List   4.
Politiški oddelek.
Ljubljanska realka.
Sklep občinskega sveta ljubljanskega, pritožiti se pri naučnem ministerstvu zaradi razmer, ki vladajo na ljubljanski realki in katerih prouzročitelji so nemško-naci-jonalni profesorji, osvetljuje jako značilno preiskava, ka tera je te dni začela na kompetentnem mestu. Niso nam sicer znane, podrobnosti preiskave. Toda v podučenih krogih se govori, da je jako mnogo nemških realcev kom-prcmitiranjh, govori se v zvezi z realci o dogodivšem se žaljenju Veličanstva, o dokazanem Bisirarckovanju in o ednacih lepih rečeh. Ker je stvar v uradnih rokah, izvemo kmalu kaj več o njej, a dejstvo samo, da se je preiskava začela, zadostuje v dokaz, da so razmere na ljubljanski realki potrebne korenite premembe.
Ne ugovarjamo nemški vzgoji nemške mladine. Odločno pa ugovarjamo temu, da bi se sloveuska mladina na ljubljanski realki v?gojevala tako, kakor se godi sedaj, ko se sistematično raznaroduje in se ji vcepa nemško nacijonalnega duha.
Zahteva, da se naj na ljubljanski realki ustanove posebni razredi za slovensko mladino, seveda s slovenskim učnim jezikom, in posebni razredi za nemško mladino, pride v prihodnjem zasedanju dež. zbora zopet na vrsto. Ustrezaje naročilu deželnega zbora je dežeini odbor sestavil načrt realčnega zakona, in o tem načrtu hočemo danes izpregovoriti nekoliko besed.
Dež. odbor pravi v svojem poročilu, da je sestavil svoj načrt zakona sporazumno z naučnim ministerstvom. To se razvidi posebno iz § 10., kateri govori o določitvi učnega jezika.
Ta § se glasi:
Vsak izmed obeh deželnih jezikov sme biti učni jezik.
Dopustno je, da sta na eni realki tudi dva učna jezika, ki se uporabljata za različne šolske oddelke ali za različne učne predmete.
Določiti jezik, v katerem naj se poučuje, pristoji glede realk, ki niso državne realke, tistemu, ki učni zavod vzdržuje.
Kadar jih za vzdrževanje kakšne realke prispeva več, se določi učni jezik po dogovoru.
Kadar se ta dogovor ne doseže, tedaj pristoji določiti učni jezik deželnemu šolskemu oblastvu v sporazumu z deželnim odborom, pri čemur mora veljati načelo, da je vsaj v štirih nižjih razredih za nemške učence nemščina, za slovenske učence slovenščina učni jezik.
Mi se s tem paragrafom nikakor ne moremo strinjati in to h različnih vzrokov.
Zakonodajstvo o realkah spada popolnoma v kom-petenco deželnih zborov in stem spada v njih kompetenco tudi določitev učnega jezika. V tem oziru ima deželni zbor popolno prostost in zategadelj ne moremo umeti kako se je mogel dež. odbor odločiti za nasvet, naj se ta kompetenca dež. zbora omeji, kakor to predlaga zgoraj navedeni paragraf.
Ako je vlada zahtevala tako določitev, kakor jo obsega rečeni paragraf, zgodilo se je to z očitnim namenom, preprečiti deželnim in slovenskim potrebam primerno preuredbo ljubljanske realke. To je vendar popolnoma jasno, da se ne bo nikdar doseglo porazumljenje, glede učnega jezika mej tistimi faktorji, ki realko vzdržujejo, t. j. mej deželnim šolskim svetom, mej kranjsko hranilnico, mej dež. odborom in mej ljubljansko   občino.
Kranjska hranilnica bo zmiraj nasprotovala vsaki preuredbi ljubljanske realke in ravno tako smemo s vso gotovostjo računati, da tudi drž. šol. svet ne bo nikdar ugodil naši zahtevi, pa naj je še tako utemeljena in pravična.
Vsled tega je na vsak način potrebno, da se premeni  navedeni paragraf, v tem smislu, da se potom za-
kona   enkrat za vselej zagotovi,   kar treba za preuredbo realke v našem smislu.
Po naši sodbi je pred vsem potrebno, da se v zakonu določi razdelitev realke na dva dela, v slovenski del in vj nemški del Na slovenskem oddelku naj se uvede slov. učni jezik in naj se zraven določi nekaj predmetov, ki se bodo podučevali v nemškem jeziku, da se mladina teda jezika do dobra nauči. Na nemškem oddelku naj bode učni jezik nemščina. Poskrbi naj se tudi, da bodo nemški dijaki imeli priliko, naučiti se slovenskega jezika ali za tiste, ki se hočejo slovenski učiti, mora biti ta predmet ravno tako važen, kakor vsak drugi, in se mora na vsak način konec narediti sedanjim „freikursom."
V načrtu dež. odbora pogrešamo tudi določbe o kvalifikaciji ravnatelja. Dež. zbor ima tudi v tem oziru pravico, postaviti v zakon določbo, da mora ravnatelj biti slovenskega jezika popolnoma zmožen. Ako bi bile razmere v naši državi naravne, bi take določbe ne bilo treba, saj je ob sebi umljivo, da bi moral ravnatelj srednješolskega zavoda v naši slovenski deželi biti slovenskega jezika popolnoma zmožen. Ali pogled na ljubljansko realko nam kaže, da temu ni tako, da je na tem zavodu nastavljen ravnatelj, kateri slovenščine ni zmožen in vsled tega treba z zakonsko določbo   to za vselej predrugačiti.
To so določbe, katere želimo, da se sprejmo v načrt realičnega zakona.
Nemcem se s tem ne zgodi nobena krivica, zajamčeno jim je vse, kar morejo zahtevati, zajamčeno pa je tudi, da se bode vsa mladina vzgajala v avstrijskem duhu in da se slovenska mladina ne bo germanizo-vala, kakor se to godi sedaj.
32