Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek do vključno 11. 2. 2020. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnim počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si TEDNIK - Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS V Štajerski Ptuj, petek, 6. decembra 2019 Letnik LXXII • št. 94 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR | Spodnje Podravje • Z novim letom napovedane višje cene za ravnanje z odpadki Višji zneski na položnicah za smeti S podražitvami odvoza smeti se bodo v prihodnjem letu morali soočiti občani večine občin Spodnjega Podravja, kjer to storitev opravlja podjetje Čisto mesto. Gre za občine Cirkulane, Destrnik, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Pri bioloških odpadkih direktor podjetja napoveduje kar 42-odstotni dvig cene! VečnastraniZ Aktualno Juršinci • Lasbaher odhaja, ambulanto prevzema Zdravstveni dom Ptuj O Stran 3 Politika Videm • Kakšna je razlika med predvolilnimi obljubami in proračunom ... O Stran 5 V središču Podravje • Obljubljene ceste ni od nikoder O Stran 6 Kronika Podravje • Revščine bo vedno več, ne vedno manj O Stran 7 Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Mestna svetnica najprej donirala, nato pa denar zahtevala nazaj o Stran 3 Povprečnima • Za koliko denarja so prikrajšane podravske občine o Strani 6 in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. j*» N /i y / i A y jijil / 2 Štajerski Aktualno torek • 3. decembra 2019 Majšperk • Vlomilci povzročili za 8.000 evrov škode Občani naj bodo pozorni na sumljive osebe in vozila Na območju Majšperka so bili v minulih dneh na delu vlomilci. Skupno so policisti na območju občine obravnavali pet velikih tatvin, v katerih je bilo povzročene za okoli 8.000 evrov premoženjske škode. Pred dnevi je po družabnih omrežjih zaokrožilo opozorilo Policijske postaje Podlehnik o povečanem številu vlomov v stanova njske objekte na območju občine Majšperk. Po naših informacijah naj bi nepridipravi med drugim vlamljali v hiše v smeri od Majšperka proti Stopercam, predstavljal naj bi se kot zaposleni Elektra Maribor. Slednje smo preverili tudi na Policijski upravi Maribor, kjer te informacije nimajo. So pa dejali, da so bili vsi vlomi na območju Majšperka izvedeni v popoldanskem času, med 16.30 in 21.00. Policisti za vlomilci še zbirajo obvestila, zato občane pozivajo, da še bolj kot običajno poskrbijo za varovanje svojih nepremičnin. Občane prosijo, da takoj obvestijo policijo, če opazijo karkoli neobičajnega (od oseb do vozil), kar ne sovpada z običajnim dogajanjem na območju kjer živijo, zapomnijo naj si tudi vozila, registrske tablice. Nočne omarice, ovojnice v predalih - shranite denar drugje! Ob tem policisti občanom Majšperka in tudi drugim svetujejo, da vrednih predmetov, predvsem nakita, ne hranijo na običajnih mestih, kot so nočne omarice, omarice v kopalnici, predali dnevnih sob, ker jih storilci največkrat pregledajo in tudi najdejo te predmete. Tam naj ne hranijo niti denarja. Prav tako otroci naj ne hranijo privarčevanega denarja v denarnicah ali raznih ovojnicah v predalih pisalnih miz, omarah ali drugih policah v otroških sobah. Če je mogoče, naj bodo objekti varovani z alarmnimi sistemi, drugače s senzorskimi lučmi, ali pa se naj pri odhodih v popoldanskem času nekje v objektu pusti luč, še dodajo. Mojca Vtič Policisti na območju PU Maribor zabeležili 131 vlomov Območje PU 1 Št. vlomov oktober 2019 Maribor 131 Gorišnica 1 Lenart 6 Ormož 1 Podlehnik 5 Ptuj 18 Slov. Bistrica 10 Vir: PU Maribor Žetale • Imenovanje ravnateljice Silvestra Klemenčič ostaja Na razpisano delovno mesto ravnatelja zavoda OŠ Žetale sta letos prispeli dve vlogi, in sicer seje za novi mandat potegovala dosedanja ravnateljica Silvestra Klemenčič, kandidaturo je oddala tudi Aleksandra Jagarinec, trenutno zaposlena v OŠ Hrastnik. V začetku decembra je svet zavoda OŠ Žetale sledil pozitivnemu mnenju občinskega sveta, sveta staršev in učiteljsko-vzgojiteljska zbora ter na mesto ravnatelja šolskemu ministrstvu predlagal dosedanjo ravnateljico Silvestro Klemenčič. »Pripomb na njeno delo ni bilo podanih, prav tako ni nihče oporekal programu dela, ki ga je kandidatka podala na razpisu,« je pojasnila Lidija Šešerko, predsednica Sveta zavoda OŠ Žetale. Dodala je, da je bil predlog potrjen soglasno ter da je sedaj naloga sveta zavoda, da dokumentacijo posreduje na šolsko ministrstvo, ki ^^^^^^^^^ naj bi svojo odločitev sporočilo v 30 dneh. »Zapletov ne pričakujemo,« je še povedala Šešerkova. Večjih pretresov na področju šolstva tako v Žetalah ne gre pričakovati. Dosedanja ravnateljica Silvestra Klemenčič, ki se ji obeta nov petletni mandat, pa obljublja, da bo v obdobju rav-nateljevanja naredila za vrtec in šolo vse, da bodo imeli učenci in učenke enake izhodiščne pogoje za učenje in delo v šoli. Mojca Vtič Foto: OŠ Žetale Sp. Podravje • Napovedane višje cene za odvoz smeti, plačevali bodo tudi lastniki vikendov Čisto mesto krepko zvišuje zneske na položnicah S podražitvami odvoza smeti se bodo v prihodnjem letu morali soočiti občani večine občin Spodnjega Podravja, kjer to storitev opravlja podjetje Čisto mesto. Gre za občine Cirkulane, Destrnik, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Direktor podjetja Kristjan Lovrenčič je jasno povedal, da gre pri podražitvi za prenos višjih finančnih bremen s podjetja na uporabnike. Z načrtovano podražitvijo odvoza in obdelave odpadkov so se minule dni srečali tudi svetniki občine Zavrč. Direktor Lovrenčič jim je pojasnil: »Storitev ostaja bolj ali manj enaka. Sama oprema za zbiranje, lokacije zbirnih centrov, odpiralni časi in pa frekvence prevzema odpadkov bodo tudi v letu 2020 identične. Prehajamo pa prihodnje leto na spremembo obračuna pri večstanovanjskih objektih in vključevanje praznih objektov, torej vikendov in počitniških hiš." Občinski svet je novosti s soglasno sprejel; tako bodo po novem položnice za komunalne odpadke dobili tudi lastniki praznih hiš in vikendov. Svetnike je ob podanih informacijah zanimalo, kakšne bodo predvidoma cene v prihodnje. Govorili o enem, sprejeli pa drug dokument Lovrenčič je povedal: „V predlog smo dali novo ceno, ki je v evrih na kilogram razvidna iz elaborata." Vendar so svetniki pozornost v bistveno večji meri namenili cenam, ki so bile prikazane na informativnem ceniku, in to kljub dejstvu, da informativni cenik ni dokument, o katerem bi občinski svet odločal, hkrati pa tudi Čistega mesta ne zavezuje pri višini položnic! Za Čisto mesto Ptuj je namreč zavezujoča izhodiščna cena v evrih na kilogram smeti, ki jo občinski svet s potrditvijo elaborata uveljavi. Glede na to ceno se obračunavajo dejanski stroški, ki jih podjetje obračuna posameznemu uporabniku. Odvoz odpadkov bodo po novem letu morali plačevati tudi lastniki vikendov ali drugih praznih hiš; pavšalna cena na mesec bo znašala tri evre za 80-litrsko posodo. Po novem ključu se bo obračunavala tudi storitev pri večstanovanjskih objektih. To je potrdil tudi Lovrenčič z besedami: „Seveda primerjava (dviga cene v elaboratu, op. a.) deleža v evrih na kg in deleža v ceni na položnici (kot jo predvideva informativni cenik) ni enaka. Kot rečeno, ima na znesek na mesečni položnici vpliv dejansko zbrana količina in dejanski volumen na terenu ter seveda tudi spremembe načina obračuna pri večstanovanjskih objektih in dodatni obračunski volumen za vikende oz. prazne hiše.« Dvig izhodiščne cene za več kot 10 odstotkov Kot je razvidno iz elaborata, bo Čisto mesto že z začetkom novega leta svojo storitev obračunava- lo po novi izhodiščni ceni, ki je za več kot 10 % višja, kot je bila doslej. To ceno je završki občinski svet tudi potrdil. Vendar bo nova cena uporabnike obremenila različno. Sodeč po informativnem ceniku bodo pri smeteh največjo razliko v ceni občutili lastniki praznih hiš in vikendov, ki doslej s temi stroški sploh niso bili obremenjeni. Plačevali bodo t. i. pavšalno ceno, in sicer slabe 3 evre mesečno za 80-li-trsko posodo. Po novem ključu se bo obračunavala tudi storitev pri večstanovanjskih objektih. Pri individualnih gospodinjstvih naj bi razlika v ceni na povprečni letni ravni znašala zgolj 3 %. Kot je povedal Lovrenčič: „Če govorimo o povprečni posodi z volumnom 120 litrov, pričakujemo pri mešanih komunalnih odpadkih triodstotni dvig cene, kar pomeni približno 40 centov več od sedanje cene.« Karmen Grnjak Foto: Sta/M24 Pri bioloških odpadkih kar 42-odstotni dvig cene! Za biološke odpadke pa bo cena po novem letu konkretno višja; kar (neverjetnih) 42 odstotkov! »Razlog za tolikšno povišanje je v tem, ker v zadnjih štirih letih beležimo ogromen porast naroče-vanja bioloških posod. Strošek obdelave in zbiranja, s katerim se soočamo, smo morali oceniti na novo in zato je sama cena za odvoz bioloških odpadkov zrasla,« je pojasnil direktor Čistega mesta in še dodal: »Mi kot izvajalec smo dolžni uporabnike usmerjati k temu, da kompostirajo doma, kar je zanje brezplačno. Če pa te možnosti nimajo, pa morajo naročiti biološko posodo, v vsakem primeru morajo biološke odpadke ločiti od preostalih." Razlogi za povišanje cen •V»» ( VI • so vtšji stroski Zneski na položnicah za odvoz in obdelavo odpadkov bodo kmalu višji. Direktor Čistega mesta Kristjan Lovrenčič je pojasnil: »Naše podjetje že od leta 2016 ni dvignilo cen za ravnanje z odpadki, čeprav smo bili v tem času kot izvajalci deležni precejšnjih povišanj, ki niso nastala na naši strani. Gre za podražitve goriva, nove cestnine za tovorna vozila. Tudi sortirne analize, kijih v tem letu že moramo opravljati, so velik strošek. Po novem letu pa se bodo občutno povišali tudi stroški dela, kar bo posledica zvišanja minimalnih plač. Kot izvajalci smo obremenjeni z novimi stroški, kijih pač moramo prenesti na uporabnike ... " Foto: CG Foto: CG Foto: CG torek • 3. decembra 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Za izgradnjo urgentnega centra kljub sklepu niso donirali vsi ptujski svetniki Mestna svetnica najprej donirala, nato pa denar zahtevala nazaj Aprila 2017 je stekla dobrodelna akcija zbiranja sredstev za izgradnjo urgentnega centra na Ptuju. Pomagali so podjetniki, glasbeniki, igralci, športniki, pa tudi lokalna politika. Ptujski mestni svetniki so se za dobrodelni namen odpovedali celo eni sejnini. A ker naj se tega dogovora ne bi držali vsi in ker do realizacije investicije še ni prišlo, je ena izmed nekdanjih svetnic zahtevala vračilo svoje donacije v višini 110 evrov. Ko je pred dvema letoma postalo jasno, da lahko zaradi finančne nezmožnosti ptujske bolnišnice ta ostane brez novega urgentnega centra, so stekle različne akcije. 19 županov je podpisalo pisma o nameri, s katerimi so se zavezali, da bodo zagotovili del sredstev. Že tako okrnjene občinske proračune so dobro pretresli in si glede na število prebivalcev razdelili zneske, ki jih bodo prispevali. Skupaj so nabrali 300.193 evrov. Do danes jih še bolnišnici sicer niso nakazali, to naj bi storili naslednje leto, ko bo gradnja dejansko stekla. A v nobeni izmed občin ta rezervirana sredstva - vsaj javno -niso bila problematizirana. Njihov namen je jasen, tako kot dejstvo, da se je gradnja zavlekla zaradi neodločnosti državne politike, interesov nekaterih posameznikov, da spodleti, pa tudi napak pri izvedbi projekta, predvsem objavi razpisne dokumentacije. Tanja Meško Tonejc: „Denar sem raje nakazala Humanitarnemu društvu!" Foto: Dreamstime/M24 Nekdanja ptujska mestna svetnica Tanja Meško Tonejc pravi, da je imela več razlogov za zahtevek povračila donacije. Sočasno je tekla tudi akcija zbiranja sredstev, ki so jo vodili gospodarstveniki. Tri velika podjetja, ki delujejo na našem območju: Fi-nakos, Perutnina Ptuj in Talum, so združili moči in k sodelovanju pritegnili še druge. Odzvalo se je veliko ljudi, da bi pomagali Podravju na poti do jasno zastavljenega cilja. Donirala, nato pa ... Med tistimi, ki so prispevali denarna sredstva, so bili tudi svetniki mestne občine Ptuj v prejšnjem mandatu. Sprejeli so sklep, da se odpovedujejo eni sejnini in sredstva donirajo za izgradnjo ur-gentnega centra. Tudi, ko so bila sredstva zbrana, so sledili številni zapleti, nesporazumi in celo dvomi okrog tega, ali bo sploh investicija realizirana. Po skoraj dveh letih se stroji sicer niso pognali, je pa minister za zdravje Aleš Šabeder zagotovil, da se zaveda nujnosti tega projekta in da se bodo dela začela kmalu. V kar pa očitno nekateri ne verjamejo. Ena izmed tistih, ki so kot svetniki sedeli v prejšnji sestavi 29-članskega mestnega sveta MO Ptuj, Tanja Meško Tonejc, je namreč podala zahtevo za vračilo donacije. Kot je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo prejeli v uredništvo, je novembra letos podala zahtevo za vračilo 110,79 evra, kolikor je znašala njena neto sejnina. Pred nekaj tedni ji je bil ta denar tudi nakazan na njen transakcijski račun. Junija 2017 so ptujski mestni svetniki sklenili, da sredstva, ki bi jih prejeli kot plačilo za eno sejnino, nakažejo za izgradnjo urgentnega centra. Takratna svetnica Tanja Meško Tonejc je neuradno izvedela, da se tega dogovora niso držali vsi svetniki; po njenih informacijah naj bi le polovica svetnikov nakazala 110 evrov. Kot je povedala Meško Tonejčeva, pa je za njeno zahtevo po povračilu ključno osebno ogorčenje, ker se v več kot dveh letih ni premaknilo pri izgradnji še nič: „Raz-jezil me je njihov način, ogorčena pa sem tudi nad tem, kako počasi vse skupaj poteka. V znak protesta sem zahtevala svoj del denarja nazaj. Raje sem ga nakazala humanitarnemu društvu. Enostavno ne morem verjeti, da se v tolikem času ni naredilo nič. Pa še to: projekt je prvič padel, ker je bil me-galomanski." Vsi zagotavljajo, da je zbrani denar za urgetni center na varnem Direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Anica Už-mah je za pojasnilo okrog tega zaprosila tudi ministrstvo za zdravje. Prepričana je, da razloga za to, da bi kdorkoli zahteval vračilo do-nacije, ni: „Dela se niso še začela iz objektivnih razlogov, vsekakor pa je denar na varnem." Gospodarstveniki, ki so akcijo zbiranja sredstev začeli, zagotavljajo, da je denar povsem varen na posebnem transakcijskem ra- čunu, na katerem se je zbiral ločeno za ta projekt. Nad njim bdijo dejansko vsi organizatorji dobrodelne akcije, koordinacijo pa je prevzelo podjetje Talum, od koder so sicer potrdili, da so prejeli eno zahtevo za vračilo donacije, zaradi varovanja osebnih podatkov pa z imeni niso operirali. Na izrecno željo enega od donator-jev so sredi novembra vrnili vplačano donacijo za izgradnjo ptujskega urgentnega centra. »Na posebnem računu, kjer čakajo zbrana sredstva, je ta trenutek 342.804 evrov,« so še pojasnili. Dzenana Kmetec Juršinci • Tudi po odhodu koncesionarja bo za paciente poskrbljeno Ambulanto z novim letom prevzema ZD Ptuj Ker družinski zdravnik in koncesionar Miro Lasbaher ni našel dodatnega zdravnika, ki bi mu pomagal pri delu, bo svojo ambulanto konec leta zaprl, vendar je strah pacientov, da bodo v juršincih ostali brez zdravnika, odveč. Župan Alojz Kaučič namreč zagotavlja, da splošna zdravstvena ambulanta v Juršincih ostaja, zato nikomur ni treba drugje iskati novega zdravnika. »Sprememba je le ta, da ambulanta ne bo več v rokah koncesionarja, kot je bila doslej, ampak jo z novim letom spet prevzema Zdravstveni dom Ptuj, ki ima po zakonu in če ima seveda interes, prednost pred koncesionarjem. Ta interes je bil izkazan in tako bo pet dni na teden pri nas zdravnica, ki bo hkrati pokrivala tudi paciente v domu upokojencev.« Ambulanta v Juršincih ostaja, pacienti si bodo zdravnika delili z bližnjim domom upokojencev. Za paciente bo torej v Juršincih poskrbljeno kot doslej, še naprej bodo imeli vsak dan na voljo stalno zdravstveno osebje, ostaja tudi laboratorij. »Žal se po občini širijo neke čudne govorice, da bo po odhodu Lasbaherja zdaj vse narobe, da se vračamo pod okrilje javnega zdravstva, da bodo iz zdravstvenega doma k nam poši-l j ali vsakič drugega zdravnika. Proti temu se je težko boriti, zmeraj se najdejo ljudje, ki niso zadovoljni, lahko samo še enkrat zagotovim, da ambulanta ostaja takšna, kot je bila, le zdravnik bo drugi. In ne bo koncesionar, ampak zaposlen v ptujskem zdravstvenem domu. Kje pa piše, da je javno slabše od zasebnega?« se sprašuje Kaučič, ki je tudi sam pacient juršinske ambulante in bo to, kot zagotavlja, tudi ostal. »Ohranitev splošne ambulante v občini je v mojem velikem interesu, tako župana kot občana. Tudi sam nisem vedno mlajši in najbrž bom zdravnika vedno bolj potreboval, zato sem vesel, da ga bom imel še naprej v bližini.« Spomnimo, da je Miro Lasbaher, specialist družinske medicine in koncesionar v zdravstveni ambulanti Juršinci, s prvim julijem odpovedal koncesijsko pogodbo, ki jo ima sklenjeno z občino Juršinci, kot glavni razlog pa navedel preobremenjenost. Takrat je tudi napovedal, da če v šestih mesecih, toliko namreč po pogodbi traja odpovedni rok, ne najde novega zdravnika, bo ambulanto zapustil. Za prevzem njegove ambulante se je sprva zanimala Rahela Simonič, zdravnica, ki je pred časom zapustila ambulanto na Destrniku, ker je želela lastno koncesijo, vendar je v Juršincih ni mogla dobiti, saj se ambulanta, kot rečeno, vrača pod okrilje ptujskega zdravstvenega doma. Senka Dreu 4 Štajerski Podravje petek • 6. decembra 2019 Središče ob Dravi • Telovadnica potrebna obnove Telovadba na prepihu Telovadnica pri Osnovni šoli Središče ob Dravi je potrebna prenove. Okna na objektu so namreč tako dotrajana, da, še zlasti v mrzlem in vetrovnem vremenu, skoznje piha. Okna so popolnoma dotrajana. Telovadnica, ki je bila zgrajena pred dobrimi tremi desetletji, je edini tovrstni športni objekt v občini. Uporabljajo jo tako osnovnošolci, v popoldanskem času pa služi tudi drugim uporabnikom za izvedbo športnih dejavnosti, še zlasti pozimi, ko je ta polno zasedena. Vendar pa je potrebna prenove. Okna so popolnoma dotrajana, na nekaterih mestih celo polomljena. Še zlasti ob mrzlem in vetrovnem vremenu skoznje piha, posledično je v telovadnici dokaj hladno. Zaradi dotrajanih oken pa se soočajo tudi z visokimi stroški ogrevanja, saj gre za veliko toplotno izgubo. Da je sicer celoten objekt potreben energetske prenove, je povedala ravnateljica OŠ Središče ob Dravi Jasna Munda: »Zelo bi bili veseli, če bi se energetska prenova zgodila čimprej, kajti telovadnica je velik porabnik toplotne energije, sploh v tem času, ko potekajo rekreativne vadbe. Gradnja telovadnice je bila zaključena leta 1987. Obstoječa okna na telovadnici so torej stara 32 let in res potrebna zamenjave, kajti ne tesnijo več, kot bi morala. Kot že povedano, pa s tem ne bi odpravili celotnih visokih stroškov ogrevanja, kajti potrebna je tudi energetska obnova fasade.« Za začetek bi radi zamenjali vsaj okna Temu je prikimal tudi središki župan Jurij Borko. Kot je pojasnil, so energetsko sanacijo objekta že pred tremi leti prijavili na javni razpis Fundacije za šport, kjer so računali na sofinancerski denar. A so bili neuspešni. Še letos se bodo znova poskusili prijaviti na objavljen razpis, vendar za zdaj le za zamenjavo oken. V ta namen so svetniki na zadnji seji že potrdili investicijski dokument (DIIP), iz katerega je razvidno, da bi za zamenjavo oken v prepišni telovadnici potrebovali nekaj več kot 70.000 evrov. Pri tem računajo na slabih 30.000 evrov sofinancerskega denarja. »Prvi korak bi bila menjava oken. Na razpisu lahko pridobimo 50 % sofinancer-skih sredstev. V prihodnje pa bi bilo treba energetsko obnoviti fasado in zamenjati svetila, ki so prav tako potratna. Sredstva bomo poskušali pridobiti na razpisih, v nasprotnem primeru pa bo treba razmišljati o zagotovitvi denarja v katerem izmed naslednjih proračunov,« je o načrtih glede potrebne obnove telovadnice povedal Borko. Monika Horvat Ormož • Vrača se kino Dom kulture bo to soboto kinodvorana Po skoraj dveh desetletjih se na pobudo gibanja Gradimo prihodnost in ob finančni podpori občine v Ormož vrača kino. Filmoljubi si bodo lahko v domu kulture vsak mesec ogledali tri ali štiri filmske projekcije. Prve bodo na sporedu že to soboto, 7. decembra, ko bo na ogled animirana družinska komedija Pri Addamsovih, sledilo bo Ledeno kraljestvo 2, v večernih urah pa bo predvajana romantična komedija Last Christmas in kriminalka Nož v hrbet. Ogled filmov na velikem platnu bo izvajal mobilni kinematograf Moj kino, ki tudi v drugih manjših krajih po državi ponuja na ogled novejše komercialne filmske uspešnice. Kino bo predvidoma obratoval ob vikendih. Občina je za projekt namenila 5.000 evrov letno, predvajanih pa bo skupno od 45 do 50 filmov. Monika Horvat Foto: MH Dvorana ormoškega doma kulture se bo enkrat na mesec spremenila v pravo kinodvorano, kjer ne bosta manjkali niti pokovka in pijača. Ptuj • Seja sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Letošnja prometna statistika dokaj ugodna Na območju mestne občine (MO) Ptuj seje letos v primerjavi z lanskim letom zgodilo skoraj za tretjino manj prometnih nesreč. »Letos jih je bilo do sredine novembra 293, lani v istem obdobju 404,« je na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj pojasnil pomočnik komandirja policijske postaje Ptuj, zadolžen za področje prometne varnosti, Boštjan Koletnik. Največ prometnih nesreč se zgodi ob petkih, najpogosteje med 9. in 12. uro. Žal so ceste na Ptujskem nedavno terjale prvo letošnjo smrtno žrtev. Nesreča se je sicer zgodila v gozdu, na makadamski cesti, ki pa je kategorizirana kot javna pot. Zato se dogodek obravnava kot prometna nesreča. Koletnik je dodal, da so se štiri letošnje prometne nesreče končale s hudimi telesnimi poškodbami (lani pet), 70 udeležencev prometnih nesreč je bilo lahko telesno poškodovanih (lani 87). 30 odstotkov je tudi manj nesreč z materialno škodo. V prometu je še vedno preveč udeležencev, ki vozijo pod vplivom alkohola. Številni so tudi takšni s pretežko nogo, ki prekoračijo dovoljene hitrosti vožnje. Eni in drugi so med povzročitelji prometnih nesreč. Po Koletnikovih besedah se največ prometnih nesreč na območju ptujske občine zgodi ob petkih, sledijo ponedeljki. Tretjina vseh nesreč se je pripetila med 9. in 12. uro. Najmanj prometnih nesreč je bilo julija, v primerjavi z lanskim letom se je številka prepolovila. Jeseni, ko je na cestah ponovno več udeležencev, so številke dogodkov začele rasti. »Septembra in novembra smo v primerjavi z lanskim letom obravnavali več prometnih nesreč. Novembra smo potem imeli še nesrečo s smrtnim slučajem,« je dejal Koletnik. Obnova Ormoške ceste se odmika Na seji SPVCP so govorili tudi o projektu urejanja Ormoške ceste, med krožiščem pri Super mestu in transformatorjem v Spuhlji. Projekt, kot je predstavljen v novi nalogi, ne predvideva krožišča za Brstje, povsod tudi naj ne bilo površin za pešce in kolesarje, kar je za zagotavljanje varnosti neugodno. Glede na to, da je izdelana nova projektna naloga, ki bo podlaga za nove načrte, je pričakovati nekajletni zamik obnove ene izmed najpomembnejših vpadnic v mesto, ki pa je že sedaj v katastrofalno slabem stanju. Vozišče je polno grbin in lukenj, kolesarska steza je in je ni, enako tudi pločnik. Želja lokalne skupnosti je, da bi bili obojestransko ob cesti urejeni tako kolesarska steza kot tudi varna površina za pešce. Na glavni cesti bodo zarisali postajališča in razširili bankino Podžupan MO Ptuj Marjan Kola-rič je povedal, da so bili s predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo in Cestnega podjetja Ptuj nedavno na terenskem ogledu glavnih cest skozi Grajeno in Novo vas pri Ptuju. V Grajeni naj bi na cestišču zarisali dve avtobusni postajališči in razširili bankine (na lokaciji Majcen, Kampl), enako tudi ob Slovenjego-riški cesti pri Klemenčiču. Mojca Zemljarič Zmešnjava pri OŠ Mladika Na seji SPVCP so govorili tudi o prometnem režimu v okolici OŠ Mladika v času izvajanja gradbenih del. Zaradi deloviščaje postavljen zapora, ki pa jo starši v želji, da otroka iz avtomobila odložijo čim bližje šolskemu pragu, prezrejo. Zato ob jutranjih konicah okrog šole nastaja pravi prometni kaos. Janez Strelec je dejal, da bodo ob šoli vzpostavili območje umirjenega prometa z možnostjo kratkotrajnega parkiranja za šolo. Takšna prometna ureditev bi potem veljala ves čas, dokler se bodo izvajala dela. Cirkulane • Seja občinskega sveta Proračun v javno obravnavo Svetniki občine Cirkulane so na novembrski seji v prvem branju obravnavali proračun za prihodnje leto. Ta bo na prihodkovni strani znašal 2,9 milijona evrov. Odhodki bodo nekoliko višji, razliko bodo pokrili z zadolževanjem (81.000 evrov) ter s prenosom sredstev iz letošnjega v prihodnje leto (175.000 evrov). Za investicije v prometno infrastrukturo bodo namenili blizu 900 tisočakov. Večji načrtovani projekti so sanacija plazu v Paradižu v znesku 370.000 evrov, preplastitev lokalne ceste Dolane-Meglošak (246.000 evrov), most Kokol Do-lane (93.000 evrov) in asfaltiranje javne poti Gradišča Vegan-Maroh, ki bo predvidoma veljala 75.000 evrov. Okoli 70.000 evrov bodo v letu 2020 namenili za pokopališče. Poleg rednega vzdrževanja so v ta znesek vključene ureditve žarnega zidu, predprostora vežice in prostora za raztros pepela. V letu 2020 občina načrtuje tudi gradnjo parka dediščine, za kar je v proračunu rezervirala 123.000 evrov. Svetniki posebnih pripomb na osnutek proračuna niso imeli. Franc Milošič je povprašal, zakaj je razlika pri javnih delavcih, z dosedanjih 31.000 na 49.000 evrov. Županja Antonija Žumbar je odgovorila, da do razlike prihaja, ker bi želeli, če bo možno, preko sistema javnih del zaposliti organizatorja socialne oskrbe. Zastarela Mercatorjeva prodajalna Županja Žumbarjeva je na zadnji seji povedala, da si prizadeva, da bi Mercator v Cirkulanah obnovil svojo prodajalno. Konkretnejši dogovori o tem naj bi po njenih besedah stekli po novem letu. Svetnik Ivan Hemetek je pripomnil, da je bil cirkulanski Mercator pred kakšnima dvema letoma razglašen kot naj poslovalnica. Za ta uspeh naj bi jih nagradili z obnovo, ki pa je niso izvedli. O tem, kdaj in v kakšnem obsegu bi obnavljali cirku- lansko poslovalnico, smo povprašali vodstvo družbe v Ljubljani. Iz službe za odnose z javnostmi smo prejeli odgovor, da obnova za zdaj ni v načrtu. Zato tudi ne morejo govoriti ne o časovnici ne o obsegu in ne o stroških. Mojca Zemljarič Foto: MZ Županja Antonija Zumbar si prizadeva, da bi v Cirkulanah dobili sodobnejšo prodajalno. Zato vztrajno trka na vrata šefov Mercatorja v Ljubljani. torek • 3. decembra 2019 Podravje Štajerski 5 Makole • Ptujska vinska kraljica ostala brez besed Fontana po makolsko že obratuje V Makolahje nekaj let zorela ideja o fontani - vinski seveda. Turistično društvo Makole, Občina Makole in štirje vinogradniki so sklenili, dajo postavijo. Ima obliko soda in je postavljena v kletne prostore pod občinsko stavbo, ki so se prelevili v prodajno-turistično-degustaajski prostor. Foto: Mojca Vtič Ptujska vinska kraljica Mernika Kovačič ob makolskem sodu Nov prostor, poimenovan Makolski lodn, bo služil degustaciji lokalno pridelane hrane in seveda vina, predstavitvi kraja ter lokalnih pridelovalcev iz območja Makol, trženju lokalno pridelane hrane ter predstavitvi kulturnih in naravnih znamenitosti kraja. Vrednost projekta, prijavljenega na razpis LAS Dobro za nas, je bila 36.918 evrov, od tega so pridobljena evropska sredstva znašala 24.208 evrov. Prijavitelj projekta je bilo Turistično društvo Makole s partnerji. »Makolski lodn je pomembna investicija in pridobitev, ne le za Turistično društvo Makole, temveč tudi za Občino Makole, ki je s tem dobila prostor, kamor lahko s ponosom povabi goste. Končne vsebine Lodna še nismo povsem dorekli, zagotovo pa bo to prostor, ki je namenjen druženju ljubiteljev vsega dobrega in naših članov. Za zdaj pa bo Makolski lodn odprt za najavljene skupine ter v času prireditev,« je povedala predsednica društva Romana Sagadin. Otvoritveni trak so v Makolah slavnostno prerezali na andrejevo nedeljo. Odprtje pa je imelo kraljevski pridih, saj je Makolčane obiskala ptujska vinska kraljica Monika Kovačič. »Ta degustacijski prostor s ponudbo vin je za tako mali kraj, kot so Makole, in za tukajšnje vinogradnike velik napredek. Ponosna sem nanje in upam, da jim bodo sledili tudi ostali kraji oziroma občine v tem vinorodnem okolišu.« Trenutno iz soda, ki je srčika Makolskega lodna, pritečejo vina štirih vinogradnikov, in sicer Jožeta Kovačiča, Marka Skerbiša, Franca Kolarja in Srečka Sagadina. Seveda je kozarec pod pipico nastavila tudi vinska kraljica. »Poskusila sem rumeni muškat in sovinjon. Sta sladka, sama sem naklonjena sladkim vinom, in zelo okusna, resnično sem ostala brez besed,« je še povedala njena visokost. Mojca Vtič Kidričevo • Obvoznica kmalu v gradnji Evropski denar potrjen Ministrstvo za infrastrukturo je s strani vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori projektu izgradnje obvoznice Kidričevo, katerega investicijska vrednost znaša 14,7 milijonov evrov. "S^BL nJ' »w ^^ THI Ste Kot so sporočili z ministrstva, bo projekt v višini 6,67 milijona evrov sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Projekt je bil predhodno potrjen v sklopu dopolnitve k dogovoru za razvoj podravske regije junija lani. Kot pojasnjujejo na infrastrukturnem ministrstvu, so traso obvoznice določili med glavno cesto Šikole-Hajdina in regionalno cesto Majšperk-Kidričevo, ta pa poteka po vzhodni strani naselja Strnišče zahodno od Taluma. V sklopu projekta bodo zgradili nekaj manj kot štiri kilometre nove obvozne ceste, uredili šest križišč, nekaj priključnih, servisnih in traktorskih cest, podvoz pod industrijskim tirom ter podhod za živali, pa tudi kolesarsko stezo in pločnik. Hkrati bodo uredili še kanalizacijo ter poskrbeli za krajinsko ureditev območja. Z omenjeno obvoznico bodo med drugim omogočili promet težkih tovornjakov mimo mesta do industrijskega območja, kjer sta med drugim največji podjetji Talum in Boxmark. Razpis za izvedbo gradbenih del bo predvidoma objavljen še v decembru. (sta) Videm • Seja občinskega sveta: proračun prestal glasovanje Kakšna je razlika med predvolilnimi obljubami in proračunom ... Svetniki občine Videm so na 8. redni seji s 13 glasovi za, dvema proti in enim vzdržanim potrdili proračun za prihodnje leto. Občina bo gospodarila s 5,3 milijona evrov prihodkov. Opozicijski svetniki so predlagali amandma, s katerim bi med drugim zmanjšali sredstva za plače in znižali vrednost splošne proračunske rezerve, denar pa prerazporedili za nekaj manjših investicij. Zakaj občina potrebuje tri zaposlene pravnike?! Brane Koletnik je povprašal, zakaj občina potrebuje tri zaposlene pravnike. To bi se mu edino zdelo smiselno, če bi pravne storitve brezplačno nudili še občanom. Župan Branko Marinič je poudaril, da si zneska 284.000 evrov za plače niso izmislili na občini, temveč tarifne razrede in plačno politiko javnih uslužbencev oblikuje država. Zmanjšanje postavke za plače po njegovih besedah ni možno. Priložnost (z DARS-om) zamujena, ne vrne se nobena V nadaljevanju se je oglasil Andrej Rožman in pozval k skupnemu delu, ne pa delitvi na opozicijo in koalicijo ter dodal: »Kolikokrat sem bil glasen, da je Halozam treba dati, pa ne prihajam s tistega dela občine. Vedno sem se boril za dobro vseh.« Rožman je potem predstavil še bridko resnico, da je občina iz rok izpustila veliko priložnost, ko se je načrtovala in gradila avtocesta. »Takrat bi mi morali pritisniti na DARS in zahtevati, da nam v naseljih ob avtocesti uredi kompletno infrastrukturo, od kanalizacije do cest, pločnikov, javne razsvetljave. Če bi tam znali pridobiti državni denar, bi potem za preostale dele občine, tudi Haloze, ostalo več. Sedaj je tako, da se DARS hvali, da je končal naložbo z 20 % nižjimi stroški, mi pa smo pri gradnji avtoceste za lokalno okolje iztržili samo drobtinice. Haloze imamo nage in bose, Svetnika Peter Jagarinec in Branko Kolednik sta v debati o proračunu občine povedala marsikatero krepko. marsikaj bi lahko pridobili na račun avtoceste, pa nismo. Aduta smo imeli v rokah, nismo ga izkoristili!« Kdo je koga pahnil v opozicijo ali kako je izvisel (politični) dogovor Peter Jagarinec je dejal, da so amandma vložili, ker niso bili povabljeni k pripravi proračuna, pa tudi pri kasnejših korekcijah niso sodelovali. »Menim, da so amandmaji dobro pripravljeni. Da pa naši predlogi niso tako slabi, priča tudi vaša sedanja odločitev, da zvišate nagrado ob rojstvu otrok.« Župan je prikimal, da predlogi v amandmajih niso slabi: »To ni dokument, ki bi ga zavrgli. Nisem rekel, da nič ne velja. A proračun vsega ne zmore, sredstva so omejena.« Jagarinec mu je odgovoril: »Vi ste nas razdelili na koalicijo in opozicijo. Če bi med pripravo proračuna sedeli skupaj, teh razprav sedaj ne bi bilo, proračun bi bil potrjen, mi pa bi odločali že o deseti točki dnevnega reda.« Marinič se je branil: »Sami ste šli v opozicijo. Nehajmo se, prosim, deliti, razmišljajmo, kaj lahko dobrega naredimo za občino.« Nato se je oglasil Brane Koletnik. »Končajmo s tem, kdo je opozicija in kdo koalicija. Po volitvah smo se župan, poslanka in naša svetniška skupina SMS pri Palu dogovorili, si dali roko, da sklenemo koalicijo. Naslednji dan ste pomladne stranke stopile skupaj in ste nam obrnili hrbet. Pojasnili ste, da je iz Ljubljane prišlo navodilo o združevanju pomladnih strank. Tako smo pristali v opoziciji.« Župan Marinič je zanikal, da bi Ljubljana dajala navodila, kako naj se oblikuje politični sistem v občini. Ali Jagarinec spi z županovo sliko pod »pojštrom«? Jagarinca, ki je glasoval proti proračunu, je župan Marinič povprašal, kako si predstavlja ra- O (ne)zakonitostih pri Hekovem mostu Peter Jagarinec in Brane Kolednik sta župana Branka Mariniča vnovič pocukala za rokav zaradi gradnje Hekovega mostu čez reko Psičino. »Zanima me končna vrednost investicije, ali je bil izvajalec izbran na javnem razpisu (javno naročilo), ste za gradnjo pridobili gradbeno dovoljenje in ali je izvajalec dal bančno garancijo,« je spraševal Jagarinec. Župan je odgovoril, da projekt pregleduje nadzorni odbor. Ko bo nadzor končan in sestavljeno poročilo, bodo svetniki dobili vse odgovore.« Koletnik je dodal: »Prosim, odgovorite nam na vprašanje, ali je bil razpis za izvajalca ali ne. To lahko odgovorite takoj in na kratko.« A želenega odgovora ni dobil. Župan Marinič je dejal, daje bilo vse izvedeno v skladu z veljavno zakonodajo. m Foto: MZ Župan Branko Marinič svetniku Petru Jagarincu: »Pustimo predvolilni čas. Tisto je eno, realna situacija in proračun pa drugo. Upam, da nimaš mojih slik iz predvolilnega časa kje pod pojštrom.« zvoj občine, če proračuna, v katerem je tudi denar za krajevno skupnost Leskovec, iz katere prihaja, ni podprl. »Glasoval sem proti, ker za KS Leskovec namenjate samo 60.000 evrov. S tem se ne morem strinjati. Ljudje me vsakodnevno sprašujejo, kdaj bo izvedeno to in ono ... Cestni program, ki smo ga sestavili na KS, ni bil upoštevan. Pa smo izbrali ceste, kjer je lastništvo urejeno, da ne bi to bil izgovor. Ljudje so živi leksikon podatkov, točno vedo, kdaj se je katera cesta gradila, obnavljala . Zato smo pri sestavljanju cestnega programa poslušali njihovo mnenje. In tega pri sestavi proračuna niste upoštevali! Kaj vse ste obljubljali v predvolilnem času in kje vse ste se fotografirali ... Spomnite se malo!« Zadnjo besedo je potem imel župan. »Pustimo predvolilni čas. Tisto je eno, realna situacija in proračun pa drugo. Upam, da nimaš mojih slik iz predvolilnega časa kje pod pojštrom. Mandat traja štiri leta, v enem letu ne moremo vsega postoriti. Proračun je živa zadeva in se lahko z rebalansom spreminja. Ni pa tudi vse v betonu in asfaltu. Čakajo nas pomembni projekti in vlaganja v šolski prostor. Sam sem veliko na terenu, se pogovarjam z ljudmi, opravim oglede cest . Pri pripravi proračuna smo bili zelo precizni. Za vsak evro sem preveril, kam ga bomo namenili.« Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: CG Foto: MZ 6 Štajerski V središču torek • 3. decembra 2019 Podravje • Občine se soočajo z izsiljevanjem Obljubljene ceste ni od nikoder »Sprašujem se, komu je interes, da stopicamo na mestu ali pa celo gremo nazaj?! Vse obmejne občine trpimo zaradi slabe cestne povezave, ljudje se izseljujejo, trpi tudi gospodarstvo,« je na zadnjem sestanku glede ceste od Ptuja do Ormoža, ki bi morala biti že zgrajena, upravičeno vzrojil župan Zavrča Slavko Pravdič. Foto: M H Nekateri župani ob trasi bodoče ceste med Ptujem in Ormož ugotavljajo, da se v dveh letih, odkar redno sestankujejo, ni premaknilo kaj dosti. Medtem ko izgradnja viadukta Sejanca na ormoški strani gre h koncu, še naprej ostaja neznanka, kdaj bodo stekla prva dela na drugih odsekih ter še zlasti, kje bo potekal zadnji del ceste od Markovcev do Ptuja. Študija pokazala pet variant, zdaj čakajo na medresorsko skupino Državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Nina Mauhler je povedala, da je študija variant pokazala pet potencialno izvedljivih variant, ki bi jih morala proučiti medresorska komisija in ugotoviti, katere so primerne za nadaljnjo obravnavo. Vendar pa ta še vedno ni zaživela, čeprav bi jo ministrstvo za okolje in prostor (MOP) moralo ustanoviti že pred skoraj dvema letoma. Togost okoljskega ministrstva Županom, ki so na sestanku pogrešali predstavnike okoljskega ministrstva, je ob tem dokončno zavrelo. »Da v dveh letih nekdo ne more sklicati sestanka, kaže na popolno neresnost in je odraz tega, na kar sem v preteklosti že opozoril - togosti ministrstva za okolje in prostor. Leta 2013 bi po prvih načrtih cesta morala biti končana, sedaj smo leta 2019 in se še vedno pogovarjamo, na kak način bomo gradili, katera varianta je izvedljiva ...,« je med drugim dejal župan Markovcev Milan Gabrovec. Pravdič: »Imam občutek, da gremo nazaj« »Tako, kot sem povedal na prvem sestanku, imam občutek, da na žalost gremo nazaj, ne pa naprej. Namesto treh variant, kje naj bi potekal zadnji del ceste Ptuj-Ormož, jih imamo sedaj pet, delovna medresorska skupina po dveh letih še vedno ni ustanovljena. Vprašajmo se, komu je interes, da stojimo na mestu ali celo gremo nazaj?!« je bil jasen župan Zavrča Slavko Pravdič, ki je še opozoril na mačehovski odnos države tudi glede preostalih infrastrukturnih projektov. »Če ne bo državnega interesa, se bo cesta končala na travniku« Da je bistvenega pomena, da dobijo ustrezno prometno povezavo, saj se bodo le tako lahko gospodarsko in drugače razvijali, je prepričan tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak: »Tu je poln kup vprašanj, na katera nimamo odgovorov, od tega, da se nam ponujajo nove variante, nove presoje, novi časovni roki, o katerih niti sami ne znajo ničesar povedati. Leta in leta se pogovarjamo o teh variantah, cesta pa bi morala biti že zdavnaj končana! Ljudje se nam dnevno izseljujejo, za gospodarstvenike nismo zanimivi prav zaradi nezagotavljanja bližine hitrih cest. Župani zahtevamo etapno gradnjo! Če ne bo državnega interesa za izgradnjo te ceste, se bo ta morda zares končala nekje na travniku, žal v občini Ormož ... « Monika Horvat Borko kolegom: »Dobrojutro« »Dobro jutro, da ste se zbudili. S tem želim samo povedati, da ste se prepričali o tem, kako funkcionirajo zadeve v naši državi. Razlog za to je čisto enostaven: politično smo 'prešvoh',« pa je na slišano med drugim pripomnil središki župan Jurij Borko. ¥W IsPM tjm Foto: sta/M24 Fotografija je simbolična. Podravje • Občine pri državnem proračunu potegnile ta kratko; višje pov Za koliko denarja so prikrajša Državni proračun za prihodnji dve leti je potrjen. Medtem ko je koalicija z njim načelom Predvsem jih je zažuljilo, da koalicija ni želela prisluhniti predlogu, s katerim bi doda poslancev SDS za višjo povprečnino je bil gladko zavrnjen. Ker je amandma najprej na biti potrjen še v državnem zboru. A se ni izšlo tako. Poslanec SDS Jožef Lenart, ki v državnem zboru zastopa Ptujsko polje in Slovenske gorice, je pojasnil, da proračunov za leti 2020 in 2021 ni podprl: „Nad razrezom več kot 10 milijard evrov sredstev sem razočaran. Proračun je centraliziran, ni investicijsko naravnan in ni enakomerno porazdeljen po regijah. Kljub temu da imamo rekordni proračun, se denar razporeja nerazumno. V proračunu manjkajo pre-potrebna sredstva za dolgotrajno oskrbo, za stanovanjsko shemo, za investicije v železniško infrastrukturo in izboljšanja cestnih povezav. Štajerska in Spodnje Podravje sta ostala brez omembe vrednih sredstev za nove investicije v infrastrukturo in gospodarstvo." „Zgolj 11 odstotkov proračuna za investicije" Proti proračunoma je glasovala tudi poslanka SDS Suzana Lep Šimenko, ki v državnem zboru zastopa glas Haloz in Dravskega polja. „Proračun ne rešuje problematike institucionalnega varstva za starejše (zgolj pet milijonov evrov ni dovolj niti za izgradnjo enega doma za ostarele), ne rešuje problemov na področju zdravstva, pokojninskega varstva, trga dela, mladih, še naprej se pelje napačna trošarinska politika in politika davkov, niso zagotovljena denarna sredstva za problemska obmejna območja, zgolj 11 odstotkov proračuna gre za investicije." Tudi Lep Šimenkova je glasovala za amandma, ki bi občinam prinesel več denarja: „Žal so potem koalicijske stranke s podporo SNS na redni seji znižale povprečnino na višino, ki jo je predlagala vlada. Med glasovanji smo v SDS in NSI ponovno vložili amandma in poskusili z vmesnim predlogom, a tudi tega koalicija ni podprla. Obžalujem tudi, da podpore ni prejel moj amandma, s katerim bi območju Haloz v letih 2020 in 2021 zagotovili skupno 10 milijonov evrov sredstev za razvoj. Vlada obljublja ukrepe za obmejna območja, vendar sredstev v proračunih nima zagotovljenih, zato se upravičeno bojim, da bo vse skupaj spet ostalo le pri delovnih skupinah." „Proračuna antisocialna, nerazvojna in nepravična" Boštjan Koražija je poslanec Levice, izvoljen je bil na Ptuju in Haj-dini. Proračunov za prihodnji dve leti ni potrdil. „Sta antisocialna, nerazvojna in nepravična, zlasti do našega celotnega območja. V proračunu skoraj ni sredstev za izgradnjo domov za starejše občane. Za gradnjo več kot nujno potrebnih neprofitnih stanovanj je namenje- nih bore malo sredstev, prav tako je predvidenih kronično premalo sredstev za sofinanciranje investicij v izobraževalne ustanove, premalo sredstev je namenjenih za gradnjo študentskih domov in štipendij, za znanost, raziskovalno dejavnost, ... « Kakšni so odzivi županov Nuška Gajšek, Ptuj: „Na nek način smo lahko takšen razplet glasovanja glede povprečnine pričakovali, saj je bil vloženi amandma opozicijski. Dogovor s Skupnostjo občin Slovenije je bil drugačen. Dodatno breme predstavlja še to, da še vedno ni sprejetega Zakona o zmanjšanju stroškov občin in tudi Zakona o financiranju občin, kjer bi dvignili delež zadolževanja. Če strnemo vse skupaj, je napoved za občine zelo slaba! Seveda s takim izkupičkom ne moremo biti zadovoljni, a bomo morali znati gospodariti tudi s tem. Koliko denarja bi občina prejela več, če bi bil potrjen amandma SDS, je težko povsem natančno določiti. Ob upoštevanju določenih predpostavk bo MO Ptuj zaradi nižje povprečnine v v naslednji dveh letih ob več kot 3.150.000 evrov." Franc Pukšič, Destrnik: „Višina sredstev vsekakor ne bo zadostovala za kritje stroškov zakonsko določenih nalog, ki jih bodo občine v prihodnjih dveh letih imele. Poslance, ki so glasovali proti, po- zivam, naj stopijo pred občinske svetnike v svojih volilnih okrajih in preverijo, ali še uživajo zaupanje. V nasprotnem primeru naj v državnem zboru sprožijo postopek nezaupnice vladi in s tem omogočijo predčasne volitve. Naj državo vodijo tisti, ki imajo radi Slovenijo, se zavedajo enakomernega skladnega razvoja in so sposobni." Milan Gabrovec, Markovci: „Kot smo že vajeni, država tudi tokrat ni stopila na stran občin. Že v času gospodarske krize smo morali poskrbeti za kritje stroškov za izvajanje zakonsko določenih nalog, na katere nimamo vpliva. Vendar smo to dejstvo sprejeli, zaradi tega se je marsikatera občina morala odreči nekaterim investicijam. Sedaj, v času gospodarske rasti, bi pri- čakovali, da bo država prisluhnila tudi občinam. Če bi bil amandma o višji povprečnini v državnem zboru sprejet, bi naša občina v dve letih prejela 612.889 evrov več." Anton Butolen, Žetale: „V bistvu je šlo za amandma na Zakon o izvrševanju proračuna. Že ko ga je potrdil odbor za finance, mi je bilo jasno, da v parlamentu ne bo potrjen. Na takšen način se tako pomembni amandmaji ne sprejemajo. Je pa absurdno, da v obdobju najvišjih prihodkov v državnem proračunu država občinam ni pripravljena pokriti stroškov, ki jih je z drugimi sprejetimi ukrepi sama povzročila. Posebej smo prizadete manjše, demografsko ogrožene občine. Naši občini bi sprejetje obeh amandmajev prineslo prib- petek • 6. decembra 2019 V središču Štajerski 7 prečnine ne bo ane podravske občine ta zadovoljna, so opozicijski poslanci do dokumenta precej kritični. tno zagotovila denar, namenjen lokalnim skupnostim. Amandma odboru za finance dobil zeleno luč, je obstajalo upanje, da bi znal OBČINE )RAVSKE REGIJE ? 2.640.539 € ližno 136.000 evrov v letu 2020 in 155.000 evrov v letu 2021. Ves ta denar bi namenili za investicije v cestno infrastrukturo, ki je pri nas še vedno največji problem, posebej zato, ker ne moremo več kandidirati za evropska sredstva." Branko Marinič, Videm: „Sem razočaran. Pred glasovanjem sem komentiral, da so poslanci, ki bodo glasovali proti povišanju povpreč-nine, proti razvoju slovenskih občin. Tisti poslanci iz našega območja, ki so glasovali proti, naj se globoko zamislijo. Občina Videm je tako v enem letu izgubila 388.000 evrov, kar bi lahko namenili za asfaltiranje treh kilometrov cest v Halozah." Darinka Fakin, Majšperk: „Bili bi zelo veseli, če bi bila višja pov-prečnina sprejeta. Ta sredstva bi nam omogočila normalno delovanje, na razpolago bi imeli tudi več sredstev za področja, ki jih danes ne moremo pokriti. Večino denarja bi namenili za nujne investicije in vzdrževanje infrastrukture." Antonija Žumbar, Cirkulane: „ Sprejeta povprečnina ne zadostuje za izvajanje vseh tekočih in prenesenih nalog občine, kakor tudi ne za vse nujne investicije občin, še manj pa zagotavlja skladen regionalni razvoj. Menim, da bi za obmejne občine z zelo razpršeno poselitvijo in občine z manj razvitim gospodarstvom morali ustanoviti poseben sklad oz. dodatno financiranje izven sistema povprečnine." MZ Foto: Osebni arhiv Poslanka Mojca Žnidarič ter poslanca Aljaž Kovačič in Jani 1 V V /» »VI Ivanusa so proračun (in nižje povprečnine) podprli Poslanka iz Ormoža Mojca Žnidarič (SMC) je pojasnila, daje proračunoma za leti 2020 in 2021 dala svoj glas. „Sem koalicijska poslanka in je tako tudi logično." Amandmaja za višje povprečnine občinam, ki soju vložili poslanci SDS, njenega glasu nista dobila. „Če si opozicijski poslanec, si lahko populist, če pa koalicijski, pa moraš biti realist. Dodatna finančna sredstva za povišanje povprečnin v proračunih države za leto 2020 in za leto 2021 niso zagotovljena. Če bi torej ta opozicijski predlog prestal glasovanje na plenarni seji, bi prišlo do neskladja med proračunoma in Zakonom o izvrševanju proračunov. Amandmaji so bili namreč vloženi na Zakon o izvrševanju proračunov. Vprašljiva bi bila tudi skladnost s fiskalnim pravilom. Povprečnina se skladno z zakonom določa kot štiriletno povprečje in je po dolgih letih sedaj določena v znesku, kot je dejansko izračunana. V primerjavi z letom 2019 seje povečala za 32 milijonov evrov." Proračuna je podprl tudi koalicijski poslanec Aljaž Kovačič (LMŠ), ki tako kot Žnidaričeva prihaja iz Ormoža. „Proračuna sem podprl, saj krepita razvojno naravnanost države in ohranjata solidarnostni model družbe. S proračunom smo glasovali za povišanje pokojnin, poroštvo za reševanje prve stanovanjske problematike, investicije v železniško infrastrukturo, dodatna sredstva za znanost, razvoj... Podprl sem vladni predlog, ki določa najvišjo povprečnim doslej in bo v letu 2020 znašala 589 evrov. V dveh letih vlade Marjana Šarca so se povprečnine dvignile za 76 milijonov evrov in v znesek ni všteto financiranje posameznih investicij po občinah. V pripravi je tudi zakon, ki bo občine razbremenil stroškov v višini 32 milijonov evrov." Ims Ims Foto: Osebni arhiv Ptujsko-ormoško območje ima v državnem zboru še enega poslanca. To je Jani Ivanuša iz Ormoža (SNS). Na odboru za finance je dvig povprečnin podprl, na plenarni seji državnega zbora pa je skupaj s koalicijskimi strankami potrdil znižanje povprečnine na vladni predlog. Proračuna za leti 2020 in 2021je podprl, prav tako Zakon o izvrševanju proračuna. Zakaj seje odločil tako glasovati, nam ni saj na naša vprašanja ni podal odgovorov. I Foto: Osebni arhiv znano, Ptuj • Društvo UP-ornik pomaga 886 ljudem Revščine bo vedno več, ne vedno manj Po uspešnem delovanju v Mariboru, kjer pomagajo več sto pomoči potrebnim, je pred natanko letom dni društvo UP-ornik prostore odprlo tudi na Ptuju. V tem času so se prepričali, kako težka je socialna slika Spodnjega Podravja. Njihove izkušnje kažejo, da so najbolj pomoči potrebni upokojenci, ki životarijo s prenizkimi pokojninami, ter samohranilci. V društvu UP-ornik deluje 12 aktivnih članov društva, ki z veliko vnemo pomagajo pomoči potrebnim. Krovni član in ustanovitelj je bil pater Bogdan Knavs, ki pa je vodenje društva kot zakonitemu zastopniku zaupal humanitarcu Borisu Krabonji. Slednji je javnosti dobro znan tudi kot oster kritik politike, ki je po njegovem v prvi vrsti odgovorna za to, da so plače in pokojnine prenizke in ne omogočajo dostojnega življenja. So na Ptuju nezaželeni? Koordinacijo dela na Ptuju je prevzela Sabina Škoda, delujejo pa na Čučkovi ulici 3. Kljub izjemno težkim zgodbam ugotavljajo, da morda niso najbolje sprejeti v tem okolju. „Ves čas imam občutek, da smo UP-orniki nezaželeni. Za to nimam dokazov, morda sem tudi paranoičen, ampak če primerjam komunikacijo mariborskega centra za socialno delo z nami, je tu drugače." V naslednjem letu bodo skušali pridobiti tudi kakšna občinska sredstva na razpisih. Mariborska občina jim letno nameni 10.000 evrov. Tega zneska so izjemno veseli, zberejo pa neprimerljivo več s pomočjo donacij posameznikov in podjetij. Lani so zbrali kar 200.000 evrov, letos do novembra 160.000 evrov. S tem denarjem pomagajo na območju Ptuja in Maribora 886 ljudem, na njihovem seznamu je tudi šest begunskih družin. „Tisti, ki jim pomagamo, so večinoma upokojenci in samohranilci. V svoji bazi imamo okrog 300 otrok. Striktno pa odklanjamo družine, v katerih sta oba starša, tudi če so pod pragom revščine, ker si enostavno v to jabolko ne upamo ugrizniti. Preveč je tega," pravi Krabonja. Izjemoma jim sicer pomagajo, a le v primerih, ko je to edini izhod iz njihove stiske. Zgodbe revščine nosi domov ... Zgodbe, s katerimi se dnevno srečujejo, Krabonja dojema kot iskreno boleče. Sam se vanje osebno zelo vživlja in priznava, da jih v mislih nosi s seboj domov tudi po tem, ko se vrata UP-ornika zaprejo: „V povprečju porabim za to delo štiri do pet ur dnevno. Večkrat sem pomisli, da bi se umaknil, a je UP-ornik zdaj tako daleč, da te pravice nimam. 886 ljudi je deloma odvisnih od nas. Več kot 2.500 ljudi nam je doniralo, nekateri po večkrat. Tu ni prostora za igrice." Po mnenju Krabonje je zaradi stanja v Sloveniji tudi na centrih za socialno delo veliko bremena, dela, ki ga zaradi obširne administracije enostavno včasih na terenu ne zmorejo opraviti, kot bi bilo treba. Boris Krabonja 90 kljukcev s prilepljenimi stoli na ritih ne bo naredilo nič Obenem se jezi nad tem, da ljudje vsako negativno stvar pripisujejo državi. Po njegovem je to zguljena fraza za neodgovornost in neaktivnost posameznika: "Država, to sem jaz, to ste vi - in mi moramo nekaj narediti, da bo ljudem boljše. Tistim 90 kljukcem se je stol prilepil na rit in računati na njih je nesmiselno. Potrebujemo še vsaj 150 let, da bomo ozavestili, kaj pomeni demokracija." Posledica neaktivnosti dela družbe sta po njegovem tudi revščina in odrinje-nost posameznikov na rob. Ne pridejo le po materialno pomoč, včasih želijo le sočutje, lepo besedo ... V štirih letih se je našemu sogovorniku v spomin zarezalo ogromno žalostnih zgodb, eno izmed njih je delil tudi z nami: „Ravno te dni smo sprejeli 84-letno upokojenko, ki je prišla prvič. Na tem svetu je čisto sama, in ko sva vse uredila, sem se ji zahvalil in se poslovil. Nato pa me je vprašala, ali je še lahko malo pri nas, saj ne bi rada šla domov. Kar stisnilo me je. Torej ni prišla le po materialno pomoč. Bila je šolski primer osamljenih in pozabljenih upokojencev." Krabonja sicer še ugotavlja, da bi lahko marsikomu pomagali, pa se mnogokrat ljudje ne želijo javno izpostaviti. Dodatne težave jim je prinesla uredba o varovanju osebnih podatkov. „Druga stvar pa je, da se vedno najde 10 odstotkov ljudi, ki kljub stiski posameznika po njem pljuvajo. Večinoma pa smo ljudje naravnani tako, marsikaj pripišemo sebi. V teh letih sem le redko videl, da krivijo za revščino koga drugega. Po navadi iščejo vzroke pri sebi. In če te nekdo še kritizira, je občutek krivde toliko težji." Vse, ki bi potrebovali pomoč, vabijo, da jih obiščejo ob sredah med 16. in 18. uro na Čučkovi ulici. Dženana Kmetec Robotizacija povečuje revščino Razlog za to, da bo revščine vedno več, Krabonja med drugim vidi tudi v intelektualnih sposobnostih posameznika: „Vsodobni družbi za nekatere enostavno ni delovnih mest. Včasih so tisti, ki niso bili visoko šolani, v tovarnah pometali opilke, zdaj tega enostavno ni več, ker to počnejo roboti. Mene je strah, da bo revščine vedno več. Menim, da se lahko stvari temeljito spremenijo le, če bo sprejet univerzalni temeljni dohodek. Argument, da lenuhi potem ne bodo želeli delati, ne zdrži. Tudi danes obstaja bojazen, da plače prejemajo, pa ne delajo kaj veliko. Tako ali tako je vseeno, ostalo pa bi več dela za nas, ki to želimo." Foto: CG Vir: SDS 8 Štajerski Politika petek • 6. decembra 2019 Sv. Trojica • Proračun 2020 bo najvišji v zgodovini Občini uspelo poplačati zapadle račune Trojiški proračun za prihodnje leto je nastavljen zelo razvojno, saj bo najvišji v zgodovini občine, pravi župan David Klobasa, ki pa je še bolj zadovoljen, ker mu je s sodelavci uspelo stabilizirati občinske finance. »Kot veste, smo mandat začeli z velikim nahrbtnikom neporavnanih obveznosti. Zdaj že lahko rečem, da bomo do konca decembra poravnali vse zapadle račune in prišli na tako želeno nulo.« Prodaja občinske počitniške hiše, ki stoji v neposredni bližini nekdanje gostilne Žaba na elitni lokaciji ob Trojiškem jezeru, jim je zelo pripomogla k poplačilu omenjenih zapadlih računov, saj so zanjo dobili 112.000 evrov. Sicer pa je proračun za leto 2020, predlog je trenutno v javni razpravi, težek kar 3,2 milijona evrov, predvsem na račun evropskih sredstev, ki jih bo občina, če bo projekt izpeljan po načrtih, dobila za dobrih 70 kilometrov kolesarke. »Ker smo na križišču osrednjih Slovenskih goric, bomo kar prepredeni s kolesarskimi potmi, za kar naj bi prejeli skoraj 560.000 evrov. Tudi sicer se trudimo občinsko blagajno napolniti s čim več evropskega denarja: dobrih 60.000 evrov na primer znašajo sredstva za izgradnjo postajališča za avtodome, 27.000 evrov pa za projekt Gibanje brez ovir, torej za odpravo arhitektonskih ovir na javnih zgradbah; v obeh primerih gre za sredstva, pridobljena preko Lasa.« Začasno vodstvo zavoda Visit Trojica V Sveti Trojici bodo prihodnje leto veliko vlagali v komunalno infrastrukturo, precej denarja, dobrih 240.000 evrov, pa bodo namenili turizmu, in sicer za promocijo občine, organizacijo raznih prireditev, sejmov in razstav, delovanje društev, označevanje naravnih in kulturnih znamenitosti, turistične projekte in vzpostavitev novoustanovljenega krovnega zavoda za turizem Visit Trojica. »V občinski upravi nimamo dovolj ljudi, da bi jih lahko še dodatno obremenil z nalogami v zvezi z zavodom Visit Trojica. Zato so svetniki potrdili predlog za zaposlitev v. d. direktorice javnega zavoda Visit Trojica za šest mesecev. To je prevzela Šentiljčanka Veronika Rodman, ki je pred tem delala v gospodarstvu.« Senka Dreu Haloze • Župani obmejnih občin pri ministru Strah med občani zaradi nelegalnih migracij Nezakonite migracije pomembno vplivajo na občutek varnosti občanov, je bilo slišati v Podlehniku. »Občani želijo podaljšane šolske prevoze, prejemamo pobude za javno razsvetljavo, ne zaradi prometne varnosti, temveč zaradi osebne,« je povedal župan Sebastian Toplak, kije o negativnih učinkih migracij govoril tudi na sestanku pri notranjem ministru Boštjanu Poklukarju. Župani petih obmejnih občin, Črnomlja, Ilirske Bistrice, Kostela, Krškega in Podlehnika, so se novembra prvič sestali z notranjim ministrom v okviru delovne skupine, katere glavna naloga je proučitev vplivov nezakonitih migracij na življenje v obmejnih občinah. Župani so izpostavili številne negativne vplive migracij na življenje v obmejnih občinah, od zmanjšanja občutka varnosti do negativnih finančnih posledic, ter predlagali obike pomoči, ki bi jih morala občinam in občanom zagotoviti država. Delovna skupina obmejnih občin in notranji minister so na skupnem sestanku v Ljubljani še sklenili, da bodo težave reševali postopoma, po korakih. Naslednjič se bodo sestali še letos, predvidoma v drugi polovici decembra. Sicer pa je minister županom zagotovil, da bodo njihove predloge celovito preučili na pristojnih ministrstvih. Pri tem je poudaril: »Povsem razumem problematiko obmejnih občin, povezano z nezakonitimi migracijami, in vam želimo čimprej priti naproti.« Mojca Vtič Foto: SD Prihodnji trojiški proračun bo najvišji doslej in zelo razvojno naravnan. Podlehnik • Sprejetje občinskega prostorskega načrta tik pred vrati Pobude za gradnje so - mladi že nestrpni Občinski svet v Podlehniku je konec novembra sprejel proračuna za prihodnji dve leti. V letu 2020 naj bi odhodki proračuna znašali 2,48 milijona evrov. Nekoliko manj so namenili za ceste, večje manjših projektov, pri katerih se nadejajo sofinanciranja v okviru razpisov. Občinski svetniki so potrdili proračuna za leti 2020 in 2021. Foto: Mojca Vtič Med projekti, ki jih bodo v prihodnjih letih financirali, je sofinanciranje nakupa novega gasilskega vozila, ureditev medgeneracij-skega športnega centra. Slednje pomeni dograditev obstoječega športnega objekta, tako da bodo urejeni prostori za starejše in invalide ter večja sejna soba z možnostjo igranja namiznega tenisa in drugih športnih aktivnosti. V prihodnjem letu se bodo lotili tudi odpravljanja arhitektonskih ovir v javnem prostoru, nadejajo se tudi obnove stare avtohtone haloške hiše, ureditve urbanega parka pri OŠ Podlehnik, na področju infrastrukture med večjimi projekti je izgradnja kolesarskih poti (nekaj manj kot 218.000 evrov - večina evropska sredstva), modernizacija ceste Vranušek (139.000 evrov), načrtujejo pa tudi komunalno ureditev nezazidanih zemljišč v lasti Občine Podlehnik. Cilj občine - cenovno dostopna zemljišča Svetnik Stojan Kojc je pokomen-tiral investicije na področju cestne infrastrukture in izpostavil, da so v občini še številne ceste neasfalti-rane, ob tem pa je že nekaj asfaltiranih dotrajanih. »Za investicije nam res ne ostane veliko, že zato, ker ni primernih razpisov, vendar bomo dolgoročno morali posvetiti pozornost tudi cestam, saj se potrebne investicije nabirajo.« Župan Sebastian Toplak je odgovoril, da želi občina s projekti, ki jih načrtuje, pridobiti sredstva na razpisih. »Skromna sredstva, s katerimi razpolagamo, želimo oplemenititi. Niso pa samo ceste nuja v naši občini, pomembno je, kot smo tudi že ugotovili in je eden izmed naših ciljev, da zagotovimo cenovno sprejemljiva stavba zemljišča. Morda bomo sedaj kakšno leto ali dve manj namenili cestni infrastrukturi in skušali izvesti zadano nalogo.« In z ureditvijo območij za gradnjo ter ribnika Dežno je povezan tudi sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN). Ta naj bi čakal le še zeleno luč okoljskega ministrstva. »Naš OPN je v postopku sprejemanja že pet let, sedaj je naš akt pri zadnjem soglasodajalcu. Veliko predlogov je bilo odobrenih, nekaj jih je bilo žal zavrnjenih. OPN bomo sprejeli v najkrajšem možnem času, saj kar nekaj pobud za gradnjo čaka - mladi so nestrpni, marsikdo pa je žal že obupal,« je dodal župan. Delo zimske službe v skladu s predpisi Na novembrski seji so se občinski svetniki seznanili tudi s poročilom nadzora zimske službe. Po besedah predsednika NO Andreja Horvata so evidence in računi vodeni v skladu z razpisi. »Glede kriterijev, ki so postavljeni na državni ravni za zimsko službo (asfaltne ceste 10 cm snega, makadamske Številna vprašanja brez odgovorov Tudi podlehniški svetniki so bili seznanjeni s povišanjem cen ravnanja z odpadki. Ob tem so izrazili bojazen, da bi lahko višje cene ponovno pomenile odlaganje smeti v gozdovih. »Tukaj pa vemo, da inšpekcijske službe ne bodo opravile svojega dela, saj če ni zraven ravno položnice z imenom in priimkom, pristojni ne morejo nič.« Debata se je razvila tudi okrog plačila smeti za prazne hiše in vikende, kjer pa je še mnogo nerazrešenih vprašanj. »Nekdo bo plačeval za storitev, četudi ga morda čez leto tukaj ni? Boste obiskali vse haloške kotičke? Boste ustvarili otoke? Nekdo nas bo vprašal, kam smeti odpeljati,« je niz vprašanj postavil Gorazd Šeruga. »Najprej bomo šli na teren in pogledali, kateri tereni so dostopni. Če ni storitve, ni plačila,« je odgovoril direktor Čistega mesta Robert Čajic. Petra Feguša pa je zanimalo, ali bodo domačini enako plačevali storitve za vikende kot lastniki vikendov od drugod. »V vsaki občini bomo iskali rešitve,« se je direktnemu odgovoru diplomatsko izognil Čajic. 15 cm), ugotavljamo, da so naše ceste neprimerno bolje očiščene, kot je praksa po drugih občinah ali v tujini. Pohvala izvajalcem in režiji,« so menili nadzorniki. Predlagajo pa vodenje evidenc, kot to velja za zimsko službo, tudi za režijski obrat. Župan je odgovoril, da je občina sedaj v celoti prevzela pridobljene površine (pločnike, krožišča) in bo določila natančen obseg dela, ki je v domeni režijskega obrata. »Podobno kot imamo z zunanjimi izvajalci, bomo tudi tukaj vzpostavili evidence, v katerih je zavedeno, kdaj in kje se delo izvaja, vsak meter bo odmerjen. Že sedaj pa velja, da zimska služba brez našega dovoljenja ne pluži in ne posipava, tako imamo delo pod kontrolo in lahko beležimo, ali je to izvedeno. Upam, da bomo ohranili obstoječi standard.« Za zimsko službo je v letu 2020 predvidenih 45.000 evrov. Mojca Vtič HvaIa! z vašo pOMOČjO bo Ietos bozično dARilo Tudi na TiSTi diANi, kjER SiCER ne bi bilo. Foto: Ministrstvo za notranje zadeve petek • 6. decembra 2019 Podravje Štajerski 9 Ptuj • 50 let oddelka za intenzivno nego, anestezijo in terapijo bolečine Vse počnejo, da bi le ljudi čim manj bolelo „Po zaslugi naše profesorice Lučke Tošje Ptuj že leta 1969 odprl samostojni oddelek za intenzivno nego. To so bili pionirski časi, prve aparate, ki smo jih imeli, so izdelovali inženirji v mariborskem Tamu. Danes imamo najsodobnejšo opremo, imamo vse, kar imajo drugi za varno delo. Tudi kadrovsko smo se zelo okrepili" zadovoljno ugotavlja Majda Šaman, predstojnica oddelka za intenzivno nego, anestezijo in terapijo bolečine v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Pred ptujsko bolnišnico sta imeli samostojni oddelek za intenzivno nego, anestezijo in terapijo bolečine le celjska in mariborska bolnišnica. Te dni obeležujejo 50 let delovanja. Čeprav velikokrat širši javnosti njihovo delo ostaja skrito, je dejstvo, daje izjemno pomembno. Kadrovsko so se precej okrepili, nerešen problem pa za zdaj ostaja prostorska stiska. Jubilej oddelka za intenzivno nego, anestezijo in terapijo bolečine so obeležili minuli teden v prostorih ptujske bolnišnice. Foto: CG Na tem oddelku je v 60. letih delala le ena zdravnica, s pomanjkanjem kadra so se ukvarjali več desetletij. Na bolje se je začelo obračati šele leta 2011, ko so dobivali nove specializante: „Zdaj končujejo specializacije in trenutno nas je dvanajst. Veliko več je tudi diplomiranih sester in zdravstvenikov, kar 24 jih je, imamo pa tudi osem srednjih medicinskih tehnikov." A čeprav so se tako kadrovsko kot z opremo močno okrepili v teh 50 letih, število anestezij ni tako drastično naraslo, kot bi morda pričakovali. V 70. letih so opravili 2.500 anestezij, zdaj jih je okrog 3.400. „Res pa je, da so anestezije zahtevnejše. Delamo pa tudi marsikaj drugega, ne samo anestezij. Včasih ni bilo terapije bolečine, ta pri nas deluje od leta 1992, od leta 2002 imamo tudi bolečinski servis. Nekoč sploh ni bilo pravih preanestezijskih ambulant. Vse to delamo zato, da naredimo varno anestezijo in da bi ljudi čim manj bolelo," pojasnjuje Šarmanova. Letos uvedli tudi epiduralno anestezijo Šarmanova je vesela, da so letos začeli tudi z epiduralno anestezijo na ptujskem ginekološko-porod- nem oddelku. Od leta 2002, ko je začel delovati bolečinski servis, so delali na tem, da bi to obliko lajšanja bolečin ponudili porodnicam. Nekaj so jih takrat tudi naredili, a je bil kadrovski primanjkljaj tako velik, da enostavno niso zmogli tega zagotavljati. Kot alternativo so leta 2005 uvedli drugo, podobno metodo, ki je bila prav tako namenjena lajšanju bolečin ob porodu. Čeprav opravljajo izjemno pomembno delo, je dejstvo, da so anestezisti najpogosteje v ozadju. Se pa zavedajo, da so pomemben del tima: brez anestezije ni operacije, ni lajšanja bolečin. „Vodje pa so operaterji, čeprav je res, da imamo tudi mi pomembno in odgovorno delo. Smo pa res manj izpostavljeni," ugotavlja predstojnica oddelka za intenzivno terapijo v ptujski bolnišnici. Nujno potrebujejo nove prostore V 50 letih delovanja ptujskega oddelka za intenzivno terapijo se je spremenilo marsikaj. Drugačne so tudi kirurške tehnike, ki so manj invazivne, vedno bolj se lotevajo laparoskopij, kar se po besedah Šarmanove odraža tudi na njihovem delu, ker se prilagajajo operaterjem. Zelo zadovoljni so, da lahko vsemu temu sledijo tudi z opremo, ki jo imajo in jo redno posodabljajo. Želijo pa si boljše urejene prostore. Sedanji so povsem neprimerni. „To našo prostorsko ureditev je že zdavnaj povozil čas. Na intenzivnem smo zelo natrpani z respira-torji, dializnimi aparati, monitorji in ostalo opremo. Komaj se prebijete mimo. Na pacienta bi moralo biti 25 kvadratnih metrov prostora, česar nikakor ne moremo zagotoviti. Seveda se to odraža tudi na možnem prenosu infektov. K sreči imamo odlično službo za obvladovanje bolnišničnih okužb, ki dobro deluje in res smo čista bolnišnica," o prostorskih težava pravi Šarma-nova. Tudi ta problem naj bi bil rešen z izgradnjo urgentnega centra na Ptuju. V prvem nadstropju, kjer so planirane operacijske sobe, bi bil tudi intenzivni oddelek z osmimi posteljami. To bi za oddelek, ki je pravkar praznoval pol stoletja delovanja, bilo več kot odlično darilo ob jubileju. Da jim bo uspelo, upa tudi direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah: „Ponosni smo na delovanje oddelka za intenzivno terapijo, želimo pa si, da bi rešili prostorski problem z nadgradnjo urgentnega centra. Tudi zato, da se ta problem reši, je nadgradnja nujno potrebna. Od zadnjega obiska ministra dodatnih informacij ni. Smo pa pristopili k sklenjenim dogovorom, do prvega nadstropja skušamo priti sami, s svojimi sredstvi." Dženana Kmetec Promocijsko sporočilo Vrhunski decentralni prezračevalni sistemi za novogradnje in sanacije Le kdo ne bi imel v svojih bivalnih prostorih zdravega zraka brez škodljivih delcev, ki jih z dihanjem vnašamo v pljuča, in ne bi bil brez neprijetnega vonja po zatohlosti, črnih sten (ki se pojavijo pri tistih, ki z vgradnjo prezračevalnega sistema čakajo predolgo), težav z alergijami na cvetni prah in izgub toplote v zimskem času? Vse to vam lahko omogočijo prezračevalni sistemi Lunos, ki ustvarjajo potrebam primerno, prijetno in čisto higiensko prezračevanje vseh bivalnih prostorov in zagotavljajo suhe stene brez plesni. Ponujajo vam tudi znatne prihranke pri ogrevanju, in to ob relativno nizkih investicijskih in obratovalnih stroških. Decentralni prezračevalni sistem vam v dom profesionalno vgradijo v enem dnevu in za sabo celo pospravijo. Zdelo se bo, kot da jih sploh ni bilo pri vas in kot da v vašem domu ni nič kaj novega. A se bo sprememba na bolje še kako občutila. V ceni so upoštevani: 2 x prezračevalni sistem e2, 1 x Silvento, prednovoletni popust, subvencija EKO sklada v višini 20 %, DDV in montaža. Družinski paket za spremembo na bolje V teh prazničnih dneh je podjetje Lunos pripravilo prav posebno ponudbo za vse, ki si želijo varno, ekonomično in zdravo kulturo bivanja. Namesto 2.500 EUR boste za družinski paket, v katerem so vključeni dva najbolj prodajana prezračevalna elementa v Sloveniji e2 in najtiš-ji ventilator na svetu Silvento, odšteli zgolj 1.500 EUR, saj vam podjetje Lunos in Eko sklad podarita svežino v vrednosti 1.000 EUR! To je zagotovo najučinkovitejša prezračevalna kombinacija za zdrava pljuča vašega doma. E2 elementa bosta zagotavljala zdrav zrak in suhe stene brez plesni v bivalnih prostorih, kot so dnevna soba, spal- nica in otroška soba, Silvento pa bo iz vaše kopalnice ali kuhinje od-vedel vso odvečno vlago. e2-prezračevanje na kvadrat e2 prezračevalni sistem podjetja Lunos Slovenija s preračunano porabo 0,07 W/m3/h je neprekosljivo energetsko učinkovit in zato aktivno prispeva k varovanju okolja kot tudi k prihrankom, ki se poznajo v denarnici. Določila aktualnega standarda DIN 1946-6 za naprave energetske učinkovitosti E so presežena v mnogokratniku, kar napravo e2 postavlja na 1. mesto med primerljivimi proizvodi. Prezračevalni sistemi Lunos e2 so primerni tako za novogradnje kot sanacije. EKO SKLAD oda rja mo svežino prihranite www.lunos.si ¡Soljeprodajandružinski paket PE Ljubljana (080 7313) PE Maribor (080 71 86 PE Murska Sobota ( 080 35 20 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 6. decembra 2019 Ormož • Rekordno število slikopleskarjev Šola zasijala v novih barvah Vsaj 130 pleskarjev je v okviru največje, že 21. humanitarne akcije slikopleskarjev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, razveselilo okoli 390 učencev in zaposlene na OŠ Ormož ter izpolnilo njihovo željo. Notranjost šole so odeli v nove barve. Pleskarski mojstri širokih src so prepleskali okoli 5.000 m2 površin. Strope učilnic so na podlagi barvne študije oddeli v svetlo modre barve, na stene pa v obliki polkrogov vključili še jeruzalemske gorice. Skupaj so opravili kar 1.600 brezplačnih delovnih ur. Osem domačih dvočlanskih ekip se je udeležilo tekmovalnega dela akcije, še okoli 60 domačih in 50 slikopleskarjev iz Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Češke, Slovaške, Madžarske in Hrvaške pa se je pridružilo humanitarnemu delu. V tekmovalnem delu sta prvo mesto dosegla Mihael in Slavko Bezjak iz Bukovcev. Med sodelujočimi je bilo tudi 16 bodočih slikarjev, ki se v Kranju in Mariboru učijo za bodoče slikopleskarje ter 20 vajencev iz tujine. Pomembno vlogo pri izjemni akciji pa so poleg vseh udeležencev slikopleskarjev in OZS odigrali še generalni sponzor podjetje JUB ter družbe Žima, tesa tape in Saint-Gobain Rigips, ki so prispevala vse potrebne materiale, podjetje Imex je poskrbelo za premične odre za pleskanje visokih sten in stropov, agencija Abctour iz Ljubljane pa za prevoze dijakov in tujih udeležencev. Na steni v avli maskota in zaščitni znak šole Akciji sta se poleg številnih predstavnikov podjetij in ustanov med drugim pridružila tudi predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca ter kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki sta prav tako poprijela za čopič ter se z nanašanjem akrilnih barv spretno lotila ustvarjanja lika maskote in zaščitnega znaka OŠ Ormož v osrednji šolski avli. Promocija poklica, ki izumira Prvo državno tekmovanje slikopleskarjev je potekalo leta 1999 v Splošni bolnišnici Ptuj, sprva pod okriljem gradbene sekcije OOZ Ptuj. V vseh teh letih je tekmovanje preraslo v enega največjih in najodmevnejših humanitarnih projektov v državi. Prepleskali so že okoli 100.000 kvadratnih metrov zidnih in drugih površin številnih javnih ustanov - od šol, vrtcev do porodnišnic in bolnišnic. Kot je poudaril direktor OZS Danijel Lamperger, pa projekt ne samo, da zasleduje svoje humanitarno poslanstvo na območju celotne države, temveč tudi skrbi za promocijo poklica in dejavnosti ter je mama vsega humanitarnega delovanja znotraj OZS, saj se je iz njega razvil cel kup dobrodelnih akcij. Akcija, ki je bila po številu udeležencev največja doslej, pa dokazuje na to, da znamo stopiti skupaj, je še dodal predsednik organizacijskega odbora akcije Dušan Presetnik. Vrednost: neprecenljiva Vrednost barvite prenove ormoške šole je ocenjena na okoli 80.000 evrov, za učence in zaposlene na šoli pa je neprecenljiva. V šoli, ki jo obiskuje 390 učencev, so se po besedah tamkajšnjega ravnatelja Aleksandra Štermana prenove nadvse razveselili. Šolski prostori so po 30 letih manjših popravkov potrebovali novo preobleko. Tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak in predsednica OOZ Ormož Mojca Šalamun sta izrazila hvaležnost in globok poklon vsem, ki so sodelovali v tej akciji. Monika Horvat Sakusak • Puhov muzej bodo razširili Novi razstavni prostori za več kot 200 starodobnih vozil Društvo rojaka Janeza Puha, ki bo drugo leto praznovalo 20-letnico delovanja, nadvse uspešno ohranja spomin na svojega rojaka, genija tehniške zgodovine, Janeza Puha, ki seje leta 1862 rodil v naselju Sa-kušak. Člani društva v domačem Saku-šaku že 20 let uspešno upravljajo Puhov muzej, ga vzdržujejo, obnavljajo in predstavljajo domačim in tujim obiskovalcem. V letu 2020 želijo za javnost odpreti novo razstavišče za več kot 200 starodobnih vozil (največ jih nosi Puhovo ime), ki jih trenutno člani društva še hranijo doma. Ob koncu lanskega leta jim je uspelo kupiti nekaj sosednjih parcel. Uredili so parkirni prostor za avtobuse in tudi osebna vozila, razširili dvorišče oz. pridobili prostor za prireditve ter pridobili prostor za novo razstavišče, ki ga člani že pridno gradijo. Gradnja bo draga, veliko bodo rešili s prostovoljnim delom Po oceni projektanta bo gradnja stala od 150.000 do 170.000 evrov, s prostovoljnim delom jo bodo občutno znižali. Člani društva bodo namreč veliko del opravili prostovoljno, skupaj z domačini iz Saku-šaka. Za pomoč pri financiranju gradnje so zaprosili občino Juršin-ci, lokalne podjetnike, sponzorje in donatorje pa iščejo tudi na širšem ptujskem območju. Računajo pa tudi na pomoč graške tovarne, s katero zelo dobro sodelujejo. Za nakup parcel so že uporabili tudi Foto: Črtomir Goznik Ob Puhovem muzeju v Sakušaku raste objekt, v katerem bodo člani Društva Janeza Puha uredili razstavne prostore za starodobna vozila. Na fotografiji podpredsednik Roman Matjašič in predsednik Vlado Slodnjak. prispevek podjetja Magna - Steyr - Puch, ki jim je ob 100. obletnici smrti rojaka Janeza Puha podarilo 10.000 evrov. Skrb za ohranjanje dediščine pa je tudi osnovno vodilo pri urejanju novega razstavišča. Kot sta povedala predsednik društva Vlado Slodnjak in podpredsednik Roman Matjašič, bodo za streho uporabili staro opeko, strop bo lesen, sam Leta 2012, ko so praznovali 150-letnico rojstva Janeza Puha, je bil osrednji dogodek ponatis monografije Janez Puh - človek - izumitelj - tovarnar - vizionar. Podarjena matrica Puhovega doprsnega kipa, ki stoji na dvorišču podjetja Magna Steyr Puch v Gradcu, je Društvu rojaka Janeza Puha omogočila, daje svojemu rojaku tudi samo postavilo dostojno spominsko obeležje. Bronasti doprsni kip na kamnitem podstavku so postavili leta 2014, s tem pa uresničili dolgoletno željo vseh njegovih častilcev, da bi mu ob 100-letnici smrti postavili spomenik. Foto: Črtomir Goznik Puhov muzej je eden najbolje obiskanih muzejev oz. najbolje obiskana točka na območju Slovenskih goric. Samo v zadnjem desetletju ga je obiskalo več kot 25.000 domačih in tujih obiskovalcev. prostor pa bo razdeljen v dve etaži. Gonilna sila pri novem objektu pa je ustanovni član društva Rudi Slaček. Vsi skupaj se že veselijo 27. junija 2020. Obisk muzeja se v • v 1*1 • 1 ■ • povečuje, želijo si tudi gostišče Prepričani so, da se bo z novim razstaviščem obisk Sakušaka in Puhovega muzeja, v katerem želijo razširiti tudi prostor za spominke, obisk domačih in tujih obiskovalcev še povečal, s tem pa tudi možnosti za večji turistični razvoj tega območja. Že letos je Sakušak obiskalo rekordno število obiskovalcev, samo maja in junija jih je bilo 1.100. Mnogi med njimi bi se zagotovo ustavili tudi v bližnjem gostišču, če bi ga imeli. To pa je skupni izziv za društvo in občino Juršinci. MG Sveta Trojica • Zbrali 460 ton komunalnih odpadkov Višji zneski na položnicah za odvoz odpadkov Trojiški svetniki so sprejeli višje cene za odvoz komunalnih odpadkov za prihodnje leto, in sicer v povprečju za 1,5 evra na gospodinjstvo s po dvema 120-litrskima posodami za mešane komunalne in biološke odpadke. Kot sta pojasnila koncesionarja za ravnanje z odpadki (družbi Saubermacher in Cerop, ki »pokrivata« občine znotraj UE Lenart), so bili višje cene storitev primorani predlagati predvsem zaradi višjih stroškov dela, višjih stroškov sežiga odpadkov, ki so v zadnjih letih narasli za več kot polovico, višjih stroškov energije..., na oblikovanje cen pa je vplival tudi padec cen reciklatov. Kljub zvišanju cene za odvoz komunalnih odpadkov pa bodo v Sv. Trojici, kot tudi v Benediktu, Cerkvenjaku, Lenartu, Sv. Ani in Sv. Juriju za zbiranje, obdelavo in odvoz odpadkov še vedno plačevali manj kot v številnih drugih slovenskih občinah. Gospodinjstva občini Sv. Trojica so v lanskem letu sicer zbrala za 459,5 tone komunalnih odpadkov. Med njimi je bilo daleč največ mešanih odpadkov, in sicer slabih 158,5 tone, s 64 tonami sledijo kosovni odpadki, takoj za njimi pa so s skoraj 61 tonami biološki odpadki. Malo manj kot 52 ton so zbrali papirne embalaže in papirja ter 39 ton steklene embalaže in stekla. Troji-čani so z odpadno plastiko napolnili za 1,8 tone težke vreče. Senka Dreu Foto: CG Foto: SD petek • 6. decembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Središče ob Dravi • Konjeniško društvo Doživetja v sedlu V Središču ob Dravi so bogatejši za manežo za jahanja. Foto: MH Otroci so uživali v družbi konj v novi maneži. Kot je povedal predsednik središkega konjeniškega društva Miha Sok, jim je s pomočjo pridnih članov in lokalne skupnosti uspelo h koncu pripeljati veliko pridobitev. »Člani konjeniškega društva smo se pet let borili ter s pomočjo občine uspešno zaključili manežo za jahanje, ki nas je stala okoli 17.000 evrov. Naredili smo manežo v velikosti 30-krat 20 metrov, utrdili teren in navozili kremenčevo mivko ter prostor ogradili. Opažamo vse več zanimanja za jahanje, in če želimo uspešno ter varno delo, je treba urediti ustrezen prostor,« je pojasnil predsednik konjeniškega društva in dodal, da bo maneža na voljo tudi za nečlane društva. Novo pridobitev bodo poleg njihovih dejavnosti za urjenje v jahanju, kot so šola jahanja, konjeniški tabor itd., skušali izkoristiti tudi v turistične namene. Tako se društvo, ki šteje okoli 60 članov, aktivno vključuje v turistične projekte: »Udeleženi smo v projektu Destinacija Jeruzalem Slovenija. Pred dnevi smo s kočijo zapeljali ekipo turističnih novinarjev. Prejeli smo zelo dobre odzive in želje po izdelavi ponudb jahanja in vožnje s kočijo. Vidimo pa prav tako priložnost sodelovanja v novonasta-lem krajinskem parku. Maneža pa nam ob tem omogoča, da bomo še bolj razvijali konjeništvo in turizem v naši občini, kar seveda na drugi strani prinaša tudi obveze. A tukaj ne vidim težav. Člani so zagnani,« še pove Sok. Pred dnevi je okoli ducat otrok pod budnim očesom mentoric že preizkusilo novo manežo in odjahalo kakšen krog v okviru prve božične konjeniške delavnice. Poleg uživanja v družbi konj so otroci ustvarjali voščilnice in okraske ter se preizkusili še v peki piškotov. Monika Horvat Cirkulane • Društvo za oživitev gradu Borl Praznovali barbarno Društvo za oživitev gradu Bori, ki ga vodi predsednica Sonja Golc, je prvo nedeljo v decembru priredilo tradicionalno praznovanje godu farne zavetnice sv. Barbare. Semanji dan v središču Cirkulan so pospremili z izbranim kulturnim programom in strokovnim predavanjem o arheoloških najdbah na gradu Borl. Grof in grofica Sauer sta se v spremstvu garde k pozni sveti maši k sv. Barbari pripeljala s kočijo. Po maši sta se sprehodila med stojnicami in pozdravila zbrane obiskovalce. Z reneseančnimi plesi so se predstavili člani TD Suha krajina, ki predstavljajo Viteški red Jurija in Volka Engelberta Turjaškega z žužemberškega gradu. Ponudba na stojnicah je bila raznolika. Domači pridelovalci so ponujali vina, kruh, sladke in slane prigrizke, med in medene izdelke, suho robo, lectovo pecivo ... Barbarno so v Cirkulanah končali s predavanjem Evgena Lazarja iz Centra za preventivno arheologijo (ZVKDS). Predstavil je arheološke najdbe, ki so jih letos odkrili na gradu Borl. V okviru sanacije brežine pod gradom so arheologi na grajski terasi izvedli raziskavo. Da bodo našli tako dragocen zgodovinski zapis, niso pričakovali. Globlje so kopali, bolj so bili presenečeni nad izkopaninami in zadovoljni z opravljenim delom. Najdbe, stare med 4.000 in 4.500 let, pričajo o poselitvi na tem prostoru v času bakrene dobe. Odkrili so tudi najstarejši del gradu (zidove) iz časa 10. ali 11. stoletja, pritličje romanskega palacija iz obdobja 12.-13. stoletja in ostaline grajskega trakta iz obdobja novega veka, ki je na mestu današnje terase stal do leta 1778. Dokončno poročilo o najdbah na gradu Borl bodo arheologi izdelali v obdobju dveh let. Mojca Zemljarič Foto: Mateja Golc Grof in grofica Sauer v spremstvu garde. Sveti Andraž • Ob 21. občinskem prazniku podelili nagrade Grb občine gasilcem PGD Vitomarci Poleg najvišjega priznanja, ki je šlo v roke požrtvovalnim gasilcem, sta bili podeljeni dve plaketi: gostinki Tatjani Kocmut in ljubiteljski kulturnici Slavici Čeh, pa tudi dve priznanji: ženski in moški ekipi vleke vrvi čez Pesnico in športniku Gregi Hebarju. Foto: SD Vida Štuhec Kuri, Tatjana Kocmut, Slavica Čeh, Alojz Ploj in Darja Vudler Kar poldrugi mesec traja letošnje obeleževanje 21. občinskega praznika v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah; različne prireditve so se namreč začele že v začetku novembra, končale se bodo proti koncu decembra, vrhunec praznovanja pa je bila osrednja slovesnost v nabito polni telovadnici vitomar-ške podružnične osnovne šole, kjer so pripravili kulturni in zabavni program. Zbrane je nagovorila županja Darja Vudler, ki je skupaj s svetnico Vido Štuhec Kuri nagradila tudi najzaslužnejše občane. Podelila je dve priznanji županje, in sicer ženski in moški ekipi Turističnega društva Vitomarci, ki od leta 2017 skupaj s TD Trnovska vas organizirata vleko vrvi čez Pesnico - za prekmeški pokal, kjer se vsako leto pomerijo najmočnejše ženske in moške ekipe z obeh strani meje, Gregi Hebarju pa za športne dosežke, saj je bil eden od 14 reprezen- tantov, ki so zaigrali za slovensko malonogometno reprezentanco na svetovnem malonogometnem prvenstvu Socca World Cup 2019 na Kreti in se uvrstili v osmino finala. Tudi plaketi občine sta letos dve. Prva je šla v roke Tatjani Koc- mut, in sicer za 20 let uspešnega delovanja Bara Rola in prispevek k razvoju gostinstva in turizma v občini. Z gostinstvom se v družini ukvarjajo že od konca 18. stoletja, ko se je v Vitomarce iz Litve preselil potujoči lončar Marko Rola. Zanimivo je, da je pri njih večkrat prenočil tudi Ivan Cankar, ko je s kočijo potoval iz Ptuja na poti do prijatelja dr. Kraigherja v Sveto Trojico. Drugo plaketo občine je za 45 let delovanja na področju ljubiteljske kulture prejela Slavica Čeh; je aktivna članica Kulturno umetniškega društva Vitomarci, ki je igrala v tamburaškem orkestru in pela v vseh pevskih zborih. Najvišje občinsko priznanje - grb občine pa so si ob 80-letnici delovanja ter za pomemben prispevek k razvoju gasilstva in dolgoletno uspešno sodelovanje z občino prislužili gasilci prostovoljnega gasilskega društva Vitomarci; v tem času so pogasili veliko požarov in rešili marsikatero življenje, danes pa pomagajo tudi pri sanaciji stanja po vedno večjih neurjih in skrbijo za varnost na domala vseh občinskih in društvenih dogodkih. SD Gorišnica • Druženje Forminčanov Peš po obronkih vasi Vaški odbor Forminje na zadnjo novembrsko soboto pripravil družabni dogodek, kjer seje okrog 70 vašča-nov v organizirani in bolj množični obliki prvič podalo na prijetno, nezahtevno krožno pot po mejah njihove vasi, kije bila na predlog odbora vzpostavljena leta 2011. Vzdušje med približno petkilo-metrsko potjo je bilo odlično. V lepem sončnem vremenu so tako mladi kot manj mladi zakorakali po uhojenih in deloma gramozi-ranih poteh ter v približno triurni hoji uživali v klepetu s sovaščani in spoznali marsikatero zanimivost kraja. Po besedah člana vaškega odbora Roberta Marina je zgodovina vasi Formin zelo bogata, o čemer pričajo tudi številne najdbe. Skozi vas naj bi potekali dve rimski cesti, v dobi Keltov pa naj bi tod bilo tudi keltsko-rimsko grobišče. Krožna pot v centru vasi prečka tudi dravsko kolesarsko pot (R1) in evropsko pešpot (E7). Foto: MH Vaščani Formina so se u organizirani in bolj množični obliki tokrat prvič podali na pohod po njihovi krožni sprehajalni poti. Pohod je bil obogaten s krajšimi sredstev krajanov, lokalne skup- repčali z domačimi dobrotami ter postanki na novih klopcah, ki so nosti in obilice prostovoljnega pogled usmerili na lepote vasi ... jih uredili s pomočjo donatorskih dela. Tam so si malce spočili, se ok- MonikaHorvat Ormož • Odprli drsališče in prižgali praznične luči Zadrsali v veseli december Tudi Ormož je v tem tednu zasijal v praznični razsvetljavi, hkrati so odprli še sezono drsanja. Praznične luči, prepredene po mestnem središču, je po simboličnem odštevanju in s pritiskom na gumb prižgal ormoški župan Danijel Vrbnjak in tako odprl veselo decembrsko dogajanje. Navdušena množica obiskovalcev, še zlasti najmlajših, pa se je poleg lučk razveselila odprtja drsališča, ki je letos na malce zamaknjeni lokaciji, sicer še vedno v bližini grajske pristave. Ledena pravljica je letos še bolj pravljična in okrašena, predvsem po zaslugi nove lokacije. Odprtje drsališča so pospremili s predstavo Ledena kraljica, v kateri so otroci uživali. Po zanimivi predstavi z ognjenim plesom ledene kraljice in njenih spremljevalcev so najbolj pogumni že naredili prve drsalne zavoje na 200 kvadratnih metrov veliki ploskvi, vabili pa sta tudi hiški z gostinsko ponudbo. Drsališče bo s številnimi spremljevalnimi dogodki k druženju in zabavi vabilo vse do 26. januarja, med tednom od 13. do 20. ure, med vikendom pa bo drsališče svoja vrata odprlo že uro prej. Drsanje je brezplačno, na voljo je tudi izposoja drsalk po simbolični ceni 2 evra za par. Monika Horvat Foto: MH 12 Štajerski Kronika petek • 29. novembra 2019 Ptuj • Na sojenju za uboj v Krčevini čakajo na mnenje psihiatra Sojenje Tomicu se bo zavleklo v leto 2020 Na ptujskem sodišču bi se v sredo po dobrih dveh mesecih moralo nadaljevati sojenje Janku Tomicu, ki mu tožilstvo očita uboj in tri poskuse uboja maja lani, ko so štirje moški na njegovem domu v Krčevini pri Ptuju skušali obračunati z njegovim sinom. Ker izvedensko mnenje psihiatrov še ni izdelano, je sodišče narok preložilo na 9. in 17. januar prihodnje leto. Kot je na začetku le nekajminutnega naroka povedal predsednik senata Marjan Strelec, je bil pogovor obtoženega Tomiča z izvedencem psihiatrične stroke opravljen šele nedavno, zato naj bi bilo mnenje pripravljeno v največ dveh tednih. Z njim naj bi ugotavljali morebitno začasno neprištevnost obtoženega v času streljanja. Po zadnjem septembrskem naroku je sodišče 3. oktobra izvedlo tudi ogled kraja tragičnega dogodka, iz katerega je izključilo javnost. Sodišče je obdolženemu Tomiču v sredo izročilo zapisnik obravnave, ki so jo v začetku oktobra v večernih urah izvedli na terenu. Čeprav so ves čas govorili, da bodo opravili rekonstrukcijo dogodka, pa je Tomičev zagovornik Darjan Lampič pojasnil, da ni šlo za rekonstrukcijo, temveč samo za ogled, ki je trajal približno uro in pol. Šele na podlagi tega zapisnika o ogledu, ki so ga od sodišča prejeli v sredo, na dan naroka, se bo obramba odločala o tem, ali bo še naprej vztrajala pri zahtevi za rekonstrukcijo. Sodni senat ptujskega sodišča pa mora odločiti še o tem, ali bodo za mnenje zaprosili tudi izvedenca okulista, saj naj bi obramba skušala dokazati, da Tomič, ki že dolgo nosi očala, v času dogodka pa naj jih ne bi nosil, brez njih vidi precej slabše. Obramba vztraja, da je šlo za silobran Do dogodka v Krčevini je prišlo v noči na 27. maj lani, ko so napadalci, stari od 25 do 29 let, pričakali Žana Tomiča, da bi z njim obračunali. Njegov oče je zato nanje streljal. Pri tem je 29-letnik poškodbam podlegel, 25-letnik je dobil dve strelni rani, ostala dva napadalca pa nista utrpela poškodb. Obramba že ves čas soje- V drugi polovici letošnjega leta so v primeru Tomič v sodni dvorani izvedli samo en narok glavne obravnave in ogled kraja dogodka na terenu. nja vztraja, da je pri dogodku šlo za silobran, saj naj bi Tomič želel le zaščititi sina, z balkona pa da je streljal na slepo in v temi. Tožilstvo po drugi strani meni, da je najprej streljal z balkona, ko so napadalci že bežali, pa naj bi nanje streljal tudi z dvorišča. Na zadnjem naroku je izvedenec balistične stroke Tomaž Korbar dejal, da obstaja velika verjetnost, da je šlo za streljanje tako Trije napadalci v 1 • • ze obsojeni Ptujsko sodišče je že junija lani kaznovalo vse tri napadalce, ki so želeli fizično obračunati z mlajšim Tomicem. Vsi so priznali kaznivi dejanji nasilništva in poškodovanja tuje lastnine, zaradi česar so jo odnesli z nižjimi kaznimi. Eden od njih mora v zaporu odsedeti leto in osem mesecev, drugi leto in pet mesecev, tretji pa leto dni. z balkona kot z dvorišča. Ni pa mogel z gotovostjo zatrditi, ali je Tomič streljal zgolj instinktivno ali pa tudi ciljno. Menil je še, da je obtoženi v preteklosti najverjetneje že kdaj poskusil streljati. STA, MZ Foto: MZ Podravje • Delež pijanih povzročiteljev nesreč seje povečal Najbolj problematično obdobje leta - za volan le popolnoma trezni Vožnja pod vplivom alkohola še vedno predstavlja ključni dejavnik tveganja prometnih nesreč, tovrstna problematika pa je zaradi številnih praznovanj še posebej izstopajoča v obdobju od oktobra do zaključka leta. Kljub številnim opozorilom, priporočilom vozniki še vedno sedajo za volan alkoholizirani. Obvestilo Pri članku o odkritih nepravilnostih v avtošolah je bila v torek, 3. decembra, na 24 strani Štajerskega tednika objavljena fotografija z avtomobilom, na katerem je prepoznaven logo avtošole Prednost. V zvezi s tem sporočamo, da v omenjeni avtošoli ni bila odkrita nobena nepravilnost v poslovanju. Cvetka Meško Skrb vzbujajoče je, da policisti na območju PU Maribor ugotavljajo, da se je delež alkoholizi-ranih povzročiteljev prometnih nesreč v letu 2019 celo povečal v primerjavi s preteklim letom in je v obdobju januar-november znašal 9 % (lani 8,6 %). »Najpogosteje so bili povzročitelji pod vplivom alkohola pri prometnih nesrečah, OKNA, VRATA ga - GARAŽNA I/RAM A www.naitors.si * ■ BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMERE.BREZPLAČNA PONUDBA. STROKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NA.Ii ORS ».„.o. Tel.: D2 74113 BO. Mab: 031 783 Z04 NOVA LOKACIJA GORIŠNICA1 > ^ J \ * ^ onudba Hraftci @ družinska praznovanja m prijateljska druženja H> poslovna srečanja @> zaključki ob koncu leta... www.pomaranca.si ffl 02 788 00 28 ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani/ smeri vožnje. Povprečna stopnja alkoholiziranosti med povzročitelji prometnih nesreč je znašala 1,50 (enako lani) gramov alkohola na kilogram krvi,« so povedali na PU Maribor. Več kot tretjina voznikov napihala za odvzem izpita Na mariborski policijski postaji so postregli tudi s statistiko. Pri nadzoru cestnega prometa so v obdobju januar-november 2019 ustavili 19.947 prehitrih voznikov, od tega so zaznali 25 hujših prekoračitev hitrosti, za katere je poleg Denarno kazen 300 evrov in tri kazenske točke bi si za vožnjo prislužil voznik, kije na območju Makol vozil vzvratno kar 45 km/h. Prejel bi tudi globo za tehnično neustreznost vozila. Podatka, koliko je tovrstnih objestnih voznikov, ki se požvižgajo na varnost drugih udeležencev v prometu, na policiji nimajo, so pa letos na podravskih cestah v 11 mesecih ustavili skoraj 20.000 prehitrih voznikov ter 700 močno opitih. Foto: Črtomir Goznik globe 1.200 evrov predpisanih še 18 kazenskih točk. Ugotovili so tudi 1.780 kršitev vožnje pod vplivom alkohola. Pri tem je bila pri 702 voznikih ugotovljena koncentracija nad 1,1 grama alkohola na kilogram krvi, za kar je prav tako predpisana globa 1.200 evrov ter dodatnih 18 kazenskih točk. V skladu z zakonom velja, da je za običajne voznike kategorije B dovoljena stopnja alkohola 0,24 g/mg oz. 0,5 g alkohola na kg krvi, ob pogoju, da ne kažejo motenj v vedenju. Za voznike začetnike, poklicne voznike, učitelje vožnje in nekatere druge pa velja popolna treznost (0,0 alkohola). Mojca Vtič Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska. Danes bo v južnih in jugozahodnih krajih pretežno oblačno. Drugod bo delno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Popoldne bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Jutranje temperature bodo od -6 do -1, ob morju okoli 6, najvišje dnevne v severnih krajih od 1 do 4, drugod od 5 do 9, ob morju okoli 12 °C. 4 dnevna napoved za Podravje petek • 6. decembra 2019 Kultura Štajerski 13 -j^-ts-- BRONJAŽAKELJ Ste že brali / Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset Končno, lahko zapišem po štirih mesecih čakanja na letošnjo s kresnikom nagrajeno knjigo Belo se pere na devetdeset avtorice Bronje Žakelj. Na katero se je splačalo čakati. (Pravzaprav bi si jo bil moral kupiti, saj bi z njo obogatil svojo knjižno polico. In glede na to, da v »mojem« izvodu knjige piše 'peti natis' in da je ta ponatis letos izšel v nakladi 4000 izodov, pomeni, da knjiga bogati police že pri marsikaterem ljubitelju branja.) Roman predstavlja zgodbo avtorice Bronje Žakelj, ki ji življenje ni prizanašalo. Udarci usode jo nenehno tepejo, in ko človek že pomisli: 'No, sedaj pa se bo njena življenjska zgodba vendarle obrnila na boljše,' se zgrne nanjo kaka nova nesreča. Pa vendar - presenetljivo: pisateljici ne zmanjka duhovitosti, nenehno se je pripravljena boriti - ^ za lepšo prihodnost, kljub nesre- Sk \ ^ * čam, ki jo prizadevajo. Najprej vut. - v njenem otroštvu - za rakom umre mama, nato v dvajsetih letih zboli za isto boleznijo še sama, kmalu zatem se brat Rok smrtno ponesreči v gorah ... Pa vendar pisateljica svoje življenje zna opisovati duhovito. Ko na primer z bratcem izvesta, da bo morala mama na operacijo in ji bodo odrezali tri četrt želodca, pisateljica zapiše: »Sedim za mizo in tiho sem, ker ne vem, kaj pomeni tri četrt. Vem samo, kaj pomeni četrt. Ker v trgovini včasih rečem: »Četrt belega, prosim.« Vprašati si ne upam, ker mislim, da bi to mogoče morala že znati, ker smo se mogoče že učili. Zdi se mi, da je to več kot četrt, da je to mogoče trikrat več, in to se mi zdi zelo veliko. /.../ Zvečer Roka vprašam, kaj misli, da je tri četrt, ampak on ne ve, ker on je šele pri seštevanju do dvajset.« (Str. 82.) Mogoče nam bo knjiga pomagala razumeti občutke bolnika, ki je zbolel za rakom. Mu dati oporo. Ker Bronja Zakelj o tem piše iz svojih izkušenj. Takole je zapisala: »Takrat rečem: 'Strah me je, da bom umrla.' Ali pa rečem: 'Kaj pa, če ne bo šlo?' In takrat drugi, skoraj vsi drugi, vedno hitro rečejo: 'Ne govori tega!' Ali pa rečejo: 'Seveda bo šlo, pozdravila se boš, samo močna bodi.' Težko poslušam te stavke brez vsebine. Vem, da me hočejo tolažiti, ampak kaj pomenijo te besede brez pomena? /.../ Vem, da mi hočejo dobro, vem pa tudi, da te tolažbe slišim le zato, ker nimajo dovolj poguma, da bi povedali pravo resnico, ker s pravo resnico se pogovor zaplete. Ker edina resnica je, da nihče ne ve, kaj bo z menoj, ker edina resnica je, da je njihov strah pred negotovostjo prevelik in premočan za iskrenost in utvara je zato najlažja pot. /.../ Ampak 'pozdravila se boš' je zame laž. Je slepilo, uteha, ki mi ne pomaga. In ne pomaga tudi 'nič ne skrbi', ker mene še vedno skrbi in strah je tudi še vedno tu. Otipljiv je in na trenutke je vame trdo zažrt. Osamljena sem z njim, ker ga ne delijo z menoj, ker mi ga ne pustijo, ker mi ga ne priznajo. Zelim si, da bi rekli: 'Seveda, da te je strah. Tudi nas je strah.' Zelim si, da bi mi dali pravico do strahu, da bi ga sprejeli, si ga vsi skupaj razdelili, ga ukrotili, obvladali in udomačili.« (Str. 159.) Ocene tej knjigi ne bom dajal. Ker takšnih knjig se ne ocenjuje, ima se jih preprosto rad. In se jih priporoči tudi drugim. Jože Šmigoc Ptuj • Literarni zbornik ob 1950. obletnici Ptuja Poklon mestu preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Izšel je literarni zbornik Literarnega kluba Ptuj, ki je nastal na osnovi ideje Luke Žižka, mestnega svetnika in učitelja na OŠ Ljudski vrt Ptuj, kjer poučuje tudi David Bedrač, sicer urednik zbornika. Zbornik je v bistvu poklon mestu, ki ne samo, da je nabralo teh 1950 let, ampak je v svoji bogati zgodovini nabralo še marsikaj drugega. „Zdi se mi, da je Ptuj res eno tako mesto, ki mu je vsekakor vredno postaviti čim več spomenikov. Sam osebno mislim, da je beseda še vedno tista primarna stvar. Po tihem sem ves čas upal, ne glede na vzpone in padce, ki so spremljali pripravo zbornika, na izdelek, ki bo točno takšen, kot sem si ga zamislil, pravzaprav še boljši. V izbrani temi so avtorji pisali o Ptuju. V zborniku je 17 avtorjev, vsak izmed njih se predstavlja s Literarni zbornik je založila in izdala Zveza kulturnih društev Ptuj, uredil gaje David Bedrač, oblikoval gaje Sandi Kelnerič. Izšel je v nakladi 300 izvodov. Izdajo sta omogočila podjetje Javne službe Ptuj in MO Ptuj, ki ga bo uporabila za protokolarne namene. Literarni zbornik Tu sem, Ptuj je že četrta knjiga, ki je izšla v več kot dvajsetih letih delovanja Literarnega kluba Ptuj. Pred tem so izšle: Zbornik zlivank, Podoba in beseda in Origami besed. Foto: Črtomir Goznik Literarni zbornik so predstavili Luka Žižek, David Bedrač in Nataša Petrovič. kakšnim besedilom, ki je tako ali drugače povezano z našim mestom. Če vse te tekste povežemo, preberemo kot celoto ali pa tudi ne ali samo po delih, se mi zdi, da dobimo eno dušo mesta Ptuja, kot sem tudi zapisal v spremni besedi. Vsakega avtorja uvajajo drobci iz njegovih literarnih besedil, ki so kot mozaik drobnih misli. Dejansko se začne z meni zelo ljubo: Mnogi zakladi mestu dani -zgodovina jih hrani, avtorja Jožeta Križančiča, do Lahko noč, Ptuj, mladega avtorja Nejca Klemenca, ki ciklično pravi :.. in zdaj se spet vračam. V svojem srcu, mislih se svojemu rojstnemu mestu tako ali drugače vedno vračamo ne glede na vse. Tu smo rojeni, tu živimo in ga ne moremo zanikati," je zbornik predstavil David Bedrač, tudi sam eden izmed avtorjev. V njem pa se s prozo ali poezijo predstavljajo še: Tibor Bruno Mari-nič, Karmen Pulko, Terezija Filipa-ja, Cecilija Bernjak, Darij Arnuga, Nataša Petrovič, Matilda Simonič, Katja Zadravc, Melita Vidovič, Mirko Jaušovec, Iryna Kočevar, Mirko Kotnik, Erika Kotnik in Aljoša Toplak. Fotografije so se zlile s tekstom Glede na izbrano temo so k sodelovanju povabili mojstra fotografije Stojana Kerblerja in fotografa Srdjana Mohoriča. „Fotografije so različne vsebine, starejše, novejše ... Zelo prijetno je bilo delati takšno knjigo. Gre za zelo lepo knjigo, po kateri bodo zagotovo z veseljem segali tudi prihodnji rodovi," je prepričan Kelnerič. Naslov Tu sem, Ptuj je večplasten, ima več različnih pomenov. Kliče tudi po prepoznavnosti naših članov kluba, je pojasnila Nataša Petrovič. „Osebno sem zelo presenečen, da lahko tako različen izbor fotografij, kot so Stojanove in moje, s popolnoma drugačno tematiko, v eni knjigi k nekemu določenemu tekstu tako zelo lepo sovpadajo," je povedal Mohorič. Fotografije so se dobesedno vkomponirale v besedni svet, so kot vezivo, ki vzpostavlja kontekste, ki so morda, če bi bili vsak zase, na prvi pogled celo nezdružljivi. Na nek način gre tudi za idejo združevanja, tudi to je lahko še eno od pomembnih sporočil te knjige. Predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič je v imenu vseh ustvarjalcev zbornika vzneseno povedala, da si niti predstavljali niso, kako bo resnično vse sovpadalo, teksti in fotografije. Nastala je taka simbioza, nad katero so vsi presenečeni. Oblikovalec Sandi Kelnerič je povedal, da so vse fotografije dejansko ustrezale vsakemu besedilu, pri sami postavitvi pa se je odločal grede na tekst, prozo ali pesem. MG Ptuj • Akademski slikar Janez Šibila v Miheličevi galeriji Slikarski poet narave in življenja V prvem nadstropju Miheličeve galerije je do 31. januarja 2020 na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Šibila pod naslovom Slikarski poet narave in življenja, kije posvečena 100-letnici njegovega rojstva. Gre še za en dogodek, ki gaje Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pripravil ob 1950. obletnici Ptuja. V prvem nadstropju galerije je razstavljenih 19 slikarjevih del, celotna zapuščina Janeza Šibila, ki jo hranijo v ptujskem muzeju, kije v tem obsegu tudi prvič na ogled. Umetnine so nastale med letoma 1964 in 1989. Izjemen likovni opus Janeza Šibila, rojaka iz Nove vasi pri Mar-kovcih, kjer se je rodil leta 1919, umrl je leta 2017, je predstavila muzejska kustodinja Stanka Gač-nik, ki je razstavo tudi postavila in jo pospremila s katalogom. S svojim ustvarjanjem je temeljito posegel v umetniško dogajanje svojega časa in se zapisal v slovensko moderno umetnost 20. stoletja za vedno. „Šibila se je v svojem ustvarjalnem delu posvečal predvsem realističnemu odkrivanju barvnega bistva narave, predmetov in ljudi v njej, njihove telesnosti in položaja v kompoziciji. Njegove vedute, krajine, upodobitve posameznikov ali skupine ljudi in izredno zgovorna tihožitja so polna nostalgičnosti in pripovedi o nekem minulem življenju, hkrati pa ekspresivne in brezčasne podobe liričnega razpoloženja umetnika, kar je sicer prepoznaven atribut slovenskega krajinskega slikarstva nasploh," je Stanka Gačnik opisala likovni opus akademskega slikarja Janeza Šibila. Njegova bibliografija je zavidljiva, je avtor številnih samostoj- nih in soavtor skupinskih razstav doma in v tujini. Zadnja pregledna razstava Janeza Šibila v Miheličevi galeriji je bila na ogled leta 1990. Med prvimi slikarji se je udeležil in ustvarjal na znameniti borlski slikarski koloniji, ki je na gradu Borl potekala med letoma 1969 in 1984. Njegova umetniška dela hranijo v Umetnostni galeriji Maribor, Moderni galeriji v Ljubljani in Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. S pregledno razstavo akademskega slikarja Janeza Šibila so v Miheličevi galeriji sklenili letošnjo razstavno dejavnost. Novo razstavo bodo postavili 6. februarja 2020, posvetili jo bodo pustni tematiki oz. 60-letnici ptujskega Kurentovanja. MG Foto: Črtomir Goznik Odprtja razstave ob 100. obletnici rojstva akademskega slikarja Janeza Šibila sta se udeležila tudi slikarjeva sinova in hči. Na fotografiji skupaj z direktorjem PMPO Aleksandrom Lorenčičem in Stanko Gačnik. 14 Štajerski Nasveti petek • 6. decembra 2019 Zdravstveni nasveti Pomagajmo si • Avtoimunske bolezni Ušivost 2. del Naglavna ušivost Na tržišču je več pripravkov, ki vsebujejo kemične učinkovine, kot so malation, permetrin in kro-tamiton (sodobnejši insekticidi). Pri teh pustimo učinkovati gel ali šampon na laseh od 10 do 30 minut. Nato lase dobro speremo z vodo. Še mokre prečešemo z gostim glavnikom, da odstranimo mrtve uši in gnide. Če šampon zaide v oči, nos ali usta, spiramo z veliko količino vode. Postopek ponovimo čez teden dni. Najbolj pogosti insekticidni pripravki iz omenjene skupine so: šampon proti ušem, šampon Nix, šampon Pedilin in emulzija Eurax. Biopri-pravek iz kokosovega olja in derivatov - uši zaduši, olje pa raztopi lepljivo snov, s katero so gnide pričvrščene. Pri hujši ušivosti priporočamo uporabo emulzij ali gelov, ki jih po določenem času speremo in nato lasišče umijemo z insekticidnim šamponom. Za odstranjevanje gnid priporočajo mlačen kis. Na pojav ušivosti v vrtcih in šolah mora biti opozorjena celotna skupnost. Telesna ušivost Potrebno je prekuhavanje spodnjega perila. Za razkuževanje vrhnjih oblek uporabimo insekti-cidne praške ali pršilce, kemično čiščenje ali razkuževanje v pari. Za kožne spremembe zadošča hladilno mazilo. Ob bakterijski okužbi uporabimo sistemsko ali lokalno antibiotike. Sramna ušivost Uporabimo insekticide v šam-ponu ali emulziji (šampon ali emulzija). Postopek ponovimo vsaj dvakrat. Zdraviti je treba vse, ki so bili v tesnem stiku z bolnikom. V predelu trepalnic insek-ticidov ne uporabljamo, temveč mehanično s pinceto odstranjujemo uši in gnide. Kako bolezen poteka Po odstranitvi uši in gnid je bolezen ozdravljena Kako poteka spremljanje osebe, ki ima uši Kontrolni pregledi niso potrebni. V primeru ponovitve je treba postopek zdravljenja ponoviti. Kako si pri ušivosti pomagate sami Ob pojavu srbenja lasišča ali drugih delov telesa se natančno preglejte. Lase razčešite, da mehanično odstranite čim več uši. Nato po navodilih proizvajalca uporabite šampon, emulzijo ali gel za odstranjevanje uši, ki ste ga kupili v lekarni. Kako ušivost vpliva na vaše življenje Srbež je lahko zelo neprijeten, sicer pa posebnih zapletov med zdravljenjem ne pričakujemo. Možni so stranski učinki insek-ticidnih šamponov, zato se držite proizvajalčevih navodil, ki so napisana na ovojnini izdelka. V nekaterih primerih je oblačilna uš nevarna, ker lahko prenaša nekatere infekcijske bolezni: pegavi-co, povratno mrzlico in rovovsko vročico. Ali in kako lahko nastanek ušivosti preprečite Ušivost lahko preprečujemo z ustreznimi higienskimi ukrepi, z izogibanjem tesnim stikom z obolelimi oziroma izoliranjem le-teh v času bolezni, pravočasna detekcija, da se ne razširi na druge! Metka Petek-Uhan, dr. med., spec.družinske medicine, ZD Ptuj Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Alergije, kožne in vnetne bolezni in še mnoge druge resne težave O avtoimunskih boleznih govorimo, kadar telo začne namesto tujih celic napadati lastne telesne celice. Imunski sistem telesa je sicer zasnovan tako, da v primeru ogroženosti napade vsiljivce in tujke v telesu, ob avtoimunskih boleznih pa se naše telo obrne proti samemu sebi. Najbolj znane avtoimunske bolezni so bolezni ščitnice, različne alergije, kožne bolezni in vnetne bolezni, mednje spadajo tudi rev-matoidni artritis, lupus, multipla skleroza, vnetne črevesne bolezni, alzheimerjeva in parkinsonova bolezen. Zakaj se telesa obrnejo proti sebi Čeprav avtoimunske bolezni naraščajo, vzrokov zanje z gotovostjo še ne poznamo. Znanstveniki sicer poznajo nekaj sprožilcev; eden od njih je tisti, na katerega so opozarjali že naši stari starši, pravijo strokovnjaki, in to je tako imenovana teorija higiene. Gre preprosto za to, da smo ljudje dandanes premalo izpostavljeni umazaniji in mikrobom, kar naj bi naš imunski sistem, ki se spopada z vsem tem, spravljalo iz ravnovesja. Druga, tako imenovana mikrobiomska teorija, govori o tem, da smo ljudje z novodobno predelano hrano in pretiranim uživanjem zdravil ter drugih kemijskih substanc preprosto uničili mikrobi-ome - bakterije in kulture, ki živijo na in v našem telesu. Zlasti tiste bakterije v črevesju, ki uravnavajo delovanje našega imunskega siste- Wß ma. Alarm za avtoimunske bolezni Ker so avtoimunske bolezni vse pogostejše, njihovi vzroki še ne povsem pojasnjeni, zdravniki pa opozarjajo, da so pogosto tudi ne-diagnosticirane, se seveda upravičeno sprašujete, ali se morda tudi vi spoprijemate z avtoimunskim odzivom telesa. Zato bodite pozorni na simptome, ki jih povezujemo z njimi. Vneti in boleči sklepi, glavoboli, utrujenost, nizka raven energije, prebavne težave brez pravega vzroka, kožni izpuščaji, težave pri hujšanju ali karkoli drugega, kar se vam samim ne zdi normalno, je lahko vzrok za težave s ščitnico, artri-tična obolenja ali katerekoli druge oblike avtoimunskih nepravilnosti. Če čutite, da nekaj ni v redu, ne odlašajte s pregledom pri zdravniku. Tea Dečman Avtoimunske bolezni prizadenejo em ženske predvset Po podatkih ameriškega nacionalnega inštituta za alergije in infekcijske bolezni naj bi bilo med obolelimi za avtoimunskimi boleznimi kar 80 % žensk. Odgovore za to morda lahko poiščemo v hormonski sestavi, čeprav prave povezave raziskave še niso znale vzpostaviti. V resnici je povezava avtoimunskih bolezni z ženskim spolom precej težko razumljiva, toda gledano preprosto in širše, strokovnjaki opažajo, da se za žensko značilna spolna hormona estrogen in androgen vežeta na receptorje celic imunskega sistema in to naj bi bila vez med avtoimunskimi nepravilnostmi ter ženskim spolom. Tačke in repki Hipotiroidizem pri psih (bolezni scitnice) Kar nekajkrat mesečno se zgodi, da k nam v ambulanto pride lastnik s kužkom v srednjih letih, ki nikdar ni imel težav z dlako ali kožo, sedaj pa kar naenkrat. Opaža, da njegova dlaka ni več svetleča, čeprav niso v prehrani spremenili ničesar, dlaka mu celo izpada na področju pazduh in dimelj (lahko so celo goli), se precej praska, čeprav redno dobiva protiparazitarno zaščito, postal je len in se je zredil, čeprav ne je pretirano več kot običajno. Foto: Tilen Mlakar V takšnih primerih veterinarji pogosto posumimo na težave s ščitnico. Osnovna krvna slika takšnih pacientov je običajno nespremenjena oziroma v mejah normale, prav tako biokemijska. Do odstopanj lahko pride pri holesterolu in lipidih, ki so običajno povišani. Zraven osnovnih zadev tako veterinar opravi še biokemijsko preiskavo krvi za ščitnične hormone. Ob takšni klinični in krv- ni sliki raven hormonov ščitnice kaže na hipotiroidizem oziroma prenizko stopnjo izločanja hormonov ščitnice. Hormoni ščitnice so nujno potrebni za normalno delovanje vsake celice v telesu. Odgovorni so za rast (zaradi prirojenega pomanjkanja se pojavlja zaostalost v rasti in mentalnem razvoju), metabolizem ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, zagotavljajo telesu, da ima ravno VETERINARSKI CENTER MLAKAR Telefon: 02 787 10 33 www.vetcentermlakar.si Foto: Dreamstime pravo količino energije za optimalno delovanje. Vzroki za pojav bolezni so pogosto neznani. Lahko jo sproži av-toimuno vnetje ščitnice, ciste na ščitnici, tumorji ščitnice ali hipofi-ze, ki uravnava delovanje ščitnice, nekatera zdravila, vzrok za pojav pa je lahko tudi pomanjkanje joda v hrani (v moderni dobi dokaj redko). Pogosteje zbolevajo zlati prinašalci, dobermani, jazbečarji, irski setri, pudlji, doge, bokser-ji... Zaradi pomanjkanja ščitničnih hormonov imajo zmanjšan celični metabolizem, pridobivajo na teži brez povečanega apetita, slabo prenašajo mraz, pojavijo se kožne spremembe (obojestranska simetrična nesrbeča brezdlačna mesta, nesvetleča lomljiva dlaka, vnetja kože), če v tej fazi bolezen ni prepoznana in zdravljena, pa se lahko pojavijo tudi krči, napadi, krožno gibanje, paralize živcev in celo pogin. Zdravljenje bolezni je precej preprosto, saj je potrebno le nadomestiti pomanjkanje naravnih hormonov s sintetičnimi. Običajno se dodajajo v obliki tablet, dvakrat na dan. Terapija je dosmrtna. Vsakih nekaj mesecev veterinarji takšnega psa naročimo na kontrolo, kjer ponovno preverimo raven hormonov in po potrebi zvišamo, v redkih primerih pa tudi znižamo dozo. Tako da če imamo doma psa, ki je bolj len, ima težave s povečano telesno težo, hkrati pa tudi spremembe na koži, moramo pomisliti tudi na morebitne težave s ščitnico. Če preiskava krvi pokaže premajhno količino hormonov, lahko z dodajanjem le-teh psu precej izboljšamo kakovost življenja in podaljšamo življenjsko dobo. Dr. vet. med. Tilen Mlakar petek • 6. decembra 2019 Za kratek čas Štajerski 15 Ali nisi izrazil želje po . A V K I N L I N R Č O B N K N N K A K A O O R N B B K M H B K H K N V O N A A O U K M R G R D N N H B B K K A N D A N N R U A A R N R B N A H M G N A R A A V K P O A K N N R A M P M K K K N V N K B N N B A A K N A O N Zgoraj navedene besede AMULET DRHAL KRČMAR NEONKA RAJŽELJC poiščite in prečrtajte v liku ASEPSA EKRAN LAPILI NOSAN RESOR osmerosmerke. Enako na- AVION EPIKA LASER OBLIKA RIBNIČAN pravite tudi s 14 besedami, BALAST FINIŠ LAVREAT OBŠITEK ROČAJ ki so predstavljene z risbo. BERAČ GANGLIJ LAZAR ODBIJAČ SARDINA V osmerosmerki manjkata BOKAL GARAČ LEMEZ ODDIH SESTRA vrstica in kolona. Le-ti boste BREZNO GESLO LIČNICA OKOLIŠČINA SVEČNIK dobili tako, da manjkajoče BRILJANTINA GOLOB LOČIKA OPERETA ŠKRLAT črke besed, ki sekajo vrstico, BRUNO GRANATA LUČKA ORLICA ŠPICA vpišete. Te vpisane črke vam BUDRA HALJA MAROKO OVIJALKA TAJNA dajo zaključek šale. ČRNILNIK JAVSK MIKICA PODBOJ UHELJ DACAR KATRAN MISLEC PSETO VESNA Dušan Kovačič DOLAR KMERI NADZOR RAFIJA ŽIČNIK Foto: Dreamstime Prireditvenik Torek, 6. december 09:00Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 19:00Slovenska Bistrica, Športna dvorana Srednje šole, Miklavžev koncert Big Banda Slovenska Bistrica, koncert bodo obiskali parklji in Miklavž 21:00Ptuj, CID, 2. tekmovanje v slam poeziji Udarno in ekspresivno Sreda, 7. december 08:00Hajdoše, kmetija Turnšek, Tradicionalne hajdoške vaške koline, večerja ob 18. uri v gasilskem domu Hajdoše 08:00Cirkovce, športna dvorana, 28. državna razstava ptic, odprto do 19. ure, okrasne ptice, ptice pevke, papige, grlice in prepelice 08:00Ptuj, tržnica, velika božična dobrodelna akcija Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani, od 8. do 18. ure, za otroke iz socialno ogroženih družin 10:00Ptuj, Mestno gledališče, glasbeno-animacijska predstava Snežna vila, ob 10. in ob 11. uri 17:00Zavrč, Goričak, kulturna dvorana, tradicionalni Miklavžev koncert 17:00 Ptuj, CID, polstenje mila 17:30 Ptuj, Raičeva 11, Ptuj, Hiška pod ptujskim gradom, Pravljični večer pod ptujskim gradom, pravljičarki bosta ob soju sveč pripovedovali pravljice. Ob 17:30 bo pravljica o Kraljeviču, žabcu in starem ključu, avtorice Metke Stergar. Ob 18:30 pa bo avtorica Marija Kolednik Črnila povedala Pravljico iz gradu Tranek. Vmes pa si boste v rokodelski delavnici lahko stkali zapestnico iz volne 17:00Vurberk, kulturni dom, Nedeljsko popoldne z Dvorjanskimi muzikanti in gosti Petek, 9. december Četrtek, 8. december 08:00 Cirkovce, športna dvorana, 28. državna razstava ptic, na ogled do 14. ure 08:00Ptuj, tržnica, velika božična dobrodelna akcija Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani, za otroke iz socialno ogroženih družin 15:00 Sp. Hajdina, pri lipi, prižig lučk na Hajdini 17:00Markovci, 18. Miklavžev koncert, tradicionalni koncert Pihalne godbe občine Markovci 10:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Umovadba 15:00 Hajdoše, gasilski dom: Tradicionalno Miklavževanje Medobčinskega društva Sožitje. 15:00 Podlehnik, cesta Vranušek: otvoritvena slovesnost ob obnovi ceste z družabnim srečanjem. 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, literarni večer z Avgustom Demšarjem ob zaključku Vošnjakove bralne značke za odrasle Mestni kino Ptuj Petek, 6. december: 16:00 Ledeno kraljestvo; 18:00 Direktno z Liffa: Modrček; 20:00 Direktno z Liffa: Parazit. Sobota, 7. december: 16:00 Ledeno kraljeslvo; 18:00 Pri Addamsovih; 20:00 Direktno z Liffa: Parazit. Nedelja, 8. december: 16:00 Ledeno kraljestvo; 18:00 Direktno z Liffa: Modrček; 20:00 Direktno z Liffa: Parazit. Tedenski horoskop od 6. do 12 decembra j OVEN (21. 3. - 20.4.) Prijetne trenutke boste preživeli v dvoje. Koristno bo delovalo druženje s prijatelji. Sprostila vas bosta tudi glasba in ples. Nakazano je, da se vam bodo odprle nove poti in čudovite priložnosti. Simbol tedna bo ognjeno srce in nakazano je, da boste blesteli v ljubezni. BIK (21.4. - 20.5.) Kocke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Pridobili boste možnost in napredovali v pogledu službe. Kljub povečani delavnosti bo modro, da boste na delo pogledali kot izziv. Sprostila vas bo glasba in v ljubezni se boste predali čustvenim izzivom. Izrazili se boste lahko tudi skozi kreativnost. TEHTNICA _ (23.9. - 23.10.) Življenje vam bo podarilo upanje in znali se boste borili zase. Na delovnem mestu boste prejeli dobiček, ampak v denarnih zadevah boste morali biti previdni. Pozitivne iztočnice bodo pomagale ohraniti ravnovesje doma. Ljubezen: sladko! ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Jutra bodo za vas polna presenečenj in drobnih opazovanj. Čeprav bo zunaj puščoba, se bo veselilo vaše srce. Kovali boste nove načrte in boste v ospredju. Deloma zaradi premišljenosti in deloma zaradi spleta okoliščin. V ljubezni in denarju bo vse tako, kot si boste zamislili. ¡Ma DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Partnerjeva podpora vam bo koristila. Počutili se boste pravljično, čeprav boste morali reči bobu bob. Pričakovati je več izzivov in notranje moči, zadevam boste pravzaprav v celoti kos. Vzeti si boste morali čas zase in za vse tiste dejavnost, ki vam bodo blizu. Čas prijetnih nakupov in srečanj! STRELEC (23.11. - 21.12.) Veliko časa boste na poti in med ljudmi. Korak za korakom boste odšli naprej. Delo vas bo okrepilo in tako bodo tudi vaše misli pozitivne. Spremljala vas bo pot, ki bo vezana na tujino. Izkupiček v poslovnem svetu bo drugačen, kot si boste želi. Srečen dan: torek. RAK (21.6. - 22.7.) Finančno se bodo stvari uredile. V vašem življenju bo zelo dinamično in korak za korakom boste pohiteli naprej. Odgovornost bo nekaj normalnega, čeprav se boste borili s svojimi dvomi. Na delovnem mestu bo prijetno in harmonično. V dobrodelnosti boste dokazali zlato srce. - KOZOROG (22.12. - 20.1.) Koristno bo delovala notranja modrost in izpolnjenost. Poglobili se boste v raziskovanje. Poslovni uspehi bodo nekaj normalnega in koristnega. Bodite odprti za nova znanja. Kmalu bodo prišle spremembe in duhovno prebujenje. Tisto, česar ne boste mogli povedati na glas, si zapišite. w LEV (23.7. - 22.8.) tHv vodnar ^P (21.1. -18.2.) Pravzaprav ne boste smeli počivati, ampak aktivno reševati uganke, kijih za vas piše življenje. Borbenost bo tista, ki vam bo v samopomoč pri zastavljenih ciljih. Kreativnost boste nahranili skozi praznično okrasitev dvomi. Zdrav način življenja bo dobra popotnica za trdno zdravje. DEVICA (23.8. - 22.9.) Otroci vam bodo podarili smisel. Sreča se skriva v majhnih rečeh in pravilno bo, da ji boste sledili. Seveda boste želeli popolnost in kmalu ugotovili, da je ne bo. Bodite bolj premišljeni v besedah. Telesu boste morali v naravni obliki dovajati dovolj vitaminov. Zuezdni pozdrav! Tadej Šink, korarni Pričakovati je dinamičen teden, v katerem se vam bo izpolnila srčna želja. Čeprav bo s partnerjem bučno, bosta javno izkazovala naklonjenost in predanost. Po eni strani boste želeli imeti ob sebi ljudi in po drugi hrepenite po osamitvi. Dočakali boste tudi pohvalo in priznanje. m^L (19.2. - 20.3.) Sreča bo objela tiste, ki bodo pogumni. Po poteh življenja boste zaplavali bolj odločno. Imeli boste možnost, da boste dokazali lastno srečo in tako boste doživeli razcvet. Na delovnem mestu bo zelo bučno in energično. Sprostile vas bodo pozitivne misli in aktivnosti na prostem. astrolog L J L T Z E L B J L Č L Z S E L J B P Z J Č C I L S V B T s L F E I C C S B T J L J E L S J z E J L S S S L D D 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 3. decembra 2019 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. radioPTUI Štajerski TEDNIK POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku Wtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike revija STOP (spored) M POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! T Lepi spomini ne Mejijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | Nogomet Haljeta in Marcius s 100 % udeležbo Stran 18 Tajski boks Gašper Vesenjak zmagovito na Tajskem Stran 18 Ples Neapeljčan in Ptujčanka trenirata na polovici poti Stran 19 Futsal Slabo v zaključku obeh polčasov Stran 20 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 20. krog tednik íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu! RADIOPTUJ tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Za konec rekordne sezone rekordna zmaga »Lahko bi se reklo, da smo najboljše pustili za konec! Čestitke fantom za pristop v tekmo in za prikazano na igrišču, resnično super tekma. Zmaga Triglava v prejšnjem krogu proti Mariboru je bila za nas določeno opozorilo, tako da smo tekmo vzeli še bolj resno, kot bi jo sicer. Zagotovo je Triglav začel tekmo na krilih tiste zmage, mi pa smo to znali kaznovati,« je zadnjo tekmo jesenskega dela sezone in zmago proti Triglavu opisal kapetan Aluminija Matic Vrbanec. Najvišjo zmago tega dela sezone so Kidričani dosegli brez Ilije Mar-tinovica, ki je počival zaradi kartonov, glede na začetek sezone pa so manjkali tudi Muminovic, Štor (prestopa), Horvat, Krajnc, Matja-šic in Ploj (poškodbe). Prvič je v začetni postavi v rdeče-belem dresu tekmo začel Čeh Marcel Čermak. Gorenjci niso bili niti senca ekipe, ki je prejšnji teden vzela skalp Mariboru. Že v 21. minuti so zaostajali Aluminij - Triglav 8:1 (4:0) STRELCI: 1:0 Klepač (7.), 2:0 Leko (16.), 3:0 Leko (21.), 4:0 Vrbanec (39.), 5:0 Klepač (51.), 6:0 Živkovic (56.), 6:1 Hasanaj (69.), 7:1 Flakus Bosilj (84.), 8:1 Flakus Bosilj (89.). ALUMINIJ: Kovačic, Jakšic, Amu-zie, Pantalon, Kontek, Petrovič, Čermak, Vrbanec (od 62. Marin-šek), Klepač, Leko (od 66. Pečnik), Živkovic (od 71. Flakus Bosilj). Trener: Slobodan Grubor TRIGLAV: Arko, Rogelj (od 46. Udovič), Milanovic, Mertelj, Arh-Če-sen (od 46. Kuhar), Brkic, Kryeziu, Jankovic, Tijanic (od 52. Hasanaj), Mlakar, Petric. Trener: Vlado Šmit. __ Foto: Črtomir Goznik Prizor, ki so ga gledalci v Kidričevem v sredo videli kar osemkrat - slavje ob doseženem zadetku! 3:0, na odmor sta ekipi odšli z rezultatom 4:0. Prvi gol je po asistenci Vrbanca dosegel Mihael Klepač (7. minuta, 1:0), tudi pri drugem je vlogo asistenta odigral Vrbanec, strelec pa je bil Nikola Leko (16. minuta, 2:0). Slednji je v polno zadel tudi pet minut kasneje, ko je akcijo Petroviča in strel Čermaka vratar Triglava odbil, a le do hrvaškega igralca, ki je bil dovolj zbran (21. minuta, 3:0). Za Nikola Leka sta to bila osmi in deveti zadetek v sezoni, s čimer je najboljši strelec zasedbe Aluminija. Piko na i prvemu polčasu je po podaji Jakšica postavil Matic Vrbanec, ki je sprožil »iz prve«, žoga pa se je dobila od Mertlja in znašla v mreži (39. minuta, 4:0). »Ta tekma me je resnično pustila brez besed. Vedeli smo, da bo težka, a da se bo končala na ta način, si nisem predstavljal niti v najhujših sanjah. Lahko smo celo srečni, da nismo prejeli še enkrat toliko zadetkov. Takšen odnos, kot so ga pokazali moji igralci ni za prvo ligo, še več, ni niti za drugo ali tretjo ligo, to sploh ni nogomet - nogomet je moška igra, kjer se je treba boriti. Jaz sem tisti, ki sestavljam ekipo, zato sem jaz prvi, ki je odgovoren, a se bodo morali tudi igralci vprašati, na katerem nivoju lahko igrajo. Žal mi je, da se je po odlični tekmi z Mariborom tokrat končalo na ta način. Stara slabost Triglava je, da ne zna zadržati istega nivoja skozi več krogov, igralci so se zadovoljili z zmago proti Mariboru. Tako ne gre, do spomladanskega dela sezone bo veliko sprememb,« je po pRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 20. KROGA: Aluminij - Triglav 8:1 (4:0); Rudar - Maribor 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Kronaveter (20.), 1:1 Petrovič (45.); CB 24 Tabor Sežana - Celje 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Vizinger (23.), 0:2 Božic (43.), 0:3 Božic (65.), 0:4 Lotrič (89.); Olimpija - Domžale 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Ibričic (53., z 11 m). Rdeča kartona: Ibričic (80., Domžale), Bagnack (90., Olimpija). Tekma Mura - Bravo je bila odigrana v četrtek, po sklepu redakcije. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 20 13 3 4 47:24 42 2. ALUMINIJ 20 11 5 4 39:19 38 3. MARIBOR 20 11 5 4 37:20 38 4. CELJE 20 9 7 4 41:22 34 5. MURA 19 8 8 3 31:23 32 6. DOMŽALE 20 7 4 9 29:37 25 7. TRIGLAV KRANJ 20 6 2 12 25:50 20 8. CB24 TABOR SEŽANA 20 5 4 11 22:33 19 9. BRAVO 19 4 4 11 22:37 16 10. RUDAR VELENJE 20 0 8 12 21:49 8 Spodrsljaja Olimpije in Maribora, Aluminij celo drugi Zadnji krog jesenskega dela sezone je prinesel kar nekaj presenetljivih izidov, Aluminij je v fotofinišu z rekordno zmago in boljšo gol razliko celo preskočil Maribor in bo prezimoval na 2. mestu lestvice! Maribor je slabo zaključil ta del sezone, z domačim porazom s Triglavom in remijem v gosteh pri Rudarju je zamudil priložnost, da bi celo osvojil jesenski naslov prvakov. Izgubljenih pet točk bi bilo dovolj ... V Velenju se je v postavo znova vrnil Rok Kronaveter, ki je tudi dosegel edini zadetek za vijoličaste. A knapi so bili dovolj vztrajni in disciplinirani, da so prišli do točke, s katero bodo spomladi nedvomno lažje lovili točke obstanka. Tudi Olimpija gre na odmor z nekoliko slabim priokusom, saj so imeli možnost za veliko večji naskok pred prvaki iz Maribora (v primeru zmage sedem, v primeru remija pa pet točk), a so bili poraženi v lokalnem derbiju z Domžalami. Ni pomagal niti penal, saj je bil najboljši strelec lige Ante Vukušic še drugo tekmo zapored neuspešen z 11 metrov (v 78. minuti je sprožil mimo gola) ... Za Olimpijo je to bila tretja tekma v sezoni, ko niso dosegli zadetka: z Mariborom so v 3. krogu remizirali 0:0, z Aluminijem pa izgubili 1:0 v 6. krogu. Nekoliko je presenetljiv tudi izid v Sežani, kjer je bil Tabor trd oreh za tekmece, tokrat pa so mu razpoloženi Celjani nasuli kar štiri zadetke. Dvakratni strelec je bil Hrvat Ivan Božic. JM tekmi besnel trener Triglava Vlado Šmit. Njegovi varovanci se tudi ob polčasu niso zbrali, ampak so nadaljevali s slabo in anemično igro. Kidri-čani se na drugi strani niso zadovoljili z visokim vodstvom, ampak so na veselje premraženih gledalcev še naprej polnili mrežo, ki jo je branil vratar Jalen Arko. Drugi gol na tekmi je v 51. minuti prispeval Klepač, ki je žogo v gol pospravil s tretjim poskusom v isti akciji - 5:0. Pri šestem zadetku sta sodelovala Leko in Živkovic (6:0), nato pa so edini preblisk na tekmi zmogli gostje - v polno je meril Qendrim Hasanaj (6:1). Pod zadnja dva zadetka se je podpisal mladi rezervist David Fla-kus Bosilj, ki je v igro vstopil šele v 71. minuti. Najprej je v 84. minuti v gol pospravil odbitek po strelu Kle- Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Pričakovali smo težko tekma, a videli ste, kaj se je dogajalo na igrišču, lahko smo resnično uživali. Našim igralcem čestitam za prikazano, resno so vzeli opozorilo ob zmagi Triglava v Mariboru. Dogovorili smo se, da na tej tekmi potrdimo vse, kar smo dosegli v tem delu sezone in potem gremo na zasluženi odmor - to se je v celoti potrdilo, zato sem zelo ponosen na vse, iz vsega srca jim privoščim. Odmor si zaslužimo vsi v klubu, od predsednika do čistilke.« Najvišje zmage v jesenskem delu sezone 2019/20: 20. krog: Aluminij - Triglav 8:1 7. krog: Triglav - Celje 0:6 14. krog: Olimpija - Rudar 6:0 11. krog: Maribor - Rudar 5:0 14. krog: Aluminij - Bravo 5:1 16. krog: Celje - Triglav 4:0 7. krog: Maribor - Bravo 4:0 20. krog: Tabor - Celje 0:4 pača (7:1), nato pa je v 89. minuti sijajno v gol pospravil podajo Petroviča s strani - 8:1. »Najpomembnejše so tri točke, kar smo si hitro zagotovili. Pokazali smo disciplino v igri, kar nas je krasilo že skozi celotni jesenski del, nagrada pa je teh osem doseženih zadetkov. Vedno je lepo končati del sezone z zmago,« je dejal šele 17-letni David Flakus Bosilj, ki bo prag polnoletnosti prestopil šele februarja prihodnje leto: »Sem še zelo mlad, zato se trudim z delom dokazati, da si zaslužim priložnost za igro. Hvaležen sem vsemu trenerskemu štabu za priložnosti, ki jih dobim. Sicer se tukaj počutim odlično, igram še za mladinsko ekipo; teden je večinoma sestavljen iz treningov pri članih, ob koncih tedna pa se po potrebi priključim selekciji, kjer me pač potrebujejo. Najpomembneje je, da igram.« Kidričani so tako na najboljši mogoči način zaključili že tako ali tako sijajno sezono, ki so jo na koncu končali celo na 2. mestu prvenstvene lestvice! Jože Mohorič 18 Štajerski Šport petek • 29. novembra 2019 Nogomet • Drava Dakinda Ptuj, 2. SNL Haljeta in Marcius s 100 % udeležbo Igralci 2. SNL so že kakšen teden na zasluženem počitku, zato je sedaj čas za različne analize. Najbolj zadovoljni so lahko v taborih Kopra in Gorice, kjer so upravičili visoka pričakovanja in zasedajo mesta, ki potencialno vodijo v 1. ligo (prvi napreduje neposredno, drugega čakajo dodatne kvalifikacije z deve-touvrščeno ekipo 1. lige). Zelo dobre predstave so kazali tudi Radomljani, ki so večino jeseni preživeli na ali tik pod vrhom 2. lige. Najprijetnejše presenečenje je pripravil Fužinar, ki je v zadnjih sedmih krogih vknjižil šest zmag in en poraz, posledica tega pa je visoko 4. mesto na lestvici. Glavna akterja tega vzpona sta bila odlična strelca Žan Medved in Tadej Trdina, ki sta skupaj dosegla kar 23 zadetkov! Dravaši so dosegli manj od pričakovanj, več kot polovico tekem so izgubili (10 od 19). Posledica je skro- Lestvica 2. SNL po jesenskem delu sezone: 1. KOPER 2. GORICA 3. KALCER RADOMLJE 4. FUŽINAR VZAJEMCI 5. NAFTA 1903 6. KRŠKO 7. VITANEST BILJE 8. KRKA 9. ROLTEK DOB 10. JADRAN DEKANI 11. DRAVA DAKINDA 12. BELTINCI TRATNJEK 13. BRDA 14. BREŽICE ČATEŽ 15. ROGAŠKA 16. DRAVOGRAD 14 zadetkov: Žan Medved (Fužinar Vzajemci), Lovre Čirjak (Krško); 13 zadetkov: Jaka Bizjak (Nafta 1903), Sacha Varga (Kalcer Radomlje); 9 zadetkov: Nermin Haljeta (Drava Dakinda Ptuj), Anže Pi-šek (Kalcer Radomlje), Edi Baša (Koper), Matej Potokar (Krka), Tadej Trdina (Fužinar Vzajemci); 8 zadetkov: Peter Kogelnik (Koroška Dravograd), Lamin Colley, Bede Amarachi Osuji in Luka Volarič (vsi Gorica), Kristijan Šipek (Roltek Dob). 19 13 4 2 41:12 43 19 13 2 4 40:20 41 19 12 3 4 47:22 39 19 11 3 5 34:21 36 19 10 4 5 44:24 34 19 9 4 6 35:22 31 19 S 5 6 2S:24 29 19 7 7 5 2S:30 2S 19 6 S 5 35:35 26 19 7 3 9 2S:3S 24 19 6 3 10 2S:33 21 19 5 4 10 1S:34 19 19 3 7 9 21:3S 16 19 3 6 10 12:2S 15 19 3 2 14 14:46 11 19 2 3 14 21:47 9 ci i. SNL: mno 11. mesto, v rangu ekip iz Dekanov in Beltincev. Edino uspešno serijo so varovanci trenerja Muamerja Vugdaliča nanizali med 6. in 11. krogom, ko so dosegli štiri zmage (Brežice, Beltinci, Dravograd, Dob) ter po en poraz (Radomlje) in remi (Koper). V tem obdobju so osvojili 13 točk, več kot polovico vseh zbranih. Na naslednjih petih tekmah so osvojili zgolj eno samo točko, doma so remizirali s Krškim, izgubili pa z Biljem, Rogaško, Fužinarjem in Dekanom ... Statistika tekem Drave: Doma: V gosteh: Skupaj: Izmed igralcev po statističnih kazalnikih izstopa Nermin Haljeta, ki je v modrem dresu odigral vseh 19 tekem, na igrišču je prebil več kot 1700 minut. Pri tem je dosegel 9 zadetkov. Edini, ki mu v teh kazalnikih sledi, je Matic Marcius, ki je prav tako nastopil na vseh tekmah, v 1628 minutah pa je zabil šest zadetkov. Priložnost za igro je skupno dobilo 25 igralcev, med njimi pa redke igralce iz lastne nogometne šole najdemo v spodnjem delu tistih, ki so zaigrali v modrem dresu. Igralci in njihova minutaža ter št. odigranih tekem: 9 3 2 4 13:13 11 10 3 1 6 15:20 10 19 6 3 10 2S:33 21 Nermin Haljeta il03 i9 Matic Marcius i628 i9 Timotej Mate i55l i8 Lovro Grajfoner i48i il Jan Novak i406 i8 Mitja Rešek i26o i4 Medin Bajrami l206 i4 Darjan Curanovič io8o i2 Luka Petek 990 ii Samuel Nelson 95l i2 Ante Melvan 904 i2 Igor Prahič 540 6 Žan Hrastnik 540 6 Jasmin Dedič 505 ii Niko Vajda 460 i0 Alen Neskič 495 9 Aaron Kačinari 423 ii Petar Turkovič 298 l Fran Šlamberger 2l5 6 Marcel Kene 2l0 8 Sebastjan Šlak 242 9 Marko Brest 238 6 Roy Rudonja i95 4 Anej Milič 90 i Jan Razgoršek 22 2 Niko Drevenšek - Jaša Bojnec - Marcel Žižek - Dario Strah - Gaby Joury - Strelci za Dravo: Borilne veščine • Gašper Vesenjak, Kung fu klub Ptuj Gašper Vesenjak zmagovito na Tajskem V Chiang Maiu, največjem mestu na severu Tajske, je v petek v svojem drugem profesionalnem dvoboju v ring stopil član Kung fu kluba Ptuj Gašper Vesenjak. Tokrat se je prvič pomeril po pravilih „full muay thai", kjer borba poteka 5-krat 3 minute brez zaščitne opreme (razen rokavic) in z dovoljenimi vsemi ročnimi in nožnimi udarci ter koleni in komolci (dovoljen je tudi klinč). S tem je postal šele tretji Slovenec, ki se je na Tajskem preizkusil v profesionalnem dvoboju. Vesenjak na pripravah na Tajskem Gašper Vesenjak je pred mesecem dni odpotoval na Tajsko v Charn Chai muay thai Gym v mestecu Pai, kjer je eden najboljših trening kampov na Tajskem. Tja se na priprave zgrinjajo borci iz vsega sveta, vse z namenom, da nadgradijo svoje znanje borilnih veščin in pridobijo izkušnje. Vodja in glavni trener Mongkoldej Sitthepiak „Bee" je našemu borcu ponudil priložnost za dvoboj po pravilih Rokomet • Jeruzalem Ormož, NLB liga Zmaga v Izoli bi veliko prinesla Foto: Črtomir Goznik Nermin Haljeta (na fotografiji) in Matic Marcius sta v dresu Drave odigrala vseh 19 tekem jesenskega dela sezone. Za Jeruzalemom sta dve pomembni domači zmagi nad Slovenj Gradcem in Trimom. Najpomembneje je, da se je ekipa iz neželenega 11. mesta premaknila v „varno hišo", na 8. mesto. „Končno smo izkoristili domači teren in dosegli res pomembni zmagi, ki nam v boju za obstanek veliko pomenita. Precej lažje se diha, čeprav je pred nami nova težka preizkušnja v Izoli. Zmaga na Primorskem nam veliko prinaša, s porazom pa bi se vrnili v nemirne vode in obenem še Izoli ponudili priložnost, da znova zadiha. Gre za tekmo, ki jo enostavno moramo dobiti in se s tem oddaljiti od zadnjih mest. Ob zmagi se rešimo še Izole v boju za obstanek v ligi," je pred tekmo razmišljal Jure Kocbek, ki je proti Trimu odigral svojo najboljšo letošnjo tekmo. Tekma v Izoli je na sporedu v soboto, 7. decembra, z začetkom ob 19. uri, točke pa bodo „štele dvojno". Dvorana Kraška bo po napovedih domačinov pokala po šivih. Izoli ne preostane nič drugega kot napad na zmago. Ko je nekaj nuja, pa se lahko hitro tudi zalomi. „Toč-no tako. Mi se moramo Izolčanom čvrsto zoperstaviti od prve minute. Mlačen uvod v tekmo ni dovoljen, če želimo osvojiti novi dve točki. Z nasprotnikom moramo biti do zadnjih desetih minut izenačeni, potem bodo svoje najbrž naredili tudi živci in fizična priprava obeh ekip. Tu mislim, da smo boljši od Izole in verjamem, da bomo tudi na Primorskem potrdili dobro formo z zadnjih treh tekem," je še povedal Kocbek. Izola je v sredo, 4. decembra, v Črnomlju odigrala tekmo 1/32 Pokala Slovenije in z „miš maš" ekipo dosegla zmago z rezultatom 39:32. „Zaradi pomembnosti sobotne tekme smo odpočili nekaj glavnih nosilcev igre. Zavedamo se, da je pred nami tekma za biti ali ne biti. Ormož v Izoli mora pasti, ni druge. Če ne pade, si niti ne zaslužimo igranja v elitni ligi. Smo popolnoma osredotočeni na ekipo Jeruzalema. Dobro smo preučili njihove dobre ter slabe strani in vse je v naših rokah. Čas je za zmago. Nazadnje smo točke osvojili 27. septembra, ko smo z remijem šokirali Trimo v Trebnjem. To je bilo v 4. krogu, od takrat je za nami osem zaporednih porazov. Črni niz je treba v soboto prekiniti in pika," je pred tekmo optimističen izkušeni Peter Božič, ki bo napadal Jeruzalemčane iz levega krila. Prva tekma med Jeruzalemom in Izolo se je v Ljutomeru končala z zmago Ormožanov z izidom 26:21. Upamo, da Ormožanom uspe tudi tokrat, saj bi tako ekipa na lestvici lahko še napredovala za kakšno mesto . Uroš Krstič Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Hana na stopničkah 9 zadetkov: Nermin Haljeta; 6 zadetkov: Matic Marcius; 2 zadetka: Niko Vajda, Jan Novak, Lovro Graj-foner; 1 zadetek: Medin Bajrami, Temitope Samuel Nelson, Alen Ne-skič, Luka Petek, Roy Rudonja, Se-bastjan Šlak in Petar Turkovič. Jože Mohorič Gašper Vesenjak in njegov ameriški tekmec Jameson Endres profesionalnega tajskega boksa, ki jo je le-ta takoj sprejel. V Chiang Maiu se je spoprijel s tekmecem iz ZDA Jamesonom Endresom (MMA in Muay Thai borec), ki prav tako trenira na Tajskem. Gašperju je pred borbo tehtnica pokazala 85 kg, medtem ko je imel Američan dobrih 100 kg. Dvoboj je že od začetnega gonga potekal v korist Vesenjaka, saj je s kontrolo ringa in ostrimi ter natančnimi udarci takoj prevzel pobudo. Nasprotnik se je pokazal kot zelo močan borec, predvsem z boksarskimi tehnikami udarcev. »Vesota« to ni zmedlo in tako je po natančno odmerjenem udarcu Američan že v prvi rundi „poljubil tla". Endres je v drugi rundi nekajkrat zagrozil z močnimi udarci, a je naš nadarjeni borec to prenesel in vrnil z zvrhano mero. V začetku tretje runde je »Veso« ostro napadel s kombinacijo low kickov in ročnih udarcev, zaradi katerih se je nasprotnik sesedel kot pokošen in dvoboja je bilo konec. Vesenjak je tako na najboljši možni način, s knockoutom, slavil v svojem profesionalnem dvoboju na Tajskem. David Breznik Kolesarji kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so še zmeraj aktivni na tekmovanjih. Čeprav je sezona cestnega kolesarstva že končana, se v zimskem delu udeležujejo tekem v ciklokrosu. „Minuli konec tedna so naši mladi kolesarji nastopili na Hrvaškem za VN Pušče. Na stopničke se je uspelo prebiti naši borbeni kolesarki Hani Jeromel. Pri fantih so uspeh dopolnili Vid Jeromel s 7., Matic Erjavec z 8. in Primož Kirbiš z 11. mestom," je sporočil trener v KK PP Matej Marin. UR Hana Jeromel (KK Perutnina Ptuj) je na Hrvaškem osvojila 3. mesto. Kegljanje • KK Drava Ptuj Nov izjemen nastop Drava 1 - Ruše 2 8:0 (3230:2995) DRAVA 1: Janez Čuš 511, Bojan Krušič 537, Boris Premzl 532, Milan Čeh 536, Mitja Kramberger 526, Robi Golob 588 podrtih kegljev. Tekma 11. kroga med prvo ekipo Drave in drugo ekipo Ruš bi se morala odigrati v Rušah, a je bila zaradi okvare kegljišča v Rušah po dogovoru vodij obeh ekip prestavljena na Ptuj (povratna tekma v 22. krogu bo marca 2020 odigrana v Rušah). Prednost domačega kegljišča so tokrat v celoti izkoristili Ptujčani, saj so zanesljivo zmagali z najvišjim možnim izidom in ob tem dosegli še izjemno dober skupni rezultat. Po daljšem času je na domačem kegljišču vsa šesterica presegla mejo 500 kegljev, ponovno pa je blestel Robi Golob, ki je že tretjič letos presegel 580 kegljev. Tokrat se je števec ustavil pri številki 588 podrtih kegljev. Z 11. krogom se končuje jesenski del lige. Drava je zanesljivo na 1. mestu z 19 točkami, sledijo Krilato kolo s 16, Prepolje in Lokomotiva 2 s 14 točkami. Lokomotiva mora odigrati še dve zaostali tekmi, tako da se lahko v primeru dveh zmag povzpne na 2. mesto. David Breznik petek • 6. decembra 2019 Šport, pogovori ŠtajerskiTEDfOK 19 Ples • Ana Ekart in Vincenzo Chianese Neapeljčan in Ptujčanka trenirata na polovici poti -pri najboljših! 20-letna Ptujčanka Ana Ekart je zadnjih šest let nastopala z Varaž-dincem Ivanom Jarnecem, ki pa je letos končal plesno pot. Ana je hitro našla novega soplesalca, to je postal 21-letni Neapeljčan Vincenzo Chianese, s katerim sta se takoj ujela. Oba poganja naprej velika želja po plesni izpopolnitvi, temu cilju sta se pripravljena popolnoma podrediti. Živita in trenirata v eni najbolj priznanih plesnih šol v tem delu Evrope, v Molinelli blizu Bologne. Konec tedna sta se udeležila največjega plesnega tekmovanja v Sloveniji, Maribor Opna, ki je privabil plesne pare iz kar 31 držav sveta. V članski konkurenci, kjer sta nastopala tudi Ana in Vincenzo, je v latinskoameriških plesih nastopilo 78, v standardnih pa 67 parov iz 21 držav. Slovensko-italijanski par se je v obeh kategorijah uvrstil v polfinale, kar je bil pred tekmovanjem tihi cilj, z uvrstitvijo na 12. mesto ga v celoti tudi upravičil. „Maribor Open je moja najljubša tekma, saj pridejo navijat moji navijači, moje prijateljice in je res nekaj posebnega. Zame je to vse skupaj dodatna vzpodbuda. Tudi s samo uvrstitvijo sva zelo zadovoljna, saj skupaj pleševa šele kratek čas, nekateri pari pa imajo v tej konkurenci za sabo že več let skupnih nastopov, kar je seveda velika prednost," je v uvodu povedala Ana Ekart. Kdo te je navdušil za ples? A. Ekart: „Za ples sem se navdušila na tekmovanju Maribor Open, ki sem si ga skupaj z mamo ogledala, ko sem bila stara približno 6 let. Ples mi je bil tako všeč, da sem takoj zatem v Mariboru začela s treningi v klubu Pingi International, kjer sem še sedaj. Moja prva plesna učitelja sta bila Alenka in Branko Bohak, ki tudi organizirata tekmovanje Maribor Open." »Elegantnim oblekam se punce težko upremo« Pri plesu je nujna eleganca, še posebej pri standardnih plesih. A. Ekart: „Res je, že zaradi oblek in z njimi povezanega elegantnega videza je ples privlačen. Tudi zaradi elegantnih oblek mi je ples postal takoj všeč, temu se punce težko upremo (smeh)." Zakaj si se odločila za standardne in latinskoameriške plese, ne pa npr. hip-hop? A. Ekart: „Težko natančno rečem, meni so se že od vsega začetka zdeli privlačni. Morda so mi bili bolj zanimivi tudi zaradi manjše zastopanosti, parov je manj, dela se bolj individualno. Nekaj so k tej odločitvi pripomogle tudi že prej omenjene obleke." Konkurenca v plesih je zelo velika. Katere države pri tem prednja-čijo? A. Ekart: „Zagotovo so pri tem v ospredju Rusija, Italija, Litva, Latvi-ja ... Imajo zelo dobre trenerje, ki ustvarijo zelo veliko dobrih plesalcev. Iz te množice pa lahko potem pridejo tudi do zelo dobrih parov. V Sloveniji je npr. zelo malo parov, glede tega je veliko težje." Na kaj pomisliš, ko rečem Blackpool? A. Ekart: „Nikoli še nisem plesala v Blackpoolu, saj ima sedaj tam tekmovanja druga plesna zveza. Bi pa vsekakor rada nastopala v tem hramu plesa." Spremljaš plesne šove, npr. angleške Zvezde plešejo je izjemno tekmovanje, tudi s slovensko udeležbo? Pa domače Zvezde plešejo? A. Ekart: „Ko sem doma, jih spremljam, saj poznam plesalce. To se mi zdi odlična reklama za ples, Vincenzo Chianese: „Ana je zelo prijazna ter zelo vztrajna in delovna na treningih" O sodelovanju z Ano Ekart je nekaj besed spregovoril tudi Vincenzo Chianese. „Ana je zelo prijazna ter zelo vztrajna in delovna na treningih. Trenirava lahko tudi 24 ur skupaj, pa mi še vedno sledi - to je najboljša stvar najinega sodelovanja. Tega s svojo prejšnjo plesno partnerico nisem mogel, je pa zelo pomembno za najini karieri. Pomembno je, da se dobro počutiva skupaj, saj lahko samo to prinese dobre rezultate na tekmovanjih. Trenutno je najpomembneje, da se dokaževa in izboljšava," je dejal mladi Italijan, ki prihaja iz plesne družine, s plesom se namreč ukvarjata starša, pa tudi starejši brat in sestra. Pa prvi vtisi o Sloveniji? „V Sloveniji se resnično počutim kot doma! Ko sem spoznal Anino družino, sem se takoj počutil kot doma, lepo so me sprejeli in seveda zasipali s hrano (smeh). Tudi pri slovenskem plesnem občinstvu je tako, je zelo toplo," je dejal 21-letni Vincenzo, ki v plesu neizmerno uživa, veliko pa mu pomeni to, da se lahko uči od najboljših: „Trenutno ne gledam na to, kje stanujem in kakšen avto bi si kupil, ampak prav vse sile usmerjam v treninge in izboljšave pri plesu. Boljših učiteljev si ne bi mogel želeti, imajo ogromno znanja in izkušenj, domala vsi imajo za sabo tudi izvrstne plesne kariere, ogromno delamo na različnih detajlih. Vse drugo bo prišlo s časom." Foto: Langerholc Ana in Vincenzo sta v Mariboru pokazala zelo vzpodbudne predstave, s katerimi sta se v zelo močni mednarodni konkurenci prebila vse do polfinala. preko tega tudi mladi bolj podrobno spoznajo standardne in latin-skoameriške plese. Tuje poznam malo manj podrobno, vem pa, da Gordana Grandovšek in Aljaž Škor-janc nastopata v angleški različici. Gordana je tudi modna oblikovalka, naredila mi je obleko za maturantski ples." Foto: Črtomir Goznik Vincenzo Chianese in Ana Ekart - uspešen italijansko-slovenski plesni par. Plavanje • PK Terme Ptuj Sara z normami za državno prvenstvo V Kranju se odvijala 2. Velika nagrada Slovenije - 36. Špelin in Vesnin memorial 2019, na katerem je nastopalo 389 plavalcev iz 31 klubov iz Slovenije, Slovaške in Srbije. Plavalni klub Terme Ptuj je uspešno zastopala Sara Lampret, ki je nastopila v disciplinah 50 m hrbtno, 100 m prsno in 100 m mešano. V vseh treh disciplinah si je mlada tekmovalka priplavala popoldanski finale in norme za državno prvenstvo, ki bo konec januarja. Plavalni krst mlajših Maribor je ob koncu novembra gostil 3. Razvojni pokal Slovenije Mladi plavalci Plavalnega kluba Terme Ptuj - Božičev memorial 2019. Iz 19 slovenskih klubov je tekmovalo 324 plavalcev. PK Terme Ptuj so zastopali Leja Španinger, Erin Cafuta, Benjamin Grujčič, Gašper Plavec, Tija Lovše, Ana Črepinko, Luka in Toni Raj, ki je bil na mitingu najmlajši tekmovalec. Nekateri so bili prvič na tekmovanju v kratkih, 25-metrskih bazenih. Prvič so splezali na visoke, poševne startne bloke in se pognali v hladno vodo . Večina izmed njih pa že komaj čaka na naslednji konec tedna, da se udeležijo MM Miklavž v Ljubljani. Ob mladih ptujskih plavalcih pa je ob bazenu dobro opravilo svoje delo tudi pet sodnikov iz PK Terme Ptuj. Gre za dobro sodelovanje med ptujskim in mariborskim plavalnim klubom. David Breznik Nekaj let si sodelovala s hrvaškim plesalcem Ivanom Jarnecem: kakšno je bilo to sodelovanje? A. Ekart: „Zelo dobro sva se razumela, skupaj sva plesala kar šest let - bil je že kot moj brat. Dejansko je tako, da si s soplesalcem večino dneva: skupaj treniraš, hodiš na tekmovanja . Ivan je sedaj končal tekmovalno kariero in se bolj posvetil učenju. V Varaždinu ima plesno šolo in uči plesne pare." Letos plešeš z Italijanom Vincen-zom Chianesom. Kako je prišlo do tega sodelovanja? A. Ekart: „Za Vincenza mi je povedal trener iz Ljubljane. Že prej je imel zelo dobre rezultate, med drugim je bil tretji na svetu. Napisala sem mu, ali bi lahko morda poskusila plesati skupaj, po pozitivnem odgovoru pa sem odšla v Italijo, kjer sva poskusila zaplesati. Takoj sva se ujela in potem hitro dogovorila za sodelovanje." In si se preselila v Italijo? A. Ekart: „Ja, živiva in trenirava v Molinelli, blizu Bologne. Gre za najboljšo in najbolj poznano plesno šolo v Italiji. Sicer Vincenzo prihaja iz Neaplja, tako da sva se našla nekako na pol poti med Ptujem in Ne-apljem (smeh)." »Treningi potekajo kar skozi celoten dan« Kako se dopolnjujeta na treningih? Kako ti sploh potekajo? A. Ekart: „Tista osnovna kemija med plesalcema mora biti, to je nujno za dopolnjevanje. Treba se je zavedati, da sva skupaj resnično skoraj cel dan, treningi potekajo kar skozi celoten dan. Začneva zjutraj sama, potem imava individualne ali skupinske treninge s trenerji. Imajo dve plesni dvorani, ob tem pa še posebno dvorano za kondicijsko pripravo, kamor prav tako greva vsak dan in delava s kondicijskimi trenerji. Zvečer pa imamo preplesovanje, kjer plešemo vsi skupaj - to je nekakšna vaja za tekme, v bistvu zelo dobra simulacija tekme. Najlepša stvar vsega tega pa je, da je tam konkurenca že na treningih res močna, skoraj vsak dan ob naju plešejo sedanji in nekdanji svetovni prvaki, učitelji pa se prav tako domala vsi ponašajo s kakšnimi naslovi." Prej si plesala s hrvaškim, sedaj pa z italijanskim soplesalcem: kje pa so Slovenci? A. Ekart: „Manj jih je, pa še veliko jih je v zadnjem obdobju prenehalo s plesom. Pri mlajših kategorijah se to ne pozna, se pa pozna v članski konkurenci. V Mariboru bom tako jaz npr. plesala z Italijanom, ena kolegica bo plesala z Bolgarom, tretja pa z Rusom." Kaj bi izpostavila kot največji uspeh v dosedanji karieri? A. Ekart: „Lanski polfinale svetovnega prvenstva, najprej v Madridu in nato še v Moskvi. To so bili nastopi z Ivanom." Kakšni so kratkoročni načrti, katerih tekmovanj se želita udeležiti in kaj na njih pričakujeta? A. Ekart: „Pred Mariborom sva imela z Vincenzom tri nastope na tekmovanjih, od teh je bil zadnji že zelo uspešen. Četrti je bil v Mariboru. Najina želja je, da se uvrstiva na svetovno prvenstvo. To je sicer za naju kar dolga pot, saj sva nov par in morava točke zbirati iz ničle. Na svetovno prvenstvo pa se iz vsake države uvrsti le državni prvak in tisti, ki ima največ točk.. " Kaj te sicer še veseli, s čim se ob plesu še ukvarjaš? A. Ekart: „Študiram specialno pedagogiko v Ljubljani, sem v 2. letniku. Trenutno mi je to kar precej naporno, saj živim v Italiji. A sem pred dobrim tednom opravila prvi izpit v 2. letniku, tako da je začetek dober (smeh). Težave imam predvsem pri obveznih vajah, a so na Pedagoški fakulteti glede tega zelo prijazni, pomaga pa tudi status športnice. Zaradi tega imam privilegije pri predavanjih, a na vajah in izpitih moram biti prisotna. Ob plesu in študiju pa sem zelo vesela, če lahko ujamem kakšen trenutek za pijačo in klepet s prijateljicami." Jože Mohorič 20 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 29. novembra 2019 Futsal m 1. SFL, 11. krog i. SFL 1. DOBOVEC P. KOZEL 9 Slabo v zaključku obeh polčasov 2.STRIPY 3. LITIJA 4. SILIKO 5. BRONX ŠKOFIJE 6. SEVNICA (-1) 7. TOMAŽ ŠIC BAR 8. OPLAST KOBARID 9. HIŠA DARIL PTUJ S l 5 l 4 2 3 5 4 O lO 3 l g 2 2 g 2 2 g 2 2 O 4S:17 25 3 35:26 3 2S:24 1 19:21 5 23:33 6 14:23 5 2S:2g 5 2O:24 5 17:35 Foto: Črtomir Goznik Igralcem FC Hiša daril Ptuj ni uspelo zmagati v derbiju začelja, s porazom so zdrsnili na zadnje mesto. FC Hiša daril Ptuj -Sevnica 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Pešec (20.), 1:1 Gaj-ser (28., s 6 m), 1:2 Drobne (39.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Caf, Zdovc, Domjan; Gajser, Klinc, Pihler, Kotnik, Miloševič, Ramadani, Tkalčič, Pauko, Letonja. Trener: Dejan Kraut. Ekipa FC Hiša daril Ptuj je v sredo vnaprej odigrala tekmo 11. kroga, tekmec pa je bila zadnjeuvr-ščena ekipa Sevnice. Ptujčani so jo v prvem delu sezone v gosteh premagali, tokrat so bili v derbi-ju začelja uspešnejši gostje. Do zmage so prišli slabi dve minuti do konca ... Prvi šok je kakšnih 100 gledalcev doživelo v 5. minuti, ko je moral zaradi poškodbe z igrišča David Pauko. Ker je ob tem manjkal tudi Žan Krajnc, je bila naloga domače ekipe toliko težja. Kljub temu so dobro odbijali napade gostov, a le do zaključka prvega polčasa. Prav v zadnji minuti je goste v vodstvo popeljal Gregor Pešec - 0:1. Varovanci trenerja Dejana Krauta so takoj na uvodu drugega polčasa nekoliko močneje pritisnili, a Pihler-ju in Tkalčiču ni uspelo zadeti iz ugodnih položajev. Nato so gostje znova vzpostavili ravnotežje, v 27. minuti je Račič celo zadel vratnico. V naslednji minuti pa so domačini izenačili. Matija Letonja se je znašel v 6-metrskem prostoru, kjer ga je gostujoči vratar Govedkar nepravilno oviral in sodnika sta pokazala na najstrožjo kazen. Udarec s šestih metrov je zanesljivo realiziral Tilen Gajser - 1:1. Pobuda je nato znova prešla na stran gostov, a je vratar Caf z nekaj izjemnimi obrambami ohranjal ravnotežje. Pri domačinih je bil najaktivnejši Pihler, gostje pa so vedno bolj pogumno pletli mrežo okoli Cafa. V 39. minuti sta sodnika dosodila prekršek na kakšnih osmih metrih od gola Cafa, k izvedbi je pristopil Sebastijan Drobne, ki je z natančnim strelom po tleh našel luknjo v obrambi domače ekipe - 1:2. Pihler je v zadnji minuti še zapretil, a njegov strel ni bil dovolj natančen, da bi svoji ekipi prinesel remi . Thomas Pihler, FC Hiša daril Ptuj: „Točke so v takšnih dvobojih seveda zelo dragocene, nam se na žalost tokrat ni izšlo. Imeli smo ugoden izid in dovolj priložnosti, tako kot že nekaj tekem zapored, a imamo težave z realizacijo. Ne preostane nam nič drugega, kot da se čim prej poberemo in gremo naprej." Mitja Jontez, trener Sevnice: „Novega spodrsljaja si tokrat enostavno nismo smeli privoščiti, zato čestitam svojim igralcem za borbenost in super predstavo. Od srca se mi je odvalil velik kamen, lahko bi rekel kar skala. Že skozi celo sezono ne igramo slabo, a enostavno ne znamo zadeti gola. Tokrat se je na srečo obrnilo v našo korist." Dejan Kraut, trener FC Hiša daril Ptuj: „Šli so na zmago, tik pred koncem tekme smo bili blizu vsaj točke, a na koncu ostali brez vsega. Kljub temu sem ponosen na fante, ker so garali skozi celotno tekmo, taktično so odigrali dobro, se vrnili po zaostanku, zmanjkala je le pika na i pri izidu 1:1, ko smo imeli nekaj priložnosti za vodstvo. Če bi tam povedli, bi tekma lahko šla v povsem drugo smer. Že pred sezono smo vedeli, da nas čaka boj za obstanek, sedaj smo resnično na tem." Jože Mohorič Nogomet • MNZ Ptuj Najboljši Drevenšek, Zajc, Vogrinec in Glažar Medobčinska nogometna zveza Ptuj se je na osnovi številnih pobud odločila organizirati izbor posameznikov, ki so zaznamovali nogometno leto 2019. Zaradi tega so z glasovanjem različnih deležnikov prvič izbrali najboljšega igralca, vratarja, trenerja in sodnika v ligah MNZ Ptuj za leto 2019. Svečana razglasitev in podelitev nagrad se je odvila v okviru zadnje redne seje 10 MNZ Ptuj v prostorih hotela Roškar v Hajdošah. Za najboljšega igralca so glasovalci izbrali Marka Drevenška (NK Gerečja vas), za najboljšega vratarja Denisa Zajca (NK Cirkulane), za naj trenerja Damjana Vogrinca (NK Cirkulane), za najboljšega sodnika pa Romana Glažarja. O podelitvi in nagrajencih je predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar povedal: »S to podelitvijo smo zaključili uspešno leto 2019. Za to podelitev nagrad smo se odločili zato, da nogomet še bolje promovi-ramo in da po vzoru nekaterih drugih organizacij izberemo najboljše. Takšen izbor se nam je zdel najbolj smiseln, izbor je naredila strokovna Nagrajencem sta nagrade podelila Janko Turk in Stanko Glažar. javnost. S končnimi rezultati sem zadovoljen, saj so bili izbrani štirje posamezniki, ki so res najboljši na svojem področju. Vsem iskreno čestitam.« Za prvi izbor najboljših so glasovali trenerji članskih ekip, sodniki in delegati na članskih tekmah ter člani izvršnega odbora in vodstvo tekmovanja lig MNZ Ptuj ... Izbor želijo v MNZ Ptuj v prihodnjem letu še dopolniti in nadgraditi. Marko Drevenšek: »Vsak športnik je vesel nagrade, tudi pri meni ni nič drugače. Na vsaki tekmi sem dal vse od sebe, v prvem planu pa je vseeno moja ekipa. Na to nagrado gledam tudi iz tega vidika, da ima Gerečja vas za sabo uspešni jesenski del Super lige.« Denis Zajc: »Zahvaljujem se vsem, ki so glasovali zame. Izredno sem vesel te nagrade in obenem ponosen. Do vratarskih lovorik je težko priti, zato mi ta zelo veliko pomeni. Bi se pa zahvalil svojim soigralcem v Cirkulanah, saj brez njih Športni napovednik Rokomet • NLB liga (m) PARI 13. KROGA, V PETEK OB 19.00: Dobova - Celje Pivovarna Laško, Trimo Trebnje - Slovenja Gradec; V SOBOTO OB 18.00: Maribor Branik - Riko Ribnica; OB 19.00: Butan Plin Izola - Jeruzalem Ormož; OB 20.00: Urbanscape Loka - Koper; OB 20.30: Krka - Gorenje Velenje. 1. B SRL (m) 11. KROG: Drava Ptuj - Črnomelj (v petek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt). 2. SRL (m) 8. KROG: Moškanjci-Gorišnica - Pomurje (v soboto ob 18.00 v Gorišnici). Futsal • 1. SFL PARI 11. KROGA, V PETEK OB 20.00: Dobovec Pivovarna Kozel -Oplast Kobarid; OB 20.30: Siliko - Tomaž Šic bar, Stripy - Litija. FC Hiša daril Ptuj - Sevnica. Odbojka m i. B DOL (ž) 9. KROG: G.S.V. Ptuj - Calcit Volley II (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj). Namizni tenis • 2. SNTL (m) 2. KROG: NTK Ptuj - Ilirija (v soboto ob 10.00 v dvorani Mladika); NTK Ptuj - Kajuh-Slovan (ob 16.00 v dvorani Mladika). 2. SNTL (ž) 2. KROG: Cirkovce - Sobota (v soboto ob 10.00 v Cirkovcah). Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj ČLANI, RAZPORED 1. KROGA (v nedeljo v dvorani Ljudski vrt): ob 10.00: Poetovio Plindom 0807300 - ŠD Rim Rekruter; ob 10.40: FC Virtuozi Destrnik - RC Trcko; ob 11.20: EHM Team - ŠD Selan, ob 12.00: ŠD Draženci - KMN Draženci, ob 12.40: ŠD Trniče - Team BB. Prosta je ekipa ŠD Ptujska Gora. JM Bowling • Podjetniška liga VGP Drava nič več „večno druga" - tokrat zmagovalci! Zmagovalka letošnje lige po spremenjenem sistemu tekmovanja je ekipa VGP Drava! Po rednem delu sezone so bili Dravaši na 2. mestu (iz prve pozicije je v končnico startal Tames), v končnici pa so bili najbolj konstantni in so zasluženo postali zmagovalci lige. Za VGP Drava so nastopali Branko Kelenc, Jože Vaupotič, Peter Vesenjak, Blaž Ivanuša in Franc Malek. Vse tekme zaključnih bojev za mesta so postregle z izenačenimi dvoboji, kar trije so se končali z izenačenim rezultatom 4:4, tako da so odločali podrti keglji. Tudi v finalu Foto: David Breznik Najboljši posamezniki 12. kroga: 1. Borut Srečkovič (Restavracija PAN) 772, 2. Gregor Miložič (Spirala) 764, 3. Jože Vaupotič (VGP Drava) 756, 4. Bogdan Zelenik (Spirala) 754, 5. Jože Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 753, 6. Robert Šegula (Tames) 752, 7. Zvonko Čerček (Talum) 748, 8. Igor Vidovič (Tames) 740, 9. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 733, 10. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 713. je bilo tako, le da so imeli igralci Drave pred zadnjo igro že neulovljivo prednost v kegljih ter trdno vodstvo 4:2. Veliko bolj napeto je bilo v tekmi za 3. mesto, kjer je Tames vodil 4:2 in imel manjšo prednost v kegljih, a so igralci Spirale zmogli moči za preobrat. V tekmi za 5. mesto je odločal en sam podrti kegelj, odločil je v prid ekipe Gostišče Iršič. Rezultati dvobojev za končno razvrstitev: finale: Jurkec Transport - VGP Drava Ptuj 4:4 (2493:2731) tekma za 3. mesto: Tames - Spirala 4:4 (2749:2815) tekma za 5. mesto: Gostišče Iršič - Talum 4:4 (2645:2644) tekma za 7. mesto: Bowling center Ptuj - SKEI 3:5 (2474:2487) Končni vrstni red v sezoni jesen 2019: 1. VGP Drava 2. Jurkec Transport 3. Spirala 4. Tames, 5. Gostišče Iršič, 6. Ta-lum, 7. SKEI Ptuj, 8. Bovling center Ptuj, 9. Restavracija Pan, 10. Radio--Tednik Ptuj, 11. Elektro Maribor, 12. Tiskarna Ekart, 13. Top Technik, 14. Saubermacher Slovenija. JM ne bi osvojil te nagrade.« Damjan Vogrinec: »Vesel sem te nagrade, še posebej pa veseli dejstvo, da so glasujoči prepoznali moje delo in delo igralcev NK Cir-kulan. Sam trener, če nima za seboj dobre uprave in igralcev, ne pomeni nič. Sam imam dobro podporo in plod tega so tudi naši odlični rezultati.« Roman Glažar: »Redkokdaj smo sodniki pohvaljeni za svoje delo, saj ko svoj posel opravimo dobro, je to samoumevno, ko pa naredimo kakšno napako, smo kritizirani. Zame je velika čast, da sem prejel to nagrado za najboljšega sodnika in je tudi dokaz, da dobro opravljam svoje sodniško delo.« David Breznik petek • 6. decembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Praga • Z Radiem-Tednikom na prazničnem izletu Spoznavanje in druženje, ki povezuje in bogati Zadnji novembrski dan so praznične lučke zasvetile tudi v Pragi, še posebej slovesno je bilo na Starem mestnem trgu, ki smo ga v živo doživeli tudi udeleženci prazničnega izleta v zlato Prago. Gneča je bila nepopisna, po nekaterih ocenah naj bi praznični prižig lučk in začetek božično-novoletnega obdobja dočakalo nekaj deset tisoč Pražanov in turistov s celega sveta; celo naj bi jih bilo okrog 200.000. Zgodovinsko središče mesta je od leta 1992 uvrščeno na Unescov svetovni seznam kulturnih in naravnih spomenikov. Naše zveste bralce Štajerskega tednika in poslušalce Radia Ptuj smo z agencijo Sonček 30. novembra popeljali na dvodnevni praznični izlet v največje češko mesto Prago, gospodarsko, kulturno in politično središče Češke. Gre za eno najlepših evropskih mest, ki vsako leto privabi več kot tri milijone obiskovalcev. Arhitekturno izstopajo Hradčani, nekdanje domovanje čeških kraljev, zdaj sedež češkega predsednika. Njegovo prenovo je za časa predsednika Masaryka izvedel znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. Njegova značilnost je, da je vedno uporabil vse elemente v objektu, prostor in naravo, ki so že bili tam, jih poudaril, da so na novo zasijali. Tako je grad povezal z mestom, meščane pa z naravo. Če bi Slovenci znali ceniti Plečnikovo neprecenljivo dediščino, bi marsikateri pomnik preteklosti sijaj v starem in novem duhu. V dveh dneh smo bolj ali manj spoznali najpomembnejše kulturno-zgodovinske spomenike Prage, duh starega in novega mesta, ki živi podnevi in po- Foto: MG Pogled na Hradčane z Vltave noči, nekaj tradicionalne kuhinje, h kateri pa se je še kako prileglo znamenito češko pivo. Praznični izlet v zlato Prago je bil doslej najmnožičnejši skupni izlet naših zvestih bralcev in poslušalcev. Dokaz več, da so naša druženja postala nepogrešljiva stalnica, da je spoznavanje novih okolij nadvse pomembno, saj ne samo, Z večerne zabave v hotelu Top, na kateri je voditelja Marjana Nahberger-ja zanimalo, katere so bile tiste turistične zanimivosti Prage, ki so si jih najbolj zapomnile udeleženke našega izleta, z vsakega avtobusa je na oder prišla ena, moških pogumnežev ni bilo. Za nagrado so prejele praktične nagrade, ki jih je prejelo še nekaj drugih udeležencev izleta. do vseh tudi skozi Štajerski tednik in Radio Ptuj, skupaj s poslovnimi partnerji. MG SPI ■H ora ■h m da krepi medsebojno povezanost, tudi bogati in navdihuje, prinaša nove ideje in predloge, da skupaj naredimo svet lepši in prijaznejši Ptuj • Mesto je zasijalo v soju tisočerih luči Praznične luči so prižgali, kmalu bo vabilo še drsališče Prižiga prazničnih luči na Ptuju se je v torek udeležilo ogromno ljudi. Mesto je pokalo po šivih, sama okrasitev pa je požela veliko navdušenja in zadovoljstva. Ptuj se letos blešči se v soju bele barve, Mestni trg in okoliške ulice do tržnice, Minoritskega in Slovenskega trga so namreč odete v bele lučke. V centru sta postavljeni dve veliki zeleni smreki, ena na Mestnem in druga na Slovenskem trgu. Nekaj manjših so okrasili šolarji ptujskih osnovnih šol ter otroci iz Vrtca Ptuj in zasebnega vrtca Vilinski gaj. V praznični podobi je Ptuj zasijal v torek, prižig pa je spremljal tudi animacijski program in nastop glasbene skupine Il divji. Vse do poznega večera je ob čaju, kuhanem vinu in ostalih dobrotah, ki jih ponujajo, uživala množica obiskovalcev. Letos je ptujska občina iz proračuna za okrasitev namenila 35.000 evrov, od tega okrog 20.000 za nakup novih luči, ostalo za montažo. „Izjemno me je razveselilo toliko ljudi v mestu. Veselim se že prihodnjih dni, ko bo drsališče na tržnici, da bomo decembra tam lahko rajali. Dolgo smo jo čakali, zdaj jo moramo izkoristiti," je de- jala ptujska županja Nuška Gajšek. Koncept okrasitve je delo županje in sodelavcev na občini. Praznično okrašen je tudi turistični okvir Ptuja, ki tako kot mestno jedro navdušuje Ptujčane in obiskovalce. Novost so še svetilni elementi Božička in medveda, ki sta zaenkrat postavljena v mestu, kmalu pa se selita k drsališču, ki ga že postavljajo, v uporabi pa bo v nedeljo ali ponedeljek. Dženana Kmetec ü^JBBn^Siiif" ilTn Center Ptuja je v torek zasijal v vsem svojem sijaju. V naslednjih letih načrtujejo nabaviti še dodatne lučke za okrasitev nekaterih ulic v mestu in tudi peš mostu. Stari mestni trg je srce stare Prage, najpomembnejši javni trg. Že od konca novembra na njem potekajo praznične prireditve z najrazličnejšo ponudbo hrane in pijače ter bogatim kulturnim dogajanjem. Obdajajo ga številne romanske, baročne in gotske stavbe. Sredi trga stoji spomenik Jana Husa, znamenitega teologa in reformatorja. Cirkulane • Zaživela otroška dramska skupina Prvič pred publiko Že odkar seje dramski skupini ob začetku sodelovanja s Tončkom Žumbarjem po nekaj sušnih letih ponovno priključil osnovnošolec, zanimanje za sodelovanje v dramski skupini med osnovnošolci nenehno raste. Ker smo jih vedno težje vključevali v odrasle predstave, smo začeli resno razmišljati o osnovanju samostojne otroške dramske skupine. Letošnje jubilejno leto se nam je zdelo ravno pravšnji čas za njen zagon. Sredi septembra, takoj po osrednji prireditvi, so mladi nadobudni gledališčniki tudi zares začeli delati. Enkrat tedensko so pod vodstvom Tončka Žumbarja in Janje Solina Črnivec, polni energije in otroške razposajenosti, zavzeto pripravljali svojo prvo predstavo Sneguljčica in poštar. Pravljično komedijo s petjem in plesom, ki jo je po pravljici Sneguljčica VVil-helma in Jacoba Grimma napisal Tonček Žumbar. Igralski ansambel sestavlja 15 učencev od četrtega pa vse do devetega razreda domače osnovne šole: Tjaša Bratušek, Lana Brlek, Teo Črnivec, Zala Fridauer, Ana Gašperič, Patrik Jurgec, Teja Ko-lednik, Ana Marija Lovenjak, Vito Maučič, Taja in Nikita Potočnik, Tilen Resman, Ines in Niko Zamu- da in Ana Zavec. Kako uspešni so bili pri študiju predstave, se bomo lahko prepričali na premieri 6. in ponovitvi 7. decembra ob 18. uri v večnamenski dvorani Cirkulane. Vsi snovalci predstave vas vabijo, da se v čim večjem številu odzovete vabilu k ogledu in v isti sapi zagotavljajo, da vam ne bo žal. Mateja Muršec Foto: Melita Meznarič Na vajah je bilo naporno, a tudi zabavno. Foto: MG Foto: MG Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. decembra 2019 ZNAMKA 1 LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A4 QUATR0, KAR, AVTOMATIC 2014 1 2.980 ODLIČEN, MENJAVA, OBROKI KOV. T. SIVA CITROEN BERLING01.6 HDI 2014 8.980 MENJAVA, TRAJNIK, VINJETA BELA FIAT 500 CABRIOLET LOUNGE Team 2013 8.850 EL PLATNENA STREHA BELA PERLA FORD B-MAX 1.0 ECOB.TIT. 2014 9.990 1.LAST., ODLIČEN, OBROKI KOV. RJAVA FORD FIESTA 1.0 ECONETIC TREND 2014 7.990 SAMO 65.357 KM, VINJETA BELA FORD FOCUS 1.0 ECOB.TREND 2012 7.980 1.LAST., 16 COL ALUPLAT KOV. RDEČA FORD FOCUS 1.6 Ti VCT 2005 3.990 ODLIČEN, MENJAVA, OBROKI KOV. MODRA FORD GALAXY TIT.2.0 TDCI7 SED. 2015 1 9.990 NAVIG., ODLIČEN KOV. T. SIVA FORD KUGA 2.0 TDCI4X4,TITANIUM rnnn miniunrn o n tnfi auttit 2011 1 1MC 1 11.990 ODLIČEN, MENJAVA, OBROKI KOV. SV. MODRA c nnn nnnonu PDMniiOMir i/ni/ odma FORD MONDEO 2.0 TDCI AVT.TIT. FORD TOURNEO COURIER 1.5 TDCI 2016 1 2016 1 6.990 ODLIČEN, ČRNO USNJE KOV. ČRNA 3.490 SAMO 26.000KM, ODLIČEN KOV. ČRNA JAGUAR XE 2.0 DR SPORT AVT. 2018 2 9.990 ODLIČEN, SAMO 20.818KM KOV. T. SIVA OPEL CORSA 1.4 COLOR EDITION 2011 5.380 1.LAST., ODLIČEN KOV. MODRA REN.MEGANE 130 KM DCI ENERGY 2017 1 4.990 SERVIS. NA POOBLSERV BELA TOYOTA AURIS 1.6 SOL 2010 6.490 ODLIČEN, TRAJN., MENJAVA KOV. SREBRNA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! M@W@B KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cena Oprema Barva A0DI A31.6 TDISPORTBACK AMBITION 2013 14.500,00 € 61.640 PREV. KOV. SIVA RENAOLT CLIO 0.9TCE ENERGY EXPRESSION 2015 7.790,00 € PRVI LAST. KOV. ČRNA HONDA CIVIC 1.416V S 2001 1.790,00€ PRVI LAST. KOV. SV. ZELENA BMW 116 D 2011 6.600,00 € AVT. DEU. KLIMA KOV. SREBRNA OPEL M0KKA1.4T 4X4 INNOVATION 2017 15.900,00 € 28.707 PREV. KOV. BELA FORD FIESTA 1.25 TREND 2015 7.790,00 € 53.078 PREV. RDEČA CITROEN C31.416V SX PACK 2007 3.300,00 € 64.543 PREV. KOV. ZLATA CHEVROLET AVE01.416V LT STRAT STOP 2013 5.390,00 € 27.823 PREV. KOV. SV. MODRA AUDI A5 2.0TDI SPORTBACKSLINE 2014 19.900,00 € PRVI LAST. KOV. SIVA OPEL INSIGNIA 1.6 CDTI ST 2016 11.600,00€ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGE0T8072.2HDISR 2004 2.600,00 C 7 SEDEŽEV KOV. SREBRNA RENAOLT LAGONA 2.0 DCI GT PRIVILEGE 2009 3.200,00 € AVT. DEU. KLIMA KOV. ČRNA RENAULT SCENIC 1.616V PRIVILEGE SKY 2006 2.890,00 € AVT. KLIMA KOV. ZLATA SKODA SOPERB 2.0 TDI STYLE LIM. 2016 17.700,00 C PRVI LAST. KOV. SIVA BMW 116 D 2015 14.900,00 € 33.429 PREV. BELA RENAOLT LAGONA 1.5 DCI DYNAMIQOE 2013 6.990,00 € SERV. KNJIGA KOV. ČRNA RENAULT SCENIC 1.9 DCI PRIVILRGE LUX GRAND 2010 4.900,00 € PRVI LAST. KOV. ZLATA OPELZAFIRA 1.7 CDTI FAMILY 2014 7.290,00 € 7 SEDEŽEV KOV. SIVA OPELZAFIRA 2.2 TD COMFORT 2004 2.190,00 € 7 SEDEŽEV KOV. ČRNA OPELMOKKA 1.6CDTI 2016 12.790,00 € SERV. KNJIGA KOV. ČRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Program TV Ptuj 7. in 8. december 2019, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Padel je velikan - dokumentarni film, Padel je 143 metrov visok dimnik v Kidričevem; Dan odprtih vrat v Talumu; 15 pesmic slovenskih otroških ljudskih pesmi zbirateljice ljudskega izročila Dušice Kunaver; Zven haloških trstenk Franca Laporška; Spoznajmo lepote Snežne jame na Raduhi; Turistični ogled 1300 metrov dolge jame vodijo izkušeni jamski vodniki; Slovenska lovska oddaja - Dober pogled; Aktualna tema, problematika o velikih zvereh; Sprejetje interventnega zakona o prašičji kugi; Likovna razstava med čopičem in naravi; Glasbeni večer posvečen Karlu Furjanu; Obisk lovske družine Dobrove; Z narodno-zabavno glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videopro-dukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). GOSTJE: U (H DOWNS t i f\ i £ i ÎS I fr V r ARENA EVENTI lARENAeventiPTUJ GAMPUS SAVA PTUJ PETEK • 13. 12. 2019 • 21:00 VSTOPNICE: EVENTIM.SI & EVENTIMOVA PRODAJNA MESTA 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz obilne GoriŠnlca 09:30 Utrip iz Ormoža 10:40 Ujemi sanje 12:10 video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ljudski pevci v Vftomarcih 20:00 »Katrejino« v Gorišnici 20:30 Mednarodni dan prostovoljstva 21:30 Astro - v živo 23:00 Video strani S P PROGRAMSKI NAPQVEDNIK program V ŽIVO tudi preko spleta; www.siptv.si 00:00 Video strani OB:00 Otroški program 05:00 Štajersta Frajtonarica 11:00 Knjiga Marije Črnila 13:00 30 let društva Sorček Ptuj 15:00 »Katrejino« v Gorišnio 15:30 Mednarodni dan prostovoljstva 17:00 Ljudski pevci v Trnovski vasi IS:30 Ljudski pevci v Vitomarcih 20:00 Oddaja iz občine Starše 22:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 33; info@sipfv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 00:00 Video strani 08:00 Koncert komornega zbora Kor 09:10 Ptujska kronika 10:00 Ljudski pevci v Vitomarcih 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Koncert skupine Flori na 21:00 Ujemi sanje 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Ob dnevu reformacije 09:30 Ptujska kronika 10:00 Ujemi sanje 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Knjiga Marije Črnila 20:00 Koncert skupine Florina 21:30 Koncert komornega zbora Kor 23:00 Video strani NOTRANJA VRATA in OKNA po meri 031688777 ^ 0 www.vrata-tuning.si Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Ptuj in Osnovnimi šolami Breg, Olge Meglic, Mladika in Ljudski vrt vabi na prireditev -f-^Mk OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci osnovnih šol iz Ptuja. Vidimo se v torek, 10. decembra, ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole Olge Meglic. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Ptuj. Štajerski' Generalni pokrovitelj fM □cuius fATP ödem Pro SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. PREDNOSTI ZA VAS: ■ energetska neodvisnost, ' 10- letne izkušnje, ' plačate le razliko med porabljeno in proizvedeno energijo, ' Made in El reprosta in hitra izvedba 080 88 55) POLNA IDEJ PVC okna, vrata, senčila Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .d lib. si PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com petek • 13. decembra 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. r\ ČIŠČENJE kleti, podstrešij in parcel z odvozom. Pozimi na storitve 20 % popust. Telefon 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. r.B.i KUPIJO traktorje IMT, Deutz, Tomo Vinkovič ter traktorje ostalih znamk. Kupijo tudi kmetijske priključke v kateremkoli stanju. Telefon 070 519 447. GVTRAK Gregor Voga, s. p., Turno 11, Gorica pri Slivnici. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAMO prašiča, težka okrog 180 kg in 300 kg, domače reje. Tel. 031 781 483. PRODAM dva prašiča domače reje, težka okrog 200 kg. Tel. 041 368 431. ZAPOSLIMO B-kategorije za prevoze šolskih otrok, po možnosti upokojenca. Krodo, Adolf Kropfl, s. p., Žetale 36, Žetale. Tel. 031 675 486. NEPREMIČNINE PRODAMO - HISO v Pacinju, letnik 1900, v izmeri 56,40 m2, zemljišče v izmeri 3309 m2 - mirna lokacija, asfaltni dovoz in bližina gozda. Cena: 35.000 EUR. Ä D c /M A v Kontakt: 041 684 075 ^ POETOVIO ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. MOTORNA VOZILA PRODAM renault 5, v voznem stanju, registriran do julija 2020. Tel. 02 755 23 21. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radi<>^^ Nagradno turistično vprašanje O AO^ o 0 0 1 O O A O A 0X7 o 00 0 0 pred novimi turističnimi izzivi Tudi Ptuj je zasijal v svoji praznični podobi. Razveseljivo je, da mestne ulice in trge krasijo naravne smreke, da se je mesto odreklo plastiki, če naj izpolnjuje svoje poslanstvo kot zelena destinaciji v zeleni shemi slovenskega turizma. Četudi še nekaj ulic v starem mestnem jedru ostaja brez okraskov, je letošnja praznična podoba korak v pravo smer. Ko bo koncept okrasitve in dogajanja dorečen, tudi s pravljičnim gozdom in ponudbo, kakršna pritiče prazničnemu decembru, bo zagotovo v prazničnem času privlačen tudi za množice obiskovalcev od drugod. Marsikateri praznični dogodek, ki trenutno še poteka v zaprtih prostorih, bi lahko našel mesto na mestnih trgih in ulicah. Statistični urad Slovenije je objavil podatke o turističnem obisku za prvih deset mesecev letošnjega leta, ki so zelo spodbudni. V tem času je bilo ustvarjenih 14,3 milijona prenočitev in 5,6 milijona prihodov. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2018 se je število prihodov povečalo za 5,7 odstotka, število prenočitev pa za 1,8 odstotka. Tudi ameriški Media CBS lokal je Slovenijo uvrstil med priporočene destinacije, ki naj jih obiščejo Američani. Slovenija pa postaja tudi prepoznavna kot filmska de-stinacija. Tako je Slovenski filmski center letos že drugič sodeloval na mednarodnem sejmu za promocijo filmskih lokacij, ki je potekal v Londonu. Letos so v Sloveniji snemali producenti iz Hrvaške, Italije in Velike Britanije. V Portorožu je 25. in 26. novembra potekalo tradicionalno srečanje gostincev v organizaciji Sekcije za turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki letos praznuje 50-letnico delovanja. V tem času je pomembno prispevala v k promociji gostinskega poklica, zvišanju dodane vrednosti slovenskega turizma kot tudi na področju prehoda iz storitvenega v izkustveno gostinstvo. Delež zaposlenih v gostinstvu v Sloveniji je večji od evropskega povprečja, znaša 60 odstotkov. V prihodnjih dveh letih bo gastronomija osrednja tematika promocije slovenskega turizma. Z Michelinovim vodnikom, ki predstavlja dodaten potencial slovenskega kulinaričnega bogastva, se bo Slovenija uvrstila na svetovni gastronomski vodnik. Tako bodo popotniki lahko še bolj kot doslej prepoznali našo tradicijsko kuhinjo, obogateno s sodobnimi trendi in z Lokalna kulinarika postaja nadvse pomemben del turistične ponudbe slovenskih regij. uporabo visoko kakovostnih lokalno pridelanih živil ter ob tem spoznali tudi naše gostoljubje. Skozi ta vodnik bo Slovenija poskrbela za uresničevanje skupne vizije kot globalne zelene butične destinacije za zahtevne obiskovalce. V mestih in krajih Slovenije, kjer so se ohranili prangerji, že načrtujejo tradicionalne prireditve, Prangerijade, na katerih obujajo srednjeveško tradicijo sojenja, do leta 2026. Turistična društva jih pripravljajo že od leta 1998. Prva je bila v Pilštanju, nato pa so si organizacijo izmenjevali: Rečica ob Savinji, ki bo gostiteljica v letu 2020, Piran, Lemberg, Radovljica, Ptuj, Motnik, Brestanica, Podsreda, Predgrad in Ptujska Gora. V enem od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševali o tem, kje na Ptuju je bila do druge svetovne vojne t. i. Nemška hiša. Gre za stavbo današnjega mestnega kina na Cvetkovem trgu. Nagrado bo prejel Bojan Belšak iz Bukovcev (občina Markovci). Danes sprašujemo, kako se imenuje zbornik Literarnega kluba Ptuj, posvečen Ptuju in njegovemu jubileju. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 13. decembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE V " Kako se imenuje zbornik literarnega kluba Ptuj, posvečen Ptuju in njegovemu jubileju? Mr " V" , Ime in priimek:., 0- ¿¿tJi* | Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Foto: Črtomir Goznik Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj.