Intervencije ozaveščanja javnosti, intervencije v šolskem okolju in zgodnje intervencije za zmanjševanje z alkoholom povezane škode P u b l i k a c i j a z a i z m e n j a v o z d o k a z i p o d p r t i h p r i m e r o v d o b r i h p r a k s Intervencije ozaveščanja javnosti, intervencije v šolskem okolju in zgodnje intervencije za zmanjševanje z alkoholom povezane škode P u b l i k a c i j a z a i z m e n j a v o z d o k a z i p o d p r t i h p r i m e r o v d o b r i h p r a k s A v t o r j i Sandra Radoš Krnel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Slovenija Axel Budde Zvezni center za zdravstveno izobraževanje (BZgA – ang. Federal Centre for Health Education), Nemčija Wim van Dalen Nizozemski inštitut za alkoholno politiko (STAP – ang. Dutch Institute for Alcohol Policy), Nizozemska Djoeke van Dale Nacionalni inštitut za javno zdravje in okolje (RIVM – ang. National Institute for Public Health and the Environment), Nizozemska Kirsten Vegt Nizozemski inštitut za alkoholno politiko (STAP – ang. Dutch Institute for Alcohol Policy), Nizozemska Lidia Segura Jorge Palacio-Vieira Program za preventio zlorabe prepovedanih snovi, Agencija za javno zdravje Katalonije, Oddelek za zdravje, Vlada Katalonije (ASPCAT, GENCAT – ang. Program on Substance Abuse, Public Health Agency of Catalonia, Department of Health, Government of Catalonia), Katalonija, Španija Paula Frango Generalni direktorat za intervencije na področju zasvojenosti in odvisnosti (SICAD – ang. General-Directorate for Intervention on Addictive Behaviours and Dependencies ), Portugalska Janja Mišič Teja Rozman Aleš Lamut Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Slovenija v imenu partnerjev delovnega paketa 6 v skupnem ukrepu RARHA L J U B L J A N A , 2 0 1 6 I n t e r v e n c i j e o z a v e š č a n j a j a v n o s t i , i n t e r v e n c i j e v š o l s k e m o k o l j u i n z g o d n j e i n t e r v e n c i j e z a z m a n j š e v a n j e z a l k o h o l o m p o v e z a n e š k o d e P u b l i k a c i j a z a i z m e n j a v o z d o k a z i p o d p r t i h p r i m e r o v d o b r i h p r a k s AVTORJI Sandra Radoš Krnel, Axel Budde, Wim van Dalen, Djoeke van Dale, Kirsten Vegt, Lidia Segura, Jorge Palacio-Vieira, Paula Frango, Janja Mišič, Teja Rozman, Aleš Lamut Urednici Sandra Radoš Krnel, Janja Mišič Izdajatelj Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia E-pošta info@nijz.si web www.nijz.si Ljubljana, 2016 ISBN 978-961-7002-12-6 (pdf) Oblikovanje Matej Koren studio Copyright Avtorske pravice © Nacionalni inštitut za javno zdravje, Slovenija Price 0.00 EUR Sofinancirano v okviru zdravstvenega programa Evropske unije Evropska komisija ne odgovarja za vsebino te publikacije. Avtorji publikacije imajo izključno odgovornost, izvajalska agencija ne nosi odgovornosti za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje publikacija. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 613.8(0.034.2) INTERVENCIJE ozaveščanja javnosti, intervencije v šolskem okolju in zgodnje intervencije za zmanjševanje z alkoholom povezane škode [Elektronski vir] : publikacija za izmenjavo z dokazi podprtih primerov dobrih praks / avtorji Sandra Radoš Krnel ... [et al. ; urednici Sandra Radoš Krnel, Janja Mišič]. - El. knjiga. - Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016 ISBN 978-961-7002-12-6 (pdf) 1. Radoš Krnel, Sandra 287965440 Kazalo Recenzija 08 Povzetek 11 1. Uvod 17 1.1. O PROJEKTU RARHA 18 1.2. OPIS DELOVNEGA PAKETA 6 19 2. Metodologija 21 2.1. POSTOPEK IZBIRE ZA SKUPINE INTERVENCIJ 22 2.2. DEFINICIJA DOBRIH PRAKS 22 2.3. VPRAŠALNIK ZA ZBIRANJE DOBRIH PRAKS 23 2.4. MERILA ZA OCENJEVANJE 23 2.5. POSTOPEK OCENJEVANJA 25 3. Rezultati 27 3.1. REZULTATI RAZISKAVE 28 3.2. ZBIRNI REZULTATI OCENJEVANJA 31 4. Zgodnje intervencije 37 4.1. DEFINICIJA 38 4.2. IZVAJANJE 39 4.3. UČINKOVITOST IN STROŠKOVNA UČINKOVITOST 40 4.4. SPREJETE INTERVENCIJE 43 4.4.1. Osnovna raven 44 4.4.2. Prvi pokazatelji učinkovitosti 56 4.4.3. Dobri pokazatelji učinkovitosti 58 4.4.4. Močni pokazatelji učinkovitosti 60 5. Intervencije ozaveščanja javnosti 71 5.1. DEFINICIJA 72 5.2. IZVAJANJE 73 5.3. UČINKOVITOST IN STROŠKOVNA UČINKOVITOST 76 5.4. SPREJETE INTERVENCIJE 77 5.4.1. Osnovna raven 78 5.4.2. Prvi pokazatelji učinkovitosti 88 5.4.3. Dobri pokazatelji učinkovitosti 92 6. Intervencije v šolskem okolju 95 6.1. DEFINICIJA 96 6.2. IZVAJANJE 96 6.3. UČINKOVITOST IN STROŠKOVNA UČINKOVITOST 97 6.4. SPREJETE INTERVENCIJE 99 6.4.1. Prvi pokazatelji učinkovitosti 100 6.4.2. Dobri pokazatelji učinkovitosti 105 6.4.3. Močni pokazatelji učinkovitosti 112 7. Etika preventive na področju alkohola 123 8. Priporočila za pristope dobrih praks 129 8.1. UPORABITE PREVERJENE IN UČINKOVITE TEORETIČNE OKVIRJE 130 8.2. NATANČNO NAČRTUJTE INTERVENCIJE 131 8.3. EVALVACIJO NAČRTUJTE VZPOREDNO Z RAZVOJEM INTERVENCIJE 133 8.4. PRIPRAVITE RAZUMLJIVO DISEMINACIJO 134 8.5. IZOGIBAJTE SE NAJPOGOSTEJŠIM NAPAKAM 136 Literatura in viri 139 Seznam uporabljenih kratic 153 Stvarno kazalo 155 Priloge I PRILOGA 1: PARTNERJI DP6 II PRILOGA 2: VPRAŠALNIK ZA ZBIRANJE DOBRIH PRAKS IV PRILOGA 3: NIZOZEMSKI SISTEM ZA PREPOZNAVANJE INTERVENCIJ XIV PRILOGA 4: PODATKI RAZISKAVE XXI PRILOGA 5: ETIKA PREVENTIVE NA PODROČJU ALKOHOLA XXXV PRILOGA 6: PRIMERI NAČEL IN STANDARDOV V RAZVOJU PREVENTIVNIH INTERVENCIJ XLV Seznam preglednic in slik PREGLEDNICA 1: PODROBNEJE O MERILIH ZA OCENJEVANJE 24 PREGLEDNICA 2: RAVNI DOKAZLJIVOSTI 25 PREGLEDNICA 3: ŠTEVILO IN ODSTOTKI IZBRANIH Z DOKAZI PODPRTIH INTERVENCIJ PO SKUPINAH INTERVENCIJ 28 PREGLEDNICA 4: VIRI FINANCIRANJA IZBRANIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PO SKUPINAH INTERVENCIJ 28 PREGLEDNICA 5: DELEŽNIKI KI SO BILI VKLJUČENI V RAZVOJ IZBRANIH DOBRIH PRAKS PRIMEROV PO SKUPINAH INTERVENCIJ 29 PREGLEDNICA 6: CILJNE SKUPINE 30 PREGLEDNICA 7: REZULTATI GLEDE NA VRSTO INTERVENCIJ 31 PREGLEDNICA 8: RAVNI DOKAZLJIVOSTI 32 PREGLEDNICA 9: PORAZDELITEV ODDANIH INTERVENCIJ GLEDE NA DRŽAVO 33 PREGLEDNICA 10: SEZNAM SPREJETIH ZGODNJIH INTERVENCIJ GLEDE NA RAVEN UČINKOVITOSTI 43 PREGLEDNICA 11: KRATKA MOTIVACIJSKA INTERVENCIJA ZA OGROŽENE MLADE OSEBE 44 PREGLEDNICA 12: ZGODNJE PREPOZNAVANJE IN KRATKE INTERVENCIJE 47 PREGLEDNICA 13: SPLETNI TEČAJ O KRATKIH INTERVENCIJAH NA PODROČJU ALKOHOLA 50 PREGLEDNICA 14: PRIPRAVA OKVIRJA ZA IZVAJANJE Z DOKAZI PODPRTIH INTERVENCIJ NA PODROČJU ALKOHOLA 53 PREGLEDNICA 15: INTERVENCIJA ZA UPORABNIKE DROG V ŠOLSKEM OKOLJU 56 PREGLEDNICA 16: NACIONALNI PROJEKT “ TVEGANO PITJE ALKOHOLA” 58 PREGLEDNICA 17: SPLETNA INTERVENCIJA NA PODROČJU POSAMEZNIKOVEGA SPOPRIJEMANJA IN PROGRAM ZA ALKOHOLNO PREVENTIVO 60 PREGLEDNICA 18: DEVET MESECEV NULA 62 PREGLEDNICA 19: ŠVEDSKI NACIONALNI TELEFON ZA KLIC V STISKI 64 PREGLEDNICA 20: PROGRAM “PIJ MANJ” 66 PREGLEDNICA 21: TRAMPOLIN 68 PREGLEDNICA 22: MERILA ZA SOCIALNI MARKETING 73 SLIKA 1: PRIMERJALNA UČINKOVITOST 76 PREGLEDNICA 23: SEZNAM SPREJETIH INTERVENCIJ OZAVEŠČANJA JAVNOSTI GLEDE NA RAVEN UČINKOVITOSTI 77 PREGLEDNICA 24: NE PIJ IN UPRAVLJAJ S PLOVILOM 78 PREGLEDNICA 25: SPOROČILO V STEKLENICI 80 PREGLEDNICA 26: DAN ALKOHOLNE PREVETIVE 82 PREGLEDNICA 27: NA TEKMI NA VSO GRLO, NE V GRLO 85 PREGLEDNICA 28: OZAVEŠČANJE ZAPOSLENIH NA DELOVNEM MESTU 88 PREGLEDNICA 29: BREZ ALKOHOLA DO 16. LETA – DRŽIMO SE TEGA! 90 PREGLEDNICA 30: LOKALNI MODEL POLITIKE O ALKOHOLU, TOBAKU IN IGRAH NA SREČO 92 PREGLEDNICA 31: SEZNAM SPREJETIH INTERVENCIJ V ŠOLSKEM OKOLJU GLEDE NA RAVEN UČINKOVITOSTI 99 PREGLEDNICA 32: PROGRAM JAZ IN DRUGI 100 PREGLEDNICA 33: TUDI JAZ SEM VKLJUČEN V PREVENTIVO 103 PREGLEDNICA 34: IZŠTEKANI 105 PREGLEDNICA 35: IZŠTEKANI 107 PREGLEDNICA 36: PREMISLI: PREVENTIVNI PROGRAM ZA ZMANJŠEVANJE RABE/ZLORABE ALKOHOLA MED MLADOSTNIKI V ŠOLSKEM OKOLJU 110 PREGLEDNICA 37: PROGRAM DOMAČE EKIPE “SLICK TRACY” IN PROGRAM NEVERJETNIH MOŽNOSTI 112 PREGLEDNICA 38: PREPREČEVANJE TVEGANE RABE ALKOHOLA PRI MLADOSTNIKIH 116 PREGLEDNICA 39: LJUBEZEN IN MEJE 119 PREGLEDNICA 40: SEZNAM (PO ABECEDNEM VRSTNEM REDU) PARTNERJEV SKUPNEGA UKREPA RARHA, KI SO PRISPEVALI V DP6 V LETIH OD 2014 DO 2016 II SLIKA 2: RAVNI OCENJEVANJA PO NIZOZEMSKEM SISTEMU ZA PREPOZNAVANJE XV PREGLEDNICA 41: MERILA ZA “DOBRO OPISANO” XVI PREGLEDNICA 42: MERILA ZA “ TEORETIČNO PRIMERNO” XVII PREGLEDNICA 43: MERILA ZA “UČINKOVITOST” XVIII PREGLEDNICA 44: VSE OCENJENE INTERVENCIJE NA NIZOZEMSKEM PORTALU LOKETGEZONDLEVEN.NL, JUNIJ 2014 XIX PREGLEDNICA 45: MERILA ZA DOLOČITEV STOPNJE DOKAZLJIVOSTI EMPIRIČNE RAZISKAVE XX PREGLEDNICA 46: PREGLED SPREMENLJIVK ( VPRAŠANJ), KI SO VKLJUČENE V ANALIZO XXI PREGLEDNICA 47: IZBRANE Z DOKAZI PODPRTE INTERVENCIJE IN INTERVENCIJSKA PODROČJA XXII PREGLEDNICA 48: RAVEN IZVAJANJA XXIII PREGLEDNICA 49: VKLJUČITEV V ŠIRŠO NACIONALNO/ REGIONALNO/LOKALNO POLITIKO ALI AKCIJSKI NAČRT XXIII PREGLEDNICA 50: UTEMELJITEV ALI LOGIČNI OKVIR DOBRE PRAKSE XXIV PREGLEDNICA 51: ELEMENTI NAČRTOVANJA XXIV PREGLEDNICA 52: ELEMENTI NAČRTOVANJA XXV PREGLEDNICA 53: ČASOVNI OKVIR IMPLEMENTACIJE XXVII PREGLEDNICA 54: KOMUNIKACIJSKI KANALI XXVIII PREGLEDNICA 55: KATERI KOMUNIKACIJSKI KANALI SO BILI UPORABLJENI? XXIX PREGLEDNICA 56: PODPORNE AKTIVNOSTI XXXI PREGLEDNICA 57: PODPORNE DEJAVNOSTI XXXII PREGLEDNICA 58: KDO JE OPRAVIL EVALVACIJO? XXXIV PREGLEDNICA 59: KAJ JE BILO IZMERJENO/OVREDNOTENO? XXXIV PREGLEDNICA 60: BISTVENA NORMATIVNA MERILA ZA ETIČNO ANALIZO V JAVNEM ZDRAVJU XL PREGLEDNICA 61: POGOJI ZA PRAVIČEN PROCES ODLOČANJA XLI PREGLEDNICA 62: METODOLOŠKI PRISTOP ZA VKLJUČEVANJE ETIKE JAVNEGA ZDRAVJA V PRAKSO XLII PREGLEDNICA 63: OPIS NAČEL XLV PREGLEDNICA 64: FAZE IN SESTAVNI DELI PROJEKTA ZNOTRAJ KAKOVOSTNIH STANDARDOV EVROPSKEGA PROGRAMA ZA PREVENTIVO NA PODROČJU DROG XLVII PREGLEDNICA 65: DEFINICIJE NAČEL UČINKOVITIH INTERVENCIJ XLVIII Recenzija Pred nekaj leti je Evropska komisija vpeljala koncept skupnega ukrepa kot del Zdravstvenega programa Evropske unije (EU). Namen je bil pridobiti boljše rezultate raziskovalnih projektov, ki jih financira EU, z neposrednim vključevanjem zdravstvenih organov držav članic v sodelovanje na področjih dejanskih raziskovalnih vprašanj. Eden od ciljev je bila hitrejša implementacija predlogov, predstavljenih v projektih, ki jih financira EU. Delovna metoda vključuje vlade, ki predlagajo partnerske raziskovalne organizacije in oblikujejo delovne skupine za posamezna vprašanja znotraj EU. Namen skupnega ukrepa je boljše sodelovanje med vladami in razi- skovalno skupnostjo. Že od samega začetka skupnega ukrepa so države članice povabljene k sodelovanju v posameznih programih, ki pokrivajo različne discipline. Med poletjem leta 2012 je Evropska komisija Odboru za nacionalne alkoholne politike in ukrepe (CNAPA – ang. Committee on National Alcohol Policy and Action) predstavila koncept za skupni ukrep na področju rabe alkohola. Koncept skupnega ukrepa je novo področje za večino članov Odbora CNAPA, toda po začetku projekta Zmanjševanje z alkoholom povezane škode (RARHA – ang. Reducing Alcohol Related Harm) februarja 2014 so se pridružili skoraj vsi člani. Predstavljeni so bili trije operativni delovni paketi (DP4, DP5 in DP6). Prva dva sta obravnavala vprašanja, ki so bila na programu Odbora CNAPA že leta: metode spremljanja in smernice za manj škodljivo in tvegano rabo alkohola. Teme so zahtevne iz več razlogov, toda vseeno ostajajo zanimive za države. Delovni paket 6 (DP6) “Dobre prakse” ni bil zahteven, toda večina je dvomila o uporabni vrednosti tako širokega koncepta. Paket ne obravnava čezmejnih politik, ki zajemajo tudi smernice EU itn. Je klasična tema za praktično medvladno sodelovanje brez političnih obveznosti, ki bi bile povezane s samim delom. Druga skrb je bila ta, da bo poročilo o trenutnih projektih kmalu zastarelo. Tako je ta DP na samem začetku pridobil več pozornosti Svetovalnega odbora RARHA (v katerem so sodelovale države članice) kot ostali DP. Nazadnje se je izkazalo, da je DP6 zelo koristno in najbolj pomembno orodje za nacionalne organe. 08 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS V tem dokumentu se ne nahajajo ukrepi, ki so namenjeni celotnemu prebivalstvu, kot so obdavčitev, predpisi o dostopnosti itn. Ti so na programu že nekaj let, zato na tem področju že obstajajo dobre baze znanja. Ukrepi, ki neposredno obravnavajo spremembo vedenja posamezni- kov, niso bili deležni enake pozornosti pri mednarodnem sodelovanju na področju zmanjševanja škode zaradi rabe alkohola. Nekatere intervencije so celo pridobili ugled kot priljubljene intervencije, a z manj vpliva. Drugi razlog za pomanjkanje zanimanja je splošno razumevanje, da so taki ukrepi močno osredotočeni na lokalne in nacionalne posebnosti in jih kot take ni enostavno prenesti na druge države. Navedene metode v tem poročilu, ki so bile izbrane za obravnavo najboljših praks, močno zagovarjajo obravnavo te teme v enem od treh delovnih paketov. DP6 podaja predstavitev treh vrst preventivnih intervencij, ki nagovarjajo posameznike z različnimi načini izvedbe in so različno podprti z dokazi o učinkovitosti. Intervencije ozaveščanja javnosti se osredotočajo na programe za komunikacije z javnostjo in socialnega marketinga. Zaradi povečanega političnega interesa za vedenjsko ekonomijo so predstavitve dobro usklajene s to paradigmo. Intervencije v šolskem okolju imajo dolgo zgodovino in številne različne oblike v Evropi. Večina jih ni vpeljala izvedbe, ki jo lahko ovrednotimo in izmerimo, veliko več pa jih je prikazalo malo ali nič vpliva na zmanjševanje škode zaradi rabe alkohola. Intervencije zgodnjega odkrivanja so v obdobju le nekaj let pridobili močno podporo, ker gre za stroškovno učinkovite ukrepe. Izpostavljamo štiri elemente znotraj DP6, ki bi lahko bili zelo zanimivi za vladne organe s področja načrtovanja politik za zmanjševanje škodljive rabe alkohola. 1. Sistematičen opis treh vrst ukrepov, ki se nanašajo na vedenja posameznika. 2. Priporočila metod za izbiro pristopov pri načrtovanju različnih intervencij. Predstavitev projektov dobrih praks je sama po sebi zelo uporabno orodje za oceno projektov tudi na nacionalni ravni. 3. Zelo dober opis zgodnjih intervencij kot stroškovno učinkovitih ukrepov. 4. Zanimivi projekti, ki so uporabni tudi v drugih okoljih, in so bili ovrednoteni kot primeri dobrih praks. 09 RECENZIJA Obstaja skrb, da bo nabor dobrih praks hitro zastarel. Upam, da bodo države članice in Evropska komisija uvidele uporabnost metode, s katero prepoznavamo dobre prakse. Eden izmed predlogov je vzpostavitev sistema za presajanje projektov dobrih praks na področju zmanjševanja škodljive rabe alkohola, ki bi bil na voljo državam članicam za obravnavanje v svojih nacionalnih programih. Podvig naj ne bi bil prevelik finančni zalogaj, saj imamo sedaj na voljo prave metode. V to bi vključili od tri do pet strokovnja- kov, ki bi projekte pregledali in jih vsako drugo leto predstavili v obliki, ki jo lahko najdemo v DP6, pri tem pa bi jim bila na voljo administrativna podpora. DP6 nam je pokazal pot, kako se tega lotiti enostavno, a strokovno. Bernt Bull Višji svetovalec Ministrstvo za zdravje in zdravstvene sisteme (ang. Ministry of Health and Care Services), Norveška Oddelek za javno zdravje 10 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Povzetek Michael Marmot je leta 2004 vprašal: “Kaj lahko storimo glede rabe alkohola?” (1). V svojem uvodniku strokovne publikacije British Medical Journal z naslovom Z dokazi podprta politika ali s politiko podprti dokazi? (ang. Evidence based policy or policy based evidence?), ki je zelo pogosto citiran, se Marmot sklicuje na situacijo v Veliki Britaniji, kjer se je stopnja rabe alkohola dvignila za 50 % v zadnjih 30 letih. V nasprotju s tem je povprečna poraba alkohola v Evropi leta 2012 doseglo najnižjo stopnjo po letu 1961 (1, 2). Taka povprečja pa sicer lahko prikrivajo dejansko heterogenost. Dejstvo je, da so nekatere države z najvišjo stopnjo porabe alkohola doživele padec, nekatere države z nižjo stopnjo porabe alkohola pa so doživele dvig v istem obdobju 50 let. Kljub tej raznolikosti epidemiološkega razvoja v Evropi je prisotna skupna skrb, ki je združila partnerje v skupnem ukrepu RARHA. Evropa tako ostaja svetovna regija z najvišjo stopnjo porabe alkohola. Znatne škodljive posledice, povezane s porabo alkohola na tej stopnji, ustvarjajo potrebo po prepoznavanju najbolj učinkovitih načinov za zmanjševanje z alkoholom povezane škode. Natanko ta potreba pa je bila motivacija za pripravo te publikacije. Temelj te publikacije so merila za določanje zanesljivosti dokazov oddanih intervencij. Pri preventivai na področju alkohola obstaja širok prepad med pričakovanji strokovnjakov s področja preventive, ki so redko zadovoljni s čim drugim kot z randomiziranimi kontroliranimi raziskavami (RCT – ang. randomised-controlled trials), in realnostjo preventive v resničnosti – resničnost, kjer večina intervencij ni ovrednotenih. Da bi zmanjšali ta prepad in pripravili praktične in neposredne nasvete za izvajalce in oblikovalce politike smo prevzeli nizozemski klasifikacijski sistem Naci- onalnega inštituta za javno zdravje in okolje (ang. National Institute for Public Health and the Environment) (3). Opis sistema se nahaja v državnem poročilu Nizozemske znotraj skupnega ukrepa CHRODIS (4). Intervencije so ovrednotene glede na neprekinjeno lestvico dokazljivosti, ki zagotavlja, da so izpolnjene minimalne zahteve. S tem pristopom lahko prepoznamo in klasi- ficiramo intervencije, ki niso bile ovrednoteni z RCT. Na podlagi te metodolo- gije je bilo sprejetih 26 od 43 prejetih intervencij. 11 POVZETEK Včasih lahko isti dokazi pripeljejo do različnih zaključkov s strani obli-kovalcev politike, kar je odvisno od temeljnih vrednot, kot prepričljivo trdi Marmot. Namen te publikacije je seznaniti oblikovalce politike o načinih za evalvacijo razpoložljivih dokazov. V publikaciji so obravnavana tri izbrana področja za zmanjševanje z alkoholom povezane škode: zgodnje intervencije, intervencije ozaveščanja javnosti in intervencije v šolskem okolju. Nekateri avtorji (5, 6) zagovarjajo izvajanje predvsem najučinkovitejših ukrepov za zmanjševanje škodljivih posledic rabe alkohola: večja obdavčitev, prepoved dostopa do alkohola in prepoved oglaševanja, saj obstajajo obsežni dokazi, da povpraševanje in skupno poraba alkohola upade po dvigu cen (zmerna elastičnost cen). Med vsemi tremi pristopi, ki smo jih ocenili, so zgodnje intervencije (npr. motivacijski intervju) že nekaj časa med najbolj uglednimi zaradi celostno prikazane učinkovitosti in uspešnosti, kot to uspeva intervencijam v šolstvu in kampanjam ozaveščanja javnosti. Zakaj smo torej omejili našo izbiro ukrepov na število dejavnosti, ki so včasih relativno neučinkovite v primerjavi z zakonodajnimi ukrepi? RARHA je skupna iniciativa držav članic EU ter Islandije, Norveške in Švice. Obdavčitev in mnogi zakonodajnimi ukrepi so v pristojnosti državnih vlad in segajo dlje od pooblastila Skupnega ukrepa. Prav tako je za deležnike izobraževanje v šolah in v kampanjah ozaveščanja javnosti zelo pomembno. Državne vlade imajo etična pooblastila, da obvestijo vse državljane o zdravstvenih tveganjih. Kampanje ozaveščanja javnosti lahko stimulirajo javno debato in pripravijo izvedbo novih politik. Čeprav so intervencije na nekaterih področjih manj učinkovite kot celoviti zakonodajni ukrepi, učinko- vitost posamezne intervencije navsezadnje ni določena s kategorijo, v katero spada (šolstvo, ozaveščanje javnosti, zgodnje intervencije itn.). Čeprav določena kategorija v splošnem smislu morda ne predloži ugodnih dokazov o učinkovitosti, lahko posamezna intervencija deluje povsem dobro (kot je bilo dokazano s primeri v tej publikaciji). V nasprotju s tem je lahko metodološki pristop z dokazano učinkovitostjo pri splošni javnosti manj empirično podprt pri določenih populacijah, kot je primer pri kratkih intervencijah v šolskem okolju (7). Vpliv kampanj javnega ozaveščanja je majhen, toda njihov doseg je velik in intervencije v šolskem okolju odpirajo lažji dostop do ciljne populacije oziroma se lahko približajo na bolj osebni ravni. Kot multinacionalna skupina smo se naučili, da so vrednote, etika in kontekst zelo pomembni ter da pristop “enako za vse” ne velja za učinkovito preventivo na področju alkohola. Epidemiološki razvoj se razlikuje med državami in znotraj samih držav, prav tako pa tudi sistemi vrednot in kulture. 12 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Vsekakor je treba to upoštevati. Ta publikacija bo pripomogla k izbiri visoko ocenjene in učinkovite intervencije namesto slabo ocenjene in neučinkovite. Poleg tega bo ozaveščala bralce o pomembnosti vrednot v preventivi na področju alkohola: vrednote pomagajo pri izbiri primerne intervencije in ne zamegljujejo racionalnega razmišljanja. Enako velja tudi za kontekst: vladni odgovori bi morali pri oblikovanju politik upoštevati razlike v epidemiologiji. Navsezadnje pa ta publikacija ni oblikovana kot predlogi za “najboljšo” intervencijo v določenem kontekstu. Znanost namreč ne more sprejeti take odločitve namesto nas. Znanstvene metode le pripomorejo k razlikovanju med dobrimi in slabimi dokazi. V kazenskem pravu so najbolj drastične kazni tiste, ki so tudi najbolj učinkovite. Toda v evropskih liberalnih demokracijah je treba v portfelj vladnih odgovorov vključiti tudi izbor subtilnejših nezakonodajnih ukrepov, dejavniki učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti pa naj ne bi bili edino vodilo. Ali kot pravi Michael Marmot: “Znanstvena dognanja ne dosežejo praznih umov, ki si izmislijo rezultate. Znanost se povezuje z zaposlenimi umi, ki imajo močno izoblikovane poglede na to, kakšne stvari so in kakšne bi morale biti” (1). Če je cilj zmanjševanje rabe alkohola, potem je nujno potrebno ustvariti kulturno normo, kjer je zmerno pitje alkohola ter izogibanje opitosti in popivanju povsem normalno. Za dosego tega cilja je nujno uporabiti kombinacijo metod. Zakoni in ureditve so najmočnejši signali za prebival- stvo, cene in obdavčitve so močne spodbude, prav tako tudi omejitve pri oglaševanju. Množične medijske kampanje (vključno s kampanjo o vožnji pod vplivom alkohola), ki se ponavljajo več let, so prav tako lahko orodje za izpostavljanje negativnih zdravstvenih in socialnih vplivov alkohola ter tako podpirajo zdrave norme. Na enak način je v pomoč tudi postavljanje norme s strani zdravstvenih in socialnih strokovnjakov s kratkimi intervencijami, izo- braževanje pa je lahko v zelo veliko pomoč. Nazadnje je kakovosten sistem obravnavanja zasvojenosti z alkoholom nujno potreben v družinah, kjer ena od oseb popiva. Tako ne obstaja izbira le ene učinkovite metode, ki lahko pripomore k temu, da država doseže svoj cilj. Pomembna je kombinacija metod v strategiji na vseh stopnjah v družbi. Ali kot Babor pravi v svoji slavni knjigi z naslovom Alkohol: Nenavadna dobrina (ang. Alcohol: No Ordinary Commodity): “Dopolnilni sistem strategij, namen katerih je prestrukturirati celotno pivsko okolje, je bolj učinkovit kot posamezne strategije. Popoln spekter intervencij je potreben za doseganje najmočnejšega vpliva na prebi- valstvo” (6). Znanost se sprašuje, kaj je, in ne, kako bi moralo biti, zato je zavajajoče, da bi izpeljevali politične odločitve iz znanstvenih dokazov (8). Za poudarek, 13 POVZETEK da vrednote niso edine, ki vplivajo na našo predstavo, a nas lahko vodijo pri sprejemanju odločitev, smo v prilogah vključili poglavje o etiki, ki opisuje številna empirična dognanja o učinkovitosti, ki morajo imeti protiutež pri razmišljanjih o socialni pravici, osebni pravici in sorazmernosti, ki temeljijo na vrednotah. To poglavje vsebuje tudi kratek uvod k okvirju za etično evalvacijo, ki je bil razvit pred kratkim (9). V zadnjem času se pojavlja vse več zanimanja za ustvarjanje okvirjev, ki poskušajo integrirati empirične dokaze, vrednote in kontekst pri oblikovanju politike javnega zdravja. Avtorji enega izmed teh okvirjev podajajo naslednji opis: “Tako je cilj ustvarjanje dialoga med deležniki, ki oglašujejo večplastne odločitve, ki so bolj transparentne in, navsezadnje, imajo več možnosti za vplivanje na izboljšanje zdravja. Vseeno pa ostaja sprejemanje odločitev iterativen in pogosto nekako neorganiziran proces, še posebej ko se bližamo odločitvam o prebivalstvu in na globalni ravni” (10). Upamo, da vam ta publikacija ponudi orodja, ki bodo pripomogla k sprejemanju odločitev na področju alkoholne preventive, ki temeljijo na najboljši dokazih, ki so na voljo, medtem ko bo jasno, da vrednote in kontekst vodijo k najustreznejši odločitvi. 14 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 15 POVZETEK 1. Uvod I n t e r v e n c i j e o z a v e š č a n j a j a v n o s t i , i n t e r v e n c i j e v š o l s k e m o k o l j u i n z g o d n j e i n t e r v e n c i j e z a z m a n j š e v a n j e z a l k o h o l o m p o v e z a n e š k o d P u b l i k a c i j a z a i z m e n j a v o z d o k a z i p o d p r t i h p r i m e r o v d o b r i h p r a k s 1.1. O PROJEKTU RARHA Skupni ukrep za zmanjševanje škode povezane z alkoholom (RARHA, ang. The Joint Action on Reducing Alcohol Related Harm) je skupni projekt EU in držav članic, ki je bil ustanovljen v okviru Drugega zdra- vstvenega programa EU. RARHA je bil triletni program, namenjen državam članicam kot podpora pri izvajanju dela na področju skupnih prioritet v skladu z Alkoholno strategijo EU ter za okrepitev kapacitet držav članic pri ozaveščanju in zmanjševanju povezane z alkoholom. Koordinacijo skupnega ukrepa RARHA je izvajalo Ministrstvo za zdravje na Portugalskem (Generalni direktorat za intervencije na področju zasvo- jenosti in odvisnosti – SICAD, ang. General Directorate for Intervention on Addictive Behaviours and Dependencies). Pri projektu je sodelovalo 31 pridruženih partnerjev in 28 sodelujočih partnerjev. V skupini pridruženih partnerjev je bilo 28 držav članic EU vključno z Islandijo, Norveško in Švico. Skupina sodelujočih partnerjev je med drugim vključevala Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA, ang. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction), Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO, ang. World Health Organisation), skupino Pompidou Group in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD, ang. Organisation for Economic Co-operation and Development). SICAD je poskrbel za koordinacijo vseh vpletenih partnerjev ter delovnih paketov skupnega ukrepa. Delo znotraj RARHA je bilo porazdeljeno v tri vodoravna in tri navpična delovna področja. Teme vodoravnih delovnih paketov (DP) so bile naslednje: koordinacija (DP1), diseminacija (DP2) in evalvacija (DP3). Navpični delovni paketi pa so se ukvarjali z naslednjimi področji: a) ustvarjanje bolj primerlji- vih podatkov pri državah članicah EU o vzorcih uporabe in škodi povezani z alkoholom (DP4); b) razumevanje znanstvenih temeljev za rabo smernic za manj tvegano pitje alkohola v Evropi (DP5); ter c) razvoj metode za dise- minacijo dobrih praks s področja zgodnjih intervencij (za več informacij si oglejte 4. poglavje), intervencij ozaveščanja javnosti (za več informacij si oglejte 5. poglavje) in intervencij v šolskem okolju (za več informacij si oglejte 6. poglavje) (DP6). 18 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 1.2. OPIS DELOVNEGA PAKETA 6 Cilj DP6 je bil podpora državam članicam pri izvajanju strategije EU za zmanjševanje z alkoholom povezane škode, predvsem z osredotočanjem na dejanske primere pristopov dobrih praks, ki so jih izvajali v državah članicah. Te predstavljajo pomembno zbirko dokazov za odločitve in oblikovanja politik v državah članicah na področjih preprečevanja, zdravljenja in zmanj- ševanja škode zaradi rabe alkohola v državah članicah. DP6 temelji na podatkih iz poročila Svetovne zdravstvene organizacije pod imenom Alkohol v EU (ang. Alcohol in the European Union), ki navaja, da so programi za informiranje glede rabe alkohola zelo razširjeni. Pristopi dobrih praks sicer obstajajo, toda niso celostno ovrednoteni in na voljo za uporabo v državah članicah, medtem ko v nekaterih okoljih pristopi niti niso prisotni. Delo DP6 temelji tudi na rezultatih ostalih podobnih projektov, ki jih je financiral Zdravstveni program EU ali Okvirnega programa za raziskovanje EU (ang. EU Research Framework Programme). Obstaja več zbirk dobrih praks, tj. publikacij in podatkovnih zbirk, večina pa jih je nastala s financiranjem EU. Izziv znotraj DP6 je bil narediti zbirko dobrih praks, ki bi bila bolj dostopna in uporabna predvsem za ustrezna ministrstva, oblikovalce politik, strokovnjake s področja javnega zdravja, nevladne organizacije (NVO) in ostale deležnike in strokovnjake, ki so odgovorni za oblikovanje in izvajanje intervencijskih politik na področju alkohola. Komunikacijske strategije DP6 so bile nadalje razvite v skladu z opti- mizacijo diseminacije informacij s področja alkohola splošni javnosti in specifičnim podskupinam. Pomemben cilj je bil tudi okrepitev kapacitet držav članic EU pri oblikovanju kampanj za izobraževanje javnosti v kombinaciji z osebno in spletno komunikacijo, ki je obravnavala pivsko vedenje in smernice pri samopomoči. Glavne naloge znotraj DP6 so bile: a) zbiranje primerov dobrih praks; b) razvijanje meril za ocenjevanje primerov dobrih praks; c) priprava in oblikovanje publikacije s primeri dobrih praks; ter d) diseminacija publikacije. Evalvacija intervencij s področja preventive na področju alkohola ima evropske razsežnosti in je edinstven poskus za izboljšanje kakovosti intervencij s področja alkoholne preventive v državah članicah. To je bil prvi korak k spodbujanju izmenjave praktičnih izkušenj s področja zmanjševanja škode zaradi alkohola, ki temelji na dokazih, ter priložnost za strokovnjake, da pridobijo obstoječe teoretično in praktično znanje in izkušnje. 19 1. UVOD 2. Metodologija I n t e r v e n c i j e o z a v e š č a n j a j a v n o s t i , i n t e r v e n c i j e v š o l s k e m o k o l j u i n z g o d n j e i n t e r v e n c i j e z a z m a n j š e v a n j e z a l k o h o l o m p o v e z a n e š k o d P u b l i k a c i j a z a i z m e n j a v o z d o k a z i p o d p r t i h p r i m e r o v d o b r i h p r a k s 2.1. POSTOPEK IZBIRE ZA SKUPINE INTERVENCIJ Predstavnike držav članic znotraj Odbora CNAPA smo prosili, da izberejo skupine intervencij za izmenjavo dobrih praks za zmanjševanje škode povezane z alkoholom. Izbrane so bile naslednje tri skupine intervencij: 1. Zgodnje intervencije (zgodnje prepoznavanje in kratke intervencije za preprečevanje tvegane in škodljive rabe alkohola); 2. Intervencije ozaveščanja javnosti (vključno z uporabo novih medijev, družbenih omrežij in spletnih orodij za spremembe vedenja); 3. Intervencije v šolskem okolju (informacije in izobrazba). Izbira treh navedenih skupin intervencij je bila opravljena na podlagi rezultatov ocene potreb, odločena z glasovanjem in potrjena s strani Sveto- valnega odbora RARHA. Teoretično ozadje za tri skupine intervencij in opisi sprejetih intervencij dobrih praks se nahajajo v nadaljevanju publikacije (gl. 4, 5 in 6. poglavje). 2.2. DEFINICIJA DOBRIH PRAKS Opravili smo pregled definicij dobrih praks v preventivi z namenom priprave najbolj primerne in pravilne definicije dobrih praks (11—20). Na podlagi raziskav smo pripravili tri različice definicije, ki smo jih predložili partnerjem v razpravo. Na koncu nam je uspelo pripraviti končno različico definicije dobrih praks: “Dobre prakse označujejo preventivno intervencijo (akcijo/ aktivnost/metodo dela/projekt/intervencijo/storitev), ki je bila učinkovita pri doseganju svojih ciljev pri zmanjševanju z alkoholom povezane škode. Taka intervencija je bila ovrednotena s sistematičnim pregledom razpo- ložljivih dokazov in/ali mnenja strokovnjaka in/ali z vsaj eno evalvacijo rezultatov. Prav tako je bila uporabljena v resničnem okolju in tako se je lahko ovrednotila praktičnost in morebitna stroškovna učinkovitost intervencije.” 22 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 2.3. VPRAŠALNIK ZA ZBIRANJE DOBRIH PRAKS Vprašalnik za zbiranje dobrih praks je bil pripravljen na podlagi obstoječih vprašalnikov, ki so bili pripravljeni za potrebe zbiranja dobrih praks znotraj podobnih projektov s področja alkoholne preventive (21—31). Novembra 2014 je bil vprašalnik po pregledu in dopolnitvi poslan partnerjem DP6 za poskusno izvajanje. Vprašalnik je sestavljen iz šestih delov (celoten vprašalnik je na voljo kot PRILOGA 2): 1. Podprtost z dokazi (hiter pregled – definirano v PRILOGI 2) 2. Osnovna dejstva 3. Razvoj (vključno s pripravo, načrtovanjem in temeljnimi procesi) 4. Izvedba 5. Evalvacija 6. Dodatne informacije Decembra 2014 je bil kontaktnim osebam v državah članicah po elektronski pošti posredovan dopis z zahtevkom za informacije glede intervencij s priloženim vprašalnikom v formatu PDF. Postopek zbiranja se je končal aprila 2015. S strani nekaterih držav nismo prejeli nobenih podatkov, predvsem zato, ker je kontaktna oseba poročala o tem, da njihove obstoječe interven- cije ne dosegajo kriterijev, ki so navedeni v vprašalniku. 2.4. MERILA ZA OCENJEVANJE Za ocenjevanje prejetih intervencij smo razvili merila za ocenjevanje, ki temeljijo na obstoječem nizozemskem sistemu za evalvacijo intervencij na področju zdravja (za več informacij si oglejte PRILOGO 3). 23 2. METODOLOGIJA PREGLEDNICA 1: PODROBNEJE O MERILIH ZA OCENJEVANJE 1. Podan je zelo dober opis intervencije Problem • Tveganje ali motiv sta obširno in jasno opisana (npr. opis narave, resnosti in možnih posledic problema). Cilji • Jasno opisani, če je to potrebno, tudi ustrezno porazdeljeni v glavne cilje in podcilje. Ciljna skupina • Jasno opisana na podlagi ustreznih lastnosti. Pristop • Zasnova intervencije je jasno opisana (frekvenca, jakost, trajanje, časovna opredelitev dejavnosti, način pridobivanja udeležencev in kraj izvajanja). 2. Intervencija se izvaja v resničnem okolju/je izvedljiv/je prenosljiv Zadovoljstvo • Udeleženci so sprejeli intervencijo. udeležencev Predpogoji za • Podrobna in pregledna opredelitev potrebnih stroškov in/ali ur, porabljenih za delo na implementacijo intervenciji. • Podan je opis posebnih znanj in poklicnega usposabljanja strokovnjakov, ki izvajajo intervencijo; seznam oseb za podpiranje intervencije ter opis načina za pridobitev te podpore. • Podan je izvedbeni ali akcijski načrt. • Razpoložljivost priročnika z navodili z dejanskimi opisi aktivnosti (če je potrebno). • Podan je obširen opis metodologije in orodij, ki so didaktično zanesljiva. 3. Intervencija ima teoretično osnovo Teoretična osnova • Intervencija temelji na programu, ki je temelji na teoretično dobro zastavljenih izhodiščih, ali na dokazanih in splošno sprejetih teorijah (npr. meta analize, recenzije literature, študije implicitnega znanja). • Podani in upravičeni so učinkoviti elementi pristopa (ali tehnike ali načela) v okvirjih modela spremenljivosti ali intervencijske teorije, ali glede na rezultate predhodno opravljene raziskave. 4. Intervencija je bil evalvirana Evalvacija • Podana je metoda evalvacije. • Rezultati so ustrezni glede na postavljene cilje, teorijo programa in ciljne skupine intervencije. • Prepoznani in podani so možni negativni učinki. • Na voljo so informacije o stopnji osipa. 24 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Prisotne so štiri stopnje dokazljivosti glede na obliko študij, ki so obravnavale učinke intervencije. Dobre prakse morajo doseči vsa navedena merila na posamezni ravni, da jih prepoznali kot teoretično zanesljive na osnovni stopnji, na stopnji prvih pokazateljev učinkovitosti ali na stopnji dobrih poka- zateljev učinkovitosti ali na stopnji močnih pokazateljev učinkovitosti. PREGLEDNICA 2: RAVNI DOKAZLJIVOSTI Osnovna raven: • Teoretično zanesljivo s pozitivnimi rezultati (opazovalne ali kvalitativne študije) teoretično zanesljivo Prvi pokazatelji • Zgoraj navedena merila osnovne ravni in učinkovitosti • študija pred in po izvedbi intervencije, brez kontrolne skupine Dobri pokazatelji • Zgoraj navedena merila ravni prvih pokazateljev učinkovitosti učinkovitosti • Zanesljive in veljavne meritve učinkov intervencije so bile opravljene : − poskusno ali pseudo-poskusno zasnovo ali − ponovljeno študijo N = 1 (vsaj 6 primerov) s temeljnimi izhodišči ali zasnovo s časovnimi vrstami z eno ali več temeljnimi izhodišči ali izmenično obravnavo ali študija o povezavi med obsegom izvajanja intervencije in obsegom doseženih ciljev ali − se učinki študije primerjajo z drugimi raziskavami o učinkih osnovnega stanja ali druge oblike nege za ciljno skupino s podobnimi zahtevami. Močni pokazatelji • Zgoraj navedena merila ravni dobrih pokazateljev učinkovitosti učinkovitosti • Učinke intervencije se spremlja vsaj 6 mesecev po končani intervenciji 2.5. POSTOPEK OCENJEVANJA Intervencije so bile ocenjene do avgusta leta 2015 in sicer na podlagi meril, ki jih je določila ocenjevalna skupina DP6 publikacije za ocenjevanje dobrih praks. Če je intervencija izpolnjevala vsa merila iz Preglednica 1, je bila posledično porazdeljena v preglednico glede na raven dokazljivosti (Preglednica 2). Med postopkom ocenjevanja je postalo razvidno, da je bilo oddanih veliko opisov intervencij, ki niso vsebovali dovolj podatkov za ustrezno ocenjevanje intervencije. Na voljo ni bilo dovolj časa in razpoložljivih sredstev, da bi zahtevali več informacij in opravili drugo fazo ocenjevanja za vsako intervencijo s pomanjkljivimi podatki. Tako je bilo določeno, da v primeru, če je več kot pet meril ocenjevanja nejasnih, je bila intervencija nemudoma zavrnjena. V primeru, da je bilo nejasnih manj kot pet meril, je bila posredovana zahteva za več podatkov, intervencija pa je bila ponovno ovrednotena po prejemu teh informacij. 25 2. METODOLOGIJA 3. Rezultati I n t e r v e n c i j e o z a v e š č a n j a j a v n o s t i , i n t e r v e n c i j e v š o l s k e m o k o l j u i n z g o d n j e i n t e r v e n c i j e z a z m a n j š e v a n j e z a l k o h o l o m p o v e z a n e š k o d P u b l i k a c i j a z a i z m e n j a v o z d o k a z i p o d p r t i h p r i m e r o v d o b r i h p r a k s 3.1. REZULTATI RAZISKAVE Rezultati so predstavljeni v PRILOGI 4 te publikacije. Spodaj podajamo izbrane podatke o sprejetih intervencijah. Na našo prošnjo se je odzvalo 19 držav. Skupno število sprejetih intervencij je 48, od tega jih je 43 ustrezalo minimalnim kriterijem o podprtosti z dokazi. Preglednica 3 prikazuje število in odstotke zbranih intervencij po skupinah intervencij. V skupini Zgodnjih intervencij je 21 intervencij, 9 jih je v skupini Intervencij ozaveščanja javnosti, v skupini Intervencij v šolskem okolju pa jih je 13. PREGLEDNICA 3: ŠTEVILO IN ODSTOTKI IZBRANIH Z DOKAZI PODPRTIH INTERVENCIJ PO SKUPINAH INTERVENCIJ Država Zgodnje Intervencije Intervencije intervencije ozaveščanja javnosti v šolskem okolju Skupaj 43 (100 %) 21 (49 %) 9 (21 %) 13 (30 %) Podatki v Preglednica 4 predstavljajo način financiranja posameznih intervencij. Za to vprašanje je bilo na voljo več odgovorov, na primer, inter- vencija je lahko financirana s strani nacionalnih/regionalnih/lokalnih državnih in nevladnih organizacij. PREGLEDNICA 4: VIRI FINANCIRANJA IZBRANIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PO SKUPINAH INTERVENCIJ Intervencije podprte z Zgodnje Intervencije Intervencije v Vse dokazi (n=43) intervencije ozaveščanja šolskem okolju intervencije javnosti A Nacionalni/regionalni/ 16 9 10 35 (56 %) lokalni organi B Izobraževalna, javno 3 2 3 8 (12 %) zdravstvena in/ali raziskovalna ustanova C Nevladna organizacija 5 2 0 7 (11 %) D Podjetje/organizacija v 1 2 0 3 (5 %) zasebnem sektorju E Alkoholna industrija/ 0 1 0 1 (2 %) Gostinski sektor F Ostali viri 3 3 3 9 (14 %) 28 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Preglednica 5 prikazuje podatke o deležnikih, ki so bili vključeni v razvoj intervencij, podprtih z dokazi. Mogoča je bila izbira več odgovorov. Najbolj pogosta je v razvoj intervencije bila vključena posredna ciljna skupina (21 %). PREGLEDNICA 5: DELEŽNIKI KI SO BILI VKLJUČENI V RAZVOJ IZBRANIH DOBRIH PRAKS PRIMEROV PO SKUPINAH INTERVENCIJ Intervencije podprte z Zgodnje Intervencije Intervencije v Vse dokazi (n=43) intervencije ozaveščanja šolskem okolju intervencije javnosti A Ciljne skupine 10 6 5 21 (13 %) B Vmesne ciljne skupine 15 6 12 33 (21 %) C Gospodarske družbe 0 5 0 5 (3 %) D Državne organizacije 15 8 6 29 (18 %) E Vlagatelji 5 4 1 10 (6 %) F Raziskovalci 13 7 8 28 (18 %) G Predstavniki civilne družbe 5 5 5 15 (10 %) (NVO) H Ostalo 7 5 5 17 (11 %) V Preglednica 6 so navedene ciljne skupine intervencij. Mogoča je bila izbira več odgovorov. Intervencije so bile namenjene predvsem mladostnikom (22 intervencij), staršem (17 intervencij), mladim odraslim (15 intervencij), odraslim in splošnemu prebivalstvu (skupaj 14 intervencij). 29 3. REZULTATI PREGLEDNICA 6: CILJNE SKUPINE Intervencije podprte z Zgodnje Intervencije Intervencije v Vse dokazi (n=43) intervencije ozaveščanja šolskem okolju intervencije javnosti A Splošna javnost 7 6 1 14 (9,5 %) B Otroci (pred 3 3 2 8 (5,5 %) mladostništvom) C Mladostniki 7 4 11 22 (15 %) D Mladi odrasli 11 4 0 15 (10 %) E Odrasli 7 5 1 13 (9 %) F Starejša populacija 4 1 0 5 (3,5 %) G Starši 9 3 5 17 (12 %) H Nosečnice 4 1 0 5 (3 %) I Ženske 6 2 0 8 (5,5 %) J Moški 6 2 0 8 (5,5 %) K Družine 5 2 1 8 (5,5 %) L Vozniki 2 3 0 5 (3 %) M Obiskovalci zabav 2 2 0 4 (3 %) N Ranljive družbene skupine 8 2 1 11 (7 %) O Ostalo 1 3 0 4 (3 %) Zbrane intervencije so se izvajale predvsem na nacionalni ravni (40 %), sledile so intervencije na regionalni ravni (29 %) ter lokalni ravni (25 %). Večina intervencij (77 %) je vključenih v širši nacionalni/regionalni/lokalni akcijski načrt ali politiko. 69 % intervencij je vključenih v sistem (intervencije se niso izvajale le enkrat, ampak so se ponovile ali vključile v sistem preventive), 13 % so se izvajale periodično, 18 % pa le enkratno. Večina intervencij (63 %) temelji na znanstvenih dokazih, 32 % na preteklih izkušnjah, 5 % pa na ostalih virih. Evalvacija intervencij je bila večinoma notranja (45 %), 17 % se jih je poslužilo zunanje evalvacije, 38 % pa obeh načinov hkrati. Pri zbranih intervencijah je v večini primerov bila opravljena procesna evalvacija (48 %) in evalvacija vplivov/učinkov/rezultatov (45 %). Pri 21 intervencijah sta bili opravljeni obe omenjeni metodi evalvacije. 30 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 3.2. ZBIRNI REZULTATI OCENJEVANJA Vse prejete intervencije so se vrednotile na podlagi meril, ki jih je določila ocenjevalna skupina DP6 (za več informacij si oglejte poglavje 2.4). Rezultati ocenjevanja intervencij so opisani v Preglednici 7. Skupno je bilo prejetih 43 z dokazi podprtih intervencij, od tega jih je 26 vključenih v publikacijo (57 %). S področja zgodnjih intervencijah je bilo enajst sprejetih v publikacijo (52 %), saj so izpolnjevale vse kriterije intervencije. Sprejetih je bilo tudi sedem intervencij za ozaveščanje javnosti (78 %). S področja šolskega okolja pa je bilo v publikacijo sprejetih osem intervencij (62 %). PREGLEDNICA 7: REZULTATI GLEDE NA VRSTO INTERVENCIJ Zgodnje Intervencije Intervencije v Skupaj intervencije ozaveščanja šolskem okolju javnosti Zavrnjene intervencije 10 3 5 18 Sprejete intervencije 11 7 8 26 Skupno število prejetih 21 9 13 43 intervencij Sprejeto (%) 52 % 78 % 62 % 59 % Intervencije, ki niso bile sprejete v objavo, niso izpolnjevale naslednjih skupnih zahtev: 1. Podan je zelo dober opis intervencije: težava, ki se je pogosto pojavljala med ocenjevanjem, je bil nejasen opis cilja intervencije. Pogosto je bil opis intervencije nepopoln ali nejasen. Na primer, podan je bil opis intervencije v splošnih okvirjih, medtem ko ni bilo podanih posebnih lastnosti glede frekvence, jakosti ali trajanju. 2. Intervencija se izvaja v resničnem okolju/je izvedljiva/je prenosljiva: pogosto so manjkali ali bili podani nejasni opisi finančnih stroškov ali časa, ki je bil porabljen pri intervenciji. Prav tako ni bilo podanih priročnikov z navodili ali opisov dejavnosti za posamezno intervencijo. 3. Intervencija ima teoretično osnovo: pogosto ni bilo podanih učinkovitih elementov (ali tehnik ali načel) pristopa v okvirjih modela spremenljivosti ali intervencijske teorije, ali glede na rezultate predhodno opravljene raziskave. 31 3. REZULTATI 4. Intervencija je bila ovrednotena: rezultati evalvacije niso bili vedno najbolj pomembni za cilj, ki je bil podan v opisu intervencije. To se je pogosto pojavilo ob nejasnih opisih cilja intervencije. V teh primerih je bilo nemogoče ustrezno oceniti učinkovitost intervencije. Vse sprejete intervencije so bile porazdeljene v štiri ravni dokazljivosti (Preglednica 8). PREGLEDNICA 8: RAVNI DOKAZLJIVOSTI Zgodnje Intervencije Intervencije v Skupaj intervencije ozaveščanja šolskem okolju javnosti Osnovna raven 4 4 0 8 Prvi pokazatelji 1 2 2 5 učinkovitosti Dobri pokazatelji 1 1 3 5 učinkovitosti Močni pokazatelji 5 0 3 8 učinkovitosti Skupaj 11 7 8 26 Porazdelitev oddanih intervencij glede na državo, iz katere prihajajo, je razvidna v Preglednica 9. Nekatere intervencije so bile takoj sprejete, saj je kontaktna oseba podala dovolj podatkov, ki so izpolnjevali vsa merila ocenjevanja intervencij. Ostale intervencije so bile sprejete, ko je kontaktna oseba posredovala dodatne informacije, ki so izpolnjevale merila. Številne zavrnjene intervencije so imele pomanjkljive informacije, zato je bil poslan kontaktni osebi zahtevek za dodatne informacije, toda s strani kontaktne osebe včasih ni bilo prejetih informacij. Te intervencije so bile zavrnjene, saj ni bilo mogoče zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za vključitev. 32 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 9: PORAZDELITEV ODDANIH INTERVENCIJ GLEDE NA DRŽAVO Država Predložene Predložene Sprejete Od teh Zavrnjene Zahteva intervencije intervencije, intervencije revidirane intervencije za več ki dosegajo informacij, osnovna merila brez odziva Avstrija 3 3 1 1 2 1 Bolgarija 1 1 - - 1 - Hrvaška 2 2 2 2 - - Ciper 1 0 0 0 0 0 Finska 2 2 2 2 - - Nemčija 2 2 1 - 1 1 Grčija 2 2 1 1 1 - Irska 2 2 1 1 1 - Italija 2 2 2 1 - - Liechtenstein 1 0 0 0 0 0 Litva 2 2 1 - 1 - Luksemburg 1 1 1 1 - - Nizozemska 2 2 2 - - - Norveška 3 3 2 1 1 - Poljska 2 2 2 2 - - Portugalska 8 5 2 1 3 - Slovenija 3 3 2 1 1 - Španija 2 2 1 1 1 1 Švedska 7 7 3 - 4 3 Skupaj 48 43 26 15 17 6 Večina sprejetih intervencij v isti kategoriji so si na nek način podobne, saj na primer intervencije v šolskem okolju pogosto vključujejo interven- cije, ki “ciljajo” na učence in njihove starše v preventivi ali zmanjševanju rabe alkohola med mladostniki. V primeru zgodnjih intervencij se je veliko 33 3. REZULTATI intervencij osredotočilo na ponujanje usposabljanja za zdravstvene delavce za boljše prepoznavanje težav z rabo alkohola znotraj svojih področij. Pri intervencijah ozaveščanja javnosti je bilo nekoliko drugače. Nekatere intervencije so namenjene obiskovalcem nogometnih stadionov (“ne pijte preveč”), druge voznikom in zaposlenim (“ne pijte”). Ocenjevanje kampanj ozaveščanja javnosti je bilo zelo težavno glede na merila, ki so bili postavljena, saj so bili v nekaterih primerih neustrezna (na primer, med samimi ocenjevanjem ni bilo vedno razpoložljivih podatkov o osipu udeležencev, saj so bile dejavnosti intervencije neposredno ocenjene s strani naključno izbranih udeležencev/obiskovalcev posameznih dogodkov). V primeru dvomov o vključitvi intervencije v publikacijo, se je poleg izpolnjeva- nja pogojev upošteval bolj splošen vidik kampanje ozaveščanja javnosti. 34 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 35 3. REZULTATI 4. Zgodnje intervencije I n t e r v e n c i j e o z a v e š č a n j a j a v n o s t i , i n t e r v e n c i j e v š o l s k e m o k o l j u i n z g o d n j e i n t e r v e n c i j e z a z m a n j š e v a n j e z a l k o h o l o m p o v e z a n e š k o d P u b l i k a c i j a z a i z m e n j a v o z d o k a z i p o d p r t i h p r i m e r o v d o b r i h p r a k s 4.1. DEFINICIJA Zgodnje intervencije so terapevtske strategije, ki navadno vključujejo ali kombinirajo dva elementa: zgodnje prepoznavanje tvegane in škodljive rabe alkohola in/ali drugih drog ter kratke intervencije ali obravnave vključenih (32). 1. Zgodnje prepoznavanje je pristop, ki omogoča prepoznavanje dejanskega ali potencialnega problema z alkoholom s klinično presojo ali s presejalnimi orodji, kot so standardizirani vprašalniki (33). Presejalna orodja so navadno samoocenjevalni vprašalniki z obsegom od enega do deset vprašanj. Zgodnje prepoznavanje naj bi vodilo k nadaljnji evalvaciji, krajšim intervencijam in posebnim obravnavam, če je to potrebno. Na primer, vprašalnik o rabi alkohola AUDIT (ang. Alcohol Use Disorders Iden- tification Test), ki ga je razvila WHO, ocenjuje pogostost in intenzivnost rabe alkohola ter prepoznava posameznike, ki imajo težave z rabo alkohola (34): • tvegano pitje je vzorec rabe alkohola, ki povečuje tveganje za škodljive posledice za uporabnika in okolico; • škodljivo pitje se nanaša na rabo alkohola, ki že vpliva na fizično in duševno zdravje; • odvisnost od alkohola je zbir vedenjskih, kognitivnih in fizioloških pojavov, ki se lahko razvijejo po ponavljajoči rabi alkohola. 2. Kratke intervencije so krajša svetovalna ali izobraževalna srečanja in psihološko svetovanje, ki so večinoma na voljo v zdravstvenih ustanovah (35), včasih pa tudi na oddelkih urgentne oskrbe, intenzivni negi, akutni bolnišnični oskrbi, v porodnišnicah, na klinikah za spolno zdravje, v lekarnah in v službah kazenskega pravosodja. Kratka intervencija lahko vključuje povratno informacijo in strukturiran nasvet (ki temelji na sistemu načel FRAMES (glej spodaj) ali načelih motivacijskega intervjuja), ki sta podprta z izročki. Enostavna kratka intervencija traja približno 5 minut in sestoji iz naslednjih načel: • Povratna informacija (ang. Feedback): o stopnji bolnikovega tveganja za težave povezane z alkoholom; • Odgovornost (ang. Responsibility): sprememba je odgovornost bolnika; • Nasvet (ang. Advice): jasen nasvet, ko je ta potreben; • Možnosti (ang. Menu): kakšne so možnosti za spremembo; • Empatija (ang. Empathy): topel, refleksiven in razumevajoč pristop; in • Samoučinkovitost (ang. Self-efficacy): povečanje optimizma glede vedenjske spremembe (36). 38 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Kratke intervencije delimo na: • enostavne kratke intervencije – strukturiran nasvet v nekaj minutah ter • podaljšane kratke intervencije – strukturirane terapije, ki trajajo približno 20–30 minut in so lahko enkratne ali se večkrat ponovijo. 4.2. IZVAJANJE V zadnjem času so raziskovalci analizirali razvoj kratkih intervencij s področja rabe alkohola, vključno z evalvacijo štirih ključnih elementov: uspešnost, učinkovitost, izvedba in predstavitev (37). Zaključili so, da sta bili uspešnost in učinkovitost kratkih intervencij obsežno prikazani, in da se učinki inter- vencije redno pojavljajo v različnih kontekstih raziskav. Več pozornosti pa bi morali usmeriti na promocijo trajne implementacije presajanja in kratkih intervencij za zmanjševanje škode zaradi alkohola. Prav tako je pomembno doseči tiste osebe, ki bi jim kratke intervencije pomagale in bi tako prejeli podporo. Izvedba zgodnjega odkrivanja in kratkih intervencij (EIBI – ang. early identification and brief interventions) v zdravstvenih domovih bi morala najprej izboljšati delo strokovnjakov pri presejalnih testih in dejavnostih kratkih intervencij. Študija ODHIN je preučevala učinkovi- tost in uspešnost treh izvedbenih intervencij (usposabljanje in podpora, povračilo finančnih stroškov ter internetne intervencije), ko so uslužbenci v primarnem zdravstvenem varstvu pri tveganih pivcih opravljali presajanje ali jim nudili svetovanje. Rezultati so pokazali, da je ponudba kombinacije izobraževanja in podpore ter finančnega povračila najbolj pogosto zastopana v petih sodelujočih državah (38). Po poročanju so ti rezultati podobni tistim, ki prikazujejo učinkovitost usposabljanja in podpore pri promociji presajanja in intervencij za preventivo tveganega in škodljivega pitja alkohola (39, 40). Avtorji prav tako predlagajo, da bi usposabljanje in podpora ter povračilo finančnih stroškov moralo imeti močno vladno podporo, posebej v tistih državah, kjer so stroški preventivnih intervencij nižji od ocenjenih zdravstve- nih in drugih stroškov zaradi pitja alkohola. Izvedba zgodnjih intervencij za zmanjšanje škodljive rabe alkohola vključuje naslednje elemente: • razpoložljivost kliničnih smernic za zgodnje prepoznavanje in kratke svetovalne intervencije, • zagotavljanje programov usposabljanja za zaposlene v primarnem zdra- vstvenem varstvu na temo zgodnjega odkrivanja in intervencij s kratkim svetovanjem, 39 4. ZGODNJE INTERVENCIJE • sistemizacija in nadzor kakovosti zgodnjega prepoznavanja in krajših svetovalnih intervencij ter • nudenje finančne podpore za izvajanje zgodnjega prepoznavanja in krajših svetovalnih intervencij (41). Ovire (42): • zdravstveni in socialni delavci so pogosto preveč zaposleni, da bi se ukvarjali s težavami, ki jim jih predstavijo posamezniki; • zdravstveni in socialni delavci niso izobraženi na področju svetovanja za zmanjševanje rabe alkohola; • zdravstveni in socialni delavci menijo, da svetovanje glede alkohola vključuje tudi družine in širše družbene vplive, kar otežuje izvedbo; • družinski zdravniki niso organizirani na način, da bi lahko izvajali preventivne intervencije; • zdravstveni in socialni delavci ne verjamejo, da bodo bolniki upoštevali njihove nasvete in tako spremenili svoje vedenje; • zdravstveni in socialni delavci nimajo dovolj razpoložljivih in ustreznih strokovnih gradiv; • državne zdravstvene politike na splošno ne podpirajo zdravstvenih in socialnih delavcev, ki želijo izvajati preventivne dejavnosti. 4.3. UČINKOVITOST IN STROŠKOVNA UČINKOVITOST Vedno več je dokazov o učinkovitosti kratkih intervencij v storitvah primarnega zdravstvenega varstva, na oddelkih urgentne oskrbe, intenzivni negi, akutni bolnišnični oskrbi, v porodnišnicah, na klinikah za spolno zdravje, v lekarnah in v službah kazenskega pravosodja. • Primarno zdravstveno varstvo: kratki nasveti pri storitvah primarnega zdravstvenega varstva so dokazano pripomogli k zmanjševanju količine, pogostosti in intenzitete pitja ter obolevnosti in smrtnosti zaradi rabe alkohola. V Veliki Britaniji je izvajanje kratkih intervencij v okolju primarnega zdravstvenega varstva pripeljalo do zmanjšanja tvegane ali škodljive rabe alkohola tako pri moških kot pri ženskah (43). Poznejše pregledi so prav tako pokazali učinkovitost kratkih intervencij pri zmanj- ševanju rabe alkohola pri moških in ženskah po šestih do dvanajstih mesecih po sami intervenciji (44). • Urgentne ustanove: v okolju urgentne oskrbe se nahaja manj dokazov o vplivu kratkih intervencij. V ZDA v teh kontekstih strokovnjaki priporočajo vključitev presajanja in kratkih intervencij za težave zaradi 40 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS rabe alkohola (45). Britanska študija je sledila skupini bolnikov ter ugotovila, da so tiste osebe, ki so bile udeležene v intervenciji, občutno zmanjšale stopnjo pitja v primerjavi s tistimi v kontrolni skupini (46). Druga mednarodna študija je ocenila, da je 10—18 % primerov poškodb, ki prejmejo urgentno oskrbo, povezanih z rabo alkohola (47). • Delovno okolje: čeprav so dokazi glede vpliva krajših svetovalnih intervencij na področju zdravja na delovnem mestu zelo omejeni, lahko oddelki za zdravje na delovnem mestu razmislijo o njihovi izvedbi. Namen evropskega projekta Delovno okolje in alkohol (EWA, ang. The European Workplace and Alcohol) je bil povečanje znanja o intervenci- jah v delovnem okolju in njihovemu pozitivnemu vplivu na ozaveščanje na področju rabe alkohola, odnosa, politik in vedenja v več evropskih državah (48). Rezultati pričajo, da ima raba alkohola zelo negativen vpliv na delo in da so preventivne intervencije na področju rabe alkohola potrebne za ozaveščanje glede rabe alkohola in za podporo pri izvajanju alkoholnih politik. Prav tako je izvajanje intervencij znotraj podjetij pripeljalo do višjih stopenj ozaveščenosti, izboljšanja odnosa do alkohola, zmanjšanja škodljive rabe alkohola in težav v delovnem okolju zaradi rabe alkohola zaposlenih. Strategije EIBI v delovnem okolju naj obsegajo: prepoznavanje ciljne skupine z uporabo ustreznega prese- jalnega orodja, ponujanje krajših svetovanj, napotitev k specialistu za prilagoditve delovnega okolja posamezniku, informiranost zaposlenega ter zagotavljanje zasebnosti in zaupnosti (49). • Socialne službe in druga okolja: na voljo ni preudarnih dokazov, ki bi upravičili celostno vlogo izvajanja krajših svetovalnih intervencij v okolju socialnega dela in drugih okoljih. Trenutno so dejavnosti osredoto- čene na zbiranje uporabnih dokazov za sprejemanje in izvedljivost EIBI. Izvajanje intervencij je potrebno prilagoditi specifičnemu okolju storitev v vsaki državi. • Službe kazenskega pravosodja: službe kazenskega pravosodja zajemajo policijo, sodišča, zapore in službe za pogojne obsodbe. Vse več dokazov priča o tem, da so prepoznavanje in kratke svetovalne intervencije v teh okoljih učinkoviti in zmanjšujejo stopnjo povratništva. Priporniki s pozitivnim rezultatom na vprašalniku AUDIT so zelo pogosto udeleženci nesreč in prejemniki urgentnih storitev ter so na splošno v slabšem zdravstvenem stanju kot priporniki z negativnim rezultatom. Prav tako so bolj nagnjeni k temu, da bodo storili nasilno dejanje kot drugi kršitelji ter so večkrat aretirani, obravnavani na sodišču in prejemniki več socialnih storitev. 41 4. ZGODNJE INTERVENCIJE • Spletne ali elektronske EIBI: nekateri dokazi nakazujejo, da lahko spletne intervencije za osebe s težavami zaradi alkohola pomagajo uporabnikom, ki so manj primeri za tradicionalne oblike pomoči na področju težav z alkoholom. Tu gre predvsem za ženske, mlade in tvegane pivce alkohola (50). Študije dokazujejo, da so spletne vedenjske intervencije lahko v veliko pomoč pri podajanju krajših nasvetov tveganim pivcem alkohola (51). Toda učinkovitosti in zmogljivosti teh intervencij ni mogoče pravilno analizirati, zato je treba rezultate razlagati previdno. • Stroškovna učinkovitost: kratke intervencije lahko prihranijo stroške povezane s prezgodnjimi smrtmi ali z obolevnostjo zaradi rabe alkohola. Študije iz leta 2002 v Veliki Britaniji so pokazale, da se s kratkimi inter- vencijami prihrani 2000 £ na leto življenja (52). Druga študija je potrdila, da so enostavne kratke intervencije (SBI) stroškovno zelo učinkovite glede na ocenjene rezultate s pomočjo ICER (razmerje med stroški in učinkovitostjo), in sicer 550 € na leto zdravstveno kakovostnega življenja (QALY) za SBI pri naslednjem splošnem pregledu pri osebnem zdravniku ter 590 €/QALY za SBI pri naslednjem zdravstvenem posvetu (53). Zgoraj omenjeni dokazi o učinkovitosti se odražajo v sprejetih intervencijah, ki se nahajajo v poglavju 4.4. 42 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 4.4. SPREJETE INTERVENCIJE PREGLEDNICA 10: SEZNAM SPREJETIH ZGODNJIH INTERVENCIJ GLEDE NA RAVEN UČINKOVITOSTI1 Pokazatelji učinkovitosti Ime1 Država Osnovna raven Kratka motivacijska intervencija za ogrožene mlade osebe Hrvaška Zgodnje prepoznavanje in kratke intervencije Italija Spletni tečaj o kratkih intervencijah na področju alkohola Finska Priprava okvirja za izvajanje z dokazi podprtih intervencij na področju alkohola Irska Prvi Intervencija za uporabnike drog v šolskem okolju Poljska Dobri Nacionalni projekt “Tvegano pitje alkohola” Švedska Močni Spletna intervencija na področju posameznikovega spoprijemanja in program Švedska za alkoholno preventivo Devet mesecev nula Nizozemska Švedski nacionalni telefon za klic v stiski Švedska Program “Pij manj” Katalonija/ Španija Trampolin Nemčija 1 S klikom na ime intervencije lahko dostopate do opisa. 43 4. ZGODNJE INTERVENCIJE 4.4.1. Osnovna raven PREGLEDNICA 11: KRATKA MOTIVACIJSKA INTERVENCIJA ZA OGROŽENE MLADE OSEBE Osnovni podatki Ime Kratka motivacijska intervencija za ogrožene mlade osebe (ang. MOVE – Brief Motivational Intervention for Young People at Risk) Povzetek Urad za boj proti zlorabi drog (hrv. Ured za suzbijanje zlouporabe droga) je v sodelovanju z ostalimi institucijami (Hrvaški zavod za javno zdravje, Ministrstvo za socialno politiko in Ministrstvo za zdravje) organiziral srečanje Kratka motivacijska intervencija za ogrožene mlade (tridnevna delavnica) z namenom izboljšanja komunikacijskih sposobnosti strokovnjakov, ki delujejo kot svetovalci za ogrožene mlade, in učenja novih svetovalnih tehnik. Delavnice izvajata izurjena predavatelja s pomočjo gosta – policijski uradnik. Tridnevna delavnica je razdeljena v 12 modulov, ki temeljijo na izkušnjah različnih terapevtskih konceptov in teorij, ki si prizadevajo za raznolikost kratkih svetovalnih pogovorov. Vsak modul je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Urad za boj proti zlorabi drog ponuja ta način usposabljanja že od leta 2008. Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi Raven Nacionalna Regionalna Lokalna Namen in cilji Glavni cilj je oblikovanje intervencije, ki izboljša svetovalne sposobnosti za promocijo in spodbujanje pripravljenosti mladih oseb, da spremenijo tvegano rabo drog ali tveganega vedenja s pomočjo svetovanja v obliki motivacijskega intervjuja. Cilj kampanje MOVE je zmanjševanje tveganih vzorcev rabe alkohola med mladimi osebami kot strategija za selektivno preventivo. Med drugim je cilj tudi izboljšanje in spodbujanje sodelovanja med sektorji, kar se lahko doseže z multidisciplinarnimi skupinami. Razvoj Deležniki Ciljne skupine Posredna ciljna Vladni organi Civilna družba skupina (NVO) Logični model Znanstveni dokazi: usposabljanje za intervencijo MOVE temelji na motivacijskem intervjuju (Miller, W.R. in Rollnick, S., 1991), transteoretičnem modelu spreminjanja vedenja (Prochaska in DiClemente), salutogenetskem modelu (A. Antonovsky), kratkih motivacijskih intervencijah (razumevanje ambivalence; empatija; prepoznavanje in vključevanje razhajanj; spodbujanje dialoga; ravnanje z odporom; postavljanje ciljev; sprejemanje dogovorov). Elementi načrtovanja Pregled Ocena Načrt Načrt Časovnica Dogovor Načrt literature in/ potreb financiranja vodenja partnerjev evalvacije ali formativna človeških raziskava virov Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Intervencija se izvaja neprekinjeno od leta 2015 do 2017 znotraj “Hrvaškega akcijskega načrta za boj proti drogam” Od leta 2013 izvajamo 2—4 dogodke na leto. 44 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Ciljne skupine Mladostniki Mladi odrasli Odrasli Ranljive skupine: osebe, ki se spoprijema z zlorabo snovi Komunikacijski kanali Neposredna Seminar o svetovanju, ki temelji na priročniku MOVE za predavatelje komunikacija (izvorni izdajatelj: ginko Landeskoordinierungsstelle für Suchtvorbe- ugung, Zvezna dežela Nordrhein-Westfalen, Nemčija, Mulheim a.d. Ruhr 2002) Osnovne aktivnosti Usposabljanje (tridnevne delavnice) in Priročnika z navodili za udeležence Podporne aktivnosti Supervizija Evalvacija Odgovornost Notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Procesna evalvacije poteka nenehno od začetka izvajanja usposabljanja MOVE (2008). Po vsaki zaključeni delavnici udeleženci izpolnijo vprašalnik o zadovoljstvu z usposabljanjem, o oceni dela trenerjev, skupine in samega procesa. Vprašalniki vsebujejo vprašanja o zadovoljstvu udeležencev s teoretičnim delom, praktičnim delom, organizacijo, z možnostjo rabe delov usposabljanja v vsakodnevnem delu; udeleženci lahko dodajo svoja opazovanja ali predloge za izboljšanje. Leta 2013 smo razvili dodaten ocenjevalni vprašalnik, ki cilja na preizkušanje učinkovitosti prenosa vsebine izobraževanja in preizkušanje vplivov pridobljenega znanja na dinamiko in pogostost pojavljanja pri samem zdravljenju/svetovanju. Vprašalnik je sestavljen iz: a) dela, ki se nanaša na način, kako je predstavljena vsebina in b) dela, ki se nanaša na število oseb udeleženih v zdravljenju in pri svetovanju ter pogostost obiskovanja. Udeleženci dobijo vprašalnik na začetku in na koncu tridnevnega usposabljanja. Rezultati: V splošnem smislu so udeleženci a) popolnoma zadovoljni z usposabljanjem (Zagreb, 29.—31. 10. 2014 (44 %); Valbandon, 19.—21. 11. 2015 (31 %)); b) delno zadovoljni z usposabljanjem (Zagreb, 29.—31. 10. 2014 (56 %); Valbandon, 19.—21. 11. 2015 (69 %)). Na obeh srečanjih nihče ni bil: c) delno nezadovoljen ali d) popolnoma nezadovoljen. Večina udeležencev bo priporočila usposabljanje svojim kolegom. Rezultati tega, kako uspešno je bilo usposabljanje posredovano, se razlikujejo od delavnice do delavnice, kar je odvisno od predavateljev in udeležencev. Pri dveh različnih delavnicah, ki so jih izvajali leta 2015, je večina udeležencev dokazala boljše znanje vsebine na koncu delavnice v primerjavi z začetkom usposabljanja. Za najbolj zanimivo vsebino omenjajo “odpor”, “ambivalenco” ter “prepoznavanje neskladnosti”. Zelo težko je določiti, kako udeležba svetovalcev v usposabljanju MOVE vpliva na število oseb, ki pričnejo in nadaljujejo s zdravljenjem, saj se pacienti svetovanja večinoma udeležijo na zahtevo in po vnaprej določenem trajanju. Pridobljena znanja morajo biti vedno znova uporabljena pri vsakodnevnem delu. Glede na to, da svetovalci, ki se udeležijo usposabljanja MOVE s svojimi delovnimi metodami ne morejo vplivati na stranke, da pričnejo in nadaljujejo proces svetovanja, bomo primorani preoblikovati ocenjevalni vprašalnik in izpustiti del B v vprašalniku, ki je naveden zgoraj. 45 4. ZGODNJE INTERVENCIJE Poročilo WHO: “Izboljšanje življenj otrok in mladih oseb: študije primerov iz Evrope, št. 3” Spremljanje Urad za boj proti zlorabi drog je leta 2010 za vseh 12 predavateljev organiziral izobraževanje za supervizorja. Trenerji supervizije prihajajo iz Nemčije – ginko Stiftung für Prävention, Kaiserstraße 90, 45468 Mülheim an der Ruhr. Dodatne informacije Spletna stran drogeiovisnosti.gov.hr www.ginko-stiftung.de/move/default.aspx Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Josipa-Lovorka Andreić, Vodja oddelka za programe in strategije Organizacija: Government of the Republic of Croatia, The Office for Combating Narcotic Drug Abuse Naslov: Preobraženska 4/II, Zagreb Država: Hrvaška Telefon: +385 14 8781 23 E-pošta: josipa.lovorka.andreic@uredzadroge.hr 46 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 12: ZGODNJE PREPOZNAVANJE IN KRATKE INTERVENCIJE Osnovni podatki Ime Zgodnje prepoznavanje in kratke intervencije (ita. IPIB – Identificazione Precoce Intervento Breve) Povzetek Nacionalna komisija za alkohol, ki je imenovana na osnovi zakona 125/2001, je nacionalni trening za EIBI (ital. IPIB), ki temeljijo na projektu PHEPA II, prepoznala kot formalni institucionalni standardni trening za strokovnjake primarnega zdravstevnega varstva (ciljna skupina), ter Nacionalni observatorij za alkohol, Nacionalni center za epidemiologijo, nadzor in promocijo zdravja ter Istituto Superiore di Sanità (NOA-CNESPS, ISS) kot nacionalnega ponudnika usposabljanj v tesnem sodelovanju z italijansko zvezo za alkohologijo (SIA) in z regijami. Tako je od začetka leta 2006 program NOA-CNESPS imel ključno vlogo pri izvajanju uradne dejavnosti pri pripravljanju državne strategije, ki je usmerjena v izvajanje in diseminacijo skupnega standarda usposabljanja in koherentne aplikacije programa IPIB, ki je sedaj vključen v vse dokumente nacionalnega javnega zdravja in izvajan v okvirjih različnih nacionalnih in mednarodnih programov. Seminarji usposabljanja ISS za IPIB sledijo standardom PHEPA: šest srečanj za vsak seminar (1. srečanje: Uvod in osnovni koncepti; 2. srečanje: Zgodnje prepoznavanje; 3. in 4. srečanje: Kratke intervencije; 5. srečanje: Odvisnost od alkohola; 6. srečanje: Izvajanje EIBI). Trajanje: 1 ali 2 dni, odvisno od postavitve. Spletna stran ISS objavlja razpise za izbiro kandidatov za programe usposabljanja IPIB kot tudi program za seminarje, ki sprejemajo do 24 udeležencev (www.iss.it). Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi Raven Nacionalna Regionalna Lokalna Namen in cilji Seminar usposabljanja je namenjen družinskim zdravnikom in, splošno gledano, vsem zdravnikom s področja primarnega zdravstvenega varstva ter strokovnjakom ostalih speci-alizacij, kot so strokovnjaki za obravnavanje odvisnosti, strokovnjaki s področja svetovanja družinam in preventive na delovnem mestu, psihiatrom in psihologom, z namenom, da izboljšajo svoje strokovne sposobnosti, znanje, odnos in motivacijo ter se spoprijemajo z izzivi, ki vključujejo obravnavo oseb s tvegano in škodljivo rabo alkohola. 47 4. ZGODNJE INTERVENCIJE Razvoj Deležniki Ciljne skupine Državni organi Vlagatelji Raziskovalci Logični model Znanstveno: številne recenzije in znanstvena dokumentacija kot dokazila o učinkovitosti in stroškovni učinkovitosti EIBI za obravnavo tveganega in škodljivega pitja (od leta 2004 s sodelovanjem na projektu s Svetovno zdravstveno organizacijo o prepoznavanju in vodenju problemov zaradi rabe alkohola v primarnem zdravstvenem varstvu, IV. faza (ang. Collaborative Project on Identification and Management of Alcohol-related Problems in Primary Health Care, Phase IV). Kar se tiče presejalnih pripomočkov, je bil vprašalnik AUDIT leta 1997 ocenjen na nacionalni ravni (Piccinelli M. in dr, 1997. BMJ, 314:420–424), izvedena pa je bila tudi nacionalna študija, ki evalvira izvedljivost prilagoditve krajše različice vprašalnika WHO (AUDIT-C) v primarnem zdravstvenem varstvu, objavljena v www.iss.it/binary/alco/cont/ Boll%20farm%20alcol%2006%2029%201-6.1182506126.pdf (Struzzo P. in dr., 2006). Pretekle izkušnje: delovna skupina IPIB-ISS je pričela s svojimi dejavnostmi aprila 2006 z izdajo nacionalne strategije, organiziranjem konferenc za predstavitev, promocijo in diseminacijo programa IPIB. Usposabljanje IPIB še ni obvezno za vse strokovnjake v Nacionalnem zdravstvenem sistemu, toda kot primer izvajanja na regionalni ravni je bil predstavljena izkušnja usposabljanja v toskanski regiji in program za vse regije o IPIB na delovnih mestih, ki ga financira Središče za nadzor bolezni (CCM) italijanskega Ministrstva za zdravje (MoH). NOA-CNESPS, ISS, je tako izvedel 11 seminarjev. Elementi načrtovanja Pregled literature Ocena Časovnica Komunikacijski Načrt in/ali formativna potreb načrt evalvacije raziskava Izvedba Časovni okvir Periodično Ciljne skupine Družinski zdravniki in ostali strokovnjaki v primarnem zdravstvenem varstvu Komunikacijski kanali Socialni mediji Spletna stran E-pošta Sestanki/konference s strokovnjaki/kolegi Neposredna Smernice komunikacija Osnovne aktivnosti Seminarji usposabljanja, predstavitve in diseminacija širokega nabora gradiva – kampanje, publikacije, prevod in adaptacija priročnika z navodili za usposabljanje PHEPA ter kliničnih smernic za zmanjševanje z alkoholom povezane škode, prilagoditev seminarjev usposabljanja za različne ciljne skupine (tj. otroci, mladostniki, nosečnice, družine in zdravstveni strokovnjaki). Podporne aktivnosti Svetovanje Supervizija Usposabljanje Srečanja tima Evalvacija Odgovornost Zunanja in notranja Vrsta Procesna Evalvacija Evalvacija Dejavnosti IPIB so predstavljene Ministrstvu za učinkov rezultatov zdravje, ki poroča Parlamentu za spodbujanje preventive na področju alkohola in oblikovanje zakona o alkoholu 125/2001. 48 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Rezultati V splošnem smislu je glavni rezultat te iniciative vključitev programa za usposabljanje za EIBI med aktivnosti Nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2007—2010 (ita. Piano Nazionale Alcol e Salute – PNAS) ter Nacionalnega preventivnega programa Ministrstva za zdravje in Regionalnih preventivnih načrtov. Na koncu vsakega seminarja udeleženci izpolnijo izvirni evalvacijski vprašalnik PHEPA za glavne teme usposabljanja. Eden izmed opisov zaključkov o znanju in zadovoljstvu je bil predstavljen leta 2013 na letnem srečanju INEBRIA v Rimu (www.inebria.net/Du14/ pdf/2013_09_19_20.pdf) Poročilo Ni javno dostopno Spremljanje Aktivnosti so predstavljene v Letnem poročilu Ministrstva za zdravje, ki je namenjeno Parlamentu v povezavi z izvajanjem zakona 125/2001. Dodatne informacije Spletna stran www.epicentro.iss.it/alcol/ Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Claudia Gandin ali Emanuele Scafato Organizacija: Istituto Superiore di Sanità Naslov: Via Giano della Bella, Rim Država: Italija Telefon: +39 06 4990 4192 - 4028 E-pošta: claudia.gandin@iss.it; emanuele.scafato@iss.it 49 4. ZGODNJE INTERVENCIJE PREGLEDNICA 13: SPLETNI TEČAJ O KRATKIH INTERVENCIJAH NA PODROČJU ALKOHOLA Osnovni podatki Ime Spletni tečaj o kratkih intervencijah na področju alkohola (ang. Online Course on Brief Alcohol Intervention / fin. Ota puheeksi alkoholi; Puheeksioton perusteet – verkkokurssi) Povzetek Ustanova A-Clinic Foundation ponuja spletni seminar o kratkih intervencijah za povečanje kapacitet zdravstvenih delavcev v primarnem zdravstvenem varstvu, ki lahko zaznajo škodljivo rabo alkohola. Seminar je namenjen predvsem izvajalcem primarnega zdravstvenega varstva in študentom, predvsem pa medicinskim tehnikom in zdravnikom. Seminar se izvaja v sodelovanju z zbranimi občinami in javnimi ustanovami. Cilj seminarja je zagotoviti enoten pristop na področju kratkih intervencij. Tako je lahko organizacija prepričana, da se lahko vsak delavec zapriseže k modelu delovanja in svoje delo ovrednotijo sami. Ustanova A-Clinic Foundation izvaja lastno evalvacijo in je pripravljena podati podporo organizacijam, če je to potrebno. Odgovornost intervencije se deli z ustanovo A-Clinic Foundation kot izvajalcem in javnimi organizacijami, ki naslavljajo javnost v širšem smislu. Prvotno je bil spletni seminar del projekta ustanove, ki se je pričel leta 2011. Vsebina seminarja je oblikovana s strani strokovne skupine iz več disciplin, z izvajanjem seminarja pa so pričeli avgusta 2013. Januarja 2015 so zabeležili več kot 1300 registriranih študentov. Izvajanje je neprekinjeno in pojavlja se nenehna potreba po stroškovno učinkovitih načinih za zmanjševanje zdravstvenih in socialnih težav. Financiranje Finska zveza Slot Machine Association (RAY), ki je pod nadzorom Ministrstva za socialne zadeve in zdravje na Finskem. Raven Nacionalna Namen in cilji Glavni cilj je ponujanje znanja o tehnikah in praksah v kratkih intervencijah za strokovnjake in študente, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami, ki pijejo alkohol tvegano ali škodljivo. Razvoj Deležniki Posredna ciljna Vlagatelji Raziskovalci Civilna družba Vodstvo skupina (NVO) zdravstvenega varstva občin Kotka in Pyhtää. Logični model Pretekle izkušnje: obstajajo močni dokazi v primarnem zdravstvenem varstvu in specializirani zdravstveni oskrbi, da je prepoznavanje škodljivega pitja alkohola in preventiva v zgodnjih stopnjah zelo koristna. Koristi intervencije so vidne nekaj let in lahko jo pono-vimo. Učinkovitost načina kratkih intervencij je splošno priznana. Elementi načrtovanja Pregled literature Podroben načrt Načrt financiranja Načrt vodenja in/ali formativna aktivnosti človeških virov raziskava Časovnica Dogovor partnerjev Komunikacijski načrt Načrt evalvacije Načrt postopka 50 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Splošna populacija Komunikacijski kanali Brošure/letaki/ Telefon/mobilni Spletna stran E-mail promocijska darila telefon Sestanki/konference s strokovnjaki/kolegi Neposredna komunikacija Osnovne aktivnosti Seminar se je pričel izvajati avgusta 2013. Januarja 2015 so zabeležili več kot 1300 udeležencev. Povpraševanje je neprekinjeno. Prvotno so bili ciljna skupina seminarja izvajalci primarnega zdravstvenega varstva in študenti, toda na podlagi interesa se seminar trenutno ponuja tudi strokovnjakom s področja specializiranega zdravstvenega varstva in socialnega dela. Seminar je v pomoč vsem strokovnjakom, ki so v stiku s škodljivimi posledicami alkohola pri svojem delu. Podporne aktivnosti Svetovanje Usposabljanje Služba za pomoč Poročanje partnerju uporabnikom med postopkom Evalvacija Odgovornost Zunanja in notranja Vrsta Procesna Evalvacija Evalvacija Potrebo po usposabljanju so nadzorovali z učinkov rezultatov začetno anketo za študente (prostovoljna spletna anketa) Rezultati Do sedaj, glede na prvotno raziskavo, je bilo 85 % anketirancev na delovnem mestu že soočenih s situacijo, v kateri bi jim lahko znanje o zdravljenju zlorabe alkohola koristilo. 38 % anketirancev se pogosto sooča s takimi situacijami. Anketiranci imajo potrebo po bolj praktičnih informacijah in pripomočkih za izvajanje krajših intervencij. Poročilo / Spremljanje Anketa je bila ponovno opravljena med 19. aprilom in 18. majem 2016. Prejeli so skupno 326 odgovorov na spletni vprašalnik (26 % stopnja odgovorov). Anketa je v skupnem številu dosegla 1277 anketirancev. Večina (88 % vseh anketirancev) je ocenila seminar kot odličen ali dober. 86 % anketirancev čuti, da so prejeli nove informacije o kratkih intervencijah v času seminarja. 64 % anketirancev je lahko uporabila novo znanje na delovnem mestu. Ostali, ki so odgovorili drugače, so izrazili, da niso več v stiku s strankami ali niso bili soočeni s situacijo, ki bi zahtevala krajšo intervencijo. Prav tako je eden izmed razlogov ta, da so nekateri anketiranci študentje. 83 % anketirancev je motivirana za izvajanje kratke intervencije pri svojem delu. Po končanem seminarju približno polovica anketirancev ni vedela , kateri so glavni cilji krajših intervencij v njihovi organizaciji. 30 % jih trdi, da skupni cilji niti niso določeni. Mnogi od teh, ki so odgovorili, da skupni cilji niso določeni, trdijo, da ne poznajo razlogov za pomanjkanje ciljev ali ne vidijo potrebe po postavitvi ciljev. 29 % anketirancev čuti, da potrebujejo več usposabljanja za izvajanje kratkih intervencij, med drugim o motivaciji za spremembo, soočanju (s težavnimi) strankami ali o rabi alkohola med starejšimi in mlajšimi osebami. â 51 4. ZGODNJE INTERVENCIJE Spremljanje â 95 % anketirancev pravi, da je bila realizacija spletnega seminarja dobra. 86 % jih trdi, da je bil seminar zelo enostaven za uporabo. Nekateri so imeli tehnične težave in so želeli bolj jasna navodila. Nekateri odgovori na vprašanje o predlogih za izboljšanje ali povratnih informacijah: • mislim, da bi morali vpeljati način za obnavljanje vsebin seminarja (kot sporočila z opomniki, letak z glavnimi točkami, ki je na voljo za tiskanje); • seminar bi se lahko nanašal na bolj raznolike situacije s strankami, poleg situacij pacient-medicinska sestra ali pacient-zdravniki; • mislim, da bi bilo zelo dobro poslušati izkušnje drugih ljudi, ki so se udeležili seminarja (kot je možnost spletne klepetalnice); • video posnetki, ki bi prikazovali napačne/težavne situacije; • bolj jasna navodila za prijavo v seminar in tiskanje certifikata; • video posnetki so bili zelo dobri; • seminar je bil v svoji celoti jasen in raznolik; • seminar je pomemben. Dodatne informacije Spletna stran www.otapuheeksi.fi Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Pirkko Hakkarainen, Vodja digitalnih storitev Organizacija: A-Clinic Foundation Naslov: Maistraatinportti 2, 00240 Helsinki Država: Finska Telefon: +358 50 5780 806 E-pošta: pirkko.hakkarainen@a-klinikka.fi 52 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 14: PRIPRAVA OKVIRJA ZA IZVAJANJE Z DOKAZI PODPRTIH INTERVENCIJ NA PODROČJU ALKOHOLA Osnovni podatki Ime Priprava okvirja za izvajanje z dokazi podprtih intervencij na področju alkohola (ang. Towards a Framework for Implementing Evidence-based Alcohol Interventions) Povzetek Prvotni cilj projekta je bil preizkušanje izvedljivosti presejalnih in krajših intervencij znotraj urgentnih oddelkov. Februarja 2008 je bil izveden prikaz zemljevida vseh oddelkov akutne bolnišnične obravnave na nacionalni ravni. Rezultati so prikazali stopnjo obravnav zaradi rabe alkohola in pripomogli k prepoznavanju oddelkov akutne bolnišnične obravnave, kjer se že izvajajo pomembne intervencije. Junija 2008 je bilo organizirano nacionalno srečanje z osebami, ki jih zanima alkohol v akutni bolnišnični obravnavi. Na osnovi dokumenta z zemljevidom in nacionalnega srečanja je bilo prepoznanih sedem bolnišnic, kjer bi lahko izvedli preizkus izvedljivosti presejalnih in krajših intervencij. Z zaposlenimi iz sedmih bolnišnic so bila organizirana multidisciplinarna srečanja, od katerih so štiri bolnišnice lahko opravile preizkus izvedljivosti presejalnih in krajših intervencij na urgentnih oddelkih. V štirih bolnišnicah so zaposlene seznanili s projektom. Ti so se zavezali, da bodo v obdobju od decembra 2009 do februarja 2010 v soje delo vpeljali orodje presejanja in izvajali ustreznih intervencij. Zaposlene so prosili, da pregledajo vse, ki se znajdejo na urgentnem oddelku, na samem začetku pa so se dogovorili, da v določenih okoliščinah to ni možno. Financiranje Izvršni odbor za zdravstvo (ang. Health Service Executive) Raven Nacionalna Namen in cilji Študija je preizkusila uresničljivost presejalnih in kratkih intervencij znotraj štirih urgentnih oddelkov. Razvoj Deležniki Posredna ciljna skupina (učitelji, vodstvo Vlagatelji Zaposleni na oddelkih akutne šole, zdravstveni in socialni delavci itn.) bolnišnične obravnave Logični model Znanstveno: World Health Organisation. (2009) Evidence for the effectiveness and cost-effectiveness of interventions to reduce alcohol related harm. Geneva: WHO. World Health Organisation. (2001) The Alcohol Use Disorders Identification Test Guidelines for Use in Primary Care. Literatura ponuja jasno in konsistentno podporo pri vlogi zdravstvenih tehnikov in ostalih zdravstvenih strokovnjakov pri izvajanju kratkih intervencij pri osebah s tvegano ali škodljivo rabo alkohola (Allen, 1998; D’onofrio in dr., 2002; Herring & Thom, 1999; Anderson in dr., 2001 and Goodall in dr., 2008). Kratke psihološke intervencije so namenjene preiskovanju potencialne težave in motiviranju posameznikov, da ukrenejo nekaj v zvezi z zlorabo prepovedanih snovi, ali na naraven način, usmerjen na klienta (sprememba samega sebe) ali z iskanjem dodatnega zdravljenja zaradi zlorabe prepovedanih snovi (Health Research Board, 2006). Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt aktivnosti Časovnica formativna raziskava Dogovor partnerjev Komunikacijski načrt Načrt evalvacije 53 4. ZGODNJE INTERVENCIJE Izvedba Časovni okvir Neponovljivo, enkratno Ciljne skupine Splošna populacija Komunikacijski kanali Radio Časopisi/revije Brošure/letaki/promocijska darila Spletna stran E-pošta Sestanki/konference s Neposredna komunikacija strokovnjaki/kolegi Osnovne aktivnosti Razvili so priporočene okvirje za izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih tehnikov in babic za izvajanje presejalnih in krajših intervencij na področju težav zaradi rabe alkohola. Prav tako so razvili nacionalni program usposabljanja za izvajanje presejalnih pregledov in krajših intervencij. Rezultati testa o izvedljivosti so bili objavljeni leta 2014 v publikaciji Irish Medical Journal. Na spletni strani Izvršnega odbora za zdravstvo so pripravili zavihek o presejalnih pregle-dih in kratkih intervencijah. Razvili so spletni vprašalnik za samoocenjevanje rabe alkohola. Presejalni pregledi in kratke intervencije so priporočene na ravni nacionalni politike. Podporne aktivnosti Usposabljanje Evalvacija Odgovornost Notranja Vrsta Procesna Rezultati Politika: • Treba je oblikovati politiko za naslavljanje tveganega in škodljivega pitja alkohola v vseh oddelkih akutne bolnišnične obravnave. • V vsaki bolnišnici bi bilo treba enega od zaposlenih, ki je v stiku s pacienti, določiti za medicinsko sestro/zdravstvenega tehnika, odgovorno/ega za stike na področju alkohola. Ta oseba bi nudila podporo zdravstvenemu osebju pri izvajanju presejalnih pregledov in krajših intervencij ter bi ves čas delovala v smeri izboljšav pri vodenju tveganih ali odvisnih pivcev alkohola v bolnišnici. • V standardno dokumentacij/kartoteko bolnika se vključi eno dodatno vprašanje na podlagi presejalnih testov M-SASQ. • Napisati je potrebno protokol za detoksikacijo in imeti na voljo ustrezne storitve za oddelke akutne bolnišnične oskrbe. • Presejalni pregledi in kratke intervencije naj se razširijo izven urgentnega oddelka v širše okolje bolnišnice. Zagotavljanje storitev: • Po samem presejalnem pregledu bi morala obstajati jasna napotitvena pot v programe s področja drog in alkohola ter zdravstveni tim za bolnike, ki potrebujejo napotitev iz urgentnega oddelka. • Premisli naj se o vključitvi splošnih presejalni pregledov za droge (na podlagi ustreznih instrumentov) znotraj oddelkov akutne bolnišnične oskrbe. Informacijske in komunikacijske tehnologije: • Izboljšana zbirka elektronskih podatkov, ki bi zajela paciente, ki so prejeli krajšo intervencijo in so bili napoteni na specialistični pregled. • V standardno dokumentacij/kartoteko bolnika se vključi eno dodatno vprašanje na podlagi presejalnih testov M-SASQ. • Na dokazih temelječ samocenjevalni vprašalnik bi bil lahko na voljo v čakalnicah bolnišnic ter na spletni strani HSE in www.drugs.ie. â 54 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Rezultati â Usposabljanje: • Na vseh stopnjah razvoja kariere, vključno s študijem, je treba izvajati multidisciplinarno usposabljanje na področju presejalnih pregledov in krajših intervencij. • Za SAOR metodo usposabljanja je treba razviti program e-učenja. Nacionalno: • Treba je oblikovati kampanjo za izobraževanje javnosti o škodljivih posledicah rabe alkohola in o novih standardnih mericah za alkoholne pijače. Ta študija je pokazala, da sistematično presejanje na področju alkohola v urgentnih oddelkih prinaša veliko koristi, saj so vzorci pitja taki, da se lahko obolevnost v veliko primerih prepreči. V najboljšem primeru postanejo presejalni testi del vsakdanje klinične ocene. Poročilo http://www.lenus.ie/hse/handle/10147/313130 HSE: “Priprava okvirja za izvajanje z dokazi podprtih intervencij na področju alkohola” Spremljanje Rezultati študije o izvedljivosti so bili podani usmerjevalni skupini, ki je presojala o vključitvi alkohola v Nacionalno strategijo o drogah. V poročilu usmerjevalne skupine za Nacionalno strategijo zlorabe prepovedanih drog so priporočili naslednje: v vseh splošnih bolnišnicah je treba vpeljati funkcijo svetovalca s področja alkohola za naloge koordiniranja načrtovanja oskrbe in/ali presejalnih in kratkih intervencij za bolnike z motnjami/boleznimi povezanimi z pitjem alkohola. http://health.gov.ie/wp-content/uploads/2014/03/Steering_Group_Report_NSMS.pdf Razvili so “Priporočene okvirje za izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih tehnikov in babice za izvajanje presejalnih in kratkih intervencij na področju težav zaradi rabe alkohola”: Priporočeni okvirji ponujajo standardiziran pristop k izobraževanju in usposabljanju zdravstvenih tehnikov, babic ter zdravstvenih in socialnih strokovnjakov, ki lahko opravljajo presejalne preglede in kratke intervencije v urgetnih okoljih in v okoljih skupnostne oskrbe. Program izobraževanja in usposabljanja uporablja model SAOR© (ang. Support, Ask, Assess, Offer Assistance, and Refer), kar pomeni “podpiraj, vprašaj, ponudi pomoč in napoti”, za presejalne preglede in kratke intervencije za tvegano pitje alkohola. Od leta 2012 je bilo po modelu SAOR© usposobljenih približno 1400 oseb. Razvit je bil program usposabljanja predavateljev SAOR© Train the Trainer in je trenutno v fazi uvajanja kot podpora pri nadaljnjem usposabljanju. Za irsko okolje so bili razviti številni viri za izvajanje presejalnih pregledov in krajših intervencij, vključno s samocenjevalnim spletnim vprašalnikom za prepoznavanje tvegane ali škodljive rabe alkohola. Dodatne informacije Spletna stran www.hse.ie/eng/services/Publications/topics/alcohol/alcoholscreening.html Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Ruth Armstrong, Vodja projekta – Alkohol Organizacija: Health Service Executive Naslov: Oak House, Millennium Park, Naas, Co.Kildare Država: Irska Telefon: +353 86 3801 155 E-pošta: ruth.armstrong@hse.ie 55 4. ZGODNJE INTERVENCIJE 4.4.2. Prvi pokazatelji učinkovitosti PREGLEDNICA 15: INTERVENCIJA ZA UPORABNIKE DROG V ŠOLSKEM OKOLJU Osnovni podatki Ime Intervencija za uporabnike drog v šolskem okolju (ang. School-Based Intervention for Drug Using Students) Povzetek Preventivna intervencija je predlog za smer delovanja, ki ga lahko povzamejo predstavniki šol z namenom, da bi pomagali učencem in njihovim staršem, da se soočijo s krizno situacijo in da premagajo vidne ali prikrite težavo z drogami. Osnovni namen usposabljanja, ki traja 12 ur, je pripravljanje udeležencev za izvajanje intervencijskih pogovorov z učenci in njihovimi starši ter strinjaje s pogodbo. Financiranje Nacionalna/regionalni/lokalni organi Raven Nacionalna Namen in cilji Splošni cilj tega programa je omejevanje rabe psihoaktivnih snovi med učenci in izboljšati njihovo učno uspešnost. Razvoj celostne intervencije, ki naslavlja rabo psihoaktivnih snovi v šolah. Izvajanje intervencije in podpiranje pozitivnih sprememb v vedenju učenca v povezavi z alkoholom, tobakom in drogami. Razvoj Deležniki Posredna ciljna skupina Državni organi Vlagatelji Raziskovalci Logični model Znanstveni model: krizna intervencija, krajša intervencija rabe alkohola v PHCU, motivacijski intervju Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt vodenja formativna raziskava aktivnosti človeških virov Časovna porazdelitev Načrt evalvacije Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Otroci Mladostniki Starši Komunikacijski kanali Brošure/letaki/promocijska Sestanki, konference s Znanstvene publikacije darila strokovnjaki/kolegi Osnovne aktivnosti Srečanja z osebjem šole, usposabljanja, supervizija Podporne aktivnosti Svetovanje Srečanja tima 56 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Evalvacija Odgovornost Notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Po mnenju anketirancev se je 44 % intervencij končalo uspešno. To pomeni, da se je pri učencu dosegla stalna sprememba ali ni dokazov o tem, da učenec še naprej krši pravila šole. Na podlagi razpoložljivih informacij lahko zaključimo, da je ta intervencija v šolskem okolju lahko zelo koristna za šolsko osebje in v večini ustreza njihovim potencialnim sposobnostim. Rezultati navajajo, da so v polovici sodelujočih šol izvedli vsaj nek del predlaganih sprememb sistema, v večini pa so učitelji uporabili ključne elemente intervencijske metode pri reševanju težav z vodenjem učencev ali pri težavah povezanih z zlorabo drog. V nadaljnjem procesu je za učinkovitost nadvse pomembna dobra komunikacija in odprtost pri stikih staršev s šolo. Prav tako je obstajal vir pozitivne spodbude pri vseh vpletenih osebah. Poročilo EMCDDA: “Intervencija v šolskem okolju za učence, ki jemljejo droge” Borucka A., Pisarska A, Okulicz-Kozaryn K. [Evaluation of a school-based intervention method for drug using students]. [Članek v poljskem jeziku], Med Wieku Rozwoj. 2003 Jan–Mar;7(1 Pt 2):157–72. Okulicz-Kozaryn K, Borucka A, Pisarska A. [Introduction of a school-based intervention method targeted for drug using students. Barriers related to the co-operation between parents and teachers].[ Članek v poljskem jeziku] Med Wieku Rozwoj. 2003 Jan–Mar; 7(1 Pt 2):173–92. Spremljanje No Dodatne informacije Spletna stran / Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Agnieszka Pisarska Organizacija: Prevention Unit, Institute of Neurology and Psychiatry Naslov: 9 Sobieskiego Str. 02-957 Varšava Država: Poljska Telefon: +48 22 4582 630 E-pošta: agapisar@ipin.edu.pl 57 4. ZGODNJE INTERVENCIJE 4.4.3. Dobri pokazatelji učinkovitosti PREGLEDNICA 16: NACIONALNI PROJEKT “ TVEGANO PITJE ALKOHOLA” Osnovni podatki Ime Nacionalni projekt “Tvegano pitje alkohola” (ang. The National Risk Drinking Project) Povzetek Projekt “Tvegano pitje alkohola” je bila med leti 2004 in 2010 naloga švedskega Nacionalni inštitut za javno zdravje (trenutno Agencija za javno zdravje Švedske) podana s strani vlade. Glavni cilj projekta je bil vprašanjem o pivskih navadah dati vidno mesto v zdravstveni oskrbi. Projekt je bil prvotno usmerjen na zaposlene v primarnem zdravstvenem varstvu, zdravstveni oskrbi otrok, porodnišnicah in medicini dela. Delo je bilo pozneje razširjeno na univerze in bolnišnice. Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi Raven Nacionalna Regionalna Namen in cilji Cilji: • Zdravstveno osebje svojem vsakodnevnem delu pogosto nagovarja teme, povezane z alkoholno problematiko. • Zdravstveno osebje je zelo samoučinkovito, ima dobro znanje in pozitiven odnos do težav, povezanih z alkoholom. Razvoj Deležniki Ciljne skupine Posredna ciljna Državni organi Raziskovalci skupina Strokovne zdravstvene organizacije, bolnišnice, lokalni delavci v javnem zdravju Logični model Znanstveni model: projekt se je pričel z osnovnim vprašalnikom. Ciljna skupina je vključevala družinske zdravnike, zdravstveno osebje na sprejemu in patronažne sestre, ki so na švedskem pooblaščeni za izdajanje receptov v primarnem zdravstvenem varstvu, zdravstveni tehniki v zdravstveni oskrbi otrok, babice v zdravstveni oskrbi mater ter zdravstveni tehniki in zdravniki v medicini dela. Pretekle izkušnje: delo projekta se je pričelo z analizo ovir in priložnosti za razširjanje in vpeljavo sekundarne preventive s področja alkohola v zdravstvene storitve na Švedskem. Najprej se je dobro preučilo pretekle poskuse pri uvajanju v švedskem okolju in izven njega. V program so bili vključeni primeri dobrih praks, kot je Delavnica tvegane rabe alkohola (ang. The Risk Drinking Workshop) in motivacijski intervju. Vključene so bile tudi na dokazih temelječe izvedbene strategije, kot je vzajemno (peer-to-peer) učenje, pristop “od spodaj navzgor”, grajenje na že obstoječih strukturah itn. Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt financiranja formativna raziskava aktivnosti Načrt vodenja Časovnica Dogovor Načrt evalvacije človeških virov partnerjev 58 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Splošna populacija Odrasli Starši Nosečnice Družine Komunikacijski kanali Televizija Časopisi/revije Brošure/letaki/promocijska Telefon/mobilni darila telefon Spletna stran E-pošta Sestanki, konference s Smernice strokovnjaki/kolegi Osnovne aktivnosti Dejavnosti so vključevale usposabljanje, podajanje informacij in konference za zdravstveno osebje. Podporne aktivnosti Svetovanje Usposabljanje Srečanja tima Evalvacija Odgovornost Zunanja in notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Evalvacija je pokazala, da so se pomembne spremembe prikazale pri večini obravnavanih spremenljivk. Znotraj primarnega zdravstvenega varstva je postalo zdravstveno osebje bolj aktivno pri nagovarjanju tem s področja alkohola v komunikaciji s pacienti, več imajo znanja o tem, kako svetovati pacientu na področju alkohola, in večja je njihova samozavest glede lastnih sposobnostih (izboljšana samoučinkovitost) za pomoč bolnikom pri zmanj- ševanju tvegane rabe alkohola. Aktivnost v obliki pogovora o alkoholu se je povečale bolj kot v primeru ostalih življenjskih navad. Evalvacija prav tako kaže na povezavo med stopnjo aktivnosti na področju alkoholne preventive in količino usposabljanja za ravnanje s tvega-nimi pivci alkohola, ki jo je prejelo osebje. Bolj usposobljeno osebje je splošno bolj aktivno. Poročilo FOLKHALSOMYNDIGHETEN: “Alkoholna problematika v zdravstvenem varstvu” Spremljanje Da Tri leta po začetku projekta je bilo izvedeno spremljanje. Dodatne informacije Spletna stran www.folkhalsomyndigheten.se Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Åsa Wetterqvist, Posebni svetovalec Organizacija: Public Health Agency of Sweden Naslov: 171 82 Solna Država: Švedska Telefon: +46 10 2052 000 E-pošta: asa.wetterqvist@folkhalsomyndigheten.se 59 4. ZGODNJE INTERVENCIJE 4.4.4. Močni pokazatelji učinkovitosti PREGLEDNICA 17: SPLETNA INTERVENCIJA NA PODROČJU POSAMEZNIKOVEGA SPOPRIJEMANJA IN PROGRAM ZA ALKOHOLNO PREVENTIVO Osnovni podatki Ime Spletna intervencija na področju posameznikovega spoprijemanja in program za alkoholno preventivo (ang. Web-ICAIP – Web-Based Individual Coping and Alcohol-Intervention Programme / šve. Alkohol och coping) Povzetek Študija je setavljena iz RCT z dvema paralelnima pogojema, kjer ima ena skupina dostop do intervencije Web-ICAIP, druga pa se sestoji iz čakalnega seznama kontrolne skupine, ki predstavlja običajno zdravljenje. V študiji je sodelovalo približno 200 oseb med 15. in 19. letom starosti. Intervencija Web-ICAIP je predstavljen v obliki družabne igre, ki vsebuje set posnetih predavanj, vaj in povratnih informacij. Nekateri elementi so obvezni, nekateri pa ne. Predavanja vsebujejo tematiko zlorabe prepovedanih snovi v družini in opisujejo številne strategije za spoprijemanje s situacijo. Interaktivni elementi ciljno skupino pritegnejo k sodelovanju in jih spodbudi k opisovanju svojih čustev in vsakodnevnega življenja. Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi NVO Raven Nacionalna Namen in cilji Namen intervencije Web-ICAIP je okrepitev strategij za sporpijemanje s situacijo pri mladostnikih, izboljšanje njihovega duševnega stanja in preložitev pričetka ali zmanjšanje tvegane rabe alkohola. Razvoj Deležniki Posredna ciljna skupina Raziskovalci Logični model Študija je setavljena iz RCT z dvema paralelnima pogojema, kjer ima ena skupina dostop do intervencije Web-ICAIP, druga pa se sestoji iz čakalnega seznama kontrolne skupine, ki predstavlja običajno zdravljenje. Udeleženci so bili zbrani z oglasi v aplikaciji Facebook in na spletni strani Drugsmart (www.drugsmart.com), ki poleg splošnih informacij o alkoholu in drugih drogah vsebuje informacije, dejstva in aktivnosti za otroke staršev, ki uporabljajo prepovedane snovi. Elementi načrtovanja Pregled literature Ocena potreb Podroben načrt Načrt Načrt in/ali formativna aktivnosti financiranja evalvacije raziskava Izvedba Časovni okvir Neponovljivo, enkratno Ciljne skupine Mladostniki Mladi odrasli Komunikacijski kanali Socialni mediji Spletna stran Sestanki/konference Znanstvene s strokovnjaki/kolegi publikacije 60 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Osnovne aktivnosti Inetrvencija Web-ICAIP bo vključena na spletno stran www.drugsmart.com, s katero upravlja Švedski svet za informacije o alkoholu in ostalih drogah (ang. Swedish Council for Information on Alcohol and Other Drugs), kjer bodo tudi objavljeni končni rezultati evalvacije. Podporne aktivnosti Srečanja tima Evalvacija Odgovornost Zunanja Vrsta Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati V študiji je sodelovalo približno 200 oseb med 15. in 19. letom starosti. Preliminarni rezultati spremljanja po 2 in 6 mesecih kažejo, da velik delež sodelujočih uporablja nefunkci-onalne strategije spoprijemanja in so podvrženi psihološkim motnjam ter sami tvegano pijejo alkohol. Večina sodelujočih ima simptome depresije, štirje od desetih pa simptome tvegane rabe alkohola. Rezultati kažejo še, da sodelujoči v intervenciji zmanjšajo rabo alkohola v večji meri kot sodelujoči v kontrolni skupini. Končni rezultati bodo objavljeni leta 2015. Poročilo www.biomedcentral.com/1471-2458/12/35 Spremljanje Da Rezultati končnega spremljanja bodo objavljeni leta 2015. Dodatne informacije Spletna stran http://stad.org/sv/forskning/barn-i-missbruksmilj-bim (le v švedskem jeziku) Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Anna Raninen, Vodja oddelka Organizacija: Swedish Council for Information on Alcohol and Other Drugs Naslov: PO Box 70412, SE-10725 Stockholm Država: Švedska Telefon: +47 72 3714 321 E-pošta: anna.raninen@can.se 61 4. ZGODNJE INTERVENCIJE PREGLEDNICA 18: DEVET MESECEV NULA Osnovni podatki Ime Devet mesecev nula (ang. Nine Months Zero / niz. Negen Maanden Niet) Povzetek Intervencija je prilagojena za spletno uporabo, njen namen je zmanjšanje rabe alkohola med nosečnostjo. Intervencija je namenjena nosečnicam, ki pijejo alkohol. Udeleženke izpolnijo začetni vprašalnik in dva nadaljnja vprašalnika po 6 tednih in 2 mesecih spremljanja. Po oddaji vsakega vprašalnika prejmejo prilagojeno svetovanje. Udeleženke so zbrane s strani ginekologov in babic ali preko spletnih strani o nosečnosti in alkoholu. Financiranje Izobraževalna/javno zdravstvena/raziskovalna institucija Raven Nacionalna Namen in cilji Glavni namen je, da nosečnice, ki pijejo alkohol, prenehajo piti. Glavni cilji so: • povečanje znanja o škodljivih učinkih rabe alkohola med nosečnostjo, • boljše razumevanje dejstva, da so prednosti, če se ne pije alkohola, bolj pomembne za otroka in nosečnico, kot so morebitne slabosti, • boljše spretnosti za ohranjanje abstinence med nosečnostjo, kljub odsotnosti družbene podpore • pripomočki k oblikovanju načrtov za doseganje abstinence med nosečnostjo. Razvoj Deležniki Ciljne skupine Posredna ciljna Vlagatelji Raziskovalci skupina Zavodi za zdravstveno zavarovanje Logični model Intervencija je zasnovana na modelu I-Change Model (De Vries, in dr., 2003). Model je bil vpeljan znotraj več prejšnjih študij promocije zdravja. Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt financiranja formativna raziskava aktivnosti Načrt vodenja Časovnica Dogovor partnerjev Komunikacijski načrt človeških virov Načrt evalvacije Izvedba Časovni okvir Neponovljivo, enkratno Ciljne skupine Nosečnice Komunikacijski kanali Časopisi/revije Brošure/letaki/pro- Socialni mediji Spletna stran mocijska darila E-pošta Sestanki/konference Neposredna Smernice s strokovnjaki/kolegi komunikacija Znanstvene publikacije 62 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Osnovne aktivnosti Predstavitve za ginekologe in babice za promocijo intervencije Podporne aktivnosti Svetovanje Supervizija Usposabljanje Srečanja tima Evalvacija Odgovornost Notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Projekt Devet mesec nula je dokazano učinkovit. 78 % sodelujočih nosečnic je prenehalo s pitjem po zaključku intervencije, v primerjavi s 45 % žensk, ki so jim svetovali le znotraj redne zdravstvene oskrbe. Intervencijo priporočamo kot privlačno intervencijo za noseč- nice, ki pijejo alkohol. Poročilo www.jmir.org/2014/12/e274 Spremljanje Ne Dodatne informacije Spletna stran www.alcoholenzwangerschap.nl/negenmaandenniet.html Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Wim van Dalen Organizacija: Dutch Institute for Alcohol Policy STAP Naslov: PO Box 9769, 3506 GT Utrecht Država: Nizozemska Telefon: +31 30 6565 041 E-pošta: wvandalen@stap.nl 63 4. ZGODNJE INTERVENCIJE PREGLEDNICA 19: ŠVEDSKI NACIONALNI TELEFON ZA KLIC V STISKI Osnovni podatki Ime Švedski nacionalni telefon za klic v stiski (ang. The Swedish National Alcohol Helpline / šve. Alkohollinjen) Povzetek Od leta 2007 Švedski nacionalni telefon za klic v stiski osebam, ki tvegano in škodljivo posegajo po alkoholu, ponuja enostavno dostopno nizko-pražno storitev. Klicatelji imajo ob prvem stiku pogosto relativno resne težave z alkoholom. Večina je že uporabljala različne storitve zdravstvene oskrbe. Čeprav jih je skoraj polovica že iskala pomoč, da bi spremenila svoje pivske navade, se je le eden od petih obrnil na ponudnike zdravstvene oskrbe. Socialne okoliščine klicateljev so pogosto relativno urejene: so zaposleni, imajo družino in dostop do družbene podpore. Skoraj vsi klicatelji pa so zelo zadovoljni s sprejemom ob prvem stiku na številki za pomoč v stiski. Številka za klic v stiski ponuja izvedljivo storitev za tvegano in škodljivo rabo alkohola. Najprej je študija pokazala, da je delež sodelujočih, ki bi bili lahko odvisni od alkohola, padel s 64 % ob prvem stiku na 19 % po 12 mesečnem spremljanju. Nadaljnje študije potrjujejo preliminarne zaključke o možni učinkovitosti svetovanja, ki ga ponuja števila za klic v stiski. Kot naslednji korak je bila maja 2015 izvedena RCT, ki je vključevala alternativni svetovalni model z gradivom za samopomoč. Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi Raven Nacionalna Regionalna Namen in cilji Nudenje enostavno dostopne nizko-pražne storitve za osebe, ki tvegano ali škodljivo posegajo po alkoholu Razvoj Deležniki Raziskovalci Državne organizacije Vlagatelji Logični model Znanstveno: svetovanje na številki za klic v stiski temelji predvsem na motivacijskemu intervjuju v kombinaciji z elementi kognitivno-vedenjske terapije. Mnoge raziskave v okolju zdravstvene oskrbe kažejo na to, da so kratke intervencije učinkovite in stroškovno učinkovite, predvsem pri osebah s tvegano in škodljivo rabo alkohola. Sodelujoči v teh raziskavah so tipični bolniki, ki ne iščejo zdravljenja, odkrijejo jih pa prilo- žnostni presejalni pregledi. Obstajajo dokazi, da je motivacijski intervju zelo učinkovit pri zmanjševanju rabe alkohola. Intervencije po telefonu so zelo učinkovite pri zdravljenju težav z duševnim zdravjem, za prenehanje s kajenjem in zahtevajo nizke stroške. Elementi načrtovanja Ocena potreb Načrt financiranja Načrt vodenja človeških virov Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Splošna populacija Komunikacijski kanali Spletna Časopisi/ Brošure/letaki/ Sestanki/konference Smernice Znanstvene stran revije promocijska darila s strokovnjaki/kolegi publikacije 64 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Osnovne aktivnosti Telefon za klic v stiski, povezni z alkoholom, deluje na dveh ali treh linija hkrati 33 ur na teden. Vsi stiki s klicatelji so registrirani v računalniški bazi podatkov, ki je zaščitena z varstvom podatkov, ki se uporablja v švedskem zdravstvenem sistemu. Vprašalnik AUDIT se uporablja za ocenitev klicateljeve rabe alkohola in težav zaradi rabe alkohola. Osebe, ki potrebujejo dodatno podporo, so napotene k ponudnikom drugih storitev. Podporne aktivnosti Usposabljanje Supervizija Srečanja tima Evalvacija Odgovornost Zunanja in notranja Vrsta Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Po 12 mesecih so sodelujoči v veliki meri zmanjšali svojo AUDIT oceno za skoraj polovico osnovnih vrednosti, ena tretjina sodelujočih pa abstinira ali pije alkohol v zmernih količinah. Med ženskimi udeleženkami, ki so sodelovale v več kot enem srečanju, se je pokazal trend k nižjim AUDIT ocenam, v primerjavi s tistimi, ki so na številko klicale samo enkrat. Poročilo www.substanceabusepolicy.com/content/9/1/22 Spremljanje Da Spremljanje po 12 mesecih, trajajoči RCT s 6 in 12 mesečnim spremljanjem. Dodatne informacije Spletna stran alkohollinjen.se Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Kerstin Damström Thakker, Vodja Švedske telefona za klic v stiski Organizacija: Centre for Epidemiology and Community Medicine, Alcohol and Tobacco Prevention Unit Naslov: PO Box 1497, SE-171 29 Solna, Švedska Država: Švedska Telefon: +47 72 3714 321 E-pošta: anna.raninen@can.se 65 4. ZGODNJE INTERVENCIJE PREGLEDNICA 20: PROGRAM “PIJ MANJ” Osnovni podatki Ime Program “Pij manj” (ang. “Drink Less” Programme) Povzetek Katalonska Agencije za javno zdravje s sodelujočimi organizacijami v okviru Programa o prepovedanih snoveh že od leta 2002 izvaja Program “Pij manj”. Njihov namen je zmanjševanje tvegane rabe alkohola in z alkoholom povezanih težav, ki vplivajo na populacijo, ki vstopa v zavode primarnega zdravstvenega varstva. Vključenih je 367 zavodov primarnega zdravstvenega varstva. Program ponuja strokovnjakom usposabljanje in ustrezna podporna orodja za svetovanje, da bi lažje izvedli zgodnje in kratke intervencije. Financiranje Nacionalno/regionalno Raven Regionalna Namen in cilji Namen je zmanjševanje tvegane rabe alkohola in z alkoholom povezanih težav, ki vplivajo na populacijo, ki vstopa v zavodih primarnega zdravstvenega varstva. Glavni cilj je povečanje števila presejalnih pregledov in kratkih intervencij z dviganjem ozaveščenosti med zdravstvenimi strokovnjaki glede tvegane in škodljive rabe alkohola. Poleg tega projekt cilja tudi na ozaveščanje posameznikov, ki koristijo storitve primarnega zdravstvenega varstva, o tveganjih, povezanih s tveganim in škodljivim pitjem alkohola. Razvoj Deležniki Ciljne skupine Posredna ciljna skupina Državni organi Raziskovalci Societat Catalana de Medicina Associació d’Infermeria Familiar i Comunitària Familiar i Comunitària (CAMFiC) (AIFICC) Logični model Znanstveno: program “Pij manj” je bil oblikovan leta 1995 v okviru skupnega mednarodnega projekta WHO “Alkohol in primarno zdravstveno varstvo”. Sledi modelu usposa- bljanja in podpore, ki je podrobno opisan v III. fazi Skupnega projekta WHO. Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt financiranja formativna raziskava aktivnosti Načrt vodenja Časovnica Dogovor partnerjev Komunikacijski človeških virov načrt Načrt evalvacije Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Splošna populacija Mladi odrasli Odrasli Starejše osebe Nosečnice Ženske Moški 66 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Komunikacijski kanali Časopisi/revije Brošure/letaki/ Spletna stran E-pošta Sestanki/ promocijska konference s darila strokovnjaki/kolegi Neposredna Smernice Znanstvene Platforma Letna konferenca komunikacija publikacije Osnovne aktivnosti Usposabljanje in neprekinjeno izobraževanje, promocija raziskovalnih aktivnosti na področju alkohola, podporne in komunikacijske aktivnosti, neprekinjena izdelava podpornih gradiv. Podporne aktivnosti Svetovanje Supervizija Usposabljanje Srečanje s skupino Služba za pomoč uporabnikom EVALUACIJA Odgovornost Notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Število udeležencev v programu “Pij manj” je bilo 724, število sodelujočih zavodov primarnega zdravstva je bilo 357; presejalnih pregledov v zavodih je bilo 50 %, tveganega in škodljivega pitja pa 2 %. Poročilo www.inebria.net/Du14/pdf/2011_11_21_segura.pdf Spremljanje Da Letna evalvacija z neprekinjenim izboljšanjem kazalnikov postopka zbiranja. Za izčrpno analizo je bila uporabljena tehnika DAFO. Dodatne informacije Spletna stran beveumenys.cat drogues.gencat.cat Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Joan Colom Organizacija: Program on Substance Abuse. Public Health Agency of Catalonia. Department of Health. Naslov: Roc Boronat, 81,95 Barcelona Država: Katalonija/Španija Telefon: +34 93 5513 610 E-pošta: beveumenys.salut@gencat.cat 67 4. ZGODNJE INTERVENCIJE PREGLEDNICA 21: TRAMPOLIN Osnovni podatki Ime Trampolin (ang. Trampoline) Povzetek Skupinska intervencija Trampolin je namenjena otrokom med 8. in 12. letom starosti z vsaj enim skrbnikom, ki zlorablja alkohol ali drugo drogo ali je z njo zasvojen. Intervencija je bil preizkušen v RCT z 218 otroki iz družin, obremenjenih z zlorabo alkohola, v 27 svetovalnih ustanovah v Nemčiji. Intervencija je usmerjena na težave in potrebe otrok iz teh družin, predvsem pa raziskuje vlogo psiho-edukacije pri otrokovem dobrem počutju, vključno z zasvojenostjo povezanimi vsebinami in aktivnostmi. Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi Nevladna organizacija Raven Nacionalna Namen in cilji Splošni cilj intervencije Trampolin je preprečevanje zlorabe snovi pri otrocih, ki izhajajo iz obremenjenih družin. Specifični cilji so izobraževanje otrok o učinkovitih strategijah za spoprijemanje s stresom, o alkoholu in drogah (učinki in posledice) z namenom zmanjševanja psihičnega stresa, ki izvira iz zlorabe snovi ali zasvojenosti staršev, izboljšanje občutkov samozavesti in samoučinkovitosti ter pomoč pri razvijanju pozitivnega koncepta samega sebe. Razvoj Deležniki Ciljne skupine Raziskovalci Civilna družba (NVO) Logični model Teoretična temeljna načela intervencije izhajajo iz obstoječe literature. Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt aktivnosti Načrt financiranja formativna raziskava Načrt vodenja Časovnica Dogovor partnerjev Komunikacijski človeških virov načrt Načrt evalvacije Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Otroci Starši Ranljive skupine: izolirani otroci Komunikacijski kanali Brošure/letaki/promocijska darila Spletna stran Sestanki/konference s strokovnjaki/kolegi Osnovne aktivnosti Razvoj skupinske intervencije Trampolin je potekal v treh stopnjah: pregledovanje mednarodne literature, povabilo strokovnjakov s področja (svetovalci, socialni delavci), izvajanje in skrbno nadziranje pilotnega preizkusa intervencije. Priročnik s podrobnimi rezultati vsebuje devet tedenskih 90-minutnih modulov za otroke kot tudi dve pogojni srečanji s starši. Podporne aktivnosti Svetovanje Supervizija Usposabljanje Srečanje s skupino 68 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Evalvacija Odgovornost Zunanja in notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Obe intervenciji sta imeli pomemben vpliv skozi čas. Učinki so bili porazdeljeni v skupino pred in po intervenciji ter pred in med spremljanjem. Vsi učinki, razen ene izjeme (konstruktivno-blažilna regulacija čustev), so se razvili v želeni smeri (strategije izogibanja s snovmi povezanimi situacijami, duševna stiska, kognitivne sposobnosti, samozavest itn.). Pomembne razlike med skupinami so se pojavile na področju znanja, duševne stiske in socialne izoliranosti. Pri udeležencih intervencije se je v primerjavi s kontrolno skupino statistično pomembno povečalo znanja ter zmanjšala zaskrbljenost in socialna izoliranost. Na področju samoučinkovitosti in samozavesti med skupinama ni bilo razlik. Poročilo Rezultat in postopek: Broening, S., Wiedow, A., Wartberg, L., Ruths, S., Haevelmann, A., Kindermann, S., Moesgen, D., Schaunig-Busch, I., Klein, M. & Thomasius, R. (2012). Targeting children of substance-using parents with the community-based group intervention TRAMPOLINE: a randomised controlled trial--design, evaluation, recruitment issues. BMC Public Health, 12–223. Postopek: Haevelmann, A., Broening, S., Klein, M., Moesgen, D., Wartberg, L., & Thomasius, R (2013). Empirical Quality Assurance in the Evaluation of “Trampoline” – A Group Intervention for Children of Substance-using Parents. Suchttherapie, 14(03), 128–134. () Spremljanje Da Spremljanje po 6 mesecih: odkrivanje “sleeper” efekta in preverjanje stabilnosti učinkov, ki so bili odkriti po intervenciji. Dodatne informacije Spletna stran www.projekt-trampolin.de Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Rainer Thomasius Organizacija: Universitätsklinikum Hamburg-Eppendorf, Zentrum für Suchtfrage des Kindes- und Jugendaltes Naslov: Martinistraße 52, 20246 Hamburg Država: Nemčija Telefon: +49 40 7410 59307 E-pošta: thomasius@uke.de 69 4. ZGODNJE INTERVENCIJE 5. Intervencije ozaveščanja javnosti I n t e r v e n c i j e o z a v e š č a n j a j a v n o s t i , i n t e r v e n c i j e v š o l s k e m o k o l j u i n z g o d n j e i n t e r v e n c i j e z a z m a n j š e v a n j e z a l k o h o l o m p o v e z a n e š k o d P u b l i k a c i j a z a i z m e n j a v o z d o k a z i p o d p r t i h p r i m e r o v d o b r i h p r a k s 5.1. DEFINICIJA Javne komunikacijske kampanje1 lahko označimo kot namenske poskuse informiranja in vplivanja na vedenje množice znotraj določenega časovnega obdobja z uporabo organiziranih komunikacijskih dejavnosti in vključeva- njem nabora posredovanih sporočil po več kanalih, da bi v splošnem smislu dosegli nekomercialne koristi za posameznike in družbo (54; 55). Izraza “kampanja ozaveščanja javnosti” in “javna komunikacijska kampanja” sta nadpomenki. Večina kampanj je usmerjena v spremembe vedenja pri posamezniku. Kampanje medijskega zagovorništva pa so usmerjene v spremembe v sami politiki z uveljavljanjem vpliva na voljo javnosti in vpletenost. Socialni marketing je uveljavljen in učinkovit pristop (56) v promociji zdravja in preventivi (57). Je nabor dokazov in konceptov na podlagi izkušenj ter načel, ki črpajo iz področja marketinga in omogočajo siste- matičen pristop. Socialni marketing je pristop, ki ustvarja integracijo med marketinškimi koncepti in ostalimi pristopi za vplivanje na vedenje, ki je lahko koristno za posameznike kot skupnosti za družbeno dobro (58). Ta pristop zbira podatke o verovanjih, odnosih in vedenjih, vedenjski teoriji in izkustvenih dokazih, o tem kaj deluje in kaj ne deluje v spreminjanju vedenj, z namenom razvijanja intervencij javnega zdravja. Socialni marketing vključuje tudi povratno informacijo končnih uporabnikov, deležnikov, partnerjev in analizo zunanjih tekmovalnih sil, ki spodbujajo želena in omejujejo neželena vedenja. Evropski center za preventivo in nadzor bolezni opisuje socialni marketing kot (58) “nabor dokazov in konceptov na podlagi izkušenj ter načel, ki črpajo in področja marketinga in omogočajo sistematičen pristop za vplivanje na vedenje, ki koristi posameznikom in skupnostim za družbeno dobro. Kot komercialni marketing, je ta zmes znanosti, praktičnega znanja in refleksivne prakse, ki se osredotoča na nenehno izboljšanje učinkovitosti in zmogljivosti.” Glede na Andreasenovo definicijo (59) mora kampanja vsebovati naslednje vidike, da bi jo lahko označili za socialni marketing: • uporabljati tehnologijo komercialnega marketinga, • za končni cilj mora imeti vpliv na prostovoljno vedenje ter • predvsem iskati koristi za posameznike/družine v širšem družbenem smislu in ne za samo marketinško organizacijo. 1 Izraza “intervencija ozaveščanja javnosti” in “kampanja komuniciranja javnosti” sta v tem primeru izmenljiva. Slednji je uporabljen v citiranem viru. 72 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 22: MERILA ZA SOCIALNI MARKETING (60) Merilo Opis merila 1. Vedenjska sprememba Vedenjske spremembe so merilo za oblikovanje in evalvacijo intervencij. 2. Raziskovanje javnosti Projekti nenehno uporabljajo raziskave javnosti, da a) bi razumeli ciljno javnost na samem začetku intervencije, b) bi rutinsko testirali intervencijske elemente pred samo izvedbo ter c) bi nadzorovali intervencije med izvedbo. 3. Segmentacija Potrebna je skrbna segmentacija ciljne javnosti za zagotavljanje maksimalne zmogljivosti in učinkovitosti ob uporabi omejenih virov. 4. Izmenjava Osrednji element katere koli strategije vplivanja je ustvarjanje privlačnih in motivacijskih izmenjav s ciljnim občinstvom. 5. Marketinški splet Strategija poskuša uporabiti vse štiri ‘Pje’ tradicionalnega marketinškega spleta. Ustvarja privlačne koristne pakete (izdelek – ang. product) ob znižanih stroških (cena – ang. price), kjerkoli je to možno, ustvarja priročno in enostavno izmenjavo (prostor – ang. place) ter komunicira močna sporočila skozi medije, ki so pomembna in zaželena s strani ciljne javnosti (oglaševanje – ang. promotion). 6. Tekmovanje Posebna pozornost je namenjena tekmovanju, ki se pojavi ob soočanju z želenim vedenjem. V recenziji 31 kampanj javnega zdravja v nemško govorečih državah (57) je le ena država izpolnila vseh šest kriterijev in osem jih je izpolnilo vsaj štiri, kljub temu da so oblikovalci kampanje poročali o uporabi tehnik socialnega marketinga. 5.2. IZVAJANJE Pomembni dejavniki za uspeh kampanje (61; 62) 1. Pričetek procesa strateškega načrtovanja • Kampanja mora imeti jasen cilj, ki je del splošne strategije. • Kampanja mora temeljiti na uveljavljenih teorijah prepričevanja, ne le na trenutni modni muhi ali “zdravi pameti”. 2. Izbira strateških ciljev Splošna strategija se mora osredotočiti na eno od naslednjih področij: 1. vedenjske spremembe posameznika, 2. spremembe v medosebnih in socialnih procesih, 3. podpora institucionalnim intervencijam in tistim, ki temeljijo na skupnosti, 4. spodbujanje javne angažiranosti za okoljske spremembe. 73 5. INTERVENCIJE OZAVEŠČANJA JAVNOSTI 3. Izbiranje ciljne javnosti Znotraj izbranega področja, morajo sporočila kampanje naslavljati zelo jasno določeno ciljno javnost. Pogosto ena oblika ne ustreza vsem. 4. Razvijanje nazornega pristopa Predvidevati je treba, da bo ciljno občinstvo nasprotovalo sporočilu. Zato pa mora prepričevalno sporočilo vsebovati tri funkcije: 1. Z močno komunikacijo, ki ji je težko nasprotovati, mora v mislih prejemnika vzbuditi vprašanje o smiselnosti akcije ali prepričanja; 2. zagotoviti mora odgovor na vprašanje; 3. da bi povečali vpliv prepričevalnega sporočila, mora biti prilagojeno ali ciljano usmerjeno v edinstveno dovzetnost skupine ali posameznikov. 5. Določanje ključnih obljub/koristi • V zadnjem koraku v procesu prepričevanja naj bi ciljna javnost izvedla konkretno aktivnost. • Ljudje se veliko raje udeležijo ali sprejmejo sporočila kampanje, ki zadovoljujejo njihove potrebe ali podpirajo njihove vrednote. Zato je ključnega pomena, da izluščimo najpomembnejšo korist, ki jo bo prejela ciljna javnost v primeru, da bo opravila določene korake/aktivnosti: “ključno obljubo”. • Podporne izjave naj pojasnijo, zakaj je obljubljena korist v interesu ciljne javnosti, ter odgovarjajo potencialnim protiargumentom in jih izpodbijajo. • Z medijsko preobremenjenostjo se vzdržuje pozornost ciljne javnosti in posledično preprečuje njeno zmožnost za nasprotovanje. 6. Izogibanje zastraševanju • 60 let raziskovanja je potrdilo, da so čustveno nabiti prikazi negativnih posledic, ki so povezane z nezaželenimi vedenji (taktika zastraševanja – ang. scare tactics), redko učinkoviti in včasih škodljivi, kar pomeni še večji odpor do spremembe problematičnega vedenja. • Eden izmed razlogov, da se zastraševanje še vedno uporablja, je ta, da ga fokusne skupine še vedno ocenjujejo kot učinkovito, ne glede na to da so se generalno gledano bolje izkazali pristopi s pozitivnimi spodbudami. • Zastraševanje po navadi ne doseže svojega namena, saj so grožnje dokazano nerealne in se jih zlahka ovrže na podlagi lastnih izkušenj. • Če je doseganje cilja z zastraševanjem s strani ciljne javnosti zavrnjeno, so rezultati kampanje po navadi še slabši, kot bi bili, če pristop zastraše- vanja sploh ne bi bil uporabljen. 74 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS • Če grožnja ni v skladu z izkušnjami ciljne javnosti, ne bo učinkovala ali se bo izjalovila, obenem pa vzbudila odpor do nadaljnjih preventivnih kampanj. • Običajno so komaj zaznavna/subtilna sporočila bolj učinkovita kot ekstremne grožnje ali zelo direktivno izražanje, ki ima pogosto nasproten učinek. 7. Izbiranje pravega vira sporočila • Kredibilnost in verodostojnost vira določa prepričevalnost sporočila. • Viri, ki nimajo koristi od strinjanja ciljnega občinstva so bolj kredibilni in verodostojni. • Vidno postavljen logotip organizacije, ki financira zadevo, lahko včasih spodkoplje sprejem sporočila ciljnemu občinstvu. 8. Izbira komunikacijskih kanalov • Komunikacijski kanali naj bodo izbrani glede na preferirano vrsto medija izbrane ciljne javnosti, cilje kampanje in stroške. 9. Maksimiranje medijske izpostavljenosti • Ponavljanje pripomore k usmerjanju pozornosti na sporočilo, spodbuja učenje in povečuje priljubljenost, razen če je pretirano. • Predvajanje reklamnih spotov je učinkovitejše v pogostih kratkih serijah kot pa dolgoročnejše predvajanje. 10. Izvajanje formativne raziskave • Vstopanje v dialog z občinstvom skozi razvoj kampanje je predpogoj za učinkovito kampanjo. • Testiranja s fokusno skupino opravljena v zelo zgodnji fazi so zahtevan minimum. 11. Izvajanje procesne evalvacij in evalvacije rezultatov Če je le mogoče, morata biti obe vrsti evalvacije vključeni že v začetnih fazah načrtovanja. 75 5. INTERVENCIJE OZAVEŠČANJA JAVNOSTI 5.3. UČINKOVITOST IN STROŠKOVNA UČINKOVITOST Prilagojene in dobro izvedene kampanje imajo majhen do zmeren vpliv na znanje, prepričanja, odnos in vedenje (63). SLIKA 1: PRIMERJALNA UČINKOVITOST (PRILAGOJENO IZ 64) Klinične intervencije za kajenje in alkohol 0,29 Medijske kampanje za zmanjševanje rabe alkohola med odraslimi osebami 0,11 Medijske kampanje za zmanjševanje rabe alkohola med mladimi 0,07 Mladi, projekt D.A.R.E. 0,06 Mladi, ostale preventivne intervencije za droge v šolskem okolju 0,08 0 0,1 0,2 0,3 0,4 Povprečni korelacijski koeficient Meta-analitične študije v ZDA so odkrile, da imajo kampanje brez prisilnega elementa (npr. zakonitega) povprečen vpliv na ciljna vedenja v obsegu 5 % (r = 0,05) (65). Kampanje za zmanjšanje rabe alkohola imajo večji učinek kot kampanje za prenehanje kajenja (64). Na področju alkoholne preventive najdemo najbolj močne dokaze o učinkovitosti pri kampanjah za zmanjševanje vožnje pod vplivom alkohola. Sistematičen pregled (66) je pokazal, da se vrednost mediane za prometne nesreče zaradi vožnje pod vplivom alkohola zmanjša za 13 %. Ocene družbenih koristi v veliki meri odtehtajo stroške kampanje. Zgoraj omenjeni dokazi o učinkovitosti se odražajo v sprejetih interven- cijah, ki jih lahko najdete v poglavju 5.4. 76 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 5.4. SPREJETE INTERVENCIJE PREGLEDNICA 23: SEZNAM SPREJETIH INTERVENCIJ OZAVEŠČANJA JAVNOSTI GLEDE NA RAVEN UČINKOVITOSTI2 Pokazatelji učinkovitosti Ime2 Država Osnovna raven Ne pij in upravljaj s plovilom Norveška Sporočilo v steklenici Slovenija Dan alkoholne prevetive Italija Na tekmi na vso grlo, ne v grlo Avstrija Prvi Ozaveščanje zaposlenih na delovnem mestu Hrvaška Brez alkohola do 16. leta – Držimo se tega! Luksemburg Dobri Lokalni model politike o alkoholu, tobaku in igrah na srečo Finska Močni / 2 S klikom na ime intervencije lahko dostopate do opisa. 77 5. INTERVENCIJE OZAVEŠČANJA JAVNOSTI 5.4.1. Osnovna raven PREGLEDNICA 24: NE PIJ IN UPRAVLJAJ S PLOVILOM Osnovni podatki Ime Ne pij in upravljaj s plovilom (ang. Don’t Drink and Drive a Boat / nor. Klar for sjøen) Povzetek Namen intervencije z imenom “Ne pij in upravljaj s plovilom” je zmanjšanje z alkoholom povezanih nesreč in smrtnih primerov med uporabo plovil v prostem času. Eden od ciljev je, povečati znanje čolnarjev o varni plovbi in tveganjih ob rabi alkohola pred ali med vožnjo. To poskušajo storiti s kombinacijo neposredne komunikacije, množičnih medijev, informativnega materiala in družbenih medijev skozi celotno plovno sezono v vseh delih Norveške. Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi Raven Nacionalna Regionalna Lokalna Namen in cilji Zmanjšanje z alkoholom povezanih nesreč in smrtnih primerov med plovbo. Razvoj Deležniki Ciljne skupine Državni organi Civilna družba Nacionalna trgovska organizacija (NVO) (za plovila v prostem času) Logični model Znanstveni dokazi: ocenjeno je bilo (s strani mednarodnega raziskovalnega inštituta Sta-vanger), da je zelo koristno vzpostavljati kolektivno ozaveščenost o tveganjih, nevarnostih in abstinenco/zmernim pitjem. Pretekle izkušnje: deset let neprekinjenega ocenjevanja in izboljševanja intervencije in tesno sodelovanje s partnerji. Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Podroben načrt Načrt financiranja Časovnica formativna raziskava aktivnosti Komunikacijski načrt Načrt evalvacije Izvedba Časovni okvir Periodično Ciljne skupine Čolnarji, predvsem moški (najstniki in starejši) Komunikacijski kanali Televizija Radio Časopisi/revije Oglasni panoji Brošure/letaki/ Socialni mediji Spletna stran E-pošta promocijska darila Sestanki/konference Neposredna komunikacija (ena na ena ali skupinska) s strokovnjaki/kolegi 78 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Osnovne aktivnosti Komunikacija ena na ena, sporočila za javnost, informativne novice na spletnih straneh partnerjev in družbenih medijih, diseminacija informativnega materiala na dogodkih s področja morja in plovil, oglaševanje. Podporne aktivnosti Svetovanje Evalvacija Odgovornost Zunanja in notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati 82 % populacije (v starosti 15 let in več) je opazilo osnovno sporočilo. Intervencija je bila uspešna pri ozaveščenosti javnosti o tveganjih. Poročilo / Spremljanje Ne Dodatne informacije Spletna stran www.avogtil.no/sone/pa-sjoen/ (le v norveškem jeziku) https://youtu.be/9qHdPhkSSNQ (posnetek o intervenciji v angleškem jeziku) Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Kari Randen, Generalni direktor Organizacija: AV-OG-TIL Naslov: Torggata 1, 0181 Oslo Država: Norveška Telefon: +47 23 2145 31 E-pošta: kari@avogtil.no 79 5. INTERVENCIJE OZAVEŠČANJA JAVNOSTI PREGLEDNICA 25: SPOROČILO V STEKLENICI Osnovni podatki Ime Sporočilo v steklenici (ang. Message in the Bottle) Povzetek Katedra za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani od leta 2003 dolgoročni projekt Sporočilo v steklenici. Naša ciljna skupina je prebivalstvo v celoti, vključno z zdravstvenimi strokovnjaki. Oblikovani so bili številni izdelki za pristope “nad črto”, “pod črto” in “skozi črto”: razgle-dnice, brošure, priročniki, plakati in “reklamne kampanje”, oglasni panoji, radio in TV prispevki, javni prikazi v mestih, spletne oglasne pasice, od leta 2008 pa tudi spletna stran www.nalijem.si, ki vključuje tudi anonimni samoocenjevalni vprašalnik o rabi alkohola z 28 vprašanji. Financiranje Nacionalni/regionalni/ Podjetje/organizacija v zasebnem sektorju lokalni organi Raven Nacionalna Namen in cilji Glavni cilji so preoblikovanje razumevanja težav z alkoholom, spreminjanje družbene klime glede alkohola in zmanjševanje škodljivih posledic rabe alkohola. Razvoj Deležniki Raziskovalci Oddelek za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Logični model Raba alkohola je vseprisoten problem v Sloveniji, zato smo pripravili projekt Sporočilo v steklenici v sodelovanju s WHO, IV. faza. Nekateri kolegi iz drugih držav so na konferenci INEBRIA idejno podprli delovanje spletne strani z vprašalnikom. Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt financiranja formativna raziskava aktivnosti Načrt vodenja Časovnica Komunikacijski načrt Načrt evalvacije človeških virov Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Neponovljivo: več kot 2 leti Ciljne skupine Splošna populacija Komunikacijski kanali Televizija Radio Časopisi/revije Oglasni panoji Brošure/letaki/ Spletna stran Sestanki/konference Smernice promocijska darila s strokovnjaki/kolegi Osnovne aktivnosti Dogodki, izdani letaki, plakati, radio in TV, informacijski časopisi, medijski intervjuji, oglasne pasice na mnogih spletnih straneh, uradna spletna stran. Podporne aktivnosti Srečanja tima 80 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Evalvacija Odgovornost Notranja Vrsta Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Spletna intervencija – strukturirana povratna informacija je statistično značilno zmanjšala število oseb, ki pijejo alkohol. Poročilo Slovenska spletna stran, ki pregleduje navade pitja uporabnikov. Slovenian Journal of Public Health 2015; (v tisku). Spremljanje Da Anketiranci bodo povabljeni k izpolnjevanju našega spletnega vprašalnika ponovno po enem in dveh letih.. Dodatne informacije Spletna stran www.nalijem.si Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Marko Kolšek Organizacija: Oddelek za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Naslov: Poljanski nasip 58, SVN - 1000 Ljubljana Država: Slovenija Telefon: +386 14 3869 15 E-pošta: marko.kolsek@mf.uni-lj.si 81 5. INTERVENCIJE OZAVEŠČANJA JAVNOSTI PREGLEDNICA 26: DAN ALKOHOLNE PREVETIVE Osnovni podatki Ime Dan alkoholne prevetive (ang. APD – Alcohol Prevention Day) Povzetek Nacionalni observatorij o alkoholu Nacionalnega centra za epidemiologijo, nadzor in promocijo zdravja na inštitutu ”Istituto Superiore di Sanità” (NOA CNESPS, ISS) od leta 2001 izvaja kampanje italijanskega Ministrstva za zdravje, vključno z APD, ki podpira Zakon o alkoholu 125/2001. APD je del vsakoletne iniciative, ki promovira mesec april kot mesec preventive alkoholizma. To je enkratna nacionalna priložnost za izmenjavo praktičnih in učinkovitih dejavnosti in dobrih praks s strani številnih regionalnih, občinskih in lokalnih entitet vključno z Anonimnimi alkoholiki, Alateen in Al-Anon ter mnogih drugih nekonvencionalnih ali uradnih zvez, ki zagotavljajo dragoceno podporo tistim, ki potrebujejo pomoč v težkem procesu rehabilitacije in družbene reintegracije. Vsako leto sodeluje v dogodku več kot 250 ključnih deležnikov. Evropski in mednarodni ključni govorci so povabljeni s strani Evropske komisije, Regionalne evropske pisarne Svetovne zdravstvene organizacije in/ali Centralne pisarne, znanstvenikov in raziskovalcev. APD je priložnost za predstavitev širokega nabora gradiva, ki se uporablja pri preventivi na področju alkohola med otroci, mladostniki, nosečnicami, v družinah, pri oblikovalcih politik in zdravstvenih strokovnjakih, in ki je razširjen s strani ISS po celotni Italiji. Vsa gradiva so dostopna na spletni strani CNESPS, ISS www.epicentro.iss.it/alcol). APD vse od leta 2001 predstavlja merilo za regionalne in občinske organe. Zasnova in vsebina sta ponovljena na lokalni ravni, kar poveča vidnost različnih akcij in pobud in prispeva k zmanjševanju škodljivih posledic in tveganj zaradi alkohola. Najbolj pomembna je integracija zdravja in družbenih dejavnosti, ki jih ponuja pristop APD ter razpoložljivost standardiziranega formata informacij, ki jih ponuja NOA in CNESPS. • Spletna stran ISS, EPICENTRO: http://www.epicentro.iss.it/alcol/apd13.asp • Gradivo: http://www.epicentro.iss.it/alcol/materiali.asp • Italia. Legge 30 marzo 2001, n. 125. Legge quadro in materia di alcol e di problemi alcol-correlati. Gazzetta Ufficiale n. 90, del 18 aprile 2001 (Zakon o alkoholu in težavah povezanih z alkoholom). • Ministrstvo za zdravje, Poročilo parlamentu, na voljo na naslednji povezavi: http://www.salute.gov.it • ISS, Letno epidemiološko nadzorno poročilo, na voljo na naslednji povezavi: http://www.epicentro.iss.it APD je financiran in podprt s strani ministrstva za zdravje na podlagi Zakona o alkoholu 125/2001. Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi Raven Nacionalna Regionalna Lokalna 82 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Namen in cilji APD je osrednji dogodek za poglobljeno debato, ki sega čez meje konference in odmeva skozi celo leto, saj pritegne pozornost številnih in ključnih uporabnikov (tj. Inštituti, raziskovalci, strokovnjaki za zdravje in preventivo, oblikovalci politike, mediji, civilna družba). Predstavlja dejanske aktivnosti, ki jih morajo vpeljati ključni deležniki, ki prispevajo k reševanju z alkoholom povezanih problemov, ki vsako leto pomeni 50 milijonov EUR socialnih in zdravstvenih stroškov v Italiji. Dogodek je organiziran vsako leto skladno s cilji nacionalnega okvirnega Zakona o alkoholu 125/2001: po celi Evropi predstavlja italijanski zakon enkraten primer izvajanja Evropske listine o alkoholu iz Pariza leta 1994 in dejanskega spodbujanja izvajanja resolucije Evropskega parlamenta za Skupnostno strategijo o alkoholu, Evropski akcijski načrt za alkohol in specifične mednarodne smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Razvoj Deležniki Državni organi Vlagatelji Raziskovalci Civilna družba Mediji, civilna (NVO) družba Logični model Znanstveno: dogodek se običajno osredotoča na razvoj preventive in alkoholne politike, obravnavanja alkohola in sistemov zdravljenja. Organiziran je v sodelovanju z italijansko Zvezo za alkohologijo (SIA), klubu zdravljenih alkoholikov AICAT (ita. Associazione dei Club Territoriali Alcologici) s podporo Ministrstva za zdravje. APD je priložnost za predstavitev in diseminacijo širokega nabora gradiva s strani Ministrstva za zdravje kot uradna nacionalna kampanja preventive na področju alkohola pri različnih ciljnih skupinah (tj. otroci, mladostniki, nosečnice, družine in zdravstveni strokovnjaki). Dogodek vključuje strokovnjake s področja zmanjševanja škode zaradi alkohola in oblikovalce politike ter je del Meseca preventive (APM), običajno aprila. Pretekle izkušnje: od leta 2001 je NOA pri CNESPS – ISS organiziral in sponzoriral 13 dogodkov APD. Nazadnje je bil dogodek organiziran aprila leta 2015 v sodelovanju z italijanskim ministrstvom za zdravje, italijanskim združenjem za alkohologijo (SIA), klubu zdravljenih alkoholikov AICAT in organizacijo EUROCARE Italia. Elementi načrtovanja Pregled literature Ocena potreb Časovnica Komunikacijski Načrt in/ali formativna načrt evalvacije raziskava Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno (neprekinjeno kot izvajanje Periodično (na letni ravni, za izvajanje in preventive rabe alkohola na nacionalni, nadzor ter poročanje dejavnosti o izvajanju regionalni in občinski ravni) okvirnega zakona o alkoholu) Ciljne skupine Splošna populacija Otroci Mladostniki Mladi odrasli Odrasli Starejši odrasli Starši Nosečnice Ženske Men Družine Vozniki Obiskovalci zabav Ranljive skupine: osebe s težavami zaradi zlorabe snovi, izolirane starejše osebe, delavci 83 5. INTERVENCIJE OZAVEŠČANJA JAVNOSTI Komunikacijski kanali Televizija Radio Časopisi/revije Brošure/letaki/promocij- ska darila Socialni mediji Spletna stran E-mail Sestanki/konference s strokovnjaki/kolegi Neposredna Smernice Dogodek APD privlači medijsko pozornost: TV prenosi in komunikacija programi, članki v revijah in zbornikih, radijski intervjuji ipd. ter ustvari uspešen dogodek za celotno Italijo. Osnovne aktivnosti APD je priložnost za predstavitev in diseminacija širokega nabora gradiva s strani Ministrstva za zdravje kot uradno pobudo za nacionalno kampanjo preventive na področju alkohola v različnih ciljnih skupinah glede na populacijo (tj. otroci, mladostniki, nosečnice, družine in zdravstveni strokovnjaki). Podporne aktivnosti Svetovanje Supervizija Usposabljanje Srečanje s Služba za pomoč skupino uporabnikom Evalvacija Odgovornost Zunanja in notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Že štirinajst leto, do leta 2001, je APD del letne iniciative, ki promovira mesec april kot mesec preventive alkoholizma. To je enkratna nacionalna priložnost za izmenjavo praktičnih in učinkovitih aktivnosti in dobrih praks s strani številnih regionalnih, občinskih in lokalnih entitet glede na izkušnje in predanost prostovoljnih zvez vključno z Anonimnimi alkoholiki, Alateen in Al-Anon ter mnogih drugih nekonvencionalnih ali uradnih zvez, ki zagotavljajo dragoceno podporo tistim, ki potrebujejo pomoč v težkem procesu rehabilitacije in družbene reintegracije. Vsako leto so predstavljeni uradni podatki o nadzorovanju preventive na področju alkohola, nacionalnih podatkovnih bazah Večnamenske ankete o gospodinjstvih – vidiki vsakdanjega življenja in ostalih pomembnih evropskih virov. Najbolj pomembni dokazi letnega nadzora rabe alkohola so vključeni v letno poročilo ministrstva za zdravje parlamentu, ki je objavljeno tudi na njihovi uradni spletni strani. Poročilo Ni javno dostopno Spremljanje Dejavnosti so predstavljene v Letnem poročilu Ministrstva za zdravje, ki je namenjen Parlamentu v povezavi z izvajanjem zakona 125/2001. Dodatne informacije Spletna stran http://www.epicentro.iss.it/alcol/apd.asp Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Claudia Gandin ali Emanuele Scafato Organizacija: Istituto Superiore di Sanità Naslov: Via Giano della Bella, Rim Država: Italija Telefon: +39 06 4990 4192/4028 E-pošta: claudia.gandin@iss.it; emanuele.scafato@iss.it 84 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 27: NA TEKMI NA VSO GRLO, NE V GRLO Osnovni podatki Ime Na tekmi na vso grlo, ne v grlo (nem. VOLLFAN statt voll fett) Povzetek VOLLFAN statt vollfett je kampanja preventive na področju alkohola na dunajskih prvo-ligaških stadionih klubov Rapid Wien in FK Austria ter First Vienna FC 1894. Intervencija poteka med tekmami obeh nogometnih klubov. Kampanja se je pričela aprila leta 2011 in še vedno poteka. Zunanja evalvacija je zaključena. Ciljna skupina kampanje so mladostniki in mlade osebe, ki obiskujejo nogometne tekme med 16. in 30. letom starosti, prav tako pa tudi predstavniki nogometnih klubov in klubov oboževalcev, gastronomov na lokaciji, osebja varovanja in zaposlenih na dogodkih. Teoretični okvirji: projekt je osnovan na pristopu “vrstnik vrstnikom”. Usposobljeni predavatelji prihajajo iz nogometnih navijaških skupin. Intervencija VOLLFAN statt vollfett ne spodbuja abstinence kot glavni cilj. Glavni cilj je zmanjšanje tveganja zaradi rabe alkohola. Projekt se predvsem osredotoča na pristop nizkega tveganja kot dokazano učinkovit model znotraj preventive odvisnosti. Intervencija cilja na občutljivo sprejemanje in prepoznavanje tveganja v različnih situacijah s področja zdravja. Razvoj sprejemanja odločitev in zmožnosti reševanja je pomemben okvir za delovanje posameznika in družbe. Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi Raven Lokalna Namen in cilji Razvoj odgovornega pristopa, ki upošteva tveganje pri obravnavanju alkohola v nogometnih klubih, njihovih podpornikih in najstniških in mladostniških nogometnih navdušencev; Spodbujanje rabe brezalkoholnih pijač znotraj in okoli nogometnih stadionov; Promocija ozaveščenosti lastne rabe alkohola in pivskih navad med mladostniki in mladimi nogometnimi navdušenci; Mladostniki in mladi obiskovalci nogometnih stadionov naj delujejo odgovorno glede na njihovo rabo alkohola. Razvoj Deležniki Ciljne skupine Posredna ciljna Gospodarska Državni organi skupina družba Vlagatelji Raziskovalci 85 5. INTERVENCIJE OZAVEŠČANJA JAVNOSTI Logični model Znanstveno: intervencija se predvsem osredotoča na pristop nizkega tveganja kot dokazano učinkovit model znotraj preventive odvisnosti. Intervencija cilja na občutljivo sprejemanje in prepoznavanje tveganja pri različnih situacijah s področja zdravja. Razvoj sprejemanja odločitev in zmožnosti reševanja je pomemben okvir za delovanje posameznika in družbe. Profesor javnega zdravja, Frank Franzkowiak opisuje naslednje podcilje: biti informiran o učinkih drog in tveganje odvisnosti, abstiniranje določenih snovi, posledično izogibanje rabe drog v določenih situacijah in v času rasti in razvoja, kritičen dvom glede uporabe legalnih in prepovedanih snovi, pravial o varnosti rabe za zmanjševanje škodljivih posledic. Projekt vključuje nogometne navdušence in temelji na pristopu “vrstnik-vrstniku”, ki izhaja iz socialnega učenja in življenjskega cikla psiholoških teorij. Pretekle izkušnje: sodelovanje nogometnih klubov in navijaških skupin je bilo zelo koristno za razvoj celotnega projekta. Vprašalnik o alkoholu in spremljajoče zabavne dejavnosti so pripomogle k temu, da osta-nemo v stiku s ciljno skupino. Mnenja in izkušnje vrstnikov so pomembne za nadaljnji razvoj projekta, zato so vključeni v nadzor in spremljanje projekta. Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Podroben načrt Načrt financiranja Načrt vodenja formativna raziskava aktivnosti človeških virov Časovnica Dogovor partnerjev Komunikacijski načrt Načrt evalvacije Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Mladostniki Mladi odrasli Odrasli Komunikacijski kanali Televizija Radio Časopisi/revije Oglasni panoji Brošure/letaki/ promocijska darila Spletna stran Socialni mediji E-pošta Sestanki/konference s Neposredna strokovnjaki/kolegi komunikacija Smernice Schroers, A./Männersdorfer, M. (2012). PartyFit! – Zeitgemäße Alko- holsuchtprävention bei Events. In: Schmidt-Semisch, Henning: Stöver, H. (Hrsg.): Saufen mit Sinn? Harm Reduction beim Alkoholkonsum. Fachhochschulverlag. Frankfurt. S. 233-247. Osnovne aktivnosti Komunikacijski ukrepi za ozaveščanje (npr. Revije nogometnih klubov, aplikacija Facebook, oglasi na javnih prevozih). Dejavnosti na lokaciji s strani vrstniških skupin in zunanjih predavateljev. Usposabljanja za vrstnike in člane nogometnih klubov. Podporne aktivnosti Svetovanje Supervizija Usposabljanje Srečanje s skupino Evalvacija Odgovornost Zunanja Vrsta Procesna 86 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Rezultati Pozitivni rezultati: pristop v povezavi z nogometom, vizualni jezik mladostnikov, sodelovanje vrstnikov, dejavnosti na lokaciji. Priporočila ocenjevanja: stopiti v stik s ciljno skupino, vrstniki potrebujejo trajno usposabljanje in nadzor s strani vrstniških koordinatorjev, dejavnosti na lokaciji je treba prilagoditi, da ostanejo zanimive za ciljno skupino, okolje pa je sicer zelo zahtevno za projekt preventive na področju alkohola. Poročilo http://www.fgoe.org/projektfoerderung/gefoerderte-projekte/FgoeProject_195 Spremljanje Ne Dodatne informacije Spletna stran http://www.facebook.com/rapidvollfans, http://www.facebook.com/austriavollfans, http://www.youtube.com/watch?v=SCYO-DNiw7E&feature=relmfu, http://www.youtube.com/watch?v=1fBX5jUhzP4 http://sdw.wien/ueber-uns/suchtpraevention/arbeitsbereiche/ projekte-zur-betriebliche-suchtpraevention/ Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Artur Schroers, Vodja znanosti in raziskav SDW Organizacija: Institut für Suchtprävention, Sucht- und Drogenhilfe Wien/SDW Naslov: Modecenterstrasse 14/C/2. nad, 1030 Dunaj Država: Avstrija Telefon: +431 40 0087 321 E-pošta: artur.schroers@sd-wien.at 87 5. INTERVENCIJE OZAVEŠČANJA JAVNOSTI 5.4.2. Prvi pokazatelji učinkovitosti PREGLEDNICA 28: OZAVEŠČANJE ZAPOSLENIH NA DELOVNEM MESTU Osnovni podatki Ime Ozaveščanje zaposlenih na delovnem mestu (ang. Raising Awareness Among Employers at Workplace) Povzetek Interdisciplinarna skupina je razvila gradivo za ozaveščenost med zaposlenimi na delovnem mestu (izobraževanje in seminarsko gradivo, usposabljanje za ponudnike intervencije, vprašalnik za ozaveščenost, evalvacija intervencije in ocenjevanje alkoholne politike). Intervencija se je izvajala v šestih podjetjih, sodelovalo pa je 746 zaposlenih. Časovni okvir intervencije je bil tri mesece (avgust–november 2012). Vključena so bila javna in zasebna, manjša in mednarodna podjetja iz različnih sektorjev. Intervencije je bila del projekta Evropsko delovno okolje in alkohol (EWA). Financiranje Nacionalna/regionalni/lokalni organi Evropska komisija – Drugi program ukrepov Skupnosti na področju zdravja 2008-2013 Raven Nacionalna Namen in cilji Glavni namen je pridobitev, pilotiranje in evalvacija alkoholnih intervencij na delovnem mestu. Glavni cilji so bili izboljšanje produktivnosti na delovnem mestu, zmanjšanje nesreč na delovnem mestu, širjenje ozaveščenosti med zaposlenimi o zdravju in vplivu alkohola na zdravje ter podpiranju zaposlenih za spremembo njihovega vedenja glede alkohola. Razvoj Deležniki Posredna ciljna skupina Gospodarska Državni organi Raziskovalci družba Logični model Utemeljitev je opisana v dokumentu Smernice za pilotske intervencije in delovni načrt, ki je razpoložljiv na: http://www.eurocare.org/eu_projects/ewa/deliverables/ by_work_package/guidelines_and_analysis Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt financiranja formativna raziskava aktivnosti Načrt vodenja Časovnica Dogovor partnerjev Komunikacijski človeških virov načrt Načrt evalvacije Izvedba Časovni okvir Neponovljivo, enkratno Ciljne skupine Odrasli Vozniki Zaposleni in delodajalci 88 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Komunikacijski kanali Brošure/letaki/ Telefon/mobilni Spletna stran E-pošta promocijska darila telefon Sestanki/konference s Neposredna Smernice strokovnjaki/kolegi komunikacija Osnovne aktivnosti Študj primerov dobrih praks, študij veljavne zakonodaje, razvoj intervencijskega gradiva (usposabljanje za ponudnike intervencije, gradivo za ponudnike intervencije, gradivo za prejemnike intervencije), organiziranje regionalnih, nacionalnih in mednarodnih dogodkov/ predstavitev rezultatov, objavljanje in diseminacija publikacij in priporočil. Podporne aktivnosti Svetovanje Supervizija Usposabljanje Srečanje s skupino Evalvacija Odgovornost Zunanja in notranja Vrsta Evalvacija učinkov Rezultati Rezultati nakazujejo, da se je ozaveščenost dvignila v 5/6 podjetij, posledice rabe alkohola pa se je zmanjšalo v 5/6 podjetjih ter alkoholna politika je je izboljšala v 6/6 podjetjih. Poročilo http://www.eurocare.org/eu_projects/ewa/deliverables/by_work_package/evaluation (strategija evalvacije, pokrivnost, kvaliteta in poročila o zadovoljstvu) Spremljanje Ne Dodatne informacije Spletna stran http://zzjz-zz.hr/novestranice/zzindex_sing.php?tekst_id=126&menu_id=133 Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Branko Kolarić Organizacija: Andrija Stampar Teaching Institute of Public Health Naslov: Mirogojska 16, 10000 Zagreb Država: Hrvaška Telefon: +385 14 6963 45 E-pošta: branko.kolaric@stampar.hr 89 5. INTERVENCIJE OZAVEŠČANJA JAVNOSTI PREGLEDNICA 29: BREZ ALKOHOLA DO 16. LETA – DRŽIMO SE TEGA! Osnovni podatki Ime Brez alkohola do 16. leta – Držimo se tega! (ang. No Alcohol Under 16 Years – We Stick on It! / luks. Keen Alkohol ënner 16 Joer. Mir halen eis drun!) Povzetek Ministrstvo za zdravje, CePT (Nacionalni preventivni center za odvisnosti) in multidisciplinarne delovne skupine “Alkohol” promovirajo družbeno odgovornost odraslih za otroke in mladostnike na prodajnih točkah (vključno z bencinskimi postajami) in gostinsko industrijo (skupnostni pristop). Aktivnosti potekajo od maja 2007. Financiranje Nacionalna/regionalni/ Izobraževalna/javno Nevladna organizacija lokalni organi zdravstvena/raziskovalna institucija Raven Nacionalna Regionalna Lokalna Namen in cilji Zagotoviti razumevanje in spoštovanje veljavne zakonodaje. Promocija družbene odgovornosti odraslih oseb do otrok in mladostnikov. Zaščititi otroke in mladostnike pred škodljivimi posledicami zgodnjega pričetka rabe alkohola. Razvoj Deležniki Ciljne skupine Posredna ciljna Državni organi Civilna družba skupina (NVO) Logični model Znanstveno: Teorija družbenega učenja (Bandura) Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt financiranja formativna raziskava aktivnosti Načrt vodenja č Časovnica Dogovor Komunikacijski loveških virov partnerjev načrt Načrt evalvacije Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Splošna populacija Odrasli Starši Komunikacijski kanali Televizija Radio Časopisi/revije Oglasni panoji Brošure/letaki/ Telefon/mobilni Spletna stran E-pošta promocijska darila telefon Sestanki/konference s Neposredna Smernice Znanstvene strokovnjaki/kolegi komunikacija publikacije Omrežna komunikacija z: • nacionalno predstavitvijo občin (Syndicat des Villes et Communes Luxembourgeoises), • nacionalno in lokalno policijo. 90 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Osnovne aktivnosti • tiskovna konferenca; • distribucija gradiva (posterji, nalepke, knjižice, letaki za točke prodaje/supermarketi in sektor za turizem, smernice in seznami za organizacijo zabav in drugih javnih dogodkov); • informacijska pisma/e-pošta za starše z otroci od 12. do 16. leta; • izvajanje dogodkov brez alkohola na nivoju občin; • podpora in uveljavljanje izvajanja zakonodaje s strani lokalne policije (prepoznavnost kampanje pred dogodkom, nadzor starostne meje na vhodu); • seminarji usposabljanja za zaposlene v šolah in učitelje, socialne delavce in mladinske centre; • izvajanje alternativnih dejavnosti za mladostnike med 12. in 15. letom s strani lokalnih mladinskih klubov; • odločitev, da Pozni nočni avtobus (ang. Late Night Bus), ki organizira prevoz na določene zabave ne sprejema mladostnikov pod 16 let. Podporne aktivnosti Usposabljanje Srečanja tima Služba za pomoč uporabnikom Evalvacija Odgovornost Zunanja Vrsta Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Rezultati znanstvenega ocenjevanja s strani Univerze v Luksemburgu so bili objavljeni leta 2012 v publikaciji z nazivom Ustvarjanje lokalnih omrežij kot strateški koncept pri kampanji ozaveščanja za zmanjšanje škodljive rabe alkohola pri mladostnikih. Poročilo Raziskovalni projekt SORES (Univerza v Luksemburgu): “Social responsibility as a strategic conception of prevention work”, 2009-2012. Spremljanje Ne Dodatne informacije Spletna stran www.cept.lu Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Simone Steil ali Silke Gansen Organizacija: Division de la Médecine Préventive Naslov: Allée Marconi – Villa LouvignyL-2120 Luksemburg Država: Luksemburg Telefon: +352 247 855 60 E-pošta: simone.steil@ms.etat.lu / silke.christmann@ms.etat.lu 91 5. INTERVENCIJE OZAVEŠČANJA JAVNOSTI 5.4.3. Dobri pokazatelji učinkovitosti PREGLEDNICA 30: LOKALNI MODEL POLITIKE O ALKOHOLU, TOBAKU IN IGRAH NA SREČO Osnovni podatki Ime Lokalni model politike o alkoholu, tobaku in igrah na srečo (ang. The Local Alcohol, Tobacco and Gambling Policy Model / fin. PAKKA – Paikallinen alkoholi-, tupakka- ja rahapelipolitiikka -malli) Povzetek Lokalni model politike o alkoholu, tobaku in igrah na srečo PAKKA je model za akcijo skupnosti, ki je prilagojena finskemu kontekstu in je usmerjen k preventivi škodljive rabe snovi, kajenja in iger na srečo. Intervencija se osredotoča na dostopnost alkohola, tobaka in igralnih avtomatov. Dejavnosti za zmanjšanje dostopnosti se osredotoča na situacije, kjer imajo mladostniki pod 18 let dostop do alkohola, tobaka in igralnih avtomatov ter tam, kjer prodajajo alkoholne pijače ali jih prodajajo opitih osebam ali mladoletnikom. Model Pakka združuje ključne akterje v skupnosti – javne avtoritete, gospodarske družbe, mlade osebe, starše in medije – za združevanje z namenom zmanjševanja škode v skupnosti. Razvoj modela PAKKA se je pričel kot projekt, ki se osredotoča na lokalno alkoholno politiko leta 2004, in sicer v pilotnih skupnostih s podporo lokalnih akterjev in preventivnih strokovnjakov. Financiranje Nacionalni/ Ocenjevalna študija je prejela podporo s strani državnega monopolnega regionalni/ ponudnika alkohola Alko inc. Projekt je dobil finančno podporo tudi s strani lokalni organi nacionalnih skladov za razvoj zdravja in socialnih storitev (program Kaste). Raven Nacionalna Regionalna Lokalna Namen in cilji Zmanjšanje dostopa mladoletnih (<18 let) do alkohola, tobaka in igralnih avtomatov kot tudi zmanjšanje strežbe alkoholnih pijač opitim osebam ter povečanje izvajanja zakonodaje, ki so povezane s temi področji. Razvoj Deležniki Ciljne skupine Posredna ciljna skupina Gospodarska družba Državni organi Raziskovalci Lokalni in regionalni mediji Logični model Znanstveni model: Warpenius K & al. Peliin ei puututa: Alkoholin, tupakan ja rahapeli-automaattien ikärajavalvontaa testanneet ostokokeet vähittäisliikkeissä. [Enforcing age limits on purchases of alcohol and tobacco and the use of slot machines: test purchases in retail outlets.] Yhteiskuntapolitiikka 77 (4): 375-385, 2012. Pretekle izkušnje: Holmila M & al. Paikallinen alkoholipolitiikka: Pakka-hankkeen loppura-portti. [Local Alcohol Policy: Final report of the PAKKA Project]. National Institute for Health and Welfare, Report 5/2009. Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt financiranja formativna raziskava aktivnosti Načrt vodenja Časovnica Dogovor Komunikacijski človeških virov partnerjev načrt Načrt evalvacije 92 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Splošna populacija Otroci Mladostniki Mladi odrasli Komunikacijski kanali Radio Časopisi/revije Brošure/letaki/ Spletna stran promocijska darila E-pošta Sestanki, konference s Neposredna Znanstvene strokovnjaki/kolegi komunikacija publikacije Spletna platforma za izmenjavo in mreženje Innokylä Osnovne aktivnosti Širok nabor dejavnosti na lokalni ravni, na primer, lokalne delovne skupine, preverjanje zavrnitve strežbe alkohola mladoletnim in osebam, ki so se pretvarjale, da so opite, usposabljanja za ponudnike in osebje v restavracijah, kampanje ozaveščenosti, šolske dejavnosti itn. Na nacionalni ravni: omrežje razvijalcev Pakka (koordinatorji), priročniki in ostalo gradivo ter uradna spletna stran. Podporne aktivnosti Svetovanje Supervizija Usposabljanje Srečanje s skupino Služba za pomoč uporabnikom Uradna spletna stran in priročnik z navodili Evalvacija Odgovornost Zunanja Vrsta Rezultat Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Projekt Pakka je značilno povečal uveljavljanje Zakona o alkoholu; zmanjšal škodljive posledice, spodbudil odgovorn strežbo in prodajo alkohola, omogočil razvoj lastnih nad-zornih ukrepov v gospodarskih družbah. Povečala se je zmogljivost in strokovni pristop k preventivi na področju zasvojenosti. Poročilo http://urn.fi/URN:NBN:fi-fe201205085235 Spremljanje Da Diseminacija modela PAKKA za akcijo skupnosti je prednostna naloga pri pre- ventivi na področju snovi, ki povzorčajo zasvojenosti na nacionalni ravni. Cilj intervencije je, da se model do leta 2020 vpelje v polovico občin na Finskem. Dodatne informacije Spletna stran http://www.thl.fi/fi/web/alkoholi-tupakka-ja-riippuvuudet/ehkaiseva-paihdetyo/ ehkaisevan-paihdetyon-menetelmat/verkko-pakka-ehkaisevaan-paihdetyohon www.innokyla.fi/web/verkosto711139 Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Jaana Markkula, Vodja razvoja Organizacija: National Institute of Health and Welfare (THL) Naslov: Mannerheimintie 168b, 00271 Helsinki, Finska/ P.O. Box 30, FI-00271 Helsinki Država: Finska Telefon: +358 29 5248 802 E-pošta: jaana.markkula@thl.fi 93 5. INTERVENCIJE OZAVEŠČANJA JAVNOSTI 6. Intervencije v šolskem okolju I n t e r v e n c i j e o z a v e š č a n j a j a v n o s t i , i n t e r v e n c i j e v š o l s k e m o k o l j u i n z g o d n j e i n t e r v e n c i j e z a z m a n j š e v a n j e z a l k o h o l o m p o v e z a n e š k o d P u b l i k a c i j a z a i z m e n j a v o z d o k a z i p o d p r t i h p r i m e r o v d o b r i h p r a k s 6.1. DEFINICIJA Osnovni element vseh intervencij v šolskem okolju je ta, da šolsko okolje deluje kot orodje, ki približa mladim osebam promocijo zdravega življenja. Intervencije v šolskem okolju se lahko razlikujejo v vsebini, pristopu, trajanju itn., toda skupno jim je okolje izvedbe (šola) in ciljne skupine (šolska skupnost: učenci, učitelji, starši). Intervencije so najpogosteje namenjene prvim letnikom srednje- šolskega izobraževanja (med 12. in 15. letom). Zelo pogoste tematike teh intervencij so alkohol, tobak in droge. Cilji teh intervencij zelo raznoliki: od preventive na področju alkohola, širjenja znanja o alkoholu/drogah/tobaku, pogovora o prvi uporabi, vplivanja na socialne norme, odnose in pričako- vanja v zvezi s snovmi, izobraževanja o različnih odklonitvenih pristopih do osredotočanja na “izobraževanje o življenjskih veščinah”. Mnoge intervencije vključujejo usposabljanje učiteljev, drugi pa potekajo v kombinaciji z inter- vencijami v družinskem okolju. 6.2. IZVAJANJE Intervencije za preventivo na področju alkohola v šolskem okolju morajo biti primerne in del holističnega pristopa, ki je predviden v konceptu šolske ustanove, ki spodbuja zdrav življenjski slog. Prav tako morajo temeljiti na izobraževalnih praksah, ki so dokazano učinkovite, torej posvečanje pomembnemu obdobju v razvoju mlade osebe, pogovori z mladimi osebami iz ciljne skupine, preverjanje intervencij tako z učitelji kot s člani ciljne skupine, interaktivnost in razvijanje veščin, postavljanje ciljev za spremembe v vedenju, ki so pomembni za udeležence, ponovno organiziranje spodbu- jevalnih srečanj v prihodnjih letih, vključevanje informacij, ki imajo za mlade osebe takojšnjo praktično vrednost, določanje ustreznih usposabljanj za učitelje, oblikovanje intervencij, ki so učinkovite in splošno dostopne ter oglaševanje, ki bi povečalo ozaveščanje. Intervencije v šolskem okolju in v skupnosti so lahko uspešno združene, delno zaradi delovanja skupnosti, ki lahko mladim omeji dostop do alkohola. Skupnosti, ki uveljavljajo najmanjšo dovoljeno starost za nakup, imajo manjšo stopnjo rabe alkohola in manj težjih primerov opijanja (38). Dokončno lahko zatrdimo, da ima vsak učenec določene starosti pravico do dobre informiranosti o tveganjih rabe alkohola, čeprav je vpliv takšnega pristopa nejasen. Starši in učitelji pa so postavljeni pred izziv, da mlade ozaveščajo o teh lahko dostopnih snoveh. 96 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 6.3. UČINKOVITOST IN STROŠKOVNA UČINKOVITOST 1. Vključevanje širšega okolja je učinkovitejše Babor in dr. (69) poudarjajo, da je mnogo intervencij za preventivo na področju alkohola, ki so postavljeni v šolsko okolje, učinkovitih pri izboljšanju znanja in včasih tudi spreminjanja odnosa do rabe alkohola, toda le nekaj intervencij je učinkovitih pri spreminjanju dejanskega vedenja na področju rabe alkohola (70). Drugi avtorji trdijo, da na podlagi kontrolnih preizkusov obstajajo zadostna dokazila, da lahko pazljivo oblikovane preventivne intervencije izboljšajo zdravje mladostnikov, tako da spreminjajo njihovo vedenje (71). Vključevanje širše okolice (politika, cene, spreminjanje konteksta pitja, urejanje fizične dostopnosti alkohola, preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, omejitve pri oglaševanju ter storitve zgodnjih intervencij) poveča možnosti za učinkovitost. 2. Stroškovna učinkovitost: ni veliko dokazov Na področju stroškovne učinkovitosti intervencij v šolskem okolju s področja preventive alkohola ni dovolj dokazov (72; 73). Podatki iz ZDA kažejo visoko stroškovno učinkovitost preventivnih intervencij v šolskem okolju, kot sta intervenciji Good Behaviour Game in Life Skills Program (slo. program življenjskih veščin) (74) . 3. Pozitivni rezultati • Obsežna recenzija organizacije Cochrane, ki je obsegala 53 študij, je vključevala tako študije, ki niso pokazale vpliva glede rabe alkohola kot tudi tiste, ki so prikazale precejšen vpliv (68). • Intervencije za preventivo na področju alkohola, ki se izvajajo preko računalnika in spleta, imajo dokazano vpliv na povprečno rabo alkohola in pretirano popivanje (75). • Sistematična recenzija avstralskih intervencij je pokazala pomembno zmanjšanje rabe alkohola (in drugih drog) pri petih od sedmih interven- cijskih programih. V večini so bili vplivi manjši (76). Večina programov je temeljila na načelih šolskega učenja ali kognitivnih vedenjskih terapijah. Dva intervenciji sta bili osredotočena tudi na spreminjanje šolskega okolja (vsešolski pristop). • Nekaj dokazov podpira idejo, da so lahko intervencije v zgodnjem obdobju (preden se uveljavijo vedenja zaradi rabe alkohola), ki tako prestavijo nastop rabe alkohola na kasnejši čas, bolj učinkovite kot splošne intervencije, ki so namenjene starejšim mladostnikom (72; 73). 97 6. INTERVENCIJE V ŠOLSKEM OKOLJU Za starejše skupine (8. razred in starejši) so ukrepi, kot so omejevanje dostopa do alkohola in omenjene kratke intervencije, učinkovitejša orodja za preventivo na področju alkohola (70). 4. Učinkovite sestavine: brez jasnega vzorca • Razlik med študijami, ki niso imele učinka, in študijami s precejšnjim učinkom niso pokazale jasnega vzorca (68). Dokazi kažejo, da so psi- hosocialne in razvojne preventivne intervencije lahko učinkovite, npr. Life Skills Training Program (trening življenjskih veščin), Unplugged (družbene veščine in norme) ter Good Behaviour Game (razvoj vedenjskih norm in vrstniške pripadnosti). • Dokazov, ki bi pričali o tem, da so intervencije z več komponentami bolj učinkovite od tistih z eno komponento, je zelo malo (67). • Celovita sistematična recenzija recenzij (77) prepoznava pet elementov za učinkovito izobraževanje na področju zdravja v šolskem okolju (med drugim tudi izobraževanje o alkoholu): 1) raba teorije, 2) naslavljanje družbenih vplivov, predvsem družbenih norm, 3) naslavljanje kognitivnih veščin in sociološko emocionalnih vedenjskih veščin, 4) izobraževanje posrednikov, 5) več komponent (dognanje, ki je v nasprotju z rezultati raziskave Foxcrofta in Tsertsvadzeja (67)). Zgoraj omenjeni dokazi o učinkovitosti se odražajo v sprejetih intervencijah, ki se nahajajo v poglavju 6.4. 98 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 6.4. SPREJETE INTERVENCIJE PREGLEDNICA 31: SEZNAM SPREJETIH INTERVENCIJ V ŠOLSKEM OKOLJU GLEDE NA RAVEN UČINKOVITOSTI12 Pokazatelji učinkovitosti Ime1 Država Osnovna raven / Prvi Program Jaz in drugi Portugalska Tudi jaz sem vključen v preventivo Grčija Dobri Izštekani Litva Izštekani Slovenija Premisli: Preventivni program za zmanjševanje rabe/zlorabe alkohola med Portugalska mladostniki v šolskem okolju Močni Program domače ekipe “Slick Tracy” in Program neverjetnih možnosti Poljska Preprečevanje tvegane rabe alkohola pri mladostnikih Nizozemska Ljubezen in meje2 Norveška 1 S klikom na ime intervencije lahko dostopate do opisa. 2 Intervencija Strengthening Families Programme (Kjærlighet & Grenser) stopa v stik z družinami skozi šolsko okolje, toda intervencija se izvaja izven šolskega okolja. Šole so uporabljene le kot kanali. 99 6. INTERVENCIJE V ŠOLSKEM OKOLJU 6.4.1. Prvi pokazatelji učinkovitosti PREGLEDNICA 32: PROGRAM JAZ IN DRUGI Osnovni podatki Ime Program Jaz in drugi (ang. Me and Others Programme / por. Programa Eu e os Outros) Povzetek Univerzalna intervencija za preventivo je bila oblikovana leta 2007 s strani portugalskega inštituta za droge in odvisnost od drog (IDT), Generalni direktorat za intervencije na področju zasvojenosti in tveganih oblik vedenja (SICAD). Sestoji se iz sedem 90-minutnih srečanj na tedenski osnovi. Metodologija: pogovor o pro-blematiki s področja zlorabe snovi in razvojnega procesa mladostnikov s skupinami mladih oseb med 12. in 18. letom starosti. Intervencijo vodijo strokovnjaki iz različnih organizacij, ki delajo z mladostniki po programu usposabljanja, ki ga izvaja nacionalno/regionalno usklajevalno telo programa (SICAD s portugalskega ministrstva za zdravje). Intervencija se lahko izvaja v zaporednih letih z uporabo različnih naracij. Na voljo je 9 naracij, vsaka pa je oblikovana za pristop k različni vrsti odvisnega vedenja (alkohol, tobak, kanabis, patološko igranje na srečo itn.), ki ga lahko raziščejo v 7 srečanjih glede na prepoznane potrebe ciljnega prebivalstva. Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi Raven Nacionalna Regionalna Lokalna Intervencija je v postopku uvajanja na Azorih in Zelenortskih otokih. Namen in cilji Intervencija je usmerjena k promociji boljšega znanja in rabe virov (kot so številke za pomoč, spletne strani, povezane z zlorabo drog in alkohola, svetovalna mreža mladostnikov itn.) ter promociji zdravega življenja mladih ter njihovega družbenega in osebnega razvoja. Razvoj Deležniki Ciljne Posredna Državni Raziskovalci Civilne družbe (NVO), tudi skupine ciljna organi šole, socialni uradi, domovi skupina za zaščito otrok itn. Učitelji, psihologi, zdravstvenih tehniki, socialni predavatelji, starši. SICAD deluje s partnerji, kot so: Generalni direktorat za zdravje, Generalni direktorat za izobraževanje, Nacionalna komisija za enakost spolov, portugalski Inštitut za šport in mla-dino, Policijski oddelek za intervencije v šolskem okolju (Safe School) in, med drugim, tudi Nacionalni inštitut za rehabilitacijo. Na področju raziskovanja SICAD deluje ali je deloval s številnimi fakultetami, ki so vključeni v manjše študije, kot je Fakulteta za psihologijo na Univerzi v Lizboni, Univerza Lusíada v Portu; Raziskovalni center identitet in raznolikosti na Politehničnem inštitutu Leiria; Šola za izobraževanje in komunikacijo na Univerzi Algarve in, med drugim, tudi Šola za zdravstvene tehnike Évora. 100 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Logični model Znanstveno: Teorija načrtovanega vedenja (TPB), model zmožnosti informacija-motivacija-vedenje (IMB). Pretekle izkušnje: intervencija temelji na preteklih izkušnjah, kjer se je uporabljal isti pristop k raziskovanju tematik, ki so povezane z zlorabo drog med otroci (magistrsko delo: “E agora Ruca‘“ – Avaliação dos Critérios de Tomada de Decisão de Participantes num Programa de mbito Preventivo em Meio Escolar”, Marreiros, N., 2007). Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt vodenja formativna raziskava aktivnosti človeških virov Časovnica Dogovor partnerjev Načrt evalvacije Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Mladostniki Mladostniki z akademskimi neuspehi, mladostniki v reji (pokazatelji preventive v tveganih skupinah/pri posameznikih) Komunikacijski kanali Spletna stran Sestanki/konference s Neposredna Smernice strokovnjaki/kolegi komunikacija Znanstvene publikacije Podpora in usmeritev Osnovne aktivnosti Oblikovanje 9 naracij, podpornega priročnika, smernic za izvajanje Intervencije, program usposabljanja, letna poročila, znanstveni članki, diseminacija rezultatov v strokovnih srečanjih. Podporne aktivnosti Svetovanje Supervizija Usposabljanje Srečanje s skupino Evalvacija Odgovornost Notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Intervencija je bila ocenjen z uporabo vprašalnika Življenjska učinkovitost (ang. Life Effectiveness), ki razlikuje med 8 dejavniki (upravljanje s časom, družbena zmožnost, dosežki in motivacija, intelektualna fleksibilnost, vodenje nalog, nadzor čustev, aktiven odnos/pobuda in samozavest). Rezultati pred letom 2012 so izrazili znatne spremembe (s 95 % intervalom zaupanja) s pozitivnimi razvoji med testiranjem pred in po zaključku intervencije na vseh ravneh (poleg motivacije pri dosežkih). Leta 2014 so z uporabo drugačnega vprašalnika prišli do rezultatov, kjer so se pojavila znatne spremembe med testiranjem pred in po zaključku intervencije na področjih znanja, odnosa in vedenja glede rabe alkohola. Rezultati bodo objavljeni leta 2016. Poročilo Intervencija se vsako leto izvaja v portugalskem jeziku. Podatki so delno preveden v angleški jezik in vključeni v nacionalno poročilo za EMCCDA. Spremljanje Postopek ocenjevanje je bil v zadnjih letih izboljšan in pričakujejo se še nadaljnje obravnave (že v letu 2015). 101 6. INTERVENCIJE V ŠOLSKEM OKOLJU Dodatne informacije Spletna stran www.tu-alinhas.pt www.sicad.pt Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Patricia Pissarra ali Raul Melo Organizacija: SICAD Naslov: Av. República n.º 61, 3º Država: Portugalska Telefon: +351 21 1119 000 E-pošta: raul.melo@sicad.min-saude.pt or eu.outros@sicad.min-saude.pt 102 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 33: TUDI JAZ SEM VKLJUČEN V PREVENTIVO Osnovni podatki Name Tudi jaz sem vključen v preventivo (ang. I‘m also Involved in Prevention / gr. Ειμαι Και Εγω Στην Προληψη) Povzetek Intervencijo organizira multidisciplinarna skupina iz Centra za preventivo odvisnosti Pronoi v Atenah, z namenom preučevanja potrebe dijakov o informacijah glede alkohola, zlorabe snovi in na splošno o odvisnostih (alkohol, kajenje, droge itn.). Uporabljena metodologija so kratke psihoizobraževalne intervencije (splošna preventiva). Vsebina intervencije je definicija odvisnosti, razlikovanje med rabo in zlorabo, stopnje odvisnosti, posledice zlorabe in odvisnosti, definicija preventive, razumevanje, kako novi mediji vplivajo na delo, razčlenjevanje oglaševalskih sporočil, razvoj osebne odgovornosti za lastno zdravje, vključevanje v načela preventive v šolskem okolju, ustvarjanje pozitivnega okolja za promocijo preventivnih sporočil na področju alkohola itn. Tehnike, ki jih uporablja intervencija, so debate, delo v manjših skupinah, predstavitve v programu PowerPoint, video posnetki, glasba, risanje, igranje vlog, brianstorming, vprašalniki itn. Intervencija se izvaja v skupini 20 do 25 dijakov (srečanje traja 3,5 ure), pristop k intervenciji je interaktiven in izkustven. Intervencija je potrjena in podprta s strani ministrstva za izobraževanje. Šole se vsako leto prijavijo na center, da lahko sodelujejo v programu. Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi Raven Lokalna Namen in cilji Splošni cilj intervencije je izobraževanje in informiranje mladostnikov s področja alkohola in rabe snovi (definicija, vzročni dejavniki, posledice itn.), ki poudarjajo vlogo medijev in vpliva vrstnikov na rabo in odvisnost od alkohola in ostalih drog. Razvoj Deležniki Posredna ciljna skupina Ministrstvo za izobraževanje OKANA Logični model Znanstveno: Intervencija črpa iz elementov logičnega modela/dejanskega pristopa skozi ponudbo informacij o zdravstvenih tveganjih in modelu družbenega vpliva pri odporu, ki se osredotoča na družbeni kontekst. Naša intervencija jasno temelji na sociokognitivni teoriji (Bandura) s poudarkom na družbenemu okolju mladostnika. Osredotoča se na grajenje sposobnosti pri prepoznavanju negativnih vplivov, ki ciljajo na spremembo znanja in odnosa do zlorabe snovi kot končni cilj vplivanja na vedenje. Pretekle izkušnje: v preteklosti se je pojavljala vedno večja potreba s strani šol in skupnosti glede naslavljanja teh zadev, te vrste intervencij pa so bile takrat v obliki informativ-nih predavanj gostujočih predavateljev pred občinstvom 300 dijakov, kar ni bilo učinkovito in je dokazano s strani številnih raziskav s področja raziskovanja preventive. Iz naših izku- šenj s krajšimi psihoizobraževalnimi intervencijami smo bili prepričani, da lahko pričnemo s produktivno debato z mladostniki in jim ponudimo teme za razmišljanje. Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena Podroben načrt Časovnica Načrt formativna raziskava potreb aktivnosti evalvacije 103 6. INTERVENCIJE V ŠOLSKEM OKOLJU Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Mladostniki Komunikacijski kanali Brošure/letaki/ Spletna stran Sestanki/konference Neposredna promocijska darila s strokovnjaki/kolegi komunikacija Osnovne aktivnosti Intervencija se izvaja že od leta 2004 in vsako leto sodeluje 15 do 20 skupin dijakov (približno 4.500 dijakov). Dogodek: festival za najstnike glede oglaševanja s področja preprečevanja rabe alkohola in ostalih odvisnosti (organizira se na 3 leta). Podporne aktivnosti Srečanja Sodelovanje z Oddelkom svetovalne psihologije metropolitanske Univerze tima Manchester Evalvacija Odgovornost Zunanja in notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Rezultat evalvacije je preučeval spremembe odnosa in znanja mladostnikov o alkoholu, tobaku in prepovedanih drogah, po njihovem sodelovanju v kratkotrajni intervenciji preprečevanje zlorabe drog. Meritve pred in po intervenciji so raziskale spremembe v vzorcu 125 grških dijakov (60 moškega in 65 ženskega spola; povprečna starost) iz treh različnih šol. Rezultati so prikazali, da so se odnosi mladostnikov o zlorabi alkohola in drugih drog spremenili po zaključeni intervenciji predvsem v odnosu do alkohola in sekundarno v odnosu do tobaka, toda ni zaznati večjih sprememb v njihovem odnosu do prepovedanih drog; mlade ženske so pokazale močnejše nasprotovanje kot mladi moški. Zaključili smo, da take intervencije, čeprav kratkotrajne, imajo vpliv na odnos mladostnikov do alkohola in drugih drog, kot tudi njihovo znanje o njih. Poročilo Loizou D. Preventive substance abuse among greek adolescents: evaluation of a com- munity based psycho-educational programme. Neobjavljena dizertacija. Manchester Metropolitan University in collaboration with ‘Pronoi’ Substance Use Prevention Centre of Municipality of Kifissia, 2009, Athens, Greece. Spremljanje Ne Dodatne informacije Spletna stran www.pronoi.org.gr Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Vasiliki Alexaki, Socialna delavka, Sodelavka pri preventivi Organizacija: Center for the Prevention of Addiction & Psychosocial Health Promotion – PRONOI, Municipality of Kifissia and Organization Against Drugs – OKANA Naslov: Parou 2 & Ch.Lada, Kifissia 14563, Atene Država: Grčija Telefon: +302 10 8082 673 E-pošta: vasoalexaki@pronoi.org.gr 104 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 6.4.2. Dobri pokazatelji učinkovitosti PREGLEDNICA 34: IZŠTEKANI Osnovni podatki Name Izštekani (ang. Unplugged / lit. Gyvai) Povzetek Izštekani je preventivna intervencija v šolskem okolju, ki temelji na celostnem pristopu družbenega vpliva, ki se osredotoča na mladostnike med 12. In 14 letom starosti in cilja na zmanjševanje pobude, rabe in zlorabe alkohola, tobaka in prepovedanih drog. Intervencija se je izvedla v sedmih evropskih državah pod imenom projekt EU-Dap. Intervencija je bil ocenjena v ogromni RCT (EU-Dap). Intervencija se sestoji iz 12 predavanj in 3 seminarjev za starše. Vsebina intervencije vključuje informacije o alkoholu, tobaku, marihuani in drugi drogah ter kombinira življenjske sposobnosti in normativna verovanja. Financiranje Intervencija IZŠTEKANI je bila oblikovana Družbena pobuda IKEA je financirala znotraj projekta EU-Dap, ki je financiran s prevod, adaptacijo in diseminacija programa strani Evropske komisije. v Litvi. Raven Nacionalna Namen in cilji Namen intervencije je omogočanje zdravega mladostništva brez drog. Glavni cilji so dvig ozaveščenosti glede zdravja in znanje o družbenih vplivih, izboljšanje znanja, odnosa do z zdravjem povezanega vedenja in rabe drog, zmanjšanje rabe tobaka, alkohola in marihuane ter zmanjšanje možnosti za zlorabo drog v prihodnosti. Razvoj Deležniki Posredna ciljna skupina Raziskovalci Izvajalci preventive Logični model Znanstveno: intervencija IZŠTEKANI temelji na modelu celostnega družbenega vpliva, kjer se predstavijo vedenja in krepijo odnosi in zmožnosti, ki pripomorejo k boju proti pri-tiskom glede rabe drog. Interaktivne metode se osredotočajo na povečanje sposobnosti za integracijo odnosov in močne družbene mreže s pristopom do drog in njihove zlorabe. Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Podroben načrt Načrt financiranja Časovnica formativna raziskava aktivnosti Dogovor partnerjev Načrt evalvacije Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Mladostniki Starši Komunikacijski kanali Socialni mediji Spletna stran E-pošta Sestanki/konference s strokovnjaki/kolegi Neposredna Smernice Znanstvene publikacije komunikacija 105 6. INTERVENCIJE V ŠOLSKEM OKOLJU Osnovne aktivnosti Prevod in objava gradiva, dvodnevno usposabljanje za predavatelje, socialni pedagogi in psihologi, svetovanja in ocenjevalna srečanja. Podporne aktivnosti Svetovanje Usposabljanje Srečanja tima Evalvacija Odgovornost Notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Intervencija IZŠTEKANI EU-Dap ima varovalni vpliv na zgodnji pričetek rabe drog ter na prenos rabe iz eksperimentalnega v redno rabo. Učinek ima več vpliva na fante kot na deklice. Učinkovitost intervencije Izštekani po 2. vprašalniku (3 mesece po intervenciji) je pokazala zmanjšanje dnevnega kajenje za 30 %, opijanja pred kratkim za 28 % ter rabe marihuane za 23 %. Poročilo www.eudap.net/pdf/finalreport2.pdf Spremljanje Da Nadaljnje dejavnosti so bile organizirane po adaptaciji in pilotnemu preizkusu v Litvi. Dodatne informacije Spletna stran www.eudap.net Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Bernadeta Lazauninkaite Organizacija: Mentor Lithuania Naslov: Gedimino av. 12, Vilna Država: Litva Telefon: +370 61 1278 72 E-pošta: bernadeta@mentorlietuva.org 106 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 35: IZŠTEKANI Osnovni podatki Name Izštekani (ang. Unplugged) Povzetek Izštekani je preventivna intervencija v šolskem okolju, ki temelji na celostnem pristopu družbenega vpliva, ki se osredotoča na mladostnike med 12. in 14 letom starosti in cilja na zmanjševanje pobude, rabe in zlorabe alkohola, tobaka in prepovedanih drog. Intervencija se sestoji iz 12 predavanj in 3 seminarjev za starše. Vsebina intervencije vklju- čuje informacije o alkoholu, tobaku, marihuani in drugi drogah ter kombinira življenjske sposobnosti in normativna verovanja. Intervencija izvajajo predhodno usposobljeni predavatelji, ki imajo na voljo vsa potrebna orodja (priročnik, delovni zvezek za dijake in učne kartice). Starši so prav tako vključeni v intervencijo. Sodelovanje staršev je sicer bilo zelo nizko (20 %), zaradi česa smo vključili ta program v preventivno intervencijo za starše Effekt. EFFEKT (prej se je imenoval preventivni program Örebro) poskuša zmanjšati rabo alkohola pri najstnikih s spreminjanjem odnosa njihovih staršev. Starše se spodbuja k komunikaciji nične tolerance glede politik o rabi alkohola svojim otrokom. Informacije so razširjene staršem na šolskih srečanjih na pričetku vsakega semestra in s pošilja-njem rednih pisem na domači naslov med polletjem. Inštitut Utrip je pričel z izvajanjem te intervencije v šolskem letu 2014/2015. (www.blueprintsprograms.com/factSheet. php?pid=e973a64ce098778bb7327fe57d8a607be981cbd3) Intervencija je bila ocenjena v ogromni RCT (EU-Dap), ki je bila opravljena v sedmih evropskih državah med 2004 in 2007. Prav tako je bilo ocenjeno delo v Sloveniji, ki je izvajala pilotno različico intervencije med šolskim letom 2010/2011. Na pilotni stopnji je sodelovalo 28 osnovnih šol (26 v intervencijski skupini in 22 v kontrolni skupini). Ocenjevanje učinkovitosti kaže, da je program učinkovit po 3 mesecih pri preprečevanju rabe cigaret, zmanjšanju opijanja in rabe marihuane med učenci med 12. in 14. letom starosti. Po enem letu se preverja učinek na opijanje in rabo marihuane. UTRIP je nacionalno središče za program Unplugged v Sloveniji. Trenutno več kot 30 šol v Sloveniji redno ali občasno izvaja intervencijo. Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi Švedske državne organizacije (švedski doprinos) Raven Nacionalna Namen in cilji Intervencija Unplugged cilja na zmanjšanje prisotnosti zlorab alkohola, tobaka in drugih snovi med mladimi, prelaganje ali odlaganje pričetka rabe snovi ali prenosa od eksperimentalne rabe v odvisnost. Razvoj Deležniki Posredna ciljna Državni organi Raziskovalci Civilna družba skupina (NVO) Logični model Znanstveno: Izštekani temelji na teoriji družbenega učenja, teoriji življenjskih sposobnosti, modelu verovanja v zdravje, teoriji razumnega dejanja-odnosa in teoriji družbenih norm. Pretekle izkušnje: intervencija je bila ocenjena med 2004 in 2007 znotraj študije EU-Dap, ogromne Evropske skupne in RCT, ki je bila opravljena med septembrom 2004 in majem 2007 v sedmih evropskih državah. Avstrija, Belgija, Nemčija, Grčija, Italija, Španija in Švedska ter 143 šol, 345 razredov in 7.7079 učencev. 107 6. INTERVENCIJE V ŠOLSKEM OKOLJU Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt financiranja formativna raziskava aktivnosti Načrt vodenja Časovnica Dogovor partnerjev Komunikacijski človeških virov načrt Načrt evalvacije Izvedba Časovni okvir Periodično Ciljne skupine Mladostniki Starši Komunikacijski kanali Brošure/letaki/ Socialni mediji Socialni mediji Spletna stran promocijska darila Brošure/letaki/ Smernice Neposredna Znanstvene promocijska darila komunikacija publikacije Osnovne aktivnosti Intervencijo izvajajo predhodno usposobljeni predavatelji, ki imajo na voljo vsa potrebna orodja (priročnik, delovni zvezek za dijake in učne kartice). Usposabljanja so organizirana dvakrat na leto v prostorih Inštituta UTRIP. Junija 2012 je Inštitut UTRIP izdal dokument z nazivom Smernice in priporočila za intervencije v šolskem okolju, ki predstavlja zelo podrobno nekatera ključna predvidevanja učinkovitih intervencij v šolskem okolju in osnovna načela, ki jih lahko šole uporabijo pri vajah ter razvijejo in izvajajo visokokakovo-stne intervencije preventive. Dokument je na voljo v angleškem in slovenskem jeziku na spletni strani EMCDDA kot primer dobrih praks na področju standardov in smernic: www. emcdda.europa.eu/themes/best-practice/standards/prevention. Podporne aktivnosti Usposabljanje Promocijski letak Evalvacija Odgovornost Zunanja in notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Ocenjevalni rezultati so pokazali, da je bila intervencija zelo uspešna v intervencijski skupini šol v primerjavi s kontrolno skupino. Primerjava se je opravila glede na začetno situacijo, ocenjevanje pa opravljeno štiri mesece po izvedbi programa v intervencijski skupini. Rezultati kažejo, da se je kajenje, občasno pitje, pogosto pitje in opijanje kot tudi raba marihuane in drugih prepovedani drog občutno zmanjšalo med učenci, ki so sodelovali v izvedbi (intervencijska skupina), medtem ko v kontrolni skupini ni prišlo do večjih sprememb. Če primerjamo te podatke glede na začetno stanje, tudi v smislu predvidevanj otrok o njihovem odnosu do alkohola, tobaka in drog v prihodnosti, ugotavljamo, da je intervencija Izštekani občutno zmanjšala dejansko rabo v intervencijski skupini. Report NIJZ: “Nacionalno poročilo 2014 o stanju na področju prepovedanih drog v RS” Spremljanje V naslednjih dveh letih se načrtujejo nadaljnje dejavnosti. 108 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Dodatne informacije Spletna stran www.izstekani.net www.eudap.net Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Sanela Talić Organizacija: Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip” Naslov: Vošnjakova ulica 1, 1000 Ljubljana Država: Slovenija Telefon: +386 31 6574 12 E-pošta: sanela@institut-utrip.si 109 6. INTERVENCIJE V ŠOLSKEM OKOLJU PREGLEDNICA 36: PREMISLI: PREVENTIVNI PROGRAM ZA ZMANJŠEVANJE RABE/ ZLORABE ALKOHOLA MED MLADOSTNIKI V ŠOLSKEM OKOLJU Osnovni podatki Name Premisli: Preventivni program za zmanjševanje rabe/zlorabe alkohola med mladostniki v šolskem okolju (ang. Stop to Think: Prevention Programme of Use/Abuse of Alcohol in School Aged Adolescents) Povzetek Preventivna intervencija je bila razvita z interaktivno metodologijo z namenom preventive rabe/zlorabe alkohola med mladostniki v šolskem okolju. Kot metoda je bila uporabljena pseudo-poskusna študija, s testiranjem pred in po intervenciji. Vključenih je bilo 178 sodelujočih, 70 je bilo v poskusni skupini, 108 pa v kontrolni skupini. Uporabili smo vprašalnik o znanju o alkoholu, vprašalnik o pričakovanjih rabe alkohola ter ocenjevalni sistem družbenih sposobnosti. Poskusna skupina je prikazala pozitivno evolu-cijo znanja in pričakovanj o alkoholu, z dojemanju rabe alkohola med vrstniki in poročanje o rabi. Intervencija se je izkazala za učinkovito pri stabilizaciji rabe alkohola, povečanju znanja, vzdrževanju pozitivnih pričakovanjih ter povečanju zaznavanja rabe alkohola med vrstniki. Financiranje Izobraževalna/javno zdravstvena/raziskovalna ustanova Raven Lokalna. Šola je pod nadzorom zdravstvenega centra mesta Coimbra. Namen in cilji Naraščanje znanja o alkoholu in posledicah, izboljšanje dojemanja tveganja v zvezi s prilo- žnostno rabo alkohola, prelaganje pričetka rabe alkohola ter zmanjševanje namena za rabo alkohola. Glavni cilji so prav tako izboljšanje dojemanja rabe alkohola, oblikovanje varnih in pozitivnih pričakovanj v zvezi z zmanjšano rabo alkohola, razvijanje družbenih zmožnosti za povečevanje odgovornega iskanja rešitev v tveganih situacijah in za prelaganje eksperi-mentiranja z alkoholom. Razvoj Deležniki Ciljne skupine Posredna ciljna skupina Raziskovalci Logični model Znanstveno: intervencijski program je bil oblikovan glede na rezultate sistematične recenzije literature, ki so bile ocenjene v skladu z rezultati študije kontekstnega ocenjevanja fenomena rabe alkohola med učenci 3. cikla izobraževanja ter glede na predloge strokovnjakov. Pretekle izkušnje: model se lahko analizira s pregledom objavljenih znanstvenih člankov. Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt financiranja formativna raziskava aktivnosti Načrt vodenja Časovnica Dogovor Komunikacijski človeških virov partnerjev načrt Načrt evalvacije 110 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Izvedba Časovni okvir Neponovljivo, enkratno Ciljne skupine Mladostniki Komunikacijski kanali Sestanki/konference s strokovnjaki/kolegi Smernice Znanstvene publikacije Osnovne aktivnosti Intervencija je sestavljena iz 11 srečanj (12 razredov/90 minut), ki so jih razvili/e medicinske sestre/zdravstveni tehniki za duševno zdravje in 5 sorodnih dejavnosti (14 razredov/90 minut), ki jih izvaja učitelj med šolskim letom z dodatnim srečanjem v naslednjih dveh letih. Podporne aktivnosti Svetovanje Srečanja tima Evalvacija Odgovornost Notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Intervencija se je izkazala za učinkovito pri vzdrževanju rabe alkohola na istem nivoju, povečanja znanja, vzdrževanju pozitivnih pričakovanjih ter dojemanju rabe alkohola med vrstniki. Report www.scielo.br/pdf/ean/v17n3/en_1414-8145-ean-17-03-0466.pdf Spremljanje Ne Dodatne informacije Spletna stran / Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Teresa Barroso Organizacija: School Nursing Coimbra Naslov: Av. Bissaya Barreto, Coimbra Država: Portugalska Telefon: +351 96 7214 649 E-pošta: tbarroso@esenfc.pt 111 6. INTERVENCIJE V ŠOLSKEM OKOLJU 6.4.3. Močni pokazatelji učinkovitosti PREGLEDNICA 37: PROGRAM DOMAČE EKIPE “SLICK TRACY” IN PROGRAM NEVERJETNIH MOŽNOSTI Osnovni podatki Name Program domače ekipe “Slick Tracy” in Program neverjetnih možnosti (ang. Slick Tracy Home Team Programme and Amazing Alternatives Programme / pol. PDD – Program Domowych Detektywów + FM – Fantastyczne Możliwości) Povzetek Obe intervenciji sta povzeti po severnoameriškem programu in sta del projekta Northland Project. PDD in FM sta univerzalni intervenciji za preventivo na področju alkohola, ki se ju izvaja v zaporednih šolskih letih. Intervencija PDD je usmerjen na učence med 10. in 12. letom starosti (na Poljskem so učenci takrat v 4. ali 5. razredu osnovne šole), FM pa je usmerjen na učence med 11. in 13. letom starosti (5. ali 6. razred). Obe intervenciji sta sestavljeni iz srečanj, ki jih vodi učitelj ali vrstnik (v PDD se izvaja 5 srečanj, ki temeljijo na knjižicah s stripi, pri FM pa 6 srečanj, ki temeljijo na zvočnih posnetih zgodb 4 mladostnikov), ki jih dopolnjujejo dejavnosti staršev in otrok doma. Izvoljeni vrstniki, ki so vodje in usposobljeni s strani učiteljev, predstavijo temo vsakega srečanja svojim sošolcem, spodbudijo debato v majhnih skupinah, predstavijo dejavnosti reševanja problemov, igre in igranje vlog. Dejavnosti, ki so opisane v knjižicah učencev so oblikovane, da spodbujajo komunikacijo med otroci in starši o alkoholu in drugih prepovedanih snovi ter vzpostavljajo učinkovita družinska pravila za soočanje z rabo alkohola mladoletnikov. Na koncu intervencije je organiziran družinski večer, kjer učenci predstavijo plakate svojim staršem in sodelujejo v zabavnih dejavnostih. Celoten program PDD+FM zahteva dve zaporedni šolski leti in 12-15 tednov v vsakem šolskem letu. Financiranje Nacionalne/regionalne/lokalne državne organizacije (najbolj pogosto je projekt financiran s strani lokalnih upravljanj) Raven Nacionalna Namen in cilji Cilj intervencije je zmanjševanje rabe alkohola mladoletnikov. Specifični cilji so zmanjšanje namena pitja; okrepiti izbrane zaščitne dejavnike, ki so povezani z rabo alkohola; spodbujanje sposobnosti upiranja proti družbenemu pritisku: dojemanje norm vrstnikov proti pitju in zmanjšanje pozitivnega odnosa o do alkohola; ustvarjanje komunikacije med otroci in starši o alkoholu in ostalih tveganih vedenjih ter izboljšanje znanja učencev (o oglaševanju alkohola in modeliranju, pritisku vrstnikov in posledicah rabe alkohola kot mladoletnik). Razvoj Deležniki Ciljne skupine Posredna ciljna skupina Državni organi Vlagatelji Raziskovalci Učitelji v osnovnih šolah Ravnatelji v osnovnih šolah Logični model Znanstveno: oblikovanje in krepitev želenega vedenja otroka z znatno vključenostjo vrstnikov in staršev pri glavnih preventivnih strategijah, ki jih uporablja program. Te strategije izvirajo iz osnovnih psihosocialnih teorij: teorija razumnega dejanja (Ajzen & Fishbein, 1980), teorija družbenega učenja (Bandura, 1986) in teorija problem-vedenje (Jessor, 1987, 1998) 112 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt vodenja formativna raziskava aktivnosti človeških virov Časovnica Dogovor partnerjev Načrt evalvacije Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Otroci pred puberteto in njihovi starši Komunikacijski kanali Časopisi/revije Brošure/letaki/ Spletna stran E-pošta promocijska darila Sestanki/konference Neposredna Smernice Znanstvene s strokovnjaki/kolegi komunikacija publikacije Osnovne aktivnosti Previdna kulturna prilagoditev izvirnih severnoameriških programov, dodelava poljskih gradiv, pilotna izvedba, ocenjevanje postopka, usposabljanja, supervizija in objava gradiv. Podporne aktivnosti Svetovanje Supervizija Usposabljanje Srečanje s skupino Evalvacija Odgovornost Notranja Vrsta Procesna Evalvacija rezultatov Rezultati Procesna evalvacija. PDD. Iz evalvacije je razvidno, da je bil program izvajan v popolnosti v vseh intervencijskih šolah. Na podlagi podatkov iz lastnega poročila s strani učencev in staršev je več kot 90 % učencev sodelovalo v dejavnostih iz knjižice, najpogosteje s svojimi mamami. Podobne ugotovitve so prepoznane tudi iz razrednih zapisov učiteljev. Deklice, učenci iz družin z dvema staršema in “dobri” učenci so veliko bolj pogosto opravili vse naloge iz knjižice. Stopnja udeleženosti v družinskih večerih je tudi visoka – udeležilo se jih je 74 % učence, 56 % pa z vsaj enim staršem. Učitelji so imeli na voljo dva alternativna načina za izbiranje vrstnikov za vodje razredov: volitve vseh učencev ali volitve manjših in predhodno oblikovanih skupin. Čeprav je bilo večina volitev osnovana na priljubljenosti učenca, so organizirali skupinske intervjuje z učitelji, da so se volitve vodje vrstnikov razlikovale med samimi razredi. Za učence je bila velika čast, če so bili izvoljeni za vodje svojih vrstnikov. Po mnenju učiteljev so bili usposobljeni vodje vrstnikov zelo dobro motivirani in v popolnosti vključeni v dejavnosti intervencije. Čeprav so imeli nekaj težav z disciplino pri dejavnostih v manjših skupinah, so v splošnem opravili vse dejavnosti zelo dobro. FM. Medkulturna prilagoditev intervencije je potekala v treh stopnjah: a) priprava predhodne različice izobraževalnih gradiv; b) pilotno ocenjevanje predhodne različice intervencije (4 učilnice); in c) pilotna študija izvajanja intervencije v osmih različnih skupnostih na Poljskem (21 učilnic). Uporabljene so bile kvalitativne metode, vključno s fokusnimi skupinskimi intervjuji z učencu, vodji vrstnikov in izvajalci intervencije, opazovanja srečanj razredov in vprašanja z odprtim koncem za učence in starše. Rezultati so razkrili, da je intervencije potrebovala znatne spremembe, da bi bil lahko uporaben v poljskih šolah. Število razrednih srečanj se je zmanjšalo z osem na šest, vsebina glede alkohola pa zmanjšanja. Načrti razrednih srečanj so bili pregledani, dodali pa so tudi nove vsebine za naslavljanje zadev, ki so pomembne najstnikom (npr. Odnosi z vrstniki, obvladovanje sramežljivosti). â 113 6. INTERVENCIJE V ŠOLSKEM OKOLJU Rezultati â Ocenjevanje postopka intervencije FM je potekalo v kraju Morag (manjše naselje in okoliške vasi) kot del rutinskega izvajanja je razkrilo, da se intervencija v celotni izvaja v vseh osmih sodelujočih razredih (n=139) in poteka zelo kakovostno. Dokazi podajajo visoko stopnjo udeleževanja družinskih večerov (več kot 75 % učencev in staršev), sodelovanja staršev (94 % staršev je opravilo vsaj polovico dejavnosti iz knjižice) ter zadovoljstvo učencev (90 % učencev je zadovoljnih z intervencijo). Evalvacija rezultatov Rezultati evalvacije rezultatov intervencij PDD + FM in nadaljnjih dejavnosti, ki je trajalo 27 mesecev: prepoznani so bili koristni učinki dvoletnega programa za celotno skupino vmesnih spremenljivk (MANOVA, F= 3.64; p<0.001). Natančneje, pomembne ugodne spremembe so se pokazala v pozitivnih odnosih sodelujočih do alkohola (F=4.12, p<0.043), znanju o posledicah rabe alkohola (F=18.82, p<0.001) in odločnih verovanj (F=9.89, p<0.002). Ostala analiza je dokazala, da je sodelovanje v dvoletnem programu pripomoglo k manjšimi primeru opitosti in rabe alkohola z vrstniki. Poročilo EMCDDA: “Examples of evaluated practices: EDDRA” Članek v Psychiatria Polska Bobrowski K. J., Pisarska A., Ostaszewski K., Borucka A. (2014). Skuteczność programu profilaktyki alkoholowej dla dzieci na progu dojrzewania (Effectiveness of alcohol prevention program for pre-adolescents), Psychiatria Polska, 48 (3): 527-539. Spremljanje Da 27 mesecev po osnovni dejavnosti Dodatne informacije Spletna stran in prom.ipin.edu.pl publikacije Bobrowski K. (2004) Ocena odroczonych efektów Programu Domowych Detektywów mierzonych po czterech miesiacach od zakonczenia programu (The Slick Tracy Home Detectives Program outcome evaluation – a four-month follow-up), Alkoholizm i Narkomania 18(1-2), 61–76. Okulicz-Kozaryn K. Bobrowski K., Borucka A., Ostaszewski K., Pisarska A. (2000): Poprawność realizacji Programu Domowych Detektywów a jego skuteczność (Adequacy of the “Program Domowych Detektywów” implementation and its effectiveness). Alkoholizm i Narkomania t. 13(2); 235–254. Ostaszewski, K., Bobrowski, K., Borucka, A., Okulicz-Kozaryn, K., Pisarska, A., Perry, C., Williams, C. (1998) ‘Program Domowych Detektywów. Adaptacja amerykanskiego programu profilaktyki alkoholowej dla mlodziezy we wczesnym okresie dojrzewania’ (‘A Polish adaptation of the US alcohol primary prevention programme for young adolescents’), Alkoholizm i Narkomania, 3, 339–60. Ostaszewski K., Bobrowski K., Borucka A., Okulicz-Kozaryn K., Pisarska A. (2000): Ocena skuteczności programu wczesnej profilaktyki alkoholowej “Program Domowych Detektywów” (Outcome evaluation of the alcohol primary prevention programme “Program Domowych Detektywow”). Alkoholizm i Narkomania 13, 1; 83–103. Ostaszewski K., Bobrowski K, Borucka A., Okulicz-Kozaryn K., Pisarska, A. (2000): Chapter 7. Evaluating innovative drug-prevention programmes: Lessons learned. [v:] Evaluation – a key tool for improving drug prevention. EMCDDA Scientific Monograph Series No 5, European Commission, EMCDDA, 75–85. Pisarska, A., Ostaszewski, K., Borucka, A., Bobrowski, K., Okulicz-Kozaryn, K. (2005) Adaptacja amerykańskiego programu profilaktyki alkoholowej Fantastyczne Możliwości – znaczenie ewaluacji procesu i badań jakościowych (Cross-cultural adaptation of the Amazing Alternatives – American alcohol prevention programme: the importance of the process evaluation and qualitative methods), Alkoholizm i Narkomania (Alcohol and Drug Abuse), 18, 3, 43–62. â 114 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Spletna stran in â publikacije Bobrowski, K., Kocoń, K., Pisarska, A. (2005) Efekty dwuletniego programu profilaktyki alkoholowej. (The results of the two-year alcohol prevention programme) Alkoholizm i Narkomania (Alcohol and Drug Abuse), 18, 3, 25–41. Bobrowski, K. (2006). Zajęcie dla hobbystów – badanie odroczonych efektów programów profilaktycznych. (Hobby activities – analysing the postponed effects of preventive programmes) W: Diagnostyka, profilaktyka i socjoterapia w teorii i praktyce pedagogicznej. Deptuła, M. (red.) Wydawnictwo Uniwersytetu im. K. Wielkiego. Bydgoszcz, 221–236. Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Krzysztof Ostaszewski Organizacija: Institute of Psychiatry and Neurology Naslov: Sobieskiego 9, 02-957 Varšava Država: Poljska Telefon: +48 22 4582 630 E-pošta: ostasz@ipin.edu.pl 115 6. INTERVENCIJE V ŠOLSKEM OKOLJU PREGLEDNICA 38: PREPREČEVANJE TVEGANE RABE ALKOHOLA PRI MLADOSTNIKIH Osnovni podatki Name Preprečevanje tvegane rabe alkohola pri mladostnikih (ang. PAS – Preventing Heavy Alcohol Use in Adolescents) Povzetek Intervencija PAS je usmerjena v prelaganje pričetka rabe alkohola in zmanjšanje tvegane rabe alkohola pri mladih osebah. Intervencija je sestavljena iz dveh delov: 1) intervencija za starše in 2) intervencija za dijake višjih razredov osnovne šole in srednje šole. Starši tako povečajo svoje restriktivne in prepovedujoče odnose zoper pitja mladoletnikov in so motivirani, da pravila vpeljejo tudi za svoje najstniške otroke, učenci pa razvijejo več nadzora nad svojimi dejanji in zdrav odnos do alkohola. Intervencija je namenjena učencem med 12. in 16. letom starosti. Kot celota traja intervencija PAS 3 leta. Intervencija za starše je oblikovana po švedskem preventivnem programu Örebro. Nacionalno usklajevalno telo intervencije PAS se nahaja na inštitutu Trimbos (nizozemski inštitut za duševno zdravje in odvisnosti) znotraj širšega programa za zdrave šole in droge. V šolah organizirajo intervencijo PAS preventivni strokovnjaki v lokalnih občinskih agencijah za zdravje in odvisnosti. Ti imajo predstavitve na družinskih večerij, usposabljajo učitelje (enodnevno usposabljanje z delom s programom e-učenje) in skrbijo za tesno sodelovanje šolskega osebja in splošno izvajanje dejavnosti za preventivo rabe alkohola v šolah. Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi Raven Nacionalna Lokalna Namen in cilji Glavni cilj intervencije je prelaganje pričetka rabe alkohola in zmanjšanje tvegane rabe alkohola pri mladih osebah. Ostali cilji so motiviranje staršev, da vpeljejo restriktivna pravila glede alkohola za svoje najstniške otrok in razvijejo več samonadzora in zdrav odnos do alkohola (za učence). Razvoj Deležniki Ciljne skupine Posredna ciljna Raziskovalci Razvijalci gradiva, skupina kreativne osebe Logični model Znanstveno: znanstveno znanje o socializaciji, ki je specifična za alkohol, norme staršev in raba alkohola staršev (intervencija za starše); • rezultati preventivnega programa Örebro (intervencija za starše); • teorija načrtovanega vedenja in sociokognitivna teorija (intervencija za učence). Pretekle izkušnje: šole potrebujejo preventivne intervencije, ki so usmerjene na njihove potrebe in niso zahtevni pri izvajanju. Celostne intervencije so lahko zelo učinkovite, toda lahko so zelo intenzivne in stroškovno neustrezne za šole. Intervencija PAS je kratka in uresničljiva intervencija, ki je enostavna za izvajanje in ni stroškovno zahtevna. Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt financiranja formativna raziskava aktivnosti Načrt vodenja Časovnica Dogovor partnerjev Komunikacijski človeških virov načrt Načrt evalvacije 116 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Mladostniki Starši Komunikacijski kanali Brošure/letaki/ Spletna stran E-pošta Sestanki/konference s promocijska darila strokovnjaki/kolegi Smernice Znanstvene publikacije Osnovne aktivnosti Vključeni so starši in učenci. Dejavnosti študentov so štiri posamezne e-lekcije v prvem letu in spodbujevalna lekcija po enem letu. Osrednje dejavnosti so tudi enodnevno usposabljanje predavateljev za preventivne strokovnjake, kar organizira inštitut Trimbos (usposabljanje obsega celotno izvedbo programa Zdrava šola in droga) ter usposabljanje učiteljev s strani preventivnih strokovnjakov v trajanju 1,5 ure. Podporne aktivnosti Svetovanje Supervizija Usposabljanje Srečanje s Služba za pomoč skupino uporabnikom Evalvacija Odgovornost Zunanja in notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Kombinirana intervencija PAS (in ne posamezne intervencije staršev in učencev) prikazuje znatne in pomembne učinke glede tvegane tedenske rabe alkohola, tedenskega pitja in pogostosti pitja. Učinki so vzdrževani po nadaljnjih dejavnostih po 22 mesecih (na področju tedenskega pitja in pogostosti pitja), po 34 mesecih (na področju tedenskega tveganega pitja) in po 50 mesecih, ko je bila dosežena zakonita starost za rabo alkohola (16) (na področju tedenskega tveganega pitja in količine popitega alkohola). Sedaj je na Nizozemskem zakonita starost za rabo alkohola 18. Intervencija PAS je bila učinkovita glede na teoretična predvidevanja, na katerih temelji intervencija (pravila in odnosi s starši so vplivali na učinke intervencije, prav tako pa tudi sprejeta pravila v lastnih poročilih in samoučinkovitost, o kateri so poročali mladostniki). Kombinirana intervencija PAS je bolj učinkovita med mladostniki z nizko stopnjo samonadzora in prizanesljivimi starši. Intervencija je bila predvsem učinkovita pri prelaganju pričetka tveganega tedenskega pitja pri vzorcu mladostnikov iz skupin z višjim tveganjem (tj. tisti, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe in višjo stopnjo vedenja, ki izstopa). Kombinirana intervencija PAS je tudi zelo učinkovita pri spreminjanju odnosa do rabe alkohola pri tistih osebah, ki so pili alkohol že ob samem začetku intervencije. Report Vsi članki so objavljeni v mednarodnih publikacijah z medsebojnimi recenzijami. Spremljanje Da Po 22, 35 in 50 mesecih. 117 6. INTERVENCIJE V ŠOLSKEM OKOLJU Dodatne informacije Spletna stran www.dgsg.nl/scholen/dgsg-vo/leerling-en-ouders---alcohol-en-roken Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Jeroen Lammers, MSc Organizacija: Trimbos Institute Naslov: P.o box 725, 3500 AS Utrecht Država: Nizozemska Telefon: +31 30 2971 100 E-pošta: jlammers@trimbos.nl 118 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 39: LJUBEZEN IN MEJE Osnovni podatki Ime Ljubezen in meje (ang. Love & Limits / nor. Kjærlighet og Grenser) Povzetek Norveška različica intervencije za krepitev družin za starše in mlade osebe (ang. Strengthening Families Programme for Parents and Youth). Intervencija je namenjena vsem družinam z otroci med 10. in 14. letom starosti. Uporabljena metodologija je premiš- ljevanje, debata in praktično usposabljanje, posamezno in v skupinah. Tematike so osno-vane na teorijah odpora. Srečanja trajajo 8 tednov po 2 uri na teden. Nekatera srečanja so organizirana med poukom. Vse družine z otroci iz istih razredov sodelujejo skupaj. Občine so povabljene, da pošljejo svoje zdravstvene delavce, ki delajo na področju javnega zdravja, socialne delavce ali učitelje na dvodnevno usposabljanje, ki jih pripravi na vodenje tematskih srečanj v njihovih lokalnih šolah. Več kot 60 občin na Norveškem izvaja to intervencijo (od 428). Intervencijo je oblikovala Karol Kumpfer na Univerzi Utah in Virginia Molgaard na Univerzi Iowa State. Skupina intervencij, ki temelji na konceptu Karol Kumpfer, se imenuje SFP (vključujejo številne programe za različne starostne skupine). Eden izmed teh programov je tudi SFP 10-14, ki je znan po tej oznaki. Financiranje Nacionalni/regionalni/lokalni organi Raven Lokalna Namen in cilji Preprečevanje težav zaradi rabe alkohola, drog in tobaka med mladimi osebami. Razvoj Deležniki Posredna ciljna skupina Državni organi Raziskovalci Logični model Znanstveno: Teorija odpora. Tveganje in zaščitni dejavniki. Teorija o komunikaciji in psihološkemu razvoju. Pretekle izkušnje: Praktične izkušnje pričajo o tem, da je intervencija ustrezna in njena izvedba je enostavna. Ciljna skupina in predavatelji verjamejo v učinkovitost intervencije in so zadovoljni z izvedbo. Elementi načrtovanja Pregled literature in/ali Ocena potreb Podroben načrt Načrt financiranja formativna raziskava aktivnosti Načrt vodenja Časovnica Dogovor Komunikacijski človeških virov partnerjev načrt Izvedba Časovni okvir Neprekinjeno Ciljne skupine Splošna populacija Otroci Mladostniki Starši Družine Komunikacijski kanali Brošure/letaki/ Socialni mediji Spletna stran E-pošta Znanstvene promocijska darila publikacije 119 6. INTERVENCIJE V ŠOLSKEM OKOLJU Osnovne aktivnosti / Podporne aktivnosti Svetovanje Usposabljanje Srečanja tima Služba za pomoč uporabnikom Evalvacija Odgovornost Zunanja in notranja Vrsta Procesna Evalvacija učinkov Evalvacija rezultatov Rezultati Intervencija preprečuje težave zaradi rabe alkohola med mladimi osebami Report Recenzija Cochrane: Foxcroft D.R., Tsertsvadze A., (2011) Universal family-based prevention programmes for alcohol misuse in young people (Review). The Cochrane collaboration. Wiley. Spremljanje Cochrane – recenzija iz leta 2011 je nadaljevanje recenzije iz leta 2003. Dodatne informacije Spletna stran http://borgestadklinikken.no/kompetansesenter/rusforebygging-i-skolen/ familieprogrammet-kjerlighet-og-grenser Kontaktni podatki Kontaktna oseba: Eli Marie Wiig Organizacija: KoRus Sør, Borgestadklinikken Naslov: PO box 1, Sentrum, 3701 Skien Država: Norveška Telefon: +47 99 1656 68 E-pošta: eli.marie.wiig@borgestadklinikken.no 120 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 121 6. INTERVENCIJE V ŠOLSKEM OKOLJU 7. Etika preventive na področju alkohola I n t e r v e n c i j e o z a v e š č a n j a j a v n o s t i , i n t e r v e n c i j e v š o l s k e m o k o l j u i n z g o d n j e i n t e r v e n c i j e z a z m a n j š e v a n j e z a l k o h o l o m p o v e z a n e š k o d P u b l i k a c i j a z a i z m e n j a v o z d o k a z i p o d p r t i h p r i m e r o v d o b r i h p r a k s Publikacija pred vami je namenjena olajšanju prenosa intervencij, tako da ponuja informacije o njihovi učinkovitosti in podprtost z dokazi. Zakaj potem poglavje o etiki? Etika je filozofija morale. Ukvarja se z vprašanji dobrega in slabega. Namesto da ponuja natančne odgovore, etika vrednoti in ocenjuje različne smeri delovanja (78). Namen poglavja o etiki v PRILOGI 5 je spoznati izvajalce in oblikovalce politike na področju alkoholne preventive z etičnimi dimenzijami njihovega dela ter izpostavljanje teh pogledov. Preventiva na področju alkohola vključuje zelo širok nabor organizacij – vladnih in nevladnih. Vsi izvajalci in oblikovalci politik sprejemajo odločitve, ki imajo etične posledice, če se jih zavedajo ali ne (78). Toda vloga države v javnem zdravju je edinstvena. Za razliko od deležnikov v civilni družbi temelji odgovornost države za skrb glede zdravja javnosti in blagostanja v njihovi politični moči (79). Določene intervencije, kot so ureditve, obdavčitve in optimalna porazdelitev javnih sredstev za preventivne dejavnosti, so privilegij izvršilne veje vlade (79). Zaradi teh dolgosežnih odgovornosti in moči je mandat javnega zdravja neločljivo moralen (80), predvsem pri vklju- čevanju vladnih akcij. Etika nedvoumno narekuje pregled najboljših razpoložljivih dokazov glede učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti intervencije, saj znanstveni dokazi predstavljajo trdne temelje za sprejemanje odločitev in oblikovanje alkoholnih politik. Učinkovitost in stroškovna učinkovitost nista edini etični kategoriji. Trdna baza dokazov sama po sebi ni dovolj za upravičenje vladne akcije. Intervencija je lahko učinkovita in stroškovno učinkovita, toda neupravičena z etičnega vidika. Preventiva na področju alkohola ima dolgo tradicijo zatekanja k znanstvenim dokazom kot upravičenost za dejavnosti. Z zgodovinskega vidika je bila prohibicija tesno povezana z evgeniko, disciplino, ki je obravnavana kot predhodnica akademskega raziskovanja takratnega časa. Znanstveni dokazi so enakovredno središče argumentov nasprotnikov prohibicije. Stališče skupine Drys je temeljilo na tem, kar so dojemali kot dokaz za dedno pridobljene lastnosti v preoblikovanju, ki jih je povzročila raba alkohola. Plakat o učinkih rabe alkohola na “rasne celice” “uveljavljenega nizozemskega znanstvenika in psihiatra dr. Hermana Boumana z Univerze v Amsterdamu na Nizozemskem”, ki ga je v Združenih državah Amerike prodajala Nacionalna zveza za izobraževanje (ang. National Education Association) za uporabo v učilnicah, pravi naslednje: “Kreativne celice pri starših, ki so alkoholiki, če le-te niso popolnoma uničene, so degene- rativne in otrok utrpi usodne posledice še pred samim rojstvom. Otroci staršev, ki pijejo alkohol, so močno nagnjeni k poslabšani miselnosti – med 124 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS njimi najdemo več primerov idiotov in šibkejših posameznikov. Prav tako je verjetno, da že na samo dednino, pomembno iskrico, ki se obdrži skozi nešteto stoletij, vpliva alkohol in tako lahko potomci naslednjih generacij utrpijo posledice zaradi grehov svojih očetov. Rasa je tista, ki šteje, alkohol pa je sovražnik njenega napredka.” (81)1. Odgovor na te trditve skupine Wets je temeljil na treh različnih linijah argumentacije. Nekateri niso sprejeli dokazov o uničevanju dednega materiala zaradi alkohola kot dokončni dokaz. Ostali so izpostavljali evolucijsko teorijo in trdili, da alkohol “odstranjuje nesposobne”. Tretja skupina pa je svojo kritiko prohibicije osnovala na kombinaciji “selekcije alkohola” in “dedne škode zaradi rabe alkohola” (81): “Na zadevo ne smemo gledati z etičnega ali človekoljubnega stališča; upoštevati moramo le znanstvene temelje. Če se odločite za vzrejo konjev ali psov ali živine ali prašičev ali katerih koli ostalih živali, se morate zadeve lotiti znanstveno. Če tega ne storite kmalu … bomo vsi padli pod stopnjo povprečja; in tega si ne želite storiti človeški rasi.” (vir: Latest Scientific Investigation in America of the Action of Alcohol on the Brain, the Nervous System and Heredity: prof. Charles R. Stockard, Cornell University, v: 81). Tematika o etiki pa ni bila vedno obravnavana s tako namerno in izrecno ravnodušnostjo. Toda etična obravnavanja so opazno izostala pri prevajanju raziskovalnih dognanj v politične akcije. Tako zanemarjanje etičnih posledic pri preventivi na področju alkohola pozneje vodi v ukrepe, kot so množična sterilizacija alkoholikov in ostalih “degenerirancev”, pro- stovoljno ali neprostovoljno, najprej v Združenih državah Amerike, pozneje v nacistični Nemčiji in številnih ostalih evropskih državah, ki so s tem nadaljevale vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja (83). Ti zgodovinski primeri orisujejo, do česa lahko pripelje, če je politika preventive na področju alkohola osnovana izključno na najboljših raz- položljivih dokazih. Danes imajo taki prisiljeni ukrepi manj možnosti za večinsko podporo in se smatrajo za protislovne z Listino EU o temeljnih pravicah (ang. Charter of Fundamental Rights of the European Union)2 in podobnimi pravnimi okvirji za zaščito človekovih pravic. Vsekakor so 1 Koncept “blastoforije” (ang. blastophtoria, germinalna lezija), ki jo povzroča alkohol kot “rasni strup”, je pridobil veliko priljubljenost v znanstvenih krogih v tistem času. Emil Kraepelin (1856–1926), zagovornik prohibicije in nedvomno ustanovitelj sodobne znanstvene psihiatrije, je izrazil skrb, “da je število idiotov, epileptikov, psihopatov, zločincev, prostitutk in klatežev staršev alkoholikov in okuženih s sifilisom, ki prenašajo svojo manjvrednost na po-tomce, neizračunljiva. Seveda pa bo škoda delno uravnotežena zaradi njihove nizke sposobnosti preživetja, toda naša visoko razvita skrb za družbeno dobrobit ima na žalost stranske učinke, ki delujejo proti naravni samoočiščevalnosti našega naroda. Lahko le upamo, da bo degeneracijski potencial dolgoročno dovolj močan za izločitev presežnih virov germinalnih lezij.” 2 Bodite pozorni na pojav “prostovoljne” sterilizacije odvisnikov s finančno spodbudo ("Should drug addicts be paid to be sterilized?" The Guardian, 12.06.2010). 125 7. ETIKA PREVENTIVE NA PODROČJU ALKOHOLA danes etične dileme pomembne za preventivo na področju alkohola. Tudi najboljši zbiri dokazov niso nadomestilo za etiko, saj znanstveno znanje ni vedno absolutno in vedno veljavno, dokler ni dokazano drugače. Prav tako v družbah, ki so vedno bolj sekularne in/ali pluralistične, je potreba po vzpostavljanju skupnih vrednot vedno bolj akutna (84). Zgodovinski primeri so lahko v pomoč pri poudarjanju pomembnosti etike pri preventivi na področju alkohola kot delimiter upravičenj na podlagi dokazil za intervencije. Tako je omemba etike včasih zahtevana za podaljšanje preventivnih ukrepov prek tega, kar bi bilo upravičeno, če bi dejanja temeljili le na pozitivistični empirični paradigmi, kot je prikazano v primeru “previdnostnega načela”, ki trdi, da pod določenimi pogoji izrek “bolje preprečiti kot zdraviti” nadomesti znanstvene dokaze, ki jih ni mogoče preveriti. Celovita razprava o etičnih vprašanjih pri preventivi na področju alkohola sega dlje od etike te publikacije (za več informacij si oglejte PRILOGO 5). Če to poglavje pojasnjuje nekaj osnovnih etičnih dimenzij ali preprečuje njihovo popolno pozabo, je doseglo svoj cilj. 126 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 127 7. ETIKA PREVENTIVE NA PODROČJU ALKOHOLA 8. Priporočila za pristope dobrih praks I n t e r v e n c i j e o z a v e š č a n j a j a v n o s t i , i n t e r v e n c i j e v š o l s k e m o k o l j u i n z g o d n j e i n t e r v e n c i j e z a z m a n j š e v a n j e z a l k o h o l o m p o v e z a n e š k o d P u b l i k a c i j a z a i z m e n j a v o z d o k a z i p o d p r t i h p r i m e r o v d o b r i h p r a k s Za zmanjševanje z alkoholom povezane škode je bil razvit širok nabor preventivnih intervencij, na drugi strani pa ostaja tvegana raba alkohola velika zdravstvena težava. Preventivna znanost je zelo kompleksna in zahteva vključevanje multidisciplinarne ekipe. Priporočila, ki izhajajo iz učinkovitih intervencij, so lahko v pomoč izvajalcem preventive pri izbiranju, spremi- njanju in oblikovanju bolj učinkovitih intervencij. Primere splošnih načel in standardov za razvoj preventivnih intervencij lahko najdete v PRILOGI 6 (npr. stopnje in komponente projekta EMCDDA). Spodaj so na voljo poglavitna načela za razvoj in diseminacijo preventivnih intervencij. 8.1. UPORABITE PREVERJENE IN UČINKOVITE TEORETIČNE OKVIRJE V zvezi z intervencijami zdravstvene preventive obstaja vrsta teorij in modelov. Kljub temu pa je le nekaj takih, ki so se uveljavile in se še danes pogosto uporabljajo v raziskavah (85). Še vedno pa so načrtovalci promocije zdravja postavljeni pred izziv, kateri teoretični okvir uporabiti, da bi dosegli zastavljene cilje. Načrtovalni modeli so širši kot teorije oziroma modeli celo vključujejo teorije (85). Izvajalce intervencij usmerjajo pri tem, katero oziroma katere teorije naj uporabijo ter kdaj in kako naj jih uveljavijo. Pri zasnovi intervencij je treba upoštevati še en dejavnik, in sicer inovativnost v smislu nove metode, ideje ali proizvoda (87). Na več področjih intervencij javnega zdravja je podprtost z dokazi nepopolna, zato je odkrivanje inovativnih pristopov ključnega pomena. Najpogostejše teorije, modeli in okvirji pri načrtovanju intervencij javnega zdravja so: 1. Psihološke teorije same po sebi Linke in dr. so v svoji recenziji (85) izpostavili naslednje psihološke teorije: na individualni ravni model zdravstvenih prepričanj, teorijo razumne akcije in teorijo načrtovanega vedenja; na medosebni ravni socialno kognitivno teorijo in transteoretični model; na ekološki ravni pa socioekološki model. Glede na izkušnje so individualno usmerjene teorije primernejše za reševanje enkratnih ali kratkotrajnih težav, pri intervencijah za reševanje dolgotrajnej- ših težav pa so pogosto primernejši medosebni (in tudi ekološki) okvirji. 2. Model Precede-Proceed (PPM) PPM je ekološki pristop, pri katerem se smatra, da na odnos do zdravja vplivajo tako individualni kot okoljski dejavniki promocije zdravja (88). Eno vodilnih načel modela je, da se pozornost najprej usmeri na rezultate in ne 130 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS na trud, ki ga je treba vložiti. Načrtovalce vodi skozi proces, ki se začne z želenimi rezultati in se nato postopoma vrača nazaj do doseganja teh ciljev. 3. PATCH (Planned Approach to Community Health) Ena od ključnih strategij modela PATCH je vzpostavljanje povezav znotraj skupnosti ter med skupnostjo in ministrstvom za zdravje, univerzami in drugimi organizacijami (89). Cilj modela PATCH je bolj aktivno vključevati skupnosti, analizirati podatke, zastaviti prednostne naloge, načrtovati intervencije, izvesti in ovrednotiti celovite intervencije za promocijo zdravja znotraj skupnosti, ki zadevajo prednostne zdravstvene probleme. 4. MATCH (Multilevel Approach to Community Health) MATCH je praktičen in celovit model, ki v ospredje načrtovanja postavlja izvajalce zdravstvene vzgoje. Izveden je lahko brez obsežne ocene potreb v določeni skupnosti (89). Večji poudarek je torej na implementaciji. 5. IM (Intervention Mapping) Model IM določa smernice in orodja za izbor teoretičnih temeljev, ki bi lahko izboljšali naše razumevanje z zdravjem povezanega vedenja in njegovih sprememb. Določajo ga trije vidiki: ekološki pristop, sodelovanje vseh deležnikov in uporaba teorij ter dokazov. IM sam po sebi ni teoretični okvir, prav tako ga še niso primerjali z drugimi okvirji za načrtovanje promocije zdravja (90). 6. Socialno mreženje (več si lahko preberete v 5 poglavju) 8.2. NATANČNO NAČRTUJTE INTERVENCIJE Ko pod drobnogled vzamemo vse različne načrtovalne modele in rezultate prejšnjih preventivnih intervencij, lahko povlečemo veliko vzporednic. Večinoma imajo vsi isto glavno sporočilo. Kaj ne sme manjkati v procesu zasnove in izvedbe pristopov dobrih praks? 1. Ocena potreb Preden oblikujemo novo preventivno intervencijo na področju alkohola, moramo nujno pridobiti socialno, epidemiološko, vedenjsko in okoljsko diagnozo (88). Z drugimi besedami moramo opraviti analizo razmer, in sicer identificirati zdravstveni problem, dejavnike tveganja ter z njim povezane 131 8. PRIPOROČILA ZA PRISTOPE DOBRIH PRAKS individualne in okoljske kazalnike znotraj ciljne skupine, ki je izpostavljena tveganju (91). Prav tako moramo ciljno skupino zelo dobro spoznati, tako da raziščemo potrošnikove izkušnje, vrednote in potrebe (92). Zagovorniki javnega zdravja so pogosto zelo ozkogledni in se osredotočajo na obljubljene koristi za zdravje, kar pa za ciljno skupino ni nujno glavna motivacija (62). V procesu analize potrošnikov morajo načrtovalci intervencij torej poiskati širši spekter koristi, ki bodo ciljni publiki privlačnejše. Če želimo izvesti že obstoječo intervencijo, moramo prav tako opraviti analizo razmer. Pomembno je, da preventivno intervencijo prilagodimo obstoječemu okolju. Posledično intervencija ne bo izpeljana točno tako kot original, a bo osrednji mehanizem ostal enak. 2. Opredelitev cilja/namena Dobro opravljena analiza že vsebuje splošne cilje/namene. Primerna strategija za opredelitev jasnih ciljev/namena je metoda SMART. Lastnosti pametnih ciljev/namenov so (93): 1) specifičnost (ciljajte na specifično področje, potrebno izboljšave); 2) merljivost (ocenite ali vsaj predlagajte pokazatelje uspeha); 3) določanje (določite, kdo bo kaj opravil); 4) uresničljivost (navedite, katere rezultate je realno mogoče doseči z danimi sredstvi); in 5) terminski plan (določite plan, do kdaj so rezultati lahko doseženi). 3. Intervencija in izvedbeni načrt S tem ko smo analizirali razmere in določili ciljno skupino ter cilje/namen, smo postavili dobre temelje za pripravo programskega plana. Naslednji korak je uporaba na teoriji temelječih metod in praktičnih strategij za spremembo vedenja in njihova implementacija v programski plan, s katerim bodo doseženi vsi cilji (86; 91). Na teoriji temelječe intervencije so teoretično utemeljene, zasnovane na podlagi točnih informacij in podprte z empiričnimi raziskavami (94). V svoji raziskavi so Nation in sodelavci (94) definirali 9 načel učinkovitih intervencij: “Z lastnostmi intervencij je bilo povezanih pet načel: intervencije so a) bile razumljivi; b) vključevale različne metode poučevanja; c) zagotovile zadostno količino intervencij; d) temeljile na teoriji; in e) omogočale priložnosti za pozitivne odnose. Dve načeli sta se še posebej navezovali na povezovanje intervencij s ciljno skupino: intervencije so bile a) ustrezno časovno razporejene; in b) pomembne s sociokulturnega vidika. Poleg tega sta bili še dve načeli povezani z izvajanjem interven- cije in evalvacijo: intervencije so a) vsebovale evalvacijo rezultatov; in b) vključevale ustrezno usposobljeno osebje”. 132 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Praktična rešitev bi lahko bila prilagoditev izbranega intervencije , ki je bil dokazano učinkovit v kateri drugi državi (ali kulturi ali populaciji). Ne glede na to pa se moramo zavedati, da učinkovita intervencija, zasnovana na podlagi dokazov, še ni zagotovilo za uspešno izvedbo. Če izvajalci interven- cije niso primerno izbrani in ustrezno usposobljeni, so rezultati lahko neza- dovoljivi. Kot že omenjeno v prejšnjem odstavku, mora biti osebje primerno usposobljeno. Formalna usposabljanja izvajalcem intervencije služijo kot trening, tam pa prejmejo tudi odgovore na svoja vprašanja. Prav tako na izboljšanje izvajanja intervencij vplivajo tudi razumevanje, kompetence, prejeta podpora in supervizija (94). 8.3. EVALVACIJO NAČRTUJTE VZPOREDNO Z RAZVOJEM INTERVENCIJE Pogosto evalvacijo razumemo kot nekaj, kar sledi končanemu procesu. Posledično se tudi izvajalci intervencij pri načrtovanju pogosto spomnijo na evalvacijo šele, ko intervencija že poteka (95). Pri zasnovi intervencij in načrtovanju evalvacije pa gre pravzaprav za interaktiven proces. Eval- vacijska ekipa bi morala izbrati ustrezen tip evalvacije, določiti parametre ocenjevanja, ki se skladajo s cilji in nameni, ter opredeliti, kateri podatki se bodo zbirali in na kakšen način (1). Zato je pomembno, da so člani ekipe ustrezno usposobljeni. Obstaja več vrst evalvacije, vsaka pa ima svoj namen in je zato ustrezna v različnih fazah zasnove intervencije. Pred začetkom intervencije bi morali izvesti formativno evalvacijo (96). Namen te evalvacije je ugotoviti, ali je posamezen element intervencije uresničljiv, primeren in pomemben za ciljno skupino. Druge vrste evalvacije so še procesna evalvacija, evalvacija učinkov in evalvacija rezultatov. Procesna evalvacija je namenjena nadzo- rovanju intervencij, zagotavljanju, da intervencija sledi osnovnemu načrtu ter podajanju predlogov za popravke, kadar so ti potrebni. Ocenjuje ustreznost izvedbe intervencije, ne pa njegovo učinkovitost (interna evalvacija velja za primernejšo). Evalvacija rezultatov je definirana kot sistematično zbiranje in analiziranje končnih podatkov z ocenjevanjem napredka pri doseganju rezultatov, zadanih v intervenciji (eksterna evalvacija velja za primernejšo). RCT je vrsta študije v sklopu evalvacije rezultatov, kjer so posamezniki ali skupine naključno dodeljeni kontrolnim ali intervencijskim skupinam. Kontrolna/primerjalna skupina/ je skupina ljudi, ki služi kot izhodišče za interpretacijo sprememb v eksperimentalni/izpostavljeni skupini v procesu evalvacije rezultatov (1). Posamezniki v kontrolni skupini so v osnovi 133 8. PRIPOROČILA ZA PRISTOPE DOBRIH PRAKS podobni članom izpostavljene skupine, a niso bili vključeni v intervencijo ali pa so bili vključeni v drugo intervencijo oziroma so sodelovali v aktivnosti, ki ni povezana s preventivo. V obeh skupinah se podatki zbirajo na enak način. Če se spremembe pojavijo le v izpostavljeni skupini, je bolj verjetno, da se je sprememba pojavila zaradi vključenosti v intervencijo. Če se spremembe pojavijo v obeh skupinah, je verjetno, da spremembe niso povezane z inter- vencijo in da jih je sprožil nek drug, neznan dejavnik. Evalvacija učinkov je namenjena ocenjevanju učinkovitosti intervencije pri doseganju glavnih ciljev, torej če so bili doseženi vedenjski in okoljski cilji (zagotavlja dokaze, ki so uporabni pri odločanju o politikah in financiranju). Človeški viri so poleg pomanjkanja finančnih sredstev, tehnične podpore in praktične izvedljivosti ena najpogostejših ovir, ki lahko preprečijo temeljito evalvacijo (1). Eksterna evalvacija (ko evalvacijo izvede zunanja organizacija, npr. univerza, svetovalna ustanova) je v primerjavi z interno evalvacijo (ko evalvacijo izvede posameznik ali skupina znotraj organizacije) lahko primernejša rešitev, kadar nam primanjkuje človeških virov, a je hkrati cenovno manj ugodna. Prav tako je eksterna evalvacija bolj neodvisna (tj. neodvisna evalvacija – ugotovitve podajo neodvisni preiskovalci in ne tisti, ki so intervencijo pripravili). 8.4. PRIPRAVITE RAZUMLJIVO DISEMINACIJO Ker se diseminacija izvaja na koncu projekta, je obstaja možnost, da smo porabili že vsa finančna sredstva. Zato je pomembno, da stroške disemi- nacije vključimo v finančni načrt. Diseminacija končnih ugotovitev ustvarja novo in včasih posplošeno znanje, ki je lahko uporabno za strokovnjake s področja javnega zdravja in za skupnost. Ko so torej ovrednoteni podatki zbrani in analizirani (1; 96): a) se je treba odločiti, ali bomo z interven- cijo nadaljevali; b) moramo pripraviti uradno poročilo, ki vsebuje osnovne informacije o evalvaciji. Z intervencijo nadaljujemo, če obstaja z dokazi podprt argument za nadaljevanje (1). Na koncu je v pristojnosti vlagateljev, da prepoznajo in podprejo učinkovite in obetavne intervencije. Namenska strategija za zagotovitev sredstev lahko omogoči boljšo finančno vzdržnost. Prav tako bi morali oblikovalci intervencij že od samega začetka sodelovati z deležniki in tistimi, ki so pooblaščeni za sprejemanje odločitev. Če je iz dokazov razvidno, da z intervencijo nima smisla nadaljevati, je treba ugotovitve podrobno preučiti in določiti, zakaj rezultati niso bili doseženi (1). Spoznanja iz uvodne 134 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS implementacije lahko nakažejo, kako izboljšati intervencijo, in so v pomoč pri pripravi spremenjene oblike intervencije. Ko je intervencija zaključena, moramo informacije o interven- ciji sporočiti ustreznim deležnikom (npr. sodelujočim, znanstveni in/ali preventivni skupnosti). Natančno načrtovanje zagotavlja, da prava ciljna skupina prejme relevantne informacije v ustreznem formatu. Pomembno je, da je vsebina diseminacije uporabniku razumljiva. 135 8. PRIPOROČILA ZA PRISTOPE DOBRIH PRAKS 8.5. IZOGIBAJTE SE NAJPOGOSTEJŠIM NAPAKAM POGOSTE NAPAKE PRI ZASNOVI INTERVENCIJ JAVNEGA ZDRAVJA (62; 78; 93; 95—105) 1. Zasnova brez ustreznih kompetenc in strokovnega znanja Oblikovalci preventivnih intervencij morajo imeti ustrezne kompetence in strokovno znanje na področju preventivnih načel, teorij in prakse. Prav tako morajo biti usposobljeni in/ali specializirani strokovnjaki, ki jih podpirajo javne institucije (na področju izobraževanja, zdravja in socialnih storitev) ali so zaposleni v akreditiranih in priznanih institucijah oziroma nevladnih organizacijah. 2. Intervencije brez teoretičnega okvirja Intervencije imajo večji vpliv, če vključujejo učinkovite elemente (tehnike ali načela), teoretični okvir modela za spremembe ali teorijo intervencije ali pa so zasnovani na rezultatih predhodnih raziskav. Še vedno pa so načrtovalci promocije zdravja postavljeni pred izziv, kateri teoretični okvir uporabiti, da bi dosegli zastavljene cilje. 3. Nedefinirana ciljna skupina in njene specializirane skupine Natančni opredelitvi ciljne skupine naj bi sledila obravnava individualnih, kulturnih in sociodemografskih razlik in njihovih vplivov na rezultate zdravljenja. 4. Nedefinirani cilji/nameni Dobra strategija za opredelitev jasnih ciljev/namena je metoda SMART. Ko se načrtovalci intervencij odločijo za replicira-nje intervencije, moramo ponovno definirati cilj/namen, saj vsaka situacija vodi do različnih ciljev/namenov. 5. Neustrezna ali pomanjkljiva evalvacija Nejasna opredelitev ciljev/namena posledično vodi k nejasni ali neustrezni evalvaciji. Evalvacija mora biti načrtovana vzporedno z zasnovo preventivne intervencije, saj gre pri zasnovi intervencije in evalvaciji pravzaprav za interaktiven proces. Obstaja več vrst evalvacije, vsaka pa ima svoj namen in je zato ustrezna v različnih fazah zasnove intervencije. 6. Neupoštevanje etičnih vprašanj Kadar je cilj sprememba vedenja, tudi tistega, ki promovira zdravje, moramo upoštevati tudi etična vprašanja, ki zadevajo človeka. Dobronamerne intervencije imajo prav tako lahko škodljive posledice. 7. Taktike zastraševanja in pristopi z ničelno toleranco Kampanje, ki se osredotočajo na negativne posledice, in pristopi z ničelno toleranco se oziroma so se navadno uporabljali v šolskih intervencijah. Psihološke in izobraževalne raziskave so pokazale povezavo med pristopi z ničelno toleranco in negativnimi rezultati. Nekaznovalni pristopi poudarjajo razvijanje socialnih, vedenjskih in kognitivnih veščin; na osebnost usmerjeno izobraževanje; ciljno usmerjeno vedenjsko podporo; preventivne ukrepe, ki lahko izboljšajo šolsko okolje. 8. Neučinkovita uporaba novih komunikacijskih oblik Nove komunikacijske tehnologije za promotorje zdravja še nikoli niso bile tako pomembne, zato je “najslabši odnos organizacije do socialnih medijev ta, da odnosa sploh nima”. Socialni mediji so agilni, ugodni in potencialno daljnosežni. Pomembno pa je, da jih znamo pravilno uporabljati. Uporaba socialnih medijev za enosmerno komunikacijo je strategija, obsojena na propad. Če to, kar ste napisali, zveni kot iz brošure, morate spremeniti svojo strategijo. Jasno mora biti, zakaj uporabljate socialne medije. Poskrbite, da imate prave vire in znanje, objavljajte redno, ljudem dajte razlog, da obiščejo vašo stran in jo delijo s svojimi prijatelji, investirajte v plačano oglaševanje in izoblikujte strategijo, s katero boste ciljno publiko še naprej vključevali tudi po uvodni kampanji. 9. Napake pri diseminaciji Intervencije naj bi bilo mogoče implementirati v realnem svetu, morajo biti uresničljivi in prenosljivi. Zato mora biti intervencija jasno opisan, predvsem z njim povezani finančni stroški in čas, ki ga je treba vložiti. Sredstev nima smisla porabljati za publikacije ali evalvacije, ki niso uporabniku prijazne (pogosto zaradi zelo tehničnega jezika) in posledično po vsej verjetnosti ne bodo vodile do uvedbe inovacija. 136 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS V tem poglavju smo obravnavali štiri splošno opredeljena področja: 1) teorije in modeli, 2) oblikovanje, načrtovanje in izvedba intervencije; 3) evalvacija; in 4) diseminacija. Najpomembnejše je, da se zavedamo medsebojne povezanosti vseh teh elementov. Dobra ideja je le začetek kompleksnega in družbeno odgovornega procesa. Kompleksnost preventivne znanosti terja vpletenost multidiscipli- narne ekipe, zato moramo njene člane previdno izbrati, da se lahko uspešno spoprijemamo z izzivi zasnove intervencije (106). Da se izvajalci intervencije lahko spoprijemajo z izzivom kompleksnosti, je pomembno: • da se zavedajo in so informirani o oblikovanju politik in intervencij s tega področja; • da so vključeni, integrirani in sodelujejo pri multidisciplinarnem skupinskem delu; • da so vključeni v svoje skupnosti – resnične in virtualne (povezani z znanstveno skupnostjo in mrežami); • da nadgrajujejo strokovno znanje na usposabljanjih in s samoizobraževanjem; • da so razumevajoči in imajo visoke moralne standarde; • da so ustvarjalni in inovativni. Dobro pripravljena intervencija še ni zagotovilo, da bodo zadani cilji tudi doseženi. Da bi povečali verjetnost učinkovitosti, mora biti v proces že od samega začetka vključeno tudi širše okolje (politika, določanje cen, spre- minjanje konteksta pitja, urejanje fizične dostopnosti alkohola, prepreče- vanje vožnje pod vplivom alkohola, omejevanje trženja in storitve zgodnjih intervencij). 137 8. PRIPOROČILA ZA PRISTOPE DOBRIH PRAKS Literatura in viri I n t e r v e n c i j e o z a v e š č a n j a j a v n o s t i , i n t e r v e n c i j e v š o l s k e m o k o l j u i n z g o d n j e i n t e r v e n c i j e z a z m a n j š e v a n j e z a l k o h o l o m p o v e z a n e š k o d P u b l i k a c i j a z a i z m e n j a v o z d o k a z i p o d p r t i h p r i m e r o v d o b r i h p r a k s 1. Marmot, M. G. (2004). Evidence based policy or policy based evidence? BMJ (Clinical research ed.), 328(7445), 906–907. doi:10.1136/ bmj.328.7445.906 [doi]. 2. European Commission. (2016). ECHI - European Core Health Indicators Average recorded adult (15+ years) per capita consumption (in litres of pure alcohol): 1961–2012. Pridobljeno (14. 6. 2016) http://ec.europa.eu/ health/alcohol/indicators/index_en.htm 3. Veerman, J. W., & van Yperen, T. A. (2007). Degrees of freedom and degrees of certainty: a developmental model for the establishment of evidence-based youth care. Evaluation and program planning, 30(2), 212–221. doi:S0149-7189(07)00013-4 [pii]. 4. Hamberg-van Reenen, H. H., van Dale, D., van Gils, P. F., & van den Berg, M. (2014). Good practice in the Field of Health Promotion and Primary Prevention, The Netherlands Država Review. Chrodis, Pridobljeno (27. 7. 2016) http://www.chrodis.eu/wp-content/uploads /2015/07/150708Netherlands-CHRODIS-final-draft-correctie-voor- website2.pdf 5. Anderson, P., Chisholm, D., & Fuhr, D. C. (2009). Effectiveness and cost-effectiveness of policies and programmes to reduce the harm caused by alcohol. Lancet (London, England), 373(9682), 2234–2246. doi:10.1016/S0140-6736(09)60744-3 [doi]. 6. Babor, T. (2010). Alcohol: no ordinary commodity: research and public policy (2nd ed.). Oxford; New York: Oxford University Press. 7. Carney, T., Myers, B. J., Louw, J., & Okwundu, C. I. (2016). Brief school-based interventions and behavioural outcomes for substance-using adolescents. The Cochrane database of systematic reviews, (1):CD008969. doi(1), CD008969. doi:10.1002/14651858.CD008969.pub3 [doi]. 8. Uhl, A. (2015). Evidence-based research, epidemiology and alcohol policy: a critique. Contemporary Social Science, 10(2), 221–231. doi:10.108 0/21582041.2015.1051578. 140 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 9. Marckmann, G., Schmidt, H., Sofaer, N., & Strech, D. (2015). Putting public health ethics into practice: a systematic framework. Frontiers in public health, 3, 23. doi:10.3389/fpubh.2015.00023 [doi]. 10. Andermann, A., Pang, T., Newton, J. N., Davis, A., & Panisset, U. (2016). Evidence for Health III: Making evidence-informed decisions that integrate values and context. Health research policy and systems / BioMed Central, 14, 16-016-0085-4. doi:10.1186/s12961-016-0085-4 [doi]. 11. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. (2011). European drug prevention quality standards. Luxembourg: Publications Office of the European Union. 12. Best Practice. (n.d.) In Business Dictionary. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://www.businessdictionary.com/definition/best-practice.html 13. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. (2013). Glossary of the Best Practice Portal. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://www.emcdda.europa.eu/themes/best-practice/glossary 14. Ferri, M., & Bo, A. (2013). EMCDDA Best Practice Promotion in Europe: an internet based dissemination tool. Adicciones, 25(1), 3.—6. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/23487273 15. World Health Organization. (2013). Best practices in prevention, control and care for drug-resistant tuberculosis. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0020/216650/ Best-practices-in-prevention,control-and-care-for-drugresistant- tuberculosis-Eng.pdf 16. Burkhart, G. (2010). Best practice definitions. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://ec.europa.eu/chafea/documents/projects/highlights/Addiction_ Prevention_25-26_January_2010/003_EMCDDA_Burkhart.pdf 17. Bogan, C. E., & English, M. J. (1994). Benchmarking for Best Practices: Winning Through Innovative Adaptation. New York: McGraw-Hill. 141 VIRI 18. World Health Organization. (1999). Towards Good Practice in Health, Environment and Safety Management in Industrial and Other Enterprises. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://www.who.int/occupational_health/ regions/en/oeheurgoodpractice.pdf 19. Kahan, B., & Goodstadt, M. (2001). The interactive domain model of best practices in health promotion: developing and implementing a best practices approach to health promotion. Health Promotion Practice, 2(1), 43—67. 20. Bull F. C. (2003). Review of Best Practice and Recommendations for Interventions on Physical Activity. A report for the Premier’s Physical Activity Taskforce on behalf of the Evaluation and Monitoring Working Group. Perth: Western Australia Government. 21. Vintage. (2011) Valorisation of Innovative Technologies for Aging in Europe. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://www.vintageproject.eu/index.php/en/ 22. European Workplace and Alcohol. (2011—2013). EWA: European Workplace and Alcohol. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://www.eurocare.org/eu_projects/ewa 23. Alcohol Public Research Alliance. (2010). 10 Main Findings From AMPHORA. Pridobljeno (20. 11. 2015) www.amphoraproject.net 24. Building Capacity Project. (2007—2010). Building Capacity Project. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://bc.ias.org.uk/ 25. Enforcement of National Laws and Self-Regulation on Advertising and Marketing of Alcohol. (2005—2007). ELSA Project. Pridobljeno (20. 11. 2015) www.stap.nl/elsa/elsa_project 26. Deutsche Hauptstelle für Suchtfragen e. V. (n.d.) Pathways for Health Project (PHP). Pridobljeno (20. 11. 2015) http://www.dhs.de/dhs- international/english/pathways-for-health-project.html 27. Primary Health Care European Project on Alcohol. (2012). PHEPA. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://www.gencat.cat/salut/phepa/units/ phepa/html/en/Du9/index.html 142 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 28. Brief interventions in the treatment of alcohol use disorders in relevant settings. (n.d.) BISTAIRS. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://www.bistairs.eu/index.php?m1=2&m2=1 29. Optimizing delivery of health care interventions. (n.d.) ODHIN. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://www.odhinproject.eu/ 30. Focus on Alcohol-Safe Environment. (2009). FASE. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://www.faseproject.eu/wwwfaseprojecteu/about-fase/ 31. Standardizing Measurement of Alcohol-Related Troubles. (2007). SMART. Pridobljeno (20. 11. 2015) http://www.alcsmart.ipin.edu.pl/ 32. Anderson P., & Baumberg, B. (2006). Alcohol in Europe. A public health perspective. United Kingdom: Institute of Alcohol Studies. 33. Assembly of European Regions, European Commission. (2010). Early identification and brief intervention in primary healthcare. Pridobljeno (okt. 2014) http://bc.ias.org.uk/pdfs/factsheets/wp8- interventions.pdf 34. Babor, T. F., Higgins Biddle, J. C., Saunders, J. B., & Monteiro, M. G. (2001). AUDIT: The Alcohol Use Disorders Identification Test. Guidelines for use in primary care (2nd ed.). Geneva: World Health Organization. Pridobljeno (27. 9. 2012) http://www.talkingalcohol.com/files/pdfs/ WHO_audit.pdf 35. Raistrick, D., Heather, N., & Godfrey, C. (2006). Review of the effectiveness of treatment for alcohol problems. National Treatment Agency for Substance Misuse. 36. Miller, W., & Sanchez, V. (1994). Motivating young adults for treatment and lifestyle change. V G. Howard (Ed.), Issues in alcohol use and misuse by young adults (str. 55–82). Notre Dame: University of Notre Dame Press. 37. O‘Donnell, A., Wallace, P., & Kaner, E. (2014). From efficacy to effectiveness and beyond: what next for brief interventions in primary care? Front Psychiatry, 5, 113. 143 VIRI 38. Anderson, P., Bendtsen, P., Spak, F., Reynolds, J., Drummond, C., Segura, L., Keurhorst, M. N., Palacio-Vieira, J., Wojnar, M., Parkinson, K., Colom, J., Kłoda, K., Deluca, P., Baena, B., Newbury-Birch, D., Wallace, P., Heinen, M., Wolstenholme, A., van Steenkiste, B., Mierzecki, A., Okulicz-Kozaryn, K., Ronda, G., Kaner, E., Laurant, M. G., Coulton, S., & Gual, T. (2016) Improving the delivery of brief interventions for heavy drinking in primary health care: outcome results of the ODHIN five Država cluster randomized factorial trial. Addiction. 30. maj. PMID: 27237081 39. Anderson, P., Kaner, E., Wutzke, S., Funk, M., Heather, N., Wensing, M., Grol, R., Gaul, A., & Pas, L. (2004) Attitudes and managing alcohol problems in general practice: an interaction analysis based on Findings from a WHO Collaborative Study. Alcohol and Alcoholism, 39, 351—356. 40. Funk, M., Wutzke, S., Kaner, E., Anderson, P., Pas, L., McCormick, R., Gual, A., Barfod, S., & Saunders, J. (2005) A multi Država controlled trial of strategies to promote dissemination and implementation of brief alcohol intervention in primary health care: Findings of a WHO Collaborative Study. Journal of Studies on Alcohol, 66, 379—388. 41. World Health Organization, Regional Office for Europe. (2009). Handbook for action to reduce alcohol-related harm. Pridobljeno (okt. 2014) http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0012/43320/ E92820.pdf?ua=1 42. Kaner, E., Haighton, C., McAcoy, B., Heather, N., & Gilvarry, E. (1999). A RCT of three training and support strategies to encourage implementation of screening and brief alcohol intervention by general practitioners. British Journal of General Practice, 49, 699—703. 43. Wallace, P., Cutler, S., & Haines, A. (1988). Randomized controlled trial of general practitioner intervention with excessive alcohol consumption. British Medical Journal, 297, 663—668. 44. Bertholet, N., Daeppen, J. B., Wietlisbach, V., Fleming, M., & Burnand, B. (2005). Brief alcohol intervention in primary care: Systematic review and meta-analysis. Archives of Internal Medicine, 165, 986—995. 144 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 45. D’Onofrio, G., & Degutis, L. C. (2002). Preventive care in the emergency department: Screening and brief intervention for alcohol problems in the emergency department: A systematic review. Academic Emergency Medicine, 9, 627—638. 46. Crawford, M. J., Patton, R., Touquet, R., Drummond, C., Byford, S., Barrett, B., Reece, B., Brown, A., & Henry, J. A. (2004). Screening and referral for brief intervention of alcohol-misusing patients in an emergency department: A pragmatic randomised controlled trial. The Lancet, 364, 1334—1339. 47. World Health Organization. (2007). Alcohol and Injury in Emergency Departments: summary of the report from the WHO collaborative study on alcohol and injuries. Department of Mental Health and Substance Abuse. Pridobljeno (1. 2. 2016) http://www.who.int/substance_abuse/ publications/alcohol_injuries_final_report.pdf 48. Segura, L., Bruguera, C., Ibañez, N., & Colom, J. (2013). European workplace and alcohol good practice report and compilation of case studies. Barcelona: Department of Health of the Government of Catalonia. Pridobljeno (3. 5. 2016) http://www.eurocare.org/eu_ projects/ewa/deliverables/by_work_package/pilot_interventions 49. Dawson, J., Rodriguez Jareño, M. C., Segura, L., & Colom, J. (2013). European Workplace and Alcohol Toolkit for alcohol-related interventions in workplace settings. Barcelona: Department of Health of the Government of Catalonia. 50. White, A., Kavanagh, D., Stallman, H., Klein, B., Kay Lambkin, F., Proudfoot, J., Drennan, J., Connor, J., Baker, A., Hines, E., & Young, R. (2010). Online alcohol interventions: a systematic review. J Med Internet Res, 12(5), 62. 51. Wallace, P., Murray, E., McCambridge, J., Khadjesari, Z., White, I. R., Thompson, S. G., Kalaitzaki, E., Godfrey, C., & Linke, S. (2011). Online randomized controlled trial of an internet based psychologically enhanced intervention for people with hazardous alcohol consumption. PLoS One, 6(3): e14740. Pridobljeno (3. 5. 2016) http://www.ncbi.nlm. nih.gov/pubmed/21408060 145 VIRI 52. Ludbrook, A., Godfrey, C., Wyness, L., Parrott, S., Haw, S., Napper, M., & van Teijlingen, E. (2002). Effective and Cost-Effective Measures to Reduce Alcohol Misuse in Scotland. Edinburgh: Scottish Executive Health Department. 53. Angus, C., Scafato, E., Ghirini, S., Torbica, A., Ferre, F., Struzzo, P., Purshouse, R., & Brennan, A. (2014). Cost-effectiveness of a programme of screening and brief interventions for alcohol in primary care in Italy. BMC Fam Pract, 15:26. 54. Rice, R. E., & Atkin, C. K. (2013). Public communication campaigns (4th ed.) . Thousand Oaks, California: SAGE Publication. 55. Rogers, E. M., & Storey, J. D. (1987). Communication Campaigns. V C. R. Berger & S. H. Chaffee (Eds.), Handbook of communication science. Beverly Hills: SAGE Publications. 56. Gordon, R., McDermott, L., Stead, M., & Angus, K. (2006). The effectiveness of social marketing interventions for health improvement: What‘s the evidence? Public Health, 120(12), 1133—1139. 57. Wettstein, D., Suggs, L. S., & Lellig, C. (2012). Social marketing and alcohol misuse prevention in German-speaking countries. Journal of Social Marketing, 2(3), 187—206. 58. European Centre for Disease Prevention and Control. Social marketing guide for public health managers and practitioners. Stockholm: ECDC; 2014. 59. Andreasen, A. R. (1994). Social marketing: Its definition and domain. Journal of Public Policy & Marketing, 13(1), 108—114. 60. Andreasen, A. R. (2002). Social Marketing in the Social Change Marketplace. Journal of Public Policy & Marketing, 2(3), 187—206. 61. Crano, W. D., & Burgoon, M. (Ur.). (2002). Mass media and drug prevention: classic and contemporary theories and research. Mahwah, New Jersey: L. Erlbaum Associates. 146 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 62. DeJong, W. (2002). The Role of Mass Media Campaigns in Reducing High-Risk Drinking among College Students. Journal of Studies on Alcohol, 14, 182—192. 63. Noar, S. M. (2006). A 10-year retrospective of research in health mass media campaigns: Where do we go from here? Journal of Health Communication, 11(1), 21—42. 64. Snyder, L. B., Hamilton, M. A., Mitchell, E. W., Kiwanuka-Tondo, J., Fleming-Milici, F., & Proctor, D. (2004). A meta-analysis of the effect of mediated health communication campaigns on behavior change in the united states. Journal of Health Communication, 9, 71—96. 65. Snyder, L. B. (2007). Health communication campaigns and their impact on behavior. Journal of Nutrition Education and Behavior, 39(2 Suppl), 32—40. 66. Elder, R. W., Shults, R. A., Sleet, D. A., Nichols, J. L., Thompson, R. S., & Rajab, W. (2004). Effectiveness of mass media campaigns for reducing drinking and driving and alcohol-involved crashes: A systematic review. American Journal of Preventive Medicine, 27(1), 57—65. 67. Foxcroft, D. R., & Tsertsvadze, A. (2011a). Universal multi-component prevention programs for alcohol misuse in young people. Cochrane Database Syst Rev, 9: CD009307. 68. Foxcroft, D. R., & Tsertsvadze, A. (2011b). Universal school-based prevention programs for alcohol misuse in young people. Cochrane Database Syst Rev, 5: CD009113. 69. Babor, T. F., Caetano, R., Casswell, S., Edwards, G., Giesbrecht, N., Graham, K., Grube, J., Gruenwald, P., Hill, L., Holder, H. D., Homel, R., Österberg, E., Rehm, J., Room, R., & Rossow, I. (2003). Alcohol: No Ordinary Commodity – Research and Public Policy. Oxford: Oxford University Press. 70. Alcohol and Public Policy Group. (2010). Alcohol: No ordinary commodity - A summary of the 2nd ed. Addiction, 105, 769—779. 147 VIRI 71. Catalano, R. F., Fagon, A. A., Gavin, L. E., Greenberg, M. T., Irwin Jr., C. E., Ross, D. A., & Shek, D. T. L. (2012). Worldwide application of prevention science in adolescent health. Lancet, 28; 379(9826): 1653– 1664. Pridobljeno (25. 4. 2012) http://www.sciencedirect.com/science/ article/pii/S0140673612602384 72. Jones, L., James, M., Jefferson, T., Lushy, C., Morleo, M., Stokes, E., Sumnall, H., Witty, K., & Bellis, M. (2007). A review of the effectiveness and cost-effectiveness of interventions delivered in primary and secondary schools to prevent and/or reduce alcohol use by young people under 18 years old. NICE Main report. London: National Institute for Health Care and Excellence. 73. Cairns, G., Gordon, R., Hastings, G., & Angus, K. (2009). Synthesis Report on the Effectiveness of Alcohol Education in Schools in the European Union. European Commission: DG Sanco. 74. Aos, S., Lee, S., Drake, E., Pennucci, A., Klima, T., Miller, M., Anderson, L., Mayfield, J., & Burley, M. (2011). Return on investment: Evidence-based options to improve statewide outcomes (Document No. 11-07- 1201). Olympia: Washington State Institute for Public Policy. 75. Champion, K. E., Newton, N. C., Barrett, E. L., & Teesson, M. (2013). A systematic review of school-based alcohol and other drug prevention programs facilitated by computers or the Internet. Drug and Alcohol Review, 32, 115—123. 76. Teesson, M., Newton, N. C., & Barrett, E. L. (2012). Australian school-based prevention programs for alcohol and other drugs: a systematic review. Drug and Alcohol Review, 31, 731—736. 77. Peters, L. W. H., Kok, G., Ten Dam, G. T. M., Buijs, G. J., & Paulussen, T. G. W. M. (2009). Effective elements of school health promotion across behavioral domains: a systematic review of reviews. BMC Public Health, 9, 182. 78. Carter, S. M., Kerridge, I., Sainsbury, P., & Letts, J. K. (2012). Public health ethics: informing better public health practice. New South Wales public health bulletin, 23(5-6), 101–106. doi:10.1071/NB12066 [doi] 148 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 79. Childress, J. F., Faden, R. R., Gaare, R. D., Gostin, L. O., Kahn, J., Bonnie, R. J., . . . Nieburg, P. (2002). Public health ethics: mapping the terrain. The Journal of law, medicine & ethics : a journal of the American Society of Law, Medicine & Ethics, 30(2), 170–178. 80. Thomas, J. C., Sage, M., Dillenberg, J., & Guillory, V. J. (2002). A code of ethics for public health. American Journal of Public Health, 92(7), 1057–1059. 81. Jones, B. C. (1963). Prohibition and eugenics, 1920-1933. Journal of the history of medicine and allied sciences, 18, 158–172. 82. Brune, M. (2007). On human self-domestication, psychiatry, and eugenics. Philosophy, ethics, and humanities in medicine : PEHM, 2, 21. doi:1747-5341-2-21 [pii] 83. Kevles, D. J. (1999). Eugenics and human rights. BMJ (Clinical research ed.), 319(7207), 435–438. 84. Sindall, C. (2002). Does health promotion need a code of ethics? Health promotion international, 17(3), 201–203. 85. Linke, S. E., Robinson, C. J., & Pekmezi, D. (2014) Applying psychological theories to promote healthy lifestyles. American Journal of Lifestyle Medicine, 8(1), 4—14. 86. Crosby, R., & Noar, S. M. (2011) What is a planning model? An introduction to PRECEDE-PROCEED. Journal of Public Health Dentistry, 71, 7—15. 87. McKean, E. (Eds.). (2005), in Brownson, R. C., Baker, E. A., Leet, T. L., Gillespie, K. N., & True, W. R. (2011). Evidence-based public health. New York: Oxford. 88. Green, L., & Kreuter, M. K. (2005), in Crosby, R., & Noar, S. M. (2011). What is a planning model? An introduction to PRECEDE-PROCEED. Journal of Public Health Dentistry, 71, 7—15. 89. Sharma, M., & Romas, J. A. (2012). Theoretical Foundations of Health Education and Health Promotion. Sudbury, MA: Jones & Bartlett Learning. 149 VIRI 90. Bartholomew, K., Parcel, G., Kok, G., & Gottlieb, N. (2001). Intervention Mapping: Developing theory- and evidence-based health education programs. Mountain View, CA: Mayfield. 91. Voogt, C. V., Poelen, E. A. P., Kleinjan, M., Lemmers, L. A. C. J., & Engels, R. C. M. E. (2014). The development of a web-based brief alcohol intervention in reducing heavy drinking among college students: an Intervention Mapping approach. Health Promotion International, 29(4), 669—679. 92. Gordon, R., McDermott, L., Stead, M., & Angus, K. (2006). The effectiveness of social marketing interventions for health improvement: What‘s the evidence? Journal of the Royal Institute of Public Health, 120, 1133—1139. 93. Doran, G. T. (1981). There‘s a S.M.A.R.T. way to write management‘s goals and objectives. Management Review, 70(11), 35—36. 94. Nation, M., Crusto, C., Wandersman, A., Kumpfer, K. L., Seybolt, D., Morrissey-Kane, E., & Davino, K. (2003). What Works in Prevention: Principles of Effective Prevention Programs. American Psychologist, 58(6/7), 449—456. 95. College Drinking Prevention. (2005). Steps for Effective prevention Planning and Evaluation. Pridobljeno (23. 9. 2015) http://www.collegedrinkingprevention.gov/NIAAACollegeMaterials/ Handbook/Sect2_EffectiveSteps.aspx 96. Brownson, R. C., Baker, E. A., Leet, T. L., Gillespie, K. N., & True, W. R. (2011). Evidence-based public health. New York: Oxford. 97. Backer, T. E. (2000). The Failure of Success: Challenges of Disseminating Effective Substance Abuse Prevention Programs. Journal of Community Psychology, 28(3), 363—373. 98. Beck, J. (1998), in Wakefield, C., & Campain, J. (2009). Don‘t Do It! Ineffective Prevention Strategies. Pridobljeno (24. 7. 2015) http://www.cde.state.co.us/cdeprevention/pi_safedrugfree.htm 150 PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 99. Boccanfuso, C., & Kuhfeld, M. (2011). Multiple responses, promising results: evidence-based, nonpunitive alternatives to zero tolerance. Washington: Child trends. 100. Council of the European Union. (2015). Council conclusions on the implementation of the EU Action Plan on Drugs 2013-2016 regarding minimum quality standards in drug demand reduction in the European Union. Pridobljeno (14. 10. 2015) http://prevention-standards.eu/ council-of-european-union-endorses-minimum-quality-standards- for-drug-demand-reduction-interventions-in-the-eu/ 101. McDonnell, C. (2013). Developing a social media policy. Prevention in Action. Australian drug foundation. Alcohol & drug information. Pridobljeno (10. 6. 2015) http://www.druginfo.adf.org.au/ attachments/1060_PIANewsletterSM2013.pdf 102. Rechter, J. (2013). Harnessing the potential of social media for health promotion. Prevention in Action. Australian drug foundation. Alcohol & drug information. Pridobljeno (10. 6. 2015) http://www.druginfo.adf.org. au/attachments/1060_PIANewsletterSM2013.pdf 103. Van Rooy, C. (2013). Lessons learned from a Facebook campaign. Prevention in Action. Australian drug foundation. Alcohol & drug information. Pridobljeno (10. 6. 2015) http://www.druginfo.adf.org.au/ attachments/1060_PIANewsletterSM2013.pdf 104. Wakefield, C. & Campain, J. Don‘t Do It! Ineffective Prevention Strategies. Pridobljeno (24. 7. 2015) http://www.cde.state.co.us/cdeprevention/ pi_safedrugfree.htm 105. Westmaas, J. L., Gil-Rivas, V., & Cohen Silver, R. (2007). History and Methods: Designing and Implementing Interventions to Promote Health and Prevent Illness. V H. S. Friedman & R. Cohen Silver (Ur.), Foundations of Health Psychology (str. 52—70). New York: Oxford. 106. Society for Prevention Research. (2011). Standards of Knowledge for the Science of Prevention. Pridobljeno (14. 10. 2015) http://www.preventionresearch.org/Society%20for%20Prevention%20 Research%20Standards%20of%20Knowledge.pdf 151 VIRI 152 RARHA’S TOOL KIT FOR EVIDENCE-BASED GOOD PRACTICES Seznam uporabljenih kratic AUDIT – Vprašalnik za odkrivanje težav z alkoholom CNAPA – Odbor za nacionalne alkoholne politike in ukrepe DP – Delovni paket EIBI – Zgodnje prepoznavanje in kratke intervencije za preprečevanje tvegane in škodljive rabe alkohola EMCDDA – Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami EU – Evropska unija ISS – Nacionalni inštitut za zdravje (Italija) NVO – nevladne organizacije OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj RARHA – Projekt Zmanjševanje z alkoholom povezane škode RCT – Randomizirana kontrolirana raziskava SBI – Enostavne kratke intervencije SICAD – Generalni direktorat za intervencije na področju zasvojenosti in tveganih oblik vedenja (Portugalska) WHO – Svetovna zdravstvena organizacija 153 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC 154 RARHA’S TOOL KIT FOR EVIDENCE-BASED GOOD PRACTICES Stvarno kazalo alkoholna preventiva, 19, 23, metodologija, 21 76, 96, 97, 124, 125, 126 močni pokazatelji učinkovitosti, cilji, 22, 24, 31, 32, 73, 25, 32, 60, 112 75, 96, 130, 131, 132 ocena potreb, 22, 131 delovni paket, 18, 19, 23, 25, 31 opis intervencije, 25, 32 diseminacija, 18, 19, 130, 134, 135, 136 osnovna raven, 25, 32, 44, 78 dobra praksa, 18, 19, 22, postopek ocenjevanja, 25 23, 25, 129, 131 preventiva na področju alkohola. dobri pokazatelji učinkovitosti, Glejte alkoholna preventiva 25, 32, 58, 92, 105 primer dobre prakse. etika, 124, 125, 126 Glejte dobra praksa evalvacija, 18, 22, 24, 75, priporočila, 130 132, 133, 134, 136 prvi pokazatelji učinkovitosti, implementacija. Glejte izvajanje 25, 32, 56, 88, 100 intervencije ozaveščanja javnosti, RARHA, 18, 22 22, 28, 29, 31, 32, 71, 72, 77 raven učinkovitosti, 43, 77, 99 intervencije v šolskem okolju, ravni dokazljivosti, 25, 32 22, 28, 29, 31, 32, 33, 95, 99 rezultati, 28, 31 izvajanje, 39, 40, 41, 73, 96, 132 skupine intervencij, 22, 28 izvedbeni načrt, 24, 132 socialni marketing, 72, 73 javne komunikacijske sprejete intervencije, 31, 32, kampanje. Glejte intervencije 33, 43, 76, 77, 98, 99 ozaveščanja javnosti vprašalnik, 23 kampanje medijskega zgodnje intervencije, 22, 28, zagovorništva. Glejte intervencije 29, 31, 32, 33, 37, 38, 39, 43 ozaveščanja javnosti zmanjševanje z alkoholom kratke intervencije, 38, 39, 40, 42 povezane škode, 7 merila za ocenjevanje, 19, 23, 24, 25, 31 155 STVARNO KAZALO Priloge I n t e r v e n c i j e o z a v e š č a n j a j a v n o s t i , i n t e r v e n c i j e v š o l s k e m o k o l j u i n z g o d n j e i n t e r v e n c i j e z a z m a n j š e v a n j e z a l k o h o l o m p o v e z a n e š k o d P u b l i k a c i j a z a i z m e n j a v o z d o k a z i p o d p r t i h p r i m e r o v d o b r i h p r a k s PRILOGA 1: PARTNERJI DP6 PREGLEDNICA 40: SEZNAM (PO ABECEDNEM VRSTNEM REDU) PARTNERJEV SKUPNEGA UKREPA RARHA , KI SO PRISPEVALI V DP6 V LETIH OD 2014 DO 2016 Država Partnerska organizacija Sodelujoči BG Nacionalni center za javno zdravje in analize (ang. National Centre of Public Plamen Dimitrov Health and Analyses – NCPHA) Mirela Strandzheva CY Svet za boj proti drogam (ang. Cyprus Anti-Drugs Council – CAC) Leda Christodoulou Lampros Samartzis DE Zvezni center za zdravstveno izobraževanje (ang. Federal Centre for Health Axel Budde Education – BZgA) Michaela Goecke Ursula Münstermann DK Danski zdravstveni organ (ang. Danish Health Authority – SST) Kit Broholm DK Nacionalni inštitut za javno zdravje (ang. National Institute of Public Janne Schurmann Tolstrup Health – SIF) EE Nacionalni inštitut za razvoj zdravja (ang. National Institute for Health Helen Noormets Development – TAI) Triinu Täht EL REITOX, osrednja točka EMCDDA, Univerzitetni inštitut za raziskave Ioulia Bafi duševnega zdravja (ang. REITOX Focal Point of the EMCDDA, University Anna Kokkevi Mental Health Research Institute – UMHRI) ES Ministrstvo za zdravje, socialno delo in enakost (ang. Ministry of Health, Social Tomás Hernández Services and Equality – MSSSI) Sonia Moncada ES Program zlorabe prepovedanih substanc, Agencija za javno zdravje Katalonije, Joan Colom Oddelek za zdravje, Vlada Katalonije (ang. Program on Substance Abuse, Lidia Segura Public Health Agency of Catalonia, Department of Health, Government of Jorge Palacio-Vieira Catalonia – ASPCAT, GENCAT) F Nacionalni inštitut za preventivno in izobraževanje na področju zdravja (ang. Pierre Arwidson National Institute for Prevention and Health Education – INPES) Chloe Cogordan Jennifer Davies Jean Baptiste Richard Claude Riviere FI Nacionalni inštitut za zdravje in dobrobit (ang. National Institute for Health Marjatta Montonen and Welfare – THL) IS Direktorat za zdravje (ang. Directorate of Health – EL) Rafn M. Jónsson IT Nacionalni inštitut za zdravje (ang. National Institute of Health – ISS) Lucia Galluzzo Claudia Gandin Silvia Ghirini Sonia Martire Emanuele Scafato II PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Država Partnerska organizacija Sodelujoči LT Oddelek za nadzor drog, tobaka in alkohola (ang. Drug, tobacco and alcohol Inga Bankauskienė control departament – NTAKD) Grazina Belian NL Nizozemski inštitut za alkoholno politiko (ang. Dutch Institute for Alcohol Avalon de Bruijn Policy – STAP) Wim van Dalen Kirsten Vegt NL Nacionalni inštitut za javno zdravje in okolje (ang. National Institute for Public Djoeke van Dale Health and the Environment – RIVM) NL Nizozemski inštitut za zdravje in odvisnosti (ang. The Netherlands Institute of Linda Bolier Health and Addiction ) NO Norveški direktorat za zdravje (ang. The Norwegian Directorate of Jens Guslund Health – HDIR) Maj Berger Saether PL Državna agencija za preprečevanje problemov zaradirabe alkohola (ang. The Krzysztof Brzózka State Agency for Prevention of Alcohol-Related Problems – PARPA) Katarzyna Okulicz Kozaryn PT Generalni direktorat za intervencije na področju zasvojenosti in tveganih oblik Paula Frango vedenja (ang. General-Directorate for Intervention on Addictive Behaviours Raúl Melo and Dependencies – SICAD), Ministrstvo za zdravje RO Nacionalni inštitut za javno zdravje (ang. National Institute of Public Florentina Furtunescu Health – INSP) SI Nacionalni inštitut za javno zdravje (ang. National Institute of Public Aleš Lamut Health – NIJZ) Janja Mišič Sandra Radoš Krnel Teja Rozman (BE) Združenje na področju alkoholne politike (ang. European Alcohol Policy Nils Garnes Alliance – EUROCARE) Aleksandra Kaczmarek Mariann Skar (BE) EuroHealthNet Ingrid Stegeman (F) Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (ang. The Organisation for Michele Cecchini Economic Co-operation and Development – OECD) III PRILOGE PRILOGA 2: VPRAŠALNIK ZA ZBIRANJE DOBRIH PRAKS Skupni ukrep za zmanjševanje z alkoholom povezane škode Glede na vaše strokovno znanje vas prosimo, da izpolnite (JA RARHA, ang. Joint Action on Reducing Alcohol Related vprašalnik z zahtevanimi podatki. Lahko pošljete več kot en Harm) je pobuda v sklopu Zdravstvenega programa EU, primer na državo/organizacijo. V primeru dodatnih vprašanj se ki deluje v skladu s Strategijo o posledicah škodljive rabe obrnite na: alkohola EU s krepitvijo skupnega znanja (www.rarha.eu). Delo Sandro Radoš Krnel se izvaja s sodelovanjem strokovnih organizacij iz 31 evropskih Nacionalni ekspert pri Nacionalnem držav, ki delujejo na področju javnega zdravja. Dejavnosti inštitutu za javno zdravje, Slovenija v sklopu JA RARHA se bodo izvajale od januarja 2014 do sandra.rados-krnel@nijz.si decembra 2016. Glavni cilj RARHA delovnega paketa 6 je izdelava Izpolnjen vprašalnik pošljite najpozneje do 15. januarja publikacije o intervencijah, ki so dokazano učinkovite, 2015 na elektronski naslov sandra.rados-krnel@nijz.si prenosljive, pomembne in stroškovno učinkovite za omogočanje izmenjave dobrih praks med organizacijami javnega zdravja držav članic.V ta namen smo razvili vprašalnik, ki zbira primere dobrih praks, ki je sestavljen iz šestih delov: Obrazložitev izrazov • Podprtost z dokazi (hiter pregled) • Osnovni podatki • Intervencija: izraz intervencija se nanaša na določeno • Razvoj (vključno s pripravo, načrtovanjem in temeljnimi zbirko strukturiranih dejavnosti, ki se jih izvaja (posredno procesi) in neposredno) v stiku s ciljno populacijo z namenom • Izvedba doseganja določenega rezultata. Intervencije se lahko • Evalvacija izvaja v različnih okoljih, imajo lahko različne cilje in • Dodatne informacije namene ter se lahko razlikujejo v metodologiji in trajanju. • Dobre prakse1: Izraz dobra praksa se nanaša na interven- Pri komunikaciji s predstavniki držav članic kot tudi partnerji cijo, ki je bila učinkovita pri doseganju postavljenih ciljev v DP6 smo se odločili zbrati primere dobrih praks, ki spadajo zmanjševanju škode zaradi rabe alkohola. Taka intervencija v eno od treh skupin intervencij: je bila ovrednotena s sistematičnim pregledom razpo- • Zgodnje intervencije (zgodnje prepoznavanje in kratke ložljivih dokazov in/ali mnenja strokovnjaka in/ali z vsaj intervencije za preprečevanje tvegane in škodljive rabe eno evalvacijo rezulztatov.2 Prav tako je bila uporabljena v alkohola) resničnem okolju in tako se je lahko ovrednotila praktičnost • Intervencije ozaveščanja javnosti (vključno z novimi in morebitna stroškovna učinkovitost intervencije. mediji, družbenimi omrežji in spletnimi orodji za • Zgodnje intervencije: Namen zgodnjih intervencij je vedenjske spremembe) prepoznavanje in preventiva pred samim nastopom zdra- • Intervencije v šolskem okolju (informacije in vstvenega in družbenega problema ter zahteva proaktivno izobraževanje) 1 Ta definicja je skupno oblikovana in določena s strani partnerjev DP6 v skupnem ukrepu RARHA. 2 Baza podatkov EDDRA definira evalvacijo rezultatov kot merilo za ocenjevanje napredka pri doseganju zastavljenih ciljev: http://prevention-standards.eu/ wp-content/uploads/2013/06/EMCDDA-EDPQS-Manual.pdf IV PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS prepoznavanje posameznikov s tveganjem. Zgodnje posredovanih sporočil po več kanalih, da bi v splošnem intervencije vključujejo različne izobraževalne programe smislu dosegli nekomercialne koristi za posameznike in in programe za promocijo zdravja ter tehnike za razvoj družbo.5,6 skupnosti in razvijanje sposobnosti za prepoznavanje in • Intervencije v šolskem okolju: Izobraževalne intervencije pomoč ljudem s tveganjem.3 v šolskem okolju so izbrana metoda pri poskusu prepre- • Zgodnje odrkivanje: Zgodnje prepoznavanje je pristop čevanja problemov povezanih z alkoholom med mladimi. zaznavanja resničnega ali potencialnega problema, Intervencije za preventivo na področju alkohola v šolskem povezanega z alkoholom, na podlagi kliničnega presojanja okolju lahko podajo znanje, spremenijo odnos do alkohola ali presejalnega pregleda z uporabo standardiziranih ter, v nekaterih primerih, zmanjšajo stopnjo rabe alkohola. vprašalnikov. Na voljo so na znanju temelječe intervencije, ki učencem • Kratke intervencije: Kratke intervencije so krajša nudijo predvsem znanje o alkoholu, vplivu medijev ter svetovalna ali izobraževalna srečanja, motivacijski pritisku vrstnikov, v nasprotju z bolj celostnimi intervenci- intervju, ki se izvaja v okolju primarnega zdravstvenega jami, ki vključujejo informacije glede alkohola v kombinaciji varstva. Kratke intervencije na področju alkohola se s treningom za urjenje spretnosti za odklanjanje alkohola, običajno izvajajo s strani izvajalcev primarne zdravstvene samoupravljanja in socialnih spretnosti. Nekateri programi obravnave ali zdravstvenih delavcev za osebe, ki tvegano sodelujejo tudi z intervencijami v družinskem okolju.7 ali škodljivo pijejo alkohol, ki pa jih prepoznajo s presejal- nimi pregledi v sklopu rutinske zdravstvene obravnave ter jim nudijo pomoč pri spremembah v njihovem vedenju.4 Kratke intervencije se lahko izvajajo tudi v preostalih Podprtost z dokazi (hiter pregled) okoljih zdravstvene in socialne oskrbe, vključno z oddelki urgentne oskrbe, intenzivno nego, akutno zdravstveno Preden pričnete z izpolnjevanjem vprašalnika, podrobno oskrbo, porodnišnicami, klinikami za spolno zdravje, preberite prvi dve vprašanji, ki predstavljata osnovni lekarnami in v službah kazenskega pravosodja. kriterij za vključitev primerov dobrih praks v publikacijo. • Intervencije ozaveščanja javnosti/izobraževanja: Kampanje komuniciranja javnega zdravja so del socialnega • Ali so vsi našteti elementi opisani tako natančno, da je marketinga in jih lahko označimo kot namenski poskus metodologija razumljiva in prenosljiva, obenem pa ponuja informiranja in vplivanja na vedenje množice znotraj približno oceno učinkovitosti?* določenega časovnega obdobja z uporabo organizira- • Cilji nih komunikacijskih dejavnosti in vključevanjem nabora • Ciljna skupina • Pristop • Predpogoji za izvedbo • Zadovoljstvo sodelujočih 3 Assembly of European Regions (AER), European Commission (2010). Early 5 Rice, R. E., & Atkin, C. K. (2013). Public communication campaigns (4th ed.). Identification and Brief Intervention in Primary Healthcare, Fact sheet. Avai- Thousand Oaks, Calif.: Sage. lable at: http://www.aer.eu/fileadmin/user_upload/MainIssues/Health/2010/ Alcohol_Factsheets/Factsheet_14_-_Early_Identification_and_Brief_In- 6 Rogers, E. M., & Storey, J. D. (1987). In Berger C. R., Chaffee S. H. (Eds.), tervention_in_Primary_Healthcare_-_.pdf (pridobljeno, oktober 2014) Handbook of communication science. Beverly Hills: Sage publications 4 Babor T, Higgins-Biddle J. Brie f intervention For Hazardous and Harmful 7 Babor T.F, Caetano R. Evidence-based alcohol policy in the Americas: Drinking A Manual for Use in Primary Care (2001). World Health strengths, weaknesses, and future challenges. Rev Panam Salud Publica. Organization, Department of Mental Health and Substance Dependence. 2005; 18(4/5):327–37. V PRILOGE *Podprtost z dokazi: npr. opisne študije, opazovalne raziskave, analiza dokumentacije, intervjuji in anketa o zadovoljstvu sodelujočih. Ne Da • Ali intervencija temelji na teoretično dobro zastavljenem programu ali temelji na dokazanih in splošno sprejetih teorijah?* *Baza dokazov: npr. meta analize, recenzije literature, študije implicitnega znanja. Ne Da Z IZPOLNJEVANJEM TEGA VPRAŠALNIKA NADALJUJTE LE, ČE STE NA OBE ZGORNJI VPRAŠANJI ODOGOVORILI DA. Predvsem nas zanimajo intervencije, podprte z močnimi dokazi. V primeru da na zgornji dve vprašanji niste odgovorili z DA, vaša predlagana intervencija ne ustreza tem zahtevam, kar pomeni, da vaša intervencija NI PRIMERNA za namene skupne akcije RARHA. Osnovni podatki • Naziv intervencije v angleškem in/ali izvirnem jeziku: Kratek opis intervencije (povzetek): KDO, KAJ, KJE, KDAJ, KAKO (Podajte kratek opis ciljev intervencije, ciljno skupino ter format/obliko – potek dejavnosti, pogostost, intenzivnost, trajanje, metoda rekrutiranja): V katero skupino intervencij spada vaš primer dobre prakse (izberite le eno možnost)? − Zgodnje intervencije (zgodnje odrkivanje in kratke intervencije za preprečevanje tvegane in škodljive rabe alkohola) − Intervencije ozaveščanja javnosti/izobraževanja (vključno z novimi mediji, družbenimi omrežji in spletnimi orodji za vedenjske spremembe) − Intervencije v šolskem okolju (informacije in izobraževanje) VI PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS • Kdo financira/je financiral vaš primer dobre prakse (mogoče je izbrati več odgovorov)? • Nacionalni/regionalni/lokalni organi • Izobraževalna, javno zdravstvena in/ali raziskovalna ustanova • Nevladna organizacija • Podjetje/organizacija v zasebnem sektorju • Alkoholna industrija / Gostinski sektor • Drugi viri (navedite spodaj) • Na kateri ravni se izvaja/se je izvajal vaš primer dobre prakse (mogoče je izbrati več odgovorov)? − Nacionalna − Regionalna − Lokalna (na ravni občin) − Drugo (navedite spodaj) • Kaj so glavni cilji vašega primera dobre prakse? • Podajte opis problema, ki ga je obravnavala vaša intervencija (narava, obseg, diseminacija in možne posledice problema): • Je vaš primer dobre prakse vključen v širši nacionalni/regionalni/lokalni akcijski načrt ali politiko? − Da (opišite spodaj) − Ne • Osnovno sporočilo in/ali slogan je (če obstaja): VII PRILOGE Razvoj (vključno s pripravo, načrtovanjem in temeljnimi procesi) • Kateri deležniki so bili vključeni v razvoj vašega primera dobre prakse (mogoče je izbrati več kot eno skupino): − Ciljne skupine − Posredne ciljne skupine (učitelji, vodstvo šole, zdravstveni in socialni delavci itn.) − Gospodarske družbe (alkoholna industrija in povezani sektorji) − Državne organizacije (nacionalne, regionalne, lokalne) − Ustanovitelji − Raziskovalci − Predstavniki civilne družbe (NVO) − Drugo (dodajte spodaj) • Opišite logični model (utemeljitev ali logični okvirji) vašega primera dobre prakse (mogoče je izbrati več odgovorov)? − Znanstveni dokazi – modeli ali teorije (opišite spodaj) − Pretekle izkušnje – lahko temeljijo na kvalitativni/kvantitativni raziskavi glede na praktične izkušnje preteklih intervencij (opišite spodaj) Drugo (opišite spodaj) • Elementi priprave (označite vse dejavnosti, ki so bile opravljene v fazi priprave): − Pregled literature in/ali formativna raziskava − Ocena potreb (npr. ocenitev ciljne populacije s pomočjo epidemioloških in ostalih podatkov, prepoznane potrebe v izvajanju intervencij in zgodnje preventive) − Podroben akcijski načrt − Finančni načrt − Kadrovski načrt (na podlagi specifičnega znanja in sposobnosti in usposabljanja, če je to potrebno) − Časovnica − Partnerski sporazum − Komunikacijski načrt − Evalvacijski načrt − Drugo (dodajte spodaj) VIII PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Izvedba • Izvajanje vašega primera dobre prakse je/je bilo: − Neprekinjeno (vključeno v sistem) − Periodično, natančneje: • Enkratno – Kako dolgo? − Manj kot eno leto − Eno leto − Od enega do dveh let − Več kot dve leti • Ciljne skupine (mogoče je označiti več kot eno ciljno skupino): − Splošna populacija − Otroci (pred mladostništvom) − Mladostniki − Mladi odrasli − Odrasli − Starejša populacija − Starši − Nosečnice − Ženske − Moški − Družine − Vozniki − Obiskovalci zabav − Ranljive družbene skupine8 Etnične manjšine: • Migranti • Invalidne osebe • Brezdomci • Osebe, ki so podvržene zlorabi prepovedanih substanc • Osamljene starejše osebe • Osamljeni otroci • Drugi: 8 Skupine, ki se soočajo z višjo stopnjo revščine in socialne izoliranosti kot splošna populacija. Etnične manjšine, migranti, invalidne osebe, brezdomci, osebe, ki zlorabljajo snovi, osamljene starejše osebe in otroci se zelo pogosto znajdejo v težavni situacijah, ki lahko vodijo k večji socialni izolaciji, kot so nizka stopnja izobrazbe in brezposlenost? ali podzaposlenost. Vir: Social protection and Social inclusion Glossary. DG Employment, Social Affairs and Inclusion (http://ec.europa.eu/employment_social/spsi/vulnerable_groups_en.htm). IX PRILOGE − Drugo (opišite) • Katere komunikacijske poti so bile uporabljene (mogoče je označiti več kot en način diseminacije)? − Televizija − Radio − Časopisi in revije − Oglasni panoji − Brošure/letaki/promocijska darila − Telefon/mobilni telefon − Socialni mediji (Twitter, Facebook, Linked-in, Instagram, Snapchat, WhatsApp) − Spletna stran − E-pošta − Sestanki/konference s strokovnjaki/kolegi − Neposredna komunikacija (ena na ena ali skupinska) − Smernice − Znanstvene publikacije − Drugo (dodajte spodaj) • Kdo izvaja/je izvajal intervencijo (posameznik ali skupina ali organizacija ali zveza organizacij; opišite strokovno ozadje skupine itn.)? • Katere osnovne aktivnosti se/so se izvajajo/le (tj. aktivnosti, ki ste jih izvajali, da bi uspešno dosegli cilje intervencije, kot so na primer usposabljanja, različni dogodki, objavljeno gradivo)? • Katere podporne aktivnosti se/so se izvajajo/le? − Svetovanje − Supervizija − Usposabljanje − Srečanja tima − Služba za pomoč uporabnikom − Nič od tega − Drugo (opišite spodaj) X PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Evalvacija • Kdo je opravil evalvacijo? − Zunanji izvajalec − Notranji izvajalec (predstavniki intervencije, lastna organizacija) − Oboje – notranji in zunanji izvajalec • Kaj je bilo merjeno/ovrednoteno? − Postopek ocenjevanja (anketiranci, načini, zadovoljstvo sodelujočih) (opišite spodaj) − Evalvacija učinkov/vplivov/rezultatov (opišite zasnovo) − Drugo (dodajte in opišite spodaj) • Kaj so glavni rezultati/zaključki/priporočila evalvacije (opišite spodaj)? • Ali obstaja evalvacijsko poročilo, po možnosti v angleškem jeziku, ali vsaj povzetek v angleškem jeziku? (če ste odgovorili z DA, posredujte povezavo/vir/dokument) • So bile prisotne nadaljnje dejavnosti (opišite spodaj) ali so nadaljnje dejavnosti načrtovane v prihodnosti? • Kakšni so bili, po vašem mnenju, predpogoji za uspeh? So bili kakšni olajševalni dejavniki? • Ste se srečali s kakšnimi ovirami (če ste odgovorili z DA, opišite, kako ste premagali te ovire in kako so vplivale na rezultate)? • Ste s pomočjo evalvacije odkrilo kakršnekoli škodljive ali negativne učinke intervencije? • Katere so glavne izmed pridobljenih izkušenj? • Kako bi, po vašem mnenju, lahko izboljšali intervencijo? XI PRILOGE Dodatne informacije • Spletna stran v povezavi z intervencijo: • Navedbe (z morebitnimi povezavami) najpomembnejših člankov ali poročil o intervenciji: • Druga pomembna dokumentacija (priročniki za izvajanje, priročniki za usposabljanje, plakati, videi in ostala orodja, ki so razpoložljiva za uporabo ali prilagoditev itn.):* * Dokumentacijo priložite k elektronskemu sporočilu ob pošiljanju izpolnjenega vprašalnika. Opombe ali predlogi: Kontaktni podatki • Kontaktni podatki osebe, ki je izpolnila vprašalnik: − Ime in priimek, nazivi − Organizacija − Naslov − Država − Telefon (+ klicna številka države) − E-pošta XII PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS • Kontaktni podatki osebe, s katero lahko stopimo v stik glede dodatnih informacij (če gre za drugo osebo od tiste, ki je izpolnila vprašalnik): − Ime in priimek, nazivi − Organizacija − Naslov − Država − Telefon (+ klicna številka države) − E-pošta XIII PRILOGE PRILOGA 3: NIZOZEMSKI SISTEM ZA PREPOZNAVANJE INTERVENCIJ Prepoznavanje in spodbujanje dobrih praks v intervenci- nizozemski sistem za prepoznavanje. Namen sistema za pre- jah za promocijo zdravja poznavanje je pridobiti boljši vpogled v kakovost in učinkovi- Na Nizozemskem učinkovito in uspešno promocijo tost intervencij za promocijo zdravja ter izboljšati strokovnost zdravja na lokalni ravni podpira Center za zdravo življenje pri izvedbi promocije zdravja. Organizacije morajo svoje (CGL) Nacionalnega inštituta za javno zdravje in okolje intervencij oddati na standardnem prijavnem obrazcu. Ob (RIVM). Center prav tako spodbuja izvajanje najprimernejših oddaji morajo biti izpolnjena tudi merila za vključitev, in sicer intervencij s področja zdravega življenjskega sloga (promocija mora biti na voljo: zdravja ter primarna in sekundarna preventiva), tako da so • programski priročnik, na portalu Loketgezondleven.nl jasno predstavljene razpolo- • procesna evalvacija, žljive intervencije, pripomočki za načrtovanje, komunikacijska • gradivo za naslednji dve leti, gradiva in povezave do relevantnih nizozemskih podpornih • kontaktna oseba v primeru vprašanj o izvajanju organizacij. Na portalu lahko najdemo tudi informacije o intervencije. kakovosti, učinkovitosti in uresničljivosti intervencij s področja promocije zdravja. Sprejemna pisarna Centra za zdravo življenje preveri, če so merila upoštevana in če so obrazci v celoti ustrezno izpolnjeni, ter poda prvo povratno informacijo, če je prijavo treba popraviti. Sprejemna pisarna prav tako preveri relevan- Baza podatkov o intervencijah s področja tnost intervencije. Nato sta možna dva načina ocenjevanja življenjskega sloga (glej Sliko 1): Ocenjevanje opisanih ciljev, ciljne skupine, pristopa in Organizacije, ki se ukvarjajo z intervencijami za promocijo omejitvenih pogojev, ki ga izvedejo strokovni delavci ali drugi zdravja, lahko zaprosijo, da se njihova intervencija vključi v strokovnjaki s tega področja. Na podlagi tega lahko interven- bazo podatkov o intervencijah s področja promocije zdravja cije prejmejo oceno ‚Dobro opisano‘. (življenjskega sloga). Leta 2014 je baza vsebovala 1900 Ocenjevanje teoretične osnove in/ali učinkovitosti intervencij. Center za zdravo življenje spodbuja povezovanje intervencije, ki ga izvede neodvisni strokovni odbor. Interven- intervencij, na primer z organizacijo delavnic. Spremljanje cije, ki jih Odbor za prepoznavanje označi kot dobre, prejmejo intervencij spodbujata nizozemska raziskovalna ustanova oznako ‚Teoretično primerno‘ ali ‚Učinkovito‘. V sklopu ZonMw ter Ministrstvo za zdravje, socialno varstvo in šport. odbora deluje več pododborov, ki so odgovorni za različne Vsaka organizacija, ki prejema sredstva za raziskave ali vrste intervencij, na primer za zdravstveno varstvo mladih ter izvajanje intervencij s področja življenjskega sloga, se mora promocijo zdravja pri odraslih in starejših. vključiti v njihovo intervencijo znotraj baze podatkov na Za oba načina ocenjevanja je prav tako možno Loketgezondleven.nl. evalvirati izvedljivost, tj. opredeliti prednosti in pomanjklji- vosti izvedljivosti intervencij. Intervencije, ki so ocenjene kot uresničljive, lahko enostavno prilagodimo drugemu kontekstu. Postopek za izbiro najboljših praks Podroben opis meril za različne ravni ocenjevanja je naveden v prilogi. Za prepoznavanje in izbiro najboljših praks je Center za zdravo življenje razvil sistem za ocenjevanje intervencij, t. i. XIV PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS SLIKA 2: RAVNI OCENJEVANJA PO NIZOZEMSKEM SISTEMU ZA PREPOZNAVANJE Ocenjevanje osnovnih meril, ki ga izvajajo praktične Dobro opisano komisije (cilji, ciljna skupina, pristop in omejitveni pogoji) Izvedljivo Teoretično Ocenjevanje teoretične Ocenjevanje z vidika primerno podlage, ki ga izvaja Odbor opisane izvedljivosti za prepoznavanje in morebitne dodatne raziskave Ocenjevanje učinkov, ki ga Učinkovito izvaja Odbor za prepozna- Močni pokazatelji vanje glede na stopnjo Dobri pokazatelji dokazljivosti Prvi pokazatelji (odvisno od vrste in števila študij) Spodaj so podrobno predstavljena merila za: • Dobro opisano • Teoretično primerno • Izvedljivost (ni predstavljena kot ločena raven, a je vseeno pomembna za vse ravni) • Učinkovitost XV PRILOGE PREGLEDNICA 41: MERILA ZA “DOBRO OPISANO” 1. Opis Ozadje • Narava, velikost, obseg in morebitne posledice problema ali teme so jasno opisani. Ciljna skupina • Ciljna skupina intervencije je jasno opisana na podlagi relevantnih lastnosti; navedena so morebitna merila za vključitev ali izključitev. • Če je ciljna skupina vključena v zasnovo intervencije, potem je opisano, na kakšen način. Cilji • Cilji so zastavljeni tako, da so karseda uresničljivi. Po potrebi so razdeljeni v glavni cilj in podcilje. Pristop • Zasnova: opisani so zaporedje, pogostost, intenzivnost, trajanje, časovna razporeditev aktivnosti, metoda rekrutiranja in lokacija intervencije. • Vsebina: programska metoda je za konkretne aktivnosti opisana karseda natančno. • Opisano je, kdo vse sodeluje pri implementaciji in na kakšen način. • Jasno je opisano vse potrebno gradivo in njegova razpoložljivost. 2. Skladnost Odgovornost: pobuda • Jasno je opisan odnos med ozadjem, cilji, ciljno skupino in (prvi korak) za pristopom. okrepitev? 3. Implementacija Stroški • Navedeni so stroški in/ali ure, ki so potrebne za izvedbo intervencije. Strokovno znanje • Opisano je specifično znanje in usposabljanje strokovnjakov, ki je potrebno za implementacijo intervencije. Podpora ljudi • Opisano je, koga vse je treba vključiti za podporo intervencije in na kakšen način je ta podpora na voljo. Priročnik • V priročniku so opisani cilji, ciljna skupina in gradivo, prav tako tudi vsebina različnih aktivnosti. Podpora pri izvajanju • Če je ponujena pomoč za implementacijo in izvedbo intervencije, intervencije potem je to opisano. Nadzor kakovosti Opisano je, na kakšen način mora biti nadzorovana kakovost izvedene intervencije. XVI PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 42: MERILA ZA “ TEORETIČNO PRIMERNO” 1. Opis • Enako kot pri Dobro opisano • Problem, tveganje ali tema so v celoti in jasno opisani s podatki o npr. naravi, resnosti, 2. Merila za teoretične velikosti, obsegu, dojemanju vpletenih, stroških in drugih možnih posledicah. temelje/logika • Opravljena je bila analiza nastanka problema, opisani pa so morebitni vzročni, intervencije vzdrževalni, olajševalni in zaščitni dejavniki ali dejavniki tveganja. • Dejavniki, s katerimi se bomo ukvarjali pri izvajanju intervencije, so navedeni in povezani s programskimi cilji in podcilji (utemeljevanje ciljev). • Učinkoviti elementi (ali tehnike ali načela) pristopa so navedeni in utemeljeni v okviru modela za spremembe ali programske teorije ali pa so zasnovani na podlagi rezultatov predhodnih raziskav. • Ciljne skupine, cilji in delovne metode se povezujejo: podana je utemeljitev, na kakšen način bo izbrani pristop učinkovito dosegel cilje, zadane v tej ciljni skupini. • Kjer je to potrebno, so viri navedeni v skladu s teoretično podporo. 3. Merila za pogoje • Intervencija je prenosljiva: implementacije / − za prenos obstaja priročnik ali protokol; izvedljivost − na voljo je podpora za predstavitev intervencije (edukacija edukatorjev, supervizija, služba za pomoč uporabnikom itn.); − obstaja sistem ali plan za implementacijo. • Podatki o vzdrževanju, nadzoru kakovosti in varovanju so navedeni (licence, nadzorni sistem, registracije, roki) in bodo realizirani. • Navedeni so omejitveni pogoji, ki so ključni za implementacijo. Gre za omejitvene pogoje na ravni: − intervencije (uporaba osebja, časa, stroškov (določeno); − strokovnjakov za implementacijo (usposabljanje, izkušnje, kompetence); − organizacije (notranja in zunanja podpora, možnosti notranjega in zunanjega sodelovanja). • Verjetno je, da bo cilj dosežen v okviru omejitvenih pogojev in navedenih stroškov. • Če intervencija ni bila zasnovana na Nizozemskem, je na kratko opisan originalni kontekst, prav tako pa so razložene spremembe, ki so bile potrebne za prilagoditev intervencije nizozemskim razmeram. • Če je to relevantno zaradi problema ali področja implementacije, intervencija dopušča prostor za prilagajanje: priročnik vsebuje informacije o učinkovitih načelih ali elementih, ki jih je treba upoštevati. • Izveden je bil predhodni preizkus ali procesna evalvacija, prav tako − je opisana zasnova študije, − so na voljo podatki o npr. obsegu, dejavnikih uspeha in neuspeha ter oceni tistih, ki izvajajo implementacijo, − so rezultati pozitivni in/ali − je bila intervencija na podlagi teh rezultatov spremenjen (kolikor je bilo potrebno). • Po potrebi: raziskave pokažejo relevantne dejavnike, ki vplivajo na učinek in implementacijo intervencije. XVII PRILOGE PREGLEDNICA 43: MERILA ZA “UČINKOVITOST” Splošni kriteriji za vse • Rezultati so najbolj relevantni za cilj in ciljno skupino intervencije. ravni učinkovitosti • Spremembe, povezane s ciljem in ciljno skupino intervencije: − Raziskave so pokazale, da je bila predvidena ciljna skupina učinkovito dosežena. − Instrumenti, ki smo jih uporabili, so zanesljiv in ustrezen način za spremljanje uresničevanja ciljev intervencije. − Uporabljene so bile ustrezne statistične metode (po potrebi). • Obseg učinka je podan s Cohenovim D indeksom ali pa so navedeni podatki za njegov izračun. • Obseg učinkov je prepričljiv in se ujema s ciljem in ciljno skupino intervencije. • Navedeni so morebitni negativni učinki. • Raziskave so bile dokumentirane, tako da je študije možno ponoviti. • Intervencija je bil implementiran tako, kot je bilo zastavljeno. Prikazano je bilo, da so bili programski elementi dejansko izvedeni. • Po mnenju odbora obstaja dovolj študij, iz katerih je razvidno, da so se med implementacijo intervencije pojavile spremembe v skladu s programskim ciljem. Močni pokazatelji • Zasnova empirične raziskave predvideva vsaj visoko stopnjo dokazljivosti (Razpredelnica 2). učinkovitosti Raziskava je zasnovana kvazi-eksperimentalno/eksperimentalno ali, če to ni mogoče, na kak drug visoko kakovosten način (na primer s ponavljajočo študijo primera, študijo korelacije med obsegom intervencije in obsegom rezultatov ali kohortno študijo). Študije so bile izvedene v vsakodnevni praksi, obdobje nadaljnjega spremljanja pa traja vsaj šest mesecev. • Število študij je lahko različno, odvisno od kakovosti in narave študije. Okvirno minimalno število je: − Vsaj dve nizozemski študiji v posamezni intervenciji z visoko ali zelo visoko stopnjo dokazljivosti ali ena nizozemska študija v posamezni intervenciji v kombinaciji z vsaj eno državno ali mednarodno študijo ali primerljiva intervencija z visoko ali zelo visoko stopnjo dokazljivosti. Primerljivost oceni Odbor za prepoznavanje. − V primeru ponovljene študije primera različni izvajalci obravnavajo vsaj deset primerov v različnih pogojih. Dobri pokazatelji • Zasnova empirične raziskave predvideva vsaj zmerno stopnjo dokazljivosti. Raziskava je učinkovitosti zasnovana kvazi-eksperimentalno/eksperimentalno ali kako drugače (na primer s ponovljeno študijo primera, študijo korelacije med obsegom intervencije in obsegom rezultatov ali s kohortno študijo). Študije ni nujno, da so bile izvedene v vsakodnevni praksi, ali pa še niso bile nadalje spremljane. • Število študij je lahko različno, odvisno od kakovosti in narave študije. Okvirno minimalno število je: − Vsaj dve nizozemski študiji v posamezni intervenciji z zmerno ali sorazmerno visoko stopnjo dokazljivosti ali ena nizozemska študija v posamezni intervenciji v kombinaciji z vsaj eno državno ali mednarodno študijo ali primerljiva intervencija z vsaj zmerno visoko stopnjo dokazljivosti. Primerljivost oceni Odbor za prepoznavanje. − V okviru nizozemskih raziskav posamezne intervencije z visoko ali zelo visoko stopnjo dokazljivosti zadostuje ena študija za prepoznavanje na tej ravni učinkovitosti. − Pri ponovljenih študijah primera različni izvajalci obravnavajo vsaj šest primerov v različnih pogojih. Prvi pokazatelji • Zasnova empirične raziskave predvideva vsaj nizko stopnjo dokazljivosti. Pred ali na začetku učinkovitosti intervencije so izvedene izhodiščne meritve, po koncu intervencije pa sledi nadaljnje spremljanje. • Vsaj dve nizozemski študiji v posamezni intervenciji z nizko stopnjo dokazljivosti ali ena nizozemska študija v posamezni intervenciji v kombinaciji z vsaj eno državno ali mednarodno študijo ali primerljiva intervencija z vsaj zmerno nizko stopnjo dokazljivosti. XVIII PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Spodbujanje najboljših praks v bazi podatkov Seznam priporočenih intervencij za sladkorno bolezen in Loketgezondleven.nl druge kronične bolezni. Pregled Vse intervencije za promocijo zdravja, za katere si avtorji Baza podatkov vsebuje seznam priporočenih intervencij glede želijo, da bi bile objavljene ali ocenjene, so skupaj z ravnjo na različne tematike, na primer za sladkorno bolezen tipa 2, ocenjevanja predstavljene v bazi podatkov Loketgezondle- kronične bolezni, starejše, intervencije skupnosti, prekomerno ven.nl. Kadar iščemo intervencije za promocijo zdravja s telesno težo, alkohol, depresijo, intervencije za osnove specifično tematiko, se nam na vrhu seznama izpišejo inter- šole itn. Priporočene intervencije so izbrane iz nabora 244 vencije z najboljšimi dokazi. Po podatkovni bazi lahko iščemo intervencij. Seznami priporočenih intervencij so del spletnega intervencije ali najboljše prakse glede na raven ocenjevanja priročnika za zdrave občine, ki podpirajo svoje lokalne stro- ali z uporabo ključnih besed o tematiki, ciljni skupini, lokaciji kovnjake in politike pri prizadevanju za promocijo zdravja na ali z uporabo besed iz prostega besedila. V Razpredelnici 1 lokalni ravni. je prikazano število ocenjenih intervencij in njihova raven ocenjevanja glede na stanje junija 2014. Trenutno je v bazi 244 intervencij, ki jih je ocenil Odbor ali praktična komisija. To so priporočene intervencije za uporabo. PREGLEDNICA 44: VSE OCENJENE INTERVENCIJE NA NIZOZEMSKEM PORTALU LOKETGEZONDLEVEN.NL , JUNIJ 2014 Močni pokazatelji učinkovitosti 5 Dobri pokazatelji učinkovitosti 22 Prvi pokazatelji učinkovitosti* 1 Teoretično primerno 136 Dobro opisano 80 * Ocenjevanje na tej ravni se je začelo letos XIX PRILOGE PREGLEDNICA 45: MERILA ZA DOLOČITEV STOPNJE DOKAZLJIVOSTI EMPIRIČNE RAZISKAVE Stopnja dokazljivosti Lastnosti študije Zasnova Zelo visoka veljajo enaka merila kot pri eni stopnji nižje s to razliko: • Uporabi se eksperimentalna študija (naključna razdelitev študijskih subjektov v raziskovalne skupine) ali druga oblika, ki prikazuje vzročno povezavo med intervencijo in učinkom. Visoka veljajo enaka merila kot pri eni stopnji višje s to razliko: • Uporabi se metoda za nadaljnje spremljanje (okvirno 6 mesecev) ali druga oblika, ki zagotavlja zadovoljiv pregled stabilnosti rezultatov. Sorazmerno visoka veljajo enaka merila kot pri eni stopnji nižje s to razliko: Študija je bila izvedena v vsakodnevni praksi/je reprezentativna za vsakodnevno prakso. Sprejemljiva Veljajo enaka merila kot pri eni stopnji nižje s to razliko: • Gre za eksperimentalno ali kvazi-eksperimentalno študijo s kontrolno skupino (nega kot običajno) ali ponovljeno študijo N=1 z izhodiščem ali časovno vrsto z enim ali več izhodišči ali izmenično zdravljenje ali študijo korelacije med obsegom intervencije in obsegom rezultatov. • Zasnova je visoko kakovostna. • Študija ni bila izvedena v vsakodnevni praksi/ni reprezentativna za vsakodnevno prakso ali pa reprezentativnost za vsakodnevno prakso ni znana. Zmerna Veljajo enaka merila kot pri eni stopnji nižje s to razliko: • Rezultati so primerljivi z drugimi raziskavami učinkov običajne situacije, prakse ali oskrbe ali z drugo obliko oskrbe, ki se nanaša na podobno ciljno skupino. Nizka Zahteve, ki se nanašajo na to raven, so: • Raziskave so bile dokumentirane, tako da je študije možno ponoviti. • Izmerjeni učinek je povezan s ciljem in ciljno skupino intervencije. • Meritve so bile opravljene z zanesljivimi in ustreznimi instrumenti. • Pred ali na začetku intervencije so bile opravljene izhodiščne meritve, po koncu intervencij pa je sledilo nadaljnje spremljanje. • Rezultati so bili analizirani z ustrezno statistično metodo, prav tako je bil testiran njihov pomen in izračunane veljavne meritve rezultatov (kot na primer Cohenov D indeks ali razmerje obetov). Zelo nizka Študija ne dosega minimalnih zahtev za empirično študijo z vzročno stopnjo dokazljivosti. XX PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PRILOGA 4: PODATKI RAZISKAVE *Legenda: Z = Zgodnje intervencije O = Intervencije ozaveščanja javnosti Š = Intervencije v šolskem okolju V = Vse intervencije skupaj PREGLEDNICA 46: PREGLED SPREMENLJIVK ( VPRAŠANJ), KI SO VKLJUČENE V ANALIZO Vprašanje 6. Kdo financira/je financiral vaš primer dobre prakse? 7. Na kateri ravni se izvaja/se je izvajal vaš primer dobre prakse? 10. Ali je vaš primer dobre prakse vključen v širšo nacionalno/regionalno/lokalno politiko ali akcijski načrt? 12. Kateri od naslednjih deležnikov so bili vključeni v razvoj vašega primera dobre prakse? 13. Opišite logični model (temeljna načela ali logični okvirji) vašega primera dobre prakse. 14. Elementi načrtovanja. 15. Izvajanje vašega primera dobre prakse je/je bilo 16. Ciljne skupine. 17. Katere komunikacijske kanale ste uporabili? 20. Katere podporne aktivnosti so/so bile izvajane? 21. Kdo je opravil evalvacijo? 22. Kaj je bilo izmerjeno/evalvirano? XXI PRILOGE PREGLEDNICA 47: IZBRANE Z DOKAZI PODPRTE INTERVENCIJE IN INTERVENCIJSKA PODROČJA Države, Oddane z Z O Š ki so se odzvale dokazi podprte intervencije Avstrija 3 ● ● ● Bolgarija 1 ● Hrvaška 2 ● ● Finska 2 ● ● Nemčija 2 ● ● Grčija 2 ● ● Irska 2 ● ● Italija 2 ● ● Litva 2 ● ● Luksemburg 1 ● Nizozemska 2 ● ● Norveška 3 ● ● ● Poljska 2 ● ● Portugalska 5 ● ● ● ● ● Slovenija 3 ● ● ● Španija 2 ● ● Švedska 7 ● ● ● ● ● ● Skupaj = 32 držav 43 21 9 13 XXII PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 48: RAVEN IZVAJANJA Z dokazi podprte intervencije (n=43) Več odgovorov Z O Š V SPREMENLJIVKA A. Nacionalna N N N N % 7. Na kateri ravni se izvaja/se je izvajal B. Regionalna vaš primer dobre prakse? C. Lokalna (občinska raven) D. Drugo Z O Š V A Nacionalni 12 7 7 26 40 % B Regionalni 9 5 5 19 29 % C Lokalni (občinska raven) 5 6 5 16 25 % D Drugo 2 0 2 4 6 % Skupaj 28 18 19 65 100 % PREGLEDNICA 49: VKLJUČITEV V ŠIRŠO NACIONALNO/REGIONALNO/ LOKALNO POLITIKO ALI AKCIJSKI NAČRT Z dokazi podprte intervencije (n=43) Z O Š V SPREMENLJIVKA A. Da B. Ne N N N N % 10. Je vaš primer dobre prakse vključen v širši nacionalni/regionalni/lokalni akcijski načrt ali politiko? Z O Š V A da 16 9 8 33 77 % B ne 5 0 5 10 23 % Skupaj 21 9 13 43 100 % XXIII PRILOGE PREGLEDNICA 50: UTEMELJITEV ALI LOGIČNI OKVIR DOBRE PRAKSE Z dokazi podprte intervencije (n=43) Več odgovorov Z O Š V SPREMENLJIVKA A. Znanstveni dokazi N N N N % 13. Opišite logični model (utemeljitev ali B. Pretekle izkušnje logični okvirji) vašega primera dobrih C. Drugo praks. Z O Š V A Znanstveni dokazi 20 8 13 41 63 % B Pretekle izkušnje 9 5 7 21 32 % C Drugo 2 1 0 3 5 % Skupaj 31 14 20 65 100 % PREGLEDNICA 51: ELEMENTI NAČRTOVANJA Z dokazi podprte intervencije (n=43) Q 14. Elementi načrtovanja Z O Š V A Pregled literature in/ali formativna raziskava 18 9 11 38 (13 %) B Ocena potreb 18 7 10 35 (12 %) C Podroben akcijski načrt 15 8 12 35 (12 %) D Finančni načrt 13 8 8 29 (10 %) E Kadrovski načrt 13 7 10 30 (10 %) F Časovnica 16 9 11 36 (12 %) G Partnerski sporazum 13 6 10 29 (9 %) H Komunikacijski načrt 8 9 6 23 (8 %) I Evalvacijski načrt 17 9 11 37 (12 %) J Drugo 3 0 3 6 (2 %) Skupaj 116 63 81 260 (100 %) XXIV PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 52: ELEMENTI NAČRTOVANJA Država ali e in/ ava azum atur azisk eb cijski načrt acijski načrt ski spor tivna r oben ak ovski načrt vnica acijski načrt o ena potr adr omunik Pregled liter forma odr inančni načrt artner valv rug a. b. Oc c. P d. F e. K f. Časo g. P h. K i. E j. D 1 Avstrija 1 ● ● ● ● ● ● ● ● 2 Avstrija 2 ● ● ● ● ● ● ● ● ● 3 Avstrija 3 ● ● ● ● ● ● 4 Bolgarija ● ● ● ● ● 5 Hrvaška 1 ● ● ● ● ● ● ● 6 Hrvaška 2 ● ● ● ● ● ● ● ● ● 7 Finska 1 ● ● ● ● ● ● ● ● ● 8 Finska 2 ● ● ● ● ● ● ● ● ● 9 Nemčija 1 ● ● ● ● ● ● ● ● ● 10 Nemčija 2 ● ● ● ● ● ● ● ● 11 Grčija 1 ● ● ● ● ● 12 Grčija 2 ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● 13 Irska 1 ● ● 14 Irska 2 ● ● ● ● ● ● ● 15 Italija 1 ● ● ● ● ● 16 Italija 2 ● ● ● ● ● 17 Litva 1 ● ● ● ● ● ● 18 Litva 2 ● ● ● 19 Luksemburg ● ● ● ● ● ● ● ● ● 20 Nizozemska 1 ● ● ● ● ● ● ● ● ● 21 Nizozemska 2 ● ● ● ● ● ● ● ● ● XXV PRILOGE Država ali e in/ ava azum atur azisk eb cijski načrt acijski načrt ski spor tivna r oben ak ovski načrt vnica acijski načrt o ena potr adr omunik Pregled liter forma odr inančni načrt artner valv rug a. b. Oc c. P d. F e. K f. Časo g. P h. K i. E j. D 22 Norveška 1 ● ● ● ● ● ● 23 Norveška 2 ● ● ● ● 24 Norveška 3 ● ● ● ● ● ● ● ● 25 Poljska 1 ● ● ● ● ● ● 26 Poljska 2 ● ● ● ● ● ● ● 27 Portugalska 1 ● ● ● ● ● ● ● 28 Portugalska 2 ● ● ● ● ● 29 Portugalska 3 ● ● ● 30 Portugalska 4 ● ● ● ● ● ● ● ● ● 31 Portugalska 8 ● ● ● ● ● ● ● ● 32 Slovenija 1 ● ● ● ● ● ● ● ● 33 Slovenija 2 ● ● ● ● ● ● ● ● ● 34 Slovenija 3 ● ● ● ● ● ● ● ● ● 35 Španija 1 ● ● ● ● ● ● ● ● ● 36 Španija 2 ● ● ● ● ● ● ● ● ● 37 Švedska 1 ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● 38 Švedska 2 ● ● ● ● ● 39 Švedska 3 ● ● ● ● ● 40 Švedska 4 ● ● ● ● ● ● 41 Švedska 5 ● 42 Švedska 6 ● ● ● ● ● ● ● ● 43 Švedska 7 ● ● ● ● ● ● XXVI PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 53: ČASOVNI OKVIR IMPLEMENTACIJE1 Z dokazi podprte intervencije (n=43) Izbira Z O Š V SPREMENLJIVKA A. Neprekinjeno N N N N % 15. Izvajanje vašega primera dobre (vključeno v sistem) prakse je/je bilo: B. Periodično C. Enkratno Z O Š V A Neprekinjeno (vključeno v sistem) 12 5 10 27 69 % B Periodično 3 1 1 5 13 % C Enkratno 4 1 2 7 18 % Skupaj 19 7 13 39 100 % 1 Možen je bil le en odgovor. XXVII PRILOGE PREGLEDNICA 54: KOMUNIKACIJSKI KANALI Z dokazi podprte intervencije (n=43) Q 17. Kateri komunikacijski kanali so bili uporabljeni? Z O Š V A Televizija 2 7 1 10 4 % B Radio 2 8 0 10 4 % C Časopisi in revije 5 8 3 16 6 % D Oglasni panoji 0 5 0 5 2 % E Brošure/letaki/promocijska darila 13 9 8 30 11 % F Telefon/mobilni telefon 5 2 1 8 3 % G Socialni mediji 6 5 3 14 5 % H Spletna stran 12 9 10 31 12 % I E-pošta 9 8 6 23 9 % J Sestanki/konference s strokovnjaki/kolegi 15 9 12 36 14 % K Neposredna komunikacija 13 8 7 28 10 % L Smernice 7 6 9 22 8 % M Znanstvene publikacije 10 4 7 21 8 % N Drugo 4 5 1 10 4 % Skupaj 103 93 68 264 100 % XXVIII PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 55: KATERI KOMUNIKACIJSKI KANALI SO BILI UPORABLJENI? Država e s gi encer ole a darila antr onf acija ene e/letaki/ mobilni edna e tv acije vizija on/ on ta ovnjaki/k o tanki/k ele adio glasni panoji omocijsk pletna s ok eposr rug Časopisi in revije Brošur pr telef str N komunik mernic Znans publik a. T b. R c. d. O e. f. Telef g. Socialni mediji h. S I. E-poš j. Ses k. l. S m. n. D 1 Avstrija 1 ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● 2 Avstrija 2 ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● 3 Avstrija 3 ● ● ● 4 Bolgarija ● ● ● ● ● ● 5 Hrvaška 1 ● ● 6 Hrvaška 2 ● ● ● ● ● ● ● 7 Finska 1 ● ● ● ● ● ● ● 8 Finska 2 ● ● ● ● ● ● ● ● ● 9 Nemčija 1 ● ● ● ● 10 Nemčija 2 ● ● ● 11 Grčija 1 ● ● ● ● 12 Grčija 2 ● ● ● ● ● ● ● ● 13 Irska 1 ● ● ● 14 Irska 2 ● ● ● ● ● ● 15 Italija 1 ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● 16 Italija 2 ● ● ● ● ● ● 17 Litva 1 ● ● ● ● ● ● ● 18 Litva 2 ● ● 19 Luksemburg ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● 20 Nizozemska 1 ● ● ● ● ● ● 21 Nizozemska 2 ● ● ● ● ● ● ● ● ● XXIX PRILOGE Država e s gi encer ole a darila antr onf acija ene e/letaki/ mobilni edna e tv acije vizija on/ on ta ovnjaki/k o tanki/k ele adio glasni panoji omocijsk pletna s ok eposr rug Časopisi in revije Brošur pr telef str N komunik mernic Znans publik a. T b. R c. d. O e. f. Telef g. Socialni mediji h. S I. E-poš j. Ses k. l. S m. n. D 22 Norveška 1 ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● 23 Norveška 2 ● ● ● ● 24 Norveška 3 ● ● ● ● ● 25 Poljska 1 ● ● ● 26 Poljska 2 ● ● ● ● ● ● ● ● 27 Portugalska 1 ● ● ● ● ● ● 28 Portugalska 2 ● ● 29 Portugalska 3 ● ● 30 Portugalska 4 ● ● ● 31 Portugalska 8 ● ● ● ● 32 Slovenija 1 ● ● ● ● ● ● ● ● 33 Slovenija 2 ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● 34 Slovenija 3 ● ● ● ● ● ● ● ● 35 Španija 1 ● ● ● 36 Španija 2 ● ● ● ● ● ● ● ● 37 Švedska 1 ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● 38 Švedska 2 ● ● ● 39 Švedska 3 ● ● ● ● 40 Švedska 4 ● ● ● ● 41 Švedska 5 ● ● ● ● 42 Švedska 6 ● ● ● ● ● ● ● ● ● 43 Švedska 7 ● ● ● ● XXX PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 56: PODPORNE AKTIVNOSTI Z dokazi podprte intervencije (n=43) Q 20. Katere podporne aktivnosti se/so se izvajale? Z O Š V A Svetovanje 12 7 9 28 22 % B Supervizija 8 4 7 19 15 % C Usposabljanje 14 7 11 32 25 % D Srečanja tima 13 8 11 32 25 % E Služba za pomoč uporabnikom 2 3 3 8 6 % F Nič od tega 1 0 0 1 1 % G Drugo 4 1 3 8 6 % Skupaj 54 30 44 128 100 % XXXI PRILOGE PREGLEDNICA 57: PODPORNE DEJAVNOSTI Država om ga vanje abnik o veto upervizija sposabljanje rečanja tima rug Služba za pomoč upor ič od te a. S b. S c. U d. S e. f. N g. D 1 Avstrija 1 ● ● ● ● 2 Avstrija 2 ● ● ● 3 Avstrija 3 ● 4 Bolgarija ● ● 5 Hrvaška 1 ● ● ● 6 Hrvaška 2 ● ● ● ● 7 Finska 1 ● ● ● ● 8 Finska 2 ● ● ● ● ● ● 9 Nemčija 1 ● ● ● ● 10 Nemčija 2 ● ● ● 11 Grčija 1 ● ● 12 Grčija 2 ● ● ● ● 13 Irska 1 ● ● ● 14 Irska 2 ● 15 Italija 1 ● ● ● ● ● 16 Italija 2 ● ● ● ● 17 Litva 1 ● ● ● 18 Litva 2 ● 19 Luksemburg ● ● ● 20 Nizozemska 1 ● ● ● ● ● 21 Nizozemska 2 ● ● ● ● 22 Norveška 1 ● XXXII PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS Država om ga vanje abnik o veto upervizija sposabljanje rečanja tima rug Služba za pomoč upor ič od te a. S b. S c. U d. S e. f. N g. D 23 Norveška 2 ● ● ● ● 24 Norveška 3 ● ● ● ● 25 Poljska 1 ● ● 26 Poljska 2 ● ● ● ● 27 Portugalska 1 ● ● ● ● 28 Portugalska 2 ● ● 29 Portugalska 3 ● ● 30 Portugalska 4 ● ● 31 Portugalska 8 ● 32 Slovenija 1 ● 33 Slovenija 2 ● ● ● 34 Slovenija 3 ● 35 Španija 1 ● ● ● ● ● 36 Španija 2 ● ● ● ● ● 37 Švedska 1 ● ● ● ● 38 Švedska 2 ● 39 Švedska 3 ● 40 Švedska 4 ● ● ● 41 Švedska 5 ● ● ● ● 42 Švedska 6 ● ● ● 43 Švedska 7 ● XXXIII PRILOGE PREGLEDNICA 58: KDO JE OPRAVIL EVALVACIJO? Z dokazi podprte intervencije (n=43) Več odgovorov Z O Š V SPREMENLJIVKA A. Zunanja oseba N N N N % 21. Kdo je opravil evalvacijo? B. Notranja oseba C. Oboje – notranje in zunanje osebe Z O Š V A Zunanji izvajalec 3 3 1 7 17 % B Notranji izvajalec 9 3 7 19 45 % C Oboje – notranji in zunanji izvajalec 8 3 5 16 38 % Skupaj 20 9 13 42 100 % PREGLEDNICA 59: KAJ JE BILO IZMERJENO/OVREDNOTENO? Z dokazi podprte intervencije (n=43) Več odgovorov Z O Š V SPREMENLJIVKA A. Postopek evalvacije N N N N % 22. Kaj je bilo izmerjeno/evalvirano? B. Evalvacija učinkov/ vplivov/rezultatov C. Drugo A Postopek evalvacije 16 6 12 34 48 % B Evalvacija učinkov/vplivov/ rezultatov 15 6 11 32 45 % C Drugo 3 2 0 5 7 % Skupaj 34 14 23 71 100 % XXXIV PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PRILOGA 5: ETIKA PREVENTIVE NA PODROČJU ALKOHOLA 1. Zakaj etika? prakse rabe. Tako okviri, ki so razviti v različnih kulturnih kontekstih, ne morejo biti z lahkoto uvoženi. Preventiva na Preventiva na področju alkohola leži znotraj domene javnega področju alkohola sama po sebi ni etična. Da bi se inter- zdravja. Medtem ko se je bioetika razvila v zelo dobro uveljav- vencija smatrala za etično, je potrebno upoštevati načelo ljeno “partnersko disciplino” klinične medicine, ki vzpostavlja dobrotljivosti in izhajati iz trdne baze dokazov, vseeno pa ta okvirje za etične probleme v klinikah in za stike med bolniki in dva pogoja nista dovolj. Sprejemanje pravilne odločitve pri zdravniki, so etični problemi znotraj javnega zdravja deležni javnem zdravju ima dve komponenti: znanstveno in etično precej manj pozornosti (Maeckelberghe in Schröder-Bäck, (Wehkamp, 2008). 2007; Greco in Petrini, 2004). Številne odločitve pri oblikovanju in izvajanju V Severni Ameriki se kljub “skromnemu” napredku še intervencij na področju preprečevanja zlorabe alkohola imajo vedno pritožujejo nad pomanjkanjem sistematičnih navodil etične posledice. Namen tega poglavja je na kratko predstaviti na področju etike, tako v javnem zdravju kot v epidemiologiji nekaj pomembnih etičnih dimenzij. Velik del poglavja se (Lee, 2013). V tej luči lahko nekaj tolažbe ponudi dejstvo, osredotoča na vsebino in strukturo avtorjev Faen in Shebaya da se je stanje etike v javnem zdravju spremenilo od “ene (2015). Cilj poglavja ni le ponujanje vodenja pri sprejemanju najbolj varovanih skrivnosti na ameriškem intelektualnem odločitev, ampak stimuliranje bralcev, da premislijo o svoji področju” (Weed, 2004) do “področja v nastajanju” (Lee, poziciji skupaj s številnimi vidiki vrednot pri preventivi na 2012). Navkljub tem samooklicanim pomanjkljivostim, trpi področju alkohola, saj je “etika pravzaprav refleksivna naloga, anglo-ameriški diskurz za manjšo razvojno zamudo kot Evropa ki zahteva od sodelujočih jasno izražena verovanja in vrednote (Wehkamp, 2008) ter omogoča številne pomembne okvirje (v ter utemeljitve” (Upshur, 2002). vpogled: Lee, 2012, vključno z Nuffield Council on Bioethics “Stewardship” model, najvidnejši primer iz Evrope). Razlogi za razvijanje etike javnega zdravja v Evropi so dvojni. Najprej, javno zdravje se razlikuje od klinične 2. Značilni izzivi etike javnega zdravja prakse v svojem obsegu. Disciplina se ukvarja s populaci- (prim. Faden in Shebaya, 2015) jami, skupnostmi in dejavniki izven neposredne zdravstvene domene in se osredotoča na preventivo. Zaradi teh razlogov Etika javnega zdravja je moralni temelj javnega zdravja javno zdravje ne more enostavno prilagoditi bioetičnih in upravičenosti le-tega. Zdravje lahko dojemamo kot okvirjev (Lee, 2012). Kot drugo, so skupnosti, ki sestavljajo komponento dobrobiti. V tem pogledu je javno zdravje populacijo, raznolike, njihova verovanja in prakse pa obravnavano kot dolžnost, da dosežemo čim boljšo heterogene. To ustvarja potrebo po etiki javnega zdravja, ki dobrobit. V središču tega pogleda se nahaja konflikt med upošteva družbene, politične in kulturne kontekste kot tudi skupno koristjo in svobodo posameznika. Javno zdravje različne sisteme vrednot in filozofij (Upshur, 2002). lahko razumemo tudi kot socialno pravico. S tega vidika ima Usklajevanje s številnimi svetovnimi pogledi je zagotovitev zadostne stopnje zdravja prednost in je poštena prednostna naloga v Evropi, kjer je alkohol globoko zakore- dodelitev omejenih sredstev osrednja dilema. ninjen v različnih “pivskih kulturah” in prevladujejo značilne XXXV PRILOGE 1. Faden in Shebaya (2015) opisujeta štiri lastnosti domene Tretje, javno zdravje pogosto zajema vladne ukrepe, javnega zdravja, ki razlikujejo etiko javnega zdravja od etike številni ukrepi javnega zdravja pa so prisilni ali podprti s strani klinične prakse ali etike biomedicinske znanosti: zakona. Javno zdravje se predvsem v povezavi z okoljsko 2. Vprašanje “Je zdravje javna ali skupna korist?” preventivo osredotoča na ureditve in javne politike, manj 3. Posebna osredotočenost na preventivo pa na dejanja in usluge posameznikov. Vsaka državni ukrep 4. Skupna vpletenost vladnih ukrepov mora naslavljati napetosti med pravico, varnostjo in obsegom 5. Usmerjenost v rezultate pravnih omejitev in predpisov. Iskanje kompromisa med osebno svobodo in kolektivnim ukrepanjem lahko pripelje Prvotno se javno zdravje ukvarja s prebivalstvom in do skrbi glede paternalizma. Ta moralna dilema ni redka na skupnostmi, ne s posamezniki. Zato je težko določiti koristi področju javnega zdravja., toda na izrazito osebnem področju, enega posameznika od drugega. Koristi in bremena pogosto kot so zdravstvene odločitve posameznika, je upravičena vplivajo na podpopulacije različno, kar postavlja številna potreba po izvajanju javne oblasti in izrekanju javnih sankcij etična vprašanja v povezavi z javnim zdravjem: posebej močna. • Komu koristi javno zdravje? Četrto, javno zdravje je usmerjeno k rezultatom. Prav • S čigavim zdravjem se ukvarja? tako ima zelo močno orientacijo k posledicam – javno zdravje • Kakšne žrtve so sprejemljive? ni le izogibanje slabim zdravstvenim rezultatom in razvijanje • Ali obstaja razlika med javnim zdravjem in zdravjem dobrih. Za tiste, ki smatrajo tak izid usmeritve kot moralno prebivalstva? upravičenost in temelj javnega zdravja, so zahtevane omejitve • Zakaj je javno zdravje vredno? deontoloških zanimanj – kot znotraj posledičnih okvirjev – kot so pravice in skrbi s področja pravičnosti ali poštena poraz- Kot drugo in paradigmatično je preventiva področje delitev bremena. Za tiste, ki smatrajo družbeno pravičnost javnega zdravja. Neločljivo povezano s tem vidikom obstajajo za moralni temelj javnega zdravja, ni potrebe po naslavljanju tudi številni edinstveni moralni izzivi. Včasih se smatra moralnih posledic javnega zdravja pri uvajanju v posledičnost ublažitev obstoječe škode za bolj pomembno dejavnost kot znotraj okvirjev, ki jih ponuja pravica. dolgoročne strategije preventive. Možno je, da je ta prednost V globalnem svetu meje za to, kar naj bi bilo “javno”, dana kurativnim ukrepom zato, ker preventivne intervencije v niso posebej jasno določene. Posamezna država še vedno sedanjosti proizvajajo stroške, medtem ko bodo koristi vidne ni verjetna enota in nacionalno usmeritev je včasih težko komaj v prihodnosti. Poleg tega so te koristi pogosto omejene moralno upravičiti. Ko bolezni prečkajo meje ali v primerih, samo na posameznike. Pogosto v javnem zdravju ni mogoče ko sta pravičnost in enakost neenakomerno porazdeljeni predvideti identitete deležnikov, zato jih je mogoče oceniti čez mejo, lahko pride do vprašanj dolžnosti mednarodnega samo na podlagi verjetnostnih metod. Ti dejavniki poslab- sodelovanja. Nasprotno pa so nacionalne meje vseeno šujejo (zaznano) nedotakljivost javnozdravstvenih koristi pomembne za javno zdravje zaradi številnih razlogov. Politike in spodbujajo etična vprašanja, ki so značilna za področje in predpisi so običajno postavljeni s strani držav in posa- javnega zdravja. meznikov, zato se razlikujejo. Čeprav države poročajo o • Kako naj obravnavamo le statistična in neznana življenja pokazateljih zdravja nadnacionalnim institucijam v Evropski in osebe? uniji ali Svetovni zdravstveni organizaciji, pa so mednarodni • Ali so zdravstvene koristi v prihodnosti manjvredne kot mehanizmi zakonodaje slabi, moralne implikacije teh koristi v sedanjosti? praktičnih omejitev pa ostajajo nejasne. V primeru, da so • V nekaterih primerih so deležniki člani prihodnjih determinante slabega zdravja podrejene okoljskim težavam, te generacij, kar naknadno zaplete moralno sliko. niso več omejene z nacionalnimi mejami. XXXVI PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 3. Razlogi za preventivo na področju alkohola skoraj vseh. Koristi pristopa “zdravje za vse” lahko pridobimo le, če sodelujejo čisto vsi in pripsevajo svoj delež.1 A. Splošna korist Varovalni ukrepi, ki vplivajo na obširno populacijo, so Priljubljena trditev pravi, da so odločitve alkoholne politike, banalni tako v kontekstu javnega zdravja in drugod, npr. pri ki temeljijo na splošni statistiki in demografskih trendih, zaščiti potrošnikov. Zunaj področja alkoholne politike pogosto navsezadnje boljše za vse nas, čeprav posamezna intervencija utemeljujejo edini izvedljivi ali sprejemljivo uspešen način za ne bo koristila nekaterim od nas. Tako naloga etike javnega dosego celotne populacije, kar pa včasih ne dopušča veliko zdravja ni neposredno upravičevanje vsake posamezne inter- prostora za ne-sodelovanje.2 vencije. Preventiva na področju alkohola je na splošno lahko Argumenti, ki zagovarjajo kolektivno uspešnost, obravnavano na enak način kot ekonomija trga, vožnja po eni trdijo, da je naš svet preveč kompleksen, da bi kontinuirano strani ceste ali ostale širše konvencije, ki vključujejo prisilno sprejemali neodvisne in zavedne odločitve glede potrošnje. dejavnost, toda vseeno dovoljujejo posameznikom dostop do Količina odločitev, ki jih mora potrošnik sprejeti, in globina večjih koristi (znotraj prednastavljenih parametrih). Obstoj razumevanja, ki je potrebna za oceno njihovih zdravstvenih teh konvencij je v osnovi boljši kot njihovo pomanjkanje, če učinkov, je lahko prevelika. Ta položaj omogoča utemeljitev jih pravilno urejamo in reguliramo. V skladu s tem, posamezne za prekinitev nadzora tveganj, ki jih uživanje potrošnikov intervencije utemeljujejo svoj obstoj na podlagi načela povzroča državnim akterjem, ki so opremljeni s strokovnim “splošne koristi”, ali pa na njem gradijo. Ta argument je zelo znanjem v zdravstvu, kar je analogno vlogi, ki jo organi privlačen, posebej kot način utemeljevanja ukrepov okoljske pregona igrajo na področju javnega varstva. preventive na področju alkohola. V smislu argumenta “splošne koristi” oblikovanje Končno pa poudarek na splošni koristi sam po sebi preventive na področju alkohola v obliki koordinacijske ali ne zadostuje kot utemeljitev za preventivo na področju skupne uspešnosti ne nudi natančnih parametrov glede alkohola, saj ne zagotavlja osnove za postavitev parametrov obsega preventive. Določitev posameznih okoliščin, ki delovanja preventivne alkoholne politike. Samo abstinenca omogočajo preventivne ukrepe alkoholne politike, in izbira bi lahko zagotovila popolno omejitev škode. Vseeno pa bo najprimernejših orodij za preventivo na področju alkohola sta neodvisno od pravnega statusa alkohola, njegove popularnosti nalogi, ki zajemata izrazito etično dimenzijo. in pomanjkanja javne podpore za prohibicijo, ostalo predmet Pri univerzalni preventivi na področju alkohola je razprave vprašanje do kolikšne mere morajo pivci upoštevati problem posebej akuten. Poslabša se vsakič, ko se člani vladne omejitve in na kateri točki državna dolžnost, da zaščiti ogrožene populacije izjemno razlikujejo v smislu njihovih pravice ne-pivcev, nadomesti pivčevo pravico do svobode. osebnostnih parametrov, kot so zdravstvena pismenost, samo-uspešnost ali ogrožajoče vedenje. Ker že po definiciji B. Kolektivno ukrepanje in učinkovitost Podoben argument se nahaja v predpostavki, da je zdravje javno dobro, ki ga lahko dosežemo le s kolektivnim 1 Citing Bruun, Sulkunen (1997) holds that “the truly modem universalistic ukrepanjem. To pa zahteva pravila za koordinirano dejavnost principle of prevention came with the theory of total consumption” because this approach to alcohol control focusses on per capita consumption rather in skoraj univerzalno sodelovanje. Tako upravičenje koncep- than on individuals, specific risk groups or certain drinking practices. Invol- ving policy measures aimed at reducing the availability of alcohol, including tualizira preventivo rabo alkohola kot koordinacijo ali skupno price policy, opening hours, restrictions on the number of sales outlets and on advertising. Underlying this strategy, according to Sulkunen (1997) and učinkovit problem, ki, da bi bil urejen, zahteva sodelovanje emblematic of “welfare state thinking” in this period, is the principle that “moderate drinkers should sacrifice some of their pleasure and comfort to show solidarity with those more at risk”. The author claims that later justifi- cations of such policy measures with appeals to the “public good” were fully cognizant of the potential violations to individual freedom. 2 Prominent examples are water fluoridation or following treatment protocol in TB infection. XXXVII PRILOGE univerzalna preventiva na področju alkohola naslavlja Primer pomembnosti načela škode v liberalnih demo- celotno populacijo, je malo verjetno, da bi v celoti upoštevala kratičnih ureditvah je prepričevanje javnosti o škodljivih raznolikost potreb in kompetenc. V najslabšem primeru se vplivih “pasivnega kajenja” za upravičenje prepovedi kajenja lahko zgrešena povezava med specifičnimi potrebami ranljive na javnih prostorih (Faden and Shebaya, 2015). Zaradi pod-populacije in intervencijo, ki naslavlja splošno javnost, njihove široke prepričljivosti, so bili pozivi o povzročeni kaže v neenakomerni porazdelitvi koristi in bremen, kar je v škodi uporabljeni tudi v manj očitnih primerih (npr. “pasivno nasprotju z namenom doseganja zdravja kot javno dobro. kajenje” za utemeljevanje preventive zlorabe alkohola). Nekatere trditve, ki podpirajo argumente za skupno Načelo škode je interpretirano tako, da vsebuje uspešnost, se nanašajo na splošne kognitivne omejitve in kredibilno grožnjo pomembnih ekonomskih in fizičnih omejeno racionaliziranje človeškega sprejemanja odločitev. oškodovanj za druge (npr. Alkoholna politika: zahteva o S tega stališča politična moč korporativnih interesov in prakse, finančni preobremenjenosti sistema zdravstvene oskrbe ki se uporabljajo za manipulacijo in izkoriščanje potro-in neposredni stroški, kot sta absentizem in prezentizem). šniških kognitivnih slabosti vplivajo na zdravstvene interese Načelo škode pa ne navaja, ali fizična škoda povzročena med splošno populacijo in niso omejene samo na ranljive drugim odtehta gospodarsko škodo ali, bolj splošno, kako naj podskupine. Takšne trditve so posebej resnične glede otrok razumemo škodo. in mladostnikov. Mladi, ki predstavljajo pod-vzorec splošne Ne glede na to, kako omejujoča ali obsežna je interpre- populacije, ki je na prvi pogled ranljiva, tipično predstavljajo tacija načela škode v tem smislu, ni zadostna za upravičevanje ciljno skupino univerzalne preventive na področju alkohola. pri vseh namenih alkoholne politike. V zadnjem času so se pojavili dvomi o tem, ali so C. Načelo škode posamezniki sposobni določanja, kaj je najboljše za njih Načelo škode je “morda temeljno načelo za etiko javnega (Conly, 2014; Sunstein, 2013), kar upravičuje vladna dejanja, ki zdravja v demokratičnih družbah” (Upshur, 2003) in verjetno niso prisilna, pod krinko ponujanja “spodbud” pri sprejemanju najmanj kontroverzno upravičevanje za intervencije javnega odločitev. zdravja. Njegova osnova je bila zastavljena v eseju “O svobodi” (John Stuart Mill). “Edini namen, zaradi katerega D. Paternalizem je lahko moč pravično uveljavljena nad katerim koli članom Nedvomno najbolj kontroverzen koncept etike javnega civilizirane skupnosti, proti njegovi volji, je ta, da se prepreči zdravja je paternalistični vidik, ki ščiti ali oglašuje, da dobrobit škoda drugim. Njegovo dobro, fizično ali moralno, ni zadostna osebe upravičuje vmešavanje v njihovo svobodo dejanj. garancija.” (Mill, 1959). Klasična paternalistična mnenja, ki niso posredovana, Načelo škode je moralna osnova za nadzor nalezljivih so redko uporabljena kot taka ali primarno kot upraviče- bolezni s pomočjo karantene, izolacije in obveznega vanje politike javnega zdravja, čeprav imajo intervencije zdravljenja. Načelo trdi, da lahko državni organi uporabijo pogosto paternalistične učinke. “Blažje” oblike paternializma, take prisilne ukrepe kot zadnjo možnost, v primeru, da so kot je “mehki” ali “šibki” paternializem ali “svobodnjaški bile ostali omejitveni ukrepi neuspešni. Ta argument je bil paternalizem” so veliko bolj pogoste. Zadnja dva izraza zapisan v delu Siracusa Principles, ki določa dejstvo, da sta splošno uporabljena kot sopomenka. Navezujeta se na omejitve človeških pravic izpolnijo standarde zakonitosti, določeno stopnjo vmešavanja v odločitve posameznika nujnosti na podlagi dokazov, sorazmernosti in postopnosti glede na prostovoljnost ali avtonomijo. In sicer pod pogoji, dejanj. Manj omejitveni ukrepi, kot je izobraževanje, izvajanje ki občutno ogrožajo avtonomijo posameznika ali prosto- in debatiranje morajo biti uporabljene pred prisilnimi ukrepi s voljnost dejanj, kot je kognitivna nezmožnost ali nezrelost, v prepovedjo, predpisi in odvzemom svobode (Upshur, 2003). omenjeni primerih, nevednost ali napačna verovanja; mehki XXXVIII PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS paternalizem trdi, da izražena ali neizražena naklonjenost 2013; Marckmann, Schmidt, Sofaer, & Strech, 2015; Petrini, nima pravice preudarnega spoštovanja. Včasih to vključuje 2010; ten Have, de Beaufort, Mackenbach, & van der Heide, tudi prilagodljive naklonjenosti, tj. ko posameznik prilagodi 2010). Marckmann in dr. (2015) trdijo, da morajo taki okviri svoje naklonjenosti, da bi se prilagodil težkim, nepravičnim ali izpolnjevati dva temeljna pogoja: nezaželenim okoliščinam, ker so bili podloženi vmešavanju. Okvirji morajo temeljiti na jasnih etičnih razlogih Enostavno rečeno, je razlika med nežnim in močnim (osnovna etična teorija ali vsaj jasno razločen etični pristop). paternalizmom ta, da mora za utemeljitev vmešavanja v posa- Vključevati mora metodološki pristop, ki se nanaša na meznikov izbor biti odločitev ali želja v osnovi ogrožena, ne splošna normativna upoštevanja (npr. etične norme, vrednote samo enostavno napačna ali nevedna. Ta razlika je pomembna in načela) ter razpoložljive empirične dokaze, ki zagotovijo saj odraža razliko v pristopu ali odnosu. Pri močnem pater-intervencije, programe ali politike. nalizmu vmešavanje temelji na vsebini želje, ki kaže na to, da S spoznanjem, da obstaja “pereči spor, o katerem nekaj najverjetneje ni v interesu posameznika, medtem ko ima etična teorija prav”, Marckmann idr. (2015) predlagajo pri nežnem paternalizmu vmešavanje ni utemeljeno razen, koherentistični model uveljavljanja, ki lahko premaga če obstajajo pomembni posegi v pogoje (npr. omejevanje raznolikost normativnih orientacij v pluralističnih družbah. možnosti mladostnikov, da bi izpolnili svoje želje po alkoholu). Namesto, da bi temeljil na enem samem moralnem načelu, kot klasične etične teorije, koherentizem gradi moralni okvir, V zadnjem času so “spodbude” (ang. nudge) pridobile ki temelji na “premišljenih utemeljitvah” iz vsakodnevnega na priljubljenosti v politiki javnega zdravja in liberalnih življenja, ki so specificirane, preverjene in pregledane. Cilj je vladah (ZDA, Združeno kraljestvo, Nemčija, Singapur). Pod dosega “reflektivnega ravnovesja” premislekov o posameznih oznako “intervencije v arhitekturi izbire”, so “spodbude” primerih. Te prima facie predpostavke sestavljajo prima facie v središču svobodnjaškega paternalizma. Ta pod-katego- splošne moralne norme3, ki jih je potrebno upoštevati, razen rija paternalizma zagovarja intervencije načrtovalcev (kot če se konflikt razvije v etične norme višjega reda. V skladu so organi javnega zdravja) v okoljski arhitekturi, v kateri se z Marckmann-om idr. (2015) ima koherentistični model ljudje odločijo in delujejo tako, da jim je enostavneje ukrepati prednost iskanja konsenza na stopnji prima facie zavezujočih v skladu z njihovimi lastnimi interesi (vključno z njihovim načel srednje stopnje ter spreminjanja kontroverznosti v zdravjem). Svobodnjaški paternalizem upravičuje take inter- transparentno, saj jo je možno analizirati kot konflikte načel z vencije, če izpolnjujejo dva pogoja: manipulacija mora biti različnimi vrednostmi. v korist posameznika, v njihovih očeh, ne proti njihovi volji, Marckmann in dr. (2015) so razvili naslednja in intervencije morajo biti oblikovane na način, da še vedno normativna merila, pogoje za pošten postopek in metodološki dopuščajo posameznikom, da uveljavljajo svojo svobodno proces pri etični praksi javnega zdravja. voljo na načine, ki ne nasprotujejo njihovi dobrobiti, torej “ohranjanje svobode”. Teorija “spodbud” in svobodnjaški paternalizem temeljita na kognitivni psihologiji v konceptih zadržane racio- nalnosti in šibkosti volje. E. Integracija etike javnega zdravja v sistematične okvirje Pred kratkim so etiki javnega zdravja predlagali okvirje za vključevanje etike javnega zdravja (Andermann, Pang, 3 Primer takšnih “premišljenih utemeljitev” so načela koristi, neškodljivosti, Newton, Davis, & Panisset, 2016; Lee, Wright, & Semaan, spoštovanja avtonomnosti in pravičnosti v biomedicini. XXXIX PRILOGE PREGLEDNICA 60: BISTVENA NORMATIVNA MERILA ZA ETIČNO ANALIZO V JAVNEM ZDRAVJU (MARCKMANN IN DR., 2015) Normativna merila 1 Pričakovane zdravstvene koristi za ciljno prebivalstvo: Nabor pričakovanih učinkov (končne točke); Obseg in verjetnost vsakega učinka; Jakost dokazov za posamezni učinek; Pomembnost učinkov javnega zdravja (praktični del); Postopne koristi v primerjavi z alternativnimi intervencijami. 2 Potencialna škoda in breme: Nabor potencialnih negativnih učinkov (končne točke); Obseg in verjetnost vsakega negativnega učinka; Jakost dokazov za posamezni negativni učinek; Pomembnost negativnih učinkov javnega zdravja (praktični del); Bremena in škoda v primerjavi z alternativnimi intervencijami. 3 Vpliv na avtonomijo: Okrepitev zdravja (npr. izboljšana zdravstvena pismenost); Spoštovanje do avtonomne odločitve posameznika (npr. možnost informiranega soglasja, čimbolj neomejena sredstva); Varstvo zasebnosti in zaupnosti (npr. varstvo podatkov). 4 Vpliv na enakost: Dostop do intervencij javnega zdravja; Diseminacija koristi intervencij, bremen in tveganj; Vpliv na zdravstvena neskladja; Potreba po kompenzaciji? 5 Pričakovana učinkovitost: Razmerje med primarno stroškovno koristjo in stroškovno učinkovitostjo; Moč dokazov za pričakovano učinkovitost. XL PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 61: POGOJI ZA PRAVIČEN PROCES ODLOČANJA (MARCKMANN IN DR., 2015) Pogoji za pravičen proces odločanja 1 Transparentnost Proces sprejemanja odločitev, ki vključuje podatkovno bazo in osnovna normativna predvidevanja, mora biti transparenten in javen. 2 Doslednost Uporaba enakih načel, kriterijev in predpisov na področjih različnih zdravstvenih intervencij → enak odnos do različnega prebivalstva. 3 Zagovor Odločitve morajo temeljiti na pomembnih razlogih, tj. temeljiti na normativnih kriterijih za etiko javnega zdravja (glej Preglednica 60). 4 Sodelovanje Prebivalstvo znotraj intervencije javnega zdravja naj sodeluje pri sprejemanju odločitve o izvajanju. 5 Upravljanje s konflikti Odločitve s področja intervencij javnega zdravja mora biti organizirane na način, interesov ki zmanjša kakršne koli že obstoječe ali upravljanje preostalih konfliktov interesa oblikovalcem odločitev. 6 Odprtost za spremembe Izvajanje intervencij javnega zdravja morajo biti odprte za revizijo (npr. v primeru sprememb v osnovnih podatkih ali so zanemarjeni določeni vidiki). 7 Zakonska podlaga Prostovoljni ali zakoniti predpisi morajo zagotavljati, da so izpolnjeni ti pogoji za pravično odločitev. XLI PRILOGE PREGLEDNICA 62: METODOLOŠKI PRISTOP ZA VKLJUČEVANJE ETIKE JAVNEGA ZDRAVJA V PRAKSO (MARCKMANN IN DR., 2015) Korak Naloga 1 Opis Opišite cilje, metode, ciljno prebivalstvo itn. javnozdravstvene intervencije. 2 Specifikacija Določite ali dodajte (če je to potrebno) pet normativnih kriterijev za javnozdravstveno intervencijo. 3 Evalvacija Ovrednotite intervencijo javnega zdravja glede na vsakega od petih normativnih kriterijev (glej Preglednica 61). 4 Sinteza Uravnotežite in vključite vseh 5 posameznih vrednotenj 3. koraka, da ustvarite splošno ovrednotenje intervencije javnega zdravja. 5 Priporočilo Razvijte priporočila za obliko, izvajanje ali prilagoditve intervencije javnega zdravja. 6 Nadzor Nadzorujte in ponovno ocenite etične posledice v rednih časovnih intervalih. Viri 1. Andermann, A., Pang, T., Newton, J. N., Davis, A., & 5. Childress, J. F., Faden, R. R., Gaare, R. D., Gostin, L. O., Panisset, U. (2016). Evidence for Health III: Making Kahn, J., Bonnie, R. J., in dr. (2002). Public health ethics: evidence-informed decisions that integrate values and mapping the terrain. The Journal of law, medicine & ethics: context. Health research policy and systems / BioMed a journal of the American Society of Law, Medicine & Ethics, Central, 14, 16-016-0085-4. doi:10.1186/s12961-016- 30(2), 170–178. 0085-4 [doi]. 6. Conly, S. (2014). Against autonomy: justifying coercive 2. Brune, M. (2007). On human self-domestication, paternalism. Journal of medical ethics, 40(5), 349-2013- psychiatry, and eugenics. Philosophy, ethics, and 101444. Epub 2013 12. dec. doi:10.1136/medethics-2013- humanities in medicine: PEHM, 2, 21. doi:1747-5341-2-21 101444 [doi]. [pii]. 7. Crawford, R. (1977). You are dangerous to your health: 3. Buchanan, D. R. (2008). Autonomy, paternalism, the ideology and politics of victim blaming. Internati- and justice: ethical priorities in public health. onal journal of health services: planning, administration, American Journal of Public Health, 98(1), 15–21. doi: evaluation, 7(4), 663–680. AJPH.2007.110361 [pii]. 8. Faden, R., & Shebaya, S. (2015). Public Health Ethics, 4. Carter, S. M., Kerridge, I., Sainsbury, P., & Letts, J. K. The Stanford Encyclopedia of Philosophy (Spring 2015 (2012). Public health ethics: informing better public Edition), Edward N. Zalta (ed.). Pridobljeno (7. 12. 2015) health practice. New South Wales public health bulletin, http://plato.stanford.edu/archives/spr2015/entries/ 23(5-6), 101–106. doi:10.1071/NB12066 [doi]. publichealth-ethics/. XLII PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS 9. Faden, R. R. (1987). Ethical issues in government 19. McLeroy, K. R., Bibeau, D., Steckler, A., & Glanz, K. sponsored public health campaigns. Health education (1988). An ecological perspective on health promotion quarterly, 14(1), 27–37. programs. Health education quarterly, 15(4), 351–377. 10. Greco, D., & Petrini, C. (2004). Ethical issues in public 20. Mill, J. S. (1859). On liberty (2. ed.). London: Parker. health. [Alcuni aspetti di etica in sanita pubblica] Annali 21. Petrini, C. (2010). Theoretical models and operational dell‘Istituto Superiore di Sanita, 40(3), 363–371. frameworks in public health ethics. International journal 11. Hepple, B., & Nuffield Council on Bioethics. (2007). of environmental research and public health, 7(1), 189–202. Public health: ethical issues. London: Nuffield Council on doi:10.3390/ijerph7010189 [doi]. Bioethics. Pridobljeno http://www.nuffieldbioethics.org/ 22. Saghai, Y. (2013). The concept of nudge and its moral fileLibrary/pdf/Public_health_ethical_issues.pdf; significance: a reply to Ashcroft, Bovens, Dworkin, http://www.loc.gov/catdir/toc/fy0803/2008353299.html. Welch and Wertheimer. Journal of medical ethics, 39(8), 12. Hollands, G. J., Shemilt, I., Marteau, T. M., Jebb, S. A., 499–501. doi:10.1136/medethics-2012-101112 [doi]. Kelly, M. P., Nakamura, R., in dr. (2013). Altering micro- 23. Saghai, Y. (2013). Salvaging the concept of nudge. Journal -environments to change population health behaviour: of medical ethics, 39(8), 487–493. doi:10.1136/medethics- towards an evidence base for choice architecture 2012-100727 [doi]. interventions. BMC public health, 13, 1218-2458-13-1218. 24. Sindall, C. (2002). Does health promotion need a code of doi:10.1186/1471-2458-13-1218 [doi]. ethics? Health promotion international, 17(3), 201–203. 13. Jones, B. C. (1963). Prohibition and eugenics, 1920–1933. 25. Sulkunen, P. (1997). Ethics of alcohol policy in a saturated Journal of the history of medicine and allied sciences, 18, society. Addiction (Abingdon, England), 92(9), 1117–1122. 158–172. 26. Sunstein, C. R. (2013). The Storrs Lectures: Behavioral 14. Kevles, D. J. (1999). Eugenics and human rights. BMJ Economics and Paternalism. Yale Law Journal, 122(7), (Clinical research ed.), 319(7207), 435–438. 1826–1899. Pridobljeno http://search.ebscohost.com/ 15. Lee, L. M. (2012). Public health ethics theory: review and login.aspx?direct=true&db=a2h&AN=88014480&site=e- path to convergence. The Journal of law, medicine & ethics: host-live. a journal of the American Society of Law, Medicine & Ethics, 27. ten Have, M., de Beaufort, I. D., Mackenbach, J. P., & van 40(1), 85–98. doi:10.1111/j.1748-720X.2012.00648.x [doi]. der Heide, A. (2010). An overview of ethical frameworks 16. Lee, L. M., Wright, B., & Semaan, S. (2013). Expected in public health: can they be supportive in the evaluation ethical competencies of public health professionals and of programs to prevent overweight? BMC public health, 10, graduate curricula in accredited schools of public health 638-2458-10-638. doi:10.1186/1471-2458-10-638 [doi]. in North America. American Journal of Public Health, 28. Thomas, J. C., Sage, M., Dillenberg, J., & Guillory, V. J. 103(5), 938–942. doi:10.2105/AJPH.2012.300680 [doi]. (2002). A code of ethics for public health. American 17. Maeckelberghe, E. L., & Schroder-Back, P. (2007). Public Journal of Public Health, 92(7), 1057–1059. health ethics in Europe--let ethicists enter the public 29. Todrys, K. W., Howe, E., & Amon, J. J. (2013). Failing health debate. European journal of public health, 17(6), Siracusa: governments‘ obligations to find the least 542. doi:ckm087 [pii]. restrictive options for tuberculosis control. Public health 18. Marckmann, G., Schmidt, H., Sofaer, N., & Strech, D. action, 3(1), 7–10. doi:10.5588/pha.12.0094 [doi]. (2015). Putting public health ethics into practice: a systematic framework. Frontiers in public health, 3, 23. doi:10.3389/fpubh.2015.00023 [doi]. XLIII PRILOGE 30. Ubel, P. A. (1999). How sPreglednica are people‘s 33. Weed, D. L. (2004). Precaution, prevention, and public preferences for giving priority to severely ill patients? health ethics. The Journal of medicine and philosophy, Social science & medicine (1982), 49(7), 895–903. 29(3), 313–332. doi:3YLABQ96PJCQ9VB7 [pii]. doi:S0277953699001744 [pii]. 34. Wehkamp, K. H. (2008). Public health ethics. Necessity 31. UN Commission on Human Rights. The Siracusa Principles and discourse in Germany. [Public-Health-Ethik. Bedarf on the Limitation and Derogation Provisions in the Interna- und Diskurs in Deutschland] Bundesgesundheitsblatt, tional Covenant on Civil and Political Rights, 28 September Gesundheitsforschung, Gesundheitsschutz, 51(2), 119–126. 1984, E/CN.4/1985/4. Pridobljeno (15. 11. 2015) doi:10.1007/s00103-008-0440-x [doi]. http://www.refworld.org/docid/4672bc122.html. 32. Upshur, R. E. (2002). Principles for the justification of public health intervention. Canadian journal of public health = Revue canadienne de sante publique, 93(2), 101–103. XLIV PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PRILOGA 6: PRIMERI NAČEL IN STANDARDOV V RAZVOJU PREVENTIVNIH INTERVENCIJ PREGLEDNICA 63: OPIS NAČEL Opis načel 1. Razvojna usmeritev To načelo vključuje različice v pojavih tveganja, promotivnih in zaščitnih dejavnikov v življenjskem obdobju; dosežke razvojnih dejavnosti in časovno opredelitev ter pojav motenj. Nadalje je treba upoštevati tudi razvojni kontekst in časovno opredelitev intervencij. Te sekundarne domneve skupaj usmerjajo k nuji, da se upošteva časovna opredelitev, kontekst in vsebina intervencij, kot je preventivno presajanje in ovrednotenje prepoznanih populacij za cilj intervencije (univerzalna, izbrana in nakazana). 2. Transakcijsko in ekološko Posameznik, družina, šolsko okolje, skupnost in širše sociološko in politično ter fizično okolje so odvisni drug od drugega ter jih lahko najbolje razumemo in na njih vplivamo s pristopi, ki upoštevajo transakcijske procese na več ravneh. Te lahko segajo od interakcij med genetskimi in ostalimi biološkimi procesi do dinamik družbenega razmerja znotraj konteksta okolj-skih dejavnikov. Znotraj teh splošnih okvirjev črpa preventivna znanost širok nabor teorij, ki razlagajo dinamiko človeškega razvoja in vedenja. 3. Človeška motivacija in procesi sprememb Zasnova učinkovitih intervencij, ki iščejo spremembe pri posameznikih in okoljih morajo upoštevati tudi vlogo človeške motivacije, namena in samoučinkovitosti kot tudi razumevanje mehanizmov tveganja, promocije in zaščite. 4. Cikel raziskovalnih aktivnosti Preventivna znanost obravnava progresivne korake, ki vključujejo (1) izvajanje raziskav za razumevanje vzorčnih spremenljivk problema in pozitivnih razvojnih izidov ter razumevanje epidemiologije in naravne zgodovine problema; (2) razvijanje intervencij, ki motivirajo spremembe pri posameznikih in v okoljih, ki temeljijo na teorijah človeškega vedenja in našega razumevanja ali mehanizmov za vedenjske spremembe; (3) testiranje učinkovitosti teh preventivnih intervencij; in (4) testiranje učinkovitosti uspešnih intervencij v resničnih življenjskih pogojih. Diseminacija raziskovalnih dognanj je odgovornost preventivnih raziskovalcev. Ti koraki so izredno pomembni za vnaprej predvideno znanje in zagotavljanje kakovosti dostave celostne preventive. 5. Skupinski pristop Za obravnavanje kompleksnosti težav pri preventivni znanosti so potrebne transdisciplinarne skupine z naborom strokovnih znanj in izkušenj. Te vključujejo razumevanje etiologije nabora težavnih vedenj; razvoj intervencij in strokovno prakso; znanje o oblikovanju raziskave, vzorčenje in zbiranje podatkov ter analiziranje; kot tudi razumevanje intervencije in izvedbo politike ter analize. 6. Etične prakse • Dobrodelnost in izogibanje zlorabi položaja: namen preventivnih raziskovalcev je koristiti ranljivim populacijam in se izogibati povzročanju škode. • Zvestoba in odgovornost: preventivni raziskovalci vzpostavljajo odnose zaupnosti s ciljno populacijo, okoljem in širšim družbenim kontekstom. • Integriteta: preventivni raziskovalci oglašujejo natančnost, poštenost in iskrenost v znanosti, usposabljanjih in praksi preventivne znanosti. • Pravičnost: preventivni raziskovalci prepoznavajo, da poštenost in pravičnost pomeni, da imajo vsi ljudje pravico do prispevkov preventivne znanosti. Preventivni raziskovalci prav tako zagotavljajo, da so vsi ljudje obravnavani nepristransko in jim je nudena kakovostna storitev v okvirjih izvajanja raziskav. • Spoštovanje človeških pravic in dostojanstva: preventivni raziskovalci spoštujejo dostojanstvo in pomen vseh ljudi ter pravic posameznika to zasebnosti, zaupnosti in samoodločbe. XLV PRILOGE 7. Razvojna epidemiologija ciljne populacije Priznavanje heterogenosti: znatna heterogenost in etiologija ter rezultati znotraj in v populaciji so zelo mogoče pri številnih težava in pogojih, ki so središče preventivne znanosti. Heterogenost je neločljiv del epidemiologije teh težav in pogojev, zato je izredno pomembno, da razumemo različice tveganja v procesih in mehanizmih, ki se odražajo v obliki intervencije. 8. Neprekinjen tok povratnih informacij med teoretičnimi in empiričnimi preiskavami Teorija išče načine za obrazložitev mehanizmov za vedenjske rezultate, do katerih pridemo z empiričnimi epidemiološkimi preiskavami ali ocenjevanjem preventivnih intervencij. Teorija prav tako poganja razvoj preventivnih intervencij, ki jih izvajamo in ovrednotimo za učinkovitost in uspešnost. Preiskava učinkov intervencije, predvsem s pregledom, če imajo posre-dniki hipotez učinek intervencije, nazaj pa pridobimo prilagoditev teorije, etiološkega procesa in same intervencije. Izvajalci prepoznavajo potrebe svoje populacije in konteksta ter razvijajo logični model za naslavljanje teh potreb. Intervencije na podlagi dokazov so nato lahko izbrane za naslavljanje določenih potreb glede na konceptualizacijo problema. Za doseganje vizije o preventivni znanosti za izboljšanje javnega zdravja morajo znanstveniki in izvajalci preventive v skupnosti sodelovati in uporabiti svoje skupne sposobnosti in določena strokovna znanja in izkušnje. Raziskava mora informirati s strani prakse, kot mora praksa informirati s strani preiskave. Jasno je, da prehod prakse v politiko zahteva partnerstvo med raziskovalci in izvajalci. 9. Izboljšanje javnega zdravja Za doseganje vizije o preventivni znanosti za izboljšanje javnega zdravja morajo znanstveniki in izvajalci preventive v skupnosti sodelovati in uporabiti svoje skupne sposobnosti in določena strokovna znanja. Znanost, praksa in politika morajo biti skupno informirani s strani raziskav v kontroliranih in naravnih okoljih. 10. Družbena pravičnost Družbena pravičnost je povezana z gibanjem za varstvo človeških pravic ter gibanjem zdravja kot pravice. Družbena pravič- nost je etična in moralna obveza za razumevanje zakaj določene populacijske podskupine nosijo neproporcionalno breme bolezni, manj zmožnosti in smrti in za oblikovanje in implementacijo preventivnih intervencij in sistemov ter političnih sprememb za naslavljanje temeljnih vzrokov neenakosti. 11. Strategije za zagotavljanje trajnostni preventivnih intervencij • Vzpostavljanje kapacitet skupnosti in organizacije za upravljanje, zagovarjanje, zbiranje sredstev ter usposabljanje. • Vpeljava enostavnih, uporabnikom prijaznih gradiv in orodij. • Vključevanje članov skupnosti na vsakem koraku raziskovalnega cikla intervencije. • Razvijanje, izvajanje in uveljavljanje mehanizmov za povrnitev stroškov. • Razvijanje, izvajanje in uveljavljanje kvalitetnih zagotovil in samoocenjevalnih orodij. • Uporaba že obstoječih struktur. • Razvijanje vodij intervencij in “prvakov”. • Spodbujanje učenja med skupnostmi. Society for Prevention Research. Standards of Knowledge for the Science of Prevention. June 2011. Pridobljeno: http://www.preventionresearch.org. XLVI PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS PREGLEDNICA 64: FAZE IN SESTAVNI DELI PROJEKTA ZNOTRAJ KAKOVOSTNIH STANDARDOV EVROPSKEGA PROGRAMA ZA PREVENTIVO NA PODROČJU DROG Medsektorski vidiki Medsektorski vidiki A. Trajnost in financiranje 4.4 Načrtovanje končne evalvacije B. Komunikacija in vključenost deležnikov 5. Vodenje in mobilizacija sredstev C. Razvoj osebja 5.1 Načrtovanje intervencije – prikaz projektnega načrta D. Etična preventiva na področju drog 5.2 Načrtovanje finančnih zahtev 1. Ocena potreb 5.3 Postavljanje ekipe 1.1 Poznavanje politik in zakonodaje na področju drog 5.4 Pridobivanje in zadržanje udeležencev 1.2 Ocenjevanje rabe drog in potreb skupnosti 5.5 Priprava gradiv 1.3 Opis potreb – upravičevanje intervencije 5.6 Oblikovanje opisa projekta 1.4 Razumevanje ciljne populacije 6. Izvedba in spremljanje 2. Ocena sredstev 6.1 Izvajanje pilota 2.1 Ocenjevanje ciljne populacije in sredstev skupnosti 6.2 Izvajanje intervencije 2.2 Ocenjevanje internih kapacitet 6.3 Spremljanje izvajanja 3. Oblikovanje intervencije 6.4 Prilagajanje izvedbe 3.1 Določanje ciljne populacije 7. Končna evalvacija 3.2 Uporaba teoretičnega modela 7.1 Izvajanje evalvacije rezultatov 3.3 Določanje namena in ciljev 7.2 Izvajanje procesne evalvacije 3.4 Definiranje okolja 8. Diseminacija in izboljšave 3.5 Sklicevanje na dokaze učinkovitosti 8.1 Odločanje o trajnosti intervencije 3.6 Določanje časovne razporeditve 8.2 Diseminacija informacij o intervenciji 4. Zasnova intervencije 8.3 Priprava končnega poročila 4.1 Kakovostno in učinkovito oblikovanje zasnove EMCDDA Manuals. European drug prevention quality 4.2 Izbira obstoječe intervencije standards. A manual for prevention professionals. Luxembourg: Publications Office of the European Union, 2011. 4.3 Prilagajanje intervencije ciljni populaciji XLVII PRILOGE PREGLEDNICA 65: DEFINICIJE NAČEL UČINKOVITIH INTERVENCIJ Načelo Definicija Izčrpnost Večdelne intervencije s področja kritičnih domen (npr. družina, vrstniki, skupnost), ki vplivajo na preventivo razvoja in nadaljevanja vedenja. Raznolike učne metode Intervencije vključujejo raznolike učne metode, ki se osredotočajo na ozaveščanje in razumevanje težavnih vedenjskih oblik in pridobivanju ali izboljšanju sposobnosti. Zadostna količina Intervencije ponujajo dovolj intervencij za doseganje želenih učinkov in obsegajo spremljanje kot obvezni vidik za vzdrževanje učinkov. Temelji na teoriji Intervencije so teoretično utemeljene, ki je osnovana na pravilnih podatkih in je podprta z empiričnimi raziskavami. Pozitivni odnosi Intervencije odraslim in vrstnikom omogočajo interakcijo, tako da spodbujajo močne medosebne odnose in podpirajo pozitivne rezultate. Ustrezen čas Intervencije se izvajajo dovolj zgodaj, da imajo vpliv na razvoj težavnega vedenja in se prilagajajo razvojnim potrebam sodelujočih. Socio-kulturno pomembno Intervencije so prilagojene skupnosti in kulturnim normam udeležencev ter vključujejo ciljne skupine, načrtovanje programov in izvedbo. Evalvacija rezultatov Intervencije imajo jasne cilje in namen ter sistematično dokumentirajo rezultate, ki so povezani s cilji. Usposobljeno osebje Izvajalci intervencije podpirajo intervencijo in so ustrezno usposobljeni za izvajanje. Nation, M., Crusto, C., Wandersman, A., Kumpfer, K. L., Seybolt, D., Morrissey-Kane, E. & Davino, K. What Works in Prevention: Principles of Effective Prevention Programs. American Psychologist. 2003, 58(6/7), 449—456. XLVIII PUBLIKACIJA ZA IZMENJAVO Z DOKAZI PODPRTIH PRIMEROV DOBRIH PRAKS