slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji čebelarski slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji s terminološki lovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarjislovarji slovarji slovarji slovarji slovar slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarjiislovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji s čebelarski terminološki slovar lovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji s 34 € lovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji http://zalozba.zrc-sazu.si slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji Slovar_cebelarski_ovitek.indd 2 28.7.2008 10:24:24 čebelarski terminološki slovar • Uredila ljudmila bokal in Janez GreGori Zbirka Slovarji Urednice zbirke metka Furlan, marjeta Humar, majda merše, Jožica škofic, andreja Žele Čebelarski terminološki slovar Urednica ljudmila bokal Strokovni sourednik Janez Gregori Komisija za izdelavo Čebelarskega terminološkega slovarja: ljudmila bokal (vodja), Janez Gregori, Franc Grajzar, Janez mihelič, viktor majdič, Janez Hočevar, simon atelšek, marjan debelak (do decembra 2004), marjeta Humar (vodja do oktobra 2003) Slovenski in tuji čebelarski strokovnjaki: Janez Gregori Angleški in nemški ustrezniki: bernarda starman Svetovalci: Janez Hočevar, Janez Gregori, norbert Jedlovčnik, Jakob müller Recenzenti: Janko božič, aleš Gregorc, majda merše Oblikovanje milojka Žalik Huzjan Izdajatelj inštitut za slovenski jezik Ilustracije andrejka čufer Frana ramovša ZrC saZU Fotografije Janez Gregori, Franc Grajzar in Zanj marko snoj logar trade, d. o. o. Soizdajatelj čebelarska zveza slovenije ( čebelarska oprema) Zanjo boštjan noč Obdelava z računalniškim programom SlovarRed 2.1 Založnik Založba ZrC, ZrC saZU Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič Zanjo oto luthar Glavni urednik vojislav likar Računalniški vnos in obdelava gradiva: Sozaložnik čebelarska zveza slovenije ljudmila bokal in marija djurović Zanjo boštjan noč Korektorji marjeta Humar, borislava košmrlj - levačič, nina ledinek, Cvetana Tisk littera picta d. o. o., ljubljana tavzes in mojca Žagar karer Naklada 7500 izid publikacije sta podprla agencija za raziskovalno dejavnost republike slovenije in ministrstvo republike slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Fotografije na platnicah: spredaj: kranjska čebela – čebela delavka, slovenski čebelnjak; zadaj: anton Janša, čebela pred hruškovim cvetom, poslikana panjska končnica, kranjič s poslikano sprednjo končnico. Foto: Janez Gregori. CiP - kataložni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjižnica, ljubljana 638.1(038)=163.6 čebelarski terminološki slovar / uredila ljudmila bokal ; strokovni sourednik Janez Gregori ; [ilustracije andrejka čufer ; fotografije Janez Gregori, Franc Grajzar in logar trade]. - ljubljana : Založba ZrC, ZrC saZU ; [lukovica] : čebelarska zveza slovenije, 2008. - (Zbirka slovarji / Založba ZrC, ZrC saZU) isbn 978-961-254-078-4 240117248 © 2008, ZrC saZU vse pravice pridržane. noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovo-ljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta). čebelarski terminološki slovar Uredila ljudmila bokal Strokovni sourednik janez GreGori lJUblJana 2008 vsebina Uvodna beseda .................................................................................................................................7 slovarju na pot ................................................................................................................................9 Potek del pri čebelarskem terminološkem slovarju ......................................................................11 Zgradba slovarskih sestavkov ........................................................................................................13 krajšave in označevalniki...............................................................................................................19 slovar .........................................................................................................................................21 angleško-slovenski ustrezniki .....................................................................................................187 nemško-slovenski ustrezniki .......................................................................................................216 latinsko-slovenski ustrezniki ......................................................................................................247 slovenski in tuji čebelarski strokovnjaki .....................................................................................253 viri in literatura ............................................................................................................................259 iz recenzij .....................................................................................................................................262 uvodna beseda spoštovana bralka, spoštovani bralec! s pisano slovensko besedo nas je Primož trubar umestil v druščino narodov, ki so takrat že bili deležni te omike. in prav v letu slavljenja njegove 500-letnice rojstva prihaja med nas dolgo pričakovani razlagalni čebelarski terminološki slovar, ki nas tudi na čebelarskem slovarskem po- dročju umešča ob bok drugim narodom. lahko rečemo, da je njegov pomen večplasten. odraža bogastvo naše čebelarske kulture in njene dediščine, odraža lepoto in moč izraznosti našega jezika, obenem pa je to poskus, da bi končno poenotili naše strokovno čebelarsko izrazje. Prepričani smo, da bo slovar pomemben prispevek tudi k bogatitvi slovenskega knjižnega jezika. odnos slovenskega človeka do naše kranjske čebele je že od nekdaj nekaj posebnega, rekli bi lahko, kar ljubeč. v opisovanju življenja čebel uporablja besede, ki izražajo medčloveške od- nose, lastnosti čebel omenja v pregovorih, čebelarjenje upodabljajo slikarji, opevajo ga pesniki. ne nazadnje pravimo, da čebela umre! čebelam skušamo čim bolj pomagati tudi pri nastanitvi. Zanje gradimo posebna poslopja, poslikane čebelnjake, ki so naša posebnost in bogatijo slovensko kulturno krajino. vse to kaže na zavedanje našega človeka o njegovi trajni povezanosti s čebelami, kar se odraža tudi v tem zapisu čebelarskega izrazja. kleno slovensko čebelarsko besedovanje, v katerem bi kar težko našli kakšno popačenko iz tujih jezikov, kaže na tradicijo te plemenite dejavnosti na naših tleh. smo čebelarski narod in s ponosom lahko rečemo, da je ta narod s svojim znanjem že v preteklosti pomembno prispeval k razvoju čebelarstva tudi v svetu. Zato ni naključje, da je cesarica marija terezija za prvega učitelja čebelarstva v prostrani habsburški monarhiji izbrala prav slovenca antona Janšo. Prevodi čebelar- skih izrazov v slovarju v tuja jezika so porok, da se bomo s svetom še bolje sporazumevali tudi v prihodnje. in svet z nami. čebelarski terminološki slovar je večletno delo dveh ustanov ter skupine čebelam in čebelar- stvu predanih strokovnjakov, ki si za opravljeno delo zaslužijo posebno zahvalo in priznanje. čebelarska zveza slovenije slovarju na pot čebelarstvo je področje, ki ima za slovenski prostor in njegovo prepoznavnost poseben po- men. čas bo njegovo pomembnost dopolnil še z novimi spoznanji, saj v zadnjem času ne samo stroka, ampak tudi ozaveščena javnost vse bolj poudarja njegovo naravovarstveno vlogo. nedvo- mno pa je to področje, ki ga označuje misel, da je najlepše, kar človek, priraščen na zemljo, lahko uresničuje pri svojem vsakdanjem delu. nazoren odraz tega je ljudska umetnost, ki se je z mno- žico motivov, obsegajočih čustvene in miselne vzgibe slovenskega človeka, enkratno izrazila v poslikanih panjskih končnicah. samoniklost in poseben odnos do predmeta svoje obravnave pa slovensko čebelarstvo potrjuje tudi z izrazi, med katerimi so številni, ki kažejo na samosvoje pred- stavitvene poti, po katerih so se skozi stoletja oblikovali. Prvi zapis o slovenskem čebelarstvu najdemo v slavi vojvodine kranjske Janeza vajkarda valvasorja (1689). tako pravi: »ljubljana v Gorenjo nemčijo ali na solnograško in bavarsko pošilja vsako leto veliko stotov medu za pripravljanje medice, zakaj naša dežela ga ima na pretek ter ob preobilici vina lahko pogreša med in iz njega narejeno medico /.../« (slava vojvodine kranj- ske, 1994, 270) Citat kaže na veliko razširjenost čebelarstva v tistem času in poudarja njegovo pridobitno vlogo. odraz tega so tudi zapisi o tej dejavnosti v naslednjih stoletjih. v 18. stoletju je o čebelarstvu pisal G. a. scopoli (1763, 1770); njegovemu pisanju je kmalu sledil strokoven preskok. anton Janša, učitelj čebelarstva na dunajskem cesarskem dvoru, je z deloma razprava o rojenju (1771) in Popolni nauk o čebelarstvu (1775) segel v sam strokovni vrh tiste dobe. nemško pisanim besedilom so se pridružile razprave, pisane v slovenščini. tako je čebelarstvo krepilo svoje strokovne izrazne temelje in pridobilo izobraževalno vlogo. k temu sta pripomogla še Peter Pavel Glavar, ki je dopolnil in prevedel Janševo delo o čebeljih rojih (1776), in Janez Goličnik s prevodom Janševega dela Popolni nauk o čebelarstvu 1792. leta. v prvi polovici 19. stoletja so o čebelarstvu pisali Peter danjko (čelarstvo, Gradec 1831), Jurij Jonke (kranjski čbelarčik, ljublja- na 1836), Fran levstik (bučelstvo po izkušnjah in besedah retenjskega bučelarja Jožefa oblaka, 1858), Janez sumper (slovenski bučelarček, Celovec 1871) in Jernej černe (Umno čebelarstvo, ljubljana 1895). čedalje večja razširjenost čebelarstva je bila vzrok, da so se v drugi polovici 19. stoletja začeli pojavljati čebelarski časopisi in revije. slovenski čebelar izhaja od leta 1898 in je osrednje glasilo slovenskih čebelarjev še zdaj. v 20. stoletju so se čebelarstvu zapisali Fran lakmayer, anton Žnideršič, donat Jug, avgust bukovec s sodelavci, Jože rihar, martin mencej, stane mihelič, Janez Poklukar in drugi. stroko tudi danes raziskovalno in s pisano besedo razvi- jajo številni pisci, katerim se pridružuje množica tistih, ki so v desetletjih v slovenskem čebelarju dopolnjevali strokovno misel predvsem z blago naklonjenim odnosom do osrednjega predmeta svojega delovanja, do čebele. veliko število piscev pa ni edina posebnost slovenskega čebelarskega izrazja. njegova enkrat- nost je tudi v antropomorfizaciji, v tem, da se isti izrazi, ki določajo odnose med ljudmi, rabijo tudi v biologiji čebel. tu ne gre samo za splošno znan izraz, ki prenehanje življenja čebele jezikovno enači z izrazom za človeka ( čebela umre), ampak za celovit pogled na poimenovalne silnice stroke. čebele v slovenskem jeziku pojejo, jočejo, hodijo na ženitovanjske in svatovske polete. njihovo sorodstveno razmerje se izraža z izrazi babica, oče (očetna čebelja družina), mati (materna čebelja družina), med seboj so si sestre in bratje (trot brat), so polsestre in vnuki. Srajčka spominja na otroški svet, čebelji kruhek pa na nepogrešljivo vsakodnevno živilo. v panju živijo čebele, ki so delavke, čistilke, dojilje, graditeljice, krmilke, snažilke, čebele so pridne in marljive, so žalostne in Slovarju na pot srdite. Z malo domišljije je panj z brado in žrelom podoba človeškega obraza. v takem pojmova-nju se istovetita človek in žival. k temu je treba dodati tudi primere. če se v njih, ki so neke vrste jezikovne okamnine, izrazijo posebnosti določenega naroda, smo slovenci s primero biti priden kot čebela to malo žival povzdignili v merilo delavnosti, v vrednoto, ki je v stoletjih ohranjala naše prednike. take poimenovalne povezave kažejo veliko navezanost slovenskega človeka na tisto, s čimer se je ukvarjal. Ugotavljati povezave med tem in dejstvom, da je kranjska čebela naša avtoh- tona vrsta, je nemogoče, pa vendar se vsiljujejo same od sebe. Poleg počlovečenega gledanja na čebelo pa naše čebelarsko izrazje označuje še bogata si- nonimija. več izrazov z enakim pomenom za en pojem izvira iz pogostosti pojava v stvarnem svetu. množica izrazov za določen čebelarski pojav tako izhaja iz velike razširjenosti in veljave čebelarstva v preteklosti, ki je tudi po posameznih pokrajinah izoblikovalo svoje izraze. temu se pridružujejo gospodarska in družbenozgodovinska dejstva, ki potrjujejo pretežno kmečko poreklo naših dedov. matica je oprašena, sprašena, obhojena, oplemenjena, oplojena. vsem znan propolis ima domače izraze zamaža, zamaz, zadelavina, smolni vosek. obveza, da to naše izročilo ohranimo prihodnjim rodovom, je izpolnjena tudi s tem slovarjem. tako čebelarski terminološki slovar ni samo zbirka izrazov, v njem se na samosvoj način izraža duh slovenskega jezika, ki v čebelarstvu potemtakem temelji na posebnem odnosu našega človeka do te dejavnosti. tudi slovenski čebelar je v več kot stoletju svojega izhajanja na svojih straneh nanizal veliko takih misli. med najlepše sodijo prav gotovo te: »nič čudnega torej, če je med ljudmi pregovor, da s smrtjo gospodarja pomrjejo tudi čebele. Pa bi bilo zelo škoda. dom brez čebel je kakor vrt brez cvetja – oboje je pusto in prazno, mrtvo. ne za pomlad ne za poletje ne boste več vedeli, če pokopljete čebele – vse leto vam bo ena sama dolga, meglena enolična zima.« (slovenski čebelar 1970, 150) izid čebelarskega terminološkega slovarja je zato tudi kulturno dejanje. slovar bo pripomo- gel k razpoznavnosti čebelarstva kot stroke, o katere prihodnosti so mnenja različna, k uveljavitvi čebelarskega strokovnega jezika, s tujimi ustrezniki bo omogočil pronik naše stroke v svet, hkrati pa bo utrdil zavest o izvirnosti našega čebelarskega izrazja. * ob izidu čebelarskega terminološkega slovarja se vodja projekta lepo zahvaljuje obema ustanovama, ki sta ga sprejeli pod svojo streho, čebelarski zvezi slovenije in inštitutu za slovenski jezik Frana ramovša ZrC saZU. najlepša hvala tajniku čebelarske zveze slovenije antonu tomcu, predsednikom v času njegovega nastajanja lojzetu Peterletu, Francu čebulju in boštjanu noču. Posebna zahvala velja članom komisije za izdelavo čebelarskega slovarja: Janezu Gregoriju iz Prirodoslovnega muzeja slovenije, razgledanemu čebelarskemu strokovnjaku, Francu Grajzarju, vestnemu sodelavcu čebelarskih organizacij in slovenskega čebelarja, Janezu miheliču, njegovemu dolgoletnemu uredniku in do nedavna zaposlenemu na čebelarski zvezi slovenije, dr. viktorju majdiču, jezikoslovcu z izbrušenim občutkom za jezikovni stil, Janezu Hočevarju s slovenskega inštituta za standardizacijo, čebelarju z znanjem angleškega in nemškega jezika, simonu atelšku, čebelarju iz mlajših vrst, in marjanu debelaku. Hvala tudi germanistki bernardi starman in njenim svetovalcem. lepa zahvala velja tudi recenzentom doc. dr. Janku božiču, izr. prof. dr. alešu Gregorcu in izr. prof. dr. majdi merše, vsem sodelavcem iz sekcije za terminološke slovarje inštituta za slovenski jezik Frana ramovša, še posebej vodji prof. marjeti Humar, spec. leks., prejšnji predstojnici prof. dr. varji Cvetko orešnik in sedanjemu predstojniku izr. prof. dr. marku snoju, Založbi ZrC in agenciji za raziskovalno dejavnost republike slovenije. Prav lepa hvala vsem za podporo, sodelovanje in pomoč vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je slovar zagledal beli dan. 10 potek del pri čebelarskem terminološkem slovarju sestavo čebelarskega slovarja je predlagala čebelarska zveza slovenije (v nadaljevanju Zve- za), ki je navezala stike z vodjo sekcije za terminološke slovarje inštituta za slovenski jezik Frana ramovša ZrC saZU marjeto Humar. Prvi sestanek za izdelavo čebelarskega slovarja je bil 13. decembra 2002 na sedežu Zveze na brdu pri lukovici, ustrezne sklepe o izvedbi projekta pa je sprejel njen upravni odbor na 12. redni seji 21. decembra 2002. določeno je bilo, da naj bi delo potekalo na rednih sejah in da bi bil slovar normativen, razlagalen in prevajalen. v letu 2003 je delo steklo. Prvih pet sej je vodila marjeta Humar, nato sta dve vodili skupaj z ljudmilo bokal, od 8. seje dalje pa je seje vodila ljudmila bokal. delo se je pospešilo v drugi polovici leta 2003, ko so seje postale redne, najprej na štirinajst dni, spomladi leta 2004 pa vsak teden. čebelarski terminološki slovar je skupno delo komisije za izdelavo čebelarskega teminolo- škega slovarja (v nadaljevanju komisije), ki so jo sestavljali: simon atelšek, prof., marjan debe- lak, univ. dipl. arh. (do decembra 2004), Franc Grajzar, elektrotehnik, Janez Gregori, prof. biol., Janez Hočevar, univ. dipl. inž., dr. viktor majdič, jezikoslovec, Janez mihelič, univ. dipl. biol., in leksikologinja specialistka v humanistiki profesorica ljudmila bokal, raziskovalka na inštitutu za slovenski jezik Frana ramovša. komisija se je izoblikovala do poletja 2003 in je od 13. decembra 2004, ko je iz nje izstopil marjan debelak, imela stalni sestav. delovala je na nacionalni ravni pod okriljem čebelarske zveze slovenije in ZrC saZU, ki sta januarja 2004 sklenila pogodbo o sodelovanju pri izdelavi čebelarskega slovarja. obe pogodbeni strani sta zagotovili nujno potrebna sredstva. čebelarska zveza je krila financiranje strokovnjakov, prevajalno delo in izdelavo ilustra- cij, ZrC saZU pa delo leksikografa. v letu 2003 in delno v letu 2004 je delo potekalo v več fazah, pri čemer je bil poudarek na izpisovanju. izbrati je bilo treba reprezentativno strokovno literaturo, iz katere smo podčrtovali čebelarske termine in jih vnašali v bazo računalniškega programa slovarred 2.1. obenem so pote- kala že tudi redakcijska dela. izpisali smo 32 strokovnih enot. sklenjeno je bilo, da bodo v slovar zajeti izrazi, ki se uporabljajo v čebelarski literaturi od druge svetovne vojne dalje, starejša čebe- larska literatura pa se bo upoštevala primerjalno. izbrana literatura je obsegala strokovne knjige, učbenike, revijo slovenski čebelar, strokovne članke, poljudnoznanstveno literaturo in drugo. na taki podlagi je bil izdelan geslovnik, ki se je sproti dopolnjeval. ob začetku leta 2007 je komisija geslovnik ponovno pregledala in ga primerjala s slovarjem čebelarskih terminov ( Dictionary of Beekeeping Terms), ki je izšel v bukarešti 2003, z dvema priložnostnima seznamoma čebelarskih izrazov in z Zbirko čebelarskih izrazov Walterja šmida iz leta 1903. izrazje se je vse do sklepnih del zbiralo tudi priložnostno, še posebej iz žive rabe; marsika- teri izraz so za sprejem predlagali člani komisije iz svojega poznavanja. Pregledali smo ustrezne spletne strani, besedila ob razstavnih predmetih v čebelarskem muzeju v radovljici, pripise k pro- dajnim izdelkom v prodajalni Zveze in sledili izrazom tudi drugod. nekaj izrazov sta ob recenziji predlagala in pripravila redakcije zanje doc. dr. Janko božič z biotehniške fakultete Univerze v ljubljani in izr. prof. dr. aleš Gregorc iz kmetijskega inštituta slovenije. redakcije smo pripravljali na rednih sejah, ki jih je bilo 161. Podlago za delo na sejah so člani komisije naredili doma in na individualnih strokovnih sestankih. vprašanja, ki so zahtevala hiter odgovor, smo reševali s telefonskimi pogovori in z elektronsko pošto. ob vpisovanju virov in iztočnic v program sta sodelovali delavki sekcije za terminološke 11 Potek del pri Čebelarskem terminološkem slovarju slovarje inštituta za slovenski jezik Frana ramovša marija djurović in karmen nemec ter član komisije simon atelšek. marija djurović je ob dokončevanju del iz računalniške baze programa slovarred 2.1 izločila v slovar nesprejeto izrazje in sodelovala pri vnašanju tujih ustreznikov ter drugih pomembnih tehničnih delih. ljudmila bokal je organizirala in koordinirala delo, tudi pri izdelovanju ilustrativnega dela, iskanju tujih ustreznikov in recenziranju. čebelarsko izrazje se je tako iz raznih virov od leta 2003 zbiralo v sekciji za terminološke slovarje. sproti se je vpisovalo v računalniški program slovarred 2.1. slovarsko gradivo je bilo s tem programom tudi obdelano. do novembra 2007 se je v njegovi bazi nabralo 4949 izrazov. iz te podlage so bili izbrani v slovar sprejeti izrazi. Po mnenju poznavalcev je to tako rekoč popolna zbirka terminov s področja čebelarstva. tako ima stroka zbrano vse izrazje, od jedrnega, ki je ob- delano v slovarju, do obrobnega, ki je prav tako del njenega izraznega sistema. komisija je slovar dala v recenzijo doc. dr. Janku božiču z biotehniške fakultete Univerze v ljubljani in izr. prof. dr. alešu Gregorcu s kmetijskega inštituta slovenije kot čebelarskima stro- kovnjakoma ter jezikoslovki izr. prof. dr. majdi merše z inštituta za slovenski jezik Frana ramovša ZrC saZU. enajstega septembra 2006 je začela s komisijo sodelovati germanistka bernarda starman, ki je prevzela dopolnjevanje besedila z angleškimi in nemškimi ustrezniki. Pri dokončevanju tega dela so sodelovali Janez Hočevar in Janez Gregori iz komisije, Jakob müller iz sekcije za termi- nološke slovarje ter norbert Jedlovčnik. Predlog, da bi slovarju dodali leksikonski razdelek z glavnimi življenjepisnimi podatki o slo- venskih in tujih čebelarskih strokovnjakih in kratek opis njihovih prispevkov k razvoju čebelar- stva, je bil podan na začetku del, uresničevati pa se je začel jeseni 2007. razdelek je dragocen, a ne popoln, prvi leksikonsko zasnovan sistematičen seznam slovenskih in tujih čebelarskih strokovnja- kov in njihovih del v slovenščini. avtor tega dela je Janez Gregori, prof. biol. Janez Gregori je uredil tudi literaturo. ta ni pomembna samo kot dokument, iz katerega smo izpisovali gradivo in iskali strokovne informacije, ampak tudi zato, ker je tako rekoč zbirka vsega dosegljivega čebelarskega strokovnega gradiva v času nastajanja slovarja. Janez Gregori je stro- kovno pregledal tudi latinske izraze. Predloge iztočnic, ki so ponazorjeni z ilustracijami in fotografijami, je pripravila komisija. ilustracije je pod strokovnim vodstvom Janeza Gregorija izdelala andrejka čufer. Fotografije sta prispevala Janez Gregori in Franc Grajzar. Fotografije čebelarske opreme so delo podjetja logar trade, d. o. o. korekture so brali sodelavci sekcije za terminološke slovarje marjeta Humar, borislava ko- šmrlj - levačič, nina ledinek, Cvetana tavzes in mojca Žagar karer. veliko upoštevanja vrednih pripomb je dala marjeta Humar, k botaničnemu izrazju pa borislava košmrlj - levačič. s sestavki o našem delu, ki so bili objavljeni v slovenskem čebelarju, je vodja projekta sproti obveščala strokovno javnost. 12 zGradba slovarskiH sestavkov 1. Splošno 1.1. čebelarski terminološki slovar je skupno delo soavtorjev, ki jih je v komisijo za izdelavo slovarja imenovala čebelarska zveza slovenije in so prispevali strokovno znanje, in leksi- kologinje, raziskovalke v sekciji za terminološke slovarje inštituta za slovenski jezik Frana ramovša ZrC saZU, ki je slovaropisno in jezikovno obdelala gradivo. 1.2. terminološki slovarji zajemajo strokovne izraze določenih strok, v našem primeru čebelar- stva. Poleg izraza strokovni izraz se v jezikoslovju rabi tudi sopomenka termin. 1.3. čebelarski terminološki slovar (v nadaljevanju slovar) je sodoben razlagalni in informativ- no-normativni slovar čebelarskega izrazja z angleškimi in nemškimi, ponekod tudi latinski- mi ustrezniki in obrnjenim angleško-slovenskim, nemško-slovenskim in latinsko-sloven- skim razdelkom. 1.4. slovar je pisan po slovaropisnih načelih, uveljavljenih v sodobni leksikografiji in pojasnje- nih v uvodu. 1.5. slovar temelji na gradivu, kar pomeni, da so bili izrazi, obdelani v slovarju, izbrani iz stro- kovne literature. to bi lahko razdelili v dve skupini. v prvi je namensko izpisana literatura (strokovne knjige, učbeniki, revije, katalogi). v poglavju viri in literatura ima taka posame- zna enota na koncu bibliografskih podatkov oznako izp. (izpisano). izraze pa smo našli tudi po priložnostno dostopni literaturi in po neformalnih poteh (časopisi, razstave, splet). 1.6. če raba besede ni bila potrjena v gradivu ali poznana pri čebelarskih strokovnjakih, ni bila sprejeta v slovar. 1.7. iztočnice so enote iz izraznega sistema čebelarstva, ki so v rabi od druge svetovne vojne dalje. načela za sprejem izraza v slovar so njegova popolna ( AŽ-pánj, mática, trót) ali delna umeščenost ( nátrijev hidroksíd, karotén) v izrazni sistem stroke, strokovnost izraza, njegova širša raba, aktualnost in slovnična pravilnost. 1.8. delna umeščenost izrazov v izrazni sistem čebelarstva je odraz interdisciplinarnosti pojma. tak izraz je upoštevan, če je bilo v njegovem pojmovnem obsegu mogoče najti čebelarski vidik. 1.9. slovar se pojmovno osredotoča na področje čebelarstva, s pomeni nekaterih izrazov pa seže do razreda žuželk, kamor se uvrščajo čebele; primerjaj jájčece (2). 1.10. slovar zajema strokovne čebelarske izraze, ki se rabijo v pisnih besedilih; delno je zajeto tudi strokovnopogovorno ( mástni sát, mléčkanje) in žargonsko izrazje ( lójtrica za odkríva- nje sátov). 1.11. od neterminološkega čebelarskega izrazja je upoštevano tisto, ki se navezuje na čebelar- stvo; zaradi besednih zvez ájdova čebélja páša, macêsnova čebélja páša, smrékov méd so na primer sprejeti izrazi ájda, macêsen, navádna smréka. Pri večpomenskih izrazih je upo- števan le pomen, vezan na čebelarstvo, na primer točíti (méd), umréti. 1.12. Prizadevanje, da bi besedje zajeli čim širše, se kaže tudi v upoštevanju izrazov za najnovej- še pojave v čebelarstvu ( CCD, môtnja propádanja čebéljih družín). 1.13. Pri normiranju izrazov se slovar opira na slovenski pravopis 2001 in na slovar slovenskega knjižnega jezika. izjema so eponimi. Pri pisavi izlastnoimenskih pridevnikov je na prvem mestu pisava z veliko začetnico. to je odraz še žive povezave lastnega imena in pojma sa- mega. Primerjaj: Albêrti-Žníderšičev pánj, Jánšev pánj. 13 Zgradba slovarskih člankov 1.14. običajna izgovorna odstopanja od pisave pri domačih izrazih se v terminoloških slovarjih ne navajajo. Uporabnik najde ustrezne podatke v slovenskem pravopisu 2001 ali v slovarju slovenskega knjižnega jezika. 1.15. strokovno znanje, ki je bilo podlaga za opis pomena strokovnih izrazov v razlagah, izhaja iz časa nastajanja slovarja in tedaj dosegljive literature. Primerjaj poglavje viri in literatura. možnost dopolnjevanja strokovnih pogledov se dopušča. 1.16. slovar ima 3078 iztočnic. razvrščene so po absolutni abecedi. 2. Glava slovarskega sestavka 2.1. Glava slovarskega sestavka sega od zapisa iztočnice do oznake za besedno vrsto. sestav- ljena je iz iztočnice, iz zapisa njenih slovničnih lastnosti, izgovora, kjer je potrebno, in morebitne dvojnice iztočnice. 2.2. Glede na število členov so iztočnice eno-, dvo- ali večbesedne. Glede na besednovrstno pripadnost so najpogosteje samostalniki ali samostalniške besedne zveze, pri katerih je pri- devniški izraz pogosto izpeljan iz lastnega imena ( Glavárjev pánj, Kozínčev pánj). med samostalniškimi iztočnicami jih ima veliko kratični prvi del ( DB-pánj, LR-pánj). nekaj je tudi samostojnih kratic ( HMF). druga pogosta besedna vrsta iztočnic so glagoli in glagol- ske besedne zveze. 2.3. samostalniki so kot iztočnice navedeni v imenovalniku ednine, glagoli pa v nedoločniku. 2.4. Prikaz slovničnih lastnosti pri samostalniku zajema oznake za spol (moški, ženski, srednji), rodilnik, ki nakazuje sklanjatveni vzorec, pri glagolih pa oznako za glagolski vid in nakazan spregatveni vzorec (prva oseba ednine sedanjika). 2.5. Pri dvovidskih glagolih se glagolski vid nosilne razlagalne besede ravna po prvem navede- nem vidu ( kristalizírati). 2.6. iztočnica prinaša tudi informacijo o naglasu, in sicer o njegovem mestu ter kvaliteti in kvan- titeti naglašenega samoglasnika. tonemskega naglasa slovar ne prikazuje. 2.7. izgovor se navaja pri izrazih, ki niso ustaljene enote leksikalnega sistema slovenskega je- zika. to so pogosto izpeljanke iz lastnih imen ( Langstroth-Rootov pánj, Neiserjev pánj). skupaj z naglasom je izgovor naveden v oglatem oklepaju. 2.8. kadar se ob iztočnici pojavlja pisno, naglasno ali oblikoslovno vzporedna in s pomenom iztočnice popolnoma prekrivajoča se oblika izraza, se ta obravnava kot pisna, naglasna ali oblikoslovna dvojnica. Primer naglasne dvojnice: obnóžina -e in obnožína -e ž. Primer pi- sne dvojnice: kárnika -e in carnica -e [kárnika] ž. Primer oblikoslovne dvojnice: méd medú in méda m. razmerje med iztočnico in dvojnico je ovrednoteno z označevalnikom »in« (obnóžinska grúdica -e -e in obnožínska grúdica -e -e ž ) ali s »tudi« (varója -e tudi varóa -e ž). 3. zaglavje 3.1. Zaglavje je del slovarskega sestavka, ki sega od oznake za besedno vrsto do začetka razla- ge. 3.2. v zaglavju so navedene posebnosti rabe izraza; pri samostalniku je to lahko opozorilo na pogosto rabo v določenem številu (nav. mn., mn.). Primerjaj kápar -ja m nav. mn., súhe če- béle -ih čebél ž mn. Pri glagolu so navedene posebnosti rabe v določeni osebi (nav. 3. os.). Primerjaj: izléči se -léžem se dov., nav. 3. os. , oprašíti se -ím se dov., nav. 3. os. Glej tudi seznam označevalnikov. 3.3. v zaglavju so navedene razvezave kratic v izvornem jeziku (CCD -- tudi CCd CCd-eja [cecedé -êja] m (ang. colony collaps disorder). 14 Zgradba slovarskih člankov 4. razlage 4.1. razlage so navedene za zaglavjem in pomenijo ubesedenje pomena strokovnega izraza. 4.2. Za popolno informacijo o določenem pomenu je priporočljivo prebrati razlage vseh izrazov, ki so uporabljeni v razlagah. 4.3. nekateri pojmovno razčlenjeni čebelarski pojavi so navedeni le s tipičnim rekcijskim vzor- cem iztočnice. Primerjaj akácijeva čebélja páša : čebélja páša na akáciji. rekcijski vzorec čebelja paša na /.../ bi lahko navezali na vse medovite rastline; da ne bi prišlo do obvestil- nega prenasičenja, je tip nakazan z nekaj izbranimi iztočnicami. 4.4. slovaropisne zahteve določajo, da so iztočnice, pri katerih je mogoče uveljavljati kategorijo števnosti, navedene v ednini ( mátičnica, bráda). odstop od tega je v primeru, ko pojav ne glede na števnost v svoji predstavi oblikuje celoto in bi bil tak pristop moteč ( naletêne čebéle, pakétne čebéle). 4.5. razlage so pisane v sedanjiku. kadar gre za pojav, ki v stvarnosti ne obstaja več, je iztočni- ca označena s pojasnilom nekdaj. 4.6. večina razlag v slovarju je polnopomenskih. Primerjaj: médna nakláda /.../ naklada s sati, v katerih je med. Pri izrazih, ki so v čebelarskem izraznem sistemu manj rabljeni ali s stališča norme knjižnega jezika manj ustrezni, je namesto razlage za puščico naveden izraz, ki se priporoča. Primerjaj: plemenílni polèt /.../ → paritveni izlet, ájdovec /.../ strok. pog. → ajdov med. 4.7. Za iztočnico, ki ima v slovarskem sestavku puščico, se v slovaropisju uporablja izraz kazal- ka. kazalka se imenuje tudi puščica v takem slovarskem sestavku. 4.8. če je pri več izrazih enaka razlaga, pomeni, da so sopomenke in da se enako pogosto upo- rabljajo. 4.9. razmerje med nekaterimi dvojicami izrazov, ki se pomensko popolnoma prekrivajo, samo delno pa se razlikujejo po izrazni obliki, je prikazano s povratno puščico ( matica : čebelja matica; AŽ-panj : panj AŽ). Glej tudi seznam označevalnikov. 4.10. Glagolniki in druge z osnovno besedo v besedni družini besedotvorno povezani izrazi so sprejeti v slovar zato, ker so rabljeni v razlagah drugih izrazov. Poleg tega jih potrjuje tudi raba. Primerjaj prestávljanje sátov, prezračevánje. 4.11. če ima strokovni izraz več pomenov, so navedeni z arabskimi številkami. Primerjaj čebéla, čebelnják. 4.12. arabske številke v oklepaju ob sopomenkah in izrazih, navedenih za označevalnikom Gl. in Prim., označujejo številko pomena, ki ga je treba upoštevati za popolno informacijo pri dopolnilnem izrazu (čebéla délavka -e -e ž nav. mn. spolno nerazvita samica v čebelji druži- ni, ki opravlja dela v panju, nabira medičino, mano, cvetni prah, drevesno smolo, prinaša vodo, oprašuje večino žužkocvetnih rastlin S: čebéla (3). 4.13. številčni podatki so v literaturi pogosto različni, zato v razlagah praviloma niso zajeti. izjema je pojmovna skupina panjev. v razlagah teh so navedene tiste mere panjev, ki se v literaturi najpogosteje navajajo. 4.14. v razlagah botaničnih terminov so se avtorji oprli na Malo floro Slovenije, 2007, avtorjev andreja martinčiča, toneta Wraberja, nejca Jogana, vlada ravnika, andreja Podobnika, borisa turka in branka vreša. 4.15. nosilna razlagalna beseda je pri pojmovni skupini medovitih rastlin, kadar pomeni rod, v množini, da je opazna vez med latinskim izrazom na koncu razlage in med pomenom izraza, ki zajema več vrst rastlin. Primerjaj javor, jelša. množina razlagalne besede pri medovitih rastlinah pomeni potemtakem več vrst v določenem rodu. dodatno informacijo k temu prispeva tudi okrajšava spp. 4.16. sopomenke (sinonimi) so označene z označevalnikom s in so navedene za polnopomensko razlago. če je bilo mogoče med njimi vzpostaviti jezikovno normativno razmerje, so od razvrščene od bolj priporočljive k manj priporočljivi, sicer pa so navedene po abecedi. Pri- 15 Zgradba slovarskih člankov merjaj: oprašêna mática /.../ matica po oprašitvi ali umetni osemenitvi s: sprašêna mática, obhójena mática, oplemenjêna mática, nestrok. oplojêna mática. 4.17. ne glede na to, da so nekatere dvojice izrazov prikazane enakovredno, je v razlagah glede na slovaropisna pravila uporabljena tista, ki ji stroka daje neveliko prednost in je nekoliko pogostejša. Glede na to se v razlagah uporablja na primer LR-pánj in ne pánj LR. 4.18. slovnično pojasnilo v zvezi s čebele nakazuje skladenjsko vezavo; v taki besedni zvezi izraz čebele, ki se lahko izmenjuje z drugimi izrazi, nastopa kot osebek. to pojasnilo na- kazuje glede na stroko omejeno vezavo, in sicer le z določenim osebkom, v primerjavi z drugimi izrazi, ko je vezava splošnejša. Primerjaj šíriti gnézdo -im -- nedov. 1. v zvezi z matica povečevati obseg zaleganja spomladi zaradi večjega prinosa medičine in cvetnega prahu v panj. Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 5. označevalniki 5.1. označevalniki so slovarske oznake, ki imajo slovarsko jezikovno vrednost. nanašajo se na slovnične lastnosti (m, ž, s) ali na funkcijsko zvrst, v kateri se izraz uporablja (strokovno pogovorno, nestrokovno, nestrokovno pogovorno, žargonsko). slovar izhaja iz norme knji- žnega jezika, zato imajo označeni izrazi za puščico priporočeno sopomenko iz te funkcijske zvrsti. 5.2. k strokovno popolnejši pomenski informativnosti slovarja prispevata označevalnika Gl. in Prim. 5.3. Gl Za označevalnikom Gl so navedene z iztočnico pomensko povezane besedne zveze, lahko tudi zloženke, ki imajo kot del svoje izrazne oblike člen, ki je enak iztočnici ali enemu členu v iztočnici. v glavnem gre za vrstno določitev širšega pojma, ki vključuje enote za tem označevalnikom, ali za rabo iztočnice v odvisnih sklonih. Primerjaj: pódnica pánja /.../ spodnji, premakljivi del nakladnega panja, na katerem je žrelo, ali spodnji, navadno leseni del oboda panja pri skladovničnem panju Gl nízka pódnica, pódnica s premakljívim žrêlom, pódnica z brádo, visôka pódnica. Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 5.4. Prim. Za označevalnikom Prim. so navedene z iztočnico pomensko povezane iztočnice iz iste ali sorodne pojmovne skupine ali pa iztočnice, ki imajo antonimni, nasprotni pomen. Primer- jaj: medíšče /... / prostor v panju s satjem, v katerega čebele odlagajo medičino in mano in v njem poteka zorenje medu Gl medíšče na hládno stávbo, medíšče na tôplo stávbo Prim. plodíšče. Glej tudi seznam označevalnikov. 5.5. Za označevalnikoma Prim. in Gl so uvrščeni izrazi s polnopomensko razlago. izrazi, ki so prikazani s kazalko (puščico), niso navedeni. 5.6. Za označevalnikoma Gl in Prim. so izrazi navedeni po abecedi; za Prim. tudi po pomen- ski bližini z iztočnico. 5.7. strokovno pogovorno (strok. pog.) so označeni izrazi, ki se rabijo v strokovnih pogovorih o praktičnih zadevah. to so pogosto enobesedni izrazi, ki imajo kot sopomenko dvočlenski strokovni izraz ( polovíčar : polovíčni AŽ-pánj, potíti, klája). ker k razumevanju strokovno pogovornih izrazov pripomore jezikovna situacija, pisana beseda pa živi zunaj take do-ločenosti, so tako označeni izrazi za pisna besedila manj primerni. Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 5.8. nestrokovno (nestrok.) so označene besede, ki so pogoste in v splošni rabi, vendar imajo večinoma neko strokovno pomanjkljivost ali vzbujajo nenavadno predstavno navezavo ( nabírati méd, dívji méd). ker niso v skladu z uveljavljeno terminologijo, jih stroka zavrača. Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 5.9. označevalnik nestrokovno pogovorno (nestrok. pog.) pri medovitih rastlinah pomeni ne- 16 Zgradba slovarskih člankov poznavalsko, laično rabo zlasti v govorjenju (brìn /.../ nestrok. pog. → navadni brin). izra- zna oblika iztočnice je povezana z opuščanjem pridevnika v taki besedni zvezi ( navádna smréka : smréka). Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 5.10. Pri nekaterih iztočnicah iz pojmovne skupine medovite rastline je opuščen pomen rod; to je taksonomska postavka botanike, ki s stališča čebelarstva ni pomembna. 5.11. Žargonsko (žarg.) so označeni izrazi, pri katerih je predstava z drugega strokovnega podro- čja zelo močna ( cemêntni méd, porézati méd). Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 5.12. Zastarelo (zastar.) so označeni izrazi, ki se zdaj ne rabijo več ne v pisnih ne v govorjenih besedilih ( ròj negódnik). Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 6. tujejezični ustrezniki 6.1. Ustrezniki v angleškem in nemškem jeziku so navedeni le pri izrazih, ki imajo polnopo- mensko razlago. Pri iztočnicah, ki so razložene s kazalko (puščico) ali dvosmerno puščico, ni tujejezičnega ustreznika. 6.2. Glede na posebnosti slovenskega jezika in naše čebelarske terminologije se nemški in an- gleški ustrezniki včasih ne pokrivajo popolnoma s pomenom slovenskega izraza. lahko so pomensko ožji ali širši. 6.3. če v angleškem ali nemškem jeziku obstaja za določen slovenski izraz neustaljen ustreznik ali pa je preveden po smislu, je tuji izraz ali prevodni opis označen z zvezdico. 6.4. nekateri zelo ozko specializirani in zlasti na slovensko okolje vezani izrazi nimajo tujega ustreznika ali prevodnega opisa. 6.5. nemški in angleški ustrezniki so navedeni tudi ob posameznih pomenih določenega izraza. če isti tuji ustreznik velja za več pomenov, je kot skupen izraz naveden za zadnjim pomen- skim razdelkom. 6.6. nemški ustrezniki imajo oznake m. (maskulinum) za moški spol, f. (femininum) za ženski spol, n. (nevtrum) za srednji spol in v. (verbum) za glagol. 6.7. Znanstvena imena iztočnic (latinski izrazi) so navedena v strokovnih pojmovnih skupinah, ki se navezujejo na stroke, pri katerih je latinsko izrazje ob slovenskem del njihovega izra- znega sistema (na primer anatomija čebel, čebelje bolezni, kaparji, medovite rastline, čebe- lje vrste, ušice). čeprav ne zajemajo pomenske sestavine iztočnice, so navedena v razlagah, navadno na njihovem koncu in ne v razdelku pod pomenskim delom slovarskega sestavka. Znanstvena imena večajo strokovno pomensko obvestilnost in nimajo vloge pri prevajanju kot angleški in nemški ustrezniki. 6.8. komisija za sestavo čebelarskega slovarja bo hvaležna za vsakršne pripombe, ki jih lahko pošljete na inštitut za slovenski jezik Frana ramovša, sekcija za terminološke slovarje, novi trg 4, 1000 ljubljana, pripis: za čebelarski terminološki slovar. ljudmila bokal Julij 2008 1 krajšave in označevalniki ang. – angleško dov. − dovršni glagol ali dovršna glagolska besedna zveza f. – femininum; samostalnik ženskega spola pri nemških ustreznikih gl. − glej pisno ustreznejšo in pogostejšo dvojnico Gl − glej pomensko sorodne izraze, ki vsebujejo iztočnico ali člen iz nje glej − glej iztočnico z razlago, v kateri je naveden latinski izraz in − uvaja enakovredno pisno, naglasno ali oblikoslovno dvojnico izp. − bibliografska enota, izpisana za slovarsko gradivo; glej poglavje viri in literatura k − kratica, tj. ustaljena krajšava iz začetnih črk izraza lat. − latinsko m − samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola m. – maskulinum; samostalnik moškega spola pri nemških ustreznikih mn. − množina; izraz se uporablja v množini n. – nevtrum; samostalnik srednjega spola pri nemških ustreznikih nav. mn. − navadno v množini; izraz se uporablja navadno v množini nav. 3. os. − navadno 3. oseba; glagol se navadno uporablja v 3. osebi nedov. − nedovršni glagol ali nedovršna glagolska besedna zveza nekdaj – pojav, predmet, ki je obstajal v preteklosti; izraz zanj še obstaja nem. − nemško nestrok. − nestrokovno; stroka izraz zavrača nestrok. pog. − nestrokovnopogovorni izraz; uporablja se zlasti v pogovorih, za strokovno pisno in javno rabo ni primeren pl. – plural; množina pri tujih ustreznikih Prim. − primerjaj izraz iz sorodne ali iste pojmovne skupine ali izraz z nasprotnim pomenom s − sopomenka (sinonim); strokovni izraz z enakim pomenom s – samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola sp. – okrajšava, ki v sistematiki organizmov pomeni eno vrsto določenega rodu spp. – okrajšava, ki v sistematiki organizmov pomeni več vrst določenega rodu strok. pog. − strokovnopogovorni izraz; uporablja se zlasti v pogovorih, za strokovno pisana besedila je manj primeren tudi – uvaja manj rabljeno pisno, naglasno ali oblikoslovno dvojnico v. – verbum; glagol pri nemških ustreznikih v zvezi s čebele − v besedni zvezi izraz v poševnem tisku nastopa kot osebek; glede na vezavo ob posameznih iztočnicah se izraz v poševnem tisku lahko izmenjuje z drugimi zastar. − zastarel izraz, ki se uporablja v starejši literaturi ž − samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola žarg. − žargonski izraz; za strokovna besedila ni primeren → puščica, kazalka, napotilo k strokovno ali/in jezikovno ustreznejšemu ali pogosteje uporabljanemu izrazu, kjer je celotna informacija o strokovnem izrazu ↔ dvosmerna puščica kaže na enakovredno izrazno obliko in pomensko popolnoma prekrivajoča se termina. vsa informacija o obeh izrazih je ob izrazu na desni strani dvosmerne puščice. 18 Krajšave in označevalniki / − ali ( ) – okrogli oklepaj za navajanje pojasnil [] − oglati oklepaj za navajanje izgovora * – iz slovenščine preveden, v angleščini oziroma nemščini neustaljen angleški ali nemški ustreznik ali prevodni opis 1 Slovar 21 Albêrti-Žníderšičev sátnik A nem.: buchweizenhonig m. akácija -e ž nestrok. → robínija akácijeva čebélja páša -e -e -e ž paša na cveto- afída -e ž nav. mn. → lístna ušíca vih robinije S: čebélja páša na akáciji afidologíja -e ž veda o listnih ušicah ang.: acacia nectar flow ang.: aphidology nem.: akazientracht f. nem.: afidologie f. akácijevec -vca m strok. pog. → akácijev méd afrikanizírana čebéla -e -e ž nav. mn. napadalna akácijev méd -ega medú in -ega méda m med iz čebela v Južni ameriki, po izvoru iz afrike, medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih ki hitro širi življenjski prostor S: nestrok. pog. robinije in predelajo z dodajanjem izločkov čebéla ubijálka zlasti slinskih žlez S: strok. pog. akácijevec, ne- ang.: africanized honey bee strok. dámski méd nem.: afrikanisierte biene f. ang.: acacia honey áfriška čebéla -e -e ž medonosna čebela podvr- nem.: akazienhonig m. ste Apis mellifera scutellata, razširjena zlasti akaricíd -a m kemofarmacevtsko sredstvo za na jugu in jugovzhodu afrike zatiranje pajkovcev, tudi varoj in drugih pršic ang.: african honey bee prim.: fungicíd, herbicíd, insekticíd, pesticíd, va- nem.: afrikanische Hochlandbiene f. roacíd, želódčni insekticíd áfriška gôrska čebéla -e -e -e ž medonosna če- ang.: acaricide bela podvrste Apis mellifera monticola, raz- nem.: acarizid n. širjena ponekod v gorah vzhodne afrike akarína -e ž nav. mn. → pršíca (1, 2) ang.: east african mountain honey bee akarióza -e ž → pršíčavost nem.: ostafrikanische bergbiene f. akaróza -e ž → pršíčavost ájda -e ž nav. mn. kulturne rastline z rdečkasti- akútna čebélja paralíza -e -e -e ž čebelja para- mi, rožnatimi, belimi cvetovi v gostih socvet- liza, zlasti mladih čebel delavk, pri kateri se jih, ki nudijo čebelam odlično poznopoletno bolezensko povečajo zadki, nastopijo živčne medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Fago- motnje, težave pri gibanju, lat. paralysis acu- pyrum spp. ta apium Gl: čebélja paralíza ang.: buckwheat ang.: acute bee paralysis nem.: buchweizen m. nem.: akute bienenparalyse f. alármni feromón -ega -a m feromon, ki ga iz- loča koževnikova žleza pri čebelah delavkah in jih opozarja na nevarnost S: feromón Kožév- nikove žléze ang.: alarm pheromone nem.: alarmpheromon n. Albêrtijev pánj -ega -a in albêrtijev pánj -ega -a m nekdaj listovni panj s satniki notranje mere 210 mm x 175 mm na hladno stavbo, ki so v dveh vrstah neposredno drug nad drugim na treh, v stranske stene vdelanih železnih pali- cah, z možnostjo delitve notranjosti panja z ájdova čebélja páša -e -e -e ž paša na cvetovih matično rešetko v plodišče in medišče, ime- ajde S: čebélja páša na ájdi novan po konstruktorju adolfu albertiju ang.: buckwheat nectar flow ang.: alberti beehive nem.: buchweizentracht f. nem.: alberti-breitwaben-blätterstock m., ájdovec -vca m strok. pog. → ájdov méd albertiblätterstock m. ájdov méd -ega medú in -ega méda m med iz Albêrti-Žníderšičev pánj -ega -a in albêrti-žní- medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih deršičev pánj -ega -a m → AŽ-pánj, pánj AŽ, Žní- ajde in predelajo z dodajanjem izločkov zla- deršičev pánj sti slinskih žlez S: strok. pog. ájdovec Albêrti-Žníderšičev sátnik -ega -a in albêrti-žní- ang.: buckwheat honey deršičev sátnik -ega -a m → AŽ-sátnik, sátnik AŽ 23 albinízem albinízem -zma m → belíčnost amebóza -e ž zajedavska bolezen prebavil, albíno čebéla -- -e ž čebela, ki ji primanjkuje zlasti malpighijevih cevk, pri odraslih čebe- telesnega barvila lah, ki jo povzroča pražival Malpighiella ( = ang.: albino bee Malpighamoeba) mellificae, lat. amebosis S: nem.: albino-biene f. amébna bolézen čebél aldehíd -a m nav. mn. kemična spojina z aldehi- ang.: amoeba disease dno skupino (‒CHo), ki nastane z oksidacijo nem.: amöbenseuche f. primarnih alkoholov in z vsebnostjo v medu amerikánec -nca m strok. pog. → LR-pánj, pánj kaže na kvarjenje tega LR, Langstroth-Rootov pánj ang.: aldehyde amerikánski pánj -ega -a m → LR-pánj, pánj LR, nem.: aldehyd m. Langstroth-Rootov pánj alél -a m vsaka od dveh možnih oblik gena amerikánsko kolésce -ega -a s čebelarsko ang.: allele orodje z železnim kolescem s širokimi zob- nem.: allel n. mi, brez žlebička po sredini, za pritrjevanje álfa glukozidáza -- -e ž encim, ki ga pri čebelah satnice v zažičeni satnik izloča krmilna žleza, v medičini, mani, medu ang.: spur embedder razgradi sestavljene sladkorje, na primer glu- nem.: einlöt-rillenrädchen n., rillenrädchen kozo od saharoze, in s čim večjo vsebnostjo n., rillrädchen n. v medu kaže na njegovo svežost S: invertáza, amêriška begálnica -e -e ž begalnica na oknu saharáza čebelnjaka iz mrežastih, na koncu prisekanih ang.: alpha-glucosidase, alpha-glucosidehy- stožčastih tulcev, ki omogoča čebelam izhod drolase iz čebelnjaka in preprečuje vstop vanj nem.: alphaglukosidase f. ang.: conical bee escape board alkálna strúpnica -e -e ž žleza, ki izloča mazivo nem.: bienenfluchtbrett mit konischen aus- za delovanje strupnega aparata S: Dufourjeva gängen n. žléza, mazílna žléza, nestrok. pog. strúpnica (3) amêriška gnilôba -e -e ž → húda gnilôba čebélje ang.: alcaline gland zalége nem.: alkalische drüse f., dufoursche drüse amêriška gnilôba čebélje zalége -e -e -- -- ž f. → húda gnilôba čebélje zalége álpska čebéla -e -e ž → álpska kránjska čebéla amêriški nakládni LR-pánj -ega -ega -a [elèr] álpska kránjska čebéla -e -e -e ž krajevni raz- m → LR-pánj, pánj LR, Langstroth-Rootov pánj liček kranjske čebele, prilagojen razmeram amêriški nakládni pánj -ega -ega -a m → LR- na alpskem in predalpskem območju S: álp- pánj, pánj LR, Langstroth-Rootov pánj ska čebéla amêriško dléto -ega -a s → čebelársko dléto ang.: alpine Carniolan honey bee, alpine Car- amêriško žrêlo -ega -a s žrelo v širini panja, niolan navadno zaprto, z letvico z vrezanim manj- nem.: alpenländische krainerbiene f., alpen- šim žrelom ländische Carnica-biene f. ang.: full width entrance with small opening álpski típ čebelnjáka -ega -a -- m za alpsko in in the entrance reducer* predalpsko območje slovenije značilen lesen nem.: Flugloch in Ganzbreite mit kleinem čebelnjak z nesimetrično dvokapno streho, loch im Fluglochschieber* n. navadno pravokotnega tlorisa amiláza -e ž encim, tudi v medu, ki pospešuje ang.: alpine-type apiary razgradnjo škroba, glikogena in drugih poli- nem.: alpenländisches bienenhaus n. saharidov v enostavnejše sladkorje S: diastá- Ambróžičev pánj -ega -a in ambróžičev pánj -ega za -a m nekdaj panj z visečimi satniki zunanje ang.: amylase mere 210 mm x 175 mm na toplo stavbo, z nem.: amylase f. odpiranjem zgoraj, spredaj in zadaj, ki ga je amilóza -e ž polisaharid z zelo dolgimi veriga- uvedel mihael ambrožič mi molekul glukoze, sestavina škroba, ki se v ang.: ambrožič beehive zelo majhnih količinah pojavlja tudi v medu nem.: ambrožič-beute f. ang.: amylose amébna bolézen čebél -e -zni -- ž → amebóza nem.: amylose f. 24 arménska čebéla amínokislína -e ž organska kislina z značilno ang.: apimondia aminoskupino (‒nH ) in karboksilno skupi- 2 nem.: apimondia f. no (‒CooH), sestavina beljakovin, tudi cve- ápipreventíva -e ž preprečevanje bolezni z tnega prahu, matičnega mlečka, v majhnih zdravilnimi učinki čebeljih pridelkov, hlapov količinah tudi temnejšega medu in vonjav iz naseljenega panja ang.: amino acid ang.: apiprophylaxis, disease prevention by nem.: aminosäure f. means of hive products* amórfa -e ž listopadni grm ali nizko drevo s kri- nem.: apiprävention f., krankheitsverbeu- venčastimi vejami in drobnimi vijoličastimi gung durch bienenprodukte* f. cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih, ki apistán -a m nekdaj trak iz umetne snovi, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelo- vsebuje fluvalinat za zatiranje varoze dno pašo, lat. Amorpha fruticosa ang.: apistan strip ang.: indigo-bush nem.: apistan-streifen m. nem.: Gewöhnlicher bastardindigo m. ápitéhnični ukrèp -ega -épa m načrtovan usta- anatólska čebéla -e -e ž medonosna čebela ljen postopek vzrejanja čebel, sonaravnega podvrste Apis mellifera anatoliaca, razširje- preprečevanja čebeljih bolezni na zlasti v anatoliji ang.: apitechnical measure ang.: anatolian honey bee nem.: apitechnische maßnahme f. nem.: anatolische biene f. ápitéhnika -e ž načrtovano ustaljeno ravnanje anatómska trótovka -e -e ž nav. mn. → prikríta vzrejanja čebel, sonaravnega preprečevanja trótovka čebeljih bolezni prim.: bíotéhnika anemofílna rastlína -e -e ž → vetrocvétka ang.: apicultural technology anténa -e ž strok. pog. → tipálnica nem.: bienentechnik f. apidológ -a m strokovnjak, ki raziskuje, prou- ápiterapévt -a m strokovnjak, ki zdravi ljudi z čuje čebele zdravilnimi učinki čebeljega strupa, čebeljih ang.: apidologist pridelkov, hlapov in vonjav iz naseljenega nem.: apidologe m. panja apidologíja -e ž nauk o čebelah S: čebeloslôvje ang.: apitherapist ang.: apidology nem.: apitherapeut m. nem.: apidologie f. ápiterapévtski čebelnják -ega -a m čebelnjak apiguárd -a m sredstvo na osnovi timola za z mrežo pregrajenim prostorom za panji brez zatiranje varoze, ki učinkuje dotikalno in s vratc, kamor ob dobri spomladanski in pole- hlapi tni paši prihajajo hlapi in vonjave, ki imajo ang.: apiguard zdravilen učinek na človeka nem.: apiguard n. ang.: apitherapy related apiary ápikómora -e ž z mrežo pregrajen prostor v če- nem.: apitherapeutisches bienenhaus n. belnjaku za panji brez vratc, kamor ob dobri ápiterapíja -e ž zdravljenje ljudi z zdravilnimi spomladanski in poletni paši prihajajo hlapi učinki čebeljih pridelkov, hlapov in vonjav iz in vonjave, ki imajo zdravilen učinek na člo- naseljenega panja Gl: klínična ápiterapíja veka ang.: apitherapy ang.: apitherapeutic chamber nem.: apitherapie f. nem.: apitherapie-kammer f., apitherapie- ápitoksín -a m → čebélji strúp (1, 2) kammer f., apitherapeutische kammer f. arábska čebéla -e -e ž → jémenska čebéla ápikultúra -e ž 1. dejavnost, ki se iz kulturnih areométer -tra m priprava za merjenje relativne nagibov ukvarja s čebelarstvom ali je z njim gostote tekočih snovi, tudi medu neposredno povezana ang.: areometer ang.: apiculture nem.: Ärometer m. nem.: apikultur f. arménska čebéla -e -e ž medonosna čebela 2. → čebelárjenje podvrste Apis mellifera remipes (= A. m. ar- apimóndija -e ž mednarodni čebelarski kongres meniaca), razširjena zlasti v armeniji in na pod okriljem mednarodne čebelarske organi- severu irana S: rumêna kavkáška čebéla zacije z imenom apimondia ang.: armenian honey bee 25 Árnhartova žléza nem.: armenische biene f. nem.: aŽ-Zwillingsbeute f. Árnhartova žléza -e -e ž → stopálna žléza AŽK-pánj -a in pánj AŽK -a -- [ažeká] m → Ko- árt própolis -- -- ž slikarska umetnost, pri kate- zínčev pánj ri se uporablja propolis AŽ-méra -e in méra AŽ -e -- [ažé] ž zunanja mera ang.: art propolis* aŽ-satnika, ki je 410 mm x 260 mm Gl: po- nem.: art Propolis* n. lovíčna AŽ-méra askorbínska kislína -e -e ž → vitamín C ang.: aŽ-frame size askosferóza -e ž → poapnéla zaléga (1) nem.: aŽ-rähmchenmaß n. aspergilóza -e ž → okamnéla zaléga (1) AŽ-pánj -a in pánj AŽ -a -- [ažé] m skladovnični átrij -a m → zráčni prèddvòr panj na hladno stavbo z 2 x 9 ali 2 x 10 sati po atrofíja jájčnikov -e -- ž skrčenje, razkroj jajč- albertijevem vzoru, z upravljanjem od zadaj nikov pri čebeljih maticah, ki povzroča ne- in s satniki zunanje mere 410 mm x 260 mm, plodnost ki so enaki v plodišču in medišču, imenovan ang.: atrophy of ovaries, ovarian atrophy po konstruktorju antonu Žnideršiču S: Žní- nem.: eierstockatrophie f. deršičev pánj, Albêrti-Žníderšičev pánj, strok. pog. avtomátska cepílna ígla -e -e -e ž igli podobno žníderšič Gl: desétsátni AŽ-pánj, devétsátni AŽ- orodje za presajanje ličink iz čebeljih celic v -pánj, dvanájstsátni AŽ-pánj, enájstsátni AŽ-pánj, nastavke matičnikov z mehanizmom, ki ima Grómov AŽ-pánj, máksi AŽ-pánj, polovíčni AŽ-pánj, gibljiv jeziček na koncu sédemsátni AŽ-pánj ang.: automatic touch controlled grafting ang.: aŽ-beehive tool nem.: aŽ-beute f. nem.: automatische Umlarvnadel f. avtomátska dozírna brízga -e -e -e ž priprava s podaljšano cevko, s katero se ob samodejnem uravnavanju kaplja razredčena oksalna kisli- na po čebelah pri zatiranju varoze ang.: automatic sprinkler nem.: automatische dosierspritze f. ázijska čebéla -e -e ž čebela vrste Apis cera- na (= A. indica), razširjena v aziji vzhodno od irana in južno od Himalaje, na vzhodu do Japonske S: vzhódna čebéla, vzhodnoázijska če- béla ang.: asian honey bee, eastern honey bee AŽ-sát -a in sát AŽ -a -- [ažé] m sat za aŽ-panj nem.: asiatische Honigbiene f., Östliche Ho- ang.: aŽ-comb nigbiene f. nem.: aŽ-Wabe f. AŽ-10 -- [ažé desét] m krajšava → desétsátni AŽ- AŽ-sátnik -a in sátnik AŽ -a -- [ažé] m satnik za pánj aŽ-panj z zunanjimi merami 410 mm x 260 AŽ-11 -- [ažé enájst] m krajšava → enájstsátni mm S: Albêrti-Žníderšičev sátnik AŽ-pánj ang.: aŽ-frame AŽ-7 -- [ažé sédem] m krajšava → sédemsátni nem.: aŽ-rähmchen n. AŽ-pánj AŽ-tríetážni pánj -ega -a [ažé] m → tríetážni AŽ-devétsátar -ja [ažé] m strok. pog. → devét- pánj (2) sátni AŽ-pánj AŽ-zakláda -e in zakláda AŽ -e -- [ažé] ž zakla- AŽ-dvójček -čka [ažé] m 1. dva aŽ-panja drug da, ki se doda aŽ-panju v plodišču, medišču vrh drugega, povezana med seboj z odprtina- ali obema hkrati mi v stropu in na dnu ang.: eke, added to aŽ-hive from behind* ang.: aŽ-twin beehive nem.: aŽ-Hintersatz m. nem.: aŽ-Zwillingsbeute f. 2. dva aŽ-panja drug poleg drugega v istem ohišju ang.: aŽ-twin beehive 26 belíčnost B begálnica -e ž priprava, ki omogoča čebelam izhod iz čebelnjaka, panja ali njegovega dela, preprečuje pa vstop vanj Gl: amêriška begál- bábica -e ž prednica čebelje matice glede na nica drugo stopnjo sorodstva, pri kateri se ugota- ang.: bee escape vljajo dedne lastnosti nem.: bienenflucht f. ang.: grandmother béka -e ž divje rastoča ali gojena vrba grmaste nem.: Großmutter f. ali drevesaste oblike z dolgimi šibastimi ve- bábji mlín -ega -a m satirični motiv mlina kot jami in s cvetovi v rumenkastih mačicah, ki pomlajevalne naprave za ženske, upodobljen nudi čebelam dobro medičinsko in zelo do- na poslikani panjski končnici bro pelodno pašo, lat. Salix viminalis ang.: old wifes' mill ang.: common osier nem.: alte-Weiber-mühle f. nem.: korb-Weide f. banátska čebéla -e -e ž krajevni različek kranj- béla čmeríka -e -e ž visoka rastlina, razširjena ske čebele, razširjen v Panonski nižini po vlažnih travnikih, močvirnih tleh, z zunaj ang.: banat honey bee zelenkastimi in znotraj belimi cvetovi, zdru- nem.: banat-biene f., banater biene f. ženimi v velika socvetja, katerih medičina je bárvanje mátic -a -- s označevanje matic z iz- za čebele strupena, lat. Veratrum album S: brano barvo, ki po mednarodnem dogovoru nestrok. pog. čmeríka pomeni določeno leto rojstva, zaradi ugota- ang.: white false-hellebore vljanja starosti in pripadnosti panju, lažjega nem.: Weißer Germer m. iskanja med čebelami prim.: bárvna plôščica béla dételja -e -e ž → plazéča dételja ang.: queen marking béla jélka -e -e ž gozdno drevo s ploščatimi nem.: Zeichnen der königinnen n. iglicami in gladkim, belkastosivim lubjem, bárvna oznáka mátice -e -e -- ž oznaka na hrb- ki nudi čebelam poleg sestavin za zadelavino tnem delu oprsja matice, ki se nanaša na nje- občasno tudi obilno manino pašo, lat. Abies no rojstno leto in je v letih z zadnjo številko 1 alba S: hója, nestrok. pog. jélka ali 6 bela, 2 ali 7 rumena, 3 ali 8 rdeča, 4 ali 9 ang.: european silver-fir, white silver-fir zelena in 5 ali 0 modra nem.: Weißtanne f., tanne f. ang.: colour marking of queen béla omêla -e -e ž grmičasta zajedavska rastlina nem.: Farbzeichen der königin n. z belimi jagodami, ki nudi čebelam skromno bárvna plôščica -e -e ž okrogla ploščica preme- medičinsko pašo, lat. Viscum album ra 2 mm s številko ali brez nje in z izbrano ang.: mistletoe barvo, ki po mednarodnem dogovoru pomeni nem.: laubholz-mistel f. določeno leto rojstva matice in se ji prilepi na béla vŕba -e -e ž vrba s suličastimi, svilna- hrbtni del oprsja zaradi ugotavljanja starosti in to dlakavimi listi, ki nudi čebelam odlično pripadnosti panju, lažjega iskanja med čebela- zgodnjepomladansko medičinsko in pelodno mi S: opalítna plôščica prim.: bárvanje mátic pašo, lat. Salix alba ang.: queen marking colour code disc ang.: white willow nem.: Farbplättchen n. nem.: Gewöhnliche silber-Weide f. bárvni índeks -ega -a m število, ki določa od- Bélčičeva metóda -e -e ž metoda prepreče- stotek čebel delavk z rumeno obarvanimi vanja rojenja v nakladnem panju z občasno zadkovimi obročki v družini in s tem stopnjo ločitvijo pašnih čebel od gnezda s pomočjo čistosti rase mrežastega vložka, imenovana po Josipu ang.: colour index belčiču nem.: Farbindex m. ang.: belčič method bastárd -a m strok. pog. → krížana čebélja nem.: belčič-methode f. družína belíčnost -i ž pomanjkanje pigmenta, zlasti pri bayvarol -a [bajvaról] m sredstvo z aktivno trotih, ki se kaže v beli barvi navadno temnih snovjo flumetrin za zatiranje varoze oči S: albinízem ang.: byvarol ang.: albinism nem.: byvarol n. nem.: albinismus m. 2 béli jávor béli jávor -ega -ja m javor s peterokrpimi, ne- nica -e -e ž nekdaj razpošiljalna matičnica z enakomerno nazobčanimi listi, ki nudi čebe- manjšim oddelkom za hrano in večjim za lam odlično medičinsko in dobro pelodno, matico in čebele spremljevalke, imenovana občasno pa tudi manino pašo, lat. Acer pse- po konstruktorju Franku bentonu udoplatanus S: gôrski jávor ang.: benton cage, benton queen cage ang.: sycamore nem.: benton-Weiselkäfig m. nem.: berg-ahorn m., Urle f., Wald-ahorn m., béra -e ž 1. → čebélja páša (1, 2) 2. donos, pri- Weiss-ahorn m. delek medu ang.: honey yield nem.: Honigertrag m. bíč -a m tretji del tipalnice čebele delavke iz desetih členov, na katerem so čutila za voh in tip, lat. flagellum S: bíček ang.: flagellum nem.: Flagellum n., Geißel f. bíček -čka m → bíč bíčkar -ja m nav. mn. enoceličarji, tudi v telesu čebele, z enim ali več bički za premikanje S: flagelát ang.: flagellate béliti sátje bélim -- nedov., v zvezi s čebele ob nem.: Flagellat m. dobrem donosu medičine v panj dograjevati bílaterálno dvóspôlna čebéla -- -e -e ž čebelji satje, pokrivati satne celice s svežim, skoraj osebek, pri katerem je ena vzdolžna polovica belim voskom telesa podobna trotu, druga pa čebeli delavki ang.: to whiten the combs ang.: bilaterally gynandromorph honeybee nem.: volle Waben mit frischem Wachs zu- nem.: bilateral gynandromorphe Honigbiene deckeln v. f. béli žêpek -ega -pka m → kráški šetráj biologíja čebél -e -- ž veda o delovanju, zgrad- beljakovínska čebélja páša -e -e -e ž paša, na bi čebeljega telesa, o življenju čebel kateri čebele nabirajo zlasti cvetni prah S: ob- ang.: bee biology nóžinska čebélja páša, pelódna čebélja páša nem.: bienenbiologie f. ang.: pollen flow biolóška lastnóst čebél -e -i -- ž lastnost če- nem.: Pollentracht f., Pollenweide f. bel, ki se nanaša na delovanje njihovega or- beljakovínska hrána -e -e ž hrana z veliko ganizma vsebnostjo beljakovin, zlasti cvetni prah ang.: biological feature of honeybee ang.: proteinaceous feed, protein feed nem.: biologisches merkmal der Honigbiene nem.: proteinhaltige nahrung f. n. beljakovínsko kŕmljenje -ega -a s krmljenje biolóško zatíranje varóze -ega -a -- s odstra- družine s krmilnim testom, z dodanim cvet- njevanje varoj iz družine s pomočjo organ- nim prahom, nekdaj tudi z dodanimi razma- skih kislin in z izrezovanjem pokrite trotovi- ščenimi beljakovinskimi pripravki ne iz gradilnega sata ang.: proteinaceous feeding, protein feeding ang.: biological varroa control nem.: eiweißfütterung f. nem.: biologische varroabekämpfung f. beloóka mática -e -e ž čebelja matica, ki v očeh bíotéhnika -e ž veda o ustaljenih postopkih, zaradi beličnosti nima pigmenta ukrepih pri gojenju organizmov prim.: ápi- ang.: albino queen téhnika nem.: weissäugige königin f. ang.: biotechnics beloóki trót -ega -a m trot, ki v očeh zaradi be- nem.: biotechnik f. ličnosti nima pigmenta bíti čebélen -- -lna -- -o sem -- sem -lna sem -o ang.: albino drone nedov. → bíti živálen nem.: weissäugige drohne f. bíti živálen -- -lna -- -o sem -- sem -lna sem -o Bentónova mátičnica -e -e in bentónova mátič- nedov., v zvezi s čebelja družina imeti v dolo- 28 brázda čenem letnem obdobju nadpovprečno število nato deljenimi, na koncu bodičastimi listi in čebel S: bíti čebélen modrimi cvetovi v glavičastih socvetjih, ki ang.: to be populous nudijo čebelam odlično medičinsko in dobro nem.: volksstark sein v., bienenreich sein* v. pelodno pašo, lat. Echinops spp. blága gnilôba -e -e ž → pohlévna gnilôba čebélje ang.: thistle zalége nem.: kugeldistel f. blátiti -im nedov. 1. v zvezi s čebele izločati ne- bóks -a m manjši satnik, vgrajen v satnik obi- prebavljene delce hrane iz prebavil čajne mere, za pridobivanje medu v satju ang.: to excrete undigested food particles* ang.: comb honey section nem.: unverdaute nahrungsbestandteile aus- nem.: Wabenhonig-box* f. scheiden v. bolézenska trótavost -e -i ž nezmožnost zale- 2. v zvezi s čebele z neprebavljenimi delci hra- ganja oplojenih jajčec pri mlajši matici zaradi ne iz prebavil onesnaževati notranjost in/ali bolezni ali poškodbe prim.: trájna trótavost, zunanjost panja začásna trótavost ang.: to defecate, soil with excrements ang.: morbid drone laying nem.: verkoten v., koten im bienenstock v., nem.: krankhafte drohnenbrütigkeit f. kot im stock absetzen v. bòr bôra m nestrok. pog. → rdéči bòr blátnik -a m zelo raztegljiv zadnji del prebav- bóreč -a m enoletna sredozemska rastlina s ne cevi, v katerem se blato zgosti in zlasti svaljkasto razmeščenimi cvetovi navadno pozimi kopiči, dokler ga čebele med prvim modre barve, ki nudi čebelam zlasti bogato spomladanskim čistilnim izletom ne izločijo, medičinsko pašo, lat. Borago officinalis lat. rectum ang.: borage ang.: rectum nem.: borretsch m., Gurkenkraut n. nem.: kotblase f. bôrova mána -e -e ž sladek izloček določenih blazínica stopála -e -- ž → oprijemálna blazínica vrst ušic, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih Boardmanov pitálnik -ega -a in boardmanov pi- cevi bora in ga delno predelajo tálnik -ega -a [bórdman-] m pitalnik, v katere- ang.: pine honeydew ga se pri žrelu panja vstavi navzdol obrnjena nem.: kiefer-Honigtau* m. steklena posoda, imenovan po konstruktorju borovníca -e ž nizka grmičasta gozdna rastlina boardmanu s črnomodrimi okroglimi užitnimi plodovi, ki ang.: boardman feeder, entrance feeder nudi čebelam ob cvetenju zelo dobro medi- nem.: boardman-Feeder* m. činsko in skromno pelodno pašo, lat. Vacci- Boczonadijev pánj -ega -a in boczonadijev pánj nium myrtillus -ega -a [boconádi-] m nekdaj panj, podoben ang.: billberry, blueberry položki, s premičnim satjem in z visokimi nem.: blaubeere f., Heidelbeere f. satniki zunanje mere 360 mm x 420 mm, ki borovníčev méd -ega medú in -ega méda m med se upravlja od zgoraj, imenovan po konstruk- iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih torju imreju szaboju boczonadiju borovnice in predelajo z dodajanjem izloč- ang.: boczonadi hive* kov zlasti slinskih žlez nem.: boczonadi-beute* f. ang.: blueberry honey bodálce -a s 1. parni del želnega aparata z na- nem.: blaubeerenhonig m. zaj ukrivljenimi kaveljci, s katerim čebela ob bráda -e ž 1. deščica pred žrelom, zlasti za lažje piku prodre v tkivo vletavanje čebel v panj S: pánjska bráda, izlétna ang.: lancet dèščica, vzlétna dèščica, letálnica Gl: spódnja nem.: stechborste f. bráda, zgórnja bráda prim.: pánj (1), žrêlo (1) 2. ustni aparat, s katerim listna ušica prodre v ang.: alighting board rastlinsko tkivo in iz njega srka sokove nem.: anflugbrett n. ang.: stylet 2. žarg. → čebélji gròzd nem.: stechrüssel m. brázda -e ž del ženskega spolnega organa cve- bodéča néža -e -e ž → kompáva ta, kamor čebele delavke prinašajo cvetni bodoglávec -vca m nav. mn. zelnate rastline z prah prim.: prášnik, pestìč okroglim, zgoraj razvejenim steblom, s per- ang.: stigma 2 brenčáti nem.: narbe f. smolnatih delih breze in topola in predelajo z brenčáti -ím nedov., v zvezi s čebele povzročati dodajanjem izločkov žlez enakomeren tresoč zvok s hitrim utripanjem ang.: poplar and birch propolis kril prim.: jókati, šuméti nem.: Pappel- und birkenpropolis f. ang.: to buzz, to hum brézov própolis -ega -a m lepljiva aromatična nem.: summen v. snov, ki jo čebele naberejo zlasti na smolna- bréskev -kve ž sadno drevo z belorožnatimi tih delih breze in predelajo z dodajanjem iz- cvetovi, ki nudi čebelam skromno medičin- ločkov žlez sko in pelodno pašo, lat. Prunus persica ang.: birch propolis ang.: peach, nectarine nem.: birkenpropolis f. nem.: Pfirsichbaum m. brezpášje -a s → brezpášno obdóbje brést -a m nav. mn. navadno gozdna drevesa z brezpášna dôba -e -e ž → brezpášno obdóbje nesimetričnimi napiljenimi listi, ki nudijo če- brezpášno obdóbje -ega -a s obdobje, ko ni belam zelo dobro pelodno, občasno pa tudi paše ali je zelo skromna S: brezpášje, brez- manino pašo, lat. Ulmus spp. pášna dôba prim.: pášna sezóna, pášno ob- ang.: elm dóbje nem.: Ulme f. ang.: non-foraging period, dearth period bréstovolístni oslàd -ega -áda m zelnata rastli- nem.: trachtlose Zeit f., trachtlücke f., läpper- na s pokončnim, oglatim, rdečkastim, zgoraj tracht f. razvejenim steblom in rumenkastimi cvetovi brezpelódna čebélja páša -e -e -e ž paša, na v metličastih socvetjih, ki nudi čebelam zelo kateri čebele nabirajo samo medičino ali dobro pelodno pašo, lat. Filipendula ulmaria mano S: nestrok. pog. oslàd, sráčica ang.: honeybee forage without gathering of ang.: meadowsweet pollen nem.: echtes mädesüß n. nem.: bienentracht ohne einsammeln von brezmátičar -ja m strok. pog. → brezmátični pánj Pollen f. brezmátična čebélja družína -e -e -e ž druži- brìn brína m nestrok. pog. → navádni brìn na, ki je izgubila matico S: osirotéla čebélja brínjeva mána -e -e ž sladek izloček določenih družína, strok. pog. brezmátičnik vrst ušic, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih ang.: queenless bee colony cevi brina in ga delno predelajo nem.: weiselloses bienenvolk n. ang.: juniper honeydew brezmátičnik -a m strok. pog. → brezmátična če- nem.: Wacholder-Honigtau* m. bélja družína, osirotéla čebélja družína brizgálka za rôje -e -- -- ž priprava za škroplje- brezmátični ometênec -ega -nca m gruča če- nje roječih čebel, da se umestijo na primerno bel brez matice, ki se ometejo s satov, za pri- mesto za ogrebanje dobivanje novih družin ang.: swarm spray ang.: queenless shaken swarm nem.: schwarmspritze f. nem.: weiselloser Fegling m. bŕstna hójeva ušíca -e -e -e ž listna ušica iz brezmátični pánj -ega -a m družina v panju, ki družine lachnidae, ki srka drevesni sok iz si- je izgubila matico S: strok. pog. brezmátičar tastih cevi majskih poganjkov jelke in izloča ang.: queenless beehive mano, lat. Mindarus abietinus nem.: weiselloser bienenstock m. ang.: balsam twig aphid brezmátični redník -ega -a m družina, ki se ji nem.: Weisstannentrieblaus f. odvzame matica, da v matičnikih goji ličinke bršlján -a m zimzelena popenjavka, ki nudi če- ang.: dequeened nursing bee colony belam zelo dobro medičinsko in dobro pelo- nem.: entweiseltes Pflegevolk n. dno pašo v pozni jeseni, lat. Hedera helix brezmátičnost -i ž stanje družine, ki je izgubila ang.: ivy matico nem.: efeu m. ang.: queenlessness bršljánov méd -ega medú in -ega méda m med nem.: Weisellosigkeit f. iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih brézovo-topôlov própolis -ega -a m lepljiva bršljana in predelajo z dodajanjem izločkov aromatična snov, ki jo čebele naberejo na zlasti slinskih žlez 30 cedílo za méd ang.: ivy honey čebeljih podvrst z značilnimi rumenimi prvi- nem.: efeuhonig m. mi zadkovimi obročki S: Buckfast čebéla brúsnica -e ž nizka grmičasta rastlina z rdečimi ang.: buckfast bee užitnimi jagodami, ki ob cvetenju nudi čebe- nem.: buckfast-biene f. lam dobro medičinsko in skromno pelodno búkev -kve ž listnato gozdno drevo z gladkim pašo, lat. Vaccinium vitis-idaea deblom, ki nudi čebelam zelo dobro pelodno, ang.: cowberry občasno pa tudi manino pašo, lat. Fagus syl- nem.: Preiselbeere f. vatica BRŽ-pánj -a in pánj BRŽ -a -- [b[r[ž\] m veli- ang.: beech koprostorninski panj z aŽ-satniki na hladno nem.: rotbuche f. stavbo, z 2 x 11 aŽ-sati zaporedno v pokonč- búkova mána -e -e ž sladek izloček določenih ni legi v plodišču in z 11 aŽ-sati z dodatno vrst ušic, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih pripetimi enotretjinskimi satiči v vzdolžni cevi rdečega bora in ga delno predelajo legi v medišču, imenovan po konstruktorjih ang.: beech honeydew branetu borštniku in Jožetu rotarju nem.: buchen-Honigtau* m. ang.: brŽ-beehive nem.: brŽ-beute f. búba -e ž 1. čebela delavka, matica ali trot na razvojni stopnji med ličinko in odraslim C osebkom, ko se v čebeljih, trotovskih celicah ali matičnikih, pokritih s pokrovci zalege, dokončno izoblikujejo vsi organi S: nestrok. carnica -e [kárnika] ž gl. kárnika nímfa Gl: čebélja búba, mátična búba, prèdbúba, CCD -- tudi CCD CCd-ja [cecedé -êja] m (ang. trótovska búba prim.: jájčece (1), ličínka (1) 2. colony collaps disorder) kratica → môtnja propá- živalski osebek v zapredku na razvojni stop- danja čebéljih družín nji med ličinko in odraslo žuželko tudi večine cedílna posóda -e -e ž posoda iz nerjavne kožekrilcev S: nestrok. nímfa pločevine z odtočno pipo in navpično name- ang.: pupa ščeno eno ali dvema pregradnima mrežama nem.: Puppe f. različne gostote za cejenje medu 3. strok. pog. → čebélja búba ang.: stainless steel double sieve búba čebéle délavke -e -- -- ž → čebélja búba nem.: siebbehälter mit ablaufquetschhahn* búba mátice -e -- ž → mátična búba m. búba tróta -e -- ž → trótovska búba cedílo za méd -a -- -- s navadno polkroglasta Buckfast čebéla -- -e in buckfast čebéla -- -e priprava z žičnato mrežo za precejanje medu [bákfast] ž → buckfaška čebéla S: čebelársko síto (1) buckfaška čebéla -e -e [bákfaška] ž v angleški ang.: honey strainer opatiji buckfast vzrejeni križanec različnih nem.: Honigsieb n. Čebelja buba 31 célica célica -e ž 1. osnovni del čebeljega sata v obli- pripomoček v obliki tanke žice z razširjenim ki pravilne pokončne šesterostrane prizme, ki zavihkom na koncu, s povečevalnim steklom ga čebele izdelajo iz voska, izločenega iz vo- ali brez njega za presajanje čebeljih ličink iz skovnih žlez, za razvoj čebelje zalege, hram- zaleženih satov v nastavke matičnikov Gl: bo medu, cvetnega prahu, večji za trotovsko avtomátska cepílna ígla zalego ali za hrambo medu Gl: čebélja célica, ang.: grafting needle čístiti célico, izrezováti čebélje célice, nèpokríta nem.: Umlarvnadel f. célica, odkríta célica, podáljšana célica, podáljšati cepíti ličínke cépim -- nedov. prenašati čim célice, pokríta čebélja célica, pokríta trótovska céli- mlajše ličinke iz čebeljih celic odbrane dru- ca, pokríti célico, potegníti célice, prehódna célica, žine v nastavke matičnikov prijémna célica, sátna célica, sát s podáljšanimi ang.: to graft larvae célicami, skrájšana čebélja célica, šesterostrána nem.: larven umsetzen v., umlarven v. célica, trótovska célica, zaléžena célica 2. del po- cépljeni mátičnik -ega -a m nastavek matičnika, vršine prvega para čebeljih kril Gl: kubitálna v katerega se navadno po predhodno dodani célica, radiálna célica 3. osnovna enota živih or- kapljici matičnega mlečka vstavi čim mlajša ganizmov Gl: folikulárna célica, hranílna célica, čebelja ličinka in se doda starterju, redniku jájčna célica, retinálna célica ang.: grafted queen cell cup ang.: cell nem.: belarvtes Weiselnäpfchen n. nem.: Zelle f. cíprje -a s nestrok. pog. → ozkolístno cíprje cíprska čebéla -e -e ž medonosna čebela pod- vrste Apis mellifera cypria, naravno razširje- na na otoku Ciper ang.: Cyprian honey bee nem.: Zypernbiene f., Zyprische biene f. citrónova kislína -e -e ž → citrónska kislína citrónska kislína -e -e ž bela, kristalna organ- ska kislina, ki je v soku limone, v sledeh tudi sestavina cvetnega prahu in medu, za dodatek čebelji hrani S: citrónova kislína ang.: citric acid Čebelja celica nem.: Citronensäure f., Zitronensäure f. célični pokrôvec -ega -vca m 1. → voščéni po- cvetlíčna čebélja páša -e -e -e ž paša na cveto- krôvec 2. → pokrôvec zalége čih, zlasti travniških rastlinah celínski típ čebelnjáka -ega -a -- m za celinsko ang.: flower forage območje slovenije značilen, navadno lesen nem.: blütentracht f. čebelnjak, zlasti pravokotnega tlorisa z nesi- cvetlíčni méd -ega medú in -ega méda m med iz metrično dvokapno streho medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih ang.: midland-type apiary več vrst medovitih rastlin in predelajo z do- nem.: binnenländischer bienenhaustyp m. dajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: nék- céloprostornínsko prezimovánje čebéljih tarni méd, cvétni méd Gl: gózdno-cvetlíčni méd, družín -ega -a -- -- s prezimovanje družin v planínski cvetlíčni méd vseh delih panjske enote skladovničnega pa- ang.: flower honey nja nem.: blütenhonig m. ang.: whole space wintering of bee colonies cvetlíčno-gózdni méd -ega medú in -ega méda nem.: Ganzraum-Überwinterung der bienen- m med iz medičine na cvetočih rastlinah in völker* f. mane na gozdnem rastlinju S: gózdno-cvetlíčni cemêntni méd -ega medú in -ega méda m žarg. méd med, ki je v satju zaradi povišane vsebnosti ang.: flower and forest honey sladkorja melecitoze trdo strjen nem.: blüten- und Waldhonig m. ang.: cement honey cvétnica -e ž nav. mn. rastline, ki razvijejo cve- nem.: Zementhonig m. tove in semena in pogosto nudijo čebelam cepílna ígla -e -e ž nerjaven jeklen čebelarski medičino in cvetni prah, lat. spermatophyta 32 čebéla ang.: flowering plant, seed bearing plant, seed časôvno predvidljíva čebélja páša -- -e -e -e plant ž zlasti medičinska paša, ki se pojavlja redno nem.: blütenpflanze f., samenpflanze f. in ob določenem koledarskem času cvétni méd -ega medú in -ega méda m → cve- ang.: bee forage forcastable in terms of time tlíčni méd nem.: zeitlich vorhersehbare bienentracht f. cvétni medôvnik -ega -a m žleza v cvetu, ki čebéla -e ž 1. nav. mn. žuželke iz reda kože-izloča medičino S: florálni medôvnik, nuptiálni krilcev, Hymenoptera, iz sistematske sku- medôvnik pine apiformes, iz družine čebel apidae, ki ang.: nectary nabirajo medičino, mano, cvetni prah, ra- nem.: Honigdrüse der blüte f. stlinske smole, prinašajo vodo, oprašujejo cvétni práh -ega prahú m 1. moške spolne celi- večino žužkocvetnih rastlin Gl: afrikanizírana ce v prašnikih cvetov semenk S: pêlod čebéla, áfriška čebéla, áfriška gôrska čebéla, álp- ang.: pollen ska kránjska čebéla, anatólska čebéla, arménska nem.: blütenpollen m., blütenstaub m., Pollen čebéla, ázijska čebéla, banátska čebéla, buckfaška m. čebéla, cíprska čebéla, čebéla samotárka, čebéla 2. grudice, ki jih čebele s prašnikov cve- zajedávka, čŕna pritlíkava čebéla, dalmatínska če- tov semenk v koških zadnjih nog prinašajo béla, dínarsko-kráška čebéla, dolgodláka čebéla, v panj, jih delno predelajo in shranjujejo v dolgorílčna čebéla, egíptovska čebéla, furlánska satne celice za hrano ličinkam in odraslim čebéla, gŕška čebéla, hercegôvska čebéla, himaláj- osebkom S: obnóžina Gl: čebelárjenje na cvétni ska čebéla, himalájska orjáška čebéla, ibêrska če- práh, fermentírani cvétni práh béla, índijska čebéla, italijánska čebéla, japónska ang.: bee bread čebéla, javánska čebéla, jémenska čebéla, kápska nem.: bienenbrot n. čebéla, karpátska čebéla, kavkáška čebéla, kitáj- 3. živilo iz take snovi v obliki grudic, osmu- ska čebéla, kránjska čebéla, kráška čebéla, krat- kanih z nog čebel delavk, za dopolnilno pre- kodláka čebéla, krétska čebéla, krímska čebéla, kr- hrano váva čebéla, lésna čebéla, madagáskarska čebéla, ang.: pollen makedónska čebéla, maltéška čebéla, medonôsna nem.: Pollen m. čebéla, nèželáta čebéla, orjáška čebéla, panónska kránjska čebéla, pêrzijska čebéla, práva čebéla, pritlíkava čebéla, rdéča čebéla, sahárska čebéla, severnoáfriška čebéla, sicílska čebéla, sírska če- béla, síva čebéla, srednjerúska čebéla, súmatrska čebéla, šóltska čebéla, tèmna čebéla, ukrajínska čebéla, vzhodnoáfriška čebéla, zahodnoáfriška če- béla, zláta čebéla prim.: čmŕlj ang.: bee cvétni práh izkopánec -ega prahú -nca m → nem.: biene f. izkopáni cvétni práh 2. nav. mn., strok. pog. navadno medonosna Č časôvno nèpredvidljíva čebélja páša -- -e -e -e ž zlasti manina paša, ki se ne pojavlja re- dno vsako leto in ob določenem koledarskem času ang.: bee forage not forcastable in terms of time nem.: zeitlich nicht vorhersehbare bienentra- cht f. Čebele v košu 33 čebéla čistílka čebela, ki se goji v gospodarske namene, ži- bela plesalka, ki se ziblje v različne smeri, veča v skupnosti Gl: albíno čebéla, bílaterálno potresava z zadkom, naredi posamezne čistil- dvóspôlna čebéla, biologíja čebél, biolóška lastnóst ne gibe in s tem spodbudi druge čebele, da čebél, čebéle na sátju, čistílno vedênje čebél, čŕna začnejo z nje odstranjevati tujke S: strok. pog. čebéla, dámska čebéla, depresíja čebél, dívje če- čistílna plesálka prim.: čebéla čistílka, čebéla béle, dokŕmiti čebéle, dolgožíva čebéla, drúžbena obirálka, čebéla plesálka čebéla, dvóspôlna čebéla, ênoóka čebéla, etoló- ang.: grooming invitation dancer bee ška lastnóst čebél, gospodárska lastnóst čebél, nem.: sich putzende bienentänzerin f. grížava čebéla, grížavost čebél, grúčanje čebél, čebéla délavka -e -e ž nav. mn. spolno nerazvi- jesénska čebéla, krajévni razlíček čebél, kratkožíva ta samica v družini, ki opravlja dela v panju, čebéla, kŕmiti čebéle, kŕmljenje čebél, krôtkost če- nabira medičino, mano, cvetni prah, dreve- bél, mátična línija čebél, médna vrédnost odvzétih sno smolo, prinaša vodo, oprašuje večino čebél, mírnost čebél, morfolóška značílnost čebél, žužkocvetnih rastlin S: čebéla (3), strok. pog. moríti čebéle, naletêne čebéle, napájanje čebél, od- délavka Gl: čebéla čistílka, čebéla čistílna plesál- bíra čebél, odéti čebéle, ométanje čebél, ometêne ka, čebéla dojílja, čebéla gonjáč, čebéla gradílka, čebéle, pakétne čebéle, polétna čebéla, pomládna čebéla gradíteljica, čebéla iskálka, čebéla iznašál- čebéla, pomòr čebél, prašéča se čebéla, premík če- ka, čebéla izvídnica, čebéla krmílka, čebéla obirál- bél, pretrésanje čebél, prezimovánje čebél, prezimo- ka, čebéla plesálka, čebéla prezračeválka, čebéla váti čebéle, prezimováti čebéle na čístem sladkórju, rekrútka, čebéla róparica, čebéla sledílka, čebéla prezimováti čebéle na médu, prezimováti čebéle na spremljeválka, čebéla stražárka, čebéla trótovka, tèmnem sátju, proizvódna lastnóst čebél, pršíčava ličínka čebéle délavke, pánjska čebéla, pášna če- čebéla, rojéča čebéla, rôjeva čebéla, selékcija če- béla, stresajóča čebéla, zaletéla čebéla prim.: bél, súhe čebéle, škropíti čebéle, usmérjanje čebél mática, trót na pášo, vzrêja čebél, zaletávanje čebél, zastrupítev ang.: worker bee čebél, zímska čebéla, zootéhniško spričeválo za ple- nem.: arbeitsbiene f., arbeiterin f. ménsko kránjsko čebélo čebéla dojílja -e -e ž nav. mn. čebela delavka z ang.: honeybee razvitimi goltnimi žlezami, ki v določenem nem.: Honigbiene f. starostnem obdobju z matičnim mlečkom 3. nav. mn. spolno nerazvita samica v druži- hrani matico in ličinke S: strok. pog. dojílja ni, ki opravlja dela v panju, nabira medičino, prim.: čebéla krmílka, čebéla spremljeválka mano, cvetni prah, drevesno smolo, prinaša ang.: nurse bee vodo, oprašuje večino žužkocvetnih rastlin nem.: ammenbiene f., brutamme f., brutpfle- S: čebéla délavka Gl: čebéla čistílka, čebéla či- gerin f. stílna plesálka, čebéla dojílja, čebéla gonjáč, čebéla čebéla gonjáč -e -a ž nav. mn. čebela delavka, gradílka, čebéla gradíteljica, čebéla iskálka, čebéla ki sili mlado matico iz panja, zlasti iz pleme- iznašálka, čebéla izvídnica, čebéla krmílka, čebéla nilnika, na paritveni izlet obirálka, čebéla plesálka, čebéla prezračeválka, ang.: -- čebéla rekrútka, čebéla róparica, čebéla sledílka, nem.: -- čebéla spremljeválka, čebéla stražárka, čebéla čebéla gradílka -e -e ž nav. mn. čebela delav- trótovka, ličínka čebéle délavke, pánjska čebéla, ka, ki v določenem starostnem obdobju iz- pášna čebéla, stresajóča čebéla, zaletéla čebéla loča vosek iz voskovnih žlez za gradnjo sa- ang.: worker bee tja, voščenih prizidkov S: čebéla gradíteljica, nem.: arbeitsbiene f. strok. pog. gradílka, strok. pog. gradíteljica, čebéla čebéla čistílka -e -e ž nav. mn. čebela delavka, vóskarica ki v določenem starostnem obdobju čisti celi- ang.: wax making bee ce in notranjost panja, odstranjuje odmrlo za- nem.: baubiene f. lego S: strok. pog. čistílka, čebéla snažílka, strok. čebéla gradíteljica -e -e ž nav. mn. čebela depog. snažílka prim.: čebéla čistílna plesálka, lavka, ki v določenem starostnem obdobju čebéla obirálka izloča vosek iz voskovnih žlez za gradnjo ang.: cleaning bee satja, voščenih prizidkov S: čebéla gradílka, nem.: Putzbiene f. strok. pog. gradílka, strok. pog. gradíteljica, čebéla čebéla čistílna plesálka -e -e -e ž nav. mn. če- vóskarica 34 čebelárjenje brez uporábe mátične rešêtke ang.: wax making bee čebéla prezračeválka -e -e ž nav. mn. čebela nem.: baubiene f. delavka, ki z utripanjem kril na žrelu zrači čebéla iskálka -e -e ž nav. mn. čebela delavka, panj S: strok. pog. prezračeválka ki išče nove vire medičine, mane, cvetnega ang.: fanning bee prahu, vode za preživetje družine, in o najdbi nem.: sterzelnde biene f. obvešča druge delavke v panju S: strok. pog. čebelár -ja m kdor nepoklicno ali poklicno iskálka prim.: čebéla rekrútka vzreja čebele zaradi pridobivanja čebeljih ang.: scout bee pridelkov, vzreje matic in/ali opraševanja nem.: kundschafterin f., spurbiene f. žužkocvetnih rastlin Gl: čebelár prevaževálec čebéla iznašálka -e -e ž nav. mn. čebela čistilka, prim.: čmrljár, vzrejeválec mátic ki iz panja odnaša obolelo zalego, mrtvice, ang.: apiarist, beekeeper tujke S: strok. pog. iznašálka nem.: bienenhalter m., bienenzüchter m., im- ang.: debris remover, debris remover bee ker m. nem.: Gemüll ausräumende biene* f. čebélar -ja m živopisana ptica, ki se hrani s če- čebéla izvídnica -e -e ž nav. mn. čebela delavka, belami, lat. Merops apiaster S: čebelojédec, ki išče primerno mesto za roj in s sedečega legát roja odleti iskat novo bivališče S: strok. pog. ang.: bee eater izvídnica nem.: bienenfresser m. ang.: scout bee čebéla rekrútka -e -e ž nav. mn. čebela, ki naj- nem.: kundschafterin f., spurbiene f. de krmišče na podlagi informacij, ki jih pri- čebelák -a m → trót nesejo v panj pašne čebele, navadno čebele čebéla krmílka -e -e ž nav. mn. čebela delavka, plesalke S: strok. pog. rekrútka prim.: čebéla ki hrani matične ličinke z matičnim mleč- iskálka kom, ob izleženju iz jajčec tudi ličinke če- ang.: recruited bee bel delavk in trotov, pozneje pa te z meša- nem.: rekrutierte biene f. nico medu, cvetnega prahu, vode, matičnega čebeláriti -im nedov. nepoklicno ali poklicno mlečka S: strok. pog. krmílka, délavka krmílka, vzrejati čebele zaradi pridobivanja čebeljih nestrok. negoválka prim.: čebéla dojílja, čebéla pridelkov, vzreje matic in/ali opraševanja spremljeválka žužkocvetnih rastlin ang.: nurse bee ang.: to keep bees nem.: ammenbiene f., Pflegebiene f., brut- nem.: imkern v., bienen halten v. pflegerin f. čebelárjenje -a s nepoklicno ali poklicno čebéla letálka -e -e ž nav. mn. → pášna čebéla vzrejanje čebel zaradi pridobivanja čebeljih čebéla medaríca -e -e ž → medonôsna čebéla pridelkov, vzreje matic in/ali opraševanja čebéla nabirálka -e -e ž nav. mn. → pášna če- žužkocvetnih rastlin S: čebelárstvo (3), zastar. béla čebelorêja, ápikultúra (2) Gl: čebelárjenje brez čebéla obirálka -e -e ž nav. mn. čebela delavka, uporábe mátične rešêtke, čebelárjenje na cvétni ki z drugih čebel odstranjuje tujke in varoje práh, čebelárjenje na méd, čebelárjenje na rôje, S: strok. pog. obirálka prim.: čebéla čistílka, čebelárjenje na stálnem méstu, čebelárjenje s čebéla čistílna plesálka prevážanjem, čebelárjenje v kôših, čebelárjenje v ang.: grooming bee krógu, čebelárjenje z dvéma máticama, čebelárje- nem.: andere bienen säubernde biene f. nje z êno mático, čebelárjenje z uporábo mátične čebéla plesálka -e -e ž nav. mn. čebela delav- rešêtke, čebelárjenje z vèč máticami v ístem pánju, ka, zlasti na satu, ki s premikanjem v obliki dvómátično čebelárjenje, ênomátično čebelárjenje, krožnice, številke osem, ko pobrenčava, po- gózdno čebelárjenje, nakládno čebelárjenje, pánj- tresava z zadkom in občasno oddaja nabrano sko čebelárjenje, paviljónsko čebelárjenje, stojíšč- hrano, drugim čebelam sporoča smer, odda- no čebelárjenje, vèčmátično čebelárjenje, véliko- ljenost, vrsto vira in obilnost paše S: pášna prostornínsko čebelárjenje, zakládno čebelárjenje plesálka, strok. pog. plesálka, plešóča čebéla Gl: ang.: keeping bees, beekeeping, apiculture čebéla čistílna plesálka nem.: imkern n., apikultur f., bienenzucht f., ang.: dancer bee bienenhaltung f. nem.: bienentänzerin f., tänzerin f. čebelárjenje brez uporábe mátične rešêtke 35 čebelárjenje na cvétni práh -a -- -- -- -- s čebelarjenje, navadno v nakla- ang.: beekeeping by rotation system dnih panjih, ko se z matično rešetko matici nem.: bienenhaltung im rotationsverfahren ne preprečuje prehod iz enega dela panja v f., bienenhaltung in der rotation f. drugega čebelárjenje z dvéma máticama -a -- -- -- s ang.: keeping bees without use of queen čebelarjenje v panjih z dvema, z matično re- excluder šetko ločenima plodiščema, s skupnim me- nem.: imkern ohne einsatz von königinab- diščem in z dvema maticama S: dvómátično sperrgitter n., völkerführung ohne absperr- čebelárjenje, dvómátični sistém prim.: čebelár- gitter f. jenje z êno mático, čebelárjenje z vèč máticami v čebelárjenje na cvétni práh -a -- -- -- s čebe- ístem pánju, ênomátično čebelárjenje, vèčmátično larjenje za pridobivanje zlasti čim več cvet- čebelárjenje nega prahu ang.: running two-queen hives ang.: keeping bees for pollen harvest nem.: Zwei-königinnen-betriebsweise f. nem.: auf Pollenernte ausgerichtetes imkern čebelárjenje z êno mático -a -- -- -- s čebe- n. larjenje v panjih z enim plodiščem, navadno čebelárjenje na méd -a -- -- s čebelarjenje, ko ločenim z matično rešetko od enega ali več se zlasti s preprečevanjem rojenja pridobiva medišč, in z eno matico S: ênomátično čebelár- čim več medu jenje prim.: čebelárjenje z dvéma máticama, če- ang.: keeping bees for honey harvest belárjenje z vèč máticami v ístem pánju, dvómátič- nem.: Honigimkern n. no čebelárjenje, vèčmátično čebelárjenje čebelárjenje na rôje -a -- -- s čebelarjenje, ko ang.: running single queen hives se s pospeševanjem rojenja pridobiva čim nem.: imkern mit einer königin n. več novih družin S: vzrêja rôjev prim.: vzrêja čebelárjenje z uporábo mátične rešêtke -a -- čebél, vzrêja mátic -- -- -- s čebelarjenje z matično rešetko loče- ang.: swarm beekeeping nim plodiščem in mediščem nem.: auf schwärme ausgerichtetes imkern ang.: keeping bees using queen excluder n., schwarmimkern n. nem.: imkern mit einsatz von königinabsper- čebelárjenje na stálnem méstu -a -- -- -- s rgitter n., völkerführung mit absperrgitter f. čebelarjenje vso čebelarsko sezono na istem čebelárjenje z vèč máticami v ístem pánju -a mestu, v istem kraju -- -- -- -- -- -- s čebelarjenje v nakladnih pa- ang.: stationary beekeeping njih z več, navadno z matično rešetko loče- nem.: standimkerei f., standortimkern n. nimi plodišči s po eno matico in s skupnim čebelárjenje s prevážanjem -a -- -- s čebelar- mediščem S: vèčmátično čebelárjenje prim.: jenje, ko se zaradi izkoriščanja različnih paš čebelárjenje z dvéma máticama, čebelárjenje z premeščajo družine na pasišča v raznih krajih êno mático, dvómátično čebelárjenje, ênomátično ang.: migratory beekeeping čebelárjenje nem.: Wanderimkerei f. ang.: running multi-queen hives čebelárjenje v košárah -a -- -- s → čebelárjenje nem.: mehr-königinnen-betriebsweise f. v kôših čebelárka -e ž ženska, ki nepoklicno ali poklic- čebelárjenje v kôših -a -- -- s čebelarjenje v no vzreja čebele zaradi pridobivanja čebeljih manjših kupolastih enooddelčnih panjih, pridelkov, vzreje matic in/ali opraševanja spletenih iz slame, šibja, ličja, ločja, prema- žužkocvetnih rastlin zanih tudi z mešanico ilovice in kravjaka S: ang.: woman beekeeper čebelárjenje v košárah nem.: bienenzüchterin f., imkerin f. ang.: skep beekeeping čebelárna -e ž trgovina, ki prodaja čebelarsko nem.: korbbienenzucht f. opremo, pribor, orodje, čebelarsko literaturo, čebelárjenje v krógu -a -- -- s navadno nakla- navadno odkupuje in prodaja čebelje pridelke dno čebelarjenje z zatiranjem varoj na suhih ang.: beekeeper's shop čebelah, ko se ob prvem točenju odvzamejo nem.: imkerladen m. vse čebele iz medišča, ki kot ometenec v je- čebéla róparica -e -e ž nav. mn. čebela, ki iz seni nadomestijo prvotno družino S: rotacíjsko tujih panjev odnaša hrano (med) S: strok. pog. čebelárjenje róparica 36 čebelárski jópič ang.: robber bee pod strokovnim vodstvom seznani z življe- nem.: raubbiene f. njem čebel, pašami, medovitimi rastlinami, z čebelár prevaževálec -ja -lca m čebelar, ki za- osnovami čebelarske tehnologije radi izkoriščanja različnih paš premešča dru- ang.: beekeeping path žine na pasišča v raznih krajih nem.: bienenpfad m., imkerpfad m. ang.: migratory beekeeper čebelárska rokavíca -e -e ž nav. mn. rokavica, nem.: Wanderimker m. ki čebelarja varuje pred čebeljimi piki čebelárska botánika -e -e ž področje botanike, ang.: bee glove ki se ukvarja s proučevanjem za čebelarstvo nem.: imkerhandschuh m. pomembnih, zlasti medovitih rastlin čebelárska sezóna -e -e ž obdobje, ki se prič- ang.: bee botany ne s hitrim povečevanjem zaleganja in traja nem.: bienenbotanik f. navadno od zgodnje pomladi do zazimitve čebelárska centrifúga -e -e ž strok. pog. → jeseni S: čebelársko léto (2) točílo ang.: beekeeping season čebelárska grébljica -e -e ž kovinsko čebelar- nem.: imkersaison f. sko orodje na daljšem ročaju za čiščenje zla- čebelárska šóla -e -e ž šola, ki se ukvarja s sti drobirja, mrtvic s panjskega dna, podnice strokovnim usposabljanjem, izobraževanjem panja S: strok. pog. grébljica čebelarjev in preverjanjem znanja s področja ang.: bottom board scraper čebelarstva nem.: reinigungskrüke f. ang.: beekeeping school čebelárska kápa -e -e ž čebelarsko pokrivalo iz nem.: imkerschule f. bele platnene tkanine s črnim ovalnim obra- čebelárska tehnologíja -e -e ž celota postop- znim delom iz trše plastične mreže, ki varuje kov in zaporedja čebelarjevih opravil in po- čebelarjev obraz pred čebeljimi piki segov v družino ang.: beekeepers hat with veil ang.: beekeeping technology nem.: imkerhut mit schleier m. nem.: imkertechnologie f. čebelárska máska -e -e ž črni ovalni obrazni čebelárska téhtnica -e -e ž tehtnica, ki se na- del čebelarske kape iz trše plastične mreže, ki mesti pod panj, v medišče spodnjega panja varuje čebelarjev obraz pred čebeljimi piki ali nad panj s pritrditvijo na sosednja panja ang.: beekeepers mask za spremljanje dnevnih donosov medičine, nem.: imkermaske f. mane, stanja zalog in sprememb v družini, ki čebelárska opréma -e -e ž predmeti in pripo- se odražajo v spremembi skupne teže nase- močki, na primer panji, ogrebalniki, sipalni- ljenega panja S: pánjska téhtnica prim.: elek- ki, ometalniki, kozice, točila, topilniki, ki jih trónska téhtnica čebelar uporablja pri čebelarskih opravilih ang.: beehive scale prim.: čebelárski pribòr, čebelársko oródje nem.: stockwaage f. ang.: beekeeping equipment, beekeeping sup- čebelárska žlíca -e -e ž nekdaj žlici podobno plies leseno čebelarsko orodje za ogrebanje rojev nem.: imkerausrüstung f., imkergeräte n. pl. ang.: bee scoop čebelárska pípa -e -e ž kadilnik z ustnikom, nem.: schwarm-schöpflöffel m. skozi katerega se piha zrak v gorilno posodo, čebelárske hláče -ih hláč ž mn. hlače iz lahke- da se s tlenjem snovi v njej pospešuje nasta- ga, gostega bombažnega blaga bele barve z janje dima, ki prehaja v panj elastično zaporo hlačnic na spodnji strani ang.: beekeepers pipe ang.: beekeepers trousers nem.: imkerpfeife f. nem.: imkerhose f. čebelárska podrúžnica -e -e ž nekdaj čebelar- čebelárske kléšče -ih kléšč ž mn. kleščam po- ska organizacijska enota, ki je sestavni del dobno čebelarsko orodje, zlasti za vlečenje večje čebelarske organizacije satov iz panja S: sátne kléšče prim.: mátične ang.: affiliated beekeepers society kléšče nem.: angeschlossener imkerverein m. ang.: frame tongs čebelárska pót -e potí ž učna pot s čebelnja- nem.: Wabenzange f. ki, stojišči, na kateri se obiskovalec navadno čebelárski jópič -ega -a m suknjiču podobno 3 čebelárski klobúk čebelárski mójster -ega -tra m 1. naziv, ki ga dobi čebelar po končanem šolanju in opra- vljenem mojstrskem izpitu 2. čebelar, ki po končanem šolanju opravi mojstrski izpit prim.: čebelárski učítelj ang.: bee master nem.: imkermeister m. 3. strok. pog. čebelar, ki zelo uspešno čebelari ang.: master beekeeper nem.: bienenmeister m. čebelárski nòž -ega nôža m čebelarsko orodje s kratkim ročajem za odstranjevanje, spod- rezovanje voščenih prizidkov, razmikanje satov, odpiranje okenc panja, izrezovanje trotovine ang.: hive scraper nem.: Wabenheber m. čebelárski pajčolán -ega -a m navadno črna mrežasta tkanina kot dodatek k čebelarskemu klobuku, ki varuje čebelarja pred čebeljimi piki ang.: bee veil nem.: imkerschleier m. belo čebelarsko oblačilo, navadno z odstran- čebelárski pášni réd -ega -ega -a m pravila, ljivim pokrivalom s črno mrežo na obraznem usklajena s katastrom paše, ki določajo po- delu, ki varuje čebelarja pred čebeljimi piki goje za izkoriščanje paš na posameznem pa- ang.: bee jacket sišču, na primer število panjev, čas njihovega nem.: imkerjacke f. dovoza in odvoza Gl: izvajálec pášnega réda čebelárski klobúk -ega -a m pokrivalo, nava- ang.: bees forage and pasture management dno s črnim pajčolanom, ki varuje čebelarja regulations pred čebeljimi piki S: čebelársko pokriválo nem.: bienen- und trachtmanagement-ord- ang.: beekeepers hat nung f. nem.: imkerhut m. čebelárski prápor -ega -a m zastava s čebelar- čebelárski kódeks -ega -a m uradno določena skimi motivi kot simbol čebelarskega dru- pravila družbeno priznanih, uveljavljenih od- štva, pritrjena na lesenem drogu, na katerem nosov med čebelarji, do tretjih oseb in čebel so žebljički navadno z imeni čebelarjev da- ang.: apiary Code of Practice, beekeeping rovalcev Code of Practice ang.: beekeeping banner, beekeeping flag nem.: imkerordnung f. nem.: imkerfahne f. čebelárski kombinezón -ega -a m enodelno čebelárski preglédnik -ega -a m čebelar, uspo- belo oblačilo, navadno z odstranljivim po- sobljen za ocenjevanje zlasti zdravstvenega krivalom s črno mrežo na obraznem delu, ki stanja družin varuje čebelarja pred čebeljimi piki ang.: bee inspector ang.: bee suit nem.: bienenseuchensachverständiger m. nem.: imkeranzug m. čebelárski pribòr -ega -ôra m navadno manj- čebelárski laboratórij -ega -a m laboratorij z ši predmeti in pripomočki, na primer žica za opremo in priborom za izvedbo analiz, ob- zažičenje, matičnice, ki jih čebelar uporablja delavo podatkov za raziskave na področju pri čebelarskih opravilih prim.: čebelárska biologije in patologije čebel, vzreje, odbire, opréma, čebelársko oródje čebelarske tehnologije ang.: beekeeping appliances ang.: beekeeping laboratory nem.: imkerzubehör n. nem.: bienenlabor n. čebelárski učítelj -ega -a m nekdaj učitelj, ki se 38 čebéla zajedávka ukvarja s podajanjem znanja s področja čebe- nem.: bienenstand m. larstva, na primer anton Janša, ivan Jurančič 4. nauk o vzreji in gospodarskem izkoriščanju prim.: čebelárski mójster čebel ang.: beekeeping instructor ang.: apiology nem.: bienenzuchtlehrer m., imkerlehrer m. nem.: bienenkunde f. čebelársko dléto -ega -a s dletu podobno če- 3. → čebelárjenje belarsko orodje, ki se uporablja zlasti pri na- čebéla samotárka -e -e ž nav. mn. čebele iz sis- kladnem čebelarjenju, za odpiranje panjev, tematske skupine apiformes, ki živijo same, razmikanje s čebeljim voskom, z zadelavino neodvisno od sovrstnic, samostojno skrbijo zlepljenih, pritrjenih delov panja in satja, za za zarod v gnezdu, ki ga delajo v luknje zlasti odstranjevanje voščenih prizidkov, zadelavi- v tleh, peščenih stenah, lesu S: strok. pog. sa- ne S: amêriško dléto, pánjski nòž, pánjsko dléto motárka, samotárska čebéla, solitárna čebéla ang.: hive tool ang.: solitary bee nem.: stockmeißel m. nem.: solitärbiene f. čebéla sledílka -e -e ž nav. mn. čebela, ki sledi čebeli plesalki vsaj dva razpona časa zibanja zadka in dva obhoda v zibajočem plesu S: če- béla spremljeválka (2), strok. pog. sledílka ang.: follower bee čebelársko léto -ega -a s 1. obdobje enega leta, nem.: Folgebiene f. s pričetkom avgusta, ko začne čebelar pripra- čebéla snažílka -e -e ž nav. mn. → čebéla čistíl- vljati družine na zimo in s tem posredno na ka naslednjo čebelarsko sezono čebéla spremljeválka -e -e ž nav. mn. 1. čebela ang.: beekeeping year delavka, ki hrani matico z matičnim mleč- nem.: bienenjahr n. kom, jo spremlja, ko zalega, se je dotika, jo 2. → čebelárska sezóna liže z jezičkom, briše s prvim parom nog S: čebelársko oródje -ega -a s preprostejši pripo- strok. pog. spremljeválka prim.: čebéla dojílja, močki, na primer čebelarske vilice, čebelar- čebéla krmílka ska grebljica, čebelarski nož, ki jih čebelar ang.: attending bee, attendant bee, attendant uporablja pri čebelarskih opravilih prim.: nem.: Hofstaatbiene f., betreuerin f. čebelárska opréma, čebelárski pribòr 2. → čebéla sledílka ang.: beekeeping tools čebéla stražárka -e -e ž nav. mn. čebela delav- nem.: imkerwerkzeuge n. pl. ka, ki v določenem starostnem obdobju na čebelársko pokriválo -ega -a s → čebelárski žrelu panja preprečuje vlet zlasti čebelam ro- klobúk paricam S: strok. pog. stražárka čebelársko síto -ega -a s 1. navadno polkrog- ang.: guard bee lasta priprava z žičnato mrežo za precejanje nem.: Wachbiene f., Wächterin f., Wächterbi- medu S: cedílo za méd ene f. ang.: honey strainer čebéla trótovka -e -e ž nav. mn. čebela delav- nem.: Honigsieb n. ka, ki navadno v osiroteli družini zalega ne- 2. zaboju podobna priprava z vgrajeno matič- oplojena jajčeca S: strok. pog. trótovka (2), lážna no rešetko za ločitev trotov od čebel delavk mática, fiziolóška trótovka, strok. pog. trótavka (2) ang.: drone trap ang.: laying worker nem.: drohnensieb n. nem.: afterweisel m., drohnenmütterchen n. čebelárstvo -a s 1. gospodarska dejavnost za čebéla ubijálka -e -e ž nav. mn., nestrok. pog. → vzrejo čebel afrikanizírana čebéla ang.: apiculture, beekeeping čebéla velikánka -e -e ž nav. mn. → orjáška če- nem.: bienenzucht f., imkerei f. béla 2. skupina naseljenih panjev, s katerimi čebe- čebéla vóskarica -e -e ž nav. mn. → čebéla gra- lari posameznik ali čebelarsko podjetje Gl: dílka, čebéla gradíteljica málo čebelárstvo, vèlečebelárstvo čebéla zajedávka -e -e ž nav. mn. čebela samo- ang.: apiary, bee yard tarka, ki odlaga jajčeca v gnezda drugih, na- 3 čebéla zidaríca vadno zelo sorodnih čebel samotark S: strok. družína, krížana čebélja družína, máterna čebélja pog. zajedávka, kúkavičja čebéla družína, môčna čebélja družína, nèrojíva čebélja ang.: cockoo bee, parasitic bee družína, nèzapážena čebélja družína, odbrána če- nem.: schmarotzerbiene f. bélja družína, odmŕla čebélja družína, osirotéla če- čebéla zidaríca -e -e ž nav. mn. → čebéla zidár- bélja družína, oslabljêna čebélja družína, poskúsna ka čebélja družína, prelegajóča čebélja družína, pre- čebéla zidárka -e -e ž nav. mn. čebele samo- živálna čebélja družína, rezêrvna čebélja družína, tarke iz podrodu Chalicodoma spp. iz rodu rojíva čebélja družína, rópana čebélja družína, šíb- Megachile spp., ki gradijo gnezda iz peska, ka čebélja družína, umétna čebélja družína, zapá- pritrjena na skale S: čebéla zidaríca, strok. pog. žena čebélja družína, zazímljena čebélja družína zidárka prim.: izrojênec, iztépanec, mátičar, redník, ang.: mason bee stárter nem.: maurerbiene f. ang.: honeybee colony čebéle na sátju čebél -- -- ž mn. družina skupaj nem.: bienenvolk n. s satjem, za prodajo S: čebélja družína na sátju čebélja družína na sátju -e -e -- -- ž družina ang.: hive of bees on frames of comb skupaj s satjem za prodajo S: čebéle na sátju nem.: bien auf Waben m. ang.: bee colony on frames of comb čebélja búba -e -e ž čebela delavka na razvoj- nem.: bienenvolk auf Waben n. ni stopnji med ličinko in odraslim osebkom, ko se v čebelji celici, pokriti s pokrovcem zalege, dokončno izoblikujejo vsi organi S: búba čebéle délavke, strok. pog. búba (3) prim.: mátična búba, prèdbúba, trótovska búba ang.: honeybee pupa nem.: bienenpuppe f. čebélja célica -e -e ž posodici podoben osnovni del čebeljega sata v obliki pravilne pokončne šesterostrane prizme, ki ga čebele delavke iz- delajo iz voska, izločenega iz voskovnih žlez, za razvoj čebelje zalege, hrambo medu, cve- tnega prahu S: délavska sátna célica, zastar. če- bélna célica Gl: izrezováti čebélje célice, pokríta čebélja célica, skrájšana čebélja célica prim.: célica (1), mátičnik, sátna célica, trótovska célica ang.: honeybee comb cell nem.: Wabenzelle der Honigbiene f. čebélja čeljúst -e -i ž organ iz več delov ustne- čebélja gláva -e -e ž sprednji del čebeljega te- ga aparata čebel za oprijemanje tujkov, gri- lesa z ustnim aparatom, čutilnimi organi za zenje pokrovcev zalege ob izleženju, gradnjo vid, okus, vonj, ravnotežje, orientacijo, z ne- satja katerimi žlezami ang.: mandible of honeybee ang.: honeybee head nem.: mandibel der Honigbiene f. nem.: kopf der Honigbiene m. čebélja družína -e -e in družína -e ž biološka čebélja grúča -e -e ž čebele delavke z matico celota iz čebel delavk, matice in trotov z ali brez nje, stisnjene v skupino okroglaste ali močnim socialnim vedenjem, ki je nujno za grozdaste oblike S: strok. pog. grúča (1) preživetje vrste S: zastar. čebélna družína Gl: ang.: honeybee cluster brezmátična čebélja družína, čebélja družína na nem.: bienentraube f. sátju, dívja čebélja družína, dvómátična čebélja čebélja hrána -e -e ž snovi, ki jih čebele potre- družína, dvónakládna čebélja družína, gospodár- bujejo za rast in obstoj, na primer med, medi- ska čebélja družína, gózdna čebélja družína, čina, mana, cvetni prah, sladkorna raztopina, izrojêna čebélja družína, izrópana čebélja družína, sladkorna in medeno-sladkorna pogača izzímljena čebélja družína, kontrólna čebélja ang.: honeybee feed 40 čebélja páša na akáciji nem.: bienenfutter n. akútna čebélja paralíza, krónična čebélja paralíza, čebélja krí -e krví ž → hemolímfa počásna čebélja paralíza čebélja krógla -e -e ž → zímska grúča ang.: honeybee paralysis čebélja kúga -e -e ž → húda gnilôba čebélje za- nem.: bienenparalyse f. lége čebélja pásma -e -e ž → čebélja rása čebélja ličínka -e -e ž čebela delavka ali matica čebélja páša -e -e in páša -e ž 1. območje v na-na razvojni stopnji med čebeljim jajčecem in ravi z medovitimi rastlinami, na katerih če- bubo, ko matico v matičniku in čebele delav- bele nabirajo medičino, mano, cvetni prah S: ke ob izleženju v čebeljih celicah z matičnim zastar. čebélna páša, béra (1) Gl: ájdova čebélja mlečkom, pozneje te z mešanico medu, cve- páša, akácijeva čebélja páša, beljakovínska čebélja tnega prahu in vode hranijo čebele krmilke páša, brezpelódna čebélja páša, cvetlíčna čebélja S: čebélja žêrka prim.: ličínka čebéle délavke, páša, časôvno nèpredvidljíva čebélja páša, časôv- mátična ličínka, mátična žêrka, trótovska ličínka, no predvidljíva čebélja páša, čebélja páša na ájdi, trótovska žêrka čebélja páša na akáciji, čebélja páša na právem ang.: honeybee larva kostánju, čebélja páša na sádnem drévju, dražíl- nem.: larve der Honigbiene f. na čebélja páša, ekonómska čebélja páša, glávna čebélja marljívost -e -i ž dedna lastnost druži- čebélja páša, glávna spomladánska čebélja páša, ne, ki se kaže v nabiralni vnemi in v donosu gózdna čebélja páša, hójeva čebélja páša, jeséno- medu, obsegu zalege, količini na novo zgra- va čebélja páša, jesénska čebélja páša, kostánje- jenega satja S: čebélja prídnost va čebélja páša, lípova čebélja páša, macêsnova ang.: honeybee foraging zeal, honeybee indu- čebélja páša, mánina čebélja páša, medičínska striousness čebélja páša, medonôsna čebélja páša, melecitó- nem.: sammeleifer der biene m. zna čebélja páša, néktarno-pelódna čebélja páša, čebélja mática -e -e ž ↔ mática občásna čebélja páša, obnóžinska čebélja páša, čebélja nôga -e -e ž vsaka od treh parnih okon- pelódna čebélja páša, periódična čebélja páša, čin na čebeljem oprsju za premikanje po pod- pôznopolétna čebélja páša, razvójna čebélja páša, lagi in razna opravila Gl: pŕvi pár čebéljih nóg, rédna čebélja páša, régratova čebélja páša, répič- drúgi pár čebéljih nóg, trétji pár čebéljih nóg na čebélja páša, smrékova čebélja páša, sónčnič- ang.: honeybee leg na čebélja páša, škržátja čebélja páša, trávniška nem.: bienenfuß m. čebélja páša, vzdrževálna čebélja páša, zgódnje- pomladánska čebélja páša, žájbljeva čebélja páša, žêpkova čebélja páša prim.: prèdpáša ang.: honey flow, nectar flow, honeydew flow, bee pasture nem.: bienentracht f., bienenweide f. 2. nabiranje medičine, mane na medovitih rastlinah in cvetnega prahu na cvetovih S: za- star. čebélna páša, béra (1) ang.: honeybee forage, nectar collecting, ho- neydew collecting nem.: bienentracht f., nektarsammeln n., Ho- nigtausammeln n. 3. → pášna sezóna, pášno obdóbje čebélja páša na ájdi -e -e -- -- ž paša na cveto- vih ajde S: ájdova čebélja páša ang.: bee pasture on buckwheat, buckwheat Zadnja čebelja noga z notranje in zunanje strani (košek) nectar flow nem.: buchweizentracht f. čebélja paralíza -e -e ž nalezljiva virusna bo- lezen odraslih čebel, ki so zaradi odpadanja čebélja páša na akáciji -e -e -- -- ž paša na cve- dlačic črne, z živčnimi motnjami, nezmo- tovih robinije S: akácijeva čebélja páša žnostjo letenja, lat. paralysis apium S: zastar. ang.: acacia nectar flow, black locust nectar čebélja počrnélost, strok. pog. paralíza čebél Gl: flow 41 čebélja páša na právem kostánju nem.: akazientracht f. bubo, ko matico v matičniku in čebele de- čebélja páša na právem kostánju -e -e -- -- -- lavke ob izleženju v čebeljih celicah z ma- ž paša na cvetovih pravega kostanja S: kostá- tičnim mlečkom, pozneje pa te z mešanico njeva čebélja páša medu, cvetnega prahu in vode hranijo čebele ang.: sweet chestnut nectar flow krmilke S: čebélja ličínka, strok. pog. žêrka (3) nem.: edelkastanientracht f. prim.: ličínka čebéle délavke, mátična ličínka, čebélja páša na sádnem drévju -e -e -- -- -- ž mátična žêrka, trótovska ličínka, trótovska žêrka paša na cvetovih sadnih dreves ang.: honeybee larva ang.: nectar flow on fruit trees nem.: bienenmade f. nem.: obstblütentracht f. čebélja žléza -e -e ž organ v telesu čebele, ki čebélja počrnélost -e -i ž zastar. → čebélja pa- proizvaja in izloča snovi, pomembne za de- ralíza lovanje njenega organizma in celotne družine čebélja pòdvŕsta -e -e ž → čebélja rása Gl: čeljústna žléza, feromónska žléza, gôltna žlé- čebélja pogáča -e -e ž 1. strok. pog. → sladkórna za, hŕbtna žléza, Kožévnikova žléza, krmílna žlé- pogáča 2. strok. pog. → medéno-sladkórna po- za, Nasónova žléza, predílna žléza, rektálna žléza, gáča, sladkórno-medéna pogáča slínska žléza, slúzna žléza, spôlna žléza, stopálna čebélja prídnost -e -i ž → čebélja marljívost žléza, strúpna žléza, vonjávna žléza, vóskovna čebélja rása -e -e ž skupina čebel, ki se po ne- žléza, žléza seménske mošnjíce, žléza z nótranjim katerih dednih značilnostih, na primer po bar- izlóčanjem, žléza z zunánjim izlóčanjem vi zadkovih obročkov, kubitalnem indeksu, ang.: honeybee gland rojivosti, mirnosti, nabiralni vnemi, hitrosti nem.: bienendrüse f. spomladanskega razvoja, razlikuje od drugih čebélje čêlo -ega -a s del čebelje glave med se- čebel iste vrste, na primer kranjska čebela, stavljenimi očmi italijanska čebela, temna čebela S: čebélja ang.: honeybee forehead pásma, čebélja pòdvŕsta, nestrok. čebélji ród (3) nem.: stirn der Honigbiene f. ang.: honeybee race čebélje drevó -ega -ésa s → evódija nem.: bienenrasse f. čebélje gnézdo -ega -a s 1. čebele delavke z čebélja úš -e uší ž nav. mn. na čebelah živeče matico, občasno tudi s troti, na zaleženem nekrilate, slepe žuželke s tremi pari nog, ki delu satov S: strok. pog. gnézdo (1) Gl: šíriti čebelam delavkam in zlasti maticam ob ustih gnézdo (1, 2), zóžiti gnézdo (1, 2) odvzemajo hrano, Braula coeca, red diptera, ang.: honeybee brood nest dvokrilci S: nestrok. kŕpelj (2), nestrok. pog. úš nem.: brutnest der Honigbiene n. (1) 2. → zímska grúča ang.: bee louse čebélje jájčece -ega -a s spolna celica, ki jo nem.: bienenlaus f. zaleže matica in se iz nje v stopenjskem ra- čebélja vŕsta -e -e ž skupina podobnih čebel, zvoju od ličinke in bube razvije čebela de- ki se med seboj lahko razmnožujejo in dajejo lavka, matica ali trot, ali spolna celica čebele plodne potomce, na primer medonosna čebe- trotovke, iz katere se v stopenjskem razvoju la, orjaška čebela od ličinke in bube razvije trot S: strok. pog. ang.: honeybee species jájčece (1) Gl: glúho čebélje jájčece, oplojêno nem.: Honigbienen-art f. čebélje jájčece prim.: nèoplojêno jájčece, tróto- čebélja zaléga -e -e ž razvojne oblike oploje- vsko jájčece nega jajčeca, čebelje ličinke, čebelje bube in ang.: honeybee egg prehodi med njimi do izleženja čebel delavk nem.: bienenei f. v čebeljih celicah S: délavska zaléga Gl: gníla čebélje krílo -ega -a s nav. mn. prosojni organ čebélja zaléga, húda gnilôba čebélje zalége, po-v dveh parih na oprsju čebel, pri katerem je hlévna gnilôba čebélje zalége, slépa čebélja zaléga med prvim in drugim parom več kaveljcev, prim.: trótovska zaléga ki ju spenjajo, za premikanje po zraku, ob ang.: honeybee brood mirovanju, gibanju po podlagi pa je zgrnjen nem.: bienenbrut f. čez zadek S: strok. pog. krílo Gl: deformácija čebélja žêrka -e -e ž čebela delavka ali matica čebéljih kríl, drúgi pár čebéljih kríl, prirezovánje na razvojni stopnji med čebeljim jajčecem in čebéljih kríl, pŕvi pár čebéljih kríl, sprédnje čebélje 42 čebélji róp krílo, vírus môtnih čebéljih kríl, vírus popáčenih če- paše S: plés čebél Gl: króžni plés, obhódni dél béljih kríl, zádnje čebélje krílo plésa, prehódni plés, stresajóči plés, zibajóči plés ang.: honeybee wing prim.: plésno sporazumévanje nem.: bienenflügel m. ang.: honeybee dance čebélje srcé -ega -á s cevast organ pod hitin- nem.: tanz der Honigbiene m., bienentanz skim oklepom čebeljega zadka, ki omogoča m. kroženje hemolimfe po telesu čebélji pridélek -ega -lka m snovi, ki jih čebele ang.: honeybee heart naberejo, na primer cvetni prah, ali tudi pre- nem.: bienenherz n. delajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih čebélje žêlo -ega -a s del želnega aparata s sa- žlez, na primer med, matični mleček, čebelji mostojnim mišičjem za samodejno prodira- vosek nje v tkivo, sestavljen iz žlebiča, strupnega ang.: hive product kanala in dveh bodalc, na katerih so kaveljci, nem.: bienenerzeugnis n. ki ob piku v tkivo sesalcev in drugih živali s čebélji proizvòd -ega -óda m snovi, ki jih če- prožno povrhnjico preprečujejo izvlečenje iz bele naberejo, predelajo, izločijo iz žlez, ali mesta vboda, lat. aculeus S: strok. pog. žêlo izdelajo, na primer med, cvetni prah, matični ang.: honeybee stinger mleček, čebelji vosek, čebelji strup, satje nem.: Giftstachel der Honigbiene m. ang.: hive product čebélji gròzd -ega grôzda m navadno pred žre- nem.: bienenprodukt n. lom panja viseča gruča čebel, po obliki po- čebélji razmík -ega -a m genetsko pogojena dobna grozdu S: žarg. bráda (2) razdalja, ki si jo čebele v panju pustijo za ang.: bearding prehajanje in je ne zapolnijo z voščenimi pri- nem.: bienenbart m. zidki ali zadelavino čebélji krúhek -ega -hka m → fermentírani cvétni ang.: bee space práh nem.: bienenabstand m. čebélji pánj -ega -a m ↔ pánj (1, 2) čebélji rílček -ega -čka m del ustnega organa čebélji pík -ega -a m 1. vbod čebele delavke ob čebel iz srednjih čeljusti in spodnje ustne, obrambi ali napadu z želom v tkivo in izbrizg oblikovanih v cev z lizalom na koncu, za sr- strupa vanj kanje tekočin, zlasti vode, medičine in mane, ang.: honeybee sting lat. proboscis S: strok. pog. rílček nem.: bienenstich m. ang.: honeybee proboscis 2. navadno na koži človeka pordelo skeleče nem.: bienensaugrüssel m. mesto, ki ga ob vbodu čebele delavke z že- čebélji ród -ega rodú m 1. skupina sistematsko lom povzročijo sestavine čebeljega strupa sorodnih čebeljih vrst, na primer azijska če- ang.: honeybee sting bela, pritlikava čebela nem.: bienenstich m. ang.: bee genus čebélji pleménski materiál -ega -ega -a m nem.: bienengattung f. matice, vzrejene in oprašene na odobrenih 2. družine z maticami, ki imajo najbolj ustre- vzrejališčih ali iz drugega izvora avtohtone zne gospodarske lastnosti in so imenovane po kranjske čebele z opravljeno analizo morfo- vzrejevalcu ali plemenilni postaji, na primer loških in genetskih lastnosti in seme plemen- čebelji rod bukovšek skih trotov z znanim poreklom za nadaljnjo ang.: strain kontrolirano vzrejo matic nem.: Zuchtstamm m., stamm m., Zuchtab- ang.: bee breeding material, bee breeding stammung f., abstammung f. stock 3. nestrok. → čebélja rása nem.: bienenzuchtmaterial n. čebélji róp -ega -a m vdiranje čebel v tuj panj čebélji plés -ega -a m sporazumevanje čebele, in odnašanje hrane (medu) iz njega, navadno zlasti na satu, s premikanjem telesa v obliki v brezpašni dobi, zlasti pri čebelarjevih ne- krožnice, številke osem, pri čemer pobren- pravilnih posegih v panj ali pri brezmatično- čava, potresava z zadkom in občasno oddaja sti S: strok. pog. róp Gl: mnóžični čebélji róp, nabrano hrano in tako drugim čebelam spo- odkríti čebélji róp, tíhi čebélji róp roča smer, oddaljenost, vrsto vira in obilnost ang.: honeybee robbing 43 čebélji sát nem.: räuberei der Honigbiene f., bienenräu- hranijo z zalego kožekrilcev, tudi čebel, lat. berei f. Trichodes apiarius S: trihód čebélji sát -ega -a m ↔ sát (1, 2) ang.: bee beetle, chequered beetle čebélji slúh -ega -a m sposobnost čebel, da z nem.: Gemeiner bienenkäfer m., immenkäfer organom za sluh zaznavajo zvočne dražljaje m. ang.: auditory sense of the honeybee 2. nestrok. → čebélji vôlkec nem.: Hörvermögen der Honigbiene n., čebélji vôlkec -ega -kca m osi podobna žužel- Gehörsinn der Honigbiene m. ka, katere samica zlasti na cvetovih lovi če- čebélji strúp -ega -a m 1. bister, zelo grenak bele in z njimi hrani svojo zalego v gnezdu, izloček ostrega vonja žleze strupnice pri če- zgrajenem v zemlji, lat. Philanthus triangu- beli delavki, ki jo ob obrambi ali napadu po lum S: nestrok. čebélji vôlk (2) strupnem kanalu izbrizga v tkivo in pri člo- ang.: bee wolf veku povzroča bolečino, oteklino, v redkih nem.: bienenwolf m. primerih tudi smrt, pri čebelah in maticah pa čebélji vósek -ega -ska in vósek -ska m 1. ru- takojšnjo smrt S: strok. pog. strúp, ápitoksín menkasta snov, ki jo čebele delavke v dolo- ang.: bee venom čenem starostnem obdobju v obliki voščenih nem.: bienengift m. ploščic izločajo iz voskovnih žlez na zadku 2. ta snov, uporabna v zdravstvene namene S: za gradnjo satja in voščenih prizidkov Gl: strok. pog. strúp, ápitoksín devíški čebélji vósek 2. taka snov, ki se prido- ang.: apitoxine biva s taljenjem, predelavo satja in se upo- nem.: apitoxin n. rablja zlasti v čebelarstvu, farmaciji, svečar- čebélji škodljívec -ega -vca m žival, ki se hrani stvu Gl: čísti čebélji vósek, čístiti čebélji vósek, s čebelami ali čebeljimi proizvodi in živi v eléktrični kuhálnik čebéljega vóska, ínfratopílnik panju ali zunaj njega, na primer voščena ve- za čebélji vósek, kúhati čebélji vósek, stiskálnica šča, mali panjski hrošč, rovka za čebélji vósek, talílnik za čebélji vósek, talíti če- ang.: honeybee pest bélji vósek, tekóči čebélji vósek, topílnica čebéljega nem.: bienenschädling m. vóska, topílnik za čebélji vósek čebélji víd -ega -a m sposobnost čebel, da s ang.: beeswax sestavljenima očesoma zaznavajo svetlobne nem.: bienenwachs n. dražljaje in s tremi pikčastimi očesi jakost čebélna célica -e -e ž zastar. → čebélja célica svetlobe čebélna družína -e -e ž zastar. → čebélja družína ang.: honeybee sense of sight čebélna páša -e -e ž zastar. → čebélja páša (1, 2) nem.: sehvermögen der Honigbiene n. čebelník -a m zastar. → čebelnják (1) čebélji vírus X -ega -a -- [íks] m virus, ki pov- čebelnják -a m 1. pokrita, navadno lesena z-roča okužbe čebel v zimskem času, jim stavba za namestitev panjev in navadno tudi skrajša življenjsko dobo in se pogosto pojavi čebelarske opreme S: zastar. čebelník, zastar. ob amebozi S: strok. pog. vírus X uljnják Gl: álpski típ čebelnjáka, ápiterapévtski ang.: honeybee virus X čebelnják, celínski típ čebelnjáka, dvóstránski če- nem.: bienenvirus X m. belnják, dvóstránski prevózni čebelnják, identifika- čebélji vírus Y -ega -a -- [ípsilon] m virus, pov- cíjska števílka čebelnjáka, izlétna strán čebelnjáka, zročitelj okužb ob nosemavosti, ki se širijo kráški típ čebelnjáka, označeválec čebelnjákov, po črevesju brez vidnih znamenj bolezni S: označevánje čebelnjákov, panónski típ čebelnjáka, strok. pog. vírus Y pášni čebelnják, poskúsni čebelnják, prevózni če- ang.: honeybee virus Y belnják, prikólični čebelnják, regíster čebelnjákov, nem.: bienenvirus Y m. regístrska oznáka čebelnjáka, slovénski čebelnják, čebélji vóh -ega -a m sposobnost čebel, da z stálni čebelnják, šólski čebelnják, trístránski čebel- organom za voh zaznavajo hlapne snovi nják, účni čebelnják, vèčstránski čebelnják, vzrêjni ang.: honeybee scent perception čebelnják, zasílni čebelnják, zložljívi čebelnják nem.: Geruchsvermögen der Honigbiene n. prim.: paviljón, čmrlják čebélji vôlk -ega -a m 1. hrošč z rdečimi po- ang.: apiary, beehouse krovkami in z modrimi pasovi na njih, ki nem.: bienenhaus n. živi zlasti na cvetovih in se njegove ličinke 2. nestrok. pog. → stojíšče 44 čistopásemska pleménska mática čebelojédec -dca m → čebélar, legát nja po daljšem zimskem obdobju, da se otre- čebelorêja -e ž zastar. → čebelárjenje bijo S: spomladánski čistílni izlèt, trebílni izlèt čebeloslôvje -a s → apidologíja ang.: cleansing flight čebúlica spôlne tróbe -e -- -- ž → trótova če- nem.: reinigungsflug m. búlica čistílni kávelj -ega -vlja m → čistílni tŕn čeljústna žléza -e -e ž žleza nad korenom spre- čistílni nagòn -ega -ôna m nagon čebel, da po dnjih čeljusti, ki pri matici izloča matični izleženju odstranjujejo ostanke srajčk iz sa- feromon, pri čebelah delavkah pa alarmni tnih celic, odmrlo zalego, varoje in tujke s te- feromon, lat. glandula mandibularis S: man- lesa druge čebele dibulárna žléza, ústna žléza ang.: grooming instinct, hygienic instinct ang.: mandibular gland nem.: Putztrieb m. nem.: mandibeldrüse f. čistílni tŕn -ega -a m izrastek na peti prvega čeljústni feromón -ega -a m → feromón čeljú- para čebeljih nog, ki s polkrožno zarezo na stne žléze peti oblikuje čistilno jamico, lat. fibula S: či- čêlnica -e ž → sprédnja pánjska končníca stílni kávelj čêpek -pka m okrogel, navadno na zgornjem ang.: spine koncu nekoliko širši lesen predmet, podoben nem.: dorn m. zamašku, na katerega se s spodnje strani na- čistílno vedênje čebél -ega -a -- s vedenje če- lepi nastavek matičnika in cepljen doda star- bel, ki temelji na njihovem čistilnem nagonu terju, redniku za dograditev matičnika, zrel ang.: honeybee grooming behaviour pa se vstavi v valilno matičnico nem.: Putzverhalten der Honigbienen n. ang.: queen cell cup holder čístiti célico -im -- nedov., v zvezi s čebele, če- nem.: Propfen m. bele delavke po izleženju odstranjevati zlasti čéšnja -e ž sadno drevo z dolgopecljatimi beli- ostanke srajčk iz satnih celic, kar delajo na- mi cvetovi, ki zlasti necepljeno nudi čebelam vadno najmlajše čebele odlično medičinsko in pelodno pašo, lat. Pru- ang.: to clean the cell nus avium nem.: Zelle reinigen v. ang.: gean, wild cherry čístiti čebélji vósek -im -- -- nedov. s segreva- nem.: süβkirsche f., vogelkirsche f. njem, precejanjem obdelovati čebelji vosek četŕti opŕsni obróček -ega -ega -čka m negi- tako, da se odstranijo drobci netopnih snovi bljiv del hitinskega oklepa čebeljega oprsja ang.: to extract beeswax za tretjim oprsnim obročkom, razvojno nastal nem.: bienenwachs reinigen v. iz prvega zadkovega obročka prim.: drúgi čístiti se -im se nedov. 1. v zvezi s čebele medse-opŕsni obróček, pŕvi opŕsni obróček, trétji opŕsni bojno odstranjevati tujke, zlasti varoje, cve- obróček tni prah s površine telesa prim.: obírati se, ang.: propodeum očístiti se nem.: Propodeum n. ang.: to groom each other čísti čebélji vósek -ega -ega -ska m čebelji vo- nem.: sich untereinander putzen v. sek brez primesi, pridobljen s segrevanjem 2. → trébiti se voščin 3. v zvezi z med postajati čist tako, da tujki, ang.: pure beeswax zlasti drobci čebeljega voska, cvetnega pra- nem.: reiner bienenwachs n. hu, prihajajo na površino iztočenega medu v čistílka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla čistílka posodi čistílna jámica -e -e ž vdolbina s čistilnim tr- ang.: to clarify, to settle nom in polkrožno zarezo na peti prvega para nem.: sich klären v. čebeljih nog za čiščenje tipalnic čistopásemska pleménska mática -e -e -e ž ang.: antenna cleaner matica, z rodovniško številko vpisana v iz- nem.: Putzscharte f. vorno rodovniško knjigo in označena z ošte- čistílna plesálka -e -e ž strok. pog. → čebéla či- vilčeno barvno ploščico prim.: rásno čísta stílna plesálka mática čistílni glavníček -ega -čka m → résasti glavník ang.: purebred queen čistílni izlèt -ega -éta m izletavanje čebel iz pa- nem.: reinrassige Zuchtkönigin f. 45 číšljak číšljak -a m nav. mn. visoke, navadno večletne nem.: schwarze, haarlose biene* f., schwarz- rastline z rumenimi, rdečimi, vijoličastimi suchtkranke biene* f. cvetovi v klasastih socvetjih, ki nudijo čebe- 2. → tèmna čebéla lam dobro medičinsko in skromno pelodno čŕna dételja -e -e ž krmna rastlina s trojnatimi pašo, lat. Stachys spp. listi in rdečimi cvetovi v glavičastih socve- ang.: woundwort tjih, ki nudi čebelam, čmrljem zelo dobro nem.: Ziest m. medičinsko in pelodno pašo, lat. Trifolium členonóžec -žca m nav. mn. nevretenčarji s čle- pratense njenimi okončinami in členjenim telesom, ang.: red clover obdanim s hitinskim oklepom nem.: rotklee m. ang.: arthropod čŕna jélša -e -e ž jelša s temnim lubjem, rastoča nem.: Gliederfüßler m. na vlažnih tleh, ki nudi čebelam zelo dobro čmeríka -e ž zgodnjepomladansko pelodno pašo, lat. nestrok. pog. → béla čmeríka Al- čmŕlj -a m nav. mn. 1. čokate, gosto dlakave nus glutinosa žuželke iz reda kožekrilcev, sistematska sku- ang.: european alder pina apiformes, družina čebel apidae, raz- nem.: schwarz-erle f. širjene zlasti v zmernem podnebnem pasu, čŕna pritlíkava čebéla -e -e -e ž prava čebela ki oprašujejo žužkocvetne rastline prim.: iz vrste Apis andreniformis, razširjena v ju- čebéla (1) govzhodni aziji ang.: bumblebee ang.: black dwarf honey bee nem.: Hummel f. nem.: buschbiene f. 2. → panjìč črnílec -lca m nav. mn. grmičasto razrasle rastli- čmrlják -a m manjša lesena stavba, v kateri so ne s cvetovi v gostih klasastih socvetjih, ki nameščeni panjiči za vzrejo čmrljev prim.: nudijo čebelam dobro medičinsko pašo, lat. Melampyrum spp. čebelnják ang.: bumblebee house ang.: cow-wheat nem.: Wachtelweizen m. nem.: Hummelhaus n. čmrljár -ja m kdor goji čmrlje zlasti zaradi opra- čŕni mátičnik -ega -a m matičnik temnorjave ševanja žužkocvetnih rastlin v rastlinjakih ali do črne barve zaradi odmrtja matične ličinke v ljubiteljske namene prim.: ali matične bube zlasti pri nosemavosti čebelár ang.: dark queen cell, black queen cell ang.: bumblebee keeper nem.: dunkle Weiselzelle f., schwarze Weisel- nem.: Hummelhalter m. zelle f. črémsa -e ž grm ali drevo z dišečimi belimi cvetovi v grozdastih socvetjih, ki nudi čebe- čŕni sát -ega -a m več let star, že velikokrat za- ležen sat temnorjave do črne barve, v katerem lam dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. so zaradi v njem ostalih srajčk satne celice Prunus padus zmanjšane S: nèprozórni sát prim.: čŕno sátje ang.: bird cherry ang.: dark comb nem.: Gewöhnliche traubenkirsche f. nem.: dunkle Wabe f. čŕna bolézen -e -zni ž eno od navadno viru- čŕni têloh -ega -a m rastlina z dlanasto delje- snih obolenj z odpadanjem dlačic, da so če- nimi listi in velikimi belimi cvetovi, ki nudi bele črne, kadar uživajo različne vrste gozdne čebelam dobro zgodnjepomladansko medi- mane ob pomanjkanju cvetnega prahu S: góz- činsko in zelo dobro pelodno pašo, lat. Hel- dna bolézen leborus niger ang.: paralysis during honeydew flow, the ha- ang.: Christmas rose irless black syndrome nem.: Gewöhnliche Christrose f. nem.: schwarzsucht f., Waldtrachtkrankheit f. čŕni tôpol -ega -ôla m topol s priostrenimi, čŕna čebéla -e -e ž 1. strok. pog. čebela, zbole- ostro nazobčanimi listi, ki ob cvetenju nudi la za čebeljo paralizo, ki je zaradi odpadlih čebelam zelo dobro pelodno in občasno tudi dlačic črna manino pašo, lat. Populus nigra ang.: black hairless bee, sick with melano- ang.: black poplar sis* nem.: schwarz-Pappel f. 46 dámski méd čŕni tŕn -ega -a m trnat grm z belimi cvetovi, ki čútnica -e ž celica, ki sprejema dražljaje iz nudi čebelam dobro medičinsko in zelo do-okolja, lat. sensilla bro pelodno pašo, lat. Prunus spinosa ang.: sensillum, sensory cell ang.: blackthorn, sloe nem.: sensillum n. nem.: schlehe f., schwarzdorn m. čŕnobleščéča hrástova lahnída -e -e -e ž → čŕnobleščéča hrástova ušíca čŕnobleščéča hrástova ušíca -e -e -e ž listna D ušica, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi hra- sta in izloča mano, lat. Schizodryobius longi- rostris S: čŕnobleščéča hrástova lahnída Dádant-Bláttov pánj -ega -a in dádant-bláttov ang.: oak blight pánj -ega -a m nakladni panj z visoko plodišč- nem.: schwarze eichenlaus f. no naklado v več velikostnih izvedbah, lahko čŕno sátje -ega -a s več let staro, že velikokrat kvadratasta, zunanja dolžina in širina do 520 zaleženo satje temnorjave do črne barve, v mm, višina od 300 mm do 310 mm, z nizko katerem so zaradi v njem ostalih srajčk satne mediščno naklado višine navadno 155 mm, celice zmanjšane prim.: čŕni sát imenovan po konstruktorjih Charlesu dadan- ang.: old, dark combs tu in blattu S: DB-pánj, pánj DB prim.: Dá- dantov pánj, Dádantova nakláda nem.: altes Wabenwerk n., dunkles Wa- benwerk n. ang.: dadant-blatt beehive črpálka za méd -e -- -- ž naprava z električno nem.: dadant-blatt-beute f. črpalko za pretakanje večjih količin medu od Dádantova nakláda -e -e in dádantova nakláda točila skozi cedilno posodo v rezervoar ali -e -e ž naklada dadantovega panja, plodišč- druge večje ali manjše posode na, navadno kvadratasta širine in dolžine 500 ang.: honey pump mm, z višino 305 mm, in z mediščno naklado, navadno 170 mm, imenovan po konstruktor- nem.: Honigpumpe f. čutílna dláčica -e -e ž nav. mn. vsaka od več z ju Charlesu dadantu prim.: Dádant-Bláttov živčnimi končiči povezanih dlačic na čebe- pánj, Dádantov pánj ljem telesu za zaznavanje dotika, tresljajev, ang.: dadant hive box gibanja zraka nem.: dadant-magazin n., dadant-Zarge f. S: čútna dláčica, senzórna dláčica ang.: sense hair, sensory hair, tactile hair dádantovec -vca m strok. pog. → Dádantov pánj Dádantov pánj -ega -a in dádantov pánj -ega -a nem.: sinneshaar n., tasthaar n. m nakladni panj z visoko plodiščno naklado čutílo za okús -a -- -- s organ, zlasti na tipalni- v več velikostnih izvedbah, zlasti kvadratast cah, s katerim čebele zaznavajo okus s širino in dolžino 500 mm, z višino 305 mm ang.: sense of taste in z mediščno naklado višine 170 mm, ime- nem.: Geschmacksorgan n. novan po kontruktorju Charlesu dadantu S: čutílo za típ -a -- -- s organ za zaznavanje oko- strok. pog. dádantovec prim.: Dádant-Bláttov lja, pri čebelah navadno na tipalnicah pánj, Dádantova nakláda ang.: sense of touch ang.: dadant beehive nem.: tastorgan n. nem.: dadant-beute f., dadant-kasten m. čútna dláčica -e -e ž nav. mn. → čutílna dláčica dalmatínska čebéla -e -e ž krajevni različek čútna péga -e -e ž organ za zaznavanje dotika kranjske čebele, prilagojen razmeram v dal- na tipalnicah nekaterih žuželk, tudi čebel maciji ang.: sense peg ang.: dalmatian honey bee nem.: sinneskegel m. nem.: dalmatinische biene f. čútna plôščica -e -e ž organ za zaznavanje dámska čebéla -e -e ž nav. mn., žarg. mirna, temperature, vlažnosti, koncentracije oglji-krotka čebela, zlasti kranjska kovega dioksida v obliki ploščice na tipalni- ang.: -- cah nekaterih žuželk, tudi čebel nem.: -- ang.: sense plate dámski méd -ega medú in -ega méda m nestrok. nem.: Porenplatte f. → akácijev méd 4 DB-pánj DB-pánj -a in pánj DB -a --[d[b\] m nakladni demaríranje -a s postopek za preprečevanje panj z visoko plodiščno naklado v več veli-rojenja pri nakladnih panjih, pri katerem se kostnih izvedbah, lahko kvadratasta, zunanja matica brez zalege pusti v plodišču in pokrije dolžina in širina do 520 mm, višina od 300 z matično rešetko, na katero se povezne me- mm do 310 mm, z nizko mediščno naklado diščna naklada, nanjo pa naklada z zalego, višine navadno 155 mm, imenovan po kon- imenovan po Georgu demareeju struktorjih Charlesu dadantu in blattu S: Dá- ang.: demaree-method, practice of demaree dant-Bláttov pánj plan, demareeing ang.: db-beehive nem.: anwenden des demaree-Plans n., brut- nem.: db-beute f. distanzierung f. dêblo -a s zgornji del sprednje ustne pri čebe- denaturácija medú -e -- in denaturácija méda ljem rilčku, lat. stipes -e -- ž segrevanje medu pri previsoki tempe- ang.: stipes raturi, kar povzroči povečanje vsebnosti hi- nem.: stipes n. droksimetilfurfurala nad predpisano mejo in dedljívost -i ž → heritabilitéta s tem poslabšanje kakovosti prim.: karame- deformácija čebéljih kríl -e -- -- ž sprememba lizácija medú naravne, pravilne oblike kril, ki nastane pri ang.: denaturing of honey maticah navadno zaradi podhladitve na stop- nem.: denaturierung des Honigs f. nji bube ali kot posledica mutacije, pri čebe- denaturírani sládkor -ega -órja m nekdaj slad- lah delavkah tudi zaradi varoze prim.: vírus kor za krmljenje čebel s primešano snovjo, ki popáčenih čebéljih kríl preprečuje uporabo takega sladkorja za pre- ang.: wing deformation hrano ljudi nem.: Flügeldeformation f. ang.: denatured sugar dekristalizácija medú -e -- in dekristalizácija nem.: denaturierter Zucker m. méda -e -- ž utekočinjenje kristaliziranega depresíja čebél -e -- ž zmanjšana delavnost medu v topilni komori ali s potopnim grel- čebel, ki je posledica parjenja matice v so- cem prim.: kristalizácija medú rodstvu ang.: decristallization of honey ang.: inbreeding depression of honeybees nem.: dekristalisation des Honigs f. nem.: inzuchtdepression der Honigbienen f. dekstrín -a m delno razgrajen škrob, v majhnih desétsátar -ja m 1. strok. pog. → desétsátni pánj količinah tudi sestavina medu 2. strok. pog. → desétsátni AŽ-pánj ang.: dextrine desétsátna nakláda -e -e ž naklada z 10 sati nem.: dextrin n. ang.: ten-frame hive box dekstróza -e ž → glukóza, grózdni sládkor nem.: Zehn-Waben-magazin n. délavka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla délav- desétsátni AŽ-pánj -ega -a [ažé] m k: AŽ-10 ka aŽ-panj z 2 x 10 sati S: strok. pog. desétsátar délavka krmílka -e -e ž nav. mn. → čebéla kr- (2) prim.: devétsátni AŽ-pánj, dvanájstsátni AŽ- mílka pánj, enájstsátni AŽ-pánj, sédemsátni AŽ-pánj, tríe- délavka nabirálka -e -e ž nav. mn. → pášna če- tážni pánj (2) béla ang.: ten-frame aŽ-beehive délavska sátna célica -e -e -e ž → čebélja céli- nem.: Zehn-Waben aŽ-beute f. ca desétsátni pánj -ega -a m panj z 10 sati v eni délavska zaléga -e -e ž → čebélja zaléga etaži S: strok. pog. desétsátar (1) Gl: desétsátni délno prestávljanje sátov -ega -a -- s proti- AŽ-pánj prim.: devétsátni pánj, pétsátni pánj, rojilni ukrep, s katerim se zlasti v aŽ-panju sédemsátni pánj, štírisátni pánj, trísátni pánj razširi gnezdo in dá matici prostor za zale- ang.: ten-frame beehive ganje in mladim čebelam možnost oddajanja nem.: Zehn-Waben-beute f. matičnega mlečka tako, da se prestavi del dételja -e ž nav. mn. medovite rastline, navadno zaleženih satov v medišče, ki se v plodišču s trojnatimi listi in z rdečimi, belimi, rumeni- nadomesti s praznimi sati in/ali satnicami mi metuljastimi cvetovi v glavicah, Trifolium ang.: partial reversal spp. Gl: čŕna dételja, medéna dételja, navádna nem.: teilweises Umhängen n. túrška dételja, plazéča dételja, túrška dételja 48 dímiti ang.: clover devtonímfa -e ž razvojna stopnja varoje s šti- nem.: klee m. rimi pari nog po levitvi protonimfe prim.: dételjni méd -ega medú in -ega méda m med iz protonímfa medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih ang.: deutonimph določenih vrst detelje in predelajo z dodaja- nem.: deutonimphe f. njem izločkov zlasti slinskih žlez dezóksiribonukleínska kislína -e -e ž k: DNK ang.: clover honey temeljna sestavina kromosomov v celičnem nem.: kleehonig m. jedru, ki je aktivna snov pri nastajanju belja- devétsátar -ja m 1. strok. pog. → devétsátni pánj kovin, pri določanju dednih lastnosti 2. strok. pog. → devétsátni AŽ-pánj ang.: desoxyribonuclein acid devétsátni AŽ-pánj -ega -a [ažé] m aŽ-panj nem.: desoxyribonukleinsäure f. z 2 x 9 sati S: strok. pog. AŽ-devétsátar, strok. déžen -žna m nav. mn. travniške rastline z ve- pog. devétsátar (2) prim.: desétsátni AŽ-pánj, likimi listi in belimi cvetovi v kobulih, ki dvanájstsátni AŽ-pánj, enájstsátni AŽ-pánj, sédem- nudijo čebelam dobro medičinsko in pelodno sátni AŽ-pánj, tríetážni pánj (2) pašo, lat. Heracleum spp. S: medvédova táca ang.: nine-frame aŽ-beehive ang.: hogweed nem.: neun-Waben-beute f. nem.: bärenklau m. devétsátni pánj -ega -a m panj z 9 sati v eni diagnóstično dímljenje -ega -a s dimljenje etaži S: strok. pog. devétsátar (1) Gl: devétsátni družin s sredstvom za zatiranje varoze, da se AŽ-pánj prim.: desétsátni pánj, pétsátni pánj, ugotavi stopnja napadenosti sédemsátni pánj, štírisátni pánj, trísátni pánj ang.: diagnostic fumigation ang.: nine-frame beehive nem.: diagnostisches ausräuchern n., diagno- nem.: neun-Waben-beute f. stisches begasen n. devíčnik -a m → vnúk diastáza -e ž → amiláza devíška mática -e -e ž → nèoprašêna mática, dihálna odprtína -e -e ž → dihálnica nèsprašêna mática dihálnica -e ž odprtina na začetku zračnice, ki devíška prepóna -e -e ž del spolnega organa je zunanji del dihalnega aparata žuželk, tudi matice ob ustju jajčne cevke, ki zavira prehod čebel S: stígma, dihálna odprtína, dúšnica trotovskih semenčic vanjo ang.: spiracle ang.: valvefold nem.: atemloch n., atemöffnung f. nem.: scheideklappe f., scheidenzapfen m. dìm díma m 1. plini, nastajajoči ob izgoreva- devíška ródnost -e -i ž razvoj osebka iz jajčeca nju, tlenju snovi, ki čebelam niso škodljive brez predhodne oploditve s semenčico, tudi in povzročajo, da se pomirijo, umaknejo iz pri čebelah S: pártenogenéza dela panja ang.: parthenogenesis ang.: smoke nem.: Jungfernzeugung f., Parthenogenese f. nem.: rauch m. devíški čebélji vósek -ega -ega -ska m iz devi- 2. plini, nastajajoči ob izgorevanju, tlenju na- škega satja pridobljen čebelji vosek vadno dimnih lističev, prepojenih s kemično ang.: virgin wax snovjo za zatiranje varoze, pršičavosti nem.: Jungfernwachs n., jungfräuliches Wa- ang.: fumes chs n. nem.: rauch m. devíški méd -ega medú in -ega méda m med iz dímiti -im nedov. 1. vpihavati dim v panj na-deviškega sata vadno s kadilnikom, da se čebele pomirijo, ang.: virgin honey umaknejo iz dela panja prim.: zadímiti (1) nem.: Jungfernhonig m. ang.: to smoke devíški sát -ega -a m sat, ki še ni bil zaležen nem.: räuchern v. ang.: virgin comb 2. vpihavati dim v panj skozi žrelo s kadil- nem.: Jungfernwabe f., jungfräuliche Wabe f. nikom, v katerem je tleča snov za zatiranje devíško porájanje trótov -ega -a -- s razvijanje varoze prim.: zadímiti (2), plíniti (2) trotov iz neoplojenih jajčec ang.: to fumigate ang.: parthenogenesis of drones nem.: begasen v., rauch einblasen v. nem.: Jungfernzeugung der drohnen f. 3. povzročati, da se s tlečim dimnim listi- 4 dímljenje čem, prepojenim s kemično snovjo, v panju fruktoze prim.: mónosaharíd, pólisaharíd, se- sprošča plin za zatiranje varoze, pršičavosti stávljeni sládkor prim.: zadímiti (3), plíniti (2) ang.: disaccharide, dissacharose, double su- ang.: to carry out varroa smoke treatment gar nem.: varroa-rauchbehandlung vornehmen nem.: dissaccharid n. f. distánčni vlóžek -ega -žka m navadno lesena dímljenje -a s 1. vpihavanje dima v panj na- priprava, nameščena v panj za olajšanje pre- vadno s kadilnikom, da se čebele pomirijo, hoda čebelam, zlasti med plodiščem in me- umaknejo iz dela panja prim.: zamegljevá- diščem nje ang.: spacing insert between brood chamber ang.: smoking and honey chamber* nem.: räuchern n., rauchgabe f. nem.: abstandseinlage zwischen brutraum 2. vpihavanje dima v panj skozi žrelo s ka- und Honigraum* f. dilnikom, v katerem je tleča snov za zatiranje dišávna žléza -e -e ž → Nasónova žléza varoze Gl: diagnóstično dímljenje prim.: za- dívja čebélja družína -e -e -e ž družina, ki se megljevánje razvije iz pobeglega roja, se naseli navadno ang.: fumigation v drevesnih duplinah, skalnih votlinah in živi nem.: begasung f., begasen n. brez čebelarjevih posegov S: gózdna čebélja 3. sproščanje plina za zatiranje varoze, prši- družína (2) čavosti s tlečim dimnim lističem, prepojenim ang.: feral bee colony, wild bee colony s kemično snovjo prim.: zamegljevánje nem.: wildlebendes bienenvolk n. ang.: varroa fumigation treatment dívje čebéle -ih čebél ž mn. čebele pobeglega nem.: varroa-begasungsbehandlung f. roja, ki se naselijo navadno v drevesnih du- dímni lístič -ega -a m list, zlasti papirnat, z na- plinah, skalnih votlinah in živijo brez čebe- nosom učinkovine proti varozi, pršičavosti, larjevih posegov ki se zažge in ob tlenju sprošča plin za uniče- ang.: wild bees vanje zajedavcev na čebelah nem.: wildlebende bienen f. pl. ang.: fumigant strip, fumigation strip dívji kôstanj -ega -ánja m okrasno drevo z be- nem.: räucherstreifen m. limi, rumeno- ali rdečelisastimi cvetovi v pi- dínarsko-kráška čebéla -e -e ž krajevni razli- ramidastih socvetjih, ki nudi čebelam dobro ček kranjske čebele, prilagojen razmeram na medičinsko in pelodno pašo, lat. Aesculus dinarsko-kraškem območju hippocastanum S: nestrok. pog. kôstanj (2) ang.: dinaric karst honey bee ang.: horse chestnut nem.: dinarischer karst-biene f. nem.: Gewöhnliche roßkastanie f. diploídna délavka -e -e ž čebela delavka, ki se dívji méd -ega medú in -ega méda m nestrok. razvije iz oplojenega jajčeca med čebel, ki se naselijo navadno v dreve- ang.: diploid worker bee snih duplinah, skalnih votlinah in živijo brez nem.: diploide arbeitsbiene f. čebelarjevih posegov diploídni trót -ega -a m zarodek trota, ki se v ang.: wild honey čebelji celici razvije iz oplojenega jajčeca in nem.: Wildhonig m. ga čebele delavke takoj po izleženju odstrani- dizenteríja čebél -e -- ž → grížavost čebél jo prim.: haploídni trót dláčica -e ž nav. mn. pri žuželkah, tudi čebelah, ang.: diploid drone vsaka od več nitastih hitinastih tvorb na po- nem.: diploide drohne f. vršini telesa z deblom, ki sega nad hitinasto diréktno testíranje mátic -ega -a -- s testiranje povrhnjico in na katero se lepijo zrna cvetne- matic neposredno v družinah za odbiro S: lá- ga prahu stno testíranje mátic prim.: progéno testíranje ang.: hair mátic nem.: Haar n., Härchen n. ang.: direct queen testing dlákavi óctovec -ega -vca m manjše gojeno ali nem.: direkte königinnenprüfung f. divje rastoče drevo ali grm z lihopernatimi, dísaharíd -a m ogljikov hidrat iz dveh mole- dolgimi listi, z gosto dlakavimi vejami in li- kul monosaharidov, na primer iz glukoze in stnimi peclji ter drobnimi zelenkastorumeni- 50 dodájanje mátic s pomočjó alkohóla mi cvetovi v gostih sestavljenih socvetjih, ki navadno mlade matice Gl: dodájanje mátic nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelo- na sát, dodájanje mátic na sátih iz plemenílnika, dno pašo, lat. Rhus typhina dodájanje mátic po Kírarju, dodájanje mátic skozi ang.: stag's-horn sumac žrêlo, dodájanje mátic s pomočjó alkohóla, dodája- nem.: essigbaum m. nje mátic v mátičnici, neposrédno dodájanje mátic, dnévni donòs medú -ega -ôsa -- in dnévni posrédno dodájanje mátic donòs méda -ega -ôsa -- m količina mane ali ang.: queen introduction medičine, ki jo družina prinese v panj v enem nem.: beweiselung von bienenvölkern f., Zu- dnevu setzen von königinnen n. ang.: daily yield of honey dodájanje mátic na sát -a -- -- -- s postopek, nem.: tageseintrag des Honigs m., tagessam- pri katerem čebelar takoj po odvzemu stare melertrag des Honigs m. matice spusti mlado oprašeno matico nava- DNK -- [deenká] ž kratica → dezóksiribonukleín- dno na sat z odkrito zalego in z veliko mladi- ska kislína mi čebelami S: neposrédno dodájanje mátic dnò pánja -à -- s spodnji, najnižji notranji del ang.: queen introduction on open brood panja S: pánjsko dnò prim.: pódnica pánja, comb pánjska končníca (1), straníca pánja, stréha pánja, nem.: Zusetzen von königinnen auf offene stròp pánja, žrêlo (1) brutwabe n. ang.: hive bottom board, hive floor board dodájanje mátic na sátih iz plemenílnika -a nem.: beutenboden m., bodenbrett n. -- -- -- -- -- s postopek, pri katerem se druži- dób -a m hrast s kratkopecljatimi listi in peclja- ni po odstranitvi stare matice in nekaj satov timi plodovi, ki nudi čebelam dobro pelodno, vstavijo sati iz plemenilnika z mlado matico občasno pa tudi manino pašo, lat. Quercus in čebelami robur ang.: queen introduction on combs from a ang.: common oak mating hive nem.: stiel-eiche f. nem.: Zusetzen von königinnen auf Waben dôbra čebelárska práksa -e -e -e ž uveljavljen aus dem begattungskästchen n. način čebelarjenja, ki zagotavlja kakovostne dodájanje mátic po Kírarju -a -- -- -- s posto- čebelje pridelke pek, pri katerem se mlada, zlasti neoprašena ang.: good beekeeping practice matica, ki je zaprta z nekaj čebelami v ma- nem.: gute imkerliche betriebsweise f. tičnici, pomočeni v tekočino iz soka bezgo- dôbra mísel -e -sli ž nestrok. pog. → navádna vih poganjkov in sadnega kisa in zatesnjeni s dôbra mísel sladkornim testom, doda v panj brezmatični dodajálna klétka -e -e ž nestrok. → dodajálna družini ali družini z odvzeto matico mátičnica ang.: queen introduction according to kirar dodajálna mátičnica -e -e ž matičnica, v kateri nem.: Zusetzen von königinnen nach kirar se matica dodaja navadno brezmatični druži- n. ni S: nestrok. dodajálna klétka dodájanje mátic skozi žrêlo -a -- -- -- s 1. po- ang.: introduction cage stopek, pri katerem čebelar približno tri ure nem.: Zusetzkäfig m. po odvzemu stare matice skozi žrelo panja spusti mlado, oprašeno, navadno v sladkorno raztopino pomočeno matico 2. postopek, pri katerem čebelar po odvzemu stare matice z enega ali dveh satov istega panja otrese če- bele na naletno desko, jih narahlo pokadi in mednje spusti mlado matico, da gre skupaj z njimi skozi žrelo v panj ang.: queen introduction through the entran- dodájanje mátic -a -- s postopek, pri katerem ce se čebelam v plemenilnikih, narejencem, nem.: Zusetzen von königinnen durch das ometencem, družinam v panjih po odvzemu Flugloch n. starih matic ali osirotelim družinam vstavijo dodájanje mátic s pomočjó alkohóla -a -- -- -- 51 dodájanje mátic v mátičnici -- s postopek, pri katerem se v panj po odvze- 2. čebela z nadpovprečno življenjsko dobo mu stare matice dá alkohol v plitvi posodici prim.: kratkožíva čebéla (2) ali nakapan na karton in se nato doda mlada ang.: unusually longevous bee matica v dodajalni matičnici, zaprti s sladkor- nem.: überdurchschnittlich langlebige biene f. nim testom domáča čebéla -e -e ž → medonôsna čebéla ang.: queen introduction by means of alcohol donòs medú -ôsa -- in donòs méda -ôsa -- m ko- nem.: Zusetzen von königinnen mittels alko- ličina mane ali medičine, ki jo družina prine- hol n. se v panj v določenem času Gl: dnévni donòs dodájanje mátic v mátičnici -a -- -- -- s posto- medú, létni donòs medú, povpréčni donòs medú pek, pri katerem se po odvzemu stare matice ang.: honey crop, honey yield doda mlada, oprašena matica v panj v matič- nem.: Honigertrag m. nici, navadno zaprti s sladkornim testom, in dopolnílno kŕmljenje -ega -a s krmljenje druži- čebele matico s hranjenjem osvobodijo S: po- ne za dopolnitev manjkajoče zaloge hrane, ki srédno dodájanje mátic ji zagotavlja preživetje čez zimo in ustrezen ang.: introduction of caged queens razvoj spomladi nem.: Zusetzen von königinnen mit einem ang.: supplemental feeding Zusetzkäfig n. nem.: ergänzungsfütterung f., nachfütterung dodájanje sátnic -a -- s ukrep, s katerim se za- f. radi zamenjave starih satov in preprečevanja dozátor -ja m 1. → hlapílnik 2. → vákuumski hla-rojenja zlasti spomladi družini v panju vsta- pílnik vijo v satnike vpete satnice, da čebele nare- dozoréti -ím dov., v zvezi z med s pomočjo de- dijo satje lovanja čebeljih encimov in z nizko vsebno- ang.: adding foundation, adding frames of fo- stjo vode doseči ustrezno kakovost, da čebele undation med v satnih celicah, če so polne, pokrijejo z nem.: Zuhängen von mittelwänden n., mittel- voščenimi pokrovci wandzugabe f. ang.: to ripen dodáti zréli mátičnik -dám -- -- dov. → vcepíti nem.: anreifen v. zréli mátičnik dražílna čebélja páša -e -e -e ž → razvójna če- dojílja -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla dojílja bélja páša dokláda -e ž → prikláda dražílno kŕmljenje -ega -a s 1. krmljenje dru- dokŕmiti čebéle -im -- dov. dopolniti zalogo žine za pospeševanje njenega razvoja in za- hrane v družini, navadno pred zazimljenjem leganja matice S: kŕmljenje na zalégo, zastar. prim.: zazímiti špekulatívno kŕmljenje, nestrok. pítanje na zalégo, ang.: to feed additionally nestrok. dražílno pítanje, zastar. špekulatívno píta- nem.: zufüttern v., nachfüttern v. nje Gl: vákuumsko dražílno kŕmljenje dolgodláka čebéla -e -e ž nav. mn. čebela, ki ang.: stimulative feeding ima na zadkovih tomentih dolge dlačice, na nem.: reizfütterung f., triebfütterung f. primer temna čebela 2. krmljenje družine za povečevanje pridelka ang.: honeybee with long overhair matičnega mlečka S: zastar. špekulatívno píta- nem.: mit langem Überhaar behaarte Honig- nje, zastar. špekulatívno kŕmljenje, nestrok. dražíl- biene* f. no pítanje dolgorílčna čebéla -e -e ž nav. mn. čebela z ang.: stimulative feeding nadpovprečno dolgim rilčkom, na primer nem.: reizfütterung f. kranjska čebela, italijanska čebela dražílno pítanje -ega -a s nestrok. → dražílno ang.: honey bee with long proboscis kŕmljenje (1, 2) nem.: langrüsselige Honigbiene f. drèn dréna m nav. mn. grmi ali drevesa z rume- dolgožíva čebéla -e -e ž nav. mn. 1. pozno po- nimi ali belimi cvetovi v kobulih, ki nudijo leti ali jeseni izležena čebela, ki preživi zimo čebelam zlasti zgodaj spomladi zelo dobro S: jesénska čebéla, zímska čebéla prim.: krat- medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Cor- kožíva čebéla (1) nus spp. ang.: long-lived bee, winter bee ang.: Cornelian cherry, dogwood nem.: langlebige biene f., Winterbiene f. nem.: Hartriegel m., kornelkirsche f. 52 dvoják dresíranje čebél -a -- s 1. → usmérjanje čebél na ang.: afterswarm pášo 2. vplivanje na vedênje čebel, zlasti za nem.: nachschwarm m. raziskovalne namene drújec -jca m zastar. → drúgi ròj ang.: science-oriented training of honeybees drúžbena čebéla -e -e ž nav. mn. čebela, ki živi nem.: wissenschaftorientierte dressur von v družinah, na primer kranjska čebela, itali- Honigbienen f. janska čebela S: sociálno živéča čebéla, zastar. drevésna smôla -e -e ž smolnata snov, ki jo zádružno živéča čebéla čebele nabirajo zlasti na popkih nekaterih ang.: social honeybee dreves, v koških nosijo v panj in nekoliko nem.: soziale Honigbiene f. predelano uporabijo kot zadelavino družína -e ž ↔ čebélja družína ang.: tree resin držálce -a s drugi člen tipalnice, na katerem nem.: baumharz n. je organ, s katerim čebela zaznava tresljaje drevésna ušíca -e -e ž nav. mn. → lúbna ušíca ali zračne tokove, lat. pedicellus S: ročíca drevésni sók -ega -a m tekočina z raztopljeni- prim.: ročník mi organskimi snovmi, ki se po sitastih ceveh ang.: pedicell drevja prevaja od mesta nastanka proti mestu nem.: Wendeglied n. porabe oziroma skladiščenja Dufourjeva žléza -e -e [difúr-] ž → alkálna ang.: tree sap strúpnica nem.: baumsaft m. dúnajčan -a m nekdaj, strok. pog. → dúnajski drobír -ja m drobci zgrizenih voščenih, mednih pánj pokrovcev, delčkov satja, cvetnega prahu, dúnajski pánj -ega -a m nekdaj trietažni panj s 3 nečistoč, ki se nabirajo na panjskem dnu x 10 visečimi satniki notranje mere 235 mm ang.: debris x 200 mm na toplo stavbo in pregrado z ozko nem.: abfall m., Gemüll m. veho med dvotretjinskim plodiščem in eno- drúgec -gca m zastar. → drúgi ròj tretjinskim mediščem S: strok. pog. dúnajčan drúgi opŕsni obróček -ega -ega -čka m negib- ang.: Wienna-hive ljiv del med prvim in tretjim oprsnim obroč- nem.: Wiener-beute f. kom hitinskega oklepa čebeljega oprsja, iz dúšnica -e ž → dihálnica katerega izrašča par sprednjih kril in drugi dvákrátno presájanje ličínk -ega -a -- s presa- par nog prim.: četŕti opŕsni obróček, pŕvi opŕsni janje ličink, ko začne starter ali rednik vce- obróček, trétji opŕsni obróček pljeno ličinko hraniti z matičnim mlečkom, ang.: mesothorax nato jo vzrejevalec odstrani in vcepi novo, nem.: mesothorax m., mittelbrustring m. čim mlajšo iz odbrane družine S: dvójno drúgi pár čebéljih kríl -ega -a -- -- m manjši cépljenje ličínk od dveh parov čebeljih kril, ki je bližje zadku ang.: double grafting in se med letom s kaveljčki spenja s prvim nem.: doppeltes Umlarven n. parom S: zádnji pár čebéljih kríl prim.: pŕvi pár dvanájstsátar -ja m strok. pog. → dvanájstsátni čebéljih kríl AŽ-pánj ang.: hind wings dvanájstsátni AŽ-pánj -ega -a [ažé] m aŽ-panj nem.: Hinterflügelpaar n. z 2 x 12 sati S: strok. pog. dvanájstsátar prim.: drúgi pár čebéljih nóg -ega -a -- -- m srednji od desétsátni AŽ-pánj, devétsátni AŽ-pánj, enájstsátni treh parov čebeljih nog, ki izrašča iz drugega AŽ-pánj, sédemsátni AŽ-pánj, tríetážni pánj (2) oprsnega obročka, za premikanje po podlagi, ang.: twelve-frame aŽ-beehive čiščenje cvetnega prahu z oprsja S: srédnji pár nem.: Zwölf-Waben-aŽ-beute f. čebéljih nóg prim.: pŕvi pár čebéljih nóg, trétji dvóetážno prezimovánje čebéljih družín -ega pár čebéljih nóg -a -- -- s prezimovanje družin v dveh etažah ang.: middle legs, midlegs panjske enote nem.: mittelbeinpaar n. ang.: two-storey wintering drúgi ròj -ega rôja m po vrsti drugi roj iz iste nem.: doppelraumüberwinterung f. družine v isti čebelarski sezoni s še neopra- dvoják -a m 1. panj s prostorom za dve družini šeno matico S: zastar. drúgec, zastar. drújec s pokončno ločilno steno, v kateri je navadno prim.: pŕvi ròj, trétji ròj veha, ki jo čebelar odpre, če družini združuje 53 dvójni mréžasti vlóžek ang.: twin-hive ang.: double entrance nem.: doppelbeute f. nem.: doppeltes Flugloch n. 2. nakladni panj, pri katerem je na spodnje dvókrílec -lca m nav. mn. žuželke iz rodu dipte-plodišče z matico poveznjeno drugo plodi- ra, kamor se uvrščajo tudi muhe, z zakrnelim šče drugim parom kril ang.: double brood chamber beehive ang.: diptera pl., two-winged fly nem.: doppel-brutraum-beute f. nem.: diptera m. pl., Zweiflügler m. pl. dvójni mréžasti vlóžek -ega -ega -žka m nava- dvólétna mática -e -e ž čebelja matica drugo dno lesen premični okvir z žično, plastično leto po izleženju prim.: ênolétna mática, lé- mrežo na zgornji in spodnji strani, ki pri na- tošnja mática, trílétna mática kladnem panju onemogoča prehod čebel in se ang.: two year old queen namesti med nakladi, da se ločita dve družini, nem.: zweijährige königin f. ki sta nameščeni druga vrh druge zaradi med- dvómátična čebélja družína -e -e -e ž s čebe- sebojnega ogrevanja S: dvójni okvír, dvómréžni larjevim posegom narejena družina z dvema okvír maticama, ločenima z matično rešetko ang.: double mesh screen ang.: two-queen bee colony nem.: doppel-Gitterschied m. nem.: zwei-königinnen bienenvolk n. dvójni okvír -ega -ja m → dvójni mréžasti vlóžek dvómátični pánj -ega -a m družina v panju z dvójni sátni pitálnik -ega -ega -a m satni pital- dvema maticama pri dvomatičnem čebelar- nik v širini dveh satnikov, ki se navadno vloži jenju kot drugi sati neposredno ob čebelje gnezdo ang.: two-queen beehive, double queen bee- S: dvósátni pitálnik hive ang.: double-frame feeder nem.: zwei-königinnen-beute f. nem.: Zweiwaben-Futtertasche f., Zweiwa- dvómátični sistém -ega -a m → čebelárjenje z ben-Futtertrog m. dvéma máticama, dvómátično čebelárjenje dvójni sládkor -ega -órja m sladkor iz dveh dvómátično čebelárjenje -ega -a s čebelar- molekul enostavnega sladkorja, ki je v medu jenje v panjih z dvema, z matično rešetko kot saharoza, laktoza, maltoza ločenima plodiščema, s skupnim mediščem ang.: double sugar in z dvema maticama S: čebelárjenje z dvéma nem.: Zweifachzucker m. máticama, dvómátični sistém prim.: čebelárje- dvójno cépljenje ličínk -ega -a -- s presajanje nje z êno mático, čebelárjenje z vèč máticami v ličink, ko začne starter ali rednik vcepljeno ístem pánju, ênomátično čebelárjenje, vèčmátično ličinko hraniti z matičnim mlečkom, nato jo čebelárjenje vzrejevalec odstrani in vcepi novo, čim mlaj- ang.: two-queen operation, two-queen sy- šo iz odbrane družine S: dvákrátno presájanje stem ličínk prim.: ênkratno cépljenje ličínk nem.: zwei-königinnen-betrieb m. ang.: double grafting dvómréžni okvír -ega -ja m → dvójni mréžasti nem.: doppeltes Umlarven n. vlóžek dvójno medênje -ega -a s sočasno izločanje dvónakládna čebélja družína -e -e -e ž druži- medičine ali mane dveh različnih pomemb- na v dveh nakladah nakladnega panja nih virov medenja ang.: two-hive box bee colony ang.: double nectar flow nem.: Zweizargenvolk n., zweizargiges volk nem.: doppeltracht f. n. dvójno síto -ega -a s navadno polkroglasta pri- dvónakládni pánj -ega -a m nakladni panj z prava z redkejšo in gostejšo mrežo za prece- dvema nakladama janje medu ang.: two-hive box beehive ang.: double strainer nem.: zweizargige beute f. nem.: doppelsieb n. dvósátni pitálnik -ega -a m satni pitalnik v ši- dvójno žrêlo -ega -a s žrelo med dvema panj- rini dveh satnikov, ki se navadno vloži kot skima etažama, razdeljeno na polovico, z drugi sati neposredno ob čebelje gnezdo S: možnostjo zapiranja enega dela, za hkratno dvójni sátni pitálnik ali ločeno vletavanje in izletavanje čebel ang.: double-frame feeder 54 ekspórtovec nem.: Zweiwaben-Futtertasche f., Zweiwa- na toplo ali hladno stavbo s sati, visečimi na ben-Futtertrog m. letvicah dvósátni plemenílnik -ega -a m vzreji matic ang.: kranjič-type beehive, converted to a namenjen manjši panj z dvema satnikoma in movable bar hive* prostorom za sladkorno testo nem.: kranjič, umgebaut in einen bienen- ang.: two-frame mating hive stock mit beweglichen Wabenleisten* m. nem.: Zweiwaben-befruchtungskästchen n. dzierzonovec -vca [džeržón-] m strok. pog. → dvóspôlna čebéla -e -e ž čebelji osebek, ki je Dzierzonov pánj po zunanjosti telesa podoben trotu in čebeli Dzierzonovo diamántno pravílo -ega -ega -a delavki [džeržón-] s priporočilo Jana dzierzona, da ang.: gynandromorph, gynandromorph bee se družinam na začetku glavne paše odvza- nem.: Zwitter m., Zwitterbiene f. mejo matice, s čimer se zelo poveča pridelek dvóspôlnik -a m osebek z moškimi in ženskimi medu spolnimi organi, ki se pri čebelah pojavi zara- ang.: dzierzon rule di nepravilnosti v razvoju S: hermafrodít nem.: dzierzons diamantene regel f., dzier- ang.: hermaphrodite zons regel f. nem.: Hermaphrodit m. Dzierzonov pánj -ega -a in dzierzonov pánj dvóstránski čebelnják -ega -a m čebelnjak, v -ega -a [džeržón-] m nekdaj panj z visečim katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve premičnim satjem na nosilnih letvicah, ki je strani neba vstavljeno na hladno stavbo, imenovan po ang.: two-sided apiary konstruktorju Janu dzierzonu S: strok. pog. nem.: bienenhaus mit zwei Flugfronten n., dzierzonovec zweisetiges bienenhaus n. ang.: dzierzon beehive dvóstránski prevózni čebelnják -ega -ega -a nem.: dzierzon-beute f. m prevozni čebelnjak, v katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani neba ang.: two-sided migratory apiary nem.: Wanderbienenstand mit zwei Flugfron- E ten m., zweiseitiges Wanderbienenstand m. dvótretjínska nakláda -e -e ž naklada za plodi- šče in medišče, visoka približno dve tretjini egíptovska čebéla -e -e ž medonosna čebela višine najvišje naklade pri določenem tipu podvrste Apis mellifera lamarckii, razširjena nakladnega panja, pri lr-panju 168 mm ob spodnjem toku nila ang.: two-thirds shallow hive body ang.: egyptian honey bee nem.: Zweidrittel-Flachzarge f. nem.: egyptische biene f. dvótretjínski LR-pánj -ega -a [elèr] m nizko- ekonómska čebélja páša -e -e -e ž paša na nakladni lr-panj iz dvotretjinskih naklad večjih površinah z medovitimi rastlinami, na višine 168 mm in s satniki zunanje mere 448 katerih lahko čebele naberejo toliko medičine mm x 160 mm ali mane, da je čebelarjenje donosno ang.: two-thirds shallow-depth lr-hive body ang.: productive bee pasture nem.: Zweidrittel-lr-Flachzarge f. nem.: Wirtschaftstracht f. dvótretjínski sátnik -ega -a m satnik višine 160 ekotíp čebél -a -- m → krajévni razlíček čebél mm za dvotretjinsko naklado lr-panja eksokrína žléza -e -e ž → žléza z zunánjim iz- ang.: two-thirds shallow frame lóčanjem nem.: Zweidrittel-Flachrähmchenmaß n. eksoskelét -a m → hitínski oklèp dvótretjínsko plodíšče -ega -a s plodišče v ekspórtni pánj -ega -a m nekdaj skladovnični dvotretjinski nakladi lr-panja panj s 7 aŽ-sati za prodajo čebel ali za re- ang.: two-thirds shallow-depth brood cham- zervno družino S: strok. pog. ekspórtovec ber ang.: export beehive with seven aŽ-frames* nem.: Zweidrittel-brutraumzarge f. nem.: versandkasten mit sieben aŽ-Waben* dzierzonirani kranjìč -ega -íča [džeržoní-] m m. nekdaj kranjič, preurejen za premično satje, ekspórtovec -vca m strok. pog. → ekspórtni pánj 55 ékstraflorálni medôvnik ékstraflorálni medôvnik -ega -a m → ízven- eléktrični zažičeválec -ega -lca m nestrok. → cvétni medôvnik eléktrični zažičeválnik eléktrična prevódnost medú -e -i -- in eléktrič- eléktrični zažičeválnik -ega -a m priprava, s na prevódnost méda -e -i -- ž fizikalna lastnost katero se z električnim tokom segreje žica sa- medu, s katero se glede na koncentracijo zla- tnika, da se vtopi v satnico S: nestrok. eléktrični sti mineralnih snovi in vsebnosti elektrolitov zažičeválec določa njegov izvor S: elektrolítska prevódnost ang.: electric wire embedder medú, eléktroprevódnost medú nem.: elektrisches einlötgerät n. ang.: electrical conductivity of honey elektrolítska prevódnost medú -e -i -- in elek- nem.: elektrische leitfähigkeit des Honigs n. trolítska prevódnost méda -e -i -- ž → eléktrič- eléktrične vílice -ih vílic ž mn. vilice za odkri- na prevódnost medú vanje satja, ogrevane z električnim grelcem elektrónska téhtnica -e -e ž naprava iz me- ang.: electric uncapping fork hanskega in elektronskega dela, lahko tudi nem.: elektrisch beheizte entdeckelungsga- mobilnega telefona, za daljinsko spremljanje bel* f. teže kontrolnega panja prim.: čebelárska eléktrični izrezoválnik -ega -a m priprava z no- téhtnica žem, ki ga ogreva električni grelec, za izrezo- ang.: electronic beehive scale vanje starega satja iz satnikov nem.: elektronische stockwage f. ang.: electric comb knife eléktroprevódnost medú -i -- in eléktropre- nem.: elektrisch beheiztes Wabenmesser* n. vódnost méda -i -- ž → eléktrična prevódnost eléktrični kuhálnik čebéljega vóska -ega -a medú -- -- m priprava z dvojno steno, navadno na- enájstsátar -ja m strok. pog. → enájstsátni AŽ- polnjeno z oljem, v kateri ob segrevanju z pánj električnim grelcem vosek doseže tako tem- enájstsátni AŽ-pánj -ega -a [ažé] m k: AŽ-11 peraturo, da se razkuži in prečisti aŽ-panj z 2 x 11 sati S: strok. pog. enájstsátar ang.: electric wax melter prim.: desétsátni AŽ-pánj, devétsátni AŽ-pánj, nem.: elektrischer Wachsschmelzer m. dvanájstsátni AŽ-pánj, sédemsátni AŽ-pánj, trí- eléktrični kuhálnik voščín -ega -a -- m pripra- etážni pánj (2) va, v kateri se iz satov, voščin loči vosek od ang.: eleven-frame aŽ-beehive srajčk in nečistoč s pomočjo segrevanja vode, nem.: elf-Waben-aŽ-beute f. pare ali olja z električnim grelcem v kotlu encím -a m 1. beljakovina, ki nastaja v organiz- ang.: electric wax extractor mih, pospešuje hitrost biokemičnih reakcij in nem.: elektrischer dampfwachsschmelzer m. je aktivna snov pri čebelji obdelavi medičine eléktrični mešálnik sladkórne raztopíne -ega in cvetnega prahu za shranitev v satju -a -- -- m večja posoda iz nerjavne pločevine ang.: enzyme z odtočno pipo pri dnu in z mešalno palico na nem.: enzym n. električni pogon za pripravo zlasti sladkorne 2. beljakovina ali druga snov, ki omogoča ali raztopine pospešuje fermentacijo S: fermènt ang.: electric syrup mixer ang.: ferment nem.: elektrisch betriebener Zuckerlösung- nem.: Ferment n. rührgerät* n. endokrína žléza -e -e ž → žléza z nótranjim iz- eléktrični nòž -ega nôža m čebelarsko orodje z lóčanjem električno ogrevanim rezilom za odstranjeva- enkávstika -e ž antični način slikanja z bar- nje voščenih pokrovcev z medenega satja vami, primešanimi raztaljenemu čebeljemu ang.: electric uncapping knife vosku nem.: elektrisch beheiztes entdeckelungs- ang.: encaustic painting, hot wax painting messer* n. nem.: enkaustik f., Heißwachsmalerei f. eléktrični topílnik voščín -ega -a -- m priprava ênkratno cépljenje ličínk -ega -a -- s prenos z električnim grelcem za taljenje čebeljega čim mlajše ličinke iz čebelje celice odbrane voska iz satja, voščin družine v nastavek matičnika prim.: dvójno ang.: electric wax melter cépljenje ličínk nem.: elektrischer Wachsschmelzer m. ang.: single grafting 56 evódija nem.: einmaliges Umlarven n. nem.: epizootiologische Umfrage f. ênolétna mática -e -e ž čebelja matica, prvo erlóza -e ž trisaharid v medu, sestavljen iz dveh leto po izleženju prim.: dvólétna mática, léto-molekul glukoze in ene molekule fruktoze šnja mática, trílétna mática ang.: erlose ang.: one year old queen nem.: erlose f. nem.: einjährige königin f. esparzéta -e ž → navádna túrška dételja ênomátično čebelárjenje -ega -a s čebelarjenje etanójska kislína -e -e ž → ócetna kislína v panjih z enim plodiščem, navadno ločenim etáža -e ž strok. pog. → pánjska etáža z matično rešetko od enega ali več medišč, etêrično ólje -ega -a s naravno olje značilnega in z eno matico S: čebelárjenje z êno mático vonja, ki ga izločajo nekatere dišeče rastline prim.: čebelárjenje z dvéma máticama, čebe- ang.: ethereal oil, volatile oil lárjenje z vèč máticami v ístem pánju, dvómátično nem.: etherisches Öl n. čebelárjenje etolóška lastnóst čebél -e -i -- ž vsaka od ve- ang.: single queen operation denjskih lastnosti čebel, kot so mirnost, napa- nem.: betriebsweise mit einer königin f. dalnost, rojivost ênoóka čebéla -e -e ž čebela delavka ali trot ang.: etologic property of honeybees z nepravilnostjo v razvoju, ko se par mreža- nem.: etologisches merkmal der Honigbiene stih in troje pikčastih oči združi v eno, ki se v n. obliki polmeseca širi čez čelo S: kiklópka evidénčna oznáka mátice -e -e -- ž navadno ang.: cyclop honeybee številčna oznaka v rodovniški knjigi, pod nem.: einäugige biene f. katero je matica vodena in je iz nje razviden ênosátni pitálnik -ega -a m pitalnik v širini njen izvor enega sata, ki se navadno namesti neposre- ang.: queen reference number dno ob čebelje gnezdo nem.: Zuchtbuchnummer der königin f. ang.: single frame feeder evidénčna števílka stojíšča -e -e -- ž števil- nem.: einwabenfuttertasche f. ka stojišča panjev za začasen dovoz čebel na ênosátni plemenílnik -ega -a m vzreji ma- pašo ali prezimovališče, določena s pravilni- tic namenjen majhen panj z enim satnikom kom katastra čebelje paše in čebelarskega pa- in prostorom za sladkorno testo S: zastar. šnega reda in vpisana v evidenco čebelnjakov ênosátni prašílnik, sátni plemenílnik pri pristojnem ministrstvu ang.: single frame mating hive ang.: apiary reference number nem.: einwabenbefrüchtungskästchen n., nem.: bienenstandregisternummer f., stand- einwabenkästchen n. nummer f. ênosátni prašílnik -ega -a m zastar. → ênosátni evkalípt -a in evkalíptus -a m nav. mn. zelo vi- plemenílnik soka zimzelena listnata drevesa z gladkim enostávni sládkor -ega -órja m → mónosaharíd deblom, ki nudijo čebelam odlično medičin- ênotretjínski satìč -ega -íča m sat velikosti ene sko in skromno pelodno pašo, lat. Eucaliptus tretjine dolžine standardnega sata za uporabo spp. navadno v plemenilniku ang.: box tree, eucalypt ang.: one third frame* nem.: eukalyptus m. nem.: eindrittel-rämchen* f. evkalíptov méd -ega medú in -ega méda m v ne- entomofílna rastlína -e -e ž → žužkocvétka katerih deželah med iz medičine, ki jo čebele entomologíja -e ž veda o žuželkah S: žužkoslôv- naberejo na cvetovih evkalipta in predelajo z je dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: entomology ang.: eucalypt honey nem.: entomologie f. nem.: eukalyptushonig m. epidêrmis -a m → povŕhnjica evkalíptus -a m gl. evkalípt epitélij -a m → povŕhnjica evódija -e ž nav. mn. listnata drevesa z drobni- epizootiolóška ankéta -e -e ž anketa, s katero mi, belorumenkastimi cvetovi v češuljastih se zbirajo podatki o zdravstvenem stanju ži- socvetjih, ki nudijo čebelam odlično medi- vali, tudi čebel činsko in pelodno pašo, lat. Euodia spp. S: ang.: epizoothiologic investigation čebélje drevó 5 evrópska gnilôba ang.: euodia nem.: Phenylalanin n. nem.: euodie f., trompetenbaum m. fenográm medênja -a -- m zapis časovnega evrópska gnilôba -e -e ž → pohlévna gnilôba če- pojavljanja medenja posameznih medovitih bélje zalége rastlin evrópska gnilôba čebélje zalége -e -e -- -- ž ang.: phenogram of nectar flow → pohlévna gnilôba čebélje zalége nem.: Phänogramm der nektartracht n. fenolóški koledár -ega -ja m časovni zapis pe- riodičnih pojavov v rastlinskem in živalskem svetu, zlasti v zvezi s podnebjem, vremenom F določenega območja, na primer čas cvetenja medovitih rastlin ang.: phenological calendar facélija -e ž kulturna rastlina z močno razve- nem.: Phänologischer kalender m. jenim steblom in modrimi ali modrikastimi fermènt -ênta m beljakovina ali druga snov, ki cvetovi v polžastih socvetjih, ki nudi čebe- omogoča ali pospešuje fermentacijo S: encím lam odlično medičinsko in skromno pelodno (2), kvasína pašo, lat. Phacelia tanacetifolia ang.: ferment ang.: phacelia nem.: Ferment n. nem.: büschelschön f., Phazelie f. fermentácija -e ž zaporedje biokemičnih reak- facélijin méd -ega medú in -ega méda m med iz cij, pri katerih se sladkor spremeni v alkohol medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih in ogljikov dioksid S: kvášenje prim.: mléč- facelije in predelajo z dodajanjem izločkov nokislínsko vrênje zlasti slinskih žlez ang.: fermentation ang.: phacelia honey nem.: Fermentation f. nem.: Phazelienhonig m. fermentírani cvétni práh -ega -ega prahú m faringeálna žléza -e -e ž → slínska žléza cvetni prah v satnih celicah, ki se ob mlečno- Fárrarjeva nakláda -e -e in fárrarjeva nakláda -e kislinskem vrenju z dodajanjem izločkov če- -e ž kvadratasta naklada pri Farrarjevem panju beljih žlez in mlečnokislinskih bakterij delno z zunanjimi merami 500 mm in z višino 170 predela S: čebélji krúhek mm, z dvanajstimi visečimi satniki, imenova- ang.: bee bread na po konstruktorju Claytonu leonu Farrarju nem.: bienenbrot n. prim.: Fárrarjev pánj, Fárrarjev sátnik fermentírani méd -ega medú in -ega méda m ang.: Farrar hive box med, ki zaradi previsoke vsebnosti vode in nem.: Farrar-magazin n. delovanja kvasovk zavre in zato izgubi svojo Fárrarjev pánj -ega -a in fárrarjev pánj -ega -a m kakovost S: skísani méd nizkonakladni panj z enako dolžino in širino ang.: fermented honey naklad 500 mm in višino 170 mm, imenovan nem.: fermentierter Honig m., gäriger Honig po konstruktorju Claytonu leonu Farrarju m. prim.: Fárrjeva nakláda, Fárrarjev sátnik feromón -a m snov, ki jo izločajo žleze z zuna- ang.: Farrar beehive njim izločanjem in vpliva na vedenje iste vrste nem.: Farrar-beute f. živali v skupini, tudi čebel Gl: alármni fero- Fárrarjev sátnik -ega -a in fárrarjev sátnik -ega món, feromón čeljústne žléze, feromón Kožévnikove -a m satnik pri Farrarjevem panju z zunanji- žléze, feromón Nasónove žléze, feromón stopálne mi merami 440 mm x 160 mm, imenovan žléze, feromón tergálne žléze, feromón tróta, fero- po konstruktorju Claytonu leonu Farrarju món zalége, kontáktni feromón, mátični feromón prim.: Fárrjeva nakláda, Fárrarjev pánj ang.: pheromone ang.: Farrar frame nem.: Pheromon n. nem.: Farrar-rähmchen n. feromón čeljústne žléze -a -- -- m feromon, ki fenilalanín -a m aminokislina v medu, ki je ga izloča čeljustna žleza matice, preprečuje aktivna snov med nastajanjem aromatičnih gradnjo matičnikov in omogoča zbiranje če- snovi v njem bel v roju S: čeljústni feromón, feromón mandi- ang.: phenylalanine bulárne žléze 58 florálni medôvnik ang.: queen mandibular pheromone feromón tróta -a -- m feromon, ki ga izloča nem.: königinnenpheromon n., Queen-sub- čeljustna žleza pri trotih, omogoča zbiranje stanz f. trotov v zbirališčih in privablja matice feromón Kožévnikove žléze -a -- -- m → alár- ang.: drone pheromone mni feromón nem.: drohnenpheromon n. feromón mandibulárne žléze -a -- -- m → fero- feromón zalége -a -- m feromon, ki se spro- món čeljústne žléze šča iz nepokrite in pokrite zalege, preprečuje feromón Nasánove žléze -a -- -- m → feromón razvoj jajčnikov pri čebelah delavkah in jih Nasónove žléze spodbuja k nabiranju cvetnega prahu feromón Nasónove žléze -a -- -- m feromon, ang.: brood recognition pheromone ki ga izloča nasonova žleza, pri rojenju omo- nem.: brutpheromon n. goča označevanje mesta, kamor se usede roj, figurálni pánj -ega -a m panj, oblikovan kot lik pri prašenju pa poti vračajoči se matici S: živali, navadno medveda, ali človeka, iz de- Nasónov feromón, feromón Nosánove žléze, fero- bla z naravno ali umetno izdolbeno duplino, món Nasánove žléze, Nasánov feromón, Nosánov zlasti za okras vrtov feromón ang.: sculptured beehive ang.: nasonov gland pheromone, nasonov nem.: bildstock m., Figurenbeute f. pheromone, nassanov gland secretion filamentózni vírus -ega -a m virus, ki se raz- nem.: nassanoff-sekret n. množuje v jajčnikih odraslih čebel, povzroča feromón Nosánove žléze -a -- -- m → feromón mlečno belo obarvanost hemolimfe in se po- Nasónove žléze javi ob nosemavosti feromónska regulácija vedênja -e -e -- ž ve- ang.: filamentous virus denje čebel pod vplivom feromonov, ki jih nem.: Filamentoses virus n. izločajo zlasti matica in čebele delavke filtrírani méd -ega medú in -ega méda m med, ang.: pheromone regulation of behaviour iz katerega se s filtriranjem odstrani večji del nem.: pheromonale verhaltensregulation f. cvetnega prahu in morebitni drugi delci feromónska žléza -e -e ž nav. mn. vsaka od več ang.: filtered honey žlez, ki izločajo feromone, na primer čelju- nem.: Filterhonig m. stna, nasonova, koževnikova S: vonjávna žlé- fíltrni prekát -ega -a m del prebavila listnih ušic za, vonjálna žléza in kaparjev, skozi katerega se pretaka večina ang.: pheromone secreting gland vsrkanih rastlinskih sokov in se pri tem ne nem.: pheromonerzeugende drüse f. prebavijo feromón stopálne žléze -a -- -- m feromon, ki ang.: -- ga izloča stopalna žleza matice in omogoča nem.: -- čebelam delavkam, da jo prepoznajo, in s finišêr -ja m strok. pog. → redník feromonom čeljustne in hrbtne žleze zavira fítofarmacévtsko srédstvo -ega -a s kemično gradnjo matičnikov in razvoj jajčnikov pri sredstvo za selektivno zatiranje zlasti rastlin, delavkah S: stopálni feromón, tarzálni feromón, navadno na površinah z določeno kulturno feromón tarzálne žléze, slédni feromón rastlino, ki ob nepravilni uporabi pomori če- ang.: footprint pheromone, tarsal pheromone, bele tarsal scent ang.: phytopharmaceutical agent nem.: Fußspur-Pheromon n., tarsaldrüsense- nem.: phytopharmazeutischer Wirkstoff m. kret n. fiziolóška trótovka -e -e ž nav. mn. → čebéla feromón tarzálne žléze -a -- -- m → feromón trótovka stopálne žléze flagelát -a m → bíčkar feromón tergálne žléze -a -- -- m feromon, ki floém -a m sitaste cevi rastline, po katerih se ga izloča hrbtna žleza na zadku matice, omo-prevajajo organske snovi, nastajajoče pri asi- goča čebelam delavkam, da jo prepoznajo, in milaciji zavira gradnjo matičnikov in razvoj jajčnikov ang.: phloem pri delavkah nem.: Phloem n. ang.: tergal pheromone floémski sók -ega -a m → rastlínski sók nem.: Pheromon der rückenschuppendrüse n. florálni medôvnik -ega -a m → cvétni medôvnik 5 flumetrín flumetrín -a m nekdaj sintetično pridobljeno ang.: frontal gynandromorph kemofarmacevtsko sredstvo na osnovi pe- nem.: Frontalzwitter m. ritroida za uničevanje pajkovcev, tudi varoj fruktóza -e ž v vodi dobro topen monosaharid, prim.: fluvalinát ena glavnih sestavin medu, ki povzroča nje- ang.: Flumethrin govo počasno kristalizacijo S: sádni sládkor nem.: Flumetrin n. ang.: fructose fluvalinát -a m nekdaj kemofarmacevtsko sred- nem.: Fruktose f. stvo na osnovi peritroida za zatiranje varoze fungicíd -a m kemofarmacevtsko sredstvo za prim.: flumetrín zatiranje gliv, plesni prim.: akaricíd, herbicíd, ang.: Fluvalinat insekticíd, pesticíd, varoacíd, želódčni insekticíd nem.: Fluvalinat n. ang.: fungicide fólbeks -a m nekdaj kemofarmacevtsko sred- nem.: Fungizid n. stvo na osnovi brompropilata za zatiranje pr- furlánska čebéla -e -e ž nestrok. pog. čebela šičavosti, varoze v obliki lističev za dimlje- križanec med kranjsko in italijansko čebelo, nje čebel razširjena na Primorskem, na območju med ang.: Folbex slovenijo in italijo in v Furlaniji nem.: Folbex n. ang.: Friulian honey bee folikulárna célica -e -e ž del jajčne cevke v nem.: Friaulische biene f. spolni žlezi matice, v kateri nastajajo jajčeca furlánski méd -ega medú in -ega méda m → ang.: granulosa cell škržátov méd nem.: Granulosazelle f. FV-pánj -a in pánj FV -a -- [f[v\] m nizkonakla- formaldehíd -a m snov ostrega vonja, tudi v dni panj z 10 sati na toplo ali hladno stavbo medu, ki nastane z oksidacijo metanola z enako dolžino in širino naklad, z višino na- ang.: formaldehyde klad 168 mm in z zunanjimi merami satnika nem.: Formaldehyd f. 354 mm x 160 mm, imenovan po konstruk- fótotáktična metóda -e -e ž metoda, pri kateri torju matjažu vehovcu S: Véhovčev pánj čebele zaradi osvetljenosti s sata v druge dele ang.: Fv-beehive panja prenašajo kristalizirano mano in jo s nem.: Fv-beute f. pomočjo vode in encimov predelajo v tekoči med prim.: osvetljêni pánj ang.: phototactic method nem.: phototaktische methode f. G Fránčič-Debelákova zakláda -e -e in fránčič- -debelákova zakláda -e -e ž zaklada z vgraje- no matično rešetko, s pokončno postavljenimi gáber -bra m nav. mn. gozdna drevesa z napilje- aŽ-sati na hladno stavbo in z dodanimi satiči nimi listi, ki nudijo čebelam zlasti pelodno, v zgornjem delu, imenovana po konstruktor- občasno pa tudi manino pašo, lat. Carpinus jih igorju Frančiču in marjanu debelaku spp. ang.: -- ang.: hornbeam nem.: -- nem.: Weißbuche f. Fránčičev pitálnik -ega -a in fránčičev pitálnik -ega gádovec -vca m nav. mn. zelnate rastline ali -a m pitalnik v velikosti okenca aŽ-panja, pri polgrmi s pokončnim dlakavim steblom in katerem se z velikostjo odprtine za prehod rdečimi, belimi, bledovijoličastimi cvetovi čebel uravnava hitrost odvzemanja hrane, v dolgih cilindričnih metličastih socvetjih, imenovan po konstruktorju igorju Frančiču ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko in ang.: Frančič feeder skromno pelodno pašo, lat. Echium spp. nem.: Frančič-Futterspender m. ang.: blueweed, viper's bugloss frontálni dvóspôlnik -ega -a m dvospolna žu- nem.: natternkopf m. želka, tudi čebela, pri kateri imata spodnja in galaktóza -e ž monosaharid, ki je kemično ve- zgornja polovica telesa različna zunanja tele- zan v laktozi in se med presnovo spremeni v sna znamenja, ena ženskega, druga moškega glukozo spola ang.: galactose 60 glòg nem.: Galactose f. ang.: Glavar beehive gánglij -a m skupek živčnega tkiva z veliko ce- nem.: Glavar-beute f. ličnimi telesi in prepleti živčnih vlaken, ki je glavínec -nca m nav. mn. rastline s celorobimi pri nevretenčarjih, tudi čebelah, del osrednje- ali pernatimi listi in škrlatnimi, nekatere vrste ga živčevja S: žívčni vozlìč tudi z modrimi ali rumenimi cvetovi v koških, ang.: ganglion, nerve-knot ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko in nem.: Ganglion n. pelodno pašo, lat. Centaurea spp. Gašperínova mátičnica -e -e in gašperínova ang.: knapweed, star thistle mátičnica -e -e ž nekdaj podolgovata dodajalna nem.: Flockenblume f. matičnica iz žične mreže s kovinskim obeša- glávna čebélja páša -e -e -e ž paša, na kateri je lom, ki je na enem koncu zaprta z nepremič- v pašni sezoni največji donos medu nim, na drugem pa s snemljivim lesenim če- ang.: main honey flow pom, imenovana po konstruktorju Gašperinu nem.: Haupttracht f. ang.: Gašperin queen cage glávna spomladánska čebélja páša -e -e -e -e nem.: Gašperin-Weiselkäfig m. ž paša, na kateri je spomladi največji donos gávčo -a m kemofarmacevtsko sredstvo za za- medu tiranje žuželk z aktivno snovjo imidakloprid, ang.: main spring honey flow ki že v majhnih količinah škodljivo vpliva na nem.: Hauptfrühlingstracht f. čebele glavníček -čka m polkrožna zajeda na zgibu ang.: Gaucho prvega para čebeljih nog, ki skupaj s trnom nem.: Gaucho n. služi za čiščenje tipalnic geográfsko porêklo medú -ega -a -- in geográf- ang.: antenna comb, strigilis sko porêklo méda -ega -a -- s oznaka medu, ki nem.: Putzkamm m., Putzscharte f. izhaja iz določenega območja in mora ustre- glávni vír medênja -ega -a -- m medovita rastli- zati zakonsko določenim predpisom o vseb- na z izločanjem medičine ali mane, ki omo- nosti vode, hidroksimetilfurfurala, o ustrezni goča največji donos medu v pašni sezoni električni prevodnosti in določenih kemičnih, ang.: major nectar source bioloških in senzoričnih lastnostih nem.: Haupttrachtquelle f. ang.: geographical origin of honey glávno žrêlo -ega -a s največje žrelo na spre- nem.: geographische Herkunft des Honigs f. dnji steni panja, navadno spodnje germárij -a m vrhnji del jajčne cevke v jajčniku ang.: main entrance čebelje matice, v katerem nastajajo jajčeca nem.: Hauptflugloch n. prim.: vitelárij gledíčevka -e ž visoko listnato parkovno drevo ang.: germarium z mogočno zračno krošnjo, s trni poraslimi nem.: Germarium n. vejami, rumenkastozelenimi cvetovi v paz- gêrstungovec -vca m nekdaj → Gêrstungov pánj dušnih grozdastih socvetjih in plodovi v sab- Gêrstungov pánj -ega -a in gêrstungov pánj ljastih strokih, ki nudi čebelam zelo dobro -ega -a m nekdaj panj z upravljanjem od zadaj medičinsko in pelodno pašo, lat. Gleditschia in zgoraj, ki ima v plodišču pokončne satnike triacanthos S: nestrok. pog. gledíčija zunanje mere 260 mm x 410 mm postavlje- ang.: honey locust, three-thorned acacia ne na toplo stavbo, premično medišče pa ima nem.: Gledischie f. sate polovične mere, imenovan po konstruk- gledíčija -e ž nestrok. pog. → gledíčevka torju Ferdinandu Gerstungu S: gêrstungovec glínasti váljasti pánj -ega -ega -a m nekdaj panj ang.: Gerstung beehive iz gline v obliki valja s premerom približno nem.: Gerstungbeute f., Gerstung-beute f. 30 cm, postavljen pokončno, ali z manjšim Glavárjev pánj -ega -a in glavárjev pánj -ega -a m premerom, nameščen vodoravno nekdaj panj z nepremičnim satjem, ki ga sesta- ang.: cylindrical clay beehive vljajo nizki, kranjičem podobni nastavki, z zu- nem.: zylinderförmige tonbeute f. nanjimi merami 325 mm x 199 mm x 780 mm, globôka célica -e -e ž žarg. → podáljšana célica ki jih je mogoče s pomočjo veh in z odstranlji- glòg glóga m nav. mn. trnati listopadni grmi vo podnico sestavljati v večje enote, imenovan ali nizka drevesa z napiljenimi listi in beli- po konstruktorju Petru Pavlu Glavarju mi cvetovi v pokončnih kobulastih latih, ki 61 glosométer nudijo čebelam dobro medičinsko in pelodno sklep za stiskanje cvetnega prahu v grudice pašo, lat. Crataegus spp. prim.: stiskálni sklèp ang.: howthorn, may, whitethorn ang.: pollen press nem.: Weißdorn m. nem.: Pollenschieber m. glosométer -tra m → rilčkomér gôlša -e ž strok. pog. → médna gôlša glúho čebélje jájčece -ega -ega -a s jajčece, gôlt -a m del prebavne cevi med koreni ustnih iz katerega se zaradi podhladitve, pregretja, delov, v katerega se stekajo izločki goltnih in genetske poškodbe dedne snovi ne razvije li- slinskih žlez, lat. hypopharynx S: hipofárinks činka S: slépo čebélje jájčece ang.: hypopharinx ang.: addled honeybee egg nem.: schlund m. nem.: taubes bienenei n. gôltna žléza -e -e ž žleza na sprednjem delu glukónska kislína -e -e ž najpomembnejša or- glave čebele delavke, ki pri mladih čebelah ganska kislina v medu, ki nastaja iz glukoze izloča matični mleček, lat. glandula hypopha- pod vplivom izločkov čebeljih žlez med zo- ryngealis S: krmílna žléza, hípofaringeálna žléza, renjem medu mléčna žléza ang.: gluconic acid ang.: brood-food gland, pharyngeal gland nem.: Gluconsäure f. nem.: Futtersaftdrüse f., schlunddrüse f. glukóza -e ž v vodi slabo topen monosaharid, gorčíca -e ž nav. mn. oljni repici podobne enole- ena glavnih sestavin medu, ki ob visoki vseb- tne rastline s celimi ali pernato deljenimi listi nosti povzroča njegovo hitro kristalizacijo S: in rumenimi cvetovi, ki nudijo čebelam zelo grózdni sládkor, dekstróza dobro medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. ang.: glucose Sinapis spp. S: gorjúšica nem.: Glucose f. ang.: mustard glukóza oksidáza -e -e ž encim, tudi v medu, nem.: senf m. ki razgradi glukozo v glukonsko kislino in gorénjski pánj -ega -a m nekdaj lesen ležeči vodikov peroksid panj z nepremičnim satjem, podoben kranji- ang.: glucose oxidase ču, v različnih merah, ki se je uporabljal zla- nem.: Glucoseoxidase f. sti na Gorenjskem gnezdíšče -a s prostor, v katerem čebele sa- ang.: Gorenjska beehive, Upper Carniola motarke, čmrlji pripravljajo gnezda, zalegajo beehive jajčeca, shranjujejo hrano nem.: Gorenjska-bienenstock m., oberkraine- ang.: nesting site rischer bienenstock m., oberkrainer-beute f. nem.: nistplatz m. gorénjski plemenílnik -ega -a m plemenilna gnézdo -a s 1. strok. pog. → čebélje gnézdo (1) 2. enota, ki je z vzdolžno in prečno predelno strok. pog. → zímska grúča steno razdeljena v 4 plemenilnike s po 3 sa- gníla čebélja zaléga -e -e -e ž čebelja zalega, tniki polovične aŽ-mere, pitalnikom in loče- ki razpade zaradi okužbe z bakterijami hude nim žrelom gnilobe čebelje zalege ang.: Gorenjska mating hive, Upper Carniola ang.: addled brood mating hive nem.: faule brut f. nem.: Gorenjska-befruchtungskästchen n., gnilôba -e ž 1. nestrok. pog. → húda gnilôba če- oberkrainer-begattungskästchen n. bélje zalége 2. nestrok. pog. → pohlévna gnilôba gorjúšica -e ž nav. mn. oljni repici podobne čebélje zalége enoletne rastline s celimi ali pernato deljeni- gnilôba čebélje zalége -e -- -- ž 1. nestrok. pog. mi listi in rumenimi cvetovi, ki nudijo čebe- → húda gnilôba čebélje zalége 2. nestrok. pog. → lam zelo dobro medičinsko in dobro pelodno pohlévna gnilôba čebélje zalége pašo, lat. Sinapis spp. S: gorčíca golén -i ž četrti člen čebelje noge, lat. tibia ang.: mustard ang.: shinbone, tibia nem.: senf m. nem.: schiene f. gôrski jávor -ega -ja m → béli jávor golénsko-stopálni sklèp -ega sklépa m del če- gôrski méd -ega medú in -ega méda m med iz beljih nog, na tretjem paru razvit v stiskalni medičine in mane, ki jo čebele naberejo na 62 gózdno-cvetlíčni méd cvetočih in drugih rastlinah, rastočih na pla- ang.: forest bee colony ninskih travnikih, pašnikih, in predelajo z nem.: Zeidel-bienenvolk n. dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: 2. družina, ki se razvije iz pobeglega roja, se planínski méd naseli navadno v drevesnih duplinah, skalnih ang.: mountain honey votlinah in živi brez čebelarjevih posegov S: nem.: Gebirgsblütenhonig m. dívja čebélja družína gósje peró -ega -ésa s posušen krajni del gosje ang.: wild bee colony peruti za odstranjevanje čebel s satja ali de- nem.: wildlebendes bienenvolk n. lov panja prim.: omêlce gózdna čebélja páša -e -e -e ž zlasti manina ang.: goose feather paša na iglavcih in listavcih nem.: Gänsefeder f. ang.: forest honeydew flow gospodárska čebélja družína -e -e -e ž druži- nem.: Waldtracht f., Zeidelweide f. na, navadno z velikim številom čebel, za pri- gózdna lístna mána -e -e -e ž sladek izloček dobivanje čebeljih pridelkov in načrtno opra- določenih vrst listnih ušic, ki vsrkajo rastlin- ševanje zlasti kulturnih rastlin S: pridobítna ski sok iz sitastih cevi gozdnih listavcev in ga čebélja družína delno predelajo ang.: production bee colony, commercial bee ang.: honeydew from deciduous trees colony nem.: blatt-Honigtau m. nem.: Wirtschaftsvolk n. gózdna mána -e -e ž sladek izloček rastlinskih gospodárska lastnóst čebél -e -i -- ž lastnost ušic, kaparjev, medečih škržatov, ki vsrkajo družine, matice, ki se kaže v donosu medu, rastlinski sok iz sitastih cevi gozdnih dreves cvetnega prahu in količini izdelanega satja in drugih zelenih rastlin in ga delno prede- prim.: proizvódna lastnóst čebél lajo ang.: performance characteristic, production ang.: honeydew trait of honeybees nem.: Honigtau m. nem.: leistungsmerkmal der Honigbienen n. gózdna opazoválnica -e -e ž panj z družino na gospodárska mática -e -e ž matica, vzrejena tehtnici na gozdni paši za spremljanje dnev- v registriranem vzrejališču in namenjena za nega donosa medu gospodarske družine ang.: honeydew flow observation post ang.: production queen, commercial queen nem.: Waldtracht-beobachtungsstelle f. nem.: leistungskönigin f., Wirtschaftsköni- gózdni čebelár -ega -ja m nekdaj čebelar, ki jem- gin f. lje med in satje družinam, živečim v naravnih gospodárski pánj -ega -a m družina v panju za ali izdolbenih drevesnih duplinah, skalnih pridobivanje medu in/ali cvetnega prahu, ma- votlinah tičnega mlečka, navadno optimalno razvita ang.: forest beekeeper ang.: commercial beehive nem.: Waldbienenzüchter m., Waldimker m., nem.: Wirtschaftsbeute f. Zeidler m. gósta sladkórna raztopína -e -e -e ž raztopi- gózdni méd -ega medú in -ega méda m med iz na za krmljenje čebel, ki vsebuje več kot 50 mane, ki jo čebele naberejo zlasti na iglavcih odstotkov sladkorja prim.: rédka sladkórna ali listavcih in predelajo z dodajanjem izloč- raztopína kov zlasti slinskih žlez S: mánov méd, strok. ang.: concentrated sugar syrup, heavy sugar pog. mánovec, mánin méd, medenorôsni méd syrup Gl: cvetlíčno-gózdni méd nem.: dickflüssiger Zuckersirup m. ang.: honeydew honey gósti méd -ega medú in -ega méda m med z niz- nem.: blatthonig m., Honigtauhonig m., Wald- ko vsebnostjo vode honig m. ang.: dense honey gózdno-cvetlíčni méd -ega medú in -ega méda nem.: dicker Honig m. m med iz medičine na cvetočih rastlinah in gózdna bolézen -e -zni ž → čŕna bolézen mane na gozdnem rastlinju S: cvetlíčno-gózdni gózdna čebélja družína -e -e -e ž 1. nekdaj méd družina divjih čebel v času gozdnega čebe- ang.: honeydew-flower-honey larjenja nem.: Wald-blütenhonig m. 63 gózdno čebelárjenje gózdno čebelárjenje -ega -a s nekdaj čebelar- nem.: Witwenblume f. jenje, ko družine živijo v naravnih ali izdol- gráden -dna m hrast z veliko razvejeno kro- benih drevesnih duplinah, skalnih votlinah S: šnjo, z dolgopecljatimi listi in sedečimi plo- gózdno čebelárstvo dovi, ki nudi čebelam medičinsko in pelodno, ang.: forest beekeeping občasno pa tudi manino pašo, lat. Quercus nem.: Waldbienenzucht f., Zeidelwirtschaft f. petraea gózdno čebelárstvo -ega -a s → gózdno čebe- ang.: durmast oak, sessile oak lárjenje nem.: trauben-eiche f. gózdno medênje -ega -a s izločanje mane na gradílka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla gradíl- gozdnem rastlinju, tako da kaparji, ušice sr- ka, čebéla gradíteljica kajo rastlinske sokove iz sitastih cevi rastlin gradílna létev -lne -tve ž v plodiščnem oken- in jih predelujejo Gl: opazoválec gózdnega cu aŽ-panja vodoravno vgrajena snemljiva medênja, povzročítelj gózdnega medênja lesena letvica med sati in mrežo okenca, na ang.: honeydew flow kateri čebele gradijo sat nem.: Honigtauerzeugung f. ang.: building bar gózdno pasíšče -ega -a s pasišče, ki nudi čebe- nem.: bauleiste f. lam navadno manino pašo na gozdnem rast- gradílna zapóra -e -e ž vodoravna plošča, polo- linju žena v zgornji del visoke podnice nakladnega ang.: woodland pasture area, wood pasture panja, spredaj ali zadaj nekoliko skrajšana area zaradi omogočanja prehajanja čebel, s čimer nem.: Waldtrachtgebiet n. se preprečuje gradnja satja v podnico G-pánj -a in pánj G -a -- [gé] m skladovnični ang.: building barrier panj na osnovi aŽ-panja z 2 x 11 sati s širo- nem.: bausperre f. kimi ulicami na hladno stavbo, v obeh panj- gradílnik -a m → gradílni sátnik skih etažah povečan od zadaj s po 3 aŽ-sati gradílni nagòn -ega -ôna m nagon čebel, da na toplo stavbo, med oddelkoma z vodoravno gradijo satje, ko se jim razvijejo voskovne pregrajenim dvojnim žrelom na sredini panja žleze, zlasti po rojenju v vsajenem roju ali ob in s pomožnim žrelom na dnu, imenovan po dobri spomladanski paši konstruktorju ivanu Grajšu S: Grájšev pánj ang.: building instinct ang.: Grajš beehive nem.: bautrieb m. nem.: Grajš-beute f. gradílni sát -ega -a m sat, ki ga čebele izdelajo, grabljíšče -a s nav. mn. travniške rastline z nava- navadno v praznem satniku prim.: gradílni dno vijoličastimi cvetovi v glavičastih socve- sátnik tjih, ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko ang.: natural comb in skromno pelodno pašo, lat. Knautia spp. nem.: drohnenwabenbau m., naturwabenbau ang.: scabious m. Gradilni sat 64 grúča gradílni sátnik -ega -a m pregrajeni satni okvir čebelam dobro medičinsko in skromno pelo- brez satnice, v katerem čebele prosto gradi- dno pašo, lat. Vicia spp. jo navadno trotovske celice, da se ugotavlja, ang.: vetch preprečuje rojilno razpoloženje, biološko za- nem.: Wicke f. tira varoza, pridobiva čebelji vosek S: gradíl- gŕbasta zaléga -e -e ž pokrita zalega v čebeljih nik, kontrólni sátnik prim.: gradílni sát celicah z dvignjeno, valovito površino, ki se ang.: building frame razvije iz neoplojenih jajčec, iz katerih se iz- nem.: baurähmchen n., baurahmen m. ležejo šibkejši troti gradílno razpoložênje -ega -a s stanje v druži- ang.: brood of drone-laying queens, brood of ni, kadar čebele gradijo satje laying workers ang.: building mood nem.: buckelbrut f. nem.: baustimmung f. grébljica -e ž strok. pog. → čebelárska grébljica gradíteljica -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla gregarína -e ž nav. mn. zajedavske praživali, ki gradílka, čebéla gradíteljica živijo pritrjene na steni srednjega črevesa od- gradíti mátičnike -ím -- nedov. 1. v zvezi s čebe- raslih čebel delavk, razred sporozoa le v rojilnem razpoloženju, ob preleganju, po ang.: gregarine izgubi matice iz čebeljega voska delati matič- nem.: Gregarine f. nike S: strok. pog. vléči mátičnike grizálo -a s ustni aparat mnogih žuželk, tudi če- ang.: to build queen cells bel, iz zgornje ustne in sprednjih čeljusti za nem.: königinnenzellen bauen v., königin- grizenje in žvečenje nenzellen ziehen v. ang.: mouthparts 2. v zvezi s čebele pri umetni vzreji matic iz nem.: mundwerkzeug n. čebeljega voska delati matičnike v starterju, grížava čebéla -e -e ž nav. mn. čebela delavka, redniku S: strok. pog. vléči mátičnike zbolela za grižavostjo ang.: to build queen cells ang.: dysenteric honeybee, honeybee, sick nem.: königinnenzellen bauen v., königin- with dysentery* nenzellen ziehen v. nem.: ruhrkranke biene f. grádnja trotovíne -e -- ž izdelava satja samo grížavost čebél -i -- ž prebavna motnja čebel, s trotovskimi celicami navadno v dodanem zlasti zaradi uživanja neprimerne zimske hra- gradilnem satniku, ki jo spodbudi čebelar ne, na primer gozdnega medu S: dizenteríja ang.: to building of drone comb čebél nem.: drohnenbau m. ang.: honeybee dysentery gráhor -ja m zelnata rastlina z navadno dolgim, nem.: durchfallerkrankung f., ruhr f. poleglim steblom in rožnatimi, temnordečimi Grómov AŽ-pánj -ega -a [ažé] m različica ali belimi cvetovi v grozdastih socvetjih, ki aŽ-panja zlasti z izboljšanim zračenjem in nudi čebelam dobro medičinsko in skromno standardnimi ali nestandardnimi višinami pelodno pašo, lat. Lathyrus latifolius satnikov, imenovan po konstruktorju ignacu ang.: broad-leaved everlasting-pea Gromu nem.: breitblättrige Platterbse f. ang.: Grom beehive Grájšev pánj -ega -a in grájšev pánj -ega -a m nem.: Grom-beute f. skladovnični panj na osnovi aŽ-panja z 2 x grózdni sládkor -ega -órja m v vodi slabo to- 11 sati s širokimi ulicami na hladno stavbo, pen monosaharid, ena glavnih sestavin medu, v obeh panjskih etažah povečan od zadaj s ki ob visoki vsebnosti povzroča njegovo hitro po 3 aŽ-sati na toplo stavbo, med oddelkoma kristalizacijo S: glukóza, dekstróza z vodoravno pregrajenim dvojnim žrelom na ang.: grape sugar sredini panja in s pomožnim žrelom na dnu, nem.: traubenzucker m. imenovan po konstruktorju ivanu Grajšu S: gŕška čebéla -e -e ž medonosna čebela pod- G-pánj vrste Apis mellifera cecropia, razširjena v ang.: Grajš beehive Grčiji nem.: Grajš-beute f. ang.: Cecropia honey bee, Greek honey bee grášica -e ž enoletne ali večletne divje ali go- nem.: südgriechische biene f. jene rastline z vijoličastimi cvetovi, ki nudijo grúča -e ž 1. strok. pog. → čebélja grúča 2. strok. 65 grúčanje čebél pog. → rôjeva grúča 3. strok. pog. → zímska nem.: Herbizid n. grúča hercegôvska čebéla -e -e ž krajevni različek grúčanje čebél -a -- s združevanje čebel v kranjske čebele, prilagojen razmeram v Her- grozdasto ali okroglasto obliko cegovini ang.: clustering of bees, festooning of bees, ang.: honey bee from Herzegovina* bearding of bees nem.: Honigbiene aus Herzegowina* f. nem.: traubebildung f. heritabilitéta -e ž zmožnost prenosa lastnosti iz ene generacije v drugo S: dedljívost ang.: heritability nem.: Heritabilität f. H heritabilitétni índeks -ega -a m število ali for- mula, ki izraža medsebojni odnos dejavnikov, pomembnih za dedovanje hálva -e ž sladica iz vzhodnega sredozemlja iz ang.: heritability index medu, orehov in sezamovih semen nem.: Heritabilitätsindex m. ang.: halva hermafrodít -a m → dvóspôlnik nem.: Halva f. heteróza -e ž povečanje vitalnosti križancev, Hánnemannova mátična rešêtka -e -e -e in navadno ob križanju dveh genetsko različnih hánnemannova mátična rešêtka -e -e -e ž re- naravnih linij žasta priprava iz pločevine, kovinskih palic, ang.: heterosis ki ločuje plodišče od medišča in zaradi manj- nem.: Heterosis f. šega oprsja omogoča prehod čebelam delav- heterozigót -a m organizem z dvema različ- kam, preprečuje pa prehod matici in trotom, nima aleloma za določeno lastnost prim.: imenovana po konstruktorju avgustu Hanne- homozigót mannu ang.: heterozygote ang.: Hannemann queen excluder, Hanne- nem.: Heterozygote m. mann-type of queen excluder hibernírati -am nedov. in dov. prezimovati v otr- nem.: Hannemann-absperrgitter f. plem stanju, na primer oprašene samice sa- haploídni trót -ega -a m trot, ki se razvije iz motarskih čebel, os, čmrljev neoplojenega jajčeca prim.: diploídni trót ang.: to hibernate, to stay dormant during winter ang.: haploid drone nem.: hibernieren v., Winterschlaf halten v. nem.: haploide drohne f. hibrídna mática -e -e ž → krížana mática hemocít -a m krvna celica v hemolimfi žuželk, hidrogén peroksidáza -- -e ž → kataláza tudi čebel, in drugih nevretenčarjev hidróksimetílfurfurál -a m k: HMF snov, ki ang.: haemocyte nastaja v medu iz fruktoze ob dolgotrajnem nem.: Hämozyt m. skladiščenju pri višjih temperaturah ali ob hemolímfa -e ž brezbarvna tekočina s hranilni- premočnem segrevanju, izpostavljenosti son- mi snovmi in krvnimi telesci v telesu žuželk, cu tudi čebel, ki v celice prinašajo kisik in iz njih ang.: hydroximethilfurfural odnašajo ogljikov dioksid S: čebélja krí nem.: Hydroximethilfurfural n. ang.: haemolimph higroskópnost medú -i -- in higroskópnost nem.: Hämolymphe f. méda -i -- ž lastnost medu, da vsrka vlago iz hemovár -a m nekdaj sredstvo na osnovi ami- svoje okolice in jo zadržuje, zato lahko začne traza za zatiranje varoze z dimljenjem ali vreti, se kvariti pršenjem čebel ang.: hygroscopicity of honey ang.: Hemovar nem.: Hygroskopizität des Honigs f. nem.: Hemovar n. himalájska čebéla -e -e ž azijska čebela pod- herbicíd -a m fitofarmacevtsko sredstvo, na- vrste Apis cerana skorikovi, razširjena na Hi- vadno selektivno, ki zavira rast rastlin ali jih malaji do 4000 m visoko uničuje prim.: akaricíd, fungicíd, insekticíd, pe- ang.: Himalayan honey bee sticíd, varoacíd, želódčni insekticíd nem.: Honigbiene des Himalajas f. ang.: herbicide himalájska orjáška čebéla -e -e -e ž orjaška 66 hordotonálni orgán čebela podvrste Apis dorsata laboriosa, ki zmesjo timola, evkaliptovega olja, kafre, živi na večjih nadmorskih višinah, od najse- mentola, za zatiranje varoze vernejšega območja indije do severa laosa ang.: evaporation plate ang.: giant Hymalayan honey bee nem.: verdunstungsplatte f. nem.: riesenbergbiene vom Himalaja f. hlapílnik -a m priprava za počasno, nadzorova- hípofaringeálna žléza -e -e ž → gôltna žléza, no izhlapevanje navadno mravljinčne kisline krmílna žléza ob zatiranju varoze S: dozátor (1) Gl: vákuum- hipofárinks -a m → gôlt ski hlapílnik prim.: kadílnik híšna čebéla -e -e ž nav. mn. → pánjska čebéla ang.: dispenser, evaporator híšni pájek -ega -jka m pajek, ki prede goste nem.: applikator m. vodoravne mreže po kotih v zaprtih prosto- HMF -- [haemèf] m kratica → hidróksimetílfurfurál rih, čebelnjakih, v katere se ulovijo čebele, Hóffmanov okvír -ega -ja in hóffmanov okvír lat. Tegenaria domestica -ega -ja m nestrok. → Hóffmanov sátnik ang.: house spider Hóffmanov sátnik -ega -a in hóffmanov sátnik nem.: Hausspinne f. -ega -a m satnik za lr-panj zunanje mere 450 hitín -a m dušična snov, iz katere je trden zuna- mm x 232 mm z ušescem na vsakem koncu, nji skelet žuželk pri katerem sta stranski letvici v zgornji tretji- ang.: chitine ni široki 36 mm, v spodnjih dveh pa 28 mm, imenovan po konstruktorju Juliusu Hoffma- nem.: Chitin n. hitínasta pokóžnica -e -e ž tanka plast hitina nu S: nestrok. Hóffmanov okvír na površini tipalnic, ki prekriva vohalne ja- ang.: Hoffman frame mice in prepušča vonj, preprečuje izsušitev nem.: Hoffman-rähmchen n. živčnih končičev hója -e ž → béla jélka ang.: hypodermis hójeva čebélja páša -e -e -e ž manina paša na jelki nem.: Chitinogenschicht f. hitínasta spirála -e -e ž hitinska tvorba na oste- ang.: silver fir honeydew flow nju zračnic v obliki spirale za prožno oporo nem.: Weißtannentracht f. njihove notranjosti hójeva mána -e -e ž sladek izloček različnih ang.: spiral thread of tracheal tube vrst hojevih ušic, kaparjev, ki vsrkajo rastlin- ski sok iz sitastih cevi jelke in ga delno pre- nem.: Chitinspirale f. delajo hitínasti oklèp -ega -épa m → hitínski oklèp ang.: silver fir honeydew hitinjáča -e ž → hitínski oklèp hitínski obróček -ega -čka m vsak od več obroč- nem.: Weißtannenhonigtau m. kov iz hitina na čebeljem oprsju in zadku hójevec -vca m strok. pog. → hójev méd hójev kápar -ega -ja m → máli smrékov kápar ang.: chitine ring hójev méd -ega medú in -ega méda m med iz nem.: Chitinring m. mane, ki jo čebele naberejo na jelki in pre- hitínski oklèp -ega -épa m površina žuželčje- delajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih ga, tudi čebeljega telesa iz hitina, na katerega žlez so z notranje strani pritrjene mišice in čebeli S: hójin méd, strok. pog. hójevec, jélkov méd ang.: silver fir honey daje obliko, preprečuje izsušitev, lat. cuticula nem.: Weißtannenhonig m. S: hitínasti oklèp, kutíkula, hitinjáča, eksoskelét hójin méd -ega medú in -ega méda m → hójev ang.: exoskeleton méd nem.: aussenskelett n., Chitinpanzer m. homozigót -a m organizem z dvema enakima hládna stávba -e -e ž postavitev satov v panju aleloma za določeno lastnost prim.: hetero- vzdolžno v smeri izletavanja čebel, da zrak zigót prehaja med sate S: mŕzla stávba prim.: tôpla ang.: homozygote stávba nem.: Homozygote f. ang.: cold way, combs perpendicular to en- hordotonálni orgán -ega -a m manjše število trance podolgovatih čutnih celic, oblikovanih v niz nem.: kaltbau m., längswabenstellung f. ali skupino, za zaznavanje vibracij, pri čebeli hlapílna plôšča -e -e ž plošča, prepojena z ob korenu prvega para kril 6 hrámček ang.: chordotonal organ ang.: pear nem.: Chordotonales organ n. nem.: birnbaum m. hrámček -čka m skupno ohišje za dva ali več Huberjev pánj -ega -a in huberjev pánj -ega -a plemenilnikov [ibêr-] m nekdaj panj z obodom iz premičnih ang.: box holding several mating hives* okvirjev, ki so obenem tudi satniki, kar omo- nem.: Gehäuse zur Unterbringung mehrerer goča spreminjanje panjske prostornine, ime- befruchtungskästchen* n. novan po konstruktorju Francoiseju Huberju hranílna célica -e -e ž nav. mn. celica, ki z belja- ang.: Huber beehive kovinami oskrbuje jajčeca v jajčni cevki ma- nem.: Huber-beute f. tice ali čebele trotovke S: prehranjeválna célica húda gnilôba -e -e ž strok. pog. → húda gnilôba ang.: nutritive cell čebélje zalége nem.: nährzelle f. húda gnilôba čebélje zalége -e -e -- -- ž nalez- hrást -a m nav. mn. velika listnata gozdna dreve- ljiva bolezen čebelje zalege, ki jo povzroča sa s hrapavim lubjem, ki nudijo čebelam zelo bakterija Paenibacillus (= Bacillus) larvae, dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, pri kateri se pojavljata vlečljivost razkrojenih lat. Quercus spp. ličink in vonj, podoben vonju mizarskega kle- ang.: oak ja, lat. pestis apium S: amêriška gnilôba čebélje nem.: eiche f. zalége, amêriška gnilôba, strok. pog. húda gnilôba, hrástova mána -e -e ž sladek izloček določenih kúga čebélje zalége, čebélja kúga, nestrok. pog. vrst ušic, kaparjev, ki vsrkajo rastlinski sok iz gnilôba čebélje zalége (1), nestrok. pog. gnilôba sitastih cevi hrasta in ga delno predelajo (1) prim.: pohlévna gnilôba čebélje zalége ang.: oak honeydew ang.: american foulbrood nem.: eichenhonigtau m. nem.: bösartige Faulbrut f., Faulbrut f. hrástov kápar -ega -ja m strok. pog. → rdéčkasti hrástov kápar hrástov méd -ega medú in -ega méda m med iz mane, ki jo čebele naberejo na hrastu in I predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slin- skih žlez ang.: oak honey ibêrska čebéla -e -e ž medonosna čebela pod- nem.: eichenhonig m. vrste Apis mellifera iberiensis (= A. m. ibe- hrástovo medênje -ega -a s izločanje mane na rica), naravno razširjena na Pirenejskem po- hrastovem drevju lotoku ang.: oak honeydew flow ang.: iberian honey bee nem.: eichentracht f. nem.: iberische biene f., spanische biene f., hŕbtna žléza -e -e ž nav. mn. žleza z izvodili biene spaniens und Portugals* f. ob četrtem, petem in šestem hrbtnem okrovu identifikacíjska števílka čebelnjáka -e -e -- ž matice, ki izloča feromon S: tergálna žléza uradno izdana registrska številka čebelnjaka, ang.: tergal gland sestavljena iz dvočrkovne kode in šestmestne nem.: rückenschuppendrüse f. številke hŕbtni obróček -ega -čka m nestrok. → hŕbtni ang.: identification number of apiary okròv nem.: identifikationsnummer des bienenstan- hŕbtni okròv -ega -ôva m zgornji del posamez- des f. nega obročka čebeljega oprsja in zadka, lat. imágo -a m odrasel osebek pri žuželkah tergit S: nestrok. hŕbtni obróček, tergít prim.: ang.: adult insect, imago trebúšni okròv nem.: imago f. ang.: dorsal plate, tergite imidaklopríd -a m aktivna snov v insekticidu nem.: rückenschuppe f. gavčo hrúška -e ž nav. mn. sadna drevesa z belimi cve- ang.: imidacloprid tovi in pečkatimi plodovi, navadno stožčaste nem.: imidakloprid n. oblike, ki nudijo čebelam dobro medičinsko inbríding -a m parjenje v najožjem sorodstvu in pelodno pašo, lat. Pyrus spp. ang.: inbreeding 68 italijánska čebéla nem.: inzucht f. inseminacíjska ígla -e -e ž tanka steklena inbrídna mática -e -e ž matica, ki je potomka cevka v pripravi za osemenjevanje za vnos staršev iz najožjega sorodstva trotovskega semena v nožnico in jajcevode ang.: inbreed queen matice nem.: inzucht-königin f. ang.: insemination syringe índeks rojênja -a -- m razmerje med nepokrito nem.: inseminationsspritze f. in pokrito čebeljo zalego inseminacíjski aparát -ega -a m priprava za ang.: swarming index umetno osemenjevanje matic nem.: schwarm-index m. ang.: artificial insemination apparatus, inse- índijska čebéla -e -e ž azijska čebela podvrste mination device Apis cerana indica (= Apis indica), razširjena nem.: besamungsapparat m. na indijski podcelini inseminírana mática -e -e ž → osemenjêna ang.: indian honey bee mática nem.: indische biene f. invertáza -e ž encim, ki ga izloča krmilna žleza industríjski méd -ega medú in -ega méda m → čebel, v medičini, mani, medu razgradi saha- pékovski méd rozo na glukozo in fruktozo in s čim večjo ínfratopílnik za čebélji vósek -a -- -- -- m pri- vsebnostjo v medu kaže na njegovo svežost prava za taljenje čebeljega voska iz satja z S: álfa glukozidáza, saharáza oddajajočo toploto infražarnice ang.: invertase ang.: wax melter with infrared heater nem.: invertase f. nem.: Wachsschmelzer mit infraroterhitzer m. invertírana sladkórna raztopína -e -e -e ž raz- inkarnátka -e ž detelja z ovalnimi listi in škrla- topina sladkorjev in vode, v kateri je saharo- tnordečimi, bledordečimi ali rumenkastobe- za razgrajena na fruktozo in glukozo limi cvetovi v glavičastih socvetjih, ki nudi ang.: invert sugar syrup čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno nem.: invertzuckersirup m. pašo, lat. Trifolium incarnatum invertíranje -a s proces, med katerim se v razto- ang.: crimson clover pini saharoza razgradi v glukozo in fruktozo nem.: inkarnat-klee m. ang.: sugar inversion, invertion inkrustácija -e ž strjevanje mane ob suši na nem.: Zuckerinvertierung f. iglicah, vejicah, listih, podrasti zaradi izhla- invêrtni sládkor -ega -órja m mešanica glu- pevanja vode koze in fruktoze, ki nastane z invertiranjem ang.: encrustation, incrustation saharoze S: reduktívni sládkor Gl: vsébnost nem.: inkrustation f., inkrustierung f. invêrtnega sladkórja inkubácija mátičnikov -e -- ž razvoj matične ang.: invert sugar bube v matičniku do izleženja matice nem.: invertzucker m. ang.: queen cell incubation invêrzija ogljíkovih hidrátov -e -- -- ž proces nem.: inkubation von Weiselzellen f. razgrajevanja saharoze v glukozo in fruktozo inkubátor -ja m strok. pog. → inkubátor za mátič- ang.: inversion of carbohydrates nike, valílni inkubátor nem.: inversion von kohlehydraten f., inver- inkubátor za mátičnike -ja -- -- m naprava, na- sion von kohlenhydraten f. vadno z elektronskim uravnavanjem toplote iskálka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla iskálka in vlage, za dozorevanje pokritih matičnikov isomaltóza -e [izo-] ž disaharid v medu iz dveh S: strok. pog. inkubátor, valílni inkubátor molekul glukoze ang.: queen cell incubator ang.: isomaltose nem.: Weiselzellen-inkubator m. nem.: isomaltose f. insekticíd -a m kemofarmacevtsko sredstvo za italijánka -e ž strok. pog. → italijánska čebéla zatiranje žuželk prim.: akaricíd, fungicíd, her- italijánska čebéla -e -e ž medonosna čebela bicíd, pesticíd, varoacíd, želódčni insekticíd podvrste Apis mellifera ligustica, z rumenima ang.: insecticide prvima dvema ali tremi zadkovimi obročki, nem.: insektizid n. naravno razširjena na apeninskem polotoku inseminácija -e ž → osemenjevánje (1, 2, 3), S: strok. pog. italijánka, láška čebéla umétno osemenjevánje (1, 2) ang.: italian honey bee 6 íva nem.: italienische biene f., ligustica f. nem razvoju od jajčeca do odrasle žuželke, íva -e ž vrba s širokimi, jajčastimi, na spodnji tudi čebele, zapustiti celico S: strok. pog. izvalíti strani belo dlakavimi listi, ki nudi čebelam se prim.: polégati se (1) 2. pri žuželkah, tudi zgodaj spomladi dobro medičinsko in odlič- čebelah, razviti se iz jajčeca v ličinko S: strok. no pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. pog. izvalíti se 3. po končanem razvoju matice Salix caprea v zrelem matičniku, čebele v pokriti čebelji ang.: goat willow, palm ali trota v pokriti trotovski celici z obgrize- nem.: salweide f. njem, razgrizenjem pokrovca zalege zapustiti izbežíšče -a s zamrežen prostor v panju, ločen matičnik, čebeljo ali trotovsko celico S: strok. od plodišča in medišča, za umik čebel ob pre- pog. izvalíti se prim.: polégati se (1) vozu ang.: to emerge, to hatch ang.: escape chamber nem.: auslaufen v., schlüpfen v. nem.: Fluchtraum m. izléganje -a s zapuščanje matičnika, čebelje izbljúvati -am dov., v zvezi s čebele spraviti me- ali trotovske celice z obgrizenjem, razgrize- dičino ali mano iz medne golše njem pokrovca zalege po končanem razvoju ang.: to regurgitate matice v zrelem matičniku, čebele v pokriti nem.: auswürgen v. čebelji ali trota v pokriti trotovski celici S: izdátnost medênja -i -- ž stopnja izločanja me- poléganje dičine ali mane na medovitih rastlinah ang.: emerging, hatching ang.: nectar secretion rate, honeydew secreti- nem.: schlüpfen n. on rate izlèt -éta m 1. dejanje, ko čebela, čebele v letu nem.: ausgiebigkeit der Honigtausekretion f., zapustijo panj Gl: čistílni izlèt, orientacíjski izlèt ausgiebigkeit der nektarsekretion f. (1, 2), parítveni izlèt, pášni izlèt, prašílni izlèt izenačevánje čebéljih družín -a -- -- s odvze- ang.: flight manje zaleženih satov s čebelami ali samo nem.: ausflug m. čebel močnejšim ali rezervnim družinam in 2. → izletávanje dodajanje gospodarskim družinam, ki so v izletálnica -e ž → žrêlo (1) razvoju zaostale izletávanje -a s v zvezi s čebele zapuščanje panja ang.: equalizing of honeybee colonies v letu S: izlèt (2) nem.: ausgleichen der bienenvölker n. ang.: flying out izgúba mátice -e -- ž stanje v družini, v kateri nem.: ausfliegen n. ni več matice, ker iz različnih vzrokov umre, izletávati -am nedov. , v zvezi s čebele v letu za- jo čebelar ob pregledovanju nehote uniči ali puščati panj prim.: obletávati, vletávati se ne vrne s prahe ang.: to fly out ang.: queenlessness nem.: ausfliegen v. nem.: Weisellosigkeit f. izletíšče -a s → žrêlo (1) izkopánec -nca m strok. pog. → izkopáni cvétni izlétna čebéla -e -e ž nav. mn. → pášna čebéla práh izlétna dèščica -e -e ž → bráda (1) izkopáni cvétni práh -ega -ega prahú m z do- izlétna dôba -e -e ž → izlétno obdóbje dajanjem izločkov žlez delno predelan cvetni izlétna odprtína -e -e ž → žrêlo (1) prah, ki se s posebnim orodjem izkoplje iz izlèt na práho -éta -- -- m → parítveni izlèt satnih celic S: cvétni práh izkopánec, strok. pog. izlétna strán čebelnjáka -e straní -- ž stran če- izkopánec prim.: osmúkanec, ostŕganec belnjaka, na katero so obrnjena pročelja pa- ang.: bee bread njev z žreli nem.: bienenbrot n. ang.: flying side of the apiary izkopávanje cvétnega prahú -a -- -- s prido- nem.: Flugseite des bienenhauses f., Flugse- bivanje fermentiranega cvetnega prahu iz ite des bienestandes f. satnih celic z žličkami ali cevkami z bati, pri- izlétni dán -ega dnéva m dan, ko čebele zaradi rejenimi za to opravilo ugodnih vremenskih razmer lahko izletavajo ang.: bee bread extraction iz panjev prim.: izlétno obdóbje nem.: bienenbrotgewinnung f. ang.: flying day izléči se -léžem se dov., nav. 3. os. 1. po konča- nem.: Flugtag m. 0 izrojíti se izlétno obdóbje -ega -a s obdobje od pomladi ang.: cutting out drone combs do jeseni, ko čebele zaradi ugodnih vremen- nem.: ausschneiden von drohnenwaben n. skih razmer lahko izletavajo iz panjev S: iz- izrezovánje trotovíne -a -- s odstranjevanje létna dôba prim.: izlétni dán zaleženega ali nezaleženega dela trotovskega ang.: flying season satja iz gradilnika ali drugih satov zaradi pre- nem.: Flugsaison f. prečevanja rojenja, zmanjšanja površine tro- izlétno žrêlo -ega -a s žrelo, skozi katero čebele tovskega satja, zatiranja varoze, pridobivanja izletavajo iz panja čebeljega voska prim.: izrezovánje gradílnika, ang.: flight hole, hive entrance prótirojílni ukrèp nem.: Flugloch n. ang.: cutting out drone combs izléženje -a s 1. zapustitev celice po končanem nem.: ausschneiden von drohnenwaben n. razvoju od jajčeca do odrasle žuželke, tudi izrezovánje zádnje zalége -a -- -- s odstranje- čebele 2. pri žuželkah, tudi čebelah, dokon- vanje zaleženega dela satja pozno jeseni in čanje razvoja iz jajčeca v ličinko 3. zapusti- obenem varoj, ki kljub zatiranju ostanejo v tev matičnika, čebelje ali trotovske celice po panju končanem razvoju matice v zrelem matični- ang.: cutting out last broodcombs ku, čebele v pokriti čebelji ali trota v pokriti nem.: ausschneiden der letzten brut n. trotovski celici z obgrizenjem, razgrizenjem izrezováti čebélje célice -újem -- -- nedov. pri pokrovca zalege načrtni vzreji matic odstranjevati čebelje ce- ang.: emergence, hatching lice, v katerih so jajčeca ali mlade ličinke, na- nem.: ausschlüpfen n., schlüpfen n. vadno za namestitev v rednik iznašálka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla iz- ang.: to cut out cells, filled with eggs našálka nem.: bestiftete bienenzellen ausschneiden v. izolátor -ja m za vzrejo matic v plodišče na- izrojêna čebélja družína -e -e -e in izrójena meščen zabojček, obdan z matično rešetko, čebélja družína -e -e -e ž družina, ki ostane v v katerem matica zalega na enem satu, da se panju, ko ga je njen del z rojenjem zapustil ugotavlja starost zaleženih jajčec, ličink S: S: izrojênec sátna kaséta ang.: parent bee colony ang.: confinement box nem.: abgeschwärmtes volk n., restvolk n. nem.: isolierkäfig m. izrojênec -nca in izrójenec -nca m družina, ki izpodrézati mátičnike -réžem -- in spodrézati ostane v panju, ko ga je njen del z rojenjem mátičnike -réžem -- dov. → potŕgati mátičnike zapustil S: prvôtna čebélja družína, izrojêna če- izpodrézati sát -réžem -- in spodrézati sát -ré- bélja družína žem -- dov. v panju z nepremičnim satjem z ang.: parent colony rezilom odstraniti sat zaradi pridobitve medu, nem.: abgeschwärmtes volk n., restvolk n. čebeljega voska, preprečevanja rojilnega raz- izrojítev -tve ž izletenje dela družine navadno položenja spomladi skupaj s staro matico in troti iz panja v obliki ang.: to cut out a comb roja nem.: Wabe ausschneiden v. ang.: swarming out izprašíti se -ím se dov., nav. 3. os. → sprašíti se nem.: ausschwärmen n. (2) izrojíti -ím in zrojíti -ím dov. 1. v zvezi s čebele iz- izrezovánje gradílnika -a -- s 1. odstranjeva- leteti iz panja, navadno skupaj s staro matico nje navadno pokrite trotovske zalege iz gra- in troti v obliki roja prim.: rojíti dilnika zaradi preprečevanja rojenja, odstra- ang.: to swarm out njevanja varoj, pridobivanja čebeljega voska nem.: ausschwärmen v. prim.: izrezovánje trotovíne, prótirojílni ukrèp 2. pred naravnim rojenjem ločiti del družine ang.: cutting out building comb v obliki roja od matične družine nem.: ausschneiden der bauwabe n. ang.: to make an artificial swarm 2. načrtno odstranjevanje pokrite trotovine iz nem.: kunstschwarm machen v. gradilnika, navadno od aprila do junija, ko se izrojíti se -ím se in zrojíti se -ím se dov., v zve- ob trikratnem izrezu celotnega sata približno zi s čebelja družina pretirano izprazniti panj z za polovico zmanjša število varoj večkratnim rojenjem v čebelarski sezoni, ko 1 izrópana čebélja družína ostane premalo čebel za normalno življenje izloča medičino zunaj cveta, navadno na pec- izrojenca lju, listu ali v listni pazduhi S: ékstraflorálni ang.: to become weak by swarming* medôvnik, lístni nektárij nem.: durch schwärmen volksarm werden* v. ang.: extrafloral nektary izrópana čebélja družína -e -e -e ž družina, v nem.: extraflorales nektarium n. kateri je zaradi vdiranja tujih čebel v panj, izvídnica -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla iz- medsebojnega spopadanja, pikanja mrtva ve- vídnica čina čebel in odnesena vsa hrana (med) izvórna rodôvniška knjíga -e -e -e ž knjiga o ang.: robbed bee colony vodenju vzreje rodovniških matic, ki mora nem.: ausgeplündertes bienenvolk n. vsebovati zlasti rodovniško številko matice, iztégnjena ličínka -e -e ž ličinka, ki zaradi rodovniško številko njene matere, rodovni- vzravnane lege in rasti v celoti zapolni čebe- ške številke trotarjev ob oprašitvi na pleme- ljo, trotovsko celico ali matičnik S: zléknjena nilni postaji, registrsko oznako čebelnjaka ličínka ang.: stud book ang.: stretched larva nem.: Zuchtbuch n. nem.: streckmade f. izzímiti -im dov. uspešno prezimiti čebele in iztépanec -nca m družina, navadno preseljena pričeti z opravili v novi čebelarski sezoni iz kranjiča v prazen panj z iztepanjem, udar- ang.: to overwinter janjem po obodu polnega panja nem.: auswintern v. ang.: bee colony, transferred to an empty hive izzímljena čebélja družína -e -e -e ž družina, ki by drumming* preživi zimsko obdobje nem.: abgetrommeltes bienenvolk n., trom- ang.: overwintered bee colony melableger m. nem.: ausgewintertes bienenvolk n. iztísnjeni méd -ega medú in -ega méda m → stískani méd iztóčeni sát -ega -a m sat, iz katerega je med odvzet s centrifugiranjem J ang.: extracted comb nem.: geschleuderte Wabe f. iztočíti méd -tóčim -- dov. odvzeti med iz satja jáblana -e ž nav. mn. sadna drevesa z rožnati- s centrifugiranjem mi cvetovi in navadno okroglimi pečkatimi ang.: to extract honey plodovi, ki zlasti necepljena nudijo čebelam nem.: Honig schleudern v. odlično medičinsko in pelodno pašo, lat. Ma- iztóčna cévka -e -e ž → štrcálna cévka lus spp. iztrébek -bka m nav. mn. delci neprebavljene ang.: apple hrane, ki jih ličinke ali odrasle čebele izločijo nem.: apfelbaum m. iz prebavil jábolčni kís z médom -ega -a -- -- m pripra- ang.: excrement, faeces vek, navadno iz dveh delov jabolčnega kisa nem.: kot m. in enega dela medu, ki ima zdravilen učinek iztrébiti se -im se dov. → otrébiti se ang.: apple vinegar with honey izvajálec pášnega réda -lca -- -- m organiza- nem.: apfelessig mit Honig m. cija, ki izpolnjuje pogoje, predpisane v pra- jágoda -e ž → jagodnják vilniku o katastru paše, čebelarskem pašnem jágodičev méd -ega medú in -ega méda m med redu, prometu s čebelami in času medenja, ki iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih ga potrdi pristojno ministrstvo jagodičja in predelajo z dodajanjem izločkov ang.: performer of regulations for using fora- zlasti slinskih žlez ging areas ang.: honey from berry-bearing shrubs nem.: ausführender der regelung der tracht- nem.: beerensträucher-Honig m. gebietnutzung m. jagodnják -a m nav. mn. nizke rastline s trojna- izvalíti se -ím se dov., nav. 3. os., strok. pog. → timi listi in belimi cvetovi, ki nudijo čebelam izléči se (1, 2, 3) skromno medičinsko in pelodno pašo, lat. ízvencvétni medôvnik -ega -a m medovnik, ki Fragaria spp. S: jágoda 2 Jánševo odlikovánje ang.: strawberry nem.: erdbeerpflanze f. jágodov méd -ega medú in -ega méda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih jagodnjaka in predelajo z dodajanjem izloč- kov zlasti slinskih žlez ang.: strawberry honey nem.: erdbeerenhonig m. jajcevòd -óda m vsaka od dveh cevk, po kateri se pomikajo jajčeca iz dveh jajčnikov matice in se združita v skupni jajcevod, lat. oviductus S: jájčna vodníca, ovidúkt prim.: semenovòd ang.: oviduct nem.: eileiter m. jájčece -a s 1. strok. pog. spolna celica, ki jo za- leže matica in se iz nje v stopenjskem razvo- ju od ličinke in bube razvije čebela delav- ka, matica ali trot, ali spolna celica čebele trotovke, iz katere se v stopenjskem razvoju od ličinke in bube razvije trot, lat. ovum S: čebélje jájčece Gl: čebélje jájčece, glúho če- bélje jájčece, nèoplojêno jájčece, oplojêno čebélje jájčece, trótovsko jájčece, zaléči jájčece prim.: Jajčnika matice búba (1), ličínka (1), seménčica 2. spolna celica, ki jo zaleže samica žuželk in iz katere se v polno razvita pri matici, lat. ovarium S: ovárij razvojnih stopnjah razvije odrasel osebek, Gl: atrofíja jájčnikov, nèrazvítost jájčnikov lat. ovum ang.: ovarium ang.: egg nem.: ovar n., ovarium n. nem.: ei n. jájčni rumenják -ega -a m z beljakovinami in jájčna célica -e -e ž celica, ki nastane iz za- maščobami bogata snov, s katero se v mati- rodne celice v jajčni cevki navadno čebelje činem jajcevodu obda jajčna celica, preden matice matica jajčece zaleže ang.: egg cell ang.: egg yolk nem.: eizelle f. nem.: eidotter m. jájčna cévka -e -e ž vsaka od številnih cevk v jálova mática -e -e ž matica, ki ne zalega ali posameznem parnem jajčniku matice, v kate- zalega samo neoplojena jajčeca S: strok. pog. ri nastajajo in zorijo jajčeca, izjemoma tudi jálovka pri čebeli delavki, lat. ovariola S: ovariálna ang.: sterile queen, failing queen cévka, ovarióla prim.: seménska cévka nem.: sterile königin f., fehlbrütige königin ang.: ovarian tubule, ovariole f. nem.: eischlauch m. jálovec -vca m družina, ki v tekočem letu ne jájčna citoplázma -e -e ž celična snov, ki je v roji celici razporejena od jedra do celične mem- ang.: barren colony brane in prepreda jajčni rumenjak nem.: unfruchtbares volk n. ang.: egg cell plasma jálovka -e ž strok. pog. → jálova mática nem.: Zytoplasma der eizelle f. janšeslôvec -vca m proučevalec življenja in jájčna vodníca -e -e ž → jajcevòd dela antona Janše jájčnik -a m 1. spolna žleza samic, v kateri na- ang.: researcher of Janša's life and work* stajajo jajčeca, lat. ovarium S: ovárij nem.: erforscher Janšas lebens und Werkes* ang.: ovary m. nem.: eierstock m. Jánševo odlikovánje -ega -a s → odlikovánje 2. spolna žleza, v kateri nastajajo jajčeca, po- Antóna Jánše 3 Jánšev pánj Jánšev pánj -ega -a in jánšev pánj -ega -a m nek- jávorjeva ščetínasta ušíca -e -e -e ž listna daj kranjiču podoben gorenjski panj, s kakr- ušica iz družine Chaitophoridae, ki srka dre- šnim je čebelaril anton Janša vesni sok iz sitastih cevi listnih pecljev in ang.: Janša beehive grozdastih socvetij javorja in izloča mano, nem.: Janša-beute f. lat. Periphyllus villosus S: ščetínasta jávorjeva Jánšev pánjski sistém -ega -ega -a in jánšev ušíca, strok. pog. jávorova ušíca pánjski sistém -ega -ega -a m nekdaj čebelarje- ang.: european maple aphid nje po zgledu antona Janše v panjih z nepre- nem.: europäische ahornborstenlaus f. mičnim satjem, podobnih kranjiču, pri kate- jávorova ušíca -e -e ž strok. pog. → jávorjeva rem je panjsko prostornino mogoče poveče- ščetínasta ušíca vati z združevanjem dveh ali več med seboj z jélka -e ž nestrok. pog. → béla jélka veho povezanih panjev jélkov méd -ega medú in -ega méda m → hójev ang.: Janša's beekeeping system méd nem.: Janšas bienenzucht-system n. jélov kápar -ega -ja m → máli smrékov kápar japónska čebéla -e -e ž azijska čebela podvrste jélša -e ž nav. mn. drevesa ali grmi z nazobča- Apis cerana japonica, naravno razširjena na nimi jajčastimi ali srčastimi listi in krogliča- japonskem otoku Honšu stimi plodovi, ki ob cvetenju nudijo čebelam ang.: Japanese honey bee zelo dobro pelodno, občasno pa tudi manino nem.: Japanische biene f. pašo, lat. Alnus spp. japónska kútina -e -e ž okrasni listopadni grm ang.: alder z golimi, trnastimi vejami in rdečimi, rožna- nem.: erle f. timi ali belimi cvetovi, ki cveti zgodaj spo- jémenska čebéla -e -e ž medonosna čebela mladi pred olistanjem in nudi čebelam zelo podvrste Apis mellifera jemenitica, razširje- dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Chae- na v toplih in suhih predelih severovzhodne nomeles japonica afrike in arabskega polotoka S: arábska če- ang.: flowering quince béla, núbska čebéla nem.: schein-Zierquite f. ang.: arabian honey bee, nubian honey bee japónska sofóra -e -e ž visoko okrasno drevo nem.: arabische biene f. z robiniji podobnimi listi in bledorumenimi, jêsen -éna m nav. mn. 1. visoka drevesa s perna- močno dišečimi cvetovi v latastih socvetjih, timi listi in črnovijoličastimi ali belimi cve- ki nudi čebelam zelo dobro poletno medičin- tovi, ki nudijo čebelam zlasti dobro pelodno, sko in dobro pelodno pašo, lat. Sophora japo- občasno pa tudi manino pašo, lat. Fraxinus nica S: nestrok. pog. sofóra spp. ang.: Japanese pagoda tree ang.: ash nem.: Japanischer schnurbaum m. nem.: esche f. javánska čebéla -e -e ž vzhodna čebela podvr- 2. nestrok. pog. → máli jêsen 3. nestrok. pog. → ste Apis cerana javana, naravno razširjena na véliki jêsen otokih od Jave do timorja jesénova čebélja páša -e -e -e ž zlasti manina ang.: Javanese honey bee paša na jesenu nem.: Java-biene f., Javanische biene f. ang.: ash honeydew flow jávor -ja m nav. mn. navadno gozdna drevesa z nem.: eschetracht f. dlanasto razcepljenimi, dolgopecljatimi listi, jesénova gnézdasta ušíca -e -e -e ž listna uši- ki nudijo čebelam dobro medičinsko in pelo- ca iz družine Chaitophoridae, ki srka dreve- dno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Acer sni sok iz sitastih cevi listnih pecljev jesena spp. Gl: béli jávor, ostrolístni jávor in izloča mano, lat. Periphyllus fraxini ang.: maple ang.: wooly ash aphid nem.: ahorn m. nem.: escenblattnestlaus f. jávorjeva mána -e -e ž sladek izloček določe- jesénska čebéla -e -e ž pozno poleti ali jeseni nih vrst ušic, ki vsrkajo rastlinski sok iz sita- izležena čebela, ki preživi zimo S: zímska če- stih cevi javorja in ga delno predelajo béla, dolgožíva čebéla (1) prim.: polétna čebéla ang.: maple honeydew ang.: long-lived honeybee, winter honeybee nem.: ahorn-Honigtau m. nem.: langlebige biene f., Winterbiene f. 4 kadílnik na bateríjski pogòn jesénska čebélja páša -e -e -e ž paša na rastli- in jórdanov trísátni plemenílnik -ega -ega -a m nah, ki medijo jeseni vzreji matic namenjen panj s tremi manjšimi ang.: autumn honey flow sati z merami za vstavitev v aŽ-satnik, ime- nem.: Herbsttracht f. novan po konstruktorju r. Jordanu jesénska résa -e -e ž nestrok. → jesénska vrésa ang.: three-frame Jordan-type mating hive jesénska vrésa -e -e ž nizka grmičasta rastlina nem.: Jordan-dreiwaben-begattungskästchen z igličastimi listi in jeseni cvetočimi rožnati- n. mi cvetovi v enostranskih grozdastih socvet- juvenílni hormón -ega -a m hormon žleze z no- jih, ki nudi čebelam odlično medičinsko in tranjim izločanjem v glavi ličink in odraslih skromno pelodno pašo, lat. Calluna vulgaris žuželk, ki pri ličinkah, tudi čebeljih, podalj- S: nestrok. jesénska résa, nestrok. jesénsko résje, šuje stopnjo ličinke in ovira zabubljenje S: nestrok. pog. résa (2), nestrok. pog. résje (2), ne- mladóstni hormón strok. pog. vrésje (2) ang.: juvenile hormone, neotenin ang.: heather, ling nem.: Juvenilhormon n. nem.: Heidekraut n. júžna stépska čebéla -e -e -e ž → srednjerúska jesénsko kŕmljenje -ega -a s krmljenje na zalo- čebéla go jeseni, da se dopolni zimska zaloga hrane ang.: autumn feeding nem.: Herbsfütterung f. jesénsko résje -ega -a s nestrok. → jesénska K vrésa jétrnik -a m nestrok. pog. → navádni jétrnik jezíček -čka m podolgovat spodnji del čebelje- kadílnik -a m priprava za vpihavanje dima, ki ga rilčka z žlebičem in lizalom na koncu za nastaja s tlenjem snovi v gorilni posodi, da se srkanje manjših količin tekočine, lat. glossa čebele pomirijo, umaknejo iz dela panja Gl: ang.: tongue, glosa kadílnik na bateríjski pogòn, kadílnik na méh, kadíl- nem.: Zunge f., Glossa f. nik z ventilátorjem prim.: hlapílnik, pihálnik jéž -a m nav. mn. 1. čokati žužkojedi sesalci s ang.: smoker kratkimi nogami in bodicami po zgornjem nem.: rauchgerät n., smoker m. delu telesa, ki v večernem in nočnem času pred čebelnjaki iščejo mrtve čebele in se hra- nijo z njimi, lat. Erinaceus spp. ang.: hedgehog nem.: igel m. 2. valjasta priprava s kovinskimi iglami za odstranjevanje voščenih pokrovcev z mede- nega satja ang.: honey punch nem.: entdeckelungsroller m. Johnstonov orgán -ega -a in johnstonov orgán -ega -a [džónston-] m organ na drugem členu tipalnic žuželk, tudi čebel, za zaznavanje vi- bracij, zračnih tokov, imenovan po Johnsto- nu ang.: Johnston's organ nem.: Johnstonsches organ n. jókati jókam nedov., v zvezi s čebele povzroča- ti zvoke z utripanjem kril ob izgubi matice prim.: brenčáti, šuméti ang.: to roar nem.: brausen v., heulen v. kadílnik na bateríjski pogòn -a -- -- -- m ka- Jórdanov trísátni plemenílnik -ega -ega -a dilnik, v katerem ventilator na električno ba- 5 kadílnik na méh terijo ustvarja tok zraka, da s tlenjem snovi v vrste Apis mellifera capensis, naravno razšir- gorilni posodi nastaja dim, ki prehaja v panj jena na skrajnem jugu afrike ang.: battery-powered smoker ang.: Cape honey bee nem.: rauchgerät mit batteriebetrieb n. nem.: kapbiene f. kadílnik na méh -a -- -- m kadilnik z vgrajenim karamelizácija medú -e -- in karamelizácija mehom, s katerim se ustvarja tok zraka, da s méda -e -- ž segrevanje medu pri previsoki tlenjem snovi v gorilni posodi nastaja dim, ki temperaturi, zaradi česar med potemni, se v prehaja v panj njem zviša vsebnost hidroksimetilfurfurala ang.: smoker with bellows in postane nekakovosten prim.: denaturácija nem.: rauchgerät mit blasebalg n. medú kadílnik z ventilátorjem -a -- -- m kadilnik, v ang.: caramelization of honey katerem ventilator na električno baterijo ali nem.: karamelisieren des Honigs n. vzmet ustvarja tok zraka, da s tlenjem snovi v karboksílna skupína -e -e ž za organske ki- gorilni posodi nastaja dim, ki prehaja v panj sline značilna, med seboj povezana skupina ang.: smoker with battery-powered ventilator atomov ogljika, kisika in vodika (‒CooH), nem.: rauchgerät mit Gebläse n. ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del kadúlja -e ž nestrok. pog. → trávniška kadúlja spojine kalína -e ž nestrok. pog. → navádna kalína ang.: carboxylgroup kalúp za vlívanje sátnic -a -- -- -- m del stiskal- nem.: karboxylgruppe f. nice za izdelavo satnic z odtisnjenimi zasno- kárnika -e in carnica -e [kárnika] ž žarg. → kránj- vami navadno čebeljih celic ska čebéla ang.: comb foundation mold karotén -a m naravno rastlinsko oranžno barvi- nem.: mittelwandgießform f. lo v medu, cvetnem prahu kamníta zaléga -e -e ž → okamnéla zaléga (1) ang.: carothene kápar -ja m nav. mn. kljunate žuželke s ščitkom nem.: karothen m. ali kapico iz podreda Coccoidea, ki srka- karpátska čebéla -e -e ž krajevni različek jo drevesni sok iz sitastih cevi zlasti drevja kranjske čebele, prilagojen razmeram na in izločajo mano, lat. Physocermes spp. S: karpatih lekánija (2), ščítna ušíca Gl: máli smrékov kápar, ang.: Carpathian honey bee rdéčkasti hrástov kápar, véliki smrékov kápar nem.: karpatische biene f. ang.: armoured scale, scale, scale-bug, scale kás -a m sredstvo za zatiranje varoze iz borovih insect vršičkov in pelina nem.: schildlaus f. ang.: -- káparska mána -e -e ž sladek izloček kaparjev, nem.: -- ki vsrkajo rastlinski sok zlasti iz sitastih cevi kaséta -e ž 1. kvadrasta žičnata košara v točilu drevja in ga delno predelajo za vstavitev satov ang.: scale-bug honeydew ang.: comb basket nem.: schildlaus-Honigtau m. nem.: Wabenkorb m. kapilárni pitálnik -ega -a m pitalnik z navzdol 2. strok. pog. → medíščna kaséta obrnjeno posodo z luknjicami na pokrovu, kataláza -e ž encim, ki v medu pospešuje raz- iz katere se zaradi podtlaka izprazni le toli- pad vodikovega peroksida v vodo in kisik S: ko raztopine, kolikor je čebele posrkajo S: hidrogén peroksidáza vákuumski pitálnik ang.: catalase ang.: capillary feeder nem.: katalase f. nem.: kapillar-Futterspender m. katalépsa -e ž začasna otrplost matice, nava- kapilárno kŕmljenje -ega -a s krmljenje z nav- dno med označevanjem S: katalepsíja zdol obrnjeno posodo z luknjicami na pokro- ang.: catalepsis vu, skozi katere čebele srkajo raztopino S: nem.: katalepse f., starrsucht f. vákuumsko kŕmljenje katalepsíja -e ž → katalépsa ang.: capillary feeding katálpa -e ž → navádni cigárar nem.: kapillarfütterung f. katáster čebélje páše -tra -- -- m dokument, kápska čebéla -e -e ž medonosna čebela pod- ki določa osnovno zmogljivost pasišč glede 6 kobaríški pánj na vrsto paše za območja občin v republiki m 1. satnik za plodiščni del velikega kirarje- sloveniji in je obvezno izhodišče za pripravo vega panja zunanje mere 423 mm x 332 mm, in izvajanje programa čebelarskega pašnega imenovan po konstruktorju Francu kirarju 2. reda S: pášni katáster prim.: čebelárski pášni satnik za mediščni del kirarjevega panja z réd zunanjimi merami 393 mm x 145 mm ang.: bee pasture management cadaster ang.: kirar frame nem.: imkerkataster n., trachtmanagement- nem.: kirar-rähmchen n. -kataster n. kísla gnilôba -e -e ž → pohlévna gnilôba čebélje káveljc -a m vsaka od več zobcu podobnih hi- zalége tinskih tvorb na bodalcu žela, ki čebeli ob kísla zaléga -e -e ž zaradi delovanja bakterij piku onemogoči izvlečenje žela iz prožnega Streptococcus apis okužena zalega s kiselka- tkiva stim vonjem ang.: barb ang.: brood, infected with Streptococcus nem.: Widerhaken m. apis* káveljček -čka m vsak od več v obliki kavlja nem.: mit Streptococcus apis infizierte brut* oblikovanih hitinskih delov na prednjem robu f. zadnjega para čebeljih kril, ki med letenjem kitájska čebéla -e -e ž vzhodna čebela podvrste spenja prednje in zadnje krilo Apis cerana heimifeng, razširjena na osrednji ang.: wing hook kitajski nem.: Flügelhäkchen n. ang.: black Chinese honey bee kavkáška čebéla -e -e ž medonosna čebela nem.: schwarze Honigbiene von China f. podvrste Apis mellifera caucasica s sivim kláda -e ž nekdaj navadno pokončno postavljen zadkom, naravno razširjena na območju kav- kos debla, izdolben s strani in zaprt z desko, kaza S: kavkáška gôrska čebéla za čebelarjenje z nepremičnim satjem S: ang.: Caucasian honey bee stoják, stojéči pánj prim.: korítasti pánj nem.: kaukasierbiene f., kaukasische biene ang.: log gum f. nem.: klotzbeute f. kavkáška gôrska čebéla -e -e -e ž → kavkáška klája -e ž strok. pog. hrana za čebele čebéla ang.: bee feed kiklópka -e ž → ênoóka čebéla nem.: bienenfutter n. kipélna véha -e -e ž priprava za zamašitev po- klájno korítce -ega -a s manjša posoda brez sode, v kateri poteka alkoholno vrenje v vodi pokrova za krmljenje čebel z vstavljenim raztopljenega medu, da se prepreči dostop plovcem, ki preprečuje njihovo utapljanje S: zraka in omogoči izhod ogljikovega dioksida strok. pog. korítce ang.: fermentation vent ang.: feeding trough nem.: Gäraufsatz m., schwimmender deckel m. nem.: Futtertrog m. kírar -ja m strok. pog. → Kírarjev pánj klétka -e ž nestrok. → mátičnica Kírarjev Á-pánj -ega -a in kírarjev Á-pánj -ega -a klínična ápiterapíja -e -e ž nadzorovano zdra- m → máli Kírarjev pánj vljenje ljudi z zdravilnimi učinki čebeljih pri- Kírarjev B-pánj -ega -a in kírarjev B-pánj -ega -a delkov, čebeljega strupa, matičnega mlečka, [bé] m → véliki Kírarjev pánj zlasti v bolnišnicah Kírarjev pánj -ega -a in kírarjev pánj -ega -a m ang.: clinical apitherapy skladovnični panj, ki ima v plodišču do 13 nem.: klinische apitherapie f. visečih satov postavljenih na toplo stavbo, kobaríški pánj -ega -a m nekdaj kranjiču podo- v medišču pa eno ali dve premični kaseti z ben panj z notranjimi merami 300 mm x 200 globokimi celicami v satih na hladno stavbo, mm x 700 mm, z visečim premičnim satjem imenovan po konstruktorju Francu kirarju na nosilnih letvicah dolžine 330 mm, z 2 x 9 S: strok. pog. kírar Gl: máli Kírarjev pánj, srédnji sati, zaporedno postavljenimi na hladno stav- Kírarjev pánj, véliki Kírarjev pánj bo, in upravljanjem od zgoraj, imenovan po ang.: kirar beehive konstruktorju izidorju Pagliaruzziju - Pinču nem.: kirar-beute f. S: Pínčev pánj Kírarjev sátnik -ega -a in kírarjev sátnik -ega -a ang.: Pinč beehive kokón nem.: Pinč-beute f. medu glede na viskoznost, stopnjo kristalizi- kokón -a m varovalni ovoj iz niti pri ličinkah ranosti žuželk s popolno preobrazbo, tudi pri čebe- ang.: consistency of honey ljih, v katerega se zapredejo, se z njim obdajo nem.: konsistenz des Honigs f. ob zabubljenju S: zaprédek kontáktni feromón -ega -a m manj hlapen fe- ang.: cocoon romon, ki ga čebele zaznavajo in prenašajo z nem.: kokon m. medsebojnim dotikanjem s tipalnicami kôlček -čka m prvi člen čebelje noge, ki omo- ang.: contact pheromone goča premikanje naprej in nazaj, lat. coxa nem.: kontaktpheromon n. ang.: coxa, hipbone kontêjner -ja m velik zaboj s kovinskim ogrod- nem.: Hüfte f. jem, v katerem so panji, navadno na obeh kolektívna blagôvna známka slovénskega vzdolžnih straneh, ki se namesti na tovorno medú -e -e -e -- -- in kolektívna blagôvna vozilo in se po premiku postavi na pasišče S: známka slovénskega méda -e -e -e -- -- ž s pra- zabójnik prim.: prevózni čebelnják (3) vilnikom nacionalne čebelarske organizacije ang.: bee transport container predpisana merila za vrednotenje medu, pri- nem.: bienentransport-Container m. delanega v sloveniji, ki jamčijo za njegovo kontrolírano opraševánje mátic -ega -a -- s kontrolirano visoko kakovost opraševanje na plemenilnih postajah, kjer so ang.: collective commercial trademark of troti kontroliranega izvora, ali umetno osem- slovenian honey enjevanje matic, če je v postopku vzreje tro- nem.: kollektive Handels-schutzmarke des tov dokumentirana njihova mati slowenischen Honigs f. ang.: controlled queen mating kolésce za vtíranje žíce -a -- -- -- s čebelarsko nem.: kontrollierte Paarung der königinnen orodje z drobno nazobčanim medeninastim f. kolescem s plitvim žlebičkom po sredini za kontrólna čebélja družína -e -e -e ž 1. druži- pritrjevanje satnice v zažičeni satnik na v panju na tehtnici za spremljanje dnev- ang.: spur embedder nih donosov medičine, mane, stanja zalog nem.: einlöt-rillenrädchen n. in sprememb v družini 2. družina v panju kompáva -e ž nav. mn. zelnate rastline brez ste- za spremljanje zdravstvenega stanja čebel, bla, z bodičasto listno rozeto in bledorumeni- razmer na celotnem pasišču, vedenja, rasne mi cvetovi v glavičastem socvetju neposre- čistosti čebel dno na zemlji, ki nudijo čebelam zelo dobro ang.: test bee colony medičinsko in pelodno pašo, lat. Carlina spp. nem.: Prüfvolk n., kontrollvolk n. S: bodéča néža kontrólna skupína čebéljih družín -e -e -- -- ž ang.: thistle skupina družin zlasti za raziskovalne name- nem.: silberdistel f. ne končníca -e ž strok. pog. → pánjska končníca (1) ang.: test group of honeybee colonies konduktométer -tra m priprava za merjenje nem.: kontrollgruppe von bienenvölkern f. električne prevodnosti raztopin, tudi medu, s kontrólni pánj -ega -a m 1. panj na tehtnici katero se določa vrsta medu, zlasti cvetlični za spremljanje dnevnih donosov medičine, in gozdni mane, stanja zalog in sprememb v družini ang.: conductometer ang.: scale beehive nem.: konduktometer n. nem.: Waagstock m. kongestíja -e ž povečanje števila čebel v dru- 2. panj, s katerim se primerjajo učinki čebe- žini, kar onemogoča prosto gibanje matici in larjevih posegov v drugih panjih čebelam spremljevalkam in s tem prenos fe- ang.: check beehive, test beehive romonov in povzroči rojilno razpoloženje nem.: kontrollbeute f. ang.: congestion kontrólni sátnik -ega -a m → gradílni sátnik nem.: Übervölkerung f. kontrólni spomladánski preglèd -ega -ega konsisténca medú -e -- in konsisténca méda -e -éda m prvi poseg v družino v čebelarski se- -- ž 1. razmerje med trdnimi in tekočimi se- zoni, pri katerem se preverijo količina hrane, stavinami medu 2. gostotno stanje iste vrste obseg zalege, številnost čebel 8 kôšek ang.: spring inspektion kostánjeva lahnída -e -e ž → kostánjeva ušíca nem.: Frühjahrsrevision f. kostánjeva ušíca -e -e ž listna ušica iz druži- Kóplanova metóda preméščanja pánjev -e -e ne lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih -- -- ž postopek premeščanja družin na kratke cevi eno- in večletnih vej pravega kostanja in razdalje, pri katerem se v družini za kratek izloča mano, lat. Lachnus longipes S: kostá- čas dvigne temperatura in se po prestavitvi njeva lahnída panja čebele ne vračajo na staro mesto, ime- ang.: -- novan po Zvonku koplanu nem.: eβkastanienrindenlaus f. ang.: koplan method kostánjevec -vca m strok. pog. → kostánjev méd nem.: koplan-methode n. kostánjev méd -ega medú in -ega méda m med, Kóplanov pánj -ega -a in kóplanov pánj -ega -a zlasti iz medičine, ki jo čebele naberejo na m dvoetažni skladovnični panj z aŽ-satniki, cvetovih pravega kostanja in predelajo z do- postavljenimi na toplo stavbo, z možnostjo dajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. namestitve družin po dve in dve drugo za pog. kostánjevec drugo in s štirimi ločenimi žreli, imenovan ang.: chestnut honey po konstruktorju Zvonku koplanu nem.: kastanienhonig m. ang.: koplan beehive kòš kôša m 1. manjši kupolast enooddelčni nem.: koplan-beute f. panj z nepremičnim satjem, spleten iz slame, korbíkula -e ž → kôšek šibja, ličja, ločja, premazan tudi z mešanico korítasti pánj -ega -a m nekdaj panj, izdolben iz ilovice in kravjaka S: košára prirezanega debla, z daljšo stranico v vodo- ang.: skep ravni legi in pokrit z deščicami S: koríto, ležéči nem.: bienenkorb m., stülper m. pánj, ležák prim.: kláda 2. tri-, štiri- ali šeststrani žičnati obod v točilu ang.: gum hive, log gum z navpično osjo za tangencialno vstavitev 3 nem.: klotzbeute f., liegender klotz m. do 6 satov S: kòš za točílo korítce -a s strok. pog. → klájno korítce ang.: frame extractor basket koríto -a s → korítasti pánj nem.: Wabenkorb m. koróška bolézen čebél -e -zni -- ž zastar. → pršíčavost koróška čebéla -e -e ž nestrok. → kránjska če- béla korúza -e ž enoletna kulturna rastlina s kolen- častim steblom in velikimi storži, ki ob cve- tenju nudi čebelam v vlažnem in toplem vre- menu odlično pelodno pašo, lat. Zea mays ang.: maize nem.: mais m. kosír -ja m parni del srednjih čeljusti pri čebe- ljem rilčku, lat. gallea ang.: galea nem.: aussenlade f. kosmáti méd -ega medú in -ega méda m teža medu, satja, zalege in čebel brez panja ang.: gross weight honey nem.: bruttogewicht-Honig m. kôstanj -ánja m 1. nestrok. pog. → právi kôstanj 2. košára -e ž → kòš (1) nestrok. pog. → dívji kôstanj kôšek -ška m vdolbinica na golenih zadnjega kostánjeva čebélja páša -e -e -e ž paša na para nog pri čebeli delavki, ki ima na robovih cvetovih pravega kostanja S: čebélja páša na daljše dlačice, za zbiranje, prenos cvetnega právem kostánju prahu, zadelavine, lat. corbiculum S: korbíku- ang.: sweet chestnut honeyflow la nem.: kastanientracht f. ang.: curbiculum, pollen basket Košévnikova žléza nem.: körbchen n. nem.: kozinc-beute f. Košévnikova žléza -e -e ž gl. Kožévnikova žléza kožekrílec -lca m nav. mn. žuželke z dvema pa- kòš za točílo kôša -- -- m → kòš (2) roma kožnatih kril, tudi čebele, od katerih je kótnik za pánj -a -- -- m kovinska ploščica v sprednji par večji od zadnjega, lat. Hymeno- obliki črke l z luknjami za vijake, ki se pritr- ptera di na vogale sten na zadnjem delu aŽ-panja ang.: hymenopteran za okrepitev spojev med stenami in zaščito nem.: Hautflügler m. vogalov panja med prevažanjem Kožévnikova žléza -e -e in Košévnikova žléza ang.: securing strap -e -e ž žleza nad želnim aparatom matice in nem.: Winkelschiene f. čebele delavke, ki do enega leta starosti pri kováčnik -a m lesnata rastlina z velikimi ru- oprašeni matici izloča feromon, s katerim pri- menkastorožnatimi cvetovi v glavičastih so- vlači čebele delavke, pri njih pa izloča alarm- cvetjih, ki nudi čebelam medičinsko in pelo- ni feromon, imenovana po aleksandroviču dno pašo, lat. Lonicera caprifolium Grigoriju koževnikovu ang.: perfoliate honeysuckle ang.: koschevnikov gland, koschevnikov's nem.: Garten-Geißblatt n. gland kozíca -e ž navadno zložljivo stojalo za začasno nem.: koschevnikov-drüse f. odlaganje satov pri pregledovanju družin krajévni razlíček čebél -ega -čka -- m na dolo- ang.: frame holder čen življenjski prostor, območje prilagojena nem.: Wabenbock m., Wabenknecht m. populacija zelo razširjene podvrste čebel, ki kaže majhne dedne razlike v telesni obliki in/ ali v delovanju organizma S: ekotíp čebél ang.: ecotype nem.: ekotyp m. kraljíca -e ž zastar. → mática kranjíca -e ž → kránjska čebéla kranjìč -íča m nekdaj panj iz desk z nepremič- nim satjem, ki ga je mogoče zlagati v skla- dovnice in med seboj povezovati z vstavlja- njem dodatnih naklad, podklad in medklad, z zunanjimi merami okoli 300 mm širine, 160 mm višine in 700 mm dolžine, pogosto s poslikano sprednjo končnico S: kránjski pánj Gl: dzierzonirani kranjìč ang.: kranjič (traditional Carniolan beehive) nem.: kranjič (historischer krainer bauern- stock) m. kranjíčar -ja m nekdaj čebelar, ki čebelari z dru- žinami v kranjičih ang.: beekeeper who kept his bees in kran- jič-s* nem.: bienenhalter, der mit krainer bauern- Kozínčev pánj -ega -a in kozínčev pánj -ega -a m stöcken imkerte* m. skladovnični panj na podlagi aŽ-panja, z 2 x kránjska čebéla -e -e ž medonosna čebela 11 sati na hladno stavbo brez matične rešetke, podvrste Apis mellifera carnica, s tremi ali v obeh panjskih etažah povečan od zadaj s štirimi širokimi sivimi pasovi dlačic na hrb- po 3 aŽ-sati, postavljenimi na toplo stavbo, tnih okrovih temnega zadka, naravno razšir- z glavnim žrelom na dnu panja in pomožnim jena na zahodnem delu balkana, vzhodnem žrelom na sredini panja, imenovan po kon- in jugovzhodnem delu srednje evrope do struktorju branetu kozincu S: AŽK-pánj, pánj karpatov S: kranjíca, kránjska sívka, sívka (1), AŽK nóriška čebéla, žarg. kárnika, nestrok. koróška če- ang.: kozinc beehive béla Gl: álpska kránjska čebéla, panónska kránj- 80 krímska čebéla ska čebéla, zootéhniško spričeválo za pleménsko nem.: bergbohnenkraut n., Winterbohnenkra- kránjsko čebélo ut n. ang.: Carniolan honey bee, Carniolan gray kráški típ čebelnjáka -ega -a -- m iz kamna nem.: krainer biene f., Carnica-biene f., Car- zgrajen čebelnjak, značilen za kraško območ- nica f. je slovenije kránjska mática -e -e ž matica kranjske čebele ang.: karst-type apiary ang.: Carniolan queen bee nem.: karst-bienenhaus n. nem.: krainer bienenkönigin f., Carnica bie- kratkodláka čebéla -e -e ž nav. mn. čebela, ki nenkönigin f. ima na zadku kratke dlake, na primer kranj- kránjska mátičnica -e -e ž nekdaj matičnica, ska čebela ki je na koncu krajših stranic pravokotnega ang.: short-haired honey bee lesenega dna zaprta s polkrožnima deščica- nem.: kurzhaarige biene f. ma, v katerih so gosto vpete tanke kovinske kratkožíva čebéla -e -e ž nav. mn. 1. čebela, ki palice, žice se izleže spomladi ali poleti prim.: dolgožíva ang.: Carniolan queen cage čebéla (1) nem.: krainer Weiselkäfig m. ang.: short-lived honey bee kránjska razpošiljálna mátičnica -e -e -e ž nem.: kurzlebige biene f. nekdaj matičnica iz deščice, navadno s tre- 2. čebela s podpovprečno življenjsko dobo mi okroglimi vdolbinami, ki so med seboj prim.: dolgožíva čebéla (2) vzdolžno povezane in pokrite z mrežico, pri ang.: honey bee with lifespan below avera- katerih je ena namenjena za sladkorno testo, ge* drugi dve pa za matico in čebele spremlje- nem.: biene mit unterdurchschnittlich kurzer valke lebensdauer* f. ang.: Carniolan mailing queen cage krémni méd -ega medú in -ega méda m naravni nem.: krainer königinnenversandkäfig m. med, med mešanjem in dodajanjem krista- kránjska sívka -e -e ž → kránjska čebéla liziranega predelan v fino kristaliziran med kránjski drúžbeni pánj -ega -ega -a m nekdaj prim.: vódena kristalizácija medú kranjič s premičnim satjem, navadno upora- ang.: creamed honey bljan na kranjskem nem.: Creme-Honig m. ang.: kranjič with movable frames*, Carnio- krémpeljc -a m spodnji del stopalca čebelje lan national movable frame beehive* noge ob oprijemalni blazinici za oprijemanje nem.: kranjič mit beweglichen Waben* m., na hrapavih površinah, lat. ungues krainer bauernstock mit beweglichen Wa- ang.: claw ben* m. nem.: kralle f. kránjski pánj -ega -a m nekdaj → kranjìč krétska čebéla -e -e ž medonosna čebela iz krastáča -e ž nav. mn. manjše brezrepe dvo- podvrste Apis mellifera adami, razširjena na živke s širokim trupom in daljšimi zadnjimi kreti okončinami, ki se hranijo s čebelami, lat. ang.: Cretan honey bee Bufo spp. nem.: kretische biene f. ang.: toad kŕhljar -ja m → pelódna véšča nem.: kröte f. krílna míšica -e -e ž vsaka od mišic krilatih žu- kráška čebéla -e -e ž krajevni različek kranjske želk, tudi čebel, za premikanje kril S: letálna čebele, prilagojen razmeram na krasu míšica ang.: karst-type honey bee ang.: flight muscle nem.: karstbiene f. nem.: Flugmuskel m. kráški šetráj -ega -a m pritlikav grmiček s črta- krílni índeks -ega -a m → kubitálni índeks lasto suličastimi listi in rožnatimi, vijoličasti- krílo -a s nav. mn., strok. pog. → čebélje krílo mi ali belimi cvetovi v metličastih socvetjih, krímska čebéla -e -e ž medonosna čebela podvr- ki nudi čebelam odlično medičinsko in dobro ste Apis mellifera taurica, razširjena na osred- pelodno pašo, lat. Satureja montana S: béli nji severni obali črnega morja in na krimu žêpek, nestrok. pog. žêpek (1) ang.: Crimean honey bee ang.: winter savory nem.: krim-biene f. 81 kristálasti méd nem.: kristallzucker m. krížana čebélja družína -e -e -e ž družina ma- tice, ki je potomka staršev različnih podvrst čebel S: strok. pog. krížanec, strok. pog. bastárd ang.: cross-bred bee colony, hybridized bee colony nem.: kreuzungs-bienenvolk n. krížana mática -e -e ž matica, ki je potomka staršev različnih podvrst čebel S: hibrídna mática ang.: cross-bred queen nem.: kreuzungs-königin f. krížanec -nca m strok. pog. → krížana čebélja Čebelje krilo s kubitalnimi celicami družína krmílka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla krmíl- kristálasti méd -ega medú in -ega méda m med ka iz mane, ki se v satju spremeni v kristale krmílna črpálka -e -e ž črpalka za prečrpavanje ang.: crystalloid honey sladkorne raztopine iz rezervoarja, soda ali nem.: kristalliner Honig m. večje posode v pitalnike panjev ob zimskem kristalizácija medú -e -- in kristalizácija méda krmljenju -e -- ž naravni fizikalni pojav v medu, ko za- ang.: feed pump radi večje vsebnosti glukoze kot fruktoze ali nem.: Futterpumpe f. večje količine melecitoze postopoma nasta- krmílna pogáča -e -e ž krmilno testo v obliki jajo kristali in se strdi S: strjevánje medú, kri- plošče, navadno v plastičnem ovitku, za kr- stalizíranje medú Gl: vódena kristalizácija medú mljenje čebel, na primer sladkorna pogača, prim.: dekristalizácija medú pogača s cvetnim prahom, medeno-sladkorna ang.: cristallization of honey pogača S: strok. pog. pogáča Gl: medéno-slad- nem.: kristallisations des Honigs f. kórna pogáča, pelódna pogáča, sladkórna pogáča, kristalizacíjsko jêdro -ega -a s droben delec sladkórno-beljakovínska pogáča, sladkórno-me- v medu na začetku kristalizacije, na primer déna pogáča kristal glukoze, ob katerem nastajajo drugi ang.: candy kristali nem.: Zuckerteig m. ang.: cristallization nucleus krmílna žléza -e -e ž žleza v sprednjem delu nem.: kristallisationskern m. glave čebele delavke, ki pri mladih čebe- kristalizírani méd -ega medú in -ega méda m lah izloča matični mleček, lat. glandulae med, ki je zaradi večje vsebnosti glukoze kot hypopharyngealis S: gôltna žléza, hípofaringeál- fruktoze ali večje količine melecitoze strjen na žléza, mléčna žléza S: stŕjeni méd ang.: brood-food gland, hypopharyngeal ang.: candied honey, cristallized honey gland nem.: kandierter Honig m., kristallisierter Ho- nem.: Futtersaftdrüse f. nig m. krmílni méd -ega medú in -ega méda m med za kristalizíranje medú -a -- in kristalizíranje méda krmljenje čebel -a -- s → kristalizácija medú ang.: feed honey kristalizírati -am dov. in nedov., v zvezi z med nem.: Futterhonig m. spremeniti se iz tekočega v trdno stanje za- krmílni mléček -ega -čka m → mátični mléček radi večje vsebnosti glukoze kot fruktoze ali krmílno koríto -ega -a s posoda v obliki korita večje količine melecitoze za krmljenje čebel, navadno v prostoru za sati ang.: to cristallize ali nad njimi, s plovcem, ki preprečuje uta- nem.: kristallisieren v. pljanje čebel S: nestrok. pitálno koríto kristálni sládkor -ega -órja m jedilni sladkor v ang.: feeding trough obliki kristalov nem.: Futtertrog m. ang.: crystal sugar, table sugar krmílno testó -ega -á s zmes mletega sladkor- 82 króžni plés ja, sladkornega sirupa, tudi medu in cvetne- kŕmljenje s súhim sladkórjem -a -- -- -- s ga prahu, na primer sladkorno testo, mede- krmljenje v brezpašnem obdobju, navadno no-sladkorno testo, za krmljenje čebel Gl: v poletnem času, s suhim sladkorjem, ki ga medéno-sladkórno testó, sladkórno-beljakovínsko čebele počasi ližejo, da se ohrani razvoj dru- testó, sladkórno-medéno testó, sladkórno testó žine ang.: candy ang.: feeding dry sugar nem.: Futterteig m. nem.: Fütterung mit trockenem Zucker f. krmílno vêdro -ega -a s večja, navadno pla- krojačíca -e ž nav. mn. čebela samotarka iz vrste stična posoda za krmljenje čebel, nameščena Megachile centuncularis v panjskem prostoru, s slamo, ki preprečuje ang.: leaf cutter, leaf-cutting bee, patchwork njihovo čebel S: vedríca, nestrok. pitálno vêdro leaf-cutting bee ang.: feed pail nem.: blattschneiderbiene f. nem.: Futtereimer m. krónica -e ž → pomladánski véliki zvônček kŕmiti čebéle -im -- nedov. dajati, dodajati dru- krónična čebélja paralíza -e -e -e ž čebelja pa- žini sladkorno raztopino, sladkorno ali mede- raliza, ki se najpogosteje pojavlja poleti, na- no-sladkorno testo, ledenec, med, suhi slad- vadno ob obilni medičinski paši in pomanj- kor, cvetni prah, nekdaj tudi beljakovinske kanju cvetnega prahu, z živčnimi motnjami, pripravke S: nestrok. pítati čebéle nezmožnostjo letenja, podrhtavanja s krili, ang.: to feed bees plezanja po bilkah, lat. paralysis chronica nem.: bienen füttern v. apium kŕmljenje čebél -a -- s dajanje, dodajanje slad- ang.: chronic bee paralysis korne raztopine, sladkornega ali medeno- nem.: chronische bienenparalyse f. sladkornega testa, ledenca, medu, suhega krôšnja -e ž nekdaj priprava, podobna nahrbtni- sladkorja, cvetnega prahu, nekdaj tudi be- ku, za prenašanje panjev, zlasti kranjičev ljakovinskih pripravkov družini S: nestrok. ang.: hawker's basket pítanje čebél Gl: beljakovínsko kŕmljenje, dopol- nem.: rückentrage f. nílno kŕmljenje, dražílno kŕmljenje (1, 2), jesénsko krôtkost čebél -i -- ž dedna lastnost družine, ki kŕmljenje, kapilárno kŕmljenje, kŕmljenje na vmésni se kaže v nenapadalnosti pokròv, kŕmljenje na zalógo, kŕmljenje s súhim ang.: gentleness of honey bees sladkórjem, nadoméstno kŕmljenje, spomladán- nem.: sanftmut der Honigbienen m. sko kŕmljenje, súho kŕmljenje, vákuumsko dražílno krôvni sát -ega -a m navadno medeni sat z ob- kŕmljenje, zímsko kŕmljenje nožino na robu gnezda ang.: feeding ang.: honey and pollen comb on the margin of nem.: Fütterung f. the broodnest* kŕmljenje na vmésni pokròv -a -- -- -- s kr- nem.: brutnestrandwabe f., deckwabe f., mljenje s sladkorno raztopino, krmilno poga- randwabe f. čo, z medeno-sladkornim testom, s sladkor- krožíti króžim nedov., v zvezi s čebela plesalka nim testom, suhim sladkorjem s pitalnikom premikati se, zlasti na satu, v obliki krožni- nad odprtino na vmesnem pokrovu, zlasti pri ce, pri čemer čebela pobrenčava, potresava z nakladnih panjih zadkom in občasno oddaja nabrano hrano in ang.: feeding on top of the inner cover tako drugim čebelam sporoča obilnost in vr- nem.: Fütterung auf innendeckel* f. sto vira paše, ki je v neposredni bližini kŕmljenje na zalégo -a -- -- s → dražílno kŕmlje- ang.: to perform round dance nje (1) nem.: rundtanz verrichten v. kŕmljenje na zalógo -a -- -- s dajanje, dodajanje króžni plés -ega -a m premikanje čebele, zlasti sladkorne raztopine družini po zadnjem toče- na satu, v obliki krožnice, pri čemer pobren- nju medu, ko se v nekaj obrokih doda toliko čava, potresava z zadkom in občasno oddaja hrane, kolikor je čebele potrebujejo za preži- nabrano hrano in tako drugim čebelam spo- vetje zime in zgodnji spomladanski razvoj S: roča obilnost in vrsto vira paše, ki je v ne- zímsko kŕmljenje, nestrok. pítanje na zalógo posredni bližini S: plés v krógu, plés v króžnici ang.: feeding ahead prim.: stresajóči plés, osmíčenje, zibajóči plés nem.: Fütterung auf vorrat f. ang.: round dance 83 kŕpelj nem.: rundtanz m. v obliki prahu ali tekočina, ki se uporablja za kŕpelj -plja m nav. mn. 1. nestrok. → varója (1) 2. zatiranje varoze prim.: perizín nestrok. → čebélja úš ang.: Choumaphos krváva čebéla -e -e ž nav. mn. čebele samotarke nem.: Choumaphos n. iz rodu Sphecodes spp., ki uničujejo jajčeca Kuntzschev dvójček -ega -čka in kuntzschev ali ličinke v gnezdih drugih čebel samotark dvójček -ega -čka [kúnč-] m → Kuntzschev in tja odložijo svoja jajčeca pánj ang.: blood bee Kuntzschev pánj -ega -a in kuntzschev pánj nem.: blutbiene f. -ega -a [kúnč-] m nekdaj panj, zgrajen kot krvénka -e ž nestrok. pog. → navádna krvénka dvojček za dve družini, s sati zunanje mere krvomóčnica -e ž nav. mn. zelnate rastline s po- 330 mm x 250 mm, nameščenimi v plodišču končnim steblom in izrazitimi rdečkastovi- na hladno stavbo, v medišču pa na toplo stav- joličastimi cvetovi, ki nudijo čebelam dobro bo, imenovan po konstruktorju maksu kun- medičinsko in pelodno pašo, lat. Geranium tzschu S: Kuntzschev dvójček spp. ang.: kuntzsch beehive ang.: cranesbill, crane's bill, geranium nem.: kuntzsch-Zwilling m., kuntzsch-beute nem.: storchschnabel m. m. ksantofíl -a m osnovno rumeno ali rjavo narav- kutíkula -e ž → hitínski oklèp no rastlinsko barvilo v medu, cvetnem prahu kúžna bolézen -e -zni ž bolezen, ki jo pri čebe- ang.: phylloxanthin, xanthophyll lah povzročajo virusi, bakterije, plesni in se nem.: Xanthophyll n. prenaša z neposrednim stikom ali s posredni- kubitálna célica -e -e ž eden od treh delov z kom S: nalezljíva bolézen žilami omejene površine na prvem paru če- ang.: infectious disease beljih kril za podolgovato radialno celico, od nem.: ansteckende krankheit f. katerih razmerje dolžin dveh žil določa kubi- kúžni króg bolézni -ega -a -- m območje, ki je talni indeks S: kubitálno pólje prim.: radiálna zaradi kužne bolezni čebel zaprto za promet célica z njimi in premeščanje družin in njegovo ve- ang.: cubital cell likost na podlagi preletne razdalje čebel pred- nem.: kubitalzelle f. piše pristojna služba kubitálni índeks -ega -a m razmerje med dvema ang.: quarantine odsekoma spodnje žile tretje kubitalne celice nem.: sperrbezirk m. na sprednjem robu prvega para čebeljih kril, kváčica -e ž žica v obliki črke v, ki se s poseb- ki je eno od meril za določanje podvrst medo- no pripravo zabije s krakoma zlasti v spre- nosne čebele Apis mellifera S: krílni índeks dnjo steno in okvir okenca aŽ-panja in se ang.: cubital index tako določi razmik med satniki nem.: kubital-index m. ang.: -- kubitálno pólje -ega -a s → kubitálna célica nem.: -- kúga čebélje zalége -e -- -- ž → húda gnilôba kvadrátasti nakládni pánj -ega -ega -a m na- čebélje zalége kladni panj z enako širino in dolžino naklad kuhálnik voščín -a -- m priprava za taljenje ang.: box hive with equal width and length čebeljega voska s segrevanjem satja, voščin nem.: rechteckige magazinbeute f. v vodi kvákanje mátice -a -- s 1. oglašanje matice ang.: wax melter v pokritem matičniku tik pred izleženjem s nem.: Wachschmelzer m. krajšimi, nižjimi zvoki v družini, ki se pri- kúhati čebélji vósek -am -- -- nedov. s pomočjo pravlja na rojenje in ima že matico pevko vrele vode, pare segrevati satje toliko časa, prim.: mática pévka, pétje mátice da se iz njega izloči čebelji vosek ang.: quacking ang.: to extract beeswax nem.: Quacken n. nem.: bienenwachs schmelzen v. 2. prepevanje kvakajoče matice v matični- kúkavičja čebéla -e -e ž → čebéla zajedávka ku kot odziv na prepevanje druge matice kumafós -a m kemično aktivna snov z zelo prim.: pétje mátice dolgo razpolovno dobo, v raznih preparatih ang.: piping 84 léct nem.: tüten n. -rootov pánj -ega -a [lankstrót-rút-] m nakladni kvákarica -e ž strok. pog. matica v pokritem panj na hladno stavbo z 10 visečimi satniki matičniku tik pred izleženjem, ki se oglaša s standardne zunanje mere 450 mm x 232 mm, krajšimi, nižjimi zvoki, in je v družini, ki se navadno v dveh ali več nakladah, imenovan pripravlja na rojenje in ima že matico pevko po konstruktorjih lorenzu lorainu lang- ang.: quacking queen strothu in amosu ivesu rootu S: LR-pánj, nem.: quakende königin f. pánj LR, Langstrothov pánj, Langstrothov nakládni kvasína -e ž → fermènt pánj, strok. pog. langstrothovec, amêriški nakládni kvášenje -a s → fermentácija LR-pánj, amêriški nakládni pánj, amerikánski pánj, strok. pog. amerikánec ang.: langstroth-root beehive nem.: langstroth-root-beute f. L Langstroth-Rootov sátnik -ega -a in lang- stroth-rootov sátnik -ega -a [lankstrót-rút-] m satnik za lr-panj standardne zunanje mere láhka gnilôba -e -e ž → pohlévna gnilôba čebélje 450 mm x 232 mm s podaljšano zgornjo no- zalége silno letvico za obešanje satnikov v naklado, láhka gnilôba čebélje zalége -e -e -- -- ž → imenovan po konstruktorjih lorenzu lorainu pohlévna gnilôba čebélje zalége langstrothu in amosu ivesu rootu S: LR- lahnída -e ž nav. mn. 1. strok. pog. → lúbna ušíca sátnik, sátnik LR, nestrok. LR-okvír 2. strok. pog. → lístna ušíca ang.: langstroth-root frame lákotnik -a m strok. pog. → ròj lákotnik nem.: langstroth-root-rähmchen n. lákotni ròj -ega rôja m → ròj lákotnik lapúh -a m rastlina z velikimi srčastimi listi laktóza -e ž disaharid iz molekule glukoze, ve- in rumenim cvetom, ki nudi čebelam dobro zane na molekulo galaktoze, sestavina mle- zgodnjepomladansko medičinsko in pelodno ka, v manjših količinah tudi v medu S: mléčni pašo, lat. Tussilago farfara sládkor ang.: colt's-foot ang.: lactose nem.: Huflattich m. nem.: laktose f. lárva -e ž → ličínka (1, 2), žêrka (1, 2) Langstrothova méra sátnika -e -e -- [lanks- lástno testíranje mátic -ega -a -- s → diréktno trót-] ž velikost standardnega lr-satnika, ki testíranje mátic ima zunanje mere 450 mm x 232 mm, imeno- láška čebéla -e -e ž → italijánska čebéla vana po lorenzu lorainu langstrothu látnati mehúrnik -ega -a m okrasno listnato dre- ang.: langstroth frame dimension vo z gosto okroglo krošnjo in rumenimi cve- nem.: langstroth-rähmchenmaß n. tovi v velikih metličastih socvetjih na koncih langstrothovec -vca [lankstrót-] m strok. pog. vejic, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko → LR-pánj, pánj LR, Langstroth-Rootov pánj in pelodno pašo, lat. Koelreuteria paniculata Langstrothov nakládni pánj -ega -ega -a in S: nestrok. pog. mehúrnik langstrothov nakládni pánj -ega -ega -a [lank- ang.: golden-rain tree strót-] m → LR-pánj, pánj LR, Langstroth-Rootov nem.: blasenbaum m., blasenesche f., lampi- pánj onbaum m. Langstrothov pánj -ega -a in langstrothov pánj lavánda -e ž → práva sívka -ega -a [lankstrót-] m → LR-pánj, pánj LR, Lang- lážna gnilôba -e -e ž nalezljiva bolezen pokrite stroth-Rootov pánj zalege z močnim, neprijetnim vonjem, ki jo Langstrothov pánjski sistém -ega -ega -a in povzroča bakterija Paenibacillus (= Bacillus) langstrothov pánjski sistém -ega -ega -a [lank- alvei S: smrdljíva gnilôba strót-] m panjski sistem za čebelarjenje z lr- ang.: european foulbrood disease panji, imenovan po lorenzu lorainu lang- nem.: europäische Faulbrut f., Gutartige strothu Faulbrut f., sauerbrut f. ang.: langstroth hive system lážna mática -e -e ž → čebéla trótovka nem.: langstroth-beutensystem n. léct -a m pobarvano pecivo iz medenega testa v Langstroth-Rootov pánj -ega -a in langstroth- obliki figur z okraski 85 léči jájčeca ang.: gingerbread ob cvetenju nudi čebelam odlično medičin- nem.: lebkuchen m., lebzelten m. sko in pelodno pašo, lat. Malus sylvestris léči jájčeca léžem -- nedov., v zvezi z matica, če- ang.: crab-apple, wild apple bele trotovke odlagati jajčeca navadno na dno nem.: Wilder apfel m. čebelje, trotovske celice ali na dno nastavka letálka -e ž nav. mn., strok. pog. → pášna čebéla matičnika letálna míšica -e -e ž → krílna míšica ang.: to lay eggs letálnica -e ž → bráda (1) nem.: eier legen v. létni donòs medú -ega -ôsa -- in létni donòs ledénec -nca m z malo vode staljen in nato méda -ega -ôsa -- m količina medu, ki jo čebe- ohlajen sladkor za krmljenje čebel lar odvzame družini v čebelarski sezoni ang.: candy made of sugar, melted in a small ang.: honey yield per year amount of water* nem.: Jahres-Honigertrag m. nem.: Zuckerteig aus Zucker den man in einer létošnja mática -e -e ž čebelja matica, ki zale- kleiner menge Wasser aufkocht* m. ga v letu, ko se izleže prim.: dvólétna mática, legát -a m živopisana ptica, ki se hrani s če- ênolétna mática, trílétna mática belami, lat. Merops apiaster S: čebélar, čebe- ang.: young queen lojédec nem.: diesjährige königin f., Jungkönigin f. ang.: bee eater levítev -tve ž menjava toge hitinaste povrhnji- nem.: bienenfresser m. ce zaradi rasti z novo, večjo, tudi pri ličinkah lekánija -e ž nav. mn. 1. žuželka iz družine le- čebel delavk, trotov in matic caniidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi ang.: ecdysis, moult zlasti drevja in izloča mano nem.: Häutung f. ang.: scale insect levíti se -ím se nedov., nav. 3. os. menjati togo nem.: lekanien f. pl., napfschildläuse f. pl. hitinasto povrhnjico zaradi rasti z novo, ve- 2. → kápar čjo, tudi pri ličinkah čebel delavk, trotov in lekánijski méd -ega medú in -ega méda m med matic iz mane, ki jo izločajo kaparji na iglavcih in ang.: to moult nekaterih listavcih, naberejo čebele in jo pre- nem.: häuten sich v. delajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih levítveni hormón -ega -a m hormon, ki pri žu- žlez želkah, tudi čebelah, sproži, omogoči levitev ang.: honey from scale insects ang.: ecdysone, moulting hormone nem.: Honig der lekanien m., napfschildlau- nem.: Häutungshormon n. shonig m. ležák -a m nekdaj → korítasti pánj lésica -e ž čebelarski pripomoček z režami, ki ležéči pánj -ega -a m nekdaj → korítasti pánj se postavi na žrelo panja, da onemogoča izlet ležéči sát -ega -a m sat, ki je z daljšo stranico matice iz panja in se prepreči rojenje prim.: nameščen vodoravno prim.: pokônčni sát zapàh ang.: comb placed horizontally ang.: mesh screen put in front of the entran- nem.: breitwabe f. ce* ličínka -e ž 1. čebela delavka, matica ali trot na nem.: absperrgitter vor dem Flugloch n. razvojni stopnji med jajčecem in bubo, ko jih léska -e ž nav. mn. grmi z nazobčanimi listi in v čebeljih, trotovskih celicah ali matičnikih z visečimi mačicami, ki nudijo čebelam dobro matičnim mlečkom, pri čebelah delavkah in zgodnjepomladansko pelodno pašo, lat. Co- trotih pa ob izleženju z matičnim mlečkom, rylus spp. pozneje te z mešanico medu, cvetnega prahu ang.: hazel in vode hranijo čebele krmilke S: žêrka (1), nem.: Hasel f. lárva Gl: cepíti ličínke, čebélja ličínka, dvákrátno lésna čebéla -e -e ž nav. mn. čebele samotarke, presájanje ličínk, dvójno cépljenje ličínk, ênkratno ki izdolbejo gnezdo v mrtev les, lat. Xyloco- cépljenje ličínk, iztégnjena ličínka, ličínka čebéle pa spp. délavke, mátična ličínka, mumificírana ličínka, pre- ang.: carpenter bee cépljena ličínka, presadíti ličínko, presájanje ličínk, nem.: Holzbiene f. presájanje ličínk na čêpke, trótovska ličínka, uvíta lesníka -e ž samorasla, necepljena jablana, ki ličínka, vcepíti ličínko, vzrêja mátic s presájanjem 86 lípovec líjasti sipálnik -ega -a m → lijákasti sipálnik limónovec -vca m zimzeleno južno drevo z močno razvejeno krošnjo, mastnimi jajčasti- mi listi in belimi cvetovi v listnih pazduhah, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pe- lodno pašo, lat. Citrus limonum ang.: Čebelja ličinka lemon nem.: Zitronenbaum m. ličínk, vzrêja mátic z dvákrátnim presájanjem ličínk limónov méd -ega medú in -ega méda m med iz prim.: jájčece (1), búba (1) 2. živalski osebek medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih z grizalom na razvojni stopnji med jajčecem limonovca in predelajo z dodajanjem izloč- in bubo nekaterih dvokrilcev in večine kože- kov zlasti slinskih žlez krilcev S: žêrka (2), lárva ang.: lemon-blossom honey ang.: larva nem.: Zitronenblüten-Honig m. nem.: larve f. línijska vzrêja mátic -e -e -- ž vzreja matic v ličínka čebéle délavke -e -- -- ž čebela delav- odbrani matični liniji čebel v okviru določe- ka na razvojni stopnji med čebeljim jajčecem nega vzrejališča in čebeljo bubo, ko jo ob izleženju v čebeljih ang.: line breeding celicah z matičnim mlečkom, pozneje z me- nem.: linienzucht f. šanico medu, cvetnega prahu in vode hranijo liofilizírati -am nedov. in dov. zmanjševati vseb- čebele krmilke prim.: čebélja ličínka, čebélja nost vode z zamrzovanjem pri nižjem tlaku žêrka, mátična ličínka, mátična žêrka, trótovska zaradi ohranjanja organskih sestavin, zlasti v ličínka, trótovska žêrka matičnem mlečku ang.: worker bee larva ang.: to freeze-dry, to lyophilize nem.: arbeiterinlarve f. nem.: lyophilisieren v. ličínka mátice -e -- ž → mátična ličínka, mátična lípa -e ž nestrok. pog. → navádna lípa žêrka lípek -pka m → lípovec (1) ličínka tróta -e -- ž → trótovska ličínka, trótovska Lipíčnikova zakláda -e -e in lipíčnikova zakláda žêrka -e -e ž zaklada, ki se doda medišču aŽ-panja z Líčnov pánj -ega -a in líčnov pánj -ega -a m → ležečimi sati, postavljenimi na hladno stavbo, tríetážni pánj (2) imenovana po konstruktorju stanku lipičniku lijákasti sipálnik -ega -a m dvodelna pločevi- ang.: lipičnik expansion box nasta priprava iz lijaka in valjaste posode za nem.: lipičnik-Zusatzkasten ometanje, stresanje čebel S: líjasti sipálnik lipídi -ov m mn. v vodi netopne maščobne or- ang.: bee funnel ganske snovi s zapleteno kemično sestavo, nem.: abkehrtrichter m. tudi sestavine cvetnega prahu in matičnega mlečka ang.: lipides, lipids, lipins, lipoids nem.: lipiden n. pl. lípova čebélja páša -e -e -e ž zlasti medičinska paša na cvetovih lipe, lipovca ang.: linden honey flow nem.: lindentracht f. lípova mána -e -e ž sladek izloček določenih vrst ušic, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi lipe in ga delno predelajo ang.: linden honeydew nem.: linden-Honigtau m. lípovec -vca m 1. lipi sorodno visoko, košato drevo z nekoliko manjšimi listi in z več ru- menkastobelimi, prijetno dišečimi cvetovi v socvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro medi- 8 lípov méd činsko in skromno pelodno, občasno pa tudi ang.: leaf hive system manino pašo, lat. Tilia cordata S: lípek nem.: blätterstock-system n. ang.: linden, small-leaved lime 2. čebelarjenje z listovnimi panji nem.: Winter-linde f. ang.: keeping bees in leaf hives 2. strok. pog. → lípov méd nem.: blätterstockimkerei f. lípov méd -ega medú in -ega méda m med zlasti lizálo -a s skrajni spodnji del čebeljega jezička, iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih s katerim čebele uživajo goste sladkorne raz- lipe in lipovca in predelajo z dodajanjem iz- topine S: žlíčka, lopática ločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. lípovec ang.: labellum (2) nem.: löffelchen n. ang.: linden honey ločílna dèska -e -e ž pokončno nameščena de- nem.: lindenblütenhonig m. ska, vstavljena namesto enega sata, za zože- lísasta macêsnova lahnída -e -e -e ž → lísasta vanje panjskega prostora S: slépi sát prim.: macêsnova ušíca pregrádna dèska lísasta macêsnova ušíca -e -e -e ž listna uši- ang.: dummy frame ca iz družine lachnidae, ki srka drevesni sok nem.: schied m. iz sitastih cevi na soncu izpostavljenih delov lójtrica za odkrívanje sátov -e -- -- -- ž žarg. krošnje macesna in izloča mano, lat. Cinaria žičnata priprava v obliki črke a za naslonitev laricis S: lísasta macêsnova lahnída medenega sata med odstranjevanjem vošče- ang.: larch aphid nih pokrovcev z njega, ki se postavi na poso- nem.: Gefleckte warzigborstige lärchenrin- do, kamor odteka med denlaus f. ang.: comb support lístna mána -e -e ž → mána lístavcev nem.: Wabenauflage f. lístna úš -e uší ž nav. mn. → lístna ušíca lopática -e ž → lizálo, žlíčka lístna ušíca -e -e ž nav. mn. žuželke iz podreda lopática za méd -e -- -- ž lopatica iz nerjavne aphidina, tudi iz družine lachnidae, ki srka- pločevine, navadno z lesenim ročajem, za od- jo sok iz sitastih cevi rastlin, zlasti drevja, in vzemanje kristaliziranega medu iz posode izločajo mano S: strok. pog. ušíca (2), strok. pog. ang.: honey spade lahnída (2), afída, lístna úš, nestrok. pog. úš (3) nem.: Honigspaten m. Gl: bŕstna hójeva ušíca, čŕnobleščéča hrástova lovílec mátic -lca -- m steklena cevka z razšir- ušíca, jávorjeva ščetínasta ušíca, jesénova gnéz- jenim delom v obliki pipe na eni strani, na dasta ušíca, kostánjeva ušíca, lísasta macêsnova drugi z ožjim delom z zamaškom za lovljenje ušíca, močnó púhasta smrékova ušíca, rdéčer- matice na satu zaradi označitve jáva púhasta smrékova ušíca, rjávočŕna hrástova ang.: queen catcher, queen catching glass ušíca, sívorjáva macêsnova ušíca, sívozelêna lísa- nem.: königin-abfangglas n., Weiselfänger sta smrékova ušíca, ščetínasta ušíca, vélika čŕna m. smrékova ušíca, vélika macêsnova ušíca, vélika lovílna plôšča -e -e ž plošča določene velikosti rjáva bôrova ušíca, vélika rjáva hójeva ušíca, vélika z gladko površino, ki se namesti pod izbrana vŕbova ušíca, zelêna hójeva ušíca, zelênoprógasta zlasti smrekova ali hojeva drevesa za napo- smrékova ušíca vedovanje in ugotavljanje gozdnega medenja ang.: aphid, green fly, leaf louse ali njegove obilnosti nem.: blattlaus f. ang.: honeydew testing plate lístni nektárij -ega -a m → ízvencvétni medôvnik nem.: Honigtautestplate f. lístovni pánj -ega -a m panj z upravljanjem od lovílnik rôjev -a -- m podolgovat lesen zaboj zadaj, navadno kot del skladovnice, v katerem z mrežo zgoraj in zadaj in zaporo spredaj za so sati nameščeni vzdolžno v smeri izletava- prestrezanje rojev na žrelu panja S: prestrezálo nja čebel in jih je mogoče premikati kot liste v za rôje prim.: vŕša knjigi prim.: nakládni pánj, skládovnični pánj ang.: swarm catcher ang.: leaf hive nem.: schwarm-rückleitungsgerät n., nem.: blätterstock m. schwarmabfangbeutel m., schwarmabfang- lístovni pánjski sistém -ega -ega -a m 1. panj- -kasten m. ski sistem za čebelarjenje z listovnimi panji lovílnik trótov -a -- m zabojčku podobna pri- 88 madagáskarska čebéla prava, nameščena na žrelo panja, za prepre- lucêrna -e ž krmna rastlina s trojnatimi listi in čevanje odleta trotov iz panja modrovijoličastimi cvetovi v grozdastih so- ang.: drone trap cvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro medičin- nem.: dronenfalle f. sko in skromno pelodno pašo, lat. Medicago lovílni sát -ega -a m sat z nepokrito, navadno sativa trotovsko zalego, vstavljen v panj, da se na- ang.: alfalfa, lucerne njo naselijo varoje, ki jih čebelar odstrani nem.: blaue luzerne f., Gewöhnliche luzer- skupaj s satom, ko je zalega pokrita ne f. ang.: drone comb luknjáč za sátnike -a -- -- m kovinska priprava nem.: dronenwabe f. z vzvodom na vzmet in z iglo za delanje lu- lôvor -ja m nestrok. pog. → navádni lôvor kenj v satnike zaradi poznejšega žičenja LR-nakláda -e in nakláda LR -e -- [elèr] ž na- ang.: comb punch klada lr-panja z desetimi visečimi satniki nem.: Wabenlocher m. standardne zunanje mere 450 mm x 232 mm lúknjičasta zaléga -e -e ž → preslédkasta za- S: vélika nakláda léga ang.: lr-box lúpa -e ž → povečeválno stêklo nem.: lr-Zarge f. lúžni kámen -ega -mna m → nátrijev hidroksíd LR-okvír -ja in okvír LR -ja -- [elèr] m nestrok. → LR-sátnik, sátnik LR, Langstroth-Rootov sátnik LR-pánj -a in pánj LR -a -- [elèr] m nakladni panj na hladno stavbo z 10 visečimi satniki stan- M dardne zunanje mere 450 mm x 232 mm, na- vadno v dveh ali več nakladah, imenovan po konstruktorjih lorenzu lorainu langstrothu macêsen -sna m nav. mn. gozdna drevesa z in amosu ivesu rootu S: Langstroth-Rootov mehkimi, tankimi, jeseni odpadlimi iglicami, pánj, Langstrothov pánj, Langstrothov nakládni ki nudijo čebelam skromno pelodno, občasno pánj, strok. pog. langstrothovec, amêriški nakládni pa tudi manino pašo, lat. Larix sp. LR-pánj, amêriški nakládni pánj, amerikánski pánj, ang.: larch strok. pog. amerikánec Gl: dvótretjínski LR-pánj, nem.: lärche f. nízkonakládni LR-pánj macêsnova čebélja páša -e -e -e ž manina ang.: lr-beehive paša na macesnu nem.: lr-beute f. ang.: larch honeydew flow LR-sát -a in sát LR -a -- [elèr] m sat za lr-panj nem.: lärchentracht f. ang.: lr-comb macêsnova mána -e -e ž sladek izloček dolo- nem.: lr-Wabe f. čenih vrst lubnih ušic, ki vsrkajo rastlinski LR-sátnik -a in sátnik LR -a -- [elèr] m satnik za sok iz sitastih cevi macesna in ga delno pre- lr-panj standardne zunanje mere 450 mm x delajo 232 mm s podaljšano zgornjo nosilno letvico ang.: larch honeydew za obešanje satnikov v naklado, imenovan po nem.: Honigtau von lärche m. konstruktorjih lorenzu lorainu langstrothu macêsnov méd -ega medú in -ega méda m med in amosu ivesu rootu S: Langstroth-Rootov iz mane, ki jo čebele naberejo na macesnu in sátnik, nestrok. LR-okvír predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slin- ang.: lr-frame skih žlez nem.: lr-rähmchen n. ang.: larch honey lúbna ušíca -e -e ž nav. mn. žuželke iz družine nem.: lärchenhonig m. lachnidae, ki srkajo drevesni sok iz sitastih máčica -e ž nav. mn. socvetje, navadno v obliki cevi olesenelih delov listavcev ali majskih podolgovate kepice na vrbah, leskah, jelšah, poganjkov iglavcev in izločajo mano S: dre- na katerem čebele nabirajo pelod in mediči- vésna ušíca, strok. pog. ušíca (1), strok. pog. lah- no nída (1), nestrok. pog. úš (2) ang.: willow catkin ang.: bark louse nem.: Weidenkätzchen n. nem.: baumlaus f., rindenlaus f. madagáskarska čebéla -e -e ž medonosna če- 8 mahónija bela podvrste Apis mellifera unicolor, narav- stavin čebeljega strupa v strupni mešiček S: no razširjena na madagaskarju nestrok. pog. strúpnica (1) ang.: madagasy honey bee ang.: small alkaline gland nem.: madagaskarbiene f. nem.: alkalische drüse f. mahónija -e ž nestrok. pog. → navádna mahónija mála voščéna véšča -e -e -e ž od 10 do 13 majarón -a m močno dišeča grmičasta začimb- mm dolg nočni metulj s srebrnosivimi krili, z na rastlina z majhnimi okroglimi listi, ki nudi glavo, poraščeno z rumenkastimi dlačicami, čebelam dobro medičinsko in skromno pelo- katerega samica v celice nezasedenega satja dno pašo, lat. Majorana hortensis odlaga jajčeca, iz katerih se izležejo manjše ang.: marjoram belkaste ličinke, ki se hranijo s satjem, lat. nem.: majoran m. Achroea grisella S: nestrok. voščéna véšča (2), májska bolézen -e -zni ž nenalezljiva bolezen nestrok. voščéni mòlj (2) mladih čebel delavk, ko se zlasti spomladi ang.: lesser wax moth zaradi pomanjkanja vode črevesje zapolni nem.: kleine Wachsmotte f. s cvetnim prahom, kar povzroči nabreklost máli hójev kápar -ega -ega -ja m → máli smrékov zadkov, lazenje po bradi in okolici, množično kápar umiranje máli jêsen -ega -éna m jesen z belimi cvetovi ang.: may sickness v metličastih socvetjih, ki nudi čebelam skro- nem.: maikrankheit f. mno medičinsko, dobro pelodno, občasno pa màk máka m nav. mn. kulturne ali divje rastline tudi manino pašo, lat. Fraxinus ornus S: ne- z velikimi zvezdastimi, navadno rdečimi cve- strok. pog. jêsen (2) tovi, ki nudijo čebelam zelo dobro pelodno ang.: manna ash pašo, lat. Papaver spp. nem.: blumenesche f., manna-esche f., orne ang.: poppy f. nem.: mohn m. máli kápar -ega -ja m → máli smrékov kápar makedónska čebéla -e -e ž medonosna čebela máli Kírarjev pánj -ega -ega -a in máli kírarjev podvrste Apis mellifera macedonica, naravno pánj -ega -ega -a m skladovnični panj brez ma- razširjena od južne romunije, bolgarije in tične rešetke, s plodiščem na toplo stavbo z srbije do Grčije do 13 visečimi satniki zunanje mere 318 mm ang.: macedonian honey bee x 301 mm in z dvema kasetama v medišču, nem.: mazedonische biene f. zunanje mere mediščnih satnikov z globo- maklèn -éna m javor z manjšimi krpatimi listi, kimi celicami na aluminijasti plošči pa so ki ob cvetenju nudi čebelam dobro medičin- 393 mm x 145 mm x 144 mm, imenovan po sko in pelodno, občasno pa tudi manino pašo, konstruktorju Francu kirarju S: Kírarjev Á-pánj lat. Acer campestre prim.: srédnji Kírarjev pánj, véliki Kírarjev pánj ang.: field maple ang.: small kirar beehive nem.: Feld-ahorn m. nem.: kleine kirar-beute f. máksi AŽ-pánj -- -a in pánj AŽ-máksi -a -- [ažé] malína -e ž → malinják m skupina drug vrh drugega naloženih aŽ- malinják -a m na posekah in gozdnih obronkih panjev, povezanih med seboj z vmesnimi od- divje rastoča ali gojena grmičasta rastlina z prtinami belimi cvetovi in navadno rdečimi plodovi, ang.: maxi-aŽ-beehive ki nudi čebelam odlično medičinsko in zelo nem.: maxi-aŽ-beute f. dobro pelodno pašo, lat. Rubus idaeus S: maksíla -e ž → srédnja čeljúst malína mála čebéla -e -e ž → pritlíkava čebéla ang.: raspberry mála hójeva lekánija -e -e -e ž → máli smrékov nem.: Himbeere f. kápar malínov méd -ega medú in -ega méda m med iz mála lekánija -e -e ž → máli smrékov kápar medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih mála nakláda -e -e ž → polovíčna LR-nakláda malinjaka in predelajo z dodajanjem izločkov mála smrékova lekánija -e -e -e ž → máli zlasti slinskih žlez smrékov kápar ang.: raspberry honey mála strúpnica -e -e ž žleza, ki izloča del se- nem.: Himbeerenhonig m. 0 mándljev méd máli pánjski hròšč -ega -ega hrôšča m nekoliko maltóza -e ž disaharid iz dveh molekul gluko- več kot pol centimetra velik hrošč temnorja- ze, tudi sestavina medu, nastajajoč pri encim- ve barve, ki se v panju prehranjuje z medom, ski razgradnji škrobov S: sládni sládkor cvetnim prahom, zalego in onesnažuje zaloge ang.: maltose medu, lat. Aethina tumida S: strok. pog. pánjski nem.: maltose f. hròšč mána -e ž sladek izloček ušic, kaparjev, mede- ang.: small hive beetle čih škržatov, ki vsrkajo rastlinski sok iz sita- nem.: kleiner beutenkäfer m. stih cevi dreves ali drugih zelenih rastlin in máli smrékov kápar -ega -ega -ja m kapar s ga delno predelajo S: medéna rôsa Gl: bôrova ščitkom ali kapico iz družine lekanij, lecani- mána, brínjeva mána, búkova mána, gózdna lístna idae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi zla- mána, gózdna mána, hójeva mána, hrástova mána, sti v pazduhah vejic smreke in jelke in izloča jávorjeva mána, káparska mána, lípova mána, mano, lat. Physocermes hemicryphus S: máli macêsnova mána, mána íglavcev, mána lístavcev, kápar, máli hójev kápar, jélov kápar, hójev kápar, smrékova mána, škržátova mána prim.: gózdni mála smrékova lekánija, mála lekánija, mála hójeva méd, medičína lekánija, strok. pog. smrékov kápar (1) ang.: honeydew ang.: spruce bud scale nem.: Honigtau m. nem.: kleine Fichtenquirlschildlaus f. mána íglavcev -e -- ž sladek izloček določenih vrst ušic, kaparjev, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi iglavcev in ga delno predelajo ang.: conifer honeydew, coniferous honey- dew nem.: nadelbaumhonigtau m. mána lístavcev -e -- ž sladek izloček določenih vrst ušic, kaparjev, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi listavcev in ga delno predelajo S: lístna mána ang.: leaf-tree honeydew nem.: laubbaumhonigtau m. mandarínovec -vca m manjše zimzeleno južno máli zvônček -ega -čka m → navádni máli zvôn- drevo z močno razvejeno krošnjo, z usnjati- ček mi listi in belimi pazdušnimi cvetovi, ki nudi málo čebelárstvo -ega -a s čebelarstvo z do 40 čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno gospodarskimi družinami pašo, lat. Citrus nobilis ang.: small scale beekeeping ang.: king orange, king orange tree, temple nem.: kleinimkerei f. orange tree Malpighijeva cévka -e -e [malpígi-] ž nav. mn. nem.: mandarinenbaum m. drobne cevke s tanko steno, ki v zadnji del mandíbula -e ž → sprédnja čeljúst črevesa žuželk izločajo odvečno tekočino in mandibulárna žléza -e -e ž → čeljústna žléza ostanke presnove, imenovane po marcellu mándljevec -vca m 1. sredozemsko listopadno malpighiju drevo ali grm s suličastimi listi in bledorož- ang.: malpighian tubule natimi ali belimi cvetovi, ki nudi čebelam nem.: malpigisches Gefäss n. dobro zgodnjepomladansko medičinsko in maltéška čebéla -e -e ž medonosna čebela pelodno pašo, lat. Prunus dulcis podvrste Apis mellifera ruttneri, razširjena na ang.: almond malti nem.: mandelbaum m. ang.: maltese honey bee 2. strok. pog. → mándljev méd nem.: maltesische biene f., malteser-biene f. mándljev méd -ega medú in -ega méda m med máltotrióza -e ž trisaharid iz treh molekul glu- iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih koze, v majhnih količinah sestavina medu mandljevca in predelajo z dodajanjem izloč- ang.: maltotriose kov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. mándlje- nem.: maltotriose f. vec (2) 1 mánina čebélja páša ang.: almond honey nem.: mandelblütenhonig m. mánina čebélja páša -e -e -e ž paša, na kateri čebele nabirajo mano ang.: honeydew flow nem.: Honigtautracht f. mánin méd -ega medú in -ega méda m → mánov méd mánovec -vca m strok. pog. → gózdni méd mánov méd -ega medú in -ega méda m → góz- dni méd marélica -e ž sadno drevo z belimi cvetovi in koščičastimi rumenimi plodovi, ki nudi čebe- lam dobro zgodnjepomladansko medičinsko ênolétna mática, evidénčna oznáka mátice, go- in pelodno pašo, lat. Prunus armeniaca spodárska mática, hibrídna mática, inbrídna mática, ang.: apricot inseminírana mática, izgúba mátice, jálova mática, nem.: aprikose f., marille f. kontrolírano opraševánje mátic, kránjska mática, mástni sát -ega -a m strok. pog. → medéni sát krížana mática, kvákanje mátice, létošnja mática, (2) línijska vzrêja mátic, lovílec mátic, mática hčí, máti- maščôbna kislína -e -e ž organska kislina iz ca pévka, mática pôlsêstra, mática sêstra, mática verige ogljikovodika in karboksilne skupine trótovka, Míllerjeva metóda vzrêje mátic, mláda (‒CooH), ki je v manjših količinah tudi se- mática, nèoprašêna mática, neposrédno dodája- stavina matičnega mlečka nje mátic, nèsprašêna mática, obkóljena mática, ang.: fatty acid oprašêna mática, osemenjêna mática, označe- nem.: Fettsäure f. vánje mátice, pétje mátice, pík mátice, posrédno máterina dúšica -e -e ž nav. mn. dišeče zelnate dodájanje mátic, prelegálna mática, preléžena ali delno olesenele rastline z drobnimi listi mática, pripíranje mátic, progéno testíranje mátic, in navadno vijoličastimi cvetovi v okrogla- prôsto párjenje mátic, pŕva mática, rásno čísta stih socvetjih, ki nudijo čebelam zelo dobro mática, rezêrvna mática, rodôvniška mática, rodôv- medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. niška števílka mátice, rôjeva mática, rojíva mática, Thymus spp. S: tímijan sprašêna mática, stára mática, števílka oznáčbe ang.: thyme mátice, testíranje mátic, trílétna mática, tutajóča nem.: thymian m. mática, vzrejalíšče mátic, vzrêja mátic, vzrêja mátic máterna čebélja družína -e -e -e ž izvorna dru- iz narávnih mátičnikov, vzrêja mátic na čêpkih, žina, iz katere izhajajo neoprašene matice ali vzrêja mátic na réz, vzrêja mátic ob rézih na sátih, troti vzrêja mátic po Rauchfussovi metódi, vzrêja mátic ang.: parent bee colony s presájanjem ličínk, vzrêja mátic z dvákrátnim pre- nem.: muttervolk n. sájanjem ličínk, vzrêja mátic z razrezovánjem sáta máti mátere ž zastar. → mática v trakôve, vzrêja mátic z rézom v lóku, vzrejeválec mática -e in čebélja mática -e -e ž 1. spolno mátic, zapŕta mática, zasílna mática, zasílna vzrêja razvita samica, večja od čebel delavk, ki v mátic prim.: čebéla délavka, trót družini zalega oplojena in neoplojena jajče- ang.: queen bee ca S: zastar. kraljíca, zastar. máti Gl: bárvanje nem.: Weisel m., bienenkönigin f., stockmut-mátic, bárvna oznáka mátice, beloóka mática, če- ter f. belárjenje z dvéma máticama, čebelárjenje z êno 2. spolno razvita samica pri nekaterih žužel- mático, čebelárjenje z vèč máticami v ístem pánju, kah čistopásemska pleménska mática, devíška mática, ang.: queen diréktno testíranje mátic, dodájanje mátic, dodája- nem.: königin f. nje mátic na sát, dodájanje mátic na sátih iz ple- mática hčí -e hčére ž prednica čebelje matice menílnika, dodájanje mátic po Kírarju, dodájanje glede na prvo stopnjo sorodstva, pri kateri se mátic skozi žrêlo, dodájanje mátic s pomočjó alko- ugotavljajo dedne lastnosti hóla, dodájanje mátic v mátičnici, dvólétna mática, ang.: daughter queen 2 mátična žêrka nem.: tochter f. ce prim.: čebélja ličínka, čebélja žêrka, ličínka mática pévka -e -e ž mlada matica tik po izle- čebéle délavke, trótovska ličínka, trótovska žêrka ženju v družini, ki nima več stare matice in se ang.: queen larva pripravlja na rojenje S: pŕva mática, strok. pog. nem.: königin-larve f. pévka prim.: pétje mátice, kvákanje mátice mátična línija čebél -e -e -- ž linija matic, ka- ang.: piping queen terih potomke izhajajo neposredno iz predho- nem.: tütende königin f., tütender Weisel m. dnice mática pôlsêstra -e -e ž vsaka od matic potomk ang.: queen line nesorodnih očetov in iste matere, izleženih v nem.: königinnen-linie f. istem časovnem razponu in v isti družini mátična mréža -e -e ž → mátična rešêtka ang.: half-sister mátična rešêtka -e -e ž režasta priprava, ki zla- nem.: Halbschwester f. sti ločuje plodišče od medišča in zaradi manj- mática preléženka -e -e ž → preléžena mática šega oprsja omogoča prehod čebelam delav- mática sêstra -e -e ž vsaka od matic istega oče- kam, preprečuje pa prehod matici in trotom ta in iste matere, izleženih v istem časovnem S: mátična mréža Gl: Hánnemannova mátična razponu in v isti družini rešêtka, žíčna mátična rešêtka ang.: sister queen ang.: queen excluder nem.: schwester f. nem.: königinabsperrgit er n., absperrgit er n. mática trótovka -e -e ž čebelja matica, ki zale- ga samo neoplojena jajčeca S: trótovska máti- ca, strok. pog. trótovka (1), strok. pog. trótavka (1) ang.: drone laying queen nem.: drohnenbrütige königin f. mátičar -ja m družina z majhno rojivostjo, nadpovprečno nabiralno vnemo, mirnostjo, izrazitim čistilnim nagonom, brez rumenih zadkovih obročkov, iz katere se vzame vzrej- no gradivo S: odbrána čebélja družína, mátična družína, plemenják prim.: redník, stárter ang.: breeder hive, breeding colony nem.: Zuchtvolk n. mátičina búrza -e -e ž → nóžnični zatìč mátičje izvodílo -ega -a s odprtina na koncu zadka matice, v katero trot iz štrcalne cevke z močnim pritiskom izbrizga seme ang.: reproductive passage nem.: Geschlechtsöffnung f. mátična búba -e -e ž matica na razvojni stopnji med matično ličinko in odraslim osebkom, ko se v matičniku, pokritem s pokrovcem, do- končno izoblikujejo vsi organi S: búba mátice prim.: čebélja búba, prèdbúba, trótovska búba ang.: queen pupa nem.: königin-Puppe f. mátična snôv -e snoví ž snov, ki jo izloča če- mátična célica -e -e ž → mátičnik (1) ljustna žleza čebelje matice in vpliva na de- mátična družína -e -e ž → mátičar, odbrána če- javnost družine prim.: mátični feromón bélja družína ang.: queen substance mátična klétka -e -e ž nestrok. → mátičnica nem.: Weiselstoff n. mátična ličínka -e -e ž matica na razvojni stop- mátična žêrka -e -e ž matica na razvojni stopnji nji med čebeljim jajčecem in matično bubo, med čebeljim jajčecem in matično bubo, ko ko jo v matičniku z matičnim mlečkom hrani- jo v matičniku z matičnim mlečkom hranijo jo čebele krmilke S: mátična žêrka, ličínka máti- čebele krmilke S: mátična ličínka, ličínka mátice 3 mátične kléšče prim.: čebélja ličínka, čebélja žêrka, ličínka če- béle délavke, trótovska ličínka, trótovska žêrka ang.: queen larva nem.: königinlarve f. mátične kléšče -ih kléšč ž mn. kleščam podo- ben pločevinast pripomoček iz dveh delov z odprtinami za zračenje, namenjen lovljenju in prenašanju matic prim.: čebelárske kléšče, sátne kléšče ang.: queen catcher nem.: königin-abfangklip m., königin-Zan- ge f. mátičnica -e ž škatlici podoben predmet iz lesa ali umetne snovi z mrežico ali iz same mre- žice z lesenimi čepki za začasno hrambo ma- tice, njeno razpošiljanje, dodajanje navadno brezmatični družini, valjenje S: nestrok. klét- ka, nestrok. mátična klétka Gl: Bentónova mátič- nica, dodajálna mátičnica, Gašperínova mátičnica, kránjska mátičnica, kránjska razpošiljálna mátič- nica, Míllerjeva dodajálna mátičnica, Pavlétičeva mátičnica, razpošiljálna mátičnica, valílna mátični- ca, Vêrbičeva mátičnica, Wohlgemuthova mátični- ca, Zandrova mátičnica ang.: queen cage pog. → umétni mátični lônček, umétni nastávek nem.: Weiselkäfig m. mátičnika 4. → zasílni mátičnik mátični feromón -ega -a m feromon, ki ga izlo- mátični lônček -ega -čka m 1. → nastávek mátič- ča čeljustna žleza čebelje matice in vpliva na nika (1) 2. → umétni mátični lônček, umétni na- dejavnost družine prim.: mátična snôv stávek mátičnika ang.: queen pheromone mátični mléček -ega -čka m izloček krmilnih nem.: Weiselpheromon n. žlez v glavi mlade čebele delavke, ki vsebu- mátičnik -a m 1. celica iz voska, v kateri je oplo- je beljakovine, aminokisline, vitamine, ma- jeno jajčece in jo čebele naredijo navadno na ščobne kisline, rudnine, sladkor, antibiotike, spodnjem in stranskih robovih sata ob pri- hormone in je hrana za matične ličinke, ma- pravljanju na rojenje ali preleganju S: mátična tice in zelo mlade čebelje in trotovske ličinke célica, narávni mátičnik Gl: cépljeni mátičnik, čŕni S: krmílni mléček, strok. pog. mléček mátičnik, gradíti mátičnike (1, 2), inkubácija mátič- ang.: royal jelly nikov, inkubátor za mátičnike, narávni mátičnik, na- nem.: Weiselfuttersaft m., Weiselsaft m. stávek mátičnika (1, 2), nèpokríti mátičnik, odbráni mátični nastávek -ega -vka m → nastávek mátičnik, odkríti mátičnik, pokríti mátičnik, potegníti mátičnika (1) mátičnike, potŕgati mátičnike, prelegálni mátičnik, mátični žêlni aparát -ega -ega -a m želni aparat prisílni mátičnik, rôjev mátičnik, umétni mátičnik matice, ki ima bolj razvito strupno žlezo, ve- (1, 2), umétni nastávek mátičnika, vcepíti mátičnik, čji strupni mešiček, šibkejši bodalci in manj vcepíti zréli mátičnik, vcépljeni mátičnik, vírus čŕnih kaveljcev kot pri čebeli delavki mátičnikov, vzrêja mátic iz narávnih mátičnikov, ang.: queen bee sting organ vzrêjni mátičnik (1, 2), zaléženi mátičnik, zasílni nem.: königin-stachelapparat m. mátičnik, zgrízeni mátičnik, zréli mátičnik prim.: matičnják -a m → plemenílnik čebélja célica, trótovska célica mazílna žléza -e -e ž → alkálna strúpnica ang.: queen cell méd medú in méda m naravno sladka snov, ki nem.: königinzelle f., Weiselwiege f., Weisel- jo čebele predelajo iz medičine ali mane z zelle f. dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez in jo 2. strok. pog. → nastávek mátičnika (1) 3. strok. shranjujejo v satnih celicah, v katerih pred- 4 medéna zalóga vsem zaradi prezračevanja dozoreva S: zastar. nem.: Honig-Händler m. stŕd Gl: ájdov méd, akácijev méd, borovníčev medaríca -e ž 1. → medonôsna čebéla 2. matica méd, bršljánov méd, cedílo za méd, cemêntni méd, iz družine z velikim donosom medu cvetlíčni méd, cvetlíčno-gózdni méd, čebelárjenje ang.: high-yield queen, production queen na méd, črpálka za méd, dekristalizácija medú, nem.: Wirtschaftskönigin f. denaturácija medú, dételjni méd, devíški méd, mèdcélična sténa sáta -e -e -- ž satnici podob- dívji méd, dnévni donòs medú, donòs medú, elék- na tanka plast iz voska, ki je podlaga za celice trična prevódnost medú, evkalíptov méd, facélijin na obeh straneh sata méd, fermentírani méd, filtrírani méd, geográfsko ang.: comb foundation between cells in natu- porêklo medú, gôrski méd, gósti méd, gózdni méd, ral comb building* gózdno-cvetlíčni méd, higroskópnost medú, hójev nem.: mittelwand bei naturwabenbau f. méd, hrástov méd, iztísnjeni méd, iztočíti méd, já- medéča rastlína -e -e ž 1. → medovíta rastlína 2. bolčni kís z médom, jágodičev méd, jágodov méd, rastlina z medovniki, ki izločajo medičino karamelizácija medú, kolektívna blagôvna známka ang.: nectar secreting plant slovénskega medú, konsisténca medú (1, 2), ko- nem.: honigende trachtpflanze f. smáti méd, kostánjev méd, krémni méd, kristálasti medéči škržát -ega -a m škržat, ki sesa soko- méd, kristalizácija medú, kristalizírani méd, krmíl- ve iz sitastih cevi različnih rastlin, na primer ni méd, lekánijski méd, létni donòs medú, limónov koprive, robide, in v poletnih mesecih izloča méd, lípov méd, lopática za méd, macêsnov méd, mano, lat. Metcalfa pruinosa S: medéni škržát malínov méd, mándljev méd, méd samotòk, méd ang.: citrus flatid planthopper s sátjem, méd v sátju, melecitózni méd, mešál- nem.: Zikade f. nik za méd, méšani méd, métov méd, nabírati medéna bárva -e -e ž navadno barvi cvetlične- méd, narávni méd, néktarni méd, nèpokríti méd, ga medu podobna barva nèprečíščeni méd, nosílka za méd, organoléptična ang.: honey colour lastnóst medú, organoléptična océna medú, pékov- nem.: Honigfarbe f. ski méd, pelódna analíza medú, planínski cvetlíčni medéna dételja -e -e ž nav. mn. prijetno dišeče méd, planínski méd, pokládati méd, pokríti méd, grmičasto razraščene dvoletne rastline z beli- pomaránčni méd, ponarejêni méd, porézati méd, mi ali rumenimi cvetovi v grozdastih socvet- posnémati méd, povpréčni donòs medú, precêjati jih, ki nudijo čebelam odlično medičinsko in méd, prèdpakírani méd, preglédnik medú, pregle- zelo dobro pelodno pašo, lat. Melilotus spp. dovánje medú, pregréti méd, prezimováti čebéle na ang.: melilot médu, régratov méd, répični méd, résin méd, robí- nem.: Honigklee m. dov méd, róžmarinov méd, sátje v médu, senzórič- medéna gôlša -e -e ž nestrok. pog. → médna na océna medú, senzórično ocenjevánje medú, gôlša sívkov méd, skísani méd, skladíščna posóda za medéna klája -e -e ž → medéna raztopína méd, sladkórni méd, slovénski méd, smrékov méd, medéna penína -e -e ž alkoholna pijača iz sónčnični méd, sórtni méd, spomladánski méd, medu, izdelana po postopku za peneča vina stískani méd, svêtli méd, šetrájev méd, škržátov prim.: medéni kís, medéni likêr, medéni napítek, méd, tekóči méd, tèmni méd, tímijanov méd, tóčeni medéno pívo, medénovec, medéno žgánje, me- méd, točíti méd, umétni méd, vódena kristalizáci- díca ja medú, vŕbov méd, vrênje medú, vrésov méd, ang.: honey sparkling wine zorênje medú, zréli méd, zŕnati méd, žájbljev méd, nem.: Honig-schaumwein m., Honigsekt m. žêpkov méd, žídkost medú medéna raztopína -e -e ž raztopina medu in ang.: honey vode v različnih razmerjih za krmljenje čebel nem.: Honig m. S: medéna klája Gl: medéno-sladkórna razto- medár -ja m 1. družina s podedovano nadpov- pína, sladkórno-medéna raztopína prečno nabiralno vnemo in nadpovprečnim ang.: honey syrup donosom medu nem.: Honigsirup m. ang.: record-yield colony medéna rôsa -e -e ž → mána nem.: rekordertrag-volk n. medéna zalóga -e -e ž zaloga medu v panju, ki 2. trgovec z medom jo čebele pripravijo za potrebe družine ang.: honey dealer, honey merchant ang.: honey stores 5 medéni kís nem.: Honigvorrat m. 2. biskvitu podobno pecivo z dodatkom medu medéni kís -ega -a m kis, ki nastane po kemič- in dišav nem procesu oksidacije iz medice prim.: ang.: small honey cakes medéna penína, medéni likêr, medéni napítek, me- nem.: Honiggebäck n. déno pívo, medénovec, medéno žgánje, medíca medênje -a s 1. izločanje medičine iz cvetnih in ang.: honey vinegar izvencvetnih medovnikov medovitih rastlin nem.: Honigessig m. Gl: dvójno medênje, fenográm medênja, medênje medéni krúhek -ega -hka m pecivo, v katerem akácije, melecitózno medênje je ena bistvenih sestavin med, ki mu daje ang.: nectar secretion, nectar flow značilen okus prim.: medéno pecívo nem.: nektarabsonderung f., nektarerzeu- ang.: honey pastry gung f. nem.: lebkuchen m. 2. izločanje mane na medovitih rastlinah, ki medéni likêr -ega -ja m pijača, zlasti iz sadne- ga povzročajo kaparji, ušice s tem, da srka- ga žganja in medu, lahko z dodatkom vode jo rastlinske sokove iz sitasti cevi rastlin in S: nestrok. medéno žgánje (2) prim.: medéna jih predelujejo Gl: gózdno medênje, hrástovo penína, medéni kís, medéni napítek, medéno pívo, medênje, medênje na smréki medénovec, medéno žgánje, medíca ang.: honeydew flow, honeydew secretion ang.: honey liqueur nem.: Honigtauabsonderung f., Honigtauer- nem.: bärenfang m. zeugung f. medéni lônček -ega -čka m nestrok. → médni medênje akácije -a -- s izločanje medičine iz lônček cvetnih medovnikov grozdastega socvetja medéni mehúr -ega -ja m nestrok. pog. → médna robinije gôlša ang.: acacia nectar flow medéni napítek -ega -tka m brezalkoholna pi- nem.: akazientracht f. jača iz medu in vode prim.: medéna penína, medênje na smréki -a -- -- s izločanje mane medéni likêr, medéno pívo, medénovec, medéno na smreki, ki ga povzročajo lubne ušice in žgánje, medíca kaparji ang.: honey drink ang.: honeydew flow on spruce nem.: Honiggetränk n., Honigtrunk m. nem.: Fichtentracht f. medéni pokrôvec -ega -vca m nestrok. → vo- medéno-obnóžinski sát -ega -a in medéno-ob- ščéni pokrôvec (1) nožínski sát -ega -a m nestrok. → médno-obnó- medéni sát -ega -a m 1. sat, v katerem je med žinski sát prim.: medéno sátje (1) medéno pecívo -ega -a s drobno pecivo z do- ang.: honeycomb datkom medu in dišav prim.: medéni krúhek, nem.: Honigwabe f. medenják (1) 2. sat, na katerem so po iztočenju še ostanki ang.: honey pastry medu S: strok. pog. mástni sát prim.: medéno nem.: Honiggebäck n. sátje (2) medéno pívo -ega -a s pivu podobna pijača, v ka- ang.: wet comb teri je ena izmed sestavin med in njegove slad- nem.: honigfeuchte Wabe f. korje kvasovke predelajo v alkohol prim.: medéni škržát -ega -a m → medéči škržát medéni kís, medéni likêr, medéni napítek, medéno- medéni vênec -ega -nca m med, shranjen ob vec, medéna penína, medíca, medéno žgánje zgornjem in stranskih robovih sata, v sredini ang.: honey ale zaleženega ali s cvetnim prahom napolnjene- nem.: Honigbier n. ga sata medenorôsni méd -ega medú in -ega méda m ang.: arch of honey above brood nest → gózdni méd nem.: Honigkranz m. medéno sátje -ega -a s 1. satje, v katerem je medenják -a m 1. nav. mn. drobno pecivo z do- med S: médno sátje prim.: medéni sát (1) datkom medu in dišav prim.: medéni krúhek, ang.: deep combs, honeycombs medéno pecívo nem.: Honigwabe f. ang.: honey pastry 2. satje, na katerem so po iztočenju še ostanki nem.: lebkuchen m. medu S: médno sátje prim.: medéni sát (2) 6 medíščna kaséta ang.: extracted combs, wet combs nem.: lebkuchenbäcker m., lebzelter m. nem.: honigfeuchte Waben f. pl., geschleuder- 2. kdor izdeluje in/ali prodaja pijače iz medu te Waben f. pl. ali z dodatkom alkohola prim.: medíca medéno-sladkórna pogáča -e -e ž zmes mle- ang.: producer and/or seller of honey drinks* tega sladkorja in tekočega medu v obliki plo- nem.: Hersteller und/oder verkäufer von Ho- šče, navadno v plastičnem ovitku, za krmlje- niggetränken* m. nje čebel S: sladkórno-medéna pogáča, médno- medíčarstvo -a s 1. izdelovanje in/ali prodaja- sladkórna pogáča, strok. pog. čebélja pogáča (2) nje zlasti medenega peciva ang.: honey-sugar candy ang.: production and/or selling of honey past- nem.: Honig-Zucker-Futterteig m. ry* medéno-sladkórna raztopína -e -e ž raztopina nem.: lebkuchenbäckerei f. medu, kristalnega sladkorja in vode v različ- 2. izdelovanje in/ali prodajanje pijač iz medu nih razmerjih za krmljenje čebel S: sladkórno- ali z dodatkom alkohola medéna raztopína, médno-sladkórna raztopína ang.: production and/or selling of drinks, ang.: honey-sugar syrup made of honey with addition of alcohol* nem.: Honig-Zuckersirup m. nem.: Herstellung und/oder verkauf von Ho- medéno-sladkórno testó -ega -á s zmes mle- niggetränken mit Zugabe von alkohol* f. tega sladkorja in tekočega medu za krmljenje medičína -e ž sladek sok, ki se izloča v cvetnih čebel S: sladkórno-medéno testó, médno-sladkór- in izvencvetnih medovnikih medovitih rastlin no testó S: néktar prim.: mána ang.: honey-sugar candy ang.: nectar nem.: Honig-Zuckerteig m., honighaltiger Zuckerteig nem.: nektar m. m. medičínska čebélja páša -e -e -e ž paša, na medénovec -vca m medeno žganje z dodanim kateri čebele na medovitih rastlinah nabirajo zeliščem prim.: medéna penína, medéni kís, medičino S: néktarna čebélja páša medéni likêr, medéni napítek, medéno pívo, me- ang.: nectar flow déno žgánje, medíca medéno víno -ega -a s nem.: nektartracht f. nestrok. → medíca medéno žgánje -ega -a s 1. žganje iz destilirane medíšče -a s prostor v panju s satjem, v ka-fermentirane mešanice medu in vode prim.: terega čebele odlagajo medičino in mano in v njem poteka zorenje medu Gl: medíšče na medéni kís, medéni likêr, medéni napítek, medéno- hládno stávbo, medíšče na tôplo stávbo prim.: vec, medíca, medéna penína, medéno pívo ang.: honey brandy, mead brandy plodíšče ang.: honey chamber nem.: Honiglikör m. 2. nem.: Honigraum m. nestrok. → medéni likêr medíca -e ž alkoholna pijača iz fermentirane medíšče na hládno stávbo -a -- -- -- s medišče mešanice medu in vode, znana že pri starih s sati, postavljenimi vzdolžno v smeri izle- slovanih tavanja čebel prim.: plodíšče na tôplo stávbo, S: nestrok. medéno víno prim.: me- déni kís, medéni likêr, medéni napítek, medénovec, plodíšče na hládno stávbo, medíšče na tôplo stáv- medíčar (2), medéno žgánje, medéno pívo, me bo - déna penína ang.: honey chamber in cold way ang.: mead nem.: Honigraum im kaltbau m. medíšče na tôplo stávbo -a -- -- -- s medišče nem.: Honigwein m., met m. medicínska stekleníca -e -e ž steklenica s kon- s sati, postavljenimi prečno na smer izleta- troliranim iztekanjem tekočine, uporabljana vanja čebel prim.: plodíšče na hládno stávbo, tudi pri zatiranju varoze z mravljinčno kisli- plodíšče na tôplo stávbo, medíšče na hládno stáv- no bo ang.: medical bottle ang.: honey chamber in warm way nem.: medizinische Flasche f. nem.: Honigraum im Warmbau m. medíčar -ja m 1. kdor izdeluje in/ali prodaja medíščna kaséta -e -e ž del nekaterih tipov zlasti medeno pecivo skladovničnih panjev, podoben predalu, za ang.: honey pastry baker vstavitev satov v medišče S: strok. pog. kaséta medíščna nakláda (2) prim.: izolátor, máli Kírarjev pánj, srédnji delavke, v katerem shranjuje medičino, mano, Kírarjev pánj, véliki Kírarjev pánj vodo od njihovega vira do vleta v panj, lat. in- ang.: honey chamber box, honey chamber gluvies S: médni želódček, médni mehúr, nestrok. eke pog. medéna gôlša, nestrok. pog. medéni mehúr, nem.: Honigraumeinsatz m. strok. pog. gôlša, nestrok. sociálni želódček medíščna nakláda -e -e ž naklada z medišč- ang.: honey bag, honey sac, honey stomach nim delom panja, postavljena nad plodišče nem.: Honigblase f. prim.: plodíščna nakláda médna nakláda -e -e ž naklada s sati, v katerih ang.: honey super je med nem.: Honigraumaufsatz m., Honigraumzarge ang.: honey super f. nem.: Honigzarge f. medíščna zakláda -e -e ž zaklada, pritrjena na médna vrédnost -e -i ž vrednost čebel, zalege, mediščni del aŽ-panja prim.: plodíščna za- satja, preračunana v količino medu, za ugotav- kláda ljanje donosa v čebelarski sezoni, pomembna ang.: extension to the aŽ-hive's honey cham- zlasti pri odbiri družin Gl: médna vrédnost ber, attached from behind* odvzéte zalége, médna vrédnost odvzétih čebél, nem.: Hintersatz zu dem aŽ-beute-Honigra- médna vrédnost sátja v gradílniku, médna vrédnost um* m. zgrajênega sátja prim.: selekcíjski índeks medíščni sát -ega -a m sat v mediščnem delu ang.: honey countervalue panja prim.: plodíščni sát nem.: Honig-Gegenwert* m. ang.: honeycomb médna vrédnost odvzéte zalége -e -i -- -- ž nem.: Honigraumwabe f., Honigwabe f. vrednost zalege, ki se odvzame družini, pre- medíščno ôkence -ega -a s lesen okvir z mre- računana v količino medu, za ugotavljanje žico in kvačicami, ki v zadnjem delu skla- donosa v čebelarski sezoni, pomembna zlasti dovničnega panja zapira medišče S: strok. pri odbiri družin pog. ôkence (2) prim.: plodíščno ôkence ang.: honey countervalue of the brood, taken ang.: honey chamber window screen away from a bee colony* nem.: Honigraumfenster n. nem.: Honig-Gegenwert der von dem bie- medíščno žrêlo -ega -a s žrelo v mediščnem nenvolk entnomenen brut* m. delu panja médna vrédnost odvzétih čebél -e -i -- -- ž ang.: honey chamber entrance vrednost čebel, ki se odvzamejo družini, pre- nem.: Honigraumflugloch n. računana v količino medu, za ugotavljanje medíti -ím nedov., nav. 3. os. 1. izločati medičino donosa v čebelarski sezoni, pomembna zlasti iz cvetnih in izvencvetnih medovnikov me- pri odbiri družin dovitih rastlin ang.: honey countervalue of the bees, taken ang.: to produce nectar, to secret nectar away from a bee colony* nem.: nektar absondern v., nektar erzeugen nem.: Honig-Gegenwert der von dem bie- v. nenvolk entnomenen bienen* m. 2. izločati mano na medovitih rastlinah tako, médna vrédnost sátja v gradílniku -e -i -- -- -- ž da kaparji, ušice srkajo rastlinske sokove iz vrednost satja, ki ga družina naredi v gradil- sitasti cevi rastlin in jih predelujejo niku, preračunana v količino medu, za ugota- ang.: to produce honeydew, to secret honeydew vljanje donosa v čebelarski sezoni, pomemb- nem.: Honigtau absondern v., Honigtau erze- na zlasti pri odbiri družin ugen v. ang.: honey countervalue of comb, drawn by medkláda -e ž priklada, ki se panju doda med a bee colony in the building frame* dva oddelka S: nestrok. mèdstávek prim.: nem.: Honig-Gegenwert des Wabenwerks, nadkláda, nakláda, podkláda, prikláda, zakláda gebaut vom bienenvolk im baurahmen* m. ang.: addition between two hive compart- médna vrédnost zgrajênega sátja -e -i -- -- ž ments vrednost satja, ki ga naredi družina, preraču- nem.: nebensatz zwischen zwei stockräu- nana v količino medu, za ugotavljanje dono- men* m. sa v čebelarski sezoni, pomembna zlasti pri médna gôlša -e -e ž del prebavne cevi čebele odbiri družin 8 Mehringova sátnica ang.: honey countervalue of comb, drawn by in izvencvetnih medovnikov izloča medičino a bee colony* in/ali da je gostiteljica ušicam in kaparjem, ki nem.: Honig-Gegenwert des von dem bie- izločajo mano nenvolk gebildeten Wabenwerks* m. ang.: feature of a plant to provide nectar or médni lônček -ega -čka m del satja v gnezdu honeydew* neželatih čebel in čmrljev za hrambo medu nem.: eigenschaft nektar zu erbringen* f., S: nestrok. medéni lônček eigenschaft Honigtau zu erbringen* f., trach- ang.: honey cup tergiebigkeit* f. nem.: Honigbecher m. medôvnik -a m žleza, navadno v cvetu, ki iz- médni mehúr -ega -ja m → médna gôlša loča medičino S: nektárij Gl: cvétni medôvnik, médni pokrôvec -ega -vca m → voščéni po- ízvencvétni medôvnik krôvec (1) ang.: nectary médni želódček -ega -čka m → médna gôlša nem.: Honigdrüse f. médno-obnóžinski sát -ega -a in médno-obno- méd samotòk medú -óka in méda -óka m med, žínski sát -ega -a m sat z medom in cvetnim pridobljen z iztekanjem, brez centrifugiranja, prahom S: nestrok. medéno-obnóžinski sát stiskanja iz odkritih satov S: odtóčeni méd, ang.: honey-pollen comb strok. pog. samotòk nem.: Honig-Pollen-Wabe f. ang.: drained honey médno sátje -ega -a s → medéno sátje (1, 2) nem.: tropfhonig m. médno-sladkórna pogáča -e -e ž → medéno- méd s sátjem medú -- -- in méda -- -- m med, sladkórna pogáča, sladkórno-medéna pogáča ki dalj časa ne kristalizira in v katerem so médno-sladkórna raztopína -e -e ž → medéno- kosi pokritega deviškega satja prim.: sátje sladkórna raztopína, sladkórno-medéna raztopína v médu médno-sladkórno testó -ega -á s → medéno- ang.: chunk honey, cut comb honey sladkórno testó, sladkórno-medéno testó nem.: Wabenhonig m. medonôsna čebéla -e -e ž gospodarsko po- mèdstávek -vka m nestrok. → medkláda membna prava čebela iz vrste Apis mellifera mèdsténa -e ž nestrok. → sátnica S: čebéla medaríca, medaríca (1), domáča čebéla, mêdved -éda m nestrok. pog. → rjávi mêdved zahódna medonôsna čebéla medvédova táca -e -e ž nav. mn. → déžen ang.: honey bee, hive bee medvêjka -e ž nav. mn. okrasni grmi s pokonč- nem.: Honigbiene f., honigtragende biene* f. nimi šibastimi vejami in z drobnimi belimi ali medonôsna čebélja páša -e -e -e ž paša, na modrikastordečimi cvetovi, oblikovanimi na kateri čebele nabirajo medičino, mano koncu poganjkov v socvetja, ki nudijo čebe- ang.: honey pasture lam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, nem.: Honigtracht f. lat. Spirea spp. medonôsna drevésna vŕsta -e -e -e ž drevesna ang.: spirea vrsta, na primer akacija, kostanj, ki obilneje nem.: spierstrauch m. izloča zlasti medičino, ali na primer smreka, méd v sátju medú -- -- in méda -- -- m med, ki hoja, na kateri ušice, kaparji izločajo mano se kot živilo uporablja s satjem vred ang.: nectariferous tree species ang.: chunk honey, comb honey nem.: honigerzeugende baumart* f. nem.: Wabenhonig m. medonôsna rastlína -e -e ž → medovíta rastlína mêhki osát -ega -a m rastlina z rumenkastoze- medonôsnica -e ž strok. pog. → medovíta ra- lenimi ovršnimi listi, ki raste na vlažnih trav- stlína nikih, v močvirjih, ob potokih in si na njenih medovíta rastlína -e -e ž rastlina, ki nudi čebe- cvetovih čebele poškodujejo krila, lat. Cirsi- lam medičinsko in/ali občasno manino pašo, um oleraceum S: srpjè navadno tudi pelodno S: medéča rastlína (1), ang.: cabbage thistle medonôsna rastlína, strok. pog. medonôsnica nem.: kohl-kratzdistel f. ang.: bee plant, nectar plant Mehringova sátnica -e -e in mehringova sátni- nem.: bienenpflanze f., nektarpflanze f., ca -e -e [mêring-] ž nekdaj satnica, izdelana s trachtpflanze f. pomočjo dveh hruškovih plohov, z negativ- medovítost -i ž lastnost rastline, da iz cvetnih no obliko podlag satnih celic, med katera se mehúrnik vstavi tanka, sveže narejena voščena plošča, doravno in navpično z žico predeljen satnik, na katero se pod pritiskom odtisnejo dna ce- ki služi za ugotavljanje površine zalege v lic, imenovana po konstuktorju Johannesu panju ali količine pokritega medu za zimsko mehringu zalogo ang.: mehring-type of comb foundation ang.: measuring frame nem.: mittelwand nach mehring f. nem.: meßrähmchen n. mehúrnik -a m nestrok. pog. → látnati mehúrnik mešálna pálica -e -e ž nerjavna jeklena pali- melanín -a m črno do rjavo telesno barvilo, s ca, z enega konca izdelana v obliki spirale, katerim je obarvana hitinjača žuželk lopatice ali vetrnice, z drugega oblikovana ang.: melanin za vpetje v vrtalni stroj ali podobno napra- nem.: melanin n. vo, zlasti za mešanje med pripravo kremnega melanóza -e ž vsaka od več bolezni čebel, na medu primer počrnelost jajčnikov, ki jih povzročajo ang.: stirring stick različni mikroorganizmi, pri kateri se zaradi nem.: rührstab m. kopičenja melanina spremeni barva notranjih mešálnik na eléktrični pogòn -a -- -- -- m ve- organov S: počrnélost jájčnikov čja posoda iz nerjavne pločevine z vodovo- ang.: melanosis dno pipo pri dnu, z mešalno palico na elek- nem.: eischwarzsucht f., melanose f. tromotorni pogon za pripravo zlasti sladkor- melecitóza -e in melicitóza -e ž trisaharid v ne raztopine medu, sestavljen iz dveh molekul glukoze, ang.: electrically driven mixer med katerima je vezana molekula fruktoze, nem.: elektrisch betriebenes rührgerät n. ki povzroča hitrejšo kristalizacijo kot druge mešálnik za méd -a -- -- m naprava s plastično vrste sladkorja ali nerjavno posodo, opremljeno z mešali na ang.: melecitose elektromotorni pogon in s časovno uravnavo nem.: melezitose f. vrtenja, z odtočno pipo za pripravo zlasti kre- melecitózna čebélja páša -e -e -e in melicitó- mnega medu zna čebélja páša -e -e -e ž paša z nadpovpreč- ang.: honey mixer nim deležem melecitoze v mani nem.: Honigmischer m. ang.: melecitose honey flow méšani méd -ega medú in -ega méda m med iz nem.: melezitosetracht f. medičine in mane ali iz medičine različnih melecitózni méd -ega medú in -ega méda in me- izvorov licitózni méd -ega medú in -ega méda m med z ang.: blended honey večjo vsebnostjo melecitoze nem.: mischhonig m. ang.: melecitose honey mešíčkasta zaléga -e -e ž čebelja zalega, zbo- nem.: melezitosehonig m. lela za nalezljivo virusno boleznijo pokrite melecitózno medênje -ega -a in melicitózno zalege in mladih delavk, z ličinkami vrečka- medênje -ega -a s medenje z nadpovprečnim ste oblike, ki se pojavlja navadno spomladi in deležem melecitoze v mani poleti S: vréčkasta zaléga ang.: melecitose honeydew flow ang.: sack brood nem.: melezitosetracht f. nem.: sackbrut f. melicitóza -e ž gl. melecitóza méta -e ž nav. mn. zelnate rastline, navadno z vi- melicitózna čebélja páša -e -e -e ž gl. melecitó- joličastimi cvetovi v klasastih ali glavičastih zna čebélja páša socvetjih, ki nudijo čebelam bogato medičin- melicitózni méd -ega medú in -ega méda m gl. sko in skromnejšo pelodno pašo, lat. Mentha melecitózni méd spp. meliponína meliponín s mn. neželate čebele iz ang.: mint rodu Melipona spp. nem.: minze f. ang.: stingless bees metanójska kislína -e -e ž → mravljínčna kislína nem.: stachellose bienen f. pl. metanól -a m najenostavnejši alkohol v fer- melísa -e ž nestrok. pog. → navádna melísa mentiranem medu méra AŽ -e -- [ažé] ž ↔ AŽ-méra ang.: methanol merílni sátnik -ega -a m na enake kvadrate vo- nem.: methanol n. 100 mláda mática metóda narêjanja rôjev Taránova -e -- -- -- ž larjevem posegu v panj mirno sedijo na za- narejanje rojev, navadno pri nakladnem če- legi belarjenju, z ometanjem družine v rojilnem ang.: gentleness razpoloženju na desko, poševno nameščeno nem.: sanftmut m., Wabensitz m. in nekoliko odmaknjeno od brade panja, ime- mìš míši ž nav. mn. majhni glodavci z golim novana po Georgiju Filipoviču taranovu repom, ki zlasti pozimi zlezejo skozi preve- ang.: taran method lika žrela v panje, v katerih uničujejo satje in nem.: taran-methode f. vznemirjajo čebele, lat. muridae métovec -vca m strok. pog. → métov méd ang.: mouse métov méd -ega medú in -ega méda m med iz nem.: maus f. medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih míšica dilatátor -e -ja ž → míšica raztegoválka mete in predelajo z dodajanjem izločkov zla- míšica konstríktor -e -ja ž → míšica stiskálka sti slinskih žlez S: strok. pog. métovec míšica raztegoválka -e -e ž mišica, ki v orga- ang.: mint honey nizmu žuželk, tudi čebel, omogoča gibanje nem.: minzehonig m. dela telesa, na primer okončin, kril, tipalnic, metúljnica -e ž nav. mn. rastline z metuljastimi ali širjenje posameznega organa, na primer cvetovi, ki pogosto nudijo čebelam medičin- srca, žil, prebavne cevi, lat. musculus dilata- sko in pelodno pašo, lat. Fabaceae tor S: míšica dilatátor Gl: míšica raztegoválka ang.: papillionaceous plant zádka prim.: míšica stiskálka nem.: schmetterlingsblütler m. ang.: dilatator muscle metúlj smrtoglávec -a -vca m → smrtoglávec nem.: dilatatormuskel m. Míllerjeva dodajálna mátičnica -e -e -e in míl- míšica raztegoválka zádka -e -e -- ž mišica, lerjeva dodajálna mátičnica -e -e -e ž podol- ki v organizmu žuželk, tudi čebel, širi zadek govata matičnica iz kovinske mrežice, na in s tem omogoča dihanje, musculus dilatator koncih zaprta z različno dolgima lesenima abdominalis prim.: míšica stiskálka zádka čepoma, krajši z luknjo premera 6 mm s ko- ang.: protrector muscle som matične rešetke na notranji strani, daljši nem.: Protraktormuskel m. z luknjo premera 8 mm, ki se zapolnita s slad- míšica stiskálka -e -e ž mišica, ki v organiz- kornim testom, imenovana po konstruktorju mu žuželk, tudi čebel, omogoča gibanje dela C. C. millerju telesa, na primer okončin, kril, tipalnic, ali ang.: miller-type queen cage krčenje posameznega organa, na primer srca, nem.: miller-Zusätzkäfig m. žil, prebavne cevi, lat. musculus konstrictor Míllerjeva metóda vzrêje mátic -e -e -- -- ž S: míšica konstríktor Gl: míšica stiskálka zádka vzreja matic, pri kateri se v matičar vstavi prim.: míšica raztegoválka satnik s štirimi koničastimi trakovi satnic, ki ang.: constrictor muscle se potem, ko jih čebele dogradijo in v celice nem.: konstriktormuskel m. matica odloži jajčeca, prestavijo navadno v míšica stiskálka zádka -e -e -- ž mišica, ki v brezmatični rednik, da čebele na robovih sata organizmu žuželk, tudi čebel, krči zadek in zgradijo matičnike, imenovana po C. C. mil- s tem omogoča dihanje, lat. musculus kon- lerju strictor abdominalis prim.: míšica raztegovál- ang.: miller method of queen rearing ka zádka nem.: königinnenzuchtmethode nach miller ang.: retractor muscle f. nem.: retraktormuskel m. Míllerjev pitálnik -ega -a in míllerjev pitálnik mláda čebéla -e -e ž → mladíca -ega -a m pitalnik v velikosti širine in dolžine mláda mática -e -e ž 1. čebelja matica, zlasti naklade, visok od 40 mm do 80 mm, ki se pri prvo leto po izleženju nakladnih panjih namesti nad čebelje gnezdo, ang.: young queen imenovan po konstruktorju C. C. millerju nem.: Jungkönigin f. ang.: miller hive top feeder 2. matica, ki se izleže, ko stara matica ob ro- nem.: miller-Futtertrog m. jenju zapusti panj mírnost čebél -i -- ž dedna lastnost družine, ki ang.: unmated queen se kaže v nenapadalnosti, da čebele ob čebe- nem.: unbegattete Jungkönigin f. 101 mláda zaléga mláda zaléga -e -e ž → odkríta zaléga, nèpokríta panja in notranjost panjskih sten ob prezimo- zaléga vanju mladíca -e ž čebela, ki opravlja dela v panju in ang.: to give off moisture še ne izletava S: mláda čebéla nem.: nässe abgeben v. ang.: house bee, young bee 2. v zvezi s čebelja družina oddajati vlago, kar nem.: Jungbiene f. je ob hladnih jutrih v obliki kapljic opazno na mladóstni hormón -ega -a m → juvenílni hor- bradah tik pred žreli panjev món ang.: to produce moisture mléček -čka m strok. pog. → mátični mléček nem.: stocknässe bilden v. mléčkanje -a s strok. pog. pridobivanje matič- môčna čebélja družína -e -e -e ž družina, ki nega mlečka ima v določenem letnem obdobju nadpov- ang.: royal jel y production, bee milk production prečno število čebel S: živálna čebélja družína nem.: Gewinnung von bienenmilch f. ang.: strong bee colony mléčkar -ja m strok. pog. čebelar, ki se ukvarja s nem.: starkes bienenvolk n. pridobivanjem matičnega mlečka močnó púhasta lahnída -- -e -e ž strok. pog. → ang.: royal jelly producer, bee milk producer močnó púhasta smrékova ušíca nem.: bienenmilch-Hersteller m. močnó púhasta smrékova ušíca -- -e -e -e mléčna kislína -e -e ž brezbarvna, gosto tekoča ž listna ušica iz družine lachnidae, ki srka higroskopična organska kislina, ki nastaja v drevesni sok iz sitastih cevi stranskih tankih mišicah ob pomanjkanju kisika in pri fermen- in zasenčenih vej smreke in izloča mano, lat. taciji sladkorjev, tudi tistih v cvetnem prahu Lachniella (= Cinara) costata S: strok. pog. in medu, in se uporablja za zatiranje varoze púhasta smrékova ušíca (1), strok. pog. močnó pú- in invertiranje saharoze hasta lahnída, strok. pog. púhasta ušíca (1) ang.: lactic acid, milk acid ang.: spruce wooly aphid nem.: milchsäure f. nem.: stark bemehlte Fichtenrindenlaus f. mléčna žléza -e -e ž → gôltna žléza, krmílna žlé- módri glavínec -ega -nca m rastlina z modri- za mi cvetovi v koških, ki raste zlasti kot ple- mléčni sládkor -ega -órja m disaharid iz mole- vel med žitom in nudi čebelam zelo dobro kule glukoze, vezane na molekulo galaktoze, medičinsko in pelodno pašo, lat. Centaurea sestavina mleka, v manjših količinah tudi v cyanus S: plavíca medu S: laktóza ang.: cornflower ang.: milk sugar nem.: kornblume f. nem.: milchzucker m. mónosaharíd -a m ogljikov hidrat v obliki mléčnokislínsko vrênje -ega -a s zaporedje brezbarvnih, v vodi dobro topnih kristalov kemičnih reakcij, pri katerem z delovanjem sladkega okusa, katerih molekul ni mogoče fermentov mlečnokislinskih bakterij nastaja razcepiti v manjše S: enostávni sládkor prim.: mlečna kislina prim.: fermentácija dísaharíd, pólisaharíd, sestávljeni sládkor ang.: lactic-acid fermentation ang.: monosaccharide nem.: milchsäuregärung f. nem.: monosaccharid n., monose f. mléčno-sladkórna raztopína -e -e ž raztopina montážni čebelnják -ega -a m → zložljívi čebel- sladkorja, posnetega mleka in vode v različ- nják nih razmerjih za krmljenje čebel, zlasti v spo- morfolóška značílnost čebél -e -i -- ž značil- mladanskem času nost čebeljega telesa, ki se nanaša na njegovo ang.: milk-sugar syrup zgradbo, podobo nem.: milch-Zucker-sirup m. ang.: morphologic characteristic of honeybees mnóžični čebélji róp -ega -ega -a m rop z veli- nem.: morphologische eigenschaft der bie- ko čebelami, zlasti pri čebelarjevih nepravil- nen f. nih posegih v panj navadno v brezpašni dobi moríti čebéle -ím -- nedov. 1. nekdaj jeseni z ang.: massive robbery žveplenim dimom uničevati čebele zaradi nem.: massenhafte räuberei f. pridobivanja medu z odvzemanjem satja iz močíti móčim nedov. 1. v zvezi s čebelja družina panja 2. zaradi hude gnilobe čebelje zalege z oddajati odvečno vlago na oblogo za paženje žveplenim dimom uničevati čebele 102 nadoméstno kŕmljenje ang.: to sulphur bees ang.: dead worker bee nem.: bienen abschwefeln v. nem.: abgestorbene arbeitsbiene f. motív naróbe svetá -a -- -- m na panjskih konč- mŕzla stávba -e -e ž → hládna stávba nicah upodobljen šaljiv motiv z zamenjanimi múha gŕbavka -e -e ž pol centimetra dolga, vlogami ljudi in živali glede na realni svet, navadni muhi podobna žuželka z izbočenim ko na primer lisica s puško meri na lovca ali oprsjem, ki odlaga jajčeca na čebelje ličinke živali nesejo lovca k pogrebu v bolnih družinah, lat. Phora incrassata ang.: the world-turned-upside-down theme ang.: scuttle fly nem.: verkehrte-Welt-motiv n. nem.: buckelfliege f. môtnja propádanja čebéljih družín -e -- -- -- ž mukózna žléza -e -e ž → slúzna žléza k: CCD postopno izginjanje čebel v panjih s mumificírana ličínka -e -e ž ličinka, odmrla in še ne docela pojasnjenimi vzroki otrdela, navadno pri poapneli zalegi ang.: colony collapse disorder ang.: mummified larva nem.: bienenvolk-kollaps m. nem.: mumifizierte larve f. motórno gonílo -ega -a s priprava z elektromo- mumificírati -am dov. in nedov., v zvezi s čebele z torjem in s polžem na letvi za pogon koša, ki zadelavino prevleči odmrle organizme, tujke se pritrdi na obod točila v panju, da otrdijo in se prenehajo razkrajati ang.: motor drive ang.: to mummify nem.: motorantrieb m. nem.: mumifizieren v. mrávlja -e ž nav. mn. drobne žuželke, ki živijo v velikih skupinah, nekatere vrste razjedajo les, druge zlezejo v panje, kjer zlasti vznemirjajo čebele, lat. Formicidae N ang.: ant nem.: ameise f. mravljínčna kislína -e -e ž brezbarvna, hlaplji- nabirálka -e ž nav. mn., strok. pog. → pášna če- va organska kislina v naravnem okolju, tudi béla v izločkih nekaterih žuželk, zlasti mravelj, ki nabirálna vnéma -e -e ž lastnost družine, ki se se uporablja za sonaravno zatiranje varoze S: kaže v izrazitem prinašanju medičine, mane v metanójska kislína panj S: pášna vnéma ang.: formic acid ang.: foraging zeal nem.: ameisensäure f. nem.: sammeleifer m. mréžasti vlóžek -ega -žka m pri nakladnem nabirálni nagòn -ega -ôna m nagon čebel, da panju navadno lesen premični okvir z žično, nabirajo in prinašajo medičino, mano, cvetni plastično mrežo za preprečevanje prehajanja prah v panj S: pášni nagòn čebel, matice in trotov iz enega dela panja v ang.: foraging instinct drugega S: nótranji pokròv (3), strok. pog. žíčna nem.: sammelinstinkt m. mréža nabírati méd -am -- nedov., nestrok., v zvezi s ang.: wire mesh screen čebele srkati medičino, mano na medovitih nem.: Gittereinlage n. rastlinah in jo spravljati v medno golšo mréžasti zráčnik -ega -a m → prezračeválna ang.: to collect honey, to gather honey rešêtka nem.: Honig sammeln v. mréžasto okó -ega očésa s → sestávljeno okó nàdgôltnik -a m → nàdžrêlni gánglij mréža za zráčenje -e -- -- ž → prezračeválna nadkláda -e ž nekdaj premični dodatek, ki se rešêtka panju doda zgoraj prim.: medkláda, nakláda, mŕtva kopríva -e -e ž nav. mn. rastline z dvo- podkláda, prikláda, zakláda ustnatimi rdečimi, belimi ali rumenimi cve- ang.: hive box, added from the top* tovi, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in nem.: von oben beigegebene Zarge* f. skromno pelodno pašo, lat. Lamium spp. nadoméstno kŕmljenje -ega -a s krmljenje ang.: dead nettle družine, da se nadomesti neustrezna hrana za nem.: taubnessel f. prezimovanje mrtvíca -e ž mrtva čebela delavka ang.: supplemental feeding 103 nàdžrêlni gánglij nem.: nachfütterung f. nàdžrêlni gánglij -ega -a m vsak od ganglijev v dveh parih nad žrelom v čebelji glavi S: nàdgôltnik ang.: supra-oesophageal ganglion nem.: oberschlundganglion n. nagòn -ôna m dedna lastnost čebel, ki se kaže v teženju k določenemu ravnanju, k določeni dejavnosti v panju ali zunaj njega Gl: čistíl- ni nagòn, gradílni nagòn, nabirálni nagòn, rojílni nagòn ang.: impulse, instinct nem.: trieb m. nájlonski kónični fílter -ega -ega -tra m pripra- va za cejenje medu v obliki stožca iz goste najlonske mreže, ki ob uporabi grelne spirale ne prepušča drobnih kristalov, da se odloži kristalizacija medu ang.: nylon conical strainer nem.: nylonspitzsieb n. Naj medí! slovenski čebelarski pozdrav, ki izra- ža željo po obilnem medenju ang.: may there be a good honey flow! (slo- venian beekeepers' greeting)* nem.: volle Honigtöpfe! (slowenischer im- dvónakládni pánj, kvadrátasti nakládni pánj, nízko- kergruß)* nakládni LR-pánj, nízkonakládni pánj, vèčnakládni nakláda -e ž premični del nakladnega panja pánj prim.: lístovni pánj, skládovnični pánj v obliki oboda, zlasti za namestitev satja ang.: box hive S: nestrok. nastávek Gl: Dádantova nakláda, nem.: magazin n., magazin-beute f. desétsátna nakláda, dvótretjínska nakláda, Fár- nakládni pánjski sistém -ega -ega -a m 1. panj- rarjeva nakláda, LR-nakláda, medíščna nakláda, ski sistem za čebelarjenje v nakladnih panjih médna nakláda, nakláda DB-pánja, nízka nakláda, S: strok. pog. nakládni sistém prim.: nakládno plodíšče v dvéh nakládah, plodíščna nakláda, pod- čebelárjenje stávljena nakláda, polovíčna LR-nakláda, polovíčna ang.: box hive system medíščna nakláda, polovíčna nakláda, spódnja na- nem.: magazinbeutensystem n. kláda, stándardna nakláda, visôka nakláda, zgórnja 2. čebelarjenje v nakladnih panjih S: strok. nakláda prim.: medkláda, nadkláda, podkláda, pog. nakládni sistém prikláda, zakláda ang.: box hive beekeeping ang.: hive box nem.: magazinbeuten-betriebsweise f. nem.: Zarge f., bienenkiste f. nakládni sistém -ega -a m strok. pog. → nakládni nakláda DB-pánja -e -- [d[b\] ž naklada da- pánjski sistém (1, 2) dant-blattovega panja, plodiščna z 11 viseči- nakládno čebelárjenje -ega -a s čebelarjenje mi satniki zunanje mere 440 mm x 300 mm, v nakladnih panjih prim.: nakládni pánjski mediščna z 11 visečimi satniki zunanje mere sistém 440 mm x 145 mm ang.: keeping bees in box hives ang.: db-hive box nem.: imkern mit magazinbeuten n., maga- nem.: db-Zarge f. zinbeuten-betriebsweise f. nakláda LR -e -- [elèr] ž ↔ LR-nakláda nalèt -éta m okrepitev družine s pašnimi čebe- nakládni pánj -ega -a m panj z upravljanjem lami v panju, ki se postavi na prvotno mesto od zgoraj, s sestavljivimi deli, ki se nalaga- drugam prestavljenega panja jo drug vrh drugega, da je mogoče poljubno ang.: -- povečevati ali zmanjševati prostornino Gl: nem.: Zuflug m. 104 nastávljanje naletênec -nca m umetna družina iz naletenih ang.: natural swarm čebel, ki se vrnejo na prvotno mesto drugam nem.: naturschwarm m. prestavljene družine, in z dodano matico narêjanje čebéljih družín -a -- -- s pridobiva- ang.: colony consisting of bees, returned to nje novih družin z zaleženimi, obnožinskimi the former site of the relocated colony* in medenimi sati ali z ometenimi čebelami iz nem.: Flugling m. ene ali več družin in s pokritim matičnikom naletêne čebéle -ih čebél ž mn. čebele, ki se ali z dodano matico S: narêjanje rôjev zaradi okrepitve na novo nameščene družine ang.: forming nucleus colonies, making up vrnejo na prvotno mesto drugam prestavljene nucleus colonies, starting new colonies družine nem.: ablegerbildung f. ang.: bees, returned to the former site of the narêjanje rôjev -a -- s → narêjanje čebéljih relocated colony* družín nem.: zugeflogene bienen f. pl. narejênec -nca m strok. pog. umetno narejena nalétna dèska -e -e ž deska pred panji v dolžini družina iz enega sata ali več satov zalege, čebelnjaka, na katero posebno ob obilni paši medenega sata, obnožinskega sata in dodane sedajo čebele ob vračanju v panje matice ali matičnika S: narejêni ròj, sestávljenec ang.: alighting board prim.: ometênec, umétna čebélja družína nem.: anflugbrett n. ang.: nucleus colony nalezljíva bolézen -e -zni ž bolezen, ki jo pri nem.: ableger m. čebelah povzročajo virusi, bakterije, plesni narejênec brez zalége -nca -- -- m → in se prenaša z neposrednim stikom ali s po- ometênec srednikom S: kúžna bolézen narejêni ròj -ega rôja m → narejênec ang.: infectious disease Nasánova žléza -e -e ž → Nasónova žléza nem.: bienenseuche f. Nasánov feromón -ega -a m → feromón Nasóno- napajálnik -a m navadno posoda s čisto vodo za ve žléze napajanje čebel naséljeni plemenílnik -ega -a m manjši panj, ang.: drinking place v katerem so čebele za oskrbo matice pred nem.: bienentränke f. oprašitvijo in po njej napájanje čebél -a -- s oskrba čebel z vodo ang.: established mating hive ang.: water supply nem.: besiedeltes begattungskästchen n. nem.: Wasserversorgung f. Nasónova žléza -e -e ž vonjavna žleza na pred- napenjálec žíce -lca -- m čebelarski pripomo- njem robu sedmega hrbtnega okrova na zad- ček z dvema vrtečima se zobatima kolešč- ku čebele delavke, ki izloča feromon, imeno- koma na koncu plastičnega ročaja v obliki vana po nikolaju viktoroviču nasonovu S: črke U, ki se uporablja za napenjanje žice v Nosánova žléza, Nasánova žléza, dišávna žléza satnikih ang.: nasonov's organ, nassanoff 's gland ang.: frame wire tightener nem.: nassanoffdrüse f., nassanoffsche drüse nem.: rähmchendrahtspanner m. f. napenjálnik -a m del spenjalnega obroča na Nasónov feromón -ega -a m → feromón Na- pokrovu posode za med za njeno neprodušno sónove žléze zapiranje nastávek -vka m nestrok. → nakláda ang.: tightening lever nastávek mátičnika -vka -- m 1. želodovi kapici nem.: spannbügel m. podoben voščen lonček, ki ga čebele naredi- narávni mátičnik -ega -a m → mátičnik (1) jo navadno na spodnjem in stranskih robovih narávni méd -ega medú in -ega méda m med, ki sata, kadar družina prehaja v rojilno razpolo- mu ni nič dodano ali odvzeto ženje ali zaradi preleganja S: mátični lônček (1), ang.: natural honey strok. pog. mátičnik (2), mátični nastávek nem.: naturbelassener Honig m., naturhonig m. ang.: queen cell cup narávni ròj -ega rôja m večja skupina čebel, ki nem.: Weiselnäpfchen n., Weiselwiege f. zaradi rojilnega razpoloženja v družini na- 2. strok. pog. → umétni mátični lônček, umétni na- vadno skupaj s staro matico in troti izleti iz stávek mátičnika panja S: ròj (1) nastávljanje -a s vstavljanje satja spomladi v 105 nátrijev hidroksíd medišče, ko se odpre plodišče, da se družini poveča prostor ang.: -- nem.: -- nátrijev hidroksíd -ega -a m spojina natrija s hidroksilno skupino (naoH), ki se v vodni raztopini uporablja za razkuževanje panja in čebelarskega orodja S: lúžni kámen prim.: nátrijev lúg ang.: caustic soda, soda lye, sodium hydroxi- de nem.: Ätznatron n., kaustische soda f., natri- umhydroxid n. nátrijev lúg -ega -a m vodna raztopina natrije- vega hidroksida za razkuževanje lesenih de- lov panja in čebelarske opreme, navadno ob pojavu hude gnilobe čebelje zalege prim.: nátrijev hidroksíd ang.: natron lye nem.: natronlauge f. navádna dôbra mísel -e -e -sli ž zdravilna ra- stlina z drobnimi, navadno škrlatnimi cvetovi v latasto kobulastih socvetjih, ki nudi čebe- lam zelo dobro medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Origanum vulgare S: nestrok. pog. dôbra mísel ang.: oregano, wild marjoram navádna mahónija -e -e ž zimzeleni okrasni nem.: dost m., wilder majoran m., Winterma- grm s trnato nazobčanimi usnjatimi listi in joran m. rumenimi cvetovi v pokončnih grozdastih ali navádna kalína -e -e ž grm s suličastimi listi, metličastih socvetjih, ki nudi čebelam zelo belimi cvetovi v metličastih socvetjih in črni- dobro medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. mi jagodami, ki nudi čebelam dobro medičin- Mahonia aquifolium S: nestrok. pog. mahónija sko in skromno pelodno pašo, lat. Ligustrum ang.: oregon grape vulgare S: nestrok. pog. kalína nem.: machonie f. ang.: wild privet navádna melísa -e -e ž zelnata rastlina nava- nem.: Gewöhnlicher liguster m., rainweide dno s pokončnim razvejenim steblom in beli- f. mi, modrikastimi, bledorožnatimi ali rumen- navádna krvénka -e -e ž močvirska rastlina s kastimi cvetovi, ki nudi čebelam dobro medi- pokončnimi stebli, suličastimi listi in vijoli- činsko in skromno pelodno pašo, lat. Melissa častimi cvetovi v klasastih socvetjih, ki nudi officinalis S: nestrok. pog. melísa čebelam zelo dobro medičinsko in dobro pe- ang.: lemon balm lodno pašo, lat. Lythrum salicaria S: nestrok. nem.: melisse f. pog. krvénka navádna nokôta -e -e ž zelnata rastlina s po- ang.: purple loosestrife leglimi ali pokončnimi golimi ali nekoliko nem.: blut-Weiderich m. dlakavimi stebli ter rumenimi cvetovi v šči- navádna lípa -e -e ž gozdno ali parkovno tastih socvetjih na koncih stebel in stranskih drevo s srčastimi listi in dišečimi cvetovi v vejic, rastoča po travnikih, pašnikih, gozdnih ščitastih socvetjih, ki nudi čebelam odlično obronkih, ki nudi čebelam zelo dobro medi- medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Tilia činsko in pelodno pašo, lat. Lotus cornicula- platyphyllos S: nestrok. pog. lípa tus S: nestrok. pog. nokôta ang.: broad-leaved lime, large-leaved lime ang.: common bird's foot treefoil nem.: Gewöhnliche sommer-linde f. nem.: Gewöhnlicher Hornklee m. 106 navádni róžmarin navádna ógrščica -e -e ž kolerabi sorodna ra- navádni jétrnik -ega -a m zimzelena rastlina stlina z rumenimi cvetovi, ki se goji zaradi s trokrpimi listi in modrimi cvetovi, ki nudi oljnatega semena in nudi čebelam odlično čebelam skromno zgodnjepomladansko me- medičinsko in pelodno pašo, lat. Brassica dičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Hepa- napus S: nestrok. pog. ógrščica, óljna ógrščica tica nobilis S: nestrok. pog. jétrnik ang.: rape ang.: liverleaf nem.: raps m., rapskohl m. nem.: leberblümchen n. navádna smréka -e -e ž iglasto gozdno drevo s navádni lôvor -ega -a m navadno gojen zimze- temno zelenimi, koničastimi iglicami in vise- leni grm ali drevo toplejših krajev z leske- čimi storži, ki občasno nudi čebelam odlično tajočimi se usnjatimi listi in bledorumenimi manino pašo, lat. Picea abies S: nestrok. pog. cvetovi v listnih pazduhah, ki nudi čebelam smréka dobro zgodnjepomladansko medičinsko in ang.: norway spruce pelodno pašo, lat. Laurus nobilis S: nestrok. nem.: Fichte f., rottanne f. pog. lôvor navádna sónčnica -e -e ž kulturna rastlina z ang.: sweet bay, victor's laurel velikim okroglim rumenorjavim socvetjem nem.: lorbeer m. v košku na visokem steblu, ki se goji pred- navádni máli zvônček -ega -ega -čka m rastlina vsem zaradi olja, in nudi čebelam zelo dobro z belim kimastim cvetom zvončaste oblike, medičinsko in pelodno pašo, lat. Helianthus ki nudi čebelam dobro zgodnjepomladansko annuus S: nestrok. pog. sónčnica medičinsko in pelodno pašo, lat. Galanthus ang.: sunflower nivalis S: máli zvônček, nestrok. pog. zvônček nem.: Gewöhnliche sonnenblume f. (2) navádna strígalica -e -e ž rjava, ploščata, po- ang.: snowdrop dolgasta žuželka s kleščam podobnima izrast- nem.: echtes schneeglöckchen n. koma na koncu zadka, ki vznemirja čebele, če navádni ognjéni tŕn -ega -ega -a m zelo trnat jih več zleze v notranjost panja, lat. Forficula zimzeleni grm z belimi cvetovi v grozdastih auricularia S: nestrok. pog. strígalica socvetjih in s koralnordečimi ali rdečimi ja- ang.: earwig godastimi plodovi v kobulih, ki nudi čebelam nem.: Gemeiner ohrwurm m. dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Pyra- navádna túrška dételja -e -e -e ž krmna ra- cantha coccinea S: nestrok. pog. ognjéni tŕn stlina z lihopernatimi listi in rožnatordečimi ang.: firethorn cvetovi, ki nudi čebelam odlično medičinsko nem.: Feuerdorn m. in pelodno pašo, lat. Onobrychis viciifolia S: navádni ôreh -ega -éha m drevo z močnimi esparzéta vejami in redko krošnjo, rumenkastozelenimi ang.: esparcet, French grass, sainfoin moškimi cvetovi v dolgih visečih mačicah na nem.: Futter-esparsette f. prejšnjeletnih poganjkih in s čašastimi žen- navádni brìn -ega brína m zimzelen iglast grm skimi cvetovi na novih poganjkih, ki nudi če- z drobnimi temnomodrimi jagodami, ki ob belam dobro pelodno pašo, lat. Juglans regia cvetenju nudi čebelam pelodno pašo, lat. Ju- S: nestrok. pog. ôreh niperus communis S: nestrok. pog. brìn ang.: wallnut tree ang.: juniper nem.: nußbaum m. nem.: Gewöhnlicher Wacholder m. navádni régrat -ega -a m rastlina s podolgo- navádni cigárar -ega -ja m visoko okrasno dre- vatimi listi in rumenimi cvetovi v glavičastih vo z blizu tal razvejenim deblom, s široko socvetjih, ki nudi čebelam dobro medičinsko okroglasto krošnjo, z belimi cvetovi v dolgih in odlično pelodno pašo, lat. Taraxacum offi- pokončnih metličastih socvetjih in rjavimi cinale S: nestrok. pog. régrat usnjatimi, cigaram podobnimi plodovi, ki ang.: dandelion nudi čebelam dobro medičinsko in skromno nem.: löwenzahn m. pelodno pašo, lat. Catalpa bignonioides S: navádni róžmarin -ega -a m grmičasta sredo- katálpa zemska rastlina z ozkimi, močno dišečimi ang.: catalpa, indian bean tree listi in drobnimi modrikastimi cvetovi v kla- nem.: katalpe f., trompetenblume f. sastih socvetjih, ki nudi čebelam dobro medi- 10 navádni sléz činsko in skromno pelodno pašo, lat. Rosma- nem.: nektar- und Pollentracht f. rinus officinalis S: nestrok. pog. róžmarin némška čebéla -e -e ž → tèmna čebéla ang.: rosemarry némška čŕna čebéla -e -e -e ž → tèmna čebéla nem.: rosmarin m. némška tèmna čebéla -e -e -e ž → tèmna če- navádni sléz -ega -a m zelnata rastlina s po- béla končnim dlakavim steblom in velikimi svet- nèobhójena mática -e -e ž → nèoprašêna máti- lorožnatimi ali belimi cvetovi, ki nudi čebe- ca, nèsprašêna mática lam dobro medičinsko in skromno pelodno nèoplemenjêna mática -e -e ž → nèoprašêna pašo, lat. Althaea officinalis S: nestrok. pog. mática, nèsprašêna mática sléz nèoplojêna mática -e -e ž nestrok. → nèoprašêna ang.: marsh-mellow mática, nèsprašêna mática nem.: echter eibisch m., Heilwurz f. nèoplojêno jájčece -ega -a s čebelje jajčece, navádni šípek -ega -pka m grmičasta rastlina ki ni oplojeno s semenom trota in se iz njega z dolgimi trnatimi vejami in svetlorožnatimi v stopenjskem razvoju od trotovske ličinke ali belimi posamičnimi cvetovi ali cvetovi in trotovske bube razvije trot S: trótje jájčece, v manjših skupinah, ki nudi čebelam dobro trótovsko jájčece medičinsko in pelodno pašo, lat. Rosa canina ang.: unfertilized egg S: nestrok. pog. šípek nem.: unbefruchtetes ei n., unbesamtes ei n. ang.: dogrose nèoprašêna mática -e -e ž matica, ki (še) ni nem.: Hecken-rose f., Hundsrose f. oprašena, osemenjena S: nèsprašêna mática, navádni volôvski jêzik -ega -ega -íka m zel- nèobhójena mática, nèoplemenjêna mática, deví- nata rastlina z močnim pokončnim dlakavim ška mática, nestrok. nèoplojêna mática steblom in trobentastimi, modrikastordečimi, ang.: unmated queen pozneje modrovijoličastimi cvetovi, ki nudi nem.: unbegattete königin f. čebelam zelo dobro medičinsko in dobro pe- nèpokríta célica -e -e ž čebelja ali trotovska lodno pašo, lat. Anchusa officinalis S: nestrok. celica, napolnjena z medom, ali zaležena ce- pog. volôvski jêzik lica, ki še ni ali ni več pokrita z voščenim po- ang.: alkanet krovcem S: odkríta célica, odpŕta célica prim.: nem.: Gewöhnliche ochsenzunge f. nèpokríti mátičnik, odkríti mátičnik, pokríta čebélja negoválka -e ž nav. mn., nestrok. → čebéla krmílka célica, pokríta trótovska célica, pokríti mátičnik Neiserjev pánj -ega -a in neiserjev pánj -ega -a ang.: uncapped cell, unsealed cell [nájzer-] m nekdaj v Prekmurju razširjen le- nem.: unverdeckelte Zelle f. sen ali iz slame pleten panj z visečimi sati nèpokríta trotovína -e -e ž → odkríta trótovska na toplo stavbo, ki je navadno z več enakimi zaléga, nèpokríta trótovska zaléga nameščen v skupnem obodu, imenovan po nèpokríta trótovska zaléga -e -e -e ž zalega z konstruktorju Györgyju neiserju neoplojenimi jajčeci, trotovskimi ličinkami v ang.: neiser beehive trotovskih celicah, na katerih čebele delavke nem.: neiser-beute f. še niso naredile pokrovcev zalege S: odkríta néktar -ja m sladek sok, ki se izloča v cvetnih in trótovska zaléga, odkríta trotovína, nèpokríta troto- izvencvetnih medovnikih medovitih rastlin vína prim.: pokríta trótovska zaléga S: medičína ang.: uncapped drone brood, unsealed drone ang.: nectar brood nem.: nektar m. nem.: unverdeckelte drohnenbrut f. nektárij -a m → medôvnik nèpokríta zaléga -e -e ž zalega z jajčeci, li- néktarna čebélja páša -e -e -e ž → medičínska činkami čebel delavk v čebeljih ali trotov v čebélja páša trotovskih celicah, na katerih čebele delavke néktarni méd -ega medú in -ega méda m → cve- še niso naredile pokrovcev zalege S: odkríta tlíčni méd zaléga, mláda zaléga prim.: pokríta zaléga néktarno-pelódna čebélja páša -e -e -e ž paša, ang.: uncapped brood, unsealed brood na kateri čebele nabirajo medičino in cvetni nem.: unverdeckelte brut f. prah nèpokríti mátičnik -ega -a m matičnik, v ka- ang.: nectar-pollen pasture terem se matična ličinka še ni zapredla in ni 108 Nosánov feromón pokrit s pokrovcem S: odkríti mátičnik prim.: nem.: unbegattete königin f. nèpokríta célica, odkríta célica, pokríta čebélja céli- nèzapážena čebélja družína -e -e -e ž družina, ca, pokríta trótovska célica, pokríti mátičnik ki z izolacijskimi oblogami navadno znotraj ang.: uncapped queen cell, unsealed queen panja ni dodatno zavarovana proti mrazu in cell prepihu, zlasti v zimskem času nem.: unverdeckelte königinnenzelle f. ang.: unwrapped bee colony nèpokríti méd -ega medú in -ega méda m nava- nem.: unverpacktes bienenvolk n., unver- dno še ne zadosti zrel med v satu, ko čebele schaltes bienenvolk n. satne celice še niso pokrile z voščenimi po- nèzasédeno sátje -ega -a s satje v panju, na krovci katerem ni čebel ang.: uncapped honey ang.: bee-free combs nem.: unverdeckelter Honig m. nem.: bienenleere Wabe f., unbesetzte Wabe nèpopôlna metamorfóza -e -e ž → nèpopôlna f. preobrázba nèželáta čebéla -e -e ž nav. mn. v skupnosti ži- nèpopôlna preobrázba -e -e ž razvoj iz jaj- veča čebela brez žela na tropskem območju čeca v odraslo žival brez stopnje bube pri ang.: stingless bee nekaterih žuželkah S: nèpopôlna metamorfóza nem.: stachellose biene f. prim.: popôlna preobrázba nímfa -e ž nestrok. → búba (1, 2) ang.: incomplete metamorphosis nízka nakláda -e -e ž naklada, nižja od najvišje nem.: unvollkommene metamorphose f. pri določenem tipu nakladnega panja prim.: neposrédno dodájanje mátic -ega -a -- s → visôka nakláda dodájanje mátic na sát ang.: shallow hive box nèprečíščeni méd -ega medú in -ega méda m nem.: Flachzarge f. med neposredno po točenju ali stiskanju, ki nízka pódnica -e -e ž podnica nakladnega pa- ni precejen nja z notranjo višino oboda navadno 20 mm ang.: unclarified honey ang.: low bottom board nem.: nicht abgeschäumter Honig m. nem.: flacher Unterboden m., Flachboden m. nèpremíčno sátje -ega -a s satje, ki ga čebele nízki sát -ega -a m sat, ki je pri določenem zgradijo navadno na strop panja brez čebelar-tipu panja nižji od najvišje standardne mere jevega poseganja prim.: visôki sát ang.: fixed combs ang.: shallow comb nem.: festeingebautes Wabenwerk n., stabil- nem.: Flachwabe f. bau m. nízki sátnik -ega -a m satnik, ki je pri določe- nèprozórni sát -ega -a m → čŕni sát nem tipu panja nižji od najvišje standardne nèrazvítost jájčnikov -i -- ž nepopolna, nedo- mere končna razvitost jajčnikov pri čebelah delav- ang.: shallow frame kah S: zakrnélost jájčnikov nem.: Flachrähmchen n. ang.: atrophy of the ovaria nízkonakládni LR-pánj -ega -a [elèr] m lr- nem.: verkümmerung der eierstöcke f. panj z nakladami, nižjimi od najvišje nèrojíva čebélja družína -e -e -e ž družina, ki ang.: lr-hive consisting of shallow hive ni nagnjena k rojenju boxes* ang.: bee colony, disinclined to swarming* nem.: lr-Flachzargenbeute f. nem.: schwarmträges bienenvolk n. nízkonakládni pánj -ega -a m nakladni panj z nèrojívost -i ž podpovprečna nagnjenost družin nakladami, nižjimi od najvišje k rojenju prim.: rojívost (1, 2) ang.: beehive consisting of shallow hive ang.: disinclination to swarming boxes* nem.: schwarmträgheit f. nem.: Flachzargenbeute f. nèsprašêna mática -e -e ž matica, ki (še) ni nokôta -e ž nestrok. pog. → navádna nokôta oprašena, osemenjena S: nèoprašêna mática, nóriška čebéla -e -e ž → kránjska čebéla nèobhójena mática, nèoplemenjêna mática, deví- Nosánova žléza -e -e ž → Nasónova žléza ška mática, nestrok. nèoplojêna mática Nosánov feromón -ega -a m → feromón Na- ang.: unmated queen sónove žléze 10 noséma noséma -e ž 1. pražival, ki povzroča čebeljo nem.: -- bolezen nosemavost, lat. Nosema apis nóžnični zatìč -ega -íča m kožnata guba v nož- ang.: nosema spore nici matice, ki zapira prehod iz nožnice v nem.: nosema spore f. nožnično preddverje, ob oprašitvi preprečuje 2. strok. pog. → nosemávost iztekanje semenske tekočine in pri zaleganju nosemák -a m nekdaj zdravilo proti nosemavo- zadržuje čebelja jajčeca, da se oplodijo, lat. sti bursa copulatrix S: mátičina búrza ang.: nosemac ang.: valvefold nem.: nosemak n. nem.: scheidenzapfen m. nosematóza -e ž → nosemávost nóžnično preddvérje -ega -a s del spolnega or- nosemávost -i ž zajedavska bolezen v sred- gana med nožnico in spolno odprtino pri ma- njem črevesu odraslih čebel, ki jo povzroča tici za začasno hrambo trotovskega semena pražival nosema, lat. nosemosis apium S: no- ang.: vaginal vestibule semóza, nosematóza, strok. pog. noséma (2) nem.: scheidenvorhof m. ang.: nosema disease nòž za izpodrezovánje nôža -- -- m daljši nož nem.: nosematose f., nosemose f., nosemo- za izrezovanje satja v panjih z nepremičnim sis f. satjem nosemóza -e ž → nosemávost ang.: knife for cutting out combs nosílka za méd -e -- -- ž zložljiv, kartonski ška- nem.: messer zum ausschneiden der Waben tli podoben pripomoček za prenašanje kozar- n. ca medu, navadno kot darila núbska čebéla -e -e ž → jémenska čebéla ang.: gift bag for honey jar núkleus -a m → plemenílnik nem.: Geschenktüte für Honigglas f. núnka -e ž rastlina s črtalastimi listi, ki zgodaj nótranja méra sátnika -e -e -- ž vsaka od dveh spomladi požene iz gomolja navadno bele razdalj med obema paroma vzporednih letev cvetove in nudi čebelam dobro medičinsko satnika z notranje strani prim.: zunánja méra in odlično pelodno pašo, lat. Crocus vernus sátnika albiflorus prim.: pomladánski žafrán ang.: inner frame dimension ang.: spring crocus nem.: rähmchen-innenmaß n. nem.: alpen-Frühlings-krokus m. nótranja pršíca -e -e ž nav. mn. → pršíca (2) nuptiálni medôvnik -ega -a m → cvétni medôv- nótranji pokròv -ega -ôva m 1. pri nakladnem nik panju lesena, lesonitna plošča z okvirjem, s katero je pokrita vrhnja naklada, in z odprtino za prehajanje čebel ob krmljenju ali za vstavi- tev begalnice 2. pri nakladnem panju lesena, O lesonitna plošča z okvirjem z zaprto odprtino za ločitev družin, ki sta nameščeni druga vrh druge zlasti zaradi medsebojnega ogrevanja v občásna čebélja páša -e -e -e ž paša, ki se ne hladnem obdobju S: vmésni pokròv pojavlja vsako leto prim.: periódična čebélja ang.: inner cover páša, rédna čebélja páša nem.: innendeckel m. ang.: irregularly occurring nectar flow or ho- 3. → mréžasti vlóžek neydew flow nóžnica -e ž del spolnega organa matice med nem.: unregelmäßig auftretende bienentracht f. skupnim jajcevodom in spolno odprtino, v obgôltni žívčni obróč -ega -ega -a m obroč katero ob združitvi trot vbrizgne seme živčnih vlaken, ki obkroža prebavno cev v ang.: vagina glavi čebele nem.: scheide f., vagina f. ang.: -- nóžnični prekát -ega -a m del spolovila mati- nem.: -- ce, v katerem se ob parjenju kopiči trotovsko obhódni dél plésa -ega -a -- m del zibajoče- seme, ki v približno 24 urah preide skozi se- ga plesa, ko se čebela vrača po zaokroženem mensko odvodnico v semensko mošnjico delu osmice na izhodišče zibanja v njenem ang.: -- središču 110 odbráni čebélji ród ang.: return run ang.: prementum nem.: rücklauf m. nem.: Prämentum n. obhójena mática -e -e ž → oprašêna mática, obróček -čka m del hitinskega oklepa čebelje- sprašêna mática ga oprsja in zadka Gl: četŕti opŕsni obróček, obirálka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla obi- drúgi opŕsni obróček, hitínski obróček, opŕsni rálka obróček, pŕvi opŕsni obróček, pŕvi zádkov obróček, obírati se -am nedov., v zvezi s čebele medse- sêdmi zádkov obróček, trétji opŕsni obróček, zád- bojno odstranjevati tujke, varoje s površine kov obróček čebeljega telesa prim.: čístiti se (1), očístiti se ang.: segment (1) nem.: segment n. ang.: to groom each other obŕtec -tca m drugi člen čebelje noge, ki pove- nem.: sich untereinander putzen v. zuje kolček z daljšim, vitkejšim stegnom, lat. obkóljena mática -e -e ž matica, zlasti kadar ni trochanter pravilno dodana družini, ki jo čebele delav- ang.: trochanter ke tako tesno obdajajo, da je ogroženo njeno nem.: schenkelring m., trochanter m. življenje obsedéli ròj -ega rôja m → usédeni ròj ang.: balled queen obústni aparát -ega -a m → ústni aparát nem.: eingeknäuelte bienenkönigin f. ócetna kislína -e -e ž brezbarvna organska ki- obletávati -am nedov., v zvezi s čebele letati slina ostrega vonja, ki nastaja pri oksidaciji okrog cvetov, virov medičine, mane, hrane, fermentiranih sadnih sokov, za razkuževanje panjev prim.: izletávati, vletávati satja, razredčena na dlaneh pa za odganjanje ang.: to fly around, to work a plant čebel S: etanójska kislína nem.: anfliegen v., umfliegen v. ang.: ethanoic acid obnávljati sátje -am -- nedov. → pomlajeváti nem.: ethansäure f. sátje (1, 2) očétna čebélja družína -e -e -e ž → trótar (1, 2) obnóžina -e in obnožína -e ž grudice, ki jih če- očístiti se -im se dov. 1. v zvezi s čebele med- bele s prašnikov cvetov semenk v koških zad- sebojno odstraniti tujke, zlasti varoje, cvetni njih nog prinašajo v panj, jih delno predelajo prah s površine telesa prim.: čístiti se (1), in shranjujejo v satne celice za hrano ličink obírati se in odraslih osebkov S: cvétni práh (2) prim.: ang.: to groom oneself izkopáni cvétni práh, osmúkanec, ostŕganec nem.: sich putzen v. ang.: pollen pellets, polen load 2. → otrébiti se nem.: Pollenhöschen n. odbíra čebél -e -- ž izbor najboljših družin obnóžinska čebélja páša -e -e -e in obnožín- glede na rasno čistost, donos medu, rojivost, ska čebélja páša -e -e -e ž paša, na kateri če- mirnost, nadpovprečno živalnost za nadaljnje bele nabirajo zlasti cvetni prah S: beljakovín- razmnoževanje S: selékcija čebél ska čebélja páša, pelódna čebélja páša ang.: selection ang.: pollen pasture nem.: körung f. nem.: Pollentracht f. odbrána čebélja družína -e -e -e ž družina z obnóžinska grúdica -e -e in obnožínska grúdi- majhno rojivostjo, nadpovprečno nabiralno ca -e -e ž več z izločki čebeljih žlez sprijetih vnemo, mirnostjo, izrazitim čistilnim nago- zrn cvetnega prahu, ki jih čebela nabere na nom, brez rumenih zadkovih obročkov, iz prašnikih cvetov in zbere v koških zadnjih katere se vzame vzrejno gradivo S: mátičar, nog mátična družína, plemenják ang.: pollen pellet ang.: selected bee colony nem.: Pollenhöschen n. nem.: gekörtes Zuchtvolk n., selektioniertes obnóžinski sát -ega -a in obnožínski sát -ega -a Zuchtvolk n. m sat, v katerem je zlasti cvetni prah odbráni čebélji ród -ega -ega rodú m načrtno ang.: pollen comb izbrana vzrejna veja določenega krajevnega nem.: Pollenwabe f. različka čebel z najboljšimi biološkimi in go- obrádek -dka m neparni srednji del spodnje spodarskimi lastnostmi ustne pri čebeljem rilčku, lat. praementum ang.: selected honeybee strain 111 odbráni mátičnik nem.: gekörte Zuchtlinie f. nem.: unverdeckelte königinnenzelle f., un- odbráni mátičnik -ega -a m matičnik pravilne verdeckelte Weiselzelle f. velikosti in oblike, ki ga čebelar izbere glede odkríti sát -ega -a m sat z medom, s katerega so na ugotovljene ugodne biološke in gospodar- odstranjeni voščeni pokrovci ske lastnosti matice ang.: uncapped comb ang.: selected queen cell nem.: entdeckelte Wabe f. nem.: gekörte königinnenzelle f., gekörte odkrívati sátje -am -- nedov. z vilicami, nožem, Weiselzelle f. strojno odstranjevati voščene pokrovce z me- odéti čebéle odénem -- dov. dodatno zavaro- denega satja vati družino v panju, zunanjost panjev proti ang.: to uncap combs mrazu, prepihu zlasti v zimskem času nem.: Waben entdeckeln v. ang.: to wrap bees odlagálni zabòj -ega -ôja m lesen ali plastičen nem.: bienen mit kälteschutz verpacken v. zaboj z ročaji in pokrovom za odlaganje me- odkríta célica -e -e ž čebelja ali trotovska celi- denih satov pri ometanju in prenašanju ca, napolnjena z medom, ali zaležena celica, ang.: storage container ki še ni ali ni več pokrita z voščenim pokrov- nem.: abstellbehälter m. cem S: nèpokríta célica, odpŕta célica prim.: odlikovánje Antóna Jánše -a -- -- s čebelar-nèpokríti mátičnik, odkríti mátičnik, pokríta čebélja sko priznanje prve, druge in tretje stopnje, ki célica, pokríta trótovska célica, pokríti mátičnik ga podeljujejo osrednja slovenska čebelarska ang.: uncapped cell organizacija ali čebelarska društva svojim nem.: unverdeckelte Zelle f. članom za pomembne dosežke na področju odkríta trotovína -e -e ž → odkríta trótovska za- čebelarstva S: Jánševo odlikovánje léga, nèpokríta trótovska zaléga ang.: Janša medal odkríta trótovska zaléga -e -e -e ž zalega z nem.: Janša-medaille f. neoplojenimi jajčeci, trotovskimi ličinkami v odmŕla čebélja družína -e -e -e ž družina, ki trotovskih celicah, na katerih čebele delavke zaradi osirotelosti, lakote, trotavosti, bolezni, še niso naredile pokrovcev zalege S: nèpokríta zastrupitve propade S: pádla čebélja družína trótovska zaléga, odkríta trotovína, nèpokríta troto- ang.: perished bee colony vína prim.: pokríta trótovska zaléga nem.: abgestorbenes bienenvolk n. ang.: uncapped drone brood, unsealed drone odmŕla zaléga -e -e ž zalega, ki zaradi neugo- brood dnih razmer za razvoj propade nem.: unverdeckelte drohnenbrut f. ang.: addled brood, dead brood odkríta zaléga -e -e ž zalega z jajčeci, ličinka- nem.: abgestorbene brut f., taube brut f. mi čebel delavk v čebeljih ali trotov v tro- odpádla varója -e -e ž nav. mn. varoja, ki ni več tovskih celicah, na katerih čebele delavke še v stiku s čebelami in pade navadno na testni niso naredile pokrovcev zalege S: mláda za- vložek, podnico panja léga, nèpokríta zaléga prim.: pokríta zaléga ang.: varroa fall ang.: uncapped brood nem.: varroa-Fall m. nem.: unverdeckelte brut f. odpŕta célica -e -e ž → nèpokríta célica, odkríta odkríti čebélji róp -ega -ega -a m rop z veliko célica mrtvicami, med katerim čebele hitro izleta- odtóčeni méd -ega medú in -ega méda m → vajo in vletavajo v panj, se med seboj spopa- méd samotòk dajo, pikajo odtóčna pípa -e -e ž pipa, pritrjena na spodnji ang.: open robbery del posode za med ali točila, za odtakanje nem.: offene räuberei f. medu odkríti mátičnik -ega -a m matičnik, v katerem ang.: honey tap se matična ličinka še ni zapredla in na njem nem.: ablaßhahn m. čebele delavke še niso naredile pokrovca S: oglávni ščít -ega -a m sprednja stran čebelje nèpokríti mátičnik prim.: nèpokríta célica, od- predustne votline, lat. clypeus kríta célica, pokríta čebélja célica, pokríta trótovska ang.: clypeus célica, pokríti mátičnik nem.: Clypeus m. ang.: uncapped queen cel , unsealed queen cel ogljíkov hidrát -ega -a m nav. mn. brezbarvna 112 ométati organska spojina ogljika z vodikom in kisi- ôkence -a s 1. strok. pog. → plodíščno ôkence 2. kom, pomembna sestavina medu strok. pog. → medíščno ôkence ang.: carbohydrate ôkenski pitálnik -ega -a m pitalnik, vložen v nem.: kohlenhydrat n. plodiščno ali mediščno okence ognjéni tŕn -ega -a m nestrok. pog. → navádni ang.: hive screen feeder ognjéni tŕn nem.: beutenfenster-Futterspender m. ogrebálnik -a m navadno lesena priprava, v ka- okróglo žrêlo -ega -a s žrelo v steni navadno tero se začasno ogrebe roj S: ogrébnik prim.: nakladnega panja ogrebálo ang.: round entrance ang.: swarm catching box nem.: rundes Flugloch n., rundes seitenflug- nem.: schwarmfangkasten m. loch n. ogrebálo -a s čebelarski pripomoček, na primer oksálna kislína -e -e ž brezbarvna, kristalna or- omelce, gosje pero, za ogrebanje čebeljih ro- ganska kislina, ki se kot raztopina uporablja jev prim.: ogrebálnik za sonaravno zatiranje varoze, v vezani obliki ang.: swarm catching tool v rabarbari, zajčji deteljici, v sledeh v medu nem.: schwarmfanghilfe m. ang.: oxalic acid ogrébati ròj -am -- nedov. spravljati roj s pro- nem.: oxalsäure f. stora, kamor se je umestil ob rojenju, nava- okvír -ja m nestrok. → sátnik dno v ogrebalnik okvír LR -ja -- m ↔ LR-okvír ang.: to catch a swarm, to hive a swarm, to óligosaharíd -a m nav. mn. težje prebavljiv take a swarm ogljikov hidrat iz 3 do 9 molekul monosaha- nem.: schwarm einfangen v., schwarm fan- rida, v medu v zelo majhnih količinah gen v. ang.: oligosaccharide ogrebêni ròj -ega rôja m roj, premeščen nava- nem.: oligosaccharid n. dno v ogrebalnik s prostora, na katerem se je óljna ógrščica -e -e ž → navádna ógrščica umestil ob rojenju S: zastar. ogrénjeni ròj óljna répica -e -e ž kulturna rastlina z rume- ang.: hived swarm nimi cvetovi v češuljastih socvetjih, ki se nem.: eingefangener schwarm m. goji zaradi oljnatega semena in nudi čebelam ogrébnik -a m → ogrebálnik odlično medičinsko in dobro pelodno pašo, ogrêbsti ròj ogrêbem -- dov. spraviti roj s pro- lat. Brasicca rapa S: nestrok. pog. répica stora, kamor se je umestil ob rojenju, nava- ang.: wild turnip dno v ogrebalnik S: zastar. ogreníti ròj nem.: räbe m., rüben-kohl m., rübsen m. ang.: to catch a swarm, to hive a swarm, to omêlce -a s čebelarsko orodje na daljšem drža- take a swarm lu iz konjske žime ali umetnih snovi za ome- nem.: schwarm einfangen v., schwarm fan- tanje čebel s satov, iz panjev, z drugih površin gen v. prim.: gósje peró ogreníti ròj ogrénem -- dov., zastar. → ogrêbsti ang.: bee brush ròj nem.: bienenbesen m. ogrénjeni ròj -ega rôja m zastar. → ogrebêni ròj ometálnik -a m električna naprava za ometanje ógrščica -e ž nestrok. pog. → navádna ógrščica čebel s satov okamenéla zaléga -e -e ž gl. okamnéla zaléga ang.: bee blower okamnéla zaléga -e -e in okamenéla zaléga nem.: bienen-abkehrvorrichtung f. -e -e ž 1. nalezljiva bolezen ličink in bub, ki ométanje čebél -a -- s odstranjevanje čebel s sa- jo najpogosteje povzroča plesen Aspergillus tov z omelcem, gosjimi peresi, ometalnikom flavus, lat. aspergillosis apis S: kamníta zaléga, ang.: brushing bees off comb, shaking bees okamnélost zalége, aspergilóza 2. zaradi delova-off comb nja plesni Aspergillus flavus odmrla in otrde- nem.: abfegen der bienen n. la zalega ométati -am nedov. odstranjevati čebele s satov, ang.: stone brood iz panjev, z drugih površin z omelcem, gosji- nem.: steinbrut f. mi peresi, ometalnikom okamnélost zalége -i -- ž → okamnéla zaléga ang.: to brush, to shake bees from comb (1) nem.: abfegen v., abkehren v. 113 ometênec oplemenítev mátice -tve -- ž → oprašítev (2) oplemeníti se -ím se dov. → oprašíti se (2), spra- šíti se (1) oplemenjêna mática -e -e ž → oprašêna mática, sprašêna mática oplodítveni izlèt -ega -éta m nestrok. → parítveni izlèt oplojêna mática -e -e ž nestrok. → oprašêna mática, sprašêna mática oplojêno čebélje jájčece -ega -ega -a s čebelje jajčece, ki je oplojeno s semenom trota in iz katerega se v stopenjskem razvoju od ličinke in bube razvije čebela delavka ali matica ang.: fertilized egg nem.: befruchtetes ei n., besamtes ei n. oprašêna mática -e -e ž matica po oprašitvi ali umetni osemenitvi S: sprašêna mática, obhóje- na mática, oplemenjêna mática, nestrok. oplojêna mática ang.: mated queen Ometalnik nem.: begattete königin f. ometênec -nca m umetno narejena družina iz opraševálec -lca m žuželka, tudi čebela, ki suhih čebel, navadno ometenih iz več panjev, zaradi nabiranja medičine seda na cvetove z dodano, že oprašeno matico S: narejênec žužkocvetnih rastlin in prenaša cvetni prah brez zalége, umétni ròj Gl: brezmátični ometênec s prašnikov cveta na brazdo pestiča navadno prim.: narejênec, pakétne čebéle, súhe čebéle, drugega cveta iste rastlinske vrste S: opraše- umétna čebélja družína válka ang.: shaken swarm, shook swarm ang.: pollenizer, pollinator, pollinizer nem.: Fegling m., kehrschwarm m. nem.: blütenbestäuber m. ometêne čebéle -ih čebél ž mn. čebele, ki jih opraševálka -e ž žuželka, tudi čebela, ki zaradi čebelar omete iz enega ali več panjev nabiranja medičine seda na cvetove žužko- ang.: brushed bees, shaken bees cvetnih rastlin in prenaša cvetni prah s praš- nem.: abgefegte bienen f. pl. nikov cveta na brazdo pestiča navadno dru- ometêni sát -ega -a m sat, s katerega so odstra- gega cveta iste rastlinske vrste S: opraševálec njene čebele, zlasti z ometanjem ang.: pollenizer, pollinator, pollinizer ang.: brushed comb nem.: blütenbestäuber m. nem.: abgefegte Wabe f. opraševálna postája -e -e ž čebelnjak, stojišče opalítna plôščica -e -e ž → bárvna plôščica z družinami, načrtno nameščenimi za opra- opazoválec gózdnega medênja -lca -- -- m ševanje žužkocvetnih rastlin na določenem kdor načrtno spremlja pojavljanje in potek območju gozdnega medenja in o tem obvešča čebelar- ang.: pollination station je nem.: bestäubungsstation f. ang.: honeydew flow observer opraševánje -a s 1. prenašanje cvetnega prahu nem.: Waldtrachtbeobachter m. s pomočjo vetra ali žuželk s prašnikov na opazoválni pánj -ega -a m z obeh strani zastek- brazdo pestiča navadno drugega cveta iste ljen panj, navadno z dvema satoma, ki sta na- rastlinske vrste 2. sprejemanje cvetnega meščena drug nad drugim, in premakljivima prahu na brazdi pestiča s prašnikov navadno zunanjima polknoma za načrtno ljubiteljsko drugega cveta iste rastlinske vrste spremljanje razvoja družine ang.: pollination ang.: observation beehive nem.: bestäubung f. nem.: beobachtungsbeute f., schaubeute f., 3. spolno združevanje matice in trotov med schau-bienenstock m., schaukasten m. paritvenim izletom, pri čemer ti vnesejo seme 114 opŕsni okròv v njeno nožnico in jajcevode S: práha, prašênje cvetnice sprejeti cvetni prah na brazdi pestiča (2), prašítev (2) s prašnikov navadno drugega cveta iste ang.: mating rastlinske vrste nem.: begattung f., Paarung f. ang.: to become pollinated opraševáti -újem nedov., nav. 3. os. 1. s pomočjo nem.: bestäubt werden v. vetra ali žuželk prenašati cvetni prah s pra- 2. v zvezi z matica spolno se združiti med parit- šnikov na brazdo pestiča navadno drugega venim izletom, pri čemer troti vnesejo seme v cveta iste rastlinske vrste nožnico in jajcevode matice S: sprašíti se (1), ang.: to pollenize, to pollinate, to pollinize oplemeníti se prim.: oprašíti (2) nem.: bestäuben v. ang.: to become mated 2. v zvezi s troti med paritvenim izletom nem.: begattet werden v. vnašati seme v nožnico in jajcevode matice oprávljanje od zádaj -a -- -- s poseganje v skla- prim.: oprašíti (2) dovnični panj, ki se odpira z zadnje strani, da ang.: to inseminate se uredi čebelje gnezdo, odvzemajo in doda- nem.: besamen v. jajo sati S: uprávljanje od zádaj opraševáti se -újem se nedov., nav. 3. os. 1. v ang.: hive managing from behind zvezi s cvetnice sprejemati cvetni prah na braz- nem.: Hinterbehandlung f. di pestiča s prašnikov navadno drugega cveta oprávljanje od zgôraj -a -- -- s poseganje v na- iste rastlinske vrste kladni panj, ki se odpira z zgornje strani, da ang.: to become pollinated se uredi čebelje gnezdo, odvzemajo in doda- nem.: bestäubt werden v. jajo sati S: uprávljanje od zgôraj 2. v zvezi z matica spolno se združevati med ang.: hive managing from the top paritvenim izletom, pri čemer troti vnesejo nem.: oberbehandlung f. seme v nožnico in jajcevode matice S: prašíti oprijemálna blazínica -e -e ž neparni organ v se (2), plemeníti se prim.: sprašíti se (1) obliki lepljive opne med krempeljcema na ang.: to mate stopalu čebelje noge za oprijemanje na zelo nem.: sich begatten v., sich paaren v. gladkih površinah in za premikanje po njih, oprašítev -tve ž 1. prenos cvetega prahu s po- lat. pulvillus S: blazínica stopála, prisèsni me- močjo vetra ali žuželk s prašnikov na brazdo šíček pestiča navadno drugega cveta iste rastlinske ang.: arolium vrste nem.: Haftläppchen n., arolium n. ang.: pollination opŕsje -a s del telesa med glavo in zadkom nem.: bestäubung f. žuželk, tudi čebel, lat. thorax prim.: četŕti 2. vnos trotovega semena v nožnico in jajce- opŕsni obróček, drúgi opŕsni obróček, pŕvi opŕsni vode matice med paritvenim izletom S: ople- obróček, trétji opŕsni obróček, predpŕsje, sredopŕs- menítev mátice, parítev (1), párjenje (1) prim.: je, zapŕsje, pripŕsje sprašênost ang.: thorax ang.: insemination nem.: brust f., thorax m. nem.: besamung f. opŕsni obróček -ega -čka m vsak od več delov oprašíti -ím dov., nav. 3. os. 1. s pomočjo vetra hitinastega oklepa čebeljega oprsja, spojenih ali žuželk prenesti cvetni prah s prašnikov na med seboj S: pŕsni obróček Gl: četŕti opŕsni brazdo pestiča navadno drugega cveta iste obróček, drúgi opŕsni obróček, pŕvi opŕsni obróček, rastlinske vrste trétji opŕsni obróček prim.: zádkov obróček ang.: to pollinate ang.: thoracic segment nem.: bestäuben v. nem.: brustring m., brustsegment n. 2. v zvezi s troti med paritvenim izletom opŕsni oklèp -ega -épa m trdno hitinsko ogrod- vnesti seme v nožnico in jajcevode matice S: je oprsja žuželk, tudi čebel osemeníti (2) prim.: opraševáti (2), oprašíti se ang.: breast plate (2), sprašíti se (1) nem.: brustpanzer m. ang.: to inseminate opŕsni okròv -ega -ôva m spodnji del posame- nem.: begatten v., inseminieren v. znega obročka čebeljega oprsja oprašíti se -ím se dov., nav. 3. os. 1. v zvezi s ang.: sternum, ventral plate 115 oránževec nem.: bauchschuppe f., sternit m. nem.: orientierungsflug m. oránževec -vca m 1. → pomaránčevec (1) 2. orientacíjski polèt -ega -éta m 1. izlet mladih strok. pog. → pomaránčni méd čebel iz panja, da spoznajo bližnjo okolico oránžni méd -ega medú in -ega méda m → po- čebelnjaka, stojišča S: orientacíjski izlèt (1) maránčni méd ang.: play flight ôreh -éha m nestrok. pog. → navádni ôreh nem.: orientierungsflug m. organoléptična lastnóst medú -e -i -- in orga- 2. prvi izlet mlade matice iz panja, da spozna noléptična lastnóst méda -e -i -- ž vsaka od bližnjo okolico čebelnjaka, stojišča S: orien- lastnosti medu, ki se zazna s čutili, na primer tacíjski izlèt (2) 3. izlet čebel iz preseljenega vonj, okus, barva panja, da spoznajo njegovo novo okolico S: ang.: organoleptic property of honey orientacíjski izlèt (3) nem.: organoleptisches merkmal des Honigs n. ang.: orientation flight organoléptična océna medú -e -e -- in orga- nem.: orientierungsflug m. noléptična océna méda -e -e -- ž ocena načrt- orjáška čebéla -e -e ž nav. mn. prava čebela nega vrednotenja kakovosti vzorcev medu, vrste Apis dorsata, razširjena v jugovzhodni zlasti njegove konsistence, barve, vonja, oku- aziji S: vèlečebéla, čebéla velikánka sa določene vrste S: senzórična océna medú ang.: giant honey bee ang.: organoleptic appraisal of honey nem.: riesenhonigbiene f. nem.: organoleptische bewertung des Honigs f. ôsa -e ž nav. mn. čebeli podobne žuželke s tan- orgánska kislína -e -e ž v vodi lahko topna kim rumenkastim telesom, ki zlasti proti kon- spojina kislega okusa, ki vsebuje značilno cu poletja in jeseni vletavajo v čebelnjake, karboksilno skupino (‒CooH), na primer panje in se hranijo z medom, lat. vespidae mravljinčna kislina, oksalna kislina, mlečna ang.: wasp kislina nem.: Wespe f. ang.: organic acid osát -a m nav. mn. zelnate rastline s pokončni- nem.: organische säure f. mi dlakavimi, v zgornjem delu razvejenimi orgán za slúh -a -- -- m organ na drugem členu stebli, z bodičastimi listi in navadno škrla- tipalnice, s katerim čebele zaznavajo zvočne tnordečimi cvetovi v glavičastih socvetjih na dražljaje koncih stebla in stranskih poganjkov, ki nu- ang.: auditory sense organ, tympanal organ dijo čebelam zelo dobro medičinsko in skro- nem.: tympanalorgan n. mno pelodno pašo, lat. Cirsium spp. orgán za típ -a -- -- m organ na tipalnicah čebel, ang.: thistle s katerim zaznavajo okolje nem.: kratzdistel f. ang.: organ of touch osemeníti -ím dov. 1. vnesti samčevo seme v nem.: tastorgan n. rodila orgán za vóh -a -- -- m organ za zaznavanje ang.: to inseminate hlapnih snovi, pri čebelah tipalnice s čutni- nem.: inseminieren v. cami 2. v zvezi s troti med paritvenim izletom vnesti ang.: odor sensing organ, scent perception or- seme v nožnico in jajcevode matice S: oprašíti gan (2) nem.: Geruchsorgan n., riechorgan n. ang.: to inseminate orientacíjski izlèt -ega -éta m 1. izlet mladih nem.: besamen v., inseminieren v. čebel iz panja, da spoznajo bližnjo okolico 3. vnesti trotovsko seme v nožnico in jajce- čebelnjaka, stojišča S: orientacíjski polèt (1) vode matice z votlo iglo v pripravi za oseme- ang.: play flight njevanje S: umétno osemeníti (2) nem.: orientierungsflug m. ang.: to inseminate artificially 2. prvi izlet mlade matice iz panja, da spozna nem.: künstlich besamen v. bližnjo okolico čebelnjaka, stojišča S: orien- osemenjêna mática -e -e ž matica, ki ima v tacíjski polèt (2) 3. izlet čebel iz preseljenega semenski mošnjici trotovsko seme S: inse- panja, da spoznajo njegovo novo okolico S: minírana mática orientacíjski polèt (3) ang.: inseminated queen ang.: orientation flight nem.: besamte königin f. 116 osmúkati se osemenjevánje -a s 1. vnašanje samčevega se- nem.: schwänzeltanz vorführen v. mena v rodila S: inseminácija osmukáč -a m → osmukálnik ang.: insemination osmukálec -lca m → osmukálnik nem.: besamung f. osmukálna plôšča -e -e ž del osmukalnika v 2. vnašanje trotovskega semena v nožnico in obliki manjše kovinske ali plastične plošče z jajcevode matice med paritvenim izletom S: odprtinami, pri čemer robovi ob tesnem pre- inseminácija hodu čebele skoznje osmukajo cvetni prah ang.: insemination s koškov na zadnjem paru čebeljih nog S: nem.: besamung f., insemination f. osmukálna šablóna 3. vnašanje trotovskega semena v nožnico in ang.: pollen screen jajcevode matice z votlo iglo v pripravi za nem.: gelochte Platte f. osemenjevanje S: umétno osemenjevánje (2), osmukálna šablóna -e -e ž → osmukálna inseminácija plôšča ang.: instrumental insemination osmukálnik -a m priprava za odstranjevanje nem.: instrumentelle besamung f. cvetnega prahu s čebeljih koškov, nameščena osipálnik -a m → sipálnik pred žrelom panja, na njegovem dnu ali na osirotéla čebélja družína -e -e -e ž družina, podnici S: smukálnik, osmukálec, osmukáč Gl: ki je izgubila matico S: brezmátična čebélja osmukálnik s túlci družína, strok. pog. brezmátičnik ang.: pollen trap ang.: orphan bee colony, queenless bee co- nem.: Pollenfalle f. lony osmukálnik s túlci -a -- -- m osmukalnik z nem.: weiselloses bienenvolk n. vgrajenimi kratkimi cevkami za lažje izleta- oslabljêna čebélja družína -e -e -e ž družina z vanje čebel, trotov in njihovo varovanje pred zmanjšanim številom čebel, navadno zaradi poškodbami slabih življenjskih razmer, bolezni, neprimer- ang.: pollen trap with ergonomic tubes* nih čebelarjevih posegov, izgubljenih pašnih nem.: Pollenfalle mit ergonomischen Hülsen* čebel prim.: slabìč f. ang.: weakened bee colony nem.: geschwächtes bienenvolk n. oslàd -áda m nestrok. pog. → bréstovolístni oslàd osmíčenje -a s premikanje čebele plesalke, zlasti na satu, v obliki številke osem, ko po- brenčava, potresava z zadkom, občasno od- daja nabrano hrano in tako drugim čebelam sporoča obilnost vira paše, smer, vrsto vira in da paša ni v neposredni bližini, pri čemer se z oddaljenostjo paše zmanjšuje hitrost rit- ma plesa, podaljšuje pa se trajanje tresenja prim.: króžni plés, stresajóči plés, zibajóči plés, zíbanje zádka ang.: performing waggle dance nem.: vorführung des schwänzeltanzes n. osmíčiti -im nedov., v zvezi s čebela plesalka osmúkanec -nca m s pomočjo osmukalne plo- premikati se, zlasti na satu, v obliki številke šče v osmukalniku z zadnjega para čebeljih osem, ko čebela pobrenčava, potresava z zad- nog ostrgan cvetni prah prim.: izkopáni kom, občasno oddaja nabrano hrano in tako cvétni práh, ostŕganec drugim čebelam sporoča obilnost vira paše, ang.: trapped fresh pollen smer, vrsto vira in da paša ni v neposredni nem.: abgestreifter Frischpollen m. bližini, pri čemer se z oddaljenostjo paše osmúkati se -am se dov., v zvezi s čebele delavke zmanjšuje hitrost ritma plesa, podaljšuje pa ob tesnem prehodu skozi odprtine osmukalne se trajanje tresenja plošče odstraniti cvetni prah s koškov na za- ang.: to perform waggle dance dnjem paru nog 11 osmukávati ang.: to remove fresh pollen nem.: schmalblättriges Weidenröschen n., nem.: Frischpollen abstreifen v. Wald-Weidenröschen n. osmukávati -am nedov. v času obilne pelodne označeválec čebelnjákov -lca -- m čebelar, paše pridobivati cvetni prah s pomočjo osmu- navadno predsednik pristojnega čebelarskega kalnika S: žarg. smúkati društva, ki ga osrednja slovenska čebelarska ang.: to gather pollen by means of pollen trap organizacija pooblasti, da organizira označi- nem.: Frischpollen mittels Pollenfalle gewin- tev čebelnjakov na njihovem območju nen* v. ang.: person in charge of apiary marking ostŕganec -nca m cvetni prah, z rezilom postr- nem.: zur bienenstand-bezeichnung verpfli- gan s sata skupaj s stenami satnih celic, ki chteter imker* m. jih čebelar naknadno loči od cvetnega prahu označeválna cév -e ceví ž plastična cevasta prim.: izkopáni cvétni práh, osmúkanec priprava z redko mrežico na koncu in z meh- ang.: honeycomb-pollen ko obloženim batom za priporo matice ob nem.: naturpollen aus der Wabe m., Waben- označevanju pollen m. ang.: queen marking tube ostróga -e ž prvi člen stopala na zadnjem paru nem.: Zeichenrohr n. čebeljih nog označeválni žebljíček -ega -čka m risalnemu ang.: -- žebljičku podoben žebljiček v petih barvah nem.: -- zlasti za označevanje letnice rojstva matice, ostrolístni jávor -ega -ja m javor s peterokrpi- ki se pritrdi na vratca aŽ-panja ali na obod mi listi, na katerih so listni zobci podaljšani v plodiščne naklade dolge konice, ki nudi čebelam zelo dobro me- ang.: thumbtack dičinsko in dobro pelodno, občasno pa tudi nem.: reißnagel m. manino pašo, lat. Acer platanoides označeválno pisálo -ega -a s flomastru podob- ang.: norway maple no pisalo za nanašanje barvne oznake na hrb- nem.: spitz-ahorn m., spitzblättriger ahorn tni del oprsja matice m. ang.: queen marking pen osvetljêni pánj -ega -a m panj, konstruiran nem.: königinnen-Zeichenstift m. za proučevanje vpliva svetlobe na čebele označevánje čebelnjákov -a -- s nameščanje, in za predelavo v satu kristalizirane mane s pritrjevanje identifikacijskih številk na vidno pomočjo fototaktične metode mesto, navadno na sprednjo stran čebelnja- ang.: light-exposed beehive ka, izpolnitev vse potrebne dokumentacije in nem.: beleuchtete beute f. vnos podatkov v register čebelnjakov otrébiti se -im se dov., v zvezi s čebele navadno ang.: marking of apiaries zunaj panja izločiti neprebavljene delce hra- nem.: bezeichnung der bienenstände f. ne iz prebavil S: iztrébiti se, očístiti se (2) označevánje mátice -a -- s nanašanje barve na ang.: to defecate, to relieve themselves (bees) matico, lepljenje barvnih ploščic s številkami nem.: kotblase entleeren v. ali brez njih na hrbtni del njenega oprsja zara- otrésti sát otrésem -- dov. s sunkom rok ob sat- di ugotavljanja starosti in pripadnosti panju, nik odstraniti čebele s sata lažjega iskanja med čebelami ang.: to shake a comb ang.: queen marking nem.: Wabe abstoßen v. nem.: königinnen-Zeichnen n. ovariálna cévka -e -e ž → jájčna cévka ovárij -a m → jájčnik (1, 2) ovarióla -e ž → jájčna cévka ovidúkt -a m → jajcevòd P ozkolístno cíprje -ega -a s visoka rastlina z rož- natimi cvetovi, rastoča po gozdnih robovih in posekah, ki nudi čebelam odlično medičinsko pádla čebélja družína -e -e -e ž → odmŕla če- in zelo dobro pelodno pašo, lat. Chamaeneri- bélja družína on angustifolium S: nestrok. pog. cíprje pájek -jka m nav. mn. živali s štirimi pari dolgih, ang.: rosebay willowherb tankih nog in s predilnimi bradavicami na 118 pánj na hládno in tôplo stávbo zadku, ki izločajo lepljivo snov za pajčevino, nja, polovíčni AŽ-pánj, polóžni pánj, Poréntov pánj, v katero se ujamejo čebele, lat. aranea pročêlje pánja, Prokópovičev pánj, regálni pánj, ang.: spider rezêrvni pánj, sédemsátni AŽ-pánj, sédemsátni nem.: spinne f. pánj, skládovnica pánjev, skládovnični pánj, skoči- pakétne čebéle -ih čebél ž mn. trgovanju na- dólski pánj, slušálo za pánje, srédnji Kírarjev pánj, menjene suhe čebele z dodano, že oprašeno straníca pánja, stréha pánja, stròp pánja, štírisátni matico v posebnem zabojčku z zagotovlje- pánj, tríetážni pánj (1, 2), trísátni pánj, vèčnakládni nim prezračevanjem in z dodatkom vode in pánj, Véhovčev pánj, véliki Kírarjev pánj, vélikopro- hrane prim.: ometênec stornínski pánj, vélikoprostornínski skládovnični ang.: package bees pánj, Virjéntov pánj, vrátca pánja, Zandrov pánj, nem.: Packetbienen f. pl. zapáženi pánj, zazímljeni pánj, Zdéšarjev pánj, palestínska čebéla -e -e ž → sírska čebéla Žníderšičev pánj prim.: bráda (1), kláda, kòš, palinologíja -e ž veja botanike, ki proučuje kranjìč, pánjeva véha, pánjska enôta, žrêlo (1) cvetni prah, spore mahov in praprotnic ang.: beehive, hive ang.: palynology nem.: beute f., bienenbeute f., bienenstock nem.: Palynologie f. m. Palteaujev pánj -ega -a in palteaujev pánj -ega 2. družina v taki pripravi Gl: brezmátični pánj, -a [paltó-] m nekdaj panj z nepremičnim sa- dvómátični pánj, gospodárski pánj tjem in nizkimi nastavki, s katerimi se panj- ang.: beehive ska prostornina poljubno uravnava, imeno- nem.: bienenstock m. van po konstruktorju J. Palteauju pánj AŽ -a -- [ažé] m ↔ AŽ-pánj ang.: Palteau beehive pánj AŽK -a -- [ažeká] m ↔ AŽK-pánj nem.: Palteau-beute f. pánj AŽ-máksi -a -- [ažé] m ↔ máksi AŽ-pánj pánj -a in čebélji pánj -ega -a m 1. lesena, zaboju pánj BRŽ -a -- [b[r[ž\] m ↔ BRŽ-pánj podobna priprava z odprtino za izletavanje in pánj DB -a -- [d[b\] m ↔ DB-pánj vletavanje čebel, navadno na njegovi sprednji pánj dvójček -a -čka m panj, prirejen za dve steni, za bivanje družine in čebelarjenje S: za- med seboj ločeni družini star. úlj Gl: Albêrtijev pánj, Ambróžičev pánj, AŽ- ang.: twin-hive pánj, Boczonadijev pánj, BRŽ-pánj, čebelárjenje z nem.: Zwillingsbeute f. vèč máticami v ístem pánju, Dádant-Bláttov pánj, pánjeva pódnica -e -e ž → pódnica pánja Dádantov pánj, DB-pánj, desétsátni AŽ-pánj, desét- pánjeva straníca -e -e ž → straníca pánja sátni pánj, devétsátni AŽ-pánj, devétsátni pánj, dnò pánjeva véha -e -e ž izrez ali izvrtina na stro- pánja, dúnajski pánj, dvanájstsátni AŽ-pánj, dvóna- pu panja, navadno z nepremičnim satjem, s kládni pánj, dvótretjínski LR-pánj, Dzierzonov pánj, pomočjo katere se panji ali panjski deli med ekspórtni pánj, enájstsátni AŽ-pánj, Fárrarjev pánj, seboj funkcionalno povezujejo v večjo enoto figurálni pánj, FV-pánj, Gêrstungov pánj, Glavárjev S: strok. pog. véha pánj, glínasti váljasti pánj, gorénjski pánj, Grájšev ang.: bunghole in the inner cover of the hive pánj, Grómov AŽ-pánj, Huberjev pánj, Jánšev pánj, nem.: deckelspundloch* (am krainer bauern- Kírarjev pánj, kobaríški pánj, kontrólni pánj (1, 2), stock) n. Kóplanova metóda preméščanja pánjev, Kóplanov pánj FV -a -- [f[v\] m ↔ FV-pánj pánj, korítasti pánj, kótnik za pánj, Kozínčev pánj, pánj G -a -- [gé] m ↔ G-pánj kránjski drúžbeni pánj, Kuntzschev pánj, kvadráta- panjìč -íča m nekdaj majhen panj za rezervne sti nakládni pánj, Langstroth-Rootov pánj, lístovni družinice S: čmŕlj (2) pánj, LR-pánj, máksi AŽ-pánj, máli Kírarjev pánj, ang.: small beehive nakláda DB-pánja, nakládni pánj, Neiserjev pánj, nem.: kleiner bienenkasten m. nízkonakládni LR-pánj, nízkonakládni pánj, opazo- pánj LR -a -- [elèr] m ↔ LR-pánj válni pánj, osvetljêni pánj, Palteaujev pánj, pánj AŽ, pánj na hládno in tôplo stávbo -a -- -- -- -- pánj AŽ-máksi, pánj BRŽ, pánj DB, pánj dvójček, -- m panj, v katerem je del satov postavlje- pánj FV, pánj G, pánj LR, pánj na hládno in tôplo nih vzdolžno v smeri izletavanja čebel in del stávbo, pánj na hládno stávbo, pánj na tôplo stáv- prečno na smer izletavanja čebel bo, pánj z nèpremíčnim sátjem, paviljónski pánj, Pa- ang.: beehive with frames set in cold way and vlínov pánj, pétsátni pánj, Pínčev pánj, pódnica pá- in warm way 11 pánj na hládno stávbo nem.: kaltbau-Warmbaubeute f. níca prim.: straníca pánja, dnò pánja, pódnica pánj na hládno stávbo -a -- -- -- m panj s sati, pánja, stréha pánja, stròp pánja postavljenimi vzdolžno v smeri izletavanja ang.: beehive frontboard, beehive panel čebel prim.: pánj na tôplo stávbo nem.: bienenstockstirnbrett n. ang.: beehive with frames set in cold way 2. → poslíkana pánjska končníca (1, 2) nem.: bienenbeute mit Wabenstellung längs pánjska pódnica -e -e ž → pódnica pánja zum Flugloch f., kaltbaubeute f. pánjska téhtnica -e -e ž → čebelárska téhtnica pánj na tôplo stávbo -a -- -- -- m panj s sati, pánjska úlica -e -e ž prostor med dvema sato- postavljenimi prečno na smer izletavanja če- ma ali med satom in notranjo steno panja S: bel prim.: pánj na hládno stávbo strok. pog. úlica ang.: beehive with frames set in warm way ang.: bee way nem.: bienenbeute mit Wabenstellung quer nem.: Wabengasse f. zum Flugloch f., Warmbaubeute f. pánjski hròšč -ega hrôšča m strok. pog. → máli pánjska bráda -e -e ž → bráda (1) pánjski hròšč pánjska čebéla -e -e ž nav. mn. čebela v ob- pánjski líst -ega -a m kos papirja z zapiski o dobju od izleženja do izletavanja na pašo S: stanju posamezne družine, zlasti o maticah, híšna čebéla hrani, rojenju, navadno pritrjen na panj ang.: hive bee, house bee ang.: hive inspection sheet nem.: stockbiene f. nem.: stockkarte f. pánjska enôta -e -e ž iz več oddelkov sesta- pánjski nòž -ega nôža m → čebelársko dléto vljen panj Gl: premíčna pánjska enôta prim.: pánjski sistém -ega -a m 1. celota opreme, zla-pánj sti panjev, orodij za čebelarjenje z določeno ang.: beehive unit vrsto panja Gl: Jánšev pánjski sistém, Lang- nem.: beuteneinheit f. strothov pánjski sistém, lístovni pánjski sistém, na- pánjska etáža -e -e ž vsaka od enako ali različ- kládni pánjski sistém, pánjski sistém AŽ 2. čebe- no visokih enot panja, nameščenih druga nad larjenje z določeno vrsto panja drugo, ki so lahko ločene z matično rešetko ang.: beehive system S: strok. pog. etáža nem.: beutensystem n. ang.: hive body, hive box pánjski sistém AŽ -ega -a -- [ažé] m panjski nem.: aufsatz m., beutenetage* f. sistem za čebelarjenje z aŽ-panji pánjska končníca -e -e ž 1. sprednji ali zadnji, ang.: aŽ-hive system navadno snemljivi leseni del panja zlasti pri nem.: aŽ-beute-system n. kranjičih S: strok. pog. končníca Gl: poslíka- pánjsko čebelárjenje -ega -a s čebelarjenje z na pánjska končníca, poslikáva pánjskih končníc, vzrejo čebel v izdelanih panjih sprédnja pánjska končníca, zádnja pánjska konč- ang.: keeping bees in beehives Poslikana panjska končnica 120 pášni izlèt nem.: imkern in beuten n. ang.: copulation, mating pánjsko dléto -ega -a s → čebelársko dléto nem.: begattung f., Paarung f. pánjsko dnò -ega -à s → dnò pánja párni topílnik -ega -a m priprava za izločanje pánjsko žrêlo -ega -a s → žrêlo (1) čebeljega voska iz satja s pomočjo segrete pánj z nèpremíčnim sátjem -a -- -- -- m nek- pare daj panj, na primer kranjič, v katerem čebele ang.: steam wax melter zgradijo satje, navadno na strop, brez čebe- nem.: dampfschmelzer m. larjevega poseganja párni uparjálnik za voščíne -ega -a -- -- m pri- ang.: fixed combs hive prava z električnim ali plinskim grelcem za nem.: beute mit unbeweglichen Waben f. nastajanje pare med taljenjem voščin panónska kránjska čebéla -e -e -e ž krajevni ang.: evaporator for comb-wax različek kranjske čebele, prilagojen razme- nem.: verdampfer für Wabenwachs m. ram v panonskih predelih pártenogenéza -e ž → devíška ródnost ang.: Pannonian Carniolan honey bee pásanka -e ž strok. pog. čebela z enim ali več nem.: Pannonische krainerbiene f., Pannoni- rumenkastimi zadkovimi obročki sche Carnica-biene f. ang.: honeybee with one or more yellowish panónski típ čebelnjáka -ega -a -- m čebelnjak abdomen bands* z nesimetrično dvokapno streho, prvotno s nem.: Honigbiene mit einem oder mehreren stebri iz akacijevega lesa vkopan v zemljo, gelblichen Hinterleibsringen* f. s stenami, pletenimi iz šibja, krit s slamo, s pasíšče -a s območje v naravi z razmerami, panji v dveh, tudi treh vrstah, značilen za pa- ugodnimi za pašo Gl: gózdno pasíšče, zmo- nonsko območje slovenije gljívost pasíšč ang.: pannonian-type apiary ang.: forage area nem.: pannonisches bienenhaus n. nem.: trachtgebiet n. panóza -e ž trisaharid iz treh molekul glukoze, páša -e ž ↔ čebélja páša (1, 2, 3) ki so med seboj različno povezane, v majhnih pašarína -e ž plačilo za namestitev panjev na količinah tudi v medu pasišču ang.: panose ang.: forage fee nem.: Panose f. nem.: Weidegebühr f. paralíza čebél -e -- ž strok. pog. → čebélja pa- pášna čebéla -e -e ž nav. mn. čebela, ki prinaša ralíza v panj medičino, mano, cvetni prah, rastlin- parazít -a m → zajedávec ske smole, vodo, oprašuje večino žužkocvet- parazítska bolézen -e -zni ž → zajedávska nih rastlin S: čebéla letálka, čebéla nabirálka, bolézen strok. pog. letálka, strok. pog. nabirálka, izlétna parítev -tve ž 1. → oprašítev (2) 2. spolna zdru- čebéla, délavka nabirálka žitev dveh živalskih osebkov različnega spo- ang.: forager, forager bee, foraging bee la S: párjenje (2) nem.: Flugbiene f., sammelbiene f., trachtbi- ang.: copulation, mating ene f. nem.: begattung f., Paarung f. pášna plesálka -e -e ž nav. mn. → čebéla ple- parítveni izlèt -ega -éta m izlet matice, med ka- sálka terim troti ob spolni združitvi z njo vnesejo pášna sezóna -e -e ž obdobje, ko je v naravi seme v njeno nožnico in jajcevode S: izlèt na paša S: pášno obdóbje, čebélja páša (3) prim.: práho, parítveni polèt, plemenílni polèt, svátbeni brezpášno obdóbje polèt, svátovski polèt, ženitovánjski polèt, nestrok. ang.: foraging season oplodítveni izlèt, prim.: práha nem.: trachtsaison f. ang.: mating flight, nuptial flight pášna vnéma -e -e ž → nabirálna vnéma nem.: begattungsflug m., Hochzeitsflug m., pášni čebelnják -ega -a m čebelnjak za naseli- Jungfernflug m. tev z družinami samo v času določene paše parítveni polèt -ega -éta m → parítveni izlèt ang.: migratory apiary, temporary apiary párjenje -a s 1. → oprašítev (2) 2. spolna združi- nem.: Wanderbienenstand m. tev dveh živalskih osebkov različnega spola pášni izlèt -ega -éta m izletavanje čebel delavk S: parítev (2) na pašo S: pášni polèt 121 pášni katáster ang.: forage flight lacijskih oblog navadno znotraj panja za doda- nem.: sammelausflug m. tno zavarovanje družin proti mrazu in prepihu pášni katáster -ega -tra m → katáster čebélje ang.: wrapping of bee colonies páše nem.: verpacken von bienenvölkern mit käl- pášni nagòn -ega -ôna m → nabirálni nagòn teschutz n., verschalen n. pášni okóliš -ega -a m območje v naravi, na pékovski méd -ega medú in -ega méda m pre- katerem so medovite rastline tako razširjene, gret med neizrazitega okusa ali vonja z višjo da je postavitev čebelnjaka, stojišča gospo- vsebnostjo hidroksimetilfurfurala, vode, ki- darsko donosna slin, kot je predpisano S: industríjski méd, sla- ang.: foraging area ščičárski méd nem.: trachtgebiet n. ang.: baking honey pášni polèt -ega -éta m → pášni izlèt nem.: backhonig m. pášno obdóbje -ega -a s obdobje, ko je v naravi Pellétova metóda -e -e ž metoda vzreje mlade paša S: pášna sezóna, čebélja páša (3) prim.: matice v zgornji, tretji nakladi nakladnega brezpášno obdóbje panja ob stari matici, ki je z matično rešetko ang.: honey flow period ločena od drugih delov panja v spodnji, prvi nem.: trachtzeit f. nakladi, imenovana po Pelletu paviljón -a m dovršeno oblikovan čebelnjak, ang.: Pellet method navadno z dvema do šestimi panji skladov- nem.: Pellet-methode f. ničnega tipa prim.: čebelnják pêlod -óda m → cvétni práh (1) ang.: bee pavilion pelódna analíza medú -e -e -- in pelódna analí- nem.: bienenpavillon m. za méda -e -e -- ž načrtno ugotavljanje izvora paviljónski pánj -ega -a m panj, ki ga je mo- pelodnih zrn določenih vrst rastlin v medu goče zlagati v skladovnice in se upravlja od ang.: pollen analysis zadaj S: skládovnični pánj nem.: Pollenanalyse f. ang.: pavilion-type beehive pelódna čebélja páša -e -e -e ž paša, na kateri nem.: Pavillon-beute f. čebele nabirajo zlasti cvetni prah S: obnóžin- paviljónsko čebelárjenje -ega -a s čebelarjenje ska čebélja páša, beljakovínska čebélja páša s panji, ki jih je mogoče zlagati v skladov- ang.: pollen forage nice, navadno v čebelnjakih, in se upravljajo nem.: Pollentracht f. od zadaj pelódna pogáča -e -e ž pogača iz mletega slad- ang.: keeping bees in pavilion-type beehives korja, sladkornega sirupa in cvetnega prahu, na- nem.: imkern mit Pavillon-beuten f. vadno v plastičnem ovitku, za krmljenje čebel Pavlétičeva mátičnica -e -e in pavlétičeva ang.: pollen candy mátičnica -e -e ž dodajalna matičnica, ki ima nem.: Pollenfutterteig m. v ploščatem lesenem čepku izvrtana dva rova pelódna véšča -e -e ž vešča, katere ličinke se hra- različnih dolžin s premerom 8 mm in na ka- nijo s suhim sadjem, semenjem, cvetnim pra- teri je na notranji strani krajšega dela pritrjen hom, ki ga zlasti ob neprimernem skladiščenju košček matične rešetke, imenovana po kon- prepredejo s pajčevinastimi nitmi in onesnažijo struktorju a. Pavletiču z iztrebki, lat. Plodia interpunctel a S: kŕhljar ang.: Pavletič queen cage ang.: indian meal moth nem.: Pavletič-Weiselkäfig m. nem.: kupferrote dörrobst-motte f. pavlínovec -vca m nekdaj → Pavlínov pánj pelódni nadoméstek -ega -tka m nekdaj belja- Pavlínov pánj -ega -a in pavlínov pánj -ega -a kovinski dodatek v krmilni pogači, na primer m nekdaj panj z dvojnimi ali enojnimi ste- sojina moka, posneto mleko v prahu, kvas, ki nami in z 11 satniki notranje mere 425 mm se čebelam doda spomladi in jeseni ob po- x 215 mm, obešenimi na hladno stavbo, manjkanju cvetnega prahu imenovan po konstruktorju Petru Pavlinu ang.: pollen substitute S: pavlínovec nem.: Pollenersatz m. ang.: Pavlin beehive pelódno zŕno -ega -a s najmanjši del cvetnega nem.: Pavlin-beute f. prahu v prašniku cveta páženje čebéljih družín -a -- -- s nameščanje izo- ang.: pollen grain 122 pilórična válvula nem.: Pollenkorn n. ang.: basitarsus pelodonôsna rastlína -e -e ž cvetoča travni- nem.: basitarsus m., Ferse f. ška, poljska, gozdna rastlina, na kateri čebele petelínček -čka m nav. mn. rastline z belorume- nabirajo zlasti cvetni prah nimi ali rdečimi cvetovi v grozdastih socve- ang.: pollen plant tjih, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in nem.: Pollenpflanze f. pelodno pašo, lat. Corydalis spp. pelodovíta drevésna vŕsta -e -e -e ž drevesa- ang.: corydalis sta ali grmasta rastlina, na kateri čebele nabi- nem.: lerchensporn m. rajo zlasti cvetni prah, na primer jelša, topol, pétje mátice -a -- s oglašanje matice tik po izle- trepetlika, leska ženju z daljšimi, visokimi zvoki v družini, ki ang.: pollen producing tree species nima več stare matice in se pripravlja na roje- nem.: Pollen-spendende baumart* f. nje S: prepévanje mátice, tútanje mátice prim.: pentóza -e ž monosaharid z molekulo, ki vse- mática pévka, kvákanje mátice (1, 2) buje pet atomov ogljika ang.: piping of queen bee ang.: pentose nem.: tüten der bienenkönigin n. nem.: Pentose f. pétsátar -ja m strok. pog. → pétsátni pánj periódična čebélja páša -e -e -e ž vnaprej pétsátni pánj -ega -a m panj s petimi sati v eni predvidljiva paša, ki se pojavlja v določenem etaži S: strok. pog. pétsátar prim.: desétsátni časovnem obdobju prim.: občásna čebélja pánj, devétsátni pánj, sédemsátni pánj, štírisátni páša, rédna čebélja páša pánj, trísátni pánj ang.: periodic bee pasture ang.: five-frame beehive nem.: periodische bienentracht f. nem.: fünf-Waben-beute f. perizín -a m sredstvo z aktivno snovjo kumafos za zatiranje varoze prim.: pévec -vca m 1. strok. pog. → pŕvec s pévko 2. kumafós strok. pog. → ròj s pévko ang.: Perizin pévka -e ž strok. pog. → mática pévka, pŕva máti- nem.: Perizin n. pêrzijska čebéla -e -e ž medonosna čebela ca podvrste Apis mellifera píčiti -im dov., v zvezi s čebela vbosti z želom v meda, razširjena zla- sti v iranu in iraku do jugovzhodne turčije in tkivo in izbrizgati strup vanj severne sirije ang.: to sting ang.: Persian honey bee nem.: stechen v. pigmènt -ênta m naravno barvilo v organizmih, nem.: Persische biene f. pésni sládkor -ega -órja m disaharid iz mole- tudi čebeljih, ki jim daje značilno barvo kule glukoze, vezane na molekulo fruktoze, v ang.: pigment manjši količini tudi sestavina medu nem.: Farbstoff n., Pigment n. S: saharó- za, tŕstni sládkor pihálnik -a m priprava za odstranjevanje, spi- ang.: beet sugar hovanje čebel s satja prim.: kadílnik ang.: bee blower nem.: rübenzucker m. pesticíd -a m kemofarmacevtsko sredstvo za nem.: bienenbläser m. selektivno uničevanje rastlinskih, živalskih píkčasto okó -ega očésa s eno od treh samo- organizmov prim.: akaricíd, fungicíd, herbicíd, stojno delujočih očesc na vrhu čebelje glave insekticíd, varoacíd, želódčni insekticíd za zaznavanje jakosti svetlobe, lat. ocellus ang.: pesticide ang.: simple eye nem.: Pestizid n. nem.: Punktauge n. pestìč -íča m ženski spolni organ cveta z braz- pík mátice -a -- m vbod matice z želom v drugo do prim.: prášnik matico v zrelem matičniku ali v zadek druge ang.: pistil matice nem.: stempel m. ang.: queen bee sting pêta čebélje nôge -e -- -- ž del stopala čebe- nem.: königinnenstich m. lje noge, na katerem so dlačice za obiranje pilórična válvula -e -e ž vsaka od več zaklop- cvetnega prahu s površine telesa čebele, lat. nic čebelje prebavne cevi, ki uravnava prehod basitarsus S: ščét vsebine srednjega črevesa v tanko črevo 123 Pínčev pánj ang.: pyloric valve planinskih travnikih, pašnikih, in predelajo z nem.: -- dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez Pínčev pánj -ega -a in pínčev pánj -ega -a m nek- ang.: mountain flower honey daj kranjiču podoben panj z notranjimi mera- nem.: Gebirgsblumen-Honig m. mi 300 mm x 200 mm x 700 mm, z visečim planínski méd -ega medú in -ega méda m med premičnim satjem na nosilnih letvicah dolži- iz medičine in mane, ki jo čebele naberejo ne 330 mm, z 2 x 9 sati, zaporedno postavlje- na cvetočih in drugih rastlinah, rastočih na nimi na hladno stavbo, in upravljanjem od planinskih travnikih, pašnikih, in predelajo zgoraj, imenovan po konstruktorju izidorju z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: Pagliaruzziju - Pinču S: kobaríški pánj gôrski méd Gl: planínski cvetlíčni méd ang.: Pinč beehive ang.: wildflower honey from the mountains nem.: Pinč-beute f. nem.: bergwiesenhonig m., Gebirgshonig m. pipálka zádnje čeljústi -e -- -- ž → tipálčica plavíca -e ž → módri glavínec Pislákov priklópnik -ega -a in pislákov pri- plazéča dételja -e -e ž detelja s plazečim se klópnik -ega -a m priklada z ležečimi sati na steblom, s koreninami na kolencih in belimi hladno stavbo, ki se doda medišču ali vstavi cvetovi v glavičastih socvetjih, ki nudi čebe- v plodišče aŽ-panja od zadaj, imenovan po lam odlično medičinsko in zelo dobro pelo- konstruktorju Janezu Pislaku dno pašo, lat. Trifolium repens S: béla dételja ang.: Pislak side addition ang.: white clover nem.: Pislak-nebensatz m. nem.: Gewöhnlicher Weiß-klee m., kriechen- pitálnik -a m posoda za krmljenje čebel s slad- der klee m. korno raztopino, sladkorno-medeno raztopi- plemenílček -čka m strok. pog. → plemenílnik no, sladkorno-medenim testom Gl: Boardma- plemenílna enôta -e -e ž več med seboj s pre- nov pitálnik, dvójni sátni pitálnik, dvósátni pitálnik, delnimi stenami pregrajenih plemenilnikov z ênosátni pitálnik, Fránčičev pitálnik, kapilárni pi- ločenimi žreli v istem ohišju za vzrejo matic tálnik, Míllerjev pitálnik, ôkenski pitálnik, pitálnik z ang.: queen breeding unit nadzorováno hitróstjo odvzéma kláje, pločevínasti nem.: Zuchteinheit f. pitálnik, sátni pitálnik, vákuumski pitálnik plemenílna postája -e -e ž stojišče na zelo od- ang.: feeder maknjenem, od drugih čebel in zlasti trotov nem.: Futterspender m., Futtertrog m., trog ločenem kraju, na katerem se v odbranih dru- m. žinah v večjem številu vzrejajo troti za nad- pitálnik z nadzorováno hitróstjo odvzéma zorovano opraševanje tja prinesenih matic kláje -a -- -- -- -- -- m pitalnik, pri katerem se ang.: breeding station z velikostjo odprtine za prehod čebel uravna- nem.: Zuchtstation f. va hitrost odvzemanja čebelje hrane ang.: feed dispenser with feeding speed con- trol* nem.: Futterspender mit kontrollierter Fütte- rungsgeschwindigkeit* m. pitálno koríto -ega -a s nestrok. → krmílno koríto pitálno vêdro -ega -a s nestrok. → krmílno vêdro, vedríca pítanje čebél -a -- s nestrok. → kŕmljenje čebél pítanje na zalégo -a -- -- s nestrok. → dražílno kŕmljenje (1) pítanje na zalógo -a -- -- s nestrok. → kŕmljenje na zalógo, zímsko kŕmljenje pítati čebéle -am -- nedov., nestrok. → kŕmiti če- béle planínski cvetlíčni méd -ega -ega medú in -ega -ega méda m med iz medičine, ki jo čebele plemenílnik -a m panj z enim, dvema ali več naberejo zlasti na cvetovih rastlin, rastočih na satniki manjše mere in prostorom za sladkorno 124 plodíšče na hládno stávbo nem.: schimmelwabe f. plésno sporazumévanje -ega -a s sporazume- vanje čebel s plesom prim.: čebélji plés ang.: dance communication of honeybees nem.: tanzsprache der bienen f. plés v krógu -a -- -- m → króžni plés plés v króžnici -a -- -- m → króžni plés plés v oblíki osmíce -a -- -- -- m → zibajóči plés plešóča čebéla -e -e ž nav. mn. → čebéla ple- sálka plevrít -a m stranski kožni del med hrbtnim in trebušnim okrovom čebeljega oprsja ang.: lateral plate, pleurite nem.: seitenplatte m. plíniti -im nedov. 1. z žveplenim dimom pov- zročati, da se satje zaščiti zlasti proti mali in veliki voščeni vešči prim.: zaplíniti (1) ang.: to sulphur nem.: abschwefeln v. testo ali s pregrado ločen del večjega panja za 2. nekdaj vpihavati v panj kemična sredstva, vzrejo matic S: prašílnik, strok. pog. plemenílček, zlasti za zatiranje varoze prim.: dímiti (2, 3), matičnják, núkleus Gl: dodájanje mátic na sátih zadímiti (2), zaplíniti (2) iz plemenílnika, dvósátni plemenílnik, ênosátni ang.: to fumigate plemenílnik, gorénjski plemenílnik, Jórdanov trísátni nem.: begasen v. plemenílnik, naséljeni plemenílnik, Rauchfussov pljúčnik -a m nav. mn. gozdne ali travniške dla- plemenílnik, štírisátni plemenílnik, trísátni kave rastline z rdečimi in vijoličastimi cveto- plemenílnik, Zandrov ênosátni plemenílnik vi v kobulastih socvetjih, ki nudijo čebelam ang.: mating hive skromno zgodnjepomladansko medičinsko in nem.: befruchtungskästchen n. pelodno pašo, lat. Pulmonaria spp. plemenílni polèt -ega -éta m → parítveni izlèt ang.: lungwort plemeníšče -a s stojišče, na katerem troti opra- nem.: lungenkraut n. šujejo matice pločevínasti pitálnik -ega -a m pitalnik na panj- ang.: queen mating apiary ski podnici z ožjim podaljškom in tulcem, se- nem.: belegstand m., belegstelle f. gajočim iz prostora s čebelami, v katerega se plemeníti se -ím se nedov. → opraševáti se (2), namesti navzdol obrnjena steklenica s slad- prašíti se (2) korno raztopino za krmljenje čebel plemenják -a m → mátičar, odbrána čebélja ang.: tinplate feeder družína nem.: blechfutterspender m. plesálka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla ple- plodíšče -a s prostor v panju, v katerem mati- sálka ca zalega jajčeca in čebele gojijo zalego Gl: plés čebél -a -- m → čebélji plés dvótretjínsko plodíšče, plodíšče na hládno stávbo, plésen -sni ž glive, ki se hranijo z organskimi plodíšče na tôplo stávbo, plodíšče v dvéh naklá- snovmi in pri rastlinah, živalih, tudi čebelah, dah, spódnje plodíšče, zgórnje plodíšče prim.: pogosto povzročajo bolezni, na primer poap- medíšče nelost, okamnelost zalege ang.: brood chamber ang.: mould nem.: brutraum m. nem.: schimmelpilz m. plodíšče na hládno stávbo -a -- -- -- s plodišče plesnívo sátje -ega -a s večkrat zaleženo satje, s sati, postavljenimi vzdolžno v smeri izle- ki ga zaradi vlage napade plesen in postane tavanja čebel prim.: medíšče na tôplo stávbo, sivo medíšče na hládno stávbo, plodíšče na tôplo stáv- ang.: moulded combs bo 125 plodíšče na tôplo stávbo ang.: brood chamber in cold way raliza, ki jo povzroča virus in pri kateri če- nem.: brutraum im kaltbau m. bele umirajo približno po dvanajstih dneh od plodíšče na tôplo stávbo -a -- -- -- s plodišče s okužbe sati, postavljenimi prečno na smer izletavanja ang.: slow honeybee paralysis čebel prim.: medíšče na hládno stávbo, me- nem.: langsame bienenparalyse f. díšče na tôplo stávbo, plodíšče na hládno stávbo počrnélost jájčnikov -i -- ž → melanóza ang.: brood chamber in warm way podáljšana célica -e -e ž čebelja celica, globlja nem.: brutraum im Warmbau m. od običajne, kamor čebele shranjujejo med S: plodíšče v dvéh nakládah -a -- -- -- s prostor žarg. globôka célica v nakladnem panju, v katerem matica zalega ang.: extended cell jajčeca in čebele gojijo zalego, v dveh panj- nem.: länger ausgezogene Zelle f., tiefe Zelle skih etažah f., verlängerte Zelle f. ang.: brood chamber in two hive bodies podáljšati célice -am -- dov., strok. pog., v zvezi nem.: zweizargiger brutraum m. s čebele delavke ob obilnem medenju dograditi plodíščna nakláda -e -e ž naklada s plodiščnim celice, če so sati preveč razmaknjeni prim.: delom panja, postavljena na podnico prim.: potegníti célice medíščna nakláda ang.: to enlarge cells, to extend cells ang.: brood chamber hive body nem.: Zellen länger ausziehen v. nem.: brutraummagazin n., brutraumzarge f. podbrádek -dka m neparni zgornji del spodnje plodíščna zakláda -e -e ž zaklada, pritrjena na ustne pri čebeljem rilčku, lat. postmentum plodiščni del aŽ-panja prim.: medíščna za- ang.: labial plate, postmentum kláda nem.: Postmentum n. ang.: brood chamber back addition pòdgôltnik -a m → pòdžrêlni gánglij nem.: brutraum-Hintersatz m. podhlajêna zaléga -e -e ž zalega, ki odmre za- plodíščni sát -ega -a m sat v plodiščnem delu radi predolge izpostavljenosti prenizki tem- panja prim.: medíščni sát peraturi S: prehlajêna zaléga ang.: brood comb ang.: chilled brood nem.: brutwabe f. nem.: erkältete brut f. plodíščno ôkence -ega -a s lesen okvir z mre- podkláda -e ž premični dodatek, ki se doda pa- žico in kvačicami, ki v zadnjem delu skla- nju spodaj S: nestrok. podstávek prim.: med- dovničnega panja zapira plodišče S: strok. kláda, nadkláda, nakláda, prikláda, zakláda pog. ôkence (1) prim.: medíščno ôkence ang.: bottom supering, sub-addition to the ang.: brood chamber screen, brood chamber hive window nem.: unten aufgesetzte Zarge f. nem.: brutraumfenster n. podlésna vétrnica -e -e ž med grmovjem in v poapnéla zaléga -e -e ž 1. nalezljiva bolezen redkih listnatih gozdovih rastoča rastlina s pokrite zalege, ki jo povzroča plesen Asco- pecljatimi, dlanasto deljenimi nazobčanimi sphaera apis, lat. ascosphaerosis apis S: po- listi in navadno belim cvetom, ki nudi če- apnélost čebélje zalége, askosferóza 2. zaradi belam dobro zgodnjepomladansko pelodno delovanja plesni Ascosphaera apis odmrla in pašo, lat. Anemone nemorosa otrdela zalega ang.: blue anemone, wood anemone ang.: chalk brood nem.: busch-Windröschen n. nem.: kalkbrut f. pódnica pánja -e -- ž spodnji premakljivi del poapnélost čebélje zalége -i -- -- ž → poapnéla nakladnega panja, na katerem je žrelo, ali zaléga (1) spodnji, navadno leseni del oboda panja pri pobégli ròj -ega rôja m roj, navadno z mlado skladovničnem panju S: pánjska pódnica, pá- matico, ki odleti z mesta, kamor se je usedel njeva pódnica Gl: nízka pódnica, pódnica s pre- ob rojenju, preden ga čebelar ogrebe makljívim žrêlom, pódnica z brádo, visôka pódnica ang.: absconding swarm prim.: žrêlo (1), dnò pánja, pánjska končníca nem.: ausreissender schwarm m., ausreisser (1), straníca pánja, stréha pánja, stròp pánja m. ang.: bottom board počásna čebélja paralíza -e -e -e ž čebelja pa- nem.: Unterboden m. 126 pokríta trótovska zaléga pódnica s premakljívim žrêlom -e -- -- -- ž povzroča bakterija Melissococcus (= Bacil- podnica nakladnega panja s premakljivo le- lus, Streptococcus) pluton S: evrópska gnilôba tvico, ki ima navadno različno veliki žrelni čebélje zalége, evrópska gnilôba, strok. pog. po- odprtini za prilagajanje letnemu času ali paši hlévna gnilôba, láhka gnilôba čebélje zalége, láhka ang.: bottom board with entrance reducer gnilôba, kísla gnilôba, blága gnilôba, nestrok. pog. nem.: Unterboden mit Fluglochverschlußkeil gnilôba čebélje zalége (2), nestrok. pog. gnilôba (2) m. prim.: húda gnilôba čebélje zalége pódnica z brádo -e -- -- ž spodnji leseni del ang.: european foulbrood panja, ki sega nekaj centimetrov pred panjsko nem.: europäische Faulbrut f., gutartige Faul- končnico, navadno pri kranjiču brut f. ang.: bottom board with alighting board pojalíšče -a s zastar. → trotovíšče nem.: Unterboden mit anflugbrett m. pokadíti skozi vého -ím -- -- dov., nestrok. pog. pódnični vlóžek -ega -žka m → téstni vlóžek pred pregledovanjem družine v nakladnem podréti čebéljo družíno -drèm -- -- dov. 1. nek- panju puhniti dim skozi veho notranjega po- daj odstraniti družino iz panja zaradi prido- krova, da se čebele umaknejo bitve medu, čebeljega voska, zlasti pri kra- ang.: to smoke through the top entrance of the njičih inner cover* ang.: to destroy a colony nem.: rauch durch das Flugloch im innen- deckel geben* v. nem.: bienenvolk zerstören v. 2. žarg. odstraniti družino iz panja in dodati pokládati méd -am -- nedov. krmiti čebele z sate s čebelami, morebitno zalego in medom medom drugim družinam ang.: to feed honey ang.: to take a honeybee colony apart nem.: mit Honig füttern v. pokônčni sát -ega -a m sat, nameščen v panju z nem.: bienenvolk auflösen v. podréti mátičnike -drèm -- dov. 1. daljšo stranico navpično prim.: ležéči sát žarg. → po- ang.: comb, placed vertically tŕgati mátičnike 2. žarg., v zvezi s čebele z grize- njem uničiti matičnike nem.: Hochwabe f. ang.: to tear down the queen cells pokríta čebélja célica -e -e -e ž čebelja celi- ca, v kateri je čebelja buba in na njej čebele nem.: Weiselzellen zerbeißen v. delavke naredijo pokrovec zalege, ali čebelja podsédati -am nedov., v zvezi s čebele zadrževati se pod sati v panju zaradi velikega števila če- celica, napolnjena z medom, na kateri čebele bel v družini prim.: delavke naredijo voščeni pokrovec prim.: sedéti ang.: to sit under combs nèpokríta célica, nèpokríti mátičnik, odkríta célica, odkríti mátičnik, pokríta trótovska célica, pokríti nem.: unter den Waben sitzen v. mátičnik podstávek -vka m nestrok. → podkláda ang.: capped cell, sealed cell podstávljena nakláda -e -e ž naklada, ki se vstavi pod plodiščno naklado nem.: verdeckelte Zelle f. pokríta trotovína -e -e ž → pokríta trótovska za- ang.: hive body, placed under the brood léga chamber* pokríta trótovska célica -e -e -e ž trotovska nem.: unter die brutraumzarge aufgesetzte celica, v kateri je trotovska buba in na njej Zarge* f. čebele delavke naredijo pokrovec zalege, ali pòdžrêlni gánglij -ega -a m eden od ganglijev trotovska celica, napolnjena z medom, na v dveh parih pod žrelom v čebelji glavi S: kateri čebele delavke naredijo voščeni pokro- pòdgôltnik vec prim.: nèpokríta célica, nèpokríti mátičnik, ang.: suboesophageal ganglion odkríta célica, odkríti mátičnik, pokríta čebélja céli- nem.: Unterschlundganglion n. ca, pokríti mátičnik pogáča -e ž strok. pog. → krmílna pogáča ang.: capped drone cell, sealed drone cell pohlévna gnilôba -e -e ž strok. pog. → pohlévna nem.: verdeckelte drohnenzelle f. gnilôba čebélje zalége pokríta trótovska zaléga -e -e -e ž zalega s tro- pohlévna gnilôba čebélje zalége -e -e -- -- ž tovskimi bubami v satnih celicah, na katerih nalezljiva bolezen nepokrite zalege, ki jo čebele delavke naredijo pokrovce zalege S: 12 pokríta zaléga pokríta trotovína prim.: nèpokríta trótovska za- polegajóča se zaléga -e -- -e ž zalega v času, léga, odkríta trótovska zaléga ko čebele v pokriti čebelji celici ali troti v po- ang.: capped drone brood, sealed drone bro- kriti trotovski celici s pregrizenjem pokrovca od zalege zapuščajo čebeljo ali trotovsko celico nem.: verdeckelte drohnenbrut f. ang.: emerging brood pokríta zaléga -e -e ž zalega s čebeljimi ali tro- nem.: schlüpfende brut f. tovskimi bubami v satnih celicah, na katerih poléganje -a s zapuščanje matičnika, čebelje čebele delavke naredijo pokrovce zalege S: ali trotovske celice z obgrizenjem, razgrize- stára zaléga prim.: nèpokríta zaléga, odkríta njem pokrovca zalege po končanem razvoju zaléga matice v zrelem matičniku, čebele v pokriti ang.: capped brood, sealed brood čebelji celici ali trota v pokriti trotovski celici nem.: verdeckelte brut f. S: izléganje pokríti célico -kríjem -- dov., v zvezi s čebele ang.: emerging delavke narediti voščeni pokrovec na celici, nem.: schlüpfen n. napolnjeni z medom, ali narediti pokrovec polégati se -am se nedov. 1. po končanem ra- zalege na celici, v kateri je čebelja ali troto- zvoju matice v zrelem matičniku, čebele v vska buba S: žarg. zadélati célico pokriti čebelji celici ali trota v pokriti troto- ang.: to cap the cell, to seal the cell vski celici z obgrizenjem, razgrizenjem po- nem.: Zelle verdeckeln v. krovca zalege zapuščati matičnik, čebeljo ali pokríti mátičnik -ega -a m matičnik, v katerem trotovsko celico S: strok. pog. valíti se prim.: se matična ličinka po zadnji levitvi zaprede izléči se (1, 3) in ga čebele delavke zaprejo s pokrovcem ang.: to emerge prim.: nèpokríta célica, nèpokríti mátičnik, od- nem.: auslaufen v., schlüpfen v. kríta célica, odkríti mátičnik, pokríta čebélja célica, 2. v zvezi z matica dozorevati v pokritem ma- pokríta trótovska célica tičniku v inkubatorju S: strok. pog. valíti se ang.: capped queen cell, sealed queen cell ang.: to emerge inside incubator nem.: verdeckelte königinnenzelle v., ver- nem.: schlüpfen im inkubator v. deckelte Weiselzelle v. polétna čebéla -e -e ž čebela, ki se izleže po- pokríti méd -ega medú in -ega méda m satne ce- zno pomladi ali zgodaj poleti, v času najbolj lice, napolnjene z medom, na katerih čebele donosnih paš prim.: jesénska čebéla, zímska delavke naredijo voščene pokrovce čebéla ang.: capped honey ang.: summer bee nem.: verdeckelter Honig m. nem.: sommerbiene f. pokrôvček -čka m 1. strok. pog. → voščéni po- polétno žrêlo -ega -a s večje žrelo, ki se za za- krôvec (1) 2. strok. pog. → pokrôvec zalége menjavo z manjšim v nakladnih panjih name- pokrôvec -vca m 1. strok. pog. → voščéni po- sti poleti prim.: zímsko žrêlo krôvec (1) 2. strok. pog. → pokrôvec zalége ang.: summer entrance pokrôvec zalége -vca -- m tanka porozna pre- nem.: sommerflugloch n. vleka iz voska, celuloze, cvetnega prahu in pólisaharíd -a m ogljikov hidrat iz treh ali več vode, s katero čebele delavke pokrijejo celi- molekul monosaharidov, na primer iz gluko- co, ko se ličinka zabubi S: célični pokrôvec (2), ze in fruktoze prim.: dísaharíd, mónosaharíd, strok. pog. pokrôvček (2), strok. pog. pokrôvec (2), sestávljeni sládkor voščéni pokrôvec (2) ang.: polyose, polysaccharide, polysaccharo- ang.: brood capping se nem.: brutdeckel m. nem.: Polysaccharid n. pokròv pánja -ôva -- m → stréha pánja pôlnakláda -e ž → polovíčna nakláda poláj -a m zelnata rastlina z vijoličastimi cve- polnílec -lca m pravna ali fizična oseba, ki od- tovi v glavičastih socvetjih, ki nudi čebelam kupuje, polni med in druge čebelje pridelke v zelo dobro medičinsko in skromno pelodno embalažo za maloprodajo pašo, lat. Mentha pulegium ang.: honey retailer ang.: pennyroyal, pudding grass nem.: Honig-Händler m. nem.: Poleiminze f. polnílna napráva -e -e ž samodejna naprava 128 pôlž za odmerjanje količine medu in polnjenje v -a in polovíčni langstroth-rootov sátnik -ega -ega kozarce -a [lankstrót-rút-] m → polovíčni LR-sátnik ang.: honey filling machine polovíčni LR-sátnik -ega -a [elèr] m satnik nem.: abfüllgerät n. za polovično naklado lr-panja z zunanjimi polnílnica -e ž prostor, kjer se čebelji pridelki merami 450 mm x 145 mm S: polovíčni Lang- ali izdelki polnijo v embalažo za maloproda- stroth-Rootov sátnik jo ang.: lr-shallow frame ang.: honey bottling and packing room nem.: lr-Halbrähmchen n. nem.: abfüll- und Packraum m. polovíčni sát -ega -a m sat v velikosti polovice pôlni sát -ega -a m sat z medom, na katerem standardnega sata pri določenem tipu panja so celice večinoma pokrite z voščenimi po- ang.: halfcomb krovci nem.: Halbwabe f. ang.: honeycomb full of honey polóžka -e ž 1. nekdaj panj z upravljanjem od nem.: volle Honigwabe f. zgoraj, z mediščem levo ali desno od plodi- polovíčar -ja m strok. pog. → polovíčni AŽ-pánj šča in s skupno okoli 20 sati notranje mere polovíčna AŽ-méra -e -e [ažé] ž mera polovi- 400 mm x 400 mm, po izvoru iz vojvodine ce aŽ-satnika, pri katerem je višina satnika ang.: traditional horizontal beehive origina- enaka, dolžina pa pol krajša od standardnega ting from vojvodina* aŽ-satnika nem.: historische Horizontalbeute aus vojvo- ang.: half aŽ-dimension dina* f. nem.: halbes aŽ-maß n. 2. panj z upravljanjem od zgoraj, z možnostjo polovíčna LR-nakláda -e -e [elèr] ž nizka, na- širitve gnezda v isti ravnini in z več žreli, ki vadno za medišče namenjena naklada lr-pa- so odprta po potrebi, navadno na eni od dalj- nja s satniki zunanje mere 450 mm x 147 mm ših stranic S: mála nakláda ang.: beehive type, called lagerbeute ang.: lr-shallow super nem.: lagerbeute f. nem.: lr-Flachzarge f. polóžni pánj -ega -a m nekdaj iz desk zbit ležeči polovíčna medíščna nakláda -e -e -e ž me- panj kvadraste oblike z nepremičnim satjem, diščna naklada s satniki polovične višine ki ima širino navadno približno dvakrat večjo standardnih satnikov od višine, razširjen v preteklosti zlasti v juž- ang.: shallow honey super nejšem delu evrope S: trúga nem.: Honigraum-Halbzarge f. ang.: long beehive, trough beehive polovíčna nakláda -e -e ž naklada, navadno nem.: trogbeute f. za medišče, s satniki polovične višine stan- pôlsêstra -e ž matica ali čebela, ki je potomka dardnih mer pri določenem tipu nakladnega iste matice in trota, ki ni v sorodu z očetom panja, pri lr-panju 147 mm S: pôlnakláda prvih dveh ang.: shallow box ang.: half-sister nem.: Halbzarge f. nem.: Halbschwester f. polovíčni AŽ-pánj -ega -a [ažé] m panj, nava- pôltôpla stávba -e -e ž sati v panjih z nepre- dno z 9 ali 10 aŽ-sati v eni etaži S: strok. pog. mičnim satjem, zgrajeni poševno na smer iz- polovíčar prim.: desétsátni pánj, devétsátni letavanja čebel pánj ang.: warm way with combs transversly to ang.: aŽ-half hive the entrance* nem.: aŽ-Halbbeute f. nem.: Querbau m. polovíčni Dádant-Bláttov sátnik -ega -ega -a pôlzapórica -e ž kljukici podobna kovinska za- in polovíčni dádant-bláttov sátnik -ega -ega -a piralka, ki ima na enem koncu navoj za privi- m satnik za polovično naklado dadant-blat- tje v steno, na drugem pa pod pravim kotom tovega panja z zunanjimi merami 440 mm x sploščeni del, ki se lahko vrti in tako odpira 145 mm ali zapira navadno vratca, brado aŽ-panja ang.: dadant-blatt shallow frame ang.: casement fastener nem.: dadant-blatt Halbrähmchen n. nem.: Wiener vorreiber m. polovíčni Langstroth-Rootov sátnik -ega -ega pôlž -a m del točila iz dveh pravokotno posta- 12 pomaránčevec vljenih zobatih kolesc, ki omogoča prehod iz pomlajeváti sátje -újem -- nedov. 1. vstavljati navpičnega v vodoravno vrtenje koša in spre- družinam satnike s satnicami za izdelavo no- minja hitrost njegovega vrtenja vih satov in za zamenjavo starih S: obnávljati ang.: worm steering mechanism sátje nem.: schnecke f. ang.: to renew the combs pomaránčevec -vca m 1. zimzeleni grm ali nem.: Waben erneuern v. nizko drevo z usnjatimi jajčastimi ali okro- 2. nekdaj pri panjih z nepremičnim satjem iz- glastimi listi in močno dišečimi belimi cveto- rezovati staro satje, da se naredi prostor za vi, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in zgraditev novega S: obnávljati sátje pelodno pašo, lat. Citrus aurantium S: orán- ang.: to cut out old, dark combs ževec (1) nem.: alte dunkle Waben ausschneiden v. ang.: orange pomòr čebél -ôra -- m množično uničenje če- nem.: orangenbaum m. bel na določenem območju zaradi neustrezne 2. strok. pog. → pomaránčni méd uporabe fitofarmacevtskih sredstev pomaránčni méd -ega medú in -ega méda m ang.: killing off of honeybees med iz medičine, ki jo čebele naberejo na nem.: bienenmord m. cvetovih pomarančevca in jo predelajo z pomóžna čebélja družína -e -e -e ž → rezêrvna dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: čebélja družína strok. pog. pomaránčevec (2), oránžni méd, strok. pomóžno žrêlo -ega -a s žrelo panja, navadno pog. oránževec (2) manjše od glavnega ang.: orange blossom honey ang.: additional entrance nem.: orangenblütenhonig m. nem.: zusätzliches Flugloch n. poméšanec -nca m strok. pog. → poméšani ròj ponarejêni méd -ega medú in -ega méda m poméšani ròj -ega rôja m roj, v katerem so če- sladka snov iz saharoze ali drugih sladkorjev, bele iz dveh ali več hkrati roječih družin S: po videzu in kemični sestavi podobna medu strok. pog. poméšanec S: umétni méd, sladkórni méd ang.: blended swarm ang.: adulterated honey nem.: durcheinandergemengter schwarm* m. nem.: gefälschter Honig m. pomladánska résa -e -e ž → spomladánska popôlna metamorfóza -e -e ž → popôlna pre- résa obrázba pomladánski véliki zvônček -ega -ega -čka popôlna preobrázba -e -e ž razvoj v stopenj- m rastlina s črtalastima listoma in navadno skem razvoju od jajčeca do ličinke in bube enim kimastim cvetom zvončaste oblike, ki v odraslo žival pri nekaterih žuželkah, tudi nudi čebelam skromno zgodnjepomladansko čebelah S: popôlna metamorfóza prim.: medičinsko in pelodno pašo, lat. Leucojum nèpopôlna preobrázba vernum S: véliki zvônček, krónica, nestrok. pog. ang.: complete metamorphosis zvônček (1) nem.: volkommene metamorphose f. ang.: spring snowflake Poréntov pánj -ega -a in poréntov pánj -ega -a nem.: märzglöckchen n. m nekdaj kranjiču podoben panj s premičnim pomladánski žafrán -ega -a m rastlina s črtala- satjem na toplo stavbo z zunanjimi merami stimi listi in z vijoličastim ali belim cvetom, 312 mm x 182 mm x 715 mm, konstruktor rastočim iz gomolja, ki nudi čebelam zgodaj luka Porenta spomladi dobro medičinsko in odlično pelo- ang.: Porenta beehive dno pašo, lat. Crocus vernus S: nestrok. pog. nem.: Porenta-beute f. žafrán prim.: núnka porézati méd -réžem -- dov., žarg. z nožem od- ang.: spring crocus straniti medeno satje, zlasti v panju z nepre- nem.: Gewöhnlicher Frühlings-safran m., mičnim satjem Gewöhnlicher Frühlings-krokus m. ang.: to cut out honeycomb pomládna čebéla -e -e ž čebela, ki se izleže nem.: Honigwaben ausschneiden v. zgodaj spomladi posédati -am nedov. 1. v zvezi s čebele mirno se ang.: spring bee zadrževati na bradi ali v zadnjem delu panja nem.: Frühlingsbiene f. ang.: to sit about inactive 130 potegníti mátičnike nem.: träge herumsitzen v. ang.: painting on the beehive panels 2. → sedéti nem.: bemalung von bienenstockstirnbret- poskúsna čebélja družína -e -e -e ž družina tern f. za preizkušanje različnih metod čebelarjenja, posnémati méd -am -- nedov. odstranjevati zdravljenja čebel, zatiranja škodljivcev drobce voska in druge delce s površine medu ang.: test bee colony v posodi po točenju nem.: Prüfvolk n. ang.: to scum honey poskúsna postája -e -e ž enota pri raziskovalni nem.: Honig abschäumen v. ustanovi za izvajanje poskusov na družinah, posóda za odkrívanje sátov -e -- -- -- ž plastič- navadno s poskusnim čebelnjakom in čebe- na ali nerjavna kovinska posoda z vloženim larskim laboratorijem odcejalnikom za odtekanje medu, navadno z ang.: experiment station žičnatim naslonjalom za medeni sat nem.: versuchstation f. ang.: uncapping tub poskúsni čebelnják -ega -a m čebelnjak za iz- nem.: entdeckelungswanne f. vajanje poskusov na družinah posrédno dodájanje mátic -ega -a -- s → ang.: test apiary, trial apiary dodájanje mátic v mátičnici nem.: versuchsbienenstand m. postópno prestávljanje sátov -ega -a -- s pro- poslíkana pánjska končníca -e -e -e ž 1. zlasti tirojilni ukrep, s katerim se zlasti v aŽ-pa- pri kranjičih s slikarskim motivom okrašen nju dá matici prostor za zaleganje tako, da sprednji, navadno snemljivi leseni del pa- čebelar večkrat premesti del zaleženih satov nja z izrezom za žrelo S: pánjska končníca (2) v medišče, ki jih v plodišču nadomesti z mla- prim.: poslikáva pánjskih končníc dimi sati in/ali satnicami ang.: painted beehive panel ang.: step by step reversing nem.: bemaltes bienenstockstirnbrett n. nem.: schritteweises Umhängen n. 2. tak izdelek umetne obrti za dekoracijo pro- pošiljálna mátičnica -e -e ž → razpošiljálna storov S: pánjska končníca (2) mátičnica ang.: reproduction of a painted beehive panel potegníti célice -em -- dov., strok. pog., v zve- nem.: reproduktion eines bemalten bienen- zi s čebele delavke narediti, dograditi celice stockstirnbretts f. prim.: podáljšati célice poslikáva pánjskih končníc -e -- -- ž krašenje ang.: to extend cells pročelj panjev, navadno kranjičev, s slikar- nem.: Zellen länger ausziehen v., Zellen ver- skimi motivi, značilna za slovensko ozemlje längern v. zlasti v 18. in 19. stoletju prim.: poslíkana potegníti mátičnike -em -- dov., strok. pog. na- pánjska končníca rediti, dograditi matičnike Poslikana panjska končnica 131 potíti ang.: to draw queen cells nem.: Honigtauerzeuger m. nem.: koniginnenzellen ziehen v., Weiselzel- pôznopolétna čebélja páša -e -e -e ž paša na len ziehen v. rastlinah, ki medijo v drugi polovici koledar- potíti -ím nedov., strok. pog., v zvezi s čebele izlo- skega poletja čati vosek v obliki voščenih lusk iz voskov- ang.: late summer honey flow nih žlez nem.: spätsommertracht f. ang.: to exude (wax scales) požirálnik -a m del prebavne cevi, ki pri čebeli nem.: ausschwitzen (Wachsplättchen) v. sega od žrela do medne golše, lat. oesopha- potópni grélec -ega -lca m priprava za uteko- gus činjanje kristaliziranega medu z električnim ang.: oesophagus grelcem, opremljenim s termostatom in tem- nem.: Ösophagus n., speiseröhre f. peraturnim tipalom na grelnem telesu prábábica -e ž prednica čebelje matice glede ang.: immersion heater na tretjo stopnjo sorodstva, pri kateri se ugo- nem.: tauchsieder m. tavljajo dedne lastnosti potŕgati mátičnike -am -- dov. odstraniti ma- ang.: great-grandmother tičnike iz družine S: žarg. podréti mátičnike (1), nem.: Groß-Großmutter f. izpodrézati mátičnike práha -e ž spolno združevanje matice in trotov ang.: to destroy queen cells med paritvenim izletom, pri čemer ti vnesejo nem.: Weiselzellen ausbrechen v. seme v njeno nožnico in jajcevode S: prašênje potrótiti se -im se dov., žarg., v zvezi z matica (2), opraševánje (3), prašítev (2) prim.: parítveni zalegati samo še neoplojena jajčeca izlèt ang.: to become a drone layer ang.: mating nem.: drohnenbrütig werden v. nem.: begattung f. povečeválno stêklo -ega -a s pripomoček za prašéča se čebéla -e -- -e ž s krili utripajoča ugotavljanje starosti ličink pri presajanju v čebela na bradi panja s privzdignjenim zad- matične nastavke in prisotnosti varoj na listu kom in dvignjenim šestim hrbtnim okrovom, testnega vložka, jajčec S: lúpa da se vidi nasonova žleza na prednjem robu ang.: magnifying glass sedmega hrbtnega okrova, iz katere izloča nem.: lupe f. feromon povézniti ròj -em -- dov., nekdaj namestiti roj z ang.: fanning bee odvzeto matico v panj, ki se postavi na dru- nem.: fächelnde biene f., sterzelnde biene f. gega tako, da se čebele pridružijo spodnji prašênje -a s 1. utripanje čebel s krili ob močno družini dvignjenih zadkih in izločanju feromonov iz ang.: to put on a swarm nasonove žleze na bradi panja po vrnitvi mla- nem.: schwarm aufsetzen v. dic z orientacijskega poleta, ob pričakovanju povpréčni donòs medú -ega -ôsa -- in povpréč- vrnitve matice s prahe, po prvem pomladan- ni donòs méda -ega -ôsa -- m količina medu, skem izletu, ob vsajanju roja, po preselitvi S: preračunana na panj, ki jo čebelar odvzame prašítev (1) prim.: prezračevánje (1) družini v čebelnjaku, na stojišču v določe- ang.: fanning nem obdobju ali na določeni paši nem.: sterzeln n. ang.: average yield of honey 2. spolno združevanje matice in trotov med nem.: durchschnittsertrag des Honigs m. paritvenim izletom, pri čemer vnesejo seme povŕhnjica -e ž enojna plast celic nevretenčar- v njeno nožnico in jajcevode S: práha, opraše- jev, tudi čebel, pokrita z neprepustno poko- vánje (3), prašítev (2) žnico S: epidêrmis, epitélij ang.: mating ang.: epidermis nem.: begattung f. nem.: epidermis f. prašílček -čka m 1. zlasti tri-, štiri- ali petsatni povzročítelj gózdnega medênja -a -- -- m žu- panj za rezervne družine S: prašílec želka, zlasti kapar, listna ušica, ki za hrano ang.: mating hive, nucleus srka rastlinske sokove iz sitasti cevi rastlin in nem.: begattungskästchen n. izloča mano S: proizvajálec gózdnega medênja 2. rezervna družina s tremi do petimi sati S: ang.: honeydew producer prašílec 132 prèdbúba ang.: nucleus colony lat. Lavandula officinalis S: lavánda, nestrok. nem.: reserveableger m. pog. sívka (2) prašílec -lca m → prašílček (1, 2) ang.: common lavender, spike lavender prašílni izlèt -ega -éta m izletavanje mladih če- nem.: echter lavendel m. bel, ki spoznavajo bližnjo okolico čebelnja- právi kôstanj -ega -ánja m drevo s suličastimi ka, stojišča in na bradi, obrnjene proti žrelu, listi in drobnimi rumenkastobelimi cvetovi v utripajo s krili in izločajo feromone iz naso- klasastih socvetjih, ki nudi čebelam odlično nove žleze medičinsko in zelo dobro pelodno, občasno ang.: mating flight pa tudi manino pašo, lat. Castanea sativa S: nem.: Hochzeitsflug m. nestrok. pog. kôstanj (1) prašílnik -a m → plemenílnik ang.: spanish chestnut, sweet chestnut prašítev -tve ž 1. → prašênje (1) 2. → opraševá- nem.: echte kastanie f., edel-kastanie f. nje (3), práha, prašênje (2) prašíti se -ím se nedov., nav. 3. os. 1. v zvezi s čebele, čebele delavke utripati s krili ob moč- no dvignjenih zadkih in izločanju feromonov iz nasonove žleze na bradi panja po vrnitvi mladic z orientacijskega poleta, ob pričako- vanju vrnitve matice s prahe, po prvem po- mladanskem izletu, ob vsajanju roja, po pre- selitvi prim.: sprašíti se (2) ang.: to fan nem.: sterzeln v. 2. v zvezi z matica spolno se združevati med paritvenim izletom, pri čemer troti vnesejo práživál -i ž nav. mn. najpreprostejše, enoce- seme v nožnico in jajcevode matice S: opra- lične, navadno mikroskopsko majhne živali, ševáti se (2), plemeníti se prim.: opraševáti se izmed katerih nekatere povzročajo čebelje (2), oprašíti se (2), sprašíti se (1) bolezni, lat. Protozoa S: protozój ang.: to mate ang.: protozoa, protozoon nem.: sich begatten v. nem.: Protozoon n. prášnik -a m moški spolni organ cveta, v kate- precêjati méd -am -- nedov. s cedili odstranje- rem nastajajo zrnca cvetnega prahu prim.: vati drobce voska in druge delce, ki se ob to- brázda, pestìč čenju iz satja pojavijo v medu ang.: stamen ang.: to strain honey nem.: staubblat n. nem.: Honig sieben v. práva ciprésa -e -e ž visoko piramidasto zim- precépljena ličínka -e -e ž čim mlajša ličinka, zeleno drevo s prileglimi ali razprostrtimi prenesena iz čebelje celice odbrane družine v vejami, drobnimi rumenkastimi moškimi nastavek matičnika prim.: presájanje ličínk cvetovi v resastih socvetjih in drobnimi ru- ang.: grafted larva menkastozelenimi ženskimi cvetovi, ki nudi nem.: umgesetzte larve f. čebelam zelo dobro pelodno pašo, lat. Cu- préčna zapóra -e -e ž → préčna zapórica pressus sempervirens préčna zapórica -e -e ž letev iz trdega lesa z ang.: funeral cypress, italian cypress luknjo in vdolbenim navojem na vsakem nem.: echte Zypresse f. koncu, s posebnima vijakoma iz lesa ali dru- práva čebéla -e -e ž nav. mn. čebele iz rodu Apis gih snovi za pritrditev mediščnih, plodiščnih spp. okenc v aŽ-panju S: préčna zapóra, strok. pog. ang.: honey bee zapórica nem.: Honigbiene f. ang.: cross bar práva sívka -e -e ž močno dišeča divja ali gojena nem.: Querlatte f. sredozemska rastlina z dlakavimi listi in vijo- prèdbúba -e ž razvojna stopnja nekaterih žu- ličastomodrimi cvetovi v klasastih socvetjih, želk, tudi čebel, med ličinko in bubo, ko je ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko pašo, negiben osebek še podoben ličinki in se ne 133 predílna žléza hrani več prim.: čebélja búba, mátična búba, postopki, predpisanimi v pravilniku, ki ga trótovska búba opravljajo pregledniki medu in je pogoj za ang.: prepupa pridobitev kolektivne blagovne znamke slo- nem.: vorpuppe f. venski med predílna žléza -e -e ž nav. mn. žleza v telesu li- ang.: honey inspection činke, katere izloček se strdi v niti, s katerimi nem.: Honigprüfung f. se ličinka zaprede v kokon pregrádna dèska -e -e ž pokončno nameščena ang.: silk gland deska za ločevanje panjskega prostora, nava- nem.: spinndrüse f. dno v nakladnih panjih prim.: ločílna dèska prédnje črevó -ega -ésa s prvi del prebavne ang.: division board cevi nekaterih žuželk, tudi čebel, iz ustne vo- nem.: shiedbrett n. tline, žrela, požiralnika in medne golše, lat. pregréta zaléga -e -e ž čebelja zalega, ki je od- stomodeum S: sprédnje črevó mrla zaradi predolge izpostavljenosti previ- ang.: foregut, stomadeum soki temperaturi prim.: prehlajêna zaléga nem.: vorderdarm m. ang.: overheated brood prèdpakírani méd -ega medú in -ega méda m nem.: überhitzte brut f. med, skladiščen v kozarcu, z ustrezno nalep- pregréti méd -ega medú in -ega méda m med ko čez pokrovček, namenjen potrošnikom brez pomembnih sestavin, uničenih s segre- ang.: pre-packed honey vanjem pri previsoki temperaturi, in s poviša- nem.: vorverpackter Honig m. no vsebnostjo hidroksimetilfurfurala prèdpáša -e ž najzgodnejša spomladanska paša, ang.: overheated honey ki spodbuja hitrejši razvoj družin prim.: če- nem.: überhitzter Honig m. bélja páša (1) prehlajêna zaléga -e -e ž zalega, ki odmre za- ang.: early spring forage radi predolge izpostavljenosti prenizki tem- nem.: vorfrühlingstracht f. peraturi S: podhlajêna zaléga prim.: pregréta predpŕsje -a s prvi del čebeljega oprsja, ki nosi zaléga prvi par nog, med glavo, s katero je gibljivo ang.: chilled brood povezan, in sredoprsjem, na katero se veže nem.: erkaltete brut f. z membrano, lat. prothorax prim.: zapŕsje, prehódna célica -e -e ž celica nepravilne obli- sredopŕsje, opŕsje, pripŕsje ke, na satu med skupino čebeljih in trotovskih ang.: prothorax celic nem.: Prothorax m., vorderbrustring m. ang.: transition cell prèdústna votlína -e -e ž del prebavne poti nem.: Übergangszelle f. čebel za oglavnim ščitom in zgornjo ustno z prehódni plés -ega -a m ples z oblikami, ki so izvodili nekaterih žlez, ki se nadaljuje v ustno prehodi med krožnim in zibajočim plesom votlino, lat. cibarium S: preorálna votlína ang.: crescent dance, sickle dance, transition ang.: preoral cavity dance nem.: vormundhöhle f. nem.: Übergangstanz m. prèdželódec -dca m del prebavne poti čebel, ki prehranjeválna célica -e -e ž nav. mn. → hraníl- ima na začetku zapiralko, sega v medno gol- na célica šo in se na drugi strani razširi v srednje črevo, preizkuševalíšče -a s → téstna postája lat. proventriculus prekátni čistílnik -ega -a m naprava z več pre- ang.: proventriculus deljenimi prostori za cejenje medu v točilnih nem.: Proventriculus n. linijah v večjih čebelarstvih preglédnik medú -a -- in preglédnik méda -a -- ang.: multi-chamber clarifying plant (facili- m čebelar, usposobljen za ocenjevanje vrste ty) in kakovosti medu, kot jo določa pravilnik o nem.: gekammerte kläranlage f. slovenskem medu kontrolirane kakovosti prelegajóča čebélja družína -e -e -e ž družina, ki ang.: honey inspector gradi matičnike, da bi zamenjala staro matico z nem.: Honig-Prüfer m. mlado brez čebelarjevega posega ali rojenja pregledovánje medú -a -- in pregledovánje ang.: superseding bee colony méda -a -- s ugotavljanje kakovosti medu s nem.: still umweiselndes bienenvolk n. 134 prestávljanje sátov prelegálna mática -e -e ž matica, ki jo čebele ang.: movable extension to a beehive delavke zamenjajo z mlado matico brez čebe- nem.: beweglicher bienenstockzusatz m. larjevega posega ali rojenja premíčni sát -ega -a m sat s satnikom, ki ga je ang.: supersedure queen mogoče poljubno premeščati nem.: Umweiselungskönigin f. ang.: movable comb prelegálni mátičnik -ega -a m matičnik, ki ga nem.: bewegliche Wabe f. čebele delavke gradijo, da bi zamenjale staro premík čebél -a -- m prevoz panjev z enega na matico z mlado brez čebelarjevega posega ali drugo pasišče ali na prezimovališče rojenja ang.: transport of bees ang.: supersedure queen cell nem.: bienenwanderung f. nem.: Umweiselungszelle f. prenôsni čebelnják -ega -a m → zložljívi čebel- preléganec -nca m družina, ki zamenja staro nják matico z mlado brez rojenja ali čebelarjevega preorálna votlína -e -e ž → prèdústna votlína posega prepévanje mátice -a -- s → pétje mátice ang.: supersedure bee colony preprečeváti rojênje -újem -- nedov. s prestav- nem.: still umgeweiseltes bienenvolk* n. ljanjem in delnim odvzemom zalege, zame- preléganje -a s zamenjava stare matice z mlado njavo plodiščnih naklad, dodajanjem satnic, brez rojenja ali čebelarjevega posega, kadar povečanjem prostornine panja z zakladami je sposobnost zaleganja stare matice zmanj- ali nakladami čebelam omogočiti delo, da ne šana zaradi starosti, poškodbe preidejo v rojilno razpoloženje ang.: to supersedure ang.: to prevent swarming nem.: stille Umweiselung f. nem.: schwärmen verhindern v. prelégati -am nedov., zlasti v zvezi s čebelja druži- presadíti ličínko -ím -- dov. prenesti najmlajšo na zamenjati staro matico z mlado brez roje- ličinko iz čebelje celice v nastavek matičnika nja ali čebelarjevega posega, kadar je sposob- S: vcepíti ličínko nost zaleganja stare matice zmanjšana zaradi ang.: to transfer a larva, to transpose a larva starosti, poškodbe nem.: larve umsetzen v. ang.: to supersede presájanje ličínk -a -- s prenašanje najmlajših nem.: still umweiseln v. ličink iz zaleženega sata odbrane družine v prelétna razdálja -e -e ž pot, ki jo čebela preleti nastavke matičnikov, ki se nato vstavijo v od panja do vira paše in je odvisna od izobli- starter ali rednik Gl: dvákrátno presájanje kovanosti terena, rastlinskih kultur, pašnih in ličínk, presájanje ličínk na čêpke, vzrêja mátic s vremenskih razmer presájanjem ličínk, vzrêja mátic z dvákrátnim pre- ang.: flight distance sájanjem ličínk prim.: precépljena ličínka nem.: Flugweite f. ang.: transfer of larvae, transposition of lar- preléžena mática -e -e ž matica, ki jo čebele vae vzredijo med preleganjem S: mática preléžen- nem.: Umsetzen von larven n. ka presájanje ličínk na čêpke -a -- -- -- s prena- ang.: supersedure queen šanje najmlajših ličink iz zaleženega sata od- nem.: Umweiselungskönigin f. brane družine v nastavke matičnikov, pritrje- premíčna lopúta -e -e ž nekdaj del čebelnjaka ne na lesenih čepkih vzrejnih letvic za zapiranje pročelja v mrzlem zimskem ob- ang.: grafting in queen cups, transposition in dobju queen cups ang.: sliding shutter nem.: Umsetzen in Weiselnäpfchen n. nem.: Frontschieber m. preslédkasta zaléga -e -e ž zalega, pri kateri premíčna pánjska enôta -e -e -e ž skupina pa- so med zaleženimi celicami prazne, ker niso njev, ki se kot celota premika, prevaža bile zaležene ali so bila v njih gluha čebelja ang.: movable hive unit jajčeca ali odmrla zalega S: lúknjičasta zaléga nem.: bewegliche bienenstockeinheit f. ang.: brood with spotty pattern premíčni pánjski dodátek -ega -ega -tka m nem.: lückenhafte brut f. del, ki se panju doda ali odvzame, na primer prestávljanje sátov -a -- s 1. premeščanje za- zaklada, doklada, kaseta, priklopnik leženih satov zlasti v aŽ-panju iz plodišča v 135 prestávljati sáte medišče S: zastar. prevéšanje sátov Gl: délno ang.: transport unit prestávljanje sátov, postópno prestávljanje sátov nem.: transporteinheit f. prim.: Preussova metóda, Prokópovičev pánj prevózni čebelnják -ega -a m 1. čebelnjak na ang.: reversing of brood frames avtomobilski prikolici za prevažanje na raz- nem.: Umhängen von brutwaben n. lična pasišča 2. premeščanje satov znotraj ene ali več na- ang.: migratory apiary klad v nakladnih panjih nem.: Wanderbienenstand m. ang.: reversing of frames within one or more 2. v čebelnjak predelan tovornjak ali avtobus hive boxes* za prevažanje na različna pasišča nem.: Umhängen von Waben innerhalb von ang.: flatbed truck, transformed into a migra- einer oder mehreren Zargen* n. tory apiary* prestávljati sáte -am -- nedov. 1. premeščati nem.: bienenwagen m. zaležene sate zlasti v aŽ-panju iz plodišča v 3. čebelnjak, grajen kot zabojnik in prilago- medišče S: zastar. prevéšati sáte jen za prevažanje s tovornim vozilom ali vla- ang.: to reverse brood combs čilcem prim.: kontêjner nem.: brutwaben umhängen v. ang.: bee truck, container-type apiary, tran- 2. premeščati sate znotraj ene ali več naklad v sported by a truck nakladnih panjih nem.: beweglicher Container-bienenhaus n., ang.: to reverse combs Wanderwagen m. nem.: Waben umhängen v. prezimovalíšče -a s prostor, kjer so nameščeni prestávljenec -nca m družina ali njen del, pre- naseljeni panji čez zimo stavljena na drugo mesto znotraj stojišča pa- ang.: overwintering site njev nem.: Überwinterungsplatz m. ang.: relocated bee colony prezimoválne razmére -ih razmér ž mn. oko- nem.: umgesetztes volk n., verstelltes volk n. liščine preživetja čebel čez zimo glede na prestrezálo za rôje -a -- -- s → lovílnik rôjev (1) lego čebelnjaka, sončno toploto, vlago, veter, préša cvétnega prahú -e -- -- ž → stiskálni nizke temperature, vrsto hrane, zdravstveno sklèp stanje družine préšanec -nca m strok. pog. → stískani méd ang.: overwintering conditions préšani méd -ega medú in -ega méda m strok. nem.: Überwinterungsverhältnisse n. pl. pog. → stískani méd prezimovánje čebél -a -- s omogočanje čebe- pretrésanje čebél -a -- s premeščanje čebel iz lam ugodno preživeti zimo z ureditvijo gnez- enega panja v drugega, navadno iz okužene- da, zadostno in ustrezno zalogo hrane, s pa- ga s hudo gnilobo čebelje zalege v neokuženi ženjem panjev panj ang.: overwintering of honeybees ang.: shaking bees nem.: einwinterung der Honigbienen f. nem.: Umschütten der bienen n. prezimováti čebéle -újem -- nedov. omogočiti Preussova metóda -e -e [prójs-] ž metoda šir- čebelam ugodno preživljati zimo z ureditvijo jenja prostora za zaleganje v panju s prestav- gnezda, zadostno in ustrezno zalogo hrane, ljanjem zaleženih satov iz plodišča v medišče s paženjem panjev Gl: prezimováti čebéle na ob uporabi matične rešetke, imenovana po čístem sladkórju, prezimováti čebéle na médu, pre- emilu Preussu prim.: prestávljanje sátov zimováti čebéle na tèmnem sátju ang.: Preuss method ang.: to overwinter honeybees nem.: Preuss-methode f. nem.: bienen einwintern v. prevéšanje sátov -a -- s zastar. → prestávljanje prezimováti čebéle na čístem sladkórju -újem sátov (1) -- -- -- -- nedov. omogočati čebelam ugodno prevéšati sáte -am -- nedov., zastar. → prestá- preživetje zime tako, da je za zimsko hrano v vljati sáte (1) satih samo predelana sladkorna raztopina prevózna enôta -e -e ž prevozno sredstvo, na ang.: to overwinter bees only on sugar syrup primer tovorno vozilo, zabojnik, avtomobil- nem.: bienen auf Zuckersirup einwintern v. ska prikolica, za namestitev, prevoz panjev prezimováti čebéle na médu -újem -- -- -- ne- zlasti na različna pasišča dov. omogočati čebelam ugodno preživetje 136 pripŕsje zime tako, da je za zimsko hrano v satih samo nem.: übervölkertes bienenvolk* n. med pridobítna čebélja družína -e -e -e ž → go- ang.: to overwinter bees on honeycombs spodárska čebélja družína nem.: bienen auf Honig einwintern v. pridružíti ròj -drúžim -- dov. vrniti roj z odvzeto prezimováti čebéle na tèmnem sátju -újem -- matico matični družini, izrojencu ali ga doda- -- -- -- nedov. pustiti čebele, da preživijo zimo ti drugi družini S: vrníti ròj na starih, večkrat zaleženih satih ang.: to reunite a swarm and the parent bee ang.: to overwinter bees on dark combs colony nem.: bienen auf dunklen Waben einwintern v. nem.: schwarm zurück vereinigen mit dem prezračeválka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla muttervolk v. prezračeválka prijémna célica -e -e ž nepravilno oblikovana prezračeválna lopúta -e -e ž odprtina, navadno čebelja, trotovska celica ali njun del, ki na- na vratcih panja, za prezračevanje zlasti med stane ob pritrditvi sata na satnik ali na strop prevozom čebel S: ventilacíjska lopúta panja ang.: vent hole ang.: attachment cell nem.: lüftungsschlitz m. nem.: angehaftete Zelle f. prezračeválna rešêtka -e -e ž kovinska ali prijezíčnik -a m eden od dveh kratkih podalj- plastična mreža, nameščena čez panjsko od- škov obradka na čebeljem rilčku, lat. para- prtino, za prezračevanje panja, zlasti med glossa prevozom čebel S: mréžasti zráčnik, mréža za ang.: paraglossa zráčenje nem.: nebenzunge f., Paraglossa f. ang.: ventilation mesh prikláda -e ž premični dodatek v obliki zaboja, nem.: lüftungsgitter n. ki se doda panju za povečanje njegove pro- prezračevánje -a s 1. utripanje čebel s krili stornine S: dokláda prim.: medkláda, nadklá- ob obilni paši zvečer na bradi panja zaradi da, nakláda, podkláda, zakláda usmerjanja zračnega toka iz panja S: ventiláci- ang.: extra body of a hive ja, zráčenje nem.: Zusatz m. ang.: fanning priklópnik -a m → zakláda nem.: Fächeln n. prikólični čebelnják -ega -a m čebelnjak, vgra- 2. omogočanje dostopa svežega zraka v panj, jen, nameščen na avtomobilsko prikolico da se preprečuje zadušitev čebel, zlasti med ang.: apiary, mounted on a trailer prevozom S: zráčenje, ventilácija nem.: bienenanhänger m. ang.: ventilation prikríta trótovka -e -e ž nav. mn. čebelja mladi- nem.: belüftung f. ca, ki se ji zaradi uživanja matičnega mlečka prezračeváti -újem nedov. 1. v zvezi s čebele ob razvijejo spolne žleze in zalega neoplojena obilni paši zvečer utripati s krili na bradi pa- jajčeca S: anatómska trótovka nja zaradi usmerjanja zračnega toka iz panja ang.: drone-laying young worker bee S: ventilírati nem.: drohnenbrütige Jungbiene f. ang.: to fan prikríti čebélji róp -ega -ega -a m → tíhi čebélji nem.: fächeln v. róp 2. omogočati dostop svežega zraka v panj, da pripíranje mátic -a -- s omejitev gibanja ma- se preprečuje zadušitev čebel zlasti med pre- tice, da se zapre v matičnico ali se zmanjša vozom S: ventilírati zaleganje na 2 do 3 sate, za povečanje donosa ang.: to provide ventilation, to ventilate medu ali za pridobivanje čebeljih jajčec nem.: belüften v. ang.: confining of queens preživálna čebélja družína -e -e -e ž družina nem.: einsperrung der königinnen f. s prevelikim številom čebel na prostorninsko pripŕsje -a s zadnji del oprsja čebel, ki se po- enoto panja, kar lahko povzroči rojilno raz- vezuje z zaprsjem in je nastal iz prvega člena položenje, zadušitev ali pregretje zalege pri zadka, lat. propodeum prim.: opŕsje, predpŕs- prevozu je, sredopŕsje, zapŕsje ang.: overcrowded bee colony, overpopulated ang.: propodeum bee colony nem.: Propodeum n. 13 prirezovánje čebéljih kríl prirezovánje čebéljih kríl -a -- -- s odstriženje čino, mano, cvetni prah, kar se ugotavlja z približno tretjine sprednjega krila oprašeni donosom medu, cvetnega prahu prim.: go- matici, da se ji ob rojenju onemogoči odda- spodárska lastnóst čebél ljitev od panja in se prepreči izguba rojevih ang.: honey production trait of a bee colony čebel S: stríženje kríl nem.: Honigleistung eines bienevolkes f. ang.: clipping prokariót -a m nav. mn. enocelični organizmi, nem.: Flügelschneiden n. zlasti bakterije, ki nimajo z membrano ome- prisèsni mešíček -ega -čka m → oprijemálna jenega jedra in povzročajo čebelje bolezni blazínica ang.: procaryote prisíljeni ròj -ega rôja m roj iz družine, v kateri nem.: Prokariont m., Prokariot m. se spodbuja rojilno razpoloženje tudi za pri- Prokópovičev pánj -ega -a in prokópovičev pánj dobitev rojilnih matičnikov -ega -a m nekdaj prvi panj s premičnimi sati in ang.: forced swarm matično rešetko, ki se je upravljal od zadaj, nem.: erzwungener schwarm m. imenovan po konstruktorju Petru ivanoviču prisílni mátičnik -ega -a m → zasílni mátičnik Prokopoviču prim.: prestávljanje sátov (1) pritlíkava čebéla -e -e ž prava čebela vrste Apis ang.: Prokopovič beehive florea, razširjena v jugovzhodni aziji S: mála nem.: Prokopovič-beute f. čebéla prolín -a m aminokislina z veliko vsebnostjo v ang.: red dwarf honey bee medu, ki kaže na njegovo kakovost nem.: Zwerghonigbiene f. ang.: prolin, proline pritlíkavi šetráj -ega -a m zlasti na kraških tleh nem.: Prolin n. na grušču, v skalnih razpokah rastoča pritli- própolis -a m 1. lepljiva aromatična smolna- kava grmičasto razrasla rastlina z drobnimi ta snov zelenorumene do temnorjave barve, vijoličastimi cvetovi, ki nudi čebelam odlič- ki jo čebele naberejo na različnih rastlinah, no medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. zlasti na njihovih brstih, jo predelajo z doda- Satureja subspicata S: nestrok. pog. žêpek (2) janjem izločkov žlez in z njo prevlečejo no- ang.: summer savory tranje dele panja, stene satnih celic, zadelajo nem.: Zwerg-bohnenkraut n. špranje, mumificirajo tujke S: zadelavína, za- prizídek -dka m strok. pog. → voščéni prizídek star. zamàz Gl: brézovo-topôlov própolis, brézov pročêlje pánja -a -- s sprednji del panja z žre- própolis, topôlov própolis lom za izletavanje, vletavanje čebel ang.: bee-glue, propolis ang.: front beehive panel nem.: Propolis f. nem.: bienenstockstirnbrett n. 2. nestrok. → própolisova tinktúra progéno testíranje mátic -ega -a -- s testira- própolisova tinktúra -e -e ž v alkoholu razto- nje plemenskih matic s pomočjo potomcev pljen propolis, ki ima zdravilne učinke S: ne- prim.: diréktno testíranje mátic strok. própolis (2), tinktúra zadelavíne ang.: offspring testing of queens, progeny-te- ang.: propolis tincture sting nem.: Propolistinktur f. nem.: nachkommenprüfung von bienenköni- propolizácija -e ž aktivnost čebel, ko odlagajo ginnen f. zadelavino v notranjost panja, prevlečejo z prognóstična slúžba -e -e ž načrtno delovanje njo satne celice, stene panja, satnike, zatesni- strokovnjaka ali skupine, ki spremlja razvoj jo manjše odprtine ušic, kaparjev, cvetenja na medovitih rastli- ang.: propolization nah in napove intenzivnost medenja v dolo- nem.: Überzug mit Propolis m. čenem obdobju na posameznih vrstah rastlin propolizírati -am nedov. in dov., v zvezi s čebele izbranega območja odlagati zadelavino v notranjost panja, pre- ang.: honeydew flow forecasting service vleči z njo satne celice, stene panja, satnike, nem.: Waldtracht-vorhersagedienst m. zatesniti manjše odprtine proizvajálec gózdnega medênja -lca -- -- m ang.: to propolize → povzročítelj gózdnega medênja nem.: mit Propolis überziehen v., mit Propolis proizvódna lastnóst čebél -e -i -- ž lastnost verstopfen v., propolisieren v. družine, da nabere in v panj prinese medi- prôsta grádnja sátja -e -e -- ž gradnja satja v 138 pŕvi ròj nezažičenih satnikih, na premičnih letvicah ang.: honeybee tracheal mite ali na stropu panja nem.: milbe f., tracheenmilbe f. ang.: natural comb building 3. strok. pog. → pršíčavost nem.: naturwabenbau m. pršíčava čebéla -e -e in pršičáva čebéla -e -e ž prôsto gradíti -- -ím nedov., v zvezi s čebele brez nav. mn. čebela, zbolela za pršičavostjo čebelarjevega poseganja izdelovati satje, vo- ang.: bee, affected by tracheal mite disease ščene prizidke, matičnike nem.: an tracheenmilbe erkrankte biene f. ang.: to build natural combs pršíčavost -i in pršičávost -i ž zajedavska bo- nem.: naturwaben bauen v. lezen dihal odraslih čebel, zlasti prvega para prôsto párjenje mátic -ega -a -- s parjenje ma- zračnic, ki jo povzročajo pršice vrste Aca- tic brez kontrole izvora trotov rapis woodi, lat. acariosis apium S: akarióza, ang.: uncontrolled mating of queens akaróza, strok. pog. pršíca (3), zastar. koróška nem.: unkontrollierte Paarung von bienen- bolézen čebél prim.: pršíčava čebéla königinnen f. ang.: acariosis prótirojílni ukrèp -ega -épa m ukrep, s katerim nem.: acarapiose f., milbenseuche f. se preprečuje rojenje, zlasti s prestavljanjem pŕva mática -e -e ž mlada matica tik po izle- in delnim odvzemom zalege, zamenjavo ženju v družini, ki nima več stare matice in plodiščnih naklad, dodajanjem satnic, po- se pripravlja na rojenje S: mática pévka, strok. večanjem prostornine panja z zakladami ali pog. pévka nakladami prim.: izrezovánje gradílnika (1), ang.: piping queen izrezovánje trotovíne nem.: tütende königin f. ang.: swarm prevention pŕvec -vca m → pŕvi ròj (1, 2) nem.: schwarmverhinderung f. pŕvec s pévko -vca -- -- m prvi roj s še neopra- prótivarózni ukrèp -ega -épa m ukrep, s kate- šeno matico, če stara matica umre pred roje- rim se preprečuje prevelika številnost varoj njem S: strok. pog. pévec (1) v družinah ang.: prime swarm, headed by virgin queen ang.: varroa control measure nem.: vorschwarm mit tütender königin m. nem.: maßnahme gegen die varroa f. pŕvi opŕsni obróček -ega -ega -čka m negibljiv protonímfa -e ž razvojna stopnja varoje s šti- del pred drugim oprsnim obročkom hitinske- rimi pari nog, ki se še v jajčecu razvije po ga oklepa čebeljega oprsja, iz katerega izra- levitvi ličinke s tremi pari nog prim.: dev- šča prvi par čebeljih nog prim.: četŕti opŕsni tonímfa obróček, drúgi opŕsni obróček, trétji opŕsni obróček ang.: protonymphe ang.: prothorax nem.: Protonymphe f. nem.: Prothorax m. protozój -a m nav. mn. → práživál pŕvi pár čebéljih kríl -ega -a -- -- m večji od pŕsna slínavka -e -e ž → slínska žléza dveh parov čebeljih kril, ki je bližje glavi in pŕsna slínska žléza -e -e -e ž → slínska žléza izrašča iz drugega oprsnega obročka S: spré- pŕsna žléza -e -e ž → slínska žléza dnji pár čebéljih kríl prim.: drúgi pár čebéljih kríl pŕsni gánglij -ega -a m eden od ganglijev v treh ang.: fore wings parih v čebeljem oprsju nem.: vorderflügel-Paar n. ang.: thoracic ganglion pŕvi pár čebéljih nóg -ega -a -- -- m prvi od nem.: brustganglion n. treh parov čebeljih nog, ki izrašča iz prvega pŕsni obróček -ega -čka m → opŕsni obróček oprsnega obročka, za premikanje po podlagi, pršíca -e ž 1. nav. mn. drobni pajkovci, ki živijo čiščenje glave in tipalnic, na katerem je organ v telesu gostitelja ali na njem, navadno s štiri- za zbiranje cvetnega prahu s površine telesa mi pari nog in neizrazito členjenim telesom na S: sprédnji pár čebéljih nóg prim.: drúgi pár če- glavoprsje in zadek, lat. Acarina S: akarína béljih nóg, trétji pár čebéljih nóg ang.: acarine mite ang.: first pair of legs nem.: milbe f. nem.: vorderbeinpaar n., vorderes beinpaar 2. nav. mn. zajedavska pršica, ki povzroča n. pršičavost, lat. Acarapis woodi S: akarína, pŕvi ròj -ega rôja m 1. po vrsti prvi roj, ki izleti nótranja pršíca iz panja, navadno z oprašeno staro matico S: 13 pŕvi zádkov obróček pŕvec prim.: drúgi ròj, trétji ròj 2. roj, prvi po ste po močvirjih in gozdovih in nudi čebelam vrsti, ki izleti iz panja v čebelarski sezoni S: zlasti pelodno pašo, lat. Salix aurita pŕvec ang.: eared willow ang.: prime swarm nem.: ohr-Weide f. nem.: vorschwarm m. ránjak -a m nav. mn. travniške rastline s per- pŕvi zádkov obróček -ega -ega -čka m del hi- natimi listi in rumenimi ali rdečkastimi me- tinskega oklepa, ki je zraščen s tretjim opr- tuljastimi cvetovi v glavičastih socvetjih, ki snim obročkom prim.: sêdmi zádkov obróček nudijo čebelam medičinsko in pelodno pašo, ang.: first abdominal segment lat. Anthyllis spp. nem.: erster Hinterleibring m. ang.: kidney vetch prvôtna čebélja družína -e -e -e ž → izrojênec nem.: Wundklee m. psévdodvómátični sistém -ega -a m čebelar- rásno čísta mática -- -e -e ž matica, ki ima zu- jenje v kirarjevih panjih, pri katerem se v nanje znake in druge značilnosti določene če- času razvoja in slabše paše vzrejajo mlade belje podvrste ali rase prim.: čistopásemska matice in delajo rezervne družine, ob nastopu pleménska mática obilne paše pa se gospodarske družine okre- ang.: purebred queen pijo z njimi nem.: rassenreine königin f. ang.: pseudo double queen system rastlínska smôla -e -e ž aromatična snov, ki jo nem.: Pseudo-Zweiköniginnen-system* n. izločajo rastline in je glavna sestavina zade- púhasta rdéčerjáva smrékova ušíca -e -e -e lavine -e ž → rdéčerjáva púhasta smrékova ušíca ang.: plant resin púhasta smrékova ušíca -e -e -e ž 1. strok. pog. nem.: Pflanzenharz n. → močnó púhasta smrékova ušíca 2. strok. pog. rastlínska ušíca -e -e ž nav. mn. na rastlinah → rdéčerjáva púhasta smrékova ušíca živeča ušica, ki se prehranjuje z rastlinskim púhasta ušíca -e -e ž nav. mn. 1. strok. pog. → sokom in izloča mano močnó púhasta smrékova ušíca 2. strok. pog. → ang.: plant louse rdéčerjáva púhasta smrékova ušíca nem.: Pflanzenlaus f. púnska čebéla -e -e ž → severnoáfriška čebéla rastlínski sók -ega -a m tekočina z raztopljeni- mi organskimi snovmi, ki se po sitastih ceveh rastlin prevaja od mesta nastanka proti mestu porabe oziroma skladiščenja S: floémski sók R ang.: plant sap, sap nem.: Pflanzensaft m. Rauchfussov plemenílnik -ega -a in rauchfus- radiálna célica -e -e ž podolgovata površina ob sov plemenílnik -ega -a [ráuhfus-] m eden od sprednjem robu prvega čebeljega krila S: ra- s pregradami ločenih delov polovične lr- ali diálno pólje prim.: kubitálna célica dadantove naklade, z ozkim trakom matič- ang.: radial cell ne rešetke povezan z drugimi plemenilniki nem.: radialzelle f. ali mediščem, za vzrejo matic, imenovan po radiálno pólje -ega -a s → radiálna célica konstruktorju Hermanu rauchfussu radiálno točílo -ega -a s točilo, navadno na elek- ang.: rauchfuss-type mating hive tromotorni pogon in s samodejnim krmilje- nem.: rauchfuss-begattungskästchen n. njem hitrosti in časa vrtenja, ki ima ležišča, ravnálnik sátov -a -- m pripomoček, navadno kamor se vložijo sati, nameščena v vrtljivem deščica s kovinskimi razstojišči, s katero se košu žarkasto okrog navpične osi hkrati enakomerno razmaknejo sati v listov- ang.: radial honey extractor nih, navadno aŽ-panjih, za lažje vstavljanje nem.: radialhonigschleuder f. mediščnih in plodiščnih okenc S: razmérnik rafinóza -e ž trisaharid iz molekule glukoze, ang.: frame spacer galaktoze in fruktoze nem.: Wabenabstandslehre f. ang.: raphinose razmérnik -a m → ravnálnik sátov nem.: raphinose f. razpošiljálna mátičnica -e -e ž matičnica s rakíta -e ž vrbov grm s kratkimi vejami, ki ra- prostorom za matico s čebelami spremljeval- 140 redník rdéčerjáva púhasta smrékova ušíca -e -e -e -e ž listna ušica iz družine lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi majskih poganj- kov smreke in izloča mano, lat. Cinara (= Cinaropsis) pilicornis S: púhasta rdéčerjáva smrékova ušíca, strok. pog. rdéčerjáva smréko- va ušíca, strok. pog. rjávordéča púhasta ušíca, kami in prostorom za sladkorno testo za po- strok. pog. púhasta smrékova ušíca (2), strok. pog. šiljanje po pošti, prenos, prevoz S: pošiljálna rdéčerjáva ušíca, rdéčerjáva púhasta smrékova mátičnica, transpórtna mátičnica lahnída, strok. pog. púhasta ušíca (2), strok. pog. ang.: queen mailing cage rjávordéča lahnída nem.: königinnen-versandkäfig m. ang.: spruce shoot aphid razpršílnik -a m naprava, s katero se prši po če- nem.: rotbraun bepuderte Fichtenrindenlaus belah sredstvo za zatiranje varoze ali voda, f. da se pomirijo rdéčerjáva smrékova ušíca -e -e -e ž strok. ang.: spray bottle pog. → rdéčerjáva púhasta smrékova ušíca nem.: sprühdose f. rdéčerjáva ušíca -e -e ž strok. pog. → rdéčerjáva razstojíšče -a s 1. razmik med dvema satoma púhasta smrékova ušíca v panju rdéči bòr -ega bôra m zimzeleni iglavec z rde- ang.: frame spacing čerjavo skorjo in presvetljeno krošnjo, ki nem.: rähmchenabstand m. uspeva na slabih tleh in čebelam občasno 2. nazobčana letvica, ki določa razmik med nudi manino pašo, lat. Pinus sylvestris S: ne- sati v panju strok. pog. bòr ang.: castellated spacer ang.: scots pine nem.: rähmchenabstandsleiste f. nem.: Wald-Föhre f., Wald-kiefer f. 3. kovinski trak z zobci za določanje razmika rdéčkasti hrástov kápar -ega -ega -ja m kapar med sati pri aŽ-panjih in kozicah s ščitkom ali kapico iz družine lekanij, le- ang.: castellated spacer caniidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi nem.: rähmchenabstandshalter m. zlasti mlajših olesenelih poganjkov hrasta 4. razmik med zobcema sosednjih kvačic in izloča mano, lat. Eulecanium rufulum S: ang.: spacing between notches hrástov kápar nem.: abstand zwischen den nocken m. ang.: oak soft scale raztrésena zaléga -e -e ž zalega ob dobri paši, nem.: eichennapfschildlaus f. ko čebele v plodišču med zaleganjem matice rédka sladkórna raztopína -e -e -e ž sladkorna posamezne vmesne celice napolnijo z me- raztopina za krmljenje čebel, ki vsebuje manj dom kot 50 odstotkov sladkorja prim.: gósta slad- ang.: scattered brood kórna raztopína nem.: verstreute brut f. ang.: light syrup razvójna čebélja páša -e -e -e ž paša, ki spod- nem.: leichte Zuckerlösung f. buja zlasti hitrejši spomladanski razvoj dru- rédna čebélja páša -e -e -e ž navadno medi- žin S: dražílna čebélja páša činska paša, ki se pojavlja ob določenem času ang.: stimulative honey flow na določenih rastlinah vsako leto prim.: nem.: entwicklungstracht f. občásna čebélja páša, periódična čebélja páša rdéča čebéla -e -e ž prava čebela vrste Apis ko- ang.: regular nectar flow schevnikovi, razširjena zlasti na malajskem nem.: regelmäßige bienentracht f. polotoku, borneu, Javi in sumatri S: súndska redník -a m družina z veliko čebelami krmil- čebéla kami, ki ob načrtni vzreji matic v matičnikih ang.: sundaland honey bee goji ličinke ali je pripravljena za pridobivanje nem.: asiatische rote Honigbiene f., rote bi- matičnega mlečka S: vzrêjna čebélja družína, ene von borneo f. nestrok. zrêjna čebélja družína, redníška čebélja rdéčerjáva púhasta smrékova lahnída -e -e -e družína, strok. pog. finišêr Gl: brezmátični redník -e ž → rdéčerjáva púhasta smrékova ušíca prim.: mátičar, stárter 141 redníška čebélja družína ang.: cell-finishing colony, nurse colony rekordêrka -e ž strok. pog. čebelja družina, ki nem.: Pflegevolk n. ima največji donos medu redníška čebélja družína -e -e -e ž → redník ang.: record-yield colony reduktívni sládkor -ega -órja m → invêrtni slád- nem.: rekordertrag-volk n. kor rekrútka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla re- refraktométer -tra m priprava za ugotavljanje krútka vsebnosti vode v medu rektálna žléza -e -e ž nav. mn. žleza v čebeljem ang.: refractometer blatniku, ki z izločki omogoča vsrkavanje nem.: refraktometer n. maščob, soli in vode v hemolimfo ang.: rectal gland nem.: rektaldrüse f. repelènt -ênta m kemično sredstvo za odvrača- nje žuželk, tudi čebel ang.: repellent nem.: repellent n. regálni pánj -ega -a m posamezen skladovnič- répica -e ž nestrok. pog. → óljna répica ni panj v konstrukcijsko neločljivo povezani répična čebélja páša -e -e -e ž paša na cveto- celoti s skupno steno med dvema sosednjima vih oljne repice, ogrščice panjema ang.: rape nectar flow ang.: stacked up beehive nem.: rapstracht f. nem.: regal-bienenkasten m. répični méd -ega medú in -ega méda m med iz regíster čebelnjákov -tra -- m uradni seznam medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih čebelnjakov pri pristojnem ministrstvu, v oljne repice, ogrščice in predelajo z dodaja- katerem so vpisani zlasti podatki o njihovi njem izločkov zlasti slinskih žlez lokaciji, lastništvu, o čebelarjih na območju ang.: rape honey republike slovenije nem.: rapshonig f. ang.: apiary register repínec -nca m nav. mn. zelnate rastline z moč- nem.: register der bienenstände n. nim pokončnim puhastim steblom in škrla- regístrska oznáka čebelnjáka -e -e -- ž plošča tnordečimi cvetovi v okroglastih glavicah, iz obstojnega materiala rumene barve v pred- združenih v češuljastih socvetjih, ki nudijo pisani velikosti, na kateri so podatki o iden- čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno tifikaciji objekta in identifikacijska številka pašo, lat. Arctium spp. čebelnjaka S: táblica za čebelnják ang.: burdock ang.: apiary registration number nem.: klette f. nem.: registernummer des bienenstandes f. repúh -a m nav. mn. rastline z velikimi listi in régrat -a m nestrok. pog. → navádni régrat belimi ali rdečkastimi cvetovi v koških, ra- régratova čebélja páša -e -e -e ž paša na cve- stoče na nabrežjih, v močvirjih in na vlažnem tovih regrata grušču, ki nudijo čebelam medičinsko in pe- ang.: dandelion nectar flow lodno pašo, lat. Petasites spp. nem.: löwenzahntracht f. ang.: butterbur régratov méd -ega medú in -ega méda m med iz nem.: Pestwurz f. medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih résa -e ž 1. nestrok. pog. → spomladánska résa 2. regrata in predelajo z dodajanjem izločkov nestrok. pog. → jesénska vrésa zlasti slinskih žlez résasti glavník -ega -a m glavniku podoben or- ang.: dandelion honey gan na tretjem paru čebeljih nog, s katerim si nem.: löwenzahnhonig m. čebela pobira cvetni prah s telesa in čisti či- rêja čebél -e -- ž nestrok. → vzrêja čebél stilni kavelj, lat. rastellum S: čistílni glavníček rekordêr -ja m strok. pog. panj v čebelnjaku ali ang.: rastellum na stojišču z družino, ki ima največji donos nem.: Pollenkamm m. medu résin méd -ega medú in -ega méda m med iz ang.: record-yield hive medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih nem.: rekordertrag-beute f. 142 rjávi srakopêr rese in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti rikécija -e ž rod bakterij, ki se razvijajo v no- slinskih žlez tranjosti celic vretenčarskih ali žuželčjih go- ang.: heather honey stiteljev in okužujejo ličinke, bube, odrasle nem.: Heidekraut-Honig m. čebele, lat. Rickettsia spp. résje -a s 1. nestrok. pog. → spomladánska résa 2. ang.: rickettsia nestrok. pog. → jesénska vrésa nem.: rickettsie f. retinálna célica -e -e ž čutilna celica na dnu rílček -čka m strok. pog. → čebélji rílček posameznega očesca, ki je eden od delov se- stavljenega očesa čebel ang.: retinula nem.: retinula f., sehzelle f. rezêrvna čebélja družína -e -e -e ž družina za nadomestitev osirotele ali oslabljene družine v gospodarskem panju ali družina, iz katere se odvzemajo čebele in zalega zlasti za okre- pitev gospodarskih družin S: pomóžna čebélja družína ang.: spare bee colony nem.: reservevolk n. rezêrvna mática -e -e ž oprašena matica, na- vadno v plemenilniku ali prašilčku, za nado- mestitev izgubljene ali za zamenjavo stare neprimerne matice ang.: spare queen nem.: reservekönigin f. rezêrvni pánj -ega -a m panj z rezervno dru- žino ang.: spare beehive Čebelji rilček nem.: reservebeute f. rezêrvno sátje -ega -a s satje zunaj naseljenega rilčkomér -a m priprava za merjenje dolžine panja, ki se uporabi po potrebi čebeljega rilčka na podlagi globine, do kate- ang.: spare combs re seže, ko čebela sesa sladkorno raztopino, nem.: reservewaben f. pl. med iz ustrezne posodice S: glosométer ribonukleínska kislína -e -e ž k: RNK organ- ang.: proboscis measuring device ska spojina v živih celicah, tudi čebeljih, ki nem.: rüsselmesser m. vsebuje sladkor ribozo in ima pomembno rjáva hrástova ušíca -e -e -e ž → rjávočŕna vlogo pri nastajanju beljakovin, v nekaterih hrástova ušíca virusih tudi dedna snov rjáva lahnída -e -e ž strok. pog. → vélika rjáva ang.: ribonuclein acid hójeva ušíca nem.: ribonukleinsäure f. rjávi mêdved -ega -éda m zver z gostim kožu- ribóza -e ž pentoza, ki je sestavni del ribonu- hom in močnimi kratkimi nogami, ki močno kleinske kisline poškoduje naseljene panje, da se nahrani s ang.: ribose satjem, v katerem sta med in čebelja zalega, nem.: ribose f. lat. Ursus arctos Ríharjevo točílo -ega -a in ríharjevo točílo -ega ang.: brown bear -a s točilo na elektromotorni pogon s štirimi nem.: braunbär m. dvojnimi kvadrastimi žičnatimi košarami, ki rjávi srakopêr -ega -ja m ptica pevka rjave bar- se ročno obračajo, in se vanje tangencialno ve z ravnim, na koncu ukrivljenim kljunom, vstavita po dva sata, imenovan po konstruk- ki pleni čebele in se hrani z njimi, lat. Lanius torju Jožetu riharju collurio ang.: rihar-type honey extractor ang.: red-backed shrike nem.: rihar-Honigschleuder f. nem.: neuntöter m. 143 rjávočŕna hrástova lahnída rjávočŕna hrástova lahnída -e -e -e ž → ročíca -e ž → držálce rjávočŕna hrástova ušíca rôčna dozírna brízga -e -e -e ž injekcijska bri- rjávočŕna hrástova ušíca -e -e -e ž listna uši- zga z dodatno podaljšano cevko, s katero se ca iz družine lachnidae, ki srka drevesni sok kaplja razredčena oksalna kislina po čebelah iz sitastih cevi eno- in dveletnih vej hrasta in med zatiranjem varoze izloča mano, lat. Lachnus roboris S: rjávočŕna ang.: manual sprinkler hrástova lahnída, rjáva hrástova ušíca nem.: handbetätigte dosierspritze f. ang.: clouded-winged oak aphid ročník -a m prvi, osnovni člen tipalnice, lat. nem.: braunschwarze eichenrindenlaus f. scapus prim.: držálce rjávordéča lahnída -e -e ž strok. pog. → rdéče- ang.: scapus rjáva púhasta smrékova ušíca nem.: scapus m. rjávordéča púhasta ušíca -e -e -e ž strok. pog. rôčno gonílo -ega -a s ročica s podaljšano osjo, → rdéčerjáva púhasta smrékova ušíca polžem in letvijo, ki se pritrdi na obod tan- RNK -- [erenká] m kratica → ribonukleínska ki- gencialnega točila, za vrtenje koša slína ang.: hand-operated driving gear robída -e ž trnate grmičaste rastline z belimi nem.: handbetriebener schneckentrieb m. cvetovi v grozdastem ali latastem socvetju in rododéndron -a m → sléč užitnimi črnimi plodovi, ki nudijo čebelam rodôvniška mática -e -e ž čebelja matica z zna- zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. nim poreklom po materini in očetovi strani, Rubus fruticosus ki ustreza predpisanim morfološkim značil- ang.: blackberry, bramble nostim in etološkim lastnostim, potrebnim za nem.: brombeere f. vpis v izvorno rodovniško knjigo robídov méd -ega medú in -ega méda m med iz ang.: purebred queen medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih nem.: reinzuchtkönigin f. robide in predelajo z dodajanjem izločkov rodôvniška števílka mátere -e -e -- ž neponov- zlasti slinskih žlez ljiva številka matere določene rodovniške ang.: blackberry honey matice, vpisana v izvorno rodovniško knjigo nem.: brombeerenhonig m. prim.: rodôvniška števílka mátice, rodôvniška robínija -e ž trnato drevo ali grm z dišečimi be- števílka trótarja limi cvetovi v grozdastih socvetjih, ki nudi ang.: registration number of the mother čebelam odlično medičinsko in dobro pelo- nem.: Zuchtbuchnummer der mutter f. dno pašo, lat. Robinia pseudacacia S: nestrok. rodôvniška števílka mátice -e -e -- ž nepo-akácija novljiva številka matice, vpisana v izvorno ang.: false acacia rodovniško knjigo prim.: rodôvniška števílka nem.: Falsche akazie f., robinie f., silberre- mátere, rodôvniška števílka trótarja gen m. ang.: registration number of the queen nem.: Zuchtbuchnummer der königin f. rodôvniška števílka trótarja -e -e -- ž nepo- novljiva številka trotarja, vpisana v izvorno rodovniško knjigo prim.: rodôvniška števílka mátere, rodôvniška števílka mátice ang.: registration number of paternal colony nem.: Zuchtbuchnummer des vatervolkes f. rodôvniško vzrejalíšče -ega -a s vzrejališče za vzrejo rodovniških matic, na katerem se pari- jo z izbranimi troti ang.: purebred queen mating station nem.: reinzuchtbelegstelle f., belegstelle f., belegeinrichtung f. ròj rôja m 1. večja skupina čebel, ki zaradi rojil- nega razpoloženja v družini navadno skupaj s staro matico in troti izleti iz panja S: naráv- 144 rojívo léto rôjeva čebéla -e -e ž čebela, ki ob rojenju zapu- sti panj in se pridruži roju ang.: swarm bee nem.: schwarmbiene f. rôjeva grúča -e -e ž čebele, matica in troti, združeni v grozdasto obliko, navadno ob ro- jenju S: strok. pog. grúča (2) ang.: swarm cluster nem.: schwarmtraube f. rôjeva mática -e -e ž matica, ki ob rojenju za- pusti panj skupaj z rojem ang.: swarm queen nem.: schwarmkönigin f. rôjev mátičnik -ega -a m matičnik, ki ga čebele naredijo med rojilnim razpoloženjem S: rojílni mátičnik, rôjni mátičnik ang.: swarm cell nem.: schwarmzelle f. rôjevo léto -ega -a s → rojívo léto rojílni mátičnik -ega -a m → rôjev mátičnik rojílni nagòn -ega -ôna m nagon čebel, ki jih spodbuja k rojenju ang.: swarming impulse nem.: schwarmtrieb m. rojílno obdóbje -ega -a s obdobje v čebelarski sezoni, ko se pri čebelah pojavi rojilni nagon ni ròj Gl: čebelárjenje na rôje, drúgi ròj, metóda ang.: swarming season narêjanja rôjev Taránova, narávni ròj, prisíljeni ròj, nem.: schwarmzeit f., schwarmsaison f. pŕvi ròj, ròj lákotnik, ròj negódnik, ròj s pévko, ròj s rojílno razpoložênje -ega -a s stanje v družini, stárko, sedéti na ròj, trétji ròj, trótovski ròj, varózni ko se pripravlja na rojenje ròj, vzrêja rôjev ang.: swarming fever ang.: swarm nem.: schwarmstimmung f. nem.: schwarm m. rojíti -ím nedov., v zvezi s čebele leteti iz panja, 2. večja skupina čebel, navadno v obliki navadno skupaj s staro matico in troti v obliki grozda, na mestu, kjer se usedejo ob rojenju roja prim.: izrojíti Gl: brizgálka za rôje, lovílnik rôjev, obsedéli ròj, ang.: to swarm ogrébati ròj, ogrebêni ròj, ogrêbsti ròj, pobégli ròj, nem.: schwärmen v. poméšani ròj, povézniti ròj, pridružíti ròj, usédeni rojíva čebélja družína -e -e -e ž družina, ki je ròj, vsadíti ròj, vsájanje rôjev, vsajêni ròj (nadpovprečno) nagnjena k rojenju ang.: swarm cluster ang.: bee colony, prone to swarming nem.: schwarmtraube f. nem.: schwarmfreudiges bienenvolk n., sch- 3. čas ob takem izletu iz panja warmlustiges bienenvolk n. ang.: swarming rojíva mática -e -e ž matica, ki je (nadpovpreč- nem.: schwarmakt m., schwarmauszug m. no) nagnjena k rojenju S: strok. pog. rojívka rojéča čebéla -e -e ž nav. mn. čebela, ki roji ang.: queen bee, prone to swarming ang.: swarming bee nem.: schwarmfreudige königin f., schwarm- nem.: schwarmbiene f. lustige königin f. rojênje -a s izletenje dela družine iz panja, na- rojívka -e ž strok. pog. → rojíva mática vadno skupaj s staro matico in troti v obliki rojívo léto -ega -a s čebelarska sezona, v ka- roja Gl: índeks rojênja, preprečeváti rojênje teri družine nadpovprečno pogosto rojijo S: ang.: swarming rôjevo léto nem.: schwarmakt m., schwarmauszug m. ang.: swarming year 145 rojívost nem.: schwarmjahr n. rotacíjsko čebelárjenje -ega -a s → čebelárjenje rojívost -i ž 1. lastnost čebel, da izletavajo iz v krógu panja, navadno skupaj s staro matico in troti rôvka -e ž nav. mn. mišim podobni, navadno tem- v obliki roja 2. nadpovprečno izražena taka norjavi sesalci z zelo ostrimi zobmi, ki zle- lastnost prim.: nèrojívost zejo skozi preveliko žrelo v notranjost panja, ang.: predisposition to swarming vznemirjajo čebele in se hranijo z njimi, lat. nem.: schwarmneigung f., schwarmtendenz f. soricidae ròj lákotnik rôja -a m družina, ki kot roj zapusti ang.: shrew panj zaradi pomanjkanja hrane S: strok. pog. nem.: spitzmaus f. lákotnik, lákotni ròj rožíček pénisa -čka -- m eden od dveh izrast- ang.: hunger swarm kov na spolnem organu trota, lat. cornum nem.: Hungerschwarm m., Hüngler m. ang.: bursal cornu, horn ròj negódnik rôja -a m zastar. družina, ki kot roj nem.: Hörnchen n. zapusti panj zaradi bolezni ali pomanjkanja róžmarin -a m nestrok. pog. → navádni róžmarin hrane rožmarínovec -vca m strok. pog. → róžmarinov ang.: absconding swarm méd nem.: notschwarm m. róžmarinov méd -ega medú in -ega méda m rôjni mátičnik -ega -a m → rôjev mátičnik med iz medičine, ki jo čebele naberejo na ròj s pévko rôja -- -- m roj z neoprašeno mati- cvetovih rožmarina in predelajo z dodaja- co, navadno drugi, tretji iz iste družine v isti njem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. čebelarski sezoni S: strok. pog. pévec (2) pog. rožmarínovec ang.: swarm with piping queen ang.: rosemarry honey nem.: singerschwarm m. nem.: rosmarinhonig m. ròj s stárko rôja -- -- m prvi roj iz družine v rumêna kavkáška čebéla -e -e -e ž → armén- čebelarski sezoni s staro, oprašeno matico ska čebéla ang.: prime swarm with old queen rúska stépska čebéla -e -e -e ž → srednjerúska nem.: vorschwarm mit altkönigin m. čebéla romìč -íča m zastar. → sátnik róp -a m strok. pog. → čebélji róp rópana čebélja družína -e -e -e ž družina, v katere panj nasilno vdirajo tuje čebele in iz S njega odnašajo hrano (med) S: strok. pog. rópanec ang.: robbed bee colony sádni sládkor -ega -órja m v vodi dobro topen nem.: beräubertes bienenvolk n. monosaharid, ena glavnih sestavin medu, ki rópanec -nca m strok. pog. → rópana čebélja povzroča njegovo počasno kristalizacijo S: družína fruktóza rópanje -a s vdiranje čebel v tuje panje in odna- ang.: fruit sugar šanje hrane (medu) iz njih nem.: Fruchtzucker m. ang.: robbing sádno drévje -ega -a s kulturne drevesaste rast- nem.: rauben n., räuberei f. line, ki rodijo pečkate ali koščičaste plodo- rópar -ja m družina, ki vdira v tuj panj in odna- ve in nudijo čebelam medičinsko in pelodno ša hrano (med) iz njega pašo ang.: robber, robbing colony ang.: fruit trees nem.: raubvolk n. nem.: obstbäume m. pl. róparica -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla rópa- saharáza -e ž → álfa glukozidáza, invertáza rica saharóza -e ž disaharid iz molekule glukoze, rópati -am nedov., v zvezi s čebele, čebelja družina vezane na molekulo fruktoze, v manjši koli- nasilno vdirati v tuje panje in odnašati hrano čini tudi sestavina medu S: pésni sládkor, tŕstni (med) iz njih sládkor ang.: to rob ang.: saccharose nem.: rauben v. nem.: saccharose f. 146 sátnica sahárska čebéla -e -e ž medonosna čebela ang.: comb podvrste Apis mellifera sahariensis, razširje- nem.: Wabenwerk n. na na ozkem območju severozahodne afrike, sát AŽ -a -- m ↔ AŽ-sát vzdolž južnih pobočij gorovja atlas satìč -íča m 1. sat manjše mere za plemenilnik ang.: sahara honey bee S: satíček nem.: saharabiene f. ang.: small comb frame sámoobračálno točílo -ega -a s točilo na elek- nem.: kleines rähmchen n. tromotorni pogon, pri katerem se samodejno 2. sat manjše mere za prodajo medu v satju S: krmilijo hitrost, smer in čas vrtenja in ima satíček štiri ali več žičnatih, za vstavitev satov na- ang.: section frame menjenih košar žarkasto nameščenih okrog nem.: kleines rähmchen zur Gewinnung von navpične osi, ki se ob vrtenju obrnejo tangen- Wabenhonig* n. cialno na krožnico satíček -čka m → satìč (1, 2) ang.: self-turning honey extractor sátje -a s več satov, sati, kot celota, ki ustrezajo nem.: selbstwendeschleuder f. določenemu namenu, na primer za uporabo samotárka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla sa- spomladi ali kot rezerva v čebelarski sezoni motárka S: satôvje Gl: béliti sátje, čŕno sátje, medéno sátje samotárska čebéla -e -e ž → čebéla samotárka (1, 2), méd s sátjem, nèpremíčno sátje, nèzasédeno samotòk -óka m strok. pog. → méd samotòk sátje, odkrívati sátje, pánj z nèpremíčnim sátjem, sápnica -e ž cevasti del dihalnega aparata, ki se plesnívo sátje, pomlajeváti sátje, rezêrvno sátje, prične z dihalnico, za dotok zraka pri žužel- sátje v médu, voščéno sátje kah, tudi čebelah S: trahêja, zráčnica ang.: combs ang.: trachea nem.: Wabenwerk n. nem.: luftröhre f., trachee f. sátje v médu -a -- -- s kosi z medom napol- sát -a in čebélji sát -ega -a m 1. skupek celic še- njenega satja v tekočem medu prim.: méd sterokotne oblike, ki ga čebele z ustnim apa- s sátjem ratom izdelajo iz voska, za odlaganje medu, ang.: comb honey cvetnega prahu in gojenje zalege, skupaj s nem.: Wabenhonig m. satnikom ali brez njega Gl: AŽ-sát, čŕni sát, sát LR -a -- m ↔ LR-sát délno prestávljanje sátov, devíški sát, dodájanje sátna célica -e -e ž posodici podoben osnovni mátic na sát, dodájanje mátic na sátih iz plemeníl- del čebeljega sata v obliki pravilne pokončne nika, gradílni sát, izpodrézati sát, iztóčeni sát, šesterostrane prizme, ki ga čebele izdelajo iz krôvni sát, ležéči sát, lójtrica za odkrívanje sátov, voska, izločenega iz voskovnih žlez, za ra- lovílni sát, LR-sát, mèdcélična sténa sáta, medéni zvoj čebelje zalege, hrambo medu, cvetnega sát, medíščni sát, médno-obnóžinski sát, nízki sát, prahu, večji za trotovsko zalego ali za hram- obnóžinski sát, odkríti sát, ometêni sát, otrésti sát, bo medu S: voščéna célica prim.: čebélja céli- plodíščni sát, pokônčni sát, pôlni sát, polovíčni sát, ca, trótovska célica posóda za odkrívanje sátov, postópno prestávljanje ang.: comb cell sátov, premíčni sát, prestávljanje sátov, prestávljati nem.: Wabenzelle f. sáte, ravnálnik sátov, sát LR, sát polovíčne mére, sátna kaséta -e -e ž → izolátor sát s podáljšanimi célicami, slépi sát, trótovski sát, sátna létvica -e -e ž vsaka od letvic, ki sestav- viséči sát, visôki sát, vzrêja mátic ob rézih na sátih, lja satnik vzrêja mátic z razrezovánjem sáta v trakôve, vzrêjni ang.: frame bar sát, zaléženi sát prim.: pánjska úlica, satìč (1, nem.: rähmchenleiste f. 2), sátnica sátna osnôva -e -e ž nestrok. → sátnica ang.: comb sátne kléšče -ih kléšč ž mn. kleščam podob- nem.: Wabe f. no čebelarsko orodje, zlasti za vlečenje satov 2. tak skupek, zlasti s čebeljimi celicami iz panja S: čebelárske kléšče prim.: mátične ang.: honeybee comb kléšče nem.: bienenwabe f. ang.: frame puller 3. skupek celic, ki ga nekatere žuželke izde- nem.: Wabenzange f. lajo z ustnim aparatom sátnica -e ž voščena plošča, navadno z za- 14 sátnica s trótovskimi osnôvami snovanimi čebeljimi celicami, ki se vstavi v nem.: Futtertasche f. satnik in je podlaga za zgraditev satja S: ne- sátni plemenílnik -ega -a m → ênosátni ple- strok. mèdsténa, nestrok. sátna osnôva Gl: Me- menílnik hringova sátnica, trótovska sátnica, umétna sátnica satníšnica -e ž obrat z opremo za izdelovanje prim.: sát satnic iz čebeljega voska ang.: comb foundation ang.: beeswax processing plant nem.: mittelwand f. nem.: Wachsverarbeitungsanlage f. sátnica s trótovskimi osnôvami -e -- -- -- ž → satôvje -a s → sátje trótovska sátnica sát polovíčne mére -a -- -- m 1. sat v velikosti sátnik -a m navadno lesen okvir pravokotne polovice standardne mere za uporabo nava- oblike, kamor se vstavi satnica, da čebele dno v plemenilniku zgradijo satje S: nestrok. okvír, zastar. romìč, ang.: half-frame nestrok. sátni okvír Gl: AŽ-sátnik, dvótretjínski nem.: Halbrähmchen n. sátnik, Fárrarjev sátnik, gradílni sátnik, Hóffmanov 2. sat polovične naklade lr-panja, dadant- sátnik, Kírarjev sátnik, Langstrothova méra sátni- blattovega panja ka, Langstroth-Rootov sátnik, LR-sátnik, luknjáč za ang.: db-half-frame, lr-half-frame sátnike, merílni sátnik, nízki sátnik, nótranja méra nem.: db-Halbrähmchen n., lr-Halbrähm- sátnika, polovíčni Dádant-Bláttov sátnik, polovíčni chen n. LR-sátnik, sátnik AŽ, sátnik LR, sátnik visôke mére, sát s podáljšanimi célicami -a -- -- -- m sat, stojálo za zbíjanje sátnikov, svêtla méra sátnika, navadno v medišču, na katerem zlasti zaradi ušésce na sátniku, viséči sátnik, vzrêjni sátnik, večjega medsatnega razmika čebele ob dobri zažíčiti sátnik, zunánja méra sátnika, žíčiti sátnik paši dogradijo stene satnih celic prim.: sát ang.: deep-cell comb, extended-cell comb ang.: comb frame nem.: dickwabe f. nem.: rähmchen n. sédemsátar -ja m 1. strok. pog. → sédemsátni pánj 2. strok. pog. → sédemsátni AŽ-pánj sédemsátni AŽ-pánj -ega -a [ažé] m k: AŽ-7 aŽ-panj z 2 x 7 sati S: strok. pog. sédemsátar (2) prim.: desétsátni AŽ-pánj, devétsátni AŽ- pánj, dvanájstsátni AŽ-pánj, enájstsátni AŽ-pánj, tríetážni pánj (2) ang.: seven-frame aŽ-beehive nem.: sieben-rähmchen-aŽ-beute f. sédemsátni pánj -ega -a m panj s 7 sati v eni etaži S: strok. pog. sédemsátar (1) prim.: de- sétsátni pánj, devétsátni pánj, pétsátni pánj, štíri- sátni pánj, trísátni pánj ang.: seven-frame hive AŽ-satnik nem.: sieben-rähmchen-beute f. sedéti -ím nedov., v zvezi s čebelja družina, čebele sátnik AŽ -a -- [ažé] m ↔ AŽ-sátnik zadrževati se na satu in v njem gojiti zalego sátnik LR -a -- [elèr] m ↔ LR-sátnik S: posédati (2), zasédati prim.: podsédati sátnik visôke mére -a -- -- m najvišji od različ- ang.: to sit on combs no visokih satnikov, na primer pri kirarjevem nem.: auf Waben sitzen v. panju, lr-panju sedéti na ròj -ím -- -- nedov., v zvezi s čebele, ang.: deep frame čebelja družina ob zmanjšani nabiralni vnemi, nem.: Hochrähmchen n. zmanjšanem zaleganju matice zadrževati se v sátni okvír -ega -ja m nestrok. → sátnik panju in se pripravljati na rojenje sátni pitálnik -ega -a m pitalnik v širini enega ang.: to be in preparation for swarming ali več satnikov, ki se vloži navadno neposre- nem.: in schwarmvorbereitung sein v. dno ob čebelje gnezdo sêdmi zádkov obróček -ega -ega -čka m del ang.: frame feeder hitinastega oklepa na čebeljem zadku, ki je 148 sestávljeno okó gibljiv in ni trdno spojen s sosednjim šestim ang.: spermathecal duct obročkom S: zádnji zádkov obróček prim.: nem.: samenblasengang m. pŕvi zádkov obróček seménska vezíkula -e -e ž → seménski mehúr ang.: seventh abdominal segment seménska vodníca -e -e ž → semenovòd nem.: siebentes Hinterleibsegment m. seménska vréčka -e -e ž → seménska mošnjíca segmènt zádka -ênta -- m → zádkov obróček seménski mehúr -ega -ja m del trotovih spol- selékcija čebél -e -- ž izbor najboljših družin nih organov, v katerem dozorevajo semenči- glede na rasno čistost, donos medu, rojivost, ce, lat. vesicula seminalis S: seménska vezíku- mirnost, nadpovprečno živalnost za nadaljnje la, seménski mešíček razmnoževanje S: odbíra čebél ang.: seminal vesicle ang.: selective breeding nem.: samenblase f. nem.: züchterische auslese f. seménski mešíček -ega -čka m → seménski selekcíjska postája -e -e ž organizacijska eno- mehúr ta s čebelnjakom, stojiščem za odbiro matic, seménski mošnjíček -ega -čka m → seménska trotov mošnjíca ang.: selection station senzórična océna medú -e -e -- in senzórična nem.: selektionsstation f., Prüfstand m. océna méda -e -e -- ž ocena načrtnega vredno- selekcíjski índeks -ega -a m izračun, navadno tenja kakovosti vzorcev medu, zlasti njegove donosa medu, na podlagi merljivih gospodar- konsistence, barve, vonja, okusa določene vr- skih lastnosti družine za primerjavo z drugi- ste S: organoléptična océna medú mi družinami prim.: médna vrédnost ang.: sensory assessment of honey ang.: selection index nem.: sensorische bewertung der Honige f. nem.: selektionsindex m. senzórično ocenjevánje medú -ega -a -- in séme -éna s strok. pog. → trótovsko séme senzórično ocenjevánje méda -ega -a -- s na- seménčica -e ž spolna celica samcev, tudi tro- črtno vrednotenje kakovosti vzorcev medu tov, ki se združi z jajčecem, lat. spermium S: zlasti glede na konsistenco, barvo, vonj, okus spêrmij prim.: jájčece (1) določene vrste medu v skladu s pravilnikom ang.: sperm cell, spermatozoon o medu nem.: samenzelle f., spermie f. ang.: sensory assessment of honey semenovòd -óda m tanka cevka v telesu trota, nem.: sensorische bewertung der Honige f. po kateri se pomikajo semenčice, ki nastajajo senzórna dláčica -e -e ž → čutílna dláčica in zorijo v modih, lat. vas deferens S: semén- septikemíja -e ž nalezljiva bolezen hemolimfe ska vodníca prim.: jajcevòd odraslih čebel in ličink, ki jo povzroča zlasti ang.: seminal duct bakterija Pseudomonas apiseptica nem.: Hodenkanälchen n., samenleiter m., ang.: septicaemia samenschlauch m. nem.: sepsis f., septikämie f. seménska cévka -e -e ž vsaka od cevk v mo- sesálni aparát -ega -a m del ustnega aparata, dih samca žuželk, tudi trota, v kateri nastaja- s katerim čebela srka, sesa medičino, tekočo jo in zorijo semenčice, lat. testiola S: testíola mano, vodo prim.: jájčna cévka ang.: sucking apparatus ang.: testicular tubule, testiole nem.: saugapparat m. nem.: sammenschlauch m., testiole f. sestávljenec -nca m → narejênec seménska mošnjíca -e -e ž organ v zadku mati- sestávljeni sládkor -ega -órja m sladkor iz ce v obliki mehurčka, ki se na prahi napolni s dveh ali več med seboj povezanih molekul semeni več trotov, lat. spermatheca S: semén- enostavnih sladkorjev prim.: mónosaharíd, ska vréčka, seménski mošnjíček, spermatéka pólisaharíd, dísaharíd ang.: seminal sac, spermatheca ang.: compound sugar nem.: samentasche f. nem.: zusammengesetzter Zucker m. seménska odvódnica -e -e ž tanka cevka, ki sestávljeno okó -ega očésa s eno od dveh očes pri matici povezuje semensko mošnjico s žuželk, tudi čebel, iz več majhnih samostojnih skupnim jajcevodom in po kateri drsijo se- očesc, ki deluje kot celota S: mréžasto okó menčice v jajcevod, lat. ductus spermaticus ang.: compound eye 14 sêstra nem.: Fazettenauge n. dlakavim steblom in dišečimi bledorožnatimi sêstra -e ž matica ali čebela, ki je potomka iste cvetovi v kobulastih socvetjih, ki nudi čebelam matice in enega od trotov, ki so med seboj odlično medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. bratje Asclepias syriaca S: nestrok. pog. svílnica ang.: sister queen ang.: common milkweed nem.: schwester f. nem.: syrische seidenpflanze f. séverna gózdna čebéla -e -e -e ž → tèmna če- sistémik -a m 1. kemično sredstvo za zatiranje béla varoze, ki po zaužitju preide v hemolimfo če- séverna tèmna čebéla -e -e -e ž → tèmna če- bel in uniči varoje, ki se hranijo z njo 2. fito- béla farmacevtsko sredstvo, navadno insekticid, ki severnoáfriška čebéla -e -e ž medonosna če- pride v rastlino z namakanjem semen v njem bela podvrste Apis mellifera intermissa, raz- ali s škropljenjem po rastlini in škodljivo de- širjena vzdolž severnoafriške obale od tuni- luje na žuželke, tudi čebele, z zaužitjem teh zije do maroka, na jugu do pogorja atlas S: rastlin, njihovega cvetnega prahu, medičine púnska čebéla ang.: systemic ang.: tellian honey bee nem.: systembiozid n. nem.: Punische biene f., tellbiene nordafri- sítasta cév -e ceví ž nav. mn. žive cevaste celi- kas f. ce, po katerih se v rastlinah prevaja rastlinski sicilijánska čebéla -e -e ž → sicílska čebéla sok prim.: floém sicílska čebéla -e -e ž medonosna čebela pod- ang.: phloem companion cell vrste Apis mellifera siciliana (= A. m. sicula), nem.: Phloemgleitzelle f. ki živi na siciliji S: sicilijánska čebéla síva čebéla -e -e ž nav. mn. čebela sive barve, na ang.: sicilian honey bee primer kranjska čebela in kavkaška čebela nem.: sizilianische biene f. ang.: grey honey bee siníca -e ž nav. mn. majhne ptice pevke, nava- nem.: graue Honigbiene f. dno s črnim temenom in z rumenkastim ali síva vŕba -e -e ž vrba z ozkimi, dolgimi, na ro- umazano belim trebuhom, ki zlasti pozimi s bovih zavihanimi listi, rastoča na prodiščih kljuvanjem po pročeljih panjev izvabijo če- in obrežjih alpskih rek in potokov, ki nudi bele iz panja in se hranijo z njimi, lat. Parus čebelam zlasti obilno zgodnjepomladansko spp. pelodno pašo, lat. Salix eleagnos ang.: tit ang.: olive willow nem.: meise f. nem.: Gewöhnliche lavendel-Weide f. sipálnik -a m lesena, pločevinasta plošča z sívka -e ž 1. → kránjska čebéla 2. nestrok. pog. → nizkimi stranicami na treh straneh, ki se pri- práva sívka takne odprtemu skladovničnemu panju kot sívkovec -vca m strok. pog. → sívkov méd podaljšano dno za ometanje čebel s satov v sívkov méd -ega medú in -ega méda m med iz panj, stresanje rojev v panj, za prestrezanje medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih odpadlih mladic in matice pri pregledovanju sivke in jo predelajo z dodajanjem izločkov S: usipálnik, osipálnik Gl: lijákasti sipálnik, Stój- zlasti slinskih žlez S: strok. pog. sívkovec kovičev sipálnik ang.: lavender honey ang.: shaker funnel nem.: lavendelhonig m. nem.: abkehrtrichter m., siebkasten m. sívorjáva macêsnova lahnída -e -e -e ž → sírijska čebéla -e -e ž → sírska čebéla sívorjáva macêsnova ušíca sírska čebéla -e -e ž medonosna čebela podvr- sívorjáva macêsnova ušíca -e -e -e ž listna ste Apis mellifera syriaca, razširjena vzdolž ušica iz družine lachnidae, ki srka drevesni vzhodne obale sredozemskega morja, od si- sok iz sitastih cevi macesna in izloča mano, rije na severu do puščave negev na jugu S: lat. Cinara boerneri S: sívorjáva macêsnova palestínska čebéla, sírijska čebéla lahnída ang.: syrian honey bee ang.: larch bark-sucking aphid nem.: syrische biene f. nem.: Graubraune lärchenrindenlaus f. sírska svílnica -e -e ž sivkasta trajnica s po- sívozelêna lísasta lahnída -e -e -e ž strok. pog. končnim, nerazvejenim ali malo razvejenim → sívozelêna lísasta smrékova ušíca 150 sladkórno-beljakovínska pogáča sívozelêna lísasta smrékova ušíca -e -e -e visečimi sati s samo zgornjimi letvicami na -e ž listna ušica iz družine lachnidae, ki srka hladno stavbo, imenovan po konstruktorju i. drevesni sok iz sitastih cevi navadno gladke- sumperju S: Súmperjev pánj ga lubja dvo- ali triletnih vej smreke in izloča ang.: sumper beehive mano, lat. Cinara (= Cinaropsis) pruinosa S: nem.: sumper-beute f. strok. pog. sívozelêna lísasta lahnída skrájšana čebélja célica -e -e -e ž z ostrim ang.: spruce bark-sucking aphid rezilom prirezana čebelja celica z najmlajšo nem.: Graugrün gescheckte Fichtenrindenla- ličinko, navadno prenesena v starter, iz katere us f. čebele delavke zgradijo matičnik skísani méd -ega medú in -ega méda m med, ki ang.: punched cell zaradi previsoke vsebnosti vode in delovanja nem.: ausgeschnittene Zelle f. kvasovk zavre in zato izgubi svojo kakovost skŕčena zaléga -e -e ž zalega, ki nastane ob do- S: fermentírani méd bri paši, ko je zaradi obilice medu ali cvetne- ang.: fermented honey ga prahu v satih matici v plodišču omejeno nem.: gegärter Honig m. zaleganje skládanica pánjev -e -- ž → skládovnica pánjev ang.: restricted brood, honey bound brood- skladíščna posóda za méd -e -e -- -- ž iz pla- nest stike, primerne za hranjenje živil, ali iz ner- nem.: eingeschränkte brut f. javne kovine izdelana posoda s tesnilnim po- skŕčiti gnézdo -im -- dov. → zóžiti gnézdo (1) krovom za hrambo medu skúpni jajcevòd -ega -óda m cevast organ če- ang.: honey pail belje matice, v katerega se združita jajcevoda nem.: Honigeimer m. in po njem drsijo jajčeca iz obeh jajčnikov skládovnica pánjev -e -- tudi skladôvnica pá- ang.: common oviduct njev -e -- ž skupina panjev, zloženih vodorav- nem.: gemeinsamer eileiter m. no drug poleg drugega in navpično drug nad slabìč -íča m družina, ki ima v določenem let- drugim S: skládanica pánjev nem obdobju majhno število čebel in jo čebe- ang.: stack of beehives lar pridruži močni ali jo zaradi bolezni uniči nem.: beutenstapel m. prim.: oslabljêna čebélja družína skládovnični pánj -ega -a tudi skladôvnični pánj ang.: weak colony -ega -a m panj, ki ga je mogoče zlagati v skla- nem.: schwächling m. dovnice in se upravlja od zadaj S: paviljónski sladkórna pogáča -e -e ž krmilna pogača iz pánj prim.: lístovni pánj, nakládni pánj sladkornega testa, navadno v plastičnem ang.: stack beehive ovitku, za krmljenje čebel S: strok. pog. čebélja nem.: stapelbeute f. pogáča (1) sklépna spóna -e -e ž pločevinast pregibni te- ang.: candy čaj iz dveh kovinskih ploščic za odpiranje in nem.: Zuckerteig m. zapiranje lažjih lesenih odprtin, kot so pre- sladkórna raztopína -e -e ž raztopina sladkorja zračevalne lopute in brade pri aŽ-panju S: in vode v različnih razmerjih za krmljenje če- šarnír bel Gl: eléktrični mešálnik sladkórne raztopíne, ang.: hinge gósta sladkórna raztopína, invertírana sladkórna nem.: scharnier n. raztopína, medéno-sladkórna raztopína, mléčno- sklerít -a m negibljivi hitinski deli povrhnjice -sladkórna raztopína, rédka sladkórna raztopína, žuželk, tudi čebel, kot sta na hrbtni strani ter- sladkórno-medéna raztopína git in na trebušni sternit ang.: sugar syrup ang.: sclerite nem.: Zuckerlösung f. nem.: sklerit n. sladkórni méd -ega medú in -ega méda m → sklerotizácija -e ž otrditev hitinskega oklepa ponarejêni méd, umétni méd žuželk, tudi čebel, ko nastaja sklerotin sladkórni sírup -ega -a m gostejša raztopina ang.: sclerotization sladkorja in vode nem.: sklerotisation f. ang.: heavy sugar syrup skočidólski pánj -ega -a m nekdaj po zunanjo- nem.: Zuckersirup m. sti kranjiču podoben panj s premakljivimi sladkórno-beljakovínska pogáča -e -e ž slad- 151 sladkórno-beljakovínsko testó korno-beljakovinsko testo v obliki plošče, ličinke se hranijo z mrtvimi čebelami, lat. navadno v plastičnem ovitku, za krmljenje dermastidae čebel ang.: carpet beetle ang.: sugar candy with protein supplement, nem.: speckkäfer m. sugar-protein candy slaščičárski méd -ega medú in -ega méda m → nem.: Zucker-eiweiß-Futterteig* m. pékovski méd sladkórno-beljakovínsko testó -ega -á s zmes sléč -a m nav. mn. grmičaste listopadne ali zim- mletega sladkorja, sladkornega sirupa in cvet- zelene rastline, navadno z usnjatimi listi in nega prahu za krmljenje čebel rdečimi ali rumenimi cvetovi v socvetjih, ki ang.: sugar candy with protein supplement, nudijo čebelam dobro medičinsko in pelodno sugar-protein candy pašo, lat. Rhododendron spp. S: rododéndron nem.: eiweißhaltiger Zuckerteig* m. ang.: azalea, rhododendron sladkórno-medéna pogáča -e -e ž zmes mle- nem.: alpenrose f. tega sladkorja in tekočega medu v obliki plo- sledílka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla sle- šče, navadno v plastičnem ovitku, za krmlje- dílka nje čebel S: medéno-sladkórna pogáča, médno- slédna žléza -e -e ž nav. mn. → stopálna žléza -sladkórna pogáča, strok. pog. čebélja pogáča (2) slédni feromón -ega -a m → feromón stopálne ang.: sugar candy with honey supplement, su- žléze gar-honey candy slépa čebélja zaléga -e -e -e ž zaležena gluha nem.: honighaltiger Futterteig* m., Zucker- čebelja jajčeca -Honig-Futterteig m., Zucker-Honig Futterte- ang.: addled brood ig* m. nem.: taube brut f. sladkórno-medéna raztopína -e -e ž raztopina slépi sát -ega -a m → ločílna dèska medu, kristalnega sladkorja in vode v različ- slépo čebélje jájčece -ega -ega -a s → glúho nih razmerjih za krmljenje čebel S: medéno- čebélje jájčece -sladkórna raztopína, médno-sladkórna raztopína sléz -a m nestrok. pog. → navádni sléz ang.: sugar-honey syrup slezénovec -vca m nav. mn. zelnate rastline z nem.: Zucker-Honig-lösung f. razvejenim, pri tleh olesenelim dlakavim ste- sladkórno-medéno testó -ega -á s zmes mle- blom in posamičnimi modrikastordečimi ve- tega sladkorja in tekočega medu za krmljenje likimi cvetovi z rdečkastimi vzdolžnimi pro- čebel S: medéno-sladkórno testó, médno-sladkór- gami, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in no testó skromno pelodno pašo, lat. Malva spp. ang.: sugar-honey candy ang.: mallow nem.: honighaltiger Zuckerteig* m., Zucker- nem.: malve f. -Honigteig* m. slínina nóžnica -e -e ž kanalček vzdolž bodal- sladkórno testó -ega -á s zmes mletega slad- ca pri listni ušici, skozi katerega izloča slino, korja in sladkornega sirupa za krmljenje če- ko prodira v rastlinsko tkivo bel ang.: salivary channel ang.: sugar candy nem.: speichelscheide f. nem.: Zuckerteig m. slínska žléza -e -e ž nav. mn. žleza, ki se pri če- sládni sládkor -ega -órja m disaharid iz dveh beli delavki razvije iz predilne žleze v glavi in molekul glukoze, tudi sestavina medu, na- oprsju, njen izloček razgradi saharozo in maže stajajoč pri encimski razgradnji škrobov S: ustni aparat zlasti pri gradnji satja, lat. glan- maltóza dula salivaris S: faringeálna žléza, žléza slínavka, ang.: malt sugar pŕsna slínska žléza, pŕsna žléza, pŕsna slínavka nem.: maltose f. ang.: salivary gland slámarica -e ž iz slame narejena blazina za to- nem.: speicheldrüse f. plotno izolacijo plodišča, zlasti v aŽ-panju slíva -e ž sadno drevo z belimi cvetovi in po- pozimi dolgastimi modrimi koščičastimi plodovi, ki ang.: straw blanket nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelo- nem.: strohpolster n. dno pašo, lat. Prunus domestica slanínar -ja m nav. mn. majhni hrošči, katerih ang.: wild plum 152 sónčnična čebélja páša nem.: Zwetschge m. ang.: mortality of honeybee colonies slovénski čebelnják -ega -a m navadno lesena nem.: sterblichkeit von bienenvölkern f. zgradba za čebelje panje, dvignjena od tal, smrtoglávec -vca m nočni metulj s svetlimi zlasti pravokotnega tlorisa, z nesimetrično lisami v obliki mrtvaške glave na hrbtnem dvokapno streho, ki ima spredaj velik na- delu oprsja, ki vletava v panje in se hrani z pušč, z navadno barvanimi panjskimi pročelji medom, lat. Acherontia atropos S: metúlj smr- in veliko spodnjo naletno desko, značilna za toglávec slovenijo ang.: death head hawk moth ang.: slovenian beehouse nem.: totenkopfschwärmer m. nem.: slowenisches bienenhaus n. smukálnik -a m → osmukálnik slovénski méd -ega medú in -ega méda m med, smúkanje obnóžine -a -- in smúkanje obnožíne pridelan na območju slovenije -a -- s odstranjevanje grudic cvetnega prahu s ang.: slovenian honey koškov zadnjega para nog med prehajanjem nem.: slowenischer Honig m. čebel v panj skozi odprtine osmukalne plo- slušálo za pánje -a -- -- s naprava v obliki cevi šče ali lesene palice s ploščico, ki se prisloni k ang.: pollen trapping ušesu, za poslušanje zvokov v panju nem.: Pollenabstreifen n. ang.: listening device for beehives smúkati -am nedov., žarg. → osmukávati nem.: Hörhilfe für bienenstöcke* f. snažílka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla či- slúzna žléza -e -e ž žleza v zadku trota, ki iz- stílka loča belo snov, ki se po oprašitvi matice na sociálni želódček -ega -čka m nestrok. → mé- zraku strdi, lat. glandula mucosa S: mukózna dna gôlša žléza sociálno živéča čebéla -- -e -e ž nav. mn. → ang.: mucous gland drúžbena čebéla nem.: schleimdrüse f. sofóra -e ž nestrok. pog. → japónska sofóra smrdljíva gnilôba -e -e ž → lážna gnilôba sójina móka -e -e ž nekdaj sipka prašnata snov smréka -e ž nestrok. pog. → navádna smréka iz zmletih sojinih zrn, ki se je razmaščena smrékova čebélja páša -e -e -e ž manina paša uporabljala kot nadomestek cvetnega prahu na smreki ang.: soya flower, soya meal ang.: spruce honeydew flow, spruce honey- nem.: sojamehl m. dew forage solitárna čebéla -e -e ž nav. mn. → čebéla sa- nem.: Fichtentracht f. motárka smrékova mána -e -e ž sladek izloček različnih sónčnica -e ž nestrok. pog. → navádna sónčnica vrst smrekovih ušic, kaparjev, ki vsrkajo rast- sónčnična čebélja páša -e -e -e ž paša na cve- linski sok iz sitastih cevi smreke in ga delno tovih sončnice predelajo ang.: sunflower nectar flow ang.: spruce honeydew nem.: sonnenblumentracht f. nem.: Fichtenhonigtau m. smrékovec -vca m strok. pog. → smrékov méd smrékov kápar -ega -ja m 1. strok. pog. → máli smrékov kápar 2. strok. pog. → véliki smrékov kápar smrékov méd -ega medú in -ega méda m med iz mane, ki jo čebele naberejo na smreki in pre- delajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. smrékovec ang.: spruce honey nem.: Fichtenhonig m. smŕtnost čebéljih družín -i -- -- ž število od- mrlih družin v primerjavi s skupnim številom v določenem obdobju, navadno po prezimo- vanju Sončni topilnik 153 sónčnični méd sónčnični méd -ega medú in -ega méda m med ang.: bottom brood chamber, lower brood iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih chamber sončnic in predelajo z dodajanjem izločkov nem.: unterer brutraum m. zlasti slinskih žlez spódnje žrêlo -ega -a s žrelo na spodnjem robu ang.: sunflower honey pročelja panja, navadno odprto celo leto nem.: sonnenblumenhonig m. ang.: bottom entrance, lower entrance prim.: sónčni topílnik -ega -a m priprava za taljenje zgórnje žrêlo čebeljega voska iz satja s pomočjo sončne nem.: unteres Flugloch n. toplote spodrézati mátičnike -réžem -- dov. gl. izpodré- ang.: solar wax extractor, solar wax melter zati mátičnike nem.: sonnenwachsschmelzer m. spodrézati sát -réžem -- dov. gl. izpodrézati sát sórtni méd -ega medú in -ega méda m med iz spodrezoválnik -a m kovinsko orodje na dalj- medičine ali mane, ki jo čebele naberejo na- šem ročaju z rezilom za izpodrezovanje, od- vadno na eni vrsti medeče rastline in predela- stranjevanje na strop pritrjenih satov, vošče- jo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez nih prizidkov ali delov satov v panju ang.: graded honey, monofloral honey, single ang.: comb knife flower honey nem.: Wabenmesser n. nem.: sortenhonig m. spenjálni obróč -ega -a m okrogla kovinska priprava, navadno iz pocinkane pločevine, z napenjalnikom za pritrditev pokrova na po- sodo za med ang.: container strain-hoop spôlna dvólíčnost -e -i ž → spôlni dimorfízem nem.: spannring für behälter m. spôlna tróba -e -e ž → trótovsko spolovílo spermatéka -e ž → seménska mošnjíca spôlna žléza -e -e ž nav. mn. del spolnega orga- spêrmij -a m → seménčica na, v katerem nastajajo spolne celice, pri ma- spiroplazmóza -e ž bolezen zlasti mladih čebel tici in čebeli delavki jajčnika, pri trotu moda z motnjami v gibanju in nezmožnostjo letenja, ang.: sex gland ki jo povzročajo prokarioti Spiroplasma spp. nem.: Geschlechtsdrüse f. ang.: spiroplasmosis spôlni alél -ega -a m alel, ki pri žuželkah dolo- nem.: spiroplasmose f. ča spol osebka spódnja bráda -e -e ž deščica pred spodnjim ang.: sex allele žrelom panja, zlasti za lažje vletavanje čebel nem.: Geschlechtsallel n. prim.: zgórnja bráda spôlni dimorfízem -ega -zma m izoblikovanost ang.: lower alighting board rastlinskega, živalskega organizma, tudi če- nem.: unteres anflugbrett n. beljega, pri kateri se spola med seboj ločita spódnja čeljúst -e -i ž nav. mn. → srédnja če- po zunanjosti S: spôlna dvólíčnost ljúst ang.: sex dimorphism spódnja nakláda -e -e ž naklada, postavljena nem.: Geschlechtsdimorphismus m. na podnico dvo- ali večnakladnega panja spomladánska résa -e -e ž nizka grmičasta prim.: zgórnja nakláda rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi ang.: bottom box cvetovi v enostranskih grozdastih socvetjih, nem.: untere Zarge f. ki nudi čebelam zgodaj spomladi zelo dobro spódnja ústna -e -e ž nav. mn. zrasli del ustne- medičinsko in pelodno pašo, lat. Erica car- ga aparata na čebelji glavi, ki ga sestavljata nea S: pomladánska résa, strok. pog. résa (1), ne- obradek in podbradek, lat. labium S: ústnica, strok. pog. résje (1), nestrok. pog. vrésje (1) zádnja čeljúst prim.: zgórnja ústna ang.: winter-flowering heath, winter-heath ang.: labium, lower lip nem.: Frühlingsheide f., schneeheide f. nem.: labium n., Unterlippe f. spomladánski čistílni izlèt -ega -ega -éta m → spódnje plodíšče -ega -a s spodnji del večod- čistílni izlèt delčnega panja, v katerem zalega ena od na- spomladánski méd -ega medú in -ega méda m vadno dveh matic prim.: zgórnje plodíšče med iz medičine ali mane, ki jo čebele nabere- 154 srédnje črevó jo na spomladi medečih rastlinah in predelajo bradi panja po vrnitvi z orientacijskega izleta, z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez po prvem spomladanskem izletu S: izprašíti se ang.: spring honey prim.: prašíti se (1) nem.: Frühlingshonig m. ang.: to stop fanning spomladánski razvòj -ega -ôja m razvoj družine nem.: aufhören zu sterzeln v. spomladi od začetka zaleganja matice do iz- sprédnja čeljúst -e -i ž parni del ustnega apara- leženja mladih čebel ob prinosu medičine in ta z izvodilom čeljustne žleze na obeh straneh cvetnega rahu v panj ustne odprtine za hranjenje, oprijemanje tuj- ang. : spring built-up kov, grizenje pokrovcev zalege ob izleženju, nem.: Frühlingsentwicklung f. gradnjo satja, lat. mandibula S: mandíbula spomladánsko izpodrezovánje -ega -a in spo- ang.: mandible mladánsko spodrezovánje -ega -a s odstranje- nem.: oberkiefer m. vanje satja z medom v panju z nepremičnim sprédnja pánjska končníca -e -e -e ž sprednji, satjem z nožem spomladi ob obilnejši paši navadno snemljivi leseni del panja, zlasti kra- zaradi pridobitve medu, voska, preprečeva- njiča S: čêlnica prim.: zádnja pánjska končníca nja rojilnega razpoloženja ang.: front beehive panel ang.: spring cutting out nem.: bienenstockstirnbrett n. nem.: Frühlingsausschneiden n. sprédnje čebélje krílo -ega -ega -a s nav. mn. spomladánsko kŕmljenje -ega -a s krmljenje eno od čebeljih kril sprednjega para, večje družine spomladi, navadno ob pomanjkanju od krila zadnjega para prim.: zádnje čebélje hrane krílo ang.: spring feeding ang.: fore wing of the honeybee nem.: Frühlingsfütterung f. nem.: vorderflügel der Honigbiene m. spomladánsko spodrezovánje -ega -a s gl. sprédnje črevó -ega -ésa s → prédnje črevó spomladánsko izpodrezovánje sprédnji pár čebéljih kríl -ega -a -- -- m → pŕvi spomladánsko stojíšče -ega -a s prostor za pár čebéljih kríl namestitev panjev ob spomladanski paši sprédnji pár čebéljih nóg -ega -a -- -- m → pŕvi ang.: spring apiary site pár čebéljih nóg nem.: Frühlingsstand m. spremljeválka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla sprašêna mática -e -e ž čebelja matica po spremljeválka (1) oprašitvi ali umetni osemenitvi S: oprašêna sráčica -e ž → bréstovolístni oslàd mática, obhójena mática, oplemenjêna mática, ne- srájčka -e ž ostanek zapredka, levitev in iztreb- strok. oplojêna mática kov ličink, ki po izleženju čebele delavke, ang.: mated queen matice, trota ostane v celici sata nem.: begattete königin f. ang.: pupal shell sprašênost -i ž stanje matice po spolni zdru- nem.: Puppenhäuschen n., Puppenhemd n. žitvi s troti in vnosu njihovega semena v no- srebŕna lípa -e -e ž visoko drevo s košato kro- žnico in jajcevode ali po umetni osemenitvi šnjo s srebrnkastosivimi srčastimi listi in di- prim.: oprašítev šečimi bledorumenimi cvetovi v ščitastih so- ang.: being mated cvetjih, ki nudi čebelam odlično medičinsko nem.: begattetsein n. in dobro pelodno pašo, lat. Tilia tomentosa sprašíti se -ím se dov., nav. 3. os. 1. v zvezi z ang.: silver lime, silver linden matica spolno se združiti med paritvenim iz-nem.: silber-linde f., Ungarische linde f. letom, pri čemer troti vnesejo seme v nožnico srédnja čeljúst -e -i ž nav. mn. parni del ustnega in jajcevode matice S: oprašíti se (2), oplemeníti aparata čebel, ki je del čebeljega rilčka in ima se prim.: opraševáti se (2), oprašíti (2), prašíti deblo, stožer, kosir, lat. maxilla S: maksíla, se (2) spódnja čeljúst ang.: to mate ang.: maxilla nem.: begattet werden v. nem.: maxille f., mittelkiefer m. 2. v zvezi s čebele, čebele delavke prenehati srédnje črevó -ega -ésa s del prebavne cevi utripati s krili ob močno dvignjenih zadkih nekaterih žuželk, tudi čebel, ki se začne z za- in izločanju feromonov iz nasonove žleze na klopnico, v katerem se s pomočjo izločenih 155 srednjerúska čebéla prebavnih sokov prebavi hrana, lat. ventricu- ang.: old queen lus S: želódec nem.: alte königin f. ang.: stomach, ventriculus 2. oprašena matica, ki z rojem zapusti panj S: nem.: mitteldarm m., ventriculus m. stárka srednjerúska čebéla -e -e ž medonosna čebe- ang.: old queen la podvrste Apis mellifera artemisia (= A. m. nem.: altkönigin f. acervorum), razširjena v osrednjih ruskih ste- stára zaléga -e -e ž → pokríta zaléga pah S: júžna stépska čebéla, rúska stépska čebéla stárka -e ž → stára mática (2) ang.: Ukrainian honey bee stárter -ja m 1. zelo močna brezmatična druži- nem.: Ukrainische biene f. na brez odkrite zalege za sprejem vzrejnega srédnji Kírarjev pánj -ega -ega -a in srédnji gradiva, ko so matične ličinke v njem oskr- kírarjev pánj -ega -ega -a m skladovnični panj bovane vsaj pol dneva in se nato prestavijo v brez matične rešetke, s plodiščem na toplo rednik prim.: mátičar, redník stavbo z do 13 visečimi sati zunanje mere 385 ang.: starter bee colony mm x 330 mm in z 2 mediščnima kasetama nem.: Pflegevolk n. s po 7 satov na hladno stavbo, zunanje mere 2. narejenec z veliko čebelami krmilkami, z do- mediščnih satnikov z globokimi celicami na danim obnožinskim satom in s satom z nepokri- aluminijasti plošči so 393 mm x 145 mm x tim medom ali s hrano napolnjenim pitalnikom 144 mm, imenovan po konstruktorju Francu ang.: nucleus colony kirarju, priredil Franc Zarnec prim.: máli nem.: ableger m. Kírarjev pánj, véliki Kírarjev pánj stêgno -a s tretji člen čebelje noge, lat. femur ang.: middle size kirar beehive ang.: femur, thigh nem.: mittelgroße kirar-beute f. nem.: schenkel m. srédnji pár čebéljih nóg -ega -a -- -- m → drúgi sternít -a m → trebúšni okròv pár čebéljih nóg stígma -e ž → dihálnica sredopŕsje -a s del oprsja čebele, ki nosi prvi stiskálnica za čebélji vósek -e -- -- -- ž pripra- par kril in drugi par nog, z membrano pove- va za iztiskanje čebeljega voska iz predhodno zan s predprsjem in z zaprsjem, lat. mesotho- v vodi prekuhanega satja ob hkratnem loče- rax prim.: predpŕsje, zapŕsje, opŕsje, pripŕsje vanju voska od preostalih sestavin satja ang.: mesothorax ang.: wax press nem.: mesothorax m., mittelbrustring m. nem.: Wachspresse f. srpjè -à s → mêhki osát stiskálnica za sátnice -e -- -- ž naprava za iz- sršèn -éna m velika, osi podobna žuželka z rja- delavo satnic iz staljenega čebeljega voska vordečimi progami na glavi in oprsju, ki svo- s pomočjo kalupa z odtisnjenimi zasnovami je ličinke hrani s čebelami, lat. Vespa crabro čebeljih celic ang.: hornet ang.: comb press nem.: Hornisse f. nem.: Wabenpresse f. stacionárni čebelnják -ega -a m → stálni čebel- stiskálni sklèp -ega sklépa m del tretjega para nják čebeljih nog za stiskanje cvetnega prahu v stálni čebelnják -ega -a m čebelnjak za čebe- grudice S: préša cvétnega prahú prim.: golén- larjenje samo na določenem mestu S: stacio- sko-stopálni sklèp nárni čebelnják ang.: pollen press ang.: permanently-placed apiary nem.: Pollenschieber m. nem.: ortsfester bienenstand m. stískani méd -ega medú in -ega méda m med, stándardna nakláda -e -e ž naklada za določen pridobljen iz satja s stiskanjem S: iztísnjeni méd, tip nakladnega panja, pri lr-panju z 10 vise- strok. pog. préšani méd, strok. pog. préšanec čimi satniki na hladno stavbo zunanje mere ang.: pressed honey 450 mm x 232 mm nem.: Presshonig m. ang.: standard beehive box stoják -a m nekdaj → kláda nem.: standardzarge f. stojálo za zbíjanje sátnikov -a -- -- -- s lesena stára mática -e -e ž 1. čebelja matica, ki zalega priprava za vpetje letvic satnika in zbijanje tri ali več let teh z žeblji 156 straníca pánja Stojišče z nakladnimi panji ang.: frame-building rack ang.: stojkovič shaker box nem.: rämchenbau-ständer m. nem.: stojkovič-abkehrtrichter m. stojéči pánj -ega -a m nekdaj → kláda stopálce -a s zadnji členek za stopalom čebelje stojíšče -a s prostor za namestitev panjev za noge s krempeljcema, med katerima je opri- eno pašo ali za daljše obdobje S: nestrok. pog. jemalna blazinica, lat. praetarsus prim.: sto- čebelnják (2) Gl: spomladánsko stojíšče, táblica pálo za stojíšče, zímsko stojíšče ang.: praetarsus ang.: apiary, bee yard nem.: Praetarsus m. nem.: bienenstand m., stand m. stopálna žléza -e -e ž nav. mn. žleza v zadnjem stojíščno čebelárjenje -ega -a s čebelarjenje z stopalnem členku čebele delavke, matice in nameščanjem zlasti nakladnih panjev na iz- trota, ki izloča feromon stopalne žleze S: tar- branih stojiščih zálna žléza, slédna žléza, Árnhartova žléza ang.: keeping bees in bee yards ang.: tarsal gland nem.: standbienenzucht f. nem.: tarsaldrüse f. Stójkovičev sipálnik -ega -a in stójkovičev sipál- stopálni člének -ega -nka m eden od petih de- nik -ega -a m pločevinasta, na vrhu pravokotno lov stopala čebelje noge oblikovana lijakasta priprava za ometanje ang.: tarsal segment čebel v panj, navadno z medenih satov, ki se nem.: Fußglied n., tarsalsegment n. prilega odprtini pod spodnjim okencem aŽ- stopálni feromón -ega -a m → feromón stopálne panja, imenovan po konstruktorju stojkoviču žléze stopálo -a s spodnji del čebelje noge iz petih členkov, od katerih je prvi večji, trije manjši, na petega se veže stopalce prim.: stopálce ang.: foot, tarsus nem.: Fuß m., tarsus m. stožér -a m parni zgornji del spodnje čeljusti pri čebeljem rilčku, lat. cardo ang.: cardo nem.: angel f. straníca pánja -e -e ž vsaka od sten oboda panja S: pánjeva straníca prim.: dnò pánja, pánjska končníca (1), pódnica pánja, stréha pánja, stròp pánja ang.: side wall of a beehive nem.: beutenseite f., seitenwand f. 15 stražárka stražárka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla stra- nem.: innendeckel m. žárka strúp -a m strok. pog. → čebélji strúp (1, 2) stŕd strdí ž zastar. → méd strúpna vréčka -e -e ž → strúpni mešíček stréha pánja -e -- ž zgornji del nakladnega pa- strúpna žléza -e -e ž žleza ob želu čebele de- nja nad notranjim pokrovom, ki varuje panj lavke in matice, ki izloča čebelji strup S: žléza pred neugodnimi vremenskimi razmerami S: strúpnica, vélika strúpnica, nestrok. pog. strúpnica pokròv pánja prim.: stròp pánja, straníca pánja, (2) pánjska končníca (1), dnò pánja, pódnica pánja ang.: acid gland ang.: outer cover of a beehive nem.: Giftdrüse f. nem.: aussendeckel m. strúpni aparát -ega -a m → žêlni aparát (1, 2) stresajóča čebéla -e -e ž čebela plesalka, ki strúpnica -e ž 1. nestrok. pog. → mála strúpnica se premika na satu, pobrenčava, potresava v 2. nestrok. pog. → strúpna žléza 3. nestrok. pog. hrbtno-trebušni smeri, zlasti z zadkom, med → alkálna strúpnica tem občasno s čeljustmi pograbi in stresa strúpni kanál -ega -a m kanal v notranjosti drugo čebelo delavko, matico in drugim če- bodalca, ki vodi iz strupnega mešička, in po belam sporoča informacije o paši njem čebela delavka, matica izbrizga strup v ang.: fanning bee tkivo S: žêlni kanál nem.: sterzelnde biene f. ang.: poison duct stresajóči plés -ega -a m premikanje čebele, nem.: Giftkanal m. zlasti na satu, pri čemer pobrenčava, potre- strúpni mehúrček -ega -čka m → strúpni me- sava zlasti z zadkom v hrbtno-trebušni smeri, šíček med tem občasno s čeljustmi pograbi in stresa strúpni mešíček -ega -čka m organ želnega drugo čebelo delavko, matico in drugim če- aparata v obliki mehurčka, v katerem čebela belam sporoča informacije o paši S: tresorépi delavka, matica hrani strup S: strúpni mehúr- plés prim.: króžni plés, osmíčenje, zibajóči plés ček, strúpna vréčka ang.: tremble dance, waggle dance ang.: poison sack nem.: schwänzeltanz m., Wackeltanz m., Zit- nem.: Giftblase f. tertanz m. sublimácija -e ž 1. spreminjanje snovi iz trdne- strgálo -a s čebelarsko orodje za odstranjeva- ga stanja v plinasto in obratno 2. tak pojav nje voščenih prizidkov zlasti s površin v no- ob uplinjanju oksalne kisline med zatiranjem tranjosti panjev varoze ang.: frame scraper, hive scraper ang.: sublimation nem.: Wabenheber m. nem.: sublimation f. strígalica -e ž nestrok. pog. → navádna strígalica sublimátor -ja m priprava, navadno z električ- stríženje kríl -a -- s → prirezovánje čebéljih kríl nim grelcem, za uplinjanje oksalne kisline stŕjeni méd -ega medú in -ega méda m → kri- med zatiranjem varoze stalizírani méd ang.: sublimator, sublimer strjevánje medú -a -- in strjevánje méda -a -- s nem.: sublimator m. → kristalizácija medú súhe čebéle -ih čebél ž mn. ometene čebele, stŕnjena zaléga -e -e ž zalega v zaleženih celi- navadno mlade iz medišč, za sestavljanje cah brez vmesnih praznih celic ometencev, paketnih čebel ali za krepitev ang.: uniform brood pattern drugih družin nem.: geschlossen angelegte brut* f. ang.: shaken bees stŕnjenost zalége -i -- ž stanje zalege, kadar nem.: eingeschlagene bienen f. pl. med zaleženimi celicami ni praznih celic súho kŕmljenje -ega -a s krmljenje čebel s kr- ang.: uniformity of brood pattern milnimi pogačami, suhim ali ovlaženim slad- nem.: brutkontinuierlichkeit* f., geschlosse- korjem ne anlage der brut* f. ang.: dry feeding stròp pánja strôpa -- m zgornji notranji del pa- nem.: trockenfütterung f. nja prim.: stréha pánja, straníca pánja, pánjska súmatrska čebéla -e -e ž vzhodna čebela pod- končníca (1), pódnica pánja, dnò pánja vrste Apis cerana johni, omejena na otok su- ang.: inner cover matra 158 škropíti čebéle ang.: sumatra honey bee in navadno belimi cvetovi v jajčastih glavi- nem.: sumatra-biene f. častih socvetjih na koncu stebla in stranskih Súmperjev pánj -ega -a in súmperjev pánj -ega poganjkov, ki nudijo čebelam dobro medičin- -a m → skočidólski pánj sko in zelo dobro pelodno pašo, lat. Dipsacus súndska čebéla -e -e ž → rdéča čebéla spp. súperorganízem -zma m žarg. žuželke, na pri- ang.: teasels mer čebele skupaj z matico in poleti s troti, ki nem.: karde f. so samo v skupnosti sposobne preživetja ščetínasta jávorjeva ušíca -e -e -e ž → jávorje- ang.: superorganism va ščetínasta ušíca nem.: superorganismus n. ščetínasta ušíca -e -e ž nav. mn. ušice iz dru- súpersêstra -e ž matica ali čebela, ki je potom- žine Chaitophoridae, ki srkajo sok iz sitastih ka iste matice in istega trota cevi rastlin in izločajo mano ang.: super sister ang.: bristled aphid nem.: superschwester f. nem.: borstenlaus f. sušílec cvétnega prahú -lca -- -- m → sušílnik ščítna ušíca -e -e ž nav. mn. → kápar cvétnega prahú šesterostrána célica -e -e ž čebelja ali trotov- sušílnik cvétnega prahú -a -- -- m omarica s ska celica, po obliki podobna pokončni pra- predali, ki imajo mrežasto dno, za odstranje- vilni šesterostrani prizmi vanje vlage iz cvetnega prahu z ventilatorjem ang.: hexagonal cell in grelcem S: sušílec cvétnega prahú nem.: sechseckige Zelle f. ang.: pollen drying chamber šetrájev méd -ega medú in -ega méda m med iz nem.: Pollentrockner m. medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih svátbeni polèt -ega -éta m → parítveni polèt kraškega šetraja in predelajo z dodajanjem svátbeno známenje -ega -a s odtrgana trotova izločkov zlasti slinskih žlez S: žêpkov méd, čebulica s strjeno sluzjo na matičinem zad- strok. pog. žêpkovec ku po spolni združitvi trota in matice, ki jo ang.: savory honey čebele delavke po njeni vrnitvi s paritvenega nem.: bohnenkrauthonig m. izleta odstranijo šíbka čebélja družína -e -e -e ž družina, ki ima ang.: mating sign v določenem letnem obdobju podpovprečno nem.: begattungszeichen n. število čebel svátovski polèt -ega -éta m → parítveni izlèt ang.: weak bee colony svêtla méra sátnika -e -e -- ž notranja mera nem.: schwaches bienenvolk n. višine in širine satnika šílo -a s čebelarsko orodje iz dolge čvrste igle z ang.: inner dimension of the frame lesenim ročajem za delanje lukenj ob žičenju nem.: innenmaß des rähmchen n. satnikov svêtli méd -ega medú in -ega méda m med, zla- ang.: pricking awl sti iz medičine, navadno svetle barve, odvi- nem.: Pfriem m. sne od vsebnosti mineralov v njem, na primer šípek -pka m nestrok. pog. → navádni šípek akacijev med šíriti gnézdo -im -- nedov. 1. v zvezi z matica ang.: clear honey povečevati obseg zaleganja spomladi zaradi nem.: klarer Honig m. večjega prinosa medičine in cvetnega prahu svílnica -e ž nestrok. pog. → sírska svílnica v panj prim.: zóžiti gnézdo ang.: to spread the brood nest nem.: brutnest erweitern v. 2. opravljati čebelarska opravila, s katerimi Š se matici omogoči večji obseg zaleganja ang.: to expand the broodnest nem.: brutnest erweitern v. šarnír -ja m → sklépna spóna škropíti čebéle -ím -- nedov. z drobnimi vo- ščét ščetí ž → pêta čebélje nôge dnimi kapljicami narahlo močiti in usmerjati ščetíca -e ž nav. mn. zelnate rastline s pokonč- zlasti čebele v roju, da se umestijo na primer- nim bodičastim, zgoraj razvejenim steblom no mesto za ogrebanje 15 škržátja čebélja páša ang.: to spray bees štírisátar -ja m strok. pog. → štírisátni pánj nem.: bienen abspritzen v. štírisátni pánj -ega -a m panj s štirimi sati v eni škržátja čebélja páša -e -e -e ž paša na mani, etaži S: strok. pog. štírisátar prim.: desétsátni ki jo izločajo medeči škržati pánj, devétsátni pánj, pétsátni pánj, sédemsátni ang.: cicada honeydew flow, cicada honey- pánj, trísátni pánj dew forage ang.: four-frame beehive nem.: Zikadentracht f. nem.: kasten mit vier Waben m. škržátova mána -e -e ž sladek izloček medečih štírisátni plemenílnik -ega -a m plemenilnik s škržatov, ki iz sitastih cevi nekaterih rastlin štirimi sati S: zastar. štírisátni prašílnik vsrkajo rastlinski sok in ga delno predelajo ang.: four frame mating hive ang.: honeydew from cicada nem.: vier-Waben begattungskästchen n. nem.: Zikadenhonigtau n. štírisátni prašílnik -ega -a m zastar. → štírisátni škržátov méd -ega medú in -ega méda m med plemenílnik iz mane, ki jo čebele naberejo navadno na ze- štírisátno točílo -ega -a s točilo za hkratno lenih delih rastlin, na katerih je povzročitelj točenje medu iz štirih satov prim.: trísátno izločanja mane medeči škržat, in jo predelajo točílo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: ang.: four-frame extractor furlánski méd nem.: vier-Waben-Honigschleuder f. ang.: cicada honey štrcálna cévka -e -e ž del spolovila trota, po nem.: Zikadenhonig m. katerem izbrizga seme, lat. ductus ejaculato- šólski čebelnják -ega -a m šoli pripadajoč če- rius S: iztóčna cévka belnjak za praktično usposabljanje učencev, ang.: ejaculatory duct navadno članov čebelarskega krožka nem.: ausspritzungskanal m. ang.: demonstration apiary šuméti -ím nedov., v zvezi s čebele povzročati nem.: lehrbienenhaus n. zvoke z utripanjem kril, navadno ob izgu- šóltska čebéla -e -e ž krajevni različek kranj- bi matice, rojenju, zračenju panja, prašenju ske čebele, ki živi na otoku šolta prim.: brenčáti, jókati ang.: šolta Carniolan honey bee ecotype ang.: to roar nem.: šolta-ekotyp der Carnica-biene m. nem.: brummen (insekten) v., surren (insek- špájka -e ž nav. mn. rastline s pokončnim, pri ten) v. vrhu razvejenim steblom in drobnimi beli- mi ali svetlorožnatimi cvetovi v socvetjih na koncu stebla in stranskih poganjkov, ki nu- dijo čebelam dobro medičinsko in skromno T pelodno pašo, lat. Valeriana spp. ang.: valerian nem.: arznei-baldrian m. táblica za čebelnják -e -- -- ž → regístrska špekulatívno kŕmljenje -ega -a s zastar. → dra- oznáka čebelnjáka žílno kŕmljenje (1, 2) táblica za stojíšče -e -- -- ž tablica predpisane špekulatívno pítanje -ega -a s → dražílno kŕmlje- velikosti za oznako stojišča paše ob začasnem nje (1, 2) dovozu čebel, na kateri sta navedena uprav- špíritni gorílnik -ega -a m priprava zlasti za ljavec pasišča in evidenčna številka stojišča segrevanje kolesca ob vtiranju žice v satnico ang.: apiary sign in za taljenje voska, kadar se zaliva satnica v nem.: bienenstandschild n. zgornjo letvico satnika talílnik za čebélji vósek -a -- -- -- m priprava ang.: spirit burner za taljenje čebeljega voska iz satja s segreva- nem.: spiritus-brenner m. njem S: topílnik za čebélji vósek števílka oznáčbe mátice -e -- -- ž številka na ang.: wax melter barvni ploščici matice v barvi, izbrani za nje- nem.: Wachsschmelzer m. no rojstno leto talíti čebélji vósek -ím -- -- nedov. segrevati če- ang.: queen designation number belji vosek, da se spreminja v tekoče stanje nem.: bezeichnungsnummer der königin f. S: topíti čebélji vósek 160 testó ang.: to melt wax, to render wax osrednje rusije, tudi na britanskem otočju nem.: Wachs schmelzen v. S: séverna tèmna čebéla, séverna gózdna čebéla, tangenciálno točílo -ega -a s točilo na ročni némška tèmna čebéla, némška čŕna čebéla, čŕna ali elektromotorni pogon z vrtljivim žičnatim čebéla (2), némška čebéla košem, kamor se vstavijo sati, da tangencial- ang.: european honey bee, Western honey no ležijo ob obodu koša bee ang.: tangential honey extractor nem.: dunkle biene f., dunkle europäische nem.: tangential-schleuder f. biene f., nigra-biene f. tèmni méd -ega medú in -ega méda m gozdni med, navadno temne barve ang.: dark honey nem.: dunkler Honig m. tergálna žléza -e -e ž nav. mn. → hŕbtna žléza tergít -a m → hŕbtni okròv testíola -e ž → seménska cévka testíranje mátic -a -- s preizkušanje rasnih in gospodarskih lastnosti matic v ugodnih raz- merah za vzrejo Gl: diréktno testíranje mátic, progéno testíranje mátic ang.: testing of queen bees nem.: Prüfen von königinnen n. téstna postája -e -e ž uradno organizirana sku- pina čebelarjev na zaokroženem ozemlju z najmanj 300 družinami, ki odbirajo matice glede na gospodarske, biološke lastnosti, pri čemer se upošteva razmejitev območij na po- samezen krajevni različek kranjske čebele S: preizkuševalíšče prim.: vzrêjno okróžje ang.: performance station, testing station tánko črevó -ega -ésa s del prebavne cevi neka- nem.: Prüfstation f. terih žuželk, tudi čebel, s šestimi vzdolžnimi téstna rešêtka -e -e ž → téstni vlóžek gubami, v katerih se s pomočjo izločenih pre- téstni papír -ega -ja m trši, na robovih navadno bavnih sokov dokončno prebavi hrana z maščobo premazan bel papir, ki se položi ang.: small intestine pod mrežo na dnu panja, za ugotavljanje šte- nem.: dünndarm m. vila odpadlih varoj tarzálna žléza -e -e ž nav. mn. → stopálna žléza ang.: test paper insert tarzálni feromón -ega -a m → feromón stopálne nem.: testpapier n. žléze téstni vlóžek -ega -žka m papirnata, kovinska, tekóči čebélji vósek -ega -ega -ska m do teko- plastična svetla podlaga na podnici panja, čega stanja segret čebelji vosek nad katero je mreža, ki čebelam preprečuje ang.: runny beeswax odstranjevanje odpadlih zajedavcev, za ugo- nem.: flüssiger Wachs m. tavljanje stopnje napadenosti z varojami S: tekóči méd -ega medú in -ega méda m med v pódnični vlóžek, téstna rešêtka tekočem stanju, pridobljen iz satja s centrifu- ang.: varroa floor with an insert giranjem, stiskanjem ali iztekanjem nem.: boden-einschub mit aufgelegtem var- ang.: liquid honey, runny honey roagitter m. nem.: flüssiger Honig m. testó -á s zmes mletega sladkorja s sladkornim tèmna čebéla -e -e ž medonosna čebela pod- sirupom, tudi z medom in cvetnim prahom vrste Apis mellifera mellifera s temnim zad- za krmljenje čebel Gl: krmílno testó, medéno- kom, prvotno razširjena v osrednji evropi -sladkórno testó, sladkórno-beljakovínsko testó, severno od alp, na zahodu do južne Francije, sladkórno-medéno testó, sladkórno testó na severu do južne švedske, na vzhodu do ang.: candy 161 tíhi čebélji róp nem.: Futterteig m. ang.: antennal nerve tíhi čebélji róp -ega -ega -a m rop, med katerim nem.: Fühlernerv m. čebele odnašajo hrano (med) iz tujega panja tóčeni méd -ega medú in -ega méda m med, pri- in ropana družina zaradi slabše razvitega dobljen iz satja s centrifugiranjem obrambnega nagona ali šibkosti tega ne za- ang.: extracted honey zna S: prikríti čebélji róp nem.: schleuderhonig m. ang.: silent robbery točílnica -e ž prostor za začasno odlaganje, od- nem.: stille räuberei f. krivanje medenega satja, točenje medu, zača- tímijan -a m → máterina dúšica sno hrambo iztočenega satja tímijanov méd -ega medú in -ega méda m med ang.: extracting room, honey room iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih nem.: Honigschleuderraum m., schleuderra- materine dušice in predelajo z dodajanjem iz- um m. ločkov zlasti slinskih žlez točílo -a s priprava na ročni ali elektromotorni ang.: thyme honey pogon iz pločevinastega oboda, z notranjim nem.: thymianhonig m. vrtljivim delom, kamor se vstavijo sati, za to- timól -a m sestavina nekaterih eteričnih olj, na čenje medu s centrifugalno silo S: strok. pog. primer v materini dušici, za sonaravno zati- čebelárska centrifúga Gl: radiálno točílo, Ríhar- ranje varoze jevo točílo, sámoobračálno točílo, štírisátno točílo, ang.: tymol tangenciálno točílo, trísátno točílo nem.: tymol n. ang.: honey extractor tinktúra zadelavíne -e -- ž → própolisova tink- nem.: Honigschleuder f., schleuder f. túra točíti tóčim nedov., strok. pog. → točíti méd tipálčica -e ž eden od dveh gibljivih delov ob točíti méd tóčim -- nedov. izločati med iz satja s spodnji ustni čebel, na katerem je čutilo za centrifugiranjem S: strok. pog. točíti okus, lat. palpa labialis S: pipálka zádnje čeljú- ang.: to extract honey sti, nestrok. tipálka zádnje čeljústi, nestrok. ústnič- nem.: Honig schleudern v. na tipálka tomènt -ênta m pas dlačic na tretjem, četrtem in ang.: labial, palp petem hrbtnem okrovu zadka čebele delavke nem.: labialpalpus m. S: tomêntni pás tipálka -e ž → tipálnica ang.: tomentum tipálka zádnje čeljústi -e -- -- ž nestrok. → ti- nem.: Haarstreifen m. pálčica tomêntni pás -ega pasú m → tomènt tipálna dláčica -e -e ž nav. mn. vsaka od več topílna kómora -e -e ž izoliran prostor, priklju-dlačic, zlasti na tipalnicah čebel, povezana z čen na vir toplote, za utekočinjanje navadno organom za tip, po kateri se prenašajo me- večjih količin medu S: toplôtna kómora hanski dražljaji ang.: honey melting chamber ang.: hair sensilla nem.: Honigauftau-schrank m. nem.: tasthaar n. topílnica čebéljega vóska -e -- -- ž gospodar- tipálnica -e ž členasti parni organ na glavi če- ski obrat za pridobivanje čistega čebeljega bele delavke, matice in trota, na katerem so voska s taljejem satja, voščin čutilni organi za voh, tip, sluh, ravnotežje in ang.: wax processing plant orientacijo, lat. antenna S: tipálka, strok. pog. nem.: Wachsverarbeitungsbetrieb m. anténa topílnik za čebélji vósek -a -- -- -- m priprava ang.: antenna za taljenje čebeljega voska iz satja s pomočjo nem.: antenne f., Fühler m. toplote S: talílnik za čebélji vósek tipálnični réženj -ega -žnja m del centralnega ang.: wax boiler, wax extractor, wax melting živčevja, možganov čebel, v katerem je cen- device ter za tip nem.: Wachsschmelzgerät n. ang.: antennal lobe topíti čebélji vósek -ím -- -- nedov. → talíti če- nem.: Fühlerlappen m., antennenlappen m. bélji vósek tipálnični žívec -ega -vca m živec, ki povezuje tôpla stávba -e -e ž postavitev satov v panju čutila za tip in tipalnični reženj prečno na smer izletavanja čebel, da se pre- 162 trétji pár čebéljih nóg prečuje direkten pretok hladnega zraka med pelodno pašo, lat. Salvia pratensis S: nestrok. sati prim.: hládna stávba pog. kadúlja ang.: warm way ang.: meadow clary nem.: Warmbau m. nem.: Gewöhnliche Wiesen-salbei f. toplôtna kómora -e -e ž → topílna kómora trébež -a m neprebavljeni delci hrane iz čebe- tôpol -ôla m nav. mn. visoka listnata drevesa s ljih prebavil cvetovi v mačicah, ki nudijo čebelam zelo ang.: excrements dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, nem.: kot m. lat. Populus spp. trebílni izlèt -ega -éta m → čistílni izlèt ang.: poplar trébiti se -im se nedov., v zvezi s čebele navadno nem.: Pappel f. zunaj panja izločati neprebavljene delce hra- topôlov própolis -ega -a m lepljiva aromatična ne iz prebavil S: čístiti se (2) snov, ki jo čebele naberejo na smolnatih de- ang.: to spring-cleanse lih topola in predelajo z dodajanjem izločkov nem.: kotblase entleeren v. žlez trebúšni obróček -ega -čka m nestrok. → zád- ang.: poplar propolis kov obróček nem.: Pappelpropolis f. trebúšni okròv -ega -ôva m spodnji del posa- trahêja -e ž → sápnica, zráčnica meznega obročka čebeljega zadka, lat. sternit traheóla -e ž zelo tanka cevka, ki vodi do tkiv, S: sternít prim.: hŕbtni okròv v katerih s pomočjo hemolimfe poteka izme- ang.: abdominal sternite njava kisika in ogljikovega dioksida nem.: bauchschuppe f., sternit m. ang.: tracheole trebušnjáča -e ž splet živcev, ki poteka po tre- nem.: tracheole f. bušnem delu žuželk, tudi čebel, iz katerega se trájna trótavost -e -i ž nezmožnost zaleganja cepijo živci k telesnim delom oplojenih jajčec zaradi izčrpanja semenčic iz ang.: ventral nerve cord semenske mošnjice, bolezenske, mehanske nem.: bauchmark n. okvare rodil matice ali neoploditve v treh trehalóza -e ž disaharid v medu iz dveh mole- tednih po izleženju prim.: začásna trótavost, kul glukoze, v telesu čebele glavni vir energi- bolézenska trótavost je za delovanje letalnih mišic ang.: permanent drone laying ang.: trehalose nem.: dauerhafte drohnenbrütigkeit f. nem.: trehalose f. transpórtna mátičnica -e -e ž → razpošiljálna trékovec -vca m zastar. → trétji ròj mátičnica trepetlíka -e ž topol z dolgopecljatimi, skoraj tráva -e ž nav. mn. splošno razširjene enoletne, okroglimi, v vetru trepetajočimi listi, ki nudi dvoletne in trajne zelnate rastline, za čebele čebelam dobro pelodno, občasno pa tudi ma- pomemben vir pelodne paše, lat. Poaceae (= nino pašo, lat. Populus tremula Gramineae) ang.: aspen ang.: grass nem.: espe f., Zitter-Pappel f. nem.: Gras n. tresorépi plés -ega -a m → stresajóči plés trávnica -e ž nav. mn. hrošči, ki zaradi nerazvi- trétjec -a m strok. pog. → trétji ròj tosti drugega para kril ne letajo in se njihove trétjevec -vca m zastar. → trétji ròj ličinke hranijo z ličinkami čebel, lat. Meloe trétji opŕsni obróček -ega -ega -čka m negibljiv spp. prim.: triungulína del za drugim oprsnim obročkom hitinskega ang.: blister beetle, oil beetle oklepa čebeljega oprsja, iz katerega izraščata nem.: Ölkäfer m. tretji par nog in drugi par kril prim.: četŕti trávniška čebélja páša -e -e -e ž paša na cveto- opŕsni obróček, drúgi opŕsni obróček, pŕvi opŕsni čih travniških rastlinah obróček ang.: meadow bee pasture ang.: the third thoracic segment nem.: Wiesentracht f. nem.: drittes brustsegment n. trávniška kadúlja -e -e ž grmičasta rastlina su- trétji pár čebéljih nóg -ega -a -- -- m zadnji od hih tal z ustnatimi modrimi cvetovi, ki nudi treh parov čebeljih nog, ki izrašča iz tretjega čebelam zelo dobro medičinsko in skromno oprsnega obročka, za premikanje po podlagi, 163 trétji ròj na katerem sta koška za zbiranje in prenašanje trísátno točílo -ega -a s točilo za hkratno toče- cvetnega prahu, ostrogi za čiščenje cvetnega nje medu iz treh satov prim.: štírisátno točílo prahu z zadka S: zádnji pár čebéljih nóg prim.: ang.: three-frame extractor pŕvi pár čebéljih nóg, drúgi pár čebéljih nóg nem.: dreiwaben-schleuder f. ang.: the third pair of honeybee legs trístránski čebelnják -ega -a m stalni čebel- nem.: drittes beinpaar der Honigbiene n. njak, v katerem so panji s pročelji obrnjeni trétji ròj -ega rôja m po vrsti tretji roj iz iste proti vzhodu, jugu in zahodu družine v isti čebelarski sezoni s še neopraše- ang.: three-sided apiary, three-sided beehou- no matico S: strok. pog. trétjec, zastar. trétjevec, se zastar. trékovec prim.: drúgi ròj, pŕvi ròj nem.: dreiseitiges bienenhaus n. ang.: the third swarm triungulína -e ž ličinka travnic iz rodu Meloe, nem.: dritter nachschwarm m. ki jo čebele samotarke, čmrlji, tudi medono- tríetážni pánj -ega -a m 1. skladovnični panj v sne čebele s cvetov prenesejo v svoja gnez- treh panjskih etažah da, v katerih se hrani z njihovimi ličinkami ang.: three-storey beehive prim.: trávnica nem.: dreietager m. ang.: blister beetle, oil beetle 2. skladovnični panj, narejen na osnovi aŽ- nem.: Ölkäfer m. -panja, s 3 x 10 sati na hladno stavbo, ime- tropilelóza -e ž zajedavska bolezen čebelje za- novan po konstruktorju antonu ličenu S: lege, ki jo povzroča pršica Tropilaelaps cla- AŽ-tríetážni pánj, Líčnov pánj prim.: desétsátni reae, lat. tropilelosis AŽ-pánj, devétsátni AŽ-pánj, dvanájstsátni AŽ-pánj, ang.: tropilelosis enájstsátni AŽ-pánj, sédemsátni AŽ-pánj nem.: tropilaelose f. ang.: aŽ-type three-storey beehive trót -a m čebelji samec, ki se razvije iz neoploje- nem.: dreietager des aŽ-beutentyps m. nega čebeljega jajčeca in po oprašitvi matice trigóna trigón ž mn. neželate čebele iz rodu Tri- v zraku umre, preostale pa konec poletja ali gona spp. na začetku jeseni čebele delavke na silo od- ang.: stingless bee trigona stranijo iz panja S: čebelák Gl: beloóki trót, de- nem.: stachellose biene trigona f. víško porájanje trótov, diploídni trót, feromón tróta, trihód -a m → čebélji vôlk (1) haploídni trót, lovílnik trótov, trót bràt prim.: če- trílétna mática -e -e ž čebelja matica tretje leto béla délavka, mática po izleženju prim.: dvólétna mática, ênolétna ang.: drone, male bee mática, létošnja mática nem.: drohne f. ang.: three year old queen nem.: dreijährige königin f. trísaharíd -a m ogljikov hidrat iz treh molekul monosaharidov, v manjših količinah sestavi- na medu ang.: trisaccharide nem.: trisaccharid n. trísátar -ja m strok. pog. → trísátni pánj trísátni pánj -ega -a m panj s tremi sati v eni etaži S: strok. pog. trísátar prim.: desétsátni pánj, devétsátni pánj, pétsátni pánj, sédemsátni pánj, štírisátni pánj ang.: three-frame beehive nem.: dreiwabenbeute f., dreiwabenkasten trótar -ja m 1. odbrana družina za vzrejo ka- m. kovostnih trotov v vzrejališču, na plemenil- trísátni plemenílnik -ega -a m manjši panj za ni postaji, ko se s premeščanjem trotovske vzrejo matic s tremi satniki in prostorom za zalege v druge panje pospešuje tudi njihova sladkorno testo številnost S: očétna čebélja družína ang.: three-frame mating hive ang.: drone mother hive, drone rearing co- nem.: dreiwaben-begattungskästchen n. lony 164 trótovski ròj nem.: drohnenpflegevolk n., drohnenvolk n. šesterostrana celica, v kateri se iz neoplojene- 2. panj s tako družino S: očétna čebélja ga jajčeca izleže trot Gl: pokríta trótovska céli- družína ca prim.: čebélja célica, mátičnik, sátna célica ang.: drone colony ang.: drone cell nem.: vatervolk n. nem.: drohnenzelle f. trótavec -vca m → trótovec trótovska družína -e -e ž → trótovec trótavka -e ž 1. strok. pog. → mática trótovka 2. trótovska ličínka -e -e ž trot na razvojni stopnji strok. pog. → čebéla trótovka med trotovskim jajčecem in trotovsko bubo, trótavost -i ž značilnost družine, kadar matica ko ga ob izleženju z matičnim mlečkom, ali čebele trotovke zalegajo samo neoplojena pozneje z mešanico medu, cvetnega prahu jajčeca Gl: bolézenska trótavost, trájna tróta- in vode hranijo čebele krmilke S: trótovska vost, začásna trótavost žêrka, ličínka tróta Gl: iztégnjena ličínka, ličínka ang.: drone laying (1), mumificírana ličínka, uvíta ličínka prim.: če- nem.: drohnenbrütigkeit f. bélja ličínka, čebélja žêrka, ličínka čebéle délavke, trótav pánj -ega -a m strok. pog. → trótovec mátična ličínka, mátična žêrka trót bràt -a bráta m vsak od trotov, ki je poto- ang.: drone larva mec iste matice nem.: drohnenlarve f. ang.: brother drone trótovska mática -e -e ž → mática trótovka nem.: bruder m. trótovska sátnica -e -e ž satnica z zasnovami trótje jájčece -ega -a s → nèoplojêno jájčece, trotovskih celic S: sátnica s trótovskimi osnôva- trótovsko jájčece mi trótova čebúlica -e -e ž končni del izvitega spo- ang.: drone comb foundation lovila trota, na katerem sta belkasta sluz, ki se nem.: drohnen-mittelwand f. hitro strdi, in seme S: čebúlica spôlne tróbe trótovska zaléga -e -e ž razvojne oblike ne- ang.: bulb of endophallus, penis bulb oplojenega jajčeca, trotovske ličinke, trotovske nem.: Zwiebel f., Zwiebelstück n. bube in prehodi med njimi do izleženja trotov trótovec -vca m družina z matico, ki zalega navadno v trotovskih celicah Gl: nèpokríta samo neoplojena jajčeca, ali brez matice in trótovska zaléga, odkríta trótovska zaléga, pokríta zalegajo čebele trotovke S: trótovska družína, trótovska zaléga prim.: čebélja zaléga trótavec, strok. pog. trótav pánj ang.: drone brood ang.: drone colony nem.: drohnenbrut f. nem.: drohnenvolk n. trótovska žêrka -e -e ž trot na razvojni stopnji trotovína -e ž sat ali del sata samo s trotovskimi med trotovskim jajčecem in trotovsko bubo, celicami ko ga ob izleženju z matičnim mlečkom, po- ang.: drone comb zneje z mešanico medu, cvetnega prahu in nem.: drohnenwabenbau m. vode hranijo čebele krmilke S: ličínka tróta, trotovíšče -a s zavetrno mesto v zraku, kjer se trótovska ličínka prim.: čebélja ličínka, čebélja zbirajo troti, lahko iz več čebelnjakov, in se žêrka, ličínka čebéle délavke, mátična ličínka, nekateri od njih sparijo z mladimi, še neopra- mátična žêrka šenimi maticami S: zastar. pojalíšče ang.: drone pupa ang.: drone congregation area nem.: drohnenpuppe f. nem.: drohnensammelplatz m. trótovski pénis -ega -a m del trotovskega spo- trótovka -e ž nav. mn. 1. strok. pog. → mática lovila, s katerim trot vnese semenčice v spol- trótovka 2. strok. pog. → čebéla trótovka ne organe matice trótovska búba -e -e ž trot na razvojni stopnji ang.: drone penis med ličinko in odraslim osebkom, ko se v nem.: drohnenpenis m. trotovski celici, pokriti s pokrovcem zalege, trótovski ròj -ega rôja m žarg. večje število tro- dokončno izoblikujejo vsi organi S: búba tróta tov, lahko iz več čebelnjakov, na zavetrnem prim.: čebélja búba, mátična búba, prèdbúba mestu v zraku, kjer se nekateri od njih sparijo ang.: drone pupa z mladimi, še neoprašenimi maticami nem.: drohnenpuppe f. ang.: drone swarm trótovska célica -e -e ž od čebelje celice večja nem.: drohnenschwarm m. 165 trótovski sát trótovski sát -ega -a m sat zlasti s trotovskimi nem.: Futterbalon m. celicami túrška dételja -e -e ž nav. mn. krmne rastline ang.: drone comb z lihopernatimi listi in rožnatordečimi metu- nem.: drohnenbrutwabe f., drohnenwabe f. ljastimi cvetovi v grozdastih socvetjih, ki nu- trótovski téstis -ega -a m vsaka od dveh spol- dijo čebelam dobro medičinsko in skromno nih žlez v paru, v kateri nastajajo trotovske pelodno pašo, lat. Onobrychis spp. semenčice ang.: sainfoin ang.: drone testis nem.: esparsette f. nem.: drohnenhoden m. tutajóča mática -e -e ž matica pevka takoj po trótovsko jájčece -ega -a s čebelje jajčece, ki izleženju, ko se oglaša s petjem ni oplojeno s semenom trota in se iz njega v ang.: piping queen stopenjskem razvoju od trotovske ličinke in nem.: tütende königin f. trotovske bube razvije trot S: nèoplojêno jájče- tútanje mátice -a -- s → pétje mátice ce, trótje jájčece prim.: čebélje jájčece ang.: drone egg nem.: drohnenei n. trótovsko séme -ega -éna s izloček s semenči- U cami, ki nastajajo v trotovski spolni žlezi S: strok. pog. séme ang.: drone sperm účni čebelnják -ega -a m navadno stalni pro- nem.: drohnensamen m. stornejši čebelnjak za učenje in raziskovanje trótovsko spolovílo -ega -a s spolni organ trota različnih načinov čebelarjenja za oprašitev matice, lat. penis S: spôlna tróba ang.: training apiary ang.: drone reproduction organ, penis nem.: lehrbienenhaus n., lehrbienenstand m. nem.: drohnengeschlechtsapparat m., Penis ukrajínska čebéla -e -e ž medonosna čebela iz m. podvrste Apis mellifera sossimai, razširjena trpôtec -tca m nav. mn. zelnate travniške rastli- zlasti v Ukrajini, vzhodno do kavkaza in juž- ne z enim ali več cvetnimi stebli in svetlovi- no do krima joličastimi ali sivkastovijoličastimi drobnimi ang.: Ukrainian honey bee cvetovi v klasastih socvetjih, ki nudijo čebe- nem.: Ukrainische biene f. lam zelo dobro pelodno pašo, lat. Plantago úlica -e ž strok. pog. → pánjska úlica spp. úlj -a m zastar. → pánj ang.: plantain uljnják -a m zastar. → čebelnják (1) nem.: Wegerich m. umétna čebélja družína -e -e -e ž družina, ki jo tŕstni sládkor -ega -órja m disaharid iz mole- sestavi čebelar prim.: narejênec, ometênec kule glukoze, vezane na molekulo fruktoze, v ang.: artificial bee colony manjši količini tudi sestavina medu S: saharó- nem.: künstliches bienenvolk n. za, pésni sládkor umétna sátnica -e -e ž satnica iz plastične sno- ang.: sugar cane sugar vi nem.: rohrzucker m. ang.: plastic foundation trúga -e ž nekdaj → polóžni pánj nem.: kunststoff-mittelwand f. turanóza -e ž disaharid iz molekule glukoze in umétni mátičnik -ega -a m 1. matičnik, ki ga fruktoze, tudi v medu, ki nastaja v zelo majh- čebele izdelajo z dograjevanjem umetnega nih količinah pri blagi hidrolizi melecitoze in nastavka matičnika je eno od meril pri določanju izvora medu ang.: artificial queen cell ang.: turanose nem.: künstliche königinnenzelle f., künstli- nem.: turanose f. che Weiselzelle f. türinški balón -ega -a [tirín-] m okrog obrnjena 2. strok. pog. → umétni mátični lônček, umétni na-posoda z luknjicami na pokrovu za kapilarno stávek mátičnika krmljenje čebel, ki se navadno namesti v iz- umétni mátični lônček -ega -ega -čka m že- praznjeno medišče lodovi kapici podoben lonček iz čebeljega ang.: baloon feeder voska ali umetne snovi za vzrejo matice ali 166 ústna žléza za pridobivanje matičnega mlečka S: umétni umréti umrèm dov., v zvezi s čebele prenehati nastávek mátičnika, mátični lônček (2), strok. pog. živeti nastávek mátičnika (2), strok. pog. umétni mátičnik ang.: to die (2), strok. pog. mátičnik (3) nem.: sterben v. ang.: artificial queen cell cup uprávljanje od zádaj -a -- -- s poseganje v skla- nem.: künstliches Weiselnäpfchen n. dovnični panj, ki se odpira z zadnje strani, da umétni méd -ega medú in -ega méda m slad- se uredi čebelje gnezdo, odvzemajo in doda- ka snov iz saharoze ali drugih sladkorjev, po jajo sati S: oprávljanje od zádaj prim.: oprá- videzu in kemični sestavi podobna medu S: vljanje od zgôraj, uprávljanje od zgôraj ponarejêni méd, sladkórni méd ang.: hive management from behind ang.: artificial honey nem.: Hinterbehandlung f. nem.: kunsthonig m. uprávljanje od zgôraj -a -- -- s poseganje v na- umétni nastávek mátičnika -ega -vka -- m kladni panj, ki se odpira z zgornje strani, da želodovi kapici podoben lonček iz čebeljega se uredi čebelje gnezdo, odvzemajo in doda- voska ali umetne snovi za vzrejo matic ali jajo sati S: oprávljanje od zgôraj prim.: oprá- za pridobivanje matičnega mlečka S: umétni vljanje od zádaj, uprávljanje od zádaj mátični lônček, strok. pog. nastávek mátičnika (2), ang.: hive management from the top mátični lônček (2), strok. pog. umétni mátičnik (2), nem.: oberbehandlung f. strok. pog. mátičnik (3) usédeni ròj -ega rôja m roj, ki zapusti panj in ang.: artificial queen cell cup se za krajši čas namesti navadno na bližnje nem.: künstliches Weiselnäpfchen n. drevo, grm S: obsedéli ròj umétni ròj -ega rôja m → ometênec ang.: settled swarm umétni vetrobrán -ega -a m namensko nareje- nem.: sitzender schwarm m. na zaščitna stena, ki varuje čebele pred moč- usésti se usédem se dov., v zvezi z roj ob rojenju nim vetrom se za krajši čas namestiti navadno na bližnje ang.: artificial windbreak drevo, grm nem.: künstlicher Windschutz m. ang.: to settle down umétno izrojévanje -ega -a s 1. čebelarski de- nem.: setzen sich v. lovni postopek, s katerim se močni družini usipálnik -a m → sipálnik pred rojilnim razpoloženjem poveča prostor- usmérjanje čebél na pášo -a -- -- -- s doda- nina tako, da se odvzame pokrita zalega in janje manjše količine sladkorne raztopine z se pustijo vse čebele na satnicah in deviških dodanimi izvlečki ali dodajanje medu v do- satih 2. čebelarski delovni postopek, s kate- ločenem okolju rastoče rastline družini, da rim se pašne čebele ločijo od preostalega dela bi zaradi spodbujanja k nabiranju sortnega družine, v kateri ostane tudi matica medu, opraševanja kulturnih rastlin obisko- ang.: artificial swarming vala le določene rastline S: dresíranje čebél (1) nem.: kunstschwarmbildung f. ang.: training bees to visit certain crops umétno osemeníti -- -ím dov. 1. s pripravo nem.: dressur von Honigbienen auf bestimm-vnesti samčevo seme v rodila 2. vnesti tro- te tracht f. tovsko seme v nožnico in jajcevode matice ústna -e ž nav. mn., nestrok. neparni gibljivi del z votlo iglo v pripravi za osemenjevanje S: ustnega aparata Gl: spódnja ústna, zgórnja osemeníti (3) ústna ang.: to inseminate artificially ang.: upper lip nem.: künstlich besamen v. nem.: oberlippe f. umétno osemenjevánje -ega -a s 1. vnašanje ústna votlína -e -e ž del prebavne poti v čebe- samčevega semena v rodila s pripravo S: lji glavi s sesalnim aparatom, čvrsto mišično inseminácija 2. vnašanje trotovskega semena steno in z izvodili krmilnih in slinskih žlez, v nožnico in jajcevode matice z votlo iglo dejavna tudi pri praznjenju medne golše, lat. v pripravi za osemenjevanje S: inseminácija, cavum oris osemenjevánje (3) ang.: mouth cavity ang.: artificial insemination nem.: mundhölle f. nem.: künstliche besamung f. ústna žléza -e -e ž → čeljústna žléza 16 ústni aparát ústni aparát -ega -a m organ iz čeljusti in sesal- nem.: vakuum-reizfütterung f. nega aparata, s katerim čebela delavka srka in vákuumsko kŕmljenje -ega -a s → kapilárno izloča tekočine, gradi satje, čisti panj, matica kŕmljenje srka tekočine, trot in matica sprejemata hrano valílna mátičnica -e -e ž matičnica, do izleže- S: obústni aparát, ústni orgán nja matice vstavljena v rednik ali inkubator, v ang.: mouthparts kateri je na čepek prilepljen pokriti matičnik nem.: mundapparat m. ang.: incubator queen cage ústnica -e ž → spódnja ústna nem.: schlüpfweiselkäfig m. ústnična tipálka -e -e ž nestrok. → tipálčica valílni inkubátor -ega -ja m naprava, navadno z ústni orgán -ega -a m → ústni aparát elektronskim uravnavanjem toplote in vlage, úš uší ž nav. mn. 1. nestrok. pog. → čebélja úš 2. za dozorevanje pokritih matičnikov S: strok. nestrok. pog. → lúbna ušíca 3. nestrok. pog. → pog. inkubátor, inkubátor za mátičnike lístna ušíca ang.: queen cell incubator ušésce na sátniku -a -- -- s podaljšana zgornja nem.: brutapparat m. letvica satnika za obešanje sata valíti se -ím se nedov., nav. 3. os., strok. pog. → ang.: frame ear polégati se (1, 2) nem.: rähmchenohr n. váljčna stiskálnica -e -e ž naprava za izdelavo ušíca -e ž nav. mn. 1. strok. pog. → lúbna ušíca 2. satnic iz staljenega čebeljega voska ali vošče- strok. pog. → lístna ušíca nih plošč s pomočjo valjev, ki imajo odtisnje- uvíta ličínka -e -e ž ličinka, ki na dnu čebelje, ne zasnove čebeljih celic trotovske celice ali matičnika v obliki polkro- ang.: cylinder power press ga lebdi v matičnem mlečku ali v mešanici nem.: Walzenpresse f. matičnega mlečka, medu, cvetnega prahu in varitán -a m nekdaj kemofarmacevtsko sredstvo vode za zatiranje varoj z aktivno snovjo fenotiazin ang.: coiled larva ang.: varitan nem.: rundmade f. nem.: varitan n. varóa -e ž gl. varója varoacíd -a m kemofarmacevtsko sredstvo za zatiranje varoze prim.: akaricíd, fungicíd, her- V bicíd, insekticíd, pesticíd, želódčni insekticíd ang.: varroacid nem.: varroazid n. vákuumski hlapílnik -ega -a m hlapilnik za varoatóza -e ž → varóza zatiranje varoze z navzdol obrnjeno posodo, varója -e tudi varóa -e ž nav. mn. 1. zajedavska iz katere se zaradi podtlaka izprazni le toliko pršica, ki srka hemolimfo čebeljih bub, od- mravljinčne kisline, kolikor je izhlapi na piv- raslih čebel delavk in trotov, na medonosni niku S: dozátor (2) čebeli Varroa destructor, na azijski čebeli ang.: vacuum evaporator zlasti Varroa jacobsoni S: nestrok. kŕpelj (1) nem.: vakuum-verdunster m. Gl: odpádla varója vákuumski pitálnik -ega -a m pitalnik z nav- zdol obrnjeno posodo z luknjicami na po- krovu, iz katere se zaradi podtlaka izprazni le toliko raztopine, kolikor je čebele posrkajo S: kapilárni pitálnik ang.: vacuum feeder nem.: vakuum-Futterspender m. vákuumsko dražílno kŕmljenje -ega -ega -a s krmljenje družine s pomočjo navzdol obrnje- ne posode z luknjicami na pokrovu, navadno spomladi, za pospeševanje razvoja družine in zaleganja matice ang.: vacuum stimulative feeding 168 vélika čŕna lahnída ang.: varroa mite nem.: Zargenturm m. nem.: varroa f. vèčstránski čebelnják -ega -a m čebelnjak, v 2. nestrok. pog. → varóza katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve ali varoóza -e ž gl. varóza tri strani neba varóza -e tudi varoóza -e tudi varroóza -e ž za- ang.: multi-sided beehouse jedavska bolezen čebelje zalege in odraslih nem.: mehrseitiges bienenhaus n. čebel, ki jo povzroča pršica varoja, lat. var- vedríca -e ž večja, navadno plastična posoda za roosis S: varoatóza, nestrok. pog. varója (2) Gl: krmljenje čebel, nameščena v panjskem pro- biolóško zatíranje varóze storu, v kateri je slama, ki preprečuje njihovo ang.: varoosis, varroatosis utapljanje S: krmílno vêdro, nestrok. pitálno vêdro nem.: varoose f., varroatose f. ang.: feed pail varózni ròj -ega rôja m družina, ki zapusti panj nem.: Futtereimer m. v obliki roja zaradi močne obolelosti z varo- véha -e ž strok. pog. → pánjeva véha zo Véhovčev pánj -ega -a in véhovčev pánj -ega -a ang.: varroa infested swarm m nizkonakladni panj z 10 sati na toplo ali nem.: mit varroa befallener schwarm m. hladno stavbo z enako dolžino in širino na- varroóza -e ž gl. varóza klad, z višino naklad 168 mm in z zunanjimi vcepíti ličínko vcépim -- dov. prenesti najmlaj- merami satnika 354 mm x 160 mm, imeno- šo ličinko iz čebelje celice v nastavek matič- van po konstruktorju matjažu vehovcu S: FV- nika S: presadíti ličínko pánj, pánj FV ang.: to graft a larva ang.: vehovec beehive nem.: larve umsetzen v. nem.: vehovec-beute f. vcepíti mátičnik vcépim -- dov. navadno v vèlecvétna magnólija -e -e ž zimzeleno okra- brezmatično družino prenesti matičnik zlasti sno drevo toplejših krajev z usnjatimi, leske- iz vzrejnega gradiva odbrane čebelje družine tajočimi se elipsastimi listi in velikimi po- Gl: vcepíti zréli mátičnik samičnimi, navadno belimi cvetovi, ki nudi ang.: to graft a queen cell čebelam skromno medičinsko in zelo dobro nem.: eine Weiselzelle umsetzen v. pelodno pašo, lat. Magnolia grandiflora vcepíti zréli mátičnik vcépim -- -- dov. nava- ang.: evergreen magnolia, large-flower ma- dno v brezmatično družino prenesti matičnik gnolia, southern magnolia tik pred izleženjem matice zlasti iz vzrejnega nem.: Großblüttige magnolie f. gradiva odbrane čebelje družine S: dodáti zréli vèlečebéla -e ž → orjáška čebéla mátičnik vèlečebelár -ja m čebelar, ki čebelari z velikim ang.: to transfer a ripe queen cell številom, navadno z več sto gospodarskimi nem.: schlüpfreife Weiselzelle umsetzen v. družinami vcépljeni mátičnik -ega -a m navadno v ang.: large-scale beekeeper brezmatično družino prenesen matičnik zlasti nem.: Groβimker m. iz vzrejnega gradiva odbrane čebelje družine vèlečebelárstvo -a s čebelarski obrat z velikim ang.: transferred queen cell številom, navadno z več sto gospodarskimi nem.: umgesetzte Weiselzelle f. družinami vèčmátično čebelárjenje -ega -a s čebelarjenje ang.: large-scale beekeeping v nakladnih panjih z več, navadno z matično nem.: berufsimkerei f., Großimkerei f. rešetko ločenimi plodišči s po eno matico in vèlelístni vratìč -ega -íča m zelnata rastlina s skupnim mediščem S: čebelárjenje z vèč máti- s pokončnim oglatim dlakavim steblom in cami v ístem pánju prim.: čebelárjenje z dvéma rjavobelimi cvetovi v glavicah, združenih v máticama, čebelárjenje z êno mático, dvómátično številnih koškastih socvetjih, ki nudi čebelam čebelárjenje, ênomátično čebelárjenje skromno medičinsko in zelo dobro pelodno ang.: multi-queen operation pašo, lat. Tanacetum macrophyllum nem.: mehr-königinnen-betrieb m. ang.: rayed tansy vèčnakládni pánj -ega -a m nakladni panj z več nem.: Großblättrige Wucherblume f. kot dvema nakladama vélika čŕna lahnída -e -e -e ž strok. pog. → vélika ang.: multi-body beehive čŕna smrékova ušíca 16 vélika čŕna smrékova ušíca vélika čŕna smrékova ušíca -e -e -e -e ž listna nem.: Große Weidenrindenlaus f. ušica iz družine lachnidae, ki srka drevesni véliki jêsen -ega -éna m visoko drevo s per- sok iz sitastih cevi zlasti vršičkov glavnih vej natimi listi, rastoče po vlažnih bregovih in smreke in izloča mano, lat. Cinara (= Cina- v listnatih gozdovih, ki nudi čebelam dobro ropsis) piceae S: strok. pog. vélika čŕna lahnída pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. ang.: large spruce bark aphid Fraxinus excelsior S: nestrok. pog. jêsen (3) nem.: Große schwarze Fichtenrindenlaus f. ang.: ash vélika lekánija -e -e ž strok. pog. → véliki smrékov nem.: Gewöhnliche esche f. kápar véliki kápar -ega -ja m strok. pog. → véliki vélika macêsnova lahnída -e -e -e ž → vélika smrékov kápar macêsnova ušíca véliki Kírarjev pánj -ega -ega -a in véliki kírarjev vélika macêsnova ušíca -e -e -e ž listna ušica pánj -ega -ega -a m velikoprostorninski skla- iz družine lachnidae, ki srka drevesni sok iz dovnični panj brez matične rešetke s plodi- sitastih cevi vej, debel, korenin macesna in ščem na toplo stavbo z do 13 visečimi sati izloča mano, lat. Laricaria (= Cinara) kochi- zunanje mere 423 mm x 332 mm in z medi- ana S: vélika macêsnova lahnída ščem, v katerem je na hladno stavbo v eni ali ang.: larch limb aphid dveh kasetah po 8 mediščnih satov z globo- nem.: Große lärchenrindenlaus f. kimi celicami na aluminijasti plošči, z zuna- vélika nakláda -e -e ž → LR-nakláda, nakláda LR njimi merami satnikov 393 mm x 145 mm x vélika rjáva bôrova lahnída -e -e -e -e ž → véli- 144 mm, imenovan po konstruktorju Francu ka rjáva bôrova ušíca kirarju S: Kírarjev B-pánj prim.: máli Kírarjev vélika rjáva bôrova ušíca -e -e -e -e ž listna pánj, srédnji Kírarjev pánj ušica iz družine lachnidae, ki srka drevesni ang.: large-size kirar beehive sok iz sitastih cevi mladih poganjkov iz eno- nem.: Großraum-kirar-beute f. do dvoletnih vej bora in izloča mano, lat. Ci- véliki smrékov kápar -ega -ega -ja m kapar s nara pinea S: vélika rjáva bôrova lahnída ščitkom ali kapico iz družine lekanij, leca- ang.: large pine aphid niidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi nem.: Große braune kiefernrindenlaus f. zlasti v pazduhah prejšnjeletnih vejic smreke vélika rjáva hójeva ušíca -e -e -e -e ž listna in izloča mano, lat. Physocermes piceae S: ušica iz družine lachnidae, ki srka drevesni vélika smrékova lekánija, strok. pog. véliki kápar, sok iz sitastih cevi starejših vej, debel in ko- strok. pog. smrékov kápar (2), strok. pog. vélika renin jelke in izloča mano, lat. Todolachnus lekánija abieticola S: strok. pog. rjáva lahnída ang.: spruce bud scale ang.: large fir bark aphid nem.: Große Fichtenquirlschildlaus f. nem.: Große schwarzbraune tannenrindenla- véliki zvônček -ega -čka m → pomladánski véliki us f. zvônček vélika smrékova lekánija -e -e -e ž → véliki vélikoprostornínski pánj -ega -a m panj z ve- smrékov kápar čjo prostornino od standardnega aŽ-panja vélika strúpnica -e -e ž → strúpna žléza Gl: vélikoprostornínski skládovnični pánj vélika voščéna véšča -e -e -e ž nočni metulj, ang.: large-volume beehive dolg od 13 mm do 19 mm, s sivkastobelimi nem.: Großraum-beute f. in drobno pikčastimi krili, katerega ličinke se vélikoprostornínski skládovnični pánj -ega zadržujejo v nezasedenem satju in se hranijo -ega -a m skladovnični panj z najmanj za tret- z njim, lat. Galleria mellonella S: nestrok. vo- jino večjo prostornino od standardnega aŽ- ščéna véšča (1), nestrok. voščéni mòlj (1) panja ang.: greater wax moth ang.: large-volume stack beehive nem.: Große Wachsmotte f. nem.: Großraum-stapelbeute f. vélika vŕbova ušíca -e -e -e ž listna ušica iz vélikoprostornínsko čebelárjenje -ega -a s čedružine lachnidae, ki srka drevesni sok iz si- belarjenje v panjih z najmanj za tretjino večjo tastih cevi mlajših vej različnih vrst vrbe in prostornino od standardnega aŽ-panja izloča mano, lat. Tuberolachnus salignus ang.: keeping bees in large-volume beehives ang.: giant willow aphid nem.: Großraum-beuten-betrieb m. 10 visôka nakláda ventilácija -e ž → prezračevánje (1, 2) Virjéntov pánj -ega -a in virjéntov pánj -ega -a m ventilacíjska lopúta -e -e ž → prezračeválna lo- nekdaj panj za upravljanje od zadaj s 13 sati púta na toplo stavbo, prirejen po modelu lr-pa- ventilacíjska véha -e -e ž veha, zaprta z mrežo, njev in razširjen zlasti v osrednji sloveniji, za prezračevanje notranjosti panja imenovan po konstruktorju Jakobu virjentu ang.: air vent ang.: virjent beehive nem.: lüftungsloch n. nem.: virjent-beute f. ventilírati -am nedov. in dov. → prezračeváti (1, vírus -a m del dednega materiala, ki se razmno- 2) žuje samo v živi celici in lahko povzroča bo- veránda -e ž prostor med žrelom in notranjim lezni živih bitij, tudi čebel Gl: čebélji vírus X, robom brade čebélji vírus Y, filamentózni vírus, vírus čŕnih mátič- ang.: porch of a beehive nikov, vírus môtnih čebéljih kríl, vírus popáčenih nem.: Windfang des bienenstocks m. čebéljih kríl Vêrbičeva mátičnica -e -e in vêrbičeva mátični- ang.: virus ca -e -e ž nekdaj Zandrovi matičnici podobna nem.: virus m. valilna matičnica kvadraste oblike, imenova- vírus čŕnih mátičnikov -a -- -- m virus, ki ob na po konstruktorju Josipu verbiču nosemavosti povzroči odmrtje matične li- ang.: verbič queen cage činke ali matične bube in se stene matičnika nem.: verbič-königinnenkäfig m. obarvajo temnorjavo do črno vetrocvétka -e ž nav. mn. rastline, pri katerih ang.: black queen cell virus cvetni prah s prašnikov cveta na brazdo pesti- nem.: virus der schwarzen Weiselzellen m. ča navadno drugega cveta iste rastlinske vrste vírus deformíranih čebéljih kríl -a -- -- -- m → prenaša veter S: vetrocvétna rastlína, anemofílna vírus popáčenih čebéljih kríl rastlína prim.: žužkocvétka vírus môtnih čebéljih kríl -a -- -- -- m virus, ang.: anemogamous plant, anemophilous ki ob obolelosti z varozo zaradi poškodovane plant hitinjače povzroči, da čebelja krila niso več nem.: Windblüter m., windblütige Pflanze f. prosojna vetrocvétna rastlína -e -e ž → vetrocvétka ang.: cloudy wings virus vílice za odkrívanje sátja vílic -- -- -- ž mn. vi- nem.: trübe-Flügel-virus m. licam podobno čebelarsko orodje za odkriva- vírus popáčenih čebéljih kríl -a -- -- -- m virus, nje celic, v katerih je med pokrit z voščenimi ki ob obolelosti z varozo povzroči okužbo pokrovci bube na razvojni stopnji s še neobarvanimi ang.: uncapping fork očmi in ima izlegla čebela nepravilno razvita nem.: entdeckelungsgabel f. krila S: vírus deformíranih čebéljih kríl prim.: deformácija čebéljih kríl ang.: deformed wings virus nem.: stümmelflügelvirus m., virus der trü- ben Flügel m. vírus X -a -- [íks] m strok. pog. → čebélji vírus X vírus Y -a -- [ípsilon] m strok. pog. → čebélji vírus Y viséči sát -ega -a m sat s satnikom s podaljšano zgornjo nosilno letvico za obešanje v panje ang.: hanging frame nem.: hängendes rähmchen n. viséči sátnik -ega -a m satnik s podaljšano vínska tŕta -e -e ž kulturna rastlina, ki se goji zgornjo nosilno letvico za obešanje v panje zaradi grozdja in vina in nudi čebelam skro- ang.: hanging frame mno medičinsko in pelodno pašo, lat. Vitis nem.: hängendes rähmchen n. vinifera viskóznost medú -i -- in viskóznost méda -i -- ž ang.: grape vine → žídkost medú nem.: kultur-Weinrebe f. visôka nakláda -e -e ž najvišja naklada pri do- 11 visôka pódnica ločenem tipu nakladnega panja, pri lr-panju vnúk -a m roj iz družine, ki se je razvila iz roja s satniki zunanje mere 450 mm x 232 mm v istem letu S: devíčnik prim.: nízka nakláda ang.: virgin swarm ang.: deep hive body, full-depth hive body nem.: Jungfernschwarm m. nem.: Hochzarge f. vódena kristalizácija medú -e -e -- in vóde- visôka pódnica -e -e ž povišani spodnji del na kristalizácija méda -e -e -- ž kristalizacija nakladnega panja, v katerega je lahko vgra- medu, ko se med mešanjem nekristalizira- jen osmukalnik, mreža s testnim vložkom nemu dodaja kristaliziran in nastaja kremni za ugotavljanje števila odpadlih varoj, ali se med uporablja za zračenje, krmljenje ang.: controlled cristallization of honey ang.: elevated bottom board nem.: kontrollierte Cremehonigerzeugung f. nem.: Hochboden m., hohes bodenbrett n. vodíkov peroksíd -ega -a m snov v medu z visôki sát -ega -a m sat, pri tipih panjev z raz- močnim baktericidnim delovanjem lično visokimi sati najvišji prim.: nízki sát ang.: hydrogen peroxide ang.: deep comb nem.: Wasserstoffperoxid n. nem.: Hochwabe f. vohálna jámica -e -e ž organ za voh na čebelji víšnja -e ž češnji podobno sadno drevo z dolgo- tipalnici pecljatimi belimi cvetovi in navadno temno- ang.: Johnston's organ rdečimi koščičastimi plodovi, ki nudi čebe- nem.: Johnstonsches organ n. lam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, volôvski jêzik -ega -íka m nestrok. pog. → navá- lat. Prunus cerasus dni volôvski jêzik ang.: amarelle cherry, sour cherry, tart cherry vonjálna žléza -e -e ž nav. mn. → feromónska nem.: sauerkirsche f., Weichselkirsche f. žléza, vonjávna žléza vitamín C -a -- [cé] m brezbarvna, kristalna or- vonjávna žléza -e -e ž nav. mn. vsaka od več ganska kislina, sestavina cvetnega prahu, ma- žlez, ki izločajo feromon, na primer čelju- tičnega mlečka, medu, potrebna za razvoj in stna, nasonova, koževnikova S: feromónska pravilno delovanje organizmov S: askorbínska žléza, vonjálna žléza kislína ang.: scent gland ang.: vitamin C nem.: duftdrüse f. nem.: vitamin C n. vósek -ska m ↔ čebélji vósek (1, 2) vitelárij -a m spodnji, postopoma se šireči del vóskovna žléza -e -e ž nav. mn. žleza čebel de- jajčne cevke v jajčniku čebelje matice, v ka- lavk na notranji strani hitinskega trebušnega terem jajčeca dozorevajo in pridobivajo be- okrova, ki izloča vosek v obliki voščenih plo- ljakovine prim.: germárij ščic ang.: vitelarium ang.: wax gland nem.: vitelarium n. nem.: Wachsdrüse f. vléči mátičnike vléčem -- nedov., strok. pog. → vóskovno ogledálo -ega -a s → voščéno zrcálo gradíti mátičnike (1, 2) voščéna célica -e -e ž → sátna célica vletávati -am nedov., v zvezi s čebele v letu priha- voščéna lúska -e -e ž vosek v obliki prosoj- jati v panj prim.: izletávati, obletávati ne ploščice, ki ga čebele delavke izločajo iz ang.: to fly in voskovnih žlez na notranji strani hitinskega nem.: einfliegen v. trebušnega okrova zlasti ob dobri paši in z vletéti se -ím se dov. 1. v zvezi s čebele pri vleta- njim gradijo satje S: voščéna lúskica, voščéna vanju se prilagoditi na novo mesto žrela plôščica, voščéni lístič ang.: to get used to new entrance location* ang.: wax scale nem.: einfliegen sich v. nem.: Wachsplättchen n. 2. v zvezi s čebele vrniti se z orientacijskega voščéna lúskica -e -e ž → voščéna lúska poleta voščéna plôščica -e -e ž → voščéna lúska ang.: to return from orientation flight* voščéna svéča -e -e ž sveča iz čebeljega vo- nem.: von dem orientationsflug zurückke- ska hren* v. ang.: wax candle vmésni pokròv -ega -ôva m → nótranji pokròv (2) nem.: Wachskerze f. 12 vrésov méd voščéna véšča -e -e ž 1. nestrok. → vélika vo- ang.: sparrow ščéna véšča 2. nestrok. → mála voščéna véšča nem.: sperling m. voščéni lístič -ega -a m → voščéna lúska vrátca pánja vrátc -- s mn. del skladovničnega voščéni mòlj -ega môlja m 1. nestrok. → vélika panja za zapiranje njegove zadnje strani voščéna véšča 2. nestrok. → mála voščéna véšča ang.: back door of a stack beehive voščéni móst -ega mostú m voščeni prizidek, nem.: Hintertür einer stapelbeute f. zlasti med sati vŕba -e ž nav. mn. drevesa ali grmi z dolgimi, ang.: bridge comb šibastimi vejami in ozkimi, podolgovatimi, nem.: Wachsbrücke f. jajčastimi listi, ki nudijo zgodaj spomladi voščéni pokrôvček -ega -čka m → voščéni po- odlično medičinsko in pelodno, jeseni pa ob- krôvec (1) časno manino pašo, lat. Salix spp. Gl: béla voščéni pokrôvec -ega -vca m 1. tanka prevle- vŕba, síva vŕba, vŕba žalújka ka iz voska, s katero mlade čebele pokrijejo ang.: willow z medom napolnjene satne celice S: voščéni nem.: Weide f. pokrôvček, célični pokrôvec (1), médni pokrôvec, vŕba žalújka -e -e ž okrasna vrba z visečimi ve- nestrok. medéni pokrôvec, strok. pog. pokrôvec jami in cvetovi v podolgovatih mačicah, ki (1), strok. pog. pokrôvček (1) nudi čebelam zelo dobro zgodnjepomladan- ang.: capping, wax covering over honey sko medičinsko in pelodno pašo, lat. Salix nem.: Zellendeckel m. babylonica 2. → pokrôvec zalége ang.: weeping willow voščéni prizídek -ega -dka m del satja, ki ga nem.: trauer-Weide f. čebele v panju prosto gradijo na robovih sa- vŕbovec -vca m nav. mn. 1. rastline s pokončni- tnikov, na stranskih stenah, stropu in dnu pa- mi razvejenimi stebli, z nasprotno ali vreten- nja S: strok. pog. prizídek často razvrščenimi listi in navadno rožnatimi ang.: burr comb cvetovi, ki nudijo čebelam zelo dobro medi- nem.: Wildbauwachs n. činsko in dobro pelodno pašo, lat. Epilobium voščéno ogledálo -ega -a s → voščéno zrcálo spp. voščéno sátje -ega -a s satje iz voska ang.: willowherb ang.: wax combs nem.: Weidenröschen n. nem.: Wachswaben f. 2. strok. pog. → vŕbov méd voščéno zrcálo -ega -a s površina na notranji vŕbov méd -ega medú in -ega méda m med iz strani trebušnih okrovov, na kateri se z izte- mane, ki jo čebele naberejo na vrbi in pre- kanjem čebeljega voska iz voskovnih žlez delajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih oblikujejo voščene luske S: vóskovno ogledálo, žlez S: strok. pog. vŕbovec (2) voščéno ogledálo ang.: willow honey ang.: wax plate mirror nem.: Weidenhonig f. nem.: Wachsspiegel m. vréčkasta zaléga -e -e ž → mešíčkasta zaléga voščína -e ž nav. mn. satje, voščeni prizidki, vrênje medú -a -- in vrênje méda -a -- s fer-voščeni pokrovci, ki se predelujejo v čisti če- mentacija medu zaradi previsokega odstotka belji vosek vode, pri kateri iz sladkorja nastaja alkohol ang.: waste beeswax to be worked into pure ang.: fermentation of honey wax* nem.: Gärung des Honigs f. nem.: bienenwachs zur Gewinnung von re- vrésin méd -ega medú in -ega méda m → vrésov inwachs* n. méd votlák -a m nekdaj preprost panj, izdolben iz de- vrésje -a s 1. nestrok. pog. → spomladánska résa bla in navadno nameščen pokončno 2. nestrok. pog. → jesénska vrésa ang.: gum hive, log gum vrésjev méd -ega medú in -ega méda m → nem.: klotzbeute f. vrésov méd vrábec -bca m nav. mn. manjše ptice s sivim in vrésovec -vca m strok. pog. → vrésov méd rjavim hrbtom, sivkastim trebuhom, živeče v vrésov méd -ega medú in -ega méda m med iz bližini človeških bivališč ali na poljih, ki se medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih hranijo s čebelami, lat. Passer spp. jesenske vrese in predelajo z dodajanjem 13 vrníti ròj izločkov zlasti slinskih žlez S: vrésjev méd, nem.: ostafrikanische küstenbiene f. vrésin méd, strok. pog. vrésovec vzhodnoázijska čebéla -e -e ž → ázijska če- ang.: heather honey béla nem.: Heidekraut-Honig m. vzímiti -im dov. → zazímiti vrníti ròj vŕnem -- dov. → pridružíti ròj vzímljeni pánj -ega -a m → zazímljeni pánj vŕša -e ž nekdaj vreči podobna priprava iz platna vzlétna dèščica -e -e ž → bráda (1) z obroči in odprtino na eni strani za lovljenje vzrêja čebél -e ž dejavnost, ki se ukvarja s rojev na žrelu panja prim.: lovílnik rôjev (1) pridobivanjem novih družin, zlasti za gospo- ang.: swarm trap darsko donosno čebelarjenje S: nestrok. zrêja nem.: schwarmabfangbeutel m. čebél, nestrok. rêja čebél prim.: čebelárjenje na vŕtna vétrnica -e -e ž zelnata rastlina s pokonč- rôje, vzrêja mátic nimi ali poleglimi cvetnimi stebli in posamič- ang.: apiculture, bee breeding nimi velikimi svetlo- do rdečevijoličastimi nem.: bienenzucht f. cvetovi, ki nudi čebelam dobro pelodno pašo, vzrejalíšče mátic -a -- s čebelnjak, stojišče, lat. Anemone hortensis na katerem vzrejevalci v odbranih družinah ang.: crown anemone, poppy anemone umetno v večjem številu vzrejajo matice S: nem.: Garten-anemone f. vzrejevalíšče mátic vrtorépi plés -ega -a m → zibajóči plés ang.: queen breeding station vsadíti ròj -ím -- dov. pretresti roj iz ogrebal- nem.: belegstelle f. nika v prazen panj, navadno s satnicami v vzrêja mátic -e -- ž dejavnost za pridobiva- satnikih nje novih matic na podlagi odbire družin z ang.: to shake the swarm into hives najboljšimi gospodarskimi lastnostmi, z od- nem.: schwarm einschlagen v. vzemom vzrejnega gradiva iz njih, z goje- vsájanje rôjev -a -- s pretresanje rojev iz ogre- njem matičnih ličink navadno v starterju in balnika v prazne panje, navadno s satnicami redniku, z oprašitvijo matic, nameščenih v v satnikih plemenilnikih Gl: línijska vzrêja mátic, Míller- ang.: shaking swarms into hives jeva metóda vzrêje mátic, vzrêja mátic iz narávnih nem.: aufschlagen von schwärmen n. mátičnikov, vzrêja mátic na čêpkih, vzrêja mátic ob vsajêni ròj -ega rôja m roj, pretresen iz ogrebal- rézih na sátih, vzrêja mátic po Rauchfussovi metó- nika v prazen panj di, vzrêja mátic s presájanjem ličínk, vzrêja mátic z ang.: hived swarm, shaken swarm dvákrátnim presájanjem ličínk, vzrêja mátic z raz- nem.: eingeschlagener schwarm m. rezovánjem sáta v trakôve, vzrêja mátic z rézom v vsébnost invêrtnega sladkórja -i -- -- ž sešte- lóku, zasílna vzrêja mátic prim.: čebelárjenje na vek mas fruktoze in glukoze v stogramskem rôje, vzrêja čebél vzorcu medu, ki je pomemben dejavnik pri ang.: queen breeding, queen rearing ocenjevanju njegove kakovosti nem.: königinnenzucht f., Weiselzucht f. ang.: invert sugar content vzrêja mátic iz narávnih mátičnikov -e -- -- -- -- ž nem.: invertzuckergehalt m. vzreja matic iz rojilnega, zasilnega ali prele- vtiráč -a m priprava za vtiranje žice v satnico galnega matičnika, ki ga čebele naredijo brez ang.: wire embedder čebelarjevega posega nem.: rillrädchen n. ang.: queen breeding from natural queen vzdrževálna čebélja páša -e -e -e ž paša, ki cells zagotavlja normalen razvoj družine nem.: königinnenzucht aus natürlichen köni- ang.: bee forage enabling a normal build-up ginnenzellen f. of a colony* vzrêja mátic na čêpkih -e -- -- -- ž vzreja matic nem.: läppertracht f. s prenašanjem najmlajših ličink iz zaleženega vzhódna čebéla -e -e ž → ázijska čebéla sata odbrane družine v nastavke matičnikov, vzhodnoáfriška čebéla -e -e ž medonosna če- pritrjene na lesenih čepkih vzrejnih letvic bela podvrste Apis mellifera litorea, razširje- ang.: queen breeding on queen cell cups na ob vzhodni obali tropske afrike, od kenije nem.: königinnenzucht auf Weiselnäpfchen f. do mozambika vzrêja mátic na réz -e -- -- -- ž vzreja matic v ang.: east african honey bee brezmatični družini ali v starterju, pri kateri 14 vzrêjni sátnik se sat na spodnji strani odreže na mestu, kjer starter ali brezmatično družino, da čebele na- so v celicah najmlajše ličinke, da čebele na- redijo matičnike redijo matičnike, iz katerih se izležejo matice ang.: queen breeding by arched cut of a brood S: vzrêja mátic ob rézih na sátih comb ang.: queen breeding by cutting comb cells nem.: königinnenzucht mit dem bogensch- with the youngest larvae* nitt* f. nem.: königinnenzucht durch auschneiden vzrêja rôjev -e -- ž → čebelárjenje na rôje von Waben mit jüngsten larven* f. vzrejeválec mátic -lca -- m čebelar, ki se načr- vzrêja mátic ob rézih na sátih -e -- -- -- -- -- ž tno ukvarja z vzrejo matic prim.: čebelár → vzrêja mátic na réz ang.: queen breeder vzrêja mátic po Rauchfussovi metódi -e -- -- nem.: königinnenzüchter m. -- -- [ráuhfus-] ž vzreja matic v predelkih po- vzrejevalíšče mátic -a -- s → vzrejalíšče mátic lovičnih naklad lr- ali db-panja s skupnim vzrêjna čebélja družína -e -e -e ž → redník plodiščem in mediščem, navpično povezanih vzrêjna létvica -e -e ž letvica v vzrejnem satni- navadno z dvojno matično rešetko, in z lo- ku, na katero se pritrdijo nastavki matičnikov čenimi žreli, imenovana po Hermanu rau- in se vanje vcepijo mlade ličinke iz odbrane chfussu družine ali se prilepijo ozki trakovi zaležene- ang.: queen breeding according to rauchfuss- ga sata s skrajšanimi čebeljimi celicami -method ang.: cell cup bar nem.: königinnenzucht nach rauchfuss-me- nem.: Zuchtlatte f. thode* f. vzrêjni čebelnják -ega -a m čebelnjak za vzrejo vzrêja mátic s presájanjem ličínk -e -- -- -- -- ž matic vzreja matic, pri kateri se prenašajo najmlajše ang.: queen breeding apiary ličinke iz zaleženega sata odbrane družine v nem.: reinzuchtbelegstelle f., Zucht-bienen- nastavke matičnikov, nakar se vstavijo v star- stand m. ter ali rednik vzrêjni materiál -ega -a m → vzrêjno gradívo ang.: queen breeding by grafting of larvae vzrêjni mátičnik -ega -a m 1. matičnik za vzre- nem.: königinnenzucht mit Umlarven* f. jo matice s pomočjo starterja, rednika, zgra- vzrêja mátic z dvákrátnim presájanjem ličínk jen na osnovi vcepljenega vzrejnega gradiva -e -- -- -- -- -- ž presajanje ličink, pri kateri iz odbrane družine, matičarja S: nestrok. zrêjni začne starter ali rednik vcepljeno ličinko hra- mátičnik niti z matičnim mlečkom, nato se odstrani in ang.: breeding queen cell vcepi novo, najmlajšo iz odbrane družine nem.: Zuchtweiselzelle f. ang.: queen breeding by double grafting of 2. matičnik, ki se pridobi iz odbrane družine larvae brez presajanja ličink S: nestrok. zrêjni mátič- nem.: königinnenzucht mit doppeltem nik Umlarven* f. ang.: selected natural queen cell vzrêja mátic z razrezovánjem sáta v trakôve nem.: gekörte natürliche Weiselzelle f. -e -- -- -- -- -- -- ž vzreja matic, pri kateri se vzrêjni okóliš -ega -a m območje, na katerem sat z najmlajšimi ličinkami iz odbrane druži- čebelarji odbirajo matice glede na ustrezne ne razreže v trakove, celice skrajša za polo- rasne značilnosti in gospodarske lastnosti vico, se obrnjene navzdol nalepijo na vzrejni ang.: breeding area satnik, nato se sat vstavi v starter ali brezma- nem.: Zuchtgebiet n. tično družino, da čebele naredijo matičnike vzrêjni okvír -ega -ja m nestrok. → vzrêjni sátnik ang.: queen breeding by cutting the brood vzrêjni sát -ega sáta m sat z matičniki za vzrejo comb into strips matic nem.: königinnenzucht mit dem aufschnei- ang.: queen breeding comb den der brutwabe in streifen* f. nem.: Zuchtwabe f. vzrêja mátic z rézom v lóku -e -- -- -- -- -- ž vzrêjni sátnik -ega -a m satnik, v katerem sta vzreja matic, pri kateri se zaležen sat iz od- po dolgem nameščeni dve ali tri letvice, na brane družine odreže v loku, da so na robu katere se pritrdijo nastavki matičnikov in va- jajčeca ali najmlajše ličinke in se vstavi v nje vcepijo mlade ličinke iz odbrane družine 15 vzrêjno gradívo katerega na spodnji strani vodi kanal za za- polnitev s sladkornim testom, imenovana po konstruktorju Wohlgemuthu ang.: Wohlgemuth introduction cage nem.: Wohlgemuth-Zusatzkäfig m. Z zabójnik -a m → kontêjner zabúbiti se -im se dov., v zvezi z ličinka preobra- ziti se v bubo v pokriti čebelji ali trotovski celici ali v pokritem matičniku in se pri tem s ali se prilepijo ozki trakovi zaleženega sata tankimi nitmi zapresti v kokon s skrajšanimi čebeljimi celicami S: nestrok. ang.: to pupate vzrêjni okvír, nestrok. zrêjni sátnik nem.: verpuppen sich v. ang.: queen breeding frame začásna trótavost -e -i ž značilnost družine, nem.: Zuchtrahmen m. kadar oprašena mlada matica na začetku vzrêjno gradívo -ega -a s čebelja jajčeca in zaleganja odlaga v čebelje celice neoploje- zelo mlade ličinke za vzrejo matic, odvzete iz na jajčeca prim.: trájna trótavost, bolézenska odbrane družine S: vzrêjni materiál trótavost ang.: breeding material ang.: temporary drone laying nem.: Zuchtmaterial n., Zuchtstoff m. nem.: vorübergehende drohnenbrütigkeit* f. vzrêjno okróžje -ega -a s območje z vsaj 100 začepítev jajcevóda -tve -- ž neprehodnost jaj- do 500 panji, najmanj 10 km oddaljeno od so- cevoda matice zaradi otrditve sluzi, semen- sednjih čebelnjakov, na katerem se nekaj let čic, dela trotovega spolovila S: zastar. zagáte- zaporedoma za zamenjavo jemljejo le matice nje jájčnih vodníc odbranega rodu in se pospešuje vzreja trotov ang.: clogging of oviduct v družinah z rasno čistimi maticami prim.: nem.: eileiterverstopfung f. téstna postája zádek -dka m členjen zadnji del telesa žuželke, ang.: breeding area tudi čebele, v katerem so spolni organi, žel- nem.: Zuchtbezirk m. ni aparat pri čebelah delavkah in matici, vo- skovne žleze pri čebelah delavkah, feromon- ske žleze, del ožilja, del prebavil z medno golšo, del dihalnega aparata, lat. abdomen W ang.: abdomen nem.: abdomen n., Hinterleib m. zadélati célico -am -- dov., žarg. → pokríti célico Wohlgemuthova mátičnica -e -e in wohlge- zadelavína -e ž lepljiva aromatična smolnata muthova mátičnica -e -e [vólgemut-] ž nekdaj snov zelenorumene do temnorjave barve, ki lesena dodajalna matičnica, pripeta na le- jo čebele naberejo na različnih rastlinah, zlasti tvico, za vstavitev v izpraznjen prostor med na njihovih brstih, jo predelajo z dodajanjem sati, z zamreženim prostorom za matico, iz izločkov žlez in z njo prevlečejo notranje dele 16 zaklópnica panja, stene satnih celic, zadelajo špranje, mu- zádnji zádkov obróček -ega -ega -čka m → mificirajo tujke S: própolis (1), zastar. zamàz sêdmi zádkov obróček ang.: propolis zádružno živéča čebéla -- -e -e ž nav. mn., za- nem.: kittharz n., Propolis f. star. → drúžbena čebéla zadímiti -im dov. 1. vpihniti dim v panj navadno zagátenje jájčnih vodníc -a -- -- s zastar. → za-s kadilnikom, da se čebele pomirijo, umakne- čepítev jajcevóda jo iz dela panja prim.: dímiti (1) zahódna medonôsna čebéla -e -e -e ž → me- ang.: to smoke donôsna čebéla nem.: abräuchern v. zahodnoáfriška čebéla -e -e ž medonosna če- 2. vpihniti dim v panj skozi žrelo s kadilni- bela podvrste Apis mellifera adansonii, na- kom, v katerem je tleča snov za zatiranje va- ravno razširjena na območju zahodne afrike, roze prim.: dímiti (2), plíniti (2) od nigra na severu in senegala na zahodu in ang.: to smoke do Zaira na jugu nem.: räuchern v. ang.: West african honey bee 3. povzročiti, da se s tlečim dimnim listi- nem.: Westafrikanische biene f. čem, prepojenim s kemično snovjo, v panju zajedávec -vca m žival ali rastlina, ki živi na sprošča plin za zatiranje varoze, pršičavosti gostitelju ali v njem in črpa hrano iz njega prim.: dímiti (3) S: parazít ang.: to fumigate ang.: parasite nem.: begasen v. nem.: Parasit m., schmarotzer m. zádkov gánglij -ega -a m eden od ganglijev v zajedávka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla za- šestih parih v čebeljem zadku jedávka ang.: abdominal ganglion zajedávska bolézen -e -zni ž bolezen, ki jo pri nem.: abdominalganglion n. čebelah povzročajo praživali, pršice, na pri- zádkov obróček -ega -čka m del hitinskega mer varoje S: parazítska bolézen oklepa iz hrbtnega in trebušnega okrova na ang.: parasitic disease čebeljem zadku, ki ni trdno spojen s sosed- nem.: parasitische krankheit f. njim obročkom S: nestrok. trebúšni obróček, zajedávski čmŕlj -ega -a m nav. mn. čmrlji, ka- segmènt zádka Gl: pŕvi zádkov obróček, sêdmi terih samice ležejo jajčeca v gnezda drugih zádkov obróček prim.: opŕsni obróček vrst čmrljev ang.: abdominal segment ang.: cuckoo bumblebee nem.: abdominalring m. nem.: schmarotzerhummel f. zádnja čeljúst -e -i ž → spódnja ústna zakláda -e ž premični dodatek v obliki pokonč- zádnja pánjska končníca -e -e -e ž zadnji, na- nega zaboja za povečanje panjske prostorni- vadno snemljivi leseni del panja, zlasti pri ne, ki se doda od zadaj navadno aŽ-panju S: kranjičih prim.: sprédnja pánjska končníca priklópnik Gl: AŽ-zakláda, Fránčič-Debelákova ang.: back beehive panel zakláda, Lipíčnikova zakláda, medíščna zakláda, nem.: hinteres bienenstockbrett n. plodíščna zakláda prim.: medkláda, nadkláda, zádnje čebélje krílo -ega -ega -a s nav. mn. eno nakláda, podkláda, prikláda od čebeljih kril zadnjega para, manjše od ang.: eke, added from behind sprednjega, na katerega zadnji rob se spenja s nem.: Hintersatz m. kaveljci prim.: sprédnje čebélje krílo zakláda AŽ -e -- [ažé] ž ↔ AŽ-zakláda ang.: hind wing of the honeybee zakládno čebelárjenje -ega -a s čebelarjenje z nem.: Hinterflügel der Honigbiene m. dodajanjem zaklad, navadno aŽ-panjem zádnje črevó -ega -ésa s del prebavne cevi čebel ang.: keeping bees by adding ekes from be- iz tankega črevesa in blatnika, lat. proctodeum hind ang.: hind gut, proctodeum nem.: imkern mit Zugabe von Hintersätzen nem.: Hinterdarm m. n. zádnji pár čebéljih kríl -ega -a -- -- m → drúgi zaklópnica -e ž 1. organ pri čebeli v prebavni pár čebéljih kríl cevi, ki uravnava dotok hrane iz medne golše zádnji pár čebéljih nóg -ega -a -- -- m → trétji v srednje črevo pár čebéljih nóg ang.: honey stopper, proventricular valve 1 zakrnélost jájčnikov nem.: kelch des ventiltrichters m. ang.: filled cell 2. guba na meji med dihalnico in zračnimi nem.: belegte Zelle f., bestiftete Zelle f. mehovi, ki uravnava vhod in izhod zraka zaléžena trotovína -e -e ž trotovske celice na ang.: closing apparatus satu, v katere je matica zalegla neoplojena nem.: Chitin-klappe* f. jajčeca zakrnélost jájčnikov -i -- ž → nèrazvítost jájč- ang.: drone brood nikov nem.: drohnenbrut f. zaléči jájčece -léžem -- dov., v zvezi z matica, če- zaléženi mátičnik -ega -a m matičnik, navadno bele trotovke odložiti jajčece navadno na dno ob robu sata, v katerega je matica zalegla jaj- čebelje, trotovske celice ali na dno nastavka čece matičnika ang.: filled queen cell ang.: to lay an egg nem.: belegte königinenzelle f., bestiftete nem.: ei ablegen v. königinenzelle f. zaléga -e ž razvojne oblike jajčeca, ličinke, bube zaléženi sát -ega -a m sat, v katerem so jajčeca, in prehodi med njimi do izleženja čebel de-ličinke in/ali pokrita zalega lavk, trotov Gl: čebélja zaléga, feromón zalége, ang.: brood comb gníla čebélja zaléga, gŕbasta zaléga, húda gnilôba nem.: bebrütete Wabe f., mit brut belegte čebélje zalége, izrezovánje zádnje zalége, kísla za- Wabe f. léga, médna vrédnost odvzéte zalége, mešíčkasta zamàz -áza m zastar. → própolis, zadelavína zaléga, nèpokríta trótovska zaléga, nèpokríta zaléga, zamedíti -ím dov., nav. 3. os. začeti mediti odkríta trótovska zaléga, odkríta zaléga, odmŕla za- ang.: to start secreting nectar, to start secre- léga, okamnéla zaléga (2), poapnéla zaléga (2), ting honeydew podhlajêna zaléga, pohlévna gnilôba čebélje zalége, nem.: beginnen zu honigen v. pokríta trótovska zaléga, pokríta zaléga, pokrôvec zamegljevánje -a s postopek, s katerim se s po- zalége, polegajóča se zaléga, pregréta zaléga, sebnimi pripravami v naseljene panje vnašajo prehlajêna zaléga, preslédkasta zaléga, raztrésena kemična sredstva v obliki megle za zatiranje zaléga, skŕčena zaléga, slépa čebélja zaléga, stŕnje- varoze prim.: dímljenje (1, 2, 3) na zaléga, stŕnjenost zalége, trótovska zaléga ang.: fumigation ang.: brood nem.: räuchern n. nem.: brut f. zaléganje -a s odlaganje jajčec matice ali če- Zandrova mátičnica -e -e in zandrova mátični- bele trotovke v očiščene čebelje ali trotovske ca -e -e [cándr-] ž valilna matičnica kvadra- celice ali nastavke matičnikov ste oblike z okroglim prostorom, pokritim na ang.: egg laying obeh straneh z mrežico, z odprtino za doda- janje matice, za čepek z matičnikom in z lu- nem.: eiablage f. zalégati -am nedov., v zvezi z matica, čebele tro- knjico ali vdolbinico za kristalizirani med na tovke odlagati jajčeca v očiščene čebelje ali spodnji strani, imenovana po konstruktorju trotovske celice ali nastavke matičnikov enochu Zanderju ang.: to lay eggs ang.: Zander queen cage nem.: stiften v. nem.: Zander-Weiselkäfig m. zaletávanje čebél -a -- s pojav, da čebele de- Zandrov ênosátni plemenílnik -ega -ega -a lavke ob vračanju v domači panj pomotoma in zandrov ênosátni plemenílnik -ega -ega -a zaidejo v tujega [cándr-] m manjši panj za vzrejo matic z enim ang.: drifting satom polovične mere aŽ-satnika, obdan na obeh večjih površinah s steklom, s prostoro- nem.: verfliegen n. zaletéla čebéla -e -e ž čebela delavka, ki ob ma, kamor se namestita matičnica in sladkor- vračanju v domači panj pomotoma zaide v no testo, imenovan po konstruktorju enochu tujega Zanderju S: Zandrov plemenílček ang.: drifted bee ang.: Zander one-frame mating hive nem.: verflogene biene f. nem.: Zander-einwabe-begattungskästchen n. zaléžena célica -e -e ž čebelja ali trotovska ce- Zandrov pánj -ega -a in zandrov pánj -ega -a lica z jajčecem, ličinko ali bubo [cándr-] m nakladni panj s satniki zunanje 18 zaščítna mréža mere 420 mm x 220 mm, imenovan po kon- ang.: metathorax struktorju enochu Zanderju nem.: metathorax m. ang.: Zander beehive zapŕta mática -e -e ž matica v matičnici med nem.: Zander-magazin n. dodajanjem brezmatični družini ali med tran- Zandrov plemenílček -ega -čka in zandrov sportom plemenílček -ega -čka [cándr-] m → Zandrov ang.: caged queen ênosátni plemenílnik nem.: gekäfigte bienenkönigin f. zapàh -áha m kovinska priprava z zobci na žre- zaródnica -e ž samica listne ali lubne ušice, ki lu panja, ki se drsno zapira ali pripira, zlasti se izvali zgodaj spomladi iz prezimljenega za preprečevanje vstopa rovkam Gl: zapàh oplojenega jajčeca in se razmnožuje deviško- za ôkence prim.: lésica rodno z rojevanjem ličink ang.: entrance reducer ang.: fundatrix nem.: Fluglochschieber m. nem.: Fundatrix f., stammmutter f. zapàh za ôkence -áha -- -- m pocinkan ploče- zasédati -am nedov. → sedéti vinast trak, na eni strani razširjen v okroglo zasédenost úlice -i -- ž poseljenost ulic panja ploskev z luknjico, na drugi s pravokotnim s čebelami zavihkom za pritrjevanje okenc pri manjših ang.: bee way occupation panjih, prašilčkih nem.: besetzung der Wabengasse f. ang.: eccentric window stop zasílna mática -e -e ž matica, ki jo čebele osi- nem.: exzenter Fenster-Feststeller m. rotele družine vzredijo iz ličinke v čebelji ce- zapážena čebélja družína -e -e -e ž družina, ki lici, povečani v matičnik je z izolacijskimi oblogami navadno znotraj ang.: emergency queen panja dodatno zavarovana proti mrazu in pre- nem.: nachschaffungskönigin f. pihu, zlasti v zimskem času zasílna vzrêja mátic -e -e -- ž gospodarsko ne- ang.: wrapped bee colony ustrezna vzreja matic, ki se izležejo iz zasil- nem.: mit kälteschutz verpacktes volk n. nih matičnikov zapáženi pánj -ega -a m panj z družino, ki je ang.: emergency queen rearing z izolacijskimi oblogami navadno znotraj pa- nem.: nachschaffung von königinnen f. nja dodatno zavarovana proti mrazu in prepi- zasílni čebelnják -ega -a m čebelnjak za zača- hu, zlasti v zimskem času sno zavarovanje panjev in čebel pred vremen- ang.: wrapped hive skimi in drugimi neugodnimi okoliščinami nem.: mit kälteschutz verpackte beute f. ang.: provisional apiary, temporary apiary zaplíniti -im dov. 1. z žveplenim dimom pov- nem.: provisorisches bienenhaus n., proviso- zročiti, da se satje zaščiti zlasti proti mali in risches bienenstand m. veliki voščeni vešči prim.: plíniti (1) zasílni mátičnik -ega -a m matičnik, ki ga če- ang.: to sulphur bele osirotele družine izdelajo s povečanjem nem.: abschwefeln v. čebelje celice, v kateri je mlada ličinka S: 2. nekdaj vpihniti v panj kemično sredstvo, mátičnik (4), prisílni mátičnik zlasti za zatiranje varoze prim.: plíniti (2) ang.: emergency queen cell ang.: to fumigate nem.: nachschaffungszelle f. nem.: räuchern v. zastrupítev čebél -tve -- ž uničenje čebel zara- zapórica -e ž strok. pog. → préčna zapórica di stika z zanje škodljivimi kemičnimi snov- zaprédek -dka m varovalni ovoj iz niti pri li- mi, navadno insekticidi, ali če zaužijejo tako činkah žuželk s popolno preobrazbo, tudi pri hrano, mano, medičino, cvetni prah čebeljih, v katerega se zapredejo, se z njim ang.: bee poisoning, poisoning of bees obdajo ob zabubljenju S: kokón nem.: trachtkrankheit f., trachtvergiftung f. ang.: cocoon zaščítna máska -e -e ž maska za preprečevanje nem.: kokon m. vdihavanja za človeka strupenih plinov, ki jo zapŕsje -a s del oprsja čebele, ki nosi drugi par nosi čebelar zlasti med zatiranjem varoze kril in tretji par nog, med sredoprsjem, s kate- ang.: gas mask rim je povezan, in priprsjem, lat. metathorax nem.: schutzmaske f. prim.: opŕsje, predpŕsje, pripŕsje, sredopŕsje zaščítna mréža -e -e ž navadno prednja stran 1 zatílna odprtína čebelarskega klobuka iz mreže, ki varuje ang.: to sulphur pred piki nem.: abschwefeln v. ang.: protective mesh of a bee hat zbirálnik čebéljega strúpa -a -- -- m priprava nem.: netzschleier vom imkerhut m. za zbiranje čebeljega strupa, navadno z ži- zatílna odprtína -e -e ž odprtina v zadnjem delu cami nad steklom, po katerih s prekinitvami ogrodja čebelje glave, lat. foramen occipitale teče enosmerni električni tok, ki čebelo ob ang.: foramen stiku z njimi vznemiri, da izloči strup nem.: Hinterhauptsloch n. ang.: bee venom collector zazímiti -im dov. pripraviti družino za uspešno nem.: bienengift-sammelgerät n. prezimljenje z ureditvijo gnezda, s pravoča- Zdéšarjev pánj -ega -a in zdéšarjev pánj -ega sno pripravo zadostne zaloge ustrezne hrane, -a m na osnovi aŽ-panja narejen panj z 2 x s paženjem panjev S: vzímiti prim.: dokŕmiti 12 sati na hladno stavbo, povečan od zadaj s čebéle po 3 prečno postavljenimi sati v vsaki etaži, ang.: to prepare bees for winter, to winter in z možnostjo menjave razstojišča za 12 sa- nem.: einwintern v. tov pozimi in za 11 satov poleti, imenovan po zazímljena čebélja družína -e -e -e ž družina, konstruktorju Pavlu Zdešarju pripravljena za prezimovanje, z urejenim ang.: Zdešar beehive gnezdom, z zadostno zalogo ustrezne hrane nem.: Zdešar-beute f. in zapažena združevánje čebéljih družín -a -- -- s posto- ang.: bee colony, prepared for winter pek, pri katerem iz dveh ali več družin nasta- nem.: eingewintertes bienenvolk n. ne ena, močnejša, navadno z eno matico zazímljeni pánj -ega -a m panj z družino, pri- ang.: uniting pravljeno za prezimovanje, ki ima urejeno nem.: völkervereinigung f. gnezdo, zadostno zalogo ustrezne hrane in je zelêna hójeva ušíca -e -e -e ž listna ušica iz zapažen S: vzímljeni pánj družine lachnidae, ki srka drevesni sok iz si- ang.: beehive, prepared for winter tastih cevi eno- do štiriletnih vej jelke in izlo- nem.: eingewinterter bienenstock m. ča mano, lat. Cinara (= Buchneria) pectina- zažíčiti sátnik -im -- dov. napeljati žico v satnik tae S: zelêna jélkova ušíca, zelêna jélova ušíca za pritrditev, ojačitev satnice ang.: green striped fir aphid ang.: to wire a wax foundation nem.: Grüne tannenhoniglaus f. nem.: mittelwand drahten v. zelêna jélkova ušíca -e -e -e ž → zelêna hójeva ušíca zažvepláti -ám dov. 1. prižgati žvepleni listič, da se sprošča plin, ki v zaprtem skladiščnem zelêna jélova ušíca -e -e -e ž → zelêna hójeva ušíca prostoru zaščiti satje pred malo in veliko vo- ščeno veščo prim.: žvepláti (1) zelêna žôlna -e -e ž zelenkasta gozdna ptica s ang.: to treat with sulphur črno-rdečo progo ob grlu in rdečim temenom, nem.: abschwefeln v. ki zlasti pozimi s kljuvanjem po panjih izvabi 2. zlasti za preprečitev širjenja hude gnilobe čebele iz panja in se hrani z njimi, lat. Picus čebelje zalege prižgati žvepleni listič, da se v viridis panjih sprošča plin, ki pomori čebele prim.: ang.: green woodpecker žvepláti (2) nem.: Grünspecht m. 180 zímska hrána zelênoprógasta lahnída -e -e ž strok. pog. → ang.: top entrance, upper entrance prim.: zelênoprógasta smrékova ušíca spódnje žrêlo zelênoprógasta smrékova ušíca -e -e -e ž li- nem.: oberes Flugloch n. stna ušica iz družine lachnidae, ki srka dre- zgrízeni mátičnik -ega -a m od strani z grize- vesni sok iz sitastih cevi starejših poganjkov njem odprt matičnik, iz katerega čebele od- smreke, od julija dalje tudi iz sitastih cevi stranijo bubo ali neizleglo matico majskih poganjkov, in izloča mano, lat. Cina- ang.: chewed queen cell ra cistata S: strok. pog. zelênoprógasta lahnída, nem.: ausgebissene Weiselzelle f. strok. pog. zelênoprógasta ušíca zibajóči plés -ega -a m premikanje čebele, zla- ang.: green striped spruce aphid sti na satu, v obliki številke osem, pri čemer nem.: Grüngestreifte Fichtenrindenlaus f. pobrenčava, potresava z zadkom, občasno zelênoprógasta ušíca -e -e ž strok. pog. → oddaja nabrano hrano in tako drugim čebe- zelênoprógasta smrékova ušíca lam sporoča obilnost in razdaljo od vira paše, zêmeljski čmŕlj -ega -a m do 3 cm dolg čmrlj smer in vrsto vira in se z oddaljenostjo paše s črnimi, na sprednjem robu oprsja in na dru- zmanjšuje hitrost ritma plesa, podaljšuje pa gem zadkovem obročku z rumenimi dlačica- se trajanje tresenja S: plés v oblíki osmíce, vr- mi, ki gradi gnezda v zemlji, navadno v nek- torépi plés prim.: króžni plés, osmíčenje, stre- danjih mišjih gnezdih, lat. Bombus terrestris sajóči plés ang.: buff-tailed bumblebee, large earth bum- ang.: waggle dance, wag-tail dance blebee nem.: schwänzeltanz m. nem.: erdhummel f. zíbanje zádka -a -- s potresavanje čebele plesal- zgódnjepomladánska čebélja páša -e -e -e ž ke z zadkom med čebeljim plesom prim.: prva paša na začetku čebelarske sezone osmíčenje ang.: early spring honeyflow, early spring pa- ang.: fanning sture nem.: sterzeln n. nem.: vorfrühlingstracht f. zidárka -e ž nav. mn., strok. pog. → čebéla zidár- zgórnja bráda -e -e ž deščica pred zgornjim ka žrelom v aŽ-panjih, zlasti za lažje vletavanje zimôvnik -a m nekdaj navadno v zemljo vkopan čebel prim.: spódnja bráda prostor za prezimovanje čebeljih družin na ang.: top alighting board, upper alighting bo- območjih z mrzlimi zimami ard ang.: underground wintering place for bee co- nem.: oberes anflugbrett m. lonies* zgórnja nakláda -e -e ž naklada pri dvo- ali nem.: unterirdischer Überwinterungsplatz für večnakladnem panju, na katero je postavljen bienenvölker* m. pokrov panja prim.: spódnja nakláda zímska čebéla -e -e ž pozno poleti ali jeseni ang.: top hive box, upper hive box izležena čebela, ki preživi zimo S: jesénska nem.: oberes magazin n., obere Zarge f. čebéla, dolgožíva čebéla (1) prim.: polétna če- zgórnja ústna -e -e ž nav. mn. neparni giblji- béla vi del v obliki ploščice, ki s sprednje strani ang.: winter bee, winter honeybee pokriva ustni aparat in pripomore, da čebe- nem.: Winterbiene f. la zdrobi tujke, lat. labrum prim.: spódnja zímska grúča -e -e ž čebele delavke z matico, ústna na satju stisnjene v okroglasto skupino, da ang.: labrum zaradi medsebojnega ogrevanja lažje preži- nem.: labrum n., oberlippe f. vijo mrzlo zimsko obdobje S: zímsko gnézdo, zgórnje plodíšče -ega -a s zgornji del večod- čebélje gnézdo (2), strok. pog. gnézdo (2), čebélja delčnega panja, v katerem zalega ena od na- krógla, strok. pog. grúča (3) vadno dveh matic prim.: spódnje plodíšče ang.: winter cluster ang.: top brood chamber, upper brood cham- nem.: Wintertraube f. ber zímska hrána -e -e ž v satju shranjen med, nem.: oberer brutraum m. cvetni prah in predelan sladkorni sirup, ki zgórnje žrélo -ega -a s žrelo v zgornji etaži ali družini omogoča preživetje zime in zgodnji nakladi, ki se uporablja po potrebi spomladanski razvoj 181 zímski drobír ang.: winter feed, winter supply of feed zoonóza -e ž nalezljiva bolezen živali, nevarna nem.: Winterfutter n. tudi za človeka, na primer okamnela zalega zímski drobír -ega -ja m drobci zgrizenih vo- ang.: zoonosis ščenih pokrovcev, delčkov satja, cvetnega nem.: Zoonose f. prahu, ki pri porabi hrane v zimskem času zootéhniško spričeválo za pleménsko kránj- padejo na dno panja sko čebélo -ega -a -- -- -- -- s dokument, v ang.: winter debris katerem so navedeni ime izvorne rodovniške nem.: Wintergemüll m. knjige, ime in sedež priznane rejske organi- zímsko gnézdo -ega -a s → zímska grúča zacije, ime in naslov odobrenega vzrejališča, zímsko kŕmljenje -ega -a s dajanje, dodajanje rodovniška številka matice, registrska oznaka sladkorne raztopine družini po zadnjem toče- čebelnjaka, stojišča, kjer je bila matica vzre- nju medu, ko se v nekaj obrokih doda toliko jena, rodovniška številka trotarja hrane, kolikor je čebele potrebujejo za preži- ang.: zootechnical certificate for the purebred vetje zime in zgodnji spomladanski razvoj S: Carniolan bee kŕmljenje na zalógo, nestrok. pítanje na zalógo nem.: zootechnisches Zertifikat für die rein- ang.: winter feeding zucht-Carnica n. nem.: Wintereinfütterung f. zorênje medú -a -- in zorênje méda -a -- s nasta- zímsko stojíšče -ega -a s stojišče, na katerem janje zrelega medu v satnih celicah s pomoč- so nameščeni panji od jeseni do pomladi jo čebeljih encimov iz medičine, mane, ko ang.: winter apiary, winter bee yard čebele z zračenjem znižujejo vsebnost vode nem.: Winterstand m. v njem zímsko žrêlo -ega -a s manjše žrelo, navadno ang.: honey ripening ob spodnjem robu pročelja nakladnega panja, nem.: Honigreifung f. ki se uporablja čez zimo prim.: polétno žrêlo zóžiti čebéljo družíno -im -- -- dov. šibkejšim ang.: winter entrance družinam navadno s pregradno desko zmanj- nem.: Winterflugloch n. šati panjski prostor na toliko satov, kolikor zláta čebéla -e -e ž nav. mn. neželate čebele iz jih čebele na gosto posedajo rodu Euglossa spp., razširjene v tropski ame- ang.: to contract a bee colony riki nem.: bienenvolk einengen v. ang.: gold bee, orchid bee zóžiti gnézdo -im -- dov. 1. gospodarski družini nem.: euglossa-biene f. zmanjšati plodiščni prostor pred pričakovano zláta rózga -e -e ž nav. mn. zelnate rastline s po- obilnejšo pašo zaradi večjega donosa medu končnimi stebli in spodaj jajčastimi, v sredini S: skŕčiti gnézdo, zóžiti plodíšče prim.: šíriti suličastimi, zgoraj črtalastimi listi in rumeni- gnézdo 2. zmanjšati plodiščni prostor zgodaj mi cvetovi v grozdastih socvetjih, ki nudijo spomladi ob začetku zaleganja zaradi ohra- čebelam dobro poletno in jesensko medičin- njanja toplote sko in pelodno pašo, lat. Solidago spp. ang.: to contract the brood chamber ang.: goldenrod nem.: brutnest einengen v. nem.: Goldrute f. zóžiti plodíšče -im -- dov. → zóžiti gnézdo (1) zléknjena ličínka -e -e ž → iztégnjena ličínka zráčenje -a s → prezračevánje (1, 2) zložljívi čebelnják -ega -a m čebelnjak, ki ga zráčnica -e ž cevasti del dihalnega aparata, ki je razstavljenega mogoče prepeljati na drugo se prične z dihalnico, za dotok zraka pri žu- pasišče in ga ponovno sestaviti S: montážni če- želkah, tudi čebelah S: sápnica, trahêja belnják, prenôsni čebelnják ang.: air tube, trachea ang.: demountable apiary nem.: luftröhre f., trachee f. nem.: zerlegbarer bienenstand m. zráčni méh -ega -a m razširjeni del dihalnega zmogljívost pasíšč -i -- ž s katastrom paše do- aparata za zračnim preddvorom, iz katerega ločeno število panjev, ki se lahko namestijo izhajajo zračnice na posameznem območju glede na vrsto če- ang.: air sac, tracheal sac belje paše nem.: luftsack m. ang.: capacity of foraging areas zráčni prèddvòr -ega -ôra m polkrožna jami- nem.: Honigertrag je Hektar m. ca za dihalnicami, poraščena z dlačicami, ki 182 žêlni aparát preprečujejo vstop prašnih delcev, nečistoč v Ž zračnico in zračne mehove S: átrij ang.: atrium nem.: atrium hinter dem atemloch* n. žafrán -a m nestrok. pog. → pomladánski žafrán zrêja čebél -e -- ž nestrok. → vzrêja čebél zrêjna čebélja družína -e -e -e ž nestrok. → re- dník zrêjni mátičnik -ega -a m nestrok. → vzrêjni mátičnik (1, 2) zrêjni sátnik -ega -a m nestrok. → vzrêjni sátnik zréli mátičnik -ega -a m pokriti matičnik, iz ka- terega se kmalu izleže matica ang.: ripe queen cell nem.: schlupfreife Weiselzelle f. zréli méd -ega medú in -ega méda m med z niz- ko vsebnostjo vode, v satju navadno pokrit z voščenimi pokrovci ang.: ripe honey, ripened honey Čebela na gojenem žafranu nem.: reifer Honig m. žágasti nòž -ega nôža m nož z nazobčanim re- zŕnati méd -ega medú in -ega méda m kristalizi- zilom, katerega zobci so z ene strani obrušeni, rani med z večjimi kristali da se pri odstranjevanju voščenih pokrovcev ang.: granulated honey ne zatikajo ob letvice satnika nem.: granulierter Honig m. ang.: uncapping knife with serrated blade zrojíti -ím dov. gl. izrojíti nem.: entdeckelungsmesser mit gezakter zrojíti se -ím se dov. gl. izrojíti se klinge* n. zunánja méra sátnika -e -e -- ž vsaka od dveh žájbelj -blja m dišeča grmičasta rastlina z dla- razdalj med obema paroma vzporednih letev kavimi listi in svetlovijoličastimi cvetovi v satnika z zunanje strani prim.: nótranja méra klasastih socvetjih, ki nudi čebelam odlično sátnika pomladansko medičinsko in skromno pelo- ang.: outer dimensions of a frame dno pašo, lat. Salvia officinalis nem.: aussenmaß eines rähmchen n. ang.: common sage zunánja pršíca -e -e ž nav. mn. pršica, ki živi v nem.: echte salbei f., Garten-salbei f. panju in ne povzroča pršičavosti žájbljeva čebélja páša -e -e -e ž paša na cve- ang.: external mite tovih žajblja nem.: aussenmilbe f. ang.: sage nectar flow zvônček -čka m 1. nestrok. pog. → pomladánski nem.: salbeitracht f. véliki zvônček 2. nestrok. pog. → navádni máli žájbljevec -vca m strok. pog. → žájbljev méd zvônček žájbljev méd -ega medú in -ega méda m med iz zvončíca -e ž nav. mn. zelnate rastline s po- medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih končnimi stebli in navadno bledovijoličasti- žajblja in predelajo z dodajanjem izločkov mi zvončastimi cvetovi, ki nudijo čebelam zlasti slinskih žlez S: strok. pog. žájbljevec dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Cam- ang.: sage honey panula spp. nem.: salbeihonig m. ang.: bellflower, campanula žêlni aparát -ega -a m 1. organ, s katerim se nem.: Glockenblume f. žuželke branijo, napadajo S: strúpni aparát ang.: sting chamber, sting organ nem.: stachelapparat m. 2. organ pri čebelah delavkah medonosnih čebel in maticah na koncu zadka iz alkalne strupnice, strupne žleze, strupnega mešička, strupnega kanala, živčnega ganglija, mišičja in žela, s katerim pikajo S: strúpni aparát 183 žêlni kanál razvojni stopnji med jajčecem in bubo, ko jih v čebeljih, trotovskih celicah ali matičnikih z matičnim mlečkom, pri čebelah delavkah in trotih pa ob izleženju z matičnim mlečkom, pozneje z mešanico medu, cvetnega prahu in vode hranijo čebele krmilke S: ličínka (1), lárva 2. živalski osebek z grizalom na razvojni stop- nji med jajčecem in bubo nekaterih dvokril- cev in večine kožekrilcev S: ličínka (2), lárva ang.: larva nem.: made f. 3. strok. pog. → čebélja žêrka žíčiti sátnik -im -- nedov. napeljevati žico v sa- tnik pred vtiranjem v satnico za njeno pritrdi- tev, ojačitev izdelanega sata ang.: to wire frame nem.: rähmchen drahten v. žíčna mátična rešêtka -e -e -e ž matična rešet- Želni aparat čebele delavke ka iz tankih kovinskih paličic ang.: sting organ ang.: wire grid queen excluder nem.: stachelapparat m. nem.: draht-absperrgitter n. žêlni kanál -ega -a m → strúpni kanál žíčna mréža -e -e ž strok. pog. → mréžasti vlóžek žêlni prekát -ega -a m → žlebìč žídkost medú -i -- in žídkost méda -i -- ž lastnost žêlo -a s strok. pog. → čebélje žêlo medu, da težko teče S: viskóznost medú želódčni insekticíd -ega -a m kemofarmacevt- ang.: viscosity of honey sko sredstvo za zatiranje žuželk, nevarno tudi nem.: viskosität des Honigs f. za čebele, ki pride v njihovo telo z zaužitjem, živálna čebélja družína -e -e -e ž → môčna če- aktivna snov pa prodira v organizem skozi bélja družína stene prebavil prim.: akaricíd, fungicíd, herbi- živálnost čebélje družíne -i -- -- ž številnost, cíd, insekticíd, pesticíd, varoacíd gostota čebel v družini ang.: gastrointestinal insecticid ang.: level of congestion nem.: magen-darm-trakt insektizid n. nem.: volksstärke f. želódec -dca m → srédnje črevó žívčni vozlìč -ega -íča m → gánglij ženitovánjski polèt -ega -éta m → parítveni žléb -a m podolgovata vdolbina na zadnjem izlèt robu prvega para čebeljih kril, v katero se žêpek -pka m 1. nestrok. pog. → kráški šetráj 2. med letenjem ujamejo in zapnejo kaveljčki nestrok. pog. → pritlíkavi šetráj drugega para kril žêpkova čebélja páša -e -e -e ž paša na cve- ang.: fold tovih šetraja nem.: Haftfalte f. ang.: winter savory nectar flow, winter savory žlebìč -íča m pri čebeli delavki in matici del nectar pasture žela v obliki kanalčka, po katerem ob piku nem.: Winterbohnenkraut-tracht f. steče čebelji strup, lat. stylet S: žêlni prekát žêpkovec -vca m strok. pog. → žêpkov méd, še- ang.: sting stylet trájev méd nem.: stachelrinne f. žêpkov méd -ega medú in -ega méda m med iz žléza seménske mošnjíce -e -- -- ž žleza ma- medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih tice ob semenski mošnjici, ki izloča snov za šetraja in predelajo z dodajanjem izločkov redčenje semena trotov, lat. glandula sper- zlasti slinskih žlez S: šetrájev méd, strok. pog. mathecae žêpkovec ang.: spermathecal gland ang.: winter savory honey nem.: samenblasendrüse f. nem.: Winterbohnenkraut-Honig m. žléza slínavka -e -e ž → slínska žléza žêrka -e ž 1. čebela delavka, matica ali trot na žléza strúpnica -e -e ž → strúpna žléza 184 žvepléni zakàd žléza z nótranjim izlóčanjem -e -- -- -- ž žle- 2. del prebavne cevi čebel med usti in poži- za, ki v čebeljo hemolimfo izloča snovi za ralnikom, lat. pharynx uravnavanje delovanja notranjih organov in ang.: pharynx presnove S: endokrína žléza nem.: Pharynx m., schlund m. ang.: endocrine gland žužélka -e ž členonožec s telesom, izrazito de- nem.: endokrine drüse f. ljenim na glavo, oprsje in zadek, tremi pari žléza z zunánjim izlóčanjem -e -- -- -- ž žleza z členastih nog in navadno s krili, tipalnicami izvodilom v telesno votlino ali iz telesa, ki pri ang.: insect čebelah izloča snovi za predelavo medičine, nem.: insekt n. mane v med, za obrambo, obveščanje med žužkocvétka -e ž nav. mn. rastline, pri katerih njimi S: eksokrína žléza prim.: feromón cvetni prah s prašnikov cveta na brazdo pesti- ang.: exocrine gland ča navadno drugega cveta iste rastlinske vrste nem.: exokrine drüse f. prenašajo žuželke S: žužkocvétna rastlína, ento- žlíčka -e ž skrajni spodnji del jezička, s katerim mofílna rastlína prim.: vetrocvétka čebele uživajo goste sladkorne raztopine S: ang.: enthomophilous plant, entomogamous lizálo, lopática plant ang.: labellum, spoon nem.: entomophile blütenpflanze f., insekt- nem.: löffelchen n. blütige Pflanze f., insektenblütler m. žníderšič -a m strok. pog. → AŽ-pánj, pánj AŽ, Žní- žužkocvétna rastlína -e -e ž → žužkocvétka deršičev pánj žužkoslôvje -a s → entomologíja Žníderšičev pánj -ega -a in žníderšičev pánj žveplálna posódica -e -e ž kovinska posoda z -ega -a m skladovnični panj na hladno stavbo luknjicami na obodu za izhajanje dima, v ka- z 2 x 9 ali 2 x 10 sati po albertijevem vzoru, teri tli prižgani žvepleni listič z upravljanjem od zadaj in s satniki zunanje ang.: sulphur fumigation pot mere 410 mm x 260 mm, ki so enaki v plo- nem.: schwefeldose f. dišču in medišču, imenovan po konstruktorju žveplálnik -a m priprava za ognjevarno žvepla- antonu Žnideršiču S: AŽ-pánj, pánj AŽ, Albêrti- nje satja ali obolelih družin Žníderšičev pánj, strok. pog. žníderšič ang.: sulphur fumigator ang.: Žnideršič beehive nem.: Wabenschwefler m. nem.: Žnideršič-beute f. žvepláti -ám nedov. 1. prižigati žveplene lističe, žrêlna létev -e -tve ž premakljiva letev z izreza- da se sprošča plin, ki v zaprtem skladiščnem nim žrelom na spodnjem robu pročelja panja prostoru zaščiti satje pred malo in veliko vo- ang.: entrance reducer cleat ščeno veščo prim.: zažvepláti (1) nem.: Fluglochverschlußkeil m. ang.: to sulphur žrêlna zapórica -e -e ž lesen pripomoček za za- nem.: schwefeln v. piranje ali pripiranje žrela panja 2. zlasti zaradi preprečitve širjenja hude gni- ang.: entrance reducer lobe čebelje zalege prižigati žveplene lističe, nem.: Fluglochschieber m. da se v panjih sprošča plin, ki pomori čebele žrêlo -a s 1. odprtina za izletavanje in vletava- prim.: zažvepláti (2) nje čebel iz panja, navadno v njegovi sprednji ang.: to sulphur steni S: pánjsko žrêlo, izlétna odprtína, izletíšče, nem.: abschwefeln v. izletálnica Gl: amêriško žrêlo, dodájanje mátic žvepléni lístič -ega -a m s tekočim žveplom skozi žrêlo, dvójno žrêlo, glávno žrêlo, izlétno žrêlo, prepojen papirnat trak, ki se prižge, da se medíščno žrêlo, okróglo žrêlo, pódnica s premak- sprošča plin, ki v zaprtem skladiščnem pro- ljívim žrêlom, polétno žrêlo, pomóžno žrêlo, spód- storu zaščiti satje pred malo in veliko vošče- nje žrêlo, zgórnje žrélo, zímsko žrêlo prim.: brá- no veščo S: zastar. žvepléni zakàd da (1), dnò pánja, pódnica pánja ang.: sulphur strip ang.: entrance nem.: schwefelstreifen m. nem.: Flugloch n. žvepléni zakàd -ega -áda m zastar. → žvepléni lístič 185 anGleško-slovenski ustrezniki abdomen ⇒ zádek alighting board ⇒ bráda (1), nalétna dèska abdominal ganglion ⇒ zádkov gánglij alkanet ⇒ navádni volôvski jêzik abdominal segment ⇒ zádkov obróček allele ⇒ alél abdominal sternite ⇒ trebúšni okròv almond ⇒ mándljevec (1) absconding swarm ⇒ pobégli ròj, ròj negódnik almond honey ⇒ mándljev méd acacia honey ⇒ akácijev méd alpha-glucosidase ⇒ álfa glukozidáza acacia nectar flow ⇒ akácijeva čebélja páša, alpha-glucosidehydrolase ⇒ álfa glukozidáza čebélja páša na akáciji, medênje akácije alpine Carniolan ⇒ álpska kránjska čebéla acaricide ⇒ akaricíd alpine Carniolan honey bee ⇒ álpska kránjska acarine mite ⇒ pršíca (1) čebéla acariosis ⇒ pršíčavost alpine-type apiary ⇒ álpski típ čebelnjáka acid gland ⇒ strúpna žléza amarelle cherry ⇒ víšnja acute bee paralysis ⇒ akútna čebélja paralíza ambrožič beehive ⇒ Ambróžičev pánj adding foundation ⇒ dodájanje sátnic american foulbrood ⇒ húda gnilôba čebélje adding frames of foundation ⇒ dodájanje zalége sátnic amino acid ⇒ amínokislína additional entrance ⇒ pomóžno žrêlo amoeba disease ⇒ amebóza addition between two hive compartments ⇒ amylase ⇒ amiláza medkláda amylose ⇒ amilóza addled brood ⇒ gníla čebélja zaléga, odmŕla anatolian honey bee ⇒ anatólska čebéla zaléga, slépa čebélja zaléga anemogamous plant ⇒ vetrocvétka addled honeybee egg ⇒ glúho čebélje jájčece anemophilous plant ⇒ vetrocvétka adulterated honey ⇒ ponarejêni méd ant ⇒ mrávlja adult insect ⇒ imágo antenna ⇒ tipálnica affiliated beekeepers society ⇒ čebelárska po- antenna cleaner ⇒ čistílna jámica drúžnica antenna comb ⇒ glavníček african honey bee ⇒ áfriška čebéla antennal lobe ⇒ tipálnični réženj africanized honey bee ⇒ afrikanizírana če- antennal nerve ⇒ tipálnični žívec béla aphid ⇒ lístna ušíca afterswarm ⇒ drúgi ròj aphidology ⇒ afidologíja air sac ⇒ zráčni méh apiarist ⇒ čebelár air tube ⇒ zráčnica apiary ⇒ čebelárstvo (2), čebelnják (1), air vent ⇒ ventilacíjska véha stojíšče alarm pheromone ⇒ alármni feromón apiary Code of Practice ⇒ čebelárski kódeks alberti beehive ⇒ Albêrtijev pánj apiary, mounted on a trailer ⇒ prikólični če- albinism ⇒ belíčnost belnják albino bee ⇒ albíno čebéla apiary reference number ⇒ evidénčna števílka albino drone ⇒ beloóki trót stojíšča albino queen ⇒ beloóka mática apiary register ⇒ regíster čebelnjákov alcaline gland ⇒ alkálna strúpnica apiary registration number ⇒ regístrska aldehyde ⇒ aldehíd oznáka čebelnjáka alder ⇒ jélša apiary sign ⇒ táblica za stojíšče alfalfa ⇒ lucêrna apicultural technology ⇒ ápitéhnika 18 apiculture apiculture ⇒ ápikultúra (1), čebelárjenje, če- auditory sense of the honeybee ⇒ čebélji slúh belárstvo (1), vzrêja čebél auditory sense organ ⇒ orgán za slúh apidologist ⇒ apidológ automatic sprinkler ⇒ avtomátska dozírna apidology ⇒ apidologíja brízga apiguard ⇒ apiguárd automatic touch controlled grafting tool ⇒ av- apimondia ⇒ apimóndija tomátska cepílna ígla apiology ⇒ čebelárstvo (4) autumn feeding ⇒ jesénsko kŕmljenje apiprophylaxis ⇒ ápipreventíva autumn honey flow ⇒ jesénska čebélja páša apistan strip ⇒ apistán average yield of honey ⇒ povpréčni donòs apitechnical measure ⇒ ápitéhnični ukrèp medú apitherapeutic chamber ⇒ ápikómora azalea ⇒ sléč apitherapist ⇒ ápiterapévt aŽ-beehive ⇒ AŽ-pánj apitherapy ⇒ ápiterapíja aŽ-comb ⇒ AŽ-sát apitherapy related apiary ⇒ ápiterapévtski če- aŽ-frame ⇒ AŽ-sátnik belnják aŽ-frame size ⇒ AŽ-méra apitoxine ⇒ čebélji strúp (2) aŽ-half hive ⇒ polovíčni AŽ-pánj apple ⇒ jáblana aŽ-hive system ⇒ pánjski sistém AŽ apple vinegar with honey ⇒ jábolčni kís z mé- aŽ-twin beehive ⇒ AŽ-dvójček (1, 2) dom aŽ-type three-storey beehive ⇒ tríetážni pánj apricot ⇒ marélica (2) arabian honey bee ⇒ jémenska čebéla back beehive panel ⇒ zádnja pánjska konč- arch of honey above brood nest ⇒ medéni níca vênec back door of a stack beehive ⇒ vrátca pánja areometer ⇒ areométer baking honey ⇒ pékovski méd armenian honey bee ⇒ arménska čebéla balled queen ⇒ obkóljena mática armoured scale ⇒ kápar baloon feeder ⇒ türinški balón arolium ⇒ oprijemálna blazínica balsam twig aphid ⇒ bŕstna hójeva ušíca arthropod ⇒ členonóžec banat honey bee ⇒ banátska čebéla artificial bee colony ⇒ umétna čebélja barb ⇒ káveljc družína bark louse ⇒ lúbna ušíca artificial honey ⇒ umétni méd barren colony ⇒ jálovec artificial insemination ⇒ umétno osemenjevá- basitarsus ⇒ pêta čebélje nôge nje (1, 2) battery-powered smoker ⇒ kadílnik na bateríj- artificial insemination apparatus ⇒ insemina- ski pogòn cíjski aparát bearding ⇒ čebélji gròzd artificial queen cell ⇒ umétni mátičnik (1) bearding of bees ⇒ grúčanje čebél artificial queen cell cup ⇒ umétni mátični lôn- to become a drone layer ⇒ potrótiti se ček, umétni nastávek mátičnika to become mated ⇒ oprašíti se (2) artificial swarming ⇒ umétno izrojévanje (1, 2) to become pollinated ⇒ opraševáti se (1), artificial windbreak ⇒ umétni vetrobrán oprašíti se (1) art propolis* ⇒ árt própolis to become weak by swarming* ⇒ izrojíti se ash ⇒ jêsen (1), véliki jêsen bee ⇒ čebéla (1) ash honeydew flow ⇒ jesénova čebélja páša bee, affected by tracheal mite disease ⇒ pr- asian honey bee ⇒ ázijska čebéla šíčava čebéla aspen ⇒ trepetlíka bee beetle ⇒ čebélji vôlk (1) atrium ⇒ zráčni prèddvòr bee biology ⇒ biologíja čebél atrophy of ovaries ⇒ atrofíja jájčnikov bee blower ⇒ ometálnik, pihálnik atrophy of the ovaria ⇒ nèrazvítost jájčnikov bee botany ⇒ čebelárska botánika attachment cell ⇒ prijémna célica bee bread ⇒ cvétni práh (2), fermentírani cvétni attendant ⇒ čebéla spremljeválka (1) práh, izkopáni cvétni práh attendant bee ⇒ čebéla spremljeválka (1) bee bread extraction ⇒ izkopávanje cvétnega attending bee ⇒ čebéla spremljeválka (1) prahú 188 bee transport container bee breeding ⇒ vzrêja čebél bee jacket ⇒ čebelárski jópič bee breeding material ⇒ čebélji pleménski ma- beekeeper ⇒ čebelár teriál beekeepers hat ⇒ čebelárski klobúk bee breeding stock ⇒ čebélji pleménski ma- beekeepers hat with veil ⇒ čebelárska kápa teriál beekeepers mask ⇒ čebelárska máska bee brush ⇒ omêlce beekeepers pipe ⇒ čebelárska pípa beech ⇒ búkev beekeeper's shop ⇒ čebelárna beech honeydew ⇒ búkova mána beekeepers trousers ⇒ čebelárske hláče bee colony, disinclined to swarming* ⇒ beekeeper who kept his bees in kranjič-s* ⇒ nèrojíva čebélja družína kranjíčar bee colony on frames of comb ⇒ čebélja beekeeping ⇒ čebelárjenje, čebelárstvo (1) družína na sátju beekeeping appliances ⇒ čebelárski pribòr bee colony, prepared for winter ⇒ zazímljena beekeeping banner ⇒ čebelárski prápor čebélja družína beekeeping by rotation system ⇒ čebelárjenje bee colony, prone to swarming ⇒ rojíva če- v krógu bélja družína beekeeping Code of Practice ⇒ čebelárski kó- bee colony, transferred to an empty hive by deks drumming* ⇒ iztépanec beekeeping equipment ⇒ čebelárska opréma bee eater ⇒ čebélar, legát beekeeping flag ⇒ čebelárski prápor bee escape ⇒ begálnica beekeeping instructor ⇒ čebelárski učítelj bee feed ⇒ klája beekeeping laboratory ⇒ čebelárski labora- bee forage enabling a normal build-up of a co- tórij lony* ⇒ vzdrževálna čebélja páša beekeeping path ⇒ čebelárska pót bee forage forcastable in terms of time ⇒ ča- beekeeping school ⇒ čebelárska šóla sôvno predvidljíva čebélja páša beekeeping season ⇒ čebelárska sezóna bee forage not forcastable in terms of time ⇒ beekeeping supplies ⇒ čebelárska opréma časôvno nèpredvidljíva čebélja páša beekeeping technology ⇒ čebelárska tehno- bee-free combs ⇒ nèzasédeno sátje logíja bee funnel ⇒ lijákasti sipálnik beekeeping tools ⇒ čebelársko oródje bee genus ⇒ čebélji ród (1) beekeeping year ⇒ čebelársko léto (1) bee glove ⇒ čebelárska rokavíca bee louse ⇒ čebélja úš bee-glue ⇒ própolis (1) bee master ⇒ čebelárski mójster (1, 2) beehive ⇒ pánj (1, 2) bee milk producer ⇒ mléčkar beehive consisting of shallow hive boxes* ⇒ bee milk production ⇒ mléčkanje nízkonakládni pánj bee pasture ⇒ čebélja páša (1) beehive frontboard ⇒ pánjska končníca (1) bee pasture management cadaster ⇒ katáster beehive panel ⇒ pánjska končníca (1) čebélje páše beehive, prepared for winter ⇒ zazímljeni bee pasture on buckwheat ⇒ čebélja páša na pánj ájdi beehive scale ⇒ čebelárska téhtnica bee pavilion ⇒ paviljón beehive system ⇒ pánjski sistém (1, 2) bee plant ⇒ medovíta rastlína beehive type, called lagerbeute ⇒ polóžka bee poisoning ⇒ zastrupítev čebél (2) bee scoop ⇒ čebelárska žlíca beehive unit ⇒ pánjska enôta bees forage and pasture management regulati- beehive with frames set in cold way ⇒ pánj na ons ⇒ čebelárski pášni réd hládno stávbo bee space ⇒ čebélji razmík beehive with frames set in cold way and in bees, returned to the former site of the relocated warm way ⇒ pánj na hládno in tôplo stávbo colony* ⇒ naletêne čebéle beehive with frames set in warm way ⇒ pánj bee suit ⇒ čebelárski kombinezón na tôplo stávbo beeswax ⇒ čebélji vósek (1, 2) beehouse ⇒ čebelnják (1) beeswax processing plant ⇒ satníšnica bee inspector ⇒ čebelárski preglédnik bee transport container ⇒ kontêjner 18 bee truck bee truck ⇒ prevózni čebelnják (3) borage ⇒ bóreč beet sugar ⇒ pésni sládkor bottom board ⇒ pódnica pánja bee veil ⇒ čebelárski pajčolán bottom board scraper ⇒ čebelárska grébljica bee venom ⇒ čebélji strúp (1) bottom board with alighting board ⇒ pódnica bee venom collector ⇒ zbirálnik čebéljega z brádo strúpa bottom board with entrance reducer ⇒ pódnica bee way ⇒ pánjska úlica s premakljívim žrêlom bee way occupation ⇒ zasédenost úlice bottom box ⇒ spódnja nakláda bee wolf ⇒ čebélji vôlkec bottom brood chamber ⇒ spódnje plodíšče bee yard ⇒ čebelárstvo (2), stojíšče bottom entrance ⇒ spódnje žrêlo being mated ⇒ sprašênost bottom supering ⇒ podkláda to be in preparation for swarming ⇒ sedéti na box hive ⇒ nakládni pánj ròj box hive beekeeping ⇒ nakládni pánjski sistém belčič method ⇒ Bélčičeva metóda (2) bellflower ⇒ zvončíca box hive system ⇒ nakládni pánjski sistém benton cage ⇒ Bentónova mátičnica (1) benton queen cage ⇒ Bentónova mátičnica box hive with equal width and length ⇒ kva- to be populous ⇒ bíti živálen drátasti nakládni pánj bilaterally gynandromorph honeybee ⇒ bíla- box holding several mating hives* ⇒ hrám- terálno dvóspôlna čebéla ček billberry ⇒ borovníca box tree ⇒ evkalípt biological feature of honeybee ⇒ biolóška la- bramble ⇒ robída stnóst čebél breast plate ⇒ opŕsni oklèp biological varroa control ⇒ biolóško zatíranje breeder hive ⇒ mátičar varóze breeding area ⇒ vzrêjni okóliš, vzrêjno okróžje biotechnics ⇒ bíotéhnika breeding colony ⇒ mátičar birch propolis ⇒ brézov própolis breeding material ⇒ vzrêjno gradívo bird cherry ⇒ črémsa breeding queen cell ⇒ vzrêjni mátičnik (1) blackberry ⇒ robída breeding station ⇒ plemenílna postája blackberry honey ⇒ robídov méd bridge comb ⇒ voščéni móst black Chinese honey bee ⇒ kitájska čebéla bristled aphid ⇒ ščetínasta ušíca black dwarf honey bee ⇒ čŕna pritlíkava če- broad-leaved everlasting-pea ⇒ gráhor béla broad-leaved lime ⇒ navádna lípa black hairless bee, sick with melanosis* ⇒ brood ⇒ zaléga čŕna čebéla (1) brood capping ⇒ pokrôvec zalége black locust nectar flow ⇒ čebélja páša na brood chamber ⇒ plodíšče akáciji brood chamber back addition ⇒ plodíščna za- black poplar ⇒ čŕni tôpol kláda black queen cell ⇒ čŕni mátičnik brood chamber hive body ⇒ plodíščna naklá- black queen cell virus ⇒ vírus čŕnih mátični- da kov brood chamber in cold way ⇒ plodíšče na hlá- blackthorn ⇒ čŕni tŕn dno stávbo blended honey ⇒ méšani méd brood chamber in two hive bodies ⇒ plodíšče blended swarm ⇒ poméšani ròj v dvéh nakládah blister beetle ⇒ trávnica, triungulína brood chamber in warm way ⇒ plodíšče na blood bee ⇒ krváva čebéla tôplo stávbo blue anemone ⇒ podlésna vétrnica brood chamber screen ⇒ plodíščno ôkence blueberry ⇒ borovníca brood chamber window ⇒ plodíščno ôkence blueberry honey ⇒ borovníčev méd brood comb ⇒ plodíščni sát, zaléženi sát blueweed ⇒ gádovec brood-food gland ⇒ gôltna žléza, krmílna žléza boardman feeder ⇒ Boardmanov pitálnik brood, infected with Streptococcus apis* ⇒ boczonadi hive* ⇒ Boczonadijev pánj kísla zaléga 10 chordotonal organ brood of drone-laying queens ⇒ gŕbasta za- capillary feeding ⇒ kapilárno kŕmljenje léga capped brood ⇒ pokríta zaléga brood of laying workers ⇒ gŕbasta zaléga capped cell ⇒ pokríta čebélja célica brood recognition pheromone ⇒ feromón za- capped drone brood ⇒ pokríta trótovska za- lége léga brood with spotty pattern ⇒ preslédkasta za- capped drone cell ⇒ pokríta trótovska célica léga capped honey ⇒ pokríti méd brother drone ⇒ trót bràt capped queen cell ⇒ pokríti mátičnik brown bear ⇒ rjávi mêdved capping ⇒ voščéni pokrôvec (1) to brush ⇒ ométati to cap the cell ⇒ pokríti célico brushed bees ⇒ ometêne čebéle caramelization of honey ⇒ karamelizácija brushed comb ⇒ ometêni sát medú brushing bees off comb ⇒ ométanje čebél carbohydrate ⇒ ogljíkov hidrát brŽ-beehive ⇒ BRŽ-pánj carboxylgroup ⇒ karboksílna skupína buckfast bee ⇒ buckfaška čebéla cardo ⇒ stožér buckwheat ⇒ ájda Carniolan gray ⇒ kránjska čebéla buckwheat honey ⇒ ájdov méd Carniolan honey bee ⇒ kránjska čebéla buckwheat nectar flow ⇒ ájdova čebélja páša, Carniolan mailing queen cage ⇒ kránjska raz- čebélja páša na ájdi pošiljálna mátičnica buff-tailed bumblebee ⇒ zêmeljski čmŕlj Carniolan national movable frame beehive* ⇒ building bar ⇒ gradílna létev kránjski drúžbeni pánj building barrier ⇒ gradílna zapóra Carniolan queen ⇒ kránjska mática building frame ⇒ gradílni sátnik Carniolan queen cage ⇒ kránjska mátičnica building instinct ⇒ gradílni nagòn carothene ⇒ karotén building mood ⇒ gradílno razpoložênje Carpathian honey bee ⇒ karpátska čebéla building of drone comb ⇒ grádnja trotovíne carpenter bee ⇒ lésna čebéla to build natural combs ⇒ prôsto gradíti carpet beetle ⇒ slanínar to build queen cells ⇒ gradíti mátičnike (1, 2) to carry out varroa smoke treatment ⇒ dímiti bulb of endophallus ⇒ trótova čebúlica (3) bumblebee ⇒ čmŕlj (1) casement fastener ⇒ pôlzapórica bumblebee house ⇒ čmrlják castellated spacer ⇒ razstojíšče (2, 3) bumblebee keeper ⇒ čmrljár catalase ⇒ kataláza bunghole in the inner cover of the hive ⇒ pá- catalepsis ⇒ katalépsa njeva véha catalpa ⇒ navádni cigárar burdock ⇒ repínec to catch a swarm ⇒ ogrébati ròj, ogrêbsti ròj burr comb ⇒ voščéni prizídek Caucasian honey bee ⇒ kavkáška čebéla bursal cornu ⇒ rožíček pénisa caustic soda ⇒ nátrijev hidroksíd butterbur ⇒ repúh Cecropia honey bee ⇒ gŕška čebéla to buzz ⇒ brenčáti cell ⇒ célica (1, 2, 3) byvarol ⇒ bayvarol cell cup bar ⇒ vzrêjna létvica cabbage thistle ⇒ mêhki osát cell-finishing colony ⇒ redník caged queen ⇒ zapŕta mática cement honey ⇒ cemêntni méd campanula ⇒ zvončíca chalk brood ⇒ poapnéla zaléga (1, 2) candied honey ⇒ kristalizírani méd check beehive ⇒ kontrólni pánj (2) candy ⇒ krmílna pogáča, krmílno testó, slad- chequered beetle ⇒ čebélji vôlk (1) kórna pogáča, testó chestnut honey ⇒ kostánjev méd candy made of sugar, melted in a small amount chewed queen cell ⇒ zgrízeni mátičnik of water* ⇒ ledénec chilled brood ⇒ podhlajêna zaléga, prehlajêna capacity of foraging areas ⇒ zmogljívost pa- zaléga síšč chitine ⇒ hitín Cape honey bee ⇒ kápska čebéla chitine ring ⇒ hitínski obróček capillary feeder ⇒ kapilárni pitálnik chordotonal organ ⇒ hordotonálni orgán 11 Choumaphos Choumaphos ⇒ kumafós comb foundation mold ⇒ kalúp za vlívanje Christmas rose ⇒ čŕni têloh sátnic chronic bee paralysis ⇒ krónična čebélja pa- comb frame ⇒ sátnik ralíza comb honey ⇒ méd v sátju, sátje v médu chunk honey ⇒ méd s sátjem, méd v sátju comb honey section ⇒ bóks cicada honey ⇒ škržátov méd comb knife ⇒ spodrezoválnik cicada honeydew flow ⇒ škržátja čebélja comb placed horizontally ⇒ ležéči sát páša comb, placed vertically ⇒ pokônčni sát cicada honeydew forage ⇒ škržátja čebélja comb press ⇒ stiskálnica za sátnice páša comb punch ⇒ luknjáč za sátnike citric acid ⇒ citrónska kislína combs ⇒ sátje citrus flatid planthopper ⇒ medéči škržát combs perpendicular to entrance ⇒ hládna to clarify ⇒ čístiti se (3) stávba claw ⇒ krémpeljc comb support ⇒ lójtrica za odkrívanje sátov cleaning bee ⇒ čebéla čistílka commercial bee colony ⇒ gospodárska če- cleansing flight ⇒ čistílni izlèt bélja družína to clean the cell ⇒ čístiti célico commercial beehive ⇒ gospodárski pánj clear honey ⇒ svêtli méd commercial queen ⇒ gospodárska mática clinical apitherapy ⇒ klínična ápiterapíja common bird's foot treefoil ⇒ navádna no clipping ⇒ - prirezovánje čebéljih kríl kôta clogging of oviduct ⇒ začepítev jajcevóda common lavender ⇒ closing apparatus ⇒ práva sívka zaklópnica (2) common milkweed ⇒ clouded-winged oak aphid ⇒ sírska svílnica rjávočŕna hrásto- common oak ⇒ dób va ušíca cloudy wings virus ⇒ common osier ⇒ béka vírus môtnih čebéljih common oviduct ⇒ skúpni jajcevòd kríl clover ⇒ common sage ⇒ dételja žájbelj clover honey ⇒ complete metamorphosis ⇒ dételjni méd popôlna preobráz- clustering of bees ⇒ grúčanje čebél ba clypeus ⇒ oglávni ščít compound eye ⇒ sestávljeno okó cockoo bee ⇒ čebéla zajedávka compound sugar ⇒ sestávljeni sládkor cocoon ⇒ kokón, zaprédek concentrated sugar syrup ⇒ gósta sladkórna coiled larva ⇒ uvíta ličínka raztopína cold way ⇒ hládna stávba conductometer ⇒ konduktométer to collect honey ⇒ nabírati méd confinement box ⇒ izolátor collective commercial trademark of slovenian confining of queens ⇒ pripíranje mátic honey ⇒ kolektívna blagôvna známka slo congestion ⇒ kongestíja - vénskega medú conical bee escape board ⇒ amêriška begál- colony collapse disorder ⇒ môtnja propádanja nica čebéljih družín conifer honeydew ⇒ mána íglavcev colony consisting of bees, returned to the former coniferous honeydew ⇒ mána íglavcev site of the relocated colony* ⇒ naletênec consistency of honey ⇒ konsisténca medú (1, colour index ⇒ bárvni índeks 2) colour marking of queen ⇒ bárvna oznáka constrictor muscle ⇒ míšica stiskálka mátice contact pheromone ⇒ kontáktni feromón colt's-foot ⇒ lapúh container strain-hoop ⇒ spenjálni obróč comb ⇒ sát (1, 3) container-type apiary, transported by a truck ⇒ comb basket ⇒ kaséta (1) prevózni čebelnják (3) comb cell ⇒ sátna célica to contract a bee colony ⇒ zóžiti čebéljo comb foundation ⇒ sátnica družíno comb foundation between cells in natural comb to contract the brood chamber ⇒ zóžiti gnézdo building* ⇒ mèdcélična sténa sáta (1, 2) 12 to destroy a colony controlled cristallization of honey ⇒ vódena dadant beehive ⇒ Dádantov pánj kristalizácija medú dadant-blatt beehive ⇒ Dádant-Bláttov pánj controlled queen mating ⇒ kontrolírano opra- dadant-blatt shallow frame ⇒ polovíčni Dá- ševánje mátic dant-Bláttov sátnik copulation ⇒ parítev (2), párjenje (2) dadant hive box ⇒ Dádantova nakláda Cornelian cherry ⇒ drèn daily yield of honey ⇒ dnévni donòs medú cornflower ⇒ módri glavínec dalmatian honey bee ⇒ dalmatínska čebéla corydalis ⇒ petelínček dance communication of honeybees ⇒ plésno cowberry ⇒ brúsnica sporazumévanje cow-wheat ⇒ črnílec dancer bee ⇒ čebéla plesálka coxa ⇒ kôlček dandelion ⇒ navádni régrat crab-apple ⇒ lesníka dandelion honey ⇒ régratov méd cranesbill ⇒ krvomóčnica dandelion nectar flow ⇒ régratova čebélja crane's bill ⇒ krvomóčnica páša creamed honey ⇒ krémni méd dark comb ⇒ čŕni sát crescent dance ⇒ prehódni plés dark honey ⇒ tèmni méd Cretan honey bee ⇒ krétska čebéla dark queen cell ⇒ čŕni mátičnik Crimean honey bee ⇒ krímska čebéla daughter queen ⇒ mática hčí crimson clover ⇒ inkarnátka db-beehive ⇒ DB-pánj cristallization nucleus ⇒ kristalizacíjsko jêdro db-half-frame ⇒ sát polovíčne mére (2) cristallization of honey ⇒ kristalizácija medú db-hive box ⇒ nakláda DB-pánja to cristallize ⇒ kristalizírati dead brood ⇒ odmŕla zaléga cristallized honey ⇒ kristalizírani méd dead nettle ⇒ mŕtva kopríva cross bar ⇒ préčna zapórica dead worker bee ⇒ mrtvíca cross-bred bee colony ⇒ krížana čebélja dearth period ⇒ brezpášno obdóbje death head hawk moth ⇒ družína smrtoglávec cross-bred queen ⇒ debris ⇒ krížana mática drobír crown anemone ⇒ debris remover ⇒ čebéla iznašálka vŕtna vétrnica crystalloid honey ⇒ debris remover bee ⇒ čebéla iznašálka kristálasti méd crystal sugar ⇒ decristallization of honey ⇒ dekristalizácija kristálni sládkor cubital cell ⇒ medú kubitálna célica deep-cell comb ⇒ cubital index ⇒ sát s podáljšanimi célicami kubitálni índeks deep comb ⇒ visôki sát cuckoo bumblebee ⇒ zajedávski čmŕlj deep combs ⇒ medéno sátje (1) curbiculum ⇒ kôšek deep frame ⇒ sátnik visôke mére cut comb honey ⇒ méd s sátjem deep hive body ⇒ visôka nakláda to cut out a comb ⇒ izpodrézati sát to defecate ⇒ blátiti (2), otrébiti se to cut out cells, filled with eggs ⇒ izrezováti deformed wings virus ⇒ vírus popáčenih če- čebélje célice béljih kríl to cut out honeycomb ⇒ porézati méd demareeing ⇒ demaríranje to cut out old, dark combs ⇒ pomlajeváti sátje demaree-method ⇒ demaríranje (2) demonstration apiary ⇒ šólski čebelnják cutting out building comb ⇒ izrezovánje gra- demountable apiary ⇒ zložljívi čebelnják dílnika (1) denatured sugar ⇒ denaturírani sládkor cutting out drone combs ⇒ izrezovánje gradíl- denaturing of honey ⇒ denaturácija medú nika (2), izrezovánje trotovíne dense honey ⇒ gósti méd cutting out last broodcombs ⇒ izrezovánje zá- dequeened nursing bee colony ⇒ brezmátični dnje zalége redník cyclop honeybee ⇒ ênoóka čebéla desoxyribonuclein acid ⇒ dezóksiribonukleín- cylinder power press ⇒ váljčna stiskálnica ska kislína cylindrical clay beehive ⇒ glínasti váljasti pánj to destroy a colony ⇒ podréti čebéljo družíno Cyprian honey bee ⇒ cíprska čebéla (1) 13 to destroy queen cells to destroy queen cells ⇒ potŕgati mátičnike drone-laying young worker bee ⇒ prikríta deutonimph ⇒ devtonímfa trótovka dextrine ⇒ dekstrín drone mother hive ⇒ trótar (1) diagnostic fumigation ⇒ diagnóstično dímljenje drone penis ⇒ trótovski pénis to die ⇒ umréti drone pheromone ⇒ feromón tróta dilatator muscle ⇒ míšica raztegoválka drone pupa ⇒ trótovska búba, trótovska žêrka dinaric karst honey bee ⇒ dínarsko-kráška drone rearing colony ⇒ trótar (1) čebéla drone reproduction organ ⇒ trótovsko spolo- diploid drone ⇒ diploídni trót vílo diploid worker bee ⇒ diploídna délavka drone sperm ⇒ trótovsko séme diptera pl. ⇒ dvókrílec drone swarm ⇒ trótovski ròj direct queen testing ⇒ diréktno testíranje drone testis ⇒ trótovski téstis mátic drone trap ⇒ čebelársko síto (2), lovílnik disaccharide ⇒ dísaharíd trótov disease prevention by means of hive products* dry feeding ⇒ súho kŕmljenje ⇒ ápipreventíva dummy frame ⇒ ločílna dèska disinclination to swarming ⇒ nèrojívost durmast oak ⇒ gráden dispenser ⇒ hlapílnik dysenteric honeybee ⇒ grížava čebéla dissacharose ⇒ dísaharíd dzierzon beehive ⇒ Dzierzonov pánj division board ⇒ pregrádna dèska dzierzon rule ⇒ Dzierzonovo diamántno dogrose ⇒ navádni šípek pravílo dogwood ⇒ drèn eared willow ⇒ rakíta dorsal plate ⇒ hŕbtni okròv early spring forage ⇒ prèdpáša double brood chamber beehive ⇒ dvoják (2) early spring honeyflow ⇒ zgódnjepomladán- double entrance ⇒ dvójno žrêlo ska čebélja páša double-frame feeder ⇒ dvójni sátni pitálnik, early spring pasture ⇒ zgódnjepomladánska dvósátni pitálnik čebélja páša double grafting ⇒ dvákrátno presájanje ličínk, earwig ⇒ navádna strígalica dvójno cépljenje ličínk east african honey bee ⇒ vzhodnoáfriška če- double mesh screen ⇒ dvójni mréžasti vlóžek béla double nectar flow ⇒ dvójno medênje east african mountain honey bee ⇒ áfriška double queen beehive ⇒ dvómátični pánj gôrska čebéla double strainer ⇒ dvójno síto eastern honey bee ⇒ ázijska čebéla double sugar ⇒ dísaharíd, dvójni sládkor eccentric window stop ⇒ zapàh za ôkence drained honey ⇒ méd samotòk ecdysis ⇒ levítev to draw queen cells ⇒ potegníti mátičnike ecdysone ⇒ levítveni hormón drifted bee ⇒ zaletéla čebéla ecotype ⇒ krajévni razlíček čebél drifting ⇒ zaletávanje čebél egg ⇒ jájčece (1, 2) drinking place ⇒ napajálnik egg cell ⇒ jájčna célica drone ⇒ trót egg cell plasma ⇒ jájčna citoplázma drone brood ⇒ trótovska zaléga, zaléžena tro- egg laying ⇒ zaléganje tovína egg yolk ⇒ jájčni rumenják drone cell ⇒ trótovska célica egyptian honey bee ⇒ egíptovska čebéla drone colony ⇒ trótar (2), trótovec ejaculatory duct ⇒ štrcálna cévka drone comb ⇒ lovílni sát, trotovína, trótovski eke, added from behind ⇒ zakláda sát eke, added to aŽ-hive from behind ⇒ AŽ-za- drone comb foundation ⇒ trótovska sátnica kláda drone congregation area ⇒ trotovíšče electrical conductivity of honey ⇒ eléktrična drone egg ⇒ trótovsko jájčece prevódnost medú drone larva ⇒ trótovska ličínka electrically driven mixer ⇒ mešálnik na elék- drone laying ⇒ trótavost trični pogòn drone laying queen ⇒ mática trótovka electric comb knife ⇒ eléktrični izrezoválnik 14 fanning bee electric syrup mixer ⇒ eléktrični mešálnik eucalypt ⇒ evkalípt sladkórne raztopíne eucalypt honey ⇒ evkalíptov méd electric uncapping fork ⇒ eléktrične vílice euodia ⇒ evódija electric uncapping knife ⇒ eléktrični nòž european alder ⇒ čŕna jélša electric wax extractor ⇒ eléktrični kuhálnik european foulbrood ⇒ pohlévna gnilôba če- voščín bélje zalége electric wax melter ⇒ eléktrični kuhálnik če- european foulbrood disease ⇒ lážna gnilôba béljega vóska, eléktrični topílnik voščín european honey bee ⇒ tèmna čebéla electric wire embedder ⇒ eléktrični zažičevál- european maple aphid ⇒ jávorjeva ščetínasta nik ušíca electronic beehive scale ⇒ elektrónska téhtni- european silver-fir ⇒ béla jélka ca evaporation plate ⇒ hlapílna plôšča elevated bottom board ⇒ visôka pódnica evaporator ⇒ hlapílnik eleven-frame aŽ-beehive ⇒ enájstsátni AŽ- evaporator for comb-wax ⇒ párni uparjálnik pánj za voščíne elm ⇒ brést evergreen magnolia ⇒ vèlecvétna magnólija to emerge ⇒ izléči se (1, 2, 3), polégati se (1) excrement ⇒ iztrébek to emerge inside incubator ⇒ polégati se (2) excrements ⇒ trébež emergence ⇒ izléženje (1, 2, 3) to excrete undigested food particles* ⇒ blátiti emergency queen ⇒ zasílna mática (1) emergency queen cell ⇒ zasílni mátičnik exocrine gland ⇒ žléza z zunánjim izlóčanjem emergency queen rearing ⇒ zasílna vzrêja exoskeleton ⇒ hitínski oklèp mátic to expand the broodnest ⇒ šíriti gnézdo (2) emerging ⇒ izléganje, poléganje experiment station ⇒ poskúsna postája emerging brood ⇒ polegajóča se zaléga export beehive with seven aŽ-frames* ⇒ ek- encaustic painting ⇒ enkávstika spórtni pánj encrustation ⇒ inkrustácija to extend cells ⇒ podáljšati célice, potegníti endocrine gland ⇒ žléza z nótranjim izlóča- célice njem extended cell ⇒ podáljšana célica to enlarge cells ⇒ podáljšati célice extended-cell comb ⇒ sát s podáljšanimi céli- enthomophilous plant ⇒ žužkocvétka cami entomogamous plant ⇒ žužkocvétka extension to the aŽ-hive's honey chamber, atta- entomology ⇒ entomologíja ched from behind* ⇒ medíščna zakláda entrance ⇒ žrêlo (1) external mite ⇒ zunánja pršíca entrance feeder ⇒ Boardmanov pitálnik extra body of a hive ⇒ prikláda entrance reducer ⇒ zapàh, žrêlna zapórica to extract beeswax ⇒ čístiti čebélji vósek, kú- entrance reducer cleat ⇒ žrêlna létev hati čebélji vósek enzyme ⇒ encím (1) extracted comb ⇒ iztóčeni sát epidermis ⇒ povŕhnjica extracted combs ⇒ medéno sátje (2) epizoothiologic investigation ⇒ epizootioló- extracted honey ⇒ tóčeni méd ška ankéta to extract honey ⇒ iztočíti méd, točíti méd equalizing of honeybee colonies ⇒ izenačevá- extracting room ⇒ točílnica nje čebéljih družín extrafloral nektary ⇒ ízvencvétni medôvnik erlose ⇒ erlóza to exude (wax scales) ⇒ potíti escape chamber ⇒ izbežíšče faeces ⇒ iztrébek esparcet ⇒ navádna túrška dételja failing queen ⇒ jálova mática established mating hive ⇒ naséljeni plemeníl- false acacia ⇒ robínija nik to fan ⇒ prašíti se (1), prezračeváti (1) ethanoic acid ⇒ ócetna kislína fanning ⇒ prašênje (1), prezračevánje (1), zí- ethereal oil ⇒ etêrično ólje banje zádka etologic property of honeybees ⇒ etolóška la- fanning bee ⇒ čebéla prezračeválka, prašéča stnóst čebél se čebéla, stresajóča čebéla 15 Farrar beehive Farrar beehive ⇒ Fárrarjev pánj flight hole ⇒ izlétno žrêlo Farrar frame ⇒ Fárrarjev sátnik flight muscle ⇒ krílna míšica Farrar hive box ⇒ Fárrarjeva nakláda flower and forest honey ⇒ cvetlíčno-gózdni fatty acid ⇒ maščôbna kislína méd feature of a plant to provide nectar or honey- flower forage ⇒ cvetlíčna čebélja páša dew* ⇒ medovítost flower honey ⇒ cvetlíčni méd to feed additionally ⇒ dokŕmiti čebéle flowering plant ⇒ cvétnica to feed bees ⇒ kŕmiti čebéle flowering quince ⇒ japónska kútina feed dispenser with feeding speed control* Flumethrin ⇒ flumetrín ⇒ pitálnik z nadzorováno hitróstjo odvzéma Fluvalinat ⇒ fluvalinát kláje to fly around ⇒ obletávati feeder ⇒ pitálnik to fly in ⇒ vletávati feed honey ⇒ krmílni méd flying day ⇒ izlétni dán to feed honey ⇒ pokládati méd flying out ⇒ izletávanje feeding ⇒ kŕmljenje čebél flying season ⇒ izlétno obdóbje feeding ahead ⇒ kŕmljenje na zalógo flying side of the apiary ⇒ izlétna strán če- feeding dry sugar ⇒ kŕmljenje s súhim slad- belnjáka kórjem to fly out ⇒ izletávati feeding on top of the inner cover ⇒ kŕmljenje Folbex ⇒ fólbeks na vmésni pokròv fold ⇒ žléb feeding trough ⇒ klájno korítce, krmílno koríto follower bee ⇒ čebéla sledílka feed pail ⇒ krmílno vêdro, vedríca foot ⇒ stopálo feed pump ⇒ krmílna črpálka footprint pheromone ⇒ feromón stopálne femur ⇒ stêgno žléze feral bee colony ⇒ dívja čebélja družína forage area ⇒ pasíšče ferment ⇒ encím (2), fermènt forage fee ⇒ pašarína fermentation ⇒ fermentácija forage flight ⇒ pášni izlèt fermentation of honey ⇒ vrênje medú forager ⇒ pášna čebéla fermentation vent ⇒ kipélna véha forager bee ⇒ pášna čebéla fermented honey ⇒ fermentírani méd, skísani foraging area ⇒ pášni okóliš méd foraging bee ⇒ pášna čebéla fertilized egg ⇒ oplojêno čebélje jájčece foraging instinct ⇒ nabirálni nagòn festooning of bees ⇒ grúčanje čebél foraging season ⇒ pášna sezóna field maple ⇒ maklèn foraging zeal ⇒ nabirálna vnéma filamentous virus ⇒ filamentózni vírus foramen ⇒ zatílna odprtína filled cell ⇒ zaléžena célica forced swarm ⇒ prisíljeni ròj filled queen cell ⇒ zaléženi mátičnik foregut ⇒ prédnje črevó filtered honey ⇒ filtrírani méd forest bee colony ⇒ gózdna čebélja družína firethorn ⇒ navádni ognjéni tŕn (1) first abdominal segment ⇒ pŕvi zádkov forest beekeeper ⇒ gózdni čebelár obróček forest beekeeping ⇒ gózdno čebelárjenje first pair of legs ⇒ pŕvi pár čebéljih nóg forest honeydew flow ⇒ gózdna čebélja páša five-frame beehive ⇒ pétsátni pánj fore wing of the honeybee ⇒ sprédnje čebélje fixed combs ⇒ nèpremíčno sátje krílo fixed combs hive ⇒ pánj z nèpremíčnim fore wings ⇒ pŕvi pár čebéljih kríl sátjem formaldehyde ⇒ formaldehíd flagellate ⇒ bíčkar formic acid ⇒ mravljínčna kislína flagellum ⇒ bíč forming nucleus colonies ⇒ narêjanje čebéljih flatbed truck, transformed into a migratory api- družín ary* ⇒ prevózni čebelnják (2) four-frame beehive ⇒ štírisátni pánj flight ⇒ izlèt (1) four-frame extractor ⇒ štírisátno točílo flight distance ⇒ prelétna razdálja four frame mating hive ⇒ štírisátni plemenílnik 16 gregarine frame bar ⇒ sátna létvica geranium ⇒ krvomóčnica frame-building rack ⇒ stojálo za zbíjanje germarium ⇒ germárij sátnikov Gerstung beehive ⇒ Gêrstungov pánj frame ear ⇒ ušésce na sátniku to get used to new entrance location* ⇒ vletéti frame extractor basket ⇒ kòš (2) se (1) frame feeder ⇒ sátni pitálnik giant honey bee ⇒ orjáška čebéla frame holder ⇒ kozíca giant Hymalayan honey bee ⇒ himalájska or- frame puller ⇒ sátne kléšče jáška čebéla frame scraper ⇒ strgálo giant willow aphid ⇒ vélika vŕbova ušíca frame spacer ⇒ ravnálnik sátov gift bag for honey jar ⇒ nosílka za méd frame spacing ⇒ razstojíšče (1) gingerbread ⇒ léct frame tongs ⇒ čebelárske kléšče to give off moisture ⇒ močíti (1) frame wire tightener ⇒ napenjálec žíce Glavar beehive ⇒ Glavárjev pánj Frančič feeder ⇒ Fránčičev pitálnik glosa ⇒ jezíček to freeze-dry ⇒ liofilizírati gluconic acid ⇒ glukónska kislína French grass ⇒ navádna túrška dételja glucose ⇒ glukóza Friulian honey bee ⇒ furlánska čebéla glucose oxidase ⇒ glukóza oksidáza frontal gynandromorph ⇒ frontálni dvóspôlnik goat willow ⇒ íva front beehive panel ⇒ pročêlje pánja, sprédnja gold bee ⇒ zláta čebéla pánjska končníca golden-rain tree ⇒ látnati mehúrnik fructose ⇒ fruktóza goldenrod ⇒ zláta rózga fruit sugar ⇒ sádni sládkor good beekeeping practice ⇒ dôbra čebelárska fruit trees ⇒ sádno drévje práksa full-depth hive body ⇒ visôka nakláda goose feather ⇒ gósje peró full width entrance with small opening in the Gorenjska beehive ⇒ gorénjski pánj entrance reducer* ⇒ amêriško žrêlo Gorenjska mating hive ⇒ gorénjski plemeníl- fumes ⇒ dìm (2) nik fumigant strip ⇒ dímni lístič graded honey ⇒ sórtni méd to fumigate ⇒ dímiti (2), plíniti (2), zadímiti (3), to graft a larva ⇒ vcepíti ličínko zaplíniti (2) to graft a queen cell ⇒ vcepíti mátičnik fumigation ⇒ dímljenje (2), zamegljevánje grafted larva ⇒ precépljena ličínka fumigation strip ⇒ dímni lístič grafted queen cell cup ⇒ cépljeni mátičnik fundatrix ⇒ zaródnica grafting in queen cups ⇒ presájanje ličínk na funeral cypress ⇒ práva ciprésa čêpke fungicide ⇒ fungicíd grafting needle ⇒ cepílna ígla Fv-beehive ⇒ FV-pánj to graft larvae ⇒ cepíti ličínke galactose ⇒ galaktóza Grajš beehive ⇒ G-pánj, Grájšev pánj galea ⇒ kosír grandmother ⇒ bábica ganglion ⇒ gánglij granulated honey ⇒ zŕnati méd gas mask ⇒ zaščítna máska granulosa cell ⇒ folikulárna célica gastrointestinal insecticid ⇒ želódčni insekti- grape sugar ⇒ grózdni sládkor cíd grape vine ⇒ vínska tŕta Gašperin queen cage ⇒ Gašperínova mátičnica grass ⇒ tráva to gather honey ⇒ nabírati méd greater wax moth ⇒ vélika voščéna véšča to gather pollen by means of pollen trap ⇒ great-grandmother ⇒ prábábica osmukávati Greek honey bee ⇒ gŕška čebéla Gaucho ⇒ gávčo green fly ⇒ lístna ušíca gean ⇒ čéšnja green striped fir aphid ⇒ zelêna hojêva ušíca gentleness ⇒ mírnost čebél green striped spruce aphid ⇒ zelênoprógasta gentleness of honey bees ⇒ krôtkost čebél smrékova ušíca geographical origin of honey ⇒ geográfsko green woodpecker ⇒ zelêna žôlna porêklo medú gregarine ⇒ gregarína 1 grey honey bee grey honey bee ⇒ síva čebéla hind wing of the honeybee ⇒ zádnje čebélje Grom beehive ⇒ Grómov AŽ-pánj krílo to groom each other ⇒ čístiti se (1), obírati se hind wings ⇒ drúgi pár čebéljih kríl grooming bee ⇒ čebéla obirálka hinge ⇒ sklépna spóna grooming instinct ⇒ čistílni nagòn hipbone ⇒ kôlček grooming invitation dancer bee ⇒ čebéla či- hive ⇒ pánj (1) stílna plesálka to hive a swarm ⇒ ogrébati ròj, ogrêbsti ròj to groom oneself ⇒ očístiti se (1) hive bee ⇒ medonôsna čebéla, pánjska če- gross weight honey ⇒ kosmáti méd béla guard bee ⇒ čebéla stražárka hive body ⇒ pánjska etáža gum hive ⇒ korítasti pánj, votlák hive body, placed under the brood chamber* ⇒ gynandromorph ⇒ dvóspôlna čebéla podstávljena nakláda gynandromorph bee ⇒ dvóspôlna čebéla hive bottom board ⇒ dnò pánja haemocyte ⇒ hemocít hive box ⇒ nakláda, pánjska etáža haemolimph ⇒ hemolímfa hive box, added from the top* ⇒ nadkláda hair ⇒ dláčica hived swarm ⇒ ogrebêni ròj, vsajêni ròj hair sensilla ⇒ tipálna dláčica hive entrance ⇒ izlétno žrêlo half aŽ-dimension ⇒ polovíčna AŽ-méra hive floor board ⇒ dnò pánja halfcomb ⇒ polovíčni sát hive inspection sheet ⇒ pánjski líst half-frame ⇒ sát polovíčne mére (1) hive management from behind ⇒ uprávljanje half-sister ⇒ mática pôlsêstra, pôlsêstra od zádaj halva ⇒ hálva hive management from the top ⇒ uprávljanje hand-operated driving gear ⇒ rôčno gonílo od zgôraj hanging frame ⇒ viséči sát, viséči sátnik hive managing from behind ⇒ oprávljanje od Hannemann queen excluder ⇒ Hánnemanno zádaj - va mátična rešêtka hive managing from the top ⇒ oprávljanje od Hannemann-type of queen excluder ⇒ Hánne zgôraj - mannova mátična rešêtka hive of bees on frames of comb ⇒ čebéle na haploid drone ⇒ haploídni trót sátju to hatch ⇒ hive product ⇒ izléči se (1, 2, 3) čebélji pridélek, čebélji hatching ⇒ proizvòd izléganje (1, 2, 3) hawker's basket ⇒ hive scraper ⇒ čebelárski nòž, strgálo krôšnja hazel ⇒ hive screen feeder ⇒ ôkenski pitálnik léska hive tool ⇒ heather ⇒ čebelársko dléto jesénska vrésa Hoffman frame ⇒ heather honey ⇒ Hóffmanov sátnik résin méd, vrésov méd hogweed ⇒ heavy sugar syrup ⇒ déžen gósta sladkórna razto- homozygote ⇒ homozigót pína, sladkórni sírup honey ⇒ méd hedgehog ⇒ jéž (1) honey ale ⇒ medéno pívo Hemovar ⇒ hemovár honey and pollen comb on the margin of the herbicide ⇒ herbicíd broodnest* ⇒ krôvni sát heritability ⇒ heritabilitéta honey bag ⇒ médna gôlša heritability index ⇒ heritabilitétni índeks honey bee ⇒ čebéla (2), medonôsna čebéla, hermaphrodite ⇒ dvóspôlnik práva čebéla heterosis ⇒ heteróza honeybee brood ⇒ čebélja zaléga heterozygote ⇒ heterozigót honeybee brood nest ⇒ čebélje gnézdo (1) hexagonal cell ⇒ šesterostrána célica honeybee cluster ⇒ čebélja grúča to hibernate ⇒ hibernírati honeybee colony ⇒ čebélja družína high swarming tendency ⇒ rojívost honeybee comb ⇒ sát (2) high-yield queen ⇒ medaríca (2) honeybee comb cell ⇒ čebélja célica Himalayan honey bee ⇒ himalájska čebéla honeybee dance ⇒ čebélji plés hind gut ⇒ zádnje črevó honeybee dysentery ⇒ grížavost čebél 18 honey extractor honeybee egg ⇒ čebélje jájčece honey chamber in cold way ⇒ medíšče na hlá- honeybee feed ⇒ čebélja hrána dno stávbo honeybee forage ⇒ čebélja páša (2) honey chamber in warm way ⇒ medíšče na honeybee forage without gathering of pollen ⇒ tôplo stávbo brezpelódna čebélja páša honey chamber window screen ⇒ medíščno honeybee foraging zeal ⇒ čebélja marljívost ôkence honeybee forehead ⇒ čebélje čêlo honey colour ⇒ medéna bárva honey bee from Herzegovina* ⇒ hercegôvska honeycomb ⇒ medéni sát (1), medíščni sát čebéla honeycomb full of honey ⇒ pôlni sát honeybee gland ⇒ čebélja žléza honeycomb-pollen ⇒ ostŕganec honeybee grooming behaviour ⇒ čistílno honeycombs ⇒ medéno sátje (1) vedênje čebél honey countervalue ⇒ médna vrédnost honeybee head ⇒ čebélja gláva honey countervalue of comb, drawn by a bee honeybee heart ⇒ čebélje srcé colony* ⇒ médna vrédnost zgrajênega honeybee industriousness ⇒ čebélja mar- sátja ljívost honey countervalue of comb, drawn by a bee honeybee larva ⇒ čebélja ličínka, čebélja colony in the building frame* ⇒ médna vré- žêrka dnost sátja v gradílniku honeybee leg ⇒ čebélja nôga honey countervalue of the bees, taken away honeybee paralysis ⇒ čebélja paralíza from a bee colony* ⇒ médna vrédnost od- honeybee pest ⇒ čebélji škodljívec vzétih čebél honeybee proboscis ⇒ čebélji rílček honey countervalue of the brood, taken away honeybee pupa ⇒ čebélja búba from a bee colony* ⇒ médna vrédnost od- honeybee race ⇒ čebélja rása vzéte zalége honeybee robbing ⇒ čebélji róp honey crop ⇒ donòs medú honeybee scent perception ⇒ čebélji vóh honey cup ⇒ médni lônček honeybee sense of sight ⇒ čebélji víd honey dealer ⇒ medár (2) honeybee, sick with dysentery* ⇒ grížava če honeydew ⇒ gózdna mána, mána - honeydew collecting ⇒ béla čebélja páša (2) honeybee species ⇒ honeydew flow ⇒ čebélja vŕsta čebélja páša (1), gózdno honeybee sting ⇒ medênje, mánina čebélja páša, medênje (2) čebélji pík (1, 2) honeybee stinger ⇒ honeydew-flower-honey ⇒ gózdno-cvetlíčni čebélje žêlo honeybee tracheal mite ⇒ méd pršíca (2) honeydew flow forecasting service ⇒ honeybee virus X ⇒ prognó čebélji vírus X - honeybee virus Y ⇒ stična slúžba čebélji vírus Y honeydew flow observation post ⇒ honeybee wing ⇒ gózdna čebélje krílo opazoválnica honey bee with lifespan below average* ⇒ honeydew flow observer ⇒ opazoválec góz- kratkožíva čebéla (2) dnega medênja honey bee with long overhair ⇒ dolgodláka honeydew flow on spruce ⇒ medênje na čebéla smréki honey bee with long proboscis ⇒ dolgorílčna honeydew from cicada ⇒ škržátova mána čebéla honeydew from deciduous trees ⇒ gózdna lí- honeybee with one or more yellowish abdomen stna mána bands* ⇒ pásanka honeydew honey ⇒ gózdni méd honey bottling and packing room ⇒ polnílnica honeydew producer ⇒ povzročítelj gózdnega honey bound broodnest ⇒ skŕčena zaléga medênja honey brandy ⇒ medéno žgánje (1) honeydew secretion rate ⇒ izdátnost medênja, honey chamber ⇒ medíšče medênje honey chamber box ⇒ medíščna kaséta honeydew testing plate ⇒ lovílna plôšča honey chamber eke ⇒ medíščna kaséta honey drink ⇒ medéni napítek honey chamber entrance ⇒ medíščno žrêlo honey extractor ⇒ točílo 1 honey filling machine honey filling machine ⇒ polnílna napráva howthorn ⇒ glòg honey flow ⇒ čebélja páša (1) Huber beehive ⇒ Huberjev pánj honey flow period ⇒ pášno obdóbje to hum ⇒ brenčáti honey from berry-bearing shrubs ⇒ jágodičev hunger swarm ⇒ ròj lákotnik méd hybridized bee colony ⇒ krížana čebélja honey from scale insects ⇒ lekánijski méd družína honey inspection ⇒ pregledovánje medú hydrogen peroxide ⇒ vodíkov peroksíd honey inspector ⇒ preglédnik medú hydroximethilfurfural ⇒ hidróksimetílfurfurál honey liqueur ⇒ medéni likêr hygienic instinct ⇒ čistílni nagòn honey locust ⇒ gledíčevka hygroscopicity of honey ⇒ higroskópnost honey melting chamber ⇒ topílna kómora medú honey merchant ⇒ medár (2) hymenopteran ⇒ kožekrílec honey mixer ⇒ mešálnik za méd hypodermis ⇒ hitínasta pokóžnica honey pail ⇒ skladíščna posóda za méd hypopharinx ⇒ gôlt honey pastry ⇒ medéni krúhek, medenják (1), hypopharyngeal gland ⇒ krmílna žléza medéno pecívo iberian honey bee ⇒ ibêrska čebéla honey pastry baker ⇒ medíčar (1) identification number of apiary ⇒ identifikacíj- honey pasture ⇒ medonôsna čebélja páša ska števílka čebelnjáka honey-pollen comb ⇒ médno-obnóžinski sát imago ⇒ imágo honey production trait of a bee colony ⇒ proi- imidacloprid ⇒ imidaklopríd zvódna lastnóst čebél immersion heater ⇒ potópni grélec honey pump ⇒ črpálka za méd impulse ⇒ nagòn honey punch ⇒ jéž (2) inbreeding ⇒ inbríding honey retailer ⇒ polnílec inbreeding depression of honeybees ⇒ depre- honey ripening ⇒ zorênje medú síja čebél honey room ⇒ točílnica inbreed queen ⇒ inbrídna mática honey sac ⇒ médna gôlša incomplete metamorphosis ⇒ nèpopôlna pre- honey spade ⇒ lopática za méd obrázba honey sparkling wine ⇒ medéna penína incrustation ⇒ inkrustácija honey stomach ⇒ médna gôlša incubator queen cage ⇒ valílna mátičnica honey stopper ⇒ zaklópnica (1) indian bean tree ⇒ navádni cigárar honey stores ⇒ medéna zalóga indian honey bee ⇒ índijska čebéla honey strainer ⇒ cedílo za méd, čebelársko indian meal moth ⇒ pelódna véšča síto (1) indigo-bush ⇒ amórfa honey-sugar candy ⇒ medéno-sladkórna po- infectious disease ⇒ kúžna bolézen, nalezljíva gáča, medéno-sladkórno testó bolézen honey-sugar syrup ⇒ medéno-sladkórna raz- inner cover ⇒ nótranji pokròv (1, 2), stròp pánja topína inner dimension of the frame ⇒ svêtla méra honey super ⇒ medíščna nakláda, médna na- sátnika kláda inner frame dimension ⇒ nótranja méra sátni- honey syrup ⇒ medéna raztopína ka honey tap ⇒ odtóčna pípa insect ⇒ žužélka honey vinegar ⇒ medéni kís insecticide ⇒ insekticíd honey yield ⇒ béra (2), donòs medú to inseminate ⇒ opraševáti (2), oprašíti (2), honey yield per year ⇒ létni donòs medú osemeníti (1, 2) horn ⇒ rožíček pénisa to inseminate artificially ⇒ osemeníti (3), hornbeam ⇒ gáber umétno osemeníti (1, 2) hornet ⇒ sršèn inseminated queen ⇒ osemenjêna mática horse chestnut ⇒ dívji kôstanj insemination ⇒ oprašítev (2), osemenjevánje hot wax painting ⇒ enkávstika (1, 2) house bee ⇒ mladíca, pánjska čebéla insemination device ⇒ inseminacíjski aparát house spider ⇒ híšni pájek insemination syringe ⇒ inseminacíjska ígla 200 larch bark-sucking aphid instinct ⇒ nagòn keeping bees in leaf hives ⇒ lístovni pánjski instrumental insemination ⇒ osemenjevánje sistém (2) (3) keeping bees in pavilion-type beehives ⇒ pa- introduction cage ⇒ dodajálna mátičnica viljónsko čebelárjenje introduction of caged queens ⇒ dodájanje keeping bees using queen excluder ⇒ čebelár- mátic v mátičnici jenje z uporábo mátične rešêtke inversion of carbohydrates ⇒ invêrzija ogljíko- keeping bees without use of queen excluder ⇒ vih hidrátov čebelárjenje brez uporábe mátične rešêtke invertase ⇒ invertáza kidney vetch ⇒ ránjak invertion ⇒ invertíranje killing off of honeybees ⇒ pomòr čebél invert sugar ⇒ invêrtni sládkor king orange ⇒ mandarínovec invert sugar content ⇒ vsébnost invêrtnega king orange tree ⇒ mandarínovec sladkórja kirar beehive ⇒ Kírarjev pánj invert sugar syrup ⇒ invertírana sladkórna raz- kirar frame ⇒ Kírarjev sátnik topína kirar honey chamber frame ⇒ Kírarjev sátnik irregularly occurring nectar flow or honeydew kirar shallow frame ⇒ Kírarjev sátnik flow ⇒ občásna čebélja páša knapweed ⇒ glavínec isomaltose ⇒ isomaltóza knife for cutting out combs ⇒ nòž za izpodre- italian cypress ⇒ práva ciprésa zovánje italian honey bee ⇒ italijánska čebéla koplan beehive ⇒ Kóplanov pánj ivy ⇒ bršlján koschevnikov gland ⇒ Kožévnikova žléza ivy honey ⇒ bršljánov méd koschevnikov's gland ⇒ Kožévnikova žléza Janša beehive ⇒ Jánšev pánj kozinc beehive ⇒ Kozínčev pánj Janša medal ⇒ odlikovánje Antóna Jánše kranjič (traditional Carniolan beehive) ⇒ Janša's beekeeping system ⇒ Jánšev pánjski kranjìč sistém kranjič-type beehive, converted to a movable Japanese honey bee ⇒ japónska čebéla bar hive* ⇒ dzierzonirani kranjìč Japanese pagoda tree ⇒ japónska sofóra kranjič with movable frames* ⇒ kránjski drúž- Javanese honey bee ⇒ javánska čebéla beni pánj Johnston's organ ⇒ Johnstonov orgán, vohál- kuntzsch beehive ⇒ Kuntzschev pánj na jámica labellum ⇒ lizálo, žlíčka juniper ⇒ navádni brìn labial palp ⇒ tipálčica juniper honeydew ⇒ brínjeva mána labial plate ⇒ podbrádek juvenile hormone ⇒ juvenílni hormón labium ⇒ spódnja ústna karst-type apiary ⇒ kráški típ čebelnjáka labrum ⇒ zgórnja ústna karst-type honey bee ⇒ kráška čebéla lactic acid ⇒ mléčna kislína to keep bees ⇒ čebeláriti lactic-acid fermentation ⇒ mléčnokislínsko keeping bees ⇒ čebelárjenje vrênje keeping bees by adding ekes from behind ⇒ lactose ⇒ laktóza zakládno čebelárjenje lancet ⇒ bodálce (1) keeping bees for honey harvest ⇒ čebelárjenje langstroth frame dimension ⇒ Langstrothova na méd méra sátnika keeping bees for pollen harvest ⇒ čebelárjenje langstroth hive system ⇒ Langstrothov pánj- na cvétni práh ski sistém keeping bees in beehives ⇒ pánjsko čebelár- langstroth-root beehive ⇒ Langstroth-Roo- jenje tov pánj keeping bees in bee yards ⇒ stojíščno čebe- langstroth-root frame ⇒ Langstroth-Rootov lárjenje sátnik keeping bees in box hives ⇒ nakládno čebe- larch ⇒ macêsen lárjenje larch aphid ⇒ lísasta macêsnova ušíca keeping bees in large-volume beehives ⇒ véli- larch bark-sucking aphid ⇒ sívorjáva koprostornínsko čebelárjenje macêsnova ušíca 201 larch honey larch honey ⇒ macêsnov méd lipoids ⇒ lipídi larch honeydew flow ⇒ macêsnova čebélja liquid honey ⇒ tekóči méd páša, macêsnova mána listening device for beehives ⇒ slušálo za pá- larch limb aphid ⇒ vélika macêsnova ušíca nje large earth bumblebee ⇒ zêmeljski čmŕlj liverleaf ⇒ navádni jétrnik large fir bark aphid ⇒ vélika rjáva hójeva log gum ⇒ kláda, korítasti pánj, votlák ušíca long beehive ⇒ polóžni pánj large-flower magnolia ⇒ vèlecvétna magnólija long-lived bee ⇒ dolgožíva čebéla (1) large-leaved lime ⇒ navádna lípa long-lived honeybee ⇒ jesénska čebéla large pine aphid ⇒ vélika rjáva bôrova ušíca low bottom board ⇒ nízka pódnica large-scale beekeeper ⇒ vèlečebelár lower alighting board ⇒ spódnja bráda large-scale beekeeping ⇒ vèlečebelárstvo lower brood chamber ⇒ spódnje plodíšče large-size kirar beehive ⇒ véliki Kírarjev pánj lower entrance ⇒ spódnje žrêlo large spruce bark aphid ⇒ vélika čŕna smrékova lower lip ⇒ spódnja ústna ušíca lr-beehive ⇒ LR-pánj large-volume beehive ⇒ vélikoprostornínski lr-box ⇒ LR-nakláda pánj lr-comb ⇒ LR-sát large-volume stack beehive ⇒ vélikoprostor- lr-frame ⇒ LR-sátnik nínski skládovnični pánj lr-half-frame ⇒ sát polovíčne mére (2) larva ⇒ ličínka (1, 2), žêrka (1, 2) lr-hive consisting of shallow hive boxes* ⇒ lateral plate ⇒ plevrít nízkonakládni LR-pánj late summer honey flow ⇒ pôznopolétna če- lr-shallow frame ⇒ polovíčni LR-sátnik bélja páša lr-shallow super ⇒ polovíčna LR-nakláda lavender honey ⇒ sívkov méd lucerne ⇒ lucêrna to lay an egg ⇒ zaléči jájčece lungwort ⇒ pljúčnik to lay eggs ⇒ léči jájčeca, zalégati to lyophilize ⇒ liofilizírati laying worker ⇒ čebéla trótovka macedonian honey bee ⇒ makedónska če- leaf cutter ⇒ krojačíca béla leaf-cutting bee ⇒ krojačíca madagasy honey bee ⇒ madagáskarska če- leaf hive ⇒ lístovni pánj béla leaf hive system ⇒ lístovni pánjski sistém (1) magnifying glass ⇒ povečeválno stêklo leaf louse ⇒ lístna ušíca main entrance ⇒ glávno žrêlo leaf-tree honeydew ⇒ mána lístavcev main honey flow ⇒ glávna čebélja páša lemon ⇒ limónovec main spring honey flow ⇒ glávna spomladán- lemon balm ⇒ navádna melísa ska čebélja páša lemon-blossom honey ⇒ limónov méd maize ⇒ korúza lesser wax moth ⇒ mála voščéna véšča major nectar source ⇒ glávni vír medênja level of congestion ⇒ živálnost čebélje to make an artificial swarm ⇒ izrojíti (2) družíne making up nucleus colonies ⇒ narêjanje če- light-exposed beehive ⇒ osvetljêni pánj béljih družín light syrup ⇒ rédka sladkórna raztopína male bee ⇒ trót linden ⇒ lípovec (1) mallow ⇒ slezénovec linden honey ⇒ lípov méd malpighian tubule ⇒ Malpighijeva cévka linden honeydew ⇒ lípova mána maltese honey bee ⇒ maltéška čebéla linden honey flow ⇒ lípova čebélja páša maltose ⇒ maltóza line breeding ⇒ línijska vzrêja mátic maltotriose ⇒ máltotrióza ling ⇒ jesénska vrésa malt sugar ⇒ sládni sládkor lipičnik expansion box ⇒ Lipíčnikova zaklá- mandible ⇒ sprédnja čeljúst da mandible of honeybee ⇒ čebélja čeljúst lipides ⇒ lipídi mandibular gland ⇒ čeljústna žléza lipids ⇒ lipídi manna ash ⇒ máli jêsen lipins ⇒ lipídi manual sprinkler ⇒ rôčna dozírna brízga 202 mustard maple ⇒ jávor midland-type apiary ⇒ celínski típ čebelnjáka maple honeydew ⇒ jávorjeva mána midlegs ⇒ drúgi pár čebéljih nóg marjoram ⇒ majarón migratory apiary ⇒ pášni čebelnják, prevózni marking of apiaries ⇒ označevánje čebel- čebelnják (1) njákov migratory beekeeper ⇒ čebelár prevaževálec marsh-mellow ⇒ navádni sléz migratory beekeeping ⇒ čebelárjenje s pre- mason bee ⇒ čebéla zidárka vážanjem massive robbery ⇒ mnóžični čebélji róp milk acid ⇒ mléčna kislína master beekeeper ⇒ čebelárski mójster (3) milk sugar ⇒ mléčni sládkor to mate ⇒ opraševáti se (2), prašíti se (2), milk-sugar syrup ⇒ mléčno-sladkórna razto- sprašíti se (1) pína mated queen ⇒ oprašêna mática, sprašêna miller hive top feeder ⇒ Míllerjev pitálnik mática miller method of queen rearing ⇒ Míllerjeva mating ⇒ opraševánje (3), parítev (2), párje- metóda vzrêje mátic nje (2), práha, prašênje (2) miller-type queen cage ⇒ Míllerjeva dodajálna mating flight ⇒ parítveni izlèt, prašílni izlèt mátičnica mating hive ⇒ plemenílnik, prašílček (1) mint ⇒ méta mating sign ⇒ svátbeno známenje mint honey ⇒ métov méd maxi-aŽ-beehive ⇒ máksi AŽ-pánj mistletoe ⇒ béla omêla maxilla ⇒ srédnja čeljúst monofloral honey ⇒ sórtni méd may ⇒ glòg monosaccharide ⇒ mónosaharíd may sickness ⇒ májska bolézen morbid drone laying ⇒ bolézenska trótavost may there be a good honey flow! (slovenian morphologic characteristic of honeybees ⇒ beekeepers' greeting)* ⇒ Naj medí! morfolóška značílnost čebél mead ⇒ medíca mortality of honeybee colonies ⇒ smŕtnost če- mead brandy ⇒ medéno žgánje (1) béljih družín meadow bee pasture ⇒ trávniška čebélja páša motor drive ⇒ motórno gonílo meadow clary ⇒ trávniška kadúlja mould ⇒ plésen meadowsweet ⇒ bréstovolístni oslàd moulded combs ⇒ plesnívo sátje measuring frame ⇒ merílni sátnik moult ⇒ levítev medical bottle ⇒ medicínska stekleníca to moult ⇒ levíti se mehring-type of comb foundation ⇒ Mehrin- moulting hormone ⇒ levítveni hormón gova sátnica mountain flower honey ⇒ planínski cvetlíčni melanin ⇒ melanín méd melanosis ⇒ melanóza mountain honey ⇒ gôrski méd melecitose ⇒ melecitóza mouse ⇒ mìš melecitose honey ⇒ melecitózni méd mouth cavity ⇒ ústna votlína melecitose honeydew flow ⇒ melecitózno mouthparts ⇒ grizálo, ústni aparát medênje movable comb ⇒ premíčni sát melecitose honey flow ⇒ melecitózna čebélja movable extension to a beehive ⇒ premíčni páša pánjski dodátek melilot ⇒ medéna dételja movable hive unit ⇒ premíčna pánjska enôta to melt wax ⇒ talíti čebélji vósek mucous gland ⇒ slúzna žléza mesh screen put in front of the entrance* ⇒ multi-body beehive ⇒ vèčnakládni pánj lésica multi-chamber clarifying plant (facility) ⇒ mesothorax ⇒ drúgi opŕsni obróček, sredopŕs- prekátni čistílnik je multi-queen operation ⇒ vèčmátično čebelár- metathorax ⇒ zapŕsje jenje methanol ⇒ metanól multi-sided beehouse ⇒ vèčstránski čebelnják middle legs ⇒ drúgi pár čebéljih nóg mummified larva ⇒ mumificírana ličínka middle size kirar beehive ⇒ srédnji Kírarjev to mummify ⇒ mumificírati pánj mustard ⇒ gorčíca, gorjúšica 203 nasonov gland pheromone nasonov gland pheromone ⇒ feromón Na- oak blight ⇒ čŕnobleščéča hrástova ušíca sónove žléze oak honey ⇒ hrástov méd nasonov pheromone ⇒ feromón Nasónove oak honeydew ⇒ hrástova mána žléze oak honeydew flow ⇒ hrástovo medênje nasonov's organ ⇒ Nasónova žléza oak soft scale ⇒ rdéčkasti hrástov kápar nassanoff 's gland ⇒ Nasónova žléza observation beehive ⇒ opazoválni pánj nassanov gland secretion ⇒ feromón Nasóno- odor sensing organ ⇒ orgán za vóh ve žléze oesophagus ⇒ požirálnik natron lye ⇒ nátrijev lúg offspring testing of queens ⇒ progéno testíra- natural comb ⇒ gradílni sát nje mátic natural comb building ⇒ prôsta grádnja sátja oil beetle ⇒ trávnica, triungulína natural honey ⇒ narávni méd old, dark combs ⇒ čŕno sátje natural swarm ⇒ narávni ròj old queen ⇒ stára mática (1, 2) nectar ⇒ medičína, néktar old wifes' mill ⇒ bábji mlín nectar collecting ⇒ čebélja páša (2) oligosaccharide ⇒ óligosaharíd nectar flow ⇒ čebélja páša (1), medênje (1), olive willow ⇒ síva vŕba medičínska čebélja páša one third frame* ⇒ ênotretjínski satìč nectar flow on fruit trees ⇒ čebélja páša na one year old queen ⇒ ênolétna mática sádnem drévju open robbery ⇒ odkríti čebélji róp nectariferous tree species ⇒ medonôsna dre- orange ⇒ pomaránčevec (1) vésna vŕsta orange blossom honey ⇒ pomaránčni méd nectarine ⇒ bréskev orchid bee ⇒ zláta čebéla nectar plant ⇒ medovíta rastlína oregano ⇒ navádna dôbra mísel nectar-pollen pasture ⇒ néktarno-pelódna če- oregon grape ⇒ navádna mahónija bélja páša organic acid ⇒ orgánska kislína nectar secreting plant ⇒ medéča rastlína (2) organ of touch ⇒ orgán za típ nectar secretion ⇒ medênje (1) organoleptic appraisal of honey ⇒ organolép- nectar secretion rate ⇒ izdátnost medênja tična océna medú nectary ⇒ cvétni medôvnik, medôvnik organoleptic property of honey ⇒ organolép- neiser beehive ⇒ Neiserjev pánj tična lastnóst medú neotenin ⇒ juvenílni hormón orientation flight ⇒ orientacíjski izlèt (2, 3), ori- nerve-knot ⇒ gánglij entacíjski polèt (2, 3) nesting site ⇒ gnezdíšče orphan bee colony ⇒ osirotéla čebélja družína nine-frame aŽ-beehive ⇒ devétsátni AŽ-pánj outer cover of a beehive ⇒ stréha pánja nine-frame beehive ⇒ devétsátni pánj outer dimensions of a frame ⇒ zunánja méra non-foraging period ⇒ brezpášno obdóbje sátnika norway maple ⇒ ostrolístni jávor ovarian atrophy ⇒ atrofíja jájčnikov norway spruce ⇒ navádna smréka ovarian tubule ⇒ jájčna cévka nosemac ⇒ nosemák ovariole ⇒ jájčna cévka nosema disease ⇒ nosemávost ovarium ⇒ jájčnik (2) nosema spore ⇒ noséma (1) ovary ⇒ jájčnik (1) nubian honey bee ⇒ jémenska čebéla overcrowded bee colony ⇒ preživálna čebélja nucleus ⇒ prašílček (1) družína nucleus colony ⇒ narejênec, prašílček (2), overheated brood ⇒ pregréta zaléga stárter (2) overheated honey ⇒ pregréti méd nuptial flight ⇒ parítveni izlèt overpopulated bee colony ⇒ preživálna če- nurse bee ⇒ čebéla dojílja, čebéla krmílka bélja družína nurse colony ⇒ redník to overwinter ⇒ izzímiti nutritive cell ⇒ hranílna célica to overwinter bees on dark combs ⇒ prezimo- nylon conical strainer ⇒ nájlonski kónični fíl- váti čebéle na tèmnem sátju ter to overwinter bees on honeycombs ⇒ prezimo- oak ⇒ hrást váti čebéle na médu 204 plastic foundation to overwinter bees only on sugar syrup ⇒ pre- perfoliate honeysuckle ⇒ kováčnik zimováti čebéle na čístem sladkórju performance characteristic ⇒ gospodárska la- overwintered bee colony ⇒ izzímljena čebélja stnóst čebél družína performance station ⇒ téstna postája to overwinter honeybees ⇒ prezimováti če- performer of regulations for using foraging are- béle as ⇒ izvajálec pášnega réda overwintering conditions ⇒ prezimoválne raz- performing waggle dance ⇒ osmíčenje mére to perform round dance ⇒ krožíti overwintering of honeybees ⇒ prezimovánje to perform waggle dance ⇒ osmíčiti čebél periodic bee pasture ⇒ periódična čebélja overwintering site ⇒ prezimovalíšče páša oviduct ⇒ jajcevòd perished bee colony ⇒ odmŕla čebélja družína oxalic acid ⇒ oksálna kislína Perizin ⇒ perizín package bees ⇒ pakétne čebéle permanent drone laying ⇒ trájna trótavost painted beehive panel ⇒ poslíkana pánjska permanently-placed apiary ⇒ stálni čebelnják končníca (1) Persian honey bee ⇒ pêrzijska čebéla painting on the beehive panels ⇒ poslikáva person in charge of apiary marking ⇒ označe- pánjskih končníc válec čebelnjákov palm ⇒ íva pesticide ⇒ pesticíd Palteau beehive ⇒ Palteaujev pánj phacelia ⇒ facélija palynology ⇒ palinologíja phacelia honey ⇒ facélijin méd Pannonian Carniolan honey bee ⇒ panónska pharyngeal gland ⇒ gôltna žléza kránjska čebéla pharynx ⇒ žrêlo (2) pannonian-type apiary ⇒ panónski típ čebel- phenogram of nectar flow ⇒ fenográm njáka medênja panose ⇒ panóza phenological calendar ⇒ fenolóški koledár papillionaceous plant ⇒ metúljnica phenylalanine ⇒ fenilalanín paraglossa ⇒ prijezíčnik pheromone ⇒ feromón paralysis during honeydew flow ⇒ čŕna pheromone regulation of behaviour ⇒ fero- bolézen mónska regulácija vedênja parasite ⇒ zajedávec pheromone secreting gland ⇒ feromónska žlé- parasitic bee ⇒ čebéla zajedávka za parasitic disease ⇒ zajedávska bolézen phloem ⇒ floém parent bee colony ⇒ izrojêna čebélja družína, phloem companion cell ⇒ sítasta cév máterna čebélja družína phototactic method ⇒ fótotáktična metóda parent colony ⇒ izrojênec phylloxanthin ⇒ ksantofíl parthenogenesis ⇒ devíška ródnost phytopharmaceutical agent ⇒ fítofarmacévtsko parthenogenesis of drones ⇒ devíško porája- srédstvo nje trótov pigment ⇒ pigmènt partial reversal ⇒ délno prestávljanje sátov Pinč beehive ⇒ kobaríški pánj, Pínčev pánj patchwork leaf-cutting bee ⇒ krojačíca pine honeydew ⇒ bôrova mána pavilion-type beehive ⇒ paviljónski pánj piping ⇒ kvákanje mátice (2) Pavletič queen cage ⇒ Pavlétičeva mátičnica piping of queen bee ⇒ pétje mátice Pavlin beehive ⇒ Pavlínov pánj piping queen ⇒ mática pévka, pŕva mática, tu- peach ⇒ bréskev tajóča mática pear ⇒ hrúška Pislak side addition ⇒ Pislákov priklópnik pedicell ⇒ držálce pistil ⇒ pestìč Pellet method ⇒ Pellétova metóda plantain ⇒ trpôtec penis ⇒ trótovsko spolovílo plant louse ⇒ rastlínska ušíca penis bulb ⇒ trótova čebúlica plant resin ⇒ rastlínska smôla pennyroyal ⇒ poláj plant sap ⇒ rastlínski sók pentose ⇒ pentóza plastic foundation ⇒ umétna sátnica 205 play flight play flight ⇒ orientacíjski izlèt (1), orientacíjski practice of demaree plan ⇒ demaríranje polèt (1) praetarsus ⇒ stopálce pleurite ⇒ plevrít predisposition to swarming ⇒ rojívost poison duct ⇒ strúpni kanál prementum ⇒ obrádek poisoning of bees ⇒ zastrupítev čebél preoral cavity ⇒ prèdústna votlína poison sack ⇒ strúpni mešíček pre-packed honey ⇒ prèdpakírani méd polen load ⇒ obnóžina to prepare bees for winter ⇒ zazímiti pollen ⇒ cvétni práh (1, 3) prepupa ⇒ prèdbúba pollen analysis ⇒ pelódna analíza medú pressed honey ⇒ stískani méd pollen basket ⇒ kôšek Preuss method ⇒ Preussova metóda pollen candy ⇒ pelódna pogáča to prevent swarming ⇒ preprečeváti rojênje pollen comb ⇒ obnóžinski sát pricking awl ⇒ šílo pollen drying chamber ⇒ sušílnik cvétnega prime swarm ⇒ pŕvi ròj (1, 2) prahú prime swarm, headed by virgin queen ⇒ pŕvec pollen flow ⇒ beljakovínska čebélja páša s pévko pollen forage ⇒ pelódna čebélja páša prime swarm with old queen ⇒ ròj s stárko pollen grain ⇒ pelódno zŕno proboscis measuring device ⇒ rilčkomér to pollenize ⇒ opraševáti (1) procaryote ⇒ prokariót pollenizer ⇒ opraševálec, opraševálka proctodeum ⇒ zádnje črevó pollen pasture ⇒ obnóžinska čebélja páša to produce honeydew ⇒ medíti (2) pollen pellet ⇒ obnóžinska grúdica to produce moisture ⇒ močíti (2) pollen pellets ⇒ obnóžina to produce nectar ⇒ medíti (1) pollen plant ⇒ pelodonôsna rastlína producer and/or seller of honey drinks* ⇒ me pollen press ⇒ - golénsko-stopálni sklèp, sti- díčar (2) skálni sklèp production and/or selling of drinks, made of pollen producing tree species ⇒ pelodovíta honey with addition of alcohol* ⇒ medíčar drevésna vŕsta - pollen screen ⇒ stvo (2) osmukálna plôšča pollen substitute ⇒ production and/or selling of honey pastry* ⇒ pelódni nadoméstek pollen trap ⇒ osmukálnik medíčarstvo (1) pollen trapping ⇒ production bee colony ⇒ smúkanje obnóžine gospodárska čebélja pollen trap with ergonomic tubes* ⇒ osmu družína - kálnik s túlci production queen ⇒ gospodárska mática, me- to pollinate ⇒ opraševáti (1), oprašíti (1) daríca (2) pollination ⇒ opraševánje (1, 2), oprašítev production trait of honeybees ⇒ gospodárska (1) lastnóst čebél pollination station ⇒ opraševálna postája productive bee pasture ⇒ ekonómska čebélja pollinator ⇒ opraševálec, opraševálka páša to pollinize ⇒ opraševáti (1) progeny-testing ⇒ progéno testíranje mátic pollinizer ⇒ opraševálec, opraševálka Prokopovič beehive ⇒ Prokópovičev pánj polyose ⇒ pólisaharíd prolin ⇒ prolín polysaccharide ⇒ pólisaharíd proline ⇒ prolín polysaccharose ⇒ pólisaharíd propodeum ⇒ četŕti opŕsni obróček, pripŕsje poplar ⇒ tôpol propolis ⇒ própolis (1), zadelavína poplar and birch propolis ⇒ brézovo-topôlov propolis tincture ⇒ própolisova tinktúra própolis propolization ⇒ propolizácija poplar propolis ⇒ topôlov própolis to propolize ⇒ propolizírati poppy ⇒ màk protective mesh of a bee hat ⇒ zaščítna poppy anemone ⇒ vŕtna vétrnica mréža porch of a beehive ⇒ veránda proteinaceous feed ⇒ beljakovínska hrána Porenta beehive ⇒ Poréntov pánj proteinaceous feeding ⇒ beljakovínsko kŕmlje- postmentum ⇒ podbrádek nje 206 queen marking pen protein feed ⇒ beljakovínska hrána queen breeding by grafting of larvae ⇒ vzrêja protein feeding ⇒ beljakovínsko kŕmljenje mátic s presájanjem ličínk prothorax ⇒ predpŕsje, pŕvi opŕsni obróček queen breeding comb ⇒ vzrêjni sát protonymphe ⇒ protonímfa queen breeding frame ⇒ vzrêjni sátnik protozoa ⇒ práživál queen breeding from natural queen cells ⇒ protozoon ⇒ práživál vzrêja mátic iz narávnih mátičnikov protrector muscle ⇒ míšica raztegoválka zád- queen breeding on queen cell cups ⇒ vzrêja ka mátic na čêpkih proventricular valve ⇒ zaklópnica (1) queen breeding station ⇒ vzrejalíšče mátic proventriculus ⇒ prèdželódec queen breeding unit ⇒ plemenílna enôta to provide ventilation ⇒ prezračeváti (2) queen cage ⇒ mátičnica provisional apiary ⇒ zasílni čebelnják queen catcher ⇒ lovílec mátic, mátične kléšče pseudo double queen system ⇒ psévdod- queen catching glass ⇒ lovílec mátic vómátični sistém queen cell ⇒ mátičnik (1) pudding grass ⇒ poláj queen cell cup ⇒ nastávek mátičnika (1) punched cell ⇒ skrájšana čebélja célica queen cell cup holder ⇒ čêpek pupa ⇒ búba (1, 2) queen cell incubation ⇒ inkubácija mátičnikov pupal shell ⇒ srájčka queen cell incubator ⇒ inkubátor za mátičnike, to pupate ⇒ zabúbiti se valílni inkubátor pure beeswax ⇒ čísti čebélji vósek queen designation number ⇒ števílka oznáčbe purebred queen ⇒ čistopásemska pleménska mátice mática, rásno čísta mática, rodôvniška máti- queen excluder ⇒ mátična rešêtka ca queen introduction ⇒ dodájanje mátic purebred queen mating station ⇒ rodôvniško queen introduction according to kirar ⇒ vzrejalíšče dodájanje mátic po Kírarju purple loosestrife ⇒ navádna krvénka queen introduction by means of alcohol ⇒ to put on a swarm ⇒ povézniti ròj pyloric valve ⇒ dodájanje mátic s pomočjó alkohóla pilórična válvula quacking ⇒ queen introduction on combs from a mating kvákanje mátice (1) quacking queen ⇒ hive ⇒ dodájanje mátic na sátih iz plemeníl kvákarica - quarantine ⇒ nika kúžni króg bolézni queen ⇒ queen introduction on open brood comb ⇒ mática (2) queen bee ⇒ dodájanje mátic na sát mática (1) queen bee, prone to swarming ⇒ queen introduction through the entrance ⇒ rojíva máti- dodájanje mátic skozi žrêlo (1, 2) ca queen bee sting ⇒ queen larva ⇒ mátična ličínka, mátična žêrka pík mátice queen bee sting organ ⇒ queenless bee colony ⇒ brezmátična čebélja mátični žêlni aparát queen breeder ⇒ vzrejeválec mátic družína, osirotéla čebélja družína queen breeding ⇒ vzrêja mátic, vzrêja mátic iz queenless beehive ⇒ brezmátični pánj narávnih mátičnikov queenlessness ⇒ brezmátičnost, izgúba máti- queen breeding according to rauchfuss-method ce ⇒ vzrêja mátic po Rauchfussovi metódi queenless shaken swarm ⇒ brezmátični queen breeding apiary ⇒ vzrêjni čebelnják ometênec queen breeding by arched cut of a brood comb queen line ⇒ mátična línija čebél ⇒ vzrêja mátic z rézom v lóku queen mailing cage ⇒ razpošiljálna mátičnica queen breeding by cutting comb cells with the queen mandibular pheromone ⇒ feromón če- youngest larvae* ⇒ vzrêja mátic na réz ljústne žléze queen breeding by cutting the brood comb into queen marking ⇒ bárvanje mátic, označevánje strips ⇒ vzrêja mátic z razrezovánjem sáta mátice v trakôve queen marking colour code disc ⇒ bárvna queen breeding by double grafting of larvae ⇒ plôščica vzrêja mátic z dvákrátnim presájanjem ličínk queen marking pen ⇒ označeválno pisálo 20 queen marking tube queen marking tube ⇒ označeválna cév to return from orientation flight* ⇒ vletéti se queen mating apiary ⇒ plemeníšče (2) queen pheromone ⇒ mátični feromón return run ⇒ obhódni dél plésa queen pupa ⇒ mátična búba to reunite a swarm and the parent bee colony queen rearing ⇒ vzrêja mátic ⇒ pridružíti ròj queen reference number ⇒ evidénčna oznáka to reverse brood combs ⇒ prestávljati sáte (1) mátice to reverse combs ⇒ prestávljati sáte (2) queen substance ⇒ mátična snôv reversing of brood frames ⇒ prestávljanje radial cell ⇒ radiálna célica sátov (1) radial honey extractor ⇒ radiálno točílo reversing of frames within one or more hive rape ⇒ navádna ógrščica boxes* ⇒ prestávljanje sátov (2) rape honey ⇒ répični méd rhododendron ⇒ sléč rape nectar flow ⇒ répična čebélja páša ribonuclein acid ⇒ ribonukleínska kislína raphinose ⇒ rafinóza ribose ⇒ ribóza raspberry ⇒ malinják rickettsia ⇒ rikécija raspberry honey ⇒ malínov méd rihar-type honey extractor ⇒ Ríharjevo točílo rastellum ⇒ résasti glavník ripe honey ⇒ zréli méd rauchfuss-type mating hive ⇒ Rauchfussov to ripen ⇒ dozoréti plemenílnik ripened honey ⇒ zréli méd rayed tansy ⇒ vèlelístni vratìč ripe queen cell ⇒ zréli mátičnik record-yield colony ⇒ medár (1), rekordêrka to roar ⇒ jókati, šuméti record-yield hive ⇒ rekordêr to rob ⇒ rópati recruited bee ⇒ čebéla rekrútka robbed bee colony ⇒ izrópana čebélja družína, rectal gland ⇒ rektálna žléza rópana čebélja družína rectum ⇒ blátnik robber ⇒ rópar red-backed shrike ⇒ rjávi srakopêr robber bee ⇒ čebéla róparica red clover ⇒ čŕna dételja robbing ⇒ rópanje red dwarf honey bee ⇒ pritlíkava čebéla robbing colony ⇒ rópar refractometer ⇒ rosebay willowherb ⇒ refraktométer ozkolístno cíprje registration number of paternal colony ⇒ rosemarry ⇒ navádni róžmarin rosemarry honey ⇒ róžmarinov méd rodôvniška števílka trótarja registration number of the mother ⇒ round dance ⇒ króžni plés rodôvni- round entrance ⇒ okróglo žrêlo ška števílka mátere royal jelly ⇒ registration number of the queen ⇒ mátični mléček rodôvniška royal jelly producer ⇒ mléčkar števílka mátice royal jelly production ⇒ regular nectar flow ⇒ mléčkanje rédna čebélja páša running multi-queen hives ⇒ čebelárjenje z to regurgitate ⇒ izbljúvati vèč máticami v ístem pánju to relieve themselves (bees) ⇒ otrébiti se running single queen hives ⇒ čebelárjenje z relocated bee colony ⇒ prestávljenec êno mático to remove fresh pollen ⇒ osmúkati se running two-queen hives ⇒ čebelárjenje z to render wax ⇒ talíti čebélji vósek dvéma máticama to renew the combs ⇒ pomlajeváti sátje (1) runny beeswax ⇒ tekóči čebélji vósek repellent ⇒ repelènt runny honey ⇒ tekóči méd reproduction of a painted beehive panel ⇒ po- saccharose ⇒ saharóza slíkana pánjska končníca (2) sack brood ⇒ mešíčkasta zaléga reproductive passage ⇒ mátičje izvodílo sage honey ⇒ žájbljev méd researcher of Janša's life and work* ⇒ jan- sage nectar flow ⇒ žájbljeva čebélja páša šeslôvec sahara honey bee ⇒ sahárska čebéla restricted brood ⇒ skŕčena zaléga sainfoin ⇒ navádna túrška dételja, túrška retinula ⇒ retinálna célica dételja retractor muscle ⇒ míšica stiskálka zádka salivary channel ⇒ slínina nóžnica 208 silver lime salivary gland ⇒ slínska žléza sense of taste ⇒ čutílo za okús sap ⇒ rastlínski sók sense of touch ⇒ čutílo za típ savory honey ⇒ šetrájev méd sense peg ⇒ čútna péga scabious ⇒ grabljíšče sense plate ⇒ čútna plôščica scale ⇒ kápar sensillum ⇒ čútnica scale beehive ⇒ kontrólni pánj (1) sensory assessment of honey ⇒ senzórična scale-bug ⇒ kápar océna medú, senzórično ocenjevánje medú scale-bug honeydew ⇒ káparska mána sensory cell ⇒ čútnica scale insect ⇒ kápar, lekánija (1) sensory hair ⇒ čutílna dláčica scapus ⇒ ročník septicaemia ⇒ septikemíja scattered brood ⇒ raztrésena zaléga sessile oak ⇒ gráden scent gland ⇒ vonjávna žléza to settle ⇒ čístiti se (3) scent perception organ ⇒ orgán za vóh to settle down ⇒ usésti se science-oriented training of honeybees ⇒ dre- settled swarm ⇒ usédeni ròj síranje čebél (2) seven-frame aŽ-beehive ⇒ sédemsátni AŽ- sclerite ⇒ sklerít pánj sclerotization ⇒ sklerotizácija seven-frame hive ⇒ sédemsátni pánj scots pine ⇒ rdéči bòr seventh abdominal segment ⇒ sêdmi zádkov scout bee ⇒ čebéla iskálka, čebéla izvídnica obróček sculptured beehive ⇒ figurálni pánj sex allele ⇒ spôlni alél to scum honey ⇒ posnémati méd sex dimorphism ⇒ spôlni dimorfízem scuttle fly ⇒ múha gŕbavka sex gland ⇒ spôlna žléza sealed brood ⇒ pokríta zaléga to shake a comb ⇒ otrésti sát sealed cell ⇒ pokríta čebélja célica to shake bees from comb ⇒ ométati sealed drone brood ⇒ pokríta trótovska za- shaken bees ⇒ ometêne čebéle, súhe čebéle léga shaken swarm ⇒ ometênec, vsajêni ròj sealed drone cell ⇒ pokríta trótovska célica shaker funnel ⇒ sipálnik sealed queen cell ⇒ pokríti mátičnik to shake the swarm into hives ⇒ vsadíti ròj to seal the cell ⇒ pokríti célico shaking bees ⇒ pretrésanje čebél to secret honeydew ⇒ medíti (2) shaking bees off comb ⇒ ométanje čebél to secret nectar ⇒ medíti (1) shaking swarms into hives ⇒ vsájanje rôjev section frame ⇒ satìč (2) shallow box ⇒ polovíčna nakláda securing strap ⇒ kótnik za pánj shallow comb ⇒ nízki sát seed bearing plant ⇒ cvétnica shallow frame ⇒ nízki sátnik seed plant ⇒ cvétnica shallow hive box ⇒ nízka nakláda segment ⇒ obróček shallow honey super ⇒ polovíčna medíščna selected bee colony ⇒ odbrána čebélja nakláda družína shinbone ⇒ golén selected honeybee strain ⇒ odbráni čebélji ród shook swarm ⇒ ometênec selected natural queen cell ⇒ vzrêjni mátičnik short-haired honey bee ⇒ kratkodláka čebéla (2) short-lived honey bee ⇒ kratkožíva čebéla (1) selected queen cell ⇒ odbráni mátičnik shrew ⇒ rôvka selection ⇒ odbíra čebél sicilian honey bee ⇒ sicílska čebéla selection index ⇒ selekcíjski índeks sickle dance ⇒ prehódni plés selection station ⇒ selekcíjska postája side wall of a beehive ⇒ straníca pánja selective breeding ⇒ selékcija čebél silent robbery ⇒ tíhi čebélji róp self-turning honey extractor ⇒ sámoobračálno silk gland ⇒ predílna žléza točílo silver fir honey ⇒ hójev méd seminal duct ⇒ semenovòd silver fir honeydew ⇒ hójeva mána seminal sac ⇒ seménska mošnjíca silver fir honeydew flow ⇒ hójeva čebélja seminal vesicle ⇒ seménski mehúr páša sense hair ⇒ čutílna dláčica silver lime ⇒ srebŕna lípa 20 silver linden silver linden ⇒ srebŕna lípa spacing insert between brood chamber and ho- simple eye ⇒ píkčasto okó ney chamber* ⇒ distánčni vlóžek single flower honey ⇒ sórtni méd spanish chestnut ⇒ právi kôstanj single frame feeder ⇒ ênosátni pitálnik spare bee colony ⇒ rezêrvna čebélja družína single frame mating hive ⇒ ênosátni plemeníl- spare beehive ⇒ rezêrvni pánj nik spare combs ⇒ rezêrvno sátje single grafting ⇒ ênkratno cépljenje ličínk spare queen ⇒ rezêrvna mática single queen operation ⇒ ênomátično čebelár- sparrow ⇒ vrábec jenje spermatheca ⇒ seménska mošnjíca sister queen ⇒ mática sêstra, sêstra spermathecal duct ⇒ seménska odvódnica to sit about inactive ⇒ posédati (1) spermathecal gland ⇒ žléza seménske mo- to sit on combs ⇒ sedéti šnjíce to sit under combs ⇒ podsédati spermatozoon ⇒ seménčica skep ⇒ kòš (1) sperm cell ⇒ seménčica skep beekeeping ⇒ čebelárjenje v kôših spider ⇒ pájek sliding shutter ⇒ premíčna lopúta spike lavender ⇒ práva sívka sloe ⇒ čŕni tŕn spine ⇒ čistílni tŕn slovenian beehouse ⇒ slovénski čebelnják spiracle ⇒ dihálnica slovenian honey ⇒ slovénski méd spiral thread of tracheal tube ⇒ hitínasta spi- slow honeybee paralysis ⇒ počásna čebélja rála paralíza spirea ⇒ medvêjka small alkaline gland ⇒ mála strúpnica spirit burner ⇒ špíritni gorílnik small beehive ⇒ panjìč spiroplasmosis ⇒ spiroplazmóza small comb frame ⇒ satìč (1) spoon ⇒ žlíčka small hive beetle ⇒ máli pánjski hròšč to spray bees ⇒ škropíti čebéle small honey cakes ⇒ medenják (2) spray bottle ⇒ razpršílnik small intestine ⇒ tánko črevó to spread the brood nest ⇒ šíriti gnézdo (1) small kirar beehive ⇒ máli Kírarjev pánj spring apiary site ⇒ spomladánsko stojíšče small-leaved lime ⇒ lípovec (1) spring bee ⇒ pomládna čebéla small scale beekeeping ⇒ málo čebelárstvo spring built-up ⇒ spomladánski razvòj smoke ⇒ dìm (1) to spring-cleanse ⇒ trébiti se to smoke ⇒ dímiti (1), zadímiti (1, 2) spring crocus ⇒ núnka, pomladánski žafrán smoker ⇒ kadílnik spring cutting out ⇒ spomladánsko izpodre- smoker with battery-powered ventilator ⇒ ka- zovánje dílnik z ventilátorjem spring feeding ⇒ spomladánsko kŕmljenje smoker with bellows ⇒ kadílnik na méh spring honey ⇒ spomladánski méd to smoke through the top entrance of the inner spring inspektion ⇒ kontrólni spomladánski cover* ⇒ pokadíti skozi vého preglèd smoking ⇒ dímljenje (1) spring snowflake ⇒ pomladánski véliki zvôn- snowdrop ⇒ navádni máli zvônček ček social honeybee ⇒ drúžbena čebéla spruce bark-sucking aphid ⇒ sívozelêna lísa- soda lye ⇒ nátrijev hidroksíd sta smrékova ušíca sodium hydroxide ⇒ nátrijev hidroksíd spruce bud scale ⇒ máli smrékov kápar, véliki to soil with excrements ⇒ blátiti (2) smrékov kápar solar wax extractor ⇒ sónčni topílnik spruce honey ⇒ smrékov méd solar wax melter ⇒ sónčni topílnik spruce honeydew ⇒ smrékova mána solitary bee ⇒ čebéla samotárka spruce honeydew flow ⇒ smrékova čebélja sour cherry ⇒ víšnja páša southern magnolia ⇒ vèlecvétna magnólija spruce honeydew forage ⇒ smrékova čebélja soya flower ⇒ sójina móka páša soya meal ⇒ sójina móka spruce shoot aphid ⇒ rdéčerjáva púhasta spacing between notches ⇒ razstojíšče (4) smrékova ušíca 210 supplemental feeding spruce wooly aphid ⇒ močnó púhasta smréko- strong bee colony ⇒ môčna čebélja družína va ušíca stud book ⇒ izvórna rodôvniška knjíga spur embedder ⇒ amerikánsko kolésce, stylet ⇒ bodálce (2) kolésce za vtíranje žíce sub-addition to the hive ⇒ podkláda stack beehive ⇒ skládovnični pánj sublimation ⇒ sublimácija (1, 2) stacked up beehive ⇒ regálni pánj sublimator ⇒ sublimátor stack of beehives ⇒ skládovnica pánjev sublimer ⇒ sublimátor stag's-horn sumac ⇒ dlákavi óctovec suboesophageal ganglion ⇒ pòdžrêlni gánglij stainless steel double sieve ⇒ cedílna posóda sucking apparatus ⇒ sesálni aparát stamen ⇒ prášnik sugar candy ⇒ sladkórno testó standard beehive box ⇒ stándardna nakláda sugar candy with honey supplement ⇒ slad- starter bee colony ⇒ stárter (1) kórno-medéna pogáča star thistle ⇒ glavínec sugar candy with protein supplement ⇒ slad- starting new colonies ⇒ narêjanje čebéljih kórno-beljakovínska pogáča, sladkórno-be- družín ljakovínsko testó to start secreting honeydew ⇒ zamedíti sugar cane sugar ⇒ tŕstni sládkor to start secreting nectar ⇒ zamedíti sugar-honey candy ⇒ sladkórno-medéna po- stationary beekeeping ⇒ čebelárjenje na stál- gáča, sladkórno-medéno testó nem méstu sugar-honey syrup ⇒ sladkórno-medéna raz- to stay dormant during winter ⇒ hibernírati topína steam wax melter ⇒ párni topílnik sugar inversion ⇒ invertíranje step by step reversing ⇒ postópno prestávlja- sugar-protein candy ⇒ sladkórno-beljakovín- nje sátov ska pogáča, sladkórno-beljakovínsko testó sterile queen ⇒ jálova mática sugar syrup ⇒ sladkórna raztopína sternum ⇒ opŕsni okròv to sulphur ⇒ plíniti (1), zaplíniti (1), zažvepláti stigma ⇒ brázda (2), žvepláti (1, 2) stimulative feeding ⇒ dražílno kŕmljenje (1, to sulphur bees ⇒ moríti čebéle (1, 2) 2) sulphur fumigation pot ⇒ žveplálna posódica stimulative honey flow ⇒ razvójna čebélja sulphur fumigator ⇒ žveplálnik páša sulphur strip ⇒ žvepléni lístič to sting ⇒ píčiti sumatra honey bee ⇒ súmatrska čebéla sting chamber ⇒ žêlni aparát (1) summer bee ⇒ polétna čebéla stingless bee ⇒ nèželáta čebéla summer entrance ⇒ polétno žrêlo stingless bees ⇒ meliponína summer savory ⇒ pritlíkavi šetráj stingless bee trigona ⇒ trigóna sumper beehive ⇒ skočidólski pánj sting organ ⇒ žêlni aparát (1, 2) sundaland honey bee ⇒ rdéča čebéla sting stylet ⇒ žlebìč sunflower ⇒ navádna sónčnica stipes ⇒ dêblo sunflower honey ⇒ sónčnični méd stirring stick ⇒ mešálna pálica sunflower nectar flow ⇒ sónčnična čebélja stojkovič shaker box ⇒ Stójkovičev sipálnik páša stomach ⇒ srédnje črevó superorganism ⇒ súperorganízem stomadeum ⇒ prédnje črevó to supersede ⇒ prelégati stone brood ⇒ okamnéla zaléga (1, 2) superseding bee colony ⇒ prelegajóča čebélja to stop fanning ⇒ sprašíti se (2) družína storage container ⇒ odlagálni zabòj supersedure ⇒ preléganje strain ⇒ čebélji ród (2) supersedure bee colony ⇒ preléganec to strain honey ⇒ precêjati méd supersedure queen ⇒ prelegálna mática, pre- strawberry ⇒ jagodnják léžena mática strawberry honey ⇒ jágodov méd supersedure queen cell ⇒ prelegálni mátičnik straw blanket ⇒ slámarica super sister ⇒ súpersêstra stretched larva ⇒ iztégnjena ličínka supplemental feeding ⇒ dopolnílno kŕmljenje, strigilis ⇒ glavníček nadoméstno kŕmljenje 211 supra-oesophageal ganglion supra-oesophageal ganglion ⇒ nàdžrêlni gán- to tear down the queen cells ⇒ podréti mátič- glij nike (2) swarm ⇒ ròj (1) teasels ⇒ ščetíca to swarm ⇒ rojíti tellian honey bee ⇒ severnoáfriška čebéla swarm bee ⇒ rôjeva čebéla temple orange tree ⇒ mandarínovec swarm beekeeping ⇒ čebelárjenje na rôje temporary apiary ⇒ pášni čebelnják, zasílni swarm catcher ⇒ lovílnik rôjev čebelnják swarm catching box ⇒ ogrebálnik temporary drone laying ⇒ začásna trótavost swarm catching tool ⇒ ogrebálo ten-frame aŽ-beehive ⇒ desétsátni AŽ-pánj swarm cell ⇒ rôjev mátičnik ten-frame beehive ⇒ desétsátni pánj swarm cluster ⇒ ròj (2), rôjeva grúča ten-frame hive box ⇒ desétsátna nakláda swarming ⇒ ròj (3), rojênje tergal gland ⇒ hŕbtna žléza swarming bee ⇒ rojéča čebéla tergal pheromone ⇒ feromón tergálne žléze swarming fever ⇒ rojílno razpoložênje tergite ⇒ hŕbtni okròv swarming impulse ⇒ rojílni nagòn test apiary ⇒ poskúsni čebelnják swarming index ⇒ índeks rojênja test bee colony ⇒ kontrólna čebélja družína (1, swarming out ⇒ izrojítev 2), poskúsna čebélja družína swarming season ⇒ rojílno obdóbje test beehive ⇒ kontrólni pánj (2) swarming year ⇒ rojívo léto test group of honeybee colonies ⇒ kontrólna to swarm out ⇒ izrojíti (1) skupína čebéljih družín swarm prevention ⇒ prótirojílni ukrèp testicular tubule ⇒ seménska cévka swarm queen ⇒ rôjeva mática testing of queen bees ⇒ testíranje mátic swarm spray ⇒ brizgálka za rôje testing station ⇒ téstna postája swarm trap ⇒ vŕša testiole ⇒ seménska cévka swarm with piping queen ⇒ ròj s pévko test paper insert ⇒ téstni papír sweet bay ⇒ navádni lôvor the hairless black syndrome ⇒ čŕna bolézen sweet chestnut ⇒ právi kôstanj the third pair of honeybee legs ⇒ trétji pár če- sweet chestnut honeyflow ⇒ kostánjeva če béljih nóg - the third swarm ⇒ bélja páša trétji ròj sweet chestnut nectar flow ⇒ the third thoracic segment ⇒ čebélja páša na trétji opŕsni obróček právem kostánju sycamore ⇒ the world-turned-upside-down theme ⇒ motív béli jávor syrian naróbe svetá honey bee ⇒ sírska čebéla thigh ⇒ systemic ⇒ stêgno sistémik (1, 2) thistle ⇒ šolta Carniolan bodoglávec, kompáva, osát honey bee ecotype ⇒ šóltska thoracic ganglion ⇒ pŕsni gánglij čebéla thoracic segment ⇒ opŕsni obróček table sugar ⇒ kristálni sládkor thorax ⇒ opŕsje tactile hair ⇒ čutílna dláčica three-frame beehive ⇒ trísátni pánj to take a honeybee colony apart ⇒ podréti če- three-frame extractor ⇒ trísátno točílo béljo družíno (2) three-frame Jordan-type mating hive ⇒ Jórda- to take a swarm ⇒ ogrébati ròj, ogrêbsti ròj nov trísátni plemenílnik tangential honey extractor ⇒ tangenciálno three-frame mating hive ⇒ trísátni plemeníl- točílo nik taran method ⇒ metóda narêjanja rôjev three-sided apiary ⇒ trístránski čebelnják Taránova three-sided beehouse ⇒ trístránski čebelnják tarsal gland ⇒ stopálna žléza three-storey beehive ⇒ tríetážni pánj (1) tarsal pheromone ⇒ feromón stopálne žléze three-thorned acacia ⇒ gledíčevka tarsal scent ⇒ feromón stopálne žléze three year old queen ⇒ trílétna mática tarsal segment ⇒ stopálni člének thumbtack ⇒ označeválni žebljíček tarsus ⇒ stopálo thyme ⇒ máterina dúšica tart cherry ⇒ víšnja thyme honey ⇒ tímijanov méd 212 uniting tibia ⇒ golén two-hive box beehive ⇒ dvónakládni pánj tightening lever ⇒ napenjálnik two-queen bee colony ⇒ dvómátična čebélja tinplate feeder ⇒ pločevínasti pitálnik družína tit ⇒ siníca two-queen beehive ⇒ dvómátični pánj toad ⇒ krastáča two-queen operation ⇒ dvómátično čebelárje- tomentum ⇒ tomènt nje tongue ⇒ jezíček two-queen system ⇒ dvómátično čebelárjenje top alighting board ⇒ zgórnja bráda two-sided apiary ⇒ dvóstránski čebelnják top brood chamber ⇒ zgórnje plodíšče two-sided migratory apiary ⇒ dvóstránski pre- top entrance ⇒ zgórnje žrélo vózni čebelnják top hive box ⇒ zgórnja nakláda two-storey wintering ⇒ dvóetážno prezimová- trachea ⇒ sápnica, zráčnica nje čebéljih družín tracheal sac ⇒ zráčni méh two-thirds shallow-depth brood chamber ⇒ tracheole ⇒ traheóla dvótretjínsko plodíšče traditional horizontal beehive originating from two-thirds shallow-depth lr-hive body ⇒ vojvodina* ⇒ polóžka (1) dvótretjínski LR-pánj training apiary ⇒ účni čebelnják two-thirds shallow frame ⇒ dvótretjínski training bees to visit certain crops ⇒ usmérja- sátnik nje čebél na pášo two-thirds shallow hive body ⇒ dvótretjínska to transfer a larva ⇒ presadíti ličínko nakláda to transfer a ripe queen cell ⇒ vcepíti zréli two-winged fly ⇒ dvókrílec mátičnik two year old queen ⇒ dvólétna mática transfer of hives according to koplan method tymol ⇒ timól ⇒ Kóplanova metóda preméščanja pánjev tympanal organ ⇒ transfer of larvae ⇒ orgán za slúh presájanje ličínk Ukrainian transferred queen cell ⇒ honey bee ⇒ srednjerúska čebéla, vcépljeni mátičnik transition cell ⇒ ukrajínska čebéla prehódna célica transition dance ⇒ to uncap combs ⇒ odkrívati sátje prehódni plés transport of bees ⇒ uncapped brood ⇒ nèpokríta zaléga, odkríta premík čebél transport unit ⇒ prevózna enôta zaléga to transpose a larva ⇒ uncapped cell ⇒ presadíti ličínko nèpokríta célica, odkríta céli- transposition in queen cups ⇒ presájanje ličínk ca na čêpke uncapped comb ⇒ odkríti sát transposition of larvae ⇒ presájanje ličínk uncapped drone brood ⇒ nèpokríta trótovska trapped fresh pollen ⇒ osmúkanec zaléga, odkríta trótovska zaléga to treat with sulphur ⇒ zažvepláti (1) uncapped honey ⇒ nèpokríti méd tree resin ⇒ drevésna smôla uncapped queen cell ⇒ nèpokríti mátičnik, od- tree sap ⇒ drevésni sók kríti mátičnik trehalose ⇒ trehalóza uncapping fork ⇒ vílice za odkrívanje sátja tremble dance ⇒ stresajóči plés uncapping knife with serrated blade ⇒ žágasti trial apiary ⇒ poskúsni čebelnják nòž trisaccharide ⇒ trísaharíd uncapping tub ⇒ posóda za odkrívanje sátov trochanter ⇒ obŕtec unclarified honey ⇒ nèprečíščeni méd tropilelosis ⇒ tropilelóza uncontrolled mating of queens ⇒ prôsto pár- trough beehive ⇒ polóžni pánj jenje mátic turanose ⇒ turanóza underground wintering place for bee colonies* twelve-frame aŽ-beehive ⇒ dvanájstsátni AŽ- ⇒ zimôvnik pánj unfertilized egg ⇒ nèoplojêno jájčece twin-hive ⇒ dvoják (1), pánj dvójček uniform brood pattern ⇒ stŕnjena zaléga two-frame mating hive ⇒ dvósátni plemenílnik uniformity of brood pattern ⇒ stŕnjenost za- two-hive box bee colony ⇒ dvónakládna če- lége bélja družína uniting ⇒ združevánje čebéljih družín 213 unmated queen unmated queen ⇒ mláda mática (2), nèoprašêna virgin swarm ⇒ vnúk mática, nèsprašêna mática virgin wax ⇒ devíški čebélji vósek unsealed brood ⇒ nèpokríta zaléga virjent beehive ⇒ Virjéntov pánj unsealed cell ⇒ nèpokríta célica virus ⇒ vírus unsealed drone brood ⇒ nèpokríta trótovska viscosity of honey ⇒ žídkost medú zaléga, odkríta trótovska zaléga vitamin C ⇒ vitamín C unsealed queen cell ⇒ nèpokríti mátičnik, od- vitelarium ⇒ vitelárij kríti mátičnik volatile oil ⇒ etêrično ólje unusually longevous bee ⇒ dolgožíva čebéla waggle dance ⇒ stresajóči plés, zibajóči plés (2) wag-tail dance ⇒ zibajóči plés unwrapped bee colony ⇒ nèzapážena čebélja wallnut tree ⇒ navádni ôreh družína warm way ⇒ tôpla stávba upper alighting board ⇒ zgórnja bráda warm way with combs transversly to the en- upper brood chamber ⇒ zgórnje plodíšče trance* ⇒ pôltôpla stávba Upper Carniola beehive ⇒ gorénjski pánj wasp ⇒ ôsa Upper Carniola mating hive ⇒ gorénjski ple- waste beeswax to be worked into pure wax* ⇒ menílnik voščína upper entrance ⇒ zgórnje žrélo water supply ⇒ napájanje čebél upper hive box ⇒ zgórnja nakláda wax boiler ⇒ topílnik za čebélji vósek upper lip ⇒ ústna wax candle ⇒ voščéna svéča vacuum evaporator ⇒ vákuumski hlapílnik wax combs ⇒ voščéno sátje vacuum feeder ⇒ vákuumski pitálnik wax covering over honey ⇒ voščéni pokrôvec vacuum stimulative feeding ⇒ vákuumsko (1) dražílno kŕmljenje wax extractor ⇒ topílnik za čebélji vósek vagina ⇒ nóžnica wax gland ⇒ vóskovna žléza vaginal vestibule ⇒ nóžnično preddvérje wax making bee ⇒ čebéla gradílka, čebéla valerian ⇒ špájka gradíteljica valvefold ⇒ devíška prepóna, nóžnični zatìč wax melter ⇒ kuhálnik voščín, talílnik za če- varitan ⇒ varitán bélji vósek varoosis ⇒ varóza wax melter with infrared heater ⇒ ínfratopílnik varroacid ⇒ varoacíd za čebélji vósek varroa control measure ⇒ prótivarózni ukrèp wax melting device ⇒ topílnik za čebélji varroa fall ⇒ odpádla varója vósek varroa floor with an insert ⇒ téstni vlóžek wax plate mirror ⇒ voščéno zrcálo varroa fumigation treatment ⇒ dímljenje (3) wax press ⇒ stiskálnica za čebélji vósek varroa infested swarm ⇒ varózni ròj wax processing plant ⇒ topílnica čebéljega varroa mite ⇒ varója (1) vóska varroatosis ⇒ varóza wax scale ⇒ voščéna lúska vehovec beehive ⇒ Véhovčev pánj weak bee colony ⇒ šíbka čebélja družína vent hole ⇒ prezračeválna lopúta weak colony ⇒ slabìč to ventilate ⇒ prezračeváti (2) weakened bee colony ⇒ oslabljêna čebélja ventilation ⇒ prezračevánje (2) družína ventilation mesh ⇒ prezračeválna rešêtka weeping willow ⇒ vŕba žalújka ventral nerve cord ⇒ trebušnjáča West african honey bee ⇒ zahodnoáfriška ventral plate ⇒ opŕsni okròv čebéla ventriculus ⇒ srédnje črevó Western honey bee ⇒ tèmna čebéla verbič queen cage ⇒ Vêrbičeva mátičnica wet comb ⇒ medéni sát (2) vetch ⇒ grášica wet combs ⇒ medéno sátje (2) victor's laurel ⇒ navádni lôvor white clover ⇒ plazéča dételja viper's bugloss ⇒ gádovec white false-hellebore ⇒ béla čmeríka virgin comb ⇒ devíški sát to whiten the combs ⇒ béliti sátje virgin honey ⇒ devíški méd white silver-fir ⇒ béla jélka 214 Žnideršič beehive whitethorn ⇒ glòg winter savory nectar pasture ⇒ žêpkova če- white willow ⇒ béla vŕba bélja páša whole space wintering of bee colonies ⇒ célo- winter supply of feed ⇒ zímska hrána prostornínsko prezimovánje čebéljih družín to wire a wax foundation ⇒ zažíčiti sátnik Wienna-hive* ⇒ dúnajski pánj wire embedder ⇒ vtiráč wild apple ⇒ lesníka to wire frame ⇒ žíčiti sátnik wild bees ⇒ dívje čebéle wire grid queen excluder ⇒ žíčna mátična wild bee colony ⇒ dívja čebélja družína, góz- rešêtka dna čebélja družína (2) wire mesh screen ⇒ mréžasti vlóžek wild cherry ⇒ čéšnja Wohlgemuth introduction cage ⇒ Wohlge- wildflower honey from the mountains ⇒ muthova mátičnica planínski méd woman beekeeper ⇒ čebelárka wild honey ⇒ dívji méd wood anemone ⇒ podlésna vétrnica wild marjoram ⇒ navádna dôbra mísel woodland pasture area ⇒ gózdno pasíšče wild plum ⇒ slíva wood pasture area ⇒ gózdno pasíšče wild privet ⇒ navádna kalína wooly ash aphid ⇒ jesénova gnézdasta ušíca wild turnip ⇒ óljna répica to work a plant ⇒ obletávati willow ⇒ vŕba worker bee ⇒ čebéla (3), čebéla délavka willow catkin ⇒ máčica worker bee larva ⇒ ličínka čebéle délavke willowherb ⇒ vŕbovec (1) worm steering mechanism ⇒ pôlž willow honey ⇒ vŕbov méd woundwort ⇒ číšljak wing deformation ⇒ deformácija čebéljih kríl to wrap bees ⇒ odéti čebéle wing hook ⇒ káveljček wrapped bee colony ⇒ zapážena čebélja to winter ⇒ zazímiti družína winter apiary ⇒ zímsko stojíšče wrapped hive ⇒ zapáženi pánj winter bee ⇒ dolgožíva čebéla (1), zímska če- wrapping of bee colonies ⇒ páženje čebéljih béla družín winter bee yard ⇒ zímsko stojíšče xanthophyll ⇒ ksantofíl winter cluster ⇒ zímska grúča young bee ⇒ mladíca winter debris ⇒ zímski drobír young queen ⇒ létošnja mática, mláda mática winter entrance ⇒ zímsko žrêlo (1) winter feed ⇒ zímska hrána Zander beehive ⇒ Zandrov pánj winter feeding ⇒ zímsko kŕmljenje Zander one-frame mating hive ⇒ Zandrov winter-flowering heath ⇒ spomladánska résa ênosátni plemenílnik winter-heath ⇒ spomladánska résa Zander queen cage ⇒ Zandrova mátičnica winter honeybee ⇒ jesénska čebéla, zímska Zdešar beehive ⇒ Zdéšarjev pánj čebéla zoonosis ⇒ zoonóza winter savory ⇒ kráški šetráj zootechnical certificate for the purebred Carni- winter savory honey ⇒ žêpkov méd olan bee ⇒ zootéhniško spričeválo za ple- winter savory nectar flow ⇒ žêpkova čebélja ménsko kránjsko čebélo páša Žnideršič beehive ⇒ Žníderšičev pánj 215 nemško-slovenski ustrezniki abdomen n. ⇒ zádek akazienhonig m. ⇒ akácijev méd abdominalganglion n. ⇒ zádkov gánglij akazientracht f. ⇒ akácijeva čebélja páša, če- abdominalring m. ⇒ zádkov obróček bélja páša na akáciji, medênje akácije abfall m. ⇒ drobír akute bienenparalyse f. ⇒ akútna čebélja pa- abfegen v. ⇒ ométati ralíza abfegen der bienen n. ⇒ ométanje čebél alarmpheromon n. ⇒ alármni feromón abfüllgerät n. ⇒ polnílna napráva albertiblätterstock m. ⇒ Albêrtijev pánj abfüll- und Packraum m. ⇒ polnílnica alberti-breitwaben-blätterstock m. ⇒ Albêrti- abgefegte bienen f. pl. ⇒ ometêne čebéle jev pánj abgefegte Wabe f. ⇒ ometêni sát albinismus m. ⇒ belíčnost abgeschwärmtes volk n. ⇒ izrojêna čebélja albino-biene f. ⇒ albíno čebéla družína, izrojênec aldehyd m. ⇒ aldehíd abgestorbene arbeitsbiene f. ⇒ mrtvíca alkalische drüse f. ⇒ alkálna strúpnica, mála abgestorbene brut f. ⇒ odmŕla zaléga strúpnica abgestorbenes bienenvolk n. ⇒ odmŕla čebélja allel n. ⇒ alél družína alpen-Frühlings-krokus m. ⇒ núnka abgestreifter Frischpollen m. ⇒ osmúkanec alpenländische Carnica-biene f. ⇒ álpska abgetrommeltes bienenvolk n. ⇒ iztépanec kránjska čebéla abkehren v. ⇒ ométati alpenländische krainerbiene f. ⇒ álpska kránj- abkehrtrichter m. ⇒ lijákasti sipálnik, sipálnik ska čebéla ablaßhahn m. ⇒ odtóčna pípa alpenländisches bienenhaus n. ⇒ álpski típ če- ableger m. ⇒ narejênec, stárter (2) belnjáka ablegerbildung f. ⇒ narêjanje čebéljih družín alpenrose f. ⇒ sléč abräuchern v. ⇒ zadímiti (1) alphaglukosidase f. ⇒ álfa glukozidáza abschwefeln v. ⇒ plíniti (1), zaplíniti (1), za- alte dunkle Waben ausschneiden v. ⇒ pomla- žvepláti (1, 2), žvepláti (2) jeváti sátje (2) absperrgitter n. ⇒ mátična rešêtka alte königin f. ⇒ stára mática (1) absperrgitter vor dem Flugloch n. ⇒ lésica altes Wabenwerk n. ⇒ čŕno sátje abstammung f. ⇒ čebélji ród (2) alte-Weiber-mühle f. ⇒ bábji mlín abstandseinlage zwischen brutraum und Honi- altkönigin f. ⇒ stára mática (2) graum* f. ⇒ distánčni vlóžek ambrožič-beute f. ⇒ Ambróžičev pánj abstand zwischen den nocken m. ⇒ raz- ameise f. ⇒ mrávlja stojíšče (4) ameisensäure f. ⇒ mravljínčna kislína abstellbehälter m. ⇒ odlagálni zabòj aminosäure f. ⇒ amínokislína acarapiose f. ⇒ pršíčavost ammenbiene f. ⇒ čebéla dojílja, čebéla krmíl- acarizid n. ⇒ akaricíd ka afidologie f. ⇒ afidologíja amöbenseuche f. ⇒ amebóza afrikanische Hochlandbiene f. ⇒ áfriška če- amylase f. ⇒ amiláza béla amylose f. ⇒ amilóza afrikanisierte biene f. ⇒ afrikanizírana čebéla anatolische biene f. ⇒ anatólska čebéla afterweisel m. ⇒ čebéla trótovka andere bienen säubernde biene f. ⇒ čebéla ahorn m. ⇒ jávor obirálka ahorn-Honigtau m. ⇒ jávorjeva mána anfliegen v. ⇒ obletávati 216 automatische dosierspritze anflugbrett n. ⇒ bráda (1), nalétna dèska aufhören zu sterzeln v. ⇒ sprašíti se (2) angehaftete Zelle f. ⇒ prijémna célica auf Pollenernte ausgerichtetes imkern n. ⇒ če- angel f. ⇒ stožér belárjenje na cvétni práh angeschlossener imkerverein m. ⇒ čebelárska aufsatz m. ⇒ pánjska etáža podrúžnica aufschlagen von schwärmen n. ⇒ vsájanje anreifen v. ⇒ dozoréti rôjev ansteckende krankheit f. ⇒ kúžna bolézen auf schwärme ausgerichtetes imkern n. ⇒ če- antenne f. ⇒ tipálnica belárjenje na rôje antennenlappen m. ⇒ tipálnični réženj auf Waben sitzen v. ⇒ sedéti an tracheenmilbe erkrankte biene f. ⇒ pršíča- ausfliegen n. ⇒ izletávanje va čebéla ausfliegen v. ⇒ izletávati anwenden des demaree-Plans n. ⇒ demaríra- ausflug m. ⇒ izlèt (1) nje ausführender der regelung der trachtgebie- apfelbaum m. ⇒ jáblana tnutzung m. ⇒ izvajálec pášnega réda apfelessig mit Honig m. ⇒ jábolčni kís z mé- ausgebissene Weiselzelle f. ⇒ zgrízeni mátičnik dom ausgeplündertes bienenvolk n. ⇒ izrópana če- apidologe m. ⇒ apidológ bélja družína apidologie f. ⇒ apidologíja ausgeschnittene Zelle f. ⇒ skrájšana čebélja apiguard n. ⇒ apiguárd célica apikultur f. ⇒ ápikultúra (1), čebelárjenje ausgewintertes bienenvolk n. ⇒ izzímljena če- apimondia f. ⇒ apimóndija bélja družína apiprävention f. ⇒ ápipreventíva ausgiebigkeit der Honigtausekretion f. ⇒ iz- apistan-streifen m. ⇒ apistán dátnost medênja apitechnische maßnahme f. ⇒ ápitéhnični ausgiebigkeit der nektarsekretion f. ⇒ iz- ukrèp dátnost medênja apitherapeut m. ⇒ ápiterapévt ausgleichen der bienenvölker n. ⇒ izenače- apitherapeutische kammer f. ⇒ ápikómora vánje čebéljih družín apitherapeutisches bienenhaus n. ⇒ ápitera- auslaufen v. ⇒ izléči se (1, 2, 3), polégati se pévtski čebelnják (1) apitherapie f. ⇒ ápiterapíja ausreissender schwarm m. ⇒ pobégli ròj apitherapiekammer f. ⇒ ápikómora ausreisser m. ⇒ pobégli ròj apitherapie-kammer f. ⇒ ápikómora ausschlüpfen n. ⇒ izléženje (1) apitoxin n. ⇒ čebélji strúp (2) ausschneiden der bauwabe n. ⇒ izrezovánje applikator m. ⇒ hlapílnik gradílnika (1) aprikose f. ⇒ marélica ausschneiden der letzten brut n. ⇒ izrezová- arabische biene f. ⇒ jémenska čebéla nje zádnje zalége arbeiterin f. ⇒ čebéla délavka ausschneiden von drohnenwaben n. ⇒ izre- arbeiterinlarve f. ⇒ ličínka čebéle délavke zovánje gradílnika (2), izrezovánje trotovíne arbeitsbiene f. ⇒ čebéla (3), čebéla délavka ausschwärmen v. ⇒ izrojíti (1) armenische biene f. ⇒ arménska čebéla ausschwärmen n. ⇒ izrojítev arolium n. ⇒ oprijemálna blazínica ausschwitzen (Wachsplättchen) v. ⇒ potíti Ärometer m. ⇒ areométer aussendeckel m. ⇒ stréha pánja art Propolis* n. ⇒ árt própolis aussenlade f. ⇒ kosír arznei-baldrian m. ⇒ špájka aussenmaß eines rähmchen n. ⇒ zunánja asiatische Honigbiene f. ⇒ ázijska čebéla méra sátnika asiatische rote Honigbiene f. ⇒ rdéča če- aussenmilbe f. ⇒ zunánja pršíca béla aussenskelett n. ⇒ hitínski oklèp atemloch n. ⇒ dihálnica ausspritzungskanal m. ⇒ štrcálna cévka atemöffnung f. ⇒ dihálnica auswintern v. ⇒ izzímiti atrium hinter dem atemloch* n. ⇒ zráčni auswürgen v. ⇒ izbljúvati prèddvòr automatische dosierspritze f. ⇒ avtomátska Ätznatron n. ⇒ nátrijev hidroksíd dozírna brízga 21 automatische Umlarvnadel automatische Umlarvnadel f. ⇒ avtomátska belegeinrichtung f. ⇒ rodôvniško vzrejalíšče cepílna ígla belegstand m. ⇒ plemeníšče aŽ-beute f. ⇒ AŽ-pánj belegstelle f. ⇒ plemeníšče, rodôvniško vzre- aŽ-beute-system n. ⇒ pánjski sistém AŽ jalíšče, vzrejalíšče mátic aŽ-Halbbeute f. ⇒ polovíčni AŽ-pánj belegte königinenzelle f. ⇒ zaléženi mátičnik aŽ-Hintersatz ⇒ AŽ-zakláda belegte Zelle f. ⇒ zaléžena célica aŽ-rähmchen n. ⇒ AŽ-sátnik beleuchtete beute f. ⇒ osvetljêni pánj aŽ-rähmchenmaß n. ⇒ AŽ-méra belüften v. ⇒ prezračeváti (2) aŽ-Wabe f. ⇒ AŽ-sát belüftung f. ⇒ prezračevánje (2) aŽ-Zwillingsbeute f. ⇒ AŽ-dvójček (1, 2) bemaltes bienenstockstirnbrett n. ⇒ poslíkana backhonig m. ⇒ pékovski méd pánjska končníca (1) banat-biene f. ⇒ banátska čebéla bemalung von bienenstockstirnbrettern f. ⇒ banater biene f. ⇒ banátska čebéla poslikáva pánjskih končníc bärenfang m. ⇒ medéni likêr benton-Weiselkäfig m. ⇒ Bentónova mátičnica bärenklau m. ⇒ déžen beobachtungsbeute f. ⇒ opazoválni pánj basitarsus m. ⇒ pêta čebélje nôge beräubertes bienenvolk n. ⇒ rópana čebélja baubiene f. ⇒ čebéla gradílka, čebéla gradíte- družína ljica berg-ahorn m. ⇒ béli jávor bauchmark n. ⇒ trebušnjáča bergbohnenkraut n. ⇒ kráški šetráj bauchschuppe f. ⇒ opŕsni okròv, trebúšni bergwiesenhonig m. ⇒ planínski méd okròv berufsimkerei f. ⇒ vèlečebelárstvo bauleiste f. ⇒ gradílna létev besamen v. ⇒ opraševáti (2), osemeníti (2) baumharz n. ⇒ drevésna smôla besamte königin f. ⇒ osemenjêna mática baumlaus f. ⇒ lúbna ušíca besamtes ei n. ⇒ oplojêno čebélje jájčece baumsaft m. ⇒ drevésni sók besamung f. ⇒ oprašítev (2), osemenjevánje baurähmchen n. ⇒ gradílni sátnik (1, 2) baurahmen m. ⇒ gradílni sátnik besamungsapparat m. ⇒ inseminacíjski bausperre f. ⇒ gradílna zapóra aparát baustimmung f. ⇒ gradílno razpoložênje besetzung der Wabengasse f. ⇒ zasédenost bautrieb m. ⇒ gradílni nagòn úlice bebrütete Wabe f. ⇒ zaléženi sát besiedeltes begattungskästchen n. ⇒ naséljeni beerensträucher-Honig m. ⇒ jágodičev méd plemenílnik befruchtetes ei n. ⇒ oplojêno čebélje jájčece bestäuben v. ⇒ opraševáti (1), oprašíti (1) befruchtungskästchen n. ⇒ plemenílnik bestäubt werden v. ⇒ opraševáti se (1), opra- begasen v. ⇒ dímiti (2), plíniti (2), zadímiti (3) šíti se (1) begasen n. ⇒ dímljenje (2) bestäubung f. ⇒ opraševánje (1, 2), oprašítev begasung f. ⇒ dímljenje (2) (1) begatten v. ⇒ oprašíti (2) bestäubungsstation f. ⇒ opraševálna postája begattete königin f. ⇒ oprašêna mática, bestiftete bienenzellen ausschneiden v. ⇒ izre- sprašêna mática zováti čebélje célice begattetsein n. ⇒ sprašênost bestiftete königinenzelle f. ⇒ zaléženi mátič- begattet werden v. ⇒ oprašíti se (2), sprašíti se nik (1) bestiftete Zelle f. ⇒ zaléžena célica begattung f. ⇒ opraševánje (3), parítev (2), betreuerin f. ⇒ čebéla spremljeválka (1) párjenje (2), práha, prašênje (2) betriebsweise mit einer königin f. ⇒ begattungsflug m. ⇒ parítveni izlèt ênomátično čebelárjenje begattungskästchen n. ⇒ prašílček (1) beute f. ⇒ pánj (1) begattungszeichen n. ⇒ svátbeno známenje beute mit unbeweglichen Waben f. ⇒ pánj z beginnen zu honigen v. ⇒ zamedíti nèpremíčnim sátjem belarvtes Weiselnäpfchen n. ⇒ cépljeni mátič- beutenboden m. ⇒ dnò pánja nik beuteneinheit f. ⇒ pánjska enôta belčič-methode f. ⇒ Bélčičeva metóda beutenetage* f. ⇒ pánjska etáža 218 bienenseuche beutenfenster-Futterspender m. ⇒ ôkenski pi- bienenflucht f. ⇒ begálnica tálnik bienenfluchtbrett mit konischen ausgängen n. beutenseite f. ⇒ straníca pánja ⇒ amêriška begálnica beutenstapel m. ⇒ skládovnica pánjev bienenflügel m. ⇒ čebélje krílo beutensystem n. ⇒ pánjski sistém (1, 2) bienenfresser m. ⇒ čebélar, legát bewegliche bienenstockeinheit f. ⇒ premíčna bienenfuß m. ⇒ čebélja nôga pánjska enôta bienenfutter n. ⇒ čebélja hrána, klája beweglicher bienenstockzusatz m. ⇒ premíčni bienen füttern v. ⇒ kŕmiti čebéle pánjski dodátek bienengattung f. ⇒ čebélji ród (1) beweglicher Container-bienenhaus n. ⇒ pre- bienengift m. ⇒ čebélji strúp (1) vózni čebelnják (3) bienengift-sammelgerät n. ⇒ zbirálnik če- bewegliche Wabe f. ⇒ premíčni sát béljega strúpa beweiselung von bienenvölkern n. ⇒ dodája- bienen halten v. ⇒ čebeláriti nje mátic bienenhalter m. ⇒ čebelár bezeichnung der bienenstände f. ⇒ označe- bienenhalter, der mit krainer bauernstöcken vánje čebelnjákov imkerte* m. ⇒ kranjíčar bezeichnungsnummer der königin f. ⇒ števíl- bienenhaltung f. ⇒ čebelárjenje ka oznáčbe mátice bienenhaltung im rotationsverfahren f. ⇒ če bien auf Waben m. ⇒ - čebéle na sátju belárjenje v krógu biene f. ⇒ čebéla (1) bienenhaltung in der rotation f. ⇒ čebelárje biene mit unterdurchschnittlich kurzer lebens- - dauer* f. ⇒ nje v krógu kratkožíva čebéla (2) bienenhaus n. ⇒ bienen-abkehrvorrichtung f. ⇒ čebelnják (1) ometálnik bienen abschwefeln v. ⇒ bienenhaus mit zwei Flugfronten n. ⇒ dvó moríti čebéle (1, 2) - bienen abspritzen v. ⇒ stránski čebelnják škropíti čebéle bienenabstand m. ⇒ bienenherz n. ⇒ čebélje srcé čebélji razmík bienenanhänger m. ⇒ bienenjahr n. ⇒ prikólični čebelnják čebelársko léto (1) bienen auf dunklen Waben einwintern v. ⇒ bienenkiste f. ⇒ nakláda prezimováti čebéle na tèmnem sátju bienenkönigin f. ⇒ mática (1) bienen auf Honig einwintern v. ⇒ prezimováti bienenkorb m. ⇒ kòš (1) čebéle na médu bienenkunde f. ⇒ čebelárstvo (3) bienen auf Zuckersirup einwintern v. ⇒ prezi bienenlabor n. ⇒ čebelárski laboratórij - mováti čebéle na čístem sladkórju bienenlaus f. ⇒ čebélja úš bienenbart m. ⇒ čebélji gròzd bienenleere Wabe f. ⇒ nèzasédeno sátje bienenbesen m. ⇒ omêlce bienenmade f. ⇒ čebélja žêrka bienenbeute f. ⇒ pánj (1) bienenmeister m. ⇒ čebelárski mójster (3) bienenbeute mit Wabenstellung längs zum Flu- bienenmilch-Hersteller m. ⇒ mléčkar gloch f. ⇒ pánj na hládno stávbo bienen mit kälteschutz verpacken v. ⇒ odéti bienenbeute mit Wabenstellung quer zum Flu- čebéle gloch f. ⇒ pánj na tôplo stávbo bienenmord m. ⇒ pomòr čebél bienenbiologie f. ⇒ biologíja čebél bienenparalyse f. ⇒ čebélja paralíza bienenbläser m. ⇒ pihálnik bienenpavillon m. ⇒ paviljón bienenbotanik f. ⇒ čebelárska botánika bienenpfad m. ⇒ čebelárska pót bienenbrot n. ⇒ cvétni práh (2), fermentírani bienenpflanze f. ⇒ medovíta rastlína cvétni práh, izkopáni cvétni práh bienenprodukt n. ⇒ čebélji proizvòd bienenbrotgewinnung f. ⇒ izkopávanje bienenpuppe f. ⇒ čebélja búba cvétnega prahú bienenrasse f. ⇒ čebélja rása bienenbrut f. ⇒ čebélja zaléga bienenräuberei f. ⇒ čebélji róp bienendrüse f. ⇒ čebélja žléza bienenreich sein* v. ⇒ bíti živálen bienenei f. ⇒ čebélje jájčece bienensaugrüssel m. ⇒ čebélji rílček bienen einwintern v. ⇒ prezimováti čebéle bienenschädling m. ⇒ čebélji škodljívec bienenerzeugnis n. ⇒ čebélji pridélek bienenseuche f. ⇒ nalezljíva bolézen 21 bienenseuchensachverständiger bienenseuchensachverständiger m. ⇒ čebelár- bienenvolk auflösen v. ⇒ podréti čebéljo ski preglédnik družíno (2) bienenstand m. ⇒ čebelárstvo (2), stojíšče bilateral gynandromorphe Honigbiene f. ⇒ bienenstandregisternummer f. ⇒ evidénčna bílaterálno dvóspôlna čebéla števílka stojíšča bildstock m. ⇒ figurálni pánj bienenstandschild n. ⇒ táblica za stojíšče binnenländischer bienenhaustyp m. ⇒ celínski bienenstich m. ⇒ čebélji pík (1, 2) típ čebelnjáka bienenstock m. ⇒ pánj (1, 2) biologisches merkmal der Honigbiene n. ⇒ bi- bienenstockstirnbrett n. ⇒ pánjska končníca olóška lastnóst čebél (1), pročêlje pánja, sprédnja pánjska končníca biologische varroabekämpfung f. ⇒ biolóško bienentanz m. ⇒ čebélji plés zatíranje varóze bienentänzerin f. ⇒ čebéla plesálka biotechnik f. ⇒ bíotéhnika bienentechnik f. ⇒ ápitéhnika birkenpropolis f. ⇒ brézov própolis bienentracht f. ⇒ čebélja páša (1, 2) birnbaum m. ⇒ hrúška bienentracht ohne einsammeln von Pollen f. blasenbaum m. ⇒ látnati mehúrnik ⇒ brezpelódna čebélja páša blasenesche f. ⇒ látnati mehúrnik bienentränke f. ⇒ napajálnik blätterstock m. ⇒ lístovni pánj bienentransport-Container m. ⇒ kontêjner blätterstockimkerei f. ⇒ lístovni pánjski sistém bienentraube f. ⇒ čebélja grúča (2) bienen- und trachtmanagement-ordnung f. ⇒ blätterstock-system n. ⇒ lístovni pánjski čebelárski pášni réd sistém (1) bienenvirus X m. ⇒ čebélji vírus X blatthonig m. ⇒ gózdni méd bienenvirus Y m. ⇒ čebélji vírus Y blatt-Honigtau m. ⇒ gózdna lístna mána bienenvolk auf Waben n. ⇒ čebélja družína blattlaus f. ⇒ lístna ušíca na sátju blattschneiderbiene f. ⇒ krojačíca bienenvolk einengen v. ⇒ zóžiti čebéljo blaubeere f. ⇒ borovníca družíno blaubeerenhonig m. ⇒ borovníčev méd bienenvolk-kollaps m. ⇒ môtnja propádanja blaue luzerne f. ⇒ lucêrna čebéljih družín blechfutterspender m. ⇒ pločevínasti pitálnik bienenvolk zerstören v. ⇒ podréti čebéljo blumenesche f. ⇒ máli jêsen družíno (1) blutbiene f. ⇒ krváva čebéla bienenwabe f. ⇒ sát (2) blütenbestäuber m. ⇒ opraševálec, opraše- bienenwachs n. ⇒ čebélji vósek (1, 2) válka bienenwachs reinigen v. ⇒ čístiti čebélji vósek blütenhonig m. ⇒ cvetlíčni méd bienenwachs schmelzen v. ⇒ kúhati čebélji blütenpflanze f. ⇒ cvétnica vósek blütenpollen m. ⇒ cvétni práh (1) bienenwachs zur Gewinnung von reinwachs* blütenstaub m. ⇒ cvétni práh (1) n. ⇒ voščína blütentracht f. ⇒ cvetlíčna čebélja páša bienenwagen m. ⇒ prevózni čebelnják (2) blüten- und Waldhonig m. ⇒ cvetlíčno-gózdni bienenwanderung f. ⇒ premík čebél méd bienenweide f. ⇒ čebélja páša (1) blut-Weiderich m. ⇒ navádna krvénka bienenwolf m. ⇒ čebélji vôlkec boardman-Feeder* m. ⇒ Boardmanov pitál- bienenzucht f. ⇒ čebelárjenje, čebelárstvo nik (1), vzrêja čebél boczonadi-beute* f. ⇒ Boczonadijev pánj bienenzüchter m. ⇒ čebelár bodenbrett n. ⇒ dnò pánja bienenzüchterin f. ⇒ čebelárka boden-einschub mit aufgelegtem varroagitter bienenzuchtlehrer m. ⇒ čebelárski učítelj m. ⇒ téstni vlóžek bienenzuchtmaterial n. ⇒ čebélji pleménski bohnenkrauthonig m. ⇒ šetrájev méd materiál borretsch m. ⇒ bóreč biene spaniens und Portugals* f. ⇒ ibêrska borstenlaus f. ⇒ ščetínasta ušíca čebéla bösartige Faulbrut f. ⇒ húda gnilôba čebélje bienenvolk n. ⇒ čebélja družína zalége 220 dicker Honig braunbär m. ⇒ rjávi mêdved büschelschön f. ⇒ facélija braunschwarze eichenrindenlaus f. ⇒ busch-Windröschen n. ⇒ podlésna vétrnica rjávočŕna hrástova ušíca byvarol n. ⇒ bayvarol brausen v. ⇒ jókati Carnica f. ⇒ kránjska čebéla breitblättrige Platterbse f. ⇒ gráhor Carnica-biene f. ⇒ kránjska čebéla breitwabe f. ⇒ ležéči sát Carnica-königin f. ⇒ kránjska mática brombeere f. ⇒ robída Chitin n. ⇒ hitín brombeerenhonig m. ⇒ robídov méd Chitin-klappe* f. ⇒ zaklópnica (2) bruder m. ⇒ trót bràt Chitinogenschicht f. ⇒ hitínasta pokóžnica brummen (insekten) v. ⇒ šuméti Chitinpanzer m. ⇒ hitínski oklèp brust f. ⇒ opŕsje Chitinring m. ⇒ hitínski obróček brustganglion n. ⇒ pŕsni gánglij Chitinspirale f. ⇒ hitínasta spirála brustpanzer m. ⇒ opŕsni oklèp Chordotonales organ n. ⇒ hordotonálni orgán brustring m. ⇒ opŕsni obróček Choumaphos n. ⇒ kumafós brustsegment n. ⇒ opŕsni obróček chronische bienenparalyse f. ⇒ krónična če- brut f. ⇒ zaléga bélja paralíza brutamme f. ⇒ čebéla dojílja Citronensäure f. ⇒ citrónska kislína brutapparat m. ⇒ valílni inkubátor Clypeus m. ⇒ oglávni ščít brutdeckel m. ⇒ pokrôvec zalége Creme-Honig m. ⇒ krémni méd brutdistanzierung f. ⇒ demaríranje dadant-beute f. ⇒ Dádantov pánj brutkontinuierlichkeit* f. ⇒ stŕnjenost zalége dadant-blatt-beute f. ⇒ Dádant-Bláttov pánj brutnest der Honigbiene n. ⇒ čebélje gnézdo dadant-blatt Halbrähmchen n. ⇒ polovíčni (1) Dádant-Bláttov sátnik brutnest einengen v. ⇒ zóžiti gnézdo (1, 2) dadant-kasten m. ⇒ Dádantov pánj brutnest erweitern v. ⇒ šíriti gnézdo (1, 2) dadant-magazin n. ⇒ Dádantova nakláda brutnestrandwabe f. ⇒ krôvni sát dadant-Zarge f. ⇒ Dádantova nakláda brutpflegerin f. ⇒ čebéla dojílja, čebéla krmíl- dalmatinische biene f. ⇒ dalmatínska čebéla ka dampfschmelzer m. ⇒ párni topílnik brutpheromon n. ⇒ feromón zalége dauerhafte drohnenbrütigkeit f. ⇒ trájna tróta- brutraum m. ⇒ plodíšče vost brutraumfenster n. ⇒ plodíščno ôkence db-beute f. ⇒ DB-pánj brutraum-Hintersatz m. ⇒ plodíščna zakláda db-Halbrähmchen n. ⇒ sát polovíčne mére brutraum im kaltbau m. ⇒ plodíšče na hládno (2) stávbo db-Zarge f. ⇒ nakláda DB-pánja brutraum im Warmbau m. ⇒ plodíšče na tôplo deckelspundloch* (am krainer bauernstock) stávbo n. ⇒ pánjeva véha brutraummagazin n. ⇒ plodíščna nakláda deckwabe f. ⇒ krôvni sát brutraumzarge f. ⇒ plodíščna nakláda dekristallisation des Honigs f. ⇒ dekrista- bruttogewicht-Honig m. ⇒ kosmáti méd lizácija medú brutwabe f. ⇒ plodíščni sát denaturierter Zucker m. ⇒ denaturírani slád- brutwaben umhängen v. ⇒ prestávljati sáte kor (1) denaturierung des Honigs f. ⇒ denaturácija brŽ-beute f. ⇒ BRŽ-pánj medú buchen-Honigtau* m. ⇒ búkova mána desoxyribonukleinsäure f. ⇒ dezóksiribonu- buchweizen m. ⇒ ájda kleínska kislína buchweizenhonig m. ⇒ ájdov méd deutonimphe f. ⇒ devtonímfa buchweizentracht f. ⇒ ájdova čebélja páša, dextrin n. ⇒ dekstrín čebélja páša na ájdi diagnostisches ausräuchern n. ⇒ diagnóstično buckelbrut f. ⇒ gŕbasta zaléga dímljenje buckelfliege f. ⇒ múha gŕbavka diagnostisches begasen n. ⇒ diagnóstično buckfast-biene f. ⇒ buckfaška čebéla dímljenje buschbiene f. ⇒ čŕna pritlíkava čebéla dicker Honig m. ⇒ gósti méd 221 dickflüssiger Zuckersirup dickflüssiger Zuckersirup m. ⇒ gósta sladkór- drohnenbrütige königin f. ⇒ mática trótovka na raztopína drohnenbrütigkeit f. ⇒ trótavost dickwabe f. ⇒ sát s podáljšanimi célicami drohnenbrütig werden v. ⇒ potrótiti se diesjährige königin f. ⇒ létošnja mática drohnenbrutwabe f. ⇒ trótovski sát dilatatormuskel m. ⇒ míšica raztegoválka drohnenei n. ⇒ trótovsko jájčece dinarischer karst-biene f. ⇒ dínarsko-kráška drohnengeschlechtsapparat m. ⇒ trótovsko čebéla spolovílo diploide arbeitsbiene f. ⇒ diploídna délavka drohnenhoden m. ⇒ trótovski téstis diploide drohne f. ⇒ diploídni trót drohnenlarve f. ⇒ trótovska ličínka diptera m. pl. ⇒ dvókrílec drohnen-mittelwand f. ⇒ trótovska sátnica direkte königinnenprüfung f. ⇒ diréktno te- drohnenmütterchen n. ⇒ čebéla trótovka stíranje mátic drohnenpenis m. ⇒ trótovski pénis dissaccharid n. ⇒ dísaharíd drohnenpflegevolk n. ⇒ trótar (1) doppelbeute f. ⇒ dvoják (1) drohnenpheromon n. ⇒ feromón tróta doppel-brutraum-beute f. ⇒ dvoják (2) drohnenpuppe f. ⇒ trótovska búba, trótovska doppel-Gitterschied m. ⇒ dvójni mréžasti vló- žêrka žek drohnensamen m. ⇒ trótovsko séme doppelraumüberwinterung f. ⇒ dvóetážno drohnensammelplatz m. ⇒ trotovíšče prezimovánje čebéljih družín drohnenschwarm m. ⇒ trótovski ròj doppelsieb n. ⇒ dvójno síto drohnensieb n. ⇒ čebelársko síto (2) doppeltes Flugloch n. ⇒ dvójno žrêlo drohnenvolk n. ⇒ trótar (1), trótovec doppeltes Umlarven n. ⇒ dvójno cépljenje drohnenwabe f. ⇒ trótovski sát ličínk drohnenwabenbau m. ⇒ gradílni sát, troto- doppeltes Umlarven n. ⇒ dvákrátno presája- vína nje ličínk drohnenzelle f. ⇒ trótovska célica doppeltracht f. ⇒ dvójno medênje dronenfalle f. ⇒ lovílnik trótov dorn m. ⇒ čistílni tŕn dronenwabe f. ⇒ lovílni sát dost m. ⇒ navádna dôbra mísel dufoursche drüse f. ⇒ alkálna strúpnica draht-absperrgitter n. ⇒ žíčna mátična duftdrüse f. ⇒ vonjávna žléza rešêtka dunkle biene f. ⇒ tèmna čebéla dreietager m. ⇒ tríetážni pánj (1) dunkle europäische biene f. ⇒ tèmna čebéla dreietager des aŽ-beutentyps m. ⇒ tríetážni dunkler Honig m. ⇒ tèmni méd pánj (2) dunkles Wabenwerk n. ⇒ čŕno sátje dreijährige königin f. ⇒ trílétna mática dunkle Wabe f. ⇒ čŕni sát dreiseitiges bienenhaus n. ⇒ trístránski čebel- dunkle Weiselzelle f. ⇒ čŕni mátičnik nják dünndarm m. ⇒ tánko črevó dreiwaben-begattungskästchen n. ⇒ trísátni durcheinandergemengter schwarm* m. ⇒ po- plemenílnik méšani ròj dreiwabenbeute f. ⇒ trísátni pánj durchfallerkrankung f. ⇒ grížavost čebél dreiwabenkasten m. ⇒ trísátni pánj durchschnittsertrag des Honigs m. ⇒ povpréč- dreiwaben-schleuder f. ⇒ trísátno točílo ni donòs medú dressur von Honigbienen auf bestimmte tracht durch schwärmen volksarm werden* v. ⇒ iz- f. ⇒ usmérjanje čebél na pášo rojíti se dritter nachschwarm m. ⇒ trétji ròj dzierzon-beute f. ⇒ Dzierzonov pánj drittes beinpaar der Honigbiene n. ⇒ trétji pár dzierzons diamantene regel f. ⇒ Dzierzonovo čebéljih nóg diamántno pravílo drittes brustsegment n. ⇒ trétji opŕsni obróček dzierzons regel f. ⇒ Dzierzonovo diamántno drohne f. ⇒ trót pravílo drohnenbau m. ⇒ grádnja trotovíne echte kastanie f. ⇒ právi kôstanj drohnenbrut f. ⇒ trótovska zaléga, zaléžena echter eibisch m. ⇒ navádni sléz trotovína echter lavendel m. ⇒ práva sívka drohnenbrütige Jungbiene f. ⇒ prikríta trótovka echte salbei f. ⇒ žájbelj 222 entomophile blütenpflanze echtes mädesüß n. ⇒ bréstovolístni oslàd einwabenbefrüchtungskästchen n. ⇒ ênosátni echtes schneeglöckchen n. ⇒ navádni máli plemenílnik zvônček einwabenfuttertasche f. ⇒ ênosátni pitálnik echte Zypresse f. ⇒ práva ciprésa einwabenkästchen n. ⇒ ênosátni plemenílnik edel-kastanie f. ⇒ právi kôstanj einwintern v. ⇒ zazímiti edelkastanientracht f. ⇒ čebélja páša na einwinterung der Honigbienen f. ⇒ prezimo- právem kostánju vánje čebél efeu m. ⇒ bršlján eischlauch m. ⇒ jájčna cévka efeuhonig m. ⇒ bršljánov méd eischwarzsucht f. ⇒ melanóza egyptische biene f. ⇒ egíptovska čebéla eiweißfütterung f. ⇒ beljakovínsko kŕmljenje ei n. ⇒ jájčece (1, 2) eiweißhaltiger Zuckerteig* m. ⇒ sladkórno- eiablage f. ⇒ zaléganje beljakovínsko testó ei ablegen v. ⇒ zaléči jájčece eizelle f. ⇒ jájčna célica eiche f. ⇒ hrást eβkastanienrindenlaus f. ⇒ kostánjeva ušíca eichenhonig m. ⇒ hrástov méd ekotyp m. ⇒ krajévni razlíček čebél eichenhonigtau m. ⇒ hrástova mána elektrisch beheizte entdeckelungsgabel* f. ⇒ eichennapfschildlaus f. ⇒ rdéčkasti hrástov eléktrične vílice kápar elektrisch beheiztes entdeckelungsmesser* n. eichentracht f. ⇒ hrástovo medênje ⇒ eléktrični nòž eidotter m. ⇒ jájčni rumenják elektrisch beheiztes Wabenmesser* n. ⇒ elék- eier legen v. ⇒ léči jájčeca trični izrezoválnik eierstock m. ⇒ jájčnik (1) elektrisch betriebener Zuckerlösung-rühr- eierstockatrophie f. ⇒ atrofíja jájčnikov gerät* n. ⇒ eléktrični mešálnik sladkórne eigenschaft Honigtau zu erbringen* f. ⇒ me- raztopíne dovítost elektrisch betriebenes rührgerät n. ⇒ mešál- eigenschaft nektar zu erbringen* f. ⇒ medo- nik na eléktrični pogòn vítost elektrische leitfähigkeit des Honigs n. ⇒ elé- eileiter m. ⇒ jajcevòd ktrična prevódnost medú eileiterverstopfung f. ⇒ začepítev jajcevóda elektrischer dampfwachsschmelzer m. ⇒ elé- einäugige biene f. ⇒ ênoóka čebéla ktrični kuhálnik voščín eindrittel-rämchen* f. ⇒ ênotretjínski satìč elektrischer Wachsschmelzer m. ⇒ eléktrični eine Weiselzelle umsetzen v. ⇒ vcepíti mátičnik kuhálnik čebéljega vóska, eléktrični topílnik einfliegen v. ⇒ vletávati voščín einfliegen sich v. ⇒ vletéti se (1) elektrisches einlötgerät n. ⇒ eléktrični zažiče- eingefangener schwarm m. ⇒ ogrebêni ròj válnik eingeknäuelte bienenkönigin f. ⇒ obkóljena elektronische stockwage f. ⇒ elektrónska téh- mática tnica eingeschlagene bienen f. pl. ⇒ súhe čebéle elf-Waben-aŽ-beute f. ⇒ enájstsátni AŽ-pánj eingeschlagener schwarm m. ⇒ vsajêni ròj endokrine drüse f. ⇒ žléza z nótranjim izlóča- eingeschränkte brut f. ⇒ skŕčena zaléga njem eingewinterter bienenstock m. ⇒ zazímljeni enkaustik f. ⇒ enkávstika pánj entdeckelte Wabe f. ⇒ odkríti sát eingewintertes bienenvolk n. ⇒ zazímljena entdeckelungsgabel f. ⇒ vílice za odkrívanje čebélja družína sátja einjährige königin f. ⇒ ênolétna mática entdeckelungsmesser mit gezakter klinge* n. einlöt-rillenrädchen n. ⇒ amerikánsko ⇒ žágasti nòž kolésce, kolésce za vtíranje žíce entdeckelungsroller m. ⇒ jéž (2) einmaliges Umlarven n. ⇒ ênkratno cépljenje entdeckelungswanne f. ⇒ posóda za odkríva- ličínk nje sátov einsperrung der königinnen f. ⇒ pripíranje entomologie f. ⇒ entomologíja mátic entomophile blütenpflanze f. ⇒ žužkocvétka 223 entweiseltes Pflegevolk entweiseltes Pflegevolk n. ⇒ brezmátični re- Farbplättchen n. ⇒ bárvna plôščica dník Farbstoff n. ⇒ pigmènt entwicklungstracht f. ⇒ razvójna čebélja Farbzeichen der königin n. ⇒ bárvna oznáka páša mátice enzym n. ⇒ encím (1) Farrar-beute f. ⇒ Fárrarjev pánj epidermis f. ⇒ povŕhnjica Farrar-magazin n. ⇒ Fárrarjeva nakláda epizootiologische Umfrage f. ⇒ epizootioló- Farrar-rähmchen n. ⇒ Fárrarjev sátnik ška ankéta Faulbrut f. ⇒ húda gnilôba čebélje zalége erdbeerenhonig m. ⇒ jágodov méd faule brut f. ⇒ gníla čebélja zaléga erdbeerpflanze f. ⇒ jagodnják Fazettenauge n. ⇒ sestávljeno okó erdhummel f. ⇒ zêmeljski čmŕlj Fegling m. ⇒ ometênec erforscher Janšas lebens und Werkes* m. ⇒ fehlbrütige königin f. ⇒ jálova mática janšeslôvec Feld-ahorn m. ⇒ maklèn ergänzungsfütterung f. ⇒ dopolnílno kŕmlje- Ferment n. ⇒ encím (2), fermènt nje Fermentation f. ⇒ fermentácija erkältete brut f. ⇒ podhlajêna zaléga fermentierter Honig m. ⇒ fermentírani méd erkaltete brut f. ⇒ prehlajêna zaléga Ferse f. ⇒ pêta čebélje nôge erle f. ⇒ jélša festeingebautes Wabenwerk n. ⇒ nèpremíčno erlose f. ⇒ erlóza sátje erster Hinterleibring m. ⇒ pŕvi zádkov Fettsäure f. ⇒ maščôbna kislína obróček Feuerdorn m. ⇒ navádni ognjéni tŕn erzwungener schwarm m. ⇒ prisíljeni ròj Fichte f. ⇒ navádna smréka escenblattnestlaus f. ⇒ jesénova gnézdasta Fichtenhonig m. ⇒ smrékov méd ušíca Fichtenhonigtau m. ⇒ smrékova mána esche f. ⇒ jêsen (1) Fichtentracht f. ⇒ medênje na smréki, smréko eschetracht f. ⇒ - jesénova čebélja páša va čebélja páša esparsette f. ⇒ túrška dételja Figurenbeute f. ⇒ espe f. ⇒ figurálni pánj trepetlíka Filamentoses virus n. ⇒ essigbaum m. ⇒ filamentózni vírus dlákavi óctovec ethansäure f. ⇒ Filterhonig m. ⇒ filtrírani méd ócetna kislína etherisches Öl n. ⇒ Flachboden m. ⇒ nízka pódnica etêrično ólje etologisches merkmal der Honigbiene n. ⇒ flacher Unterboden m. ⇒ nízka pódnica Flachrähmchen n. ⇒ etolóška lastnóst čebél nízki sátnik euglossa-biene f. ⇒ Flachwabe f. ⇒ zláta čebéla nízki sát eukalyptus m. ⇒ Flachzarge f. ⇒ evkalípt nízka nakláda eukalyptushonig m. ⇒ evkalíptov méd Flachzargenbeute f. ⇒ nízkonakládni pánj euodie f. ⇒ evódija Flagellat m. ⇒ bíčkar europäische ahornborstenlaus f. ⇒ jávorjeva Flagellum n. ⇒ bíč ščetínasta ušíca Flockenblume f. ⇒ glavínec europäische Faulbrut f. ⇒ lážna gnilôba, po Fluchtraum m. ⇒ izbežíšče - hlévna gnilôba čebélje zalége Flugbiene f. ⇒ pášna čebéla exokrine drüse f. ⇒ žléza z zunánjim izlóča Flügeldeformation f. ⇒ deformácija čebéljih - njem kríl extraflorales nektarium n. ⇒ ízvencvétni me Flügelhäkchen n. ⇒ káveljček - dôvnik Flügelschneiden n. ⇒ prirezovánje čebéljih exzenter Fenster-Feststeller m. ⇒ zapàh za kríl ôkence Flugling m. ⇒ naletênec fächeln v. ⇒ prezračeváti (1) Flugloch n. ⇒ izlétno žrêlo, žrêlo (1) Fächeln n. ⇒ prezračevánje (1) Flugloch in Ganzbreite mit kleinem loch im fächelnde biene f. ⇒ prašéča se čebéla Fluglochschieber* n. ⇒ amêriško žrêlo Falsche akazie f. ⇒ robínija Fluglochschieber m. ⇒ zapàh, žrêlna zapóri- Farbindex m. ⇒ bárvni índeks ca 224 gekörtes Zuchtvolk Fluglochverschlußkeil m. ⇒ žrêlna létev Futtersaftdrüse f. ⇒ gôltna žléza, krmílna žlé- Flugmuskel m. ⇒ krílna míšica za Flugsaison f. ⇒ izlétno obdóbje Futterspender m. ⇒ pitálnik Flugseite des bienenhauses f. ⇒ izlétna strán Futterspender mit kontrollierter Fütterungsge- čebelnjáka schwindigkeit* m. ⇒ pitálnik z nadzorováno Flugseite des bienestandes f. ⇒ izlétna strán hitróstjo odvzéma kláje čebelnjáka Futtertasche f. ⇒ sátni pitálnik Flugtag m. ⇒ izlétni dán Futterteig m. ⇒ krmílno testó, testó Flugweite f. ⇒ prelétna razdálja Futtertrog m. ⇒ klájno korítce, krmílno koríto, Flumetrin n. ⇒ flumetrín pitálnik flüssiger Honig m. ⇒ tekóči méd Fütterung f. ⇒ kŕmljenje čebél flüssiger Wachs m. ⇒ tekóči čebélji vósek Fütterung auf innendeckel* f. ⇒ kŕmljenje na Fluvalinat n. ⇒ fluvalinát vmésni pokròv Folbex n. ⇒ fólbeks Fütterung auf vorrat f. ⇒ kŕmljenje na zalógo Folgebiene f. ⇒ čebéla sledílka Fütterung mit trockenem Zucker f. ⇒ kŕmljenje Formaldehyd f. ⇒ formaldehíd s súhim sladkórjem Frančič-Futterspender m. ⇒ Fránčičev pitálnik Fv-beute f. ⇒ FV-pánj Friaulische biene f. ⇒ furlánska čebéla Galactose f. ⇒ galaktóza Frischpollen abstreifen v. ⇒ osmúkati se Ganglion n. ⇒ gánglij Frischpollen mittels Pollenfalle gewinnen* v. Gänsefeder f. ⇒ gósje peró ⇒ osmukávati Ganzraum-Überwinterung der bienenvölker* Frontalzwitter m. ⇒ frontálni dvóspôlnik f. ⇒ céloprostornínsko prezimovánje če- Frontschieber m. ⇒ premíčna lopúta béljih družín Fruchtzucker m. ⇒ sádni sládkor Gäraufsatz m. ⇒ kipélna véha Frühjahrsrevision f. ⇒ kontrólni spomladánski gäriger Honig m. ⇒ fermentírani méd preglèd Garten-anemone f. ⇒ vŕtna vétrnica Frühlingsausschneiden n. ⇒ spomladánsko iz- Garten-Geißblatt n. ⇒ kováčnik podrezovánje Garten-salbei f. ⇒ žájbelj Frühlingsbiene f. ⇒ pomládna čebéla Gärung des Honigs f. ⇒ vrênje medú Frühlingsentwicklung f. ⇒ spomladánski Gašperin-Weiselkäfig m. ⇒ Gašperínova razvòj mátičnica Frühlingsfütterung f. ⇒ spomladánsko kŕmlje- Gaucho n. ⇒ gávčo nje Gebirgsblumen-Honig m. ⇒ planínski cvetlíčni Frühlingsheide f. ⇒ spomladánska résa méd Frühlingshonig m. ⇒ spomladánski méd Gebirgsblütenhonig m. ⇒ gôrski méd Frühlingsstand m. ⇒ spomladánsko stojíšče Gebirgshonig m. ⇒ planínski méd Fruktose f. ⇒ fruktóza gefälschter Honig m. ⇒ ponarejêni méd Fühler m. ⇒ tipálnica Gefleckte warzigborstige lärchenrindenlaus f. Fühlerlappen m. ⇒ tipálnični réženj ⇒ lísasta macêsnova ušíca Fühlernerv m. ⇒ tipálnični žívec gegärter Honig m. ⇒ skísani méd Fundatrix f. ⇒ zaródnica Gehäuse zur Unterbringung mehrerer befruch- fünf-Waben-beute f. ⇒ pétsátni pánj tungskästchen* n. ⇒ hrámček Fungizid n. ⇒ fungicíd Gehörsinn der Honigbiene m. ⇒ čebélji slúh Fuß m. ⇒ stopálo Geißel f. ⇒ bíč Fußglied n. ⇒ stopálni člének gekäfigte bienenkönigin f. ⇒ zapŕta mática Fußspur-Pheromon n. ⇒ feromón stopálne gekammerte kläranlage f. ⇒ prekátni čistílnik žléze gekörte königinnenzelle f. ⇒ odbráni mátič- Futterbalon m. ⇒ türinški balón nik Futtereimer m. ⇒ krmílno vêdro, vedríca gekörte natürliche Weiselzelle f. ⇒ vzrêjni Futter-esparsette f. ⇒ navádna túrška dételja mátičnik (2) Futterhonig m. ⇒ krmílni méd gekörtes Zuchtvolk n. ⇒ odbrána čebélja Futterpumpe f. ⇒ krmílna črpálka družína 225 gekörte Weiselzelle gekörte Weiselzelle f. ⇒ odbráni mátičnik Gewöhnliche silber-Weide f. ⇒ béla vŕba gekörte Zuchtlinie f. ⇒ odbráni čebélji ród Gewöhnliche sommer-linde f. ⇒ navádna gelochte Platte f. ⇒ osmukálna plôšča lípa Gemeiner bienenkäfer m. ⇒ čebélji vôlk (1) Gewöhnliche sonnenblume f. ⇒ navádna Gemeiner ohrwurm m. ⇒ navádna strígalica sónčnica gemeinsamer eileiter m. ⇒ skúpni jajcevòd Gewöhnliche traubenkirsche f. ⇒ črémsa Gemüll m. ⇒ drobír Gewöhnliche Wiesen-salbei f. ⇒ trávniška Gemüll ausräumende biene* f. ⇒ čebéla iz- kadúlja našálka Giftblase f. ⇒ strúpni mešíček geographische Herkunft des Honigs f. ⇒ geo- Giftdrüse f. ⇒ strúpna žléza gráfsko porêklo medú Giftkanal m. ⇒ strúpni kanál Germarium n. ⇒ germárij Giftstachel der Honigbiene m. ⇒ čebélje žêlo Gerstungbeute f. ⇒ Gêrstungov pánj Gittereinlage n. ⇒ mréžasti vlóžek Gerstung-beute f. ⇒ Gêrstungov pánj Glavar-beute f. ⇒ Glavárjev pánj Geruchsorgan n. ⇒ orgán za vóh Gledischie f. ⇒ gledíčevka Geruchsvermögen der Honigbiene n. ⇒ čebélji Gliederfüßler m. ⇒ členonóžec vóh Glockenblume f. ⇒ zvončíca Geschenktüte für Honigglas f. ⇒ nosílka za Glossa f. ⇒ jezíček méd Gluconsäure f. ⇒ glukónska kislína Geschlechtsallel n. ⇒ spôlni alél Glucose f. ⇒ glukóza Geschlechtsdimorphismus m. ⇒ spôlni dimor- Glucoseoxidase f. ⇒ glukóza oksidáza fízem Goldrute f. ⇒ zláta rózga Geschlechtsdrüse f. ⇒ spôlna žléza Gorenjska-befruchtungskästchen n. ⇒ gorénj- Geschlechtsöffnung f. ⇒ mátičje izvodílo ski plemenílnik geschleuderte Wabe f. ⇒ iztóčeni sát Gorenjska-bienenstock m. ⇒ gorénjski pánj geschleuderte Waben f. pl. ⇒ medéno sátje (2) Grajš-beute f. ⇒ Grájšev pánj geschlossen angelegte brut* f. ⇒ stŕnjena za- Grajš-beute f. ⇒ G-pánj léga granulierter Honig m. ⇒ zŕnati méd geschlossene anlage der brut* f. ⇒ stŕnjenost Granulosazelle f. ⇒ folikulárna célica zalége Gras n. ⇒ tráva Geschmacksorgan n. ⇒ čutílo za okús Graubraune lärchenrindenlaus f. ⇒ sívorjáva geschwächtes bienenvolk n. ⇒ oslabljêna če- macêsnova ušíca bélja družína graue Honigbiene f. ⇒ síva čebéla Gewinnung von bienenmilch f. ⇒ mléčkanje Graugrün gescheckte Fichtenrindenlaus f. ⇒ Gewöhnliche Christrose f. ⇒ čŕni têloh sívozelêna lísasta smrékova ušíca Gewöhnliche esche f. ⇒ véliki jêsen Gregarine f. ⇒ gregarína Gewöhnliche lavendel-Weide f. ⇒ síva vŕba Groβimker m. ⇒ vèlečebelár Gewöhnliche luzerne f. ⇒ lucêrna Grom-beute f. ⇒ Grómov AŽ-pánj Gewöhnliche ochsenzunge f. ⇒ navádni volô- Großblättrige Wucherblume f. ⇒ vèlelístni vski jêzik vratìč Gewöhnlicher bastardindigo m. ⇒ amórfa Großblüttige magnolie f. ⇒ vèlecvétna ma- Gewöhnlicher Frühlings-krokus m. ⇒ pomla- gnólija dánski žafrán Große braune kiefernrindenlaus f. ⇒ vélika Gewöhnlicher Frühlings-safran m. ⇒ pomla- rjáva bôrova ušíca dánski žafrán Große Fichtenquirlschildlaus f. ⇒ véliki Gewöhnlicher Hornklee m. ⇒ navádna no- smrékov kápar kôta Große lärchenrindenlaus f. ⇒ vélika Gewöhnlicher liguster m. ⇒ navádna kalína macêsnova ušíca Gewöhnliche roßkastanie f. ⇒ dívji kôstanj Große schwarzbraune tannenrindenlaus f. ⇒ Gewöhnlicher Wacholder m. ⇒ navádni brìn vélika rjáva hójeva ušíca Gewöhnlicher Weiß-klee m. ⇒ plazéča déte- Große schwarze Fichtenrindenlaus f. ⇒ vélika lja čŕna smrékova ušíca 226 Hochzarge Große Wachsmotte f. ⇒ vélika voščéna véšča Haupttracht f. ⇒ glávna čebélja páša Große Weidenrindenlaus f. ⇒ vélika vŕbova Haupttrachtquelle f. ⇒ glávni vír medênja ušíca Hausspinne f. ⇒ híšni pájek Groß-Großmutter f. ⇒ prábábica häuten sich v. ⇒ levíti se Großimkerei f. ⇒ vèlečebelárstvo Hautflügler m. ⇒ kožekrílec Großmutter f. ⇒ bábica Häutung f. ⇒ levítev Großraum-beute f. ⇒ vélikoprostornínski pánj Häutungshormon n. ⇒ levítveni hormón Großraum-beuten-betrieb m. ⇒ vélikoprostor- Hecken-rose f. ⇒ navádni šípek nínsko čebelárjenje Heidekraut n. ⇒ jesénska vrésa Großraum-kirar-beute f. ⇒ véliki Kírarjev Heidekraut-Honig m. ⇒ résin méd, vrésov pánj méd Großraum-stapelbeute f. ⇒ vélikoprostornín- Heidelbeere f. ⇒ borovníca ski skládovnični pánj Heilwurz f. ⇒ navádni sléz Grüne tannenhoniglaus f. ⇒ zelêna hójeva Heißwachsmalerei f. ⇒ enkávstika ušíca Hemovar n. ⇒ hemovár Grüngestreifte Fichtenrindenlaus f. ⇒ Herbizid n. ⇒ herbicíd zelênoprógasta smrékova ušíca Herbsfütterung f. ⇒ jesénsko kŕmljenje Grünspecht m. ⇒ zelêna žôlna Herbsttracht f. ⇒ jesénska čebélja páša Gurkenkraut n. ⇒ bóreč Heritabilität f. ⇒ heritabilitéta Gutartige Faulbrut f. ⇒ lážna gnilôba Heritabilitätsindex m. ⇒ heritabilitétni índeks gutartige Faulbrut f. ⇒ pohlévna gnilôba če- Hermaphrodit m. ⇒ dvóspôlnik bélje zalége Hersteller und/oder verkäufer von Honigge- gute imkerliche betriebsweise f. ⇒ dôbra če- tränken* m. ⇒ medíčar (2) belárska práksa Herstellung und/oder verkauf von Honigge- Haar n. ⇒ dláčica tränken mit Zugabe von alkohol* f. ⇒ me- Haarstreifen m. ⇒ tomènt díčarstvo (2) Haftfalte f. ⇒ žléb Heterosis f. ⇒ heteróza Haftläppchen n. ⇒ oprijemálna blazínica Heterozygote m. ⇒ heterozigót halbes aŽ-maß n. ⇒ polovíčna AŽ-méra heulen v. ⇒ jókati Halbrähmchen n. ⇒ sát polovíčne mére (1) hibernieren v. ⇒ hibernírati Halbschwester f. ⇒ mática pôlsêstra, Himbeere f. ⇒ malinják pôlsêstra Himbeerenhonig m. ⇒ malínov méd Halbwabe f. ⇒ polovíčni sát Hinterbehandlung f. ⇒ oprávljanje od zádaj, Halbzarge f. ⇒ polovíčna nakláda uprávljanje od zádaj Halva f. ⇒ hálva Hinterdarm m. ⇒ zádnje črevó Hämolymphe f. ⇒ hemolímfa hinteres bienenstockbrett n. ⇒ zádnja pánjska Hämozyt m. ⇒ hemocít končníca handbetätigte dosierspritze f. ⇒ rôčna dozírna Hinterflügel der Honigbiene m. ⇒ zádnje če- brízga bélje krílo handbetriebener schneckentrieb m. ⇒ rôčno Hinterflügelpaar n. ⇒ drúgi pár čebéljih kríl gonílo Hinterhauptsloch n. ⇒ zatílna odprtína hängendes rähmchen n. ⇒ viséči sát, viséči Hinterleib m. ⇒ zádek sátnik Hintersatz m. ⇒ zakláda Hannemann-absperrgitter f. ⇒ Hánnemanno- Hintersatz zu dem aŽ-beute-Honigraum* m. va mátična rešêtka ⇒ medíščna zakláda haploide drohne f. ⇒ haploídni trót Hintertür einer stapelbeute f. ⇒ vrátca pánja Härchen n. ⇒ dláčica historische Horizontalbeute aus vojvodina* f. Hartriegel m. ⇒ drèn ⇒ polóžka (1) Hasel f. ⇒ léska Hochboden m. ⇒ visôka pódnica Hauptflugloch n. ⇒ glávno žrêlo Hochrähmchen n. ⇒ sátnik visôke mére Hauptfrühlingstracht f. ⇒ glávna spomladán- Hochwabe f. ⇒ pokônčni sát, visôki sát ska čebélja páša Hochzarge f. ⇒ visôka nakláda 22 Hochzeitsflug Hochzeitsflug m. ⇒ parítveni izlèt, prašílni Honig-Gegenwert des Wabenwerks, gebaut izlèt vom bienenvolk im baurahmen* m. ⇒ mé- Hodenkanälchen n. ⇒ semenovòd dna vrédnost sátja v gradílniku Hoffman-rähmchen n. ⇒ Hóffmanov sátnik Honiggetränk n. ⇒ medéni napítek Hofstaatbiene f. ⇒ čebéla spremljeválka (1) honighaltiger Futterteig* m. ⇒ sladkórno-me- hohes bodenbrett n. ⇒ visôka pódnica déna pogáča hohe schwarmfreudigkeit f. ⇒ rojívost honighaltiger Zuckerteig m. ⇒ medéno-slad- Holzbiene f. ⇒ lésna čebéla kórno testó Homozygote f. ⇒ homozigót honighaltiger Zuckerteig* m. ⇒ sladkórno- Honig m. ⇒ méd medéno testó Honig abschäumen v. ⇒ posnémati méd Honig-Händler m. ⇒ medár (2), polnílec Honigauftau-schrank m. ⇒ topílna kómora Honigimkern n. ⇒ čebelárjenje na méd Honigbecher m. ⇒ médni lônček Honigklee m. ⇒ medéna dételja Honigbiene f. ⇒ čebéla (2), medonôsna če- Honigkranz m. ⇒ medéni vênec béla, práva čebéla Honigleistung eines bienevolkes f. ⇒ proizvó- Honigbiene aus Herzegowina* f. ⇒ hercegô- dna lastnóst čebél vska čebéla Honiglikör m. ⇒ medéno žgánje (1) Honigbiene des Himalajas f. ⇒ himalájska če Honigmischer m. ⇒ mešálnik za méd - béla Honig-Pollen-Wabe f. ⇒ médno-obnóžinski Honigbiene mit einem oder mehreren gelbli- sát chen Hinterleibsringen* f. ⇒ pásanka Honig-Prüfer m. ⇒ preglédnik medú Honigbienen-art f. ⇒ čebélja vŕsta Honigprüfung f. ⇒ pregledovánje medú Honigbier n. ⇒ medéno pívo Honigpumpe f. ⇒ črpálka za méd Honigblase f. ⇒ médna gôlša Honigraum m. ⇒ medíšče Honig der lekanien m. ⇒ lekánijski méd Honigraumaufsatz m. ⇒ medíščna nakláda Honigdrüse f. ⇒ medôvnik Honigraumeinsatz m. ⇒ medíščna kaséta Honigdrüse der blüte f. ⇒ cvétni medôvnik Honigraumfenster n. ⇒ medíščno ôkence Honigeimer m. ⇒ skladíščna posóda za méd Honigraumflugloch n. ⇒ medíščno žrêlo honigende trachtpflanze f. ⇒ Honigraum-Halbzarge f. ⇒ medéča rastlína polovíčna medíšč- (2) na nakláda Honigertrag m. ⇒ Honigraum im kaltbau m. ⇒ medíšče na hlá béra (2), donòs medú - Honigertrag je Hektar m. ⇒ dno stávbo zmogljívost pa- Honigraum im Warmbau m. ⇒ medíšče na síšč honigerzeugende baumart* f. ⇒ tôplo stávbo medonôsna Honigraumwabe f. ⇒ medíščni sát drevésna vŕsta Honigraumzarge f. ⇒ Honigessig m. ⇒ medíščna nakláda medéni kís Honigreifung f. ⇒ zorênje medú Honigfarbe f. ⇒ medéna bárva Honig sammeln v. ⇒ nabírati méd honigfeuchte Wabe f. ⇒ medéni sát (2) Honig-schaumwein m. ⇒ medéna penína honigfeuchte Waben f. pl. ⇒ medéno sátje (2) Honigschleuder f. ⇒ točílo Honiggebäck n. ⇒ medenják (2), medéno pe- Honig schleudern v. ⇒ iztočíti méd, točíti méd cívo Honigschleuderraum m. ⇒ točílnica Honig-Gegenwert* m. ⇒ médna vrédnost Honigsekt m. ⇒ medéna penína Honig-Gegenwert der von dem bienenvolk en- Honigsieb n. ⇒ cedílo za méd, čebelársko síto tnomenen bienen* m. ⇒ médna vrédnost (1) odvzétih čebél Honig sieben v. ⇒ precêjati méd Honig-Gegenwert der von dem bienenvolk en- Honigsirup m. ⇒ medéna raztopína tnomenen brut* m. ⇒ médna vrédnost od- Honigspaten m. ⇒ lopática za méd vzéte zalége Honigtau m. ⇒ gózdna mána, mána Honig-Gegenwert des von dem bienenvolk Honigtau absondern v. ⇒ medíti (2) gebildeten Wabenwerks* m. ⇒ médna vré- Honigtauabsonderung f. ⇒ medênje (2) dnost zgrajênega sátja Honigtau erzeugen v. ⇒ medíti (2) 228 innenmaß des rähmchen Honigtauerzeuger m. ⇒ povzročítelj gózdnega imkerausrüstung f. ⇒ čebelárska opréma medênja imkerei f. ⇒ čebelárstvo (1) Honigtauerzeugung f. ⇒ gózdno medênje, imkerfahne f. ⇒ čebelárski prápor medênje imkergeräte n. pl. ⇒ čebelárska opréma Honigtauhonig m. ⇒ gózdni méd imkerhandschuh m. ⇒ čebelárska rokavíca Honigtausammeln n. ⇒ čebélja páša (2) imkerhose f. ⇒ čebelárske hláče Honigtautestplate f. ⇒ lovílna plôšča imkerhut m. ⇒ čebelárski klobúk Honigtautracht f. ⇒ mánina čebélja páša imkerhut mit schleier m. ⇒ čebelárska kápa Honigtau von lärche m. ⇒ macêsnova mána imkerin f. ⇒ čebelárka Honigtracht f. ⇒ medonôsna čebélja páša imkerjacke f. ⇒ čebelárski jópič honigtragende biene* f. ⇒ medonôsna če- imkerkataster n. ⇒ katáster čebélje páše béla imkerladen m. ⇒ čebelárna Honigtrunk m. ⇒ medéni napítek imkerlehrer m. ⇒ čebelárski učítelj Honigvorrat m. ⇒ medéna zalóga imkermaske f. ⇒ čebelárska máska Honigwabe f. ⇒ medéni sát (1), medéno sátje imkermeister m. ⇒ čebelárski mójster (1, 2) (1), medíščni sát imkern v. ⇒ čebeláriti Honigwaben ausschneiden v. ⇒ porézati méd imkern n. ⇒ čebelárjenje Honigwein m. ⇒ medíca imkern in beuten n. ⇒ pánjsko čebelárjenje Honigzarge f. ⇒ médna nakláda imkern mit einer königin n. ⇒ čebelárjenje z Honig-Zucker-Futterteig m. ⇒ medéno-slad- êno mático kórna pogáča imkern mit einsatz von königinabsperrgitter n. Honig-Zuckersirup m. ⇒ medéno-sladkórna ⇒ čebelárjenje z uporábo mátične rešêtke raztopína Honig-Zuckerteig m. ⇒ imkern mit magazinbeuten n. ⇒ nakládno če medéno-sladkórno - belárjenje testó Hörhilfe für bienenstöcke* f. ⇒ imkern mit Pavillon-beuten f. ⇒ paviljónsko slušálo za pánje čebelárjenje Hörnchen n. ⇒ imkern mit Zugabe von Hintersätzen n. ⇒ rožíček pénisa za- Hornisse f. ⇒ sršèn kládno čebelárjenje Hörvermögen der Honigbiene n. ⇒ čebélji imkern ohne einsatz von königinabsperrgit- slúh ter n. ⇒ čebelárjenje brez uporábe mátične Huber-beute f. ⇒ Huberjev pánj rešêtke Huflattich m. ⇒ lapúh imkerordnung f. ⇒ čebelárski kódeks Hüfte f. ⇒ kôlček imkerpfad m. ⇒ čebelárska pót Hummel f. ⇒ čmŕlj (1) imkerpfeife f. ⇒ čebelárska pípa Hummelhalter m. ⇒ čmrljár imkersaison f. ⇒ čebelárska sezóna Hummelhaus n. ⇒ čmrlják imkerschleier m. ⇒ čebelárski pajčolán Hundsrose f. ⇒ navádni šípek imkerschule f. ⇒ čebelárska šóla Hungerschwarm m. ⇒ ròj lákotnik imkertechnologie f. ⇒ čebelárska tehnologíja Hüngler m. ⇒ ròj lákotnik imkerwerkzeuge n. pl. ⇒ čebelársko oródje Hydroximethilfurfural n. ⇒ hidróksimetílfur imkerzubehör n. ⇒ - čebelárski pribòr furál immenkäfer m. ⇒ čebélji vôlk (1) Hygroskopizität des Honigs f. ⇒ higroskópnost indische biene f. ⇒ índijska čebéla medú inkarnat-klee m. ⇒ inkarnátka iberische biene f. ⇒ ibêrska čebéla inkrustation f. ⇒ inkrustácija identifikationsnummer des bienenstandes f. ⇒ inkrustierung f. ⇒ inkrustácija identifikacíjska števílka čebelnjáka inkubation von Weiselzellen f. ⇒ inkubácija igel m. ⇒ jéž (1) mátičnikov imago f. ⇒ imágo innendeckel m. ⇒ nótranji pokròv (1, 2), stròp imidakloprid n. ⇒ imidaklopríd pánja imker m. ⇒ čebelár innenmaß des rähmchen n. ⇒ svêtla méra imkeranzug m. ⇒ čebelárski kombinezón sátnika 22 in schwarmvorbereitung sein in schwarmvorbereitung sein v. ⇒ sedéti na jungfräuliches Wachs n. ⇒ devíški čebélji ròj vósek insekt n. ⇒ žužélka jungfräuliche Wabe f. ⇒ devíški sát insektblütige Pflanze f. ⇒ žužkocvétka Jungkönigin f. ⇒ létošnja mática, mláda máti- insektenblütler m. ⇒ žužkocvétka ca (1) insektizid n. ⇒ insekticíd Juvenilhormon n. ⇒ juvenílni hormón insemination f. ⇒ osemenjevánje (2) kalkbrut f. ⇒ poapnéla zaléga, poapnéla za- inseminationsspritze f. ⇒ inseminacíjska ígla léga (1, 2) inseminieren v. ⇒ oprašíti (2), osemeníti (1, kaltbau m. ⇒ hládna stávba 2) kaltbaubeute f. ⇒ pánj na hládno stávbo instrumentelle besamung f. ⇒ osemenjevánje kaltbau-Warmbaubeute f. ⇒ pánj na hládno in (3) tôplo stávbo inversion von kohlehydraten f. ⇒ invêrzija kandierter Honig m. ⇒ kristalizírani méd ogljíkovih hidrátov kapbiene f. ⇒ kápska čebéla inversion von kohlenhydraten f. ⇒ invêrzija kapillar-Futterspender m. ⇒ kapilárni pitálnik ogljíkovih hidrátov kapillarfütterung f. ⇒ kapilárno kŕmljenje invertase f. ⇒ invertáza karamelisieren des Honigs n. ⇒ karamelizáci- invertzucker m. ⇒ invêrtni sládkor ja medú invertzuckergehalt m. ⇒ vsébnost invêrtnega karboxylgruppe f. ⇒ karboksílna skupína sladkórja karde f. ⇒ ščetíca invertzuckersirup m. ⇒ invertírana sladkórna karothen m. ⇒ karotén raztopína karpatische biene f. ⇒ karpátska čebéla inzucht f. ⇒ inbríding karstbiene f. ⇒ kráška čebéla inzuchtdepression der Honigbienen f. ⇒ de- karst-bienenhaus n. ⇒ kráški típ čebelnjáka presíja čebél kastanienhonig m. ⇒ kostánjev méd inzucht-königin f. ⇒ inbrídna mática kastanientracht f. ⇒ kostánjeva čebélja páša isolierkäfig m. ⇒ izolátor kasten mit vier Waben m. ⇒ štírisátni pánj isomaltose f. ⇒ isomaltóza katalase f. ⇒ kataláza italienische biene f. ⇒ italijánska čebéla katalepse f. ⇒ katalépsa Jahres-Honigertrag m. ⇒ létni donòs medú katalpe f. ⇒ navádni cigárar Janša-beute f. ⇒ Jánšev pánj kaukasierbiene f. ⇒ kavkáška čebéla Janša-medaille f. ⇒ odlikovánje Antóna Jánše kaukasische biene f. ⇒ kavkáška čebéla Janšas bienenzucht-system n. ⇒ Jánšev pánj- kaustische soda f. ⇒ nátrijev hidroksíd ski sistém kehrschwarm m. ⇒ ometênec Japanische biene f. ⇒ japónska čebéla kelch des ventiltrichters m. ⇒ zaklópnica (1) Japanischer schnurbaum m. ⇒ japónska so- kiefer-Honigtau* m. ⇒ bôrova mána fóra kirar-beute f. ⇒ Kírarjev pánj Java-biene f. ⇒ javánska čebéla kirar-Honigraumrähmchen n. ⇒ Kírarjev Javanische biene f. ⇒ javánska čebéla sátnik Johnstonsches organ n. ⇒ Johnstonov orgán, kirar-rähmchen n. ⇒ Kírarjev sátnik vohálna jámica kittharz n. ⇒ zadelavína Jordan-dreiwaben-begattungskästchen n. ⇒ klarer Honig m. ⇒ svêtli méd Jórdanov trísátni plemenílnik klee m. ⇒ dételja Jungbiene f. ⇒ mladíca kleehonig m. ⇒ dételjni méd Jungfernflug m. ⇒ parítveni izlèt kleine Fichtenquirlschildlaus f. ⇒ máli Jungfernhonig m. ⇒ devíški méd smrékov kápar Jungfernschwarm m. ⇒ vnúk kleine kirar-beute f. ⇒ máli Kírarjev pánj Jungfernwabe f. ⇒ devíški sát kleiner beutenkäfer m. ⇒ máli pánjski hròšč Jungfernwachs n. ⇒ devíški čebélji vósek kleiner bienenkasten m. ⇒ panjìč Jungfernzeugung f. ⇒ devíška ródnost kleines rähmchen n. ⇒ satìč (1) Jungfernzeugung der drohnen f. ⇒ devíško kleines rähmchen zur Gewinnung von Waben- porájanje trótov honig* n. ⇒ satìč (2) 230 kranjič kleine Wachsmotte f. ⇒ mála voščéna véšča königinnenzucht mit Umlarven* f. ⇒ vzrêja kleinimkerei f. ⇒ málo čebelárstvo mátic s presájanjem ličínk klette f. ⇒ repínec königinnenzucht nach rauchfuss-methode* f. klinische apitherapie f. ⇒ klínična ápiterapíja ⇒ vzrêja mátic po Rauchfussovi metódi klotzbeute f. ⇒ kláda, korítasti pánj, votlák königinnnen-Zeichenstift m. ⇒ označeválno kohlenhydrat n. ⇒ ogljíkov hidrát pisálo kohl-kratzdistel f. ⇒ mêhki osát königin-Puppe f. ⇒ mátična búba kokon m. ⇒ kokón, zaprédek königin-stachelapparat m. ⇒ mátični žêlni kollektive Handels-schutzmarke des slowe- aparát nischen Honigs f. ⇒ kolektívna blagôvna königin-Zange f. ⇒ mátične kléšče známka slovénskega medú königinzelle f. ⇒ mátičnik (1) konduktometer n. ⇒ konduktométer konsistenz des Honigs f. ⇒ konsisténca medú königin f. ⇒ mática (2) (1, 2) königin-abfangglas n. ⇒ lovílec mátic konstriktormuskel m. ⇒ míšica stiskálka königin-abfangklip m. ⇒ mátične kléšče kontaktpheromon n. ⇒ kontáktni feromón königinabsperrgitter n. ⇒ mátična rešêtka kontrollbeute f. ⇒ kontrólni pánj (2) königinlarve f. ⇒ mátična žêrka kontrollgruppe von bienenvölkern f. ⇒ kon- königin-larve f. ⇒ mátična ličínka trólna skupína čebéljih družín königinnen-linie f. ⇒ mátična línija čebél kontrollierte Cremehonigerzeugung f. ⇒ vó- königinnenpheromon n. ⇒ feromón čeljústne dena kristalizácija medú žléze kontrollierte Paarung der königinnen f. ⇒ königinnenstich m. ⇒ pík mátice kontrolírano opraševánje mátic königinnen-versandkäfig m. ⇒ razpošiljálna kontrollvolk n. ⇒ kontrólna čebélja družína mátičnica (1, 2) königinnen-Zeichnen n. ⇒ označevánje mátice kopf der Honigbiene m. ⇒ čebélja gláva königinnenzellen bauen v. ⇒ gradíti mátičnike koplan-beute f. ⇒ Kóplanov pánj (1, 2) koplan-methode n. ⇒ Kóplanova metóda pre- königinnenzellen ziehen v. ⇒ gradíti mátični- méščanja pánjev ke (1, 2) korbbienenzucht f. ⇒ čebelárjenje v kôših koniginnenzellen ziehen v. ⇒ potegníti mátič- körbchen n. ⇒ kôšek nike korb-Weide f. ⇒ béka königinnenzucht f. ⇒ vzrêja mátic kornblume f. ⇒ módri glavínec königinnenzucht auf Weiselnäpfchen f. ⇒ kornelkirsche f. ⇒ drèn vzrêja mátic na čêpkih körung f. ⇒ odbíra čebél königinnenzucht aus natürlichen königinnen- koschevnikov-drüse f. ⇒ Kožévnikova žléza zellen f. ⇒ vzrêja mátic iz narávnih mátič- kot m. ⇒ iztrébek, trébež nikov kotblase f. ⇒ blátnik königinnenzucht durch auschneiden von Wa- kotblase entleeren v. ⇒ otrébiti se, trébiti se ben mit jüngsten larven* f. ⇒ vzrêja mátic koten im bienenstock v. ⇒ blátiti (2) na réz kot im stock absetzen v. ⇒ blátiti (2) königinnenzüchter m. ⇒ vzrejeválec mátic kozinc-beute f. ⇒ Kozínčev pánj königinnenzuchtmethode nach miller f. ⇒ krainer bauernstock mit beweglichen Waben* Míllerjeva metóda vzrêje mátic m. ⇒ kránjski drúžbeni pánj königinnenzucht mit dem aufschneiden der krainer biene f. ⇒ kránjska čebéla brutwabe in streifen* f. ⇒ vzrêja mátic z krainer bienenkönigin f. ⇒ kránjska mática razrezovánjem sáta v trakôve krainer königinnenversandkäfig m. ⇒ kránj- königinnenzucht mit dem bogenschnitt* f. ⇒ ska razpošiljálna mátičnica vzrêja mátic z rézom v lóku krainer Weiselkäfig m. ⇒ kránjska mátičnica königinnenzucht mit doppeltem Umlarven* kralle f. ⇒ krémpeljc f. ⇒ vzrêja mátic z dvákrátnim presájanjem kranjič (historischer krainer bauernstock) m. ličínk ⇒ kranjìč 231 kranjič mit beweglichen Waben kranjič mit beweglichen Waben* m. ⇒ kránj- kupferrote dörrobst-motte f. ⇒ pelódna ski drúžbeni pánj véšča kranjič, umgebaut in einen bienenstock mit kurzhaarige biene f. ⇒ kratkodláka čebéla beweglichen Wabenleisten* m. ⇒ dzierzo- kurzlebige biene f. ⇒ kratkožíva čebéla (1) nirani kranjìč labialpalpus m. ⇒ tipálčica krankhafte drohnenbrütigkeit f. ⇒ bolézenska labium n. ⇒ spódnja ústna trótavost labrum n. ⇒ zgórnja ústna krankheitsverbeugung durch bienenprodukte* lagerbeute f. ⇒ polóžka (2) f. ⇒ ápipreventíva laktose f. ⇒ laktóza kratzdistel f. ⇒ osát lampionbaum m. ⇒ látnati mehúrnik kretische biene f. ⇒ krétska čebéla länger ausgezogene Zel e f. ⇒ podáljšana célica kreuzungs-bienenvolk n. ⇒ krížana čebélja langlebige biene f. ⇒ dolgožíva čebéla (1), družína jesénska čebéla kreuzungs-königin f. ⇒ krížana mática langrüsselige Honigbiene f. ⇒ dolgorílčna če- kriechender klee m. ⇒ plazéča dételja béla krim-biene f. ⇒ krímska čebéla langsame bienenparalyse f. ⇒ počásna če- kristalliner Honig m. ⇒ kristálasti méd bélja paralíza kristallisations des Honigs f. ⇒ kristalizácija langstroth-beutensystem n. ⇒ Langstrothov medú pánjski sistém kristallisationskern m. ⇒ kristalizacíjsko langstroth-rähmchenmaß n. ⇒ Langstrotho- jêdro va méra sátnika kristallisieren v. ⇒ kristalizírati langstroth-root-beute f. ⇒ Langstroth-Roo- kristallisierter Honig m. ⇒ kristalizírani méd tov pánj kristallzucker m. ⇒ kristálni sládkor langstroth-root-rähmchen n. ⇒ Langstroth- kröte f. ⇒ krastáča Rootov sátnik kubital-index m. ⇒ kubitálni índeks längswabenstellung f. ⇒ hládna stávba kubitalzelle f. ⇒ kubitálna célica läppertracht f. ⇒ brezpášno obdóbje, vzdrže- kugeldistel f. ⇒ bodoglávec válna čebélja páša kultur-Weinrebe f. ⇒ vínska tŕta lärche f. ⇒ macêsen kundschafterin f. ⇒ čebéla iskálka, čebéla iz- lärchenhonig m. ⇒ macêsnov méd vídnica lärchentracht f. ⇒ macêsnova čebélja páša kunsthonig m. ⇒ umétni méd larve f. ⇒ ličínka (1, 2) künstlich besamen v. ⇒ osemeníti (3), umétno larve der Honigbiene f. ⇒ čebélja ličínka osemeníti (1, 2) larven umsetzen v. ⇒ cepíti ličínke künstliche besamung f. ⇒ umétno osemenje- larve umsetzen v. ⇒ presadíti ličínko, vcepíti vánje (1, 2) ličínko künstliche königinnenzelle f. ⇒ umétni mátič- laubbaumhonigtau m. ⇒ mána lístavcev nik (1) laubholz-mistel f. ⇒ béla omêla künstlicher Windschutz m. ⇒ umétni vetro- lavendelhonig m. ⇒ sívkov méd brán leberblümchen n. ⇒ navádni jétrnik künstliches bienenvolk n. ⇒ umétna čebélja lebkuchen m. ⇒ léct, medéni krúhek, mede- družína nják (1) künstliches Weiselnäpfchen n. ⇒ umétni mátič- lebkuchenbäcker m. ⇒ medíčar (1) ni lônček, umétni nastávek mátičnika lebkuchenbäckerei f. ⇒ medíčarstvo (1) künstliche Weiselzelle f. ⇒ umétni mátičnik lebzelten m. ⇒ léct (1) lebzelter m. ⇒ medíčar (1) kunstschwarmbildung f. ⇒ umétno izrojéva- lehrbienenhaus n. ⇒ šólski čebelnják, účni nje (1, 2) čebelnják kunstschwarm machen v. ⇒ izrojíti (2) lehrbienenstand m. ⇒ účni čebelnják kunststoff-mittelwand f. ⇒ umétna sátnica leichte Zuckerlösung f. ⇒ rédka sladkórna raz- kuntzsch-beute m. ⇒ Kuntzschev pánj topína kuntzsch-Zwilling m. ⇒ Kuntzschev pánj leistungskönigin f. ⇒ gospodárska mática 232 milchsäuregärung leistungsmerkmal der Honigbienen n. ⇒ go- maltesische biene f. ⇒ maltéška čebéla spodárska lastnóst čebél maltose f. ⇒ maltóza, sládni sládkor lekanien f. pl. ⇒ lekánija (1) maltotriose f. ⇒ máltotrióza lerchensporn m. ⇒ petelínček malve f. ⇒ slezénovec liegender klotz m. ⇒ korítasti pánj mandarinenbaum m. ⇒ mandarínovec ligustica f. ⇒ italijánska čebéla mandelbaum m. ⇒ mándljevec (1) lindenblütenhonig m. ⇒ lípov méd mandelblütenhonig m. ⇒ mándljev méd linden-Honigtau m. ⇒ lípova mána mandibel der Honigbiene f. ⇒ čebélja čeljúst lindentracht f. ⇒ lípova čebélja páša mandibeldrüse f. ⇒ čeljústna žléza linienzucht f. ⇒ línijska vzrêja mátic manna-esche f. ⇒ máli jêsen lipičnik-Zusatzkasten m ⇒ Lipíčnikova za- marille f. ⇒ marélica kláda märzglöckchen n. ⇒ pomladánski véliki zvôn- lipiden n. pl. ⇒ lipídi ček löffelchen n. ⇒ lizálo, žlíčka massenhafte räuberei f. ⇒ mnóžični čebélji lorbeer m. ⇒ navádni lôvor róp löwenzahn m. ⇒ navádni régrat maßnahme gegen die varroa f. ⇒ prótivarózni löwenzahnhonig m. ⇒ régratov méd ukrèp löwenzahntracht f. ⇒ régratova čebélja páša maurerbiene f. ⇒ čebéla zidárka lr-beute f. ⇒ LR-pánj maus f. ⇒ mìš lr-Flachzarge f. ⇒ polovíčna LR-nakláda maxi-aŽ-beute f. ⇒ máksi AŽ-pánj lr-Flachzargenbeute f. ⇒ nízkonakládni LR- maxille f. ⇒ srédnja čeljúst pánj mazedonische biene f. ⇒ makedónska če- lr-Halbrähmchen n. ⇒ polovíčni LR-sátnik, béla sát polovíčne mére (2) medizinische Flasche f. ⇒ medicínska ste- lr-rähmchen n. ⇒ LR-sátnik kleníca lr-Wabe f. ⇒ LR-sát mehr-königinnen-betrieb m. ⇒ vèčmátično lr-Zarge f. ⇒ LR-nakláda čebelárjenje lückenhafte brut f. ⇒ preslédkasta zaléga mehr-königinnen-betriebsweise f. ⇒ čebelár- luftröhre f. ⇒ sápnica, zráčnica jenje z vèč máticami v ístem pánju luftsack m. ⇒ zráčni méh mehrseitiges bienenhaus n. ⇒ vèčstránski če- lüftungsgitter n. ⇒ prezračeválna rešêtka belnják lüftungsloch n. ⇒ ventilacíjska véha meise f. ⇒ siníca lüftungsschlitz m. ⇒ prezračeválna lopúta melanin n. ⇒ melanín lungenkraut n. ⇒ pljúčnik melanose f. ⇒ melanóza lupe f. ⇒ povečeválno stêklo melezitose f. ⇒ melecitóza lyophilisieren v. ⇒ liofilizírati melezitosehonig m. ⇒ melecitózni méd machonie f. ⇒ navádna mahónija melezitosetracht f. ⇒ melecitózna čebélja madagaskarbiene f. ⇒ madagáskarska čebéla páša, melecitózno medênje made f. ⇒ žêrka (1, 2) melisse f. ⇒ navádna melísa magazin n. ⇒ nakládni pánj mesothorax m. ⇒ drúgi opŕsni obróček, sre- magazin-beute f. ⇒ nakládni pánj dopŕsje magazinbeuten-betriebsweise f. ⇒ nakládni messer zum ausschneiden der Waben n. ⇒ pánjski sistém (2), nakládno čebelárjenje nòž za izpodrezovánje magazinbeutensystem n. ⇒ nakládni pánjski meßrähmchen n. ⇒ merílni sátnik sistém (1) met m. ⇒ medíca magen-darm-trakt insektizid n. ⇒ želódčni metathorax m. ⇒ zapŕsje insekticíd methanol n. ⇒ metanól maikrankheit f. ⇒ májska bolézen milbe f. ⇒ pršíca (1, 2) mais m. ⇒ korúza milbenseuche f. ⇒ pršíčavost majoran m. ⇒ majarón milchsäure f. ⇒ mléčna kislína malpigisches Gefäss n. ⇒ Malpighijeva cévka milchsäuregärung f. ⇒ mléčnokislínsko malteser-biene f. ⇒ maltéška čebéla vrênje 233 milchzucker milchzucker m. ⇒ mléčni sládkor nachfütterung f. ⇒ dopolnílno kŕmljenje, na- milch-Zucker-sirup m. ⇒ mléčno-sladkórna doméstno kŕmljenje raztopína nachkommenprüfung von bienenköniginnen miller-Futtertrog m. ⇒ Míllerjev pitálnik f. ⇒ progéno testíranje mátic miller-Zusätzkäfig m. ⇒ Míllerjeva dodajálna nachschaffungskönigin f. ⇒ zasílna mática mátičnica nachschaffungszelle f. ⇒ zasílni mátičnik minze f. ⇒ méta nachschaffung von königinnen f. ⇒ zasílna minzehonig m. ⇒ métov méd vzrêja mátic mischhonig m. ⇒ méšani méd nachschwarm m. ⇒ drúgi ròj mit brut belegte Wabe f. ⇒ zaléženi sát nadelbaumhonigtau m. ⇒ mána íglavcev mit Honig füttern v. ⇒ pokládati méd nährzelle f. ⇒ hranílna célica mit kälteschutz verpackte beute f. ⇒ zapáženi napfschildläuse f. pl. ⇒ lekánija (1) pánj napfschildlaushonig m. ⇒ lekánijski méd mit kälteschutz verpacktes volk n. ⇒ zapáže- narbe f. ⇒ brázda na čebélja družína nassanoffdrüse f. ⇒ Nasónova žléza mit langem Überhaar behaarte Honigbiene* f. nassanoffsche drüse f. ⇒ Nasónova žléza ⇒ dolgodláka čebéla nassanoff-sekret n. ⇒ feromón Nasónove mit Propolis überziehen v. ⇒ propolizírati žléze mit Propolis verstopfen v. ⇒ propolizírati nässe abgeben v. ⇒ močíti (1) mit Streptococcus apis infizierte brut* f. ⇒ natriumhydroxid n. ⇒ nátrijev hidroksíd kísla zaléga natronlauge f. ⇒ nátrijev lúg mittelbeinpaar n. ⇒ drúgi pár čebéljih nóg natternkopf m. ⇒ gádovec mittelbrustring m. ⇒ drúgi opŕsni obróček, naturbelassener Honig m. ⇒ narávni méd sredopŕsje naturhonig m. ⇒ narávni méd mitteldarm m. ⇒ srédnje črevó naturpollen aus der Wabe m. ⇒ ostŕganec mittelgroße kirar-beute f. ⇒ srédnji Kírarjev naturschwarm m. ⇒ narávni ròj pánj naturwabenbau m. ⇒ gradílni sát, prôsta grá- mittelkiefer m. ⇒ srédnja čeljúst dnja sátja mittelwand f. ⇒ sátnica naturwaben bauen v. ⇒ prôsto gradíti mittelwand bei naturwabenbau f. ⇒ nebensatz zwischen zwei stockräumen* m. ⇒ mèdcélična sténa sáta medkláda mittelwand drahten v. ⇒ zažíčiti sátnik nebenzunge f. ⇒ prijezíčnik mittelwandgießform f. ⇒ kalúp za vlívanje neiser-beute f. ⇒ Neiserjev pánj sátnic nektar m. ⇒ medičína, néktar mittelwand nach mehring f. ⇒ Mehringova nektar absondern v. ⇒ medíti (1) sátnica nektarabsonderung f. ⇒ medênje (1) mittelwandzugabe f. ⇒ dodájanje sátnic nektar erzeugen v. ⇒ medíti (1) mit varroa befallener schwarm m. ⇒ varózni nektarerzeugung f. ⇒ medênje (1) ròj nektarpflanze f. ⇒ medovíta rastlína mohn m. ⇒ màk nektarsammeln n. ⇒ čebélja páša (2) monosaccharid n. ⇒ mónosaharíd nektartracht f. ⇒ medičínska čebélja páša monose f. ⇒ mónosaharíd nektar- und Pollentracht f. ⇒ néktarno-peló- morphologische eigenschaft der bienen f. ⇒ dna čebélja páša morfolóška značílnost čebél netzschleier vom imkerhut m. ⇒ zaščítna motorantrieb m. ⇒ motórno gonílo mréža mumifizieren v. ⇒ mumificírati neuntöter m. ⇒ rjávi srakopêr mumifizierte larve f. ⇒ mumificírana ličínka neun-Waben-beute f. ⇒ devétsátni AŽ-pánj, mundapparat m. ⇒ ústni aparát devétsátni pánj mundhölle f. ⇒ ústna votlína nicht abgeschäumter Honig m. ⇒ nèprečíščeni mundwerkzeug n. ⇒ grizálo méd muttervolk n. ⇒ máterna čebélja družína nigra-biene f. ⇒ tèmna čebéla nachfüttern v. ⇒ dokŕmiti čebéle nistplatz m. ⇒ gnezdíšče 234 Pheromon der rückenschuppendrüse nosemak n. ⇒ nosemák Packetbienen f. pl. ⇒ pakétne čebéle nosema spore f. ⇒ noséma (1) Palteau-beute f. ⇒ Palteaujev pánj nosematose f. ⇒ nosemávost Palynologie f. ⇒ palinologíja nosemose f. ⇒ nosemávost Pannonische Carnica-biene f. ⇒ panónska nosemosis f. ⇒ nosemávost kránjska čebéla notschwarm m. ⇒ ròj negódnik Pannonische krainerbiene f. ⇒ panónska nußbaum m. ⇒ navádni ôreh kránjska čebéla nylonspitzsieb n. ⇒ nájlonski kónični fílter pannonisches bienenhaus n. ⇒ panónski típ oberbehandlung f. ⇒ oprávljanje od zgôraj, čebelnjáka uprávljanje od zgôraj Panose f. ⇒ panóza oberer brutraum m. ⇒ zgórnje plodíšče Pappel f. ⇒ tôpol oberes anflugbrett m. ⇒ zgórnja bráda Pappelpropolis f. ⇒ topôlov própolis oberes Flugloch n. ⇒ zgórnje žrélo Pappel- und birkenpropolis f. ⇒ brézovo-to- oberes magazin n. ⇒ zgórnja nakláda pôlov própolis obere Zarge f. ⇒ zgórnja nakláda Paraglossa f. ⇒ prijezíčnik oberkiefer m. ⇒ sprédnja čeljúst Parasit m. ⇒ zajedávec oberkrainer-begattungskästchen n. ⇒ gorénj- parasitische krankheit f. ⇒ zajedávska ski plemenílnik bolézen oberkrainer-beute f. ⇒ gorénjski pánj Parthenogenese f. ⇒ devíška ródnost oberkrainerischer bienenstock m. ⇒ gorénjski Pavillon-beute f. ⇒ paviljónski pánj pánj Pavletič-Weiselkäfig m. ⇒ Pavlétičeva mátič- oberlippe f. ⇒ ústna, zgórnja ústna nica oberschlundganglion n. ⇒ nàdžrêlni gánglij Pavlin-beute f. ⇒ Pavlínov pánj obstbäume m. pl. ⇒ sádno drévje Pellet-methode f. ⇒ Pellétova metóda obstblütentracht f. ⇒ čebélja páša na sádnem Penis m. ⇒ trótovsko spolovílo drévju Pentose f. ⇒ pentóza offene räuberei f. ⇒ odkríti čebélji róp periodische bienentracht f. ⇒ periódična če- ohr-Weide f. ⇒ rakíta bélja páša oligosaccharid n. ⇒ óligosaharíd Perizin n. ⇒ perizín Ölkäfer m. ⇒ trávnica, triungulína Persische biene f. ⇒ pêrzijska čebéla orangenbaum m. ⇒ pomaránčevec (1) Pestizid n. ⇒ pesticíd orangenblütenhonig m. ⇒ pomaránčni méd Pestwurz f. ⇒ repúh organische säure f. ⇒ orgánska kislína Pfirsichbaum m. ⇒ bréskev organoleptische bewertung des Honigs f. ⇒ Pflanzenharz n. ⇒ rastlínska smôla organoléptična océna medú Pflanzenlaus f. ⇒ rastlínska ušíca organoleptisches merkmal des Honigs n. ⇒ or- Pflanzensaft m. ⇒ rastlínski sók ganoléptična lastnóst medú Pflegebiene f. ⇒ čebéla krmílka orientierungsflug m. ⇒ orientacíjski izlèt (1, 2, Pflegevolk n. ⇒ redník, stárter (1) 3), orientacíjski polèt(1, 2, 3) Pfriem m. ⇒ šílo orne f. ⇒ máli jêsen Phänogramm der nektartracht n. ⇒ fenográm ortsfester bienenstand m. ⇒ stálni čebelnják medênja Ösophagus n. ⇒ požirálnik Phänologischer kalender m. ⇒ fenolóški ko- ostafrikanische bergbiene f. ⇒ áfriška gôrska ledár čebéla Pharynx m. ⇒ žrêlo (2) ostafrikanische küstenbiene f. ⇒ vzhodnoá- Phazelie f. ⇒ facélija friška čebéla Phazelienhonig m. ⇒ facélijin méd Östliche Honigbiene f. ⇒ ázijska čebéla Phenylalanin n. ⇒ fenilalanín ovar n. ⇒ jájčnik (2) Pheromon n. ⇒ feromón ovarium n. ⇒ jájčnik (2) pheromonale verhaltensregulation f. ⇒ fero- oxalsäure f. ⇒ oksálna kislína mónska regulácija vedênja Paarung f. ⇒ opraševánje (3), parítev (2), pár- Pheromon der rückenschuppendrüse n. ⇒ fe- jenje (2) romón tergálne žléze 235 pheromonerzeugende drüse pheromonerzeugende drüse f. ⇒ feromónska Propolis f. ⇒ própolis (1), zadelavína žléza propolisieren v. ⇒ propolizírati Phloem n. ⇒ floém Propolistinktur f. ⇒ própolisova tinktúra Phloemgleitzelle f. ⇒ sítasta cév proteinhaltige nahrung f. ⇒ beljakovínska phototaktische methode f. ⇒ fótotáktična me- hrána tóda Prothorax m. ⇒ predpŕsje, pŕvi opŕsni obróček phytopharmazeutischer Wirkstoff m. ⇒ fítofar- Protonymphe f. ⇒ protonímfa macévtsko srédstvo Protozoon n. ⇒ práživál Pigment n. ⇒ pigmènt Protraktormuskel m. ⇒ míšica raztegoválka Pinč-beute f. ⇒ kobaríški pánj, Pínčev pánj zádka Pislak-nebensatz m. ⇒ Pislákov priklópnik Proventriculus n. ⇒ prèdželódec Poleiminze f. ⇒ poláj provisorisches bienenhaus n. ⇒ zasílni čebel- Pollen m. ⇒ cvétni práh (1, 3) nják Pollenabstreifen n. ⇒ smúkanje obnóžine provisorisches bienenstand m. ⇒ zasílni če- Pollenanalyse f. ⇒ pelódna analíza medú belnják Pollenersatz m. ⇒ pelódni nadoméstek Prüfen von königinnen n. ⇒ testíranje mátic Pollenfalle f. ⇒ osmukálnik Prüfstand m. ⇒ selekcíjska postája Pollenfalle mit ergonomischen Hülsen* f. ⇒ Prüfstation f. ⇒ téstna postája osmukálnik s túlci Prüfvolk n. ⇒ kontrólna čebélja družína (1, 2), Pollenfutterteig m. ⇒ pelódna pogáča poskúsna čebélja družína Pollenhöschen n. ⇒ obnóžina, obnóžinska grú Pseudo-Zweiköniginnen-system* n. ⇒ psév - - dica dodvómátični sistém Pollenkamm m. ⇒ résasti glavník Punische biene f. ⇒ severnoáfriška čebéla Pollenkorn n. ⇒ pelódno zŕno Punktauge n. ⇒ píkčasto okó Pollenpflanze f. ⇒ pelodonôsna rastlína Puppe f. ⇒ búba (1, 2) Pollenschieber m. ⇒ golénsko-stopálni sklèp, Puppenhäuschen n. ⇒ srájčka stiskálni sklèp Puppenhemd n. ⇒ srájčka Pollen-spendende baumart* f. ⇒ pelodovíta Putzbiene f. ⇒ čebéla čistílka Putzkamm m. ⇒ drevésna vŕsta glavníček Pollentracht f. ⇒ Putzscharte f. ⇒ beljakovínska čebélja páša, čistílna jámica, glavníček Putztrieb m. ⇒ čistílni nagòn obnóžinska čebélja páša, pelódna čebélja Putzverhalten der Honigbienen n. ⇒ čistílno páša Pollentrockner m. ⇒ vedênje čebél sušílnik cvétnega prahú Quacken n. ⇒ Pollenwabe f. ⇒ kvákanje mátice (1) obnóžinski sát quakende königin f. ⇒ Pollenweide f. ⇒ kvákarica beljakovínska čebélja páša Queen-substanz f. ⇒ Polysaccharid n. ⇒ feromón čeljústne žléze pólisaharíd Querbau m. ⇒ pôltôpla stávba Porenplatte f. ⇒ čútna plôščica Querlatte f. ⇒ préčna zapórica Porenta-beute f. ⇒ Poréntov pánj räbe m. ⇒ óljna répica Postmentum n. ⇒ podbrádek radialhonigschleuder f. ⇒ radiálno točílo Praetarsus m. ⇒ stopálce radialzelle f. ⇒ radiálna célica Prämentum n. ⇒ obrádek rähmchen n. ⇒ sátnik Preiselbeere f. ⇒ brúsnica rähmchenabstand m. ⇒ razstojíšče (1) Presshonig m. ⇒ stískani méd rähmchenabstandshalter m. ⇒ razstojíšče (3) Preuss-methode f. ⇒ Preussova metóda rähmchenabstandsleiste f. ⇒ razstojíšče (2) Prokariont m. ⇒ prokariót rähmchen drahten v. ⇒ žíčiti sátnik Prokariot m. ⇒ prokariót rähmchendrahtspanner m. ⇒ napenjálec žíce Prokopovič-beute f. ⇒ Prokópovičev pánj rähmchen-innenmaß n. ⇒ nótranja méra Prolin n. ⇒ prolín sátnika Propfen m. ⇒ čêpek rähmchenleiste f. ⇒ sátna létvica Propodeum n. ⇒ četŕti opŕsni obróček, pripŕs- rähmchenohr n. ⇒ ušésce na sátniku je rainweide f. ⇒ navádna kalína 236 rundes seitenflugloc rämchenbau-ständer m. ⇒ stojálo za zbíjanje reißnagel m. ⇒ označeválni žebljíček sátnikov reizfütterung f. ⇒ dražílno kŕmljenje (1, 2) randwabe f. ⇒ krôvni sát rekordertrag-beute f. ⇒ rekordêr raphinose f. ⇒ rafinóza rekordertrag-volk n. ⇒ medár (1), raps m. ⇒ navádna ógrščica rekordêrka rapshonig f. ⇒ répični méd rekrutierte biene f. ⇒ čebéla rekrútka rapskohl m. ⇒ navádna ógrščica rektaldrüse f. ⇒ rektálna žléza rapstracht f. ⇒ répična čebélja páša repellent n. ⇒ repelènt rassenreine königin f. ⇒ rásno čísta mática reproduktion eines bemalten bienenstockstir- raubbiene f. ⇒ čebéla róparica nbretts f. ⇒ poslíkana pánjska končníca (2) rauben v. ⇒ rópati reserveableger m. ⇒ prašílček (2) rauben n. ⇒ rópanje reservebeute f. ⇒ rezêrvni pánj räuberei f. ⇒ rópanje reservekönigin f. ⇒ rezêrvna mática räuberei der Honigbiene f. ⇒ čebélji róp reservevolk n. ⇒ rezêrvna čebélja družína raubvolk n. ⇒ rópar reservewaben f. pl. ⇒ rezêrvno sátje rauch m. ⇒ dìm (1, 2) restvolk n. ⇒ izrojêna čebélja družína, rauch durch das Flugloch im innendeckel ge- izrojênec ben* v. ⇒ pokadíti skozi vého retinula f. ⇒ retinálna célica rauch einblasen v. ⇒ dímiti (2) retraktormuskel m. ⇒ míšica stiskálka zádka räuchern n. ⇒ dímljenje (1), zamegljevánje ribonukleinsäure f. ⇒ ribonukleínska kislína räuchern v. ⇒ dímiti (1), zadímiti (2), zaplíniti ribose f. ⇒ ribóza (2) rickettsie f. ⇒ rikécija räucherstreifen m. ⇒ dímni lístič riechorgan n. ⇒ orgán za vóh rauchfuss-begattungskästchen n. ⇒ Rau- riesenbergbiene vom Himalaja f. ⇒ himaláj- chfussov plemenílnik ska orjáška čebéla rauchgabe f. ⇒ dímljenje (1) riesenhonigbiene f. ⇒ orjáška čebéla rauchgerät n. ⇒ kadílnik rihar-Honigschleuder f. ⇒ Ríharjevo točílo rauchgerät mit batteriebetrieb n. ⇒ kadílnik rillenrädchen n. ⇒ amerikánsko kolésce na bateríjski pogòn rillrädchen n. ⇒ amerikánsko kolésce, vtiráč rauchgerät mit blasebalg n. ⇒ kadílnik na rindenlaus f. ⇒ lúbna ušíca méh robinie f. ⇒ robínija rauchgerät mit Gebläse n. ⇒ kadílnik z ven- rohrzucker m. ⇒ tŕstni sládkor tilátorjem rosmarin m. ⇒ navádni róžmarin rechteckige magazinbeute f. ⇒ kvadrátasti na- rosmarinhonig m. ⇒ róžmarinov méd kládni pánj rotbraun bepuderte Fichtenrindenlaus f. ⇒ refraktometer n. ⇒ refraktométer rdéčerjáva púhasta smrékova ušíca regal-bienenkasten m. ⇒ regálni pánj rotbuche f. ⇒ búkev regelmäßige bienentracht f. ⇒ rédna čebélja rote biene von borneo f. ⇒ rdéča čebéla páša rotklee m. ⇒ čŕna dételja register der bienenstände n. ⇒ regíster čebel- rottanne f. ⇒ navádna smréka njákov rüben-kohl m. ⇒ óljna répica registernummer des bienenstandes f. ⇒ regí- rübenzucker m. ⇒ pésni sládkor strska oznáka čebelnjáka rübsen m. ⇒ óljna répica reifer Honig m. ⇒ zréli méd rückenschuppe f. ⇒ hŕbtni okròv reiner bienenwachs n. ⇒ čísti čebélji vósek rückenschuppendrüse f. ⇒ hŕbtna žléza reinigungsflug m. ⇒ čistílni izlèt rückentrage f. ⇒ krôšnja reinigungskrüke f. ⇒ čebelárska grébljica rücklauf m. ⇒ obhódni dél plésa reinrassige Zuchtkönigin f. ⇒ čistopásemska ruhr f. ⇒ grížavost čebél pleménska mática ruhrkranke biene f. ⇒ grížava čebéla reinzuchtbelegstelle f. ⇒ rodôvniško vzre- rührstab m. ⇒ mešálna pálica jalíšče, vzrêjni čebelnják rundes Flugloch n. ⇒ okróglo žrêlo reinzuchtkönigin f. ⇒ rodôvniška mática rundes seitenflugloch n. ⇒ okróglo žrêlo 23 rundmade rundmade f. ⇒ uvíta ličínka schleimdrüse f. ⇒ slúzna žléza rundtanz m. ⇒ króžni plés schleuder f. ⇒ točílo rundtanz verrichten v. ⇒ krožíti schleuderhonig m. ⇒ tóčeni méd rüsselmesser m. ⇒ rilčkomér schleuderraum m. ⇒ točílnica saccharose f. ⇒ saharóza schlund m. ⇒ gôlt, žrêlo (2) sackbrut f. ⇒ mešíčkasta zaléga schlunddrüse f. ⇒ gôltna žléza saharabiene f. ⇒ sahárska čebéla schlüpfen v. ⇒ izléči se (1, 2, 3) salbeihonig m. ⇒ žájbljev méd schlüpfen n. ⇒ izléganje (1, 2, 3) salbeitracht f. ⇒ žájbljeva čebélja páša schlüpfende brut f. ⇒ polegajóča se zaléga salweide f. ⇒ íva schlüpfen im inkubator v. ⇒ polégati se (2) samenblase f. ⇒ seménski mehúr schlupfreife Weiselzelle f. ⇒ zréli mátičnik samenblasendrüse f. ⇒ žléza seménske mo- schlüpfreife Weiselzelle umsetzen v. ⇒ vcepíti šnjíce zréli mátičnik samenblasengang m. ⇒ seménska odvódnica schlüpfweiselkäfig m. ⇒ valílna mátičnica samenleiter m. ⇒ semenovòd schmalblättriges Weidenröschen n. ⇒ ozkolí- samenpflanze f. ⇒ cvétnica stno cíprje samenschlauch m. ⇒ semenovòd schmarotzer m. ⇒ zajedávec samentasche f. ⇒ seménska mošnjíca schmarotzerbiene f. ⇒ čebéla zajedávka samenzelle f. ⇒ seménčica schmarotzerhummel f. ⇒ zajedávski čmŕlj sammelausflug m. ⇒ pášni izlèt schmetterlingsblütler m. ⇒ metúljnica sammelbiene f. ⇒ pášna čebéla schnecke f. ⇒ pôlž sammeleifer m. ⇒ nabirálna vnéma schneeheide f. ⇒ spomladánska résa sammeleifer der biene m. ⇒ čebélja mar- schritteweises Umhängen n. ⇒ postópno pre- ljívost sammelinstinkt m. ⇒ stávljanje sátov nabirálni nagòn schutzmaske f. ⇒ sammenschlauch m. ⇒ zaščítna máska seménska cévka sanftmut m. ⇒ schwaches bienenvolk n. ⇒ šíbka čebélja mírnost čebél sanftmut der Honigbienen m. ⇒ družína krôtkost če- schwächling m. ⇒ slabìč bél sauerbrut f. ⇒ schwänzeltanz m. ⇒ lážna gnilôba stresajóči plés, zibajóči sauerkirsche f. ⇒ víšnja plés saugapparat m. ⇒ sesálni aparát schwänzeltanz vorführen v. ⇒ osmíčiti scapus m. ⇒ ročník schwarm m. ⇒ ròj (1) scharnier n. ⇒ sklépna spóna schwarmabfangbeutel m. ⇒ lovílnik rôjev, vŕša schaubeute f. ⇒ opazoválni pánj schwarmabfang-kasten m. ⇒ lovílnik rôjev schau-bienenstock m. ⇒ opazoválni pánj schwarmakt m. ⇒ ròj (3), rojênje schaukasten m. ⇒ opazoválni pánj schwarm aufsetzen v. ⇒ povézniti ròj scheide f. ⇒ nóžnica schwarmauszug m. ⇒ ròj (3), rojênje scheideklappe f. ⇒ devíška prepóna schwarmbiene f. ⇒ rojéča čebéla, rôjeva če- scheidenvorhof m. ⇒ nóžnično preddvérje béla scheidenzapfen m. ⇒ devíška prepóna, schwarm einfangen v. ⇒ ogrébati ròj, ogrêbsti nóžnični zatìč ròj schein-Zierquite f. ⇒ japónska kútina schwarm einschlagen v. ⇒ vsadíti ròj schenkel m. ⇒ stêgno schwärmen v. ⇒ rojíti schenkelring m. ⇒ obŕtec schwärmen verhindern v. ⇒ preprečeváti schied m. ⇒ ločílna dèska rojênje schiene f. ⇒ golén schwarm fangen v. ⇒ ogrébati ròj, ogrêbsti ròj schildlaus f. ⇒ kápar schwarmfanghilfe m. ⇒ ogrebálo schildlaus-Honigtau m. ⇒ káparska mána schwarmfangkasten m. ⇒ ogrebálnik schimmelpilz m. ⇒ plésen schwarmfreudige königin f. ⇒ rojíva mática schimmelwabe f. ⇒ plesnívo sátje schwarmfreudiges bienenvolk n. ⇒ rojíva če- schlehe f. ⇒ čŕni tŕn bélja družína 238 sortenhonig schwarmimkern n. ⇒ čebelárjenje na rôje selektionsindex m. ⇒ selekcíjski índeks schwarm-index m. ⇒ índeks rojênja selektionsstation f. ⇒ selekcíjska postája schwarmjahr n. ⇒ rojívo léto senf m. ⇒ gorčíca, gorjúšica schwarmkönigin f. ⇒ rôjeva mática sensillum n. ⇒ čútnica schwarmlustige königin f. ⇒ rojíva mática sensorische bewertung der Honige f. ⇒ sen- schwarmlustiges bienenvolk n. ⇒ rojíva če- zórična océna medú, senzórično ocenjevánje bélja družína medú schwarmneigung f. ⇒ rojívost sepsis f. ⇒ septikemíja schwarm-rückleitungsgerät n. ⇒ lovílnik rôjev septikämie f. ⇒ septikemíja schwarmsaison f. ⇒ rojílno obdóbje setzen sich v. ⇒ usésti se schwarm-schöpflöffel m. ⇒ čebelárska žlíca shiedbrett n. ⇒ pregrádna dèska schwarmspritze f. ⇒ brizgálka za rôje sich begatten v. ⇒ opraševáti se (2), prašíti se schwarmstimmung f. ⇒ rojílno razpoložênje (2) schwarmtendenz f. ⇒ rojívost sich klären v. ⇒ čístiti se (3) schwarmträges bienenvolk n. ⇒ nèrojíva če- sich paaren v. ⇒ opraševáti se (2) bélja družína sich putzen v. ⇒ očístiti se (1) schwarmträgheit f. ⇒ nèrojívost sich putzende bienentänzerin f. ⇒ čebéla či- schwarmtraube f. ⇒ ròj (2), rôjeva grúča stílna plesálka schwarmtrieb m. ⇒ rojílni nagòn sich untereinander putzen v. ⇒ čístiti se (1), schwarmverhinderung f. ⇒ prótirojílni ukrèp obírati se schwarmzeit f. ⇒ rojílno obdóbje siebbehälter mit ablaufquetschhahn* m. ⇒ schwarmzelle f. ⇒ rôjev mátičnik cedílna posóda schwarm zurück vereinigen mit dem mutter- sieben-rähmchen-aŽ-beute f. ⇒ sédemsátni volk v. ⇒ pridružíti ròj AŽ-pánj schwarzdorn m. ⇒ čŕni tŕn sieben-rähmchen-beute f. ⇒ sédemsátni schwarze eichenlaus f. ⇒ čŕnobleščéča hrásto- pánj va ušíca siebentes Hinterleibsegment m. ⇒ sêdmi zád- schwarze, haarlose biene* f. ⇒ čŕna čebéla kov obróček (1) siebkasten m. ⇒ sipálnik schwarze Honigbiene von China f. ⇒ kitájska silberdistel f. ⇒ kompáva čebéla silber-linde f. ⇒ srebŕna lípa schwarz-erle f. ⇒ čŕna jélša silberregen m. ⇒ robínija schwarze Weiselzelle f. ⇒ čŕni mátičnik singerschwarm m. ⇒ ròj s pévko schwarz-Pappel f. ⇒ čŕni tôpol sinneshaar n. ⇒ čutílna dláčica schwarzsucht f. ⇒ čŕna bolézen sinneskegel m. ⇒ čútna péga schwarzsuchtkranke biene* f. ⇒ čŕna čebéla sitzender schwarm m. ⇒ usédeni ròj (1) sizilianische biene f. ⇒ sicílska čebéla schwefeldose f. ⇒ žveplálna posódica sklerit n. ⇒ sklerít schwefelstreifen m. ⇒ žvepléni lístič sklerotisation f. ⇒ sklerotizácija schwefeln v. ⇒ žvepláti (1) slowenischer Honig m. ⇒ slovénski méd schwester f. ⇒ mática sêstra, sêstra slowenisches bienenhaus n. ⇒ slovénski če- schwimmender deckel m. ⇒ kipélna véha belnják sechseckige Zelle f. ⇒ šesterostrána célica smoker m. ⇒ kadílnik segment n. ⇒ obróček sojamehl m. ⇒ sójina móka sehvermögen der Honigbiene n. ⇒ čebélji víd solitärbiene f. ⇒ čebéla samotárka sehzelle f. ⇒ retinálna célica sommerbiene f. ⇒ polétna čebéla seitenplatte m. ⇒ plevrít sommerflugloch n. ⇒ polétno žrêlo seitenwand f. ⇒ straníca pánja sonnenblumenhonig m. ⇒ sónčnični méd selbstwendeschleuder f. ⇒ sámoobračálno sonnenblumentracht f. ⇒ sónčnična čebélja točílo páša selektioniertes Zuchtvolk n. ⇒ odbrána če- sonnenwachsschmelzer m. ⇒ sónčni topílnik bélja družína sortenhonig m. ⇒ sórtni méd 23 soziale Honigbiene soziale Honigbiene f. ⇒ drúžbena čebéla stempel m. ⇒ pestìč spanische biene f. ⇒ ibêrska čebéla sterben v. ⇒ umréti spannbügel m. ⇒ napenjálnik sterblichkeit von bienenvölkern f. ⇒ smŕtnost spannring für behälter m. ⇒ spenjálni obróč čebéljih družín spätsommertracht f. ⇒ pôznopolétna čebélja sterile königin f. ⇒ jálova mática páša sternit m. ⇒ opŕsni okròv, trebúšni okròv speckkäfer m. ⇒ slanínar sterzeln n. ⇒ prašênje (1), zíbanje zádka speicheldrüse f. ⇒ slínska žléza sterzeln v. ⇒ prašíti se (1) speichelscheide f. ⇒ slínina nóžnica sterzelnde biene f. ⇒ čebéla prezračeválka, speiseröhre f. ⇒ požirálnik prašéča se čebéla, stresajóča čebéla sperling m. ⇒ vrábec stiel-eiche f. ⇒ dób spermie f. ⇒ seménčica stiften v. ⇒ zalégati sperrbezirk m. ⇒ kúžni króg bolézni stille räuberei f. ⇒ tíhi čebélji róp spierstrauch m. ⇒ medvêjka stille Umweiselung f. ⇒ preléganje spinndrüse f. ⇒ predílna žléza still umgeweiseltes bienenvolk* n. ⇒ preléga- spinne f. ⇒ pájek nec spiritus-brenner m. ⇒ špíritni gorílnik still umweiseln v. ⇒ prelégati spiroplasmose f. ⇒ spiroplazmóza still umweiselndes bienenvolk n. ⇒ prele- spitz-ahorn m. ⇒ ostrolístni jávor gajóča čebélja družína spitzblättriger ahorn m. ⇒ ostrolístni jávor stipes n. ⇒ dêblo spitzmaus f. ⇒ rôvka stirn der Honigbiene f. ⇒ čebélje čêlo sprühdose f. ⇒ razpršílnik stockbiene f. ⇒ pánjska čebéla spurbiene f. ⇒ čebéla iskálka, čebéla izvídni- stockkarte f. ⇒ pánjski líst ca stockmeißel m. ⇒ čebelársko dléto stabilbau m. ⇒ nèpremíčno sátje stockmutter f. ⇒ mática (1) stachelapparat m. ⇒ žêlni aparát (1, 2) stocknässe bilden v. ⇒ močíti (2) stachellose biene f. ⇒ nèželáta čebéla stockwaage f. ⇒ čebelárska téhtnica stachellose bienen f. pl. ⇒ meliponína stojkovič-abkehrtrichter m. ⇒ Stójkovičev stachellose biene trigona f. ⇒ trigóna sipálnik stachelrinne f. ⇒ žlebìč storchschnabel m. ⇒ krvomóčnica stamm m. ⇒ čebélji ród (2) streckmade f. ⇒ iztégnjena ličínka stammmutter f. ⇒ zaródnica strohpolster n. ⇒ slámarica stand m. ⇒ stojíšče stülper m. ⇒ kòš (1) standardzarge f. ⇒ stándardna nakláda stümmelflügelvirus m. ⇒ vírus popáčenih če- standbienenzucht f. ⇒ stojíščno čebelárjenje béljih kríl standimkerei f. ⇒ čebelárjenje na stálnem sublimation f. ⇒ sublimácija (1, 2) méstu sublimator m. ⇒ sublimátor standnummer f. ⇒ evidénčna števílka stojíšča südgriechische biene f. ⇒ gŕška čebéla standortimkern n. ⇒ čebelárjenje na stálnem süβkirsche f. ⇒ čéšnja méstu sumatra-biene f. ⇒ súmatrska čebéla stapelbeute f. ⇒ skládovnični pánj summen v. ⇒ brenčáti stark bemehlte Fichtenrindenlaus f. ⇒ močnó sumper-beute f. ⇒ skočidólski pánj púhasta smrékova ušíca superorganismus n. ⇒ súperorganízem starkes bienenvolk n. ⇒ môčna čebélja superschwester f. ⇒ súpersêstra družína surren (insekten) v. ⇒ šuméti starkes schwarmtrieb m. ⇒ rojívost syrische biene f. ⇒ sírska čebéla starrsucht f. ⇒ katalépsa syrische seidenpflanze f. ⇒ sírska svílnica staubblat n. ⇒ prášnik systembiozid n. ⇒ sistémik (1, 2) stechborste f. ⇒ bodálce (1) šolta-ekotyp der Carnica-biene m. ⇒ šóltska stechen v. ⇒ píčiti čebéla stechrüssel m. ⇒ bodálce (2) tageseintrag des Honigs m. ⇒ dnévni donòs steinbrut f. ⇒ okamnéla zaléga (1, 2) medú 240 Umhängen von Waben innerhalb von einer oder mehreren Zargen tagessammelertrag des Honigs m. ⇒ dnévni trauben-eiche f. ⇒ gráden donòs medú traubenzucker m. ⇒ grózdni sládkor tangential-schleuder f. ⇒ tangenciálno točílo trauer-Weide f. ⇒ vŕba žalújka tanne f. ⇒ béla jélka trehalose f. ⇒ trehalóza tanz der Honigbiene m. ⇒ čebélji plés trieb m. ⇒ nagòn tänzerin f. ⇒ čebéla plesálka triebfütterung f. ⇒ dražílno kŕmljenje (1) tanzsprache der bienen f. ⇒ plésno sporazu- trisaccharid n. ⇒ trísaharíd mévanje trochanter m. ⇒ obŕtec taran-methode f. ⇒ metóda narêjanja rôjev trockenfütterung f. ⇒ súho kŕmljenje Taránova trog m. ⇒ pitálnik tarsaldrüse f. ⇒ stopálna žléza trogbeute f. ⇒ polóžni pánj tarsaldrüsensekret n. ⇒ feromón stopálne trommelableger m. ⇒ iztépanec žléze trompetenbaum m. ⇒ evódija tarsalsegment n. ⇒ stopálni člének trompetenblume f. ⇒ navádni cigárar tarsus m. ⇒ stopálo tropfhonig m. ⇒ méd samotòk tasthaar n. ⇒ čutílna dláčica, tipálna dláčica tropilaelose f. ⇒ tropilelóza tastorgan n. ⇒ čutílo za típ, orgán za típ trübe-Flügel-virus m. ⇒ vírus môtnih čebéljih taube brut f. ⇒ odmŕla zaléga, slépa čebélja kríl zaléga turanose f. ⇒ turanóza taubes bienenei n. ⇒ glúho čebélje jájčece tüten n. ⇒ kvákanje mátice (2) taubnessel f. ⇒ mŕtva kopríva tütende königin f. ⇒ mática pévka, pŕva máti- tauchsieder m. ⇒ potópni grélec ca, tutajóča mática teilweises Umhängen n. ⇒ délno prestávljanje tüten der bienenkönigin n. ⇒ pétje mátice sátov tütender Weisel m. ⇒ mática pévka tellbiene nordafrikas f. ⇒ severnoáfriška če- tymol n. ⇒ timól béla tympanalorgan n. ⇒ orgán za slúh testiole f. ⇒ seménska cévka überdurchschnittlich langlebige biene f. ⇒ testpapier n. ⇒ téstni papír dolgožíva čebéla (2) thorax m. ⇒ opŕsje Übergangstanz m. ⇒ prehódni plés thymian m. ⇒ máterina dúšica Übergangszelle f. ⇒ prehódna célica thymianhonig m. ⇒ tímijanov méd überhitzte brut f. ⇒ pregréta zaléga tiefe Zelle f. ⇒ podáljšana célica überhitzter Honig m. ⇒ pregréti méd tochter f. ⇒ mática hčí übervölkertes bienenvolk* n. ⇒ preživálna če- totenkopfschwärmer m. ⇒ smrtoglávec bélja družína trachee f. ⇒ sápnica, zráčnica Übervölkerung f. ⇒ kongestíja tracheenmilbe f. ⇒ pršíca (2) Überwinterungsplatz m. ⇒ prezimovalíšče tracheole f. ⇒ traheóla Überwinterungsverhältnisse n. pl. ⇒ prezimo- trachtbiene f. ⇒ pášna čebéla válne razmére trachtergiebigkeit* f. ⇒ medovítost Überzug mit Propolis m. ⇒ propolizácija trachtgebiet n. ⇒ pasíšče, pášni okóliš Ukrainische biene f. ⇒ srednjerúska čebéla trachtkrankheit f. ⇒ zastrupítev čebél Ukrainische biene f. ⇒ ukrajínska čebéla trachtlose Zeit f. ⇒ brezpášno obdóbje Ulme f. ⇒ brést trachtlücke f. ⇒ brezpášno obdóbje umfliegen v. ⇒ obletávati trachtmanagement-kataster n. ⇒ katáster če- umgesetzte larve f. ⇒ precépljena ličínka bélje páše umgesetztes volk n. ⇒ prestávljenec trachtpflanze f. ⇒ medovíta rastlína umgesetzte Weiselzelle f. ⇒ vcépljeni mátič- trachtsaison f. ⇒ pášna sezóna nik trachtvergiftung f. ⇒ zastrupítev čebél Umhängen von brutwaben n. ⇒ prestávljanje trachtzeit f. ⇒ pášno obdóbje sátov (1) träge herumsitzen v. ⇒ posédati (1) Umhängen von Waben innerhalb von einer transporteinheit f. ⇒ prevózna enôta oder mehreren Zargen* n. ⇒ prestávljanje traubebildung f. ⇒ grúčanje čebél sátov (2) 241 umlarven umlarven v. ⇒ cepíti ličínke unverpacktes bienenvolk n. ⇒ nèzapážena Umlarvnadel f. ⇒ cepílna ígla čebélja družína Umschütten der bienen n. ⇒ pretrésanje če- unverschaltes bienenvolk n. ⇒ nèzapážena bél čebélja družína Umsetzen in Weiselnäpfchen n. ⇒ presájanje unvollkommene metamorphose f. ⇒ nèpopôlna ličínk na čêpke preobrázba Umsetzen von larven n. ⇒ presájanje ličínk Urle f. ⇒ béli jávor Umweiselungskönigin f. ⇒ prelegálna mática, vagina f. ⇒ nóžnica preléžena mática vakuum-Futterspender m. ⇒ vákuumski pitál- Umweiselungszelle f. ⇒ prelegálni mátičnik nik unbefruchtetes ei n. ⇒ nèoplojêno jájčece vakuum-reizfütterung f. ⇒ vákuumsko dra- unbegattete Jungkönigin f. ⇒ mláda mática žílno kŕmljenje (2) vakuum-verdunster m. ⇒ vákuumski hlapílnik unbegattete königin f. ⇒ nèoprašêna mática, varitan n. ⇒ varitán nèsprašêna mática varoose f. ⇒ varóza unbesamtes ei n. ⇒ nèoplojêno jájčece varroa f. ⇒ varója (1) unbesetzte Wabe f. ⇒ nèzasédeno sátje varroa-begasungsbehandlung f. ⇒ dímljenje unfruchtbares volk n. ⇒ jálovec (3) Ungarische linde f. ⇒ srebŕna lípa varroa-Fall m. ⇒ odpádla varója unkontrollierte Paarung von bienenköniginnen varroa-rauchbehandlung vornehmen f. ⇒ f. ⇒ prôsto párjenje mátic dímiti (3) unregelmäßig auftretende bienentracht f. ⇒ varroatose f. ⇒ varóza občásna čebélja páša varroazid n. ⇒ varoacíd unten aufgesetzte Zarge f. ⇒ podkláda vatervolk n. ⇒ trótar (2) Unterboden m. ⇒ pódnica pánja vehovec-beute f. ⇒ Véhovčev pánj Unterboden mit anflugbrett m. ⇒ pódnica z ventriculus m. ⇒ srédnje črevó brádo verbič-königinnenkäfig m. ⇒ Vêrbičeva Unterboden mit Fluglochverschlußkeil m. ⇒ mátičnica pódnica s premakljívim žrêlom verdampfer für Wabenwachs m. ⇒ párni upar- unter den Waben sitzen v. ⇒ podsédati jálnik za voščíne unter die brutraumzarge aufgesetzte Zarge* f. verdeckelte brut f. ⇒ pokríta zaléga ⇒ podstávljena nakláda verdeckelte drohnenbrut f. ⇒ pokríta tróto- unterer brutraum m. ⇒ spódnje plodíšče vska zaléga unteres anflugbrett n. ⇒ spódnja bráda verdeckelte drohnenzelle f. ⇒ pokríta tróto- unteres Flugloch n. ⇒ spódnje žrêlo vska célica untere Zarge f. ⇒ spódnja nakláda verdeckelte königinnenzelle v. ⇒ pokríti unterirdischer Überwinterungsplatz für bienen- mátičnik völker* m. ⇒ zimôvnik verdeckelter Honig m. ⇒ pokríti méd Unterlippe f. ⇒ spódnja ústna verdeckelte Weiselzelle v. ⇒ pokríti mátičnik Unterschlundganglion n. ⇒ pòdžrêlni gánglij verdeckelte Zelle f. ⇒ pokríta čebélja célica unverdaute nahrungsbestandteile ausscheiden verdunstungsplatte f. ⇒ hlapílna plôšča v. ⇒ blátiti (1) verfliegen n. ⇒ zaletávanje čebél unverdeckelte brut f. ⇒ nèpokríta zaléga, od- verflogene biene f. ⇒ zaletéla čebéla kríta zaléga verkehrte-Welt-motiv n. ⇒ motív naróbe sve- unverdeckelte drohnenbrut f. ⇒ nèpokríta tá trótovska zaléga, odkríta trótovska zaléga verkoten v. ⇒ blátiti (2) unverdeckelte königinnenzelle f. ⇒ nèpokríti verkümmerung der eierstöcke f. ⇒ nèrazvítost mátičnik, odkríti mátičnik jájčnikov unverdeckelter Honig m. ⇒ nèpokríti méd verlängerte Zelle f. ⇒ podáljšana célica unverdeckelte Weiselzelle f. ⇒ odkríti mátičnik verpacken von bienenvölkern mit kälteschutz unverdeckelte Zelle f. ⇒ nèpokríta célica, od- n. ⇒ páženje čebéljih družín kríta célica verpuppen sich v. ⇒ zabúbiti se 242 Wachsschmelzgerät versandkasten mit sieben aŽ-Waben* m. ⇒ vorpuppe f. ⇒ prèdbúba ekspórtni pánj vorschwarm m. ⇒ pŕvi ròj (1, 2) verschalen n. ⇒ páženje čebéljih družín vorschwarm mit altkönigin m. ⇒ ròj s stárko verstelltes volk n. ⇒ prestávljenec vorschwarm mit tütender königin m. ⇒ pŕvec verstreute brut f. ⇒ raztrésena zaléga s pévko versuchsbienenstand m. ⇒ poskúsni čebel- vorübergehende drohnenbrütigkeit* f. ⇒ za- nják čásna trótavost versuchstation f. ⇒ poskúsna postája vorverpackter Honig m. ⇒ prèdpakírani méd vier-Waben begattungskästchen n. ⇒ štírisátni Waagstock m. ⇒ kontrólni pánj (1) plemenílnik Wabe f. ⇒ sát (1) vier-Waben-Honigschleuder f. ⇒ štírisátno Wabe abstoßen v. ⇒ otrésti sát točílo Wabe ausschneiden v. ⇒ izpodrézati sát virjent-beute f. ⇒ Virjéntov pánj Wabenabstandslehre f. ⇒ ravnálnik sátov virus m. ⇒ vírus Wabenauflage f. ⇒ lójtrica za odkrívanje sátov virus der schwarzen Weiselzellen m. ⇒ vírus Wabenbock m. ⇒ kozíca čŕnih mátičnikov Waben entdeckeln v. ⇒ odkrívati sátje virus der trüben Flügel m. ⇒ vírus popáčenih Waben erneuern v. ⇒ pomlajeváti sátje (1) čebéljih kríl Wabengasse f. ⇒ pánjska úlica viskosität des Honigs f. ⇒ žídkost medú Wabenheber m. ⇒ čebelárski nòž, strgálo vitamin C n. ⇒ vitamín C Wabenhonig m. ⇒ méd s sátjem, méd v sátju, vitelarium n. ⇒ vitelárij sátje v médu vogelkirsche f. ⇒ čéšnja Wabenhonig-box* f. ⇒ bóks völkerführung mit absperrgitter f. ⇒ čebelár- Wabenknecht m. ⇒ kozíca jenje z uporábo mátične rešêtke Wabenkorb m. ⇒ völkerführung ohne absperrgitter f. ⇒ kaséta (1), kòš (2) čebe- Wabenlocher m. ⇒ luknjáč za sátnike lárjenje brez uporábe mátične rešêtke völkervereinigung f. ⇒ Wabenmesser n. ⇒ spodrezoválnik združevánje čebéljih Wabenpollen m. ⇒ ostŕganec družín volkommene metamorphose f. ⇒ Wabenpresse f. ⇒ stiskálnica za sátnice popôlna pre- Wabenschwefler m. ⇒ obrázba žveplálnik volksstärke f. ⇒ Wabensitz m. ⇒ živálnost čebélje družíne mírnost čebél volksstark sein v. ⇒ bíti živálen Waben umhängen v. ⇒ prestávljati sáte (2) volle Honigtöpfe! (slowenischer imkergruß) Wabenwerk n. ⇒ sát (3), sátje ⇒ Naj medí! Wabenzange f. ⇒ čebelárske kléšče, sátne volle Honigwabe f. ⇒ pôlni sát kléšče volle Waben mit frischem Wachs zudeckeln v. Wabenzelle f. ⇒ sátna célica ⇒ béliti sátje Wabenzelle der Honigbiene f. ⇒ čebélja céli- von dem orientationsflug zurückkehren* v. ⇒ ca vletéti se (2) Wachbiene f. ⇒ čebéla stražárka von oben beigegebene Zarge* f. ⇒ nadkláda Wacholder-Honigtau* m. ⇒ brínjeva mána vorderbeinpaar n. ⇒ pŕvi pár čebéljih nóg Wachsbrücke f. ⇒ voščéni móst vorderbrustring m. ⇒ predpŕsje Wachschmelzer m. ⇒ kuhálnik voščín vorderdarm m. ⇒ prédnje črevó Wachsdrüse f. ⇒ vóskovna žléza vorderes beinpaar n. ⇒ pŕvi pár čebéljih nóg Wachskerze f. ⇒ voščéna svéča vorderflügel der Honigbiene m. ⇒ sprédnje Wachsplättchen n. ⇒ voščéna lúska čebélje krílo Wachspresse f. ⇒ stiskálnica za čebélji vósek vorderflügel-Paar n. ⇒ pŕvi pár čebéljih kríl Wachs schmelzen v. ⇒ talíti čebélji vósek vorfrühlingstracht f. ⇒ prèdpáša, zgódnjepo- Wachsschmelzer m. ⇒ talílnik za čebélji vósek mladánska čebélja páša Wachsschmelzer mit infraroterhitzer m. ⇒ ín- vorführung des schwänzeltanzes n. ⇒ osmíče- fratopílnik za čebélji vósek nje Wachsschmelzgerät n. ⇒ topílnik za čebélji vormundhöhle f. ⇒ prèdústna votlína vósek 243 Wachsspiegel Wachsspiegel m. ⇒ voščéno zrcálo weiselloser bienenstock m. ⇒ brezmátični Wachsverarbeitungsanlage f. ⇒ satníšnica pánj Wachsverarbeitungsbetrieb m. ⇒ topílnica če- weiselloser Fegling m. ⇒ brezmátični béljega vóska ometênec Wachswaben f. ⇒ voščéno sátje weiselloses bienenvolk n. ⇒ brezmátična če- Wachtelweizen m. ⇒ črnílec bélja družína, osirotéla čebélja družína Wächterbiene f. ⇒ čebéla stražárka Weisellosigkeit f. ⇒ brezmátičnost, izgúba Wächterin f. ⇒ čebéla stražárka mátice Wackeltanz m. ⇒ stresajóči plés Weiselnäpfchen n. ⇒ nastávek mátičnika (1) Wald-ahorn m. ⇒ béli jávor Weiselpheromon n. ⇒ mátični feromón Waldbienenzucht f. ⇒ gózdno čebelárjenje Weiselsaft m. ⇒ mátični mléček Waldbienenzüchter m. ⇒ gózdni čebelár Weiselstoff n. ⇒ mátična snôv Wald-blütenhonig m. ⇒ gózdno-cvetlíčni méd Weiselwiege f. ⇒ mátičnik (1), nastávek mátič- Wald-Föhre f. ⇒ rdéči bòr nika (1) Waldhonig m. ⇒ gózdni méd Weiselzelle f. ⇒ mátičnik (1) Waldimker m. ⇒ gózdni čebelár Weiselzellen ausbrechen v. ⇒ potŕgati mátič- Wald-kiefer f. ⇒ rdéči bòr nike Waldtracht f. ⇒ gózdna čebélja páša Weiselzellen-inkubator m. ⇒ inkubátor za Waldtrachtbeobachter m. ⇒ opazoválec góz- mátičnike dnega medênja Weiselzellen zerbeißen v. ⇒ podréti mátičnike Waldtracht-beobachtungsstelle f. ⇒ gózdna (2) opazoválnica Weiselzellen ziehen v. ⇒ potegníti mátičnike Waldtrachtgebiet n. ⇒ gózdno pasíšče Weiselzucht f. ⇒ vzrêja mátic Waldtrachtkrankheit f. ⇒ čŕna bolézen Weiss-ahorn m. ⇒ béli jávor Waldtracht-vorhersagedienst m. ⇒ prognóstič- weissäugige drohne f. ⇒ beloóki trót na slúžba weissäugige königin f. ⇒ beloóka mática Wald-Weidenröschen n. ⇒ ozkolístno cíprje Weißbuche f. ⇒ gáber Walzenpresse f. ⇒ váljčna stiskálnica Weißdorn m. ⇒ glòg Wanderbienenstand m. ⇒ pášni čebelnják, Weißer Germer m. ⇒ béla čmeríka prevózni čebelnják Weißtanne f. ⇒ béla jélka Wanderbienenstand mit zwei Flugfronten m. ⇒ Weißtannenhonig m. ⇒ hójev méd dvóstránski prevózni čebelnják Weißtannenhonigtau m. ⇒ hójeva mána Wanderimker m. ⇒ čebelár prevaževálec Weißtannentracht f. ⇒ hójeva čebélja páša Wanderimkerei f. ⇒ čebelárjenje s preváža- Weißtannentrieblaus f. ⇒ bŕstna hójeva ušíca njem Wendeglied n. ⇒ držálce Wanderwagen m. ⇒ prevózni čebelnják (3) Wespe f. ⇒ ôsa Warmbau m. ⇒ tôpla stávba Westafrikanische biene f. ⇒ zahodnoáfriška Warmbaubeute f. ⇒ pánj na tôplo stávbo čebéla Wasserstoffperoxid n. ⇒ vodíkov peroksíd Wicke f. ⇒ grášica Wasserversorgung f. ⇒ napájanje čebél Widerhaken m. ⇒ káveljc Wegerich m. ⇒ trpôtec Wiener-beute f. ⇒ dúnajski pánj Weichselkirsche f. ⇒ víšnja Wiener vorreiber m. ⇒ pôlzapórica Weide f. ⇒ vŕba Wiesentracht f. ⇒ trávniška čebélja páša Weidegebühr f. ⇒ pašarína Wildbauwachs n. ⇒ voščéni prizídek Weidenhonig f. ⇒ vŕbov méd Wilder apfel m. ⇒ lesníka Weidenkätzchen n. ⇒ máčica wilder majoran m. ⇒ navádna dôbra mísel Weidenröschen n. ⇒ vŕbovec (1) Wildhonig m. ⇒ dívji méd Weisel m. ⇒ mática (1) wildlebende bienen f. pl. ⇒ dívje čebéle Weiselfänger m. ⇒ lovílec mátic wildlebendes bienenvolk n. ⇒ dívja čebélja Weiselfuttersaft m. ⇒ mátični mléček družína, gózdna čebélja družína (2) Weiselkäfig m. ⇒ mátičnica Windblüter m. ⇒ vetrocvétka 244 Zucker-eiweiß-Futterteig windblütige Pflanze f. ⇒ vetrocvétka zeitlich nicht vorhersehbare bienentracht f. ⇒ Windfang des bienenstocks m. ⇒ veránda časôvno nèpredvidljíva čebélja páša Winkelschiene f. ⇒ kótnik za pánj zeitlich vorhersehbare bienentracht f. ⇒ ča- Winterbiene f. ⇒ dolgožíva čebéla (1), jesén- sôvno predvidljíva čebélja páša ska čebéla, zímska čebéla Zelle f. ⇒ célica (1, 2, 3) Winterbohnenkraut n. ⇒ kráški šetráj Zellendeckel m. ⇒ voščéni pokrôvec (1) Winterbohnenkraut-Honig m. ⇒ žêpkov méd Zellen länger ausziehen v. ⇒ podáljšati célice, Winterbohnenkraut-tracht f. ⇒ žêpkova če- potegníti célice bélja páša Zellen verlängern v. ⇒ potegníti célice Wintereinfütterung f. ⇒ zímsko kŕmljenje Zelle reinigen v. ⇒ čístiti célico Winterflugloch n. ⇒ zímsko žrêlo Zelle verdeckeln v. ⇒ pokríti célico Winterfutter n. ⇒ zímska hrána Zementhonig m. ⇒ cemêntni méd Wintergemüll m. ⇒ zímski drobír zerlegbarer bienenstand m. ⇒ zložljívi čebel- Winter-linde f. ⇒ lípovec (1) nják Wintermajoran m. ⇒ navádna dôbra mísel Ziest m. ⇒ číšljak Winterschlaf halten v. ⇒ hibernírati Zikade f. ⇒ medéči škržát Winterstand m. ⇒ zímsko stojíšče Zikadenhonig m. ⇒ škržátov méd Wintertraube f. ⇒ zímska grúča Zikadenhonigtau n. ⇒ škržátova mána Wirtschaftsbeute f. ⇒ gospodárski pánj Zikadentracht f. ⇒ škržátja čebélja páša Wirtschaftskönigin f. ⇒ gospodárska mática, Zitronenbaum m. ⇒ limónovec medaríca Zitronenblüten-Honig m. ⇒ limónov méd Wirtschaftstracht f. ⇒ ekonómska čebélja Zitronensäure f. ⇒ citrónska kislína páša Zitter-Pappel f. ⇒ trepetlíka Wirtschaftsvolk n. ⇒ gospodárska čebélja Zittertanz m. ⇒ stresajóči plés družína Zoonose f. ⇒ zoonóza wissenschaftorientierte dressur von Honigbie- zootechnisches Zertifikat für die reinzucht- nen f. ⇒ dresíranje čebél (2) Carnica n. ⇒ zootéhniško spričeválo za ple- Witwenblume f. ⇒ grabljíšče ménsko kránjsko čebélo Wohlgemuth-Zusatzkäfig m. ⇒ Zuchtabstammung f. ⇒ Wohlgemutho čebélji ród (2) - Zuchtbezirk m. ⇒ va mátičnica vzrêjno okróžje Wundklee m. ⇒ Zucht-bienenstand m. ⇒ vzrêjni čebelnják ránjak Xanthophyll n. ⇒ Zuchtbuch n. ⇒ izvórna rodôvniška knjíga ksantofíl Zander-einwabe-begattungskästchen n. ⇒ Zuchtbuchnummer der königin f. ⇒ evidénčna oznáka mátice, rodôvniška števílka mátice Zandrov ênosátni plemenílnik Zuchtbuchnummer der mutter f. ⇒ Zander-magazin n. ⇒ rodôvniška Zandrov pánj Zander-Weiselkäfig m. ⇒ števílka mátere Zandrova mátičnica Zuchtbuchnummer des vatervolkes f. ⇒ rodôv Zarge f. ⇒ - nakláda niška števílka trótarja Zargenturm m. ⇒ vèčnakládni pánj Zuchteinheit f. ⇒ plemenílna enôta Zdešar-beute f. ⇒ Zdéšarjev pánj züchterische auslese f. ⇒ selékcija čebél Zehn-Waben aŽ-beute f. ⇒ desétsátni AŽ- Zuchtgebiet n. ⇒ vzrêjni okóliš pánj Zuchtlatte f. ⇒ vzrêjna létvica Zehn-Waben-beute f. ⇒ desétsátni pánj Zuchtmaterial n. ⇒ vzrêjno gradívo Zehn-Waben-magazin n. ⇒ desétsátna naklá- Zuchtrahmen m. ⇒ vzrêjni sátnik da Zuchtstamm m. ⇒ čebélji ród (2) Zeichenrohr n. ⇒ označeválna cév Zuchtstation f. ⇒ plemenílna postája Zeichnen der königinnen n. ⇒ bárvanje mátic Zuchtstoff m. ⇒ vzrêjno gradívo Zeidel-bienenvolk n. ⇒ gózdna čebélja Zuchtvolk n. ⇒ mátičar družína (1) Zuchtwabe f. ⇒ vzrêjni sát Zeidelweide f. ⇒ gózdna čebélja páša Zuchtweiselzelle f. ⇒ vzrêjni mátičnik (1) Zeidelwirtschaft f. ⇒ gózdno čebelárjenje Zucker-eiweiß-Futterteig* m. ⇒ sladkórno- Zeidler m. ⇒ gózdni čebelár beljakovínska pogáča 245 Zucker-Honig-Futterteig Zucker-Honig-Futterteig m. ⇒ sladkórno-me- Zweidrittel-Flachzarge f. ⇒ dvótretjínska na- déna pogáča kláda Zucker-Honig Futterteig* m. ⇒ sladkórno-me- Zweidrittel-lr-Flachzarge f. ⇒ dvótretjínski déna pogáča LR-pánj Zucker-Honig-lösung f. ⇒ sladkórno-medéna Zweifachzucker m. ⇒ dvójni sládkor raztopína Zweiflügler m. pl. ⇒ dvókrílec Zucker-Honigteig* m. ⇒ sladkórno-medéno zweijährige königin f. ⇒ dvólétna mática testó zwei-königinnen-betrieb m. ⇒ dvómátično Zuckerinvertierung f. ⇒ invertíranje čebelárjenje Zuckerlösung f. ⇒ sladkórna raztopína Zwei-königinnen-betriebsweise f. ⇒ čebelár- Zuckersirup m. ⇒ sladkórni sírup jenje z dvéma máticama Zuckerteig m. ⇒ krmílna pogáča, sladkórna zwei-königinnen-beute f. ⇒ dvómátični pánj pogáča, sladkórno testó zwei-königinnen bienenvolk n. ⇒ dvómátič- Zuckerteig aus Zucker den man in einer kleiner na čebélja družína menge Wasser aufkocht* m. ⇒ ledénec zweiseitiges Wanderbienenstand m. ⇒ dvó- Zuflug m. ⇒ nalèt stránski prevózni čebelnják zufüttern v. ⇒ dokŕmiti čebéle zweisetiges bienenhaus n. ⇒ dvóstránski če- zugeflogene bienen f. pl. ⇒ naletêne čebéle belnják Zuhängen von mittelwänden n. ⇒ dodájanje Zweiwaben-befruchtungskästchen n. ⇒ sátnic dvósátni plemenílnik Zunge f. ⇒ jezíček Zweiwaben-Futtertasche f. ⇒ dvójni sátni pi- zur bienenstand-bezeichnung verpflichteter tálnik, dvósátni pitálnik imker* m. ⇒ označeválec čebelnjákov Zweiwaben-Futtertrog m. ⇒ dvójni sátni pitál- zusammengesetzter Zucker m. ⇒ sestávljeni nik, dvósátni pitálnik sládkor Zweizargenvolk n. ⇒ dvónakládna čebélja Zusatz m. ⇒ prikláda družína zusätzliches Flugloch n. ⇒ pomóžno žrêlo zweizargige beute f. ⇒ dvónakládni pánj Zusetzen von königinnen n. ⇒ dodájanje zweizargiger brutraum m. ⇒ plodíšče v dvéh mátic nakládah Zusetzen von königinnen auf offene brutwabe zweizargiges volk n. ⇒ dvónakládna čebélja n. ⇒ dodájanje mátic na sát družína Zusetzen von königinnen auf Waben aus dem Zwerg-bohnenkraut n. ⇒ pritlíkavi šetráj begattungskästchen n. ⇒ dodájanje mátic na Zwerghonigbiene f. ⇒ pritlíkava čebéla sátih iz plemenílnika Zwetschge m. ⇒ slíva Zusetzen von königinnen durch das Flugloch Zwiebel f. ⇒ trótova čebúlica n. ⇒ dodájanje mátic skozi žrêlo (1, 2) Zwiebelstück n. ⇒ trótova čebúlica Zusetzen von königinnen mit einem Zusetzkä- Zwillingsbeute f. ⇒ pánj dvójček fig n. ⇒ dodájanje mátic v mátičnici Zwitter m. ⇒ dvóspôlna čebéla Zusetzen von königinnen mittels alkohol n. ⇒ Zwitterbiene f. ⇒ dvóspôlna čebéla dodájanje mátic s pomočjó alkohóla Zwölf-Waben-aŽ-beute f. ⇒ dvanájstsátni Zusetzen von königinnen nach kirar n. ⇒ AŽ-pánj dodájanje mátic po Kírarju zylinderförmige tonbeute f. ⇒ glínasti váljasti Zusetzkäfig m. ⇒ dodajálna mátičnica pánj Zweidrittel-brutraumzarge f. ⇒ dvótretjínsko Zypernbiene f. ⇒ cíprska čebéla plodíšče Zyprische biene f. ⇒ cíprska čebéla Zweidrittel-Flachrähmchenmaß n. ⇒ dvótre- Zytoplasma der eizelle f. ⇒ jájčna citoplázma tjínski sátnik Žnideršič-beute f. ⇒ Žníderšičev pánj 246 latinsko-slovenski ustrezniki abdomen ⇒ zádek Abies alba ⇒ béla jélka Apis mellifera adami ⇒ krétska čebéla Acarapis woodi glej pršíčavost, pršíca (2) Apis mellifera adonsonii ⇒ zahodnoáfriška Acarina ⇒ pršíce (1) čebéla acariosis apium ⇒ pršíčavost Apis mellifera anatoliaca ⇒ anatólska čebéla Acer campestre ⇒ maklèn Apis mellifera armeniaca ⇒ Apis mellifera re- Acer platanoides ⇒ ostrolístni jávor mipes Acer pseudoplatanus ⇒ béli jávor Apis mellifera artemisia (= A. m. acervorum) Acer spp. ⇒ jávor ⇒ srédnjerúska čebéla Achroea grisella ⇒ mála voščéna véšča Apis mellifera capensis ⇒ kápska čebéla aculeus ⇒ čebélje žêlo Apis mellifera carnica ⇒ kránjska čebéla Aesculus hippocastanum ⇒ dívji kôstanj Apis mellifera caucasica ⇒ kavkáška čebéla Aethina tumida ⇒ máli pánjski hròšč Apis mellifera cecropia ⇒ gŕška čebéla Alnus glutinosa ⇒ čŕna jélša Apis mellifera cypria ⇒ cíprska čebéla Alnus spp. ⇒ jélša Apis mellifera iberiensis ( = A. m. iberica) ⇒ Althaea officinalis ⇒ navádni sléz ibêrska čebéla amebosis ⇒ amebóza Apis mellifera iberica ⇒ Apis mellifera ibe- Amorpha fruticosa ⇒ amórfa riensis Anchusa officinalis ⇒ navádni volôvski jêzik Apis mellifera intermissa ⇒ severnoáfriška Anemone hortensis ⇒ vŕtna vétrnica čebéla Anemone nemorosa ⇒ podlésna vétrnica Apis mellifera jemenitica ⇒ jémenska čebéla antenna ⇒ tipálnica Apis mellifera lamarckii ⇒ egíptovska čebéla Anthyllis spp. ⇒ ránjak Apis mellifera ligustica ⇒ italijánska čebéla aphidina ⇒ lístne ušíce Apis mellifera litorea ⇒ vzhodnoáfriška če- apidae ⇒ čebéle (1), čmŕlji (1) béla Apis spp. ⇒ práva čebéla Apis mellifera macedonica ⇒ makedónska Apis andreniformis ⇒ čŕna pritlíkava čebéla čebéla Apis cerana (= A. indica) ⇒ ázijska čebéla Apis mellifera meda ⇒ pêrzijska čebéla Apis cerana heimifeng ⇒ kitájska čebéla Apis mellifera mellifera ⇒ tèmna čebéla Apis cerana indica ( = A. indica) ⇒ índijska Apis mellifera monticola ⇒ áfriška gôrska če- čebéla béla Apis cerana japonica ⇒ japónska čebéla Apis mellifera remipes ( = A. m. armeniaca) ⇒ Apis cerana javana ⇒ javánska čebéla arménska čebéla Apis cerana johni ⇒ súmatrska čebéla Apis mellifera ruttneri ⇒ maltéška čebéla Apis cerana skorikovi ⇒ himalájska čebéla Apis mellifera sahariensis ⇒ sahárska čebéla Apis dorsata ⇒ orjáška čebéla Apis mellifera scutellata ⇒ áfriška čebéla Apis dorsata laboriosa ⇒ himalájska orjáška Apis mellifera siciliana ( = A. m. sicula) ⇒ si- čebéla cílska čebéla Apis florea ⇒ pritlíkava čebéla Apis mellifera sicula ⇒ Apis mellifera sicili- Apis indica ⇒ Apis cerana, Apis cerana in- ana dica Apis mellifera sossimai ⇒ ukrajínska čebéla Apis koschevnikovi ⇒ rdéča čebéla Apis mellifera syriaca ⇒ sírska čebéla Apis mellifera ⇒ medonôsna čebéla Apis mellifera taurica ⇒ krímska čebéla Apis mellifera acervorum ⇒ Apis mellifera Apis mellifera unicolor ⇒ madagáskarska če- artemisia béla 24 aranea aranea ⇒ pájki Cinaropsis piceae ⇒ Cinara piceae Acherontia atropos ⇒ smrtoglávec Cinaropsis pilicornis ⇒ Cinara pilicornis Arctium spp. ⇒ repínec Cinaropsis pruinosa ⇒ Cinara pruinosa Asclepias syriaca ⇒ sírska svílnica Cirsium oleraceum ⇒ mêhki osát Ascosphaera apis glej poapnéla zaléga (1, 2) Cirsium spp. ⇒ osát ascosphaerosis apis ⇒ poapnéla zaléga (1) Citrus aurantium ⇒ pomaránčevec (1) Aspergillus flavus glej okamnéla zaléga (1, 2) Citrus limonum ⇒ limónovec aspergillosis apis ⇒ okamnéla zaléga (1) Citrus nobilis ⇒ mandarínovec Bacillus alvei ⇒ Paenibacillus alvei clypeus ⇒ oglávni ščít Bacillus larvae ⇒ Paenibacillus larvae Coccoidea ⇒ káparji Bacillus pluton ⇒ Melissococcus pluton corbiculum ⇒ kôšek basitarsus ⇒ pêta čebélje nôge cornum ⇒ rožíček pénisa Bombus terrestris ⇒ zêmeljski čmŕlj Cornus spp. ⇒ drèn Borago officinalis ⇒ bóreč Corydalis spp. ⇒ petelínček Brasicca rapa ⇒ óljna répica Corylus spp. ⇒ léska Brassica napus ⇒ navádna ógrščica coxa ⇒ kôlček Braula coeca ⇒ čebélja úš Crataegus spp. ⇒ glòg Buchneria pectinatae ⇒ Cinara pectinatae Crocus vernus ⇒ pomladánski žafrán Bufo spp. ⇒ krastáča Crocus vernus albiflorus ⇒ núnka bursa copulatrix ⇒ nóžnični zatìč Cupressus sempervirens ⇒ práva ciprésa Calluna vulgaris ⇒ jesénska vrésa cuticula ⇒ hitínski oklèp Campanula spp. ⇒ zvončíca dermastidae ⇒ slanínarji cardo ⇒ stožér Dipsacus spp. ⇒ ščetíca Carlina spp.⇒ kompáva diptera ⇒ dvókrílci Carpinus spp.⇒ gáber ductus ejaculatorius ⇒ štrcálna cévka Castanea sativa ⇒ právi kôstanj ductus spermaticus ⇒ seménska odvódnica Catalpa bignonioides ⇒ navádni cigárar Echinops spp. ⇒ bodoglávec cavum oris ⇒ ústna votlína Echium spp. ⇒ gádovec Centaurea cyanus ⇒ módri glavínec Epilobium spp. ⇒ vŕbovec (1) Centaurea spp. ⇒ glavínec Erica carnea ⇒ spomladánska résa Chaenomeles japonica ⇒ japónska kútina Erinaceus spp. ⇒ jéž (1) Chaitophoridae ⇒ ščetínaste ušíce Eucaliptus spp. ⇒ evkalípt Chalicodoma spp.⇒ čebéla zidárka Euglossa spp.⇒ zláta čebéla Chamaenerion angustifolium ⇒ ozkolístno Eulecanium rufulum ⇒ rdéčkasti hrástov cíprje kápar cibarium ⇒ prèdústna votlína Euodia spp. ⇒ evódija Cinara ( = Buchneria) pectinatae ⇒ zelêna Fabaceae ⇒ metúljnice hójeva ušíca Fagopyrum spp. ⇒ ájda Cinara ( = Cinaropsis) piceae ⇒ vélika čŕna Fagus sylvatica ⇒ búkev smrékova ušíca femur ⇒ stêgno Cinara ( = Cinaropsis) pilicornis ⇒ rdéčerjáva fibula ⇒ čístilni tŕn púhasta smrékova ušíca Filipendula ulmaria ⇒ bréstovolístni oslàd Cinara ( = Cinaropsis) pruinosa ⇒ sívozelêna flagellum ⇒ bíč lísasta smrékova ušíca Forficula auricularia ⇒ navádna strígalica Cinara boerneri ⇒ sívorjáva macêsnova Formicidae ⇒ mrávlje ušíca Fragaria spp. ⇒ jagodnják Cinara cistata ⇒ zelênoprógasta smrékova Fraxinus excelsior ⇒ véliki jêsen ušíca Fraxinus ornus ⇒ máli jêsen Cinara costata ⇒ Lachniella costata Fraxinus spp. ⇒ jêsen (1) Cinara kochiana ⇒ Laricaria kochiana Galanthus nivalis ⇒ navádni máli zvônček Cinara pinea ⇒ vélika rjáva bôrova ušíca gallea ⇒ kosír Cinaria laricis ⇒ lísasta macêsnova ušíca Galleria mellonella ⇒ vélika voščéna véšča 248 paralysis apium Geranium spp. ⇒ krvomóčnica Malus spp. ⇒ jáblana glandula hypopharyngealis ⇒ gôltna žléza, kr- Malus sylvestris ⇒ lesníka mílna žléza Malva spp. ⇒ slezénovec glandula mandibularis ⇒ čeljústna žléza mandibula ⇒ sprédnja čeljúst glandula mucosa ⇒ slúzna žléza maxilla ⇒ srédnja čeljúst glandula salivaris ⇒ slínska žléza Medicago sativa ⇒ lucêrna glandula spermathecae ⇒ žléza seménske mo- Megachile spp. ⇒ čebéla zidárka šnjíce Megachile centuncularis ⇒ krojačíca Gleditschia triacanthos ⇒ gledíčevka Melampyrum spp. ⇒ črnílec glossa ⇒ jezíček Melilotus spp. ⇒ medéna dételja Gramineae ⇒ Poaceae Melipona spp.⇒ meliponína Hedera helix ⇒ bršlján Melissa officinalis ⇒ navádna melísa Helianthus annuus ⇒ navádna sónčnica Melissococcus ( = Bacillus, Streptococcus) plu- Helleborus niger ⇒ čŕni têloh ton glej pohlévna gnilôba čebélje zalége Hepatica nobilis ⇒ navádni jétrnik Meloe ⇒ triungulína Heracleum spp. ⇒ déžen Meloe spp. ⇒ trávnica Hymenoptera ⇒ kožekrílci Mentha pulegium ⇒ poláj hypopharynx ⇒ gôlt Mentha spp. ⇒ méta ileum ⇒ tánko črevó Merops apiaster ⇒ čebélar, legát ingluvies ⇒ médna gôlša mesothorax ⇒ sredopŕsje Juglans regia ⇒ navadni ôreh metathorax ⇒ zapŕsje Juniperus communis ⇒ navádni brìn Metcalfa pruinosa ⇒ medéči škržát Knautia spp. ⇒ grabljíšče Mindarus abietinus ⇒ bŕstna hójeva ušíca Koelreuteria paniculata ⇒ látnati mehúrnik muridae ⇒ mìši labium ⇒ spódnja ústna musculus dilatator ⇒ míšica raztegoválka labrum ⇒ zgórnja ústna musculus dilatator abdominalis ⇒ míšica raz- lachnidae ⇒ lúbne ušíce tegoválka zádka Lachniella ( = Cinara) costata ⇒ močnó púha- musculus konstrictor ⇒ míšica stiskálka sta smrékova ušíca musculus konstrictor abdominalis ⇒ míšica Lachnus longipes ⇒ kostánjeva ušíca stiskálka zádka Lachnus roboris ⇒ rjávočŕna hrástova ušíca Nosema apis ⇒ noséma (1) Lamium spp. ⇒ mŕtva kopríva nosemosis apium ⇒ nosemávost Lanius collurio ⇒ rjávi srakopêr ocellus ⇒ píkčasto okó Laricaria ( = Cinara) kochiana ⇒ vélika oesophagus ⇒ požirálnik macêsnova ušíca Onobrychis spp. ⇒ túrška dételja Larix sp. ⇒ macêsen Onobrychis viciifolia ⇒ navádna túrška déte- Lathyrus latifolius ⇒ gráhor lja Laurus nobilis ⇒ navádni lôvor Origanum vulgare ⇒ navádna dôbra mísel Lavandula officinalis ⇒ práva sívka ovaríola ⇒ jájčna cévka Leucojum vernum ⇒ pomladánski véliki zvôn- ovarium ⇒ jájčnik (1, 2) ček oviductus ⇒ jajcevòd Ligustrum vulgare ⇒ navádna kalína ovum ⇒ jájčece (1, 2) Lonicera caprifolium ⇒ kováčnik Paenibacillus ( = Bacillus) alvei glej lážna Lotus corniculatus ⇒ navádna nokôta gnilôba Lythrum salicaria ⇒ navádna krvénka Paenibacillus ( = Bacillus) larvae glej húda Magnolia grandiflora ⇒ vèlecvétna magnólija gnilôba čebélje zalége Mahonia aquifolium ⇒ navádna mahónija palpa labialis ⇒ tipálčica Majorana hortensis ⇒ majarón Papaver spp. ⇒ màk Malpighamoeba mellificae ⇒ Malpighiella paraglossa ⇒ prijezíčnik mellificae paralysis acuta apium ⇒ akútna čebélja paralí- Malpighiella ( = Malpighamoeba) mellificae za glej amebóza paralysis apium ⇒ čebélja paralíza 24 paralysis chronica apium paralysis chronica apium ⇒ krónična čebélja Quercus spp. ⇒ hrást paralíza rastellum ⇒ résasti glavník Parus spp. ⇒ siníca rectum ⇒ blátnik Passer spp. ⇒ vrábec Rhododendron spp. ⇒ sléč pedicellus ⇒ držálce Rhus typhina ⇒ dlákavi óctovec penis ⇒ trótovsko spolovílo Rickettsia spp. ⇒ rikécija Periphyllus fraxini ⇒ jesénova gnézdasta Robinia pseudacacia ⇒ robínija ušíca Rosa canina ⇒ navádni šípek Periphyllus villosus ⇒ jávorjeva ščetínasta Rosmarinus officinalis ⇒ navádni róžmarin ušíca Rubus fruticosus ⇒ robída pestis apium ⇒ húda gnilôba čebélje zalége Rubus idaeus ⇒ malinják Petasites spp. ⇒ repúh Salix alba ⇒ béla vŕba Phacelia tanacetifolia ⇒ facélija Salix aurita ⇒ rakíta pharynx ⇒ žrêlo (2) Salix babylonica ⇒ vŕba žalújka Philanthus triangulum ⇒ čebélji vôlkec Salix caprea ⇒ íva Phora incrassata ⇒ múha gŕbavka Salix eleagnos ⇒ síva vŕba Physocermes hemicryphus ⇒ máli smrékov Salix spp. ⇒ vŕba kápar Salix viminalis ⇒ béka Physocermes spp. ⇒ kápar Salvia officinalis ⇒ žájbelj Physocermes piceae ⇒ véliki smrékov kápar Salvia pratensis ⇒ trávniška kadúlja Picea abies ⇒ navádna smréka Satureja montana ⇒ kráški šetráj Picus viridis ⇒ zelêna žôlna Satureja subspicata ⇒ pritlíkavi šetráj Pinus sylvestris ⇒ rdéči bòr scapus ⇒ ročník Plantago spp. ⇒ trpôtec Schizodryobius longirostris ⇒ čŕnobleščéča Plodia interpunctella ⇒ pelódna véšča hrástova ušíca Poaceae (= Gramineae) ⇒ tráve sensilla ⇒ čútnica Populus nigra ⇒ čŕni tôpol Sinapis spp. ⇒ gorčíca, gorjúšica Populus spp. ⇒ tôpol Solidago spp. ⇒ zláta rózga Populus tremula ⇒ trepetlíka Sophora japonica ⇒ japónska sofóra postmentum ⇒ podbrádek soricidae ⇒ rôvke praementum ⇒ obrádek spermatheca ⇒ seménska mošnjíca praetarsus ⇒ stopálce spermatophyta ⇒ cvétnice proboscis ⇒ čebélji rílček spermium ⇒ seménčica proctodeum ⇒ zádnje črevó Sphecodes spp. ⇒ krváva čebéla propodeum ⇒ pripŕsje Spirea spp. ⇒ medvêjka prothorax ⇒ predpŕsje Spiroplasma spp. glej spiroplazmóza Protozoa ⇒ práživáli, protozóji sporozoa ⇒ gregaríne proventriculus ⇒ prèdželódec Stachys spp. ⇒ číšljak Prunus armeniaca ⇒ marélica sternit ⇒ trebúšni okròv Prunus avium ⇒ čéšnja stipes ⇒ dêblo Prunus cerasus ⇒ víšnja stomodeum ⇒ prédnje črevó Prunus domestica ⇒ slíva Streptococcus apis glej kísla zaléga Prunus dulcis ⇒ mándljevec (1) Streptococcus pluton ⇒ Melissococcus pluton Prunus padus ⇒ črémsa stylet ⇒ žlebìč Prunus persica ⇒ bréskev Tanacetum macrophyllum ⇒ vèlelístni vratìč Prunus spinosa ⇒ čŕni tŕn Taraxacum officinale ⇒ navádni régrat Pseudomonas apiseptica glej septikemíja tarsus ⇒ stopálo Pulmonaria spp. ⇒ pljúčnik Tegenaria domestica ⇒ híšni pájek Pyracantha coccinea ⇒ navádni ognjéni tŕn tergit ⇒ hŕbtni okròv Pyrus spp. ⇒ hrúška testiola ⇒ seménska cévka Quercus petraea ⇒ gráden thorax ⇒ opŕsje Quercus robur ⇒ dób Thymus spp. ⇒ máterina dúšica 250 Zea mays tibia ⇒ golén Ursus arctos ⇒ rjávi mêdved Tilia cordata ⇒ lípovec (1) Vaccinium myrtillus ⇒ borovníca Tilia platyphyllos ⇒ navádna lípa Vaccinium vitis-idaea ⇒ brúsnica Tilia tomentosa ⇒ srebŕna lípa Valeriana spp. ⇒ špájka Todolachnus abieticola ⇒ vélika rjáva hójeva Varroa destructor ⇒ varója (1) ušíca Varroa jacobsoni ⇒ varója (1) Trichodes apiarius ⇒ čebélji vôlk (1) varroosis ⇒ varóza Trifolium incarnatum ⇒ inkarnátka vas deferens ⇒ semenovòd Trifolium pratense ⇒ čŕna dételja ventriculus ⇒ srédnje črevó Trifolium repens ⇒ plazéča dételja Veratrum album ⇒ béla čmeríka Trifolium spp. ⇒ dételja vesicula seminalis ⇒ seménski mehúr Trigona spp. ⇒ trigóna Vespa crabro ⇒ sršèn trochanter ⇒ obŕtec vespidae ⇒ ôse Tropilaelaps clarea glej tropilelóza Vicia spp. ⇒ grášica tropilelosis ⇒ tropilelóza Viscum album ⇒ béla omêla Tuberolachnus salignus ⇒ vélika vŕbova ušíca Vitis vinifera ⇒ vínska tŕta Tussilago farfara ⇒ lapúh Xylocopa spp. ⇒ lésna čebéla Ulmus spp. ⇒ brést Zea mays ⇒ korúza ungues ⇒ krémpeljc 251 slovenski in tuji čebelarski strokovnjaki alberti, adolf (?–1914) nemški učitelj in če- in tako neodvisno od langstrotha in Proko- belar, iznajditelj listovnega panja, ki ga je poviča odkril premični sat. opisal v knjigi Die Bienenzucht im Blätter- bleiweis, janez (1808–1881) rojen v kra- stock (Čebelarjenje v listovnem panju, 1887 nju, zdravnik in živinozdravnik, gospodar- in 1906), na njegovi osnovi je anton Žni- stvenik in pisec, obdeloval prirodoslovna, deršič skonstruiral svoj panj. Prim. alberti- zgodovinska, jezikovna in slovstvena vpra- jev panj, aŽ-panj. šanja, tudi čebelarska, leta 1843 osnoval ambrožič, mihael (1846–1904) rojen v moj- Kmetijske in rokodelske novice. strani, velečebelar, vzrejevalec matic, med boczonadi, imre szabo (1847–1933) madžar- največjimi trgovci s čebelami, izdelovalec ski čebelarski strokovnjak in založnik, ugo- čebelarskih potrebščin, tudi satnic, svoje tavljal pomanjkljivosti panjev svojega časa ponudbe je uspešno reklamiral. Prim. am- in skonstruiral lastni velikoprostorninski brožičev panj. panj. Prim. boczonadijev panj. armbruster, ludvig (1886–1973) nemški brat adam tudi adam kehrle (1898–1996) raziskovalec čebel in čebelarstva ter nje- opat v buckfastu na angleškem, ki je ži- gove zgodovine, pisec številnih člankov in vljenje posvetil raziskovanju čebel in teh- knjig, leta 1919 je osnoval časopis Archiv nologiji čebelarjenja, vzrejal matice, razi- für Bienenkunde (Arhiv za čebelarstvo). skoval vse najpomembnejše rase medono- benedičič, valentin (1903–1984) rojen v Glo- sne čebele, pisal članke in knjige, znan je bokem na Gorenjskem, predan reševanju njegov križanec buckfaška čebela. Prim. vprašanj kmetijstva, predvsem pašništva. buckfaška čebela. Pisec številnih člankov v slovenskem čebe- bukovec, avguštin (1878–1965) čebelarski larju, predsednik čebelarske zveze sloveni- organizator, pisec, prevajalec, skoraj 20 let je od 1963. do 1974. leta, dal pobudo za gra- urednik Slovenskega čebelarja, sourednik ditev čebelarskega izobraževalnega centra, in soavtor Sodobnega čebelarstva (1955, več let predsednik gradbenega odbora. te- 1958) . meljni kamen za center je bil postavljen leta černe, jernej (1857–1906) rojen v Gorjah pri 1972, po številnih zapletih odprt leta 2002. bledu, učitelj, čebelar inovator, priporočal benton, Frank (1852–1919) ameriški čebelar, dunajski panj, hotel narediti lasten panj, na- konstruktor, pisec in vzrejevalec matic, ki je pisal knjigo Umno čebelarstvo (1895). v iskanju najboljših čebeljih ras prepotoval dadant, Charles (1817–1902) Po rodu Fran- evropo, afriko in azijo, bil tudi v sloveniji. coz, ki se je preselil v ameriko, velečebelar, Prim. bentonova matičnica. vzrejevalec matic, čebelarski konstruktor, beranič, davorin (1879–1923) rojen v Cir- avtor številnih člankov in knjig, na novo iz- kovcah na Ptujskem polju, filolog, glasbeni dal langstrothovo knjigo The Hive and the zgodovinar in čebelar, napisal brošuro Te- Honeybee (Panj in čebela). Prim. dadan- melji sodobnega čebelarstva (1922). tova naklada, dadantov panj. berlepsch, august von (1815–1877) Plodovit dajnko, peter (1787–1873) rojen v čreš- nemški čebelarski pisec člankov in knjig, njevcih, duhovnik, pesnik, čebelarski pisec izboljšal dzierzonove premakljive letvice in jezikoslovec, napisal knjigo Čelarstvo tako, da je dodal dve stranski in eno spodnjo (1831). 253 dzierzon, jan/johannes dzierzon, jan/johannes (1811–1906) rodil napovedovalec gozdnega medenja. Prim. se je v poljskem mestu lawkovice, kon- Grajšev panj. struktor, pisec in raziskovalec biologije Guna, France (1905–1980) izvrsten čebelar- čebel, odkril partenogenezo pri čebelah, z ski strokovnjak in pisec številnih člankov namestitvijo letvic v panjih dosegel prema- o čebelarstvu, ki jih je napisal z izrednim kljivost satja. Prim. dzierzonovo diamantno čutom za slovenski jezik. pravilo, dzierzonov panj. Hruška/Hruschka, František (1819–1888) Farrar, Clayton leon (1904–1970) visokošol- major avstro-ogrske armade, čebelarski ski predavatelj čebelarstva, konstruktor, plo- inovator, čebelaril s 400 čebeljimi družina- dovit pisec, raziskoval biologijo čebel, zlasti mi, izumil prvo točilo za med, kar je imelo pomen cvetnega prahu za prezimovanje. neslutene posledice za razvoj čebelarstva. Frisch, karl von (1886–1982) avstrijski znan- Huber, Francois (1750–1831) švicarski znan- stvenik, študiral medicino in zoologijo, de- stvenik, ki je že v mladosti oslepel, življenje loval na univerzi v münchnu, odkril spo- posvetil raziskovanju biologije čebel, kon- razumevanje čebel s pomočjo njihove go- struiral panj, sestavljen iz samih okvirov, ki vorice plesa, prejemnik Nobelove nagrade so imeli vlogo satnikov, za svoja odkritja je (1973), napisal veliko strokovnih člankov bil deležen svetovne slave, najbolj znana je in knjig, njegovo glavno delo je Tanzspra- knjiga Nouvelles observations sur les abe- che und Orientirung der Bienen ( Govorica illes ( Nova opazovanja čebel, 1792). Prim. plesa in orientacija pri čebelah, 1965) Huberjev panj. Furlan, matej (1725?–1780) duhovnik v žen- Humek, martin (1870–1943) rojen v raki pri skem samostanu v mekinjah pri kamniku, krškem, čebelarski pisec, predavatelj, dru- med leti 1769 in 1780 napisal Praktische štveni delavec, nekaj let urednik Slovenske- Bienen Oekonomie, das ist Kurzer Begriff ga čebelarja. von denen Bienen, Wie man mit besondern janša, anton (1734–1773) rojen na breznici Vortheil und Nutzen umgehen solle, etc. pri Žirovnici, svetovno znan pisec knjig o ( Praktično čebelarstvo …), kjer med dru- čebelah in čebelarjenju, leta 1760 je kot prvi gim svetuje poslikavo panjskih končnic, da v zgodovini postal predavatelj čebelarstva na bi čebelar lažje razlikoval panje. dunajskem dvoru, izdal dve knjigi v nemšči- Gerstung, Ferdinand (1860–1925) nemški če- ni, Abhandlung von Schwärmen der Bienen belarski strokovnjak, inovator in konstruk- ( Razprava o rojenju, 1771) ter Des Anton tor, pisec številnih odmevnih del, leta 1893 Janscha … hinterlassene vollständige Lehre osnoval časopis Die Deutsche Bienenzucht von der Bienenzucht ( Popolni nauk o čebe- in Theorie und Praxis ( Nemško čebelarstvo larstvu, 1775). Prim. Janšev panj, Janšev v teoriji in praksi). Prim. Gerstungov panj. panjski sistem, odlikovanje antona Janše. Glavar, peter pavel (1721–1784) rojen v ko- jeglič, Franjo (1856–1935) Učitelj na dovjem, mendi, čebelarski mecen, pisec, organizator, urejal mesečnik Slovenski čebelar in sadje- ustanovil prvo šolo čebelarstva pri nas, pre- rejec (1883–1889), sestavil knjižico Kako vedel in korenito dopolnil Janšev Pogovor o se med in vosek koristno uporabita (1888), čebelnih rojih (1776), ki pa je bil objavljen ki so jo brezplačno delili društvenikom. veliko kasneje (1976). Prim. Glavarjev panj. jerič, jožef (1823–1888) rojen v Gradišču pri Goličnik, janez (1737–1807) rojen v mozir- Zlatičini, čebelarski organizator in pisec, ju, župnik v Grižah, napreden gospodar, v soustanovitelj Kranjskega čebelarskega slovenski jezik je prevedel Janšev Popolni društva v ljubljani (1873), urejal reviji Slo- nauk o čebelarstvu (1792), h kateremu je venska čebela in Die Krainer Biene. napisal predgovor in več opomb. jonke, jurij (1777–1864) rojen v konca vasi Grajš, ivan (1917–1993) rojen v dolgi vasi na kočevskem, duhovnik in čebelar, spisal pri kočevju, čebelarski strokovnjak, kon- knjigo Anleitung zur praktischen Behand- struktor, pisec člankov v Slovenskem čebe- lung der Bienenzucht (Navodilo za praktič- larju, predavatelj, izvrstni proučevalec in no čebelarjenje), njen prevod je Kranjski 254 mencej, martin čbelarčik, natisnjen v dveh izdajah (1836 in langstroth, lorenzo loraine (1810–1895) 1844). ameriški duhovnik, kasneje učitelj, v ame- jug, donat (1879–1952) rojen v ročinju na riki vpeljal nov panj, ki se upravlja od zgo- Primorskem, plodovit pisec, deloval v or- raj in ima viseče satnike, odkril je čebelji ganizaciji na področju sadjarstva in vrtnar- razmik ( bee space: 6–10 mm = 8 mm ± 2 stva, izdal knjigo Praktični čebelar (1934), mm), glavno delo je knjiga The Hive and v kateri pa je le manjši del njegov (delo je the Honeybee (Panj in čebela, 1853 ), ki plod več avtorjev). je prevedena v več jezikov. Prim. lang- jurančič, ivan (1861–1935) rojen pri sv. strothov panjski sistem, langstroth-rootov andražu v slovenskih goricah, posestnik panj, langstroth-rootov satnik, lr-panj. in čebelar, potovalni učitelj čebelarstva za levstik, Fran (1831–1887) rojen v dolnjem štajersko in Prekmurje, dve desetletji delal retju, pesnik, pisatelj, kritik, jezikoslovec, na področju gospodarsko donosnega čebe- časnikar, ki se je ukvarjal tudi s čebelarstvom larstva, plodovit pisec, napisal knjigo Čebe- in napisal knjigo Bučelstvo po izkušnjah in loreja (izšla šele 2004). besedah retenjskega bučelarja Jožefa Obla- kehrle, adam glej brat adam ka (napisal leta 1858, kot samostojna enota kirar, Franc (1893–1978) rojen v križevcih izšlo leta 1958 v zbirki Zbrana dela, dZs). pri ljutomeru, posestnik in velečebelar, po- linné, Carl (1707–1778) švedski naravo- sredoval ideje o naprednem čebelarjenju, slovec, ki je za rastlinske in živalske vrste konstruktor panjev, ki so pomenili novost uvedel znanstveno ime z enim rodovnim in v slovenskem prostoru in tudi na širšem enim vrstnim imenom, opisal mnogo vrst in območju. Prim. mali kirarjev panj, srednji rodov, med njimi je v delu Systema Nature kirarjev panj, veliki kirarjev panj. (1758) prvič opisal tudi medonosno čebelo klun, ludvik (1926–2005) čebelarski pisec, Apis mellifera. inovator na čebelarskem področju, odgovor- maurizio, anna (1900–1993) švicarska razi- ni urednik Slovenskega čebelarja, zavzemal skovalka, ki se je posvečala predvsem me- se je za uvedbo nakladnega panja. dovitim rastlinam, palinologiji in raznim koževnikov, aleksandrovič Grigorij (1866– vprašanjem, povezanim z izvorom in kako- 1933) ruski zoolog, ki je raziskoval de- vostjo medu, dopolnjevala atlas palinologi- lovanje čebeljih spolnih organov in vrste je, objavila več kot 300 znanstvenih razprav nagonov pri čebelah, leta 1902 prvi opisal in več knjig, posvečenih predvsem čebelar- žlezo v bližini žela, ki izloča alarmne fe- ski botaniki. romone, napisal odmevno znanstveno raz- mayer, julij (1891–1983) rojen v ajdovšči- pravo O polimorfizmu čebel (1905). Prim. ni, učitelj, predan predavatelj čebelarstva, koževnikova žleza. čebelarski organizator, plodovit pisec in kuntzsch, max (1851–1919) nemški čebelar prevajalec, soavtor Sodobnega čebelarstva praktik, ki je skonstruiral svoj panj, bil eden (1955). prvih racionalizatorjev v čebelarski praksi, mehring, johann (1815–1878) nemški čebe- veliko pisal, leta 1919 osnoval čebelarski lar, mizar, ki je dosegel veliko popularnost časopis Bienenwirtschaft im Kuntzschbetri- zaradi iznajdbe satnice, narejene s pomočjo eb (Kuntzschevo čebelarsko gospodarstvo), dveh hruševih plohov z vrezanimi osnova- glavno delo Imkerfragen (Čebelarska vpra- mi dna satnih celic, izdelava prvih satnic je šanja, 1912). Prim. kuntzschev panj. trajala okoli 40 minut, kmalu pa so iznašli lakmayer, Fran (1863–1946) rojen v Husinu bistveno hitrejši postopek s pomočjo dveh pri čeških budjejovicah, umrl na vrhniki, bil valjev. Prim. mehringova satnica. duhovnik in učitelj na ljudski šoli, plodovit mencej, martin (1904–1992) čebelarski orga- pisec, napisal knjigo Umni čebelar, ki je iz- nizator, predavatelj, pisec, urednik Sloven- šla v dveh snopičih (1907 in 1908) in bila po- skega čebelarja, urednik knjige Ob 200-le- natisnjena v skrajšani obliki, pisec upošteval tnici pisane besede o slovenskem čebelar- novejše pridobitve in tudi aŽ-panj (1922). stvu (1976). 255 mendel, johann Gregor mendel, johann Gregor (1822–1884) mora- tajnik kmetijske družbe v ljubljani, z orga- vski menih, ki se je posvetil raziskovanju nizacijskimi vplivi segal tudi na področje dedovanja in postavil temelje sodobne ge- čebelarstva, pobudnik ustanovitve predho- netike, ukvarjal se je tudi s čebelarstvom in dnice čebelarske zveze slovenije in revije se posvetil raziskovanju posameznih čebe- Slovenski čebelar (1898). ljih ras in njihovih križancev. poklukar, janez (1960–2004) rojen v kranju, mihelič, stane (1906–2005) rojen v virma- univerzitetni predavatelj, organizator in pi- šah pri škofji loki, čebelarski organizator, sec številnih strokovnih člankov, raziskoval slavist, predavatelj, kritik, pisec številnih kranjsko čebelo, uredil knjigo Od čebele do tehtnih spisov, raziskoval čebelarsko zgo- medu (1998). dovino na ozemlju današnje slovenije, med pollmann, august (1812–1898) nemški čebe- drugim napisal knjigo Anton Janša (1934), lar, učitelj glasbe in docent za čebelarstvo bil sourednik in soavtor Sodobnega čebe- na univerzi v bonnu, raziskovalec čebeljih larstva (1955, 1958). ras, v knjižici Wert der verschiedenen Bi- močnik, peter (1887–1973) Prosvetni delavec, enenrassen und deren Varietäten ( Pomen organizator in pisec, zlasti o sadjarstvu in različnih čebeljih ras in njihovih različk- čebeljih pašah, soavtor Sodobnega čebelar- ov, 1879) je čebelarskemu svetu predstavil stva (1955). našo kranjsko čebelo in ji dal znanstveno modic, janez (1846–?) rojen v velikih la- ime Apis mellifera carnica, nemško Die ščah, živel na Jesenicah, trgoval s čebelami, Krainer Biene. 1889 se je izselil na koroško, bil predse- porenta, luka (1823–1882) rojen v Pevnem dnik Čebelarskega in sadjarskega društva pri stari loki, duhovnik in čebelar, sistem za Kranjsko s sedežem na Jesenicah, ki je premakljivih satnikov porabil pri starih izdajalo društveno glasilo Slovenski čebelar podolžnih kranjskih panjih, napisal knjigo in sadjerejec (1883–1889). Novi kranjski panji po Dzierzonovi osnovi nasonov, nikolaj viktorovič (1855–1939) (1876). Prim. Porentov panj. ruski zoolog, znan po predavateljski vnemi prokopovič, peter ivanovič (1775–1850) med preprostimi čebelarji, v znanstveni lite- Ukrajinski čebelar, ki je leta 1826 osnoval raturi objavil opis vonjavne žleze na zadkih prvo ukrajinsko čebelarsko šolo, čebelaril čebel delavk, ležeče med šestim in sedmim z do 2000 čebeljimi družinami in bil prvi hrbtnim okrovom. Prim. feromon nasono- velečebelar prevoznik, uporabljal trietažni ve žleze, nasonova žleza. panj, za katerega je iznašel in predstavil pagliaruzzi, izidor - pinč (1820–1884) Župan premični satnik (1814), prvi uporabljal ma- v kobaridu in goriški deželni poslanec, kon- tično rešetko. Prim. Prokopovičev panj. struktor panja s premakljivim satjem, začel raič, slavko (1883–1967) rojen v Gomilskem čebelariti v domačih, po načelu dzierzona v savinjski dolini, čebelarski predavatelj, preurejenih panjih, prvotno opremljenih pisec, organizator, urednik Čebelarske knjiž- samo s podolžnimi zgornjimi letvicami, ka- nice, sourednik in soavtor Sodobnega čebe- sneje s celimi satniki v dveh vrstah na hla- larstva (1955, 1958). dno stavbo, prevažal čebele na pašo. Prim. rihar, jože (1914–2002) rojen v Gabrju pri Pinčev panj, kobariški panj. dobrovi, univerzitetni predavatelj, v čebe- pavlin, peter (1853–1933) rojen v dolenji larstvu je deloval kot organizator, čebelar, vasi pri naklem, pisec in konstruktor, prvi inovator, veliko predaval čebelarjem po začel v sloveniji uporabljati satnike z veli- sloveniji, ukvarjal se je s selekcijo kranjske ko površino, nanj je vplival američan Frank čebele, vzrejo matic, medenjem iglavcev, benton. Prim. Pavlinov panj. organizacijo paše, zdravstvenim varstvom peternel, Henrik (1876–1951) rojen v Gorici, čebel in tehniko čebelarjenja, objavil šte- umrl v Celju, duhovnik, čebelarski organi- vilne članke in knjige, med njimi Vzrejaj- zator, učitelj in plodovit pisec. mo boljše čebele (1972) in Čebelarjenje v pirc, Gustav (1859–1923) rojen v škofji loki, nakladnem panju (1975), zavzemal se je za 256 taranov, Georgij Filipovič uveljavitev nakladnega panja. Prim. rihar- matic, pisal knjige (na primer o gozdnem jevo točilo. čebelarjenju) in strokovne članke, deloval v rojec, vlado (1898–?) rojen v radovljici, če- različnih strokovnih odborih in po mnenju belarski organizator, publicist, tudi urednik mnogih bil eden največjih čebelarskih prak- Slovenskega čebelarja, organiziral ple- tikov in teoretikov 18. stoletja. menilne postaje v sloveniji, bil sourednik scopoli, joannes antonius (1723–1788) ro- in soavtor Sodobnega čebelarstva (1955, jen v tirolskem mestu Cavalese, kot zdrav- 1958). nik in naravoslovec 15 let deloval v idriji, rojina, Frančišek (1867–1944) nadučitelj in proučeval kranjsko floro in favno, predvsem zavzet čebelar, pisec, prevajalec, dolga leta žuželke, dognanja objavil v številnih knji- urednik slovenskega čebelarja, pisal tudi gah, opisal veliko novih vrst, napisal tudi pod psevdonimoma radivoj Posavski in Fr. Disertatio de apibus (Razprava o čebelah, rovski (rovski). 1763), kjer je prvič zapisano, da se matice root, amos ives (1839–1924) iz skromnih za- parijo zunaj panja in z več troti. četkov je s trdim ročnim delom in učenjem senegačnik, edi (1913–1998) rojen v ljublja- postal velikan čebelarstva, podjetje, ki ga ni, anglist, dejaven čebelarski predavatelj in je osnoval, deluje še danes, izdal eno prvih organizator, pisec mnogih člankov, soavtor čebelarskih enciklopedij na svetu: The ABC Sodobnega čebelarstva (1955, 1958) in Če- and XYZ of Bee Culture (ABC in XYZ če- belarstva (1982). belarstva). 1873. leta začel izdajati časopis strgar, jan(ez) (1881–1955) rojen v nem- Gleanings in Bee Culture (Paberkovanja v škem rovtu pri bohinjski bistrici, osnoval čebelarstvu), ki izhaja še danes. Prim. lang- trgovino s čebelami, s spretno reklamo po- stroth-rootov panj, langstroth-rootov sa- stal po smrti m. ambrožiča največji izvo- tnik, lr-panj. znik kranjske čebele po svetu, vzrejal mati- rothschütz, emil (1836–1909), tudi ravenegg ce, dobil več kot 200 raznih odlikovanj, bil in rožič. rojen v aachnu (nemčija), gra- vnet organizator in predavatelj, pisal stro- ščak, čebelar v Podsmreki pri višnji Gori, kovne članke v domačih in tujih strokovnih veletrgovec s čebelami, po svetu razposlal časopisih. nad 100 000 čebeljih družin, konstruiral in Sumper, janez (1827–1888) rojen v ločah pri izdeloval čebelarske potrebščine, tudi pa- šentilju ob dravi, narodnoobrambni dela- nje, bil prvi predsednik kranjskega čebelar- vec, nabožni pisec, čebelar in vremenoslo- skega društva v ljubljani (1873), trudil se vec, dobrega četrt stoletja župnik v skoči- je, da sta istega leta izšla prvi slovenski če- dolu na koroškem, napisal knjigo Slovenski belarski časopis Slovenska čebela in vzpo- bučelarček (1871), konstruktor panja s pre- redno izhajajoča Die Krainer Biene, napisal makljivim satjem. Prim. skočidolski panj. več knjig. šmid (schmid), valter (1875–1951) rojen ruttner, Friedrich (1914–1998) nemški api- na Gašteju pri kranju, arheolog, etnograf dolog, študiral medicino in zoologijo, po- in čebelar, pisal v revijo Slovenski čebelar svetil se je raziskovanju parjenja matic, članke iz prakse , sestavil zbirko čebelarskih razvijal znanje o genetiki čebel in se posve- izrazov (na začetku pod psevdonimom Pa- čal njihovi biometriji, objavil številna dela, ter), napisal življenjepis a. Janše, objavljen predvsem o vzreji matic, biologiji čebel in v uvodu prevoda Popolnega nauka o čebe- njihovi biogeografiji, pomembna zlasti Na- larstvu (1906). turgeschichte der Honigbienen (Biologija taranov, Georgij Filipovič (1907–1986) ru- čebel, 1992), dolga leta urejal znanstveni ski profesor čebelarstva, ki se je osredotočil časopis Apidologia in bil častni član api- na študij bioloških gledišč medonosne čebe- mondie. le, vzrejo matic, pozornost je posvečal vo- schirach, adam Gottlieb (1724–1773) rojen sku in njegovi čim večji pridelavi, na katero v srbskih lužicah pri löbau, odličen če- vpliva beljakovinska prehrana, kot je pelod, belar in organizator, postavil temelje vzreji napisal veliko člankov in knjig, med njimi 25 terč, Filip Biologijo čebel (1961), bil urednik časopisa Wester, josip (1874–1960) slavist in plani- Pčelovodstvo (Čebelarstvo). Prim. metoda nec, ki je posredno pisal tudi o čebelarstvu, narejanja rojev taranova. panjskih končnicah, scopolijevem pisanju terč, Filip (1844–1917) rojen v šumavi na o kranjski čebeli in čebelarstvu, o Hacque- češkem, zdravnik, od 1875. leta do smr- tovem zapisku o kranjskem čebelarstvu. ti živel v mariboru, čebelar in čebelarski zander, enoch (1873–1957) Zelo delaven če- organizator, spoznal zdravilnost čebeljega belarski strokovnjak, ki se je spočetka po- strupa, v srednji evropi ga štejemo za zače- svečal morfologiji čebeljega žela ter spolnih tnika apiterapije. organov matice in trota, odkril povzročitelja valvasor, janez vajkard (1641–1693) Zgodo- noseme, raziskoval metodo čebelarjenja v vinar, zemljepisec, narodopisec, krajepisec, skladovničnih panjih, napisal več knjig in kartograf, naravoslovec, tehnik, zbiratelj, veliko člankov z različnih področij čebelar- risar, založnik, vojak in poveljnik, napisal ske znanosti. Prim. Zandrova matičnica. več knjig, med njimi je najpomembnejša Živanović, jovan (1841–1916) rojen v srem- 3532 strani obsegajoča Slava vojvodine skih karlovcih, organizator in pedagog, Kranjske (1689), kjer je pisal tudi o čebe- spremljal takratne svetovne dosežke v če- larjenju na kranjskem. belarstvu, kot so panji, in jih propagiral v verbič, josip (1869–1948) rojen v borov- praksi, ima zasluge, da so se razširili na bal- nici, profesor prirodopisa in kmetijstva, kanu, imel katedro čebelarstva v sremskih obiskoval čebelarsko šolo na dunaju, bil karlovcih, veliko pisal, izdal knjigo srpski čebelarski organizator in viden funkcionar pčelar ( Srbski čebelar, 1893), 1897. leta za- v republiških in zveznih čebelarskih orga- čel izdajati mesečnik Srpski pčelar (Srbski nih, vzrejevalec matic, osnoval plemenilno čebelar). postajo v kamniški bistrici, pisec številnih Žnideršič, anton (1874–1947) rojen v ilirski člankov, med drugim napisal knjigi Čebelne bistrici, kasneje živel v ljubljani, gospodar- bolezni (1935) in Vzrejajmo najboljše čebe- stvenik in velečebelar, organizator, čebelar- le (1947). ski inovator, konstruktor in plodovit pisec, virjent, jakob (1854–1945) rojen na olševku med drugim napisal knjigo Naš panj (1925), pri kranju, izučen za mizarja in tesarja, na njegov panj je v splošni uporabi v sloveniji svoji kmetiji zelo razvil čebelarstvo, pospe- in tudi v sosedstvu, predvsem na Hrvaškem. ševal ga je z uvajanjem velikega satnika, Prim. aŽ-panj, Žnideršičev panj. preuredil stari tip panja, ki se je nato raz- širil v okolici kranja in tudi na štajerskem, Janez Gregori izumil stiskalnico za vosek, pisal v Sloven- ski čebelar, bil tudi čebelarski organizator. Prim. virjentov panj. 258 viri in literatura AeshimAnn,.D.,.K..LAuber,.D..m. moser.&.J..P. TheuriLLAT, 2004: Flora alpina, i., ii. in iii. del. Haupt verlag, bern, stuttgart, Wien, 1159 + 1188 + 323 strani. AicheLe,. . D.,. m. GoLTe. -. bechTLe, 2004: Kaj neki tu cveti? V naravi rastoče srednjeevropske zelnate kritosemenke. Založba narava, 447 strani. BaBić, S. (ur.), 1990–: Terminološki rječnici Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Razred za filologiju. Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb. boKAL, l., 2005: čebelarski terminološki slovar. Slovenski čebelar, 107 (6), strani 172–173. boKAL, l., 2006: delo za čebelarski terminološki slovar je v polnem zamahu. Slovenski čebelar, 108 (4), strani 115–116. boKAL, l., 2007: delo za slovenski čebelarski slovar se preveša čez polovico. Slovenski čebelar, 109 ( 1), strani 7–8. boKAL,.L., 2007: strokovno izrazje glede na predmet svoje obravnave (ob primeru slovenskega čebelarskega izrazja). v: Jesenšek, m. (ur.): Mednarodni znanstveni simpozij Besedje slovenskega jezika. maribor, 18.–19. maj 2007: zbornik povzetkov. Filozofska fakulteta. maribor, strani 26–35. boKAL, l., 2008: delo za slovenski čebelarski slovar gre h koncu. Slovenski čebelar, 110, (7–8), strani 231–232. Bukovec, a., S. Mihelič, S. Raič, v. Rojec (ur.), 1955: Sodobno čebelarstvo, teoretični del. Zveza čebelarskih društev za slovenijo, ljubljana, 432 strani; izp. Bukovec, a., S. Mihelič, S. Raič, v. Rojec (ur.), 1958: Sodobno čebelarstvo, praktični del. Zveza čebelarskih društev za slovenijo, ljubljana, 678 strani; izp. čižMáRik, j., 2003: Osobnosti apidológie I. alexandra, bratislava, 227 strani. ćeRiMagić, h., j. RihaR, Đ. SuliManović, 1981: Bolezni, škodljivci in zastrupitve čebel. čebelarska zadruga ljubljana, 123 strani; izp. DebeLAK,.m., 1991: Čebelarjeva opravila. čZP kmečki glas, ljubljana, 78 strani; izp. DebeLAK, m., 2004: Moje življenje s čebelami. samozaložba, 68 strani. Dictionary of Beekeeping Terms, volume 10 (2003). apimondia Publishing House, bucharest, 287 strani; izp. DroeGe,. G., 1993: Die Honigbiene von A bis Z: ein lexikalische Fachbuch. deutscher landwirtschaftsverlag berlin GmbH, ehrenwirth, 325 strani. Enciklopedija Slovenije. Ur. mArJAn.JAvorniK idr. 1987–2002, mladinska knjiga, ljubljana. engel, s. m., 1999: the taxonomy of recent and Fossil Honey bees (Hymenoptera: apidae; Apis). J. Hym. Res., vol 8 (2), strani 165–196. esenKo,.i., 1990: Zreja čebeljih matic. čZP kmečki glas, ljubljana, 102 strani. GLeim,.K..h., 1984: Die Honigtautracht. delta-verlag GmbH, sankt augustin 3, 320 strani. GniLšAK, i. (ur), 2003: Kranjska čebela – Tradicija in dediščina v sodobnem čebelarstvu na Slovenskem. Zbornik čebelarskega muzeja. izdali muzeji radovljiške občine, radovljica, 247 strani. GooDmAn,.L., 2003: Form and Function in the Honey Bee. ibra - international bee research association, 220 strani. GrAhAm,.J..m. (ur.), 1993: The Hive and the Honey Bee. dadant & sons, Hamilton, illinois, 1324 strani. GreGorc,.A., 2002: Medonosna čebela in osnove čebelarjenja. veterinarska fakulteta, ljubljana, 125 strani; izp. GreGori,.J., 1984: Mladi čebelar. mladinska knjiga, ljubljana, 63 strani; izp. 25 Viri in literatura gRegoRi, j. (ur.), 2008: Slovenija – domovina kranjske čebele. čebelarska zveza slovenije, 60 strani. gRegoRi, j., j. PoklukaR, j. Mihelič, 2003: Kranjska čebela ( apis mellifera carnica ) v Sloveniji. ob kongresu apimondije v ljubljani, slovenija 2003, čebelarska zveza slovenije, 45 strani. heroLD,.e., 1974: Čebele in zdravje. Založba obzorja maribor, maribor; 253 strani; izp. javoRnik, F., l. kaStelic, a. kRajnc, j. Mihelič, e. Senegačnik, j. Senegačnik, u. vidMaR, 1984: Čebelarstvo. čZP kmečki glas, ljubljana, 383 strani; izp. javoRnik, F., F. Šivic, t. oBal, j. Mihelič, j. RihaR, M. Milohnoja, d. železnikaR, a. Mižigoj, D..enGeLmAn, 1987: Zdravstveno varstvo čebel – priročnik za čebelarje. Zveza čebelarskih društev slovenije in republiška veterinarska uprava sr slovenije, ljubljana, 93 strani; izp. KAPš, P., 1998: Med in zdravje. Založba erro novo mesto , novo mesto, 261 strani. Katalog: Bienen-Voigt & Warnholz versand, 2000, norderstedt, 94 strani. Katalog: Čebelarska oprema, Logar Trade d. o. o., 2007–2008, šenčur, 44 strani; izp. Katalog: Čebelarski muzej Radovljica, 1998. Založili muzeji radovljiške občine ob 200-letnici smrti slovenskega čebelarja antona Janše (1734−1773). dopolnjen ponatis. tekste in povzetek so pripravili: e. Cevc, i. Gnilšak, s. mihelič, a. Polenec. brez oznak strani. Katalog: Der Imker-Katalog Graze, 2003, Weinstadt - endersbach, 82 strani. Kemija. Zbirka Tematski leksikoni, 2004. Ur. m. benedičič. izdala in založila Učila international, založba, d. o. o., tržič, 442 strani. KroPeJ,.h., 1990: Poslikane panjske končnice. mohorjeva družba v Celovcu, Celovec, 96 strani; izp. Leksikon kemije, 2001. Zbirka mali leksikoni. mladinska knjiga Založba, d. d., ljubljana, 2001, 245 strani. MaRtinčič, a., t. WRaBeR, n. jogan, a. PodoBnik, B. tuRk, B. vReŠ, 2007: Mala flora Slovenije. tehniška založba slovenije, 967 strani. MauRizio, a., F. SchaPeR, 1994: Das Trachtpflanzenbuch: Nektar und Pollen – die wichtigsten Nahrungsquellen der Honigbiene. ehrenwirth, 334 strani. Meglič, M., 2004: Čebelji pridelki, pridobivanje in trženje. čebelarska zveza slovenije, 96 strani. menceJ,.m. (ur.), 1976: Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Zveza čebelarskih društev slovenije, ljubljana, 335 strani; izp. Mencej, M., F. kolenc, 1978: Priročnik za čebelarske začetnike. Zveza čebelarskih društev slovenije, ljubljana, 126 strani. Mihelič, j. (ur.), 2003: Zbornik referatov, XXVI. izdala in založila čebelarska zveza slovenije, 55 strani; izp. mLAKer.-.šumenJAK,.m., 1998: Čebela se predstavi. čebelarska zveza slovenije, ljubljana, 112 strani; izp. Naravoslovje – leksikon, 1996. Cankarjeva založba, 700 strani + priloge. normAn,.J., 1993: Med. čZP kmečki glas, ljubljana, 41 strani; izp. PeTAuer,.T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev. tehniška založba slovenije, 684 strani. Po bečelah se vižej, 2003. osnovna šola Žirovnica, 55 strani. PoKLuKAr,.J. (ur.), 1998: Od čebele do medu. kmečki glas, 472 strani; izp. Pripovedi s panjev, 2. del, 1995. izdali muzeji radovljiške občine - čebelarski muzej, radovljica. tekst i. Gnilšak. brez oznak strani. Pripovedi s panjev, 1992. Založili muzeji radovljiške občine - čebelarski muzej, radovljica. tekst e. Cevc, i. Gnilšak. radovljica. brez oznak strani. rihAr,.J., 1956: Praktično čebelarjenje. kmečka knjiga, ljubljana, 308 strani. rihAr,.J., 1972: Vzrejajmo boljše čebele. Zavod za čebelarstvo ljubljana, ljubljana, 157 strani; izp. rihAr,.J., 1975: Čebelarjenje v nakladnem panju. Zavod za čebelarstvo ljubljana, ljubljana, 106 strani; izp. rihAr,.J., 1992: Mana iglavcev, napovedovanje gozdnega medenja. Pansan, ljubljana, 136 strani; izp. rihAr,.J., 1999: Varoza čebel. Pansan, ljubljana, 135 strani; izp. 260 Viri in literatura roGeLJ,.m. (ur.), 2000: Čebelarska kronika. čebelarsko društvo Cerklje na Gorenjskem, Cerklje, 100 strani; izp. ruTTner,.F., 1992: Naturgeschichte der Honigbienen. ehrenwirth, 357 strani. Senegačnik, e., j. Senegačnik, 1966: Med, naša vsakdanja hrana in zdravilo. medex in Zveza čebelarskih društev za slovenijo, ljubljana, 84 strani; izp. sKeT,. b.,. m. GoGALA,. v. KušTor (ur.), 2003: Živalstvo Slovenije. tehniška založba slovenije, ljubljana, 664 strani. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1994: saZU, ZrC saZU, ljubljana. Slovenski biografski leksikon, i. do Xv. zvezek, 1925–1991. Slovenski čebelar. Ur. j. Mihelič idr. 1955–2008. čebelarska zveza slovenije, ljubljana; izp. letniki 1960, 1970, 1980, 1990, 2000. Slovenski medicinski slovar, 2002. Glavni ur. m. KALišniK. medicinska fakulteta Univerze v ljubljani. inštitut za slovenski jezik Frana ramovša ZrC saZU, Zdravniška zbornica slovenije, ljubljana, 1007 strani. snoDGrAss,.r..e., 1984: Anatomy of the Honeybee. Cornell University Press, 334 strani. snoJ,.n.,.J..rihAr,.m. osreDKAr,.s. PeTeLin, 1962: Obolenja čebel in čebelje zalege. republiška komisija za zatiranje čebeljih bolezni pri sekretariatu izvršnega sveta lrs za kmetijstvo; izp. SuliManović, Đ., v. jenčič, 1996: čebelja družina in njene bolezni. veterinarska fakulteta, ljubljana, 88 strani. šivic,.F., 2003: Živeti s čebelami - Living with bees - Leben mit bienen - Vivere con le api - Vivre avec les abeilles - Vivir con las abejas. izdalo in založilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano republike slovenije, ljubljana, 100 strani. šivic,. F., 1974: Gozdno medenje in proizvajalci mane. Zveza čebelarskih društev slovenije, ljubljana, 31 strani; izp. ŠMid, W., 1903: Zbirka čebelarskih izrazov. Uredniška priloga slov. čebelarja št. 7., l. 1903, 16 strani; izp. uMeljić, v., 2002: U svetu cveća i pčela: atlas medonosnog bilja, 1. kragujevac, 738 strani. uMeljić, v., 2003: U svetu cveća i pčela: atlas medonosnog bilja, 2. kragujevac, 736 strani. Veliki slovar tujk, 2002. Ur. M. tavzeS; Cankarjeva založba, ljubljana, 1303 strani. Veterinarski terminološki slovar, A− B, 1988. Ur. i. BRglez. veterinarska fakulteta Univerze v ljubljani, terminološka komisija in slovenska akademija znanosti in umetnosti, ljubljana, 173 strani. Veterinarski terminološki slovar, H− K, 1992. Ur. i. BRglez. slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center in veterinarska fakulteta v ljubljani, terminološka komisija - Podkomisija za veterinarsko terminologijo, ljubljana, 141 strani. Veterinarski terminološki slovar, L− O, 1996. Ur. i. BRglez. slovenska akademija znanosti in umetnosti, inštitut za slovenski jezik Frana ramovša ZrC saZU in veterinarska fakulteta v ljubljani, terminološka komisija, ljubljana, 148 strani. Veterinarski terminološki slovar, P− R, 1999. Ur. i. BRglez. veterinarska fakulteta Univerze v ljubljani; slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center saZU, ljubljana, 185 strani. Veterinarski terminološki slovar, S− Š, 2002. Ur. i. BRglez. veterinarska fakulteta Univerze v ljubljani, slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center saZU. ljubljana, 178 strani. Veterinarski terminološki slovar, T− Ž, 2006. Ur. i. BRglez. veterinarska fakulteta Univerze v ljubljani, slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center saZU, ljubljana, 223 strani. veTrovec,.J. (ur.), 1982: Apiterapija – Zdravljenje s čebeljimi pridelki. Posebna izdaja Zdravja, mesečnika o zdravju telesa, duha in okolja, št. 6, čGP delo, toZd revije, ljubljana, 98 strani; izp. WinSton, M. l., 1991: The biology of the honey bee. Harvard University Press, 281 strani. http://www.beekeeping.com/goodies/beekeeping_glossary.htm 261 iz reCenzij Slovenski čebelarski terminološki slovar nam odkriva bogat in poseben jezikovni svet čebelarjev, ki temelji na bogatem kulturnem in tehnološkem izročilu našega čebelarstva. To je temeljno referenč- no delo za vsakega pisca in predavatelja v čebelarstvu, nujen pripomoček pri pisanju in prevajanju strokovnih in poljudnih besedil pa tudi zunaj kroga čebelarstva. Slovenci s tem pridobivamo naj- bolj temeljito obliko čebelarskega terminološkega slovarja, kar jih je mogoče zaslediti po svetu. V svetu sicer obstajajo večjezikovni slovarji za čebelarstvo, ki pa ne razlagajo pomena besed do te mere kot v pričujočem delu. Tako je lahko vzor za pripravo ustreznih čebelarskih terminoloških slo- varjev v drugih deželah. /.../ Skoraj pet tisoč izrazov v bazi z dobrimi tri tisoč iztočnicami praktično zajema vse znano čebelarsko izrazje. Posamezni opisi so natančni in omogočajo ne le razumevanje besed, ampak tudi pravilno dojemanje čebelarskega znanja nasploh. Slovar je treba razumeti kot živo orodje, ki bo stroki pomagalo pri usklajevanju izrazja in zapisu morebiti spregledanih ali pa novih izrazov, ki se pojavljajo ob razvoju stroke. Posebej izpisani latinski izrazi, angleški in nemški ustrezniki so še posebej dobrodošli pri iskanju posebnih strokovnih izrazov. /.../ Ocenjujem, da je Slovenski čebelarski terminološki slovar najpomembnejši strokovni dosežek po izidu Sodobnega čebelarstva davnega leta 1955 in 1958. Priporočam, da se bogate izkušnje pri pripravi slovarja uporabijo tudi pri tujih čebelarskih terminoloških delih, na primer v okviru mednarodnega združe- nja Apimondia ali mednarodne čebelarske raziskovalne zveze. doc. dr. Janko božič, biotehniška fakulteta Univerze v ljubljani Slovar se vključuje v niz prizadevanj po vzpostavitvi kritično ovrednotene in strokovno utemeljene terminologije na čebelarskem področju, kar je pogoj za vzpostavitev in poenotenje zelo raznolikega poimenovanja in pogosto tudi napačnega razumevanja posameznih izrazov. Ker čebelarsko stro- kovno področje vsebinsko in terminološko posega v različne vede predvsem s področja kmetijstva, se s tem slovarjem tudi na teh področjih uveljavlja poenotenje in skrb za pravilno rabo izrazov. /.../ Terminologija je celostna, zajema že uveljavljene, enostavne termine in prehaja na zapleteno sodobno terminologijo, ki odraža temeljito poznavanje strokovnega čebelarskega znanja. Avtorji slovarja zajemajo iz zgodovine in ohranjajo sodobnost in živost izrazja. izr. prof. dr aleš Gregorc, kmetijski inštitut slovenije Slovenski čebelarski terminološki slovar, ki so ga izdelali člani Komisije za sestavo čebelarskega slovarja /.../ je še eden izmed težko pričakovanih slovarskih opisov terminologije, rabljene v novej- šem času na ožjem strokovnem področju. /.../ Razlage so izdelane strokovno, na kar kažeta tudi nji- hova tipološka izoblikovanost in ustaljenost rabe. Pomenske opredelitve so jasne in razlikovalne. Uporabljeni označevalniki so funkcijsko nedvoumno razmejeni. Zbrani so na posebnem seznamu, kjer so razloženi ali razvezani in s tem tudi pojasnjeni. izr. prof. dr. majda merše, ZrC saZU slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji čebelarski slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji s terminološki lovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarjislovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji s slovar lovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarjiislovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji s čebelarski terminološki slovar lovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji s 34 € lovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji s http://zalozba.zrc-sazu.si lovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji Slovar_cebelarski_ovitek.indd 2 28.7.2008 10:24:24