številka 21 / letnik 58 / Ljubljana, 3. junij 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Predlog pokojninskega zakona usklajen s socialnimi partnerji ^Ekonomsko-socialni svet je na seji to sredo ugotovil, daje v pred-tj ® z*ona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vgrajeno vse s ,°’ kar je zapisano v dogovora med socialnimi partnerji. Čeprav je aj tako, bodo imeli socialni partnerji še naprej možnost vplivati Posamezne rešitve. Pred drago obravnavo tega zakona v držav-zboru se mora o njem namreč dokončno izreči tudi vlada, p ret*log Dušana Semoliča, naj bodo najkasneje v treh mesecih no Xe Javitvi novega pokojninskega zakona volitve novih orga-to . Je bil sprejet. To je potrebno zaradi tega, ker bomo le-• volili organe ZPIZ po sedaj veljavnem zakonu in ne bi bilo jJV’ da ti organi obdržijo mandat tudi po novem zakonu, usan Semolič je posebej poudaril, da Svobodni sindikati ne „ .reJ.° biti odgovorni za rešitve, ki sploh niso bile predmet po-. Janj m niso zajete v dogovoru med socialnimi partnerji. S tem d0ZaVmil vritike’ zlasti v Mladini, daje ZSSS kriva za to, da bo-P° 52. členu zakona predčasni upokojenci, če bodo delali ho-"ano, lahko prejemali le zmanjšano pokojnino. Od pokojnine 0 ZPIZ odbijal le do izpolnitve pogojev za redno upokojitev . 'amo, lahko prejemali le zmanjšano pokojnino. Od pokojnine (a 0 ZPIZ odbijal le do izpolnitve pogojev za ‘ 0rski honorarji pa na to ne bodo vplivali), gl > |W slavn'ki socialnih partneijev so ponovno izrazili tudi pomisleke „ e te§a, da bi bile državne pokojnine sestavni del pokojninske-zavarovanja, saj ne temeljijo na solidarnosti med zavarovanci. Skupni jezik sindikatov Revoza Reprezentativni sindikati v Revozu so ta torek podpisali izjavo o skupnem nastopu na pogajanjih v tem podjetju, ki naj hi pripeljala do povečanja plač in rešitve drugih stavkovnih zahtev. Na pogajanjih bodo povečanje plač utemeljevali zlasti z inflacijo in rastjo produktivnosti. Za pogajanja je pooblaščena ožja strokovno sestavljena pogajalska skupina. O tem, kar bodo pogajalci dosegli, bodo odločili reprezentativni sindikati v Revozu vsak zase. Več o sindikalnih razmerah v tem novomeškem podjetju v pogovoru z Jožetom Mikličem na strani 4. Dan gradbincev 99 Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) bo tudi letos zaznamoval dan gradbincev s številnimi prireditvami. Osrednja slovesnost, slavnostna seja republiškega odbora SDGD, bo 4. junija v Žalcu. Zaslužni aktivisti bodo prejeli naj višja priznanja svojega sindikata. Čeprav letos mineva 62 let od uveljavitve prve kolektivne pogodbe za slovenske gradbince, so gradbeni delavci precej na slabšem kot drugi zaposleni. Čeprav delajo v zelo težkih razmerah (neustrezno zdravstveno zavarovanje, neurejeno varstvo pri delu, nespoštovanje delovnopravne zakonodaje), so plačani zelo slabo. Praznovanje bo zato verjetno izzvenelo v nov poziv delodajalcem za izboljšanje položaja zaposlenih. Naslednji dan, 5. junija, bodo v Žalcu tradicionalne, že 48. športne igre gradbincev, za katere je že 650 prijavljencev. Na športnih igrah Sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije minulo soboto v Metliki se je zbralo skoraj 700 udeležencev. Najboljši so bili predstavniki Prekmurja (večinoma muraši), ki so bili tudi najštevilčnejši. Med opazovalci je prevladalo mnenje, da so bili najboljši tudi zaradi tega, ker so imeli največ pravih navijačev. SKEI podpisal aneks kolektivne pogodbe dejavnosti Na Gospodarski zbornici Slovenije so predstavniki delodajalcev in sindikatov ta torek podpisali aneks kolektivne pogodbe dejavnosti. Po njem se bodo izhodiščne plače s 1. junijem povečale za dva odstotka. S tem je izpolnjena zahteva sindikatov, ki so vsaj minimalno povečanje plače postavljali kot pogoj za začetek pogajanj o novi kolektivni pogodbi dejavnosti. Dmga novost je povečana nagrada za delovne jubileje. Delavec je upravičen do te nagrade, ko doseže 10,20 ali 30 let skupne delovne dobe ali delovne dobe pri sedanjem delodajalcu. Nagrada se izplača le enkrat, ko delavec doseže prvi jubilej. Ta sprememba bo začela veljati po objavi v Uradnem listu. Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter I/lltdf A t mm^Ma m mmm u mm a m* /mm m ma a ivAHfP skih materialov), Rafael Mavri Jzdruženje 'elektroindustrije), 'JožeTišler (Jfjjjfg ženje kovinske industrije), Ivan Štrlekar (sekcija kovinskih materialov), " , Habjan (sekcija elektroindustrije), Anton Žnidaršič (sekcija kovinske le j strije), Albert Vodovnik (SKEI), Milan Škafar (SKEM), Vladimir Pajek l"9 in Ljubomir Ocvirk (Konfederacija 90). bila hitrejša, saj vsi vemo, za kaj gre. Kovinarji smo pri plačah bili prej dvajset odstotkom nad povprečjem gospodarstva, zdaj smo toliko pod povprečjem. Morate nam pomagati, zlasti v manjših podjetjih se dogaja marsikaj, kar kaže na anarhičnost. Milan Škafar, predsednik SKEM pri KNSS: Delavci so kot vagoni, odvisni od lokomotiv, to ste vi (delodajalci). Na silo vas ne bomo zavirali, vendar morate razumeti, da plače bistvo vsega. e. Vladimir Pajek, NSS: Ne strinjam sez°^ no, daje s plačami za prve tri tarifne razf mogoče dostojno preživeti. To moramo ^ prej urediti. Ker je država res predraga,s možnosti, da za dostojno življenje delav res kaj naredimo. p /(. Na priložnostni slovesnosti ob podpisu aneksa so dejali: Jože Tišler, predsednik združenja za kovinsko industrijo: Vloženi napori pogajalcev so pripeljali do koristnega kompromisa. Čeprav bo za nekatera podjetja težko, seje večina s podpisanim strinjala. Potrebni bodo tudi drugi premiki, inovativnost programov, boljša tržna politika, varčevanje in obvladovanje drugih stroškov. Ko bodo začeli oblikovati nov proračun bi morali skupaj preprečiti državne apetite, ki se kažejo zlasti v obremenitvah bruto plač. Rafael Mavri, predsednik združenja za elektroindustrijo: Podpisujemo v razmerah, ko je bitka za letošnje ugodnejše poslovne rezultate v glavnem že izgubljena. Naš razvoj je odvisen le od dobička. O plačah govorimo kot o strošku. Neto plače so res prenizke, problem so tisti, ki se nanje obešajo. Sindikati bi morali nastopiti skupaj proti narobe solidarnosti, ki v imenu države denar pretaka v proračun. Albert Vodovnik, predsednik SKEI: Naši ljudje z dosežki pogajanj in plačami niso zadovoljni in nas sprašujejo, kako se lahko s tem zadovoljimo. So tudi podjetja, ki plače brez problemov povečujejo za več deset odstotkov. Hvala za kompromis in za to, da nam zanj ni bilo treba stavkati. Pogajanja o kolektivni pogodbi, ki se bodo takoj nadaljevala, bi lahko MTT-Tovama tkanin melje bo morala v stečaj Uprava podjetja MTT-Tovarna tkanin Melje je konec prejšnjega tedna na Okrožnem sodišču v Mariboru vložila predlog za uvedbo stečajnega postopka za to podjetje, kije v lasti Slovenske razvojne družbe. Kakor kaže, se bo tako končala dolgoletna agonija tega podjetja. Za sabo ima že tudi prisilno poravnavo, ki je pred leti skoraj prepolovila kolektiv. MTT-Tovarna tkanin Melje ima že več kot dve milijardi tolarjev dolgov, več let blokiran žiro račun in velike likvidnostne težave. Če bo sodišče predlog uprave MTT-Tovarne tkanin Melje sprejelo in za podjetje uvedlo stečajni postopek, bo ostalo brez dela in zaposlitve 640 tekstilnih delavk in delavcev. To bo še dodatno povečalo veliko brezposelnost v Mariboru in Podravju. Bralcem Nove Delavske enotnosti je podjetje MTT-Tovarna tkanin Melje verjetno ostalo v spominu po tem, daje znala njego- irejšnja uprava, ki gaje reševala, zelo poskrbeti za svoje žepe, do delavce f >ila mačehovska (o tem smo obširno v v eni od februarskih številk). Člao^ ave, ki je več kot tri leta neuspešno ala podjetje, je namreč Slovenska razvoj žba zagotovila mesečne plače, ki so P ale 1,5 milijona tolarjev bruto, med ^ io plače tkalk znašale od 45.000 do 55- ■ irjev neto. Ob tem so posamezni c ave od podjetja tudi izredno poceni lili več stanovanj in si zagotovili Še privilegije. Ko pa je predsednik te nP Vlilan Ledinek na začetku letošnjega-dstopil, je nadzorni svet podjetja ■“rna tkanin Melje na predlog Slovel )jne družbe imenoval za predsedo ;p Q oča Irti/čn, Va L" i irt mofltprll I ki i® bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije*, izdaja predseds*^ id i• l iv Id I , i 11 , /-1 ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik.Franček Kavčič, tel. 321-255. n® ’ nar urednikTomaž Kšela • Naročnina, tel. 327-697 . Posamezna številka stane 230 tolarjev . Žiro račun 50101 -678-47511 . Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5. Ljubljana • Minist^ za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 _ mu*i teden je vlada v tretjem ,JS 'Usu potrdila in poslala v dr-ynt zbor predlog zakona o polnem zapiranju rudnika Trbov-J "Hrastnik, ekološki sanaciji ter- tioelekti janju nja za: farne Trbovlje in spodbu- raz voj nega prestrukturi rajske regije. Zakon naj bi sprejeli po hitrem po- P°slanci ^toPku, saj po razlagi z ministrstva gospodarske dejavnosti spre-t h Zakona sodi med izredne po-države. Zapiranje rudnika in 0koraVa Pos*ec*'c rudarjenja na tUd'^U-Sta namre^ njer|a dolžnost, zelo pa je sle * Za!nteresirana za zmanjševanje nezapo-kret°S*'v ze tako ogroženi regiji. Državni se-energetiko Alojz Kovše je na tiskovni kon erenc' P° seJ' vlade poudaril, daje ta zate? 6 . Prvih primerov, ko je vlada začela _ evati problematiko treh različnih področij P° tropskih prijemih. p ‘bonski predlog je nastal kot posledica lani 3 J^dlega referenduma o izgradnji TET Hr ,ada Prcdlaga, naj bi rudnik Trbovlje-^ ^tn'k postopno zapirali do leta 2019, ter-zan vktramo bi ekološko sanirali do leta2003, gaPr 1 Pa leta 2015. S programom razvoj ne-(iin kStruktur*ranja Pa nuj bi v zasavskih ob-V,a zagotovili 4000 novih delovnih mest. te a Predlaga, naj bi stroški uresničevanja Žan Zak°na dose8l' 82,7 milijarde tolarjev. k()v" ;inle rudnika bi pobralo okoli 80 odstot-t0. aamenskih sredstev, dobrih 65 milijard drjev. V prvih petih letih zapiranja rudni- Program za štiri tisoč novih delovnih mest Zakon o zapiranju zasavskih premogovnikov, sanaciji termoelektrarne in razvojnem prestrukturiranju Zasavja po hitrem postopku skozi parlament Le malo je manjkalo Zadlog veta na zakon o kmetijsko-go-arsjki zbornici, vložil ga je Dušan Sede iyi na glasovanju v državnem svetu ni I 11 zadostne podpore; zanj je glasovale 13 svetnikov. “Za” so glasovali: Polde Bibič, Jan Zol-n, Karlo Kastelic, Bojan Korošec, Vla-jem>r K°run, Branko Lukšič, Avgust Ma-i r|V- Branko Matkovič, Botut Meh, Bo-baPctan, Janez Praper, Dušan Rebolj in Pl^etu so nasprotovali: Tone Hrvat, Igor Ša af!na’.l°žko Čuk, Jože Ilc, Vincenc Jan-Kat -jzij Kaučič, Julij Kuštrin, Alojz Oset, _ arina Ovca Smrkolj, Janez Oven, Milan pZuiiič, Jože Resman, Alojz Suhadolc, nj je Miklič povabilo sprejel, vendar le pod pogojem, da med pogajalci ne bo nestrpnežev in takšnih, ki znajo le žaliti. aprila je zato “odprt lov” na boljše plače in še na kaj. Novo višino plač je takrat mogoče doseči s pogajanji ali drugače, zato je SDR pritiskal, kot ste lahko videli. Za takšen razvoj položaja je kriva tudi uprava, saj po februarju, ko smo sindikati zahtevali pogajanja, ni dovolj hitro reagirala. Moram pa reči, da smo z upravo imeli dva pogovora, kjer je bila beseda le o izhodiščih, na katerih naj bi temeljili izračuni povečanja plač. Je pa uprava bila nekako vzvišena nad resnostjo položaja in je zahteve nedvomno podcenjevala. Vse to po našem mnenju še ne zadošča za najprej enourno opozorilno stavko in kasnejšo napoved štiriurne stavke? ve podjetja. Imam dokaze, daje SDR na vse načine preprečeval, da bi ljudje dobili celovite informacije o pogajanjih. Ko je uprava z zaposlenimi organizirala informativni pogovor o povečanju plač in pogajanjih, je SDR to razglašal za kršenje ustavne pravice do stavke in odvračanje zaposlenih od stavke. Omenili ste svet delavcev, ki ga je po naših informacijah postavil na noge SKEI ob pomoči ZSSS. Je ta torej isto kot SDR? Miklič: Tega ne morem reči, je pa orodje v rokah SDR. Če bi reševal najvažnejše probleme zaposlenih v Revozu, ne bi prišlo do takšnih zapletov. Tako trdim zaradi tega, ker je večina od 14 prvotnih stavkovnih zahtev SDR v lar večina delavcev stav : podpirala. Tretji raZ °®v6- ememba razpoloženja v-, ielavcev, kjer je veliko cD talo vodstvu SDR, da sta -0 trebujejo za svojo prod0 x) od nezaKonm siavn- r tožbe za povzročeno ško 'se to so razlogi znotraj levoza in njegovih orgh^ jj 'e so stavko pogojevala; ‘ unanje zahteve, so vetja ^ d zunaj prišli tudi nasvet o > treba “vole ustavitiM* rav? trač0 liklič: Spremembe znot ) ^ jmenile tudi javno mnera ’ tsiljeni stavki odločno nas^, do. Svoje sta naredila tud' ^ darska zbornica SlovetU)^ uženja kovinskih mater111 ^ M ^ugodnimi posledicami za ?aJ° pomeni, da se politika v Wevo ni vmešavala? ;» lk*lc: Imam informacijo, da veneStn* Prvak SDS moral inter-riti lrat-‘ter v°dstvo SDR opozo-te s’t^aJ^ne računajo na podporo Milfi- 1aibi tekla pogajanja? Ho Kr' ^S' trUe sindikati bo- sku^n lkSVali ozko P0gajalsk0 Srn P n°- Ze ta torek (z Mikličem b0mSe Pogovarjali v ponedeljek) šČail0Čili Pogajalska izhodi-$D 'n taktiko. Ker je prevladalo fedi nanie’ da lahko sindikati na-sku m°Več za zaposlene, če smo janf? 'n enotn'’ bomo na poga-pj'a tolovaji kot enotna fronta, kof'!23 UsPešno delo je tudi stro-NahvPodkovanost pogajalcev. Večnr 60 način bomo skušali po-niQ> 1 cer>o dela do maksimalnih tudi H°Sti’ ver|dar pri tem ohraniti glit delovna mesta. Da bi dose-treh°’ karie mogoče, bomo po po-Sjn .'.dporabili tudi različne oblike kalnega pritiska. Dnn1!6 torei povabljen k j£!laniem' čeprav je Jam soČ’ P/odsednik SDR, še t«o (Dnevnik, Zelena pi n ■ da tega sindikata v dcSklič: K»t Pogoj za sv gaj., anJe sem zahteval, d liij rk' skuP‘ni ni ljudi, k PoriV n,so strpni in stre °dboraVvni' Vod-i° stavk( vDr.vd; k' meje poklical, si »teina so njego Vsa ' k"erje dejal, da in da n,m pristal. Zahtevah lov;,.; r°®ajanjih ne smeje de n,, l|Ud'e- ki razmer v f !ern?,Znaj<)-s tem so vrata dativo zaprta. kaj?6 Za zaključek dode Zlasti to, Franček Kavčič Bo Tam prodan po dolih? Martin Budna odpotoval v ZDA - Če ne bo prišlo do nakupa Tama v celoti, se stečajnemu upravitelju velikega premoženja obeta zaposlitev do upokojitve Stečajni senati delniške družbe Tam in odvisnih družb v stečaju so konec minulega tedna objavili javno dražbo za prodajo 15 funkcionalno zaokroženih celot Tama v stečaju. Dražba bo 29. junija na Okrožnem sodišču v Mariboru. Na njej bodo lahko sodelovale osebe, ki bodo do dneva dražbe na žiro račun Tama v stečaju vplačale varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene. Kupcem se bo varščina spremenila v aro, tistim ki na dražbi ne bodo uspešni, pa bodo varščino vrnili. Na dražbi bodo prodajali premoženje po načelu videno-kupljeno, zato stečajni dolžniki ne odgovarjajo za napake na prodanem premoženju. Kupci, ki bodo na dražbi uspešni, bodo morali skleniti kupno pogodbo najkasneje v 15 dneh od dneva javne dražbe, v naslednjih 15 dneh pa bodo morali poravnati kupnino. Kupci bodo lahko poravnali kupnino tudi v treh mesecih od dneva podpisa pogodbe, vendar bodo morali v tem primeru kupnino zavarovati z bančno garancijo. Če kupec, ki bo na dražbi uspešen, ne bo v predvidenem roku podpisal pogodbe in plačal kupnine, mu sodišče are ne bo vrnilo. Prvi sektor, v katerem j e distribucijski center rezervnih delov z vso opremo, stroji, inventarjem in funkcionalnimi zemljišči, bodo na dražbi začeli prodajati po izklicni ceni 1,641 milijarde tolarjev. Sodni cenilci so vrednost prvega sektorja ocenili na 2,343 milijarde tolarjev. Drugi sektor, ki zajema parkirišče prodaje vozil, bodo na dražbi začeli prodajati po izklicni ceni 182 milijonov tolarjev, kolikor znaša tudi uradna cenitev. Vrednost tretjega sektorja, v katerem j e objekt montaže avtobusov z vsemi stroji, so sodni cenilci ocenili na 1,078 milijarde tolarjev, na dražbi pa ga bodo začeli prodajati za 755 milijonov tolarjev. Sektor štiri oziroma livarno, kije ocenjena na 1,964 milijarde tolarjev, bodo začeli prodajati za 1,375 milijarde tolarjev. Sektor pet oziroma kovačnico, ki je ocenjena na 1,577 milijarde tolarjev, pa bodo začeli prodajati za 1,104 milijarde tolarjev. Vrednost sektorja šest, ki zajema proizvodnjo motorjev skupaj s stroji in napravami, je ocenjena na 3,450 milijarde tolarjev, na dražbi pa jo bodo začeli prodajati za 2,415 milijarde tolarjev. Sektor sedem oziroma odprto skladišče, ki je ocenjeno na 128,9 milijona tolarjev, bodo začeli na dražbi prodajati po izklicni ceni 129 milijonov tolarjev. Sektor osem, ki zajema kmetijska zemljišča, je ocenjen na 57 milijonov tolarjev in za prav tolikšno ceno ga bodo na dražbi tudi začeli prodajati. Sektor devet, ki zajema zemljišča na vzhodu Tama, je ocenjen na 38,4 milijona tolarjev, prodajati pa ga bodo začeli za 39 milijonov tolarjev. Vrednost sektorja deset, ki obsega inženiring, vzdrževanje in tehnološko opremo skupaj z delovnimi stroji in orodji ter inventarjem, je ocenjena na 2,485 milijarde tolarjev, prodajati pa ga bodo začeli za 1,740 milijarde tolarjev. Vrednost sektorja enajst, ki zavzema skladišče, je ocenjena na 73 milijonov tolarjev, prodajati pa ga bodo začeli za 52 milijonov tolarjev. Sektor dvanajst, ki zajema poslovne prostore in skladišča, bodo začeli prodajati za 41 milijonov tolarjev. Vrednost sektorja so sodni cenilci ocenili na 57,8 milijona tolarjev. Vrednost sektorja trinajst, ki zajema odprto skladišče, je ocenjena na 95 milijonov tolarjev. Za enako izklicno ceno ga bodo na dražbi ponudili tudi kupcem. Tudi sektor štirinajst, ki zajema zahodno parkirišče, bodo kupcem ponudili po ceni, ki je enaka vrednosti sodne cenitve. Gre za 110 milijonov tolarjev. Enako velja tudi za sektor petnajst, ki zajema še eno parkirišče na zahodu, in sicer pri vhodu. To nepremičnino, kije ocenjena na 84 milijonov tolarjev, bodo za enako izklicno ceno ponudili tudi kupcem na dražbi. Prodaja premoženja Tama po delih je torej stekla. Na dražbi 29. junija bo stečajni senat kupcem ponudil 51 odstotkov celotnega premoženja stečajnih dolžnikov v 15 sektorjih za skupno blizu 10 milijard tolarjev. Stečajni upravitelj Mirko Žagar pa je dejal, daje pripravljen stečajnemu senatu še enkrat predlagati tudi prodajo Tama v celoti, če bo kateri koli od zainteresiranih kupcev (v igri sta podjetje MTI Evropa in Konzorcij kupcev premoženja Tama v stečaju) do dražbe položil na žiro račun Tama v stečaju aro 1,05 milijarde tolarjev. Zato si tako v podjetju MTI Evropa kot v Konzorciju kupcev premoženja Tama v stečaju prizadevajo, da bi čim prej uredili vse potrebno za plačilo are. Direktor podjetja MTI Evropa Martin Budna je sredi minulega tedna odpotoval v Združene države Amerike na pogovor z lastnikom podjetja Johnom Eapnom. Budna upa, da bo Eapen kljub vsemu še pravočasno plačal aro. V Konzorciju za nakup premoženja Tama v stečaju pa so prejšnji teden zgladili nesporazum, ki je nastal med člani konzorcija in mestno občino Maribor glede oprostotve plačila prispevkov za stavbna zemljišča. Ce bo namreč vlada območje Tama razglasila za ekonomsko cono, kakor je bilo dogovorjeno, bodo podjetniki v njej po posebnih kriterijih (število zaposlenih, izvozna usmerjenost itd.) oproščeni plačevanja priključ-nin ter prispevkov za stavbna zemljišča, saj so člani mestnega sveta ustrezen odlok v zvezi s tem sprejeli že lani. r. k. Rajko Lesjak in Metka Roksandič Tiskovna konferenca ZSSS opozarjata vlado, da Svobodni sindikati niso vključeni v pripravo pogajalskih izhodišč o socialni politiki in zaposlovanju, ki jih bo naša država še v tem mesecu predložila Evropski komisiji. Ker so Svobodni sindikati vključeni v Evropsko sindikalno konfederacijo (EKS), vedo, da bo Evropska komisija preverjala, ali bodo naša pogajalska izhodišča poslana v Bruselj, ne da bi sindikati sodelovali pri njihovem nastajanju. Rajko Lesjak ugotavlja, da so bili celo nezaželen partner. Metka Roksandič nesodelovanje sindikatov ocenjuje za škandal. Če bo Evropska komisija ugotovila, da pri pripravi pogajalskih izhodišč sindikati sploh nismo bili zaželeni, bo to za vlado zelo nerodno. V EKS smo bili sprejeti prav zaradi tega, da bi lažje zastopali interese zaposlenih. Sosednji sindikati, še posebej avstrijski in italijanski, se zelo zanimajo, koliko in kako smo pri pripravi izhodišč zraven. Zlasti avstrijski sindikati, ki so imeli res vse možnosti sodelovanja, nas ves čas opozarjajo na naše pravice. O izhodiščih za socialno politiko in zaposlovanje Svobodni sindikati nismo mogli povedati ničesar. Podobno je bilo tudi pri pripravi drugih izhodišč. Od skupaj 29 izhodišč smo jih v Bruselj poslali že 15, v maju bomo oddali še štiri izhodišča, do konca letošnjega leta pa še preostalih 10. Lani poleti smo ekonomsko-socialnemu svetu predlagali sodelovanje naših predstavnikov v delovnih skupinah, ki jim je bila naložena priprava posameznih pogajalskih izhodišč. Pred koncem lanskega leta smo ustanovili Slovenski sindikalni odbor za evropsko združevanje, v njem sodelujejo strokovnjaki za posamezna področja. O vsem tem so Svobodni sindikati obveščali pristojno službo in ministra za evropske zadeve. Vendar to ni zadoščalo, saj je od tam prihajal le odgovor, da se sindikati med seboj še nismo uskladili o svojih predstavnikih. Ko je minister februarja letos Slovenski sindikalni odbor povabil, naj imenuje svoje predstavnike, smo mu poslali pisni predlog. Temu je sledilo prijazno povabilo, naj sodelujemo na javni predstavitvi pogajalskih izhodišč. Splošno znano pa je, da na predstavitvi izhodišč, na vsebino ni več mogoče vplivati. To je dokaz, da naše sodelovanje v delu delovnih skupin, ki pripravljajo izhodišča, ni zaželeno. Pogajalska izhodišča za socialno politiko in zaposlovanje (označena so s številko 13) po besedah Metke Roksandič dokazujejo, da sindikati pri njihovem nastajanju niso sodelovali. Pripravljena izhodišča namreč ocenjujejo le morebitne posledice za delodajalce in vlado, ne pa za zaposlene. Le za področje varstva in zdravja pri deluje predvideno prehodno obdobje. To je verjetno sporno, saj nobena druga država kandidatka tega ne predlaga. Predlog za tri druga prehodna obdobja Ostro opozorilo vladi : Bo število brezposelnih začelo upadati? a sprejela program aktivne politike zaposlovanja za letošnje leto - Konec leta se nanaša na trgovinske sporazume in strožjo zakonodajo. Vprašanje pa je, zakaj je daljše prehodno obdobje določeno za označevanje in prodajo tobačnih izdelkov. Metka Roksandič meni, da je to verjetno posledica vpliva našega monopolista. Kot piše v izhodiščih, naj bi bil zakon o delovnih razmerjih uveljavljen do 31. 12. 2000, čeprav bo zmanjšal pravice delavcev. Zakon o varstvu in zdravju pri delu naj bi bil uveljavljen do 30. junija 2000. Izvedbeni predpis, ki bo predpisal dela, ki dni# V jih ne smejo opravljati nosečnice in poroi ter mlajši od 18 let, naj bi bil uveljavljen s 31. 12. 2002. Do istega roka naj bi uredili pravice predstavnikov zaposlenih (članov s tov delavcev, sindikalnih zaupnikov) v pr"*1 prenosa dejavnosti ali njenega dela. Ne d ' daje ta zaščita urejena, kot je ministrstvo sp ročilo v Bruselj. Zanimivo pa je, da so pri pripravi teh P gajalskih izhodišč delodajalci smeli sode vati. Podpredsednik Gospodarske zboru i Cvetko S tantičje namreč član ožje pogaja' itev. rr>er,da le še 115.000 brezposelnih Poteklem tednu je vlada sprejela program kat>V^e po*'t'ke zaposlovanja za letošnje leto, s Prihr'”1 naj ki se število brezposelnih zmanjšalo na Dori Zn° "• 15.000 do konca tega leta. Program bo Us prt z dobrimi 26 milijardami tolarjev. Ključne programa, ki ostajajo enake kot lani, so: BQH?Canje zaposljivosti prebivalstva; pospeševanje D_ JetP'štva in podjetniške miselnosti; p Peševanje in spodbujanje prilagodljivosti - a,T*eznikov in podjetij ter izenačevanje možnosti ske skupine. Metka Roksandič sklePa' pripravljale! izhodišč niso razi« ljali o možnih negativnih pd’ dicah za delavce. Kar bi vlad delodajalcem povečalostras,il'Il po besedah Metke Roksandič ^ pirnfrstvu za delo, kjer je Vjnf am aktivne politike zaposlo-klaien8131’ Poudarjajo, daje us-litikn S Predlogom smernic za po-EVro ^Poslovanja držav članic dirpv,- Uniie v letošnjem letu ter C ‘Vami EU o dodeljevanju dr-djn Pomoči. Zasnovan pa je tu-skern tesnejšem medresor- loženo na kasnejši čas, kar škodo delavcev, pa naj bi za, veljati čimprej. Sporni so z ^sodelovanju kot v minulih le dolgi roki za uveljavitev p# VQmVecJe sodelovanja z ministrst-sov, ki bi zaščitili zaposlei • |Q a šolstvo, ministrstvom za ma-Naša država mora popraj' ■ j^podarstvo, obrtno in gospo-analizo socialne politike, pn K . Iih' zbornico. V minulih dveh le- Svobodni sindikati želijo soO ]^e’ Ur je program aktivne politi-vati. Če jim to ne bo omogoC. ’ |() ‘‘Poslovanja uveljavljenje bi- bodo v Bruselj poslali pismo, (d |j. 1 nosu do brezposelnosti ve- " idl P •*- TOmomL---------• • • . r. Rajko ZSSS Lesjak, sekretar Metka Roksandič, izvršna sekretarka predsedstva ZSSS vlade ne bo prijazno. Zarai prav za vstop v Evropsko iMJ' vlada ustanovi koordinacijo s T0 rei|,leiT1^)' meni minister Rop. pr0„ ‘d daje rezultate, vendar ima nju vpI11! p° ministrovem prepriča- alnih partnerje,. ^^ li število nezaposlenih na 100.000 oseb, bi bila njegova naloga opravljena. Za kaj več pa bo potrebna hitrejša gospodarska rast z odpiranjem novih delovnih mest. Na ministrstvu so cilje aktivne politike zaposlovanja razdelili na globalne in operativne. Minister za delo Anton Rop je dejal, da so globalni cilji zmanjšanje brezposelnosti, kar je sicer težak, vendar pa dosegljiv cilj, kajpak ob predpostavki, da se priliv med brezposelne ne bo povečeval. Hkrati, ko naj bi povečevali zaposljivost brezposelnih, bi povečevali tudi njihovo odgovornost za lasten poklicni razvoj. S spodbujanjem možnosti zaposlovanja v novih dejavnostih, novih oblikah socialnovarstvenih storitev (prehajanjem javnih del v stalno zaposlitev) ter s spodbujanjem podjetništva bi zagotovili nove priložnosti brezposelnih za zaposlitev. Morali pa bi zagotoviti tudi gibljivost in prilagodljivost trga dela, da bi gospodarstvu omogočili nemoteno prilagajanje spremembam na globalnih trgih. Delodajalce bo treba bolj spodbujati k uveljavljanju novih oblik pomoči zaposlenim, zlasti na področju nenehnega poklicnega ter strokovnega izobraževanja, in tako povečevati njihovo prilagodljivost. Eden od globalnih ciljev politike zaposlovanja je tudi zagotavljanje socialne vključenosti brezposelnih in zmanjševanje negativnih posledic dolgotrajne brezposelnosti. Operativni cilji so v programu aktivne politike zaposlovanja takole našteti: vzpostaviti enoten sistem izobraževanja in usposabljanja in instrumente za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja tako zaposlenih kot brezposelnih. Dvigniti raven dosežene formalne izobrazbe in kvalifikacij. Ohraniti, obnavljati, posodabljati in poglabljati znanja ter usposobljenosti in razvijati ter zagotavljati uporabo vrhunskega znanja. Izenačevati možnost zaposlovanja težje zaposljivih - invalidov, starejših, premalo izobraženih. Pomagati podjetjem pri kadrovskem prestrukturiranju s pomočjo oblikovanja in izvajanja panožnih strate- gij ter projektnega medsektorske-ga pristopa pri ohranjanju zdravih jeder in preprečevanja neorganiziranega prehajanja presežnih delavcev v odprto brezposelnost. Pri mladih spodbuditi podjetniško ustvarjalnost, spodbuditi razvoj novih oblik zaposlovanja ter posredovanje začasnih oblik zaposlitev. In ne nazadnje, paziti, da bo proračunski denar, letos je za ta namen oddeljenih 15 milijard tolarjev iz proračuna (preostalih 11 milijard pa iz drugih virov), kar najbolj učinkovito porabljen. Programi aktivne politike zaposlovanja so letos namenjeni predvsem mladim brezposelnim, ter brezposelnim, starejšim od 45 let; invalidom, pri katerih naj bi letos za pet do deset odstotkov povečali zaposljivost; brezposelnim brez osnovnošolske ali brez ustrezne izobrazbe. Velika pozornost je usmerjena v povečanje števila udeležencev javnih del ter v prizadevanja, da bi nekatera javna dela preoblikovali v redno zaposlitev. V letošnjem letu bo v program aktivne politike zaposlovanja vključenih skoraj 115.000 oseb, od tega v programe izobraževanja in usposabljanja preko 30.000. V javna dela pa naj bi bilo vključenih že več kot 12.000 brezposelnih oseb. B. R. Ali teče tiha zdravstva reforma? člani ekonomsko-socialnega sveta posumili, *j iu milijard manj prihodkov, da je v teku nova, tiha reforma v zdravstvu, predstavi’ njegovo finančno ravnovesje. vlade pa so to zanikali Pred dnevi se je ekonomsko-socialni svet seznanil s finančnim položajem v slovenskem zdravstvu in ob tem se je razvila zanimiv3 razprava. Ali v slovenskem zdravstvu res poteka tiha, od javnosti odmaknjena reforma? Ali pa so takšne misli le plod preslabe obveščenosti javnosti, še več, celo članov ekonomsko-socialneg3 sveta? Predvsem predstavniki sindikatov so izražali to bojazen hkrati nezadovoljstvo, ker vlada kljub takšnemu sklepu ekonom5**0 socialnega sveta lani, te institucije očitno ne obvešča o reformi zdravstva. Predstavniki vlade in Zavoda za zdravstveno zavarovanj3 so misel o poteku tihe reforme v zdravstvu pripisali morebitni premajhni obveščenosti javnosti. Vse spremembe v zdravstvu so posledica reforme iz let 1991-1992, so dejali. Reforme zdravstva 13 hip vlada nima v delovnem programu, so zatrdili, dodali pa, da bo v prihodnosti vsekakor potrebna. kih E h a° 10 milijard manj prihodkov, to pa bi 2 0 nJegovo finančno ravnovesje, o n ,0 na ministrstvu za zdravstvo razmišljajo stvu aler'h potrebnih spremembah v zdrav-$tv ^Prihodnje. Pravila, ki veljajo v zdrav-iit)jj’ ® tfeba prilagoditi zahtevam Evropske liso ^rec*stva’ ki so zdravstvu na voljo (ta J,: nj~orr|ejena, jc poudaril državni sekretar lih . ° tre*3a uskladiti s pravicami zdravstve-sn0s,aVarovancev- Vzpostaviti bo treba odvi-°bve.mec* Pihanimi prispevki in pravicami v°ljn?nC®a zavarovanja- Na področju prostora y ^a zdravstvenega zavarovanja pa bo tre-Voij L lat' vzajemne zavarovalnice. Prosto-h°(j 0 zdravstveno zavarovanje naj bi v prisoj2 doseglo kar petino sredstev za zdrav- ven0; Janeza Zajca, državnega sekretarja v ministrstvu za zdravstvo, na seji ekonomsko socialnega sveta je poročal o finančnem položaju zdravstva, skrbi financiranje zdravstva v prihodnje. Sistem je za zdaj še stabilen, se 2 ,J zavarovanje. stVeajc tudi meni, da bi morali nosilci zdravilo, « ^javnosti sklepati pogodbe o delu za tu ^"čas, na štiri ali pet let, šele po 50. le-Ho>‘, 0st> pa za nedoločen čas. V zdravstve- pa v njem že kažejo razpoke: prenosi "" spr °n°dajo pa bi morali vnesti tudi še druge terih obveznosti s podjetij na zavod za z« ( vj,g embe, na primer določiti natančna pra-stveno varstvo in pa uvedba DDV, pri •NL,. ke ž Zobnega dela, vgraditi pogoje in postop- zdravstvo ne bo deležno vračila davka-radi tega naj bi zdravstvo imelo letno z" Pred V,ved'm kolektivnih pogodb ni Pravil.110 Prehodno obdobje, torej Že pr a’ kako ravnati, ko je delavec de]0v Je 11 agrado za jubilej skupne jubj]e- 5 dobe, nato pa doseže enak jeipJ se Pri zadnjem delodajalcu. Izje kolektivna pogodba dejavno- sti trgovine Slovenije, ki določa da “jubilejna nagrada pri zadnjem delodajalcu nadomesti jubilejno nagrado za skupno delovno dobo tako, da delavec prejme jubilejno nagrado za določen delovni jubilej samo enkrat v času trajanja svoje delovne dobe”. Ker kolektivna pogodba grafične dejavnosti prehodnih določb nima, pripada delavcu jubilejna nagrada, ko dopolni določeno število let pri zadnjem delodajalcu, ker tako izrecno določa kolektivna pogodba, čeprav namen pogodbenih strank verjetno ni bil tak. V kratkem se bo sešla komisija za razlago splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, ki bo sprejela stališče glede tega spornega vprašanja, ob katerem se krešejo tako različna mnenja. "T^T” Sindikat delavcev prometa in ^ lllk zvez Slovenije (SDPZ) Seminar za novoizvoljene sindikalne zaupnike v Telekomu SDPZ je v skladu z usmeritvami za delo, sprejetimi na nedavni skupščini, organiziral seminar za novoizvoljene sindikalne zaupnike v Telekomu. Namen izobraževalnega seminarja je bil udeležencem zagotoviti temeljna znanja za uspešno delo sindikalnih predstavnikov na temeljni ravni organiziranosti. Poleg novoizvoljenih sindikalnih zaupnikov v Telekomu sta na seminarju sodelovala tudi predstavnika iz Pošte Slovenije. Seminarje bil 27. maja v Poštarskem domu na Pohorju. Udeleženci so poslušali teme o osnovah ekonomike gospodarske dražbe, sklepanju kolektivnih pogodb in pripravah na pogajanja. Predstavili so jim tudi organiziranost in delovanje sindikata, delovna razmerja in področje soupravljanja delavcev v družbi. Predavatelji so bili izvršni sekretarji predsedstva ZSSS Gregor Miklič, Milan Utroša in Brane Mišič. V razpravi so udeleženci seminarja obravnavali tudi probleme, ki se pojavljajo pri delu njihovega sindikata. Menili so, daje seminar prava pot za pridobivanje znanja sindikalnih zaupnikov. Prav zaradi potreb po večji usposobljenosti zaupnikov bo SDPZ v sodelovanju s posameznimi sindikati družb nadaljeval izobraževalne akcije. 6. M. Sindikalna lista Junij 1999 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.693,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.846,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.285,00 2. Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 66.471,00 53.909,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu. ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 1999) - po SKPGD (na delovni dan) 537,00 537,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 53.311,00 45.321,00 - za 20 let 79.967,00 67.981,00 - za 30 let 106.622,00 90.641,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 332.350,00 505.467,00 oziroma dve plači delavca, oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 99.705,00 90.641,00 - ob smrti v ožji družini 49.853,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 1. 1999) 68.233,00 68.223,00 5. Zajamčena plača 39.082,00 39.082,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 96.500,00' - ali največ (70 % povprečne slovenske plače) 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS St. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. V negospodarstvu znaSa regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS št. 39/99) za leto 1999 96.500 SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje marec-maj 1999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.000 SIT. Do 5. junija se vsem delavcem izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto. Strokovna služba ZSSS Pogovor s predsednikom sindikata KNG v celjski Cinkarni Marinom Žagarjei* gasveta;Toje pravzaprav ^reh stare- no'ad'n tak5ne rešitve zavrnil. Menim, da ni pravil-pr’ lnia en član nadzornega sveta dva glasa, če-ga doi°x-S* ^*an' enako odgovorni. Če ne bi bilo tenov °Č1 a’ b* nadzorni svet pri reševanju proble-talsk mora* nujno poiskati konsenz, sedaj pa kapi-Ka stran marsikdaj vztraja pri svojih stališčih.” po h ?a ta^as najbolj pesti delavce Cinkarne? “Po-ela v Cinkarni so težki, sai notekadeloz Ne samo na celjskem območju, temveč tudi drugod po Sloveniji je v času krize in prestrukturiranja gospodarstva propadla večina velikih podjetij. Tako ni več celjskega Ema, Verige na Gorenjskem, mariborskega Tama in Elektrokovine, tovarne TIO in TRO na Koroškem, Avtoradgone in Elrada v Pomurju ter na desetine drugih velikih podjetij, ki so bila desetletja nosilci razvoja v svojih okoljih. Cinkarni iz Celja, ki sodi med največja slovenska podjetja, pa je po zaslugi umnega vodenja in gospodarjenja ter zavzetega dela vseh zaposlenih uspelo prebroditi krizne čase in danes uspešno posluje. Cinkarna tako ostaja eden od nosilcev razvoja celjskega in vsega slovenskega gospodarstva, kar je za celotno celjsko regijo izjemno dragoceno. Izkušnje namreč že kažejo, da se brez podpore velikih podjetij ne morejo dovolj uspešno razvijati in uveljavljati na domačem in tujih tržiščih niti manjša in srednje velika podjetja. O tem, kako so delavci Cinkarne preživeli čas tranzicije, smo se pogovarjali s predsednikom sindikata KNG v podjetju Marinom Žagarjem. se srečali tudi z manjšimi denacio lizacijskimi zahtevki, predvojni a. niki tovarne pa se niso javili- Po Žagarjevih besedah je Pr‘° kovanju statuta delniške družbe P membno vlogo odigral sindika podjetju. Tako je Cinkarna eno od kih podjetij, ki ima v statutu zap* , no, da so lahko delavci soudelez pri dobičku, če tako odloči skup* . na delniške družbe. Če se v razp vo o statutu ne bi tako odgovo^ zavzeto vključil sindikat, bi bila ločila statuta za delavce veliko m-ugodna. Pomembna vloga sve*a delavcev Sindikat v Cinkarni je odigra) P® membno vlogo tudi pri ustanavlja^, sveta delavcev, ki deluje v Cink3 že dve leti. V njem je 15 članov. Marin Žagar: V Cinkarni ni bilo treba nikoli drastično zmanjševati plač in števila zaposlenih. čina med njimi pa je članov s’n^ je. ta. Člani so za predsednika sveta K -1, kUc de- lavcev izvolili Marina Žagarja tudi eden od štirih delavskih Prea ,n1 ni kov v osemčlanskem nadzor svetu podjetja. Podjetje ima tud' Plač t' lKOV- večina družin v Celju živi od ene n'nia h iv Cinkarni bi težko našli delavca, ki PoselV dru^'n‘ med sorodniki vsaj enega brežin st n^y a’ Celjski veljaki so v preteklosti prema-/ni 'ln 1 za prestrukturiranje gospodarstva in za police brezposelnosti. Bomo videli, če bo nova itna garnitura bolj uspešna.” Plač ° Pas° delavci plačani za izredno težko delo? da n f v Cinkarni so po kolektivni pogodbi ali morile ra O''*<0 nad njo. Vendar pa glede na že opisa-zrnere v Celju, kjer mora od ene plače živeti cela družina, s plačami nismo zadovoljni. Z plačo cinkarniškega delavca se danes skoraj ne da preživeti družine. Zato je razumljivo, da obstaja v kolektivu neprestano težnja po višjih plačah.” “Regres za letni dopust smo letos v višini 100.000 tolarjev neto dobili v gotovini že februarja. Tudi lani smo dobili regres že na začetku leta. Sindikat si prizadeva, da delavci dobijo ob novem letu ali za ozimnico tudi nekaj tisočakov. Seveda pa je vse to tudi plod sindikalnega dela - samo od sebe dandanes delavcu nič več ne kane v žep,” pravi Žagar. Delavci Cinkarne imajo tudi zagotovljeno toplo malico, ki sicer ni več takšna kot v hotelu kategorije A, vendar je še vedno kvalitetna. Podjetje delavcem povrne tudi stroške prevoza na delo in z dela v skladu s kolektivno pogodbo. Delavci lahko tudi letujejo v počitniških objektih podjetja, ki so v Logarski dolini, na Rogli, v Podčetrtku, Novem Gradu, na Cresu in še nekaterih turističnih krajih. “Za letovanje je med delavci veliko zanimanja!” V Cinkarni delujeta dva sindikata: KNG in Plohlov Neodvisni sindikat. V sindikat KNG je vključenih 950 delavcev, ki so organizirani po enotah. Sindikalni zaupniki iz enot pa tvorijo izvršilni odbor sindikata, na čelu katerega sta predsedstvo in predsednik, ki svojo funkcijo opravlja profesionalno. Učinkovito dela sindikata KNG Sindikat KNG v Cinkarni s pomočjo celjske območne organizacije ZSSS zagotavlja članom jo zase, za svoje pravice in za to, da bi nekaj storili zase. Premalo se tudi izobražujejo, premalo prebirajo tudi časopise in strokovno literaturo, zato lahko spretni delodajalci z njimi marsikdaj manipulirajo. Vodstvo sindikata KNG v Cinkarni seje zelo aktivno vključilo tudi v razprave in aktivnosti znotraj ZSSS o pokojninski reformi. Borili so se za tista stališča, ki jih je pred prvomajskimi prazniki reprezentativnim sindikatom uspelo vključiti v dogovor z vlado. “Zlasti se mi zdi pomembno, da bo v reformiranem pokojninskem sistemu še vedno imela odločilno vlogo delovna doba, saj se do starostne upokojitve na vseh delovnih mestih resnično ne da vzdržati. Iluzije so tudi, da bi delavci lahko ob takšnih plačah, kakršne imajo, odvajali sredstva v posebne pokojninske sklade za varno starost. Kaj pa, če bodo ti skladi propadli? Kdo bo potem delavcem zagotovil varno starost?" V družbi so interesi delavcev zapostavljeni Nasploh je Žagar prepričan, da danes v slovenski družbi nihče, razen sindikatov, ne skrbi za interese delavcev. “Tukaj je na naši politični sceni še vedno praznina!” pravi Žagar. “Zato so delavci izpostavljeni nenehnim pritiskom kapitala. Na vsakem koraku jim dajo vedeti, da so ,niko i ništa. Odnos delodajalcev do delavcev je pri nas za evrop- Po premagani krizi, poslediflanzicije, je Cinkarna močnejša “V Cinkarni je bilo sredi osemdesetih leto okoli 2050 zaposlenih. Vendar pa se je uprava takrat, ko je bil še čas za to, že začela pripravljati na poslovanje v pogojih tržne ekonomije. Kakor kaže, so vodilni takrat že videli naprej in slutili, kaj se bo zgodilo,” pravi Marin Žagar. “Zato je vodstvo podjetja začelo postopno in z mehkimi metodami zmanjševati število zaposlenih in sprejemati različne ukrepe za povečevanje produktivnosti dela.” Marsikdo, ki čez ograjo gleda ogromne proizvodne hale in rezervoarje v Cinkarni, se sprašuje, kaj pravzaprav v tovarni proizvajajo. To je, kakor pravi Marin Žagar, tistim, ki se ne ukvarjajo s kemijo, pravzaprav težko razložiti, saj v Cinkarni ne proizvajajo nič takšnega, kar si povprečni potrošnik vsak dan kupi v trgovini. Pa vendarle: eden od osnovnih proizvodov Cinkarne je titanovo belilo. Gre za pigment, ki se uporablja v kemični industriji, še zlasti pa v farmaciji ter v proizvodnji barv in lakov. Poleg tega v Cinkarni proizvajajo oziroma valjajo cink titanovo pločevino, tiskarske plošče, lepila in škropiva, praškaste lake in številne druge kemijske proizvode. Pravočasne priprave na tržno gospodarstvo “Cinkarna je veliko izvažala že v osemdesetih letih, zato je razpad bivšega jugoslovanskega tržišča ni tako prizadel kot mnoga druga podjetja, ki so bila vezana izključno na domači trg,” pojasnjuje Žagar. “Ker je Cinkarna izredno hitro našla tudi partnerje in trge, je recesija, ki je zajela vse slovensko gospodarstvo, ni tako prizadela kot mnoge druge. V Cinkarni ni bilo nikoli potrebno drastično zmanjševati plač in števila zaposlenih. V času tranzicije nam v podjetju ni bilo treba sprejeli niti enega programa za reševanje in odpuščanje trajno presežnih delavcev, prav tako pa sindikatu in delavcem ni bilo treba pripraviti nobene stavke za zaščito temeljnih pravic delavcev.” “Zasluge za takšen razvoj in poslovanje Cinkarne ima vodstvo podjetja, na čelu katerega je direk- tor Marjan Prelec, diplomirani inženir,” pravi predsednik sindikata KNG v podjetju. “Po razpadu nekdanjega jugoslovanskega tržišča je Cinkarna hitro našla nove trge v Zvezni republiki Nemčiji, v Italiji, Združenih državah Amerike in v še nekaterih državah. Danes podjetje izvozi 80 odstotkov svoje proizvodnje.” Cinkarna je tudi eno redkih podjetij, kije v času tranzicije vlagalo v posodobitev poslovnih enot in v razširitev proizvodnje. Tako so v devetdesetih letih temeljito modernizirali in povečali proizvodne kapacitete v Kemiji Celje, razširili kapacitete in podvojili proizvodnjo titanovega dioksida ter modernizirali številne druge programe. Danes ima Cinkarna, ki daje delo in kruh 1400 delavcem, poleg skupnih služb in službe za vdrževanje, energetiko in transport še poslovne enote Kemija Celje, Kemija Mozirje, Grafika, Metalurgija, Titanov dioksid in Vefloni. Razen Kemije Mozirje so vse druge poslovne enote locirane v okviru matičnega podjetja. Delavci razpolagajo s 33 odstotki delnic Kako pa se je končal proces lastninskega preoblikovanja podjetja? "Lastninjenje je bilo v Cinkarni zelo zapleteno, saj je bilo podjetje ocenjeno na 90 milijonov mark, kar ni mačji kašelj (za primerjavo naj povejmo, da premoženja mariborskega Tama v celoti stečajni upravitelj prodaja za nekaj več kot 100 milijonov mark). Zato je bila Cinkarna med zadnjimi podjetji, ki so se olastninila,” pojasnjuje Žagar. “Delavci, bivši zaposleni in upokojenci smo uspeli pridobili 33 odstotkov delnic. Delnice smo odkupovali tudi z notranjim odkupom, za kar smo namenili potrdila o premalo izplačanih plačah na začetku devetdesetih let, ki smo jih pridobili s tožbo na sodišču.” “Okoli 21 odstotkov delnic ima v svojih rokah pokojninski sklad, veliko delnic pa so ljudje kupili v javni prodaji, saj je bilo med Celjani zanje veliko zanimanje. V času lastninskega preoblikovanja smo lavskega direktorja dr. Andreja Lubeja, ki Jc zni člen med svetom delavcev in upravo. , “V Nemčiji predstavlja soupravljanje nadg ^ njo sindikalizma. Sindikat seje boril in se bo za. sodelovanje delavcev pri upravljanju podjet J to, da bi ob pomoči svetov delavcev in dela predstavnikov v nadzornem svetu več dosegel je logično, da delavci vodilne sindikaliste iz , jo tudi v svet delavcev in določijo za svoje stavnike v nadzornem svetu,” jc prepričan M Žagar. “Ne bi bilo dobro, če bi prihajalo do .)V hajanj med svetom delavcev in sindikatom.v ,j. kami pa tudi zaradi tega, ker smo vodilni s kalisti v svetu delavcev, delovanje sindikata m delavcev poteka usklajeno.” ju Kako pa poteka sodelovanje med sindikatu vodstvom podjetja? “Sodelovanje med uprav sindikatom je korektno. Kadar se pojavijo te jih poskušamo najprej rešiti s pogovorom • ^ gajanji. Če uprava nastopi s trdimi stališči, P° , mora tudi sindikat zaostriti svoje pogajalske F^ zicije,” pravi Žagar. “Tudi odnosi med svetom lavcev in upravo podjetja so urejeni. Reči paje 1. r daje uprava do soupravljanja še zadržana, vsaj se tiče dajanja podatkov o poslovanju družbe- » -ko kot verjetno v številnih drugih podjetjih K4 upravljanju tudi v Cinkarni še nastajajo dol problemi, vendar jih zadnje čase uspešno d J > mo. Člani sveta delavcev želimo biti aktivni \ želimo čakati samo na pobude vostva podjetja- j, ^ že pripravljamo program dela sveta delavcev. * vsem želimo načrtovati svoje delo na področju braževanja in reševanja socialnih vprašanj- j. Tudi delavski predstavniki v nadzornem svetu jetja jemljejo svojo vlogo zares. “Pred vsako ^ nn^Tnmoao c\mtn eo olom * pravno pomoč. Pravnik območne organizacije ima dvakrat na mesec uradne ure kar v Cinkarni. Skupaj z republiškim odborom pa sindikat KNG v Cinkarni članom zagotavlja tudi solidarnostno pomoč. Na predlog sindikata posameznim delavcem v stiski priskoči na pomoč tudi uprava, kakor je to določeno tudi v kolektivni pogodbi. Sindikat za svoje člane organizira tudi športne aktivnosti in izlete. “Veliko naših članov pa se zateče v sindikalno pisarno samo po nasvet, kako naj sami zaščitijo svoje pravice iz delovnega razmerja,” pravi Žagar. Skratka, sindikat KNG učinkovito skrbi za spoštovanje delavskih pravic v Cinkarni. “Veste, člani se marsikdaj ne zavedajo, da se je za delavske pravice treba nenehno boriti, zato se sprašujejo, kaj dela sindikat. Ne vedo, da se morajo v nekaterih drugih državah, denimo v Združenih državah Amerike, delavci o vseh odnosih individualno dogovoriti z delodajalcem: od višine plače do dolžine dopusta in vseh drugih pravic. Pri nas vse to za delavce uredijo sindikati. Če tega ne bi učinkovito počeli, bi delodajalci delavcem hitro oklestili pravice, kakor so v zadnjih letih z različnimi reformami že nekajkrat poskušali," pravi Marin Žagar. “Nasploh se mi zdi, da se slovenski delavci premalo briga- ske razmere naravnost grozen. Novodobni delodajalci se pri nas marsikdaj obnašajo tako, kakor da delavcev sploh ne potrebujejo oziroma kakor da lahko delajo s katerimi koli delavci. Dejansko paje za vsakega razumnega delodajalca usposobljen delavec zlata vreden, saj usposabljanje novega terja veliko stroškov in časa.” Marin Žagar prav tako opozarja na previdnost v razpravah o novem zakonu o delovnih razmerjih. “Vse, kar se da pri nas tolmačiti na več načinov, delodajalci v praksi tolmačijo v škodo delavcev. Če v zakonu kaj piše preveč .ohlapno, se bo to zagotovo obrnilo proti delavcem. Samo, kadar so v zakonu delavske pravice zelo jasno zapisane, se lahko sindikat zanje odločno in uspešno bori tudi v praksi.” “Tudi socialne razlike so pri nas čedalje večje,” opozarja Marin Žagar. “Dobro zdravstveno varstvo in šolanje tako postajata privilegij bogatih. V šolstvu smo iz leta v leto bolj priča selekciji po denarnicah, ne pa po znanju, kvaliteti in nadarjenosti. Medtem ko se mnoge delavske družine s težavo prebijajo iz meseca v mesec, nekateri neupravičeno bogatijo. Ko bi bilo treba takšnim stopiti na prste, pa pristojni ugotavljajo, da še niso poskrbeli niti za ustanovitev finančne policije, ki bi se lahko učinkovito spopadala z divjimi privatizacijami in drugimi nepravilnostmi.” Za celovito informiranje delavcev Marin Žagarje prepričan, daje zelo pomembno, da so ljudje dobro obveščeni o vsem, kar je povezano z njihovim položajem in pravicami. Zato v Cinkarni informiranju delavcev posvečajo posebno skrb. Imajo svoje glasilo, prav tako pa izdaja svoje glasilo tudi sindikat v podjetju. Delavce sproti in celovito obvešča tudi svet delavcev. Celjska Cinkarna je torej eno redkih velikih podjetij, ki mu ni samo uspelo prebroditi krize, temveč je po njej še močnejše in bolj učinkovito, kot je bilo prej. Tomaž Kšela ■ SINDIKAT knq SLOVENIJE | Sindikat nekovinske in gumarske industrije Slovenije Utrjevanje sodelovanja v okviru Višegrajske skupine in Srednje Evrope Delegacija KNG seje maja udeležila srečanja Višegrajske skupine na Češkem in regionalne konference ICEM na Poljskem. Srečanja Višegrajske skupine, bilo je v Špindleru v Mlynu, sta se udeležili tudi delegaciji sindikatov Romunije in Bolgarije. Udeleženci smo največ pozornosti namenili vprašanjem, ki so na dnevnem redu v več državah. Tako smo največ govorili o pokojninskih reformah in brezposelnosti (ta je v vseh državah že dosegla 12 ali več odstotkov). Posebno pozorno smo poslušali poročili iz Romunije in Bolgarije in ugotovili, daje v teh dveh državah položaj precej slabši kot v Višegrajski skupini. Zanimivo je tudi to, da so se plače v drugih članicah Višegrajske skupine začele približevati ravni v naši državi. Naslednje srečanje bo na Slovaškem, takrat bosta Romunija in Bolgarija že polnopravni članici. Hrvaška pa bo povabljena za opazovalko. Konferenca ICEM za Srednjo Evropo, bila je v Ladeh Zdro-ju na Poljskem, je bila zelo delovna, saj smo imeli na programu tudi volitve. Na Poljsko so poleg članic Višegrajske skupine prišli tudi predstavniki sindikatov Romunije in Bolgarije, nekatere udeleženke iz sestave bivše Jugoslavije pa so zaradi vojnih razmer ostale doma. Prvi dan konference je bil namenjen temi Globalizacija in izziv za sindikat (to bo tudi tema kongresa ICEM). Po uvodni besedi sekretarja ICEM VicaThorpa smo ugotovili, da tuji kapital prodira v vse države udeleženke konference. Stroški dela v teh državah so namreč relativno nizki, zaposleni pa imajo kar precej znanja. Poleg pravega kapitala prihaja tudi špekulativni. Prodiranje tujega kapitala je za sindikate velik izziv, zlasti zaradi posledic na socialnem področju. Tujci imajo za socialo le toliko posluha, kolikor je zapisana v zakonih. Žal pa nekatere države, da bi privabile tuji kapital, zakonodajo spreminjajo v škodo zaposlenih. Prihaja tudi do kršenja mednarodnih konvencij, Evropska socialna listina ni nobena izjema. Da bi to preprečevali, se morajo sindikati okrepiti in med seboj bolj sodelovati. Prav za krepitev medsebojnega sodelovanja sindikatov in izmenjavo znanj seje drugi dan konference zavzela poljska ministrica za delo. Govorili smo tudi o pripravah na kongres ICEM, ki bo novembra v Durbanu v Južnoafriški republiki. Za predsednika regionalnega odbora ICEM za Srednjo Evropo smo izvolili Juraja Blahaka iz Slovaške. V izvršnem odboru ICEM pa bodo skupino za Srednjo Evropo Pre stavljali sindikalisti iz Poljske, Češke in Madžarske, njihovi nanies niki pa bodo iz Romunije, Jugoslavije in Slovenije. Janez Justin, predsednik Sindikatu a Sindikat delavcev trgovine ^ Slovenije Pri delovnem času trgovcev prvi premiki Vodstvi Sindikata delavcev trgovine Slovenije in Združene bste s°a cialnih demokratov sta se ta ponedeljek dogovorili o aktivnosti ^ vložitev zakona o delovnem času trgovin v državnozborsko Pr0 Podpredsednik ZLSD Miloš Pavlica in vodja njene poslanske skup^ Miran Potrč sta soglašala z našo oceno, da pretirano liberalen P vilnik o obratovalnem času prodajaln omejuje pravice delavcev govini do dnevnega, tedenskega in letnega počitka. , : Poslanska skupina ZLSD je zato pripravljena prevzeti zakono no iniciativo in vložiti v parlamentarno proceduro predlog zako delovnem času trgovin, primerljivega z drugimi evropskimi država < uciovneill (JUSU llgUVlll, pili lici ljivcga z, uiuguni Sindikatu je poslanska skupina pripravljena zagotoviti strokovno p0IT pri pripravi predloga zakona. Da bi s problematiko delovnega časa prodajalcev seznanili se ge poslance v državnem zboru in širšo javnost, bodo v državnem z vložili poslansko vprašanje, v pristojnih delovnih telesih državo zbora pa predlagali javno obravnavo. jja Dva meseca po sprejemu našega poziva za pogovor, seje ogl‘‘ tudi Vlada Republike Slovenije. Njen svetovalec Jože Nerad je ^ dikatu delavcev trgovine Slovenije predlagal začetek pogovore morebitnih pogajanj za spremembo pravilnika s predstavniki m strstva za ekonomske odnose in razvoj. 0. Sindikat delavcev trgovine Slovenije je predlog za pričetek p k vorov oziroma pogajanj načeloma sprejel, saj je ocenil, da bi h' hitrejša in lažja pot za uveljavitev izboljšav pravilnika, ki bi de cem pomembno izboljšal delovni režim in s tem delovne in živ J ske razmere zaposlenih, predvsem mater z majhnimi otroki. , Sindikat bo ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Pre^ aln Sindikat bo ministrstvu za ekonomske odnose m razvoj piLVM ?-fl0 naj se v pogajanja vključijo tudi predstavniki ministrstva za delo, dmz^v .....1< V V1UU1 111 11U1USUOUU ^U. IIV/.I.U.VV ~“ ‘‘“J tednu, je odvisna vložitev predloga zakona o delovnem času trg naj se v pogajanja vkijucijo iuui preusiavmiu iminsusiva - in socialne zadeve in inšpekcijske službe. Od rezultatov pogov ' vladi in ministrstvu za ekonomske zadeve, bili naj bi v naslednja .ednu, je odvisna vložitev predloga zakona o delovnem času trg prek poslanske skupine ZLSD v parlamentarno obravnavo. ^ Območna organizacija ZSSS Domžale Bližje članstvu Kot poroča Justi Arnuš, sekretarka območne organizacije ZSSS Domžale, je bilo na njihovem območju v prejšnjem mesecu več članskih sestankov. Obračun preteklega dela in usmeritve za delo v naprej so pregledali člani sindikata v Komunalno-stanovanjskem podjetju, podjetju Induplati, v Tosami, v vrtcu Urška in osnovni šoli Janko Kersnik z Brda. Letni sestanki so potekali po ustaljenem redu. Predsedniki sindikatov podjetij in zavodov ter sindikalni zaupniki se bodo pri opravljanju dela skušali še bolj približati članstvu. Predloge članov bodo skušali vtkati v svoje sindikalno delo. lUp/f so letn' u sestane* člansttfo oprav"' r PrOCe*Hf° direk‘°' Janez ReiU/i> drug' cW BOSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE________s.. 21 / 3. junij 1999 uBEBMHiMMM 13 Velik e spremembe pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju g?v°d za zdravstveno zavarovanje 0 veni je je 28. maja javnost ®*"anil s projektom z a navljania nove vzajemne "Varovalne družbe VZAJEMNA. I ‘ So Povedali na tiskovni 2a' erenci’ sta registracija in cetek delovanja nove vzajemne varovalne družbe načrtovana za ■ november. Ime VZAJEMNA je i-.®. lzbrano zato, ker izraža va ,ram°): trdnost, zanesljivost, D n°sti stabilnost, generacijsko slo 62anost 'n tradicijo Ya|',er,skega zavarovalništva, so ° Y®ai J® menda razumelo ^očiloost imena izbrane firme to aa*(etiranih Slovencev. In prav lj0®aj bi bile vrednote, ki jih tl vzajemna zavarovalna Zd z“a m prostovoljno na ^vstveno zavarovanje ..•nerava zagotavljati svojim 'anom. zava *CtU .* ^92, odkar obvezno zdravstveno nih ',<>Vanje ne krije več polne cene zdravstve-Prin °ntvV’ zdravil in tehničnih zdravstvenih nec^kov, je skoraj vsak odrasel Slove-rova ■ en'* prostovoljno zdravstveno zava-Pri (injeuZa doplačila do polne cene. Danes je ta tov e" s*ovenskih zavarovalnicah, ki nudi-vani rStno Prostovoljno zdravstveno zavaro-|j;J Za doplačila, zavarovano dobrih 1,4 mi-katlla. ‘ovencev. (V primerjali s temi števil-PoenHK v0*386^ nadstandardnih zavarovalnih vod 2a°8e vedno zanemarljiv.) Tako ima Zaje a zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki zne ratl P° zakonu tudi edini nosilec obve-1,135 ^Nravstvenega zavarovanja, trenutno Volin '"dijona zavarovancev, ki so se prosto-vO(lo°iZavarova** za doplačila. Zakon je Za-stVa Vsega začetka zavezoval, da vodi sred-sko drostovoljnega zavarovanja računovod-Tod-, )Vsern ločeno od sredstev obveznega. (latn,,n°Vela zakona iz leta 1998 je Zavod do-novit'Zavezala’ da mora do 1. 1. 1999 usta-tirio ' P°vsem samostojno družbo za vzaje-ValniZaVar°vanJe *nih sredstev za ustanovitvene II 1 g aovoustanovljene družbe. Toda do 1. Vene \ zbranih 752 milijonov ustanovit-PotrAa sklada ter (predvidoma) pridobljena Zor vlna soglasja Urada za zavarovalni nad- ^ ade ter registracijskega sodišča. zya (|)rrienjena novela zakona je Zavod zave-Hi^e a no ustanovi zavarovalnice v obliki del-ka, aiT) mžhe, katere cilj je ustvarjanje dobič-ler0 s hak vzajemno zavarovalno družbo, v ka-^•^ujejo njeni člani (oziroma zava-Ngocin'. namenom, da si zagotovijo čimbolj iatija ^ '/j varno zavarovanje brez cilja ustvar-Vse ?N‘čka. Novela zakona je celo zaveza-voljn ’ k> v Sloveniji na trgu ponujajo prosto-Polnec dravstvena zavarovanja za doplačila do ene zdravstvenih storitev (ne pa tudi nad- Novembra bo začela delati nova vzajemna zavarovalna družba standardna zavarovanja), daje tako zavarovanje dolgoročno in da v njem oblikujejo zava-rovalno-tehniške rezervacije za starost! Novost, kije doslej nismo poznali in ki bo v bodoče očitno postala nova stalnica v našem življenju, so torej predvsem zavaroval-no-tehnične rezervacije za starost v okviru prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za doplačila. Zakonodajalec je očitno prisluhnil opozorilom, da bi lahko zlasti za starejše ljudi, ki so zdravstvenih storitev praviloma najbolj potrebni, postalo prostovoljno zdravstveno zavarovanje predrago, če bi bilo povsem brez VZAJEMNA se nam predstavlja z grafično predstavitvijo, ki povzema neo-secesijski rastlinski motiv, s katerim je okrašena matična hiša Zavoda za zdravstveno zavarovanje na Miklošičevi cesti 24 v Ljubljani. varovalk prepuščeno prostemu trgu. Prav vzajemnost med mladimi in starimi ter zdravimi in bolnimi je namreč doslej omogočala relativno nizke premije upokojencev. Če se to zavarovanje prepusti prostemu trgu, se bodo seveda lahko mladi in zdravi zavarovali za izredno nizko premijo, upokojencem pa bo premija kmalu finančno nedosegljiva. Prav zato je zakonodajalec pri zavarovanjih za doplačila določil sistem obveznih zavarovalno-teh-niških rezervacij za starost. VZAJEMNA, katere statut je 28. maja 1999 v navzočnosti notarke sprejela skupščina Zavoda kot ustanovitelja, namerava zavaroval-no-tehniške rezervacije za starost oblikovati v okviru nekakšne medgeneracijske pogodbe. Zavarovanja za doplačila naj bi bila praviloma dolgotrajna (če ne kar za vse življenje) ! Mesečna premija mlade in zdrave osebe bo praviloma nižja od premije upokojencev, vendar obremenjena z rezervacijo za starost. Na račun teh rezervacij pa ta ista oseba na svojo starost ne bo plačevala tako visokih premij, kot bi jih na podlagi aktuarskih računov v resnici morala. VZAJEMNA bo svojim članom zagotavljala ohranjanje vrednosti rezervacij za starost z obrestnimi merami in s financiranjem iz presežka sredstev. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so ponosni na rešitve - inovacije, ki jih v zvezi z rezervacijami za starost prinaša statut VZAJEMNE. Na kakšen način bo z zakonom predpisano rezervacijo za starost v svojo premijsko politiko vpeljala zavarovalnica Adriatic d.d., ki v Sloveniji tudi ponuja zavarovanja za doplačila, še ni znano. Na tiskovni konferenci pa smo slišali, da bo vsak zavarovanec prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za doplačila pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije konec tega leta prejel dopis, v katerem bo seznanjen z ustanovitvijo VZAJEMNE in bo povabljen, da ostane njen član. Sistem premij, ki že vsebujejo tudi rezervacije za starost, pa zaenkrat še ne bo vplival na višino premij za že sklenjene zavarovalne police. Te torej ostanejo nespremenjene do konca zavarovalnega obdobja! Znano je, daje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v letu 1997 za petletno obdobje sklenila aneks h “Krovni pogodbi za sklepanje skupinskih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj za doplačila med ZSSS in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije". Zavarovancev, ki so zavarovani po tej krovni pogodbi, je po sklenitvi aneksa po zadnjih podatkih 297.000! Od 1. maja 1999 dalje znaša mesečna premija, ki jo omogoča krovna pogodba, 2.916 tolarjev. Krvodajalci lahko računajo še na 10 odstotkov nižjo premijo. Premija se letos, je bilo zagotovljeno na tiskovni konferenci, ne bo več spremenila. Lučka Bdhm ffumoreg&a. m “Končno smo dočakali poletje in z njim čas dopustov! "je pred dnevi pri malici v menzi naše tovarne veselo vzkliknil rezkar Vili. “Ali se že odpravljaš na dopust?” smo ga presenečeno povprašali vsi v en glas. “O dopustu letos sploh ne razmišljam,” je odvrnil Vili. “Zakaj pa se potem veseliš poletja? Ali morda uživaš v tej pasji vročini, ko je človek pri delu ves čas prepoten?” je vrtal naprej strugar Lojze. “Vročine ne maram, ker je ne prenašam dobro,” je pojasnil Vili. “Vendar pa se veselim poletja, ker bomo dobili regres za letni dopust. Za vročino mi je figo mar, samo regres naj mi dajo!” “Bravo, Vili, da si se spomnil na regres! Ne moreš si misliti, kako si mi s tem polepšal življenje! Ves dan bom v kuhinji lažje prenašala vročino!” je veselo vzkliknila kuharica Špela. “Ali boš morda ti šla na dopust?" je presenečeno vprašal Vili. “Kje pa? S položnicami za elektriko in plin sem v zaostanku. Že ves teden sem si razbijala glavo, kako naj pridem do denarja, sedaj pa me bo rešil regres,” je pojasnila Špela. “Špela, zakaj pa meni nisi povedala, da bi rada še kaj postrani zaslužila. Za takšno fejst babo to ne more biti problem! Midva bi se lahko hitro za kaj zmenila, če bi bila ti za to...” se je zarežal skladišnik Rudi. “Pacek! Ti se raje za svojo brigaj<, da ti ne bo pobegnila s kakšnim Občinarjem,” ga je zavrnila Špela. “To pa bi bil zares pravi hudič, če bi mi žena, ki je snažilka na občini, pobegnila ravno sedaj, ko bodo tudi Občinarji dobili regres!” je vzkliknil Rudi. “Hvala Bogu, da bodo letos tudi zaposleni v negospodarstvu, ki zaslužijo mesečno manj kot 120.000 tolarjev, prejeli takšen regres kot delavci v gospodarstvu. To je edini način, da z ženo kupiva novi pralni stroj, saj stari ropota že kot kakšna stara lokomotiva.” “Kaj boš hvalil Boga!” se je razburil mizar Tone. “Zahvali se Doru Hvalici in drugim sindikalistom, ki so si takšen regres izborili po mučnih pogajanjih z vlado. Brez njih bi vidva z Ženo morala v stanovanju še dolgo poslušati stari pralni stroj.” Iz dnevnika delavca Jožeta Regres zci miren dopust “Midva z Ženo pa nameravava letos z regresom obnoviti P° de v stanovanju. Naš blok je star že 40 let, zato je zamenja podov nujna, ” se je vključil v pogovor Tone. “Tudi moja nanirei: dela v negospodarstvu, zato računava na dva poštena regresa-“Vam je pač lepo,” je otožno vzdihnila Štefka iz komercwe’ ki je samohranilka z dvema otrokoma. “Vsi si boste z regreso kaj pametnega kupili ali uredili. Jaz pa ves regres porabim} poplačilo dolgov, saj se čez leto samo s plačico naša družii ne more preživljati.” “Svojega bivšega privij, naj tudi on kaj prispeva za otroke-je vzrojila Špela. “Sedaj, ko bo dobil regres, je ravno pravu0 ' da zahtevaš od njega preživnino! ” ,, “Jaz dam svoji bivši, pri teri živi tudi moj sin, vsako to polovico regresa! ” seje v p govor vključil brusilec Andrej;, “To se mi zdi najbolj pošteno-“Meni pa moja sedanja p bere regres v celoti, ” je Poia nal kurir Peter. “Pravi, da drugače ne bi mogla kupiti prem ga in ozimnice. Tako dobro J preštudirala kolekti vno P°S°a^ bo, da si od regresa, ko ga dobimo, ne upam vzeti niti Z° e pivo. Takoj bi ugotovila." , “Moja žena pa še sedaj čaka na zadnji obrok mojega lanStu, ga regresa," se je zarežal Vili. “Ko sem lani na poti iz . domov s prijatelji del regresa zapil, sem se ženi doma PrePfa sto zlagal, da enega dela regresa še nismo dobili. Sedaj simj, našega direktorja in čaka na zadnji obrok lanskega regresO-“Ha, ha, ha ... Sicer pa si naš direktor zasluži, da go NOJ Žena šimfa, saj imamo takšne plače, da brez regresa z njimi sp‘° ne bi mogli več preživeti! ” je pribil Rudi. Ko smo že mislili vstati in odriniti nazaj na delo, pa se je ogl°s praktikantka Suzana. “ Vidim, da boste vsi potrošili regres za vS . kodnevne potrebe, o dopustu na morju ali v planinah pa SP ‘ nihče ne razmišlja. Zakaj pa se potem temu regresu reče -greš za letni dopust?" ,- “Oh, ti trapica! "je rekel Rudi. “Regres za letni dopust do7 mo delavci k svojim skromnim plačam zato, da lahko dirom0 J in naši šefi mirno odidejo na dopust, brez strahu, da jim b° v tovarni zaradi socialne stiske čez poletne mesece zakuhali kom štrajk. Vidiš, zato se temu regresu reče - regres za miren dop11 _ Napačno dvorjenje "Mojca, tako koprnim po tebi, da že tri dni nisem mogel pojesti niti grižljaja. Če me ne boš povabila k sebi, bom umrl. Ali se lahko zvečer oglasim?” "Kaj pa bom s tabo, saj si čisto mlahav in mehek?” "Zakaj bi bil jaz predrzen, saj ste prišli vi v mojo posteljo in ne jaz v vašo?!" Pomoč in pol Uganka Menjava “Obožujem avtomobile, zato jih zelo rada menjujem." “Oh, to je predrago! Jaz raje menjujem njihove lastnike!” “Koliko let bi mi prisodil?" vpraša ljubiteljica noči svojo mlado stranko. "Po lesku oči 16, po polnih ustnicah 20, po krepkih bokih pa 25. In koliko let imate v resnici?” "Seštej!" “Petrček, kdo ti je pomagal napisati dortuič logo?” “Ne vem, gospa učiteljica.” “Zakaj ne veš?” "Ker sem šel prej spat..." Plašč za poljub Pedagoški "Kje si dobila ta prekrasen krzneni P^mii' "Mož mi ga je dal zaradi enega samega ■' coskega poljuba ...” Milo za drago “Draga, kaj bi storila, če bi izvedela, da sem te prevaral?" “Hitro bi se pomirila, saj bi se spomnila, da si mi samo vrnil milo za drago! ” “Hvala, ker ste mi dali miloščino,” reče človek, ki berači po cesti. “Ali vas lahko vprašam, kaj ste po poklicu, ko imate tako dobro srce?” “Pedagoški delavec sem!” “Kakšno naključje. Kje vse se najdemo. Ali imate tudi na vaši šoli sedaj glavni odmor?" Priročno darilo “Dragi učenci! Moram vas opozoriti, d° Ijice ne smemo sprejemati daril.” “Gospa učiteljica, mi bi vam takrat, ko imeli na šoli novoletno zabavo, radi poklon Strašilo najhno škatlico . "Kaj pa bo v njej?” “Pomirjevalne tablete!’ Ko dekle sede na klop v parku, pride mimo klošar. “Gospodična, ali se lahko z vami malce poigram?" “Ne bodite predrzni!" “Kje pa imaš ženo! ” “V vinogradu, kjer sem ji namestil ležalnik, se sonči in čita." “Zakaj pa se ne sonči pri bazenu pred vikendom?" “V vinogradu potrebujem strašilo!" Ponesrečena želja , (tit “Za rojstni dan ti želim tisto, kar ti Želi J,,u “Kako bova pa živela?" "Ker bo delodajalec oba nagnal iz slud>l BEKREACIJA £ športne igre tekstilcev in usnjarjev Muraši najboljši fir6ltebmi med muraši in oc*~nJovc‘> P° nekaterih fi? bila finale pred /g bi/o tud/ precej tek n ne!ia^0 v tišini je Sindikat s dne in usnjarskopredeloval-p lri| Ustrije Slovenije pripravil vane etne športne igre. Tekmo-Zn •* v malem nogometu, nami-je£ ten.'su’ kegljanju in šahu se kuPaJ s spremljevalci udele- ta za Belo krajino pod vodstvom Borisa Govednika ob pomoči Jožefa Kočevarja iz območne organizacije ZSSS. Da se v Metliki nekaj dogaja, so kazali že transparenti ob vpadnicah v to mesto. Govednik je ob otvoritvi uporabil znano francosko ankedoto, po njej je ljudstvu, ki ima več kot 200 vrst sirov, težko vladati, lažje je zbrati skupaj slovenske tekstilce, čeprav nimajo niti za en sir. Za dobro organizacijo je zaslužen tudi ravnatelj Osnovne šole Metlika Jože Mozetič. Učenci te šole so za svečano otvoritev pripravili prijeten kulturni program. Po končanem tekmovanju je bilo na Veselici še prijetno družabno srečanje, na katerem so udeleženci ostali pozno v noč. Poleg srečelova, za katerega so dobitke prispevali kolektivi, so za dobro razpoloženje skrbeli zlasti Vasovalci. Največ src paje ogrela gospa Manka, v Belo krajino je prišla s podgorske strani. Če bo obveljal njen predlog, se bodo tekstilke in usnjarke prihodnje leto preizkusile tudi na rolerjih. Če bo do tega prišlo, bo tu- Zorica iz ženske ekipe El-kroja je preventovcem zabila kar tri gole. Organizatorji so njeni ekipi, bile so edine ženske in so zato brcale z moškimi, namenili poseben pokal za najbolj borbeno moštvo. Rezultati Kegljanje: - moški: l. Gorenjska (BPT Tržič), 2. Bela krajina 1, 3. Posavje (Inplet Sevnica); - ženske: 1. Pomurje 2,2. Bela krajina, 3. Posavje (Inplet 2 Sevnica); Šah: 1. Celje (Konus), 2. Posavje 1 (Kopitarna Sevnica), 3. Koroška (Prevent Slovenj Gradec); Namizni tenis: 1. Pomurje, 2. Bela krajina (Komet Metlika), 3. Bela krajina (Novoteks Tkanina Metlika); Mali nogomet: 1. Pomurje (Mura), 2. Celje (Elkroj), 3. Koroška (Prevent Slovenj Gradec), 4. Celje (Tekstilna tovarna Polzela) Skupna razvrstitev: 1. Pomurje, 2. Celje, 3-4 Posavje in Bela krajina, 5. Gorenjska in 6. Koroška Zmagovalci so takole pozirali. so se mešane ekipe kar dolgo ogrevale, na na-Posnetku so šahisti Tosame in Kopitarne. Pokale najboljšim so delili: Erika Kerčmar, Boris Govednik in Tone Rozman. Sobueč kot 650 zaposlenih. Ker ''SuŠU nekatere tekme skoraj na tiavj:. v ravn>, je bilo zanimanje tekiii V *zJemno- K uspešnemu Vrem°VarUu je prispevalo tudi Vetr^f’ popoldne sta oblačnost in ttjšala napore nogome- >o, Sr skiwanJe tekstilnih in usnjar-Ri^jr e^avcev Slovenije je orga-ll območni odbor sindika- ■ m* □vrzi: k nI s Ekipi Mure in Elkroja se pozdravljata pred tekmo. Jože Turki iz Mure je visoko dvignil pokal za najboljšo ekipo v skupnem seštevku vseh tekmovanj Idesno Tone Rozman). di za oči več paše. Prvo srečanje je bilo po mnenjih udeležencev uspešno, zato bo verjetno postalo tradicionalno. Po različnih -ija-dah, ki so po spremembi družbene ureditve ugasnile, se torej poraja novo druženje, ki zaposlenim v tekstilni in usnjarskopre-delovalni industriji daje nekaj upanja v boljše čase. F. K. GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 21 (3. 6. 1999) Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja. 'n(jika' in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sl tov Slovenije - Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je na».j 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno sl |4. t Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeUK ’ t junija 1999. Pravilna rešitev gesel iz 19. letošnje številke Nove Delavske nosti: 1. RUPERT EVERETT, 2. BEN AFFLECK. Nagrado 5000 tolarjev prejme Sebastjan Vukanič, Otona Župal1 43, 5280 Idrija. Nagrado bomo poslali po pošti. &