Leto V. TRST, v sredo dne 20. junija 1900. Štev. 17. 'tftji^h. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. -. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se rarunajo po številu besed. — Uredništvo in upravdnistvo se nahajata v ulici S. Lazzaro St. 11, II. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulj«. Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč LETIGRAMI. Trst 19. Vest, da so deli g. župnika pri sv.Jakobu pod policijsko nadzorstvo, treba v toliko popraviti, da se je g. župnik del sain pod njih nadzorstvo. Trst 1 !?•. Radi hujskanji" od italj. strani so prekrstili Bratovščino sv. Cirila in Metoda na češki jeziki: »Brat. sv. Cirila in Straehote (Metod je po češki Straehota) Italjani so zadovoljni s to pridobitvijo. Skedenj 19. V tukajšnjih kompetentnih krogih ne vedo nič, da l>i bil Banelli izvoljen v odbor za zidanje »Narodnega doma« v Trstu. Skedenj IS'. Tu |>ostiive spomenik Ba-nelliju. Radi tega sta se sestavila dva odbora ; eden je zato, da se 11111 ga postavi na sredi vasi, drugi pa zato, da se mu ga postavi na —'hrbtu. Gorica 20. Klerikalna stranka sezida svojo norišnico za liberalce. Prvi bo noter Gfberšček. drugi Tuma. Nadzoroval bo ta zavod dr. Pavlica, ki je za to službo najsposobnejši. Gorica. 20. »Slogin« trgovski-obrtni odsek obstoji na »povževih« pravilih, ker do sedaj še ni imel nobene seje. Gorica 20. Vsled »tihega delovanja< imamo tu uže štiri liste ; v Gorici je »v resnici« — vse tiho, samo Soča ropota. Poreč li>. Administracija istrskih občin je v najlepšem redu, ker za nadzorovanje nereda, ni treba nobenega nadzornika. Dunaj 20. Ker dobč sedaj vojaki večerjo, je vojni minister odločil, da bo zahteval' v prihodnjih delegacijah nekolik^ milijonov, da sezida v Karlovih varili zdruvilnico za vojake, ki bodo holani na želodcu in ki postanejo predebeli radi večerje. Dunaj 20. Pri prihodnjem zasedanju državnega zbora zaprisežejo >.s! poslanci brez izjeme mesto na ustavo na obštrukeijo. Dunaj 10. Vlada-jj; odloči ..tla noVp volitve za državni zbor se bodo imele od sedaj naprej vršiti vedno v biukoštili; na fa način mislijo priti v okom sedanjemu »parlamentarizmu.« Dunaj 20. Parlament ni razpuščen, kakor se je govorilo, ampak je šel »rakom žvižgat.« Obstrukcija torej še vedno nadaljuje. Dunaj 19 Trozveza je ti dua : v vseh treh parlamentih obštruirajo in ne delajo nič. Dunaj 18. Koerberjevo ministarstvo je na vrhuncu svoje slave, zato so mu Čehi napravili v parlamentu ovacijo.1 Dunaj 20. Ko so razpustili parlament, so kričali Nemci: »Heul statt Sieg.« Neapelj 18. Vspeh volitev za oficijelno Italijo je jako neugoden. Sedaj se razume, zakaj da je bljuval Vezuv. Rim 18. Kranjski liberalci so se pritožili v Vatikanu, zakaj da še ni nobeden njih v kalcndarju. Vatikan je v zadregi. Rim 19. Vse osebev uredništvu Piccola bo imenovala sv. Stolica svojimi tajnimi svetniki. Belgrad 20. Ker je Goluhovski Milana v delegacijah tako branil, mirje poslednji poslal zaupnico. London 20. Dekleta so ]>oslali vladi protest zoper bursko vojno, ker radi te vojne se število starih devic pomnoži vsaj za 2f><)00. London 19. Lord Roberta še ni naskočil hrabro burske pozicije pri Heiringspruitu, ker ti presneti Buri je nočejo zapustiti. London 1H. Kruger seje vsein vladam zahvalil, da niso spr.ejeli burske deputacije, ker sicer bi bila zgubila mcogo časa — zastonj. Peking 20. Vlada je poklicala Bora-tieriji, da prevzame vrh. poveljništvo nad kin. vojsko zoper ustaše bokserje. Peking 19. Stara kineska cesarica je zaljubljena v Rusa. Ako bo treba, pojde Rus zanjo tudi v ogenj, ker tudi Anglež je vanjo zaljubljen. w Carigrad 19. Sultan je grat>h kako te ljubim in kako mi je žal, da Kaj poreko zopet? Po godbi § 14. bodo, te moram varati,., ali star si star«... si plesali, če prav ni pust, in to ne samo misli vlada in mu kaže za hrbtom rogove, liberalci, ampak tudi klerikalci! In te Celo, elektrika, ta glavna moč našega sto-plesi.e zabave bodo na dnevnem redu letja, ne reši več parlamenta! Kdo kaj tudi po leti, po najhujši vročini. Seveda dela v našem parlamentu? — Edino pomora ob takih prisiljenih zabavah iti k metači, a ti ne pripadjo še nobeni stranki! vragu zdravje našega bolanega parlamenta ! S časom bodo pa menda ti edini faktorij Priporočali bi gg. ministrom najsi nabave parlamentu, s katerimi bo treba raču-automobile, ker da bi jih ob taki hrani nati, ker kakor je videti v javnem in v larlamentarni konj še nadalje vlekel, to privatnem življenju igra že sedaj metla le naj si izbijejo iz glave. prvo nlogo; metla pometa javne cesti, Se sklicanjem parlamenta so počakali privatne sobe, zakonske može, ministerstva do prihoda sv Duha, in morda bo to vpli- ja parlament. V delegacijah nima pa nič valo na parlamentarce, morda začno go- pometati, ker so našo delegacije vedno ja- voriti tudi oni vse jezike, in rešeno bo ko lačne; glavnih njih smoter je, da se jezikovno vprašanje kar čez noč. Sicer pa gg. delegatje pošteno najedo, — davko- nekteri hočejo ostati v temi, ker ravno za plačale i pa si obrišejo usta - in da pri- binkošte zahajajo skrivat se v postojinsko. kimajo g. Goluhowskemu, da gre naša jamo, in dokler bo takih, ne bo nič, l>omo politika kakor po loju; tega pa ne manjka, vedno v Babilonu! Za' čisa zidanja babi- s.,j davka ^e dovolj 1 Ionskega sto!])a, je Bog prvikrat ljndem jezike zmežal, za časa ministrovanja Badenja. Sloven! nimajo, narodno nič govoriti, pri tem saj še pisati ne znajo! In naši Gautcha, Clarvja, Thuna, Kindingerja pa literatje imajo še to nesrečno idejo, da drugikrat. Takrat niso dozidali babilonskega hočejo biti politični pisatelji če prav ni- PODLISTEK. Moj znanec. (Spis. Keberjev Janez) majo talenta za (o, ker, ako bi bili samo malo politični ne bi sploh bili pisatelji! Nekaterniki nas uče pisati na veliko prizadevanje vlade, ali kaj pomaga ko »slov. narod« že od nekdaj ne priznava nobene auktoritete »edinosti,« ki je vendar pogoj vsakemu napredovanju, ne samo na jezikovnem polju, ampak tudi na polju narodne organizacije. »Slovenski Narod« priznava večo važnost »Povžu« — najbrže radi njegovega hiperliberalnega mišljenja — morda pa tudi za to ker si misli: naj le kaže rogove, do živega mi vender ne more! Jaz sem v Ljubljani, Povž pa v Trstu! — Morda pa iina tudi Povž kako zaslugo na moralni zmagi »Hrvatov O c5 v Pazinu! »Narod« o temu seveda nič ne ve; njegov zvesti tržaški dopisnik mu ni napisal nobene notice, —- morda mu je »farbe« zmanjkalo, — ali pa je vender poslal kak telegram, in »Narod« je v svoji znani in že večkrat občudovani »prividuo-pozabil uvrstiti ga v svoje dnevne vesti. Ali to so samo mislili onega »povža!« No, na misli treba imeti, da so nektera uredništva malo zaljubljena, ali v vlado, ali v kako stranko ali v kacega dopisnika Zato pa sedajo, kakor zaljubljeni, kaj rado na limanice, gredo na led, po domače led z dopisi vred! Vsak človek greši in uredništvo, ki sestoji iz več ljudi, napravi še lažje kako večo neumnost, nego pa pojedinec! Pojedinec lahko sam poje kar si je skuhal, v uredništvu pa se prepirajo, razprše na vse strani. Ona pa je šla dalje i jezik ?" Molk! »Kdaj je bil rojen Ebert?« z ironičnim nasmehom. »Strela, to pa je že smola, pravcata smola! Kaj pa zdaj? Hej France pisal ji Bil je moj znanec majhen, šibke rasti, boš, pisal! Saj si petošolec in kot taki že otročjega obraza in smešnega kretanja. Ko sklobasaš tako pismo, da se odtaji trdo-sem ga spoznal, ali boljše, ko sem trikrat j srčen kamen od srca!« Potem samobese-slišal o njem bil je v peti šoli. Pravili so dovanju gre v šolo. Tu pa ga čaka druga mi o njem razne anekdote, no vse ni, da smola. Imeli so nemščino. Profesor Ka- bi veroval. Povedati hočem, kako se je zaljubil prvikrat. Stanoval je v Podturnu v G. Hodil je po ulici 1). v šolo. Sleherni dan je srečal dekle, ktero se je »njegovemu srcu tako dopadlo«, da se je izrazil, da ne more živeti brez nje. Vsakikrat, ko jo je videl dfimer pa je izpraševal zelo strogo data. Naš Don Ivan reete France Tululu pa je bil danes popolnoma nepripravljen. Ko pride tedaj v šolo, si hitro zapiše data na manšete na klop in golo roko, svojim »kolegom« pa ukaže, naj igrajo ulogo šepetalca. Pozvoni, profesor Kadumer pride začel se je tresti, »pumpa« mu je padla v v šolo. France Tululu je bil prvi vprašan. hlače, in videl, ne slišal ni, kaj se godi krog njega. Nekega dne se napravi prav »šik« in gre junaško v šolo. Oh glej! sedaj mu gre naprotiv ona, za ktero zmirom gine... zmirom bliže in bliže prihaja... »Dobro jutro gospodična !»... reče trepetajoče naš junak in potegne klobuk z glave, ali šment ravno Drugekrati je imel navado Kadumer, da je izpraševal v klopi, danes pa pokliče Franca vun pred kateder. »Hudič« ! izblekne naš France Tululu, »sedaj pa bo križev pot! Ej, sreča junaška...« Začne izpraševanje. »Kdaj je bil rojen Geibel?« »Molk! — »Ne veste kdaj?« Molk! — »Veste kaj, to pa je že preveč, pojdite!« »»Prosim, gospod profesor, meni je slabo, ne morem govoriti!«« »Kaj pa imate?« »»Oh v trebuhu me ujeda!...«« Pa zakaj niste rekli prej ? Torej pojdite, za danes naj bo, drugikrat pa ne odite tako gladko! »Oh hvala Ti, sv. Urša!« reče natihoma hvaležno France in spravi se domov — pisat pismo. Spiše pa dolgo, dolgd pismo. V njem razodene svoje ognjeno ljubezen in izjavi, da je prisiljen si vzeti življenje, ako se ga ne usmili v kratkem itd... Pismo naslovi na dom. Ali zopet smola ! Pismo dobi mati v roke. Ko ga prebere, neve, ali bi se jezila ali bi se smejala. Pokliče svojo hčerko. »Kaj pa je to, Liza!« »Pokažite naj preberem!« Ko ga prebere se začne smejati. »Veste kaj mama, to pa je neumnost! Le pišite mu vi eno pismo, da se mu shlad: glava !« O sv. Barbara ! To pa to ! Kdo bi si mislil, da pride tako daleč z našim Fran- eljuoin. Kako seje ubogi Don Juan tresel v tem hipu mu padejo iz rok knjige in se Molk! — »Povejte dragi prijatelj, imate, in potil, koje dobil pismo od njene ma BRIVEC Str. 3 da spravijo stvar zopet v red in radi čuvaj zakona: to je prepove jitano Prijatelj, Ljubljanske tercijalke. kakor v | pojte z menoj na čašo vina, mu je rekel, so dobili : Gorenjec. Čuvaj seje obrnil proti otrokom, tega nastaja taka smešnjava, »Piccolovem« uredništvu, ako kakov telegram o kaki novi koncesiji i ki so stali radovedni okolu, ter jih zapodil Slovencem! — To pa ni čudno, saj Slovenci rekši: »Otroci proč, tu se dela pravica!« dobivajo vsak dan, vsako uro, vsako mi- — Da pravica se deli dandanes /e pomito, z eno besedo, vsako stoletju kako vsod ! Zato vplivajo tudi sodi tako močno piramidalno brco... od vlade in »Piccolo,« ker je nežen, razvajen in slab, mora postati nervozen, razdražen, jezen.... Vlada ga seveda tolaži in ta tolažba nazadnje tako prevlada, da je vlada potrebna večkrat sama tolažbe. In tisti »večkrat« se prele v lj a v »vsakdan.« Vlada zahteva v tolažbo novih tisočakov in tisočakov, če jih pa ne dobi gre pa minister brez tisočakov, ali vendar s tisočaki počivat «Gau-deamns igitur-diira ministri sumus,« za trud in muko dobi pa kak križ, kterega pa navadno ne nosi sam, ampak! — davkoplačevalec! Vse naše moderne inštitucije temelje na devizi: »Narodi, denarja!« na pravico, kakor so nam pokazale zadnje volitve, tako da človek v resnici ne ve, kako da bi sodil! Brez sodov pri volitvah je sploh težko voditi. Sodi agitirajo, agitatorji sodijo. - Agitatorji obljubujejo, in obljuba je slab temelj; kdor hoče na takem temelju sploh kaj zidati, naj se položi najprej sam /a temeljni kamen v zemljo. Na svetil se da iz vsega kaj napraviti ; i/ slame klobuk, iz tobaka dim, iz kosti moko, iz krompirja sir, samo iz obljube agitatorjev prav nič, k večemu kak nepotreben »žurnal« ; ali tudi ta se ne drži dolgo. Kdor se je pod tako zvezdo rodil, skoplje si tudi v istem času svoj — In denarja hoče imeti ne samo vlada, grob! ampak tudi tržaški magistrat v pokritje stroškov za cilindre mestnih svetovalcev, ki so jih kupili ob priliki instalacije novega župana. To je mnogo obljubil, misli biti gotovo jako dolgo župan... Bilo je tudi govora o boju, v katerem morajo zmagati »Taljani! — Ubogi Menelik! črna se ti piše! O »zatiranih« pravicah se je tudi govorilo!!! Ali čegavih ? — Ne-hotč mislim na onega Gorenjca, ki je po vasi pokal z bičem ! Pristopil je k njemu „Povž". Katra, Neža, Mica, Ana vsako jutro v cerkvi so; nekoč ena je zaspana, druga brž popraša jo: »Kaj je s'noči nov'ga bilo Na nasipu Petrovem?« »»Zopet se je dobro pilo, to najpervo ti povem. Moj preljubi Tonček zlati včeraj je slavil svoj god ; bukve dan's ne bo smel brati, a to njemu nič ne škod'. Meni tudi dal je piti, da želodec me boli ; a pokora mora biti, če zvečer se greh stori. Plesalo je staro, mlado na harmonike, vse vprek: še tist' pater s sivo brado pakrat se je spustil v tek. tere, v katerem mu pravi, da pojde k ravnatelju itd. »Oh, kaj sem storil«, je vzdihoval. Napravi se tedaj tudi sedaj šik in gre prosit za odpuščenje. Oh kako so se mu tresle hlačice, kako mu je utripalo srce! Prišel je pred njeno hišo: pozvoni, odpret pride debela gorska dekla, »Kaj hočeš-čete?« »»Prosim so doma, gospa Schuabl?«« »Da, izvolite vstopiti!« Dekla | gre k gospodinji, a kmalu se vrne ter reče: »Gospa so mi rekli tako, da naj Vam rečem : Reci tistemu smrkavcu, naj se spo-bere lepo domov — in naj bo pameten« Torej pojdi!« Oj še s kakim veseljem je skočil skozi vrata, ali, o jernm, klobuk je pozabil, torej mora še enkrat povrniti. Ali dekla ie vedela, da je on, torej mu je storila čakati črez eno uro. Ah koliko strahu je užil ubogi France. No vendar je bil vesel izida. Njegovi kolege, pa so se muzali. Sedaj ne vem kje je. Ako bom pri volji Ti že še kaj povem o njem, dragi »Brivec«, seveda, ako se Ti bode do-padlo to. — Anglež : Goodam, zdaj ko smo spravili Boerce v žakelj pridemo k vam. Kitajec: Varujte se! Ako bodo vse evropejske oblasti, tako junaški kakor ste bili vi Angleži v Afriki, potem vas naši bokseri še pojedo v solati. Anglež: Mož, me imaš za norca ka-li ? Smo dobili ga že v glave, bili »v rožcah« že močno: Kar naenkrat tri postave se med vrati prikažo. Ali mogla bi vganiti, kdo na nas je naletel ? Prišli so nas tja motiti Ivan, Pepček, Mihael. So pol litra naročili, v kot teman so vsedli se, in med sabo govorili tiho so besede te : »Pepček, imaš kaj denarja?« »»Žalibože, jaz sem suh; sem »napumpal« gospodaija, a ta star je tud' od muh.«« Mihael pretiplje žepe, obraz kisel naredi; ni podobice je lepe, nič za vino ne dobi. Ivan še je narbolj srečen, ker je havelok prodal: a — goldinarček ni večen, kam je zginil, sam ni znal. Komaj za pol litra čvička s trudom je prihranil si; da bi imel šl manj dobička, kupil je še smotke tri. Prav počasi so ga vlekli. Ivan dal je svoj zaklad ; sledile »lahko noč« so rekli, mirno šli domov so spat... $ ravnatelju po volji, da dijaki pijejo; zatožila jih bom v šoli, s čim se pregrešili so. — — — — Kar je rekla, je storila, naznanila je vse tri; britve si je zaslužila, Brivec! ti jo zdaj obrij!!! Davorinov. Pogovor v farofi. (V štaj. narečji). Kuharca: »Dober den K.....k! Hote da malo se, da se nekaj pogovoriva, ven nemam tak joko silnega dela«. Ključar : »Dnes pa ravno nemam časa, da mamo doma kosce; no, malo pa le lehko notri stopin. Kaj pa je takega? Kuharca: »To imate stol, vsete si malo; jaz bom nama donesla gložek starega. Znan, da ste joko zmontrani, pa tudi jaz si moren malo počiniti, ven sen gnes že joko dosti trpela... Kak pa se van kaj ti novi mežnar dopodne ? Toti brž vse bole vredi sprovla, kak prešnji. Na binkoštno nedeljo so ludje malo cerkev nasmetili, pa jo je koj po ve-černci zopet osnoža, čeravni ba veki proznik. Vodo si je san nosa doj po ploci, pa se mu je ne nič čiidno zdelo. On je pač en joki človek. Pa tudi naš gospod župnik mojo ga joko radi. Še za tiste mu niso nič rekli, ka je na binkoštni pondelek zvečer zdravo-marije s ten »storin« zvonon zvonija, namesto s ten velkin. Ven jemi tega nede niše zamera. On se je pač viičija za doktora, kak sen že več liidi slišala proviti, pa ne za mežnara. Pa totih reči de se že privada, ven je to ne tak žmetno, on pa ma joko dobro glavo«. Ključar: »Da bi se le ne bi prevzeja, kak prešnji«. Kuharca : »Zato bom že jaz skrbela. Dola mu je bi včasi gložek storega vina, da bmo ga sprovila čisto pod svojo oblast, te pa bo me že vboga. Tildi gospodi župniki mora biti hvaležen, ker so mu doli mežnarijo osnožiti«. Ključar: »Na vas se že lehko zanesemo, ker tak pametno ravnate. Naj bole ste pokazali s tem, da ste nam spravili prešnjega mežnarja s poti. Toga bi niše dfiigi ne bi nareda. Zdaj pa moren iti, ker man doma težake. Dalje va se že driigokrat pogovarjala«. * Narodne uganjke V sredi je votlo, krog kraju pa nič ni, (Slov. svoboda.) Kdaj bomo Slovani v Avstriji enakopravni z drugimi narodi? (O sv. Nikoli.) Kakšne narodnosti je bil prvi človek? (Gotovo nemške, kakšne pa hoče biti!) Kteri dan je Bog ustvaril Slovenca ? (Takrat ko živali.) Kako kažejo nekteri Slovenci svojo narodnost? (Da se sramujejo slovenščine.) Kaj se nam vceplja v šolah slovenskih? (Ljubezen do domovine^) Ni res! (Sovraštvo do Slovencev.) Kaj znači slovenska narodnost ? (Hrast in plavica.) O tem se lahko premnogokrat prepričamo. ir Historični moment. Na tleh leže Slovenstva stebri stari, v domačih šegah vtrjene postave, v deželi parski Tesel gospodari, ječe pod teškim jarmom sini Slave.... Bilo je leta 748. p. K., po nesrečni bitki za Slovence pri Bohinjskem jezeru. Nemci, ki so postali radi sijajne zmage nad Slovenci vrlo oholi, niso nobene prilike prepustili, da ne bi na vse mogoče načine Slovencev dražili.. V istem času je stal na straži čvrst krajnski fant, Janez Strela 21 letni mladenič, ki je imel nalogo opazovati vsako gibanje v neprijateljskem taboru. Nekega dne pa se je napil malo preveč sladkega vinca, ki tedaj še ni bilo krščeno v nobeni katolški oštariji. Častnik pa, ki je imel rundo, ga je našel, kako je čvrsto drnjohal na svojem mestu. — Seveda da so našega Janeza precej v okove okovali ter ga priveli pred vojno sodišče. Take zločine so takrat ravno tako kaznovali, kakor danes, namreč, da so take zločince vstrelili. Vse je že bilo v redu, vojaki so stali na mestu, na povelje stotni- kovo so že nabasali puške, pomerili, ali..... Priznati treba, da so imeli pijanci že takrat srečo, ker, ko so hoteli našega Janeza vstreliti, prišlo je po vestnem preiskovanju na dan, da Bertold Švarc še ni, iznašel — smodnika.... Srečni Janez! "Povž... Smola. Ce izmaknem ključ od veže, tiho splazim ven se bos, drugi dan od tete Neže vselej jih dobim pod nos. Teta s'cer je dobra žena, a »pobožna« je preveč; misli, da za me nobena v svetu božjem ni odveč. Zmiraj naj doma bi tičal, je »za kikljo« držal se : tega sem se naveličal, saj pred svetom sram me je... To bi reklo se živeti : Vina dosti in deklet! A liudir! pri moji teti vedno je denar — zaklet... Davorinov. K gl 4-4 BRIVEC v Cegava je ? Dvonožna krava. V neki vasi, ne daleč od mesta se je nastanil pri neki vdovi mladi gospod. - Za nekoliko dni je prišla vdovina soseda k nji in jo naprosila, naj bi ji posodila malo mleka, ker se je njeno skisalo. »Jaz nimam mleka«, rekla je udova »Ali«, odgovorila je soseda »saj imate sedaj kravo doma!« — »Jaz, kravo... prosim Vas...« »Ma da, jaz jo slišim mukati gotovo vsak dan...« »Mukati, mojo kravo... aha, ali Vi se motite, to je moj gospod, ki piha na — fagot!« » Vi ste me razžalili, gospod, jaz zahtevam zadoščenje na pištole, zovem se pl. Volek«. »Prej nego boste na me streljali, kupite si lovsko karto, zovem se Zajee !« Mešetar: Torej vi nečete kupiti konja? Kupec: Da, ako bi bil zad tak, kakor bi moral biti spred, potem morda, tako pa ga ne morem potrebovati ! Knjigar: Poznate: »Ljubezni vzdihe?« Gospića: Poznam! Knjigar: Imate že: »Prvi poljub?« Str. 5. brez vse skrbi čez mejo. Mi bi znali še Le daj po nji, če jo leskova metla ne — jaz jo ne ukrotim. Koliko greha je že zaradi nje po Krasu, pri sv. Ivanu, v Rojanu, v Trstu in celo po Istri. Ta ne pojde v nebesa ; zato le po liji do krvi I Gospića : Imam ga že ! Knjigar: Ste že imeli »Cankarja«? Gospića: Da, sem ga že imela ! Knjigar: Hočete »Zupančiča?« Gospića : Da, ta bo zame! DOPISI. Iz Babič. Dragi striček ! Ne dolgo tega prinesla je »furja« tam iz Zapotekine nekega kosmatina, ribiča. Ta dolgonogec, nam hoče vse deklice preslepiti z svojimi štirimi očmi. Kadar si nabere polno glavo alkohola, prime za svojo puško, vrže jo na ramo, potem pograbi trnek in hajd na lov. Najprej poizveduje kje bi bila kakšna nedolžna ribica. Ker po takšnej se mu prav sline cedijo. In ko jo ugleda, dirja za njo, da bi jo udobil v svojo mrežo. Toda gorje, oni, ki se pusti uloviti temu zvitemu lovcu ! Zatorej pozor ribice!! — Kati, varu j se! Ribič, te že zasleduje. Kadar pride reci mu, naj raje svoj posel bolj vestno opravlja: da ne bo v tako veliko pohujšanje, vsem svojim podložnim. Obžalovanja vreden tak voditelj, ko v pričo svojih podložnih opravlja službo po gostilnah. Tihotapci pa skačejo mnogo povedati ali za sedaj naj zadostuje, j Ti Kati pa, kadar pride k Tebi z tistim polomljenim trnkom, zalovi ga celo gori do Bovca k njegovi že dolgo ujeti ribici. Naroči mu naj prvič njo preskrbi in potem naj bi drugod burke uganjal. Ahasver. Zarota v laški tonzuri. „Non pemetteremo mai clie si porti una bandiera slava in proeessione per le vie della citta di Trieste. Tajna zarota petero italijanskih kaplanov. Prva tajna seja, skrivne zarote. V ulici sv. Marka se drži tajna seja o polunoči. — Člani skrivne zarote so večinoma gospodje v tonzuri. Bratje zarote sede na stolih, predsednik prebira neke listine pri mizi, gospodje kadijo da je veselje. Predsednik se pokrije in spregovori: Fratelli dilettissi mi! V tem ko odpiram naše zborovanje Vam naznanjam, da nam je došlo pismo od našega »Governa« na lesnem trgu. Pismo se glasi : Alle nostre cinque colonne di bronzo, salute ! Naš governo della Regione Giulia, postal je z vašo pomočjo v Trstu nepremagljiv »baluardo di italianita e di ebraica potenza«. — Na vaših bronastih stebrih sloni naša hiša, vse se nas boji, vse nam sledi, odkar nam tudi vi pomagate. — Po vas in vaših štafetah smo zvedeli kaj se zopet kuri pri sv. Jakobu. Tone z Opčine je bil sam pri nas in nas opozoril na nevihto, katera se zbira proti italijan-stvu in židovstvu, proti vašim in našim interesom. Vi ste sami pisali v naše javno glasilo, i da Slovenke šivajo zastavo, da to je čista provokacija, da confraternitši ni cerkvena, da zastava je navadna trobojnica dei co-lori russi, da je laica in politična. To ste pisali vi, hvala vam na mastnem poročilu, na neumornem delovanju Vaše »sakristije«. Kam pridemo če prevzameta vlado pri sv. Jakobu tista dva brata Ciril in Metod, kedo jih pozna; za nas sta ptujca. Naš governo ne pozna teh svetnikov ; vi sami trdite, da vas malo brigajo solunski svetniki; in da ona dva nimata v laških cerkvah nobenih pravic. To so vaše misli, katere Vam ponavljam v spomin. — Se v koledarju so se morali umakniti — velikemu Zakariju, in se ne bodo Ita- lij nom. Vederemo. Proti volji našega go-verna, proti vaši volji, se je blagoslovila zastava in izročili so jo don Antonu. In kakor so mi moji ■ ministri poročali, hočejo nesti Slovenci zastavo v procesiji po mestu, po korsu. — Sono ardita gente ipiesti Slavi! Sicer se to ne bo zgodilo, ne sme se zgoditi. Vi sami ste se zaprisegli da ne dovolite, da l)i zastava izšla na dan. ■— Na vas je, da držite besedo — da ovarujete sv. Jakob ter cel Trst pred slovansko kugo. — Dobro vem, daje sakristija v dobrih rokah, da ste »vigilantes« noč in dan. Storite vašo dolžnost in sprejmite naš judovski žegen, ki ne fali. Dano na našem Governu na lesnem trgu v Trstu. Don Teodoro, governatore e papa della Kegiono Giulia. Predsednik : Zdaj ste čuli »antifono« zdaj v ste kaj je naša naloga, treba je da ostanemo fedeli, da ubogamo ! — Dobro vam je znan namen naše zarote: »O s t e g g i a r e con o g 11 i m e z-z o 1' i 11 t r o d u r s i della l i n g u a s 1 o v e 11 a e d i b a n d i e r e s 1 a v e n e 1 1 e n o s t r e e h i e s e i t a 1 i a n e. Pomislite bratje, kam smo že prišli; ali vas ne bolijo vaša italijanska ušesa, kedar čujete slovenski koro pri sv. Jakabu, pri obeli Antonih. Vi porečete: Lasse pur che i canti e subi — pur ehe i porti i soldini nelle borse. — Vse prav. Res je, da naši bratje Italijani so se že nekam odvadili špendavat za sveče in za mežnarje. — Fratelli, naša di-visa je : »F o r a della n o s t r a c hi e s a la lingua slava« in pri tem ostanemo. Kar pa nam naš papa Teodoro poroča o slovenski konfraterni, in njih ban-deri — naj bode lo miren, mi bodemo že motili vodo, da se ribice vlove. — Mi zatrobimo »laž« da Slovenci pri sv. Jakobu nimajo bratovščine, da njih zastava ni cerkvena, da je bandiera dei co-lori russi. Zagotovim Vam, da ko bodo Triestini brali v Pieeolu to laž resnico, nastane strah po vsem mestu. Policiji pokažemo javno nevarnost, škofa prestrašimo mi in kanoniki in stvar je gotova — slovenska bandera ostane doma! Ako hočejo imeti Slovenci njih bandere, naj si prej zidajo cerkve. — Vi kolega pojdite na go-verno, da [sporočite kar smo sklenilii, Vi pa k don Antonu. Ako spi ni ga treba buditi bi mu škodilo, dobite ga jutri. Dim que siamo intesi! — Zdaj pa le vsak tiho 11a svoj dom, da Vas ne sreča Seražin, ker 011 ima dober nos. — Druga seja. (V sredo večer pred praznikom). Y tajnem gabinetu governatorja in pape Don Teodora sedi nekaj črnih ta-larjev, dva krivonosa in na prestolu naš Teodoro. — Don Teodoro Maver: Onorevoli della tonsura, fedeli aiutanti del mio governo triestin. Salute e eorone! Moj governo Vas je povabil, da se posvetujemo, ker nevarnost je velika. Jutri je četrtek, v cerkvi sv. Jakoba čaka »la ba uliera dei jdue fratelli !« rada bi šla k jutrajšnji procesiji, ali moj governo na Vašo željo tega ne dovoli. — Mi smo se svojimi znanimi »ragiri« in prefrigano judovsko politico (vsi : evviva lo politica ebreo-magiara) zabranili, da ni šel mons. Flego (un uomo d i poea energia) blagoslovit zastavo. — Nismo pa zamogli zabraniti mons. Cernetu, da bi jo ne bil požegnal. — Zastava je v cerkvi ali naša naloga bodi, da jo ne pustimo na cesto. — Zdaj leži vse na vas in na don Antonu, ali je on mož — ubraniti bandero, da ne zbeži jutri iz cerkve. — (Don Anton v kotu): Non stia dubi-tar, io 11011 la voglio, perehfe il suo governo non la vuole. Zastava ne poj de, naj pada dež ali solnce. —(Vsi: bravo, bene). Prosim besedo ! Don Teodoro: Ima besedo kolega: Janoš-evič. Janoš: Naš governator naj zvč, da smo vse storili kar je bilo treba; poslali smo Toneta z Opčin na komisarjat, poslali smo in šli sami 11a policijo, bil je sam večkrat na »governu«. Jaz ga moram le pohvaliti, ker bi se od enega O peno,a — enega okoličana ne bii mislil, da nam pojde tako na roko. — Mož se je potrudil; ali tisti zatraceni Seražin, ga zasleduje povsod, ga čaka pred komisarjatom, ga krega in ošteva. No moremo reči, da se don Auton, že vedno dobro drži ter upam, da bode podpiral željo našega governa — da dene zastavo pod ključ. Kedo je gospodar v cerkvi'? (vsi : don Anton). Don Teodoro: A propos, kako je s tisto bratovščino ima mnogo udov ? Don Mi o-ni: Vse žene, ki so bile pri naših konfraternah so zbežale k Cirilu i Metodu. Pravijo, da so Slovenke. Zdaj . ne vem ali postajajo pri sv. Jakobu Itali- jani Slovenci ali jih je res toliko. — Pri našem sv. Antonu staremu, so mirne ovčice. Don Anton: Devo (tir la veritil, pri sv. Jakobu je mnogo Slovencev, tako, da se jih že bojim ? D011 Teodoro: Ma bravo don Antonio, kaj se imate bati pod peruti našega governa, — pod streho našega magistrata, ehe ve da de viver. — Sicer vi ste že sam tako bogat, da imate lehko vsak mesec drugo kuharico — kaj ne don Antonio. — (Anton se drži 11a smeh objemaje svoj trebušček). Don Anton: Seusi, seusi, resto umi-lissimo suo servitore, non d 11 hitar di me. Anton jih je že dobil, a sc ni ustrašil, pa tudi se ne bo. — Moja diviza: skozi levo. noter skozi desno ven: samo da se našemu »Pieeolu« ne zamerimo. D011 Teodoro: Zdaj sem slišal vaš glas; — to me veseli in utrjuje v Mojzesovi veri. — Torej lehko sklepam : moj governo je vaš governo, moj »Piccolo« je Vaš »organ« in to naj ostane v znak pobratimstva med nami. Predno vas odpuščam v milosti, Vam dam še svoj blagoslov katerega imam od očakov Abrahama, Izaka, Jakoba..Andate e vigilate lo S la v o 11 o 11 d o r 111 e 111 a i !! M i o- n i: Come non bevemo una birra? Maver: Faremo tutto, adesso vada con suo dio. Governator jc milostno podelil vsakemu eno dramo in zatvoril vrata za odhajajočimi. Teodoro M a y e r sam. O che preti — Geremia l Kedo bi bil mislil, da bodo ti gospodje služili meni —- madjar-skemu židu, katero je nedavno še žve-plenke prodajal po Trstu. Posebno ta Janoš — evič, tega še davno poznam. Dalmatinee je, kako pa; njegova mati je vipavka, da, da. — ' Koliko krat sem jo srečal, ko je nosila vodo po hišah, a nje sin je študiral v konviktu Dobrilovcm. Pa naj kdo še trdi, da tudi iz tega konvikta ne pridejo možje — naše stranke — Ta golantomo nam bo še koristil. Don Teodoro zapali smodko, se nasloni v naslonjačo in pušč zaspi in sanja; sanja dolge, čudne sanje. Zdi se mu da i je pri sv. Jakobu, da so ž njim vsi nje-1 govi kameratje. Pri sv. Jakobu pred cer-' kvijo je polno ljudi, največ je žensk. Govore čudni jezik, don Teodoro jih ne razumi. — Pred cekvijo stoje, in kriče: Ven zastavo, hočemo zastavo! — Hočemo Cirila! Straže jih odganjajo. BRIVEC Str. 7 A žene, niožki, kakor besni ne nehajo. V tem pride don Anton ž njim štirje angeljef -— mož je bled in gleda v tla. Žene se pa zaganjajo v njega kriče: Daj nam zastavo far, kje je naša bandera! Žene v hudej vročici začno mahati in otepapeti s svečami na desno, na levo — zadela je tudi Antona pa tudi don Teodoro je dobil eno gorko po nosu. — V tem se vzbudi skoči na noge. — Zakriči: i Marjeta, Roma, Italija, aiuto, le baba di San Giaeomo me mazza — Don Antonio, Janoš-evič, Mio-ni aiuteme. Mož od strahu je padel v nezavest — na naslonjaču. * Ni več naše to dekle. Bilo je enkrat dekle »Pepea« ima še danes ime. V Skriljah je kravice pasla Tam je mladosti odrasla; Zdaj je postala že signorina Lahi jo kličejo »cara Pepina«. Mesto grabelj nosi pihalo Le na glavi manjka pokrivalo. Ce je srečaš, te takoj poboža Na naš pozdrav odvrne : koša, koša. Naše fante jo nekdaj lovila, Morda bi b'la koga dobila ; A zdaj že za Furlanom stoče, Ce jo ne mara se pa joče. Pepina še se Loš jokala, Ker s' Furlana polentarji izbrala. Na sejmu. Na sejmu v Rifenbergu prodajalcev, prodajalk je bilo mnogo. A nobena mi tako ni dopadla kakor ona vdova — srpov in kosirjev. Lahko bi se za fanta še vnela, a kaj pomaga, če nima fraka, ona ga ne pogleda. Kaj bode frakar se srpi in kosirji, ko samo pero brusi in drsa po papirju. ££ J Prijatelj, ako želiš kupiti „B E I V O A dobiš ga vsaki deseti dan v to-bakarnah: V Trstu prodaja: LOVRENt K , nasproti kavarne Fabris KERSTEN, pri Kjozi. PIPAN, Ponte della Fabbra. TOBAKARNA nasproti restavracije Kossetti. „ na Oorsia Stadion blizo Leitenburga „ Molin grande pri uhodu mestu, vrat ,. Via Nuova in Molin piccolo. „ ulica Barriera vecchia v hiši ka varne Hannonia. TOBAKARNA Grego na voglu via del Bosco. „ v ulici Sette Fontane. „ ulica Erta pri sv. Jakobu. „ nasproti policije. „ v ulici S. Marko. „ pred cerkvi Sv. Antona starega. tik museja Revoltella. „ Afrič v hiši Economa Campo Maržo. TOBAKARNA nasproti tiskarne Dolenc pri pošti „ nasproti tiskarne „Edinosti" ulica del le Poste. G.spa GASPERŠK , trgovka pri Sv. Ivanu. TOBAKARNA v „Narodnemdomu" v Barkovljah. V Gorici: TOBAKARNA Josip Schwarz, šolske ulice. En. Jellersich. Nunske ulice blizo cerkve. V Ljubljani: Gosp. BRUS pred škofijo štv. 13. „ PODREKAR. Sv. Jakoba trg štv. 8. „ SEŠAREK, Šelenbergove ulice štv. 3(i, Glavna zaloga tobaka GBABER, Glavni trg. Gosd. JOSIP MAČEK, Glavni trg. „ IVAN VRHOVEC, tobakar, Št. Peterska cesta štv. 52. Gosp. BLAŽ FRAN, tobakar, Dunajska cesta 4 V Kranju : FLORIJAN, bukvama. I. VICIČ, krojač v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad. Izdeluje moške obleko vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zadovoljil ost. Priporočuje se slovenskim krogom in drugim. Za obilno na roči te v udani I. Vićič, krojač. Bruni nova tobakarne ulica S. Martiri štv. 12, prodaja znamke, koleke in pisarsko pripravo; dobi se tudi list „BRIVEC". Pozor!! Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri >Iai'illll Lllksa na Prošeku. IV Cene ugodne, ""^f Slovenska šivilja priporoča se cenj. slovenskem gospicam. Točna postrežba, nizke cene. ""^Bf Ulica Commerciale 12 II. nad. Zavaruj si dom in življenje. Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. - Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250000 z al >ž. kapitala. AsiJcuracije so znašale : Varstvena zaloga je znašala 31. doc. 1896. 66 milijonov 174 000 gld. 1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld! POZOR! Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst. Kdor želi biti dobro in točno postrežen z j svežini in vsakovrstnim kolonijalnim blagom ka-! kor: kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter i sploh z; vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe n:i željo prosto na doni Nadejaje se obilo obiska beleži udani Vekoslav Plesniča r. VWVW VAA/WWVV W pohištva vsake vrste D - od -- ' / Kroma Trst ulica S. Marco štev. fi. Trst. Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s prisluhu istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj', se tudi vedno mrzla jedila. Udani Ant. Babic. Levi Minzi ? 'Trsta l Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijaii, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao. > > Miroflilnica (Aroma) B. Poniž v Gorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča I'o zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd. rjTAVjr ČUDEN FRAN urar Glavni tli - Ljubljana - Glavni trg. Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. tSC Ceniki na razpolago. JJ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mc-secu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, p e s m i in razne pod učne nasvete za matere in heer-k e. Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo ,,Slovenke" — Trst. mooooooi Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko ulica Commerciale 11. Podružnica ravnotam št. 12. Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec. moootooooooi „Slavisclies Eclio" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schvventner po 14 nvč. Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez "cga lista. Lastnik in urednik: MiloS Kamnščič, NOVAK MIHA trgovec ulica S. Catarina št. 9. - trst - ulioa S. Catarina št. 9. (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorioo, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. Prva slovenska trgovina i ž e 1 e ž j e 111 Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, počinjene in medene ploščenine, razna orodja, šte-dilnt: ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. _ JtT~ Vse po najnižjih cenah. In resristrovana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje t°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zarod. Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatflj(') Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice. Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.fi63.7t! 1893 „ 38.245.13 1894 „ 49.741.fiK 1895 88.644.52 1896 „ 125.448.27 1897 „ 164.907.79 1898 „ 261.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095.10 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji fikrat prej kakor pri drugih hranilnicah T Svoji h Svojim Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zveži m kruhom : prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v ulici Stadion št. 20. odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani Jakob Perhavc, lastnik. i 4 I Odlikovani fotografski atelier A. JERKIĆ Gosposka ulica št. 7. - (JOIUCA - Gosposka ulica št. 7. v hiši „Goriške ljudske posojilnice". P. 11. Novi, velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki. 'i. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe Dri obstoječih cenah 15'/»rabat. Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno in najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenesene, da se jih ne moreš nagledati. Ponosni smemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši.- m i ► > Izdaje in tiska tiskarna „Edinosti" v Trstu