99. številka. V Trstu, v sredo 13. decembra 1893. Tečaj XVIII. izhaja dvakrat na teden, vsako »red« in noboto ob 8. ari zjutraj. „Edlnoat" za vse leto f. 6.— ; izven Avstrije f. §.— za '/, let« . 3 — 5 - • . 4.50 «a '/, leta . 1.50; . . „2.95 ■ „Novlčar"-J«m: za vse leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za '/t leta „ 3.50; „ „ ft._ za «/4 leta .1.75; „ „ „ 9.50 Posamičre številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tratu po B nvč., v Gorici in v Ajdmvmcini po 0 nvč. „NOVIČAR- po a nvč. EDINOST Oglati račaaa po • avč. vrstica v petitu; za naniove > debelini črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsoglo ntudnik vrstic. rotlana, oemrtnire in javne zahvale, domači oglati itd. se rakune po pogodbi. Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništvu: Piftiza Caserma Si. 2. Vsako piano mora biti frank orano, ker nefrankovana s« ne sprejemajo. Rokopisi se no vračajo. Naročnino, reklamacije in ojlaso *pro-jeiua upravniitvo Piacza Canormu 2. Odprte reklamacije 10 proste poitnino. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. , T «*boj k zorni muši. Meni se je videlo to neopisno čarobno : tisto zgodm> vstajanje, zgvdno prižiganje luči, tiho oblačenje in oni počasni — počasni odhod ; putem zunaj temno zimsko jutro in hitro pomikanje proti cerkvi, odkjor se jo čul glas zvona; — dulje oni sveži čisti sneg po dolinah — ali — mlada detiauka duša zgubljala se jo tedaj popolnoma v nedo-hitnih željah in domišljijah ! Nisva bila daleč od cerkve. Hotelo so jo prehoditi le še košček javne ceste. Julika meje neprestano VBpodbujala, naj hitim. Ko sva bila blizu sredi poti, prihajal nama jo nasproti počasnim, piav počasnim vinski mornarici ter prosil za pomoć. Omejiti se hočem le na to, kar so ukrenili činitelji moje rojstne dežele, to je istrske, in dovolite mi, da nekatere stvari navedem ločeno in kronologično. Lastnik ladije in brodarski kapitan O as par Ivanoio is Malega sela je dno 14. aprila 1884 doposlal trgovinski zbornici v Rovinju spomenico ter se pri tem skliceval na neko spomenico iz leta 1881, katera je bila gotovo poznana tudi slavni vladi. V tej spomenici so bili navedeni tudi vzroki propadanju trgovinsko mornarice ter predlogi, kako bi se moglo istej ko-ristiti in jo povzdigniti. Opozoril je tu na znižanje pristaniških taks, katere poslednje so se res nekoliko znižale, ali, kakor pravi tam, bolj na korist tujih nego naših domačih. Opozoril je tudi na postavo z dne 29. maja 1883 ter pridodal, da ta postava velja samo za večje družbe in ne za posamične lastnike ladij, da morajo naše ladi je plačevati prevelike pristojbine, da so naše jadrenice došle kraj propada, dasi so v tujini vsikdar delale čast našemu praporu in da-si imajo vzlic v*em parnikom še vedno pogoje za svoj obstanek. Drugi lastniki ladij so v letu 1881 predložili spomenico c. k. vladi in visokemu državnemu zboru. Deželni zbor istrski je že v letu 1880 vsprejel predlog, utemeljen po tedanjem predsedniku dež. zbora Vidulichu, s katerim se je prosila vlada, naj izda zakonik z« trgovinsko mornarico in pomore trgovinski mornarici, ki je že tedaj jela propadati, da jej zmanjša ali jo pa začasno oprosti dohodninskega in pridobninskegn davka. Isti deželni zbor je v seji z dne 6. sept. 1881 obnovil to nastojanje naloživši deželnemu odboru, naj ministerskemn svetu predloži spomenico v tej zadevi, kar je deželni odbor tudi storil. Isti deželni zbor je v svoji seji dne 23. junija 1884 na predlog Gašperja Ivančicu vsprejel predlog v prilog trgovinske mornarice, v katerem je povedano mej ostalim, da, mejtem ko druge vlade podpirajo trgovinsko mornarico, jo naša vlada zatira s prevelikimi pristojbinami. V seji istega dež. zbora dno 19. decembra 1887 vsprejel se je vnovič in soglasno predlog gl«dć pomoči trgovinski mornarici in se je pri tem povdarjalo mej drugim, da je vlada one druge polovico države že privolila olajšave in da naše ladije nikakor ue morejo tekmovati z diu-gimi. V seji dne 3. oktobra 1888 se je ponovil ta predlog, ki je bil vsprejet soglasno. V neki seji poslanske zbornice v letu 1881 je imenovani Vidulich v tej zadevi korakom nek človek. Ker je še sijala mesečina, je senca tega človeka počasi in v dolgi podobi lezla pred njim. Julika me je prijela za roko ter pritisnila k sebi. V tem hipu bila sva mu prav blizo. Na stran obrnjenih obrazov hotela sva bežati mimo njega. — Dobro jutro ! — pozdravi naju on suhim, slabim glasom. Julika se je stresla ter obstala. Jaz pa sem ga pogledal. Bil jo berač — «aj meni se je tako dozdevalo — brez roke in noge, oblečen v lahko surko in potrgane hlače. Bilo je hudo mraz. Obraz mu je bil tužen, suh in bolehen — lo veliki globoko upadli očesi sti sijale žarko. Ko se je Julika ustavila, obrnil sojo tudi on proti njej ter obstal. — Bog moj dragi — Marko, to si ti — hvala bodi materi božji ! — VBklikne Julika pristopivši k njemu. Bil je v resnici njeni soprog Marko. Se svojo jedino roko prijel jo nekako bojazljivo Julikino desnioo in se-le tedaj, ko ga je ona povlekla k sebi, naslonil se jej je na prsi. Dolgo časa sta bila tiha. — Mraz mi je — lačen sem — nogi me bolita — nog« — in to-le — jecljaje ozrl so je slabotno okoli sebe. Juliki so privrele solze. (Dalje prih.) interpeloval g. ministra za trgovino, a niti odgovora ni dobil na to interpelacijo. (Čujte !) V seji poslanske zbornice dne 10. marca 1884 je predložil isti Vidulich peticijo posestnikov ladij iz Malega sela, v kateri so prosili, da se jim odpišejo davki in takse. O tej peticiji ne vemo druzega, nego da se je izročila dotičnemu odseku v pretresovanje in poročilo. Bivši poslanec dr. Viteiič se je te zadeve često spominjal v svojih govorih. Visoka c. k. vlada se torej ne more izgovarjati, da ni bila obveščena o propadanju trgovinske mornarice. In vendor, kaj je storila na vse to P V vsej tej dobi je predložila dve postavi, in sicer postavo z dne 29 maja 1883 in postavo z dne 19. junija 1890. (Dalje prih.) DOPISI. Iz spodnje^okolice 11. decembra 1893. [Izv. dop.] Pred dnevi mi jo prišel v roke neki spis, napravljen po gosp. notarju Ko-raenskem. Koncem dotičnega spisa bil je pritisnjen pečat gospoda o. kr. notarja v Komnu — pečat z napisom Italijan-s k o-b 1 o v e n s k i m. Temu napisu sem so čudil — in menda tudi po vsej pravici I Komen je menda čisto slovenska vas, na čisto slovenskem Krasu — čemu ima toraj v tej vasi italijanščina nadvladati naš rodni j oki le P ! Tega bi morda niti ne omenjal, da me ni do tega privel neki drugi slučaj. I rajajoč opravka te dni pri gosp. c. kr. notarju Zencovich-u v Trstu, opazil sem zadovoljno, da ima ta gosp. c. kr. notar za slovenske stranke, odnosno klijente, pečat z edino slovenskim napisom! Oospod notar Zencovioh, čeravno ima slovansko ime, je po rodu Italijan. To treba naglašati tembolj, ker najdejo se morda celo v Kranjski c. kr. notarji, kateri pritiskajo na svoje spine pečate z nemškimi napisi ali vsaj take, na katerih je nemščina na prvem mestu. Imenovani gosp. notar govori prav dobro slovensko, ter ureduje z našimi strankami le v slovenskem jeziku. Slavnemu občinstvu je pač vredno priporočati tega gospoda, kajti dosedaj nismo še imeli v Trstu notarja, kateri bi bil zmožen uradovati v našem jeziku! * * • Nad Izolo v Istri se nahaja slovenska vas, katora spada pod Izolo kot glavno občino. Imenovano vas nazivljajo Italijani „Corte d' Isola", našinci pa „Korte" (» Kortah), kar je pač le vse jedno. Ni ' mi znano, kako so se našinci brez potrebe prijeli tujke, katero rabijo sedaj tudi na-i listi. Znano mi je pa, da nazivljajo seljani imenovanega sela isto le „D v o ru ter da je vtisnjeno na dotičnem župnem pečatu še sedaj to ime. Čemu rabiti toraj tujko, ko imamo krasno slovansko ime P Mislim, da bi morali rabiti odslej v prvi vrsti naši časopisi nuŠinko, a tudi v imeniku koledarja „Družbe sv. Mohora* naj bi se odslej čitalo le „Dvor* mesto tujke „Korte". Župni upravitelj imenovane vasi je uzoren duhovnik in iskren rodoljub, a tudi tamošnji učitelj je na pravem meutu. Ta dva gospoda bodeta gotovo skrbela, da so bode nazivala vas pravim imenom. — Tamošnje domače ljudstvo se tudi zaveda svoje narodnosti, o čemer priča sleherna volitev. Sedaj pa, ko ima to ljudstvo uzornega duhovnika in vrlega učitelja, smemo biti pač brez skrbi za to našo trdnjavico nud Izolo ! * Ker govorim ravno o potujčenem imenu našega sela, naj omenjam še o poštnih pečatih. Mnogo je naših sol in trgov, kateri nosijo na poštnih pečatih le tuja, italijansks, ali nemška imena. Na Solkanskem poštnem pečatu čita se le „Salcano", a na Goriškem in Primorskem imamo so celo kopo poštnih pečatov, na katerih so pokvarjeno urezana imena naših VHsi ! — Dotična županstva morala bi ae vsakako odločna pritožiti * tem obziru, četudi proti volji višjega poštnega ravnatelja ! — Kakor v Solkanu, tako je v Na-breiini in drugod. Tujci, sodeč po poštnih pečatih, mislijo res, da je vsa Primorska italijanska Kemija! — Tudi na Nabrežin-skem kolodvoru je slovenščina nepoznana stvar. Raznovrstni napisi so le v nemškem in italijanskem jezikn. — Pritožba tamošnjega vrlega in narodnega županstva bila bi v tem obziru puć le na pravem mestu ! .X" Politični pregled. Notranja dažtl«. Mariborska „Siidstoierische Post* je baje glusilo drž. poslanoa Mihe V o š -p j a k a, katerega ime se nahaja mej onimi slovenskimi poslanci, ki so ostali v Hohon-wartovem klubu. Bodisi kakor hoče, ali to je gotovo, da je omenjeni mariborski list vtiikdar dosledno in skoro da srdito zagovarjal dosedanjo oportunistiško in neplodno politiko slovenske delegacije. Po takem moramo soditi, da je tudi sedaj v tesni zvezi z onimi slovenskimi poslanci, ki ho ostali v Hohenwartovem klubu, oziroma, ki hočejo nadaljevati tisto nesrečno taktiko, ki je doživela poslednje dni popoln poraz. Zato je za nas največe važnosti, kako piše o bodoči taktiki v Hohon-wartovem klubu ostalo sedmorice. V tem pogledu nas je omenjeni mariborski list te dni presenetil kar najžalostneje, kajti dal nam je razumeti, da hoče sedmorica tudi v bodoče mlatiti prazno slamo, to je: da hoče služiti Slovane prezirajoči koaliciji le v ta namen, da ne pride do nemško-poljske zveze. Mi smo rekli že zadnjič, da ta argument ne velja, kajti nemiko-poljsko zvezo imamo že, v katero ao stlačili nemško konservativoe le kot brezpomembno garnituro. Sedaj imajo besedo gospodjo od sedmorice, da nam povedo jasno in brez ovinkov pravi v s r o k njih vztrajanju v Hohenwartovem klubu. Ako izjavijo na slovesen način, da hočejo vztrajati v omenjenem klubu 1 e do tedaj, dokler se ne prepričajo, da narod slovenski nima ničesar pričakovati od koalicije, dotlej hočemo potrpeti tudi mi ; ako pa ne store tega in bi morali misliti, da hočejo loviti slepe miši svoji komoditeti na ljubo — kruh opozicije je •oveda grenak — in narodu na škodo, potem seveda odpadejo vsi oziri in postaviti se jim bodemo morati po robu z vso odločnostjo, ker smo uverjeni, da se postavijo na našo stran vsi slojevi naroda brez razločka politiškega mišljenja, kateri postavljajo narodno korist prod osebne ozire. Poslanska zbornica. V soji dnč 9. t. m. nadaljevala se jo razprava o zgradnji Valsuganske železnice. — Posl. B i a n k i n i bo je pritoževal, da se zanemarja Dalmacija kar se dostaje železnic in stavi resolucijo, pr> kateri naj se do-vrši železnica Zadar-Očestovo, odnosno Knin in da se zgradi železnica Trst-Poreč-Kanfanar. — Posl. S t a 1 i t z je govoril o tržaških odnošajih in povdarjal, da splošna nezadovoljnost raste od dne do dne. Med tem, ko se v drž. zbornici vršijo narodnostni prepiri, propada Primorje bolj in bolj. Čas je, da se spremenijo nazori in da se čuvajo materijalni interesi, predno je prekasno. — Zakon o gradnji valsuganske železnice je bil sprejet v drugem in tretjem čitanju. — Proračunski odsek odobril je začasni proračun. Posl. Kaizl je izjavil, da bodo Mladočehi glasovali proti začasnemu proračunu. — Nadalje sta se vsprojela dva zakonska načrta, od katerih prvi podaljša veljavo zakona od leta 1868 in 1883 glede kolekov in pristojbin za zemljiška posestva, drugi pa preosnuje zakon od lota 1889. glodo olajšanja plače- vanja pristojbin. — Zatem je začela raspi ava zakona za podporo dežel, v katerih ho ho dogodile naravske nesreče. Mlado-čehi so izjavili, da skupna podpora 500.000 i?ld. ne zadostuje niti za samo Češko. Minister notranjih poslov Bacquehem izjavlja, da je vlada predložila ta zakon zbok teg», da se brzo priskoči najpotreb~ nej&im v pomoč. Zagovarjal j« češkega cesarskega namestnika, isto je storil tudi finančni minister P I e n e r. — Poslanec Alfred Coroninije interpeloval ju-stičnega ministra o sestavljanju poro t n i š k i h listin in naučnoga ministru o šolskih o b 1 a h t v i h v Gorici. Bartolli in drugovi predlagajo načrt o pre-naredbi volilnega reda za istrske državne poslance. V včerajšnji seji de je pričela rasprava o izjemnih naredbah v Pragi. Za danes omenimo le to, da so mladočeski poslanci prav ustro napadali vlado. V istem zmislu je govoril poslanec Klaič. Govornika Poljakov in nemških levičarjev. sta izjavila, da bodo njuni somišljeniki glasovali ta omenjene naredbo z ozi-rom na materijal, kojega je predložila vlada. Oba govornika pa sta izjavila nado, da vlada odpravi izjemne naiodbe, kakor hitro odpadejo vzroki, radi katerih ao je proglasilo izjemno stanje. Posl. L a g i n j a in tovariši interpelujejo trgovinskega mi-nistra radi preložitve trgovinske zbornice istrske iz Rovinja v Pulj ; potem radi za-postav ljenja slovenskega prebivalstva v Primorski. — Posl. S p i u č i č in tovariši interpelujejo radi rabe italijanskega jezika se strani primorskih oblasti. Gosposka zbornica odobrila je zakon o novincih za leto 1894. in zakonski načrt glede imenovanja druzega predsednika upravnega sodišča. Na Hrvatskem veje sedaj sveža sapa, odkar sti se združili obe opozioiji. Ravnokar smo dobili zopet nov dokaz, koliko premoreta sloga in sporazumljenje. Volilni okraj Brod na Savi zastopal jo de nedavno vladni pristaš Radoslavljevič, ki je umrl nedavno. Pri dopolnilni volitvi izvoljen je bil dne 9. t. m. brez protikandidata kandidat opozicije, Ergenij Kutuičič. Prav ima „Obzor", ko pravi, da opozicija ni mogla lepše prazuavati desetletnice grofa Hedervaryja. V ogrski poslanski zbornici razpravljali so v seji dnć 11. t. m. o groznem atentatu v francoski zbornici, o katerem govorimo nižje. Poslanci raznih strank, kakor Ugron, Daranyi in H o r u n i k y izrekli so svojo kipeč" nevoljo in sočutje ter so predlagali, da ae isto objavi francoski poslanski zbornici. Predsednik je izjavil, da tega no dopušča poslovnik, sicer pa izjave zastopnikov rasnih strank dovoljno označujejo mišljenje zbornice. Vitanje države. Upor v Siciliji. Po Siciliji se je ljudstvo uprlo. Kmetje silijo trgovce, da morejo nižati cene živilom. Nikdo noče plačovati užitnine. V Giardinellu je ljudstvo ubilo občinskega uradnika in njegovo ženo ter je nasadilo njini glavi na drog. V Giardillo je došla jedua eskadrona konjice. Italijanska ministurska k r i z a še ni rešena, a gotovo je, da se je zgodilo, kar ne bi bil nikdo pričakoval z ozirom na velike škandale pri italijanskih bankah: zloglasni Crispi je dobil nalog sestaviti novo ministarstvo. Isti Crispi je kompromitiran, ker si je izposojeval denar iz bank, isti Crispi, ki je zavel Italijo v sedanji kritični položaj s tom, da je so svojim drznim izzivanjem nakopal na deželo sovražtvo Fran-ooske, ter jo tako uiaterijaluo uničil za mnogo let. Vsa javna glasila, ki niso naravnost v službi oficijelno Italije, obsojajo Crispija trdeč, da njega pristop k vladnemu krmilu znači veliko nesrečo zu Italijo-Ouje ar, da Crispi postopa ba4 nasprotno, kakor jc postopal Zanardelli; dela vse potajno in posvetuje se z raznimi generali, da bi izvedel, kateri so neobhodno potrebni stroški za vojsko. V nemški poslanski zbornici sprejeli so v tretjem čitanju vladine naredbe gledć doklad na carino za ruske izdelka. V francoski poslanski zborni o i vrgel je dne dne 9. t. m. nelc anarhist bombo iz galerije v dvorano. Bomba se je razpočila v zraku. Govori se, da ste dve osebi ubiti in do 60 ljudij ranjenih. Vsled razpoka nastal je silen strah med poslanci in med slusajočim občinstvom; predsednik poslanske zbornice Duppuy pa jo zaklical hladnokrvno : „Seja se nadaljuje !* To je nekoliko primirilo prestrašene navzoče. Vrata zborniške palače so se takoj zaprla in nikomur ni bilo dovoljeno iziti. Policija prijela je štiri znane anarhiste. Najsumljivejši bil je neki anarhist, katerega leva roka je krvavela, in ki je hotel po vsej sili na prosto. In reB se je posročilo ugnati ga, da je prizual svoje hudodelstvo. Imenuje se Avgust Vaillant, star je 32 let in je brez posla. Izjavil je, da je hotel vreči bombo na predsedniški stol in obžaluje, du se mu to ni posrečilo, ker mu je roko zadržala neka ženska. — Vsi francoski listi zahtevajo vsled tega najnovejšega barbaričnega atentata energično postopanje vlade proti anarhistom. H'tzne evropske poslanske zbornice izrekle so francoski zbornioi svoje sočutje, med temi predsedništvo avstrijsko poslanske zbornioe in Mladočehi. — V Parizu vršile so se hišne preiskavo pri raznih anarhistih, vsled česar so pozaprli lepo število njih, med njimi Aleksandra Cohensa, urednika raznih anarhističnih listov in dopisnika mnogim nemškim časopisom. — V seji dnč 11. t. m. predložil je miniaterski predsednik Perier štiri zakonsko načrte proti anarhistom in preosnovo tiskovnega zakona. Različne vesti. Število Hohenwartovcev se krči. Dne 11. t. m. položil je svoj državnozboraki nmndat član Hohenwartovega kluba, češki veleposestnik baron Leonhardt zbok tega, ker je hotel glasovati proti izjemnim naredbum v Pragi, česar mu pa klub ni dopustil, čast Iiohenwartovim pristašem ! Praški podžupan. Dne 11. t. m. vršila se ju v Pragi volitev podžupana. Izvoljen je s 73 glasovi izmed 80 oddanih Mladočeh Podli pny. Mestni svet tržaški imel je javno sejo dne 9. t. ui. Predsedoval je župan dr. P i t t u r i, navzočih je bilo 40 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika zadnje sejo prečita »e ta-lo predlog: „V seji dne 20. novembra t. 1. sklenil jo mestni svet soglasno, da se poviša državna užitnina na pivo na 300%. Ker ministerstvu ni bil dovoljno jasen ta sklep, brzojavilo je na-mestništvu, katero je naložilo županu, da določi mestni avet stilizacijo omenjenega ukrepa. Vsled tega predlaga mestni magistrat, da se doklada na pivo, katera je bila sklenjena v seji dne 20. nov. t. 1. naloži toliko na vpeljano, kolikor na tukaj kuhano in povžito pivo". — Ta predlog bil j« jednoglasno vsprejet. Ker pa bo mora zapisnik te seje predložiti ministerstvu, naprosil je župan svetovalce, da se nekoliko vzdržujejo (trattenersi)! — Kaj se gospodje boje, da ne bi kdo prekoračil mej „avstrijsko dostojnosti", ka-li P — Seja začela jo ob 710 min. zvečur in končala ob 7*25 min. — Boj za slovensko Šolo. Vse one očete, ki so podpirali prošnjo za slovensko šolo v uiisaiu, n ho uiao bili pred dotično komisijo, poživljamo danes še enkrat, da priti ujo prod to komisijo, ne da bi š e-l e čakali posebnega povabila. Želeti jo pač, du se stvar vender že enkrat dožciu'. Izpraševalna kuuiiaija posilijo v laški šoli pri sv. Jakobu (Via delle Ucuole) vsaki dan od 10. ure predp. do 1. pop. — Zahtevati moramo, da vsak stori svojo dolžnost že z ozirom na veliko važnost te zadeve, vrhu tega pa naj pomislijo blagohotno dotičniki, da je za naše delegate velikanska žrtev, ker morajo že nad mesec d n i j zgubljati svoj dragi čas 1 e zbok nemarnosti nekaternikov. Nadejamo se, da nismo govorili zastonj! Božićnica. Od odbora tržaške ženske podružnice smo prejeli nastopno objavo: Naznanjamo, da smo morale odnesti „Božičnico" od ponedeljka na sredo, t. j. dne 20. t. Iti, da ustrežemo občinstvu, kar najbolj mogoče. Vršila bo bode v M a I I y-e v i dvorani, kjer upamo videti zbrane vse rodo-in detoljube. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral g. Josip Pregarc pri sv. Mariji Magdaleni spodnji v veseli družbi „Slavašev" 140 stotink. Mimo tega so darovali Ant. Tavčar 40 stot., Ivan Zorzet 40 stot., Drag. Vekjet 20 stot. in dva mlada Slavaša sta kaznovala drug druzega po 20 stotink radi obrekovanja, na kar je nastal sladek mir mej njima in vso družbo. Vkupno torej 280 stot. Za Božičnico v Trstu so nadalje darovali : Od komisije nemilostno sprejeti stariši 60 nvč. G. M. Kamuščič 1 gld., ga. A. Kamuščič 1 gld., gč. A. Reiehmann 1 gld., g. M. Pretnar 1 gld., ga. M. Kiferle 1 gld., g. I. Kiferle 1. gld., gč. J. Delkin 2 gld., g. I. M. Klun pos. 1 gld., gč. I. Mikota 1 gld., g. L. Sarežin pos. 3 gld., g. M. Ko I man trg. 2 gld., Mnsg. P. F. 3 gld., Mnsg. J K. 1 gl. 50 kr., č. g. M. J. 2 gl., č. g. J. Slavec 1 gld., Mnsg. A. Šterk 3 gld., Mnsg. F. Černe 10 gld., Mnsg. dr. Šust 5 gld., Mil. dr. J. G. & gld., dr. J. I. 2 gld., ga. Slavioa 2 gld., č. g. A. Ban kič l gld., gč. J. Cesanelli 1 gld., č. g. F. S. 5 gld., ga. M. Dekleva 2 gld., ga. Ivanka Angeli 4 krono, ga. Zinka Rybar 5 gld., ga. I. Kanobel 2 gld., ga. KI. Klodič-Sabladosky & gld., ga. Vek. Dol-lenz 4 krone, ga. I. Abram 4 krone, ga. A. Per'ot 1 krono, ga. Ana Abram 2 kroni, gč. M. Abram 4 krone, ga. Mauer 2 gld., ga. Helena Kalister 4 krilca, ga. Moric-bauer 2 majici, 2 para nogovic, 2 para zapestnic. Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda na Greti nabrala je vesela družba na dan sv. Andreja v krčmi „Roj. pos. in konsumnega društva" 2 gld. znamenom, da se rojanska župnija vpiše kot pokroviteljem. Utok „Trž. Sokola" proti naredbi c. kr. namesriiištva, oziroma okr. glavarstva v Koptu, s katerim se je omenjenemu društvu prepoved«! izlet v Plavje, je odbilo o. kr. uiinisterstvo za notranje za deve. Kot vzrok negativnemu odloku navoja ministeratvo ta, du društvo „Trž. Sokol" ni, kakor bi moralo, prosilo za dovoljenje izletu, ampuk je istega le prijavilo. Sicer pa javljamo zadovoljstvom, da je društvo „Sokol" to pot v prvič dobilo od policijskega ravnateljstva s 1 o-vensko obveščenje. Želeti bi bilo, da bi se odslej imenovana o. kr. oblast vedno držala jezikovne jednakopravnomu ! Le po strogi izvedbi ravnopravnosti more izginiti v Trstu takozvaui „slovenski ra-dikalizem". To opombico smo napisali na adreso tudi vseh ostalih oblastnij. Miklavžev večer „Tržaškoga Sokola" privabil je mnogo občinstva iz vseh slojev previvalstva v Mallyjevo dvorano. Vno tri pevske točke morale so se ponavljati. Zlasti sta ugajala zbor „Odmev" in dvospev „Dalmatinski Šajkaa", kojega poslednjega sta pola gg. M a c & k in B a r t e 1 j , a ju je spremjal g. Vrlika. Gospodičiua Lavren-čičeva jo prav lepo svirala na glasoviru, in jej jo občinstvo na glasen način izjavilo svojo hvalU'Viost. Veliko nestrpnostjo jo občinstvo pričakovalo glavne točko na vsporodu : nastop sv. Miklavža /. njegovim spremstvom. Nastop je bil zures tako veličasten, da gre prirediteljem va.t polivala. Veseli so bili „Miklavža" seveda vsi tisti, kojim jo „kttj prinesel", a zadovoljni smo bili žnjim tudi mi, ki smo odšli praznih rok. Prizor „O svetem Niklavžu", kojega so izvajali 2 dečka in 3 deklice, je bil pa uprav diven. Otroci so nastopali tako srčno, da smo se jim kar divili; izgovarjali pa so besede tako glasno, jaano in pravilno, da bi mogli s!užiti v vzgled marsikateremu igralskemu veteranu. G. učitelju Protnerju gre posebna zahvala, kajti trebalo je gotovo obilo truda, predne je tako izvrstne izuril take male otročiče. Žalostno. Iz Rijana se nam piše: Minolo nedeljo imelo je naše pevsko društva „Zarja" izvanreden občni zbor, ker je tako zahteval eu del pevcev. Mi zavedni ndrodni pevci smo|ase jako začudili, ker nismo mogli uganiti, čemu se prav za prav sklicuje ta občni zbor. Še le pri občnem zboru bilo nam je jasno, da so je sklical le v ta namen, da so iz odbora izbacnejo stari zavedni nd :odni člani. In tako seje tudi zgodilo: v novem odboru sede — izven predsednika — sami novi, v društvenih zadevah popolnoma nevešči in za narodno stvar malo zavzeti možje. Mi moramo le obžalovati ta manever nekaternikov, kajti posledica bo le ta, da bode trpelo ne le društvo^samo, ampak vsa narodna stvar. — Mi si ne moremo kaj, da ne bi zaklicali pevcem: glejto kaj delate! Sicer pa se hočemo mi, ki smo ostali zvesti naši stari zastavi, neustrašljivo boriti za narodno čast sela Rojanskega. Nedeljski po&itek za Boži6. Ker pade letos 24. december slučajno na nedeljo, prosila je dunajska trg. in obrtna zbornica miiiisterstvo, da za ti* dan razveljavi zakon o nedeljskem počitku, kajti trgovci bi trpeli veliko škode, ako ne bi smeli prodajati za Božić baš zadnji dan. Tej prošnji so se pridružile tudi druge zbornice in vsled tega razveljavilo je ministerstvo zakon o nedeljskem počitku za vso državo za dan 24. t. m. Prodajalnice smejo za-toraj ostati odprte do večera. Učiteljska služba. Okrajni šolski svet v. Poreču razpisuje alužbo podučitelja na deški osnovni Šoli v Novem gradu. Prošnje v Štirih tednih. Ponarejalce avstrijskih petdesetakov našli so zopet v italijanski Furlaniji. Za prli so štiri može, pri katerih so našli več ponarejenih bankovcev. Pogorelo skladišče žita. Dnfe 11. t. m. vnelo se je orjaško skladišče žita družbe „Iiansa" Autverpenu. Skladišče je pokrivalo površino 80.000 □ m. Pogorelo je do tal. Škode je nad 5 milijonov gld. Mislijo, da je bil ogenj zaneten. Sodnijsko. 32 letni Valentin Leziša iz Trsta dobil je radi javnega uasilstva dve leti ječe. — Kmetovalec Ivan Rodella je obsojen na poldrugo leto ječe zaradi teš-kega telesnega poškodovanja. — 22letna služabnica Katerimi Debeljak i z Komna j« dobila tri mesece ječe zaradi tatvine. Ženske in splošno volilno pravo. Dne 9. t. m. bil je v duitajski mestni palači ženski shod, v katerem so sklenile zboro-valke vložiti pri vladi prošnjo za uvedenje splošnega volilnega prava tudi za ženske. Poslanec Kronawetter se je izjavil pripravljenega predložiti to prošnjo in uila-dočeški posl. Kounic je obljubil podpirati jo. je to razvidno iz dopisa, v katerem je dovolj jasno iaraženo menenje g. dopisnika. Ves dopis suče se okoli „Delavskega podpornega društva" in njegovi organizaciji, tako, da so moje trditve popolnoma opravičene. Radi nazorov in politikovanja gosp. Kravosa rečem le toliko, da po eni osebi se nikakor ne more soditi vso društvo in ako je g. Kravos obilo čital, se ne sledi iz tega, da je čital ravno v „Delavskem podpornem društvu", kajti čita ae lahko na većih krajih. Sicer pa bodi mimogrede omenjeno, da nazori g. Kravosa niso me-rodajni za nas, kur omenjeni ni ud „Delavskega podpornega društva". Želeli bi, da bi nam g. dopisnik razjasnil, kakšne časnike in „kje" so čitali oni, ki so prestopili v pravoslavno vero. A dokler nam ue dokaže, da so dotičniki čitali brezverske časnike v „Delal. podp. društvu", ali da je ruvno to društvo kaj krivo na njih prestopu, do tedaj smemo zahtevati od gosp. dopisnika, da pusti to društvo pri miru. To je moja zadnja beseda o tej stvari, o kateri se je že toliko pisalo, da jo že več kakor dosti. Ivan Hvaatja. Kaj, ta omarica naj bi veljala 5 goldinarjev? v trgovini nasproti od tu uoonn m isti znesek mnogo večjo oni uro s takimi kamenčki ! To Vam že verjamem, odgovori prodajalec, to so pa tudi le posnome ali imitacije, pri meni pa dobite samo pristne sidro-ouiarice s kamenčki; le vzemite to omarico z mirno vestjo euboj, če je tudi manjša, Vi bodete vzlic temu ž njo napravili mnogo večje veselje, nego z večjimi imitacijami. Kupec je vzel omaric t; vendar se je zdelo, da nt prav zadovoljen. Te dogodbice sem se spominjal, ko sem cul letos povpraševati zlasti po sidro* omaricah s kamenčki za zgradnjo hišic. Poiskal sem toraj slučajno navzočnega meni znanoga lanskega kupca iu ga vprašal, kako je kaj zadovoljen z omarico. O, jako dobru, človek ne bi verje', koliko ta stva-rica zabave dela, jaz kupim letošuji Božič dopolnilno omarico! „Kadar koli se zabavam s svojim sinčkom pri gradnji bišic vesel sem zbok tega, da se nisem dal po velikosti imitacije zapeljati, isto kup.ti, kajti tako omarico sem videl pri nekem znancu; ali tista omarica ni prav nič v primeri z mojo*. Nekoliko dnji pozneje imel sem priliko, čuti jednako ugodno sodbo o aidro-omarioi s kamenčki, rod telj: in otroci so vsi očarani po teh krasnih zgradbah iu vzradoščeni zarad tega, k-r ju u-redba taka, da se dd zaloga kamenčkov iu knjižic vsako leto povečati z dopolnilnimi oiuMrioaiui. Mislim tora , da smem vsem Hturišeui to izborno darilo v prvi vrsti priporočati z opomujo, da Richterjeva tovarna sidro-ouiaric naj Duuaji na zahteva* njo v-taKemu drage volje pripoŠiljit svoj oeitilnik. Poslano*). Ker odgovarja tržaški dopisnik v št. 281 „Slovenca" mojemu „poslauemu" v št. 95 „Ediuosti", ne morem si kaj, da ne bi nekoliko odgovoril g. dopisniku v svojo obrambo. G. dopisnik pravi, da ui trdil, da je „Delavsko podporno društvo" vzrok, da delavci sovražijo cerkev, da prestopajo v pravoslavno vero, ampak časniki, kateri se čitaju v „D^Iavskeui podpor, druitvu". Najprvo naj bodo g. dopisniku pove dano, da jaz nisem trdil, da je to naravnost rekel, kakor tudi ne, da je rabil besedo „brezvoraki", pač pa som trdil, du *) Za Htvuri pod tom naslovom jo uredništvo toliko odgovorno, kolikor uiu pontuva veleva. Zdravnik 48-9 Dr. M. Lukšič • Nižetić ordinira od 3-4 popol. via Madonna del Mare 2, II. (V »lučaju potrobo tudi po noći), SVOJI K SVOJIM! ftncfilno Strtim" ataroznana pod imo- UUoLlIlId „OlUhd , „uiu „iiullitdoium*, poleg kavarne „Kabris", priporoča se Nlovonoom v mostu iu na deželi. Točijo so izborna vina, iHtotako ju kubiuia izvrstna. Prodaja trnli vino na debelo, tako moičauom, kakor na doielo. C5I. Josip Kocjančič, Vla llarrim-a vec-cliia St 10, trgovinu z mešanim blngoin, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi iu vnunjimi pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna „Anduino do Franz" v ulici Irouoo Iusch«ka, v ulici Sorgente (Via Torre e št. 3ti) toči izvrstna vina in prirej uje jako oku-.' a jedila Prenočišča neverjetno v cono. Cl. Martin Ifr^P Pift'za s- G'ovanni fit- 1 , in d I lili l\l au, ima trgovino z tnnogovrst- i nim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. • Naznanjam si, občinstvu, dal • sem oiiprl Via L*zzaretto vecchio it. 12 prodajalnico sadja lelenjave. Prodajam tudi vino v steklenicah, mleko, smetano i. t. d. Obetani dobro postrežbo, ker imam veliko zalogo blagu I. vrste. Priporočam «o si. občinstvu za obilen obisk. / veleposto\anj"m 52—22 Matevž Furlan. B. Modic in Grebene, "S£X3 in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmnrje in č. duhovščino tih svojo /.nlogo porcelanskega, ste klenemu, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. C. kr. dvorna lekarna Ivana Mizzana I VIA CAVANA V TRSTU, Podpisani naznanja si. občinstvu, da jo prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev puk. Benedetta j Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob- , ljubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Članom .Delniškega podpornega društva" i pa naznanja še posebej, 270. | Dominik Lušin «§> ir Kopru priporoča svojo veliko zalogo razno-vrstne lesenine, kakor : trame, iagance, morale, dlle, pa JJ> tudi opeko, apno, petek itd. J** Naročila isvriujejo se točno in po naj-f/jf nižji ceni. 104-16 RiunioneAdriatica di Sicurta 24-23 v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsifc kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892. Glavnica društva gld. 4,000.000- — Premij na reserva zavarovanja na življenje „ 13,826.346-98 Premijna reserva zavarovanja proti ognu „ 1,632.248-22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju „ 49.465.07 Reserva na razpolaganje „ 500.000"— Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 833.822*42 Reserva zavarovanja proti pre minjanju kurzov, bilanca (B) „ 243.831-83 Rezerva speeijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 500.000-— Občna reserva dobičkov „ 1,187.164-86 Urad ravnateljstva : Vin Valdirlvo, l>r. * (v lastnej hiši.) Teodor Slabanja arebar V GORICI (Gfirz) ulica Morelli 17 ■e priporoća pre 6. d u h u v H i n i sa napravo cerkvenih poaod in orodij is čistega srebra. alpaka in medenine, kot: moil-štranc, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare roči popraviš ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Da ni zamorajo tudi menj premožne crkve nmieliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečaatitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilnetrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko! 23-24 Assicurazioni generali. v Trata (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vso veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti poiarn — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1H92. f 49.162 470-81 Premije za poterjati v naslednjih letih f. 25,791 131-60 Glavnica za zavarovanje ži-venja do 8l. decembra 1892 f. 141,876.438-70 Plačana povračila: a) v letu 1892 f. 8.8ft 1.456-69 b) od začetka društva do 31. decembra 1893 f. 253,099.377 58 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 v lastnej hiši. 12—12 ,Tržaška Hranilnica' (Cassa di H is par mio Triestina) Sprejetnlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 -12. ure opoludne. ObreBti na knjižice...........3°/0 Ttaruje vsak dan od 9 — 12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100'> mora so odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld pa A dni. Jtakomptuje menjire domicilirnne na tržaAkem trgu po.......4V»°'« Posujuje na drž. papirje avstro-ogorske do 10(10 gld po........47«% ViSje zneske od 1000 do 5(100 gld po 5"/0 Daje denar proti vknjiienju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru 24—23 Trst, dne 22. novembra 1893. jedilnih stvnri po jako nizki ceni. Prodaja Joiei' Cevne Plazza della Caserma it. 1 (uhod Via Ghega). Cl. Tinct. capsici compos. (PAIN-EXPELLEIt) sa prireja v Richterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarno Praxmarer v Trstu, P. Grande) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanjc, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 7" in 40 kr. Pri kupovanju troha biti previdnim in jc vsprojeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znnmko. Osrednja r a z p o š i 1 j a 1 n i c a: Richter's Apotheke z. Goldenen Lfivven. Prag. 40 44 Vsied odprave trž. proste luke so carine proate za Istro, Kranjsko, Koroško, Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno-Hercegovino nepremocljive plahte Alojzija Zuculin v Trstu Tovarna nepremočljivih. belih, in črnih plaht za vozove, vagone, za robo na obrežjih, ladije. parnike in polja; pogrinjal za konje in dežnih plaščev. ZALOGA tkanin za jadra, sedlarje in tapetarje, dvojnikov (tralicci), jute za žaklje in omote, opasnikov, vrvi in špage. Zastop in glavna zaloga ast-faltskih lepenk za hišne strehe, strešnike, klanico, hleve itd. Izolatorji za temelje in kocke iz asfalta. lzdelovalnica in prodajalnica zastav. Luigi Zuculin 12—12 ir Trstu —€> via Ghega 2, hiša Brunner I., Singerstrasae 15, Dunaj. lekarna ,Zum goldenen Reiciisapfel". Kričistilne krogljice, prej imenovane univerzalne krogljice zaslužijo to ime po vsej pravici, kajti v resnici je mnogo boleznij, pri katerih so te krogljice pokazale svoj izvrsten učinek Že več desetletij so te krogljico povsod razširjene in malo družin utegne se najti, v katerih bi pogrešali malo zalog.i tega izvrstnega domačega sredstva Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo te krogljice kot domače sredstvo, posebno pa proti boleznim po wlal>l prebavi in znba«*atl)ia. Te krogljice stanejo: 1 ikatljicu z H C» krojg Ijienml tj I nč., jeden znvitek O ikatljie fl r» nč., pri nofrankovani pošiljutvi 1 IO nč* — Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : ! zavitek krogljic l gld. 25 nč., 2 zavitka 2 gld. 30 nč., 8 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. hO nč., 5 zavitkov 5 gld. 20 nč., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. \Manj kot judon zavitek so no pošilja). Prosimo, da se izrečno zahteva ,1. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov ^snkfi ikntljiee isti podpi" »T. H^Merlaoter v pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline di^K^tM^ nine 65 nč. Trpotčev sok, l Steklenica fiO no. Amerik, mazilo za trganje, ^K«1^1. Prah proti potenju nog, lV0TXnnk Balzam za goltanec, l^r0Hf0 Življenska esenca (Praške kapljice) 1 Bteklenčica 22 nč. Rnzven imenovnih izdolkov dobivajo Angleški balzam, i steklenica so n«. Fijakerski prsni prašek, 60 nč. Tanokininska pomada i^S™^ škaHJiua 2 gld. Univerzalni plašter 75 nč. Univerzalna čistilna sol tZ:^'^ proti posledicam slabe prebavo, 1 zavitek 1 . šo drugo tu- lil inozemsko farmaceutu" no specijalitetu, ki so bilo po vsili avstrijskih časopisih oznanjene ; in se na zahtevanjo točno in v ceno preskrbljajo tudi predmeti, kojih ni v zalogi. — ltiixp»Sil.(ailj--i po B>4>&ti vršo so točno, a treba je denar poprej doposlati ; večjti naročila tudi po poštnem povzetju. Pri dopoiiljatvi denarja po poittii nukaziiici ?»S:»jio porto