Obiščite BAGAT Pr°dajalno v Čuprijski ulici, kjer je ob bogatem asortimaju šivalnih strojev »Maja«, »Slavica«, »Jadranka« in »Ana« mogoče kupiti tudi ves krojaški pribor. CELJE, 22. JUNIJA 1967 — LETO XXI. ŠTEV. 22. — CENA !>0 PAK (50 S DIN) GASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SEJA CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Posojilo za popravilo šole na Frankolovem judl drugo skupno zaseda- t članov obeh zborov celj- u občinske skupščine lahko fistimo med pomembne de- razgovore o aktualnih panjih naše občine. V umem je šle za drobne (obleme, toda navzlic temu, , nič manj . ivljenjske in (•ualne. Zato ni naključje, (so odborniki odločno po- ipli v razpravo. Izredno ži- vahen pa je bil tisti del seje, ki je bil v dnevnem redu zabedežen š štirimi besedami: vprašanja in odgovori odbor- nikov. To je točka, kd bo na vsakem zasedanju skupščine in kateri odbornik-1 sprašu- jejo in zahtevajo ustrezne od- govore. Tako smo zlasti v tem delu seje slišali nad dvajset vprašanj, k: so v glavnem zadevali na krajevne probler le, na ceste, gradbene okoliše, mostove, električno javno razsvetljavo in podob- no. Začetek dela je pripadal komisi M za volitve in ime- novanja. Tako je predstavnik te komisije predlagal ustrez- no število članov v skupščino temeljne izobraževalne skup- nosti. Kot je znano ima ta organ 55 članov, od tega jih je občinska skupščina ime- novala 22. £Ja predlog iste komisije so razrešili Danila Bredka kot vršilca dolžnosti načelnika oddelka za gospo- darstvo in družbene zadeve ter na to mesto vnovič ime- novali prejšnjega načelnika Ivana Petaverja, ki se s tem sklepom ponovno vrača v (Nadaljevanje na 4. strani) ŠEMPETRSKETVI AGROSERVISU SO ZAČELI S PROIZVODNJO MINIDUPERJEV — 800 Domači avtomobil prekucnik Poleg uspelih lažjih naprav za kmetijsko in izdarsko mehanizacijo je šempetrski Agroser- s presenetil na trgu s kombajni za hmelj in >tosz avtomobilom, prekucnikom. i Zaradi vse večje serijske proizvodnje in pa lejstva, da to podjetje v resnici ni več obrtno odjetje, se bo že letos preimenovalo v strojno odustrijsko podjetje — SIP. Šempetrski Agroservis je red leti prvič opozoril nase, 8 je poleg osnovne servisne (javnosti začel s proizvodnjo o vi j ah, bila je v torek 13. junija, so kritično pre- Nali dosedanjo dejavnost trboveljskih komunistov, 'n,jo pa so zaključili tudi prvo razdobje v reorgani- tiji ZK, za katerega je značilna vsestranska aktiv- ist komunistov in drugih družbenih dejavnikov, da bi fcza komunistov uskladila vlogo, mesto in oblike de- janja s samoupravljanjem in z novo družbeno vlogo. ' Prihodnje bo treba na- TO vso pozornost pred- al'1 vsebini delovanja in v uresničevati vsa tista ^šanja, o katerih so govo- : v razpravi o reorganiza- cij Zveze komunistov. Pose- J Poudarek bo treba name- ni zlasti ideološkemu izo- r^vanju dn delovanju ko- L^v, ki je bilo doslej ^stavljeno, in zagotoviti r^o sodedr—anje komuni- ^ Pri razreševanju števil- k Vprašanj v zvezi s kar doslednim uveljavlja- la nalog, ki izhajajo iz na- b Gospoda rske in družbene hv8* >>Nal°g« Zveze ko j^stov v občini« je imel jj^tar občinskega komiteja L v° Vozel. Obširno je plaval reformo in reor- ^cijo ZK ter v tej zvezi nanizal tudi zaključke in raz- mišljanja iiz dosedanjih raz- prav o reorganizaciji Zveze Komunistov v občini Trbov- lje in na celotnem področju revirjev. Posebej je poudaril, da so reorganizacija Zveze komunistov in razprave v tej zvezi pospešile številne pro- cese v organiziranosti in de- lovanju komunistov. Iz refe- rata povzemamo tudi ugoto- vitev, da je bilo v revirjih že dolgo čutiti potrebo po orga- nu, ki bi skladno z razvojem družbe in revLrskih občin us- merjal in vodil politične pro- cese, pomembne za revirje. V tem pogledu predstavlja za- časni Področni komite ZK za revirje zanesljivo prvi in od- ločnejši korak naprej pri do- govarjanju, sodelovanju in vzpodbujan it; dela komuni- stov v občinah. Razvoj pro- izvajalnih sil, proizvodnih od- nosov, spremembe na področ- ju dogovarjanja in usmerja- nja so ustvarile osnovo no- vim, sodobnejšim procesom, ki zahtevajo širše dogovarja- nje in sodelovanje. Prav pa ba bilo, da v revirjih ne bi ostali samo pri tem uspehu. V nadaljevanju je Ivo Vo- zel obravnaval med drugim tudi nekatera vprašanja v zvezi z uveljavljanjem re- formnih prizadevanj. Pri tem je med drugim opozoril, da se je v zadnjem obdoibju zmanjšalo število zaposlenih prav tako pa se je zmanjšala izkoriščenost zmogljivosti. To kaže, da so predvsem neka- teri strokovni kadri napačno razumeli intencije gospodar- ske reforme. Tako v referatu kot v razpravi je bila na ob- činski konferenci Zveze ko- munistov v Trbovljah poudar- jena nujnost po hitrejšem in pogumne j šem uveljavljanju integracijskih procesov, s či- mer bi zagotovili potrebno koncentracijo kapitala in ustvarili pogorje za zaposleva- nje nove delovne sile. Precej so razpravljali tudi o potrebi po krepitvi osebne in moral- ne odgovornosti, o nagraje- vanju, o položaju in nalogah na področju družbenih služb itd. Poudarili so tudi potre- bo, da bi čimprej izdelali in sprejeli predlog za nadaljnji razvoj gospodarstva, tako v okviru republike kot v obči- ni sami. Na občinski konfrenci ZKD v Trbovljah so osvojili pred- log za novo organiziranost, izvolili so organe konference ter 20 članov za revirski ko- mite ZKS, za novega politič- nega sekretarja občinskega komiteja ZKS so izvolili Iva- na Migliča, doslej sekretarja rudniškega komiteja ZK Tr- bovlje. Konference se je udeležil tudi član ZK ZKJ, Marijan Oražen, in v razpravi obširno govoril o nekaterih perečih političnih dogodkih v svetu. Poudaril je, da bi morali ko- munisti več razpravljati o dogodkih po svetu, sicer pa bi morali razprave o teh vprašanjih prenesti tudi med člane družbeno politič- nih organizacij. —nk— S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS CELJE Več poudarka razpravam v mednarodnih odnosih Ko je občinski komite ZK Slovenije Celje minuli petek na svoji seji razpravljali o aktualnih mednarodnih odno- sih in Vlogi Jugoslavije, so člani znova opozorili na ugo- tovitev zadnje občinske kon- ference ZK, naj v osnovnih organizacijah več razpravlja- jo o mednarodnih odnosih. Enako velja tudi za občinski komite, ki bo v bodoče v zve- zi s posameznimi mednarod- nimi dogodki organiziral konkretnejše razprave ter hi- treje in obširneje obveščal sekretarje združenih in sa- mostojnih osnovnih organi- cij ZK. Poleg tega so na seji v zvezi s tem sprejeli več sklepov. Kar zadeva zadnje medna- rodne dogodke, je večina združenih organizacij ZK v občini že imela razprave, ne- katere organizacije pa bodo organizirane take razprave v juniju. V večjih delovnih ko- lektivih naj bi organizirali razprave o mednarodnih do- godkih prek sindikalnih or- ganizacij, da bi se z razvo- jem dogodkov in našo poli- tiko do tega seznanil kar naj- širši krog proizvajalcev. člani komiteja so na zad- nji seji med drugim sprejeli tudi poslovnik za delo ob- činskega komiteja. Tu gre za prvii akt, ki jasnejše ureja relacije in odgovornost v de- lu OK. Po potrebi bodo po- slovnik dopolnili, pač odvi- sno od razvitosti dejavnosti občinskega vodstva. Da bi novi občinski komi. te in sekretarji združenih organizacij ZKS pri svojem delu nekatera vprašanja laže razreševali, bo občinski ko- mite priredil ta teden dvo- dnevni seminar na Teharju. Osnutek programa za semi- nar je bil sprejet na seji in obsega štiri gflavne teme. Kot prvo bodo tu obravnava- li nekatere politične vidike reforme delovanja komuni- stov, nadalje konkretne vi- dike reorganizacije Zveze ko- munistov v celjski občina, aktualna vprašanja iz med- narodne politike ter medna- rodnega delavskega gibanja in v zvezi s tem naloge komu- nistov in kot četrto temo po- zitivne in negativne posledi- ce demokratizacije v družbi in Zvezi komunistov. Občinsko vodstvo ZK je to- krat razpravljalo tudi o do- sedanjem poteku reorganiza- cije ZK v občini. Večina združenih organizacij ZK je že formiranih ter so člani v sklopu le-teh tudi že imeli prve sestanke. K. Izpolnite trenutke vašega oddiha s skodelico NA KRATKO SEMINAR O FILMSKI VZGOJI Republiški svet zveze kul- turno prosvetnih organizacij SLavenije se je odločil, da ju- lija priredi v Kopru seminar o filmski vzgoji. Celjski ob- čanski sveit ZKPOS je za ta seminar prijavil kar petnast udeležencev slavistov iz celj- skih srednjih in osnovnih šol. S tem je odbor za filmsko vzgojo pri občinskem svetu prešel v drugo etapo dela, namreč prosvetnim delavcem nuditi čimveč strokovne po- moči za delo v filmskih krož- kih na celjskih šolah. Vseka- kor bo po tem seminarju filmska vzgoja na šolah po- tekala bolj strokovno in kva- litetno, kar je zelo potrebno, saj vemo, da ima precejšen vpliv na mladega človeka. Planina pri Sevnici, rojstni kraj pisateljice Ane Wam- brechtsammer, ki je s svojo knjigo »Danes grofje celjski in nikdar več« postavila ne- minljiv spomenik, postaja če- dalje bolj zanimiva za ljudi daleč naokoli. Izmed vseh trgov na Kozjanskem in Ob- sotelju je Planina prva, ki se je uspešno kljub velikim te- žavam spoprijela s turizmom. Planinčani pa ne morejo na- rediti svoj kraj še bolj pri- vlačen in uresničiti svojih za- misli zaradi pomanjkanja de- narja. Na gradu so zgradili kuhinjo skoraj brez sredstev. ČREVESNA OBOLENJA črevesna obolenja so v po- letnem času kaj pogosta. Za- to je dobro vedeti, kako je treba ravnati s takim bolni- kom v domoči oskrbi. Napač- na prehrana lahko bolezen- sko stanje močno poslabša, na vsalk način pa podaljša tudi samo zdravljenje. Vzro- ki za nastanek akutne (ne- nadne in nagle) driske so različni: premastna hrana, preveč hrane, premrzla hra- na, pokvarjena hrana ipd. V vsakem primeru dajemo bol- niku prva dva dni samo čaj šn prepečenec. Od čajev pri- deta v poštev le ruski in bo- rovničev čaj. Ko pa se bole- zen nekoliko zboljša, lahko damo bolniku sluzave juhe, nemastne kostne juhe, pire krompir, dušeno in pretlače- no zelenjavo, prepečenec ali pa dan ali dva star bel kruh. Namesto s sladkorjem slad- kamo čaje s saharinom ali assugrinom. S tako hrano doba bolnik že približno 2.000 kalorij. Pri trdovratnih dri- skah pa vključimo v dieto še en dan z nastrganimi jabolki (pektinska dieta). Največ us- peha pri zdravljenju driske bomo imeli, če bomo pravil- no prešli iz čajne pauze in stroge diete na razširjeno di- eto in prek te na normalno hrano. Ni namreč dovolj, če upoštevamo samo izbiro po- sameznih živil, zelo važno je tuidl, kako stopnjujemo pri- pravo tako izbranih živil. Podrobno navedene pripo- ročene jsdi, kakor tudi pre- povedane jedi najdete v član- ku Jožice Pire v 3. letošnji številki Vestnika Rdečega križa. Vestnik lahko dobite pri vseh krajevnih organiza- cijah kakor tudi pri občinski organizaciji Rdečega križa. DELO SINDIKALNIH PODRUŽNIC JE VEZANO NA VSAKDANJE DOGODKE Praksa brez perspektive Učinkovitost je očitna, vendar ni zadostno usmerjena V razgovoru s predsedniki in drugimi sindikalnimi de- lavci v petih večjih sindikal- nih podružnicah smo skušali ugotoviti, v koliki meri se uveljavljajo sklepi obeh ob- činskih plenumov. Resnici na ljubo je potreb- no priznati, da so sindikalna vodstva še razmeroma mlada, saj so se večidel povsod me- njala letos februarja in ka- kor je že običaj, so morala nova vodstva večidel povsod zgrabiti za delo v temeljili. Na prvih sestankih izvršnih odborov so sprejela progra- me dela, ki so jih ponekod tudi že deloma začeli uresni- čevati, a skoraj povsod so se v tem času srečali z vsakda- njo problematiko. V EMO se je sindikat po- svetil v tem obdobju večidel problematiki dopustov, kjer je uspel v izmenjavi s Čehi. Tako letuje trenutno že dru- ga skupina v Beskidih na Češkem, sto čeških dopustni- kov pa je v počitniškem do- mu EMO v Crikvenici. Sicer so se ukvarjali v EMO s sprotno problematiko in pla- ni, kadrovske zadeve pa so reševali predvsem v zvezi z inštitutom in njegovo vklju- čitvijo v obrat. Podobno rešujejo tekoče zadeve tudi v Cinkarni, kjer se mimo tega ukvarjajo tudi s širšimi problemi kakor so integracija, politika investira- nja in podobno. V štorski že- lezarni je obeležje tega ob- dobja razprava o letošnjem družbenem planu podjetja, v Aeru pa je sindikat sodeloval v razpravi številnih pravilni- kov in statuta, najbolj uspeš- no pa je zanje razpravljanje o proizvodni problematiki, kajti teh sestankov se člani kolektiva najraje udeležujejo. V Elektru je sindikat raz- pravljal o ustvarjanju dohod- ka, sodeloval v volitvah, rešil problematiko letošnjih dopu- stov, pripravil nekatere pro- slave in podobno. Četudi lahko rečemo za ve- čino teh dejavnosti posamez- nih sindikatov, da so v glav- nem dosti bolje organizirane in vsebinsko opredeljene, ka- kor so bile kdaj pred leti, ostane vendarle dejstvo, da so to sprotni vsakdanji pro- blemi, ki se jih ne bomo ni- koli otresli, a bi vseeno ne smeli pomeniti bistveno vse- bino vsega sindikalnega delo- vanja. Prav zategadelj je porazno dejstvo, da se sklepi obeh plenumov v sindikalnih po- družnicah le počasi uveljav- ljajo in četudi smo že toliko- krat slišali, brali in često tu- di sami ponavljamo, da ni mogoče ustrezno vsakdanje delovanje, če nimamo per- spektivno začrtane poti, smo v glavnem vendarle ohranili takšno prakso. Medtem ko je v EMO prav tistega dne, ko smo govorili s sindikalnimi delavci, uprav- ni odbor razpravljal o per- spektivni kadrovski politiki do leta 1970, o tej sindikat dotlej še ni razpravljal. Tudi v Aeru se sindikat še ni po- svetil kadrovskim proble- mom, ker je prav te dni za- čela strokovna služba pri- pravljati analizo, saj doslej take analize niso imeli. V Elektru je položaj specifičen, ker gre za njihovo dejavnost v širšem območju in skladno s poslovno politiko rešujejo tudi kadrovske probleme dru- gače. Celjski obrat in njegov sindikat pa je dosegel veliko število izrednih študentov, ki imajo za študij tudi razme- roma ugodne pogoje. Precej drugače je v Cinkar- ni in v železarni. V obeh pod- jetjih imajo kadrovske anali- ze zelo popolne in je o njih sindikat že večkrat razprav- ljal, medtem ko se zdaj lote- vajo že specifične problema- tike. Tako bodo v Cinkarni prihodnji mesec posebej raz- pravljali o problemu zapo- slovanja invalidov, v Železar- ni pa bo te dni razprava o perspektivnem kadrovskem problemu v celoti, železarna se lahko morda pohvali kot edini kolektiv, ki ima svoje- ga referenta za kulturno-pro- svetno delo, medtem ko re- šujejo povsod drugod, bolj ali manj uspešno, to dejav- nost komisije. Vendar je po- vsod zaznati veliko premikov k boljšemu, predvsem v izo- braževanju, pa tudi zanima- nje za kulturne prireditve je v zadnjem času dosti večje. četudi nam ta kratka ana- liza ni mogla dati celotne po- dobe, je vendarle jasno, da so sindikati vpreženi bolj ko ne v vsakdanje težave in jim za bolj perspektivno usmer- janje politike in delovanja zmanjkuje časa in moči. Prav zategadelj je tolikanj bolj po- membno, da je občinski sin- dikalni svet pripravil za nova vodstva temeljite seminarje, ki bodo poleg okvirnih skle- pov verjetno marsikje pripo- mogli tudi k bolj stvarnemu in konkretnemu reševanju problemov bolj dolgoročnega značaja. H. Savodnik P- P- 161 STANJE V STRANJU NESPREMENJENO Na žalost je pisec rubriki »Pisma bralcev« 48. štev. CT naletel ^ gluha ušesa. Stanje „ Stranjah na železniški ^ staji je kljub vsemu osti lo nespremenjeno. Potm ki še vedno le s težai>o vstopajo in izstopajo ž vlaka zaradi visokih stop. nic. Ženske si trgajo la, drugi morajo poklek■ niti na stopnice in podob- no. Sprevodniki pa nam priporočajo, naj si prine. semo seboj pručke ali p^ ostanemo doma. Ali ^ nam lahko pomagal nad- zornik proge? Potrebno bi bilo nasuti leš ali kaj podobnega in težave ne bi bilo več. Posebno ak- tualno je to sedaj, ko smo v mednarodnem tu- rističnem letu. Resnično nekaj bo potrebno nare- diti. IVAN JAROVŠEK PLANINA PRIPOMBA UREDNIŠT- VA: morebiti ukiniti pro- go?! »ZAKAJ PA IMATE TOLIKO OTROK?« Pred dnevi sta se v na- ši hiši oglasila tov. Kova- čič in davčni izterjevalec, katerega imena na žalost ne vem. Prišla sta izterjat davek, ki ga še nismo mogli plačati. V pogovoru sem jima povedala, da z možem težko prideva do potrebnega denarja, poleg tega pa morava skrbeti Se za pet otrok. Izterjevalec mi je tedaj dejal, češ za- kaj pa imate toliko otrok. Ne vem, če je kje mati, ki je takšne besede ne bi zabolele. Zato sem hotela javno povedati, kakšne ljudi nam pošilja uprava za dohodke občine Šent- jur. Otroke sem rodila t upanju, da jim bo nekoč dobro, ne da bi mi nekdo očital, da jih je preveč. Takšnemu davčnemu iz- terjevalcu so sedaj vrata pri nas zaprta. Pa preso- dite, ali imam prav. JOŽICA LEVSTIK Cerovec 12 Šentjur S SEJE KONFERENCE OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL V CELJU Sklad za štipendiranje mladih talentov Drugo sejo članov konfe- rence občinske organizacije SZDL v Celju so posvetili predvsem dvema vprašanje- ma: pripravam in volitvam v predstavniška telesa ter pro- gramu dela občinske organi- zacije SZDL. Ko so govorili o letošnji največji politični akciji pri nas, so opozorili ne samo na uspehe; boljši so bi- li na terenu kot v delovnih organizacijah; marveč tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki so spremljale to delo. Do- ločene težave so bile kot po- sledica kompliciranega volil- nega sistema; pomanjkljivo- sti pa so rodili tudi neureje- ni volilni imeniki itd. Zato ni naključje če so sprejeli tudi nekatere sklepe, kri. se nanašajo na predloge o spre- membi volilne zakonodaje. V programu dela občinske organizacije SZDL se zrcali vloga te politične organizacije pri obravnavanju in reševa- nju najaktualnejših vprašanj. Tako bo ta najvišji organ SZDL »v Celju obravnaval v sklopu problematike social- nega varstva zlasti otroško varstvo, zatem nekatera vpra- šanja zdravstvene službe in prav tako stanje in proble- me, s katerimi se srečujejo samoupravni in drugi organi na področju vzgoje in izobra- ževanja. V delovnem načrtu je še analiza dela in aktivno- sti krajevnih skupnosti, za- tem vprašanja turizma, polo- žaj in perspektiva kulturne aktivnosti ter v skladu s pri- zadevanji za uresničitev re- forme tudi najznačilnejša vprašanja gospodarskega do- gajanja v občini. Na konferenci so sprejeli tudi predlog o formiranju sklada za štipendiranje mla- dih talentov (o njem bomo še poročali). Poleg tega so potrdili formiranje stalnih pomožnih organov konference in izvršnega odbora. Pri kon- ferenci bodo delale štiri stal- ne sekcije. Tako bo sekcijo za družbeno ekonomske za- deve vodil Slavko Verde!, se- kcijo za komunalno samo- upravo in skupščinski sistem Magda Kočairjeva, sekcijo za kulturo, vzgojo in izobraže- vanje Franjo Puncer ter se- kcijo za zdravstvo in socialno politiko Bojan Volk, Pri iz- vršnem odboru pa bo delalo pet stalnih komisij. Volilni bo predsedoval Janko ževart, or- ganizacijsko kadrovski fran- oek Knafolc, komisiji za sti- ke s tujino Jože Zupančič, komisiji za proslave in prire- ditve Jože Beve ter komisiji za sodelovanje z društvi in organizacijami Marjan Ašič. Ko pa so na koncu govorili o dogodikih na Bližnjem vzho- du, so preilagali krajevnim organizacijam SZDL, da pri- pravijo vse možne oblike sre- čanja s člani, zlasti pa javne tribune, na katerih naj bi tol- mačili dogajanja, ki razbur- jajo ves miroljubni svet. M. B. Anton Ograjenšek V širokih, z malto po- škropljenih hlačah je stal razkoračen ob zadružnem domu in razlagal. Pri tem se je venomer gladil po strniščni bradi in škilil zdaj v nebo, zdaj v mene. V nebo zato, ker se v teh junijskih dneh noče in noče razvedriti, kljub te- mu, črički v travi neu- trudno prepevajo; v nas pa zato, ker nas ni mogel opredeliti. Vsiljivo sem spraševal, bil radoveden, povedal pa nisem, od kod sem. No in ko sva se le spoznala, sva »rekla« ne- kaj besed o tem in onem in ugotovila, da vsi sku- paj ne smemo preveč to- žiti ... ANTON OGRAJENSEK je bil v nekem letu po 1900 rojen na isti zemlji, kjer sva stali in kjer ži- vi še vedno — v Andražu nad Polzelo. No to je tu, takoj tam, meter naprej, pol ure hoda od stranske ceste... Z avtomobilom, ne! Te ceste niso bile gra- jene za avtomobile in niti avtomobili za te ceste. »Drugače pa na kmetih še kar gre, vam povem. Tudi do denarja lahko prideš, če... Ja, haha, zdaj se pa začne. Najprej delovna sila. S to je križ. Davki so isti kot takrat, ko je posest- vo obdelovalo pet parov rok in zdaj, ko po njem rogoviliva z ženo. Delav- cev ni. če popoldne kakš- nega dobiš za jurja, hra- no in pijačo, si že dober. Potem nas tepejo stroš- ki zdravljenja. To, to. Drugače je v redu, naj- bolj pa nese prašičereja.« Danes je vstal ob pol štirih zjutraj, začel pri ži- vini, da bi lahko ob pe- tih začel streči zidarjem, ki mu preurejajo stano- vanjsko poslopje. Tako zagorelemu od sonca in vetra človek ne bi prisodil na prvi po- gled, da je že daleč od srečanja z Abrahamom, da se pod to zarjavelo ko- žo skriva splet mladostno nabreklih mišic. Kot sam pravi je v živ- ljenju dvakrat »gor pla- čal«. Dvainštiridesetega so ga zaprli. Takrat je baje videl Stari pisker takšen, kot ga v nobeni knjigi ni nihče opisal. »Niti za površino nohta ni bilo na meni cele kože od pretepanja. Pa sem ne- kako vzdržal. Potem se je začelo popotovanje od ta- borišča do taborišča. Naj- prej v Borlu, kjer sem doživel najhujše trenutke v življenju. Na Borlu sem namreč uzrl plakat, na katerem je z velikimi čr- kami pisalo, da sem bil ustreljen, štel sem trenut- ke, kdaj bo kdo prišel in me počil. Nisem vedel, da so na plakatu natisnili tu- di moje ime — po pomo- ti. Z Borla so nas odpe- ljali v Mauthausen. Tudi to sem prestal...« Danes kmetuje tako, kot je pred letom, deseti- mi in tridesetimi leti. Razlika je le v tem, da sta z ženo sama na dva- najst hektarov velikem posestvu. Pa pravi, da ne- kako zmoreta. »Prej je bilo težje, ker so vsi mladi odrinili v dolino. No zdaj je že ma- lo lažje, ker dolina vsega ne požira. Počasi se to uravnava in urejuje. Po- vem vam, da zemlja prav tako deli dobro plačo pridnemu, toda delati pa moraš. Brez predaha. Ko te začne priganjati, moraš brate, delati, delati. Tudi nedelja ni praznik. Slišal sem nekaj o angleški so- boti. Pa ne vem, kako bi se s to soboto sprijazni- la moja živina, haha!« Anton Ogiratjenšek je tudi funkcionar. Tajnik kra- jevnega odbora Zveze borcev. »Tako, od daleč pogle- dano, ta funkcija ni zah- tevna. Toda dela je mno- go. Letos smo razvili svoj prapor. Zatem smo pri- pravili veselico. Nekaj de- narja nam je ostalo, ha- ha, tako, brate, pa bomo šli na izlet.« Gledal je in mežikal. »Zakaj pa ne, haha! Mi- slite, da nam to ne pri- pada. Pa še kako. Mi sta- ri se znamo bolj zabavati, kot pa vi mladi. Izlet sam pa tudi ni mačja solza. Tako vam povem. Zdaj moramo samo še odločiti, kam bomo šli. To pa ni tako enostavno ...« Nani OBRAZI TEDNIK, 22. JUNIJ 1967 \ 2 Izrael in ameriški imperializem jaška agresija na Bližnjem vzhodu ni bila re- ^Itat volje izraelskega naroda, pač pa pobuda ^eriškega imperializma, čeprav so okoliščine holj ne znane, smo še vedno priča najrazlič- nejših napačnih pojmovanj in komentarjev, ki 5iaišajo tolmačiti tudi prizadevanja naše zuna- ^e politike ob izraelsko arabskem sporu po 5VOje. Zato nekaj pojasnil. V današnji številki ^javljamo tudi podatke o Moši Dajapu, ki si- „er ni toliko pomemben, da do agresije ne bi prislo brez njega, je pa vsekakor »zanimiva« figura izraelske armade. Zakaj izraelska napadalnost jCo govorimo o izraelski agresiji na arabske države, £ vsiljuje tudi vprašanje, Kako je mogoče, da bi bil fiarod, ki je v drugi svetovni vojni doživel najhujše grozo- [ei sploh lahko agresiven? Odgovor je seveda zelo pre- prost in izhaja prav toliko g zgodovine izraelsko arab- skih odnosov, kolikor iz zu- nanjih okoliščin, to je impe- rialistične podpore Združenih držav Amerike in Velike Bri- tanije. Izraelci so izgubili svojo državo že pred dva ti- soč leti pod udarci rimskih legij. Ko je bila po drugi sve- tovni vojni na arabskem et- ničnem prostoru formirana jmatna državna tvorba, so bili Arabci seveda proti in ako traja vojno stanje med njimi in Izraelom praktično že dvajset let. Iluzorno bi bilo misliti, da bi dva in pol milijonski na- rod gojil svojo napadalnost do prostorsko in številčno neprimerno večjih arabskih držav, če ne bi bil eksponent ameriškega imperializma, ki si skuša na arabskem tlu, kot drugod po svetu, ustvari- ti svoje dominantne položa- je. Kako bi si sicer lahko razložili vojno v Vietnamu, državnj udar v Grčiji, dogod- ke v Južni Ameriki, v neka- terh afriških državah in tako dalje? Seveda ameriškemu imperializmu pri izvajanju takšne politike najbolj na- sprotuje politika neuvrščeno- sti, zaradi česar bo skušala storiti vse, da bi čim bolj os- labila vse neuvrščene države. Pod njegovim vplivom se je med drugim okrepil neofaši- zem v Italiji, ki lahko pome- ni neposreden pritisk r Ju- goslavijo, zlasti kar zadeva bivšo tako imenovano cono B. Povsem logično je, da do takšnih pojavov nikakor ne moremo držati rok križem in se prepustiti usodi. Zato vidimo danes v organizaciji združenih narodov boj dveh sistemov, od katerih si je so. oialistični že izbojeval idej no zmago v svetu, medtem ko se kapitalistični z vsemi sredstvi in metodami, kljub napadalnosti, dejansko brani poraza. Ali smo vstopili v vzhodni blok? Dejstvo, da se je predsed- nik Tito kot eden izmed po- budnikov udeležil znanega moskovskega sestanka, je bi- lo v delu naše javnosti delež- no najrazličnejših komentar- jev. še zlasti napačna pojmo- vanja in reakcionarna mnenja pa je spodbudila izjava, spre- jeta v Moskvi, po kateri se moramo imperialističnim si- lam absolutno upreti. Neka- teri so videli in še vidijo v tem zadosten razlog za bi- stroumne sklepe in sklepa- nja, češ da smo sedaj stopili v socialistični tabor, da smo se pridružili varšavskemu paktu in tako dalje. Seveda so takšne govorice prej re- zultat domišljije kakor posle- dica trezne logične presoje, da sploh ne govorimo o ne- poznavanju bistva stvari. Ta- ko kot ob vseh podobnih ju- goslovanskih akcijah v pre- teklosti, kjer je šlo dejansko za afirmacijo naše neodvisne zunanje politike, ostaja ta politika še vnaprej neodvis- na. Podpis moskovske izjave nima nikakršne zveze s pri- stopom Jugoslavije v ta ali oni tabor. Vedeti namreč mo- ramo, da smo kot socialistič- na država že pred Sovjetsko zvezo in drugimi državami na dan agresije zahtevali, da je treba braniti zakonite pravi- ce Združene arabske republi- ke in drugih arabskih držav. Izjava, sprejeta v Moskvi, je povsem v skladu s stališči naše neodvisne politike. To dejstvo je navsezadnje pri znal celo dobršen del zahod nega tiska, ki je v Titovi iz javi ob začetku izraelske agre sije videl pomembno dejanje in odločno brezkompromisno podporo vsem naprednim si lam, torej tudi nevezanim dr- žavam v boju za ohranitev miru na svetu. Zanimivo je, da je potemtakem velik del zahoda objektivneje ocenil vlogo Jugoslavije ob dogod- kih na Bližnjem vzhodu, ka- kor pa so jo ocenili vsi tisti, ki so videli Jugoslavijo v raz- ličnih taborih in paktih mor- da skozi kavarniški dim. Ob vsem tem se seveda tu- di ne moremo čuditi zlona- mernim govoricam, da je v naši Dalmaciji sovjetska po- morska baza, kajti takšna ba- za je logični rezultat domnev, da smo v vzhodnem bloku. V resnici pa bi bila vsakršna privolitev Jugoslavije, da si na njenem ozemlju katerakoli država ustvari svoje baze, v popolnem nasprotju s temelj nimi načeli njene zunanje po litike nevezanosti in neuvr ščenosti. To bi v bistvu po- menilo odstop od načel, ki so v najtežjih preizkušnjah osta- la trdna in prav zavoljo tega ustvarila naši državi tolikšen ugled v svetu. hod bi želel videti Jugoslavi- jo v varšavskem paktu, kot jo je Stalin želel videti v NATO paktu. Zgodilo se ni ne prvo ne drugo, ampak se je z vedno močnejšo vlogo neuvrščenih naša neangažira- nost še utrdila. Izraelski na- pad na arabske dežele je pravzaprav imperialistični na- pad zapada na neuvrščene. Izbrisati pomen nosilcev ne- angažiranosti je bila in je še osnovna težnja zapada, kajti prav oni so se morda bolj kot na vzhodu zavedali moči in vloge, ki jo odigravajo prav neuvrščene dežele. Podpora, ki jo dajemo Arabcem, je praktično podpora miru, je podpora tisti sili, ki hromi ekstreme današnjega sveta. Zavedati se moramo, da na- ša solidarnost z Arabci po- meni še več; pomena namreč ohranitev miru v svetu in s tem tudi nas samih. Izjava socialističnih dežel na nedav- nem moskovskem sestanku, ki se ga je udeležil tudi naš 'tovariš Tito, je odločna bese- da impenalistom, da ne bo- mo dovolili agresorjem na- daljnjih akcij, kajti če bi jih dovolili, je lahko to tudi za nas velika nevarnost. Zaradi teh in podobnih raz- logov je naša osnovna dolž- nost, da podpiramo takšno zunanjo politiko, ki bo one- mogočala impenalistom izva- jati agresijo. Podpirati pa ne moremo to politiko samo z besedami, temveč jo bo pod- preti tudi v materialnem smi- slu. Zakaj moramo podpirati našo zunanjo politiko? Dogodki na Bližnjem vzho- du so še vedno v središču pozornosti naše in svetovne javnosti. Čeprav so boji pre- nehali, to še ne pomeni, da je prenehala tudi nevarnost za svetovni mir. Zatišje na frontah in ogorčena diplo- matska bitka, ki se je priče- la v organizaciji združenih na- rodov, je praktično dvoje o- snovnih spopadov med impe- rializmom in tistimi napred- nimi silami, ki so se odločno postavile proti agresiji in me- todam, ki skušajo s silo reše- vati mednarodne spore. Med temi silami je v prvih vrstah tudi Jugoslavija in njena zu nanja politika. Zakaj moramo danes mi vsi odločno podpirati pozicije ne- uvrščenih, to se pravi tudi našo zuninjo politiko? Zato, ker je to pot, ki si jo je za- stavila ne samo naša dežela, temveč dežele Azije, Afrike in Evrope v sistemu miro- ljubne koeksistence in miru v svetu. Ker je socializem ta- ko rekoč že izbojeval idejno zmago v svetu in ker je na drugi strani kolonializem iz- gubil svoje korenine, je po- vsem logično, da imperiali- zem ne bo miroval in bo iskal različne možnosti ponovne uveljavitve. Politika neuvršče- nih je bila in je trn v peti tako vzhodu kot zahodu; za- 25 let pionirske organizacije Na I. kongresu USAOJ v Bihaču decembra 1942. leta so sprejeli sklep o ustanovit- vi pionirske organizacije, saj j« bila naloga USAOJ poveza- ti vse sile mlade generacije in jih vključiti v narodno- osvobodilni boj jugoslovan- skih narodov. Zato so mla- dinske organizacije dobile na- logo, da organizirajo delo z otroci. Nastale so prve pio- nirske organizacije — odredi, ki so s svojo borbenostjo, iz- najdljivostjo in vdanostjo ko- vale enotnost tudi med naj- mlajšimi. Tudi slovenski pio- nirji, ki so se s prvimi sku- pinami partizanov pojavili na osvobojenem ozemlju že po- 'eti 1942. leta, so pomagali osvobodilni vojski s prenaša- njem hrane, partizanskega ti- ska, sanitetnega materiala, kot obveščevalci in hrabri ku- rirji. Predsedstvo občinske Zveze prijateljev mladine Celje je na zadnji seji ustanovilo od- bor za proslavo 25-letnice Pio- nirske zveze Jugoslavije. Za predsednika odbora so izvo- lili predsednika občinske kon- ference SZDL Celje, Janka 2evarta. Člani novega odbora so se na prvi seji dogovorili o programu proslav, ki pa naj ne bi obsegal samo ma- nifestativnih akcij, temveč bi pomenil poglobljeno delo z mladimi ljudmi. Potrebno bo pregledati vse pozitivne in negativne izkušnje dela z otroki, videti, kako daleč je delo z mladimi v celjski ob- čini in nato predlagati ter re- alizirati potrebne naloge. Re- alizacija samega programa proslav ob 25-letnici poteka že vse leto, v prihodnjih me- secih pa še bodo razni poho- di, tekmovanja, taborenja, je- seni svečane akademije in osrednja proslava. Vsekakor bodo pionirji celjske občine svečano proslavili visoko ob- letnico svoje organizacije. Ena izmed pomembnih na- log pa bo tudi ugotoviti, ka- ko danes živi slovenski otrok, ki morda le nima več takšnih ugodnosti, kot jih je imel pred leti. M. S. Posebni znaki: brez levega očesa; izraelski obrambni mi- nister, star 52 let, sin ruske ga begunca, vojaški strateg, militarist, ki spominja na slovitega Miillerja Kongo in po svojem duhu, žal tudi na Hitlerja Prvikrat je imel v rokah orožje, ko mu je bilo 14 let. Takrat je bil pripadnik ži- dovske organizacije, ki se je borila proti Arabcem. V 40 letih, ki so sledila, se je še bolj izvežbal v militarističnih veščinah. Njegova šola je bi- la vojska in vojne, a učitelji vojaki. 1939 so Angleži ujeli zidov- MOSE DAJAN črna eminenca izraelske agresije >kega partizana in ga poslali za dve leti v zapor v Akko. Ob pričetku druge svetovne vojne so ga Angleži zopet osvobodili; potrebovali so namreč nekaj ljudi, ki znajo streljati. Dajan je preoblekel suknjo in pod angleško za- stavo oclšel v boj proti Fran- cozom v Siriji. Vrnil se je brez očesa, toda kot zmago- valec. „ 1948 se je Dajan boril proti Arabcem. Osvojil je Kibbuc in Gazo. " 1952 je tedanji izraelski predsednik Ben Gurion po- slal generala Dajana v oficir- sko šolo v Anglijo. Ko se je vrnil, je postal namestnik še- fa generalnega štaba izrael- ske armade. Tri leta pozneje je pokazal, kaj se je naučil. Izbojeval je zmago na Sinaju in postal ljudski junak. Potem se je pričel ukvarja- ti s politiko. 1959 je postal minister za gospodarstvo; na- to je bil direktor ribarskega kombinata. Odtlej je bilo več slišati o njegovi hčerki, ki je pisala nekakšne knjige, ka- kor o njem. V svojem šest- sobnem stanovanju v Tel Avivu je dajal hrupne inter- vjuje in razkazoval arheološ- ko zbirko, ki si jo je ustva- ril kot osvajalec. Da bi zo- pet doživel vojno, se je ex militarist odpravil kot vojni dopisnik v Vietnam. Pred izraelskim napadom na arabske države so Daianu zopet zaupali funkcijo ob- rambnega ministra. Toda po- stal je agresivni minister, štiri dni kasneje so izraelski lovci nekaj metrov nad pu- ščavo (tako da jih radar sploh ni zaznal) odleteli pro- ti egiptovskim letališčem. »Ne verjamem,k je dejal nekoč, »da je militaristična bistroumnost odvisna od vi- soke izobrazbe.« Tudi mi ne verjamemo, kajti to mora bi- ti človeku v krvi! In v Da- janovi krvi to brez dvoma je! TEDNIK, 22. JUNIJ 1967 \ 3 NA KRAHC0 ZA POLOVICO VEČJI IZVOZ V trboveljski občini so z gospodarskimi rezultati prve tretjine leta še kar zadovolj- ni. Posebej se lahko pohva- lijo s povečanim izvozom, v čemer so presegli plan za pet odstotkov. Primerjava letošnjih izvoznih uspehov z lanskimi v tem razdobju pa pokaže, da so letos izvozili kar za 51 odstotkov več kot lani. Vrednost izvoza v prvih štirih letošnjih mesecih je dosegla 1,269.619 doflarjev. SKRAJŠAN DELOVNI TEDEN Na območju trboveljske občine je doslej prešlo na skrajšan delovni teden že dvaindvajset delovnih organi- zacij. Deset delovnih organi- zacij doslej še ni izročilo ustrezni komisiji pri občin- ski skupščini potrebne anali- ze in načrte za prehod na skrajšan delovni teden. Med temi organizacijami je tudi rudnik rjavega premoga Tr- bovlje-Hrastnik, kjer sicer pripravljajo študijo o skraj- šanem delovnem tednu, ven- dar je še vedno nemogoče določiti, kdaj bodo mogli za- res preiti na skrajšan delov- ni čas. -nk- ZA VARNOST NA CESTI Komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu pri občinskih skupščinah Tr- bovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi je 14. junija pripra- vila v delavskem domu v Tr- bovljah tekmovanje v znanju o cestno prometnih predpi- sih. Najprej so se pomerile šolske ekipe, nato pa člani AMD in ZŠAM z najboljšo šolsko ekipo. Zmagovalcem so razdelili lepe praktične nagrade, posebno pohvalna pa je množičnost prireditve, ki je vsekakor ustrezen pri- spevek za večjo varnost na cestah. -nk- V »MEHANIKI« NI ZASTOJEV V trboveljski »Mehaniki« bo proizvodnjo smotrno us- merili, saj dokazujejo uspe- hi, da vztrajno napredujejo. Letošnji plan fakturirane pro- izvodnje so presegli kar za 44 odstotkov v prvih štirih mesecih, a samo v aprilu je proizvodnja presegla mesečni plan za 25 odstotkov, če bi te uspehe primerjali z lan- sko proizvodnjo v enakem razdobju, bi ugotovili za 16 odstotkov večje finančne us- pehe. Seveda pa ti uspehi ni- so zadovoljivi, če jih primer- jamo z realizacijo faktur, kajti kupci še vedno s plačili močno zaostajajo. Drugače so z dobavami domačega mate- riala še kar zadovoljni, kar v veliki meri omogoča ustre- zno izvajanje delovnih pro- gramov. Ti delovni uspehi so kolektivu tudi omogočili, da so se zaposlenim povečali osebni dohodki za 335,80 ND, kar je za 43 odstotkov več v povprečju za zaposlenega. SPORNA DELOVNA RAZMERJA Pri občinskem sindikalnem svetu v Trbovljah deluje en- krat tedensko pravna pomoč za člane sindikata. Samo la- ni so obravnavali 166 prime- rov pismenih in ustnih pri- tožb. Ugodno so rešili 94 pri- merov, medtem ko so jih ne- kaj odstopili rednemu sodi- šču. Med pritožbami so prevla- dovali ugovori v zvezi z de- lovnimi razmerji. Teh je bilo 59. Za temi so se zvrstile pri- tožbe glede izplačila osebnih dohodkov, urejanja stano- vanjskih zadev in razporeja- nje na delovna mesta. Vse kaže, da je prav v zve- zi z delovnimi razmerji še vedno največ nerazčiščenih določil, saj je služba pravne pomoči že letos do maja ob- ravnavala kar 25 tovrstnih zadev. RAZGOVOR Z MELHIORJEM MAZEJEM, PREDSEDNIKO M KS IZ BELIH VOD ZAŽIVELI SMO Z DOLINO Bele vode, kraj s 340 pre- bivalci, ki žive na obronkih pod Smrekovcem, se pretež- no ukvarja z gozdarstvom in živinorejo. Nekaj jih vsako jutro zavije v dolino, v Šo- štanj ali Vedenje, na delo. V zadnjih letih so z raznimi de- lovnimi akcijami, med katere sodi tudi cesta, ki bi jo naj zgradili do občinskega praz- nika, približali kraj dolini. O tem je v glavnem tekla be- seda v pogovoru s sedanjim predsednikom krajevne skup- nosti, mladim kmetovalcem Melhiorjem Mazejem. »Prebivaloi tega območja smo bili doslej skorajda od- rezani od sveta, saj smo bili z dolino povezani le preko Lepe njive, medtem ko iz šo- štanjske smeri ni bilo ureje- ne ceste,« nam je povedal Melhiior. »V nekaj letih je kraj skupno z občani doživel veliko preobrazbo, h kateri bo cesta doprinesla še svoje. Prepričan sem, da bo sedaj možno pospeševati živinorejo kljub razdrobljenosti, poleg tega pa se bomo lahko vklju- čevali tudi v turizem.« — Ker imajo Bele vode iz- redno lepo sončno lego in ste pred leti zgradili kopalni bazen, je možnost vključeva- nja že dana. Ali so to, kar imate, opazili tudi drugi? »Pri nas je možnost razvo- ja v lovskem turizmu, saj so gozdovi bogati z divjači- no, in pa rekreacijskega tu- rizma. Kolektiv Crommetala iz Velenja bo že letos začel z gradnjo weekend naselja. Za izletniški turizem so do- volj tri gostilne, kolikor jih je sedaj. Lastniki gostišča preurejajo, tako da bodo lah- ko ti objekti zadostili tudi zahtevnejšim gostom.« — Večina krajevnih skup- nosti je obremenjena z ko- munalno dejavnostjo, zato zanemarjajo druge dejavno- sti. Kako je s tem pri vas? »Tudi pri nas smo v glav- nem reševali komunalne pro- bleme, saj so bili ti živfljenj- skega pomena za naš kraj. Toda poleg tega se ukvarja- mo tudi z organiziranjem kulturnih prireditev. Pred dnevi smo naštudirali igro »Heroika«, v zimskih veče- rih prirejamo klubske veče- re, ki so postali že potreba našim občanom.« — Po dograditvi ceste bo- ste rešili enega izmed bistve- nih problemov. Kaj pa v hodnjem obdobju? »Najprej moramo kraj vezati preko telefona z ^ no. Doslej smo morali v J1' meru nesreče divjati v no, ponesrečenca smo mor li spraviti kakor smo ve tne. Poglavitno ob vsem tej bi seveda bilo, da bi zagoto vili denar za ureditev muze ja, zlasti zdaj, ko so dani vs prostorni pogoji. D. HRIBA1 OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Misel, ki tare osmošolce Zdi se mi, da je vprašanje: Kam po končanem obveznem šolanju? stopilo pni nas kruto in neizprosno Kakor da je konec neke bresskrbnosti, neke otroške razigranosti Misel, da se bomo razšli, da bomo šli vsak svojo pot, je težka. Predstavljam si, kot da smo velika drevesnica, ki je dorasla in je godna a presajanje: »Tu smo, pridite in vsadite nas v dobro zemljo, da bomo lahko pognai korenine čim globlje, da bomo čez nekaj let dajan dober sad!« Med nami je nekaj večjih dreves, ki so pridno srkale znanje vrsto let. Drugi so manjša. Večjim se ni treba bati, da jih ne bi opazili. Nekaj pa jih stoji v koti in ni nikogar, da bi pokazal nanje. Preveč nas je. Več, kot je rodovitne zemlji Mnogo nas bo ostalo tam, kjer ne bomo mogli dovolj globoko s koreninami. Prel leti je bilo drugače. Dobre zemlje je bilo dovolj, in komaj je čakala, da bi jo zasi dili. Sedaj nas sadijo, pridno zalivajo, se veselijo, če lepo uspevamo, ko pa se čas presajanja, nas s strahom opazujejo: »Kam?« Toda naj bo tako ali drugače. M moramo živeti! Mi hočemo živeti! Ker nas je mnogo, poklicev pa malo, se vsak ne more vključiti tja, kamor I" želel. Nekateri, ki so morda sposobni in pridni za delo, ostanejo zadaj, ker nimait nikogar, ki bi jih priporočil. Slabši morda uspejo. To je misel, ki tišči. »Kam?« # sprašujemo mi, starši in procesorji. Vsi si želimo, da bi uspeli in s svojim znanji pomagali družbi. IVICA KLARIČ 8. a Te dni gostuje v celjskem gledališču Mestno gledališče ljubljansko z duhovito in žgočo sodobno satiro popu- larnega beograjskega avtorja Radivoja Lole- Djukiča: »Bog je umrl zaman«. V Beogradu je v glavni vlogi nastopil čkalja, v našem gostovanju pa Janez Eržen. Delo se duhovito poigra s pravljičnim motivom dvojč- kov: eden je na položaju, drugi je brez položaja... Delo je kot gost režiral Milivoj Tomič. Ljubljanski gostje bodo s štirimi predstavami — zadnja bo to so- boto — odigrali zadnje abonmajske predstave za celj- ske abonente. Vstopnice so še na voljo. Na sliki: Janez Eržen, Anka Cigojeva in Janez škof. LIKOVNI SALON Miheličeva retrospektiva Za svojo 60-letnico je iz- bral umetnik naše Celje, da nam razprostre svojo grafiko v obliki male retrospektive. V našem salonu je to za- ključna razstava letošnje se- zone. Naglasiti je potrebno, da pomeni hkrati tudi višek z izrednim akcentom doživ- ljanja resnične umetnosti. Dasiravno je izbor po številu listov skromen, saj je naš salon le pretesen, da bi mo- gel predstaviti še prenekateri list Miheličeve grafike, nam prikaz, kakršen je, odkriva vendarle to ali ono Miheliče- vo lice, vselej na moč zani- mivo. Sleherni umetnik, ki zasluži ta naziv, mora preho- diti na svoji poti mnogo po- staj. Postaje niso vselej stro- go ločene, saj se pri mnogih napoveduje do prihodnje rast nove ustvarjalnosti. Za Mi- heliča velja to v polni meri. Njegova organska umetniška rast vodi od Ptuja do parti- zanskega obdobja v desetlet- ja dela v svobodni domovini. že ob bežnem opazovanju njegovih listov najde opazo- valec mnogo stičnih točk: Kurenti itd. Harmonično pre- livanje Miheličevega opusa navdaja gledalca z občudova- nejm. Miheličeva umetnost je glo- boko humana. Zanj je pojav smrti naraven, odvzema ji ost tragedije. Vse je minljivo. Se mrtvi kurent nosi klice no- vega življenja. Realen svet se preliva 2 nadresničnim v sanjskih prividih. Miheličrt umetnost je hkrati zakorrt njena v naši zemlji. Njeg°: čopič ne poje slavospevtf folklori, a je domač — venski. Nihče izmed tujj* umetnikov ne more govor® Miheličev jezik. Je svojeV' sten apostol Lepote. Tuje # dobne vplive pregnete ® vime umetnine. Mihelič ima nešteto Po- znanj in nagrad. Njegove V" hrani Muzej moderne nosti v Parizu, Rekviem Pa ■ našel pot v New York. P°'ei oljnega slikarstva in ilus^ , cije mu je pri srcu tudi ^ kovni svet. V Celju bi kaj di videli razstavo njego olj, da bi spoznali izpo"eu nost njegovih platen. A- TEDNIK, 22. JUNIJ 1967 \ 6 Vzroki duševnih bolezni gevne bolezni običajno najbolj enostaven način d® o med organsko in ^? KCionalno pogojene. Med ^atlsko pogojene štejemo °r!e bolezni, katerim lahko ^idemo vzrok v možganih, materialna osnova psi- P.jjjh dogajanj. Funkcional- 1,1 pa so tista obolenja, ki & 0b današnjem stanju zna- r o človeškem telesu in ^raVi nasploh ter ob sodob- ni znanstvenih pripomočkih možno najti vzroka v mož- nih. Zato so iskanje vzro- % za ta obolenja šla po drugi poti; s pomočjo preuče- na normalnega psihičnega tvljenja so poskušali najti j, razložiti vzroke ter razvoj ^ obolenj. To preučevanje ie tudi pripomoglo k boljše- mu razumevanju organsko povzročenih bolezni, ki se 'rav tako kažejo v psihičnih jpremembah, katerih pomen iglilco razumemo le, če dobro poznamo normalno dušev- nost. poznavanje vzroka bolezni r medicini nasploh je zato lako pomembno, ker se nam tako odpirajo vrata za zdrav- ljenje. V primeru, ko ne po- gnamo vzroka, se lahko bori- jo le proti posameznim zna- fcom bolezni, kar pa ni tako učinkovito kot vzročno zdrav- ljenje. Vzročno lahko v psi- hiatriji zdravimo predvsem organska obolenja. Pri or- ganskih obolenjih ni nujno, da so prizadeti direktno mož- gani, lahko so tudi posredno. Tako lahko npr. srčni bolnik postane zmeden, ker bolno srce ne more preskrbeti možganom zadosti krvi za normalno delovanje. Organski vzroki za duševno bolezen, povzročeni s spre- membami v samih možganih, so: vnetja možganov in mož- ganskih ovojnic, tumorji, motnje v razvoju možganov, starostne spremembe samih možganov ter ožilja in po- škodbe. Poleg teh obolenj pa so tudi bolezni, katere ne prizadenejo neposredno mož- ganov, ki pa tako spremenijo celotno delovanje telesa, da to vpliva tudi na možgane, kar se kaže v duševnih mot- njah (npr. srčni bolnik). Med organska psihiatrična obole- nja sodijo tudi vse bolezni, ki jin povzročajo strupi in škodljive snovi vnesene v te- lo. Sem se le delno štejejo bolezni, ki jih povzroča alko- hol, morfij. Alkoholizem sodi med funkcionalno pogojene duševne motnje, alkohol sam pa lahko povzroči s svojim strupenim delovanjem mot- nje, ki so čisto organskega izvora, se pravi posledica učinka alkohola na možgane. Kot rečeno, se funkcional- nim duševnim boleznim, po- skušamo nevrozam in psiho- zam, najti vzrok s pomočjo psiholoških razlag. Za nasta- nek teh bolezni naj bi imelo odločujoč pomen prvo obdob- je življenja. Zlasti je po- memben odnos mati —otrok, če je ta topel in pristen, je to osnova za bodoč pristen in konstruktiven odnos s svetom, če pa tega ni bilo, je tak človek moten v svojem doživljanju objektivnega sve- ta ter prizadet pri zadovolje- vanju osnovnih človeških po- treb. Seveda je to le eden izmed glavnih psiholoških na- činov razvoja duševne mote- nosti, vsi pa imajo izvor v družinski situaciji in zato je upravičena bojazen pred veli- kim številom razpadlih do- mov. Kdaj se bo razvila nevro- za in kdaj psihoza pa določa- jo še nekateri drugi činite- lji. Bistvena razlika med psi- hotikom in nevrotikom je v tem, da nevrotik živi v real- nem svetu, samo da ima pri tem težave, ki so sicer težave normalnih ljudi, le da so bolj izražene, psihotik pa ži- vi v svetu fantazije — sa- nja v budnem stanju. Psi- hotikove težave izvirajo iz dejstva, da v njegovem sve- tu ne veljajo zakoni tega sve- ta in zato se po njih ne rav- na ter prihaja v konflikte z njim. Zaenkrat še ni povsem jas- no, kaj določa, ali bo nasta- la nevroza ali psihoza. Vse- kakor pa je upoštevana vred- na dednost, ki ima pri na- stanku psihoz precejšen po- men. Sicer pa je dednost tu- di za razvoj duševnosti na- sploh, ki je rezultat vpliva činiteljev okolja na dedno osnovo. Težava pri oceni vpli- va dednosti je predvsem, ker je treba upoštevati vse vpli- ve okolja, ki jih je pa pogo- sto prav težko najti. Vendar so pokazatelji, ki kažejo, da se duševne bolezni v pravem pomenu besede, psihoze, se pojavljajo pogosteje pri ti- stih, ki izhajajo iz družin, kjer je tako bolezen že ne- kdo imel. Tako ena izmed statistik govori, da so možno- sti vsakega, da zboli za shizo- frenijo (najhujšo duševno bo- leznijo) 0,85 odst. Otrok, ka- terega eden izmed staršev je shizofrenik, ima 19-krat več- je možnosti, če pa sta oba starša bolnika, pa celo 80-krat večje. Vendar to še ni razlog za pesimizem. Vedeti mora- mo, da se vse bolezni, ki so dedne, razvijajo le, če je okolje, v katerem tak človek živi, prikladno za razvoj bo- lezni. Današnja medicinska znanost in psihiatrija prav tako teže k temu, da z vpli- vanjem na človekovo okolje poskuša zmanjšati obolev- nost. Na drugi strani pa je zaradi širjenja znanja čedalje manj dednih bolezni, katerih mehanizem nastanka in mož- nost uspešnega zdravljenja ni znana. Zdi se, da bo z na- predkom molekularne kemi- je, biokemije in genetike tudi v psihiatriji rečena še kaka beseda, ki ne bo porušila da- našnjih teorij, dala pa jim bo le globlji pomen. 2e razvoj so- dobnega psihiatričnega zdrav- ljenja, zlasti tako imenovana psihofarmaka, nakazuje, da bo osnovni vzrok tako ime- novanih funkcionalnih dušev- nih obolenj le v kemizmu možganskih celic in samo vprašanje časa je, kdaj se bo človek približal tudi temu spoznanju. Vendar to priča- kovanje ne sme zavreti naših prizadevanj na socialno psi- hološkem področju pri zdrav- ljenju duševnih bolnikov. dr. LAMOVEC ZVONIMIR Torbice, ki jih naredite sami Izdelajte si tobrico, ki bo vašo počitniško garderobo le po poživila, vam prinesl veselje, znankam pa zavist. Najlepša bo iz istega materiala kot je kopalni plašč (frotir) ali pisana obleka, ki vas bo največkrat spremljala v letoviških dneh. Material: Pri širini 90 cm 0,60 cm zgornjega blaga in ravno toliko za podlogo, 0,10 m enobarvnega in drugega blaga za strani (lahko tudi trak) in 0,60 m fliselina Po skici odrežete dele, dodate za šive. z fliselinom podložite, naredite všitke. Pri- Šijete trak ali blago na oba dela torbice, podaljške prišijete skupaj in torbico podložite. Drugi kraji drugi običaji Kratki napotki za vse, ki želijo preživeti nekaj dni iz- ven naših meja: AVSTRIJA Priljubljeni turistični kraji: Za vse, ki ljubijo plezanje Po gorah in sprehode sever- na in vzhodna Tirolska. Kra- ji okoli Salzburga (festival), sončna Koroška in jezera ob Salzkammergutu. Zelena Šta- jerska in ne nazadnje Dunaj. Specialitete: Vino, pecivo. Spominki: Narodna noša (Dirndl), narodni klobučki, Vezenje. Italija Znana so kopališča ob ri- vieri. Temperatura vode oko- li 24 stopinj. Lepa so jezera •gornje Italije. Južna Tirol- ska, Sicilija, Neapelj, otoki Capri, Išija, Benetke, Floren- in Rim. Poleti uro pre- makniti za 1 uro naprej. Specialitete: Vino, testeni- ne. Spominki: Keramika, ste- klo, okrasje, pleteni izdelki. ŠVICA Med najlepše dežele sodi °vica s čudovitimi kraji Te- (julij-avgust 28 stopinj), Ženevsko jezero, gorata po- krajina s svojimi 4-tisočaki in jezera. Specialitete: Vse vrste sira. Spominki: Ure, batist, čip- ke. Govorijo nemško, italijan- sko, francosko. FRANCIJA Po želji za vsakogar. Rivie- ra ob Sredozemlju, s prijet- no klimo, kopališča ob obali kanala. Dolga kopalna sezona v Biskajskem zalivu (voda 20 stopinj, zrak 30 stopinj) in seveda Pariz. Specialitete? Francoska ku- hinja je pojem v svetovnem merilu za gastronome. Vina: burgundec, bordeaux, šampa- njec. Spominki: Modne stvari, parfum, konjak. BOLGARIJA Kopalni kraji so sončni in plaže ob črnem morju dol- ge in peščene. Lepi kraji tu- di v raznih kopališčih v go- ratih delih dežele. Posebno doživetje nudi Sofija s svo- jimi mošejami. Specialiteta: Kuhinja z mnogo zelenjave, sadje, vino. Spominki: Vezene bluze in rute, rožno olje. GRČIJA Atene, središče dežele, oto- ki Rodos, Kreta, Korfu in polotok Pelepones so priljub- ljeni turistični kraji. Rahel veter, ki tod stalno piha, na- redi še takšno vročino ob obali znosno. Kljub temu pri- poročamo, da ne potujete ravno avgusta, (če zaradi razmer v zvezi s pučem sploh lahko potujete!) Specialitete: Ribe, ovčetina, vina, kava. Spominki: Vsi izdelki do- mače umetne obrti, volnene preproge. DANSKA Cilj potovanj največkrat Kopenhagen ali obala. Mosto- vi in čolni, ladje, povezujejo otočke s celino. Na svoj ra- čun pridejo ljubitelji vod- nega športa. Tudi polotok Jutland s svojimi kopališči je zelo obiskan. Alkohol, ci- garete drage. Specialiteta: Sm^rrebred. Spominki: Porcelan, kozar- ci, moderen nakit, dekorativ- na blaga. IRSKA »Zeleni otok« je pravi raj za ljubitelje posebnosti in na- rave. Zelo obiskana je jugo- zahodna obala s svojimi ko- pališči. Ob morju več sonca kot v notranjosti. Poletja so sončna, zrak razgiban in suh. Specialitete: Dobra kuhinja. Spominki: Blago za obleke (tweed), čipke. V Irski poteka promet po levi, bodite pozorni! PRED ODHODOM V INOZEMSTVO! 1. Uredite potna dovoljenja! Za avto povsod zeleno kar- to! 2. če potujete skozi več de- žel, nabavite tranzitna do- voljenja. Priskrbite pravo- časno slike in druge listi- ne, ki se za določeno deže- lo zahtevajo. 3. če je za deželo, kamor že- lite, potrebno cepljenje (črne koze, tifus, mrzlica), storite to 6 tednov pred potovanjem. Ne pozabite na potrdilo o cepljenju. 4. Pozanimajte se za klimo v kraju, kamor potujete. Sa- mo tako boste vzeli na pot pravo garderobo. 5. Potujete prvič v določeno deželo? Naredite si prej načrt. Preglejte si prospek- te, da si boste lahko pred- stavljali, kaj vas čaka. 6. K vaši mali »zdravilni tor- bici«, ki jo imate vedno s seboj, vzemite dodatna zdravila za želodec in pre- bavo. Spremembe v klimi in hrani lahko povzroče nevšečnosti. 7. Preračunajte točno izdat- ke, vzemite po možnosti nekaj denarja za nepredvi- dene stvari. Vprašajte, ko- liko lahko vzamete za do- ločeno deželo. V TUJI DEŽELI! 1. Ne pričakujte nikoli, da bo na tujem kot »doma«. 2. Vodo pijte povsod previd- no (vodovod), voda ni sla- ba, samo navajeni je ni- ste, lahko ima neprijetne posledice. 3. Ne jejte neoprano ali ne olupljeno sadje. 4. Prilagodite se vedno raz- meram tuje dežele. Opa- zujte domačine. V vročini opoldan počivajte. Navajaj- te telo počasi na spremem- be tudi v hrani. ZA MLADE MAMICE Za svojo nego in lepoto si naj bodoča mamica vzame več časa kot sicer. Zelo ve- liko pripomore k lepemu vi- dezu primerna obleka. Na svojo zunanjost, pa naj bo doma ali na sprehodu, pola- gajte posebno pozornost. Kroj naj bo preprost in ves poudarek le na majhnih de- tajlih, ker letošnja moda lju- bi široka padajoča krila in obleke po vzorcu triletnih de- klic. Tako boste lahko ves čas »čakanja« oblečene mo- derno. 1. Zgornji del obleke je enobarven in po svojem kro- ju priteguje pozornost nase, da se spodnji del, ki je lah- ko drobno črtast ali karirast in ravno pada po telesu, ne opazi. Lepa je lahko tudi kombinacija dveh barv ali ene barve v dveh tonih. 2. Ljubko in sveže bo vide- ti bodoča mamica tudi v ve- seli drobno rožasti oblekci z vstavkom v barvi, ki se po- navlja v vzorcu in belem ovratniku. Mislite na to, da bo mate- rial dober, saj si podobnih oblek ne delamo veliko. Oba predlagana kroja pa lahko uporabite tudi za svečane pri- ložnosti, če jih ukrojite iz primernega blaga. 7 TEDNIK — VESTNIK j" IENI AR Kako delajo direktorji? Direktor je včasih sino- nim za nedelavnost, re- prezentanco in tu in tam tudi za negacijo samo- upravljanja. Vse te trditve ali govo- rice pa nimajo trdnih tal. Vsaj tako je bolj ali manj ugotovila anketa Komisije za družbeno samouprav- ljanje pri republiškem svetu zveze sindikatov Slo- venije. Direktorji so vse pre- več obremenjeni z delom, ki bi ga lahko opravljali drugi: strokovne službe v podjetju, seveda pod po- gojem, če so za to dovolj usposobljene. Ni namreč nobena skrivnost — in praksa to kaže sleherni dan — da direktorji pre- težni del svojega dnevne- ga časa uporabijo za služ- bena potovanja (3 ure), za telefoniranje in pre- gled pošte eno uro, za se- stanke tudi uro dnevno; poldrugo uro časa jim vzame pregled gradiva in analiz od vsepovsod. Mi- mo tega direktor razprav- lja s strokovnimi služba- mi v delovni organizaciji dnevno tudi eno uro. Ma- lo več kot pol ure dnevno (na podlagi ankete) mu ostane za pogovore s predstavniki družbeno-po- litičnih organizacij in or- gani samoupravljanja, če temu prištejemo še dve uri na dan za njihovo strokovno usposabljanje, je direktorjev delovni dan dolg malodane dvanajst ur. Vse to so dejstva, ki jim ne gre oporekati, saj je bila anketa sindikatov opravljena studiozno in resno. Dobili smo tako (morda prvič!) »povpreč- nega« direktorja, čudi pa okoliščina, da tisti, ki so jo financirali (Gospodar- ska zbornica SR Sloveni- je) niso o njej niti raz- pravljali, še manj pa spre- jeli ustrezne sklepe. Zakaj potem študija o direktorjih (ki jih pri nas ni tako malo) nima ni- kakršnega odziva v prak- si? Saj vendar ne velja zgolj tisočak ali dva! I. AUSEC ŠTAJERSKI NOVINARJI PRI STANETU KAVČIČU — Predsednik izvršnega sveta republiške skupščine Stane Kavčič je preteklo sredo sprejel skupino štajerskih novinarjev, ki se mudijo na študijskem obisku v Sloveniji. Delegacijo je vodil tiskovni šef štajerske deželne vlade Kari HackI, bila pa je gost sekretariata za informacije Izvršnega sveta. Foto: švabič Prelomnica v socialnem varstvu Ob akcijskem programu za ukrepe na področju socialnega varstva Lanskega septembra je bil sprejet akcijski program za ukrepe na področju zdravstva, kar je dalo spod- budo, da je republiški sekretariat za zdravstvo in so- cialno varstvo pripravil in dal v razpravo republi- škim skupščinskim odborom tudi akcijski program za ukrepe na področju socialnega varstva. Akcijski program nakazuje neurejene naloge, deloma pa tudi roke, do kdaj bi morali posamezne naloge opraviti, kar bo nedvomno zahtevalo razumevanje in spremem- bo v miselnosti odgovornih ljudi, ki odločajo o delitvi proračunskih sredstev za socialno-varstvene probleme. Zapletenost in specifičnost socialnih problemov postav- lja pred socialne službe iz dneva v dan nove naoge. že več let pa ugotavljamo, da zadeve urejamo premalo eno- otno in organizirano in da smo le na nekaterih področ- jih dosegli zadovoljive rezul- tate. Uspešno urejamo zla- sti varstvo vojaških in mirov- nih vojnih invalidov ter ot- rok padlih borcev, pri var- stvu otrok, mladine in odra- slih pa beležimo dokaj skro- mnejše dosežke, če naj zago- tovimo pospešen razvoj soci- alnega varstva, je nujno, da čimprej določimo funkcije in obveznosti družbeno-poli- tičnih skupnosti, delovnih in družbenih organizacij ter za- gotovimo socialnemu varstvu ustrezno organizacijsko, ma- terialno in kadrovsko osno- vo. Socialno varstvo ni ureje- no z zveznim ali republiškim predpisom, le SR Srbija je lani sprejela zakon o social- nem varstvu in socialni služ- bi. Ker obstoječi zvezni pred- pisi urejajo varstvo le posa- meznih kategorij prebival- stva, je v naši republiki vse bolj neobhodno urediti celo- ten s;stem, predvsem organi, zacijo in finansiranje social- nega varstva, kot je to ureje- no za druge družbene dejav- nosti. Akcijski program zato med prvimi ukrepi predvide- va pravno normiranje social- ne dejavnosti kot funkcijo družbe, da zapolnimo doseda- njo vrzel in se dokopljemo do enotnejšega in pospešene- ga urejanja socialnih proble- mov. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno var- stvo je ustanovil posebno ko- misijo, ki bo prip.avila os- nutek tez za novi zakon, op- redelil organizacijo socialno- zdravstvene službe v obči- nah, uredil financiranje ter kadrovska vprašanja ter do- ločil osnovna načela in oblike socialnega varstva, pravice na socialno varstvo in postopek za uveljavljanje teh pravic. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo je skupaj s sekretariatom za delo že lani p.ipravil in dal v razpravo teze za republiški zakon o otroškem dodatku, ki naj bi uredil sistem otro- škega dodatka v skladu z na- š&oni razmerami. Ugotavlja- mo, da nastajajo novi prob- lemi, stari nezadovoljivo ure- jeni pa se zaostrujejo in zato sedaj zbirajo podatke, kakš- no je stanje po zadnjih spre- membah in dopolnitvah cen- zusa ter podatke o potrošnji v slovenski družini. Osnutek predloga tega zakona bodo predložili v razpravo pristoj- nim organom konec tretjega trimesečja. V drugem pollet- ju pa bo dal sekretariat za zdravstvo v obravnavo tudi osnutek zakonskega predpi- sa, ki bo urejal varstvo otrok in mladine — begavčkov, ki jih je čedalje več. Akcijski program govori tudi o nujnem povečanju ste- vila centrov za socialno delo in da jim zagotovimo ustre- zne profile kad.ov, ki bodo sposobni opravljati vrsto na- log, ki so že uzakonjene, a jih še ne izvajamo. Akcijski program predvideva med dru- gim povečanje domskih zmo- gljivosti za najhuje prizadete otroke in za usposabljanje imbecilnih otrok, govori se o ustanavljanju disciplinskih centrov za boljše izvajanje vzgojnih ukrepov, ker mla- dinsko prestopništvo neneh- no narašča. Do leta 1968 naj bi ustanovili republiški de- lovno-zaščitni dom za reso cializacijo alkoholikov — v naši republiki imamo okrog 2220 kroničnih alkoholikov — in prav tako so predvideni ukrepi za boljše družbeno varstvo starejših ljudi, ki po- trebujejo domsko oskrbo. Akcijski program so že za- čeli obravnavati odbori v republiški skupščini, poslan pa bo tudi vsem občinskim skupščinam v razpravo in do- pc/nitev. M. ROBEK KRONIKA SVETA — Na seji izvršO sveta CK ZKS je predse^ izvršnega sveta skup^p SRS Stane Kavčič govo^ aktivnosti izvršnega Sv ' Dejal je, da je treba v darstvu čimprej priti do ^ goročnega plana razvoja ^ publike in pri tem videti, k je perspektivno in kaj' ' Treba bo doseči koneen,W jo kapitala in ima IS narr,e. storiti ukrepe za povečan," proizvodnje na temelju ve^ bančne selekcije. Ko je J voril o reelekciji, je dejal, * bo treba novo bolj prip^ ti in zamenjati v nekaW podjetjih, kjer slabo go^ darijo in so brez koncept celotno vodstvo. Selekcija £ potrebna tudi v negospo^.' ski sferi, se pravi, treba , ugotovita, kaj je potrebno j. kaj ni. ■ PREDSEDNIK SKtf ŠCINE SPREJEL NOVINAR JE — Pretekli teden je pr^ sednik republiške skupše^ Sergej Kraigher sprejel ^ vinarje republiških časopiso, ter radia in televizije. Govt rili so o delovnem program skupščine, o odnosih med r. publiško, zivezno in občinski mi skupščinami ter samoup. ravnimi skupnostmi, pogr, varjali pa so se tudi o ot veščanju javnosti o delt skupščine. S VEČJI IZVOZ MAJA Letošnjega maja je bil izvoj iz Slovenije kar za dve pe- t-ini večji kot lanskega maji Opaziti je, da manjše mož- nosti za prodajo blaga na do mač&m trgu silijo podjetji, da se čedalje bolj usmerjajo na izvoz. g* SEJA CK ZK SLOVE NIJE BO 20. JUNIJA — Pred sedstvo centralnega komiteji ZK Slovenije je sklicalo VIII. ssjo centralnega komiteja. Ti bo 20. junija v Ljubljani. Na seji bo informacija o aktual n h zunanjepolitičnih dogod kih, razpravljali bodo o temi »ZK kot sodobno organia rana idejnopolitična sila«, i■ g MALO SLOVENCEV T KOMANDNEM KADRU JLj — Odbor zvezne skupščine n družbeno varnost in narodno obrambo je pretekli tedei razpravljal o poročilu držav nega sekretariata za narodne obrambo o delo v lanskem letu. Med drugim je v poro čilu navedeno, da se nacio nali sestav komandnega ka dra ni bistveno izboljšal. Š vedno je v njem malo Slo vencev, Hrvatov in šiptarjev Poslanci so dejali, da je pre- malo propagande v teh krajih za službo v JLA, najbrž pa lahko v »civilu« več zaslua- jo kot v vojski. ■ VALORIZACIJA POKOJ- NIN — Pretekli teden je pri- stojni odbor zveznega zbora znova razpravljal o valoriza- ciji pokojnin. Odbor je tudi v novi sestavi vztrajal pr- tem, da bi bilo treba pokoj- nine revaloziriziraiti v pov- prečju za 5,60/0. Na isti seji je odbor sprejel spremembo pokojninskega zakona. Po tej spremembi bodo lahko repub- like v skladu s svojimi mož- nostmi še dodatno valorizi- rale pokojnine. ■ PROIZVODNJA POČASI NARAŠČA — Maja je bila proizvodnja za 7,2»/o kot lanskega maja. Druga le- ta smo zaradi prvomajski praznikov zaznamovali celo sezonsko zmanjšanje indu- strijske proizvodnje. Tako je v prvih petih mesecih skup"3 industrijska proizvodnja 28 3,8»/0 večja kot lani ta čas- Upoštevati je treba, da sta bila letos maja dva delovn® dneva več kot lani. B VLAKA STA TRCIT A " Pred Lazami na progi Ljub" ljana-Zidani most sta v ne deljo ponoči trčila motom' in tovorni vlak. škoda je ze' lo velika, ob življenje pa Je sprevodnik Jože Hočevar >* Ljubljane, več pa je bilo ra- njenih. Glavna tema: samoupravljanje Plenum republiškega sindikalnega sveta bo razpravljal o vseh vidikih samoupravljanja Dne 22. junija bo v Ljubljani republiški plenum zveze sindikatov Slovenije, na katerem bodo razpravljali v prvi vrsti in predvsem o samoupravljanju. Osvetlili bo- do kompleks vprašanj, ki zadevajo delavsko in družbe- no samoupravljanje ne le v poreformnem času, marveč tudi afirmacijo delavskega samoupravljanja v delitvi dohodka. Posebej se bodo člani plenuma zadržali pri vplivih samoupravljanja na znanje (in narobe) članov samoupravnih organov in se ob koncu zadržali še na interni zakonodaji v delovnih organizacijah. To je le nekaj tem, ki jih obravnavajo teze za zaseda- nje plenuma, katere je pri- pravila komisija za družbe- no samoupravljanje pri re- publiškem svetu sindikatov. Reforma je brez dvoma za- ostrila nekatera protislovja v naši družbi, ki jih bo treba reševati učinkoviteje in teme- ljiteje, da bi se tako lahko rešili nekaterih neljubih po- sledic. Poglavitni problemi, ki pri tem nastajajo, so pred- vlem neizdelan ali neustrezen delitveni sistem, pomanjklji- va kvalifikacijska struktura zaoposlenih (v prvi vrsti vo dilnih kadrov), odsotnost ta- ke ali drugačne odgovorno- sti, neracionalnost samoup- ravne organizacije in tako naprej. Pojavljajo se namreč tudi stališča, da je delavsko sa- moupravljanje voda na mlin nedisciplini in neorganizirano sti v delovnih organizacijah. Zavoljo tega je treba razprav- ljati tudi o tem, ali je teza o ločitvi samoupravljanja od gospodarjenja zgrajena na mnenju, da samoupravljanje zmanjšuje avtoriteto posame- znika in s tem zamegljuje utrditev odgovornosti v pro- izvodnem procesu, pravilna ali ne. Gospodarska in družbena reforma ne pomeni le mate rialne modernizacije proiz- vodnje, temveč terja splošno, strokovno in družbeno raz- gledanost vseh zaposlenih v delovnih organizacijah Zato je neposredni cilj izobraže- vanja prav usposabljanje za družbeno aktivnost, za kre- ativno reševanje nalog in problemov. Spričo številnih ovir in subjektivnih odporov posamezna stališča prepoča- si uresničujemo in zato na- stopajo protislovja med niz- ko strokovno in splošno kul- turo in zahtevami samouprav- ljanja na sedanji stopnji raz- vitosti družbenih in gospo darskih odnosov. Tudi interna zakonodaja v naših delovnih organizacijah je velik problem. Na tem de- lu je sodelovalo v komisijah na tisoče samoupravljavcev, strokovnjakov in laikov. V aktih so razrešeni mnogi od. nosi zelo dobro in učinkovito. Prav zategadelj terja to dej- stvo bolj organizirano prena- šanje pozitivnih izkušenj. Ne moremo govoriti o sta- gnaciji samoupravljanja, je rečeno v tezah za plenum. Prej je treba reči, da so nuj- ni vsebinski premiki v delu samoupravnih organov, kajti ekonomika in subjektivno pri- zadevanje prinašata novo vse- bino v delo delavskih svetov. Treba se je zavzemati za čimbolj racionalno, ekono mično in smotrno delo samo upravnih organov hkrati z možnostmi vplivanja na od- ločitev samoupravnih orga- nov, na javnost dela teh or- ganov, na sestav delavskih svetov in na potrebno znanje članov delavskih svetov itd. O vseh teh mislih in dej- stvih naj bi člani republiške- ga plenuma sindikatov kar najbolj konkretno in kon- struktivno razpravljali. I. A. ■ S SKLADIŠČI NE BO TE2AV — Spričo dobre leti- ne, ki se obeta tudi letos, je nastala skrb, ali bo dovolj skladišč, kamor bi spravili žito. Ugotavljajo, da jih bo za dva milijona ton žita, kar je po sodbi strokovnjakov dovolj, saj računajo, da ne bo vse žito naenkrat prišlo v skladišča in da ga bo pre- cej ostalo tudi pri kmetih. ■ KONGRES SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ — V Beogradu je bil te dni kongres sindikata de- lavcev prometa in zvez Jugo- slavije. Na kongresu so se aavzeli za čimvečjo samostoj- nost podjetij pri gospodar- jenju. UREJA MIRO ZAKRAJŠEK NOTRANJA POLITIKA 8 TEDNIK — VESTNIK KOSIGIN V STEKLENI PALAČI — V palači združenih narodov se je začela dolga in težavna diplomatska bitka, da se odstranijo posledice napada na arabske države. Na sliki vidimo sovjetskega premiera Kosigina, ki vodi sovjetsko delegacijo; jugoslovansko delegacijo vodi predsednik zveznega izvršnega sveta Mika špiljak. Varšavski pogovori ob dveh mizah Ameriška vlada ima najizčrpnejše razgovore s kitajsko vlado, čeravno nima diplomatskih odno- sov z njo — Kitajci so preizkusili hidrogensko bombo Kitajci vedno huje napadajo Sovjetsko zvezo, češ da je izdala interese arabskih držav, ker je privolila v pre- kinitev sovražnosti na Srednjem vzhodu. Toda Rusi jim ne ostajajo dolžni na njihove očitke, češ da »Mo- skva in Washington sodelujeta z roko v roki«. Moskov- ski časopis »Izvestija« piše o sestankih, ki jih imata v Varšavi kitajski veleposlanik Van Go čuan in ameriški veleposlanik John Grounicky. Moskovski časopis rik pod- lagi poročil v zahodnem tis- ku navaja, da ima Washing- ton s Kitajci bolj solidne in podrobne razgovore s pred- stavnikom kitajske vlade kot katera koli socialistična ali pa zahodna država, ki ima svojega predstavnika v Pe- kingu- Celo ameriški zunanji minister Dean Rusk je rekel: »Po mojem mnenju nima no- bena komunistična država ta- ko nadrobnih razgovorov z vlado v Pekingu, kot mi.« O čem se razgovarjata ame- riški in kitajski veleposlanik v Varšavi, ki sta se te dni že 135-ič sestala? Po pisanju zahodnega tiska, ki ga pov- zemajo »Izvestja«, prav o vsem: od vojne v Vietnamu in položaju na Srednjem vzhodu, do ameriškega sta- lišča glede Taivana (Formo- ze, kjer čepi čangkajšek ob pomoči ameriških dolarjev in varstvu ameriških vojnih ladij) pa do aikreditiranja ameriških novinarjev v Pe- kingu, in nemara tudi o kon- troli nad nuklearnim orož- jem. Pogovori morajo biti zelo nenavadni, kajti kitajski di- plomat po zatrjevanju zahod- nih dopisnikov ni nič kaj izbirčen v izbiri besedišča. »Toda okoliščina, da sedi za svojo mizo, prav nič ne me- nja vsebine, razgovori so in ostanejo razgovori,« menijo »Izvestja«, ko pišejo o dvo- ličnosti kitajskih obtožb. Kitajsko zunanje ministr- > stvo pa je z novim uradnim opozorilom tujim novinarjem in diplomatom še bolj zagre- nilo že tako težavno življenje tujih predstavnikov v kitaj- ski prestolnici. Opozorilo namreč pravi, da bo »peščica reakcionarnih tujcev, ki se v Pekingu bavijo z nedovoljeno dejavnostjo, kaznovana po kitajskih zakonih.« Kaj pomeni »nedovoljena dejavnost«? Opozorilo očita tujim diplomatom in novi- narjem, da na pekinških u- licah prepisujejo lepake, ki jih izobeša rdeča garda, in njih vsebino pošiljajo svojim listom. Da Kitajci mislijo res- no, odkriva primer dveh in- dijskih diplomatov, ki ju je rdeča garda aretirala, zasli- ševala nekaj ur in potem po najkrajši poti izgnala v Hongkong. Zaradi tega je prišlo pred kitajskim vele- poslaništvom v New Delhiju do pravega obleganja in je morala indijska policija s si- lo zadržati demonstrante, da niso vdrli v poslopje velepo- slaništva, na katerega so me- tali kamenje. Diplomacija je resda zdrknila nizko, kot še nikoli doslej. In vendar! Kljub temu, da dajejo poročila s Kitajske vtis o skrb vzbujajočem ne- redu, je prišla v soboto ia Pekinga novica, da so na Ki- tajskem preizkusili prvo hi- drogensko bombo. Ta novica bo v vseh prestolnicah odjek- nila glasneje kot vesti o spo- padih med rdečo gardo in njenimi nasprotniki, ter dol- gi članki, ki v kitajskih ča- sopisih z enolično vztrajnost- jo obtožujejo »ameriške im- perialiste in sovjetske revizi- oniste, da so se skupaj za- rotili proti narodom, ki se žele osvoboditi.« Tedenski pregled % V soboto se je začelo drugo dejanje krize na Sred- njem vzhodu. V New Yorku se je na zahtevo Sovjetske zveze sestala generalna skupščina na izredno zasedanje. Naloga tega zasedanja: obsoditi izraelski napad in prepre- čiti, da bi se sporna vprašanja na Srednjem vzhodu reše- vala na temelju s silo pridobljenih prednosti. % Vsi izraelski držamiki izjavljajo, da so za direktne pogovore z arabskimi državami; v takem primeru bi Izrael lahko izkoristil prednosti, ki si jih je pridobil v štiridnev- ni vojni. Zanimivo je, da taki zamisli ne nasprotujejo samo socialistične in nevezane države, marveč tudi Franci- ja, ki je že izjavila, da nobena rešitev, ki bi bila sklenje- na na podiagi vojaških uspehov, ne more biti priznana kot končna. Sovjetski ministrski predsednik Kosigin se je na poti v New York ustavil v Parizu in se pogovarjal z de Gaullom. Za francosko stališče je značilno tudi to, da nasprotuje slehernemu vmešavanju atlantskega pakta v krizo na Srednjem vzhodu. % Jugoslavija je prekinila diplomatske odnose z Izra- elom, ko ga je prej pozvala, naj se umakne na črto, ki jo je držal 4. junija. Posebni odposlanec predsednika Tita Koča Popovič je medtem obiskal Kairo, sekretar za zuna- nje zadeve Nikezič pa Indijo. % V Beograd je prispel na obisk romunski zunanji minister Manescu. Romunska vlada je v posebni izjavi zahtevala od izraelske vlade, naj ne postavlja ozemeljskih zahtev do arabskih držav, naj se umakne na izhodiščne položje in reši problem beguncev, ter svetovala sporazum- no in pravično rešitev za vse narode in države na Sred- njem vzhodu. Hkrati je izrazila solidarnost z arabskimi državami. # Predsednik Naser je potem, ko je umaknil svoj od- stop, izvedel korenite spremembe v vojaškem in državnem vodstvu. Kairo je izjavil, da bo Sueški prekop zaprt, dok- ler bodo na njegovih obalah izraelski vojaki. Drugo orožje, ki ga namerava Egipt uporabiti v diplomatski bitki, je nafta. V soboto so se v Kuvajtu sestali arabski zunanji ministri, da bi preučili vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi. Iz Saudske Arabije pa so že prišla poročila, da petrolejske družbe spet normalno delajo. # Jugoslovanske ladje »Dalmacija«, »Istra« in »Libur- nija« so s Srednjega vzhoda priplule v domača pristanišča; prva je pripeljala turiste, ki jih je spopad zatekel v ZAR, drugi dve pa sta evakuirali odred JLA, ki je bil v sestavi sil OZN na Sinaju, ter nekaj pripadnikov indijskih in bra- zilskih enot, ki so se izkrcali v Famagusti na Cipru. # Na Kitajskem je v več provincah prišlo do krvavih spopadov med pristaši predsednika Mao Ce Tunga in nje- govimi nasprotniki. Položaj se po vsem videzu še ni usta- lil. Samo v pokrajini Sečuan so nasprotniki predsednika Mao ce Tunga pobili 300 »maoistov«, več tisoč pa jih je bilo ranjenih, kot poročajo letaki na pekinških ulicah. Vzporedno s tem pa je Peking zaostril gonjo proti Sov- jetski zvezit češ »da je izdala arabski svet ob nedavnem spopadu na Srednjem vzhodu«. Sovjetska vlada je proti takim izpadom odločno protestirala. Tudi indijski odnosi s Kitajsko so se zaostrili, ko so rdečegardisti aretirali m potem pregnali dva indijska diplomata. 9 Vojna v Vietnamu je obstala v »senci« dogodkov na Srednjem vzhodu. Vendar za sedaj še ni znakov, da bi bili Američani pripravljeni opustiti bombardiranje Severnega Vietnama, kar bi utegnilo pripraviti pot do razgovorov o politični rešitvi. Nasprotno, južnovietnamski premier Ky zahteva, naj Američani povečajo število svojih vojakov in po vsem videzu bo Washington z zadovoljstvom ugodil vsaj delu njegovih »zahtev«. Ameriško bombardiranje Severnega Vietnama pa se nadaljuje; stopnjuje se tudi sovjetska po- moč Hanoiu. © Pa še obrobna novina iz Nemčije. Zahodnonemški kancler Kiesinger je prvič v zgodovini odnosov med obema nemškima državama uradno odgovoril na pismo, ki mu ga je 12. aprila poslal vzhodnonemški ministrski predsednik Stoph. S tem je posredno priznal kolegu onkraj berlinske- ga zidu rang ministrskega predsednika; to pa je že po- sredno in neuradno priznanje, da tudi onkraj zida obstaja »nemška država, ki ni Zvezna republika Nemčija«. Zasedanje generalne skupščine V prihodnjih dneh in nemara v prihodnjih ted- nih bodo oči svetovne jav- nosti uprte v Neto York, kjer je na izrednem zase- danju zbrana generalna skupščina. Zakaj je bila sklicana in kaj se od nje pričakuje. Kot je znano, se je spo- pad na Srednjem vzhodu končal z vojaško zmago Izraela. Izraelske armade imajo zasedeno ozemlje, ki je štirikrat večje od matične dežele. Z drugi- mi besedami, Izrael ima veliko prednost v odno- su do arabskih držav, in s teh pozicij bi se sedaj rad začel pogajati z vsa- ko arabsko državo pose- bej, da bi uredili sporne probleme, ki so devet- najst let zastrupljali od- nose na Srednjem vzhodu in pripeljali že do sinaj- ske vojne leta 1965 in do sedanje. Ko so se sovražnosti za- čele, je izraelski premier Eškol izjavil, da Izrael nima ozemeljskih zahtev in da hoče samo troje: da Arabci priznajo obstoj Iz- raela, da prenehajo vpadi arabskih oboroženih sku- pin v Izrael in svobodno plovbo po Akabskem zali- vu, kjer ima Izrael pri- stanišče Eilat. Ko pa so se nizali vo- jaški uspehi izraelske vojske, so se spreminjale tudi izjave. »Zmerni« go- vore o »manjših spre- membah« meje medtem ko »skrajneži« zahtevajo, da se priključi Izraelu ve- lik del Jordanije, Gazo in strateško točko Sarm el šejk. V vsakem primeru pa je namen Izraela, da se ne umakne z zasede- nih področij, dokler ne bodo našli zadovoljive in končne rešitve za prve tri izraelske zahteve. če bi se taka praksa re- ševanja spornih vprašanj uveljavila v sedanjem sve- tu, ki je poln odprtih spornih vprašanj med najrazličnejšimi državami, bi bilo to skrajno nevar- no za ves mednarodni si- stem odnosov, na kate- rem sloni zelo rahlo rav- notežje, ki nam omogo- ča, da živimo v kolikor toliko relativnem miru. če bi eni državi dopustili, da bi najprej napadla, po- žela vojaški uspeh in po- tem na tej podlagi pred- lagala tistemu, s katerim je v sporu, pogajanja, bi to pomenilo, da bi odprli številna nova možna žari- šča ne hladne, ampak vro- če vojne: vojna je vojna, pa čejrrv je omejena sa- mo na dve državi! Naloga tega zasedanja generalne skupščine je to- rej predvsem to, da ob- sodi takšno prakso, da ji ne da domovinske pravice v mednarodnih odnosih, in da skuša najti pot, po kateri bo mogoče priti do sporazumne rešitve za spore, ki so bili vzrok se- danjemu spopadu. Prezgodaj bi bilo ugiba- ti, kako bo generalna skupščina to nalogo iz- polnila, kajti zavedati se moramo, da združeni na- rodi niso idealna tvorba, marveč seštevek najrazlič- nejših teženj in interesov, in da ustrezno temu tudi delujejo. UREJA MIRAN ŠUŠTAR ZUNANJA POLITIKA KONFERENCA ARABSKIH ZUNANJIH MINISTROV V KUVAJTU — V Kuvajtu so se sestali zunanji ministri arabskih držav; razpravljali so o ukrepih arabskih držav, da se odstranijo posledice izraelskega napada. 9 TEDNIK — VESTNIK VESOLJE NA »EXPO 67« Velik del paviljona na sve- tovni razstavi v Montrealu so Američani posvetili prika- zu svojih vesoljskih raziskav in načrtov, čudna bela reč na levem robu posnetka je naprava, s kakršno naj bi se dva vesoljca spustila na po- vršje Lune. Zraven nje je »Surveyor«, podoben tistima dvema, ki sta mehko pristala na Luni in pošiljala posnet- ke. Vesoljska ladja »Apollo« visi na treh padalih, s kate- rimi naj bi se s tremi vesolj- ci vrnila na zemeljsko površ- je. V desnem zgornjem kotu je balon vremenoslovnega satelita. KANGLICA ZA SEME IN GNOJILO S kanglico, izdelkom nekega britanskega podjetja, je mo- goče enakomerno raztresti do- ločeno količino travnega se- mena, peska, umetnega gnoji- la in drugih kemikalij, ki jih uporablja kmetijstvo in še posebej vrtnarstvo. Na dnu je odprtina, ki se da regulira- ti z gumbom pod držajem. Nosilec kanglice dela polkrož- ne gibe in raztresa vsebino. Proizvajalci so preizkusili svoj izdelek s 40 različnimi snovmi, vključno s skoraj vsemi znanimi gnojili in s sredstvi za posipanje travni- kov. Prednosti: kanglo iz zelo močne plastične snovi je lah- ko čistiti, predvsem pa — se- jalec ne pride v stik s kemi- kalijami, ki utegnejo vsebo- vati tudi strupene sestavine. BOSTE ČAŠO PIVA? Dva člana akrobatske skupine padalcev »Sokoli« britanskega letalj jeta čašo piva, medtem ko padata s hitrostjo 193 km na uro skozi naliva, drugi drži čašo 60 sekund, kolikor traja prosti pad od 3.05 vrvice in odpreta padalo. Nenavadni posnetek je napravila avtomat jega člana akrobatskega moštva. PROZOREN TOVOR V čudni drži in v gosjem redu je prikorakalo pet mož čez ulico v! prosta: fotograf je ujel trenutek, ko so nesli veliko šipo v skoraj 1 PRAVLJICE SO OŽIVELE J V grajskem parku ob reki Havel na robu Berlina se lahko mladi n čico, Pepelko, Rdečo kapico in z drugimi junaki, ki nastopajo v Pj sprehajalci se lahko tudi z majhnim vlakom peljejo skozi pravU^jJ gibljejo, njihove kretnje spremlja godba iz zvočnikov. Posncick * znanih iz pravljice o Sneguljčici. J UREJA IVAN KRAJNC 00 dovolj časa, da nali- jta v višini 3.660 m. Eden jlOm, ko potegneta za pritrjena na čelado tret- tstralija). Razlaga je pre- lovno stavbo. J^o seznanijo s Trnjul- fjV Grimm. Utrujeni mali v naravni velikosti se e«Hco v družbi škratov, Po J J hlnessu: rtwti mnrjftg Rise Miha Alič 19. Brodolomci so strmeli in čakali, kaj bo. Divjaki so se režali. Na otoku se je polago- ma pokazalo nekaj oskubljenih dreves, ki jih je zdelal veter, nato sivozeleno grmovje in končno šopi borne trave, kakršna rase na peščenih tleh. Boydong je otoček v skupini blizu otoka Halfway, malo južneje od zaliva Orford, na- sproti skrajni severni točki polotoka Yorka. Na obrežju so se zbirali domačini. Te- daj so bojevniki v kanuju vsi na mah vstali in zavpili: »Lamari!« »Lamari! Lamari! Lamari!« je odmevalo z obale. Domačini so skakali ter od veselja mahali z gorjačami in s kopji. Jakec je bil čisto trd od strahu; John in kadeta so prebledeli. Jakec je kmalu iz- vedel, kaj pomeni beseda »Lamari«: nič dru- gega kot »duhovi«, živi ljudje, ki so se iz mrtvih globin vrnili v življenje na zemljo. Divjaki so verovali, da so beli ljudje duhovi, ki jim princi jo nesrečo, zato jih je treba čimprej pobiti. Ko je kanu pristal na obali, so ga ob- krožili pobesneli domačini. Brodolomci so se stisnili drug k drugemu trdno odločeni, da se bodo borili do konca, in prepričani, da je vse izgubljeno. 20. Cut-cut je skočil na kopno in jezno mi- ril svoje ljudi. Potem se je zarežal jetnikom ter pokazal na Jacka in njegovega tovariša istih let, Johna. »Uak!« je zmagoslavno zavpil »Kabi!« Zavladala je smrtna tišina. Domačini so zijali v dečka kot v deveto čudo. Videti je bilo, da ne verjamejo lastnim očem. Zdajci so začeli razburjeno klepetati Dregali so se s komolci, ženske so se hihitale. Prvi krmar se je opogumil in stopil k velikemu poglavarju. Ponižno se ga je do- taknil z roko in se ljubeznivo nasmehnil. Pokazal je, da prosi vode in hrane. Divjaki so najprej glasno razpravljali, nato pa so se obrnili k sužnjem in jim veleli, naj gredo za njimi. Stopali so med krmežljavim drevjem, kjer se je kopičil pepel okoli velikih plošča- tih kamnov, namenjenih za pripravo jedi. Vsenaokrog so ležale oglodane kosti. Tu pa tam so se dvigale gomile vročega peska -— peči iznajdljivih domačinov. Brodolomci so se zaskrbljeno spogledali, toda domačini so jim kazali, naj sedejo. V lupinah kokosovih orehov so jim prinesli vode. Pili so pohlep- no, čezmerno hvaležni. KRIŽANKA Vodoravno: 1. vezenina, cenjen izdelek domače obrti, 6. postavi- tev na trg, doseženje mesta na tekmi, 12. kontinent, na katerem živimo, 14. dvomljivec, nezauplji- vec, 15. nasfcava, zanka, 16 zemlja okioli hiše, 18. sinova ali bratova žena, 19. star Slovan, 20. začetek tekme, 22. samec domače živali, 23. kratica mednarodne humani- tarne organizacije, 24. drugi iz- vod, prepis, 26. začetnici velikega ruskega romanopisca (»Vojna in mir«), 27. samostojna republika v severni Afriki ob Sredozemlju, dolga leta francoska kolonija, 29. pripadnica indoevroipske rase, 32. zvišana glasbena nota, 33. za- četnici francoskega skladatelja, avtorja baleta »Coppelia«, 34. ka- tran, 35. pripomoček za hotjo po visokem snegu, 37. ime svetovno znane sopranistke Kune, 39. av- tomobilska oznaka Pančeva, 40. glina, ilo, 42. italijanski spolnik, 44. pogosto žensko ime, tudi na- slov Aškerčeve pesmi, 47. pozitiv- na elektroda, 48. rastlina, zelišče, 49. indijanska trofeja (z glave odrezana koža z lasmi vred), 51. okrajšano žensko ime, 52 ime francoskega misleca in matemati- ka Descartesa, 53. pesi podobna rastlina, blitva, 55. del vrat, 57. indonezijska poročevalska agen- cija, 58. tropski veter, ki stalno veje s severa ali z juga proti ekvatorju. Navpično: 1. izdelovalec lese- nih zamaškov, 2. žensko ime, 3. del roke ali noge, 4. stranski strel pri športnih igrah, komer, 5. daljša pesnitev, 6. kratica za »pokrajinski komite«, 7. drag gradbeni material, 8. poleg peska in vode sestavina malte, 9. polo- žaj, lega, 10. oblika ženskega ime- na, 11. južmoevTopska okrasna rastlina, katere listi so bili stili- zirani na korinitskih stebrih, 13. ustvarjalec, pisec, 14. travniška ptica, 17. paradiž, 20. žitna shramba, parna, 21. železniška proga, 24. naša pisava za močno terensko vozilo, 25. skupina ver- zov v pesmi, 28. varuh domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 30. mesto v Vzhodni Nemčiji, svetov- no znano po optičnih instrumen- tih, 31. največji jadranski otok, 33. ime sovjetskega državnika Brežnjeva, 35. razuzdan francoski ples, 36. uradna kratica naše ar- made, 37. opeka, 38. izvoljenka kralja Matjaža, 39. živalska vrsta, 41. preprosto prevozno sredstvo, 43. sol oljne kisline, 45. veliki nemški filozof, začetnik kriticiz- ma (Immanuel), 46. brezcvetna vodna rastlina, 48. najvišji bog v grški mitologiji, 50. čebuli po- dobna povrtnina, 52. uničevalka železa, 54. solmizacijski zlog, 56. kratica zja »Ljudska pravica«. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. gmota, 6. dosta- va, 13. roman, 14. ortoped, 15. Adam, 16. Ibsen, 17. le, 18. dur, 19. vzrok, 20. mel, 21. NG (Nova Gorica), 22. Jovan, 23. koža, 24. Ingolič, 26. kos, 27. koruind, 28. mentor, 31. Ela, 32. kakteje, 33. note, 35. Tasso, 36. SV, 37. aba, 38. jasli, 39, sto, 40. dl, 41. Beri, 43. polenta, 45. zaliv, 46. igralka, 47. perice, 48. sektor, 49. slinar. »Hm, zdaj pa velja razmisliti...« »Očka, preden dvigneš slušalko, naj ti povem, kako je bi\o v resnici!« Tuaregi - 5 možje z zakritimi obrazi" Civilizacija, ki prodira v Saharo, je puščavska plemena spravila ob kruh Tuaregi ali »možje z zakritimi obrazi« so pleme, ki je vladalo saharski puščavi verjetno še v času Kartagine in razcveta stare rimske in grške države. Njihova kul- tura in jezik sta se od tistih časov le malo spremenila. Popotnik, ki ga naključje pripelje do katerega od nji- hovih naselij, se sam kaj hitro prepriča o tem. Navad- no naleti na njihove šotore ob robu oaz, ki imajo vsaj malo zveze z zunanjim svetom, če ima srečo, oziroma, 5e mu pri tem pomaga krajevni policaj, ga bodo Tua- regi povabili v enega svojih črnih šotorov. Šotori so odprti na vse šti- ri strani, da lahko ulovijo ddh vetra, ki zapiha po pu- ščavi. Prav v tak šotor sem stopil nekega dne. Stal je v naselju ob robu nekdaj veli- kega mesta Galagharja. Ob drobnem ropotanju bobna so me s tradicionalnim »saalam« povabili naj sedem. V šotoru je že sedelo pet mož. Dva od njih, po vsem vddezu odličnika, sta bila ode- ta v temnomodra, slavnostna oblačila. Ostali so bili odeti v belo. Vsi so imeli zastrte obraze, izza pokrival se je videl samo del okoli oči. Okamenjeni, nepremični po- gled njihovih s krvjo podplu- tdh oči je deloval na tujca zelo nenavadno. Oba pogla- varja sta sedela na svojih blazinah popolnoma nepre- mično. Niti z besedo niti s kretnjo prijateljstva ali vsaj gostoljubja nista odgovorila na moje čestitke ženinu. Bo- ben je namreč oznanjal, da se vrši poročni obred in tu je sedel ženin s prijatelji. Kadar je v kotu sedeči bob- nar prenehal udarjati enolič- ni ritem, je iz oddaljenega nevestinega šotora prihajalo v odgovor drobenje podob- nega bobna. Tam so ženske pripravljale svadbeno poje- dino. Policaj, Berber po rodu, se je zelo potrudil, da bi vz- postavil vsaj malo prijatelj- ske odnose med mano in se- dečimi Arabci. Oba tuareška plemenitaša sta samo sedela in gledala. Prav nobenega ču- stva nista pokazala. Njune kretnje in drža so bile stro- go obredne. Bilo je več kot jasno, da pripadata popolno- ma svojemu svetu, s katerim nisem imel jaz nič skupnega. Mojo navzočnost v šotoru so trpeli samo zato, ker tako ukazuje zakon puščavskega gostoljubja, šotor je odprt vsakemu, ki želi posedeti v hladu. Pet mož je sedelo ne- premično uro za uro. Poroč- ni običaj zahteva, da tako čakajo v popolni tišini in do- stojanstvu, kot človaška ute- lešenja plemenskih bogov. Vsak Tuareg se spominja, da je bilo njegovo pleme dolga stoletja edini gospodar sa- harske puščave od njenega skrajnega severa do skrajne- ga juga. To jim, kot vsem nekdaj mogočnim osvajal- cem, daje občutek vzvišeno sti nad drugimi možmi. Mnogo bolj živahno bo, ko bo ženitovanjski boben v ženskem šotaru poklical k svadbeni pojedini. Možje bo- do takrat zajahali svoje ka- mele in se preselili v nevestin šotor. Tuareške žene so rade vesele. One so glasbenice, pevke in plesalke plemena. Zaenkrat pa je prizor v mo škem šotoru kar tragično slo vesen. Mogoče zato, ker se gledalec zaveda, da ni več da- leč čas, ko se bodo taki pri- zori ponavljali samo še za kamere atrakcij željnih turi- stov. Za tiste popotnike, ki jih pot zanese do Ghadame- sa, ki je bilo nekoč glavno mesto Tuaregov in važno ka- ravansko središče, že sedaj improvizirajo plemenski ples z vsemi posebnostmi in za zelo malo denarja. Slepi, sta- ri piščalar z ženskim orke- strom bobnaric in tamburistk tuareške glasbe. Le maloka- teri moderni zabavni orkester lahko tekmuje z matematič- no točnostjo noro hitrega rit- ma, ki ga izvabljajo prsti in dlani temnopoltih, veselih deklet, katerih obrazi so na- pol zakriti z oblačili. Plesa- lec v tradicionalnih oblači- lih bojevnika s sulico v ro- ki, veličastno drsi sem in tja. Za kratek hip predstav- lja »duha« puščave, tiste pu- ščave, ki je 1500 let pripada- la tem zakrinkanim možem. Toda vladanje Tuaregov je končano. Pleme se v glavnem ukvarja z vzrejanjem kamel. Tuaregi so že dolga stoletja vodiči karavan. Oboje, kame- le in karavane pa so že napol stvar preteklosti. Danes upo- rabljajo kamele samo še za poljska dela in kot transport- na sredstva med naselji, do katerih še ni cest. V Sahari je še vedno na tisoče kamel, toda velike karavane ne po- tujejo več preko puščav. Za- menjala so jih letala in moč- na terenska vozila. Ceste se raztezajo že čez vso puščavo. Nihče več se ne obrača k Tu- aregom za prevozom in za- ščito. To dvoje pa je edina dejavnost, ki jo poznajo. Težko si je sploh predstav- ljati, od česa danes živijo ti ljudje v svojih samotnih oa- zah. Nekaj koz, šotori iz koz- je kože, in kamele so vse nji- hovo premoženje. Na svojih kamelah jezdarijo po pušča- vi in nabirajo živalske od- padke in korenine, da zaneti- jo ogenj na svojih ognjiščih. Drugega nimajo delati in tu- di ne delajo. Tuaregi, ki sem jih srečal negibno sedeče v šotoru, pri- padajo tistemu delu plemena, ki ima nekaj zvez s civiliza- cijo. V oddaljenih kotih Sa- hare pa še živijo maloštevil- ni Tuaregi, ki z vso svojo pojavo spominjajo na velike dni, ko so gospodovali nad puščavo. Ti so še prav taki kot njihovi predniki pred 1500 leti. še vedno sedijo na kamelah in jih usmerjajo z bosim nogama. Njihova za- loga na dolgih potikanjih po puščavi je kozji meh z živili in meh z vodo, pa prgišče dateljnov, da si utolažijo glad na dolgih pohodih. Njihovo orožje je meč, sulica in ščit iz na soncu posušene živalske kože. S tem ponosnim, primitvno oboroženim bojevnikom, ki se umika, izginja tudi njego- vava stara kultura in jezik. Nekoč so plemenite tuareške žene morale znati brati in pi- sati »tifinagh«, eno najstarej- ših pisav v severni Afriki. V starih rokopisih so teksti /s to pisavo pisani izmenoma od leve na desno, pa spet od desne na levo, od spodaj nav- zgor in obratno, pa še v spi- ralah Ni čudno, da le malo- kdo zna prebirati to težavno pisanje, ki je zato skoraj že pozabljeno. Odkar je človek z modernimi prevoznimi sred- stvi premagal puščavske da- ljine, je puščava in z njo pu- ščavska plemena izgubila skoraj ves pomen. Tuaregi, ki so bili tako dolgo edina zveza med centralno Afriko in Sredozemljem, ali bolje rečeno med belci in črnci, počasi izginjajo z odra zgodovine. Saharska plemena so se preživljala kot nosači in vodiči karavan, obenem pa kot razbojniki in grabite! j i istih karavan. Sedaj pa so ostali brez dela in nepo membni. Vse izgubljeno si skušajo nadomeščati v med- sebojnih bojih iin osvajanjih nepomembnih oaz. Prizor v črnem šotoru na robu Ghadamesa je bil pri- zor iz sveta, ki je skoraj že izginil, življenje v Sahari se spreminja. Kot povsod dru- god, se bo tudi tu kazalec zgodovine začel premikati hi- treje. Nevarna samota Pri človeku, ki je odrezan od okolice se hitr( pojavijo halucinacije Leta 1952 so na univerzi v Montrealu začeli raziskovan vpOiv samote na človekove občutke. Prvi povod za ^ raziskovanja so dale pogoste depresije vojakov, ki ^ dalj časa služili pri radarskih zaslonih. Z razvoje^ reaktivnih letal, so se začeli pritoževati tudi piloti. d0 težav je prihajalo na velikih višinah, ko je letalo puščeno avtomatskemu vodenju in so pilotove mož. nosti za kakršnokoli aktivnost zelo omejene. Ne more se hitro gibati po kabini, pred seboj vidi samo rig. skomčno modrino neba, sliši pa samo šuštenje redkega zraka. Tako pogosto pride do halucinacij, včasih pa tudi do katastrofe. Do podobnih pojavov pri- de tudi na velikih avtomobil- skih cestah, posebno ponoči pri osamljenih šoferjih. Po- gosto pride do nesreče, ko se skušajo izogniti vozilu, ki obstoja samo v njihovi do- mišljiji. Upokojen češki ru- dar se spominja takih poja- vov tudi v rudniku. Takole pripoveduje: »Pod zemljo sem kontroliral količino pli- nov. Ure in ure, včasih pa tudi cele dneve sem hodil po pustih hodnikih. Nenadoma vidiim v rovu rudarje, slišim, kako se pogovarjajo. V tre- nutku, ko se obrnem, da bi stopil k njim, vidim, da je bil to privid. To se mi je po- gosto dogajalo...« S podobnimi problemi se ukvarja tudi poseben inštitut v Pragi, ki so ga ustanovili pred nekaj leti. Imenuje se Inštitut za psihološke razi- skave. Tu so zgradili kabino za posebne poskuse. Zidovi kabine so popolnoma izoli- rani, »plavajoča« tla, pa pre- prečujejo vsako prenašanje tresljajev iz okolice, človek v kabini napol leži v naslo- njaču. Na oči mu dajo z vo- skom prevlečena očala, preko njih pa še črno masko., Na glavo mu namestijo elektro- de, ki beležijo reakcije mož- gan, posebne cevi prenašajo krivuljo dihanja, pred usta pa ima nameščen mikrofon, s pomočjo katerega opisuje občutke in težave, če nasto- pijo. V tej kabini so pred krat- kim preizkusili 32 vojaških pilotov. Vsak je moral zdr- žati v popolni tišini 6 ur. Nji- hove izjave so snemali na magnetofonski trak. (Neka- teri od njih niso vedeli, da jih opazujejo). Navajamo ne kaj izjav: »Počutim se popolnoma do- bro in sem zadovoljen.« »Ko bi le mogel vsaj kadi. ti! Moram nekaj delati, olo vek je bitje, ki se giblje, ne more čepeti na mestu. Da bi bilo že konec tega.« »Slišim tiktakanje ure. t0 je pekel, nisem rad tako brez dela.« »Tako ne bo šlo več, to w strašno. Tu je vroče. Zal™ sem v tem peklu? Začentf me boleti glava, to je obup, no. Prenehajte s poskusom prenehajte s poskusom!« »Vidim akvarij z ribicamj Sedaj mi pred očmi letajo žeblji, sveder, kladivo, šče. Vidim otroke, ki se ig. rajo. In velikanske grozde.i »Ne počutim se osamljen. Mislim na družino. Kabina je izolirana, pa vendar slišim hrup. Nekdo ropota, kot bj smetarji vlačili posode za smeti.« »Sedaj leti letalo. Ni ga več, najbrž kroži, še eno, Koliko jih je! Moram nekaj delati. Tukaj se vse sliši. Bi. lo bi zanimivo, če bd bila po. polna izolacija ...« Vse to so bile halucinacij vida in sluha. Lahko trdimo da bi bilo takih halucinaci; še veliko več, če bi pri po- skusu sodelovali ljudje, ki niso tako izvežbani in na vaj« ni na nenavadne stvari, kol piloti. Poskus s piloti je po trdil, da človek, ki je po1 polnoma odrezan od okolice, izgubi smisel za čas. Tisti piloti, ki niso vedeli, da jih opazujejo, so uganili čas bolj točno, zato pa so bili bolj nemirni in občutek tesnobe je bil močnejši. Pri dveh pi lotih je bil ta občutek take močan, da so na njuno zah- tevo poskus prekinili. V bodočnosti bodo taki po- skusi važen faktor pri izbiri vojnih pilotov. V inštituti nameravajo izvesti podoben poskus, ki pa naj bi trajal deset ur. Poskušali bodo tu- di z več ljudmi skupaj. Ti poskusi so posebno pomemb ni, ker pomagajo reševati problem zelo hudih haluci nacij, ki nastajajo posebne pri daljših vesoljskih pole tih. TELEVIZIJA TELEVIZIJSKI SPORED ZA TEDEN OD 25. JUNIJA DO 1. JULIJA 1967 NEDELJA, 25. JUNIJA 9.25 POROČILA (Ljubljana) 9.30 POTOVANJE V PATAGONIJO — film (Ljubljana) L0.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beo- grad) L0.45 OPERNA SCENA (Ljubljana) 11.15 KALEIDOSKOP (Ljubljana) 11.35 SERIJSKI FILM (Ljubljana) 14.35 POROČILA (Beograd) 14.40 BEATNIKI POJO (Beograd) 15.30 TEKMOVANJE O KAJAKU — prenos s Tacna pri Ljubljani (Ljubljana) 16.30 NOGOMETNO SREČANJE MED EKIPAMA ROMUNIJE IN ITALIJE — prenos iz Bu- karešte (Intervizija) 18.25 PERRY MASON — serijski film (Ljubljana) 19.15 CIK CAK (Ljubljana) 19.25 TV DNEVNIK (Beograd) 20.00 NAŠ SVET — prenos z vsega sveta preko satelitov (Evro- vizija) 22.00 MOTO-KROS, prenos iz Trži- ča (Ljubljana) 22.30 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) PONEDELJEK, 26. JUNIJA 16.55 POROČILA (Zagreb) 17.00 MALI SVET — oddaja za otroke (Zagreb) 17.25 RISANI FILMI (Zagreb) 17.40 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 AKTUALNA TEMA (Ljub- ljana) 18.45 OTROK IN TATVINA — po- novitev (Ljubljana) 19.02 NASELJE IN ZELENJE — turistična oddaja (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE GLED (Beograd l 19.40 KRATEK FHM (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.37 Shimon Wincelberg: »KATA- KI« — TV drama v režiji Andreja Stojana (Ljubljana) 22.00 TEMA Z VARIACIJAMI — glasbena oddaja (Beograd) 22.25 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) TOREK, 27. JUNIJA 18.25 POROČILA (Ljubljana) 18.30 KULTURNA REPORTAŽA — (Ljubljana) 18.50 SVET NA ZASLONU (Ljub- ljana) 19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 ČLOVEK NI PTICA — doma- či celovečerni film v režiji Dušana Maka ve jeva (Ljub- ljana) 21.30 REZERVIRAN ČAS (Ljub- ljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SREDA 28. JUNIJA 17.30 NAŠE PRIJATELJICE ŽIV A- Ll (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 TISOČKRAT ZAKAJ — odda- ja za otroke (Beograd) 19.00 REPORTAŽA (Ljubljana) 19.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.37 OD LENINGRADA DO GRU- ZIJE — flm (Ljubljana) 21.30 GLASBENI MOZAIK Ljub- ljana) 22.15 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) ČETRTEK, 29. JUNIJA 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 TIK TAK — oddaja za otroke (Ljubljana) 17.25 SLIKE SVETA (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 K A LEJDOSKOP (Ljubljana) 18.35 GLASBENO ZABAVNI ZA- SLON (Beograd) 19.00 GLEDALIŠČE ARKADIJA RAJKINA IZ LENINGRADA (Beograd) 19.40 CIK CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 PESEM POLETJA (Beograd) 20.33 TV DRAMA (Beograd) 21.35 PLOŠČA POLETJA — zabaf- no glasbena oddaja (Ljub- ljana) 22.30 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) PETEK, 30. JUNIJA 17.05 POROČILA (Skopje) 17.10 ODDAJA ZA OTROKE (Sktf je) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 REZERVIRAN ČAS (Ljub- ljana) H 18.35 V ZANKI — sovjetski seriji film (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 PESEM POLETJA (Beograd' 20.33 CIK CAK (Ljubljana) 20.42 SVOBODNO MESTO GDANSK — poljski celo"' film (Ljubljana) h 22.00 ZADNJA POROČILA (LjU* ljana) SOBOTA, 1. JULIJA 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 MLADINSKA IGRA (LjU"' 19.00 VSAKO SOBOTO (Ljubljani 19.15 Alojz Srebotnjak: KRASI" SUITA — balet (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) ,, 20.33 PESEM POLETJA (BeOg«^ 20.41 KROG Z DVOJKO - satiri«" oddaja (Beograd) ^.i 21.40 NEKAJ NOVEGA, NE»HL STAREGA — glasbena oo°° ja (Beograd) u 21.55 GOLO MESTO — serij*" film (Ljubljana) , 22.45 ZADNJA POROČILA ljana) UREJA JANEZ STANIČ DRUGI PIŠEJO 12 TEDNIK — VESTNIK Mrzlica vabi Mrzlica nad Trbovljami (1.119 m) je priljubljena izletniška točka, ki jo radi obiskujejo delovni ljudje iz Zasavja in Savinjske doline. V maju je bil obisk več kot zadovoljiv. Ob sobotah in nedeljah so bila v planinskem domu zasedena vsa ležišča. Teh je natan- ~ko 100. Pričakujejo, da bo dom na Mrzlici v juliju in avgustu povsem zaseden. Mnogi rudarji iz Zasavja preživijo tu letni dopust. Semkaj prihajajo radi tudi lovci iz Prebolda, kadar se odločijo za lov na divjega petelina ali srnjaka. Tudi ljubitelji gorske flore iz Ljubljane in celo iz zamejstva se večkrat zaustavijo po nekaj dni na Mrzlici. Cesta do vrha je primerna za vsa motorna vozila. Zato Mrzlica privabi v svoje gozdno zavetje in na sončne jase tudi številne go- barje in zbiralce zdravilne arnike. Samo v letošnjem letu je obiskalo Mrzlico nekaj nad 2.000 obiskovalcev. 13 TEDNIK — VESTNIK Jaz zase menim, ko bi enkrat toliko imel, da bi pošteno utešil potrebščine tistega dela svoje oseb- nosti, ki ga telo imenujem, jaz bi nikdar ne mogel še dalje in dalje riti in pridobivati, ampak hotel bi živeti srečen in zadovoljen. Da feaškega življenja tu ne mi- slim, to že vem, da ti v glavo ne pride. »Kako je to, da se hoče nekaj šopiriti s temi sploh znanimi izreki, morda bi me rad svoje učenosti pre- pričal?« boš rekel, videvši: da sem te že dvakrat v teh vrstah razveselil, omenjevanje starega klasika. Ali tu- di to sem še tukaj pridobil. Imam namreč starega klasika. Ali tudi to sem še tukaj pridobil. Imam nam- reč starega študenta,/ čudovitega človeka, brata svoje- ga gospodarja, za učenika in učenca. Ah, ko bi ga ti videl, tega postarnega, sesušenega, raztrganega in za- mazanega moža, ko bi ga slišal, kako govori vedno o pijači, ne nedolžni vodi, temveč o sladkem vincu in žganju, kako včasih celo mene pridobiva, da bi šel z njim, kako pri tem ve navajati primerne in neprimer- ne latinske izreke iz raznih knjig — ti bi mislil, da imaš starega, slovečega capeta Diogena pred seboj, ki mu drugega ne manjka ko poveznjene kadi, da bi vanjo zlezel, in pa malo več ciniške filozofije. Zakaj ko bi k temu kak Veliki Aleksander prišel in mu na izbi- ranje dal, kaj bi rad imel, izprosil bi si moj stari uče- nec rajši frakeljc žganja, kakor pa, da mu ne bi sonca zaslanjal. Učenca pa imenujem starega Dolga (kako čudno naše ljudstvo imena za svoj jezik prekrščuje) zato, ker včasih zjutraj, ko na vrtu berem svojega in tvojega ljubljenca, pride k meni ter mi knjigo iz rok vzame in jame prestavljati, da se mu ne morem pre- čuditi. Koliko talentov je Bog ljudem razdelil, ljudem, ki te darove pokopljejo sebi in človeštvu na škodo. Nekatero leto je že preteklo, kar ni imel knjige v ro- kah, veliko je med tem časom takega doživel, kar ni v nikakršni zvezi z izobraževanjem boljšega dela našega bitja, celo veliko je počel, kar bi bilo prelehko utopilo poslednje duhovne moči v njem, in vendar včasih, ka- dar mi bukve iz rok vzame, tako dobro zamotane reči v Horaciju pretolmači, da ne vem, kaj bi mislil, ali imam genijalnega človeka pred seboj, ki je tudi nje- mu namenjene darove zakopal, ali pa so nekdanji uče- niki vse drugače znali učencem znanosti prilastovati ko današnji pedantje in suhoparniki. Pa naj bo dovolj o tem, drugo pot ti povem, če boš hotel, vso zgodo- vino tega čudnega »bisera v blatu«. Ker sem ti začel obrisovati svojo okoliščino, mo- ram ti še druge spomina vredne osebnosti, s katerimi se tu pečam, pred oči postaviti, da si boš potem moje življenje in vsakdanje početje posnel. Ker sem ravno z moškimi začel, ostanem dosleden in ti najprvo te v rudimentu naobrazim, dasi s tem še ne rečem, kakor da bi imel ti kako prednost ali bi mi bili bolj po volji od žensk. V obližju, komaj nekaj streljajev od mojega zdajnega stanovanja, stoji stara, pol razpadla luknja, ki se gradič imenuje in je lastnina enega naj- nenavadnejših ljudi, nekega starega, bogatega hipo- hondra, ki ne trpi žive duše blizu sebe. Njegov sin Marijan je vsakdanji gost pri nas, potemtakem tudi eden mojih novih znancev, človek je iste starosti ko jaz, kaže se mi bolj prijaznega, ko mi je ljubo, veliko mi ima pripovedovati, zdaj me zvabi in spravi tja, zdaj sem, ali pri vsem tem ga nisem nič kaj vesel. Včasi grem z njim na lov, ne tolikanj iz vselja kakor zavo- včasi tista neslanost popade, da se zamislim v kaj molčim. Te slabosti se še do zdaj nisem odvadil, kal^ si iz tega razvidel, kar sem ti od kraja pravil. jj " tukajšnji ljudje pa to mojo razvado razlagajo, da qv nijo: dolgčas mu je. Zato in ker so zares dobri ijU(j;"t in bi mi radi ustregli, me silijo, naj to in to z janom vred počenjam. Tako se primerja, da sem vee krat, kakor mi je ljubo, s puško v hosti ali s trnko^ na ribnjaku ali zdaj, kar je sneg zapadel, nad ptj^ V teh priložnostih pa si moram spoznati, da nisem ^ takega prijatelja ustvarjen, kakor mi ga je usoda tj pripravila. Dobra duša je, prijazen, veliko si prizadeva da bi me razveselil, in jaz sam si dostikrat očitaj kako mu morem tako nehvaležen biti, ali kar je, to je pravega sočutja do njega mi popolnoma manjka. Sai veš, da sem včasi več ur lahko blebetal; s tem paj^ šem pa mi dostikrat pogovor obtiči, besede zmanjk^ nimam se česa meniti z njim. Govori veliko; ali vs» njegovo mišljenje se plete o tem, kar mu je najbližje in to mene ne more vezati. Ima še nekoliko izobrazi nja, čeravno veliko ne. Ta človek, kakor se mi povsetr. vidi, je namenjeni ženin najlepše deklice, kar sem jjj jaz v življenju videl, hčere mojega gospodarja, Manice, Nočem poskušati, kako bi ti na papir narisal nje no podobo, zakaj beseda je okorna, pero bi jo bolj kazilo kakor slavilo. Celo ko bi bil slikar, ne bi Thogei temu obrazu vdihniti tiste blagosti in tiste srčne do. brote, katero človek spozna, ako je bil nekaj časa i njo vkup. Zares menim, da omenjenemu srečnemu mladeniču zavidam ta biser, katerega morda ne bo ta. ko vreden, kakor zasluži, in zato morda ne ve in ne to vedel, kaj bo dobil na svetu. Tu vzor lepše polovic človeštva in tam suh, navaden človek, ki morda še ne čuti globlje kakor vidi, ki ima morda ozke in omejene misli o pozemski sreči — ali ni to nasprotje? Nasprot- ja pa se po naravnih in logičnih postavah ne strinjajo, ne vežejo. In vendar mi povedo ljudje, da se mislijo tu vezati, da meni gospod slemeniški dati svojo hčer Marijanu. Ko sem sam te razmere opazoval, sem se zdaj pre- pričal, da je resnica, zdaj pa se mi je zopet zdelo, da ta reč še ni tako gotova. Marijana nisem mogel nikdar nič vprašati o tem, še govoriti ne morem z njim o ta- kih rečeh, sam ne vem zakaj. Vidim, da sta si kakor dva stara znanca, da se tikata kakor brat in sestra; ali nobenkrat ju še nisem dobil v kakem bolj skriv- nostnem in živem pogovoru, zlasti pri njej nisem vi- del nikakega znamenja gorečega čuta do njega. Mislil sem, da deklica razumno misli, da se njeni zdravi pa- meti nepotrebna in neumna zdi vsakršna sentimental- nost in vnanje skazovanje, da je torej v duhu podobna preprosti slovenski materi, ki goreče ljubi svojega odraslega otroka, pa ga ne poljubuje, ne objemlje, am- pak rajši pod tršo skorjo zakrije blaženo ljubezen. Drugekrati pa, ko sem s svetom in sam s seboj neza- dovoljen kje v kraju sedel in me je zalotila in sva pri- čela kak pogovor, sem sprevidel, da sem tu napačno obsodil; sprevidel sem, da ima deklica zraven svoje vse razumnosti celo nekaj romantičnega mišljenja. Lahko povzameš, kake sklepe sem iz tega delal glede omenjene reči. Napeljal sem včasi govorico nanj, ome- nil sem njenega častivca; pa nikdar se noče z menoj o tej razmerici meniti; vselej se mi utegne s tem, da resnobna postane in začne o drugih rečeh govoriti, ali pa se nekako čudno in ljubo nasmehlja, da ne vem, ali hoče reči: kaj ti mar moja zadeva, ali pa misli nazna- čiti, da ljudje brez nje številijo. Po vsej pravici boš dejal, kako je zopet to, da se po starobabje vedečen vtikam v reči, ki bi me imele toliko brigati ko predlanski sneg. Jaz moram reči: mea culpa, res sem nespameten, človek nima včasih kaj delati, pa si take uganke zastavlja. Tako menda tudi jaz ugibljem, ker imam preveč časa. Moj učenec je ljub, priden fantič, boji me in rad me ima, tako da se prav dobro razumeva. Ker mi vse o pravem času stori, kar mu naložim, prekladati ga pa nočem, mi ostaja precej praznega dneva, če teh ur ne presanja- rim v svoji izbici, grem na vrt, kadar ni premrzlo in tam v kolibici včasi najdem gospodično pri — bukvah. Ko ne bi že drugega imela na sebi, že to, da posebno rada bere, moralo bi me, da bi jo častil. Zakaj jaz mi- slim, da je že to znamenje dobrega srca, če kdo ljubi poezijo ali lepopnansko berilo. Le pomisli, kako sva med seboj včasi prav sodila tiste izmed svojih vrstni- kov, katerim ni bilo mar za drugo, kakor da so ustre- zali raznim telesnim potrebam, katerim je vsako bra- nje mrzelo, izvzemši morda kake posebno domišljijo budeče spise, ki so jim le zato dopadali, ker so jim bili po mesenosti v rodu. Njena mati, že precej priletna ženica, je gospodi- nja skozi in skozi. Vse hrame in predale v pohištvu mi je že razkazala in razložila, tako da sem se že včasi dolgočasil, ker ne morem, trditi, da bi me malenkosti zanimale: kako roža iz tega in tega semena zraste, ka- ko se to in ono orodje rabi, kako se korenje za seme prav sadi in enake reči. Pa majka je dobra, skrbljivi zame, kakor bi bil njen sin, in varovati se mi je, da ji ne žalim s tem, da bi se pokazal nepazljivega ali malo marnega v takih imenitnih in potrebnih pogovorih. Veš, da imam tudi jaz kmeta rad, ker sem bil sani iz prvote kmet, ker sem sam kakor deček že za brazde'' plužne držal. Med prostimi kmečkimi možaki čuješt včasih izvirno in tako modro misel, da se je ne h smel noben modrijan sramovati, čuješ primere in go vorne podobe, katere reč tako do dna in tako živi pred oči postavljajo, kakor malokateri poet zna izn žiti izlege svoje domišljije in glave. Kmet je po tej mo; misli tudi šola mislečemu človeku. In zavoljo tega svo jega načela rad zahajam med ljudstvo. Imamam tud že lepo krdelo znanih originalnih mož, katere opažu jem in včasi od njih kako poberem. Rad bi ti popisi na kratko tudi lete, ali ti si nemara premalo demo krat, meščanska kri ti vre po žilah, meščanstvo pa jt prelaz na boljarstvo. Utegnil bi se malo nasmehnit moji preprostosti, kakor bi to ti imenoval. Razvidno ti je iz vsega tega, da bi bil na mojen mestu vsak pošten in zmeren človek srečen in taki zadovoljen ko mačka na peči, če dovoliš, da ti robati povem. Jaz se tudi včasi trudim preveriti samega se- be, da mi je dotfro, ali vselej ne gre. Kakor sem ti « kraja pisma povedal, manjka mi tebe, Nande, manjk mi sveti, da sem sam svoj gospodar, na pravem mest in pravem potu namena, ki bi mi bil po volji. Zak« mi je Bog naklonil, da moram v najlepši dobi svojegi življenja za tujo mizo sedati, to mi ne gre v glavo. H vendar se moram kaj pri tej priči izpovedati, da ne bi rad tega mesta popustil, ko bi se mi prilika ponujala, celo ne tako brž, ko bi mi kdo odprl pot na univerzo, katere sem še pred malo časom tolikanj želel. Kajne, da se me je poprijel deseti naglavni greh »confusio«, ter se me drži kakor laščec. Odpiši mi kmalu. Zeljen sem videti, kako me boš obral in oštel. Za zdaj te Bog živi, podajam ti roko čez hribe in doline. Tvoj L o v r o. Pripis: Ravno sem zgibal to kroniko svojih sreč in težav, ko mi pride stara naša hišna povedat, da je gospod Vencelj (okrajni zdravnik, poštena duša, eden izmed prvih mojih znancev v tem času babilon- ske sužnosti — Bog me ne kaznuj, da tako neumno govorim) s svojo hčerjo prišel v grad in da po meni vprašuje. Preden torej te vrste, ki bodo tebe videle, zapečatim, menim, da ti moram še to imenitno novost povedati. Omenjeni otec, gospod Vencelj, kaj radi go- vore o svoji hčerici, večkrat so mi jo obljubili pripe- ljati. Radoveden sem, kaka je, zato grem precej doli. Ko bi bila taka, kakor--pa zdrav! OSMO POGLAVJE Skupaj midva sva sedela, nama lep večer je bil. S. Jenko. Drugo Kvasovo pismo. Oho! Za enkrat si se že zmotil, predragi moj! Sicer skazujem vso čast tvoji modrosti in razumnosti, ali ta- ko ti jaz vendar nisem rekel med vrstami brati, kakor vidim iz tvojega odgovora, da si presodil mene in mo- je »pomanjkanje«. Da sem jaz zaljubljen! Da samo za- voljo tega tako enostransko opisujem svojega tovariša Marijana, ker vidim, da mi je na poti! Moj Bog! ne vem, če se norca delaš iz mene in iz mojih okoliščin, ali pa se je tebi samemu kaj takega pripetilo, česar v svoji porednosti mene obdolžuješ. Po vseh besedah je videti, da tako o njej govoriš, kakor cigan o žametovih hlačah, to je zmerom in naj- rajši. To so tvoje besede in nadalje imaš skozi in skozi neko veselje na ajati mi in mi reči podtikati, katere mi še na misel niso prišle, dokler nisem imel tvojega pi- sma v roki. Kar se omenjenega pregovora tiče, te moram opomniti, da nikakor ni na pravem mestu, če- ravno je naroden. Kako se ti, hudoba, predrzneš mene ciganu primerjati in celo lepo deklico tisti reči, ki se v pošteni družbi celo ne imenuje. In ti, ki si meščan, ki bi mOral vedeti, kaj je prav, kaj ne! Ko bi bil že jaz to izrekel, meni bi ne bilo tolikanj zameriti. Premislil sem tvoje besede. Popolnoma se zlagam s teboj, da se mi vzbuja čut, ali bolj prav, potreba v srcu, katere poprej nisem imel. Ali s tem, da trdiš, ka- kor bi bil tvoj prijatelj drugi del svojega srca tebi v® in deklici oddal, pokažeš samo, da me premalo poznai da mojemu razumu in značaju premalo zaupaš. Toliko bi me pa vendar moj prijatelj imel poznati, da bi vf del, da ne bo Lovre Kvas nikdar ravnal samo tako, W kor mu bo srce velelo, ampak da bo poslednje vecW podlagal oblasti zdravega uma in premisleka. Nikakoi ne morem tajiti, da me srce ne vleče do hčere mojegi gospodarja — da, to moram izpovedati se tebi, predrt gi moj, — če je eno bitje na božjem daljnem svetu, 0 katero bi se jaz z vsem mladostnim ognjem vnel, 2» katero bi norel in gorel, kakor je kdaj kak človek ntf gel — bila bi to enaka deklica, kakor je ta, katere setf ti v zadnjem pismu omenil. Jaz sem si v nekdanjih zdanjih sanjarijah svoj ideal precej visoko zastavil, ^ ravno nisem preziral pri tem, da se od človeka kJl božjega ne sme terjati. Reči moram, da v vsem čas^ kar sem tukaj, nisem na njej ni najmanjšega made^ opazil, vedno je tista kratka dobra duša, vesela in & na, domišljava in razumna. Ali da bi si upal misliti z vso resnobo drugače njo kakor s spoštovanjem, tega ne smem, kajti razuJ» mi veli: kaj je ona, kaj si ti? Svet sodi človeka po tem, kar ima, kar je in ka^ šen je. Svet je pa že star, torej tudi ta navada v s^ rosti utrjena; kdor bi jo hotel ovreči, ta bi sam kdor bi ji hotel ravnati nasproti, bi moral skalo v str51 klanec valiti. Ona je edina hči - premožnega, lehko rečem bog tega graščaka, imela bo lepo doto, in dasi njen oče 9 plemenitnik, ima vendar češčeno, poznano ime. 14 TEDNIK — VESTNIK Novi predsednik ADK Atletsko društvo Kladi- var je P° dolgem času pobilo svojega predsedni- Ija. Tako se je končala doba triumvirata, med- viadja in ugibanj. Zdaj je 0a čelo tega najmočnejše- ga celjskega športnega ko lektiva stopil dolgoletni delavec v tem krogu, 2dravko Ferič. Pravza- prav se lahko danes vpra- šamo, kako to, da vpra- šanje predsednika ni bilo rešeno že prej. Toda, pu- stimo zdaj preteklost in poglejmo, kakšen delovni načrt si je zastavil novi predsednik. Da, novi pred- sednik pa tudi atletski svet. Kajti novega pred- sednika so potrdili na se- ji atletskega sveta, in de- lovni načrt,,ki ga je pred- ložil tov. Ferič, je osvojil tudi najvišji samouprav- ni forum celjskih atletov. — Predvsem se bom za- vzel, da bomo utrdili vod- stvo društva, je v razgo voru dejal tovariš Ferič. Upam, da nam bo uspelo v društveno dejavnost vključiti nekatere starejše delavce, ki so v zadnjem času opustili to aktivnost, pa so nekdaj bili med glavnimi stebri. V delovnem načrtu je oživitev nekaterih komi- sij. Z njimi bodo izredno pestro društveno dejav- nost razporedili na vse enako. Delitev dela in od- govornosti je nujna. Hvaležna in pomembna hkrati je pobuda, da bo do znova oživele tiste ve- zi, ki so že nekdaj vezale AD Kladivar s šolami. Zdaj bodo to mrežo raz- predli ne samo med celj- ske šole, marveč tudi na področje širše celjske re- gije. Od tesnega sodelo- vanja s šolami si v društ- vu veliko obetajo; in ne zaman. Tu je vir množič- nosti in tu je začetek kva- litete. Določena prizadevanja bo treba usmeriti tudi na področje strokovnih kad- rov, trenerjev in inštruk- torjev. Precej naporov jih nadalje čaka pri dokonč- ni ureditvi tribune in pro štorov pod njo. Gre prav- zaprav za telovadnico, ki naj služi tako za treninge v zimskem času kot tudi šolam za redni pouk tele- sne vzgoje. Nekaj nalog jih čaka na notranjem organizacij- skem področju; tu gre ta- ko za pridobivanje novih članov kot tudi za njiho- vo evidenco, za pobiranje članarine in podobno. V društvu bodo nadalje po- živeli še družabno življe- nje, prirejali razna preda- vanja, čajanke in nudili zlasti mladim ljudem več kot pa samo možnosti za športno udejstvovanje. M. B. Uspela akademija V počastitev 25 letnice pio- nirske organizacije je Občin- ska zveza za telesno kulturo v CeOju pripravila telovadno akademijo, ki je v dveh na- stopih doživela izreden us- peh. Gledališče je bilo oba- krat prepolno. Vse to kaže, da se ljudje zanimajo za to vrsto telesnovzgojne dejavno- sti in da pogrešajo priredit- ve, ki so bijle včasih pogoste- je na sjporedih. Morda je prav sfednji primer resno opozorilo partizanskim dru- štvom, da bodo morala več kot doslej napraviti tudi za zunanjo afirmacijo, za tisto, da tudi javnosti pokažejo, kako teče notranje delo. Akademija je bila verno zr- calo detla celjskih partizan- skih društev, hkrati pa je da- la priznanje vaditeljem, kj so pripravili vrste in skupine za javen nastop. K uspešnosti pa je pripo- mogla vrhunska vrsta sloven- skih orodnih telovadcev, med katerimi je bit tudi Miro Ce- rar. Zato še enkrat — čestitke organizatorju in izvajalcem ter sestavi j alcem vaj z željo, da bi se partizanska društva večkrat odločila za akademi- jo in nastope. Takšne prire- ditve so namreč tudi po- membna spodbuda mladim članom. HOKEJ NA TRAVI Spet se je zataknilo Konec maja so hokejisti na ^vi gabrskega Partizana že jvanajstič zapored osvojili jjslov republiškega prvaka, jo lovoriko so si priborili brez posebnih težav. Na tur- nirju štirih ekip so bili pre- močni; bili so razred zase potem je prišel polfinalni tur- nir za državno prvenstvo. Od- potovali so v Zagreb. Tu pa se je že spet zataknilo kot je nekajkrat prej na podob- nih tekmovanjih. Znova jim je zmanjkalo sape tedaj, ko ji morali potrditi svojo moč u znanje. Zaradi odsotnosti srbskih moštev je polfinalni turnir za državno prvenstvo potekel v konkurenci štirih zagreb- ških ekip in Celjanov. Gabr- ski hokejisti so igrali skupaj z Jedinstvam in Mladostjo. Začetek je obetal vse najbolj- še. Z moštvom nekajkratnega državnega prvaka, Jedin- stvom, so igrali neodločeno 1:1. Rezultat je bilo optimi- stičen tudi zavoljo tega, ker je Jedinstvo pred tem odpra- vilo Mladost z 1 : 0. Potem pa je prišlo tisto, kar ni nih- če • pričakoval. V tekmi z Mladostjo bi Celjanom zado- stoval neodločen izid in že bi bili finalisti državnega pr- venstva. Toda, bojna sreča se je nagnila v prid Zagrebča- nom. Zmagali so s 3 : 0. Če- tudi zmagi ni kaj oporekati, so imeli poraženi nekaj pri- pomb na račun slabega soje- nja. To je bilo celo tako po- razno, da so se gabrski ho- kejisti odločili pisati jugo- slovanski zvezi za hokej na travi in oporekati takšni or- ganizaciji pomembnega tek- movanja. Celjani pravijo: pod takimi pogoji res nima pome- na, da se še kdaj udeležimo tekmovanj za državno prven- stvo. Vse namreč kaže, kot da je finalni del rezerviran samo za nekatera moštva ... Turnir pa je pokazal še ne- kaj. Vtem, ko so gabrski ho kejisti na travi odlično igrali V prvi tekmi, jim je v drugi, vsaj proti koncu, pošla sapa- Strokovnjaki bi lahko iz te ugotovitve dobili ustrezen zaključek. Vsekakor bo treba zdaj napraviti tisto, da se bo do Celjani uveljavili tudi v državnem merilu. Cas je, da napravijo še korak naprej in se z vrha republiške lestvice povzpnejo med najboljše na državni jakostni stopnici. Za to imajo vse pogoje, zlasti pa izredno voljo, amaterske odnose in podobno. M. B. ROKOMET Bo ali ne bo? Po šestih letih prizadevanj in kot nagrada za dosedanje delo in vzgojo mladih roko- metašev bi naj bilo Celje od 7. do 9. julija prizorišče dr- žavnega prvenstva republi- ških mladinskih reprezentanc v rokometu. Celjski rokomet- ni delavci so sprva to odloči- tev jugoslovanske rokometne zveze sprejeli z velikim vese- ljem, toda, ko so se lotili po- drobnejših priprav na tek- movanje, so zastali. Zakaj? Obstali so namreč pred viso- kim zidom, ki se mu pravi denar. Približno polovico stroškov za to prireditev kri- je osrednja rokometna zve- za, drugo polovico pa naj bi zagotovili lokalni viri. In prav za kritje te obveznosti ni nobenih izgledov, če pa so, so zelo skromni. Gre pa za okoli 300 do 400 tisoč starih dinarjev. Ko smo zaključili redakcijo lista, je vprašanje še vedno viselo v zraku; upajmo pa, da tako ni ostalo in da bo mesto ob Savinji navzlic vse- mu gostilo najboljše mlade rokometaše iz vseh naših re- publik. —mb Nogometaši za pokal Pred dnevi se je tudi na področju celjske nogometne podzveze pričelo tekmovanje za jugoslovanski nogometni pokal. V prvem kolu so se moštva razštla z naslednjimi izidi: Kladivar : JLA 11: 0, Ljub- no : Žalec 1:3, Polzela : Vele- nje 0 : 3 brez igre, Zabukovi- ca: Vransko 0 : 3 brez igre, Vojnik : štore 5 : 1, Šmart- no : Šoštanj 2 : 1 in Laško : Olimp 0 : 3 bree igre. Vsi zmagovaflci so se uvr- stili v drugo kolo tekmova- nja. T. T. [uspela SNEGULJCICA V petek, 16. junija je bila p domu Svobode II premiera »Sneguljčice«, ki jo je pri- pravilo mladinsko gledališče pole Ivana Cankarja v režiji Švice in Francija Jarca. Pre- miera je lepo uspela in je ponoven dokaz prizadevanja mladine in še posebej peda- gogov, ki se z veliko požrt- vovalnostjo posvečajo delu z mladino. Takšen je Andraž Nekateri trdijo, da jih raz- mejuje cesta, ki se v Polzeli odtrga od asfalta. Drugi trde, da to ni res, temveč da jih asfalt le obkroža, saj se An- draž razsteza od Polzele mi- mo Oljke do Pesja pri Vele- nju. Ne vemo, kdo ima prav, dejstvo pa je, da imajo oeste izredno slabe. Tega dne, čeprav je bilo petnajstega, torej dne, ko je pred trgovino v Andražu bilo po navadi več vpreg, je bilo vse mirno. Nekaj slučajnost- nih kupcev. Poslovodja se je potožil, da odkar rudarji v Velenju več ne zaslužijo tako dobro, tudi v trgovini promet upada. Iz Andraža, vasi, ki ima 146 gospodinjstev in če k temu prištejemo še zaselek Dobrič, ki ima 46 gospodinjstev, to rej skupno 192 gospodinjstev, hodi veliko občanov rudarit v Velenje ali delat v Gorenje in v polzelsko tovarno noga- vic. Po krizi v Velenju je bi- lo prav iz Andraža največje število rudarjev, ki so bili na listu za razpoložljivo delovno silo. Nekaj jih je bilo pre- meščenih v Koper, odkoder pa se baje razočarani vrača- jo. Tudi oni, ki so se zaposli- li v celjski Cinkarni pri pe- čeh, so po nekaj dneh pustili delo in si poiskali zaposlitve drugje, nekateri pri železnici. V rudniku je baje bilo težko, toda pri pečeh je še težje. V Kopru pa se slabo zasluži... Nekoč, pred vojno so se Andražani radi razdelili v dve skupini, med spodnje in zgornje. Včasih so te skupi- ne ob slučajnostnih sreča- njih pripravile zabavo, da so v kraju še nekaj tednov o tem govorili. Toda od takrat, ko so fantje in možje šli v boj prsa ob prsa in na boj- nem polju pustili med dru- gim tudi dva mrtva tovariša, od takrat je v vasi sožitje. Dobro sožitje, tako, da tudi veseliščnih prask ni. To je res. Rezultat tega so- žitja je zadružni dom. Tega so gradili celih deset let. In ker se je v tem času marsi- kaj spremenilo, med drugim tudi zakoni, so Andražani ostali brez dvorane, kljub te- mu, da jo v resnici imajo. In to celo lepo, novo. Toda dvo rana nima zasilnega izhoda, pa jo ne smejo uporabljati za večje prireditve ... Zdaj so že pripravili ope- ko, da bodo zgradili zasilni izhod, prihodnjo jesen bodo kulturne prireditve končno že v dvorani zadružnega doma in ne več v oni, zgoraj pri cerkvi. Mladi iz Andraža pa so s svojim delom v zadnjem ča- su že večkrat prodrli v jav- nost. Največje presenečenje so soobčanom pripravili s svojimi smučarskimi skakal- nicami. Fantje z one strani, pod Oljko so namreč v ne- deljskih jutrih zavili v breg in začeli kopati, meriti, ko- pati, meriti, vse dokler niso zgradili prve skakalnice. Pa so začeli znova. Zopet so me- rili in kopali pa spet merili in zgradili drugo, večjo ska- kalnico. In še enfarat vse zinova •.. Zdaj imajo tri ska- kalnice, od katerih te na zad- nji že lepo ponese, da lahko jadraš nekaj deset metrov da- leč. »Ko bi vi videli in vedeli, koliko zemlje so prekopali ti fantje ...« pripovedujejo sta- rejši možakarji, ki so s cer- kvenega dvorišča ob nedeljah zrli na mladež na oni strani doline pod Oljko. »Vidimo, da nam drugi le malokdaj pomagajo,« je de- jal starejši občan. »Zato mo- ramo sami sebi pomagati. Zdaj, ko smo že nekaj pro- blemov rešili, bomo šli mno- žično na lovce « »Ali so se vam tako zame- rili?« »Oni ne, pač pa divjad. Vse- naokrog streljajo, povečini brez uspehov, ker ni roparic, tu pri nas pa se ne moremo ubraniti lisic in druge zver- jadi... Zato bomo šli sami po lovce in jim pokazali, kje je divjad ...« Mladi so odložili smuči na podstrešja. Zdaj se z vso vne- mo predajajo pripravam za prihodnje tekmovanje koscev. Pravijo, da bo to veselje za mlade in stare. Ni šala zma- gati v tekmi s starejšimi kos- ci. Dekleta se baje že zdaj na tihem vesele te borbe, ker bo do zmagovalcem pripravile nekaj tistih dobrot, ki so se jih naučile pripravljati čez zadnjo zimo v tečaju. Prav je tako, namreč, da tekmu- jejo vsi, kajti potem je zma- ga tem dragocenejša. J. S. SOSED SOSEDU ... TEDNIK, 22. JUNIJ 1967 \ 15 ČE STE POZABILI... KINO KINO UNION: 21. 6. do 25. 6. Zandar v NTew Yorku, francoski barvni film. 26. 6 do 29. 6. Pirat, ja- ponski barvni film. KINO METROPOL: 22. 6. do 25. 6. Kako sta se ljubila Romeo in Julija, jug. barvni. 26. 6. do 30. 6. Žene tudi s cvetom ne udari, češki film. LETNI KINO: 23. 6. do 25. 6. Topkapi, ameriški barvni film. 26. 6. do 27. 6. Herkul osvaja At- lantido, ital. barvni film. 28. 6. do 29. 6. Kraljica Kolora- da, ameriški barvni film. IZLETI Ce ste se odločili za prije- ten nedeljski izlet na plani- ne vam svetujemo, da ne po- zabite obiskati eno izmed tu- rističnih postojank na širšem celjskem območju. Odprti so naslednji domovi: Korošica, Okrešelj, Klemen- škova planina, Raduha, Okrepčevalnica na Pavliče- vem sedlu, Mozirska koča, Rogla, Jurčkov dom na Lisci, Resevna, Celjska koča, Sve- tina in Dom na Bohorju. BAZENI Na celjskem območju so odprti naslednji bazeni: Ce- lje, Rimske Toplice, Šoštanj, Rogaška Slatina, Šentjur, Podčetrtek in Prebold. Vstopnma je za odrasle od 100 do 200 SD, za otroke od 30 do 50 SD. SPECIALITETE Hotel Celeia: Celeia steak, domača šunka po gorenjsko, istrski raženj, Celeia kava; Turist na Frankolovem: po- strvi; Ojstrica: domača hra- na; Ribič: vse vrste morskih rib; Majolka: izdatna domača hrana. ----— ( CELJSKI TRG 1111........ '::..•. ■■■:::: , Zadnje čase prihajajo na celjsko tržnico prodajalci skoraj iz vseh republik, kar je tudi pomagalo, da lahko rečemo, da je trg dobro zalo- žen. Cene (vse v starih di- narjih): fižol v stročju — ze- len in rumen 300—400, kole- rabica 200—300, kumarice 300 do 600, solata 100—200, nov krompir 180—200, grah 350— 380, jagode iz Srbije 500—600, domače 600—700, gozdne ja- gode 1000—1500, borovnice 300—400, gobe lisičke 800— 1000. Tržnica je odprta vsak dan od 5. ure zjutraj do 18.00, ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 10.00. AVTO SERVISI CELJE: Avto Celje: Medlog — sploš- na popravila, Fiat servis — Miklošičeva ulica. LAŠKO Komunalno podjetje Laško. MOZIRJE: Karel Rifelj, Gornji grad; Vilijem Maloprav, Mozirje; Lado Božič, Ljubno; Komu- nalno podjetje Ljubno. VELENJE: Edo Ažman, Koroška uli- ca 1, šoštanj. _NUJNO _ Telefoni: Gasilci 93, Posta- ja milice 92, 20-00, Zdravni- ška dežurna služba 23-34, Bol- nišnica porodnišnica 22-22, Reševalna postaja 94, nočna služba 21-49, Porodnišnica po- noči 22-24, Elektrarna 23-21, Plinarna — vodovod 23-10. ČESTITAM Radijska čestitka je najlep- še darilo za sorodnika, pri- jatelja ali znanca, saj vaše želje spremlja prijetna melo- dija. Zato, če ste pozabili, je cena čestitke v oddajah Radia Celje ob delavnikih 1500 SD in ob nedeljah 2500 SD. Naročite jih lahko tudi po telefonu na 31-05. PLOŠČE V prodajalnah Astra in Ra- dio v Celju so v teh dneh dobili več novih plošč. Astra: Nije zlato sve što sije, Vanja Stojkovič; Vse ro- že sveta, Lado Leskovar; La- rina pesem, Nada Kneževič; Winchester cathedral; Little Tony. Radio: She's women, The boys; Olivera Vučo; Henčkov trio; Velika plošča ansambla Borisa Kovačiča; Miki Jevre- movič. 4-i v.'"' 7/ AVTOMATSKE CENTRALE Telefonsko omrežje SR Slo- venije je razdeljeno na 9 omrežnih skupin: Celje, Ko- per, Kranj, Ljubljana, Mari- bor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Po- stojna. Vseh 9 omrežnih sku- pin sestavlja telefonsko omrežje tranzitne centrale Ljubljana. V Jugoslaviji je 17 tranzitnih central s 76 omrežnimi skupinami. V Slo- veniji je vključenih v popoln avtomatski telefonski promet 5 omrežnih skupin, ki imajo karakteristične številke: Ko- per 066, Kranj 064, Nova Go- rica 065, Ljubljana 061, Novo mesto 068. GIBANJE PREBIVALSTVA Na področju matičnega okoliša se je od 4. do 10. 6. rodila deklica. Poročili so se: Stanislav ZEVNIK, delavec iz Brega pri Polzeli in Ana Marija GRACL, delavka iz Brega pri Polzeli. Umrli so: Helena GORNIK, roj. FUNDA, 80 let, gospodi- nja iz Malih Braslovč; Tere- zija WEGLENHER, roj. PE- NIč, 79 let, gospodinja iz Celja; Antonija LEŠER, roj. GOLAUŠEK, 74 let, gospo- dinja iz Migojnic; Frančiška BASLE, roj. SATLER, 56 let, inv. upokojenka iz Latkove vasi; Angela GRIL, 67 let, go- spodinja iz Lipja; Marija AHAC, 68 let, socialna podpi- ranka iz šmatevža; Avguština Hasaiaigigigig GOLCMAN, 63 let, osebna upokojenka iz Pirešice; Ber- nard MEJAUŠEK, 79 let, osebni upokojenec iz Pon- graca. MENJALNICA 1 USA dolar — 1250 SD, 1 Can dolar — 1156,25 SD, 1 Lstg (angleški funt) — 3500 SD, FF (francoski frank) — 253,19 SD, DM (marka) — 312,50 SD, Lit (italijanska lira) — 2 SD, 1 Hfl (holand- ski forint) — 345,30 SD, 1 Bfr (belgijski frank) — 25 SD, 1 Sch (avstrijski šiling) — 48,08 SD, 1 Skr (švedska krona) — 241,63 SD, 1 Dkr (danska krona) — 180,97 SD, 1 Sfr (švicarski frank) — 258,86 SD, 1 Nkr (norveška krona) — 175 SD, Fmk (fin- ska marka) 390,62 SD. ŽRTVE I s'!. PROMETA Podlegla poškodba,,, Iz Celja se je proti v0j. ' ku peljal motorist , KRANJC. Pri hiši štev. j na Mariborski cesti je z J sne strani prečkala cesto r CILIJA KACIČNIK, roj. ^ leta, ne da bi se prepih I če je cesta prosta. Vo^ motornega kolesa jo je zaviranju zadel in zbil po sti. Dobila je močan prejv možganov. Šest dni po^ je v celjski bolnišnici ^ legla zaradi dobljenih j škodb. Pet poškodovanih BORO MARIC je vozi] osebnim avtomobilom p0 5 sti III. reda med Grižami, Žalcem. Na blagem oviuj je prehitel kolesarja in tafc zatem srečal osebni avton bil, ki je vozil proti Griža; Umaknil se mu je v dej, ■ in nekaj časa vozil po bain! ni, nato pa je zapeljal nas i na cesto, kjer je začel za, rati. Zato ga je zaneslo ceste na desno na traso t šega ozkotirnega indust^ | skega tira in na hmeljišj kjer se je avtomobil prevn in nazadnje obstal na koles; Poleg voznika so bili še avtomobilu sopotniki: PAVL i JELEN, njena mati MARI, in dva otroka. Vseh pet bilo hudo noikodovanih. Neprevidnost Iz Slovenj Gradca je va proti Celju z osebnim ar mobilom RUDI KOŽELJ ; Starega Velenja pa je v s času pripeljal moped FRANC VOVK. Zapeljal je križišče na prednostno šs ško cesto v Velenju, ne da se prepričal, če je cesta p sta. V tem trenutku je križišče pripeljal tudi Koi in mopedist se je zaletel prednjo levo stran avtoma la. Dobil je hude poškod gmotno škodo so ocenili i 2.500 N-dinarjev. Nesreča kolesarja Proti Šentjurju je vozi! tovornim avtomobilom ALC KRANJC, ko mu je v nase Hruševac pripeljal naspr kolesar MAKS OSET. V t. nutku srečavanja se je i prla železna ograja na I slonu avtomobila in udar: kolesarja po glavi. V cel ji bolnišnici so ugotovili, 1 ima lažje poškodbe. !j Vozil po sredini cesti j Po cesti III. reda Tepanjr žiče, k: je zaprta za pronJ ^ je vozil z osebnim avtomoi lom JAKOB FAKTOR, ko a je v Draža vasi pripeljal J sproti po sredini ceste JO*, VERTACNIK z mopedom . oznako »L«. Pri srečanju > • trčila, pri tem pa je ntf? j dist dobil hujše poško$ j Na vozilih je za 5.300 $, narjev škode Neprevidno prečkanji I Proti Vranskemu se je ? ljal z osebnim avtomobil JOSEF MAZUREK in v®, cu zadel pešca MARTP VELERJA, ki je neprevtf t prečkal cesto. Pešec je ^ \ reč čakal, da je mimo peljala kolona vozil iz L)11 ljane, nato pa je prečkal sto. ne da bi se prepričaj je prosta tudi naspr°T stran. NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE SVOJCE V INOZEM- STVU JE C TEDNIK PRIJETEN IZLET z IZLET- NIKOM CELJE NA TRŽAŠKI VELESEJEM OD 21 6.-5. 7. VzLofrrtlft« VREME VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 22 JUNIJA DO 2. julija Lepo vreme se pričakuje ne- kako od 25. do 27. junija in okrog 30. junija. Trajen dež z S ohladitvijo okrog 28. junija in £ 1. julija. V ostalem spremen- ljivo vreme s pogostimi krat- kotrajni padavinami. Dr. V. M. j OBIŠČITE SKLADIŠČA IN PRODAJAL NE V CEUU, VELENJU, SLOVENJ CELJE GRADC'U, ROGAŠKI SLATINI, BRE- STANICI. ŠEMPETRl IN PTUJU TEDNIK, 22. JUNIJ 1967 \ 16 ,fT1 v juliju: 9 dni po IjOIRE v norman- m pariš — 8 dnevni p^st na ažurni obali ^r, dnevno potovanje v pa- "J _ 3 dnevno potovanje v venezio, pado- JPjjj benetke — 12 dnev- ^ ootovanje z vlakom v pjlckvo, leningrad in 'rniMPEŠTO — 7 dnevno ruvanje v zorich, jung- ^{jjOCH in innsbruck. ,elane programe za posamez- ' notovanja prejmete v po- ^-aJiiici KOMPAS Celje ozi- vam jih po pošti pošlje- £ na vaš naslov. L KOMPASOV I prevozi bo- ' izvršeni z najsodobneje rt-efflljenimi avtobusi znamke jjjgRCEDES«. ^SD VSAKIM POTOVANJEM j, 1 IZLETOM OBIŠITE TU- SariCNO AVTOBUSNO POD- AJE KOMPAS CELJE, TOM- i?C£V TRG 1. TELEFON 23-50. »NA LUNO NE MORETE! pa ne pomeni, da bi ne mogli v poltretji uri v Beogradu ali dvanajst minut na Brniku! čas jaja vse bolj dragocen in od p z«avisijo pogosto veliki po- . Si hočete ogledati izpod ne- Ceije in okolico? JOKLUB CELJE uvaja novost! jO TAX1, ki je mimo turistifi- »traktivnosti čista poslovna živinozdravniška DEŽURNA SLUŽBA Od 24. junija do 1 julija 1967 Marjan TISELJ, veterinar, Celje, Savinjska 3/II (Savinjsko na- brežje — tel. številka 28-71 Dopoldne: tele- fon štev. 25-52. SLC CELJE Krtek, 22. jun. 1967, ob 20. uri: Radivoje Lola Djukič: BOG JE UMRL ZAMAN. Torkov abon- ma in nedeljski popol- danski ter izven. Gosto- vanje Mestnega gledali- šča Ljubljanskega. tek, 23. junija 1967 ob &30: Radivoje Lola Dju- Jč: BOG JE UMRL ZA- MAN. Premierski abon- ma in izven. Gostuje ftestno gledališče Ljub- 'iansko. ^ota, 24. junija 1967 ob ^•30: Radivoje Lola D j u- kč: BOG. JE UMRL ZA- ^N. Sobotni abonma 111 abonma za delovne or- fcfiizacije. Gostuje Mest- gledališče Ljubljan- sko. ^a, 28. junija 1967 ob J; uri: Kreft Bratko: ;sLjski grofje, go- l°vanje v Velenju. Sffek, 29. junija 1967 ob J, uri: Kreft Bratko: ^USKI GROFJE. Go- . °vanje v Slovenski Bi- biči, 30. junija 1967 ob £,uri: Plautus: DVOJC- ^ Zaključena predsta- * 2a Cinkarno. Mali oglasi PRODAM GLOBOK italijanski dobro ohranjen otroški voziček prodam. Brigita Motoh, Ža- lec, Vrečairjeva uilica 4. PARCELO 1150 lev. m, v bliži- ni mesta, primerno za grad- njo prodam. Naslov v upra- vi lista. VESPO G T 150 ocm, malo rabljeno, dodatno oprem- ljeno, rdeče barve, v odlič- nem, brezhibnem stanju, prodam. Vojnik 50. PRALNI STROJ AVTOMATI- ČNI za pranje posode ZOP- PAS STOVELLA prodam. — Pišite: Rogelj, Ljubljana, Partizanska 37. FIAT »ZASTAVA« 750 prodam po ugodni ceni: Vidmajer, Žalec, Savinjska cesta 28. ELEKTRIČNI štedilnik TO BI prodam. Anton Grego rič, Celje, Ljubljanska ce- sta 6. VINOGRAD, sadovnjak in zi- danico s stanovanjem in vsemi premičninami pro dam v Dramljah. Cena po dogovoru. Celje, Nazorjeva ulica 2. MOTORNO KOLO JA'."A od- lično ohranjeno prodam po- ceni tudi na ček. Mirko Kune, Celje, Tržaška 11. MOPED COLIBRI prodam poceni zaradi odhoda v JNA. Prevoženih 13.000 km. Mar- tin žveplan, Brodnice 7 — Rimske Toplice. MOTORNO KOLO NSU PRI- MA v voznem stanju pro- dam ugodno za 1500 Ndin. Avgust Zalokar, Babno 21 — Celje. STISKALNICO 150 1, rabljene sode od 50 l naprej, cirku- larno os prodam. Celje, Cesta v Laško 12 (Polule). SADNO STISKALNICO sko- raj novo prodam. Adolf Do- linar, Zabukovica 109, Griže. KOMPLETNA NOVA VALJA za motor B W 500 ccm pro dam. Albin Oprešnik, Mrzlo polje 18, Jurkiošiter. DOBRO OHRANJEN KLA- VIR in opremo za samsko sobo prodam. Ogled pri Šibila, čuprijska ulica 17/1. KUPIM VIKEND ali zemljo za vi- kend, najraje v gozdu — Rimske Toplice, Rogaška Slatina. Naslov v upravi lista. STANOVANJE DVOSOBNO stanovanje za- menjam. Lahko izven me- sta. Dečkova 44. SOBO, po možnosti prazno iščem. Plačam 10.000 Sdin. Za nagrado pomagam tudi v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Zaželeno v Ce- lju ali pa v bližini Celja. Nujno! Cilka Privšek, »Li- bela« tovarna tehtnic Celje, Mariborska cesta. MEDICINSKA sestra išče prazno sobo. Center mesta! Našlo v upravi lista. SOBO — deset minut od po- staje z vso oskrbo, oddam moškemu. Naslov v upravi lista. SOBO nudim uslužbenki — kot sostanovalki. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo išče mi- ren fant. Ponudbo pod ši- fro »OPIS SOBE«. OPREMLJENO SOBO s cen- tralno kurjavo in souporabo kopalnice v strogem centru Ljubljane zamenjam za po- dobno kjerkoli v Celju. Po- leg plačila poučujem brez- plačno nemščino, španščino in francoščino (eventuelno angleščino toda samo za osemletke). Naslov v upra- vi lista. OPREMLJENO sobo s cen- tralno kurjavo in souporabo kopalnice v strogem centru OPREMLJENO sobo oddam samcu. Posebni vhod. Po povičeva 41. RAZNO OSAMLJEN vdovec 68 — 172, nekadilec, s prihranki in pokojnino, želi v skupno gospodinjstvo z zdravo, ver- no, osamljeno starejšo upo- kojenko s primernim sta- novanjem. Samo resne po- nudbe na upravo lista pod šifro »ŽELENO V SAVINJ- SKI DOLINI«. MANJŠE POSESTVO vzamem v najem v krajšem času tudi odkupim. Marot Pe- ter, Vojnik 17. KLINAR MILOŠ, ključavni- čarstvo Celje, Vrunčeva 14, izdeluje in montira alumi- nijaste kamise v raznih barvah, palice za zavese za montažo v lesene karnise in okvirje za rolete. uLetriiJk 1. POSLOVALNICE CELJE, VELENJE MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete, ek- skurzije in prevoze po ožji in širši domovini ter na ogled turističnih in športnih prireditev 3. IZLETI V TUJINO Enodnevni: — CELOVEC 60 Ndin; — TRST preko Sežane 55 Ndin; — TRST preko Gorice 60 Ndin; — GRADEC 50 Ndin; — ŽABNICA 75 Ndin; Dvodnevni: — BENETKE 150 Ndin — CELOVEC — ŽAB- NICA — TRST 170 no- vih din; — DUNAJ 200 Ndin; — BUDIMPEŠTA 205 Ndin IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DO- PLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE Za organizirane skupine POSEBEN POPUST! Za organizirane skupine PRO- GRAMI PO ŽELJI! ZA OR- GANIZATORJE POPUST! VSI PROGRAMI V PO- SLOVALNICAH IZLET- NIKA. lPzlefirnlk dolgočasi se? premišljuje? aha! sem se že spomnila ... kupiti moram ZVITOREPCA prepozno! je že razprodan ... CELJSKA TURISTIČNA \ ZVEZA TURISTIČNE OBJAVE PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je dovolj prostih ležišč v zdravi- liščih Dobrna, Rogaška Slatina, Laško, v hotelih Evropa in Celeia v Celju, Savinja v Laškem, Paka v Velenju, Turist v Gornjem gradu, Pošta v Rimskih Toplicah, Planin- skem doiriu v Logarski dolini in drugih. Na voljo so tudi počit- niške hišice v Gornjem gradu, Mo- zirju in Preboldu. Rezervacije so potrebne le za skupine ob sobotah. Vse informacije so na voljo pri turističnih društvih posameznih krajev. KOPALIŠČA Odprti so kopalni bazeni v Rim- skih Toplicah, v Celju, Šentjurju, Šoštanju In Podčetrtku. Tempera- tura vode je v Rimskih Toplicah 280, v Celju in Šoštanju 19o, v Šentjurju 200 in v Podčetrku (zdra- vilna voda) 35o C. Pokrita bazena v zdravilišču Dobrna in Laškem sta odprta vsak dan od 7.—17. ure, ob nedeljah od 8.—18. ure. PRIREDITVE Ob sobotah zvečer ples na celj- skem kopališču, na Starem gradu v Celju pa v nedeljo popoldne koncert narodno zabavne glasbe; v hotelu Celeia v Celju in hotelu Pa- ka v Velenju vsak dan barski pro- gram. V Celju tekmovanje za naj- lepšo izložbo, v likovnem salonu mala retrospektivna razstava Fran- ceta Miheliča. 24. junija bo na Dobrni nastop folklorne skupine France Marolt. Vsako sobto in ne. deljo je ples tudi na Dobrni in v Rogaški Slatini. PLANINSKE POSTOJANKE Oskrbovane so vse planinske po- stojanke tudi dom na Korošici. Nad Okrešljem je še vedno možno smučanje. PREVOZNOST CEST Vse ceste so prevozne, le na glavni cesti v Ljubljano je obvoz nad Šempetrom čez Polzelo. RIBOLOV V Braslovškem jezeru lov na po- strvi. Enodnevno ribolovno dovo- ljenje stane 10 din, čoln 2 din na uro. Ob lepo urejenem jezeru na Blagovni lov na krape. Dovolilnice pri čuvaju. Isto velja tudi za jeze- ro na Prešniku. V tekočih vodah se lovijo zdaj Hpani, potočne po- strvi, šarenke in sulec. Podrobnejše informacije pri Zvezi ribiških dru- žin Celje, Gledališka 2. GARAŽO na Otoku III. od- dam v enotletni najem naj- ugodnejšemu ponudniku. — Pogoj: Plačilo celoletne na- jemnine ob prevzemu. Na- slov v upravi lista. Preklicuijem neresnične ve- sti, ki sem jih govorila o An- tonu in Ljudmili čarnder ter se jim lepo zahvaljujem, da so odstopili odtožbe. Katari- na Strašek, Celje, Maistro va 1. ZAPOSLITEV UPOKOJEiNKI nudim hrano in stanovanje za varstvo dveh deklic. Plačilo po do govoru. Ponudbe pod šifro »MESTO — CELJE«. OBVESTILO Na glasbeni šoli v Celju bo zaključna proslava za šolsko leto 1966-67 v če- trtek, 22. jun. ob 16. uri. K proslavi so vabljeni poleg učencev tudi star- ši. Sprejemni izpiti za novin- ce bodo v petek, 23. ju- nija ob 9. in ob 16. uri. Novinci naj oddajo pri- jave najkasneje do 22. junija v pisarni glasbe- ne šole. Podrobna navo- dila so objavljena na šol- ski oglasni deski. Pose- bej še opozarjamo na možnost vpisa najmlaj- ših v pripravnico. Ravnateljstvo glasbene šole KREDITNA BANKA podružn. za kmetijstvo Celje, Vrunčeva 1 p. p. 38 razpisuj e za šolsko leto 1967-68: 1 štipendijo za II. letnik pravne fakultete in 1 štipendijo za III. letnik ekonomske srednje šole Prošnje sprejemamo do 8. julija 1967. Prosilci bodo o natečaju obveščeni v 30. dneh po razpisu. NAJUSPESNEJS" ■ OGLA; v dnevniku . D »A __,_ ______m. Obvestilo staršem Plavalni klub »Neptun« Celje bo tudi letos organi- ziral plavalno šolo za neplavalce. Pričetek prvega štirinajstdnevnega tečaja bo 1. julija na celjskem kopališču. Prispevek staršev, vračunana je tudi vstopnina, znaša 20 Ndinarjev za tečajnika. Svoje otroke lahko prijavite v pisarni »Neptuna« na kopa- lišču ob Ljubljanski cesti vsako sredo in petek od 16. do 18. ure. Tam dobite tudi vsa ostala pojasnila. DELOVNA SKUPNOST ORGANA ZA KAZNO- VANJE PREKRŠKOV PRI SKUPŠČINI OBČINE CELJE • razpisuje delovno mesto STROJEPISKE Kandidatke morajo poleg splošnih pogojev za skle- nitev delovnega razmerja izpolnjevati še te-Ie po- sebne pogoje: 1. da ima srednjo šolsko izobrazbo ali administra- tivno šolo, 2. da ima izpit za strojepisko I. a, 3. da ima vsaj 2 leti prakse pri strojepisnih in pi- sarniških opravilih. Izbira kandidatke je vezana na preizkus znanja in poskusno delo. Prijave sprejema delovna skupnost 15 dni po objavi. ZAHVALA Ob tragični izgubi ljube žene in mame Cecilije Kacicnik z Mariborske ceste 204 v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako le- pem številu spremili na njena zadnja pota in daro- vali cvetje. Iskrena hvala tudi pevskemu oktetu iz šofje vasi in duhovščina. ŽALUJOČI MOŽ AVGUST IN OTROCI Z DRUŽINAMI TEDNIK, 22. JUNIJ 1967 \ 7 MATURA, MATURA... Gaudeainus igitur, iuvenes dum sumus... se je se pred nekaj dnevi razlegalo po Celju in njegovi okolici. Takrat so namreč maturanti celjskih srednjih šol kon- čali s poukom, pričele so se valete in himna se je raz- legala iz grl mladih diplomantov. Pardon, le absolven- tov, ka jti mature še niso opravili. PosluSal sem maturo na celjskem Učiteljišču in sku- šal bom prikazati vzdušje ob končnih* izpitih. »Agresija« se je pričela ob treh popold- ne. Dijaki so že pred tem op- ravili pismeni izpit; pisali so namreč dve nailogi in še dip- lomsko povrhu, tokrat pa je bila na vrsti ustmena preiz- kušnja. Zagovarjati je bilo treba diplomsko nalogo in odgovarjati na vprašanja iz slovenskega jezika, iz skupi- ne pedagoških predmetov in iz izbirnega predmeta. »Kaj te je privedlo, da si se odločila za to temo nalo- ge?« se je glasilo prvo pro- fesorjevo vprašanje. »Nada- fljuj z zgodovinskim prika- zom!« Ustnice zagovornice so se v začetku sicer nekoliko tresle, vendar je šlo kar dob- ro. »Hvala lepa, mislim, da bo dovolj.« Še krepak izdih in Marija se je vidno olajša- la. Vendar le za nekaj časa, kajti čaka jo zagovor nasled- njega predmeta. »Naslednji, prosim!« in že je ob dolgi mizi, poleg šestih čalnov komisije in moje ma- lenkosti, naslednja kandidat- ka, prav gotovo »nabita« z znanjem. Nismo se prevarali. Njeni odgovori so bili dobri, govrila je sproščeno. Kaj ne bi, saj je v svoji diplomski nalogi obravnavala zanimi- vo temo: Pedagoška vloga društva prijateljev mladine, v kateri govori tudi o varstvu otrok. Še kratke počitnice in varovala jih bo tudi ona; tu- je, svoje ali pa oboje. Sodeč po štefkinilh odgovorih bo njeno delo kar uspešno. Tokrat je na vrsti bodoči učitelj. Tone je v svoji na- logi obravnaval pomen igre za umski razvoj otroka. Med njegovim odgovarjanjem ta dva člana kvmisije razpore- jala nekakšne papirnate tra kove, izmed katerih je kandi- datka jzbrala tri. Ti trakovi namreč niso tako nedolžni, kot je videti; na njih so namreč napisana vprajanja . .. Tonetu se je tokrat malce zataknillo. Vprašanje je po- stavila tudi tovarišica ravna- teljica. Trema je postala očit- na, vendar si je Tone kmalu opomogel in prišel nazaj v »tir znanja«. Na vrsti je zopet prva ab- solventka in vprašanja iz na- slednjega predmeta. Govoriti bi morala o učnih urah. »Le kako bi začela,« se je verjet- no spraševala Marija, kajti oblila jo je rdečica, odgovor pa kar ni hotel iz ust. »Malo se sprostite in še enkrat pre- mislite,« jo je potolažil pro- fesor, potem pa je le steklo. Sprva sicer z vmesnim raz- mšrljanjem, kasneje pa vse bolj gladko, še eno vpraša- nje in Marija si je ponovno oddahnila; tudi tokrat le za krajši čas, kajti matura še ni končana, še na vprašanja iz dveh predmetov bo treba odgovarjati. Tone že odgovarja na vpra- šanja iz pedagoške skupine premetov. Malce se mu je zataknilo. Tu jn tam se je nerodno izrazil, vendar je biHo kljub temu očitno, da zna in da snovi ni »prešpri- oal«. Po dveh urah izpraševanja smo si vsi skupaj zaslužili kratek odmor. Medtem mi je tovarišica ravnateljica po- vedala, da bo prihodnje leto maturirala zadnja generacija učitelj iščnikov in prva gene- racija absolventov pedago- ške gimnazije. Imeli bodo to- rej dve maturi. Pri eni bodo preverjali usposobljenost di- jakov za poklic, pri drugi pa bodo pregledali in ocenili spflošno izobrazbo. Zvedel sem tudi, da so dijaki pisali diplomske in pismene naloge kar oobro. Diplomske so bi- le vse pozitivno ocenjene, ne- kaj negativnih je bilo le iz področja jezikovnih nalog. Noben dijak ni pisal obeh nalog negativno. Ce bi jih, bi bila matura zanj predčasno končana. Sedem dijakov je bilo zaradi pismenih nalog (pisali so jih odlično) in od- ličnega uspeha v razredu op- roščenih ustnega izpita. Odmor je končan jn nada- ljujejo se vprašanja iz slo- venskega jezika in biologije. Odgovori so dobri in vzdušje je kar prijetno. In končno težko pričakovani konec spra- ševanja. še za ocene bi rad zvedel. »Tega pa ne,« so se uprli profesorji, »zaenkrat je to še poslovna tajnost,« so dodali. »Kako ste kaj študirali?« sem povprašal »moje« tri, se- daj že učiteHje. »Med letom smo ponavljali, mesec pred izpiti Pa smo krepko zagrabi- li,« se je glasil odgovor. »In kaj boste delalli sedaj, ko imate poklic,« sem še vpra- šal. Štefka se bo zaposlila in nadaljevala z izrednim štu- dijem, Marija prav tako, To- ne pa bo verjetno odšel k vojakom, ker ne dobi štipen- dije in ne službe. Za večino diplomantov to- rej: Vivat academia, vivat profesores ... Vladimir Vidmar BESEDA MLADIH Zaposlovanj? in študij Nedolgo tega je ime. občin ski komite Zveze mladine v Celju svojo četrto redno sejo. V glavni točki dnevnega reda so obravnavali nekatere as- pekte problematike zaposlo- vanja in študija absolventov srednjih šol v celjski občini. S tem hočejo opozoriti ust- rezne d; užbene organizacije in samoupravne organe v de- lovnih organizacijah na ak- tualnost problematike in zah- tevati, da bi to področje globlje analizirali in na os- novi tega postavili dolgoroč- nejši program politike izobra- ževanja in zaposlovanja mla- dine. Od skupnega števila dija- kov zaključnih razredov jih je 39 odstotkov iz celjske ob- čine. Podatki o socialni strukturi dijakov kažejo, da se v gim- nazije vpiše največ otrok iz delavskih in uslužbenskih družin, kmečkih otrok je naj- več vpisanih v gostinsko šo- lo, medtem ko se otroci iz delavskih družin najraje vpi- sujejo v admin i s trat i vno šo- lo. Tako nam končna slika tudi pove, da ima le Ekonom- ska srednja šola normafino socialno strukturo, medtem ko vse ostale šole težijo k določenemu sloju. Od sedanjih dijakov jih pre- jema štipendijo le 156 ali 23 odstotkov vseh. štipendijo oziroma študijsko podporo ima zagotovljeno le 37 dija- kov, zaposliti pa* se jih name- rava 332. Delovno mesto ima zagotovljeno le 113 diij, ostaUih 37 odstotkov vseh solventov pa zaposlitev išče. Najbolj kritično ^ administrativni šoli, kjer absolventov /od 86/ ne kam po končanem šob Podobno je na tehnični ^ nji šofli, kjer od 44 dija^ ki se nameravajo zapo^ išče službo 33 absolventi Od devetindvajsetih učite;, ima le eden zagotovljeno lovno mesto, od šestinosg desetih dijakov ekonom srednje šole pa 36. Glede nega uspeha lahko reče® da je normalen, saj je |j polovica dijakov od podla dobrih, četrtina pa slabi oziroma boljših. Ce te podatke dopolni s podatki o šolanju štipea stov in izrednih študenta delovnih organizacijah, do mo zeilo grob okvir za si panje. 127 rednih študenj ki jih štipendirajo delo* organizacij?, je vpisanih vseh visokh šolah. Izreds študentov je mnogo več/® v največjem številu pa se ločajo za stud; j ekonom: smeri, po/litologije in tenij ških ved. NEPRAVIČNA VOJNA Izrael je ob pomoči imperialističnih sil okupiral precej ozemlja arabskih dežel. Začel je z nepravično vojno in nase bi moral prevzeti vse posledice. Vsi miroljubni narodi v svetu so agresorja obsodili, morali pa bi ga tudi kaznovati. V vojni na Bližnjem Vzhodu so bili naj- bolj prizadeti nedolžni ljudje, otroci... Potrebna jim je hitra pomoč. Naši ljudje so prizadetim arabskim deželam že precej pomagali, mi pa smo povprašali mlade iz nekaterih celjskih delovnih organizacij, kaj menijo o tej pomoči BRANKO SIVEC, Avto Ce- lje: Edino pravilno je, da bi resnično pomagali arabskim deželam. Občinski komite ZM Celje naj bi prevzel orga- nizajo akcije, v kateri bi so- delovali vsi mladi. Prispevali bi sredstva za arabske naro- de ali potom zbiralne akcije ali z delom izven rednega de- lovnega časa. MARIJA PUNGERŠEK, Tkanina — galanterija: Ma- terialno pomoč bi vsekakor morali nuditi arabskim na- rodom. Poslali bi jim lahko material, ki ga potrebujejo ali pa zbrali sredstva. Obsojam to agresijo, še posebej če po- mislim, da bi tudi nas lahko kdo napadel. Tako kot zdaj oni, bi fcuidi mi pričakovali pomoč. MAUER VILI: Avto Celje: Mislim, da bi prizadetim de- želam na Bfližniem vzhodu lahko precej pomagali z udar- niškim delom, z zbiranjem hrane in s krvodajskimj ak- cijami. V podjetju še nismo razpravljali o pomoči, na vsak način pa bi bilo korist- no, da bi to storili čimprej. Pri nas bi prav gotovo vsak nekaj prispeval. MARJANCA ROŠ, Tehno meroator Celje: O tem nisem dosti razmišljala. Mnogo po- meni, če jih že materialno podpremo. Najkoristnejša pa bi bila pomoč v zdravstvu, arabskim deželam bi morali poslati zdravnike, krvno pla- zmo, predvsem pa bi morali poskrbeti za varstvo otrok, ki niso prav nič krivi. Poma- gala pa bi seveda tudi denar- na pomoč. V našem kolektivu o pomoči še nismo razprav- ljali, verjetno pa bomo. Ljud- je v naši enoti bi radi poma- gali, vendar ni nikogar, ki bi sprožil to akcijo. IVICA KOVAČ, EMO Celje: Vsekakor podpiramo materi- alno pomoč ZAR in ostalim arabskim državam, čeprav vem, da bo ta pomoč pre- majhna in jim ne bo dosti pomagala. Treba bi bilo uk- reniti vse potrebno, da bd Varnostni svet naredil za vsellej mir v svetu in da se ne bo samo sestajal. IVICA KOVAČ, EMO Celje: Čeprav mladi nismo neposre- dno čutili vojnih grozot, se zavedamo, da je naša pomoč potrebna sovrstnikom in vse- mu ostalemu ljudstvu držav, ki jih je napadeil Izrael. Odo- bravam materiPiVio pomoč, vendar pa sem mišljenja, da te pomoči vedno ne dobijo tisti, ki so najbolj potrebni. IVO ROJC, EMO Celje: Ne nasprotujem materialni po- moči ZAR, če višina prispev- ka ne bo določena. Ne stri- njam pa se, da bi določili, koliko mora vsak prispevati, kajti pri veččla/nskih druži- nah, ki jih živi le eden, se tu- di najmanjša vsota zelo tež- ko pogreša. Moja osebna že- lja pa je, da bi se materialni prispevek uporabil v miro- ljubne namene, saj vsi mladi vemo, kaj prinaša s sabo voj- na. JOŽE 2 N ID AR, EMO Celje: Akcijo pomoči podpiramo za- to, ker si ti ljudje niso sami krivi, da so postali reveži, da nimajo kaj jesti, da jih pre- seljujejo in podobno. Vpra- šujem pa se, ali je bila ta vojna res potrebna? Zakaj je OZN umaknila svoje čete? Ali ne bi bilo bolje, da bi če- te ostale na položajih, kjer so 11 let čuvale mir? Kdo je kriv za to? Ker na to vpraša- nje še nisem našel odgovora, tudi nisem prepričan, da je bila ta vojna res neizbežna in če je zanjo kriv le Izrael kot agresor. Še enkrat poudarjam, da je naša pomoč prizadetim ljudietim ljudem potrebna. ZA ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA EVGENIJ ON JE GIN »Popoldne, ko &s pač pre- drami, ga spet življenje to zamami in pusto, pisano bo šlo, kot dan za dnem, noč za nočjo. No, pa je srečen bil Evgenij, takole prost, kot ro. sa mlad, vsak dan deležen vseh naslad in zmag blešče čih, dragocenih? In ali je vi- hrav ostal ob teh gostijah čil in zdrav?« Ti kratki in iskreni verzi so iz najlepšega Puškinovega deli — Evgemija Onjegina Prejšnji teden so učenci os mih razredov na IV. osnovni šoli predstavili to veliko pes- niško umetnino staršem, pre. davateljskem kolektivu in ne- katerim učencem. Iz mladih, nedoraslih plahih src je po- gumno privrela Puškinova be- seda. Več kot sto poslušalcev je v šolski avli zbrano sle dilo iskrenemu zanosu Tat jane, mirnemu in skoraj pla- hemu nastopu Onjegina, čudo- vitim besedam starke Njanje in vsem ostalim. V izbranih odlomkih, lei so tvorili zaključ- no celoto umetnine, so lahko gledalci spoznali mnogo več kot samo zgodbo o znanem Puškinovem junaku. Izredno uspel nastop učencev osmih razredov osnorvne šole pri posredovanju tako zahtevnega pesniškega teksta je odraz neverjetnega poguma, vztraj- nega dela in velikih prizade- vanj vseh nastopajočih. De- klice, ki so nastopael v žen- skih in moških vlogah, so pok« :ale tenkočuten posluh za globoko liriko. Kako tež- ko je to doseči pri več ali manj še nepreikušenih mla- dostnih čustvih, ni treba go- voriti. Prav zato je bil uspel večer, kar je pokazal spon- tan aplavz, lahko le skromno priznanje režiserju prireditve, tovarišici Darinka Joštovi. Učenke, sicer članice dram- skega krožka, Jana Božičeva, Draga Pozvekova, Aleksa Gaj- škova, Jožica Vajdičeva, He- lena Dolžanova, Vera Koro- ščeva, Irena Renarjeva, Vida špendlova in Otlga Rojčeva zaafiiužijo iskreno priznanje. Slovesnost ob zaključku šol- skega leta je z njihovo po- močjo postrta intimen ve- čer, staršem in predavatelj- skemu kolekitivu IV. osnov- ne šole pa lahko pomeni pri- znanje in zahvalo ob enem. J. V. ŠTEFAN DOLEJŠI Sekretar občinskega komiteja ZMS Velenje »Velenje velja za mrtvo mesto, ali ni mladina ti- sta, ki bi morala dati kra- ju poseben utrip?« »Gotovo je mladina ti- sta, ki daje vzdušje neke- mu mestu. Velenje je pač rudarsko mesto in zato že od nekdaj velja pri nas pregovor, da je tretjina ljudi vedno pod zemljo, druga tretjina spi, ostali — aktivni pa se porazgu- bijo v velikem mestu. Srednješolska mladina je tista, ki v svojem veselju in zabavi potegne tudi ostale za seboj, prav ta mladina pa dnevno odha- ja v druge večje centre. Nekoliko se je spreme- nilo, odkar imamo gim- nazijo . Upajmo, da bo ob prihodnjih generacijah gimnazijcev še boljše.« »Na kaj je predvsem usmerjeno delo občinske organizaciej Zveze mladi- ne v Velenju?« »Težko je pri nas go- voriti o pravi vlogi mla- dinske organizacije zara- di strukture mladih. Or- ganizirali smo prijeten iz- let v Kočevje, vse zastonj in dobili šest prijav. Na- še delo je predvsem v kulturnem in športnem življenju mladih, res pa je tudi, da hočemo zad- nje čase prodreti tudi z idejnim delom. Organizi- rali smo tudi več manife- stativnih akcij, kot so sprejemi in pohodi.« »Imajo mladi v Velenju mnogo zabave?« »Mislim, da je zabave dovolj iz preprostega vzroka, ker še tisto,— ra- zne kulturne prireditve — kar je organizirano, ni zadovoljivo obiskano. Se- veda se nekateri kljub temu pritožujejo nad po- manjkanjem zabave. V mislih imam tudi kultur- no razvedrilo. Mladinski plesi so v Mladinskem klubu in so, kolikor vem, dobro obiskani.« »Glavna težava pri de- lu z mladimi?« »Majhna aktivnost. Ne- kateri največji mladinski aktivi slabo delujejo, če- prav imajo možnosti in bi jih stanje v podjetju moralo kot politično or- ganizacijo prisiliti v več- jo aktivnost.« »Se tudi pri vas pojav- ljajo mladi, ki jim pravi- mo huligani?« »Dosedaj je evidentira- nih takšnih mladih ljudi dvajset, večinoma povrat- niki, ki se izgovarjajo, da so brezposelni.« »Pravijo, da je central- na zabava v Velenju bar z mednarodnim spore- dom. Ga obiskuješ?« »Bil sem le enkrat & še to deloma iz radoved- nosti ter zaradi družbe- Nisem za tovrstno zaba- vo.« »Kakšno pa?« »Zaenkrat je moj konji- ček hoja po planinah. Bil sem že na skoraj vseh večjih hribih v Sloveniji seveda tudi na Triglavu* »želje?« »želja je veliko. V krat; kem se bom poročil in 81 zato želim, da bi bil sre- čen v zakonu in v službi" M SENIčAf* TEDNIK, 22. JUNIJ 1967 \ 18 fra11 Jaklič Liovinska Lv esi 126 p0 tem uvodu, ko je ponovno iskal z očmi na vseh ztieh, so Lucijo Krzničevo, kakor govori zapisnik, 51 jjgo gospodov in prisednikov poslednjič skrivno in poo izpraševali.« jjjena vest je bila čista. Zločinka in coprnica ni bila *0H. Nikdar! Ovadili so jo in izdali. Vse je bilo iz- ^jljeno in zlagano. Nepremišljene besede lastnega ^a so jo spravile na natezalnico. Strašna sumnja ^ je vzbudila v njenem srcu in jo pekla kot najhujši \Lnj. Ne! Ne! Ne boš! Ta misel je podžigala njen da je neustrašeno zatrjevala svojo nedolžnost, Tfe takrat, ko so železne lisice mečkale njene p»rste j, trle kosti in ko je visela pripeta na škripcu m ime- jj obtežene noge, da so roke in noge stopile iz skle- še vedno zavračala obdolžitve in so njeni odgo- izzveneli: nedolžna sem. Njeni sodniki so bili tla- ^ki izvrševalci postave, katerih mnenje je bilo pre- pojeno s čarovniško vražo. S pomočjo rablja so štrli jjeno odpornost, neznosne bolečine so uničile njeno Kjljo, zatemnile njen razum, da je naposled priznala, so hoteli. In tako je bila Lucija pred ljudmi velika zločinka. Coprnica! Izvržek človeštva, ki ga je sežgati, da ne bo $ njim niti sledu. To je bilo mnenje vseh pravičnih, £ so imeli v rokah oblast; zadrževala jih je samo po- stava, ki je predpisovala red, kako je treba izvršiti obsodbo, sicer bi bili planili po njej in jo vlekli na pmado ... Čeprav bi imeli vsi radi, da bi prišla coprnica kar najhitreje v oblast svojemu hudiču, ki se mu je vdala 127 že na svetu, so ji vendar dali še spovednika, zakaj ta- ko je bilo ukazano v postavi. , Po izpovedi je bila Lucijina duša mirna. Vedela je, kaj jo čaka, da ni rešitve. Iz njenega srca je bila pre- gnana tudi strašna sumnja, ki je razjedala srce zadnje dni in ji mešala razum. Mislila je na otroke, na mo- ža, kolikor je mogla, sicer pa si je želela, da bi bilo vsega čimprej konec. Sodnik jo je mučil z raznimi vprašanji, na katera je odgovarjala že prejšnje dni. Ali naj prekliče, kar je že priznala na natezalnici? Ali ji bo kaj pomagalo? Saj je vedela, da je vse zaman. Vse. In ko so prišla na vrsto vprašanja, ki so ji gnala rdečico sramu v obraz — seveda takrat ni bilo v dvo- rani radovednih poslušalcev, ki bi se preveč pohujšali, in celo gospoda v loži je sramežljivo priprla okno — ni odgovarjala. Molčala je. Samo enkrat je bila nekaj siknila, kar pa ni bilo povsem razumljivo; le Šamut je potem okoli pravil, da je rekla: »Prašiči!« Pa naj bo kakorkoli, v zapisniku te besede ni. Končno je dobil besedo zastopnik deželne sodnije, gospod Mordachs, ki je v zagovoru poudarjal, da je bila zapeljana, in kakor bi bil rad videl, da bi bila opravičena in bi dobili otroci nazaj mater in mož že- no, ne more priporočati oprostitve. To bi bil slab zgled mnogim, ki se le iz strahu ne vdajo grdim copr- niškim pregrehom in bi se potem izgovarjali, da so bili po taki oprostitvi zapeljani. Končno je priporočil gospodom prisednikom in krvavemu sodniku, naj bo- do milostni in pravični v svoji sodbi. — Bene dixisti! se mu je priklonil gospod cesarski 128 sodnik. — Zgodilo se bo po vašem modrem nasvetu. Kajne, gospodje asesorji? Vi ste tudi teh misli? se je obrnil sodnikom in vstal. — Pojdimo v posvetovalni- co, da vso zadevo natančno premislite in izrečete svoje mnenje: ali je zločinka kriva in se izreče sodba kakor zahteva postava, ali pa je po vašem mnenju nedolžna in pojde, kamor bo hotela. Vstali so in odšli za cesarskim sodnikom v poseb- no sobo. Posvetovanje ni trajalo dolgo. Krivda zločinke je bila vendar očitna vsakomur in tako pravičnim lju- dem, kot so bili tedanji prisedniki, ni bilo treba dol- go premišljevati in se obotavljati, ali bi, ali ne bi. Ko je cesarski sodnik končno vprašal, ali je zločinka kriva ali ni kriva, se je poklonilo dvanajst modrih glav in dvanajst pravičnih mož je izreklo soglasno: kriva je. Nihče se ni hotel izpostaviti nevarnosti, da bi še nje- ga osumili čarovništva. — Obglavili jo bomo in sežgali kakor zasluži, da ne bo za njo ne duha ne sluha, je dejal sodnik in odprl knjigo postav. Velel je poklicati pisarja. Ko je bila sodba napisa- na, so se vrnili v dvorano, kjer so že nestrpno čakali na izid posvetovanja. Vse je molčalo in napenjalo oči in ušesa. Iz lože so stegovali glave, kolikor so mogli. In ko je sodnik vstal, so vstali tudi prisedniki in vsi drugi, zakaj na- stopil je najslavnejši trenutek razprave. Cesarski sodnik je, opirajoč se z roko ob mizo, glasno in jasno utemeljil krivdo zločinke in nato po- časi preči tal obsodbo. 129 »Po božji in cesarski postavi je Lucija Krzničeva, ter je vse, kar se je dognalo po natančni preiskavi, ki je bila izvršena kakor zaukazuje red za krvavo sod- bo, sama priznala, drugim v zgled obsojena. Priznala je, da je kriva mnogih hudodelstev, kakor coprnije, s čimer je prelomila božje in cerkvene postave, da je poškodovala blago svojega bližnjega, zatajila je svojo katoliško vero in se celo hudiču zapisala, da je pre- sveto Rešnje Telo zasramovala in druge pregrešne re- di uganjala. Pelje naj se na navadno morišče in cesarskim me- iem ob glavo dene. Njeno truplo naj se na grmado irže in popolnoma sežge, da bo prah in pepel. Dano v ribniški graščini dne 11. maja 1701.« Jernej Jurij Gotscheer, 1. r. krvavi sodnik — Jezus! Usmili se me! je zajavkala zločinka, ko je poznala strašnost obsodbe; njen život se je stresel od obupnega joka. Sicer se je bila že sprijaznila z mislijo, da gredo njene ure h koncu, vendar jo je pretresla zavest, da bo poleg drugih muk, ki jih je prestala, še obglavljena. — Povejte mi, kaj sem vam storila! A na njen obupni vzklik ni nihče odgovoril, le sod- nik je mignil rablju, rekoč: — Jaz sem storil svojo dolžnost, sedaj delaj ti! Sodnik je videl, kako so mu v loži zadovoljno pri- kimali in tudi med ljudmi je zašumelo. — Prekleto, saj sem dejal, da ne bo pravdanskega konca naredilo seme hudičevo! se je oglasil čez vse Sovač in žugal proti nesrečni obsojenki. — Hudičevka, 130 sedaj copraj! Dela si me ob kravo, sedaj boš pa ob glavo! Okrog njega so se zakrohotali. Razleteli so se na vse strani in raznesli novico: copr- nica bo obglavljena in sežgana. — Prekleto! Prav je tako! Gregor je izvedel pri Miklovih, kaj se bo zgodilo z njegovo ženo. Tja se je bil zatekel, ko so ga vrgli iz dvorane. — Sto sreč, da si prišel ven, mu je rekel Miklovec. — In boga zahvali, da si še zdrav po tem, kar si jim dejal. — Ali misliš, da ni bilo prav? »Morilec!« sem zavpdl in rihtarja sem mislil. Ali ni prav tako? Miklovc ni nič odgovoril, samo za roke ga je prijel in stisnil, da je Gregor čutil, kako mu je pritrdil. — Ali misliš, da je kaj pomagala moja beseda? — Boš kmalu videl, da si resnico razglašal, je od- govoril Miklovc. Potem so skoraj prišli prvi iz gradu, ki so povedali, da bo coprnica ob glavo. Miklovc je sočutno pogledal Gregorja, ki je kar odrevenel ob tej novici. Vedel je, da ne bo nič dobre- ga, a da bo tako, tega ni pričakoval. In ko se je ozrl v Miklovca, kakor bi ga prosil pomoči, mu je ta dejal: — Vidiš, da si prav rekel! — Ne moreš mi pomagati, je dejal Gregor, ko je bral z obraza, da ga pomiluje. Nihče mu ni vedel svetovati in pomagati, ko je be- gal sem in tja in iskal pomoči. — Vi mi pomagajte, gospod resprester! Vi me po- 131 znate in mojo ženo poznate; veste, da ni coprnica, pa bo ob glavo. Rešite jo! Pa tudi gospod resprester so bili brez moči. — Molil bom zanjo in maše bral, so dejali. — Pa to samo midva veva. Moli! Moli! Vsi molite zanjo, ki ste jo imeli radi, da bi bila srečna ob smrtni uri. — Amen! bi dejal, če bi bilo prav! — Amen! Amen! — Revež! je vzdihnila glasno Polonca, ko ga je sre- čala in jo je milo pogledal, a ni mogel ničesar spre- govoriti. 15. KLADA IN GRMADA Ribniška dolina se je pripravljala na slovesni dan, ko bo Lucija obglavljena in sežgana. Taki dogodki si- cer niso bili nenavadni, vendar se niso vršili tako popolno kakor se bo ta. Marsikakšna ženska, ki je bi- la coprnica, da se ji je kar z obraza bralo, je prišla na natezalnico, pa je je bilo prej konec preden je bila sodba končana, in so potlej »mrho« sežgali. Krzničev- ka je prestala vse muke in še je vedno kljubovala in zatrjevala, da je nedolžna. A njena krivda je bila kljub temu dokazana in stroga postava ni poznala no- bene izjeme; cesarski sodnik pa jo je izročil rablju. Cesarski rabelj — njegovega imena nisem našel nikjer zapisanega — je pripravljal klado in grmado. Na Starih njivah se pravi dandanes tistemu kraju, kjer so nekdaj zločince spravljali na oni svet. Tam je rabelj s pomočnikom postavil klado trdno v zem- ljo, da se ni ganila na nobeno stran, in nekoliko proč od nje je zložil grmado. Zbral je suh les, ki naglo 132 zgori. Mešal je suho jelovino s posušenimi bukovimi Poleni, na široko štiri korake in v četver in visoko ioraj do brade. Tako bo plamen objel truplo z vseh ^rani in ga hitreje končal. In ondi pod mogočnim, širokovejnim hrastom, ki k dandanes sameva, morda še mogočnejši in lepši ka- takrat, so postavili biriči oder za cesarskega sod- % in asesorje. Oder je bil v ozadju precej vzvišen, k bi se bolje videli oni, ki so sodili po postavi. Pro- ^r pred odrom je bil prazen; v polkrogu pa so bile Stavljene klopi. Bile so pripravljene za graščinske 3 druge imenitnike, ki bodo pri obglavljenju poviše- ^li s svojo navzočnostjo dogodek in ga uživali. . Takrat namreč gosposki svet ni bil nič kaj mehku- Jftn in gospe in gospodične niso omedlevale, četudi se e Prelivala človeška kri, zlasti še coprniška. A preprosti ljudje, ki so jim crkale krave in prašiči, delale škodo povodnji in toča, so si zadovoljno ^mavali, češ poslej bo mir, le te ne bo, druge se k ne bodo upale! Nesrečna žrtev pa je v ječi čakala konca. Obiskal I0 je samo izpovednik; tudi moža so pustili k njej, j^jti coprnici celo sedaj niso mogli zaupati, da bi se J® sporazumela s svojimi somišljeniki in jim naro- da še kdo ve kaj. 2 možem je Lucija govorila največ o otrokih. — Povej jim, da nisem bila nikoli coprnica! Niso Pfniški otroki! Nikdar! Pošteno mater so imeli! Jn ko se je zopet umirila, da je mogla govoriti, ga Je vprašala: — Gregor, ali me imaš še kaj rad? Tako kakor zmerom. O, rad. Rad! Kako bi te 133 rad rešil! O, prekleti ljudje, ki so te sem vrgli! Poda- vil jih bom in še sebe končal! — Oh, ne, ne, meni ne moreš nič več pomagati! Veš, Gregor, otroci ne smejo ostati sami! Ko mene več ne bo, naj imajo vsaj tebe! Razumeš? — Oh, ko bi jih ne bilo! — Veš Gregor, še nekaj, še to te prosim... Tiste ženske... tiste s Pristave nikar ne jemlji! Nikar! Sa- mo to te prosim! Gregorja so neprijetno dimile te besede, zakaj ja- sno mu je bilo, da mu še sedaj ne zaupa. — Nikoli nisi verjela, kako te imam rad, je dejal z očitajočim glasom. — Vsaj sedaj mi verjemi! Ločila sta se in obema je bilo težko, ker je zopet prišlo vmes tisto neizrekljivo in skalilo trenutke resne- ga in žalostnega slovesa. Ko je bila Lucija sama, je bridko jokala in obžalo- vala, da je imela takšne pomisleke. Vse je bilo pripravljeno in napovedana je bila izvr- šitev obsodbe. Bilo je prav na »črvivi petek«, dne 18. maja. Takoj zjutraj so že vreli z vseh strani ljudje na morišče. Bili so Dolenjci in Gorenjci, izpod Nove Štifte in od Slemen, iz trga je prišlo tudi vse, kar je rado gledalo izredne reči. Več je bilo moših kakor žensk, ki jih je bilo strah. Seveda so bili tudi ljudje, ki niso marali grozodejstev in so obsojali vse to, a ni- so smeli dati glasno izraza svojim občutkom in pre- pričanju in so raje ostali doma. Grajska gospoda, rib- niška, rtenška in z Brega je prihajala na konjih. In tako je bilo okrog morišča kmalu živo in živahno. Na rovaš coprnice so zbijali šale in se režali. Tedaj pa se je oglasil grajski zvonec, ki je pozva- 134 njal zločinki na zadnji poti. V sprevodu od trga so prihajali pogrebci. Na čelu so korakali možje od so- dišča, cesarski krvavi sodnik sredi asesorjev, oblečen v stanovski habit. Potem črnooblečen cesarski rabelj s svojim pomočnikom in nato sta peljala konja coprni- co, ki je napol ležala in napol sedela na vozu. Poleg nje je sedel grajski duhovnik, ki jo je bil izpovedal in jo sedaj bodril na zadnji poti. Ob vozu na obeh stra- neh sta šla dva biriča za varstvo. Za vozom je stopal Gregor sam, takoj za njim pa krdelo žensk, med njimi Petrova Polonca. Okrog vra- tu so imele črne rute in nekatere celo črne predpasni- ke v znamenje žalovanja. Glasno so molile. Za njimi so pritiskali radovedneži obojega spola, mladi in stari. Glasna molitev je zadrževala spolzke dovtipe, heheta- nje in surovost si ni prav upala na dan spričo molitve. — še nikoli ni nihče molil, ko so coprnico peljali na morišče, je menil nekdo. — Kdo si je to izmislil? je dodal drugi. — Te babe! Saj jih vidiš! je dejal tretji. Ženske so molile še glasneje. Polonca jih je spravila skupaj, kakor so ji rekli go- spod resprester. — Molite zanjo, so rekli, — drugega koristnega ne morete ničesar storiti. In ko je vpraševala, ako bi se spodobilo, da bi pri- stopila ona in še katera k angelski mizi z nameneom pomagati nesrečnici, so ji rekli: — Tvoja misel je božja! Polonca, prepričana v nedolžnost Lucije, je spravila na noge vse svoje prijateljice, da 90 zadnje dni daro- vale vse za obsojenko. TEDNIK, 22. JUNIJ 1967 \ 19 Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo Iehno-mercator Celje, se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča »V posiovaimci »1'Usiika« v Stuneiovi ulici Štev. 13 ranu nudimo »talne zaloge plašče« za kolesa, mopede, motorje, oseboe In tovo*«! avtomobile tudi pestro izbiro vseh »Tst oblog za tla (podolit, likollt itragulo, topli pod), eval, lesoma) in plastične plošče, vse vrste o©w' skai Itd ^ Pravkar pa smo prejeli iz uvoza pestro izbiro zidnih tapet. Pridite in se prepričajte o kompletnosti naših asortimentov.« UMOR V GROBNICI KRIMINALNI ROMAN 17 In Izzy ima resnično slabo prebavo. Toda na vas se je obesil zaradi genialnosti, ki jo kažete s tem, da ob najmanjši razdraženosti sezujete čevlje. Karkoli se pri- meri tu, inšpektor, vsaj dokler je skrivenčeno, sprej- mite za običajno. Ne pričakujte razumnega ravnanja pri nikomer, razen pri dekletih. Njihova naloga je, da so razumne kot protiutež vijačni balistiki časnikarjev NOVIC.« »Cemu?« »Vijačni balistiki — besedna skovanka v slogu NO- VIC.« Inšpektor Schmidt je spremenil temo razgovora in se dotaknil pokojnega Quimbyja, toda to ni niti naj- manj zmotilo Griggsove zgovornosti. Bil je sposoben, da je klepetal o vseh rečeh. Quimbyjevo zadevo je opi- soval z običajnimi NOVICARSKIMI izrazi in zatrjeval je, da je bila smrt naključje. »Torej ta mladenič, Quimby,« je pripovedoval, »ni Imel smisla za izvirnost, niti sposobnosti, da bi opra- vil delo na najbolj enostaven način. Imel je prave mi- sli, a izbral si je napačno pot.« »Ste ga poznali?« »Niti videl ga nisem.« »Kako potlej veste toliko o njem?« »Zmaga čistega razuma, inšpektor. Sklepanje. Delal je na tleh. Po tem sklepam, da mu je bilo nekoliko jasno, kako se naj vede pred Islingtonom. Vedel je, da mora početi nekaj nenavadnega, da se uveljavi kot ge- nij, toda zmanjkalo mu je izvirnosti. Nikar si ne mi- slite, da sem sebičen. Kar prav bi prišel ležalnik v vsaki pisarni. Ce bi jih imeli več, bi bil bolj pogosto na obisku v drugih pisarnah. Menim namreč, da je pretežko, če nekdo posnema tujo ekscentričnost do po- tankosti. Vsakdo bi si moral izbrati nekaj, k čemur je po naravi nagnjen. Meni ustreza poležavanje. V tem uživam. Jordy je po naravi nagnjen k žvečenju svinč- nikov. Namesto da bi svojo razvado odpravil skladno s pojmovanjem nedostojnega vedenja, jo je spremenil v čisti užitek. Torej gre za osvojitev neke naravne na- gnjenosti, ki jo je potrebno razviti do skrajnih možno- sti. Toda Quimby ni storil tega. Svojo ekscentričnost je enostavno potegnil iz rokava in z njo ni bil dovolj izurjen. Posledica: pozabil je, kaj počne, se spotaknil na predalu in se nabodel na nabodalo za papir. To ni nič vznemirljivega, saj so se take reči dogajale tu že poprej.« »Že poprej? Povejte mi kaj o tem.« »Jorrdyjev predhodnik. Sicer ni bilo čisto tako, a zadosti podobno. Možak se je pisal Fiske — Jack Fiske. To je bila zanj prva smola, kajti Izzy je smatral, da priimek Fiske ni ustrezen za časnikarja NOVIC. Tega sicer ni priznal, a bilo mu je hudo, da bi imel v svo- jem uredništvu novinarja s tako enostavnim priimkom. Kar poglejte imena v kolofonu. Nihče izmed nas se ne približa Garricku Islingtonu IV., toda tako je tudi prav, kajti on je super genij, za nas navadne genije pa je tudi prav — Allistair Griggs, Jordan Siddons, Jedida Hanks, Bridget Hooker. Cabot Sweeney — to je pri- mer za vas. Deček hodi iz pisarne v pisarno. Tudi Ca- bot Sweeney ne bo dolgo U. P. P. V. Pa Delia. Nikoli se ne bi imenovala Delia Griggs, vsaj uradno ne. To je preveč preprosto za NOVICE. Delia Tolworth zveni bolj genialno.« »Dekletce v pulovru, ki vas je pripravilo k molku?« »To je Delia. V zasebnem življenju je gospa Griggs in nikar naj vas njen videz ne premoti. Saj ste že sli- šali o železni roki v svileni rokavici, kajne? To je Delia. Njen mož sem in lahko mi verjamete, da jo poznam.« Inšpektor Schmidt ga je spomnil na zgodbo o Jo- hnu Fisku, katerega ime je bilo preveč običajno za za- glavje NOVIC. »Saj res, pripovedoval sem vam o Jacku. Izzy ga je sprejel, ker je bil velik mlad muzikolog. Pisal je kakor angel in ni mu ga bilo kmalu enakega na svetu, ka bi vedel toliko o glasba, kaj šele da ba znal pisati o njej tako čudovito. Tako je prišel in prevzel glasbe- no redakcijo ter delal neverjetno dobro, dokler ni pri- šlo Izzyju na misel, da je redakciji potrebno nekoliko trpinčenja. To se primeri od časa do časa. Vse teče preveč enostavno in Izzyja začne skrbeti, da bi se du- ševno polenih, če bi imeli preveč udobja. Prepričan je pač, glede na nekdanje nauke, da morajo geniji trpeti. Ne more nas prisiliti k stradanju, ker bi mu sicer odpovedali, zato pa nas vsakih nekaj let potegne iz naših celic in nas zbaše v nove celice. Takrat odbrenka svoj govor 21 C — to je tisti »o bistroumnosti nedolž- nega razuma« — in posledica: jaz, kd sem se ravno privadil dela v finančnem uredništvu, moram prevzeti umetnostno redakcijo. Jordy, ki je bil nedosegljiv med knjigami — saj je pesnik, kar bi mogla, če ste res do- ber detektiv, ugotoviti že ob prvem pogledu — mera prevzeti šport. To je posebna domiselnost velikega Izzyja, ker ve, da Jordy sploh ne mara športa. In ubo- gi Jack mora opustiti glasbo in se nenadoma znajde v finančnem uredništvu. Tu je s svojim preprostim imenom in brez smisla za izmišljeno vedenje genija. Z Delio mu pomagava, kolikor je sploh mogoče, da bi ga priučila kakšne genialnosti, a vse zaman. Že je možno pričakovati, da ga bo Izzy začel trpinčiti, ko mi Delia sporoči, da se je Jacku odprlo. Takrat je bilo obilo dela ravno s Sladovo zgodbo in celo Delia je visela s svojimi živai na nitki. In Jack je začel ravnati kot genij. Vsaj tako smo vsii mislil sprva, četudi smo menili, da nekoliko pretirava. Pripovedoval je Delii, da ves čas čuje petje nekega tenorja. Pel naj bi neki del Bachove cantate solo in vselej naj bi zgre- šdO. nekaj tonov. Izzy je skušal govoriti z Jackom, da bi ga nekoliko bolj zaposlil, a Jack se zanj sploh na zmenil, ker je bil preveč zaposlen s prizadevanjem, da bi spravil pevca na pravilen Bachov ritem. Nekega dne je izbruhnil na redakcijski konferenci sredi znamenitega Izzyjevega govora o slogu NOVIC. Vstal je in zapel pesem, da bi tako pokazal svojemu tenorju, kako je potrebno pravilno zapeti. Potem je nenadoma utihnil, se opravičil in spet sedel. Izzy ga je poslej resnično štel za pravega genija in vsa smo bili prepričani, da bo zanj poslej lažje, pa ni bilo. Griggs je vzdihnil in skomignil z rameni. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal Schmitty in očitno je bilo, da kar ves visi na nenavadni pripovedi. »Zdaj je jasno, da ni bila igra, temveč prekleto živa resnica. Naslednjega dne je planili nad Bridget Ho- oker in preden nam je uspelo, da smo ju ločili, jo je že skoraj zadavil. Teden dni je imela modrico na vra- tu. Očitno je, da so Sladova grobnica, Izzy in ves si- stem NOVIC pahnili Jacka v živčni zlom in ko so ga zdravniki pregledali, so ugotovili, da je naslednja po- staja paranoja, ki pa nd več daleč do nje. Zdaj je v sanatoriju. Kar prijetno okolje. Tam plete košarice. LJUBEZEN, POLITIKA IN VOHUNSTVO Glas napovedovalca »e je tresel. »Heroj Stalin je podlegel možganski kapi,« je dodal. Ljudstvo je jokalo. Po vsej Sovjetski zvezi. Samo v ob- veščevalnem uradu v Kazanu ne. Tu je šef major Kasim skočil pijan pokonci, ko je vstopila Helga. — Kaj pa je, tovarišica Puškova? — Kaj ne veste? Stalin je mrtev. — Seveda vem, je odvrnil Kasim ravnodušno. — Tudi Stalin je bil umrljiv, kakor smo mi vsi umrljivi. Kaj mi- slite, da ne bomo našli spo- sobnega naslednika? Na pri- mer Malenkov ali Berija? XXX Andrej se je vrnil iz Sver- dlovska. Stalinova smrt ga je pustila hladnega, skrbela ga je le splošna vznemirje nost v deželi. V bližini Sver dlovska so zaporniki uprizo- rili vstajo, zato je opo t>ril ženo: — Ne hodi v tabori- šče, kajti lahko prideš v pekel. — Dovolj dolgo sem bila v taborišču. Komaj je Jurij odšel, so poklicali Puškovo, češ da jo nujno potrebujejo. Nič je ni bilo strah. Tabo- rišče Svijarsk ob Volgi je bilo posebno taborišče. Ta- boriščnikom ni šlo slabo, vendar so zdaj začutili, da je prišel njihov čas. Upjli so se in napadli vodstvo. Helga, ki je bila medtem v taborišču, se je skrila. Od- krili so jo in pretepli, ven- dar jo je v zadnjem trenut- ku nekdo rešil Bila je nekaj časa na kliniki, odtlej pa ji ni bilo treba več delati v taborišču. Premestili so jo v kontraobveščevalno službo. — Veseli me, Je rekel gene- ral Nikolisko, — da ste zdaj v mojem oddelku, tovarišica. Upam, da bova še dolgo uspe- šno sodelovala. Konferenčna soba je bila polna oficirjev. General je odprl svoj fascikl in dal vsakemu šop papirjev z oznako »Strogo zaupno«. — čitajte, tovariši! Helga je brala: »Državljan Lavrentij Berija je odgovQr. za teror v zadnjih letih j? linove vlade, sodeloval jt britansko obveščevalno sjJ bo, da bi dosegli kapu^ stično družbeno ureditev, p^ glasili so ga za sovražnik ljudstva in ga zaprli. ^ tisti, ki so sodelovali z nfo bodo obsojeni...« General je rekel: — Dri© Ijana Berijo so zaprli dan% opoldne in je v vojašk^ zaporu izven Moskve. Leto 1954 je bilo zadnje j. ga je Helga preživela v Ru$•. ji. Pričela se je pripravlja za odhod v Nemčijo, še pre pa so jo povišali v čin pol kovnika. Andrej je medtem zaprosi za premestitev iz raketni enote k topništvu, ker je rj čunal, da bi tako prišel mor- da v Nemčijo. Toda spomni se je prepozno. Svojo ženo in sina je po spremil v Moskvo. Tri dni a bili v hotelu Metropol, po tem pa so se poslovili »S» mo šest mesecev,« je rekli Helga, »maja pa se bom m- nila.« Andrej je molčal in jokal Svojega sina Alika je taki močno stisnil k sebi, da jt pričel kričati. General, ki jt spremljal Helgo, mu je do volil, da jo pospremi do mt je. Novembra je Helga presto pila mejo pri Frankfurtu ot Odri. Končno so pričeli graditi novi most čez Ložnico v Za- JoSah pri Polzeli. Kmetje okoliških vasi komaj čakajo, (fel bo most gotov, kajti mnogi imajo njive in travnike na drugi strani potoka. Foto: Tavčar Pred dnevi so na Polzeli končali z asfaltiranjem ceste od tovarne nogavic do Garanta, od Cvenka do Cimper- mana in od tu do Čmaka. Tako je Polzela edina vas v Savinjski dolini, ki ima toliko asfaltiranih cest. Dela na regulaciji Ložnice dobro napredujejo. Leto* bodo regulirali 1 kilometer struge od izliva navzg°f; to je do Butejevega mostu, kjer že pripravljajo tud> teren za novi most. Foto: P. Boži* rEDNIK Uredništvo in uprava: Celje, Gregorčičeva 6, poštni predal 161 Orejuje urednvCsi odbor. Glavni urednik TONE SKOK odgovorni urednik DRAGO HRIBAR - CasoP* C« m mm )eJll^lovtl okrajnl ^^ SZDL C^i«- khajai Je kot »Nova pot«, »Na delo«. »Naše delo« (1945), kot »Celjsld tednik« <1948—1950) nato kot »Savmlski vestnik (1950-1954) * ■t^fe^H Bfe S H^ Pon°vno j«* »Celjski tednik«. S 1. Januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje. Laško, Mozirje, Slovenske Konjice. Šentjur pri Cellu, Šmarje pri JelSab in II rEDNIK izhaja ob četrtkih Izdaja: Zavod za Informativno službo Celje Tisk In kllšejl: CP DELO Rokopisov ne vračamo Cena posamezna' Številka 50 pat (50 starih 1 ^^ otnn naročnina 20 novih '2 000 starih> din polletna 10 novih (1.000 starih) din; tujina 40 (4000) Tekoči račun: 507.3-223 TFTJFPONi rrodniStvo- 23 fi9 mah oelas» in na"* niue SI-06 ekonomska propaganda 30-85 Radio Celje 20-09 Pol«,