List 49. gospodarske, obrtniške Tečaj XXXI m n rodne 4 Iahajajo vsako sredo po eeJi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2goldv> za četrt leta 1 gold.; poâiljana po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani sredo decembra 1873. Obseg: Dvajseta in peta obletnica vladařstva presvitlega cesarja Franca Jožefa O razstavi mlekarskih pridelkov na Dnnaji, (Dalje.) reki Notranjski, Gozdno postavo, kako jo na tanko epolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster Govor poslanca Hermana pri adresni debati v državnem zboru. Deželni zbori. v • dopisi. No vi car. Slovenci. (Dalje.) Pregovor in vladařstva presvitlega cesarja počil ulicah fc'feflirM Topovi z LjubJjanskega grada, ko je na- li v « ft adovoljnost narodov in po njej % • • t-\ i •» i m > i r m ed dan decembra, in vojaška godba po njimi. Doseglo pase bode to potem, da od jali so glavnemu mestu dežele oholosti svoje odstopi ona stranka, ki gospodarica hoče biti vsem narodom, da po njej in dan s ka Kranjske zgodovinsko pom terim se dovrši 251etna doba, kar je presv. nas cesar Franc Jožef nastopil prestol zarad vlad ne zve vsega, kar žali'in teži druge narode. Da se to zgodi in po geslu S vesnim obbajanjem tega dneva po Cesarjevem stopijo zastopniki vseh okrajnah naše dežele stopila ona v v kolo delovanj na glasje z vsemi druzimi velike monarhije Av- Avstrijskih in d strijske, ki so sklenile, svečano obhajati ta dan. modrosti vladarj blago celi 9 h narodov posamesnih dežel mirno prepuščamo 25 let iz pomenlj če n ca svatbo" ivíjenja vsacega člověka je Kakor ravnokar zbrani deželni zbori vseh polnjene števiika, zato že odnekdaj žaro- dežel Avstrijskih so poklonili pisma verne preteku 25 let obhajata „sreberno udanosti Njegovemu Veličanstvu v. spomin zato po preteku 25 let duhov- 251etnice, tako je tudi deželni zbor Kranjski di sv. novo maŠo in kako po posebni deputaciji,; izvoljeni v 2. sej la dar praznoval po preteku 25 govi, poklonil svojo adreso, tako-le se gh nje nastop vladařstva svojega in ž njim vred ga obhajali tud prilik d ne ražode njegovi in mu verne ud Vaše cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo! Presvitli cesar in gospod! Ce tudi imajo ljudstva marsikatei ne pri srcu ne jih to, prirojeni zvestobi radostna obha-25letnega vladanja svojega Gospođa Cesarja, ki tudi je v dolgi tej dobi doživel veselili } a tudi britkih dogodeb Da soglasnem akordu donijo čutja radosti in hvaležnosti iz vseh krajin avstrijskih do prestola cesarskega. Po visavah gorá, v nižavah dolin, samotnih hi- po mestih v palači in v njemu, ustavnému vladarju, videti to šicah na kmetih zaveda se mogla spolniti vroča njegova Avstrij an vsemi narodi njegovimi" grenka v čašo ? je kap kega današnjega ve smo prepričani od milega srca slehernega rodu, slehernega stanů ime-nitnega pomena onega dné, s katerim poteče petindvajsetletna dôba žrtev pol-nega in mnogokrat viharnega vladanja ravno po geslu Cesarjevem „viribus Vašega cesarskega in kraljevega apost združeno močjó) more se doseči Veličanstva. 4M Zastop vojvodine Kranjske bliža se naj vi- za funt sira 3l/2 bokalov mleka šemu prestolu s prezvesto vdano prošnjo, da Vaše napravi sira umna priprava čni k Veličanstvo blagovoli premilostno sprejeti voŠila sreče in blagoslova , ki jih ponižno pokloni de dokaj oavisna dobrota sira. Pri početku se vzame Veievažn^ je pri in od tegu je , če žel a Kranjska se napravlja vsaki dan 50 funtov sira, polovica dobro sušenega tel Vošila ta so prešmjena do posvećene osobe Vašega s toplo Veličanstv Ijubeznijo polij D —cjega itvo. , řvi ce i Je Vaše Veličantvo naklonilo tudi tej de danja presvitle krone Vaše. Pretile so silne nevarnosti že o začetku via- < ko budi boji bili so doma in navzuuaj Potem se^ odvzame stari sirščnik in nadomesti z drugim novim. Cez 18 ur se zopet odlije tekočina v drugo ° sodo in rabi za vsirenje mleka. To se nadaljuj tako, da je vedno sirščnik 24 ur nastavljen pred porabo Ce od tekočine kaj ostane, more se hraniti tudi dalje po; nap rej se je starodavno cesarstvo prerodilo pod geslom Vašega Veličanstva endar mora biti sh zato tim sijajnise razsvet- Ijaje dan sedanjega vspeha pomlajeno in okrep-cano držav/». - Na podlagi prava in svobodě osnovalo je Vaše Veličanstvo in dovršilo sostavo konštituci- poraho mora se pogledati je na in zdrava. ) ali na na hladném in pred je popolnoma nepokvar- z WÊ/ÊfÊ^Ê^ (Ena žlica takega sirila zadostuje za apravo enega funta sira. Vlito sirilo se dobro porneša lekom Ce se pri vsem tem ne vsiri, moramo misliti jonalne države i so pred sto ) n za katero več kamen posta-preslavni pradeđi ---- r - -----------------------^ ' v » iuuiaiuv "JlOUU, a je bil sirščnik od prestarega teleta, in treba vzeti k od prav mlađega teleta, kojega vtaknemo v ili Vaši, ter" to delo venčalo s tem, da je Vaše Ve mleko, dokler se vsiri. Zarad shranjenih več telečjih siršenikov tega je umno, da imamo ode avstrijske pripoznalo za ličanstvo nai bodne in polnoletne. Brezmerni hvaležnosti narodov in presrčnim cutstvom o takem vspehu petindvajsetletnega ce svo- Vsirj Ce je sirilo dobro, se vsiri mleko vže v pol ure,. v dotične posode. ki ležé na mleko se ki ko» nekoliko. visečej mizi. Dotične posode opeke, so iz ojehkih pol palca debelih desk, so 12 pal cev visoke in v znotranjem merijo 6 palce t ' kakor tudi stranice so sarskega žrtovanja spolnitev iskrenih m V* I OSll njičaste spodnji robovi desk pa so Ijubezni pridruži naj se zarovašeni ali narezani. To vse za to, da more odte Mili Bog naj Vašemu Veličanstvu podeli še kati hiti ratka odteče vsa ez ure se obrn ej atka posode ? in kakor. i skozi mnogo dalji in mirni čas vladarsko radost vsim narodom pa, ki so združeni pod Vašim naj- blasronosm vžitek modrosti in milosti o Posode se nemudoma očistil se spravi sir pod tiskalnico Snažnost pri tem del u gî m posusene spravijo reč višim geslom, Vašega Veličanstva se vrši prav lahko brez umetne uprave na mizi Iz ti s ko van j n Bog blagoslov presvitlo cesarsko rodbino osreči Vaše Veličanstva . in domovino napravljena iz palcev široka, n Ml V/M Vlj^&M V v IICÍÍ ili I £j i y Îci j 6 palcev debelih mehkih desk in 18 4 do čevlj doiga palcev visoka najzvestejši pokornosti in vdanosti: Deželni zbor vojvodine Kranjske Míza sloni na dveh podstavljenih iesenih kobilah in ne koliko visi. Iztiskovanje izvršujete deski, ki ste dolgi kakor míza in z opirami pritiskane. Sir leži na slami ki polo je ACpo Ky»u»ixiu» »JV auv/im » UO»U UJ VŽ11J Cltl^ da je vedno snažna. Slama je zato, da more odtekati mizi UIOHUUV. KJf i A 1UÍJI AJ«, Oiauii , IV l J* Slama se mora vsak dan menjati m0 |_ i" r <« Gospodarske stvari. siratka, ki se vlovi v posodo podstavlj tiskalnici ostane sir dni pod mizo > se večkrat obrača in ča treba, da se tudi preloži na druge tiskalne mize? katere razstavi mlekarskih pridelkov na Dunaji. morajo biti vedno prav snažne. Nekoliko vže vtrjen sir Po uradnem sporočilu. * se dobro osoli. To se ponavlja čez 24 ur. (Dali prihodojič.) Iz mnogoterih zanimivih predmetov naj omenimo živinorejcem najbolj koristiti mogl* le tište, ki bi našim Omeniti hoćemo napravo sira, ki ima obliko opeke Grozdno postavo * (cegla), kakoršnega napravlj Kozmas Schiitz kmetijske šole v Celovcu. Sir se napravi , vodj pomol kako ženega mleka j válo v kotlu kotla ki ga ko je še gorko, ne da bi se razgre tem se vže prihrani draga priprava mali jwn», ai 5« S"* ima sir majhno obliko podar ne more kupiti Ob enem natanko spolnovati, gozdn8 preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. Ukaz ministerstva za poljedelstvo dogovorno z minister- stvom notraiijili zadev od 3. julija 1873, pek > lc malo mleka, more napravljati sir. tedaj tudi tišti, ki ima veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž. zboru Koj, ko se je mleko pomolzlo, se spravi v mlekarni IV. hram, kjer so nastavljene dotične lesene posode, v katere vlijemo mleko in mu hitro dostavimo potrebno množino sirščnika. Po dobroti mleka se ravna potrebnu množina, da se napravi en funt sira. Navadno je treba Gozdne preiskave. (Dalje.) Da politične okrajne gosposke dolžnostim, . 14. naložením jim po §. 23. gozdne postave o čuvanj podarstvu vseh gozdov svojih okrájev zadosté y m ni ostí i da # Po takrat delajo po določbah gozdne postave, >> Bericht iiber die 1. osterr. Molkerei-Ausstellung kedar dobé ovadbe ali čujejo pritožbe strank zu Wien", zusammengestellt im Auftrage des k. k. Ackerbau-ministeriums", sestavil „Gosp. List". Vred. Omenj gosposke imajo marveč dolžnost t pn vsaki priliki, katera se podá, tedaj vzlasti tudi pri dru- gih komisijnih opravkih v okrajů pozvedati po razpo- gledé pridobitnih naprav in dovoljitev o teh, gledé poslanih organih gozdne razmere gledé postavno predpi- škodeb po žužkih itd. in pri gozdnem preiskovanju se so se zadevajoči gosposkini ukazi aanega gospodarstva je tudi prepričati, ali Posebno nalogo pa imajo cesarski gozdni tehniki, in odloki izvršili ali ne. te razmere na svojem popotovanju prav dobro preiska vati in te v vednem razvidu imeti Sicer se imajo dopolniti te pozvedbe, gledé stvari, Da katere so važne za gozdni popis nekoliko po razgovorih ta razvid, ki je nepogojno potreben za vspešni z občinskimi prvostojniki, z udi kmetiških in gozdnih r a z voj nega pravilstva |J V j JUV J^'VVi VVV*A «Vt r v^rv/iuM* MJk V VI U11. « JUUk & J^ T V^ VV jlit4%i ^ Ci ViVIl X» ULI \J libili 11 All ii U IJ A U gosposk, kakor tudi dežel- društev, gozdnimi vlastniki in njihovimi gospodarskimi tehnika pri zvrševanji gozdne postave osobami, nekoliko s tem, da se pogleda, koliko nesó, na najzanesljivši način doseže in v prid gozdneg go podarstva stalno koristi nalog gosdneg 7 tehnika, da ena izmed najbistvenejših spisi, kolikor je to mogoče. da se pregledajo gospodarski načrti in drugi gospodarski izvrši gozdno preiskavo po Kolikor je to za omenjeni namen potrebno ali za- samesnih v nj ego vein uredskem okrogu ležečih gozdnih željeno, naj gozdni te^niki občinske prvostojnike, kakor poredoma prehodi in popiše gozde tudi gozdne vlastnike ali njihove gozdne osobe povabijo obsežkov to da U UOCi61VUV J IU 11, U« aopviwwwujH ^iuuvvt.» HUUI gvuwuv f ingiumu uu ujniu » u g v/A v* il V/ VOUWC pUTOUljV^ in pozvé tište stvari, ki so z ozirom na gozdno postavo da gozde skupaj ž njimi obhodijo, ali naj se obrnejo m ij na gospodarstvo in gozdno de želno statistiko posebno važne. - W 7 na zadevajoče gozdne vlastnike ali više gosposke a vzlasti pozvedeti se imaj oče gozdne važne stvari, in skupaj držečih se gozdnih večih obsežkov, imajo veijaii vse tište dejanske razmei ) ki imajo v e li k gozdne osebe pomagajo , da podade pripomočke in iz-piske, ali dovolé, da se preberó. 16. Gozdno preiskanje se ima opravljati od občine do občine, in sicer pred vsem gledé gozdov v tistih stave gledé gozdnega posekavanj pri izvrševanju ukazov gozdne po- občinah, kjer po dozdanjih pozvedbah najbolj potrebu- j branilnih gozdov, v prepoved detih gozdov podreje, pokonča- jejo gozdne razmere uredbe in ima se raztezati na vse vanja, podarskih načrtov > g° gledé gozdnega gospodar gozde 7 ki so v dotični občini. e se pri preiskovanju zavolj premalo časa ne more p^uuaiísaiu iu » , giv/wvj ^uuuuv^w ^uo^vwwi oc pu piciotvvvauju *ji\ r \Ji j v iuaiu ne OiUlC skega in gozdnega varstvenega osebja, lesnih pridobitnih pozvedeti vse, kar je potreba, morajo se s pridržkom naprav, gozdnih požarov in poškodeb po žužkih, kakor pozneje dopoinitve važnejše reči zaznamovati in preiskati gledé drugih naredeb za povzdigo gozdnega se imajo vzlasti važnejši gozdi, vzlasti tišti, pri katerih tudi s gospodarstva Pozvedeti je tedaj vzlasti: lega in kakovost tál z se vidi, da so bistveno v dotiki z gozdno postavo, ali se pa mora pričakovati, da se gozdno gospodarstvo vsled ozirom na razmere jv i^ubj v AidOU . iC^il ska vravnava (koliko načrti, razvršitve) ; kako dobička, kaki so gospodarski se oç mlad]^ LtCKY. CJ a , f XilUMVi kako se drevesa gojé; potem koliko zareja vzlasti pri 7 umetnih kulturah se glavnega pridelka in postranskih rabnin po vrsti v deželnih zborov samostalen biti zavolj upora Govor poslanca Hermana pri adresni debati v državnem zboru Dokazovalo se je, da mora državni zbor oziroma ki wv piuvma iu jjuouansiviu lttUUIU pv uou * uwuviuiu Mwuivr onxuuaianíu um ncnvij u^uia , ai SO gH primerni množici zdaj dobiva, in bi se dobivalo pri red deželni zbori razodevali o volitvi poslancev v državni nem gospodarstvu; koliko časa preteče nova na istem kraj seka unoa> picicuo , prednO ov & «wwi. i.^ Ut» Ml te* U^ui ^Itvuaij potem posestne razmere, obremenitev z služ- (Oho!) Zavolj teh okoliščin ne govorim v imenu po- nos tj o ; kake so rabne pravice v občinskih in družabnih sebne združbe — smem v imenu svojih volilcev izreči gozdih : postavi) gospodarsko in varstveno ebj gledé števila in razmere k velikosti gozdov in posebno pravici. (Oho!) *J\J vAlV - dUVvJULI T 1UÍ\^UU 5 T V|AU w UllA^^ V ÍUk \s\Jg j da je postava 2. aprila 1873. leta sicer dana , a ne po apomljive službene in plačilne razmere 15 Predsednik (govornika ustavljaje): Državne te- Za vspešno rabo pri gozdnem preiskovanji meljne postave so pravna podlaga našemu zboru, wi«j imajo se gledé zadevajočih gozdov dotični uredski za- ne morem pripustiti, da bi se njihovi veljavnosti ugo- toraj znamki pn adnijah in občinah na mestu -------- X IU MV1 li íiii JLia Ui gotu^i Aj^L gozdni tehnik, kalior tudi v drugih okrajih kolikor mo prebiva varjalo. Poslanec Herman (nadaljuje): Mislim da ud zoče popolnoma nabirati, in sicer posebno iz gozdnih te zbornice, smem vir postav preiskovati in pretreso- še več rečem, in tedaj v imenu svojih vo- katastrov, če so že poprej bili mh uju map, it* g íři v um Aiijig pusesiva, iz zapisniKuv zeui ljiščinih parcél in cenitnih spisov za kataster zemljišči iz glavnih knjig posestva, iz pravljeni, iz katastral vati da I, 12 KžUttStrai- - Ud , DO Ytvy 1ÇUCIU, 111 lOUttj * pÍ8nikov zem- lilcev očitno ugovarjam tem postávám. Po takem potu postave delati sicer marsikomu prl nega davka; potem iz izvršenih političnih opravilnih stuje, pa svobodno in po ustavi to ni, in nobeden se ne spi so v, nanašajočih se na gozdno postavo, in obravnav, sme pohujšati, ako se upiram zoper te postave, in is odlokov in zaznamkov, gledézapovedanih spodrej, gledé tega upiranja ne more zopet izhajati pravica, izmisliti gozdnih pokončavanj, branivnih gozdov, gozdovjv pre- nove sile, s katerimi bi se ta upor ustavil. povedi, r " -------"J 7 , t -, » ~ gledé obstoječih služnosti in družabnih pravic, to postavo je pa tudi oziroma volitvene pravice pravému ohraniinemu ljudstvu v škodo iu meščanstvu s premakljivo istino v prid nastopila enakopravnost, ki nas z veliko žalostjo napolnuje gledé pravice, ljubezni in modrosti v državnem vladaoji; in če se pomislimo, da je ravno tista vlada, ki je to postavo na dan spravila, tudi volitve izvršila, se, gospoda moja! lahko raz-umeva lice te zbornice, in se mora tudi milovati ljudstvo, ki je zopet volilo, dasiravno je veielo, da bo ve čina v manjšini in da se bodo delale postave in sklepi, ki njegovi lastnini ne bodo primerni. Gospoda moja! postava 2. aprila 1873. in sostava te zbornice je zmaga in utrditev stanja in zmaga ene stranke, enega stanů, en ega plemena (smeh), nemškega meščanstva. (Nemir.) Predsednik: Gospode prosim nekoliko več ti-bote, ker sicer ni mogoče slišati gospoda govornika. Poslanec Herman (povzame besedo): In da bi bilo v takih okolišcinah drugim ljudstvom in stránkám mogoče popolno razodeti svoje želje in pravice v tej zbornici in jim dobiti veljavo: nadalje, da bi se na tej podlagi nasprotja poravnala in naredil stanoviten mir, da bi se po tem potu pospešila edinost in moc v državi, to se bo težko trdilo in dokazalo ; ravno nasproti moremo reči, da s temi postavami je napovedan nov boj ljudstvom, deželam in kraljestvom (na levici: oho! gotovo ne!) in da se je tako napravil stan, v katerem se bode država in njene dežele med sabo boje vale in njihove naj-boljši moči ugonobile. Moja gospoda! Avstrijska ljudstva samovladarsko neomejeno vlado še prenašajo, ali stranke s samosil-stvom ne morejo prenašati. Da pa vsi ne morejo pridobiti tukaj veljave svojim pravicam in željam, to priča ravno naša manjšina, in to pricajo tudi prazni sedeži. Omenili so se tudi poslanci teh sjdežev. Ker sem njih misel, si štejem v čast, da spolnim dolžnost in se po žene m za nepričujoče. Cehi so bili na Dunaji in so se z nami posveto-vali, in so se potem zopet domů vrnili. (Smeh.) Rekli so: Avstrija je pod varstvom stanovitne, blagovite, če tudi brez njih narejene ustave; njeno gospodarstvo ima po uradnem poročilu (smeh) neizrecen pospeh; mir, ki se ima utrditi, je že tudi res narejen (smeh), in razkri-čano hujskanje zoper duhovne je že gotovo nehalo; oČitna in zasebna nravnost je izvrstna. Ker je vse tako dobro, jih tudi ni treba, in zato ostanejo domá. (Dobro! na desnici in smeh.) Svetovna razstava je bila sicer draga in okolišČi-nam neprimerna potrata, pa večidel primankljeja bo vendar zopet njih zadel, zato pohvale radi drugim pre- pusté. (Dobro ! na desnici in veliký smeh.) Od Slovanov, in zlasti od Cehov nočejo na Dunaji, kjer le nemški duh namesti izgnanega svetega duha vlada (velik smeli)..... Predsednik (ustavljaje) : Gospoda govornika prosim, naj glasneje govori , ker ga sicer ne morem razumeti. Poslanec Herman (povzame besedo): Rekli so, da od njih na Dunaji nic nočejo vedeti, in se jim nočejo vsilovati; kar pa hočejo, to so jim že stokrát povedali, zato pa nič ne morejo pomagati, če imajo na Dunaji tako kratek spomin , in Če danes nič več ne vedó, kaj 80 včeraj govorili. (Smeh na desnici.) Na prosto pot, katero so jim bili enkrat odprli, bi bili, pravijo, radi stopili, pa, predno jim je bilo to prav mogoče, so jim jo zopet zaprli. Pozneje so bili še dva-krat vabljeni, da naj svoje želje in pravice naznanijo in jih z državo v edinost pripravijo; pa, ko so bili na poti proti Dunaju, so jim vrata pred nosom zaprli. To ravnanje in ta državna in vladina modrost jim ni prav !>azumevna. (Smeh na desnici.) Avstrija, pravijo, dokaj nerada spolnuje dolžnost hvaležaosti, in oni nočejo k temu posebne prilike dajati. Hrvatje in Srbi so 40.000 mrličev za cesarja in cesarstvo pustili na bojišču in v zahvalo za to so brez varstva in pomoci izroceni tištim in prisiljeni k pošteni zvezi a tistimi, ki so nasprotno delali. In Sadmograjsko naj bi izvedelo, kaj se pravi hoditi v državni zbor — tako so rekli njegovim poslancem — ko so prišli v februarjev državni zbor. Sedmo-grajsko je izvedelo to, ker je bilo iz sama hvaležnosti izbrisano izmed živih v prid tištim, ki niso^prisli v državni zbor. (Dobro! dobro! na desnici.) In Čehi so vendar zmiraj svojo dolžnost spolnovali ia vsako leto pridno pošiljali na Dunaj veliko milijonov, in prav veliko vojakov dajali, in yv zahvalo za to je Avstrija na Pem-skem, ker so se Cehi držali svoje zapisane, pripoznane in s prisego potrjene pravice, skorej dělala kakor so* vražnik v sovražnikovi deželi, z obsedo (ugovarjanjo na levici), z globo in ječo, z zatiranjem družeb in gospodarstvenih naprav (dobro! na desnici, ugovarjanje na levici) in tako dalje in z neznanskim pritiskanjem pri volitvah. Gledé tacih dogodeb bi vendar modra vlada razvidela, da ne morejo priti v to zbornico, in zato domá ostanejo. Gospoda moja! tudi o drugem vprasanji, namreč o cer kv enem, se je tukaj tako govorilo, da se ne vjerna s čutilom ljudstva in me sili na to odgovoriti. Hočejo namreč napolniti praznote, ki so jih sami storili s tem, da so odpravili dvestransko pogodbo, ker so zavolj njih prišli v tak stan, ki je škodíjiv ocitni nravnosti in dr-žavini veljavi. Koliko je ravno sedanje cerkveno sredstvo škodljivo ocitni nravnosti, nam bode menda gospod poročevalec nataričneje razjasnii (smeh na desnici); jaz si tega na morem misliti, in kar zadeva škodovanje drža-vine veljave, si menda poročevalec misli svobodnjake, ker le ti so dandanašnji država. Ko bi se tudi drugi «teli k državi, bi se morda to ne tcdilo, in če se že mora cerkveno gospostvo odpraviti, prosim, povejte mi: Kaj pa je to gospostvo? Ali tiče se morebiti le carkvene zadeve? Ali je to gospostvo vsacemu škodljivo? (Da! na levici.) Ali bi bilo gospostvo libaralcev bolje? (Da! na levici.) Kdo pa zahteva, da naj namasto cerkvenega gospostva nastopi gospostvo liberalne države, in kdo je cerkvi nadomestovalec? Ali so ga pač kaj prašali, ali saj svetovali, da naj se vpraša? Gospodje! Verske in carkvene koristi niso samo koristi cerkvene vlade, so pa veliko več koristi ljudstva v najvišem pomenu, in ljudstvo se vere drži, ker se je mora držati, ker zaslédno čuti, da brez vere in brez nebožnosti vladavec in vladanci zabredejo v nered in zmešnjavo, da gre vse brez glave in križem, in da no-bena država in nobeno ljudstvo "brez vere ne more ob-stati. Ako se pregrehe, hudodelstva in nepodložnost raz-pasejo, ako se zgubé vse čednosti ljubezni do bližnjega, pokoršine, varčnosti in pridnosti itd., ako se vse križam meša, kdo ima škodo? Ne mara liberalna država? Ne, ampak ljudstvo; gospodje, poslušajte glas ljudstva; ako se po njem ravnate, obljubim, da boda naučni minister svoje osnove za nove cerkvene postave mogel v žepu obdržati. (Splošai smeh in nemir.) Dandanes hoče že vsak cerkvene reči obravnavati, od ministra do kuharice na trgu (velik smeh). Vse se za-ganja v cerkev, od katere vendar vsi živé. PaČ da, pri-kupljenje pri drhali, častne službe in njih poviševanje, sedeže v zbornicah, celo ministerake službe se naj lože dobé cerkvi na škodo (velik smeh in oho-klici na levici), in celó slabosti in lise se naj lože dajo pokriti z obleko, ki so jo cerkvi raztrgali. Gospodje! Cerkev je naprava za vesoljni svet in njeno kraljestvo se ne steza le samo na Avstrijo, oaa kakor taka potřebuje sredisnega vodstva, poglavarja, društvene razredbe v svojem vodstvu, in ona ima pra- A vico sama si dajati tište pravila in vredbe, po katerih delà in živi in svoje imenitne namene dosega. Cerkev mora učiti vse narode, njena naloga je : odgojati čio-veški narod, ona ima iskati božje resnice in jo postaviti kakor luč in svetilnik, na katerega morajo gledati vladavci in vládáni, da ne zaidejo. Kjer se vsak obraća zgolj po révno brleči svetilki svoje pameti — in pa saj slehern ima drugo pamet — tam bo vse mrgolelo kolobocije in zmešnjave. Gospoda moja! Država je zmožná le po zunanjem k pokorščini prisiliti, zamore ie za dovršeno djanje strahovati; ali voljo za nravnost zbuditi in vtrditi, hudobne nagibe, ki gospodujejo člověku v srcu, zatirati, nravno lastn'jo vpodobiti, člověka storiti člověka, tega ona ne more, to more le cerkev. In pa saj zgolj omikanje uma ne zadostuje: petro-levci (požigavci s petrolejem), tolikeri sleparji in goljufi (velik smeh) saj so bili vsi po umu omikani. Olika uma je le še toliko nevarniši, ako v službi nravne voije ne delà. Država gospoduje v posvetnem, cerkev v nrav-nem okrožji. Cerkev ni nad državo ne pod državo, ona je enakopravna z državo (ugovarjanje na levici). Le Sitno tam, kjer se cerkvena in svetna oblast med seboj spoštujete in podpirate, je mir, sreča in blagoslov. Cerkev je še le državnonevarna postala, odkar so država liberalci. kateri v svojem materijalizmu vse nadzémeljsko tajé in v svoji gospodovalnosti ia samo-pridnosti vsako nesvojo samostojnost odbijajo. Oerkvi perut za perutjo s telesa rujejo, zraven tega pa čez gospodovalstvo cerkve kričé! Sicer pa je veliko druzih vprašanj in nadlog, ki so nam bližej in katere ima le izloČno sam liberalizem na svoji vesti. Zavračam na vedno veči revšino in spáče no st ljudstev; zavračam na splošno očitno nevarnost, ki vedno raste in je dosegla stop nj o, da ljudstvo žene v obup. ^ Zavračam na to , da obrtnijski in meščanski stan sta že v nic djana, in da kmetijstvo bode v krátkém enako in le še na niti visi. Zavračam na razdjani mir med cerkvijo in šolo; zavračam na páčen je priraščajoče mladine, da člověka obhaja strah in britkost pred pri-hodnostjo; zavračam na splošno dušno potrtje! Veruje se nič več ne — upa se nic vec ne; ljudstvu je odmaknjen tudi poslednji deržaj, zanašanje na pravico pri vladi. In ta liberalna politika rodí stanje, katero bi se utegnilo imenovati zmešnjava in brezvlaclje v malena. (Živo ugovarjanje na levici in klici: To je že prehudo!) Nobeden več ne vé, kaj hoče, kaj mora. (Smeh. Klici na levi: To je res!) To je narobe-svet. (Smeh.) Ali mar ne? Narodi so konservativni, vlada in državni zbor pa sta liberalna in gornja zbornica še bolj liberalna memo spodnje in vlada je zdajci dospěla do skrajne levice. (Velik smeh.) Vlada ni avstrijanska, ona je vlada ene stranke, vse očitne zadeve, vmóa celo pravstvo se od stra- niČarskega stališa — (klici na levi : Oho ! in velik nemir). Predsednik (ustavljaje) : Prosim gospode poslance, da naj gredó na svoje sedeže. Ne morem govornika razumeti. Gospoda govornika pa prosim, da naj glasno govori, kolikor le more. Poslanec Herman (na dalje): Govoril sem o na-sledkih liberalne politike. K temu gre dalje: država je samovladarska, državni časniki pa péstvajo republiko in zasramujejo načela postavnih vladařstev (legitimijski princip). (Klici: oho! in smeh na levici). Narodi so v svoji večini vérni in katoliški, cesar se imenuje apostoljsko veličanstvo in ima pregovor ,,viribus unitis", viadni listi se pa pečajo s hujskanjem duhovstva in s preganjanjem katoličanov in z draženjem narodov in ostala Časniška drhal zasnamnujejo sléd, ktera pa tudi piše in po- čenja takó, da pri najbolj rudeči republiki se skor grje ne more. C. k. uradniki liberalizujejo (prostomišljeno delajo) ljudstvo (splošni smeh), in vojni minister liberalizuje vo-jaštvo (še věci in dolg smeh), in potem se napravi sodnja preiskava, da naj se pretresa v vojaštvu nepokorščina in nepodložnost. Ťako, gospodje, se spridujejo poUgoma vse vrste družbinstva (smehj in naš stan... (Glasni klici: Konec: Nasprotni klici: Pustite izgovoriti!) Moj sklep se glasi: Stan je tak, da duh donaoljubja in samodinastičnega čutila zmiraj bolj v dim gre, in da se zaupa v Avstrijo bolj in bolj iznebivajo. (Živo ugovarjanje na levici in v središču — klici: Oho!) In ravno vselej takrat se ga znebijo, kadar liberalno veliČastvo zopet na krmilu sedí, in da za Avstrijo ni otenja, dokler se vladstvo ne spremení in se ne dá vlada v take roke, da se priporocuje bolj z državovodsko z možnost] o in z višim duhom, kakor pa z neko zamrzo zoper cerkev in druge narodovnosti. (Splošni smeh, dobro- klici na desnici.) Narodne stvari. Slovenci. * Po potnih spominkih spisal prof. Maku Se v. (Dalje.) Po tem potovanji sem se vrnil. v ,,Weingartena nazaj. Ura je bila že osem, a gostilničar še se ni po-kazal. Prosií sem zbuditi in spomniti ga na ob'jubljeno sobo, a ta še zdaj ni bila prazna; moral sem tedaj zopet celo uro čakati, dokler so me poveli slednjiČ po precej ozkih, strmih, lesenih stopnicah v drugo nadstropje. Od-menjena mi izba je imela tri okna — dva na mostovž; in eno sosednji sobi nasproti. Pregrinjál ni bilo nič, zato niso le tišti, ki so hodili po mostovžu, ampak tudi sosedje so mogli opazovati vsa moja gibanja. Zraven tega se pa niso ne okna ne duri zapirale. V sobi so bile tri postelje tako visoke, da je bilo treba na-nje plezati po lestvici. Med oknoma je stal umazan divan, poln mrčesev, pred njim pa okrogia hroma miza. Dva lesena stola, predalna omara s pokvarjeno kljuČavnico in na pol razbiti umivalnik, to je bil ves kinč te kleti, v katero sem bil posajen na ogled. Bilo mi je težko^ a ker se je tako naletelo, moral sem se zadovoljiti tudi s takim stanovanjem. Za zajuterk mi je prinesel gostilničar tako trdih in nečednih vampov, da jih nisem mogel jesti. Na moje vprašanje, ali pozná Bleiweisa, je od-govoril, da; a stanovanja njegovega mi ni mogel pove-dati. Sklenil sem tedaj odpraviti se do kakega knjigo-tržca, da bi izvedel od njega, kje živi znameniti slovenski patrijot. Gostilničar mi posodi svojo droško ia peljal sem se na véliki trg k Giontini-u, velikemu Ljubljanskemu knjigarju z Italijansko družino. Kupčija s knjigami gré v Ljubljani slabo, tako, da je Giontini primoran prodajati tudi drugo šaro za pisanje in risanje, fotografije in muzikalično orodje. Kupivši pri njem nekoliko slovenskih knjig, ga poprašam, ali vé morebiti napis na Bleiweisa. „On je bil ravnokar tukaj", je . djal Giontini. Žal mi je, da niste prej prašali. Ne daleč od tod stanuje; a zdaj ga ne dobite domá, ker se le popoldne pride domu." Tako je bilo zopet treba odložiti obiskanje. Povem Giontiniju, kako se mi je , godilo po noci ter mu potožim o svojem stanovanj u. Svetuje mi pa poprašati v „Hotel ď Europe" in precej se podam tje. Prazne sobe tukaj ni bilo, a hišna me je spoznala in me poprašala o neki Beneški družini, pri kateri sem bii dolgo v stanovanji. Ondi se je bila se- ananila z menoj. Jaz se tega nisem mogel koj domisliti (pozneje mi je pa razodela okoliščine najinega spo-znanja: koliko je pretrpela od svoje tašče in kako je iz Benetk bežala v rojstni kraj — Ljubljano), Vesel sem bil tega znanja, ker sera se nadejal, da mi pripravi sobo v „Evropski gostilni". In nisem se prevari!. Hišna mi res odpre malo sobico, dokler se ne sprazni veča. Potem se vrnem zopet v „Weingarten", poberem svoje reči ter se preselim v novo gostilnico. Popoldne se odpravim k Bleiweisu in čez nekaj minut sem v njegovem stanovanji. Pred menoj stoji Čvrst starček še pri polni moči (64 let star), visoke rasti, vpadlega lica in prijetne vnanjosti. Prosé ga, naj ne zameri, da ga nadlegujem z obiskovanjem, mu rečem: „Davno sem že želel priti v Ljubljano in pokloniti se temu, čegar imé sem že čislati jel na dijaških klopéb. Preteklo je kakih petnajst let od tistega casa, ko sem rvikrat slišal od Vačega prijatelja in svojega učitelja . J. Sreznevskega o Vaših zaslugah za slovenski narod. Kar sem pa, kakor samostojen delaveć, stopil na slovansko slovstveno polje, utrdil sem se se bolj v čustvih, ki sem jih prinesel iz vseučilišča. Doslej mi okoliščine niso dopusčale razodeti Vam osebno taka čustva. Sedaj pa spolnnjem svojo davno željo." Pohlevni mož bil je očividno ginjen po takem govoru. Krepko stiskavši mi roko pelje me v sprejemno sobo. — Vedé, da je nepristojno ob času obeda zadrževati gospodarja z obiskom, vstanem po nekaterih besedah in se poslovim. Prosil me je pa, naj pridem k njemu ob štirih popoldne. Pokazal mi je pri odhodu sreberno črnilnico in čašo, kateri so mu darovali rojaki 1868. 1. v Bpomin petindvajsetletnice njegove literarne delavnosti. Bleiweisove zasluge so velikanske. On je začetnik narodnega probujenja Slovencev. Cilj njegovega življenja po njegovih lastnih besedah je bil: „stopiti v duševno zvezo z narodom svojim in pomagati mu v vsestranski razvitek in napredek." S tem namenom je jel izdajati 1843. leta „Novice". Nadomestovale so one narodu šolo; po njih je narod prestrojil svoje gospodarstvo in razvil svojo narodno zavednost. Ž njimi je Bleiweis za trdno ustanovil pravopis in očistil jezik tuje primesi. V njih so se zedinjale vse literarne moči Slovencev, raztrošene po Kranjskem, Ko* roškem (Gorotaniji) in Stirskem. Ž njimi so začenjali Slovenci novo dôbo v svojem slovstvu, namreč dobo narodno. Do Bleiweisa so slovenski pisatelji imeli pred očmi le izobraženo društvo, za katero so izdajali v nemškem jeziku zgodovinska (Valvazor t lt>93, Linhart t 1795) in jezikoslovna delà (Kopitar 1808, Metelko 1825, Jar nik 1832 in dr.); v slovenskem jeziku pa, ki so ga imeli za „Dienstbotensprache", tiskale so se le molitvene in nravstvene knjige za ljudstvo, (Dalje prihođnjič.) Narodno blago. Pregovori in reki Notranjski. Zapisal J. Potěpan Skrljev. Kar kdo po norosti dobi, ga nič ne boli. Še v cirkev bom šel, pa molil ne bom (zaatonj ga ailiš, ako noče). To je prišlo, ko z batom na glavo. Sita vrana lačni ne verje. Bog vse vé, komu kreijûta polomi. Sem te lačen ko mačka češnja. Mora zdrava jetra imeti, ki če to dočak&ti. To je križ brez Boga. S klobasami nikjer plotů ne zapletajo. Ovca cela, volk pa sit, ne more biť. Leski konj se razjezdi na sredi vode. Mu en prst dam, pa za celo roko prime. V trebuh in v plot je vse dobro. Tvoja glava, tvoj svèt.________ Se vleče ko megla brez vetra. Pošteno najdalje trpi._____ Veliko bogastvo, velika skrb. Kakoršna služba, tako plačilo. Brez tožnika ni sodnika. Pijanca se ogni sè senenim vozom. Smo od danes do^utn'L--—- Toliko mara za-nj, ko za lanski sneg. Prekladamo z rame na ramo. Bog na visokem sedi, pa na široko gleda. On je tega potreben, ko pes palice. Se ga je nabral, ko berač mraza. Bežite miši, kjer so mačke v hiši. On kozo drži, da mu jo drugi rnolzejo. (Dalje prihodnjič.) Deželni zbori so se začeli 26. novembra. Poročali bomo, kar važnega se bode godilo v njih. Deželni zbor Kranjski. 1. sejo v še precej prazni zbornici dné 26. novembra je po končani slovesni masi v stolni cerkvi deželni glavar vitez dr. Kaltenegger otvoril z nagovorom nemškim in slovenskim, v katerem je na kratko omenil nekaterih novih zakonov, potem važnejših obravnav, katere čakajo rešitve po deželnem zboru, omenil dalje, da sta Luka Svetec in France Kromer odpovedala se poslanstvu in da Janez Irkič je umri; pozdravljaje c. k. deželnega predsednika in deželne poslance, konča odgovor s 3kratniroi slava-klici na presvitlega cesarja, kar tudi vsi poslanci storé. Ko mu je c. kr. deželni predsednik grof Auersperg ozdravil pozdrav, obiju-bivši zboru radovoljno podporo vladno, je Andrej Lav-re nčič obljubo storil kot novi deželni poslanec. — Za ravnatelja zbornice sta bila izvoljena dr. Poklu-kar in dr. vitez Savinschegg, za verifikatorja stenografičnih spisov pa dr. Costa in Deschmann. — Potem deželni glavar priobčuje uredbe deželnega odbora ozir svečanosti na čast 25letnemu vladanju presvitlega cesarja Franc Jožefa I.; njegov nasvet, naj se zarad adrese konstituira ves zbor za odsek, obveljá. V 2. seji 28. novembra sta nova poslanca Primož Pakiž in Braune dala obljubo. Baronu Rasternu in Kořenu se dovoli odpust za 8 dni, Grabrijanu pa za 14 dni. Potem se je bral dopis dr. Co ste, s katerim se odpoveduje deželni komisiji za uravnavo zemljiškega davka; jako potrti smo poslušali razloge, zarad katerih seje dr. Costa odpovedal temu poslu ; on pravi, in žalibog, da mu pritrditi moramo, da se uravnava zemljiškega davka ne izvršuje na korist naši ubogi deželi, da pa on sam ni v stanu, reč pre-drugačiti; deželni glavar izreče, da živo obžaluje od-poved dr. Cos te, da seje trudil za to, da bi dr. Costa preklical odpoved, pa zastonj, in da bode toraj nove volitve treba. — Potem je zbor sklenil, naj se adresa o 251etnem vladanji izroči presvitlemu cesarju po posebni deputaciji, v katero so bili izvoljeni deželni glavar dr. vitez Kaltenegger, dr. Costa, dr. Po-klukar in grof Mar g h eri. Deputacijo bode po na- znanilu c. kr. deželnega predsednika presvitli cesar sprejel dne 2. decembra. Da se pa spomin o tej svečanosti ohrani příhodnosti, je zbor sklenil dalje, naj se vsako leto iz deželnega zaklada dá po 600 gold, obrt-niskim šolam na Kranjskem za uČne pripomočke, in naj se prosi dovoljenja, to ustanovo imenovati po imenu presvitlega cesarja. V finanční odsek so se izvolili : dr. Bleiweis, dr. Costa, Mur nik, Horak, dr. Poklukar, Desch- mann, dr. vitez Savinschegg, dr. Suppan in Braune; ta odsek si je izvoli! dr. C o s t o za načelnika, dr. Suppana za namestnika in M urni ka za perovodjo. — V peticijski odsek so se izvolili: grof Barbo, Pintar, dr. Zarnik, M. Kramarič, dr. Razlag, pi. Langer in grof Thurn; izvolil si je ta odsek grofa B a r b o -1 a za načelnika, grofa T h u r n a za namestnika, dr. Zarnika za perovodjo. — V odsek za pretresovanje poročila deželnega odbora o svojem delovanji izvolili so se: dr. Zarnik, dr. Poklukar, Tav čar, Karol Rudež in Franc Ru dež; njemu za načelnika je izvoljen dr. Zarnik, za namestnika Franc Rudež, za perovodjo dr. Poklukar. Vladoa predloga o napravi novih zemljiških knjig (gruntnih bukev) se izročí v pretresovanje po-sebnemu odseku, v katerega so izvoljeni: Kozler, dr. Costa, dr. Razlag, dr. Poklukar, baron Ap- faltrern, dr. Zarnik in dr. Suppan, ta odsek si je izvolil bar. Apfaltrerna za načelnika, Kozterja za namestnika, dr. Zarnika za perovodjo. Dr. Costa v imenu deželnega odbora poroča o volitvi deželnih poslancev dr. Suppana in dr. viteza Kal-teneggerja, ki še dozdaj ni bila potrjena. Deschmann spodbija resolucijo deželnega odbora, ki se glasi na to, da vvrstenje onih ofieirjev izvan službe v volilni imenik za deželni zbor, kateri nimajo v Ljubljani domovinske pravice, pa tudi v L j ublj ani davka ne plačujejo, ni v postavi vtemeljeno; al poročevalec dr. Costa, ki pred vsem povdarja to, da mestni magistrat, ki deželnemu odboru ni dal zahtevanih poročil, je kriv, da se je rešitev te stvari tako dolgo zavlekla, mu tako tehtno ugovarja, da resolucija pri glasovanji obveljá, kakor tudi odborov predlog, da se dr. vitez Kaltenegger in dr. Suppan potrdita za poslanca. — Volitev Lavrenčiča za deželnega poslanca se potrdi brez razgovora. — O volitvi Pakiža se pa oglasi Deschmann in predlaga, naj se dotični volilni spisi izročé posebnemu odseku v pretres, češ, da imeniki volilnih mož od leta 1871 niso več veljavni, treba bi bilo, da bi se bili novi volili. Prav čudno je tolmacil deželni red in deželni volitvenik, da bi bil predlog svoj vtemeljeval. Poročevalec dr. Costa je dokazal, da se je volitev vršila strogo po postavi, da pri dopol-nilnih volitvah postava ne zahteva volitev novih volilnih mož, ampak da se take volitve vršijo na podlagi zadnjih imenikov volilnih mož, in da se je zmirom in brez ugovora tako postopalo na Kranjskem. Temu je tudi c. kr. deželni predsednik groi Auersperg sam pri-trdil. Po vsem tem se volitev Pakiža po predlogu deželnega odbora potrdi. — Finančnemu odseku se zatem izročí proračun zaklada zemljiške odveze za leto 1874. in računski sklep za leto 1872., in tako proračun zakladov različnih ustanov za leto 1874. in računski sklep za 1. 1872. — Dr. Bleiweis predlaga v imenu deželnega odbora, naj se 8 deželnih ustanov za učence gozdarske šole v Sneperku po 180 gold, zboljša na 201 gold, na leto; predlog obveljá. — Murnik predlaga v imenu dež. odbora, naj deželni zbor izgledni čipkarnici in risarski šoli, ki se bode osnovala v Idriji, dovoljuje iz deželnega zaklada 200 gold, podpore na leto za učiteljsko plačo in 50 gld. počezka za učiteljsko stanovanje; tudi ta predlog obveljá, — Dr. Bleiweis v imenu deželnega odbora poroča o ločitvi zdravstve-nega in administrativnega vodstva v deželnih dobrodel-nih napravah; — vsi predlogi obveljajo z dostavkom, da deželni zbor Njegovemu veličanstvu nasvetuje izmed bolnišniČnih primarjev stalnega ravnatelja z do-sedanjo nagrado letnih 315 gold, v Najviše potrjenje — Zdaj dr. Bleiweis v imenu dež. odbora predlaga, naj se kurátu Jožefu Turku v Ljubljanski bolnišnici tako dolgo, dokler nima stanovanja v bolnišnici, 200 gld. stanovině na léto dovoli iz zakladov dobrodelnih naprav. Temu nasprotujeta bar. Apfaltrern in dr. Suppan; prvi pravi, naj se predlog, ker stvar ni dosti jasna, izročí finančnemu odseku v pretres, dr. Suppan pa ne vidi vzroka, zakaj bi dežela plačaladuhovnu v bolnišnici stanovanje, to naj stori dotična verska združba. Dr. Costa in Kramarič dobro spodbijata ugovor; dr. Costa kaže, da tudi dežela plačuje duhovnika v posilni delalnici, Kramarič pa se čudi, da le duhovniku, ki ima tako težki posel v bolnišnici, naj bi dežela ne vinarja ne dala. Konečno še dr. Bleiweis zagovarja predlog, d kazovaje, da dežela že 17 let duhovniku v bolnišnici ne plačuje nič, ampak da 4^0 gld. dobiva iz ustanove vdove Jalenove; duhovnik v bolnišnici ima eno najtežih fárá, ker ima na leto od 2300 do 2600 bolnikov oskrbeti, 300 do 350 mrtvih pokopati itcL Bolnišnica je deželna, toraj dolžnost dežele, duhovniku stanovanje dati ali pa odškodovanje za to; prejšnja leta se je že iz deželnega zaklada dajalo franciška-nom,za oskrbovanje bolnišnice stalne nagrade po 100 goldinarjev na leto. Zbor konečno dovoli po predlogu navedeno stanovnino. — Poročilo deželnega odbora o napravi in vzdržavanji dovoznih cest k železno-cestnim postajara se po nasvetu dr. Coste izročí gospodarskemu odseku; v ta odsek so bili koj izvoljeni Jugovic, Lavrenčič, Murnik, Kotnik, Pakiž, Deschmann in dr. vitez Savinschegg, in sicer Deschmann za prvomestnika, Murnik za namestnika in Savinschegg za perovodjo. — Poročilo deželnega odbora o náčrtu postave zastran privolitve mostarine za most, ki je napraviti čez Savo poleg Radeč, se izročí gospodarskemu odseku. — Brez razgovora obveljá po dr. Bleiweis u brani predlog deželnega odbora, da se prodá snožet bolnišnega zaklada po imenu „Rakova Jelša"* — Proračun deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1874. in računski sklep za 1872. leto se izroči finančnemu odseku. Ternu odseku se izročí tudi prošnja dr. Miillnerja, zdravnika v Glavarjevi bolnišnici, za zboljšanje nagrade, prošnja Marije Zapletove za odgojno milošćino , Joane Maše ko ve ža miloščino, in prošnja dramatičnega dru š t va za denarno podporo. Gospodarskemu odseku pa se izročí prošnja občin Žu-žemberk, Zagrac in Krka za napravo mitnice na okrajni cesti, — prošnja dr. viteza Guttmannsthala in družnikov zarad podpore za most čez Savo poleg Radeč in prošnja Kočevskega cestnega odbora zarad podpore za Kočevsko Crnomeljsko okrajno cesto. Potem se seja konča; prihodnja seja, ker se v pondeljek podá deputacija na Dunaj in imajo odseki delà, bode v soboto 6. decembra. 0 začetku dražih zborov povemo na kratko sledeče s tem dostavkom, da skoro vsem zborom je vlada predložila načrt za vredbo zemljiških (gruntnih) bukev, in da vsi zbori so sklenili, deputacije poslati z adreso presv. cesarju o 251etnici vladanja njegovega. Stajarski deželni zbor je na spomin 251etnici ustanovil 14 štipendij za dijake na gimnazijah in realkah. — Pričkanje zarad šolnine se bode »pet pričelo ; liberale^ ne dadó mirú, da šolnino prevzance deželni zaklad. — Škofov ni bilo v zboru. V deželnem zboru Koroškem je bil načrt postave o vpeljavi gospodarskih občin posebnemu odseku v pretres izročec. O zboru Goriškem poroča naš častiti dopisovalec v dopi&u iz Gorice. V Brnskem deželnem zboru 80 27. novembra knez Salm, dr. Pražak in dr. Fandrlik v imenu federaiistične stranke deželnemu glavar/ju izro-čili deklaracijo o vstopu v deželni zbor, katero pa deželnemu zboru izročiti se je deželni glavar obo-tavljal nekako čudno. Iz Pražkega deželnega zbora. Od 84 Čeških poslancev se jih je 29 poslanstvu odpovedalo, ki spadajo v vrsto mladočehov, ki so si s staročehi v tem navskriž, da hočejo v državni zbor. V deželnem zboru v Lineu objavlja poslanec Weiss pl. Starkenfels v imenu federalističtí stranke, da se ne skladajo z onim oddelkom začetnega govora deželnega glavarja, v kaferem je rekel, da obljuba v državnem zboru je priznanje direktnih voiitev; to ni res; obljuba pokornosti se tiče le temeljnih postav, ne pa direktnih voiitev, ki so in ©stanejo napad na pravico deželnih zborov. Iz Trsta 29. nov. (Volitve v Tržaški mest ni zbor) so dovršene. Reči moramo, da centralni volilni odbor za Trst in okolico ni razvijal svoje delavnosti pri teh volitvah tako, kakor bi moral. Shoda tega odbora bila sta v ta namen le dva, in še ta dva mlačno obiskana, prvi zarad slabega vremena, drugi pa zarad neugodnega dneva. Sicer pa tudi pri na3 vlada politična lenoba. Cast in hvala pa gré posebno enemu gospodu iz Trsta, ter nekemu trgovcu iz Bazovice, da je pri vsem tem stvar vendar vspeh imela. Kandidatje, katere je postavil centralni volilni odbor, so v 5 okrajih zmagali, samo v 5. okrajů je propal narodni kandidat dr. Biz-jak, predsednik Tržaske čitalnice, kateremu je škodovala največ čvetorica (Crne, Nadrah in oba Danela), ki je agitirala za že vi. razredu izvoljenega Burgsta-lerja, v veliko nevoljo cele okolice in centralnega odbora. Burgstaler sicer ni napačen člověk, al on ni za okoličane ; on ne ume slovenskega jezika in tudi programa ni hotel podpisati, katerega so vsi drugi poslanci podpisali, sicer pa je od krutih lahonov v mestu tako zabarikadiran, da ne bo imel drznosti, se potezati za slovensko narodnost, katera je glavna točka programa. Druge reči pa pustimo za zdaj s plaščem krščanske ljubezni pokrite. Dobro hot. Iz Gorice 28. nov. — Deželni zbor Goriški se je pričel 26. t. m. sè slovesno sv. maso, katero je pél prvostolni prepozit. Nazočih je bilo pri maši 5—6 deželnih poslancev, med njimi 2 deželna odbornika ; ura-dov skor nič; občinstva, kakor pri vsakdanji maši ob 10. uri. Svečanost pri začetku zbora pojema v tišti primeri, kakor važnost njegova, sosebno odkar mu je vzeta glavna pravica, pravica pošiljanja poslancev v državni zbor. Kar se tiče začetnemaše, bilo bi cerkveni oblasti avetovati, da naj bi se v prihodnje vpričo praznih po-alanskih klopi ne brala, ali vsaj ne pela. — Deželni glavar je po navadi v obeh jezikih govoril. Poglavitne misli italijanskega govora so: „Akoravno deželni zbor se pošilja več svojih udov v državni zbor, ima vendar se veliko veljavo in dokaj važnih opravil v avtonom-nem svojem področji; pasivna politika opozicije bode nehala." V slovenskem govoru: ,,Poslanci obeh narod-nosti — da-si v tem in tem razliČnega menjenja, — delajo vendar skupno in vzajemno za deželno blagostanje; narodna enakopravnost je pri nas že davno vresniČena." —■ H koncu je omenil cesarjeve 25Ietnice. — Vládni komisar baron Rechbach, je tudi v obeh jezikih zbor ogovoril. Poudaril je sosebno to, da je potrebno, da se popravijo poman.kljivosti v deželnih po-stavah. — Dr. Pajer je nasvetoval v imenu deželnega odbora, naj posebna deputacija nese cesarju vosčilno adreso za njegov jubilej. Izvojena sta v ta namen glavar grof Coronini in baron H. Ritter. Dne 2. ob 11. uri dopoldne bosta pred cesarjem. — NeoazoČi so bili v prvi seji min. de Pretis, Ritter, Strassoldo in Polley. — V naslednji seji so se predložili računi in prevdarki deželnih zalogov, volili odseki in dr. Pri- hodnja seja bo v sredo 3. dec. — Za obh^janje cesar-jeve 25letnice se delajo v Gorici mnogotere priprave. Travnik bo rassvetljen z elektiično svetiobo; tudi privatne hise, kakor se kaže, bodo lepo razsvet-Ijene. i'ovrh tega bo slovesná masa, 3krat godba po ulicah, razsvetljeno gledišče, podelé se razni zneski za dobrotne namene itd. — , Fra Galdina" (to je, sodelo-valca pri „Eco del Lit.", Del Col-a) bo zagovarjal dne 12. decembra dr. Ton klí. Akoravno gré v tej pravdi le za bagatelo (malenkost), utegne vendar obravnava prav mikavna biti. Stvar sega nazaj v dobo mestnih voiitev (aprila t. 1.). Mnogim tukajšnjim gospodom je bilo namreč došlo po volitvah anonimno pismo iz Trsta, v katerem so se razgrinjale razne napake enega novo-izvoljenih mestnih starašin. Lahko je bilo soditi, da je pismo skovano v kovačiji tište stranke, ki je bila o vo- volitvah propadla. Ker se je pa organ one stranke („Isonzo") dělal, kakor da bi bilo pismo prišlo od Bog- si-ga-vedi kod, odvrnil mu je „Eco" : Moiči, saj pismo je tvoje, — in še par zrne popra k tem besedám. „Isonzo ť-vo vrednistvo je zarad tega „Eco" tožilo; pri preiskavi se je izvedelo, kdo je pisatelj onih opazek. Da nobeden laških odvetnikov zatoženca ne zagovarja, pribaja od tod, ker sta dr. Doliac in Pajer v tej pravdi priči. Zato se tudi kot porotnika ne moreta obravnave vdeležiti, kakor tudi (izžrebani) dr. Tonkli ne. — Pc-trjena je deželna postava (lani sklenjena) zastran p o-sušenja močvirja K o bar ids k ega. To je kaj važna stvar za ondašnji kraj. — Zrno k zrnu pogača I Letos se je pričelo ponemČevanje tukajšnje vad-nice; „pripravljalni razred" je drugi korak k še ve-čemu ponemcevanju srednjih šol; zdaj je pa prišlo še tretje : izobraževališče učiteljsko ima nehati biti narodno-paralelno. Odbita je (po dr. Pajerji v dež. odboru na-svetovana) prošnja, da naj bi se izobraževališče ne poněmčilo. — Energična res je sedanja vlada, mar ne?! Novomeslo 26. nov. — Zadnje volitve za državni zbor so v našem mesticu zopet jasno pokazale, da velika, v primeri proti številu mestjanov premagajoča množina uradnikov in od uradov odvisnih voliicev pravi izraz ljudstva kaliti zamore, in da s temi podložniki pritiska vlada na javno mnenje pri vsaki priliki in vsak dan bolj in bolj, tako, da za dosego zaželene in obljubljene ravnopravnosti sedaj nimamo nobenega upanja, marveč da se bodo všemu, kar se imenuje narodno, de-lale hude zapreke. Temu nasproti je tedaj silno treba, da domoljubi vso moč napnó, da vzdržijo vse podlage za gojenje narodnosti: v prvi vrsti národno večino v mestnem zastopu. Da si zagotovimo příhodnost, treba, da se čedalje bolj ljudstvo zbira okoli središča narod* nega življenja tuKajšnjega, katero je, kakor drugod, tudi pri nas, čitalnica. Al ni dosti, da čitalnica j e in da ima mnogovrstnih časopisot. Večina obrtnikov irgovcev in drugih, ki ćeli u»u uci»ju, <» miww no stranci veano aonaja poapora, naroana pa se slabi z more pridobiti zavefcti in veselja do »voje narodnosti v&emi sredstvi. Kakor povsod, se mora posebno pri nas delajo i si nikakor ne banje posebno pa v Novem mestu, kjer nasprotni stranki vedno dohaja podpora narodna pa se s labi samo po tem potu ie Da se izb u ja n&rodna zavest, treba z zedinjeno močjo varovati sveta nam narodnost. Naj da se občinstvu prilika ponudi v zabavnih shodih, nobeden ne misli, da narodni dom je samo za Novo- y besedah, koncertih, dramatičnih prestavah spoznavati meščane, naj si oni sami pomagajo! Narodni dom mora milino 5n krasoto našega jezika, in y njem izbuditi pre- biti last vsega slovenskega naroda, sezidan po občni po- pričanje, da narod slovenski že kaj steje v vrsti naro- moči, v korist občnega narodnega obstanja in napredo- dov slovanskih, da ima pravico do ravnopravnosti in da vanja. Vi možje, ki stojite na čelu naroda, pospešujte se svetinje narodne morajo častiti, hraniti in braniti. Na ta način se mora sedaj, ko smo v političnem življenji popolnoma v na steno pritisnjeni", gojiti iskra domoljubja podvzetje, bilo, da katero je prav za prav na zaupanje začeto ga boste vsi podpírali s svojim vplivom, kate- po mirnem remu veruje narod. Društva narodna, posebno čitalnice } -------I J / f^j 1/ 1/ i/ * V U4 v» f V* W MV«» vvfc» • » fcf UMA vuuvv y ^/VWVMIAV \JA lUlUlVV^ pa gotovem potu. Naj se potem zatira in ki so bila že enkrat naprošena, sestri Novomeški na podkopuje narodnost kakor se hoče, vzdignila se bode kakor fenis iz ognja in nezginljivo moč ako pomoč hiteti, pa se niso nič oglasila, popravite svojo nedomoljubno nemarnost in osnujte predstave v korist delajoči ostanemo na straži, zidanja „narodnega domaťí v Novem mestu, ki bode IV U i 9C UUVštš, tAUl^UUH OC ISVUCš, in pokazala svojo neoslabljeno Kakor je pa treba povsod zedinjenega vodstva, kjer 8tal vsemu narodu in v bran protinarodnim nevihtam se kaj pravega hoče doseči, bilo bi tudi tu potreba, da Bodimo složni v medsebojni pomoči za povzdigo mile bi bili nadzorni stražniki organiziranega delovanja ve- na§e domovine! — „Iz malena raste veliko!" — bodi ljavni možje cele dežele, ne pa, da se prepuščajo naj nam vedno vodilo, posamesna in raztresena društva svoji osodi. Treba bi oilo, da stopijo vsa društva v ožjo zvezo in vzájemnost Novomesto 28. nov. ne moremo si kaj Ker se je deželni zbor začel «V JV UV^V.U. «iCt^tšl, da ne bi povedali, kako težko še po kakem nadzornem odboru, kateri biskrbel za to, da pogrešamo tukaj kmetijske in vinorejske sole. za katero se manjša in slabejša društva podpirajo z delalnimi se je tudi podružnica vže mnogo trudila. Naj bi se tudi močmi, s knjigami, glasbenim in dramatičnim gradivom, §e za nas kaj storilo o tej zadevi z denarno pomočjo. Najprvo bila za to poklicana Ljubljanska čitalnica, da se iz njenih udov osnuje tak nadzorni odbor, kajti ona ima največ zabavnih pripomočkov in najveljavnejše, obče znane osebe med svo- da imeli kmalu pripravno tako učilnico, kajti Slapška iz mnogih ozirov nam ne ugaja, ter nima za naš kraj prav nobene koristi. *) Kdor pozná razmere in potrebe našega Ijud- jimi društveniki. Tako nalogo čitalnice spolnovati mogle stva ta mora priznati, kako živo ) živo potreba bilo vzdržavati in krepčavati narodni čut in domo- liaivgv ^ f &VÀ.1 JUCk f «LA IU Al ^^/VMV UU 41W*VUU1 vu« A** VAV1AAV- ljubje v britkih časih silnega pritiska, dokler zopet ne pridejo ugodnejši časi, da se z vapehom tudi na političnem polji z nasprotnikom poskusiti moremo. nam take naprave. Ljudstvo v našej okolici je v kme-tijskih rečéh še jako nezavedeno in silno potrebno pod-uka; treba. vinorejske šole bi bilo pa ravno sedaj najbolj po- ampak ko letos toča ni samo vso letino vzela Naši čitalnici Novomeški so, žalibog, roke zvezane, tudi trto tako poškodovala, da se bo moralo mnogo vi- ker nam še manjka poslopja za shode udov. Národni dom 9 ki ga čitalničin odbor spomladi zidali začne > 3e da bo, kedar bo izgotovljen, nogradov čisto na novo zasaditi. **) Ljubljane. (Telegram „Novicam" iz Dunaja 2. de- sicer v narisu tako osnovan prostora dal za vsevrstne zabavne in predstavne shode, tadi za veče število poslušalcev in gledalcev, kakor jih ima Novomesto samo. Misel, da je treba zbirališča za cembra 21/(2 ure popoldne.) Cesar je deputacijo Kranjsko jako milostljivo sprejel in v vseh okoliščinah skušeno zvestobo dežele živo pohvalil, obžalovaje mnogotere ne- sreče, ki jih Je narodne shode vse Dolenjske strani, ki je bila posebno trpela zadnja leta; z veseljem je sprejel da živahno sprejeta in vrtjena po vnanjih, posebno Ljubljanskih domoljubih, napotila je odbor, da se je pod-vrgel velikemu delu, katero presega daleč lastne moči Novomeških rodoljubov. Zato se je koj iz začetka računalo na izdatno občno pomoč cele slovenske dežele; mislilo se je, da se bode spoznalo, da je za povzdigo 9 , — r — narodne zavesti na Dolenjskem, posebno pa Novega mesta, najbolj potreba, da se zidana trdnj a va narodnega življenja v glavnem kraju Dolenjske strani postavi, ki bi že po svojem obstanku vedno branila, da se mesto in okolica nikdar nikoli ne potopi v naročje oholega ptujstva, votlega nemškutarstva. Mnogo darov in posojii je v ta namen že došlo odboru; konci tega leta se bo račun objavii o stroških zidanja, katero je toliko dovršeno, da stoji lepa, dve nadstropji visoka hiša pod streho. Al za dovršitev te prvine • V W 1 « 1 »1 • V • •• sporočilo o ustanovi đeželnega zbora in rad dovolil se imenuje po njegovem imenu; konečno je blagovolil z vsacim poslancem posebej nekoliko govoriti. 251etnica vladařstva presvitlega cesarja se je obhajala včeraj ob 10. uri dopoldne z veliko cerkveno svečanostjo v stolni cerkvi, gospod knezoškof Widmer so vpričo civilnih in vojaških oblastnij in obile množice mesijanstva slovesno sv. mašo peli, pesmijo: Bog, Tebe hvalimo! ki se je končala s Prejsnji večer je na slavo 2. decembra dramatično društvo v deželnem, slovesno razsvitljenem in sila polnem gledališči izvrstno predstavljalo igro slovensko in veliki čitalnični pevski zbor gospodov in gospodičin je krasno pel „cesarsko postavljen okoli slike cesarjeve, ki jo je obdajal jako lep tablo: vojak, ki je pesem", držal cesarsko zastavo 9 kmet 9 ki je držal deželno za- V i p a v s k a dolina in pa Dolenska stran : vsaj to je že več denarja potreba bilo, nego se je po nabiranji je dvoje. Vipavcu ne bi ugajalo, ako bi trto redil kakor dosedaj pridobiti moglo. Brez odlašanja in v trdnem Dolenec, in Do len eu ne, ako bi trto gleštal kakor Vi-zaupanju na daljno pomoč vsega naroda žrtovali so No- pavec. Zato so Vipavci že 1869. 1. se obrnili do minister- vomeški domoljubi, kar so . vuivon. u viuvij uvi i ûfli ou mogli, *u po vbbmuvi«»»cí«u »iva Kineiij stva na i^unaj ga pomoc m groi juanuueri je uxa- v težke denarne pripomočke, pričakajoč, da ne bode gedušno kar celo grajščinico Slap brezplačno odstopil tej šoli. in se osebno zavezali stva kmetijstva na Dunaj ga pomoč in grof Lanthieri je bla- obéna pomoč izostala. Niti u ne ga niso storili dosihmal dragi naši Dolenci niti kamena — 1------JL11M □ MAovr 4JVVA it* uuoiuiiidi vu agi uao& Jurviguu y - uím Slovenci ! ne pozabite resnice besed : „Kamen do ga še do danes ni Dolenskega grajščaka, ki bi se bil sna — palača", — „iz malega raste veliko." Kar oglasi 1 kakor blagi grof Lanthieri. Čemu tedaj «mirom pi- iz malega raste veliko." Kar oglasil kakor blagi grof Lanthieri. Čemu tedaj emirom pi je enemasamému mesticu nemogoče, to je igrača za kati, kakor đa bi Slapška šola na poti bila Dolenski?! kaj malega dodá, zbere se ves narod. Ako vsak izdatna kupica. Ne zabite da v točo podpirati potrebo vinorejske šole v Novem današnjih neugodnih mestu, to pač ne gré, kajti nogradov s novimi trtami zasaditi » «b «»«ur , * ucMguuum uiesiu, to pac ne gre, «ai u nograaov s no vi im irtami zasauiu, časih treba žrtovanja za ohranjenje narodnega duha, to pač ni naloga vinorejski šoli; tudi bi šola i« Novomeške ne zabite, da se od strani nasprotnikov ravno naj- okolice ne ene trtice ne mogla nogradom dati, ker bi tudi bolj na Dolenjskem skuša zatre ti vse narodno g* ■ ama nobene ne imela po letoSnji toči. Vred. * st&vo nik 9 mornar in trgovec, med katerimi je Btal duhov- dr. CoBta tega kriv, da je Eva Adama zapeJjala v »u*, z rckama v blagoslov povzdignjenima; bengalični paradižu jabelka ge lotiti, ui se? pj. uanooioi ne °geD.l je P° vsaki strofi pesme razsvetljeval celo grupo, bil 13. oktobra 18C8. leta poslanstvu odpovedal zavoljo z*kaj se pl. Gariboldi ne Včeraj zvečer je gledisča. bila slovesná predstava nemškega Kazina je v pondeljek zvečer osnovala ples ; ne v državnem zboru dr. C o st ove ga „klerikalizma", čeravno — leta 1868. , ne v deželnih zborih, ne v plesišče bilo je jako prazno; temveč polna je bila časnikih o „klerikalizmu" nibče nič vedel soire ki jo je včeraj zvečer na Čast slavnému dnevu centralisti, federalisti ni in so n em Ču r ji, narodnjak! napravil deželni predsednik grof Auersperg. — Pri mno- bili navadni priimki. Al kaj je to ,.Narcdovim" jurči- da je uma- govrstnih teh slovesnostib pa tudi ubcgi niso bili pozab- kom mar? — ena bedarija več ali manj _ ljeni; magistrat je nabiral milodare po mestu in jih raz- Zani njihov papir napisan. Narodnjaki so dobro jim delil včeraj siromakom. znanev razloge odpovědi Ganboldijeve po polni vred- Poleg adrese deželnega zbora in plemenitnikov ncsti cerili in njegovo takratno odpoved kot odpoved ki in vitezov ces. redov poklonile ste presvitlemu cesarju poštenega možaka imeli. Jurčiki „Naroda", xvi adreso tudi d r u ž b a k m e ti j s k a, po ministru polje- je takrat Ie po drugem svetu klátil, ge vé , da o tem nic ne vedó; klatežem delstva, zbornica trgovska in obrtnij ska pa skupno z druzimi zbomicami. — Med ustanovami poleg ustanove deželnega zbora cmenimo ustanove ranjske branilnice, mestnega odbora in zbornice tr- meni nasproti, da bi bili za Slovačko gimnaziji nabrani je pa vsaka Jaz dobra. (Odgovor g. general-direktor ju j)l Tr even s teinu.) pikantno izgovarjate V listu 19. „Slovenca" se nekoliko govske šolam. i ki vse so namenjene šoli realki in obrtnijskim denar s koncem leta, to je 31. deccmbra. odpcsJali. Vedite, da to pri nas ni navada, da ge že meseca marca denar ^ ^ r * I w vv^ V 1,1 V UJ VCVVO UJdl k cl UCUdl (Idrij a) je 28. nov. pl. âb ton a Gariboldi-a, nabira in nabere, pa ne posije. Ce dva ali trije niso posestnika v Siški, namesti umrlega Irkiča volila. Iz- Vam koj dali, kar so na Vaš pritisek obljubili f ni menda med 88 volilcev jih je prišlo 57 volit, ki so ga soglasno bilo treba čakati z opomincm do njih do dné, ko so že „Novice" zastarano reč sprožile. Dovolíte mi, izvolili. Častiti (Katoliško društvo) obhaja 251etnico presvitlega gospod j pri tej priliki zeló enako vprašanje : Morebiti i 1 • 1 * má /% 1 i • f • ^ cesarja v pondeljek » f ii u v i j t n j to JG y kj. u t n xxj uia y i^v |;uiuiiw uri z nagovorom in tombolo, namenjeno za cbleko ob ubozih šolskih otrók. Jc ' , QY Y (Čitalnica) napravi v 8. decembra, popoldne sami veste zato, da se je leta 1871. v Celji ustanovljala neka protizavarovalna banka, „Danica" po imenu, in so se nabírali doneski po r kj gold, na U8tavnice? Ker pa pondeljek, to Je de- 8pomin Pre- cembra, zvečer ob 7. uri veliko besedo na šernu. Program je jako mikaven. * (Pobirki iz Časnikov.) Že več mesecev prinaša ,,SoČa" vsak teden en dopis iz Ljubljane, v katerih je skoro toliko laži kakor besedi. „Matica", banka „Slovenija" ste že vradno na sramoto stavile lažnjivega dopisnika. Zadnji čas piše, da gosp. Solmajer hoče odstraniti pl. Treuenstein a od banke „Slovenije te Vam znane banke Še ni in menda ne bode nikoli zagledala belega dné, dovolite mi brez zamere vprašanje: katero leto meseca decembra se bode začel za to nabrani-denar po vračati ? France Kadilnik. « m No y kar iz dcmačih ii\ ptujih dežel Cesarjev ukaz od decembra veleva, da se pomi samega sebe postaviti za vodilnega ravnatelja temu na-rodnemu zavodu. Se vé , da tudi to je grdo obreko-vanje;vnam je marveč iz prav gotovega vira znano, da gosp. Solmajer nikakor ne bi sprejel tega mesta. Sicer pa mislimo, da delničarji banke „Slovenije" ne bi bili zadovoljni, ako bi banka imela gosp. Solma- skoz in skoz vestnega, delalnega in poštenega lostijo in brž iz zapora .izpustijo vsi, ki so 2arad raz žaljenja veličanstva obsojeni , ter zahteva dalje, naj se mu brž poroča še o druzih tacih c6obab, ki so vredne^ da se jim kazen odpustí. Nadejati se je, da dotična sodnija ne bode pozabila Skrejsovskega v Pragi. 6. dne januarija odpctuje cesar v Petersburg, da obišče j e r j a moža za svojega ravnatelja. Vaterl." je dosel glas, da vendai Pisarje » Slov. Naroda" pa moramo vendar spet opomniti, naj vsaj tako lažejo y da ne more vsak kar brž z roko prijeti laži. listu se lažejo, da na adreso od zunaj ki se nekem je po- cara Kuskega. iz Pruske ga pride tistih 80 milijonov gold, srebra katere na posodo vzeti je unidan zbornica poslancev dovolila vladi. Po takem bi se potrdilo, kar se Je balo > da se Bismark s Pruskimi tolarji vtabulira na Av i,uiw ) ~ - ~ ~ ~ ~ —j ? — — r klonila presvitlemu cesarju, je deželni odbor dal strijo ! Nekateri Dunajski (judovski) Časniki pritiskajo jeziku: „vom Landesaus- napis napraviti v nemškem schu8se" itd., in čujte! to pregreho je storil deželni odbor, v katerem imajo narodnjaki na zbornico gosposko, naj ona dovoli, kar je s gla pravi potem sovi večine odbila zbornica poslancev, da se tudi borsi poděli podpora iz najetih 80 milijonov. v ečino ! Kaj vendar „Narodovi" jurčiki vedó! Da — bi ne bili takošni jurčiki, kakor so, razvozljali bi si bili sami lahko, da napis zunaj na závitku adrese ni bil od deželnega odbora, ki še vedel ni V Žitna cena 9 da na niti naroČen, am- kate- zavitek pride kak napis, niti narejen pak da ga je naredil oni Dunajski obrtnik sam, remu je bil závitek naroČen in to Še celó popolnoma napačno V Ljubljani 29. novembra 1873. Vsgán v novem deBarji: pSenice domaće 7 fl. 20 7 fl. 45 torSice 4 fl. 60 eorčice 4 fl 20 banaeke rií 5fl. 20. ker deželni odbor ne sme reči da , »V* U^VIIJl VI kj v/ a UU OUiV a^a, V.W, On pO" klanja Njegovemu Veličanstvu adreso, ampak deželni drugem listu pa so se „Narodovci" na 2 fl ječmena 3 fl. 90 prosa 3 fl ajde 4 fl. 20. OV8& Krompir 2 fl. 20 zbor. drugo stran prave jurčike skazali rekši da vitez A. Li Iugu on au p