Posamezna šlevilka 40 vinarjev. ST. 49. V CELJU, SOBOTA 17. MAJA 1319 LETO I. Izltaja nak torak, oetrtak m •oboto. — Geaa ¦ Za celo leto 36 K, aa pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, za 1 mes*c 3 krone. Posameina atevilka atane 30 vinarjov. Na pisraene naročbe brez posiljatve deiarja aa no more mo ozirati. Karočniki na) pošiljajo naročnino po poštnl naksau\c\. Reklamacije glede lista so postiiiae proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemaja. Na dopise brez podpisa se ne ozira. (tradalstva in upravniatvo sc nahaja v Zvezni tlskarnf v Celju, Schillarjeva aaata stew. *. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglasc po SO w od I mm, za poslana, na- znanila občnih zborov, naznanila o mnrti, zahvale ltd. 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mail oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah poputt Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 65. IZDAJA'IN TISSCA ZVEZNA TBSKARfSA V CEUU. 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Nemška grozodejstva na Korcškem v Narodnem predstavništvu. ProtiČeva. izjava glede potuhe Itall- nov Nemceip. V seji Narodnega predstavništva 13. tm. je poslanecdr. Pavel Pestotnik (Demokratski klub) vprašal min. pred- sednika glede dogodkov na Koroškem in postopanja nemških vojakov z na- Sirni ujetniki in prebivalstvom na Ko- roškem. Slikal je postopanje Nemcev, ki koljejo moške, nabadajo deco na bajonete, režejo ženam prsi, zapirajo ujetnike, mučijo in ubijajo. Povdaril je tudi, da se čuje, da so ItaUjanl podplrali nemški nastop proti Jugo- slovanom na Koroškem. Min. predsednik Stojan Protič je izjavil, da se vodi glede dogodkov na Koroškem preiskava z ene in druge strani; vodijo se tudi pogajanja zaradi povratka demarkacijske črte naprejšnje rnesto, da se zažčiti slovensko pre- bivalstvo pred nemškim nasiljem. Jzjavlja, da bo takoj, čim bo mogoče ta čim zazna položaj iz rczultata pre- iskave, obvestil mirovno konferenco o *erri» kakobi se moglo preprečiti daljno vladanje Nemcev v krajih, kjer prebiva naŠ narod. Pravi, da Nemška. Avstrija tiradno odklanja odgovornost za do- fcodke; privatno pa se trdi, da se bo- jujejo proti nam dunajski, solno graški, in tirolski bataljoni. Dunajska vlada se izgovarja na Koroško vlado. Bojne sile Netncev pa so tako močne, da ni možno misliti, da so to sarno koroške bojne sile. Glede krutosti Nemcev pri- pominja, da se ie po poročilih vodil boj s strani Nemcev na način, po ka- terem so se Nemci v svetovni vojni vojskovali tj. z nečloveškim in zločin- skim vojevanjem. Glede vprašanja o italijanski pomoči Nemcem ne more ničesar trditi, izjaviti pa mora, da so znamenja, po katerih se more sumiti, četudi ne, da so pomagali, vendar da se lahko z veliko verjetnostjo trdi, da je en vagon municije bil Nemcem poslan — s strani> kjer so Jmen Italijanl vpHv> da ga nebJ pustili naprej, pa je ta vagon vendar od- Sel. (Klici: Sramota! To so zavezniki! Verolomci!) Na pomoč sfovenskim koroškim internirancem! (Dopis koroškega begunca.) Ko so pri Velikovcu zbrane nem- ške toipe vsled premoči potisnile bra- nitelje slovenskega Korotana čez Dravo, zavriščala jc zmage pijana nemška druhal v Celovcu. Trpljenje in žalitve, kojim so od tedaj Slovenci bili izpo- stavljeni v Celovcu, ni popisati. Na stotine Slovencev, žensk, otrok in starčkov so Nemci zaprli in internirali. Kdor je bil na magistratu vpisan kot Slovenec, je bil izročen trpinčenju in preganjanju, če je bil še tako politično nedolžen in ponižen. Nemška svojat jih je zasramovala, opijuvala, kamnjala in jih na vse mogoče načine trpinčila. Cele družine so izropane ter sedaj vzdihujejo in gladujejo po zaporih. Kdor je bil kedaj interniran, temu so znane duševne in telesne muke, ki v zaporu podaljšujejo ure v cele dneve in tedne v celo večnost. Tem nedolžnim rnučenikom je treba t a k o j pomagati. Kot prvo sredstvo je vporabiti nemudoma samo- pornoč. Mi nismo več osamljeni, da bi smeli Nemci z nami tako grozotno po- stopati. Spadamo v okvir Jugoslavije, ki šteje čez 13 milijonov prebivalcev, med tem ko je Nemški Avstriji ostalo le okrog 6 milijonov Nemcev. V manj- šini so Nemci ter je dolžnost mero- dajnih zastopnikov močnejše Jugosla- vije, da ne pripuste, da bi ti oholi Nemci še naprej neopravičeno zapirali mirne Ijudi, edino zato, ker so rojeni Slovenci. V Jugoslaviji biva mnogo Nemcev, ki se dan na dan zagrešijo proti naši državi in ki so notorični sovražniki vsega, kar je slovanskega. In ti element; se prosto gibljejo med nami ter s predrznim vedenjem ščuvajo proti Jugoslaviji, ki jim celo nudi, da neovirano vrše svoj pr'ejsnji poklic, ali pa verižijo ter s špekulaci- jami dvigajo cene blagu in se tako od slovenskega denarja bogatijo, kakor so to bili v stari Avstriji navajeni. Za vsakega Slovenca, ki so ga Nemci v Celovcu in poKoroškem za- prii ali internirali, treba je zapreti po 3 Nemce tako dolgo, da bodo Slovenci na Korožkem izpuščeni ter jim povr- njena vsa škoda, ki so jim jo Nemci prizadjali. V Mariboru, Celju, Ljubljani in doli po Hrvatskem imamo dovolj Nemcev dvomljive vrednosti, ki naj s svojim življenjem in imetjem jamčijo za to, kar počenjajo njih nemški bratci nad ubogo slovensko paro, ki jim je izročena na milost in nemilost na Ko- roškem. Kakor hitro deželna vlada v Ce- lovcu obvesti deželno vlado v Lju- bljani, da je izpustila vse po nedolžnem zaprte in internirane Slovence ter jim povrnila vso povzročeno škodo, še le tedaj naj se izpusti v ta namen inter- nirane Nemce. Naši bratje in sestre ječe v nem- ških zaporih, kjer so izpostavljeni nele gladu, mrazu in mrčesu, temveč tudi zverinskemu počenjanju od strani po- divjanih nemških tolp. Za ruarsikate- rega bode prišla pomoč že prepozno in če se bode še tako hitro ukrenilo vse potrebne protiodredbe. Diplomatična pogajanja so znano nasproti Nemcem vedno prepočasna in težavna ter uprizarjajo našim mučeni- kom Tantalove muke; zato je treba najprej ostrih odredb proti tu bivajo- čirn Nemcem, ker še le potem je pri- čakovati hitrih in uspežnih pogajanj. Koroška deželna vlada je za vsa ta grozodejstva odgovorna. Ako se iz- govarja, da je brez moči nasproti po- čenjanju podivjanih nemških tolp, po- tem naj izroči svojo oblast ententnim zastopnikom, da narede v deželi mir in red ter kaznujejo krivce. Prevaljčan. Rok za podpis drzavnega posojila je podaljšan do 30. maja. Še ima vsakdo priliko, da izpolnl svojo dolž- nost do domovine. Nemškutarji v rdecem taboru. Posavje, začetkom maja. Ponekod, zlasti v industrijalnih krajih in prejšnjih nemškutarskih gnez- dih, so pričakovali proslavo 1. majnika s strahom in bojaznijo. Grozilo se je javno z državnim prevratom, izbruhom boljševizrr.a, ropanjem in s poboji. Na same te grožnje nismo mnogo dali, ker vemo, da je po tolikem grmenju navadno malo dežja; bolj nas je pa skrbelo, ko smo videli, da gre t» hujskanje iz vrst onih elementov, ki so bili pod starim režimom predstav- niki podlega renegatstva in najstrupe- nejSega sovraštva napram naSem« narodu. In kar je dalo stvari resno lice, je bilo spoznanje, da so se ti element! zatekali pod okrilje stranke, ki si zlasti v industrijskih krajih lasti vso oblast, in da jih ta stranka ni odk!o- nila tako, kakor bi bilo to v interesw naroda in v interesu — stranke. Prvi majnik je potrdil naze domnevanje. Pri deloma veličastnih pohodih, aran- žiranih od soc. dem. stranke, smo opa- žali, da so se jih udeleževale osebe, ki jih poznamo kot ostanke tiste stru- pene nemškutarske klike, ki je pod Habsburgovci terorizirala slovenski živelj na Slov. Štajerskem in prizade- jala našim ljudem neizrečeno veliko gorja. Poznamo namene teh elementov ki se pridružujejo v svoji onemogloski tisti stranki, katero poznajo izza av- strijskega režima kot destruktivno. Domišljujejo si, da bodo pod zaščito in okriljem soc. dem. stranke najlažje vršili edino svojo nalogo, ki jim je ostala, namreč izpodkopavati temelje naši mladi državi in škodovati vsemu, kar je slovenskega. Nismo tako hudo- bni, da bi domneveli, da sprejema soc. dem. stranka te elemente z namenom, podpirati jih v njih razdirajočem strem- Ijenju, temveč smo uverjeni, da so ji dobrodošli v svrho numerične okre- pitve. Vidimo torej, da najdejo bivši c. kr. nemškutarji zavetižče pri soc. demokratin, katero jim nudijo ti iz strankarske sebičnosti. Radi tega tudi Dr. VLADIMIR BREZOVNIK: Albanija. (Daije.) Od ceste vstran se podam v pro- siran hrastov gozd. Tih je in resen; eoela debla sanjarijo v lastni senci. se # naokoli stoje; drugo drugemu ezajo z mogočnimi vejami v košate krone kakor bi se grlila, objemala ^akor plahi obsojenci v trenutku, ko Poskuša rabelj ostrino svoje sekire ... Na mehek man ob njih nogah «ežern; nalahko, v vedno nežnejši in tanjši plasti se vspenja od zemlje po «nogočnih deblih navzgor — Zvončasto oledorumeno cvetje privabi velikega ^rnrlja. Debel je in rejen, da se-šibi Pod njim cvet in brezobzirno sili vanj Kakor poljski žid. Veselje smo imeli otroci s čmrlji fvoje dni, ko smo zalotili 'gnezdece iz; bilk travnih in'mahovja znešeno ob ob meji na prisojnem prostoru. Ne glej "le plaho in ne strepetavaj v strahu s prozornimi krili, čmrljič moj! Od tistih mal te imam rad, tebe in tvoj rod; zakaj tvoj nizki bas pričara spo- mine iz onih odbeglih dni, ko sem z malim panjem, skrbno r.apravljenim, stopal proti tvojemu gnezdu, da ogrnem tebe in matico tvojo — in s travino bilko sem ti popil ves tvoj sladki med — kako trudapolno si si ga nanosil! — ter z žepno ruto sem pokril previdno tvoj dom, da ga vzdignem iz plitvine zemljine. Ei prijatelj in ti si se hudoval! na hrbet si se vrgel in klatil z nožicami in krili in brusil itak že ostro želo. Ne glej me nezaupno, čmrljič moj debeli; v teh dneh so spomini iz onih dni j tako sladki, kakor tvoj med tako sladki — livaležen sem ti, da si mi v basu monotono zapel o njih, zakaj teh spominov potrebujem, da mi stisnejo v roko palico — ne, močno gorjačo, za pot tja doli naprej. Da ne opeša nogs in ne klone duh — veš ti čmrljič moj! Spreletaval je od cveta v cvet, ga mikastil in odletel v vedno večjih kolobarjih. Oči sem zaprl, utrujenosti je precej ležalo" v kosteh. Ob tretji uri vstati in potovati po slabih cestah v avtomobilu kakor skrinja naložen; kdo bi se čudil? V polsnu sem slišal svoje lastno smrčanje. Ušesa so ga slišala, v možganih pa so naraščale čudne slike v obliko neprijetnih sanj — Tarn nekje sem bil za skalnato goro in kamenje, silno skalovje je grmelo po strmih grebenih navzdol, z nevzdržno naglico navzdol, naravnost proti meni, da me pokoplje — Ni bilo rešitve, ki jo je iskalo oko na desni in levi; kakor priklenjen sem bil na mestu, da se zgodi z menoj. Tedaj pa pristopi Albanec, strašnejši od vseh. Dolgo sulico je vihtel v roki in oj groza — Nalahko me je sunil Michta, moj sluga. „Obed sem prinesel." „Kaj imarno?" „Konzervo in komis, gospod. Tokrat mislim, je zagotovo konj natlačen v konzervinem lončku; silno kislo diši in nič ni maščobe okrog mesa." „Daj in vošči mi dober tekl" V kateri klavnici si prelil svojo kri za Avstrijo, konjiček, kje so te raz- kosali in nabasali v konzervne lončke in katera je pot, ki si jo hodil tu sem? Začeli smo smešno vožnjo naprej z železnico. Stroj so kurili z drvmi, ki so jih sušili okoli parnega kotla. Bili so pravkar razcepljeni hrastovi iz mamaraškega gozda. Nabasali smo se naokoli po Čudnih vozovih: štiri kolesa in lesena plošča čezenj. Voz za častnike je imel na tej plošči še par klopi pribitih. Pa začnimo torej: Radi lepšega — saj se tako spodobi — je stroj zapiskal in drdrali smo par sto metrov daleč. Tarn smo se pa zopet ustavili, ker je predzadnji voz skočil iz tira Skakal je poredno preko Esadovih hrastov in vmes so vo^ki kričali svoje opazke. To progo je Avstrija, kakor vse drugo, kar je zgradila, baje že za težke milijone prodala bodoči Albanski državi. Tako mi zagotavlja nemški inžener, ki sedi Doleg mene. Bodo imeli Albanci vsaj veselje. Pot gre preko pustinje; Ie tu pa tarn stoji samotno figovo drevo, debla debelega in orjaških vej. Na tako je lahko splezal radovednež, da vidi Odrešenika — na tiste. ki stoje v našem Primorju, bi bilo nevarno. Naš stroj se boji hriba; čim se bližamo taki pošasti, sopiha in hrešči, počasi obstane in stoji, nabiraje paro za križovo pot navzgor. Ko se mu zazdi, da ima moči dovolj v okroglem Sirasr t •HÖV« DCS K« Stev. 4? ne štejetno soc. demokratom v zlo njih pajdašenja z na5o nemškutarijo, pač pa obžalujemo njih lahkovernost. Vemo, da so soc. demokratje opustili svojo taktiko, ki jih je dovedla do tega, da so na eni strani nesorazmerno zasto- pani pri vladi, na drugi strani pa da so hujskali maso proti vladi in proti •bstoječemu načinu vladanja. Delavstvo je doseglo v naši državi uspehe, o katerih se mu ni nikdar niti sanjalo, in stoji danes inaterijeino boljše nego naSe najvišje uradništvo. Pravo je po- godil tisti, ki je rekel, da je delavec danes buržoa, uradnik pa proletarec. Delavec se je pomaknil v srednji stan, uradništvo pa |e zavzelo njegovo prej- šnje mesto. Delavci vsled tega v splošnem nimajo vzrokzi, pritoževati se čez Ju- goslavijo. Kolikor se še širi med njimi republikanstvo in boljševizem, nagnje- nje k nemirom in neredom, je to iz- ključno delo naših bivših nemškutarjev, ki so se zajedli v vrste soc. demokratov, ker najdejo tarn še najbolj rodovitna tla za svoje peklensko delo. Nikdar ne zavidamo soc. demokratom njih novih prijateljev. Bojimo se pa, da bodo ti najnovejši pristaši soc. demo- kratov vsled svojega precejšnjega šte- vila zrasli njlm samim čez glavo in da bodo pod soc. demokratsko zaščito zastrupili našo javnost, tako, da se ne bo dalo tega več popraviti. Bojimo se, da bo JSDS zašla na pota, na ka- terih jih bodo vodili na5i nemškutarji, ki bodo kmalu v JSDS presegali šte- vilo onih soc. demokratov, ki se zave- dajo, da so Slovenci. Danes že britko občutimo vedno večji vpliv namškutarstva, ki ga ima isto s soc. demokratsko pomočjo na- ravnost v naši deželni vladi. Imamo dokaze v rokah, da soc. dem. voditelji spremljajo nemškutarsfte deputacije v Ljubliano in Beograd, kjer jim gredo, izkoriščajoč sedanjo slnčajno moč svoje stranke, na roke in kjer dosledno pre- prečijo vsako akcijo, ki meri na Čiš- čenje našega naroda jn na zajezitev rovarskega početja nadležnih tujcev. Dokler ne bo naša vlada storila odločnega sklepa, da se izženejo naši kuferaši, toliko časa ne bo izvršila dolžnosti, ki jih je prevzela napram narodu in državi. Naredba št. 232 o državnem nadzorstvu podjetij je po- mankljiva in ne odgovarja svojemu namenu, ako vlada ne bo podpirala nadzornikov, marveč jih puščala na cedilu, kadarkoli bo kak nemškutar s pomočjo soc. demokratov iskal pri njej pomoči. POUTICNE VESTI. Narodno predstavništvo. V seji 14. tm. so bila na dnevnem redu poro- čila verifikacijskega odseka glede ne- katerih še ne potrjenih mandatov črno- trebuhu, zabrlizga in poskuša. Le počasi, prijatelj, in proč z napuhom iz srca! — Strojevodja svetuje svoje, in komur izmed nas drago — svoje. Ko- nečno se zedinimo, da bo dal upešancu pblno paro, mi pa svojim rokam. Raz- delimo se okolu vozov. Vzpodbudi nas korajžen brlizg in pomakne se kača ... Cigo-migo — saj gre spak, nevoljnc sicer, pa vendarle gre. Na vrhu poskačemo vsi na svoje prostore in glej, kako se je prevzel siromak izpod brega. Kar ne spoznal bi ga človek več, tako dirja navzdol — no, ie počakaj! Tako gre zabavna vožnja črez hribe in doline daije in solnce se počasi nagiblje proti zatonu, za one hribe tarn, kjer trepeče Adrija, da ga okopa v objemiL Ničesar nisem videl živega ob poti; le par šajk je smuknilo po žici nad nami mimo in po konturah bi trdil, da je sedel človek v njej. In po par štorkelj je premišljevalo na eni nogi stoje v prostranih močvirjih okoli nas. (Dalje prihodnjič.) gorskih in vojvodinskih poslancev. Pri- šlo je do ostre debate med radikalci in demokrati. Razprava se je odložila na drugo sejo. Prvo bojno glasovanje v Narod- nem predstavništvu se je vršilo dne 14. maja pri volitvi članov v [glavno kontrolo (t. j. nekak najviSji računski svet, ki ima kontrolo nad državnim gospodarstvom). Staroradikalci so kan- didirali Vujiča in min. preds. Protiča, Demokratski klub pa Borisavljeviča in Vukičeviča. S staroradikalci je glasoval dr. Koroščev klub. Vkljub temu so do- bili le 40, Demokratski klub pa 86 glasov. Poraz Pašičevčev je v Beogradu pred- met živahnih razprav. Čsstitka regentu Aleksandru. Predsednik francoske republike, Poin- carč, je poslal regentu Aleksandru br- zojavko, v kateri mu čestita na re^ent- stvu novega kraljestva SHS 2 željo na dolgotrajno in uspešno delo. Regent se je Poincareju brzojavno zahvalil. Izjava iinančnega ministra o iz- daji novega denarja, o državnern posojilu in valuti ter o emisijski banki. Fin. minister Ninčič je izjavil: Te dni bo v Parizu dotiskan naš denar dinarskega tečaja in kmalu bomo raz- polagali z zadostnimi količinami, ki jih hočemo v gotovem roku zameniti za krone, ki so sedaj Se v prometu v našem ozemlju. Pripravljajo se tudi tehnični detajli za izmenjavo, razmerje med dinarjem in krono pa se ugotovi, ko bo čas za to. Za sedaj morem le reči, da je min. svet odločil, da se last- nikom državnih bonov, kolikor jih bodo vpisali do I.jun. tl;\ izplača o priliki izmenjave navsakTh 100 kronpetdinarjevveč kak or osta- Iim. Naravno je, da favorizira na5a država zlasti svoje papirje, kar so de- lali tudi drugod. — Osnavlja se tudi emisijska banka, ki se spoji s sedajno privilegirano Narodno banko kraljevine Srbije. Ljudsko glasovanje JugosI ovanov v Reki se je^kljub italijanskemu terorju izvršilo s sijajnim zaključkom. Na polah je zbranih 19.781 podpisov, dokaz, da je Reka povečini jugoslovansko mesto; obenem pa je s tern jasno, zakaj se Lahi branijo plcbiscita v naših krajih. V čehoslovaški narodni skupščini so poslanci dr. Franta in tovariši vložili predlog, naj se vlada takoj obrne do prijateljskih ententnih držav, da nasto- pijo čim najstrožje zoper nemško nasil- stvo in barbarstvo na Koroškem. Vlada naj upravičene zahteve Jugoslovanov po osvoboditvi koroških Slovencev iz- pod ponižujočega nemškega jarma pod- pira na ta način, da se vsa Koroška, ki je bila prvotno popolnoma sloven- ska in ki je le umetno ponemčena, prisodi kraljestvu SHS. Polnoletnost z 21. letom. V seji Nar. predstavništva due 13. tm. je mini- ster dr. Kramer prediožil zakonski na- črt o polnoletnosti državljanov kralje- vine SHS, ki naj se doseže z dopol- njenim 21. letom. Zavednl otroci. Iz Tinjana v Istri poročajo, da je nekega dne prišel v šolo italijanski učitelj in pokazal na- šemu svoj dekret. Naš učitelj je odšel, a za njim vsi otroci, pevajoč „Oj ti vilo Velebita". Petnajst dni ni bilo niti enega otroka v šolo, nakar so začeli karabi- nijerji loviti otroke po vasi ter popi- sovati starše z grožnjo, da bodo odpo- slani v.Sardinijo. Vsled tega pritiska so začeli otroci zopet hoditi v šolo. ProraČunsko osnovo za 1.1919/20 predloži, kakor poročajo iz Beograda, koncem tega mesca vlada Narodnemu predslavništvu. Regulacija valute. Iz Beograda po- ročajo, da so priprave za regulacijo valute v polnem teku. Čuje se, da bodo vživali oni, ki podpišejo državne bone, posebne privilegije, ker bo postavljen za izmeno krön, ki jih bodo vplačali ljudje v bonih, višji kurz. Neodvisnost Finske je sklenila priznati vlada Zedinjenih držav severo- amerišklh. Odgovor nemške delegadje v Parizu. V imenu nemške delegacije je grof Brockdorf-Rantzau poslal predsed- niku mirovne konference tri note, v katerih uvodoma povdarja, da je mi- rovna pogodba v sedajni obliki za Nem- čijo nesprejemljiva in da je Nemci ne morejo podpisati, ker je ni mogoče izpolniti. Romunija in mirovnl pogoji Nem- Čiji. Romunsko časopisje smatra mirovne pogoje, ki so bili stavljeni Nemčiji, kot zelo stroge, pa tudi pravičue, in vse- kakor manj stroge, kot one, ki so bili svoje dni od Nemčije stavljeni Romuniji. Kemško - avstrijski delegati so prišli 14. tm. v Pariz. — Iz Versaillesa poročajo, da je svet desetorice 13. tm. odobril sklepe glede novih mej Memäke Avstrije. Mirovna pogodba se izroči de- legatom začetkom prihodnjega tedna. Viijem mora pred sodišče. To za- htevajo zavezniki v 7. delu mirovne po- godbe z Nemčijo. Obtožujejo Vil|ema II. Hohenzollernca, cesarja Nemčije, ne radi prestopka kazenskih zakonov, ampak zaradi kršenja mednarodne morale in kršenja svetosti pogodb. Ustanovi se posebno sodišče, ki ga bo sodilo z vsemi garancijami za pravico obrambe. Sodišče bo sestojalo iz 5 sodnikov, ka- tere bodo imenovale: Sevema Amerika, Anglija, Francija, Italija in Japan. So- dilo se bo po motiyih, katere inspiri- rajo najvišja načela mednarodne poli- tike, z ozirom na to, da se zajamči ugied pogodb in drugih mednarodnih dogovorov. Zavezniki bodo zahtevali od nizozemske vladc izročitev Viljema. Pred isto sodišče pridejo tudi vse one nemške osebe, ki so zakrivile dejanja, protivna zakonom in vojnim navadam. Nemčija mora vse te osebe izročiti. Nemčija mora izročiti zaveznikom tudi vse tozadevne dokumente. IZ KOROTANA. Za ljudsko glasovanje v celovški okclici se baje uamerava odločiti mi- rovna konferenca. Znani francoski pu- blicist in prijatelj Jugoslovanov se v svojem listu „Journal des Debats" od- ločno obrača proti tej nameri, zakaj tak piebiscit ne more biti pravičen, če bo pri njem sodelovalo birokratsko habsburžansko osobje. Ne sme se po- zäbiti, da se je v tej pokrajini izvršlla umetna germanizacija. MARtBORSKE NOVICE Mariborsko narodno ženstvo je osnovalo pod patronanco ge. Maistrove in Rosinove katoliško Marijansko kongregacijo. Narodna obrana se je osnovala v Mariboru. Na ustanovnem občnem zboru so udrihali po strankarstvu, a v odbor so izvolili — Žebota. Mariborski mestni šolski svet 5e vedno ni sklican. Vsa mnogobrojna odstavljanja in nastavljanja so se iz- vršila brez njegove vednosti izključno od dr. Verstovseka in dr. Poljanca. To se še v bivši Avstriji ni zgodilo, da bi visoki gospodje na ta način igno- riraü in briskirali pristojne šolskesvete. Posledice pa se že tudi kažejo v obči nezadovoljnosti učiteljstva s to stra- hovlado. Jadranska banka je kupila Koko- schineggovo hišo na Tegetthofovi cesti za 900.000 K in otvori v hiši podružnico. Nova slov. trgovina. Franc Star- čič, dozdaj trgovec pri Sv. Barbari v Halozah, je kupil Mydlilovo hišo in trgovino v Lutrovi ulici. Dva nova slov. zdravnika. V Vi- trinjski ulici st. 12 je pričel privatn« prakso dr. Iv. Rajšp, v Elizabetni ulici tš. 15 pa dr. Vilko Marin. CEÜSKE NOVICE. Naä star! greh! Od raznih nagih sodnij nam poročajo, da mnogi sloven- ski odvetniki in tudi koncipijenti na sodniji z nemškimi odvetniki izključno nemški govorijo. Če je zbranih lOslo- venskih odvetnikov, pa pristopi eden nemški ali nemčurski odvetnjk, govori talcoj cela družba nemški, tudi sloven- ski sodnik se tako dalec spozabi. To se zgodi celo pri razpravah. Baje je ta »zmerno, kulantno, obzirno, fino itd". Pojdite k vragom s tako kulanco. To je kričeč narodni Skandal, ki ga bomo primorani v prihodnje imenoma žigosati. ČišČenje. Gostilničarja in mesarja Justina na Dobrni, o katerega huj- skanju smo poročali v zac?hji številki, je dala politična oblast zapreti. — Internirana sta zdravnik dr. Breschnik in oskrbnik hiralnice Freismuth v Voj- niku, ki sta kovala satanske načrte za slučaj prihoda koroSkih tolp. — Oblast je zaprla Petschuch'ovo kavarno v Gaberjih in Krašovčevo gostilno Za- gradom. Oba lokala sta bila zbirališče za tajne sestanke boljševiškonemšku- tarskih elementov in gnezda hujskarije. Najiepše pozdrave pošiljajo celj- ski legljonarji s štajersko-koroške meje vsem slov. Celjanom: Detiček, Čančer, Sparhakl, Seručar, Mejak, ErhartiC, Trobej, Roš, Rebek, Flajs, Žgajner, Rovan, Novak, Bizjak, Vaupot, Sancin, Širca, Čebular, Ferlež, Pristovšek, Turk Ahtik, Modic, Zupanc. PrDŠnja celjskih legijonarjev na štajersko-koroški meji. Prejeli smo: Celjski legijonarji na štajersko-koroški meji najlepše prosimo Celjane in Ce- Ijanke, da nam naberejo cigaret in jih oddajo v uredništvir »Nove Dobe«. Upamo, da bodo cenj. gospe in gospo- dične tudi sedaj pokazale svojo požrt- vovalnost in ugodile naši prošnji. Dr. Oton Ambroschitsch, ki je bil — kakor smo poročali — intdrniran v Ljubljani, je glasom poročila, ki je došlo v Celje 15. tm., tamkaj umrl. Trpke besede silijo izpodperesa na naslov človeka, ki je povzročil toliko gorja v Celju in na celem Spodnjem Štajerskem s svojo nagnusno politiko, ki ima na vesti nešteto Slovencev, proti katerim ga je vodilo slepo, nepo- pisno sovraštvo. Toda biti hočemo usmiljeni in se ravnati tudi v tern slu- čaju, dasi je to težko, po reku: de mortuis nil nisi bene (o mrtvecih govorimo le dobro!) Tok zgodovine je obsodil njegova dejanja. Dr. Ambroschitsch je podlegel svoji srčni hibi, na kateri je že dolgo bolohal in katero je zdravnik tudi kon- štatiral takoj, ko je prišel Ambroschitsch v Ljubljano. Vse druge vesti o njegovi smrti so izmišljotina. Iz Celja nam pišejo, da okrožno sodišče rabi še vedno dvojezično štam- piljo. Ker nam je narodna zavednost predsednika sodišča nad vsak dvom vzvišena, bi bilo dobro vedeti, kdo to za njegovim hrbtom dela. Iz Celja nam pišejo: Kako dolgo še bota zagrizena nemčurja ftiha in Zillenschek uradovala pri okrajni bolni- ški blagajni? Ali bo treba res govoriti tudi glede teh dveh z vso jasnostjo o njuni žalostni zgodovini rovarstva in denuncijanstva?! Splošno slov. žensko društvo v Celju poslalo je na slovenski rudeči križ v Ljubljani tukaj nabrano svoto 7178'40 K za jugoslovanske ujetnike v Italiji. — Vsem, ki so darovali v ta blag namen, še enkrat prisrčna hvala! Štev. 49 »NOVA D 0 B tt Strait 5. — Zavest, da s tem vsaj malo olaj- šamo našim bratom, ki žive še vedno v robstvu, življenje, je sotovo vsakemu najlepše zadoščenje. Izgnana je bila iz Celja v nem- äko Avstrijo Margareta Maly, brivska pomočnica, zagrizena germanka, ker je s svojim predolgim jezikom otepala čez Jugoslavijo. ^ Ob priliki prihoda srbske ieglje fy Cel|e nabralo je slov. žensko društvo za vojake te lcgije prav Iepo množino perila ter 1400 K v gotovini. Vse to se je izročiio častnikom legije, ki bodo to med moštvo razdelili. — Vinarska zadruga v Celju je darovala v isti namen 215 litrov vina, za katere se slov. žensko društvo kakor tudi vojaki prav lepo zahvaljujejo. Častniški zbor jugoslovanskega bataljona se najtopleje zahvaljuje vsem piemenitim Celjanom, ki so naravnost požrtvovalno v tako kratkem času zelo bogato obdarili moštvo tega bata- ljona. S hvaležnostjo omenimo delni- ško pivovarno, vinarsko zadrugo, pred- vsem pa gospo Elo dr. Kalanovo, ki se je s prav materinsko skrbjo zavzela za prvoborce ujedinjenja. Prijetno nas je iznenadilo gostoljubje celjskih Slo- vencev, kakoršnega smo v toliki meri prvič deležhi na ožjih domačih tleh. Gotovo se bo vsakteri obdarovanih vojakov le s hvaležnostjo spöminjal lepega Celja in njegovih zavednih meščanov — Slovencev. Društvo »Sveta vojska«, ki se bori zoper pijančevanje in druge strasti, ki izvirajo iz tega zla, se je ustanovilo v Celju s sledečim začasnim odborom: predsednik: g. Joško Bizjak, mestni . nadučitelj; tajnik: č. g. Jožef Krošl, mestni kaplan; blagajnik: g. L Jerič, Posojii. uradnik ter odbornika: gg. dr. T. Novak in dr. Avg. Reisman. — Nove clane v to društvo sprejema vsak od- ¦ornik. Na delo za boj proti alkoholizmu! V prid koroškim beguncem pri- redi Celj. pev. društvo v sredo, 21. tm. ob 8. uri zvečer v Nar. domu koncert s p.rijaznim sodelovanjern ravnatelja g-. Beno Serajnika. Pevci nastopljo z me- šanimi in moškimi zbori, med katerimi bodo pač najbolj pomembhe koroške narodne pesmi. Natančnejši spored prihodnjič. Podružnica Ciril Metodove družbe za Gaberje in okolko ima 18. t. m. ob 15. uri v Sokolskem domu občni zbor. Osebna vabila se ne razpošiljajo. Prosimo polnoštevilne udeležbe vseh starih članov, upamo pa, da pridejo tudi novi. Izgubljene in najdene stvari: Naj- den znesek 40 K, Shranjen pri mest- nem magi^ratu. DNEVNE NOVICE. Za spomenik nadpor. Fr. Malgaju *° nabrali gostje pri poroki Fr. Urleba m Ančke roj. Mastnakove v Lokarjih l°ri §t Jurju ob j. ž. dne 12. tm. 265 K. 2a eftkratni nabavni prispevek 2a uradnlke je 12. tm. interveniral po Sv°jih zastopnikih Dem. klub. Naši Sokoli v Čakovcu. Sokol- skemu zletu v Čakovcu je prisostvovalo 40 Sokolov \z Celja, 70 iz Maribora, 20 iz Ljubljane, 60 iz Ormoža in 20 « Ptuja. Xosti prvega srbskega kralja Stepana Prvovenčanega so dne 11. tm. slovesno prenesli iz Zemuna v Beograd. Prijava vpokojenih Častnlkov. Na temelju naredbe min. sveta v Beogradu se pozivajo vsi upokojeni častniki, ki stanujejo v področju ozemlja Slovenije, da javijo najkasneje do 20. maja t. 1. komandi Dravske divizijske oblasti Pismeno sledeče podatke: 1. Čin, 2. lme in priimek, 3. Ime starišev, 4. Roj- stno leto, 5. Rojstni kraj, 6. Katere civilne in vojaške Sole je dokončal, 7. Kedaj je dobil poedine šarže, 8. Je li služil za časa okupacije v Srbiji ali Črni gorl, ter v kakem poklicu, 9. Se- danje in izbrano mesto bivafišča, 10. Zakaj in kedaj je bil upokojen, 11. Znanje srb., hrv. aii slov. jezika, v koliki meri in event pripombe. Opo- zarjajo se vsi častniki in voj. uradniki, da se do omenjenega roka za gotovo javijo, ker je sicer možno, da se jim pokojnina ustavi. Iz službe finančne straže: Imeno- vani so: komisar I. razreda Miroslav Fišer za nadkomisarja v Ptuju, komi- sar II. razreda Ernest Cajnko za komi- sarja 1. razreda v Mariboru, naslovni nadrespicijent Matija Rihtarič za def. nadrespicijenta v Laškem trgu, resci- pijent Alojz Bučar za nadrespicijenta in oddelkovodja v Celju, naslovni respicijent Matevž Pogorevc za def. respicijenta in oddelkovodja v Sv. Petru pod Sv. Gorami, nadpaznik Geč Franc in Jurko Janez za rescipijenta. Preme- ščeni so: komisarja II. razreda Čretnik Ivan in Potočnik Franc iz Pul ja k ob- mejnemu oddeücu finančne straže v Maribor in Špilje, nadrespicijent Anton Fabian iz Slov. Bistrice v Ptuj, respi- cijent Jakob Kaiser iz Sv. Petra pod Sv. Gorami v S'ov. Bistrico, rescipijent Franc Rosina iz Ormoža v Maribor, respicijent Jakob Werk iz Marbrega v Ormož, respicijent Martin Ermenc iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah v Mar- breg, rescipijent Franc Kerndl iz Mari- bora v Sv. Lenart v Slov. Gor. nadpaz- nik Matevž Škerget iz Brežic v Vran- sko, nadpaznik Franc Štor iz Laškega trga v Šmarje pri Jelšah, nadpaznik Alojz Ermenc iz Brežic v Konjice, nadpaznik Pirtovšek Franc iz Konjic v Šoštanj, nadp. Piskernik Jož. iz Šoštanja v Brežice, nadp. Ivan Lapajne iz Ljub- ljane v Ptuj in paznik Franc Švikaršič iz Ljubljane v Slov. Bistrico. Odslov- ljeni so: nadrespicijent Franz Schosch- ner in nadpaznik Jan. Goscher, oba v Ptuju. IZ JUGOSLOVANSKE DEMOKRATŠKE STRANKE. V krajevni organizaciji JDS or- ganizirano ženstvo Celja in okoHce je na lepo obiskanem sestanku 14. tm. v Narodnem domu izvolilo poseben ženski odsek, ki tvori del odbora kraj. organizacije. V odsek so izvoijene go- spe dr. Kalanova, dr. Brescharjeva, Pre- korškova, Založnikova in gdč. Knezova. Bemokratska stranka je imela 11. tm. velik sestanek v Splitu zaradi stran- kine organizacije v Dalmaciji. Storili so se važni sklepi. DOPISI. Izobraževalno društvo v Gotov- ljah priredi v nedeljo dne 25. maja ob 7. uri zveČer v dvorani g. Malgaja veselico. Na vsporedu je: nastop tam- burašev, petje in gledališka igra „Po- godba" burka s petjem v 2 dejanjih. K udeležbi se uljudno vabi. Laški trg. Krajevna organizacija JDS v Laškem skupno z laškim obrt- ništvom vabi na majniški družabni iz- let v nedeljo 18. majnika v Malegra- hovše pri sv. Lenartu nad LaSkim. Od- hod iz trga ob pol 14. uri. Izletu na čelu svira podba na pihala. Za izborno pijačo in jestvine je obilo preskrbljeno. V Vojniku je prevzel začasno zdravniško službo v hiralnici g. dr. Vladimir Brezovnik, tukajšnji domačin. Tudi bo izvrševal dnevno privatno or- dinacijo ob 15. do 16. ure (od 3. do 4. ure pop.). Iz Vojnika. Kmalu po sarajevskem dogodku so začeli po Vofniku voziti cele polovnjake gnojnice na slavno srbsko ime. Še celo Janez Uratarič, po poklicu krojač, ni našel nikjer več miru. Denunciral je g. Antona Gore- čana orožnikom, da je zagovarjal Srbe, ki so baje vedeli, zakaj so od- stranili habsburgovca. Radi te'ga je bil g. A. Gorečan odgnan v sramoten za- por; le ker je moral na fronto, so ga po daljšem času izpustili. Uratarič je takrat kar besnel na Srbe in kričal, da je in ostane cesarju zvest. Danes pa sedi ta odličen gospod v gerentskem sosvetu vojniške občine in narodna vlada ga je celo potrdila. Kedaj se bo napravil konec tej sramoti!? Vojnik. Pri tukajšnjem poštnem uradu se je otvorila javna telefonska govorilnica. Koncert na Polzeli: V nedeljo, 25. tm. priredi na Polzeli pevsko dru- štvo „Vranska Vila" koncert v prid koroškim beguncem. Koncert se vrši ob 3. uri pop. v dvorani g. Cimpermana. Ker je zveza z vlakom od celjske strani zelo ugodna, pričakujemo mnogobrojne udeležbe. Na pomoč nesrečnim bratom v Korotanu! Koncert v korist koroškim be- guncem priredi v nedeljo 18. tm. pev- sko društvo „Vranska Vila" na Vran- skem v salonu g. Košenine ob 8. uri zvečer. Dolžnost vsakega Jugoslovana je, da pomaga lajSati bedo naših bra- tov, ki so mora!i zapustiti svoje do- move. Vransko. Ker se po trgu govori, da sem tudi jaz med tistimi, ki v druž- bi z nemškutarji govorijo proti Jugo- slaviji, izjavljarn, da bom proti razšir- jalcem takih vesti sodnijsko pöstopal. Imam na razpolago dokaze in price, da sem za Jugoslavijo mnogo pretrpel. — Ivan Grobušek. Ljubno. Nemaki roparji so te dni vdrli (kakih 20 mož s strojnico) r.a Travnik-planino v našo občino ter oro- pali trem uglednim kmetom vse, da so ti zdaj berači. Ljubno. Ko so se raznesle vse mogoče vesti o prodiranju koroSkih Nemcev, je Fludernik z veselim obra- zom pripovedoval v gostilni Korošca, da so Nemci že v Velenjem, a se jih ni treba bati, ker ne storijo nikomur nič. Hardegačal Še ni dolgo, ko ga je nekdo pral v ,,Novi dobi", da je postal Slovenec. Ali ste Že slišali, da se je kdaj mačka odvadila miši loviti? Po- vemo pa še enkrat vsem nezavednim Ljubencem, da je vsak nemčur, kdor nemčurje zagovarja ali zanja dela. Dru- gič večl SolČava. Poveljnik orožništva je imel pred kratkim pri nas razgovor, kako se naj ustanovi narodna straža proti nemškim tolpam, ki bi prišle iz Koroškega k nam ropat. Za narödno stražo sta sa oglasila samo g. Kaplan in g. šolski voditelj, a nobeden kmet. Kdo pa naj kmeta brani, če ga hočejo oropati? Solčavani, kje je naša narodna odločnost? Slovenjgradec. Pišejo nam: Hudo je zameril Vaš gospod^ dopisnik tukaj- šnjim merodajnim faktorjem, češ, da so v najbolj kritičnih trenotkih zapu- stili mesto ter povzročili tudi v Celju vznemirjenje in veliko paniko. Mesto dolge polemike dovoljujemo si Vašega dopisnika vprašati, ali je on v teh kritičnih momentih bil vztrajal v Slo- venjgradcu? Je-li preživel v Slovenj- gradcu usodo Velikovca, Pliberka in Guštanja, je li videl z begunci in de- zerterji napolnjujoče se ulice, ki so pripovedovali o skoraj neverjetnih gro- zodejstvih nemško - avstrijskih tolp? Če je poleg vsega tega tudi umikanje naših čet za Slovenjgradec in vojaško naročilo takojšnjega odhoda civilnih oblasti prišlo Vašemu gospodu poro- čevalcu neposredno do zaves'ti in je vkljub temu trdno zaupal v uvaževan- je Stajerske meje od strani podivjanih tolp in vztrajal v Sloven jgradcu, požu- rili se bomo, da bo njegove junaške prsi čim preje senčil Sirok lavorjev venec na glavi. Sam pa si ga bo moral preskrbeti, ako je navedene dogodke opazoval le iz večje daljave. Pa tudi v tem slučaju so merodajni faktorji slovenjgraški voljni sodelovati po mož- nosti pri njegovi proslavi, toda le pod pogojem, da se gospod dopisnik takoj za nekaj tednov tukaj naseli. Kontrola bo vsekakor stroga, ker smo že zopet vsi tukaj. Vnašem spremstvu bo videl in slišal marsikaj zanimivega. Če se bo potem od nas ločil s prepričanjem, da smo res zajci, — dobro; povedati pa nam bo moral ime one junaške zverine, med katero more povzročiti prihod plahih zajcev tako veliko paniko. S tern pa naj ne bode storjen konec komodnemu kovanju boljših načrtov v varnem zavetju, ker rtiora imeti vsakdo svoje delo ozirofna zabavo. Konjice. 2a namestnika odslov- ljenega nemškega notarja Svoboda je imenovan not. kand. Franc Presečnik, ki je pričel 12. tm. uradovati. Slov. BIstrica. Občinski sosvet, v katerega je bil sedaj imenovan kot prisednik tudi davčni upravitelj g. Mihael Švarc, je začel srborite nem- Skutarje na podlagi naredbe o zasegi stanovanj poditi iz mesta; naj to do- moljubno delo korenito izvede! — Vla- da je končno tudi odbor naše bolniške blagajne razpustila in jo priklopila mariborski, kar nas prav veseli. Z nem- škutarskimi uradniki in njihovimi po- magači pa le hitro čez mejo, saj sedaj nimajo ničesar tu opraviti. Kedaj pa še dobimo slovenskega brivca? — „Vorschusskasen Verein" še tudi ima- mo in še celo nemško uraduje, čeprav sedi v načelstvu jugoslovanski sodni uradnik Hudric. Ali sodni predsednik tako malo upliva na svoje uradnike? Slov. Bistrica. Če bi naša vlada takoj od začetka povsod korenito po- medla z nemškutarji, tudi s spreobr- njenimi lisjaki, bi imeli morda nekai časa malo več sitnosti, prihranili bi si pa vse one mučne situacije, v katere smo pozneje zabredli. Mi se moramo vendar zavedati, da je vsak, ki ni v srcu z nami, proti nam. Takšne nezna- čajne dvoživke sicer lahko prenese močna država, ne pa mi, ki nam je vsak delavec nenadomestljiv. Ravno na meji bi morali imeti svoje najbo- ljše in najenergičnejše Ijudi, da tudi s svojim narodnim obnašanjem vzgojno uplivajo. Eno najstrupenejših gnezd je bila ra^vno Slov. Bistrica z županom dr. Murmayerjem, ki pa je še sedaj SHS distriktni zdravnik, čeprav imamo tu zavednega in dobrega slov. zdrav- nika dr. Lebarja. — Ljubljanska go- spoda pa je smatrala tudi za umestno, da nam je pustila še nemčurskega predsednika sodnije, svetnika Pirnata, )prihodnjič povest o grofici in kopal- nici v sodni dvorani), ki je še lani zavrnil zemljeknjižni predlog, ker je bila davčna občina slovenski označena. Imamo še zemljiškega vodjo liudritza, kojega žena bi Slovence kar v Žlici vode utopila in svojih otrok kljub opominu nalašč ni hotela do zadnjega časa dati v slovensko šolo. Največjo sramoto nam pa dela davčni upravitelj Pichler, (žena odbornica „Schulvereina"), ki sploh ne stopi v slov. družbo, ka- moli da bi si nuročil slovenski časopis ali bil član slov. društva., Ja, gospodje v Ljubljana, če nas mislite s takšnimi Ijudmi vladath, potem ni čudo, da se nam tako godil Rogaška Slatina. Za naš kraj in okolico se osnuje narodna čitalnica, ki bo zbrala v svoje okrilje vse sta- nove, uradnike, trgovce, obrtnike, kmete in delavce. ki narodno čutijo in ki jim je dobrobit naäe Jugoslavije nad vse. Strait 6. »NOVA DOBAi Št*v. 49 Ormož. V ormožkem okraju so se fantje večinoma prostovoljno od- zvali vojaškemu pozivu, kar je najlepši dokaz, da naSe ljudstvo ni dostopno raznim hujskarjjam in se zaveda svo- bode. Izjemo tvori le malo elementov, s katerimi se pa energično pometa. Ormož. Ormožko Žiipanstvo je v smislu § 44 postave z dne 15. marca 1863 število 39 drž. zak. kaznovalo par nemškutarskih obrtnikov,kervkljub pozivu niso izobesili v imenovanem zakonu predpisanih napisnih tabel, z občutljivo denarno globo. Tako bi se naj postopalo drugje, pa bi se znani zgagarji kmaki privadli na red. Ormož. Tukajšnja imetnjca papirne trgovine, spojene z knjigoveznibo, Ka- rolina Lesjak se nikakor ne more sprijazniti z Jugoslavijo. Svoiih otrok noče pošiljati v slovensko šolo. Naro- den obrtnik te stroke bi imel tukaj krasno bodočnost, ker bi bil edini, potrebščine so pa velike. Naših na- sprotnikov ne bomo podpiralil Reflek- tanti dobijo natančneje podatke pri ormožkem mestnem županstvu ustmeno ali pismeno. * Sv. Juri ob Pesnlci. (Smrt v službi domovine!) V službi domovine bil je dne 9. maja proti večeru zavratno na- paden in ustreljen Janez Kores iz Že- tal, tačas službujoč pri Marib. p. p. 6 stotnija v Sv. Jurju ob Pesnici. Z ve- seljem je šel zamenjat svoje tovariše na poljsko stražo, kjer je bil določen za patruljo, katera je potem zajela 2 ubežnika, ki sta hotela uteči pred vo- jaškim pozivom v Nemško Avstrijo! Žalibog mu ni bilo sojeno pripeljati krivce do poveljstva v roke pravice. Med potjo sta ga zavratno napadla — ustrelila — in zbežala. Dal je mlado svoje življenje. za Jugoslavijo —poči- va, — pokopan z vojaškimi častmi dne 12. maja pri Sv. Jurju. Bodi mu zemljica lahkal Žalujočim staršem pa naj bo v tolažbo prisega njegovih to- varišev — vojakov, da njegova smrt ne bo ostala nemaščevana na prokle- tem Nemcu. RAZNE VESTI. 300 kron = 100 dinarjev. Tako je odločil min. svet. Po tem kurzu se bo odslej računalo tudi pri državnih blagajnah. Dar Francozov Čehom. Francija je podarila čehoslovaški državi 115 zrakoplovov. Kako je češkoslovaškl finančni minister dr. Rašin spametoval hišne posestnike? V svrho ugotovljenja vi- šine premoženja posameznikov radi oddaje 50% vsega premoženja v ko- rist dižavi je češkoslovaška vlada od- redila, da vsakdo svoje premoženje ceni. Seveda je vsakdo cenil kolikor mogoče nizko in so posamezniki ce- nili hiše, vredne 1 milijon kron, z 200.000 kronami. Rašin je nato izdal naredbo, da irria država pravico, vsako posestvo takoj prevzeti v svojo last po cenitvi Iastnika. Seveda so zdaj cenitve neprimerno višje! Zadnja poročila Prekmurski Slovene! prosijo pomoči Štrigova, 15. maja. (UO.) Pod strašnim terorjem madžarskih boljše- vikov, ki brez usmiljenja ropajo in ubijajo prekmurske Jugoslovane, smo morali zapustiti svoje domove, da re- šimo golo življenje. Zaklinjamo Na- rodno predstavništvo, da se pred kul- turiio Evropo zavzame za nas, žrtve madžarskih krvolokov. Zahtevamo, da Prekmurje, kjer prebiva 120.000 za- vednih Jugoslovanov, zasedejo naše čete in ga pridružijo naši pravi domo- vini Jugoslaviji. 300 Jugoslovanov- beguncev iz Prekmurja. Ogrov še nl v Parlzu. . LDU Bern, 16. maja. Mirowia po- godba z Nemško Avstrijo in Ogrsko se bo podpisala obenem. Dočim so nemško-avstrijski delegati že prišli v Pariz, ogrskih še ni. Ogrskasovjetska vla- da je po tukajšnjem mnenju — v stiski vsled rumunskega in srbskega pro- diranja — v preveč negotovem položaju, da bi mogla poslati na mirovno kon- ferenco ljudi, ki bi jo tarn lahko zastopali. Nemčiji smrdi. LDU Berlin, 16. maja. Nemški kabinet se je pečal z mirovno pogodbo. Splošno je mnenje, da se mora načrt izpremeniti. Kabinet ni prišeldokončne- ga zaključka. LDU Berlin, 16. maja. »Deutsche allg. Zeitung« poroča: Državni minister je povdaril, da nemška vlada ne bo podpisala pogodbe v sedajni obliki. Če bi se podpisal mir v tej obliki, bi nastal še večji kaos, stotisoči bi bili brez zaslužka. Mirovna pogodba s& mora tako preurediti, da ugodi življenjskim pogojem Nemčiji. Čičerin tolaži Beli Kuna. LDU Budimpešta, 16. maja. (LKU) Ruski poverjenik za zunanje zadeve je brzojavil Beli Kunu, da je ukrajinska rdeča armada pobila rumunske čete in prekoračila Prut. Rumunske čete beže. Listnica uredništva. Reg. Slatina: Veselilo me bo, če bom redno informiran o vseh važnih dogodkih. Pozdrav! KINO GABEBJE V n&deljo 88., poudeljek 19. se ponavlja velezanimiva kriminalna drama v petih dejanjih Zamotana pota Na prodaj je na pol pokrit koleselj ali se pa tudi zamenja za težek voz. Naslov v upravništvu lista. ' 692 1 IOO kg fižola in 600 kg krompirja se proda. Kje, pove upravniStvo »Nove Dobe«. 694 1 Na prodaj je velika postelja iz trdega lesa, nočna omarica, posteljna vloga in žim- nica. — Kralja Petra cesta 31/11. nadstropje. 693 2—1 Kupi se posestvo za 10 000 K v Savinjski dolini. Po- nudbe pisarni dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju. 690 3-1 OpWiusträilii kakor tudi žgano apno in dc*v#s v vsaki množini in po najnižjih dnevnih cenah dobi se vsikdar pri vEletrgovini s premogom Celje. 687 3-1 Glavno zastopstYo^iiviiij^e tovarne barv in lesnih izdelkov" jVan ferlež Celje (Nar. dorn) V zalogi pristen lanen firnež. Kupuje laneno seme po naj- višjih dnevnih cenah. L-9 L99 Mala zidana hiša, hiev in 33 arov zemlje, 10 minut od kolodvora, je naprodaj. Vpraša se pri A. Močnik, Celje, Zavodna št. 89. 647 5—3 Proda se i Nova vojaška obleka, blago štruks, za močnejšega gospoda dve bluzi, 1 črni 2enski plašč, lep svetli damski dežni plašč in novi lastinasti čevlji Št. 36. Ogleda se pri Maks ZabukoŠeku, Krožnaulica št. 2. 685 2—2 Več mizarsböh pomočnikov se takoj sprejme. Vpraša se pri F. V. Breg 17, Celje. 677 3-3 Proda se dobro ohranjena salonska oprava (zofa, 4 stoli in miza) za 1400 K. — Ogleda se pri g. Ivan Ferlež, Narodni dom. 594 —7 Restavracijo v najem se odda v Narod« ne.tn Domu v CeSju. Ponudbe na Poso- jilnico v Celju do Ljunija 1919. 655 3—3 Trgovskega učenca zdravega iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo išče trgo- vina mešanega blaga Norbert Zanier & sin nasl. Ad. Sulzer, LetuS, p. Rečica ob Paki. 663 3-3 Na Sfarem gradu pri Celju se proila malo posestvo, obstoječe iz lesene hiše, vinograda, njive in travnika. Povpraša se v gostilni na Starem gradu ali v pisarni dr. A. Bo2ica, odv, v Celju. 679 3-3 Pravo pesno seme, rudeče in rumeno, lucerna ter vsa druga semena se po nizkih cenah döbiva v trgovini s specerijo in z deželnimi pridelki FB. KOLENC RAR0DNI DOM Pri vojnern državnem podjetju se sprej- me pod ugodnimi pogoji takoj popol- noma izvežban in samostojen tpgovsbi boFespondent, kateri je popolnoma vešč dopisovanja v slovenskem, srbohrvaškem in nem- škcm jeziku ter ima tudi vsaj nekaj prakse v knjigovodstvu. Služba je pri- jetna in stalna po jednoletnem zado- voljivem službovanju ter spojena s pravico do pokojnine. Tozadevne po- nudbe opremljene s prepisi spričeva! in navedbo place je čimprej vposlati na upravo tega lista pod: »Prvi tenorist Ima prednost«. Vpoštevalo se bode predvsem le samo- stojne in dobro kvalificirane delavce s primerno predizobrazbo in želi se, da je prošnjik dober prvi tenorist. 689 2-1 Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel s I. maj^ikom t. I. trgovfino mešanega blaga in gostilno tvrdfeö Norbert Zanier Sl sin t LetuŠH. V trgovini bodem imel vedno v zalogi raznovrstno blago po zmerni ceni, v gostilni pa dobro kapljico. Postrežba točna in solidna. Za obilni obisk s« priporočam z odličnim spoštovanjena Ad. Sulcer. 662 3-3 Otvoril sem s 1. aprilom 1919 svojo staro 446 sa—s čevljarslio abrt Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojen obisk. Prevza- mem vsa v to stroko spadajoča deia. — HolšBk Martin, Brašba CBsfa. Delo solidno! Dnevne cene! sinreliouo lubje (m) !bs zo jamB "1M prosim ponudbe o sfcrajno ccnol Vanko Vabič, Žalcc9 pri Celju VsatiortQ mioBFalno vodo 167 104-45 fLBSSli J fpgowuna s špecerSjskim b3agoms bairvaini in de- Seinimi pridelki. Nöjceneje kupite uFUÖ nrastova in mehka v ul HM 20 cm dolgih polencih takoj uporabJjiva za peč, pri tvrdki VinkoVabič, Ž lee. Razpošilja le cele vagcnel 681 Zahtevajte ponudbo I 6—3 Medicinalna drogerija Drogue.::: Kemikalije. Fotograflfini aparati in yse potrebščine. Toaletni predmeti. Razkuževalna sredstva. Esence in bam za li- kerje. ::: Praski in tinkture zopermrčes SBHIT9S ¦ BBS m (prel J.Fiedler) [EljeJoloduorskauLS Kirurgisini predmeti. Francoske sptcijalitete. Krmilni prašek za ži- Yino. Sredstva za konzervi- ranje jajc. Yosilo za parkete. Barve za obleko i. t. d 689 52—1 -----------LASTNI DOM ——----- reg. kred tna in stavbena zadruga z o. *. v Gab' rju pri Celju. Vabilo na xwii. redni obeni zbor v nedeljo, dne 25. majnika ob 8. uri v zadružno pisarno v Celju, Prešernova ulica št. 15. 6gt t DnevnS reds 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Odobrenje računskega zcključka in razdelitev čistega dobička; 3. volitev načelstva in nadzorstva in 4. slučajnosti. Ako občni zbor ob določcni uri ne bo sklepčen, se vrši enö uro pozneje z istim dnevnim rcdom in v istih prostorih drugi občni zbor, na katerem se bode ve- Ijavno sklepalo pri vsakem šjevilu navzočih zadružnikov. (§ 60 zadr. pravil.) f Celje, dne 15. vel. travna 1919. ' Ivan Bovha, 1. r.. tajnik. Dr. A. Boz>6f I. r.. predsedntk. Stev. 49 s.^ i? V r. v- i v ¦.'.¦ .'-l-i TRGOVINA, OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Ustanovitev Zveze kmettjskih podružnlc za celjski political okraj. Na veliko sredo dne 16. aprila se je vršil na vabilo celjske podružnice Slov. kmetijske družbe v občinski posveto-s valnici Celjske okolice izvrstno obiskan sestanek, katerega so se udeležili odpo- slanci 12 kmetijskih podn.ižnic v celj- skem političnem okraju. Sestanek je imel namen, da se pocluče predsedniki in odborniki kmetijskih podružnic o trenutno najvažnejših kmetijskih vpra- Sanjih ter se posvetujejo o ožji orga- nizaciji kmetijskih podružnic celjskega političnega okraja. Predsedoval je shodu prof. Jarc, veleposestnik na Prešniku. Poročal je o knietijski zakonodaji prof. Jarc ter se je sprejela po njegovem poročilu sledeča resolucija: 1. Lovski zakon naj se prcuredi čimpreje po sle- dečih načelih: a) Zajcc in fazan se izvzameta iz lovskega varstva, b) 0 načinu izvrševanja lova naj odloča občinski odbor. 2. Usivari in uzakoni naj se obsežen načrt glede kmetijskih melijoracij (uravnavanje voda, osuše- vanje in namakanje, preskrba s pitno vodo, ureditev cest, zboljSanje gospo- darskih poslopij). Z melijoracijami je v tesni zvezi nov vodni zakon in zakon o prenosu električne sile. 3. Ob izvedbi agrarne reforme naj veljajo sledeča načela: a) Razdele se naj vsa pcsestva, ki obsegajo več ko 100 oralov obdelane zemlje, pri čemur se smatrajo za ob- delano zemljo ne le njive, temveč tudi vrtovi, travniki in vinogradi, b) Kme- tom, ki nimajo lastnih gozdov, se naj omogoči nakup primernih parcel iz graščinskih gozdov. 0 valutnem vpra- šanju je poročal dr. Božič (Celje) ter se je shod zedinil na sledeča načela, ki se naj pri ureditvi valutnega vpra- šanja vpoš.tevajo: 1. Krona in srbski dinar se naj zamenjata za nov državni denar kraljevine SMS in sicer v raz- merju 1:1. 2. Vojna posojila se naj izplačajo. 3. V svrho izboljšanja valute se naj po inozemskih vzorcih upelje progresivni davek na vojne dobičke ter na premoženja; pri tern se določi najnižja meja tako, da se ščiti maj- hnega in srednjega kmeta. 4. Država ima dolžnost, dvigniti s primernimi investicijami kmetijsko produkcijo, da bode mogoče nositi velika davčna bre- mena. 0 carinskem vprašanju je poro- čal Janko Lesničar (Celje). Shod je prejel po tem poročilu sledečo resolu- c'j°: 1. Na uvoz žita in živine,svina in sadja se mora brezpogojno nastaviti visoka obrambna carina, tako da bo •nozemska konkurenca na nasöm trgu glede teh predmetov izključena. 2. V carinski svet pri ministerstvu trgovine v Beogradu, ki se ima ustanoviti, ako Se ne obstoji, se mo raj o posebno pri- tegniti zastopniki kmetijskih korporacij. 3. Pozivlja se Slov. kmet. družba, da sestavi v svrho proučevanja carinskih in izvoznih vprašanj takoj poseben °dsek. Nato so se izrekli navzoči po- družnični odposlanci za ustanovitev Zveze kmetijskih podružnic za celjski politični okraj. Zveza naj prične takoj delovati, prosi se pa za potrdilo usta- novitve na letošnjem občnem zboru Slov. kmetijske družbe v Ljubljani. •z izvanredno živahne razprave o raznih kmetijskih vprašanjih, ki so se je po- sebno dobro udeležili kmetski odpo- slanci, poročamo še kratko sledeče: 1. Kemično tovarno v Hrastniku se naj podržavi; nadzorstvo, ozir. vodstvo se naj poveri Slov. kmetijski družbi. 2- Slov. kmet. družba naj zasigura cepivo proti rdečici pri svinjah, ki se naj oddaja po enotnem tarifu. Izplačalo ki se ustanoviti za dobavo tega cepiva domaC zavod. 3. Slov. kmet. družba, ozir. oddelek za kmetijstvo pri Deželni vladi v Ljubljani se poziva, da se ozira na zahteve in želje savinjskih hme- ljarjev. Predno se izda kaka tozadevna odredba, se naj zasliši strokovnjake. Vzbudilo je veliko nejevoljo, da se je izvoz hmeija prepovedal, ko bi se dalo doseči zanj v inozemstvu ugodne cene. 4. Pri odmeri podpor brezposelnim se naj pri okrajnih glavarstvih bolje upo- žtevajo poročila zupanstev. Brezposelne naj bi se čimpreje porabilo za d:žavna investicijska dela. 5. Slov. kmet. družbo naj poljedeljsko ministerstvo v Beo- gradu redno vpraša za mnönje, predno se izdajo kake odredbe ali zakonski načrti. Konečno se sklene prirediti v Celju velik shod kmetovalcev, na ka- terem se bodo gornje in še druge zadeve obravnavale; v isto svrho se skličejo še krajevna zborovanja. Doseči se mora, da bode vsak zavednejši kmetovalec clan Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani. Obrtna banka v Beogradu, ki bi se v prvi vrsti bavila s preskrbovaryem kredita malim obrtnikom in z nabavo potrebnega blaga, se snuje. Petrolejske vrelce v SeluJci v Wledjiinurju je država prevzela in bo industrijo razširila. Miz rji pozor! (Uradno pohištvo) potrebuje ( nujno poštno 'ministerstvo za svoje Jastne urade, pa tudi za urade požtnih in brzojavnih ravnateljstev v Beogradu. NiSu, SkopJju, Cetinju, Splitu in Ljubljani. Pojasnila se dobijo v uradnih urah pri poštnem komisarju dr. Janžekoviču, Ljubljana Boetliovnova ulica št. 7/11, telefonska St. 139. Za parne kotle sc določijo sledeče nove pristojbine in sicer: Pristojbina za Kurilna ploskev m3 preizkušnjo revizijo manjša kot 2-5 K 15'— K 3'~ v izmeri od 2'5 do 10 » 30' » 3'~ » » 10 » 50 » 50- - »10- čez 50 » L0-— »15;-- Določbe glede vplačevanja teh pristoj- bin pri državnih blngajnah ostmiejo neizpremenjene. Pristojbina za .-izpraže- vanje kurjačev se določi v znesku 15 kron, dosedaj 6 K, ki jo vplača kan- diclat še pred izpitom v roke izpraše- valnega komisarja kot nagrado za iz- praševanje. Parobrodna zveza med Marseillom in Dubrovnikom ozir. Reko. Trgovska agencija naše države v Marseillu na- znanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se je sporazumela z neko tamošnjo francosko parobrodno družbo glede prevoza blaga iz Marseilla v Dubrovnik in na Reko ter nazaj, seveda če se za prevoz prijavi zadostna množina* ton. Prevozne prijave ter vsa tozadevna vprašanja je poslati na na- slov: Agence commercialo privilegiee du royaume des Serbes, Croates et Slo- venes, Marseille, Rue Paradis 19. Prlvliegirana trgovska agencija naše države v Marseillu piroča trgov- ski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se jc po petmesečnem delovanju popolnoma organizirala ter more sta- viti najugodnejSe ponudbe v kolonijal- nem in manufakturnem blagu iz Fran- cije, francoskih kglonij, Španije, Egipta, Holandske in iz Manchestra, dalje v papirju in pisalnih potrebščinah iz Anglije in Amerike ter v vseh drugih dnevnih potrebščinah. Imenovana agencija je otvorila tudi svojo podružnico v Bar-' celoni ter ji je s. tem dana možnost, podpirati trgovske odnošaje s Španijo. Zbornica je prejela od te agencije tudi poročilo o cenah na zapadnih evrop- skih tržiščih glede kave, sladkorja, riŽa sočivja in jjužnega sadja, olia, mila. sveč in kaustične sode. To poročilo je interesentom v zbornični pisarni na vpogled. Zakonski načrt za zavarovanje delavstva je izdelal minister za soci- salno skrbstvo. Igranje v inozemskih loterijah, nakup in prodaja inozemskih srečk, zlasti tudi udeležba pri nemško-avstrij- skih državnih loterijah je prepovedana. Sekvester in likvidacija premo- ženja neprijateijskih podanikov. Mi- nister za trgovino in industrijo je izdal naredbo (z dne 30. apr. t. 1.): 1. vsa podjetja (tovarne, banke, trgovine, industr. podjetja itd.) in imovinski objekti (gotovina, vrednostni papirji, dename terjatve in .nepremičnine) na ozemlju kraljestva SMS, ki pripadajo podanikom, družbafhi ali podjetjem sovražnih držav, ter podjetja in imo- vinski objekti mešovitega značaja se dajejo pod nadzorstvo in sekvestracijo ter se odredi njih likvidacija; 2. isto velja za trgovske tvrdke, ki so last neprijateijskih državljanov ali jih takšni na ozemlju naše kraljevine izkoriSčajo, enako glede blaga, ki jim pripada; vsled likvidacije z realizacijami dob- Ijeni denar se postavlja pod sekvester; 3. rasveljavljajo se vsi privilegiji in koncesije, osnovane na posebnih zako- nih, ukazih, direktivah, izdanih od dr- žave ali drugih pravnih administrativ- nih oblasti, v kolikor se tičejo podjetij vsake vrste na ozemlju kraljevine SI1S in če ves kapital podjetja ali vsaj deloma pripada podanikom ali podjetjom sovražnih držav. Pokrajinske vlade imajo v smislu zakona takoj vse po- trebno ukreniti in odredbo izvrSiti. Okrajnim giavarstvoni v spomin! Iz obrtnih krogov smo sprejeli: Na obrtnem zborovanju v Celju in Mari- boru sprejele so se resolucije, naj politične oblasti razveljavijo razne kon- cesije, ki so se podelile pod aystrijskim režimom. V poštev pridejo gostilne, kavarne, lekarne, stavbinske obrti in enaka važna podjetja, ki zahtevajo v prvi vrsti zanesljivost izvrševalca. Za- htevalo so jc, da bi bili upoštevani slovenski prosilci, invalid! in sploh naši, ki so bili oškodovani in prega- njani od nemSkonacijonalnih in avstrij- skih mogotcev. Pri deželni vladi, kamor se je prcdložila zahteva, opažamo samo molk in na§a giavarstva vkljub uteme- Ijenim nagim zahtevam spijo in ... Zdi se nam, da smo res pri starem koritu. Ali vidite poklicani izvrševalci narodne volje, da sevv gostilnah popiva in nase ljudi moti, ali vidite v kavarnah spletkarstvo, ali vidite pri drxigih kon- cesijonarjih sestanke in agitacijsko delo njihovo danes, ko vidite vso hi- navstvo in falotstvo avstrofilnih nem- čurjev? Hie Rhodus, hie salta.....predno bo prepozno, gospodje. Prevoz blaga. Glasom obveslila Centralne uprave za trgovački promet za inostranstvom v Beogradu jc prevoz (transit) blaga skozi ozemlje Nemške Avstrije in Češkoslovaške republike prost in ni treba strankam pri češko- slovaških oziroma nemškoavstrijskih oblasteh vlagati nikakih tozadevnih prošenj več. Iz vinogradnišklh krogov. Te dni so se sešli vinogradniki — pristaši JDS, da se posvetujejo, kako naj bi se izboljšal položaj naših viničarjev, da bi tudi bilo vsestransko ustreženo, posvetovali pa so se tudi z ozirom na predstoječo agrarno reformo, koliko posestva bi se smelo posestnikom — vinogradnikon v najvišji izmeri pustiti, ter priSli po natančnem razmotrivanju dosledečih sklepov: Največ, karse sploh naj posestnikom — vinogradnikom pusti, je do 100 oralov, vse ostale pa se naj odvzame oziroma odkupi ter razproda med domačine. Viničarjem se naj zagotovijo sledeče bonitete: brez- plačno stanovanje, deputat, in sicer vsem tistim, kl nimajo razen vrta za zelenjavo nobene druge zemlje, za vsak oral vinograda 100 kg zdravega kruš- nega zrna ter 200 kg krompirja. Pri tem se računa, da zrase 100 kg zrna na 20 arov, 100 kg krompirja pa na 5 arov, — viničar bi toraj tamkaj, kjer je to mogoče,"* lahko dobil tudi zemljo v hasnovanje, in sicer po ro- renjem računu za vsak oral 30 a, ter bi si to zemlio moral sam obdelovati. Redi si, ako to hoče, lahko tudi svojo živino, in sicer toliko, kolikor je more prehraniti. Razen teh ugodnosti naj dobi tudi tantijeme, ki obstojajo v 2 odstot. vsakokratno pridelanega vina in katero se mu izroči po prvem pretoku z utes- nitvijo, da ne sme imeti pred bratvo nobencga novsga vina. Lahko si pa tudi da izplačati to vino v dcuiarju po duevni ceni. Za delo v goricah se mu plača kakor vsakemu drugemu vino- gradskemu delavcu. Cene naj odgovar- jajo krajevnim razmeram. Pogodbe nuj pričenjajo in poteko po dokončani trgatvi. Vinski deputat izostane le, ako bi viničar odšel brez vzroka pred kon- čanim letom ali brez odpovedi ali proti odpovedi vsled lastne krivde, ostali deputat pa dobi razmeroma času, ka- terega je prebil v službi gospodarja. Zato pa morajo vse delavne moči, ki stanujejo z viničarjem v viničariji, vse delo v vinogradu vedno pravočasno opraviti. S torn bi gotovo našemu vi- ničarjLi bilo v polni meri ustreženo. Tako so storili n?.ši vinogradniki sami sami važen korak naprej v zboljšanje položnja našim viničarjem, tako tudi določili izmero, katera naj bi'se upo- števala pri odkupu posestev. Književnost. J. H. Fabre: Iz života kukaca I Ovih duna izašla je kao V. knjiga »Popularne Biblioteke«, što je izdaje hrv. prirodoslovno društvo, djelo o ;'ivotu kukaca od znamenitoga france- skoga prirodnjaka J. H. Fabre-a. Cijena je nevezatom djelu 4'50 K, a uvezatom 5*80 K. Naručuje se uz gotov novae koduredništva ..Prirode" Zagrob, Deme- irova ulica 1 i u svakoj večoj knjižari. »Demtjkracija«. Socijalistična re- vija. Letnik II. 1.—3. štev. je izšla- Vsebina. Uvodnik. — Gh.: Pariški kongres in jadransko vprašanje. — Vika Primorska; kulturni razvoj slo- vanstva v Trstu. — Fran Erjavec: Naša Istra. - - E. V. Fornazarič. Ooriška. — Abditus: Mnogoobrazni malik. — Pran Albrecht; Osvoboditeljem. — Pregled. — Naročnina za celo leto 20 K. Naroifa se pri: „Slov. Soc. Matica", Ljubljana, poštni predal 91. Sokolski Glasnik. Organ Sokolske Zveze SHS. St. 3. Prinaša: Sokolstvo in žola. Sokolstvo in inteligenca. Novo Sokolstvo. Jugoslovanski Sokoli. K ustroju Sokolske zveze SHS. Beležke. "ilasnik Hrv. Sokolstva. Staroslovenska maša ua cast Sv. Cinlu in Metodu za mešani zbor z orgljami. Zložil dr. Fran Kimovec, stolni kanonik. Posvečeno velikemu jugoslo- vanskemu vladiki dr. Antonu Bon. Jeg- liču. Založila JugosJovanska Knjigarna v Ljubljani. Cena K 7"— Dr. Bogumil Vošnjak: Poglavje o stari slovenski demokradji. Z epi- logom dr. N. Zupaniöa. Iz angleščine prelcžil ing. V.Zupanc. V Ljubljani 1919. Natisnila in založila »Zvezna tiskarnt« v Ljubljani. Cena 2 kroni. Dr. Vošnjak, ki je živel ves čas vojske v inozem- stvu, je informiral s tem spisom entento o naScm -koroškem vpraSanju in poka- zal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je sam volil svoje kneze. Brošuro razSirjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Sole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brez- plačno. Koroška je bila naša 2e od nekdaj in mora biti tudi v bodoče! Strän 4. »NOVA DOBA« Štev. 49 V /Ä CWilkTY Y^^^kifcJV rogisiffovana Kre- ^/ f^lJfflTT sprejema h-anllne vlogo tu ¦ ^\Ljk J^ ¦ rW ¦ 9111 Iwm dlma ln stavbena V V* JUfJLrfJ EIzm«, katcro je danes še zelo drago ali ima Še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za ne- govanje kože v današnjem ča- Diiinn |f»Cß se more doseči samo s su si niti misliti ne nioremo. UUJHv lUJU Fellerjevo »Elsa«-Tanobina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 kron. Ovoj in pošt- nina se računa po- In |]Mb||||1|jp nPfiflüsllliP fplpCfl S0 Fellerjeve »Elza« sebcj najceneje. LU VaUnUUlljC iftljUvUlljg ItiltidU toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kar- tonu 1 K 50 v. — S seboj vzeti in povsod v žepu nositi se more bol ublažujoč, hladeč, osvežujoč Fellerjev »Elza« mentolni migrenski črtnik. V lesei.i cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi prcti vbodljaju in ranitvi. Voda *a oči (collyrium) 2 K SO v. Kapljice proti zoboboiu 2 K50v. Prawi zagoruki ppsni sok proti fcašlju ste- klenica 4 K. Fra-covo žganje v stekl. 6 K - v in 16 K - vin. Za žefodcc, prava švedska tink- tura, vel. stekl. 10 K— v, balzam fmelen) mala stekl. 2 K - vin. Kurin cčes-j odstrani brez bo- lečin Fellerjeva turist. tinktura »Elza« (tekočina) skupaj s karto- nom 3 K in tvorn. obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potenju tolesa In nog je Tellerjev »Clza« praSek z vsipom 1 K 50 v. Krmilnl prasek za ziv!no davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Ovoj in poštnina se računa posebej in naj- ceneje. Kdor naroči vet", innogo prihrani. Naročiti je treba pn lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica, Elsa trg 356. (Hrvatsko Zag;orje). zzdržrepjom Varaždiiiske toplice (Hrva§ko)| Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. — Nov Zdravillški hotel. lEleklrlčna razsvelllava I Staroznano, radioaktivno zdraviliščezžveplom 4- 58° c. Pri- nnntinu rBumatizmu, išiasu itd/ z.dravienie 3 p*™ vodopnbo- poročeno proti: M'"»»"i IB»IHI»lft»iUt »atua» lehmh v vratu, grlu, prsih, jetrah, želodcu in čreveznih boleznih. Elektv. masnra. Blatne, o