MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XX • junij 2014 • Številka: 5 str. 6 Pogovor z dr. Valerijo Bužan, direktorico CUDV Draga str. 18 Apnenice na Ižanskem str. 29 Starejši dečki sezono B kronali z naslovom državnega podprvaka Spoštovani bralci in bralke! Čeprav lokalne volitve še niso razpisane, že objavljamo pravila, ki bodo veljala za objavo volilnih oglasov v Mostiščarju, občinska volilna komisija pa predstavlja letošnje novosti. Na eni zadnjih sej so se zbrali svetniki občinskega sveta, ki so mdr. potrdili tudi nižje cene vrtca. V rubriki Aktualno smo se pogovarjali z direktorico CUDV Draga o njihovi posebni gostilni v središču Ljubljane; jeseni pa bodo obeležili 30-letnico delovanja centra v Dragi. Kaj novega se pripravlja v Škriljah, ne spreglejte v rubriki Življenje vaških svetov. Pestre so društvne in kulturne strani, najmlajši pa so že uživali na mini počitnicah v Kekčevi deželi. Kako so se imeli, poglejte v fotoreportaži, tam pa tudi nekaj utrinkov z gasilskega tekmovanja v Iški vasi, o katerem so se razpisala tudi gasilska društva na svojih straneh. Z Jankom Purkatom se odpravite po sledeh njegove zadnje etape potovanja od Santiaga de Compostele do Andaluzije, kjer je svojo pot končal v občinah, pobratenih z Igom. Odpotujete lahko tudi v stare čase, ko so na našem koncu še sami pridobivali apno, o apneničarstu na Ižanskem je pri domačinih, v pisnih virih ter na terenu podatke zbiral geolog Stevo Dozet. Uvedli smo tudi novo rubriko, namenjeno pravnemu svetovanju, v kateri boste lahko za pravni nasvet povprašali našega občana pravnika mag. Boštjana M. Turka. Spet pa poročamo o uspehu naših športnikov, mladi rokometaši so postali državni podprvaki! Poletje in počitnice so pred vrati, zabavnih prireditev pa vam ne bo zmanjkalo, tudi če boste ostali doma. Izbor poiščite v koledarju poletnih prireditev. Se vidimo in beremo spet v septembru! Uredništvo Mostiščarja Vsem c občankam in občanom čestitam ob dnevu državnosti! Župan Janez Cimperman Koledar prireditev 13.-15. junij, Golo (pri šoli) Festival Kurešček TD Kurešček sobota, 14. junij, ob 8. uri, Golo (pri šoli) Tekmovanje za pokal Hribovski golaž TD Kurešček nedelja, 15. junij, ob 15. uri, Hipodrom Vrbljene 15. srečanje harmonikarjev Podkrimka TD Krim ponedeljek, 16. junij, ob 20. uri, Center Ig (3. nad.) Predstavitev knjige Andreje Valič Zver Območno združenje VSO sreda, 18. junij, ob 7. uri, več izhodišč Čistilna akcija odstranjevanja ambrozije Šola zdravja v sodelovanju z društvi četrtek, 19. junij, ob 18. uri, RTC Zapotok Predavanje o zdravilnih rastlinah Društvo Zapotok 21.-22. junij 11. pohod po mejah Občine Ig Društvo Fran Govekar Ig sobota, 21. junij, ob 9. uri, RTC Zapotok Delavnica v naravi z nabiranjem zdravilnih rastlin Društvo Zapotok nedelja, 22. junij, od 20. do 22. ure, Ig (Mladinski dom) Muzejska noč - vodstva po razstavi Društvo Fran Govekar Ig ponedeljek, 23. junij, ob 19. uri, Knjižnica Ig 51. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig ponedeljek, 23. junij, ob 19.30, Kulturna dvorana Golo Letni koncert ŽPZ Žene in dekleta dveh vasi in kresovanje KD Mokrc sreda, 25. junij, ob 10. uri, ž. c. sv. Martina na Igu Maša za domovino Župnija Ig sreda, 25. junij, ob 14.30, Ig (pri Ulčarju) Kolesarski izlet po poteh Krima PD Krim sobota, 5. julij, ob 9. uri, pred RTC Zapotok Delavnica v naravi z Dariom Cortesejem Društvo Zapotok sobota, 5. julij, Škrilje Gasilska veselica z ansamblom Viharnik PGD Škrilje nedelja, 13. julij, ob 14. uri, Hipodrom Vrbljene Konjeniška prireditev KD Krim 7.-11. julij, Rob Poletni tabor za otroke TD Kurešček in taborniki 11.-13. julij, Rob Poletni tabor za družine TD Kurešček in taborniki 15.-17. avgust, Draga pri Igu Koliščarski tabor za otroke Društvo Fran Govekar Ig petek, 22. avgust, ob 8. uri, Ig, Balinišče pri gasilskem domu Moški balinarski turnir DU Ig 2014 Društvo upokojencev Ig sobota, 23. avgust, od 10. do 18. ure, Draga pri Igu 7. Koliščarski dan Društvo Fran Govekar Ig sobota, 23. avgust, Matena Gasilska veselica z ansamblom Spev PGD Matena sobota, 13. september, od 10. do 17. ure, središče Iga Ižanski sejem s spremljevalnimi prireditvami Občina Ig MOSTIŠČAR JE URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. • 13. junij 2014 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Skulj Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni Lektoriranje: Andreja Zdravje Katarina Mihelič Bajt Naklada: 2.400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Gregor Bolha Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, če gre za društva, politične stranke ali skupine, morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. 2 novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • junij 2014 MOSTIŠČAR 24. redna seja občinskega sveta 28. maja je potekala redna seja občinskega sveta Občine Ig, na kateri so svetniki obravnavali 12 točk dnevnega reda, po potrditvi dnevnega reda in zapisnikov prejšnjih sej so se lotili zaključnega računa, ki so ga brez razprave tudi potrdili. Sledila je obravnava predloga rebalansa proračuna, ki ga je predstavila vodja občinske finančno-računovodske službe Bojana Birsa. Nekateri prihodki so bili bistveno manjši od načrtovanih - zlasti tisti za komunalni prispevek-, zato so morali sredstva poiskati na drugih postavkah, predvsem na postavki za vzdrževanje cest. To je zmotilo svetnika Zlatka Usenika (Izziv 2010), češ da so nekatere ceste v zelo slabem stanju in da smo sredstva na tej postavki skrčili že v lanskem proračunu. Župan je pojasnil, da so nekje morali najti manjkajo- ča sredstva, saj je treba najprej končati že začete investicije oz. projekte, za katere je občina pridobila nepovratna evropska sredstva. Svetniki so rebalans proračuna potrdili z 11 glasovi za in enim vzdržanim glasom. Pod peto točko dnevnega reda so obravnavali in potrdili načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine, kjer je šlo za prodajo občinskega zemljišča na Igu. Naslednji točki dnevnega reda sta bili povezani z Vrtcem Ig, ki je imel lani 18 tisoč evrov presežka in je skladno z odlokom, ki ureja njegovo delovanje, podal vlogo za soglasje o porabi tega denarja za nekatere nujne investicije, kar so jih svetniki soglasno odobrili. Nato so odločali še o novi ekonomski ceni vrtca, ki bo razveselila vse starše - cene programov vrtca so se po prera- čunu dejanskih stroškov (ti so nižji na račun znižanih plač po ZUJF-u ter nižjih obratovanih stroškov novega vrtca) znižale povprečno za 5 odstotkov. Ekonomske cene programov so po novem: za I. starostno skupino 410 eur, za II. starostno skupino 318 eur, za kombiniran oddelek pa 340 evrov. Kot 8. točko dnevnega reda so svetniki obravnavali in potrdili cenik volilnih oglasov v Mostiščarju, ki bo veljal za jesenske lokalne volitve (s pravili volilne kampanje ga objavljamo v tej številki Mostiščarja) ter sprejeli še dodatni sklep o ceniku volilnih oglasov, ki velja za preostale volitve, ta je enak ceni komercialnih oglasov. Nato so svetniki še soglasno potrdili sklep o brezplačnih vozovnicah LPP-ja za invalidne osebe. V nadaljevanju je predse- dnica Nadzornega odbora Občine Ig Angelca Kuralt svetnike seznanila s povzetkoma dveh nadzorov, kot dodatek k Poročilu o pregledu zaključnega računa za leto 2012 so pregledali obračunavanje komunalnega prispevka ter novo Poročilo o nadzoru avtorskih in podjemnih pogodb veljavnih v letu 2013. Seja se je končala s točko Pobude in vprašanja. Slavko Pavlič (SDS) je opozoril na način urejanja križišča Matenke in Ižanke ter grbine, ki so nastale na Šalčkovem štradonu. Zlatka Usenika je zanimalo, ali in kdaj se bo letos začelo pobirati parkirnino v Iškem vintgarju. Antona Krnca (SDS) je zanimalo, kakšen je status sanacije ceste v Suši, in župan je pojasnil, da je treba zgraditi še oporni zid. Maja Zupančič Cenik volilnih oglasov Občinski svet Občine Ig je na 24. redni seji občinskega sveta Občine Ig z dne 28. 5. 2014 sprejel sklep o potrditvi cenika volilnih oglasov za ostale volitve in referendume, ki je enak ceniku za reklamne oglase v občinskem glasilu Mostiščar. Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Tip oglasa Velikost Cena z DDV Oglas Oglas - cela stran čb - cela stran barvni 19 cm x 27 cm 240 € 360 € Oglas Oglas - pol strani čb - pol strani barvni 19 cm x 13,5 cm 130 € 200 € Oglas - tretjina strani čb 19 cm x 9 cm 90 € Oglas - četrtina strani čb 9 cm x 13 cm 75 € Poleti začetek del na novem parkirišču P+R na Igu Vse uporabnike makadamskega parkirišča pri Centru Ig obveščamo, da se bodo konec junija začela izvedbena dela projekta Parkiraj in pelji se, ki ga delno sofinancira tudi Evropska unija. * Hb Naiužhn v itâofmïiLxhK&ï inunmh mmhufl daulipulh^ V času gradnje parkiranje ne bo možno. Hvala za razumevanje. Občinska uprava Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje Pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje lahko upravičenci uveljavljajo z Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (obr-8,45 oz. na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) na krajevno pristojnem Centru za socialno delo. Več informacij na telefonski številki CSD Ljubljana Vič Rudnik 01/200-21-40 oz. na spletni strani ministrstva www.mddsz.gov.si. Občinska uprava Krajevni urad Ig Pred potovanji v tujino pravočasno uredite svoje osebne dokumente - vloge zanje lahko oddate tudi na Krajevnem uradu Ig. Občane obveščamo, da je Krajevni urad Ig, ki deluje v prostorih Občine Ig, odprt samo ob sredah med 8.00 in 12.00 ter 13.00 in 17.00. Več informacij: Krajevni urad Ig, tel.: 01/286-20-03 v času uradnih ur ali Upravna enota Ljubljana, tel.: 01/306-32-00. Občina Ig - Zbirni center Matena-Ig Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev - njihova oddaja je brezplačna. Gradbenih odpadkov ne sprejemamo. Delovni čas: ob sobotah med 9. in 12. uro (ob praznikih zaprto) Dodatne informacije: Občina Ig: 01/280-23-12 (Uroš Čuden) www.obcina-ig.si 3 % 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • junij 2014 Režijski obrat sporoča Sanacija vodovoda Vrbljene, Strahomer V maju se je začela izvajati sanacija vodovoda v Strahomerju, Vrbljenah in delu Tomišlja ter rekonstrukcija javne razsvetljave v Vrbljenah. Med obnovo javnega vodovoda in pred obnovo vodovodnih priključkov se bo izvajal pregled vodomernih jaškov. Če ne bodo ustrezni, jih boste morali urediti skladno s predpisi. Vodomerni jaški morajo biti zunaj objektov, lahko so tipski ali betonski ustreznih dimenzij (1 m x 1 m x 1,5 m) ter z ustreznim pokrovom (LTŽ). V času gradnje bodo delne in popolne zapore in s tem občasno oviran dostop do vaših objektov. Prosimo za razumevanje. Končujejo se dela v Iški Loki V maju sta bili postavljeni še dve kanalizacijski črpališči, nato je sledilo asfaltiranje ceste proti igrišču ter proti hišni številki 69, 68. Do konca junija bo postavljeno še eno kanalizacijsko črpališče na Gmajni (pri mizarju) in asfaltirana cesta. Polaganje asfalta v Iški Loki Foto: Uroš Čuden Občina Ig - Režijski obrat Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/280-23-14 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Hidropostaja Golec Po vgradnji regulatorja tlaka v jašku na Golcu v maju je začela delovati hidropostaja Golec, ki je v objektu razbremenilnik 2 na Golem. Katja Ivanuš, režijski obrat novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • junij 2014 MOSTIŠČAR Opomnik ob rednih lokalnih volitvah 2014 Redne volitve v občinski svet in redne volitve župana razpiše predsednik Državnega zbora. Glede na določbe Zakona o lokalnih volitvah in dosedanjo prakso se predvideva, da bodo redne lokalne volitve razpisane po 7. 7. 2014, opravile pa se bodo v začetku meseca oktobra 2014. Ob tem bi radi spomnili na naslednje določbe Zakona o lokalnih volitvah: - Politične stranke, druge organizacije občanov v občini ter občani lahko najpozneje v desetih dneh po razpisu volitev dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in člane volilnih odborov ter njihove namestnike občinski volilni komisiji. Predsednik, član volilnega odbora in njun namestnik ne more biti zakonec, oče, mati, otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec kandidata v volilni enoti, v kateri je ta volilni odbor imenovan, niti ne more živeti s kandidatom v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. Oseba, imenovana v volilni odbor, je dolžna obvestiti pristojno občinsko volilno komisijo v treh dneh po javni objavi list kandidatov o svojem sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom. Pri tem je pomembno, da predlagatelj ob vložitvi predlogov za vsakega od kandidatov za predsednika in člana volilnega odbora oziroma njune namestnike pri- loži pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in njegovo pisno izjavo, da bo ^najpozneje v treh dneh po javni objavi list kandidatov obvestil pristojno volilno komisijo o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom (37. člen). - Listo kandidatov v volilni enoti se lahko določi tudi s podpisovanjem skupine volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Potrebno število podpisov je najmanj 1 % od števila volivcev v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet, vendar ne manj kot 15, in ne več kot 1000. Potrebno število podpisov podpore za listo kandidatov za Občinski svet Občine Ig je 26 volivcev (68. člen). - Kandidata za župana v volilni enoti se lahko določi tudi s podpisovanjem skupine volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Potrebno število podpisov ja najmanj 2 % od števila volivcev v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15, in ne več kot 2500. Potrebno število podpisov pod- pore za kandidata za župana Občine Ig je 52 volivcev (106. člen). - Za volitve članov svetov četr-tnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za volitve v občinski svet, pri čemer kandidate za člane sveta krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti lahko določi s podpisovanjem skupina najmanj desetih volivcev (109. člen). - Podatke o podporam kandidaturam overi organ, ki vodi evidenco volilne pravice. Obrazci se nahajajo v Navodilu o obrazcih za dajanje podpore v postopku kandidiranja na lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 76/2006) in bodo objavljeni tudi na spletni strani Občine Ig. - Vsak volivec lahko da podporo s podpisom samo eni listi kandidatov (71. člen). - Z letošnjimi volitvami se je uveljavila tudi določba 70a. člena Zakona o lokalnih volitvah, ki določa, da mora politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določajo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, določiti kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % mest na kandidatni listi (za Občino Ig to pomeni 6 predstavnikov vsakega od spolov) ter svoje kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporedi izmenično po spolu. Če pa so na kandidatno listo uvrščeni trije kandidati, mora biti najmanj en predstavnik vsakega od spolov. - Listi kandidatov, ki jo vloži politična stranka, morajo biti priložena tudi pravila politične stranke o določanju list kandidatov in zapisnik o določitvi list kandidatov. Pri tem je pomembno, da smejo pri določanju kandidatov sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, pri čemer se liste kandidatov določi s tajnim glasovanjem, kar mora biti razvidno iz priloženega zapisnika (51. in drugi odstavek 72. člen). - Lista kandidatov mora vsebovati oznako volilne enote, ime predlagatelja, ime liste kandidatov, osebne podatke kandidatov: ime in priimek, datum rojstva, poklic in delo, ki ga opravlja, naslov stalnega prebivališča, ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča predstavnika liste kandidatov. Listi kandidatov morajo biti priložena pisna soglasja kandidatov (prvi odstavek 72. člena). Igor Kovačič, predsednik Občinske volilne komisije Lokalne volitve 2014 Pravila volilne kampanje v glasilu Mostiščar Pravila Vse politične stranke, neodvisne liste in druge osebe, ki kandidirajo na lokalnih volitvah 2014, imajo v času volilne kampanje na voljo polovico brezplačne strani v glasilu, hkrati pa imajo možnost objavljati tudi volilne oglase in sporočila, ki so fakturirani po posebnem ceniku volilnih oglasov in sporočil, ki je objavljen v nadaljevanju. Volilni oglasi in sporočila se objavijo v vrstnem redu, izžrebanem za volilne liste. Strani, namenjene volilnim sporočilom in oglasom, bodo barvne in v sredinskem delu glasila. Rok Rok za oddajo prispevkov ter volilnih oglasov in sporočil je sreda, 3. september 2014. Septembrska številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 19. septembra 2014. Izdelane oglase sprejemamo izključno v elektronski obliki po e-pošti: mostiscar@obcina-ig.si. Naročniki so dolžni sami poskrbeti za jezikovno pravilnost oddanih oglasov in sporočil. Na oglasu je obvezna navedba naročnika oglasa. Oglas se naroči z ustrezno naročilnico, ki vsebuje podatke o naročniku (naziv, točen naslov, davčna številka, zavezanec za DDV) in velikosti oglasa. Obrazec za naročilo oglasa je objavljen na spletnem portalu Občine Ig (zavihek Mostiščar). Po objavi oglasa naročnik prejme izvod glasila in račun za objavo oglasa, ki ga je dolžan poravnati v zakonitem roku. Uredništvo Mostiščarja Cenik volilnih oglasov in sporočil Dimenzija (v cm) Cena z DDV-jem Oglas - cela stran 19 x 27 240 € Oglas - pol strani 19 x 13,5 130 € Oglas - tretjina strani 19 x 9 90 € Oglas - četrtina strani 9 x 13 75 € Cenik je dne 28. 5. 2014 na 24. redni seji potrdil Občinski svet Občine Ig. www.obcina-ig.si 5 aktualno MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • junij 2014 Pogovor z dr. Valerijo Bužan, direktorico CUDV Draga Druga violina Večerni sprehod po stari Ljubljani na začetku poletja je prav očarljiv, bregovi ob Ljubljanici so polni večernih sprehajalcev. Na sprehodu človek postane lačen in žejen in tam, kjer se Stari trg stika z Gornjim trgom, je pred vodnjakom vrsta mizic in stolov ter na hiši napis Druga violina. In potem sledi majhno presenečenje - postreže vas fant ali dekle z Downovim sindromom (motnja v duševnem razvoju), varovanec Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga (kratko CUDV Draga). Z direktorico CUDV Draga dr. Valerijo Bužan smo se pogovarjali o tem projektu. Kako ste prišli na idejo vključevanja vaših varovancev v gostinsko delo? Na delovnem obisku v Cambridgeu nam je v neki kavarnici prinesel kavo fant z Downovim sindromom. Najprej nas je to presenetilo, nato pa se nam je ideja vključevanja oseb s posebnimi potrebami v tako vrsto dela zazdela zanimiva in pravi izziv. Ideja je počasi zorela. Že pri različnih prireditvah in pogo- stitvah v centru so se varovanci aktivno in uspešno vključevali, tako da se nismo podali v povsem neznane vode. Seveda smo naredili temeljit načrt, ki je vseboval tako poslovni del kot tudi aktivnosti, ki vzporedno potekajo. Kako je nastalo ime gostilne? Gostilna stoji na koncu Starega trga, kjer ta prehaja v Gornji trg, in prav pred gostilno (tu je nekoč kraljevala legendarna Pavla) stoji CUDV praznuje 30 let obstoja Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga praznuje letos 30 let svojega obstoja. K njihovim storitvam sodijo vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov, zaposlovanje v varstveno-delovnih centrih in bivanje v stanovanjskih skupinah za osebe s posebnimi potrebam in osebe s pridobljeno poškodbo možganov. CUDV ima 15 enot v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem, 460 uporabnikov in približno toliko zaposlenih. Osrednji del je v Dragi pri Igu, kjer izvajajo šolski program za mlade z motnjami v duševnem razvoju. Nekateri pri njih bivajo, nekateri prihajajo vsak dan v šolo ali na delo. V okviru šolanja in vključevanja varovancev v različne dejavnosti so postavili zeliščni vrt, čebelnjak, imajo svoje konje, rastlinjake in še marsikaj. 23. septembra 2014 bo prireditev ob 30. obletnici delovanja. Vabljeni! vodnjak, kjer je povodni mož ob spremljavi gosli odpeljal prevzetno Urško v Ljubljanico. Sosednja hiša gosti glasbeno akademijo, poleg tega pa je v neposredni bližini tudi izdelovalec violin Demšar. In če je Demšar 'prva violina', potem smo gostilno poimenovali Druga violina. Zagotovo poznate izraz 'druga violina'. To je tisti član orkestra, ki ni glavni, ker je to delo prve violine, vseeno pa je član moštva, brez katerega ne gre. In kaj ima druga violina s Centrom za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga? V Center so vključeni otroci in odrasli s posebnimi potrebami in nanje pogosto gledamo kot na drugo violino v naši družbi, vendar pa so mnogi med njimi lahko aktivni člani naše družbe, kar je ena od nalog CUDV. Kako dolgo že deluje gostilna? Gostilna je odprla svoja vrata 28. junija 2012. Ko je prenehala delovati Gostilna pri Pavli, smo se prijavili na razpis, vendar nismo bili sprejeti. Po neuspehu nove najemnice pa smo bili na nasle- Valerija Bužan dnjem razpisu uspešni in dobili gostilno v najem od Mestne občine Ljubljana. V enem mesecu smo morali gostilno opremiti in začeti delo, kar nam je tudi uspelo. Kakšne vrste gostilna je Druga violina? Druga violina je gostilna z domačo slovensko hrano. Gostom ponujamo malice, kosila in večerje, dobrodošli pa so tudi tisti, ki se ustavijo samo na kavo ali se želijo odžejati. In kakšni so odzivi gostov? Odzivi gostov so zelo pozitivni, pa naj bodo to Ljubljančani, mnogi so postali naše stalne stranke, ali pa naključni turisti. Mnogi turisti pridejo tudi zato, ker so prebrali dobre ocene na spletnih straneh, kot je Tripadvisor. Včasih seveda vidimo presenečene obraze gostov, ko jim postrežejo naši varovanci, vendar do zdaj nismo imeli prav nobenega slabega odziva, prej nasprotno, marsikaterega gosta naš projekt zanima. Med gosti je tudi zelo veliko tujcev. Kako uspešno poslujete? Naše cene so zmerne, vseeno pa poslujemo uspešno in pokri- vamo vse stroške, vključno z najemnino, ki je povsem komercialna. Naši kuharji imajo izkušnje iz kuhinje našega centra v Dragi, tako da gostom lahko hitro pripravijo tudi dietno prehrano in vegetarijanske jedi. V okviru vzgojnega dela v Dragi gojimo tudi zelišča in zelenjavo in tudi to uporabljamo v kuhinji Druge violine. Kako so nad delom navdušeni vaši varovanci? V delo je vključenih 32 fantov in deklet, naših varovancev, ki so nad delom navdušeni in vidno napredujejo. V izmeni delata dva zaposlena, ki sta že prej delala v našem centru kot varuha, in po dva varovanca. Varuha sprejemata zahtevnejša naročila in poskrbita za plačilo, predvsem pa sta na voljo fantom in dekletom za pomoč. Delo seveda ni primerno za vse varovance, tako da lahko vključimo le tiste, ki to delo zmorejo, si želijo dela z ljudmi in so veseli družbe. Varovance podpira- jo tudi njihovi starši, ki s ponosom spremljajo delo svojih otrok. Kaj pa odnos Mestne občine Ljubljana? Z Mestno občino Ljubljana (ki nam daje te prostore v najem) imamo zelo dobre odnose. Skupaj sodelujemo v različnih projektih, prav tako pa so radi naši gostje. Kakšne programe izvajate v Drugi violini? Poleg gostinske dejavnosti organiziramo dvakrat tedensko delavnice za otroke, poleti bo vsak vikend pred gostilno dže-zovski koncert. Predstavljamo tudi občine, kjer imamo enote, in upamo, da bomo letos v gostilni gostom predstavili tudi našo občino. Seveda ne manjka drugih glasbenih dogodkov, ki jih organiziramo pred gostilno, razstav in podobnih prireditev. Prirejamo tudi večere z znanimi Slovenci, naši gostje so bili Jože Ciuha, Manca Košir in drugi. Še kakšna zanimivost? Lani so v okviru evropskega projekta Medijski angažma mladih štiri študentke iz tujine snemale oddajo o Drugi violini z naslovom Pri našem delu (najdete jo na YouTubu), ki je na festivalu filmov s socialno tematiko v New Yorku dobila prvo nagrado med 130 filmi! Film so predvajali tudi na hrvaški televiziji in zdaj se v Zagrebu pripravljajo na enak projekt, prav tako pa tudi v Beogradu. Naj pohvalim, da je Druga violina edina gostilna za osebe s posebnimi potrebami, ki je v prestolnici države članice EU. Za konec pa naštejte še nekaj 'tehničnih' podatkov: V gostilni imamo 50 sedežev v notranjosti in približno 50 zunaj na vrtu, odprta je od 8.00 do 24.00 in je na Starem trgu 21. Matjaž Zupan Foto: Matjaž Zupan Dogajanje v Škriljah IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV Prenova gasilskega doma Konec lanskega leta smo uspešno končali otroško igrišče, ki služi svojemu namenu. Prav tako uspešno želimo končati nov projekt - prenovo gasilskega doma, ki smo ga začeli z letošnjim letom. Prenova je zasnovana po projektu, ki vključuje skladnosti z gasilskimi zahtevami, namembnost za družabno-športne aktivnosti ter druge potrebe vaščanov. Prenova je zasnovana v duhu gasilske dejavnosti, ki je širok pojem humanitarnosti v vseh okoliščinah. Ne samo požari, tudi druge naravne nesreče in ujme so tiste, zaradi katerih lahko zelo hitro ostanemo brez doma. S prenovo gasilskega doma pripravljamo v okviru projekta možnost uporabe zasilnega bivališča, za kar menimo, da ima velik pomen. V sklopu projekta je pomemben del ureditev lastništva zemljišča, kjer je gasilski dom. Zemljišče je bilo v lasti velikega števila lastnikov. Letošnjo pomlad smo uspešno izvedli prenos lastništva oziroma smo uredili zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem s 20 tedanjimi lastniki ter tako ure- dili, da je gasilsko društvo večinski lastnik na zemljišču, kjer stoji stavba, ter še na šestih zemljiščih, kjer je ravno tako primer večlastništva. Vsem udeležencem v zadevi prenosa lastništva na PGD Škrilje se v imenu vaške skupnosti in gasilskega odbora iskreno zahvaljujemo za razumevanje, sodelovanje in pripravljenost v celotnem procesu vsem sodelujočim, s katerim smo zadevo že uredili. Zadeva z lastništvom se nadaljuje še s preostalimi udeleženci, tudi njim se zahvaljujemo za razumevanje, sodelovanje in pripravljenost v celotnem procesu, ki je nekoliko obširnejši. Še enkrat hvala vsem. Velika akcija na Malem Vrhku Čeprav nas je konec aprila vsak dan malo pomočil dež, so na Malem Vrhku še malo pomočili gasilci. Pozno popoldne se je oglasila sirena, ki opozarja, da se je nekje pojavil požar. Iz gasilskega doma Škrilje se je aktivirala enota 19 gasilcev, na pomoč je prišlo še 13 gasilcev sosednjega društva Golo, vsi z vso pripada- Gasilski dom PGD Škrilje jočo opremo. Šlo je namreč za vajo, katere namen je bila simulacija, na kakšen način pristopiti, če bi bil v naselju požar. Namen je bil preveriti dostopnost terena, gre za razmeroma strnjeno naselje, dostop in koriščenje vode za gašenje ter odzivnost prebivalcev. Pri tem so gasilci iskali različne alternativne rešitve za gašenje, kot je uporaba kapnic, vodnjakov in celo bazenov, kajti vodovodno omrežje ni bilo zadovoljivo, in kot pravijo v šali, vode je bilo, da se pogasi šupa, za hišo jo pa zmanjka. Vaja je bila zamišljena kompleksno, z več žarišči požarov in vključenimi ponesrečenci, ki so bili oskrbljeni s strani enote prve pomoči, ki je na terenu oskrbela tri ponesrečence. Predstavniki zveze so vajo ocenili kot dobro načrtovano in izvedeno. Ugotovljene so bile www.obcina-ig.si 7 »o iP iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG 2014 pomanjkljivosti predvsem zaradi slabe zmogljivosti hidrantnega omrežja, zato bi bilo v primeru požara treba aktivirati predvsem oskrbo z vodo. Na območju delovanja PGD Škrilje je več takih zaselkov, kjer je oskrba z vodo predvsem za potrebe potencialnih intervencij močno vprašljiva ali celo nemogoča. To povečuje potrebo po večji pripravljenosti enot in seznanjenosti lokalnih prebivalcev s situacijo, kar v praksi pomeni, da bodo ti prebivalci morali stopiti skupaj, ugotoviti stanje virov vode (vodnjaki, bazeni ...) in sodelovati z gasilci, da bodo lahko v primeru vaj in predvsem intervencij učinkovito ukrepali. Srečanje vaščanov Po prvomajskih praznikih smo pripravili srečanje vaščanov Škrilj v gasilskem domu. Namen sestanka je bil preveriti realizacijo planov predhodnega sestanka ter v načrt in delo v okviru SVS-ja umestiti nove želje za kvalitetnejše in prijetneje bivanje v naši vasi. Srečanje z vaščani je bilo prijetno, predvsem z novimi obrazi iz zaselkov Tlake, Ledine, Krajček in Mali Vrhek in upam, da se še srečamo. Kot vedno so na sestankih pereče zadeve glede ureditev cest, predvsem asfaltiranja, ki so načrtovana za naslednje leto, vendar je pomembno, da je pred tem urejeno glede zemljišč, ki mora biti na odseku, kjer poteka cesta, dano v javno dobro. Zaradi malomarnega odnosa so težave neurejenih komunalnih zadev, predvsem na predelih ob glavni cesti, zato je ponovna zahteva po odstranitvi vseh skupnih zabojnikov za mešane odpadke in embalažo. Ureditev poljskih poti ima širok pomen, in sicer je namenjena kmetom za dostop do travnikov in polj, gre pa tudi sprehajalne poti in se tako izognemo hoji po travnikih, ki so v tem času pripravljeni za košnjo. Sprehajalcev nas je veliko, bodisi s kužki ali pa drugače, zato je v pripravi načrt na to temo, o katerem bi več rekli na naslednjem našem srečanju nekje v jeseni. V grobem smo predstavili projekt Draga, kjer je namen ureditve parka oziroma prostora za piknike, vendar je pred tem potrebno urediti dostop, ki je v fazi dela. Nismo šli mimo teme ureditve gasilskega doma in urejanje zemljišč ter njegovega pomena, ki pa je že predstavljen v začetku članka. Vas se veča in širi, zaradi tega pa ji pojenjajo električne moči. V pripravi je zahtevek na občino in elektro distributerja, da se preveri oziroma zagotovi primerno kakovost, ki jo potrebujemo za vsakdanjo rabo. Za lažje in boljše obveščanje sva imela z Dušanom predlog, da nama lahko na: marina.plantan@gmail.com in info.dusko@gmail.com posredujete vaše elektronske naslove in smo tako lažje v stiku. Marina Plantan, SVS Škrilje IZ ŽIVLJENJA STRANK SDS Ig novičke SDS V ponedeljek, 19. 5. 2014, smo imeli redno letno konferenco OO SDS Ig, kjer smo med drugim podelili priznanja SDS zaslužnim in prizadevnim članom stranke. Po konferenci smo imeli javno tribuno z naslovom Kje smo, kam gremo?. Prisluhnili smo podpredsednici SDS in poslanki v DZ RS Alenki Jeraj ter kandidatu za evropskega poslanca in predsednika OO SDS Ljubljana mag. Anžetu Logarju. Alenka Jeraj je orisala javno-finančno sliko Slovenije in poda- la razlike med mandati levih vlad in desne vlade Janeza Janše. Mandat slednje vlade od leta 2004 in 2008 je bil mandat, ki je imel konkretne rezultate za blaginjo državljanov. Velika gospodarska rast nas je približevala najbolj razvitim državam, reformiran je bil davčni sistem, razbremenjena so bila mala in srednja podjetja, določena strategija razvoja Slovenije, izravnana proračunska blagajna in izpeljano eno najboljših predsedovanj Evropski uniji. Mag. Anže Logar, sicer tudi uradni govorec takratnega predsedstva Evropski uniji, je podal svoj pogled na razmere doma in v Evropi. Zavzel se je za ponovni zagon gospodarstva, pravično in prodorno Slovenijo. Ponazoril je razliko med zadolževanjem večjih evropskih držav, kjer si za sanacijo gospodarstva izposojajo pri domačih bankah in bodo torej denar vračala svojim subjektom, ki ga bodo spet plasirala v gospodarstvo. V Sloveniji pa so si leve vlade izposojale denar v Evropi, ZDA in še kje. Vsak državljan bo torej saniral zavožene projekte tako, da bo plačeval ne svojim, ampak tujim bankam. Številka zadolženosti slehernega posameznika pa se je dvignila na 14.000 evrov. Ponazoril je vzorec vladanja desnega in levega bloka tako v Sloveniji kot drugje v EU. Kar desni blok z vizijo in premišljeno politiko zgradi, levi blok brez vizije in nepremišljeno poruši. SDS Ig Čestitamo 25. junija Slovenke in Slovenci praznujemo rojstni dan naše domovine. Kotje vsak rojstni dan trenutek za slavje, je tudi ta, ob tem pa se moramo zavedati, da so mnogi narodi, ki nimajo svoje države, in da smo Slovenci izkoristili pravi trenutek, ko so se po Evropi dogajale velike spremembe. Zdaj smo člani velike skupine evropskih narodov, naredili smo pomembne korake in napredovali, čeprav se občasno zdi, da ni tako. Mordaje sedanji trenutek res trenutek, ko smo določene cilje dosegli, novih pa si nismo postavili, in zato ne vemo natančno, kam gremo in kaj želimo. A prazniki, kotje ta, so tudi trenutek, da se zazremo vase in si zastavimo cilje ter pogumno stopimo na pot, dajih dosežemo. Vsem občankam in občanom iskrene čestitke ob prazniku. OO SDS Ig »Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski krov...« Ob dnevu državnosti vas vabimo na PIKNIK, ki bo v sredo, 25. junija 2014, od 13. ure dalje pri Kuharjevi kapelici. (Na cesti Ig-Matena ob koncu Gorice zavijete levo proti polju in se pripeljete do kapelice.) Ob 15. uri bo krajši kulturni program, s katerim bomo počastili naš praznik. Poskrbljeno bo za pijačo in hrano in veseli bomo, če se nam boste pridružili. Piknik je namenjen vsem ljudem dobre volje, vsem, ki imate radi Slovenijo. Prosimo vas le, da se najavite na GSM: 031/235-982 (Tone). Pridite, skupaj bomo preživeli prijetno popoldne! OO SDS Ig 8 www.obcina-ig.si Predčasni konec mandata DZ 2011-2015 Že drugič zaporedoma poslanke in poslanci predčasno končujemo svoj mandat. Mnogim je bilo že v začetku mandata jasno, da bo težek mandat, saj so volilni rezultati nakazovali, da bo treba sestaviti vlado iz več strank, kar pomeni, da vlada ne bo zelo stabilna. To se je tudi zgodilo. Potem ko zmagovalcu volitev Zoranu Jankoviču s stranko Pozitivna Slovenija ni uspelo sestaviti vlade, je vlado sestavil Janez Janša. Zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije je v začetku leta 2013 prenehala s svojim delom in vlado je oblikovala Alenka Bratušek, ki je pred slabim mesecem zaradi poraza na volitvah za predsednico Pozitivne Slovenije odstopila. Dve stranki (DeSUS in DL) sta sodelovali v obeh koalicijah, in kar sta v eni podpirali, sta potem v drugi zavračali in obratno. Seveda to ne prinaša stabilnosti, in kot kaže, v dneh, ko tole pišem, namreč nekateri poslanci iščejo kandidata za mandatarja, bomo že drugič odšli na predčasne volitve. V času odstopanja vlade in izteku mandata imamo na dnevnem redu še nekaj sej na različne teme in nekaj zakonskih predlogov. V tem mandatu smo imeli v DZ na Ustavni komisiji več razprav na temo volilnega sistema. To, kar se nam dogaja, je posledica ravno tega - neustreznega volilnega sistema. Čeprav se velika večina, na zadnji javni obravnavi predlogov se je izkazalo celo, da vsi sodelujoči, strinjajo, da potrebujemo spremembo volilnega sistema, nam v tem mandatu to ni uspelo. Dopolnili smo Ustavo RS s fiskalnim pravilom in spremenili kvo- rum za udeležbo na referendumu, v zvezi z volilnim sistemom pa sprememb ni, čeprav se čedalje več ljudi zaveda, da bi spremembo potrebovali. Sama zagovarjam čim večji vpliv volilca, kar omogoča večinski sistem - tisti kandidat, ki dobi največ glasov, postane poslanec. To je enak sistem, kot velja za volitve županov. Če v prvem krogu kandidat ne dobi več kot 50 % glasov, je drugi krog volitev. Potrebno bi bilo tudi urediti volilne okraje, ki zdaj ne potekajo po mejah občin, tako da je npr. pol občine Škofljica ali Brezovica v enem okraju, pol pa v drugem. Zagotovo pa bi potrebovali tudi pokrajine, saj bi tako lažje in bolje upravljali z evropskimi sredstvi in ne bi 1 mld sredstev iz perspektive 2007-2013 ostalo neporabljenih. Žal se o teh ključ- nih vprašanjih za našo prihodnost v tem mandatu nismo uspeli dogovoriti in najti najboljših rešitev, čeprav smo temu namenjali kar veliko energije. Morda bo to uspelo naslednji sestavi parlamenta. S prispevki v Mostiščarju sem se trudila predstaviti svoje delo in vas obveščati o sprejetih zakonih in predlogih, ki zadevajo vas in naše območje. Mnogi ste pridno prihajali v poslansko pisarno in skupaj smo rešili marsikateri problem, če je to bilo v moji moči. Hvala za dosedanjo podporo in sodelovanje. Alenka Jeraj, poslanka DZ RS DRUŠTVA ■ ■v • v« ■ • • Učenje za življenje IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Gvft ^DRUŠTVO V FRAN GOVEKAR IG V maju smo sklenili dva 40-urna brezplačna nadaljevalna tečaja angleškega jezika, ki sta bila namenjena upokojencem in starejšim odraslim. Tečaja sta bila organizirana v okviru Društva Fran Govekar in Društva upokojencev Ig ter finančno podprta z evropskimi sredstvi. Izjemen odziv prijavljenih tečajnikov in njihova predanost učenju ter spoznavanju novega so odličen pokazatelj, da je vseživljenj-sko učenje vrednota in gonilo vsakega aktivnega posameznika. Po besedah marsikaterega upokojenca tovrstna izobraževanja močno prispevajo k dvigu kakovosti življenja ne le kot možnost polnovrednejšega vključevanja v družbo, temveč tudi kot način krepitve in ohranjanja miselnih sposobnosti. Za zaposlene pa vsako novo pridobljeno znanje in veščine zagotovo pomenijo pot do večje samozavesti in samostojnosti na zahtevnih delovnih mestih. Letos smo po zaslugi gospoda Buniča in gospoda Žagarja s sredstvi DU Ig učilnico Medgeneracijskega centra obogatili še z ozvočenjem, tako da je na voljo vsa sodobna tehnična oprema, ki omogoča pestre možnosti učenja. Zahvaliti se moramo tudi Knjižnici Ig in Občini Ig, saj sta nam v času težav z oskrbo z elek- trično energijo in ogrevanjem v Medgeneracijskem centru omogočili brezplačno uporabo prostorov in dvorane v Centru Ig. Veseli nas, da še vedno obstajajo odlične možnosti za pridobivanje znanj in ne nazadnje tudi prijetna druženja, za vse tiste, ki so motivirani in se zavedajo, kakšne razsežnosti nudi znanje. Špela Podkoritnik Mokorel, mentorica tečaja z udeleženci tečaja Udeleženci tečaja z mentorico Foto: Jurij Kunaver Nadobudni tečajniki angleščine Foto: Špela P. Mokorel www.obcina-ig.si 9 Donacija lokalnim društvom V izbranih trgovinah našega največjega trgovca je v aprilu potekal projekt Radi delamo dobro. Akcija je potekala tudi v Mercatorjevi trgovini na Igu (Troštova ulica), kjer so kupci lahko ves mesec glasovali za projekt lokalnega društva, tistemu z največ glasovi pa je podjetje Mercator podelilo donacijo v vrednosti 1.000 evrov. V igri so bila naslednja ižanska društva: Društvo deklet in žena na podeželju (donacijo bi porabili za celovitejše izvajanje svoje dejavnosti), Društvo upokojencev Ig (denar bi porabili za dodatno financiranje socialne dejavnosti ter za podporo svojega pev- skega zbora) in Športno društvo Mokerc-Ig (s podarjenimi sredstvi bi sofinancirali udeležbo mladih rokometašev na mednarodnem turnirju v Izoli). Največ glasov v obliki žetonč-kov je prejelo ŠD Mokerc-Ig, za katerega je simbolni ček na priložnostni podelitvi 8. maja točno opoldne prevzel predsednik društva Andrej Ambrož v družbi mladih rokometašev. S prejetim denarjev bodo razbremenili denarnice staršev mladih roko-metašev, ki bodo svoje znanje izpopolnjevali in pokazali poleti na mednarodnem turnirju v Izoli. Maja Zupančič Sprehod po Zapotoški učni poti Za vse tiste, ki jih je mikal sprehod v naravo za sprostitev in izobraževanje je Sekcija za zdravo življenje v okviru Društva Zapotok letos že tradicionalno 24. maja organizirala voden sprehod po Zapotoški učni poti. Na sončno sobotno dopoldne je skupina obiskovalcev, odraslih in otrok, v neokrnjeni naravi pod Kureščkom stopala po medvedovih stopinjah, se prepustila razlagi vodnikov, poklepetala s cvetico ali drevesom, si ogledala novonastali zeliščni vrt in uživala v lepotah narave. Učna pot je eden izmed načinov za okoljsko izobraževanje -—"Vse manj je neokrnjene narave, ki je človek ne bi že spremenil. Na srečo je območje okrog Kureščka, kjer poteka Zapotoška učna pot, še eno od dokaj naravnih področij. Imamo pestrost rastlinskih in drevesnih vrst, izvir pitne vode, bogat svet divjih živali, kulturne in zgodovinske znamenitosti ter druge zanimivosti kraja. Te posebnosti je smiselno predstavljati z učnimi potmi. Učne poti so eden izmed načinov za okoljsko izobraževanje. Ljudem omogočajo, da sami s pojasnjevalnimi tablami in pisnim vodnikom raziskujejo in spoznavajo območje ob poti, lahko pa se na pot podajo vodeno z vodnikom. Otrokom lahko učna pot pomeni prve korake v gozdni, rastlinski in živalski svet. Vodena pot z vodnikom je bolj zanimiva Zapotoška učna pot je pri- merna za vse starostne skupine. Je krožna pot, dolga približno 3 kilometre, večinoma nas vodi po gozdnih poteh in stezah. Za vodenje na poti smo imeli več vodnikov. Pot je tako bolj zanimiva, saj vodniki vzpostavijo pristen odnos z obiskovalcem. Obiskovalci so zvedeli marsikateri uporaben in koristen nasvet, ki ga ni mogoče zaslediti na pojasnjevalnih tablah. Za gozdarsko tematiko smo za vodenje zaprosili Milana Podlogarja, strokovnjaka s področja gozdarstva. Spoznali smo številne drevesne vrste ter izvedeli o značilnostih in pomenu gozda tako za človeka kot za ohranjanje živalskega sveta. Domačin Slavko Mlakar, ki je tudi lovec, se je na poti dotaknili lovske tematike in skrbi za divjad. Marsikdo je prvič videl na drevo pritrjeno solnico. Pred RTC Zapotok, kjer se učna pot začenja, smo spoznali drevored miru. Vsako leto se ob počastitvi svetovnega dneva miru v drevored zasadi novo drevo kot simbol miru in prijateljstva. Slavko, ki dobro pozna svoj domači kraj, je obiskovalce seznanil o kulturnih, zgodovinskih, naravnih in drugih značilnostih ob poti. Razlagal je o nekdanji osnovni šoli, o Stanu - naravnemu izviru pitne vode, o obeležju padlim borcem v drugi svetovni vojni in o Marijini skali pod Kureščkom. Za spoznavanje rastlinskega sveta nas je ob poti seznanjala Ana Usenik, naša Pehta s hribov. Na novonastalem zeliščnem vrtu, mimo katerega vodi Zapotoška učna pot, je za obiskovalce imela pravo učno uro o užitnih zeliščih in strupenih rastlinah. Obiskovalci so lahko na enem mestu videli razliko med zdravilnim čemažem in strupeno šmarnico. Po skoraj triurnem gibanju v naravi pa je bila razlaga o klopu, za nas nadležni in neprijetni majhni živalci, še kako poučna. O tem nas je izčrpno in strokovno poučila poznavalka tega področja Lilijana Gros z Veterinarske šole v Ljubljani. Krožno pot smo sklenili v RTC Zapotok, kjer sta se prilegla topel čajček in hladen prigrizek. Zapotoška učna pot pomaga človeku dati smisel svetu, kjer čedalje bolj prevladujejo asfaltne ceste in avtomobili. Spravi nas v stik z naravo, nas pomirja in je eden od načinov, kako nekam priti. Darja Mlakar, Sekcija za zdravo življenje, Društvo Zapotok 10 www.obcina-ig.si Šola zdravja na Igu praznovala četrto obletnico V petek, 9. maja 2013, smo praznovali četrto obletnico skupine Ig Društva Šola zdravja. Praznovanja so se udeležili tudi predsednica Društva Šola zdravja Zdenka Katkič, člani društva iz skupine Vrbljene-Strahomer in Livada. Udeležencev je bilo 45. Zbrali smo se pri gasilskem domu na Igu kot običajno, ob 7.30 uri. Pred začetkom telovadbe sem vse prisotne pozdravila in nato smo začeli z našo polurno telovadbo. Po končani telovadbi smo zapeli himno naše skupine Šole zdravja, ki jo je napisala naša članica Mira Gantar in se poje na melodijo pesmi Regiment po cesti gre. Po telovadbi smo se zahvalili predsednici društva Zdenki Katkič s skromno pozornostjo, za udeležbo pa smo se zahvalili tudi članom iz skupin Vrbljene-Strahomer in Livada. Ob tej priložnosti smo čestitali in podarili šopek vrtnic naši članici Mariji Močnik, ki je v marcu praznovala 80. rojstni dan. Pozdravne besede prisotnim je podala tudi predsednica društva Zdenka Katkič in se zahvalila za povabilo. Za povabilo so se nam zahvalili tudi člani iz skupine Vrbljene-Strahomer in Livada ter nam zaželeli še naprej tako uspešno delovanje. S pomočjo naših donatorjev in članov naše skupine smo pripravili skromno pogosti- tev, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Pri pripravi pogostitve nam je prijazno pomagal Jože Jeršin. Z glasbo pa nas je razveselil naš član Štefan. Zahvaljujem se tudi PDG Ig, da lahko nemoteno vsako jutro telovadimo na prostoru pred gasilskim domom. Dogodek je fotografsko oveko-večil fotograf Janez Vrhovec, član naše skupine. Veseli smo, da smo zakorakali že v peto leto delovanja. Naša skupina šteje že 30 članov in 8 pridružnih članov, dnevno nas telovadi od 10 do 18. Pridružite se nam, telovadimo vsak dan od 7.30 do 8.00 ure pri gasilskem domu na Igu, razen ob nedeljah in praznikih, in to v vsakršnem vremenu ne glede na dež, sneg, mraz ... Ne bo vam žal. Počutili se boste prijetno in polni nove energije. Ana Podržaj, vodja Generacija 1964 50 let je že minilo, odkar smo zapustili šolske klopi ižanske osnovne šole. Zbrali smo se v kar lepem številu v gostilni Livada v Ljubljani. Posebno smo bili veseli udeležbe prof. Levstika, ki je še zelo čil in dobrovoljen. Skupaj smo obujali spomine na šolske dni in jih z veseljem podoživljali. Izmenjavali smo si svoje življenjske zgodbe in se spominjali sošolk in sošolcev. Ogledali smo si vide-oposnetek praznovanja 30. obletnice in je bilo tudi zelo zanimivo videti razliko 20 let. Po večerji, ki je potekala ob prijetnem kramljanju, smo se tudi fotografirali in upamo, da se nas bodo sošolci, ki jih ni bilo, spomnili in nas prepoznali. Obljubili smo si ponovno srečanje čez dve leti. Vera Žagar Ambrozija ogroža naše zdravje! UNIČUJMO JO! Vabimo vse, ki se zavedajo nevarnosti, s katero nam in zanamcem žuga invazivna in zdravju nevarna rastlina ambrozija, da se udeležite skupne akcije odstranjevanja ambrozije s puljenjem, ki bo v sredo, 18. junija, ob 7. uri. Ambrozijo bomo odstranjevali tam, kjer je najbolj razširjena, zlasti ob večjih cestah. Ker se razmere na rastiščih spreminjajo iz dneva v dan, bodo izhodišča čiščenja določena na uri spoznavanja ambrozije, ki bo potekala 16. junija, ob 17. uri na lokaciji nedokončane obrtne cone pri Terri na Igu. Prijave in informacije na: 041/254-982 Pridite v čim večjem številu, v tem je moč! Šola zdravja - podružnica Ig, DU Ig, PD Krim in Občina Ig www.obcina-ig.si 11 lt: vMr /J Ss MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • junij 2014 Zapotok 2014 Mi pa nismo se uklonili ODMEV V nedeljo, 1. junija 2014, smo v Zapotoku počastili spomin na ustanovitev Tomšičeve, Šercerjeve in Ljubljanske brigade ter Krimskega odreda. Prireditev sta organizirali društvi Zapotok in Odmev Mokrca ob pomoči in podpori Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Prireditev je bila dobro obiskana, saj so se je udeležili obiskovalci s celotne Slovenije. Z obiskom so nas počastili tudi župan Občine Ig Janez Cimperman, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek, predstavniki mestnega odbora ZZB za vrednote NOB Ljubljana in predstavniki drugih borčevskih organizacij. Prireditev se je začela ob 12. uri, ko so na prizorišče ob spremljavi koračnice v izvedbi Orkestra slovenske policije prikorakali zastavonoše in Duletova ter Gorjanska spominska četa. Po slovenski himni je sledil pozdravni nagovor predsednika društva Odmev Mokrca Jurija Kogeja, ki je pozdravil vse zbrane. Po neuradni himni društva Tujci pohlepni, ki jo je zapel Partizanski pevski zbor pod vodstvom dirigenta profesorja Franca Gornika, sta sledila pozdravna nagovora župana občine Ig Janeza Cimpermana in župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča. Čas med govori so popestrile udarne partizanske pesmi. V svojem slavnostnem nagovoru je predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek spregovoril o dogajanju v preteklosti, dotaknil pa se je tudi sedanjosti in poudaril upor- no naravo slovenskega naroda. Slavnostnemu nagovoru je sledil nastop domačinov občanov Občine Ig, ki so ustvarili most med generacijami ter povezavo med preteklostjo in sedanjostjo. Vabilu se je namreč prijazno odzval Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig, ki je zapel tri partizanske pesmi. Še posebno navdihujoča je bila njihova izvedba pesmi Smrt v Brdih, ki je med manj poznanimi in izvajanimi partizanskimi pesmimi. Da so si pevci lahko spočili glasove, so med posameznimi pesmimi nastopili David Laninšek na harmoniki ter recitatorki Ajda Cizej in Karmen Petric. Pred podelitvijo plaket dolgoletnima zastavonošama Bojanu Vidmarju in Janezu Šivicu je pesmi Zakaj sem partizan in Spev Sloveniji zapela solistka Nataša Loborec Perovšek. Prireditvi je z recitacijo pesmi Zbor s pesmijo, ki je še dolgo odmevala v nas. Svitanica dodala posebno zaključno noto Lina Vozny. Ob zvokih pesmi Domovina naša je svobodna v izvedbi Orkestra slovenske policije in Partizanskega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta profesorja Franca Gornika se je prireditev končala izredno optimistično in udarno. Kljub dežju, ki je slovesnost spremljal skoraj ves čas, je bilo vzdušje zelo prijetno in veselo. Obiskovalci so po prireditvi lahko uživali v dobrotah, ki so jih pripravili člani društva Zapotok, ogledu filma o nastanku primorske himne Vstajenje primorske in sproščenem druženju. Organizatorji smo prepričani, da bo naslednje leto obisk še večji, saj verjamemo, da bodo današnji obiskovalci dober glas o naših krajih ponesli po celotni Sloveniji. Mojca Poredoš Podelitev priznanj dolgoletnim članom Mesec junij je zelo pomemben mesec. Potem ko je maja leta 1991 na Igu prisegla prva generacija slovenske vojske in so tekli osamosvojitveni procesi - sprejemala se je potrebna zakonodaja za odcepitev in osamosvojitev Slovenije, se je že naznanjal največji praznik naše države, dan, ko bomo postali samostojna in neodvisna država. To seje tudi zgodilo in 25. junija praznujemo dan državnosti v spomin na ta dogodek. Ključna politična sila in v njej zbrani osamosvojitelji ter poslanci, ki so samostojno Slovenijo imeli za svoj cilj, so bili zbrani v DEMOS-u. Da osvetlimo tisti čas, dogodke in posameznike, ki so verjeli v ta cilj in ga tudi dosegli, vas Območno združenje VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica vabi na predstavitev knjige DEMOS, SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV IN DEMOKRATIZACIJA, avtorice dr. Andreje Valič Zver Dr. Andreja Valič Zver v monografiji, ki je ključnega pomena za razumevanje prelomnega obdobja v letih 1989-1992, prikaže in analizira sile, ki so prispevale k osamosvojitvi Slovenije. Predstavitev bo v ponedeljek, 16. junija 2014, ob 20.00 v dvorani Centra Ig (Banija 4). Prisrčno vabljeni! 12 www.obcina-ig.si Slišalo se je petje pevskih zborov iz okolice Ljubljane _ 16., 17. in 18. maja 2014 je v organizaciji Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ljubljana okolica potekala tradicionalna območna revija pevskih zborov in malih pevskih zasedb Ljubljana okolica Naj se sliš' 2014. V obsegu treh koncertov smo lahko prisluhnili domala vsem pevskim zborom in malim vokalnim skupinam (skupaj 27), ki delujejo na območju devetih občin pod okriljem JSKD OI Ljubljana okolica (Velike Lašče, Ig, Škofljica, Brezovica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Medvode, Vodice in Dol pri Ljubljani). Med nastopajočimi so bile kar tri ižanske pevske zasedbe: Borovničke pod vodstvom Nadje Janežič, Moški pevski zbor Ig pod vodstvom Mirka Merzela ter Ženski pevski zbor Ig pod vodstvom Iztoka Petriča. Pelo se je kot že vsa leta v petju najbolj primernih dvoranah na tem območju: v Sori, v Podpeči in v obnovljeni dvorani v Dolskem. Namen tovrstnih preglednih pevskih prireditev, ki v organizaci- ji JSKD potekajo po vsej Sloveniji, je poleg srečanja tudi strokovno spremljanje te dejavnosti. Tokrat je vlogo strokovne spremljevalke opravila uveljavljena slovenska zborovodkinja in pedagoginja Andreja Martinjak (Ljubljanski madrigalisti, MePZ Cantemus), ki je zborovodjem in zborovodki-njam po koncu prireditve podala svoje mnenje o nastopu ter jim dala koristne smernice za uspešno delo naprej. Lepo je vsako leto prisluhniti, kaj in kako pojejo številne pevske zasedbe na našem območju. In vsako leto je drugače: nove pesmi, pogosto kakovostnejše in zrelejše petje pa kakšna nova zasedba, kot so letos presenetili Podpeški pobje ipd. Čestitamo in se zahvaljujemo vsem pevcem in pevkam ter njihovim zborovodjem in zbo-rovodkinjam za uspešen nastop in vztrajnost ter prizadevnost pri negovanju slovenskega zborovskega (vokalnega) petja! Tatjana Avsec, vodja JSKD - OI Ljubljana okolica Borovničke so bile predlagane za državno raven. Čestitamo! 50. Govekarjev večer v knjižnici na Igu to ^-'DRUŠTVO V FRAN GOVEKAR IG V ponedeljek, 26. 5. 2014, se je pred množičnim občinstvom zgodil jubilejni 50. Govekarjev večer. Moderatorka večera je bila Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig in idejna pobudnica ter voditeljica Govekarjevih večerov. V vseh letih mesečnih srečanj v prostorih knjižnice se je občinstvu predstavilo mnogo poklicnih in ljubiteljskih ustvarjalcev poezije, proze, publicistične literature iz različnih koncev Slovenije ter najmlajši člani Društva Fran Govekar, izvajalci raznovrstne glasbe. Literarno-glasbeni deli večerov so bili obenem uvod v odprtje razstav akademskih slikarjev in ljubiteljskih slikarjev ter oblikovalcev, pretežno članov likovne skupine Društva Fran Govekar Ig. Iz literarno-glasbene skupine Društva Fran Govekar so nas popeljali skozi emotivni svet glas- be: kitarist in pevec Anej Zore, ki je tudi član mladinske dramske skupine Pod odrom in je že večkrat popestril Govekarjeve večere; harmonikar Mihec Grmek, ki že več let igra tudi glavne vloge v mladinski dramski skupini Pod odrom; flavtistka Anka Grmek, srednješolka, aktivna članica društva od zgodnjih otroških let; flavtistka Zala Kramar, ki obiskuje pri 11 letih že 4. razred glasbene šole, in komaj 11-letna violinistka Zala Kučič, najmlajša med nastopajočimi. Zaradi bolezni ali drugih obveznosti je bilo nekaj članov lite- rarne skupine odsotnih. Tako sta vpletli v večer svoje pesmi Alenka Jeraj, ki je že izdala samostojno zbirko pesmi pod naslovom Na poti do sebe, in Zdenka Vinšek, ki je sodelovala s pesmimi v zbirki članov Društva Fran Govekar Ig pod naslovom Lovim utrinke svetlobe. Predstavljene pesmi Alenke Jeraj so odsev osebnih čustvenih stanj v času potovanj od doma, pesmi zaokrožuje sporočilnost ljubezni do barjanskega okolja in lastne domovine, ki vedno premaga bleščečo vabljivost tujine. Predstavljene pesmi Zdenke Vinšek so osebna izpoved spoznanj pomena bežečega časa z analitičnim pogledom v družinske odnose. Pred odprtjem razstave je o delu udeležencev likovnih delav- nic akvarela spregovorila slikarka Zdenka Vinšek, mentorica. Večina slikark in slikarjev se z likovno dejavnostjo ukvarja vse življenje. Slikajo v različnih zvrsteh in tehnikah. Na Igu je med člani likovne skupine Društva Fran Govekar pred dvema letoma zrasla želja, da podrobneje spoznajo tehniko akvarela. V letu 2013 so postavili na ogled v knjižnici vaje, iz katerih je bila razvidna postopnost usva-janja tehnik akvarela. To šolsko leto je bilo v likovne delavnice akvarela vključenih 20 članov društva. Na delavnicah so skozi vaje utrjevali načine slikanja, ki so specifični za tehniko. Pretežno so slikali tihožitja, ki so jih sooblikovali, občasno so slikali po fotografijah ali se lotili študije reprodukcij. Mentorica Zdenka www.obcina-ig.si 13 _kultura MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • junij 2014_ Udeleženci delavnice akvarela se s svojimi deli predstavljajo v Knjižnici Ig. Vinšek je pohvalila udeležence delavnic in poudarila, da so opazna napredovanja v obvladovanju tehnike, na razstavi pa je pri večini slikark in slikarjev že prepoznan lasten stil slikanja tako v barvni paleti, ustvarjanju prostorske kompozicije kot v načinu akvarel-nih potez. Ob tej priložnosti se je slikar Zmago Werbole zahvalil Alenki Jeraj in Društvu Fran Govekar Ig, ki sta omogočeno izvedbo likovne delavnice, knjižnici na Igu hvaležnost, da nam omogoča predstavitve javnosti, ter Aniti Indihar Dimic za odlično organizacijo, povezovanje in vodenje celotne likovne skupine. Za konec so prejeli udeleženci likovnih delavnic akvarela priznanja. Razstavljali so: Dani Baznik, Zmago Werbole, Vera Banič Vukadin, Irena Gašparič, Marjana Dimec, Darja Posedi, Mojca Lepoša, Milan Šubic, Marijana Rous Gojak, Ivanka Demšar, Francka Železnikar, Milan Zgonc, Julijana Peršič, Zvonko Dobovšek, Marija Franinovič, Mateja Jerc Grmek, Anita Indihar Dimic in Minka Žagar. Zdenka Vinšek Foto: Alenka Jeraj Pomladno-ljubezenski koncert ŽPZ Ig Letošnji koncert naših pevk je navdahnilo Ljubljansko barje, tiho in slikovito, odeto v tančico meglic, ki ga je človek že zdavnaj ukrotil. Pomladno prebujenje je nekaj posebnega tudi na barju, saj v svoj objem vabi razigrane ptice in metulje in tu se začenja zgodba o hrepenenju ter ljubezni. Zgodba o življenju. Pod taktirko mag. Iztoka Petriča so nas pevke popeljale po prebujajoči se naravi, ki so jo poosebljale kar same, saj so v mladostnih oblačilih in ozaljšane s cvetjem predstavljate mladost, veselje, srečo in ljubezen, o katerih so prepevale. Sonce, ki zbuja življenje, polje in domača zemlja, konec zime in maj, ko se vse razcveti. Takrat pridejo na vrsto kmečka opravila, košnja, kosci in grablji-ce ter ljubezen fanta in dekleta. Od sramežljivih pogledov in nasmehov do obljube o ljubezni, do objemov in varnosti v naročju ljubega. Dve skladbi, Malokdaj se srečava in Ti si moja ljubezen, je zapela Vesna Mencej ob spremljavi Polone Kukovica na klavinovi in navdušila občinstvo. Igralec Pavle Ravnohrib je s svojo interpretacijo slovenskih klasikov, od z barjem navdahnjenega Ivana Minattija, Srečka Kosovela, Toneta Pavčka, Kajetana Koviča in drugih, povezal poezijo in pesem. Izbor kot tudi idejna zasnova sta delo Jelke Piškuric, ki je domišljiji pustila prosto pot in ustvarila mozaik, podoben mozaiku travnikov in njiv Ljubljanskega barja. Da so si pevke lahko na kratko oddahnile, sta s harmoniko in kitaro poskrbela Urban Kraševec in Andrej Oblak. Petje in poezijo so spremljale fotografije s prizori z barja mlade fotografinje Žane Mencej, ki so podkrepile dogajanje na odru in prešernost pevk. Petje so s svojim valovanjem spremljale cvetlice in trave, ki so jih za to priložnost na oder postavili v podjetju Art Floristik, d. o. o. Toliko pozitivne energije in radosti poslušalci že dolgo nismo slišali, saj naj bi bile slovenske pesmi pregovorno bolj otožne in žalostne. Tokrat se je resnično fe ^dbuSTVO V FRAN GOVEKAR IG izkazalo, da temu ni tako. Da sta Slovenec, Slovenka polna hrepenenja, ljubezni, srčna in polna veselja. Iztoku in pevkam iskrene čestitke ob res izjemnem koncertu, trudu, ki ga vsi skupaj vlagajo v to, da smo v soboto s koncerta odhajali polni veselja in pozitivnih misli in navdušeni nad petjem, mlajem in pomladnim prebujenjem. Zahvaljujemo se DU Ig, ki nam je prijazno posodilo praktikable. Za podporo in sodelovanje pa se zahvaljujemo tudi Občini Ig, ki sofinancira dejavnost Ženskega pevskega zbora Ig. Alenka Jeraj Foto: Alenka Jeraj Vesna Mencej se je predstavila tudi kot solistka. Vesna in Alex! Iskrene čestitke ob rojstvu vajine zvezdice Stele. Naj prinese veliko sonca in radosti v vaš dom. v ^ (članice in člani Društva Fran Govekar Ig Vabimo vas na 51. GOVEKARJEV VEČER v ponedeljek, 23. junija 2014, ob 19.00 v Knjižnico Ig. m —" DRUSlVO Prisluhnili bomo poeziji pesnika iz Smrjen Tonija Rupnika ter odprli razstavo slik Marije Franinovič. Razstava bo na ogled do 14. julija 2014. îdhuîÎvoI^ Vljudno vabljeni! FRAN GOVERAR IG KOTIČEK ZA MLADE Na obisku v podjetju Snaga Čeprav smo še majhni in hodimo še v vrtec, že prav dobro vemo, da vseh odpadkov ne vržemo kar v en koš. Ja, tako je bilo včasih, zdaj pa odpadke ločujemo. Doma in v vrtcu. Da smo se prepričali, ali to počnemo pravilno, smo se odpravili na podjetje Snaga, kjer so nam to potrdili ter nam povedali in pokazali še veliko zanimivega. Najbolj pa nam je bilo všeč, ko se je lahko čisto vsak izmed nas povzpel na pravi smetarski kamion ter na 'pometača' cest. Zajčki iz enote Studenček in Čebelice iz enote Krimček Rolanje in kolesarjenje Spretni smo, da ni kaj. Znamo se peljati na rolarjih, skočiti z njimi čez vrv, se skloniti pod oviro, voziti limonice pa tudi pasti. Ampak na koncu nam je le uspelo in prislužili smo si medalje. Medalje za pogum, spretnostno vožnjo in modrice. Nekako je priznanje zasluženo tudi vsem, ki so si sami namestili vse ščitnike, vključno s čelado in rolarji. Da smo starejši otroci pripravljeni za v šolo in promet, smo dokazali v tem mesecu. Preizkusili smo se namreč v vožnji z avtomobili na pravi cesti z res pravimi prometnimi znaki. Upoštevati smo morali na prometne predpise in paziti na pešce. Pomembna oprema v naših avtomobilih pa je bila čelada. Skupine starejših otrok Vrtca Ig Spretni rolarji V skoraj pravih avtomobilih www.obcina-ig.si 15 Turistično društvo Kurešček in Taborniški vod Divji Medvedi vabita otroke in družine na POLETNI TABOR 7. 7.-11. 7. 2014 (za 7-15 let) 11. 7.-13. 7. 2014 (za družine) Tabor bo potekal na Robu. Prostor ima odlično lokacijo, saj je tik ob potoku, le 30 minut oddaljen od trgovine in dostopen z intervencijskimi vozili. Število prijav je omejeno na 25 otrok oziroma 10 družin. Več informacij lahko prejmete po telefonu (070/271-646, Matic in 041/841-978, Mojca) ali e-pošti: mojca15@gmail.com. Program je objavljen na www.td-kurescek.si Koliščarski tabor za otroke Tudi letos bomo taborili v idilični dolini Drage ob ribnikih, ki so nastali z zajezitvijo potoka Draščica. Tabor je namenjen otrokom v starosti od 8 do 13 let. Na njem bomo spoznavali zgodovino barja in njegove posebnosti, rastlinstva in živalstva v okolici, se naučili zakuriti ogenj, se podali na gozdno učno pot in se naučili osnov ribištva. Tabor bo od 15. do 17. avgusta 2014. Kaj moram imeti s seboj? Spalno vrečo, baterijo, primerno obleko in obutev (anorak, kopalke, trenirko, kratke hlače, sredstvo proti komarjem ...) ter veliko dobre volje. Kolikšna je kotizacija? Simboličnih 25 eur, za vsakega naslednjega otroka 20 eur. Kdo zbira prijave? E-pošta: info@dfg.si, GSM: 051/374-475 (Alenka Jeraj) do 10. avgusta 2014. Tabor bo v vsakršnem vremenu. V primeru dežja bo program temu prilagojen. Pridružite se nam! TURIZEM Ižanski sejem 2014 Ižanski sejem se ponovno vrača na Ig, in sicer v soboto, 13. septembra 2014. K sodelovanju vabimo vse, ki bi se želeli predstaviti s svojimi izdelki ali kakšnimi drugimi dejavnostmi. Vsak razstavljavec bo imel na voljo stojnico/mizo. Kdor želi razstavljati na sejmu ali prodajati, je lepo vabljen, v prvi vrsti domača društva in posamezniki, dobrodošli pa so tudi razstavljavci iz drugih občin. Prireditvi bi radi dali navdih prijetnega domačega vzdušja, zato vabimo k sodelovanju vse, ki bi s svojo prisotnostjo ali predstavitvijo spominjali na nekdanje sejemske čase. Vabljeni predvsem izdelovalci domače obrti ter pridelovalci zdrave hrane in dobrot s podeže- Ija. Vabljeni tudi gostinci s svojo ponudbo. Prijavnico dobite na Občini Ig in na spletni strani Občine Ig www. obcina-ig.si. Izpolnjeno pošljite do 5. septembra 2014 na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, lahko tudi po faksu 01/2802-322 ali po e-pošti marica. zupan@obcina-ig.si. Za vse dodatne informacije pa smo vam na voljo na tel. 01/2802-318 Tudi letošnji sejem bo še dodatno popestren s pokalom Šefla in razstavo gob, pripravili pa bomo še marsikaj zanimivega. Dan bo živahen, vesel, okusen in zdrav. Pridružite se dogajanju. Marica Zupan, občinska uprava Septembra bo na Igu spet sejemski utrip. 16 www.obcina-ig.si Podjetniško-turistično srečanje TD Kurešček Turistično društvo Kurešček je organiziralo 1. Podjetniško-turistično srečanje z namenom, da se začnemo povezovati ter tvoriti turistično in podjetniško ponudbo v hribovskih krajih Občine Ig. V vaseh Golo, Škrilje, Visoko in Zapotok imamo kar 130 pravnih subjektov. Poleg teh je kar nekaj podjetij, ki so registrirana drugje in poslujejo tukaj. Določeni podjetniki delujejo drugje, vendar lahko s svojimi podjetniškimi pogledi in izkušnjami prav tako prispevajo k tvorjenju poslovne ponudbe kraja, saj živijo v njem in ga zato dobro poznajo. Mogoče razmišljajo o turistični ponudbi ali imajo druge podjetniške ideje, ki bi jih bilo mogoče uresničiti pri nas. Konec koncev pa lahko kdo išče priložnost v povezovanju ali celo zaposlitev zase. Razlogov za tovrstno srečanje je dovolj in to nas je spodbudilo, da smo naredili prvi korak v smer povezovanja podjetniških in prostovljnih sfer. Kajti društva, ki aktivno delujemo na območju Kureščka s svojim prostovoljnim delom, predstavljamo pomemben del socialno-kulturnega življenja in povezovanja vaščanov. S Podjetniško-turističnim srečanjem želimo pritegniti tudi podjetja in podjetnike, da se nam pridružijo. S skupnimi močmi lahko kot partnerji pripravimo projekte za razvoj turizma, kraja in povečamo zaposlovanje. V povezovanju je moč! Vsak zase je premajhen za večje projekte, saj ti zahtevajo strokovno ekipo, veliko časa, lastnih sredstev in obdelavo papi-rologije. Že tako ali tako imamo vsi veliko svojega dela, ob katerem je skoraj nemogoče, da bi se lotili še razvojnih projektov. Če se povežemo, uskladimo interese, jasno določimo vloge in naloge, je vizija uresničljiva. Raj nad Kureščkom Srečanje je potekalo 26. maja v Kulturni dvorani na Golem. K sodelovanju je najprej pristopila podjetnica z Golega Saša Einsiedler, ki je idejo podprla z navdušenjem in takoj kot prava podjetnica in izkušena voditeljica tudi predlagala izboljšave pri izvedbi srečanja ter prevzela moderiranje srečanja. Da je namen srečanja dober, so potrdili vsi gostje, ki so se odzvali povabilu, da nam vsak s svojega strokovnega vidika odgovorijo na vprašanja. Na prvem srečanju smo se sestali, da dobimo vtis, koliko je sploh interesa za skupno tvorje-nje ponudbe, da se predstavimo in medsebojno pogovorimo ter družimo. Zanimala nas je možnost povezovanja podjetnikov v turistično ponudbo kraja ter povezovanje turistične ponudbe v Občini Ig, regijska umeščnost ter konkretna vprašanja: s čim pritegniti turiste, kaj pomeni zeleni turizem, kako se tržiti, katere so ciljne skupine, kaj turisti pričakujejo in iščejo ... TD Kurešček je predstavil svoj slogan Kurešček, raj nad mestom, s katerim bo promoviral turistično ponudbo. Izbirali smo med več predlogov in na koncu izbrali besedno zvezo, ki nakazuje, kaj obiskovalec teh krajev lahko pričakuje. Avtorica slogana je Natalija Kočar iz nepremičninske agencije Likof, ki je na Visokem izvedla gradbeni projekt pod tem imenom. Naselje je zaživelo, ime pa je pogovorno ostalo med ljudmi. Ker ima besedna zveza ravno pravo tržno konotacijo, smo jo izbrali za turistični slogan. Avtorica slogana je odobrila uporabo slogana za te namene, saj je prepoznala, da »ima res pozitiven in iskren namen povezati ta RAJ«. Rešitev zveza društev? Župan Janez Cimperman je na srečanju predstavil nekaj ovir pri tvorjenju in problem investiranja v turistično ponudbo. Po njegovem je trenutna vrzel v občini v povezovanju turističnih društev, manjka povezovalna oz. krovna organizacija med vsemi turističnimi društvi, ki bi delovala struktiru-rano in povezovalno na področju turizma. Predlagal je, da se društva, delujoča na področju turizma, povežemo v zvezo. Josip Pintar, Lokalna akcijska skupina Leader, ki deluje na področju javno-zasebnega partnerstva in lokalnemu okolju omogoča opredelitev o prioritetnih aktivnostih in projektih, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja na podeželju. Predstavil nam je nekaj dobrih primerov iz prakse ter možnosti financiranja iz evropskih sredstev. Začelo se je novo programsko obdobje 2014-2020, ko bodo na voljo evropska sredstva za sofinanciranje projektov. Prioritete EU so ustvarjanje zelenih delovnih mest, osnovne storitve na podeželju (rekreacijske dejavnosti, lokalna turistična infrastruktura), varstvo okolja, okolj-sko ozaveščanje ter vključevanje mladih in žensk na podeželju. Za konec nam je sugeriral, da vidi možnost za uspešen projekt, ki bo povezoval Hribce in Dolince v naši občini. Petra Križan iz Zavoda za turizem Ljubljana je predstavila vlogo turistično-informacijskih pisarn, prek katerih informirajo turiste, ki pridejo v Ljubljano. Povabila je, da tudi sami koristimo možnost za obveščanje v TIC-ih, saj si marsikateri turist želi pobega na podeželje, na posebno doživetje ali v dobro gostilno. Občina Ig in hribovsko zaledje (Kurešček in hribovske vasi) spadamo v regijo Osrednja Slovenija, v kateri je tudi mesto Ljubljana. Slogan turistične ponudbe Osrednje Slovenije je Občuti in okusi, ki izraža ponudbo s področja t. i. doživljajskega turizma. Večina turistov, ki obiščejo Ljubljano, je tujih gostov (95 %), zato bi bilo smiselno pričakovati in izdelati ponudbo, zanimivo za tujce tudi na podeželju. Primer takšne ponudbe so kulinarične ture in doživetja v naravi. Še posebej je za turiste zanimivo, če se lahko vključijo v delo ali kakšno opravilo z domačini. Boštjan Gačnik iz turistične agencije za doživljajski turizem IškAAdventure, ki deluje na območju Iga in barja, predvsem pa v Iškem vintgarju ter ima turistično pisarno na Igu, je predstavil svoj pogled skozi prakso. Zelo pomembno se mu zdi, da se povežejo turistične točke občine: Iški vintgar - koliščarji - Kurešček. Postregel je s kar nekaj konkretnimi predlogi in rešitvami za turistične delavce. Po njegovo je treba v ponudbo vključevati različne smeri in se ne omejevati samo na eno. V turistične proizvode je treba vključevati točke, ki jih ljudje sami ne najdejo oz. ne pridejo do njih, ker jih ne poznajo ali si do njih ne upajo sami. Recept, ki ga predlaga za naše kraje, je preživetje v naravi z malo adrenalina in dobro ali divjo hrano. Možnosti oglaševanja in obve- ščanja za društva, organizacije in podjetja pa nam je predstavil Boštjan Štrukelj, direktor podjetja Prims mediji, ki ustvarja največjo spletno lokalno skupnost Mojaobčina.si. Prek portala imamo občani možnost brezplačnega obveščanja in pridobivanja informacij. Registrirani uporabniki na svoj elektronski naslov dobivajo tedenske novice o vsem, kar se dogaja v Občini Ig, zato je priporočljivo, da se registrirate ter tako postanete informirani o občinskih obvestilih, dogodkih in prireditvah. Če se prijavite kot organizacija ali podjetje, pa lahko med občani delite svoja obvestila in novice o dogodkih. Portal omogoča oglaševanje, če se želite promovirati na določenem območju. Prednost njihovega portala je povezanost z družabnimi omrežji, prek katerih dodatno propagirate svoj dogodek ali delo. Podjetniki in turizem Po predstavitvah gostov nas je Saša Einsiedler povabila h kratki predstavitvi podjetnikov, predstavnikov društev in zainteresiranih posameznikov, ki so se udeležili srečanja. Bilo jih je okrog 30 in povedali so, zakaj so prišli in s čim se ukvarjajo. Nekateri so tudi predstavili svoja razmišljanja ali dejavnosti v zvezi s turistično ponudbo ter tako dokazali, da je namen srečanja dosežen. Zbrali smo se ljudje, ki smo pripravljeni sodelovati in se želimo povezovati med seboj. Druženje smo nadaljevali še nekaj časa ter izmenjali bolj konkretne ideje in informacije. Sklep našega prvega Pod-jetniško-turističnega srečanja je, da se turistična društva povežemo in ustanovimo zvezo, prek katere bomo delovali bolj usklajeno in organizirano. Za konkuriranje za evropska sredstva je nujno povezovanje privatnega in javnega sektorja ter povezovanje smeri in vključevanje območij. Kurešček kot hribovski predel občine na obrobju Ljubljanskega barja ter v bližini mesta Ljubljane lahko nudi zeleno smer na pragu civilizacije. Naslednje 2. Podjetniško-turistično srečanje načrtujemo v septembru 2014, ko bomo konkretizirali ideje ter iskali rešitve. Zuhra Jovanovič www.obcina-ig.si 17 Apneničarstvo na južnem robu Ljubljanskega barja Apnenice na Ižanskem Apneničarstvo je bilo nekoč ena od najbolj priznanih tradicionalnih obrti na južnem robu Ljubljanskega barja pod Mokrcem in Krimom iz treh razlogov. Prvič zato, ker se ljudje s kmetovanjem večinoma niso mogli preživljati, drugič, ker je vsaka kmetija potrebovala apno za zidanje, beljenje in razkuževanje bivalnih ter kmetijskih objektov, in tretjič, ker so v Krimsko-Mokrškem hribovju doma mineralne surovine, potrebne za razvoj te dejavnosti, to so: karbonatni kamenini apnenec in dolomit (kot osnovni mineralni surovini za žgano apno), ilovica za izdelavo ilovnatega plašča ter les za kurjenje in pletenje košev gozdnih, poljskih in senožetskih apnenic. Pod Mokrcem in Krimom so postavljali zidane in iz kamna zložene apnenice. Zidane apnenice so bile stalne peči za pridobivanje žganega apna, iz kamna zložene apnenice pa kamnite kope za enkratno uporabo. Zložene apne-nice so bile podobne velikanskim košem, narejenim iz bukovih, gabrovih, brezovih ali smrekovih kolov in lesenega oboda ali koša, spletenim z gabrovjem, leševjem in drugim protjem, ometanim z notranje strani z ilovico. —Apneničarsko dejavnost na območju Občine Ig lahko razdelimo na tri območja: Ižansko na stiku Ljubljanskega barja in Dolenjsko-Notranjskega krasa, apnenice med Igom in Zapotokom ter Mokrške apnenice. Po ohranjenih sledovih ter ustnem in pisnem izročilu vemo, da so bile gozdne apnenice zložene na vsem Mokrškem hribovju, vendar od njih žal nobena ni ohranjena v celoti. Nekatere apnenice so ohranjene v sledovih, za druge vedo le še najstarejši živeči apne-ničarji, veliko pa je žal takih, ki so šle v popolno pozabo. Vsekakor je bilo nekoč apneničarstvo razširjeno bolj, kot to kažejo najdeni ostanki apnenic ter ustna in skopa pisna izročila. Zgodovinski razvoj apneni-čarstva na Ižanskem Zgodovinski razvoj apneni-čarstva na robu Ljubljanskega barja lahko sestavimo predvsem po ustnem izročilu in posrednih podatkih o gradnji nekaterih sakralnih objektov na ozemlju, ki ga obravnavamo, saj so ti zidani in pleskani z ižanskim apnom. Najstarejši sakralni objekt, na katerega lahko vežemo zgodo- vinski razvoj tradicionalne apne-ničarske obrti na Ižanskem, je romarska cerkev Marije Kraljice miru na Kureščku, ki naj bi bila zgrajena v prvi polovici 15. stoletja. Apno, ki so ga uporabljali pri gradnji te cerkve, je bilo skuhano na lokaciji 'Oplenca' pod Lomnikom (1.005 m). Na Kurešček so ga vozili po zahtevnih gozdnih poteh na kmečkih vozovih z lesenimi kolesi in volovsko vprego. Obstajajo tudi podatki o nakupih apna z Iga za gradnjo ljubljanske stolnice, ki segajo v obdobje 1700 do 1705. Po ustnih virih je Lukmanova zidana apnenica v Kotu kuhala apno od leta 1935 do začetka druge svetovne vojne. Med drugo svetovno vojno ta apnenica ni obratovala in tudi po tem ni bila nikoli več zakurjena, saj je imel Lukman še zidane apnenice v Podpeči pod Krimom. Takoj po vojni so po ustnem izročilu zakurili poljsko apnenico v Stajah pod ižanskim gradom. Apno iz te apnenice so uporabili za obnovo Kazensko prevzgojnega doma na Pungartu. Po ustnih virih naj bi bila po drugi svetovni vojni zakurjena samo mokrška 'Oplenca', v kateri so kuhali apno za obnovo med drugo svetovno vojno pož-gane Logarnice v Mokrcu, ki so jo dogradili leta 1957. Po navedenih podatkih je apneničarstvo na Ižanskem delovalo torej najmanj od prve polovice 15. stoletja do konca petdesetih let (1957) 20. stoletja, ko naj bi popolnoma zamrlo. Po podatkih, ki jih imamo na razpolago, lahko sklepamo, da so bile vse ižanske in mokrške apnenice lokalnega pomena. Pomembnejša je bila le Lukmanova zidana apnenica v Kotu, ki pa je obratovala le šest let. Ižanske apnenice na južnem robu Ljubljanskega barja Na južnem robu Ljubljanskega barja je bilo nekoč brez dvoma več apnenic, kot nam je znano danes. Nekatere so pač šle v pozabo. Gotovo pa je, da so bila v tem pasu pomembna tri območja: Kot, kjer je obratovala podružnična Lukmanova apnenica, edina zidana apnenica na Ižanskem, osamelec Zidana Gorica pri Stajah, kjer so nekoč postavljali poljske apnenice, ter KPD-jeva poljska apnenica v Stajah pod ižanskim gradom. KPD-jeva poljska apnenica v Stajah O apnenici v Stajah pod ižanskim gradom mi je pripovedovala Justina Leskovec, kmetoval-ka in gospodinja z domačije Pri Janežiču v Stajah št. 3, blizu katere je stala ta poljska apnenica. Leskovec Justina je bila rojena leta 1928 v Mateni št. 31, a se je s starši že kot štiriletna deklica pre- selila v Staje št. 20 (danes št. 3) na domačijo Pri Janežiču. Oktobra bo stara 86 let. Odraščala je na kmetiji, nedaleč od katere je bila postavljena edina apnenica v Stajah. Ves čas svojega odraščanja je opazovala, kaj se dogaja na apnenici, tako da ji tradicionalna apneničarska dejavnost ni neznanka. Apnenico smo poimenovali po njenem lastniku Kazensko prevzgojnem domu (KPD) na Pungartu KPD-jeva poljska apnenica. Poljsko apnenico v Stajah pod ižanskim gradom je dala postaviti uprava KPD Ig zaradi obnove prostorov gradu, ki je bil med vojno poškodovan. Apnenico so zložili štirje zaporniki, ki jih je vodil Mravlje iz Podpeči. Postavili so jo takoj za Leskovčevim kozolcem, kjer se začenjata gozd in skalnato pobočje. To se je zgodilo kmalu po drugi svetovni vojni v prvi polovici leta 1946. Apnenica je stala za omenjenim kozolcem na robu gozda blizu rimskega nagrobnega kamna, znanega pod imenom Stari dedec. Nekaj metrov za kozolcem se začenja gozdiček in skalnat teren iz sre-dnjesivega apnenca. Šlo je za poljsko apnenico, vkopano v breg oz. skale. Lesa za kurjavo apnenice in izdelavo koša je bilo že v neposredni bližini v izobilju. Les so pripravljali s preprostim orodjem: sekiro, krampom in navadno ročno žago. Sekali so drobno drevje: gaber, bukve in smreke. Les so spravljali k apnenici vse ročno in s konjsko silo. V neposredni bližini apnenice ni manjkalo tudi kakovostnega 18 www.obcina-ig.si zgodovina naših 1 krajev ñl GLASILO OBČINE IG • junij 2014 MOSTIŠČAR različno sivega močno razklanega kamna (apnenca), tako da so ga lahko lomili že s preprostim orodjem: krampi, železnimi palicami, 'kajlami' in macolami (težka kladiva). Orodje za pripravo lesa (sekira, ročna žaga, kramp) in kamna (kajle, železni drogovi, macole, železni svedri) jim je preskrbela uprava KPD-ja. Kamen so pridobivali tudi z razstreljevanjem. Luknje za razstrelivo so vrtali ročno z železnimi svedri z dolžino do 75 cm. Ročno vrtanje je bilo, podobno kot prenašanje kamna in priprava lesa, težaško delo. Dva zapornika sta izmenično udarjala z macolama po svedru, tretji zapornik pa je po vsakem udarcu macole zavrtel sveder v nasprotni smeri urnega kazalca za 2-3 stopinje. Hujših nezgod pri postavljanju apnenice ni bilo, če odštejemo seveda pomodrele nohte od zgrešenih udarcev z macolo. Da bi bile modrice enakomerno porazdeljene po zapornikih, so se pri ročnem vrtanju izmenjavali vsi štirje zaporniki. Po opravljenem vrtanju in miniranju je sledilo raz-streljevanje. Pri razstreljevanju so uporabljali smodnik. Nalomljeni in razstreljeni kamen so prenašali ročno in na lesenih tragah do apnenice. Kamen in les sta bila tako blizu apnenice, da ni bilo potrebno druge vlečne sile, kot so človeške roke. Ker je bilo delo predvsem ročno, je priprava lesa in kamna trajala kar dobre tri mesece. /Zaporniki so najprej s krampi in lopatami skopali 1,2 do 1,5 m globoko jamo premera 3,5 do 4,0 metre, ki so jo obložili s kamnom (apnenec). Jama, obložena s kamnom, je bila temelj bodoče poljske apnenice. Nad temelji so zložili s primerno izbranim in obdelanim kamnom okrog 1,5 m visok svod oz. obok s kuriščem in odprtino za kurjenje. Sledila je izdelava lesenega koša in izdelava kamnite kope nad obokom, kar je potekalo istočasno, meter za metrom, od spodaj navzgor Razstava o Emoni Letos in še prihodnje leto bodo zaznamovale prireditve ob 2000-letnici izgradnje Emone, rimskega mesta na tleh današnje Ljubljane. Tako so konec maja v Mestnem muzeju Ljubljana odprli razstavo, poimenovano Emona: mesto v imperiju. Razstava se osredotoča na razvoj in položaj mesta v rimskem imperiju ter nas s predmeti seznanja o novem načinu bivanja, ki se je pri nas uveljavilo s prihodom Rimljanov. Tako najprej spoznamo območje Ljubljane pred nastankom Emone, sledi predstavitev izgradnje mesta, ki je sledila standardiziranim vzorcem rimskih mest. Izgled mesta nam približa maketa, ter restavrirani deli rim- skih bivališč, sledi 'sprehod' po forumu - srcu vsakega rimskega mesta. Kakšen je bil stik in sobi-vanje Rimljanov s staroselci, nam na razstavi prikažeta nagrobnika, izposojena iz lapidarija v Iški vasi, na katerih vidimo obraze pokojnikov, ki na tipično rimsko zasnovanem nagrobniku ohranjajo dele svojih staroselskih (keltskih) noš. Zadnji del razstave je posvečen dediščini Emone, kot se je T-Jrt - ■ ^ÉL ti \ . tafsul Eden od dveh rimskih nagrobnikov z Ižanskega na razstavi, oba sta bila najdena vzidana v župnijsko cerkev na Igu. Foto: www.ubi-erat-lupa.org seveda. Okrog apnenice so zabili v krogu enega metra od kamnite kope in na razdalji manj kot en meter do 8 m dolge gabrove, bukove in smrekove kole, ki so jih prepletli z gabrovim vejevjem, znotraj lesenega pletja pa name-tali ilovico in jo sproti dobro step-tali. Nad obokom so hkrati zlagali kamniti material in gradili zgornji del kamnite kope. Zunanjo površino kope so prekrili s smrekovimi vejicami, da ne bi ilovica prodrla v kamnito kopo in onesnažila žganega apna. Apnenica je rastla meter po meter, hkrati z njo pa tudi kamnita kopa in ilovnati plašč. Nad obokom so zlagali v sredino največje skale, proti obodu in navzgor pa vse manjše. Kamnita kopa se je proti vrhu ožila. Ko je dosegla višino 4 m, so jo s kamnitim drobirjem še nadgradili s 75 cm visoko vrhnjo ali zunanjo kopo. Postavljanje apnenice je trajalo okoli 10 dni. Zaporniki so nato postavljeno apnenico podkurili s suhim dra- čjem oz. butaro. Sledilo je dogo-trajno in utrudljivo kurjenje apnenice. Apnenica je gorela 7 do 8 dni noč in dan brez najmanjše prekinitve. Zaporniki so se pri kurjenju apnenice redno menjavali. Dva sta delala podnevi in dva ponoči. Ko so po zunanjih znakih ugotovili, da je ves apnenec prešel v žgano apno, so apnenico dobro zadelali, da zunanji zrak ni mogel do žganega apna, in jo pustili, da se ohladi. To je trajalo tri dni. Ko se je apnenica ohladila, so jo začeli podirati. Podrli so jo v dveh dneh. Vso žgano apno so naložili na kamion in ga odpeljali na grad oziroma v Kazensko prevzgojni dom za obnovo gradu in bivalnih prostorov zapornikov. (se nadaljuje) Prihodnjič: O Lukmanovi apne-nici v Kotu Stevo Dozet, doktor geoloških znanosti Muzejska noč na Igu Letos tudi Društvo Fran Govekar sodeluje v projektu Muzejska noč. Vabimo vas v nedeljo, 22.junija 2014 v Mladinski dom na ogled razstav: 20.00 - vodstvo po razstavi Koliščarji z Velikega jezera, 21.00 - vodstvo po razstavi o življenju in delu Frana Govekarja, 22.00 - vodstvo po razstavi Koliščarji z Velikega jezera. Pridite, zanimivo bo. Poskrbeli smo za program za otroke in odrasle. ta začela oblikovati od baročne dobe dalje (naj spomnim samo na rimske nagrobnike z Ižanskega, ki so jih operozi dali vzidati na zunanjščino takrat novozgrajene ljubljanske stolnice), razmahnila pa v 20. stoletju, ko je iz nje črpal tudi arhitekt Jože Plečnik. Razstava bo na ogled eno leto, do maja 2015, velja pa izkoristiti poletno muzejsko noč 21. junija 2014, ko bodo vrata muzejev na prvi poletni dan odprta pozno v noč, vstop pa brezplačen. Maja Zupančič ImP-CAESAR-DIW UtAÍVARttVlW^ '.--^S hivrau«Hf ■ v-v- i fc Wft Vstopite v Emono. Foto: Andrej Peunik, MGML ■léM zgodovina naših krajev MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • junij 2014 Peš o d Galicije < Jo Andaluzije Na velikonočni ponedeljek sem odšel na zadnji del poti do dveh z ižansko občino pobratenih krajev, Paterno del Campo in Escaceno del Campo. Lansko etapo sem končal v Santiagu de Compostela in tam je bil tudi moj letošni začetek peš poti. Do Porta sem večinoma hodil po eni izmed variant Camino Portugalés. Pot je označena za pohodnike v nasprotni smeri, vendar nisem imel nikoli problema glede orientacije, saj sem si pomagal z GPS-sprejemnikom in sledjo predvidene poti, ki sem si jo pripravil že doma. Nahrbtnik je bil brez hrane in vode težak kar deset kilogramov, saj sem potreboval poleg šotora, spalne vreče ter podloge še topla oblačila. Prvi del poti je bilo še precej hladno, predvsem noči, pa še veliko dežja je padlo. Od prvih devetih dni je kar sedem dni deževalo. Pa niso bile nevihte. Deževalo je skoraj brez prestanka, le bolj ali manj močno in z več ali manj vetra. Tako do Porta tudi pohodnikov ali kot tam pravijo, pelegrinosov, ni bilo veliko. Tudi v prenočiščih albergih ni bilo drenja. Žal so albergi na poti precej redkejši kot na Caminu Francés, kjer sem hodil lani. Pred Ponte de Lima sem moral skreniti s predvidene steze, saj so bile poplave. Imel sem tudi srečo s postavitvijo šotora, saj sem vedno našel prostor pod streho. Vedno sem začenjal dan zgodaj, še po temi, in suh šotor mi ni pomenil dodatne teže. Ko se je vreme stabiliziralo, sem odvrgel del garderobe, da je bil nahrbtnik nekoliko lažji. Tako sem planiral še doma. Od Porta naprej sem dva dni hodil ob Atlantiku. Zanimivo se mi je zdelo gledati prostrano morje, a hoja je bila dokaj neprijetna, saj je nenehno pihal veter z dežnimi kapljami. Zatem sem skrenil bolj v notranjost. Prehiteval sem posameznike in skupine romarjev na poti v Fatimo. Presenetili so me s svojo gorečnostjo, vztrajnostjo in množičnostjo. Bolj ko se je približeval datum obletnice videnja, 13. maj, več jih je bilo. Nosili so bandere ter peli in molili. Imeli so spremljevalna vozila z oskrbo in kar nekajkrat so me povabili medse, mi dali jesti in piti. Podobno je bilo, tudi ko sem se oddaljeval od Fatime. Zadnji del poti sem se moral večkrat oskrbeti s hrano in vodo za ves dan, saj sem hodil po redkeje poseljenih krajih. Čeprav sem večji del poti hodil po asfaltu in cesti, so me stezice občasno vodile tudi po gozdovih evkaliptusov, grmičevja borovcev, oljk in pašnikov s številnimi čredami goveda, ovc in koz. Še dobro, da kak bik ni videl v meni konkurenta ali pa me zamenjal za torerosa (bikoborca) iz arene. Tudi je res, da se ogroženega nisem nikoli počutil. Nekoliko nadležni so bili odve-zani psi na samotnih kmetijah, a sem jo v tem primeru s svojo samozavestjo vedno dobro odnesel. Ljudje, ki sem jih srečeval, so bili navdušeni nad mojo potjo. Bil sem deležen njihove postrež- be in nasvetov, pa tudi sicer so zelo naklonjeni pohodnikom. Na Portugalskem jim ponujajo gasilci v več krajih zastonj prenočišče, ponekod tudi kampi, ali pa je cena nočitve simbolična. Bolj ko sem se približeval Sevilli, bolj se je stopnjevala vročina, vendar mi ni bila problem, saj je bila vlažnost zraka majhna. Zadnji dan moje poti po Portugalski so se mi pridružili žena Klara ter prijatelji Martina in Sandor ter Meta in Metodij. Zelo sem jih bil vesel. Za nadaljevanje poti je bil moj nahrbtnik občutno lažji. Klara in Meta sta me peš spremljali v dopoldanskem času, Martina in Sandor pa sta kolesarsko potepanje prilagodila mojemu tempu. Prenočevali smo skupaj. V Paterno del Campo smo prispeli ob vnaprej dogovorjenem času in bili slovesno sprejeti. Med drugimi sta nas pričakala županja Rocio Alvarez Polo in predsednik društva prijateljstva Slovenije in Španije, Javier Caceres Espejo. Prenesel sem jim pozdrave Ižancev. Tisti trenutek, sovpadajoč z vsem praznovanjem in mojo potjo, sem bil za njih junak. Imel sem se čast vpisati v njihovo knjigo gostov, podarili pa so mi skulpturo njihovega trga z zvonikom. Priprave ali bolje že kar praznovanje svetega Izidorja so bili v polnem teku. Tudi nas so vključili v dogajanje. Po prespani noči v haciendi smo se naslednjega dne udeležili osrednje prireditve procesije do sosednje vasi. Domačini so bili oblečeni v narodne noše, veliko jih je bilo na konjih, še več pa na okrašenih vozovih in peš. Petje in veselje se je razlegalo na vsakem koraku, seveda pa ni manjkalo hrane in pijače. Bratovščina svetega Izidorja nas je vseh šest sprejela v svoje vrste, kar je velika čast. Sicer pa je bilo čutiti na vsakem koraku veliko naklonjenost Ižancem kot pobrateni občini. Tisti, ki so že bili na Igu, so pripovedovali o lepih trenutkih, ki so jih doživeli pri nas, ter da naj pozdravimo župana Cimpermana in druge, ki so jih pri nas srečali. Kar ponosen sem bil, da sem doma pod Krimom. Tako sem srečno končal tisoč kilometrov dolgo pot, v vseh štirih letih - etapah - pa sem prehodil tri tisoč sedemsto kilometrov. Hvala vsem, ki ste mi pomagali to uresničiti, še posebno pa Ižanski občini in županu Janezu Cimpermanu. Podrobnejšo predstavitev poti nameravam pripraviti v božičnem času v gasilskem domu v Vrbljenu. Janko Purkat # DE S%¿, Del poti je sovpadal s Caminom Portugués. Pravni nasveti V vsakdanjem življenju se vsi slej ko prej srečamo s težavo, pri kateri potrebujemo pravni nasvet. Včasih nas pri manjših zapletih pomiri že nasvet pravnega strokovnjaka. V Mostiščarju vam bomo v rubriki Pravni nasveti s pomočjo priznanega pravnika mag. Boštjana J. Turka poskušali odgovoriti na vaša vprašanja. Za pokušnjo objavljamo nekaj primerov tipičnih vprašanj in odgovorov. Če imate tudi sami vprašanje za našega pravnega strokovnjaka, nam pišite na: mostiscar@občina-ig.si ali Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva ulica 6, 1292 Ig, odgovor nanj bomo objavili v Mostiščarju. Nedavno je umrla naša mama, ki je zapustila veliko hišo z zemljiščem in manjšo garsonjero, drugega premoženja pa ni imela. Veliko hišo z zemljiščem je z oporoko zapustila mojemu starejšemu bratu, jaz pa sem dobil (precej manj vredno) garsonjero. Z bratom sva edina dediča. Darilnih pogodb ni bilo. Ne me narobe razumeti, ne želim si prisvajati stvari, ki mi ne pripadajo, ampak brat (še posebej njegova žena) je znan po tem, da je zelo pogolten na denar in imam občutek, da je mamo z zvijačo pripravil, da je hišo zapustila le njemu. Zato me zanima, ali je bil morda z oporoko prizadet moj nujni delež? Kako lahko to ugotovim? Vaš nujni delež znaša polovico tistega deleža, ki bi vam šel po zakonitem dednem redu, torej četrtina vrednosti zapuščine. Da si boste lahko izračunali nujni delež, boste morali ugotoviti t. i. obračunsko vrednost zapuščine. Najprej bo treba ugotoviti (tržno) vrednost obeh nepremičnin. Od tako ugotovljene vrednosti bo treba odbiti morebitne materine dolgove, stroške za popis in za cenitev zapuščine, stroške za njen pogreb in še morebitne druge stroške. Če mama ni imela nobenih dolgov, se bo kot osnova za izračun vašega nujnega deleža upoštevala vrednost obeh nepremičnin, od katere bo potrebno odšteti zgoraj omenjene stroške. Od tako ugotovljene vrednosti zapuščine se bo potem izračunal vaš nujni delež. Za presojo morebitne prizadetosti vašega nujnega deleža, bo torej odločilna predvsem tržno ugotovljena vrednost obeh nepremičnin. Živimo v hiši - dvojčku - in si še z dvema sosedoma delimo dvorišče (parcelo) pred hišo. Dvorišče bi radi uredili (betonirali), saj tako kot je zdaj, vsem skupaj povzroča samo škodo (blato, umazanija). Eden od sosedov, ki je približno četrtinski solastnik dvorišča, se s posegom strinja, drugi, ki je prav tako četrtin-ski solastnik, pa bi nam utegnil pri projektu povzročati težave. Zanima nas, kako lahko to uredimo, da bodo zadovoljni vsi sosedje? Ker gre pri tlakovanju dvorišča za posel, ki je potreben za običajno vzdrževanje tega dvorišča (torej za tako imenovani posel rednega upravljanja), morate za izvedbo vzdrževanja pridobiti le soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, kar pomeni, da lahko dvorišče beto-nirate tudi brez soglasja soseda, ki poslu nasprotuje. Tudi če bi poslu nasprotoval tisti sosed, s katerim naj ne bi imeli težav pri pridobitvi soglasja, pa bi lahko zahtevali, da bi posel odobrilo sodišče - sodišče bi ga odobrilo, če bi se izkazalo, da je ta nujen, kar očitno je. mag. Boštjan J. Turk Za pravne nasvete s področja dednega, stvarnega, nepremičninskega, sosedskega in delovnega prava se lahko obrnete tudi neposredno na pravnega svetovalca mag. Boštjana J. Turka, in sicer na Inštitut za civilno in gospodarsko pravo, Gornji trg 4, 1000 Ljubljana. Tel.: 01/6204-316, 051/311-505, e-pošta: icgp@siol.net, www.icgp.eu. DOBRO JE VEDETI Krajinski park Ljubljansko barje ^ Ob mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti in evropskem dnevu parkov Ljubljansko barje ■- KRAJINSKI PARK-■ Združeni narodi so 22. maj razglasili za mednarodni dan biotske raznovrstnosti in 24. maj za evropski dan parkov. Slovenija ima visoko stopnjo biotske pestrosti - pripada nam manj kot 0,004 % celotne površine Zemlje, a vendar gostimo več kot 1 % vseh znanih vrst živih bitij in več kot 2 % celinskih vrst. Sobivanje več kot 22.000 vrst živih bitij na tako majhnem prostoru našo deželo uvršča med države, ki so biotsko najbogatejše v Evropi. Mednarodni dan biotske raznovrstnosti obeležujemo že od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica Konvencije o biološki raznovrstnosti. Evropski dan parkov, ki letos poteka pod geslom Parki za naravo. Parki za dobro počutje. Parki za mir, se obeležuje že od leta 1999. Pobudo zanj je dala evropska organizacija Europarc, ki združuje 430 naravnih parkov in drugih institucij iz kar 35 držav, razglasila pa ga je z namenom, da opozori na pomen naravovarstvenih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je mednarodni dan biot-ske raznovrstnosti in evropski dan parkov obeležilo z dogodkom v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Minister mag. Dejan Židan si je z direktorji večine slovenskih naravnih parkov ogledal Koščevo učno pot v naravnem rezervatu Iški morost, predvsem pa z zanimanjem prisluhnil zanimivi interpretaciji zakladov Ljubljanskega barja. Sledila je tiskovna konferenca, na kateri je direktorica KP Ljubljansko barje Barbara Zupanc predstavila vsakodnevno delo v parku in opozorila na težave, s katerimi se zaposleni v parkih pogosto srečujejo. Predvsem gre za nerazumevanje poslanstva naravnih parkov, katerih osrednja naloga, ki jim jo je poverila država, je ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti, ne pa lokalni razvoj, turizem, promocija ... Iz ministrovega nagovora smo lahko začutili naklonjenost do dela parkov. Spregovoril je tudi o tem, da smo na področju varčevanja v javnem sektorju, vsaj na tistem delu, ki se ukvarja z okolj-skimi vsebinami, dosegli kritični minimum. Varčevanje in nerazumevanje okoljskih problemov in predvsem njihovih dolgoročnih posledic vodi v odločitve, ki so v končni fazi uničujoče za naravo, okolje in ljudi, obenem pa povzročijo še neprimerno višje stroške. Barbara Zupanc Foto: Dejan Veranič Minister obiskal Koščevo pot. www.obcina-ig.si 21 stvo | GLASILO OBČINI Zeliščni vrt pod Kureščkom Že nekaj časa smo člani Društva Zapotok, Sekcije za zdravo življenje, razmišljali o izdelavi zeliščnega vrta. Najprej potihoma, sčasoma pa je naša želja postala tako glasna, da nas je pognala v akcijo. Saj veste, brez vztrajnosti, močne volje in akcije ne gre. Napravili smo ga v dveh majskih vikendih, z zagnanim delom vaščanov in s pomočjo dijakov tretjega letnika Srednje veterinarske šole iz Ljubljane v sklopu naravoslovnih taborov, ki so jih izvajali v Zapotoku. Zdaj ga imamo, lepega, s kamni obloženega zavitega polža, ki leži pod Kureščkom in kjer domujejo že prva posajena zelišča. Velikih investicij si v teh časih ne moremo privoščiti, izhajamo iz možnosti, ki jih imamo. Pod Kureščkom imamo pestre naravne danosti in pogoje, kjer društvo lahko deluje. Imamo pa tudi ljudi, ki so pripravljeni s svojim delom in entuziazmom prispevati kanček dobrega za boljši jutri, za boljši svet. Konkreten namen za izdelavo zeliščnega vrta Za izdelavo zeliščnega vrta smo imeli konkreten namen. Želimo ohranjati in širiti znanje o uporabnosti in spodbujati pomen lokalno pridelanih zelišč. Namen je na enem mestu zbrati različne rastline in obiskovalcem predstaviti tradicionalne načine uporabe. Vrt nudi neposreden stik z naravo, mnogo priložnosti za opazovanje, raziskovanje in učenje o medsebojni povezanosti živega sveta. Ob njem je okolje gozdnega roba, senčnega loga in sončnih hribovskih travnikov. Vrt bo služil tudi v izobraževalne in športne namene, saj bo mimo njega potekala Zapotoška učna pot. Krepil bo društveno življenje vaščanov in medgeneracijsko sodelovanje z mladimi. Na delo v naravo - za učenje in zabavo Zeliščni vrt leži na južnem, malo nagnjenem travniku pod Kureščkom. Lega je primerna in sončna, saj je od lege, tal in gojenja odvisna kakovost zelišč. Napravili smo ga na dveh tematskih delavnicah. Delavnice so praktični prikaz oziroma učenje z delom, kako načrtovati, postaviti, oblikovati, zasaditi. Določili smo skupino ljudi, ki je vodila in koordinirala projekt. V prvem delu smo napravili načrt vrta, pripeljali material za izgradnjo in tla. Odločili smo se za okolju prijazen poseg v prostor. Za obrobo vrta smo izbrali kamenje, za ogradi-tev pa leseno ograjo, prepleteno iz leskovih vej. Večje skale z Mokrca, ki smo jih pripeljali, so služile za obrobo vrta, manjše pa za tlakovanje potk v polžji spirali. Srednješolce, bodoče veterinarje in veterinarke, smo pridno vključili v delo. Zorano celino, prepredeno s koreninami bližnjih gozdnih dreves, je bilo kar težko prekopati. Nošenje velikih skal so si olajšali z inovativnimi nosili, ki so jih napravili iz lesenih kolov, nato je sledila izgradnja gredic. Počasi se je izpod naših rok odvijala spirala, kakršno smo si zamislili. Nastale so gredice, ločene s potkami, za zdravilne rastline in začimbnice in posebej za strupene rastline. Spoznavali in učili smo se, kako s preoblikovanjem površine ustvarimo rastlini ugodne, dokaj naravne pogoje za rast, nam pa omogočimo dostop za njihovo gojenje. V drugem delu je sledila zasaditev rastlin. Pripravljene gredice so že čakale na zdravilna zelišča in začimbnice, ki so jih gospodinje prinesle s svojega vrta. Nekaj smo jih izkopali tudi v naravi, predvsem strupene. Zasadili smo okrog 50 različnih vrst zdravilnih rastlin in začimbnic ter šest stru- penih rastlin. Razdelili smo jih po sorodnih sklopih, jih spoznavali, povedali o razmnoževanju in nekaj rekli tudi o njihovi uporabi. K rastlinam smo zataknili lesene palčke z njihovimi imeni, ki so še začasne. V prihodnje želimo pripraviti bolj trajne, lepo oblikovane lesene tablice z napisi. Moški so se lotili urejanja okolice vrta. Potrebno je bilo obžagati nekatera drevesa in ob dohodni potki odstraniti moteče grmičevje. Dekleta so v bližnjih leskovih grmih nasekala velik kup leskovih vej. Potrebovali jih bomo za leseno ograjo, katere izdelava nas še čaka, da bo vrt zaščiten pred divjadjo. Sledilo je zalivanje rastlin. Sonce je ravno te dni močno pripekalo. Rastline so bile žejne, kot smo bili žejni tudi mi. Ponosni nad svojim delom Končali smo z malico na lese- nih klopcah, ki smo jih postavili v senco borovca. Odpočili smo si, le naše oči so se zadovoljno sprehajale po kamnitem zeliščnem polžu. Bili smo ponosni na svoj dosežek, predvsem pa so svoj ponos izžarevali mladi, ki so na naravoslovnem taboru v naših hribih našli stik z naravo in dobili občutek koristnosti. Za traktorski prevoz in vse prenesene kamne, za vihteče roke z lopato, motiko in motorno žago, za odstopljeno zemljišče, za zelišča, za kavico, salamo in pijačo, za vašo pripravljenost in dobro voljo se zahvaljujemo vsem skupaj in vsakemu posebej, ki je prispeval k uresničitvi našega projekta. Vabljeni vsi, ki še niste videli in spoznali našega zeliščnega polža, da ga obiščete in si ga ogledate. Darja Mlakar, Sekcija za zdravo življenje, Društvo Zapotok Vaščani Zapotoka z dijaki Srednje veterinarske šole iz Ljubljane ob zaključku postavitve 22 www.obcina-ig.si Spravilo sena Zaradi nestanovitnega vremena konec aprila in v začetku maja letošnjega leta pomeni spravilo prvega odkosa travne ruše, zlasti na večjih kmetijah, težko izvedljivo nalogo. Marsikje, zlasti pa na z dušikom pregnojenih travnih površinah, trave že polegajo. Za siliranje so tako visoke trave že manj primerne, če pa se že odločimo za to, pa jih moramo narezati, da iz njihovih stebel iztisnemo zrak, glavni sovražnik siliranja. Za pripravo kakovostne silaže tako v koritastih, stolpnih silosih pod folijo kot siliranju v bale pa seveda potrebujemo za ustrezno uvelost še lepo vreme. Za uspešno dosuševanje sena lepo vreme potrebujemo še pozneje, ko je seno že v sušilnici. Pospravilo sena v slabem vremenu pa je vzrok poleg večje porabe delovnega časa še pridelave sena slabe kakovosti. Prav zaradi prepoznega prvega od kosa travne ruše, seveda pa tudi zaradi slabega vremena, je v Sloveniji kakovost sena slaba. To negativno vpliva na ekonomiko pridelovanja mleka in mesa, posebno če se zavedamo, da kar 80 % vse pridelane voluminozne krme izvira iz travinja, od tega pa pridelamo kot seno 82 % vsega pridelka. V primerjavi z nakupljeno močno krmo so hranilne snovi, pridelane v senu, cenejše. Dobro seno naj vsebuje 14-17 % surovih proteinov, in ne več kot 20-24 % surovih vlaknin v suhi snovi. Ob samem senu v obroku za krave molznice to pomeni proizvodnjo 12-15 l mleka po energetski vrednosti oziroma 15-20 l mleka po beljakovinah. Iz tega sledi, da se pridelovanje kakovostnega sena splača, zato se velja potruditi. Seveda je sistemov za preve-travanje sena več, od sušenja kopic, sušenja s pomočjo osre- dnjega dvižnega kanala, sušišče Anlendorf, sušišče Hohenhein, stolpni senik, sušišče uporabljajoč sončno energijo, toplotno črpalko itd., vendar so v Sloveniji najbolj razširjena sušišča Anlendorf in Hohenhein. Za vsako sušišče je pomembno, da je brezhibno načrtovano in postavljeno in da se kmet drži predpisanih navodil. Glede na vrsto sušišča in seveda glede na vreme ob spravilu sena upoštevamo različno vhodno vlažnost od 30, 40 do 50 % in celo več. Za najbolj razširjena sušišča velja sušenje sena do 40 % vode na tleh, potem pa v sušilnici, kjer lahko ostane v senu samo tako imenovana hidroskopska vlaga, ki je 15 % teže suhega sena, ki se v takem stanju ne kvari več. Obstaja praktičen preizkus: Vklopimo ventilator, malo počakamo, potem pa pogledamo, koliko vlage nam kaže higrometer zunaj senika in na njem. Če ni očitne razlike, je seno suho. Pri spravilu sena na kakršnokoli sušišče je pomembno, da vemo, kdaj je seno godno za v sušilnico: - sveža trava vsebuje 70-80 % vode - listi venijo in bledijo, stebla so še čvrsta in zelena: 50-70 % vode - listi so še mehki, stebla venejo in bledijo: 40-50 % vode - listi začenjajo šumeti, stebla so še žilava, barva rastlin enotna, začetek drobljenja: 30-40 % vode - listi so suhi in šumijo, nevarnost drobljenja listov: 25-30 % vode Pri vsem tem je pomembno vedeti tudi to, da se seno pri temperaturi 35°C v sušilnici začne kvariti, zato moramo v tem primeru vklopiti ventilator, in to kljub višji relativni vlagi, da se krma hladi. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Sanacija poškodovanih iglavcev podaljšana do avgusta Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je izdal obvestilo o nujnosti izvedbe sanitarne sečnje in var-stenih del za odpravo posledic žleda. Pri rednem opravljanju dejavnosti javne gozdarske službe ZGS je bilo ugotovljeno, da je žled poškodoval tudi gozd na obmo- čju katastrskih občin Tomišelj, Vrbljene, Iška vas, Ig, Golo, Zapotok, Želimlje - del in Draga, ter da je bila za izvedbo potrebnih varstvenih del za odpravo posledic žleda v gozdovih izdana generalna odločba. Ugotovljeno je bilo, da se sanacija poškodovanega gozda še ne izvaja oz. še ni izvedena v celoti, zato je določen skrajni rok 31. avgust 2014 za sanacijo iglavcev. Hkrati ZGS opozarja, da so neizdelani iglavci velika nevarnost za namnožitev podlubnikov. Pozivajo, da prednostna dela lastniki gozdov izvedete čim prej. Generalne odločbe in podrobne informacije so vam na voljo na oglasni deski in na spletni strani Občine Ig. Andreja Zdravje, občinska uprava Vabilo na kmetijsko-obrtni sejem Radio Zeleni val v začetku septembra pripravlja veliki dvodnevni kmetijsko-obrtni sejem v Šentvidu pri Stični. Na sejmu naj bi se predstavili lokalni pridelovalci hrane, podjetniki in društva. K sodelovanju je pristopila tudi Občina Ig, zato vabimo kmetijska gospodarstva, podjetnike in vse, ki vas zanima tovrstno sodelovanje, da se predstavite na tem velikem dogodku. Druženje bo obarvano sproščeno in hkrati poučno. Organiziranih bo tudi več delavnic, predavanj, dogodek pa bo tudi glasbeno zelo pester, zato vabimo vse, ki se ukvarjajo z glasbeno dejavnostjo v naši občini, da se pridružijo 'mega tržnici'. Več informacij dobite na Občini Ig na tel. 01/2802-324 in 01/2802318. Andreja Zdravje, občinska uprava www.obcina-ig.si 23 Izjemen koncert Slovenskega okteta na Igu Slovesno praznovanje 20. obletnice novih orgel smo obeležili s koncertom Slovenskega okteta, ki ga je na orglah spremljal Tone Potočnik. Na orgle je tudi pred dvajsetimi leti igral Tone Potočnik. Stare Zupanove orgle so zadnjič zapele 18. julija 1993, naslednji dan so mojstri Škofijske orglar-ske delavnice iz Hoč pri Mariboru začeli demontažo takratnega častitljivega glasbila, ki je vse od leta 1888 spremljalo bogoslužje v župnijski cerkvi sv. Martina na Igu. Z naročilom novih orgel so bila povezana tudi zahtevna in draga dela pri temeljiti obnovi kora. 19. marca 1994 so nove orgle prvič zapele pri bogoslužju. Preurejen in obnovljen kor se lepo ujema s celotno arhitekturo cerkve. Kot zadnja najnovejša pridobitev na koru pa so nove klopi in stoli za pevce. Lahko rečemo samo še to, da kor in orgle pričakujejo nove pevce, da se pridružijo našemu cerkvenemu pevskemu zboru, tako župnijskemu kot mladinski skupini Magnificat. Slovenski oktet, ki velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel, je izvedel koncert v sodelovanju s Tonetom Potočnikom na orglah, ki je občinstvo navdušil. Oktet je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji. Poslanstvo okteta je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe, ki ji namenja posebno skrb. V šestih desetletjih delovanja se je oktet predstavil na domala vseh pomembnih domačih in mednarodnih koncertnih odrih. V njem se je zamenjalo prek 40 pevcev, med njimi tudi Marjan Štefančič, ki je edini še živeči član zasedbe okteta v času, ko je prepeval v njem. Mimogrede, gospod Štefančič je oče naše splošne zdravnice na Igu dr. Štefančičeve. Udeležil se je koncerta in tako presenetil sedanje pevce, pa tudi organizatorje. Obenem smo bili vsi skupaj zelo počaščeni, da smo ga lahko pozdravili pri nas. Danes je umetniški vodja okteta Jože Vidic, prvak Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Oktet pa sestavljajo še: Vladimir Čadež, Rajko Meserko, Marjan Trček, Janez Triler, Darko Vidic, Janko Volčanšek in Matej Voje. Slišali smo več Marijinih pesmi, saj je mesec maj Marijin mesec. Poleg umetnih in strokovno zah- tevnih pesmi pa so nas pevci razveselili tudi z znanimi Pa se sliš in Večerni ave. Zbrana množica - cerkev je bila polna - je z globokim spoštovanjem in zadržanim dihom prisluhnila izjemno ubranemu petju in vrhunskim glasovom. Zato ob koncu ni izostal aplavz, ki je pevce spodbudil, da so ponovno zapeli. Upamo, da bo naše cerkev sv. Martina kmalu spet gostila vrhunske glasbenike. Župnik mag. Jože Pozderec, ki je letos postal častni občan Občine Ig, se je za pomoč pri organizaciji zahvalil poslanki Alenki Jeraj, ki je predlagala, da nas obišče Slovenski oktet in pripravila tudi vezno besedilo ter program povezovala. Zahvalil pa se je tudi Občini Ig za finančno pomoč pri izvedbi koncerta. Mateja Jere Grmek Pomoč ob poplavah Župnijska Karitas Ig je za prizadete ob poplavah v Slavoniji za vas Gunja (BiH) zbrala ter poslala različne prehrambene in higienske pripomočke, prispevala pa je tudi nekaj denarnih sredstev, ki jih ljudje potrebujejo za pokritje najnujnejših stroškov. Vsem dobrotnikom, ki ste prispevali svoj dar za pomoči potrebnim v poplavah, se iskreno zahvaljujemo in vaša dobrota naj bo obilno poplačana. Ana Podržaj, tajnica ŽK Ig tj-t i - Župnijska Karitas Ig IVa.ntaST Troštova ulica 12 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Hvala vsem darovalcem! »Bodite zavedni državljani, cenite svojo domovino, svoje korenine in slovenski jezik. Bog ceni slovenski narod, njegovo potrpežljivost, razsodnost in mirnost. Majhni so lahko včasih večji kot veliki. To velja tudi za slovenski narod.« Anton Marin Slomšek Vabljeni na sv. mašo za domovino v sredo, 25. junija 2014, ob 10.00 v cerkev sv. Martina na Igu. Vabimo vse ljudi dobre volje, narodne noše in gasilce, da skupaj obeležimo naš največji praznik dan državnosti. Ižanska mladina in župnik mag. Jože Pozderec 24 www.obcina-ig.si Gasilsko tekmovanje v orientaciji Za organizacijo gasilskega tekmovanja v orientaciji je bila letos ponovno zadolžena GZ Ig. Tekmovanje se tako kot vsa preostala gasilska tekmovanja organizira za občine Velike Lašče, Škofljico in Ig, in letos je ta čast pripadala PGD Iška vas ob pomoči Andreja Kuralta. Tekmovanje je potekalo 10. maja v Iški vasi na Produ, kjer je bila vaja z vedrov-ko in vaja za pravilno postavitev orodja za trodelni napad ter v Vrbju, kjer je potekal tek z orientacijo in kontrolnimi točkami. Na tekmovanju je sodelovalo 128 ekip iz vseh treh občin. Tekmovanje je potekalo gladko in brez zapletov, tako da smo bili na koncu tekmovanja organizatorji deležni samih pohval. PGD Iška vas je na tekmova- nju sodelovala z osmimi ekipami, tremi ekipami pionirk, tremi ekipami pionirčkov, eno ekipo mladink in ekipo mladincev. Trem ekipam se je uspelo uvrstiti na regijsko tekmovanje, in sicer pionirčkom in mladinkam, ki so zasedli prvo mesto, in pionirkam z uvrstitvijo na drugo mesto. Vsa pohvala velja preostalim ekipam pionirk in pio-nirčkov, saj tudi njihove uvrstitve niso bile zanemarljive glede na to, da se je večina članov ekip tekmovanja udeležila prvič in da so bile ekipe sestavljene iz šolarčkov od 1. do 3. razred OŠ. Pohvala gre seveda tudi mladincem za njihovo uvrstitev. Da ne bomo preveč naštevali: pohvala vsem sodelujočim eki- pam na tekmovanju, saj so se vsi trudili po svojih najboljših močeh. Na pomoč! Mojca Kučič, PGD Iška vas PGD Matena Matenski gasilski podmladek med • I |*V* • I v • najboljšimi v državi 17. maja 2014 se je 11 maten-skih gasilskih pionirjev odpravilo na državno gasilsko tekmovanje v Ormož. Na podlagi uspehov preteklega leta, in sicer 3. mesta na občinskem tekmovanju na Lavrici, so se naši najmlajši gasilci uvrstili na regijsko tekmovanje v Polju pri Vodicah in osvojili 3. mesto, s čimer so se uvrstili na državno tekmovanje. Glede na dejstvo, da je v skupini pionirjev na državnem tekmovanju v Ormožu tekmovalo kar 51. ekip ter so naši matenski pionirji zasedli odlično 10. mesto, jim gre čestitati. Vsekakor se je prostovoljno delo Damjana, Roberta, Mateja in velikih ambicij matenskih otrok obrestovalo. Otroci celo leto željno pričakujejo vaje in tekmovanje, ki so za njih izziv in hkrati prijetno druženje. Veliko dela in odrekanja s strani izkušenih gasilcev je potrebno za organizacijo tako vaj kot tudi poteka tekmovanj. A trud se obrestuje. Vsekakor se ni bati za prihodnje generacije gasilcev v Mateni. Na pomoč! Renata Prašnički Na gasilsko veselico v Mateno Gasilci pa za svoje delovanje potrebujejo tudi denarna sredstva, zato ste vabljeni na veselico v Mateni 23. avgusta 2014, kjer nas bo zabaval ansambel Spev. Ker odlične veselice brez srečelova ni, vas hkrati prosimo za denarne prispevke na TRR: 02014-0016121558 ali v obliki dobitkov, ki jih zbirajo na tel.: 031/233-767 (Robi) ali 041/641-575 (Ivan). Uspešen matenski gasilski podmladek Hitro po vodo! www.obcina-ig.si 25 PGD Škrilje Tekmovanje v Iški vasi 10. maja je v Iški vasi potekalo gasilsko tekmovanje v gasilski orientaciji, na katerem so sodelovale pripravnice, mladinci, pionirji in pionirke. Na omenjenem tekmovanju so potekale vaje in priprave, za katere so udeleženci prejeli zelo dobre uvrstitve: Pripravnice: Tjaša Golob, Lucija Černe, Nika Juntez -1. mesto —Mladinci 1: David Laninšek, Vid Dimnik, Nejc Jože Radič -1. mesto Mladinci 2: Tobija Bergles, Maša Dragojevič, Špela Cimerman - 2. mesto Udeleženci, ki so posegli po prvih in drugih mestih, bodo s tekmovanjem nadaljevali na regijskem tekmovanju, preostali pa bodo imeli malo počitka do novih priprav. Mladinci 3: Anže Jarc, Kristjan Plesec, Jon Bergles - 7. mesto Pionirji: Katja Šimenc, Miha Dragojevič, Jaša Možina - 8. mesto Pionirke 1: Špela Lenič, Pia Dandic Juntez, Larisa Mladenovič - 5. mesto —Pionirke 2: Kim Antolin, Tjaša Žeželj, Gaja Logar - 8. mesto Za pripravljenost in pomoč hvala tudi vsem mentorjem: Gregor Laninšek, Matjaž Možina, Tomaž Srnjak in Dejan Puc. Tekmovanje veteranov v Oplotnici in Ormožu Malo dlje iz Škrilja, v Oplotnici, je potekalo pokalno tekmovanje za veterane, na katerem so tekmovalne moči pomerile članice veteranke. Zelo solidno so se predstavile na tekmovanju, ki jim je pomenilo le trening ali pa bolje generalko pred državnim prvenstvom, ki je bilo 24. 5. 2014 v Ormožu. Med vsem tekmovalnimi skupinami veterank so s 25. mesto zasedle zlato sredino. V skupini veterank je zelo močna konkurenca, saj gre za skupine, ki tekmujejo kot veteranke že po več kot 15 let, tudi njihova starost je zanimiva, saj so nekatere tekmovalke stare več kot 80 let, 83, 86, in še vedno mečejo cevi in postavljajo hidran-te, res pa je, da so zanje omenjena tekmovanja srečanje in druženje po celi Sloveniji. Tako so tudi naše veteranke imele dve soboti družabnega potovanja po Sloveniji. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke in še veliko uspeha. Marina Plantan PGD Iška Loka osvojil 2. mesto PGD Iška Loka se je s svojimi pionirji in mladinci prvič udeležil tekmovanja v gasilski orientaciji, ki je potekalo v soboto, 10. maja 2014, v Iški vasi. Tekmovanja se je udeležilo skupno 130 ekip pionirjev in mladincev z Gasilskih zvez Ig, Škofljica in Velike Lašče. Iz našega društva se je tekmovanja udeležilo kar šest ekip, in sicer dve ekipi mladincev ter štiri ekipe pionirjev. Vse ekipe so dosegle lepe rezultate, ena izmed ekip pionirjev pa se je še posebno dokazala, saj so dosegli odlično 2. mesto in se tako uvrstili na regijsko tekmovanje v gasilski orientaciji, ki bo potekalo v soboto, 7. 6. 2014 v PGD Notranje Gorice-Plešivica. Medalje jim je podelil predsednik Gasilske zveze Ig Anton Modic. Pionirji in mladinci so se z vese- ljem udeleževali vaj, ki so potekale dvakrat tedensko v Senožetki. Ob tej priložnosti se zahvaljujem njihovim staršem, vsem mentorjem skupin, ki so z veseljem sprejeli to nalogo, in tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali pri vajah in pripravah na tekmovanje. Mateja Kramar, predstavnica mladine PGD Iška Loka Foto: Marjan Smole 26 www.obcina-ig.si Po državnih proslavah v juniju, ko boste še v polnem teku proslavljanja in veselja, vas 5. julija 2014 vabimo na GASILSKO VESELICO V ŠKRILJAH. Za zabavni del bo skrbel ansambel Viharnik. Poskrbljeno bo za hrano, za posladek s palačinkami ter da ne boste žejni. Kolikor bo v naši moči, bomo poskrbeli tudi za ugodno vreme, sicer nam bo v pomoč ogromen šotor in nič nam ne bo manjkalo. Vljudno vabljeni, pridite in se vidimo! Pohod na Krim Prvega maja smo se pionirji PGD Iška vas odpravili na kon-dicijski pohod na Krim. Pot na 'iškarski' hrib ni bila težka, saj si gasilci vedno pomagamo. Med potjo smo imeli nekaj postankov in kmalu smo zagledali vrh, takrat pa smo nekateri pospešili in kmalu nas je bilo nekaj že pri zadnjem ovinku. Prva je prišla na vrh reševalna zlata prinašalka Lady. Drugi, nekaj sekund za njo, pa sva bili dve Zali. Nato so na vrh prihajali še drugi pionirji in pionirke. Zadnji sta na vrh prišli dve mamici, moja in Zalina. Na vrhu smo se okrepčali s pravim iškovar-skim golažem ter pili sok. Nekateri smo šli tudi po žige v dom na vrhu Krima, drugi pa so igrali nogomet. Kmalu smo se vrnili domov. Zala Potokar 17. Tek na Krim Na lepo sončno nedeljo 25. maja je GRS Ljubljana organizirala že 17. Tek na Krim. Tako kot že nekaj zadnjih let so pomemben del k organizaciji teka prispevali markacisti PD Krim, PGD Vrbljene-Strahomer in ekipa bolničarjev PGD Tomišelj. Letos so bili organizatorji še posebej veseli udeležbe treh ekip iz krajev v vznožju Krima. V lepem sončnem vremenu so dvočlanske ekipe tekle s hipodroma v Vrbljenu v Strahomer in čez Kramarco do vrha Krima, kjer se je ustavilo merjenje časa. V ciljnem sprintu je ekipa GRS Ljubljana le za nekaj korakov prehitela dru-gouvrščeno ekipo. Po udobnem sestopu so morale vse ekipe v Vrbljenem oskrbeti namišljenega PLANINSKI KOTIČEK ponesrečenca, ki je bil nezavesten, vendar je samostojno dihal. Preizkus prve pomoči so vse ekipe uspešno opravile, ta ko da je o vrstnem redu odločal čas vzpona na Krim. Organizacijo sta nekoliko otežili dve reševalni akciji, ki ju je imela istega dne GRS Ljubljana. Člani skupine Postojna so se malo pred sedmo zjutraj ravno odpravljali na Krim, ko so dobili obvestilo o nesreči na Nanosu. Namesto na tek so odšli na reševalno akcijo, ki so jo končali okrog desetih dopoldne. Med malico po teku pa je prišel klic na pomoč s Svete Ane nad Ribnico. Reševalci GRS Ljubljana, ki so bili v Vrbljenu, so takoj odšli proti Ribnici, da bi ekipi Nujne medicinske pomoči pomagali pri transportu obolele ponesrečenke. Ker pa teren, na katerem je bila, ni bil tako zahteven, kot je kazalo ob prvem sporočilu, na koncu pomoč GRS ni bila potrebna. Vsi udeleženci teka so prejeli praktične nagrade, zmagovalci pa še posebne nagrade, Moški: 1. GRS Ljubljana II 41:32 (Janez Javoršek, Gašper Rak) 2. Podkrimca 41:33 (Damjan Repar, Leon Sabo) 3. GRS - AO Jezersko III 42:40 (Primož Šenk, Milan Šenk) Ženske in mešane ekipe: 1. AO Jezersko 52:16 (Anja Stenovec, Anže Šenk) 2. PD Krim1 1:04:28 (Majda Pachole, Janko Purkat) 3. PD Krim 2 1:17:52 (Zvonka Pucihar, Simona Zorko) ki so jih prispevali podporniki teka: Anthron, Sind, Apollonija, Veit team, Roiss dva, Orbico, Endress + Hauser, d. o. o., Mitol, d. d., Annapurna way, d. o. o., Iglu, BTC, Kemira, Vinarstvo Škerjanc, Porsche Verovškova, Porsche Slovenija, Zavarovalnica Triglav, Sandi in Terezija Kavčič, Drenov grič, Gostišče Krka, Litostrojska koča na Soriški planini in Wurth Slovenija. Miha Peternel www.obcina-ig.si 27 planinski kotiček MOSTIŠČAR | GLASILO OBČINE IG • junij 2014_ Pohod članov Društva upokojencev Ig na Mrzlico (1.122 m) IG s DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG V Sloveniji je kar 1.661 planinskih poti v skupni dolžini 9.000 km. V Odboru za šport in rekreacijo pri DU Ig smo se odločili, da eno od teh poti prehodimo upokojenci v čim večjem številu. V sredo, 7. maja 2014, se nas je ob 7. uri pred gasilskim domom na Igu zbralo 51 pohodnikov in napolnilo avtobus. S prijaznim šoferjem Ivanom Grmom sva si izmenjala nekaj pomembnih podatkov za pohod na Mrzlico ter za smer vožnje. Peljali smo se po avtocesti do Domžal, kjer smo se v Prelogu pri gostilni Mngan ustavili na prvi kavici in čaju. Pot smo nadaljevali čez Trojane, Prebolda do Podmeje (724 m), kjer smo parkirali. Med potjo čez Prebolt sem seznanil navzoče o zgodovini železniške proge, ki je bila od Zabukovice do Žalca namenjena prevozu premo- ga. To je bila ozkotirna železnica, dolga 4 km. Parna lokomotiva je vlekla do 30 vagončkov s hitrostjo okoli 15 km na uro. Progo so leta 1918 začeli graditi italijanski vojni ujetniki in jo končali v enem letu. Zadnji vlak je peljal 24. februarja leta 1964, saj so nato rudnik zaprli. Zanimivo je, da je imel rudnik premoga Liboje-Zabukovica največ zaposlenih v letu 1954, ko je v njem delalo 1.170 delavcev. Od parkirišča na Podmeji smo šli peš 1 uro in 20 minut po maka- damski cesti do planinskega doma na Mrzlici. Nadvse prijazno nas je sprejela oskrbnica Milica Burger. Vsi smo bili hitro postre-ženi z zelo okusno hrano in preostalimi dobrotami. Pred odhodom v dolino smo se vsi skupaj še fotografirali pred planinskim domom na Mrzlici. Vsi, ki smo jih na poti srečevali, so zatrjevali, da je ta gora čisto nekaj posebnega. V vseh letnih časih gora Mrzlica ponuja veliko lepega, lahko bi rekli kar toplega. Vračali smo se eno uro po isti poti nazaj do avtobusa. Čas nas je priganjal, ker je bilo dogovorjeno, da si v Trbovljah ogledamo Zasavski rudarski muzej. V muzeju nas je sprejela in pozdravila Nevenka Hacin. Zanimivo je bilo spremljati razvoj Zasavja, še posebej pa delo in opremo v rudnikih. Ogledali smo si tudi rudarsko delavsko naselje v več stoletni zgodovini, ki je tudi spomeniško zaščitena. Po načrtu je bilo predvideno, da se z avtobusom vračamo proti domu po drugi poti. Peljali smo se iz Trbovelj ob reki Savi čez Litijo in v Dolu zavili še proti Ihanu in v Prelog do gostilne Mngan, kjer smo bili že zjutraj. Tukaj smo si ponovno privezali dušo in telo. Za ples je poskrbela s harmoniko Alojzija Petek iz Matene. V tako veselem razpoloženju smo končali naš že 21. Pohod članov DU Ig, pozno popoldne pa smo se vsi srečni vrnili domov in se zahvalili odličnemu šoferju Ivanu, ki nas je varno vozil po štajerski deželi. Jože Krašovec, vodja pohoda Foto: Jože Krašovec Upokojenci pred planinskim domom na Mrzlici SPORT Vabilo na kolesarski izlet po poteh Krima PD Krim organizira kolesarjenje po poteh Krima. Dobimo se (vsak s svojim kolesom -zaželena gorska in treking kolesa) v sredo, 25. junija, ob 14.30 pred gostiščem Ulčar na Igu. Sledi vožnja s kolesi po trasi: Ig-Iška vas-Gornji Ig-Planinca-Jezero-Brest v dolžini 29 km. Trasa je razgibana in srednje težka. Na koncu udeležence izleta v piceriji MM v Brestu čaka brezplačna malica - manjši prigrizek in nekaj pijače. Udeležba na izletu je brezplačna! Prosimo za potrditev udeležbe do 20. junija. Informacije: Aleš Juvanc 040/747-315 Spoštovani, vabimo vas na MOŠKI BALINARSKI TURNIR DU IG 2014 v petek, 22. avgusta 2014, ob 8.00 uri na balinišču DU Ig pri gasilskem domu na Igu. Prihod ekip ob 8.00 uri. Začetek turnirja takoj po opravljenem žrebu. Tekmovali bomo v disciplini 3+1 po pravilih Balinarske zveze Slovenije. Na turnirju nastopajo le člani društev upokojencev. V primeru slabega vremena bo turnir prestavljen, o čemer boste pravočasno obveščeni. S seboj prinesite obilo dobre volje in športnega duha! Balinarski pozdrav! Franc Virant Ana Podržaj Štefan Bunič Vodja moške balinarske Predsednica odbora za Predsednik DU Ig sekcije DU Ig šport in rekreacijo 28 www.obcina-ig.si Starejši dečki B sezono kronali z naslovom državnega podprvaka Tudi to sezono je z delom in treningi že četrto sezono zapored v tej kategoriji nadaljeval trener Dejan Vujič, ki ima s to ekipo že vrsto lepih rezultatov. Tudi tokrat so bile ambicije in delo z ekipo ponovno usmerjeni v čim boljši rezultat, ki ga je bilo glede na pretekle sezone težko ponoviti. V svoji kategoriji so branili že trikrat zapored osvojen naslov državnih prvakov. Sezono so starejši dečki B in mlajši tokrat začeli že zelo zgodaj. Pred začetkom sezone so se v juliju udeležili velikega mednarodnega turnirja v Izoli - Eurofest 2013. V svoji kategoriji so brez poraza osvojili prvo mesto in med vsemi moškimi ekipami, ki so sodelovale na turnirju, osvojili tudi pokal za fair play. Za državno prvenstvo so se tekmovanja v predskupinah začela že v sredini septembra. V skupini Center 1, kjer so nastopali, so imeli za nasprotnike naslednje ekipe: RD Loka 2012, ŠD Mokerc Ig, RK Radovljica, RK Mark-Olimpija-Krim, ŠD Škofljica, RD Alples Železniki in RD Slovan. Tekmovanje v predskupini so zgolj z enim porazom končali na drugem mestu in se tako uspešno uvrstili naprej v polfinale. V polfi-nalni skupini A je imela ekipa SDB za nasprotnike naslednje ekipe: RK Trimo Trebnje, MRK Krka, RD Istrabenz Plini Izola, RK Mark-Olimpija-Krim, RK SVIŠ Ivančna Gorica, RK Ajdovščina in RD Loka 2012. Kot zanimivost, v pretekli sezoni jih je bilo kar pet, od teh uvrščenih od prvega do šestega mesta v državi. Kljub močni polfi-nalni skupini so bili uspešni in so se ponovno uvrstili na dvodnevni zaključni turnir najboljših štirih ekip v državi, ki je letos potekal v Rdeči dvorani v Velenju. Na finalnem turnirju so sodelovale ekipe ŠD Mokerc Ig, RD Loka 2012, RK Celje Pivovarna Laško in domačini RK Gorenje Velenje. Pričakovanja vseh ekip na zaključnem tekmovanju so bila visoka, saj so bile vse ekipe enakovredne in kvalitetne, tako da bi lahko zmagala in osvojila prvenstvo katerakoli ekipa. Kljub borbenosti je našim fantom zmanjkalo malo moči in sreče ter jim po prvem dnevu ni kazalo najbolje, saj niso vknjižili nobene zmage. Drugi dan finalnega turnirja je tekmovanje spet začela naša ekipa, ki je tokrat igrala proti vrstnikom iz Celja PL. Tekmo so Celjani začeli bolje, vendar so se naši fantje zbrali in na polčas odšli s prednostjo štirih zadetkov (9 : 5). Tudi rezultat je kazal, da se je spet na obeh straneh igrala zelo dobra obramba, posledično je bilo zelo malo golov. Po premoru in napotkih trenerja Vujič Dejana in pomočnika Tomšič Tomaža so tekmo nadaljevali samozavestno in jo pripeljali na koncu do zaslužene zmage (19 : 11). Fantje so se dobro borili in so samo še čakali na razplet zadnje tekme, ki je odločala o prvaku ter tudi o zasedbi prvih treh mest. V zadnji tekmi je RD Loka 2012 zanesljivo premagala domače Gorenje Velenje in tako postala državni prvak, ŠD Mokerc Ig pa državni podprvak. Vsa pohvala vsem navijačem, ki so naše fante z bučnim navijanjem in bobnanjem spodbujali skozi cel turnir. Ponovno so se izkazali tudi velenjski navijači, ki so skupaj z našimi bučno navijali za našo ekipo, ko je ta igrala proti Celju PL. Končna razvrstitev: 1. RD Loka 2012 2. ŠD Mokerc-Ig 3. RK Gorenje Velenje 4. RK Celje Pivovarna Laško —Na koncu turnirja je bila izbrana še trojica najboljših na turnirju: Najboljši vratar: Jošt Juričan iz RD Loka 2012 Najboljši igralec: Brin Cimerman iz ŠD Mokerc Ig Najboljši strelec: Jernej Drobež iz RK Gorenje Velenje Ob koncu tekmovalne sezone še zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri realizaciji oziroma organizaciji, prevozih, ter tistim, ki ste z navijanjem in enkratnim vzdušjem bodrili naše igralce. Pohvala trenerju Dejanu, ki je igralce pripravil in vodil skozi celotno sezono ter z njimi ponovno dosegel odličen rezultat. Na koncu pa še pohvala vsem igralcem, ki so prikazali kvalitetno igro in se kljub naporni sezoni spet zavihteli na visoko drugo mesto v Sloveniji in še enkrat dokazali, da na njih tudi v prihodnje še lahko računamo. Igor Cimerman, ŠD Mokerc Ig RK MOKERC-IG Stojijo: Dejan Vujič (trener), Igor Cimerman (vodja ekipe), Jaka Glavan, Damir Hajric, Brin Cimerman, Andrej Pečar, Haris Slomič, Tomaž Tomšič (pomočnik tenerja), Jože Žagar (fizioterapevt); čepijo: Kristjan Židanek, Martin Možek, Domen Baranja, Gaj Štamcar, Matej Garvas in Gašper Marenče Opravičilo Turističnemu društvu Kureš-ček se iskreno opravičujemo za nenamerno napako v članku IskAAdventure trek 2014 uspešno končan, objavljenem v prejšnji številki Mostiščarja. Dare, Nina in Tjaša so kot razstavljavci predstavljali TD Kurešček. Hvala vam, da ste bili del tega dogodka. PD Krim in IskAAdventure www.obcina-ig.si 29 šport MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • junij 2014 Ženski balinarski turnir DU Ig . tU IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Balinanje je množična oblika rekreacije upokojencev in tako je tudi v našem društvu. V društvu redno vadi skoraj 50 balinarjev. Kot neke vrste nagrada ter prili- ka za pregled usposobljenosti je tudi udeležba ženskih in moških ekip na turnirjih v ljubljanski okolici in doma. Tako je bil petek, 23. maja 2014, ženski balinarski turnir na balinišču DU Ig pri gasilskem domu na Igu. Udeležilo se ga je 32 tekmovalk. Poleg dveh ekip našega društva je sodelovalo še sedem ekip iz naslednjih društev upokojencev: Polhov Gradec, Dragomer-Lukovica, Komenda, Vič-Rožnik, Krim, Bičevje, Brezovica. Vsako ekipo so sestavljale 3 tekmovalke + rezerva. Pred začetkom tekmovanja sem vse prisotne pozdravila in jim zaželela čim boljše rezultate ter dobro počutje pri nas. Pozdravne besede prisotnim sta podala tudi predsednik DU Ig Štefan Bunič ter vodja moške balinarske sekcije DU Ig Franci Virant. Sodnik na turnirju je bil Jože Šivec, ki nam je pred turnirjem podrobno predstavil in pojasnil pravila celotnega tekmovanja. Prireditev si je ogledal tudi župan Občine Ig Janez Cimperman. Zmagovalke turnirja so bile članice ekipe z Brezovice, naša ekipa pa je osvojila pokal za 4. mesto. Po končani podelitvi pokalov smo s pomočjo naših donatorjev in članov naše balinarske sekcije pripravili pogostitev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Zelo hvaležni smo vodstvu in članom PGD Ig, ki nam omogočajo nemotene treninge na balinišču, in če je potrebno, odstopijo tudi prostor za sestanke in pogostitev tekmovalcev in navijačev. Prav posebej pa se zahvaljujemo Občini Ig, ki je sofinancirala to prireditev. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo Športne igre MZU Ljubljana -Osrednja slovenska zveza društev upokojencev Mestna zveza upokojencev Ljubljana vsako leto organizira Pokrajinske športne igre upokojencev Ljubljanske pokrajine, v katero spada tudi Društvo upokojencev Ig. Člani našega društva tekmujemo v pikadu in balinanju. Tekmovanje v pikadu je bilo v Loški dolini v torek, 8. aprila 2014. Tekmovale so ženske in moške ekipe 4 + rezerva. Naše ekipe niso dosegle vidnih rezultatov. Tekmovanje v balinanju pa je potekalo na balinišču v Ljubljana-Šiška. Tekmovanje za ženske je bilo 20. maja, za moške pa 21. maja 2014. Tekmovalo se je v ekipi 4 + rezerva. Ženske smo osvojile pokal za 2. mesto, moški za pokal za 4. mesto. Zahvaljujemo se našemu DU za delno kritje stroškov. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG OKNA • VRATA • SENČILA LES • PVC • ALU V MESECU JUNIJU IN JULIJU BREZPLAČEN ODVOZ STARIH OKEN Razstavno-prodajni salon Dolenjska cesta 83, 1000 Ljubljana T: 01 428 77 77 M: 070 210 715 M: 041 945 261 info@maning.si SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA v Centru Dolfke Boštjančič na Igu PRENADENT, D. 0.0. Nudimo vam: • estetske zalivke, prevleke, mostičke • protetiko na implantatih • proteze • zdravljenje parodontalne bolezni • lasersko zobozdravstvo Naročanje po telefonu: 040/934-000 vsak delavnik med 8. in 18. uro. www.zobozdravstvo-prenadent.si BIBE, varstvo otrok Mojca Glavan, s. p. Strahomer 25, Ig Spoštovani starši, ste ostali brez varstva za vašega malčka? Prijetno podeželsko okolje, zdrava prehrana, veliko gibanja in usposobljeno osebje vas pričakuje v okolici vašega doma. Imamo še nekaj prostih mest. Nudimo tudi možnost subvencioniranja s strani lokalne skupnosti. Vabljeni! Kontakt: 041/819-340 ali na mojca.glavan@siol.net www.obcina-ig.si 31 | GLASILO OBČINI GONGI ZA SLOVENIJO - POLJUB ZEMLJE IN NEBA Vabimo vas na VSESLOVENSKO GONGANJE NA PROSTEM v sredo, 25. junija 2014, ob 19.00 uri na gradu Turjak. Z nami bodo tri gong izvajalke učenke Don Conreauxa ob spremljavi še drugih zvočnih inštrumentov in petja. S seboj ^prinesite: podlogo za ležanje, odejo in toplo oblačilo. Če bo slabo vreme, se gonganje izvaja v gradu v Viteški dvorani. Priporočamo vam, da se pred prepustitvijo zvočnim vibracijam udeležite vodenega ogleda gradu Turjak (za voden ogled potrebujete pribl. eno uro). Za gonganje lahko prostovoljno prispevate po svojih zmožnostih. Informacije na tel. 041/612 891 Maja ali 041/222 312, Darja. Če uporabljate slušni aparat, ni ovir, le med kopeljo se mu odpovejte. Primerno za vse starosti in nazore! Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Vabimo vas na NEKAJ DIVJEGA na delavnico v naravi z Dariom Cortesejem,T poznavalcem divjih rastlin, gurmanom, avtorjem mnogo knjig z recepti za pripravo divje hrane v soboto, 5. julija 2014, ob 9. uri v RTC Zapotok pod Kureščkom. Skupaj se bomo odpravili na travnik, na njivo in v gozd, kjer bomo spoznavali travniške rastline in plevele ter divje začimbnice in iz njih pripravili okusne jedi. Prispevek za delavnico je za člane Društva Zapotok 25 € na osebo, za preostale pa 27 €. Za otroke je delavnica Obvezne prijave do zasedenosti ' mest sporočite najpozneje do 28. junija 2014 na tel. št. 041/222-312 (Darja). 9 A [Vab Ij en i_y ^svet^i vj i h rastlin! ___ _ 'Jt Organizira Društvo Zapotok,'^^ Sekcija za zdravo življenje Spoštovani ljubitelji konj! Konjerejsko društvo Krim vas vabi na KONJENIŠKO PRIREDITEV, ki bo v nedeljo, 13. julija, po 14. uri na hipodromu Vrbljene. Ogledali si boste državno prvenstvo kasaških dirk in kmečke dirke konj Slovenske hladnokrvne pasme. Po končani prireditvi bo poskrbljeno tudi za zabavni program z glasbo. Vljudno vabljeni! VABLJENI V DtiELOfe» K0L1ŠČAHJEV 7. KOllJČARJKI DAN v sotoro, 2$. avguita 2014, od io.m do ifcoo v Dra^i pri Igu. [* piintcru drfja * ndcljo, 14. irjjDsta 1014} Mdovali boitc i railifmh dilMiuh In tyDZMll iivljfnjt nckd ar_j i h p rebivalcev Lju Dljanstcji barja, blfflarjer. (ftditl si hosrt glcialifl» prttitiM »Tji iVflikejijfiera m jimliinnil prcMu ntus^ aihfolcji lir. fl.ntiim Vel ulita in fc md{< injga. Iteuiidltt! KiltMi dan = zabava za vso družinc- '"■""Si www.salomonov-uganliar.si ABERDEEN - škotsko pristanišče ob Severnem morju, ARKONA- severni rt nemškega otoka Rügen v Baltskem morju, DESIREE - švedska kraljica v 19. stoletju Obiščitespletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA V 80. letu nas je nepričakovano zapustil naš ljubi mož, oče, dedek in pradedek ANTON RUPERT, Ulčarjev Tone z Iga. Od njega smo se poslovili 24. aprila 2014 na ižanskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in kolektivu KIG-a za izrečeno sožalje, tople stiske rok, besede tolažbe za podarjeno cvetje, sveče, darovane svete maše. Posebna zahvala ižanskim gasilcem, g. župniku Pozdercu za lep poslovilni obred ter g. Kobalu, g. Strletu in DU Ig za ganljive poslovilne besede. Iskrena hvala ge. Silvi Dolinšek za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali te bomo. Vsi njegovi ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil naš mož, oče in dedek FRANC JANKOVIČ iz Tomišlja 3 Še zadnjič smo se od njega poslovili 12. aprila na pokopališču v Tomišlju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala gre Gasilski brigadi Ljubljana, ki ga je s častno četo pospremila na zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo tudi Pogrebnemu zavodu Vrhovec za pogrebne storitve ter gospe Joži Anzeljc za pripravo vežice. Vsi njegovi Pogrebne atorttue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam POGREBNE STORITVE VRHOVEC d. o. o. Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 ZAHVALA Po hudi in dolgi bolezni nas je 27. 4. 2014 zapustila MARIJA MAVEC, rojena Repar z Iga. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala njenima zdravnikoma dr. Mariji Štefančič Gašperič in dr. Stanislavu Ostanku, partronažni sestri Nedi in gospe Jožici, da ste ji lajšali bolečine in pomagali pri oskrbi. Hvala gospodu Janezu za duhovno podporo v času njene bolezni in zadnje slovo. Hvala tudi pevcem MPZ Ig za zapete pesmi na njenem zadnjem počivališču ter gospodu Alojzu Kobalu za poslovilni govor. Hvala gospe Silvi in pogrebnemu zavodu Vrhovec za organiziranje pogreba. Vsi njeni Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: - ikebane, vence, žarne venčke, sveče .. - zemljo in pesek za grobove - poročne šopke Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! gsm vrtnarije: 041/694-244 MALI OGLASI Prodam bukova drva. Cena 55 €. Telefon: 040/498-738 (Davor)_ Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostiščarja je sreda, 3. september 2014. Septembrska številka Mostiščarja s posebno prilogo Lokalne volitve 2014 bo predvidoma izšla 19. septembra 2014. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. 34 www.obcina-ig.si Mini počitnice & Gasilsko tekmovanje GLASILO OBČINE IG • junij 2014 MOSTIŠČAR i mi o mi ■ 1 r , a! r i mi . t Start orientacijskega teka v Vrbju www.obcina-ig.si Društvo Fran Govekar Ig vabi na tradicionalni 11. pohod po mejah Občine Ig. Tokrat se bomo v počastitev dneva državnosti naše domovine Slovenije enajstič podali na dvodnevni pohod po mejah Občine Ig v soboto, 21., in nedeljo, 22. junija 2014. O natančni trasi pohoda in zbirnem mestu vas bomo še obvestili. Pot tehnično ni zahtevna, vendar je zaradi dolžine in konfiguracije terena naporna in primerna za pohodnike, ki imajo kondicijo in so vajeni daljše hoje. Prijavnina je 35 eur in vključuje: organizacijo in vodenje pohoda, spominsko majico, hrano in osvežilne pijače. Poskrbljeno bo tudi za prevoz opreme in morebitnih onemoglih pohodnikov. Za opremo za nočitev (šotor, spalno vrečo ...) poskrbijo pohodniki sami. Prijave in informacije na GSM: 051/374-475 (Alenka) OBČINA IG gpmai OSREDNJO PRIREDITEV oBSNEVU DRŽAVNOSTI OBČINE IG V PONEDELJEK, 23.6.2014 ob 19.30 uri v dvorani GASILSKEGA CENTRA NA GOLEM KONCERT ŽPZ ŽENE IN DEKLETA DVEH VASI (KD MOKRC) Z GOSTI