Po nemški knjižici milostivega sekovskega škofa
dr. Janeza Zwergerja.

Z dovoljenjem visokoeastitega ljubljanskega škofij stva
na svitlo dal in založil

Jožef Zupan,

stolni dekan in fajmošter.

Za čisti dohodek dobi vsaka fara nekoliko bukvic, po
primeri naročenih, za razdeljenje med uborne bravce.

T


V Ljubljaili.

Natisnili J. Blaznikovi dediči.
1875 .

„ Bratje! opominjamo vas, da gnade Božje nepri-
doma ne prejemate. Govori namreč: Ob prijetnem času
sem te uslišal, in v dan zveličanja sem ti pomagal.
Glejte, zdaj je prijeten čas; glejte, zdaj je dan zveličanja
2. Kor. 6, 1—3.

„Praviš, da je Bog že mnogim dal posebno gnado,
da so še v pozni starosti pokoro delali. Kako tedaj?
ali bo Gospod tudi tebi  dal to gnado? Praviš: Mo¬
rebiti jo dd tudi meni.  — Zakaj pa praviš moreb-rti?
— Primeri se kterikrat  — pa le kterikrat!  Pomisli
tedaj, da gre za tvojo dušo!“ Sv. Jan. Kriz. Jiom. 13-
o listu do Kor

/ \ ji , ,

Splošne pogoje

odpustka sedanjega svetega leta.

(Po apostoljski okrožnici.)

Kdor hoče dobiti odpustek sedanjega sve¬
tega leta, mora:

1. V svetem letu — do konca leta 1875 —
zakramenta svete pokore in sv. Rešnjega
Telesa vredno in pobožno  prejeti. Z ve¬
likonočno  spovedjo in z velikonočnim obha¬
jilom se pa ob enem ne more dobiti odpustek
svetega leta;

2. petnajst dni,  ki pa ni treba, da bi
se to moglo zaporedoma zgoditi, vselej odlo¬
čene štiri cerkve*)  pobožno obiskati.

3. tam — v vsaki odločeni cerkvi — v
namen svetega Očeta  pobožno moliti.

Pristavljena bodi še ta razlaga :

I. Zarad prejeme svetih zakramentov so
sveti  Oče  tole  dovolili:

1. Vsak spovednik sme skesanega spokor¬
nika odvezati od vseh grehov,  tudi od tacih,
od kterih morejo sicer le sveti Oče ali škof od-

*)  V Ljubljani: šenklavško, frančiškansko, šent-
jakopsko, in ali šempetersko ali ternovsko ali pa v bol¬
nišnici.

1 *

4

vezati. Ravno tako sme to leto vsak spovednik
skesanega spokornika tudi odvezati od cerkve¬
nih kazen,  — le z majhnim izločkom,

2. Tudi sme vsak spovednik v tem svetem
letu obljube  v druge dobre dela spremeniti.
Izločene pa so te obljube: obljuba popolne, vedne
čistosti; obljuba stopiti v pravi cerkveni red, to
je, v tak red, v kterem se delajo slovesne obljube;
obljuba storjena drugemu v prid, ki je že tudi
to obljubo sprejel; in sploh vsaka obljuba, ki bi
njena spremenitev koga druzega poškodovala;
spokorna obljuba, ki ima namen obvarovati greha,
-vendar bi se smela spokorna obljuba spremeniti
v take  dela, ki bi greha ravno tako ali pa še
bolje varovale, kakor storjena obljuba sama.

3. Zakramenta svete pokore in sv. Rešnjega
Telesa se morata prejeti iz tega namena, da se
bodo spolnile tudi druge pogoje, ki so zapove¬
dane za odpustek svetega leta.

11. Zarad obiskanja cerkva je pomniti:

1. Obiskovati se morajo tiste štiri cerkve,
ki so jih škof ali s škofovim dovoljenjem duhovni
pastirji odločili; in vse štiri odločene cerkve se
morajo vselej ravno tisti  dan obiskati.

2. Za tiste kraje, kjer ni dovolj cerkva,
ali kjer cerkve predaleč narazen stoje, imajo
škof pooblastenje, odločiti manjši število
cerkva, še celo tudi eno samo cerkev.  Pa te
cerkve se morajo tolikrat obiskati, da se ob

5

vsakem tistih petnajst dni dopolni štirikratno
obiskanje.

3. Ako se imajo v namen cerkvenega ob¬
iskovanja slovesni in očitni  obhodi pod vod¬
stvom duhovnega pastirja ali druzega od njega
pooblastenega duhovna, smejo škof tistim, ki se
jih pobožno vdeležujejo, število cerkvenega' ob¬
iskovanja zmanjšati. *)

4. Vsaj poslednje obiskovanje cer¬
kva  se mora zgoditi v stanu posvečujoče gnade
Božje; kdor bi tedaj pred poslednjim obiskova¬
njem smertni greh nad sabo imel, mora še po¬
prej sveta zakramenta prejeti.

III. Zarad molitev,  Id se imajo v cerkvah
opravljati, veljajo splošne pravila.

1. Zadostuješ tedaj, ako moliš v cerkvah
pet očenašev, češenamarij in apostoljsko vero,
v namen sv. Očeta. Kdor utegne več moliti,
moli lahko molitve v teh bukvicah uatisnjene.

2. Namen svetega Očeta, zarad kterega se
imajo molitve opravljati, pa je zlasti: a)  povi¬
šanje katoliške Cerkve in apostoljskega Sedeža,
h)  zatrenje krivoverstev in spreobernjenje zmo¬
tenih; c) mir in edinost med keršanskimi po¬
glavarji in ljudstvi; d)  posebne želje, ki jih imajo
sveti Oče zarad katoliške Cerkve.

*) V ljubljanski škofiji je zapovedano petnajstkratno
obiskovanje cerkva dopolnil, kdor se je taeega očitnega
obhoda trikrat  vdeježil.

6

3. Prav primerno pa je, če tudi ni zapo¬
vedano, s postom in z milošnjo pospeševati na¬
men svetega leta.

IV. Za posamne osebe so dovolili sveti Oče še
te-le polajšanja:

1. Otroci,  ki še niso bili pri pervem
svetem obhajilu, se lahko vdeležijo odpustka
svetega leta, ako opravijo druge dobre dela, ki
so jih spovedniki naložili.

2. Bolnikom in jetnikom,  sploh ta¬
kim, ki ne morejo cerkva obiskovati, smejo spo¬
vedniki druge dobre dela nakladati. Bolniki,
kteri umerjo, preden  so opravili poslednje
obiskovanje cerkva, se vendar-le vdeležijo od¬
pustka svetega leta, in kolikor jim manjka ob¬
iskovanja cerkva, jim bodi odpušeno.

3. Popotniki  se odpustka vdeležijo, ako
spolnijo potrebne pogoje v tistem kraji, kjer dalj
časa bivajo.

F. Pomniti je še:

1. Odpustek svetega leta se more le en¬
krat  prejeti; vendar se pa lahko tudi dušam v
vicah v prid oberne. Pa tudi v tem primerljeji
se molitve n e opravljajo za duše v vicah, ampak
t  namen svetega Očeta.

2. Vsi drugi odpustki, odpustki v bratov-
Sinah, odpustki za posamne molitve i. dr. se
tudi v tem svetem letu morejo dobivati in dušam
v vicah v prid kakor sicer obračati.

I. Zgodovinski začetek, zaumek in odpustek sve¬
tega leta.

1. Sveto leto je bilo že v stari zavezi znano.
Bog je bil Mozesu ukazal (III. 25, 10.) vsako
sedmo leto, še bolj pa tisto leto, ki bode po pre¬
tečenih sedemkrat sedem, to je, devet in štir-
desetih letih nasledovalo, namreč vsako petdeseto
leto slovesno obhajati. Deseti dan sedmega mesca
pred svetim letom so trobente zapele in ljudem
naznanile, da pride sveto leto, leto milosti in
usmiljenja, ker v svetem letu so bili vsi dolgovi
poplačani, prodane posestva rodbini nazaj dane,
in sužnji so bili oprosteni; še celo zemlja je to
leto počivala, ker Judje v tem svetem času uiso
polja obdelovali, ampak so se živili s tem, kar
je zemlja sama od sebe rodila.

Po zgledu stare zaveze je bila tudi kato¬
liška Cerkev sveto leto vpeljala, z veliko slo¬
vesnostjo svoje zaklade odperla in nenavadne
milosti delila. Kadaj da se je pervokrat sveto
leto obhajalo, se za gotovo ne ve. Proti koncu
leta 1299 se je sploh v Rimu govorilo, da se bo
vsak vdeležil velikih odpustkov, kdor bo v novem

8

letu začel obiskovati cerkvi sv. Petra in sv. Pavla.
Novega leta dan 1800 se je kakor po Božjem
nagibu nenavadno veliko ljudstva zbralo v cerkvi
sv. Petra v Rimu. Pripoveduje se, da je 107 let
star romar, pred papeža Bonifacija VIII. poklican,
pravil, da mu je bil njegov rajni oče naročil,
ako bo leta 1300 še živel, v cerkev sv. Petra
romati, da se bo, kakor rajni oče 100 let poprej,
vdeležil popolnih odpustkov. Na to da so bili
papež vse kardinale sklicali, se ž njimi posve¬
tovali in sveto leto razpisali. Gotovo je, da so
ta papež zapovedali, naj se leto 1300 in potem
vsako naslednje stotno leto kakor sveto leto ob¬
haja, ter so dovolili vsem popolne odpustke, ki
se bodo spokorili, zakramenta svete pokore in
sv. Rešnjega Telesa prejeli in cerkvi sv. Petra
in Pavla v treh dneh zaporedoma obiskali, ako
so rimski Stanovniki; so pa tujci, morajo ime¬
novane cerkvi petnajstkrat obiskati. Papež Kle¬
men VI. so dovolili leta 1343, naj bo vsako 50.
leto sveto leto, in se je obhajalo 1350. Papež
Urban VI. so dovolili 1. 1389, naj bo vsako 33.
leto sveto leto, In papež Pavel II. so poterdili
1475, da naj bo vsako 25. leto sveto obhajano,
in od tistih dob so papeži, ako so okolišine pri¬
pustile, dan pred božičem že sveto leto slovesno
naznanili in po keršanskem svetu razpisali. Za
rimsko mesto so štiri naj veči cerkve za obi¬
skovanje odločene; drugod pa škofje po svojih
škofijah odločujejo po svoji previdnosti 4 cerkve

9

ali kapele, pa tudi znamnja ali križe, in število,
kolikokrat se morajo obiskati.

Ko bi imel Rim svojega postavnega posest¬
nika in kralja, svetega Očeta, bi se sedanje sveto
leto samo v Rimu  obhajalo, po katoliškem svetu
pa prihodnje leto 1876. Sedaj pa ima Rim in
katoliški svet ob enem sveto leto, ker imajo so¬
vražniki svetega Očeta rimsko mesto v oblasti,
in zato se sveti Oče ne morejo po svoji volji
gibati in obhajati posebnih slovesnost rimskega
svetega leta, s kterimi se je sicer od leta 1500
v Rimu sveto leto začenjalo in sklepalo. Te
slovesnosti so bile poslednjič 1825. Kadaj se
bodo zopet obhajale, le Bog ve; letos jih ne
morejo imeti. Imamo pa vendar pravo jedro
svetega leta.

2. Sveto leto je tista slovesnost naše svete
katoliške Cerkve, v kteri ona po svojem vidnem
poglavarji vsem vernim v odločenem času vso
polnost svojih milostnih zakladov deli. Na široko
so nam v tem času odperte rane našega Gospoda
Jezusa Kristusa, in obilneje teče njegova pre¬
sveta Kri na duše grešnikov in pravičnih, ki jih
očišuje in posvečuje. N i ga še tako velicega
greha,  ki bi se ga resnično spokorna duša ta
sveti čas v rešnji Ivervi Jezusovi ne mogla oči¬
stiti. Spovedniki smejo namreč sedaj odvezovati
tudi od tacih grehov, ki si jih zavoljo njih veli¬
kosti papež in škofje drugoč sami sebi prider-
žujejo. Sedaj smejo tudi spovedniki odvezovati

10

skorej od vseh cerkvenih kazen,  ki si jih
je grešnik nakopal, in od kterih sicer le papež
in škofje odvezujejo. Skorej vse obljube  sinejo
sedaj spovedniki v druge dobre dela spreminjati.
Vse kazni,  ki jih je Božja pravica grešniku
po odpušenem grehu in po odpušeni večni kazni
še odmenila, da bi jih terpel na tem ali na unem
svetu, se v svetem letu lahko za vselej odpuste.
In glej, to je odpustek svetega leta,  ki
ga želimo sedaj vsi dobiti.

3. Odpustek svetegaletajepopoln
odpustek, pa sklenjen z vsemi prednostmi in tako
obilen, da, kakor morje vse potoke in reke spre¬
jema, vse druge odpustke, popolne in nepopolne
obsega, da si toliko skerbneje prizadevamo do¬
biti nar bogatejši odpustek izmed vseh odpustkov.

4. Odpustek sploh  je odpušenje zaslu¬
ženih časnih kazen  za naše grehe. Kakor nam
po svetem kerstu, kjer smo prejeli odpušenje
izvirnega greha in večne kazni, še ostanejo na¬
sledki pervega greha, ravno tako nam po preje¬
tem zakramentu svete pokore, kjer so nam bili
odpušeni po svetem kerstu storjeni grehi in večna
kazen, še ostanejo časne kazni, ki smo jih z
grehi zaslužili. Kakor je Bog nekdaj kralju
Davidu po preroku Natanu odpustil greh pre-
šestvanja in uboja in tedaj tudi večno kazen,
pa mu je vendar še naložil hude časne kazni,
ravno tako zahteva tudi od nas, če smo se jih
tudi skesano spovedali in odpušenje dobili, po-

11

sebno pokoro, da si zbrišemo časne kazni, ki
smo si jih z grehi nakopali. Te kazni pa ne
zadevajo samo življenja na tem svetu, ampak
segajo tudi še na uni svet, kjer mora duša dalji
ali kraji čas v vicah terpeti, dokler ni očišena
vsacega madeža, ki ji ga je greh pustil in ki ji
brani iti v nebeško kraljestvo. Kdo bi pa
mogel reči, da se je tukaj na svetu do¬
volj spokoril in se bo pr e d B ožj o so dbo
brež madeža prikazal?

Ker tega nikakor ne moremo sami doseči,
je naš Gospod Jezus dal sveti Cerkvi oblast, iz
preobilnosti njegovega zasluženja in svetnikov
namestiti pomanjkljivost naše pokore, s ktero bi
imeli odverniti časno kazen, ki nam jo je odme-
nila Božja pravica, ali s ktero bi imeli sprejeti
od Boga poslano šibo. Zato razločujemo po¬
polne in nepopolne  odpustke. Popolne
odpustke imenujemo tiste odpustke, s kterimise
zasluženje Jezusa Kristusa in svetnikov nam v
prid tako obilno obrača, da so nam vse zaslu¬
žene časne kazni ob enem odpušene; nepopolne
odpustke pa imenujemo tiste odpustke, s kterimi se
nam le nekaj zasluženih časnih kazen odpusti. Po¬
poln odpustek j e tudi odpustek svetegaleta.

5. Odpustek svetega leta je dvojin, nava¬
den in nenavaden.  Odpustek svetega leta
je navaden,  ki se vračuje vsako petindvajseto
leto; odpustek svetega leta je pa nenavaden,
ki se deli ob posebnih prilikah iz tega namena,

12

da bi vsi ljudje molili za odvernjenje velike ne¬
varnosti, ali v dosego posebne milosti za Cerkev,
za deželo, o papeževi volitvi i. t. d. Sedanje
sveto leto je navadno, kakor se vrač uje vsako
petindvajseto leto; pa je z milostmi in duhov¬
nimi dobrotami nar bogateji, ki jih je sveti Cer¬
kvi le mogoče podeliti; to sveto leto terpi do
konca leta 1875, da se vsi lahko odpustka sve¬
tega leta vdeležijo; v tem svetem letu so duhovni
zakladi Jezusove Cerkve vsem in posamnim ver¬
nim kristijanom odperti. Vsi grešniki dobe lahko
odpušenje; vsi zmoteni se lahko vernejo v na¬
ročje svete katoliške Cerkve; vsi lahko dobe to¬
lažbo in zveličanje in blagoslov za svojo neumer-
jočo dušo. Vse to nam daje sveta Cerkev, ali
velikoveč sveti Oče Pij IX. v odpustku tega
svetega leta.

6. Papežu  Pij  u IX. se imamo namreč
za ta odpustek zahvaliti, papežu, ki je vidni na¬
mestnik nevidnega poglavarja svete Cerkve, to
je, Jezusa Kristusa, naslednik tistega aposteljna,
ki si ga je Gospod Jezus sam namestnika izvolil,
in kteremu je rekel: „Ti si Peter, skala, in na
to skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenske
moči je ne bodo zmagale"; in zopet: „Tebi bom
dal ključe nebeškega kraljestva; karkoli boš za¬
vezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih;
in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano
tudi v nebesih 4 '. (Mat. 18, 13-19.) Koliko
oblast je tukaj dal Gospod Jezus poglavarju

aposteljnov, in kakor sv. Petru, tako tudi vsem
njegovim naslednikom, vse dni do konca sveta!
Na svetem Petru in na njegovih naslednikih je
terdno zidana Jezusova Cerkev, nebeško kralje¬
stvo na zemlji; svetemu Petru in njegovim na¬
slednikom so izročeni ključi tega kraljestva, da
vse njegove zaklade odpirajo in zapirajo. In
kteri so ti zakladi? O čudoviti biseri, o čisto
zlato, o dragi kamni, ki jih je Kralj nebeškega
kraljestva tukaj v preobilnosti nakopičil! Tukaj
neprenehoma teče predraga Kri Jezusa Kristusa;
ena sama kaplja že zadostuje, da se odkupi ves
svet in pridobe vse nebesa! Tukaj je nakopičeno
preobilno zlato zasluženja naše ljube Gospe
Marije prečiste Device in vlek svetnikov iz vsa-
cega stanu, iz vsake starosti, iz vsacega spola
in iz vsake dežele! Tukaj se dan na dan množi
zaklad zasluženja s posebno skerbnostjo zvestih
otrok Jezusove Cerkve, ki si s pobožnim življe¬
njem prejete gnade pomnožujejo v prid vsem,
ki so združeni z Jezusom in z njegovo Cerkvijo.
Glej, to je zaklad, to je bogastvo Cerkve Božje,
ki se ne usušf, ki se ne da izmeriti, ki se dan
na dan pomnožuje; in do tega zaklada ima ob¬
last on, ki so mu ključi izročeni, ki torej more
odpirati in zapirati, kadar, dokler in komur
hoče.

Sveti Oče so nam vsem ta zaklad zopet
odperli, ter Bogu Očetu preobilno zadostenje
našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa,

14

včlovečenega Boga, in pa zadostenje prečiste
Device Marije in vseh svetnikov, ki verujemo v
njih občestvo, ponujajo v imenu ravno tega Go¬
spoda in Zveličarja, da bi ga sprejel namesto
našega  zadostenja, ki bi ga imeli v spokornosti
in ponižnosti svojega serca opraviti, pa smo ne¬
zmožni. Ali ne bomo tedaj z velikim veseljem,
z notranjo tolažbo in z neizrekljivo hvaležnostjo
zajemali iz tega zaklada?

II. Pomen svetega leta za sedanji čas.

1. Ko je naš Gospod Jezus Kristus visel
na križu na gori Golgati, je razprostiral svoje
prebodene roke čez ves svet, da bi vse na-se
potegnil in nad vse‘razlil svojo presveto Kri v
odpušenje grehov. Tako bi tudi rad njegov vidni
namestnik na zemlji s svete gore, s središa in
velicega mesta keršanskega sveta v svetem letu
razlil vso blagovitost ravno tiste svete Kervi nad
vse dežele na zemlji. Trojin blagoslov naj bi
prišel nad vse ljudstva: 1) povišanje in raz¬
širjanje svete Cerkve, kraljestva Je¬
zusa Kristusa; 2) zatiranje nejevere in
zmote in vnemarnosti v verskih rečeh;
3) edinost med keršanskimi kralji in
mir med keršanskimi ljudstvi.

2. „Ležala sem bolna v svoji postelji 11 , pri¬
poveduje sveta Hildegarda, ki je vidila v pri¬
hodnost, — „kar vidim 1170. leta čuječo žen-
skino podobo, tako prijazno in veselo, da si člo-

15

veška duša take berkkobe še misliti ne more.
Podoba je bila tako velika, da je od zemlje do
nebes segala; njeno obličje se je svetilo kakor
nar svetlejši luč in njeno oko je bilo proti nebu
obernjeno; njena obleka je bila iz bele svile, in
čez to obleko je imela ogernjen plašč, ki so bili
vanj vdelani smaragdi, satiri, nar lepši biseri in
nar dražji kamni.

Kar ugledam, da je njen obraz oprašen,
njena obleka na desni strani stergana, njen plašč
ogerjen in njeni čevlji očerneli. Sama je bridko
tožila, rekoč: ,,Poslušajte, nebesa! moje obličje
je omadeževano; žaluj, o zemlja! moja obleka je
' stergana; tresi se, brezno! moji čevlji so očer-
neli.“ Slišala je pa tudi še sv. Hildegarda glas
z nebes: „T o j e p o d o b a k a t o 1 i š k e C e r k v e“!

In ali ni res to nar primernejši podoba
svete Cerkve v sedanjem času? O ta veličastna
nevesta Kristusova je ogerjena in sicer po svojih
lastnih otrocih ! Njeno obličje je oprašeno, ker
so iz mnogih sere vse boljši misli zginile in so
njih želje obernjene na denar in blago. Njena
obleka je stergana, ker mnogi večne Resnice
Gospodove ne spoštujejo in ne hranijo. Njen
plašč je temen in brez drazih kamnov, ker mnogi
zanemarjajo Božjo postavo in so brez vsake
čednosti. Njeni čevlji so černi, ker jih toliko
živi v grehu in v zmoti. Glej, ta je je pozabil,
uni jo zaničuje; ta jo zasramuje z besedo in z
življenjem, in uni jo šiloma k tlam pritiska ; ta

16

ji veže roke, da bi tudi svojih dobrih otrok ne
blagoslavljala, lini jo derži v tesni ječi, da ne
more po svetu hoditi in novih otrok Gospodu
pridobivati! In kdo ve, koliko stiske, koliko ter-
pljenja in preganjanja je še čaka ? Vsak čuti,
da se bliža silna vojska za nar svetejši zaklad
svete vere. Preden bije ta žalostna ura, kliče
Cerkev še enkrat vse svoje otroke k pokori, k
molitvi, da bi Bog vsegamogočni na pomoč pri¬
šel svoji Cerkvi in jo pokazal v njeni edinosti,
jo povikšal v njenem veličastvu, spoštovanje pri¬
dobil njenim besedam in njenim delom, da bi ji
dal zveličavno prostost in jo razširil v odrešenje
vseh narodov na zemlji!

In ako brez števila kristijanov tako prosi
za povišanje in razširjanje naše svete
Cerkve,  ki so očišeni in novorojeni otroci
Božji v zakramentu svete pokore in sklenjeni z
Gospodom in Zveličarjem Jezusom Kristusom v
zakramentu svetega Rešnjega Telesa, ali ne bo
ta molitev, ki izhaja iz enega serca, omečila
nebeškega Očeta in dobila pomoči in zmage
za sveto Cerkev in za stiskane keršanske
ljudstva?

3. Morebiti ni bilo časa, kar katoliška
Cerkev stoji, da bi bila nejevera tako razširjena,
kakor sedaj, v kteri bi se krivoverstva tako pre-
derzno vgnjezdovale z besedo in z dejanjem,
kakor dan danes. In, kar je nar žalostneje, ali
niso celo med katoličani taki, ki v strašni sle-

17

poti po svoji volji med resnicami naše svete vere
izbirajo in sedaj te sedaj une sprejemajo ali za¬
metujejo in se tako sami ločijo živega telesa
Jezusovega? Kako zelo sedaj Cerkev preganjajo
oni, ki tudi po vnanjem niso katoličani! Kakošno
zasramovanje in obrekovanje terpi sedaj kato¬
liška Cerkev! In koliko je njenih lastnih otrok,
ki poslušajo tako gerdo obrekovanje svoje ma¬
tere katoliške Cerkve ter so mlačni in vnemami
do nje, dasiravno jih ona še z vso priserčnostjo
ljubi!

Kadaj je bila tedaj veči potreba, kakor
sedaj, da naša sveta Cerkev vse svoje otroke
priserčneje k sebi vabi s podelitvijo obilnejih
milost, in vse spodbada moliti za tiste, ki ma¬
tere katoliške Cerkve nočejo slušati, moliti, da
bi Jezus Kristus, večna luč, večna resnica, moč¬
neje svetil v človeških sercih, da bi odpravil
temo nejevere in ozdravil slepoto terdovratne
zmote? In ako jih brez števila po vsem svetu
moli s čistim sercem in razsvetljenim duhom,
ali ne bo Gospod še marsikterega razsvetlil in
ga nazaj pripeljal k ponižni veri? Sto in sto
se jih veseli teh zveličavnih dni in jih hiti vde-
ležit se duhovnih dobrot svetega leta, škofje in
mašniki in verni, stari in mladi, vsacega stanu
in spola, omikani in neomikani, učeni in pri-
prosti, to pa po vsem svetu; in pri ugledu vseh
teh, ki so edini v veri, v gorečnosti, v spokor-
nosti in v prizadevanji za vsako čednost, pri

Sveto leto. 2

18

ugledu vsega tega in razsvetljen z lučjo gnade
Božje se bo marsikdo sramoval svojega napuha,
ko bi hotel modrejši biti memo vseh , in se bo
v ponižnosti vernil v naročje edinozveličavne
Cerkve.

O kako lepo se tu razodeva pri vsi svoji
stiski sveta Cerkev edino  in sveto, vesoljno in
apostoljsko! Kar vstane v poglavitnem keršan-
skem mestu s Petrovega stola nar višji Pastir
čede Kristusove, ter kliče verne, da jih pelje na
nar bogatejši pašo nebeških dari, in glej! vsi,
ki so prave njegove ovce in jagnjeta, vsi slišijo
njegov glas! Vsi spoznavajo z besedo in z de¬
janjem, da so edini ž njim v vsem, da imajo
eno vero, eno upanje, eno ljubezen. Vsi za¬
jemajo ž njim vred iz ravno tistega vira te edi¬
nosti, iz daritve Jezusove na križu, in iz tistih
sedmih svetih velikih rek, iz svetih zakramentov,
v kterih se s križa Kri našega Gospoda Jezusa
Kristusa nad vse razliva ter vse očišuje in po¬
svečuje.

Ivadaj se Gospodova nevesta, Jezusova
Cerkev, lepše kaže v svoji svetosti,  kakor v
teh dneh zveličanja, v kterih pred vsemi odpira
zaklad zasluženja Jezusovega, Mariinega in vseh
svetnikov; v kterih je obdana z večno slavo
aposteljnov in brez števila svetih spričevavcev,
škofov, spoznovavcev, devic, žen in vdov; v kterih
s spreobernjenjem in posvečenjem množili vidno
kaže, da ima v sebi živo moč posvečevanja, da

19

je sveta mati? Kadaj vidimo Cerkev veči kakor
sedaj, v svetem letu, ko z močnimi rokami ne¬
besa in zemljo in vice obsega, z zasluženjem
svojih poveličanih občanov terpečim bolečine
olajšuje in okrajšuje, in ga vojskovavnim v spod¬
budo in moč razteguje čez vse verne na zemlji?

Bolj kakor drugoč spoznavamo tudi sedaj
da je naša Cerkev zidana na aposteljne, da je
apostoljska.  Pij IX. odpre sveto leto in vse
gleda va-nj in spozna v njem naslednika svetega
aposteljna Petra, za kterim ko dvestosedeminpet-
deseti sedi na stolu svetega Petra. Cerkev svetih
aposteljnov Petra in Pavla je ona,  s ktere se
odpustek svetega leta čez ves svet razprostira.
Nauk in zgled aposteljnov je on, ki se mu naša
Cerkev te dni posebno zvesto skazuje. V imenu
in na prošnjo aposteljnov Petra in Pavla se
zlasti daje vernim odpustek svetega leta.

Ali ni očitno, kako se le katoliška Cerkev
po pravici sme imenovati apostoljsko? In ako
katoličani v edinosti in s čistim sercem Jezusa
prosijo razsvetljenja za vse, ki so od
njih ločeni,  ali ne bo žarek večne lepote
Kristusove neveste oči in sere mnogim prešinil,
da morajo spoznati: Zares, to je edina, sveta,
katoliška, apostoljska Cerkev, in zato edino
prava? Ali ne bo premišljevanje te edinosti in
svetosti in vesoljnosti in apostoljstva naše Cerkve
marsikterega katoličana, ki doslej v svoji lahko-
mišljenosti ni za-njo maral, presunilo, da se

2 *

20

bode zopet k njej obernil in se je v prihodnje
zvesto deržal v veri in v življenji ?

4. Nekdaj je govoril Gospod svojim učen¬
cem o razdejanji jeruzalemskega mesta in o
koncu sveta in je začetek teh bridkost tako-le
popisal: „Slišali bote vojske in govorjenje od
vojsk. Glejte, da se ne prestrašite; ker to se
mora zgoditi, pa še ni konec. Vzdignil namreč
se bo narod nad narod, kraljestvo nad kraljestvo;
in kuga, in lakota in potresi bodo po mnogih
Krajih. Vse to pa je le začetek nadlog 14 . (Mat.
24, 6. 7.) Ali ne zadevajo te besede prav po¬
sebno današnjih časov? Ali ni po vsi zemlji
nemir in vedna nevarnost za vojsko? Ali se ne
vzdiguje v sebičnosti in častilakomnosti narod
nad narod, in ne vstajajo podložni zoper svoje
poglavarje in ne vabijo k sebi uboštva in bolezni
in druzih šib Božjih ? Kadaj je bilo bolj treba
kakor sedaj, da vsi, ki imajo v sebi duha Jezu¬
sovega, duha miroljubnosti, molijo iz vsega serca,
da bi se ponovil ta duh v vsakem, da bi mir bil
in edinost med keršanskimi kralji in ljudstvi?
To se pa nar lože in nar bolje godi v svetem
letu. O da bi poglavarji in podložni ne zane¬
marjali blagoslova, ki se v teh dneh nad vse
razliva brez razločka vnanje veljave! Kmali,
kmali bi se vernil duh miru in edinosti.
Ko bi narodi, kakor koli med sabo različni,
slišali glas edinega Pastirja, in bi se zavedali,
da so deležniki ene Jezusove čede, kako bi med

21

njimi še bila ljubosumnost in zavidnost in zani¬
čevanje in sovraštvo? Ko bi se v teh zveličavnih
dneh vsi resnično k Bogu spreobernili, bi gotovo
zopet spoštovali gosposko, ki je postavljena po
Božji volji, in zopet bi kraljeval ljubi mir med
narodi in ljudstvi, v soseskah in posamnih hišah,
ž njim pa tudi vsa blagovitost, In ako jih res
po vsem svetu toliko sto in sto s čistim sercem
Boga prosi tega duha miroljubnosti, ali ne bo
prišel mir na zemljo in obilnejši ljubezen?

III. Pomen svetega leta za posamne ljudi.

1. Da bo pa sveto leto zveličavni sad
povsod obrodilo, si mora nar poprej vsak priza¬
devati, da se ga tudi v resnici vdeležuje. O ko
bi ti ljubi Bog oči odperl, da bi vidil pota, po
kterih v svoji neskončni ljubezni in milosti tvoje
življenje vodi k pravičnosti in svetosti in več¬
nemu zveličanju! Kazvidil bi, kako silo imeniten
je za tvoje zveličanje ta milostni čas , ki ti ga
je Gospod dal doživeti! Oh, da bi vsaj tebi ne
veljalo, kar je nekdaj Gospod Jezus jokaje nad
Jeruzalemom govoril: „0 da bi spoznal tudi
ti, in zlasti ta tvoj dan, kar je tebi v
mir; toda sedaj je skrito pred tvojimi
očmi!“

2. Sicer Bog v svoji prizanašljivosti nikdar
ne neha klicati grešnikov k spreobernjenju, sla¬
bih k stanovitnosti, popolnih k veči svetosti; ob
posebnih prilikah pa Bog močneje kliče ljudi in

22

narode in ves človeški rod. To se godi sedaj
v svetem letu. Ali boš ta glas zanemarjal?
Glej, Gospod kliče po vidnem poglavarji naše
svete Cerkve, po škofu, po oznanovavcili besede
Božje. Poslušaj ta glas in kaži pred vsem sve¬
tom, da si zvest, pokoren otrok naše matere svete
katoliške Cerkve! Gospod te kliče po lepem
zgledu tvojih bližnjih. Glej, s koliko gorečnostjo
si že mnogi prizadevajo za svoje zveličanje, kako
se zbujajo iz grešnega spanja, spoznavajo ne¬
varnost, in razsvetljeni z nebeško lučjo z vsem
zaupanjem gledajo na svojega Odrešenika Jezusa
Kristusa! Kako grehe zapušajo, se jih skesano
spovedujejo in resnično pokoro delajo in žele v
tem svetem času zbrisati vse, karkoli jih še za-
deržuje od zveličanja popolne ljubezni! Ali te
vse to ne bo nagibovalo tudi za zveličanje svoje
duše z enako gorečnostjo skerbeti in tudi drugih
z enakim lepim zgledom k spreobernjenju spod-
badati ?

Gospodar, gosp o dinj  a ! kako lepo pri¬
ložnost imaš sedaj zopet pripraviti v svojo hišo
nebeški blagoslov, ki ti je morebiti že zdavnej
zginil. Le glej, da se bodo vsi tvoji ljudje z
Bogom spravili in se vdeležili odpustka svetega
leta! Nobenega ne zaderžuj, vse pa spodbadaj!
Mož naj nikar ne zaderžuje svoje žene, žena naj
spodbada moža z molitvijo in z zgledom in s
prijaznim prigovarjanjem; starši  naj kažejo
otrokom ljubezen našega Boga, in naj jim po-

23

magajo k odpustku svetega leta in naj jim ta
sveti čas dobro v spomin vtisnejo; predpo¬
stavljeni  naj zavoljo časnih skerbi nikar ne
zaderžujejo svojih podložnih od veliko imenitnejših
skerbi za večno zveličanje, naj dobre v goreč¬
nosti podpirajo, mlačne in omahljive naj spod-
badajo in poterjujejo, grešne naj pridno opo¬
minjajo. Glej! to je volja Božja ! Gospod kliče
z notranjim glasom.  Poslušaj ta glas! Bolj
kakor drugoč veljajo sedaj notranje besede: „Glej,
pred durmi stojim in terkam!“ Od serca do
serca hodi Gospod v svoji ljubezni, in kliče vse
z vsem usmiljenjem. Grešnika,  ki v grobu
svojih hudih navad leži mertev in zvezan in v
trohnobi, kliče jokaje: ,,Lazar, pridi ven!“ In
grešnika, ki se je že začel v velike grehe po-
grezovati, dasiravno se jih še ni privadil, ustavi
in z vsem usmiljenjem ogovori: „Mladeneč, re¬
čem ti, vstani!“ In grešnico, ki se njeno
serce začenja grehu vdajati, prime za roko in
ji reče z vso prizanašljivostjo in ljubeznijo:
„Deklica, vstani!“ Karkoli ti že Gospod govori,
poslušaj njegov glas in ne zakerkni svojega
serca! Njemu pa, ki je začel pešati v goreč¬
nosti do pobožnega življenja, ako tudi še ni
padel v greh in krivico, govori Gospod : „To
imam zoper tebe, da si svojo pervo ljubezen po¬
pustil. Spomni se, od kod si padel, in delaj
pokoro in opravljaj svoje perve dela!“ Ako je
tedaj tvoje serce mlačno, o nikar ne presliši

24

tega glasu Božje ljubezni! Unim pa, ki zvesto
hodijo po poti keršanske popolnosti, Gospod
glasneje kakor sicer kliče v sercu, da naj bodo
stanovitni do konca : „Glej, kmali pridem. Ohrani,
kar imaš, da ti nobeden krone ne vzame!“ Po¬
slušaj tedaj Gospodov glas, da se v teh zveli¬
čavnih dneh tvoja moč ponovi in za vselej po-
terdi! —

d. Ali si pa tudi že prav pomislil, zakaj
naj vsak z veseljem sluša ta milostni glas? Glej,
koliko dobrot sveto leto tebi in vsem ponuja!
Zares, sveto leto ima v s e b i z a k 1 a d vsega
Božjega usmiljenja!  Bolj kakor vsak drugi
čas je sedaj Bog pripravljen zopet sprejeti v
svojo ljubezen vse, tudi nar veči grešnike, ako
se le svojih hudobij s skesanim sercem spovedo,
se v resnici hočejo poboljšati in pravo pokoro
delati. Marsikterega teži breme njegovih grehov
leta in leta, ker ga njih velikost in obilnost od
spovednice ali vsaj od odkritoserčne spovedi od-
vračuje. Ali se bo ta še bal? Naj se tak nikar
ne obotavlja, naj le pride in naj se odkritoserčno
spove, in mašnik, namestnik Božji, mu bo še z
veči poterpežljivostjo in z večini usmiljenjem
breme s serca spravil, ki mu je doslej po noči
in po dnevu življenje grenilo! Ali bi ne bila
gerda nehvaležnost do Boga in velika grozovitost,
veliko neusiniljenje do sebe, to milost nepridoma
od sebe metati ? Ilesnične so besede papeža
Gregorija XVI. v pismu o svetem letu: „Grešnik,

25

ki bi tako bogatega in tako lahkega pomočka,
doseči odpušenje svojih grehov, ne hotel se po-
služiti, bi se ne mogel izgovarjati in bi bil ne¬
vreden usmiljenja Božjega“. In glej, v tem sve¬
tem času ti hoče ljubezen Božja v tvoji pokori
prav posebno na pomoč priti! Hudo pokoro bi
mogel delati, morebiti več let ali še celo vse
življenje. Sedaj ti pa pride Bog v svoji Cerkvi
tako ljubeznjivo naproti, je zadovoljin s tako
majhno pokoro, in namestuje, kar primanjkuje,
iz zasluženja svojega Sina in svojih svetnikov.
Hudega terpljeuja v vicah si otet, nebesa so ti
odperte! Ali ni to kaj velicega? Ali ni tudi
kaj velicega gnada novega nadnatornega življenja,
ki se ob enem prejema? Dokler je bilo serce
zavolj greha od Boga ločeno, je bila v njem tema,
luč svete vere je berlela ali že ugasnila; sedaj
pa v notranjem ta Božja luč čisto in lepo sveti.
Dokler je bila zavoljo greha vera v duši mertva,
je bilo tudi upanje omahljivo in polno nesreč¬
nega strahu. Sedaj je pa serce v vsi obilnosti
sprejelo usmiljenje Božje in je spoznalo njegovo
neizvedljivo modrost v napravah za naše zveli¬
čanje ; zato je sedaj terdno naše upanje v vsaki
nesreči in bojaznosti, in nevarnosti, in stiski,
in vživa v svestnosti že sedaj obljubljene dobrote
večnega življenja. Preden je človek v neskonč¬
nem usmiljenji Božjem spoznal njegovo neskonč¬
no ljubezen, je tudi njegova ljubezen omerznila
in umerla. Odkar je pa Bog človeku odpustil

vso kazen, odkar je nezvestega zopet v svojo
prijaznost sprejel, se tudi v prenovljeni in k
Bogu obernjeni duši ljubezen z novega vnema
in se močneje kakor doslej razodeva novo živ¬
ljenje v Bogu.

Povej mi, ali še nisi skusil veselja notra¬
njega življenja? O le hiti in zajemaj iz njego¬
vega vira, ki je sedaj vsem odpert! Ali ti je
morebiti zginilo pobožno življenje v posvetnem
hrupu? O pusti sedaj na strani vse nečimurne
skerbi, in ponovi to življenje v sebi, da se ga
nikdar več ne znebiš! Zakaj to je tudi prav
posebna milost svetega leta, da delo za zveli¬
čanje, ki se v svetem letu prične, ima veliko
veči stanovitnost v prihodnosti. Velikokrat si
že spoznal revšino svoje duše in si pomoči iskal
v zakramentu svete pokore. Dobil si pomoč,
koliko časa si pa bil v novem duhovnem življenji?
O kako hitro si pozabil svoje hrepenenje po ne¬
beških dobrotah! Kako hitro so ti zginili nar
terdnejši sklepi! Vprašaj pa one, ki so že sveto
leto doživeli in so se tudi vdeležili njegovih mi¬
lost, ali niso še sedaj po dvajset ali več letih
Bogu iz serca hvaležni za tisto srečno uro, ko
so se z dobro, dolgo spovedjo  iz grehov
izkopali, ali niso vsaj mnogi med njimi, od ta¬
krat novega življenja začeli in svojih sklepov
zvesto spolnovali, ki so jih tadaj pred Božjim
obličjem slovesno storili? Bes je temu tako,
moj kristijan! Kakor je sedaj po milosti Božji

27

serce bolj kakor drugoč .skesano in poterto in
kolikor terdneji sklep poboljšati svoje življenje
se sedaj dela, ker te k temu tudi zgledi mnogih
spokornikov spodbadajo, se ti to kesanje in to
hrepenenje po spravi z Bogom toliko živeje v
dušo vtisne tudi za prihodnost. Ako si tedaj
večkrat obžaloval svojo slabost in nestanovitnost,
glej, da se poprimeš tega milostnega časa, v
kterem boš tudi ti z drugimi vred lože kakor
drugoč prejel potrebno pomoč, da se odslej sta¬
novitnega ohraniš do konca in tako venec vesele
zmage prejmeš v večnem življenji!

IV. Pod kterimi pogojami se dobiva odpustek
svetega leta.

Spoznal si sedaj, moj kristijan! kako ime¬
nitno je sveto leto za vse in pa tudi za tebe
samega. Gotovo bi tudi rad vedil, kaj se k temu
od tebe zahteva. Zares veliko, in morebiti jih
bo zarad pomanjkanja spokornega duha le malo,
ki bodo vse to prav opravili in se tako v resnici
vdeležili vseh dobrot svetega leta; njemu pa, ki
ima dobro voljo, je v primeri s ponujanimi mi¬
lostmi vendar le prav malo, kar se zahteva za
pridobljenje odpustka svetega leta.

1. Pervo, kar Bog od tebe zahteva, je
stan posvečujoče gnade,  to je, vsaj nobe¬
nega s m e r t n e g a greha ne smeš na vesti imeti.
Kdor je namreč še v smertnem grehu, kdor je
tedaj lhertev pred Božjimi očmi, mertev ud na

28

duhovnem telesu Jezusa Kristusa, bo li mogel
sprejeti preobilnost zasluženja Jezusove rešnje
Kervi in zasluženja Mariinega in svetnikov? To
je ravno tako nemogoče, kakor tudi mertev ud
na tvojem telesu ne more sprejemati žive kervi
iz tvojega serca, in kakor tudi suha veja na
drevesu ne more soka serkati iz korenine in
debla. Po tem je pa tudi verska resnica, da z
odpustkom se noben, tudi nar manjši greh in
tudi večna kazen ne zbriše, ampak samo časna
kazen  za grehe, ki so nam že o d p u š e n i.
Njemu pa, ki ni v stanu gnade Božje, ker je še
v smertnem grehu, ni še greh odpušen in tudi
ne večna kazen, torej se mu tudi časna  kazen
ne more odpustiti, to je, v tem grešnem stanu
ne more odpustka dobiti, tudi nepopolnega ne.
Kdor bi tedaj smertnega greha ne hotel iz serca
spraviti, sovraštva ne odpraviti, krivičnega blaga
ne poverniti, grešnih navad in priložnost ne za¬
pustiti, pohujšanja ne popraviti, sploh svojega
življenja resnično ne poboljšati, bi ne imel upanja
dobiti odpušenja grehov in tedaj tudi ne odpustka
svetega leta. Dobro to pomisli in nikar se ne
moti!

Kdor pa nima smertnega greha nad sabo
in je tedaj v stanu gnade Božje, ima pa vendar
enega ali več o d p u s 11 j i v i h ali malih  grehov,
ki jih ne obžaluje iz čeznatornih nagibov in
nima terduega sklepa, se jih v prihodnje ogibati,
popolnega  odpustka n e more dobiti; zakaj

29

časne kazni za tiste  male grehe, ki jih ne
obžaluje, se mu ne morejo odpustiti, ker mu za-
dolženje imih grehov še ni odpušeno. More pa
dobiti nepopoln  odpustek, to je, morejo se mu
odpustiti časne kazni tistih grehov, ki mu je
njih zadolženje že odpušeno. Da pa more ne¬
popolne odpustke dobiti, je po dvojnem resnično,
to je, mogoče mu je dobiti tiste odpustke, kijih
je že Cerkev le kakor nepopolne podelila; in
mogoče mu je tudi od odpustkov, ki jih je Cerkev
kakor popolne podelila, en del dobiti, pa ne
vsega  popolnega odpustka, ne po vsem njego¬
vem obsegu, in zato je zanj  tudi ta odpustek
le nepopoln.

Da tedaj popoln odpustek svetega leta tudi
popolnoma,  po vsem njegovem obsegu dobiš,
ni zadosti, da si na nar nižji  stopnji Božje
prijaznosti, ali da sicer nimaš nad sabo smert-
nega greha, imaš pa vendar še prostovoljne male
grebe, ki jih ne obžaluješ, ampak k temu ti je
treba višjega stanu posvečujoče gnade Božje, v
kterem se tudi vseh storjenih malih grehov res¬
nično kesaš in nisi nobenemu malemu grehu
prostovoljno vdan, ampak imaš terden sklep,
ogibati se vsacega, tudi nar manjšega greha.
Kdor je na tej stopnji Božje ljubezni, more po¬
poln odpustek po vsem njegovem obsegu popol¬
noma prejeti. — Sicer ni tako lahko priti do
te popolnosti, vendar se ji pa z Božjo pomočjo
lahko bolj in bolj bližaš in v tem prejemaš to-

30

liko odpustka, kolikor je primerno tvoji goreč¬
nosti in spokornosti.

Ali pa moreš dobiti odpustek, če nisi pri
vseh  zapovedanih dobrih delih v stanu posve¬
čujoče gnade Božje? Dasiravno je silo želeti
in tebi v nar veči prid, da vse zapovedane do¬
bre dela v stanu posvečujoče gnade Božje oprav¬
ljaš, vendar dobiš odpustek svetega leta, če le
vsaj poslednje  dobro delo opravljaš v stanu
posvečujoče gnade Božje. Ne dobiš pa odpustka
svetega leta, če poslednjega dobrega dela ne
opravljaš v stanu posvečujoče gnade Božje, ako-
ravno pri opravljanji poprejšnjih dobrih del nisi
bil v smertnem grehu, ker odpustek svetega leta
se ti podeli v tem trenutku, ko poslednje zapo¬
vedano delo opraviš. — Glej, duhovni pastir
pripravlja svoje duhovnijane za pridobljenje od¬
pustka svetega leta in jih napeljuje, da bi prav
opravljali dobre dela, ki so v ta namen zapove¬
dane. K temu bo treba tri ali nar manj dva
tedna ljudi podučevati, ob enem bodo verni
cerkve obiskovali, kakor je zapovedano, ali vsak
za-se ali skupaj v obhodih; spovedi pa ne bodo
mogli od začetka vsi opraviti, ampak se bodo
mogli na več dni razdeliti, da polagoma vsi na
versto pridejo. Ako so tedaj kteri duhovnijani
v smertnem grehu in v tem žalostnem dušnem
stanu cerkve obiskujejo in še le proti koncu tega
časa spoved opravijo, vendar veljajo poprej oprav¬
ljene cerkvene obiskovanja (ali druge naložene

31

dobre dela). Prizadevajo naj si pa, da bodo pri
vsakem cerkvenem obiskovanji obudili popoln
kes, in naj Boga prosijo pravega spokornega
duha; zakaj, dokler so v smertnem grehu, so
vedno v nevarnosti umreti in v večno pogubljenje
priti. — Uni pa, kteri so bili od začetka (kakor
naj bi bilo pri vseh) v stanu posvečujoče gnade
Božje, naj skerbno gledajo, da v smerten greh
ne padejo, ali da naj se brez odlašanja zopet
spreobernejo, vsaj preden poslednje dobro delo
opravijo, ker bi sicer ne prejeli odpustka svetega
leta. Še celo, ako ga hočejo dobiti po vsem
njegovem obsegu, popolnoma,  se morajo tudi
vseh malih grehov kesati in imeti terden sklep,
se jih v prihodnje ogibati.

2. Drugo, kar Bog od tebe zahteva, je
resnična želja,  vse tako storiti, kakor je
Bogu dopadljivo in potrebno k pridobljenju od¬
pustka svetega leta, to je, imeti moraš namen,
dobiti odpustek,  kadar opravljaš dobre dela,
ki so zapovedane vsakemu, kteri hoče prejeti
odpustek svetega leta. Ako si dohro premislil,
koliko dn kolike milosti in dobrote ti mati ka¬
toliška Cerkev v svetem letu ponuja, ne moreš
biti vnemaren, ampak moraš imeti priserčne
želje pridobiti si te duhovne dobrote.

3. Tretje, kar se od tebe zahteva, je res¬
nična volja, zadostiti Božji pravici.
V priserčni žalosti zavoljo svoje nehvaležnosti
moraš biti pripravljen, vsako kazen voljno spre-

32

jeti, vsaki pokori se voljno podvreči, da Božji
pravici zadostiš in si njegovo ljubezen zopet
pridobiš. Kolikor veči je ta tvoja želja, toliko
raji ti bode Bog odpustil tiste velike in hude
pokorila, ki jih njegova pravica in ljubezen od
tebe zahteva, in pa tiste časne kazni, ki ti jih
mora Božja pravica in ljubezen nakladati na tem
in na unem svetu. Še le tadaj se ti bo zaslu-
ženje Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov v
prid obračalo in bo od Boga Očeta sprejeto* da
bo namestilo to, kar bi ti sam rad storil, pa
zavoljo svoje slabosti in nestanovitnosti ne moreš
storiti. Zato bi se motil, kdor bi mislil, da bi
mogel tudi brez te gorečnosti v spokornosti, ki
iz žalosti zavoljo razžaljenja Božje ljubezni, torej
iz resničnega kesanja, izhaja, odpustek svetega
leta prejeti. Naša sveta Cerkev v tem svetem
času noče podpirati lenobe in nespokornosti,
ampak hoče le gorečnosti in slabosti na pomoč
priti.

4. Četertič se od nas zahteva, da natanko
opravimo dobre dela, ki so za to sveto leto po¬
sebej zapovedane, namreč: vredno prejemo
zakramenta svete pokore in svetega
Rešnjega Telesa in pobožno obiskova¬
nje odločenih štirih cerkev.

V. Spoved.

Kdor se hoče vdeležiti duhovnih dobrot
svetega leta, mora biti brez smertnega greha.

33

Njemu tedaj, ki je v smertnem grelni, je spoved
neogibno potrebna. Pa spoved je med posebnimi
pogojami v zadobljenje odpustka svetega leta
tudi zapovedana ko dobro delo, in jo morajo
tedaj opraviti vsi, .tudi oni, ki so se malo časa
pred svetim letom spovedali, ali ki po svoji
zadnji spovedi niso storili smertnega greha. Ka¬
dar z Božjo pomočjo začenjaš opravljati dobre dela
za sveto leto, nar poprej spoved opravi,
da druge zapovedane dobre dela storiš v stanu
gnade Božje. Ko bi pa po nesreči padel v velik
greh (kar Bog obvaruj!), preden poslednje za¬
povedano dobro delo opraviš, prejmi z novega
zakrament svete pokore, ako se hočeš odpustka
svetega leta vdeležiti. To se pa že tako ve, da
se mora zakrament svete pokore vredno prejeti;
zakaj kdor zakrament svete pokore nevredno
prejme, se z Bogom ne spravi, ampak Božji rop
stori. Kako potrebno je tedaj preiskovanje svojih
poprejšnjih  spoved, ali nisi nalaš smertnega
greha zamolčal, ali nisi v grešni navadi ali v
grešni priložnosti radovoljno ostal in se vendar
spovedoval, tedaj brez kesanja in terdnega sklepa,
ali nisi dolzega sovraštva ali krivičnega blaga
imel brez terdnega sklepa pri spovedi, se spra¬
viti s sovražnikom in krivično blago poverniti!
Ako te to ali uno zadeva, ti je dolga spoved
potrebna, če je še nisi dobro in veljavno opravil.
Posvetvaj se o tem z modrim spovednikom!
Ako ti pa tudi vest zavoljo pretečenega življenja

Sveto leto. 3

34

nič ne očita, ako se sedaj smertnega greha ne
•zavedaš, si vendar prizadevaj zapovedano spoved
s toliko veči skerbnostjo opraviti, kolikor veči
je posebna gnada, ki jo boš v tem svetem času
prejel v zakramentu svete pokore. Zato skerb-
neje preiskuj svoj vestni stan, tvoj kes bodi
priserčneji, tvoj sklep terdneji, močneji tvoja
volja zarad spokornosti in zadostovanja, poniž-
neji tvoje spovedovanje.

VI. Sveto obhajilo.

V zadobljenje odpustka svetega leta je tudi
treba vredne in p o b o ž n e p r e j e in e z a k r a-
menta svetega Reš njega Telesa.  Ako
hočemo namreč deležni biti preobilnega zaslu-
ženja Jezusovega in svetnikov, moramo biti de¬
leži Jezusa samega in po Jezusu tudi deleži iz¬
voljenih Božjih. Ako smo to vdeleževanje z
grehom zgubili, se nam zopet poverne v zakra¬
mentu svete pokore, ko nam Jezus opere dušo
v svoji presveti Kervi. To vdeleževanje se pa
doverši in poterdi s tem, da vživamo Gospodovo
presveto Telo v presvetem zakramentu, kakor je
sam rekel: „Kdor je moje meso in pije mojo
kri, ostane v meni in jaz v njem". Kako lepo
govori o tem sveti tridentinski zbor: „Gospodje
hotel, da naj se ta zakrament tako rekoč vživa
kakor duhovna jed, s ktero naj bi se redili in
pokrepčevali, ki sc živijo z življenjem tistega, ki
je rekel: „Kdor mene je, bo živel po meni";

35

kakor zdravilo, s kterim se rešimo vsakdanjik
pregreškov in se obvarujemo smertnik grehov.*
Hotel je pa tudi, da nam bodi zastava našega
prihodnjega veličastva in večnega zveličanja, po¬
doba tistega enega  telesa, ki mu je on sam
odslej glava, in ki bodimo ko udje ž njim skle¬
njeni z nar tesneji zvezo vere, upanja in Iju-
bezni“. Tisto občestvo tedaj s Kristusom, kije
glava, in z udi njegovega telesa, zlasti s pove¬
ličanimi v nebesih, zarad kterega se vdeležujemo
duhovnik dobrot, se dopolni in poterdi pri sve¬
tem obhajilu, in iz tega lahko razvidiš, kako
imenitno je to, da v tem svetem času sveto ob¬
hajilo kar je le mogoče vredno prejmeš. Kolikor
vrednejši in pobožnegši si, kadar se skleneš z
Jezusom v presvetem zakramentu, toliko tesneji
in terdneji bo ta sklenitev, toliko obilnejši gnade
se ti bodo podelile. Glej tedaj, da boš v tem
svetem letu in vselej k mizi Gospodovi pristopal
z vredno pripravo, z vso pobožnostjo in s pri-
serčno, stanovitno hvaležnostjo. O da bi Jezus
v tvojem sercu stanovitno prebival in te oživljal
in osrečeval za ta čas in za večnost! O da bi
Jezusa odslej v svojem sercu za zmirej ohranil
s pobožnim, svetim življenjem! Kako pa, ko bi
bilo še v tem svetem letu obhajilo nevredno?
Gorje takemu nesrečnežu, trikrat gorje v tem
svetem času! On bi si prekletstvo nakopal na¬
mesti blagoslova, on bi si zavoljo veči obilnosti
ponujanih gnad tudi linji sodbo jedel! On bi

3 *

36

zasramoval in zasmehoval neskončno ljubezen in
usmiljenje Božje! Ali se mu bo milost Božja
še kedaj ponujala? Gospod Jezus, obvaruj nas
take nesreče!

Pomniti je tudi, da z enim samim obhajilom
ne spolniš cerkvene zapovedi, ktera te veže vsaj
enkrat v letu in sicer o velikonočnem času vredno
in pobožno prejeti sveto Rešnje Telo, in pa ob
enem tudi pogoje za sveto leto, ktera zahteva
vredno in pobožno prejemo nar svetejšega za¬
kramenta, ker dobro delo, ktero smo že iz dru-
zega vzroka dolžni opraviti, ne velja ob enem
tudi v zadobljenje odpustka, ako se to dobro
delo z novega ne opravi. Z enim obhajilom si
tedaj še le cerkveno zapoved spolnil; ako pa
hočeš tudi odpustek svetega leta dobiti, moraš
še enkrat sveto obhajilo prejeti in druge zapo¬
vedane dobre dela opraviti. — Ako je pa v enem
dnevu več odpustkov dobiti, ki se prav za prav
za vsak odpustek sveto obhajilo zahteva, velja
(ta ena spoved in) to eno sveto obhajilo v za¬
dobljenje vseh  odpustkov, ako se druge  zapo¬
vedane dobre dela za vsak posebni odpustek z
novega opravijo.

Vil. Pobožno obiskovanje cerkva.

1. V zadobljenje odpustka svetega leta je
tudi zapovedano obiskovati cerkve, ki so
nalaš v to odločene.  Za to sveto leto so
sveti Oče ukazali, da naj škofje in z njihovim

37

pooblastenjem duhovni pastirji povsod odločijo
štiri cerkve, in da naj verni vsako teli štirih
cerkev pobožno obiskujejo skozi petnajst dni
zaporedoma, ali, če to ni mogoče, nezaporedoma,
in naj tam molijo za odpustek. Na selih, kjer
se v primerni daljavi ne nahajajo štiri cerkve,
jih smejo škofje tudi manj, v sili še celo eno
samo cerkev odločiti, kjer verni lahko opravijo
obiskovanje cerkva, vendar pa tako, da se to
obiskovanje štirikrat na dan skozi petnajst dni
opravlja. Ako pa pomislimo, da štiri cerkve, ki
so jih sveti Oče za Rim odločili, tako daleč
vsaksebi stoje, da pešec, kteri sredi Rima pre¬
biva, ima skorej pet ur hoda, da more vse štiri
cerkve obiskati, in se mora tudi še v vsaki cerkvi
zarad molitve pomuditi, je očitno, da zahteva duh
svete Cerkve, da pobožna in spokorna hoja od
cerkve do cerkve ni prekratka.

Ni ravno potrebno cerkva peš obiskovati;
kdor bi se vozil, bi ravno tako odpustek dobil.
To je pa gotovo potrebno, da se en dan vselej
vse štiri  cerkve obišejo ; kdor bi en dan ob¬
iskal samo eno, dve ali tri cerkve, druge cerkve
pa prihodnji dan, bi se s tem obiskovanjem od¬
pustek ne dobil. — Dan se pa sme šteti po na¬
vadni štetvi od polnoči do polnoči, ali pa tudi
po cerkveni štetvi od večernic enega dne do
mraka prihodnjega dne. Ta cerkveni dan ni v
vsakem letnem času enak. Od Malega Travna
do Kimovca se začenja med tremi in štirimi po-

38

poldne in terpi dalj kakor 24 ur, namreč, dokler
se zvečer prihodnjega dne ne mrači. Kdor bi
tedaj, na priliko, ene cerkve obiskal en dan po
treh popoldne,  in druge prihodnji dan do
večernega mraka, njemu bi te obiskovanja tudi
veljale za zadobljenje odpustka, ker je vse štiri
cerkve v enem (cerkvenem) dnevu obiskal.

Ker pa skupna  molitev veliko pripomore
k časti Božji, k očitnemu spoznovanju svete
vere in k nasprotnemu spodbudovanju vernih,
sveta Cerkev tudi priporoča slovesne, očitne
obhode  (procesije) za skupno obiskovanje cer¬
kva. Zato so škofje prejeli oblast, petnajst ob¬
iskovanj štirih cerkva znižati na manjši število
za tiste,  ki se obhodov vdeležujejo. Za koliko
cerkvenih obiskovanj naj velja en taki obhod,
določuje vsak škof za svojo škofijo. V ljubljanski
škofii velja en obhod za pet cerkvenih obisko¬
vanj. Vernim je pa dano na prosto voljo ali
obhodov se vdeleževati ali pa sami za-se obi¬
skovanje cerkva posamnem opravljati.

Ko bi se do te ali une izmed odločenih
štirih cerkva ne moglo priti, n. pr. zarad povodnji
ali zarad pokončanja mostu, bi se s škofovim
dovoljenjem namesto nje druga cerkev v obisko¬
vanje odločila.

Vlil. Molitev za odpustek

opravljati je namen petnajstkratnega obiskovanja
štirih cerkva. M pa zapovedano, kaj in kako

39

dolgo se mora v vsaki cerkvi moliti; kdor moli
pet očenašev in Češenamarij, in apostoljsko vero,
ali pa druge molitve nekako enake dolgosti, je
zadostil, še bolj pa, kdor je bil iz tega namena
s pobožnostjo pri sveti maši. Pri skupnih ali
pa tudi posamnih obiskovanjih bi bilo prav pri¬
merno, ko bi se opravljale molitve, ki so v
tej knjižici natisnjene.

Opravljajo naj se pa molitve pri obiskovanji
cerkva v namen svetega Očeta, namreč : ,,da bi
usmiljeni Bog sveto katoliško Cerkev po vsem
svetu razširil in povišal, — da bi sedež sv. Petra
sovražnikov rešil in rimskega papeža blagoslovil
in ohranil, — da bi vse krivoverstva zaterl, kri¬
voverce pa k spreobernjenju pripeljal, — da bi
vsemu keršanskemu ljudstvu mir in edinost po¬
delil, — in da bi sploh spolnil vse svete
želje, ktere imajo sveti Oče zarad katoliške
Cerkve“.

Glej, da boš opravljal svoje molitve s po¬
božnostjo in s priserčnostjo. Zato je pa treba
že na potu proti cerkvi zbranega duha imeti.
Pobožni verni molijo zatorej med potjo od cerkve
do cerkve, na priliko, rožni venec, ali premi¬
šljujejo to ali uno skrivnost iz življenja ali ter-
pljenja Jezusovega. V tem času pusti tedaj vse
časne skerbi na strani, kar je le mogoče, ker
ravno prevelika skerb za gospodarstvo, za delo,
za kupčijo, za premoženje, sploh za časne reči
je bila morebiti kriva, da si si doslej premalo

40

prizadeval za zveličanje svoje duše; vsaj sedaj
pri obiskovanji cerkva z vso resnobo misli na
svoje zveličanje! Nikar se tako hitro v molitvi
ne utrudi! Morebiti si le prevelikokrat zane¬
marjal molitev ali si prehitro jenjal moliti, ko
te Bog ni precej uslišal! Uči se tedaj v tem
času stanovitno in z zaupanjem moliti. Nikar
ne misli, da je čas zgubljen in nikar se ne pri-
tožuj zavoljo trudnosti. Ali ni čas, ki ga Bogu
v čast in svoji duši v prid obračaš, velikoveč
pridobljen, kakor zgubljen? Ali se ne spodobi,
da svoje telo in njegove ude enkrat Bogu daru¬
ješ ko živo, sveto, Bogu dopadljivo daritev, ker
si se morebiti dolgo dolgo trudil, da si le svetu
služil, ali si morebiti svoje ude še zelo rabil v
sužnosti ostudnega greha ? Morebiti si jih veliko
z lenobo v dobrem ali z urnostjo v hudem po¬
hujševal, na kar še nisi mislil; zato bodi vesel
te prilike, da moraš marsikaj zopet popraviti in
druge k dobremu spodbadati z veči gorečnostjo
in s pridnim obiskovanjem cerkva. Kdor ime¬
novane pogoje prav spolni, dobi odpustek seda¬
njega svetega leta. Druge svete leta so bile
tudi še druge dobre dela zapovedane, zlasti post
in milošnja, kar sedaj sicer ni potrebno k od¬
pustku, pa je silo koristno, da se veliki namen
svetega leta popolneje doseže, ki prav za prav
nič druzega ni, kakor zatajevanje samega sebe
in delavna ljubezen do bližnjega, ki je oboje k
keršanskemu življenju sploh potrebno.

41

V kterem redu naj bi se zapovedane dobre
dela opravljale, ni nič velevanega. Če le vse
zapovedane dobre dela prav  opraviš, dobiš od¬
pustek, brez ozira na to, ali si s tem ali unim
dobrim delom začel ali končal. Eno je pa
dobro pomniti: Odpustek se namreč podeli v tem
trenutku, ko se poslednje  izmed zapovedanih
dobrih del opravi; dobiš pa odpustek le, ako si
takrat v stanu posvečujoče gnade Božje.

Lahko se pa primeri, da ti ali uni verni
težko ali celo ne morejo spolniti pogoj, ki so
zapovedane za pridobljenje odpustka svetega leta,
in sicer zarad vnanjih in notranjih zaderžkov.
Sveti Oče so pa tudi za te z očetovsko ljubeznijo
poskerbeli.

IX. Polajšanja v pridobljenje odpustka sve¬
tega leta.

1. Polajšanj a za tiste, ki zapove¬
danih dobrih del ne morejo popolnoma
opraviti.  Nobeden si ne more zapovedanih
dobrih del sam polajšati, ako hoče prejeti od¬
pustek svetega leta, ampak le postavljeni vikši
cerkveni predniki morejo velevane dobre dela
spreminjati. In sv. Oče so to tudi res nekoliko
sami storili, nekoliko pa škofe pooblastili, da ali
sami ali po družili mašnikik zapovedane dobre
dela polajšujejo. Polajšanja so pa te-le:

a)  Za popotnike.  O tem pravijo sveti
Oče: ,,Popotniki po morji ali po suhem morejo

42

ta odpustek dobiti, če potem , ko domu pridejo,
ali pa tudi med popotovanjem v drugem kraji
zapovedane dela opravijo, in stolno ali duhov-
nijsko ali veliko cerkev v kraji svojega prebi¬
vanja ravno tolikokrat obišejo,“ da tam molitev
za odpustek opravijo. Za popotnike je tedaj to
polajšanje, da odpustek še lahko dobe, ko je
sveto leto že preteklo, kadarkoli se domu ver-
nejo, ako so bili na potu zaderževani opraviti
zapovedane dobre dela. — Ali pa more dobiti
odpustek svetega leta tudi on, ki nekaj zapove¬
danih dobrih del v eni, nekaj pa v drugi škofii
opravi? Zakaj marsikteri bo med letom dalj
časa drugej prebival. Zapovedane dobre dela se
smejo opravljati tu in tam, če je le sveto leto
v obeh škofijah oznanjeno, in če se le, na pri¬
liko, obiskujejo cerkve, ki so ravno tam odločene.

P o dal j šanj e svetega leta za druge
osebe  bi bilo le v posebnem prigodku pripu-
šeno, na priliko, ta ali uni bi bil vse druge dela
opravil in bi hotel poslednji dan le še sveto ob¬
hajilo prejeti, bi bil pa nenadoma v tem zader-
ževan; takemu bi smel spovednik  čas podalj¬
šati tako, da bi obhajilo za odpustek kak drug
dan veljavno prejel. Marsikdo je že vse cerkvene
obiskovanja doveršil in bi se rad poslednje dni
svetega leta spovedal; spovednik pa za potrebno
spozna mu odvezo odložiti, in mu tedaj sme čas
podaljšati in pozneje, ko je že sveto leto preteklo,
zakrament svete pokore in svetega Rešnjega

Telesa podeliti. Nobeden si pa ne more sam
časa podaljšati, ker je k temu treba duhovnega
pooblastenja, in tudi spovednik ali škof more
dati potrebno podaljšanje le, dokler  sveto leto
terpi; po tem, ko sveto leto preteče, se ne more
več podaljševati, ker ga več ni.

b)  Za tiste, ki ne morejo cerkva
obiskovati,  so dali sveti Oče oblast, da smejo
škofje ali sami ali (n. pr. oziroma samostanskih
oseb) po samostanskih prednikih ali po spoved¬
nikih cerkvene obiskovanja polajševati tako , da
morejo molitev za odpustek opravljati v drugi
za nje pripravnejši cerkvi ali kje drugej, vendar
le tako, da ,,se jim druge dela pobožnosti, lju¬
bezni do bližnjega ali svete gorečnosti nalože,
ki jih imajo namesti cerkvenih obiskovanj oprav¬
ljati 11 . K tem zaderževanim štejejo sveti Oče
nune in vse ženske, ki v samostanih redovno
žive, pušavnike, vse duhovske in neduhovske
osebe, ki so zarad bolezni, ječe, vjetja ali zarad
ktere koli opovere zaderževani cerkve obiskovati.

c) Za otroke, ki še niso prejeli
pervega svetega obhajila,  so dali sveti
Oče oblast, da škofje ali sami ali po spovednikih
smejo takim otrokom namesto obhajila in tudi
namesto obiskovanja cerkva druge dobre dela
nakladati.

d ) Za skup šine, kterečvetere cer¬
kve v obhodu obiskujejo,  smejo škofje po
svoji razumnosti petnajst cerkvenih obiskovanj

44

na manjši število znižati. K skupšinam pa šte¬
jejo sveti Oče korarstva, družbe svetovnih in
redovnih oseb, društva, bratovšine, vseučiliša in
vsakoršne zbirališa.

e) Za umirajoče,  ki so zapovedane do¬
bre dela za pridobljenje odpustka svetega leta
začeli  opravljati, pa potem mnerjo, so sveti
Oče izrekli, da je spoved in obhajilo za odpustek
zadosti, če tudi cerkvenih obiskovanj ali družili
namesto njih naloženih dobrih del niso popol¬
noma opravili.

2. P olajšanj e za prej e mo zakra¬
menta svete pokore.  Te so dvojne: ene
zadevajo posebne verne, ene pa spovednike ver¬
nim v prid.

a)  Spoved za sveto leto sme vsak
pri vsakem spovedniku opravi  ti,  tudi
tiste osebe, ktere se sicer smejo le odločenemu
spovedniku spovedovati. O tem so sveti Oče
ukazali :

Vse nune in novinke  si smejo za spo¬
ved, ki jo hočejo za sveto leto opraviti, spoved¬
nika po svoji volji izbrati izmed vseh tistih,
ki so od škofa prav posebej za nunske spoved¬
nike poterjeni. To pa ne velja za druge spo¬
vedi, ki jih v svetem letu opravljajo.

Vsi drugi verni  ob  oj  ega  sp  ol  a,  sve¬
tovni in duhovni, tudi vsi redovniki, celo taki,
kterim je sicer naravnost zapovedano, le spo¬
vednikom iz svojega reda se spovedovati, si

45

smejo za spoved, ki jo hočejo opraviti za sveto
leto, spovednika izvoliti izmed vseh neredovnih
in redovnih mašnikov, ki imajo sploh od svojega
škofa pravico spovedovati.

b)  Vsi spovedniki imajo za spove¬
dovanje onih, ki za sveto leto spoved
opravljajo, posebne pooblastenja;  te
pooblastenja imajo pa le za notranjo sodbo, ne
pa zunaj spovedi, in pa za ravno tistega spo-
vedovanca le enkrat v svetem letu, in samo za
tiste spovedovance, „kteri zares žele dobiti odpu¬
stek tega svetega leta, in hočejo iz tega namena
spoved in tudi druge zapovedane dela opraviti*',
pravijo sveti Oče. Za druge spovedovance, kteri
hočejo le zakrament svete pokore prejeti, pa
nimajo namena opraviti spovedi za pridobljenje
odpustka svetega leta, imajo spovedniki samo
tiste oblasti, ki jih imajo tudi sicer zunaj sve¬
tega leta.

Te posebne pooblastenja za sveto leto po¬
znati je dolžnost spovednikov. Tukaj le še po¬
novimo, kar je bilo že zgorej povedano, da smejo
sedaj spovedniki skorej od vseh grehov in cer¬
kvenih kazen odvezati, od kterih sicer le papež
ali škofje odvezujejo, in da smejo skorej vse
obljube v druge dobre dela spreminjati, ako je
iz imenitnih vzrokov dobro in koristno. Dobro
delo, ki ima obljubo namestovati, ne sme zelo
ložji biti, ampak mora biti skorej enako dobro
delo, kakor obljuba, da-si je tudi druge ver,ste,

46

ker so sveti Oče za to sveto leto dali spoved¬
nikom le oblast obljube „spreminjati“, ne pa jih
„polajševaje spreminjati".

X. Odpustek svetega leta se sme darovati dušam
v vicah v prid.

1. Sveti Oče so rekli, da se odpustek se¬
danjega svetega leta sme tudi dušam v vicah
v prid  oberniti. Iz tega se vidi, koliko ljube¬
zen ima sveta Cerkev do duš v vicah, ker jim
pri vsaki priliki iz terpljenja pomaga. Temu je
pa tako-Ie:

Kteri v smertnem grehu umerjo, so vekomaj
pogubljeni; oni nehajo biti otroci katoliške Cer¬
kve, njim se nič več ne more pomagati. Kteri
umerjo popolnoma čisti in torej nimajo nad sabo
ne velicega ne odpustljivega greha in tudi ne
časne kazni za odpušene grehe, gredo precej v
nebesa. Ti ne potrebujejo naše pomoči, ampak
oni nam pomagajo s svojo priprošnjo pri Bogu,
ako se jim priporočamo.

Kteri pa umerjo brez smertnega greha, pa
imajo še nad sabo enega ali več malih  grehov
ali so vsaj še obteženi s časnimi kaznimi za
odpušene grehe, so obsojeni v vice, kjer morajo
terpeti, dokler se popolnoma ne očistijo, in potem
gredo v nebesa. Te uboge duše so živi udje na
telesu svete Cerkve. Zato se jim morejo du¬
hovne dobrote  iz občestva svetnikov v prid
oberniti, in s tem se jim čas njihovega terpljenja

47

prikrajšuje, pa ne po njih,  ubogih dušah,
samih,  ker po smerti si nobeden ne more več
zasluženja pridobivati, a m p a k p o n a s. Z mo¬
litvijo, s postom, z milošnjo, zlasti pa z daritvijo
svete maše, pa tudi z odpustki jim moremo
zelo zelo pomagati; torej jim tudi hitimo na
pomoč, Bogu v čast, ubogim dušam v prid in
sebi v zveličanje.

Zarad odpustkov za uboge duše v vicah je
pa pomniti to-le:

Nam živim  more sveta Cerkev zaklad
odpustkov naravnost v prid obračati z odvezo,
ker smo še pod njeno sodbo. Tukaj Cerkev
tako rekoč govori: „Pod temi in unimi pogojami
te odvežem  od toliko in toliko časnih kazen,
ker ti iz cerkvenega zaklada toliko podarim,
kolikor potrebuješ, da si pred Bogom une kazni
zbrišeš 11 . Dušam v vicah pa more Cerkev od¬
pustke le nenaravnost v prid obračati, s tem
namreč, da za-nje pri Bogu prosi, ali s pri¬
prošnjo,  ker te duše niso več pod njeno sodbo,
ampak so že naravnost prišle pod sodbo Božje
pravice same v tem trenutku, ko so življenje na
tem svetu sklenile. Tukaj pa Cerkev tako rekoč
govori: ,,Prosimo te, o Bog! vzemi to odkupšino
iz cerkvenega zaklada in zato milostno odpusti
tej in uni duši vso ali vsaj nekaj kazni, ki jo
ima še v vicah terpeti".

Sveta Cerkev ravna tukaj kakor dobra mati,
ki ima nekaj otrok doma, nekaj pa na tujem;

48

vsi potrebujejo njene pomoči, posebno pa uni
na tujem, ker so zavoljo pregreška obsojeni in
v ječo verženi. Ta mati pomaga vsem otrokom,
pa ne po enakem. Otrokom, ki so doma, daje
mati, česar potrebujejo, naravnost z lastno roko;
daje jim pa še tudi rešilo za vječene brate in
sestre na tujem, ter jim prigovarja, da naj tje
gredo in naj to rešilo sodniku neso in naj ga
prosijo,  da naj to rešilo sprejme za kazen, ki
jo imajo njihovi bratje in njihove sestre še terpeti.

Iz te podobe vidiš, da je ta mati naša
sveta Cerkev, in otroci, ki so doma, smo mi, ki
še živimo na zemlji, otroci pa, ki so v ječi, so
uboge duše v vicah.  Rešilo pa so odpustki,
ki jih daje sveta Cerkev njim, ki še žive, da jih
dušam v vicah v prid obračajo.

Pa le tisti odpustki se morejo dušam v
vicah v prid obračati, od kterih sveta Cerkev
naravnost pravi, da se morejo dušam v vicah v
prid oberniti.

Namen pa, odpustek dušam v vicah v prid
oberniti, se ne sme še le pozneje  storiti, am¬
pak preden se dobro delo za pridobitev odpustka
opravi. Dobro je, ako p o s e b e n namen storimo,
to je, za posebne duše, pa moramo tudi še na¬
men imeti, drugim  dušam v vicah z odpustkom
pomagati, ko bi ga perve ne potrebovale, ker od
nobene duše gotovo ne vemo, da je v vicah.
Tudi lahko namen storimo za duše, ki imajo nar
dalj terpeti, ali ki so že nar dalj terpele, zlasti

49

pa za. tiste, ki morajo morebiti zavoljo  nas
terpeti, ali kterim smo nar bolj dolžni  poma¬
gati, Tudi je zadosti, ako odpustke in dobre
dela samo takorekoč Marii v roke položimo, da
bi jih po svoji volji ubogim dušam v prid obernila.

Ko bi pa ta ali uni hotel do u b o z ih duš
v vicah skop  biti in bi si mislil: „ Jaz hočem
sam za-se skerbeti in nimam nič oddajati' 4 , vedi,
da zavoljo radodarnosti do ubozih duš v vicah
ne bo nič obožal na svoji duši, ampak bo ravno
s tem za-se nar bolje poskerbel. Glej: ako je
več popolnih odpustkov v enem dnevu, moreš
sicer vse dobiti,  pa ne  moreš vseh svoji
duši  v prid oberniti. Zakaj že p er vi popolni
odpustek ti zbriše na duši vse časne kazni za
odpušene grehe; drugi, tretji, četerti odpustek
pa nič več ne nahaja, kar bi mogel zbrisati;
torej ti je brez prida, ako ga hočeš za-se ob-
deržati, neizrečeno veliko pa pomaga ubogim
dušam v vicah, ako ga za-nje daruješ. Ko bi
hotel vse za-se ohraniti, bi bil enak možu, ki
pride z verčem k studencu, da si žejo ugasi, pa
okoli studenca nahaja veliko veliko družili ljudi,
ki žeje koperne, pa sami ne morejo do vode
priti in zato njega prosijo, da naj jim da piti in
naj jili reši hude žeje. Ta mož pa natoči verč
samo za-se, in ko je že poln in že čez teče, ga
še zmirej ima nastavljenega in pusti vodo ne-
pridoma teči, tako, da mu skopost nič ne koristi,
žeje kopernečim pa silno škodo dela. — Dobro

Sveto leto. 4

50

je in prav, da hočeš /a svojo dušo pridno., sker-
beti; ravno zato pa bodi toliko radodaruejši do
ubozib duš v vicah', ki same sebi v nar hujem
terpljenji ne morejo pomagati in tedaj tebe po¬
moči prosijo. Morebiti ne bo dolgo, ko bo tvoja
duša v vicah in si ne bo mogla pomagati; potem
bo pa Bog storil, da bodo drugi ljudje na zemlji
ravno tako radodarni do tebe, kakor si bil po¬
prej sam radodaren do duš v vicah; pa tudi
nasproti: ako si sedaj skop do ubogih duš v
vicah, bo Bog pripustil, da bodo tudi drugi skopi
do tvoje  uboge duše.

Ker pa uboge duše tako željno
naše pomoči pričakujejo, ker je toliko
ljudi, ki so do duš v vicah tako vne¬
mami in jih še celo pozabijo, k e r s v o j i
duši nar bolj koristimo, ako ubogim
dušam pridno pomagamo, in ker Bog
sam to tolikanj od nas zahteva p a na m
tudi obilno [plačilo daje, p r e m i š -
Ij ujmo še

2. Ker sansko o p o mino v anj e, ubo-
g i m dušam v vicah pri d no po m a g a t i.

a)  Iz ljubezni do Boga.  — Bogjenar
ljubeznjivši Oče, ki vidi v ubogih dušah svoje
ljube otročiče v ognjeni ječi. Iz ljubezni do njih
je Bog Oče vstvaril nebo in zemljo in je dal
za-nje svojega edinorojenega Sina in jim je pri¬
pravil večno zveličanje. In Bog Sin je neskončno
terpel, da bi jih pripeljal v nebesa in je v sveti

51

Cerkvi zapustil neskončni zaklad, s kterim jih
moremo iz vic odkupiti. In Bog sveti Duh jim
je neprenehoma delil vse potrebne gnade. In te
tolikanj ljubljene otročiče vidi trojedini Bog v
tako pekočem ognji, in nam ponuja pomočke,
da bi jih rešili, in tolikanj želi, da bi jim prišli
na pomoč in nas hoče zato tako obilno obdaro¬
vati, — kteri kristijan bi bil še tako prederzeu,
da bi te Božje želje zanemarjal ? Ako vidiš
očeta, ki ti kaže svoje ljube otroke v goreči
hiši, in ako te prosi, da jim pomagaj, in ako ti
za plačilo ponuja ravno tako dedšino, kakor
svojim otrokom, in ako jim lahko  in brez ne¬
varnosti pomagaš, ali bi bil do tega očeta tako
terd in do teh otrok tako neusmiljen in do svo¬
jega lastnega dobička tako slep, da bi iz lenobe
ne hotel pomagati?!

Ko bi pa kdo rekel: Če Bog tako zelo želi
rešiti uboge duše, zakaj jim pa ne odpusti časnih
kazen, ki jih imajo še terpeti ? — bi tako go¬
vorjenje le iz nevednosti izhajalo. Bog namreč
nima le enih,  ampak ima vse popolnosti, on ni
samo neskončno dobrotljiv,  ampak je ravno
tako tudi neskončno pravičen.  V tem tre¬
nutku, ko človek umerje, neha za-nj čas zaslu-
ženja in milostnega odpušenja; kar je izrekla
pravična sodba Božja, se mora izveršiti; časno
kazen, v ktero so obsojene uboge duše, morajo
neogibno  ali same preterpeti,  ali jo pa
moramo mi živi zanje  popolnoma poplačati.

4 *

Bog ne more za nekaj časa nehati biti p r a v i-
čen,  ne more časnili kazen imeti izbrisanih,
dokler jih duše niso preterpele ali jih mi nismo
poplačali. Ker je pa Bog tudi do ubogih duš v
vicah zmirej neskončno dobrotljiv  in  jim
zmirej zelo želi pomagati, je nam živim dal pri¬
ložnost pomagati dušam v vicah z dobrimi deli
in z odpustki, in je pripravljen, za-nje sprejeti
našo pomoč. Pomagajmo tedaj radi in z vso
gorečnostjo ubogim dušam v vicah, ker s tem
Bogu samemu veliko ljubezen  razodevamo.
Pa tudi čast  Božjo s tem zelo pospešujemo,
kar je nar imenitnejši dolžnost vseh stvari; Je¬
zusu samemu je bil nar višji namen na zemlji
poveličevanje nebeškega Očeta ; sveto pismo nam
prav pogosto v spomin kliče dolžnost častiti
Boga; svetniki so obračali vse svoje dejanje in
terpljenje v čast Božjo. Ali popolno čast mo¬
remo Bogu, kolikor nam je mogoče, še le dajati,
ko pridemo v nebesa, pa se tudi čast Božja silo
povikšuje po vsaki duši, ki pride v nebesa. —
Sedaj pa poglej v vice! Tukaj je na milijone
duš, ki Boga ljubijo in so večno njegove in ki
po njih Bog hrepeni; ali na poti proti nebesom
jih je zaderžala teža časnih kazen, ki še niso
zbrisane; stoje pred nebeškimi vratami, ki so
jim zaperte, in v tem stanu morejo veliko manj
Boga poveličevati. Hiti tje in odpri jim vrata,
ki derže v nebesa, kjer jim je mogoče Boga po¬
polnoma poveličevati. Tvoja dolžnost je povik-

53

Sevati čast Božjo, in prav lahko spraviš v ne¬
besa več svetnikov, ki bodo tudi za-te Boga
hvalili in častili in prosili, ko se še na zemlji
trudiš, in sam za čast Božjo ne storiš toliko,
kolikor Bog od tebe zahteva.

h ) Iz ljubezni do ubogih  d u š v v i c a h.
— Nobeden ne more premeriti velikosti bolečin,
ki jih terpe uboge duše. Spervega že t e r p 1 j e n j e
čutila!  Svetniki, ki so bili o tem od Boga
nar bolj razsvetljeni, nam terdijo, da je ogenj
v vicah liuji, kakor vse, kar moremo na tem
svetu hudega terpeti ali misliti; da ena sama
iskrica v vicah bolj boli, kakor nar huji bole¬
čina v tem življenji; da je med našim ognjem
na zemlji in med ognjem v vicah tak razloček,
kakor med samo namalanim in med resničnim
ognjem; še celo, da prebivanje v ognjeni peči
na tem svetu bi bilo skorej prijetna kopel v pri¬
meri s prebivanjem v vicah. — Ali še vse huji
je terpljenje zgube  gledanja Božjega. V ne¬
besih je ravno gledanje Božje zveličanim nar
veči veselje; in v peklu je ravno zguba gledanja
Božjega pravi pekel; v vicah sicer to terpljenje
večno ne terpi, pa ta muka je nezmerno velika,
morebiti še huji, kakor v peklu. Zakaj pogub¬
ljeni so zgubili Boga, ki ga manj spoznajo, ki
ga sovražijo, in ki jih tepe; torej je mogoče, da
jih njegova zguba manj boli, kakor uboge duše,
ki so od Boga še ločene, ki ga* popolnoma ko
nar veči dobroto spoznajo, ki ga tedaj nezmerno

54

ljubijo, in ki jih tudi on neskončno ljubi. Zato
je tudi neizrečeno veliko to terpljenje, da še
niso pri Bogu, da ga še ne posestvajo! — K
temu pa še pride t e r p 1 j e n j e z a r a d hrepe¬
nenja po pomoči!  V teh nar linjih bolečinah
si kar nič ne morejo pomagati, vidijo pa, da bi
jim mi tako lahko in tako zdatno pomagali.
Kako hudo bi jih tedaj bolelo, ko bi naše po¬
moči zastonj čakali! Ženin se pelja z nevesto
po morji. Nevesta ženina nekoliko razžali; že¬
nin jo izpostavi na pustem otoku in se odpelja.
Kako čutilo jo sprehaja, ko se vidi izpostavljeno
in zginjati ladijo spred oči! Pa upa, da se bo
ladija kmali po njo vernila — pa zastonj! upa
jutri — zastonj! upa pojutranjem — ne prikaže
se več! Sedaj pa moli k Bogu, da bi se druga
ladija memo peljala, in velikokrat misli, da je v
daljavi ladija viditi — pa oh, noče se bližati,
moti se le njeno trudno oko! In zopet se kaže
pikica v daljavi, ali bo zopet zmota? Ne, pikica
je čedalje veči, se bliža, ladija je! Kako hre¬
peni in upa biti rešena, in kako se boji, da bi
je ne ugledali! in daje znamnja in teka sem ter
tje, da bi jo vidili, in kriči na vso moč! — oh,
niso je vidili uboge reve, ladija se je memo pe¬
ljala, in ji zgine spred oči! In zopet čez dolgo
časa ugleda ladijo, poprime vse svoje slabe moči,
kliče in miga — pa, ljubi Bog! ne vidijo je, in
se memo peljajo; kako neizrekljiva bolečina za
ubogo, tako blizo viditi pomoč, ki je že tako

55

dolgo želi, in jo — morebiti za vselej — spred
oči zgubi! Pa glej! preden ladija v daljavi po¬
polnoma zgine, se oberne, se bliža otoku, našla
je ubogo revo, in jo reši! — Ali umevaš to po¬
dobo? V tej ladii sediš ti sam in se pelješ čez
morje sedanjega časa v večnost. In uboga reva
na pustem otoku je duša v vicah; ali jo poznaš?
duša je tvojega očeta, tvoje matere, tvojega
brata, tvoje sestre, tvojega moža, tvoje žene!
Kako dolgo so že čakali tvoje pomoči! Ali se
boš merzel in vnemaren memo peljal, dasiravno
si jih že našel? — O bodi hvaležen Bogu, da
jim moreš pomagati, in pomagaj jim, kar ti je
le mogoče, iz ljubezni do Boga, iz ljubezni do
ubogih duš v vicah; pa tudi:

c) Iz ljubezni do samega sebe.  Ako
se namreč ubogih duš v vicah usmilimo in jim po¬
magamo, si pridobimo sami za-se nar veči dobiček.

aa ) Hvaležnost ubogih duš v vicah
je veči, kakor si sedaj moremo misliti. Ker z
našo pomočjo poprej pridejo iz nar hujega ter-
pljenja v neizrekljivo nebeško veselje, k Bogu
samemu, si štejejo v dolžnost, da za nas, dobrot¬
nike, Boga prosijo milosti in blagosti. Kdor te¬
daj s priprošnjo in z darovanjem odpustkov ubogim
dušam pomaga, ima ravno toliko priprošnjikov
pri Bogu, kolikor je duš rešil ali jih popolnemu
rešenju približal. — Pa ne samo tadaj, kadar
že v nebesa pridejo, ampak že sedaj, ko še v
vicah terpe in za-se  nič ne morejo sprositi,

56

nam njih priprošnje pri Bogu zelo pomagajo, in
tudi njih angelji varili in sveti pomočniki za nas
Boga prosijo, tako da je ni pobožnosti, s ktero
bi pri Bogu toliko milost prejeli, kakor ravno s
pomočjo, ki jo skazujemo ubogim dušam v vicah.
Sveti Katarini Senenski je Gospod rekel, da ji
je na priprošnjo ubogih duš šest sto velikih mi¬
lost podelil. In sveta Katarina iz Bolonje iz
lastne skušnje pripoveduje, da je Boga veliko¬
krat posebnih milost prosila po priprošnji svet¬
nikov v nebesih, pa jih ni prejela; če je pa potem
za duše v vicah kaj dobrega storila in po pri¬
prošnji teh terpečih Božjih otrok Boga ravno teh
milost prosila, jih je precej prejela, v telesnih
in duhovnih zadevah. To Bog gotovo dela zato,
da bi bili toliko močneje nagibovani pomagati
ubogim dušam v vicah. „Stoterno se nam po¬
vemo. kar ubogim dušam v vicah storimo",
pravi sveti Bernard; in sveti Ambrož poterjuje
to rekoč: „Kar iz pobožnega namena ubogim
dušam v vicah v prid obernemo. se spremeni v
naš lastni prid, in po smerti se nam stoterno
poverne". Še celo, če molimo za spreobernjenje
ubogih grešnikov, je nar bolje, da te molitve
Bogu darujemo za uboge duše v vicah, da bi
one sedaj in pozneje v nebesih molile za spre¬
obernjenje ubogih grešnikov. Kdor ima tedaj
pravo ljubezen in skerb za duše v vicah, s tem
za-se nar bolje skerbi, ker so mu one nar močneji
priprošnjice pri Bogu.

57

bb)  Dobi pa tudi še pomoč vseh an-
geljev in svetnikov v nebesih. Svetniki
in angelji močno ljubijo uboge duše v vicah, in
kolikorkrat duše iz vic rešimo, napravimo vsem
nebeščanom veliko veselje. Zakaj če je že nad
grešnikom, ki se spokori, toliko veselje v nebesih,
dasiravno morebiti pozneje vendar še greši in se
pogubi; koliko veselje mora še-le biti nad dušo,
ki popolnoma očišena v nebesa pride in jih nič
več ne more zgubiti? Kako zelo bo tedaj ve¬
selilo Marijo, mater milosti in usmiljenja, da je
njena priprošnja in materna skerb to dušo v
večno zveličanje pripeljala !

Koliko veselje bo imel sveti angelj varil te
duše, da je njegov varovanec po tolikih nevar¬
nostih na zemlji in po tako hudem terpljenji v
vicah vendar srečno prišel v večno veselje! Ko¬
liko veselje bodo imeli vsi drugi angelji, ko bodo
vidili, kako prazne sedeže v nebesih ljudje bolj
in bolj posedajo! Koliko veselje bodo čutili vsi
svetniki, ker se njih hvaležnost do Boga in njih
veselje odslej pomnožuje, kolikorkrat pride nov
izvoljenec v prelepe nebesa! In starši in otroci,
in sorodniki in prijatli, bratje in sestre in do¬
mačini, koliko veselje bodo imeli, ko bodo našli,
da so pred odločenim časom rešeni oni,  ki so
bili po Božji previdnosti z njimi v bližnjem rodu!
Vsi ti svetniki pa dobro vedo, da se imajo nam
zahvaliti, da so poprej dosegli to veselje, ako
smo v keršanski ljubezni uboge duše iz vic re-

58

šili; in zato združujejo svoje priprošnje pri Bogu
za nas z rešenimi dušami in nam stoterno po-
vračujejo, kar smo storili za njih rešitev.

cc) S tem dobimo nar v e č i p 1 a č i 1 o
od Jezusa Kristusa samega.  Gospod pravi,
da bo pri sodbi posebno gledal na to, ali smo
dela usmiljenja in keršanske ljubezni do bližnjega
opravljali ali opušali. In kdor ubogim dušam v
vicah pridno pomaga, zares opravlja vse te dela.
Lačne so, in nasituje jih po duhovno z angelj-
skim kruhom; žejne so, in napaja jih s kervijo
Jezusa Kristusa ; nage so, in oblači jih z obla¬
čilom večne časti; bolne so, in ranjene in hudo
terpen in zdravi jih z zdravilom k večnemu živ¬
ljenju; vjete so v strašni ječi, in pelje jih v
hišo večne slave; v pregnanstvu so, uboge tujke,
in spremlje jih v večno domovino in v naročje
nebeškega Očeta, ki jih tako željno pričakuje.
Vse to je Gospodu Jezusu Kristusu tako prijetno,
kakor bi tega ne bili drugim,  ampak n j emu
samemu  storili, kakor on sam razločno in na¬
ravnost Ipravi v svetem evangelii, kjer jim je
za to že zveličanje zapisano: „Pridite, oblago-
darjeni mojega Očeta, in posedite kraljestvo,
ktero vam je pripravljeno od začetka sveta“.
(Mat. 25, 34.)

dd)  Pa tudi vsa presveta Trojica
daje neskončno plačilo za pomoč,  ki jo
skazujemo ubogim dušam v vicah. Zakaj s tem
trojedinemu Bogu skazujemo veliko ljubezen in

59

veliko čast. Kakor bi oče rad obilno poplačal
njemu, kteri mu je njegovega ljubega otroka
rešil iz goreče hiše, tako nam plačuje Bog, ako
mu terpeče otroke iz hudih vic rešimo.

Kdortedajsamseberesničnoljubi,
naj pridno pomaga dušam v vicah!  In
ako te vse te nezmerne plačila ne morejo k temu
spodbosti, pomisli tudi še, kaj t i j e B o g
tudi v tej zadevi zažugal.

Narpervo pravi Gospod: „Dajte, in se
vam bo dalo“.  Ako hočeš tedaj za tisti čas,
ko boš sam v vicah terpel, pomoč imeti, pomagaj
sedaj ubogim dušam v vicah; in ako hočeš imeti
veliko  pomoči, pomagaj jim veliko; in ako n o-
bene  pomoči nočeš, jim nič ne pomagaj.

Potem pravi Gospod: „S k a k o r š n o mero
bote merili, s tako se vam bo odmer¬
jalo". Radodarnemu pa povračuje Bog sicer z
ravno tisto mero,  pa ne v enaki, ampak v ve¬
liko veči obilnosti,  kakor je obljubil: ,,Dobro
natlačeno in potreseno in zverhano mero vam
bodo dali v vaše naročje". In on, ki to obeta,
je Gospod, ki ima vse v svojih rokah, do kte-
rega se tudi vse priprošnje vernih za uboge duše
v vicah obračajo, če si tedaj skop do ubogih
duš v vicah, bo Gospod pripustil, da ti bodo
tudi oni, ki te bodo preživeli, le prav malo po¬
magali; in ko bi ti tudi hotli obilno pomagati,
bo Gospod njihove dobre dela drugim dušam v
vicah v prid obernil, tebi bo pa le prav malo v

60

prid prišlo. Ako pa dušam v vicah prav rad
pomagaš, ti bodo tudi drugi po tvoji smerti prav
radi pomagali; in ko bi te tudi vsi pozabili. ti
vendar tudi to ne bo škodovalo. Sej molimo tudi
za vse duše v vicah sploh, ne samo za znance;
in vsak inašnik mora pri sveti maši večkrat,
zraven tega pa tudi zopet vsak mašnik in vsaka
redovna oseba v duhovnih urah nar manj sedem¬
krat na dan za vse duše v vicah sploh moliti.
Iz te in druge pomoči ti bo Gospod preobilno
veliko v prid obernil, da tebe samega lunah iz
ognja reši, k e r si si sam za uboge duše v vicah
toliko prizadeval.

Poslednjič pravi Gospod : „Blagor usmi¬
ljenim, ker bodo usmiljenje dosegli.
Nas p roti pa sodba brez us milj e nj a n j im,
ki nimajo usmiljenj  a“.

Bodi tedaj moder, moj ljubi kristijan, in
imej posebno skerb za svojo ubogo dušo, da boš
dobival mnogo in veliko pomoč. kadar boš sam
v vicah. Za-se pa bolje ne skerbiš, kakor z
veliko ljubeznijo do ubogih duš v vicah.

če tedaj pomislimo, da s pomočjo, ki jo
skazujemo ubogim dušam v vicah, na eni strani
nič ne zgubimo, na drugi strani pa sami za-se
dobivamo toliko milost na zemlji, toliko pomoči
v vicah, tako nezmerno plačilo v nebesih, bi se
pač ne bilo čuditi, da bi bili dobro podučeni
kristijani že zdavnej storili sklep, vse vselej
dušam v vicah v prid darovati. In glej, to se

61

je tudi res že zdavnej zgodilo, in se še zmirej
godi. O tem hočemo še natančneje govoriti.
Ta vseobsežna pomoč se imenuje

Velikodušno dejanje ljubezni
do ubogih duš v vicah.  To dejanje ljubezni
do duš v vicah je v tem,, da storimo terden
sklep in resnično obljubo, vseh dobrih del, ki
jih sami v življenji  opravljamo, in ki jih
bodo d r u g i po naši  s m e r t i z a n a s oprav¬
ljali, zadostivni  sad, ki nam samim  gre,
prečisti Devici v roke položiti, da bi jih Marija
z materno ljubeznijo po svoji volji podelila ubo¬
gim dušam v vicah.

Marsikoga spervega ta misel ostraši, ker
meni, da se s tem znebi vsega zasluženja in
vseh dobrih del in tedaj po smerti brez vsega
dobrega pride Božjemu Sodniku v roke; in ker
tudi še meni, da potem za nobenega druzega
ne more moliti ali delati, ker je vse daroval
ubogim dušam v vicah. — Ko bi bila ta misel
o dejanji ljubezni do ubogih duš v vicah resnična,
bi se ta obljuba ne smela storiti. Ali ta misel
je napačna, resnica je pa ta-le.

Glej, vsako dobro delo, ki ga opraviš v
stanu posvečujoče gnade Božje, ima vsaj trojin
lep sad: p er vi č za čas tvojega življenja na tem
svetu veliko gnad za dušo in telo, za te in za
druge, če za-nje moliš, in ta sad se ne daruje dušam
v vicah, ampak ves ostane tebi in unim drugim,
za ktere moliš; drugič  za večnost pomnoženje

62

nebeškega veselja, in tudi to tebi samemu po¬
polnoma ostane; tretjič  zmanjšanje časnih
kazen za odpušene grehe, tedaj sad, ki bi nam
bil v zvezi z Jezusovim zasluženjem zmanjšal
zaslužene časne kazni. In samo ta tretji sad
se z velikodušnim dejanjem ljubezni Marii pre¬
čisti Devici izroči za duše v vicah, — pa tudi
ta tretji sad se jim ves ne daruje, ampak le
tisti del,  kteri je bil nam samim  namenjen,
tako, da tudi od tega tretjega sadu se ne oddaja
tisti del,  kteri je drugim  namenjen; na pri¬
liko, mašnik mora večidel za druge  maševati;
vse tedaj, kar se more sploh tem drugim oddati,
jim tudi popolnoma neprikračeno ostane. Mašnik
si pa pridobiva s pobožnim maševanjem za tukaj
veči gnado, za tam pa veči slavo, to mu tudi
popolnoma neprikračeno ostane. Mašnik hoče
tudi za veliko družili pri sveti maši moliti in
se jih sploh pobožno spominjati; to vse lahko
stori brez oviranja. Mašnik mora dalje veliko
svetih maš brati za posebne, imenovane ranjce.
njim ni s tem nič prikračenega; ali mašnik tudi
še za-se dobiva zadostivni sad daritve svete
maše, in le ta poslednji del more mašnik z ju¬
naškim dejanjem ljubezni Materi Božji za duše
v vicah izročiti. — Ravno tako je tudi pri sve¬
tovnih ljudeh: ti tudi molijo in dajo za maše in
opravljajo dobre dela za-se  in za veliko druži  h,
za svoje starše in otroke in brate in sestre in
dobrotnike, za žive in za posebne ranjce, ki so

63

jim zlasti v dragem spominu. Pa vse to ostane
popolnoma neprikračeno. Le oni del, ki gre
njim samim,  in le kolikor je zadosti  v en
za zaslužene časne kazni, darujejo z junaškim
dejanjem ljubezni po Mariinih rokah ubogim
dušam v vicah; ostane pa drugi del, s kterim
si pridobivajo gnad na tem svetu, in tudi tretji
del, s kterim si služijo veči slavo v nebesih.

Iz vsega tega se vidi, da velikodušno de¬
janje ljubezni nikomur drugemu ni v škodo; po¬
glejmo še, če mi sami  ne terpimo velike škode,
ko bi storili to junaško dejanje ljubezni za duše
v vicah. Ta škoda bi bila namreč v tem, da bi
potem morebiti mi sami mogli dalj terpeti v
vicah, ako smo zadostivni sad dobrih del, ki
nam samim  gre, darovali dušam v vicah.
Kako tedaj, ali res terpimo kaj škode,
ali ne? — Ne samo, da nimamo škode,
nam izhaja velikoveč iz tega še velik
prid.  In to hočemo sedaj razložiti.

Spominjaj se prilike, ki jo pripoveduje Jezus
v svetem evangelii od kralja, ki mu je bil hla¬
pec dolžan 10.000 talentov, to je, več kakor 20
milijonov goldinarjev, in od druzega hlapca, ki
je bil pervemu dolžan sto denarjev, to je, manj
kakor 20 goldinarjev. Kaj nas uči Gospod v tej
priliki? Da bi bil kralj pervemu hlapcu odpustil
ves dolg. več kakor 20 milijonov, ko bi bil tudi
on usmiljen in bi bil odpustil 20 goldinarjev
dolga svojemu ubogemu sohlapcu. V tem našem

G4

sedanjem vprašanji hoče tedaj reči to: ako iz
ljubezni do Boga svoj mali znesek zadostivnega
sadu svojih dobrih del dušam v vicah darujemo,
nam bode Bog za to dal veliko veliko veči zne¬
sek gnad na tem svetu, pomoči v vicah in časti
v nebesih.

Ali misli si moža, ki je ravno spravil sto
goldinarjev in hoče dolg plačati. Pa mu reče
bogat gospod: Glej tu-le drugih ljudi, ki imajo
tudi dolge in so v ječo verženi in velike muke
terpe. Ali bi se jih ne hotel usmiliti in jim tega
denarja dati, da se iz ječe rešijo ? — Ta mož
lahko odgovori: Jaz imam sam dolge, in le malo
premoženja; kako bi dal še to malenkost, ki jo
imam? Če pa ta mož ve, da je ta gospod toli¬
kanj dober in mu bo dano milošnjo stoterno po-
vernil, gotovo ni njegova škoda, ampak le njegov
veliki prid, ako je radodaren in usmiljen. In tako
dela Gospod v resnici z dobrimi kristijani, ki iz
ljubezni do njega in iz usmiljenja do ubogih duš
v vicah junaško dejanje ljubezni pridno oprav¬
ljajo. Sveta Jedert je opravljala to dejanje, in
Gospod ji je nekdaj rekel : „Za ljubezen, s ktero
si vse svoje zadostivne dela odstopila dušam v
vicah, ti odpustim v tem trenutku vse kazni, ki
bi jih imela v vicah terpeti; zraven tega ti bom
vsako dobro delo za duše v vicah stoterno po-
vernil in tvojo slavo v nebesih radodarno po¬
množil." — Res je sicer, da si z junaškim de¬
janjem ljubezni sam nekaj dobrega odvzameš in

daš drugim in .bi bil s tem nekoliko ubožneji;
ker pa to storiš iz ljubezni do Boga in iz ker-
šanskega usmiljenja do ljubili in dobrih otrok
Božjih v vicah, ti Bog to tolikanj obilneje po-
verne, in si tedaj poslednjič veliko bogateji.

Pa še drug in veliko dražji sad ima za te
to dejanje ljubezni. V podobi bi se ta sad lahko
popisal tako-le: Zadostivni sad tvojih dobrih del
je podoben perišu soldov,  ki jih Marii izročiš
za duše v vicah. To je pa Bogu tako dopadljivo,
da ti namesto njih da eno pest zlato  v. To po¬
dobo ti hočem razjasniti. Ako namreč zadostivnj
sad svojih dobrih del iz ljubezni do Boga in iz
keršanskega usmiljenja do ubogih duš v vicah
daruješ, je to zopet novo  dobro delo velike
vrednosti. Z novega  dobiš tedaj zgorej ime¬
novani trojni lepi sad dobrih del, namreč gnad
za dušo in telo na tem svetu, veči čast v ne¬
besih, in zmanjšanje zasluženih časnih kazen,
kakor se ti tudi tisti del tvoje pšenice, ki je ne
povžiješ in ne prodaš, ampak znovega u seješ,
ne pozgubi, ampak ti z novega da bogateji žetev.
Izmed imenovanega trojnega sadu je pa gnad  a
veliko dražji memo pomanjšanja zasluženih časnih
kazen, in slava nebeška  je zopet veliko dražj i
memo same gnade. Z junaškim dejanjem ljubezni
vzameš tedaj le en sad, in sicer nar manj dragi
zadostivni sad, in ga useješ; in potem žanješ z
novega trojni sad, namreč zopet zadostivni
sad, in pa še una dva druga veliko dražji sadova,

Sveto leto. 5

66

pomnoženje g na d e in slave. In to pomnoženje
imaš zmirej in zmirej zopet pri vsakem dobrem
delu in dospeš do veliko sto in sto stopinj višji
slave; in ena sama stopnja bi bila že vredna,
da bi za to, da jo dospeš, daroval ves zadostivni
sad svojih dobrih del, ko bi potem tudi res ve¬
liko dalj terpel v vicah. Zakaj terpljenje v vicah
bo nehalo in ne bo vekomaj terpelo; višji stopnja
slave pa je nebeški zaklad, ki nikdar ne mine
in te bo vekomaj poveličeval in bolj osrečeval.

Da tedaj sad junaškega dejanja ljubezni
kratko ponovimo, moramo reči: vsem, za ktere
dobre dela opravljamo, to darovanje za uboge
duše v vicah nič ne jemlje, oni nimajo škode;
— uboge duše v vicah pa imajo neizrečeno velik
prid; — mi sami si pa s tem pridobivamo nar
veči prid; nekaj dobrega darujemo, in nekaj ve¬
liko boljšega zato od Boga dobivamo.

In ker ima to dejanje ljubezni tako drag
sad, sveta Cerkev tudi svoje otroke k temu
spodbada in vabi, zlasti pa z odpustki za
tiste, kteri opravljajo junaško dejanje
ljubezni:

a) Vsak mašnik, kteri to dejanje opravlja,
ima pri vsaki maši v svojem življenji, ki jo za
ranjce  daruje, osebno predpravico altarja in
mu ni treba drugotnega podeljenja te pred¬
pravice.

b) Vsi drugi verni, kteri to dejanje oprav¬
ljajo, imajo popoln odpustek za duše v vicah pri

G7

vsakem svetem obhajilu, ako v očitni kapeli
ali cerkvi za odpustek molijo. In ker oni, ki
imajo dolgo bolezen, ne morejo svetega obhajila
velikokrat prejeti, jim sme spovednik drugo dobro
delo zato naložiti, da morejo tudi oni odpustek
dobiti.

c) Potem dobivajo tudi še popoln odpustek
za duše v vicah vsak ponedeljek  v letu, ako
so pri maši za duše v vicah in v cerkvi za od¬
pustek molijo. Ako pa zavoljo postavnega
zaderžka  ne morejo v ponedeljek  pri maši
biti, morejo odpustek dobiti pri maši v nedeljo,
dasiravno so že tako dolžni ta dan pri maši biti.
(Torej dva popolna odpustka, ako tudi sveto
obhajilo prejmejo in molitev za odpustek dvakrat
molijo.)

Pomniti je pa, da bi ne bilo prav zarad
tega sveto obhajilo večkrat prejemati, kakor je
po spovedniku pripušeno.

d) Poslednjič deležniki tega junaškega de¬
janja ljubezni do duš v vicah morejo vse od¬
pustke ubogim dušam v vicah v prid oberniti,
tudi tiste, ki sicer nimajo tega pristavka.

Ljubi kristijan! skleni, ali veliko  ali pa
še bolje vse (v razloženem omejenem pomenu)
za duše v vicah delati in jim darovati odpustkov,
kolikor ti je le mogoče. Stori to Bogu v čast
in iz ljubezni do Boga, iz ljubezni do ubogih
duš v vicah, in pa iz ljubezni do samega sebe,
ker ravno s tem si pridobivaš toliko gnad na

5*

68

tem svetu, toliko pomoči v vicah in toliko časti
in slave v nebesih!

Ravno iz tega namena, da bi se v svetem
letu veliko duš iz vic rešilo, so dovolili sveti
Oče, da se sme odpustek svetega leta dušam v
vicah v prid oberniti. Tudi ne nehajo v svetem
letu odpustki za duše v vicah, in še celo vsi
drugi odpustki, ki jih drugoč le živi dobivajo, se
morejo v svetem letu dušam v vicah v prid oberniti.

XI. Vsak naj si prizadeva za pridobitev vseh du¬
hovnih dobrot v svetem letu.

Za pridobljenje odpustka sedanjega svetega
leta je sicer veliko več zapovedanega, kakor pri
drugih popolnih odpustkih. Pri teh je namreč
zadosti, da le enkrat v cerkev greš in tam za
odpustek moliš. Za odpustek svetega leta moraš
pa štiri cerkve petnajstkrat obiskati in v vsaki
cerkvi vselej opraviti molitev za odpustek. Še
težavneje je bilo druge svete leta za one, ki so
v Rimu prebivali, ker so mogli štiri daljne cerkve
celo tridesetkrat obiskati; nar težje je bilo pa
za tiste, ki so za pridobljenje odpustka svetega
leta v Rim popotovali, kjer so mogli štiri cerkve
petnajstkrat obiskati in so še zraven imeli veliko
truda in stroškov na popotovanji.

1. Pa premisli, kolike dobrote si
za to ceno lahko kupiš.  — Ko se je še
ostra pokora nakladala, je on, ki je delal očitno
pokoro, od pepelnične srede do velicega četertka

69

vžival le kruli, sol in vodo, in nič druzega, in
še teh reči so si mogli v Božjem imenu pri
drugih sprositi in na tleh sede vživati; le oni,
ki so bili prav slabega zdravja, so smeli trikrat
v tednu tudi še malo zelenjave privzeti, pa vselej
še le po solnčnem zahodu. Nosili so volnato
obleko na golem telesu, le v tej obleki in na
tleh so spali, ni jim bila pripušena kopel, niso
smeli voziti se ali jezdariti, ampak le peš in
bosi so hodili, pota si niso smeli prikrajševati
s tem, da bi bili šli čez most ali po bližnjici
čez polje; niso se smeli pri ognji greti, in sploh
si niso smeli privoliti sicer pripušenih prijetnih
reči; vsake vesele družine so se ogibali, in si
niso smeli nič dovoliti brez privoljenja cerkve¬
nega prednika. Ali ni bilo to vse huji, kakor
leuno, kar Cerkev ukazuje v pricfobljenje odpustka
svetega leta? Ko hi tudi v svetem letu druge
dobrote ne dobil, kakor odpustek za 40 dni, bi
bil vendar za-nj veliko veliko manj terpel, kakor
on, ki je poprejšnje čase 40 dni pokoro delal.
Vedi pa, da to, kar storiš za sedanje sveto leto,
ti ne da odpustka za 40 dni, ampak popoln od¬
pustek, in pa še prevdari, da tudi nar popolnejši
odpustek je le majhen del nezmernih milostnih
zakladov, ki nam jih sveto leto ponuja: da smo
namreč vseh storjenih grehov očišeni in v prav
keršanskem življenji poterjeni do konca, na kar
pride večno zveličanje, da-si tudi ne omenimo
tistih dobrot, ki jih tudi za d r u g e dobivamo.

70

2. Pomisli še tudi, koliko težje se
je ta dobrota poprejšnje veke v Cerkvi
dobivala. S Kristusovim pooblastenjem je
sveta Cerkev spokornim vselej grebe odpušala
ter jim vselej pokoro nakladala, da bi zbrisali
časne kazni, ki so jih zaslužili pred Božjo pra¬
vico, in pa da bi njih duša, ki je bila zavoljo
storjenih grehov oslabljena, novo moč dobila in
se popolnoma pozdravila. Ali te pokorila niso
bile povsod enake in se niso povsod enako
opravljale. Že v začetku četertega veka je bilo
ostro pokorjenje vravnano, in oni, ki so z veli¬
kimi grehi očitno pohujšanje dajali, so mogli
tudi z očitno pokoro pohujšanje popraviti. Bile
so pa štiri stopnje v pokorjenji,  ki so
jih mogli spokorniki zaporedoma prehoditi, kar
ni terpelo malo dni, ampak pri marsikterih deset,
dvajset let ali še celo do smerti.

Na p er vi spokorni stopnji  so se ime¬
novali jokajoči.  Izločeni so bili od cerkve in
od vsega, kar se je v cerkvi godilo. Kadar so
se verni k službi Božji zbirali, so bili spokor¬
niki v cerkveni lopi, in nar veči grešniki med
njimi so bili pod milim nebom tudi v dežji in
viharji. Bosi, s priklonjeno glavo, v rasovnik
zaviti so na obraz padali, glasno se svojih gre¬
hov obtoževali in se v priprošnjo priporočali njim,
ki so v cerkev hodili.

Potem, ko so se zadosti dolgo vadili v po¬
nižnosti in ostri pokori, so smeli stopiti na

71

drugo sp okorno stopnjo in so se imeno¬
vali  poslušajoči; smeli so namreč v cerkev
iti in v nar zadnjejšem prostoru poslušati hvalne
pesmi, branje iz svetega pisma in pridigo. Preden
se je pa sveta maša začela, so mogli zopet iz
cerkve iti.

Potem so prišli do tretje spokorne
stopnje  in so se imenovali klečeči;  smeli so
že v cerkvi iti do leče, kjer so tudi smeli
biti pričujoči pri pervem delu svete maše; pred
darovanjem pa so mogli poklekniti, da so pre¬
jeli pokladanje rok z molitvijo, in na to so šli
iz cerkve. Poslednjič so prišli do čet er te
spokorne stopnje,  in so smeli biti pri vsi
sveti maši in z drugimi vernimi stati blizo
altarja, in so se zato imenovali stoječi,  kar
je naznanjalo njih vstajenje od greha in njih
vdeleževanje Kristusovega vstajenja.

Te dolge leta so mogli spokorniki prav
hudo pokoro delati, niso smeli lepši obleke no¬
siti, tudi ne vina piti, ne mesa jesti, ne voziti
se ali jezditi, ampak peš so mogli hoditi ali po¬
potovati, in ves čas v molitvi, postu, čuji in v
družili spokornih delih živeti. In vendar so uni
spokorniki tako priserčno prosili in so se tudi
drugim priporočali v priprošnjo, da bi jim bilo
le pripušeno delati to pokoro in vidili so posebno
milost v tem, da so smeli hoditi po stopnjah
očitnega pokorjenja, ker so velikost greha in
neizrekljivo dobroto odpušenja bolje spoznali in

72

bolj prav cenili. In tucli veliko drugih kristijanov,
ki niso bili storili unih velikih grehov, za ktere
je bila popisana pokora zapovedana: odstop od
vere, radovoljni uboj, hude nečistovanja, — ve¬
liko jih je iz gorečnosti do prostovoljne pokore
za veliko manjši ali za skrivne  grehe pro¬
silo, da bi se jim privolilo delati očitno pokoro,
ker jim je bila še zmirej nepopisljiva sreča do¬
biti odpušenje, če tudi po dolgem in hudem po-
korjenji.

Pa ne samo za nar veči, tudi za manj
ostudne, pa vendar smertne grehe, in še celo za
odpustljive pregrešite so bile v tistih časih po¬
sebne pokorila zapovedane, ki se nam sedaj zelo
hude dozdevajo in ki se jim je mogel spokornik
voljno podvreči, ako je hotel dobiti odpušenje.
Ene hočemo tukaj naznaniti, da se lože prepri¬
čamo, kako potrebno je imeti spokorno življenje,
in da tudi razvidimo, kako silo majhne so se¬
danje dobre dela, ki so zapovedane za pridob-
ljenje nezmernih duhovnih dobrot svetega leta

„Kdor je vedoma krivo prisegel, naj se
posti 40 dni ob kruhu in vodi in naj naslednjih
sedem let pokoro dela, in naj se tudi pozneje
nikdar brez pokore ne puša.

Kdor ob nedeljah ali praznikih hlapčevsko
delo opravlja, naj dela pokoro tri dni ob kruhu
in vodi.

Kdor ob praznikih ples napravlja, naj dela
pokoro tri leta.

73

Kdor v cerkvi med službo Božjo govori,
naj dela pokoro deset dni ob kruhu in vodi.

Kdor je prelomil postno zapoved, naj dela
pokoro sedem dni za vsak dan.

Kdor je staršem krivico storil, naj se tri
leta pokori.

Kdor starše preklinja, naj dela pokoro 40
dni ob kruhu in vodi.

Kdor je starše udaril, naj se sedem let
pokori.

Komur je otrok iz zadolžene vneinarnosti
umeri brez svetega kersta, naj dela pokoro tri
leta, in eno leto ob kruhu in vodi.

Kdor svojega brata (to je, svojega bližnjega)
sovraži, naj dela pokoro ob kruhu in vodi, do¬
kler se ž njim ne spravi.

Ako se je neoženjen z neomoženo enkrat
pregrešil, naj dela pokoro eno leto.

Ako se je neomožena z oženjenim pregre¬
šila, naj dela pokoro dvajset let. (Nar hujši je
pa prešestvanje in torej tudi pokora, ako sta
oba prešestnika zakonska.)

Kdor se je pregrešil z dvema sestrama, naj
dela pokoro vse življenje.

Ako se je otrok sam sabo pregrešil, naj
dela pokoro 40 dni; in ako je že 15 let star,
naj se za ta greh 100 dni pokori.

Ako se žena nečimurno lepotiči, da bi
drugim možem dopadla, naj dela pokoro tri
leta.

74

Ako je oskerbnik kaj ukradel, mora pover-
niti in tri leta pokoro delati.

Kdor svojega bližnjega rad opravlja in ga
obrekuje, naj se pokori sedem dni ob kruhu in
vodi.

Kdor si hoče tuje blago po krivici prila¬
stiti, naj dela pokoro tri leta.“

Ta ostrost v pokorjenji je terpela več vekov.
Ko je pa gorečnost kristijanov v pokorjenji od-
jenjevala, je dobra mati katoliška Cerkev to
ostrost popušala, dokler ni polagoma prišla
do te nenavadne usmiljenosti, ki jo
dandanašnji razodeva.  Zakaj pa? Ker je
sveta Cerkev z žalostjo vidila, da marsikteri
grešniki iz strahu pred hudo pokoro raji pokoro
in spreobernjenje zanemarjajo in raji v večno
pogubljenje gredo, da bi pa mnogi izmed njih
prišli k spovedi in k resničnemu spreobernjenju,
ko bi vedili, da se jim ne bo tako huda, ampak
veliko ložji pokora naložila. Se ve, da v spo-
kornosti sami, to je, v resničnem spreobernjenji
serca, v potrebnosti resničnega nadnatornega
kesanja, terdnega sklepa poboljšati svoje življenje,
odkritoserčne spovedi, ogibanja prostovoljne bliž¬
nje priložnosti k smertnemu grehu, in resnične
volje, opraviti naloženo pokoro, v teh potrebnih
rečeh, ki jih je Bog sam nepreklicljivo odločil,
Cerkev nič ne more  spremeniti; nasproti
pa odločevati mero spokornih del, veči ali manjši,
daljši ali krajši pokorila nakladati, to je Gospod

75

Jezus Cerkvi prepustil, da po različnih okolišinah
različno ravna, kakor je namreč koristnejši za
večno zveličanje spokornikovo.

Da to bolje razumevaš, si misli dva greš¬
nika, ld sta enak greh storila; pervi je pa živel
v starem  času in njemu je bila huda pokora
za več let naložena; drugi živi sedaj,  in njemu
se da v primeri majhna, ne prehuda pokora.
Kakošen razloček je tedaj med obema spokor¬
nikoma? Pervi se z dolgo hudo pokoro v čed¬
nostih bolj vterjuje, in se povernitve v greh lože
obvaruje, in pride po smerti s kratkimi vicami
ali pa še celo brez vic v nebesa, ker se je že
na tem svetu popolnoma ali vsaj večidel spo¬
koril. Drugi se bo lože v grehe povernil, se bo
manj v čednostih vterjeval, ter bo dolgo in hudo
v vicah terpel in se očiševal, ker je tukaj le
majhno pokoro storil.

Zakaj je pa po tem takem Cerkev
pokoro tolikanj zlajšala?  Zato, ker bi
sicer toliko grešnikov v nepokornosti terdovratno
ostalo, ki bi tedaj bili pogubljeni. Ali morebiti
ne misliš, da bi prav veliko grešnikov raji po¬
pustilo Cerkev in svete zakramente in vero,
kakor bi pa po unih štirih stopnjah delalo dolgo
in hudo pokoro? Ta velika usmiljenost svete
Cerkve pa vendar brez števila grešnikov zopet
oserčuje, da vsaj opravljajo, kar je potrebno k
odpušenju grehov, in tako pridejo vendar po
dolgem in hudem terpljenji v vicah poslednjič v

76

nebesa. — Pa tudi. kar zadeva zgorej imenovane
nevarnosti, je dobra, previdna mati sveta Cerkev
prav modro poskerbela. Perva nevarnost je
namreč ta, da grešnik, kteri le majhno pokoro
opravlja, se lože v stare grehe poverne in se
teže v čednostih vterdi. Da se ta nevarnost od-
verne, mu ponuja sveta Cerkev druge, in še celo
zdatniši pomočke, namreč pogostno  prejemo
svetih zakramentov. Druga nevarnost je veliko
daljši terpljenje v vicah; za odvernitev te nevar¬
nosti pa ponuja sveta Cerkev obilniši odpustke, in
silo pohujšuje njih pridobljenje spokorniku, tako da
on, ki ima resnično spokornega duha, se more s
sedanjimi, veliko ložjimi pokorili, vendar v čed¬
nostih ravno tako vterjevati in si vice še bolj
prikrajševati, kakor je bilo to mogoče pri po¬
prejšnji ostrosti v pokorjenji. — Nar bolje
pa skerbi za zveličanje svoje duše  on,
kteri se pridno poslužuje sedanje usmiljenosti
svete Cerkve in ob enem svete zakramente po¬
gosto in vredno prejema in si svetih odpustkov
z vso marljivostjo pridobiva, si pa tudi sam še
radovoljno pokoro naklada ali spovednika prosi,
da mu več pokore nalože; tako se vdeležuje
vseh dobrot, ki jih morejo spokorniki nekda¬
njega in sedanjega  časa doseči. K temu
nas tudi sveta Cerkev neprenehoma spodbada
in vabi, ker ima pred očmi to nespremenljivo
resnico: „Res je Cerkev iz svetih vzrokov od-
jenjala od nekdanje ostrosti v pokorjenji; ali

77

ostrost Božje pravice se ni spremenila; in ob
smerti bomo odgovor dajali ravno tistemu ostremu
Sodniku, kteri je tudi nekdanje  spokornike
sodil. Sedanja usmiljenost svete Cerkve mora
tedaj spokornika toliko bolj priganjati, da si še
prostovoljno pokoro naklada in posebno vse terp-
ljenje in vse težave svojega življenja v duhu po¬
kore prenaša.

3. Podvizajte se tedaj, vsi kristi-
jani, ki vam je mar zveličanje vaše
duše in prid svete Cerkve in sreča člo¬
veške družbe!  Dobro obračajmo ta čudovitni,
milostni čas velicega svetega leta, ki ga od leta
1826 še nismo imeli in ki ga javaljne še bomo
doživeli; ker ima priti še le leta 1900, ako ne
bo zopet zaderžkov, kakor leta 1850. Sveto
leto je ve s o 1 j n a vojska  vseh katoliških kristi-
janov po vsem svetu zoper sovražnike našega
zveličanja pod blagoslovom nebeškega Očeta in
pod sodelavnostjo edinorojenega Sinu Božjega,
našega Odrešenika, in Posvečevavca svetega
Duha; in pod vidnim vodstvom svetega Očeta
in škofov in z naravnostno pomočjo duhovnih
pastirjev, pridigarjev in spovednikov. Sedanje
sveto leto je veliko misijonsko leto  zaves
katoliški svet, ki greh odpravlja, keršanske čed¬
nosti vsajuje, zveličanje naše duše zagotavlja,
nevarnosti zoper sveto vero premaguje, telesno
terpljenje posvečuje in nadloge človeške družbe
zlajšuje, ker strahovavni serd Božji s pokoro

78

tolažimo in se Božjega usmiljenja s pobožnim
življenjem vredne delamo.

Tako tedaj bo naše keršansko sveto leto
imelo neskončno veči vrednost, kakor v stari
zavezi sveto leto izraelskega ljudstva.
Judovsko sveto leto je Bog postavil na vsako
50. leto, v kterem naj bi se prodane ali zadol¬
žene posestva rodbinam zopet nazaj dale. Naše
keršansko sveto leto se pa povračuje vsako 25.
leto, v kterem se kristijanu nazaj dajo z grehom
zgubljene duhovne dobrote, posvečujoča gnada
Božja in pravica do nebeškega kraljestva. — V
svetem letu Judje niso polja obdelovali in so se
živili s tem, kar je zemlja sama od sebe rodila;
mi kristijani pa nahajamo na polji svete Cerkve
prebogato žetev, ki je nismo mi sejali, in ki si
jo smemo brez truda prilastovati, namreč dobrote
cerkvenega zaklada, ki nam jih je naš Gospod
Jezus Kristus spravil in ki so jih prečista De¬
vica Marija in svetniki pomnožili. -- Ako so se
bili Judje zadolžili, so jim bili dolgovi v svetem
letu odpušeni; ako so bili v sužnost prišli, so
zopet dobili prostost ter so se vernili v svojo
domovino; nam pa se odpušajo dolgovi grehov,
večne in časne kazni, in dobivamo pravico sto¬
piti v večno domovino, v nebesa.

Pa tudi posebne namene, ki jih ima
Bog ravno v tem svetem letu,  bomo do¬
segli, če bomo vsi pridno si prizadevali za svoje
posvečenje. Kteri so pa ti posebni nameni Božji

79

— kdo more to vediti? Gotovo pa vsi zadevajo
naše zveličanje. Ali nas ne obiskuje Bog že več
let z različnimi šibami,  ki so sicer znamnja
Božje ljubezni,  ker nas ž njimi k pokori pri¬
ganja, dokler imamo še na tem svetu milostni
čas, da bi nas ne bilo treba poslednjič pogubiti,
ki nas pa vendar zelo bolel kakor: pogoste in
liude vojske, nalezljive bolezni, slaba letina? In
ali se nam ni še žalostneji prihodnosti bati, kakor
so bile dosedanje nesrečne leta? Gospod tedaj
šibe še ni odložil, ker se še nismo iz vsega
serca spreobernili; žuga nam, da nas bo še huje
tepel; ali glej, v velikem milostnem svetem letu
nam Bog govori: „Ne kaznujem rad,  ne zavoljo
lastnega nagnjenja k ostrosti, ampak le prisiljen
z vašimi grehi, in tudi s temi šibami se nočem
nad vami maševati, sicer vas bi mirno pustil
teči v pekel, ampak jaz vas hočem le s šibo še
ob pravem času k pokori spodbosti, ker ni druge
izvolitve, kakor pekel ali pa pokora; pa tudi še
sedaj rad odložim šibo, in napeljujem k pokori
z usmiljenostjo, z milostmi, kijih  v svetem letu
čez ves svet razlivam”. — Ako se tedaj resnično
in za vselej spreobernemo, smo dosegli pogla¬
vitni namen svetega leta, in Gospod ne bo po¬
slal nadlog, ki so opominjevavne kazni.

In ali nismo v hujih in hujih skušnjavah
zoper sveto vero?  In, kakor smo že zgorej
omenili, v marsikterih deželah sveta Cerkev terpi
silovito preganjanje, škofje inmašniki so vječeni

80

ali iz dežele pregnani; mnoge duhovnije nimajo
mašnikov, ki bi zakramente delili, daritev svete
maše opravljali, v življenji in v smerti vernim
pomagali. In prav za prav se sveta Cerkev po
vsem svetu preganja, če tudi ne silovito, pa nič
manj, ali pa še pogubnejše.  Povzdignite le
svoje oči in poglejte. Povsod spodkopujejo ve¬
ljavo svete vere, keršansko odrejevanje mladosti
je ovirano ali še celo nemogljivo, očitno zaniče¬
vanje svete Cerkve se ne strahuje, vsaktere hu¬
dodelstva se grozno množe, kaznovavnice so
povsod premajhne, dasiravno je veliko hudodel-
nikov skritih; v tem pa mladost že sedaj star¬
šem in učenikom grozne skerbi dela; kaj pa še
le bo, ko bo ta uboga mladež odrastla? Po člo¬
veških mislih bo v 20 ali 30 letih med ljudmi
strašna spridenost, če Bog prav posebno ne po¬
maga.

Če se sedaj vsi preobilnih milost svetega
leta vdeležujemo in svoje duše posvečujemo, bode
Gospod vse preganjanje svete Cerkve k dobremu
obernil in preteče nevarnosti zoper sveto vero
odvernil. Ravno je 100 let, kar so zapriseženi
sovražniki Boga in svete vere na Francoskem,
ki so se radi »modrijane in močne duhove" ime¬
novali, že skorej za gotovo mislili, da bode zdajci
z zemlje zginila katoliška Cerkev in sveta vera;
pa pod papežem Pijem VI. se je obhajalo veliko
sveto leto 1775. Ljudstvo, ki je hrepenelo po
zveličanji svoje duše, se je marljivo vdeleževalo

81

svetega leta, in kmali se je sad tudi za odver-
nitev nevarnost zoper sveto vero tako očitno
razodeval, da so nar linji sovražniki serdito spo¬
znali : To sveto leto je prekucijo zopet za 20 let
nazaj pahnilo; še eno tako sveto leto; in pri
kraji je „modrijanstvo“ (to je tukaj: nejevera).

Vsak naj tedaj dobro pomisli, za kaj gre
v tem svetem letu, kaj ima v njem dobiti: per-
vič popolno spravo z Bogom zavoljo vseli doslej
storjenih grehov; drugič popoln odpustek ali od-
pušenje vseh zasluženih časnih kazen; tretjič
vterjenje v novem, resnično keršanskem živ¬
ljenji, po kterem pride večno zveličanje; četertič
dosego posebnih milostnih namenov Božjih, ka-
koršni so: odvernitev bolj in bolj pretečih šib
Božjih, otip ra vij e nje strašnih nevarnost zoper
sveto vero, milostno obernitev preganjanja svete
Cerkve Božjemu kraljestvu v prid, in osramo-
tenje sovražnikov, ki so začeli sveto Cerkev pre¬
ganjati s tem namenom, da bi jo kar z zemlje
strebili.

To so imenitne dobrote, ki jih Bog v sve¬
tem letu izpostavlja, in ki nam jih sveta Cerkev
ponuja in nas podpira, da bi si jih pridobili.
Prizadevajmo si za-nje z vso močjo! Tu gre za
zveličanje naše duše, za zveličanje našega bliž¬
njega, za zveličanje katoliške Cerkve, za zveli¬
čanje vsega sveta!

--

Sveto leto.

G

B.

M O Ut 70.

I. IVl2Šne molitve.

Sveta maša je izmed vseh keršauskik opravil
Bogu v nar veči čast, in ljudem v nar veči zve¬
ličanje ; bodimo tedaj pri njej vsi zbrani v duhu
in z vso pobožnostjo svojega serca.

Molitev pred mašo.

O moj Jezus! terdno verujem, da je
sveta maša ravno tista daritev, ktero si
nekdaj kervavo na križu opravil. Oživi v
meni mojo vero, da bom pri sveti maši
s tako pobožnostjo in gorečnostjo, kakor
bi bil na gori Kalvarii pod križem, in kakor
bi vidil s svojimi očmi vse angelje, ki ta
altar obdajajo in tebe, svojega Gospoda in
Boga, časte in molijo. Očisti me s svojo
Kervijo vseh grehov. Z vso ponižnostjo
te prosim, odpusti mi, ker tudi jaz iz serca
odpustim vsem, ki so me razžalili. Svoj
namen sklenem s tvojim namenom, o Jezus!
in se ti vsega darujem, kakor se tudi ti
za-mc vsega daruješ.

83

Pristop.

V imenu Očeta in Sina in svetega
Duha. Amen.

V prah se ponižam pred tvojo neskon¬
čno visokostjo, o moj Bog! ozri se na me,
da se moje serce v tebi razveseli. Nikar
me ne sodi po velikosti moje hudobije,
ampak po svoji neskončni milosti. Iz glo¬
bočine svojega serca kličem k tebi, o moj
Bog! usliši mojo molitev, nagni se k meni,
da milost najdem pred teboj.

Očitna spoved.

Izpovem se Bogu vsegamogočnemu,
sveti Marii vselej Devici, svetemu Mihaelu
arhangelu, svetemu Janezu Kerstniku, sve¬
tima aposteljnoma Petru in Pavlu in vsem
svetnikom, da sem veliko grešil z mislijo,
z besedo in z dejanjem. Kriv sem, kriv
sem, silo sem kriv. Torej prosim sveto
Marijo, vselej Devico, svetega Mihaela arh-
angela, svetega Janeza Kerstnika, sveta
aposteljna Petra in Pavla in vse svetnike
moliti zame pri Gospodu našem Bogu.

Gospod, milostno usliši mojo molitev,
odpusti mi moje grehe in pripelji me v
večno življenje. Amen.

Gospod, usmili se.

Bog, nebeški Oče, Stvarnik naših duš!
usmili se dela svojih rok: usmiljeni Oče!
skazi usmiljenje svojim otrokom.

6 *

84

Bog Sin, začetnik našega zveličanja,
ki si se za nas daroval! vdeleži nas za-
služenja svoje smerti in svoje drage Kervi.

Bog sveti Duh imej usmiljenje z našo
slabostjo, in. dodeli nam svojo milost in
pomoč.

Slava.

čast. Bogu na višavah in mir ljudem
na zemlji, kteri so svete volje. Hvalimo te,
o Gospod! častimo te, molimo to, povišu¬
jemo te. Zahvalujemo se ti zavoljo tvoje
velike časti. Gospod Bog, nebeški Kralj!
Bog, vsegamogočni Oče! Gospod edinoro-
jeni Sin Jezus Kristus! Gospod Bog! Jagnje
Božje, Sin Boga Očeta, ki grehe sveta od-
jemlješ, usmili se nas! kteri odjemlješ grehe
sveta, sprejmi naše prošnje! ki sediš na
desnici Boga Očeta, usmili se nas! zakaj
sam ti si svet, sam ti Gospod! ti sam si
nar višji Jezus Kristus, s svetim Duhom v
časti Boga Očeta. Amen.

Molitev.

Dodeli nam, Gospod! na prošnjo pre-
čiste Device Marije in svetnikov, ki jih ča¬
stimo, vse milosti in dobrote, ki te jihmašnik,
tvoj služabnik za-se in za nas prosi. Sklenem
se s tvojim mašnikom in molim za nje, za
ktere sem dolžan moliti, in prosim te za

85

nje in za-se potrebne pomoči, da večno
življenje dosežemo, v imenu našega Gospoda
Jezusa Kristusa. Amen.

List.

O moj Bog ! poklical si me k pravi
veri pred toliko ljudstvi, ki žive v neved¬
nosti tvoje svete postave in tvojih skrivnost.
Iz vsega serca sprejmem tvojo Božjo po¬
stavo in s spoštovanjem poslušam, kar si
po svojih prerokih oznanil. Z vso poniž¬
nostjo se podveržem tvoji Božji besedi in
iz vsega serca želim, da bi se povsod zvesto
spolnovala.

Evangeli.

O moj Bog! niso več preroki in apo-
steljni, ki me bodo o mojih dolžnostih pod-
učevali, ampak tvoj edinorojcni Sin je, nje¬
gova beseda je, ki jo slišim. Pa, oh! kaj
mi bo pomagalo, če sem tudi veroval, da
je tvoja beseda, Gospod Jezus! ako po svoji
veri ne živim ? Kaj mi bo pomagalo, kadar
se bom prikazal pred tvojim obličjem, ko
bi bil sicer vero ohranil, pa bi ne imel
zasluženja svete ljubezni? Verujem, padaj
mi tudi serčnost in moč, da bom spolnoval,
kar verujem.

Vera.

Verujem v Boga Očeta vsegainogočnega
i. t. d.

86

Darovanje.

Vsegamogočni, večni Bog! dasiravno
sem ves nevreden prikazati se pred tvojim
obličjem, se vendar prederznem, ti darovati
ta dar po mašnikovih rokah s tistim na¬
menom, s kterim je moj Gospod -Jezus
Kristus to daritev postavil, in kterega še
sedaj ima, ko se tukaj za-me daruje. Da¬
rujem ti to daritev v spoznanje, da si ti,
o Bog! Gospod vseh reči' in da imaš sam
oblast nad vsemi stvarmi. Darujem ti to
daritev v spomin terpljenja, vstajenja in
vnebohoda Jezusa Kristusa in v čast svete
Marije vselej Device in vseh svetnikov. In
kadar bo ta dar po besedah tvojega inaš-
nika spremenjen v presveto Telo in v pre¬
sveto Kri tvojega Sina Jezusa Kristusa,
sprejmi ga tudi v odpušenje naših brez¬
številnih grehov, v zahvalo za vse dobrote,
s kterimi si nas obdaroval, v zadobljenje
vseh potrebnih milost, v prid vsem živ im
in mertvim. Sprejmi pa tudi moje serce,
o Bog! in vse, kar imam. Darujem se ti
vsega s tisto ljubeznijo, s ktero se ti je
naš Gospod Jezus Kristus za nas grešnike
ves čas svojega življenja daroval. Gospod!
očisti moje serce vseh madežev, da ti bo
moj dar prijeten.

87

Umivanje rok.

0 moj Bog! očisti mojo dušo s pre-
čisto Kervijo svojega ljubeznjivega Sina Je¬
zusa Kristusa vseh grešnih misel in želja,
da bo kakor beli kruh na altarji tebi do¬
padljiva.

Tiha molitev.

Dodeli nam, o Bog! te prosimo, da
sveti Duh v nas vžge tisti ogenj, kterega
je -Jezus Kristus na svet prinesel in po¬
vsod vžgal, kteri s teboj živi in kraljuje
v edinosti svetega Duha, Bog vekomej.
Amen.

Predglasje.

Glej, prišel je srečni trenutek, ko se
bode prikazal Kralj angeljev in ljudi. Go¬
spod ! napolni me s svojim duhom, da se
moje serce od zemlje odterga in le na te
misli. O kolika dolžnost mi je ti vselej
in povsod hvalo dajati, sveti Gospod, vse-
gamogočni Oče, večni Bog! Spodobno,
prav in dobro je, da se z Jezusom Kri¬
stusom združimo in te neprenehoma molimo.
Po njem poveličujejo tvoje veličastvo vsi
zveličani duhovi, po njem tvojo hvalo s
svetim strahom prepevajo vsi sveti angelji
in arhangelji, kerubini in serafini. Dovoli,
o Gospod! da svojo slabo hvalo sklepamo

88

s hvalo nebeških duhov, in da združeni ž
njimi, radostno kličemo: Svet, svet, svet
Gospod Bog vojskinih trum! Polne so ne¬
besa in zemlja slave njegovega veličastva!
tast njemu na višavah! Hvaljen bodi,
kteri pride v imenu Gospodovem! čast
njemu na višavah!

Pred povzdigovanjem.

Misli, kako Jezus pride na altar, kakor na
sedež milosti in usmiljenja, kjer smeš pričujoč
biti. da ga prosiš in vse prejmeš. Ali nam more
Bog kaj odreči, ker nam da svojega Sina?

Ponižno te tedaj prosimo, neskončno
usmiljeni Oče! po Jezusu Kristusu, tvojem
Sinu, Gospodu našem, sprejmi in posveti
to daritev, ki ti jo darujemo za tvojo sveto
katoliško Cerkev, da ji mir daš, jo varuješ,
jo ohraniš v edinosti in vladaš po vsem
svetu, pa tudi za tvojega služabnika našega
papeža L, za našega škofa 1.. za našega
cesarja I. in za vse, ki so v pravi katoliški
in apostoljski veri.

Posebno ti priporočujemo, o Gospod!
vse. za kterc smo iz hvaležnosti in ljubezni
dolžni moliti, in za vse pričujoče, posebno
pa I. I.

Za te in vse, kterih. vero poznaš in po¬
božnost vidiš in za ktere hočeš, da so ti
daruje ta daritev svete maše, kličem k tebi,

89

nebeški Oče! in sklepam klicanje svojega
serca z zasluženjem in prošnjo visokočastit-
ljive Marije Device, Matere našega Gospoda
in Zveličarja Jezusa Kristusa, in vseh tvojih
aposteljnov, vseh svetih spričevavcev in
vseh svetnikov in vseh, ki so v zvezi s
katoliško Cerkvijo. 0 moj Bog! ko bi
vendar imel v tem trenutku tiste goreče
želje, s kterimi so sveti očaki zdihovali po
prihodu Zveliearjevem! 0 da- bi vendar

imel njih vero, njih ljubezen!

Povzdigovanje.

O včlovečcna Beseda, Gospod Jezus,
pravi Bog in pravi človek! verujem, da si
ti tukaj resnično pričujoč; z vso poniž¬
nostjo te molim, ljubim te iz vsega serca,
in ker prideš iz ljubezni k meni, se ti vsega
darujem. Žal mi jo, da sem grešil. O Je¬
zus ! bodi mi milostljiv in odpusti mi moje
grehe.

0 moj Jezus! molim tvojo predrago
Kri, ki si jo prelil za vse ljudi; upam, da
je za-me nisi zastonj prelil. Dodeli mi to
milost, da so vdeležim njenega zasluženja.
Darujem ti svoje serce, o preljubeznjivi
Jezus! v zahvalo za neskončno ljubezen,
s ktcro si dal za-me svoje Serce!

Jezus! tebi živim; Jezus! tebi umerjeni;
Jezus! tvoj sem živ in mortev. Amen.

90

Po povzdigovanji.

Premišljuj svojega Zveličarja na altarji,
skleni daritev svojega serca z daritvijo Jezusovo
ter jo daruj Bogu nebeškemu Očetu.

Kolika bi bila moja nehvaležnost in
moja hudobija, ko bi zopet v greh privolil!
Nikdar, o moj Bog! nikoli nikdar nočem
pozabiti, kar mi s temi visokimi skrivnostmi
pred oči staviš, namreč bolečine terpljenja
Jezusa Kristusa, Sinu tvojega, Gospoda
našega, njegovega vstajenja od smerti in
častitega vnebohoda, in darujemo tvojemu
večnemu veličastvu od tvojih daril in dobrot,
ta čisti, sveti, brezmadežni dar, sveti kruh
večnega življenja in kelih večnega zveličanja.

Na te dan' tedaj z usmiljenim in pri¬
jaznim obličjem poglej in jih sprejmi, kakor
si sprejel dar svojega pravičnega služab¬
nika Abeljna, dar našega očaka Abrahama,
in unega, ki ti ga je daroval tvoj veliki
duhoven Melkisedek, svet dar, neomadežano
daritev.

Zares, vsegamogočni Bog! edina da¬
ritev, ki je tebe vredna, je naš Gospod
Jezus Kristus, tvoj edinorojeni Sin, ki imaš
nad njim vse dopadajenje. Dodeli, da bomo
vsi, kar nas bo' deležnih te presvete daritve,
napolnjeni z vso dobroto in milostjo.

Spomni se tudi, o Gospod! svojih slu¬
žabnikov in služabnic I. I., ki so z znam-

91

njem vere pred nami v večnost sli in v
spanji tvojega miru počivajo. Tem, o Go¬
spod! in vsem, ki so v Kristusu zaspali,
dodeli milostljivo kraj hladu, luči in miru.
Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Oče naš.

Kako srečen sem, o moj Bog! da si
ti moj Oče! Kako vesela je zame misel,
da nebesa, kjer si ti, so tudi za-mo v večno
prebivališč pripravljene! Tvoje sveto ime
bodi posvečeno po vsem svetu. Imej v po¬
polni oblasti vse serca in volje človeške!
Podeluj svojim otrokom dušno in telesno
hrano. Odpusti nam naše grehe, sej smo
tudi mi odpustili vsim razžalnikom iz vsega
serca. Daj nam moč v skušnjavah in nad¬
logah sedanjega revnega življenja in obva¬
ruj nas greha, nar večega zlega. Amen.

Jagnje Božje.

Jagnje Božje, ki si se z a-me darovalo,
usmili sc me! Neskončna daritev mojega
zveličanja, reši me ! Srednik Božji, dobi
mi milost pri svojem Očetu, daj mi svoj mir!

Obhajilo.

0 moj preljubeznjivi Jezus! koliko ve¬
selje bi mi bilo, ko bi se smel šteti k tistim

92

srečnim kristijanom, ki imajo tako čisto
vest in tako pobožno serce, da jim je pri-
pušeno pristopati vsak dan k tvoji mizi.
Kako dobro bi bilo zame, ko bi v tem tre¬
nutku tebe v svojem sercu imel, tebe molil,
tebi svoje nadloge tožil, in se vdeleževal
dobrot in milost, ki jih daješ njim, ki te
v resnici prejemajo. Pa, ker sem ves ne¬
vreden, namesti ti, o moj Bog! kar je v
moji duši pomanjkljivega. Odpusti mi vse
moje grehe; obžalujem in studim jih iz
vsega serca, ker so tebi ostudni. Sprejmi
moje resnične želje skleniti se s teboj.
Očisti me z milostnim pogledom in stori,
da bom kmali vreden prejeti te v presve¬
tem zakramentu. Stori, da bom deležen
sadu svetega obhajila. Pomnoži mojo vero,
poterdi moje upanje, vnemi moje serce s
svojo ljubeznijo, da samo za te živim. Amen.

Poslednje molitve.

O moj Jezus! ti se vedno daruješ za.
moje zveličanje; tudi jaz se hočem vedno
darovati za tvojo čast. Rad sprejmem iz
tvoje roke vse terpljenje, ki mi ga pošlješ
po svoji neizvedljivi previdnosti ter ga skle¬
nem s tvojim terpljenjem. S to presveto
daritvijo očišen, se hočem z vso skerbjo
ogibati vsacega nar manjšega greha, po¬
sebno pa tega greha, ki sem k njemu huje
nagnjen....  Tvojo postavo hočem zvesto

spolnovati, in raji vse. tudi smert terpeti,
kakor zoper tvoje svete zapovedi ravnati.

Blagoslov.

O moj Bog! blagoslovi mi te terdne
sklepe, blagoslovi nas vse po mašnikovih
rokah, in bodi sad tvojega blagoslova vedno
nad nami. V imenu Očeta in Sina in sve¬
tega Duha. Amen.

Poslednji evangeli.

O Beseda Božja, edinorojeni Sin Boga
Očeta, luč sveta, ki si z nebes prišel, da
bi nam kazal pot proti nebesom, nikar ne
pripusti, da bi bil enak terdovratnemu, ne¬
vernemu ljudstvu, ki te ni hotlo Mesija
spoznati. Nikar ne pripusti, da bi bil v
svoji slepoti enak tistim nesrečnežem, ki
so s smertnim grehom raji služabniki hu¬
dobnega duha, kakor pa deleži nebeškega
kraljestva, ktero si nam vsem pripravil.

Po sveti maši.

0 Oospod ! priserčna hvala ti bodi, da
sem smel biti pri daritvi svete maše pred
toliko drugimi, ki niso imeli te sreče. Prosim
te, odpusti mi vse grehe, ki sem jih storil
z razmišljenostjo in merzloto, s ktero sem
bil pri nar svetejši skrivnosti pričujoč. 0
Bog! ta presveta daritev naj me očisti z ; a.

94

pretečenost in naj me poterdi za prihodnost.
Z vsem zaupanjem na tvojo pomoč grem
k svojim opravilom, k kterim me kliče
tvoja presveta volja. Oez dan mi bodi v
spominu milost, ki si mi jo skazal, in iz
hvaležnosti se bom skerbno varoval vsake
besede, vsacega dejanja, vsake misli, ki bi
mi vzela sad daritve svete maše, ki sem
bil ravno pri njej. Ta terdni sklep sem
storil s pomočjo tvoje svete gnade. Amen.

H. Spoved.

1. Za mnoge je dolga spoved silo koristna.

a) Že sedaj v življenji,  ker je mnogim
začetek novega življenja. Svetniki po pravici
imenujejo dolgo spoved drugi kerst, ki našo dušo
očisti vseh dosedanjih grehov in nam zopet pri¬
dobi tisti čas, ki smo ga zgubili s -svojim slabim
pretečenim življenjem. „Odkupite čas, ker dnevi
so hudi", pravi sveti Pavel. Kako se pa zgub¬
ljeni čas zopet dobi? Z dolgo spovedjo, pravi
sveti Bernard. Kdor namreč dolgo spoved stori,
popravi pretečenost s skerbnim preiskovanjem
svojih grehov, vterdi sedanjost z resničnim ke¬
sanjem in zavaruje prihodnost s terdnim sklepom.
Kdor dolgo spoved dobro opravi, pride nekako
v srečni stan kerstne nedolžnosti, in njegova
duša je lepa in čista pred Božjim obličjem.

95

b) Ob s m er t ni uri. Kdo bi poslednji čas
dobre dolge spovedi rad ne opravil? Kolika to¬
lažba je umirajočemu, ako je vse svoje reči po¬
ravnal! Kdor pa z dolgo spovedjo do zadnjega
čaka, ali si more obetati, da jo bode dobro opra¬
vil? Gospod Jezus blagruje nje, kteri dobro pri¬
pravljeni umerjo, namreč po storjeni dolgi spo¬
vedi, ker se po pravici na-nje smejo obračati be¬
sede svetega evangelija: „Blagor hlapcem, kijih
Gospod, kadar pride, najde čuti.“

c) Prav posebno koristna ti bo pa dolga
spoved, moj kristijan! ako imaš pametne skerbi
zavoljo veljavnosti svojih poprejšnjih spoved, ako
hočeš v nov stan stopiti, in ako si po resničnem
spreobernjenji terdno sklenil v prihodnje Bogu
resnično služiti. Ako v teh in enakih prigodkih
veliko spoved opraviš, boš bolj potolažen in vpo-
kojen, pa tudi bolj oblagodarjen z duhovnimi,
nebeškimi dobrotami. Posvetvaj se o tem z
modrim spovednikom. Razodeni mu odkritoserčno
svoje misli in dvome, in stori po njegovem svetu.

2. Za nektere je dolga spoved neogibno
potrebna, tako, da bi bili brez nje pogubljeni.
Kteri pa so ti?

a) Oni, ki so iz sramožljivosti ali strahu
ali vnemarnosti svojemu spovedniku smerten
greh nalaš prikrili ali zamolčali.

b) Oni, ki se brez kesanja spovedujejo in
vsaj pred odvezo ne obujajo pravega, notranjega
kesanja.

90

c) Oni, ki se spovedujejo brez terdnega
sklepa in si nič ne prizadevajo za poboljšanje
svojih grešnih navad; ki nalaš spovednike spre¬
minjajo , da hi lože v smertnih grehih živeli,
in ki hočejo v svojem grešnem opravilu in stanu
do smerti ostati.

d) Oni, ki so živeli v bližnji priložnosti k
smertnemu grehu, ki jim je bilo mogoče, ogibati
se je, pa niso hotli.

e) Oni, ki so bili dolžni poverniti Krivično
blago, pa niso hotli, dasiravno jim je bilo mo¬
goče; ali oni, ki so v sovraštvu živeli in niso
hotli svojim bližnjim odpustiti.

Vsi ti-le morajo opraviti veliko spoved vseh
smertnih grehov, ki so jih storili od poslednje
dobro opravljene spovedi.

Molitev pred izpraševanjem vesti.

Večni Bog, nebeški Oče, glej pred svo¬
jimi nogami mene nbozega grešnika, kteri
bi se rad z dobro spovedjo s tabo spravil.
Ker pa brez tvoje pomoči, o moj Bog! nič
dobrega ne moreni storiti, te prosim po
tvojem neskončnem usmiljenji, razsvetli
me, da se vseh storjenih grehov spomnim,
njih število, velikost in ostudnost spoznam
in jih iz vsega serca studim in obžalujem.
O preusmiljeni Jezus! približujem se ti v
zakramentu svete pokore, da opereš mojo
nečedno dušo. 0 Jezus, daj meni slepemu,

97

da spregledam, daj meni bolnemu, da ozdra¬
vim! O moj Bog, moje upanje, moje zveli¬
čanje, življenje in mir moje duše, us m ili se me!

Po tej molitvi si izprašuj  vpričo Boga
svojo vest,  v čem si se po zadnji dobro oprav¬
ljeni spovedi pregrešil. Misli si, cla je ta tvoja
spoved poslednja v tvojem življenji, kar je tudi
zares lahko mogoče. Zato si tudi vest prav
marljivo in odkritoserčno izprašuj in kar nič si
ne prikrivaj, ker Bogu vsegavednemu je vse znano.

Kes.  Resnično kesanje. zavoljo storjenih
grehov s terdnim sklepom, ne več grešiti, je nar
potrebnejši pri vsaki sveti spovedi, ker bi bil
sicer zakrament brez moči in bi bilo zastonj vse
prizadevanje. Zato nar poprej skerb imej za
Kesanje in za sklep. Vedi pa, da k temu ni
treba solz, ali zdihovanja, ali čutila; pravo ke¬
sanje zavoljo storjenih grehov razodeva terdni
sklep, storjene grehe studiti, se va-nje ne povra-
čevati in tudi vsake priložnosti k grehu se ogibati.
V ta namen ti lahko služi:
a) Premišljevanje o velikosti stor¬
jen  ih  g eh  o v. — Premisli, da je nar manjši
greh Bogu silo studen. Vsak smertni greh pa
je zaničevanje nar svetejši postave Božje, ne¬
skončno žaljenje neskončnega veličastva Božjega,
in zametavanje bridkega terpljenja Jezusovega.
— Koliko hudo je tedaj greh, že en sam greh!
in pa še toliko velikih grehov, ki si jih v svojem
življenji storil! — Kolika hudobija mora pa tudi

Sveto leto. „ 7

98

biti v grehu, ker ti tolike, nezmerne kazni na-
kopuje! Smertni greh ti vzame posvečujočo gnado
in prijaznost Božjo in pravico do nebes in za-
služenje vseh tvojih dobrih del; zaslužiš pa za¬
voljo smertnega greha od Boga zaveržen in v
pekel pahnjen biti! — Kakošna kazen! Oh, v
tem življenji ne bomo nikoli zadosti spoznali,
koliko hudo je greh, ker vsegamogočnega Boga
tako zelo žali in ga sili, tako hudo kaznovati
njega, kteri je smertni greh storil.

Dejanje kesa n j a: 'O moj Bog,

neskončna dobrota in lepota! spoznam, da
sem se zelo in velikokrat pregrešil; in ko
bi bil tudi le en sam greli storil, bi te bil
vendar s tem edinim grehom silo razžalil.
Oh, da bi imel neskončno kesanje, ker sem
razžalil tebe, neskončno dobroto, ki sem te
dolžan čez vse ljubiti! Zanikamo stvar,
nerodno veselje, nečimurno čast sem raji
imel kakor tebe, neskončno veličastvo, ki
sem te dolžan moliti in ti služiti vse večne
čase. Oh, neskončni Bog! z večno ljubez¬
nijo, s ktero sam sebe ljubiš, odpusti mi
moje grehe. O neskončna lepota! kako
sem bil vendar nespameten, da sem te za¬
ničeval. Pa žal mi je, silo mi je žal za¬
voljo te hudobije. Odslej te nikdar več
nočem žaliti.

b) Premišljevanje o Božjih dobro¬
tah.  — Bog je tvoj nar veči dobrotnik v ne¬
besih in na zemlji; — vstvaril te je — po svoji

99

podobi. Karkoli imaš na duši in na telesu, si
od njega prejel; — in tega svojega nar večega
dobrotnika si z grehom tako hudo žalil, zaničeval,
od sebe odganjal! — Kolika nehvaležnost! —
Iz ljubezni do tebe — in sicer za te samega
ravno tako, kakor za vse druge ljudi je terpel
Jezus nar grenkejši smert. na križu; in z gre-
šenjem si ravnal s svojim preljubeznjivim Zveli¬
čarjem, kakor z narhujim sovražnikom. — Odre¬
šenika svojega si z grešenjem zopet, in sicer
tolikokrat križal — njegovo drago kri si z nogami
teptal! — Kolika hudobija, kolika nehvaležnost!

D e j a n j e kosanja. — G-ospod, moj
Bog! bodi milostljiv meni grešniku! Sedaj
spoznam svojo hudobijo proti tvoji neskončni
dobroti, svojo strašno nehvaležnost proti
neskončnim dobrotam, s kterimi si me od
pervega trenutka mojega življenja obsipoval.
— Dal si mi življenje, 'da bi tebi služil,
in obračal sem ga v to, da sem te zasra¬
moval in te žalil. — Stvari si za-me vstvaril,
in imel sem jih za to, da sem te žalil. —
Zaničeval sem predrago, presveto Kri, ki
si jo s toliko ljubeznijo in s tolikimi bole¬
činami prelil meni v zveličanje. — O mene
nehvaležnega! Kdo bo dal mojemu sercu
zdihovanj in solz mojim očem, da obžalujem
smert svojo duše, da se prav kesam zavoljo
izdaje in nehvaležnosti, s ktero sem se pre¬
grešil zoper svojega Boga in Odrešenika,
zoper svojega nar večega dobrotnika! Oh,

100

neskončno dobrotljivi Gospod! usmili se
me. Sedaj imam resnične želje, sedaj imam
terdni sklep, te nič več ne žaliti. — Oh,
moj Bog! nobenega greha več, vsaj nobe¬
nega smertnega greha več! In da zopet
v strasno nesrečo ne padem in se v greh
ne povernem in svojih terdnih sklepov ne
prelomim, — se hočem vseh priložnost k
grehu skerbno in stanovitno ogibati — ne
bom več hodil v tisto hišo, kjer sem toli¬
kokrat padel — ogibal se bom tiste dru¬
žine, tiste osebe, zavoljo ktere sem toliko¬
krat grešil — odpravil bom od sebe to,
uno grešno reč, ki me je k toliko grehom
zapeljala. — Na te, o Gospod! stavim vse
zaupanje, da bom to terdne sklepe zvesto
spolnoval. Dodeli mi, o Jezus! da te bom
še ostale dni svojega življenja prav pri-
serčno ljubil in da bom ves tvoja lastnina.
Daj mi moč, da zapustim vse, kar bi mi
bilo zopet lahko v zapeljevanje k nehva¬
ležnosti. Da to moč dobim, terdno sklenem,
zakramenta svete pokore in svetega Beš-
njega Telesa v prihodnje večkrat in vredno
orejemati, pogostoma in z veseljem moliti,
ker vem, da pogostna prejema svetih za¬
kramentov in molitev ste nar boljši pomočka
za stanovitnost v dobrem. 0 Marija, moja
dobra Mati! sprosi mi to gnado, da bom
ta svoj sklep zvesto spolnoval, ker hočem
odslej ves Božji in zveličan biti.

101

Molitev po spovedi.

Večni Bog! kako bi se ti sedaj prav
zahvalil? Tako prizanašljivo si me čakal,
ko sem živel v nesrečnem, grešnem stanu;
nisi me zavergel, kakor sem zaslužil; sedaj
si mi zopet odpustil in si me zopet sprejel
v svojo prijaznost. Vekomaj bom prepeval
tvojo dobroto in tvoje usmiljenje, o moj
Bog! Bog Oče nebeški! zavoljo Jezusovega
zasluženja mi dodeli le sveto stanovitnost
v dobrem. 0 moj Bog! nikar ne pripusti,
da bi se kodaj ločil od tebe. Prepričan sem,
da mi boš gotovo podelil dar stanovitnosti,
če le ne bom nehal iz tega namena moliti.
Pa ravno to je, kar mi strah dela: Bojim
se, da bi ne pozabil prositi te dani stano¬
vitnosti, in da bi se zato ne pogubil. To¬
rej te prosim v Jezusovem imenu še te
gnade, da nikoli nikdar ne neham moliti za
stanovitnost. Dodeli mi tedaj s to gnado,
da se v skušnjavi vselej k tebi zatečem in
v svete imeni Jezusovo in Mariino kličem!
Tako upam, o moj Bog! da bom gotovo v
tvoji prijaznosti živel in umeri in v nebesa
prišel, kjer se nikdar več ne bom od tebe ločil.

0 prečista Devica Marija, Mati Božja!
priporoči me svojemu Sinu in sprosi mi
njegovo ljubezen in dar stanovitnosti v nje¬
govi prijaznosti. Amen.

102

III. Obhajilne molitve.

Priprava.

0 moj Gospod in Zveličar Jezus Kri¬
stus ! v malo trenutkih prideš tedaj sam k
meni. O skriti in pri toliko ljudeh nepo¬
znani Bog! verujem v tebe in molim te v
najsvetejšem zakramentu kakor svojega Go¬
spoda in Zveličarja. V spričevanje te res¬
nice rad umerjeni. O moj Jezus! k meni
prideš obdarovat me s svojimi gnadami in
se z mano popolnoma sklenit. O koliko
zaupanje moram imeti v ta tvoj ljubeznjivi
prihod!

O moj preljubi Jezus, moje upanje!
vse svoje zaupanje stavim v tvojo dobroto
in upam po zasluženji tvoje drage Kervi,
da me boš ob svojem prihodu s svojo sveto
ljubeznijo vžgal in mi dodelil vse gnade,
ki jih potrebujem, da tebi pokoršino in zve¬
stobo skazujem do smerti.

Oh, moj Bog. pravi in edini prijatel
moje duše! Kaj bi mi še več storil, da bi
me nagnil k ljubezni do tebe ? O preljubez-
njivi Jezus! nisi izvolil samo za me umreti,
ampak si še postavil presveti Zakrament
moji duši v hrano, da bi se mi vsega dal
in se popolnoma sklenil z menoj, tolikanj
ubogo in nehvaležno stvarjo. In še vabiš
me, da naj te sprejmem, in tolikanj hre¬
peniš priti v moje serce. O nezmerna lju-

103

bežen! Bog se mi da vsega! O moj Bog!
o neskončna ljubezen! vse ljubezni vredna
dobrota in lepota! ljubim te čez vse, ljubim
te iz vsega serca, ljubim te bolj, kakor sa¬
mega sebe, bolj, kakor svoje življenje, lju¬
bim te, ker si vse ljubezni vreden, ljubim
te, da bi tebi dopadel, ker tolikanj želiš,
da bi te ljubil. Beži iz mojega serca vse
hudo nagnjenje! Le tebi, o moj Jezus, moje
vse! hočem dati vso svojo ljubezen. Danes
se ti daš meni vsega, in jaz se tebi dam
vsega. Dovoli, da te ljubim; ker ničesar
druzega nočem, kakor tebe, in kar je tebi
dopadljivo. — Ljubim te, o moj Jezus! in
sklenem svojo nepopolno ljubezen z ljubez¬
nijo, s ktero te ljubijo vsi sveti angelji in
svetniki, s ktero te ljubi Marija, tvoja Mati,
s ktero te ljubi tvoj večni Oče nebeški. Oh,
da bi te vsi ljudje ljubili, kakor si vreden
vse ljubezni!

0 moj Jezus! približujem se tvoji mizi,
da bi se hranil s tvojim svetim mesom. Oh,
moj Bog! kdo sem jaz? Kdo si pa ti? Ti
si neskončno dobrotljivi Glospod, in jaz sem
le ostuden červ, z brezštevilnimi grehi ob¬
ložen, jaz, ki sem te tolikokrat izgnal iz
svojega serca. Gospod, nisem vreden biti
v tvoji pričujočnosti. Po zasluženji bi bilo
moje prebivanje v peklenskem ognji. Ali
ti si tolikanj dobrotljiv, da me še vabiš k
svoji mizi; zato pridem k tebi. Pridem, za-

104

voljo storjenih grehov ves potert in poni¬
ževan, pa z vsem zaupanjem v tvojo do¬
broto in ljubezen, ki jo imaš do mene. 0
kako zelo mi je žal, o moj preljubeznjivi
Jezus, da sem te tolikokrat žalil. Prišel
si na zemljo in si dal življenje za-me, in
jaz sem tolikokrat zaničeval tvojo milost
in tvojo ljubezen, prazen nič mi je bil
ljubši memo tebe. Iz vsega serca mi je
žal zavoljo vseh storjenih velikih in malih
grehov, ker sem ž njimi tebe. neskončno
svetost in dobroto, razžalil. Upam, da si
mi že odpustil moje grehe; ako mi pa še
nisi odpustil, mi vsaj sedaj odpusti, moj
Bog in moj Gospod! preden te prejmem.
Oh, sprejmi me v svojo prijaznost, in pridi
k meni, da boš v meni prebival. Pridi, o
moj Jezus! pridi v moje serce, ki po tebi
hrepeni moja edina in neskončna dobrota,
moje življenje, moja ljubezen in mojo ve¬
selje, moje vse! 0 da bi te prejel s tako pri-
serČnostjo, s takim spoštovanjem in češe-
njem, s tako zahvalo, ljubeznijo in čistostjo,
s tako ponižnostjo in s takim zaupanjem,
kakor te je prejela tvoja presveta Mati; to
ohhajilo sklenem z njenim obhajilom. 0
prečista Devica Marija, moja ljuba Mati,
daj mi svojega Sina. Beci mu, da sem
tvoj služabnik; to bo storilo, da me bo z
veči ljubeznijo pritisnil, na svoje serce, ka¬
dar bo k meni prišel.

105

O usmiljeni Jezus! pridi, oveseli me,
razsvetli mojo slepoto s svojo večno lučjo,
vžgi moje merzlo serce z ognjem svoje
ljubezni, spreoberni mi vse pozemeljsko v
grenkost, vse težavno in zoperno v poter-
pežljivost; ti sam mi bodi edino veselje
sedaj in vekomaj!

Po svetem obhajilu.

0 moj Jezus! prišel si k meni, da
prebivaš v mojem sercu. Ponižno te molim
in hvalim za toliko dobroto, da si prišel
k meni, ubogemu grešniku. 0 Marija, Mati
Božja! pomagaj mi moliti in hvaliti Boga;
veseli se z menoj, da je tvoj Božji Sin
obiskal mene, ubozega grešnika.

0 moj Jezus! ker si mo s toliko lju¬
beznijo obiskal, ti darujem svojo voljo,
svojo svobodo in sebe samega. Ti si se
meni vsega daroval, tudi jaz se tebi vsega
darujem; v prihodnje nočem nič več svoj
biti, ampak le tvoj, ves in za vselej! Moja
volja je, da moja duša, moje telo, moje
moči, moji počutki so le tvoja lastnina in
meni le služijo v to, da ti v vsem dopa-
dem; tebi darujem vse svoje misli, svoje
želje, svoje nagnjenja in svoje življenje.
Doslej sem te preveč žalil, o moj -Jezus!
Drugi čas svojega življenja hočem obračati
v to, da ljubim tebe, ki si me tolikanj

106

ljubil. Sprejmi, o moj Bog! to daritev, ki
ti jo jaz ubogi grešnik darujem, ki druzega
ne želim, kakor tebe ljubiti in tebi dopasti.
Tvoja ljubezen pokončaj v meni vse nag¬
njenje, ki je tvoji presveti volji nasprotno,
da sem tvoj in živim po tvojem dopadajenji.

Ne prosim te časnega blaga, 'posvet¬
nega veselja in nečimurne časti, daj mile,
prosim te, pravo, neprenehano žalost za¬
voljo storjenih grehov. Daj mi svojo luč,
da spoznam nečimurnost vsega posvetnega
in pa tvojo neskončno dobroto in lepoto,
ki si vse ljubezni vreden. Daj mi, da svo¬
jega serca na časne reči ne navezujem, in
napolni me vsega s svojo ljubeznijo, da v
prihodnje želim in hočem le to, kar ti ho¬
češ. Daj mi poterpežljivost in vdanost v
bolezni, v pomanjkanji in v vsem, kar meni
in moji lastni ljubezni nasprotva. Daj mi
krotkost proti njim, ki me zaničujejo. Daj
mi srečno smeri Daj mi svojo sveto lju¬
bezen. Daj mi, o presladki Jezus! da se
nikoli nikdar od tebe ne ločim. Prosim te
tudi, o moj Jezus! bodi mi pribežališe in
pomoč v vseh skušnjavah in daj mi sveto
stanovitnost. Bodi mi učenik in svetnik
na tesni in ternjevi poti sedanjega življenja,
dokler me po srečno prestani poskušriji ne
vzameš k sebi v svojo večno čast, kjer
živiš in kraljuješ Bog vekomaj. Amen.

Večni Oče nebeški! Jezus, tvoj edino-

107

rojeni Sin, mi je obljubi], da mi boš dal,
karkoli te bom prosil v njegovem imenu.
V imenu Jezusovem tedaj, in zavoljo za-
služenja tega tvojega preljubeznjivega Sina
te prosim, daj mi svojo ljubezen in sveto
stanovitnost, da te bom v nebesih vekomaj
ljubil in tvoje usmiljenje vekomaj prepeval.

0 Marija, moja Mati in moje upanje!
sprosi mi pri svojem ljubem Sinu vse po¬
trebne gnade, — sprosi mi tudi gnado,
da tebe, prečista Devica in Mati Božja!
priserčno ljubim in v vseh nadlogah vselej
pri tebi pomoči išem! Amen.

IV. Molitve za odpustek svetega leta.

Priprava.

Moj Gospod in moj Zveličar Jezus
Kristus, ki si nam v svoji neskončni lju¬
bezni zopet prav posebno odperl zaklade
svoje milosti, glej, pripravljen sem in pri¬
serčno želim poslužiti se tega tvojega usmi¬
ljenja ter se zateči k brezkončnemu zakladu
zasluženja tvojega in tvojih ljubih svetnikov.
Vabi me k njemu sveta katoliška Cerkev,
zato se prederznem priti, kakor ubožec k
kralju, kakor bolnik k zdravniku in kakor
lačni k bogati mizi. Verujem, o moj Bog!
da si dal svoji Cerkvi oblast, ne samo v
zakramentu svete pokore nas grehov od-

108

vezovati, ampak nam tudi z odpustki od-
pušati časne kazni, ki bi jih mogli po od-
pušenem grelni še na tem ali na unem
svetu terpeti. S to terdno vero stopim tedaj
k odpertemu milostnemu studencu. Upam
v tebe, o moj Jezus! da so boš na to mojo
vero ozerl in mi odpustek podelil. Sej si
rekel, moj Gospod in Zveličar! da si prišel
za to, da bi mi obilno življenje imeli.

0 moj Bog! ljubim te iz vsega svo¬
jega serca in čez vse, ker si nar veči do¬
brota, neskončno popolnoma in vso ljubezni
vreden, in zavolj te svoje ljubezni obžalujem
vse svoje grehe; o da bi jih nikdar ne bil
storil! Odpusti mi in sprejmi me zopet
za svojega otroka; podeli mi tudi še sveti
odpustek, prosim te, da se iz moje duše
izbriše vse, kar bi me še spominjalo, da
sem bil tvoj sovražnik, in da z novo močjo
in z novim veseljem vse žive dni tebi služim.

O Marija, moja ljuba Mati! sprosi mi
od Boga pomoč, da zvesto spolnim vse,
kar je treba, da prejmem sveti odpustek.

Pri obiskovanji odločenih cerkva moli nar
manj 5 očenašev in češenamarij v namen sve¬
tega Očeta papeža, to je, za povišanje svete
Cerkve, za zatrenje krivoverstev, za mir in edi¬
nost med keršanskimi kralji in za spolnitev po¬
sebnih želja, ki jih imajo sveti Oče za katoliško
Cerkev. Ali pa moli v vsaki cerkvi naslednje
molitve v posebno naznanjeni namen s pristav¬
ljenimi litanijami.

109

V peni cerkvi.

Molitev za povišanje in razširjanje svete
Cerkve.

Bog Oče nebeški! ki si s čudovito
močjo Cerkev svojega ljubega Sina na zemlji
vstanovil in po njej vsim ljudstvom veli¬
častvo svojega imena oznanil; ozri se na
ta nograd, ki ga je tvoja desnica zasadila,
naj s tvojo pomočjo raste in se razširja
po vsej zemlji, in dodeli, da blagoslov tvoje
svete Cerkve se obilno razlije na vse in
da pridejo vsi k spoznanju zveličavne res¬
nice in hite k Cerkvi, zunaj ktere ni mo¬
goče delati svojega zveličanja.

O Gospod Jezus, Sin Božji! vem, da
si s svojo drago kervijo v neznanih bole¬
činah in z grenko svojo smertjo to sveto
Cerkev odkupil, in prosim tedaj za njo z
z vsem zaupanjem. Rekel si tudi, da pri
njej ostaneš vse dni do konca sveta, ter si
obljubil, da je peklenske vrata ne bodo
premagale. Vzdigni se tedaj za to sveto Cer¬
kev. Daj ji moč zoper njene sovražnike. Oh,
glej njeno sedanjo stisko; glej prekanjenost
hudobnega sovražnika, strašno zopervanje
brezbožnih in nezmožnost toliko njenih otrok.

110

0 moj Bog! pomagaj nam. Ne pripusti,
da bi prišli v nevarnost pogube, ki v te
zaupajo, in raztegni roko, da vihar potihne
in tvoja sveta Cerkev zopet v miru svoje
otroke v nebesa vodi.

In ti, sveti Duh! ki po obljubi našega
Gospoda vselej ostaneš pri sveti Cerkvi,
razlij svoje milosti in dari nad vse njene
ude, vžgi v njih ogenj svete ljubezni, na¬
polni serca vseh s tisto modrostjo, ki po-
zemeljske reči zaničuje in po nebeških do¬
brotah hrepeni, — s tisto umnostjo, s ktero
tvojo sveto postavo bolj in bolj spoznavamo,
— s tistim svetom, ki nam veleva vselej
izvoliti to, kar je Bogu dopadljivo, — s tisto
močjo, ki nam pomaga z veseljem prena¬
šati vse, kar je zoperno, — s tisto uče¬
nostjo, ki nam razjasnuje, kar koli je dvom¬
ljivega na poti keršanske kreposti, — s
tisto pobožnostjo, ki nam službo Gospodovo
ljubeznjivo in lahko dela, — poslednjič s
strahom Božjim, ki nas vedno v sveti po¬
nižnosti ohranuje, da bo tedaj sveta Cerkev,
tvoja nevesta, čedalje veličastneji in lepši in
veliko izvoljenih pošlje v poveličano Cerkev.

0 Marija! Mati in Gospa moja, ki pri
Bogu vse premoreš, podpiraj mojo prošnjo
s svojo mogočno priprošnjo! Usmili se
nas, glej milostljivo na duše, ki jih je tvoj
Sin tako drago odkupil in pomagaj nam!
Amen.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin Odrešenik svetd, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se
nas!

S. Marija,

S. Mati Božja,

S. devic Devica, za nas Boga

S. Mihael, prosi!

S. Gabriel,

S. Rafael,

Vsi sveti angelji in arhangelji, za nas Boga
prosite!

Vse svete verste zveličanih duhov, za nas
Boga prosite!

S. Janez Kerstnik, za nas Boga prosi!

S. Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga
prosite!

S. Peter,

S. Pavel, j za nas Boga

S. Andrej,
S. Jakop,

I

prosi!

112

S. Janez,
S. Tomaž

S. Jakop,
S. Filip,

S. Jernej,
S. Matevž,
S. Simon,

za nas Boga
prosi!

S. Tadej,

S. Matija,

S. Barnaba,

S. Lukež,

S. Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga
prosite!

S. Štefan,

S. Lavrenci,. [ za nas Boga prosi!

S. Vincenci,

Ss. Fabijan in Sebastijan, za nas Boga
prosita!

Vsi sveti marterniki, zafnas Boga prosite!
S. Silvester, ,

Ss. Janez in Pavel,

Ss. Kozma in Damijan,
Ss. Gervazi in Protazi

S. Gregori,
S. Ambrož,
S. Avguštin,

za nas Boga prosi!

/

113

za nas Boga prosi!

za nas Boga prosi!

S. Jeronim,

S. Martin,

S. Nikolaj, ,

Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosile!

S. Anton,

S. Benedikt,

S. Bernard,

S. Dominik,

S. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas Boga
prosite!

S. Marija Magdalena,

S. Agata,

S. Lucija,

S. Neža,

-»S. Cecilija,

S. Katarina,

S. Anastazija,

Vse svete device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas
Boga prosite!

Bodi nam milostljiv; zanesi nant, o Gospod!
Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod!
Vsega hudega, reši nas, o Gospod!

Vsega greha, reši nas, o Gospod!

Svoje jeze, reši nas, o Gospod!

Sveto leto.

za nas Boga
prosi!

8

114

Nagle in neprevidene smerti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,
Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne Smerti,

S skrivnostjo svojega svetega včlove-
čenja,

S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim kerstom in svetim postom,

S svojini križem in svojim terpljenjem,
S svojo smertjo in svojim pokopom,

S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitnim vnebohodom,

S prihodom Tolažnika svetega Duha,
V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš,
Da pastirja apostoljskega in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti veri
ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da našega cesaija obvaruješ,

Da keršanskim kraljem in oblastnikom
mir in pravo enovoljnost daruješ,

prosimo te, sliši nas! reši nas, o Gospod!

115

Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir in
edinost dodeliš,

Da nas vse v svoji sveti službi poter-
diš in ohraniš,

Da naše misli k nebeškim željam po¬
vzdigneš,

Da vsim našim dobrotnikom večne dari
dodeliš,

Da duše naše, in naših bratov, bližnjih
in dobrotnikov večnega pogubljenja
rešiš,

Da sad zemlji daš in ohraniš,

Da vsim vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Ki •iste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš (i. t. d. tiho.)

V. In nas ne vpelji v skušnjavo.
O. Temuč reši nas hudega. Amen.

prosimo te, sliši nas!

116

69. Psalm.

O Bog! glej na mojo pomoč; Gospod!
Juti mi pomagat.

Osramoteni naj bodo, in sramujejo naj
se, ki mojo dušo zalezujejo.

Zavernejo naj se, in sram jih bodi,
ki mi hudo žele.

Hitro naj se zavernejo osramoteni, kteri
mi pravijo: Prav! prav!

Vesele in rad ujejo naj se vsi nad tabo,
kteri te išejo; in kteri tvojo pomoč ljubijo,
naj vedno rekajo: Hvaljen bodi Gospod!

Jaz pa sem reven in ubožen; Bog,
pomagaj mi!

Moj pomočnik in moj odrešenik si ti5
Gospod, nikar se ne mudi!

Čast bodi Očetu i. t. d.

V. pomagaj svojim služabnikom.

O Ki v te zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod! močen stolp.

O. Pred sovražnikom.

V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas.

O. In otrok krivice naj se ne loti nam
škodovati.

V. Gospod ! ne ravnaj z nami po na¬
ših grehih.

O. In ne povračtij nam po naših hu¬
dobijah.

117

V. Molimo za našega papeža I.

O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in
osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo nje¬
govih sovražnikov.

V. Molimo za cesarja I.

O. Gospod! ohrani cesarja, ter nas
usliši ob dnevu, ko kličemo v te.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverili, Gospod! milostljivo za¬
voljo svojega imena večno življenje vsem,
kteri nam kaj dobrega store.

V. Molimo za verne mertve.

O. Gospod! daj jim večni pokoj, ia
večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj.

O. Pomagaj svojim služabnikom, ki
v te zaupajo, moj Bog!

V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetiša.

O. In varuj jih iz Sijona.

V. Gospod! usliši mojo molitev!

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

V. Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

Malim©.

O Bog, ki ti je lastno usmiliti se vselej
in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje, da
nas in vse tvoje služabnike, ktere grehov
veriga veže, milost tvoje dobrote odveže.

Usliši, prosimo te, o Bog! našo po-

118

hlevno molitev, in odpusti nam grehe, ki
se ti jih obtožimo, da nam dobrotljivo z
odpušenjem vred mir dodeliš.

Skazi nam dobrotljivo, o Gospod ! svojo
neizrečeno milost, da nas vseli grehov od¬
vežeš, in rešiš kazen, ktere za-nje zaslužimo.

Bog, ki te greh razžali in pokora po¬
tolaži, ozri se milostljivo na prošnjo k tebi
kličejočega ljudstva, in odverni od nas šibe
svoje jeze, kijih za svoje grehe zaslužimo.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili se
svojega služabnika našega papeža I., in
vodi ga po potu večnega življenja, da bo s
tvojo pomočjo, kar je tebi dopadljivo, želel,
in z vso močjo storil.

Prosimo, vsegamogočni Bog! da tvoj
služabnik, naš cesar L, ki je po tvojem usmi¬
ljenji sprejel cesarsko vladarstvo, naj tudi
prejema rast. v vseh čednostih, da ž njimi
lepo ozališan more ostudnih grehov se va¬
rovati, sovražnike premagati, in k tebi, ki
si pot, resnica in življenje, dopadljiv priti.

O Bog! od kterega pridejo svete želje,
dobre misli in pravične dela, daj svo¬
jim služabnikom tak mir, ki ga svet ne
more dati, da bodo naše serca tvojim za¬
povedim vdane, in po zatertem strahu so¬
vražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni.

O Bog! vžgi naše serca z ognjem
svojega svetega Duha, da ti bomo s čistim
telesom služili in z očišenim sercem dopadli.

119

Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh vernih!
dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic
odpušenje vseh grehov, da milostljivo odpu¬
šenje, kterega so vselej želeli, po bogaboječih
prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s svojini Du¬
hom naše dejanje, in spremljaj ga s svojo
sveto pomočjo, da Se vse naše molitve in
dela vselej iz tebe začno, in iz tebe za¬
čete, tudi v tebi končajo.

Vsegamogočni, večni Bog, ki gospo¬
duješ čez žive in mertve, in se usmiliš,
vseh, ktere iz vere in dobrih del za svoje
spoznaš, prosimo te pohlevno, da naj vsi,
za ktere smo se namenili moliti, kteri so
še pri življenji, ali pa so se že iz sveta
ločili, po prošnjah vseh tvojih svetnikov od
tvoje dobrote odpušenje vseh svojih grehov
dosežejo. Po Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog ve¬
komaj. Amen.

V. Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog
naj nas usliši.

O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti Božji
počivajo v miru.

O. Amen.

Oče naš . . . Češena Marija . . . (petkrat.)

120

V drugi cerkvi.

Molitev za zatrenje vseli krivoverstev in
za vterjenje katoliške vere.

Moj Bog in moj pomočnik! v svoji
neskončni ljubezni do ubozih človeških otrok
si poslal svojega edinorojcnega Sina. da bi
nas On. večna Besnica, učil vso resnico
in nam kazal pot proti nebesom. In kako
ljubeznjivo je spolnoval to nalogo! Kako
nas je iskal, da bi nas vračal od krivih
potov! Kako skerbno je sejal svojo besedo
kakor drago seme v naše serca! In da bi
nikdar v veri ne omahovali, je izročil svoj
sveti nauk nezmotljivi Cerkvi, ki jo imamo
le dobrovoljno poslušati, da izvemo vse
resnice, ki so nam potrebne k zveličanju.
Pa glej, predobrotljivi Ctospod! hudovoljni
sovražnik je usejal luliko med pšenico;
vstale so zmote in krivoverstva, in lažnik
od začetka si jih je brez števila v sužnost
pridobil! 0 moj Bog! koliko se jih zavoljo
tega pogubi! Koliko jih gre v svoji slepoti
večnemu pogubljenju naproti! O moj Jezus!
ti nočeš smerti grešnikove, ti nočeš njego¬
vega pogubljenja; za vse si terpel, za vse
si umeri, da bi te vsi spoznali in v tem
spoznanji zveličanje dosegli. Premilostni

121

Gospod! usmili se tedaj preslepljenih, reši
jih dušne slepote, razsvetli jim um, ogrej
jim serce in daj jim voljo zapustiti pota
zmote in nejevere ter se vernih k zveli¬
čavni resnici katoliške Cerkve. 0 moj Jezus!
stori to, prosim te, zavoljo neumerjočih
duš, stori to zavoljo svoje časti; tebi je to
mogoče; na potu v Damask si nejevernega
Savla milostno prestvaril v aposteljna Pavla;
tudi une zmotene otroke zopet lahko nazaj
daš materi katoliški Cerkvi. ,

Meni pa in vsem, ki vživamo neza¬
služeni dar svete vere in smo v naročji
svete Cerkve, daj, o preusmiljeni G-ospod!
stanovitnost v veri in vedno rast v njej.
O Bog! v teh dnevih, ki v njih zmota in
nejevera vse pokončuje in spriduje, potre¬
bujemo tvoje posebne pomoči. Gospod!
verujem, potercli mojo slabo vero! Ne pri¬
pusti mi te nesreče, da bi bil kedaj le ko-
ličkanj nezvest sveti katoliški veri! Vzemi
mi raji vse blago, zdravje in tudi življenje,
le vero mi ohrani. V katoliški veri hočem
živeti in umreti!

O Marija! sprosi meni in vsem vernim
dar terdne in žive vere; tistim pa, ki so
v zmoti, pridobi gnado spreobernjenja k
pravi veri. Amen.

122

Lavretanske litanije.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

K riste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas !

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica en sam Bog, usmili se nas
S. Marija,

S. Mati Božja,

S. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati jjnbeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,

Mati našega Odrešenika,

Devica modra.

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,

123

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,

Začetek našega veselja,

Posoda duhovna.

Posoda časti vredna,

Posoda vse svetosti,

Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,

Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališe grešnikov',

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristijanov,

Kraljica angeljev,

Kraljica očakov 7 ,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega greha
spočeta,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješj
zanesi nam, o Gospod!

za nas Boga prosi l

124

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješj
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta od jemlješ 5
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš . . . Češena Marija . . .

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
Božja porodnica! ne zaverzi naših prošinj
v naših potrebah, temuč reši nas vselej vseh
nevarnost. O častitljiva in blažena Devica,
naša gospa, naša srednica, naša besednica,
naša pomočnica! S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu
nas izroči.

V. Prosi za nas, sveta Božja porod¬
nica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabnikom, pro¬
simo, Gospod Bog! da vedno zdravje na
duši in na telesu vživamo, in da bomo po
častitih prošnjah presvete Marije vselej De¬
vice sedanje žalosti rešeni in večnega ve¬
selja deležni.

Češena bodi, kraljica.

Češena bodi, kraljica, Mati milosti, živ¬
ljenje, sladkost in upanje naše, bodi češena!

125

K tebi vpijemo zapušeni Evini otroci; k
tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Oh, oberni tedaj, naša po¬
močnica! svoje milostljive oči v nas; in
pokaži nam po tem revnem življenji Jezusa,
blaženi sad tvojega telesa: o milostljiva, o
dobrotljiva, o sladka Devica Marija !

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

31 o I i m o.

Vsegamogočni, večni Bog! ki si dušo
in telo častite Device Matere Marije, da bi
vredno prebivališe tvojega Sina biti zaslu¬
žila, s pomočjo svetega Duha pripravil, daj,
da bomo, ki se njenega spomina veselimo,
po njenih milostljivih prošnjah prihodnjega
zlega in večne smerti rešeni.

K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega
je postavil Gospod čez svojo družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

31 o 1 i m o.

Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje
ženina, tvoje presvete Matere Marije pomaga,
da, kar.naša slabost ne premore, nam bode
po njegovih prošnjah dodeljeno.

126

Za vse potrebe.

Gospod! ponižno te prosimo, razveži
po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani
po prošnjah svoje izvoljene Matere ljube
Device Marije in vseh svojih svetnikov, nas
svoje služabnike, naše dobrotnike in naše
pohištvo v vsej svetosti; očisti tudi vso našo
rodovino in naše prijatle od hudobe in grehov,
in napolni jih z lepimi čednostmi; dodeli
nam mir in zdravje, odverni od nas vidne
in nevidne sovražnike, in odženi vse hude
želje; daj nam zdravo vreme in dobro le¬
tino, skaži milost našim prijatlom in nepri-
jatlom, in obvaruj to duhovnijo z vsemi,
kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske,
ognja, potresa, povodnji, in dodeli milost¬
ljivo vsem vernim kristijanom, živim in mert-
vim, v nebeškem kraljestvu večno življenje,
mir in pokoj. Obvaruj našega papeža I.,
našega škofa I., našega cesarja I., in vso
našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse
keršansko ljudstvo vseh nadlog in vsega
zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes na
nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu
našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha, Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš . . . češena Marija . . . (petkrat.)

127

V tretji cerkvi.

Molitev za ohranitev miril in edinosti
med keršanskimi vladarji.

Vsegamogočni. večni Bog. moj Gospod
in moj Kralj, ki ti je podložno vse v ne¬
besih in na zemlji, in ki ima vsa oblast
in vse gospostvo v tebi svoj začetek, pro¬
sim te, ozri se na tiste, ki si sijih postavil
namestnike v vladanji pozemeljskih kralje¬
stev! Dal si jim žezlo v roko, daj jim
tudi svojo pomoč, da ga obračajo po tvoji
sveti volji. Pomagaj jim tolikanj odgovorno
službo opravljati v pravem duhu. napolni
jih z nebeško modrostjo, da vladajo tvoje
ljudstvo njemu v prid in tebi v čast; do¬
deli jim pravičnost, da nikdar nikjer od
pravice ne odstopijo; uči jih sukati meč
hudobnim v strah in nedolžnim v varstvo;
in dodeli, da bo med njimi ljubi mir in sveta
edinost. 0 moj Bog! serca kraljev imaš
v svoji roki, prosim te, obračaj jih tako,
da ljubijo tvoje svete zapovedi, odvračaj
od njih razpertije in vojske, da ti tvoje
ljudstvo služi s popolno prostostjo v veri.
Usmili se jih, pošlji jim modrih in dobrih
svetovavcev, obvaruj jih vse slepote v duhu,
nejevere in strastnosti in stori jih vredne

128

spolnovavce tvoje Božje volje in može po
tvojem sercu, kakor Davida kralja. Vsem
njihovim podložnim pa daj,, o Grospod!
zlasti v teli dnevih prekucije in nepokoršine
duha voljne pokoršine in keršanske pod-
ložnosti, da vse keršanske ljudstva v miru
in edinosti tebi dopadljivo žive in tvoje ime
poveličujejo.

0 Marija, kraljica nebes in zemlje,
varuj vse poglavarje keršanskih ljudstev,
in sprosi jim to gnado, da nas tvojemu
Sinu v čast vladajo in svojim podložnim
z vsemi čednostmi svetijo. Amen.

Litanije

presvetega Imena Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!

K riste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Jezus, sliši naš!

Jezus, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, Sin živega Boga,

Jezus, podoba Očetova,

IH

e«

a

<D

as

a

5S

129

Jezus, svetloba večne luči,

Jezus, kralj časti,

Jezus, sobice pravice,

Jezus, Sin Device Marije,

Jezus, ljubeznjivi,

Jezus, čudoviti,

Jezus, močni Bog,

Jezus, Oče prihodnosti,

Jezus, poročnik velicega sklepa,
Jezus, nar mog ičnejši,

Jezus, nar poterpežljivsi,

Jezus, nar pokornejši,

Jezus, krotki in iz serca ponižni,
Jezus, prijatel čistosti,

Jezus, naš ljubivec,

Jezus, Bog miru,

Jezus, začetnik življenja,

Jezus, zgled čednost,

Jezus, gorečnik za duše,

Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališe,

Jezus, oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, naša pot in naše življenje,
Jezus, veselje angeljev,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, razsvetlovavec prerokov,

STeto leto.

9

usmili se nas!

130

Jezus, vodnik ajiosteljnov,

Jezus, učenik evangelistov,

Jezus, moč spričevavcev,

Jezus, luč spoznovavcev,

Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jez
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Skušnjav hudobnega duha,

Duha nečistosti,

Večne smerti,

Zanemarjanja tvojih navdihovanj,

S skrivnostjo svojega svetega včlove-
čenja,

S svojim rojstvom,

S svojim detinstvom,

S svojim nar svetejšim življenjem,

S svojim trudom,

S svojo smertno bridkostjo in svojim
tergljenjem,

S svojim križem in s svojo zapušenostjo,
S svojimi bolečinami,

S svojo smertjo in svojim pokopom,

S svojim vstajenjem,

S svojim vnebohodom,

S svojim veseljem,

S svojim veličastvom,

reši nas, o Jezus ! » usmili se nas !

131

Na prošnjo svoje presladke deviške Matere,
reši nas, o Jezus !

Na prošnjo vseh svojih ljubih svetnikov, reši
nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ ;

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ:
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus !

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas !

31 o 1 i m o.

Gospod Jezus Kristus, ki si rekel:
Pi •osite, in se vam bo dalo, išite, in bote
našli, terkajte, in se vam bo odperlo; do¬
deli nam, prosimo te, gorečnost svoje svete
ljubezni, da te iz vsega serca z besedo in
z dejanjem ljubimo in nikdar ne jenjamo
tebi časti in hvale skazovati.

Dodeli nam, o Gospod! da strah in
ljubezen do tvojega svetega imena vselej
ohranimo, ker jih nikdar ne nehaš vladati,
ktere v resnici svoje ljubezni vzrejaš. Po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Oče naš . . . Cešena Marija . . . (petkrat).

9 *

132

V četerti cerkvi.

Molitev za papeža in za vse duliovske
gosposke in stanove svete katoliške
Cerkve.

Moj Bog in Zveličar Jezus Kristus!
nevidni poglavar svete rimske katoliške
Cerkve, ki si jo zidal na Petra kakor na
terdno skalo, preserčno te prosim, milost¬
ljivo se ozri na naslednika tega pervaka
aposteljnov, na svojega namestnika, našega
svetega Očeta, papeža Pija IX.; poglej na
svojega Maziljenca! Rekel si mu pasti
svojo čedo; ukazal si mu poterjevati svoje
brate; prosim te tedaj, razsvetli ga z lučjo
svetega Duha in poterdi ga s svojo vsega-
mogočno gnado, da tvojo Cerkev modro
vlada in vse k zveličanju pripelje. Stoj
mu na strani zlasti sedaj, o moj Bog in
Gospod! ko ga sovražijo in preganjajo.
Usliši mojo molitev, kakor si nekdaj uslišal
molitev vernih, ko je bil Peter v ječi, in
kakor si takrat v rešitev svojega aposteljna
poslal svojega angelja, teci tudi sedaj po¬
magat, da vsi spoznajo, da si ga postavil
pastirja svoji cedi, in da je poklican v to,
da nas k tebi pelje.

O Jezus! pastir in vladar naših duš!
razlij tudi svoj blagoslov na škofe svoje

133

Cerkve, zlasti na škofa Jerneja, vladarja
naše ljubljanske škofije. Ozališaj jih, ki si
jih sam postavil, da vladajo Cerkev, s ti¬
stimi čednostmi, ki so jim potrebne v njih
imenitni službi. Milostljivi Gospod in Zve¬
ličar! stori jih v sveti veri tako terdne,
da jih noben vihar ne pogne, v ljubezni
tako močne, da so vsem vse, v krotkosti
tako nepremakljive, da krivico in ter pij en j e
voljno prenašajo, v ponižnosti tako vter-
jene, da le tvoje časti išejo, v serčnosti
tako stanovitne, da zoper vse sovražnike
tvoje svetišč branijo, v čuječnosti tako
popolne, da se noben volk med njihovo
čedo ne priplazi, in daj jim to gnado , da
nobene ovce izmed svoje cede ne zgube!

0 milostljivi Jezus, prijatel duš! pro¬
sim te tudi za vse mašnike in duhovne
pastirje, ki si jih postavil v to, da dele
tvoje gnade, oskerbujejo tvoje skrivnosti,
in tvojo sveto besedo oznanujejo! Dodeli
jim, da tvojo sveto službo po tvoji sveti
volji sveto in koristno opravljajo; daj jim
bogoljubno serce, ki za tvojo službo vse
stori in terpi, veliko vnemo, ki se ne boji
nobenih težav, da zgubljenih ovac išejo, naj¬
dene varujejo, vse pasejo, deviško čistost, ki
je lepota njihovi angeljski službi, in daj jim
gnado, da nam svetijo z zgledom vseh čednost.

Nam pa dodeli gnado, da svoje du¬
hovne pastirje zvesto slušamo, njih opomine

134

spolnujemo, in se po njih naukih ravnamo,
da oni, ki čujejo nad našimi dušami in
bodo kedaj za nje odgovor dajali, to z ve¬
seljem store, ne pa zdihovaje.

Ti pa, moja ljuba mati Marija, naše
upanje, ki imaš toliko skerbi za zveličanje
naših duš; ti si mati Božjega Pastirja. Po¬
tegni se tudi ti za njegovo čedo in za nje¬
gove namestnike in sprosi nam tiste gnade,
ki jih potrebujemo, da v tej solzni dolini
sveto živimo in srečno umerjemo in po
smerti v večno zveličanje pridemo. Amen.

Litanije

presvetega Serca Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas,

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Presveto Serce Jezusovo,

Serce Jezusa, Sinu živega Boga,
Serce Jezusa, Sinu prečiste Device,

135

Serce Jezusovo, dopadajenje nebeškega
Očeta,

Serce Jezusovo, tempelj svetega Duha,
Serce Jezusovo, večna ljubezen presvete
Trojice,

Serce Jezusovo, raj Božjega veselja,
Serce Jezusovo, studenec nebeške slad¬
kosti,

Serce Jezusovo, sedež večne milosti,
Serce Jezusovo, morje usmiljenja,

Serce Jezusovo, zaklad vsega bogastva
Božjega,

Serce Jezusovo, vir svete ljubezni in
svetega kesanja,

Serce Jezusovo, konec vsega usmilje¬
nja nebeškega Očeta,

Serce Jezusovo, visokost Božje modrosti
in Božjega znanja,

Serce Jezusovo, potok, ki razveseluje
mesto Božje,

Serce Jezusa, našega nebeškega Kralja,
Serce Jezusa, našega dobrega pastirja,
Serce Jezusa, našega usmiljenega brata,
Sei •ce Jezusa, našega preljubega uče¬
nika,

Serce Jezusa, nar ljubeznjivšega ženina
naših duš,

Sei •ce Jezusovo, zgled krotkosti in po¬
nižnosti,

Serce Jezusovo, studenec, miru in sve¬
tega pokoja,

usmili se nas!

136

Serce Jezusovo, nar popolniši podoba
našega življenja,

Serce Jezusovo, tolažba žalostnih.

Serce Jezusovo, pribežališe v skušnjavah
in nadlogah,

Serce Jezusovo, veselo prebivanje či¬
stih duš,

Serce Jezusovo, veselje vseh izvoljenih,
Serce Jezusovo, studenec vseh svetih
misel in želj,

Serce Jezusovo, luč popotnikov,

Serce Jezusovo, altar sprave,

Serce Jezusovo, ognjeni studenec Božje
ljubezni,

Serce Jezusovo, hrepenenje in nar slajši
ljubezen vseh svetih duš,

Serce Jezusovo, zavoljo nas na Oljski
gori žalostno in otožno do smerti,

Serce Jezusovo, oslabljeno od kerva-
vega potu,

Serce Jezusovo, počeno od žalosti za¬
voljo naših grehov,

Serce Jezusovo, na križu s sulico pre¬
bodeno,

Serce Jezusovo, upanje umirajočih,

Serce Jezusovo, večno veselje vseh svet¬
nikov v nebesih,

Serce Jezusovo, krona vseh stvari Božjih,
Bodi nam milostljivo; zanesi nam, o Serce
Jezusovo!

Bodi nam milostljivo; usliši nas, o Serce
Jezusovo!

usmili se nas!

Vsega greha,

Zanemarjanja presvetega navdajanja,
Vse nepobožnosti in mlačnosti,

Vse merzlote do tvoje Božje ljubezni,
Vseh nečistih misel in želj,

Vse slepote in terdovratnosti serca,

S svojo čudno krotkostjo in ponižnostjo,
S svojo nar veči čistostjo,

S svojim usmiljenjem in s svojo zanes¬
ljivo milostjo,

S svojim skrivnim življenjem,

S svojo revšino in pokoršino do smerti
na križu,

S svojim preljubeznjivim obnašanjem med
ljudmi,

S svojim notranjim mirom,

S svojo usmiljeno ljubeznijo do nas greš¬
nikov,

S kervjo in vodo, ki si ji v naše oči—
šenje in posvečenje prelilo,

Mi grešniki,

Da svojo sveto in čisto ljubezen v naše
serca vliješ,

Da naše serca k posnemanju svojih
čednost vlečeš,

Da nam pravo ponižnost, krotkost in
notranji mir dodeliš,

Da vse misli in želje našega serca oči¬
stiš in posvetiš.

Da nas in vse ljudi razsvetliš in k spo¬
znanju svoje Božje ljubezni pripelješ,

prosimo te, sliši nas! reši nas, o Serce Jezusovo!

138

Da nas v brhkostih tega življenja mi¬
lostljivo poživiš in poterdiš,

Da svojo sveto ljubezen v nas vedno
množiš,

Da ob naši smertni uri naše duše v
svoji sveti rani skriješ,

Da nas v veličastvo svojih izvoljenih
sprejmeš,

O presladko Serce Jezusovo,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlj
zanesi nam, o Serce Jezusovo!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ
usliši nas, o Serce Jezusovo!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ
usmili se nas, o Serce Jezusovo!

5

5

5

Kriste, sliši nas!
Kriste, usliši nas!
Gospod, usmili se nas!
K riste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češena Marija.

O Božje Serce Jezusovo! očisti in po¬
sveti naše serca.

Da vselej sovražijo, kar ti sovražiš,
in ljubijo, kar ti ljubiš.

Molitev.

O Gospod Jezus Kristus, ki si neiz¬
rekljive zaklade svojega Serca v svoji Cerkvi

prosimo te, usliši nas!

139

z novega odperl, dodeli nam, da tvoje pre¬
sveto, preljubeznjivo Serce zopet ljubimo
in z vso gorečnostjo popravimo krivice, ki
so ti jih storili nehvaležni ljudje. Ki živiš
in kraljuješ vekomaj. Amen.

Oče naš . . . Češeria Marija . . . (petkrat.)

Posvetba presvetemu Sercu Jezusovemu
in Mariinemu.

Božje Serce Jezusa Kristusa, mojega
Odrešenika, presveto Serce moje Matere
Marije! tukaj klečim pred vama, da se
vama popolnoma posvetim in vaji prosim,
da me kakor svojo lastnino sprejemata, lju¬
bita in varujeta.

O Božje Serce Jezusovo! razodeval
si mi nar veči ljubezen še celo takrat, ko
te nisem ljubil. Zato terdno zaupam, da
me boš sedaj milostno sprejel, ker ti za
sedaj in za vse prihodnje čase slovesno
obljubim svojo ljubezen. Sprejmi tedaj, moj
Gospod in Zveličar! moje resnične želje, s
kterimi se popolno posvetim v čast in po¬
veličanje tvojega naj svetejšega Serca; mi¬
lostno sprejmi dar, ki ti ga darujem z vsem
svojim bistvom.

Posvetim ti svojo osebo, svoje življenje,
svoje dela, bridkosti in terpljenja, in hočem
odslej samo tvoji časti posvečena daritev
biti v plamenu tvoje ljubezni. O da bi bile
vse moje želje in zdihovanja vselej tvojemu

140

Božjemu Sercu dopadljive, kteremu hočem
odslej z vso močjo veselje delati. Odpovem
se za vselej vsi ljubezni in vsakemu nag¬
njenju in vsaki želji, ki bi željam tvojega Bož¬
jega Serca nasprotovalo. Nisem več svoj, am¬
pak tvoj hočem biti, o Jezus ! sedaj in vselej.
Milostno sprejmi to daritev, ki jo darujemo
tvojemu Božjemu Sercu 5 — imej, ljubi,
varuj in zveličaj me kakor svojo posebno
lastnino, in bodi mi odslej prav posebno
moj oče, varh, dobrotnik in prijatel, bodi
mi vse sedaj in vselej. In ti, presv eto, pre-
Ijubeznjivo Serce Mariino! odslej do po¬
slednjega zdihljeja svojega življenja te hočem
vedno častiti in ljubiti. Ti mi bodi pot, po
kteri mi dohaja ljubezen in usmiljenje
Božje in po kteri pojdem k svojemu Bogu.
Ti mi bodi pribežališe in tolažba v nadlogah,
varstvo v skušnjavah, bramba zoper kazni
pravične jeze Božje, ogledalo vseh čednost,
učenica bogoljubnega življenja, moje zaupanje
v smerti.

Nar svetejši Serci Jezusa in Marije!
vajin hočem biti, pod vajnim varstvom ho¬
čem živeti, vaji hočem klicati ob smertrii
uri, in z vajno pomočjo upam srečno umreti,
vaji večno v nebesih gledati, hvaliti, častiti
in vživati! Amen.

141

Molitev, ki jo molijo v Bimu za pridob-
ljenje popolnega odpustka.

O moj Jezus ! ves potert zavoljo svojih
mnogih grehov ti darujem to slabo i« po¬
nižno molitev k tvojemu poveličanju, in v
čast in razširjanje tvoje svete Cerkve; po¬
sveti jo in daj ji moč po svoji milosti.

Ves se hočem zamakniti v pobožni
namen tistega rimskega papeža, ki je ver¬
nim v zveličanje ta odpustek podelil. V
zaupanji na tvojo neskončno dobroto te po¬
nižno prosim, odpravi vse zmote z zemlje,
in daj keršanskim poglavarjem stanoviten
mir in pravo edinost, da ti vladarji in pod¬
ložni vsi s čistim sercem, z nasprotno lju¬
beznijo in z enakimi mislimi služijo.

Napolni tudi našega svetega Očeta
papeža s svojim Duhom, brani ga zoper
vsaktere napade in obvaruj ga. Moj pre-
Ijubeznjivi Zveličar! zavoljo zasluženja pre-
čiste Device Marije in vseh svetnikov v
nebesih, stori milostljivo tudi mene delež¬
nega zaklada, s kterini si svojo sveto Cer¬
kev oveselil, ker si za-njo svojo drago kri
prelil, in dodeli mi danes sad tega svetega
odpustka.

Dodeli mi tudi po svojem neskončnem
usmiljenji, o moj Bog! gnado odpušenja
kazen, ki sem jih s svojimi grehi zaslužil,
in ki bi se jih mogel tukaj ali tam pokoriti.

Odslej zares in terdno sklenem s tvojo
mogočno gnado spokorno živeti. Po svoji
slabi moči hočem tvoji pravici zadostiti,
vsaeega greha se ogibati in ga bolj kakor
vse na svetu studiti, ker ž njim tebe, svojo
nar veči dobroto, žalim, ki te iz vsega
serca ljubim, in imam terdno voljo, te vselej
čez vse ljubiti.

Spokorna pesem..

Večno srečno je življenje,

Če je greha zadolženje
Ljubi Oče ti odvzel,

Te otroka spet sprejel.

Vsi:

Greha rane nam zaceli,

Milost, o Gospod ! dodeli;

Milost prosi za dolge
V grehih žalostno serce.

Oh, pogosto res sem padal,
Vedno greh na greh nakladal;
Grehov več ko las imam,

Oh, grešil sem, sam spoznam.

Vsi:

Greha rane i. t. d.

Žalost, groza me obdaja,

Strah po udih me sprehaja,
Mir je zginil iz serca,

Greh veselja več ne da.

Vsi:

Greha rane i. t. d.

Zginila tolažba moja,

Ki jo da ljubezen tvoja,

Kjer sem se še brez strahu
Tvoj’ga im en Val sinu.

Vsi:

Greha rane i. t. d.

Al’ me hočeš tud’ zavreči,

Če v ljubezni zdaj goreči
Teb' moj duh obljubo s’tri
In se greha spokori?

Vsi:

Greha rane i. t. d.

Nepravičnega ozdravit,

Le zgubljen’ga k sebi vabit,

•*  Serčno najden’ga objet,
Prišel si z nebes na svet.

Vsi:

Greha rane i. t. d.

Magdaleno pred nogami

Vidiš zdihovat’ s solzami,

Vidiš jokat’ tam na tleh,
Odpustiš ji velik greh.

144

Vsi:

Greha rane i. t. d.

Ce jaz serčno zdaj žalujem,
Angeljce razveselujem,

Me v prijatla spet sprejmo,
če imam solzno oko.

Vsi:

-Greha rane i. t. d.

Oh, pokoro sem odlašal,

Ti pa, Oče, si zanašal;

Tvoji jezi da ubežim,

Se poboljšati želim.

Vsi:

Greha rane i. t. d.

Dans je dan spoznati zmoto,

Dans me vabiš grešno sroto;

Dans tud’ kliče revna stvar,

Ne zaverzi je nikar!

Vsi:

Greha rane i. t. d.

B. P.

KAZALO.

Stran

Splošne pogoje odpustka sedanjega svetega leta 3

A. Sveto leto.

I. Zgodovinski začetek, zaumek in odpustek
svetega leta. 7

II. Pomen svetega leta za sedanji čas . . 14

III. Pomen svetega leta za posamne ljudi . 21

IV. Pod kteriini pogojami se dobiva odpustek

svetega leta (stan posvečujoče guade ;
namen, dobiti odpustek ; resnična volja,
zadostiti Božji pravici; natanko se mo¬
rajo opraviti dobre dela, ki so za to sveto
leto posebej zapovedane).27

V. Spoved.,32

VI. Sveto obhajilo.34

VII. Pobožno obiskovanje eerkvš, . . . , 37

VIII. Molitev za odpustek ......  38

IX. Polajšanja v pridobljenje odpustka sve¬
tega leta ..41

1, Polajšanja za tiste, ki zapovedanih do¬
brih del ne morejo popolnoma opraviti 41

2 Polajšanje za prejemo zakramenta svete

pokore.44

X. Odpustek svetega leta se sme darovati

dušam v vicah v prid.40

1. Obernitev odpustkov dušam v vicah v prid 46

2. Keršansko opominovanje, ubogim dušam

v vicah pridno pomagati .... 50

Sveto leto. 10

Stran

3. Velikodušno dejanje ljubezni do ubogih

duš v vicah ........  61

XI. Vsak naj si prizadeva za pridobitev vseh

duhovnih dobrot v svetem letu . . . 68

1. Velike dobrote, ki se v svetem letu do¬

bivajo .68

2. Poprejšnje veke so se te dobrote veliko

težje dobivale.70

3. Spodbadanje k splošnemu prizadevanju

za pridobitev teh dobrot . . . . 77

B. Molitve.

I. Mašne molitve.82

II. Spovedne molitve.94

Molitev pred izpraševanjem vesti . . 96

Molitev po spovedi.101

III. Obhajilne molitve.102

IV. Molitev za odpustek svetega leta . .107

V pervi cerkvi. Litanije vseh svetnikov 109

V drugi cerkvi. Lavretanske litanije . 120

V tretji cerkvi. Litanije presvetega Imena

Jezusovega.127

V četerti cerkvi. Litanije presvetega

Serca Jezusovega ... . v  . * . 134

; ' v

Posvetba presvetemu Sercu Jezušovenpi

in Marijnemu.. 139

Molitev, ki jo molijo v Ivini u 2a
ljenje popolnega odprist|h£ u ^ { '\&f . 141
Spokorna pesem . . . . . 142

■W\Tjgl/VVV-