233 Letnik 43 (2020), št. 1 lih desetletjih r azvil sk or aj v samost ojno znanstv eno disciplino z močnim in - t er disciplinarnim značajem in je danes na e vr opsk em k ontinentu dobesedno v r azcv etu. Knjig a je tudi s v oje vrst en poklon slo v enski pr est olnici, mestu, kjer je T rubar sk o v al knjižno slo v enščino, Pr ešer en pisal v erze, kjer je prvič za vihr ala slo v ensk a nar odna zasta v a t er kjer sta bili r azg lašeni Drža v a SHS t er samost oj - na Slo v enija. dr. Aleš Šafarič Vesela Goriška: zbornik o ljubiteljski kulturi. No v a Gorica: Z v eza k ulturnih društ e v , 2019, 175 str ani. Zbornik o ljub it eljski k ulturi V esela Gorišk a je izdala Z v eza k ulturnih dru - št e v No v a Gor ica. Pri njego v em nastajanju je od pripr a v e zasno v e do izdaje in pr edsta vitv e sodelo v al tudi P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici. V zbornik u sta pr edsta v ljena delo v anje in pomen Z v eze k ulturnih društ e v ozir oma njenih pr edhodnik o v za ljubit eljsk o ustv arjanje na Gorišk em. Sesta - v ljen je iz petih v sebinskih sklopo v . Uv odni članek z naslo v om Stoletje društve- nih dejavnosti na Goriškem izpod per esa dr . Br ank a Ma rušiča go v ori o k ulturno - -pr os v etnih društvih v zgod o vinsk o in nar odnostno mešani deželi Goriški od sr ede 19. st oletja do leta 19 47. A vt or pr edsta vi društv eno ži v ljenje s poudar - k om na čitalni cah z začetk a t eg a obdobja in na času od leta 1915 do leta 1947, ki je v se do danes ohr anilo tr dne ustv arjalne osno v e in v sebinsk o usmerjenost . T eg a niso mog li nik dar zamajati ali celo uničiti št e vilni in r azlični družbenopo - litični viharji, v k at er e je bila Gorišk a vplet ena v minulem poldrugem st oletju. Osr ednji del zbornik a je pos v ečen Z v ezi k ulturnih društ e v No v a Gorica ozir oma njenim pr edhodnicam. Študijo o začetkih zv eze z naslo v om Ljudska prosveta in kultura na poti občinske povezave je napisal Jurij R osa. V času od leta 1947 do v ključno leta 1962 je bila ljubit eljsk a k ultur a or g anizir ana in po v ezana na r a vni gorišk eg a okr aja. Njego v o območje je zaobjelo nek o zaokr oženo celot o, ki jo opr edelimo k ot Gorišk o. Zat o je prvi del študije pos v ečen tudi kr atki pr ed - sta vitvi okr ajne zv eze in njene deja vnosti. V no v ogorišk em pokr ajinsk em ar hi vu je ohr anjen ar hi v ski f ond gorišk e okr ajne zv eze S v obod in pr os v etnih društ e v iz časa 1947–1963. Iz r azisk aneg a gr adi v a se je pok azalo, da lahk o za pr a v o pr ed - hodnico današnje zv eze št ejemo letnico 1956, ki je ur adna časo vna izt očnica za obst oj S v eta S v obod in pr os v etnih društ e v občine No v a Gorica, kr o vne or g ani - zacije ali zv eze. P omemben prispe v ek pri odkri v anju prvih let občinsk e zv eze pomenijo tudi dok umenti iz f onda Z v eze k ulturnih or g anizacij Slo v enije, ki g a hr ani Ar hi v R epublik e Slo v enije, t er časopisna por očila iz Primorsk ih no vic, takr at edinem v estnik u dog ajanj na Gorišk em znotr aj meja Slo v enije. Decembr a 1962 je prišlo do ukin itv e okr aje v , močnejšo v logo pri gr aditvi politične in upr a vne ur editv e so prid obi v ale občine. T emu je sledila tudi občinsk a zv eza k ulturno-pr os v etnih or g anizacij, ki je po v ečji spr emembi upr a vnih območij postala t emeljna in edi - na po v ezo v aln a or g anizacija ljubit eljsk e k ulturne deja vnosti na Gorišk em. P ot do u v elja vitv e občinsk e zv ez e je bila pr ecej t ežk a, spr emljalo jo je pomanjk anje k adr o v , sr edst e v in pr ost or o v . Leta 1964 je bila s pr eimeno v anjem S v eta S v obod in pr os v etnih društ e v občine No v a Gorica ustano v ljena Z v eza k ulturno-pr os v etnih or g anizacij (ZKPO) občine No v a Gorica. Obdobje delo v anja ZKPO med leti 1964 in 1977 je pr edsta - vila Iv ank a Uršič. Z v eza je postala pomemben deja vnik k ulturne politik e tak o v mestu k ot v kr aje vnih sk upnostih. T udi v t em obdobju se je sr eče v ala s pomanj - k anjem pr ost or o v , k adr o v in finančnih sr edst e v; opustila je lastno prir editv eno deja vnost t er spr ejela v logo po v ezo v alca in s v et o v alca pr os v etnih društ e v in 234 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions sk upin. Osr edot očila se je na amat ersk o k ulturno-umetnišk o in prir editv eno de - ja vnost . Najbolj r azvita in or g anizir ana je bila g lasbena deja vnost , uspehe pa je zv eza nizala tudi na lik o vno-r azsta vnem podr očju. Z namenom, da bi k ultur o približali delo vnemu člo v ek u, se je zv eza po v e - zala s T emeljno k ulturno sk upnostjo No v a Gorica v t . i. k ulturni ak ciji: sk upne ak cije v g lasbeni, g ledališki in lik o vni deja vnosti. Na podr očju prir editv ene deja vnosti je ZKPO No v a Gorica or g anizir ala g ledališk e, k oncertne in filmsk e abonmaje. K oncertni ab onma je prvič r azpisala leta 19 74. Priz ade v anja so bila v smeri vzposta viti čim boljše sodelo v anje z za - mejstv om in ur esničiti želje po enotnem slo v ensk em k ulturnem pr ost oru. ZKPO in Slo v ensk a pr os v etna zv ez a (SPZ) sta pripr a vili usklaje ne pr ogr ame za k ultur - no ži v ljenje v obeh mestih in v slo v ensk em zaledju. O dog ajanju v zv ezi med let oma 1977 in 2000 je pisala Jasna F ornazarič, ki je čr pala iz bog at eg a ar hi v sk eg a gr adi v a ZK O No v a Gorica, k at er eg a obsežni del je za od dajo v P ANG skr bno pripr a vil Bolesla v Simoniti, dolgoletni uslužbenec zv eze. Med let oma 1977 in 2000 je prišlo v zv ezi do pr ecejšnjih or g anizacijskih spr ememb: od spr ejetja d v eh no vih statut o v , pa do spr emembe or g anizacije in financir anja v 90-ih letih t er na v sezadnje do spr emembe imena v Z v ezo k ultur - nih or g anizacij (ZK O) No v a Gorica. P o v ečalo se je št e vilo že u v elja v ljenih oblik k ulturneg a ljubit eljsk eg a delo v anja. P oja vile so se no v e sk upine, v ečina v kr a - je vnih sk upnostih, r edk eje pa v delo vnih or g anizacijah. V elik o sr edst e v je bilo v loženih v ur edit e v pr ost or o v za k ulturne deja vnosti; tak o leta 1980 v K ulturni dom v No vi Gorici, leta 1994 v no v o g ledališk o hišo. Kljub t eža v am in krizam je bilo bog at o k ulturno ži v ljenje v občini No v a Gorica in no v onastalih občinah ob k oncu drugeg a tisočletja pr a v odse v za vzet o - sti zv eze in njenih člano v po napr edk u na podr očju, ki je pomembno za r azv oj ne le posameznik a, ampak tudi sk upnosti in nar oda. Z v ezo k ulturnih društ e v No v a Gorica (ZKD) in njeno delo v anje danes je pr edsta vila mag. Martina T r ampuž. P oudarila je t emeljne pr elomnice, ki so po letu 2000 vpli v ale na delo v anje ZKD , in sicer ustano vit e v Sklada R epublik e Slo - v enije za ljubi t eljsk e k ultur ne deja vnosti leta 1996, ki se je leta 2010 pr eime - no v al v Ja vni sklad R S za k ulturne deja vnosti ( JSKD) in izposta v e v No vi Go - rici. ZKD se je usmerila pr ed v sem v zagota v ljanje str ok o vnih, or g anizacijskih, pr ost orskih in finančnih r azmer v Mestni občini No v a Gorica in Občini Šempe - t er- V rt ojba, z let om 2007 pa tudi v Občini R enče- V ogrsk o, ki bi omogočile k a - k o v ostnejši r azv oj društ e v in ljubit eljsk e k ultur e v gorišk em pr ost oru. Drug a pomembna pr elomnica v delo v anju ZKD je bila pridobit e v pr ost or o v za potr ebe no v ogoriških društ e v in last ne potr ebe, t . i. T očk a ZKD . T r etjo v ečjo pr elomnico v delo v anju ZKD pa pomenijo spr emembe pri k adr o v ski strukturi. P omemben del zbornik a pr edsta v ljajo opisi oseb ozir oma int ervjuji z ose - bami, ki so zaznamo v ale delo v anje zv eze od druge polo vice 20. st oletja dalje: Alenk a Sak sid a, Bolesla v Simoniti, Kla v dij K oloini, Iv an Mignozzi, Danilo Št ek ar , Ser gij P elhan in Emil A beršek. A vt orici Metk a Sulič in dr . P etr a K olenc sta na pa - pir pr elili njiho v e izk ušnje in bog at o dediščino, s k at erimi so kr ojili zgodo vino ljubit eljsk e k ultur e, društ e v in zv eze na Gorišk em. Zadnji del zbornik a je pripr a vila Vlasta T ul. Sesta vila je seznam k ulturnih društ e v , delujočih med let oma 1961 in 2019 na območju današnje Upr a vne eno - t e No v a Gorica po kr aju njiho v eg a delo v anja. K ot osno vni vir so upor abljene r e - gistrsk e knjige, ki jih za čas od okr og leta 1961 do leta 2007 hr ani P ANG. Od leta 2008 napr ej prist ojni or g ani društv ene r egistr e v odijo elektr onsk o. V seznam društ e v so zajeta društv a, ki se ukv arjajo izključno ali v v ečji meri s k ultur o, k ar je r azvi dno tudi iz njiho v eg a imena. T u so najpogost eje društv a, ki se ljubit eljsk o ukv arjajo z lik o vno, lit er arno, plesno ali k ak o drug ače izr aženo ustv arjalno in poustv arjalno oblik o deja vnosti. Zbornik bog at ijo tudi misli v seh 28 tr enutno delujočih društ e v , člano v zv eze. K ulturno društv o Moški pe v ski zbor Lipa R a vnica je prispe v al naslednje 235 Letnik 43 (2020), št. 1 spor očilo: »Pod mogočno, več kot 700 let staro lipo v Ravnici, se je vedno pelo. Mo- ški pevski zbor LIPA iz Ravnice se s pomočjo ZKD Nova Gorica trudi, da slovenska pesem v Ravnici odmeva tudi danes in se bo razlegala po vasi tudi v prihodnosti.« Zbornik je pos v ečen v sem ljubit eljem Gorišk e k ultur e nek oč in danes. P oleg v seh a vt orje v besedil so v ur ednišk em odboru sodelo v ale mag. Darink a K ozinc, P etr a P ar a v an in odgo v orna ur ednica P olona Kant e P a v lin. F ot ogr afije današnje No v e Gorice na naslo vnici in notr anjih str aneh med pog la vji so delo f ot ogr af a in slik arja Jerneja Skrta. Zbornik je oblik o v ala Nik a Z uljan, lekt orsk o delo pa je opr a vila Anja Muger li. Nastanek zbornik a sta str ok o vno podpr la P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici in ZR C S AZU . K izidu knjige so pripomog li tudi Mestna občina No v a Gorica, Ja v - ni sklad R S za k ulturne deja vnosti, Z v eza k ulturnih društ e v Slo v enije in občine Šempet er- V rt ojba, R enče- V ogrsk o, Br da, Kanal ob Soči in Mir en-K ostanje vica. Uv odni zah v al i mag. Martine T r ampuž v sem ustv arjalcem zbornik a in be - sedi g la vne ur ednice P olone Kant e P a v lin so v zbornik u prispe v ali s v oje misli: Mir an R ustja, pr edsednik ZKD No v a Gorica, mag. Mar k o R epnik, dir ekt or JSKD , Mija Aleš, pr ed sednica ZKD Slo v enije, mag. Jože Ost erman, pr edsednik ZKD Slo - v enije, in župani občin, ki jih je zv eza po v ezo v ala v pr et eklosti in jih po v ezuje tudi danes. Naslo v zbornik a je pomenlji v , saj nosi ime po prir editvi V esela Gorišk a, ki je med let oma 1956 in 1961 spodbudila amat ersk e g lasbenik e, plesalce, r ecita - t orje in posameznik e, željne drugih umetnosti, da so r azv eselje v ali občinstv o. In čepr a v je v lju bit eljski k ultu ri v edno t ežk o, naj v ečkr at zar adi pomanjk anja de - narja, je pr a v v ljubit eljstvu ključ do ustv arjalnosti, druženja in v eselja do ži v lje - nja. Gr e za prv o t o vrstno delo v pr ost oru, ki pa hkr ati odpir a tudi no v a vpr ašanja za r azisk o v anje v prihodnosti, je zbornik u na pot napisala ur ednica zbornik a P olona P a v lin Kant e. Iv ank a Uršič Die Zukunft der Vergangenheit in der Gegenwart: Archive als Leuchtfeuer im Informationszeitalter. Veröffentlichungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, zvezek 71 ur ednica: Elisabeth Schögg l-Ernst . Dunaj: Böhlau V er lag, 2019, 284 str ani. Leta 20 16 se je dunajski Inštitut za a v strijsk o zgodo vinopisje prvič v s v o - jem dolgoletn em delo v anju odločil, da bo t ematik a njego v eg a tr adicionalneg a zbor o v anja pr edsta vit e v dos ežk o v s podr očja ar hi v sk e znanosti. Logična posle - dica odločitv e je bilo sodelo v anje a v strijskih ar hi v o v in str ok o vnih združenj pri pripr a vi in izv edbi zbor o v anja. S v oje moči so združili dunajski mestni in de - želni ar hi v , Gornjea v strijski deželni ar hi v , Štajerski deželni ar hi v in a v strijsk o ar hi v sk o druš tv o. Znanstv eni prispe v ki na zbor o v anju so bili obja v ljeni v priču - jočem zbornik u. Naslo v zbor o v anja in publik acije je »Prihodnost pr et eklosti v sedanjosti: ar hi vi k ot s v etiln iki v inf ormacijski dobi«. Naslo v t emelji na pr eple - t enosti tr eh časo vnih entit et – pr et eklosti, sedanjosti in prihodnosti – v smislu usmerjenosti današnjeg a ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela v prihodnost , v endar ob hkr atnem upošt e v anju pr et ekle k ontinuit et e t eg a dela. P odnaslo v » Ar hi vi k ot s v etilniki v inf ormacijski do bi« odr aža hipot ezo, da naj bi bile ar hi v sk e ustano v e neke vrste »svetilniki, torej orientacijske oznake, in nudile pomoč v dobi preobilja informacij «. Gr e t or ej za vpr ašanje v loge in pomena ar hi v o v v okviru sodobne inf ormacijsk e družbe.