— 89 - Sanjavi Janko. Otroška gluma v enem dejanju. — Spisal P. R. Lehnhard. — Poslovenil Fr. Ločniškar. Osebe: ' Janko. Krojač Kozlfe. i *Ah* Njegova mati. Črevljarski vajenec. -J^r^^a, PritftSH*. Stanko, f B • . ; •- .. H 'r4** hM----------- - ¦ - \ '. '"- ,¦ Dekoracije: Guzd. — Spredaj na desni rušnata klop. - -' ________________________________ *;^ ¦ 1. pHzor. Janko (ležeč, kakor v spanju): ¦ . (janko.) O- hva'a. dobra vila ti, . , ,. * , • „'. , ..„. ., , • v svetlobf zriio fe očf. , ¦ Janko (deček v siromašm kmetiški obleki, v ' dokolenkah, zakrpanem jopiču, cokljah itd.,: Vila: leži na rušnati klopi, gleda sanjavo v zrak Besede tvoie čula sem in eovori zaspano): , , , , . . . ' B H ' do tebe sem pnplula scm, Najrajši v senco sem zahajam, da ti izpolnim srčne žeije. polegatn in se sanjam vdajam. A mojc tudi čuj povelje: Nič s tem ni zadovoljna mati, prav pameten v izberi bodi! ker v knjige če me zakopati. Pisaril naj bi, bral, štcvilil - Janko P« mojem naj povelji Kjcr morejo, me le jezijo, vse v prirodi se ravna! ,,sanjavi Janko" mi velijo. To skromna želja je srca. Zaziblji, vetrec, zdaj me v spanjc — To> vila, — prosim te lepo — bridkost spodč mi lepc sanje. da vse mi brž poslušno bo! Počil bom tukaj, in črez kratko Vila: o vilah bom zasanjal sladko. Velike ti ima5 željd ! (Oovori bolj poCasi, kakor v polsnii.) Pa bodi, ker zaupaš v me! Da prišla bi iz gošče vila \f ^l P,O^°lf L *' n!Stant: tu sem in me razveselila! Kar boš do^ bo&astva, hrane, Seveda blaga, dobrodelna - vse samo tvoje morc biti. in v njeni roki čudodclna Janko (skoči veselo pokonci): palica . . . Kaj želel bi imeti ? — Pritrdim! Vsc se to zgodi ti! Ahf%ih vil pač ni na sveti. vila 'pomenljivo): (Zaspij Posnemaj v hrani bogatinc — 2 nr: r nikomur proč ne daj drobtine; L.. pnzo.. a če ne boš tako ravna| (Janko. Vila.) iz kruha kamen bo postal! Vila (v svetli, blesteči vilinski obleki, s Ca- Janko (mirno)- rovno palico v rokah, nastopi z leve strani : Kaj bj za druge paL gc meni,, , Pa vcndar, Janko! Taka vila, Najbolj scm vedno sebe ccnil! — glej.-predle je sedaj stopila. O, hvala ti \i dušc cele — — 90 — Vlla (resno): Mlrko (se pokloni): Naj žal ne bo ti ure te-le! Rek6 mi Mirko — (Odide mimo Janka.) Stanko (se poklonii: Mcni Stanko. 3. prizor. Janko: (Janko, potem Kozie.) ( Lep6, .pozneje bolj natanko! Janko (sam)- * Mirko in Stanko (prineseta vsak po dva stola, O hvala tebi, dob« vila, « t5T2Sn?FL%SL " ™^' Izkusim tvoia zdaj danla. (KHCe) ¦ Janko (nadaljuje): Krojača si želim imeti, - Želim' d,a ™! f ^aj črevljar Z obleko brž me p^eseneti! Prmesc lePlh čr*vljev par! Kozle (v izpačeni krojaški krinki, s kozjo 5. priZOr. ••' • ¦ brado itd., nese na rami bogato okrašen ,_ .„ .. «, ,. ,. . . - plaiC, priskaklja z leve in se globoko pri- (Prejšnji. Crevljarski vajenec.) kloni Janku): Vajenec (v obleki, kakršne nosijo vajenci, s Ah, vaš pokorni — me-e-e — predpasnikom itd., toda v jopiču. V rokah kroja^ek tu sem jaz Kozl^. KpS"*5 Pred Jank°m " Oospod, po mene ste ve eh — n x... . , ., r, .. obleke bodete veseli • PošlIja mojster mc Kneftrač /«».? * , , , J ' *km s črcvliL Jaz sem PomagAC ~ (Obleče janku plaSč.) Lahko pomerim jih mordž? Janko (Po strani): _ Mirko (ponudi'j.nku stoD- O tem pač sanjal n.sem jaz! Janko (sede ,n od)ožj coklje): (Glasno): prav vese,( mg v]judnost ta, Vse kot po mcri! Kakšen kras! Vajenec (obuje Janku črevlje). Kozlfe (zadovoljno): Stanko (dene coklje k rušnati klopi). Po sto je kronic tak-le vatel — Janko (opazuje Ctevlje in vstane): Janko: Povej, da me zadovoljujc ! Postrežljiv ti si mi prijatelj! 'me ? • • • Suhota tvoja se mi smili — Vajenec (mu seže v besedo): Želim zdaj mize brž z jedili, Kneftrač se imcnuje. vsepolno, kar jih more nesti — ! Priznan črevljar )e mojster ta — nesrečno roko le ima! 4. prizOr. (Se praska po hrbtu.) (Prejšnja. Mirko, Stanko., Mirko (Postavi sto1 Ba PreJšnJe mesto)- „. . , ,,,... ,. Kozle (opazuje medtem jestvine na mizi). ¦* Mirko in Stanko (slugi v kričeči, bogati • . opravi, prineseta od desne strani mizo z je- JanKO! dili in s pijačami bogato obloženo. Posta- V imenu mojem mu povej, , vita jo na sredo odra. Oba): da tepsti te ne sme odslej! Oospod, kar veiel si izvesti! Lahko ostaneš zldaj pri meni; - ,,,..,..,., s krojačem dolgčas si prcžcni. (Se pnklonita Janku.) , ' & v Janko (veselo): Velika čast t0 _ mz.^ A Oj miza, polna vseh sladkosti! — za me, ki sem krojač KozlžT To morala v oči bi bosti Vajenec: zdaj dečke ki so me zmerjali, A tudi zame čast vclika __ .sanjavi janko' tni dejali. (Pri strani): (Slugama): kako fe obedu me ^ mika , _ Pnscdita k gostiji naši! . Mirko in Stanko (hkrati): Princezo rad bi še pozval, Midva, gospod, sva slugi vaši. prav tako, kot sem v knjigah bral. — 91 - 6. prizor. Mirko (smejž Stanku): (Prejšnji, princeza.) Krojači in črevljarji vsi! - Princeza(vfantastični, bogato okrašeni opravi, Janko: s krono itd, nastopi z leve strani): Izvolite k obedu iti ! Pozdravljen mi, predragi Janko — Li smem, princeza, te voditi? Janko (po strani): (Ji ,Roda roko.) Ah, že je tukaj' Prav natanko Kozl* (da vajencu roko): kot tista v knjigi na podobi! Pa pojdiva midva. bolj zad! Obraz dobroten, v vsi milobi — Vajenec (pri strani): (Glasno): Saj čas jc, menc tarc glad! >„ pozdravljena princeza naša — (Se vsedejo tako-!e): '" Vajenec (po Strani): Princeza Janko Kaj se z jedjo tako odlaša? * " " * _• • * Princeza: ,. _, Miza ^. „ . . ,, . .. Kozle • , .... • Vajenec Zelel k gostiji si me svoji ? _ 2 ledl" Janko s _._ Mirko Stanko Da, vsi ste tukaj gosti moji. Janko (slugama)-. Mirko (tiho Stanku): Lepo zdaj gostom mi strezita, In midva tudi ? Smeh me grabi — vse po gosposko naredita! Princcza (Janku). Mirko in Stanko (poinjta Caše). Seznaniti nas prej ne zabi! janko (n3daljuje): Janko! ¦ Najprcj dvignimo svoje čašc -. Predstavljanje lahko začnete. na zdravje, čast princezc naše! (Zase): ^pjje s slastjo.) Kako ta stvar sc čudno plete. Princeza, Kozlfe in vajenec (pijejo ravno- (Premišlja.) tako, a odmaknejo takoj čaše od ustnic in Princeza (kaže na Kozleta): pokažejo prevarane obraze). Kako, gospod, se z6ve tale? Janko (po kratkem odmoru): Janko: No, kaj zgodilo sc je, gosti? Moj kro- (popravi) moj mojster šale! Ni čuti kliccv nič "dosti? (Pri strani): Princera: Oh, takega še nikdar ne! • O Janko, kaj naj to pomcni, Kozli (se prikloni princezi): ^ da sanle V°de dal Si meni ? Jme mi častno je Kozlfe — Kozlfe: „ . Pod mizo kmalu bi se zvrnil — Seveda tudnjtcmeniti? Vajenec (ncvoljea): Kozlfe- Pijačo to bom vedno črnil! . O,vsak krojaček ima niti. — Janko: Prlnceza (kaže na vajenca): Kaj slugi vino sta izpila? A kdo pa oni gost jc tvoj? (Slugama.) Janko (hiift): '" Sai vendar vina sta nalila? Črcvljarjev prej, zdaj tajnik moj. Mirko: (Da vajencu znamenje, naj odstrani pred- GotoV0 ! Vendar samo vi sie pasnik.) deležni te pijače čistc — Vajenec (odveže predpasnik, in ga vrže v Stanko: s*ran-^ Če polnim drugemu posodo, _-* Velika čast — jaz vidim tgči samo vodo. Princeia: Janko zmešani: . Me vescli! ' Ah, oprostite — in kaj jejtc — — 92 — Princeza (pokusi): in jcdla je še ,punčka" mala, — Fej, to je svinec! ki jo je pestovala Neli. (Odloži vilice.) Vsi skupaj smo lepo sedeli Kozl* (ravnotako): na cni kloP'> v lcPcm redi ~ Podkev, gleite! to dal° Je svcčanost jedi! (Pokaže zarjavelo podkev.) !n "ism° PreJ SC d°taknili kosila, da smo odmolih. Vajenec (kaže velik kamen): Da bj Boga ng zahvalilj Oh, to so strašne bolečine! nam njso maniica pustili. (Vstanejo nevoljni.) O dobra mati! Jutro mnogo Princeza: princslo ti je skrb, nadlogo. Kdo bo prebaval te tvarine? (Vzdihuje): Ne sme kaj lakega se dati! — Da moral oče je umreti! Ti si se hotcl norčevati! Zdaj sama morala skrbeti To je sramota in zločestvo — za otročiče si uboge. — povrnem v svoje se kraljestvo! (Kratek odmor.) (Ponosno odide.) Prcj nisem znal za te nadloge. — Kozlč: (Žalostno): Kaj hočetn tu sedeti še ? Bil sem ji morda še v trpljenje — Se priporočam — me-e-e! po domu čutim koprnjenje! (Odide.) (Si obriše oči.) Vajenec: Težko mi je — menda vsied tega — Naj le me bijc gospodar, ker danes vse od mene bega. — vsaj jed želodcu ni na kvar! Tako sem sam, da se bojim. (Pokaže Janku ,osle" in odide.) Da vsaJ kdo Pride> si želim ! „. . Ah, vendar moram to priznati, *°.: ,. . da tebe rad bi videl, mati! Pn taki hrani — Stanko: 8. prizor. tem ravfcanji - (Janko> njegova mati) ! Mati (zleve, oblečena kot beračica, z berglo itd. še midva greva od vas strani! Na glavi ima ruto, hodi počasi in upognjeno, (Se primeta pod pazduho in odideta.) govori proseče in utrujeno): Gospod, vi pomagajtc mi 7. prizor. jn kosčck kruha dajte mi! (Janko.) Ah, glad mc že tak6 mori — Janko (sam, sede; po kratkem odmoru): Janko (zase, sočutno): Ah, zdaj šcle mi razjasnjen Uboga, beračica ti! v jj besed čarobnih je pomen (Glasno): " (PoCasi ponavlja): Ne morcm ti pomagati! BPosnemaj v hrani bogatine, Beračica: j nikomur proč ne daj drobtine!" — Kaj nimaš dosti blaga ti? Dejal scm si: BTo bo Iahko!" — V obilici vsega imaš, (Vzdihuje): a njej, ki strada, nič nc^feš? Sedaj pa je tako prišl6.. Janko (bolestno): t *, ^ (Porine jestvine nevoljen od sebe.) Težko je, nemogoče to ! Kaj vina hočejo, jedi mi? Kar tebi dam, vsc katnen bo! Saj samemu nič ne diši mi. Beračica: (PoCasi, razkazujoč): O, li si trd, norčuješ se! Kak6 drugačno vse \e. bilo Janko (zase): doma ubožno nam kosilo! Krivično res huduješ se! Nam mamica je juhe dala — (Se obrne v stran.) — 93 — Beračica: . *r Beračica (se brani): Da. ni moža bil vzel mi Bog, Ne, to ni za smeh ! bi fce beračila okrog, Naj odpusti vam Bog ta greh, nadlegovala nič ljudi — da z revo tu se šalite, janko (zase, zadet): in srce rcvno žalite ! ~ Ah, falc glas se znan mi zdi! - BcraČit dalje grem sedaj. Beračica: Prepotovala mnog bom kraj, Brez doma setn, moža, otr6k, dokIcr jz dola me nadlog oslcpil me je skoro jok, - ne reši dobrotijivi Bog. - Oh vsi hud6 smo gladovah! Le Janka zreti ge 2eli Otroci v smrti so zaspah. - čc ni morda že konec z njim . Opora mojih starih let - omahovaje na desno.) otrok najstarši — šel je v svet, x ; . ¦ ah, ni Iep6, Ijub6 ravnal — 9. prizor. Janko (pazno): (Janko, potem Mirko, Stanko, Kozle, vajenec> Kako se je imenoval? janko (sam): Beračica: Od bolečin srce mi poči, Prijazen dečck! Reklo vse pri vili tudi ni pomdči! ' nsanjavi Janko" njemu je. Slcpila sreča je srce, Janko (obupno): kcr misliI sem sam6 na se- Oh, kakšna je sramota to! Prepozno je a zdaj spoznam, .„ . , , ' ... da srečen ni, kdor vživa satn (Pade pred beraC.co na tla.) vcsde .^ bridkostne dni Glcj, mat. - smku daj rok6! ter z drugjmi jjh ne deli _ (Začne ihteti.) . (Opazuje jedi.) Beračica: j^aj jjočem s tem sedaj storiti, Ne uganjajte tukaj šal! - če n,č ne morem razdeliti? Moj Janko v smrti je zaspaK Želim, da slugi pritečeta, V obleki taki, kot ste vi, jedila zopet odneseta. nc bil bi Janko žive dni! > • .... , . c. . ... , ., . ' (Mirko ln Stanko hitro nastopita.) Janko (se dvigne): Mirko : Vobraz prijazno mi poglej — Že tukaj sva, kot si želcl - če sina ne spoznaš, povej! (Ore k mizi} Beračica (ga opazuje in odkimuje z glavo): Stanko (Mirku): Ugaša že mi luč oči, NOj vzdigni no! Saj ni pepel.' a vetn, da Janko nisie vi. — (Oba p0&rabita mizo.) ;¦ Janko (se obrne obupan proč). Janko: Beračica: Obleka ta ne veseli me, Oh, da bi zrla kratek čas pou njo že kar srcč boli me. še sinu svojemu v obraz! (Sleče plašč.) Janko (posluša): Rad odložim to breme z ratnc — Kaj slišim? Nc jcziš se ti Kozlč naj pride in ga vzame. i- nanj, ki ti jemlje luč oči Kozlfe (prav bitro); in dela tolikogorja - TU] jank0) sem že tU) da le Beračica: * obleke rešim — mč-e-e! Vse mu odpuščam iz srca! (Vzame plašč.) * Naj mati še tako trpi, Janko: vsc iz ljubezni odpusti. - Več črevlji me nc veselijo. Janko^ (premagan): Pripravni nič se mi ne zdijo. O mati — (Sezuje Crevlje in obuje svoje coklje.) — 94 — Kot prej, obujem se scdaj — Tako ves dan sc mi potžpa — črevljar naj vzame tč nazaj! oh, predrugačiti ga ni moč zlcpa! Vajenec (nastopi zelo hitro): Kaj res ne da na tem sc svcti Tu scm! Po črevlje sem pritekcl, bJzz ^fin' skrbi živcti ? ker gospodar tak6 je rekel. Kat" lahko, *a'de siromak- ' - .,,.„,.„ s če bo ostal naprei še tak! (Vrže črevlje črez ramo.) v ' Vsl (tazen Janka odidejo s »vojitni rečmi). Janko (v sPanJu): Dobrotna vila, hvala ti! 10. prlzor. Mati (posluša): (Janko, potem vila.) .'. Kako ? Kdo tukaj govori ? Janko (sam, gleda za njimi): ' (Gre h klopi, opazi janka.) ' Le pojte s svojimi zakladi! Na, tu leži! Sevč, sevč - — — (Gre k rušnati klopi.) (Ga strese.) Tu sedel bom, kjer po navadi Lenuh ti, kar brž na noge ! * so našli me pretekle čase, janko (še v spanju): . - ko sanjal setn, zamišljen vase. Črevljar, princeza in Kozle - • * Tft ČaS,n"Za) bl P"J« (Vstaja in si mane ofii.) pač boljšc znal bi ga rabiti! ,. ' ..,-,. ^ ,- . , Prenovil svojc bom življenje, • k>e ste seda*} Zbežah ste? nc bom več materi v trpljcnje: ^nti (zase): vse lepše bom začel živeti — Vcs v sanje je še zatopljcn — za njo truditi se, trpeti. janko (spozna mater, veselo iznenaden). (Se razlekne pofiasi po klopi; govori, kot jt fu _ 0 sreča — ni to sen? bi bil utrujen.) oh mamica f. fcs s- fu ? a ?i Sil-,k,C- t ] w°' (Joobjame.) da bil odslei bi zopet to, _ , , , . o , , kar bil sem prcjšnje srečne dni - ° hva a dobremu Bogu ! - = : . • le malo boljše pamcti - - Odpus i dobra mati mi . _ ,. , , ker dclal sem ti le skrbi. (Zaspi. Razpostavljeno vse zopet prav tako pOIlf :i mpnp 7aai ic spn _ kot v prvem prizoru) FouCU mcnc zda) jc scn tvojsmsedajnebovečlen VHa (z leve): ,zbra, sJ bom ^ pofa nQva _ No, želja ta me vcseli! iska, le v de,u blagoslova ! (Se ga lahno dotakne s čudodelno palico.) M , . KrasnejSihda naj Bog ti dm. To ayo . Q dete moje_ . Pokaže naj ti pota nova — r ,. da v dclu iščeš blagoslova! (Oa P°'lut"> (Mimo Janka, odide na desno.) Janko: Domov me vleče, da spet svoje ! 11. prizor. objamem sestrice in brate, -(Janko, mati.) ni mar mi več gostije zlate! Mati (s«daj v navadni kmetiški obleki, ptide & tem- ko " odpravlja z materjo.) z leve): Lenobajleminila,mat), Ho, Janko! — Kje pač mora biti? - drugačen hočcm zdaj postati! Saj v gozd so videli ga iti! (Medtem, ko odhajataoba zadovoljnih obra- (Gre v ospredje, ne da bi*zapazila Janka.) zov, pade zavesa.)