljubno - Velenje, sorodnikom in sosedom Pekovim za nesebično pomoč. Žalujoča mama Vera gasilci za vasi za razvedrilo Požarno varno delo s traktorji in drugimi motorji z notranjim izgorevanjem Pri delu s premičnimi motorji z notranjim zgorevanjem je okolica zelo požarno ogrožena. Vzroki so: netesni izpušni sistem, tvorba plamenskih izbruhov pri zagonu in še posebej izmetavanje isker. Prav tako se le gorljive snovi kot seno, slama ipd. lahko vžgejo že pri dotiku z izpušnim sistemom. Zato je pomembno, da v njihovi okolici ni lahko gorljivih snovi. Zato predstavlja delo z nezaščitenimi traktorji (breh lovilnikov isker) in drugimi motorji z notranjim zgorevanjem v prostorih z lahko gorljivimi snovmi grobo malomarnost. Na prostem postavimo motorje z notranjim zgorevanjem tako, da bo izpuh najmanj 8 m oddaljen od vseh lahko gorljivih snovi (iskre lahko pri močnem vetru letijo tudi 10 m daleč), 4 m od zgradbe, v katerih imamo lahko gorljive snovi. Pri posebno močnem vetru delo prekinemo. Nikoli ne pustimo brez nadzora vključenih motorjev, če pride do izbruha isker ali celo vžiga izpušnega sistema, moramo motor takoj ustaviti. Izpušni sistem moramo nato na ustreznem mestu sneti in ga skrbno očistiti. Šele po tem smemo nadaljevati z delom. Pri delu z lahko gorljivimi snovmi ne kadimo. Za vsak primer imejmo pri roki vedno ročni gasilni aparat ali vsaj sod vode in vedro ter mokro vrečo. Pozor! Ali že imate v stanovanju, strojni lopi in v avtomobilu ustrezen ročni gasilni aparat? Če ne, nikar ne odlagajte na jutri, preskrbite si ga že danes! Naročite ga lahko pri svojem gasilskem društvu ali pri gasilskem društvu Nazarje, kjer opravljajo tudi kvalitetno servisiranje teh aparatov oziroma naprav. POSEBNO OPOZORILO Zaradi daljšega sušnega obdobja obstaja v naravi velika nevarnost požarov, zato bodimo previdni. Občinska gasilska zveza Mozirje Z A SMEH Mož in žena sta se ob poroki dogovorila da bosta za vsako nezvestobo dala vsak v svoj hranilnik zrno riža. Pri praznovanju zlate poroke sta odprla hranilnika in v moževem je bilo pet zrnc, v ženinem pa nobenega. "Ljubica, oprosti, saj veš, da sem ljubil samo tebe. Res mi je nerodno!" "Nič hudega! Kar spomni se, kolikokrat smo jedli rižoto. Ali veš, odkod je bil tisti riž...?" "Menda zdaj delaš na pošti in žigosaš pošiljke. Ali ni to dolgočasno delo?" "Sploh ne; saj imamo vsak dan drug datum..." nagradna križanka 1 3 4 5 6 u 7 8 9 10 11 12 13 Ti” 15 JI 17 ii 19 tr 21 n* 23 liii 24 zrn 26 27 28 B 2B :■ ;;v .■ 30 31 32 ■ ir llftl 34 35 36 ■ 37 :: :;:l' I I- 38 39 40 0 41 42 43 ime iri priimek naslov VODORAVNO : 1. Slovenski zgodovinar (Viktor); 7. Nizka omara s predali; 13. Ime izumitelja Tesle; 14. Reka v Sibiriji; 15. Tovarna v Begunjah; 16. Princ iz Mahabharate; 18. Francoska pianistka (Margueritte); 19. Slovenski smučar (Robert); 20. Moški spolni organ; 22. Ameriški general iz secesijske vojne (Robert); 23. Neznanec; 24. Sezonski delavec; 26. Krapina; 27. Goethejeva mati; 29. Slovenski kolesar (Primož); 30. Prosti strel iz vogala igrišča pri nogometu; 31. Mesto v Nemčiji; 33. Mongolski vladarski naslov; 34. Naselje v Poljanski dolini; 35. Mesto v Nigeriji; 37. Kalij; 38. Ime bivše trancoske smučarke Pelen; 39. Ime igralke Dravič; 41, Zavarovalne listine; 42. Grški junak pred Trojo; 43. Kraj v Hercegovini NAVPIČNO:1. Slikovita jama pod Raduho; 2. Ime in priimek sodobnega pesnika; 3. Človek z velikimi očmi, 4. Darilo; 5. Španski spolnik; 6. Domače ljubkovalno ime; 7,Ruski politik iz začetka tega stoletja (Mihail); 8. Osebni zaimek; 9. Slovenski zgodovinar (Josip); 10. Starogrška.utež; 11. Ime in priimek bivšega odličnega jugoslov. atleta; 12. Prebivalec ene od južnoameriških držav; 17. Vrsta vetrovke; 20. Priprava za pečenje; 21. Sanje; 24. Švedska; 25. Ogljik; 28. Letopis; 30. Makedonsko moško ime; 32. Svetopisemska oseba; 34. Čebelje orožje; 36. Dalmatinsko žensko ime; 38. Steza; 40. Igralna kasta; 41. Okrajšava za pripis OBVESTILO REŠEVALCEM : Rešitev križanke iz 14. številke: kloaka, Estera, Oerter, Predel, vosi, Ami, leto, Ink, Agata, noj, NŠ, Amoreti, RZ, At, Tanatos, OŠ, ruk, Nikos, emu, SKOJ, ten, Staš, Terek, Š, Clint, vladar, spalka, ojnica, Didier. Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT): Bojana Papazov, Praprotnikova 7, Mozirje; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.500 SIT): Fanika Belak, Praprotnikova 8, Mozirje; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT): Marija Zajc, Ob Savinji 12, Mozirje. Nagrade prevzamejo izžrebanci osebno v prodajalni REGINA v Bočni. Čestitamo! Pravilno rešeno križanko Iz te številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 31. avgusta 1992 pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala trgovina Perla iz Luč. SAVINJA NUDI VSE ZA ŠOLO IN UČENJE po prvotnih cenah v poslovalnicah: Papirnica Mozirje tel. 832-602 Trgovski dom Nazarje tel. 831-914 SP Rečica ob Savinji tel. 831-005 SP Bočna tel. 841-111 SAMOPOSTREŽBA BOČNA tel. 841-111 Otroške trenerke Prešite odeje Maje - dolgi rokav Kis za vlaganje 5/1 Kis za vlaganje 3/1 od 1.300,00 do 2.500,00 SIT a 3.850,00 SIT a 850,00 SIT a 318,70 SIT a 222,00 SIT SAMOPOSTREŽBA MOZIRJE tel. 831-631 Bar kava 1/1 kg Bibita 1 1/2 PVC Olje Zvezda 1/1 Kis za vlaganje 1/1 Grajski rizling 1/1 a 477,20 SIT a 95,30 SIT a 114,30 SIT a 108,30 SIT a 89,80 SIT TRGOVSKI DOM NAZARJE tel. 831-914 Kava Zlata 1/1 Sol 1/1 Bibita 1,5 I Stil 1,5 I Fanta 1/1 Riž 1 kg Keksi štrudli a 393,70 SIT a 40,00 SIT a 95,30 SIT a 86,10 SIT a 88,40 SIT a 89,30 SIT a 95,10 SIT Od 25.8. do 30.9.1992-ponudba ugodnih pogojev -V živilskih poslovalnicah plačila na 2 čeka nad 2.500,00 SIT pri enkratnem nakupu. - Konfekcija na 4 čeke brez obresti. - Potrošniška posojila brez pologa na 3, 4 in 5 obrokov. POSEBNA PONUDBA Sladkor 50/1 a 69,00 SIT/kg Dolenjski krompir 30/1 a 22,00 SIT/kg Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. Graditelji! Tudi mi vam lahko pomagamo... Informacije, kako do kakovostne in tudi poceni storitve, so vam na voljo po telefonu kooperacije: 832-282 in 831-018. Na vašo željo vas z veseljem obiščemo! 16 let tradicije z obrtniki po vsej Sloveniji! OBRTNA KOOPERACIJA pri Mercator - ZKZ Mozirje MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti. Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ob vsakem času in uredili vam bomo vse v zvezi s prevozom in pokopom. če rabite samo pogrebno opremo (krsto, prevleko, križ, sveče), jo lahko dobite na naslednjih mestih: - v Mozirju: Florjane Franc, Cesta na Vrhe 28, tel. 831-617 - na Ljubnem: Golob Janez,Ter 7, Ljubno ob Savinji, tel.841-089 - na Rečici ob Savinji: Pokleka Herman, Rečica ob Savinji 144 - v Šmartnem ob Dreti: Irmančnik Ivan, Šmartno ob Dreti 38 - v Gornjem Gradu: Podlinšek Alojz, Gornji Grad 107/A Na teh naslovih lahko naročite tudi izkope in zasipe grobnih jam, postavitev mrtvaških odrov, prevoze in ostalo. MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Telefoni: (063) 721-667 721-043 721-395 Celje - skladišče obvestila ---D-Per ma: 7/1992 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 24.8. do 30.8. LEŠNIK MARJAN, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219 31.8. do 6.9. KRALJ CIRIL, dipl. vet. Ljubno, tel. 841-410 7.9. do 13.9. ZAGOŽEN DRAGO, dipl. vet. Ljubno, tel. 841-769 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE 24.8. do 30.8. Tratnik Franc, tel. 831-263 31.8. do 6.9. Marolt Marko, tel. 831-877 7.9. do 13.9. Lever Peter, tel. 885-150 Prodam avtomatski elektri pisalni stroj za 12.000 S ročno kosilnico za trg 5000000278,15 C0BISS s HUSOVARNA za 4.000 SIT večnamenski traktorski priklop s tremi protideli za kmetijske priključke za 20.000 SIT. Janez Janko, Na trgu 39, Mozirje, tel. 831-646. Italijanska gorska kolesa Battaglin po ugodnih cenah. Kolesarski servis PROFI Ljubno ob Savinji, tel. 841-055. Stanovanje v Mozirju oddam v najem. Informacije na tel. 831-715 od 16. ure dalje. Prodajam in zamenjujem znamke (filatelistične in navadne) iz vseh držav (ob sobotah in nedeljah). Irnar Janez, tel. 841-251. Ugodno prodam 8 m (dve klaftri) bukovih drv. Tel. 841-068 od 20.00 do 21.00. Brezžični telefon, 3 km, z interfonom in zaščitno kodo, ugodno prodam. Tel. 832-597. Prodam bukova drva. Tel. 831-228. Kuhinjski bojler Končar 5 I podgradni, malo rabljen, prodam, cena 4.000 SIT. Tel. 831-611 int. 256, 252, Zaleznik, Rečica 107a. MATIČNA KRONIKA za mesec julij 1992 Rojstva: Rodilo seje 6 dečkov in 10 deklic. Poroke: 1. Grofelnik Ivan, 1970, Druškovec in Napotnik Bernarda, 1973, Radegunda 21 a; 2. Pečnik Peter, 1967, Radegunda 12 in Pernek Zdenka, 1971, Dol Suha 38; 3. Papež Edvard, 1968, Dobletina 13 in Brezovnik Pavla, 1973, Radegunda 29; 4. Zebec Roman, 1971, Ljubija 86 in Janžovnik Karolina, 1970, Ljubija 86; 5. Menih Boris, 1970, Maribor in Vezočnik Ivica, 1972, Ter 14. Smrti: 1. Šemlak Marija, 1897, Spodnje Kraše 40; 2. Ivanuša Janez, 1920, Mozirje, Praprotnikova ulica 11; 3. Visočnik Mihael, 1924, Brezje 22; 4. Juvan Magdalena, 1947, Loke pri Mozirju 31; 5. Žerovnik Vida, 1933, Gornji Grad, Attemsov trg 2; 6. Špeh Franc, 1906, Lenart pri Gornjem Gradu 9; 7. Ogradi Jožef, 1918, Bočna 18; 8. Gorenje Jakob, 1931, Bočna, Bočna 105; 9. Podpečnik Katarina, 1901, Šmiklavž 31; 10. Dešman Jožef, 1931, Primož pri Ljubnem 72; 11. Jurjovec Andrej, 1940, Radmirje 96; 12. Orešnik Margareta, 1927, Savina 37. Spored filmov KINO "JELKA" NAZARJE 29.8. in 30.8. RAMBO III. - ameriški film - akcijski 5.9. in 6.9. STRAHOVIT UDAREC - ameriški film - akcijski 12.9. in 13.9. KRVAVI ŠPORT - ameriški film - triler KINO "DOM" MOZIRJE 29. in 30.8. ULIČNI POLICAJ - ameriški film - krimi-komedija 5. in 6.9. DOC HOLLYWOOD - ameriški film - drama KINO LJUBNO V juliju in avgustu predstave odpadejo V najem vzamem enosobno stanovanje s sanitarijami in kuhinjo v Mozirju, Nazarjah ali Rečici. Najemnino plačam za 3 mesece vnaprej. Tel. 831-611 - Pezič Mirjana. Zamenjam nove Casio CT 670 velike tipke za Yamaho PSR 400 velike tipke. Srečo Gostečnik, Praprotnikova 10, Mozirje. + Jawo 350 TS, malo voženo, ugodno prodam. Tel. 831-290. Prodam sesalec na paro (rabljen 2x) Univapor 200 Special Vetrella (Micka). Tel. 832-390. Menjam 57 m2 stanovanje s centralnim gretjem in telefonom na lepem mestu v Brežicah za Savinjsko dolino. Tel. (0608) 64-579. Prodam ITPP Kuepperbusch peč, hladilnik, električni štedilnik, 8 I bojler. Tel. 831-644. Ugodno prodam - na obroke barvni televizor , dobro ohranjen, ekran 20x30 cm, cena 20.000 SIT. Tel. 831-068. Prodam 25 p.m. bukovih drv. Cena 2.300 SIT. Tel. 844-170. Nemške ovčarje, mladiče z rodovnikom odličnih staršev -prodam. Purnat, Gornji Grad 179, tel. 842-119. Električne pastirje moči 4 W (do 40 km ograje) za 100 DEM, 7 W (do 70 km ograje) za 150 DEM in 15 W (do 100 km ograje) za 200 DEM, nove, prodam. Franci Orešnik, Primož 23, Ljubno. Tomos avtomatic s smerokazi in litimi platišči, malo rabljen, prodam. Tel. 832-135. Prodam hišo z vrtom in telefonom v bližini Atomsklih toplic - Podčetrtek. Inf. na telefon: 831-874. Obveščamo cenjene stranke, da poleg popravila šivalnih strojev in plinskih naprav odslej servisiram tudi gasilske aparate. Zagožen Anton, Ljubija 121, Mozirje, Tel. 831-109. Odprto; ponedeljek in četrtek od 15.00 do 18.00. EPSI Prodam 5 modernih oljnih slik v emajlu na pločevini, so OSREDNJO KNJ. CELJE