www.facebook.com/kidricevo www.kidricevo.ai www.vimeo.com/kidrtcevo Glasilo občine Kidričevo, letnik XVII, 5. številka, DECEMBER 2015 KO NAM ZA PREMOŽENJE NI VSEENO na vaše premoženje Naše storitve ... fizično in tehnično varovanje ... servis in montaža sistemov varovanja ... varovanje javnih zbiranj ... protipožarno varovanje ... servis gasilnikov in hidrantov ... usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom ... trgovina Srečno, zdravo in varno novo leto 2016 ČLAN SKUPINE TALUM VARGAS-AL d. o. o. Tovarniška cesta 10, SI-2325 Kidričevo www. vargas-al.sí, T02 7995 411 NOVOLETNI DOBRODELNI KONCERT ŽUPNIJSKA CERKEV V CIRKOVCAH 3. JANUAR 2016 OB 16. URI Zveza kulturnih društev občine Kidričevo v sodelovanju z Občino Kidričevo, Osnovno šolo Cirkovce in Osnovno šolo Kidričevo vabi na tradicionalni novoletni koncert, ki bo v nedeljo, 3. januarja 2016, ob 16. uri v župnijski cerkvi v Cirkovcah. Zbrana sredstva iz prostovoljnih prispevkov bodo namenjena šolskima skladoma OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo. Vljudno vabljeni! _ Bliža se praznični čas, ko se želje po sreči, zdravju in uspehu selijo iz srca v srce. V letu 2016 vam v svojem imenu in v imenu celotnega uredniškega odbora želim, da se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. SREČNO IN ZDRAVO 2016! Mojca Trafela, „ odgovorna urednica i. Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14. 2325 Kidričevo Odgovorna urednica: Mojca Trafela Uredniški odbor: Tina Mlakar. Smilja Rajher. Jožef Murko. Slavko Pulko. Eva Žunkovič. Anja Rajher Lektoriranje: Vesna Voglar Pulko Tisk: Ekart design d.o.o., Naklada: 2400 izvodov Spletna stran: www.kidricevo.si. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS. pod zaporedno številko 1401. Prispevke za naslednjo izdajo Ravnega polja lahko oddate na portal www.mojaobcina.si do 10. 3. 2016. s, Obvestilo: pridržujemo si pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Nekateri prispevki niso lektorirani s strani lektorice glasila. Reklame niso lektorirane. , .HI & IdSPUK SBHM DOM a A^SBS. Spoštovane občanke, spoštovani občani, VOŠČILO ŽUPANA * * * * 9 » t. f • 'L m i <1 k1 ¡Iv 3fr, ? 1 I_v samo še nekaj dni nas loči od začetka leta 2016. Prihaja čas praznovanja, ki s seboj prinaša pridih čarobnosti, veselja in družinske topline. Občina Kidričevo je svoje ravnanje v zadnjem letu usmerila v realizacijo projektov, ki so tako ali drugače vplivali na kakovost življenja v naši občini. Eden takšnih projektov je tudi odprtje družinskega centra, ki ravno v teh decembrskih dneh nudi prostor za druženje in zagotavljanje potreb različnih oblik družin v vseh življenjskih obdobjih. Tudi v prihajajočem letu si bomo prizadevali za dobrobit vseh občanov in občank. Trudili se bomo izpeljati že zastavljene aktivnosti in seveda iskati možnosti sofinanciranja za nove projekte in ideje. Predpraznični čas je tudi čas, ko je prav, da pomislimo na tiste, ki živijo v revščini, osamljenosti ali pa jim je zaradi bolezni hudo pri srcu. Pozitivna in solidarna miselnost lahko spremenita marsikatero težko situacijo. Vzemite si čas za družino, prijatelje, sosede, poiščite smisel v tistem, kar je dobro, kar vas osrečuje in kar vam daje občutek varnosti. Želim vam prijetne božične praznike ter SREČNO IN ZDRAVO LETO 2016! Župan Anton Leskovar PAkK POD TISOČERIMI ZVEZDAMI Pričakovanja, ki jih je pustilo za seboj lansko dogajanje v Parku mladosti v Kidričevem, so se tudi letos uresničila, ko je le-ta že tradicionalno spremenil svojo podobo in se prelevil v kraj tisočerih zvezd. Pod krošnjami dreves, posutimi z imeni otrok, ki živijo v naši občini, se odvija cel spekter pravljično zasnovanih zgodb, aktivnosti, presenečenj, ki na različne načine zabavajo otroke kot tudi njihove starše ter jih popeljejo v čudovit predpraznični čas. Seznam dogajanja je pester in zanimiv, v simpatično leseno hiško se je tudi letos naselila Zvezdna vila, kot pika na i pa se cel december ponuja brezplačno drsališče. V nizu dogodkov, ki se nam ponujajo v Parku pod tisočerimi zvezdami, pa tudi na drugih lokacijah v občini, bo gotovo vsak našel nekaj zase. Preživite december v družbi vaših najdražjih, obiščite tiste, za katere med letom ne najdete časa, in obiščite katerega izmed kulturnih, glasbenih in drugih dogodkov, ki so na voljo v Parku pod tisočerimi zvezdami ter drugje po občini. MT Foto: Saša Urih Ravno polje. DECEMBER 2015 Rekonstrukcija starega zdravstvenega doma Kidričevo Občina Kidričevo izvaja rekonstrukcijo starega zdravstvenega doma Kidričevo. V okviru javnega razpisa je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje MARKOMARK NIVAL d.o.o., Pobrežje 6 a, 2284 Videm pri Ptuju, ki bo razpisana dela izvedlo za vrednost 621.096,00 evrov. Rok dokončanja del je 31. 8. 2016. Dela so se pričela v sredini meseca septembra 2015. Izvaja se 1. faza. ki zajema ureditev skupnih prostorov s kletjo, pritličja ter stanovanja v 1. nadstropju. Do sedaj je bilo izvedeno sledeče: V kletnih prostorih so se odstranile obstoječe dotrajane instalacije (vodovod, kanalizacija, elektrika, ogrevanje). Izvedli so se novi razvodi za vodovod, kanalizacijo, elektriko in ogrevanje. Za prostore shramb se je izvedla ločilna stena proti stopnišču, kjer bodo nameščena požarna vrata. Uredil se je tudi prostor za čistila. V izvajanju je montaža strojne opreme za potrebe ogrevanja in priprave sanitarne vode. V pritličju so se odstranili tlaki in keramika. Odstranile so se vse stare instalacije. Izvedli so se vsi preboji za instalacije. Pozidale so se predelne stene. Na novo so se potegnile elektro instalacije v vseh prostorih. Izvaja se montaža vodovoda in kanalizacije ter razvoda za ogrevanje.V prostoru za dnevni center se je na vzhodni strani objekta izvedel preboj za nov vhod s predprostorom za dostavo hrane. V 1. nadstropju so se prav tako odstranili vsi tlaki in keramika ter stara instalacija. Na novo so se izvedle elektro instalacije in groba montaža vodovoda, kanalizacije ter ogrevanja. Zazidale so se predelne stene. Dela potekajo po terminskem planu. OU Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 76/14 - odločba ustavnega sodišča in 14/15 - ZUUJFO), 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) in 31. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11), objavljata občini Hajdina in Kidričevo JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka medobčinskega podrobnega prostorskega načrta za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina - ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce - ob avtocestnem priključku in okoljskega poročila 1. Javno se razgrne dopolnjen osnutek medobčinskega podrobnega prostorskega načrta za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina - ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce - ob avtocestnem priključku, ki ga je izdelala Projekta inženiring Ptuj d.o.o., pod številko projekta 93-60-45-10, z datumom avgust 2015, dopolnjeno novembra 2015. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma medobčinski podrobni prostorski načrt uporablja kratica MPPN. Sočasno se razgrne tudi okoljsko poročilo, ki ga je izdelal VGB Maribor d.o.o., pod številko projekta 3583/15, z datumom junij 2015, dopolnjeno oktober 2015, izdelano za dopolnjen osnutek MPPN za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina - ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce - ob avtocestnem priključku. 2. Javna razgrnitev navedenega gradiva bo v času od ponedeljka, 30. 11. 2015, do vključno četrtka, 31. 12. 2015, v sejni sobi Občine Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo in v mali 4 sejni sobi (I. nadstropje) Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina. Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnitve elektronsko dostopno na spletnem naslovu Občine Kidričevo (http://www. kidricevo.si) in na spletnem naslovu Občine Hajdina (http://www. hajdina.si). 3. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka MPPN in okoljskega poročila, ki bo v torek, 15. 12. 2015, ob 16. uri, v dvorani X v Osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo, Kajuhova 10, 2325 Kidričevo. 4. V času javne razgrnitve ima zainteresirana javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku MPPN za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina - ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce - ob avtocestnem priključku in k okoljskemu poročilu za MPPN. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali se jih pošlje na naslov Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo in Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve. 5. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski TEDNIK, na spletnem naslovu Občine Kidričevo (http://www.kidricevo.si) in na spletnem naslovu Občine Hajdina (http://www.hajdina.si). Številka: 3505-8/2010 Datum: 18. 11.2015 Župan Občine Hajdina Mag. Stanislav GLAŽAR Župan Občine Kidričevo Anton LESKOVAR Predavanja za obrtnike občine Kidričevo Odbor za gospodarstvo občine Kidričevo se je na eni izmed svojih začetnih sej odločil, da bo v prihodnje pripravljal razna predavanja za vse mikro. male in srednje velike gospodarstvenike, ki imajo sedež v občini Kidričevo. Tako smo mesec november poimenovali kar izobraževalni mesec, saj smo 6. 11. 2015 v prostorih Občine Kidričevo organizirali predavanje na temo »Davčnih blagajn in sprememb ZGD-1« ter 20. 11. 2015 predavanje o pridobivanju evropskih sredstev s prikazom primerov dobrih praks. Ob tem predavanju se nam je pridružil uspešen gospodarstvenik g. Fingušt in vse udeležence povabil v svoje prostore Mesarije Fingušt v Gaj pri Pragerskem, da smo si lahko ogledali njegovo predelavo mesa. Kot sam pravi, je njegovo podjetje uspešno tudi s pomočjo evropskih sredstev, ki jih je uspešno pridobil za nakup novih strojev. Iskreno se zahvaljujemo za prijazno pogostitev. Na primeru dobre prakse smo lahko videli, da je z vztrajnostjo pri pridobivanju evropskih sredstev mogoče biti uspešen. V kolikor ste zamudili katero izmed predavanj, vam sporočamo, da pripravljamo predavanja tudi v prihodnjem letu. Se vidimo. Leto se hitro zaključuje, zato bi vam v imenu celotnega odbora za gospodarstvo zaželela lepe prihajajoče božične praznike, ustavite se, vzemite si čas za svojo družino, partnerje, prijatelje in ne nazadnje tudi za sodelavce, preživite nekaj sproščenih trenutkov z njimi, saj jim bo dragocen preživet 6as veliko pomenil. Hkrati vam želimo tudi uspešno in gospodarno prihodnje leto. Naj vam prihodnje leto prinese novih zamisli in idej, ki jih boste lahko izkoristili na svoji poslovni pravljični poti. Srečno! Še kratek nasvet za leto 2016: "Delajte na sebi!" Učite se, krepite svojo fizično in miselno kondicijo. Berite, razmišljajte, provo-cirajte, izzivajte. Povezujte se s sodelavci in poskusite eden drugega preseči. Vodje, spodbujajte okolje, v katerem se bodo vsak dan rojevale nove ideje in v katerem se bodo sodelavci trudili za "dres podjetja" bolj kot za slavo lastnega imena. Ne bojte se delati napak, saj se največkrat z napakami odkrijejo nove priložnost in se rodijo še boljše ideje in odločitve. Upajte si biti drugačni, razmišljajte o tem, kako ustvariti "svojo panogo" ali tržno nišo, v kateri boste lahko ustvarili še bolj zveste in zadovoljne stranke (vir: BMC International - novičke). Anja Rajher, mag. ekon. in posl. ved, predsednica Odbora za gospodarstvo Asfaltiranje nove ulice V soboto, 3. oktobra 2015, smo v novi ulici v Lovrencu na Dravskem polju tudi uradno odprli na novo asfaltirano cestišče. Otvoritev je potekala v organizaciji vaščanov omenjene nove ulice. Povabili smo bližnje sosede in vse, ki so v kakršni koli vlogi prispevali k tej za nas veliki pridobitvi. Še enkrat vsa zahvala vsem, ki so prispevali svoj delež k tej naši pridobitvi, posebna zahvala gre občinski upravi, svetnikom, odborom in seveda g. županu Antonu Leskovarju. Organizacijski odbor otvoritve: Korezovi, Šoštarjevi, Soršakovi Ravno polje. SEPTEMBER 2015 5 Družinski center Kidričevo na široko odprl vrata občanom Družinski center, kije doslej deloval le na lokaciji Konjeniškega parka Starošince in izvajal predvsem programe počitniških aktivnosti za otroke in mladostnike, je v letošnjem letu pridobil namenska sredstva za širitev programov preko javnega razpisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ključnega pomena za uspeh pri razpisu sta bila zagotovo izkazan interes in podpora Občine Kidričevo, saj je bilo sodelovanje z lokalno skupnostjo predpogoj za prijavo na javni razpis. Sofinanciranje je uspešno pridobilo le 15 družinskih centrov, družinski center Kidričevo pa je tako postal edini tovrstni center v Podravju. OD KOD IDEJA O DRUŽINSKEM CENTRU IN KOMU JE NAMENJEN? Družina se je v postmodernem svetu znašla sredi razburkanega morja, kjer starši in otroci iščejo ravnotežje med poklicnim, družinskim in zasebnim življenjem. Vse večji družbeni, poklicni in osebni pritiski (v nekaterih družinah zaradi delovne preobremenjenosti, drugod zaradi brezposelnosti) dandanes starše in partnerje postavljajo pred številne izzive, ki smo jim sami včasih težko kos: kako razreševati vsakodnevne vzgojne dileme; kako uskladiti poklicno in družinsko življenje; kako premagovati stres in uspešno reševati vsakodnevne družinske napetosti in konflikte; kako izboljšati svoj odnos z otrokom, partnerjem in med so-rojenci; kako živeti bolj srečno in polno družinsko živjenje? Z družinskim centrom želimo ponuditi prijeten prostor za druženje in pogovor ter močno informativno, svetovalno in izobraževalno središče, kamor se lahko vsi družinski člani obrnejo po nasvet, pomoč in podporo. Namenjen je otrokom, mladostnikom, staršem, partnerjem in drugim družinskim članom, vključitev v programe pa je za uporabnike brezplačna. DEJAVNOSTI IN POSLANSTVO DRUŽINSKEGA CENTRA Delovanje družinskega centra je široko in obsega kvalitetne preventivne in kurativne programe, ki so celostno naravnani in med drugim vključujejo tudi številne sodobne inovativne metode obravnave (družinska mediacija, aktivnosti in terapija s pomočjo konja, coaching s konji). Programi so namenjeni: - staršem in partnerjem (delavnice za krepitev starševskih kompetenc, delavnice za izboljšanje komunikacije v družini), s katerimi ponujamo podporo in prostor za raziskovanje aktualnih vprašanj in izzivov v sodobni družini; - otrokom in mladostnikom (delavnice za osebnostno rast otrok in mladostnikov, organizirane počitniške aktivnosti), preko katerih želimo mlade usmerjati v koristno izrabo prostega časa in jih odtrgati od mobilnih telefonov, računalnikov in televizije; neformalnemu druženju; nudenju informacij o različnih možnostih podpore in pomoči s strani javnih institucij in nevladnih organizacij. Vsebine programov bogatijo tudi zunanji sodelavci iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor ter številni gostje. VKLJUČITEV V NEFORMALNO DRUŽENJE V DRUŽINSKEM CENTRU LAHKO DRUŽINAM MOČNO OLAJŠA VSAKDAN. S programi neformalnega druženja, občasnim organiziranim varstvom in organiziranimi počitniškimi aktivnostmi staršem pomagamo pri lajšanju vsakdanjega usklajevanja med družinskimi člani in poklicnimi dolžnostmi. Družinski center nudi prostor za sproščeno druženje in igro, varno in odgovorno uporabo inter-neta, pomoč v osebnih stiskah ... Otroci in odrasli različnih starosti in iz različnih kulturnih okolij se lahko preko različnih aktivnosti medsebojno spoznavajo in tako širijo pozitivne medosebne odnose v lokalni skupnosti. Skozi neformalno in priložnostno učenje se otroci in mladostniki učijo strpnosti, tolerantnosti in umetnosti sobivanja z vrstniki. S pomočjo prostovoljcev, ki se že vključujejo v delovanje družinskega centra, pa zagotavljamo tudi brezplačno učno pomoč, kar bo starše tudi finančno razbremenilo. Prostovoljsko bazo bomo v skladu s potrebami v prihodnje še razširili. Mavrične barve v ponudbi družinskega centra soustvarjajo predvsem otroci, mladostniki in starši s svojim aktivnim sodelovanjem, izražanjem svojih potreb, predlogov, ponujeno pomočjo pri organizaciji dogodkov, iger, izborom tematik pri delavnicah in aktivnostih ... KJE SE NAHAJAMO? Družinski center Kidričevo se nahaja na dveh lokacijah, in sicer v Konjeniškem parku Starošince, na sedežu Zavoda Nazaj na konja, ter v Kidričevem, v nekdanjih prostorih Občine, kjer so tekom poletja potekala obnovitvena dela, v jesenskih mesecih pa so otroci pisanim stenam s pomočjo barv in čopičev vdahnili prav poseben pečat. Naše prostore smo poimenovali po rastlinah, ki simbolizirajo ljubezen, upanje in družinsko srečo. Pridružite se nam lahko v sobah Sončnica, Rožmarin in Sivka. SE ŽELITE PRIDRUŽITI? Toplo vas vabimo, da se nam kadarkoli v času uradnih ur pridružite v naših prostorih, ki jim bomo napolnili z dobrimi pogovori, delavnicami, aktivnostmi in sproščenimi klepeti ob kavi ali čaju, ki bosta pridišala iz naše čajne kuhinje ... K sodelovanju (poleg otrok, mladostnikov, staršev, dedkov, babic, tet, stricev in drugih posameznikov ...) vabimo tudi prostovoljce, ki jih veseli druženje z otroki in mladostniki in so pripravljeni pomagati pri domačih nalogah, nuditi učno pomoč, organizirati kakšno super kreativno delavnico ter prispevati sveže ideje. Metka Demšar Goljevšček Lara Brglez, dipl. socialna pedagoginja Drage občanke in občani, dragi otroci, mladostniki in starši! Tudi Družinski center Kidričevo se pridružuje pestremu programu decembrskih prireditev »Parka pod tisočerimi zvezdami«. Za vas pripravljamo zanimive dogodke: DATUM URA DOGODEK KRAJ DOGODKA 7,9 m 10 12 2015 16 00-1900 USTVARJENI ZA USTVARJANJE PROSTORI DRUŽINSKEGA CENTRA KIDRIČEVO Ukca Bon«a K/aitfierja 25 Ktirtoevo 912 2015 18 00-1630 DRSANJE ZA MAME !N DAME S HELENO GORNJAK DRSALIŠČE V PARKU POO TISOČERIMI ZVEZDAMI 14. 16 in 17 12 2015 16 00-1900 USTVARJENI ZA USTVARJANJE PROSTORI DRUŽINSKEGA CENTRA KIDRIČEVO. Ukca Bonea Kraigherja 25 KkJrtoevo 1612 2015 16 00-18 30 DRSANJE ZA PARE IN ZALJUBLJENCE DRSALIŠČE V PARKU POO TISOČERIMI ZVEZDAMI 1912 2015 1500-1600 DRUŽINSKA NAGRADNA K3RA NA ZIMSKEM POLIGONU PARK POD TISOČERIMI ZVEZDAMI 21 m 23 12 2015 16 00-1900 USTVARJALNE DELAVNICE. BO&ČNE ZGODBE IN BO&Č-NE PESMI PROSTORI DRUŽINSKEGA CENTRA KIDRIČEVO. Ulica Borisa Kraigherja 25. Kidnčevo 1500-1600 DRUŽINSKA NAGRADNA IGRA NA ZIMSKEM POLIGONU PARK POO TISOČERIMI ZVEZDAMI Veseli bomo druženja z vami in vašimi družinskimi Člani! 6 Martinovanje v Kidričevem KDAJ SO NAŠA VRATA ODPRTA? DRUŽINSKI CENTER KIDRIČEVO -enota »NAPREJ DO MAVRICE« Ul. Borisa Kraigherja 25. 2325 Kidričevo Delovni čas: ponedeljek in sreda: od 11. do 19. ure Opomba: v decembru tudi ob četrtkih od 16. do 19. ure DRUŽINSKI CENTER KIDRIČEVO -enota »NAZAJ NA KONJA« Starošince 37 b. 2326 Cirkovce Delovni čas: četrtek in petek: od 12. do 20. ure Opomba: v decembru ob četrtkih le med 12.00 in 15.45. nato nadaljujemo v enoti Kidričevo V času šolskih počitnic je urnik prilagojen počitniškim aktivnostim. Preverite na spletni strani/fb oziroma pokličite na spodnje kontakte. Lara Brglez, strokovna sodelavka in koordinatorka neformalnega druženja: 040 851 185. lara@nakonju.si Metka Demšar Goljevšček, vodja projekta: 041 976 403. metka@nakonju.si Več informacija na: http://družine, center/ Martinovanje je bilo izvedeno v organizaciji Občine Kidričevo v sodelovanju s turističnim društvom in Zvezo kulturnih društev Občine Kidričevo. Najmlajši so svojo kreativnost lahko dokazovali na ustvarjalnih delavnicah, kjer so izdelovali prisrčne buče iz papirja. Prisotne je nagovorila tudi vinska kraljica za leto 2015, Sabina Valdhuber Falot iz Svečine, ki se je v imenu svečinskih vinogradnikov zahvalila za povabilo na dogodek. Po njenem mnenju je letošnja letina odlična. V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina, ko se mošt Ravno polje. DECEMBER 2015 Martinova delavnica V soboto, 14. novembra, je tržnica v Kidričevem ponovno zaživela ob zvokih glasbe ter ustvarjanju otrok pod okriljem zdaj že tradicionalnega martinovanja. V soboto, 14. 11. 2015, smo članice DPD Svoboda Kidričevo pripravile delavnico v sklopu praznovanja martinovega. Delavnica se je odvijala na prostem v Parku mladosti v Kidričevem. Otroci so ustvarjali buče iz barvnih trakov papirja in sovice na kartonske krožnike. Pri dejavnosti so Nastali so zelo različni in barviti izdelki. Delavnice se je udeležilo 36 otrok, ki so zadovoljni odnesli svoje izdelke domov.Veseli me, da se je delavnice udeležilo veliko število otrok, ki so s svojo ustvarjalnostjo prispevali k prijetnemu druženju več generacij. Jožica Raca, otroških kreativnih delavnic Daljinsko ogrevanje Kidričevega S podelitvijo koncesije družbi Petrol. d.d., z začetkom ogrevalne sezone 2014/2015 smo začeli opravljati dejavnost daljinskega ogrevanja v naselju Kidričevo. Sistem smo prevzeli od Občine Kidričevo. Sklenili smo pogodbo za dobavo toplote s proizvajalcem toplote Silkem, d.o.o.. ter pogodbo za izvajanje obračuna po delilnikih z Javnimi službami Ptuj. Od Občine Kidričevo smo pridobili podatke o odjemalcih, vendar so bili ti iz predpretekle sezone, saj drugi niso bili na voljo. Odjemalcem smo poslali v podpis nove pogodbe o odjemu. Začeli smo z obračunavanjem akontacij, pri čemer sistema obračuna nismo spreminjali.Hkrati smo začeli z obnovo dotrajane regulacije v toplotnih postajah, da bi lahko zagotovili ustrezno temperaturno regulacijo in vzpostavili nadzor nad delovanjem. Obstoječa regulacijska oprema namreč ni omogočala tekočega spremljanja in nastavitve dogovorjenih režimov ogrevanja , zato je prihajalo do določenih odstopanj. Trenutno nastavljeni parametri omogočajo ogrevanje med 5. in 22. uro, kar pa se lahko spremeni s pisnim soglasjem večine stanovalcev v posameznem objektu. Dela na sekundarnem sistemu ogrevanja, kot npr. obnova toplotnih postaj, dvižnih vodov ali instalacijske obnove (menjave ogrevalnih teles) v individualnih stanovanjih niso predmet koncesijske pogodbe, ki jo je Petrol sklenil z Občino Kidričevo. Za stavbe, iz katerih bomo prejeli pobude za obnove, bomo pripravili ponudbe. Če pa se bodo stanovalci odločili, da ta dela zanje izvedejo drugi izvajalci, nas morajo o tem predhodno obvestiti, da poskrbimo za ustrezen nadzor nad delom, ki bi lahko vplival na sistem daljinskega ogrevanja. Po koncu prvega leta obratovanja smo analizirali obratovanje sistema daljinskega ogrevanja. Primerjava pokaže, da je naselje Kidričevo v zadnji ogrevalni sezoni porabilo 3.744 MWh toplote oz. 3 % več kot v ogrevalni sezoni 2013/2014. Vsi odjemalci so v oktobru prejeli letno poročilo, v katerem so prikazane značilnosti porabe posameznega odjemalca in so bile tudi osnova za poračun, izveden v mesecu septembru. Kako bo obračun ogrevanja potekal v prihodnje? Tudi v letošnjem letu bodo na računih za ogrevanje od meseca oktobra 2015 do maja 2016 mesečne akontacije (8 x) za variabilni del, medtem ko se bo fiksni del tako kot v pretekli kurilni sezoni obračunal v vseh mesecih v letu. Višina letošnjih akontacij ogrevanja je določena na podlagi dejanske porabe, ki so jo imeli odjemalci v ogrevalni sezoni 2014/2015. Za delitev porabe med posameznimi stanovanji v objektih imajo lastniki sklenjene pogodbe o načinu delitve stroškov ogrevanja in vgradnjo sistema za razdelitev stroškov ogrevanja izdelek METRIX Systems AG - licenčni zastopnik KOMUNALNO PODJETJE PTUJ, d.d., s komunalnim podjetjem. Pogodbe so večinoma iz leta 2001.Te pogodbe niso skladne z veljavno zakonodajo in jih je nujno potrebno posodobiti. V začetku novembra je stopil v veljavo nov Pravilnik o delitvi stroškov toplote v stanovanjskih in drugih stavbah z 8 več posameznimi deli (Ur. I. RS 82/2015), ki prinaša predvsem novosti pri načinu merjenja in delitvi stroškov za toploto, obračunu stroškov za toploto in opredeljuje obveznosti izvajalca delitve in izvajalca obračuna stroškov. Uporabniki bodo novosti občutili predvsem tam, kjer poraba med enotami bistveno odstopa (porabe skoraj ni ali pa je prevelika). Zakonodajalec je namreč predvidel, da je potrebno tudi v primeru, ko se stanovanje ne ogreva, plačevati toploto, ki prehaja iz sosednjih stanovanj. V takih primerih je predvidena tudi delitev po ogrevalni površini. Določila novega pravilnika moramo tudi v sistemu daljinskega ogrevanja Kidričevo uveljaviti z obračunom za ogrevalno sezono 2015/2016. To pomeni, da bomo navedena pravila morali upoštevati pri poračunu. Naj omenimo še, da imajo delilniki, vgrajeni po že omenjeni pogodbi s Komunalnim podjetjem Ptuj, življenjsko dobo običajno okrog 15 let. V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo, da se bodo okvarili do te mere, da delitev ne bo več mogoča. Zato predlagamo, da se stanovalci predhodno medsebojno dogovorijo za posodobitev oz. vgradnjo novih delilnikov. Ker je delitev stroškov toplote povezana s tehničnimi lastnostmi posameznega proizvajalca delilnikov, je navadno proizvajalec delilnikov tudi izvajalec delitve, ki izvede popis delilnikov in odpravi reklamacije, nastale zaradi napak in odčitkov na delilnikih. Zato je smiselno, da se hkrati z vgradnjo novih delilnikov podpiše tudi nova pogodba o delitvi stroškov. Zavedamo se, da je bilo v pretekli sezoni v našem sodelovanju z odjemalci precej nejasnosti, in upamo, da smo jih zadovoljivo pojasnili. Ker si v prihodnje želimo boljšega sodelovanja, smo se odločili, da bomo v prihodnje uvedli poleg dežurne službe, ki je sicer stalno na voljo, še enkrat mesečno srečanja z odjemalci. Termini bodo objavljeni, bomo pa prosili za posredovanje vprašanj vnaprej, da se bomo na odgovore lahko kvalitetno pripravili. Petrol d.d. k reai Zbirni center Kidričevo Spoštovani uporabniki, zbirni center je prostor, ki zagotavlja urejeno in pravilno zbiranje odpadkov ter hkrati predstavlja dodaten standard na področju ravnanja z odpadki. V zbirnem centru se namreč zbirajo tiste vrste odpadkov, ki jih ne moremo odložiti v posode ali vrečke, katere uporabljamo za zbiranje odpadkov doma oziroma na izvoru nastanka. Pomembno je, da skupaj skrbimo za pravilno zbiranje odpadkov in si tako ustvarjamo življenja vredno okolje. Zato vas vabimo, da v zbirni center pripeljete vaše odpadke in tako pripomorete k čistejši in lepši podobi kraja, v katerem živite. NE POZABITE: Gospodinjstva lahko v zbirnem centru brezplačno oddate še naslednje vrste odpadkov: - kosovne odpadke (staro pohištvo, vzmetnice za postelje ...), - male gospodinjske aparate (sesalniki, mlinčki, sušilci las, likalni-ki ...), belo tehniko (hladilniki, štedilniki, pralni in pomivalni stroji, mikrovalovne pečice ...), - električno in elektronsko opremo (TV-aparati, računalniki, radio ...), - plastiko, - plastično, papirno, kovinsko in stekleno embalažo, - odpadna jedilna olja in maščobe, - zdravila, pesticide, baterije in akumulatorje, - izrabljene avtomobilske gume (do 50 kg/leto/gospodinjstvo), - zavržena/uničena oblačila, - odpadni les, okna ... NE SPREGLEJTE: V letu 2016 se delno spremenijo dnevi odvoza posameznih vrst odpadkov - glejte urnik, ki je priložen položnici. Hvala, ker skupaj z nami skrbite za življenja vredno okolje! Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj, d.o.o. Koncert moškega pevskega zbora Talum Kidričevo Spet je leto naokrog, za nami pa še eno leto uspešnega cfela našega pevskega zbora. Tako kot že nekaj let smo tudi letos pripravili svoj letni koncert 6. decembra v dvorani restavracije PAN v Kidričevem. Krasen večer, napolnjen z ubranimi glasovi, smo dopolnili z zvokom citer in violine izpod prstov Leje in Gaje, glasbil, ki v teh dneh pričakovanj vnašata mir, sproščenost med nas. Naš naslednji December, mesec, ko se ozremo nazaj in pričakujemo prihod novega leta, je kot nalašč primeren, da se svojim poslušalcem predstavimo s svojimi dosežki. Da pa to ne bi izzvenelo preveč monotono, smo medse povabili zanimive glasbene goste. Nedeljsko popoldne smo pričeli še z zadnjimi pripravami in uglaševanjem vseh nastopajočih, ob 17. uri pa so naši poslušalci napolnili dvorano. Koncert smo gostitelji pričeli z znano Vive l'amour. Ob prepevanju slovenske ljudske Glej, glej, kak mimo gre se je na oder sprehodila povezovalka Monika. Njen prijeten glas, izbrane besede so napolnile dvorano in nam pričarale praznično vzdušje decembra. V prijetni igri svetlobe v praznično okrašeni dvorani in odličnem oblikovanju zvoka smo nadaljevali svoj nastop. Po uvodnih pesmih zbora smo prostor na odru prepustili našim prvim gostom, otroškemu pevskemu zboru Osnovne šole Kidričevo pod vodstvom zborovodkinje Liljane Krošelj. Igrivost mladih nastopajočih ob spremljavi zborovodkinje je vnesla v dvorano prešerno vzdušje in ni jih malo tistih, ki si so poti-homa v sebi prepevali Kekčevo pesem in tudi ostale poznane iz svojega otroštva. Ponovno je z odra zadonel glas zbora in slišali smo prelepe ljudske iz slovenske narodne zakladnice. sklop pesmi so predstavljale napitnice s pridihom Dolenjske. Sledilo je majhno presenečenje. Na oder je stopila odlična jazz pevka Natalija Tumpej. Ob izvrstni spremljavi kitarista Staneta Hebarja nam je zapela priredbe dveh slovenskih in ene tuje skladbe s pridihom prihajajočega prazničnega časa. V zadnjem delu koncerta smo nastopili ob spremljavi družinskega tria Buček. Zborovodja mag. Oliver Buček je vzel v roke bas kitaro, pridružila sta se hči Tjaša Ana s kitaro in sin Amadej z diatonično harmoniko. Seveda so bile na sporedu skladbe iz narodnozabavne zakladnice. Začetek vsem dobro poznani Slakov Čebelar s solistoma Danijem Jezo in Jankom Kirbišem, nadaljevali smo s Kam le čas beži in Daj mi poljub pa spet znane Slakove. Sama glasba in zborovod- jevo vzpodbujanje prisotnih, naj se nam pridružijo pri prepevanju refrenov, nista pustila ravnodušnega nobenega prisotnega v dvorani. Za konec so se nam na odru pridružili vsi nastopajoči in na ves glas smo zapeli V dolini tihi, za dodatek pa še znano slovensko napitnico. Koncert smo pripravili kot kolaž točk od otroške igrivosti do zrelosti in izkušenosti pevcev v zrelih letih, seveda v smislu ohranjanja pevske dediščine na Slovenskem. Poslušalci so vsako točko programa nagradili z bučnim aplavzom in kaj je lahko še lepšega in kaj večja nagrada nastopajočim? Zaključne misli, besede zahvale vsem, povabilo zbora mladim pevcem, da se nam pridružijo, in končali smo prijeten večer v dvorani restavracije Pan v Kidričevem. Zapisal predsednik zbora Edvard Hojski Ravno polje. SEPTEMBER 2015 9 Krivci za glasbeno veselje Tamburaši in dvajset let Veselih polank Ljudske muzikantke in njihovi potomci so se kalili pri tamburaših. Na koncertu ob dvajsetletnici delovanja Veselih polank je s svojim nastopom tamburaški orkester istega Prosvetnega društva Vinko Korže nadgradil prireditev. Umetniški vodja gospod Drago Klein je s svojo prireditvijo kot vedno navdušil občinstvo. Na dvajsetletnici Od ljudskih viž do hard ročka so nastopali potomci Veselih polank. Tamburaški orkester pa je bil za marsikaterega potomca in članice jubilantk prvi stik z glasbili. Obudili so si spomine na mladost, na prve nastope, šivanje noš in prigode na nastopih. Iskrena hvala za odziv na naš koncert, dodali ste piko na i k pestrosti programa. Želimo vam še obilo uspehov, dobrih nastopov po širnem svetu, da bi še naprej vzgajali mladi rod tamburašev in glasbenikov. Vesele polanke Veliko zdravja in veselja brez žalosti in trpljenja, v prihodnjem letu 2016 Vam želi frizerski salon »SANDRA«. Koncert skupine Pepi Krulet "Tombola!!!" Člani skupine Pepi Krulet so v nedeljo, 15. novembra, izvedli letni koncert z naslovom Tombola, ki nas je na humoren način popeljal v čase, ko so se v neposredni bližini zares odvijale tombole. Glasbeni sestav, ki v letošnjem letu obeležuje 15 let delovanja, je na koncertu preigraval dobro poznane narodnozabavne pesmi, a v lastni preobleki in aranžmaju. Na koncertu so sodelovali tudi gostje - Klapa LENT iz Hotinje vasi, ki so nas z mediteranskim melosom popeljali na morje. Tombole pa se je udeležil tudi stari oča Jožef iz nepozabne serije predstav cirkovške dramske sekcije Jožefovi, ki je tako kot zmeraj stresal šale. Pepiji so po koncertu obiskovalce tudi pogostili in skupaj z njimi tudi nazdravili. Kulturna hiša tete Malčke Foto: Saša Urih Pepi Krulet na koncertu "Tombola' Koncert ob 40-letnici Tamburaškega orkestra Cirkovce je prestavljen Dragi ljubitelji glasbe in poslušalci Prestavili smo ga na naslednje leto, in tamburaškega orkestra Cirkovce. Le- sicer na 5. 3. 2016. Točno uro boste še tos bi morali prirediti KONCERT OB izvedeli. Zahvaljujemo se vam za razume- 40-LETNICI DELOVANJA, vendar se vam vanje, obenem pa vam obljubljamo, da se opravičujemo. Včasih stvari ne moremo bomo dodobra pripravili ter vam ogreli srca predvidevati in ob nepravem času je tudi v mesecu marcu. Želimo vam vesele vmes posegla bolezen. Koncerta zara- praznike in vse dobro v prihajajočem letu di zdravstvenih težav članov orkestra 2016. Se vidimo na koncertu, ni bilo moč izvesti v mesecu decembru. Doroteja Terbovšek Tamburaški orkester Cirkovce 10 Vinko Korže na svetovni razstavi Expo V zadnjem tednu septembra smo se člani Folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc udeležili svetovne razstave Expo v Milanu, kjer smo v sodelovanju z LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah predstavljali kulturno-etnografsko in oblačilno izročilo naših krajev. Prav noše so bile v preteklih letih velika pridobitev društva, sofinancirana s strani omenjenega društva po projektu Leader. Člani najstarejše folklorne skupine v SJoveniji smo skupaj s predstavniki zavoda Bistra iz Ptuja pred slovenskim paviljonom s slovensko ljudsko glasbo, cirkovškimi plesi in pozitivno energijo pritegnili veliko pozornosti obiskovalcev. Skrbeli smo za animacijo mimoidočih z zabavnim plesom in bili na voljo za fotografiranje. V soboto je Expo obiskalo okrog 300.000 obiskovalcev in gneča je bila nepopisna. Med nastopi smo imeli tudi nekaj prostega časa, da smo si ogledali razstave drugih držav, obiskali smo paviljone Francije, Avstrije, Mehike, Romunije, Ekvadorja, Kambodže, Poljske. Vinko je dobil tudi svoj Expo potni list. Navezovali smo stike in sklepali prijateljstva s Slovenci in z ljudmi z vsega sveta. Bilo je naporno, ampak tudi lepo in zabavno. Nadvse smo ponosni in veseli, da smo lahko zastopali Slovenijo, Ptuj, MOŠKO WZ Kviza smo se udeležili v vseh kategorijah, dosegli 1. in 3. mesto pri pionirjih, mladinci so se veselili 1., 2. in 4. mesta in pripravniki so kot edina ekipa dosegli uvrstitev na regijski kviz. Kmalu zatem smo se udeležili regijskega kviza v Ju-rovskem Dolu in ponovno pokazali, da ni heca s "ta mladimi" iz Lovrenca. Pionirke so zasedle 5. mesto, mladinci 10., pripravniki so z 2. mestom pridobili pravico nastopa na državnem kvizu, prav tako pa tudi mladinke, ki so pometle s konkurenco in osvojile zlato medaljo! Z dvema ekipama smo se podali v Kranj na 14. državni kviz gasilske mladine. Mladinke so v svoji kategoriji dosegle odlično 5. mesto, prav tako pa so se odlično odrezali naši pripravniki, ki so zasedli 10. mesto v svoji kategoriji. Maja smo se mentorji PGD Lovrenc skupaj z ostalimi mentorji iz naše regije udeležili 1. posveta mentorjev mladine Podravske regije. Naučili smo se marsičesa novega, sklenili nova prijateljstva in poznanstva ter se zraven vseh predavanj tudi zabavali. Prav tako smo se udeležili največjega sejma gasilske reševalne opreme na svetu, ki je organiziran vsakih 5 let v Nemčiji. Z videnim pa smo zelo zadovoljni, saj ta sejem ponuja vse novosti in zanimivosti z našega področja. Prišel je junij, čas tekmovanj, ki smo se jih z veseljem udeležili. S kar 8 ekipami smo se udeležili občinskega tekmovanja GZ Kidričevo, ki je to leto potekalo v Jablanah. Uspelo nam je dobiti nekaj novih pokalov in s tem uvrstitve na regijsko tekmovanje. Avgusta smo organizirali tradicionalni curkomet in veselico, ki so jo popestrili Poskočni muzikanti. 18. pokal Lovrenca smo organizirali v sredini avgusta, ko nas je z udeležbo ponovno počastilo več kot 30 ekip starejših gasilk in gasilcev iz cele države. Prvič smo se z mladimi udeležili tekmovanja regijske orientacije, po uspešnem napredovanju z občinske orientacije. Tekmovanja smo se udeležili z dvema ekipama. Ekipa naših mladink je dosegla 4. mesto, ekipa pripravnikov pa 2. mesto, kar jim je zagotovilo vstopnico za državno tekmovanje, kjer so v močni konkurenci in z nekaj smole zasedli 24. mesto. Pridno smo trenirali, zato smo bili septembra odlično pripravljeni na regijsko tekmovanje 2015, ki se je odvijalo na Ptuju. Članicam B se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje, saj so dosegle odlično 3. mesto, prav tako je uspelo starejšim gasilcem, ki so bili odlični 2. Žal so naše pionirke pristale na nehvaležnem 4. mestu, vendar je naš Žarko vseeno ponosen nanje, saj so bile izvrstne. Ponosni smo nase in na vse naše člane. Ne samo da smo spet uspeli nanizati izjemne uspehe, ampak smo s sodelovanjem v čistilni akciji poskrbeli tudi za naše okolje, z udeležbo na intervenciji uspešno pomagali pri gašenju požara, obiskali šole in poskrbeli za preventivne akcije, se izobraževali, z različnimi dogodki popestrili dogajanje v domačem kraju in se ob tem zabavali. Res je, za nami je izjemno leto in prav zato se še toliko bolj veselimo naslednjega, ko nas čaka prav posebno praznovanje 130-letnice našega gasilskega društva in prevzem novega avtomobila. Obljubljamo, da bomo poskrbeli za polno različnih dogodkov, zato vas vabimo, da praznujete z nami. Se vidimo v letu 2016! PGD LOVRENC NA DR. P. 130 let PRAZNUJTE Z NAMI FEBRUAR 2016 OBČNI ZBOR MAREC 2016 POHOD Z BAKLAMI APRIL 2016 PREVENTIVNI DAN MAJ 2016 POSTAVITEV MAJSKEGA DREVESA KONCERT PIHALNE GODBE JUNIJ 2016 OBČINSKO TEKMOVANJE AVGUST 2016 GASILSKA VAJA PREDSTAVITEV BILTENA SVEČANA SEJA CURKOMET IN KONCERT DAN GASILCA IN VESELICA 14. 8. 2016 GASILCILOVRENC V dvorani Restavracije Pan v Kidričevem je v četrtek, 3. decembra, ob 17. uri potekala predstavitev knjige NK Aluminij. Prisluhnili smo vsebini in si ogledali fotografije iz knjige. V predstavitev knjige nas je popeljal mag. Radovan Pulko, nakar je o tehnični plati knjige spregovoril grafični oblikovalec Nejc Janžekovič, ki je svoje izkušnje nabiral v Londonu. Vsebino knjige je predstavil avtor knjige Gregor Dončec. Predstavitev v praznično okrašeni dvorani je bila res posebno doživetje. Pred približno devetdesetimi poslušalci je avtor predstavil kronologijo nogometnega kluba. Ob tej priložnosti je bila na ogled tudi razstava z muzejskimi eksponati nogometnega kluba Aluminij. Po predstavitvi je sledilo druženje v družabnem kotičku, kjer so si obiskovalci izmenjali mnenja in vidno zadovoljni odšli prazničnim dnem naproti. Tako kot vse ostalo ima tudi nogomet svojo zgodovino. Ker je zgodovina pisateljica človekovega življenja in ustvarjanja, je prav, da se malo ozremo tudi v preteklost. GD Ravno polje. DECEMBER 2015 m Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet Čebele in ostali opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pome m-bno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi. Čebele imajo preko opraševanja pozitivne učinke na celoten ekosistem in z njim povezanim ohranjanjem biotske raznovrstnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bioindikator razmer v okolju. Preko opazovanja njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je potrebno ukrepati. Če na opozorila ne reagiramo pravočasno, so lahko kasnejše posledice še večje. V zadnjem obdobju so predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom čebele in ostali opraševalci vse bolj ogroženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih površin je zaradi vse večjih površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije pridelave travinja vse manj in še ta nudi čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in manjši pestrosti kot nekoč. V okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Republika Slovenije na pobudo Čebelarske zveze Slovenije Organizaciji združenih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za SVETOVNI DAN ČEBEL. 20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734-1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje je opisano v mnogih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je bila izdana v letu 1999. Do sedaj so pobudo podprle že številne organizacije in posamezniki. Med drugim je pobudo v okviru 44. čebelarskega kongresa API-MONDIA 2015 v Južni Koreji podprla tudi največja svetovna čebelarske organizacija Apimondia. Pobuda združuje različne organizacije, posameznike in tudi različne politične stranke, saj pobudo z veseljem podprejo skoraj vsi, ki se z njo seznanijo. Ker želimo, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski čebelarji in ostala zainteresirana javnost, bo v mesecih od decembra 2015 do marca 2016 predsednik ČZS g. Boštjan Noč z zaposlenimi s prepoznavnim vozilom obiskal vsa čebelarska društva v Sloveniji in o pobudi informiral prisotne. Na dog- fe) [oIoKiSj offloKi ' Olffiffi UM (offi MH Vi odke bodo povabljeni župani, znane osebnosti in še kdo z določenega območja, ki bo želel v okviru dogodka pobudo podpreti. O terminu obiska bodo čebelarska društva obveščena, z njimi bo dogovorjena lokacija obiska in morebiten Tako zelo je dišalo po jeseni in jesenskih pridelkih, ki so jih otroci pridno prinašali v vrtec, da smo se odločili tudi sami pripraviti sladico iz sadja. Tako smo v vrtcu Cirkovce, v skupini TULIPANI, pripravili PEČENA JABOLKA S SKUTO. Kako je dišalo po našem vrtcu! Z otroki smo jabolka napolnili z maso ter jih odnesli v kuhinjo, kjer so nam gospe kuharice PEČENA JABOLKA S SKUTO Sestavine: 6 jabolk 250 g skute 3 žlice rjavega sladkorja pol žličke pomarančne lupine cimet po želji rozine po želji Preliv: vaniljev puding Jabolka izdolbemo, odstranimo pečke in naredimo prostor za nadev. Vse ostale sestavine zmešamo in napolnimo jabolka z nadevom. Zložimo jih v pekač, na dno pa dolijemo za pol prsta vode. Pekač damo v pečico in pečemo pri 180-200 stopinjah 35 minut. Na koncu pečena jabolka prelijemo s pudingom. program. Informacije bodo posredovane tudi lokalnim medijem, da bodo lahko informirali krajane, da se bodo lahko srečanj udeležili in na ta način podprli prizadevanja ČZS. dr. Peter Kozmus, Čebelarska zveza Slovenije Mali kuharji v vrtcu odstopile pečico za nekaj časa ter spekle naša polnjena jabolka. Medtem smo skuhali puding, ki smo ga kasneje prelili po pečenih polnjenih jabolkih. Otroci so bili zelo navdušeni ter zelo ponosni na svoje mojstrovine in na koncu so sladico tudi pridno pojedli. Da pa ne bomo ostali preveč skrivnostni, vam zaupamo recept. Pa dober tek! Vzgojiteljica Monika Še šo J% 18 Tradicionalni slovenski zajtrk na Osnovni šoli Cirkovce Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednje dogajanje dneva slovenske hrane, ki ga je razglasila Vlada Republike Slovenije leta 2012 in ga obeležujemo tretji petek novembra. Letos je to bilo v petek, 20. 11. 2015. Tudi tokrat smo posebej poudarili pomen zagotavljanja hrane iz lokalnega okolja. Z zajtrkom, s katerim obeležujemo dan slovenske hrane, se ne nadomešča malice ali izpušča katerega koli drugega obroka. Tudi na naši šoli imamo vsako leto Tradicionalni slovenski zajtrk. Postregli so nam s kruhom, medom, maslom, mlekom in jabolki. Mize so bile čudovito urejene. Jedli smo po skupinah, saj za vse naenkrat ne bi bilo dovolj prostora. Zajtrk nas nobeno leto ni razočaral, saj je bil vsako leto do zdaj odličen. Nekaj o sestavinah tradicionalnega slovenskega zajtrka: Kruh je osnovno živilo, spečeno iz testa, zamesenega najmanj iz moke, vode in vzhajalnega sredstva, navadno kvasa. Skoraj vedno je v testu prisotna tudi sol. Pri nekaterih vrstah kruha se osnovnim sestavinam pridružijo še začimbe in cela zrna, ki včasih služijo tudi okraševanju. Kruh lahko jemo samega, pogosto pa ga uživamo z raznimi namazi, kot so maslo, čokoladna krema, marmelada, med in sladka smetana. Med je sladka tekočina, ki jo čebele in druge žuželke proizvajajo iz cvetličnega nektarja, ki ga izločajo kljunate žuželke (uši ...). Čisti med ne sme vsebovati nobenih dodatkov, denimo vode ali drugih sladil. Tekoči med se ne pokvari. Točna sestava medu je odvisna od cvetlic, na katerih so cvetni prah nabirale čebele. Med vsebuje do 77 % sladkorjev, od tega do 76 % enostavnih sladkorjev, 17,7 % vode, ostalo (5,3 %) so: vitamini, mineralne snovi, aminokisline, encimi, hormoni, kisline in protibakterijske snovi. Maslo je mlečni izdelek, pridobljen iz sladke smetane. Običajno se za pripravo masla uporablja kravje mleko. Po uredbi Evropske unije mora maslo vsebovati vsaj 82 % mlečne maščobe in ne več kot 16 % vode. Vsebuje tudi mlečni sladkor, holesterol, beljakovine, vitamine, mlečno kislino in aromatične snovi. Hranilna vrednost masla znaša okoli 740 kcal/100 g. Jabolko je sadež, ki raste na drevesu jablani. Spada med kulturne rastline, ki jih je vzgojil človek s pomočjo križanja. Korenine izhajajo iz Azije. Obstaja več kot 7500 kultivarjev jabolk. Jabolko zraste iz 5-listnega cveta. Izdelki iz jabolk so: jabolčnik, jabolčni kis, jabolčni zavitek, jabolčni tonik. Mleko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev. Obstaja več pridelkov iz mleka, to so: smetana, kislo mleko, maslo, jogurt, skuta, sir, sladoled, sirotka. Ta dan smo učenci 6. razreda obeležili z naravoslovnim dnem, v okviru katerega smo pekli piškote, palačinke, delali različne namaze ter izdelovali lesena stojala za prtičke. Na koncu smo si lepo pogrnili mizo ter pojedli dobrote, ki smo jih pripravili. Učenci 6. razreda Tradicionalni slovenski zajtrk Tradicionalni slovenski zajtrk V petek, 20. 11. 2015, je v našem vrtcu v okviru vseslovenskega projekta potekal tradicionalni slovenski zajtrk, namenjen predvsem osveščanju otrok o zdravi prehrani, prednosti hrane iz lokalnega okolja, pomenu čebelarstva in nenadomestljivi pomembnosti čebel. Otroci so za zajtrk na praznično pogrnjenih mizah dobili različne vrste domačega kruha (rženi, koruzni, polnozrnati...), maslo, med, mleko in jabolka. Skupaj z nami sta zajtrkovala tudi gospa ravnateljica Ivanka Korez in podžupan občine Kidričevo, gospod Bogdan Potočnik. Vsa živila so bila od domačih proizvajalcev. Ob tej priložnosti smo otroci z vzgojiteljicami obiskali bližnjega čebelarja v Cirkovcah, gospoda Medveda, kjer so nas prijazno sprejeli. Otroci so izvedeli nekaj zanimivosti o čebelah, si z zanimanjem ogledali čebelarsko zaščitno obleko, čebelice so tudi narisali. Ob koncu obiska so vsi otroci iz vrtca dobili medenjake kot darilce, za kar smo gospodu Medvedu zelo hvaležni. Vzgojiteljica Mateja Furman V petek, 20. 11. 2015, smo imeli učenci od 1. do 9. razreda OŠ Kidričevo tehniški dan. Ta dan je bil razglašen za dan slovenske hrane, zato smo tudi letos sodelovali v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Namen tega projekta je opozoriti ljudi o pomenu oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Učenci predmetne stopnje smo dan pričeli s poslušanjem predavanja o pridelavi rane. Predaval je g. Brodnjak iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Ptuj. Nato smo se preselili v jedilnico, kjer so zaužili zdrav zajtrk (kruh, maslo, med, in mleko) na lepo pripravljenih mizah. Po zajtrku smo se zbrali v matičnih učilnicah, kjer smo se z razredniki pogovarjali o prehranjevalnih navadah, pomenu gibanja in posledicah neprimernih prehranjevalnih navad. Ponovili smo bonton v šolski jedilnici in rešili ankete glede (ne)zadovoljstva s šolsko prehrano. Sledile so minute za zdravje. Nekateri so odšli na sprehod ali pa izvajali gibalne in dihalne vaje v učilnici ter na prostem. Nato je sledilo delo v skupinah in individualno. Vsak učenec je moral prinesti v šolo plastenko ali pločevinko svoje najljubše pijače in prebrati etikete ter ugotoviti sestavine pijače. Izračunali smo tudi vsebnost sladkorja ter naredili poskus s plešočimi rozinami ter poskus z mentosi in kokakolo. Nato smo v skupinah izdelali plakate na izbrano temo. Izbirali smo lahko med naslednjimi temami: sladkor, sladkorna bolezen, zgodbe, pregovori, reki in pesmi o hrani, prehranjevalna piramida, bonton v jedilnici. Učenci od 1. do 6. razreda so v učilnici pripravili primer svečanega pogrinjka za praznično mizo - prelagali so prtičke, sestavili namizni aranžma iz različnih materialov, pravilno postavili pribor, izdelali lastne prtičke, risali pogrinjke ... Vsak oddelek pa je moral napisati predlog tedenskega šolskega jedilnika. Na koncu smo vse izdelke razstavili v šolski avli. Larisa Lampret, Blažka Škafar. Adrijana Zelenjak, 8. A (Šolsko novinarstvo) Ravno polje. DECEMBER 2015 19 KIDRIČEVO TEČE 2015" V nedeljo, 11. 10. 2015, je KUD Nika v sodelovanju s Športno zvezo Občine Kidričevo in Zgodovinskim društvom Kidričevo organiziralo tradicionalno športnorekreativno prireditev »KIDRIČEVO TEČE 2015«. 50 ljubiteljev (otrok in odraslih) najbolj naravne oblike gibanja se je v dežju podalo na tek. Otroški teki na 300 in 600 metrov so kljub dežju privabili najmlajše nadobudne ljubitelje teka. Gotovo je dež odvrnil številne otroke, ljubitelje nordijske hoje in pohodnike. Osrednji tekaški preizkušnji sta bili na 5 in 10 km. Trasa slednje je potekala skozi učilnico v naravi, ki je mnoge navdušila s svojo lepoto. »Kidričevo teče 2015« je letos pritegnilo tudi legendarno slovensko atletinjo, maratonko Heleno Javornik, ki je slavila v teku na 10 km, med moškimi pa je bil na 10 km najhitrejši Bojan Vozlič. Na 5 km je slavil Marijan Krempl, večkratni zmagovalec Maratona treh src v Radencih, med ženskami pa Tina Lešnik. Ponovno je v Kidričevem tekel izjemni ultramaratonec Zdravko Čufar (Balaton - 212 km, Mont Blanc - 156 km, Špartatlon - 246 km), ki je postal pravcati ambasador »Kidričevo teče«. Predsednik organizacijskega odbora »Kidričevo teče« Boštjan Zupanič nam je povedal: »Nekoliko nam je pona-gajal dež, ki pa pravih tekačev nikakor ni zmotil. Veseli nas, da udeležba na tekih na 5 km in 10 km v Kidričevem raste, da so tekači bili znova zadovoljni z organizacijo prireditve in da pravijo, da se drugo leto ponovno vidimo v Kidričevem. Hvala vsem, ki so pomagali in podprli prireditev.« Dogodek je bil letos prvič tudi s humani- tarnimi koraki ... »Hodi, teci, doniraj, otroške sanje podpiraj« - zbrana sredstva (100,00 €) pa je organizator namenil za socialno ogrožene učence OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo. Rezultati: Moški -10 km Uvrstitev 1. Bojan Vozlič (0:36:10) 2. Jernej Ivanovič (0:36:27) 3. Andrej Voglar (0:37:55) Ženske -10 km 1. Helena Javornik (0:39:02) 2. Loreta Kmet (0:40:51) 3. Isabel Petronio (0:45:16) Moški - 5 km 1. Marijan Krempl (0:18:44) 2. Miha Goričan (0:18:59) 3. Matej Premzl (0:20:08) Ženske - 5 km I.Tina Lešnik (0:22:44) Boštjan Zupanič Teden otroka v vrtcu Cirkovce Tudi letos smo v vrtcu posvetili posebno pozornost Tednu otroka, ki se začne vsako leto s prvim ponedeljkom v mesecu oktobru. Otrokom smo pripravili raznolike in pestre dnevne dejavnosti. V ponedeljek smo pripravili ustvarjalne delavnice. Otroci so ustvarjali različne izdelke iz naravnih materialov: koruze, krompirja, različnih semen, fižola, kostanjev ... V torek smo pripravili jesenski kros. Otroci so tekli z navdušenjem in nasmeški na obrazih. Vsako skupino smo spremljali z glasnim navijanjem. Na cilju so otroci ponosno prejeli zaslužene medalje. V sredo smo strokovne delavke vrtca pripravile lutkovno predstavo Strašilo motovilo. Ob koncu so se otroci lahko pobliže seznanili z lutkami Z vlakom na izlet Otroci vrtca Cirkovce, skupina Tulipani, smo se odpravili na izlet z vlakom v Kidričevo. Namen izleta je bil, da si ogledamo gozd jeseni. Otroci so bili polni pričakovanja, še posebej ker so se peljali z vlakom, in kar nekaj otrok se je peljalo prvič. Ko smo prispeli v Kidričevo, smo se odpravili proti spodnjim Njivercam, kjer smo že videli prve poti, ki vodijo v gozd. V aozdu smo odkrivali naravo v vsei nieni 'Zmagovalci! in jih animirali. Četrtek je bil prav poseben dan. saj so otroci zamenjali igrače za igro z različnim nestrukturiranim materialom, s katerim se zelo radi igrajo, saj jim daje široke možnosti za različne domišljijske igre. Tako so se otroci ustvarjalno igrali z različnimi škatlami, lončki, plastenkami, tulci, slamicami, zamaški ... V petek pa so nas obiskali gasilci. Prijazni gasilci so nas poučili o pravilnem ravnanju v primeru morebitnega požara in evakuacije, nam predstavili gasilski avto, s katerim so nas tudi peljali po igrišču. V vrtcu pa smo gasilski avto nato tudi likovno upodabljali. V tednu, ki je za nami, smo otrokom omogočili sproščeno druženje, ustvarjanje in zabavo ter popestrili njihov vsakdan v vrtcu. Mateja Furman, vzgojiteljica ii a 20 V predprazničnih dneh, ko je pred nami čas priprave na praznike, smo članice sekcije otroških kreativnih delavnic pripravile dve delavnici. Na prvi konec novembra so otroci izdelovali namizno dekoracijo. Iz različno velikih stiropornih kroglic so oblikovali snežake, jih posuli z umetnim snegom ter dodali kape, gumbe, nosove ... Izdelane snežake so odnesli domov, da jim pričarajo praznično vzdušje. Na drugi delavnici v decembru so ustvarjali novoletne voščilnice. Poigravali so se z risanjem s flomastri in lepljenjem perlic ter trakov ovijalnega papirja v različne motive. Ob dejavnostih in druženju so otroci uživali ter odnesli domov nekaj predprazničnega vzd ušja. Jožica Raca, vodja sekcije otroških kreativnih delavnic Novoletne delavnice Kulturni dan V četrtek, 26. novembra 2015, smo imeli učenci od petega do devetega razreda organiziran kulturni dan. Prvo učno uro smo se pogovarjali o muzikalu Metuljev efekt in si ogledali nekaj odlomkov iz znanih tujih in domačih muzikalov. Napočil je čas za malico. Po malici smo se obuli in oblekli, nato pa sedli na avtobus. Učenci šestega in sedmega razreda smo se odpeljali na Breg. Sprehodili smo se do tretjega mitreja. To je bil mitrej perzijskega sončnega boga Mitre. Najprej smo imeli voden ogled, nato pa smo si lahko sami ogledali razstavo. Videli smo ostanke rimskih reliefov, polovični steber, temelje pa tudi rimske ostaline. Na mestu, kjer stoji mitrej, je nekoč stalo mogočno mesto Poetovio. V mitreju so smeli biti samo moški. Ti so častili boga in jedli podprti na komolce. Videli smo tudi veliko sliko, ki prikazuje Mitro in bika, ki ga je bog ubil. Okoli slike je razprostrt zodiak - nebesna znamenja. Naš ogled se je končal. Spet smo sedli na avtobus in se odpeljali do ptujske gimnazije. Tam smo si ogledali muzikal Metuljev efekt. Muzikal ni predstavljal metuljev, govoril je o drugačnosti. Vanj je bilo vključenih veliko različnih glasbenih zvrsti: jazz, pop, ročk, klasična glasba. Njegov nauk je bil, da smo ljudje med seboj različni in da moramo to sprejemati ter da smo med seboj povezani. Po končanem muzikalu smo se polni prijetnih vtisov vrnili v šolo. Ta kulturni dan mi bo ostal v spominu, saj sem si ogledala zanimiv muzikal, z ogledom mitreja pa sem si razširila še znanje o Rimljanih. Eva Žunkovič, 6. b CIRKOVŠKA OTROŠKA OLIMPIJADA 2015 ŠD Cirkovce smo že 19. leto zapored organizirali CIRKOVŠKO OTROŠKO OLIMPIJADO (prej VETER V LASEH). Glavni cilj organizacije prireditve je druženje otrok ob športnih aktivnostih in ustvarjalnih delavnicah. Letos so na prireditvi sodelovali otroci iz občin Kidričevo, Haj-dina in Videm oz. pripadajočih osnovnih šol, skupaj se je prireditve udeležilo več kot 300 otrok ter 30 animatorjev. Otroci so se lahko udeležili tudi različnih ustvarjalnih delavnic na temo športa in rekreacije. Več pa v videu: https://vimeo.com/14 7443560. ŠD Cirkovce lepoti. Nabrali smo nekaj gozdnih plodov in listkov, kasneje pa se odpravili na bližnje igrišče, kjer smo se malo poigrali in okrepčali. Čas pa seveda hitro beži, zato smo se morali odpraviti nazaj na postajo, kjer smo počakali vlak in se odpeljali proti Cirkovcam. V vrtcu nas je že čakalo kosilo. Otroci so bili utrujeni, vendar polni pozitivnih vtisov, zagotovo pa se jim je najbolj vtisnila v spomin vožnja z vlakom. }*!» t /j. Ravno polje. DECEMBER 2015 21 uiii Aktivnosti v Planinskem društvu občine Kidričevo Člani Planinskega društva občine Kidričevo smo bili aktivni tudi v letu, ki se izteka. V društvu smo vsak mesec organizirali pohod. V januarju smo se podali po slovenskogoriški planinski poti, nadaljevali v februarju po poteh Primorske v sodelovanju s planinskim društvom Skalca iz Hoč. V mesecu marcu in aprilu pa smo za naše osnovnošolce organizirali pohoda ob polni luni. Obeh se je udeležilo preko 40 otrok in staršev. V juliju smo se povzpeli po zelo zahtevni poti od Vršiča na Malo Mojstrovko in Slemenovo špico. Avgusta smo uspeli izpeljati pohod po zahtevni poti na Stol. Nanj smo se podali iz sosednje Avstrije. Ker smo planinci odvisni od vremena, smo se v poletnih mesecih morali zaradi slabega vremena tudi odpovedati nekaj pohodom. Seveda smo bili najbolj razočarani zaradi odpovedi pohoda na naš najvišji vrh Triglav, ki so se ga seveda najbolj veselili tisti, ki bi se nanj povzpeli prvič. V oktobru smo nadaljevali naše pohode po Haloški planinski poti, in sicer del poti med Doklecami in Jelovicami. Naš zadnji pohod pa je bil na Zasavsko Sveto goro in pa obisk Geossa - središča Slovenije. Čaka nas pa v letošnjem letu še eden pohod, in sicer 26. 12. na Donačko goro. Ta pohod je postal naš tradicionalen, saj poteka vsako leto. Ta pohod pomeni tudi nekakšen zaključek sezone, ki ga proslavimo ob zvokih harmonike v Rudijevem domu pod Donačko goro. Tam je ponavadi zelo veselo, saj se na ta dan zberemo planinci iz več planinskih društev iz Podravja. Seveda pa so bili člani našega društva zelo aktivni tudi izven društvenih dejavnosti, saj imamo v društvu kar nekaj članov, ki se zelo radi potepajo po naših čudovitih hribih. Ob tem včasih slišimo pregovor: Gora ni nora, nor je tisti ... pa pregovora nalašč ne bom nadaljeval, saj se sam z njim ne strinjam. V gorah planinci doživljamo stvari, ki se jih v dolini ne da doživeti. Vidimo veliko čudovitih rastlin, srečamo divje živali, občudujemo razglede in pa zelo velikokrat stkemo nova prijateljstva. Zato vse, ki se še nekako niste odločili, da bi se sami podali v hribe, pozivam, da se nam pridružite in se sami prepričate o lepotah naših planin. Informacije o našem delovanju najdete na naši spletni strani http://www.pdkidricevo. si/ in na telefonski številki 041 579 827. Tako boste lahko obiskovali naše hribe pod strokovnim vodstvom naših planin- skih vodnikov, saj v društvu redno skrbimo za usposabljanje vodnikov pri Planinski zvezi Slovenije. Tako imamo trenutno šest strokovno usposobljenih vodnikov za vodenje po lahkih in tudi zahtevnih poteh. V društvu imajo naši člani na voljo tudi veliko planinske opreme, kot so čelade, samovarovalni kompleti in pasovi, dereze, cepini, krplje, ki si jo lahko brezplačno izposodijo, saj je v gorah le pravilno opremljen planinec tudi varen. Za konec velja povabilo vsem ljubiteljem planin in gora, da se nam pridružite na naših poteh. Jože Vidovič, predsednik P Do Kidričevo V soboto, 7. 11. 2015, smo se v okviru projekta Zdrav življenjski slog in planinskih krožkov OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo v sodelovanju s Planinskim društvom občine Kidričevo odpravili na planinski izlet na Konjiško goro, na vrh Stolpnik. Po poti je naše pohodnike zelo pritegnil tudi srednjeveški konjiški grad, ki so si ga učenci z veseljem ogledali, za daljši ogled pa žal nismo imeli časa. Učenci so si zaželeli, da bi se tja še enkrat vrnili. Nato smo dokaj strmo pot nadaljevali proti našemu cilju - Stolpniku, ki leži na nadmorski višini 1012 metrov. Prijetno izmučeni so se naši mladi pohodniki (najmlajši je imel 4 leta) po opravljenih skoraj 800 metrih višinske razlike okrepčali, podpisali planinske dnevnike in se odpravili nazaj proti izhodišču v Slovenske Konjice, kjer nas je čakal avtobus za povratek domov. Pohvalil bi vse mlade pohodnike, ki so se potrudili prehoditi dokaj zahtevno pot, ter se vsem tistim staršem, ki so se zraven svojih otrok udeležili pohoda, zahvalil za prijetno konstruktivno sodelovanje. Želimo si, da bi v bodoče v to dejavnost Planinski izlet na Stolpnik privabili še več otrok. Že takoj spomladi pripravljamo enega izmed več atraktivnih planinskih pohodov, ki jih bomo posebej za to v Planinskem društvu občine Kidričevo izvedli v naslednjem letu. Vabimo učence in vse ostale, da se nam v naslednjem letu pridružite v čim večjem številu. Ivan Kojc 22 Športni dan - jesenski pohod V1. razredu OŠ Cirkovce smo izvedli jesenski pohod v Starošince. Pred lovskim domom v Starošincah so nas pričakali lovci in nas povabili v lovsko sobo. Postregli so nam s toplim čajem in sadjem. Po malici smo se z lovci odpravili v gozd. Najprej smo si ogledali značilna drevesa in nabrali njihove plodove. V gojišču fazanov je bilo zanimivo opazovati fazane in fazanke v gibanju. Lovci so nam pokazali tudi dve krmišči: eno na travniku, kjer ni dreves, in drugo ob drevesu v gozdu. V bližini tega krmišča je tudi solnica. Sol vsebuje pomembne minerale, ki jih divjim živalim v zimskem času primanjkuje. Pot nazaj peš je hitro minila. Iz nabranih plodov smo v OPB izdelovali živalske figurice. Za sodelovanje se zahvaljujemo g. Zvonku Perkoviču in drugim lovcem iz LD Cirkovce. Kaj je bilo učencem ta dan najbolj zanimivo? • hoja v Starošince in nazaj, • nabiranje plodov, • opazovanje (preganjanje) fazanov v gojišču, • hranjenje fazanov in nastavljanje hrane • izdelovanje živalic in risanje, (koruznih storžev) v krmišča, Učenci in učenke 1. razreda OŠ Cirkovce • odgovarjanje lovca na vprašanja, (in njihove učiteljice) Cicibani planinci iz vrtca Kidričevo v planine Cicibani planinci iz vrtca Kidričevo smo se zadnjo sončno oktobrsko soboto odpravili v planine. Zjutraj smo se zbrali pred vrtcem, kjer sta nas čakala planinska vodnika Radovan in Ivan ter seveda avtobus. Otroci so polni pričakovanj in z napolnjenimi nahrbtniki nestrpno čakali na odhod. Odpeljali smo se do Osankarice, kjer smo ob zvokih harmonike zapeli in se razgibali, z malico iz nahrbtnika pa malo okrepčali. Vodnika sta nam opisala našo pot do Črnega jezera. Med hojo smo uživali v spokojnosti gozda, opazovali drevesa in podrast ter kaj kmalu prispeli do jezera. Privoščili smo si počitek in čas za malico. Kako se prileže piknik v naravi. Naša vodnika sta ugotovila, da imajo otroci še dovolj energije, zato smo se skupaj s starši odločili, da pot nadaljujemo kar do Treh kraljev. In to smo tudi storili. Med potjo smo klepetali, opazovali, se smejali ter prisluhnili tudi anekdoti o Urški in gozdarju, o kateri nam je pripovedoval vodnik Radovan. Najmlajši so mamicam v naročju zaspali, vsi veliki pa smo rahlo zadihani, toda polni vtisov in veselja ob sončni neokrnjeni jesensko obarvani naravi prispeli do cerkvice. Seveda smo ob vsak svoji tihi želji z zvončkom tudi pozvonili, nato pa je bil že čas, da izpraznimo nahrbtnike, polne dobrot. Tudi apetit v naravi ob aktivnostih naredi svoje. Ko smo se okrepčali, smo uredili svoje planinske dnevnike. Otroci so narisali svoje vtise in natisnili štampiljko planinske postojanke, starši pa poklepetali ob kavi. V domu Jakec je otroke pričakalo tudi sladko presenečenje. Čas je hitro minil. Pospravili smo nahrbtnike ter sedli na avtobus. Nekaj planincev je med potjo sladko zaspalo, ostali so ob pogledu skozi okno na pobarvane liske tetke jeseni še malo srkali to energijo. Srečno smo se pripeljali do vrtca. Vodnik Ivan nam je v slovo še enkrat zaigral na harmoniko z obljubo, da se še srečamo. In se tudi bomo. Spomladi, ob občudovanju prebujanja narave. Pridružite se nam. Upamo, da vas s priloženimi foto utrinki navdušimo! Vzgojiteljica Natalija Kutnjak Ravno polje. DECEMBER 2015 23 Planinski pohod V sredo, 21. 10. 2015, smo na OŠ Kidričevo izvedli že 2. športni dan v tem šolskem letu. Učenci od 4. do 9. razreda smo se podali na planinski pohod od podlehniškega ribnika do Dolene. Vodil nas je vodnik iz domačega planinskega društva. Dan je bil idealen, saj nas je med hojo grelo toplo sonce, uživali pa smo tudi v prelepem razgledu. Čeprav dela hoja po hribu nekaterim težave, smo se kljub temu imeli lepo. Larisa Lampret, Blažka Škafar Adrijana Zelenjak, 8. a (Šolsko novinarstvo) Z domišljijo na potep Domišljija ne pozna meja. V projektu založbe Smar team iz Loga pri Brezovici sodelujemo z ustvarjalnim pisanjem že vrsto let. Naši učenci pridno pišejo in izdajajo čisto prave knjige - domišljijske, resnične ... Tudi v lanskem šolskem letu smo ustvarjalno pisali in izdali veliko skupno knjigo, tri avtorice pa so bile za literarni trud nagrajene z lastnimi knjižnimi izdajami. To so: ANDREJA PEVEC PODGORNIK, učenka 8. A, s knjigo RJOVEČA HAFSAH; mentorica Sonja Lenarčič; SARA PLANINŠEK, učenka 7. A, s knjigo JAZ, ESTER; mentorica Jasna Medved in DOROTEA KORPIČ, učenka 4. A, s knjigo ČAROBNA SINIČKA; mentorica Breda Križan. Doroteina knjiga je še v tisku, vabljivi naslovnici Andrejine in Sarine knjige že čakata na branje v šolski knjižnici. Obiskovalci knjižnice radi posegajo po literaturi sovrstnikov. Dokazujejo, da smo KULTURNA ŠOLA. Iskrene čestitke. Mentorice R Prvošolčki postali člani šolske knjižnice Drugi teden v septembru je bil za prvošolčke OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc poseben. Postali so namreč člani šolske knjižnice. Ob obisku knjižnice so se seznanili s knjižničnim redom ter s potekom izposoje in vračila gradiva. V nadaljevanju so z zanimanjem prisluhnili poučni pravljici Lev v knjižnici, na koncu pa je vsak prejel svojo člansko izkaznico. Vsi učenci so v dar prejeli tudi slikanico Ostržek bere za bralno značko in knjižno kazalo. Pa veliko užitkov na bralnem potovanju. Jasna Medved PROJEKT »RASTEM S KNJIGO« V okviru projekta »Rastem s knjigo« smo se učenci sedmega razreda OŠ Kidričevo v sredo, 7. 10. 2015. odpravili na Ptuj. Ko smo prišli v šolo, smo najprej odšli na malico, nato pa smo se ob 8.45 z avtobusom odpeljali proti Ptuju. Ko smo prispeli na parkirišče pod gradom, smo se razdelili v dve skupini, ločeno 7. a in 7. b. 7. a smo se najprej napotili na Ptujski grad, kjer smo si ogledali dve zbirki. Naprej smo si ogledali razstavo o gospodih Ptujskih, ki so na tem gradu živeli več kot tristo let. Pokazali so nam njihov rodovnik ter nam na kratko predstavili pomembnejše člane te rodbine. Zatem smo si ogledali še zbirko stanovanjske kulture, kjer so lepo urejeni prostori s pohištvom in umetninami - zapuščina grofov Herbersteinov. Nato smo se napotili še v Zgodovinski arhiv Ptuj, kjer so nam predstavili naloge arhiva in kaj vse tukaj hranijo. Za konec so nas odpeljali v prostore, kjer hranijo arhivsko gradivo. Po predstavitvi arhiva smo se namenili v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Tam so se nam pridružili še učenci 7. b. Knjižničarka nam je predstavila spletno stran »Cobiss.si«. To je Virtualna knjižnica Slovenije, v katero je vključenih večina slovenskih knjižnic. Na tej spletni strani si lahko gradivo poiščeš ter rezerviraš ali pa tudi podaljšaš rok izposoje. Po tej predstavitvi smo se odpravili v pravljično sobo Branke Jurca na mladinskem oddelku. Tam smo vsi dobili v dar knjigo z naslovom Iskanje Eve. Nato smo si še ogledali mladinski oddelek, s čimer seje naš program tudi zaključil. Polni novih znanj smo se odpeljali proti domu. Sonja Topolovec, 7. a (Šolsko novinarstvo) Sprejem prvošolcev v šolsko skupnost V torek, 17. novembra, je na OŠ Kidričevo potekala krajša prireditev, na kateri smo v šolsko skupnost sprejeli 41 prvošolčkov matične in podružnične šole. Prireditev je otvoril pevski zbor s Kekčevo pesmijo. Nato smo učencem predstavili in razložili, kaj pomeni biti član skupnosti učencev in kako na naši šoli to izgleda. S pevskimi in plesnimi točkami so se predstavili učenci 2. a, 2. b in 3. a. O sprejemu v šolsko skupnost je spregovorila tudi ga. podravnateljica Ankica Pikula. Za uradni sprejem v šolsko skupnost pa so učenci 1. razredov morali ponavljati zaprisege in s tem postali pravi člani šolske skupnosti ter med drugim dobili tudi izkaznice, ki to potrjujejo. Prireditev je zaključil pevski zbor s pesmijo Nikoli slabe volje. Po uradnem delu so učenci imeli še manjšo zabavo in se posladkali s torto. Lea Lobenwein in Tjaša Čuš, 9. b 'in V 24 RDEČI KRIZ prosi za pomoč - generacijo srednjih let in mladino KO RK Cirkovce - ČAS ZA SPREMEMBE Rdeči križ deluje v naših vaseh že od leta 1946. Člani odbora so se v tem času večkrat menjali, največkrat zaradi bolezni. Sedanji sestav odbora deluje že tudi dve ali tri desetletja. Po svojih najboljših močeh se trudijo omiliti stisko, prinašati košček svetlobe ter veselja v domove sokrajanov, pomagati širše po Sloveniji in tudi dlje. PRISRČNO VABLJENI K PROSTOVOLJSKEMU DELU! KAKO DELAMO? KO RK Cirkovce v prvi vrsti skrbi za prebivalce desetih vasi: Mihovce, Dragonja vas, Cirkovce, Starošince, Sp. Jablane, Zg. Jablane, Pongrce, Šikole, Stražgonjca in Sp. Gaj pri Pragerskem. Posebna skrb so naši starejši krajani, invalidi, osamljeni ljudje, ljudje v stiski, bolni ... Vsi, pri katerih zaznamo potrebo po kakršni koli pomoči. Včasih je tudi dober nasvet pomoč. Vsem, ki so starejši od 75 let, pišemo voščilnico za rojstni dan, vse nad 90 let pa obiščemo. Obiskujemo tudi ostale po presoji odbornika vasi. Redno obiščemo vse v domovih upokojencev- na Ptuju, v Juršincih, Muretincih, Ljutomeru, vse v Mariboru, Poljčanah, v Idili v Vukovskem Dolu, torej povsod, kjer imamo naše vaščane. Velikokrat jim pripravimo tudi pester kulturni program, tudi za ostale stanovalce. Zadnja leta pomagamo pri srečanju starejših krajanov občine Kidričevo, ko jih župan gospod Anton Leskovar povabi na kosilo in druženje. Prej smo več kot 35 let podobno druženje organizirali v Cirkovcah. Počastimo tudi zlatoporočence, za božično-novoletne praznike obiščemo vse bolne in v domovih upokojencev. Radi pripravljamo medgen-eracijska srečanja, skupaj z otroki OŠ Cirkovce na stojnicah Drobtinice prodajamo različne pekovske in mesne izdelke, kostanj... in poskrbimo za prehrano in šolo v naravi za otroke, katerih družine tega ne zmorejo. V preteklih letih smo imeli zelo veliko skupino otrok v krožku Rdečega križa. Celo šolsko leto smo delali na dobrih medsebojnih odnosih, prijaznosti do okolja, živali, se učili prve pomoči, družili ob peki parkljev, krofov, mini pic, tekmovali v znanju o organizaciji RK, prvi pomoči in sladkorni bolezni. Spomladi smo obiskali starejše sosede s šopki cvetja in risbico. Na koncu šolskega leta smo odšli na morje. Sedaj povabimo šolarje ob različnih akcijah, da se nam pridružijo. Vedno z veseljem pridejo in zaradi njih nam vse bolj uspe. V mesecu maju imamo sprejem v podmladek Rdečega križa. Naša srčna želja je, da bi dobili na šoli mentorja in bi ponovno zagnali kolo prostovoljstva. Delamo tudi na zdravstvenopreventivnem področju. Pod strokovnim vodstvom gospe Marjance Kajzer potekajo vsak ponedeljek vaje za preprečevanje oste-oporoze in urinske inkontinence, dvakrat letno organiziramo odvzem krvi za osnovne in biokemične preiskave, cepljenje proti gripi in pnevmokokni pljučnici. Na povabilo različnih društev, ustanov, posameznikov predavamo o prvi pomoči pri poškodbah in obolenjih, naučimo ali samo prikažemo oživljanje na lutki in tudi uporabo defibrilatorja. Zadnja leta imamo vedno večjo potrebo po osnovnih življenjskih potrebščinah. Tako razdelimo prehranske artikle dva- ali trikrat letno. Mlajše družine vedno pogosteje potrebujejo sredstva za plačilo položnic, saj iz različnih vzrokov ostanejo brez zaposlitve, terjatve pa se kopičijo. Pomagamo tudi pri različnih drugih potrebah posamezniku ali družini, društvom, organizacijam ... Eno od večjih in zelo pomembnih delovanj je področje KRVODAJALSTVA. Tukaj smo kot krajevna organizacija med najboljšimi daleč okoli. Imamo kar 7 krvodajalcev, ki so darovali kri več kot 100-krat. V svojih vrstah imamo kar precejšnje število mladih in žensk. PONOSNI SMO NA NAŠE KRVODAJALCE. Z različnimi pozornostmi se jim skušamo zahvaliti za njihovo srčnost, med ostalim organiziramo enkrat letno izlet. Delujemo v društvenem pros- toru v centru Cirkovc. Tam sestankujemo, merimo krvni pritisk, svetujemo, delimo hrano, shranjujemo darovana oblačila, se družimo in ustvarjamo. Zakaj prošnja za nove prostovoljce? Preprosto, večina odbornikov se nas je postarala, s tem pridobila nekaj zdravstvenih težav, radi bi bili dobri pri svojem delu, pa tega ne zmoremo več opraviti v taki meri, da bi zadovoljili našim kriterijem. Nekaj časa bomo še vlekli voz, vendar ne predolgo. PROSIMO ZA POMOČ -VKLJUČITE SE, če in kakor dolgo boste želeli, bomo z vami in vam pomagali. Potreba po pomoči v tej ali oni obliki bo zaenkrat še vedno naraščala, stiska ljudi je vedno večja. Lahko se nam pridružite tudi tako, da nas opozorite na stisko, pridete ob naših akcijah, kadar imate čas, mi se bomo prilagajali vašim željam. PRISRČNO VABLJENI - VSI, ki imate močan čut za humanost in pravi, zaupljiv in človeški pristop brez predsodkov. Pavla Veler Ravno polje. DECEMBER 2015 25 Simbioza nas bogati Za uspešno izvedenim projektom Simbioza giba v mesecu septembru smo ponovno z veliko dobre volje izvedli še računalniško opismenjevanje za tretje življenjsko obdobje. Z desetimi udeleženci smo se družili od 9. 11. 2015 in vse do 13. 11. 2015 vsak popoldan med 16. in 18. uro v prostorih OŠ Kidričevo. Ponovno, kot že kar nekajkrat do sedaj, smo združili moči prostovoljci: učenci, učitelji in naši udeleženci t.i. tečaja ter se učili novih računalniških spretnosti ob nadvse prijetnem druženju. Zelo dobro smo se že spoznali, stkale so se spoštljive prijateljske vezi. Nadvse ponosni smo na naše mlade prostovoljce, ki nesebično delijo svoj čas in znanje, da bi starejšim, manj veščim občanom obogatili vsakdan. Prav žal nam je, ker bodo nekateri s prihajajočim letom zapustili našo šolo. So pa obljubili, da se na Simbiozo z veseljem vrnejo. Pazite: obljuba dela dolg! Med aktivnim učenjem za računalniki pa ne zmanjka časa za fotografiranje. Fotografije so namreč velikokrat bolj zgovorne od besed. Na naši se zelo lepo vidi. da so nekateri od utrujenosti in fizične izčrpanosti dobesedno popadali po tleh. A nasmehi na obrazih so se obdržali! Ko razmišljam o Simbiozi in o vsem, kar Simbioza pomeni, bi naše druženje najlažje opisala s citatom Lea Buscaglia: »Pogosto podcenjujemo moč dotika, nasmeha, prijazne besede, pozornega ušesa, iskrenega komplimenta in drobnih pozornosti, ki nosijo v sebi moč, da obrnejo življenje na glavo.« Simbioza je vsekakor udejanjanje izrečenega. Ankica Pikula, koordinatorica projekta Simbioza šola Medgeneracijsko gibanje OŠ Kidričevo je že nekaj let vključena v projekt Simbioza. Gre za medgeneracijsko sodelovanje, ko mlajši pomagajo starejšim pri osvajanju računalniških veščin na delavnicah. Letos pa smo se pridružili še podprojektu Simbioza giba, ki je potekal med 21. in 27. septembrom. Namen je ponuditi starejšim priložnost, da spoznajo nove športe in se udeležijo različnih vadb. oz. jih spodbuditi h gibanju. Na naši šoli smo se odločili, da na prvi športni dan - jesenski kros povabimo babice in dedke. Babice in dedki so se na travnatih površinah NK Aluminij skupaj z učenci in njihovimi razredniki najprej razgibali, nato pa so prav starejši tudi otvorili tek, saj so tekli na 400 metrov. Pri tem smo jih glasno spodbujali in bili presenečeni na dobro fizično pripravljenostjo nekaterih. Zatem so se med seboj pomerili učenci matične in podružnične šole. Učenci prvih razredov so tekli na 400 metrov, učenci drugega, tretjega in četrtega razreda na 600 metrov, učenci od petega do devetega razreda pa na 1000 metrov. Učenci so se med seboj pomerili še v teku trojk, in sicer v dveh kategorijah: šesti in sedmi razredi skupaj ter osmi in deveti. Hkrati so učenci tekmovali za najboljši rezultat v teku na 1000 metrov. Pri dečkih je najboljši rezultat dosegel Klemen Car (8. a), pri deklicah pa Larisa Lampret (8. a). Pred in po teku smo igrali različne igre z žogo in se pri tem zelo zabavali, med tekmovanjem pa smo športno navijali za vse tekmovalce. Najpomembnejše pa je, da smo ta dan z dedki in babicami govorili skupen jezik, ki mu pravimo gibanje. Jasna Medved Potopisno predavanje o Japonski V torek, 13. 10. 2015, smo učenci od 6. do 9. razreda OŠ Kidričevo poslušali predavanje o Japonski. Predaval nam je g. Tomaž Hožič, popotnik, ki je deželo vzhajajočega sonca obiskal že večkrat. S pomočjo avtorskih fotografij, glasbe, videoposnetkov in spominkov je predstavil utrip najbolj poznanih japonskih mest ter svoja doživetja v tej daljni in zanimivi deželi. Pripovedoval je torej o svojem popotovanju po Japonski, predstavil življenje Japoncev, hrano, kulturo, pomembnejše zgradbe, robote, pisavo ... Izvedeli in naučili smo se veliko novega. Želimo si še več takšnih predstavitev držav. Larisa Lampret Blažka Škafar; Adrijana Zelenjak, 8. a (Šolsko novinarstvo) Pričel se je Festival idej Že tretje leto zapored društvi KD Idila in PD Cirkovce skupaj prirejata Festival idej. še druge mojstrovine iz kvašenega testa. Ob sladkih in slanih dobrotah smo čakali, da so se naši izdelki spekli v krušni peči. Nekaj svojih izdelkov smo takoj pohrustali, saj so nas premamili z vonjavami. Nekaj pa smo jih prihranili za razstavo, kjer so bili skupaj z izdelki s prejšnjih delavnic na ogled 15. novembra v kungoški dvorani. Kulturna hiša tete Malčke vala idej. Kreativni počitniški četrtek je potekal v sklopu P D Cirkovce. Člani likovne sekcije so za najmlajše pripravili delavnico - slikanje panjskih končnic. Spoznali smo to slovensko ljudsko umetnost in v motive vpeli zgodbe naše kulturne dediščine, saj smo navdih črpali iz cirkovške folklore, samega kraja ali iz praznikov, ki se odvijajo v našem okolju. Ujeti trenutki tega dne. Teden smo zaključili z nekoliko starejšo populacijo, saj smo vezli rute in robce. Delavnico smo pripravili člani PD Cirkovce v Kulturni hiši tete Malčke, saj je bila Amalija Skočir mojstrica v vezenju. Učili smo se iz njenih vajenic, prtov, rut in drugih ročno izvezenih in zašitih izdelkov. Vzorce smo povzeli z naše folklorne noše. Po nekajurnem vezenju smo skupaj prišli do spoznanja, da je za tovrstno delo potrebno veliko vaje in časa, ki ga danes preveč preživimo pred svetlečimi ekrani. Zato smo sklenili, da se bomo za ohran- janje te tradicije še večkrat sestali. Četrta od kreativnih delavnic na Festivalu idej je potekala v sodelovanju s kmetijo Žitnik in KD Idilo. Odvijala se je v Starošincah pri Žitnikovih. Gospodarja Rosmarie in Robi ter njun sin Blaž so nam predstavili kmetijo in svoje izdelke. Nato smo ustvarjali pletenice, prestice, ptičke, hudičke in Prvi dogodki so se odvijali med krompirjevimi počitnicami. Na sončno sredino jutro smo člani KD Idila priredili foto izlet po občini Kidričevo. Skupaj z navdušenimi fotografi smo se sestali v Kulturni hiši tete Malčke. Turo smo nadaljevali v jesensko obarvanem centru Cirkovc. Nato smo se podali na polja, kjer smo fotografirali prizore pridnih kmetovalcev, živali na paši ali se poigrali z motivi različno obarvanih polj. Izlet se je končal ob kidričevskem dvorcu. Rezultate našega izleta si lahko ogledate na Facebookovi strani Festi- Praznična okrasitev šole Festival idej v polnem teku V ponedeljek, 7. 12. 2015, smo imeli učenci od 6. do 9. razreda tehniški dan. V uvodni uri nam je učiteljica likovne umetnosti podala navodila, kaj bomo počeli, in praktično prikazala izdelovanje določenih izdelkov. Nato smo se razdelili v skupine in odšli po material v likovno učilnico. Šestošolci so izdelovali novoletne voščilnice, sedmošolci božična drevesa (stožce) iz papirja, osmošolci pa papirnate rozete (pregibanke). Nekaj fantov iz 9. razreda je iz stiroporja oblikovalo snežinke, devetošolke in ostali fantje pa so tiskali novoletne voščilnice in darilne vrečke v tehniki linorez ter pripravljali keramične izdelke za božični bazar. Učenci, ki obiskujejo izbirni predmet likovno snovanje, so s tem-pero poslikali okna v jedilnici in avli. Na koncu smo iz ostankov materiala izdelali manjše okraske in okrasili učilnice, ostali izdelki pa krasijo avlo in jedilnico. Larisa Lampret, Blažka Škafar, Adrijana Zelenjak. 8. a (Šolsko novinarstvo) Ravno polje. DECEMBER 2015 Za nami je pester festivalski vikend, Kulturno hišo tete Malčke so obiskali ustvarjalci od najmlajših do nekoliko zrelejših let. v sobotnem jutru, 28. novembra, smo izdelovali božične okraske s tehniko linoreza. Te smo odtisnili na papirje v obliki okraskov. Živobarvni okraski bodo lepšali knjižnico kulturne hiše vse do konca festivalskih dni. Kasneje ta zvečer nas je svetovni popotnik Vili Podgoršek popeljal po daljni Braziliji. Za zaključek večera so z nastopom poskrbeli člani etno skupine Pop Art, ki so nam preigravali in prepevali pozno v noč. Nedeljski večer smo zaključili nekoliko bolj poetično, saj je bil gost večera Feri Lainšček. Učenci iz Osnovne šole Cirkovce so dogodek začeli z recitiranjem njegove pesmi in kratko predstavitvijo avtorja. Nato nam je g. Lainšček zaupal svojo zgodbo in odnos do pisanja in ustvarjanja. Boemski večer sta nam pisatelj in ga. Vesna Radovanovič pričarala ob recitiranju njegovih pravljic in pesmic, včasih tudi v avtorjevi materinski prekmurščini. Ustvarjalci Festivala idej se zahvaljujemo gostom in obiskovalcem za prijetno družbo in vas vabimo na prihodnje dogodke. Lep pozdrav iz Kulturne hiše tete Malčke! Foto: Saša Urih 27 DNEVI KULTURNE DEDIŠČINE V VRTCU KIDRIČEVO Ob koncu meseca septembra, natančneje od 25. septembra do 3. oktobra 2015, so potekali Dnevi evropske kulturne dediščine. Tudi v našem vrtcu smo želeli malčkom približati kulturno dediščino. Ob koncu meseca septembra, natančneje od 25. septembra do 3. oktobra 2015, so potekali Dnevi evropske kulturne dediščine. Tudi v našem vrtcu smo želeli malčkom približati kulturno dediščino. V Kidričevem imamo bogato zgodovinsko-turistično zakladnico, ki se imenuje Po poti zgodovine. Postavili sojo v spomin na taborišča v nekdanjem Strnišču. Sprehajalce po vsej poti spremljajo table, opremljene z zgodovinskimi besedili in slikami, ki predstavljajo čas 1. svetovne vojne. Na informativnih tablah so predstavljeni dvorec Sternthal, nedavno izkopan spomenik iz 1. svetovne vojne, avstro-ogrske rezervne vojaške bolnišnice s tega območja, rusko ujetniško taborišče, vojaški bazen in vojaško pokopališče ter še druge kulturnozgodovinske znamenitosti. Vzgojiteljice smo z otroki obiskale različne znamenitosti. Najmlajši so se odpravili do dvorca Sternthal in spomenika avstro-ogrskim vojakom. Skupina »Čebelice« si je ogledala obnovljen dvorec Sternthal. »Ježi« pa še spomenik avstro-ogrskim vojakom in tablo s fotografijami in besedilom z opisom dogodkov tistega časa. S skupinama »Muce« in »Stonoge« smo odšli do spominskega parka in si v njem ogledali znamenitosti. Skupini »Veverice« in »Delfini« sta se odpravili do tovarne aluminija TALUM. Otroci so izvedeli, da je naselje Kidričevo dobilo ime po Borisu Kidriču, katerega doprsni kip stoji pred tovarno. To so utrinki z naših potepanj in odkrivanj znamenitosti v našem kraju, katerih namen je bil krepiti zavest o pomenu kulturne dediščine med otroki. Tudi sicer z otroki vsakodnevno raziskujemo okolje in zgodovinske znamenitosti v kraju, kjer živimo. Pri tem nam s predlogi, primeri vsebin in dejavnosti na posameznih področjih pomaga tudi kurikulum. Vzgojiteljica Eva Jurgec EFT v Starošincah GIBANJE V VRTCU CIRKOVCE Čeprav nas je na hladen, deževen petek 25. septembra zvečer veliko večino bolj kot v GD v Starošincah sililo na kavč, se nismo vdali. Ob 20. uri smo prisluhnili izvajalki metode EFT, ge. Mojci Zorman, v mešani žensko-moški zasedbi in -pohvalno - s kar dvema osnovnošolcema. V dobri uri nam je razkrila osnovne korake tapkanja. nakar smo se v odkrivanje te tehnike podali kar s praktičnimi primeri. »Tehnika EFT lahko izredno hitro in v veliki večini primerov uspešno olajša telesne in čustvene bolečine. Uporabimo jo lahko za to, da se poslovimo od omejujočih prepričanj in miselnih vzorcev, ki so nam prešli v navado. EFT navadno učinkuje takrat, kadar ne deluje nič drugega; uporabimo jo lahko kjer koli in kadar koli, rezultati pa so po navadi trajni.« Za vse nas, ki smo bili pripravljeni spoznati nekaj novega, pa je bila najbolj vzpodbudna novica to, da z EFT stvari vzamemo V SVOJE ROKE. Vpričakovanju druženja ob naslednji priložnosti vas prav vse sovaščane lepo pozdravljamo. KO Starošince Naši možgani se brez gibanja ne bi mogli razviti in to bi se poznalo na zmožnosti vida, sluha, čuta, uporabi rok in nog, razuma in uporabi jezika ... Veščina, ki si jo otroci prav tako pridobijo z gibanjem, pa je orientacija v prostoru, ki se povezuje z matematiko in opismenjevanjem, predvsem pa tudi z razvijanjem ravnotežja. Tako gibanje pozitivno vpliva na fizični, intelektualni, čustveni in socialni razvoj otroka. Zato smo se v vrtcu Cirkovce odločili, da zraven vsakodnevnega razgibavanja enkrat na mesec pripravimo dejavnost v telovadnici, ki jo pripravi ena od vzgojiteljic za celoten vrtec. Pripravili bomo različne poligone, igre s padalom, razgibavanje z baloni, obroči, žogami, časopisnim papirjem ... Sodelujejo vsi otroci, od najmlajših pa vse do najstarejših, izpeljava naloge pa se prilagaja gleda na otrokove zmožnosti in starost. Tako smo v torek, 20.10. 2015, pripravili poligon v mali telovadnici. Aktivni so bili vsi otroci, vsaka od vzgojiteljic pa je pomagala otrokom v svoji skupini pri premagovanju ovir na poligonu. Otroci so zelo uživali, vsi skupaj pa smo bili razgibani, bolj sproščeni in polni energije. Vzgojiteljica Monika Šešo 28 Sladkali smo se ... V petek, 9. 10. 2015, smo imeli v šoli zelo lep dan. Ker je bil teden otroka, smo se odločili, da si spečemo mafine. Učiteljica je prinesla sestavine za mafine. Medtem ko smo gledali film Bratovščina Sinjega galeba, so učiteljice pripravile maso za mafine. Vzele so poseben pekač za mafine in vanj položile papirnate posodice. Te so do polovice napolnile z maso in jo posule s čokoladnimi zvezdicami. Vse skupaj so dale v ogreto pečico. Ob koncu filma so nam mafini že zelo dišali. Učiteljice so nam postregle s toplimi mafini. Ko sem ga poskusil, sem se izvrstno počutil. Hitro sem pojedel še drugega. Bili so zelo zelo dobri. Tudi brat Marko večkrat peče mafine. Imam jih res zelo rad. Lovro Pernat, 5. c Lovrenc na Dr. polju Mentorica: Andreja Emeršič Noč pravljic V četrtek, 22. 10. 2015, smo v šolo prišli s kovčki, potovalnimi torbami, podlagami za spanje ... Nekateri so si prinesli celo vzmetnice. Najprej je pouk potekal po ustaljenem urniku. Cel dan smo bili razdeljeni v skupine. Ob 15. uri smo odšli pred šolo. Tam smo imeli srednjeveške igre, od zabijanja žebljev, metanja podkev, streljanja s fračo ... Seveda niso manjkale slastne pečene klobase, ki smo si jih sami pekli na ognju. Okrepčali smo se s pečenimi kostanji. Ko se je začelo temniti, smo se vrnili v šolo. Prebrali smo zgodbico. Imeli smo večerjo. Po njej smo se naučili srednjeveški ples pod vodstvom ge. učiteljice Tamare Mlakar. Obiskal nas je g. župan Anton Leskovar, ki je z nami tudi zaplesal. Potem smo odšli v razrede in se malo poigrali. Ogledali smo si film, a ne v celoti, saj nas je premagal spanec. Noč je potekala mirno. Prebudili smo se ob 7. uri. Okrepčali smo se z zajtrkom. Vzeli smo malico in odšli na pohod. Avtobus nas je odložil pred OŠ Videm. Naša pot je potekala čez bregove, travnike, vinograde in gozd. Med potjo smo srečali nekaj živali. Videli smo pravljično obarvana drevesa. Nekateri so se popekli s koprivo. Med kratkim postankom smo se posladkali, pojedli malico, se družili in zabavali. Tudi smeha ni manjkalo, ker smo se smejali na vsakem koraku. Ko smo prišli do OŠ Podlehnik, smo odšli na avtobus, ki nas je že čakal. Odpeljali smo se nazaj v šolo, pojedli kosilo in odšli domov. To je bilo čudovito. Eva Kozoderc, 5. c Lovrenc na Dr. polju Mentorica: Andreja Emeršič OTROCI IZ VRTCA CIRKOVCE NA PLAVALNEM TEČAJU V TERMAH PTUJ Otroci iz starejše skupine našega vrtca so se udeležili petdnevnega plavalnega tečaja v termah na Ptuju. Vsak dan smo plavalni tečaj pričeli z ogrevanjem z vajami ob bazenu. Sledile so vaje za prilagajanje otrok na vodo in seznanjanje z lastnostmi vode. Postopno smo izvajali vaje s potapljanjem glave v vodo, učenjem drsenja z glavo v vodi in učenjem osnovne plavalne tehnike. Tako so preko igre in gibalnih vaj na zabaven način spoznavali in usvajali plavalno tehniko s plavalnimi pripomočki ali brez njih. Ob zaključku plavalnega tečaja so otroci pokazali svoje pridobljeno plavalno znanje. Prav vsi otroci so potopili glavo v vodi tako, da so zaplavali pod vrvico na vodi in tako osvojili nalepko za svojo knjižico »Mali sonček«. Za pogum jim iskreno čestitamo! Vzgojiteljica Monika Šešo Ravno polje. DECEMBER 2015 29 mm V okviru SLOVENSKE KARITAS so naši učenci literarno ustvarjali na perečo temo trgovine z ljudmi. Na spletu preberemo besede zahvale in pomen akcije http://www.os-kidricevo.si/files/2014/10/KARITAS_TRGOVINA_Z_LJUD-Ml.pdf STRPNOST Strpnost! Kaj je to? Strpnost je, ko sediš v klopi s svojim največjim sovražnikom. Strpnost je, da marsikaj potrpiš, četudi ti ni všeč. Strpnost je, ko prisluhneš prijatelju in z njim vse deliš. Strpnost je, ko mu pomagaš in ti to vrne, ko potrebuješ pomoč. Vse to in še več je strpnost. Natalija Kos, 6. a Nekaj naših prispevkov: TRGOVINA Z LJUDMI Spoštuj takšne, ki so drugačni kot ti, ne spodbujaj trgovine z ljudmi, bori se za pravico, sooči se z resnico, da bo na svetu mir. S smehom in poštenostjo lahko čaraš, marsikomu na dobro spremeniš življenje, če zlobnežev ne maraš in če hočeš o sebi dobro mnenje, se bori za pravico! Tanaja Čeh, 7. a TRGOVINA Z LJUDMI Trgovina z ljudmi je izkoriščanje ljudi. Smilijo se mi vsi, saj morajo trpeti. Mi nočemo ljudi, — ki so nepošteni, nesramneži in vse izkoriščajo. Najhujše pa je to, da otroci so vpleteni v to. Ubogi, saj niti igrati se ne morejo, ker služiti denar na cesti morajo. Nika Bauman, 7. a DRUGAČNA SEM Bojim se biti drugačna. Čeprav to ni narobe, se bojim, ker vem, da me nekateri ljudje ne bodo sprejeli. Bojim se posmehovanja in zbadanja. Bojim se njihovih besed. Kaj bodo rekli, če izvejo? Strah. Strah oklepa moje telo. Ne morem se rešiti. Želim si, da bi bilo lažje. Želim si, da bi bilo bolje. Strah me sčasoma požira. Vseeno moram ostati močna. Ne smem se predati. Ne smem! Strahu je preveč. Čutim ga v kosteh. In prehaja še globlje. Nočem, da izvejo. Ne smejo izvedeti! V moji glavi divja vojna. Misli se mi rušijo. Ne morem razmišljati. Šola ne pomaga. Ničesar si ne zapomnim. Samo na stolu sedim. Samo črke na tabli gledam. Ker sem drugačna. Sprejmite me! Vesna Smolinger, 9. a 30 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.sr. OSOVRAŽENA Skozi okno strmim. Jočem. Sploh več ne živim. Sama sem. Drugačna sem, nihče me ne mara. Vsak dan znova moja misel me vara. Verjamem, da obupali bodo, me medse sprejeli in na novo zaživeli. Vendar se motim. Sovražijo me. Kot zakleto upanje s sanjami umre. Vsak dan poslušam grde besede, ki name lete. Bolijo me. Navajena sem, da ne marajo me in vsak nov dan norčujejo se. Vendar to se ne neha. Poslušam žaljivke, dokler se ne zlomim do zadnjega diha. Tina Blaževič, 9. b ZGODBA O PRISILNEM DELU Stara sem bila 16 let. Imela sem odlične ocene in nisem se ozirala na grde ter žaljive besede, ki so mi jih govorili. Do dne, ki mi je spremenil življenje. Naša šola je zmagala na tekmovanju iz odbojke. Zmagali smo 25:16. Vsi so mi čestitali, saj sem za našo ekipo dosegla 12 točk. Bila sem vesela, zato sem naslednji dan šla na prijateljsko tekmo. Igrali smo na igrišču za odbojko. Na tribunah je bilo veliko ljudi, ampak najbolj me je pritegnil moški, ki je ves čas gledal našo ekipo, še posebej mene. Naslednji dan sem ga videla, ko sem odhajala domov in potem še v trgovini, ko sem odšla kupit kruh. Začelo me je skrbeti, zato sem naslednjič, ko sem ga videla, pristopila do njega in ga vprašala, zakaj mi sledi. Odgovoril mi je: »Sem slavni fotograf Karel Štet in zanima me, če bi te lahko fotografiral za revijo Kana. Zdiš se mi zelo fotogenična in tudi v reviji bi bila odlična in lepa. No, se strinjaš?« Seveda mu nisem zaupala, zato sem mu naročila, naj naslednjič s seboj prinese revijo Kana, kjer bi našla njegovo ime ob fotografijah. In glej, prinesel mi je revijo, tam pa je bilo zapisano njegovo ime, zato sem začela razmišljati, če bi sprejela ponudbo. Po tehtnem razmisleku sem se odločila, da sprejmem ponudbo. S tem bi dobila tudi sloves v šoli. S Karlom sva dogovorila, da se naslednji dan dobiva pred šolo in me bo fotografiral. Naslednji dan me je res zapeljal v studio, kjer me je fotografiral, pred tem pa me je povabil na sok. Kasneje sem ugotovila, da mi je dal v sok tablete (drogo). Vprašala sem, zakaj je to storil, in pokazal mi je fotografije, ki jih je napravil, ko sem bila omamljena. Na nekaterih sem bila gola, na drugih brez majice ali hlač in na tretjih v spodjem perilu. Zagrozila sem mu, da ga bom prijavila policistom, on pa se je smejal. Rekel je, da bo to objavil na spletu, če kaj zinem, zato nisem mogla narediti nič. Rekel je še, da še rabi več fotografij, da bo zaslužil. Zaslužil bo lahko na milijone, saj je eno mojo fotografijo že prodal in dobil 10 000 EUR. Uprla sem se, da me več ne bo fotografiral in prodajal mojih fotografij, on pa se je še naprej smejal. Kmalu sem doumela, da če ga ne bom ubogala, bo objavil fotografije na spletu. Vsak dan meje fotografiral, celo eno leto je to trajalo. Vmes sem morala paziti, da se nisem zredila. Prisilil meje tudi v to, da sem jedla tablete, imela diete, ličila sem se in hodila k frizerju. Za 17. rojstni dan mi je bilo vsega dovolj in sem ga prijavila policistom, ki so takoj ukrepali. Karel je za prijavo izvedel, še preden so prišli policisti, in objavil fotografije na spletu. Tako je ušel policistom in zaporni kazni. Nauk tega je, da moramo paziti, v kaj se spuščamo, ko nas kdo prosi za fotografije. Zaradi sramote sem se morala preseliti v drugo mesto in potem še dobila slabo plačano delo. Blažka Škafar 8. a STRPNOST IN NESTRPNOST Nestrpnih je veliko ljudi, a strpnim to včasih ne diši. Izboljšaj se in bodi strpen, nič več ne bodi nestrpen! Nestrpnih je veliko ljudi, večina jih ves čas samo hiti. V službo se jim mudi, da več denarja se dobi. Nestrpnih je veliko ljudi, ves čas jih nekaj mori. Bolje je biti strpen, da noben dan ne bo mukotrpen. Nick Dajčman. Tirni Pregl, 7. a Mentorice: Jasna Medved, Lidija Horvat, Romana Lepoša, Sonja Lenarčič 5. MLADA PESNISKA OLIMPIJADA MOJ SVET JE PRAVLJICA V OKVIRU JSKD V pisanju pesmi je sodelovalo 16 slovenskih osnovnih šol s 120 pesmimi. Priznanji sta prejela šestošolca naše šole TOM Ll DOBNIK IN PIAODER, saj sta pesmi po kvaliteti pozitivno izstopali. MOJ SVET JE PRAVLJICA Svet kot pravljica. Človek brez gravitacije, Zemlja brez vode. Ptice z lepim perjem. Ptica govori lepo. Ptica hoditi zna. Človek brez glave. Živali brez kisika. Svet brez lepote. Zima s toploto. Snežak, velik do neba. Snežak brez snega. Tom Li Dobnik, 6. b MOJ SVET JE PRAVLJICA Tehnologija. Ni več kamnitih stvari. Čudovito je. Hribovito polje. Moj čudovit kraj. Vesela sem zanj. To je sedanjost. V njej smo vsi prijatelji. Prepirov ni. P/a Oder, 6. b NAJ BO SVET PRAVLJICA Svet je pravljica, vsak ima svojo. Življenje jo zgradi, s kom, pa izberemo sami. Vsaka pravljica se enkrat konča, lahko je konec pravljičen, če seveda izbereš pravega princa. V pravljici si izbereš svoj grad in svojega junaka. da bo pravljica še lepša. Naj bo pravljica vsega sveta le neskončna pravljica, ki se na koncu vseeno konča. Sonja Topo/ovec, 7. A MOJA SREČNA PRAVLJICA Moj svet kot pravljica, v njem nastopa mavrica. Barve včasih zbledijo, ko oči mi solze zarosijo. Če pa me kaj teži, v pravljici nastopajo zveri. Vendar spet vse v redu je, ko moj princ na konju čaka me. Mogoče vse se mi le zdi, vendar srečna sem v svoji pravljici. Lea Lobenwein, 9. b Ravno polje. DECEMBER 2015 MOJ SVET JE PRAVLJICA Moj svet je pravljica, ko se domišljija igra, pleše in zabava vse do konca sveta. A ko spim, domišljija počiva, sanja vse mogoče stvari, ampak ji ne zmanjka energija. A ko je dan, razmišlja sto na uro in nikoli ne pokaže mule. Domišljija ropota in žvrgoli, ko sem vesela, nove ideje pridobi, a ko sem žalostna, je tudi ona, takrat smo žalostni vsi. Zato vesel bodi ti, da bo tudi domišljija, da ne bo tako negativno divja. Dora Cicmanovič Zimet. 7. A MOJ SVET JE MAVRICA Moj svet je pravljica, prava mala mavrica. Ko se v knjigo zatopim, vse preberem, obnovim, pojem, plešem, se igram in se veselim. Pravljice zdaj konec je, to mi ni prav všeč. Ves besen vržem knjigo v vročo peč. Knjiga lepo gori, ko meni jeza se hladi. Zdaj pravljice ni več, ker vrgel sem jo v vročo peč. Luka Gašpahč, 6. a MOJ SVET JE PRAVLJICA Moj svet je kot pravljica, pisan in lep. vsakogar, ki vidiš, nosi lep nasmeh. Sonce sije čez nebo, razsvetljuje pokrajino. Zavedaš se vsak dan za dnem, življenje v pravljici je fino. MOJ SVET JE SUH Moj svet je suh, pravljica pa polna muh. Najboljši šport je plavanje, ker se tam omogoči zabavanje. Rokometa ne smeš igrati, kaj šele nogometa. Tam je velik kraj, v njem pa tudi raj kot kakšen papagaj. SVET JE PRAVLJICA Pravi svet pravljica bi bil, v njem nihče se ne bi ubil. Kot v utopiji živeli bi, saj domišljija vladala bi. Vladarjev ne bi bilo, še manj pa nesreče, krvi ali česar koli, kar boli in je rdeče. Iskrenih ljudi kakor hrane bi bilo, na tone resnic, na tone pravic. Če res takšen svet bi bil, tam vsak srečen bi se zbudil. Ampak raje se naspi, upaj, da v takšnem svetu zbudiš se tudi ti. Sara Planinšek. 8. a Ljudje se radi imajo, nikjer ne vlada prepir, saj so ljudje prijazni in radi imajo mir. Ta moj svet je kot pravljica, pisan in lep. Če tvoj svet ni tak, potem si res slep. Lana Kozjak, 8. a Norenje je dovoljeno, učenje pa manj zaželeno. V tem svetu ne moreš dobiti štirke tako kot prijatelj Mirke. Krasi nas oprema, ali greva? Moj svet je suh, pravljica pa polna muh. TinaAubelj, 6. a MOJ SVET JE PRELEP Zvečer se zasanjam in že letim v svoj svet. Vidim poljane in ta čudoviti svet. Letim v nebo visoko, visoko, vidim še morje, morje globoko. Moj svet je prelep, veliko je dreves in veliko čudes. Vstopiš v ta pravljični svet in že si prevzet. UGOTOVITE, KJE DEŽELA MOJIH SANJ JE? Zjutraj vstanem z desno nogo, zunaj se igram le z žogo. Tu v svetu mojem tem vedno boš na novo rojen. Zjutraj ne zaspi, v šolo se mudi. Tam učil se boš stvari, da znanje kar leti. Domačo nalogo narediš, da dobro oceno dobiš. Domov prideš vesel, tako da bi kar zapel. Besede so vse odveč, takšne mladosti ne bo nikoli več. Mladost je lepa kot lepa repa. Mladost je vesela kot manikenka Ela. Če vam je všeč moj pravljični svet, pridite hitro v ta svet čudes. Lara Mlakar, 6. a Svet, v katerem živim, je moj sanjski svet, v njem od sreče kar letim in svojo pesmico znova poživim. Kaja Muršec, 6. a 31 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.sr. Hrepenim ... Hrepenim po boljšem življenju. Marsikdo hrepeni po tem. Razlika je le v tem, da nekateri resnično potrebujejo pomoč in boljše življenje, nekateri pa se sploh ne zavedajo, da je njihovo življenje v primerjavi z nekaterimi zelo dobro. Človek lahko hrepeni po marsičem. Ko odraščaš, ponavadi hrepeniš po svoji družini, partnerju, hiši in otrocih. Odrasel človek, ki je mogoče vsa ta hrepenenja že dosegel, pa lahko hrepeni po zdravju in sreči sebe ter bližnjih. Vsak človek hrepeni po nečem, le da se vsi ne zavedajo tega. Jaz hrepenim, da bi v prihodnosti imela zdravo in srečno družino ter službo, poklic, ki si ga želim. Želim, da se mi vse to uresniči, zato bom tudi pripomogla k uresničitvi ciljev. Hrepenenje je lahko uresničljivo ali pa tudi ne. Če hrepeniš po nemogočem, lahko le sanjaš o tem. Na primer, če imaš otroka, ki zboli za rakom, hrepeniš, da bi ozdravel. Zdravniki mu napovedo le še dva meseca življenja in da ni več možnosti za preživetje, a ti še vedno hrepeniš po tem, da bi ozdravel, pa čeprav veš, da je konec. V preteklosti, v času vojn, so ljudje hrepeneli po marsičem. Sedaj si sploh ne predstavljamo, kako so takrat živeli. Hrepeneli so po življenju in preživetju sebe in svojih bližnjih med vojno, hrepeneli po koncu vojne, hrani, vodi in strehi nad glavo. Dandanes si takšno hrepenenje težko predstavljamo, saj imamo v večini vse potrebno za preživetje. Na nekaterih delih sveta, kjer nimajo pitne vode, strehe nad glavo ali pa so v vojni, se stvar ponavlja. Tudi ti namreč hrepenijo po tem, kar so naši predniki. Danes redkokdo uporabi besedo »hrepenim«. Ponavadi je ne uporabljamo na glas, le v svojem srcu in notranjosti telesa se je zavedamo. Odrasli ljudje se hrepenenja bolje zavedajo, saj so zrelejši in pametnejši. Ne hrepenijo po neki igrači, avtomobilčku kot kak otrok, temveč bolje razumejo pomen besede »hrepenenje«. Hrepenim po marsičem in upam, da se vsem in tudi meni v življenju ne zgodi nič pretresljivega in da bi vsi živeli srečno. Tjaša Čuš, 9. b Hrepenim po... Vsak človek si v življenju zagotovo kdaj zamisli svojo prihodnost. Naredi veliko za to, da se njegove želje in načrti uresničijo. Včasih so revni kmetje želeli imeti dovolj denarja, da bi živeli mirno življenje, in srečno družino. Prav tako so želeli, da bi se hči poročila s kakšnim malce bolj bogatim, saj bi to njeni družini olajšalo življenje. Žal vsi niso imeli take sreče, zato so bili žalostni in obupani. Ker se časi spreminjajo, so tudi hrepenenja ljudi postala drugačna. Na splošno imajo ljudje več denarja, posledično pa ta nima tako velike povezave s tem, da bo človek srečen. Veliko vrednost imajo odnosi z bližnjimi. Kljub vsemu je vedno več družinskih sporov, do katerih še prevečkrat pride zaradi denarja in nasledstva. Takšne družine so pogosto nesrečne in se veliko prepirajo. Jaz hrepenim po srečni družini, partnerju, s katerim se bova dobro razumela, in dobrih medsebojnih odnosih. Menim, da mi bo to v življenju zadostovalo in bom srečna. Prav tako bi vedno rada imela ob sebi živali, saj me njihova bližina zelo pomirja. Ne bi se branila službe, v kateri bi spodobno zaslužila in v katero bi z veseljem hodila. Mislim, da bo v prihodnosti ponovno večjo vlogo dobil denar. Veliko ljudi bo samskih, saj jih bodo materialne vrednote "zaslepile" in ne bodo dovolj cenili ljudi. Najverjetneje bodo ljudje "izgubili čustva", za trpljenje ostalih jim ne bo mar. Posledično bodo zelo nesrečni, vendar vzroka ne bodo poznali. Jasno je, da smo se ljudje skozi zgodovino zelo spremenili. Prav tako se razlikujejo naša življenjska hrepenenja in cilji. Predvidevamo lahko, kakšni bodo naši nasledniki, vendar vedeli ne bomo nikdar. Tina Blaževič, 9. b NEPRIČAKOVANO DARILO Bilo je poletje in nekega dne so me sosedovi povabili na morje. Odzval sem se povabilu. Ko je napočil ta dan, smo se odpravili. Pot je bila dolga, vendar mi je hitro minila. Na poti so mi povedali, da so se pri njih na otoku Pagu skotile mlade muce. Po dolgi poti smo prispeli. Soseda Kristina mi je muce pokazala, in ena od muc mi je bila neznansko všeč. Ker je mama muca po nesreči umrla, smo za mucke skrbeli mi. Vsak dan smo jih hranili in se z njimi igrali. Ko pa je po enem tednu napočil dan odhoda, smo se vrnili nazaj v Slovenijo. Seveda smo muce pripeljali s seboj. Doma sem starše vprašal, ali lahko obdržim muco, saj mi bi jo sosedje radi podarili. Po nekaj dnevih sta starša privolila. Naslednji dan sva z mamico odšla v trgovino za male živali, kjer sem muci kupil vse potrebno za njen novi dom. Odpeljala sva se tudi k veterinarju, kjer so muco pregledali in nama čez nekaj dni po preiskavah sporočili, da je z njo vse v redu. Muca še ni imela imena, vendar sem od tistega trenutka, ko sem jo dobil, razmišljal o njem. Čez nekaj dni mi je v glavo šinila misel, da bi ji bilo ime Šapka, in tako je bilo. Večeri so postajali hladnejši in ko se je mami pripeljala domov, se je Šapka zatekla v motor avtomobila. Ker je mami imela še opravek, se je odpravila z avtomobilom. Šapka je bila v motorju avtomobila, vendar mami tega ni vedela. Po nekaj kilometrih je muca padla iz njega. Mami je muco videla v ogledalu in nato se je ustavila, vendar je za Šapko bilo prepozno. Pobrala je muco in jo pripeljala domov. Ko sem za to izvedel, nisem mogel zadrževati solz. Vsem v družini je bilo težko, saj smo Šapko zelo vzljubili. Bila je naš novi družinski član, vendar s tem se je bilo treba sprijazniti. V družini smo se tisto leto dogovorili, da bom letos dobil novega hišnega ljubljenčka, vendar iz tega ni na žalost bilo nič. Upam pa, da bo drugo leto res tako. Simon Žnider, 7. b Mentorica: Sonja Lenarčič MOJ DOMIŠLJIJSKI KRAJ Bilo je lepo jesensko jutro. S svojo psičko Dono sem šla na sprehod. Prišla sem do gozda. Nato pa nekdo za mojim hrbtom reče: »Eva, obrni se in me poglej.« Hitro sem se obrnila. Zagledala sem čarovnika. Obe z Dono sva se zdrznili. Nakar on spet spregovori: »A bi šla z mano v čarovniški svet?« Čudno ga gledam, a vseeno spregovorim: »Seveda bi, ampak povej mi, kdo si?« Odgovori: »Sem veliki čarovnik Albus Dumbledore in popeljal te bom v čarovniški svet. Samo za roko me primi.« Storila sem, kar je naročil. Slišala sem samo bum in že sva se znašla v čarovniškem svetu. Bilo je zelo lepo. Okoli naju so se sprehajali čarovniki v dolgih plaščih in s palicami v rokah. Albus je zamahnil s svojo čarovniško palico in tudi jaz sem bila oblečena v popolno čarovniško opravo. Bila je zelo zanimiva. Z Albusom sva se razgledala. Razkazal mi je njihove trgovine, nato pa me je popeljal do čarovniške šole. Bila je bogato okrašeno, zelo velika in zanimiva. Bila sem zelo vesela, da sem v svojem domišljijskem svetu - kraju. Ampak nekaj me je mučilo. Spregovorila sem: »Albus, ali iz tega sveta obstaja kakšen izhod?« Odgovori mi: »Seveda obstaja, ta rešitev je vlak, ki odpelje čez eno leto.« Povedala sem mu, da se moram domov vrniti še danes, saj sem mamici in atiju obljubila, da se s sprehoda hitro vrnem. Albus pove, da lahko našo hišo, če imamo kamin, priključi na frčomrežje. To pa naj bi trajalo več ur, zato bo, ko bom prispela domov, čas zavrtel nazaj in mamici in atiju izbrisal spomin. Takoj sem bila za to. Naš kamin je karseda hitro priključil na frčomrežje, ki mi bo omogočilo ponoven vstop v čarovniški svet. Poslovila sva se in poslal me je nazaj domov. Grdo sem pristala, sedeča v kaminu. Vstala sem, s sebe počistila pepel. Potem pa me zagledata mami in ati in zakričita. Ne mine niti sekunda, ko se čas zavrti nazaj in se staršema izbriše spomin. Hitro slečem čarovniška oblačila in jih pospravim. V mislih se zahvalim Al-busu za prijetno dogodivščino in odhitim v kuhinjo k mami in očetu. Ta dogodivščina mi bo za vedno ostala v spominu, saj sem lahko obiskala svoj domišljijski svet. Eva Žunkovič, 6. b Mentorica: Sonja Lenarčič PRAVLJIČEN KONEC TEDNA Zjutraj zgodaj se zbudim, iz postelje ne odhitim, saj nedelja je. ugotovim. Potem dolgčas se začne, a hitro gre, če dan v redu je. Če pa sama sem doma, to je prava pravljica, saj me pajka gledata dva. Zvečer pa le zaspim, ker ima ta pesem veliko rim. Lili Li Dobnik, 7. a 32 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.sr. ZGODILO SE JE Ta dogodek se je zgodil junija leta 2014. ko sem praznoval svoj 12. rojstni dan. Bilo je jutro, ko sem se zbudil. Vendar je bilo drugačno od drugih. Ta dan sem imel rojstni dan. Vedel sem, da mi bosta mami in ati kupila darilo, ampak nisem vedel, kaj to darilo bo. Ati mi je rekel: »Pojdi se obleč, gremo v Maribor!«. Takoj sem se oblekel in srce mi je razbijalo, ker nisem vedel, zakaj gremo v Maribor. Ko smo prispeli v Europark, sem vedel, da bom tukaj dobil darilo. Zdelo se mi je, da darilo ne bo nekaj dragega. Vendar je potem oče zavil v trgovino z elektroniko. Takrat pa mi je srce padlo v hlače. Bil sem na trnih kot še nikoli, nisem vedel, kaj bom dobil. V glavi sem imel mešane občutke. Imel sem sto in eno idejo, kaj lahko dobim. Najprej sem imel v mislih nov računalnik, potem mi je prišel na misel nov telefon in teh misli ter idej ni bilo konca. Z očetom sva vstopila v trgovino. Pritisk je naraščal, zanimanje je bilo vedno večje. Naenkrat pa se oče ustavi in reče: »Izberi si nekaj«. Izbiral sem lahko med X-Boxom 360 in Playstationom 3. Dolgo sem izbiral, ker se nikakor nisem mogel odločiti. Potem je oče poklical prodajalca in ga vprašal, kaj je boljše. In tudi on ni vedel, kaj je boljše, ker ima vsak artikel prednosti in slabosti. Na koncu pa sem si izbral Playstation 3. Mama, ki je bila v drugi trgovini, ni vedela, kaj sem dobil. Ampak ko je izvedela, jo je skoraj zadel infarkt. Vendar je tudi ona potem bila zadovoljna, da sem si izbral darilo sam. To je bil eden izmed mojih najboljših doživljajev in upam, da se bo še ponovil. Za to darilo pa sem še danes hvaležen, saj je bilo precej drago in nepričakovano. Jaša Kovačič. 8. b OŠ Kidričevo Mentorica: Sonja Lenarčič PESEM JE... Pesem je žvrgolenje ptic, pesem je vse. Rok Metličar Fric Pesem je ljubezen, je strast, je veselje ... Ko napišeš pesem, lahko pokažeš svoj obraz. Pesem je emocija, ki te preplavi. Pesem je sreča, ki okrog tebe lebdi. Ko napišeš pesem, moraš biti vesel, četudi se ne rima. Vid Kovačič Pesem je lahko srečna ali žalostna. Je nekaj, kar nas razveseljuje. Se sama od sebe sestavlja. Jana Kokol Pesem je življenje. Je glasba, brez katere se ne da živeti. Pesem je narava, ki nikoli ne neha peti. Pesem je harmonika, je svet. Pesem je ljubezen. Pesem so počitnice, ki niso nikoli tihe. Simon Žnider Pesem je rima za rimo. Pesem je lahko lepa misel ali nesmiselna rima. Niko Kores Pesem je kot pravljica in velika kot mavrica. Pesem je, če imaš koga rad. Tamara Kacjan V pesmi lahko povemo vse. Ko pišeš pesem, si z dušo v njej. Pesem prihaja iz človeka. Monika Plajnšek PORTRET MOJEGA SOŠOLCA Naš Niko je fant, ki zmeraj govori in nas vedno nečesa nauči. Vesoljci, kavboji so njegovi liki, v katere se vživi, in kot filozof k nam prihiti. Začne se zvijati in skakati, mora v filozofski svet odjahati. Ko Niko se umiri, že punca do njega prihiti. Ko od treme skoraj omedli, ga jaz predstavim deklici in zadeva se hitro umiri. Tako se iz dneva v dan godi... In še danes mu noben frajer do gležnjev zlezel ni. Simon Žnider, 7. B Dan jezikov V ponedeljek, 28. septembra, smo v OŠ Cirkovce obeležili svetovni dan jezikov. Na šoli smo imeli pet delavnic, v katerih so sodelovali nekdanji učenci naše šole. Imeli smo delavnico španskega, italijanskega in francoskega jezika, glasbeno ter geografsko delavnico. Učenci smo bili razdeljeni v 5 skupin, ki so krožile, tako da smo vsi učenci sodelovali v vseh delavnicah. Delavnice so vodili naši nekdanji učenci ob podpori učiteljev. V španski delavnici smo se naučiti osnov španščine. Najprej smo se naučili nekaj pozdravov, nato smo na to temo zapeli in zaigrali igro. Naučili smo se izgovarjati števila do 10 ter poslušali špansko glasbo. Seveda smo vsi takoj prepoznali Shakiro in njeno pesem La, la, la, ki je bila otvoritvena pesem nogometnega prvenstva v Braziliji. V drugi delavnici smo se srečali z italijanščino. Naučili smo se predstaviti. Pregledali smo tudi italijansko abecedo. Bivša učenka nam je predstavila nekaj znamenitosti Italije, seveda pa nismo mogli pozabiti, da je z Italijo povezana tudi pica margerita. Nato smo odšli v glasbeno delavnico, kjer smo v več jezikih poskušali zapeti pesem Mojster Jaka. To se nam je zdelo zelo zabavno. Poslušali smo tudi učenko, ki nam je zapela dve pesmi, ena je bila v angleščini, druga pa v nemščini. Angleške pesmi poslušamo skoraj vsak dan, zato se nam je zdelo zelo zanimivo, da smo enkrat za spremembo Ravno polje. DECEMBER 2015 slišali tudi pesem v drugem jeziku, v tem primeru v nemščini. Preostanek ure smo po željah poslušali pesmi z vsega sveta. Opazili smo, da se glasba v državah zelo razlikuje. V francoski delavnici nas je naša nekdanja učenka naučila poimenovati šolske potrebščine v francoščini. Naučili smo se kar nekaj francoskih besed in vsi smo se strinjali, da je francoščina zanimiv in lep jezik, ampak prav tako težak. Seveda smo se naučili tudi primerno pozdraviti. Ogledali smo si smešen posnetek, na katerem je ženska poskušala naučiti prijatelja francoščine. Prijatelju ta jezik ni šel najbolje od rok in se ga ni mogel naučiti. V zadnji delavnici smo se naučili nekaj o zgodovini romanskih jezikov. Zgodovina teh jezikov se nam je zdela zelo zanimiva, saj smo izvedeli veliko novega. Na koncu smo izdelali plakat na temo svetovnega dneva jezikov. Na novo pridobljeno znanje nam bo zagotovo prišlo prav in mislim, da se nas je kar nekaj učencev navdušilo za učenje enega ali več romanskih jezikov. Hvala vsem učiteljem in našim nekdanjim učencem za tako jezikovno razgiban dan jezikov, kjer smo »jezikali« kar v petih jezikih. Nuša Bračko in Katja Kolednik, 9. a Koordinatorica in vodja dneva jezikov: Petra Oblak, prof. je obja vljenih na www. mojaobcina. si. 3 3 vwJo poyLtcLj dcjcwje/ wv ¿iragw'w LjWtem/. zîua^U^ e^ L^V vtwv ZtLLws VMJfV^tr pYasuûkAs Hr v^ d^oYQ- v prLW^ajOC&wAs UJXM Pîuûco/ PobvUJo 041 511 3-37 * tD e r . 0«nč« Oabnik v p. > TB. 0Z.79Z IT »i j* Ihn ilir \¡iv /i1 nikii Sreča ni v glavi in ne v daljavi. Ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad. Leto se izteka in spet bo za nami 365 dni. Upamo, da dni, ki se jih boste spominjali z naklonjenostjo. Življenje namreč niso dnevi, ki so minili, ampak dnevi, ki smo si jih zapomnili. Vsem poslovnim partnerjem ter občanom Občine Kidričevo voščimo mirne praznike! Kolektiv ANoksjml Lidija Kores s.p. Lovrenc na Dravskem polju 35B, 2324 Lovrenc na Dravskem polju B.H.S. HITRI SERVIS Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto. TRGOVINA Z AVTODELI Avtomehanika - avtokleparstvo - vulkanizerstvo Milan Dobič s.p. Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Telefon.: 02/ 792-30-91 Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu... Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. (T. Pavček) Naj bodo vaše osebne in poslovne poti v novem letu napolnjene z uspehi. Prijetne praznike, zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v novem letu 2015! Kolektiv Galvanizacija Fric d. o. o. '«¿I 34 Zbirka podeželja Starošince letos beleži deset let od pričetka gradnje Pobuda je prišla že v letu 2003. interes je bil. Ljudje, predvsem člani Krajevnega odbora Starošince. smo stopili skupaj. Občina Kidričevo je zagotovila finančna sredstva, objekt je bil v letu 2005 pod streho. V veliko pomoč so nam bili: Zavod za kulturno dediščino, Pokrajinski muzej Ptuj in še mnogi drugi strokovnjaki s tega področja. V zimskem času smo pridno zbirali različno opremo, priprave, naprave oziroma vse, kar muzej vsebuje. Predmete smo iskali v domačem kraju in po širšem območju Dravskega polja in izven. Uradno smo ga odprli v juniju letu 2006 v sklopu občinskega praznika občine Kidričevo. Omenjena zbirka je bila predstavljena prebivalstvu preko skoraj vseh medijev v državi in izven. Zbirko si je v tem času ogledalo več tisoč ljudi. Kdo so bili naši obiskovalci? Največ razna društva iz lokalnega okolja, šole, ustanove, upokojenska društva, razni pohodniki in drugi. Tudi iz tujine smo beležili obiskovalce, iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Francije, Belgije, Anglije, Avstralije, Italije, Luksemburga in celo iz Kitajske. Vsako leto se na tem prostoru izvaja prireditev Zahvala polju, katere organizator je Turistično društvo občine Kidričevo skupaj z vaščani in gasilci iz Starošinc. Letos smo izvedli že 9. prireditev Zahvala polju, kjer prikazujemo, kako so se opravljala razna dela v preteklosti (kožuhanje - ličkanje koruze, trebljenje buč, prebiranje fižola in še mnogi drugi običaji), otroški vrtec sodeluje s svojimi delavnicami. Otroci prikazujejo, kako so si v mladostnih časih pekli koruzo, krompir in druge zanimivosti. Prosvetno društvo Cirkovce prikazuje te običaje in še mnogi druge skupine in posamezniki. Vsako leto se ob tej prireditvi kuha krompirjev ali bobov golaž, zelo zanimivo dogajanje, so mnenja mnogih. Da lahko takšni dogodki dobijo svojo vrednost, gre zahvala vrlim domačinom, gasilcem, Turističnemu društvu občine Kidričevo in vsem, ki z dobro voljo sodelujejo v tej zgodbi. Ob muzeju stoji klasična brajda, ki ponazarja tako rekoč polanski vinograd, ob katerem raste tudi potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta. Seveda je čez leto potrebnega mnogo truda, da je okolica urejena, trava pokošena, rožice negovane in videz daje podobo, da tukaj delajo skrbni in pridni ljudje. Sosedje so tisti, ki jim je mar za lepo okolje, predvsem družina Mesarič je prva, ki skrbi za urejenost, in še marsikateri od domačinov v našem okolju. Kot skrbnik zbirke se v tem obdobju zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli prispevali k vsebini in pomagali, da je desetletje dogajanj dobilo pravo podobo. Po desetih letih se kažejo znaki po mali sanaciji, kot so posedanje okolice (zemljine), potreba po površinski zaščiti lesa in podobno. Upam, da bodo pristojni na občini namenili določena sredstva za omenjeno izvedbo. S hvaležnostjo: Mihael Žitnik, skrbnik zbirke Aktiven začetek veroučnega leta v cerkvi Svete Družine Kidričevo ŽUPNIJA SVETE DRUŽINE V KIDRIČEVEM, ki jo vodi gospod župnik Anton Pačnik, si prizadeva, da bi v svoje občestvo sprejela čim več otrok. S tem namenom smo jih na poseben način želeli popeljati v uspešno veroučno leto. V mesecu septembru smo izvedli dva pomembna dogodka. Prvi je bil ORATORIJ, kjer se je zbralo okrog 40 vero učencev. Skozi molitev in igro so se otroci medsebojno povezali in se spoznali. Mlajši veroučenci so bili zelo ustvarjalni. Postavljali so šotore, se igrali razne igre, ustvarjali razne izdelke ter izdelali plakat. Birmanci so sodelovali pri peki jabolčnega zavitka, prav tako so izdelali plakat z naslovom HOČEM BITI SVET, kar je bilo tudi letošnje geslo oratorijev. Sledila je pogostitev s sendviči in sokovi. Dan smo zaključili s sveto mašo v župnijski cerkvi, kjer so veroučenci tudi lepo prepevali. Drug dogodek je bil DAN VESELEGA VEROUČENCA, kjer se je zbralo okrog 50 veroučencev. V cerkev smo povabili brata Maleka ter njune animatorje iz Rekreacijsko-ustvarjalnega društva Eleja. Na začetku smo zmolili Svetega angela in Zdravo Marijo ter se tako zahvalili Bogu za dan, ki je bil pred nami. Nato se je začel »žur«. V spodnji učilnici so veroučenci svoje spretnosti kazali na ustvarjalnih delavnicah ter krepili možgane z miselnimi igrami. V zimski kapeli smo pripravili cirkuški šotor ter otroke učili raznih vragolij (žongliranje, vrtenje obroča hula hop, podiranje kegljev). Prav tako so imeli možnost vožnje avtov na daljinsko upravljanje. Otroke smo tekom treh ur tudi poslikali po obrazu (bili so metulji, tigri, srčki, rožice). Starejši veroučenci so nam spekli sladke prigrizke (rolado, biskvitno testo, mafine) ter pripravili toaste. Ob koncu dneva smo se skupaj odpravili k sveti maši in prepevali Bogu na čast. Radi bi se zahvalili vsem, ki ste pripomogli k izvedbi teh dogodkov (članom Katoliškega kulturnega društva, Župnijskega pastoralnega sveta in seveda tudi gospodu župniku, da je dovolil izvajanje dogodkov v župniji). Po pripovedovanjih otrok in staršev sta bila ta dva dneva nepozabna. Otroci so neizmerno uživali in verjamem, da bomo tak dan ponovili tudi ob koncu veroučnega leta. Ob koncu leta so na zelenici za cerkvijo Sv. Družine v Kidričevem začeli postavljati igrala za otroke. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji naše želje, saj otroci potrebujejo svoj prostor in igrala, da lažje pričakajo verouk in tudi mašo. Vse bralce Ravnega polja pa vabimo k sveti maši v petek, 25. 12. 2015, ob 15. uri, kjer bomo blagoslavljali vaše otroke. Pri maši bo prepeval otroški cerkveni pevski zbor. Naj bo božič v znamenju otrok. Želimo vam miren in blagoslovljen božič, obenem pa vse dobro v prihajajočem letu. Doroteja Terbovšek Ravno polje. DECEMBER 2015 35 uiii Tovarna asfalta Kidričevo d.o.o. Tovarniška cesta 10. 2325 Kidričevo Občanom občine Kidričevo želimo vesel Božič ter srečno in uspešno novo leto 2016 Kolektiv TAK V OBČINI KIDRIČEVO POTEKAJO ZAKLJUČNA DELA ELEKTRIFIKACIJE IN NADGRADNJE ŽELEZNIŠKE PROGE V okviru projekta Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš za hitrosti do 160 km/h; Modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah se izvaja vrsto posegov, ki bodo znatno prispevali k razvoju železniške infrastrukture, spodbuditvi nacionalnega gospodarstva in zagotovitvi ustrezne železniške povezave s širšim evropskim prostorom. V letu 2009 so se na železniški progi med Pragerskim in Hodošem pričela dela, s katerimi se celovito ureja tako železniško kot tudi cestno infrastrukturo. Dela so v večji meri zaključena, izvajajo se le še zaključne aktivnosti za elektrifikacijo 109-ki-lometrske proge. Predvidoma aprila 2016 bo mogoče izvesti priklop napetosti do Hodoša in s tem omogočiti izvedbo testnih voženj. Redno obratovanje električne vleke vla-H kov je predvideno v juniju 2016. Novih pridobitev, ki prebivalcem, uporabnikom cest in železnic omogočajo višjo raven storitev, je veliko. Prometna varnost, skrajšanje časa potovanja in dvig hitrosti vlakov so zagotovljeni z izgradnjo štirih novih podvozov, in sicer na lokalni cesti v Stražgonjci (nahaja se na meji med občinama Slovenska Bistrica in Kidričevo), v Jablanah, Cirkovcah in Strnišču. Štirje prehodi so zavarovani z avtomatsko napravo za zavarovanje, šest nivojskih prehodov pa je bilo ukinjenih. Na celotni progi med Pragerskim in Hodošem tako ni več nezavarovanih prehodov ki bi bili označeni le z Andrejevim križem. V občini Kidričevo je na novo urejeno postajališče Cirkovce, ki je bilo 23. septembra 2015 predano v uporabo. Gre za največjo infrastrukturno naložbo na področju železniške infrastrukture v Sloveniji v finančni perspektivi 2007-2013. Z njo bo železniška proga med Pragerskim in Hodošem najsodobnejša v Sloveniji. Vrednost projekta, katerega investitor je Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, znaša 465 milijonov evrov, delež v višini 231,1 milijona evrov bo zagotovila Evropska unija iz Kohezij-skega sklada. 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ?A INFRASTRUKTURO Eden od štirih novih podvozov, zgrajenih v občini Kidričevo. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje Z007-Z013, razvojna prioriteta 1 - Železniška infrastruktura - KS. I Slaložba v vašo pri) lodnost Vse iz inoxa - inox ograje, ograjni elementi, okovje, dimniki, vijaki, cevi profilna jekla, pločevina, fitingi. razni izdelki RAMAINOKS d.o.o. • Kopališka ulica 3, SI-2325 Kidričevo Tel.: ♦386 2 780 99 20 • faks:+386 2 780 99 29 • info@ramainox.si • www.ramainox.s Vsem svoj/m sedanjim in bodočim strankam želimo vesele božične praznike ter srečno Novo leto Ravno polje. DECEMBER 2015 37 uiii RECEPT: Very lovely - zelo ljubezensko V teh hladnih prazničnih dneh priporočam eno skodelico ljubezni z vašimi najdražjimi. Krema: 3 jajca (potrebno ločiti) 10 dag sladkorja 750 g sira mascarpone limonin sok Biskvit: 4 jajca 3 žlice sladkorja 3 žlice vode 1 vaniljev sladkor 6 žlic moke 1 pecilni nekaj stopljene jedilne čokolade Potrebujemo še sadje, ki ga zmečkamo in po želji sladkamo (priporočam borovnice), mandljeve lističe in vročo stopljeno čokolado. Priprava: Najprej pripravimo biškvikjajca ločimo in iz beljaka naredimo čvrst sneg. V drugi posodi umešamp rumenjake s sladkorjem in vaniljevim sladkorjem v penasto zmes. Nato^odamo vodo, presejano moko, pecilni ii} vse skupaj umešamo. Dodamo še nekaj raztopljene čokolade, da zmes postane čokoladna. Nato pa rahlo umešamo še sneg ter celoto porazdelimo po pekaču in damo v pečico peči.1 Pripravimo kremo, tako da v posodi penasto zmešamo rumenjake in sladkor, nato dodamo mascarpone sir in limonin sok po okusu (lahko tudi pomarančnega). V kremo na koncu umešamo še beljake po želji (nekateri jih dajo, drugi ne). Pečen biskvit vzamemo fz pečice, ga pustimo, da se ohladi. Ko je ohlajen, ga natrgamo na majhne koščke. Pripravimo si majhne posodice, saj naredimo sladico ločeno v vsako posodico za vsakega posebej. V posodico namečemo nekaj koščkov biskvita, nato na biskvit dodamo premečkano sladkano sadje in dodamo nekaj žlic pripravljene kreme. Tako pripravimo vse posodice. Nato pa se lotimo še praženja mandljevih lističev. Lističe prepražimo v ponvi nad ognjem samo toliko, da dobijo zlafb rjavo barvo. MancMjeveJističe nato dam na pripravljene sladice v posodicah; Končno sladico postavimo v hladilni za nekje 12-24 ur. Preden ^sladico serviramo (ko je primerno ohlajena), lahko po njej polijemo še stopljeno vročo čokolado, ki jo malo nakapljamo po vrhu. Pa sladek dober tek ob prazničnih dneh z vašimi najdražjimi. S Anja Rajher ö^taF V soboto, 5. 12. 2015. sta v poročni dvorani v dvorcu Sternthal v krogu svoje družine, sorodnikov in prijateljev praznovala zlato poroko zlatoporočenca Marijan in Kristina Intihar iz Kungote pri Ptuju 95. Zlati ženin Marijan Intihar se je rodil 23. 8. 1940 v Gerečji vasi* zlata nevesta Kristina, rojena Nahberger, pa v 16, 2. 1944 v Gerečji vasi. Poročila sta se 27. 11. 1965 na Ptuju. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes pa ju razveseljujeta tudi dva vnuka. ^(KONIČNI UmONlHf PL0HL GLASBENA SOLA PLOHL VABI K POUČEVANJU DIATONIČNE HARMONIKE W * POUČUJE GREGOR GIBIČAR MM n ~ m.mm. " ' mmm CENA POUČEVANJA 15 €/ 45 MINUT OTROŠKE HARMONIKE 1599,00 € lex-1699,OOC muzikant -1999,00 C virtuoz - 2350,00€ g) 00386 51 425 128 O www.harmonike.plohl.si Naj vas tudi v Cetu 2016, f{o 6omo skupaj že 20 [et, povezujejo [eye misß in iskrene že[je. J-Cva[a in srečno 20161 ^oisfe (Danica (Bezja^s.p. Župečja vas 506, 2324 Lovrenc na